BOLEČINA IN SPOŠTOVANJE »Naša pot je Titova pot!« Na žalni seji bežigrajske občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ]e herojski in revolucionarni lik tovariša Tita orisal Joško Pirnar Z boleČino in spoštovanjem v srcih so se delegati druibe-nopolitičnih organizacij in be-žigrajske občtnske skupSčme na žalni seji poslovili od pred-sednika Tita. V žalnem nago-voru je herojskl in revolucio-narni lik našega Tita orisal predsednik občinske konfe- rence S2DL Joško Plrnar, ki je med drugim dejal: »Ob grobi stvarnosti, da je odšel, so se zaustavile misli in srca so prazna. Potreben bo čas, da bomo doumelt vso glo-bino izgube. ki nas je prizade-la. Ob lem pa bo rastef v nas tudi ponos, ker smo imeli to čaat in privllegfj, da emo pod njegovlm vodstvom v štiriletni krvavi borbi uspešno zaključili narodno-osvobodilno vojno in socialno revolucijo, ker smo imeli priložnosl. da smo žfveli in detali v njegovem času. ker smo pod njegovim vodstvom gradili nov družbeni red, nare-jen po naši meri in na podlagi naših potreb, nažih možnosti in naših želja ter interesov... Minilo je že 43 let, odkar je tovariš Tito prišel na Ceto Ko-munisfifine partrje Jugos*avi/e tn oblikoval novo vodstvo v dr-žavi. Njegov prihod na čelo Komunistične partije je pome-nil usodno prelomnico v igo-dovini revolucionarnega giba-nja delavskega razreda in na-rodov Jugoslavije. Okoli sebe je zbcal nove generacije revo-lucionarnih borcev, ki so zrasli in bili preverjeni v spopadih z razrednim sovraznikom in jih organiziral... TovariS Ttto je bil pobudnik in neomahljiv zagovornik sa-moupravljanja. Uvajanje in ra-zvijanje delavskega in družbe-nega samoupravljanja v začet-ku 50 let je bilo veliko zgodo-vinsko dejanje in velika drui-bena prelomnica, ki je na nov način opredelila nadaljnje ra-zvojne poti deniokratičnih in komunističnih odnosov v ju-goslovanski družbi. Porajali so se novi samoupravni soctali-stični odnosi, ki se niso opirati na državo in njen aparat, tem-več na neposredne proizvajal-ce, na pobudo in ustvarjalnost samoupravno organiziranih detovnih Ijudi. V 30-letni sa-moupravni praksi v naši družbi je prišla do polnega izraza sposobnosti in ustvarjalnost delavskega razreda in delov-nih Ijudi, ki zavestno gradijo svojo srečo. kot je ternu rekel tovariš Kardetj. Tovariš Tito je bil eden izmed na/vidnejSih zagovorni-kov aktlvnega in miroljubnega sožitja med narodi. Kot eden od ustanoviteljev gibanja neu-vrščenih se je ves čas boril za-to. da bi bili vsi narodi enako-pravni udeleženci in ne leopa-zovalci na mednarodnem pri- zoriSču. Vztrajno si je prizade-val, da bi bili odnosi med neu-vrSčenimi boljSi, da bi se enot-no borill za premoščanje blo-kovske delitve sveta in vzpo-stavitev enakopravmh demo-kratičnih odnosov med vsemi državami in narodi, ker je Živ-Ijenjski interes in skupna po-treba vseh narodov na svetu, da živtjo v mlru, svobodt in neodvisnosti... S tovarišem Titom odhaja z odra življenja zadnja velika osebnost tz tl. svetovne vojne. ki je odločitno vplivala na zma-go protihitferjevske koalicije in je dala svojstven peiat celot-nemu povojnemu razvoju ne samo v Jugoslaviji, temveč tu-di v svetu. Odhaja človek, ki nas je prepojil s svojimi misli-mi in s svojim delom. Parola -mi smo Titovi, Tito je naš - bo ostala tudi naprej na§e gesfo, kajti Le je umrl človek, živijo njegove ideje. živi vse tisto, za kar se je boril skozi vse svoje bogato revolucionarno življe-nje, ki je bilo v celoti posveče-no boljšemu življenju vseh na-rodov in narodnosti SFRJ. Za-pustil nam je bogat zaklad svo-jih misli. ki so vtkane v naSo pretektost in na katerih raste sedanjost naše samoupravne socialtstične družbe. Na teh idejah bomo nedvomno gradili tudi našo bodočnost. Titoizem bomo rekli naSi politiki, ki je predvsem utemeljena na tem, da je vsakdo graditelj svoje sreče in da si bo to srečo gra-dil povezan z drugimi v naSi samoupravni socialistični družbi... Tita ni več. Vendar ne bo do-godka ne akcije, da ne bi po-misllti nanj. Delali bomo, kot da bo 100