Lxxn., Ljubljana, četrtek $• oktobra Cena Din 1*— SLOMNS Izhaja vsak dan popoldne izvzeml) nedei)e ki praznike. // m—rtsi do 80 petit vrat A Din a do 100 vrst a Din 2_50, od 100 do 300 vrst d Din X *ečr tnserati petit vrsto Din i.—, Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. JI »Slovenski Narod* velja eisoečno v Jugoslaviji Din IZ—, za inozemstvo Din 2Sr- «* Rokopisi so ne vračalo. UREDNIŠTVO IN UPftAVNISTVO LJUBLJANA, Knaftlovo ulica &ov. 5 relefon. 31-2% 31-23. 31-24, 31-25 in 31-21 Podružnice > MARIBOR, Grap* trg it. 7 // NOVO MESTO. I^bljonsko telefon M. 26 H CBJE. celjsko uredništvo. Strossmaverjsva ulico 1, telefon fct 65j podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Postno hranilnica v Ljubljani it. 1035i. Osnouni pooofi za shleniteu miru LONDON, 5. oktobra, br. V tukajšnjih dobro poučenih krogih izjavljajo, da je sedaj mednarodni položaj dodobra razčiščen. Manever z mirovnimi ponudbami in podajanji, ki naj bi sankcionirale nemške osvojitve na Poljskem, je propadel. Anglija in Francija sta točno opredelili svoje stališče in jasno precizirali svoje vojne cilje in pogoje, pod katerimi je mogoča sklenitev miru. Chamberlainov govor v spodnji zbornici, včerajšnji govor lorda Halifaza v gornji zbornici in Daladierov govor v odboru za zunanje zadeve so razblinili sleherni dvom o neomajni odločnosti Anglije in Francije, da nadaljujeta vojno do končne zmage. Vsi trije vodilni državniki so poudarili, da Anglija in Francija nista šli v vojno iz kakšnih sebičnih namenov in zgolj zaradi Poljske, marveč smatrata to vojno kot borbo za zmago pravice in svobode vseh narodov. Dokler ta cilj ne bo dosežen, tako dolgo ne more biti govora o kakih mirovnih pogajanjih. Spričo tega nedvoumnega stališča je sedaj tudi Italija odklonila vsako posredovanje in ne misli p odvzeti nikake iniciative, marveč bo še nadalje vztrajala na svojem dosedanjem stališču nevtralnosti, pripravljena braniti in čuvati le svoje lastne interese. Mirovni pogoji Anglije in Francije Ookler Evropi ne bo zagotovljen trajen mir, pravica in svoboda« se bo vojna nadaljevala London, 5. okt. br O Chamberlainovem govoru je dnevnik »Times« objavil uvodnik, v katerem takoj spočetka ugotavlja, naj Hitier nikar ne misli, da bo mogel s svojimi mirovnimi ponudbami Veliko Britanijo in Francijo odvrniti od njunega voj neca cilja. Zapadni velesili sta pripravljeni prevzeti sleherno odgovornost za nadaljevanje vojne, ker je to vojna za pravično stvar. Chamberlain ima na razpolago ob^žno jrradivo. da lahko v vprašanju \ ojne odgovornosti položi vse karte na niiro in postavi celega moža. Velika Britanija in Francija sta bili od vsega početka miroljubni. Šele zadnja nečuvena pre'criitev mednarodnega prava, napad na Poljsko ju je pripravila do odločitve, da je treba takim nasilnim dejanjem enkrat za vselej napraviti konec. Anglija in Francija sta pripravljeni sprejeti vsako mirovno ponudbo, toda le pod naslednjimi pogoji: I. V Nemčiji mora priti na krmilo re- žim, ki bo užival zaupanje vse mednarodne javnosti. 2. Poljska se mora obnoviti v celotnem obsegu in stanju, kakršno Je bilo pred 1. septembrom. 3. Obnoviti se mora samostojnost in ne-! odvisnost češkoslovaške republike, kakor j Je bilo to sklenjena na monakovskj konferenci. 4. Nemčija mora plačati odškodnino in i poravnati vso škodo, ki Je bila povrroce-! na posameznim evropskim narodom in dr-J žavam zaradi nemške politike To velja tndi glede povračila stroškov za mobiliza-{ rijske ukrepe nevtralnih držav, ki so bile t k temu prisiljene zaradi čuvanja nevtralnosti. j 5. V vsej Evropi se mora zagotoviti tra-! jen mir, ki bo zavarovan pred slehernim ; ogrožanjem s katerekoli strani. Dokler ti pogoji niso izpolnjeni, tako j dolgo bosta Anglija in Francija nadaljevali vojno. Zavladati mora zopet zakonitost in pravica Velik govor lorda Kalifaxa v gornji zbornici o stališču Anglije in Francije London. 5. okt. AA. (Reuter) Na včerajšnji seji gornje zbornice je imel zunanji minister lord Halifax obširen govor o mednarodnem položaju- Govoreč o politiki Anglije in Francije in njunih obveznosti do Poljske, Je lord Halifaz naglasil, da so bfle te obveznosti sprejete prirodno tndi v lastnem interesu Anglije, kajti ni mo-roee predvidevati kdaj in kje se bo ustavilo odvzemanje svobode in neodvisnosti posameznih držav. Neprestano spreminjanje zemljevida Evrope je moralo povzročiti pri številnih posredno in neposredno ogroženih državah strah in negotovost. Pomiriti se s takim stanjem, bi pomenilo sprejeti in odobravati izvršena dejstva drugo za drugim. Istočasno pa bi to pomenilo moralen samomor vsakogar, ki bi to načelo sprejel in odobril. To so razlogi, zaradi katerih sta naša država in Francija smatrali za primerno stopiti v borbo, kajti ni bilo druge alternative, ker smo morali gledati, kako se pred rm«™* očmi rastjo vse osnove in ideali, na katerih skozi stoletja počiva lojalnost, ki je neobhodno potrebna ljudem pri medsebojnih od-nosajih. Mi se borimo proti zlu. Za svet in svobodno življenje nacije je neobhodno potrebno, da se tak način občevanja, kakor Je zavladal, ne trpi več. Anglija In Francija ne zahtevata zase nobenih koristi niti ne želita povečati svojega ozemlja. Francija in Anglija selita obnovo lastne svobode ter svobode drugih. Oni Selita da ponovno zavlada zakonitost ter pravica narodov, da svobodno odločajo o svoji usodi in da živijo brez strahu. Nato je Halifax omenil možnost predloga za sklenitev miru ter dejal: Ne morem predvidevati, kako bodo ti predlogi izgledali. Toda eno vem: ako nam bodo predloženi kaki predlogi, jih bomo skrbno proučili ter jih primerjali z načeli, zaradi katerih smo prijeli za orožje. AngU-ška vlada je večkrat jasno in razumljivo izjavila, da smo pripravljeni v trenutku, ko bo odstranjeno nasilje ter ne bo zahrbtnih namenov, tudi sami ponuditi roko vsakomur, tudi Nemčiji, da bi skupno pristopili k resnični obnovi na svetu. Mi smo mnogokrat naglašali, kako smo priprav- ljeni in kako želimo pripomoči k takim ciljem. Toda nemogoče je ustvariti fcsjfaJBSi koli napredek, dokler ni obnovljena varnost, kar pa Je zopet mogoče samo takrat kadar bodo narodi osvobojeni nega strahu, da bodo "*ydi-ni, ter .... jeni potrebe ogromnega oboroževanja njihovo obrambo. Nujna možnost je, ss> varovati predpogoje na osnovi katerih bo prestalo nasilje ter se spoštovala dana beseda posameznikov in vlad. Sklicujoč se na izjavo, ki jo je Chamberlain dal včeraj v spodnjem domu v zvezi s stališčem parlamenta glede miru in potrebe, da so čuje odgovor vlade, je lord Rali£ax končal: Upam, da bo vlada v tem pogledu vedno lahko računala na podporo obeh domov in vse države. Govor lorda Hali-faxa je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Odgodite v francoskega parlamenta Pariz, 5. okt s. Zasedanje francoskega parlamenta bo danes z vladnim dekretom zopet odgođeno. V francoskih merodajnih krogih izjavljajo, da je « včerajšnjo Dala- dierovo izjavo vlada že itak podala jasno sliko diplomatskega in vojaškega položaja. PARIZ, 5. okt. mp. (Tas). Agencija Belga poroča, is Pariza, da ao poslanci komunistične stranke poslali predsedniku periamenta Herriotu pismo, ki v njem za- htevajo, naj se začne Francija pogajati za mir. Zaradi tega pisma zahtevajo francoski desničarski politični krogi, da se komun .stični poslanci izključijo iz parlamenta, ker so hoteli ob neugodni priliki ustvariti med sirok'jni sloji razpoloženje za mir in tako zasejati neslogo v vrste francoskega naroda. Po zatrjevanju francoskih desničarjev so komunistični poslanci ravnali po navodilih moskovske vlade. Francija Odklanja odmor med dv bo£e trajen mir, 5. oktobra. AA. Ha vas: Na seji skupščinskega odbora za zunanje zadeve je predsednik vlade Daladler dal obširen eks-poze o vzroku vojne m akciji, ki jo je vodila francoska diplomacija takoj, ko so se začele sovražnosti. Daladler je v svojem govoru dal podrobna obvestila o ciljih, ki jih zasleduje Francija v sedanji vojni. Govoreč o vzrokih vojne, je Daladler ugotovil, da Je stvarni vzrok na vojno bilo nemško stremljenje sa dominacijo, dasi Je bil ne-povod se vojno nemako-poljaki Predsednik vlade Je nato govoril o postopnem prodiranju nranalrega. Imperializma s aneksijo Avstrije, rušenjem in podreditvijo češkoslovaške države ter a neupravičenim napadom na Poljsko. S tem v zvezi je obrazložil tudi napore Francije tn Anglije v duhu najprisrčnejsega sodelovanja posebno od 22. avgusta dalje, da bt se omogočila miroljubna rešitev nemško-poljskega spora. Daladler je govoril o podrobnostih razvoja pol jako-nem. spore, Poljska se je že dalje čase, je dejal Daladler, morala braniti proti sistematični opoziciji Berlina, v zadnjem trenutka pa je nemška vlada Izvršila nepričakovan manever. Daladler je nato izrazil priznanje Mossoliniju, ki je do zadnjega trenutka poskušal onemogočiti katastrofo. Nemška vlada je stalno vztrajala pri svojih napadalnih ta zavoje valnih namenih, ter je ne te način izzvale spor, teko de vse odgovornost pada na nemško vlado. 1 Nato je Daladler govoril o hrabrem zadržanju Poljakov ter njihovem junaštvu o priliki obrambe Varšave. Položaj poljske vojske je postal obupen zaradi napada ruskih čet dne 17. septembra. Nato je predsednik francoske vlade govoril o poteku pogajanj s Turčijo, ter naglasil duh prijateljstva in lojalnosti, ki obstoja med francosko in turško vlado. Kar se tiče Italije, je Deledler omenil Izjavo predsednike italijanske vlade Museo-linlja s dne 1. septembra ter s tem v zvezi potovanje dana v Berlin. Daladier.je izrazil svojo zadovoljno« t, da se odnosa ji s Španijo postopno normalizirajo. Tudi glede odnosajev z Japonsko je naglasil, da so se ■nelmi zboljšali. Nato je omenil Daladler raspravo, ki se vodi v Zedinjenih državah glede spremembe zakona o nevtralnosti. Ob koncu svojega poročile je Deledler navedel razloge, zaradi katerih se Francija čuti kategorično dolžno nadaljevati vojno, ki jI je vsiljena, v popolni bratski solidarnosti s angleškim zaveznikom. NI mogoče živeti več v negotovosti, kakor je bil to primer v zadnjih letih. Francije se ne bo pokorila nasilju, ter ne bo priznala izvršenih dejstev. Ona ne gre za nobenim zavoje van je m In dominacijo. Ono, kar Francija želi, ni pevze med dvema napadoma, temveč trajen mir, ki bi vsestransko zavaroval nacionalno sigurnost v okviru varnosti za vse narode* Predsednik francoske vlade je svojo izjavo končal, s tem, da je izrazil priznanje in hvaležnost francoskim vojakom ter njihovim poveljnikom. Podčrtal je svojo vero v zmago Francije in njenih zaveznikov. Molotov pride v Berlin? Pariz, 5. okt. e. Havas poroča iz Berna* »National Zeitung« doznava iz Berlina, da bo ruski zunanji minister Molotov v najkrajšem času obiskal Berlin. Oslo. 5. okt s. Nekateri tukajšnji listi objavljajo vest, da bo ruski zunanji minister Molotov prišel še ta mesec v Berlin. Vojna na morju Waflhington, 5. okt. s. O sklepu pan-ameriske konference v Panami za določitev 500 km nevtralne cone okoli ameriške celine so bile oficielno obveščene tudi vlade Anglije. Francije in Nemčije. Mnogi današnji ameriški listi izražajo dvome o uspešnosti tega sklepa in poudarjajo, da je to enostranski akt ameriških držav, za katerega ni jasno, ali bo izvedljiv. Opozarjajo tudi na nevarnost, da se ameriške države zapletejo v konflikt, če katera izmed vojujočih se držav obstoja nevtralne cone ne bo priznala. Zunanji minister Hull je izjavil, da se bodo ameriške države v vsakem primeru kršitve nevtralne cone okoli ameriške celine posvetovale o skupnih ukrepih. London, 5. oktobra, br Po doshh vesteh je nemški oceanski parnik »Columbus« pobegnil iz internacije v mehiški luki Vera-eruz, kamor je prispel 4. septembra. Doznava se, da so se v vodah blizu Veracruza mudile nemške podmornice. London, 5. okt. s. Posadka potopljene angleške ladje >Clement< je, dospela v Per-nambuco. člani posadke izjavljajo, da je napad na ladjo izvršila 10.000 tonska nemška kriiarka >Admiral von Scheer*. Sincr«pur. 5. okt. w. Uradno poročajo, rta je švedski parnik >Hoogh«, ki ima 4.914 ton, v singapurski luki trčil na mino in se takoj potopil. Posadka se je rešila, vendar pa so morali 9 mornarjev prepeljati v bolnišnico. S točk hol m. S. oktobra, hr. Nemška vojna ladja je danes v mednarodnih vodah zaplenila švedski tovorni parnik 2.700 ton, Id je bil s tovor jem papirja ln celuloze na poti iz Finske v Zedinjene države Italija bo stala Se nadalje ob strani Hnl ste bo podvxel lalcitive 5. okt s. Agencija Štefani zanika vesti, da bi Italijanska vlada nameravala predlagati snlloanje konference ter pravi, da lljsneka vlada v sedanji »bene Iniciative kakršnekoli 5. okt br. (DNB) Na pristojnem w Rimu oi^Uo&io o tem, da bi Bfnesollnl študiral nI predlog. V losaju Italija ne bo iniciative. 5. okt e. T lana v Berlin poročajo vodilni listi, da v Berlinu nI ml storjen noben tak sklep, U bi angažiral Italije. Grof Člane Je šel ▼ Berlin pmodvzem zaradi tega, da lave o vseh podi obnosim vsebino Hitlerjevih mirovnih predlogov. Italija si seli, ■m i m i m Ji n» flisnUnfr ojanja ker Je v interesu Italije bete Snih krogih, Hitler v Varšavi to vrnil v Berlin Berlin, 5. okt. e. Kancelar Hitler je danes odpotoval v Varšavo, kjer bo prisostvoval veliki vojaški poradi v proslavo zavzetja Varšave Pri tej priliki bo Imel nagovor na vojake. Takoj nato so bo vrnil v Berlin, da se pripravi za velik govor, ki ga bo imel jutri, v petek, v Reichstagu. Glede vsebine Hitlerjevega govora v Reichstagu prevladuje vtis. da bo Hitler objavil ob tej priliki svojo ponudbo za mir. Domnevajo, da bodo kancelarjevi mirovni predlogi izraženi v ultimativni obliki, da bi na ta način vnaprej opravičil pred nemško javnostjo nadaljevanje ln poostritev vojne. Chn bodo ti mirovni predlogi odklonjeni, bo Nemčija pričela pogajanja z Rusijo, da si zagotovi njeno podporo ali vsaj strogo nevtralnost Berlin, 5. okt e. Kancelar Hitler namerava po informacijah iz krogov, ki so blizu vlade, na jutrišnji seji ^'■nntsga ki bo ob 13., izjaviti v glavnem, da Je pripravljen za razgovore o ustavitvi vojnih sovražnosti in da bo Nemčija obnovila poljsko drŽavo, toda le pod nrmilsm da zapadni državi takoj Picuoiiata z vomo. Poljska bi dobila tak vladni režim, kt bi ba po godi tako Nemčiji. Italija bi Je pri s vsemi dlplomatičnimi sredstvi. Italija si bo m listku ilii da bo tudi v bodoče ohranila svoje dosedanje etallife, to je, da ohrani svojo nevtralnost In nevtralnost Rim, 5. okt e. Po mnenju odločilnih političnih krogov je imel Chamberlain s svojim zadnjim govorom v spodnji zbornici predvsem namen diskreditirati že v naprej govor, ki ga bo imel kancelar Hitler v Reichstagu. Chamberlain je hotel tudi povedati, da pod nobenim pogojem ne bo Anglija sprejela mirovnega predloga, ki bi ga ponudil sam Hitler, pač pa po mnenju dobro Informiranih krogov v Rimu Chamberlain ne bi odklonil mirovnih pogajanj. Če bi jih ponudila kaka nevtralna država, zlasti ne bi tega storil, če bi s mirovno akcijo pričela Italija. Ka] zahteva Rusija od Litve Moskva, 5. oktobra, s. Litovski zunanji minister Urbsia, ki je imel več ur trajajoč razgovor s Stalinom in Molotovirn. je nato s posebnim letalom odpotoval v Kovno, da obvesti o teh razgovorih in o zahtevah Rustje litovsko vlado. T>anes se tv> ponovno vrnil v Moskvo. — V pol uradni h litovskih krogih v K ovnu izjavljajo da zahteva Rusija od Litve dovoljenje BS prost prevoz ruskega trgovskega bLapra skozi Litvo v letonsko luko Ljepaja < L.i-bau). Nadalje predlaga Rusija plebiscit glede pripadnosti vilenskega okiožja ter sklenitev prijateljske pogodbe med Rusijo in Litvo. Potoficielno litovsko časopisje naglasa, da Rusija ne bo dopustila nobeni drugi velesili vmešavanja v Baltiku. Opozarja na tradicionalne dobre odnoSaje med Rusijo in Litvo ter izraža prepričanje, da se bodo ti odnosa ji v bodoče se i7ibo1jsah\ Praški tramvaj Praga, 5. okt s. Nemške oblasti v Pragi so odredile, da gre izkupiček cestne železnice vsako soboto v korist zimske pomoči. Preteklo soboto so bili tramvaji popolnoma prazni. Nemške oblasti tolmačijo to z željo češkega prebi valstva, da na i čim preje izdajo prepoved, da bi se zidie ne smeli več posluževati trum va i a uradni jezik fjuxembOurgf 5. okt. mp. LuScsemburOka vlada je izdala odlok, po katerem postane luksemburški dialekt službeni jezik. Vlada navaja, da jI to narekuje sedanji mednarodni položaj. Vsi javni napisi so bili takoj zamenjani in tudi časopisi bodo morali odslej pisati le v luksemburakern dialektu. V Nemčiji uvajajo stahanovski sisteir Da M še nadalje izvažati, boese-niški veliki Hermanov sen in dcčlm je nas Novačan v svojem »Hermanu celjskem« z epsko silo zagrabil te Celjane ter jih prikazal kot nekake nosilce jugoskv venske politične linije v zgodovini naše pokrajine, je segel Bratko Kreft s pronicavim zajetjem bistva v socialno gospodarsko strukturo tedanje dobe, na katere ozadju se dopolnjuje presunljiva tragika Veronike Deseniške. Bratko Kreft se je izkazal kot sijajen tvorec odrskih situacij, ki se stopnjujejo od prizora do prizora, dokler se ne preli je jo v učinkoviti višek ob zaključku dejanja. Uprizoritev Kreftovih »Celjskih grofov« v režiji našega prvega režiserja J. Kovica je bila le v nebistvenih poantah odmaknjena od svoječasne predstave. Zasedba je bila v glavnem ista z razliko, da je Hermana II. podajal mesto Maksa Furja na, ki deluje sedaj v Skoplju, g. Pavle Kovic, vlogo Jošta pa je prevzel Danilo Gorinšek. Režiser Jože Kovic je smiselno izpopolnil svojo prvotno zamisel ter nam je predstavil slikovito in harmonično ubrano prizorišče. Pavle Kovic je dorasel vlogi silaka in celjskega mogočneža Hermana TI. Dočim je bila svoječasna Furjanova zunanja podoba prepričevalnejša, pa je sedaj Kovice v gromkejšl glas podčrtaval močno osebnost poslednjega velikega Celjana. Grom je kot Friderik spretno nakazal tiste poteze, ki ga tako značilno ločujejo od očeta. Kočljive odlike ogrske kraljice Barbare je Starčeva oživotvarja la na odru s svojo znano rutino v tem odrskem žanru. Ves razživljen obremenjen s znanimi slabostmi celjskih grofov, je bil Blaže v TJlrik. Slikovito tragično občutje, ki prelamlja dušo trpko razočaranje Veronike, je globoko doživljala naša prva igralka Elvira Kraljeva, ki je z neverjetno umetniško silo izlivala ob tragičnem in dramatičnem višku pred sodniki neizrečeno notranjo bol strte, po življenju in ljubezni koprneče dure. Na to svojo kreacijo je Kraljeva lahko ponosna. Mrk, brezobziren je Gorinškov Jošt. v svojem bistvu plemenit in dober Verdonikov pater Gregor v zunanjih družabnih formah uglajen ter v jurisprudenčnem zavijanju preizkušeni Nakrstov Piccolominl. Mar-kanten lik pred zborom sodnikov predstavlja Skrbinfkov pravdač, ta ognjeviti znanilec novih idej in nove bodočnosti v času porajajočega se meščanstva in kr-haiočfga se fevdalizma. S svojimi uspešnimi interpretacijami so pripomogli k učinkovitemu poteku odrskega dogajanja tudi ostali sodelujoči tako na primer Pavel Kasberger v vlogi sodnika, Lojze Stan leker kot orožar. Kcšič kot padar. Harastovič kot pekovski mojster. Ljudevit Crnobori kot trgovec ter Just Košuta v ir.redno posrečeni vlogi za vse zemsko blagopočutje -.avdn^enega gvardijana celjskih minoritov. —V. Navlako in ropotija pospravljal o Umesten predlog ob uradno odrejenem izpraznjevanju mariborskih podstrešij Maribor, 4. oktobra. V smislu razglasa mestnega poglavarstva so morali hišni lastniki odstraniti s svojih podstrešij najrazličnejše predmete. Takšne ropotije je bilo povsod mnogo. Požarno policijska komisija temeljito pregleduje mariborska podstrešla. s katerih je moralo toliko ropotije, da je je poino po stopniščih in hodnikih. Ljudje ne vedo, kam bi s temi predmeti. Za vnovčenje ne prihajajo v poštev, ker se za denar, ki bi ga prizadeti dobili od prodaje, sploh ne izplača govoriti in razpraviiati. Če bi hoteli stare dele pohištva pokuriti, bi stala več delovna moč za žaganje in sekanje, kakor r>a je vse skupai vredno. Med to ropotijo je predvsem samo staro pohištvo, pa tudi otroške igrače, knjige ter druge zastarele in odvržene potrebščine. Mar- sikdo bi rad odstopil te predmete revnim slojem, ki bi si z niimi lahko pomagali Potrebno bi bilo zaradi tega. da se vpo- stavi stik med tistimi, ki bi bili pripravljeni brezplačno odstopiti te predmete s podstrešij revnim družinam S posebnim razglasom oa naj bi bili siromašnejši s-loi: opozorjeni na to akcijo Priglasili naj bi se pri mestnem socialno političnem uradu kjer bi potem dobili naslov kier naj bi re potem zglasili Takšna akcija bi imela svoj globok socialni pomen sai ie v Mariboru in bližnji okolici nešteto revnih rodbin, ki bi bile tudi za na i skromne! šf- darilo hvaležne in zadovoljne. Akcijo pa b: morali čim preje izpeljati, dokler je še za cele zaloge ropotije po stopniščih in hodnikih številnih mariborskih poslopj. Nova aSera z belo kugo v Mariboru Telesni plod so jele odpravljati tudi ženske iz višjih slojev Maribor. 4. oktobra Znano j?, da razsaja v Maribor-1 in okolici v zadnjih letih »bela kuga«. Primeri kaznivega odpravljanja telesnega plodu se množe v toliki meri, da zbuja stvar pozornost vseh činiteljev, ki »o že po svojem poklicu ter položaju pozvani, da se za to zanimajo. Pred mariborskim sodiščem so skornj vsak teden razprave, ki kažejo, da je bila doglej ^ hela kuga« zelo razširjena predvsem v nižjih socialnih plasteh in slojih. V pretežni večini primerov gre namreč za viničarke in delavke, ki postajajo žrtve raznih odpravljalk telesnega plodu. V zadnjem Času pa prodira ta »bela ku- ga« vse bolj tudi v višje sloje. Ta pojav vzbuja v Mariboru splošno pozornost. Nedavno smo poročali o žalostnem primeru ko je šlo za mlado študentko, ki si je dala že štirikrat odpraviti telesni plod. Sedaj pa se Mariborčani zelo zanimajo za novo afero ki je v zvezi s pojavom »bele kugre«. Pristojna oblastva zbirajo podatke, ki naj pojasnijo vlog« znan« mari borike osebe pri odpravljanju telesnega plodu nedoletnim dekletom. Pričakujejo se zanimivi rezultati preiskave, ki ae drži zaenkrat v podrobnostih v najstrožji tajnosti. Tudi ta primer se v Mariboru zelo živahno komentira. Mariborske in okoliške novice — Krvava fantovska bitka. V neki gostilni v Framu so se pričeli vinjeni fantje prerekati. Gostilničarju se je .posrečilo, da je spravil razjarjene hi vinjene goste iz gostilne, ki so se na cesti pričeli pretepati. Zabllskali so se tudi noži. V mlaki krvi je obležal 271etni vini čar Franc Per-ger, ki mu je nekdo zasadil nož pod oko. Žrtev fantovske bitke je postala tudi 29-letna Marija Ker, ki je hotela fante pomiriti. Dobila je poškodbe na levici. Per-gerja so odpre m ili v bolnico in bo najbrže prišel ob oko. Podivjane fante. 5 po številu, so rački orožniki ovadili mariborskemu državnemu tožilstvu. — Bojevit trgovec V trgovino Antona S. na P obrez ju sta prišla neki moški in ženska, ki sta omenjenega trgovca hudo žalila. Ker ju trgovec ni mogel spraviti iz trgovine, je zgrabil za utež in z njim udaril po glavi 351etno kmečko dninarico Ano Fii risovo ter 541etnega posestnika Franca Kohnerja oba iz Spodnje Dobrave. Fii risova in Kohner imata tako težka poškodbe, da so ju morali prepeljati ▼ bolnico. _ Prometna nesreča na MeljsKi cesti. Na Meljski cesti sta trčili skupaj kolesarki. 291etna Alojzija S trom iz Radva-nja je padla tako nesrečno na tla, da si je zlomila ključnico. Stromovo so reševalci odpremili v bolnico. Policija skuša dognati, kdo je zakrivil nesrečo. _ Napad na gostilničarja. V Pačmkovi gostilni v Smartnem je razgrajal neki mo-8ki. Gostilničar Filip Pačnik je akuaal moškega Izriniti iz gostilne. Toda razgrajač je zgrabil za stol in z njim udaril z tako silo po Pačnikovi glavi, da je gostilničar obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnico. Napadalec, ki je sicer znan, je izginil. _ Tujci v Mariboru. V septembru je obiskalo Maribor 1165 tujcev, ki so imeli ▼ Mariboru 3625 nočnin. Med inozemci je bfio največ Nemcev in sicer 240 s 490 nočninami. nadalje 82 Cehov f64), 6 Bolgarov (13), 6 Madžarov (12), 4 Grki (8), 13 Italijanov (27) 2 Švicarja (5), 3 Angleži (6). 3 Poljaki (6), 2 Holandca (3), 3 Francozi (5). Ostali so bili iz drugih evropskih držav. Razen omenjenih tujcev je obiskalo Maribor v preteklem mesecu 823 na&h državljanov, ki so imeli 1926 nočnin. — poroke. V zadnjem tednu so se v Mariboru poročili: Franc Mlaker, kovino-strugar državnih železnic Marmontova 14, in Frančiška skoberne, poa. hči. Zgornje Rad van je; Franc Fras, delavec, Pobrežje, in Ljudmila Soster, poljedelska delavka, Spodnje Radvanje: Aleksander Marčinko, strugarski pomočnik, Fochova ulica 36, in Marija Perger, navijalka. Studenci; Karel Steinbrener, stavb, svetnik v pokolu, in Amalija Ledineg, posestnica. Radvanje; Ivan Bračko, zasebni uradnik Kettejeva ulica 2, in Hilda Perše, šivilja. Studenci; Srečko Vogrin ekonom, in Ivana Namer-nik; Herman Horjak, skupinovodja državnih železnic in Ana škof. Obilo sreče! — Nočno lekarniško službo imata teko« teden Ramaova lekarna pri sv. Roku na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25—32, ter Minafikova mestna lekarna na Glavnem trgu 12, tel. 25—85. — Saharin... V Dravski dolini so finančni organi zaplenili nekaterim posestnikom po četrt in pol kg saharina, ki so ga kupili od neznancev, ki so hodili te dni po raznih krajih v Dravski dolini in prodajali kmetom saharin. Oblaatva poizvedujejo aa tihotapci. — Nov grob. Umrl jo trgovski pomočnik Ludvik de Corti, »tar 38 let žalujočim naše globoko aožalje. — Iz vrat železničarjev fmo prejeli Hodeče vrstice s profajo za objavo: »V tukajšnjih delavnicah jo aapodenin veliko delavcev železničarjev, ki stanujejo v mariborski okolici ln ki ie vozijo voak dan z vlakom ob 2.20 v Hoče. Slivnico, K&če-Fram, Pragersko, Slovensko Bistrico tn Poljčane. Ob sobotah pa končajo železniški delavci svoje delo Že ob 12. url. Kolikor imajo še časa, opravijo svoje oprav- ke v mostu, nato pa hitijo na toiamki ▼lak, ki vozi ob 13.16 do Poljčan. Ob sobotah se železniški delavci poslužujejo tega vlaaa, ker pridejo prej domov. V zadnjem času pa je ta vlak nabito poln. Zadnjo soboto so stali ljudje celo na stopniščih. Od dela izmučeni železniški delavci ne morejo niti do sedeže, da bi se med vožnjo odpočili. Od Račjega naprej je sicer nekoliko bolje, vendar pa ni delavcem, ki imajo itak še samo blizu do doma, s tem veliko pomagano. Zaradi tega prožijo železniški delavci, da bi se ob sobotah priključila tolarskemu vlaku vsaj dva vagona, da bi ne bilo v vlaku stiske ln neznosne gneče, v soboto bi se skoraj pripetila nesreča, ki bi lahko bila usodna, ker ni mogla neka deklica v gneči pravočasno iz vlaka na svoji Izstopni posta jl.c — Upepelitev. Umrla je vdova po podpolkovniku Julijana Jankovič. stara 74 let. Njene nemške ostanke so prepeljali v grašk: krematorij, kjer so jo upepelili. Bila je članca tukajšnjega >Ognja«. ki je s tem izvršil 24. upepelitev- umrlih članov. — Kulturne novice. V sredo 11. t. m. bo v dvorani Delavske zbornice a pričet-kom ob 20. otvoritveno predavanje letošnje predavalne sezone tukajšnje -»Vzajemnosti«. Predava prof. Teply o francoski revoluciji. — Obljube. »Delavska Politika« poroča v Števlki 114: »Z obljubami so jako radodarni nekateri naši listi in nam od časa do časa naštevajo vse mogoče novotarije, ki jih bomo Mariborčani v kratkem deležni, če le more to časopsje podčrtava ob tej priliki že vnaprej zasluge, ki jih ima ta in ta gospod za izvedbo vseh teh lepo napisanih načrtov. Obljube pa seveda ostanejo po večini neizpolnjene. Priporočljivo bi bilo za to. da bi se na mesto teh večn h obljub in lepih načrtov okušalo izpolniti to, kar si prebivalstvo našega mesta že dolsro želi in tudi najbolj potrebuje, to je ureditev vprašanja nove tržnice. Ta zahteva in želja vseh mariborska gospodinj bi se gotovo lahko uresničila, če bi poklicani činitelji nekoliko bolj resno obravnavali to perečo zadevo. Želimo torej, da se preide od obljub k dejanjem, od čudovito lepih načrtov do zerra-ditve tega. kar najbolj nutno potrebujemo in v interesu hirriene imeti moramo.č«jo razširjanje bolezni. Ljutomer. 4. oktobra Le Se nekaj dni in zavladalo bo po naših goricah jesensko veselje, petje in vriskanje — čas trgatve To veselje bo prinesel god sv. Terezij«, dan začetka splofl- ne trgatve. Le trenutno sdabo vreme, ki vlada z rahlimi padavinami te več dni. bi moglo otvoriti letošnjo trgatev že nekoliko dni poprej zlasti se. ker je grozdje začelo v nekaterih legah nekoliko gniti. Čeravno vreme ni baS naklonjeno trgatvi in pripravam za isto, vendar vlada po naših goricah pravo trgatveno razpoloženje, ker je letos trta prav dobro obrodila ter je grozdje zelo lepo in zdravo, k čemur je mnogo pripomoglo lepo vreme v avgustu in septembru. Trgatev v ljutomerskih proricah bi bila še lepša, če bi bilo lepo vreme v času. ko je gro z je cvelo. Z vso naglico se vrše zadnje priprave za trgatev. Verige še rožljajo po sodih, urejajo se stiskalnice čistijo se kleti, popravljajo se posode za nošenje grozdja. Letos je stiska za sode. Mnogo sodov so napolnili z jabolčnikom, ki ga je letos mnogo ker so imela jabolka slabo ceno. Tu pa tam se pojavljajo že vinski trgovci, ki čakajo na prvi pridelek, da ga kupijo za čim nižjo ceno. dokler ne izve sleherni vinogradnik za določeno ceno letošnjemu moštu, ki utegne biti zelo dober z velikim odstotkom sladkorja Poljčan«, 4. oktobra Vinogradniki se obveščajo, da 1^ sresko načelstvo določilo za letošnjo spi šno trgatev najzgodnejši termin 9. oktober. Pred časom se splošna trgatev s^oh ne sme pričeti, ker za ranejšo trgatev ni raido-gov. Vesti ki jih nekateri zlonamerno širijo, da mora biti trgatev do 9. oktobra končana, so izmišljene ter hm pametni vinogradnik ne bo nasedel, temveč se bo v vseh spornih zadevah obrnil za pojasnila naravnost do občine. — Letošnja trgatev7 obeta biti prav vesela. Mnogi vino-gradn'kl z zadovoljstvom ugotavljajo, da bo pr'delek ne le obilnejši, temveč tudi mnogo boljši od prejšnjih let. Trsje nosi obilno in po večini zdravo grozdje. Nekateri manjši vinogradniki so s trgatvijo že začeli, splošna trgatev pa se bo pričela ob koncu tega in v začetku prihodnleea tedna. Vsem primanjkuje posode tem bolj, ker so to jesen tudi slive obilno obrodila. >Na trer« so prišli tudi že kostanjarii, ki prodajajo prvi kostanj kl era tudi ne ho malo. Sedaj je hiter po 2 d;n. Cena pn bo kmalu pa>'la. ©e ne bi Wlo usodne slane, ki je v prvi vrsti pokončala skoro vso ajdo bi bili. lahko rečemo, z letoSnio Jesenjo dokaj zadovoljni. Premrtlo je bilo pa dežja, tako da je Dravmja ki že lets nI dosegla v tem času tako nrzkeera Ftania skoro usahnila Ttidi sicer neizčrpnim vodnjakom je zato primanjkovalo vode in »o je ob tej priliki spet mnogo govorilo o potrebi vodovoda, katerega resna zamisel pred leti Je padla »v vodo*. Iz Ljutomera — pod avtom. Brezposelni hlapec Ka- i-el Mavric j« prižel s kolesom pod tovorni avto prevozničarja Babica Franca lz bukovcev. Po prevozu v bolnico je Mavric umrL — Slana Je napravila veliko š*odo. V zadnjih dneh preteklega tedna smo se zjutraj znašli v občutnem mrazu. Vse je bilo belo od slane. Letošnja zgodnja slana, ka-krine že dolgo ne pomnijo, je napravila po vrtovih in polju veliko škodo. Na polju je ajda komaj dozorevala, zrno je komaj potemnelo, pa mu je slana onemogočila rast ter s tem napravila na letošnjem pridelku ajde ogromno škodo, zlasti Se. ker je ajda letos zelo dobro kiza-la. Na vrtovih je uničen fižol ter razne jesenske rože, ki slane ne prenesejo. Iz SoStanfa — Odlikovanj* Glavni odbor Rdečega križa v Beogrtdu je odlikoval za zasluge na polju RK 5 srebrno kolajno funkcio-n*rja velenjskega Rdečega križa g Radoja Košiča, uradnika drž rudnika, tn g. Miroslava Pevca, upravitelja Bratovske sklad niče. — Čestitamo.! — Balincarjt so zaključili svoj turnir Zadnje tedne se je vršil pri Ježovniku zanimiv balincarski turnir, ki je večer za večerom privabljal k igram veliko kibicev in gledalcev Da se je turnir v redu vršil, je skrbel poseben odbor pod vodstvom gosp. Martina Kocjanca. ki je bil tudi v ostalem osrednja osebnost turnirja. 16 igralcev se je borilo med seboj, prva mesta pa so zasedli: 1. Karba Drago 304 točke (98°/0). 2. Topolšek Franc 289 (910/«). 3. Kocjane Martin 289 (91%), 4. Veinger! Josip 286 (90V«). 5. Kurnik France 276 (87«/»). 6. Vrhovnik Karel 276 (87°/«) itd Turnir je imel v soboto slovesen zaključek z družabnim večerom v znani Kocjančevi organizaciji. — 17 jurjev ji je izginilo Te dni vozijo šaleški kmetovalci v Ža ec prodajat svoj hmelj. Za spoznanje ugodnejše cene jim prinašajo težko zaslužene in pridelane dinarje. Ob prodajanju hmelja pa se dogajajo tud' nezaželjene in žalostne stvari: tatvine, izgube, pokvara hmelja itd. Najtežja hmeljska nesreča je gotovo zadela posestnico Ano Stanov škovo iz Lokovice. fCo je prejšnji teden prodala v Žalcu hmelj za okoli 17.000 din, je denar spravila v ročno torbico, to je pa stisnila pod pazduho. Morda je it kovala v glavi načrte, kako bo čim plodnejle denar uporabila, toda nesreča ji je vse načrte podrla. Vračajoč se domov, jc Stanovškova naenkrat ugotovila, da bogato založene torbice nima več pri sebi. Vsa dotedanja prizadevanja in iskanja torbice in denarja so bila brezuspešna. Tudi še ni jasno, ali je Stanovškova torbico po naključju izgubila, ali pa jo je kdo med potjo izmaknil. — Tragičns »mri tovmrntikega delavca. V soboto zjutraj se je pripetila v Wosch-naggovi usnjarni v kratk* dobi 9 mesecev že druga smrtna nesreča, katere žrtev je postal 56 letni Jožef Kovač, skrben družinski oče. Kovač je bil zaposlen v oddelku za kuhanje tanina. Svojo odgovorno službo je opravljal zelo vestno Tudi v noči od petka na soboto je vztrajal vso noč pri velikih kotlih, v katerih je vrel ekstrakt. Ker je bil sam v oddrllcu nihče nc ee kako je priSlo do nesreče V*e almNstMti pa kažejo, da je eksplodiral kntel, nakar se je vroča masa razlila po tleh in p-" Kovaču. Bilo je okrog 6 zjutraj, ko je Kovač priletel v vratarjevo sobo, ves opečen in ožgan. Po prvi zdravniški pomoči so ca odpeljali v slovenipra^ko h< Inico Opekline pa so bile tako hude da jim ie nesrečni delavec v soboto popoldne podleffeL V ponedeljek ponoMne so K >vača pol H na tukajšnjem pokopališču v grob Pogre* ha se je udeležilo precej delavstva / Iho »Zarjo« Iz Zagorja — Yrtačnl*cvo truplo je v arrtd< osa T 10. ure dopoldne naplav.la Sava po; hšo Vmcencija Drnovška v Hrastn'ku. Ker je ležalo v vodi že od petka 29. s*»pt.;nbr torej akoro dvanajst dni. je žr mefao razpadalo. Orožniki so obvestili pokojni! ove svojce v Coiniščah in v St. I.ambertu I,n-»lej je obstojajo še rahlo upanje, s Tončko OstroŽnikovo — o njun 1 ski tragedij: smo že poročali - n dala v Savo. Zdaj pa je vseh dvomov konec. Užaloščenim svojcem izrekamo n &a toplo sožalje. Trupla Ostro*nikove doslej še niao naSli. toda pričakovati je, c-a pra bo Sava v kratkem vzdignila n izročila iz hladnega objema. _ SoKolska tombola, ki je bila preteklo nedeljo, je med drugimi o^ie*ila Skri-njarja Maksa iz Toplic in Alojzijo Gro-boljškovo iz St. Lamberta. ki »ta si delila prvo in drugo tombolo in prf jela po 2500 dinarjev. Tretjo tombolo, moško kolo pa je zadela Bregar Pavla ;z Semnika. Prireditev je uapela prav zalovoliivo in je probrano sokolsko telovariis*če k<">maj sprejelo veliko množico ljudi, ki so pr hiteli od blizu ln daleč. — Aport. V nedeljo je imel lo^k1 SK Sv o rod a v gorteh simrmt'CTio emlirorico 8K Trbovlje. Gostje so že vod'11 1 4:1, kon čno pa so podlegli s*1n' vrvi-M do zmqtre domačega moštva in klonil5 r 5 4 kas1 *v^-vsem odgovarja razmer ni si obeh mo#tev. — pasfvna obrambna nKolja je te dni razposlala prebiva'stvu t "kane letake, 9 katerimi je poučila prizadete o vsem. kar 1e treba vedet! v primeru sovražnega zračnega napada. Posebej opozarjamo na odstavek, ki zahteva, da naj se fz podstrešja odstranijo vsj ^-netljivi predmet1, o člmesr se bo ob svojem času prepričala iet»ča komisija. Slehernik naj prav resno un-^teva, da se nahajamo v težkih časih, ko nam jutr&nl1 dan lahko prnese vsakolake p~e-izkuSnje. katerim moramo b'tl doraaH. če si hočemo prihraniti ra.7!očaranje tn nepotrebno Škodo. Vsak po svoje podpr no prizadevanje činiteljev. k! imajo v rokah skrb za raso varnost. — Umrla je v Toplicah v torek ob pol 7. zvečer ga. Vidic Mariia, soproga rudniškega, strojnika stara 58 let. Bila |s vestna goapodinja ter splošno priljuh'jena. Bodi blagi gospe lahka 7emljica. preostalim pa naše toplo sožalje. Iz Kranja — Sokol sporoča članicam, da bo v četrtek 5. t. m. ob 20. uri zaključen tečaj in sicer s predavanjem: Plinska zaklonišča. Predavanje bo v gledališki dvorani.