Velika Cina Matterhorn Tom je plezalno odisejado začel Pred vnovičnim premikom na zahod v Dolomitih. Ob koncu decembra, ko nas je Tom za odmor od projekta zašel je večina na toplem premlevala leto, se še v dolomitsko skupino Rosengar- zabavala in razmišljala, kaj še kupiti za pod ten, kjer je hitro opravil s klasiko Aste- smrečico, je fant prezebal noč nekje pod Stenico v Cima dei Mugoni. Sledila je vrhom Velike Cine, saj mu v večernem pot v Cervinio, od koder je s prijateljema mraku ni uspelo najti sestopa. 22. v zelo vetrovnem vremenu pristopil pod decembra, drugi dan plezanja, je stopil Matterhorn. Ker je tod plezal prvič, je na vrh po preplezani smeri Comici-Dimai uvodoma do vršne glave opravil pristop in se vrnil v dolino k svojim sopotnikom po normalni smeri, nato pa se spustil in spremljevalcem. Danes veliko klasiko do šotora pod steno. Že naslednje jutro, v strmi steni so v dveh dneh avgusta 1933 10. februarja, je v mrzlem vremenu zmogli trije (in ne zgolj dva, kot bi lahko vstopil v Schmidtovo smer in bil v slabih napačno sklepali po imenu smeri) italijan- treh urah na vrhu. Na sestopu je znova ski plezalci, začetniki t. i. dobe VI. stopnje. srečal podporno ekipo. Spomnimo, da S slovitim Tržačanom Emiliom Comicijem sta prvega med zadnjimi tremi problemi sta takrat sile združila še domačina, brata Alp že leta 1931 zmogla bavarska brata Angelo in Giuseppe Dimai. Franz in Toni Schmidt. Pod goro sta iz Munchna prikolesarila, prav tako seveda Piz Badile tudi domov, leto pozneje pa bila za vzpon Mladi Britanec je nadaljeval na zahod odlikovana z olimpijsko medaljo. in se ustavil na švicarsko-italijan- ski meji pod še eno slovito goro - Piz Grandes Jorasses Badile. V načrtu je imel Cassinovo smer. Končno je v začetku letošnjega marca Njegova severovzhodna stena je raz- fant le prišel v Chamonix. Še prej je pred devičenje dočakala sredi julija 1937. predorom zavil desno v breg in si 6. V epskem vzponu so takrat združili moči marca na kočo Boccalette odnesel nekaj sloviti italijanski alpinisti Cassin, Esposito hrane in pijače, ki mu je prav prišla med in Ratti, ujeli navezo Molteni-Valsecchi sestopom. Naslednje popoldne je s pri- iz Coma, ki sta plezala pred njimi, ter jateljem na smučeh dostopil iz Monten- skupaj z njima po treh dneh izplezali versa na kočo Leschaux, dan pozneje pa na severni greben. A sestop se je v dopoldnevu opravil s klasiko Colton- v slabem vremenu zelo zapletel in končal MacIntyre v Grandes Jorasses. V smeri, tragično - Molteni je omagal že na vrhu, ki je prej ni poznal, prav tako tudi ne Valsecchi pa tik preden so dosegli kočo stene, je naletel na dobre razmere, le na južni strani gore. zadnji raztežaji so imeli komaj kaj ledu. Tom je prvi dan, 6. januarja, priplezal do Po dobrih treh urah plezanja je popoldne police, kjer je Cassinova ekipa preživela v mokrem snegu začel s težkim drugo noč v steni, udobno bivakiral, sestopom v Val Ferret, kjer je padel drugi dan pa izplezal na vrh, ga prečil in očetu v objem. sestopil po južnem grebenu. Za pot do Še nekaj zanimivosti o smeri in prvih doline je potreboval še dodaten dan. plezalcih: Nick Colton in Alex MacIntyre Tom je opravil tudi zimsko ponovitev Cassinove smeri v severovzhodni steni Piz Badila. Foto: Nejc Pozvek sta bila nekakšna pionirja alpskega sloga. Smer sta kot 22-letna fanta zmogla konec avgusta 1976, in to skoraj v enem dnevu. Lahka in hitra. Malo opreme sta imela tudi po zaslugi tega, da sta je veliko izgubila nekaj dni prej med plezanjem Severnega ozebnika v Druju, ko je Coltonu na koncu enega izmed raztežajev popustila zanka za opremo na pasu. Medtem ko Colton še živi in uživa v plezanju, pa je MacIntyre svojo herojsko alpinistično življenje žal zaključil zelo zgodaj - jeseni leta 1982 ga je ubil padajoči kamen v južni steni Anapurne. Do takrat je imel ta veliki angleški talent v žepu že prvenstveni smeri na hima- lajska lepotca Daulagiri in Changa- bang, obe v navezi s slovitim Poljakom Kurtyko. Maclntyrejevo zgodbo in novo- rojeni slog hitrega in lahkega alpinizma, ki je rasel z njim, je v knjigi One day as a tiger popisal njegov soplezalec John Porter. Mali Dru Le šest dni po uspešnem vzponu v Grandes Jorasses je Tom že stal na vrhu Malega Druja. Vse pa ni teklo gladko. Pri prvem poskusu ga je izpod stene pregnal močan veter, a se je v dolini zadržal le en dan. Steno je po smeri Allain-Leninger zmogel v pičlih osmih urah. V zadnjih raztežajih in na sestopu ga je spremljalo precej slabo vreme, ki pa se je do noči, ko se je izmučen vrnil v šotor, že izboljšalo. Prva plezalca, Pierre Allain in Raymond Leninger, sta 800-metrsko smer zmogla v dveh dneh ob koncu julija 1935, istega leta pa dodala še nekaj pr- venstvenih vzponov, med drugim tudi v južni steni La Meije. Sploh Allain je še dandanes bolj znan kot izumitelj mo- dernejše plezalne opreme (npr. alu- minijasta vponka) in eden prvih, ki so se resneje preizkušali na balvanih v Fontainebleauju. Eiger In le malo zime je ostalo za dokonča- nje projekta, pred Tomom pa je bila še najvišja in najzloglasnejša stena. Pred uspešnim vzponom četverice v postavi Heckmair, Kasparek, Vorg in Harrer leta 1938 je zahtevala desetine žrtev mladih in zagnanih alpinistov. Kljub teži zgodovine in iztekajočega se časa je 19. marca, kljub utrujenosti In slabšemu počutju, uspešno Izplezal na vrh Eigerja In še Isti dan sestopil. Za Klasično smer je potreboval zgolj neverjetnih pet ur in pol. Plezal jo je prvič. Zvezde in nevihte Veliki projekt je mladi Britanec poime- noval Zvezde in nevihte (Starlight and Storm), zanj pa dobil navdih v istoimen- skem knjižnem prvencu matadorja fran- coskega povojnega alpinizma, Gastona Rebuffata. Slednji je bil sploh prvi človek, ki je zmogel vseh šest velikih opisanih severnih sten. Svoj podvig je javnosti predstavil prav v omenjeni knjigi. Prva na svetu, ki je vseh šest sten zmogla v eni sezoni, pa je bila angleška alpinistka Alison Hargreaves. Ženska, ki je prehitela vse moške, je stene obdelala med poletjem 1993. Njeno ime ni neznanka v plezalnem svetu. Le dve leti pozneje je namreč postala prva Zemljanka, ki je v solo vzponu brez pomoči kisika zmogla na najvišjo goro sveta. Istega leta je želela še na K2 in Kangčendzengo. Po majskem uspehu na Everestu je na hitro odpotovala v domovino k družini in se nato vrnila pod K2. 13. avgusta 1995 je s soplezalci dosegla vrh, na sestopu pa končala življenjsko pot v hudem poslab- šanju vremena. Tom pravi, da je del energije in strasti za projekt dobil tudi z njene strani. Med plezanjem je bila z njim. Bila je - njegova mama. Novice je pripravil Nejc Pozvek. ŠPORTNO- PLEZALNE NOVICE Odlični vzponi Janje Garnbret 15-letna Janja se je med zimskimi po- čitnicami dvakrat udeležila dvodnev- nih priprav v skali v sklopu slovenske mladinske reprezentance. Naporni treningi na začetku sezone so takoj obrodili sadove, saj je Janja v Pandori preplezala svojo prvo 8b na pogled (smer Avatar) in po nam dostopnih informa- cijah postala druga najmlajša športna plezalka na svetu, ki ji je uspel takšen podvig. Pred njo je to uspelo le Franco- zinji Charlotte Durif, ki je pri štirinajstih letih uspela v smeri Qu'elle était verte ma vallée v francoskem plezališču Les Gorges du Tarn. PLANINSKI VESTNIK | APRIL 2015 | 53 | Hkrati s preplezano 8b na pogled je Janja v tem delu priprav še enkrat "pre- senetila" in v drugem poskusu preple- zala smer Scrat (8c), ki je njena najtežja preplezana smer do zdaj. V drugem poskusu je preplezala tudi 90 days (8b). V prvem delu priprav je preplezala smer Neytiri (8a) na pogled, Rocket Max (8b) v drugem poskusu, Snoop Boggi Dog (7c+) na fleš in Powder war (7c) na fleš. Tako je članica slovenske mladinske re- prezentance ponovno potrdila, da velja za eno najbolj perspektivnih športnih plezalk na svetu. Priprave slovenske reprezentance Najboljši slovenski tekmovalci v balvan- skem plezanju so sklop zahtevnih priprav na novo tekmovalno sezono v svetovnem pokalu opravili v francoskem Fontaine- bleauju. Najtežji problem, L'illusion du choix (8B), je preplezal Jernej Kruder. Gre za tretji vzpon v tem problemu, ki ga je lani kot prvi preplezal Nalle Hukkataival. Kruder je opravil še tri vzpone z oceno 8A v problemih Synapses, Magic Circus (oba v drugem poskusu), Le Toit du Gréau in Tigre et Dragon. Kruder je pred tem konec februarja obiskal balvanski področji Chironico in Cresciano v švicar- skem kantonu Ticino. V dveh dneh in pol mu je kljub slabšim razmeram uspela zelo dobra serija vzponov. V Chironicu je zelo hitro preplezal problem Conqui- stador Direct (8B). Nato se je preselil v Cresciano in tam uspel v problemih La prue (8B), Un Ange Avec des Cornes (8A+), Dreamtlme Stand (8A+) In Petit pas tapen (8A). Izredna serija vzponov v Fontu je uspela tudi Domnu Škoficu. Uspešen je bil v treh problemih z oceno 8A+; Big Dragon, Gecko in Karma. Od štirih preplezanih problemov z oceno 8A je bil v Tigre et dragon uspešen na fleš, La Balance Sans je preplezal v drugem poskusu, uspel pa je še v problemih La Berezina combo assis in Neverland. Poleg tega je na svoj seznam vzponov vpisal še dva problema z oceno 7C+ in pet z oceno 7C. Zelo uspešen je bil tudi Jure Bečan. Preplezal je probleme Gecko stand in Karma (oba 8A+), La berezina carnage combo assis, La Balance, Rainbow rocket, Fatamorgana, Big dragon, Tigre et dragon in Le toit du greau (vsi 8A) ter Cent pofs et sans reproche (7C) na fleš in Controle technique (7C+). Najmlajši član moškega dela repre- zentance Gregor Vezonik je prav tako posegel po balvanskih problemih osme težavnostne stopnje. Uspešen je bil v La balance (8A), Tigre et dragon (8A), Bere- zina-carnage (7C+) ter La guale (7C+), preplezal pa je še dva balvana z oceno 7C. Ženski del reprezentance je zastopala Julija Kruder, ki pa ni bila najbolj zadovolj- na z izkupičkom. Preplezala je probleme Gargantoit assis (7B+/C), La Baleine (7A+) na fleš, Zip (7B+), Rataplat (7B) in LAngle Ben's (7A+). Novice je pripravil Peter Mikša. Slovenija hodi Z namenom spodbujanja in razvijanja pohodništva kot turističnega produkta smo se združenje Pohodništvo&kolesarjenje giz ter destinacijske turistične or- ganizacije dogovorili o vzpostavitvi serije prireditev na temo pohodništva. Te naj bi združevale spoznavanje pohodniških destinacij, tradicije in kulinarike teh regij. Slovenija hodi združuje prireditve pohodniških festivalov na več destinacijah pod eno streho. Z usmerjeno enotno promocijo povečuje tako število domačih in tujih obiskovalcev (nočitev, namestitev) kot tudi zanimivost in usmerjenost ponudbe pohodniških destinacij. Za posamezne organizatorje pohodniških dnevov, ki se promovirajo pod enotno blagovno znamko Slovenija hodi, velja nekaj osnovnih kriterijev: - prireditev traja najmanj od dva do tri dni, - ponudba vodenih in nevodenih pohodov, - ponudba plačljivih pohodov, - tržni paketi, ki poleg vodenja vključujejo še druge dogodke, - po možnosti vključitev odsekov daljinskih poti (Slovenska planinska pot, Via Alpina, Alpe Adria Trail, E6, E7 ...), - organizacija strokovnega dela festivala s področja pohodništva oz. raznih predavanj, - predstavitev ponudbe, opreme. PISMA BRALCEV Informacije Marjan Bradeško nas je v 11. številki Planinskega vestnika popeljal med trte in burjo ter zapisal, da informacije dobimo v TRG Vipava in TIC Ajdovšči- na. Kaj pa tisti, ki jim elektronska pošta ni dostopna? V Vipavi, ko pridemo na Glavni trg, z nosom udarimo v TRG. Ima kar prijazen odpiralni čas, v sezoni je še podaljšan z množico prospek- tov o Vipavski dolini in še celo o ostali Sloveniji (seveda tudi o okolici Ajdo- vščine). V Ajdovščini pa je drugačna pesem. TIC je umeščen v Hišo mladih - Mladinski center, ki je dober kilometer daleč od centra. Na vstopu v Center ni nobene vidne table in če greste v bar Hiše mladih, vas bo prijazna točajka napotila po hodniku pred vrata, na katerih ni informacije o obratovalnem času. TIC je skrit kot kakšna ilegalna partizanska tiskarna. Ker pa poti po vipavskih gričih vodijo večinoma po obljudenih krajih, je najbolje, da se držite tiste: Kartu čitaj, seljaka pitaj! (Beri karto, kmeta vprašaj!) Moram povedati, da sem na lastno pest iskala ajdovski TIC in sem ga našla precej težje kot planinsko kočo v megli. Nada Kostanjevic PREBRALI SMO Giants of the Himalayas Viki Grošelj Komaj leto dni po prvi Izdaji Grošljeve monografije Velikani Himalaje v sloven- skem jeziku je Izšla angleška verzija, Giants of the Himalayas, v odličnem prevodu Mimi Marinšek Jezernik; angleški jezikovni pregled je opravila Margaret Davis. Vsekakor je izid tudi lep dosežek Planinske založbe, ki je neverje- tno hitro poskrbela še za ponatis v tujem jeziku. Upam, da bodo s tem prevodom naši alpinisti in drugi, tako ali drugače povezani z alpinizmom oziroma himala- jizmom, laže predstavljali dosežke naših alpinistov zainteresirani tuji javnosti. Škoda, ker so bralci slovenske izdaje pri- krajšani za spremenjeni uvodni navedek pri poglavju o Lhotseju. Namesto citata prvoprlstopnlka Ernsta Reissa, običajne- ga za te višine, se v angleški izdaji pojavi mnogo zanimivejši in bolj napet odlomek Ryszarda Pawlowskega, soplezalca Jerzyja Kukuczke tistega usodnega dne v južni steni Lhotseja. Mire Steinbuch PLANINSKA ORGANIZACIJA Dejavnosti Planinske zveze Slovenije Peta seja Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije (UO PZS), ki je bila 5. marca na Igu, je bila v znamenju 120-letnice Planinskega vestnika in priprav na letošnjo Skupščino PZS, ki bo v soorganizaciji PD Lisca Sevnica 11. aprila v Sevnici. Med drugim so potrdili vsebinsko in finančno poročilo PZS 2014, okvirni vsebinski in finančni načrt 2015, sprejem novega Častnega kodeksa slovenskih planincev, rok za sprejem programskih vodil PZS, odprtje nove, zelo zahtevne planinske poti Cirje-Tončkov dom na Lisci, podaljša- nje mandata izvršnega odbora Komisije za gorske športe PZS ter za člana skupnega odbora PZS in GRZS Gore in varnost imenovali Jožeta Bobovnika (PD Fram). V začetku marca je PZS objavila podatek o številu članov v letu 2014. V 283 pla- ninskih društvih in klubih, članicah PZS, je bilo včlanjenih 53.975 članov, 1184 manj kot leto poprej (55.159). Največ članov, skoraj desetina vseh, je v Savinj- skem meddruštvenem odboru planin- skih društev (MDO PD), ki je tudi najbolj povečal članstvo v primerjavi z letom 2013. Vsa društva so pozvali k izpolni- tvi spletne ankete, k sodelovanju v javni obravnavi predloga sprememb in dopol- nitev Zakona o prostovoljstvu, obvestili so jih o spremembah pri gotovinskem poslovanju društev ter jih povabili k do- polnitvi predlogov sklepov Skupščine PZS 2015. Sredi marca so se v prostorih PZS srečale podpisnice Dogovora o sodelo- vanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki je bil novembra 2011 sklenjen med Planinsko, Ribiško, Lovsko, Turistič- no, Čebelarsko in Kinološko zvezo 136 | PLANINSKI VESTNIK | | APRIL 2015