Davorin Trstenjak in Matija Maj ar.
(Poroča J. R.)
V
rokopisni   ostalim--Majarjevi  sem  našel     sem tako obdan z oekonomičnimi posli, daje
dvoje pisem:  jedno Trstenjakovo in jedno Ma-      moj   duh   redko  vbran  in   voljan   poprijeti   se
jarjevo, kateri prav jasno kažeta značaj in miš-     peresa.    Moja  nova  fara  je  tako  zanemarjena
ljenje  teh   zaslužnih   slovenskih  prvoboriteljev     glede poslopja in zemljišča, da vse moči moram
in prijateljev. Priobčujem ji neizpremenjeni.          gospodarstvu posvečevati, tudi stavimo letos nov
Mn  D„   .,,.           , .                „               turen, in pri takem delu je treba ves čas pora-
JNa Ponikli,  27. kimovca  1870.            ....
biti k priganjanju, pripravljanju, privažanju  od
Predragi prijatelj!                                jutra do mra}^ in  tak0  se   čiovek utrudi, da
Midva  sva  se  nekedaj   pobratila  ino   se  v     mu   ni vsikdar  volja  do   dušnega  dela.    Sedaj
dopisih  tikala,  ali  ker  si  tako   redko   dopisu-      sem  dovršil,  škof ga  je   blagoslovil  o   prilož-
jeva, si Ti, dragi Matija, gotovo že pozabil na najne
prijateljske razmere; toda oživiva je sopet in govoriva kot brat k bratu. Ti si gotovo že obupal nad mojim prijateljstvom, ker Ti na Tvoj ljubeznivi list še le sedaj, ko je že pol leta preteklo, odgovorim. Ali to se ne godi samo Tebi, temveč tudi drugim prijateljem. Prvič imam mnogo koresponden-cij po vsem slovenskem svetu, drugič je vlastovitost
Vojvoda Albreht ,,s kito".
nosti birma-nja, in tako sem brez ve-čih skrbi, in tudi ob 100 g. denarja. Sedaj bodem sopet humorist Vic-ko Dragan, 'E7rty0cpjj.ee: itd.
ker, kedar
imam   denar,
nimam  hu-
mora.   Ali
,maledictae
haemorrho-
ides,  exsecra-
ta nervositas',
te    kugi    me
mučite, da glava je pusta pogostem, in roka trepeče kot trstika na vodi. Mislim, da skoro poj-dem ,ad pa-tres conserip-tos'. Petdeset in tri na hrbtu imeti je že
moje  čudi,   da   rajši   pišem   deset  pol   učenih     precej težka butara za izvoženega konjiča. Člankov, nego edno polo pisma.    Zraven  tega            Sedaj  odgovor na Tvoja vprašanja.
„DOM  in SVET"   1894, št. 16.
31
482
J. R.: Davorin Trstenjak in Matija Majar.
Napev k pesmi „Komar je mož" je priložen, v note ga je postavil moj kaplan B. Juri, kteri je izvrsten ,musicus'. Napeva k pesmi „Desetnica" nimam, gotovo se najde v Vrazovi zapuščini, ktera je sedaj v rokah prof. Šolarja v Lubljani, kteri literarne ostanke Vrazove ureduje.
Zastran narodnih obvičajev, navad in iger so naši slovenski časniki narboljši iztocniki. Rajni prof. Puff je nekaj pisal ali nekritično v svojem ,Marburger Taschenbuch', tudi časnika ,Aufmerksame' in ,Styria' sta imela takoŠne Članke, vendar tudi ne vsakokrat kritično spisane, večidel po slovenskih iztoČnikih priobčene po Dr. Klunu, Dimicu itd. Vaš Koroški spi-satelj Dr. Pogatschnigg, ako se ne motim sedaj v službi pri politišnem okolišu celjskem, ima tudi lepo zbirko koroških obvičajev. Sicer je zagrizen NemČur, vendar bi Ti vtegnil postreči vsaj z dotiČno literaturo. On ne razumi dobro slovenski, bodeš mu tedaj mogel po nemški pisati.
,Slovenska matica' tudi hrani več rokopisov te stroke, in misli jih izdavati, jaz sem sicer v odboru za izdavanje narodnega blaga, a dosedaj niše sem dobil ni Črkice za presojevanje. Vse gre počasno, ker pri Matici vlada kranjski hege-monizem in absolutizem. — Da Ti pridno nabiraš gradivo za prazgodovino Slovenov, mi je pravil bogoslovec goriški Valentinčič, kteri je Tebe in mene obiskal, ali brate! bojim se, da se Ti ne bode godilo kje, kakor nekdaj meni in rajnemu Kollaru, da ne sežeš predeleČ. Svetujem Ti, da prebiraš izvrstne kritično pisane Članke Gilfer-dingove: „Drevnejši period istoriji Slavjan", začete leta 1868 in razglašene v časniku „Vjest-nik Evrope". On razjasnuje in odkriva celo nove virnike, začel je z adrijanskimi Veneti in sedaj opisuje in dokomentuje slovanskost Nori-Čanov, ali niše sem dobil v roke njegovega poslednega dela. G. Valentinčič mi je pravil, da si Ti našel pri nekem starem pisatelju ime „Bo-gostan" ,eine wahre Gdttervvohnung', —¦ kje ta vest je zapisana? Vendar „Bhagasthana" je tudi sanskr. in zendsk; toda so vtegnili biti prebivalci al Indi al Persi. Pošli mi dotični tekst, da ga presodim. Jaz pradomovino Slovenov iščem v Azii na boku Kaspijskega morja na  nišanskih
planjavah do Varkanie, kar so Grki popačili v Hvrkania. Varkania pomenja: ,Wolfsland', in res v Evropi najdemo rod Vlkov in Vlkomirje, na Stirskem ves Vukmarje. Tudi rod Nišanov se najde v stari zgodovini Slovenov na treh različnih mestih. Niša, niša, pomenja ,Bergwiese', in medijska nišanska planjava je slovela zarad izvrstne konjereje, znano pa Ti je, da že Homer hvali konjerejo Venetov. Venet je bilo domače ime Slovenov, in Čudil sem se, da še na Koroškem v zgornjem Roži, fari sv. Jakopa živi rodbina „Venet" (glej Moh. Koledar pro 1871 pag. 55). Gilferding izpeljava: Venet iz sansk. oblike ,Vanitas' in pravi, da je to svnonvmno po-znamenovanje plemenskih imen: ,Arjas', ,Eran', ,Sarmat(, kar pomenja: ,venerabiles, laudabiles'. V starobolg. superl. ,unejši' za ,van€Jši'. G. Valentinčič mi je rekel, da tudi Ti v Macedoncih hočeš najti Slovane; ta ne bode držala, zato mi pošli delo, prvlje ko ga daš natisnoti v pregled; jaz sem postal v preiskovanju miren in treznega duha, in ne bom nikdar imel home-rovega Kolosensa za Slovena, ker vem, da besedo „kolo" so rabili Sarmati, Traki in Frygi v pomenu „voz", a vendar niso bili Sloveni. Jaz spisujem razlage svmbolov na rimskih spomenicih v Noriku najdenih. Letošnji letopis matični bode prinesel znamenit Članek o tako krivo imenovanem Orfejevem spomeniku v Ptuji, kterega si leta 1848 sam vidil, ko si me bolanega na ošpicah obiskal. Poklonim Ti tudi v znak prijateljske ljubezni moj narnovejši spis o „Triglavu". Ako želiš več iztisov piši mi, eksemplar velja 30 kr. — Da si mi zdrav in vedno moj, kakor sem jaz ves
Tvoj
stari špartanec Davorin.
Matija Majar Ziljski je odgovoril s sledečim pismom, katerega prvopis sem našel v njegovi ostalini.
Predragi slavjanski brat!
Zahvalim se serdečno za Tvoju knjigu Triglav' — za Tvoj poduČiven list, i za prevažni za moje delo napev ,Komar je mož'. Tvojemu kaplanu Jurju se za spisovanje napeva hvaležno poklonim; ako mi bode samo nekoliko mogoče,
J. R.: Davorin Trstenjak in Matija Majar.
483
mislim Vaju v Ponikvah objiskati. Zavoljo na-peva k pesmi , Desetnica' pišem po Tvojem prijateljskom nasvetu gosp. Šolarju v Ljubljano.
,Drevnejši period istoriji Slavjan' Gilfer-dingov si vsakako kupim.. Dobro da si me opomenil.
Jaz spisujem i nabiram gradivo za knjigu: „0 sledih in prosveti Praslavjan." Prvi del knjige: „0 sledih Praslavjan" bode obsegel blizo 24 tiskanih listin (Bogen) isto toliko drugi del.
Midva delava obadva na polju slavjanske slovesnosti, vendar na raznih njivah. Ti obdeluješ polje slavjanske mitologije, Simbolike i Antisimbolike po napisih na rimskih kamenih, po mnenju i mislih učenih mož, kteri su živeli večji del v 18. i 19. stoletju po Kristusu i potverdjuješ svoje izreke iz etimologije.
Jaz pa prejiskujem najstarejšo zgodovino Slavljan, po gerčkih i rimskih starospisovateljih (po klasikih) i po pesnih, pripovedkah i navadah ješče sadaj obstoječih med Slavljani. —¦ Moja knjiga bode govorila o Časih pred Kri-stom: iz tega uže lahko prepričaš se, da jaz za se, sam od sebe o tistih časih malo morem govoriti i praviti — to pustim govoriti vse druge gospode — klasikarje; jaz jih samo izprašujem, to je citiram. Jaz sem pri tem skoro ,schussfrei'.
I vendar zame i za mojo knjigo bi bilo neizrečeno dobro, da bi Ti jaz mogel vsaj na kratko glavne Članke moje knjige ustmeno raz-odeti i to zato, da bi Ti podirjal tverdjenje moje knjige; kde bi se Tebi zdelo, da ne obstoji s jasno resnico, onda bi jaz ali svoje tverdjenje zapustil ali krepkeje ješče usiloval dokazati. Koliko bi to  bil  dobiček za knjigu!
Ti pišeš: besedo ,kolo' so rabili Sarmati Traki i Frigi. Od Frigov tudi jaz vem, pa od jezika Sarmatov i Trakov ne vem jaz nič. Prosim piši mi, kde bi to mogel zvedeti? za me bi bilo važno. Norici so bili Slavljani nedvojbeno, se da dokazati zgodovinsko. Ako mi to pišeš, Ti pa povem, kaj je bilo ime dojkinji Alexandra Velikoga makedonskoga. — Nekateri so jo imenovali:  ,Leniča', nekateri pa ,Helanica'.
Tvojo knjigo meni dobrotljivo poslano sem skrbno prečital, pa ne misli, da sem jo prečital, kakor nekaki rešetar, — serboritni kritikar, nego kakor naukaželjni  Človek . . .
Zgodovina Praslavljan kaže, da so Praslav-jani častili samo jednega vsevednega, vsevide-čega, vsemogočnega i svetega i pravičnega Boga v dveh osobah. — Na strani 14. opomeniš na Kajzarova i Popova; ta dva spisatelja sta prava tvorca izmišljenih bogov. Jeden od nju jih je naredil 50, drugi izmislil 57 bogov, ktere sta onadva iztuhtala i jih po krivici Staroslavljanom na herbet obesila. Na take i njim jednake bogo-tvorce — ,Gotterfabrikanten' se ne smemo v svojih spisih naslanjati.
Okolica Trojana neima svoje ime od nekoga boga Triglava = Trojana, nego od preslavnoga mesta Troja. To ne tverdim jaz, nego starorimski spisovatelj Livius I. 1. Jaz sem tu ,schussfrei'.
„Bogostan" se spomenja, da je bila okolica prekrasna i zavoljo krasote preslavna uže pred vladu Ninove žene Semiramide (2067 pred Kr.) i da je tako ta pokrajina slovela pod imenom „Bogostan" „einewahre Gottervvohnung" ješče o čase Aleksandra Velikoga, kteri je na svojem pohodu (Marsch) s vojskoj zapustivši svojo cesto obernul se v tu sloveČu pokrajinu, da bi jo videl. Slovela je ta pokrajina pod imenom Bogostan zato od časa Semiramide do Časa Aleksandra Velikoga, to je blizo 1700 let i morebiti še dalje. Vide Diodor Siculus II. 13. i XVII. 110. — Jaz sem tu „schussfrei", popravljaj tu le gospoda Diodora .... I tako to gre v mojem spise — jaz govorim i tverdim premalo, jaz pustim govoriti in dokazovati druge staro-spisovatelje . . .
Pehtra baba ni nikaka boginja, po mojem spisu. Ime je sestavljeno iz: peh = pehalo od pehati, (,Steiss von stossen') i tra od treti, tereni. V istini je Pehtra, baba grozovitna, jaz vem za dve taki babi — sta uže umerle, — tri pa poznam, ktere še žive . . .
Sadaj še le sem tako daleko doštudiral, da bodem mogel s koristjo brati: ,Starožitnosti' Safafikove. — Potle morem še prečitati preslavnoga Aleksandrinskoga matematikarja Pto-lomea, i zatim mislim skleniti in na čisto spisati svoj rokopis, ako Bog da.
Omenjene knjige „0 sledih i prosveti Praslavljan" M. Majar ni izdal. Mnogo zgodovinskih razprav je priobčil v svojem „Slavljanu", večinoma pa so ostale v rokopisu.
________                                                       3' *