Št. 120 (14.516) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Teh 040/7796600
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SOBOTA, 8. MAJA 1993
Nova agencija "Mitnica - Barriera"
Ul. Carducci 41 - Korzo Saba 1 Trst-Telefon 0401636311
RIM / WARREN CHRISTOPHER NA OBISKU PRI CIAMPIJU IN ANDREATTI
BALKANSKA KRIZA
Italijanska vlada previdna o ameriških predlogih
Politika »trde roke« še zdaleč ne navdušuje rimskih voditeljev
r - Politika »trde i;e<<, za katero se zavze-g.jj an>eriski predsednik Clinton, ker se mu zdi Qina možna rešitev alkanske krize, ne nav-t^uje Evrope, To je priz-al tudi ameriški državni ®mik Warren Christopher, ^)e včeraj z obiskom v Ri-u končal posvetovanja z ®^ropskimi zavezniki. ’ Tacam, se domov z r®enji, ki sem jih nabral,« j® dejal Sef ameriške diplo-■ a^)e ob svojem odhodu dodal, da je »zadovoljen lztdom posvetovanj«. To-
izVi-Ž6. deistvo> da je Kljucil zopetni krog se-
lis« 0V’ kaže> da se sta' a med ZDA in Evropo
n i6®’ kako zaustaviti J 0 v Bosni in Hercego-
vini, niso zbližala, saj Christopher ni nabral nič več kot spodbudo k »iskanju novih načinov, da bi prisilili Srbijo naj ne vztraja v svoji nacionalistični in ek-spanzionistični politiki«.
Razlika v pogledih je prišla jasno do izraza v pogovorih, ki jih je šef ameriške diplomacije imel včeraj med nekajurnim obiskom z novim italijanskim premierom Carlom Aze-gliom Ciampijem, zunanjim ministrom Benia-minom Andreatto in obrambnim ministrom Fa-biom Fabbrijem. Zelo previden je bil predvsem Carlo Azeglio Ciampi, ki se je zadržal z gostom dobrih 40 minut. Italijanski premier je priporočil ZDA previd-
nost, zavzel se je za uskladitev stališč zahodnih zaveznikov, predvsem pa priporočil, naj se ne prezira mnenje Rusije. Poudaril je pomen doslednega izvajanja resolucij OZN in dodal, da bi pred morebitnimi vojaškimi akcijami nujno nove resolucije tega mednarodnega telesa.
Med kratko tiskovno konferenco je bil razkorak v mnenjih jasno razviden, saj je ameriški državni tajnik večkrat poudaril nujnost »krepitve« akcij proti Srbiji in podčrtal tudi besedo »zaostritev«.
Nekoliko manj previdna sta bila zunanji minister Andreatta in obrambni minister Fabbri. Po pogovoru z ameriškim gostom sta
poudarila, da so preučili vse opcije in Andreatta je dodal, da 2e sedanje resolucije OZN omogočajo omejene in manjše vojaške akcije proti Srbom, še zlasti če ne bi dovolili več prihajanja humanitarne pomoči. Preučena je bila tudi možnost odprave embarga nad orožjem za Muslimane, ki so - to je Andreatta jasno priznal -dejansko razoroženi. Toda taka rešitev ne navdušuje Italije, ki se boji stopnjevanja spopadov.
Andreatta je poudaril, da je balkanska kriza »zapletena enačba, ki ima veliko neznank in malo rešitev«. Dodal je, da »je treba predvsem zajamčiti spoštovanje človeških pravic«
in končal z upanjem, da »se bo Beograd tudi ob vse ostrejšem pritisku mednarodne skupnosti znal znebiti skušnjave nacionalizma«.
Pred srečanjem s šefom ameriške diplomacije sta bila Andreatta in Fabbri dopoldne pri predsedniku republike Oscarju Luigiji Scalfaru. Predsednik poslanske komisije za evropsko politiko Carlo Fra-canzani pa je včeraj zahteval, naj vlada čimprej poroča parlamentu o balkanski krizi, medtem ko je Stranka komunistične prenove Ze vložila nekaj poslanskih vprašanj, s katerimi je začela ofenzivo proti morebitnemu vojaškemu posegu v BiH. (V.T.)
Varnostni svet se je odločil poostriti ukrepe
Evropa še vedno ni enotna
Ameriški državni sekretar Warren Christopher je v petek dokončal v Rimu svojo evropsko turnejo v zvezi z »ostrejšimi ukrepi« do Srbov, medtem ko sicer uresničevanje »varnostnih območij«, ki so jih ZN določili okoli muslimanskih mest, povzroča na terenu številna vprašanja.
Warren Christopher je izjavil, da je »zelo zadovoljen« s srečanji, ki jih je imel v Bosni. Poudaril je, da so bili pogovori v evropskih glavnih mestih, ki jih je obiskal (London, Pariz, Bruselj, Bonn, Moskva in Rim), posvečeni dodatnim ukrepom, ki naj poostrijo pritisk na Srbe.
Zdi se, da imajo zdaj ZN bolj proste roke za odločitev o morebitnih vojaških akcijah proti Srbom, čeprav je videti, da Amerika in Evropa še vedno ne postavljata v prvo vrsto enakih opcij. Odprava prepovedi za uvoz orožja, namenjenega Muslimanom, ki jo želi Washington, Evropa še vedno zavrača, toda Chri-stofer je dosegel vsaj to, da možnost zračnih napadov ni izključena. V petek je predsednik Bill Clinton v Washingtonu izjavil, da je treba »nadaljevati s pritiskom« na bosanske Srbe in da je prepričan, da Združene države in njeni evropski zavezniki lahko kmalu dosežejo soglasje o »skupni politiki«. Manj kot 24 ur potem, ko je parlament bosanskih Srbov zavrnil mirovni načrt, je Varnostni svet sprejel Resolucijo 824, ki razglaša za »varnostna območja« oblegano glavno mesto Sarajevo in s Srbi obkoljena mesta Tuzlo, 2e-po, Gorazde in Bihač, medtem ko je Srebrenico razglasil za varnostno obmo-
Bill Clinton
čje že 16. aprila. Varnostni svet je tudi sporočil, da je v primeru, če bosanski Srbi ne bodo spoštovali sedanje resolucije, »v prihodnjih dneh« pripravljen »takoj obravnavati« sprejetje »-vseh dodatnih ukrepov«, vključno z uporabo sile, da bi zagotovil popolno izvajanje resolucije.
Nova resolucija omogoča okrepitev enot Unproforja z dodatnimi petdesetimi vojaškimi opazovalci, opremo in ustrezno logistično podporo. Medtem pa je tudi Unprofor objavil, da so Ze začeli pripravljati načrte za razmestitev sedanjih enot v deželi na varnostne cone, kjer se položaj močno spreminja.
Zdi se, da je najbolj kritično pri Žepi, ki so jo označili kot prednostno in glede katere neki radioamater poroča, da je tik pred tem, da pade v srbske roke. V petek se enotam Unproforja ni posrečilo priti do te enklave. Konvoj desetih tovornjakov Visokega komisariata za begunce je prišel v Srebrenico, drug konvoj z dvanajstimi kamioni s človekoljubno pomočjo pa je na poti proti Gorazdu.
(AFP)
"SUDA / POSLANSKA ZBORNICA
LJUBLJANA / SLOVE N SKO-HR VAŠKI ODNOSI
Prva zaupnica za Ciampija
V ponedeljek razprava v senatu
- Carlu Azegliu Ciampiju je uspel prvi zam
Vfislrvm	____ 1 •_____•______3__] '1,___
p_T~'~Aju> aj. jö z« poupiraia .muaiuvu vmuu {jsjj, r BDI, PLI), referendumski lider Mario Segni, Pam J? ® njegovi evropski federalisti, vzdržali pa so BL, Zeleni, PRI in Severna liga. Prvič po dolg 8su so se vzdržali tudi predstavniki južnotnol
f°dnostno politiko. Njihov predstavnik Michl Eb J®kot primer diskriminacije navedel Slovence v I 80 glasovali predstavniki SKP in MSI, medi se Mreža ni udeležila glasovanja.
teto
parlamentu vrnil »prižgano vžigalico« časovne ] kt je usojena temu kabinetu.
Z repliko je Ciampi pomiril večino, ki ni sp ^ata terminske vlade, obenem pa je obranil p Vl<j10 z?uPanje tistih, ki so napovedali, da se h ^držali. Ta odločitev je povzročila precejšnjo t nto v DSL. Nekateri parlamentarci levičarske st 80 se distancirali od sklepov vodstva, šušlja p tudi o možnosti izstopa Pietra Ingraa.
Glasovanje se je zavleklo do poznega. Za zau c° je glasovalo 309 poslancev, vzdržalo se jih je P^ti pa je bilo 60. (VT)
Dokončne odločitve so v rokah politikov in ne strokovnjakov
LJUBLJANA - »Vzdušje na delovnih srečanjih strokovnih skupin Slovenije in Hrvaške za mejna vprašanja je dosti boljše in spod-budnejše, kot bi sklepali po pisanju medijev«, sta ob zaključku tridnevnega dela strokovnjakov poudarila dr. Vladimir Ibler in dr. Borut Bohte, vodji skupin. Nekako v tem duhu je tudi skupna izjava, v kateri poudarjajo dobro voljo in opozarjajo, da se je potrebno vzdrževati vsakih izjav, ki bi lahko oteževale delo. Obe strani sta se zavzeli za čimprejšnji podpis sporazuma o ustanovitvi skupnih organov in njihovih pristojnostih ter nalogah za ugotovitev in označitev skupne državne meje. Glavna naloga geodetov je uskladitev meja katastrskih občin z obeh strani; podatki se večinoma ujemajo, odstopanj je malo, piše v skupni izjavi. Potrebno je tudi določiti način verifikacije zapisnikov in delovnih dokumentov,
ki jih pripravljajo geodeti in spodbuditi izdelavo skupnega programa geodetskih del za državno mejo, kar morata financirati obe državi.
Nekoliko enigmatično so se v skupni izjavi lotili spornega piranskega
zaliva: o njem je bila »na podlagi dosedanjih stališč, ki so bila pismeno predložena, vodena strokovna razprava o raznih vidikih, ki bi lahko vplivali na dokončne sporazumne pravne rešitve«.
Tudi odgovor na kasnejše novinarsko vprašanje, ali so po tem sestanku stališča do morske meje kaj bližja, ni bil nič bolj jasen. Tako dr. Ibler kot dr. Bohte sta povedala le toliko, da so se tokrat pogovarjali na
podlagi zelo jasnih stališč in dokumentacije obeh držav, kar je po njunem mnenju vendarle napredek. Oba pa sta že uvodoma poudarila, da so dokončne odločitve v rokah politikov in ne strokovnjakov. Ti so tokrat napravili veliko delo, saj so od 11 sektorjev v celoti obdelali 8, lotili pa so se tudi 9., kar je nad pričakovanji, saj gre za zelo natačno in zato počasno delo.
Na hodnikih zunanjega ministrstva medtem odmeva pismo sodnika vrhovnega sodišča Mitje Deisingerja (o tem smo že poročali), v katerem očita, da Slovenija strateško zgrešeno ureja odnose s Hrvaško. Uradnega komentarja ni bilo mogoče dobiti, namignili pa so nam, da bo prihodnji teden nekakšen sestanek z novinarji, na katerem naj bi pojasnili vse neznanke in tako preprečili škodljive dezinformacije, ki netijo ozračje in v javnosti ustvarjajo vtis o inferiornosti slovenske strani.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
DOSP v Tolminu
V atentatu pri Bariju ranjen mestni redar
Pred županstvom v Terlizziju (Bari) je peklenski stroj raznesel avto in hudo ranil redarja, le po golem naključju pa ni prišlo do pokola Atentat je zakrivil organizirani kriminal iz maščevanja.
stran 2
Sodniki zaslišali Occhettovo sestro
Milanski sodniki so včeraj kot pričo zaslišali Paolo Occhetto, sestro tajnika DSL Achilla. Occhettova je odgovarjala na vprašanja o domnevnem nezakonitem finansiranju nekdanje KPI. Medtem so Craxi, Citaristi, Cirino Pomicino in De Lorenzo včeraj prejeli nova jamstvena obvestila.
.........................stran 2....
Istatova slika Italije v lanskem letu
Država sredi procesa globokega preo-bražanja, z neštetimi problemi in nujnimi reformami, toda tudi s signali, ki vlivajo upanje. Taka podoba Italije izhaja iz neštetih statističnih preglednic, vsebovanih v poročilu o njenem položaju v lanskem letu, ki so ga zastopniki osrednjega statističnega zavoda predstavili včeraj v Rimu.
..........................stran 2....
SSk in PSI predstavili kandidate za Deželo
Slovenska skupnost in skupina socialistične prenove, ki se je distancirala od uradne stranke, sta včeraj predstavili kandidate za junijske volitve v deželno skupščino^ Nosilec kandidatne liste SSk za Trst, Gorico in Videm je sedanji deželni svetovalec Ivo Jevnikar, medtem ko je glavni kandidat na listi PSI za Deželo Dario Tersar, ki sicer v Trstu sodi med nasprotnike Agnellijeve komisarske uprave tržaške federacije rdečega nageljna.
..........................stran 3....
Pisana vsebina Kulturnih dogodkov
V Trstu se je začel kratek niz sodobnega plesa, ki ga zaenkrat ob odzivu malde publike pripravljata Stalno gledališče FJK in operna hiša Verdi. Tudi med resno glasbo si utirajo pot sodobnejši zvoki, npr. z zavzemanjem skupine Chormas Ensemble. Drugi iščejo niti, ki iz naše preteklsoti vodijo v bodočnost; in že ocena zadnjega romana Fulvia Tomizze.
.......................stran 6...
Gorica: za pokrajino deset strank
Na junijskih volitivah za predsednika pokrajine in za obnovo goriškega pokrajinskega sveta bo kot kaže sodelovalo deset strank, oziroma list. Potrebnih tisoč podpisov sta včeraj dosegli tudi lista Zelenih golobice in koalicijska lista med gibanjem La Rete in republikanci.
..........................stran 7.....
Bolonjski Knorr drevi državni prvak?
Vse kaže, da bi lahko bil bolonjski Knorr že drevi italijanski košarkarski prvak. Potem ko so košarkarji Knorra že dvakrat slavili na dveh finalnih tekmah proti Benettonu so namreč tudi drevi v Bologni nesporni favoriti za zmago.
.........................stran 21.....
NOVICE '
ITALIJA / PREDSEDNIK ZAVRNIL KRITIKE GLEDE GOSPODARSKEGA DELA
PODKUPOVANJA / ZASLIŠANJE V MILANU
Aretirali šest pripadnikov kitajske mafije v Italiji
RIM - Rimski policisti so v nekem laboratoriju konfekcije aretirali Sest pripadnikov kitajske mafije, ki so se »ukvarjali« s protizakonitim »tihotapstvom« kitajske delovne sile iz Kitajske v Italijo. Njihova »agencija« je delovala preprosto, a učinkovito: Kitajcem so plačali potovanje v Italijo, priskrbeli so jim tudi ponarejene potne liste, po prihodu pa so jih morali le-ti »izplačati« s skorajda suženjskim delom v laboratoriju, v katerem so krojili obleke, majice in srajce. Ob nočnem vdoru v laboratorij je bilo v prostoru 15 »ilegalnih« Kitajcev: nekateri so počivali na pogradih, drugi so delali. Med aretiranimi sta lastnika laboratorija, prodajalca konfekcije grosistom in paznika. Šesterica aretiranih je obtožena združevanja v zločinske namene.
Osemdesetletnica s pištolo pod krilom
CAGLIARI - Charlie’s Angels, Carlijevi angeli je bil naslov nanizanki, v kateri so brhka dekleta s pištolo pod kiklo opravljala nevarni poklic detektivov. Podobnega »angela«, a nekoliko bolj v letih, so odkrili policisti včeraj v kraju Orune pri Nuom na Sardiniji. Vest je svojevrstna, ker je ženska, Maria Gattu Sarma, ki je skrivala pištolo pod dolgim krilom, stara nič manj kot 80 let.
Policisti so pri ženski, ki so ji pred kratkim ubili sina, opravili hišno preiskavo. Med iskanjem je eden od policistov opazil, da je ženskino krilo sumljivo nabreklo. Med osebnim pregledom so pod krilom odkrili pištolo kal. 7, 65 z zabrisano registrsko številko.
Prisebno starko so aretirali, po nekaj urah pa so jo tudi izpustili. Danes ji bodo sodili zaradi posesti orožja in municije.
Skupina priseljencev ugrabila 10-letnega otroka
NEAPELJ - Skupina afriških priseljencev je ugrabila, zvezala in - sodeč po zdravniškem potrdilu -tudi posilila desetletnega otroka. Dogodilo se je v četrtek popoldne v kraju S. Antimo severno od Neaplja. Otrok se je vračal domov po pouku, ko ga je ustavila, ga zvezala in ga prisilila v avto skupina afriških priseljencev, ki živijo tam v bližini v zelo skromnih življenjskih pogojih. Ugrabitelji so odpeljali otroka v neko stanovanje, kjer naj hi se znesli nadenj (a fantek je to - verjetno iz sramu -zanikal).
Zvečer so ga ugrabitelji spustili. Po vrnitvi domov so ga starši takoj prepeljali v bolnišnico po zdravniško pomoč. Čhenem je policija izvedla široko akcijo in priprla 33 afriških priseljencev, najverjetneje iz Gane, ki so bili brez dovoljenja o začasnem bivanju v Italiji. Med njimi naj bi bili tudi ugrabitelji.
Ciampi spet poudaril prioritete svoje vlade
Volilna reforma v ospredju njegove replike
Vojmir Tavčar
Gospod predsednik, in manjšine?
RIM - Manjšinska problematika je odločno odjeknila v poslanski zbornici med glasovalnimi izjavami. Za to je poskrbel predstavnik juznotirolske SVP Michl Ebner, ki je premieru očital, da je v programskem govoru in v repliki povsem prezrl narodnostno vprašanje. Kot primer nepozornosti je navedel prav Furlanijo-julijsko krajino, kjer zaradi nove volilne zakonodaje stranka Slovenske skupnosti zelo realno tvega izločitev iz deželnega sveta. In medtem ko v Sloveniji jamčijo zastopstvo italijanski manjšini in si Italija prizadeva za zaščito svoje nacionalne skupnosti, za Slovence v Italiji kaže, da v FJK ni vec prostora. »Tako ne gremo v Evropo,« je poudaril Ebner, ki je tudi zaradi tega poudaril, da se bo vzdržal in ne bo s pozitivnim glasom podprl zaupnico vladi. (V.T.)
RIM - »Ko bo sprejeta reforma volilnega zakona, bo usoda vlade v vaših rokah in v rokah predsednika republike.« Carlo Azeglio Ciampi v svoji repliki ni padel v past tistih, ki so hoteli, da se izjasni, ali je njegova vlada časovno omejena ah ne. Odločneje kot ob programskem govom je »prižgano vžigalico« vrnil poslancem: »Od vas bo odvisno«.
Na ta način se je novi premier skušal izogniti polemiki, ki je plamtela zlasti v vrstah socialistične stranke, a je vzbudila precej vznemirjenja tudi med demokristjani in socialdemokrati, obenem pa si je hotel ohraniti vsaj polovično naklonjenost DSL, PRI, Zelenih in Severne fige, ki so napovedah, da se bodo vzdržah. In hotel si je ohraniti tudi pozitiven glas referendumskega liderja Se-gnija, ki je med dopoldansko razpravo napovedal podporo.
V skladu s svojim programskim govorom je tudi v repliki Ciampi posvetil največjo pozornost prav problemu volilnih pravil. Pri tem je poudaril, da vlada nikakor noče kratiti pristojnosti parlamenta, vendar si šteje v dolžnost, da spodbuja parlament k hitremu delu prav o tej problematiki. In pobude tudi v problemih volilnih pravil ji ne preprečujeta ne ustava ne pravilnik poslanske zbornice. V tem
okviru je spet podčrtal, da ni pojmljivo, da bi lahko izvolili domova parlamenta z dvema povsem različnima sistemoma.
Ciampi je zavrnil kritike svojemu gospodarskemu programu in zanikal, da bi bil monetarističen. »Ce popusti ta člen verige,« je dejal »bo to imelo hude posledice za realno gospodarstvo in torej za zaposlitveno raven, na plače in na proizvodno strukturo.« Sicer pa je obljubil pozornost za družbene probleme in se obvezal, da bo vlada po svojih močeh skrbela za zaposlitev. Potem ko je omenil skrb za Jug in potem, ko je pohvalil dežele s posebnim statutom za novo vlogo, ki jo skušajo odigrati, se je Ciampi dotaknil tudi zunanjepolitične pro-
blematike s posebnim poudarkom balkanski krizi. Pri tem se je skliceval na pogovore z ameriškim državnim tajnikom Warrenom Christopherjem in dejal, da v pogovorih ni bila izključena nobena opcija možnih posegov, čeprav ima vsaka od teh nekaj aspektov učinkovitosti, a obenem tudi veliko pro-tiindikacij.
Potem ko je izrazil solidarnost sodnikom, ki raziskujejo podkupninske afere, je Ciampi poudaril, da ima Italija danes veliko priložnosti, saj preizkuša »operacijo resnice« v morali, v politiki in v gospodarstvu in ta mora biti izhodišče za novo rast in krepitev. To je priložnost za preokret in prehod k novem, vendar preokret po
Ciampiju ne pomeni skoka v prazno in plovbo proti neznanemu, pač pa pomeni potrditev vsega dobrega, ki ga je italijanska republika zgradila v skoraj 50 letih obstoja, istočasno pa osvoboditev napak in balasta, ki brmeni dosedanjo izkušnjo.
S svojo repliko je Ciampi pomiril sociahste in socialdemokrate in prepričal voditelja Evropskih federalistov Marca Pannello za pozitiven glas, obenem pa ni razočaral tistih, ki so napovedah, da se bodo vzdržali. Tako so republikanci potrdih svoje stališče, čeprav je marsikoga zamikalo, da bi odločneje podprl bivšega guvernerja državne banke, vzdržali so se zeleni, Liga in tudi DSL, prvič pa je nastopilo kot sila Demokratično zavezništvo, ki je z Willerjem Bordonom napovedalo vz-držanje. Od uradnega sta-hšča DSL se je distancirala Chiara Ingrao, ki je glasovala proti zaupnici. Negativen glas je zamikal tudi druge poslance DSL, ki pa so se podredih strankarski disciplini. Ni pa izključeno, da se razkorak med vodstvom DSL in levičarsko strujo poglobi, če bo priletni Pietro Ingrao, kot se šušlja, po tem vz-držanju zapustil stranko hrasta.
Proti zaupnici so glasovali predstavniki SKP in MSI, Mreža pa se glasovanja sploh ni udeležila.
Napočil je dan Paole Occhetto
Sestra tajnika DSL pričala o »prispevkih« KPI Nova obvestila Craxiju, Citaristiju, Pomicinu
MILAN, NEAPELJ - V preiskavi o podkupovanjih in protizakonitem finansiranju strank je prišel na vrsto tudi priimek Occhetto. Paola Occhetto, sestra tajnika Demokratične stranke levice, je včeraj kot priča dve uri odgovarjala na vprašanja milanskemu javnemu tožilcu Tiziani Parenti. Zenska-sodnica je spraševala žensko--pričo o milijardi 50 milijonov lir, ki naj bi jo vzhodnonemška banka vložila na račun »gab-bietta«, s tem denarjem pa naj bi KPI plačala založniški hiši UTET dolg »svoje« založniške hiše Ecolibri, katere predsednik je bila prav Paola Occhetto.
Sestra Achilla Occhet-ta je zanikala vsako vpletenost. Dejala je, da je vse upravne zadeve opravljal pooblaščeni upravitelj Franco Toši, podčrtala pa je tudi, da je bila predsednica Ecolibri do decembra 1989, medtem ko naj bi KPI »poravnala« dolg junija naslednjega leta. Partiji naj bi denar izročil posrednik Primo Greganti, bivši upravni tajnik piemontske KPI in naslovnik švicarskega računa »gabbietta«, ki je postal prvi obtoževalec KPI. Occhettova je sodnici ponovila, da Gregantija sploh ne pozna.
Pričevanje sestre vodi-
telja DSL je včeraj »zasenčilo« druge podkupninske dogodke, ki pa jih gre vsaj zabeležiti. Neapeljski sodniki so izdali šest novih jamstvenih obvestil zaradi podkupnin in izsiljevanj v zvezi z obnovo po potresu iz leta 1980. Naslovniki le-teh so: bivši minister Paolo Cirino Pomicino (KD, prejel naj bi skupno 2 milijardi 300 milijonov »umazanih« lir), bivši minister Francesco De Lorenzo (PLI, 280 milijonov), bivši podtajnik PSI Giu-lio Di Donato (400 milijonov), socialistični poslanec Giuseppe Demi-try (200 milijonov), evropski poslanec KD in bivši predsednik deželnega odbora Kampanje Antonio Fantini (dva primera izsiljevanja) in bivši upravni tajnik KD Severino Citaristi (trije primeri podkupovanja).
Demokristjan Citaristi je tudi naslovnik nadaljnjih treh jamstvenih obvestil, ki so mu jih poslali milanski sodniki zaradi vpletenosti v aferi zakupov ANAS in Italijanskih železnic. V Milanu so včeraj izdali še dve jamstveni obvestili: eno bivšemu tajniku PSI Bettinu Craxiju (zadeva ANAS), eno pa tudi senatorju Nicoli Putignanu (PSI, tudi ANAS). Zanj je to prvo jamstveno obvestilo.
Paola Occhetto
BARI / ATENTAT, KI GA JE ZAKRIVIL ORGANIZIRANI KRIMINAL, BI LAHKO POVZROČIL PRAVI POKOL
Avtobomba pred županstvom v Teriizziju hudo ranila redarja
TERLIZZI (BARI) -Pred vzhodnimi vrati županstva v Teriizziju je včeraj malo po osmih zjutraj peklenski stroj raznesel avtomobil in hudo ranil mestnega redarja. Odgovornosti za bombni atentat ni doslej prevzel še nihče, gotovo pa gre za maščevanje organiziranega kriminala. Pred približno mesecem dni je namreč ministrski svet odredil razpust občinskega sveta zaradi povezav med nekaterimi upravitelji in svetovalci z zločinskimi tolpami; zaradi tega je prešla Občina pod izredno komisarsko upravo.
Bomba je bila v avtu fiat regata, ki so ga storilci ukradli pred dnevi nekemu tehniku družbe IBM in parkirali tik pred
vhodom v županstvo na Trgu 4. novembra, kjer zgolj po naključju ni bilo ljudi, sicer bi pisali danes o pravem pokolu: kolesa so bila na pločniku, prednji del vozila pa v dotiku z vrati. Ko je redar Gioacchino De Sa-rio, 41 let, to opazil, je odprl sprednja leva vrata in v hipu je eksplodiralo: nesrečnika je vrglo deset metrov daleč in leži zdaj težko ranjen v krajevni civilni bolnišnici, sicer pa so drobci avta poškodovali kakšnih deset tam naokoli parkiranih avtomobilov, medtem ko je eksplozivni val razbil šipe na bližnjih hišah. Preiskovalci so na kraju atentata našli dvocevno puško, ki je povezovala vrata regate s sprožilcem naboja.
Državni tožilec s sodišča v Traniju Francesco Saverio Nunziante, prefekt in kvestor iz Barija Corrado Catenacci in Nicola Giulitto ter pokrajinski poveljnik karabinjerjev podpolk. Carlo Minchiotti so se brž po dogodku sešli z vsemi tremi komisarji, ki upravljajo občino, in po sestanku povedali: »Kot prvi odgovor institucij na atentat bo odslej na županstvu vsak dan dežural po en komisar.« Doslej so bili navzoči le tri dni v tednu.
V zadnjih treh let so zločinske bande izvedle vrsto podobnih bombnih atentatov, tako so na primer podtaknili peklenski stroj v studiu bivšega Zupana v Teriizziju.
Uspešna akcija proti mafiji v Mesini
MESINA - Karabinjerji, policisti in vojaki so v okviru široke akcije proti organiziranemu kriminalu v mesinski pokrajini, ki se je začela predsi-nočnjim, aretirali do včerajšnjega popoldneva 40 oseb pod obtožbo združevanja mafijskega kova. Med preiskavo, ki je to omogočila, so izdali 129 nalogov o preventivnem priporu, ki se nanašajo na 22 umorov, 27 poskusov uboja in 88 izsilje-valnih dejanj, poleg tega pa razkrili, da so si v času 1986-89 Mesino razdelili štirje mafijski klani.
SODSTVO / PRIMANJKUJE OSEBJE,
Južna Tirolska: dvojezičnost na sodiščih
BOČEN - Na osnovi zakona iz leta 1989 bo z današnjim dnem na Južnem Tirolskem stopil v veljavo novi normativ o uporabi nemškega jezika na sodiščih in v odnosu s policijskimi organi. Začetek veljavnosti novega normativa je sprožil vrsto političnih polemik. Kljub temu, da je bilo za rešitev problema na razpolago dolgo časovno obdobje, niso bili sprejeti konkretni ukrepi; na sodiščih niso sprejeli v službo osebja,_ ki bi ga nato usposobili za dvojezično poslovanje; ravno tako niso sprejeli v službo prevajalcev, zaradi česar se razne sodne strukture nahajajo na robu paralize. Takega mnenja so tudi bocenski sodniki, ki
sicer ne osporavajo leg1' timnosti ukrepa, vlado pa naprošajo, da 1)1 počakala za sprejem tega ukrepa, da bi se v teij1 obdobju primerno prl' pravili. Podobna stališča zagovarjajo tud1 južnotirolski odvetniku med katerimi pa je sicer prišlo do ostrejšega razkola o \eia vprašanju. Odvetniki so tudi opozorili na pro; blem tistih procesov, k1 se odvijajo samo v eneD1 jeziku in sicer v ; nemškem, zaradi česar se njihovi italijanski kolegi, ki ne poznaj0 nemškega jezika, mn0' gokrat znajdejo v velikih težavah. Druga06 pa je pri policijskih organih in karabinjerjih; kjer delujejo organi, k1 že obvladajo oba jezika.
_______________ISTAT / STATISTIČNO POROČILO O POLQ2AJU ITALIJE V LANSKEM LETU_
Italija v svetlobi in sencah globokega preobražanja
RIM - Potencialni pogoji za oživitev italijanskega socialno ekonomskega sistema sicer obstajajo in so tudi precej izraziti, toda prihodnost je v rokah sposobnosti Italijanov: to je lekcija, ki izhaja iz rezultatov letnega poročila državnega statističnega zavoda Istat o položaju Italije v letu 1992. Bil je to »težak in neuravnovešen« položaj, ki pa ga je mogoče preseči z ustrezno politiko proizvodnega investiranja in z opuščanjem pasivne politike transferta na Jug, ki jo morajo nadomestiti spodbude za ustvarjanje delovnih mest v tamkajšnji industriji.
Istat je torej Italiji izrekel zaupanje, iz množice statističnih preglednic pa izhaja fotografija italijanskega leta 1992, ki je polna svetlobe
in senc. Pozitivni signali - beremo v poročilu - prihajajo s področja zaščite okolja in obrambe socialnega reda, globoke inovacije pa označujejo javno administracijo in politiko plač, pa čeprav vse kategorije odvisnih delavcev niso pokazale enake občutljivosti za potrebe po uravnovešanju socialno ekonomskega sistema.
Med negativne postavke uvršča Istat zlasti težave na tržišču dela, kjer vztrajajao vznemirljivo visoke stopnje brezposelnosti, zlasti mladih, in velik odliv aktivne delovne sile s predčasnim upokojevanjem. Negativnim faktorjem pa kljubuje vitalnost malega in srednjega industrijskega podjetništva in novih področij terciarnega sektorja, ki so se znali postaviti upreti upadanju notranjega
povpraševanja s prožnostjo in prilagodljivostjo ter se odločno usmeriti v izvoz in mednarodno integracijo.
Posebno pozornost namenja Istat potrebi po globoki reformi javne administracije, ki da se mora preusmeriti v zagotavljanje storitev in se znebiti zagledanosti v pasivno in birokratsko obrambo svoje oblasti; uresničitev take naravnanosti pa zahteva odstranitev golo ideoloških pozicij in kontrapozicij. Največje italijanske težave izhajajo namreč iz potrebe po sanaciji javne finance, ki postavlja neizogibne in neodložljive roke in naloge.
Zožitev maneverskega prostora glede na potrebe po finančni resana-ciji je jasno pokazala - ugotavlja Istat - kako omejena in draga je politika
kompromisa, ki jo je morala plačati javna bilanca kot ceno za pridobivanje konsenza. V zadnjih 20 letih so se namreč na državno bilanco in torej na javni dolg zgrinjali stroški težkega usklajevanja med naraščajočimi povpraševanji na eni in prav tako naraščajočimi odpori, da bi izdatke plačevali z dajatvami, na drugi strani.
Italijani v »zrelih« letih odkrivajo »efekt Florida« in se selijo k obali, kjer jim podnebje ponuja boljše življenjske pogoje, medtem ko število priseljencev iz držav, ki niso članice EGS vratolomno narašča in Italijo iz države izseljevanja spreminja v državo priseljevanja, ugotavlja Istat v poglavju o ozemlju in prebivalstvu. Tudi lani so se nadaljevali in ok-
repili demografski trendi staranja prebivalstva in upadanja natalitete, medtem ko sta se zelo okrepila pozornost za okloje in boj proti kriminalu, ki se je zmanjšal po številu najhujših zločinov.
Povečevalno steklo Istata odkriva Italijo v teku globokega spreminjanja, z družbo, ki je že v obdobju post »welfar state« (sociološki pojem za državo blaginje, značilno za sedemdeseta leta, op.ur.) in za katero je značilno, da varnost in pravice, ki jih je uvedla in jamčila socialna država, nadomešča kompeticija, vendar ob istočasni rasti osebne in družinske solidarnosti. Tudi za Italijo je značilen velik razmah volunte-rizma, solidarnosti in pomoči, osrednja figura tega sorazmerno no-
vega pojava pa je ženska, katere vloga in obnašanje sta se z višanjem izobrazbene stopnje in z uveljavljanjem na trgu dela hkrati tudi najglobje spremenila.
Obdobje gospodarske in družbene krize je vplivalo na oblikovanje nove podobe italijanske družine: iz časov brezskrbne porabe in blagostanja se je skoraj čez noč preselila v čas preudarnosti - sicer ne pretirane, ker je udobnost še naprej zelo cenjena - in skrbi za prihodnost. Družina se zaveda, da jo v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti čakajo nove žrtve, zato se vrača k varčevanju za »zlato rezervo«. Veli razmah so doživela življenjska zavarovanja in razne oblike varčevanja za integracijsko pokojnino, skupna vrednost prih-
rankov pa kljub vsemu ni doživela pomembnejšega porasta, ker so se dohodki družin lani občutno skrčili zaradi splošnega privijanja davčnega vijaka. Za konec pa še na videz hudomušna, a žal še naprej zelo verna podoba, ki jo Istat riše o moškenu prosti čas še naprej namenja svojim konjičkom in zabavi, doma pa daje več dela kot otroci. Italijanski mož je torej pravi kriz Zena, ki so - razpete med službo in domom - gospodinjsko mnogo bolj zaposlene kot tiste njihove kolegice, ki so tudi matere, ne pa žene. Po podatkih Istata porabi poročena ženska brez otrok za gospodinjsko delo povprečno 5 ur in 6 minut, če pa ima samo otroke brez moža, se ta čas skrajša na samo 5 ur...

ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sobota, 8. maja 1993
L
VOLITVE / SOCIALISTIČNA PRENOVA
VOLITVE / SLOVENSKA SKUPNOST
NOVICE
»Tersar odraža novo usmeritev«
Glavna tema tiskovne konference so bili predvsem odnosi v PSI no Tržaškem
Za deželno skupščino vidna imena iz kulture
Stranka upa v polni kvorum vsaj v tržaškem okrožju
TRST - »Kandidatura Daria Tersarja ni le pomembna sama na sebi, temveč predstavlja istočasno moCan signal o naši usmeritvi«. Tako je Ariella Pittoni uvodoma povzela pomen kandidature deželnega odbornika Daria Tersarja za nov deželni svet, tokrat na volitvah z »eno preferenco«, in poudarila, da gre ta izbira v smeri prenove, za katero se zavzema širok krog socialistov, vendar pa ne nekaj elanov tržaškega vodstva. Glede na razvoj dogodkov je bilo namreč samo po sebi Umevno, da bo tudi na Predstavitvi kandidata Socialistične prenove za deželni svet večji del Časa odpadel na razlago o notranjih odnosih v stranki, kajti vsi - ne glede na zagovarjanje Izključno socialistične liste na pokrajinskih volitvah ali skupne z drugimi naprednimi silami - so še Člani PSI.
Razlike med elani iste stranke so precejšnje, ne samo med zagovorniki linije »komisarja« Agnellija, ki skuša predstaviti Izključno socialistično listo na pokrajinskih volitvah, temveč tudi med Predstavitelji Tersarja za »močnega deželnega kandidata«. Tako bo namreč velika večina -razen Tersarja - na pokrajinskih volitvah podprla kandidata Zavezništva
Vlasta Bernard
Kandidati SSk za deželne volitve (z leve): Berdon, PeCenko, Rebula, Jevnikar, Brecelj in Petje (Foto Kroma)
Breda Pahor
za Trst Codego, na deželnih pa socialističnega kandidata. Kot so povedali Ariella Pittoni, Fernando Ulcigrai in Anton Giulio Bua, ne gre za nasprotujoče si izbire, temveč za edine možne, ki lahko Trst iztrgajo iz krempljev nazadnjaških sil, s katerimi del tržaškega vodstva stranke zadnje Čase išCe vse veC stikov. Predstavitev samostojnega kandidata na listi PSI, Ce si med drugim tudi odmislimo način, kako je do tega prišlo (brez
vsakršne razprave), je nedvoumna podpora kandidaturi Sardosa Al-bertinija za predsednika Pokrajine, je med drugim dejal Tersar. Ni torej res, da se del tržaškega vodstva ni znal ali želel opredeliti. Novinarjem je Tersar razdelil tudi svoj program v strnjeni obliki: glavne teme, ki jih načenja, se nanašajo na gospodarstvo, na reformo pokrajinske uprave (osnovala naj bi se metropolitanska pokrajina, v kateri bi občine ohranile popolno samostojnost), na socialne storitve in zdravstvo in na okolje.
TRST - Slovenska skupnost je trdno odločena, da na deželnih volitvah 6. junija vsaj v Trstu doseže kvorum (13 tisoč glasov) za izvolitev deželnega svetovalca, ki je v skupščini na Trgu Ober-dan sedel neprekinjeno že od prvih deželnih volitev leta 1964. Na dlani je torej, kako pomembno je za slovensko stranko, da to mesto ohrani in za ta cilj se je pripravljena mobilizirati, pa Čeprav bo morala zanj kar podvojiti svoj tradicionalni volilni
konsenz. Stranka lipove vejice je zato sestavila kandidatne liste z zelo uglednimi imeni iz manjšinskega življenja, zlasti kulturnega. Nosilec kandidatne liste v Trstu, Gorici in Vidmu je sedanji deželni svetovalec in deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar, na drugem mestu je v Trstu in Gorici Mirko Spazzapan, v videmski pokrajini pa neodvisni Marino Verto-vec, medtem ko sta listi za pordenonsko in tol-meško okrožje sestavljeni po abecednem vrstnem redu kandidatov.
Toda poglejmo si kandidatno listo za tržaško okrožje, kjer stranka, kot rečeno, upa v izvolitev svetovalca. Poleg Jev-nikarja in Spazzapana jo sestavljajo Andrej Berdon, Martin Brecelj, Alojz Debeliš, Ivanka Hergold, Boris Pahor, Josip PeCenko, Anton Petje, Alojz Rebula, Lojze Tul, Vera Tuta Ban in Aljoša Vessel, nekateri od teh kandidatov pa so se tudi osebno udeležili včerajšnje predstavitvene tiskovne konference. Po uvodnih besedah pokrajinskega tajnika SSk Breclja in deželnega tajnika Jevnikarja - ki sta med drugim opozorila, kako nepravičen je ta volilni boj, v katerega je
manjšina prisiljena, ker ji zastopanost v deželnem svetu ni zajamčena - so svoje kandidature utemeljili tudi šolnik Pino PeCenko, književnika Alojz Rebula in Ivanka Hergold, gledališki umetnik Anton Petje in devin-sko-nabrežinska odbornica za šolstvo Vera Tuta. Skupni imenovalec, ki jih je vodil pri sprejemu kandidatur, bi lahko strnili v prepričanje, da je napočil pravi trenutek, v katerem moramo Slovenci v Italiji opozoriti na svoj obstoj,
ki ga velik del Trsta -kljub tisočletni prisotnosti slovenskega življa in kulture - preprosto noCe videti in priznati. Te kandidature so tudi izraz hotenja po ohranitvi slovenske stranke in njene zastopanosti v deželni skupščini, saj bi sicer velik del naše narodne skupnosti izgubil referenčno točko, temeljijo pa tudi na prepričanju, da je izbira Slovenske skupnosti izbira njenega dolgoletnega boja za pravičnost, mir in sožitje.
Med včerajšnjo tiskovno konferenco v Časnikarskem krožku (Foto Križmančič)
Manifestacija žensk za mir v bivši Jugoslaviji
Zenske, ki so preživele grozote zadnje svetovne vojne in so se vključile v odporniško gibanje, so vedno nadaljevale s svojim bojem in podpirale pobude, ki so zagovarjale mirno sožitje. Zenski koordinacijski odbor Vsedržavnega združenja partizanov (ANPI) zato poziva vse tiste, ki jim je pri srcu usoda bivše Jugoslavije, da se v nedeljo, 16. maja, ob 9.30, zberejo na videmskem gradu (Trg Liberta), v salonu Parlamento della Patria del Friuli. Pobudo bo Zenski koordinacijski odbor Vsedržavnega združenja partizanov predstavil na sedežu tržaške agencije ANSA v petek, 14. maja, ob 15.30.
Zadovoljstvo FILT-CGIL nad prispevki za Lloyd
Deželna in pokrajinska tajništva FILT-CGIL jemljejo z zadovoljstvom na znanje sklep (sprejet je bil v senatu), na osnovi katerega je bil sprejet vladni amandma, ki omogoča odmrznitev prispevkov, ki so predvideni po zakonih št. 853 in št. 383 v korist Tržaškega Lloyda (nanašajo se na leto 1991).
S tem ukrepom se dejansko uresničuje sporazum s sindikalnimi organizacijami, ki so ga 14. aprila podpisali predstavniki vlade, zavoda IRI, holdinga Finmare in deželne uprave. FILT-CGIL ob vsem tem poudarja, da so že dozoreli pogoji, da vodstvo Tržaškega Lloyda v najkrajšem Času predloži načrt o sanaciji in o industrijskem razvoju, ki naj podjetju omogoči začetek pogajanj z deželno finančno družbo Friulia in s sindikalnimi organizacijami in po katerem naj bi pri upravljanju plovne družbe sodelovali tudi zasebniki.
Grazia Vendrame imenovana za svetovalko za enake možnosti
Ministrstvo za delo je na predlog deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine imenovalo Grazio Vendrame za svetovalko v odboru za enake možnosti na delovnih mestih med moškimi in ženskami.
Grazia Vendrame je tržaška sindikalistka, Članica vsedržavnega vodstva CGIL, ki je pred tremi leti kot prva ženska vstopila v deželno tajništvo CGIL. V sindikalni organizaciji je zadolžena za probleme delovnega trga in poklicnega izobraževanja. Nova svetovalka je ob imenovanju izjavila, da bo treba Cimprej pripraviti program dela, na osnovi katerega bo treba tudi ženskam iz naše dežele omogočiti, da se enakopravno vključijo v delovno razmerje in da pri tem uživajo vse pravice, ki jim pri tičejo.
TRST / GLAVNI ODBOR
ZSKD naj se tvorno vključuje v našo najširšo stvarnost
Čez dva tedna bo občni zbor
Damlana Ota
TRST - Prihodnjega 22. maja bo v dvorani Goriške pokrajine 29. redni občni zbor ZSKD. Predsedniki društev in posamezni elani glavnega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev so tako na predsinoCnji seji v Prosvetnem domu na Opčinah potrdili predlog predsedstva te najmnožičnejše zamejske organizacije ljubiteljske kulture na deželni ravni Furlanije-Julijske krajine. Občni zbor bo zadostil predvsem trem bistvenim dolžnostim: predstavil bo obračun opravljenega dela, sprejel oziroma morebiti potrdil splošne smernice delovanja ZSKD in izvolil Clane novega glavnega odbora, torej vodstva organizacije.
Daljše razmišljanje je kot uvod v predsi-nocnje srečanje na Opčinah ponudil deželni predsednik ZSKD Ace Mermolja. Zaustavil se je ob številnih tematskih sklopih in prav tako mnogih ravneh delovanja te kulturne organizacije, ki v naši deželi združuje okrog devetdeset društev in interesnih skupin. Mermolja je posebej poudaril vezno nit te razvejane in delovne stvarnosti; ki se prav gotovo najbolje udejanja v kulturi. Zveza slovenskih kulturnih društev bo še dalje
laična organzacija, ki se bo zavzemala za neobremenjen pogled na svet in si v svojem poslanstvu prizadevala za Cim ustvarjalnejši in koristnejši odnos s svojimi sogovorniki. Pri tem je Mermolja mislil na odnose s krovno Slovensko kultur no-gospodarsko zvezo, v kateri je ZSKD ena najmnožičnejših clanic, mislil pa je tudi na stike z vsedržavnim vodstvom konfederacije ARCI, v katero je ZSDK polnopravno pristopila pred nekaj leti in je od vsega začetka zastopana tudi v vsedržavnem svetu. Vse to potrjuje veliko željo ZSKD, da se še dalje, kljub nezanemarljivim težavam in oviram, tvorno v-kljucuje v najširšo stvarnost in skuša v njej odigrati aktivno vlogo. Ne moremo se namreč uresničevati zgolj znotraj samih sebe, zato bo ZSKD nadaljevala dialog z italijanskim svetom: tu je Mermolja mislil tudi na številne sodelovanjske vezi z italijanskimi organizacijami civilne družbe na posameznih pokrajinskih ravneh. »Bogatejša je smer, ki se skuša soočati, primerjati in povezovati tudi z italijanskim svetom,« je v svojem razmišljanju ugotovil predsednik ZSKD, k temu pa dodal, da prav gotovo sicer to ni najlažja pot.
BENEČIJA / PROSLAVILI BODO 500-LETNICO
Cerkvica sv. Kvirina simbol samostojnosti Beneške Slovenije
Pri njej so shajali beneški veljaki, da bi razpravljali in odločali
Rudi Pavšič
SPETER - Cerkvica sv. Kvirina pri Spetru, ki je nekakšen simbol samostojnosti Beneške Slovenije, praznuje svojo petstoletnico. V tem okviru je lani Studijski center Nediža pripravil niz predavanj na Benecanskih kulturnih dnevih, ki so bili posvečeni tudi kulturnim stikom med Benečijo in Gorenjsko. Konec tega meseca pa bodo petstoletnico cerkvice sv. Kvirina proslavili s slovesnostjo, ki bo v Spetru.
O sami cerkvici je bilo doslej marsikaj napisanega in povedanega . Ivan Trinko je svoj Cas napisal, da cerkvica stoji na razvalinah poganskega templja, posvečenega boginji Diani.
Po Trinkovem zapisu, naj bi cerkvica predstavljala prvo krščansko svetišče, ki je bilo postavljeno na beneškoslo-
venskih tleh. Pri njej je bilo tudi pokopališče, kamor so nosili pokopavat svoje mrliče celo iz takrat avstrijskega Bovca.
Cerkvica pa je znamenita tudi zaradi tega, ker so se pri njej shajali okoli kamnite mize pod starodavnimi slovenskimi lipami zastopniki vasi iz vseh treh dolin in tu razpravljali o deželnih stvareh, sodili prestopnike in hudodelnike ter ukrepali o javnem redu.
»Dejstvo je,« pravi Trinko, »da tukajšnjim Slovencem je Beneška republika pustila nedotaknjeno posebno upravo in jim podelila veC posebnih pravic s pogojem, da ji skrbno varujejo mejo, ob kateri so prebivali. Vsaka vas si je izbrala svojega dekana. Ta
je predsedoval "sosednji”, to je skupščini vseh hišnih gospodarjev, ko so skupaj razpravljali o stvareh, ki so zadevale tamkajšnje vasi. Vse vasi pa so bile podrejene dvema glavnima dekanatoma: landarskemu za Na-diško in Sovodenjsko dolino, merskemu za Sen-tlenarsko. Prvi se je imenoval "landarska banka” ali "landarska miza”, drugi "merska banka” ali "merska miza”. Velika dekana ali šindaka sta predsedovala velikima sosednjima. Za sodnijske stvari pa so hišni gospodarji volili vsako leto dvanajst sodnikov za vsako "mizo” ali "banko”. Ti so sodili vse, majhne in velike reci. Celo morilci so prišli pred njihovo sodišCe.
Obsojenci, ki bi bili hoteli vložiti priziv, bi se bili morali obrniti iz svoje deželice na Cedajsko sodišCe. Slovenci pa niso hoteli vedeti za tujce, ampak hoCeš nočeš so se prizivali od ene na drugo "mizo” ali "banko”.
Zastopniki obeh glavnih dekanij so se shajali za skupne stvari k skupnim sejam enkrat ali po potrebi večkrat na leto ravno pri omenjeni cerkvici sv. Kvirina.
Taka je bila organizacija Beneške Slovenije, dokler ni prišla pod avstrijsko vlado. Ta pa je odpravila vse to in osnovala sedanje občine in občinske svete. A ljudstvo se spominja še sedaj nekdanjih "sosedenj” in še sedaj jih ima tu in tam v navadi, ko gre za kako posebno vaško vprašanje.«
Cerkvica sv. Kvirina pri Spetru
VOLITVE / LUCIO LIBERTINI V TRSTU
SKR bo stročjo v opoziciji
TRST - Stranka komunistične prenove je vCe-raj na svojem sedežu v Ul. Tarabocchia predstavila kandidatni listi za deželne in pokrajinske volitve. Predstavilo jih je pokrajinsko vodstvo s Faustom Monfalconom in Jurijem Cancianijem, na predstavitvi pa je bil prisoten tudi strankin vsedržavni tajnik Lucio Libertini, ki je v poznih popoldanskih urah skupno z drugimi kandidati SKP govoril tudi v Miljah. Naj takoj zabeležimo, da bosta Fausto Monfalcon in Dennis Vi-sioli nosilca list za volitve v deželni, oziroma v pokrajinski svet.
Predstavniki SKP so sicer poudarili, da so se soočali tudi z drugimi strankami levice, povsod, z izjemo Orlandove Mreže, pa so naleteli le na zapore. Na pogajanja so se podali na osnovi programa, vtis pa so imeli -tako so vCeraj dejali na tiskovni konferenci- da teh strank programi ne zanimajo. Zato je SKP prišla do zaključka, da Trst potrebuje moCno opozicijo in s takimi programi se bo zato predstavila v volilni kampanji. Listi SKP sestavljajo skoraj izključno ljudje, ki izhajajo iz delavskih krogov in ki torej dobro poznajo najosnovnejše probleme prebivalstva. Ostre kritike so izrazili proti Ciampijevi vladi in ukrepom, ki jih namerava sprejeti, ker bodo po mnenju SKP v najveeji meri prizadeli najrevnejše sloje. SKP torej napoveduje ostro opozicijo.

Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zalivale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
4 Sobota, 8. maja 1993
TRST
_______SREČANJA / SKGZ IN DSL__ 1NDUSTRUC1 _____D E VIN-N AB REŽI N A / RESOLUCIJA_
Potreba po novi Za boljše javne politični viziji javna prevoze v občini
Oblikovali je ireba široko ncprednozavezništvo SkUpSClHQ Občinski svet soglasno sprejel resolucijo
DEV1N-NABREŽINA
Starši in otroci so zahtevali jasli v Devinu
Občino že pripravila načrt
Na skupnem sestanku sta delegaciji Tržaškega pokrajinskega odbora SKGZ in slovenske komisije DSL ocenili, da je utrjevanje večinskega sistema z referendumom po vsej državi naletelo na Široko odobravanje, kar je značilno za slovenske volilce, Čeprav je tudi drugačen odgovor na referendumih pokazal, da je med Slovenci prisotna zaksrbljenost za možnosti bodoCe prisotnosti predstavnikov manjšine v izvoljenih telesih.
SKGZ in DSL soglašata, da potrebuje ob velikih spremembah celotna slovenska narodnostna skupnost novo politično vizijo in je nujno, da se dejavno vključi v reorganizacijo italijanskega političnega sistema, da bodo v njem našla primerno stopnjo občutljivosti tudi majSinska vprašanja. Naša skupnost mora od države soglasno zahtevati zajamčeno zastopstvo v izvoljenih telesih, ob junijskih volitvah pa je potrebno storiti vse, da se izkoristijo realne možnosti za izvolitev slovenskega predstavništva v deželni svet.
Predstavniki SKGZ in DSL so namenili posebno pozornost pokrajinskim volitvam na Tržaškem, kjer se je desničarski blok strnil ob viziji nacionalistične zaprtosti, v prepričanju, da predstavlja v mestu hege-monistiCno silo. Za Slovence je torej bistvenega pome-
na prispevati k oblikovanju Širokega naprednega zavezništva, ki lahko prepreči uveljavitev desničarskih sil in izvolitev njihovega kandidata za predsedniško mesto tržaške pokrajine.
Delegaciji sta glede bodočih volitev tudi soglašali z oceno, da gre šele za začetek novega volilnega procesa, pri katerem je potrebno gledali na perspektivo manjšine dlje od volitev samih. Zaradi tega bi bilo dobro, Ce se med Slovenci ne bi razvnemale pretirane polemike in delitve, pomembnejši sta v tem trenutku strpnost in zavest, da bo naša skupnost v bodočnosti povsem logično potrebovala Cim tesnejšo pvezanost, da se lahko uveljavlja kot integralen del okolja, v katerem živi. Ni dobro iskati že vna-
Danes opoldne se bo na tržaškem prizivnem sodišču končalo sprejemanje kandidatnih list za pokrajinske volitve.
Tržaška federacija socialistične stranke se je v tiskovnem sporočilu obregnila ob vse, ki so naznanjali, da ta stranka ne more in more zbrati zadostnega števila podpisov za predstavitev svoje liste, in pojasnila, da so bili podpisi zbrani že v Četrtek.
Nova volilna skupina Zavezništvo za Trst, ki je
prej predvidljivih porazov, kar lahko našo skupnost samo šibi.
Predstavniki SKGZ in DSL so na srečanju poudarili pomen dokumenta, objavljenega pred dnevi v Piccolu, z oceno, da predstavlja podlago, na kateri je mogoCe graditi pozitiven preoket za bodočnost mesta.
SKGZ in DSL sta nadalje izrazili soglasje, da gre posvečati veliko pozornosti in energij pomembnim slovenskim kulturnim ustanovam, ki se nahajajo v hudih materialnih težavah. Obenem naj se Cim-prej uresniči predvideni zakon za Kras, glede katerega prihaja v zadnjih dneh do neupravičenih zapletov, ki jih povzroča tržaška občina.
pod istim simbolom združila predstavnike iz vrst republikancev, zelenih, katoličanov, socialistov in Demokratičnega zavezništva, je v petih dneh zbrala 1.900 podpisov in bo predstavila svoje kandidate v ponedeljek ob 9.30 v Časnikarskem krožku (Kor-zo 13), kjer bo njen program obrazložil glavni kandidat Franco Godega.
Včeraj pa so svojo listo za deželne volitve predstavili Zeleni; na prvem mestu je Paolo Ghersina.
Kot smo že poročali, bo v gledališču Rossetti danes ob 10.30 javna skupščina Zveze indu-strijcev tržaške pokrajine, ki se je bo udeležil tudi predsednik Confindustrie Luigi Abete. Pred pomembnim dogodkom pa je prišlo do male afere, ki zadeva ponedeljkovo izvolitev novega predsednika organizacije tržaških podjetnikov na mesto dosedanjega predsednika Piera Toreselle. Krajevni tisk je namreč objavil vest, po kateri naj bi se bil izbrani kandidat v zadnjem trenutku odpovedal kandidaturi in tako ustvaril veliko zmedo v tržaški zvezi industrijcev. Le-ta pa je vCeraj na tovrstno poročanje odgovorila z zanikanjem in obžalovanjem, ker »dezinformacija prihaja prav od Časopisa, katerega lastništvo je del sistema Con-findustria« (II Piccolo, op.ur.).
Zveza industrijcev vsekakor zagotavlja, da je bil kandidat za novega predsednika - tako kot določa statut - določen že pred Časom, 4. maja pa je kandidaturo potrdil tudi izvršni odbor organizacije, ki jo bo kot edino predstavil volilni skupščini. Rezerva glede imena -zaključuje tiskovna nota -pa izraža spoštovanje do volilcev in zaSCito pred morebitnim vmešavanjem od zunaj.
Križ s prevozi v devin-sko-nabrežinski občini. Zadeva ni nova, »aktualna« je vse od takrat, ko so avtobusi konzorcija ACT prevzeli mesto avtobusov nekdanjega »pionirskega« prevoznega podjetja La Carsica. Odtlej je bila prevozna služba le dvakrat tehno dopolnjena: s povezavo z Medjo vasjo in s povezavo s Slivnom.
Za javne prevoze v tej najbolj zahodni občini tržaške pokrajine skrbijo kar štiri podjetja ali družbe: ACT, SAITA, APT in Italijanske železnice. Križ je prav v tem, da je tolikšna obilica »prevoznikov« v obratnem sorazmerju z usklajenostjo in funkcionalnostjo prevozov, ob tem pa je še ogromna razlika med posameznimi prevoznimi tarifami.
Med vsemi pomanjkljivostmi bodeta v oCi predvsem dve: pomanjkanje povezav med posameznimi vasmi v občini ob praznikih in pomanjkanje povezave med Trstom in zahodnim predelom občine v večernih urah.
Ob koncu leta bo podjetju SAITA zapadla koncesija za opravljanje prevozne službe. Ob tem se Občini ponuja lepa priložnost za preureditev javnih prevozov, kar naj bi zadevalo izključno prevozno službo podjetja ACT. Občina je le-to že izkoristila. Njena pristoj-
Volitve - liste nared
na komisija je izdelala dva predloga - kratkoročnega in srednjeročnega -za izboljšanje prevozne službe, ki ju je v Četrtek zvečer občinski svet soglasno odobril z ustrezno resolucijo o reviziji javne prevozne službe v občini.
Kratkoročni predlog predvideva možnosti za omejitev finančnih stroškov. Nekaj sredstev bi lahko prihranili z omejitvijo števila voženj na progi št. 44 na odseku Nabrežina Center - Nabrežina Postaja. To progo »pokriva« tudi avtobus št. 43, zaradi Cesar bi lahko nekaj voženj (sedem do osem) avtobusov št. 44 »zaustavili« v Nabrežini. Ukinili bi lahko nadalje dve do štiri vožnje avtobusa št. 44 sredi dopoldneva in sredi popoldneva, ker so takrat le malo izkoriščene.
S »prišparanimi« stroški bi lahko okrepili večerne povezave med Seslja-nom, Devinom in Trstom in povezave med vasmi ob praznikih. Glede nočnih povezav bi bilo treba vzpostaviti vožnjo iz Trsta med 23. in 24. uro s podaljšanjem proge št. 36 (po obalni cesti) ali št. 44 do Stivana. Poleg tega bi lahko tudi navadni potniki koristili vožnjo proge št. 60, ki odpelje ob 22.15 iz štivanske papirnice (sedaj je rezervirana le za osebje papirnice).
Glede povezav ob pra-
znikih bi bilo primerno podaljšati 4 ali 6 voženj na progi št. 44 do Stivana, da bi tako vzpostavili nekaj povezav med Devinom in Sesljanom in Nabrežino.
V srednjeročnem načrtu so izpostavljeni predvsem tri predlogi: podaljšanje proge št. 44 do Se-sljana; vzpostavitev povezave ACT med Trstom in Stivanom po obalni cesti; okrnitev proge št. 23, ki bi jo lahko nadomestili ali dopolnili z občasnimi povezavami.
To so skratka predlogi devinsko-nabrežinske občine za ureditev javnih prevozov na svojem teritoriju.
Občinski možje so opravili svoje: nakazali so tehtne rešitve. Od avtobusnega podjetja bo sedaj odvisno, kaj, kako in kdaj bo ustreglo željam in potrebam prebivalstva.
V Četrtek zveCer se je na devinsko-nabrežin-skem županstvu zbrala pred sejno dvorano neobičajna množica. Skupina mamic in otrok (bili so večinoma Istrani) je zahtevala od župana »pojasnila« o otroških jaslih, ki naj bi jih uvedli v Devinu. Zupan Caldi je po uvodnih sporočilih svetovalcem za kratek Cas prekinil občinsko sejo, da bi prisotne seznanil s »projektom« otroške jasli. Gez kake Četrt ure so mladi občani zapustili občinsko poslopje vidno zadovoljni: zagotovila občinske uprave so jih očitno pomirila.
»Mladi starši so prišli na županstvo, ker niso bili seznanjeni ali pa so bili napaCno seznanjeni o načrtu za uvedbo otroških jasli v Devinu,« je po sestanku povedala odbornica za šolstvo, kulturo in
šport Vera Tuta Ban. »Povpraševanje za jasli je bilo precejšnje, tudi zato, ker v Tržiču ne sprejemajo veC malčkov. Trst pa je oddaljen in tudi drag. Občina se je zato odločila, da uredi jasli v tretji stavbi otroškega vrtca v Devinu. Prostor naj bi zadostoval za 18 otrok od 1. do 3. leta starosti, v jaslih naj bi zaposlili štiri vzgojiteljice, struktura pa naj bi zaenkrat sprejela tako slovenske kot italijanske otroke,« je obrazložila odbornica.
Občina je v roku (do 28. februarja letos) predložila ustrezni načrt na Deželo za ureditev prostorov. Služba je odvisna prav od Dežele, saj le-ta pokriva 80 odstotkov vseh stroškov. Po predvidevanjih naj bi Dežela odobrila načrt v teku junija, zatem se bodo lahko začela preurejevalna dela. Odbornica Tutova je ob tem omenila še, da je Občina že večkrat povabila starše na sestanek o jaslih, obisk staršev pa je bil pod vsako kritiko (en prisoten!).
Naj bo kakorkoli že, župan in starši so se dogovorili, da bo v kratkem delegacija občinske uprave in staršev zaprosila za sestanek z odgovornim deželnim odbornikom Brancatijem, na katerem naj bi mu obrazložili svojo zahtevo (in potrebo) po jaslih.
Nov občinski tajnik
Dr. Renata Salin je v Četrtek zvečer doživela svoj »krst« na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Krst ni bil prav nič ognjen, kot bi lahko bil, glede na dejstvo, da je Salinova prvi občinski tajnik, nameščen po vojni v devinsko nabrežinski občini, ki ne obvlada slovenskega jezika. Seja se je iztekla mirno, brez najmanjšega protesta ali posega, ki bi podčrtal to dejstvo. Svojčas seje SSk pritožila na deželno upravno sodišče TAR, ker v razpisu natečaja za občinskega tajnika ni bilo kot pogoj vključeno obvladanje slovenskega jezika. TAR je suspendiral natečaj, državni svet je suspenzijo preklical, kar je omogočilo izvedbo natečaja, na katerem pa se ni predstavil noben slovenski kandidat. Tako je naneslo, da je ostala občina brez slovenskega občinskega tajnika..
NOVICE
Danes pohod
jutri proslava v Zgoniku
Pred občinskim spomenikom padlim v narodnoosvobodilnem boju v Zgoniku, ki je bil v noCi na 1. maj tarCa fašistične provokacije, bodo jutri ob 11. uri proslavili 48-letnico osvoboditve izpod nacrfašizma. Na prireditvi, ki so jo pripravile zgoniška občinska uprava in krajevne družbe-no-politiCne organizacije, bodo nastopili mešani pevski zbor RdeCa zvezda iz Saleža, Godba na pihala s Proseka in osnovnošolski otroci. Slavnostni govornik bo senator Darko Bratina.
2e danes pa bo na predvečer noCni pohod mimo spomenikov. Udeleženci se bodo ob 19.30 zbrali v Gabrovcu, nato se bodo z avtomobili odpeljali do spomenika v Samatorci, od koder bodo po kraških klancih in kolovozih krenili do kraja ustrelitve partizanskega učitelja Lojzeta Kokoravca - Gorazda in nato mimo obeležja v Saležu pa do cilja v Zgoniku, (-bs-)
Prispevek družbe Sasa Zavodu združenega sveta
Delegacija tržaške zavarovalnice Sasa z njenim predsednikom Leonardom Buonvinom na Čelu je izročila vCeraj predsedniku devinskega Zavoda združenega sveta posl. Corradu Belciju prispevek v višini 27, 5 milijona lir. Z njim bodo omogočili pripadnici italijanske narodnostne skupnosti na Hrvaškem Ani Sencic (rojeni pred 18. leti na Reki) obiskovanje te prestižne mednarodne šole.
Spet so se znesli nad slovenskimi napisi
———~	^ ^
duino
mm
[ine di DUIHQ - ftURj
Desničarski skrajneži so j se spet izkazali s svojo nekulturnostjo. Tokrat so se znesli nad dvojezično oznako kraja v Devinu. Kot je razvidno na fotografskem posnetku (foto Križmncic), so z letaki novofašisticnega gibanja MSI prelepili slovenska napisa »Devin« in »občina Devin-Nabrežina«.
Kdo natančno so avtorji tega klavrnega podviga, ni znano, menimo pa, da se ne motimo, Ce rečemo, da bi krajevnim organom javne varnosti ne smelo biti težko odkriti njihovo istovetnost. Devin in okoliške vasi niso tako veliki, da bi ne vedeli, kdo je kdo, in predvsem kdo stalno rovari proti omikanemu sožitju med Italijani in Slovenci v devinsko-nabrežinski občini.
POEZIJA / SREDI ZEMLJE SREDOZEMLJE
Kravosovih 50 let med »lepimi ljudmi«
O knjigi in avtorju je govoril Tone Pavček
Bližina morja, istrski melos in prijateljsko vzdušje: to je bil okvir -najprimernejši tudi po oceni slavljenca - včerajšnje predstavitve pesniške zbirke Marka Kravosa, ki s tem slavi svojo petdesetletnico. Izdaja zbirke Sredi zemlje Sredozemlje je bila namreč, kakor sta vCeraj v klubu Sirena poudarila tako založnik Jaro Mihelač kot tudi Tone PavCek, ki je knjigo uredil, zamišljena kot »darilo« Kravosu ob njegovem življenjskem jubileju. PavCek, ki je napisal tudi spremno besedo k zbirki, je vCeraj še enkrat povzel glavne značilnosti Kravosove poezije in pri tem izpostavil vpliv Mediterana na tega in druge primorske ustvarjalce. Njihov delež je velik, nepremer-Ijiv - je zatrdil PavCek -drugače bi bili Slovenci mnogo bolj zaprti. Po zvoku istrskih sopel -prireditev je zaCel in zaključil duo PišCaci -pozdravu gostitelja, založnika in urednika zbirke je beseda seveda pripadla Marku Kravosu, ki je najprej izrazil zadovoljstvo, da proslavlja svojo petdesetletnico -pravzaprav manjka še nekaj dni - med »lepimi ljudmi«, ki so prišli v Barkovlje tudi zato, ker ljubijo slovensko besedo izrečeno na poetičen način. Zbirke številnim prisotnim ni mogel pokloniti - med drugim je opomnil tudi na težave domaCe založniške hiše -zato pa je za zbrane pripravil pravljico za mlajše in starejše bralce, saj so je danes vsi potrebni.
(hip)
Tone Pavček in Marko Kravos med predstavitvijo (f. Ferrari)
BIO ESI / NA TRGU SV, ANTONA
Danes in jutri v Trstu prodajna razstava naravnih izdelkov
Zvečer nastop Stu ledi in Piščacev
Kakor smo že napovedali, se bo odvijala danes od 15. do 22. ure in jutri neprekinjeno od 9. do 17. ure na Trgu sv. Antona v središču mesta prodajna razstava naravnih prehrambenih, obrtnih in drugih izdelkov z nazivom Bio Est, ki jo prireja ekologisticni naturistični center Anita v sodelovanju z županstvom. Slo bo za prvo tovrstno pobudo v vsedržavnem merilu, ki naj bi opozorila javnost na raznolike nevarnosti kemične obdelave zemeljskih sadov in raznovrstnega uporabnega materiala, tako tudi sintetičnih oblačil in lakov.
Med manifestacijo se bodo odvijale javne debate o biologiji, biodina-miki idr., a drevi ob 20.
mi bo na sporedu nastop daleč naokoli znane Tržaške folklorne skupine Stu ledi in izvirnih ljudskih godcev PišCaci iz Istre, ki s starimi glasbili izvajata slovenske, hrvaške in italijanske ljudske viže od nekdaj. Animator Roberto Leopardi pa bo kratkočasil otroke.
Spomin na
sovjetske
partizane
Danes ob 10.30 bo na bivšem vojaškem pokopališču v Ul. della Pace svečanost v počastitev spomina na sovjetske partizane, ki so padli v boju za o-svoboditev Trsta.
DOLINA / MAJENCA
češnja bo danes ponoči obrodila
pomaranče.
Sinoči so slovesno odprli dve umetniški razstavi - Danes tudi odprtje vinske razstave
Damam Ota
Po Četrtkovi predstavitvi knjige »L’albero del maj« Borisa Pangerca se majenca sedaj nadaljuje po vsakoletnem obredju. Predstavitev novega knjižnega dela o starodavnem ljudskem običaju je letos ponudila res ugleden uvod v to vaško praznovanje. Sinoči pa se je kulturno dogajanje nadaljevalo z odprtjem dveh umetniških razstav v Dolini. Kot po navadi je namreč domače Kulturno društvo Valentin Vodnik priredilo razstavo del likovnih umetnikov iz Brega. Letos se ta pobuda uokvirja v praznovanje 115-letnice ustanovitve društva, kot je v
JAVNA RAZPRAVA / V GREGORČIČEVI DVORANI NA POBUDO DRUŠTVA EDINOST
Ne smemo dopustiti, da bi nam kratili pravice!
Prof. Samo Pahor je spregovoril o tem, kako lahko sami izbojujemo javno rabo slovenskega jezika
Pomagaj si sam: pod tem geslom je bila predsi-noCnjim v Gregorčičevi dvorani javna razprava o tem, kaj lahko ukrenemo kot pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za to, da nam ne bi oblasti kar naprej poizkušale kratiti še tistih nekaj priznanih nam pravic glede madne rabe slovenščine. Debatni večer je priredilo družbeno-poli-ticno društvo Edinost, uvodoma pa je spregovoril prof. Samo Pahor.
Opozoril je, da mora biti naša javnost oziroma vsakdo izmed nas neprestano buden. Ne samo, za-
dolženim oblastnikom moramo postavljati nove in nove zahteve, kajti delo, ki ga opravljajo v tem pogledu nekatere politične stranke in pa naše krovne organizacije, nikakor ne zadošCa. Ne samo, z zahtevami o strogi rabi slovenskega jezika na obrazcih za dohodkovno prijavo, na volilnih razglasih in še v marsikaterem drugem primeru moramo pohiteti, ker je ravno zdaj Cas za to, je spodbudil prisotne prof. Pahor in nam povedal, da namerava društvo Edinost takšne debate prhediti še v drugih naših sredinah.
uvodnem pozdravu podčrtal predsednik David Bandi. Za lepo vzdušje so poskrbele pevke ženske skupine Stu ledi, ki jih vodi Tatjana Blokar in so z ljudsko pesmijo opomenile vrednost tudi ljubiteljske likovne umetnosti. Gostje Galerije Torkla so Stano Žerjal, Zdenka Ota, Ingrid Slama, Tanja Parovel, Wilma Orel, Evgen PancrazL Mirko Hrvatic, Mitja Zonta, Miloš Tul, Pia Ciliberti, izjemoma sodeluje tokrat tudi Demetrij Cej. Poleg slikarjev se na letošnji majenci predstavljajo občinstvu še obrtniški umetniki, elani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja-Tako bodo do prihodnjega tokra v cerkvici sv. Martina na ogled izdelki umetniške obrti Gabrijele Ozbic, Magde Starec, Pavla Hrovatina, Petra Malalana, Silve Bogateč in Bogomile Doljak.
Danes je ob 18. uri na vrsti otvoritev in nagrajevanje 37. razstave domačih vin, ki jo prireja Občina Dolina. Danes pa se začenja tudi najpristnejši, ljudski del praznika: začenja se namreč Čarobni obred postavljanja maja. Ze od jutra so na delu predvsem mladi DolinCani, zveCer pa se jim bodo pridružili še starejši-Vso noC bodo delali, da bo jutri, ob skorajšnji zori okrašeno drevo le pokonci in bo pod njim zapela pesem...
JCNJIGE / PROF. SILVO FATUR - SLOVENSKA LEPOSLOVNA KNJIŽEVNOST
Predstavitev novega literarnega priročnika
V sredo na pobudo Slavističnega društva Trst
V sredo, 5. maja, je Sl ''istieno društvo predstai lo v Gregorčičevi dvora ftov literarni priroCn Profesorja Silva Faturj čeprav je bilo srečanje 2 j^isljeno v prvi vrsti k
j10 izbiro učbenikov,
piSUcv IIle
njli antologij, univerzi
Iliri TV T' /~\ r~l	-T T ^
'-'ajcv, ki Faturja pozi P° eni strani kot avt učbenikov za sloven 'književnost ter strokoi clankov s področja i
svetovalca za slove .. ............
Urentorja.
Avtorja in nje ^adnjo knjigo, ki je eja 1992 pri maribc ^ dzorjih, je predst Marija Cenda. Po ui Ugotovitvi, da knjiga: urenjena samo Šolski fuipak tudi Širšemu pralcev, je delo raze jp izpostavila prvii L1,, nudi profesor; uijaku. Posebej je op a na tehtni delež ve eksta, s katerim 1
-^vuju slovenske J Uosti in uci odkrh 8°vne posebnost Pjaznih piscev. Ta aturjevo izvirno c Se avtor ne omej Povzemanje že zna lag in pogledov, a:
Prof. Silvo Fatur (f. KrižmanCič/KROMA)
lastnimi spoznanji mestoma popravlja stereotipne oznake. Za ponazoritev svoje ocene, da ima Fatur do slovenskega leposlovja izviren pristop, je Cendova izbrala nekaj značilnih odlomkov veznega besedila, ki jih je prebrala Matejka Maver.
V predstavitvi je bilo poudarjeno, da je Fatur nekonvencionalen tudi pri izbiranju besedil za antološki del knjige in da se pri tem "odmika od ustaljene predstave o reprezentativnosti besedil”. Zajeto gradivo je Številno in bogato: vključuje 79 avtorjev od Valentina Vodnika do Florjana LipuSa in 132 besedil. Se posebej pa se je Cendova strinjala z
izborom sodobne književnosti, ki obsega tretjino dela in predstavlja tudi zamejsko, izseljensko in zamolčano književnost. Med izbrana besedila so vključeni npr. odlomki iz Alojza Rebule in Borisa Pahorja, iz Bartolovega Ala-muta, pesmi Miroslava KoSute in Berta Pribca, predstavnika primorskih izseljencev, poleg izbora iz del koroških književnikov, emigrantov Karla Mauserja in Zorka SimCiCa ter dolgo zamolčanih pesnikov Balantiča in Hribovska. M. Cenda je opozorila tudi na dejstvo, da so zamejske publikacije enakovredno navedene med strokovno literaturo, "zaradi Cesar je knjiga še bolj simpatična,
GLASBA / JUTRI DOPOLDNE NA OPČINAH
Trobilna skupina gost openskega društva
Program obsega pester izbor skladb
. 	Luisa Antoni
Trobilna skupina Ric unjske godbe bo ne uijski gost Slovenskegi i11 turnega društva Ta or v sklopu ciklus: 0mladanskih koncer °v na Opčinah. Skupi u ]e nastala leta 1990 1 ° viru glasbene šob ^cmanjske godbe. En amble sestavljajo tro • eiMaša Flavio Sgubii J! Bojan Žafran, pozav lst Viljam Lorenzi te uka Grego in Maksimi Ban Komar, ki igrata n: °g in na euphonium r°bilna skupina je ži eCkrat sodelovala n: azlicnih manifestacijal u kulturnih večerih ' °llžnji okolici. Preč atkirn pa je tudi sne “aala za Radio Trst A
Program matineje zaobjema skladbe znanih in manj znanih, Ce že ne anonimnih skladateljev. Skupina začenja koncert s skladbo "Trumpet vo-luntary” angleškega glasbenika Henryja Purcel-la (1659-1695). V svoji kompozicijski dejavnosti se je Purcell lotil različnih glasbenih zvrsti, od oper do sakralne glasbe. V to skupino spadajo tudi voluntaries, ki so jih verjetno izvajali na začetku ali na koncu liturgije. Anglež je tudi Thomas Morley (1557-1602), katerega bo Trobilna skupina izvajala ”Three Elisabethan ma-drigals”.
Na sporedu imamo
tudi "Turmmusic” nemškega skladatelja Johanna Christopera Pezela (1639-1694), ki je bil med drugim tudi mestni piskač v Leipzigu. Skupina bo občinstvu predstavila Se ”Pas reduble et marche” italijanskega skladatelja Luigija Che-rubinija in uverturo operete ”H.M.S. Pinafo-re” angleškega skladatelja Arthurja Sullivana (1842-1900). Spored dopolnjujejo "Miniature” Hidasa, "Suite breton-ne” Guigouta ter ”Gre-ensleeves” anonimnega skladatelja.
Koncert bo kot ponavadi jutri, 9. maja, ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
obzorje slovenske ustvarjalnosti pa pravičneje zarisano”.
Nato je spregovoril o predstavljeni knjigi, o njenem mestu med ostalimi svojimi deli in v slovenski produkciji književnih učbenikov avtor sam. Pri tem je izpostavil spoznanje, da mora biti knjževni učbenik tak, da bo uCenca spodbujal k branju.
V diskusiji, ki je sledila, so si bili razpravljale! (med njimi so bili nekateri pisci antologij) edini, da sta pomembni lastnosti uspešnega književnega učbenika osebni pristop, ki naj se kaže v izboru in interpretaciji literarnih besedil, in jezikovni slog, ki naj uCence motivira za branje in študij književnosti. Faturjeva knjiga ima obe lastnosti. Glede avtorjevega esejističnega sloga pa je bilo rečeno, da je inovativen, ker izstopa iz slovenskih slogovnih šablon.
Ob koncu srečanja je predsednica Slavističnega društva Majda KauCiC opozorila še na društvene dejavnosti, ki se bodo zvrstile v maju. Najprej je to svečana podelitev nagrad za uspeh na republiškem tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Tržaški dijaki so se sicer na tekmovanju ponovno dobro uvrstili (o rezultatih bomo poročali), vendar udeležba upada. Ker je priprava na tekmovanje pomemben del pouka slovenskega jezika in ker je .uspešnost naših dijakov na tekmovanju v Sloveniji tudi preizkusni kamen za živost zamejske šole, načrtuje Slavistično društvo za jesen sestanek vseh tržaških in goriških profesorjev slovenščine, na katerem bi se domenili, kako motivirati profesorje in dijake, da bi postalo tekmovanje bolj množično.
27. in 28. maja bodo vsakoletni Primorski slovenistični dnevi, in sicer tokrat v Ajdovščini. Temi, o katerih se bo na posvetu govorilo, sta Danilo Lokar in vloga narečja pri pouku slovenščine. Ker je prvenstveni cilj posveta strokovno povezovanje slovenistov z obeh strani meje, da bi se drug od drugega učili, je predsednica povabila profesorje k cim večji udeležbi.
Nazadnje je M. KauCiC-Baša opozorila na pomemben dogodek v soorganiza-ciji Slavističnega društva in Društva slovenskih izobražencev, na predstavitev znanstvenega dela dr. Francke Premk Korenine Trubarjevih psalmov, ki prinaša nova spoznanja o začetkih slovenske književnosti in bo 10. maja v Trstu, (mc)
OBČNI ZBOR / POROČILO PREDSEDNIKA IVANA KRIŽMANCICA
Delovanje Zadružnega pašnika v Bazovici
V središču pozornosti agrituristični projekt, ki naj bi ga uresničili na jusarskih zemljiščih
Pred dl
nika v u aem obe
Predsed
Jančič
dejavne
Zadnjen
nakazal
Za bodoč
iem po
Slavno
da
gmajni
stično
ktun
sarskih zemljiščih in v ta namen je vodstvo zadruge tudi že zaprosilo domači jusarski odbor za odkup 2 hektarov površin in za najem nekaj desetin drugih hektarov. Jusarski odbor na prošnji Se ni odgovoril, projekt pa zdaj pretresa deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) z namenom, da bi preverila zlasti njegovo gospodarsko obstojnost. Križmancic je povedal, da bi morali objekt zgraditi tudi s sredstvi iz zakona št.16 iz leta 1992, napovedal pa je, da bo v doglednem Času sklical javno razpra-
vo o tem načrtu, na katero bodo povabljene vse pristojne javne uprave in ustanove, od Občine Trst do Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev.
Predsednik je v uvodnem poročilu omenil tudi pomembno novost v življenju zadruge, namreč to, da je v zadnjih Časih začela delovati tudi kot podjetje, ki prevzema raznovrstna dela na tržišču. Tako je pred kratkim prejela od tržaške občinske uprave nalog, da obnovi nekatere kale na Vzhodnem Krasu. Križmancic je v svojem
poročilu omenil tudi raznovrstne pobude, ki jih je upravni odbor Zadružnega pašnika v Bazovici speljal v zadnjih Časih, v glavnem za rešitev nekaterih problemov, ki zadevajo celotno bazovsko skupnost.
V razpravi, ki se je razvila, je največ pozornosti bilo namenjene agrituri-sticnemu projektu. Naposled pa so udeleženci občnega zbora odobrili tudi obraCun za minulo poslovno leto ter proračun za tekoče leto. Za odobritev so glasovali vsi, razen enega, ki se je vzdržal.
KD VALENTIN VODNIK DOLINA, 8., 9., 10., 11. maja 1993
MAJENCA ’93
Danes, 8. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave vin in nagrajevanje;
od 20. ure dalje vso noC postavljanje MAJA.
Jutri, 9. t. m., ob 16. uri pričetek kulturnega sporeda: koncert Pihalnega orkestra BREG in nastop folklorne skupine LANCOVA VAS s Ptuja;
ob 19. uri prihod PARTERJEV in PARTERC ples z ansamblom VRTNICA.
V	ponedeljek, 10. t. m., od 20. ure dalje ples z ansamblom AVIA BAND.
V	torek, 11. t. m., ob 18. uri koncert Pihalnega orkestra BREG;
ob 19. uri slovesno podiranje MAJA; ples z ansamblom HAPPY DAY
DVORANA MLADINSKEGA KROŽKA:
vodena pokušnja razstavljenih vzorcev vina ob sodelovanju Tržaške enogastronomske skupine.
GALERIJA TORKLA in CERKVICA SV. MARTINA: razstavi umetniških del
OBČINA DOLINA prireja
XXXVII. RAZSTAVO DOMAČIH VIN
z ljudskim ocenjevanjem
Otroški pevski zbor F. Venturini
vabi na
KONCERT OB 10-LETNICI DELOVANJA
danes, 8. t. m., ob 20. uri
v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
KINO
ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullot-ta.
EXCELSIOR - 20.00, 22.15 »Toys - Giocattoli«, i. Robin Williams.
EXCELSIOR AZ2UR-RA - 18.30, 20.15, 22.00 »Belle Epoque«, r. Fernando Trueba.
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Gli occhi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich.
NAZIONALE 2 -16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Wind - piü forte del vento», r. F.F. Coppola, i. Jennifer Gray.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ven-desi miracolo«, i. Steve Martin.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume», r. Robert Redford, i. Craig Sheffer, Brad Pitt.
GRATTACIELO
17.45,	19.50, 22.00 »Pro-posta indecente», i. Robert Redford, Demi Moore. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON -	16.00,
18.00, 20.00, 22.00 »Som-mersby«, i. Richard Gere in Jodie Foster.
EDEN - 15.30, 22.10 » Capricci anali« ,i. Marylin Cambers, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.00,
18.00,	20.00, 22.10 »Amo-re per sempre«, i. Mel Gibson.
LUMIERE -	17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »Singles - Tamore e un gioco«, i. Bridget Fonda, Matt Dil-lon.
ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »Gli spletati«, r.-i. Clint Eastwood, i. Gene Hackman, Richard Harris.
RADIO - 15.30, 21.30 »Conigliette bagnate a New York», - porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA, 8. maja 1993 VIKTOR
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Mattia Polese, Matteo Tritta, Marco Delise, Michael Stefanin.
UMRLI SO: 75-letni Pietro Bernazza, 71-letna Maria Radoslao, 85-letna Neri-na Moro, 81-letna Lidia Vouk, 82-letni Bortolo Ruz-zier, 88-letna Anna Malina-rich, 93-letni Oscar Cherac-ci, 61-letna Silvana Saba, 71-letna Miranda Capuri.
OKLICI: uradnik Massi-mo Pacini in uradnica Cri-stina Melossi, elektrotehnik Roberto Ricciardi in socialna delavka Rosanna Missan, uradnik Paolo Fa-raguna in dipl. bolničarka Sandra Cialdella, mehanik Giuseppe Lombardi in točajka Roberta Proietto-Petrullo, trgovec Edoardo Male in uradnica Alessan-dra Pituzzi, laboratorijski tehnik Demetrio Calligaris in učiteljica Sonia Vanna Gerolimich, pek Maurizio Gleria Sossi in trg. pomočnica Cristina Gombi, uradnik Nevio Battistuta in uaradnica Elena Giur-co, animator Bruno Le-ghissa in trgovka Loriana Taboga, delavec Sergio Mislei in delavka Adriana Brandolin, brezposelni Alessandro Mistero in brezposelna Raffaella Gio-ghi, uradnik Fulvio Cos-sutta in uradnica Pia Sa-bia, trgovski agent Corra-do Mastrofilippo in uradnica Claudia Roman, specializiran delavec Giuseppe Pusateri in brezposelna Salvatrice Cucchiara, mehanik Adriano Callega-ris in študentka Enkeleida Shiroka, trgovec Paolo Ruzzier in trgovka Cristina Braicovich, delavec Edi Sabba in brezposelna Marina Ciolli, tehnik Stefano Reia in uradnica Elena Rutter, natakar Giorgio Viezzoli in natakarica Pa-trizia Perozzi, stavec Bruno Di Fazio in brezposelna Morena Cilicar, specializiran delavec Roberto Micah in trg. pomočnica Cristina Baldini, avtoličar Bruno Bertossa in trg. pomočnica Tanja Bencina, barist Sergio Pecchiar in brezposelna Corrada Ab-battista, zdravnik Bene-detto Petralia in logopedinja Laura Maria Porcel-li, mornar Fabio Lucari in trg. pomočnica Paola Al-beri, živinozdravnik Antonio Fiordelisi in univerz, študentka Valeria Creati, zidar Ignazio Mistretta in gospodinja Minica Gracie-la Montiel, postni uradnik Dario Stulle in profesorica Sabrina Blasizza, inženir Andrea Pampanin in učiteljica Silvia Maier.
: :	LEKARNE
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.20 - Dolžina dneva 14.18 - Luna vzide ob 23.12 in zatone ob 7.15.
Jutri, NEDELJA, 9. maja 1993
PAHOMIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,6 stopinje, zračni tlak 1014,4 mb narašča, veter 28 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja, s sunki do 65 km na uro, vlaga 48-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 10,6 stopinje.
Od ponedeljka, 3., do nedelje, 9. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Flavia 89 - Zavije (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Pie-ro 2, UL Flavia 89 (Zavije).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telfonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
il PRIREDITVE
SK KRAS organizira, v okviru občinske proslave 48. obletnice osvoboditve, danes, 8. t. m. TRADICIONALNI NOČNI NETEK-MOVALNI POHOD MIMO SPOMENIKOV NOB V ZGONISKI OBČINI. Zbirališče ob 19.30 pred spomenikom v Gabrovcu.
V	Slovenskem kulturnem klubu, Ul. Donizetti 3, bo danes, 8. t.m., ob
18.30	prof. Martina Kafol osvetila KULTURNE IN SOCIALNE SPREMEMBE V DANAŠNJI RUSKI DRUŽBI. Vabljeni!
V	sklopu praznika Majence priredi Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta jutri, 9. t. m. v Dolini EX TEMPORE za otroke osnovnih in srednjih šol ter otroških vrtcev. Delitev risalnih pol bo na srednji Soli S. Gregorčič od 10. do 13. ure, nagrajevanje pa na isti šoli ob 16. uri.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja jutri, 9. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah KONCERT TROBILNE skupine glasbene Sole Godbe na pihala iz Ric-manj. Umetniški vodja Flavio Sgubin. Na sporedu Purcell, Morley, Che-rubini in drugi. Prisrčno vabljeni!
SLOMŠKOV DOM - Bazovica prireja jutri, 9. t. m. PRAZNIK STARSEV. Nastopi igralska skupina Oder 90 iz Gorice z dramo v treh dejanjih MATI, pisatelja K. Meška. Otroški zbor Slomšek bo zapel staršem nekaj pesmi.
SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst, Gorica, Videm in Društvo slovenskih izobražencev vabita na predstavitev razprave o Trubarjevih psalmih dr. Francke Premk KORENINE SLOVENSKIH PSALMOV. Delo bosta predstavili avtorica in prof. Fedo-ra Ferluga-Petronio v ponedeljek, 10. t. m., pb
20.30	v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.Vabljeni študentje in dijaki!
SKD GRAD in ODSEK ZA ZGODOVINO PRI NSK vabita na ogled razstave ONDILE CEZ STARI VRH. Razstava je odprta v Ovčarjevih hiši pri Banih do 23. maja ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 18. do 21. ure ter ob nedeljah od 10. do 13. ure ter od 16. do 21. ure.
H OBVESTILA
SK BRDINA vabi vse elane in simpatizerje na ZAKLJUČNO PRIREDITEV in nagrajevanje atletov, ki bo danes, 8. maja, ob 20. uri v domu Brdina na Opčinah.
KRUT obvešča elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. št. 360072 ali 360324.
SK BRDINA organizira drugi kraski Bike slalom (trofeja Lea Motorbike ) v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure.
SLOVENKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je še v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje na Ptuju (do 31. maja) in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali
otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Zelenem centru od 6. do 14. leta starosti (naš telefon 573141).
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ V TRSTU obnavlja letno nagrado »dr. Frane TonCiC«, ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu.
Nagrada je namenjena desertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski študij v akademskem letu 1992/93. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 20. oktobra t. 1. v NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2 milijona lir, bo razglašen februarja prihodnje leto.
IZLETI
LETNIKI 1924, 1925 in 1926 priredijo v začetku junija 5-dnevni izlet v Aquilo. Cena 350.000 lir; ob vpisu položiti 100.000 lir. Vpisujeta Janko Simo-neta (Zgonik - tel. 229120) in Drago Slavec (Dolina -tel. 228156). ToCen datum in program izleta bomo sporočili kasneje.
KROŽEK FOTO TRST 80 vabi jutri, 9. t. m. na FOTOGRAFSKI IZLET V ISTRO. Zbirališče pred Kompasom na mejnem prehodu Škofije ob 7.45. Odhod z lastnimi avtomobili ob 8. uri. Kosilo iz nahrbtnika. Vabljeni'vsi ljublitelji fotografije in družabnosti. Dodatna pojasnila v petek, 7. t. m., od 20.30 do 22. ure na tel. št. 635626.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst -obvešCa šolnike, da je razpisano delovno mesto ravnatelja na nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in ima: univerzitetno izobrazbo, profesorski stalež in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili na Deželni šolski urad do 15. t.m. Razpis in morebitna pojasnila dobite na sedežu sindikata - Ul. Carducci 8, tel (040/370301). Urnik: torek - od 11.30 do 13.00, sreda - od 17.00 do 18.30, Četrtek - od 9.30 do 11.00 in petek - od 15.30 do 16.30.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44.
OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu št. 202.
OSMICO je odprl Alojz Kante v Praprotu št. 18.
OSMICO je odprl v Sa-matorci St. 1 Renato Pieri. ToCi belo in Črno vino.
OSMICA pri Piščancih Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice. Na izbiro nudi malvazijo, sauvignon, rose in refošk, za prigrizek pa slanino in domaCe oljke.
OSMICO je odprl Emil PuriC - Repen 15.
FIAT 900, 60.000 km, v dobrem stanju, s komaj opravljenim tehničnim pregledom, cena po dogovoru, prodam. Tel. št. 225590 v vecenih urah.
METRO 1300, z avtomatsko menjavo, v dobrem stanju, oddam. Tel. St. 225590.
PRODAM skoraj novo dnevno sobo zaradi selitve. Tel. št. 275562.
PRODAM seno v balah. Tel. št. 327104.
PRODAM kosilnico BCS 110, motor Lombar-dini v dobrem stanju in trosilec za gnoj dimenzije: širina 1.30, dolžina 2.54 , stranica 50 cm. Bazovica 191-Sandro.
PRODAM sončne grablje znamke tigre na štiri kolesa. Tel. št. (0481) 882091.
PRODAM metaliziran opel corsa 1,2 GL v odličnem stanju in z dodatki, december 1989. Tel. št. 421412.
PRODAM motor aprilia tuareg rally 125, letnik 1991 v odličnem stanju za 4.300.000 lir. Tel. št. 213282.
ZEMLJIŠČE v Prečniku (kmečko podorCje E5) prodamo. Tel. št. (040) 200878 po 18. uri.
IŠČEMO kuharico za poletno sezono za znano gostilno v predmestju. Tel. št. 414570.
PODJETJE s sedežem v Trstu išCe uradnika/co z večletno prakso v komercialni	dejavnosti
import/export, obvezno znanje angleščine, hrvaščine ali slovenščine. Pismene ponudbe poslati na Publiest Sri, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Eximp“ najkasneje do 15. maja 1993.
ORODJARNA išCe delavca z izkušnjami v struženju in rezkanju. Tel. v delavnih urah na St. (040) 227034.
MLADA GOSPA sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. št. 828251.
MEDICINSKA SESTRA išCe delo, zaželjena nega obolelih na domu, varstvo otrok ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. (003866) 52008.
SPREMLJEVALKA psov nudi pomoč. Tel. st. (040) 634921.
DIPLOMIRAN AGRONOMIST z dokončanim DTTZ Žiga Zois išCe ustrezno zaposlitev. Tel. 231946.
RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. št. 228297.
ZDRAVNIK kupi prostore za ambulanto v središču Trsta, blizu železniške postaje, v višjem nadstropju, tudi zasedeno. Tel. št. 225530.
V BOHINJU oddam nov apartma v maju in juniju - primerno tudi za ribice. Tel. St. (003864) 723180.
SLOVENIJA - BOHINJ
nudimo apartma do osem oseb. Tel. št. (064) 723212.
PRISPEVKI
V	spomin Stana Korošca darujejo Dora, Silva, Jo-la in Mira 80.000 lir za MoPZ upokojencev z Brega-
Ob 17. obletnici smrti prof. Erminija Ambroseta daruje Marija Ambroset
100.000	lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina dragega Maksa Spetiča darujeta Angela in Karlo
30.000	lir za Slovensko socialno skrbstvo.
V	spomin na dragega Maksa Spetiča daruje brat Svetko 100.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič,
50.000	lir za TFS Stu ledi in 50.000 lir za MPZ Fran Venturini.
V	spomin na dragega strica Maksa daruje Disla
50.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	trajen spomin na strica Maksa Spetiča darujejo Gabrijela, Zorka in Igor
100.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič, 100.000 lir za KD Fran Venturini,
100.000	lir za PD Lonjer-Katinara, 50.000 lir za Dijaško matico, 50.000 lir za Glasilo SKP - Iskra in
50.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na dragega Maksa Spetiča darujeta Anica in Danilo Sancin
25.000	lir za TPPZ Pinko Tomažič in 25.000 lir za KD Fran Venturini.
Fulvio Perat daruje
100.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Genio Šušteršič darujeta Bruna in Pepi Milic 30.000 lir za SK Kras.
V	spomin na Bruna Sardo darujeta Bruna in Pepi Milic 20.000 lir za SK Kras.
Nosilci krste Marija Sosiča darujejo 200.000 lir za KD Prosek-Kontovel.
V	spomin na Ljubko Šorli, našo nepozabno pesnico, daruje Lojze Udovič 100.000 lir za Dijaško matico.
Ob 3. obletnici smrti dragega moža in oCeta Justa Segine darujeta žena in otroci 50.000 lir za popravilo proseške cerkve.
V	spomin na Maksa Spetiča daruje Zdenka Savli 30.000 lir za TFS Stu ledi.
V	zahvalo za voščila daruje Jelka Turina 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
GLASBA / CHROMAS ENSEMBLE
PLES / NASTOP SKUPINE VIRGILIO SIENI
Sodobni zvoki »resne« glasbe
Intervju z dirigentom Martinollijem
Na letošnjem Zagrebškem bienalu sodobne glasbe, ki se je aprila odvijala že 17. zapored, je sodelovala tudi skupina "Chromas Ensemble”. S tem v zvezi smo se pogovorili z dirigentom A-drianom Martinollijem.
Ali bi lahko na kratko predstavili vaSo skupino?
»Skupina je nastala leta 1991, Čeprav sva jo s prof. Giampaolom Cora-lom snovala že nekaj Časa. Pravzaprav smo en-semble zgradili okoli že obstoječega Tria Marcos-si-Urdan-Cesar. Povod za dejansko ustanovitev je bil koncert sodobnih skladb za Mozartovo obletnico leta 1991.«
Kateri pa so bili vaši
Luisa Antoni
najvažnejši koncerti?
»Decembra 1991 smo nastopili v Ljubljani, kjer nas je tudi snemal Slovenski Radio. Redno nastopamo v sklopu koncertov Trieste Prima. Leta 1992 pa so nas povabili na festival sodobne glasbe Aspekte Salzburg. Sedaj pa se pripravljamo za nastop na festivalu v Bukarešti, kjer pa bomo ivajali skladbe izključno mladih italijanskih skladateljev.«
Kakšen program pa ste izvajali na Zagrebškem fetivalu?
»Spored so sestavljali sodobni avtorji. ZaCetna
skladba je bila ”De pro-fundis” za harmoniko solo Sofie Gubajduline v izvedbi Corrada Rojaca. Sledil je pianist Corrado Gulin s Klavierstück št. 7 nemškega skladatelja Wolfganga Rihma in nato ”Arias de aire” za flavto (Giorgio Marcossi) in klavir španskega kompozi-torja Thomasa Marca. Sledila je skladba "Pietra verso flauto” za flavto, klarinet (Lino Urdan), fagot (Vojko Cesar), Celo (Corrado Rojac) in klavir ter ”Le soleil des espoirs perdus” Avstrijca Klausa Agerja. Za konec pa smo predstavili praizvedbo skladbe ”Dream song” irskega skladatelja Franka Corcorana, ki je skladbo napisal izrecno za naš en-semble in je bil tudi prisoten.
Kot dirigent skupine imate veliko odgovornost, ker večkrat predstavljate občinstvu skladbe v praizvedbi. Kako vas je glasbeni študij privedel do stika s sodobno glasbo?
Po kompozicijskem študiju na tržaškem konservatoriju sem odšel na Dunaj na "Hochschule für Musič und darstellende Kunst”, kjer sem diplomsko nalogo izvedel na Donatonijevih partiturah iz leta 1960. To delo in predvideni izpiti iz sodobne glasbe so me nedvomno pripravili na nadaljnjo delo.
Težavnost odnosov izražena v plesu
Plesni ansambel iz Toskane je začel kratek tržaški niz sodobnega plesa
Sodoben italijanski plesni teater malokrat najde pot v Trst, kar med drugim pomeni, da ima med tržaško in deželno publiko malo poznavalcev. Se bolj neobičajno je, da pride k nam delo, ki je pred kratkim doživelo svojo krstno uprizoritev; vendar pa je predstava Hamlet/Ofelija, ki jo je pripravil koreograf Virgi-lio Sieni, v gledališče Rossetti privabila predvsem mlado (maloštevilno) publiko. Gre za predstavo, v kateri nedvomno prevladuje ples, vendar s katero se Sieni - eden izmed italijanskih pobudnikov plesnega teatra, v katerem se prepletajo razni izrazni elementi -
vrača k svojim začetkom. Smisel oziroma »sporočilo« predstave ni zaupal samo plesnim interpretom, temveč ga je na začetku in potem še vmes predal tudi govorjenemu delu, ki je veliko jasnejši od plesnih gibov in uporabljene, sodobne glasbe. Čeprav bi lahko naslov zavedel Hamlet/Ofelija ni plesna predstava o ljubezni, temveč prej o boju med absolutizmom in individualnostjo, plesalec pa izraža vso kompleksnost odnosa vsakega posameznika z okoljem. Predstava, ki jo izvaja Skupina Virgilio Sieni, je nastala v sodelovanju z Gledališkim združenjem iz Pistoie, toskanskim
centrom za ples in odbor-ništvom za kulturo Scan-diccija. S koreografom nastopajo Monica Baroni, Fabrizio Favale, Marina Giovannini (na sliki v prejšnji predstavi skupine Kralj Lear), Massimi-liano Palmese in sarah Siliani, plešejo pa na glasbo Giorgia Battistellija in Erika Satieja. Plesna predstava Hamlet/Ofelija je med drugim uvedla kratek niz »Trieste dan-za«, ki ga organizira Stalno gledališče FJK v sodelovanju z operno hišo Verdi. Poleg predstave pa so v Četrtek zvečer v Ros-settiju vrteli tudi zanimive video-filme, vendar žal na zelo majhnem ekranu. (bip)
KULTURNA DEDIŠČINA / KNJIGA IN RAZSTAVA O BANIH
»Treba je nekaj dati ljudem, istočasno pa spoznati in ovrednotiti zgodovino naših krajev«
Razgovor z urednico knjige in sooblikovalko razstave Ondile čez Stari vrh Kristino Kovačič
Breda Pahor
Knjiga govori o preteklosti, vendar je odraz sedanjega delovanja domačega društva in širšega kroga sodelavcev, namenjena pa je bodočnosti. Čeprav nadvse zanimiva publikacija Ondile Cez stari vrh, ki je izšla pred kratkim, trdno povezuje vse življenske niti Banov, pa je nastala skoraj »slučajno«. Kristina KovaCiC, ki je knjigo navdihnila in uredila, zatrjuje namreč, da so se v domačem kulturnem društvu Grad dogovarjali, kam naj bi prvenstveno usmerili svoje delovanje. Društveni odbor-
»Ze pred približno dvema letoma smo očistili vodnjak zunaj vasi, stari vodnjak pri Bada-luCki. Pobuda se je izredno posrečila, saj se je kljub začetnim pomislekom nekaterih domačinom čiščenja udeležilo veliko ljudi. Iz tega je nastal pravi vaški dogodek, vodnjak pri Badalucki, ki ze davno ne služi vec svojemu namenu, pa je postal nekakšna posebnost, ki si jo prihajajo ogledovat tudi meščani. In tako so
zavrgel, kar po njegovem ni bilo vec uporabno ali pa spravil na kašCo. Ko smo se naposled pri društvu odločili, da razstavimo krajevne noše in stare fotografije, smo v marsikateri hiši odkrili nesluteno bogastvo. Takrat so se odprle stare skrinje in videli smo, da je v njih še veliko izredno dragocenega in zanimivega.«
Na primer?
»Na primer stare družinske listine. Iz njih bi se dalo razviti veliko
niki so večinoma mladi, podoba nekdanje vasi, ki so jo obkrožali pašniki, iz nje pa so v druge vasi in v mesto vodile številne, sedaj skoraj zabrisane poti, jim je že skoraj neznana. Zato so menili, da bi bilo lepo, ko bi »naredili nekaj o ledinskih imenih«. Odkrivanju že skoraj zastrte preteklosti se je pridružila še želja, da bi Bane nekoliko zaščitili z vidika varstva okolja.
se tudi vsi Banovci prepričali, da je bila poteza pomembna.«
Za vodnjakom so prišle na vrsto noše.
»Zbiranje kosov noš, pravzaprav tudi drugih predmetov, ki so žive priCe naše preteklosti, je že dolgo moje veselje. Pri tem je bila moj vzgled in tudi neusahljivi vir moja stara mama, ki je že prej vestno zbirala, vse kar je bilo vrednega. Marsikdo je namreč kar
zanimivosti o zgodovini in razvoju Banov preko usode vaščanov. V ta namen bi bilo seveda treba dobljene podatke preveriti z uradnimi: tako sem šla v razne arhive, da bi sploh videla, kakšne dokumente hranijo. In Čakalo me je novo presenečenje, saj večina arhivov skriva - v dobesednem pomenu besede, kajti le malokateri je lepo urejen - gradivo neprecenljive vrednosti.
Neznanska škoda bi bila, Ce se jih ne bi nihče v Času poslužil.«
Spodbuda je torej sledila spodbudi...
»Spodbujali pa so me še zlasti posamezniki. Na primer tisti, ki so sodelovali pri prejšnjih pobudah društva, ker so pripominjali, da imajo še dovolj zanimivega gradiva za novo. Tako so se zaceli zbirati predlogi, nato že nekateri pisni prispevki s fotografijami, na voljo so bili stari dokumenti: treba se je bilo samo odločiti, kaj hoCemo in moremo storiti. V zmotnem prepričanju, da priprava publikacije ni tako zahtevna, smo si dejali, da se tokrat poskusimo s tem.«
Potem je bilo treba rešiti še tehnicno-organi-zacijske, predvsem pa finančne težave.
»Ko nam ne bi priskočile na pomoč nekatere organizacije, bi se vse naše želje in naCrti razblinili. Startali smo sicer popolnoma brez denarja: v začetku sploh nismo dobro vedeli, kaj se bo iz naših prizadevanj izcimilo, po drugi strani pa smo vseeno računali na deželno podporo, ki smo jo npr. prejeli za razstavo starih fotografij in noš. Ker je bil ta projekt bolj zahteven, smo mislili, da bo podpora iz ustreznih deželnih fondov izdatnejša. Vendar iz tega ni bilo nie, pomoC smo dobili drugje in vsem smo hvaležni. Tako je knjiga lahko izšla,-ob tem pa smo v Ovčarjevi hiši v sodelovanju z Odsekom za zgodovino pri NŠK
pripravili še razstavo.«
In kakšen je bil odziv pri domačinih.
»Sedaj so vsi zelo zadovoljni: skrbno si ogledujejo razstavo, predvsem pa knjiga »potuje«. Tudi iz naše vasi se je namreč izselilo precej ljudi na ostale kontinente in tako Banovci pošiljajo knjigo svojim oddaljenim sorodnikom. Vendar ta knjiga ni namenjena samo Banom in njihovim prebivalcem, bila naj bi bila spodbuda tudi za druge, da raziščejo preteklost svoje vasi. Po eni strani gre za izredno pomebno in tudi prijetno dejavnost za posamezna društva, ki se venomer spopadajo s vprašanjem »kaj naj delamo«, po drugi pa bi lahko iz takšnih malih koščkov sestavili celovitejšo podobo naše zgodovine.«
Tvoj doprinos pri knjigi je velik, kaj pa je knjiga dala tebi?
»Možnost, da nekaj dam ljudem, svoji rojstni vasi; istočasno pa me ra-
ziskovanje preteklosti zelo privlači. Ob tem pa je še nekaj drugega: zelo bi me namreč motilo, Ce ne bi od dela tolikih ljudi, kolikor jih je navadno angažiranih pri posameznih društvih, nie ostalo razen lepega spomina. Zato mi je bilo najprej do tega, da se pripravijo vsaj razstave, nato pa, ko so bili zreli pogoji, še knjiga. Moram sicer povedati, da si nisem mislila, da gra za tako zahtevno nalogo.«
Očitno si na Bane zelo navezana, vendar ne živiš veC v vasi.
»Hiša mojih staršev je postala pretesna, tako sem se preselila v staro rojstno hišo mojega očeta na Skorklji. Gre za predel, kjer so imeli Banovci svoje vinograde, kraju so pravili pri Sv. Petru. Tako ni Cisto res, da ne živim pri Banih.«
Na slikah: (zgoraj) Kristina KovaCiC (foto Križ-manCiC), poleg pa obiskovalci na razstavi v Ovčarjevi hiši (foto Ferrari).
_____KNJIŽEVNOST / OCENA__
Fulvio Tomizza: Krivdna razmerja izpovedni roman
Ivanka Hergold
Roman Fulvia Tomizze Krivdna razmerja je obsežno (323 strani) in kompleksno delo, na neki naCin gre (vsaj delno) za novega Tomizzo, za njegov raztrešCeni, v subjektivnem in objektivnem smislu - odčarani svet. Sploh se nekako ne more mimo vprašanja, ali bi Tomizza takšen roman napisal, Ce ne bi bilo sprememb (navsezadnje relevantnih tudi za literaturo in literate) zadnjih let. Sestop v intimo, kar narekuje zadnje Čase literarni trend.
Roman ima zelo posrečeno strukturo, ki je pisatelju omogočila, da je združil navidezno raznorodne teme v sklenjen, povezan, gladko berljiv tekst. V Predgovoru izvemo, da je končno umrl Tomizzov brat - pisatelj, po katerem je ostala literarna zapuščina v obliki avtobiografskih zapisov, vsega skupaj sedem dokončanih poglavij, pa še skupina zapisov sanj, fantazij in drugih fragmentov z naslovom Pitijina postelja.
No, v uvodu še piše, da je ta brat imel ženo in hčer tik pred poroko, mater in v Istri na podstrešju sobico, kjer je napisal zadnjih deset knjig. Ker paC ne poznamo nobenega drugega Tomizze, ki bi bil napisal takšno število knjig, nam postane takoj jasno, da gre za avtobiografsko delo, nekoliko pa bralca takšna pripovedna na-stava vendarle postavi pred vprašanje identitete, še posebej, Ce ne pozna pisateljeve biografije. Namreč, kdo je tisti, ki roman piše, to sploh ni sporno, to more biti samo Tomizza. Vendar pa se le vprašaš, kdo je tisti, ki naj bi bil umrl, koga ta mrtvak zastopa, kateri pisateljev pol. Pri analizi pomenskih plasti se izkaže, da glavna oseba romana vendarle ne doživlja kakšnega shizoidnega pekla, ampak (vCasih že kar nasledno) tiči v vicah svoje Čutne, Čustvene in miselne svobode; te vice nam tudi prepričljivo odkriva, ko se spogleduje z občutki krivde, ki navsezadnje nastajajo iz zgolj njegove osvobojenosti (nikakor pa ne iz osvobojenosti drugih oseb, s katerimi ima intimne, erotične, sorodstvene ali prijateljske odnose).
Tomizza v romanu (vCasih samo) nastavi, razvije in nato razplete veC tem, a tudi te so med seboj v kalejdoskopskem razmerju, stalno se prekrivajo, prekinjajo, pojavljajo znova, in to tako, da jim novi pripovedni prostori dajejo vsaj delno drugačen pomen. Tako na primer v (imenitnem!) prvem poglavju Delovno mesto opisuje psihološko zapleten odnos z glavnim urednikom tržaške radijske postaje, ki ga je bil postavil na cesto, hkrati pa z epizodo ljubosumja v ljubljanskem Slonu že zariše nie manj preprosto erotično razmerje do svoje žene, ki ga nato razvija domala skozi celo pripoved. V istem poglavju je nato še nakazana tema pisateljstva, ki je prav tako ves cas v ozadju, ko pisatelj opisuje dogodke ali vsaj anekdote na erotično in istrsko rodovno ter samomorilno temo.
Erotično temo najobširneje razvije v poglavju Ljubezen v hotelih. 2e kar pretresljive so zlasti mladostne spolne dogodivščine, opisane suho in z nekim ledenim odmikom. Vec leska pa imajo seveda skoki Cez plot, ki spremljajo na način tesnobe‘(zaradi občutka literarne neuspešnosti) raznovrstne pisateljske posle in nastope v Italiji in drugod po Evropi. Varanje židovsko vdane žene pisatelju daje največ misliti in Čutiti. V ženini družini je dobil odločilno oporo za svoje književno delo, in vendar...to žensko silno ljubi in z veseljem vara.
Erotično radoživost pa je pisatelj že delno obdelal nekoC v kratkem romanu Mirjamino mesto.
Garaški literat, ki veC mesecev letno streže v istrskem zakotju svojemu poklicu, tudi podrobno opiše svoj spodleteli Čustveni stik s hčerjo, nato zamotano razmerje s trdo, podjetno materjo...
Nemara je ravno istrski rodovni sklop zgodb literarno najbolj vprašljiv. Kot bi se mu gradivo preveč razraslo, kot da ni mogel ali hotel krajšati, bralcu v škodo, saj se komaj znajde med vsemi temi nonami in strici in tetami in v prepletanju njihovih usod. Seveda pa je lep ta rodovni spomin z vsem spreminjanjem ljudi (tudi glavnega junaka) v Času, v navadah, v preživetvenih naporih skozi socialne in politične spremembe. Literarno uspešen in (glede občutkov krivde) skladen z drugimi deli romana pa je, recimo, lik z zgodbo deda Gregoria, babičino cvrtje jajca...in nečakovega poželjenja vredna teta Sunta. Prav takšna je zgodba o dveh vaških samomorilcih, saj je pomensko povezana s poglavjem Kako oditi, kako se posloviti od tega sveta, poglavje, v katerem so (mestoma celo duhovito) razčlenjeni samomorilni nagibi glavnega junaka.
Poglavje Pitijina postelja pomembno dopolnjuje, zaokroža, pojasnjuje doživljanje drugih in predvsem samega sebe. Fragmenti so to, vendar bi brez njih zapleteni medčloveški odnosi ostali brez globine, nemira in razrešitve. Značilen in najmočnejši je vendarle ženski element v različnih variantah, strašna Mati, ki sicer zna edina pričarati, "tisti nezamenljivi duh po domu, družini, krvi, po identiteti”.
Vso to bivanjsko tematiko romana določa razsredišCenost glavnega junaka, bezanje navzven in drugam (v erotiko, nazaj v primarna rodovna razmerja, nazaj k naravi, nazaj k materi, in v smrt). Hkrati pa je to brezu-no teženje k središču, k smislu, kjer i se stvari postavile v blage odnose, da bi bil tako razrešen vseh nelagodij bivanja. (Ni sluCaj, da se z Mitjo Volčičem pogovarjata o sreCi.) Daljšo dobo mu potešitveno in odrešilno bilko ponuja literatura, a ta je zanj vendarle samo poklic, ki mu sicer omogoCa življenje, ne doloCa pa njegove kvalitete in smisla. Tako se na primer iz krize po operaciji na ledvicah (bližina smrti!) izvleče "kot druge krati z delom, tako da sem napisal novo knjigo”. Mrtvak zastopa torej avtorjevo željo po samoizničenju, željo po izstopu iz sveta, ki ni enovit, temveč v vseh sferah bivanja preklan in razdrt, na primer rodovno, v razmerju med ženinim in njegovim rodom, erotično, politično in socialno, itd. V teh sferah glavni junak živi na naCin rahlih vezi, a še te so med seboj prepletene navzkrižno in druga drugo izključujejo. Svet, Drugi, ki naj bi bili določali njegovo identiteto, (zlasti in predvsem v smislu Čustvene pripadnosti) so v svoji raznoterosti v njegovi notranjosti v bistvu le delno obstojni. Zato je avtorjeva oziroma junakova svobodnost doživeta kot nejasna, mučna krivda.
Se sreCa, da se negativni izid dogodi vendarle samo literarni glavni osebi, ne pa literatu Tomizzi, ki je življenjsko prekaljen in podjeten (kot mati glavnega junaka) razprodal svojo literarno krivdo. Nobene nedolžnosti, nobenega sprenevedanja torej. Zanimiva knjiga. Delo je izšlo lani pri milanski založbi Bompiani.
TEČAJI / DEJAVNOST KINOATELJEJA-LOGLABA,
Ob zaključku tečaja slovenskega jezika prijeten izlet v Ljubljano in na Gorenjsko
Člani Multimedialnega teCaja slovenskega jezika, ki ga v Gorici in Trstu pri' reja Kinoatelje-LOGLAB so imeli v zadnjo nedeljo aprila, svoj tradicionalni iZ' let v Slovenijo. Filozofija teCaja je namreč takšna, da jezikovno pripravo pove-zuje z direktnimi stiki s slovenskim kulturnim okoljem in izlet je krona podobnih manjših stikov, ki so bili na vrsti med letom.
Udeleženci so se najprej sprehodili skozi ljubjansko mestno središče, ki je y svoji nedeljski praznoti kakor nalašč za tovrsne oglede - kar izgubiš v življenj' skem vtisu, pridobiš v miru in menotenosti. Obhod je vodil prof. Mihael Bregant s Centra za slovenščino kot drugi jezik pri Filozofski fakulteti, ki Multime' dialni tečaj tudi soorganizira. Iz Ljubljane so se udeleženci pomaknili v okolice in v prijazni vasici Skaručni »pomalicali«, da je bilo vsem do večera zadosti' Popoldne sta bili na vrsti še Škofja Loka in Bled. Škofjeloški muzej je bil v svojem zgodovinskem in etnografskem delu za marsikoga odkritje, kot tudi žele zanimivo središče starega trga. Na Bled je skupina multimedialcev priromale j razmeroma pozno, a je zato na blejskem gradu doživela tisti svetlobni trenutek, ko se veCer prevesi v noč in se vsa pokrajina kaže v svoji skrivnostni podobi' Lep dodatek razlagam našega blejskega gostitelja, arh. Janka Rožica, ki je napetim ušesom razlagal preteklosti Bleda, njegove zdravilne vrelce in prikrito siffl" bologijo okolja. Seveda brez večerje ni šlo, zato se je ekskurzija sklenila v g0" ■ stoljubni Skaručni, kjer so na bogato opremljeni mizi kraljevale - volovske kraCe. (A.D.)

VOLITVE ./ DANES ROK ZA PREDLOŽITEV LIST
KRUH
VINOGRADNIŠTVO / POBUDA NADZORNISTVA
NOVICE
Predvidoma deset list za Pokrajino
Začenja se formalno volilna kampanja -Kdo bo izvolil predsednika? DSL KD, SL?
Vlado Klemse
Informacije in usmerjanje za boj proti peronospori oidiju in drugim boleznim
Manjša uporaba škopiva, manjši strošek. Prvo škropljenje bo treba opraviti že prihodnje dni
Vinogradi na območju Goriških Brd - foto Studio Reportage
Za izvolitev predsednika Pokrajine in šti-rindvajsetih članov pokrajinskega sveta se bo, kot kaže, potegovalo de-set strank, oziroma list. Po zadnjih podatkih, ki smo jih uspeli zbrati vCeraj popoldne, sta tudi dve zadnji listi (zeleni golobice in cittadini per Plsontino) dosegli cilj in presegli potrebnih tisoč Podpisov. Sredi popoldneva smo se osebno zglasili na sedežu gibanja La Rete v Morel-njevi ulici, kjer je glavni Stab koalicijske liste La Pete in PRI in so nam Potrdili, da so že preko zastavljenega cilja. Zelenim, ki so tudi sinoči na različnih krajih v mestu zbirali podpise, je približno ob istem času manjkalo še nekaj deset Podpisov za premostitev ključne meje. Bili so optimistično razpoloženi m najbrž so že sinoči tuni oni dosegli zastavljeni nilj. čeprav so se pobude zbiran ja podpisov lotili tahko rečemo pet minut Preddvanajsto. Vsekakor zbirajo podpise tudi danes. '
Za mesta v pokrajin-skern svetu se bodo tako Potegovali DSL, PSI, "jSl, SSk, Zeleni, lista Cittadini per 1’Isontino, PD, Severna liga, PSDI ln SKP. V pokrajinskem
svetu, ki se mu izteka mandat, so imeli svoje predstavnike KD, DSL,-PSI, SSk, PSDI, Zeleni, MSI in PRI. Volitve bodo 6. junija potekale po novem sistemu, z neposredno izvolitvijo predsednika pokrajine, mesta v pokrajinskem svetu pa bodo razdelili po posebnem, večinskem ključu. Prav zaradi tega je težko napovedovati, kakšna večina bo upravljala Pokrajino v naslednjih štirih letih. Za mesto predsednika imajo, kakor je slišati, največ možnosti krščanskode-mokratski kandidat, dalje kandidat DSL Salomoni, ki je tudi kandidat PSI, medtem ko je velika neznanka kandidatka Severne lige. Vsekakor bi utegnila priti v ožji izbor. Demokristjanskega predsednika bodo podprli socialdemokrati. Toliko glede prredsednika. Zaradi novega ključa porazdelitve mest v pokrajinskem svetu, pa se utegne katera od do zdaj prisotnih strank znajti brez predstavništva.
Rok za predložitev kandidatnih list in spremljajoče dokumentacije poteče danes. Danes bo torej tudi dokončno znano, koliko znakov bo na glasovnici za pokrajinski svet.
Danes poteče tudi rok za predložitev kandidatnih list v občinah, kjer bodo 6. junija volili (prvič neposredno) tudi župane in člane občinskih svetov. Na Goriškem so to občine Tržič, Ronke, Romans in Vileš. Kakor smo že včeraj poročali, se za mesta v občinskem svetu v Tržiču poteguje devet strank, oziroma list, v Ronkah pa pet. Izbira za župana v Tržiču bo, kot kaže, med predstavnikom DSL Adrianom Persijem in predstavnikom Severne lige, Giorgiom Farijem. Dosti manj možnosti imajo predstavniki drugih strank in gibanj. V Ronkah ima največ možnosti dosedanji župan Novelli, ki je kandidat koalicije med KD, delom PSI in socialdemokrati.
Potem ko se bo'do danes zaključile formalnosti v zvezi z vlaganjem kandidatnih list, se bo tudi formalno začela volilna kampanja, med katero bodo tudi Goriško obiskali znani predstavniki strank. Prvo tako srečanje bo že danes ob 10. uri v kinodvorani Excelsior v Tržiču. Ob prisotnosti člana vsedržavnega vodstva DSL Piera Fassina bodo razpravljali o aprilskem referendumu.
Pomoč lačnim otrokom v svetu
Teden ki je pred-nami bo v znamenju solidarnosti z otroki v državah tretjega sveta. Peki na Goriškem so se namreč dogovorili, v sodelovanju z ustanovo UNICEF, za hvalevredno pobudo. Od ponedeljka 10. do sobote 15. maja bodo namreč v humanitarne namene oddvajli pet procentov zaslužka od prodaje Jcruha. Na tak način računajo zbrati dovolj pomembno vsoto za pomoč lačnim otrokom po svetu. Uspeh pobude je seveda odvisen predvsem od sodelovanja kupcev, oziroma porabnikov kruha, te tradicionalne, dobre in tudi zdrave jedi. Cimveč kruha bodo kupili, tem višji bo prispevek za lačne otroke.
Peki v goriški pokrajini, člani združenja ASCOM nameravajo pobudo uporabiti tudi drugače: poleg humanitarnega pomena, zbira nja sredstev namreč, naj bi na ta način opozorili na pomen zdrave prehrane in posebej na vlogo kruha, na kar žal prepogosto pozabljamo. V okviru promocijske pobude so pred kratkim razpisali tudi natečaj med dijaki in prav konec meseca pripravljajo nagrajevanje.
Poleg samoprispevka pekov, bodo občani lahko še dodatno prispevali v humanitarne namene.
Manj škropiva, manj stroškov, več zdravega pridelka. To so cilji, ki si jih tudi letos zastavljajo pri Deželnem nadzomišt-vu za kmetijstvo, posebej kar zadeva vinogradništvo. V sodelovanju s konzorcijema za zaščito briških in posoških vin ter ob upoštevanju podatkov preko mreže opazovalnih točk, bodo (letos že tretjič) obveščali in usmerjali vinogradnike glede primernosti škropljenja, uporabe raznih preparatov itd. Navodila bodo objavljali na različne načine: z izdajanjem posebnega biltena, oziroma ciklostiliranih listov, z obveščanjem preko radia in tudi preko časopi-
sov, tudi preko Primorskega dnevnika.
Vinogradniki na Goriškem, tako v Brdih, kakor v nižinskem predelu ter na Krasu, bodo za dodatne informacije lahko vprašali tudi po te-, lefonu in sicer na številko 630432, 386251 in 61833. Vinogradniki bodo v uradnih urah prejeli neposreden odgovor, poleg tega pa bo vključena tudi telefonska tajnica.
Navodila, ki jih bodo posredovali se nanašajo na preprečevanje perono-spore, oidija in botritisa, občasno pa tudi na zatiranje raznih zajedalcev. Pri Opazovalnici za bolezni rastlin posebej opozarjajo na smotrno rav-
nanje zlasti s sredstvi za zatiranje zajedalcev in priporočajo vinogradnikom, naj škropljenje le v primeru zares velike koncentracije. Prva navodila bodo sporočili v prihodnjih dneh. Za zatiranje peronospore načrtujejo, v vsej sezoni, dve škropljenji z ditiokarba-mati, eno škropljenje s ci-moxanilom in dicloflua-nidom, eno škropljenje s cimoxilom in bakrovimi preparati, dve škropljenji z bakrovimi preparati, eno škropljenje z modro galico. Za zatiranje oidija načrtuje šestkratno škropljenje z žveplovimi preparati in dve škropljenji s preparati IBS (brez žveplovih spojin).
Ciklus nabožne glasbe v cerkvi na Travniku
Zbor sv. Ignacija pripravlja v maju ciklus glasbenih večerov z naslovom Srečanja s cerkveno glasbo. Koncerti bodo v cerkvi na Travniku in sicer drevi, v soboto, 15. t.m. in v soboto, 22.t.m., vsakokrat ob 20.45. Nocojšnji izvajalec bo mojster Hubert Bergant. V soboto, 15. t.m. bodo koncertirali gojenci goriške glasbene šole, zadnjo soboto pa bodo izvajali - prvič - mašo Stanka Jericija, za zbor, sole, orgle in ob simfonični spremljavi.
Priprave na mednarodni folklorni festival
Predsednik in direktor organizacijskega odbora Svetovnega folklornega festivala v Gorici Sergio Piemonti in Franco Ungaro sta skupaj z generalnim tajnikom zveze CIOFF (svetovna organizacija za folkloro v sklopu Unesca, v katero je včlanjenih 58 držav) za Italijo prof. Giovanijem Pistillijem te dni sodelovala na zasedanju komiteja CIOFF za južno Evropo; ki se je odvijalo v Poreču. Na zasedanju so govorili o možnostih za izboljšanje organizacijskih struktur folklornih festivalov na tem območju ter o razširitvi komiteja na mediteranske in severnoafriške države, ki so že zaprosile za včlanjenje.
Pri ASCOMU bodo zaposlili diplomiranega ekonomista
Združenje trgovcev ASCOM namerava v bližnji prihodnosti zaposliti diplomiranega pravnika ali ekonomista. V ta namen razpisuje selektivno preizkušnjo. Interesenti naj do 15. t.m. vložijo prošnjo na predsedstvo združenja. V prošnji morajo navesti naslednje: osebne podatke, študijski naslov in podatek o letu diplomiranja, podatke o delovnih izkušnjah, druge podatke o strokovni usposobljenosti in specializaciji. Kandidate bodo z obvestilom na dom pozvali na preizkušnjo.
Oddaja o življenju in delu pesnice Ljubke Šorli - Bratuž
Radio Trst A bo jutri ob 15.30 ponovil oddajo v spomin pred kratkim preminile kulturne delavke Ljubke Šorli - Bratuževe. V oddaji boste lahko prisluhnili magnetofonskemu zapisu iz življenja in ustvarjalnosti pesnice in vzgojiteljice, krajšemu pogovoru in branju odlomkov iz njenih del.
V	kino tudi opolnoči - nocoj, bodo vrteli film Othello
V	kinodvorani Vittoria bodo v poletnih mesecih, ob sobotah, imeli tudi nočne predstave kvalitetnih filmov. Pobudi so dali naslov ”Kino opolnoči”. Ciklus začenjajo že nocoj, ko bodo vrteli, točno ob 24. uri, znano O. Wellesa film "Othello”.
GORICA / ZANEMARJENA OKOLICA SPOMINSKEGA OBELEŽJA
Zakaj občinska uprava ne poskrbi za redno čiščenje?
Za spomenik pred železniško postajo skrbi Avgust Štekar
Zasmetena okolica spominskega obeležja pred glavno postajo
Vsedržavno ^druženje partizanov talije in Združenje po-itičnih deportirancev v ‘ali dneh s posebnim tiskovnim sporočilom °Pozarjata javnost na, rnilo rečeno, zelo “ne-r°dno stanje“, v kate-r6in se nahaja spome-nik deportirancem v Nacističnih taboriščih. Spomenik stoji na trgu Pred železniško po-stajo, za okolje pa Obči-Na ne skrbi ravno vz-gledno. Za čiščenje' Namreč redno skrbi 84-atni Avgust Stekar iz teverjana, ki je sam ckusil strahote nemških Uničevalnih taborišč, tekar že lep čas enkrat adensko čisti okolico . alezja, kar pa očitno Ni dovolj. Organizaciji Se sprašujeta, kaj sploh
stori občinska uprava, ko pa se že na priloženi fotografiji vidi, kako je včasih vse umazano in neurejeno. Nadalje se pri VZPI in ANED
vprašujejo, kakšen vtis lahko imajo tujci o Gorici, ko vidijo neurejen spomenik. S tiskovnim sporočilom skušata omen jeni ustanovi
opozoriti mestno upravo, naj vendar poskrbi za urejenost tega in podobnih obeležij v mestu. Bo zaleglo? Morda, ali pa tudi ne!
^DIJAKI / VCERAJ V GORICI
TRŽIČ / PODATKI ZA LUKO
Stavka in protest proti skorumpiranim politikom
Dijaki višjih srednjih °i so včeraj dokazali ®v°je nestrinjanje z dnevno politiko in z do-zadnjih dni. Tako dijaki italijanskih kot Uovenskih šol so nam-rec prekinili pouk in pri-r0dili javno manifesta-C1)°» katere namen je bil Protest proti nedavnim Neljubim dogodkom v Parlamentu, ko večina Poslancev ni glasovala za odvzem parlamentar-Ne imunitete nekdanje-Niu državnemu tajniku Socialistične stranke Bet-'Nu Craxiju in tako Začasno onemogočila s°dno preiskavo proti
njemu. Stavkajoči dijaki so se najprej zbrali v Spominskem parku in od tam zbrano odšli na Travnik, kjer so protestirali s trasparenti in z vzklikanjem gesel proti skorumpiranim politikom in politiki. Na slovenskih šolah se je stavke udeležila večina dijakov. Le na pedagoškem liceju S. Gregorčič niso stavkali. Precejšen je bil odziv na stavko tudi na šolah z italijanskim učnim jezikom. Protest je potekal povsem disciplinirano in tudi v tem so dijaki dali lekcijo "politikom”.
Promet v porastu
Aprila za četrtino več blaga kakor lani
Podatki o blagovnem prometu v tržiškem pristanišču Portorosega za prve štiri mesece letošnjega leta potrjujejo, da se nadaljuje razvojni trend in da bodo rezultati poslovanja ob koncu leta zelo ugodni. Aprila letos se je obseg pretovora (vključno z gorilnim oljem za termocentralo). v primerjavi z istim mesecem lani povečal za 143 odstotkov. Ge ne upoštevamo gorilnega olja pa se je blagovni obseg povečal za dobro četrtino. V porastu je tudi količina odpremljenega tovora. Aprila so vkrcali
skoraj dvakrat več pošiljk kakor isti mesec lani.
V	aprilu so raztovorili skupaj 146.977 ton blaga, natovorili pa 69.103 tone. Med prispelimi pošiljkami je p» količini na prvem mestu premog, sledita celuloza, žitarice in kaolin. Raztovorili so tudi 1443 ton avtomobilov, oziroma 1.918 vozil. V obdobju od januarja do aprila so v Tržiču raztovorili skupaj 4661 avtomobilov.
V	luko je priplulo 261 ladij, od teh skoraj polovica pod italijansko zastavo.
VOLITVE / GORIŠKA SSK
Zadovoljni nad akcijo podpiso
Odziv volilcev in drugih je bil nad vsemi pričakovanji
Stranka slovenske, skupnosti na Goriškem ugodno ocenjuje potek in uspeh pobude zbiranja podpisov v podporo kandidatne liste za izvolitev Predsednika Pokrajine in pokrajinskega sveta. Tako izhaja iz tiskovnega poročila, ki med drugim navaja, da se je stranka ”ves čas zavzemala za povezovanje Slovencev, ki delujejo v različnih strankah, vendar zaenkrat do otipljivih rezultatov na tem področju ni prišlo. Kasneje je želela vspostaviti stik s tistimi strankami večinskega naroda, ki bi lahko vključile slovensko manjšino v temelje svojih programov. Verjetno se zaradi prelomnega obdobja, v katerem živimo, še ni
V Pordenonu bo jutri slovesnost ob podelitvi nagrad in priznanj vsedržavnega natečaja "Film in šola”, ki ga je razpisal konzorcij ljudskih bank iz Furlanije Julijske krajine, katerega članica je tudi Kmečka banka iz Gorice. Natečaj so letos izvedli že devetič, na njem je sodelovalo nad dva tisoč dijakov, ali kakih trideset odstotkov več kakor pred letom dni.
Slovesnost, ki bo potekala ob 10. uri v Pordenonu, v avditoriju Pokrajine, bo letos še posebej pomembna, saj je pokroviteljstvo nad pobudo
uresničila niti prva niti druga pobuda”.
Tiskovno poročilo nadalje navaja, da to še ne pomeni, da so bile vse možnosti izčrpane. Vsekakor je odziv na akcijo, zbiranja potrebnih tisoč podpisov presegel pričakovanja stranke.
Tako tiskovno poročilo SSk za Goriško. O volilnih povezavah in težavah v sporazumevanju z drugimi strankami, zlasti s KD, (zdi se da stikov z drugimi na Goriškem sploh ni bilo) je ob nedavnem obisku govoril tudi zunanji minister Peterle in obžaloval, da odnosi niso več kakršni so bili. Navedel je tudi razloge, med drugim, da KD še zmeraj pogojuje "tržaška miselnost”. .
prevzela glavna tajnica Sveta Evrope, Catherine Lalumiere.
Komisija, ki je ocenjevala prispevke, ni imela lahke naloge. Oceniti je namreč morala kakih sto filmskih zapisov, v glavnem video-kaset.
Glavni namen pobude je razvijati ustvarjalnost dijakov, povezovati šolo in izvenšolske dejavnosti, spodbujati zavest o skupnih prizadevanjih in odgovornostih za gradnjo jutrišnje Evrope. Natečaj pri katerem so sprva sodelovali le dijaki iz FJK je v zadnjem času zadobil vsedržavno razsežnost.
B ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
IP - Ul. don Bosco
MONTESHELL - Ul.
T pi pcfp
AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia
TRŽIČ
MONTESHELL - Ul.
Matteotti
IP - Ul. Boito ESSO - Ul. 1. Maggio FINA - Ul. Cosulich
KRMIN
MONTESHELL - na
državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu
SLOVRENC ERG - Trg Montesan-to
RONKE
MONTESHELL - na letališču POLJAN
AGIP - UL III. Arma-ta
a PRIREDITVE
ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM
sklicuje svoje člane na redni občni zbor, v sredo 12. t.m., ob 19. uri v prvem, oziroma 20. uri v drugem sklicu, v Dijaškem domu v Gorici, Svetogorska ulica 84.
Vsi navijači in ljubitelji odbojke so vabljeni na tekmo
VALPRAPOR IMSA -
MOGLIANO VENETO (TV)
ki se bo odvijala danes v štandreški telovadnici s pričetkom ob 20.30. Tekmi bo sledilo praznovanje ob napredovanju ekipe v B-2 ligo-
Posebno vabilo za vse bivše odbojkarje Juven-tine, OK Val in Našega prapora!
PORDENONE /STO IZDELKOV
Podelitev nagrad natečaja Film in šola -ljudskih bank
V Steverjanu bo jutri, 9. t. m.,
14. spominski pohod ŠIEVERJAN-GONJAČE-SIEVERJAN
Start bo ob 9.30 z Dvora v Steverjanu. VPISOVANJE eno uro pred Startom. KD Briški grič in soorganizatorji vabijo k množični udeležbi! Prireditev je letos posvečena 50-letnici množične oborožene vstaje na Primorskem.
□ OBVESTItA	KINO
MLADINSKI ODSEK-KD SOVODNJE organizira jutri 2. lov na zaklad s kolesi Zbirališče pred so-vodenjsko telovadnico ob 9. uri. Informacije dobite pri Tanji na tel. 882338. Vabljeni!
SPD GORICA sporoča, da bo avtobusni izlet na Golico, že 16. in ne 23. t. m. zaradi zgodnga cvetenja narcis. Prijave na sedežu društva in pri odbornikih. Na razpolago je še nekaj mest.
OBČINA DOBERDOB sporoča, da bodo pobirali staro železo in vse kovinske odpadne predmete v ponedeljek, 10. maja, v .Doberdobu ter v sredo, 12. maja, v Dolu, Jamljah in na Poljanah. Kogar zanima, naj postavi zgodaj zjutraj blago na rob ceste, od koder ga bodo občinski uslužbenci odpeljali v odpad. Ne bodo pobirali gospodinjskih strojev in plastičnih predmetov.
GORICA
VITTORIA 19.45-22.00»Gli occhi del de-litto«. Ob 24. mi »Othello«.
CORSO 17.30-19.45-22.00»Proposta indecen-te«. Prep. mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00-20.00-22.00»Singles, 1’amoie e un gioco«. L Bridget Fonda.
TRŽIČ
COMI TNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30 -22.00 »L’armata delle te-nebre«.
0] LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
» AL GIARDINO (Baldi-ni), C. Verdi 57, tel. 531879
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa-bris), UL Cosulich 117, tel. 711315
Župnija sv. Martina v Doberdobu in SKPD Hrast.
Jutri, 9. 5., v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu ob 10. uri.
LATINSKA MAŠA V ČAST SV. VINCENCU
Avtor: Vinko Vodopivec; izvaja: moški pevski zbor Franc Zgonik iz Branika; dirigent: Gvido Filipčič; organist: Marij Pavlica. Izvedba bo posvečena pokojni pesnici Ljubki Šorli -Bratuž.
POKROVITELJ: Svet slovenskih organizacij
NOVICE
RUSIJA / ZASEDANJE USTAVNE KOMISIJE
VELIKA BRITANIJA
Nov predsednik šrilanke
COLOMBO - Srilanski parlament je danes soglasno izvolil novega predsednika države, naslednika ubitega Ranasinga Premadasa.
Dolžnost bo prevzel dosedanji premier, 71-letni Dingiri Banda Vidžetunga, elan vladajoče Združene nacionalne stranke. V nagovoru parlamentu je novi predsednik zahteval podporo opozicije pri ustavitvi nasilja in obljubil združitev etnično in politično razdeljene Šrilanke. (STA/AFP)
Atentat na predsednika Havla?
PRAGA - CeSka policija in notranje ministrstvo sta vCeraj zanikala obstoj dokazov o zaroti proti predsedniku Vaclavu Havlu. Minister za notranje zadeve Jan Ruml je namreč v Četrtek povedal, da je policija na podlagi anonimne prijave aretirala pet osumljencev, državljanov samozvane ZRJ, ki naj bi pripravljali atentat na Češkega voditelja, v najnovejsi izjavi pa ministrstvo sporoča le, da bo pet oseb, doma iz nekdanje Jugoslavije, »izgnanih zaradi kriminalne dejavnosti«. V omenjenem anonimnem pismu je zapisano, da bodo Črnogorski skrajneži ubili predsednika Havla zaradi njegove izjave v Beli hiši prejšnji mesec, ko se je zavzel za letalski napad na srbske položaje v BiH. (Reuter)
Iz Liberalne internacionale izključili Haiderjeve svobodnjake
SOFIJA- Predsedstvo Liberalne internacionale je predlagalo, naj iz te organizacije izključijo »liberalno« avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ), ki jo vodi Jörg Haider, ker naj bi-spodbujala sovraštvo do tujcev, je povedal generalni sekretar Liberalne interhacionale Julius Maaten.
Predlog predsedstva pomeni že tudi dejansko izključitev Haiderjeve svobodnjaške stranke, saj bi sicer morali počakati do 10. julija, ko naj bi to storil Izvršni odbor Liberalne internacionale. Generalni sekretar svobodnjakov Walter Meischberger pravi, da je sicer presenečen, vendar stranki to ne bo škodilo, saj si bodo Avstrijci ustvarili lastno mnenje o tem. (AFP)
Hasbulotov si je omislil svoj osnutek ustave
Boris Jelcin pa se je udeležil žalnega shoda za padlim policistom
Slabi časi za konservativce
Hud poraz vladajoče stranke na lokalnih volitvah
MOSKVA - Voditelji ruskega parlamenta so na petkovem zasedanju ustavne komisije predstavili svoj osnutek nove ustave in ga že poslali voditeljem v posamezne pokrajine Ruske federacije, da bi jo podprli tudi oni. Zasedanje je vodil Jelcinov nasprotnik predsednik parlamenta Hasbulatov, ki je predsednikov osnutek nove ruske ustave označil za temelj avtokracije. Zasedanje je potekalo brez Borisa Jelcina, ki je predsednik ustavne komisije. Po sedanji ustavi lahko ustavne spremembe sprejme samo zakonodajno telo, to je kongres ljudskih poslancev, medtem ko Jelcin trdi, da mu podpora ljudstva na nedavnem referendumu daje pravico, da pri sprejemanju ustave ne upošteva poslancev kongresa. Oleg RumjanceV, sekretar ustavne komisije in avtor parlamentarnega osnutka ustave, je dejal, da bi Jelcinova ustava predsednika ustoličila kot carja oziroma kot »oblast v senci«. To pa po njegovem mnenju spominja na politbiro komunistične partije. Rumjancev je dejal, da bo Rusija novo ustavo dobila septembra lai oktobra.
Ce bi prišlo do še globlje politične krize, bi Jelcin, Ce bo sprejeta njegova ustava, lahko razpustil parlamet in razpisal nove
volitve. Osnutka ustave se razlikujeta tudi glede delitve oblasti med centrrom in regijami ter posameznimi republikami.
Jelcin pa se je pridružil tisočem Moskovčanov, ki so se udeležili žalnega shoda ob smrti pripadnika posebnih policijskih enot Vladimirja Toloknejeva, ki je umrl v sredo. Tolo-knejev, ki ga je med prvomajskimi neredi v Moskvi stisnil tovornjak, je prva žrtev političnega nasilja po neuspelem državnem udaru avgusta 1991 leta. Med prvomajskimi izgredi je bilo ranjenih okoli 600 ljudi. O tem, kdo je kriv za izbruh nasilja sta se medsebojno obtoževala tudi ruski predsednik Jelcin in predsednik parlamenta Hasbulatov.
Žalnega shoda pa se ni udeležil nihče od konservativnih elanov parlamenta, kar je reformist Lev Po-nomarjov označil za moralno degradacijo parlamenta. Eden od policijskih Častnikov, ki se je udeležil shoda, je dejal: »Zadnjic smo bili zelo pasivni, toda na nedeljskih demostracijah bomo bolj odločni. Ce bo treba, bomo demonstrante nagnali vse do Berlina.« V nedeljo bodo na Rdečem trgu namreč kljub prepovedi javnih shodov demonstracije ob 48. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom.
(Reuter)
Jelcin se je poklonil policistu, ki je umrl med prvomajskimi neredi v Mosvki (Foto: AP)
Aua Kosak / London
LONDON - Britanska konservativna stranka je v Četrtek “ na nadomestnih volitvah v Newburyju in na volitvah 47 okrajnih svetov v Angliji in Walesu doživela nepričakovano -velik poraz. Glavni zmagovalci pa so liberalni demokrati, ki so si v Newburyju od konservativne stranke priborili parlamentarm sedež z vedno 22.000 glasov. Britanski komentatorji zdaj pravijo, da so ti rezultati »katastrofalen poraz« za konservativno stranko in s tem »senzacionalno slab« in »poniževalen rezultat« tudi za vlado. Konservativni dnevnik z najveCjo naklado The Sun pa bralcem sporoča volilne rezultate z naslovom: Mora za Majorja. Te volitve so namreč v bistvu najpristnejša javnomnenjska raziskava in sodba 25 milijonov volilnih opravičencev o vladni politiki. Res je, da vo-lilci navadno volijo drugače na splošnih volitvah kot na lokalnih, toda rezultat iz Newburyja, nekdanje »konservativne trdnjave«, je dovolj zgovoren. Pomenljivi so tudi rezultati okrajnih volitev, saj je na njih kot glavna tema prevladovalo gospodarsko stanje. Liberalni demokrati zdaj pravijo, da ta rezultat pomeni izrečeno nezaupnico vladi. Napovedujejo, da bo moral premier Major zaneslijvo zamenjati finančnega ministra Lamonta. Toda slabe novice za konservativno stranko so prišle tudi iz
drugih krajev. Tako so na okrajnih volitvah v Angliji bj Walesu konservativci izgubili več kot 450 sedežev in vedno v 15 od 16 okrajnih svetov. Laburistom se je posrečilo dobiti 90 sedežev in večino v enem svetu. NajveCji zmagovalci pa so liberalni demokrati, ki so si pridobili 400 riovih sedežev. Tako imajo zdaj laburisti večino v 14 okrajnih svetih, liberalni demokrati v treh, konservativci v enem in neodvisni prav tako v enem-Kar 28 okrajnih svetov je »visečih«, to pa pomeni, da v teh svetih nobena stranka nima večine. To je tudi najve-Cje število takšnih svetov v Angliji in Walesu doslej. Val nezadovoljstva, ki ga kažejo volilni rezultati, bo nedvomno prisilil vlado, da bo temeljito razmislila o svoji strategiji in stilu vodenja,'kar že glasno zahtevajo nekateri poslanci konservativne stranke. Premier Major pa se bo verjetno v odgovor na to moral odločiti za nekatere spremembe v ministrskem svetu, pritisk za zamenjavo finančnega ministra Lamonta pa bo zdaj nedvomno večji. Čeprav je rezultat teh vo-
lilcev za konservativno
stranko, porazen, pa je prav mogoče, da si bodo konservativci do splošnih volitev položaj utrdili, zlasti ce bodo gospodarski rezultati boljši in se bodo napovedi o zaključku recesije končno ure-sniefie.
NEMČIJA / PO ODSTOPU BJÖRNA ENGHOLMA
Vsi tekmeci za prestol nemške socialdemokracije
Ženska naslednica Willyja Brandta bi najbrž pritegnila volilke
Drago Flis / Radio Slovenija
Po politični samoodstrani-tvi Bjöma Engholma iz vrha SPD se v Ohlenhauerjevi hiši -oziroma banki, kjer domuje vodstvo SPD, vrti kadrovski vrtiljak SPD mora Cimprej določiti vodstvo, saj je le tako nekaj upanja, da bi se kanclerski kandidat vsaj za silo profiliral do volitev leta 1994. Očitno je v stranki kar nekaj kandidatov, ki se Čutijo docela sposobne za vodenje stranke in za kanclersko kandidaturo. Toda v tem prvem grmu že tiči zajec. »Upanje« stranke Engholm je bil predsednik in kanclerski kandidat ter še ministrski predsfednik Schleawig - Hol-steina obenem. Stranka je severnjaku zaupala vse položaje, da bi se tudi na zunaj pokazala za enotno. Ali naj zdaj te položaje personalno 1’oci? Odgovora Se ni. Kandidati, ki imajo manj možnosti, da bi se poskusili kot kanclerski preten-. denti, zagovarjajo delitev fun-
kcij. Tako je na primer svojo kandidaturo za predsednico SPD že napovedala hessenska poslanka SPD Heide-Marie Wieczorek-Zaul, ki je bila v svojih mladih političnih letih znana kot »rdeCa Heidi«. Na to zdaj spominjajo samo take barve lasje, v letih političnega dozorevanja pa se je naučila precejšnje spretnosti nastopanja v medijih. Kandidatka za predsednico SPD je tudi voditeljica bavarske SPD Renate Schmidt. Schmidtova bi bila tako prva espedejevska predsednica z Bavarske, kjer SPD nima omembe vrednega zaledja, zato od tam pomembnejši funkcionarji stranke niso prihajali. Ovdovela mati treh otrok iz Niimberga ima spričo dolgoletne kariere v Bundestagu dobre možnosti za uspeh. Ce bi se SPD odločila za žensko
predsednico, bi nedvomno pridobila dodatne glasove, Čeprav je žensko povečanje glasov navadno omejeno. Poudariti pa je treba, da SPD ženskim vprašanjem res namenja več pozornosti, omenjeni funkcionarki pa sta tudi sami prišli v vrh SPD zaradi »ženske kvote«, ki jo ima edinole ta stranka.
Seveda pa ima SPD tudi kandidate, ki pa se bolj nagibajo k skupni kandidaturi tako za kanclerja kot tudi za predsednika stranke. Tako Gerhard Schröder iz Hannovra sprejema samo dvojno kandidaturo, postavil pa je že tudi pogoj, naj bi SPD leta 1994 na volitvah nastopila skupaj z zelenimi, kot je bilo to v njegovi zvezni deželi Spodnji Saski.Naj-hitreje je šlo doslej mlademu ministrskemu predsedniku iz
srednjega Rena, torej pokrajine Porenje-Pfalško, Rudolfu Scharpingu, ki ne skriva ambicij niti za vodstvo stranke niti za kanclerjev urad. Scharping uraduje v nekdanjem uradu kanclerja Helmuta Kohla, ki je bil nekoč ravno tako ministrski predsednik v renskem Mainzu. Zakaj pa ne bi šel za njim še v bonnski urad? Politični vnuki Willya Brandta, nekateri pravzaprav že pravnuki, so torej napovedati svoje želje, vsi si seveda želijo, naj bi se o vodstvu odločilo Cimprej. Stranko zdaj komisarsko vodi pravzaprav socialnodemokratski veteran Johannes Rau, ki skuša mladce pomiriti s svo-jim predlogom o »mirnejšem ravnanju« pri izbiri vodstva stranke. Ministrski predsednik Severnega Porenja Westfalije nima možnosti za ponovno kandidataro proti Kohlu, zato pa je kot nalašč za jeziček na tehtnici.
r NEMČIJA / UPOR DELAVCEV
Skrite pasti stavke
BERLIN - Stavka, ki se širi v vzhodni Nemčiji, utegne spraviti na kolena številna mala podjetja, na večino velikih multinacio-nalnih podjetij pa ne bo vplivala. Stavka delavcev v jeklarski in kovinarski industriji je morda celo dobrodošlo oljašanje za in-dutrijske veje, kakršna je na primer nemška avtomobilska industrija, ki ima težave s prevelikimi zmogljivostmi. Letos se bo njena proizvodnja najbrž skrčila za dvajset odstotkov. F. Steinkuehler je vodja sindikata IG Metali, ki je popeljal v stavko 37.000 vzhodnonemških delavcev in jo namerava razširiti na vseh pet dežel naslednji teden, Ce bodo pogovori o rešitvi problema, ki teCejo že pet dni, neuspešni Delavci stavkajo zato, ker so delodajalci pre-
lomiti obljubo, da bodo do leta 1994 dvigniti place na raven tistih v zahodnem delu države. Po dogovoru iz leta 1991 bi se morale plaCe v vzhodni Nemčiji od 1. aprila povečati za 26 odstotkov. Toda delodajalci zaradi težavnih razmer v gospodarstvu namesto dogovorjenega ponujajo samo devet odstotkov. H. Kriegbaum, predstavnik združenja nemške strojne industrije v Frankfurtu, je dejal, da bo stavka prizadela večinoma manjša podjetja. Dejal je še, da je proizvodnja na vzhodu 32 odstotkov v primerjavi z zahodnim nivojem in da plač, ki so trenutno na ravni 49 odstotkov zahodnih zaslužkov, nikakor ni mogoče dvigovati, ne da bi to unieilb številna podjetja.
(Reuter)
Ministrstvo za obrambo ZDA je oblikovalo odbor za zaznamovanje 50. obletnice druge svetovne vojne. Američane naj bi seznanili z vojno kot osrednjim dogodkom 20. stoletja in podelili priznanja veteranom. Prva spominska slovesnost je ' bila v Washingtonu, kjer so odprli muzej holokavsta. Ameriški predsednik Clinton je nanjo povabil predsednike nekdanjih zavezniških držav, med njimi slovenskega Milana KuCana.
Po naključju se je istega dne predsedstvo IO Nove Gorice seznanjalo z načrtom zaznamovanja 50. obletnice zloma fašizma in plebiscitarne odločitve Primorcev za priključitev k matični domovini. Predsedujoči je zahteval pojasnilo borcev, kdo in v Čigavem imenu je povabil Milana KuCana za slavnostnega govornika na
Lado Pohar
osrednji-prireditvi 12. septembra v Novi Gorici.
Na prireditvi v Washingtonu so s ceremonialom in v uradni publikaciji dati vse priznanje osvoboditeljem in reševalcem preganjanih Zidov in antifašistov v drugi svetovni vojni, posebej 53 zavezniškim vojaškim enotam, ki so sodelovale pri osvobajanju nacističnih taborišč smrti. NavzoCe so bile s svojimi bojnimi zastavami. Med njimi je bil prapor enot K. korpusa, ki so osvobodile taborišče Rižarna v Trstu. Na komemoraciji v
Arlingtonu je nastopala godba ameriške vojske in zaigrala tudi partizansko himno Hirsha Glicka, poljskega Člana Združene partizanske organizacije, ki so ga nacisti ubiti leta 1944.
V skoraj istem Času je slovensko obrambno ministrstvo prepovedalo svojemu oktetu Moris nastop na proslavi Dneva upora slovenskega naroda 27. aprila v Cankarjevem domu v Ljubljani, Ceš da »noCejo imeti nie s tem«. Na splošno osuplost in negodovanje obiskovalcev je zato osrednja
prireditev ostala brez pete partizanske pesmi. Na komemoraciji v Arlingtonu je nastopil tudi šolski pevski zbor Alice iz Deala. Organizatorji so s tem podčrtali pomen vzgojnih dejavnosti v programu, ki ga bo uresničeval muzej holokavsta. V njem bodo obnavljali tudi spomin na poldrugi milijon pobitih otrok. Slovenski minister za šolstvo prejšnje vlade je nasprotno, z okrožnico zavezal občinske skupščine, da odpravijo vsa imena šol, povezana z NOB. PriporocU jim je tudi, naj se
ne udeležujejo komemoracij ob dnevu mrtvih ati dnevu upora proti okupatorju. Te njegove »obznane« tudi novi minister še ni preklical. V Novi Gorici, kjer so na primer spremenili ime šole K. korpusa, zdaj »išCejo primeren vojaški objekt«, ki naj bi v prihodnje nosil to ime. Idrijska občinska skupščina, ki je lani izsilila spremembo imena šole - spomenika NOB v Cerknem, pa zavlačuje s ponovno uvedbo prejšnjega imena, ki so ga pisno zahtevali šolski svet in odborniki skupščine.
Med uradnimi razgovori Milana KuCana z Billom Clintonom in Alom Gorom sta slednja naglasila prispevek slovenskega naroda in partizanov k zavezniškim prizadevanjem. Nekateri predstavniki naše države, ki razglašajo željo po vključevanju v Evropo in svet, pa si, kot kaže, prizadevajo, da bi ostal naš prispevek še naprej v senci. Razstava o rešenih zavezniških letalcih med NOB na Slovenskem, je od lanskega odprtja v Ljubljani obiskala že sedem pokrajinskih središč. Muzej novejše zgodovine, ki jo, je postavil, pa ni dobil od ustreznega ministrstva še nikakršnih sredstev. Prav tako od slovenske države ni pomoči in podpore, da bi uresničili željo ameriških veteranov in del te razstave prenesti v kak muzej v ZDA
Teden pod povečevalom
Svet se začenja in končuje v Bosni. V luksuznem hotelu z zavajajočim imenom Rajska dolina na pobočju nekdanjega jahorinskega smučišča se je minuli teden odigralo novo dejanje igre za »novo svetovno ureditev« - in z njim nova partija pokra duhovnih očetov velike Srbije proti mednarodni skupnosti.
Poslanci skupščine samooklicane Republike srbske so v sredo zavrnili Vance-Ownov mirovni načrt za Bosno, pa Čeprav ga je v Atenah podpisal njihov voditelj Radovan KaradžiC in kljub prošnjam srbskih voditeljev CosiCa in Miloševiča ter njunega grškega prijatelja Micotakisa. Upravičeno lahko podvomimo o iskrenosti pritiskov iz Beograda. Miloševičev režim še vedno stoji na istih temeljih kot pred dobrimi petimi leti, ko je z gesli o veliki Srbiji pokopal vse svoje politične tekmece. Beograjski vo-ždi, ki stojijo ali padejo na zamisli velike Srbije in na nenehnih vojnah v svoji okolici, so mirovni načrt najverjetneje blagoslovili samo zato, ker so poznali ali predvidevali odgovor predstavnikov bosanskih Srbov. In upali, da bo svet kljub pogajanjem ameriškega državnega sekretarja Christo-pherja z Evropejci in sestankom zveze Nato enako strah vojaškega obračuna s Srbijo kot vseh trinajst mesecev krvave bosanske tragedije ter hrvaške in slovenske pred
Barbara Kramzar
njo.
Pale so samo nadaljevanje srečanja najmočnejših držav sveta pred tednom dni v Washingtonu. Finančni ministri skupine G-7 so se dogovarjali o zmanjševanju ameriškega proračunskega primanjkljaja, povečanju japonske porabe in zmanjšanju evropskih obrestnih mer s figo v žepu. Dokler lahko katerakoli od velikih sil sveta upa, da bo pretentala druge in sama določala pravila igre sveta, ne bo spoštovala salonskih dogovorov. In dokler ne bodo jasna razmerja med velikimi, bodo Srbi upali, da jih lahko vse skupaj izigrajo.
Tudi mednarodni mirovni naCrti za Bosno imajo svoje kriterije, po katerih jih lahko ocenjujemo: samo tisti, ki bodo spodrezali prave korenine srbskemu ekspanzionizmu, bodo rešili bosansko krizo in preprečili kosovsko, makedonsko, grško, romunsko, madžarsko... Ameriške predloge, ki zahtevajo bombardiranje srbskih vojaških oporišč v Bosni in njihove preskrbovalne poti ter oborožitev Muslimanov, bomo zato lahko ocenjevali šele po rezultatih, Ce jih ne bo spet preprečila Evropa, ki se kljub svojemu bogastvu in oborožitvi še ne zna obnašati kot velesila konca dvajsetega stoletja.
V optiki Bosne lahko ocenjujemo tudi druge pomembne mednarodne dogodke tega tedna.
Stavka jeznih vzhodnonemških delavcev strojne in jeklarske in industrije, ki jim delodajalci nočejo izplačevati dogovorjenega približevanja zahodnonemškim plačam, ima svojo logiko neurejenega novega sveta po padcu berlinskega zidu, ki jo je znal tako briljantno izkoristiti Slobodan Miloševič. Nemški delodajalci imajo seveda prav, ko opozarjajo na nizko produktivnost vzhodnonemških delavcev in na velike težave pri plačevanju združitve. Toda pred štirimi leti in pol so zahodnjaki »ostijem« obljubljali nebesa, da bi lahko Nemčija spet postala velika sila. Balkansko logiko ima celo uboj šrilanške-ga predsednika Rana-singha Premadasa: gverilsko gibanje tamilskih Tigrov, ki je najverjetnejši krivec za napad med prvomajsko proslavo, se s takšnimi dejanji bojuje za odcepitev.
Nekaj dogodkov minulega tedna pa ima vendarle korenine tudi v drugih zakonitostih sveta in človeške duševnosti, ki so prav tako prastare kot mednarodni boj za prevlado: voditelj nemških socialdemokratov Björn Engholm je moral odstopiti zaradi laži, nekdanji francoski premier Beregovoy pa se je ustrelil, ker ni mogel prenesti volilnega poraza in obtožb o vpletenosti v finančne škandale. Na tem svetu res ni nie novega.
SVET
Sobota, 8. maja 1993
________BIH / TIHOTAPSTVO___
Kako Muslimani dobivajo orožje?
Pomagajo si s človekoljubnimi konvoji
,___________INTERVJU Z VUKOM DRAŠKOVICEM_______
»Slobodan Miloševič je piroman, ki si je nadel obleko gasilca«
O možnosti državljanske vojne v Srbiji - Ponovno snidenje Slovencev in Srbov?
SARAJEVO - »Po vsej verjetnosti so muslimanske sile večkrat uporabile tovornjake Človekoljubne pomoči ZN za tihotapljenje streliva y oblegano prestolnico Sarajevo,« se glasi ugotovitev Preiskave, ki so jo vodili ZN. Preiskava se je začela v zace-jku aprila, potem ko so srbske sile na mejnem prehodu zunaj Sarajeva odkrile na bsoce nabojev, ki so bili skriti med zaboji človekoljubne pomoči, namenjene na območja, ki so pod nadzorom vlade BiH. »Poročilo lahko sklenemo z ugotovi-Nijo, da so Muslimani uporabljali tovornjake Visokega komisariata za begunce ZN lUnhcr) za prevoz streliva iz “Utmirja v Dobrinjo,« je v Potek izjavil John McMillan,
predstavnik Unchr. Po vsej verjetnosti se je to dogajalo kar nekaj Časa, tako da je bilo pretihotapljenega precej streliva. Butmir in Dobrinja sta pod nadzorom vlade BiH pri sarajevskem letališču, za katero skrbi Unprofor. McMillan je tudi izjavil, da so si ZN zelo prizadevali, da se tihotapljenje ne bi nadaljevalo, saj je povzročilo precej neprijetnosti, ko so ga odkrili. Srbski oficirji so namreč cele mesece obtoževali ZN, da vladne enote BiH oskrbuje z orožjem in strelivom. Človekoljubno pomoC, ki jo pripeljejo z letali, uskladiščijo na sarajevskem letališču, od koder nadaljujejo pot s tovornjaki. Unchr je veC mesecev zagotavljal pomoC tako Butmirju kot
Dobrinji, in sicer v okviru svoje človekoljubne misije v Sarajevu. Čeprav je Butmir sestavni del Sarajeva, je zunaj srbskih položajev in ima zato dostop do orožja in streliva, ki je pretihotapljeno v Bosno kljub prepovedi. Dobrinja pa sodi v oblegano območje, zato prav tako krvavo potrebuje strelivo kot Številni deli Sarajeva. Preiskava je pokazala, da so strelivo podtaknili v zabojnike Unchr, ko so ti na tovornjakih peljali v Butmir in ga potem razložiti skupaj z zabojniki, Ce so prispeti v Dobrinjo. Operacija je bila precej tvegana, saj se je posamezen zabojnik lahko večkrat vrnil v Butmir, preden je sploh prispel v Dobrinjo. Očitno je do tega prišlo tudi 8. aprila, ko so strelivo odkrili na tovornjaku, namenjenem v Butmir. Preiskava na letališču je odkrila približno 9.000 nabojev streliva in 24 vreč smodnika. Unprofor je za svoja opravila najel veliko krajevnih prebivalcev, Muslimanov, Srbov in Hrvatov kot voznike, prevajalce in skladiščnike. Očitno so nekateri med njimi poiskati vrzeli in se ukvarjali tudi s tihotapljenjem streliva. Predstavnik Unchr je povedal, da odslej teh vrzeli ne bo veC in da bo zdaj nadzor lažji. Povedal je, da bodo zabojnike ločili tako, da isti zabojnik ne bo nikoli hkrati potoval v Butmir ati Dobrinjo in da ne bodo pustili zabojnikov nezastraženih.
(Reuter)
Džamije izginjajo
BEOGRAD - V sevemobosanskem mestu Banja Luki ®° v petek razstrelili dve znameniti mošeji iz 16. stoletja, folicija je izpraznila območje okrog Ferhat-Paseve mose-j® in mošeje Amaudija, vendar ni hotela dati nobene izja-v®. Ferhat-Paseva džmnija, ki je veljala za eno najlepsih inošej v nekdanji Jugoslaviji, je bila zgrajena leta 1583. džamijo Amaudija so zgradili štiri leta pozneje, leta ISS?. Eksplozija sicer ni porušila minareta Ferhat-Paseve c*žaniije, vendar je bil tako hudo poškodovan, da so ga niorali porušiti, kot zatrjujejo omenjeni viri. Med poroCi-
ki jih je prejel Unchr, je tudi novica, da je bila poškodovana tudi tretja džamija, Čeprav niso sporočili nobenih Podrobnosti. Razstreljevanje džamij je zelo pogosto poce-tje v 13 mesecev trajajoči bosanski vojni. Zanj so navadno kriviti pripadnike srbskega radikalnega vodje Voji-stava Seslja. Pet džamij so razstrelili v eni sami noCi mar-^ v Bijeljini, pri Čemer je po vsej verjetnosti slo za deja-• dja srbskih vojakov, M so s tem maščevati smrt svojih soborcev, ubitih v muslimanski zasedi.	Reuter
BEOGRAD - Ko je slisal za končno odločitev Skupščine Republike srbske o nekakšnem novem referendumu, ki ne pomeni drugega kot NE Vance-Owno vemu mirovnemu naCrtu, se je vodja najveCje, Ce že ne edine srbske opozicijske stranke prijel za glavo: Ati spet?! Ta »spet« ne pomeni nič drugega kot vojno! Ko se je po nekaj minutah zbral, je Vuk DraskoviC objavil sporočilo: » Na Palah je zmagala Sest let trajajoča politika Slobodana Miloševiča. Minimum politične odgovornosti zahteva od Miloševiča in CosiCa, da takoj ponudita svoj odstop. «
Miloševič se je čez noč spremenil v mirovnika, hkrati pa je utišal opozicijo, saj tudi ta zahteva isto: konec vojne! Za kakšno novo potegavščino gre?
Gre za piromana v uniformi gasilca. Njegova filozofija je skrajno jasna - Ce hoče ogenj gasiti, ga mora najprej prižgati. Pri vseh svojih dosedanjih potezah je lastni narod uporabljal za slamo in vžigalice. Niso rešeni ne problemi Srbov na Kosovu, ne problemi Srbov na Hrvaškem, ne problemi Srbov v BiH. Nasprotno, narasli so do tragičnih razsežnosti, saj Miloševičev cilj ni bil v tem, da bi jih rešil, pac pa je si s pomočjo teh stisk hotel utrditi in ohraniti oblast. S poslušnimi, a bolestno ambicioznimi Srbi zunaj Srbije je dolgo držal v Šahu Srbijo, Jugoslavijo, Evropo in celotno
mednarodno skupnost. Ta igra gre zdaj h koncu. Ce * upoštevam vse to, ne morem reči, da je Miloševič s svojimi najnovejsimi manipulacijami svetu zaprl usta in utišal opozicijo, kot pravite. Formalno stoji zdaj na Stališču sveta in srbske demokratične opozicije, a kot običajno z usodno zamudo in pri vsem tem neiskreno. Piroman in gasilec v njem sta porabila tudi zadnjo vžigalico in poslednjo kapljico vode.
Ali se v Srbiji pripravlja izredno stanje? Kako se bo mogoCe potem upreti režimu?
Dve možnosti obstajata: da v Srbiji z ukazom odpravijo dosedanje, kakršnekoli že so, oblike demokratičnega življenja, da v primeru tujega vojaškega posega razglasijo vojaško stanje ali da ob resnejši ogroženosti režima zaradi nezadovoljstva državljanov razglasijo izredno stanje.
Ce bo prišlo do vojnega stanja, se bojim, da se bo ponovilo leto 1941 in da bo v Srbiji hkrati z obrambno vojno izbruhnila tudi klasična državljanska vojna. Splošna mobilizacija bo potisnila orožje v roke tako privržencem kot nasprotnikom nacional-komunistov na oblasti. Ce se bo režim odločil za izredno stanje, bo pri Se tako strogem ravnanju trajalo samo nekaj dni. Ne prvo ne drugo nima nobenih resnih možnosti, da bi v Srbiji zatrti demokracijo.
Ali se Srpsko gibanje obnove te pripravlja na nadaljevanje demonstracij iz
Žarko Rajkovič / Beograd
minulega vidovdanskega sabora? Kako bo do tega sploh prišlo, ko je že pol milijona mladih in najpametnejših Srbov, ki so v glavnem podpirali vas, odšlo čez mejo?
Glavne priprave za vidovdanski sabor, za katerega ni nujno, da bo prav na Vidov dan, ima v rokah oblast s svojo politiko. Glavni organizator vidovdanskega sabora
bo tokrat nesreča, v katero so Srbijo pahniti.
Kako si predstavljate naslednje velike demonstracije, za katere ste izjavili, da ne bodo mirne? Miloševič ima več policije kot vojske, in ta je zares njegova, ker jo plačuje. Poleg tega so z njim tudi begunci, ki so za skorjico kruha, Id jim jo daje, pripravljeni opustošiti celo Srbijo.
Vuk Draškovič, voditelj SPO
Ko sem izjavil, da naslednje velike demonstracije ne bodo mirne, sem samo ocenil možen razvoj dogodkov v Srbiji. Kar zadeva policijo, vojsko in begunce, pa mislim, da je tu precej poenostavljanja in mistifikacij. Pri vseh teh treh skupinah obstajajo ljudje z zelo različnimi političnimi prepričanji. Po nekaterih naših najnovejših raziskavah nobena od teh Miloševičevih opor niti približno ni več tako trdna, kot je bilk Se pred nekaj meseci.
Kaj si nasploh mislite o beguncih? Razen tistih, zares nesrečnih, sem v Beogradu videl tudi številne begunske gospode, ki so najprej parkirali svoj mercedes in se potem postavili v vrsto za socialno pomoč.
Begunstvo je tista temna stian vojne, katere posledice trajajo najdlje, saj so rane v Človekovi duSi - zmeraj odprte rane. Ob problemih beguncev bo nastal nov kolektivni spomin, ki bo v naslednjih desetletjih pomenil resno in nevarno politično dejstvo, kljub nujni in neizbežni spravi med zdaj sprtimi narodi. Ta vojna bo v političnem smislu pustila za seboj Številne mine z zapoznelim vžigom. Zgodbe o gospodi v mercedesih niso izmišljene, mislim pa, da za celoten problem niso bistvene. V vojni se zmeraj pojavijo mešetarji s človeškim trpljenjem in bolečino, vendar je njihovo število v primerjavi z resničnimi nesrečniki
zanemarljivo. Sicer pa se lahko tudi v mercedesu prevaža ranjena duSa.
Nekaj javnih nastopov vaše soproge Danice je izzvalo burne reakcije. Zakaj te resnice, ki jo je izrekla Danica, niste povedali vi?
Moja soproga je članica Glavnega odbora stranke in je v nastopih, o katerih govorite, zastopala naSa sploSna in javnosti dobro znana stališča. Prvo javno obsodbo bombardiranja Dubrovnika je v Srbiji izreklo naSe SPO. Enako se je zgodilo z Vukovarjem, Sarajevom, Srebrenico... Ze od vsega začetka govorim tudi o odgovornosti srbske strani v tej vojni.
Kje in kako so se potrgale vezi med Slovenijo in Srbijo? Včasih so bili slovenski in srbski intelektualci »prvoborci« demokracije v nekdanji SFRJ. Ali obstaja upanje, da se bodo te vezi obnovile?
Razpad nekdanje Jugoslavije je dokončana zgodba. V tej zgodbi je poglavje o Sloveniji in Srbiji treba Sele napisati. Pokazalo se bo, prepričan sem, da vezi med obema narodoma sploh niso bile potrgane. Burna politična dogajanja in izginotje neke države, ki vsekakor sodi mednje, so slovenske in srbske intelektualce potisnili v dnevno politiko. Ko bosta slovenski in srbski narod opravila svoje zgodovinske naloge, bodo njihovi intelektualci znova tisto, kar so biti nekoč, in srečati se bodo pri nekem novem skupnem projektu!
MODRI TRAMVAJ
BALKAN / VOHUNSKA AFERA
»Resnično me je sram, da sem človeško bitje«
Branko Šomen
Včasih si človek zaželi spremembo: menjati do-mače kraje za tuje, obiskati neznana mesta, se srečati z novinfi ljudmi. Včasih je |o navaden izlet, drugič °eg pred resničnostjo, kdaj Pa kdaj samo poskus, pobegniti pred samim seboj. Oditi iz Evrope v Ameri-ko, ni vec nobena pustolovščina kot v času KriSto-ra Kolumba, čeprav sem srečal v Kaliforniji ljudi, ki so govorili o tveganih po-ovigih, o begu iz Hrvaške m Slovenije.
Tako sem večerjal s hruško umetnico, uspeSno yvtorico risanih filmov, ki ]e pripovedovala, kako se )e brez denarja, brez dola-fia vkrcala na ladjo Vezuv j11 odšla v Kanado. Tam jo ]e v pristanišču, v spreje-|tini pisarni čakalo pet do-jarjev, ki jih je poslal brat, ja je prav tako pobegnil iz Nrvaske. Za ta denar si je sredi februarja kupila pomaranče in kilogram že narezanega kruha, ki je bil v®s mehak in bel kot nolak... Na hrvaškem pi-kniku je begunka iz hrvaške vasi Skabmje pripovedovala, kako so četniki za-jdali njenega očeta in mater ter ju mrtva vrgli v vodnjak na njihovem doma-Ce® dvorišču. Njen brat, znani zdravnik, je prišel neko noc kradoma iz Zadra do domačije, klical je starše iz hiše, vendar niso noteli z njim. Vedeli so, kaj jih čaka, in hoteli so nrnreti v hiši, v kateri so se jodili. Zdaj jih ni več, hiša ]e požgana, vodnjak je zastrupljen.
Bosanski intelektualec, ki je začel izdajati svoj mesečnik Bošnjak, je svoje iuksuzno stanovanje na aveniji Wilshire opremil z
barvnimi fotografijami Sarajeva in Mostarja v upanju, da bosta obe mesti v prihodnje Se lepši, brez sledov po vojni. Na večerji, na katero je povabil prijatelja iz San Francisca in njegovo soprogo (iz Banja Luke), prijateljico iz Sarajeva in njenega moža (iz Londona), mojo soprogo iz Osijeka in mene (iz
Murske Sobote), pri Čemer je bila gostiteljeva žena iz Poljske, smo govorili samo o vojni na Balkanu, kajti minilo je leto dni, odkar so vojaki srbske vojske skupaj s četniki napadli Sarajevo. Ves večer se nismo mogli izvleci iz besednih pasti, ki nam jih je vojna nataknila kot nevidne uzde, da bi nas ugo-
nobila daleč od vsakdanjega sovraštva, groze in nasilja ter njihovih posledic.
Dan kasneje sem bil na kosilu s svojim starim prijateljem, Češkim režiserjem Ivanom Passerjem, ki je lani posnel televizijski film o Stalinu v dveh delih ter dobil zanj štiri ameriške globuse. Pripovedoval je, kako je za prgišče dolarjev najel Kremelj, kako je ruska policija za nekaj dni izselila Jelcina, kako je bil edini režiser, ki je lahko snemal v rojstni hiši Vladi-mira Iljiča Lenina (znova samo za sto dolarjev podkupnine), toda pogovor se je zelo hitro zasukal in preselil na Hrvaskb pa v Sarajevo, Srebrenico in Tuzlo in Ivan j^ poslušal še eno interpretacijo, še eno žalbs-tno poročilo iz prve roke ter na koncu priznal, da ne bere več Časopisov, da ne gleda televizije, kajti vsakič, ko slisi novice z balkanskih bojišč, se zgrozi nad okrutnostjo novokom-poniranih bojevnikov. In tako mi je nekajkrat zatrdil: »Veš, ko vse to gledam, me je sram, da sem človeško bitje, da sem 'human be-ing! ’« A kaj naj rečemo mi, Ivan, ki smo bili vsa ta leta tako prekleto naivni, slepo zaverovani v frazo bratstva in enotnosti, ter .yerjeli, da potrebujemo silno armado, ki nam je odžirala ne samo kruh, marveč standard in ugled in ki edina ni imela in nima ničesar skupnega s človečnostjo; ne ona, ne njeni bivši oficirji, ne sedanji srbski in Črnogorski vojaki... V televizijskih prenosih so človeška bitja samo žrtve, v glavnem zaklane in mrtve, dragi moj Ivan.
Srbija pozna ameriške načrte za poseg v Bosni
Aretirali Stivena Laiasa, ki naj bi Srbiji posredoval zaupne podatke tudi o ameriškem vojaškem posegu
ATENE - Ali ima sestanek, ki se je končal s Kara-džičevim podpisom Vance-Ownovega mirovnega načrta, kakšno zvezo z aretacijo uslužbenca ameriškega veleposlaništva v Atenah, ki je osumljen vohunjenja? Sodeč po pisanju grškega tiska, zagotovo. Grški Časopisi soglašajo, da je celotna vohunska afera, v kateri je glavni akter Štiridesetletni Američan grškega rodu Stiven La-las, namerno izbruhnila prav zdaj. V tem Času je namreč zrasel ugled grški diplomaciji, zlasti po Karadži-čevem podpisu v Atenah. Smisel taksne poteze je po pisanju grških časopisov, minimizirati grško diplomatsko zmago. Ne ve se Se, za katero državo' naj bi Stiven Lalas vohunil. Agencija Reuter je iz Washingtona sporočila, da je Lalas delal
Marjan Kos
za Grčijo. Toda grški tisk meni, da je slo za vohunjenje v korist Srbije. Lalas je profesionalni diplomat z vi-- sokimi pooblastiti in z dostopom do zaupnih dokumentov in je bil pred tem v Beogradu in Carigradu. V ZDA so ga aretirali agenti FBI.
Po izjavah neimenovanega predstavnika ameriškega State Departmenta je imel Lalas dostop do informacij, ki so se nanašale na razmere na območju nekdanje Jugoslavije, najverjetneje pa tudi do podatkov o morebitnem ameriškem vojaškem posredovanju na Balkanu. Ameriški časniki trdijo, da je Lalas, nekdanji vietnamski veteran, v zameno za tajne listine dobil 20 tisoč dolarjev,
vendar naj bi denar dobival od Srbov, kar je po svoje najbolj zanimivo.
Laiasa, ki je od leta 1983 delal v ameriškem State de-partmentu, od decembra 1990 pa v ameriškem veleposlaništvu v Atenah, so odkriti, ko so ga zalotiti v prostorih, kjer hranijo zaupne dokumente. Pooblaščena ameriška služba ga je zato začela zasledovati na vsakem koraku. Agenti so odkriti, da je Lalas nosil dokumente iz veleposlaništva in jih predajal za zdaj Se neznani osebi.
Premier Micotakis, ki je že sprožil preiskavo, se bo tako poleg afere prisluškovanja telefonom pomembnih grških politikov in javnih osebnosti moral spopasti Se z enim škandalom, ki že dobiva mednarodne razsežnosti.
______ISTRA / NOVE POBUDE
Tudmanu ni všeč povezovanje Ishe z Opatijo in kvarnerskimi otoki
PAZIN - Najbolj razvita hrvaška regija Istra bi se utegnila kmalu razširiti na območja, ki jih istrska županija ne zajema. Prebivalci Opatije in bližnjih manjših mest -Brseca, Lovrana, Ike, Icičev, Matuljev - ter prebivalci otokov Cresa in Lošinja zahtevajo, da jih tudi politično vključijo v sestav Istre, saj zemljepisno že pripadajo polotoku. Zagreb takih zamisli ne sprejema z naklonjenostjo, ker se boji, da bi se »klica« regionalizma, ki je za oblast zelo nevarna, razširila tudi čez Učko. Istrski demokratski sabor Ivana Jakovčiča, ki ima veliko privrT žencev tudi na spornih ob-
Goran Moravcek
moejih, je v ostrem navzkrižju s tistimi, ki želijo Hrvaško kot močno centralizirano državo. Jakovčič je napovedal zvezo mest in občin Istre in otokov, ki bo združevala osem mest in 42 občin. Tako si IDS kot zmagovalec na županijskih volitvah v Istri ustvarja posredno, mimo Zagreba, politično strukturo, za katero so glasovali tudi volilci na območju Opatije, Cresa in Lošinja.
Istra je zlasti vabljiva kot najbolj razvita turistična regija, ki bi z vključitvijo Opatije in dveh otokov dosegala
okoli 60 odstotkov hrvaškega deviznega zaslužka od turizma. Za državo, ki ima zaradi vojne velike finančne težave, je turizem glavno upanje, ki naj bi napolnilo državno blagajno, za Istrane pa adut, s katerim se lahko pogajajo z Zagrebom. Ekonomski strokovnjaki EDS so že izdelali svoj predlog gospodarskega razvoja Istre, po katerem tisti, ki denar služijo, z njim tudi gospodarijo. Po tej zamisli bi večji del od turizma prisluženih deviz ostajal v Istri. Tega pa osrednja oblast vsekakor ne bo dovolila, zato so navzkrižja med Istro in Zagrebom neizogibna.
NOVICE
Pomoč ženskam, žrtvam posilstev
VARES - Nemško dobrodelno združenje Komitee Cap Anamur želi v Zenici in Tuzli odpreti terapevtske centre, kjer naj bi psihologi nudili pomoč ženskam, žrtvam posilstev, in njihovim otrokom. Prvi tak center že deluje na otoku Pagu. Dr. Raimar Wigger, ki usklajuje dela pri projektu, je povedal, da želi združenje zagotoviti stabilno in varno okolje za 180 oseb, ki bodo poskušale premagati svoje psihološke travme, nastale zaradi vojnih strahot. V centru bo zaposlenih tudi deset ginekologinj, pediatrinj in svetovalk iz BiH, izšolal pa jih bo Komitee Cap Anamur. (STA/AFP) ,
Pripadniki modrih čelad imajo hude psihične težave
KOPENHAGEN - Danski obrambni minister Hans Häkkerup je pozval vojake, povratnike iz BiH, naj poiščejo psihiatrično pomoč. Psihiatri opozarjajo, da imajo pripadniki modrih čelad hude psihične težave zaradi strahot, ki so jim bili priča na območju spopadov, vendar pa pomoč zavračajo, saj se bojijo, da bi jih tovrstna kartoteka ovirala pri nadaljnji karieri. Tema je vznemirila javnost zlasti potem, ko je neki 19-letni vojak po vrnitvi domov ubil svoje nekdanje dekle. (-STA/DPA)
Vlada v BiH obsoja Micotakisa
SARAJEVO, ATENE - Bosansko-hercegovski radio je včeraj sproročil, da »vlada v Sarajevu navzočnost grškega premiera Micotakisa na zasedanju parlamenta samozvane Republike Srbske označuje za resno kršitev suverenosti BiH.« Premierov obisk na Palah so označili za »veliko nesramnost«. Grška vlada je očitke že zavrnila, njen tiskovni predstavnik pa je izjavil, da je Konstantin Micotakis, potem ko je doumel resnost razmer, želel pripomoči k uspehu mirovnih prizadevanj. (STA)
SLOVENIJA
Sobota, 8. maja 1993
STO DNI VLADE
Uspehi in neuspehi
Težave so bile večje, kot so si predstavljali ob nastopu
LJUBLJANA, 7. maja -Vlada se je srečala z vrsto vprašanj - od omejevanja plač, sprejema proračuna do lastninjenja in številnih afer, ki so bila težje rešljiva, kot'je pričakovala ob svojem nastopu pred dobrimi tremi mesecemi, je ocenil predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek na današnji novinarski konferenci, na kateri je predstavil rezultate na gospodarskem, notranjem in zunanjepolitičnem področju po preteku vladnih sto dni.
Enoodstotno aprilsko inflacijo je izpostavil kot dober rezultat stabilizacijsko naravnane ekonomske politike v tem obdobju. Vlada bo tako kot doslej tudi v prihodnje posebno pozornost namenila plačam in umiritvi želje po njihovi rasti, Ce gospodarski rezultati tega ne bodo dopuščali. Ravnotežje na področju osebnih dohodkov bo dosegla s pomočjo sindikatov, s katerimi se je že pričela pogajati in jih ima po besedah Janeza Drnovška za »glavne pogajalske partnerje«, ki jih bo morala spoštovati tudi gospodarska zbornica.
Na mednarodnem področju je sprejem Slovenije v Mednarodni denarni sklad označil za uspeh, ki Sloveniji dviguje ugled v svetu, obenem pa pomaga domačim podjetjem. Pričakuje tudi, da bo podoben »skok naprej« zmogla Slo-
venija tudi v prihodnjem letu ob predpostavki, da se ne bo zlomila ekonomska politika, da bo domača valuta ostala stabilna in da ne bo socialnih nemirov. Med pomembnejše zunanjepolitične dejavnosti je uvrstil tudi pospešeno reševanje problemov s sosednjo Hrvaško, predvsem v zvezi z določitvijo meja, ter napovedal junijsko srečanje predsednikov slovenske in hrvaške vlade, ki se bosta pogovarjala o poteku meje med obema državama.
Lastninjenje podjetij,, vzpostavitev pravnega reda, boljša davCna politika, umiritev gibanja brezposelnosti ter sklenitev socialnega sporazuma je premier Drnovšek označil za ključne naloge prihodnjega obdobja. Napovedal je ustanovitev pravnega sveta pri vladi, ki bo deloval po vzoru nedavno ustanovljenega ekonomskega sveta. S pomočjo pravnih strokovnjakov bo vlada skušala vzpostaviti zanesljiv pravni sistem, ki bo pomagal pri reševanju gospodarske preobrazbe in lastninjenja. Prav pri procesih privatizacije, je Slovenija zaradi predolgega sprejemanja lastninske zakonodaje pričela zaostajati za sosednjimi vzhodnoevropskimi deželami, denimo Češko, odlašanje v prihodnje pa jo lahko v mednarodnem merilu odrine na stranski tir. (STA)
NOVICE
ZSSS za razveljavitev zakona
LJUBLJANA- Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je včeraj poslala ustavnemu sodiSCu Republike Slovenije predlog za presojo ustavnosti zakona o usklajevanju pokojnin in denarnih nadomestil v primem brezposelnosti za letošnje leto. Ustavno sodišCe RS, menijo v Zvezi, naj ta zakon razveljavi in s tem omogoči uresničevanje zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V predlogu za presojo ustavnosti tega zakona menijo, da je navedeni zakon v nasprotju z veljavno pozitivno pravno ureditvijo poseganja v pravice zavarovancev, saj le-teh po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni mogoCe'odvzeti, zmanjšati ah omejiti, pa tudi zastarajo ne. ZSSS se tudi zavzema za to, da bi v celem koledarskem letu ohranjevah zakonsko dogovorjeno razmerje med povprečno plačo na zaposlenega v RS in povprečno starostno pokojnino za polno pokojninsko dobo. (N. S.)
Zeleni v Bavarskem parlamentu
LJUBLJANA- Včeraj in danes so Zeleni Bavarske v miinchenskem parlamentu organizirali posvetovanje o demokratizaciji Evropske skupnosti. Z referatoma o vključevanju Slovenije v ES in o ekološki situaciji v Sloveniji na posvetovanju sodelujeta podpredsednik državnega zbora RS, Vladimir Topler in vodja poslanske skupine Zelenih - Ekološko socialne stranke Leo Šešerko. Izvršna komisija ES je nedavno sklenila, da bodo Romunija, Bolgarija, Madžarska, Slovaška, Češka in Poljska po skrajšanem postopku sprejete v ES kot polnopravne Članice. S tem bi se spremenil položaj Slovenije, ki se, glede na narodni dohodek, demokratičnost političnih institucij, varovanje človekovih pravic in pravic manjšin, približuje državam EFTE, mednje pa sodi tudi zaradi svoje geografske lege. (N. S.)
Nov načrt za razvoj kmetijstva
LJUBLJANA - Stabilna in Cim cenejša pridelava kakovostne hrane ter zagotavljanje prehranske varnosti Slovenije je eden od osnovnih ciljev shategije razvoja kmetijstva v Sloveniji, ki ga je včeraj kot nacionalni program obravnaval in podprl odbor državnega zbora za kmetijstvo in prehrano. Med cilje razvojne strategije kmetijstva so zapisali tudi ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zemlje, varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaževanjem in nesmotrno rabo. Odbor državnemu zboru predlaga, naj vladi naloži, da v skladu z opredeljenimi smermi delovanja kmetijske pohtike pripravi in državnemu zboru v treh mesecih tudi predloži operativni program za uresničevanje kmetijske pohtike. (STA)
Zahvala iz Kolumbije
LJUBLJANA - Zupan kolumbijskega mesta Pasto Edu-ardo Romo Rosero je slovenskemu predsedniku Milanu KuCanu poslal pismo, v katerem se zahvaljuje za pomoC,-ki jo je Slovenija namenila temu mestu ob izbruhu vulkana Galeras, so sporočiti iz kabineta predsednika KuCana. Slovenija je na prošnjo Rdečega križa v Kolumbijo poslala 1000 odej, 2000 spalnih vreC in nekaj šotorov. Zupan Pasta je v pismu tudi sporočil, da je vulkan Galeras v zadnjih tednih še nekajkrat izbruhnil, vendar hudih posledic ni bilo. S slovenskim prispevkom bodo v Pastir ustanovih sklad za nujno po-moC. (STA)
LASTNINJENJE / PRIPRAVA MERIL
Potekel rok za pripombe
Izidor Rejc je spregovoril o delu za zaprtimi vrati
Ai enka L. Jakomin
LJUBLJANA - Včeraj je potekel rok za vložitev dopolnil k spremembam zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, Čeprav jih bodo poslanci oziroma vlada lahko vložili še na seji državnega zbora na dan glasovanja, ki bo predvidoma 18. maja. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal Izidor Rejc, predsednik strokovne komisije, ki pripravlja merila, po katerih se bo ocenjevala višina povzročene škode v podjetjih, je Služba družbenega knjigovodstva poslala odločbe v 1066 podjetij, za katere je bil vložen zahtevek za revizijo, in jih obvestila, da bo uvedla revizijo ter tako podjetja opozorila, naj pripravijo ustrezno dokumentacjo. Kot je še povedal Izidor Rejc, so se na Četrtkovi zaprti seji dogovorili, da bo SDK po revizijskem pregledu podjetju lahko izdala odločbo, s katero bo dala možnost poravnave oziroma vrnitve družbenega premoženja v stanje, kakršno je bilo pred lastninskim preoblikovanjem in pred povzročeno škodo. Ce bo podjetje to storilo v mesecu dni po prejetju odločbe in opravilo vse zahtevane preknjižbe, zadeve ne bo reševal družbeni pravo-
branilec, pa tudi kaznovan ne bo nihče. Po Rejčevih besedah bo morala Banka Slovenije povedati, ali obvladuje tokove kapitala v tujino in iz nje, saj je pred dvema letoma nadzor nad tem prometom spremenila. Tako zdaj ni popolnoma jasno, Ce je BS nadzorovala pota družbenega kapitala, ki se je pretakal Cez mejo. Strokovna skupina je obravnavala tudi zajeten kup zahtevkov za uvedbo revizije, ki jih je vložil kranjski ž,upan Vitomir Gros in jih potrdila, tako kot je to kljub pomislekom storila z anonimnimi zahtevki. Za oškodovanje družbene lastnine se bo tako med drugim štelo dajanje kreditov po obrestni meri R plus 8 odstotkov (kar velja za spodnjo mejo, tako da bo mera v bolj dobičkonosnih podjetjih višja), brezplačno prenašanje .družbenega kapitala, podcenjene prodaje podjetja ali njegovih delov, dajanje prostorov v najem pod tržno ceno in Se bi lahko naštevali. Rejc je med pogovorom z novinarji omenil tudi morebitno novo podaljševanje rokov, ki so predvideni v Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij, in s tem tudi postopkov za privatizacijo.
ZDRUŽEVANJE NA DESNICI / SLS IN SOPS
Odslej kot ena stranka
\/ združitev zaradi podobnih ciljev
Antisa Koruan
LJUBLJANA - Zakaj in kako je prišlo do združitve Slovenske obrtnisko-podjetniske stranke s Slovensko ljudsko stranko, so na včerajšnji novinarski konferenci povedali predstavniki obeh strank. Do združitve med strankama je po besedah zadnjega predsednika SOPS Emila Kandriča prišlo predvsem zato, »ker imajo ljudje v SLS izkušnje pri delu s proizvajalnimi sredstvi, elani SOPS pa so delali v glavnem v industriji.« Te-
ma razlogoma je Drago JMovak, tajnik SOPS, dodal še spore, ki jih je imela SOPS s t. i. Rogi-novo SOPS, in pa Cisto pragmatične razloge, saj imata članstvo SOPS in gospodarska zveza v SLS skoraj enak program, ki ga bodo skupaj laže uresničili. Predsednik programskega sveta SLS Janez Podobnik je spomnil na peto obletnico organiziranja takratne Slovenske kmečke zveze, napovedal pa je tudi izid zbornika, konceptualno
podobnega napovedani novi 57. številki Nove revije. V'njem bodo poskušali ubesediti strankin pogled na današnji politični trenutek, saj, kot je dejal Podobnik, »stranka potrebuje vrednostno in filozofsko ozadje«. Omenil je tudi nadaljevanje združevanja strank in skupin z desne strani slovenskega političnega prostora, kar naj bi okrepilo opozicijo, saj po njegovih besedah »desne opozicije v parlamentu ni«.
SLS - napoved nadaljnjega združevanja na desnici (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO)
PETKOV KLEPET OB KAVI
SKD o zadevi HIT
Manjkala je strokovnost in predhodna pripravljalna fazo
Natalija Sopar
LJUBLJANA- Včeraj so Slovenski krščanski demokrati pripravili novinarsko konferenco, kjer je Ciril Pucko, elan parlamentarne preiskovalne komisije, predstavil stališče SKD do zadeve HIT, Ignac Polajnar, vodja poslanske skupine, pa je govoril o predlogu spremembe zakona o igrah na sreCo.
Gost pogovora Edvard Stanič je povedal, da se tajništvo stranke intenzivno pripravlja na lokalne volitve. Lokalne politike pripravljamo na obveznosti ob volitvah, te obveznosti pa niso le politične, temveč so povezane tudi z delom, ki naj bi ga elani SKD neposredno opravljali v določenih krajih, je povedal g. Stanič. Pozval pa je tudi javnost, univerzi, vlado, naj prepreči, da bi 7000 letošnjih maturantov ostalo«pred vrati hramov učenosti«, za to pa se morajo spremeniti predvsem vpisni pogoji na univerzah. Ignac Polajnar je poudaril, da bo predlog o spremembi zakona o igrah na sreCo že na majski seji državnega zbora, saj je to področje treba Cim-prej zakonsko urediti, in sicer tako, kot je že pred dvema letoma predlagala Peterletova vlada, pa
zakon takrat ni bil sprejet. Pozval je tudi, naj se s spremembo Zakona o denacionalizaciji po' daljša tudi rok za vlaganje zahtevkov, in sicer z 28 na -36 mesecev, saj imajo interesenti za denacionalizacijo težave pri zbiranju vseh potrebnih dokumentov. Ciril Pucko, elan parlamentarne preiskovalne komisije, pa je bil za preu-darek in osvetlitev vseh momentov v preiskovalnem delu komisije o zadevi HIT. G. Pucko poudarja, da bi morali potegniti ostro mejo med primerom HIT in primerom VIS. Po staliSCU SKD gre pri zadevi HIT za sum zlorabe javne oblasti, saj gre za morebitno vpletenost nekaterih politikov v akcije 18 poslovne poteze Hit3' pa tudi v delo raziskovalne komisije. Mediji so po njegovem mnenju poročali netočno, pri' stransko, tako da je bil0 tudi zato delo komisij® moteno. Ignac Polajnar pa je v zvezi s tem dejal, da bi bila potrebna pripravljalna faza preiskovalnega parlamentarnega postopka, ki pa naj bi bila zaprta za javnost, saj bi bilo to v interesu preiskave, kar pa ne pomeni, da novinarji ne bi smeli biti prisotni.
ŠOLSTVO / VPIS
Letos najštevilčnejša generacija zadnjih let
Omejitve vpisa na 5!. srednjih šolah - Dejanski stroški za učbenike bodo v šolskem letu 1993/94 manjši
LJUBLJANA - Vpis v srednje Sole bo v šolskem letu 1993/94 naj-veeji v zadnjih petih letih, je včeraj povedal minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Tako naj bi se v srednje Sole skupaj s ponavljale! vpisalo 31.500 učenčev. Številčna generacija, ki letos končuje osnovno Solo, in zaostrene možnosti za zaposlovanje, kar vpliva na višje izobraževalne ambicije mladih, so letos narekovale zgodnejši razpis za vpis v srednje šole - že 15. februarja. Ta je omogočil, da so bili sklepi šol in soglasje vlade o omejitvah in dodatnih vpisnih možnostih sprejeti že 29. aprila, uCenci pa so bili s tem seznanjeni 3.maja 1993. Vlada je dala soglasje k omejitvam vpisa 51 šolam, tako da bo v izbirnem postopku kandidirala 42 odstotkov vseh prijavljenih (lani 45 odstotkov). Zaradi velikega pritiska na nekatere programe in želje, da bi bil omogočen vpis Cim večjemu številu dijakov v skladu z njihovimi željami, je bilo odobreno tudi povečanje obsega vpisa za novih 1170 mest oziroma 40 oddelkov, od tega 22 v Ljubljani. Od skupnega števila 31.500 dijakov se zaradi omejitev vpisa 1987 dijakov ne bo moglo vpisati v skladu s svojimi izobraževalnimi ambicijami oziroma poklicnimi željami. Večjih problemov ne bo nikjer v Sloveniji razen v Ljubljani. V Ljubljano se namreč poleg uCencev, ki končajo osnovno šolo v Ljubljani, vpisujejo tudi
Irena Sorn
uCenci iz drugih krajev Slovenije, ker so tu nekatere edine šole v državi oz. regiji. Zato bodo do konca tega šolskega-leta za prihodnjo generacijo skušali odpreti še kakšen oddelek. Dr. Gaber je tudi povedal, da bodo v prihodnjem šolskem letu stroški za učbenike manjši kot doslej. Z ukrepi zadrževanja cen, o katerih je bila javnost sproti obveščena, so namreč nominalne cene učbenikov ostale na ravni lanskih. Tako so v primerjavi z indeksom rasti cen na drobno v povprečju za tretjino nižje in tudi do začetka naslednjega šolskega leta ni pričakovati
povišanja. Na nekaterih šolah bo možna tudi izposoja učbenikov, zanje pa bo treba plaCati do 40 odstotkov cene novegih učbenikov.
Slavko Gaber( FotoiTRIO)
SINDIKATI / NEODVISNOST - KNSS
Dopolnila in spremembe socialnega pakta
Podpis je nujen do konca junija - Če vlada ne bo popuščala, do podpisa ne bo prišlo
LJUBLJANA - Predsedstvo Neodvisnosti - KNSS je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavilo svoja stališča do osnutka socialnega pakta.
Delovni osnutek socialnega pakta je po mnenju Neodvisnosti - KNSS primerno izhodišče za nadaljnje oblikovanje socialnega pakta »ob predpostavki, da bo besedilo še moCno spremenjeno in dopolnjeno,« je poudarila Alenka Orel, sekretarka predsedstva Neodvisnosti - KNSS. Socialni pakt je treba podpisati najkasneje do konca junija, je dejala Alenka Orel, kajti Ce do takrat do podpisa ne bo prišlo, je vprašljivo, kako se bo obnašala vlada, ko bo potekel rok za zamrznitev plaC v gospodarstvu, ki je določen za 31. maj.
Mija Gačnik
RAČUNALNIŠKA UČILNICA / OTVORITEV
Visoka tehnologija j	je pogoj
za usposobljenost št	udenfov
Irena Sorn	
LJUBLJANA - Na strojni fakulteti v Ljubljani so včeraj odprli računalniško učilnico IBM - Akademska iniciativa. Generalni direktor IBM Andreas Herman je povedal, da so v okvira programa Akademska iniciativa vsem evropskim fakultetam ponudili računalniško opremo. Strojna fakulteta je bila prva v Ljubljani, ki je bila pripravljena sprejeti IBM-ovo opremo, program pa se sedaj širi tudi na Fakulteto za elektrotehniko in
računalništvo ter Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Visoka tehnologija je namreč pogoj, da bo tujina priznala naSe izdelke. Na IBM-ovi strojni opremi RISC SYSTEM/6000, ki se bo uporabljala za akademske raziskave in učne projekte, poleg ostalih programov že deluje programski paket CATIA. To je skupina aplikacijskih programov, ki tvorijo visoko integrirani sistem CAD/CAM in CAE za konstrukcijo, analizo in
Konkretne pripombe pa se nanašajo predvsem na politiko cen, o katerih osnutek socialnega pakta »govori preveč na splošno«. Od vlade zahtevajo, da točno opredeli politiko cen tistih izdelkov, na katere lahko neposredno vpliva s svojimi ukrepi in da vlada pove, kako namerava vplivati na gibanje cen'v tistih segmentih, kjer so cene pod vplivom trga. Nujno je potrebno tudi opredeliti nominalno višino inflacije, do katere bo ta sporazum še veljal. V zvezi s politiko plaC menijo, da eskalacijska lestvica ne sodi v socialni pakt, konkretnejša merila za uresničevanje predvidene politike plaC pa bi
morale določati kolektivne pogodbe. Osnutek sporazuma bi moral predvidevati rast plaC glede na gibanje stroškov in višino fizičnega obsega proizvodnje. Pri določanju zajamčenih plaC pa bi nujno morali sodelovati tudi sindikati. Glede politike zaposlovanja v Neodvisnosti opozarjajo, da osnutek govori le o tem, katere zakone vlada namerava sprejeti, kar po besedah Alenke Orel »ni nie novega«, ne prinaša pa konkretnih rešitev. »Naša ideja, ki pa še ni domišljena, je razpis ljudskega posojila v višini 2 milijard DEM za nova delovna mesta.«
Od vlade pričakujejo, da bo upoštevala njihove zahteve in ne zgolj strogih ekonomskih zakonov.
Vsebina
še
vedno
skrivnost
Vsebina Visove dokumentacije o primeru Hit, ki jo v parlamentu pod strogim nadzorom preučujejo elani preiskovalnih komisij je se vedno ena najbolj skrbno varovanih skrivnosti. Preiskovalna komisija, se bo drugič sestala pie-vidoma v torek in že na tem sestanku naj bi se zaceli pogovarjati tudi o vsebini dokumentacije. Po naših informacijah gradivo bremeni vrsto poslancev skupščine prejšnjega sklica (v zvezi z zakonom o igrah na sreCo), enega od nekdanjih ministrov, ki je tudi sedaj na visokem položaju, nekaj vladnih uslužbencev in Se vrsto drugih manj znanih imen.(T.S.)
proizvodnjo. Ob sodelovanju avstrijskega zveznega ministrstva za znanost bo zaživela tudi komunikacija z računskim centrom dunajske univerze, prek katere bo akademikom in študentom v Sloveniji omogočen dostop do IBM-ovega superračunalnika EŠ/9000. Z njim bo mogoča povezava z vsemi bazami podatkov po svetu. Po pogodbi bo IBM celotno opremo vzdrževal dve leti, vendar ni izključena možnost podaljšanja.
Nova računalniška učilnica na fakulteti za strojništvo (Foto: J. Suhadolnik/TRIO)
AVSTRIJA
Sobota, 8. maja 1993
AVSTRIJA / BANČNIŠTVO
Raiffeisen ne bo prevzel Creditanstalta!
Lacina ukinil pogajanja
Igor Schellander
DUNAJ - »Republika Avstrija se ne bo pogajala z anonimnimi interesenti« - s temi besedami finančnega ministra Lacine so se pogajanja o možnem prevzemu državno kontrolirane druge naj-vecje avstrijske banke Creditanstalt (CA) končala, še preden so z njimi prav pričeli.
Po prvotnih izjavah preložitvi pogovorov so se le-ti vendarle pričeli se v sredo pozno popoldne, zveCer pa so že bili ukinjeni. Predsednik nadzornega sveta Raiffeisnove centralne banke (RZB) Christian Komad je namreč pri kočljivi točki pogovora s finančnim ministrom zaCel omenjati zelo »potentne partnerje, ki stoji za RZB«.
Finančni minister je namreč hotel vedeti, kako misli RZB s svojimi lastnimi sredstvi v višini devetih milijard Šilingov prevzeti zvezni delež CA, za katerega Republika Avstrija želi dobiti 12 milijard Šilingov. Komad na to vprašanje ni dal točnega odgovora, pac pa se je skliceval na anonimne moCne partnerje svoje ustanove. Na vprašanje, kdo so ti,
predsednik nadzornega sveta RZB ni hotel dati odgovora, na kar je zvezni minister Lacina ukinil pogovor.
Spekulacije o združenju centralne banke Raiffeisenovih deželnih bank s CA so tako zaenkrat končane. Pravni predstavniki RZB so ukinitev pogovorov označili kot »političen akt«, v CA sami so bili veseli hitre odločitve, saj sta tako vodstvo banke kot tudi obratni svet dan oporej
-	Republika je poročala
-	opozarjala na to, da bi združitev, kot si jo je zamišljalo vodstvo RZB, zmanjšana osnovi kapital družbe ter poslabšala položaj Creditanstalt.
Tudi Avstrijska zveza industrijalcev je signalizirala olajšanje. Kajti s CA Raiffeisen-Zentralbank ne bi ustanovila le najveCje banke v državi, Raiffei-senov sektor bi pridobil - preko industrijskih udeležb CA - še večji vpliv na vodilne sektorje avstrijske industrije. Raiffeisenova zveza je z nad 2000 zadrugami, dvema milijonoma elanov in 48.000 sodelovci neo-sporavani monopolist na agrarnem trgu.
Sl PRIREDITVE
Sobota, 8.5.1993
PECNICA
m Farna cerkev, 20.00 -Shalom - Mir - Friede” -koncert duhovnih pesmi, °b 10-letnici Mladinske skupine iz Ledine;
ZVABEK
n Farna dvorana, 20.00 -^igredni koncert”, nakopajo; Oktet Suha, »Li-pa« iz Velikovca, Mlada Podjuna, pevsko-instm-^entalna skupina Zva-“ek, Edith Zechner, P^anka Polanc, Hubert Krop;
SKOCIJAN
Kulturna dvorana pri Kasslu, 20.00 -Vigredni koncert; nastopajo: otroški zbor in moški Pevski zbor »Vinko Polja-nec« iz Skocijana, ženski m moški pevski zbor ”So-hdarnost” iz Kamnika;
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati, 17'00 - Koncert ob materinskem dnevu; nasto-Pajo: mladinski zbor Slovenske gimnazije, ansambel Glasbene šole, oddelek Borovlje.
ÖBIRSKO
Gostilnam »Pri Kova-Cu. 20.00 - Materinska in očetovska proslava SPD Valentin Polanšek“; nastopajo; Obirski ženski oktet, Milena in Berti No-vak, domači Solarji z recitalom.
Nedelja, 9.5.1993
BILCOVS
Ljudska sola, 19.00 -Materinska proslava SPD 'Bilka“
SELE
Farni dom, 14.00 - Materinska proslava; otroci
pripravili za matere Jgrice, petje, plese in deklamacije.
Petek, 14.5.1993
CELOVEC
Mladinski dom SSD, Mikschallee, 20.30 -Pozdrav prijateljem”, Koroško-slovensko srečanje muzikantov; nastopila bosta tudi: Alpski kvintet in Magic Musič (znan tudi kot ”Die drei Oldies”).
Koroška: 17.000 ljudi je brez dela...
CELOVEC - Delavska zbornica za Koroško je na včerajšnjem obenem zboru zaradi težke gospodarske situacije v deželi zahtevala takojšnjo ukrepanje vseh odgovornih, predvsem pa politikov, za izboljšanje položaja.
Ponovno izvoljen predsednik Josef Quantschnig je v svojem govoru od koroške deželne vlade zahteval, naj nemudoma ukrepa in poskrbi za javne investicije na področjih zaščite okolja, gradnje stanovanj, cest itd. Delegati so to zahtevo soglasno podprli z vrsto konkretnih resolucij.
Predsednik zbornice je v svojem poročilu nadalje dejal, da je na Koroškem trenutno brez dela okoli 17.000 ljudi ali 11, 9 odstotka, medtem ko je avstrijsko povprečje pri 7,6 odstotka.
Se posebej alarmanten je odstotek brezposelnih nad 50 let starosti, saj znaša skoraj 14 odstotkov.
Deželni glavar Christof Zematto je v pozdravnih besedah delegatom občnega zbora podprl vsa prizadevanja za redukcijo brezposelnosti na Koroškem, ob tem pa poudaril, da mora k temu prispevati tudi zasebno gospodarstvo oz. podjetniki.
KOROŠKA / NOV CLAN VLADE
Volilni boj
se je začel
Unterrieder sledil Rauscherju
Ivan Lukan
DUNAJ / ČLOVEKOVE PRAVICE
Mock: »Princip univerzalnosti in nedeljivosti«
Pred konferenco OZN
CELOVEC - Na Koroškem se je politična klima občutno zaostrila. Ljudska stranka, predvsem pa Haiderjevi sobodnjaki, so izvolitev socialdemokrata Adama Unterriederja za naslednika deželnega fi-naclnega referenta Maxa Rauscherja izkoristili za ostro politično soočenje v plenumu koroškega deželnega zbora.
Svobodnjaki so pred izvolitvijo Unterriederja (16 je glasovalo zanj, sedem glasov je bilo neveljavnih) demonstrativno zapustili dvorano, ljudska stranka pa je z nujnostnim predlogom hotela preprečiti prevzem referata “Personalne zadeve“ s strani
Adam Unterrieder
novega elana koroške deželne vlade. Vzrok za ostro reakcijo obeh strank je bil v tem, da je Unterrieder hkrati predsednik deželne organizacija Avstrijske zveze sindikatov (ÖGB).
Svobodnjaška stranka je prav to dejstvo ostro kritizirala in menila, da sta funkciji deželnega predsednika sindikatov in hkrati personalnega referenta koroške deželne vlade nezdružljivi ter da pomeni taka razdelitev referatov korak nazaj v Cas mulitfunkionarjev in lobyistev. FPÖ je s tem v zvezi opozorila tudi na to, da je Unterrieder pred leti oddal funkcijo predsednika deželneg zbora, ko je bil izvoljen za novega predsednika sindikata.
Klubski predsednik socialdemokratov Gerhard Hausenblas je očitke ÖVP in FPÖ zavrnil in poudaril, da je sporna dvojna funkcija združliva tako po zvezni kot tudi po deželni ustavi. Napad na Unterrieder pa pomeni tudi žalitev nad 100.000 delavcev, nameščencev in javnih nastavljencev, ki so elani svobodnega sindikalnega gibanja, katero je bistveno prispevalo k ponovnem nastanku druge avstrijske Republike.
Tudi
Klestil
jeza
direktne
volitve
DUNAJ - Avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil se je včeraj ob otvoritvi 43. avstrijskega »Dneva mest« izrekel za neposredne volitve županov v avstrijskih občinah. Klestil je s tem v zvezi poudaril, da bi take volitve krepile položaj predsednikov občinskih svetov, saj bi direktne volitve bili izraz posebnega zaupanja ljudstva.
Za direktne volitve županov se je dan prej izrekla tudi konferenca avstrijskih županov na zasedanju zasedanju v Linzu. Koroški deželni glavar Christof Zernatto je s tem v zvezi poudaril, da bo Koroška za primer, da bo ustavno sodišče drugačnega mnenja, predlagala spremembo zvezne ustave, da bodo tako omogočene neposredne volitve županov v Avstriji.
Klestil se je ob priliki zborovanja najvišjih komunalnih politikov Avstrije tudi izrekel za »veC politične kulture v državi«. Prevzem političnih funkcij da ne bi smelo biti kaj slabega, negativnega.
DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock (slika zgoraj) je na Dunaju preciziral stališče in pričakovanja Avstrije glede konference o Človekovih pravicah, ki jo bo priredila Organizacija združenih narodov od 14. do 25. junija letos na Dunaju.
Mock je v zvezi s konferenco OZN zahteval, naj konferenca ne samo potrdi trenutno veljavne standarde človekovih pravic, marveč da naj bi konferenca izrecno poudarila tudi princip “univerzalnosti in nedeljivosti“ človekovih pravic.
Nadalje je Mock izjavil, da bi morala konferenca tudi izjaviti, da se zahteva po spoštovanju človekovih pravic v bodoCe ne bi smela veC pojmovati kot vmešavanje v notranje zadeva neke države.
Avstrijski zunanji minister je nadalje zavzel stališče tudi do načrta, da bi se za vprašanja Človekovih pravic pri OZN imenoval poseben visoki komisar. Minister Mock je tu dejal, da bi tak predlog podprl samo v primeru, da bi ta visoki komisar imel tudi daljnosežne kompetence.
AVSTRIJA / PREDSTAVLJENA VZNEMIRLJIVA EKOLOŠKA ŠTUDIJA
»Problemsko žarišče Bratislava« nevarno ogroža dunajsko kotlino
Znanstveniki uradno potrdili dramatično ekološko stanje na Slovaškem
Igor Schellander
DUNAJ/BRATISLAVA - Vzhodna Avstrija in dunajska kotlina sta kot področje z visoko koncentracijo industrije in specifičnega podnebja samoumevno izpostavljena večji obremenitvi ozračja in okolja.
Dodaten faktor, ki negativno vpliva na dana ekološka razmerja, pa so emisije zastarele industrije iz vzhoda, v prvi vrsti iz Češke in Slovaške. Eno izmed velikih problemskih žarišč je Bratislava, ki je od Dunaja oddaljena le dobrih 60 kilometrov.
S tem dodatnim bremenom za vzhodnoav-strijski geografski prostor se je ukvarjala posebna ekološka študija avstrijskega ministrstva za znanost, s katero je na-
drobno bilo raziskano in osvetljeno ekološko stanje v Bratislavi in okolici. Gre za katastrofalno stanje, soglasno ocenjujeta izsledke študije avstrijska ministrica za okolje Maria Rauch-Kallat in njen slovaški kolega Jožef Zlocha. Nekaj podatkov iz raziskave:
*	Emisije žveplovega dioksida (S02) so v Bratislavi, ki ima le Četrtino dunajskega prebivalstva, trikrat tako visoke kot v avstrijskem glavnem mestu.
*	Iz rafinerije Slovnaft dnevno 'izgineta’ dve toni nafte v stranski rokav Donave.
*	Poraba pitne vode v
Bratislavi je zaradi de-zolatne vodovodne infrastrukture dvakrat tako visoka kot ta na Dunaju.
‘Odplake industrije in zasebnih gospodinjstev gredo veCjidel neCišCene v obmejno reko March.
* Zabeležena je bila nadpovprečna pogostost oboljenj dihal (prizadeta je skoraj ena tretjina otrok v predšolskem obdobju), alergij in nevroz.
Slovaški minister za okolje Jožef Zlocha je na prezentaciji študije na Dunaju dejal, da se je ekološko stanje v Bratislavi po padcu železne zavese še poslabšalo. Kljub veCji osveščenosti odgovornih politikov in prizadetega prebivalstva
zaenkrat ni mogoče učinkovito spremeniti problematičnega stanja. »Najbolj enostavno bi bilo zapreti vsa tista podjetja, ki najbolj onesnažujejo okolje, a potem bi imeli pravo preseljevanje naroda« - tako Zlocha nakazuje nesrečno nasprotje med ekološkimi nujnostmi in realno pragmatiko v trenutno težki gospodarski situaciji z velikim številom brezposelnih. Dejansko pa tudi ne prihaja do sprememb in izboljšanja situacije, ker mestu samemu primanjkuje denarja. Namesto 10 milijard kron (približno 4 milijard šilingov) za najnujnejša popravila in
ekološke investicije je država Bratislavi letos dala na razpolago samo 500 milijonov kron, nadaljnjih 700 je še obljubljenih. Avstrijska ministrica za okolje Maria Rauch-Kallat je s tem v zvezi ponovno izpostavila predlog o nujni izvedbi 'Marshallovega ekološkega naCrta’ za vzhodne države, zavzela pa se je tudi za uporabo sredstev iz avstrijskega ekološkega sklada.
Načrtovani novi slovaški zakon o preverjanju (novih) industrijskih projektov glede na skladnost z okoljem ne bo dal možnosti ugovora in soodločanja samo prizadetim občanom, temveč - v primeru obmejnih lokacij - tudi sosedi Avstriji.
NOVICE
Spor v koaliciji vse ostrejši
DUNAJ - Koalicijski partnerji v avstrijski zvezni vladi nadaljujejo z zaostrovanjem pohticne klime. Včeraj je bil spet na vrsti generalni tajnik socialdemokratov Josef Cap, ki je zavrnil kritiko vice-kanclerja Buseka, Ceš da je za slabo klimo med koalicijskimi partnerji odgovorna SPÖ in ne ljudska stranka. S tem v zvezi je ÖVP očital, da zavlačuje reforme na področju socialne politike, dodal pa je še, »da očitno tudi znotraj ljudske stranke v zandjem Času ni vse v redu«. Cap je s tem menil spor med vicekanclerjem Busekom in državnim poslancem Graffom.
Al: udeležba Siemensa?
DUNAJ - Državni holding Austrian industries (Al) si mora do jeseni poiskati privatnega partner, sicer bo prišlo do razbitja in razčlenitve koncema. Tako se glasi ultimat, ki ga je pred nedavnim dal minister za državno industrijo Viktor Klima Hugu M. Sekyri, generalnemu direktorju AI. Sekyra zdaj za takšno patemerstvo hoče snubiti nemški koncem Siemens. Le-ta naj ne bi bil nezainteresiran, saj je že v vrsto (medsehojnih udeležb) povezan z raznimi avstrijskimi državnimi podjetji. Konkretna pogajanja med Siemensom in Al naj bi se začela šele po dveh mesecij. (I.S.)
Končno našli traso za cesto na Pavličevo sedlo?
ZELEZNA KAPLA - Vse kaže, da bo Pavličevo sedlo, ki povezuje Železno Kaplo z Mozirjem, po veC kot 20 letih končno le odprto. Po poročilu sloven-sekga tednika »nt« je namreč avstrijska stran zdaj našla traso za gradnjo ceste, ki bo stala med 13 in 17 milijonov šilinogov. Kapelski župan Dieter Haller se je v zadnjih treh mesecih intenzivno posvetil temu vprašanju in skupaj z uradniki koroške deželne vlade našel traso, ki ne vodi po zemljiščih grofa Thurna (le-ta je doslej realizacijo projekta preprečil), marveč ki vodi iz Železne Kaple neposredno na Pavličevo sedlo, kjer je na slovenski strani že zgrajena cesta. Občinski odhomik (slovenske) Enotne liste Franc-Jožef Smrtnik, ki je tudi elan pred-stojništva občine, je napredek zelo pozdravil in dejal, da je “zadnji Cas“ za konCno realizacijo mejnega prehoda.
Koroška bo sofinancirala spomenik v Volgogradu
LINZ/CELOVEC - Deželni glavarji vseh devetih avstrijskih zveznih dežel so na svojem zasedanju v Linzu sklenili postavitev padlim avstrijskim vojakom v nemški vojski v bivšem Stalingradu. Spomenik bo stal približno 4, .7 milijonov šilinogov. Koroška se bo po številu prebivalstva udeležila s 170.000 šilinigi, znesek v isti višini pa dežela Koroška dala na razpolago za znanstveno raziskave tragedije v Stalingradu, današnjemu Volgogradu.
Korošci vse bolj zadolženi
CELOVEC - Vedno veC privatnih gospodinstev se nahaja v slepi ulici, ker ne vidijo izhoda zaradi prevelikih dolgov. To dokazuje predvsem precej zvišano število eksekucij na Koroškem. Vzroke za nepremišljeno zadolževanje vidi predsednik Delavske zbornice Josef Quantschnig v agresivni reklami denarnih inštitutov, v napačnem načrtovanju denarja, ki je dejansko potreben za vodenje gospodinjstva, v napačnem ocenjevanju lastnih finančnih zmogljivosti, ki ga Cesto in neodovomo podpirajo tudi dajalci kreditov, nepredvidene spremembe pri dohodkih ah pa nenadna večja plačila.
Lubo Urbajs 65-letnik
VRBA/VRBSKO JEZERC) - Zasluženi dolgoletni funkcijonar Slovenske planinske zveze, kulturni delavec in Časnikar Lubo Urbajs je tedni praznoval svoj 65. rojstni dan. Slavljenec je leta 1953 bil med obnovitelji Slovenske planinske zveze, bil dolga leta odbornik Zveze slovenskih organizacij (eno leto celo njen tajnik), svojo poklicno pot pa je zaključil pri Slovenskem vestniku, med koroškimi Slovenci in tudi v Sloveniji razširjenemu tedniku. V svojem domačem kraju v ZopraCah pri Vrbi pa je bil tudi pobudnik za ustanovitev Slovenskega kulturnega društva »Peter Markovič«.
Odprtje dvojezičnega vrtca
PLIBERK - Medtem ko v vprašanju postavitve dvojeCnih krajevnih napisov še ni pozitivne odločitve, s včeraj v občini Pliberk v okraju Velikovec vendar dah pozitiven znak glede dvojezičnosti v občini. V prostorih glavne šole je Zupan Raimund Grilc v prisotnosti številnih Častnih gostov, mater in otrok uradno otvoril dvojezični vrtec oz. dvojezično skupino.
ŠOLSTVO
Izmenjava z Brazilijo
CELOVEC - Ta teden je ponovno obiskala Dvojezično trgovsko akademijo gospodarska delegacija iz Brazilije. Predstavniki zvezne države Minas Ge-rais so lansko leto navezali stike z Dvojezično akademijo v Celovcu ter se z vodstvom šole in z avstrijskimi šolskimi oblasti domenili za sodelovanje pri ustanavljanju dvojezične trgovske akademije v tej brazilski zvezni državi. V ta namen je bila ustanovljena delovna skupina, v kateri sodelujejo strokovnjaki avstrijskega in brazilskega ministrstva.
Delegacija iz Brazilije s predstavniki Dvojezične trgovske akademije in šolskih oblasti.
AVSTRIJA / LUJO TONČIČ SORINJ
Zaradi hrvaškega državljanstva avstrijski politik izgubil svojo penzijo...
DUNAJ/SALZBURG -Lujo TonCiC-Sorinj, do leta 1968 avstrijski zunanji minister, je lani -na lastno željo - prejel hrvaško državljanstvo in s tem hkrati zgubil avstrijsko. Za ohranitev avstrijskega ah dvojnega državljanstva se najprej ni zavzel... Avstrija nato nekdanjemu politiku ljudske stranke ni samo Črtala pokojninski dohodek (120.000 šilingov mesečno) za svoje politične funkcije, zahtevala je tudi, da del že prejete penzije vrne republiki. TonCiC-Sorinj je
nato ponovno zaprosil za avstrijsko državljanstvo.
Svojo odločitev za hrvaško državljanstvo 1914. leta rojeni politik utemeljuje z globoko povezanostjo njegove družine z Dalmacijo. Po izjavah pristojnih avstrijskih organov pa je dvomljivo, ali bo s ponovnim prejemom avstrijskega državljanstva spet lahko prejemal svojo pokojnino kot politk.
Državni sekretar Kostelka s tem v zvezi opozarja na jasna zakonska
določila o izgubi pravice do prejemanja državne pokojnine v primeru ukinitve državljanstva.
Tudi notranji minister Löschnak je s tem v zvezi dejal, da prošnja Toncic-Sorinja na ponovno izstavitev avstrijskega državljanstva sicer ustreza običajni praksi za ureditev dvojnega državljanstva, vendar je po mnenju Löschnaka nerazumljivo, kako se nekdanji vodilni avstrijski politik brez nadaljnjega odpove avstrijskemu državljanstvu. (I.S.)
KULTURA
Sobota, 8. maja 1993
Irwin: Kladivo, 1991
LIKOVNA UMETNOST / SOCREALIZEM KOT TREND (4)
Avtentična
mimikrija
Socrealistično pojmovanje podob, ne pa tudi socrealistična manira
»Kadar se majhen lupinar, ki mu pravijo caprella in temu dodajajo pridevnik acanthifera, skriva sredi tistih vrst živali, komajda še živah, M jim pravimo mahovnjaki (Brvo-zoa), kaj posnema? - Posnema to, kar je na tej skoraj rastlinski živali, kakršna je mahovnjak, madež -v eni fazi mahovnjaka je Črevesni zavoj podoben madežu, v drugi deluje nekaj kot barvno srediSCe. Lupinar se prilagodi tej madežasti obliki. Spremeni se v madež, v sliko, vpise se v sliko. Tukaj zares govorimo o pravih gibalih mimikrije. In odtod se nam temeljne razsežnosti vpisovanja subjekta v sliko zazdijo neskončno bolj upravičene, kakor nam jih lahko sprva ponudi bolj ah manj tipajoče ugibanje. (...) Nekateri hoCejo v barvnem prilikovanju videti le različno posrečene učinke prilagajanja. Dejstva pa kažejo, da skorajda nie tistega, kar sodi k prilagajanju - kakor ga navadno razumemo, namreč, da je povezano s potrebami preživetja - skorajda nie tega ni v mimikriji; zanjo se v večini primerov pokaže, da je bodisi neučinkovita bodisi učinkuje popolnoma nasprotno od tega, kar naj bi obetalo prilagajanje.« (Jacques Lacan) Prav gotovo je bilo v 80. letih veliko mimikriCnega v slikarstvu Irwinov. Toda prav nasprotno uveljavlje-
Marina Grzinič
ni tezi, da mimikrija rabi za varovanje, prekrivanje, torej za prilagoditev, projekti Irwinov ne delujejo v smislu prekrivanja in prilagoditve, ampak nasprotno, kot madeži, ki izzivajo in funkcionirajo prav v razliki med funkcijo očesa in pogleda.
Za francoskega nevrologa in psihiatra Jeana Martina Charcota - ki je v Času od 1877 do 1880 naredil serijo fotografij histeričark v bolnišnici za živčne bolezni Salpetriere, z željo narediti histerijo vidno - je bila histerija problem re-prezentacije, neskladnosti med podobo in mišljenjem. Ni je bilo mogoCe spoznati drugače kakor na podlagi obnašanja ah re-prezentacije. Jo Anna Isaak zapiše, da se je Charco-tu šele s fotografijo posrečilo »zasidrati« histerijo, to mobilno bolezen. Fotografija se je tako pokazala kot idealna reprezentacij-ska oblika, oblika, s katero so lahko histerijo vpeljali v diskurzivne konstrukcije. Tisto, kar je zanimalo Charcota, ni bilo, kako se zlobna nagajivost ah zavist manifestirata na človeškem obrazu, temveC to, kako naj bodo videti fotografije s Salpetriera, ki zlobo upodabljajo. Nedoločno ozadje, luminoznost svetlobe, nerazloCevalne poteze oblek naj bi potem-
takem usmerjale vso našo pozornost na izraz obraza. Kar se je Charcot naučil tudi od svojih prednikov, ni bila avtentičnost predstavljanja fizičnih dejstev, temveC renesančno pojmovanje umetnika kot quantifiera, ki ustaljuje vidno v sistem zaznavanih kodov.
Ce se spomnimo na objekte »kopiranja, recikh-ranja« in upodabljanja skupine Irwin v 80. letih, npr. v projektu Was ist Kunst, lahko reCemo, da so portretirane tiste osebe ah, bolje rečeno, portretirani portreti tistih oseb, ki naj bi pripadali obdobju nacizma (ciklus Štirje letni Časi) ah socializma in socrealizma ah so bih v ikonografijo slik vmontirani portreti elanov skupine Laibach, saj njihovi obrazi ah doprsni kipi krasijo številne slike projektov Irwinov. Toda tisto, kar so se Irwini skušah »naučiti« od nacikunsta in pozneje socrealizma, ni bila psihologija predstavljenih podob, temveC način, kakšne naj bodo videti slike, ki naj bi pripadale tema smerema. Torej Irwini niso skušah dojeti socrealistične avtentičnosti v predstavljanju podob, temveC samo socrealistično pojmovanje podobe ali pojmovanje podobe v obdobju nacikunsta, pojmovanje, ki ustaljuje vidno v racionalen sistem zaznavnih kodov. (Konec.)
Irwin: Rudar s šahovsko glavo II., 1989
_________PLES / GOSTOVANJE FRANCOSKIH UMETNIKOV _
Razkosana misijonarja
Skupina Fattoumi - Lamoureux je v četrtek nastopila v Cankarjevem domu s sodelovanjem Plesnega teatra Ljubljana in Francoskega kulturnega centra
Suzana Koncut
Francija v svetu sodobnega plesa slovi kot dežela, v kateri je za plesalce - še posebej za neodvisne - nedvomno najbolje poskrbljeno, in to
tako v pogledu njihove socialne in pravne varnosti kot tudi v pogledu
subvencioniranja projektov in predvsem njihovega promoviranja. Vse-
mu temu očitno pripisujejo dovolj velik nacionalni interes, saj se s plesom neposredno ukvarja posebna komisija na njihovem ministrstvu za kulturo. Znotraj nje deluje tudi AFAA, organizacija, ki si zadnja leta zelo intenzivno prizadeva predstavljati francosko plesno kultmo po svetu. Pri tem pa v evropskem okviru največ pozornosti usmerja v dežele Vzhodne Evrope. Lansko leto so na primer, skupaj s široko mrežo francoskih kulturnih centrov, izpeljali celoletno »misijonarsko« akcijo »Potujoči ples«, v okviru katere je s predstavami in seminarji na Vzhod postopoma potovalo kakih deset njihovih najbolj markantnih plesnih skupin in koreografov.
Skupina Fattoumi / Lamoureux ni bila vključena v to popotovanje, zato pa so aprila in maja s pomočjo iste organizacije pripravili lastno »mini vzhodnoevropsko turnejo«. Po Češki, Slovaški, Madžarski so prek Zagreba v torek prispeli v ljubljanski Cankarjev dom.
Fattoumi / Lamoureux je tandem dveh koreografov, ki deluje tri leta in ga v Franciji še vedno malo pokroviteljsko štejejo med »obetavne mlade talente«. Morda tudi zato, ker so koreografa ne trudita za vsako ceno ustvarjati dolgih, celovečernih predstav (do zdaj sta kljub vsemu usvarila dve taki deli), ampak ji-
ma je bližji zgoščen plesni fragment. (Kaj ni bil ples izvorno ravno umetnost fragmenta?)
Tri taka krajša dela smo videli tudi v Cankarjevem domu, kjer je poleg Hele Fattomni namesto poškodovanega Erica Lamourexa plesal Giuseppe Molino. Od dveh duetov in enega sola je šele tretji, zadnji del tisti, ki kronološko sodi na prvo mesto in skozi katerega sta plesalca prvič opozorila nase. Duet Husais je namreč pobral veC francoskih plesnih nagrad in v njem se je tudi izoblikoval za Fattoumi / Lamoureux razpoznaven plesni stil. Ta ne izhaja iz kakega koncepta, niti ne poskuša pripovedovati zgodbe, ampak raziskuje gibalne možnosti telesa, ki nato s svojimi različnimi intenzitetami sproža Čutne in emocionalne asociacije. Ker sta oba koreografa nekdanja telovadca, so njuni gibi vCasih prav spektakularno nenavadni, zalomljeni, na meji ravnotežja, a hkrati lahkotni in precizni.
Pri tem Hela Fattoumi skoraj presenetljivo po svoji energičnosti in impulzivnosti na odru niti najmanj ne zaostaja za svojim moškim soplesalcem. Vendar pa ta duet nima namena fascinirati z vedno novimi akrobatskimi podvigi - izbere si le nekaj osnovnih, pona-vljajocih se gibov, ki vCasih delujejo kot pravi hieroglifi z nekim miste-rioznim pomenom. Prekinjajo in niansirajo pa
jih trenutki tišine, negi-bnosti, v katerih se jasno izrisujejo napetosti v prostoru. To ustvarja zelo nenavaden, nelogičen ritem, kjer se tišine med ponovnimi izbruhi gibanja vCasih poigravajo z mejami naše potrpežljivosti.
Dve leti mlajši duet Paralelna srečanja uporablja enako strukturo kontrastiranja napetosti in ponavljajočih se gibalnih fraz, le da gre tukaj za bolj konkretno približevanje in oddaljevanje plesalcev, za iskanje stika, za stalen dialog teles, ki se nadaljuje tudi takrat, ko se telesi oddaljita in ne izvajata vzporednih, enakih gibov. Tu se kaže zelo tankočutno vzporejanje telesnih stanj, ki so kljub svoji zunanji drugačnosti povezani po neki notranji napetosti.
Verjetno je ravno zaradi takega tihega dialoga ta del izmed vseh treh najbolj prepričljiv. Precej drugačen je solo Hele Fattoumi Recidive. Najprej zato, ker je prostorsko manj ekspanziven, bolj statičen, pa tudi zaradi giba, ki postane bolj minimalističen. Osnovna nit je poigravanje s stanjem na meji ravnotežja oziroma stalno, neuspešno naprezanje telesa, da bi ostalo negibno -v poskusu mirovanja je namreč najbolj nestabilno, stabilnost paradoksalno doseže šele takrat, ko se sproščeno razpre v gib.
Pravzaprav nie strašno presenetljivega. A s svojo intenzivnostjo in neizumetniCenostjo prav prepričljiv veCer.
Fattoumi - Lamoureux (Foto: Tomi Lombar/TRIO)
LITERATURA IN
VJ9
HPMM
JliR
i
	

Slovnica ilirskega jezika
LJUBLJANA - Četrtega maja je Filozofska fakulteta skupaj z avstrijskim inštitutom za vzhodno in jugovzhodno Evropo organizirala predavanje univerzitetnega profesorja dr. Gerharda Neweklowskega iz Celovca z naslovom Slovnica ilirskega jezika (1604) B. Kašiča in druga njegova dela. Profesor Neweklowsky je skušal prikazati najpomembnejše glasoslovne, oblikoslo-vne in leksikalne lastnosti slovnice, tipične predvsem za Čakavsko narečje, ter
KašiCev sistem nagla-ševanja, ki je pomemben vir za raziskovanje zgodovinske srbohrvaške akcentologije. Sledila je primerjava tega sistema naglaševanja s slovarjem, ki je nastal pred slovnico, vendar so ga šele pred kratkim pripisali KašiCu. KašiCev sistem je tipičen Čakavski sistem s premiki akcentov in ohranitvijo nepoudar-jenih dolžin na določenih mestih in ne pozna melodičnega naglaševanja.
Jezuit Bartol KašiC (Bartholomeaus Casius) je avtor vrste religioznih del, med drugim je v hrvaščino prevedel biblijo, znan pa je tudi kot avtor prve hrvaške (ilirske) slovnice. Rojen je bil leta 1575 na otoku Pagu, ki pripada Čakavskemu, ikavsko- ekavskemu narečju. B. KašiC je že med študijem v Loretu in v Rimu poučeval slovnico, leta 1599 pa je dobil nalogo, da napiše slovnico ilirskega jezika. Jezik te slovnice ni Čakavsko narečje Paga, ampak nadregionalna Ca-kavšCina. V poznejših delih je KašiC popolnoma prešel k štokavskemu narečju, kar je verjetno pogojeno z njegovim misijonarskim delovanjem med slovanskimi narodi v Turškem cesarstvu. (V. S.)
Pred festivalom Hare Krišna
LJUBLJANA - Na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo, so elani Mednarodnega društva za zavest Krišne predstavili program festivala Hare Krišne, ki bo naslednjo soboto, 15. maja, v ljubljanski dvorani Tivoli. Festival je naravna posledica začetkov v Los Angelesu v 60. letih (igrali so Grateful Dead, Led Zeppelin, Janis Jo-plin in drugi), na lanskem koncertu v Moskvi pa so po besedah Andreja Kiklja, predsednika slovenskega društva, ob 36.000-glavi množici peli in plesali tudi policisti, ki so skrbeli za varnost.
Na festivalu bo koncert tradicionalne glasbe bhajan (kvarteta znanih glasbenikov, vrhovnih učiteljev gibanja, Srila Harikeša je igral celo z Milesom Daviesom), predavanje Srile Harikeša Swamija Zadnja postaja na poti osvobajanja jaza, multuvizija z devetimi sinhroniziranimi diaprojektorji ob glasbi in ro-ckovski koncert Love, Peace & Rock’n’roll, ob katerem se bodo po najavah prirediteljev podrle vse prepreke med glasbeniki in občinstvom. (T.D.V.)
Iztok Osojnik -človek sveta
LJUBLJANA - Ob izidu nove pesniške zbirke Luske in perje se je Iztok Osojnik na torkovem literarnem veCeru v Kud France Prešeren predstavil ne le kot pesnik, pac pa tudi kot človek, kot vedli popotnik, tako skozi različne svetove kot tudi skozi dušo. Pogovor z njim je vodil Andrej Blatnik
42-letni pesnik je celo življenje iskal nove doži-
vljaje na različnih celinah. Okolje in ljudje novih svetov so mu pomagali pri ustvarjanju. Sprva so bila ta potovanja le turistične pustolovščine, ki so se počasi začele spreminjati v eksotičnost, konCno pa je pesnik zaCel sam sebe doživljati v novem okolju.
V Indiji, na Japonskem, v Južni in Srednji Ameriki je Osojnik odkril, da se svet dogaja na isti naCin, da so drugi svetovi izrez našega sveta, le da so nekoliko spremenjeni in dodelani.
Kot je pesnik povedal, je poeziji treba vrniti naboj, ki ga je sposobna nositi v sebi. Sam je k slovenski poeziji doprinesel devet izdanih umetniških del, namerava pa izdati tudi dela, ki jih do zdaj zaradi videza margi-nalca ni mogel. Nova pesniška zbirka, v kateri izraža pogled na življenje, ki je polno ali prazno, Cmo ali belo, je na poti uresničitve.
Osojnik je pesnik, za katerega poezija ni ustvarjanje lepih predmetov, zanj je to golo dejstvo življenja. Ni pomembno, kar pesniku družba mora dati, paC pa tisto, kar on lahko da družbi. Osojnika ne glede na svet, v katerem živi, vzdržuje pri življenju neka substanca. In to je poezija. (L. V.)





KULTURA
Sobota, 8. maja 1993
KULTURNA DEDIŠČINA / ZIDOVSKI SPOMINSKI MUZEJ V WASHINGHTONU
Za nekdanjega predsednika Carterja je to uresničitev ideje o ameriškem spomeniku, za Žide pa prispevek k svetovni samozavesti naroda
Ana Kovač
Novi Muzej holokavsta v Washingtonu
Pred kratkim so odprli na povsem nov način zasnovan muzej ki je tudi spomenik milijonom žrtev Nemčije, ki je v drugi svetovni vojni hotela iztrebiti Žide.
Kennedy
Center

Bela
hiša
rr
H?
\ m
__
Lincolnov | memorial
V 1
Constitution Ave.

Ki®'
Postaja
S Constitution Ave.


Spomenik
Washingtonu
Independence Ave.
I
■ - “
MAL LÖI
AP/Alan Baseden
Spominski muzej holokavsta
Ob 50. obletnici Zidovske ^staje v varšavskem getu so v ^ashingtonu odprli Zidov-sbi spominski muzej. Na tleh Velike dvorane leži tisoče ^arih Čevljev: usnjenih, platnih, iz umetnih materia-°v. Nekoc so v čevljih bodile noge, noge ljudi, ki so hn Nemci pred pol stoletja jastorili v plinskih celicah koncentracijskega taborišča
Majdanek.
Slavnostne otvoritve mu-2eja v spomin holokavsta so Se udeležili tudi ameriški Predsednik Clinton, preživeli ^boriscniki iz Auschwitza, jobelov nagrajenec za mir je Wiesel, nemški zunanji brrnister Kinkel in izraelski Predsednik Herzog, washing-°nskega dopisnika revije oonomist pa je fasciniral Predvsem glas, ki se je ogla-811 P° telefonu: »Holokavst, Prosim.« Da bi bolje razume-b zakaj so 52 let po wann-®eejski konferenci na vzho-n' obali Amerike odprli bjuzej, posvečen spominu na rdovski holokavst, si lahko elno pomagamo s tremi teo-frjanii: Carterjevo, teorijo 1 entitete in teorijo rešitve.
Leta 1977 So bili v Beli hiši v skrbeh, ker je bila Carterjeva I da v slabih odnosih z Izrae-oiu. V predsedniškem štabu 86 j6 porodila ideja, ki se je že uolgo vrtela v židovskih kro-Postaviti osrednji muzej jdovskega holokavsta, ki bi 1 bkrati tudi nacionalni spomenik. Maja 1978 se je ideja
institucionalizirala: s simbolno ceremonijo v rožnem vrtu Bele hiše je predsednik Carter sprejel komisijo, ki je prevzela gradnjo muzeja. Slovesnosti je prisostvoval tudi izraelski predsednik Begin in tisoč židovskih rabinov. S to potezo je Carterju zrasel ugled pri ameriških Zidih, Se zlasti zato, ker je za predsednika komisije imenoval Elia Wiesla, enega najbolj elokventnih Zidov, ki so preživeli holokavst.
V Ameriki so Se vedno aktualne debate, kaj imajo Židi poleg svojega prepričanja takega, da jih od drugih loči kot skupino, in kaj jih druži. Številni ameriški Židi se Se vedno borijo za podporo Izraela, vendar ima Izrael preveč domačih težav, da bi se ukvarjal z diasporo toliko, kot bi si izseljenci želeli. Zato imajo zdaj muzej. V centru Simona Wiesenthala v Los Angelesu pravijo: »Žalostno je, da Izrael, židovska vzgoja in drugi tako znani simboli nimajo veC moči, da bi pridobivali nove Clane skupnosti. Toda holokavst vendarle vsakič učinkuje.« Izkušnja, da živiš, ker si preživel, da obstajaš, ker so tvoji starši ali stari starSi ubežali pokolu, da pripadaš skupini, ki so jo hoteli iztrebiti samo zato, ker je obstajala - to so dejavniki identifikacije ameriških Zidov. V tem pogledu washingtonski muzej ni samo spomenik in muzej, temveč tudi pomemben del v mozaiku samozavesti ameri-
ških Zidov.
Številni preživeli in tudi elani muzejskega sveta pravijo: »Kdo po svetu pripovedoval o strahotah židovskega holokavsta, ko nas ne bo veC?« Spomin na grozote umira s preživelimi. Wiesel, ki je svetu neumorno pripovedoval o nujnosti tega muzeja, je zbral veliko denarja. Leta 1986 ga je nasledil trgovec z nepremičninami Meyerhoff, ki je organiziral gradnjo muzeja in zbral Se dodatnih 160 milijonov dolarjev. Stavbo muzeja so zgradili z denarjem ameriške židovske skupnosti, zemljišče pa jim je odstopila država.
Zgradba je veličastno delo zidovskega arhitekta Freeda. Fasada je iz belega peSCenca in se tako po materialu kot po
stilu vklaplja v kompleks okoliških vladnih stavb. Na vsaki strani so velika vrata, ki spominjajo na vhod v taborišče Auschwitz ali na stražne stolpe Mauthausna. Tudi notranjost muzeja je polna arhitekturnih citatov: Cez trinadstropno osrednjo dvorano muzeja so napeti kovinski mostički, ki spominjajo na mostove za pešce v varšavskem getu, opečnati zidovi so podprti z železnimi konstrukcijami, prav tako kot krematoriji v taboriščih. Stalna razstava prikazuje zgodbo židovskega naroda, ki so ga nemški nacisti hoteli iztrebiti, na nekaterih mestih pa so poudarili tudi neodločnost nasprotnikov nacistov, da bi pomagali Zidom. Pri tem so Se posebej kritični do
Amerike, Čeprav tudi podoba Nemčije ni ravno rožnata. Številni ameriški Nemci protestirajo, da podoba, ki jo muzej ustvarja o Nemčiji, ne ustreza resničnosti. Vendar muzej pripoveduje o Zidih in ne o nacistični Nemčiji.
Avtorji razstave so individualizirali žrtve holokavsta: na stolpu, »zgrajenem« iz fotografij, je 1500 posnetkov prebivalcev židovske skupnosti v Litvi. Leta 1941 jih je bilo 3500 in nemški vojaki so v nekaj dneh pobili vse. Yaffa Eli-ach, ki je zbral te fotografije, je eden izmed 29 preživelih. »Do Nemcev ne čutim nobenega sovraštva,« pravi. »Ta muzej mora pokazati, kaj se zgodi, Ce odpove demokracija. Zato tudi je v Ameriki.«
V teh dneh mi je prišel v roke Časopis za kulturo DU, ki izhaja v Švici. Majska številka piše o vojni na Balkanu, pojasnjuje za kaj gre, zakaj Evropa molči, zakaj smo »zanje« še zmeraj »nekaj drugega«. Zraven je fotografija. Najbolje, da nemudoma opredelim svoj položaj: ne živim v epicentru vojne, tam, kjer jih največ umira. Ne živim v porušenem mestu in nisem begunka. Kar pa pomeni, da sem lahko tudi udeleženec - se pravi tisti, ki se mu vojna dogaja. Moja izkušnja namreč govori, da se vojna dogaja vsem, tudi tistim, ki mislijo, da so zunaj nje.
Fotografija je Cmo-be-la, na njej ni orožja, ni ruševin in trupel, tudi ni nobenih znakov, po katerih bi lahko sklepali, katere narodnosti so ljudje, ki so na njej. Mi seveda vemo, da so Hrvati ali Muslimani - naše poznavanje položaja, se pravi kontekst nam govori, da so na sliki žrtve. A kar zadeva samo fotografijo, bi bili prav lahko tudi Kurdi, Turki, Albanci, Armenci ... Izpuščeno je torej vse, kar označuje to vojno: rdeCa barva krvi, puška, nož, pustošenje, narodnostna pripadnost. Na fotografiji so trije, dva moška in ena ženska. Ce bi jih morala opisati na kratko, bi izločila samo
MEHKO IN TRDO
Problem
identifikacije
Slavenka Drakulič
najbolj očitne poteze. Kmetje so. Njihovi obrazi so tipično hribovski: zgubana, ustrojena koža na dolgih ozkih licih, slabi zobje, oba moška imata na glavi kuCmi, ženska ima zavezano ruto. Sumljivi, nezaupljivi pogledi (pred tujci, kamero?). V prvem planu je obraz ženske v polpro-filu. NiC veC ne gleda proti objektivu fotoaparata, proti ljudem, svetu, nekomu ali nečemu. Njen pogled brez upa zre mimo nas, njen obraz je otrpnil v bolečini in grozi.
Uredniki so kot ilustracijo za vojno na Balkanu izbrali fotografijo, ki je na prvi pogled brez oprijemljivih značilnosti. Zakaj prav ta slika? Mogoče so jo izbrali prav zaradi izraza na obrazu ženske, izraza, ki povzema univerzalno in vsem razumljivo razsežnost vojne - trpljenje, bolečino in vdanost v usodo. Vendar pa belo natisnjena beseda Balkan na dnu fotografije (ki je zamenljiva, kar zadeva vsebino fotografije, recimo z besedo Uzbekistan ali Azerbejdžan) za hip poraja popolnoma nasproten asociativni niz: kmetje, plemena, etična vojna, divjaki, stoletno sovraštvo, posebno, zapleteno, nerazumljivo, tuje. Drugače reCeno, asociacije ne gredo v smer uni-
verzalnega, kar bi olajšalo identifikacijo zahodnega bralca z ljudmi na Balkanu in njihovim trpljenjem. Seveda se bojim, da je namen fotografije natančno ta, ker smo za tiste »zunaj« - to zares mi. In Cim dlje jo gledam, tem bolj v meni narašča nelagodje. Moj problem je oCitno v tem, da ne pristajam na to fotografijo kot na simbol Balkana. Ne, to nisem jaz, tudi mi nismo to ali vsaj ne samo to. Tudi sama se ne morem nikakor identificirati s tistim, kar mi fotografija prigovarja. Toda, Ce mislim tako jaz, ki živim tukaj »znotraj« in se mi vojna dogaja - kaj si potem mislijo ljudje, ki sploh ne živijo tukaj. Tisti, ki se jim vojna ne dogaja in na vse to gledajo le »od zunaj«? Kako naj od njih pričakujemo kakršnokoli identifikacijo? Problem je v tem, da se je že v začetku vojne vsilila prav ta slika, ki še bolj poglablja delitev na Vzhod in Zahod, na razvite in nerazvite, na vas in na mesto, na tiste, ki so civilizirani, in na divjake. S tem ne skušam opravičiti Zahoda zaradi nedejavnosti (tudi tako imenovani Zahod ali Svet ni tako poenoten, kot si velikokrat predstavljamo). Jasno je, da potiskanje te vojne na rob kolektivne zavesti in izrivanje v območje etničnih
plemenskih spopadov ter eksotike predstavlja posebno vrsto konformizma. Tudi »politični interes« oCitno ni izključno geostrateški pojem. Ce pogledamo to fotografijo v luCi dveletne vojne, postane popolnoma jasno, da gre za zavestno ustvarjanje političnega interesa - v glavnem s pomočjo imagea.
Ta vojna nam dopoveduje nekaj, kar bi zdaj že morali znati na pamet: obraz Evrope se spreminja, ker Balkan je Evropa, naj zveni ta misel še tako Čudno. Zato, ker je brutalnost druga plat nas vseh in ker prav v Bosni poka tenka skorja civilizacije (podobno kot je pred tem počila v Nemčiji). Ali pa se mogoče, prav narobe, potrjuje njena identiteta? Ob tej vojni si nihče ne more umiti rok, nobena evropska država, noben narod ah politika se ne more odkupiti. Tisti, ki se pobijajo med seboj in ubijajo, niso »drugi«- to smo mi sami.
A problem jezika ostaja še naprej odprt. Naj ponovim: tokrat gre za fotografijo, pravzaprav za jezik. Kako potem povezati jezik na Balkanu z lastno usodo, usodo lastne skupnosti, države in kontinenta? Ali konec koncev, kako ga prevesti v vsem razumljiv »jezik« in kako omogočiti identifikacijo?
ARHITEKTURA IN OBLIKOVANJE
		
		
Sejem pohištva v Milanu
MILANO - Med 20. in 25. 4. je potekal velik dogodek za vse ljubitelje in ustvarjalce designa. Mednarodni salon pohištva je bil prepoln divanov, naslanjačev, miz in omar, ki so obiskovalcem tudi nakazali smernice letošnjega designa hišne opreme.
Smeri oblikovanja so številne, predvsem pa zelo različne. Nekateri so se odločili za rožnato blago, drugi za geometrične like. Toda vsi, tako kot stvaritelji mode, letos prisegajo na pastelne, sladoledne barve. Glavna dama itabjanske hiše Domo-dinamico Natalie Cresset je nežne in pomirljive vonjave, ki vsaj delno omibjo vsakodnevne strese, »zasejala« kar v dno okrasne vaze. Tudi ekologija je postala del vsakdana oblikovalcev. Podjetje Karteli je pozornost pritegnilo s plastičnimi in recikliranimi predmeti.
Uresničljiva je postala tudi Zelja mnogih ljudi, ki si želijo večjo pestrost pri oblikovanju miz. Predstav-ljena je bila miza, ki jo brez vseh težav spremenimo iz pravokotne v oglato.Vse tajnice pa se lahko vesebjo mize, ki jo po končanem delu samo porineš v zid in zakleneš. Tako ni strahu, da bi kdo ukradel ali odnesel kakšen papir s pomembno službeno skrivnostjo. (T. L.)
Stalna postavitev Plečnikove Pariške razstave
LJUBLJANA - V Arhitekturnem muzeju v Ljubljani na Gradu Fužine si lahko ogledate tudi stalno postavitev Plečnikove Pariške razstave. Odprta jr bila spomladi 1986 po dolgih in temeljitih pripravah skupine avtorjev (D. Prelovšek, L. Gostiša, F. Burkhardt, B. Podrec-ca) in dveh ustanov, Nacionalnega kulturnega centra Georges Pompidou iz Pariza in Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane. Pariška razstava,
ki je bila okrnjena predstavljena še na Dunaju, v Madridu, Muenchnu, Karlsruheju, Milanu, Benetkah, New Yorku m Washingtonu in ki je Plečniku tudi pri nestrokovnem občinstvu prinesla slavo, je, prirejena am-bientu, zdaj na ogled v Gradu Fužine. (B. U.)
Plečnikovi kelihi
LJUBLJANA - V sredo je bila v Gradu Fužine predstavitev knjige Plečnikovi kelihi. Eminentnim gostom Alojziju Šuštarju, Lojzetu Peterletu in drugim so avtorji predstavili nastajanje in vsebino, ki se je knjiga loteva. Izhaja ob petletnici prve objave (cez 20) Plečnikovih kelihov. Avtorji so zbirko kelihov dopolnili na 41. V arhivu Arhitektumega muzeja hranijo naCrte in skice zai veC kot 150 razbenih sakralnih posod (ob kelihih še monštrance, ciboriji). Za mnoge se ne ve natančno, ab so sploh bih narejeni oziroma kje so, zato je vsak podatek o Plečnikovih sakralnih posodah še kako dobrodošel. Knjiga vsebuje nosilni tekst dr. Petra KreCiCa, kratke opise osnovnih značilnosti kelihov s celostranskimi fotografijami pokojnega Edvarda Primožiča in katalog Roka Kvaternika.
Odličnim fotografijam kelihov, priloženim skicam in katalogu, ki imajo poleg oblikovne predvsem dokumentacijsko vrednost, stoji ob strani teorija dr. Krečiča. Kelihi, ki so nastajali vse Plečnikovo ustvarjalno življenje, so od prvega, bratu namenjenega Andrejevega keliha odsev razvoja celotnega opusa Plečnikove arhitekture. Tako se lahko ob prebiranju (ogledovanju) knjige sprehodite od »zadržanih ekspresionističnih form 20. let, do plastično bogatih površin tridesetih«.
Knjiga založbe Rokus in Gorenskega Tiska je dostopna v dveh različicah: v slovensko-nemško-angle-ški in slovensko-francosko-itabjanski izdaji. (B. U.)
Zlatomašniški kelih (1930) in Kelih z oporniki (1943, iz knjige)
NOVICE
GENETIKA / BURNEMU RAZVOJU GENETIKE VERJETNO NE BODO SLEDILI TUDI POSTOPKI ZDRAVLJENJA OKVARJENIH GENOV.
Življenje v izolaciji
TUCSON - Eden izmed najbolj nenavadnih poskusov v zgodovini prehaja v zaključno fazo. Septembra 1993 se bodo natanko dve leti po načrtih odprla vrata Biosfere 2, nevsakdanjega bivališča sredi arizonske puSCave, v katerem je osem ljudi povsem izoliranih od »preostalega sveta«. Biosfera 2 je skupek zgradb, narejenih iz kamna, armature in stekla, a v njih simulirajo nekaj različnih zemeljskih okolij z veC kot 4000 rastlinskimi in živalskimi vrstami. Zrak, vodo in hrano v tem hermetično zaprtem sistemu povsem reciklirajo. Glavni namen poskusa je nabiranje izkušenj za gradnjo prihodnjih vesoljskih kolonij, predvsem tistih na Marsu. Ekipo »poskusnih kuncev« sestavljajo štiri ženske in štirje moški, ki so stari 27 do 67 let. »Kapetana« moštva sta neka Angležinja in neki Nizozemec. Ena izmed žensk je odgovorna za biologijo, druga za intenzivno pridelovanje hrane, tretja za miniaturni ocean in močvirje. Eden izmed moških nadzoruje elektronske sisteme za analizo ozračja in vode, druga dva pa skrbita za znanstvene in tehnološke poskuse. Povrh imajo vsi povsem navadne, vsakdanje naloge v zvezi s prehrano, vzdrževanjem opreme, popravili, reciklažo. Niti možnost ljubezenskih zvez ni izključena. Na neko izzivalno telefonsko vprašanje so udeleženci odgovorili takole: »Naša stvar je, kaj počnemo v prostem Času!« Hermetičnost Biosfere 2 so prekinili enkrat samkrat, in sicer zato, ker si je ženska, odgovorna za pridelavo hrane, s strojem za luščenje riža ranila prst in je po zdravnikovem nasvetu morala iskati kirurško pomoč. Potem so glavni izhod spet zapečatili. Poskus je tako poslovne kot znanstvene narave, malce pa tudi turistične - veliko Američanov prihaja kukat skozi okna Biosfere 2, da bi videli, kaj počnejo njeni stanovalci.
Puščave na pohodu
NEW YORK - Vsako leto se na svetu veC kot 21 milijonov hektarjev plodnih tal spremeni v povsem ali skoraj nerodovitno zemljo. Od tega šest milijonov hektarov postane puščava. Danes puščave pokrivajo približno 35 milijonov kvadratnih kilometrov, veC kot je skupna površina obeh Amerik. Žalostna zgodba o siromašenju tal in širjenju pušCav je stara težava, vendar se je zdaj hudo zaostrila. Na pustinjah in puščavah, ki prekrivajo približno 35 odstotkov površja našega planeta, je ogroženih kakih 850 milijonov ljudi. Na njihovi zemlji je vse manj pridelka, kajti prst je vse bolj izčrpana, zaradi rasti prebivalstva pa je treba vsako leto nahraniti veC ust. Dezertifikacija, kot strokovno imenujemo spreminjanje tal v pušCavo, je v svetu splošen pojav. Položaj je najresnejši v Afriki in južni ter zahodni Aziji, nie kaj dosti boljši pa ni na visokih planotah Andov v Južni Ameriki, v predelih Srednje Amerike in na Karibih. Neplodne postajajo celo površine v Braziliji in Indiji. Zaradi širjenja pušCav mnoge države trpijo hude izgube. Ocenili so, da izgube zaradi premajhnega pridelka vsako leto presegajo 26 milijard dolarjev. Toda po analizah Programa Združenih narodov za Človekovo okolje (UNEP) bi letni stroški za preprečitev širjenja pušCav in revitalizacijo zemljišč pomenili zgolj petino teh izgub - kake štiri in pol milijarde dolarjev.
Podgane na jedilniku
KINSASA - Kako nasititi laCna usta v Afriki? Naj ljudje redijo in jedo podgane! ... Tak odgovor se Evropejcu nemara zdi porogljiv, a v ozadju je zelo resna in dobronamerna zamisel, ki jo je pred kratkim razložil profesor Mbakulirahi Malekani z Univerze v Kinšasi (Zaire). Pri tem je imel v mislih predvsem gambijsko podgano in t. i. nkumbija, »sekalca trsta«. Ti vrsti podgan sta veliki kot mačka in v mnogih afriških deželah tudi sicer veljata za specialiteto. V prid predlogu, da bi podgane redili kot neke vrste »mi-kro drobnico«, govori kar nekaj lastnosti teh živali. Ze tako ali tako so škodljivci, ki uničujejo krajevne posevke, ne zahtevajo posebne prehrane, bistveno ne vplivajo na naravno okolje, rediti pa jih je mogoCe na dvoriščih v majhnih ogradah. Ena sama družina bi si lahko na svoji ohi-šnici z rejo podgan brez težav zagotovila dovolj mesa za svoje potrebe - in še bi ga ostalo za prodajo na krajevni tržnici. Ce naj bi reja podgan postala vsakdanja praksa, od znanstvenikov kajpada pričakujejo, da bodo najprej predlagali najustreznejše metode »podganjereje«, tj. razmnoževanja teh živali, krmljenja, odpravljanja zaje-dalcev, veterinarskih posegov in podobno. Da o gastronomskih podrobnostih ne govorimo...
Odprava na Mars
HOUSTON - Znani astronavt Michael Collins, eden izmed slovite Četverice osvajalcev Lune, ki se je julija 1969 prvič spustila na površje našega naravnega satelita, se zadnje Čase zelo zavzema, da bi sprejeli naCrt za osvojitev Marsa. O tem je Collins pisal v knjigi Odprava na Mars, ki obravnava gospodarska, strokovna in celo filozofska vprašanja te tematike. Collins priznava, da so na našem planetu bolj žgoCa vprašanja - kriminal, aids, izobraževanje, zdravstveno varstvo in podobno. »Toda vesoljski program,« pravi, »tem načrtom ne krade denarja, niti jih ni kdajkoli zanj prikrajšal.« Vesoljec kajpada tudi sam priznava, da temeljni programi, za katere se zadnje Cas poteguje - sestava vesoljske postaje, obnovitev poletov na Luno in odprava na Mars - zahtevajo veliko denarja, tj. desetine milijard dolarjev. »Vendar to ni vprašanje denarja. To je vprašanje prihodnosti!« prepričuje astronavt. Kar zadeva Mars, Collins poudarja, da osvajanje tega planeta ne pomeni naloge, ki bi jo bilo treba reševati od samega začetka. V razvoj vede o materialih je bilo vloženih trideset let dela in enako velja za izdelavo naprav, opreme, vesoljskih plovil, pisanje softvera, preučevanje zapletenih pogonskih sistemov - pri vsem tem pa ne gre pozabiti, koliko izkušenj so navrgli spodrsljaji, napake in katastrofe. Zaradi vsega tega bosta nova generacija plovil in sama odprava gotovo boljši in uspešnejši. Kar zadeva Michaela Collinsa, bi priprave za odpravo na Mars mogle takoj steci. (E. J.)
Geni se razkrivajo
Po uspelem eksperimentu pri zdravljenju cistične fibroze nihče ni voljan reči, da v številnih primerih »krojač morda ne bo mogel ukrojiti obleke, ki bi se prilegala naročniku«
Težko je presoditi, ali je posredi zgolj naključje ali pa gre za upravičeno pričakovan razcvet genetike: prejšnje tedne, ko je minevalo 40 let od enega najpomembnejših znanstvenih odkritij, odkritja sestave DNK, ki še danes velja za odkritje skrivnosti življenja, so genetiki seznanili javnost s kar tremi pomembnimi novimi dognanji.
V začetku marca je znanstveno javnost presenetilo poročilo 32 raziskovalcev z različnih ameriških ustanov o odkritju genske okvare, ki povzroča smrtonosno bolezen ALS (amiotrofiCno lateralno sklerozo ali Lou Ge-hrigovo bolezen). Le teden dni pozneje je ugledna revija Nature znova poskrbela za vznemirjenje: prav v dneh, ko je film Lorenzovo olje o dečku z neozdravljivo redko boleznijo ALD polnil ameriške kinodvorane, je poročala o odkritju gena, ki povzroča to usodno bolezen in ki utegne pokazati pot do zdravila. In marec se še ni prevesil v april, ko so v raz-sikovalnih laboratorijih bostonske Massachusetts General Hospital razglasih odkritje gena, ki povzroča usodno možgansko m otnjo, imenovano Huntingtonova bolezen.
Kar tri pomembna nepovezana genska odkritja v tako kratkem Času dokazujejo, da se nam mozaična genska slika razkriva z eksponen-Cno hitrostjo. Znanstveniki menijo, da obstaja od 50.000 do 100.000 Človeških genov. Do začetka marca jih je bilo po podatkih mednarodnega genskega registra The Genome Data Base pri Johns Hopkins v ZDA »izsledenih« - to je natančno lociranih na enem od 24 Človeških kromosomov -že 2736. Za 682 od njih je znano, da povzročajo bolezni, kadar se pojavijo v spremenjeni obliki. Pri 321 so raziskovalci dekodirali vsaj del »sekvence« oziroma njihovo natančno kemijsko sestavo, kar je običajno prvi korak v natančnem razkritju, kako določen gen deluje.
Znanstveniki predvidevajo, da si bodo spoznanja o genih v naslednjih letih sledila drugo za drugim Čedalje hitreje. Napredovala bodo torej eksponeneno, kar dokazujejo tudi dogodki v letošnjem marcu. Stanje je podobno kot pri otroški sestavljanki: ko je nekaj koščkov že sestavljenih, je laže najti manjkajoče dele podobe.
Hkrati pa raziskovalci tudi svarijo pred neutemeljenim optimizmom, ki običajno spremlja objave o odkritjih tako imenovanih bolezenskih genov. Vse prerado se tedaj ustvarja vtis, kot da imamo z odkritjem povzro-
čitelja bolezni v rokah že tudi zdravilo. Toda znanje o mehanizmu bolezni je še zelo daleč od znanja o posegih v ta mehanizem. Ob upoštevanju, da gre pri Človeškem organizmu za, gledano mehansko, najbolj zapleten stroj na svetu, se je treba zavedati, da geni predstavljajo njegove dosegljive dele.
»Z naraščajočim znanjem o genih se nam gotovo večajo možnosti za razvoj terapij. Toda eno so možnosti in obeti, nekaj povsem drugega pa je oblikovana te-
generacije v generacijo. Vendar pa je v resnici veliko bolezni, ki so genetske, ne da bi bile hkrati tudi dedne. Primer take je rak, ki se pojavi, ko je poškodovan eden ali več genov, ki uravnavajo rast celic. Rak ima torej »genetski« izvor. Vendar pa v večini primerov ni podedovan, saj se poglavitna mutacija genov, ki ga povzroči, pojavi šele po rojstvu. Celo številne kronične bolezni, kot je na primer zvišan krvni pritisk, so v določenem smislu genetske: veC medsebojno delujočih
Fani Polanc
natanko določenem mestu, ne le v specifičnem organu, paC pa v specifičnih celicah in specifičnih delih cehe.
Večina terapevtskih zdravil, vključno s »Čudežnimi« zdravili sodobne medicine, ne premore tolikšne molekularne natančnosti. Zdravilo uspe priti v kri, od tam pa ga kri odnese do nekaj malega mest, kjer je potrebno, in do številnih mest, kjer ni potrebno ali je celo škodljivo. Zdravila proti ra-
la, ki bodo »vedela«, kaj uničiti in Česa ne. Ce je bolezen mogoče povezati z geni in Ce poznamo genov beljakovinski produkt, se ponujata dve možni obliki terapije. Prva možnost je nadomestiti nepravilno delujočo beljakovino, druga pa popraviti gen tako, da bo proizvajal pravo beljakovino. V teoriji je to videti preprosto, v praksi pa je precej drugače, kar se kaže v primeru Lou Gehrigove bolezni, ki povzroča paralizo in smrt. Kot so v začetku marca objavili raziskovalci z
rapija,« opozarja Peter L. Pearson, ki je zadolžen za Genone Data Basis. »To, kar se zdaj dogaja - izoliranje in karakteriziranje genov - je lažji del opravila. Težji je še pred nami.
»Inteligentna« zdravila
Po izrazu genetska bolezen je mogoCe soditi, da gre za bolezen, ki se prenaša iz
genov skupaj z okoljem določa možnosti, da človek zboh.
Geni prenašajo navodila za tvorbo beljakovin, ki imajo nekaj skupnih značilnosti, sicer pa je število njihovih različic skoraj neskončno. Vsaka beljakovina ima natančno vlogo in opravlja v večini primerov eno samo opravilo. To dela samo na
ku uničujejo hkrati hitro deleče se rakave celice in tudi hitro deleče se jedrne celice, zato med kemoterapijo pacientom pogosto izpadejo lasje. Aspirin blaži bolečine v živcih, vendar pa v krvi deaktivira celice, ki strjujejo kri, in zato lahko povzroči krvavitve.
Genetika nasprotno obeta boljša, »pametnejša« zdravi-
Massachuseth General Hospital, so skupaj z raziskovalci drugih ameriških ustanov odkrili, da je pri nekaterih ljudeh z dedno Lou Ge-hrigovo boleznijo oziroma amiotrofiCno lateralno sklerozo (ALS) njihovega stanja kriva genska okvara. Gre za gen, ki prenaša navodila za izdelavo superoksidne di-smutaze (SOD), beljakovine,
ki deluje kot »redar« v praktično vseh celicah. Tam ra-zorožuje visoko reaktivne snovi, imenovane prosti radikali, ki sicer uničujejo celično membrano, soje DNK in ključne encime.
Celični »redarji« tudi pri bolnikih z ALS opravljajo svoje delo, a pri tem iz neznanih razlogov izpuščajo zelo specifično skupino cehe v možganih in hrbtenjači, ki »poganjajo« gibalne mišice. Oci in mehur puščajo pri miru, prav tako ne prizadevajo Čutil in psihe. Bolniki z ALS so zato pogosto paralizirani, vendar pa popolnoma pri zavesti in po približno petih letih ponavadi umro zaradi bolezni dihal ali kake druge komplikacije.
Proti tej bolezni ne poznajo nobenega zdravila in tudi marčevsko odkritje ga še ne obeta, vsaj ne v bližnji prihodnosti. Trenutno namreč znanstveniki še ne vedo, ali je genska okvara vzrok nezadostni množini SOD ali pa hiperaktivni obliki beljakovine. Obe hipotezi sta verjetni, a terapija bi se v primeru potrditve ene ali druge bistveno razlikovala.
Ce raziskovalci predpostavijo, da je vzrok bolezni premalo SOD - a tega ne vedo zagotovo -, je očitno potrebno pacientu dati dovolj te beljakovine ah Česa podobnega. Nekateri vitamini se obnašajo kot SOD in verjetno bi bilo pametno najprej poskusiti z njimi.
Odločilen bo trojanski konj
A zadeva ni tako preprosta. Zastavlja se vprašanje, kako jih privesti do cilja. Ce so SOD dani bolniku oralno, skozi usta, se bodo razporedili po vsem telesu, pri Čemer obstaja tveganje zaradi stranskih učinkov. Četudi bi se izkazalo, da so stranski učinki zanemarljivi, potovanje zdravila ne bi bilo uspešno, saj se SOD ne bi mogel izogniti presnovi v želodcu in Črevesju.
Bolj zanesljivo bi bilo zdravilo vbrizgati v kri, toda tudi to še ne pomeni, da bo prišlo tja, kamor mora. Možgani in hrbtenjača sta namreč zelo zavarovana oiga-na, ločena od preostalega telesa s tesno mrežo cehe, ki sestavljajo tako imenovano krvno možgansko bariero. Zavarovana sta še s celičnimi Črpalkami, ki sproti odstranjujejo vse tujke, ki pa se jim vendarle posreči prodreti skozi bariero. Spraviti molekulo SOD nepoškodovano skozi tako barikado, bo težko, Ce ne celo nemogoče. A Ce bi v tem vendarle uspeli, spet nastopi naslednja težava: kako spraviti beljakovino skozi membrano živčne cehce.
To je težka naloga, ki navadno zahteva molekulo
»nosilca«, za katerega pa seveda ni nujno, da obstaja za SOD. Ena od možnosti, da se izognemo problematični poti prek krvno možganske bariere, je, da mišično tkivo odda SOD živCnim vlaknom, ki so pritrjena na mišico. Beljakovina bi potem utegnila potovati po vlaknu do telesa živCne celice po postopku, imenovanem »retrogradni transport«. Toda kako dostaviti dovolj SOD v mišično cehco?
Zdi se, da bi bila zanesljivejša pot privesti popravljeno kopijo gena za SOD v živCne celice, preden te odmrejo. To bi lahko storili tako, da bi gen vstavih v virus in nato s tem virusom okužili bolno cehco. Znano je, da virus polia napada, vsaj v hrbtenjači, prav celice, ki obolijo v ALS. Toda Ce naj bi virus polia služil kot trojanski konj, bi moral biti v obliki, ki ne bi povzročila druge škode. In ce bi ga kot takega le usposobil, bi bilo treba rešiti še velik problem, kako ga spraviti v hrbtenjačo v nadzorovani količini.
Obeti za bolnike
s cistično fibrozo
Seveda ni nujno, da se bo treba tudi pri terapijah za druge bolezni spopasti s toliko težavami. V eksperimentu, ki so ga na slovitem nacionalnem inštitutu za zdravje (NIH) v Bethesdi pri Washingtonu zaceli pred dvema letoma, so raziskovalci dvema deklicama z redko boleznijo imunskega sistema uspešno vstavih potrebni encimski gen v cehco, ki ga je mogoCe razmeroma preprosto vzeti iz krvi in ga vrniti vanjo. In pred dnevi so se prav tako na NIH lotih eksperimentalnega zdravljenja bolnikov s cistično fibrozo. Ti naj bi vdihavali virus, ki bi njihovim celicam ob pljučih prinesel zdaj manjkajoči gen.
Čeprav se bo znanje o genih v prihodnjih letih razkrivalo eksponeneno, pa mu, kot je videti za zdaj, žal ne bodo s tako naghco sledili tudi postopki za zdravljenje okvarjenih genov. Vsak postopek bo moral biti »ukrojen« po meri, osebnosti in obnašanju vsakega posameznega okvarjenega gena.
Ta trenutek, ob omenjenem uspelem eksperimentu in predvsem ob obetih v zvezi z zdravljenjem cistične fibroze, najbolj razširjene dedne bolezni na Zahodu, nihče ni voljan priznati, da v številnih primerih krojač morda ne bo mogel nikoli ukrojiti obleke, ki bi se naročniku popolnoma prilegala. A očitno je že zdaj, da posameznih ukrojenih delov ne bo lahko sešiti skupaj in da jih nikoli ne bo mogoče preprosto vzeti iz predala.
EPIDEMIOLOGIJA/ZAŠČITA PRED NEVARNO KU2NO BOLEZNIJO NAJ BI BILI KELATORJI ŽELEZA
Folna kislina pomaga bolnikom s srpasto anemijo, hkrati pa v primeru okužbe z malarijo omogoča lažjo rast plazmodijev
Redni bralci Republike se verjetno spomnijo Članka, povzetega po The New England Juoumal of Medicine, ki je govoril o kelatorjih železa kot o možnih zdravilih proti malariji. Pred Časom je The New England Journal of Medicine objavil odmeve bralcev na objavljeni članek. Oglasil se je Victor Herbert iz Bronxa (New York), ki trdi, da pomanjkanje železa ne zagotavlja odpornosti proti malariji, saj pla-zmodiji izkoriščajo tudi železo iz hemoglobina celic s pomanjkanjem železa. Na podlagi izkušenj iz
Kenije navaja, da so osebe s srpasto anemijo odporne proti malariji. Srpasta anemija je vrsta anemije, pri kateri se pojavljajo nenormalno oblikovani eritrociti, ki po svoji obliki spominjajo na srp. Pri srpasti anemiji se pogosto pojavi pomanjkanje folne kisline, ki ima pomembno vlogo pri razvoju eritrocitov. Opazovani otroci v Keniji so imeli srpasto anemijo in so kot substitucijsko terapijo prejemali folno kislino. Čeprav anemija srpastih celic varuje pred malarijo, je nekaj otrok s to boleznijo in s substitucijo
Milan Kotnik jr.
folatov zbolelo še za malarijo. Ideja se je ponudila kar sama od sebe: pomanjkanje folne kisline varuje pred malarijo. Za dokaz te domneve je bilo potrebno narediti še dobro nadzorovan poskus. Desetim opicam rezus so z dieto brez folatov povzročili pomanjkanje folatov, nato pa so jih okužili z opičjo malarijo (Plasmodium cynomolgi). Nobena tako okužena opica ni kazala kliničnih znakov malarije. Vsi paraziti v njihovi krvi so
umrli v 48 urah zaradi megaloblastne smrti, t. j. smrti zaradi nesposobnosti podvajanja DNA in delitve. V kontrolni skupini so bile opice, ki so dobivale hrano, obogateno s folati, in so bile prav tako okužene z opičjo malarijo. Teh opic je bilo deset in pet jih je poginilo zaradi malarije, drugih pet pa je imelo klinične znake malarije in je ozdravelo po terapiji s klorokvinom. Folna kislina torej pomaga bolnikom s srpasto anemijo, hkrati pa v primeru okužbe z malarijo omogoča lažje razmnoževanje plazmodijev. Avtor
izvirnega prispevka Dr. Gordeuk odgovarja, da ni trdil, da pomanjkanje železa varuje pred malarijo, ampak varujejo pred njo kelatorji železa, ki kelirajo železo, vezano s parazitom. Razlika glede izvora keliranega železa je pomembna in potemtakem okužba s plazmodijem ni odvisna od količine železa v bolnikovi krvi. Kakšna je povezava med količino železa v krvi bolnika in železom, vezanim s parazitom, pa Dr. Gordeuk ne pove.
The New England Journal of Medicine, Mas-sac Medical Society.
TRIBUNA
Sobota, 8. maja 1993
PARADIGMA
Walt Disneyeva produkcija
1—x o Erichu Frommu l—Jin njegovi Revolu-X. ciji upanja bi najbrž Slovenija dosegla prihodnost z izoblikovanjem Narodnega sveta, ki bi ga lahko poimenovali glas slovenske vesti.
Za zaCetek je potrebno zbrati svet kulturnih in javnih delavcev, katerih poštenost in sposobnost bi bili nev-prašljivi. Ta skupina naj pretehta in objavi izjave, ki si zaslužijo objavo že zaradi pomembnosti tistih, ki so jih izdali.
f~| i o bi bil šele prvi korak.
Nato bi se oblikovali klubi privržencev, ki naj pomagajo svetu, nato skupine in tako naprej. Vse to bo izoblikovalo vizijo in spremenilo duhovno in družbeno naravo Slovenije.
Walt DisneyeVa produkcija...
Medtem se politične stranke ukvarjajo od ponedeljka do petka z biznisom - za vikend pa celo z (ne)zaposlemmi *—^ las slovenske v'e-I sti naj bi z metodo VJvsezaverodomce-sarjevstva pospešil razkroj tisočletja, ki se najmanj meni za male in velike težave Slovenije. ZaCelo se je z aferami. Ker je ostala- Slo-
venija skoraj brez neodvisne javnosti, je politikom zvijača z aferami uspela: država je v miru božjem izstavila državljanom (pro) raCun, da bodo gagnili. V bistvu pa so ozke skupine ljudi, ki so iz samih sebe ustvarili osnovno leglo modrosti, zoper katere ni mogoče ugovarjati, kaj šele dvigniti roko -demonstrirale v medijih svojo nemoC dogovarjanja in sporazumevanja ter nespoštovanje načel pravne države. Politiki si ob naivni asistenci medijev meCejo v glavo tisto, kar v medsebojnih delovnih stikih skrivajo za protokolarnimi nasmeški. Zato preplavljajo javnost nevidne in kot naravni element moCne surove sile. Toda to je šele vrh ledene gore. Sleherni, ki bi imel do tega oblastnega vrha najrahlejšo pripombo, bi se v hipu spremenil v sovražnika ljudstva, in sicer po receptih in metodah, ki so dandanes smešne, nekoč pa so bile tragične.
Kmalu bodo štrlele v zrak samo ruševine. Toda skozi špranje vselej sije upanje. Zarje Vidove.
» vse to se dogaja v pragozdu struj in J. JLstrujic, strank in strančic, gibanj in malih gibanj, ki onemogočajo
še tako pametnemu človeku pravo videnje. Kakšno vizualno veselje!
y pragozdu so vse-\ / lej tudi nespame-V tni ljudje, ki ne poznajo sveta in tirnic, po katerih se svet premika. Niso spoznali nevarnosti iz kozmičnih širjav trilateralnega sporazuma, ki razbija vse duhovne in politične kategorije. Novi red. V tem prostoru visimo zdaj Slovenci kof žalostne svetilke, ki jih ugašajo praznoverci. Spake in križanci. Toda danes je v tem pragozdu že sleherno drevo nekaj drugega, kakor je bilo včasih.
Konec. Ubežati ni mogoče. Celo ljudem popolnoma zdrave pameti ne, ki se upirajo: »Ce doma jim dobro ni, žerjavi se Cez morje vzdignejo...«
Tako kot prejšnji sistem ni razpadel zaradi križarske vojne za nove zvoke in cisto ves plevel ni zrastel iz nedeljske šole Blažeta in Nežice - tako se tudi pra-
Milan Meden
znoverne slovenske podobe iz sanj ne bodo razblinile zaradi afer. Marveč zato, ker ni jasno, katera skupina v Sloveniji se zna podrediti praksi ljudi in vključiti v evropsko mrežo protesta? Ne zoper novo politično geografijo - marveč proti teoretičnim resnicam, ki v praksi sploh niso bile preizkušene. In ta glorija izrunov je zdaj obstala nad glavami izmučenih prebivalcev Bosne in Hercegovine. Konvergenca nasprotujočih si usmeritev je bila boljša. Zdaj se svet pred našimi oCmi spreminja v kasarno in laboratorij. Slovenija pa iz države v provinco. Gospostvo interesov prodira v najintimnejšo globino žena in mož. Pod udarom so še zadnji ostanki avtonomnega individua.
avnost je preplavlje-I na z antiosejpnostmi, I ki se razglašajo za nedolžne politike in uspešne podjetnike. Ti se delijo po birokratiCnih normah in uradniški urejenosti med Kučano-
ve ministrante in ostale. Skupini sta nekompatibilni. Javni stereotip. Odrešilnega viharja, ki bi zarohnel nad mikro-kozmosom tega zatohlega životarjenja in malomeščanstva - ni. Vsi spet naganjajo ljudi v vrste za raj, toda vsakdo ve, da na koncu ostanejo le še odpadki. Vse, kar ostane, so ostanki. Ves program je v tem: stisni zobe in se vdaj v usodo. Do naslednjih volitev.
-jk y|- aratonsko las-[\ /I tninjenje je ble--LV-Lfiranje, ker ni produkcije. Zveza zasebnih podjetnikov je šibka. Slovenija je pod lokom mostu med zahodom in vzhodom. Ruski zasebni podjetniki bodo zato potovali v Verono. Ne v Ljubljano. Predstavniki Slovenije bodo samo zraven.
Sami novi in neizrečeni problemi.
Toda dobro organizirano mednarodno majsko srečanje na Bledu o mejah in manjšinah bi bilo lahko sodobna proizvajalna naprava Slo-
venije. Kajti ves ustroj sveta - od Adama in Eve pa do Marxa - dokazuje, da bi lahko zaigrali na odlične znanstvene karte reševanja nacionalnega vprašanja v Sloveniji. Vsi Čakajo mojstre, da izmojstrijo ta vprašanja. Ne Walt Disneyeve produkcije. Pametni ljudje imajo v Sloveniji v rokah adute. Te možnosti skrivajo v sebi lepšo podobo prihodnjega življenja. V zahvalnem pismu, ki ga je napisal slovenski metropolit Alojzij Šuštar, ko je obiskal inštitut Jožef Stefan, je poudaril, da bo prispeval k boljšemu poznavanju dela inštituta - kjerkoli v svetu bo to mogoCe. Simbolna govorica reprezentatna slovenske Cerkve sploh ne more biti zgovornejša. Pomislimo tudi na precejšnja sredstva, ki jih je nedavno namenila Evropska banka za razvoj projektu, ki ga vodi profesorica Tea Petrin za revitalizacijo slovenskih podjetij z znižanjem produkcijskih stroškov. Treba je brati akademika Miha Tišle-rja, rektorja Univerze v Ljubljani. Njegovo vizijo visokega šolstva pri nas in v svetu: »Sodim, da mora ostati znanje skupna dediščina Človeštva in da univerza ne bi smela biti podreje-
na nobenemu lastninjenju znanja.«
Medijski mrk. Kako težko je govoriti o stvareh, ki se tičejo vseh! Kdo koga blefira - kdo koga podpira? Afere razkrivajo in prikrivajo ministrstva in stranke. Pamet pa ima vselej ime in priimek. To je to.
f—m abavljanja, kriti-f ke, natolcevanja, £ Ijeze in slepomišenja je v Sloveniji na pretek. Toda vpliv na bistven razvoj Slovenije je minimalen. Nujen je samo za plastiko demokracije. Vendar se razvoj spričo slovenske netalentiranosti za zgodovino ne bo ustavil. Čeprav bi Joseph Sche-uchenstühel Primičevi Juliji v postelji spet po nemško pripovedoval, kako jo ljubi. Treba je brati tudi ameriškega ekonomista in Nobelovega nagrajenca Jamesa Buchanana (1986): Samo nenehna javna izbira lahko onemogoči kipenje posebnih interesov političnih in državnih skupin. To je namreč vselej povezano z novimi stroški. In starimi zvijačami.
-»daj lahko državlja-X ni v Sloveniji med A...i volitvami izbirajo le med različnimi znamkami avtomobilov...
Bogato izročilo socialne misli
Franc Miklavčič
"N T astanek socialne-I \l	v stranki
-L N Slovenskih krščanskih demokratov ni zgolj nakljudje ali pa krik nove politične mode. To krilo oziroma ta skupina je bila navzoča v stranki že od njene ustanovitve 10. marca 1989, in to je bilo razvidno že v njenem takratnem prvem imenu Slovensko krščansko socialno gibanje. Sporazum SKD o povezovanju s Pirnatovimi narodnimi demokrati, zaradi katerega je bilo treba dopolniti statut SKD in po katerem postanejo Narodni demokrati krilo v SKD, je bil le povod za legalizacijo tega drugega krila v stranki, ki je privzelo ime socialno. Skupina okrog socialnega krila (pobudniki so Viktor Blažič, Franc Miklavčič in Janez Poštrak) zastopa
resnično sredinsko politično opcijo v stranki in se ne identificira z desničarstvom, bodisi da je le-to zgolj verbalno ali pa je tudi vsebinsko. SKD kot celota se deklarira kot desnosredinska stranka. Seveda je res, da je danes večina v stranki bolj desničarsko kot sredinsko opredeljena. Drugače kot na primer avstrijska ljudska stranka, ki ima v svojem programu zapisano, da je »die Partei der fortsc-hritlichen Mitte«, to je stranka napredne sredine.
Toda kakor je Milovan Djilas zapisal že pred 40 leti, je vsako manjšino najprej predstavljalo nekaj oseb in je bila vsaka večina nekoč manjšina. Vendar ne gre za to. V današnjem demokratičnem obdobju neka velika vsedržavna
stranka, kar SKD tudi je, ne more biti monolitna z enakim mišljenjem. Biti mora pluralistična, tako da se znotraj nje različna stališča, tudi nasprotna, in trenja, konstruktivno razrešujejo.
Dokaz, da je to res, a ne bi smelo biti res, je dogodek izpred dveh let ob proslavi 50. obletnice OF, ko je takratni glavni tajnik svojevoljno, a v imenu stranke v medijih in v parlamentu nastopil proti tej proslavi. Nekateri v strankinem vodstvu so bili za udeležbo ali vsaj za svobodne odločitve o tem, nakar so padali očitki, da taki ljudje ne sodijo v našo stranko. Zaradi tega je prominentni starejši elan sveta SKD iz sveta demonstrativno izstopil.
Ko so pred sto dnevi zasnovali sedanjo vladno koalicijo LDS - SKD - ZL je bil manjši del Članstva SKD proti vstopu v koalicijo. Nekaj elanov je zaradi tega tudi izstopilo iz stranke, med njimi tudi ugleden nekdanji republiški poslanec. Ce bi takrat v stranki že obstajalo pravo konservativno krilo, bi teh izstopov najbrž ne bilo, saj bi imeli navedeni elani v svojem krilu v okviru stranke še naprej možnost avtonomno oblikovati in zastopati _ svoja stališča.
Z legalizacijo kril v stranki se takšni in podobni primeri po pravilu ne bi mogli veC dogajati.
Znani so ugovori, da se z ustanavljanjem fra-
kcij (kar je bolj udomačen izraz za krilo) ruši enotnost v stranki ali se stranko celo razceplja. Beseda frakcija je latinskega izvora in je res močnejši izraz kot krilo ali struja, po slovensko to pomeni del (stranke). ■ Frakcijski boji v sistemih enoumja (na primer Stalin -Trocki ali Tito -Gorkič) so pripeljali ne le do izstopov ali izključitev iz stranke, ampak kar po boljševistično do naročenih ubojev predstavnikov drugačnega, Čeprav v temelju istega idejnega stališča. V resnici to sploh nisi} bili frakcijski boji, ampak kriminalni uboji konkurentov iz lastne stranke. Zato take primerjave in dokazovanja v demokratičnem političnem siste-
mu ne morejo imeti veljave.
Program socialnega krila SKD seveda ne more biti v nasprotju z glavnim programom stranke. Vendar je zastavljen v tej smeri, da se da veC poudarka skrbi za malega človeka, ustvaritvi socialne države, vzpostavitvi enakopravnosti dela in kapitala, skrbi za družine z veC otroki in tudi za upokojence. Sindikati naj bodo neodvisni in neideološki. Odnos pripadnikov krila do institucij Cerkve je individualen in zaseben^ V bistvenih vprašanjih, ki zadevajo življenje slovenskega naroda, se Čuti socialno krilo SKD neposredno odgovorno slovenskemu narodu in tu ne priznava nobenih strankarskih ozirov.
V odnosu do preteklosti priznavamo NOB kot
osvobodilni boj v Času okupacije. Bila pa je tudi državljanska vojna. Krivice nekdanjim političnim zapornikom in preganjancem je treba popraviti in jim je na primer leta zaporov in preganjanj treba šteti v pokojninsko dobo. Tu smo moralno in pravno v zamudi, saj obstaja nova demokratična oblast že tri leta.
Socialno krilo SKD se sklicuje tudi na bogato izročilo krščansko socialne misli na Slovenskem, od Janeza Evangelista Kreka do Edvarda Kocbeka.
Z ustanovitvijo socialnega krila SKD izražamo svoje trdno prepričanje, da se s tem v stranki razširjata njena baza in volilno telo, saj se bo dodatni del volilcev prepoznal in identificiral s programom krila.
r
POŠTICA
Spoštovani urednik!
POLEMIKA
Rupel je spet ustrelil mimo
Z namenom, da bi bila javnost objektivno obveščena, vaš sodelavec gospod Boštjan Horvat pa pomičen, vas prosimo, da objavite tole pojasnilo °b njegovem sestavku »Varnostna služba za predsednika« v Republiki z dne 7. 5. 1993. V Uradu predsednika republike namreč ni nikakršne varnostne službe in je tudi ne bo. Odlok, na katerega se sklicuje g. Horvat, doloCa le način sodelovanja urada z organi, pristojnimi za varovanje predsednika republike in njegovih delovnih prostorov, in v ta namen postavlja eno samo delovno mesto. Gre torej za varovanje predsednika, ne pa za njegovo posebno službo.
Ob tem je treba po-
sebej poudariti, da bo tudi v prihodnje, v skladu z zakonom o notranjih zadevah in uredbo vlade o določitvi oseb in objektov, ki jih varujejo organi za notranje zadeve, in o opravljanju nalog varovanja, za varnost predsednika republike odgovarjalo Ministrstvo za notranje zadeve. Službe v uradu predsednika so pri tem pooblaščene le za nujno potrebno koordinacijo. Strahovi g. Horvata so torej ne le odveC, ampak predstavljajo z omenjanjem Secret Servica in podobnim po svoje zabaven plod domišljije, ki pa v sedanjih razmerah najbrž ni tako nenavaden.
Urad predsednika Republike
Gospod Rupel se v svoji redni kolumni v Republiki dne 1. maja 1993 sprašuje o marsičem. Verjamem, da vprašanja niti niso postavljena zato, da bi kdo nanja odgovarjal. Se najbolje za ta vprašanja bi bilo, Ce ne bi nanja nihče reagiral. Odgovoriti pa je potrebno na trditev, da smo za prisluškovanje italijanskemu konzulu vedeli vsi: »... od Kučana do Skoljca do Drnovška, Janše in Peterleta. Bili smo v vojni, vsaka normalna država poskuša dobiti informacije o načrtih tujih držav v zvezi s to vojno! Ampak ‘leva‘ polovica slovenskega establišmenta se je odločila, da je važneje varovati Zlobčevo nerodnost kot državne skrivnosti.« (cit. D. Rupel)
Najprej moram povedati, da sam nisem bil
med tistimi, ki so vedeli za to prisluškovanje, Čeprav sem bil v tistem Času elan Sveta za varstvo ustavne ureditve pri Predsedstvu RS. DrugiC: Cas prisluškovanja ni bil Cas vojne. In tretjič: ni res, da bi se v LDS odločili, da je bolje varovati Zlobčevo nerodnost kot državne skrivnosti.
Sele Janševo odkritje te »nerodnosti« je namreč pomenilo razkritje državne skrivnosti.
Zame ni nenavadno, da se država poslužuje metod prisluškovanja, Čudi pa me, da se ministri s tem javno postavljajo. Tega v normalnem svetu ni! Se bolj sporno pa to postane, Ce
tako prisluškovanje nima ne zakonitega pokritja ne legalnega nadzora. Sam sem takrat postavil vrsto vprašanj, ki jih je še razširilo Predsedstvo RS, in sicer:
Ali je varnostno-in-formativna služba pred lanskoletno agresijo in med njo zakonito uporabljala operativno-tehni-
Cna sredstva?
Ali so bili podatki, pridobljeni z operativno-tehnicnimi sredstvi, varovani v skladu z zakonom in pravili službe?
Ali so morda na tak način pridobljeni podatki prišli v roke nepooblaščenih oseb in ali je prišlo do nepooblaščenega in protizakonitega razpolaganja s takimi podatki?
Na* prvo vprašanje je odgovorila Komisija za nadzor nad Visom v prejšnji skupščini. Samo gospod Bučar ve, zakaj to poročilo ni bilo uvrščeno na dnevni red vseh treh zborov.
Odgovor na drugi dve vprašanji mora kot legitimni naslednik predsedstva najprej iskati predsednik republike. Nanju pa si lahko odgovori tudi vsakdo sam.
Jožef Skolc
Zasluge za narod
Dimitrij Rupel
Nedavno tega je dr. Janez Drnovšek v Strasbourgu izrekel, v Ljubljani pa ponovil izjavo, ki je bila približno takšna-le:	»Prvič
sem v Svetu Evrope nastopil kot predsednik Jugoslavije, zdaj sem ’ nastopil kot predsednik
vlade Slovenije; mogoče bom prihodnjič nastopil kot župan mesta Izlake.« To je bilo po vsem videzu mišljeno kot šala na račun dezintegracijskih procesov v sodobni Evropi, morda kot samoironija v zvezi z zmanjševanjem predsednikovega »kraljestva«...'Razlag pa je še več: vsi bi se strinjali s tem, da bi bila osamosvojitev tega ali onega mesta slaba in smešna stvar; toda Drnovšek je »osamosvojitev Izlak« postavil v zvezo z osamosvojitvijo Slovenije! Z vidika politične kariere in z vidika običajnih predstav o stopnišču državniškega uspeha je predsednikovanje Sloveniji nižja stopnica kot predsednikovanje Jugoslaviji. Ima torej dr. Drnovšek o svoji sedanji funkciji slabše mnenje kot o predsednikovanju Jugoslaviji? Je torej zmanjšanje »kraljestva« na mero male Slovenije negativen zgodovinski dogodek? Marsikdo v zadnjih mesecih Drnovšku pritrjuje, to pritrjevanje pa se utemeljuje na ugotavljanju, kako porazno so se zmanjšali slovenski trgi, ki so nekoč segali do Srbije, Makedonije in Črne gore.
Povedal bom drugo zgodbo, ki je povezana s prvo predvsem zato, ker v njej nastopa ista slovenska stranka, Drnovškova LDS. Na enem novejših državnozborskih sestankov je Jožef Školč ugovarjal nekemu »kadrovskemu« predlogu, ki sem ga utemeljeval z mnenjem, da so na nekaterih področjih bolj kot članstvo v določeni stranki pomembni: strokovnost, sposobnost, ugled, izobrazba, izkušnje in zasluge. Školč je kar poskočil: »Zasluge? Ali bomo izbirali ljudi po zaslugah?« Po vsem videzu je imel pred očmi zgodbo nekdanjega (komunističnega) režima, v katerem so se oblastniki zelo pogosto nagrajevali za »revolucionarne zasluge«, ki so jih včasih imenovali tudi »zasluge za narod«. V prvem trenutku se nisem znašel, nato sem ugotovil, da parlamentarna komisija ni pravo mesto za razlago, kaj to vse skupaj pomeni; Školča pa je tako ali tako nemogoče prepričati.
■Po eni strani sem svojega poslanskega kolega seveda dobro razumel: nekoč so bile zasluge za narod res sinonim za reprodukcijo nomenklature in neke generacije, ki si pač ni upala demokratično preskusiti vrednosti svojih zaslug. Toda: ali je mogoče zasluge posameznikov, strank, generacij... nasploh odpisati? Po čem pa cenimo ljudi? Zakaj jih volimo? Kaj nam ostane kot kriterij »kadrovske politike«, če prepovemo omenjanje zaslug?
Zasluge niso nie drugega kot spoštovanja vredna človekova dejanja oziroma dosežki v preteklosti. Ali so izvedenost in znanje, pridobitev akademskega naziva, strokovna usposobljenost, taksna ali drugačna pomembna dejanja v preteklosti... kaj drugega kot zasluge? Nekdo je zaslužen, da je rešil utapljajočega se človeka, drugi je rešil zapleteno formulo, tretji je napisal važno knjigo; med spoštovanja in upoštevanja vredna dejanja pa štejemo tudi politične dosežke. Poznamo zaslužne umetnike in zaslužne profesorje; ali bomo imeli tudi zaslužne politike?
Zakaj naj bi upoštevali, volili ali imenovali ljudi, katerih vrlina je, da nimajo nobenih zaslug? Včasih je govor o »novih« in »neobremenjenih« ljudeh: njihova prednost naj bi bila v tem, da so »čisti«. Po moji sodbi so zaslužni ljudje (ali ljudje z zaslugami) samo tisti, ki so io, kar so dobrega storili, storili na čist način. Zaslužni ljudje so samo tisti, ki so neobremenjeni. Preganjanje zaslug bi lahko pomenilo zaničevanje ljudi, ki so nekoč kaj delali in ki kaj znajo, to bi lahko pomenilo, da je pravi človek tisti, ki nikoli ni ničesar naredil in ki ga nihče po ničemer ne prepozna. Verjamem, da imajo nekateri voditelji v svoji službi ljudi brez zaslug. Zasluge jim bodo Sele dodelili. Da bi jim jih dodelili, bodo morali ubogati, dokazati zvestobo.
V tem primeru se ne bomo oddaljili od starega režima, ampak ga bomo le ponovili. Kajti »zasluge za narod«, ki jih imajo v mislih kritiki starega režima, niso nič drugega kot zasluge za vdano službo. V Evropi se Slovenci ne bodo mogli uveljavljati z vdanostjo, ampak z domiselnimi, včasih morda tveganimi dejanji osebnosti ž zaslugami. Slovenija prihodnosti potrebuje ljudi s preteklostjo.
Seveda poznamo različne preteklosti. Tisti, ki nasprotujejo preteklosti, imajo gotovo kakega okostnjaka v omari. Zato je treba razločiti »zasluge«, ki so bile nagrade za vdanost, in zasluge, ki pomenijo pozitivne dosežke. Ali povedano naravnost: zakaj so »Pohod ob žici okupirane Ljubljane« prekrstili v pohod »Objemi svoje mesto«; zakaj LDS skriva svoje staro ime ZSMS (ki je najprej pomenilo Zvezo socialistične mladine, nato pa celo Za svobodo mislečega sveta); zakaj je zveza komunistov že trikrat zamenjala ime (»demokratični prenovitelji«, »socialdemokratski prenovitelji«, »Združena lista»)? Človek brez zaslug ni novo bitje modernega časa, ampak človek z zabrisa-' no preteklostjo. Drnovšek vsaj ne prikriva svoje preteklosti!
MENJALNIŠKI TEČAJI
7. maj 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	69,45	72,50	9,83	10,15	7,42	7,60
AMTK plus	69,15	70,10	9,75	9,95	7,40	7,60
Avtohiša*	69,30	69,75	9,65	9,85	7,30	7,45
Ažur Grosuplje	69,20	69,90	9,70	9,94	7,30	7,57
Banka Vlpa	69,47	70,16	9,72	9,81	7,42	7,51
Bela vrtnica	69,50	70,00	9,80	9,95	7,40	7,60
Bobr Trzin in Fužine	69,60	69,90	9,80	9,97	7,40	7,60
Burin Center	69,30	69,60	9,80	9,98	7,20	7,45
Burin Moste	69,00	69,80	9,55	9,95	7,20	7,55
BTC Terminal Sežana	69,25	69,95	9,70	9,85	7,35	7,50
BTC d.d. Ljubljana*	68,80	69,90	9,65	9,80	7,20	7,50
Come 2 us	69,30	70,10	9,75	9,95	7,30	7,60
Dom Kaffe	70,00	71,00	9,90	10,15	7,50	7,70
Dom na trgu	69,35	69,99	9,85	9,95	7,36	7,46
Emona Globtour*	68,40	69,95	9,47	9,90	7,29	7,53
Eros Ljubljana	69,50	70,00	9,80	9,90	7,40	7,55
Eros Kranj	69,50	70,00	9,80	9,95	7,40	7,55
Feniks Koper*	69,00	69,90	9,65	9,85	7,35	7,55
Feniks Markovec Koper*	68,90	69,80	9,62	9,85	7,30	7,52
Feniks Portorož*	69,00	69,90	9,65	9,90	7,35	7,55
Fiba Koper	69,25	69,98	9,66	9,84	7,36	7,49
Firadas	69,90	70,90	9,60	9,80	7,30	7,50
Galileo Kozina	69,40	69,90	9,70	9,80	7,40	7,52
Golfturist Domžale	69,30	70,20	9,65	9,90	7,20	7,55
Hida*	69,65	69,75	9,86	9,91	7,49	7,54
Hipotekarna banka Koper	68,90	69,80	9,60	9,90	7,35	7,80
Hram Rožice MengeS	69,70	71,00	9,90	10,00	7,55	7,65
Hranilno kreditna služba	69,50	70,50	9,74	9,92	7,37	7,65
Idila Sečovlje	69,20	69,89	9,72	9,97	7,33	7,57
Ulrika Ilirska Bistrica	69,05	69,90	9,61	9,88	7,35	7,55
llirika Slovenj Gradec	69,50	.69,99	9,83'	9,94	7,42	7,54
Ulrika Postojna	69,22	69,98	9,71	9,88	7,40	7,55
llirika Sežana	69,45	69,88	9,83	9,98	7,47	7,55
Italdeslgn Nova Gorica*	69,20	69,40	9,75	9,95	7,43	7,54
Klub Slovenijales	69,20	69,80	9,70	9,90	7,30	7,50
Komercialna banka Triglav d.d	69,00	69,75	9,74	9,92	7,28	7,49
Kompas Hertz Celje*	69,60	70,00	9,70	9,90	7,30	7,60
Kompas Hertz Velenje*	69,20	69,70	9,70	9,90	7,30	7,60
Kompas Hertz Idrija*	69,20	69,70	9,70	9,90	7,30	7,60
Kompas Hertz Tolmin*	69,20	69,70	9,70	9,90	7,30	7,60
Kompas Hertz Novo Mesto*	69,20	69,70	9,70	9,90	7,30	7,60
Kompas Hertz Krško*	69,20	69,70	9,70	9,90	7,30	7,60
Kompas Hertz Bled*	69,20	69,70	9,70	9,90	7,30	7,60
Kompas Holidays	69,40	69,80	9,85	9,90	7,30	7,50
Liberias Koper*	69,30	69,90	9,75	9,90	7,39	7,5,
Ljubljanska banka d.d.	68,40	70,10	9,67	9,96	7,29	7,58
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	68,60	70,50	9,75	10,02	7,00	7,63
LB Dolenjska banka NM	68,80	70,00	9,70	9,90	7,35	7,55
LB Komercialna banka NG*	68,10	71,30	9,48	10,05	6,92	7,55
LB Kreditna banka MB d.d.*	69,10	70,20	9,70	9,96	7,15	7,85
LB Splošna banka Celje	68,90	69,90	9,51	9,94	7,23	7,57
LB Splošna banka Koper*	68,67	71,41	9,38	9,82	7,15	7,57
MA-Vir ,	69,50	70,50	9,70	9,95	7,25	7,55
Madai Nova Gorica*	69,20	69,90	76"	9,93	7,43	7,53
Madai Šempeter*	69,20	69,90	9,76	9,93	7,43	7,53
Media*	69,60	69,70	9,80	9,95	7,40	7,55
Niprom 1*	69,40	69,80	9,78	9,93	7,35	7,55
Niprom II*	69,40	69,80	9,78	.9,93	7,35	7,55
Otok Bled	69,17	69,66	9,75	9,85	7,26	7,47
Optimizem Lož*	69,00	69,80	9,68	9,90	7,32	7,53
Optimizem Postojna*	69,20	70,00	9,65	9,80	7,32	7,55
Petrol*	69,70	69,85	9,85	9,95	7,50	7,60
Pigal Solkan*	69,60	70,30	9,82	9,98	7,48	7,58
Plgal Kobarid*	69,60	70,30	9,82	9,98	7,48	7,58
Pigal Obutek*	69,60	70,30	9,82	9,98	7,48	7,58
Plgal Diskont*	69,60	70,30	9,82	9,98	7,48	7,58
Poštna banka Slovenije*	69,00	70,50	9,58	9,88	7,11	7,49
Probanka Maribor	69,30	70,70	9,75	9,95	7,15	7,50
Publikum Ljubljana	69,30	69,48	9,82	9,90	7,44	7,59
Publikum Celje	69,60	69,85	9,80	9,89	7,20	7,43
Publikum Dobova	69,20	70,18	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Kostanjevica	69,20	70,18	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Krško	69,20	70,18	9,61	9,81	7,05	7,40
Publikum Maribor	69,76	70,30	9,82	9,92	7,15	7,40
Publikum Metlika	69,50	69,70	9,65	9,85	7,30	7,45
Publikum Mozirje	69,40	70,90	9,81	10,09	7,25	7,50
Publikum Novo Mesto	69,50	69,70	9,65	9,85	7,30	7,45
Publikum Piran	69,80	69,95	9,70	9,77,	7,28	7,44
Publikum Tolmin	69,50	69,99	9,74	9,89	7,41	7,55
Publikum Sevnica	69,45	69,90	9,70	9,87	6,90	7,40
Publikum Šentilj	69,76	70,05	9,80	9,93	7,15	7,40
Publikum Šentjur pri Celju	69,30	69,80	9,72	9,88	. 7,20	7,42
Publikum Trebnje	68,50	69,60	9,60	9,75	6,90	7,25
Publikum Zagorje	69,10	69,80	9,75	9,90	7,20	7,52
Publikum Žalec	69,45	69,90	9,75	9,89.	7,10	7,39
Roja	69,50	70,00	9,75	9,86	7,40	7,52
Shalaby Koper	69,30	69,98	9,66	9,86	7,38	7,51
Sit-on	69,30	69,90	9,70	9,95	7,40	7,55
SKB d.d. Ljubljana* **	69,60	69,80	9,89	9,92	7,50	7,60
Slovenijaturist Ljubljana	69,55	70,00	9,83	9,93	7,45	7,60
Slovenijaturist Jesenice	69,45	70,50	9,84	9,95	7,45	7,57
Slovenijaturist žel. p, Ljubljana*	69,52	69,80	9,75	9,93	7,20	7,45
Slovenijaturist žel. p. Maribor*	69,20	70,20	9,80	9,95	6,80	7,20
Slovenska investicijska banka*	69,40	70,00	9,65	9,90	7,30	7,55
Slov. hran. in posojilnica Kranj	69,50	70,00	9,80	9,90	7,40	7,50
Sonce	69,50	69,70	9,76	9,95	7,40	7,55
SZKB d.d. Ljubljana	69,50	70,50	"9jT	9,92	7,37	7,65
Tartarus Postojna	68,68	69,73	9,57	9,82	7,19	7,47
Tentours Domžale	69,50	70,40	9,60	9,90	7,25	7,65
Tori*	69,50	70,00	9,70	9,93	7,20	7,52
Tourist Service Portorož	68,30	70,10	9,37	9,87	7,10	7,50
Upimo	69,50	69,80	9,85	9,89	7,48	7,58
Wolf*	69,50	70,00	9,85	9,95	7,40	7,65
Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:		" Menjalnice niso poslale podatkov: —				
IVI ITINLI JK I IVTI CJ /S, HI O/V
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni eas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
											
Tečajna lista št. 88 z dnd 7. maja 1993 — Tečaji veljajo od 8.5.1993 od 00.00 ure dalje											
I						ZA DEVIZE	|					
država		šifra	valuta		enota	nakupni		srednji		• prodajni	
Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska Skupnost Španija Opomba: Tečaj hrvaškega d na valuta plačilno sredstvo.		036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 linarja se	avstr, dolar šiling frank dolar ■ krona marka frank marka drahma funt lira hrv. dinar jen gulden krona escudo krona frank funt Sterling dolar ECU peseta i uporablja za izkaze		» 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 >vanje rezultc	74,4061 949,3612 324,7129 82,7010 1734,0954 1949,4798 1981,2031 6678,5878 7,2629 95,4704 5948,6181 1580,8218 71,9284 1445,5803 7429,2612 166,0965 105,2813 130,7333 91,0959 atov iz poslovanja		74,6300 952,2179 325,6900 82,9498 1739,3133 1955,3458 1987,1646 6698,6839 49,2889 163,2469 7,2848 5,4000 95,7577 5966,5177 1585,5785 72,1448 1449,9301 7451,6160 166,5963 105,5981 131,1267 91,3700 z Republiko Hrvašt		74,8539 955,0746 326,6571 83,1986 1744,5312 1961,2118 1993,1261 ,6718,7800 49,4368 163,7366 7,3067 96,0450 5984,4173 1590,3352 72,3612 1454,2799 7473,9708 167,0961 105,9149 131,5201 91,6441 to, kjer je omenje-	
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 8. MAJA 1993											
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)				tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)					
		(A) tolarski del		(B) devizni	skupaj del		APOEN	(A) tolarski del		(B) devizni - del		skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:						1,000,000	640,648 ■		665,224		1,305,872
33		128,1296%		133,9737%	130,5872%	100,000	64,065		66,522		130,587
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:						1,300,000	634,853		651,499		1,286,352
150		97,6697%		100,2307%	98,9502%	130,000	63,485		65,150		128,635
I	1											
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
7. MAJ 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Fiba Koper	5,00	6,50
Hida*	5,00	6,50
Idila Sečovlje	5,00	6,50
Italdeslgn	4,60	7,00
Liberias Koper*	4,90	6,80
MA Vir	4,50	7,00
Niprom 1 in II*	5,00	6,50
Slovenijaturist žei. p. Lj.*	4,50	6,90
Sonce	5,00	7,00
Tentours Domžale	4,50	8,00
Tori	5,00'	8,00
Tečaj velja danes:		
		
7. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1428,00	1475,00
nemška marka	910,00	932,00
francoski frank	268,50	277,50
holandski gulden	806,00	832,00
belgijski frank	44,00	45,50
funt Sterling	2255,00	2315,00
Irski Sterling	2215,00	2270,00
danska krona	235,00	242,00
grška drahma	6,40	7,00
kanadski dolar	1122,00	1157,00
japonski jen	12,80	13,50
švicarski frank	1012,00	1034,00
avstrijski šiling	128,70	132,50
norveška krona	214,00	222,00
švedska krona	196,00	203,00
portugalski escudo	9,65	10,20
španska pezeta	12,20	13,00
avstralski dolar	1007,00	1040,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	13,20	14,00
hrvaški dinar	0,50	0,80
		
7. MAJ 1993	I	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	• prodajni!
ameriški dolar	10,9000	11,4000
kanadski dolar	8,5500	■8,9500
funt Sterling	17,1500	17,9500
švicarski frank	765,0000	795,000
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	613,5000	637,5000
nemška marka	689,5000	715,5000
italijanska lira	0,7460	0,7860
danska krona	179,5000	186,5000
norveška krona	163,0000	170,0000
švedska krona	149,5000	156,5000
finska marka	200,5000	210,5000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,4000	9,9000
japonski jen	9,8000	10,2000
slovenski tolar	9,8000	10,6000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
7. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1430,00	1475,00
nemška marka	912,00	932,00
francoski frank	268,00	282,00
holandski gulden	806,00	826,00
belgijski frank	44,00	45,80
funt Sterling	2250,00	2300,00
irski Sterling	2205,00	2255,00
danska krona	234,00	244,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1123,00	1163,00
švicarski frank	1013,00	1032,00
avstrijski šiling	129,00	133,50
slovenski tolar	13,00	13,70
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 8. maja 1993 od 00.00 ure dalje '				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na	100 100 100 100 1 i konkre trgu de	982,5408 2050,4448 6912,0000 7,5168 171,9014 108,9608 itnih poslih je moi viz oz. poseben c	986,8053 2059,3443 6942,0000 7,5494 172,6475 109,4337 ’no odstopanje Jogovor.
banka	valuta	nakupni	prodaini
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos	DEM DEM ih ie možn	69,30 69,45 o odstopank	69,65 69,75 a
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 8. maja 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda	DEM DEM DEM DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o i večjih pr zavezujen aju in v s e.	69,60 69,30 69,35 69,35 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku io kupovati <ladu s teks	70,00 69,65 69,75 69,75 agi srednjih i drugih va-zmanjSano in prodajo aih se tečaj n prodajati om, ki do-
			
7. MAJ 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1448,950	___
ECU	—	1799,600	—
nemška marka	—	919,500	—
francoski frank	—	272,740	—
funt Sterling	—	2288,180	—
holandski gulden	—	818,990	—
belgijski frank	—	44,700	—
španska pezeta	_	12,544	—
, danska krona	—	238,630	—
irski funt	—	2239,790	—
grška drahma	—	6,761	—
portugalski escudo	—	9,903	—
kanadski dolar	—	1138,220	—
japonski jen	—	13,148	—
švicarski frank	—	1022,190	—
avstrijski šiling	—	130,710	—
norveška krona	—	217,560	—•
švedska krona	—	198,960	—
finska marka	—	268,770	—
avstralski dolar	—	1024,410	—
			
7. MAJ 1993	v DEI		M
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar ' 1	-	1,572	- M
francoski frank	-	■K9.585	-
nizozemski gulden	-	88,960	-
belgijski frank	-	4,852	-
španska peseta	-	1,364	-
danska krona	-	25,965	-
kanadski dolar	-	1,238	-
japonski jen	HHHHI	1,429	-
švicarski frank	-	111,240	■ -
avstrijski šiling	-	14,215	-
italijanska lira		1,087	-
švedska krona	-	21,645	.■>
			
7. MAJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,50	10,75
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
Italija	Kmečka banka Gorica	13,00	13,70
Italija	Tržaška kreditna banka	13,20	14,00
					
I 7. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	592800	594600	596400
Francija	frank	100	1237400	1241100	1244800
Nemčija	marka	100	4172400	4185000	4197600
Italija	lira	100	4492	4506	4520
Švica	frank	100	4645900	4659900	4673900
ZDA	dolar	1	65903	66101	66299
V.Britanija	funt	1	103236	103547	103858
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
					
8. MAJ 19^3	Z/			t DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija Kanada Francija Nemčija Italija Japonska Švica Velika Britanija Slovenija ZDA Tečaj HRD velja za ot	šiling dolar frank marka lira jen frank funt tolar dolar iračun carir	100 1 100 100 100 100 100 1 100 1 i in starega	17744,5468 1545,3281 37685,0672 124824,4000 135,9338 1783,8655 138811,4733 3099,3899 1963,4878 i deviznega varče	17798,0564 1549,9760 37116,4164 125200,0000 136,3428 1789,2332 139229,1688 3100,7168 1836,0000 1969,3988 ivanja. ■	17851,4506 1554,6259 37227,7668 125575,6000 136,7518 1794,6005 139646,8483 3118,8421 1975,3842
					
8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	__	197,03	"—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
GOSPODARSTVO
Sobota, 8. maja 1993
t
NEMČIJA / NAPOVEDI
NOVICE
^ernci stavijo na gradbeništvo (Foto: Aleks Stražar/TRIO)
Gospodarska recesija bo letos najhujSa
Raziskave šestih nemših inštitutov kažejo na dvoodstoten padec gospodarstva - Ugodne napovedi le za gradbeništvo
Ana Kovač
BONN - Gospodarska recesija v zahodni Nemčiji se bo po mnenju nemških raziskovalnih inštitutov za gospodarske študije še poglobila. Strokovnjaki ugotavljajo, da bo trajala dlje, kot so pričakovali, s postopnim okrevanjem pa lahko gospodarstveniki računajo šele v drugi polovici letošnjega leta oziroma leta 1994.
Po napovedih se bo zahodnonemško gospodarstvo po lanskoletni rasti 1, 5-odstotni rasti -v tem letu skrčilo za dva odstotka. V deželah nekdanje Vzhodne Nemčije bo letošnji gospodarski prirastek znašal 5, 5 odstotka, medtem ko so leta 1992 zabeležili 6, 8-odstotno rast.
Za celotno Zvezno republiko Nemčije to pomeni 1, 5-odstotni upad. Leta 1992 pa je gospodarska rast znašala 2 odstotka. Inštituti, ki so opravili raziskave, ocenjujejo, da bo brezposelnih povprečno 3, 55 milijona delavcev. V zahodnih deželah se bo brezposelnost dvignila od 500.000 na 2, 3 milijona, na vzhodu pa od 80.000 na 1, 25 milijona delavcev.
Te podatke so objavili v spomladanski ekspertizi, ki jo je pripravilo šest nemških raziskovalnih inštitutov za gospodarske študije: v Hamburgu,
Berlinu, Kielu, Mii-nchnu, Essnu in Hal'leju.
Po mnenju raziskovalcev se bo raven cen domačih proizvodov zvišala za 4, 5 odstotka: za 4 odstotke na zahodu in za 13 na vzhodu. Kljub temu strokovnjaki ocenjujejo, da se bodo cene med letom nekoliko umirile in znižale. Načelna napoved raziskovalnih inštitutov se glasi: v drugi polovici letošnjega leta pričakujemo izboljšanje! Ce prevedemo v jezik številk: gospodarske dejavnosti naj se bi iz minus 2 odstotka dvignile na 1 odstotek.
Najsvetlejšo prihodnost napovedujejo gradbeni industriji: stanje na področju gradbenih
naložb naj bi se izboljšalo za kar 4 odstotke.. Naložbe v osnovna proizvodna sredstva naj bi se po napovedih dvignile le za
0,	5 odstotka, naložbe v opremo pa celo znižale za 4, 5 odstotka. Nekoliko boljš-i razvoj se obeta vzhodnim deželam: gradnja se bo dvignila za 18 odstotkov (na zahodu za
1,	5), naložbe v osnovna produkcijska sredstva za 14, 5 odstotka (na zahodu se bodo zmanjšale za
2,	5 odstotka), naložbe v opremo pa bodo na vzhodu zrasle za 10 odstotkov, medtem ko se bodo na zahodu znižale za 7 odstotkov.
Inštitut za raziskavo gospodarstva v vzhodnonemškem Halleju je an-
ketiral podjetnike in ra-zultati kažejo, da želita kar dve tretjini anketiranih svoje investicijske krake še razširiti. Le 31 odstotkov anketiranih podjetnikov načrtuje zmanjšanje ali celo prenehanje investiranja. Na gospodarski razvoj Nemčije pa moCno vplivajo tudi dolgotrajne stavke in nezmerno zviševanje mezd.
Kölnski inštitut za nemško gospodarstvo je ugotovil, da so zahodno-nemska industrijska podjetja po višini stroškov dela, ki znašajo 41, 96 nemške marke na uro, že CetrtiC zapored v vrhu dvaindvajsetih najpomembnejših industrijskih dežel.
Na drugem mestu je Švica, kjer stroški ene delovne ure na delavca znašajo 39, 24 nemške marke, sledita pa jima norveška (38, 91 marke) in Švedska (38, 46 marke). Visoki delovni stroški so povezani tudi z dodatnimi prispevki. »Poleg plačila na uro, ki znaša 22, 50 marke, je morala nemška industrija leta 1992 na delavca in na uro plačati še natanko 19, 46 nemške marke za socialne prispevke, nadomestila, dopuste, velikonočna denarna izplačila in druge dodatke,« je zapisano v študiji inštituta. »To je svetovni vrh,« pravijo.
Tudi brezposelnih je v Nemčiji vse več
Recesija se v Nemčiji še poglablja: marca je industrija dobila 3 odstotke manj naročil (ekonomisti so pričakovali samo 0, 5-odstotni padec!). Zmanjšala so se tudi osriovna sredstva in naročila iz tujine. Brezposelnost se je tudi aprila povečala, CeprAv malce manj kot prejšnje mesece (v zahodnem delu Nemčije je brez dela zdaj 2, 21 milijona ljudi). V vzhodnem delu Nemčije je bila aprilska rast brezposlenosti 14, 7-odstotna (marca 15-odstptna). Menijo, da se bo brezposelnost v vsej Nemčiji povečevala še vse leto, pričakujejo pa tudi nadaljevanje slabitve industrijske proizvodnje.
Stavka italijanskih železničarjev
TRST - Italijanski železničarji so napovedali stavko na njihovih železnicah, ki naj bi se zaCela danes, 8. maja, ob 21. uri in trajala do nedelje, 9. maja, prav tako do 21. ure. Napovedali, ne pa še potrdili, so tudi stavko, ki naj bi trajala 10. maja od polnoči do polnoči. Vlak Simplon ekspres bo 9. maja vozil do Trsta, drugi mednarodni vlaki pa predvidoma do Sežane ali Opčin. (B. R.)
Inflacija v Rusiji še vedno visoka
MOSKVA - Drobnoprodajne cene so se v Rusiji v aprilu povečale za 16 odstotkov, kar je manj kot v mesecu marcu, ko je bila inflacija 21-odstotna. Vendar vladni center za gospodarske analize in napovedi meni, da se bo v mesecu maju znova povzpela na 25 odstotkov. Do naraščanja inflacije bo prišlo zaradi veCje količine gotovine v obtoku, kar je posledica predreferendumskih zahtev predsednika Borisa Jelcina, da se morajo pokojnine in štipendije zvišati. Inflacija je v letu 1992 v Rusiji znašala kar 2623 odstotkov. (Reuter)
Poljska ne zmore odplačevati niti obresti
LONDON - Poljska se je sredi tedna znova pogajala s tujimi komercialnimi bankami o prestrukturiranju svojih dolgov, ki znašajo kar 12 milijard dolarjev. Zahodni bančniki so bili pred pogovori v svojih napovedih zelo zadržani. Zadnje tovrstno srečanje je bilo februarja in zahodni bančniki so tedaj pričakovali, da se bodo Poljaki odrekli nekaterim spornim zahtevam, zaradi katerih ni bilo moC skleniti splošnega sporazuma. Toda Krzysztof Krowacki, vodja poljske delegacije, je v nekem intervjuju opozoril na tri točke, o katerih naj bi se pogajalski strani »zelo kmalu« sporazumeli. Po eni izmed njih naj bi ves poljski dolg zmanjšali kar za polovico (tako so se neuradno dogovorili v t.i. Pariškem klubu upnikov). Komercialne banke se s tem nikakor ne strinjajo in zahtevajo razlikovanje med njihovimi zahtevami in predlogom Pariškega kluba.
Od 12 milijard dolarjev poljskega komercialnega dolga je bilo 1, 1 milijarde dolarjev odobrenih v obliki kratkoročnih trgovinskih posojil, obnavljajočih se s povračili - o tem dolgu zahodni bančniki menijo, da ga ni moC zmanjšati. Podobno je njihovo stališče glede zapadlih obresti, ki znašajo 2, 5 milijarde dolarjev. Zahodni bančniki se nasploh pritožujejo, da Poljska zelo neredno plačuje obresti, in so zavrnili predlog Krowackega, da bi v zameno za bolj redno odplačevanje sprejeli splošne poljske smernice. Druge države, ki so v težjem položaju, je opozoril neki bančnik, plačujejo vec obresti kot Poljska. (Reuter)
HRVAŠKA / NOVE PROMETNE POVEZAVE
ZRJ / FARMACEVTSKA INDUSTRIJA
Interesi Slovenije in Hrvaške se pri gradnji cest razlikujejo
Hrvaški minister za promet pričakuje, da bodo evropske države »pritisnile« na Slovenijo - Gradnja avtoceste Reka - Trst spet aktualna
REKA - Hrvaška si prizadeva, da bi izšla iz prometne izoliranosti. Poleg avtoceste Zagreb-Reka, ki. )e za novo državo prioritetna, saj bi se Hrvaška P° tej poti bolje povezala s srednjo Evropo, so nenadoma aktualizirali tudi gradnjo ceste od Reke do trsta in železniške proge °t> jadranski obali do (pen. Te prometnice, ki j1® Zagreb pripisuje ve-tk pomen, bi potekale tudi cez slovensko državno ozemlje, pri Čemer Hrvati poudarjajo, da so mteresi Hrvaške različni °d načrtov Slovenije, zla-sti kadar gre za povezovanje Reke in Trsta. Hr-. vati, ki si želijo razdaljo skrajšati, se pri svojih načrtih izogibajo Kopru, tako da bo zagotovo ob teh novih prometnicah pre-
Goran Moravcek
cej slovensko-hrvaških sporov. Primer načrtovane gradnjo avtoceste od Zagreba do Šentilja je kar pravšnji za takšno trditev.
Ivica MudriniC, hrvaški minister za promet, opozarja, da so Avstrijci zgradili avtocesto do meje na Šentilju, Hrvaška pa od Jankomira pri Zagrebu do Zaboka. Hrvati nameravajo spodnji del Cim-prej dograditi do Krapine in jo tako približati Ma-clju. MudriniC pričakuje od Avstrije in drugih držav, »da bodo pritisnile na Slovenijo, ker gre za usklajeno mednarodno prometnico, ki ima velik pomen za celotno Evro- ’ po«. Na Hrvaškem meni-
jo, da bo tudi za smer od Trsta do Reke potreben »pritisk«. Avstrijsko podjetje Alpine Bau je neposredno zainteresirano za ustanovitev delniške družbe za gradnjo avtoceste Reka-Trst. Zdi se, da je zagrebška Ina ponudbo že sprejela, hrvaška vlada pa naj bi določila pravico do koncesije zainteresiranim podjetjem. Cesta od Reke do Trsta bo v dolžini 66 kilometrov delno speljana tudi Cez slovensko ozemlje (blizu 30 kilometrov), Čeprav je Hrvatom jasno, da pogajanja z Ljubljano ne bodo lahka. Slovenija je namreč zainteresirana, da bi cesta naredila ovinek do Postojne, kjer bi bilo
veliko križišče za Koper in Trst oziroma Ljubljano, kar pa Hrvaški ne ustreza. Krajša inacica ceste^ Reka-Trst, kot dela prihodnje jadranske magistrale, bi stala blizu 325 milijonov dolarjev, s podaljškom do Novega Vi-nodolskega pa 558 milijonov dolarjev.
V teh dneh so predstavili tudi naCrt gradnje železniške proge od Trsta do Aten, vendar po novi jadranski poti. Načrtovana proga je dolga blizu 620 kilometrov v hrvaškem delu, tako da bi skrajšala oddaljenost Trsta od Aten za skoraj 200 kilometrov. Gradnja jadranske proge bi stala približno 6 milijard dolarjev, kar večkrat presega sedanje zmogljivosti Hrvaške.
VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE / RECESIJA
Madžarski očitki ES
BUDIMPEŠTA - Madžarska je zahodne gospodarske kroge pred dnevi grajala, Ceš da so prelomili obljubo, ker svojih trgov niso odprli za uvoz iz srednje in vzhodne Evrope.
»Zahodnoevropske države so na žalost sprejele nekatere zašci-tue ukrepe, ki so v nasprotju z načeli svobodnega trga, a tudi navzkriž s političnimi izjavami o neoviranem Pretoku blaga,« je na nekem posvetovanju o gospodarskih vpraša-djih izjavil Peter Akos
Bod, guverner Narodne banke Madžarske.
Zaradi zahodnega protekcionizma in splošne evropske recesije se je v začetku tega leta hudo zmanjšal izvoz vzhodnoevropskih držav, na primer Madžarske, Poljske, Češke republike in Slovaške, je poudaril madžarski ' banCnik. Henryk Kirzkowski, eden izmed vodilnih funkcionarjev Evropske banke za obnovo in razvoj, dodaja, da je Zahod zaradi protekcionizma razočaral mlade demokracije v srednji
in vzhodni Evropi, predvsem v njihovih odnosih z Evropsko skupnostjo. »Vse bolj jih boli, ker Evropska skupnost ne odpira dovolj hitro in gostoljubno vrat vzhodnoevropskim državam,« je izjavil funkcionar Evropske banke za obnovo in razvoj.
Čeprav je Evropska skupnost podpisala sporazume o sodelovanju s tako imenovanimi višegradskimi državami - Madžarsko, Poljsko in nekdanjo Češkoslovaško in z Bolgarijo in Romunijo, po trgo-
vinskih določilih iz tega dogovora omenjene države ne smejo po svojih željah in možnostih povečati izvoza blaga, kakršno je hrana, tekstilni izdelki, jeklo in kemikalije.
Zaradi tega se vse to območje zaman trudi, da bi se izkopalo iz globoke gospodarske krize. »Ce se zapornice na mejah z vzhodno Evropo ne bodo dvignile, se bo srednja Evropa veliko težje pobrala po recesiji, ki jo doživlja že tri leta,« je opozoril Henryk Kirzkowski.
(Reuter)
Vodstvo ICN Galenike namenilo 136 milijonov dolarjev za nove tovarne
Vzuriški UBS banki naj bi imeli 90 milijonov dolarjev, ki pa so zamrznjeni
BEOGRAD - »Čeprav najnovejša resolucija Varnostnega sveta ZN (št. 820) ne govori izrecno o prepovedi sodelovanja na humanitarnem področju, je jugoslovanska farmacevtska industrija vseeno v zelo težkem položaju. Tovarne zdravil v ZR Jugoslaviji so skoraj 90-odstotno odvisne od uvoza in Čeprav se obnašamo racionalno, delamo s polovičnimi zmogljivostmi, delno pa smo ze morali ustaviti proizvodnjo,« je za Republiko izjavil predsednik ICN Galenike in njen operativni vodja Radomir Stoji-
Radmila Lalič
Cevič.
V ICN Galeniki je sicer večinski 75-odstotni lastnik ICN Pharmaceuti-cals iz Kalifornije, katere ustanovitelj in glavni delničar je nekdanji jugoslovanski premier Milan PaniC. StojiCeviC poudarja, da sankcije pomenijo tudi katastrofo za celo re-gijo, zaradi Cesar, kot pravi, so oškodovane vse sosednje države, vključno s Slovenijo. StojiCeviC meni, da najhujša težava ni uvoz surovin, ampak transfer denarja.
ICN Galenika zdaj zadovoljuje polovico potreb jugoslovanskega tržišča, ima zaloge zdravil za dva do tri mesece, hkrati pa je zaCela proizvajati nekatera zdravila, ki jih je prej dobivala iz Slovenije in Hrvaške. Kot poudarja StojiCeviC, zaradi pomanjkanja zdravil ne bo prišlo do epidemij, vsaj v kratkem Času ne. Po seznamu in usmeritvah Zveznega ministrstva za zdravstvo bo ICN Galenika predvsem izdelovala insulin in antibiotike.
Svetovna kvaliteta, usmerjenost v izvoz in prepričanje, da je treba dan »D« po sankcijah dočakati pripravljen, so bili tudi poglavitni razlogi, da se je upravni odbor družbe na svoji seji, ki ji je predsedoval Milan PaniC, v Budimpešti odločil, da bo odobril predračunska sredstva 136 milijonov ameriških dolarjev za gradnjo treh novih tovarn v Beogradu do leta 1996. Sicer ima, kot je zagotovil StojiCeviC ICN Galenika v banki
V Beogradu je zdravil še dovolj, čeprav jih ima Galenika le še za dva do tri mesece (Foto: Srdan 2ivulovič/TRIO)
UBS v Ziirichu 90, 8 milijona dolarjev, ki jih je na osnovi pogodbe vplačal ICN Pharmaceuticals iz Kalifornije oziroma Milan PaniC. Ta sredstva, ki so namenjena izključno tej gradnji, bodo lahko iz UBS banke Črpali po ukinitvi sankcij.
Gospodarsko zapiranje pomeni smrt, zato je gospodarska povezava z državami, ki so nastale po razpadu Jugoslavije, in drugimi nujna - meni StojiCeviC in poudarja, da pri tem »ne joka za starimi Časi«.
Sodelovanje s slovensko farmacevtsko industrijo je po njegovem mnenju dobro, a neenakopravno. Čeprav so Slovenci na srbskem tržišču zmeraj nastopali tržno agresivno, smo si med seboj izmenjavali izkušnje in znanje, pri Čemer so bili odnosi med posamezniki izjemno dobri, komentira StojiCeviC in dodaja, da se je ta odnos postopoma ohladil. Nobenega preparata iz Galenike, Ce je le bil podoben kakšnemu Krkinemu ali Lekovemu, ni bilo veC mogoče plasirati na slovenski trg, saj ga, kot zatrjuje StojiCeviC, slovenski zdravniki niso predpisovali, medtem ko se obratno ni dogajalo. Galenika je na slovenskem trgu plasirala okrog pet odstotkov domače proizvodnje. V Ljubljani je imela svoje predstavništvo, ki naj bi preraslo v predstavništvo za celotno regijo, vendar pa se je slovenska vlada odločila, da bo predstavništvo zaprla (ker se ni registriralo po slovenski zakonodaji).
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
PIAF - KONCERT ZA DVA IGRALCA (danes, 8. 5. ob 21.30, PREMIERA in v nedeljo, 9. 5. ob 21.30. uri). Sodelujejo: Alenka Vidrih, Gojmir LeSnjak; Borut Lesjak klaviature; Sasa Olenjuk, violina in kitara; Slavko Žnideršič, harmonika.
DRAMA SNG (061/221-511)
Max Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (danes, 8. 5., PREMIERA, ob 20. uri). Za izven (konto).
Švicarski dramatik in prozaist Max Frisch je v komediji Don Juan ali Ljubezen do geometrije (1953) ustvaril eno sodobnih inaCic mita o strastnem zapeljivcu in ženskarju, »etiketirani« osebnosti, določeni s predstavo, ki si jo o posamezniku ustvari okolje. Njegov Don Juan je intelektualec - ljubimec le po sili razmer, ker mu je to vlogo prisodil sloves - in njegova prava strast so matematične znanosti...
MALA DRAMA
L. Pirandello: ČLOVEK S CVETOM V USTIH (danes, 8. 5., ob 20. mi). Miniaturni biser v izvedbi Toneta Gogale in Jožefa RopoSe.
Človek s cvetom v ustih:
Tone Gogala in Jožet Ropoša
Miniaturno besedilo je bilo prvič uprizorjeno lani poleti v okviru prireditev »Poletje v stari Ljubljani«. Duhovit in pretanjen dialog med človekom s cvetom v ustih in naključnim poslušalcem razkriva usodo na smrt bolnega človeka, ki se oklepa iztekajočega življenja.
OPERA (061/331-945)
NETOPIR (danes, 8. 5. ob 19 mi). Za izven in konto. Predstava je razprodana.
Napovedujemo premiero Giacomo Puccini: TRIPTIH (sobota, 15. 5., ob 19. uri). Dirigent Loris Voltolini, režiser KreSimir DolenCič.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO (061/210-852)
A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 8. 5. ob 19.30. mi). Za red Repriza in za izven.
J. B. P. Moliere: AMFITRION (ponedeljek, 10. 5., ob 19.30 uri). Za abonma E in izven.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610)
A. A. Rozman: TARTIF (danes, 8. 5. ob 19. uri). Režija Vito Taufer. »Naj povemo, da je bila predstava nagrajena na zadnjem srečanju gledališč v Celju. Ce bi ne bila, bi bilo s slovenskim gledališčem nekaj narobe.« (Slovenski vestnik, Celovec).
MARIBOR
DRAMA SNG (062/221-206)
D.	Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA (danes, 8. 5. ob 19.30. mi-za red Drama in izven; v nedeljo, 9. 5. ob 19.30. uri - za red Repriza).
OPERA
E.	Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA (ponedeljek, 10. 5. ob 19.30 uri). Za izven Dirigent Stane Jurgec, režiser Wazlaw Orlikowsky.
CEUE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (ponedeljek, 10. 5. ob 11. mi). Za abonma Srednja gostinska Sola Celje.
KAMNIK
SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA
D. Jovanovič: GENERACIJE (danes, 8. 5., ob 20. mi). V izvedbi G. S. Zaklonišče Štev. 4 Kd SS Rudolfa Maistra Kamnik. Režija Mojca PoznanoviC.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681)
Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE (danes, 8. 5., ob 20. uri). Gostovanje Moje gledališče iz Ljubljane, Španski borci. Za abonma Sobota L, izven in konto.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
KULTURNI DOM
SSG bo gostovalo s predstavo »Cesarjeva nova oblačila» danes, 8. t. m., ob 15. uri v vojašnici »Vescovo» pri Čedadu.
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 16. uri - Cehov »CeSnjev vrt«. Režija Boris Kobal. Ponovitev v torek, 11. t. m., ob 16. uri in v Četrtek, 13. t. m., ob 14. uri.
V	sredo, 12. t. m., ob 16. mi »Naše mesto«. Režija Adrijan Rustja.
DVORANA TRIPCOVICH Operna sezona in Baleti 1992/93
V	torek, 11. t. m., ob 20. mi (red A) - premiera J. S. Bach »Kaffee - Kantate« in J. Brahms »Rinaldo». Dirigent Charles Farcombe. Režija Ivan Stefanutti. Ponovitev v sredo, 13. t. m., ob 20. uri (red B).
Prodaja vstopnic za vseh deset predstav pri blagajni gledališCaVerdi-Dvorana Tripcovich. Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste .danza«: »Ma mere l’oye« M. Ravela in »La giara« A. Casselle, v sodelovanju s stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	ponedeljek 10. in torek, 11. maja gostovanje- gledališke skupine Glauca Maurija z delom »Beckett«.
Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rossetti (tel. 54331).
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
Maria Pacome »Et moi... et moi«. Režija En-nio Coltorti. Nastopajo Valeria Valeri, Elettra Bisetti, Marco Bolognesi. Ponovitev jutri, 9. t.m,, ob 16.30.
GLEDALIŠČE MLELA
V torek, 11. maja, ob 21. mi, v sodelovanju z zadrugo Bonawentura, nastop južnoameriške skupine Las Tijeras.
ALOJZ SVETE IN MAJA BLAGOVIC V CESARJEVIH NOVIH OBLAČILIH
Cesarjeva nova oblačila je darilo, ki ga Slovensko stalno gledališče iz Trsta v teh dneh ponuja otrokom beguncev iz Bosne in Hercegovine in drugih predelov bivše Jugoslavije. Danes popoldne z začetkom ob 15. uri bodo dani SSG nastopili v vojašnici Vescovo pri Čedadu, po 20. maju pa bodo imeli veC predstav v Sloveniji. Pravljico, ki je namenjena najmlajšim, mladim in ne ve C rosno mladim gladalcem, saj vsakdo lahko najde veliko zanimivega in zabavnega v predstavi, je Milan Jesih povzel po Andersenu. Predstavo je režiral Vladimir Jurc, originalno glasbo je prispeval Miran Košuta, sodeloval pa je tudi »Čarodej« Vikj. 1
GLASBA
SLOVENIJA____________
UUBUANA	MARIBOR
RAZSTAVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM (Galerija CD)
Na ogled je razstava OSKARJA KOKOSCHKA - Skice s potovanj. Razstavo si lahko ogledate do 6. junija.
Napovedujemo otvoritev razstave, 9. 5., ob 11. uri, v Mali dvorani CD, slik slikarja TONETA LAPAJNE. Razstva bo na ogled do 29. 5.
NARODNI MUZEJ
Na ogled je razstava ROJSTVO ČIPKE (projekt študentov oblikovanja tekstilij in oblačil na oddelku za tekstilno tehnologijo fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani).
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Napovedujemo otvoritev razstave, 11. 5., ob 12. uri, življenje in delo RIHARDA JAKOPIČA.
MESTNA GALERIJA
Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Na ogled je razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI. Razstavo si lahko ogledate do konca maja. Napovedujemo otvoritev razstave, 11. 5. bb 19. uri, JANINA KLEMENČIČA Popotna fotografija.
GALERIJA COMMERCE
Do 21. maja je na ogled razstava slik EMILA TOMASA-THOMASA.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je Razstava slikarja iz Sibirije
NIKOLAIA RYBAKOVA.
/
GALERIJA KRKA
Na ogled je razstava skulptur akademskega kiparja PETRA ČERNETA. Razstava bo odprta do 19. maja.
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstav grafik akademske slikarke MIRE LIČEN KRMPOTIC. Slikarko poznamo predvsem skozi stilno ustaljena, v lastnem avtoindikativnem slogu izgotovljena velika oljna platna, kjer je barvna bohotnost primarnega pomena.
GALERIJA ASTER- HOTEL HOLEDAY INN
Na ogled so dela iz keramike SNEŽANE SOTLAR. Vaze, posode in bučke predsta-
vljajo izbor iz keramičnega opusa mlade oblikovalke. Oblikam prilagojena barvna obdelava temelji v veliki meri na kontrastu med temno, zemeljsko obarvanostjo, kakršno dosežemo z engobiranjem in pa svetlo glazmo v notranjosti posod.
KOČEVJE
MUZEJ KOČEVJE
Na ogled je razstava IDEJNO ARHITEKTURNE REŠITVE NOVE CERKVE V KOČEVSKI REKI. Razstava bo na ogled do 28. junija 1993.
POSTOJNA
GALERIJA MODRIJANOV MLIN
Do 15. maja je na na ogled je razstava fotografa LUCIANA KLEVE.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNEZDA.
KRANJ
MESTNA HIŠA (Stebriščna dvorana)
Na ogled je razstava poslikanega pohištva na Gorenjskem - IZ RESTAVRATORSKE DELAVNICE. Razstava bo odprta do 15. junija.
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ (prostori muzeja Grad 2. nadstropje)
Na ogled je razstava SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA
Na ogled je razstava fotografij MARKA NEDZBALA, arhitekta iz ZDA. Razstava bo odprta do 3. junija.
VRHNIKA
MOČILNIK
Na ogled je rastava del, nastalih na otroški Petkovškov! koloniji. Tema letošnje kolonije je Barje kot izjemna in slikovita kuturna krajina.
FURLANIJA-JULUSKA KRAJINA
CANKARJEV DOM (061/222-815)
PODOBE IZ SANJ, koncert mladih umetnikov vrhniške občine (danes, 8. 5. ob 19.30 uri, Gallusova dvorana).
Orgelski koncert (ponedeljek, 10. 5., ob 19.30 uri, Gallusova dvorana). Nastopajo Študentje Akademije za glasbo v Ljubljani: E. Popit, D. Ješelnik, B. Krajcar, R. Burdzi, K. Arhe, B. Pibernik.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
Koncert RITA KINKA, klavir (ponedeljek, 10. 5., ob '19.30 uri). Program: Bach- Busoni-Chacone, L. van Beethoven- Sonata v E-duru op. 109, F. Chopin- Polonaise- Fantaisie op. 61, S. Rahmaninov- Deset preludijev op. 23 (integralno). Za Srebrni abonma.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
NEDELJSKI KONCERTI: jutri, 9. t. m., ob 11.00 bo vokalna skupina -Li Festinanti-predstavila »I fiori musicali». Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča in pri Turistični ustanovi - Milje od 9. do 12. ure.
OPČINE - PROSVETNI DOM
Jutri, ob 10.30 Pomlani koncert. Nastopila bo Trobilna skupina Ricmanjske godbe.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V torek, 11. maja, ob 20.30 niz Danubio -Una civilta musicale,- Koncert Maria Bura-nella (violončelo) in Andrea Lucchesinija
KAZINSKA DVORANA
Sonatni večer Petre Arlati Stoleski (Četrtek, 13. 5., ob 18. uri). Za izven.
IDRIJA
AVLA OS
Glasbeni večer (torek, 11. 5. ob 20.30 uri). Nastopata Miro Božic, orglice in Tanja Žužek, klavir. Spored: Greamer, Bach, Mozart, Dimicu, Debussy, Gershwin, Monti.
RAZSTAVNI SALON
Koncert Ljubomir GaSparoviC-klavir (ponedeljek, 10. 5., ob 20. uri).
(klavir). Na programu Beethoven, Zimmermann, Webern in Brahms.
GAIO Dl SPILIMBERGO (PN)
ROTOTOM
V	ponedeljek, 10. maja - Koncert rock skupine Ramones. V petek, 21. maja, pa rock skupine Biohakard.
VIDEM
ŠPORTNA PALAČA CARNERA
V	ponedeljek, 10. maja, ob 21. uri niz koncertov Udine jazz. Nastopil bo Ray Hander-son Quartet.
STADION FRIULI
12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti.
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenw^lda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA CARTESIUS
Danes, ob 18. uri otvoritev razstave Pina Ferfoglie.
GALERIJA BASSANESE
Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »NaCrti za Miramar». '
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviscar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
JULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
GLEDALIŠČE MIELA
Do 10. maja je na ogled razstava grafik Gian-franca Pagliara.
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
LABORATORIJ P - Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
Do 13. t. m. je na ogled razstava Onofria Ca-tacchia.
BANI (OPČINE)
OVČARJEVA HIŠA
Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja.	• ■
GORICA
GORIŠKI GRAD
Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» slikarja Vanje Franka.
V ZAPORIH NA GORIŠKEM GRADU
Se danes in jutri razstavlja Annibel Cunoldi.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani».
ČEDAD
OBČINSKI PROSTORI - BORGO PIAVE
Do 14. t. m, je na ogled razstava o nosi Ziljske doline. Razstavo sta organizirala KD Ivan Trinko in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Urnik: 10-12, 16-19.
SPETER
BENEŠKA GALERIJA
Danes, 8. t. m., ob 18.30 odprtje razstave Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
ROGAŠKA SLATINA
Danes, 8. maja, ob 20.30 gostovanje gleda- Valeria Valeri nastopa v tržaškem liske skupine Pro.Sa Produzioni iz Rima - gledališču CristallO.
KOROŠKA
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
Danes, 8. t. m., ob 19.30 - Gaetano Donizetti
»Ljubezenski napoj». Ponovitev v torek, 11. t. m., ob 19.30.
Jutri, 9. t. m., ob 11. uri: Matinee opera »Bela roža».
ZA NAJMLAJSE
SLOVENIJA
UUBUANA
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (061/314-962)
Svetlana Makarovič: GAL MED LUTKAMI (danes, 8. maja ob 9.30 in 17.00. uri). Za izven
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
Otroška predstava EKO-EKOv, v izvedbi gledališke skupine OS Bičevje (danes, 8. 5. ob 17. uri).
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
KOROŠKA
UUBUANA
KUD FRANCE PREŠEREN
Predavanje Božidarja BonaCiCa (ponedeljek, 10. 5., ob 18. uri). Naslov predavanja: »Karma Evrope- usoda in naloga Evrope danes«.
TRST
Jutri, 9. t. m., ob 20. uri, bo na Trgu sv. Antona, v okviru prireditev Bioest, nastop TFS Stu ledi in glasbene skupine PišCaci.
AJDOVŠČINA
DVORANA L SLOVENSKE VLADE
Slovesnost ob občinskem prazniku in obletnici I. slovenske vlade (danes, 8. 5., ob 17..30 uri). Govornik Edvard Pelicon.
GLEDALIŠČE MIELA
V sredo, 12. t. m., ob 16., 18. in 20. uri film v francoščini »La mort en direct«.
Od 17. do 18. t. m. bo na sporedu ciklus filmov v angleščini z naslovom Remembering.
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Danes ob 19. uri otvoritev razstave Jiirgena Brodwolfa.
CAFE LENDHAFEN Villacher str. 18
Se danes razstavlja Božin Kuzman.
KNJIGARNA MOHORJEVE
Do 14. t. m. je na ogled je razstava fotokrožka Koroške dijaške zveze.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8
Na ogled je razstava Suse Krawagna.
KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1
Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian.
MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl.
Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Hoik.
BEUAK
GALERIJA HOLZER, Widmaimg. 7
Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla.
TINJE
GALERIJA TINJE
Do 11. maja razstavlja kipe in akvarele Stane Jarem
ROŽEK
GALERIJA ROŽEK SemislavCe 13
Do 16. maja razstavlja Ivo PranCiC.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
SLOVENSKI PROGRAM
IT SLOVENIJA 1
© RAI 1
RETE 4
Ü? Koper

Hrvaška 1
Radovedni TaCek: Palica Oscar Junior: Čudoviti konec tedna Oscar Junior: Ata in mama si dopisujeta Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Pet prijateljev, 6/13 del angleške naniznake Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Poročila
Tednik, ponovitev
Intervju: Dr. Ciril Ribičič, ponovitev, VPS 1345 Nežna past, ponovitev ameriškega filma TV dnevnik 1
Svet odkritij, 6/11 del ameriške poljudnoznanstvene oddaje, VP 1710 RPL
TV mernik
Žrebanje 3x3, VPS 1910 TV dnevnik 2, vreme, Sport Utrip
Ona + On, VPS 2030 Poglej in zadeni TV dnevnik 3, vreme
Sova
Cestni bojevnik - Podivjani Max 2, avstralski film, VPS 2320
Video strani
tr
SLOVENIJA 2
Tedenski izbor:
Človek in glasba, 2, oddaja
Sova, ponovitev
Popolna tujca, 28., zadnji del ameriške humoristične nanizanke
Wynne in Penkovsky, 1/3 del angleške nadaljevanke Ciklus filmov Frantiska Capa: X-25 javlja, slovenski cb film
Športna sobota
Kolesarska dirka po Sloveniji, ponovitev reportaže Domžale: Tenis - Slovenian Open ’93, polfinale, prenos Košarka: NBA liga
Divji svet živali, 3/25 del angleške poljudnoznanstvene serije
TV dnevnik 2, vreme, Sport Studio City
A. Cubitt: Glavni osumljenec D, 4., zadnji del angleške
nadaljevanke
Sobotna noc
Alpski večer ’93,1. del
Konecer Yvesa Montanda, 1. del
Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža
Video strani
KANAL A
SIS, risanke in spoti Astrološka napoved Amerisld lovec, ponovitev filma Rock starine, ponovitev 13. oddaje Napoved sporeda in vreme Jazzbina, ponovitev 13. oddaje MCM
Dnevnoinformativni program in vreme
Avtotimes, oddaja o avtomobilizmu
Matlock: Angel, 5. del
Dnevno informativni program, ponovitev
Video grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel
Erotična uspavanka
MCM
Video strani
Ü KOPER
Film: Bellissima (’51) Aktualno: La penisola del tesoro (5. odd.) Videl boš
Film: Un cane a caccia diBigCat (kom., ’75) Vreme-in dnevnik Rubrika: Check-up Izžrebanje lota 3 Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Oddaja za avtomobiliste TG 1 Avto Sobotni Sport 7 dni v Parlamentu Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Zdravi in lepi (R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme,dnevnik,šport Variete: Luna di miele Nočni dnevnik TG 1 - Posebnosti Dnevnik in vreme Filmske novosti Film: New York Stories (kom., ZDA ’89, i. N. Nolte, W.* Allen)
RAI 2
Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,	9.00,
10.00) kratke vesti) Evropski dnevi Nan.: Doogie Howser Rubrika o lepoti Tua Nan.: Medico alle Hawaii
Dnevnik, rubrika Dribbling in vreme Segreti per voi Nad.: Quando si ama, 14.35 Santa Barbara Videl boS Izžrebanje lota TGS Parquet, vmes IP v odbojki in košarki Nan.: L’ispettore Tibbs Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Ventieventi Film: Hangfire - Fuo-chi di rivolta (dram.) Film: Toto le heros (dram., Fr. ’91), vmes (23.15) dnevnik Nočni Sport
^ RAI 3
Rubrika o kmetijstvu Neonews in Videl boS Koncert RAI 3 Nemi film: Tigre reale Dnevnik ob 12-ih Dok.: Pred 20 leti Kolesarstvo Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sport: mednarodni teniski turnir Italije (Z) Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Film: Amarsi un po’ (kom., It. ’84)
TV SLOVENIJA 1 / V SOVI OB 23.20
Cestni bojevnik -Mod Max II.
Druga avstralska filmska zgodba o policistu Maxu, ki se na svoj način bori za dobro človeštva
V nocojšnji Sovi si lahko ogledate drugi film iz se-rije o podivjanem Maxu. Po scenariju Terryja Hayesa, G. Millerja in Briana Han-ftanta je film leta 1981 režiral Georg Miller.
Znano je, da v Avstraliji nastajajo dobri filmi, leta 1979 pa so v svet prodrli s prvo pravo uspešnico o podivjanem Maxu, z mraCno
vizijo prihodnosti človeštva.
Max, igra ga Mel Gibson, je policist, ki so mu cestni razbojniki umorili ženo in otroka. Seveda z njimi ni pozabil obračunati, nato pa se je umaknil.
Drugi film o cestnem bojevniku se tako zaCne z besedami: »V hrupu motorjev je izgubil vse. Postal je razvalina, zamorjen in osamljen človek, prepoln demonov lastne preteklosti. Odtaval je v pustinjo.«
Tokratni film je torej nadaljevanje prvega, ki razen nekaterih prizorov spominjanja pomeni samosvojo celoto.
Maxa zdaj srečamo v še hujšem svetu, kjer po cestah vladajo tolpe motoriziranih mrhovinarjev in roparjev, ki so za poln tank goriva pripravljeni na najhujše zločine. Goriva pa ni skoraj nikjer vec. Ljudje so postali kanibali.
Preživeli so le cestni razbojniki in kolonija ljudi sredi pustinje, ki jim je iz izsušene zemlje uspelo načrpati nekaj tisoč litrov goriva. Slednjega pa seveda želijo cestni razbojniki zase.
Med obleganimi ljudmi se pojavi Max in jim vzbudi upanje. Boj bo seveda krut in neusmiljen, toda po Maxovj, zaslugi bodo rešeni.
Ob Melu Gibsonu so zaigrali še Bruce Spence, Ver-non Wells, Mike Preston, Virginia Hey in drugi.
Nanizanke
Nad.: General Hospital, Marilena, 9.55 Ines, 10.50 Amanda, vmes (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 16.05 Anche i ricchi piango-no, vmes (15.05) rubrika o lepoti Kvizi: lo, tu e mamrna, 17.35 Tra moglie e marito, 18.15 II nuovo gioco delle coppie TG4 vesti, nato nad.: La signora in rosa Variete: Cirkus Film: Grease (glas., ZDA ’78), vmes vesti Koncert v Scali
CANALE 5
Na prvi strani Nanizanka
Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum gio-vani, 14.30 Amici Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: La corrida (vodi Corrado)
Film: Kamikazen - Ultima notte a Milano (kom., It. ’87), vmes (24.00) TG 5
ITALIA 1
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Avtomobilizem Fl: VN Španije
Varieteja: Non e la RAI, 16.00 UnoMania Glasba: TopVenti E A tutto volume ^ Variete: Mitico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: La legge di Murphy (krim., ZDA 86, i. C. Bronson)
Film: Belle da morire (krim., ZDA ’90, i. Michael Nouri)
Odprti studio, šport
# TELE 4
			Dnevnik ob 22.30	
			Aktualno: Harem	
	Istrska paberkovanja	ü	Variete: Magazine 3 Dnevnik in vreme	
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
Mannix, ameriška tv nanizanka
Prva nagrada: Maria-rosa, it, komedija NoCni sodnik, am. tv nanizanka Čarobna svetilka Pustite jih živeti, dokumentarna serija Heidi, av./nemška otroška nadaljevanka Fantazoo, risanke Koncert iz Narodne galerije v Ljubljani Mali koncert: Kvartet Tartini
V labirintu uma: Hipnoza, 4., zadnji del TV dnevnik Verska oddaja Mannix, ameriška tv nanizanka
Umor po naročilu, am./kanadski film TV dnevnik Vohuna, am. tv nanizanka
Do konca sveta - ko spregovorijo slike Horoskop
EKSP Avstrija 1
Poročila
Slika na sliko, pon. Dobro jutro, Hrvaška Edukon, šolski kontaktni spored Deček z Andromede, ponovitev 1/6 dela Poročila
Smisel življenja, 2/6 del, ponovitev Družina Addams, po-novitev7/16 dela Pozdravi iz domovine Poročila Prizma
Oddaja narodne glasbe Poročila
Turbo Limach Show Poročila
TV razstava: Hrvaške fotografije
Santa Barbara, 398. del
Na začetku je bila beseda
Dnevnik 1
Sest mož proti Alca-trazu, angleški film Usode: Življenjska pot družine Kakaridži Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila Sanje brez meja
	Cas v sliki		
	Zadnja ljubezen go-		
	spoda Jožefa, pon. filma	OfO Hrvaška 2	
	j Neverjetni polhi		
B	Duck Tales: Vodnjak mladosti		TV koledar
	Otroški Wurlitzer		Cro pop rock, ponovi-
ly	Mini cas v sliki		tev
S	X-large		Sport: Kvalifikacije za
	Cas v sliki		evropsko prvenstvo v
	Slika Avstrije		odbojki, Z
	Kopališki mojstri iz		Dnevnik 1
	Malibuja: Tekmovanje		Crno-belo v barvah:
	v smučanju na vodi		Feather o jazzu,9/26
	Sport		del
	Ste za salo?, vodi Ha-		Svet sredi dvajsetega
	rald Schidt		stoletja, 11/13 del
	Zlata dekleta: Materin-		V avtobusu, 35/51 del
	ski dan		angleške humoristične
	NoCni sokoli, am. psi-		nanizanke
	hološka srhljivka		Top lista
	Kakor ti meni, tako jaz		Drevo za obešanje,
	tebi, it. komedija PoroCila/Ex libris		ameriški film(Gary Cooper)
mW	Tisoč mojstrovin		
EEffiF Avstrija 2
Cas v sliki
Intelektualci 20. stoletja: Veliki upi, 1/4 del serije
DeCek iz Kalabrije, it./ff. film
Sergej Rahmaninov, portret skladatelja Imate radi klasiko?, prizori iz Verdijevih oper
Graščaka, 2/8 del serije
Kdo me hoCe: Živali iščejo dom Nogomet
Hudo in ljubi Bog, av. komedija
Eden odveč, angleški tv film (Michael York in drugi)
Madžarska
Baptistični verski program
Za otroke, risanke, igra TV-magister Maigret: Maigret gre v šolo, angl. krimi-serija Gaia, ekološke novice Avanturisti izključeni, iskanje prijatelja Airbus, potovalni kviz Pet malih Indijančkov, družabna igra Sindikati v Ameriki, dokumentarni film Kolo sreCe, kviz Večerna pravljica Dnevnik
Kalifornijski poker, ameriški film Top show
Inšpektor Maulin, francoska krimi serija Dnevnik

l—I


■

■
TV SLOVENIJA 2
12.25
X-25 JAVLJA, slovenski črno-beli film
X-25 javlja je drugi Čapov film s tematiko NOB. Zaradi mnogih družbenih sprememb pa je vsa takratna »resnica« o polpreteklem času danes precej drugačna.
Film je bil posnet leta 1960 po predlogi Milana Nikoliča in je pravzaprav akcij-sko-vohunski film, ki
se dogaja v Zagrebu ob koncu leta 1941.
RAI 2
22.15

TOTO LE HE’ROS, bel.-franc.-nemški film
Nocojšnji film je leta 1991 posnel režiser Jaco Van Dormael. Zgodba pripoveduje o ostarelem Thomasu, ki živi v domu za ostarele. Kljub letom pa se Se vedno ne more ostresti prepričanja, da so ga že kot majhnega dečka zamenjali s sosedovim sinom Alfredom. Tako živi življenje, ki pravzaprav ni njegovo, zato se odloči za dokončen in nepopravljiv korak. Film je Van Dormaelov prvenec, zanj pa je v Cannesu leta 1991 prejel nagrado. V nocojšnjem filmu so v glavnih vlogah zaigrali Michel Bouquet, Jo De Bäcker in Thomas Godet.
RA SLOVENIJA 3	12.05
INTERVJU
Z MIRČEM KRAGLJEM
Mirč Kragelj, eden začetnikov slovenske televizije, je bil več kot trideset let steber televizijske režije. Poleg dram je ustvarj'al tudi oddaje drugih televizijskih zvrsti. \/ intervjuju, ki bi ga lahko poimenovali tudi pogled v preteklost, Mirč Kragelj obuja pretekli čas in ga približa do te mere, da vse zadrege in radosti, ki so spremljale rojstvo slovenske televizije, spoznajo tudi tisti, ki teh dogodkov niso neposredno doživljali. V pogovoru s Tonetom Frelihom se režiser spominja svojega dela na radiu, v gledališču, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, hkrati pa seveda tudi vseh svojih televizijskih režij: od Cankarja do sodobnih slovenskih avtorjev.
PRO 7
22.20
TRIJE KONDORJEVI DNEVI, ameriški film
Film Three Days of the Condor je leta 1975 režiral Sidney Pollack, v glavnih vlogah pa sta zaigrala Robert Redford in Faye Dunaway.
Kondor je knjižni molj, ki sicer dela za CIO. Ko prebere kriminalko, ki so jo prevedli v arabščino, se nenadoma znajde v središču nevarnih dogodkov. Na begu ga spremlja privlačna fotografinja.
RADIO
"N
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Jezik naš vsakdanji; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci Čestitajo; 13.00 Danes do 13-lh; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci Čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 NoCni program - Glasba.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9:97,7:98,9; 99,9; MHz)
6.30.7.30,	8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	PoroCila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.00	Servisne informacije;
8.30	Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes glasbene želje; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19,30 PRŠ (pop-rock-šoder); 21.30 Azzurro; 22.20 Ameriški rock na smetišču.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 PoroCila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland;
13.05	Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovske skladbe; 15.30 Dogodki in odmevi; .16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Hector Berlioz; 19.35 Ravel in Respi-ghi; 20.00 Gosi fan tutte; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -
107,6 MHz)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30,
14.30	PoroCila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar;
6.30	Jutranjik, osmrtnice;
7.30	Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val;
^8.45 Servisne informacije;
9.00	Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasbeni desert; 16.20 Zamejska reportaža;
16.30	Int. mušic news;
17.00	Glasba po željah;
17.30	Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 18.30 V znamenju športa.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	PoroCila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve;
8.00	Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 NareCna oddaja; 11.30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija;
16.00	Mixage; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andalu-so; 20.00 NoCni program.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 PoroCila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Slov, lahka glasba; 9,00 BuCanje himalajskih hudournikov (piše R. Dolhar); 9.20 Revival; 10.00 oroCila; 10.10 Festival komorne glasbe 20. stoletja v Radencih; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 11.45 New Age;
12.00	Krajevne stvarnosti:
Ta rozajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 C. Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Šaljivo - resno; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba:	Letošnja
srečanja glasbenih šol Primorske, 2. del; 18.00 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. B. Kobal, 13. oddaja); 18.35 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik,
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 PoroCila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
C
IZBOR IZ SATELITOV
"N
MUSIČ TELEVISION
08.00	Awake on the Wildside: Konec tedna Depeche Mode; 11.00 The Big Picture;
11.30	Yo; 13.30 XPO; 17.00 Dance; 19.00 Braun European Top 20, vodi Pip Dann; 21.00 Saturday Night Live: Leslie Nielsen in Cowboy Junkies;
22.00	The Soul of MTV; 23.00 XPO; 23.30 Konec tedna z Depeche Mode; 03.00 Nočni video
SKY ONE
07.30	Rin Tin Tin; 08.00 Fun Factory; 14.00 Bogati in revni;
15.00	Zaljubljen v čarovnico; 15.20 Addamsovi; 16,00 Risanke; 19.00 Beverly Hills 90210;
20.00	Class of '96; 22.00 Cops I, Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba
PRO 7
05.45 Serije; 08.40 Preskusni piloti, pon. am. filma; 10.35 Snowy River, avstralski film; 12.20 MASH; 13.40 Živali znanih ljudi; 14.40 Človek z druge zvezde; 17.45 Blagoslovljena dvojica, 15. del; 18.25 Soraya - Sužnja Orienta, it./fr. pust. film; 20.15 Modra strela, am, akcijski film; 22.20 Trije Kondorjevi dnevi, am. srhljivka (Robert Redford, Fay Dunaway); 00.30 Neizprosna peterica; od 01.25 do 06.00 ponovitve filmov in serij
PREMIERE
08.00 Druga sreča, am. film;
13.15	Mission of the Shark, am. vojni film (Stacy Keach);
20.15	Najljubša sovražnika -
am. komedija; 21.50 Zlate verige, ameriški film (John Tra-volta); 23.50 Manjkajoči člen, fr./belgijska risanka; 01.20 Two Hearts, am. erotični film; 07.35 Ameriške filmske uspešnice
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Mednarodni motošport; 10.00 Motori-zem; 10.30 Košarka: NBA; 11.00 Boks; 14.00 Golf, prenos;
18.30	Formula 1; 19.30 Tenis, M; 23.00 Boks; 01.00 Formula 1
3 SAT
15.30	Koncert po željah: James Last, uspešnice leta 1986; 17.25 Očarljiva Julija, av./fr. film; 20.00 Katica von Heilbronn ali Božja sodba, drama
SATI
07.20 Risanke; 13.20 Črna Izabela, ameriški pustolovski film; 14.50 Joan Lui, it./nemški glasbeni film; 20.15 Strasti, am. tv film; 23.00 Nevaren seks zgodaj zrelih deklet, nemška seks komedija; 00.35 Mad Max 2, avstralski film
SKY MOVIES
09.00	Sweet 15; 13.00 A town's revenge; 15.00 Zelig; 16.25 Poncho Barnes; 21.00 Harley Davidson Sr The Marlboro Man; 00.45 Emmanuelle;
05.00	Mačk the knife
RTL
06.00	Risanke; 08.30 Risanke in serije: 13.25 Princ iz Bel Aira; 19.15 Beverly Hills, 90210;
22.00	Read Heat, am. film
J

domači šport
DANES
Sobota, 8. maja 1993 ODBOJKA
MOŠKA C-1UGA
20.30 v Standrežu: Valprapor Imsa - Mogliano ZENSKA C-1UGA
20.30 v Moglianu: Mogliano - Koimpex; 20.30 v Trstu, sola Suvich: Bor Tombolini drinks - Biadense MOŠKA C-2 LIGA
18.00 na Opčinah: Sloga - San Vito; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 20.30 v TolmeCu: Petris -Bor
ZENSKA C-2 liGA
18.00	v GradišCu: Tomana - Kmečka banka; 20.30 v Cordenonsu: Ottica Tommasini - Sokol Indules MOŠKA D LIGA
19.00	v Sovodnjah: SoCa Sobema - Comet Tomana ZENSKA D LIGA
20.00	v Zagraju: Sagrado - Koimpex; 20.30 v Trstu, Ul. Forti: Virtus Italspurghi - Bor Friulexport
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Čampi Elisi: San Sergio - Sloga;
20.30	v Turjaku: Liberias Turriaco - Valprapor Espego
1.	ZENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, šola Visintini: Club Altura - Breg Union Beton; 19.30 na Proseku: Kontovel - Altura
2.	ZENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, šola Čampi Elisi: Sant’Andrea -Sokol
NARAŠČAJNIKI
15.00	v TrždCu: Fincantieri - Valprapor SoCa CDR
KOŠARKA
D LIGA
18.30	v Gorici, telovadnica CONI, Ul. Campagnuz-za 4: Arte - Bor Radenska; 20.30 v Trstu, Istrska ul. 53: Don Bosco - Kontovel.
NARAŠČAJNIKI
15.30	v Nabrežini: Sokol - Liberias DEČKI
Turnir v Salužzu (Turin)
15.00: nastopa tudi Polet MINIBASKET Trofeja Nistri
16.00	v Trstu, Stadion 1. maj: Bor - Don Bosco NOGOMET
UNDER21
16.00	v Dolini: Breg - Palmanova
TENIS
ZENSKA GUGA
15.00	na Padricah: Gaja - DLF Trst ROKOMET
MOŠKA C LIGA
16.00	v Romans d’ Isonzu: Kras Trimac - Mezzoco-rona
JUTRI
Nedelja, 9. maja 1993 ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Tržiču: Fincantieri - Naš prapor; 11.00 v Sovodnjah: SoCa Valprapor Posojilnica Sovodnje -Olympia Jestvine Pintar
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00 v Gorici, Slovenski športni center: Liberias Gorizia - Olympia
2.	ZENSKA DIVIZIJA
9.30	v Starancanu: Staranzano - Dom Imsa; 10.00 v Trstu, Ul. S. Pasquale: Sgt - Koimpex
DEKLICE
11.00	v Sovodnjah: SoCa - Lih- Cormons
KOŠARKA 1. DIVIZIJA
11:30 v BrišCikih, telovadnica Ervatti: Circolo Lavo-ratori Porto - Polet.
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Trstu, telovadnica Suvich: Bor Radenska -Servolana.
DEČKI
Turnir v Saluzzu (Turin)
9.00: nastopa tudi Polet PROPAGANDA
9.00	v Trstu, Ul. Ginnastica 47: SGT - Bor NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
16.00	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Aquileia; 16.00 v Miljah, Ul dei Mulini: Fortitudo - Primorje
1.	AMATERSKA LIGA
16.00 na Proseku: Vesna - Edile Adriatica; 16.00 v Bazovici: Zarja - Piedimonte
2.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Meretu: Mereto - Kras; 16.00 v Bertiolu, Ul. Grande: Bertiolo - Primorec; 16.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Poggio; 16.00 v Vilešu. Vilesse - Breg
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Doberdobu: Mladost - Montebello; 19.00 v Zavljah: San Vito - Gaja
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Proseku: Primorje - Campanelle NAJMLAJSI
12.00	na Opčinah, Villaggio del Fanciullo: Costa-lunga - Primorje B
ROLKANJE
9.00	v Samatorci: 1. preizkušnja za Gran Prix
MINIBASKET
Trofeja Zini Costruzioni Tolažilna skupina
Ricreatorio Padovan - Polet 78:33 (36:12)
POLET: Lakovič 9 (1:2), Švab, Guštin 4, Grilanc 2, Ferluga 4, Piccini 2, Ferfolja 4, Gregori 10, Žagar, Mi. Suhadolc, Ma. Suhadolc, Milojevic, Mihe, Be-liCiC 2, Bogateč.
Tržačani so bili fizično premočna ekipa, da bi se oranžni lahko upirali za boljši rezultat. Kljub temu si celotna ekipa zasluži pohvalo zaradi borbenosti in napredka v skupinski igri. (A.V.)
Jadranov turnir amaterjev: presenečenje v Dolini
Opčine - Dolina 53:52 (23:23)
OPČINE: Kralj 8, Paniziuti 23, TauCer 11, Kapic 5, Zavadlal 2, Sare, Daneu 4.
DOLINA: Vascotto 2, R. Kneipp 3, Corbatti 1, Ferluga 2, Braico 5, D. Salvi, Meneghetti 6, B. Kneipp 15, Klobas 11, B. Salvi 7, Canciani.
PON: Sare in R. Kneipp. TRI TOČKE: Paniziuti 3; Klobas 1, R. Kneipp 1.
Opčine so presenetljivo premagale favorizirano Dolino, tako da so sedaj posegle v boj za prvo mesto prav z DolinCani in Sežanci.
Rolkanje:
jutri
Gran
Prix
Organizator ŠD Mladina
V organizaciji SD Mladina bo jutri prva mednarodna preizkušnja za grand prix. Tekmovanje bo na krožni poti po vaseh Salež, Samatorca, Bajta v občini Zgonik. Nastopili bodo tekmovalci iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Tekmovali bodo v šestih moških in ženskih kategorijah, razdalja proge pa bo prilagojena starosti. Najmlajši bodo prevozili dva, najstarejši pa 15 kilometrov. Start in cilj bosta v Samatorci v bližini gostilne Žbogar. Prvi se bodo na start podali cicibani in sicer ob 9.30. Nagrajevanje bo ob 15. uri v domu »Albert Sirk« v Križu.
Grand prix bo obenem tudi uvod v novo sezono na vsedržavni ravni. Mladinini rolkarji upajo, da jim bo uspelo vsaj ponoviti dosedanje odlične rezultate. Letošnji tekmovalni spored predvideva nastop na treh tekmovanjih grand prix, na petih preizkušnjah za italijanski pokal in na vseh državnih prvenstvih.
KONEC / V MOŠKI IN ZENSKI C 1 LIGI
Fomolnost
Borovka Elena Maver se poslavlja z odbojkarskih igrišč - Slavje v Standrežu
Zadnje kolo v državni odbojkarski C-l ligi tako pri moških kot pri ženskah predstavlja le golo formalnost. V Standrežu se veselijo napredovanja, pri Boru in Slogi pa so z zagotovljenim obstankom tudi že dosegli zastavljene cilje.
Toda kljub temu zadnje kolo ponuja nekaj zanimivosti. Najbrž ne bo nihče zameril, če napoved za današnjo tekmo med Borom Tombolini Drinks in Biadene-sejem zaCnemo z vestjo, da bo po sedemnajstih letih igranja pri Boru (z vmesnim premorom pri Meblu) odbojkarske copate obesila na klin Elena Maver. Drugih pretresljivih novosti iz Borovega tabora pa ni. Med tednom zaradi manjšega kirurškega posega (zob) ni trenirala Čokova, ki najbrž tudi ne bo igrala. Ostale igralke so zdrave in pri Boru upajo, da se bodo z zmago poslovili od navijačev. Uspeh na drevišnj.i tekmi bi jim lahko v primeru poraza Battistija s Conadom prinesel šesto mesto.
Koimpex gre v goste k Moglianu. Kot nam je povedal trener Peterlin -ta ekipe tokrat ne bo mogel voditi, ker je bil zaradi opomina na »vroCi« tekmi s Camstom diskvalificiran za eno kolo -so ta teden po zagotovljenem obstanku iz-
V okvim Mladinskih iger telovadci šole Ivan Trinko na državnem prvenstvu
V okviru Mladinskih iger se je goriška nižja srednja šola »Ivan Trinko« vpisala tudi na tekmovanje v orodni telovadbi. Moštvo v sestavi Matej Leopoli, Andrej Rosano, Matija Pipan, Emin Suljkanovič, Razim Ahmetaševic in Danijel Marušič je pred dnevi nastopilo na pokrajinski fazi. Ker drugih tekmovalcev ni bilo, so se fantje direktno uvrstili na državni finale. Tekmovanje v orodni telovadbi sestoji iz skupinskega nastopa na parterju in štafetnega poligona (kolebnica, preskok čez kozo, prevali, hoja po gredi z vodenjem žoge).
Obvestila
SK KRAS
organizira, v okviru občinske proslave 48. obletnice osvoboditve danes, 8. t. m., TRADICIONALNI NOČNI NETEKMOVALNI POHOD MIMO SPOMENIKOV NOB V ZGONISKI OBČINI. Zbirališče ob 19.30 pred spomenikom v Gabrovcu.
SK BRDINA
vabi vse člane in simpatizerje na zaključno prireditev in nagrajevanje atletov, ki bo danes, 8. maja, ob 20. uri v Domu Brdina na Opčinah.
ZSSDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 10. t. m., na sedežu SD Sokol v Nabrežini seja oz. skupščina predsednikov športnih društev na Tržaškem.
ZSSDI
obvešča, da bo v sredo, 12. t. m., ob 20.30 na sedežu ZSSDI v Trstu seja smučarske komisije.
ZSSDI
obvešča, da bo v četrtek, 13. t. m., ob 20.30 na Stadionu 1. maj v Trstu seja nogometne komisije.
SZ JADRAN
obvešča, da bo v petek, 14. t. m., v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno.
SK BRDINA
organizira drugi kraški Bike slalom (trofea Lea mptobike ) v nedeljo, 16. t. m., v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul. 131, na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure.
PLAVALNI KLUB BOR
organizira za člane in prijatelje 16. t. m. spomladanski izlet k Cerkniškemu jezeru in na bližnjo planino Slivnico. Informacije po tel. št. 397381 (Glavina E.) ali 214893 (Kralj L.) od 19. do 21. ure.
Slovo Elene Maver
redno mirno trenirali. Odigrali so tudi prijateljsko tekmo z mladinsko reprezentanco Slovenije, ki se pripravlja v Kopru. Tekma je bila lepa in zanimiva, na koncu pa so po petih setih slavile mlade reprezentantke Slovenije. Na trenerski klopi bo Peterlina danes zamenjal Blahuta, v taboru Koimpexa pa odhajajo na pot povsem neobremenjeni. Tekma tako za Koimpex kot za Mogliano ne odloCa o ničemer, zato je trener Peterlin prepričan, da bodo lahko prišli na svoj raCun predvsem gledalci.
Pri Valpraporju pričakujejo, da bo danes
štandreška telovadnica nabito polna, da bodo lahko v pravem vzdušju praznovali svoje napredovanje v B-2 ligo. Igralci se seveda hoCejo od lastne publike posloviti z zmago, zavedajo pa se, da to ne bo lahka naloga. Mogliano je namreč premagal Valprapor že v prvem delu prvenstva, Čeprav je treba takoj dodati, da so goriški igralci takrat preživljali edino krizno obdobje prvenstva. Vseeno pa je Mogliano dobra ekipa, ki je spravila v velike težave Valprapor predvsem s svojo hirto igro preko centrov.
Ne glede na to pa se igralci hočejo oddolžiti za poraz iz prvega dela in na pravi način začeti proslavljanje odličnega rezultata, ki ga je goriško društvo doseglo v tej sezoni.
Pravo slavje pa se bo začelo šele po tekmi, saj bo v telovadnici na sporedu prava šagra z glasbo in zabavo, odborniki pa so pripravili tudi kratek program, kjer bo osrednja točka nagrajevanje odbojkarjev, odbornikov, publike in še marsikoga. Društvo zato vabi vse navijače, prijatelje, elane društva in bivše odbojkarje, da se udeležijo tega praznika odbojke, ki bo v veselem in prijateljskem vzdušju trajal pozno v noC.
ODBOJKA / ZADNJE DEJANJE V DEŽELNIH LIGAH
Soča Sobema lovi zadnji vlak
Važna tekma tudi za borovke v D ligi
Odbojkarska prvenstva so ta teden prišla do svojega epiloga. Tekme zadnjega kola predstavljajo za večino ekip le golo formalnost, saj ne odločajo veC o ničemer. Edina ekipa, ki ima še nekaj upanj za napredovanje je SoCa Sobema v moški D ligi. Danes igra na domaCem igrišču proti Torriani, ki si bo poskusila z zmago zagotoviti obstanek v ligi. Tekma za Sočane torej ne bo lahka, saj bo njihov nasprotnik še kako motiviran. Samo zmaga pa ni dovolj za Sočo, da si zagotovi napredovanje. Upati mora v spodrsljaj Fagagne ali Itelyja iz Pojde. Fagagna bi morala proti že izpadlemu Asfjr zmagati brez večjih težav. Težjo nalogo pa ima verjetno Itely v Gra-dežu, ki pa se nahaja na sredini lestvice in nima večjih ambicij. Poleg tega pa je Itely v zadnjih kolih dokazal, da je v odlični formi, njegov poraz pa bi predstavljal res neverjetno presenečenje.
Druga tekma, ki ima neko relativno važnost tudi za lestvico, je mestni derbi med Virtusom in Borom Friulexport v ženski D ligi. Obe ekipi sta sicer že izpadli in imata na lestvici enako število točk. Zmagovalec tega srečanja bo tako osvojil enajsto mesto, ki nudi že precej resne
Lucijan Battisti (Soča Sobema)
____ODBOJKA / 2. ZENSKA DIVIZIJA_
Kdo pred koncem Sokol napredoval
Sokol - Ricreatori 3:1 (6:15,15:6,15:4,15:7)
SOKOL: Švara, Gole-mac, Semec, Radetič, Le-giša, Antonie, Peric, BrišCek, Vižentin, Kobau.
V Četrtek si je mlada šesterka Sokola v predzadnji prvenstveni tekmi matematično priigrala prestop iz druge v prvo divizijo.
Za ta lep in spodbuden uspeh je Nabrežinkam zadostovala ena zmaga v zadnjih dveh kolih. Potrebni par točk so osvojile že na prvi preizkušnji in tako postavile piko na i letošnjega prvenstva druge divizije.
Tekmo so naše odbojkarice začele precej živCno, saj so vedele, da gre za pomembno srečanje. V prvem setu so gostje zaigrale sila pre-
Branko Sain
pricljivo in zbrano. Maksimalno so izkoriščale napake, ki so jih domačinke delale predvsem v napadu in na servisu. V končnici seta smo sicer opazili
prve znake reakcije Sokolove šesterke, za delni uspeh pa je bilo že prepozno.V nadaljevanju so se Nabrežinke znebile začetne treme in od izida 6:6 v 2. setu pa vse do konca srečanja je Sokol igral s srcem in ni veC dopuščal gostjam, da bi dosegale točke na lahek naCin.
Odločilno vlogo je imel tudi tokrat servis. Pomembna je bila tudi taktična poteza pri izvajanju napada, ko so se naše igralke morale odpovedati dolgim udarcem in zaCele sistematično plasirati žogo v nepokrite dele igrišča. Sokol Čaka danes še ena tekma, ki lahko prinese poleg prestopa še zadoščenje končnega zmagovalca prvenstva. (Sain)
možnosti, da federacija ponovno vključi klub v D ligo zaradi odpovedi drugih društev. Borovke torej ne bi smele zamuditi te priložnosti. Do sedaj so med prvenstvom vsaj proti nižjeuvršCe-nim ekipam zmagale. Posebno Ce ponovijo igro, ki so jo pokazale v prejšnjem kolu proti Čedadu, ne bi smele imeti večjih težav. Drugi predstavnik v D ligi Koimpex igra danes v Sagradu proti ekipi, ki si je že v prejšnjem kolu zagotovila matematično napredovanje. Domačinke bodo verjetno želele praznovati napredovanje z uspehom, slogašice pa lahko dosežejo celo prvo
KOŠARKA
Slovenski košarkarji v Sežani
Drvaričeva ekipa z Američani WBO
V okviru priprav na kvalifikacije za evropsko košarkarsko prvenstvo, ki bo v poletnem obdobju v Nemčiji, bo slovenska reprezentanca pod vodstvom trenerja Janeza Drvariča, nocoj v sežanski telovadnici s pričetkom ob 20.00 igrala prijateljsko trening tekmo proti ameriški selekciji WBO All Starš.
Slovenski košarkarji vsak dan vadijo z veliko intenzivnostjo v hali Tivoli v Ljubljani, trener Drvarič in njegov pomožni trener Vilfan pa sta le še v dvomu glede nastopa CurCiča, ki še ni dobil državljanstva. Veliko zanimanja vlada tudi za nastop mladega Janka Narata, ki prihaja z ameriške univerze Davidson.
mesto na lestvici. Pri Koimpexu bo tokrat odsotna podajaCica Miche-la Fonda zaradi poškodbe hrbta:
V	moški C-2 ligi igra Sloga na Opčinah proti San Vitu. Na sreCo si je Sloga zagotovila obstanek že v prejšnjem kolu, tako da ta tekma za Slogo ni veC važna. Obratno je San Vito že matematično izpadel. Tekma torej ni posebno važna ne za eno ne za drugo ekipo. Bor igra svojo zadnjo tekmo v TolmeCu, kjer se bosta tako srečali zadnja in predzadnja ekipa, na lestvici. Za borovce je torej to dobra priložnost, da dosežejo svojo drugo prvenstveno zmago. 2e zdaj pa lahko verjetno zapišemo, da tekma ne bo na visoki teknicni ravni, morda pa bo z agonistiCnega vidika le zadovoljila publiko. Olympia CDR je že matematično dosegla Četrto mesto v tem prvenstvu, danes pa se bo srečala z Prato, ki tudi nima veC ambicij v tem prvenstvu. Goričani se zato verjetno ne bodo pustili presenetiti na domačem igrišču in tako uspešno zaključili prvenstvo.
V	ženski C-2 ligi igrata oba naša predstavnika v gosteh. Kmečka banka igra z Gradisco in bo tako tudi posredno odločala o izpadih iz lige. Gradišča se namreC lahko reši le z zmago in s pomočjo ugodnih izidov drugih tekem. Kmečka banka pa se hoCe dostojno posloviti od prvenstva.
Sokol Indules igra v močno okrnjeni postavi proti ekipi Ottica Toma-sini, ki je že izpadla. Sokolovke so tudi v tem tednu trenirale s polno paro, saj jih Čaka še tekmovanje za deželni pokal. Sokol igra na zmago, Čeprav domaCe ekipe nikakor ne gre podcenjevati.
KOLESARSTVO / DIRKA PO SLOVENIJI
Zamenjava na čelu
Danes start v Ajdovščini in vzpon na Vršič
Peta etapa 1. mednarodne kolesarske dirke Po Sloveniji, dolga 166 kilometrov, se je včeraj zaCela na OtoCcu in končala v Ljubljani. Glavna naloga obeh slovenskih reprezentanc je bila v etapi preko slikovite Bele krajine in Kočevskega doma obdržati rumeno majico za vodstvo v skupnem seštevku. 2e od druge etape jo je nosil Robert Pintarič (Slo I), tokrat pa jo je moral prepustiti Martinu Hvastiji, ki je pobegnil skupaj z osmimi kolesarji v drugi polovici etape. Martin Hvastija (Slo 2) je bil nato v ciljnem Sprintu skupinice na Cesti za gradom v Ljubljani četrti za Italijanom Crepaldijem, Bogdanom Finkom in Poljakom Krzyszstofom Biskupom, od katerih nihCe ni bil nevaren za prevzem skupnega vodstva. Tako sedaj vodi Hvastija pred Pintaričem, tretji pa je Italijan Gianluca Pianegonda (M?V La Campana). Elapno je še vedno prva Slovenija 1 pred Slovenijo 2 in prvo italijansko ekipo U. C. Trevigiani.
Potek današnje »kraljevske etape« z vzponom na Vršič: štart izpred Ljubljanske banke v Ajdovščini ob 13. uri, Nova Gorica 13.40, Kobarid 15.00, Bovec (povsod leteči cilji) 15.30, Vršič (gorski cilj) ob 16.40, cilj v Kranjski Gori 16.45-17.15. (A. D.)
NOGOMET / NEUSPEŠNI TUDI CICIBANI
Negativna serija »najmlajših« Mladosti se je nadaljevala tudi na tekmi v Gradežu
Mladost je na zaostali tekmi nastopila v okrnjeni postavi, saj sta manjkala Ferletic in Zulian. Kljub tem pa so Doberdobci v prvem polčasu igrah zelo dobro in so bili povsem enakovreden nasprotnik gostom. Gradese je imel sicer terensko premoč in je tudi v glavnem napadal, toda obramba Mladosti je bila vedno na mestu in zlasti se je izkazal vratar Nejc Spacal z nekaterimi drznimi posegi-
V nadaljevanju so gostje povedli po napaki dober-dobske obrambe. Kljub prizadevanju naših nogometašev pa jim ni upselo stanja izenačiti.
NAJMLAJSI
Grado - Mladost 2:2 (2:0)
MLADOST: D. Devetak, Mk. Jarc, Moro, Petejan, Gorjan, Jelen, Sergo, Cemic, M. Devetak, Mt. Jarc, Flore-nin (Prinčič, D. Ferletic).
STRELCI: Jelen, M. Devetak.
Nadaljuje se negativna serija doberdobske Mladosti. To je že tretja zaporedna tekma, ko kraška enajsterica ne uspe iztržiti obeh točk. V zaostah tekmi v Gradežu so tudi popolnoma zatajili. Tekma se ni še niti dobro zaCela in domačini so že vodili z 2:0. V drugem polčasu je Mladost nekoliko uredila svoje vrste in bila gospodar na igrišču.
Frandolicevi varovanci so si tudi ustvarili kopico priložnosti, izkoristili pa so žal le dve in namesto izdatne zmage so se paC morali zadovoljiti z remijem.
Predzadnjega kola danes ne bo na sporedu, kajti v Vidmu poteka deželni turnir področnih nogometnih zvez. V tržiško-goriški reprezentanci najmlajših najdemo tudi najuspešnejšega strelca Mladosti, Marka Flo-renina. (VIP)
CICIBANI
Mladost - Gradese 0:1 (0:0)
MLADOST: Spacal, Ga-gliussi, Semolič, France-scotto, Terpin, Lavrenčič, Ferlet.
ŠPORT
Sobota, 8. maja 1993
KOŠARKA / TRETJI FINALE KONČNICE V BOLOGNI
Bolonjski Knorr drevi že prvak?
BOLOGNA - Bolonjski Knorr bi si že danes lahko prislužil naslov italijanskega košarkarskega prvaka, na katerega Čaka že polnih devet let. To pa je za tako po-Biembno košarkarsko središče, kot je bolonjsko, zares predolgo obdobje. Kaže pa, da se bo letos že po drevišnjem tretjem finalnem srečanju velika želja Brunamontija in soigralcev uresničila.
Na dlani je namreC, da je moštvo trenerja Messi-ne, ki je v finalu že dvakrat zanesljivo premagala Skansijevo ekipo, tudi drevi nesporni favorit. In to ne samo zaradi tega, ker bo spet igralo pred svojim občinstvom. Bo-lonjcani so ta Cas zanesljivo boljši od Benetto-na, kar so tudi dokazali na dosedanjih dveh finalnih tekmah. Imajo veliko vec »sveže« (fizične in mentalne) energije; njihova moC je v kolektivu (tako v obrambi kot v napadu); imajo veliko VeC enakovrednih menjav (na vsakem igralnem mestu skoraj po dva košarkarja).
Sicer pa v taboru Be-nettona ne mislijo vnaprej vreči puške v koru-Zo- KukoC in soigralci so ža večkrat poskrbeli za Velike podvige. In tudi tokrat bi lahko premagali favorizirano ekipo Knor-ra kar sredi Bologne. Be-
netton ima v svojih vrstah vsaj štiri vrhunske košarkarje (KukoCa, Cor-chianija, Rusconija in la-copinija), ki so takega podviga tudi sposobni, toda večina teh igralcev je že izčrpanih, verjetno celo »izgorelih«. Ne gre namreC pozabiti, da je v tej sezoni Benetton igral največ tekem od vseh italijanskih ekip.
»Se sedaj verjetno plačujemo spodrsljaj iz Aten, ko smo nerodno izgubili z Limogesom. Odtlej si nismo veC opomogli. Knorr pa je lahko osredotočil vso pozornost na državni naslov. Poleg tega imajo tudi odličnega trenerja, kot je Messina in sedaj so v odlični formi,« je izjavil center Benettona Rusconi, ki je v tej sezoni igral zares zelo dobro.
Dan pred tekmo trener bolonjskega moštva Messina, ki se bo po tem prvenstvu poslovil od kluba in prevzel krmilo italijanske reprezentance, pravi: »To bo gotovo naša najtežja tekma od vseh, ki smo jih odigrali z Benettonom. Smo samo še korak od državnega naslova in zato bomo verjetno nastopili psihično obremenjeni. Naša moC je predvsem v obrambi.«
Tekmo bo prenašala tudi italijanska TV na 2. sporedu s pričetkom ob 17.50.
Danilovič, Kukoč in Coldebella (z leve) na tekmi v Trevisu
AVTOMOBILIZEM / PRED NEDELJSKO DIRKO FORMULE ENA V BARCELONI
Alain Prost po pričakovanju najhitrejši na prvem treningu
Nepotrjene govorice o zamenjavi Patreseja z Mansllom
Frank Williams in Alain Prost z zanimanjem spremljata dosežke tekmecev (AP)
Barcelona - Na
uvodnem treningu pred dirko za veliko nagrado Bpanije je na dirkališču Uatalunya najboljši Cas dosegel Alain Prost. Francoz je z williamsom za šest desetink sekunde Premagal najhujšega tek-jueca Ayrtona Senno IMclaren), tretji je bil nje-§°v moštveni kolega Da-uion Hill, za njim pa so Se uvrstili Michael Schu-uiacher, Riccardo Patrese (oba Benetton) in Michael Andretti (Mclaren). v toplem in suhem vre-uienu je bilo pričakovati, da bosta Williamsova voznika najhitrejša vsaj ua ravnih delih proge, v zavojih pa sta imela ^pCje težave kot Senna, bi ima slabši motor.
Vec zanimanja javnosti so zbudile zgodbice o dogajanju v zakulisju dirkalnega športa. Po pisanju nekega londonske-§a Časnika naj bi Benetton zaprosil Nigela Man-sfla, naj zapusti moštvo
Newman-Haas v formuli Indy in nadomesti Patreseja. Zgodba, ki temelji na poročilu o skupnem kosilu Benetonovega menedžerja Flavia Briato-reja, predsednika Združenja konstruktorjev formule 1 Bernieja Eccle-stona in Mansllovega zastopnika Sheridana Thynna prejšnji teden, je v Barceloni ostala nepotrjena. »Seveda bi rade volje in v vsakem trenutku vzeli Manslla. Kdaj bo pripravljen? Toda, letos nastopa v formuli Indy, kajne?« se je ob tej .domnevi pošalil Briatore. Ecclestone je potrdil, da so se res sestali na kosilu, vendar pa so se menili o tem, da se bo Mansell vrnil šele leta 1994 in ne letos. Vrhunec vseh razprav v »pad-docku« je bilo drugo mesto Ayrtona Senne, s Čimer se je vrinil med Wil-liamsovo dvojico, ki je dominirala na jutranjem prostem treningu, in s
kančkom ironije peto mesto Patreseja. Prost je bil razočaran, saj je bil na uradnem treningu počasnejši kot na jutranjem, po njegovem pa je proga dokaj neravna in ni najbolj primerna za njegov bolid. »Jutri bomo gotovo še hitrejši, vendar ni tako lahko, kot smo pričakovali,« je dodal Francoz. »Ne vem, zakaj smo bili popoldne počasnejši. Ponoči nas Čaka še veliko dela. Avtomobil ni deloval najbolje. Zjutraj sem se poCutil izvrstno, sedaj pa sem razočaran nad tretjim mestom,« je menil Damon Hill
Mercedes bo konec leta zapustil formulo 1 Prihodnje leto pa ne bo veC mercedesa v formuli 1. S tem so popolnoma ovrgli domneve, da bi se nemški avtomobilski magnat po letu 1955 utegnil uradno vrniti. Z mercedesovimi motorji nastopa švicarsko moštvo Sauber, ki je
v letih 1989 in 1990 zmagalo na svetovnem prvenstvu prototipov (športnih avtomobilov) in pred tremi leti tudi na dirki 24 ur Le Mansa. Za letošnji proračun so namenili 30 milijonov dolarjev. Toda lastnik moštva Peter Sauber pravi, da so tako ali tako imeli pogodbo samo za eno leto in se bo iztekla novembra, po tekmi za veliko nagrado Avstralije.
Rezultati treninga; 1. Prost (Fra, Williams) 1:19.599 (povprečna hitrost 214.691 k/h), 2. Senna (Bra, McLaren) 1:20.221, 3. Hill (VB, Williams) 1:20.400, 4. Schumacher (Nem, Benetton) 1:21.148, 5. Patrese (Ita, Benetton) 1:21.880, 6. Andretti (ZDA,	McLaren)
1:22.286, 7. Lehto (Fin, Sauber) 1:22.801, 8. Herbert (VB, Lotus) 1:23.541, 9. Zanardi (Ital, Lotus) 1:23.579, 10. Aleši (Fra, Ferrari) 1:23.614, 11. Wendlinger (Av, Sauber) 1:23.696, 12. Warwick (VB, Footwork) 1:23.971, 13. Blundell (VB, Ligi er) 1:24.107, 14. Suzuki (Jap, Footwork) 1:24.158, 15. Fittipaldi (Bra, Minardi) 1:24.304, 16. Berger (Av, Ferrari) 1:24.346, 17. Boutsen (Bel, Jordan) 1:24.476, 18. Barrichello (Bra, Jordan) 1:24.708, 19. Brundle (VB, Ligier) 1:24.748, 20. Comas (Fra, Larrousse) 1:24.995, 21. Katyama (Jap, Tyrrell) 1:25.607, 22. Barbazza (Ita, Minardi) 1:25.616, 23. Alliot (Fra, Larrousse) 1:26.698, 24. Alboreto (Ita, Lola) 1:26.813, 25. Badoer (Ita, Lola) 1:26.851, 26. De Cesaris (Ita, Tyrrel) 1 1:27.724.
r NBA / ČETRTFINALE KONČNICE
Phoenix izenačil v Los Angelesu New York napre
Konec tedna več odločilnih tekem za prestop v polfinale
NEW YORK-Z zanesljivo prednostjo 15 točk je Phoenix Suns zrušil sanje igralcev in navijačev Los Angelesa, saj so Sunsi z drugo zaporedno zmago v gosteh izničili začetni dvojni neverjetni podvig Lakersov in sedaj se bo o polfinalistu odločalo na odločilni peti tekmi, ki pa bo v Phoenbcu.
S koši Barkleya, Ma-jerlä, Ceballosa in Kevina Johnsona je Phoenix takoj povedel in stalno vodil z nekaj točkami razlike, kljub dobri igri Vlade Divca, ki je bil v vrstah Lakersov s 17 točkami spet najuCinkovi-tejši. V zadnji Četrtini so gostje še povišah razliko in so sedaj veliki favoriti za prestop v polfinale.
Tudi igralci Seattla so odločno reagirah ter z zmago v Utahu stanje izenačili na 2:2, Super-sonicsi in Jazzi pa se bodo ponovno srečali v Seattlu na tekmi za biti ah ne biti, kjer se obeta izredno zanimiva in ogorčena tekma.
Na Vzhodu je New York spet dokazal, da hoCe biti vsaj enakovreden tekmec Chicagu. Starsks, Ewing in ostali so že v Četrti tekmi opravili z Indiano, v polfinalu pa je tako znan prvi par, in sicer New York - Charlotte.
Na tekmi z Indiano pa so se morali igralci New Yorka kar pošteno potruditi, saj so po vodstvu 47:40 doživeli reakcijo domačih košarkarjev, ki so z Reggiem Millerjem v ospredju zanesljivo povedli. V zadnji Četrtini sta si bili ekipi enakovredni, vlogo »matchwinnerja« pa je tokrat prevzel Doc Rivers, ki je s tremi zaporednimi trojkami dobesedno odrezal noge domači peterki.
Doslej so se torej v polfinale obeh skupin kvalificirale tri ekipe, konec tega tedna pa bo odločitev padla še na ostalih petih dvobojih. Phoenix, Seattle in Houston bodo zaposleni na domačih tleh v peti, odločilni tekmi in so proti Lakersom oziroma Utahu in Clippersom tudi favoriti. Daljša pot se obeta na tekmah New Jersey - Cleveland in San Antonio - Portland, saj je v obeh srečanjih stanje 2:1, v primeru zmage Netsov in Blazzersov pa bo potrebna še peta tekma.
IZIDI IN STANJE V ZMAGAH
Vzhod: Indiana -New York 100:109 (1:3, kval. New York)
Zahod: LA Lakers -Phoenix 86:101 (2:2); Utah - Seattle 80:93 (2:2) (VJ)
Ali bo Moxicono že danes proslavljal naslov?
Ekipa iz Parme vodi z 2:0
PARMA - V finalu konCnice italijanskega odbojkarskega prvenstva bo morda že danes padla odločitev. Maxicono vodi v zmagah z 2:0 in je izrazit favorit tudi na današnjem srečanju (ob 15.30 v Parmi, od 16.15 dalje neposredni prenos po RAI 2) z Misuro iz Milana. Toda Milančani prav gotovo ne bodo poceni prodali svoje koze. 2e na drugem srečanju v Milanu je ekipa iz Parme slavila šele po petih setih izredno izenačene igre. Tudi zdravstveno stanje pri Mi-suri se popravlja. Zorzi bo prav gotovo nastopil, še vedno pa je vprašljiv nastop glavnega po-dajaCa Jeffa Storka.
Trener Maxicona, Brazilec Bebeto, pa opozarja, da dvoboj še zdaleč ni odločen, Čeprav je prepričan, da bodo njegovi igralci dali vse od sebe in osvojili naslov že na današnji tekmi.
Zanimanje za tekmo je izredno, vse razpoložljive vstopnice pa so prodali že v sredo, ko so tudi zaceli s predprodajo.
KOLESARSTVO / DIRKA PO ROMAND1J1
NOVICE
Konec za Rostagna
TAMPA, HAMBURG - V 2. kolu mednarodnega teniškega turnirja v Tampi na Floridi je izpadel osmi nosilec, American Derrick Rostagno, ki ga je z 1:6, 7:6 (13:11); 6:2 premagal rojak Shelton. Na naj-veCjem turnirju ta teden, v Hamburgu, sta American Lendl in Južnoafričan Ondruska nadaljevala prekinjeni dvoboj. Z 2:6,6:1 in 6:4 je zmagal Lendl.
Zambijci sestavljajo novo moštvo
LUSAKA - Zambijska nogometna zveza je na pripravah zbrala osem trenerjev in 60 igralcev. Sestavih naj bi novo nogometno reprezentanco, ki bi se bila sposobna uvrstiti na svetovno prvenstvo. Čeprav je 18 njihovih reprezentantov skupaj s trenerjem tragično preminulo v letalski nesreči, Zambijci upajo, da z enajstimi igralci, ki so nastopih na prvih tekmah kvalifikacij, in še z osmimi igrale, ki igrajo v evropskih klubih, lahko sestavijo moCno reprezentanco. Eden izmed kandidatov za novega trenerja je Samuel N‘dhlovu. Na olimpijskih igrah v Seulu je vodil moštvo, ki je premagalo Italijo s 4:0. Zambijska nogometna zveza je po nesreči prejela 350.000 dolarjev pomoči za sestavo nove reprezentance in za pomoC družinam ponesrečenih nogometašev.
Libanon - Indija 2:2
BEJRUT - Na drugem srečanju 1. kola D skupine azijske cone kvlaifikacij za svetovno nogometno prvenstvo sta Libanon in Indija igrala neodločen o 2:2 (1:0).
Vrstni red po 1. kolu: Hong Kong 2, Libanon in Indija 1.
Švica želi EP 2004
ŽENEVA - Švica želi organizirati evropsko nogometno prvenstvo leta 2004. Tedaj bo namreC evropska nogometna zveza (UEFA) proslavljala 50-let-nico, svetovna zveza (FIFA) pa stoletnico svojega obstoja. Obe organizaciji imata svoj sedež v Švici.
Gladki zmagi Ukrajine in Toga
MALTA - V tretji skupini evroazijske cone tekmovanja za Davisov pokal je Ukrajina premagala Togo s 3:0, Togo pa z enakim izidom Džibuti. Težje delo so imeh Latvijci, ki so z 2:1 premagali Malto.
Buffalo Sabres še brez zmage
BUFFALO - V Četrtfinalu tekmovanja za Stanleyjev pokal so Pittsburgh Penguins v boju za prvaka Pa-trickove divizije premagali New York Isländers s 3:1 in zdaj v zmagah vodijo z rezultatom 2:1. Slabše pa se godi moštvu Buffalo Sabres, ki so gladko zmagah na vseh štirih tekmah v osmini finala proti Boston Bruins, sedaj pa v boju za prvaka Adamsove divizije še niso zmagah. Izgubih so tudi tretjo tekmo proti Montreal Canadiens, in sicer po podaljških s 4:3. Montreal Canadiens vodijo po tekmah s 3:0 in za vstop v polfinale Stanleyjevega pokala potrebujejo samo še eno zmago.
P. Richard v sprintu pred Chiappuccijem
Švicar prevzel vodstvo na skupni lestvici
SION - Švicar Pascal Richard je zmagal na 3. etapi (Sino - Champery, 23, 5 km) mednarodne kolesarske dirke po Ro-mandiji. V sprintu je bil močnejši od Italijana Claudia Chiappuccija, ki je osvojil drugo mesto, in Američana Andyja Ham-pstena.
Trem kolesarjem je uspel beg nekaj km pred ciljem. V sprintu pa je bil najprisebnejši Richard. Glavnina je privozila v cilj z dokajšnjo zamudo, tako da je po tej etapi prevzel vodstvo prav vCe-rajšnji zmagovalec Richard, ki ima zdaj 9 sekund prednosti pred Chiappuccijem, z zaostankom 42 sekund pa sledi Hampsten. Na 4. mestu je Italijan Giorgio Furlan (po 1:37, 0), šele 19. pa je Moreno Argen-tin z zaostankom kar 9:49, 0.
Rominger Se vedno lovi rojaka Zülleja
Smrt jockeyja
PARIZ - Na tekmi v preskakovanju ovir v pariškem Auteuilu se je smrtno ponesrečil jockey Roger Du-chene, zmagovalec 230 dirk in 50 tekem v preskakovanju ovir. Duchene je pri preskakovanju ovire padel pod konja.
Visoka zmaga Atlante
NEW YORK - Rezultati Četrtkovih srečanj ameriškega ligaškega tekmovanja v baseballu (MLB):Oakland - Boston 6:3, California - New York 3:1, Seattle - Cleveland 9:5, Toronto - Baltimore 10:8; Nacionalna liga: Cincinnati - Houston 5:4, Atlanta - Colorado 13:3.
Trapattoni: »Zaupamo Vialliju«
TURIN - Gianluca Vialli bo igral tudi v prihodji sezoni za Juventus. To je vCeraj izjavil Juventusov trener Trapattoni, potem ko je Vialli te dni potožil, da bi se rad vrnil k Sampdorii, ker je pri Juventusu odveč. »Vialliju še vedno zaupam in sem prepričan, da nam bo še kako koristen. Povedal sem mu, da to misli tudi vodstvo kluba, »je dejal Trapattoni.
Mladi bosanski teniški igralci gostje turinskega kluba
MONCALJERI (TURIN) - Osem mladih bosanskih teniških igralcev (od 13 do 17 let starosti) so že nekaj dni gostje športnega društva Le Pleiadi di Moncalieri pri Turinu.
Mladi igralci iz Sarajeva in Tuzle, ki so se pred vojno vihro pred sedmimi meseci zatekli v Umag, te dni trenirajo v Moncalieriju in italijanski klub si prizadeva, da bi jim priskrbel igralsko izkaznico, da bi lahko nastopih na italijanskih turnirjih.
ŠPORTNE ORGANIZACIJE / Z RAZPADOM NEKDANJE JUGOSLAVIJE
Razpadla tudi bivša ZTKJ
Dirka po Španiji: Abdužaparov zmagal v sprintu
ZARAGOZA - Uzbeki-stanec Zamolidin Abdužaparov je včeraj v sprintu osvojil 12. etapo (Benasque - Zaragoza, 221 km) mednarodne kolesarske dirke po Španiji (Vuelta). To je, kot za Nizozemca Van Poppla in Francoza Jalaberta, že druga etapna zmaga za Abdužaparova, ki je včeraj v cilju prehitel Nizozemca Talna in Van Poppla. Na 4. mesto se je uvrstil Italijan Adriano Baffi.
Na skupni razvrstitvi ni prišlo do sprememb. Vodi Švicar Alex Zülle pred rojakom Tonijem Romingerjem, ki zaostaja za 18 sekund.
BEOGRAD - Športni funkcionarji v Sloveniji se verjetno dobro spominjajo Zveze za telesno kulturo (nekdanje) Jugoslavije. Vrsto let je bila ta športna ustanova v Beogradu najvišji organ športa v državi, saj so tam določali športne kriterije za vrhunska tekmovanja, točneje kdo, kako in kje bodo tekmovali.
Z razpadom bivše Jugoslavije so razpadle tudi nekatere zvezne ustanove, a nobena na tako drastičen naCin kot bivša »Sofka«. Zveni paradoksalno, da so najostreje ravnali z dejavnostjo, ki se je
kljub vsemu ne spominjamo po neuspehih. Problemi, ki so se kopičili dolga leta, nesoglasja med športno birokracijo in strokovnjaki ter nerešeni odnosi s političnimi veljaki so dosegli vrh pozimi, ko so sklenili, da bo Zveza za telesno kulturo Jugoslavije prenehala obstajati, njeno funkcijo pa bosta opravljala Ministrstvo za šport in nova Zveza športov Jugoslavije z novimi ljudmi.
Vendar pa so se delavci stare »Sofke« v strahu za svojo usodo pravočasno znašli in na ime novo ustanovljenega podjetja
»Sportinvest« prepisali premoženje stare zveze, ki je ocenjeno na približno 600 tisoč nemških mark. Niti pet mesecev po izbruhu afere niso stvari okrog tega premoženja nič bolj jasne. Nekdanji delavci ZTKJ pod vodstvom Zorana Jociča se noCejo odreci svojemu premoženju, medtem ko jim ga večina športnih zvez oporeka. Spor se bo verjetno končal na sodišču, Ce ne bodo rešeni eksistenčni problemi delavcev ZTKJ, v nasprotnem primeru pa se lahko delavci športne zveze znajdejo na cesti.
V celi zgodbi je žalostno to, da so uničili tudi del skupne športne zgodovine, ki se je ni treba sramovati. Del dokumentacije so prenesli v Jugoslovanski olimpijski komite, del pa se bo po vsej verjetnosti znašel na smetišču. V prostorih nekdanje Zveze za telesno kulturo Jugoslavije so zdaj delavci, ki prostore pripravljajo za nove stanovalce, medtem ko trofeje in športna literatura ležijo razmetani po tleh. Tudi dokumenti, ki so verjetno del naše skupne športne preteklosti, ki nikogar veC ne zanima. (MAJA MARSICEVIC)
KRONIKA - RUBRIKE
Sobota, 8. maja 1993
ČRNA KRONIKA
Po kavbojsko...
KRŠKO - Za kasen obračun je slo, v poročilu o dokaj »kavbojskem« dogodku v Sedmu pri Senovem ne piše, znano pa je, da je v sredo zvečer 23-letni fant vdrl v predprostor stanovanjske hiše 45-letnaga }. G., nato pa še z brcami naredil odprtino v zaklenjena vrata, ki so vodila v kuhinjo. Tam sta se skrivala prestrašena zakonca - stanovalca te hiše. Vdiralec je skozi nastalo odprtino v vratih segel z roko, da bi jih z notranje strani odprl, prestrašeni J. G. pa je proti vratom ustrelil s puško šibrovko in nasilni gost jo je pošteno skupil v desno ramo in prsni koš. Ranjencu je bilo dovolj in zatekel se je k znancu, ki ga je spravil v brežiško bolnišnico, kjer se zdaj zdravi. Strelec in njegova žena pa sta se iz strahu pred vrnitvijo napadalca skrila v bližnji kozolec, od koder so ju ob eni uri zjutraj zbezali policisti. Pri njem so našli tudi puško; to je bila doma narejena šibrovka, za katero seveda ni imel dovoljenja.
»Napad« na vojašnico
LJUBLJANA - Dolgočasnega vojaškega stražarjenja učnega centra teritorialne obrambe Franc Rozman Stane v Polju je bilo konec v Četrtek malo pred eno uro popoldne, ko se je v bližini ograje ustavil avtomobil. Stražar je videl moškega - pozneje se je izkazalo, da gre za 43-letnega Jožeta P. -, ki je izstopil iz njega ter meni nie tebi nie začel plezati Cez ograjo uCnega centra. Stražar ga je večkrat opozoril, da tega ne sme, a vse skupaj ni zaleglo. Jože je ograjo preplezal in šel proti stražarju, ki ga je Se nekajkrat opozoril, naj se ustavi. Da bo streljal, je opozoril bližajočega. Nie ni zaustavilo Jožeta, stopil je do fanta in prijel za cev njegove avtomatske puške; takrat, med prerivanjem, pa je stražar le pritisnil na petelina in rafal v zrak je priklical delavce bližnjega skladišča uCnega centra. S skupnimi moCmi so Jožeta končno zaustavili, ugotovili pa so, da možakar ni imel kakšnih hujših namenov. Jože je namreč duševno labilna oseba, zato so ga odpeljali na zdravljenje v ustrezno bolnišnico.
Zaviranje ni bilo uspešno
LJUBLJANA - V Četrtek popoldne je na železniški postaji Verd pri premikanju vlakovne kompozicije s 25 vagoni iz še nepojasnjenih vzrokov prišlo do nesreče. 28-letni Vitimir Dž. je pri premikanju prevzel zaviranje kompozicije in zato stal na zadnjem vagonu.
Ta pa je nenadoma iztiril in zdrsel po nasipu ob zaključku tira. Poškodovanega Vitomirja so odpeljali na urgenco ljubljanskega kliničnega centra, kjer so mu morali amputirati prste in del stopala desne noge.
MORJE
CESTE
Naša »mornarica« na dnu
KOPER - Pri rednem patruljiranju med Izolo in Piranom se je v Četrtek pet
minut po drugi uri popoldne zaCel nenadoma potapljati patruljini Čoln sloven-
ske policije. Posadka dveh mOž je Čoln, se preden je popolnoma potonil pod
gladino, prikrmarila do bližine obale pri Belih stenah. Tu sta policista poleg sebe rešila Se nekaj aparatur, nato pa je prostore zalila vo-da.VCeraj so Čoln spravili na suho in po prvih ugotovitvah preiskovalne komisije je prišlo na dan, da je kovinski Čoln preprosto počil na desnem boku. Čoln so leta 1985 izdelah v Italiji, komisija pa še ugotavlja, kje je bila napaka, da je Čoln kar poCil - lahko je slo le za utrujenost materiala. Po neuradnih podatkih pa naj bi bila napaka že v konstrukciji Čolna, ki naj ne bi prenesel teže takih motorjev, kot jih je Čoln imel. Baje so ga tudi že skušali popraviti...	(V. K.)
(Foto; T. Primožič)
Strogo z razpečevalci mamil
KRANJ - »Borut Knoll, vi ste večkratni povratnik, nevaren kriminalec, pri katerem represivni ukrepi nimajo učinkov. Niste zasvojeni z mamili, ampak ste profesionalec, ki se poklicno ukvarja s prodajo mamil in ste si na ta naCin protipravno pridobili velika materialna sredstva. Heroin in kokain sta trdi drogi, najviše na lestvici po nevarnosti in s prodajo ter omogočanjem uživanja tega nevarnega mamila ste uničili prenekatero življenje. SodiSCe je nesporno ugotovilo, da gre za kazniva dejanja, storjena z naklepom, in ni našlo nikakršnih olajševalnih okoliščin.
Vsi ti faktorji so vodili sodišče, da izreCe temu primemo enotno kazen - sedem let in šest mesecev zapora,« je med drugim povedal v izreku sodbe predsedujoči tričlanskega senata kranjskega sodišča sodnik Marjan Pogačnik. Tako se je danes dopoldne končalo dvotedensko sojenje zoper 35-letnega Kranjčana Boruta Knolla, ki so ga obsodili za kazniva dejanja proizvodnje in prometa z mamili in omogočanje uživanja le teh! Sodba še ni pravnomočna! (S. J.)
Kaj pijemo, kaj dihamo?
LJUBLJANA - Lani so analize Mestne uprave za inšpekcijske službe pokazale, da je podtalnica na območju ljubljanskih občin onesnažena predvsem s težkimi kovinami, v nizkih koncentracijah pa tudi z nekaterimi drugimi snovmi. NajveCji onesnaževalci so dotrajane cisterne za kurilno olje, odpadne vode iz Čistilne naprave Šentvid, ki se izlivajo v Savo, in Mesna industrija Zalog, ki poleg Save onesnažuje tudi Ljubljanico. Najrazličnejše odplake pa v reke na območju ljubljanskih občin spuSCajo tudi obrtne delavnice, ki jih je težko nadzorovati. Nadaljnje onesnaževanje bi lahko ogrozilo redno preskrbo s pitno vodo v Ljubljani, opozarjajo inšpektorji. Lokalni vodovodi so pogosto bakteriološko onesnaženi zaradi neprimernih vodnih virov, neustreznega vzdrževanja in divjih odlagališč, ki jih na celotnem območju ne manjka. Kmetijske površine v okolici Ljubljane so onesnažene s pesticidi, ki se stekajo tudi v podtalnico. Meritve zraka, ki so jih opravili v letu 1992, so pokazale spodbudne rezultate, saj večji onesnaževalci uporabljajo Čistejše energetske vire in se priklapljajo na daljinsko toplovodno ah plinovodno omrežje. Sirse okolje mesta Se najbolj ogroža termoelektrarna Toplarna, Čeprav je v zadnjem Času stopnja onesnaževanja zaradi uporabe bolj kakovostnega premoga precej manjša kot v preteklosti. (T. U.)
Nepazljivo
prehitevanje,
obračanje...
Vlado Kadunec
LJUBLJANA - V Četrtek se je na območju Ljubljane zgodilo osem hujših prometnih nesreč, pri katerih sta umrla dva avtomobilista.
Nekaj pred tretjo uro popoldne je 45-letni Marjan G. z nekaj kozarčki pijaCe v sebi (v krvi so mu kasneje namerili 0, 5 promila alkohola) drvel z suzuki swiftom po ravni cesti Mengeš - Kamnik. Dohitel je »počasnega« golfa - vozil je namreč le 120 kilometrov na uro - in se odločil, da ga prehiti. Tedaj pa mu je nasproti pripeljala ko-lonica treh avtomobilov in s prehitevanjem ni bil-lo prvi hip nie. Približno sto metrov za kolonico pa ji je s fickom sledila 26-letna Lenčka S. Njo je Marjan spregledal, ko se je odločil za prehitevanje; ko je bila namreč trojica avtomobilov mimo, je »skočil« na levo stran ceste - da bi prehitel golfa - in se znašel nasproti prihajajočega ficka. Bilo je prepozno za umik; golf se je sicer umaknil na bankino, a je bilo na cesti vseeno pretesno za tri vozila. Ficko in suzuki sta treščila skupaj s prednjima levi-
ma stranema in manjšega - ficka - je dobesedno prelomilo na polovico in mu odtrgalo streho. Len-cko so nezavestno odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je zaradi hudih poškodb Cez nekaj ur umrla. Preostala dva udeleženca sta jo odnesla praktično brez prask.
Drugi smrtni davek je včeraj na ljubljanskih cestah zahtevala Tržaška cesta. 47-letna Teodora D. se je tega popoldneva z nissan micro peljala od Dolgega mostu proti gostilni Gorjanec. V nekem trenutku se je verjetno spomnila, da ne vozi tja, kamor je namenjena, in z vključenim desnim smernim kazalcem zavila na avtobusno postajališče, nato pa zaCela takoj obračati nazaj na levo proti Dolgemu mostu. Pri tem se Teodora ni prepričala, Ce je polkrožno obračanje varno, in zaprla pot 22-letnemu Milku V., ki je v tem trenutku z avtomobilom pripeljal iz smeri gostilne Gorjanec. Čelno je trčil v bočni del nissana in ga po cesti potiskal pred seboj Se trinajst metrov. Teodora je bila ob trčenju takoj mrtva.
9. maja
Stanovali smo tik pod ljubljanskim Gradom, ob cesti, po kateri je šel ves promet med severom in jugom. Bilo je leto 1945 in vojna se je bližala končnemu obračunu. Zlovešče grmenje letal, ki so najprej samo ponoči, potem pa vse pogosteje tudi podnevi, na svoji poti proti severu letala nad Ljubljano, je potihnilo.
Prve dni maja so se začele po cesti valiti kolone voz in ljudi brez konca. Begunci, vojaki in vozila. Noč in dan je vdiral hrup skozi zaprta okna. Temu se je pridružilo bobnenje topov, ki so s položajev vrh Gradu brez prestanka streljali tja nekam proti Kri-
8. maja proti polnoči je bobnenje topov sledila strahovita eksplozija. Po strehah je šklopotalo in šipe so se sesule. Potem je vse utihnilo. Tudi z ulice ni bilo več slišati ničesar.
Zjutraj, ko se je zdanilo in je posijalo sonce, je ulica nenadoma zaživela. Zavihrale so zastave z rdečo zvezdo, ljudje so vreli na ulico. S karlovške smeri so v špalirju, med cvetjem, vriski in pesmijo prikorakali partizani. Kolona za kolono, vozovi in avtomobili, oficirji na konjih, topovi, pa spet harmonika in pesem.
Vse več rok je mahalo v pozdrav, ponujale so rože. cigarete ali pijačo. Bil je praznik, bil je 9. maj, dan, ko je bila Ljubljana osvobojena.
S POTI PO SLOVENIJI
Ioni Kos

Pri gradu Ponoviče se Sava skoraj ustavi
Grad, skrivnostno odmaknjen od ceste, je še en primer propadanja slovenske kulturne dediščine
Za Savsko dolino se je v zadnjih desetletjih udomačilo ime Zasavje. To ime je sicer umetno, toda izbrano je popolnoma pravilno, iz velike potrebe po posebnem poimenovanju te osrednje pokrajine Posavskega hribovja. Ta del Slovenije leži med Gorenjsko in Dolenjsko, tako da ga ne moremo šteti ne k eni in ne k drugi pokrajini. V Zasavje segajo nekdanji robni deli dežele Štajerske in Dolenjske, zato so Se živa poimenovanja starih dežel, vendar je povsod prisotna zavest pokrajinske pripadnosti, ki jo označuje Savska dolina.
Tod se je vila prastara zgodovinska pot od Jadrana in gornje Italije
proti Baltiškemu morju ob vzhodnih Alpah in skozi hribovje v predelu med Ljubljansko in Celjsko kotlino. V tistih Časih so hodili po poteh, ki jih je naredila narava, ali pa so šli Cez Trojane in po Črnem grabnu, po Tuhinjski dolini oziroma ob Savi, s priključkom na kopno pot nad Litijo. Vodno pot po Savi so uporabljali že zelo zgodaj, Čeprav jih je oviral burni reCni tok. Danes ni vec tako. Trgovcev, ki bi s Čolni po Savi prevažali les, rudo, živino ali kmetijske pridelke, ne boste veC videli, kot jih je Valvasor. Danes je drugače. Sava teCe mimo Litije proti zaselku Sava tiho in mirno, pri Ponovicah pa se sko-
raj umiri v vodno megleni privid. Sava se pri Ponovicah pokaže v vsej svoji zeleni lepoti. Kar je nima sama, ji jo daje okoliško hribovje in zelenje. Dno je prodnato in pri gradu PonoviCe se reka skoraj ustavi. Zakaj? Morda zaradi tega, ker Se vedno pričakuje naključnega splavarja, brodnika ali pa gospodo, ki se bo v Čolnu prepeljala na drugi breg in odšla na lov v bližnji gozd. Pri gradu Ponoviče se ustavi tudi popotnik, ki zasanjano pogleduje grad, ves vpet v zelenje in skrivnostno odmaknjen od ceste, ki je tako ozka, da se po njej lahko pelje samo en avtomobil ali pa kolesarja.
Grad PonoviCe. Kdo
Samoten ribnik krasi cvetoče drevje
so bili tvoji lastniki? Od kod izvira tvoje ime? Kaj še vedno skrivaS v svoji kamniti nežnosti? Stoletja in zgodbe o skritem Napolenovem vojaku, ki je ležal v eni izmed grajskih soban, so šla mimo. Krajani PonoviC vedo o gradu bore malo. Ce vprašaš še koga drugega, ni nie bolje. Lastniki so bili menda gospodje, ki so prišli iz drugih krajev in dežel. Zadnji lastnik naj bi bil nek ljubljanski imenitnež, pred drugo svetovno vojno pa je bil grad že v deželni oziroma državni upravi. Danes je njegov upravitelj Kmetijska zadruga Litija, vsaj tako nam je dejal eden izmed sogovornikov, ki je nastanjen v gradu. V gradu so že nekaj desetletij nastanjeni stanovalci, med njimi zdaj tudi begunci, godbeniki, mlajša slikarka...
Grad propada. Pravijo, da težava ni v denarju, paC pa v volji do dela in oživitve grajske lepote in z njo tudi idilične lepote reke Save, ki v Polovicah skoraj zastane.
Pisem torej utrinke in reportažo, v kateri se prepleta slovenska neci-mernost in lepota krajine, odmaknjena od vsakdanjega življenja. Samo obuditi bi jo morali in zaživela bi v vsem sijaju. Morda je za koga boljše tako, kot je, vendar to ni izhod iz težav in grad ne bismel biti prikaz nujne-
Grad Ponoviče (Vse foto: Ioni Kos)
ga zla naše kulturne dediščine. V gradu so stanovalci. Misel zaide v izpraznjene grajske sobane. Nikjer nekdanje lepote. Le kdo je vse odnesel? Sogovornik pove, da zgodovina o tem molči. Torej peCe vest marsikoga.
Od kod ime PonoviCe? Najprej bi moral grad stati dva kilometra stran od sedanjega, vendar so se lastniki premislili in od prve zamisli so ostali samo temelji. Ponovno so zaCeli zidati
Grajski portal
na drugem mestu in tako ponovili gradnjo. Od tod tudi čudno ime PonoviCe. Na gradu v Ponovicah so se vCasih srečevali ljubimci in ljubimke iz mnogih cesarstev, srečevali in menjavali so se nekdanji naključni ali nenaključni obiskovalci, danes pa se v Ponovicah menjavajo stanovalci. Ohranja se skrivnostna zavesa, v katero je zavita zgodovina spletk in ljubezni o gradu in obiskovalcih. Današnji obiskovalec je ravno tako prehodni gost. Kaj mu bo ponujeno, mora sam ugotoviti; Ce ga bo pot zanesla ob Savi mimo Litije do bližnjega gradu PonoviCe, bo spoznal, da lepotec, ki je le nekaj deset metrov odmaknjen od ceste, odklanja vsakega mimoidočega prišleka. Morda tudi tistega, ki bi vložil denar, da bi graščina spet zaživela. Vendar sedanji lastniki gledajo preveč
megleno v vodno meglico, ki se kot japonski haiku spleta nad gradom in njegovo okolico. Ta kos kulturne dediščine je za nas nov izziv, ki ga bomo težko rešili. PonoviCe bodo ostale polovična skrb vsem, ki naj bi skrbeli za njegovo usodo. Ali bo kdo prevzel skrb za mogoCno graščino, ki klice v nebo in roti vsakega prišleka, naj mu pomaga ohraniti vsaj tisto lepoto, ki je v njem skrita in vse tisto, kar bi morali ozaljšati in ohraniti kot del naSe kulturne dediščine? Ali pa bo v Ponovicah vse ostalo tako, kot je bilo takrat, ko so na kraju Križakun že zaCeli zidati graščino, nad njo obupali, na mestu, kjer danes stoji grad PonoviCe, pa gradnjo ponovili? Tokrat se zgodovina ne more ponavljati. Lahko ohranimo tisto, kar so postavili predniki, ki so prišli iz neznanih dežel ali iz bližnjih zaselkov. Vseeno je, Čigava je graščina bila, bo morda kdo rekel. Pomembno je to, da se grad PonoviCe ohrani in da zaživi. Kajti mrtva zgodovina ne odtehta niti peska v pešCeni uri.
Slavko Adamlie
zelenjavna juha telečji medaljon na kajmaku peCen mlad krompir solata
palačinke z jabolki
Palačinke z jabolki
SESTAVINE: 2 jajci, 100 g moke, 200 g mleka, SCepec soli, olje, 3 jabolka, 3 žlice sladkorja, žlička cimeta, limonov sok, 2-3 žlice ruma
CAS PRIPRAVE: 20 do 30 minut


jabolka operemo, olupimo, jim odstranimo pečke in jih naribamo. Zmešamo jih s sladkorjem, cimetom, limonovim sokom in rumom. Stojijo naj vsaj 10 minut, da se sestavine prepojijo. Medtem pripravimo testo za palačinke, ki mu primešamo sneg iz beljakov. Iz testa spečemo tanke palačinke, ki jih nadevamo z jabolki, prepognemo v trikotno obliko, jih prelijemo s tekočo smetano in zapečemo. Pred serviranjem jih potresemo s sladkorjem v prahu.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
dušen krompir s peteršiljem špinača s kislo smetano in cimetom jabolčna Čežana
Špinača s kislo smetano in cimetom
SESTAVINE:
600 g špinače, 1 dl kisle smetane, sol, cimet ali ingver
SpinaCa je izredno zdrava in okusna zelenjava, ki se je veselimo zlasti spomladi. Železa ima sicer manj, kot so nekoč pomotoma mislili. Pripravljeno je treba takoj uporabiti, da ne tvegamo zastupitev. Ostankov ne hranimo do naslednjega obroka niti v hladilniku. Tudi surova ne sme dolgo stati v hladilniku. Zmrznjene špinače raje ne uporabljamo.
Špinačne liste očistimo, operemo, jim porežemo peclje in jih poparimo s slanim kropom. Cez nekaj minut špinačo odcedimo, zmešamo s kislo smetano in zmeljemo v električnem mešalniku. Začinimo jo s cimetom in ponudimo toplo ali hladno. Pripravljeno špinačo je treba porabiti še isti dan, ker se hitro kvari. V špinači je precej nitratov; če špinača stoji, se spreminjajo v nitrite, ti pa v kombinaciji z beljakovinami v prebavilih v nitrozamine, ki so rakotvorni.
ZDA / PRESENETLJIVA UGOTOVITEV
Zakaj je Disney postal vohun FBI
Hotel je, da mu poiščejo prave starše
NEW YORK - Nikoli imenovani igralec je dosledno sodeloval pri scenskih pripravah Walt Disneyevih filmov, imenoval se je J. Edgard Hoover in je bil v letih hladne vojne in ameriškega »lova na komunistične čarovnice« šef FBI. Oče tolikih risanih junakov je bil srečen, da je lahko prikrajal vsebino svojih risank in filmov željam svojega mogočnega prijatelja, tako da je hvalil policijo in gojil »patriotski duh« med ameriško mladino. Walt Disney pa se ni omejil samo na to dejavnost, saj je celih 25 let kot agent FBI Prijavljal »prevratniške« filmske delavce in marsikomu zagrenil življenje in onemogočil nadaljnjo kariero.
Zakaj se je odločil za to denunciansko vlogo razkriva knjiga Marca Eliota, ki mu je uspelo dokopati se do dela zaupnih dokumentov zvezne Policije. Eliot trdi, da je Walt Disney postal Vohun, da bi poiskal svoje prave starše. Edgard Hoover mu je namreč dal na razpolago najboljše zvezne agente, da bi jih izsledili, v zameno je dobil neomajno Di-sneyevo podporo v križarski vojni proti hol-lywoodskim režiserjem in igralcem, ki so bili osumljeni simpatij do ko-tHunizma.
»Disney, črni hol-lywoodski princ« je pomenljivi naslov Eliotove knjige, ki jo bodo objavili julija, New York Times pa je že objavil nekaj izvlečkov in pisateljevih pojasnil. Disney je imel žalostno otroštvo; oče ga je stalno pretepal, tako da ga je Disney sovražil in se prepričal, da taki starši ne morejo biti pravi. Spomin na to žalostno otroštvo je prisoten v najpomembnejših risankah: trpljenje Pepelke zaradi hudobne mačehe, zloba Ognježera do Ostržka sta le dva taka primera. Sum je postal prepričanje med prvo svetovno vojno, ko je rabil rojstni list, a je na anagrafskem uradu ugotovil, da ga niso prijavili, kljub temu da mu je oče trdil, da se je rodil 5. decembra leta 1901. Od tistega trenutka je kot junak neke svoje zgodbe, najdenček
Disney je začel iskati svoje prave starše. Ko je spoznal Edgarja Hooverja, je prosil za njegovo pomoč. Ta mu jo je z veseljem dal, saj je v zameno dobil vsestransko Di-sneyevo podporo in hvaležnost, režiser je postal »uradni hollywoodski in-fromator FBI«.
Resnici na ljubo je lov na čarovnice začel šele po koncu druge svetovne vojne, Disnay pa je bil sprejet v FBI že 10. novembra 1940. Istega leta
mu je Hoover sporočil, da so po dolgih raziskavah v neki španski vasici odkrili neko žensko, ki bi lahko bila njegova mati, ker je živela v Ameriki na prelomu stoletja. Zadeve pa niso dokončno pojasnili, tako da Disney z gotovostjo ni nikoli vedel, kdo so njegovi pravi starši.
Bolj kot to pa v Eliotovi knjigi izstopa Disneyev žolčni antikomunizem, tako da nekateri celo trdijo, da se je v tridesetih letih udeleževal shodov ameriških nacistov. V straneh Eliotove knjige pa je precej »nenapisanega«, saj mu je FBI iz »razlogov vsedržavne varnosti« preprečil, da bi se dokopal do imen žrtev, ki jih je Disney prijavil. Nesporna pa je ugotovitev, da je bil »črni princ« skupaj z Ronaldom Reaganom glavni steber McCarthyevega lova na čarovnice v hoolywoodskih krogih. V vsej svoji dolgi karieri se je Walt Disney samo enkrat zameril svojemu prijatelju Hooverju. Zgodilo se je v filmu That Dam Cat, v katerem je prišlo do spodrsljaja, saj je maček, ki je igral vlogo preiskovalca FBI, v neki sceni brskal po smetnjaku. Za Hooverja je to bila huda žalitev, a scene niso uspeli spremeniti, ker je šel film v predvajanje, Disney pa je odslovil »grešna« scenarista.
JUŽNOAFRIŠKI ZAPLETI
,
V Afrikaner Volksfront združena desnica hoče ustanoviti lastno državo
LicmoGermini/Ansa
CAPETOWN - Kakih 10 tisoč belopoltih kmetov, ki so prišli iz vse Južnoafriške republike, številni s pištolami in revolverji za pasom, so v četrtek v bistvu zasedli transvaalsko mesto Potchefstroom, da bi manifestirali proti skorajšnji soudeležbi črnske večine pri delitvi oblasti v Južni Afriki. Farmerji, v glavnem Buri (Afrikaner), ki so potomci prvih nizozemskih kolonizatorjev iz 17. stoletja, so se po povorki skozi mestne ulice zbrali na krajevnem stadionu, kjer jim je spregovoril general Costand Viljoe. Ta bivši poveljnik južnoafriške vojske je udeležence brez težav prepričal, da so vladi v Pretorii poslali vrsto ultimatov, med katerimi zahtevo, da takoj prekine ustavna pogajanja z Afriškim narodnim kongresom (ANG), ker oni ne bodo nikoli pristali, da jim vladajo črnci.
Manifestanti so nato opozorili vlado, da bo kakih 500 tisoč rezervistov južnoafriške armade zavrnili ukaze vlade, v kateri bi prevladal ANG. V primeru, da bi šole za belopolte zasedli črnci, »bo tekla kri«, so še poudarili in pristavili, da bodo proglasili »vojno stanje«, če bodo črnci ubili samo še enega belopoltega farmerja. Svoje zahteve so še okrepili z napovedjo splošne mobilizacije in z grožnjo, da bodo prekinili dobave kmetijskih pridelkov in mesa mestom.
General Viljoen, ki so ga farmerji nagradili z dolgotrajno ovacijo, je predstavljal tako imenovani »odbor generalov«, v katerem so bivši visoki policijski in armadni častniki. Prav ti so se obvezali, da bodo združili v Fronti ljudstva Afrikaner (Afrikaner Volksfront /AVF) vse desničarske sile, tako
da bi z ustanovitvijo belopoltega »Volkstaata« preprečili, da bi jim vladali črnci.
General Tienie Groenewald (bivši šef protiobveščevalne službe) pa je že dan prej poskrbel za senzacijo, saj je v intervjuju za britanski BBC izjavil, da bodo belci svoj »Volkstaat« uresničili z orožjem, če tega ne bodo uspeli s pogajanji.
Viljoen pa je opozoril vlado, da bi morebitno nadzorstvo ANG nad armado in policijo pomenilo »vojno napoved« za Afrikanerje.
Manifestacije so se udeležili tudi vidni predstavniki parlamentarne in izvenparlamentarne desnice, ki so predsednika Frederika de Klerka obtožili izdaje Afrikanerjev in napovedali, da se bodo uprli, kot so to storili za časa burske vojne (1899-1902), ko so se potomci nizozemskih kolonov uprli britanski kolonialni vojski.
Četrtkova manifestacija je v bistvu začetek mobilizacije belopolte desničarske manjšine proti ustavnim pogajanjem, ki prehajajo v sklepno fazo, saj je neki vladni funkcionar napovedal, da bi bile lahko prve splošne volitve že prve dni junija. Po volitvah pa bi črnci stopili v začasno vlado.
»Odbor generalov« je včeraj v Pretorii že ustanovil Fronto ljudstva Afrikaner, 29. maja pa bo Odporniško gibanje Afrikaner (AWB) neonacista Eugena TerreBlanchea izvedlo pohod na vladno palačo. V svojem intervjuju za BBC je general Groenewald napovedal, da bo »secesija neizbežna«, če ne bodo pristali na ustanovitev neodvisne burske države. Bivši šef protiobveščevalne službe je prepričan, da armada in policija v
tem primeru ne bosta posegli, še več, njeni pripadniki se bodo pridružili secesionistom. To je včeraj ponovil tudi ob ustanovitvi Fronte ljudstva Afrikaner, ki si je zadala kot glavni cilj združitev vse desnice v enotni fronti proti morebitnemu črnskemu »sovladanju«. Ge jim ne bo uspelo zaustaviti ustavne reforme, je »odbor generalov« včeraj v Pretorii ponovil, da bo v najslabšem primeru na ozemlju sedanjem Južnoafriške republike ustanovil neodvisni belopolti »Volkstaat«. Bivši visoki častniki južnoafriške armade in policije so prepričani, da jim bo secesija uspela, ker imajo na svoji strani večino rezervistov in tudi dobršen del aktivnih častnikov armade in varnostnih sil. V »odboru generalov« so namreč bivši poveljnik armade general Costand Viljoen, bivši šef armadne tajnoobvešče-valne službe Tienie Groenewald, bivši namestnik šefa policije Lothar Neethling in bivši šef operativne službe južnoafriške armade Koos Bishoff. Ti ljudje dobro poznajo vojaško strukturo in imajo še vedno izreden vpliv v vojaških krogih. Ob tem je treba še dodati, da so se burski farmerji oborožili do zob in so svoje farme spremenili v prave trdnjave, ki jih obdajajo elektronske varnostne naprave in z visoko napetostjo nabita bodeča žica.
Medtem se je izvedelo, da bo funkcijo umrlega Andriesa Treuer-nichta na čelu konservativne stranke prevzel Ferdi Hartzenberg, ki se je včeraj v Pretorii udeležil ustanovitve AVF. Hartzenberg je v parlamentu že izjavil, da bodo Afrikanerji pokazali, kaj zmorejo, če jih bodo potisnili v kot.
NOVICE
Razprodali vse vstopnice za ogled Buckinghamske palače
LONDON - Le teden dni po napovedi, da bo britanska kraljica odprla obiskovalcem nekaj salonov Buckinghamske palače, da bi s prodajo vstopnic financirah obnovo Windsorskega gradu, ki ga je lani delno uničil požar, so že razprodali do leta 1996 vse vstopnice za skupinske obiske. Glasnik kraljice Elizabete je povedal, da si bo palačo v osmih mesecih, ko bo odprta, skupinsko ogledalo na leto 40 tisoč obiskovalcev. To pa je le 10% obiskovalcev, ker bo večina vstopnice kupila kar pred vhodom v palačo. Vstopnice stanejo 8 funtov (skoraj 19.000 lir) za odrasle, ža upokojence 5, 5 funta in za mladoletnike 4 funte.
Letalo pristalo brez kontrole leta
MIAMI - Linijsko letalo z 42 potniki, ki povezuje kalifornijski Sacramento s floridskim Fort Lauderda-leom, je v noči na petek pristalo na letališču Palm Beach (Florida) ne da bi ga vodil kotrolni stolp, ker je edini nadzornik poleta zaspal pred radarskim zaslonom. Pilot je zaman po radiu pozival kontrolni stolp, naj ga pooblasti za pristanek. Ko ni dobil odgovora, je najprej preletel letališče in nato na lastno pest pristal, pred tem pa je po radiu seznanil s svojim manevrom vsa letala v neposrednji bližini. Ameriške zvezna policija za civilno letalstvo je policiji sporočila šifro elektronskih vrat kontrolnega stolpa. Ko so se agenti povzpeli na vrh, so dobih bosonogega nadzornika, ki si je zaspano mencal oči.
Samoobrambni tečaji za poljske poštarje
VARŠAVA - Poljski poštarji so sprožih pravo ofenzivo proti kriminalcem in roparjem, saj bo kar 25 tisoč poštarjev obiskovalo samoobrambne tečaje. To je sklenila uprava poljske pošte, da bi zajezila rastoče napade na pismonoše. Položaj postaja namreč iz dneva v dan težji. V prvem trimesečju letos sta dva poštarja izgubila življenje med ropom, medtem ko so lani zabeležili kar 82 nsapadov na pismonoše, ki med drugim dostavljajo pokojnine upokojencem na dom. V teh napadih je poljska pošta utrpela ogromno škodo, ki znaša 8 milijard zlotov (400 milijonov lir). Ob samoobrambnih tečajih je uprava pošte napovedala nakup posebnih torb z alarmnimi napravami in najsodobnejših razpršilcev s plinom, ki omrtvinči napadalca.
Osem mrtvih v nesreči vojaškega helikopterja
NEW DELHI - V strmoglavljenju indijskega vojaškega helikopterja sovjetske izdelave MI-8 v himalajskem kraljestvu Butan je življenje izgubilo osem oseb, med njimi tudi poveljnik indijske vojske za severovzhodno območje, general Džamil Mehmud. Neodvisni Buta je vodenje svoje zunanje pohtike in obrambe prepustil Indiji,.
OREGON (ZDA) / NENAVADEN PRIZOR VZBUDIL FOTOGRAFOVO POZORNOST
Pravkar so pokukali iz jajčne lupine in že v gosjem re- prevladuje mnenje, da to ni nekaj nenavadnega in vi Oregon, točneje v Corvallisu; tokrat izjemoma ne v au stopicajo za mamo. Kar dvanajst jih je in dogodek da gos lahko zvali do največ štirinajst mladičev. No, živalskem vrtu, ampak kar na eni tamkajšnjih številnih Je vzbudil veliko pozornost, čeprav med strokovnjaki kakorkoli že, posnetek je nastal v ameriški zvezni drža- kmetij (Telefoto AP)
Muzej holokavsta razstavlja odslej tudi Hitlerjev pepelnik
TEL AVIV - Muzej holokavsta »Jad va-Sem« v Jeruzalemu od četrtka razstavlja tudi Hitlerjev pepelnik in druge predmete, ki so se nahajali v njegovem berlinskem uradu. Predmete je pred dnevi prinesel v Izrael ruski Zid Vladimir Goičman, ki je skupaj z drugimi sovjetskimi vojaki vdrl v fuhrerjev urad. Goičman je izraelskemu tisku povedal, da se je rodil v Odesi leta 1903 in je ob izbruhu druge svetovne vojne kot prostovoljec vstopil v rdečo armado. Med boji za Staligrad je prisegel, da bo nekega dne vdrl v Hitlerjev urad. Prisega se mu je uresničila, iz njega pa; mu je uspelo odnesti le kamniti pepelnik (dar brazilskih fašistov), delčke lesenega globusa, kose blaga s Hifierjevega kavča in neko dragoceno vazo.
Devet let zapora za »krajo« srca
AKRA - Ukradli so srce nekega mrtvega, da bi ga prodali vračem, a jih je pri prodaji zalotila policija. Trojico Gancev so po hitrem postopku obsodili na devet let zapora, v upanju, da bo taka kazen preprečila tovrstne »kraje«. Garanje s človeškimi organi je na tem območju Afrike zelo razširjeno. Človeške organe posušijo, prah pa vstavijo v amulete in talismane. Srce prinaša napredovanje v službi, lasje gluhonemih uničujejo sovražnike, moški spolni organi pa zagotavljajo poslovni uspeh.
Ločenka ima pravico do dela moževe pokojnine
LONDON - Britanski visoki sodni zbor je včeraj razsodil, da imajo tudi ločenke pravico do dela pokojnine svojega bivšega moža. Razsodba pomeni ogromno dodatno delo za državne in zasebne zavarovalnice, saj je sedaj jasno, da bodo tudi druge ločenke sprožile enak sodni postopek.
1	2	3	4	5		6	7	8
9					10			
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16			•	17	
18		19		•	20	21		
	22			•	23			
24				•	25			26
27		•	28	29		•	30	
31		32			•	33		
34				•	35			
36				37				
38				39				
Vodoravno:
1. zaničjiv naziv za Azijca, 6. angleško svetlo pivo, 9. peneče se vino iz sever-nofrancoske pokrajine, 11. glavno mesto Gane, 12. grška mitološka muza petja, 13. biblijski očak, 14. derivat alkohola, ki nastane pri reakciji alkohola s kislino, 15. avtomobilska oznaka Tunizije, 16. vrsta strela ob prekinitvi pri nogometu, 17. začetnici največjega srbskega izumitelja, 18. antično ime otoka Vis, 20. psiček iz risanih filmov o mačku Garfieldu, 22. pevski zbor, 23. nekdanji slovenski minister za turizem (Ingo), 24. plesni orkester, 25. nekdanji kanadski popevkar (Paul), 27. začetnici nemškega kemika Zsigmondyja, 28. angleška dolžinska mera, palec, 30. avtomobilska oznaka Ancone, 31. predplačilo, 33. doba, vek, 34. enota za merjenje, 35. ime nekdanjega norveškega hitrostnega drsalca Stensena, 36. prebivalka Ozelja-
na, 38. etiopski knez, 39. norveški smučarski skakalec (Vegard).
Navpično:
1. pokrajina v Gani, 2. pravno urejena življenjska skupnost med možem in ženo (dve besedi), 3. ime madžarskega revolucionarja Nagyja, 4. avstrijska poročevalska agencija, 5. kemijski znak za tantal, 6. kralj Kolhosa v grški mitologiji, Medejin oče, 7. tekoča voda izpod ledenika (dve besedi), 8. francoska igra s kartami, 10. domišljav človek, gizdalin, 14. različna samoglasnika, 16. cerkveni dostojanstvenik, 19. pritok Gangesa v Indiji, 21. del tedna, 24. vrtni škodljivec, 26. sladek južni sadež, 29. avtomobilska oznaka Novega Sada, 32. grški bog vojne, 33. ognjenik na Siciliji, 35. del Šmarja pri Ljubljani, 37. tuje žensko ime.
•seedo ‘sej ‘e^ueljazo ‘uaig ‘eiam ‘eia ‘subab hm ‘zh ‘e^uy 'pueq ‘sbj ‘jo>{ ‘aipO ‘bssj ‘xn ‘lo:st ‘NL ‘-isisa ‘ao^; ‘epay 'ei5[v ‘oahredmes ‘aje ‘jbizb :ouABJopo/y
ATIISTH
8	m	mm
I	'm M" ' Ä S fi§ *
6	m m mm
5 4	
d	
2	....M..... A....M.. M
1	1! im Ul B®
	a i> c d e t g h
^ Naloga 143 Naloga 144 ^
m :m®:± i

mm
SM 'M
b c d e f g h
Šahovska naloga št. 143 Cvitan - Kurajica / Zagreb 1993
Črni kralj v kotu šahovnice je dober motiv napada belih figur, ki imajo svojega aduta tudi v kmetu na b7. Ali bosta črna skakača uspela zaščititi kralja in se ubraniti napada belega, ki je na potezi? Beli namreč v napad pripelje nove moči, ki uspejo prodreti skozi obrambo črnega in učinkovito zmagati!
Šahovska naloga št. 144
E. Lasker - Aiala / New York
1947
Beli uspeva preprečiti črnemu rokado in črni kralj sredi šahovnice je postal tarča napada belih figur. Na potezi je tudi beli, ki v nadaljevanju odkrije vse slabosti črne pozicije. Le-ta ne more zadržati naleta belih figur. Kako se začenja napad belega, ki
se konča s polnim zadetkom na črnega kralja?
Rešitev naloge št. 141
Karpov pošilja v napad tudi belega skakača l.Sg5!, ki prek polja g5 ogroža šibke točke f7 in h7, obenem pa pripravlja črnemu kralju po l...Sg6 2.Sf7+ Kg8 3.Dg6:H tudi prelepo matno sliko! Ta nastane po 3...hg6 4.Th4 in 5.Th8 mat, zato se je črni upravičeno vdal!
Rešitev naloge št. 142
Bela trdnjava, ki je s polja b7 opazovala napad na Črnega kralja, odločilno poseže v borbo. Seveda ne l.Tc7:? Del+ z veCnim šahom, saj se ji ponudi priložnost po l.Lf7:+! Kf7: 2.Tc7:+! Usmerjena črna dama 2...Dc7: 3.Dh7+ postane plen belega. Dve figuri pa nista pravo nadomestilo in beli je v nadaljevanju zmagal!
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
24
Sobota, 8. maja 1993
EVROPA /NAJLEPSE V VZHODNEM DELU
ALPE JADRAN / KRAJEVNE PADAVINE
DANES
Vremenska slika:
Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi doteka nad naSe kraje vlažen in v višinah še hladen zrak.
VETER I NEVIHTE
5-10 m/s
zmerna burja. Drugod spre- liji bo precej sončno, pi-menljivo do pretežno obla- hala bo zmerna burja.
Cno. Najvišje dnevne temperature od 14 do 19°C.
Drugod spremenljivo oblačno.
topla	hladna	okluzija
fronta	fronta
C A
središče sredliče ciklona anticiklona
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	13/17
TRST....... 16/22
CELOVEC.......	10/12
BRNIK...... 12/16
MARIBOR.......	12/17
CEUE....... 12/18
NOVO MESTO....	12/17
NOVA GORICA..	17/20
MUR. SOBOTA...	13/19
PORTOROŽ......	16/23
POSTOJNA......	11/14
IURSKA BISTRICA.	13/16
KOČEVJE.......	12/15
CRNOMEU.......-	12/-
SLOV. GRADEC,.	11/15
BOVEC...... 14/16
RATEČE........	8/10
VOGEL.........-	5/5
KREDARICA.....	-1/-1
VIDEM...... 17/21
GRADEC........	12/17
MONOŠTER......	11/19
ZAGREB........	14/20
REKA....... 17/20
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI		8/22
STOCKHOLM		6/18
K0BENHAVN		9/11
MOSKVA		8/21
BERUN		9/11
VARŠAVA		12/25
LONDON		5/15
AMSTERDAM		7/15
BRUSELJ		9/16
PARIZ		9/17
DUNAJ		10/21
MÜNCHEN		3/18
ZÜRICH		9/12
ŽENEVA		10/17
RIM		10/23
MILAN		11/18
BEOGRAD		12/21
BARCELONA		10/15
BUKAREŠTA		10/21
ISTAMBUL		10/15
MADRID				10/23
LIZBONA		12/19
ATENE		15/22
TUNIS		13/16
MALTA		15/19
KAIRO		18/26
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.39 in zašlo ob 20.19. Dan bo dolg 14 ur in 40 minut. Luna bo vzšla ob 23.10 in zašla ob 07.10.
SETVENI KOLEDAR
Lima je v znamenju Strelca, element ogenj. Dan je primeren za škropljenje sadnega drevja in druga sadjarska opravila.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
Tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
ladransko morie: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 17,0°C, Hvar 15,5°C, Vis 15,3°C, Hvar 16°C.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,60C, Sava (RadeCe) 14,6“C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradašCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,8°C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvišje 47 cm Tubi: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvišje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm__________
V	Sloveniji	Obeti
V	nedeljo bo sončno, le V ponedeljek še ne bo
popoldne še posamezne večje spremembe vreme-plohe ab nevihte.	na.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev.
VREME V MINULEM TEDNU
Največ sonca na Primorskem
Janez Markošek
Minuli teden so bile padavine bolj pogoste, kot smo bili vajeni v prejšnjih mesecih letošnjega leta. V začetku leta smo doživeli eno najdaljših in najbolj suhih obdobij. Sušno obdobje, ki se je začelo v prvi polovici decembra, so zaključile šele večdnevne padavine med 10. in 16. aprilom. Na sliki je za nekaj krajev v Sloveniji prikazana povprečna količina padavin (celoten stolpec) za prvo tretjino leta in za isto obdobje letošnja količina padavin (temni del stolpca). Kljub svoji dolgotrajnosti sušno obdobje v kmetijstvu ni povzročilo občutne škode. Pomembno je, da je ravno v tem Času dovolj vlage v tleh. Prvomajski ko-
nec tedna in še minuli ponedeljek in torek so minili v spremenljivem vremenu. Se najlepše vreme je bilo v severovzhodni Sloveniji, drugod so se že opoldne pričele pojavljati krajevne plohe in nevihte.
Nad večjim delom južne polovice Evrope je bilo pri tleh območje enakomernega zračnega pritiska, v višjih plasteh ozračja, nad približno 4000 metri nadmorske višine pa se je ob šibkih vetrovih zadrževal hladen in vlažen zrak. Ob sončnem dopoldnevu se je zrak pri tleh dovolj ogrel, da se je pričel dvigati in se je zaradi hladnega zraka v višinah dvigal vse do višine tropopavze, ki je okoli enajst lan vi-
soko. Nastali so nevihtni oblaki. Sredi tedna je nastala zanimiva in zelo redka meteorološka situacija. Nad severnim delom zahodne in srednje Evrope se je zgradil obsežen anticiklon, nad Sredozemljem pa je še od prej vztrajalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja so na naši geografski Širini od Kavkaza do Azorov pihali vzhodni vetrovi. Slovenija z okolico je bila bolj pod vplivom ciklona, zato je bilo vreme zelo spremenljivo, s pogostimi padavinami. Sredi tedna je bilo bolj sončno na Primorskem, od srede do danes je bilo največ padavin v vzhodni polovici Slovenije.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce



Sef
m


Uk
OVEN 21-3/204: Ko se boste danes spoprijeli z delom, si ne boste prepevali, kajti prostega časa ne bo niti za trenutek Načrtovali ste vsa kaj drugega, pa vseeno ne bodite slabe volje.
BIK 21-4/205 : Številne težave in težavice bodo razlog, da bosta s partnerjem današnje načrte spremenila ali prestavila na zvečer. Medtem pa stisnite zobe, rezultat bo prijeten.
DVOJČKA 215/215 : Današnji dan bo kot tempirana bomba, težave si bodo sledile ena za drago. Ker se vsakemu od nas dogajajo taki dnevi, počakajte in upajte na boljši jutri.
RAK 224/22-7 : Doživeli boste enega tistih dni, ko boste ves dan nekaj brkljali, na koncu pa ne boste imeli kaj pokazati. Ce začnete razmišljati o računih, raje prižgite tv.
LEV 23-7/235 : Čeprav ste menih, da ste zadevo zaključili, še vedno razmišljate in preoblikujete svoja stališča v zvezi s prihodnostjo. Bistvene spremembe pa ni.
DEVICA 245/22-9: Na trenutke se vam zdi, da je nekaj narobe v vaši najnovejši zvezi in da tista čustvena privlačnost usiha. Pogovorite se s partnerjem, morda je to le začasno.
TEHTNICA 23-9/22-10; Se tako skromni načrti se vam bodo danes skazili, zato ne pričakujte preveč. Ce se počutite slabše, nehajte zanema-rjati očitne znake bolezni.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Danes boste ostali na mrtvi točki, v kolikor se mislite posvetiti službi, zato bo najbolje, da si vzamete čas za sprostitev ah morda obisk prijateljev in znancev.
STRELEC 23-11/21-12 : Precenjevali boste
svoje sposobnosti in ne bo vam uspelo izpeljati vsega, kar ste načrtovali. Vašemu tekmecu gre za isto stvar, zato se bolj potrudite.
KOZOROG 22-12/20-1 : Za vas bi bilo najboljše, da se danes ne gibljete v večjih družbah, kajti vsakršna pobuda z vaše strani bo v kali zatrta.
VODNAR 21-1/19-2 : Kakorkoli obračate svoja finančna sredstva ugotavljate, da si tokrat ne boste mogli privoščiti nakupa dolgo željene stvari. Morah boste poiskati pomoč pri sorodnikih.
RIBI 20-2/203 : Ker ste nepopravljivo romantični, si boste na trenutke želeh obnoviti staro zvezo, hkrati pa se zavedate, da za to ni prav trdnih osnov. Tudi ponoči ne boste imeli mira.
i jčPKi

_________TOLMIN / 21. DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE PRIMORSKE_
Svežina, sproščenost in radost na srečanju dijakov z obeh strani meje
Športne tekme, kultura in družabnost - (Ne) razumljiva odsotnost italijanskih šol
TOLMIN - S krajšim pozdravnim govorom ravnatelja tolminske gimnazije, prof. Radovana Lipuščka, se je včeraj zjutraj začelo v Tolminu 21. Dijaško obmejno srečanje Primorske, ki je nato v tamkajšnjem Športnem centru ter na bližnjih Športnih igriščih potekalo do popoldanskih ur. Organizatorji so želeh s to manifestacijo, poleg utrjevanja vezi med bližnjimi srednjimi Solarni z obeh strani meje, počastiti tudi tri obletnice. Letos namreč poteka trideset let, odkar je v Tolminu začela delovati gimnazija, kot' naslednica tamkajšnjega učiteljišča, od prve in obenem zadnje mature na predvojnem učiteljišču je minulo natanko 70 let, prav tako pa v tem prelepem mestu pod Krnom slavijo 280-let-nico tolminskega punta.
Organizatorji so vložili v prireditev (ta je bila v tem mestu doslej že trikrat), mnogo naporov, kar dokazuje tudi dejstvo, da so zbrali kar 18 sponsorjev. Celotna izvedba je bila res odlična, k čemur so pripomogle tudi druge tolminske ustanove ter organizacije, pomoč
pa je prišla tudi iz Nove Gorice in Kopra. Ker se tudi vreme ni izneverilo organizatorjem, so bili udeleženci več kot zadovoljni, mladina z vse Primoske, ki je preplavila ulice pa je - vsaj za en dan - ustvarila v mestu vzdušje svežine, sproščenosti in radosti.
V jutranjih urah so se sestali tudi ravnatelji Sol udeleženk, ki so se dogovorili, da bo prihodnji DOSP v Ajdovščini. Srečah pa so se tudi s predstavniki domačih oblasti.
Zal je bila v Tolminu neprijetno občutena nezumljiva in popolna odsotnost italijanskih Sol iz Trsta, ki se tudi ne sklada z oceno te dijaške manifestacije, ki so jo pred časom dah visoki predstavniki Šolskih oblasti iz Trsta. Morda pa ta odsotnost niti ni preveč nerazumljiva...
DOSP se je včeraj končal z razglasitvijo rezultatov (o katerih bomo podrobneje Se poročali), udeleženci pa so se razšli polni lepih vtisov ter bogatejši za nova znanstva in prijateljstva.
-boj-
(Foto studio Reportage)