Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ormož  Razrešitev direktorice Zavoda za turizem na mizi svetnikov  Stran 2 Podravje Dornava  Pomisleki ob gradnji gasilsko- kulturnega doma  Stran 5 Haloze Gruškovje  Novega brezvinjetnega mejnega prehoda ne bo  Stran 7 Politika Starše  Amandmaji, ki so se „čudežno« izgubili  Stran 5 Črna kronika Videm  Videmska telefonija še vedno na predobravnalnem naroku  Stran 32 Ptuj, torek, 3. marca 2020 Foto: Črtomir Goznik to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 18  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Podravje  S prodajo Semenarne nastaja največji trgovec s semeni na Balkanu Semenarna s centri Kalia v srbske roke Blagovni znamki Semenarna Ljubljana in Kalia spadata med naše paradne konje, ki si jih že kar nacionalno lastimo. Kot kaže, se bosta kmalu pridružili Cockti, Čokolešniku, Argeti, Fructalovim sokovom, kolesu Poni …, ki jih še vedno čutimo v slovenskih genih, čeprav že davno niso več naši. Postopek prodaje Semenarne srbskemu Agromarketu že poteka. Več na strani 2. V središču Ormož  »Podjetje Surovina naj svojo dejavnost prenese drugam!«  Strani 8 in 9 Podravje Ptuj  Bolnišnica v težavah: zdravnikov ni, medicinske sestre odhajajo  Stran 6 Boxmark  Na Balkanu zaposlujejo 3.400 ljudi, v Kidričevem jih bodo 300 odpustili  Stran 3 w w w .te dn ik .s i Postanite NAROČNIK, prejmite NAGRADO in sodelujte v VELIKI NAGRADNI IGRI, vikend paket za celo družino v BIOTERMAH Mala Nedelja Podravje  Preživnine za otroka od sramotnih 20 do neverjetnih 2.000 evrov  Strani 8 in 9 Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  3. marca 20202 Aktualno Podravje  »Muzejski« spor še na sodišču Bo mediacija uspešna? V četrtek popoldan se je na ptujskem okrožnem sodišču pričel razpletati spor med Po- krajinskim muzejem Ptuj-Or- mož (PMPO) in občino Središ- če ob Dravi. Potekalo je prvo srečanje v okvi- ru mediacijskega postopka, ki ga je predlagalo sodišče, in kot kaže, najbrž ni bilo zadnje. Noben pred- stavnik 'sprtih' strani – ne središki župan in ne predstavnik pokrajin- skega muzeja – sicer glede vsebine mediacije ni želel ničesar razkriti, ker gre za po zakonu tajen posto- pek. Iz odgovora župana Jurija Bor- ka pa je razumeti, da so se vendarle začeli pogovarjati. Na vprašanje, ali obstaja možnost za mirno reše- vanje spora oz. ali je ta že padla v vodo, je namreč odgovoril, da po- stopki tečejo in da upajo, da bodo »morda med letom prišli do dogo- vora«. Tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je na kratko pokomentiral, da pričakujejo pozitiven razplet in da bo središka občina poravnala vse zapadle obveznosti. Spomnimo, da je do zapleta priš- lo v začetku lanskega leta, ko je središka občina prenehala fi nanci- rati ormoško enoto muzeja. Lansko jesen je PMPO preko odvetniške pisarne občino pozval k poplačilu vseh zapadlih računov v višini nekaj več kot 18.000 evrov, a je ta vložila ugovor, zaradi česar je zaplet pri- stal na ptujskem okrožnem sodišču. Foto: MH Kako se bo končal zaplet glede sre- diškega nefi nanciranja ormoške enote Pokrajinskega muzeja Ptuj- -Ormož, še vedno ni znano. Medtem ko se je doslej o prodaji Semenarne Ljubljana zgolj šušljalo, je nedavno udarila vest, da je pod- jetje že menjalo lastnika, in sicer naj bi to postala družba Agromar- ket srbskega poslovneža Dušana Mojsilovića. Mojsilović naj bi za Se- menarno plačal skupaj 5,5, milijona evrov, od tega naj bi šel del za na- kup lastniškega deleža od Deželne banke Slovenije (DBS), preostanek pa za odkup terjatev od Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Nataša Crnkovič iz DBS nam je pojasnila, da postopek prodaje še ni zaključen, je pa v teku. »V De- želni banki Slovenije smo po uspe- šnem zaključku fi nančne sanacije družbe, v kar je banka vložila ve- liko napora in truda in ki je Seme- narni zagotovil njeno preživetje, v lanskem letu aktivno pristopili k iskanju strateškega lastnika, da bi družbi zagotovili dolgoročno sta- bilnost, rast in dobičkonosnost. Ko bo prodajni postopek zaključen in Slovenija, Ptuj  S prodajo Semenarne nastaja največji trgovec s semeni na Balkanu Semenarna s centri Kalia v srbske roke Blagovni znamki Semenarna Ljubljana in Kalia spadata med naše paradne konje, ki si jih že kar nacionalno lastimo. Kot kaže, se bosta kmalu pridružili Cockti, Čokolešniku, Argeti, Fructalovim sokovom, kolesu Poni …, ki jih še vedno čutimo v slovenskih genih, čeprav že davno niso več naši. Foto: ČG Semenarno Ljubljana bo z vsemi njenimi blagovnimi znamkami in nepre- mičninami očitno kupil srbski Agromarket. 114-letna zgodovina Začetki Semenarne Ljubljana segajo v leto 1906, ko je Maks Sever v Ljubljani odprl svojo prvo prodajalno s semeni na drobno in s tem postavil temelje današnjemu podjetju, ki je z leti zraslo v največjo slovensko semenarsko hišo. Veljal je za podjetnega trgovca, ki je že v tistih časih posloval z Evropo in kasneje tudi z Ameriko, kmalu po ljubljanski pa je svoje prodajalne s semeni odprl tudi v Zagrebu, Beogradu in Trstu. Leta 1935 je zgradil rastlinjak, selekcijsko postajo in pridelovalnico semen ter tako iz lastne proizvodnje, kooperacije, uvoza in izvoza sloveniziral semensko trgovino in celo stroko. V treh desetletjih delovanja je organiziral eno največjih trgovin s semeni v južni in srednji Evropi, po drugi svetovni vojni pa je bilo njegovo podjetje nacionalizirano. Semenarna je leta 1952 dobila svoj laboratorij za kontrolo kakovosti semen, leta 1968 selekcijsko postajo na Ptuju, leta 1986 je na Rudniku nastal prvi vrtni center Kalia, podjetje je po vsej nekdanji skupni državi zgradilo veliko prodajaln, pred razpadom Jugoslavije jih je bilo več kot sto. Izguba jugoslovanskega trga je zamajala poslovanje podjetja, ki pa se je uspelo preusmeriti na evropska tržišča. Leta 1995 je Semenarna postala delniška družba, ki je od 2013 v stoodstotni lasti Deželne banke Slovenije. Foto: Črtomir Goznik bo znano, ali je Semenarna Ljublja- na dobila novega lastnika, bomo zainteresirano javnost o tem se- veda nemudoma obvestili.« Da se govori o približno dveh milijonih evrov, kolikor naj bi novi lastnik DBS nakazal za prodajo lastniške- ga deleža v Semenarni, pa Crnkovi- čeva ni ne potrdila ne zanikala. Več kot pol milijona evrov čistega dobička Semenarna Ljubljana je od kon- ca leta 2013 v lasti Deželne banke Slovenije. Po zadnjih podatkih o poslovanju, ki so za leto 2018 na voljo v Ajpesovi bazi, je družba ob 25 milijonih evrov prihodkov od prodaje blaga in storitev ustvarila 544.000 evrov čistega dobička. Če bo Mojsiloviću uspelo prevzeti Se- menarno s centri Kalia vred, bo nje- gova družba Agromarket postala eden izmed največjih proizvajalcev in prodajalcev semen na Balkanu. Agromarket ima v lasti več drugih podjetij, med drugim Južni Banat, ki se ukvarja s pridelavo jabolk in breskev, Fertiko, ki proizvaja gno- jila, kmetijsko podjetje Zaječar in pridelovalca semen Agroseme. V Semenarni Ljubljana ohranjajo avtohtone slovenske in udomače- ne sorte ter razvijajo nove sloven- ske sorte, skrbijo, skratka, za tiste sorte, ki so tipične za naše podne- bje in prehranjevalne navade, s či- mer prispevajo k bogastvu sloven- skega genskega rastlinskega ma- teriala. Osnovno seme za več kot 50 sort vrtnin vzgajajo v svojem Selekcijsko-poskusnem centru na Ptuju, iz osnovnega pa razmnožijo komercialno seme, ki ga nato pro- dajajo v vrečicah pod blagovnima znamkama Semenarna Ljubljana in Valentin. Kot rečeno, v okviru Se- menarne delujejo tudi centri Kalia, ki jih je 31 po vsej Sloveniji in v kate- rih je mogoče dobiti izdelke za vrt, dom, kmetijstvo in oskrbo hišnih ljubljencev. Te domneve je zdaj tudi ura- dno potrdil župan Danijel Vrb- njak, saj je na ponedeljkovo sejo občinskega sveta uvrstil sklep o predhodnem soglasju k predčasni razrešitvi direktorice ormoškega zavoda za turizem, kulturo in šport. Uradno pred- log govori o sporazumni razre- šitvi z mesta direktorice, ki je bil podan po dogovoru med Brgle- zovo in občino, piše v gradivu za občinski svet, a je iz odgovo- ra župana bolj ali manj jasno, da je to povzročilo njegovo neza- dovoljstvo z delom in učinkom zavoda pod njenim vodstvom. Foto: MH Se bo po manj kot dveh letih vodenja ormoškega Zavoda za turizem, kultu- ro in šport Andreja Brglez poslovila z mesta direktorice? Ormož  Razrešitev direktorice Zavoda za turizem na mizi svetnikov Župan nezadovoljen z delom Brglezove – bo odstavljena? Ormoški občinski svet bo na ponedeljkovi seji odločal o razrešitvi Andreje Brglez z mesta direktorice Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport Občine Ormož. Da se ji maje stolček, je bilo slutiti že nekaj časa. Foto: KTV Župan Danijel Vrbnjak: »Mislim, da je razlogov za razrešitev direk- torice več kot dovolj.« »Mislim, da je razlogov za raz- rešitev direktorice več kot dovolj, od hostla, destinacije in razvoja turizma do realizacije dela, priredi- tev … Skratka delo zavoda ne gre v smer, ki si jo želimo,« je predlog o predčasni razrešitvi direktorice na kratko pojasnil župan Vrbnjak in dodal, da bo več povedanega na omenjeni seji. Brglezova: »Dogovora o sporazumni razrešitvi ni bilo« Brglezova pred sejo ni želela po- dati nobenega komentarja. Je pa poudarila, da je zavod pod njenim vodstvom deloval dobro, o čemer pričajo rezultati, in da se s tem stri- njajo tudi člani sveta zavoda. Toda to ni vse. Zavrnila je, da se je strinjala s sporazumno razrešit- vijo z direktorskega mesta. »Pogo- varjali smo se, a dogovora ni bilo!« je zatrdila. Namignila je še, da bi občina lahko celo umaknila ome- njeni predlog o njeni razrešitvi. Brglezova sicer zavod vodi od maja 2018 kot prva direktorica s polnimi pooblastili. Imenovana je bila za dobo petih let v času, ko je občino vodil zdaj že nekdanji žu- pan Alojz Sok. Kako bosta odločila občinski svet in svet zavoda? Občinski svet bo odločitev spre- jel na ponedeljkovi seji. Sklep bodo nato poslali v potrditev svetu za- voda, ki bo imel končno besedo o usodi direktorice. V primeru po- trditve razrešitve bodo imenovali vršilca oz. vršilko dolžnosti direk- torice zavoda, ki bo zavod začasno prevzel/a. »Svet zavoda pa bi nato šel tudi v razpis za novega direk- torja,« je še dodal župan Danijel Vrbnjak. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 3 V petek so odpovedi vročili 157 zaposlenim. Druga faza odpuščanja bo sledila do konca aprila, ko bodo po Trobiševih besedah končali pro- ces prestrukturiranja. „V Sloveniji smo prisotni 27 let in bomo tudi naslednjih 27. V letih 2017 in 2018 smo doživeli spremembe tako pri količini naročil kot pri projektih. V 2018 smo poslovali z 10-milijonsko izgubo, lani smo poslovanje izbolj- šali in izgubo prepolovili, a zado- voljni ne moremo biti. V minulih letih smo investirali v nove, so- dobne stroje, to pa pomeni manj delovne sile. Kljub preoblikovanju dejavnosti ostajamo med večjimi dobavitelji v avtomobilski industri- ji. Prodajo širimo na področje letal- ske industrije, kjer smo na globalni ravni eden vidnejših razvojnikov in smo tudi zelo blizu podpisa zelo pomembne pogodbe. Oziramo se za produkti z višjo dodano vredno- stjo. Cilj je, da postanemo razvojni dobavitelj, in izhajajoč iz razvoja, vzpostavimo serijsko proizvodnjo. Serijska masovna proizvodnja, kot smo jo poznali doslej, se iz Sloveni- je postopoma umika. Stroški dela in proizvodnje so v Sloveniji previ- soki, izgubljamo konkurenčnost. Zato smo si zadali cilj produkcije izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Tako kot cela Evropa in ves svet smo tudi mi serijsko proizvodnjo preselili v tretje države, na trge s cenejšo delovno silo. Nekatere pro- grame, ki zaradi stroškov ne dose- gajo želenega rezultata, smo v Slo- veniji opustili in preselili na Balkan. V Bosni, v okolici Tuzle, zaposluje- mo 900 sodelavcev, v Trnovcu na Hrvaškem pa 2.500, večinoma gre za šivilje in delavce v proizvodnji. Razvojni center imamo v Sloveniji, od tukaj izhajajo inovacije in rešit- ve, ki jih ponudimo naročnikom,“ je razložil Trobiš in zanikal, da bi podjetje bilo v krizi. „Prestrukturiranje ne pomeni, da smo v krizi“ „Če bi bili v krizi, potem se da- nes tukaj z vami ne bi pogovarjal o prestrukturiranju in dolgoročnih načrtih. Kriza pomeni, da bi samo odpuščali in ne bi imeli vizije, kako naprej. Mi danes res odpuščamo, a so cilji za prihodnost podjetja jasni. Prestrukturiranje in uvedba novih tehnologij sta neizbežna. Menim, torek  3. marca 2020 3Aktualno Trobiš o sodelovanju z novo vlado Najverjetnejši bodoči premier Janez Janša se je v preteklosti, ko je že bil na čelu vlade, v Boxmarku večkrat ustavil na delov- nem obisku. Bil je tudi na slavnostnem dogodku ob odprtju novih prostorov podjetja. Direktor Marjan Trobiš, ki je hkrati predse- dnik Združenja delodajalcev, je zadovoljen, da bo Slovenija kma- lu dobila operativno vlado in da se po nepotrebnem ne izgublja čas z volitvami. „Nekajmesečno životarjenje in obdobje mrtvega teka brez sprejemanja odločitev nam ne bi koristilo. Menim, da je sestava nove vlade korak v pravo smer. V koalicijski pogodbi so opredeljena pomembna področja, kot so zdravstvo, pokojnin- ska reforma, davki … Delodajalske organizacije bomo poskušale pri sprejemanju odločitev z vlado sodelovati in sooblikovati naj- boljše možne rešitve.“ Kidričevo  Boxmark Leather na pragu prestrukturiranja proizvodnje V Bosni in na Hrvaškem zaposlujejo 3.400 ljudi, v Kidričevem jih bodo 300 odpustili Po nekajtedenskem molku in ob vročanju prvih odpovedi zaposlenim je pred javnost minuli petek stopil direktor podjetja Boxmark Leather Kidričevo Marjan Trobiš. Zavrnil je domneve, da bi podjetje zapuščalo Kidričevo in Slovenijo, o reorganizaciji v podjetju pa je povedal, da jo bo občutilo okoli 900 zaposlenih. Od teh jih bo blizu 300 izgubilo službo, preostale bodo po Trobiševih besedah prerazporedili na nova delovna mesta. Foto: MZ Direktor Marjan Trobiš je v petek, na dan, ko so 157 sodelavcem razdelili odpovedi delovnega razmerja, predstavil načrte podjetja za prihodnje desetletno obdobje. Proizvodnja usmerjena v izdelke z višjo dodano vrednostjo Proizvodnja podjetja Boxmark Leather v Kidričevem bo v prihodnje v veliki meri avtomatizirana, usmerjena v razvoj in izdelke z višjo dodano vrednostjo. Družba bo po besedah direktorja Marjana Trobiša še vedno zaposlovala čez 1.000 sodelavcev. Kot je povedal, se odpira več projektov, za katere bodo delovno silo tudi zaposlovali. „Trenutno potrebujemo 20 inženirjev in razvojnikov, a jih je v lokalnem okolju skoraj nemogoče dobiti. Sodelavce zato iščemo tudi na mednarodni ravni.“ Foto: MZ da večino podjetij v Sloveniji to delo še čaka – v smislu, kako dvig- niti produktivnost in zaposlenemu ponuditi še nekaj več od plače, ki jo ima sedaj. Če želijo proizvodna podjetja ostati konkurenčna, bodo korake v smislu zvišanja produktiv- nosti prej ali slej morala izvesti,“ razmišlja direktor kidričevskega Boxmarka. Prostori ne bodo prazni, še premalo jih bo ... Čeprav bodo v Kidričevem števi- lo zaposlenih zmanjšali za petino, pa to ne pomeni, da bodo proizvo- dni prostori, ki so novi in sodobni, ostali neizkoriščeni. „Prestrukturi- ranje tudi pomeni, da bomo posku- šali vse dejavnosti postaviti pod eno streho. Trenutno nam obve- znosti in nove pogodbe povzroča- jo rahel glavobol, saj bomo s pro- stori celo malo v stiski. Gre za nov segment produktov, ki zahtevajo več prostora kot izdelki, ki jih sedaj proizvajamo. Prostorov ne bomo dajali v najem, potrebujemo jih za svojo proizvodnjo.“je še povedal direktor kidričevskega Boxmarka. AMZS Ptuj organizira tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov, z možnostjo podaljšanja registracije po naslednjem razporedu: Petek, 6. 3. PREPOLJE Dom krajanov 8.00–11.00 Petek, 6. 3. NOVA VAS PRI MARKOVCIH Servis Kekec 12.00–14.30 Sobota, 7. 3. ŽETALE Igrišče pri Osnovni šoli 7.30–9.00 Sobota, 7. 3. LOVRENC NA DR. POLJU Igrišče - Športni park 9.30–12.00 Ponedeljek, 9. 3. MEZGOVCI OB PESNICI Igrišče - Športni park 7.30–9.00 Ponedeljek, 9. 3. MOŠKANJCI Gasilski dom 9.30–11.00 Ponedeljek, 9. 3. MALA VAS Bar Žgajar 11.30–13.30 Ponedeljek, 9. 3. STOJNCI Gasilski dom 14.00–15.00 Torek, 10. 3. ŠIKOLE Gostilna Kureš 7.30–9.00 Torek, 10. 3. ZG. JABLANE Okrepčevalnica Pri Medvedu 9.30–10.30 Torek, 10. 3. PLETERJE Prevozništvo Medol 11.00–12.30 Torek, 10. 3. GEREČJA VAS Gasilski dom 13.00–14.30 Sreda, 11. 3. FORMIN Gasilski dom 7.30–9.00 Sreda, 11. 3. MARKOVCI Počivališče v občini Markovci 9.30–11.30 Sreda, 11. 3. BUKOVCI Vulkanizerstvo Kolarič 12.30–14.30 Četrtek, 12. 3. GRAJENA Športni park 7.30–8.30 Četrtek, 12. 3. DESTRNIK Gasilski dom 9.00–9.45 Četrtek, 12. 3. TRNOVSKA VAS Kmetijska zadruga 10.00–10.30 Četrtek, 12. 3. VITOMARCI Parkirišče večnamenska dvorana 11.00–13.00 Petek, 13. 3. JURŠINCI Lovski dom 7.30–9.30 Petek, 13. 3. POLENŠAK Igrišče na Polenšaku 10.00–11.00 Petek, 13. 3. DORNAVA Kmetijska zadruga 11.30–14.00 Petek, 13. 3. SP. VELOVLEK Gasilski dom 14.30–15.00 Sobota, 14. 3. NADOLE ŠD RIM 7.45–9.15 Sobota, 14. 3. PODLEHNIK Lovski dom 9.45–11.00 Ponedeljek, 16. 3. VIDEM PRI PTUJU Kmetijska zadruga 7.30–9.30 Ponedeljek, 16. 3. TRŽEC Gasilski dom 10.00–12.00 Ponedeljek, 16. 3. SELA Gasilski dom 12.30–13.30 Ponedeljek, 16. 3. ZG. HAJDINA Prevozništvo Vogrinec 14.00–15.00 Torek, 17. 3. ZAVRČ Trgovina Haložanka 7.45–11.30 Torek, 17. 3. CIRKULANE Kmetijska zadruga 12.00–15.00 Sreda, 18. 3. STOPERCE Gasilski dom 7.30–9.30 Sreda, 18. 3. MAJŠPERK Gasilski dom 10.00–12.00 Sreda, 18. 3. APAČE Gasilski dom 12.30–13.30 Sreda, 18. 3. ZAMUŠANI Kmetija Pintarič 14.15–15.00 Četrtek, 19. 3. ZG. LESKOVEC Gasilski dom 7.45–10.00 Četrtek, 19. 3. NJIVERCE Kmetija Valentan 11.00–15.00 AMZS Ptuj 02 749 35 35, www.amzs.si Petek, 20. 3. HVALETINCI Kmetija Braček 12.00–14.00 Tehnični pregledi na terenu se izvajajo za traktorje, pri katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40 km/h in traktorske priklopnike do 3.500 kg največje dovoljene mase. PRVINE VARNE VOŽNJE ZA TRAKTORISTE NA VRANSKEM Prestrukturiranje končali do konca aprila Boxmark je delavcem v petek vročil 157 odpovedi, do konca aprila jih bo brez dela ostalo 288, okoli 500 pa jih bodo premestili na druga delovna mesta. Kot je pojasnil direktor Marjan Trobiš, se bo spremenil samo naziv delovnega mesta na dosedanji pogodbi, kar pomeni, da jim bodo vse pravice iz delovnega razmerja ostale. „Današnji dan so nekateri omenjali kot črni petek. Menim, da ni govora o črnem petku, temveč o spomladanski spremembi, ki bo delavcem, ki ostajajo z nami, zagotovila dolgoročno varnost in zaposlitev.“ Trobiš je dodal, da sta na zmanjševanje števila zaposlenih poleg prestrukturiranja proizvodnje vplivala padec naročil zaradi ohlajanja v avtomobilski industriji in povišanje stroškov dela zaradi dviga minimalne plače. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 4 Letos je rokave zavihalo ribiško društvo Pečke, ki proslavlja 10-le- tnico obstoja, in se lotilo oživitve manjšega od obeh ribnikov. Za to so se odločili, ker svojega ribnika oziroma ribnika, s katerim bi uprav- ljali, nimajo. »Na drugi strani pa nas je prizadela zapuščenost in klavrna podoba štatenberških ribnikov,« je dejal predsednik Miran Trantura. Pridobili so ustrezna soglasja in do- voljenja, strnili vrste in tako proste ure sedaj preživljajo na delovišču. »Ribnik je bil popolnoma zaraščen, ob tem je močno zamuljen. A smo entuziasti, imamo makolsko trmo. Vsa dela opravljamo prostovoljno, tudi strojne storitve lokalni izvajalci opravljajo brezplačno, krijemo le strošek goriva,« je dejal Trantura. Kdaj bodo vanj vložili prvi ribji živelj, še ne more napovedati. Po optimi- stičnem scenariju bi bilo to mogoče že poleti. »Vendar je pred nami še obilo dela. Urediti nameravamo še okolico, postaviti kakšno klopco, želimo, da bi ribnik dobil podobo, kot si jo zasluži. Ti ribniki, ki sodijo v grajski kompleks, namreč obstajajo že od leta 1726,« je poudaril predse- dnik društva. Ko bo ribnik obnovljen oziroma oživljen, vsaj za zdaj še ne bo name- njen zunanjim uporabnikom, tem- več le članom društva. »Kot društvo si za zdaj še ne moremo privoščiti prodaje kart, saj to od nas zahteva dodatno delo in birokratske zahte- ve, v tej fazi je to za nas še prevelik zalogaj. Želimo si tudi obnove več- jega ribnika, a tisti projekt bo moral še nekoliko počakati, saj bo zanj potrebnega še več dela in še več fi nančnih sredstev,« je dejal Trantu- ra, ki pod okriljem društva povezuje okrog 30 ribičev iz občine Makole. torek  3. marca 20204 Podravje V tem kratkem, niti dvoletnem obdobju, tako številne občine in lastnike gospodinjstev po državi čaka veliko dela. Občine so od- govorne za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda. V strnje- nih naseljih morajo zgraditi kana- lizacijske sisteme, le nekatere pa svojim občanom gredo naproti, da omogočajo nepovratno subvenci- oniranje malih komunalnih čistil- nih naprav (MKČN). Težava je tudi v tem, da so ta sredstva po navadi skromna, spet drugod pa celo za ponujena sredstva ni zanimanja zaradi premajhnega interesa ob- čanov. V Središču bi potrebovali 400.000 evrov Najmanj dela bodo očitno imeli v središki občini, kjer je po podat- kih izvajalca odvajanja in čiščenja odpadnih voda Komunalnega podjetja Ormož (KPO) na javno ka- nalizacijsko omrežje priključenih 519 stavb ali 82 %. Ludvik Hriberšek iz KPO pa ob tem še razkriva, da v občini delujeta komaj dve individu- alni mali komunalni čistilni napravi (MKČN). Razlog za to gotovo gre iskati tudi v tem, da občina ne sofi - nancira gradnje teh naprav. »Naša občina trenutno ne vzpodbuja gradnje MKČN z nobenim ukre- pom, imamo pa po odloku že štiri leta organiziran odvoz grezničnih gošč iz naselij Šalovci in Godenin- ci (kjer ni javne kanalizacije) na čistilno napravo. Za obe naselji pa imamo tudi pripravljeno teh- nično dokumentacijo za vgradnjo MKČN, za kar smo pred leti pri- dobili nepovratna sredstva preko meddržavnega razpisa IPA. Ali se bo občina ob sofi nanciranju obča- nov lotila tega projekta, je odvisno od fi nančnih sredstev za investici- je, saj je groba ocena, da bi projekt v obeh vaseh stal okrog 400.000 evrov. Seveda pa razmišljamo, da bi do izgradnje uvedli sofi nan- ciranje občine za tiste, ki bi se za to izgradnjo odločili individualno (recimo 1.000 evrov po MKČN),« je pojasnil župan Jurij Borko. V Ormožu na kanalizacijo priključenih komaj 40 % stavb V občini Ormož je na kanaliza- cijsko omrežje priključenih 1.110 stavb, kar predstavlja komaj 40 %. Kot so pojasnili, kanalizacije dru- god ne bodo gradili, saj je ta zaradi razpršene poselitve nesmotrna. Občina zato že več let, od leta 2017, svojim občanom subvenci- onira stroške nakupa in vgradnje malih MKČN z vsakoletnim raz- pisom. Subvencije so omejene navzgor. »Razpis je vsako leto objavljen na spletni strani Občine Ormož od marca do konca sep- tembra. Leto vgradnje MKČN ni pogoj za prijavo na razpis, mora pa vlagatelj priložiti vse potrebne zahtevane priloge (vloga, računi, izjave, poročila o meritvah in pre- gledu naprave ...), da je upravičen do subvencije. Višina subvencije znaša 1.000 evrov za nakup, vgra- dnjo in montažo MKČN ter do 50 % oziroma največ 1.000 evrov za nakup, vgradnjo in montažo hišnega črpališča. Možna je tudi subvencija za večstanovanjsko stavbo oziroma več stanovanjskih stavb (skupinska čistilna naprava), kjer znaša subvencija 1.000 evrov za prvo enoto, za vsako nadaljnjo pa dodatnih 500 evrov. Subven- cionira se tudi izgradnja hišnega črpališča za objekte, kjer je kana- lizacijsko omrežje že izgrajeno in objekt za priklop na kanalizacijsko omrežje potrebuje hišno črpali- šče,« so razložili na občini in do- dali, da se letno na razpis prijavi komaj 25 vlagateljev. V občini je sicer zgrajenih skupno 110 MKČN. V letošnjem in prihodnjem letu pa imajo v proračunu za subvencioni- ranje zagotovljenih 35.000 evrov za vsako leto. Majhen interes občanov Veliko dela pa čaka tudi toma- ževsko občino, saj je na javno kanalizacijo priključenih komaj 58 stavb oz. le 24 %. Občina sicer že tretje leto občanom poma- ga s subvencioniranjem nakupa MKČN, a kaj ko je zanimanja le malo. Letos so namenili okoli 3.000 evrov, župan Mirko Cvetko pa je ob tem zatrdil, da ta denar doslej še nobeno leto ni bil v celo- ti izkoriščen. Subvencionirajo do največ okoli 30 % vrednosti naku- pa čistilne naprave, na leto pa to možnost izkoristijo komaj dva oz. trije občani. V občini je sicer zgra- jenih 14 individualnih MKČN. Ormoško  Tudi nov rok za male čistilne naprave neulovljiv V vseh treh občinah komaj 126 čistilnih naprav Do konca prihodnjega leta bi morali vsi lastniki gospodinjstev, kjer ni predvidena gradnja javnega ka- nalizacijskega sistema, po veljavni zakonodaji vgraditi male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice. Kar nekaj občin pri vgradnji malih čistilnih naprav pomaga svojim občanom s sofi nancerskim deležem, ki je sicer bolj majhen, na drugi strani pa je težava tudi majhen interes občanov. Očitno je, da bo tudi novi rok za številne občine, med drugim tudi za vse tri ormoške, neulovljiv. Foto: Miran Trantura Po petih letih zaraščanja ribnika na Štatenbergu so ribiči sklenili, da tej sramoti naredijo konec. Makole  Ribiči so se lotili oživitve štatenberških ribnikov »S trmo in veliko željo nam bo morda uspelo do poletja« Sedem let bo minilo, odkar je zaradi nevzdrževanja popustila brežina oziroma jez največjega izmed četverice ribnikov na Štatenbergu, dve leti pozneje je bil izpraznjen še drugi ribnik. Kdo je odprl zapornico, se ne ve. Od takrat sta ribnika, ki sta bila nekoč priljubljena točka ribičev in obiskovalcev Štatenberga, klavrno propadala. Ormož  Prenovili šolsko knjižnico Zamenjali več kot 30 let stare knjižne police Pred dnevi so se na ormoški osnovni šoli razveselili dolgo pričakovane prenovljene šolske knjižnice. Po besedah tamkajšnjega ravnatelja Aleksandra Štermana je bila knjižnica več kot potrebna prenove. Več kot 30 let stare knjižne po- lice, ki so bile majave, previsoke in preobremenjene, so nadomestili z novimi in prebelili prostor. Šolska knjižnica sicer že dolgo ni samo prostor za izposojo knjig, temveč tudi za druženje. V njej potekajo pravljične ure ter individualno in skupinsko delo šolarjev. Uredili so tudi družabni kotiček, kjer so na voljo revije. »Učenci se v prenovljeni knjižnici zelo radi zadržujejo, saj jim je na voljo veliko družabnih iger, dve povsem novi tablici in dva računalni- ka. Tako lahko koristno prebijejo čas, ko čakajo na dejavnosti, izbirne predmete, avtobus, se pripravljajo na pouk ali pa se sprostijo v od- moru. V prvi vrsti pa je knjižnica namenjena knjigam,« so zadovoljni na šoli. Investicija je stala 17.000 evrov, za pohištvo je poskrbel lokalni mi- zar Borut Strelec. Prihodnje leto se želijo lotiti še obnove dotrajanih sanitarij. Foto: Arhiv OŠ Ormož Spodnje Podravje  Trije nočni požari V Bukovcih gorel rastlinjak V Halozah ter na Ptujskem in Dravskem polju so imeli gasilci z gašenjem požarov minuli konec tedna precej dela. Kar tri- krat so gasili ponoči. V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v Sovičah v občini Videm. Ogenj je zajel ostrešje bivalnega vikenda. Posredovali so gasilci PGD Vi- dem in Tržec, ki so požar omejili in pogasili, zavarovali kraj dogodka ter s termovizijsko kamero pregledali objekt. Gasilci PGD Talum so v noči na nedeljo, nekaj po polnoči, v Kungoti pri Ptuju gasili gorečo živo mejo. Ogenj je uničil 15 cipres. V noči na ponedeljek se je rdeči petelin ponovno oglasil na Ptujskem polju. Po tem, ko je pred dvema tednoma gorelo v Mezgovcih v občini Dornava, je sedaj zagorelo v sosednji občini Markovci, na vrtnariji Čuše- vih v Bukovcih. Gorel je rastlinjak, gasilci PGD Bukovci so na intervencijo odhiteli nekaj pred 2. uro. Iz policije so včeraj sporočili, da je materialna škoda nestrokovno ocenjena na 20.000 evrov. Foto: ČG Foto: Miran Trantura Člani ribiškega društva Pečke vse moči usmerjajo v oživitev ribnika na Štatenbergu. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 5 torek  3. marca 2020 5Podravje Na februarski seji občinskega sveta so dornavski svetniki potrje- vali novelacijo investicijskega pro- jekta, v razpravi o gradnji doma pa izrekli kar nekaj kritik. Prvi se je oglasil Tonček Cenar. Spraševal je, kdo nadzira projektanta, kdo bo odgovarjal za spremembe (fi nanč- ne in gradbene), zakaj je streha drugačna, kot je bila predvidena, in zakaj se je vgradilo manj oken, kot se jih je najprej načrtovalo. „Namesto aluminijastih oken, kot so predvidene po projektu, so vgradili cenejša plastična. Manjka- jo elektro instalacije za napeljave na zunanjem prireditvenem pro- storu in igrišču, kabli za varnostne kamere, predelne stene med piso- arji v sanitarijah,“ je opozoril Ce- nar. Župan o Merc je odgovoril, da se pod njegovim vodstvom pro- jekt ni spreminjal. „Projekt, kot ste ga potrdili, se izvaja. Nič ne bomo spreminjali. Projekt je bil javno razgrnjen in bi lahko takrat podali pripombe. Dodatnih del ne bomo naročali.“ A Cenar je županu opo- rekal, saj da se projekt vsako leto nekaj spremeni. „Okna so spre- menjena, streha tudi ...“ Župan je vztrajal pri svojem in dejal, da je to bila stvar prve faze. „Tone, nič nismo spreminjali. Veste, kaj vsaka sprememba potegne za seboj. Na koncu pa ne bomo dobili uporab- nega dovoljenja, če izvedba ne bo skladna s projektom.“ A tudi Cenar se ni pustil. „Objekt ni enak, kot je bil nam uradno pred- stavljen po projektu!“ V dveh letih cena zrasla za 115.000 evrov Enako stališče je zagovarjal tudi Marko Mernik. „Okna niso alumini- jasta, kot so navedena v projektu, in to se je izvajalo v drugi fazi. V investicijskem projektu sedaj piše, da se bo objekt ogreval s sekanci, na ogledu objekta smo videli, da so pripravljene instalacije za toplo- tne črpalke. Investicijski projekt ni usklajen z dejanskim stanjem. Predlagam, da izvedbo druge faze pregleda nadzorni odbor in ugo- tovimo odstopanja. Ugotovi naj se tudi, kdo je predvidel in naročil te spremembe. Gre za fi nančno zahtevno investicijo, zato naj se objekt zgradi tako, da bo funkcio- nalen in v skladu s stališču bodočih upraviteljev - gasilcev. Na oknih se je zagotovo veliko privarčevalo. Zakaj se ne dela po projektu, če je denar temu namenjen? Nekdo je to spremembo podpisal, naj se ugotovi, kdo.“ Mernik se je dotaknil še fi nančne plati. „Pogledal sem si investicijski projekt iz leta 2017 in sedaj tega. Ugotavljam, da se je vrednost s 690.000 zvišala na 805.000 evrov.“ Župan Merc je pojasnil, da od- kar je on prevzel županovanje, je bila vrednost projekta že 791.000 evrov. Na neskladje med projektom in izvedbo je opozoril še Dominik Ku- kovec: „Kje je denar od spremem- be oken in strehe. Nekatera okna se sploh niso vgradila, ampak so se zazidala. Streha je opečna, biti bi morala pločevinasta. Upam, da se opravljena dela na objektu niso preplačala.“ Mezgovci  Pomisleki ob gradnji gasilsko-kulturnega doma Svetniki ugotovili: „Projekt in izvedba sta neskladna!“ Občina Dornava je v mandatu župana Rajka Janžekoviča v Mezgovcih začela graditi novi gasilsko-kul- turni dom. Starega so porušili, na njegovem mestu je zrasla novogradnja. Aktualni župan Janko Merc je projekt tako rekoč podedoval. Ko je konec leta 2018 prevzel vodenje občine, je bil objekt pod streho. Lani so nato vgradili strojne in elektro instalacije, omete in stavbno pohištvo. Foto: MZ Gasilsko-kulturni dom v Mezgovcih gradijo v dveh etažah, neto tlorisna velikost objekta bo dobrih 600 m2. V pritličju bodo gasilska garaža, garderoba za gasilce, klubski prostor, dvorana, prostor za nastopajoče, shramba, priročna kuhinja in delilna kuhinja. V nadstropju so predvideni mala in velika sejna soba, pisarna, galerija, raz- stavni prostor, silos, prostor za ogrevanje in klimo ter tehnični prostor. »Po 25 letih smo pričeli obnovo občinskega poslopja. V spodnjih prostorih, kjer je bila garaža, smo uredili dve pisarni. V eni bo občin- ska blagajna, drugo bi si delili za- varovalni agent, vodja policijskega okoliša, poslanka v državnem zboru in tudi kdo drug, ki je vključen v delo lokalne skupnosti. Čakamo samo še opremo. Prav tako bomo začeli urejati spodnji klubski prostor, ki bo namenjen delovanju svetniških skupin in društev. Stroški urejanja prostorov v spodnji etaži, od ko- der je vstop z zadnjega občinskega dvorišča, so minimalni, saj delo izva- jamo s sodelavci režijskega obrata,« je pojasnil župan Branko Marinič, ki sicer napoveduje celovito obnovo občinskega poslopja. Projekt bi izvajali v sklopu ener- getske obnove več javnih stavb, ki so v lasti občine. Poleg občinske stavbe so v projekt vključeni šoli Leskovec in Sela ter vrtec Videm. „Na objektih bi zamenjali stavbno pohištvo, položili izolacijsko fasado in zamenjali način ogrevanja. Sedaj objekte ogrevajo s kurilnim oljem in zemeljskim plinom, oba energenta pa sta med najdražjimi in bi ju za- menjali s cenejšimi. Dogovarjamo se za možnost črpanja evropskih sredstev po ključu 40 % EU, 60 % ob- čina,“ je dodal župan. Videm  Obnova občinske stavbe Namesto garaž pisarne Občina Videm je garaže v spodnji etaži občinske stavbe preuredila v prostore, ki bodo služili za delo lokalne skupnosti. Foto: MZ V spodnjih prostorih občinskega poslopja v Vidmu bo kmalu zaživela ob- činska blagajna, urejajo pisarno za vodjo policijskega okoliša in poslanko, kmalu pa se bodo lotili še obnove klubskega prostora, ki bo služil svetni- škim skupinam in društvom. Starše  Svetniki in župan v iskanju skupnega jezika Amandmaji, ki so se „čudežno« izgubili Zadnja, februarska seja starševskega občinskega sveta je - z izjemo nekaj »prask« - vendarle minila v nekoliko bolj umir- jenem in konstruktivnem vzdušju, kot je bilo značilno zadnje tedne. Osrednja tema je bila obravnava in sprejem letošnjega dobrih šest milijonov težkega proračuna, od katerega naj bi bili trije milijoni evrov namenjeni za naložbe. Čeprav sestava proračuna ni sprožila posebnih nasprotovanj, pa se je hitro oglasilo nekaj svetnikov, ki jih je zanimalo, kaj se je zgodilo z vloženimi amandmaji, saj o njih ni bilo ne duha ne sluha. Domen Maj- cen in Ivan Pišek sta vztrajala pri tem, da amandmaji morajo biti obrav- navani in se mora o njih tudi glasovati. „Sam sem vložil amandmaje 15. decembra. Poslal sem jih na elektronski naslov občine in na naslov bi- vše direktorice občinske uprave. Vloženi so bili pravilno in pravočasno in želim, da se o njih danes glasuje!“ je bil neizprosen Majcen. Toda tako župan Bojan Kirbiš kot nova direktorica Mojca Kacjan nista vedela pojasniti, kaj se je zgodilo s poslanimi amandmaji. Je pa župan ob tem navrgel vsem navzočim, da so svetniki tisti, ki so odgo- vorni za sprejem proračuna, in če tega zdaj ne bodo naredili, naj sami razlagajo društvom, zakaj denarja iz proračuna zanje (in še za marsikaj drugega) ne bo. S temi besedami je podžgal Piška: „Sit sem tega, da dva ali tri mese- ce nimamo redne seje, vmes imamo dopisne seje, potem pa smo pos- tavljeni pred dejstvo, da moramo takoj sprejeti predlagani proračun! Tako pa to res ne more iti dalje!« Pregrete glave ohladila odmor in dogovor Tudi Mirana Čuša je zmotilo dejstvo, da amandmaji sploh niso bili upoštevani: »Če so bili posredovani po vseh pravilih, ne vidim razloga, zakaj se o njih ne pogovarjamo.« Pritrdilo mu je kar nekaj svetnikov, ki so želeli, da se poslani amandmaji vključijo v proračun. Da se glave ne bi spet preveč pregrele, so se složno odločili za kra- tek premor, ta pa je bil očitno koristen. V vmesnem času so se namreč uspeli dogovoriti, da bodo v proračunu namenili dodatnih 5.000 evrov za snemanja in 80.000 evrov za stanovanjsko politiko. Prav tako so sprejeli amandma Majcna in župana ter postavko za nakup zemljišč omejili na 20.000 evrov. Ker je župan želel, da je proračun na seji potrjen, je nato računo- vodkinja popravila oz. pripravila »čistopis«; svetniki so ga soglasno potrdili in si (zasluženo) zaploksali. Foto:KG Domen Majcen: „Predlagal sem dva amandmaja. Prvi je bil, da bi se županova pristojnost pri nakupovanju zemljišč zmanjšala. Doslej je lahko samostojno odločal o nakupovanju v znesku do 30.000 evrov, jaz pa predlagam, da se ta meja prestavi na 10.000 evrov. Z drugim amandmajem pa naj se trenutno izvzame nakup zemljišč za gradnjo atletskega stadiona. Menim, da so v tem trenutku pomembnejši drugi projekti, za katere potrebujemo denar.“ Foto: KG Marjan Malek: „Če danes ne sprejmemo proračuna, se bo vse spet ustavilo za pol leta. Tudi na sofi nanciranje projektov ne moremo raču- nati. Predlagam, da stopimo dva koraka nazaj in sprejmemo ta prora- čun, da začne naša občina zopet živeti.“ Malekovemu mnenju se je pridružil tudi Cveto Završki: »Amandmajev nisem dobil; kje je prišlo do kratkega stika, ne vem. Prejšnja direktorica je odšla, nove pa za to ne bombardirajmo. Preglejmo proračun in dajmo narediti nekaj dobrega za razvoj občine!« Kaj dela nadzorni odbor Jože Brumen je izpostavil, da pogreša nadzorni odbor. „Predsednika še nikoli nismo videli.“ Nadaljeval je, da si glede investicije v Mezgovcih želi, da se izvede po volji bodočih uporabnikov. „Če že gradimo, potem naj bo tako, da bo objekt v največji možni meri funkcionalen.“ Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  3. marca 20206 Podravje Sveta Trojica, Maribor  Izvajanje zakona o javni rabi slovenščine Slovensko ime zahtevano le še pri javnih zavodih Potem ko je sodišče v Mariboru občini Sveta Trojica v Slo- venskih goricah zavrnilo registracijo imena zavoda za turi- zem Visit Trojica, ker vsebuje tujo besedo, nas je zanimalo, koliko je takšnih primerov, ki niso v skladu z zakonom o jav- ni rabi slovenščine. Trojičani so ime zavoda takoj spremenili v Zavod za turizem Sveta Trojica v Slovenskih goricah in s tem zadostili zakonu, ime Visit Trojica pa še naprej ostaja kot blagovna znamka, ki jo bodo uporabljali v mar- ketinške namene. Zakon o javni rabi slovenščine sicer nalaga, da naj bi bila vsa podje- tja (tako javna kot zasebna) poimenovana s slovenskimi imeni, razen če gre za tujo blagovno znamko. A kot kaže, so sodišča stroga le pri imenih javnih zavodov, ne pa tudi pri zasebnih podjetjih. Še več, očitno je na tem področju nekaj gneče oziroma zmede, saj tovrstna poimenovanja nadzirajo trije zakoni, in sicer že omenjeni za- kon o javni rabi slovenščine, zakon o zavodih in zakon o gospodarskih družbah. Sven Berdon z vrhovnega sodišča je prepričan, da sodišča o imenih odločajo bolj po zakonu o gospodarskih družbah in po zakonu o zavodih kot po zakonu o javni rabi slovenščine, ter dodaja, da pri njih ne razpolagajo s podatki o tem, koliko vlog za registracijo imen je letno zavrnjenih, saj »se evidence ne vodijo na način, ki bi omogočal pridobitev tovrstnih podatkov«. Jezik siromašimo z (ne)pismenostjo Da je primerov zavrnitve malo, se strinja tudi Jože Vidic, vodja sod- nega registra na mariborskem okrožnem sodišču, ki se je podpisal pod trojiško odločbo. »Zadeva z zavodom za turizem v Sveti Trojici je bila edina v zadnjih dveh letih. Bilo pa je tega več pred časom, in sicer na področju gospodarskih družb, kjer pa pri imenih ne kompliciramo več, ampak smo pozorni le še pri imenih javnih zavodov. Vem, da je ljubljansko sodišče nekoč kar pogosto zavrnilo registracijo kakšnega imena: javnega zavoda ali podjetja, potem se je menjala generacija sodnikov, register so razpršili, novi se temu ne posvečajo več toliko.« S sprejetjem zakona o javni rabi slovenščine so njegovi snovalci po- leg ohranjanja slovenskega jezika v javnem življenju skušali najti tudi pravo mero med tako imenovanim jezikovnim čistunstvom in poplavo tujih besed v naš prostor, predvsem angleščine in skovank med sloven- ščino in tujo besedo, iz katerih dobimo v vseh jezikih nepravilno zapi- sana imena, kot na primer piceria ali pizzerija, bar capučino in cocktejl bar. Takšna imena lokalov namreč še vedno obstajajo, čeprav bi tudi že registrirane pravne ali fi zične osebe v dveh letih po sprejetju mora- le imena uskladiti z zakonom. Bolj kot vdor angleščine in drugih tujih jezikov pa svoj materni jezik z vse slabšim znanjem in predvsem (ne) pismenostjo pravzaprav siromašimo sami. A to je že druga zgodba. Foto: splet Po sporazumnem odhodu Mi- rana Krajnca je podlehniški župan Sebastian Toplak objavil razpis za iskanje novega direktorja občinske uprave te haloške občine. Prijavilo se je 11 kandidatov, od tega jih je osem izpolnjevalo natečajne po- goje. »Z njimi so bili konec januarja opravljeni individualni razgovori in ocenjevanje, na podlagi katerega je bil izbran najustreznejši kan- didat, v tem primeru kandidatka Nina Lozinšek,« je pojasnil Toplak. Izbrana kandidatka je že v ob- dobju iskanja novega direktorja na občini Podlehnik opravljala nekate- ra dela po pooblastilu župana, ob tem pa je bila oziroma je še zapo- slena v Skupni občinski upravi ob- čin v Spodnjem Podravju, kjer je v zadnjem letu naloge opravljala tudi za podlehniško občino. Delovno mesto direktorja občinske uprave bo zasedla predvidoma 9. marca. O novem poklicnem izzivu je de- jala: »Ob dejstvu, da sem občanka občine Podlehnik mi zaposlitev na domači občini predstavlja še pose- bej velik izziv in motivacijo za na- daljnje delo, zaradi tega pa čutim še večjo odgovornost do svojih soobčanov. Moj cilj oziroma želja je predvsem to, da v sodelovanju z občinskim svetom, sodelavci iz občinske uprave ter občankami in občani na podlagi začrtanih smernic razvoja določimo ukrepe za dosego zastavljenih ciljev in us- pešno razvijanje občine, dvignemo kakovost bivanja ter povečamo prepoznavnost občine.« Podlehnik  Izbira novega direktorja končana Občinska uprava odslej v ženskih rokah Znano je, kdo bo zasedel direktorski stolček v podlehniški občinski upravi. To je pravnica Nina Lozinšek, domačinka iz Podlehnika. Foto: arhiv Občine Podlehnik Po Miranu Krajncu vajeti občinske uprave prevzema Nina Lozinšek. „Predvsem smo zadovoljni, da smo realizirali vse zastavljene cilje na področju delovnega programa, za kar gre zahvala vsem zaposle- nim. V primerjavi z letom 2018 smo lanskoletne prihodke povečali za dobrih deset odstotkov, v primer- javi z 2017 pa celo za 16 odstotkov. Na to smo zelo ponosni. Pri 29 mi- lijonih prihodkov smo realizirali za dober milijon evrov investicij, od tega smo 670.000 evrov namenili na nakup nujno potrebne medicin- ske opreme,“ je na seji sveta za- voda razložila direktorica Splošne bolnišnice (SB) Ptuj Anica Užmah. Člani sveta zavoda na predstavlje- no poslovanje niso imeli pripomb, eden za drugim so delo vodstva zavoda zelo pohvalili. Kadrovski in prostorski primanjkljaj Konec leta 2019 je SB Ptuj za- poslovala 522 delavcev. Čeprav se po eni strani fi nančna situacija iz- boljšuje, pa se po drugi kadrovska poslabšuje. Fluktuacija delovne sile je bila lani 11-odstotna. Zdravnikov tako ali tako kronično primanjku- je, bolnišnico so začele zapuščati izkušene medicinske sestre. Za- radi nizkih plač v sistemu javnega sektorja je težko priti do kadra za nezdravstvene dejavnosti, kot so vzdrževalci, električarji, kuharice, pomivalke … Bolnišnico pesti še prostorska stiska, zato je po besedah direkto- rice Užmahove širitev prostorov, ki bi bili v nadstropju urgentnega centra, nujna. Zaradi pomanjkanja prostorov bodo program razvojne ambulante izvajali zunaj bolnišni- ce: najeli bodo prostore v Zavodu Dornava in Vrtcu Ptuj. „Lahko bi pridobili še kakšen program, a smo pri širitvi dejavnosti zaradi stiske s prostorom raje nekoliko bolj konservativni,“ je dejala direk- torica. Potrebujejo nov rentgenski aparat SB Ptuj bo letos kupila rentgen- ski aparat, za katerega je pred- hodno treba urediti še prostor. Vrednost naložbe bo 650.000 evrov. Novi rentgen bo nadome- stil dosedanja aparata, ki sta svoje odslužila. Prvi je iz leta 1995, drugi je bil nabavljen okoli leta 2000. Le- tos bodo v bolnišnici zamenjali tudi informacijski sistem. Postavitev bo stala 120.000 evrov, mesečni na- jem pa med 10.000 in 12.000 evri. Zagon novega informacijskega sis- tema bo za bolnišnico velik orga- nizacijski zalogaj, da bo delo teklo nemoteno. Vodstvo bolnišnice upa, da bo ministrstvo za zdravje v prihodnje zagotovilo tudi denar za nakup opreme, nadgradnjo magnetne resonance in CT aparat. Za vse tri projekte, pa tudi za rentgenski aparat so vloge na ministrstvu in čakajo na zagotovitev vira fi nanci- ranja. Ptuj  Bolnišnica splavala iz rdečih številk, sedaj težave s kadrom Zdravnikov ni, sestre odhajajo Ptujska bolnišnica se je lani po več letih uspela izviti iz rdečih številk. Pri 29 milijonih evrov prihodkov so pridelali 356.000 evrov presežka. K pozitivnemu rezultatu je pomagala fi nančna injekcija ministrstva za zdravje v znesku 320.000 evrov, s katerim so pokrili zapadle obveznosti. Kljub temu bolnišnico po besedah direktorice Anice Užmah težave z likvidnostjo še vedno pestijo. Foto: ČG Pod vodstvom direktorice Anice Užmah se je fi nančno poslovanje SB Ptuj izboljšalo, a pojavile so se druge težave; med drugim tudi odhajanje kadra. 35.000 evrov za popravilo strehe zaradi viharja V začetku februarja je orkanski veter s strehe internega oddelka ptujske bolnišnice olupil pločevinasto kritino. Streha je danes že sanirana, strošek za delo je bil 35.000 evrov. „Popravili smo poškodovano streho nad internim oddelkom in pregledali vse druge na objektih bolnišnice. Popravili smo tudi poškodovano streho nad rentgenom, za katero so med pregledom ugotovili, da jo je veter prav tako že načel. Vlogo za pokritje stroška sanacije streh smo že podali na ministrstvo za zdravje, pričakujemo pa tudi refundacijo zavarovalnice,“ je pojasnila direktorica SB Ptuj Anica Užmah. Foto: ČG Foto: SD Prepovedali obiske Direktorica SB Ptuj Anica Užmah: „Epidemiološko situacijo spremljamo, nanjo smo pripravljeni in imamo ustrezno za- ščitno opremo. Verjamem, da smo lahko kos težavam, če bi do njih prišlo. Seveda pa upamo, da se nam s krizno situacijo ne bi bilo treba srečati. Za morebitne okužene smo označili poseben vhod, na vseh vhodih imamo razobešena obvestila. Tako kot vse druge bolnišnice smo tudi pri nas v celoti omejili oz. prepovedali obiske.“ Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  3. marca 2020 7Podravje Domačini že več let opozar- jajo na perečo problematiko zelo nevarnega križišča na dr- žavni cesti Ptuj-Ormož, ki velja za črno prometno točko. Na tem mestu so se zgodile že številne prometne sreče, celo s smrtnim izidom. O preureditvi tamkajšnjega križišča v krožišče se govori že leta, gradnja pa naj bi se te dni naposled le pričela. »Pričetek del je predviden spo- mladi, takoj ko bodo to dopuš- čale vremenske razmere. Dela bodo predvidoma zaključena v dveh gradbenih sezonah,« so sporočili z državne direkcije za infrastrukturo, ki je večinski fi nancer projekta. V času del bo promet urejen s polovično zaporo ceste. Župan Podlehnika Sebastian Toplak je opozoril, da bi bila nujna izgradnja vzporednega mejnega prehoda, a ne mednarodnega, saj bi to pomenilo, da bi se turisti po- novno preusmerili na regionalno cesto in bi se Podlehnik v času po- letne sezone dušil v prometu. V Podlehniku si želijo ureditev maloobmejnega prehoda. Na ob- čino je namreč prišlo več tovrstnih pobud hrvaških državljanov, ki imajo kmetijska zemljišča na slo- venski strani in morajo sedaj, če želijo priti v Podlehnik, na 15 kilo- metrov oddaljeni mejni prehod Zg. Leskovec, enako velja za slovenske kmetovalce. Kako naj mejo prečkajo pešci in kolesarji?! Ob tem je spomnil tudi na ko- lesarje in pešce, namreč tudi ti ne morejo prečkati meje v Podlehni- ku. Na te udeležence v prometu je spomnil tudi žetalski župan Anton Butolen, ki je izpostavil še en in- frastrukturni absurd. »Regionalna cesta se konča pred mejnim preho- dom z viaduktom, katerega konec je v zraku.« Na problematiko prečkanja je že dvakrat v državnem zboru opo- zorila tudi poslanka Suzana Lep Šimenko: »Regionalna cesta skozi Videm in Leskovec ni niti najmanj primerna za kolone vozil in velik obseg prometa v turistični sezoni, še manj pa sam mejni prehod. Vse to pomeni poslabšanje varnosti občanov, ki ob teh regionalnih ce- stah živijo.« Izgradnja novega prehoda ni mogoča niti racionalna Z ministrstva za notranje zade- ve so odgovorili, da so seznanjeni s pobudo občanov Podlehnika o izgradnji dodatnega mejnega prehoda ob MMP Gruškovje, ki bi lokalnemu prebivalstvu omo- gočal prehod izven avtocestnega omrežja. »Pobudo smo preučili in ugotovili, da izgradnja dodatnega mejnega prehoda ni mogoča oz. racionalna.« Pojasnili so, da glede na to, da slovensko-hrvaška meja ni zunanja meja EU, Slovenija ne bi bila upra- vičena do evropskega denarja za izgradnjo prehoda. »Gradnja bi morala biti usklajena z Republiko Hrvaško, ki bi prav tako morala zgraditi ustrezno mejno/cestno infrastrukturo. Poleg tega bi bilo treba obstoječo cestno infrastruk- turo (predvsem nadvoz čez avto- cesto med mejnima prehodoma), ki ni bila nikoli uporabljena za javni promet, urediti in poskrbeti za ustrezno rekonstrukcijo, da bi omogočala varno izvajanje pro- meta na njej.« Dodali so še, da bi moral biti nov mejnih prehod v skladu z evrop- sko zakonodajo namenjen vsem osebam, ki imajo pravico do pro- stega gibanja na območju EU. Kar pomeni, da bi bila lokalna cesta dodatno oziroma ponovno obre- menjena s tranzitnim prometom kot v primeru mejnega prehoda Zgornji Leskovec. »Že sedaj so lokalne ceste na tem območju v času prometnih konic (poletna turistična sezona) dodatno preko- merno obremenjene s tranzitnimi potniki, kar lokalnemu prebival- stvu povzroča težave.« Podlehnik  Težave pri prečkanju meje imajo predvsem domačini Novega brezvinjetnega mejnega prehoda ne bo Prečkanje mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje, odkar je v celoti zgrajena podravska avtocesta, je mogoče le z vinjeto. To pa pomeni, da turisti v želji po izognitvi plačila vinjete obremenjujejo prehoda Zg. Leskovec ali Rogatec. A medtem ko se ti s prečkanjem meje soočijo le dvakrat letno, so domačini ali hrvaški državljani, ki imajo ozemlja v Slo- veniji in obratno, dnevno pred izzivom, kje in kako preiti mejo. Foto: MH V času urejanja krožišča bodo polovične zapore ceste. Gorišnica  Krožišče bo gradilo Cestno podjetje Gradnja bo trajala dve leti, stala bo skoraj milijon Na nevarnem križišču v Moškanjcih pri bencinskem servisu Žiher naj bi v kratkem vendarle začeli graditi krožišče. Projekt, vreden dobrih 910.000 evrov, bo ptujsko cestno podjetje zgradilo v dveh gradbenih sezonah. Foto: Mojca Vtič Ponudbe za gradnjo obvoznice se gibljejo med nekaj manj kot 4,5 mili- jona evrov in skoraj 6,8 milijona evrov. Slovenska Bistrica  Za gradnjo obvoznice se poteguje 10 podjetij Med ponudbami več kot dva milijona evrov razlike Pred dnevi se je iztekel rok za oddajo ponudb na razpis di- rekcije za infrastrukturo, s katerim je ta iskala najugodnej- šega ponudnika za gradnjo zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici, ki jo v občini in družbi Impol težko pričakujejo. Naj- cenejšo ponudbo je oddalo podjetje GMW iz Radencev. Rok za oddajo ponudb se je iztekel 27. februarja in do tega datuma je na naslov direkcije za izvedbo projekta, katerega projektantska ocena vrednosti del znaša 6,7 milijona evrov, prispelo deset ponudb. Najcenejšo je oddalo podjetje GMW iz Radencev, in sicer v višini 4,47 milijona evrov, sledi Cestno podjetje Ptuj s 4,86 milijona evrov. Pod petimi milijoni je še ponudba podjetja Gaal gradnje iz Podčetrtka. Najvišjo ponudbeno ceno so oddali Ljubljančani, podjetje Strabag, v višini 6,78 milijona evrov. Katero podjetje bo izbrano, je za zdaj še preuranjeno sklepati, so opozorili na direkciji, saj sledi še pregled ponudb. Prav tako do pravnomočnosti izbire še ne morejo napovedati, kdaj naj bi bil izvajalec uveden v delo. Znano pa je, da bo moral izbrani izvajalec dela opraviti v 480 dneh od uvedbe v delo oziroma bo projekt trajal dve gradbeni sezoni. Sicer pa na direkciji ocenjujejo, da bi gradnjo lahko pričeli sredi letošnjega leta. Z obvoznico bo center mesta razbremenjen desetine tovornjakov, ki dnevno obiščejo in zapustijo Impol, ter seveda stotine avtomobilov zaposlenih. Foto: ČG Izgradnja novega brezvinjetnega prehoda ni mogoča oziroma ni racionalna, menijo na notranjem ministrstvu. Kdaj preureditev križišča pri Gumi? Prenove je potrebno še eno nevarno križišče v občini – težko pregledno križišče pri Guma baru, kjer se sekata močno obremenjena državna cesta in kar dva kraka lokalne ceste v smeri proti Zamušanom, v neposredni bližini pa potnike odlaga avtobus. A tamkajšnji prebivalci bodo na prijaznejše križišče in avtobusno postajo morali še počakati. Z direkcije so namreč sporočili, da iščejo izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije. »Ponudnik, ki bo izbran, bo v letu 2020 izdelal projektno dokumentacijo in recenzijo projekta. V prihodnjem letu sledijo odkupi zemljišč, gradnja pa šele potem, ko bodo zagotovljena zadostna finančna sredstva,« so odgovorili. Foto: MH Cestno podjetje je bilo cenejše Ponudnik Ponudbena cena v € Cestno podjetje Ptuj d.d. 914.121 Strabag d.o.o. 1.036.609 Vir: DRSI Dobrega pol milijona bo prispevala država V sklopu projekta bodo poleg omenjenega krožišča izvedli devi- acijo priključne lokalne ceste. Prav tako bodo uredili cesto v dolžini 300 metrov in površine za kolesar- je ter poskrbeli za ustrezno javno razsvetljavo. Dela v vrednosti okoli 914.000 evrov bo kot najugodnejši ponudnik izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Na razpis se je poleg ptujske- ga podjetja prijavila še avstrijska družba Strabag, ki je oddala za oko- li 120.000 evrov višjo ponudbeno ceno (slabih 1,04 milijona evrov). Približno 566.700 evrov bo prispe- vala direkcija, preostanek, dobrih 347.000 evrov, pa domača občina. V sklopu projekta bodo med drugim gradili dobrega 1,3 kilometra dolgo dvopasovno cesto s kolesarsko stezo in stezo za pešce na obeh straneh, priključne ceste in križišča ter uredili odvodnjavanje padavinskih in odpadnih voda. Hkrati bodo poskrbeli za vodovodno, plinsko, telekomunikacijsko in kabelsko omrežje ter elektroenergetsko infrastrukturo. Domačinom svetujejo prehodna mesta Na notranjem ministrstvu priznavajo, da primanjkuje lokalnih čezmejnih povezav. Pravijo, da je razlog v zahtevnem hribovitem in gozdnatem območju. Zato prebivalcem priporočajo uporabo najbližjih mejnih prehodov, kot sta Zg. Leskovec in Dobovec/Rogatec, in prehodnih mest, ki jih lahko uporabljajo na podlagi Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Dodali so še, da če se pojavijo potrebe po dodatnem prehajanju meje izven prehodov, naj interesenti oddajo vlogo na pristojno UE: »Na podlagi vloge se jim nato v primeru upravičenosti lahko odobri prehajanje meje na za to predvidenih ali dodatnih prehodnih mestih.« Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 8 torek  3. marca 20208 V središču Formalnosti v zvezi z otroki star- ši vedno urejajo v sodelovanju s Centri za socialno delo. „Svetova- nje na CSD je v vsakem primeru po Družinskem zakoniku obveza za starša,“ je povedal Marjan Kokot iz CSD Spodnje Podravje. Svetovanje staršem se nanaša predvsem na dogovarjanje glede tega, kateri izmed staršev bo prevzel skrb za nadaljnje varstvo otroka in koli- ko stikov bo otrok imel z drugim staršem. Poleg tega so starši od CSD deležni tudi svetovanja glede višine preživnine, kjer pa pogosto prihaja tudi do nestrinjanj, včasih celo do sporov, ki se končajo z od- ločitvijo sodišča. Po najboljšem možnem scenariju se postopek zaključi v mesecu dni Sprva se starši o preživnini dogo- varjajo v okviru svetovanja na CSD. Kot je podrobneje pojasnil Kokot: „Svetovanje na CSD je v vsakem primeru po Družinskem zakoniku obveza za starša. V okviru predho- dnega svetovanja se starša lahko dogovorita o višini preživnine. CSD poda mnenje, ali je tako dogovor- jena preživnina v korist otroka, Življenje je ob tem obratu pos- talo neznosno. »To je nezaslišano. V preteklosti so na tej lokaciji zgolj zbirali surovine kot odpadni mate- rial in ga sortirali: steklo, kovine in papir. Obrat je bil namenjen zgolj za predelavo odpadkov. Večje kose kovin oziroma strojev in drugi material so na tem mestu rezali, stiskali in pretovarjali na kamione za odvoz. Že leta najbližji sosedi potrpežljivo prenašamo hrup, ki pri tem nastaja. Vse pa je preseglo meje, ko smo opazili čez ograjo Su- rovine vse večje kupe raznoraznih mešanih odpadkov. O deponiranju odpadkov na tem mestu nas ni nihče obvestil. Niti ne vemo, koliko odpadkov imajo namen deponira- ti, niti kako dolgo niti, ali se bo to ponavljalo. Prav tako ne vemo, za kakšne odpadke gre!« je v imenu kakih 30 stanovalcev oz. družin povedal najbližji sosed Jani Horvat. Strah pred samovžigom, občasna prisotnost varnostnika je premalo Okoliške prebivalce je najbolj strah, da bi prišlo do samovžiga odpadkov, kajti hiše so tik ob obra- tu. »Ob sončnem dnevu smo lahko videli, da se na nekem mestu iz od- padkov vije dim. Na Surovini se iz- govarjajo, da je to kondenz, kar za- gotovo ni res, kondenziranje bi se pojavilo na širši površini odpadkov. Tukaj pa se je lepo videlo, kako dim izhaja iz točno določenega mesta. Bojimo se, da so v odpadni emba- laži ostanki nevarnih odpadkov (npr. topila, laki, barvila ...) in da bo prišlo do samovžiga. Po naved- bah gasilcev bi ob morebitnem požaru bilo gašenje teh odpadkov zelo zahtevno. Za nas ni nobena varnost varnostnik, ki ga občasno videvamo na obratu. Ko bo videl požar, bo za nas že prepozno. Tega nas je zelo strah, saj parcela s hišo najbližjega soseda meji na sam obrat, hiša je zelo blizu Suro- vininega objekta, štiri najbližje hiše pa so od obrata oddaljene le nekaj metrov. Gasilci PGD Hardek so bili pozvani na ogled lokacije in požar- nega načrta. Ugotovili so prema- lo prostora za gasilsko vozilo na dovozu in dvorišču podjetja. Prav tako je bilo ugotovljeno, da na lo- kaciji zbirajo mešane PVC odpadke skupaj z drugimi odpadki ter hkrati kovino, ki je namenjena za razrez, in steklo, ki se tretira kot možen aktivator ognja. Če bi zagorelo, pa ni težava le v požaru, temveč tudi v Ormož  Prebivalci Hardeka na nogah, dušijo se v smradu in smeteh Hardečani so enotni: »Podjetje Surovina naj svojo de Prebivalci Hardeka v neposredni bližini obrata podjetja Surovina so na nogah. Ne strinjajo se namreč, da so se v zadnjih mesecih tu naenkrat začel varnost, kajti najbližje hiše so oddaljene le nekaj korakov, zato si želijo selitev dejavnosti na drugo lokacijo. Nakopičeni odpadki sredi naselja Hardek Spodnje Podravje  Večini staršev se o višini preživnine uspe dogovoriti Preživnine za otroka od sramotnih 20 do neverjetni Eden izmed fenomenov sodobne družbe so razpadi družin, ki še nikoli v zgodovini niso bili tako pogosti. Ob takem nesrečnem razpletu okolišči številne formalnosti. Ena izmed njih je določitev preživnine, ki jo starš za otroka plačuje staršu, ki mu je bilo po razpadu skupnosti zaupano n Foto: MH »Vse je preseglo meje, ko smo opazili čez ograjo Surovine vse večje kupe raznoraznih mešanih odpadkov. O deponiranju odpadkov na tem mestu nas ni nihče obvestil,« pravi najbližje živeči stanovalec Jani Horvat. Višina preživnin na enega otroka v Spodnjem Podravju in v Sloveniji Najvišja preživnina v € Najnižja preživnina v € Povprečna preživnina v € Spodnje Podravje 450 20 150 Slovenija 2000 1 138 Vir: CSD Sp. Podravje in MDDS Višina nadomestil v februarju 2020 Višina nadomestila v € Za otroka do 6. leta starosti 77,7 Za otroka od 6. do 14. leta starosti 85,5 Za otroka nad 14. letom starosti 101,1 Vir: Jamstveni sklad RS Podatki o načinu določanja višine preživnin v letih Leto Število določenih preživnin Dogovor med staršema S sodbo sodišča 2018 210 155 55 2019 257 230 27 skupno 467 385 82 Vir: CSD Spodnje Podravje Število otrok, ki so prejeli denarno nadomestilo iz jamstvenega sklada Leto Število otrok Število na novo priznanih nadomestil 2018 4021 374 2019 3844 433 Vir: Jamstveni sklad RS do dveh mesecev.“ V takih prime- rih sodišče zgolj potrdi dogovor med staršema. Do dogovora včasih šele po dveh letih, tudi s sodnimi izvedenci ... Glede na pričujočo tabelo lahko spoznamo, da se staršem v veliki meri uspe dogovoriti glede viši- ne preživnin. Žal pa se še vedno v preveč primerih dogovarjanje zakomplicira in takrat se preživni- na določa s sodbo sodišča. „Če se starša ne dogovorita, lahko kdor- koli od njiju začne postopek pred sodiščem,“ je povedal Kokot, ki žal ni mogel posredovati točnega po- datka o o trajanju določanja preživ- nine po tem postopku, a je dodal: „Spomnim se, da je v enem prime- ru določanje preživnine potekalo dobri dve leti. Šlo je za specifično situacijo v zvezi z ugotavljanjem dohodkov, kjer so bili imenovani izvedenci. Vmes so se dogajale pritožbe in ponovno imenovanje izvedencev, tako da sodišče res ni imelo lahkega dela. V tem primeru je bila do dokončne odločbe sodi- šča določena začasna preživnina za otroke.“ nato preživnino vedno določi so- dišče. Če starša sodelujeta pri vseh zadevah glede koristi otroka, so postopki na sodišču relativno hitro zaključeni. V primerih, ko se star- ša vse dogovorita in med njima ni nobenega spora, če je mnenje CSD pozitivno in tudi sodišče ugotovi, da je sporazum v korist otroka, se običajno zadeve zaključijo v enem Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  3. marca 2020 9V središču Občina sklicala sestanek »Stanovalci Hardeka so s tem, da so v ormoškem obratu Surovine pričeli nalagati večji kup odpadne embalaže, kar se prej nikoli ni zgodilo, ter s povezanimi nevšečnostmi obvestili župana Danijela Vrbnjaka, ki se je o pritožbah občanov pozanimal in dogajanje takoj predal v reševanje pristojnim službam, opravili so tudi dodatne poizvedbe. Z najbližjimi stanovalci so se pogovorili o stanju, ki sem jim zdi problematično. Ravno zaradi razjasnitve razlogov, ki so privedli do spremembe okoliščin na ormoškem obratu Surovine in povzročili nelagodje med hardeškimi stanovalci, je bil na pobudo občine sklican sestanek med podjetjem Surovina, stanovalci sosednjih zemljišč na Hardeku ter predstavniki Občine,« so odgovorili z ormoške občine ter poudarili, da občina nima nobenih pristojnosti preverjanja, ali obrat deluje skladno z izdanimi dovoljenji, pa tudi nobene pravice odrejati prepoved dejavnosti. Do preživnine je upravičen vsak otrok Kljub temu pa nekateri starši svojih obveznosti ne izpolnjuje- jo. Otroci bi na ta način lahko bili zelo prikrajšani, še več, njihovo preživetje bi lahko bilo ogroženo. V takih primerih se lahko starši samohranilci obrnejo po pomoč na Javni štipendijski, razvojni, in- validski in preživninski sklad RS (v nadaljevanju sklad). „Do izplačila nadomestila preživnine so starši samohranilci upravičeni v prime- rih, če preživnina ni bila poravnana v višini treh povprečnih preživnin za zadnje leto,“ so sporočili iz sklada in dodali: „Z nadomestilom sklad zagotavlja osnovno socialno varnost otrok. Znesek nad nado- mestilom sklada oziroma razliko (če je določena preživnina, ki jo je zavezanec dolžan plačevati, višja od nadomestila preživnine), zako- niti zastopnik še vedno izterjuje neposredno od preživninskega za- vezanca.“ Slednje v praksi pomeni, da v primeru, če je preživnina za otroka do 6. leta starosti določena na višino 100 evrov, bo starš samo- hranilec od sklada prejel nadome- stilo v višini okoli 77 evrov, razliko v višini 23 evrov pa bo moral od zavezanca terjati po pravni poti. Za izplačilo nadomestila sklad terja zavezanca Ne glede na to, ali sklad zagoto- vi nadomestilo preživnine, ostane zavezanec dolžan. Sklad namreč otroku zagotovi denarno nadome- stilo, nato pa v razmerju do starša, ki ni izplačal preživnine, nastopi kot upnik. „Sklad je v ločenem iz- vršilnem postopku dolžan od pre- živninskih zavezancev izterjati vsa Foto: MH Kako se določa preživnina „Osnovni namen preživnine je ta, da naj se ne bi poslabšal materialni položaj otroka po razvezi zakonske zveze ali razpadu izvenzakonske skupnosti. Preživnina se določi tako, da se naredi mesečna ocena stroškov preživljanja otroka. Med osnovne stvari pri oceni mesečnih stroškov preživljanja spadajo: pripadajoči del stroškov bivanja (najemnina, ogrevanje, voda, komunala, elektrika, TV, internet, telefon, odvoz smeti …), stroški v zvezi z oblačili in obutvijo, stroški v zvezi s prehrano in osebnimi potrebščinami, stroški v zvezi z vrtcem ali šolanjem in stroški v zvezi s preživljanjem prostega časa,“ je pojasnil Marjan Kokot, strokovni sodelavec CSD Spodnje Podravje. Foto: Dreamstime/M24 enormni količini strupenih plinov, ki bi se širili tudi v mestno naselje Ormož,« so med drugim zapisali v protestnem pismu, ki so ga pred kratkim naslovili na podjetje Suro- vina in na ormoško občino. Že sedaj smrdi – kako bo šele poleti?! Kot pravijo, se jim je kvaliteta življenja bistveno poslabšala. Iz obrata se že sedaj v vetrovnem vremenu širi smrad, sprašujejo se, kako bo šele poleti. Veter raznaša odpadke na vse strani, vrednost njihovih parcel se je zmanjšala. Še več: nobene parcele tod ne more- jo več prodati, saj se potencialni kupec takoj, ko vidi kupe smeti, obrne. Zato vztrajajo, da Surovina najde drugo, primernejšo lokacijo. Surovina: »Odprti smo za nadomestno lokacijo« Iz Surovine so odgovorili, da se s problematiko kopičenja odpadkov soočajo podjetja po vsej državi, in prst uperili v državo: »Dolgo za- nemarjanje urejanja zakonodaje je doseglo svoj vrhunec. Odpadki se kopičijo, država nima pravih re- šitev. Tudi podjetje Surovina ima zapolnjene skoraj vse kapacitete, ki jih ima dovoljene na podlagi oko- ljevarstvenih dovoljenj. Trenutno čakamo na izvozno dovoljenje in takoj, ko ga dobimo, bomo prio- ritetno rešili tudi našo lokacijo v Ormožu. Podjetju Surovina je v velikem interesu, da se vsi odpad- ki, ki jih prevzamemo, čim prej re- ciklirajo ali pa predelajo v alterna- tivno gorivo. Sami državo vedno znova pozivamo, da ustrezno ure- di področje odpadkov, in dajemo predloge za učinkovitejši sistem, vendar do sedaj pri tem nismo bili uslišani. Na enoti smo uvedli 24- urno varovanje in z gasilci pregle- dali stanje. Seveda smo odprti tudi za nadomestno novo lokacijo, če bi bil interes tudi na občini Ormož. Obenem poudarjamo, da na vseh svojih lokacijah opravljamo svojo dejavnost v skladu z veljavno zako- nodajo in veljavnimi okoljevarstve- nimi dovoljenji. Zaradi akutnih problemov na področju odpadkov smo tako tudi neprestano pod lupo natančnih pregledov inšpek- torjev z najrazličnejših področjih in tako je tudi na lokaciji Ormož, pri čemer inšpektorji niso ugotovili nobenih nepravilnosti. Vsi skupaj ejavnost prenese drugam!« li kopičiti kupi mešanih odpadkov, iz katerih se kadi in smrdi. Skrbi jih tudi, da je ogrožena požarna Foto: MH ih 2.000 evrov in je potrebno, da partnerja v razhodu uredita tudi nadaljnje varstvo. Foto: Profimedia/M24 Število preživnin v Spodnjem Podravju po razredih glede na višino preživnine razred Višina preživnine v € Število otrok 1 do 20 10 2 od 20 do 40 21 3 od 40 do 60 97 4 od 60 do 80 116 5 od 80 do 120 1205 6 od 120 do 200 1298 7 od 200 do 400 270 8 od 400 navzgor 18 Vir: CSD Spodnje Podravje Otrokova agonija Za vsakega otroka je razhod staršev ena izmed naj- bolj bolečih izkušenj v življenju, saj mu zamaje občutek varnega „gnezda“. Otrokova agonija se v primerih, ko se starša mesece dolgo ne moreta dogovoriti o obveznostih, lahko nadaljuje in vleče še leta dolgo. Izjemno boleči pa so občutki otroka, za katerega se starš več ne zmeni niti v gmotnem smislu. Jamstveni sklad lahko poskrbi za soci- alno varnost, a občutka, da otrok starša še vedno ima, ne more nadomestiti nobena državna institucija. K o m e n ti ra m o – iz naslova nadomestila preživni- ne – izplačana sredstva z obrestmi in stroški sodnih postopkov. To je sklad dolžan storiti z vsemi raz- položljivimi dovoljenimi sredstvi do dokončnega izplačila dolga,“ so pojasnili iz sklada. Kljub vsem zakonskim določilom pa podatki kažejo, da vse več otrok ne prejme preživnin. Vsako leto več neplačnikov preživnin Po podatkih, ki jih je posredoval sklad, je bilo v letu 2018 vloženih kar 947 novih izvršilnih predlogov zoper dolžnike v skupnem znesku 2.810.480 evrov. „V letu 2018 je sklad od preživninskih zavezan- cev – dolžnikov sicer izterjal vračila nadomestil preživnine v skupnem znesku 2.578.830 evrov.“ Podatki za leto 2019 pa kažejo, da trend neplačevanja preživnine narašča. Sklad je v letu 2019 vložil 1.092 novih izvršilnih predlogov, kar pomeni 145 več primerov kot leto poprej. „Skupni znesek glavnic pa je v letu 2019 znašal 3.588.157 evrov. Od dolžnikov je sklad izter- jal vračila nadomestil preživnine v skupnem znesku 2.490.783 evrov. Povprečna višina glavnice dolga je pri tem v obeh letih znašala 3.000 evrov. Čas sodne izterjave je bil v povprečju pod 90 dni.« Podatki za obe leti kažejo, da je sklad v letih 2018 in 2019 izterjal več kot 70 % sredstev od izplačanih nadomestil preživnin za posame- zno leto, ti pa predstavljajo skupni znesek vračil vseh dolžnikov v po- sameznem letu in se nanašajo tudi na izvršilne postopke iz preteklih let. Pritisk bodo stopnjevali S tem, da jim Surovinin obrat močno greni vsakdan, so pred kratkim na sestanku soočili pristojne, predstavnike podjetja Surovina, občinsko inšpektorico in predstavni- ke občine. A pričakovanega odgovora, kdaj se bodo najbolj ogroženi okoliški prebivalci rešili smradu in gore odpadkov, niso prejeli. Z zahtevkom za izredni inšpekcijski nadzor so se obrnili na okoljsko ministrstvo in kot pravijo, bodo pritisk stopnjevali. Prebivalci so sicer še prepričani, da se mora k reševanju te težave aktivno vključiti tudi domača občina, saj bo le s premestitvijo obrata prišlo do razvoja naselja. se moramo zavedati, da vsak dan s svojim načinom življenja ustvarimo goro odpadkov, ki jih nekje nekdo mora predelati.« Trenutno nakopičenih 398 ton odpadkov Obenem so še poudarili, da njihova enota v Ormožu deluje od leta 1973 in da takrat na tem območju ni bilo individualnih hiš. Izpostavili so še, da nikakor ne gre za deponijo, temveč za »skla- diščno-predelovalni center, ki ima veljavno okoljevarstveno dovolje- nje za skladiščenje in predelavo odpadkov«. Po njihovih podatkih trenutno na omenjeni lokaciji skla- diščijo 398 ton odpadkov, od tega 306 ton odpadkov, pripravljenih za energetsko predelavo. Zatrjujejo še, da ne skladiščijo PVC-odpadkov, da so odpadki, kot so kovine in od- padno steklo, ločeni po boksih ter da so vse količine v mejah veljavne- ga okoljevarstvenega dovoljenja. Foto: MH Hiša Horvatovih praktično meji na moteč Surovinin obrat. Sosede zelo skrbi tudi morebitni samovžig odpadkov. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  3. marca 2020Ljudje in dogodki10 Lani 3.450 krvodajalcev Leta 2019 je v ETD, kjer odvzeme opravljajo ob torkih in četrtkih, kri darovalo 3.450 krvodajalcev.. Leta 2018 so namreč zabeležili le pet krvodajalcev več. Očitno pa tiste, ki se zaradi starosti „upokojijo“, redno nadomeščajo novi darovalci. Vsako leto jih zabeležijo med 200 in 300, velik pomen pri tem pa imajo srednje šole, ki dijake vedno bolj spodbujajo k temu plemenitemu dejanju. Podravje  Iz enote za transfuzijsko dejavnost Krvodajalci si želijo malo več svetlobe in – radio ... V Sloveniji dnevno potrebujemo okrog 300 krvodajalcev za zadostitev potreb po krvi. Na Ptujskem je statistika precej stabilna. Redni krvodajalci ostajajo zvesti, letno pa uspejo pridobiti še okrog 200 novih. Čeprav so krvodajalci že po na- ravi skromni, priznavajo, da bi si na Ptuju želeli nekaj iz- boljšav. Med drugim lepše in svetlejše prostore za odvzeme ter povsem navaden radijski sprejemnik, da bi bilo vzdušje bolj veselo. Tisti, ki del svojega dneva povsem nesebično namenijo pomoči drugim in darovanju, tega gotovo ne počnejo, ker bi kaj pričakovali v zameno. Pa vendar si zaslužijo, da tudi njih in tiste, ki z njimi delajo, vsaj občasno povprašamo, kaj je tisto, kar bi njim morda polepšalo dan. Glede svojih pričakovanj in želja so oboji zelo skromni. Vodja enote za transfuzijsko dejavnost Ptuj zdravnica Božislava Majcen Vivod sicer priznava, da ni najboljše, da je transfuzija postavljena v klet: „Tako je v številnih bolnišnicah, na Ptuju imamo vsaj delno pogled na svetlo. Je pa res, da bi bilo veliko primerneje, če bi kri darovali v svetlih, prijetnih in prijaznih prostorih. To je poseben dogodek in bilo bi prav, da se transfuzijo postavi na svetlo.“ S tem se strinjajo tudi krvodajalci, ki dodajajo, da bi bolj prijetno vzdušje vodstvo bolnišnice lahko pričaralo še z eno precej enostavno potezo: nakupom radijskega sprejemnika, ki si ga želijo že dolga leta. „Morda pa zaposlenim in nam pri tem na pomoč priskoči kak donator,“ še pravi eden izmed krvodajalcev. Foto: ČG Potrebe po krvi so konstantne. V Sloveniji dnevno potrebujemo okrog 300 krvodajalcev za zadostitev potreb po krvi. Kakšno je stanje na Ptujskem Statistično gledano je število krvodajalcev v Podravju stabilno. Na Ptuju so lani zabeležili 3.450 darovalcev krvi, bilo bi jih še več, a so jih 374 iz zdravstvenih razlogov odklonili. Prvič je lani kri darovalo 238 krvodajalcev, kar je 19 več kot leta 2018. Prvi pogoj za darovanje je starost med 18 in 65 let ter seveda zdravstveno stanje. Posameznik, ki daruje, ne sme imeti dejavnikov tveganja, ki bi lahko vplivali na razvoj bolezni, tehtati mora vsaj 55 kilogramov. Darovanja lahko moški izvajajo štirikrat letno, ženske enkrat manj. Trenutno imajo v ptujski transfuzijski enoti dovolj zalog krvi, pomanjkanje v zadnjih tednih je bilo po rhd negativni krvi, zato so nekaj tistih, ki jih imajo na seznamu, klicali in zaprosili, da se udeležijo odvzemov. „Pokrivamo celo severovzhodno Slovenijo, Maribor, Mursko Soboto in Ptuj. Okrog 600 enot krvi moramo imeti na zalogi. Pomembno je tudi, da je ta pravilno razporejena tudi po krvnih skupinah, saj se točno ne da napovedati potreb. Sproti sledimo potrebam bolnikov. Pomemben pa je tudi rok trajanja krvi,“ pojasnjuje Majcen Vivodova. Iz darovane krvi se pripravijo tri komponente: rdeče krvničke, eritrociti, ki so uporabni 42 dni, sveža zamrznjena plazma, ki jo lahko porabijo v dveh letih, in trombociti, ki imajo rok uporabe le pet dni. Zato je kontinuiran dotok krvodajalcev nujen. Odvzem traja vsega deset minut. Boruta Kolarja je ponovno zani- malo, kdaj bodo vendarle postavili otroška igrala. Da jih bodo najprej uredili v občinskem središču na igrišču, a šele takrat, ko bodo zgradili tribune in dokončali zu- nanjo ureditev športnega parka, saj da prej ni smiselno ter da vse pač ne gre, se je izgovarjal župan Jožef Kokot in dodal, da so igrala zelo draga, od 40.000 do 50.000 evrov. Kolar se s tem ni strinjal in je predlagal, da bi lahko igrala posta- vili nekje na začetku, tako kot so to storili s fi tnesom na prostem. Silvo Sok pa je pristavil, da bi za 25.000 evrov že dobili odlična igrala. Mirana Černesla je med drugim zanimala cena refl ektorjev za igri- šče. Pojasnjeno je bilo, da bodo stali okoli 20.000 evrov, drogovi pa dodatnih 6.000 evrov. Gorišnica  Še vedno brez igral Otroška igrala stanejo veliko Gorišniški svetniki so na zadnji seji podali kar nekaj predlogov in pobud. Foto: MH Fotografi ja je simbolična. Center za socialno delo Spodnje Podravje v okviru storitev in ukre- pov izvaja tudi interventno službo, ki jo delavci izvajajo izven poslov- nega časa centra. Gre za primere stiske in ogroženosti ob nasilju v družini, ogroženih otrok, mlado- stnikov v stiski, stiske starejših oseb in oseb pod skrbništvom. Vse to so življenjske situacije, ko posa- meznik takoj potrebuje strokovno pomoč, zaščito in ukrepanje, ugo- tavlja koordinatorica za področje preprečevanja nasilja na CSD Spo- dnje Podravje Jelka Ljubec. Osnov- na naloga interventne službe je prav to: nudenje takojšnje ustre- zne pomoči v tveganih situacijah. »Nujna opravila izvajamo, ko gre za mladoletno osebo, ki je ogrožena, ostane brez staršev oz. skrbnikov ipd., mladoletnega tujca brez spremstva, namestitev žrtve nasilja v družini v varno okolje, nu- denje prve socialne pomoči žrtvi nasilja in otroku ob izreku ukrepa prepovedi približevanja določene- mu kraju oziroma osebi, nudenje prve socialne pomoči mladoletne- mu povzročitelju nasilja ob izreku ukrepa prepovedi približevanja, osebo pod skrbništvom in starejšo osebo, ki je brez svojcev in se za- radi starostnih sprememb znajde v hudi stiski,« pojasnjuje Ljubčeva. Tem osebam nudijo prvo social- no pomoč in po potrebi namesti- tev v varno okolje, s tem pa zmanj- šujejo njihovo ogroženost. Odzovejo se na vsak klic policije Osnova, da se socialni delavci, ki delajo v interventni službi, ne- mudoma odpravijo na teren, je obvestilo policije o tvegani situa- ciji konkretnega otroka oziroma odrasle osebe. »Po prejemu ob- vestila nemudoma vzpostavimo stik z osebo, ki je v stiski, in na podlagi zbranih informacij, skupaj z osebo v stiski, če je tega zmo- žna, izvedemo potrebne ukrepe za njeno zaščito in za zagotavlja- nje varnosti. Konkretne naloge so npr. namestitev ogroženega otro- ka v varno okolje, kar zajema tudi ustrezne namestitve mladoletnih tujcev brez spremstva, prijetih ob nedovoljenem prestopu državne meje; pomoč žrtvi nasilja v smislu razgovora in podpore pri prema- govanju trenutne stiske in zago- tavljanja varnosti, tudi s pomočjo namestitve v varno okolje ob hudi ogroženosti s strani povzročitelja nasilja. Urejamo tudi namestitve za ogroženo starejšo osebo ali osebo pod skrbništvom,« naloge interventne službe povzema Ljub- čeva. Njihov cilj je jasen, takojšnja odprava neposredne ogroženosti, ostale aktivnosti urejajo v rednem poslovnem času centra za socialno delo. Kot pravi naša sogovornica, se dejavnosti, ki jih izvajajo v času in- terventne službe, ne razlikujejo od siceršnje dejavnosti in poslanstva centra za socialno delo, razlika je le v tem, da nujne intervencije izve- dejo neposredno takrat, ko nasta- ne ogrožajoča situacija. Število intervencij narašča Na način, kot so interventne službe organizirane danes, deluje- jo od leta 2010 naprej. A spremem- ba trendov nakazuje, da bo tudi njihovo delovanje treba prevetriti. Število intervencij namreč iz leta v leto narašča, zlasti na ptujsko-or- moškem obmejnem območju, kjer imajo veliko opravka z mladoletni- mi tujci brez spremstva. Interventno službo na CSD Spo- dnje Podravje izvaja deset stro- kovnih delavcev. Lani so izvedli kar 155 intervencij, večino zaradi nasilja v družini in zaradi ogrože- nih otrok ter intervencije v zvezi z mladoletnimi tujci brez sprem- stva. Ko je interventna služba začela delovati, so letno imeli le nekaj de- set intervencij. Podravje  Delo socialnih delavcev interventne službe CSD Z mladoletnimi tujci brez spremstva preživijo cele noči V sklopu centrov za socialno delo delujejo interventne službe. Gre za strokovno delo na terenu, izven re- dnega poslovnega časa. Strokovni delavci se na pozive policije odzovejo tudi ponoči, potreb po njihovem posredovanju pa je vedno več. Velik problem na našem območju v zadnjem času predstavljajo ilegalni prehodi meje, zato včasih z mladoletnimi tujimi državljani brez spremstva socialni delavci preživijo cele noči. Zgodbe, s katerimi se srečujejo, pa so šokantne. Foto: ČG Jelka Ljubec: "Lani je interventna služba na našem območju posredovala kar 155-krat. " Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 11 Živimo namreč v bližini avstrij- ske meje, kamor se za zaslužkom ozira vse več ljudi iz Slovenskih goric in Podravja nasploh, ki pa službe brez vsaj osnovnega znanja nemščine ne morejo dobiti. Prav to je vodilo občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah, da občanom ponudi 50-urni brezplačni tečaj, na katerem bodo udeleženci bodisi pridobili znanje nemščine bodisi ga zgolj obnovili. Tečaj je namenjen aktivnemu prebivalstvu, natančneje starej- šim od 45 let, ki so zaposleni ali brezposelni, potekal bo dvakrat tedensko v poznih popoldanskih urah, in sicer v prostorih občinske sejne sobe. Prijave že sprejemajo, v marcu pa bo organiziran tudi uvodni sestanek. torek  3. marca 2020 Ljudje in dogodki 11 Prišli so vodje in člani skupin ter nekateri sponzorji. V letu 1995 so si zamislili karneval, vreden 500.000 takratnih nemških mark, denar- ja pa ni bilo nobenega. Na prvi predstavitvi projekta, ki je trajal 11 dni, je bila večina svetnikov moč- no skeptična, saj je bil v letu 1994 z zgolj štiriurnim pustovanjem ustvarjen velik minus! Več ljudi in več prihodka pa je mogoče ustvari- ti z večdnevnim dogajanjem, so jih skušali prepričati. Gordijski vozel pomislekov je presekal takratni žu- pan Miroslav Luci, ki je odločil, da bo Kurentovanje 1995 potekalo v okviru predstavljenega projekta. Ključna za izvedbo pa je bila ekipa izjemnih navdušencev, ki se niti ni poznala med seboj, ker za spozna- vanje ni bilo časa. Danes premalo spoštovanja do malih ljudi, ki ustvarjajo pustno zgodbo „40-letnica Kurentovanja je bila prelomnica, tako kot je bila letos 60-letnica. Ob 40-letnici smo izda- li monografi jo, ki je narejena zelo precizno. Spomnili smo se vseh malih ljudi, folkloristov, na katere se pred tem ni nihče spomnil. Na Ptuj smo privabili tudi vso znan- stveno stroko, ki se je ukvarjala s pustno dediščino. Preko Kuren- tovanja smo ob 40-letnici uspeli povezati tudi vso ptujsko gospo- darstvo, ki je prireditev podpiralo v vseh teh letih. To je bil zelo pietetni dogodek,“ je spomnil avtor mono- grafi je dr. Aleš Gačnik. Danes tega spoštovanja do vseh teh malih ljudi, ki ustvarjajo ptujsko pustno zgodbo, ni. »Ta prireditev bo velika, ko bomo mi dejansko pi- etetni do vseh teh malih detajlov. Dokler pa tega ne bo, ni pričako- vati te rasti dogodka. Treba bi bilo najti zaupanja vrednega človeka, neodvisnega od dnevne politike, strokovno in organizacijsko pod- kovanega, ki bi okrog sebe zbral ekipo ljudi, da bi lahko Kurentova- nje pisalo pričakovano zgodbo,« je svoje mnenje obrazložil Stanislav Brodnjak. Na kupu 50.000 ljudi, pa niti evra iztržka Za Sama M. Strelca je nepojmlji- vo, da imamo na Ptuju v treh urah na kupu 50.000 ljudi, od katerih ne znamo pobrati niti evra. Pobrati pa bi morali najmanj 50.000 evrov. Pred nekaj leti je sestavil povsem nov koncept povorke, ki ga takrat- nemu županu Miranu Senčarju ni imel priložnosti nikoli predstaviti. Lani poleti ga je predstavil zdajšnji županji Nuški Gajšek. Uvidel je, da ni poanta v tem, da želimo kaj spremeniti. Iz tega izhaja, da tega denarja ne potrebujemo, ker je tako, kot je, v redu. Zgodba v zdajšnji obliki se je izpela. Potre- ben je nov koncept. Kurentovanje – projekt t. i. rešitvene etnografi je „Treba se je zavedati vseh teh posameznikov, ki smo na nek na- čin ustvarjali to zgodbo, ne da bi si delili neke čine in zasluge za narod. Samo dobro razumevanje svoje lastne identitete in prepoznava- nje mednarodnih trendov vodi v želeno smer,“ je izpostavil Gač- nik. Pri tem pa tudi poudaril, da je Kurentovanje projekt t. i. rešitvene etnografi je. Po drugi svetovni voj- ni so bile vse te šege in navade v velikem izumiranju. Kurentovanju smo lahko hvaležni, da so se števil- ne pustne skupine sploh ohranile. Ker ni pietetnega spomina, so večni »novi začetki« »Pietetni spomin je strateška ka- tegorija za razvoj Ptuja. To ni samo problem pri Kurentovanju, najde- mo ga na številnih drugih področ- jih,« je spomnil Franc Mlakar. Za- radi tega so ptujska stalnica večni novi začetki. Do tega pa prihaja, ker mesto nima kronista. Gre tudi za zrelost urbanega okolja, ki nam nikakor ne uspeva. Ptuj  Srečanje akterjev Kurentovanja 1995 Pietetni spomin je strateška kategorija za razvoj Ptuja V senci številnih spremljajočih dogodkov jubilejnega, 60. Kurentovanja so se 21. februarja v hotelu Mitra srečali akterji Kurentovanja 1995 in 1996. Srečanje si je omislila takratna vodja projekta Marjeta Jeraj skupaj s Petrom Vesenjakom. Foto: Črtomir Goznik V hotelu Mitra na Ptuju so se srečali akterji Kurentovanja 1995 in 1996. Sveta Trojica  Občina podarja učenje nemškega jezika Tečaj nemščine za starejše od 45 let Za organizacijo tečaja so se v trojiški občinski upravi odločili, ker se zavedajo, da znanje nemškega jezika postaja vse pomembnejše. Foto: SD Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah svojim občanom podarja tečaj nemškega jezika. Podravje  Kje je največ in kje najmanj rojenih otrok? Večina podravskih občin pod slovenskim povprečjem Podravska regija je po številu rojenih otrok na 1.000 prebivalcev skupaj z zasavsko na samem repu, za njima sta le še pomurska in obalno-kraška regija. Pod slovenskim povprečjem je izmed 27 kar več kot polovica okoliških občin. Rodnost v Sloveniji vztrajno pada. Po podatkih državnega statističnega urada (SURS) je bilo v letu 2018 v slovenskih porodnišnicah 19.585 rojenih otrok, kar je v primerjavi z letom poprej dobre tri odstotke manj. Po neuradnih podatkih naj bi se lani rodilo še manj, okoli 19.200 novorojenčkov. Število rojenih otrok pada vse od leta 2011, leta 2018 je prvič po desetih letih številka padla pod 20.000. Podravje z Zasavjem na repu pokrajin Po absolutnem številu so v letu 2018 največ novorojenčkov zabeležili v osrednjeslovenski regiji (5.468), na drugem mestu je podravska s skoraj pol manj rojenih otrok (2.787), sledi gorenjska z okoli 2.000 novorojenčki. Če pogledamo podatke o številu rojenih otrok na 1.000 prebivalcev, pa je podravska regija pod slovenskim povprečjem, praktično na samem repu; število rojenih otrok na 1.000 prebivalcev znaša 8,7, slovensko povprečje pa je 9,5. Manj otrok se je rodilo le še v pomurski (8,3) in obalno-kraški regiji (8,6). Največ v Benediktu in pri Svetem Andražu Sicer pa so razlike med okoliškimi občinami precejšnje. Izmed analiziranih 27 občin Spodnjega Podravja z Bistriškim se je v letu 2018 največ otrok na 1.000 prebivalcev rodilo v Benediktu (17,6) in Svetem Andražu (17), kar je 20 % nad slovenskim povprečjem. Slovensko povprečje je sicer v letu 2018 doseglo oz. preseglo komaj 12 od skupno 27 okoliških občin. Število novorojenčkov v Sv. Andražu se je izrazito povečalo leta 2017. Tik za njimi je občina Trnovska vas, sledita Markovci in Cerkvenjak. Foto: Dreamstime/ M24 »Gre za paket vsega skupaj« »Tudi po številu mladih je naša občina zelo visoko, saj imamo kar 16,1 % mladih v občini. Nasploh se nam število prebivalcev viša,« je pripomnila andraška županja Darja Vudler in na vprašanje, kaj je po njenem mnenju doprineslo k višjemu številu novorojenčkov, še odgovorila: »Zagotovo dejstvo, da smo v občini zelo povezani, da so mladi vezani na svoj kraj in si želijo ostati in graditi prihodnost v svoji domači občini. Na to vpliva več okoliščin. Občina v letošnjem letu z zagotovitvijo stavbnih zemljišč nudi možnost gradenj, zadnjih pet let v Vrtec Vitomarci sprejmemo vse otroke iz naše občine, saj se zavedamo, da je staršem pri odločitvi, kje bodo živeli, pomembno tudi to. Imamo tudi manjšo osnovno šolo, kjer je prednost prav to, da so pri nas še vseeno manjše skupine, vse je bolj pristno in osebno. Tudi v številne kulturne, športne in različne ostale društvene dejavnosti se vključujejo že zelo majhni otroci.« V zadnjih devetih letih najmanj rojstev v haloški občini Sicer pa pregled podatkov še kaže, da se je v obdobju od 2010 do 2018 najmanj otrok na 1.000 prebivalcev rodilo v občini Zavrč. Največji upad je opazen v letu 2015, ko se je v celotni občini rodilo komaj sedem otrok. Številka se je v zadnjih letih nekoliko popravila, kljub temu pa je Zavrč tudi v letu 2018 precej pod slovenskim povprečjem ter med zadnjimi po številu rojstev v Spodnjem Podravju z Bistriškim – zabeležili so 12 rojstev oz. 7,5 na 1.000 prebivalcev. Še manj so jih tistega leta zabeležili v občinah Sveta Trojica (7,3 na 1.000 prebivalcev), Lenart (7,2), Juršinci (6,8) ter Sveta Ana (6,6), ki so praktično na repu omenjene lestvice. V preteklosti so se za Kuren- tovanje trudili številni posa- mezniki. V jubilejnem letu se jim nihče ni niti zahvalil, kaj šele spomnil. S ponosom so si ogledali oddajo o Kurentovanju v letu 1995, ki je bila predvajana na TV Slovenija na pustni torek tega leta, osrednji del oddaje pa je bil posvečen plesu v maskah na ptujskem gradu, ki je takrat močno razjezil ptujske kulturni- ke. V časopisu je bilo objavljeno, »da naj bi bil dogodek organizi- ran v nasprotju z uveljavljenim muzejskim redom. Bil naj bi v ostrem nesoglasju s pristojno kustodinjo za kulturnozgodo- vinske zbirke v Pokrajinskem muzeju Ptuj, ki se pridružuje mnenjem, da je gala ples skupaj s kulturnim programom zbudil ogorčenje mnogih intelektual- cev, ljudi s srčno kulturno in splošno razgledanostjo«. Takratni direktor Pokrajin- skega muzeja Ptuj Boris Mioči- nović se s takšnimi in podobni- mi mnenji ni obremenjeval, ko je prižgal zeleno luč za ta ples. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  3. marca 2020Kultura12 V nabito polnem razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer je bilo 18. februarja okrog 200 ljudi, je pozdravila Prešernovega nagra- jenca za življenjsko delo Stojana Kerblerja, čigar fotografi je krasijo novo knjigo o kurentu, in Liljano Klemenčič, avtorico, pisateljico, pripovedovalko zgodb, pravljičar- ko, ki že dolga leta slika z beseda- mi in živi v zgodbah. Natanko 19 let je minilo od prvega Kurenta Liljane Klemenčič, ki je imel naslikane še novoletne zvonce, ne kravjih. Tak- rat je izšel v formatu slikanice z ilustracijami akademskega slikarja Matjaža Schmidta. Četudi je bila avtorica zelo vesela, da je imela svojo prvo knjigo, je bila vse bolj prepričana, da si naš kurent, ki se pojavlja v kar nekaj literarnih va- riantah, zasluži drugačno knjižno izdajo in ilustracijo. Pravljica Kurent je nastala iz pe- tih narečnih zapisov, ki jih hrani Narodopisni inštitut Slovenije. Za- živeti mora tudi kot monografi ja za odrasle, krasiti jo morajo foto- grafi je mojstra fotografi je Stojana Kerblerja, založba mora biti šta- jerska, domača, je bila želja Liljane Klemenčič. In želja se ji je uresničila. Založba Pivec, ki je pred letom in pol izdala imenitno knjigo Kar sem videl na Ptuju in drugod, ka- tere avtorja sta Aleš Šteger in Sto- jan Kerbler, je postala tudi 'njena' založba z odlično urednico Mileno Pivec. Monografi ja Kurent je še en poklon kurentu ob 60-letnici Kurentovanja, izjemno pomem- ben prispevek pri ohranjanju slo- venskega kulturnega izročila. Odli- kujejo jo lep, z rimami bogat jezik, besedilo je hkrati zapisano v treh jezikih, in izjemne črno-bele foto- grafi je Stojana Kerblerja s podoba- mi kurentov in drugimi podobami, ki jih je ustvaril v svojem izjemnem ustvarjalnem opusu. V monografi ji tečeta dve zgodbi: ena je zgodba o kurentu, kot jo je ujela Liljana Klemenčič in ki jo lahko berejo vse generacije bralcev, druga pa je zgodba fotografi j Stojana Kerbler- ja. Najstarejša fotografi ja v knjigi je iz leta 1966, svojo zgodbo pa ima tudi zadnja fotografi ja o polni luni, ki je bila posneta januarja letos. Izid knjige sta fi nančno podprli MO Maribor in MO Ptuj. Predstavitev monografi je Kurent je pospremila razstava iz- branih fotografi j Stojana Kerblerja, Matjaž Antončič iz Zasebne glas- bene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj pa je občinstvo razvese- lil z igranjem na violino. Ptuj  Kurent Liljane Klemenčič in Stojana Kerblerja Zgodba kurenta in vrhunskih fotografi j »Predstavljati knjigo Kurent na Ptuju je velika čast in odgovornost, hkrati pa neizmerno vese- lje,« je povedala njena urednica Milena Pivec v imenu Založbe Pivec, izdajateljice knjige. Predsednica 12-članskega sveta je izbrana mesta razglasila ob nav- zočnosti njihovih predstavnikov. Kot je povedala, si vsa zaslužijo drugi krog, ker so pokazala res- no pripravljenost na naziv. Veliko prijav je bilo po njenih besedah izvirnih, nekatere pa so čezmejne, kar se ji, glede na to, da je kultura brezmejna, zdi pozitivno. »Kar ima- mo skupnega, je naša kultura,« je poudarila. Povedala je tudi, da so bili pozi- tivno presenečeni, da je svoje kan- didature oddalo šest mest, kar je veliko število za tako majhno, a si- cer veliko državo: »Zato dobro na- črtujte ter izkoristite to za eksperi- mente in za inovacije v mestih.« Po besedah vodje Predstavni- štva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča je EPK priložnost, s katero poskuša komisija predsta- viti državljanom in državljankam pomen kulture v njihovih državah. Pojasnil je tudi, da Evropska komi- sija ne odloča o tem, katera mesta bodo izbrana, ampak zagotavlja neodvisnost postopka, da ta pote- ka pregledno, pošteno in v skladu s pravili. O izboru tako po temeljiti analizi vseh prijav odloča svet, ki šteje 12 članov. Ob tem je spomnil, da bo Slo- venija leta 2025 drugič prispevala mesto, ki bo nosilo naziv EPK. Leta 2012 ga je imel Maribor skupaj s partnerskimi mesti - Mursko So- boto, Novim mestom, Ptujem, Slo- venj Gradcem in Velenjem. Izbrana mesta morajo zdaj v pol leta dopolniti svoje koncepte v konkretne predloge, končni izbor za EPK 2025 pa bo znan predvido- ma decembra. Ptuj, Ljubljana  Štirje fi nalisti EPK 2025 V drugi krog tudi Ptuj V drugi krog za naziv Evropske prestolnice kulture (EPK) 2025 so se uvrstile Nova Gorica, Ptuj, Ljubljana in Piran, je v četrtek na ministrstvu za kulturo povedala predsednica sveta neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK Cristina Farinha. Po besedah državne sekretarke Petre Culetto so odločitev sprejeli po nekajurnih razpravah, ki so jih začeli v torek. Foto: Črtomir Goznik S predstavitve monografi je Kurent v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: Liljana Klemenčič, Stojan Kerbler in Milena Pivec. Foto: Radio Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 13 torek  3. marca 2020 Na sceni 13 Sitar je Ptuj in Videm s svojimi dosežki ponesel v svet. Bišč in slava ga ne zanimata, zanj je naj- pomembnejše, da lahko s svojim delom še naprej vzgaja mladi rod v športnem duhu. Vladimir Sitar se od leta 1975 neprekinjeno ukvarja z borilnimi veščinami, predvsem s kikboksom. Leta 2002 je diplomiral na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani in do- bil naziv profesor športne vzgoje – specialna smer borilne veščine – kickboxing. Postal je prvi diplomi- ranec s smerjo kikboksa. Od leta 2010 predsednikuje Kick- boxing zvezi Slovenije, od leta 2016 je na čelu Balkanske kickboxing unije, v svetovni Kicboxing zvezi je član predsedstva, prav tako je član odbora za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Še vedno pa je tudi glavni inštruk- tor Kluba borilnih veščin Ptuj, ki s svojo čudovito ekipo še naprej ustvarja odlične športne zgodbe. Vzgoja mladih je velika prednost športa, poudarja. Za kikboks se Vladimir ni odločil, da bi se branil, niti ne zaradi svoje majhne rasti. Zgodilo se je v prvem letniku gimnazije. »Branko Koren, ki je v tistem času hodil na treninge v Dom JLA, nam je vsak dan kazal nove 'fi nte' samoobrambe in pri- jeme. Enostavno me je pritegnilo. Čez nekaj mesecev sem se vpisal v klub in začel trenirati. V tej prvi ge- neraciji je bil tudi današnji predse- dnik Kluba borilnih veščin Edvard Šteger. Na vpisu je bilo 200 ljudi. Filmi Brucea Leeja in plakat za vpis v klub Ptuj so bili zadetek v polno,“ je o svojih začetkih v borilnih špor- tih povedal Sitar. Svojo športno pot je gradil na realnih ciljih. „Vedno lahko sicer dosežeš več, vedno pa se tudi nekje zaustaviš. Vedeti je treba, da smo bili športniki takrat eni redkih, ki smo lahko potovali po Evropi. Ponosen sem na svoje uspehe. De- setkrat sem bil prvak Jugoslavije v semi in full kontaktu, enkrat evrop- ski prvak, enkrat pa tretji na evrop- skem prvenstvu,“ je še dodal. Zahvalil se je vsem, ki so 20. fe- bruarja prišli v The Legend Pub, tudi prva pijača za vsakega gosta je šla na njegov račun. Bilo jih je veliko, tako da je celo zmanjkalo prostora. Že po tradiciji je gost če- trtka v The Legend Pubu dobil v spomin intarzijo Voja Veličkovića s podpisom udeležencev večera, odkrili pa so tudi intarzijo z njego- vo podobo. Za pevske utrinke je poskrbel mladi vokalist Jure Bračko. Ptuj  Vladimir Sitar v The Legend Pubu Izjemen športnik, trener in človek Četrtkovih pogovorov z znanimi Ptujčani in okoličani, ki so pomembno sooblikovali to okolje, ni prekinilo niti živahno pustno dogajanje. V The Legend Pubu so se 20. februarja zbrali številni ljubitelji borilnih veščin, med njimi tudi Tomaž Barada, in prisluhnili izjemni športni zgodbi Vladimirja Sitarja. Foto: Črtomir Goznik Vladimir Sitar in Vojo Veličković Zgodovina ansambla Šus se je začela že pred letom 2014. Takratni člani so narodno-za- bavno glasbo začeli preigravati pod mentorstvom Aleša Jurmana (basist ansambla Saša Avsenika). Ustanovna člana Boštjan Zajec (harmonika) in Aljaž Božič (bas) sta v šoli dobila slabe ocene, zato tudi poimenovanje po slabi oce- ni – Šus. K igranju sta takrat po- vabila še kitarista Dominika Le- narta (električna kitara, vokal). V letu 2014 se je zasedba povečala še za pevko Sonjo Košica (tudi klaviature) in pevca Matica Osol- nika (tudi bobni) in skupaj igra- la do konca leta 2018. Z letom 2019 je basista Aljaža Božiča, ki je sedaj član glasbene skupine Bomb Shell, zamenjal basist, ba- ritonist in vokalist Krištof Janša. Ansambel Šus prihaja iz Snovi- ka v Tuhinjski dolini. Igrajo na- rodno-zabavno in tudi zabavno glasbo. Repertoar sestavljajo po željah ljudi, skladbe, ki jih igrajo, pa morajo tudi njim biti pisane na kožo. Trudijo se tudi za svojo glasbo, v petih letih so izdali pet skladb, med njimi velja še posebej izpostaviti polko Ti naši fantje, za katero je melodijo prispeval Pri- mož Ilovar, besedilo Damjan Pasa- rič, za aranžma pa sta zaslužna čla- na ansambla Dominik in Krištof, ter valček Zadnjič me poljubi, ki ga je v celoti ustvaril njihov pevec Matic, aranžma pa so prispevali Milan Kokalj, Brigita Vrhovnik Dorič in Ciril Spruk. Njihove skladbe prepevajo o ljubezni, sre- či in o pogledu na moške z vidika njihovih »boljših polovic«. Še nap- rej se bodo trudili, da bi čim več svoje glasbe ustvarili sami in tako našli prepoznaven, svoj stil igranja. Kjerkoli igrajo, želijo ljudi razve- seliti s širokim spektrom glasbe, od starejših, klasičnih skladb do modernejših narodno-zabavnih in tudi zabavnih skladb. Če so le prosti, se odzovejo vsakemu pova- bilu za igranje. Za enega večjih nastopov štejejo nastop na fi nalu izbora Naj polka Radia Gorenc, kjer so dosegli tret- je mesto. Seveda pa vsak nastop pusti lepe spomine, pravijo. Na- rodno-zabavna glasba jim pomeni veliko, spremlja jih že od malih nog, z veseljem jo poslušajo in igrajo ter v njej uživajo. Veliko jim pomeni tudi to, da skupaj z njimi uživajo poslušalci, to jim daje za- gon za naprej. Danes je na slovenski narodno- -zabavni sceni veliko ansamblov, zato je tudi težje poiskati svoj prepoznavni stil, vendar člani an- sambla Šus verjamejo, da se vsaka skupina oz. vsak ansambel trudi poiskati način in kvaliteto, kako postati prepoznaven. Narodno-za- bavna glasba se je z leti spremenila, postala modernejša, dodana vred- nost je tudi igranje zabavne glas- be. Še vedno pa ostajajo starejše skladbe, ki so že skoraj ponarodele in ki ne smejo manjkati na nobeni priložnosti. Člani ansambla Šus so prepričani, da se kljub nekaterim spremembam, ki se dogajajo, slo- venska narodno-zabavna glasba razvija v pravi smeri. Tudi festivali so ansamblom v veliko pomoč, da lahko pokažejo svojo kvaliteto in se predstavijo ljudem. „Mislimo, da jih ansambli potrebujejo, saj se tako vzdržuje in tudi nadgrajuje kvaliteta te glasbe. Ansamblom prinašajo tudi informacije o tem, da delajo prav in so na pravi poti. Če bi prejeli vabilo na Ptujski fe- stival narodno-zabavne glasbe, bi to bila tudi za nas potrditev, da smo na pravi poti, zato bi se festi- vala z veseljem udeležili. Vemo pa tudi, da festival ni mačji kašelj in da se velja za nastop maksimalno potruditi ter nastopiti v najbolj- ši možni luči,“ je Matic Osolnik strnil njihovo mnenje o festivalih. Vsako leto si zastavijo nove na- črte, cilje in jih potem poskušajo tudi doseči tako na festivalih, pri ustvarjanju nove glasbe, videospo- tov ali pri širitvi repertoarja. Po- sebno skrb pa posvečajo kvaliteti, da so njihovi nastopi vsakič bolj- ši. „Na daljši rok si želimo doseči neko prepoznavnost na slovenski sceni in v narodno-zabavni glasbi pustiti svoj pečat,“ je še povedal Matic. SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Šus Ustvariti želijo svoj prepoznavni stil igranja Foto: zasebni arhiv Ansambel Šus Trener z več svetovnimi prvaki Svoje bogato znanje s področja borilnih veščin je Vladi- mir Sitar zapisal v dveh knjigah o kikboksu. Prva je Zgodo- vina in razvoj kickboxinga v svetu in pri nas, druga Teh- nike in taktika borbe. V svoji dolgoletni uspešni trenerski karieri je „ustvaril“ več svetovnih prvakov v najmočnejši kikboks organizaciji Wako. To so bili Nadja Šibila, Matej Ši- bila, Davorin Gabrovec, Marcel Fekonja ... Leto in pol je pri njem kikboks uspešno treniral in nastopal tudi nekdanji svetovni prvak v boksu Dejan Zavec. V njegovem računal- niku, kjer ima vpisane pasove, od rumenih naprej, je vpi- sanih okrog 2500 ljudi, skupaj pa je skozi njegove treninge šlo že 3500 ljudi. Po besedah Tomaža Barade, podpredse- dnika Olimpijskega komiteja Slovenije, je Vladimir Sitar zaslužen, da se Slovenija v kikboksu uvršča med prvih de- set držav na svetu. Brez Vladimirja tudi Barada ne bi bil svetovni prvak. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 14 torek  3. marca 2020Nasveti14 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 4 srednje veliki svinjski zrezki, 4 velike čebule, 4 veliki krompirji, 4 korenčki, strok česna, sol, poper, gorčica, olje, origano, šetraj, bazilika, 0,5 dl rdečega vina. Čebulo narežemo na tanke kolobarje in je polovico položimo na pekač v debelini zrezka.Zrezke, ki smo jih marinirali z gorčico, česnom in začimbami, na hitro popečemo na maščobi, jih položimo na čebulo v pekaču in dodamo še preostalo polovico čebule. Krompir in korenje narežemo na kockice v velikos 1 cm in jih položimo na vrh zrezkov.Vse skupaj še malo posolimo, damo v pečico, segreto na 180 stopinj, in pečemo 25 minut, nato dodamo vino in pečemo še približno 25 minut. TOREK SREDA ČETRTEK zelenjavno-mesna mineštra, breskov kompot cvetačna kremna juha, rižota s puranjim mesom, motovilec, sadje juha, pečenice, dušeno kislo zelje, krompir v kosih, skutna krema PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK krompirjev golaž, polnozrnat kruh, ocvrte miške goveji golaž, žemljica, kvašeni jabolčni zavitek porova kremna juha, svinjski zrezki s čebulo v pečici, motovilec, rulada vampi, pražen krompir, jabolčna čežana Svinjski zrezki s čebulo v pečici Jabolčni zavitek iz kvašenega testa Za uspešno pridelovanje zelenjave je potrebno samo veliko sonca in odcedna tla. Izberemo torej son- čen del ob hiši. Največji sovražnik vseh vrtnin je zastajanje vode tako poleti, še bolj pa pozimi. Vrta ne smemo zastaviti tam, kjer se pozimi sneg najdalj časa tali in za sabo dolgo časa pušča velike luže ali mlake na gredicah. Ta dva pogoja morata biti izpolnjena, če želimo na vrtu pridelati dovolj za sprotno preskrbo naše družine s svežo zelenjavo in tudi zelišči. Pomembno pa se mi v današnjem času zdi tudi, da se zelenjavni vrt ne skrije daleč stran od hiše. Raje izberite tako mesto, da bo vrt čim hitreje dostopen predvsem iz kuhinje. To je pomembno tako poleti, ko bomo tako res sproti nabirali in zelišča in zelenjavo in imeli pri roki vedno svež pridelek, še bolj pa pozimi, ko nam lahko sneg in blato preprečita dostop na vrt. Pri izbiri lokacije pa upoštevajte tudi druge dejavnosti, ki se drugače dogajajo na vašem hišnem vrtu. To so domače živali, otroci … in posledice kakšne druge aktivnosti niso ravno dobrodošle na gredicah z zelenjavo. Nato pripravimo zemljišče Ko smo izbrali ustrezno lokacijo, pripravimo zemljišče. Delo je najbolje začeti na toplem, za mizo. Najprej si zarišemo, kako velik in kakšne oblike naj bo naš zelenjavni vrt. Naj omenim, da ni nujno, da je kvadratne oblike. Prav lahko je podolgovat, okrogel, čisto ozek, predvsem naj ustreza našim potrebam in ne nazadnje tudi estetiki. Za enega družinskega člana potrebujemo okoli 10 m2, pridelali pa bomo le zelenjavo za sproti. Če želimo pridelati še nekaj zelenjave za pozimi, potem si za družinskega člana zamislimo 20 m2 površine. Za ozimnico je potrebnih še dodatnih 20 m2, skupaj torej 40 m2 na družinskega člana. Vsekakor ob velikosti pomislite na to, koliko časa lahko namenite vrtu. Meni osebno se zdi, da je veliko naših vrtov prevelikih, zahtevajo preveč dela oz. časa, na njih pa se pridela toliko vrtnin, da jih kar nekaj konča tudi na kompostu. Začnite z manjšim vrtom, pustite pa si možnost, da bi ga nekoč po potrebi povečali. Gredice na vrtu Gredice naj bodo stalne, široke največ 1,2 m, dolžina pa je odvisna od oblike, ki ste jo izbrali za svoj vrt. Pomembno je le, da so vsaj z ene smeri zelenjadnice vedno dostopne s poti za obdelavo in rezanje oziroma pobiranje. Zeleni nasveti Zelenjavni vrt za začetnike V preteklih letih je bil zelenjavni vrt sestavni del vsake hiše in kmetije, danes pa so se nekatere kmetije tako specializirale, da preprosto zelenjavnega vrta nimajo več. Foto: Miša Pušenjak Sestavine: testo: zavojček kvasa, 3,75 dl mleka, 2 jedilni žlici sladkorja, 50 dag moke, 4 dag masla ali margarine, vanilijin sladkor, nastrgana lupina limone, malo soli; nadev:1 kg jabolk, sok ene limone, 10 dag rozin, 3 jedilne žlice ruma, cimet, sladkor, drobne in maslo. Iz sestavin za testo pripravimo rahlo kvašeno testo (enastavnovse skupaj zmešamo v mulprak- ku). Testo naj vzhaja vsaj pol ure.Rozine pomešamo z rumom. Za nadev olupimo jabolka in jih narežemo na tanke lisče; pokapamo jih z limoninim sokom. Na pomokani površini testo še enkrat dobro pregnetemo in ga razvaljamo v velik pravokotnik približno pol cenmetra debelo. Jabolka enakomerno porazdelimo po testu, potresemo s sladkorjem, cimetom, rozinami in drobnami, ki jih predhodno prepražimo na maslu. Zvijemo v zavitek in ga položimo na pekač, obložen s papirjem za peko. Pečemo približno 40 minut pri 180 stopinjah. Stalne gredice pomeni, da so poti med njimi vedno na istem mestu. Res je obdelava zemlje nekoliko otežkočena, posebej, če si pomagamo z manjšimi vrtnimi stroji (freza). A vsako leto nove potke pome- nijo vsako leto na drugem mestu zbito zemljo in v nekaj letih imamo težave s tem po celem vrtu. Stalne potke pomenijo tudi to, da ima voda ob večjih padavinah kam odtekati: odteče po poteh, korenine rastlin pa ne stojijo v vodi. Planiranje vrstenja, kolobarja vrtnin je tudi veliko lažje, saj sicer težko do- ločimo, kje je bila lani greda končana, do kod je rasla katera vrtnina, če vsako leto v jeseni vrt v celoti preorjemo, prefrezamo, potem pa potke delamo vedno znova po potrebi. Prostor za trajnice, rastlinjak, žičnico za visoki fižol Eno gredico odmerite tudi za trajnice, predvsem nekatera zelišča. Vedno več jih želimo imeti na vrtu. Ta površina ni upoštevana pri zgornjih površinah, zato jo je treba dodatno upoštevati, če bomo na vrtu sadili trajnice, kot so špargelj, hren, rabarbara in druga zelišča. Skoraj na vsakem vrtu najdemo žičnico za visok fi žol. V zadnjih letih pa na vedno več vrtovih najdemo tudi bolj ali manj velike rastlinjake, kjer se goji predvsem paradižnik. Nastajajo že velike težave zaradi kolobarjenja tako v žičnici kakor v rastlinjaku. Brez ustreznega kolobarja pa je naravno vrtnarjenje brez kemije povsem neizvedljivo. Zato naj bo žičnica vsaj dvakrat večja, kot jo potrebujete. Pa tudi v rastli- njaku naj bo prostora več kakor samo za paradižnik, ki je v njem najpogosteje. Le tako bomo v žičnici in rastlinjaku lahko zagotovili vsaj približno primerno široko menjavo rastlin – kolobar. Kaj sejemo zdaj To imate najraje, vedno se vam mudi. Vendar nekaj že lahko posejete. Za setve na prosto je zdaj pre- mokro. Kakor hitro pa se posuši, posejte grah in bob, s setvijo se že mudi. Prav tako se mudi s sajenjem jarih sort graha. Sadite lahko tudi že čebulček. Prav tako lahko ponovno posejete motovilec, špinačo in rukolo, seveda če jih imate radi in si jih želite. Presajate lahko sadike solate, zgodnjega zelja, zgodnje cvetače in brokolija, a jih v danih razmerah pokrijte, najbolje z loki in kopreno preko lokov. Prav tako lahko ljubitelji pora posadite prve sadike. V rastlinjaku pa poleg vsega omenjenega že lahko posejete tudi peteršilj in kakšno zgodnjo sorto korenčka. Za sadike pa zdaj lahko sejete skoraj vse zelenjadnice, počakajte le še s kumarami, bučkami, lubenica- mi, melonami, čajoto in drugimi bučnicami. Prav tako lahko sejete različna zelišča in cvetlice. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 15 torek  3. marca 2020 Za kratek čas 15 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 3. do 9. marca 2020. 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺ €€  Bik  ☺☺ €€€  Dvojcka  ☺☺ €  Rak  ☺ €€€  Lev  ☺☺ €  Devica  ☺☺☺ €€  Tehtnica  ☺ €€€  Škorpijon  ☺☺ €€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺ €€€  Vodnar  ☺☺☺ €  Ribi  ☺☺☺ €€€  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 9. marca. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku- pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat- ki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali do- bitnika praktične nagrade. Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Klemen Kaučič, Ormož. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Torek, 3. marca 18:00 Cirkulane, stara dvorana: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Sreda, 4. marca 9:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola: 49. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov – harmonika, 1. kategorija 10:00 Ptuj, Mestna občina: Ptujski medobčinski otroški parlament – Moja poklicna prihodnost 10:15 Stična, športna dvorana OŠ: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Četrtek, 5. marca 9:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola: 49. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov – harmonika, 2. in 3. kategorija 16:00 Slovenska Bistrica, Impol: Razišči Impol – predstavitev poklicev 17:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: otroška predstava Doktor Sreča 18:00 Zavrč, kulturna dvorana Goričak: Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: pogovor ob izidu romana Slepec Mitje Čandra Petek, 6. marca 9:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola: 49. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov – harmonika, 2. in 3. kategorija 15:30 Sveti Tomaž, telovadnica OŠ: območna revija otroških pevskih zborov Cicido 2020; prvi del ob 15.30, drugi del ob 18.00 17:00 Ptuj, restavracija Gastro: redni volilni zbor članov Planinskega društva Ptuj 18:30 Slovenska Bistrica, grad: Josipina, Lovro in njuna rdeča zofa, resnična slovenska ljubezenska zgodba 19. stoletja 20:00 Ptuj, Terme, Klub Gemina XIII: Vinsko-kulinarični večer: laški in renski rizling 21:00 Ptuj, CID: koncert EisTraum Distortion, popačenje sladolednih sanj Sobota, 7. marca 9:00 Kebelj, knjižnica: Pravljična urica 9:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Lego delavnica – robotika za otroke Mestni kino Ptuj sreda, 4. marca: 10:00 fi lmska čajanka: Medtem, ko vas ni bilo; 20:00 Prekla četrtek, 5. marca: 20:00 Jadralke petek, 6. marca: 16:15 Naprej; 18:00 Izven igrišča; 20:00 Prekla Prireditvenik Foto: ČG 3 2 5 7 9 5 7 8 9 9 6 2 1 1 6 6 3 1 5 1 4 2 8 5 2 8 3 4 Če bi želeli povsem natančno odgovoriti na vprašanje iz naslova, bi bil pravilen odgovor: Kdorkoli! Čeprav bo ob takem odgovoru kdo porekel: Tale Pepek pa je malo preveč za šankom. Za poučevanje otroka človek potrebuje šolo. Včasih je bilo potrebno učiteljišče, potem pedagoška akademija, pa pedagoška fakulteta, najsodobnejši trendi pa zahtevajo, da si najmanj magister. Pa čeprav potem z otroki seštevaš 1 + 1, rišeš po zraku črko I in ugotavljaš, da krompir zraste v zemlji, jabolko pa na drevesu. Ampak vaš sklep, da otroka ne more učiti kdorkoli, je napačen. Niste namreč pomislili, da šolanje otrok ne poteka samo v javnih in nekaterih zasebnih zavodih (kjer seveda morajo imeti bistre magistre), pač pa obstaja še ena oblika šole: šolanje doma. Zakonodaja namreč to omogoča. Pa ne takrat, ko morda otrok zaradi kakšnih zdravstvenih okoliščin ne more obiskovati pouka skupaj z vrstniki, pač pa zato, ker se je staršem tako zahotelo. In ker zakon o osnovni šoli to omogoča. In tako se ati in mamica gresta učiteljevanja. Pa če imata kakšno izobrazbo ali ne. Lepo vas prosim – 1 + 1 pa ja ve vsak človek izračunati in tega naučiti svojega otroka! Pa tudi vseh 25 črk abecede še nekako zmoremo! Česa drugega pa prva tri leta šolanja doma otrok itak ne potrebuje. Vsako leto znanje otroka preveri šolska komisija. Prve tri razrede devetletke sta matematika in slovenščina edina predmeta, ki ju mora znati. Pardon – ni čisto res: če otrok živi na italijanskem ali madžarskem govornem območju, niti ne potrebuje slovenščine, pač pa svoj materni jezik. Slovenščina v Sloveniji ni pomembna. Njegovi vrstniki v ‚normalni‘ šoli imajo med tem šest ali sedem šolskih predmetov. Drugo triletje – od 4. do 6. razreda – je težje: matematiki in slovenščini (ali italijanščini/ madžarščini) se pridruži še tuji jezik. Trije predmeti! Pri vrstnikih v javni šoli jih je takrat od osem do enajst. Da ne bom predolg: šolanje doma se konča z izpiti iz devetih predmetov, pri čemer na obeh skrajnih koncih države slovenščina še zmeraj ni obvezna. In otrok pod vodstvom profesorice mamice ali magistra atija konča šolo. Pa država z njim nima nobenega stroška. Dokler ne bo kaka mamica zahtevala tega, kar zahtevajo zasebne šole: država naj plača vse stroške, ki nastanejo pri šolanju otrok. Zakaj ne bi plačala še domačega šolanja? (Morda pa je kaj o tem v novi koalicijski pogodbi?) Za šankom Kdo je lahko učitelj? Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  3. marca 2020Križemkražem16 1 2 3 4 5 6 7 1 8 9 10 4 11 8 5 4 12 13 14 1 6 15 8 16 11 13 17 4 9 8 5 13 15 6 14 Črke iz križanke s pomočjo številk prenesite v lik, da dobite šaljivo misel. GIGLI, Beniamino - italijanski tenorist, IGUMAN - predstojnik pravoslavnega samostana, RTAČ - drog luknjač za kamnita tla, BADEN - zdravilišče južno od Dunaja KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (42) »Menjam za usnjeno jakno,« še kar naprej vzklika za mano. Ponuja mi suknjič, torbico, ročno narejene sandale … Zdelo se je, da bi mi hecen proda- jalec za kolo, ki je kar grdo dotrajano, v odkup ponudil še lastnega sina. Brez besed grem dalje. Ob varnostniku, ki stoji pred banko, ga z debelo verigo zaklenem ob drog. Kolo, seveda. Sedem na prašno klop v izsu- šenem parku, v senco. Ne da bi si to pretirano želela, zapadem v drobno epizodo maroškega živ- ljenja. V belih copatkih stopicajo po umazani cesti in klepetajo, medtem ko se vračajo iz šole. Blaten fantek, star največ pet let, sedi ob ograji in zavzeto riše po pesku. Trije moški z ogromno črno posodo se spretno izog- nejo dekletom, ki se hihitajo ob pogledu na mačka, ki pleza po palmi. Vsaj še pet mož jim sledi tesno za petami. Umazani poba nenadoma poskoči, ko jih opazi. Težko skledo položijo na slabo poraščena tla. Možje se zberejo okoli nje. Čepe, z golimi roka- mi grabijo kuskus z nečim, kar izgleda kot zelenjavno-mesna omaka. Starejši gospod si v žep vtakne zobe, da bi lažje jedel. Moj fotoaparat ostane v torbi. Postopam po mestu in glo- dam datlje, ko ulični prodajalec na premikajočem se vozičku izgubi nekaj hlebcev. Meni nič, tebi nič jih pobere z usrane ceste in položi nazaj. In tam čaka. Čez nekaj ur, ko grem spet mimo, mi postreže hlebček z mlečnim kuskusom. Gostoljubno mi po- nudi, da pomalicam na ne pre- več udobnem plastičnem stolu. Takrat se od nekod priziba be- težna ženica, ki pljuva in kriči v mojo smer. Ni drugega razloga kot morda ta, da sem edina bela ženska v ulici. Če ne bi bila lačna, bi stekla. Levo, desno, kamor- koli. Počakam, da jo prodajalec pomiri, in jem dalje. Foto: Mateja Toplak Casablanca, Maroko Medtem ko nam je lani slavljen- ka ob voščilu za 99. rojstni dan dobrodušno šaljivo odgovorila, da se niso morda kaj zaračunali, nas je leto dni starejša Jožefa spet pričakala dobre volje. Kako da ne, ko pa so ji ob visokem jubileju prišli voščit številni sorodniki in sosedje, najstarejši občanki je s šopkom rož čestital tudi gorišniški župan Jožef Kokot, s torto pa predsednik do- mačega društva upokojencev Vili Horvat. Zelo veselo je bilo, manjka- li niso niti muzikantje. Meh na har- moniki pa je ob veselem dogodku raztegnila tudi njena še edina ži- veča, približno 11 let mlajša sestra Marjeta. Kot je povedala slavljenka, si nima več kaj zaželeti, razen to, da bi spet hodila. Pred tremi leti si je zlomila kolk in od takrat se ne more več postaviti na noge. Jesen življenja uživa v družbi svojih dveh hčera, Jožice in Anice, ki lepo skrbi- ta za svojo mamo. Tako je gospa še vedno lahko v svojem domu. Še zlasti Jožica večkrat na dan obišče mater, ji zakuri in skuha ter sploh skrbi zanjo, Jožefa pa malce v šali, malce zares iskrivo doda, da svoji- ma hčerama ne sme nič »koman- dirati«. Šivala poročne obleke Zelo rada pa je tudi v družbi svo- jih treh vnukov, petih pravnukov in skoraj tri leta stare prapravnukinje, ter dveh mačk, ki ji delata družbo, kadar je sama. Vedra 100-letnica je še vedno bistrega uma in pol- na zgodb. Z nami je delila nekaj modrosti in dejala, da ne razume, kako to, da je današnjim otrokom in mladini postalo učenje muka, ko pa so nekoč tako zelo bili željni znanja, a kaj, ko časa za to ni bilo. »Nekoč bi se še kako radi učili, a je bilo veliko dela. Mati so nam vedno dejali, zdaj bomo to in ono naredili, potem pa se bomo lahko učili. A ko smo vse postorili, je bil že večer in otroci smo utrujeni zaspali.« Jožefa se je sicer izučila za šivi- ljo. Zašila je veliko število poročnih oblek, koliko točno, ne ve, saj kot pravi, tega ni nikoli štela. Sama se je sicer poročila pri 21 letih ter si z zdaj že pokojnim možem Alojzom ustvarila dom in družino v Gorišni- ci. Vse dokler je lahko, je delala doma na kmetiji, danes pa si čas krajša z branjem časopisa, in to brez očal. Zelo rada pa tudi poje. Tudi ob visokem jubileju je vedra stoletnica veselo zapela. Gorišnica  Najstarejša občanka dopolnila 100 let Kljub starosti še vedno vedrega duha in polna modrosti Najstarejša Gorišničanka Jožefa Reberc je na pustni torek dopolnila častitljivih 100 let. Vitalna ženica, ki ji bistrega uma, modrosti in humorja ne manjka, se rada spominja svojih mladih dni ter opominja na nekatere vrednote, ki jih danes v družbi pogreša. Foto: MH Rojstni dan 100-letne Jožefe Reberc so z obiskom počastili tudi številni sorodniki, sosedje, domači župan, predse- dnik društva upokojencev … Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 20  COLOR CMYK stran 17 Rokomet Ko je prvaku potrebna pomoč ... Stran 18 Rokomet Deveterica s srčno borbo do točke Stran 18 Motokros Je prva dirka že napoved velikega troboja? Stran 19 Nogomet Športnikom in estradnikom humanitarnost ni tuja Strani 20 E-mail: sport@radio-tednik.si Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogometaši Brava so bili v je- senskem delu sezone ena »naj- boljših strank« Kidričanov, saj so ti obakrat zmagali. V tretje jim ni us- pelo … Trener Aluminija Slobodan Grubor se je tudi tokrat odločil za nekaj sprememb v ekipi: na mestu zadnjih vezistov je postavil Nika Marinška in Marcela Čermaka, v napadu je začel Luka Štor (Živković na klopi), dirigentsko palico pa je na mestu centralnega vezista imel Nikola Leko (Vrbanec na klopi). Leko je najboljši strelec ekipe in se najbolje znajde na mestu krilnega igralca, na sredini pa je bil njegov učinek zagotovo manjši. Tudi zaradi tega (a nikakor ne iz- ključno) je imel Bravo v prvem delu skorajda popolno pobudo. Najbliž- je zadetku so bili Ljubljančani v 30. minuti, ko je Marinšek neodločno izbil žogo, v nadaljevanju akcije pa je Andraž Kirm zadel vratnico. Šest minut kasneje je po podaji iz kota in slabšem posredovanju Kovačića mimo gola iz idealne priložnosti streljal še Brekalo. Kakšnih deset minut pred kon- cem polčasa je Leko zaradi bolečin v trebuhu prosil za zamenjavo, v igro je vstopil Vrbanec in od Jakšića prevzel kapetanski trak. Drugi polčas je bila igra nekoliko enakovrednejša, do svojih prilož- nosti so prišli tudi Kidričani. Naj- lepšo je imel v 56. minuti po strelu Vrbanca iz kota in odbiti žogi Kle- pač, a je za malenkost zgrešil cilj. Kidričani so naposled zapretili v sodnikovem podaljšku, ko je prosti strel s kakšnih 25 metrov s strani odlično izvedel Nik Marinšek, vratar Vekić pa je še bolje posredoval. To je bil obenem edini strel rdeče-belih neposredno na gol tekmeca. Pri gostiteljih velja omeniti po- skusa Matka (sam pred golom v 53. minuti) in Nukiča (v 83. minuti zadel vratnico), a sta bila v zaključku akcij premalo natančna. Igra Aluminija v drugem polčasu vzbuja upanje, da ekipa postaja kompaktnejša, vidne je bilo več želje. V tem elementu so izstopali Jakšić, Čermak in Matjašič, ki so veliko pretekli, obenem pa največ poskušali z igro neposredno proti golu. 23. krog je postregel s kar nekaj presenečenji, na koncu so se vse tekme končale z remiji! To se je zgo- dilo prvič po več kot 14 letih – zad- njič se je v 1. ligi to zgodilo novem- bra 2006. Le šest doseženih zadet- kov na petih tekmah je izenačenje najslabšega dosežka te sezone iz 3. kroga (takrat so se tri tekme konča- le z 0:0). Še največje presenečenje je remi Olimpije, saj ni uspela ugnati naj- slabše ekipe lige, Rudarja. V tem primeru je skoraj v dobesednem pomenu veljal rek, da lahko v ize- načeni ligi vsaka ekipa premaga vsako. Zadnje uvrščeni Velenjčani sicer niso ugnali vodilnih Ljubljan- čanov, a tudi remi je zanje skorajda kot zmaga! Na prvo zmago pa bodo morali v tej sezoni vendarle še malo počakati … Remi Olimpije je za Maribor po- menil nepričakovano priložnost za Lahko še enkrat presenetijo Olimpijo? Že v torek čaka nogometaše Aluminija nova preizkušnja, v derbiju kroga se bodo na domačem stadionu pomerili z vodilno Olimpijo. Eki- pi na lestvici ločita le dve točki … Aluminij je najboljša ekipa 1. lige glede izkupička na domačih sre- čanjih (26 točk na 11 tekmah), Olimpija pa je najboljša glede izkupička na gostovanjih (24 točk na 12 tekmah) - iz tega vidika je spektakel za- gotovljen! Zanimivo je, da so šumarji slavili na zadnjih treh medsebojnih sre- čanjih v Kidričevem, v lanski sezoni s 6:2 in 1:0, v letošnji z 1:0. Ekipi na nobeni od dosedanjih 18 medsebojnih tekem v 1. ligi nista niti enkrat remizirali: 6 zmag je dosegel Aluminij, 12 Olimpija. Nobena od obe ekip ni najbolje začela spomladanskega dela, pri če- mer je izkupiček Aluminija soliden (4 točke na treh tekmah), Olimpije pa močno pod pričakovanim nivojem (remija z Mariborom in Rudar- jem, poraz s Triglavom). Kdo bo zadovoljnejši po torkovi tekmi? 1. SNL, 24. krog: Aluminij – Olimpija, v torek, 3. 3., ob 16.00 v Kidričevem. Dosedanji medsebojni tekmi v sezoni: 6. krog: Aluminij – Olimpija 1:0 (Leko); 15. krog: Olimpija – Aluminij 3:1 (Menalo, Vukušić 2; Jakšić). Bravo – Aluminij 0:0 BRAVO: Vekić, Kurtović, Drku- šić, Brekalo, Trontelj, Žinko, Kirm, Agboyi, Nukić, A. Matko, Baturina (od 75. Kramarič). Trener: Dejan Grabić. ALUMINIJ: Kovačić, Vrdoljak, Jakšić, Pantalon, Kontek, Čermak, Marinšek, Matjašič, Klepač (od 83. Pečnik), Leko (od 44. Vrbanec), Štor (od 70. Živković). Trener: Slobodan Grubor. Nogomet  1. SNL, 23. krog Obramba zdržala nalete, napadu še manjkajo podaje Nogomet  1. SNL Maribor in Aluminij nista izkoristila priložnosti za skok na vrh REZULTATI 23. KROGA: Bravo – Aluminij 0:0; Maribor – CB 24 Tabor Sežana 0:0; Rudar – Olimpija 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Čekiči (39.), 1:1 Ćosić (65); Triglav – Mura 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Milanović (8.), 1:1 Šušnjara (26.); Domžale – Celje 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Lotrič (42.), 1:1 Kadušić (75., ag.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 23 13 5 5 49:28 44 2. MARIBOR 23 12 7 4 40:22 43 3. ALUMINIJ 23 12 6 5 40:21 42 4. CELJE 23 10 9 4 46:25 39 5. MURA 23 9 10 4 36:28 37 6. TRIGLAV KRANJ 23 8 3 12 31:51 27 7. DOMŽALE 23 7 5 11 32:42 26 8. CB24 TABOR SEŽANA 23 6 5 12 25:36 23 9. BRAVO 23 5 7 11 27:41 22 10. RUDAR VELENJE 23 0 9 14 22:54 9 Foto: Aleš Fevžer / m24.si Nogometaši Aluminija (na fotografi ji Vrbanec in Marinšek v ospredju, Pantalon v ozadju) po treh odi- granih krogih spomladanskega dela sezone ostajajo pri enem doseženem zadetku. Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Maribora (na fotografi ji Rene Mihelič) so zgolj remizirali s Sežanci. Na ta način želi igrati tudi Marinšek, a mu zaenkrat manjka nekaj tekem, s katerimi bi prišel do večje zanesljivosti pri podajah. V napadu dobivata Štor in Živković zaenkrat le redke uporabne žoge, posledično je priložnosti malo. En sam dosežen gol v 270 minutah je dovolj zgovorno dejstvo. Na srečo tudi zadnja tekmeca proti Aluminiju (Rudar in Bravo) nista pokazala kakšne posebne učinkovitosti … V obrambi sicer poskuša Jakšić s kakšno glasnejšo opazko v kritičnih trenutkih zdra- miti soigralce, kar je jeseni zelo us- pešno počel Martinović. Glede sta- tusa slednjega še vedno ni nobenih novosti niti glede odhoda niti glede vrnitve v ekipo … Jože Mohorič skok na vrh lestvice. Tekmec je bil pri- meren – namreč ekipa iz spodnjega dela lestvice, a kljub temu je treba najprej skočiti, šele nato pa reči hop … Želje po zmagi vijoličastim nikakor ne gre očitati, zaključek akcij pa je precej šepal. Ko vijoličasti niso uspeli kronati začetne pobude (priložnosti Kronavetra, Kotnika, Mešanovića), je postajalo iz minute v minuto bolj jasno, da Sežancem »rastejo krila«. Zaključni priložnosti sta vseeno zno- va pripadali domačinom, a Peričić in Tavares nista bila dovolj natančna … V zaključku tekme je prvič po vrnitvi v Maribor v igro vstopil tudi Rene Mihelič. Za Darka Milaniča pa remi s Taborom znova pomeni nekaj doda- tnih sivih las … Če bi Aluminij uspel zmagati proti Bravu z razliko dveh zadetkov, bi lahko preskočil oba glavna favorita za zvezdico … V Kranju so domačini lovili še tre- tjo zaporedno zmago, a se muraši s tem scenarijem niso želeli sprijazni- ti. Sploh zato, ker so imeli znova v ekipi Bobičanca, ki je na igrišču res- nično pravi idejni vodja ekipe (bil je asistent pri golu Šušnjare). Na raz- močenem igrišču je bila sicer tekoča igra praktično onemogočena … V Domžalah so se želeli izogniti tretjemu zaporednemu porazu, kar se jim je na koncu z veliko pomočjo Celjanov tudi uresničilo. Nemočne- ga Rozmana je namreč ugnal so- igralec Advan Kadušić … JM Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 18 torek  3. marca 2020Šport18 Jeruzalem Ormož – Celje Pivovarna Laško 25:32 (15:12) JERUZALEM: Balent (11 obramb – 2 x 7-m), Zemljič, Skledar; Bogadi 7, Šoštarič 2, Čudič 3 (1), Žuran 4, G. Hebar, T. Hebar, Šulek, Lukman, Kosi 6, Krabonja 2, Mesarić 1, Ciglar, Fergola. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 1/1; Celje 6/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Celje 6 minut. IGRALEC TEKME: Josip Šarac (Ce- lje Pivovarna Laško). V Ormožu je bila v nedeljo odi- grana izjemna tekma, kjer pa konč- ni izid ni realno merilo prikazanega na igrišču. V 1. polčasu se ni vedelo, kdo je aktualni državni in pokalni prvak, saj so jeruzalemčki prika- zali fantastično predstavo: na od- mor so odšli s tremi goli prednosti (15:12), čeprav je v 24. minuti David Bogadi (izjemna asistenca Bojana Čudiča) zadel za vodstvo s kar +6 (14:8). Polna hardeška dvorana je uživala v izjemni predstavi Ormo- žanov, Celjani so z enim kolenom že klečali. V prvem delu je blestela cela ormoška ekipa, še posebej pa Rok Žuran, ki je mrežo Celjanov re- šetal z razdalje. Žal se je Žuran v na- daljevanju poškodoval, kar je bilo občutno opaziti v 2. polčasu. Gostje so po zaslugi kvalitete in boljše predstave v 2. polčasu že v 38. minuti izenačili (18:18). Svoje sta dodala zmedena sodnika Do- minik Majer in Boštjan Žitnik, ki sta vse sumljive odločitve potegnila na celjsko stran in Celje je ušlo na prednost štirih zadetkov (21:25). V 52. minuti je „ormoški kotel“ dobe- sedno „zavrel“. Tinček Hebar je bil pri rezultatu 23:25 v protinapadu zaustavljen vsaj za sedemmetrov- ko, če ne za izključitev, a sta sodni- ka ostala nema! Celje je izkoristilo darilo z zadetkom (23:26), po kate- rem vrnitve za borbene Ormožane ni več bilo. Celjani so na koncu prišli do visoke zmage (+7), kar po prika- zanem res ni pravo merilo dogaja- nja na tekmi. V 21. krogu, v petek, 6. marca, ob 19.00 jeruzalemčki na Hardeku gos- tijo Riko Ribnico. Zmaga jih vodi v Ligo za prvaka. Uroš Krstič LL Grosist Slovan – Drava Ptuj 31:26 (12:13) DRAVA PTUJ: Osterc 3, Mlač-Čer- ne, Gregorc, Grobelnik 5, Hrupič 4, Zupanič, Škorc, Zupanc 5, Stopar 5, Bedrač, Rožman 3, Bračič, Žunič 1, Žuran; Trener: Jan Gregorc. SEDEMMETROVKE: LL Grosist Ljubljana 8/11, Drava Ptuj 3/4. IZKLJUČITVE: LL Grosist Ljublja- na 12 minut, Drava Ptuj 14 minut. Vodilna ekipa lige se je morala bi- stveno bolj potruditi za zmago proti Dravi, kot kaže končni rezultat. Ptu- jčani so bili prvi polčas in del druge- ga polčasa boljši tekmec, v končnici pa sta svoje odigrala tudi sodnika, saj sta dosodila bistveno preveč iz- ključitev na gostujoči strani. Po tekmi je trener in igralec Dra- ve Jan Gregorc dejal: »Realno sem pričakoval, da bo Slovan glede na število opravljenih treningov in igralski kader odigral veliko bolje. Vso tekmo smo bili blizu in moji fan- tje so se dobro borili, a odločile so izključitve v ključnih trenutkih tek- me. Pristop na tekmi proti vodilni ekipi lige je bil korekten, obramba je bila večinoma na visokem nivo- ju, dobro sta branila oba vratarja in tudi v napadu nam je kar šlo, le v končnici smo zgrešili par zanesljivih priložnosti in ob tem zadeli tudi ne- kaj vratnic.« V prvem polčasu je bila Drava večinoma rezultatsko poravnana s Slovanom, v končnici pa je po za- detku Jana Osterca celo povedla 10:13; polčas je dobila za zadetek. Tudi prve minute nadaljevanja so Ptujčani še držali korak z Ljubljanča- ni, ki imajo bistveno daljšo klop. Po nizu izključitev je najboljši strelec na tekmi Staš Jovičič (10 zadetkov, sedem iz 7-m) zabil za 19:16. Razliko treh, štirih zadetkov so dravaši po- tem lovili do konca tekme, vendar jim zaradi izključitev ni uspelo blizu. Ptujčani so prikazali sproščeno igro in so ne glede na poraz lahko zadovoljni s prikazanim. Ob obeh vratarjih Sandiju Žuranu in Domnu Škorcu, ki sta solidno opravila svoje delo, so kot strelci tokrat v Ljublja- ni po pet zadetkov dosegli Gašper Zupanc, Tomaž Grobelnik in Žiga Stopar. UR Ankaran – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0 (23, 19, 22) ŽOK G.S.V. PTUJ: L. Horvat, Oan- cea, Pignar, Tomanič, Kovačec, Škraban, Stavbar, A. Horvat, Miloš- ič, Majcen, Sužnik. Trenerka: Svetla- na Oletič. Ptujčanke so v prejšnjem krogu doma premagale Ankarančanke, te pa so jim pred kakšnimi 150 gledalci vrnile s podobno mero, saj so jih v dvorani OŠ Antona Ukmarja pre- magale s 3:0. Ta rezultat bi lahko bil tudi drugačen, a se je v odločilnih točkah – predvsem v prvem in tret- jem nizu – gostjam prikradla kakšna napaka preveč, kar so izkušene Pri- morke znale izkoristiti. Svoj pogled na tekmo je podala trenerka ptujske ekipe Svetlana Oletič: »To je bila zares dobra tekma. Obe ekipi sta se zelo borili, odločale so zares malenkosti. Kljub porazu sem zadovoljna s prikazano igro svojih varovank.« V prvem nizu se je v glavnem igralo po sistemu »točka za točko« na vsako stran. Ptujčanke so v uvo- du slabše servirale in zaključevala, a ne glede na to so bile ves čas v stiku z Ankaranom. V končnici so še izenačile na 23:23, nakar je sledi- la najprej neizsiljena napaka, nato pa uspešno zaključen napad Nine Lovšin. Ta je bila najbolj razpolo- žena igralka domačink, saj je na tekmi dosegla kar 16 točk. Njej ob boku je bila sprejemalka-napadal- ka Sara Valenčič (15), ki je odigrala bistveno bolje kot na prvi tekmi na Ptuju. Točko manj je na drugi strani dosegla Iva Škraban, medtem ko si posebno pohvalo za igro v polju ponovno zasluži Karmina Sužnik. Ob omenjenih so bile vso tekmo v napadih uspešne še Lara Kovačec, Nika Milošič in Ana Horvat. Po izgubljenem uvodnem nizu so gostje povedle v sredini druge- ga niza z 10:13, a sledil je popoln preobrat. Lina Angelini je nanizala številne odlične servise za preobrat – 20:14. O teh trenutkih je trenerka Svetlana Oletič povedala: »Doma- ča igralka je zares dobro servirala in moje igralke niso mogle ustaviti začetnega udarca, prav tako pa nji- hove uspešne igre v napadu. V tistih trenutkih sem vzela dva time-outa, zamenjala sem igralke v polju, a nič ni pomagalo, saj si je Ankaran pri- igral visoko prednost.« Tretji niz je bil ponovno izenačen do 14:14, ko so si Primorke priigrale dve, tri točke naskoka. V končnici so gostje sicer prišle še enkrat do rezultatskega stika pri 23:22, a bližje ni šlo. Ne glede na poraz je Ženski od- bojkarski klub G.S.V. Ptuj v Ankara- nu prikazal dobro igro in ostaja v borbi za preboj v 1. A ligo. Odločilno tekmo bodo Ptujčanke igrale v so- boto ob 17.30 v športni dvorani Gi- mnazije Ptuj, ko se bodo pomerile s Formisom. UR Bojan Čudič, kapetan Jeruzalema Ormoža: „Po prikazanem smo si zaslužili manjši poraz, če ne celo kaj več. Vrhunski 1. polčas, vrhun- ska publika, vrhunsko vzdušje. Žal se nam je potem poškodoval Rok Žuran in to se je poznalo na rotaciji. Celjani so 2. polčas odigrali dosti boljše, bilo pa je še tudi nekaj drugih stvari. Na koncu bi rad čestital soigralcem, obenem pa upam, da takšno predstavo ponovimo na naslednjih dveh tekmah in si zagotovimo želeni cilj – Ligo za prvaka. Še enkrat bi se zahvalil odlični publiki in upam, da tako igro ponovimo že v petek proti Ribnici.“ Simon Razgor, kapetan Celja Pivovarne Laško: „Izjemna predstava Ormožanov, nudili so nam odličen odpor. Z veliko mere želje in volje do zmage so nam v 1. polčasu priredili hladen tuš. Po prikazanem smo se v 1. polčasu še dobro izvlekli. Šepala je naša realizacija, zgrešili smo kar štiri sedemmetrovke. Pred tekmo smo se pripravili na podoben scenarij in v 2. polčasu popravili slab vtis. Še enkrat bi pohvalil doma- če za predstavo, ampak na koncu gresta dve točki zasluženo na naš račun. Ormožani si s takšnimi predstavami zaslužijo uvrstitev v Ligo za prvaka in upam, da se letos še enkrat snidemo na Hardeku. Tu je vzdušje nekaj posebnega in tudi zmaga na Hardeku je nekaj posebne- ga, pa čeprav gre za nas, Celjane, ki smo vajeni serijskih zmag.“ Rokomet  NLB liga (m) Ko je prvaku potrebna pomoč … Odbojka  1. DOL zelena skupina (ž) Poražene kljub odlični igri Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža so proti Celjanom odigrali fantastičen prvi polčas. NLB liga REZULTATI 20. KROGA: Trimo Trebnje – Gorenje Velenje 30:25 (15:11), Slovenj Gradec 2011 – Koper 23:28 (12:14), Riko Ribnica – Urban- scape Loka 30:28 (17:13), Dobo- va – Krka 29:31 (16:19), Butan plin Izola – Maribor Branik 23:28 (9:14), Jeruzalem Ormož – Celje Pivovarna Laško 25:32 (15:12). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 20 19 1 0 39 2. RIKO RIBNICA 20 16 1 3 33 3. GORENJE VELENJE 20 14 1 5 29 4. TRIMO TREBNJE 20 12 3 5 27 5. JERUZALEM ORMOŽ 20 9 2 9 20 6. DOBOVA 20 9 1 10 19 7. KOPER 20 8 1 11 17 8. KRKA 20 8 1 11 17 9. URBANSCAPE LOKA 20 4 6 10 15 10. SLOVENJ GRADEC 20 6 1 13 13 11. MARIBOR BRANIK 20 4 1 15 9 12. BUTAN PLINI IZOLA 20 1 1 18 3 1. B SRL (m) 1. LL GROSIST SLOVAN 16 15 0 1 30 2. MRK LJUBLJANA 16 10 3 3 23 3. MOKERC - KIG 17 9 3 5 21 4. SVIŠ IVANČNA GORICA 16 10 1 5 21 5. DOL TKI HRASTNIK 15 9 1 5 19 6. KRŠKO 17 7 3 7 17 7. DRAVA PTUJ 17 7 2 8 16 8. RUDAR 17 7 2 8 16 9. HERZ ŠMARTNO 17 5 2 10 12 10. BREŽICE 17 4 4 9 12 11. ČRNOMELJ 15 4 2 9 10 12. GROSUPLJE 17 4 1 12 9 13. ŠKOFLJICA PEČJAK 17 2 4 11 8 1. DOL, zelena skupina (ž) REZULTATA 3. KROGA: Formis – OD Krim 3:2, Ankaran – ŽOK G.S.V. Ptuj 3:0. 1. ANKARAN 5 4 1 13:4 12 2. OD KRIM 5 2 3 9:10 7 3. ŽOK G.S.V. PTUJ 5 2 3 6:11 6 4. FORMIS 5 2 3 8:11 5 PARA ZADNJEGA KROGA (v so- boto ob 18.30): ŽOK G.S.V. Ptuj – Formis, OD Krim – Ankaran. ŽRK Izola – ŽRK Ptuj 26:26 (13:16) ŽRK PTUJ: Pušnik, Varga; Ko- lenko 13 (6), Bedrač 6 (1), Puž 4, Krasnič 3, Geč, Luknjar, Hajšek. Tre- ner: Robert Krasnič. SEDEMMETROVKE: ŽRK Izola 3/2, ŽRK Ptuj 7/7. IZKLJUČITVE: ŽRK Izola 12 minut, ŽRK Ptuj 6 minut. Ptujske rokometašice so nekaj krogov pred koncem rednega dela sezone gostovale v Izoli in proti primerljivi ekipi iz spodnjega dela lestvice vknjižile drugo točko v se- zoni. Tudi prvo so v 7. krogu osvoji- le proti Izolčankam, na Ptuju je bilo takrat 25:25. Trener Robi Krasnič je imel na vo- ljo le deveterico igralk (od tega dve vratarki), a te so bile tokrat trdno odločene, da se borijo do zadnjih atomov moči. Začetek je bil narav- nost odličen, Štajerke so povedle 3:8. Tri zadetke prednosti so ohra- nile vse do polčasa. Drugi del je bil pričakovano te- sen, saj ni bilo mogoče pričakovati, da bodo gostje z eno samo menja- vo v polju uspele ohraniti trdnost v obrambi. Tri minute pred koncem je še vedno kazalo na zmago Ptujčank (22:25), nato pa je sledila izključitev Teje Luknjar. Domačinke so začutile priložnost in v dveh minutah zabile štiri zadetke, prejele pa nobenega (26:25). Nekaj sekund pred koncem je odgovornost v svoje roke prevze- la Minea Kolenko, povedla žogo in močno streljala ter na veliko veselje gostij zadela v polno za dragocen remi – 26:26. To je bil za Kolenkovo 13. zadetek na tekmi! Robi Krasnič, trener ŽRK Ptuj: »Dekleta si za predstavo v Izoli zaslužijo resnično veliko pohvalo, odigrale so za čisto desetko. Vsa moja navodila so dosledno izpol- njevala, predvsem so odlično igrala v obrambi in kljub veliki utrujenosti garala vse do konca. Bolezni in po- škodbe nam redčijo ekipo, upamo pa, da bomo najboljši v končnici, ko se bosta zadnja in predzadnja ekipa lestvice borili za obstanek v elitni druščini.« JM Rokomet  1. A SRL (ž) Deveterica s srčno borbo do točke Foto: Črtomir Goznik Minea Kolenko (ŽRK Ptuj) je bila v Izoli strelsko izjemno razpolože- na, dosegla je polovico golov svoje ekipe, vključno z izenačujočim v zadnjih sekundah tekme. S 101 doseženim zadetkom na 14 tekmah je tudi prva strelka elitne slovenske ženske lige. 1. A SRL (ž) REZULTATI 16. KROGA: Z'dežele – Mlinotest Ajdovščina 19:23 (9:9), Zelene doline Žalec – Ž.U.R.D. Ko- per 29:19 (16:11), Krka – Velenje 25:13 (9:9), Izola – Ptuj 26:26 (13:16). Litija – Krim Mercator. 1. MLINOTEST AJDOVŠČINA 16 15 0 1 30 2. KRIM MERCATOR 14 14 0 0 28 3. ZELENE DOLINE ŽALEC 16 12 0 4 24 4. KRKA 15 9 0 6 18 5. Z'DEŽELE 14 8 0 6 16 6. Ž.U.R.D. KOPER 16 7 0 9 14 7. VELENJE 16 5 0 11 10 8. IZOLA 16 2 3 11 7 9. LITIJA 15 1 1 13 3 10. PTUJ 14 0 2 12 2 Rokomet  1. B SRL (m) Ljubljančani naredili razliko ob izključitvah Ptujčanov Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 20  COLOR CMYK stran 19 Pretekli teden je v poljskem Vro- clavu potekal letošnji zimski vrhu- nec sezone – evropsko prvenstvo v streljanju z zračno puško in pištolo. V zgodovinski kulisi pri Unescu zaš- čitene stoletne dvorane je nastopi- lo več kot 600 najboljših evropskih strelcev iz 46 držav, med njimi tudi 10-članska slovenska reprezentan- ca z Ormožanko Urško Kuharič in Ptujčanom Sašom Stojakom. V iz- jemno konkurenčni nemški izbrani vrsti si je drugič zapored nastop na EP priboril tudi Ormožan Kevin Venta. Pomembnost tokratnega EP je bila v olimpijskem letu še večja kot običajno, saj so strelci imeli možnost osvojiti po dve olimpijski kvoti v obeh članskih disciplinah – s puško oziroma pištolo – za Tokio 2020. Slovenski strelci tokrat niso osvojili olimpijskih kvot, čeprav so jih načrtovali. Naslednjo, hkrati zadnjo možnost bodo imeli v maju, ko bo v češkem Plznu potekal evropski olimpijski kvalifi kacijski turnir, na katerem bo podeljen zad- nji paket zelo zaželenih olimpijskih vstopnic. Kuharičeva dva kroga oddaljena od fi nala Med šestimi slovenskimi pred- stavniki v članski konkurenci je na najvišja mesta ciljala tudi Urška Ku- harič, ki ima za sabo najboljšo sezo- no doslej. Odlična Ormožanka je v kvalifi kacijah s 626,0 kroga dosegla svoj najvišji rezultat doslej (104,2, 104,3, 103,5, 104,3, 104,1, 105,6), s čimer je osvojila dobro 24. mesto med 91 nastopajočimi strelkami, do želenega fi nala pa sta ji zmanjkala samo dva kroga. „Od tekme sem pričakovala več. Moj nastop ni bil najboljši, zadovo- ljila me je le zadnja serija, ko sem zadela 105,6 kroga,“ je dejala Kuha- ričeva. V sedmem zaporednem na- stopu na EP (vključno z mladinsko konkurenco) je dosegla doslej naj- višji rezultat. Od Slovenk je bila naj- boljša najmlajša, Klavdija Jerovšek, ki je z odličnim streljanjem (627,8) osvojila odlično 10. mesto in le za pičli dve desetinki kroga zaostala za fi nalistkami. Slovenke v ekipni tekmi drugič zapored osme V sobotni ekipni tekmi so Slo- venke v kvalifi kacijah osvojile šes- to mesto in izpolnile primarni cilj. V konkurenci 24 ekip so se uvrstile v nedeljski četrtfi nale, tam pa niso unovčile svojega potenciala in so še drugič zapored osvojile končno osmo mesto. Tokrat je bila najboljša Urška Kuharič (208,3) pred Klavdi- jo Jerovšek (207,7) in Živo Dvoršak (206,4), skupnih 622,4 kroga pa je bilo za slabe tri kroge premalo za boj za odličja. Venta za krog brez fi nala Med člani s pištolo je v nemški reprezentanci svoje najboljše stre- ljanje do zdaj na EP pokazal Ormo- žan Kevin Venta, ki se je z odličnim streljanjem v kvalifi kacijah ves čas držal tretjega mesta, nato pa šele v zaključni, šesti seriji popustil in za pičel krog zaostal za fi nalisti ter os- vojil zanj še vedno visoko 11. mesto (579, po serijah 98, 98, 97, 97, 97, 92). Kljub temu je bil Venta zadovo- ljen s svojim najboljšim nastopom na EP do zdaj. Med Slovencema je boljši rezul- tat dosegel mlajši, Jože Čeper (575 krogov, 27. mesto), Sašo Stojak pa v svojem petem nastopu na EP ni imel svojega dne; s 565 krogi (93, 94, 92, 97, 92, 97) je osvojil 66. mes- to med 84 nastopajočimi. „Na začetku tekme me je prema- gala trema, preveč sem se ubadal z njo. Na strelski črti vselej želim biti perfekcionist, zato me je slab uvod kar malce vrgel s tira. Po krajšem premoru sem se vrnil v svoj ritem, a prepozno, da bi dosegel boljši izid. Vsaka tekma je drugačna, od tok- ratne pa sem se tudi nekaj naučil. Upam, da bom svoje napake popra- vil že na naslednji preizkušnji,“ je po tekmi razočarano dejal Sašo Stojak. Venta v boju za odličja tudi na ekipni tekmi V kvalifi kacijah ekipne tekme se je Venta z Nemčijo z drugim najbolj- šim rezultatom in visokimi 1735 kro- gi (Walter 582, Venta 579, Schwald 574) zanesljivo uvrstil v sobotni četrtfi nale osmih najboljših ekip. Tam so Nemci s 580 krogi dosegli najboljši rezultat, ki so si ga delili z Rusi in Italijani, a so imeli to smolo, da so za obema ekipama zaostali po slabšem seštevku notranjih desetic (21-17-16), to pa jim je odneslo boj za zlato odličje. V malem fi nalu so s Srbi izgubili z rezultatom 12:16. Ven- ta je bil znova zelo blizu, a še drugič ostal brez odličja na EP. Evropski prvaki so postali Rusi. Simeon Gönc Slavil je Herlings pred Švicarjem Jeremyjem Seewerjem, tretji je bil Avstralec Mitch Evans (Gajserjev novi sotekmovalec v tovarniški eki- pi Honde), četrti pa Antonio Cairoli. V drugi vožnji v konkurenci Gaj- ser ničesar več ni prepustil naklju- čju. Z odličnim startom se je že po nekaj ovinkih prebil v vodstvo, nato pa iz kroga v krog večal prednost pred tekmeci. Ti so ostajali daleč zadaj, na koncu je drugouvrščeni Herlings zaostal več kot 23, Cairoli na 3. mestu pa kar 28 sekund! Skupno je na dirki slavil Herlings s 47 točkami pred Gajserjem in Ca- irolijem, ki sta jih zbrala po 38. Gaj- serju je zaradi boljše druge vožnje pripadlo drugo mesto in s tem prve stopničke v novi sezoni. »S prvo dirko nikakor ne morem biti zadovoljen, saj sem imel težave že na samem startu, za nameček pa sem padel še na koncu. Druga vožnja je bila veliko boljša, domala brezhibna,« je po dirki povedal Gaj- ser. Naslednja dirka bo že konec tedna v nizozemskem Valkenswaardu na mivki. JM torek  3. marca 2020 Šport 19 Rezultati: člani – zračna pištola: 1. Artem Chernousov, RUS 585 + 241,2 2. Paolo Monna, ITA 583 + 239,6 3. Ismail Keles, TUR 585 + 218,3 4. Juraj Tuzinsky, SVK 580 + 196,9 5. Robin Walter, NEM 582 + 177,9 6. Damir Mikec, SRB 583 + 158,9 11. Kevin Venta, GER 579 27. Jože Čeper, SLO 575 66. Sašo Stojak, SLO 565 članice – zračna puška: 1. Laura-Georgeta Coman, ROU 629,6 + 251,2 2. Anastasia Galashina, RUS 630,9 + 251,1 3. Andrea Arsović, SRB 628,4 + 228,9 10. Klavdija Jerovšek, SLO 627,8 24. Urška Kuharič, SLO 626,0 40. Živa Dvoršak, SLO 623,7 Tamara Zidanšek (74. na WTA) je na turnirju v Acapulcu v 2. kro- gu ugnala mlado sotekmovalko iz reprezentance Kajo Juvan, s čimer si je prvič letos zagotovila nastop v četrtfi nalu WTA-turnirja. A je nato tam tudi obstala … Priložnost za še odmevnejši re- zultat je bila sicer velika, saj je na nasprotni strani mreže stala do- mača povabljenka Renata Zarazua (270.). Mehiška vrstnica – obe s Tamaro sta letnici 1997 – je imela izjemno podporo gledalcev na pol- nem stadionu, kar se je na koncu izkazalo celo za odločilno prednost. To je bilo vidno predvsem v odlo- čilnem tretjem nizu, ko so domači navijači svojo igralko z glasnimi vzpodbudami dobesedno »nosili po igrišču«. Tami je do rezultata 2:2 v 3. nizu držala korak, nato pa je do konca dobila le še pet točk, Zarazua pa 17 … Zidanškova je nastopila tudi med dvojicami, njena partnerica je bila 29-letna Nizozemka Arantxa Rus (75.). Slovensko-nizozemska dvoji- ca je zmogla uvrstitev v četrtfi nale, kjer pa sta bili boljši 2. nosilki (3:6, 6:1, 3:10) in kasnejši zmagovalki tur- nirja, Američanka Desirae Krawczyk in Mehičanka Giuliana Olmos. V tem tednu Tamara nastopa na podobnem turnirju v nekoliko bolj severnem Montereyu, blizu meje z ZDA. JM Tenis  Mednarodni turnirji Proti tekmici in gorečim domačim navijačem ni šlo Nestrpno pričakovana nova sezona elitnega motokrosističnega razreda MXGP se je začela z veliko nagrado Velike Britanije na klasičnem prizorišču Matterley Basin. Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je obrambo naslova svetovnega prvaka na jugu Anglije začel z 2. mestom. Pred njim je bil le Nizozemec Jeff rey Herlings, na zmagovalni oder pa je stopil še Italijan Antonio Cairoli. Je to že napoved velikega troboja ali se lahko v boj za vrh vključijo tudi drugi? Gajser je v Matterley Basinu začel zelo dobro in v soboto v zahtevnih vremenskih razmerah, ko so dirkače ovirali veter, dež, toča in celo sneg, dobil skrajša- ne kvalifikacije, najboljši pa je bil tudi v nedeljskem krogu za ogrevanje. Izmed vseh startov ob koncu tedna se mu je ponesrečila le prva dirka v konkurenci, ko se je že v uvodnem krogu znašel na tleh – vanj je trčil Belgijec Jeffrey Van Horebeek. Gajser je obtičal v gneči in iz začelja se je moral nato prebijati naprej. V zaključku je us- pel pripeljati že do 7. mesta, a je v zadnjem krogu nato po lastni napaki padel še enkrat, tako da je končal kot osmi. Motokros  Tekma za svetovno prvenstvo v Veliki Britaniji Je prva dirka že napoved velikega troboja? Foto: MXGP Tim Gajser je na prvi dirki nove sezone stopil na drugo stopničko zmagovalnega odra. Tamara Zidanšek Dirka za VN Velike Britanije, rezultati: 1. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 22 47 2. Tim Gajser Slovenija Honda 13 25 38 3. Antonio Cairoli Italija KTM 18 20 38 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 22 13 35 5. Mitchell Evans Avstralija Honda 20 14 34 6. Gautier Paulin Francija Yamaha 14 18 32 7. Clement Desalle Belgija Kawasaki 16 16 32 Strelstvo  EP 10 m Vroclav (Poljska) Slovenci brez finalistov in olimpijskih kvot Foto: Strelska zveza Slovenije Slovenske reprezentantke z zračno puško Urška Kuharič (24.), Klavdija Jerovšek (10.) in Živa Dvoršak (40.) so na ekipni tekmi, na kateri so ciljale na odličje, drugič zapored osvojile osmo mesto. WTA turnir v Acapulcu (250.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek – Kalinskaya (Rusija) 6:3, 6:4; 2. krog: Zidanšek – Juvan (Slove- nija) 6:2, 6:2; četrtfi nale: Zidanšek – Zarazua (Mehika) 2:6, 6:3, 2:6. Nina Pliberšek fi nalistka Na igriščih Ljubljanske teniške akademije (LTA) je potekal odprti članski turnir za dekleta. Med deseterico nastopajočih je bila tudi Nina Pliberšek (TK Terme Ptuj). Nina je bila je najnižje rangirana tekmovalka, kljub temu pa je na- stopila odlično, saj je nanizala tri zaporedne zmage in se uvrstila v fi - nale. Po vrsti je ugnala Tajdo Zalokar (Triglav), Niko Vončina (Slovan) in Meto Marenk (Triglav). V fi nalu je bila v tesnem obračunu boljša 1. nosilka (8. na članski lestvici TZS) Kristina-Tina Godec (As Litija), rezul- tat je bil 6:7 (5), 3:6. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 20 V dvorani Ljudski vrt je bila v ne- deljo odigrana humanitarna tekma med ekipama Legende Drave in Humanimi zvezdicami-Art Football Team Slovenija. Prispevek vseh so- delujočih, številnih obiskovalcev in nekaterih podjetij in ustanov je šel v roke družini Lovrec, ki ji je pred kratkim pogorela hiša. Skupaj je bilo zbranih 3557 evrov. »Do ideje za humanitarno tekmo je prišlo povsem spontano v krogu družine, v bistvu je bila moja žena tista, ki je dala idejo in je bila tudi zelo aktivna pri vsem skupaj. Idejo sta kasneje podprla tudi Franc Nani Matjašič in brat Nastja, tako da je na koncu vse potekalo tako, kot smo si zamislili. Iskrena hvala vsem,« je po tekmi povedal Aleš Čeh. Ta je zbral ekipo Legende Drave, v kateri je bilo veliko število igralcev iz prvoli- gaških časov ptujske ekipe, kot po- sebni gost pa se jim je pridružil tudi Dejan Zavec. Na humanitarni klic so se v veli- kem številu nemudoma odzvali tudi člani ekipe Humane zvezdice, za ka- tere je bila to jubilejna, 200. humani- tarna tekma! »To je naše poslanstvo, radi se odzovemo in pomagamo vsakemu, ki pomoč potrebuje, tudi v primeru Aleševega klica je bilo tako. Prvo tekmo pod imenom Humane zvezdice smo prav tako odigrali na Ptuju, to je bilo leta 2005. Zanimivo je, da nas je iz ekipe takratne tekme danes nastopila peterica: Sead Zilić, Robert Sraga, Aleš in Nastja Čeh ter jaz,« je po tekmi povedal vodja eki- pe Nani Franc Matjašič. S svojimi prispevki na odprt ra- čun za družino Lovrec so že pred akcijo pomagali igralci in starši ot- rok mlajših selekcij NK Aluminij, kjer Sašo Lovrec igra sedaj. Lepo gesto pa so naredili tudi člani Saševega prejšnjega kluba NK Drava. »Sašo in Leon Lovrec sta začela nogometno pot pri Dravi, Sašo je sedaj resda pri Aluminiju, a to za nas ne pomeni, da ne bi pomagali. Nasprotno, je še vedno v naših srcih in ga imamo radi, prav tako Leona, ki se sedaj ukvarja z boksom. Vem, da znata to ceniti, istočasno pa celotni družini želimo mirno življenje,« je dejal Aleš Čeh. JM torek  3. marca 2020Akcije, šport mladih, rekreacija20 Medobčinskega tekmovanja v košarki za učence letnika 2007 in mlajše se je udeležilo šest ekip. Uvodna turnirja sta bila odigrana na OŠ Breg in OŠ Majšperk, fi nale pa na OŠ Markovci. Največ košarkar- skega znanja sta pokazali ekipi OŠ Olge Meglič in OŠ Majšperk, ki sta se s tem uvrstili na območni turnir. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (OŠ Breg): OŠ Breg – OŠ Ljudski vrt 28:29, OŠ Ljudski vrt – OŠ Markovci 18:35, OŠ Markovci – OŠ Breg 52:16; skušina B (OŠ Majšperk): OŠ Maj- šperk – OŠ Olge Meglič 25:40, OŠ Olge Meglič – OŠ Kidričevo 42:17, OŠ Kidričevo – OŠ Majšperk 9:19. Finale (OŠ Markovci): OŠ Mar- kovci – OŠ Majšperk 20:29, OŠ Olge Meglič – OŠ Ljudski vrt 27:19; tekma za 3. mesto: OŠ Markovci – OŠ Ljudski vrt 14:27; tekma za 1. mesto: OŠ Majšperk – OŠ Olga Meglič 14:31. Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 2. OŠ Majšperk 3. OŠ Ljudski vrt 4. OŠ Markovci 5. - 6. OŠ Breg 5. - 6. OŠ Kidričevo UR Šolski šport  Košarka, fantje Na območno tekmovanje OŠ Olge Meglič in OŠ Majšperk Nogomet  Humanitarna tekma za družino Lovrec Športnikom in estradnikom humanitarnost ni tuja Foto: Črtomir Goznik Med udeleženci humanitarne tekme v dvorani Ljudski vrt je bilo mogoče opaziti številne znane obraze. Foto: Črtomir Goznik Svojega nekdanjega soigralca Saša Lovreca so mladi dravaši presenetili z lepim prispevkom. Naslov medobčinskega prvaka so osvojili igralci OŠ Olge Meglič. Legende Drave – Humane zvezdice-Art Football Team Slovenija 11:10 (6:5). HUMANE ZVEZDICE-ART FOOTBALL TEAM SLOVENIJA: Miro Todo- sovski, Mirnes Šišič, Suad Fileković, Kliton Bozgo, Boštjan Damiš, Luka Denič, Wilson Juninho, Almir Sulejmanović, Stanko Glažar, Aleks Ser- rajotto, Damjan Švajncer Butinar, Boštjan Grizold, Uroš Šmigoc, Peter Dirnbek, Robert Sraga, Tomaž Strgar, Tilen Strgar, Gorazd Ademovič. Vodja: Franc Nani Matjašič. Trenerji: Uroš Štefanič, Nenad Vasič, Rado Čevnik LEGENDE DRAVE: Damjan Golob, Doris Kelenc, Marko Roškar, Sead Zilič, Viktor Trenevski, Denis Krajnc, Marko Drevenšek, Franc Fri- dl, Aleš Čeh, Milan Emeršič, Gennaro Chietti, Gorazd Gorinšek, Matjaž Majcen, Aleš Huzjak, Nastja Čeh, Dejan Zavec. Vodja: Fredi Kmetec. SODNIK: Leon Lovrec. Na območno tekmovanje so se uvrstili tudi člani ekipe OŠ Majšperk. Planinska tura po Kočevski poti (J asnice 500 m, Slovenski vrh 1040 m, Ledenik 1068 m, Koča Pri jelenovem studencu 850 m) Odhod: v soboto, 14. 3., ob 5.30 z AP Ptuj. Prihod: v soboto, 14. 3., okrog 20.00 na AP Ptuj. Potek izleta: četrti obisk Kočevske planinske poti bomo namenili obisku vrhom pogorja Stojne nad Kočevjem. Vzpon bomo začeli na začetku po- gorja, tik ob magistralni cesti Ljubljana–Kočevje, Jasnice (KT19). Od Jasnice gremo do Koče pri Jele- novem studencu po pogorju, ki se vleče v dinarski smeri od severozahoda do jugovzhoda do Kolpe. Vmes se povzpnemo na Slovenski vrh (KT20) ter na Ledenik (KT21), najvišji vrh Stojne. Z njega se, ko je drevje brez listov, vidi Notranjski Snežnik. Čaka nas spust do Koče pri Jelenovem studencu (KT1) ter nato še sestop v Kočevje, do našega pre- voza. Časovnica: vzpon in spust traja približno 6 ur. Oprema: primerna pohodna obutev in oblačila, rezervno perilo ter zaščita proti vplivom sonca. Značaj ture: tura je večinoma označena kot lahka planinska pot. Hrana in pijača: možnost prehrane iz nahrbtnika. Strošek izleta: 25 EUR. Plačana članarina za leto 2020. Prijave s plačili v pisarni PD Ptuj, Dravska ul. 18, do torka, 10. 3., oziroma pri vodji izleta. Plačilo mož- no preko Bankaneta na TRR 04202-0000493764 pri NKBM sklic 20200314 – upoštevajte rok prijave! Vodja izleta: Jože Dajnko 040 754 499 (Jože). Planinski kotiček Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 21 Trendi bivanja Topel stil oblikovanja in uporaba naravnih materi- alov sta bila pri opremlja- nju domov v ospredju že v preteklih letih, tudi letos pa se bo ta trend nadalje- val. Veliko bo predvsem lesa, kamna in kovine ter nasploh naravnih materi- alov, zaradi katerih se bo- mo počutili bližje naravi. Pohištveni trendi obeta- jo letos veliko pohištva iz masivnega lesa temnejših barvnih odtenkov. Poleg osnovnih kosov pohištva je masivni les primeren tu- di za dekoracijo, še pose- bej pride do izraza v večjih prostorih. Jedilne mize postajajo vedno večje in prostornejše, torej takšne s šestimi ali celo osmimi sto- li. Pomembno mesto imajo tudi kuhinjski otoki, ob ka- terih poteka veliko druženja in pogovorov. Trend v kuhinjah: zlata barva in medenina Pri kuhinjah bo letos bela barva izgubila prevlado. Zamenjale jo bodo temne kuhinje umirjenih tonov v kombinaciji z različni- mi materiali. Seveda to ne po- meni, da se bela barva v celoti poslavlja, a snežno belino lahko lepo kombiniramo s temnejšim lesom ali marmorjem. Trend leta je zlata barva, ki jo najde- mo predvsem pri kuhinjskih po- mivalnih koritih in armaturah. Zlata barva bo kuhinji prines- la pridih elegance in glamur- ja. Aktualna je tudi medenina: medeninasti ročaji, kuhinjske armature, svetila in drugi de- korativni elementi bodo kuhinji dali pridih klasike in brezčas- nosti, obenem pa bo kuhinja vi- deti nekoliko drzneje. Keramika kot imitacija lesa in kamna Čeprav kamen velja za hla- den material, gre pravzaprav za material, ki je zelo naraven in tudi priljubljen. Običajno ga najdemo na pultih in kuhinj- skih otokih. V kombinaciji z le- som pride lepo do izraza, saj les dodaja občutek domač- nosti. Zlasti masiven les je lep dodatek večjim prostorom z belimi stenami. Les in kamen bosta v ospredju tudi pri kera- miki, saj trendi za leto 2020 napovedujejo veliko kerami- ke, ki je videti kot imitacija teh dveh naravnih materialov. Di- menzije pri keramiki bodo še naprej velike, smernice napo- vedujejo celo keramiko ekstre- mnih dimenzij. V letu 2020 se vračajo steklene vitrine in okrogla ogledala, stek- lo je lahko tudi barvano. Tudi pri talnih oblogah se bo v letu 2020 nadaljeval trend po- vezanosti z naravo. Najbolj iska- ne in aktualne so talne obloge iz plute, ki zaradi prožnosti ma- teriala pri hoji nudijo večje udo- bje. Pluta je namreč mehkejša od lesa in trdnejša od preprog, zato zmanjšuje udarce pet ob tla. Je tudi zelo dober zvočni izolator, torej zmanjšuje hrup, zaradi svojih izolativnih last- nosti pa vse leto nudi optimal- no temperaturo tal. Celice plute so zelo odporne na udarce, zato pluta velja za zelo trpežno talno oblogo. Prevladovala bo modra barva Med barvami bo letos prevla- dovala modra. Gre za barvo, ki vzbuja občutek umirjenosti in samozavesti ter upodablja trdnost za prihodnje čase. Po- leg modre bodo aktualne še ze- lena, gorčično rumena in barva terakote. Znova so modni izdel- ki iz žameta. Pri dekoraciji bi- valnega prostora je seveda vse odvisno od našega osebnega okusa. Tako kot v preteklih le- tih še naprej ostajajo obvezen del vsakega bivalnega prosto- ra zelene rastline. Te pa niso ak- tualne le v fizični obliki, kot žive rastline, temveč tudi kot vzorec na tapetah, blazinah ali postelj- nini. Leto 2020 bodo s svojim blagodejnim vplivom na naše počutje zaznamovali tudi cvet- lični vzorci. V letu 2020 bodo naši postori topli in naravni KolofonKakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 3. marec 2020 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Jože Mohorič, Tina Lucu, Kristina Strašek, Marija Piškur, Črtomir Goznik in m24 Lektoriranje: Jože Šmigoc Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Delovni kotički Dela in družabnega življenja skoraj ne moremo več strogo ločiti, saj veliko dela nosimo tudi domov. Sestavni del bi- valnega prostora v zadnjem času postajajo delovni kotički. Takšen prostor je lahko popolnoma samostojen, torej gre za samostojno manjšo mizi s površino za prenosni računalnik in nujne dokumente, delovno površino pa je moč integrirati tudi v omaro dnevne sobe – vse je seveda odvisno od pros- tora, ki ga imamo na voljo. Pogosta je rešitev, da je delovni kotiček od preostalega bivalnega prostora ločen s policami ali predelno steno. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 22 spodbujajo recikliranje in zdra- vo delovno okolje ter inovacije, ki podpirajo principe trajnostne- ga razvoja. Letos se bo v naše domove pri- selilo veliko motivov iz narave. Poleg naravnih materialov, kot sta kamen in les, bodo tudi ta- pete zažarele v naravnih mo- tivih. Med materiali se znova vrača žamet, ki ga bo moč najti pri praktično vseh izdelkih – od odej do posteljnine, tudi med dodatki v spalnici ali kuhinji, pa tudi pri pohištvu. Marsikdo bo pomislil, da je žamet težko vzdrževati, da gre za težek in nepraktičen material, a obliko- valci pravijo drugače. Napove- dujejo, da bo tokrat žamet lažje čistiti in vzdrževati, pa naj gre za pohištvo ali dodatke za dom. Tapete so še vedno »in« Že v preteklem letu se je trend rasti prodaje tapet večal in ta- ko bo tudi v letu 2020. Tapete prostor polepšajo, popestrijo ter mu dajejo posebno dinami- ko in edinstven videz, saj ponu- jajo neomejene možnosti barv in vzorcev. Primerne so praktič- no za vse prostore v hiši, pri nji- hovem nameščanju pa je bolje, da delo prepustimo mojstrom. Letos bodo tudi pri tapetah pre- vladovali motivi iz narave, veliko bo cvetličnih vzorcev. Stenske barve ali tapete v modrem odtenku bodo do- dobra spremenile videz doma. V zadnjih letih so se trendi od zračnega in svetlega skandi- navskega sloga premaknili k barvno pestrejšim interierjem in močan barvni poudarek na steni je lahko dober prvi korak k temu. V modro lahko odene- mo prostor v celoti ali pa le del. Tekstil za dom v modri barvi bo letos zagotovo zadetek v pol- no. Za tiste, ki se bojijo, da se bodo trendi spet hitro spreme- nili in bi to lahko prineslo doda- tne stroške, je najbolje v barvi letošnjega leta izbrati manjše dodatke, ki jih lahko čez nekaj sezon zamenjamo brez večjega finančnega vložka. je, da si namesto tekstilne omis- lite kar narisano preprogo. Da, tudi takšna obstaja, pravilno ji rečemo šablonska preproga, saj je na tla narisana s šablono. Njena prednost je, da ne zahte- va kakšnega posebnega in do- datnega vzdrževanja, negujete jo enako kot talno oblogo. Ker je najverjetneje narisana na be- tonska ali lesena tla, torej za- dostujejo že metla, sesalnik ali mokra krpa. Zelo popularne so na primer maroške šablonske preproge, ki se podajo v klasič- ne, etno ambiente, medtem ko za modernejše prostore izberite raje geometrijske, minimalistič- ne linije. Še ena od možnosti pa je, da preprogo s tal prenesete na ste- no, kjer bo poskrbela za dodat- no prostorsko globino, zvočno izolacijo, kontraste in vizualne dražljaje. Takšne stenske pre- proge lahko nadomeščajo pos- terje, slike in izveske, obesite pa jih s pomočjo okvirja, ki ga pri- trdite na zadnjo stran preproge, ali jih izobesite kot zaveso. Držite se nasveta, da za na ste- ne manjših sob niso primerne težke in bogate preproge, saj prostor preveč obtežijo in celo zadušijo. Veliko bolje se obne- sejo v velikih sobah, v katerih omilijo veličino prostora, ga na- redijo intimnejšega in vizualno prijetnejšega. Na steni zavlada- jo kot umetniški predmet ter v trenutku postanejo središče po- zornosti in občudovanja. Tekstil in tapete Leto 2020 na področju teksti- la za dom – tapet prinaša izje- mno zanimive rešitve. Domovi bodo žareli v razigranih barvah, vzorci, materiali in oblike se bo- do mešali in prepletali, razkošje pa bo v naše domove prinašal žamet. To je pokazal tudi sejem Hei- mtextil v Frankfurtu, kjer so to- vrstni motivi izstopali tako na tapetah kot na tkaninah. Vide- ti je bilo cvetlične in živalske vzorce, poleg modre, ki je bar- va tega leta, pa so opazne tudi zelena ter odtenki kovine, pas- telov in zemlje. Prepletajo se tradicionalni in moderni vzorci, prav tako kulturne in etnološke značilnosti. Leti 2020 in 2021 po feng šuju v znamenju kovine Jubilejni, 50. sejem Heimtextil, ki je največji mednarodni se- jem tekstila za dom in gospo- dinjstvo ter tapet, je jubileju primerno ponudil najbogatej- ši program v svoji zgodovini: zvrstilo se je več kot 150 pre- davanj in razprav, 30 vodenih ogledov sejma in številni dru- gi programski dogodki. Trend Space – prostor trendov – je iz- postavil, da bosta leti 2020 in 2021 po feng šuju v znamenju kovine. Zaznamovalo ju bo vra- čanje k sebi, stik z naravo in raz- iskovanje etnološke dediščine. Na letošnjem sejmu se je v šti- rih dneh predstavilo 2952 raz- stavljavcev iz 65 držav, med njimi tudi dva iz Slovenije. Ogle- dalo si ga je 63 tisoč strokovnih obiskovalcev. Tokratni sejem je posebej izpostavil trajno- stni razvoj. Tekstilna industrija je namreč eden največjih one- snaževalcev okolja, zato bo v proizvodnjo nujno uvesti nove pristope. K temu so nekateri proizvajalci že pristopili in tako si prizadevajo za manjšo pora- bo vode v proizvodnih proce- sih, uporabo ekoloških barvil, V hladnih dneh vas doma ne bo zeblo. Sploh, če si boste omisli- li kakšno novo preprogo, ki daje prostoru toplino, občutek meh- kobe in dopolnjuje ambient, saj vanj prinaša pestro paleto raz- ličnih motivov in barv. Iz naravnih ali umetnih vlaken? Sprva so bile preproge nareje- ne iz naravnih materialov, kot so volna, konjska žima in kozja dla- ka, danes pa so večinoma tkane oziroma vozlane iz umetnih vla- ken. Prednosti in slabosti imata obe vrsti materialov. Pri narav- nih vlaknih je to zanesljivo pri- jeten otip, prožnost, udobnost, absorpcija hrupa in udarcev, po- manjkljivost pa predvsem ta, da na soncu pobledijo in da jih radi napadajo molji. Pri preprogah iz umetnih vlaken (poliamid, poliester, polipropi- len) lahko ravno tako pričakuje- te mehkobo, prožnost, številne barvne možnosti in trpežnost, od slabosti pa velja omeniti le njihovo slabo vpojnost in ter- moplastičnost, zaradi katere lahko vroči predmeti (cigaretni ogorki) puščajo na taki prepro- gi sladi. Preproga v jedilnici – da ali ne? Preproge so primerne za vse prostore doma, najpogosteje pa jih polagamo v dnevnih so- bah, spalnicah in otroških so- bah. Nekateri se odločijo celo za preprogo v jedilnici, vendar je pri tem treba upoštevati ne- kaj pomislekov. Kritiki poudar- jajo, da je pri preprogi težje premikati stole in da ti sčasoma preprogo poškodujejo. Potem pa je tu še higienski vidik, saj na preprogo padajo z mize delci hrane, lahko se polije pijača, za- to jo je treba neprestano sesa- ti ali drugače čistiti (še posebno če so pri hiši majhni otroci). Vendar se za vsakega kritika najde ravno toliko zagovornikov in ljubiteljev jedilniških preprog. Slednji pravijo, da ta talna oblo- ga prinese v jedilnico veliko to- pline in teksture, še posebno lepo se poda v jedilnice, ki so del odprtega tlorisa. Ne nazad- nje pa seveda varuje lesena tla pred praskami in poškodbami. Kakorkoli se boste odločili, bo torej pravilno. Če bodo prevla- dali argumenti za, naj bo pre- proga v jedilnici temnejša, z vzorci, ki bodo prekrili morebi- tne madeže. Poskrbite, da bo dovolj trpežna in se na njej ne bodo takoj poznale poškodbe od premikanja stolov. In še ne- kaj imejte v mislih: večja ko je preproga, boljša je. Izberite ta- ko, da bodo miza in stoli v celoti stali na njej. Narisana preproga za astmatike ali alergike Kaj pa alergiki na prah in prši- ce? Imajo tudi oni lahko doma preprogo? Seveda, na voljo so tudi preproge, v katere se ne za- jeda prah in ki preprečujejo, da bi se vanje naselili kakršnikoli mikroorganizmi, vključno s pr- šicami. Še ena od možnosti pa 2 Prevladovali bodo motivi iz narave in živahni vzorci Mehkoba tal za užitek stopal KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Najstarejša šteje več kot 2500 let Zgodovina preprog sega daleč nazaj. Prvi izdelovalci pre- prog so bili najverjetneje že iz časov starih civilizacij Egip- čanov in Asircev, eno najstarejših preprog na svetu pa so odkrili v sibirski grobnici na območju Altaja, njeno starost ocenjujejo na 2500 let. To preprogo si danes lahko ogleda- te v muzeju v Sankt Peterburgu. Zavese dajejo prostoru popolnost Ob opremljanju doma seveda ne smemo pozabiti na zavese. Prostor brez zaves izgubi svojo lepoto in na splošno ni tako prijeten za bivanje. Zavese mu dajejo popolnost, ščitijo pred motečo sončno svetlobo in uličnim prahom. Trendi za leto 2020 kažejo, da morajo zavese izpolnjevati ne le praktično, ampak tudi dekorativno funkcijo. Veliko bo zaves iz platna, bombaža, debelih neprozornih materialov, prešitih tkanin in žameta. Tudi vzorci bodo izjemno zanimivi – zaznamovali jih bodo nenavadni in izraziti cvetlični vzorci ter tropske barve. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 23 Od 4. do 8. marca bo na Gospo- darskem razstavišču v Ljubljani potekal največji mednarodni se- jem graditeljstva v regiji – 59. Sejem Dom. 505 podjetij iz 29 držav bo pet dni predstavlja- lo storitve in izdelke, sistemske rešitve in napredne tehnologije za dom, gradbeništvo in ener- gijsko učinkovito stavbno po- hištvo, ogrevalno in hladilno tehniko, notranjo opremo, ure- ditev okolice in rešitve za va- rovanje objektov. Dogajanje na razstavnih prostorih bodo vse dni spremljala brezplačna svetovanja in predavanja neod- visnih strokovnjakov Gradbe- nega inštituta ZRMK in Mreže ENSVET – Eko sklada. Največji sejem Gospodarske- ga razstavišča bo zapolnil vse obstoječe dvorane tega razsta- višča in še tri montažne. Orga- nizatorji pričakujejo približno 55.000 obiskovalcev, toliko kot zadnja leta, zato jih vabijo, da se morebitni gneči lahko izognejo z nakupom vstopnice na spletu. S spletno vstopnico imajo tudi brezplačen prevoz z avtobusom LPP na razstavišče in nazaj. Vse dni sejma je na voljo tudi zniža- na vstopnica Happy Hour. Vse o gradnji in prenovi stavb Na Gradbenem inštitutu ZRMK so pripravili program, ki bo obi- skovalcem ponudil informacije o tem, katere novosti jih čaka- jo v prihodnje. Z njimi jim želi- jo pomagati razrešiti dileme in probleme, s katerimi se srečuje- 3KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Po ključne rešitve na graditeljski sejem Dom w w w .li p- bl ed .s i NOTRANJA VRATA, VHODNA VRATA in TALNE OBLOGE LIP BLED. Na sejmu DOM v Ljubljani od 4. do 8. 3. 2020! PRODAJNI SALONI: MARIBOR, T: 02 620 83 25 Sejem Dom je odprt od srede do sobote, od 4. do 8. marca, od 10.00 do 19.00, v nedeljo do 18.00. Več informacij najdete na www.sejemdom.si. jo pri gradnji ali prenovi, na vo- ljo pa bodo tudi informacije in nasveti, na kaj morajo biti po- zorni pri izbiri arhitekta ali izva- jalca. Tradicionalno so vsem zainte- resiranim na voljo brezplačni in neodvisni strokovni nasveti in predavanja arhitektov, geome- hanikov, statikov, gradbenih fi- zikov in drugih strokovnjakov ter prikazi primerov dobre pra- kse. Na manjših razstavah so na ogled sistemi ogrevanja in prezračevanja, načini odpra- ve vlage v konstrukcijah, več vrst toplotnih izolacij, okna in sodobna vgradnja oken, nači- ni gradnje (montažne in zida- ne hiše) ter dobitniki certifikata znak kakovosti v graditeljstvu, pomembnega instrumenta za- gotavljanja kakovosti v gradbe- nem sektorju. Energetski svetovalci ENSVET – Eko sklad bodo obiskoval- ce na enournih predavanjih seznanili z letošnjimi krediti in nepovratnimi finančnimi spod- budami Eko sklada ter z nasle- dnjimi področji: gradnja hiše od načrtovanja do vselitve: zi- dana ali montažna hiša; prime- ri napak pri gradnjah in primeri dobre prakse; pametni dom – koliko naj bo vaš dom pame- ten?; gradnja sodobne sNES hiše in cenovna primerjava sis- temov gradnje; gradnja nove masivne hiše; celovita prenova hiše in subvencije Eko sklada; ustrezno prezračevanje stavb in prezračevalne naprave z vrača- njem toplote; sončne elektrarne in vgradnja toplotne črpalke; so- dobno ogrevanje z lesno bioma- so in z obnovljivimi viri energije. Na sejem je vstop cenejši v ča- su HAPPY HOUR: znižana vsto- pnica 6 EUR v sredo, četrtek in petek (4. do 6. marca) od 13. do 16. ure, v soboto (7. marca) in nedeljo (8. marca) dve uri pred zaprtjem sejma. Za obiskovalke velja znižana vstopnica 8. mar- ca – na dan žena ves dan. Ob nakupu vstopnice prejme vsak obiskovalec tiskani kata- log, ki mu bo služil tudi kot pri- ročnik, hkrati pa v njem najde seznam razstavljavcev z njihovi- mi opisi in kontakti. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 24 Poletje je idealno za pleska- nje sten, tako notranjih kot zunanjih, pomlad pa je vse- kakor primerna za pripravno na ta podvig. Saj veste, dob- ra priprava je polovica dela. Beljenje sten je namreč veli- ko več kot le izbira barvnega odtenka. Zahteva pripravo, upoštevanje neštetih pravil in lovljenje pravega časa. Kdaj se projekta sploh lotiti? Ko se odločite za barvanje sten, morate najprej pogleda- ti na vreme, ki se vam pribli- žuje. Čeprav se vam morda zdi logično, da dež vpliva le na pleskanje zunanjih zidov, lahko v resnici oteži tudi bar- vanje notranjih. Pleskanje namreč potrebuje nenehno zračenje ter hkrati suho in to- plo ozračje, tega pa dež vse- kakor ne omogoča. Poletje se je tako izkazalo za idealno za tovrstne projekte, a ni edino. Dela se lahko lotite tudi po- zno spomladi ali zgodaj jese- ni. Kot smo omenili, bistveno je, da ni dežja in da je zrak do- volj topel. Če želite uloviti idealni čas pleskanja, upoštevajte tele točke: 1. počakajte na tople dni; Podjetje Miral se ponaša z več kot 20-letno tradicijo, leta 1999 ga je ustanovil Miran Krajnc. Začetki njegovega ukvarjanja s to dejavnostjo pa segajo še dlje nazaj, v leto 1992. »Zahvaljujoč svojim dolgole- tnim izkušnjam smo pridobi- li znanje, ki nam omogoča, da kvalitetno, strokovno in pra- vočasno realiziramo tudi naj- zahtevnejša naročila. Podjetje je specializirano za diaman- tno rezanje, vrtanje in brušenje gradbenih materialov, zato z go- tovostjo lahko trdimo, da smo pravi partner, ko gre za delo re- zanja, vrtanja in brušenja. Delo vedno opravimo v dogovorje- nem roku, brez dodatnih po- škodb na objektih, strokovno, kvalitetno, hitro in natančno ter brez prahu in vibracij,« pove Mi- ran Krajnc. Nove tehnologije in konkurenčne cene Podjetje veliko vlaga v nove teh- nologije in v konkurenčnost cen in si tudi v prihodnje želi osta- ti eden izmed vodilnih v panogi diamantnega vrtanja, rezanja in brušenja gradbenih materialov. Izvajajo vse vrste diamantnega vrtanja, rezanja in brušenja be- tona in armiranega betona, ope- ke, kamna, asfalta … Ena izmed posebnosti je tudi rezanje z diamantno vrvjo ozi- roma diamantno pletenico, pri čemer lahko režejo tudi v več- jih globinah (konstrukcije, ki so globoko pod vodno gladino) morij, rek, jezer … Prednosti dia- mantnega rezanja so predvsem v tem, da ima zelo natančen rez in ne povzroča dodatnih po- škodb na objektih. Diamantno rezanje Diamantno rezanje armiranega betona in drugih gradbenih ma- terialov izvajajo z diamantnimi rezalnimi ploščami. Uporablja- mo različne načine diamantne- ga rezanja, s katerimi režejo vertikalno, horizontalno, na tleh ali na stropu. Za hlajenje plošč uporabljajo vodo, za odsesa- vanje odpadne vode pa vodne sesalce. Z uporabo diamantne vrvi lahko režejo velike globine. Izkušnje imajo tudi z rezanjem pod vodo (reke, morje). Diamantno vrtanje Diamantno vrtanje ne povzroča poškodb in ga lahko uporablja- jo za vse vrste materialov – od armiranobetonskih in opečnih (klinker) do kamnitih površin. Z diamantnimi kronskimi sve- dri vrtajo izvrtine od Ø 25 mm do Ø 1000 mm. Izvajajo suho in mokro diamantno vrtanje. Za hlajenje svedrov uporabljajo vo- do, za odsesavanje odpadne vo- de pa vodne sesalce. Diamantno brušenje Za odpravljanje nepravilnos- 2. izogibajte se dežju; 3. najdite popolne razmere (lah- ko tudi pozna pomlad ali zgo- dnja jesen); 4. ne skoparite pri kakovosti barve. Izbira barve Morda se vam to zdi precej enostaven del, a lahko se za- komplicira. Četudi se odloči- te za belo barvo, boste morali premisliti, kateri odtenek. Da, tudi bela ni samo ena in je ta- ko odvisna od podtona vašega prostora. Pri izbiri je smiselno sledi- ti psihologiji barv in samemu namenu prostora, ki ga bos- te prenovili. Rdeča na primer je veliko bolj energična in jo je zato treba uporabljati z ra- zumom, nežni odtenki zelene, roza, modre in razni zemeljski toni pa so primerni za vse sta- novanjske prostore. Če se bojite uporabiti močnej- še barve, a bi v prostoru vse- eno radi ustvarili dinamiko, je lahko odlična alternativa, da prebarvate le en del zidu. Pri tem vam vseeno odsvetu- jemo uporabo pretirano kri- čečih barv, saj lahko na vas in navsezadnje obiskoval- ce vplivajo precej negativno. Drzni odtenki so dobri le, če so vključeni v celovito barvno shemo doma. Pred nakupom večjih količin izbrane barve vsekakor to prej preizkusite na majhnem delu zidu. Samo zato, ker je videti lepa na paleti, še ne pomeni, da bo lepa tudi na vašem zidu. Lahko, da ne bo deležna ena- ko močne svetlobe, kot jo je v trgovini, lahko, da se tepe s predmeti po prostoru. KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika4 Kako se lotiti pleskanja Postati eden izmed vodilnih v panogi ti, nastalih med gradnjo, upo-rabljajo tehniko diamantnega brušenja. Le-to se izvaja na po- vršinah, ki imajo veliko trdnost, obenem pa zagotavljajo izje- mno gladko površino. Drobni namigi - Dele zidu, ki jih ne želite premazati, zaščitite s trakom (ena- ko velja za ustvarjanje čistih linij). - Običajno zadostuje 5 litrov barve za 40 m stene. - Pred dejanskim pleskanjem izbrano barvo preizkusite na majhnem delu stene. - Ne skoparite pri kakovosti pleskarskega orodja ali pri barvi. - Po pleskanju počakajte vsaj 24 ur, preden na stene ponov- no namestite slike, ogledala in podobno. - Najprej prepleskajte kote, nato strop in šele na koncu ste- ne. - Z valjčkom po steni vlecite na dolgo. - Tudi bela ima več odtenkov. - Ko se odločate za barvo, upoštevajte, koliko naravne svet- lobe je v prostoru. - Barva se najhitreje suši pri 21 stopinjah Celzija. - Barve iz več pločevink zmešajte v večji posodi (nobena ni namreč stoodstotno enaka). Dolg seznam referenc Podjetje Miral se ponaša z dolgim seznamom zadovoljnih strank, ki prihajajo iz različnih branž: - hidroelektrarne in male elektrarne (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Zlatoličje, Formin …); - zavodi, muzeji, centri (Zavod za varstvo kulturne dedišči- ne Ljubljana, Državni zbor RS, Narodni muzej Ljubljana …); - domovi starejših (Tezno MB, Gornja Radgona, Ptuj, Mu- retinci …); - hoteli (Park Ptuj, Primus Ptuj, Poetovio Ptuj, Orel Maribor, Apolonij Sežana, BTC Ljubljana, Plaza Ljubljana …); - trgovine (Lidl, Hofer, Rutar, Spar); - bolnišnice in zdravstveni domovi (UKC Maribor, UKC Lju- bljana, SB Ptuj, SB Slovenj Gradec, ZD Ptuj, ZD Kidričevo …); - ostalo (Talum, Planica, Porsche Maribor, Perutnina Ptuj, predor Šentvid, Casino Šentilj, Elektro Maribor, Europark ...). Podjetje Miral se pri- poroča za izvedbo šte- vilnih del, med drugim vam lahko pomagajo pri izdelavi odprtin za vra- ta, okna, dvigala, lukenj za dimnik, klimo, kuhinj- sko napo, izravnavi sten, stropov, tal … Ponujajo ugodno in kvalitetno sto- ritev. Za delo uporabljajo diamantno tehniko naj- boljših proizvajalcev. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 25 Priprava prostora in sten Če ste se odločili za osvežitev celotnega stanovanja, vam vse- kakor na začetku svetujemo, da pleskanje začnete v prostorih, ki so od vhodnih vrat najbolj od- daljeni. Iz sobe odnesite vso premično opremo ali jo vsaj prestavite na sredino prostora. Kar je ostalo, zaščitite s folijo, filcem in zaščit- nim trakom. Če so tla iz parketa, vam priporočamo, da ga zaščiti- te s filcem, ki ima na eni strani folijo, na drugi pa filc. Filc naj bo v stiku s površino, da tla zaščiti- te pred praskami, folija pa jih bo na drugi strani zaščitila pred vla- go in potencialno razlito barvo. S sten odstranite stikala in vtič- nice ali jih prelepite z zaščit- nim trakom. Enako naredite z žeblji in vijaki. Če vidite, da je površina zidu poškodovana, jo je pred pleskanjem smisel- no popraviti. Z zidarsko lopa- tico odstranite odstopajoče dele, razpoke sanirajte z ban- dažirnim trakom, večje luknje pa zapolnite z mavcem ali ki- tom. Če je zid hudo umazan, vam vsekakor priporočamo tu- di brušenje največjih madežev z brusnim papirjem. Marsikdo se spopada z madeži od vlage. Če ste med njimi, bo treba pred pleskanjem to tudi odpraviti. Najprej preverite, kaj je razlog za vlago v prostoru, in ko to rešite, sledi odstranje- vanje madežev s sten. Madeže plesni nato enkrat do dvakrat premažite s fungicidno zaščitno barvo, ki kemijsko onemogoča nastajanje nove zidne plesni. V nekaterih primerih je potreb- na tudi impregnacija, ki zmanj- ša in izenači vpojnost podlage. Če tega ne naredite, se barva ne nanese enakomerno, valjček se lahko zatika in končni videz ni ravno tak, kot ste si ga za- mislili. Impregnacija je obvezna, če: - zid belimo prvič; - je bilo treba stene obdelati z iz- ravnalnimi masami; - je podlaga stara; - je podlaga prašna; - smo z večkratnim beljenjem ustvarili debel sloj visoke vpoj- nosti. Po vsem opravljenem sledi še zadnji del priprave, in sicer bri- sanje ali sesanje prahu s sten. Zaporedje pleskanja 1. Robovi Preden se lotite glavnega dela, je treba poskrbeti še za stvari, na katere morda niste niti po- mislili. Robovi so v resnici prav poseben del, ki potrebuje po- zornost pred drugimi deli zidov. S čopičem, katerega tretjino ščetin ste pomočili v barvo, po- tapkajte ob rob posode z barvo, nato pa začnite barvati od roba proti sredini oziroma navzven. 2. Strop Beljenju robov sledi pleskanje stropa. Če nimate valjčka s po- daljškom, boste morali uporabi- ti lestev. Barvo nanesite najprej vodoravno, nato še navpič- no. Pleskajte čim hitreje, da se izognete vidnim robovom med plastmi. Seveda pazite, da valj- ček ne bo preveč namočen, saj nočete vzporedno pobarvati še tal ali nasploh tratiti barve. Pomembno: uporabite pleskar- sko mrežico, ki bo barvo po va- ljčku enakomerno razporedila. 3. Stene Stene začnite pleskati oko- li oken in nato naprej po prostoru. Strokovnjaki pripo- ročajo pleskanje v obliki črke W. S prvim potegom barvo še- le nanesete, z naslednjimi pa enakomerno porazdelite. Valj- ček redno namakajte in barvo z uporabo pleskarske mrežice po njem enakomerno porazde- lite. Če želite stene premazati večkrat, vedno najprej počakaj- te, da se prvi sloj nanesene bar- ve posuši, šele nato začnite z drugim. Da bo nanos barve čim bolj enakomeren, vlecite z valjč- kom po steni na dolgo. KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika 5 Podjetje Lunos ponovno med najboljšimi Certifikat odličnosti, ki ga podeljuje Akademija poslovne odlič- nosti, je simbol kakovosti, ki ga dosegajo samo najboljša slo- venska podjetja. V letošnjem letu je dobitnik tudi podjetje Lunos d.o.o., ki s svojimi vrhunskimi prezračevalnimi sistemi že vrsto let izboljšuje kakovost bivanja v naših domovih. Za iz- jemen dosežek jim čestitamo. Vsi, ki potrebujete učinkovito in »odlično« prezračevanje, s podjetjem Lunos ne boste zgrešili. Od 4. do 8. marca vas vabimo, da nas obiščete na sejmu DOM v Lju- bljani. Najdete nas v Stebrni dvo- rani na razstavnem prostoru B17. Za vse obiskovalce in potencialne kupce smo pripravili tudi posebne sejemske ugodnosti. Zrakotesne zgradbe potrebujejo dobro Novejša stanovanja so zgrajena skladno s predpisi, ki veljajo v grad- beništvu za izgradnjo stanovanj. Ti posebno pozornost namenjajo energetskim izgubam, kar terja dobro izoliran ovoj zgradbe ter ka- kovostna, za zrak neprepustna okna in vhodna vrata. Zelo redko pa imajo stanovanja izvedeno prezračevanje. Zračenje večkrat na dan z vsaj pet minut na stežaj odprtimi okni je pogosto nezaželeno za- radi prepiha, vdora hrupa, umazanega zraka, pozimi vdora hladu v ogret prostor, poleti pa vdora toplega zraka v ohlajen prostor. www.lunos.si Filter za cvetni prah je testiral inštitut SLG Pruf-undZertifizierungsGmbH in dokazal 90-odstotno učinkovitost filtracije cvetnega prahu, cigaretnega dima in finega prahu. Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si Eko skladSlovenski okoljski javni sklad 20 % subvencija Eko sklada je enostavna in cenovno ugodna Ena od rešitev problema je vgradnja decentralnega prezračeval- nega sistema. S tem lahko učinkovito, kakovostno, energetsko varčno, trajno in cenovno ugodno uredimo prezračevanje v svojih bivalnih prostorih. Glavne prednosti decentralnih sistemov • vsi prostori se nenehno prezračujejo, ne da bi odpirali okna in izgubljali toplotno energijo, • manj alergij; prah, cvetni prah, hrup, pršice ostanejo zunaj, • iz vseh prostorov se odvaja slab zrak in neprijetne vonjave ter škodljivi hlapi (npr. bar- ve, topila, pohištva, preproge in čistila), • izloča se vlaga, s čimer se prepreči nastajanje plesni, • izguba toplote je minimal- na, saj ni potrebe po odpi- ranju oken ali vrat. S tem privarčujemo pri porabi energije, • enostavno in poceni vzdr- ževanje, • enostavna montaža, brez vgradnje sistema prezra- čevalnih kanalov … NE POZABITE NA PREZRAČEVANJE POSKRBITE ZA SVOJE ZDRAVJE ODPRAVITE ODVEČNO VLAGO IN PLESEN PRIHRANITE PRI OGREVANJU Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 26 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika6 Majhen vrt za veliko prebivalcev Radiatorji – lepi na pogled, topli na dotik Večina ljudi divji vrt, prijazen za živali, še vedno enači z neu- rejenim, zanemarjenim vrtom. Pa ni povsem tako. Če ste med tistimi, ki radi pos- lušamo žgolenje ptic, ure dolgo opazujemo življenje v ribniku in ob njem, se predajamo ob- čudovanju metuljev, vsak dan pričakujemo veverico, ki se nas skoraj ne boji več, in če se nam ježi zdijo prijazne, dobrodušne živali, ki na vrtu ponoči prirejajo pojedine iz škodljivcev, ki nam redčijo pridelek, je čas, da si uredimo vrt posebne vrste. Živali se namreč zadržuje- jo tam, kjer se čutijo varne in kjer najdejo zavetje zase in za svoj zarod. Zato na temeljito »pospravljenih« vrtovih ne naj- dejo dovolj kotičkov, kamor bi se lahko skrile, kadar jim preti nevarnost. Število rastlin na ta- kih vrtovih je običajno skromno in njihov izbor takšen, da je za živali brez prehranske vrednos- ti. Vodni motivi so preplitki, pre- več čisti in pogosto ograjeni ali obdani z ovirami, ki preprečuje- jo, da se v njih naselijo okoliš- ke živali. Če namesto dragih, dostikrat preobčutljivih grmov in dreves posadimo grmičevje, ki spomla- di lepo cveti, jeseni pa na njem dozorijo jagode, smo polovico dela že opravili. Polno cvetje trajnic zamenjajmo za prepros- te cvetove, na drevesa in ob hi- ši speljimo plezalke, v katerih bodo ptice našle varen dom. Ob ograji zasadimo grmičevje, da bodo v njem lahko gnezdi- le ptice in da bodo veverice, če živimo blizu gozda, imele lažjo pot do našega doma. Pustimo, da se v drvarnici naselijo kune ali podlasice, in prepričani smo lahko, da v hiši ne bomo imeli nobenih miši več. Tudi na vodo ne pozabimo, saj je nujen sestavni del vsakega prijaznega domovanja živali. Prehod iz vodnega motiva na kopno naj bo na eni strani čim bolj položen, da se bodo živali lahko v njem odžejale, in če bo- do po nerodnosti padle vanj, iz njega tudi prišle. Okolico zasadi- mo z višjimi rastlinami, ki bodo privabile kačje pastirje in ptice, ki se zadržujejo blizu vode. Ne pokosimo celotne trate glad- ko in nizko, temveč pustimo, da v kotičkih vrta zraste visoko. Kosimo jo le dvakrat na leto. V enega izmed takšnih kotičkov v trati ali pod grmovjem zloži- mo nekaj drevesnih debel, vej in kamenja, da bodo med njimi novi dom našli ježi, krote ali sle- pec. Če na vrtu rastejo iglavci, se bodo v njihovi bližini zagoto- vo naselile tudi mravlje. Ker to niso mestne mravlje, ki se kla- tijo po stanovanjih, jih pustimo na miru in one bodo pustile nas, čudovito pa jih bo opazovati pri njihovem delu. Naravno ravnotežje Tako urejen vrt je lažje vzdr- ževati. Ni ga treba neprestano zalivati in pleti, trato kosimo le pred hišo in po poteh. Med preostalo, višjo travo zasejmo seme poljskega cvetja in ok- rasnih dvoletnic (naprstcev, spominčic, mačeh, turških nageljnov, marjetic, kozmej, sporiša). V bajer dolivajmo vodo, prav tako ne smemo pozabiti na ptičja napajališča, ki naj bodo razmeščena po vrtu. Lahko postavimo tudi čebelnjak, število panjev pa naj bo odvisno od naše prip- ravljenosti za delo s čebelami in od časa, ki ga bomo za to potrebovali. Kmalu se bo na vrtu vzposta- vilo naravno ravnotežje, ki bo preprečevalo, da bi se na njem pojavilo ali izleglo pre- več predstavnikov ene same živalske vrste. Kajti samo ra- znovrstnost življenja, tako v naravi kot na vrtu, ohranja pra- vo razmerje med živalmi in rastlinami. Ne nazadnje ohra- nja ravnotežje vseh živih bitij, ki bivamo na tem planetu. Tu- di ljudi. Ste med tistimi, ki stare radia- torje zaradi dotrajanega videza skrivajo za sedežno garnituro, zaveso ali pod pokrivnikom? Potem je res že čas za njihovo zamenjavo. To v prostore ne pri- nese le več estetike, ampak tu- di boljši energijski izkoristek, to je več toplote z manj porablje- ne energije, običajno pa so so- dobni radiatorji narejeni tudi tako, da jih je veliko lažje čistiti in vzdrževati. Sodobni so varčnejši Radiatorji starejšega tipa ni- so le estetsko manj privlačni, ampak zavzamejo tudi veliko prostora, težje jih je čistiti in so energijsko manj učinkoviti. Za- to je menjava za novejše goto- vo smiselna. Ti so lažji, običajno izdelani iz jekla, kroma ali alumi- nija, vsekakor pa elegantnejši in diskretnejši. Četudi so manjši, hitreje ogrejejo prostor, še do- datna prednost pa je ta, da de- lujejo pri nižji temperaturi vode. To pa pomeni prihranek pri ra- čunih za gretje. Brez težav jih lahko umestite v prostore vseh oblik in velikosti, imajo pa tudi dekorativno funkcijo. Velikost Preden investirate v nove radi- atorje, razmislite o tem, koliko toplote sploh potrebujete za to, da boste ogreli posamezne so- be v domu. O tem se je najbolje posvetovati s strokovnjakom za grelno tehniko. Načeloma velja, da večji je radiator, več toplote spušča v sobo, in večja je soba, več radiatorjev potrebuje. Ne- napisano pravilo se glasi, da je treba po en radiator vgraditi na vsake štiri metre stene. Prva ta- ko velja, da je toplotni učinek boljši, če imate v sobi dva manj- ša radiatorja kot enega večjega. Materiali Izbirate lahko med več materiali, ki se običajno uporabljajo za iz- delavo radiatorjev. Vsak od njih ima svoje prednosti in slabosti. Radiatorji iz nerjavečega jek- la so izredno popularni. Odpor- ni so proti rji, zato so idealni za v kopalnico in kuhinjo, kjer je več vlage in višja temperatura. Zahtevajo malo ali skorajda nič vzdrževanja. Aluminijasti radiatorji so po drugi strani cenovno dostopnej- ši in zelo lahki, kar močno olaj- ša montažo. Aluminij je trpežen material, odporen proti rji, daje dobro toplotno prevodnost, po- leg tega ga je možno reciklirati, zato je okolju prijazen. Potem pa so tu še radiatorji iz litega železa. Njihova pomanj- kljivost je ta, da se počasneje segrevajo in torej traja precej časa, preden začno oddajati to- ploto v prostor. Zato pa toploto dlje časa zadržujejo in jo, ko so enkrat segreti, tudi dlje časa od- dajajo v prostor. To so tudi izje- mno težki, masivni radiatorji, ki zavzamejo veliko prostora in ni- so primerni za manjše sobe. Dizajn Zelo pomembna je v današnjih časih tudi oblika radiatorjev. Na voljo imate najrazličnejše dizaj- nerske radiatorje, ki sploh niso več videti kot grelno telo, tem- več so prave umetniške inšta- lacije, dopolnjene z ogledali, obešali in policami. Seveda pa so tudi klasične oblike še vedno zelo priljubljene. Poleg horizontalnih in vertikal- nih radiatorjev, ki grejejo s po- močjo vode, so tu še električni radiatorji, ki so premični in jih torej lahko prestavljate iz ene sobe v drugo, ter vse popular- nejši grelniki brisač. Ti so ne- pogrešljivi v kopalnicah in bolj kot na radiatorje spominjajo na obešala. Čeznje poveznete bri- sače, da vas pričakajo tople, ko pridete iz kadi ali izpod prhe. Pravo mesto za radiator Grelnih nasvetov seveda ne mo- remo zaključiti brez najpomemb- nejšega: kam radiator sploh namestiti. Najboljša možnost je, da ga namestite v najhladnejši del sobe, običajno je to pod ok- nom ali v bližini balkonskih vrat, ter ga prilagodite steni (manjša stena – vertikalni radiator, širša stena – horizontalni radiator). Hladen zrak namreč ustvari bolj- še pogoje za gretje, saj poriva topel zrak iz radiatorja v sobo in naprej v stanovanje. Skratka, ob modernih radiator- jih vas zagotovo to zimo in vse naslednje ne bo zeblo, pa še oči se bodo spočile na njihovih le- pih, včasih presenetljivih linijah. Še toplega objema svoje boljše polovice skorajda ne boste več potrebovali … Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 27 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika 7 Še vedno lahko v banki dobite kredit Po zaostritvi pogojev Banke Slovenije za potrošniško kreditiranje je marsikdo dobil občutek, da v bankah ne bo več mogoče dobiti kredita. Kakšni so torej novi pogoji, kakšen je njihov namen in kje dobimo najzaneslji- vejše informacije o kreditni sposobnosti? in družinskem statusu, za natančne odgovo- re pa naj se raje oglasi v banki,« nadaljuje Hlastec. »Tudi, če z informativnim izračunom stranka oceni, da njeni prihodki ne zado- ščajo za izbrani kredit, naj se oglasi v banki. Bančni strokovnjak ji bo namreč pomagal pri razumevanju novih pogojev kreditiranja in svetoval, kaj lahko stori,« še poudarja. Kaj se upošteva v dohodkih kreditojemalca? Banke morajo pri oceni kreditne sposobno- sti kreditojemalca upoštevati njegove do- hodke v preteklih 12 mesecih. V dohodke ne smejo šteti tistih dohodkov, ki se ne sme- jo rubiti. Med temi so najpogostejši prejete ali plačane preživnine, otroški dodatki in šti- pendije. Kaj lahko upoštevajo v dohodkih, pa ni na- tančno predpisano in se med bankami raz- likuje. »V NLB v prihodkih kreditojemalca poleg plače upoštevamo regres, nadome- stila za malico in prevoz na delo (tu so ne- katere izjeme), najemnine, znesek vrnjene dohodnine …« zaključuje Jurček Hlastec in vas za najzanesljivejšo oceno kreditne spo- sobnosti vabi v NLB Poslovalnico Prešerno- va na Ptuju. Med novimi pogoji potrošniškega krediti- ranja, ki veljajo od novembra lani, so tudi določitve spodnjega zneska, ki mora kre- ditojemalcu ostati na računu po plačilu obroka. Namen slednjega je, da mora kre- ditojemalcu po plačilu mesečnih stroškov dolga ostati vsaj znesek v višini neto mini- malne plače. Trenutna zakonodaja, ki velja od 1. januarja 2020 do konca leta, dolo- ča višino bruto minimalne plače v višini 940,58 . Za kreditojemalce, ki vzdržujejo družinske člane, je minimalni znesek višji, za koliko, je odvisno od strukture družine. Za otroka, ki ga vzdržujeta oba starša, se minimalni zne- sek poviša za 237,29  na otroka, če otro- ka vzdržuje le en starš, pa za 30 odstotkov več, za 309,68 . V družini z dvema otroko- ma, ki ju vzdržujeta oba starša, se vsakemu od staršev potreben minimalni znesek tako zviša za 237,29 , v družini z enim otrokom pa za 118,64 . Kje izvem, koliko kredita lah- ko trenutno dobim? »Če stranka želi izvedeti, koliko kredita bi lah- ko ta trenutek dobila v banki, lahko upora- bi informativni izračun za kredit, ki smo ga na NLB spletni strani nadgradili. Tako stran- ka zdaj poleg izračuna kredita oceni še, koli- ko mesečnih prihodkov potrebuje za izbrani kredit,« pojasnjuje Jurček Hlastec. Opozarja, da to še ne pomeni, da bo stranka lahko kre- dit dobila v taki višini. Kreditna sposobnost je namreč odvisna tudi od strankine zadol- ženosti, finančnih navad in drugih dejavni- kov. »Zato vsakemu, ki se zanima za kredit, svetujemo, da se za podroben izračun ve- dno oglasi v banki. Z informativnim izraču- nom namreč lahko le približno oceni, največ koliko kredita lahko dobi pri svojih prihodkih Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 28 Tudi v naših krajih se vse pogo- steje srečujemo z neurji, ki nam poškodujejo domove – pose- bej so v močnem vetru in toči na udaru strehe. Seveda se za- to sprašujemo, kakšno strešno kritino izbrati, da bo ta zdržala nalive, orkanski veter in točo. Povsem brez posledic sicer ob močnem neurju ne bo šlo, saj kritine, ki bi stoodstotno zdrža- la vsa neurja, ni, a z izbiro pri- mernih materialov in njihovo strokovno vgradnjo lahko po- skrbimo, da bo škoda manjša. Na trgu najdemo najrazličnej- še vrste kritin: na voljo so be- tonske, kovinske, bitumenske kritine, vlaknocementni strešni- ki ter lesene, kamnite in seveda opečne kritine. Imejte v mislih tudi trdnost ostrešja Ko se odločamo o vrsti kritine za svoj dom ali gospodarsko poslopje, je treba upoštevati kar nekaj dejavnikov – od življenj- ske dobe materialov do odpor- nosti proti ognju, ne smemo pa pozabiti na možnost zamenja- ve poškodovanih ali dotrajanih delov. Poleg tega je treba ime- ti v mislih tudi trdnost ostreš- ja, saj so nekatere kritine precej težke in je zato treba vedeti, ali bo ostrešje takšno obremenitev vzdržalo. Kritina mora biti mehansko od- porna, dimenzijsko stabilna, mora pa dobro prenašati mraz, vročino, dež, sneg, veter in to- čo. V prvi vrsti je sicer vse od- visno od naklona strehe. Pri nas najpogosteje uporabljena opeč- na kritina je denimo primerna za strehe z naklonom od 20 stopinj naprej. Opečni strešni- ki vremenske spremembe, kot so vročina in padavine, dobro prenašajo, so tudi mehansko vzdržljivi in negorljivi. Pri opeč- ni kritini je vzdržljivost odvisna tudi od starosti materialov, saj strešniki sčasoma postanejo manj prožni, togi in tudi obču- tljivejši na močne udarce. Pred- nost opečne kritine je ta, da je zamenjava posameznih poško- dovanih delov hitra in enostav- na, kar velja tudi pri betonskih kritinah. Pri obojih – opečnih in betonskih kritinah – lahko večjo odpornost proti toči dosežemo tudi z nagibom strehe, ki precej pripomore k zmanjšanju udar- cev toče. Proti toči so razmeroma dob- ro odporne tudi kovinske kriti- ne. Na njih so sicer v primeru, če pada zelo velika toča, vidne trajne deformacije, vendar ne vplivajo na funkcionalnost kri- tine in v času nalivov še zme- raj preprečijo zatekanje vode. Seveda je tudi ob poškodbi ko- vinske kritine zaradi toče nujna sanacija. Morda res ne bo treba zamenjati celotnega ostrešja, a poškodovana mesta je treba sa- nirati in obnoviti zaščitne sloje, saj bomo le tako preprečili po- jav rje. Streha mora pogosto kljubova- ti močnemu vetru. Proti temu je seveda odpornejša težja kritina, vendar mora tudi ta biti dobro pritrjena. Lahko kritino, v kate- ro sodijo tudi kovinski materia- li, je treba pritrditi še močneje in na več mestih. Velikokrat pride do razkrivanja streh zaradi nestrokovne vgradnje strešne kritine in varčevanja pri pritr- dilnih materialih. Pred leti je na našem območju toča uničila ve- liko streh in večina ostrešij je bi- la zamenjanih. A gasilci, ki se zdaj odpravljajo na teren, ugo- tavljajo, da je bilo takrat veliko ostrešij nameščenih površno. Ker so materiali slabo pritrjeni, takšne strehe ob zadnjih moč- nih vetrovih niso vzdržale in pot- rebna je bila ponovna sanacija. Izogibajte se velikim nadstreškom Kritina mora biti zmeraj pritr- jena z originalnimi materiali in po navodilih proizvajalcev. Tu- di letve morajo biti dovolj gos- te in trdne ter dobro pritrjene na ostrešje, ki mora biti kako- vostno sidrano v nosilne zido- ve. Če želimo poskrbeti, da bo streha našega doma ob moč- nih sunkih vetra varna, se je dobro izogniti tudi velikim nad- streškom. V primeru močnega vetra namreč nadstrešek delu- je kot jadro, v katerega se ve- ter upre in posledično povzroči škodo. Tudi veliko število in ve- likost odprtin v objektu, v ka- terih se lahko ustvari podtlak, dodatno deluje na sesalno si- lo vetra, ki se upre v kritino z zunanje strani. Med te odprti- ne spadajo prezračevalne line, vrata, svetlobni trakovi, pa tudi podstrešna okna. Ključnega pomena pri tem, ali bo streha dobro opravljala svo- jo funkcijo, so kvalitetna vgra- dnja in montaža materialov ter močno vpenjanje v vence in obodne zidove hiše. Ne ustre- zen naklon strehe in ne kakovo- stna kritina ne bosta pomagala, če bo ostrešje izdelano nepra- vilno, kritina pa slabo pritrjena. KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika8 Dobro pritrjena kritina bo v vetru manj poškodovana Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 29 torek  3. marca 2020 Ljudje in dogodki 29 Osnovne šole Cirkulane. Vidimo se v torek, 3. marca, ob 18.00, Cirkulane in Osnovno šolo Cirkulane vabi na prireditev . Vidimo se v sredo, 4. marca, ob 10.15, Organizatorji letos posebej pou- darjajo pomen psihološke pomoči za matere teh otrok. »Želimo si, da bi naši otroci dobili enakovredno mesto v družbi. Da se jih ne bi bali, ampak jim ponudili svojo roko. Ot- roci, ki se sicer s svojimi nekoliko drugačnimi vrstniki ne srečujejo imajo na sprehodu priložnost, da izgubijo vsakršni predsodek,« so zapisali organizatorji, ki si želijo lju- di nagovoriti, da otrokom in vsem ljudem s težkimi, neozdravljivimi in smrtonosnimi boleznimi, ne bi ob- račali hrbta. Podnaslov letošnjih pohodov je Kaj pa Ona? Z njim želijo v Zavodu 13 nasloviti problem pomanjkanja psihološke pomoči za mame »po- sebnih« otrok. V ta namen so vsem porodnišnicam v državi poslali pismo, v katerem so jih opozorili, da ob skrbi za otroka ne smejo po- zabiti na psihično podporo ženski. Pripravili so tudi dve zloženki, s katerimi mamam ponujajo brez- plačno in nestrokovno pomoč s strani staršev otrok z redkimi bo- leznimi. Svetovni pohodi z rdečimi baloni letos potekajo sedmič in bodo prvič povezali 13 slovenskih in osem mest na drugih celinah. Dejan Židan je ob tem izposta- vil, da je v Sloveniji med 120.000 in 150.000 ljudi z redkimi boleznimi, v Evropi pa okrog 30 milijonov. V 75 odstotkih gre za otroke. Pozdravil je večjo naklonjenost razpravam o redkih boleznih in opozoril na velik napredek na tem področju tudi na nivoju Evropske unije, ki je redke bolezni ter hitrejši razvoj in dosto- pnost do zdravil za redke bolezni uvrstila med prioritete na področju zdravstva. »Žal pa je breme oskrbe in nege še vedno v veliki meri pre- puščeno svojcem, staršem in bliž- njim, ki so že brez tega bremena v veliki psihični, čustveni, pogosto tudi socialni stiski,« je dejal Židan. Ob tem je pozdravil delo društev in nevladnih organizacij, ki ljudi z red- kimi boleznimi utrjujejo v prepriča- nju, da v stiski niso sami in človeko- vemu bivanju dodajajo vrednost in kakovost. Gajškova je kot eno od letoš- njih novosti izpostavila predvsem prostor na novi mestni tržnici, ki so ga po povorkah namenili osre- dnjemu prostoru za druženje in pogostitev skupin. Med temi je bil glede na prve odzive po njenih besedah sprejet zelo dobro, ljudje so namreč v mestu ostali tudi po uradnih dogodkih, kar je bila njiho- va največja želja. Po besedah pred- sednika organizacijskega odbora Branka Brumna so bila njegova pri- čakovanja upravičena, na marsika- terem področju pa tudi presežena. Na Ptuj so namreč uspeli pritegniti več kot 7000 pustnih likov in mask iz 17 držav, na različnih povorkah in dnevnih prikazih je skupaj sodelo- valo okoli 2500 kurentov, prvič jim je uspelo privabiti skupino iz druge celine, in sicer iz Bolivije, prav tako pa so prvič gostili skupino bene- ških mask. »Naše mesto je obiskalo verje- tno rekordno število ljudi, verjetno tudi zaradi izredno lepega vreme- na, vseeno pa verjamem, da so bile v prvi vrsti programske vsebine tiste, ki so k nam pritegnile tako veliko število obiskovalcev,« je dodal Brumen in ob tem izpostavil tudi nekatere dodatne vsebine ob jubilejnem letu, med drugim aka- demijo ob dvajsetletnici prvega karnevalskega princa. Po njegovem ne gre zanemariti niti dejstva, da je uradno pokro- viteljstvo nad festivalom prevzel Unesco, ki je pred tremi leti obho- de kurentov uvrstil na svoj seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Zavodu za turizem Ptuj so z opravljenim delom zadovoljni, jih pa v naslednjih dveh tednih čaka evalvacija, po kateri bodo lahko pripravili smernice in izboljšave za prihodnja Kurentovanja. Po bese- dah direktorice Tanje Srečkovič Bolšec, so se v dogajanju aktivirali številni v mestu, tudi gostinci, ki so ustvarili posebno vzdušje. Sami so v svojih turistično infor- macijskih centrih v času festivala beležili celo višji obisk kot v pole- tnem času. Prihajali so predvsem gostje iz sosednjih držav, pa tudi iz Velike Britanije, ZDA, Francije, Ni- zozemske, Češke, Poljske, Nemči- je, Argentine, Portugalske, Belgije, Danske, Rusije in Turčije. »Gre za zelo pisano paleto obi- skovalcev, kar kaže na to, da je dogodek zares dosegel mednaro- dno prepoznavnost. Ko so jih naši sodelavci spraševali, zakaj so na Ptuju, so povedali, da prav zaradi Kurentovanja,« je dejala Srečkovič Bolšecova in povedala, da so bili ob koncih tedna hoteli v celoti za- sedeni, nekateri gostje pa so pre- nočevali tudi v Mariboru. Za komercialno del festivala je letos prvič poskrbelo celjsko pod- jetje Songevents in po besedah direktorja Ervina Simoniča pripra- vilo šest večernih in šest dnevnih koncertov in drugih dogodkov, med njimi tudi tri, ki so bili name- njeni otrokom. Skupaj je pri njih nastopilo okoli 50 domačih in tujih glasbenikov. Ptuj  Organizatorji zadovoljni z izvedbo 60. Kurentovanja Skupaj nastopilo več kot 7.000 maškar Jubilejno, 60. Kurentovanje, ki se je s pokopom pusta zaključilo minuli torek, je na Ptuj v enajstih dneh privabilo več kot 100.000 ljudi. Tako organizatorji dogodka kot vodstvo mestne občine so z izvedbo zadovoljni, kar je potrdila tudi županja Nuška Gajšek. Ob tem je dodala, da možnosti nadgradnje vselej obstajajo. Foto: ČG Ptuj  Obeležili mednarodni dan redkih bolezni Tudi na Ptuju pohod z rdečimi baloni Ob sobotnem mednarodnem dnevu redkih bolezni so v 13 slovenskih mestih in ponekod po svetu potekali pohodi z rde- čimi baloni, ki opozarjajo na enakovrednost otrok z redkimi boleznimi. Foto: ČG 220.000 evrov donacij Proračun javnega dela letošnjega dogodka je znašal 300.000 evrov in je po zagotovilih županje že v celoti pokrit. Okoli 220.000 evrov so prejeli od pokroviteljev, 50.000 je prispevala mestna občina, iz ostalih virov, kot so plačilo uporabe blagovne znamke, najem hišic in provizije od prodane pijače v karnevalski dvorani, pa so načrpali okoli 20.000 evrov, pri čemer številka še ni dokončna. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 30 torek  3. marca 202030 Poslovna in druga sporočila Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te dn ik .s i Cena vstopnice: 12 €. Predprodaja vstopnic: ŠPIC BAR IN MARKET Markovci, DARINKA Juršinci, Sandra SPUHLJA, Tajništvo Radio-Tednik Ptuj. Informacije na tel.: 02 749 34 10. Z GLASBO DO SRCA Nedelja, 29. marec 2020, ob 16.00 Športna dvorana Ljudski vrt na Ptuju Maja Oderlap Tjaša in Uroš Nuša Derenda Nina Donelli Werner Neda Ukraden Davor Borno Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 31 torek  3. marca 2020 31Oglasi in objave Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, nam pa solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage Angele Janžekovič IZ DORNAVE 81 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za daro- vano cvetje, sveče, svete maše ter izrečeno ustno in pisno sožalje. Iskrena hvala patru Emilu Križanu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, molitvenici za molitev, gospe Maji Bezjak za ganljive besede slovesa in nesebično pomoč, sosedi Mariji Slodnjak in vsem, ki ste nam v teh težkih časih pomagali. Žalujoči: tvoji najdražji Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. V SPOMIN 2. marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ata Stanko Meglič Hvala vsem, ki se ga spominjate. Tvoji dragi Nisem umrla zato, ker ne bi hotela živeti, t emveč zato, da bi nehala trpeti. SPOMIN 2. marca je minilo leto dni, odkar si nas za vedno zapustila, Frančka Pleteršek IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 34 Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi njeni www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE POLITIKA Kaj je v ozadju, da bo Janez Janša tako lahko prišel do svoje tretje vlade INTERVJU Bojan Musil, psiholog, o kolektivni histeriji med Slovenci zaradi koronavirusa DOSJE Nelegalna trgovina z orožjem; kalašnikovke pri albanskih prodajalcih sadja in zelenjave POGOVOR Najbolj intimna izpoved glasbenice Ane Soklič, zmagovalke Eme Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktor Ursus, IMT, Univerzal, Što- re, Deutz ali podobno, tudi pomožne priključke. Telefon 041 680 684. PRODAM ječmen. Tel. 031 244 074. Vsako sredo ZA ZVEZDE Hermina Šneberger, roj. Remih, Ptuj, Trubarjeva ul. 2, roj. 1948 – umrla 16. februarja 2020; Jožefa Presečki, roj. Tepuš, Zg. Velovlek 22a, roj. 1952 – umrla 17. februarja 2020; Marija Svenšek, roj. Svenšek, Ložina 9, roj. 1938 – umrla 17. februarja 2020; Marija Zaranšek, roj. Orešek, Zg. Pristava 23, roj. 1925 – umrla 17. februarja 2020; Anton Primožič, Draženska cesta 23, Ptuj, roj. 1944 – umrl 17. februarja 2020; Anton Bezjak, Formin 22, Gorišnica, roj. 1959 – umrl 18. februarja 2020; Barbara Verdenik, roj. Nahberger, Gerečja vas 9, roj. 1941 – umrla 18. februarja 2020; Pavla Doberšek, roj. Dacinger, Lešje 9, roj. 1933 – umrla 18. februarja 2020; Jožefa Meznarič, roj. Kovačič, Kidričevo, Ul. B. Kraigherja 1, roj. 1927 – umrla 18. februarja 2020; Franc Gavez, Cirkulane 15, roj. 1953 – umrl 18. februarja 2020; Jožefa Milošič, roj. Miložič, Dravci 15, roj. 1935 – umrla 19. februarja 2020; Marija Furman, roj. Lampret, Lešje 14a, roj. 1926 – umrla 19. februarja 2020; Jožef Jurčec, Ormož, Raičeva ul. 2, roj. 1949 – umrl 20. februarja 2020; Adolf Koražija, Sto- perce 42, roj. 1943 – umrl 20. februarja 2020; Ana Kuri, roj. Matjašič, Kukava 15a, roj. 1933 – umrla 20. februarja 2020; Angela Janžekovič, roj. Janžeko- vič, Dornava 81, roj. 1950 – umrla 21. februarja 2020; Terezija Cajnko, roj. Šalamun, Ptuj, Flegeričeva ul. 8, roj. 1935 – umrla 22. februarja 2020; Saša Primožič, Ptuj, Spolenakova ul. 8, roj. 1968 – umrl 23. februarja 2020; Brani- mir Kos, Lenart, Cvetlična ul. 4, roj. 1936 – umrl 21. februarja 2020; Vladimir Zemljarič, Rotman 37, roj. 1957 – umrl 21. februarja 2020; Marija Metličar, roj. Mlakar, Kungota pri Ptuju 74, roj. 1938 – umrla 18. februarja 2020; Ana Škvorc, roj. Majcen, Sodinci 65, roj. 1930 – umrla 24. februarja 2020; Franc Zlatnik, Ormož, Vrtnarska ul. 5, roj. 1937 – umrl 24. februarja 2020; Sta- nislav Donaj, Gajevci 24a, roj. 1957 – umrl 25. februarja 2020; Aleksander Kravos, Ptuj, CMD 16, roj. 1931 – umrl 20. februarja 2020; Marija Koletnik, roj. Vaupotič, Tržec 47c, roj. 1924 – umrla 24. februarja 2020; Antonija Duh, roj. Merc, Dravinjski Vrh 28, roj. 1940 – umrla 25. februarja 2020;Gordana Rozman, roj. Avsec, Senešci 55b, roj. 1972 – umrla 19. februarja 2020. Umrli so PRODAM tri teličke, stare 14 dni in 1 leto, simentalke, pašne, ter kupim dva odojka, težka od 20 do 22 kg. Tel. 070 250 441. RAZNO PO NIŽJI ceni prodam novo kotno se- dežno z ležiščem in predali. Tel. 041 915 368. Svet zavoda OŠ Videm Videm pri Ptuju 47 2284 Videm pri Ptuju na podlagi 58. člena Zakona o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izo- braževanja na podlagi sklepa, sprejetega na 2. seji sveta zavoda dne 18. 2. 2020, razpisuje delovno mesto RAVNATELJA / RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS 16/07 – uradno prečišče- no besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12- ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj). Kandidati/ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Delo na delovnem mestu ravna- telja se opravlja polni delovni čas. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za obdobje 5 let. Predvideni začetek dela je 1. 9. 2020. Pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izo- brazbi, nazivu, strokovnem izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, opra- vljenem ravnateljskem izpitu; program vodenja zavoda, potrdilo iz kazenske evidence (potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedo- takljivost), potrdilo sodišča, da oseba ni v kazenskem postopku) in kratkim življenjepisom z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraže- vanju pošljite v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: SVET ZAVODA OŠ VIDEM, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, s pripisom »PRIJAVA NA RAZPIS ZA RAVNATELJA/-ICO«. Potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da kandidat/-ka ni v kazenskem po- stopku, ne sme biti starejše od 30 dni. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem ro- ku po zaključenem postopku. SVET Javnega zavoda Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, razpisuje v skladu z 48., 53. in 53. a členom Zakona o organizaciji in fi nanciranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečišče- no besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 Odl.US: U-l-269/12-24, 47/15, 46/16 in 49/16; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) prosto delovno mesto: RAVNATELJ/RAVNATELJICA SREDNJE ŠOLE - ORGANIZACIJSKE ENOTE Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj (m/ž) - (B017314) Za ravnatelja srednje šole OE Biotehniška šola Šolskega centra Ptuj je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje v skladu s 53. členom ZOFVI. Prijavi morajo kandidati priložiti: • dokazila o izpolnjevanju pogojev skladno z zakonom; • vizijo razvoja OE Biotehniške šole za mandatno obdobje; • kratek življenjepis na predlogi Europass CV; • potrdilo o nekaznovanju skladno s 107. a členom ZOFVI. Kandidat, ki bo izpolnjeval pogoje, bo imenovan za mandatno dobo petih (5) let. Za čas mandata bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba o za- poslitvi na delovnem mestu ravnatelja srednje šole OE. Predvideni pričetek dela je 21. 7. 2020. Pisne prijave z dokazili kandidati pošljejo po pošti v desetih (10) dneh po objavi razpisa na naslov: Šolski center Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj, s pripisom ZA RAZPIS Ravnatelj/ica OE Biotehniška šola ŠC Ptuj. O izboru bodo kandidati prejeli pisna obvestila v zakonitem roku. Štajerski TEDNIK torek, 3. 3. 2020  COLOR CMYK stran 32 Danes bo pretežno oblačno, pojavljale se bodo krajevne padavine, deloma plohe. Najvišje dnevne temperature bodo od 9 do 15, v alpskih dolinah okoli 4 °C. Popoldne se bo ohladilo. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rodile so: Kristina Tetičkovič, Gradišča 142, Cirkulane – deček Julijan; Viktorija Malnar, Nova vas pri Markovcih 28, Markovci – deček Aksel; Tanja Krajnc, Rotman 33, Juršinci – deklica Deja; Ela Emeršič – deček Jaša. Gre za domnevne nepravilnosti pri vračanju vložkov v gradnjo jav- nega telekomunikacijskega omrež- ja, pri čemer naj bi si nekdanji žu- pan Friderik Bračič in direktorica občinske uprave Darinka Ratajc ter drugi soobtoženi nezakonito pridobili 270.000 evrov državne- ga oziroma občinskega denarja. Kasneje naj bi druščina v razrezo- valniku papirja uničila še poslovno dokumentacijo, vezano na izplači- la; v glavnem so to bile pogodbe. Ker eden izmed obdolženih Stanko Simonič na prvem pre- dobravnavnem naroku ni imel zagovornika, ga je sodišče zanj razpisalo individualno. Obtožnica Simoniču očita protipravno prido- bitev dobrih 24.000 evrov denarja. Za posamezni telefonski priključek je občina sicer vračala po 2.038 evrov. Simonič vztraja, da je nedol- žen in da je bil do izplačila navede- nega zneska upravičen. Povedal Videm  Sojenje za vračila v gradnjo telekomunikacijskega omrežja Še vedno pri predobravnavnem naroku Na ptujskem okrožnem sodišču se je minuli teden nadaljeval predobravnavni narok v primeru videmske telefonije. Foto: MZ Peterica obtoženih, med njimi sta nekdanji župan in direktorica občinske uprave, naj bi občino oškodovala za 270.000 evrov. Foto: Arhiv Gradili pred 30, denar delili pred 12 leti … Kdaj in kakšen bo epilog? Primer, o katerem pišemo in ga obravnava sodišče, bi glede na časovno oddaljenost lahko sodil v rubriko „Saj ni res, pa je“. Od gradnje telekomunikacijskega omrežja v Vidmu so minila že skoraj tri desetletja (gradili so ga v letu 1992), denar za povrnitev vlaganj so občine po pooblastilu države upravičencem delile v letih 2007–2008, od takrat pa je minilo polnih 12 let. Domnevne nepravilnosti pri delitvi denarja je KPK javno obelodanila pred dobrimi petimi leti, jeseni 2014. je, da je v času gradnje telekomu- nikacijskega omrežja na območju krajevne skupnosti Pobrežje v pro- jekt vložil ogromno ur prostovolj- nega dela, kar bodo predvidoma potrdile priče, ki jih je predlagal za zaslišanje. „Stanko Simonič je pri gradnji omrežja sodeloval več, kot je to predvidevala pogodba o sofi nanciranju. Bil je bistveno bolj angažiran kot večina drugih kra- janov, kar dokazuje tudi evidenca opravljenih ur. O njegovem dopri- nosu k projektu bodo izpovedale priče, ki smo jih predlagali,“ je dejal Simoničev zagovornik, ki je bil pos- tavljen po uradni dolžnosti. Bo Pernek iz postopka izločen? Kljub temu da je bil predobrav- navni narok razpisan že dvakrat, še vedno ni končan, kar pomeni, da pogoji za razpis glavne obravnave niso izpolnjeni. Zaenkrat je odprto vprašanje, ali bo eden izmed obto- ženih, Ivan Pernek, zaradi šibkega zdravja zmožen spremljati sojenje. S tem se trenutno ukvarja izvede- nec zdravniške stroke. Sodnica Katja Kolarič je tako glavno obravnavo odložila za ne- določen čas, do pridobitve izvede- niškega mnenja za Ivana Perneka in sprejetja odločitve, ali ga bo za- radi zdravstvenega stanja potreb- no iz kazenskega postopka izločiti. Sicer pa sodišče pred razpisom glavne obravnave čaka še sestava sodnega senata, saj so se obdolženi odločili, da jim ne sodi sodnik posa- meznik, temveč veččlanski senat. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si