iubUani. v torek, dne 1. oktobra 1929 5t. 223 st.2 Din Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 23 Din polleino 150 Din celoletno 300 Din zo inozemstvo mesečno 40 Din nedeilstta izo prestolu maskiral za nacionalnim ogorčenjem še napol ali docela poganskih velikašev, je pa s tem svojim dalekovidnim političnim činom češkoslovaški narod ne le ohranil, marveč položil tudi temelj njegovemu kulturnemu napredku in politični moči v bodočnosti. Kar danes češkoslovaški narod je, to je po svetem knezu Vacla\u. Sveti Vaclav pa ni delal iz golih državniških motivov, ampak je svojemu narodu dal to smer iz najpristnejšega in vso njegovo osebnost prešini; jočega krščanskega prepričanja. Bil je asket, ki je svojo pristno češko neuklonljivo, strast; >, bujno naravo sistematično krotil z vso .'inergijo svoje volje ter izoblikoval iz sebe ti M lik katoliškega svetnika, ki občudujemo ajdovo neposnemljivo moč in lepoto v oni dobi: vitez in svetec obenem, kakor jih je srednjeveška legenda zbrala okoli svetega Grala. Tistim ljudem pa katolištvo ni bilo racionalističen sistem, nekaj abstraktnega in nad dejanskostjo plavajočega, ampak so ga živeli z vso dušo kot najobjektivnejšo resnico svojega osebnega življenja in strogo obvezen zakon vsega človeškega občestva, kot odrešilno resnico ne le za vsakega posameznika, ampaik kot odrešenje vsega sveta v konkretni obliki božjega kraljestva na zemlji. Sv. Vaclav je bil iz tega kova. V časih, ko so se po krščanstvu še neukročene strasti izdivjevale v neprestanih bojih, umorih, plenitvah in grozotah, je ta češki knez mrzil vsako nasilje, lo-kavost in vojno, je dal podreti vislice po vsej deželi, se odlikoval po najprosvetlenejši bla-gosti in milosti ter uplival zgolj po moči svoje duhovne osebnosti, trdno odločen, da svoj narod in državo okrepi naznotraj in nazunaj brez krvavih konfliktov, da svoje uporne in divje rojake uredi v mirno soživljenje krščan-sikih narodov in jim tako osigura ravnopraven položaj v krščanskem omikanem svetu. To se je svetemu knezu, ki mu krščanstvo kot družina narodov pod pravičnimi vladarji, poslušnimi sinovi enega duhovnega poglavarja, niso bile sanje, ampak nujna posledica evangelj-skega nauka, v polni meri posrečilo. Češkoslovaški narod se ni imel nikoli kesati, da se je sveti Vaclav v borbi med pogansko pro-šlostjo in krščansko bodočnostjo, med instinkti neprosvetljene in nepristopne plemenske obo-sobljenosti ter idejo, ki je klicala in združevala narode v veliko prosvetljeno občestvo mirnega, urejenega dela in napredka, odločil za Rim. In tako je po zaslugi sv. Vaclava Cerkev ustvarila v središču Evrope kulturno središče neprecenljivega pomena, kojega vladarji so po par sto letih za sv. Vaclavom postali cesarji vesoljnega sveta rimskega imperija. Mesto, ki si g.i je takrat češkoslovaški narod priboril v zgodovini, mu je v najhujših borbah ostalo in je bilo izhodišče k vsakemu preporodu iu njegovi popolni neodvisnosti. Narod pa, ki najbolj globoko dojema pomen vekovite osebnosti in jo izraža v legendi, ki se v nekem bitnem oziru bolj živo dotika resnice nego najbolj objektivno zgodovinsko raziskovanje, je iz sv. Vaclava naredil v pripovedki kralja Matjaža, ki bo iz gore Blanik prišel osvobodit sveje ljudstvo in mu prinesel socialno pravdo. Tisočletnim sv. Vaclava je združila v najlepši harmoniji državne predstavitelje, široke mase naroda in pa najodličnejše cerkvene kneze, prezidenta in nuncija, vse politične stranke iu kuhtuma udruženja. Rilo ip veličastno, slovesno in iz dna češkoslovaške narodne duše privrelo priznanje ne samo deh Svptpan nni«/V?»inrro ImAnn 1.. j: _ Izzivalna kamranfa italijanskega tiska Lažnjivo poročanje, da bi nam vzeli ugled v mednarodnem svetu — Ponesrečena špekulacija na našo needinost — Mi smo močna država, ki ne bo pustila nikakega vmešavanja Italije v svoje zadeve! Belgrad, 30. sept. (Presbiro.) Popolnoma mirno hočemo odgovoriti na kampanjo, ki jo v zadnjem času vodi italijanski tisk, njemu na čelu »Giornale dTtalia« proti naši državi. 2e nekaj časa sem je stališče italijanske javnosti močno izgubljalo podlago in ravnotežje; italijanski tisk pa se skuša v nedostojnih napadih in denuncija-cijah, ki neopravičeno letijo na nas. Mi se med tem nismo hoteli spustiti v polemiko z italijanskimi listi, niti nismo odgovarjali na njihove napade tako, kot bi prav za prav v resnici zaslužili. Smatrali smo, da bi tak način razgovora lahko poslabšal odnošaje med nami in Italijo, v stvari pa ne bi dosegel nobenih rezultatov v kakršnemkoli vprašanju. Ne vemo, kako stališče je zavzel italijanski nared napram tem napadom. Mi ugotavljamo, da je bilo v teh izpadih mnogo žaljivk, ki so se nizale dolgo časa, dokler niso končno dosegle svoj vrhunec v poročilih belgrajskega dopisnika »Giornale d' Italia« Solaria Pozzi z dopisi iz naše kraljevine, ki samo škodujejo medsebojnim odnošajem. Podčrtavamo, da so dotična poročila mnogokrat naravnost otročje lažnjiva in se dado očividno reproduci-rati samo za italijansko javnost. Kajti ne poznamo niti enega naroda in tiska, ki bi mogel svojo poročevalsko službo naslanjati na taka poročila, kot jih pošilja Pozzi iz Jugoslavije. Razen žaljivk, ki jih meče italijanski tisk na našo državo, razen zlonamernih želja, da nam niža ugled v mednarodnem svetu, kar jim seveda ni uspelo, je italijanski tisk v svoji naivnosti prišel celo do želje, da se vrine v naše notranjepolitične razmere ter nam na macchiavelističen način popolnoma prikrito hoče delati nove težave in komplikacije. Toda te želje in špekulacije so se opazile takoj, in čc italijanski tisk smatra, da s svojimi prozornim: intencijami, neopraviče- nimi špekulacijami med Belgradom, Zagrebom in Ljubljano doseže vsaj nekatere rezultate, mu popolnoma iskreno povemo, da se zelo vara in da je škoda, zgubljati čas za to. Mi sc nikdar nismo spuščali v notranje zadeve kakršnegakoli svojega soseda in tudi ne bomo dopustili, da bi se naša soseščina brigala za kako posebno vprašanje pri nas. Mi smo mlad narod, odporen, ki se zaveda težkoč, a tudi svoje moči, da 'jih prebrede, ker čuti lastno moč in mu ni potrebna nobena podpora. Italijanski tisk bi hotel izkoristiti razočarane osebnosti iz tako male emigracije, kot je iz naše države, osebnost, ki so brez političnega značaja, in bi hotei na ta način razburjati našo notranjost. Danes gospodje v Italiji farizejsko in prikrito vodijo skrb za vso našo državo, slikajo nemožnost rešitve vprašanj našega državnega življenja, podčrtavajo nekatere težke ekonomske razmere, pravijo, da smo Jugoslovani korumpi-ran narod, ki se je udal lenobi in politiziranju. Treba jim je odgovoriti, da so v teh trditvah zelo grdo varani. Če se res brigajo za naše skrbi, smo zelo srečni, da jim zagotovimo, da naše težave niso take, kot jih oni slikajo, niti niso nepremostljive. Zgodovinska ugotovitev je danes že odigrana in mi predstavljamo eno močnih držav v tem delu Evrope, in to je dejstvo! Mesto vseh praznih besed in natolcevanj ter zablod, na katerih dela italijan. tisk, bi bilo bolje, da se potrudi za pomiritev duhov, da rešimo vprašanja, ki so še nerešena, a obstojajo. Prazna polemika ne prinaša nobene koristi. Netočna poročila iz naše države močno slabšajo odnošaje nled Italijo in nami. Mi smo odkriti in iskreni borci duha mednarodnega sodelovanja obeh držav in mirne ter pravične rešitve vseli vprašanj med nami in Italijo, ki so žal ostala do sedaj še nerešena. Mirna nedetia v Avstriji Grožnje Heimivehra — Odhod dr. Sespela — Dr. Schober pomirjuje Štiri veliki shodi heimwehrovcev na nižje-avstrijskem ozemlju so v nedeljo potekli razmeroma mirno. Bilo je le nekaj komunistov aretiranih, večje incidente pa je preprečila izredno močna varnostna straža. Pripravljeno pa je bilo tudi vojaštvo. Izmed govorov je vzbudil največjo pozornost govor voditelja Heimwehra, ki je izjavil: V momentu, ko bi se novemu zveznemu kanclerju, katerega Heimvvehr sicer pozdravlja, radi odpora so-cijalnih demokratov ne posrečilo izvesti reforme ustave, bo Heimvvehr našla primerna sredstva in pota, da bo izvedla spremembo ustave tudi brez socijalnih demokratov. Iz te izjave sledi, da Heimvvehr nikakor ni opustil svoje namere, da tudi na ilegalen način spremeni ustavo, ako se mu bo to zdelo potrebno. — Toda vprašanje je, če niso pravega trenutka za udar že zamudili. Schober, čim si utrdi pozicijo, si najbrže ne bo pustil diktirati od Heimvvehra politične taktike. Dunaj, .30. sept. (Tel. »Slov.«) Bivši zvezni kancler dr. Seipel je radi slabega zdravja obvestil krščansko socialno stranko, da si mora vzeti daljši dopust, ki bo trajal najbrže preko božiča. Dr. Seipel bo moral prepustiti vodstvo stranke komu drugemu. Navaja se, da so bili tudi številni napadi, ki so bili v zadnjem času naperjeni proti njemu, kakor tudi nesoglasja z radikalnimi voditelji Heim-wehra, katerim je dr. Seipel najpreje nudil svojo podporo, bili vzrok, da se jc njegovo zdravstveno stanej poslabšalo. Zvezni kancler dr. Schober je danes sprejel zastopnike listov, katere jc prosil, naj se zavedajo, da v Avstriji stvari nikdar ne postanejo tako kritične, kakor se o njih piše in govori. Obenem naj pomislijo na ogromne težkoče, katere je imela Avstrija od postanka republike, presodi naj se pa tudi pot, katero so. moral eprehoditi državne finance, preden je država morala zaprositi za posojilo pri Društvu narodov. Tudi nova vlada bo skrbela za to, da bo državno gospodarstvo ostalo v ravnotežju. Pred spremembo v madžarski vladi Socialisti stopijo v vlade Budimpešta, 30. sept. (Tel. »Slov.«) Ministrski predsednik grof Bethlen je na svojem posestvu Imke sprejel zastopnike listov, katerim je podal pojasnila o aktualnih vprašanjih madžarske notranje in zunanje politike. Naglašal je, da smatra za poniževalno za državo in za nedopustno vmešavanje v madžarsko notranjo politiko, če se inozemski politiki, napačno informirani z madjarske strani, izjavljajo o položaju na Madjarskem in če se tem izjavam pripisuje vrednost. Bethlen jc rekel: »Mi sami smo poklicani, presojati naš položaj, in ne smemo ga gledati skozi očala inozemstva.« Na podlagi razgovorov, ki so se liki, da, največji duhovni sili izomikaiiega sveta, ki nam je svetega Vaclava dala. In bilo je obenem, čeprav od mnogih le še dosluteno in nejasno, priznanje, da se more nadaljnji kulturni napredek naroda vršiti dalje samo na tej osnovi: na duhovni vsebini krščanstva, v praktičnem izpolnjevanju niecroveffn nauka vršili s socialno demokratsko stranko, sc bodo že v kratkem pokazala dejstva, ki bodo pripravila socialno demokratsko stranko do tega, da bo uveljavila v interesu Madjarske svoje inozemske zveze. Revizija trianonske mirovne pogodbe se mora izvršiti potom pravilne zunanje politike, oprle na pravilno notranjo politiko, na notranji red in narodno edinstvo. Grčija išče zhtižanja z Nemčijo Atene, 30. sept. (Tel. Slov.) Listi soglasno pišejo o sprejemu Venizelosa v Berlinu v tem smislu, da je končno prenehalo stanje hladnejših odnošajev med Grčijo in Nemčijo, ki jc obstojalo izza vojne. Venizelos bo nemškim državnikom pojasnil vzroke, ki silijo Grčijo, da odstopi od zgraditve križarke »Salamis«. Ponudil bo Nemčiji nekatere ugodnosti v medsebojnem trgovinskem prometu, da bi za to dosegel od Nemčije boljše pogoje za prodajo grških izdelkov. I/prava /c vKopllar/eul ul.il. ti CeHovnl račun: Llublfana »lev. IO.OSO In 10.349 za tnseiale, Saralevošl.7563, Zagreb 61. !9.«u, Praga ln »uno/ S/. 24.797 Kakšen bo MacDonaldov sprejem v Ameriki 18. septembra zvečer je Mac Donald stopil na ladjo, ki ga popelje preko Atlantika. 4. oktobra bo pa že pričel svoja pogajanja s predsednikom Združenih držav Hoover-om. Angle-iiki min. predsednik se je na to pot kar naj-skrbneje pripravil. Cele tedne je osebno vodil v Londonu razgovore z ameriškim veleposlanikom generalom Dawes-om. Nato je v Wa-shington-u sondiral teren potom angleškega poslanika, in nazadnje po svojem osebnem tajniku. Zaveda se, da gre za enega najdaleko-sežnejših korakov angleške diplomacije. V Wasliingtonu se vrše priprave za naj-slovesnejši sprejem. Značilno je že dejstvo, da ga pojde v New York osebno sprejet sam zunanji minister Stimson. Sploh se opazuje, da je ameriška javnost zelo naklonjena angleškemu premieru. V enem letu se je miselnost napram Angliji zelo spremenila. Lani n. pr. je Kellogg prišel v Pariz podpisat Kelloggov pakt, obiskal nato irskega predsednika, a se skrbno ognil Anglije, kar so v Londonu jako neprijetno občutili. — Sedaj pa se bo prvič zgodilo, da bo angleški ministrski predsednik za čas svojega bivanja stanoval v Beli hiši. Takoj prvi večer bo Mac Donalda in njegovo hčer sprejel v avdijenco predsednik Hoover. V nedeljo, 6. oktobra se bodo cel dan vršili razgovori med državniki. Raznim sprejemom, obiskom, banketom bodo posvečeni šele naslednji dnevi, do četrtka, ko se Mac Donald odpelje dalje proti Philadelphiji in v Kanado cfefosjs&e stranke Brighton, 80. sept. (Tel. ' Slov. ) Danes dopoldne se se je otvoril v Brightonu občni zbor delavske stranke, katerega se je udeležilo nad 100 delegatov. Predsednik Morrison se je zavaroval proti temu, da bi se njegova nazirajna smatrala za naziranje vlade. Glede zunanje politike je navajal, kakšna pridobitev je, da se je Porenje končno izpraznilo. Izpraznitev Porenja je prvi sad zmage angleškega delavstva. Da se uresniči Kellogova pogodba, je potrebno, da se ustanovijo primerni organi, da se doseže juridična rešitev mednarodnih konfliktov. Kot prvi korak na tem potu je Anglija podpisala »fiktivno« klavzulo. Prihodnji korak pa je izvršitev učinkovite razorožitve. Čekostovaške reparacije Praga, 30. sept. (Tel. Slov.) 2e več dni se nahaja pri predsedniku Masaryku v Topolčanih kot gost predsednik reparacijske komisije Smith. Z oficijelne češkoslovaške strani se poudarja, da biva reparacijski strokovnjak v Topolčanih samo privatno. Češkoslovaški listi pa so baje zvedeli, da je repaiacijska komisija poslala k predsedniku Masaryku tudi Parker Gilberta, da se dogovori modus češkoslovaških reparacijskih zahtev. „£eppe!m'e poleti na severni tečaj Friodrichshafen, .40. sept. (Tel. »Slovi«) V nedeljo popoldne so se začele seje odbora za priprave za prvo znanstveno preiskovalno pot zrakoplova »Zeppelina«. Potovanje na severni tečaj se bo izvršilo meseca aprila in maja 1930 pod vodstvom profesorja Friitjofa Nansena. Potovanje se bo izvršilo v treli etapah. Prva etapa bo Kanada-Aljaska-Fairbank, druga etapa od Fairbanka na severni tečaj, ki se obkroži, in potem nazaj v Fnirbank. Tretja etapa bo pot od Fairbanka preko sibirskega morskega obrežja v Tromso. Oster napad na Mussolinija Ilaag, 80. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj je na nekem shodu govornik Hovig ostro napadel Mussolinija. Vsi govori na tem shodu so bili razširjeni potoni radia po svetu. Hovig jc napadal Mussolinija s tem, da je navajal prejšnje življenje duceja kot antimilitarista in sovražnika Cerkve. Poštni urad je govore kontroliral in na tem mestu na povelje pristojnega ministrstva takoj prekinil brezžično oddajo, ker se mora smatrati za žaljivo za ministrskega predsednika prijateljskega naroda. Stvar bo imela še posledice. V Solunu prodrl protivenizelist Atene, 30. sept. (Tel. Slov.) Včeraj je bil \ <5r>1jinii lTvnlipn nrntivenizelist Mann« s: 1 9 Zakon o učiteljiščih Belgrad, 30. sept. AA. Dne 27. septembra ie Nj. Vel. kralj na predlog ministra prosvete in po zuslišnnju predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o učiteljiščih. Državna učiteljišča z enolnim poukom V prvem poglavju tega zakona se odreja, da so učtieljišča namenjena strokovni izobrazbi učiteljev narodnih šol s tem, da se jim posreduje splošna in slrokovna priprava, da se jih vzgaja v duhu državnega in narodnega je-dinstva in verske strpnosti ter da se jih pripravi za njihovo nacionalno in prosvelno-kul-turno misijo med narodom in zlasti na podeželju. Zasebna učiteljišča se ne morejo otvar-jati. Pouk je na vseh učiteljiščih enoten. Učenci ne plačujejo ne vpisnine ne šolnine. Učiteljišča so moška ali ženska. V izjemnih primerih se lahko dovoli mešano učiteljišče. Učiteljišča morajo biti urejena internatsko. Mešana učiteljišča ne sinejo imeti internata z dijaki in dijakinjami. Minister prosvete bo izdal poseben pravilnik o šolski opremi, o profesorskih in dijaških knjižnicah, o knjižnici dijaških učbenikov. Profesorske knjižnice se lahko na podlagi posebnega dovoljenja ministra prosvete poslužuje tudi občinstvo v sedežu učiteljišča. Oblastne samouprave dolžne skrbeti za stavbe in potrebna zemljišča V drugem poglavju se določa, da se učiteljišča odpirajo in zapirajo z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra prosvete in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta. Poleg zgradbe za učiteljišče kot tako mora učiteljišče razpolagati s stanovanji za ravnatelja, ekonoma in slugo, oziroma za hišnika ter z dvoriščem, vrtom in zemljiščem za praktično vežbanje v poljedelskih predmetih. Poleg učiteljišč obstoja kakor doslej ljudska šola kot vadnica. Poslopja učiteljišča prevzema posebna komisija, ki jo imenuje minister prosvete, ter morajo odgovarjati gornjim pogojem ter biti določena samo za učiteljišče, tako da se ne morejo dodeljevati drugim zavodom ali za stanovanja. Vsako učiteljišče ima svoje posebno področje, s katerega sprejema dijake. Zaradi duhovnega jedinstva in plemenskega zbliževanja lahko minister prosvete dovoli sprejem dijakov in dijakinj z drugih področij. Oblastna samouprava je dolžna staviti učiteljišču svojega oblastnega področja stavbe in potrebno zemljišče za poljedelski pouk na razpolago. Če ni potrebnih zemljišč in stavb Da razpolago, se lahko odkupijo po zakonu o eks-propriaciji. Za gradnjo in opravilo poslopij učiteljišč pa se oblasti lahko zadolže z dovoljenjem nadrejene državne oblasti. Podrobne določbe o tem bo izdal minister prosvete v soglasju s finančnim ministrom. Določbe o pouku in vzgoji Tretje poglavje obsega določbe o pcuku $n vzgoji na učiteljiščih. Pouk traja pet let. Kakšni predmeti se naj poučujejo, bo določil minister prosvete po zaslišanju direktorjev učiteljišč in Glavnega prosvetnega saveta. Gradivo v posameznih razredih bo moralo biti na primerni znanstveni višini. Vsako šolsko leto se naj priredijo najmanj štiri poldnevne ekskurzije in po možnosti vsaj ena celodnevna ekskurzija. Podrobnejše določbe o teh ekskurzijah bo izdal minister prosvete. V vsakem oddelku prvega in drugega razreda ne sme biti več kot 40 dijakov, v ostalih razredih pa do 30. Pouk se bo vršil po individualnih smernicah. Vodnice in osiate pomožne ustanove V tretjem poglavju so določbe o vadnici in o ostalih pomožnih šolah in ustanovah. Vadnica je sestavni del učiteljišča ter se upravlja po njegovih potrebah. Pouk na vadnicah se vrši po zakonu o narodnih šolah in po pravilniku za njegovo izvrševanje. Zaradi znanstvenega in pedagoškega proučevanja in zaradi novih šolskih poskusov lahko minister prosvete dovoli, da se odstopi od učnega načrta in programa in da se vadnice urede svo-bodneje. Na učiteljiščih se lahko ustanavljajo specialne šole in tečaji, n. pr. zabavišča, gospodinjske šole, poljedelske in gozdne Šole, pripravljalni tečaji za šole slepih in gluhonemih, šole za nezadostno razvito deco in drugi gospodarski tečaji za izpopolnitev učiteljskih pripravnikov. Za izobrazilo nastavnikov nn meščanskih šolah se uvedejo na moškem učiteljišču v Belgrndu višji učiteljski tečaji, ki bodo trajali dve leti in v katere se ho sprejemalo vsako leto do 30 učiteljev narodnih šol z najmanj 3—5 letno službo in s položenim praktičnim učiteljskim izpitom. O ureditvi teh tečajev bo minister prosvete izdal posebno uredbo. Šolsko leto Četrto poglavje odreja, da pričenja šolsko leto 11. septembra z vpisom dijakov in dn se zaključuje z 10. septembrom prihodnjega leta. Vpisi in izpiti trajajo najdalje do 1G. septembra. Predavanja prenehajo 10. junija, v V. razredu pa 30. maja. Šolsko leto se deli na tri tromenečja, prvo traja do konea novem r«, dru. «o dn konca fohuiMia^ trnij« st ila vernikom ljubljanske škofije novega pastirja. Mi Orli smo presvetlemu škofu dr. G. Rož; ; nu dolžni iskreno zahvalo za vso dolgo-'^tuo ljubezen in požrtvovalnost. Obenem zu-goiusljam uovcnm škofu v imenu orlovstva glo-i^ko vdunost in zvestobo tudi zanaprej. Predsedstvo SOZ je tekom leta delovalo po attuih močeh / i procvit in napredek orlovskih družin. Člani predsedstva so kar nojbolj skrbeli posebno za osebni slik s članstvom, obiskovali so skoro vse okrožne tekme in druge večje priredit;, d, zlasti tečaje, ki jih je prirejala JOZ in SOZ. Ti obiski in druga prizadevanja so obrodila lepe sadove. Pri prosvetnih tekmah ie tekmovalo 1094 članov. Orlovska prosvetna šola se je i zborno obnesla ter so prosvetne tekme s svojo socialno vsebino ena najboljših uvedb, kur ji.i naša organizacija ima. Orlovsko članstvo mo v izobrazbi izpopolnjevali tudi s posebnimi poslovnimi zipiti, katerih je bilo letos 68. Fa ltie, ki so tak poslovni izpit napravili, so odličn. aki na zuvedli, resni še mnogo dobrega izvedli. a polju prosvetnega udejstvovanja, ii člani, ld so in bodo za orlovstvo Naši orlovski listi so svojo vzgojno dolžnost dobro všili. Najboljši glasnik omike in vzgoje naših fantov je njih člansko glasilo »Mladost«, ki jo je spretno in zadovoljivo urejeval br. dr. Gregor Žerjav. Tudi Orlic« je naše male Orliče zelo posrečeno zabaval in jim širil duha in ljubezen do organizacije ter sploh do vsega lepega in dobrega. ■ List je urejeval br. Lavrič, ki je kot čebelica pridno in neumorno iskal dušne hrane za svoje male ljubljence in primernih sotrudnikov na vseh straneh. Notranja ureditev organizacije je zadnja leta črpala vse sile in razpoložljive moči vodstva. Razmahu orlovstva se zategadelj ni moglo posvečati toliko moči, kolikor bi bilo za to potrebno. Vendar pu smo tudi v tem oziru lahko zadovoljni, zakaj 14 orlovskih gnezd je tekom leta po deželi vzrastlo iz tal. Množe se tudi novi orlovski prapori, letos smo dobili kar 7 novih, več pa je še v delu in naročenih. Omenja zlasti dve prav lepo uspeli akademiji v ljubljanskem Uniouu, prvo 27. oktobra 1928 v spomin desetletnice osvobojenja slovenskega naroda in 14. julija letos o priliki posvetitve našega brata, sedanjega pomožnega škofa dr. Rožmana. Obisk obeh akudemij je pokazal, da je orlovstvo resnična sila, ki uživa vsesplošen ugled ter da uživajo njega prireditve največjo privlačnost. Orlovsko telesna vzgoja se vidno i'.popoln ju je. Redila telovadbu, lahka atletika, plavanje, izboljšavanje telovadnih prostorov, zlasti pa skrb za letna telovadišča so razveseljivi pojavi za naše orlovstvo. Vse to je dokaz, da orlovstvo ne miruje: vse gibanje moderne telesne kulture prejema /. odprtimi rokami, ce ]e odgovarja principom dostojnosti. Je v Mariboru letos kupila letno'telova-(lisce ki ,je izročeno v upravo tamkajšnji OP. Velike naloge stoje še pred na,mi, zlasti noš Stadion nas kliče iz dneva v dan vse bolj i„ bolj. Orlovska čast tC,v?',da gremo naprej do popolnega Stadiona, ki bo nam Orlom m narodu veren spome-7kv 111 .Ponosei, klicatelj orlovske in katoliške slovenske zavednosti sil m moči. Pred nami je teto 1931, ko bedo orlovske čete v trumah vkorakale v stodionsko areno, do tedaj je treba zbrati vse sile in sc posvetiti z vsemi močmi edinemu cilju, dograditvi Stadiona. Manikn de- ...11 ~x:l: ...— ______.—... , , terijo. Vajeni smo delo. poznamo ideolnost in požrtvovalnost naših Orlov in vseli slovenskih katoliških ljudi, mirno, z zavestjo in upanjem gremo na delo. Načelnik br. Hvale je v obširnem poročilu nanizal vse podrobno delo organizacije v telovadnicah. Glavno delo je bilo. usmerjeno zu priprave zu veličastni orlovski tabor v Pra,gi. Zimsko delo v telovadnici so otvorili tečaji v centrali in na deželi, nu njih se je predelovala vsa tvarina za praško tekme iu nastop. Uspehi v Pragi so nam zadostno plačilo /a ves trud in delo. Še v tem cilju naprej, do še večjih uspehov, zakaj leto 1931 se bliža z neverjetno hitrostjo. In takrat bo treba pokazati vse, kar znamo in moremo. Zelo zanimivo so poročali tudi ostali odborniki SOZ, ki jim je nato občni zbor nn predlog preglednikov izrekel razrešnico. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni nekateri novi člani, tako dr. Basaj, dr Ahčin, katc-het Pintnr in drugi. Občni zbor se je popoldne ob pol sedmih zaključil z orlovsko himno. Vodovod v Mostah ho razširjen Moste pri Ljubljani, 30. sept. Včeraj je občinski odbor naredil več važnih sklepov, ki jih bodo občani gotovo z odobravanjem vzeli na znanje. Zadnja leta je stavbinsko gibanje zelo živahno. Nastalo je več novih ulic, v katere je treba napravili vodovod. Doslej se je prakticiralo tako, da so se stroški za napeljavo pokrivali iz tekočih dohodkov občinske blagajne, v katero se je stekala tudi priključna taksa za vodovod. Toda po proračunu razpoložljiva sredstva nikakor niso zadoščala, da bi se vsa dela izvršila — tako se je vedno odrivala zgradba vodovoda na Kodeljevem! Županstvo je dalo izdelati proračun za napeljavo vodovoda na Kodeljevem. Na Kodeljevem, kolikor ga je na moščanski strani železnice, je 44 hiš, v katerih prebiva 962 oseb, potem je še 31 barak s 388 prebivalci, skupaj 1350 ljudi. Vrhu tega spada v moščansko občino ludi naselbina med prisilno delavnico in vojaškim oskrbovališčem s 15 hišami. Res je, da imajo tukaj provizoričen vodovod. Vodo imajo napeljano od vojaškega oskrbovališča, (oda fa napeljava je združena s takimi nedosfatki, da bi vsi želeli že skorajšnjega zboljšanja, kar pa morejo doseči le z napeljavo novega vodovoda. Po proračunu bo stala napeljava 241.000 Din. Ker je treba položiti cevi tudi v Zeleni jami preko Sušnikovih stavbišč in podaljšati vodovod iz Predovičeve ulice in Ciglarjeve ulice proti kapelici sv. Aniona, bo treba nekoliko več denarja. Po vsestranskem posvetovanju v odsekih je prišlo do sklepov, katere je občinski odbor soglasno odobril. In sicer: 1. Vodovod naj se zgradi po vsem Kodeljevem, kolikor je zazidanega. Daje naj se polože cevi v Zeleni jami preko Sušnikovega zemljišča, koder bodo šle nove ulice v smeri kapelice sv. Antona. — 2. Za pokritje stroškov nove napeljave naj se po potrebi najame posojilo do 300.000 Din, ki se bo amortiziralo z 2 odstotki letno. — 3. Ustanovi naj se fond za vodovod. Iz lega fonda se bodo pokrivali vsi stroški za napeljavo vodovoda kakor tudi popravljanje. V ta fond se bodo stekali dohodki 10 odstotne naklade na porabo vode in dohodki priključne takse. — 4. Posestniki, ki se priključijo vodovodu, plačajo poleg takse še stroške za izkopanjc in zasipanje jarkov, ali pa to delo sami izvrše. — 5. županu se naroča, da čimprej oskrbi, da bodo naši sklepi pra-vomočni in se dela za napeljavo vode čimprej izvrše. Z ustanovitvijo fonda za vodovod se občinski proračun razbremeni, zakaj 10 odstotna naklada na porabo vode in dohodek priključne takse bo popolnoma zadostoval za amortizacijo in obrestovanje posojila. Taksa in 10-odstotna naklada niso nove davščine, temveč so se že doslej pobirale. Tako bo zadeva napeljave vode rešena za sedaj in za v bodoče. Dolenjski sadni vrt Sadna razstava v Škocjanu pri Mokronogu. Škocjan, 29. sept. Ta prireditev je bila za Škocjan nekaj posebnega. Razstava je trajala od 22. do 29. sept. Vedno je imela mnogo obiskovalcev, predvsem seveda iz Škocjana in okolice. Domačini so se spraševali: Ali res pridelujemo tako lepo sadje? Tujci so se čudili: Zakaj ti ljudje sadjarstva bolj ne pospešujejo, ko so skoro brez vsake oskrbe sposobni pridelati tako lepo sadje! — Vsakdo pa je na razstavi dobil utis: sadjarstvo ima v Škocjanu in okolici še sijajno bodočnost, če bodo ljudje znali ceniti gospodarski pomen sadja. Da pa so škocjanci že na tej poti, kaže pred vsem prva sadna razstava v Škocjanu, ki jo je organizirala podružnica sadjarskega društva v Škocjanu, ki si to prireditev lahko šteje v čast. Na razstavi je razstavilo 30 sadjarjev. Poleg sadja so bili v prav lepi opremi zastopani tudi sadni izdelki, med in Jovrtninske rarilete. Sadie je bilo zastopano po zelo številnih sortah. Kanadka in voščenka sta kraljici med vsemi. Prav dobro je zastopan tudi pisani kardinal, zlata parmena, carjevič. Janko Karlovšek iz Šmarja je razstavil tudi 1 kab. zabojčkov z lepo uloženim sadjem. Celotna razstava se je posrečila Žal, da so posamezniki razstavili nekatere ničvredne sorte in še to obtolčeno sadje. V nedeljo, 29. septembra, je po prvi maši predaval g. inž. Jos. Skubic, referent za sadjarstvo, v razstavni dvorani v Društvenem domu o novih sadjarskih smernicah na podlagi ugotovitev na razstavi. Cvet naprednih sadjarjev je poslušal z velikim zanimanjem in odobravanjem predavateljeva izvajanja. Po predavanju je bil določen lokalni sadni izbor kot podlaga za standarlizacijo pridelkov že v produkciji. V ta jabolčni izbor so bile sprejete sledeče sorte: voščenka, kanadka, Baumanova reneta za splošno širjenje, posebej za nižje lege pa še Boskoop in za domačo porabo bobovec. Obenem je bil sprejet predlog, da naj se v tej smeri razvije nova drevesnica na šolskem vrtu, ki jo z veliko požrtvovalnostjo brezplačno oskrbuje priljubljeni šolski upravitelj g. Janko Malešič. Sprejet je bil tudi sklep, da se za prihodnjo nedeljo razstavi v poučne svrhe samo lokalni sadni izbor, da bodo sadjarji te sorte tudi po imenu prav dobro poznali. Med sadjarje bo podružnica razširila tudi okrožnico o določenem lokalnem sadnem izboru, ki naj služi kot temelj gospodarskega sadjarstva. Šolski upravitelj g. Janko Malešič se je v imenu podružnice zahvalil tudi g. komisarju oblastne samouprave za podporo, s katero si je podružnica nabavila lepo Holderjevo drevesno škropilnico, ki je bila (udi razstavljena. V imenu g. komisarja je vzel zahvalo podružnice na znanje g. inž. Skubic, ki je obljubil še za naprej podporo za dvig sadjarstva, če bodo škocjanski sadjarji napredovali po začetih smernicah. Pa tudi drugod po Dolenjskem je to delo potrebno. Dolenjska bi bila lahko en sam sadni vrt, poln gospodarskega blagostanja. Delati je treba! Vašfu policaj in njegov mestni „koiega" Prefrigani ubegli kanznjenec pride do obleke. Velezanimiva zgodba se je odigrala te dni na Hrvatskem. Ta zgodba kaže, da hudodelci v naši državi vendar niso tako brez humorja. Pred nekaj dnevi se je posrečilo vlomilcu Nikoli Rajkoviču, doma iz Jezeran, pobegniti iz kaznilnice v Lepoglavi, kjer bi moral odsedeti 19 mesečno težko ječo radi mnogih tatvin. Kljub svojim 24 letom pa je bil Raj-kovič že pravi mojster v svojem »poklicu«. Že večkrat se mu je posrečilo da se je iz mnogih zadreg izmazal z zvijačo in prefriganostjo. Tako tudi sedaj, ko je pobegnil. Dobro je vedel, da so vse orož-niške postaje in policije daleč naokoli obveščene o njegovem begu. Največja njegova skrb je bila zato, da se znebi svoje kaznilniške obleke in si dobi drugo, primernejšo, sicer se mu beg ne bo posrečil. Kaj je napravil? I ne jjv izpusti .ftOLLAR - svilena nogavicu Eo>topto;or, < .e; Kaj je najtežje? Odgovori. 136. Da bi Ljubljana dobila tržnico. 137. Da bi se Slovenci zedinili na en pravopis. 138. Da bi oportunist ostal zvest stvari, kadar se ji godi slabo. 139. Zadeti glavni dobitek državne razredne loterije. 140. Stari gospodinji prepustiti gospodinjstvo mladi 141. Zakrknjenega grešnika pripraviti, da se izpove. 142. Biti vsem simpatičen in ne imeti nobenega nasprotnika. 143. Položiti elektrotehnični izpit pri dr. Vidmarju 144. Starega samca oženiti 145. Vrniti bližnjemu oblateno čast in dobro ime. 146. Spraviti v sklad želje srca z zahtevami razuma. '147. Dimnikarju se pošteno umiti. 148. Boj proti pijančevanju. 149. Najti hvaležnost. 150. Da bi izginil »otok gimpelnov* pred ljubljansko pošto. 151. Najti pristno vino. 152. Razločiti načelnega pristaša kake ideje ali stvari od koristolovca. 153. Plezati po severni steni Triglava in se ne ubiti. 154. Dočakati izpolnitev obljub, danih pred volitvami. 155. Dobiti idealnega moža (ženo). Koledar Torek. 1. oktobra: Remigij, škof. Dan je danes dolg 11 ur 43 minut. Osebne vesti Spremembe pri ljubljanskem sodišču. Z današnjim dnem je nastopil mesto predsednika pri novo ustanovljenem invalidskem sodišču v Ljubljani g. dr. Kresnik, dosedaj sodnik okrožnega sodišča pri okrajnem sodišču v Ljubljani. Na njegovo mesto pride, tudi z današnjim dnem, g. sodnik okrožnega sodišča Javoršek, doslej namestnik državnega toži-telja v Ljubljani. = Iz vojaške službe. Imenovani no za poveljnika 6. orožniškega polka orož. polkovnik Obrad Vlah; za poveljnika orožniške podčastniške šole orož. polkovnik Kvintilijan Tartalija in za vršilca dolžnosti poveljnika mornariškega poveljstva kapetan fregate Anton Labaš. Odlikovan je s svetinjo za vojaške vrline orožniški narednik II. razr. Anton Zevrtik. Izpit so napravili za čin aktivnega peh. podporočnika naredniki Milan Matič, Janez Iršič. Anton Kupic, Marko Pavlovič, Marko Rado-njič in Josip .Tuvančič; za čin rez. peh. podporočnika kaplar-dijak Vladimir Lovrič in za čin akt. in-ženjerskega podporočnika naredniki Celeslin Kraj-šek, Aleksander Marušič, Josip Cetin in Alojz Bolite. V nižjo šolo inlend-antske akademije so sprejeti med drugimi: peh. podnarednik Mijo Rudež, zrakoplovni gojenec-kaplar Leonid Razdivil, topn. gojenci-kaplari Vladimir Larin, Hugon Curda, Jožef Privšek, Rudolf Bogner, Zvonimir Glavar. Branko Katič, Franjo Gričar, Rudolf Jozič, Milan Lečič, Stanko Gorjanec, Dalibor Pivalica in Zvonimir Bro-zovič. OBLEKE moške, fantovske in deške, raglane. površnike, usnjene suknjiče, trenchcoal in dežne plašie KUPITE sigurno najceneje v konfekcijski industriji JOSIP IVANČIČ, LJUBLJANA, Dunajska cesta 7. Oglejte si velikansko zalogo! Lastni izdelki! Novi grobovi -f- G. Ivan 2argi, ugledni kamniški meščan, trgovec in posestnik, je v starosti 70 let umrl v soboto v ljubljanskem Leonišču. Pokopali so ga včeraj popoldne v Kamniku. + G. Črtomir Avsec, lesni inanipulant v Češ-njicah pri Železnikih, je v nedeljo umrl v ljubljanski bolnici, star šele 22 let. Pogreb bo danes ob 3 popoldne k sv. Križu. -f- Ga. Ana Flajs je umrla v soboto ponoči v Ljubljani. Pogreb bo danes ob treh [»poldne. G. Andrej Leban, zvaničnik drž. železnice, je umrl včeraj v Spodnji Šiški. Pokopali ga bodo danes ob 5 popoldne. -j- Ga. Eleonora Puppis, roj. Sinka ic v visoki starosti 86 let umrla včeraj v Gor. Logatcu. Pokopali jo bodo danes ob pol 5 popoldne. N. p. v m.! Mala kronika Bofloslovci ljubljanskega semenišča se opozarjajo na to, da je čas za vpisovanj« na univerzi od 1. do 9. t. m. — Zaradi predavanj se vabijo, da pridejo v semenišče najkasneje v soboto, 12. t. m., popoldne. k Uradne ure na ljubljanskem velikem Županstvu. V uradih velikega župana v Ljubljani se bo od 1. oktobra 1929 naprej uradovalo: ob delavnikih od 8 do 12 in pol ter od 15 in pol do 18; ob sobotah pa od 8 do 14. * Dvelelni deček izginil. V Svibnem pri Radečah je 20. septembra izginil inal deček. Star je dve leti in pol. Je lepe postave, močan, zastaven in precej debel. Obraza je bolj okroglega, visokega čela, belkastih las, ernorjavih oči, v spodnji čeljusti pa mu manjkata v sredini dva zobka. Oblečen ,je v zelenkaste hlačke iz gladkega žameta zapete na belem životku. Suknjič ima rjav, cajgast in ponosen. Predpasnik moder in zašit. Bil je gologlav in bos. Sumijo, da so ga morda odnesli cigani ali pa kdo drugi. Kdor kaj ve o dečku, se prosi, da sporoči to proti povrnitvi stroškov na naslov: Franc Podlesnik, Svibno, p. Radeče pri Zidanem mostu. Ali pa na orožniško postajo v Kadečah pri Zidanem mostu. * Železniškim vpokolencem, vdovam in sirotam z rdečimi železniškimi legitimacijami v vednosi. Radi podaljšanja imenovanih legitimacij za leto 1930 naj se zgoraj imenovani kakor hitro mogoče oglasijo vsak pri svoji postaji, v Ljubljani stanujoči pa tam, kjer vsako leto. Zraven legitimacij naj vzamejo s seboj tudi zadnji od rezek prejemanja pokojnine in pa lastnoročno podpisano izjavo, da se ne pečala ne mož ne žena z nobeno trgovino ali obrtjo. — Osebne legitimacije pridejo pozneje v poaiev, kar sc bo pravočasno poročalo. Društvo železničarskih vpokojencev. k Samoumor starega samolarja. Iz Vrhulj pri Krškem: Štiridesetle. i samec Franc Jordan, doma iz Drenovca pri Le? ovcu, si je kupil pred leti v Rebru-Vrhuljah pri Sv. Duhu vinograd z zidanico, v kateri je bila spodaj prešnica s kletjo, v podstrešju pa majhna sobica s shrambo. Kot star samec je obavljal poleg vinogradniških del tudi vsa gospodinjska dela ter zelo rad čital. Pred leti mu je v Drenovcu pogorela hiša, hlev in svinjaček. Ta nesreča ga je zelo polrla. Potrtost pa se je še povečala s smrtjo njegove matere, ki je lansko leto v zmedenosti ušla iz krške bolnice ter so jo našli utopljeno v deroči Savi. Pretekli petek pa so našli samotarja Jordana obešenega v njegovi zidanici. Sosedje, s katerim je sicer občeval, so že dalje časa opažali njegovo čudno obnašanje in sploh sodijo, da si je mogel vzeti življenje le v duševni zmedenosti. k Doktorja Franceta Prešerna Zbrano delo je najlepši dar Slovencem. Knjiga nudi popolnega Prešerna, ki bo pa sedaj prodrl v vsako slovensko hišo Cena je namreč skrajno nizka in sicer Din 40.—, celo platno Din 55.—, najelegantnejsa vezava pa je v celem usnju z zlato obrezo primerila za nnjizbranejše darilo, ki velja Din 90.—. Za tako ceno ne bo mogoče te knjige v nobeni drugi izdaji spraviti ua trg. k Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, shujšanju, bledici, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih — urejuje naravna >Franz-Josefc-grenčica izboruo tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef odo celo najnežnejši otroci laliko preneso. — »Franz-Joseft-prenčiea se dobiva v lekarnah in špecerijskih trgovinah. Likovič Joža: Razvaline Zopet sem zapustil za kratek popoldan razbeljeno mestno zidovje. Hiše so ležale ob cestah brez življenja in mikavnosti, okna so bila zastrta, veže prazne, poslopja so bila podobna ogromnim, kamenitim skladom sredi ognjene puščave. Sive asfalitne ulice so postajale v julijski pripeki mehke, cesta ni hotela peti pod kopiti konj, mrtvo brezglasje je navdajalo prostrane trge. Poletna utrujenost je ležala vsepovsod, na rožah, na dekliških ustnicah, v meglenem ozračju, na poljih, kjer ni bilo čuti ne murnov, ne srebrnega vriska škrjancev. Vlak je sopel kakor onemogla zver; gore so se odmikale, zadim-ljene daljave so rastle, modri pas Save se je dotaknil železne proge; Vlak je obstal med žiti in rdečimi makovimi glavicami. Izbral sem si vedno samoten kotiček kraj Save. Skril sem se med trave in metulje. Navdajal me je prijeten občutek, da sem se odtegnil vsemu nadležnemu, da me ne more nikdo najti. Vedel je zame le star kostanj nad menoj, pa še ta je dremal. Samo Sava je šumljala in se srebrila sredi sneženo belih sipin; nizke smreke in grbaste vrbe so se stiskale okoli temnih tolmunov ter molčale... V rebri se je smehljala pokojna vas, oblita od belega solnca in tihe sreče. Nič se. ni zganilo za bornimi stenami, komaj da je bilo čuti vzdih nadložnega starca ali pa zvenk starinske ure za pečjo. Mimo je vodila samotna pot. Včasih se je spustil pO njej pisan metuljček, ki je urno zletel nazaj v travo, včasih se je prikazal svetlolas otrok, ki je pa takoj zginil za ovinkom. Sicer sem pa bil sam, nemoten in prost. Nebo je bilo brez oblakov, polja brez sence ... Nekoč je pa to priprosto lepoto in mir skalil nepričakovan obisk. Zopet sem ležal v dišeči travi, zop«t je sanjaril nad menoj stnri kostani: nrvi listi so rumeneli. kakor težke I misli so se trgali od vej in s turobnim šele-stom padali v travo ter plašili brezskrbne metulje ... Za ovinkom se je pojavila nenavadna družina, skoraj nasiluo združena, brez blagoslova. Spredaj se je zibal revno oblečen mož z leseno nogo; počasi se je metal na berglah naprej, vedno bližje, vedno ležje. Invalid je bil širokopleč orjak. Hoja po berglah ga je napravljala nekam strašnega, močna postava je bila razbita. Sključeno telo se je krčilo, mučilo, spenjalo naprej, nazaj, prazna hlačnica je brezupno mahala sem in tja. Invalidov obraz je bil zabulmjen, ustnice posinele in poveše:ie... Za njim sita drobila dva otro-čička, fantek in punčka. Ta je nosila stekleničko zelenega žganja; varno jo je stiskala k sebi, da je ne zgubi. Zadnja pa je omahovala sirotna ženska; bila je drobna in šibka, zakrpana obleka je visela na njej kakor na strašilu. Pred seboj je pehala neroden otročji voziček, skoraj čisto polomljen, povezan z zarjavelim železom, preperelimi trakovi iti srobotom. Kolesa so cvilila, razmajano ogrodje je škripalo. Žena je s težavo potiskala ve-gasti voziček ter je vedno zastajala. Invalid se je ustavil, prestavil bergle in kričal: »Ne zastajaj, baba! Sicer le vržem v Savo. Zakaj te pa imam .. Zena se je zdrznila, popravila rdečkasto ruto in plaho oporekala: >Janez! Ne kriči, da ne zbudiš malih dveh. Zopet si preveč pil, pat boš, se pobil in zlomil bergle. Kar zapustila te bom, za otroke boni pa poiskala jeroba .. »Ha-ha! Hudič je naš jerob,< je jezno z.abliskal invalid z očmi in se porogljivo po-zibal na berglah. »Kar pojdi! Seve, ljubši ti je tak z obema nogama, lep in cel. Jaz pn sem razbit, grd, kdo se bo brigal za razvalino .. Z nogo je tolkel ob tla, se pačil in hropel. Pograbil jc dekletce in mu iztrgal stekleničico iz rok: »Francka! Sem daj, da se potolažim...« Nesreča ne počiva — Smrtna nesreča v Trbovljah. Ko so t nedeljo radarji razpravljali na svojem shodu o krivicah o številnih nesrečah v rudnikih, ki se sodaj dogajajo, se je zgodila kot potrdilo njihovih pritožb smrtna nesreča na dnevnem kopu, ki ga ima v zakupu tvrdka D tik i č in drug. Smrtno se je ponesrečil 21 letni delavec Kari IvandiJS, doma nekje te Hrvatske. Cev, katero je držal v rokah in s katero je premikal z drugimi tovariši progo, je zadel bager z vso močjo tako, da ga je cev oplazila po vratu in mladeniča usmrtila. — Iz nezgodne beležnice v Mariboru. — Šestletna delavčeva hčerka Frančiška Ferk je tako nesrečno padla na tla, da si je pri teim zlomila levo roko. — Ista nezgoda je doletela 52 letnega delavca Lovra Rep iz Smolnika, ki si je pri padcu tudi zlomil levo roko. — 26 letni posestniški sin Gabrijel Koren iz Gorice pri Slivnici je padel s hruške, si zlomil desno roko ter si zdrobil spodnjo čeljust. — 30 letnega Lovrenca Šnidarja iz Ješevce je v hlevu prijel božjastni napad Pri padcu si je revež razbil spodnjo čeljust. — 34 letnega delavca Antona Harta iz Sv. Petra je napadel v ponoSni uri neznanec ter s topim orodjem prizadejal nevarne poškodbe na glavi. Vseh pet so prepeljali v tukajšnjo bolnico. — Kolesarski karambol v Ljubljani, žrtev neprevidnega kolesarjenja je postala 19 letna kolesarka Pavla šušteršič. Peljala se je po Dunajski cesti, iz Dvorakove ulice pa je zavozil v njo z vso neznan kolesar, jo podrl in jo odkuril dalje. Sušteršičeva se je pri padcu resno poškodovala na nogi, tako, da je morala iskati zdravniške pomoči. Tudi kolo je moralo k zdravniku, to se pravi k mehaniku v popravilo. Ljubljana Kot; bo danes? Dramsko gledališče: Zaprto. Kino »Ljubljanski dvor«; Nespametna sreča. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1 iu Mr. Bohinec ded., Rimska c. 24. © Vreme je včeraj v Ljubljani bilo lepo, a vendar že hladneje. Najnižja temperatura je znašala 3.6 stop. C. najvišja 16 stop. C. V Sarajevu je zjutraj bilo le 1 stop. C, v Skoplju pa čez dan 15 stop. C Maribor (19 stop. C) je bil poleg Splita (22 stop. C) najtoplejše mesto v državi. Drugod je bilo skoro kakor v Ljubljani. © Prah francoskega vojaka vzidan v spomenik. Včeraj opoldne so vzidali v spomenik Ilirije prah z groba francoskega vojaka, padlega 1. 1813 na obronku med Črnučami in Nadgorioo, ko se je v tedanjih bojih posebno boril tudi za Ilirijo. Male slovesnosti se je udeležilo mnogo občinstva ter predstavniki oblasti, tako divizijski general Tripkovič, zastopnik velikega župana dr. An-drejka, zastopnik oblastne samouprave Narte Ve-likonja, mestni župan dr. Puc, francoski konzul Neu-ville, zastopnik francoskega instituta Oton Zupančič, zastopnik Glasbene Matice Mahkota in mnogi drugi. Prah z groba francoskega vojaka je shranjen v kovinasto vitrino, obenem s potrdilom žup-nega urada in županstva v Črnučah o avtentičnosti prahu. Pri slovesnosti je imel mestni župan dr. Puc kratek spominski govor. Nad vitrino so delavci takoj nato spustili nov težek marmornasti kvader. © Predavanje o tuberkulozi. Na samaritan-skem tečaju Rdečega kr a, ki se vrši v torek 1. oktobra. ob pol osmih zvečer v veliki dvorani OUZD na Miklošičevi cesti 20, do ob roki filmov predavanje o razvoju in preprečevanju »tuberkuloze«. K temu poučnemu in za delavstvo zelo važnem predavanju'vabimo poleg udeležencev samaritanskega tečaja tudi vse druge člane okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da se ga v čimvečjcin številu udeležijo. Vstop brezplačen. © Prostori »Ljubljanskega dvora« se odda- ? _ ■ ___ ____ n___.4 - w n ■, X r*!« -i m i « t I nt r\_ Kino ljubljanski dvor44 Premij erm veselega filma Nespametna sreča Roman mladega dekleta TeL 2730 Ob 4. K7, Ha, 9 Tel. 2730 Kolodvorska ulica št. 39 v triletni zakup. Poslovni prostori, ki se bodo oddali v zakup, so v pritličju in so najbolj prikladni za banke. Licitacija se bo vršila 30. oktobra ob 11 dopoldne pri ravnateljstvu, kjer se dobijo sedaj in sicer vsak delavnik med 10 do 12 dopoldne (soba št. 50 oz. 53) natančnejša pojasnita. . . _ „, , . © Marmor že v Ljubljani. Težka skrb se je odvalila s srca včeraj vsem, ki jim je briga za spomenik Iliriji. Manjkajoči hvarski marmor za spomenik je končno prišel. Sedaj ga je treba le še oklesati ua Valvasorjevem trgu v lepe kvadre in postaviti na spomenik. Prvi del Vegove ulice, od Kongresnega trga pa do Hilšerjeve ulice, so včeraj posuli z drob- nim peskom in tudi mestni valjar je tam opravil svoje delo. Vegova ulica je s tem postala za najmanj 100 procentov prikupnejša. Včeraj so na novih hodnikih ob Vegovi ulici tudi izkopali široke jame ter v nekatere že zasadili mlade topole, ki so seveda brez listja. Obenem so pripravljeni tudi betonski robniki v obliki polkrogov, ki bodo obrobljali ta drevesa. © Delavec delavcu z lopaio prebil glavo. Letošnja živahna stavbna sezona je privabila v Ljubljano mnogo stavbnih delavcev, ki sedaj razmeroma prav dobro zaslužijo. Vendar te množice zidarjev in stavbinskih delavcev ne žive v najboljših razmerah. Poleg tega, da se je med nje prikradlo mnogo nepoštenih ljudi — saj skoro vsak dan slišimo o tatvinah in vlomih v delavske barake, je med njimi tudi precej nesloge, kar daje stalen povod za prepire. Ni čuda, če pomislimo, iz koliko različnih pokrajin se rekrulirajo ti delavci. Eden takih prepirov se je včeraj prav žalostno končal. Na novi stavbi Zemelrocka na Celovški cesti, ki jo gradi tvrdka Svetina in Slokan, je nastal včeraj med 32 letnim delavcem Ivanom Kolmanidem iz r.kolice Maribora in 25 letnim Bosancem Beširjem Bekidem ostrejši spor. Baje je bila temu vzrok hudomušnost Kolmanlča, ki je neprestano dražil potrpežljivega Bekiča. Spor je privedel celo tako daleč, da sta se pričela obmetavati v opeko in da sta se spopadla. V prepiru bi orjaški Bekič kmalu zadavil Kolmanlča. Še ob pravom času sta se ločila, vendar pa sta svojo jezo kuhala mirno dalje. Naenkrat fa Bekič zbesnel in z lopato zamahnil po Kolmaniču. Presekal mu je levo uho in prebil čre-pinjo. Kolmanič je takoj omedlel s težko rano na glavi. Poklican je bil reševalni avlo, ki je Kolma-niča prepeljal v bolnišnico, Bekič pa se je odstranil od dela. Na klice »Primite ubijalca!« je pri-hitel stražnik, ki je kmalu aretiral Bekiča. Odvedel ga je najprej na stražnico, od tam pa na policijo, ki ga je že jM>poldne izročila sodišču. Stanje Kol-maniča je zelo težko, dasi so ga v bolnišnici takoj operirali. Težko, da bi preživel noč. Kolmanič je bil svoječasno v Mariboru šolski sluga, bil pa je odpuščen in v skrbi za družino Ln obstoj je moral prijeti v Ljubljani za zidarsko delo. © Pobegel vajenec. Delavka Elizabeta Pogačnik je prijavila policiji, da je pobegnil z dela njen 17-letni sin Rudolf, vajenec pri mehaniku Florian-čiču v Florjanski ulici. Dečko je zelo šibke postave in se sedaj potepa po ljubljanski okolici, brez hrane in brez sredstev za življenje. © Razne tavine. Josipu Velkavrhu je biki ukradeno več perila in srebrnine v vrednosti 900 Din. — Franu Sčabu je nekdo odnese! 180 Din gotovine. — Francu Sojarju, posestniku na Viču pa je nekdo zmaknil 400 Din vredno dvigalo za voz. © Iz policijske torbe. Aretiranih je bilo skupno deset oseb: pet krošnjarjev brez dovoljenja, tri prostitutke, 1 tat in 1 berač. — Prijavljen je en slučaj neprevidnega ravnanja z ognjem, 1 jx>sest orožja brez dovoljenja, 2 slučaja neprevidnosti pri vožnji, 2 prestopka obrtnega reda, 6 prestopkov avtomobilskih in 10 prestopkov cestno-policijskih predpisov. Značilna je ovadba, ki je podana proti nekemu avto-taksnemu šoferju. Ovaden je radi prekoračenja vozne tarife. © Radi preselitve trgovine se prodajajo vsi predmeti, dokler traja zaloga, s popustom 50%. Poslužite se izredne prilike, katero Vam nudi tvrdka Belihar & Velepič, Mestni trg 13. Klavirski koncert Artnrja Rubinsteinn. V ponedeljek 7. oktobra bo v unionski dvorani izredno zanimiv pa tudi pomemben klavirski koncert. Nastopi eden največjhi in najbolj znanih klavirskih virtuozov Artur Rubinstein. Ru-binsteinov koncert je bil že lansko leto napovedan, a je moral rndi bolezni mojstra odpusti. Že lansko leto je vladalo za ta koncert veliko zanimanje in nrepričani smo, da smo le ustregli Ljubljančanom, ako se ta koncert v letošnji sezoni v Ljubljani izvrši. MlPEŠBliti Mne sc prodajajo vsi predmeti, dokler traja zaloga, s popustom 50%. — Poslužite se izredne prilike, katero Vam rudi tvrdka EELIHAR & VELEPIČ - Mestni trg 13. V dolgih požirkih je goltal žgano pijačo, se oddihovai in zopet nastavil. »Ne spij vendar vsega! Kaj boš imel pa za zvečer. Boš zopet ves denar zapil, da bomo ostali brez mleka in jedi.. .< »Kar požri me!« je odstavil stekleničko in se namenil v travo. Stresal je z glavo iu godrnjal. Otroka sta zakrila obraze. Ko pa je zagledal mene, je postal njegov obraz mehak in prijazen. Vljudno je snel klobuk, se globoko priklonil in prožil roko: »Dober dan, mladi gospod! Morda dinar-ček, gospod ... Težki časi so, invalid sem, iz Karpatov, prosim ... Družino imam, dvojčka, brez strehe sem, od vasi do vasi se selim.« Zakrilil je s klobukom in pokazal na voziček: »Dvojčke imam! Ce ste voljni, gospod, izvolite [»gledati. Prav zares, rdeča sta kakor črvička.« Dvignil sem se v travi in ozrl proti cesti. Žena je tudi dvignila voziček in ga prenesla bližje v travo. Bila je zgarano bitje, njen obraz je bil medel, hrez lepote in rožnih lic. Jokajoče oči so se ji razjasnile, proseče je razprostrla suhi roki in sramežljivo nagnila glavo. Odgrnil sem cunjast zastor na vozičku; gniloben vzduh je planil vame, da sem se nehote odmaknil. Bolezen, revščina, zanemarjenost... Dvoje glavic je nepremično ležalo med preperelimi in smrdljivimi cunjami; težka, umazana ruta je pokrivala gola temena otro-čičkov. Oči so bile zaprte, usteca stisnjena, roj muh se je pasel po prepotenih dvojčkih, ki jih je kuhala neznosna vročina. Leva glavica je bila rdeča in zapečena; obrazek je bil čudno napihnjen in podplnt, kakor da je poln vode in bolezni. Glavica drugega otroka je bila brez vsake miline. Rumen lišaj je propreo-el čelo in ličece, zelenkaste gnojne kaplje so se redile preko bradice, jedka tekočina se je cedila preko ncv.ne kožice, ki se je vnela. Na vratu so se razpustile črne kraste, vmes se je cedila vodena kri, rane *o se od- pirale .,. Invalid se je dobrovoljno nasmihal in ponavljal svojo prošnjo: »Prijetna človečka, gospod! Dvojčka sta. Morda dobim dinarček, gospod. Široko se je priklanjal in stegoval roke. »Gotovo ste dober, gospod! Dinarček... he, he ...« »Kje pa ste zgubili nogo?« »V Karpatih, gospodi Srappel mi jo je odtrgal, Rusi so me pobrali in odpeljali v Moskvo. Ko sem okreval, sem delal po tovarnah; postal sem izurjen delavec. Blagorodni gospod, ruski ittženerji so me kvalificirali... Tukaj pa ne dobim ne službe, ne kruha, ne strehe... Samo bergle so mi dali k Dal sein mu nekaj drobiža. Invalid je postal docela ponižen; kar mižal je od hipnega zadovoljstva. Njegovo obnašanje je postajalo otročje, čudaško, kakor da gledam pred seboj ruskega mužika. Vsi smo molčali in strmeli Invalid je tiščal v pesti denar in se bedasto režal- črni, gosti lasje so mu padali na zapiti obraz, prazna hlačnica se je nerodno zatikala ob bergle. Žena se je sklanajala nad vozičkom in ljubeče ogovarjala pol mrl vi stvarci. Ostala otroka sta skakala po travi in lovila metulje. Samo kostanj se je dramil iii razmišljal; zvenjeni listi so poletavali po zjflku. Brez besede sem odšel. Zeha je zopet prenesla voziček na cesto, kolesa! so zacvilila, invalid je še enkrat zamahnil z roko, potem se je pa zopet zagugal po praški cesti. Murn je kriknil v goščavi, d(evesa je stresel večerni piš. Ostri obrisi borovcev so se bajno odražali v zlatem svitu zapadajoče^a solnca. V tolmunih so kipeli ^molkli glasovi, mrakovi so stegali svoje bltfde roke preko la/'° Se enkrat sem se ozrl z« onimi. Kako. gluhe sence so tonili v daljav,, brez življenje S volje, njihove temne portave so bi e skru-šetie, še otroka sta bil" sključena kakor dva starca. Zares! Razvaline. Drave razvaline... k Maribor □ Naši prijatelji i/ Francije v Mariboru. Danes prispela v Maribor s popoldanskim praškim brzovlakom Mgr. Beaupin in kanonik Leman. Po sve-tovaclavskili slavnostili, ki sla se jih udeležila, hočeta obiskati tudi svoje prijatelje v Jugoslaviji ter poživiti stike med nami ter francoskim narodom in njegovo kulturo. Kakor znano, je mgr. Beaupin glavni tajnik nam Slovencem že precej znane organizacije, ki se ji pravi »Coiilitd cathohque des ami-tičs fran^aises a rčtranger«, ki hoče seznaniti Francijo z drugimi evropskimi narodi, odkriti vrednote francoske kulture vsemu svetu in tako z medsebojnim razumevanjem pripravljati pot krščanski vzajemnosti vseh narodov. Posebno pozornost posveča akademski mladini, ki jo s štipendijami podpira na francoskih katoliških- pa tudi državnih univerzah. Dosedaj je že več Slovencev in Hrvatov končalo svoje študije v Parizu in drugod prav s pomočjo tega katoliškega komiteja. Mgr. Beaupin je nam Slovencem prav posebno naklonjen ter z veseljem zastavi svojo avtoriteto, ko gre za podelitev štipendije kakemu slovenskemu akademiku. Tudi kanonik Leman, ki spremlja mgr. Beaupina zasluži naziv prijatelja Slovencev in Slovanov sploh. Oba gosta ob prihodu na naša slovenska tla naj iskrene je pozdravljamo ter jima kličemo: Soyez les bienvenus! □ Oton Zupančič v Mariboru. S popoldanskim brzovlakom prispe danes v Maribor knez slovenske besede Oton Župančič, ki prisostvuje drevi proslavi 10-letnice tukajšnjega narodn. gledališča. □ Slovesna otvoritev orlovskega letnega telo-vadišča na Livadi bo prihodnjo nedeljo, dne 6. t. ni. Mariborska orlovska družina priredi ob tej priliki telovadni nastop, pri katerem sodelujejo člani, članice in naraščaj. Na sporedu so lahkoatletične in telovadne točke. Pri prireditvi sodeluje godba katoli-?'.<• omladine. Vstopnice dobite v predprodaji v obeh C -ik>' ih knjigarnah. ] Gradbeno gibanje. Gradbena dovoljenja so • iSe v dr. Rosinovi 12; Filip Cerič, gradnja fraln^e, drvarnice in delavnice v Jelačičevi 12; r.r. Hudolf Perhavec, gradnja stanovanjske vile v dr. Rosinovi ulici; Ludovik Voršič, gradnja dvonadstropne stanovanjske hiše v Cankarjevi ulici; Anton Štokelj, postavitev pritličnega paviljona na Zriirskega trgu in Simon Forstnerič, gradnja pri-r\"k . pri poslopju v Motherjevi ulici. — Upori no dovoljenje pa so dobili: Josip Draž, y:.i majske hiše v Belgrajski 11; Frane stickler, pre-goče. 3 Prva vrtnarska pomočnica v Mariboru. Včeraj : napravila s prav dobrim uspehom izpit iz splo.- lega vrtnarstva gospodična Otiliia Borovka pri,•! komisjo trgovskih vrtnarjev gg. Vincekoviča, Jeme a, Požarja in Urbaneka. Gdč. Otilija Borovka jc hči rka vrtnarja mariborskega Olepševalnega dru- ■ tva £ Borovke. □ Ob proslavi desetletnice zadonijo drevi ob Iric :irt na 29 fanfare Smetanove »Libuše« z balkona kazinske dvorane na Slomškovem trgu. V spomin našega velikega dramatika Ivo Vojnoviča se drevi upri-rori tudi drugo dejanje iz njegove »Smrt majke Ju- K. J Cenejše meso se prodaja danes na stojnici ?stni klavnici — kg 10 Din. Ena stranka lahko dobi !—2 kg. □ Opozarjamo na današnji oglas v inserat- ■ -m dele g. K 1 i š e k a , mesarja in gostilničarja, A h indrova cesta 53 ter mu želimo v prenovljenih »k. iih obilo uspeha. Ceffe r ,ADRIA' čevlji CE?JK * NARODN! DOM CELJSKI OBČINSKI SVET. V petek ob 6 zvečer se je vršila pod predsedstvom mestnega načelnika g. dr. Goričana red-ija občinskega sveta, ki bi se bila že enkrat morala vršiti, pa je radi nesklepčnosti bila pre-1.' /.ena. Na seji so se obravnavala predvsem tekoča vprašanja, izmed katerih so važnejša: Mestna ubožnica postaja premajhna. Sprejeli i> lo treba neko vdovo, pa ni prostora. Napravil bo zasilni podstrešek v kapelici sv. Elizabete. H posestniki so se pritožili, da bo radi novega 'l-i lega zakona dobila občina -180.000 Din več na f'is ir,ninskem vinarju, kanalskih pristojbinah in vodarini, kakor pa je bilo proračunano. V resnici l>o občina dobila več le 300.000 Din, t. j. 106.000 - jev pri najemninskem vinarju in 192.000 Din odarini Gre pa ta višji dohodek občine delo- ma na račun zvišan ih najemnin, ki so jih zakrivili hišni posestniki sami. Odmera teh občinskih dajatev je bila v proračunu točno predvidena in zoper lo odmero v zakonitem roku ni bilo pritožbe. Višji dohodek pride občini zelo prav, ker so ukinjene davščine na vozila, pa tudi ostali dohodki so ostali pod preliminirano vsoto. Občinski svet je po takem razmišljanju pritožbo hišnih posestnikov kot neosnovano zavrnil, — V novo hiSo *Pri kroni« so se nekateri najemniki vselili že s 1. septembrom, ko stanovanju še niso bila dogotovljena. j Storiti so morali lo radi odpovedi njih dosedanjih I stanovanj. Radi tega so imeli v novem stanovanju | velike stroške, ker so morali kuhati s plinom in | prati izven hiše. Sedaj prosijo, da se jim za mesec september odpiše najemnina. Občinski svet jc sklenil, da bodo plačevali najemnino šele od I. oktobra dalje. — Stavbni urad rabi večje skladišče. Zgradila se bo primerna lopa na Lanovžu, za kar je občinski svet votiral 30.000 Din. Ker bi bila lopa preko zime na razpolago, jo bo vzelo avtobusno podjetje v najem za 300 Din in uporabilo kot garažo. — Zdravstveni dom dobi 20.000 Din podpore za adaptacije v dosedanjem Invalidskem domu, kjer se nastani šolska poliklinika. Na seji so razmotrivali tudi, kako bi se ostali prostori v tej stavbi dali porabiti za dijaško kuhinjo ter za dijaški internat. — Toli potrebno podzemsko stranišče pri kolodvoru vendar dobimo. V nadzem-skih prostorih bo imel pisarno pobiralec cestne naklade ter »Putnik«. Želeti bi pa bilo, da misli občinski svet na podobno stranišče tudi v gornjem delu mesta, tam blizu Narodnega doma kje. — Poštna uradnika Ferdo Tkavc in della Mea dobita pod običajnimi pogoji stavbišča na hribčku Svetega Jožefa. Obširno se je občinski svet bavil vprašanjem regulacije Savinje in pritokov. Za debato je bilo dovolj materijala v mnenju ing. žnideršiča ter dr. Riedigerja, o kalerih mnenjih je naš list svoj čas obširno poročal. Sklenjeno je bilo, da se zaenkrat napravijo novi načrti po vidikih, ki sta jih dala Imenovana strokovnjaka. Da bi pač že kmalu prišli preko načrtov. Stanovanjske zadeve: »Pri kroni« so se uredila tri podstrešna stanovanja, ki so že oddana. Stanovanje kapetana Šlengla se bo s 7000 Din preuredilo. Stanovanje dobi dr. Bavdek. — Voditelji mestnih osnovnih in meščanskih šol dobe brezplačno drva in sicer ožcujeni 2 in pol sežnja, ne-erženjeni pa 1 in pol. — Greznice se morejo od 1. oktobra dalje izpraznjevati v stranskih ulicah vsak čas, v glavnih pa le od 4 do 7 zjutraj. — Muzejskemu društvu bo mesto skušalo uajti primernih prostorov za shrambo dragocenih izkopanin iz Potočke zijavke. — Neko kinopodjetje iz Maribora se zanima za stavbišče v Razlagovi ulici, kjer bi zgradilo poslopje za kino. Poseben odsek se bo s podjetjem pogajal. — V kuratorij javne mestne knjižnice je mestni občinski svet izvolil: ravnatelja Brinarja, učitelja Kramerja, upravitelja Pre-koršeka, učitelja Roša ter odvetnika dr. Skober-neta. — Akademski slikar Sternen jc poslal skico za solnčno uro na grofiji. — Pomnožila se bo električna razsvetljava pred protestantsko cerkvijo ter na Glaziji pri baraki Lovrenčiča. Lisce in Leveč tudi dobita toliko zaželjeno in potrebno luč. — Pri hišicah na Sp. Lanovžu bo mesto postavilo skupne plotove, s katerimi bo obremenilo gradbeni fond. — Lstolain poskrbi mesto za električno razsvetljavo. 0 Tudi repriza »Ženitve«, ki jo jc imela Gledališka družiuu kut. prosv. društva prošlo nedeljo popoldne, znači za družino lep uspeh. Skrajno vabljivo solčno vreme je sicer marsikoga, ki bi si bil sicer rad ogledal to zanimivo komedijo, izvabilo ven iz mesta in je radi tega udeležba bila nekoliko manj zadovoljiva. Tem več so pri reprizi nudili igravci. ki so od pre-inijere sem pokazali neko poglobljenje svoje igre ter ekonomičnejo izrabo momentov, ki morejo izzvati efekt. Hvaležni smo gledališki družini za lepo jx)jx)ldne in za požrtvovalnost, s katero se oklejm plemenitegu gledališkega stremljenja. & Celjski akademikil V Celju ustanavljamo akademski klub. V ta namen se zberemo celjski visoko.šolci v soboto 5. oktobra ob 20 v Gozdni restavraciji na informativen sestanek. Na svidenje! & Nov vozni red avtobusa no progi Celje— Vojnik—Dobrna. Rudi pozne sezije in prevzema pošte vozi mestni avtobus od daues dalje proti Dobrni iz Celja ob 8 in ob 14.40, pelje skozi Vojniik ob 8.24 in ob 15.04 ter dospe v Dobrno ob 8.50 in ob 15.30. — Z Dobrne se vrača ob 9 in ob 16, vozi skozi Vojnik ob 9.26 in ob 16.26 ter pride v Celje ob 9.50 in ob 16.50. Dosedanji poštni voz in zdraviliški avtobus z današnjim dnem prestaueta voziti. j3 Zopet ukradeno kolo. Trgovcu Ladislavu Vcgiju z Glavnega trga je bilo v soboto ukradeno še skoro novo kolo znamke »Styria« št. 593.772. Kolo je črno pleskano s črnimi držaji, električno razsvetljavo in vredno najmanj Din 2000. G. Vegi ga je imel spravl jenega na nezaklenjenem dvorišču svoje trgovine na Glavnem trgu 10. & V nezavesti okraden. Ko se je zastopnik motornih vozil g. Brcmec Pavel peljal v nedeljo okoli pol 8 zvečer po Ljubljanski cesti, je v višini Joštovega mlina opazil na tleli ležečega moškega. Ustavil je avto, naložil ponesrečenca in ga zapeljal na mestno stražnico, odkoder je bil ponesrečenec prejicljan v celjsko bolnico z rešilnim vozičkom. Bil je to krojaški pomočnik Ivan Veber iz Kamnika. V Celje ie prišel na nabor ter se je hotel peš vrniti v Kamnik. Na mestu, k jer ga je našel g. Bremec, pravi, jc začutil naenkrat silno bolečino v želodcu, postalo mu je slabo in padel je v nezavest. Sedaj mu je že bolje. Nesrečo pa je nesramno izrabil neki nepridiprav. Nezavestnemu Vebru je sle-kel suknjič in mu ga odnesel. V suknjiču je imel g. Veber listnico iz črnega usnja „ 60 Din vsebine. Pišejo nam Iz Slovenske krujine. — Nova posojilnica. Slovenska krajina je dobila zopet novo hranilnico in sicer v Dobrovniku. Dosedaj je Do-brovnik spadal pod območje posojilnico v Tur-nišču. Nova posojilnica ima podane vse potreb-ne pogoje, zato j,i je uspeh zagotovljen. — Nesrečna družina. Ni najti kmalu tako nesrečne družine, kakor je v gotovem oziru nenrečna družina Franca Novaka v Orehovcih. Otrok Franc je že poldrugo leto v bolnici v Murski Soboti. Sem so pripeljali pred par dnevi ženo težko bolno. on sam pa se tudi zdravi v ormoški bolnici. Nesrečna družina vzbuja splošno sočutje. — Gimnazija v Murski Soboti. Prva razreda imata 61 dijakov, kar je za M. Soboto zadostno število. V višjih razredih se začenja pouk s 1. oktobrom. Potrebne profesorske moči so že nastavljene. — Kap jp zadela Štefana Benko, oče+n žimann v M. Soboti. Bil ie zuna j v vrtu, kier jc imel neke opravke. Naenkrat "el »k Izboljšanje naše trgovinske bilance Naša zunanja trgovina v avgustu aktivna za 370.7 milijonov Din. — Zmanjšanje pasivnosti v prvih 8 mes. lotos od 1170.9 na 353 milijonov Din. Po pravkar objavljenih podatkih je znašal I uvoz v avgustu t. 1. 61.818 ton za 635.5 milij. Din napram 125.103 tone za -110 znašajo pasiva 28, aktiva (med njimi dubioz?) pa 20 mUj. Din. Po izjavi predsednika je izgubljena polovica delniške glavnice. Svoječasno smo tudi mi poročali o naslonitvi banke na Praštediono, pa iz tega ni bilo nič in banka je bila prepuščena svoji usodi. S to likvidacijo je tudi hrvatsko zadružništvo dobilo velik udarec. Že itak slabo (Osrednja zveza hrv. kmet. zadrug ima pri 237 članicah 67.7 milj. Din) hrvatsko zadružništvo nima onega velikega ugleda in vpliva kakor naše slovensko zadružništvo, pa tudi srbsko. Zadružna zveza v Zagrebu in Zadružna matica v Splitu sta linančno in orgainza-torično močni organizaciji hrvatskega zadružništva. Na občnem zboru dne 28 .pr. m. je bil izvoljen tudi likvidacijski odbor — na podlagi sklepa o likvidaciji. Nadalje je bilo tudi predlagano, da naj pose-ben anketni odbor pregleda poslovanje banke in j ugotovi vzroke in krivce poloma. Dne 12. okt. t. 1. se vrši ponoven občni zbor, | kjer se bo ta anketni odbor izvolil. Povišanje obrestne mere povsod Ko je »Bank of England' zvišala svojo di-skontno obrestno mero od 5'A na 6%, je završalo v vsem finančnem svetu: Amerika je avgusta t L zvišala obrestno mero na 6% in zaradi velikega odtoka zlata od angleške banke v Francijo, jia tudi Nemčijo je bilo pričakovati zvišanja angleške di-skontne obrestne mere. K temu je še pripomniti, da igra važno vlogo v angleški diskontni politiki konkurenčni boj Londona in Newyorka za prvenstvo na svetovnem denarnem trgu. Posledice tega dviga angleške obrestne mere so se takoj pokazale: danska Narodna banka je zvišala neposredno po angl. zvišanju obrestno mero od 5 na 5'A%, švedska Narodna banka pa od 5'A na 6%. Prišla je še avstrijska Narodna banka in zvišala diskont na 8'A%. Toda že se pojavljajo glasovi, da ne bo zvišanje obrestne mere v Angliji dovolj efikasno in da je zategadel pričakovati nadaljnje zvišanje obrestne mere za 'A%, ali pa še celo za \%. Tendenca za obrestno mero na svetovnem denarnem trgu je čvrsta. To je že dalj časa opazovan pojav, ki pa je postal posebno viden šele zadnje čase. V zvezi s to čvrstostjo je danes le malo držav in podjetnikov, Iti iščejo posojila ua svetovnih tržiščih, ko je obrestna mera tako visoka in ne konvenira. Zato je emisijska aktivnost popustila. V splošni gospodarski konjunkturi je zvišanje obrestne mere ukrep, ki se pojavlja v dobi vzgona (prosperitete) v gospodarstvu, napetosti in je prav blizu krize. To zviševanje obrestne mere seveda ne bo ostalo brez posledic za ostale države, pa tudi za nas. Izpremembe obrestne mere pri naši Narodni banki sicer ni pričakovati, saj je že dolgo vrsto let neizpremenjena, pač pa v našem razmerju do inozemskega denarnega trga. Inozemska tržišča (vzemimo n. pr. samo najbližji Dunaj) plačujejo že prav visoke obrestne mere za kredite (Avstrija 13 do 14%), pa bo inozemski kapital raje ostal plo-donosneje doma naložen, saj se je s tem zviševanjem razlika med obrestno mero v naši državi in v inozemstvu zmanjšala in pričakovati je tudi pri nas učvrstitve in zvišanja obrestne mere, ker bo dotok inozemskih kreditov postal manjši. Pa tudi drugače kažejo marsikateri znaki na vzpenjajočo se tendenco obrestne mere pri nas. ie Da del »kupa i in so ga morali nesti v hišo. Vrednost našega ribolova. Po najnovejših podatkih jc znašala vrednost vlovljenih rib na naši obali v lanskem letu 46.5 milj. Din napram 41.5, 35.8 in 35.4 milj. Din v prejšnjih letih. Tudi količina vlovljenih rib ae jc od 1927 na 1928 povečala od 4651 ton na 5209 »on. Prva občinska hranilnim v Srbiji. Dne 1. okt. začne v Belgradu poslovati občinska Imiuitnica po vzgledu slovenskih zavodov. Na jKKllagi sklepa občinskega sveta ima zavod 30 milj. Din kapitala, , od tega v gotovini 3 milj. Din in v obveznicah i vojne škode pa 27 milj. Din. Obrestna mera bo ' znašala: eskont 12, lombnrd 0 -11. lortilmrd dragocenost 17.5, vloge male li. večje brez odpovedi 6'A. ostale vezane 1%. (12.5), kože 13.3 (13.7), tračnice in žel. material 11.8 (21.4), sirov bombaž 11.1 (17.2), pločevino 10.5 M0.7) itd. Skupno je v prvih 8 mes. t. 1. znašal naš uvoz: 1,085.732 ton v vrednosti 4969.1 milij. Din nnpram 975.479 tonam za 5051.6 milij. Din v prvih 8 mesecih lani. Bilanca naše zunanje trgovine nam kaže v prvih 8 mesecih t. L tole sliko (v milj. Din): uvoz izvoz pas. 1928 5051.6 4616.6 353.C 1929 4969.(1 3874.7 1176.7 Pasivnost bilance naše zunanje trgovine se je zmanjšala od 1177 na 353 milij. Din, t. j. za vdi. kakor tretjino. Če bo izvoz koruze dosegel pričakovano višino, imamo računati na zmanjšanje pasivnosti za 1929. ozir. celo nn dosego aktivnosti. mor za 30. septembra 1929. DENAR Današnji devizni promet je bil znaten zlasti v devizah: Dunaj (0.9) in Praga (0.7 milj. Din). Tečaji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Narodna banka je intervenirala v devizah: Berlin, Curih. Dunaj in Praga, dočim je bilo v devizi Trst zaključeno privatno blago. Ljubljana. — (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2280.50 blago, Berlin 1352.75—1355.75 (1354.25), Bruselj 790.68 b)., Budimpešta 991.78 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.40 do 800.40 (798.90). London 275.84 bi., Newyork 56.71 blago, Pariz 222.68 bi., Praga 167.93-168.73 (168.33), Trst 296.40—298.40 (297.40). Zagreb. Amsterdam 2277.50 -2283.50, Berlin 1358.25-1855.25, Budimpešta 990.28-993.28, Curih 1094.40—1097.10, Dunaj 797.40—800.40, London 275.44-276.14, Ne\vyork' 56.61—56.81, Pariz 221.68 do 223.63, Praga 167.93—168.73, Trst 296.51 do 298.51. Belgrad. Amsterdam 2277.50—2283.50, Berlin 1352.75-1355.75, Budimpešta 990.28—993.28, Dunaj 797.4—800.4, London 275.44—276.24, Newyork 56.61 do 56.81, Pariz 221.68—223.68, Praga 167.93 do 168.73. Trst 296.53-298.53. Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.675, Budimpešta 90.60, Bukarešt 3.08, Dunaj 73, Pariz 20.32. London 25.1675, Newyork 518.45, Praga 15.36, So-fija 3.75, Trst 27.1325, Varšava 58.225. VREDNOSTNI PAPIRII Ljubljani). Celjska posojilnica 170 den., Ljubljanska kreditna 123 den., Praštediona 865 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den.. Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 403.50 do 405, kasa 403.50 -405, termini: 12. 412.50—414, 7% inv. pos. 84—85, agrari 52.50—58.50. Bančni pap.: Hipo 202—203 (202). Poljo 15.75—16 (15.75), Hrv. 50 den., Kred. 93 den., Jugo 81—83 (81), Lj. Kr. 123 den., Medjun. 56 den., Nar. 8000 den., Prašted. 860—87C (865), Srpska 155 den.. Zem. 130 -135, Obrtna 35 den., Ravna gora 75 den.. Kat. 32 den. Ind. pap.: Guttmann 180—190. Slavonia 120—135 (180). Slaveks 96—100. Danica 125—127, Drava 375 den., Šečerana 420—430 (425), Osj. ljev. 210—220, Brod. vng. 130—135 (130), Union 130—145, Isis 20 den., Ragusea 425 hI., Trbovlje 465—480, Vevče 132—134, Nar. šum. 40—45, Piv. Sar. 205 bi., Na-šice 1710 bi., Nar. mlin. 20 den., Oceania 195 den., Jadr. plov. 540 bi. Dunaj. Don. sav. jndr. 83.85, VVinener Bank. verein 21.75, Bodencredit 99.40, Creditanstalt 52.30, Escompteges. 21.75, Živno 108.85, Aussiger Cliemi-sche 258.50, Guttmann 22.50, Mundus 183.90, Alpine 38.95, Trboveljska 58.75, Levkam 5.95, Rima Mu-rany 108.10. Žito Položaj na žilnem trgu je splošno nekoliko oslabel Tako na svetovnih žitnih tržiščih, kakor na domačih je opaziti slabejšo tendenco, vendar sc pri nas cene niso bistveno izpremenile. Pšenica gornjebnfka notira 195, koruza 150—155, ječmen krmilni 63-64 kg 130—132.50, oves bački, sremski in slavonski 150, rž bačka 150—155, franko nakl. post. — Pšenična moka je neizpremenjena ter notira srednja gornjebačkn znamka 300—305 nakl. post., pšen. otrobi bački drobni pa 110 nakl. post Promet je srednji. V Ljubljani so notacije neizpremenjene Novi Sad. Pšenica: bč. 190—192.50, sr. 180 do 185. Oves: bč. in sr. 145—150. Koruza: bč. sr in bn. 147.50—152.50. Ječmen: bč. in sr. 126—127 Moka: 00 in 0 g 290, št. 2 270, šl. 5 245, št. 6 210 št. 7 175, št. 8 115. Fižol: bč. 480-500. Otrobi: bč". sr. in bn. 105—110. Tendenca za fižol čvrsta, sicer slaba. — Promet: 68 vagonov pšenice, 65 koruze, 6 moke, 2 fižola in 2 krompirja. Budimpešta. Tendenca oslabljena. Pšenica: okt. 21.20-21.01, zaklj. 21.02-21.04, marec 23.60 do 23.46, zaklj. 23.46—23.47, maj 24.45—24.25. zaklj. 24.26-24.28. Rž: okt. 15.71-15.48, zaklj. 15.48 do 15.50, marec 18.23—17.95. zaklj. 17.95—17.96. Kn-ruza: maj 17.18—17.11. zaklj. 17.16—17.18. I es Na ljubljanski borzi so bili zaključeni trije vagoni drv. Tendenca mlačna. Povpraševanje je za: 141 m1 hrastovine na živ rob 30—40 cm 2—6 m očelj. fko vag. nakl. post., nadalje za hrastove frize (po 100 m") od 5 cm Sir. naprej, 27 mm. fko vag. meja Postojna. Veliku licitacija železniških pragov. Dne 28. pr. m. se je v Belgradu vršila pri gl. žel. ravnateljstvu velika licitacija hrastovi! in bukovih železniških pragov. Iskali so 400.000 hr. pragov po. nudenih pa je bilo 674.000 komadov od 22 ponudnikov. Cene so bile povoljne. — Bukovih pragov, 1.70 m se je iskalo 185.000 komadov, ponudenih pa je bilo samo 27.000 komadov, kar je znak. da se izdelava pragov v teh dimenzijah ne izplača. Živina Na m i 1. a n s k e ni sejmu 27. sopt. je bilo prodanih 196 jugoslovanskih zaklanih telet po 7.60 8 lir za kg mrtve teže. Hmelj Prag«. 30. sept. (Tel »Slov.r.) Na hmeljskem trgu traja še dalje živahna kupčija in opaža se nasproti prejšnjemu tednu zvišanje cen, posebno v srednjih vrstah. Zadnje cene so bile 460—725 Kc Smatra se, da sta prodani ž.> več kot dve tretjini letošnje žetve. Alzašlco hmeljsko poročilo. (Strasbourg, dne 27. sept. 1929. Zadnje dni se je tukaj nn deželi zelo živahno nakupovalo. V druge roke je prišlo ta leden okoli 1000 stotov. od katerih je jiokupila edinole tvrdka Lavrič nad 500 stotov. Najvišja cena je bila 300 Fm za 50 kg, plačana od te tvrdke. ku-povnlo pa »e je tudi po 100—200 Frs. deloma poProsveti-. Avstrija ga je mrzila, ga zapirala v »črno hišo« v Banjaluki, v Tuzli. Osnoval je list »Otadžbina«. ki ga je narod zelo vzljubil, pa ga je Avstrija idušila. Pozneje je začel izdajati »Razvitakc, ki je pa po par šte- I a d m i o o. Mednarodni kongres duševnih delavcev Haag, 27. septembra. Od 23. do 36. septembra je »it v Haagu na Nizozemskem kongres Mednarodne zveze duševnih delavcev. Svoje delegate je poslala Anglija, Avstrija, Finska, Francija, Nizozemska, Poljska, Češkoslovaška in Jugoslavija, ki jo je: zastopal univ. prof. dr. Slavič iz Ljubljane. Nemčija in Danska sta imeli opazovalce, ker se njune zveze ,še niso pridružile mednarodni zvezi.• Korjfres je obravnaval poleg tehničnih stvari zlasti o avtorskem pravu z ozirom na reprodukcijo v gramofonu, glasne. ii (f /orfčeni, pojočem, svirajočem) filmu in radiofon i, o socialnem zavarovanju duševnih de-lavfi-v. o kontroli v vzgojnem in moralnem oziru pri radiju in o konkurenci, ki preti duševnim de-ii,v, em od mehanične reprodukcije njihovega du-'•••vnega dela sploh. Zveza duševnih delavcev v VlaKsn j* prireSelo Stepanrikovo in njegovi chivalri.c Huinorističen roman. Poslovenil r Levstik. V Ljubljani 1929. Prevodne knjižil in zvezek str. 344. Cena broširani knjigi 4* 1 v platno vezani 56 Din, poštnina 2 Din. — tepančikovo« je roman prav zn tiste bralce, k! jim je drugače Dostojevskij >pretežak« in »pre-v.U 1 n«. Ce bi ga dali umirajočemu v roke, bi so mo; :'I xl strani do strani groliotati vsegamogočni sli njegovih situacij. Tako nam kaže »Selo iikovo« svojega avtorja na v®ku njegove liti. sti, a z nove, skoro nepričakovane strani. \'i več, če imenujemo to knjigo, s katero je brc;1.- rtni avtor ustvaril tip kralja parasitov v i literaturi najboljši humorističli roman na Družina« se naroča v Gorici, Via Marmeli ;t. n, ;t,me letno 20 lir.) LUTZ In MONOLIT peti ŠAMOTE2, najcenejša, prvovrstna samota za peči in štedilnike. — Elektromotorji CON Z Altona Bahrenfeld Ouzelj, Ljubljana VII ;,ele.'on 3252 jernejeva c.5 Telefon 3252 vilkah umrl. V Sarajevu je imel svoj političen klub in je leta 1911. iznova oživel »Otadžbino«. Ječe in naporno delo ga je izpilo, težka bolezen ga je vse bojj grabila in v januarju leta štirinajstega so ga morali dati v belgrajsko duševno bolnico, kijer je '28. avgusta leta 1916. preminul, ne da bi dočakal zaželjenega vstajenja narodov. Se ko je bil v Tuzli zaprt, je v svoj dnevnik napisal pomembne besede: »U ropstvu se rodili, u ropstvu aivjeh i u ropstvu, vajme, umrijeh!« On je v srbohrvaško književnost prinesel novega poleta, je prvi pisal iz Bosanske krajine in dal par portretov, ki bodo ostali. Njegov »David Štrbac« me je marsikod spomnil tragičnega hlapca, Jerneja. Izdal je tri knjige pod naslovom »S planine i ispod planine«, dalje novele »Rakjjo majko«, »Janci sa Zmijanja«, »Sudanija«, »Jazavar pred su-dom« itd. Ta zadnja je satira in pol na avstrijsko upravljanje v Bosni in Hercegovini in je doživela enajst izdaj. Zadnji čas se Banjalučan i zelo zanimajo za Petra Kočiča in mu nameravajo postavili primeren spomenik. Nehote se mi vsiljuje paralela bosenski Cankar! In to od vseh strani, odkoder ga gledate. Belgrad. 28. septembra 1929. Tone Potnkar. Starejša kranjska mesta in meščanstvo. Prav-' kar je izšla pod navedenim naslovom inavguralna I disei-i-icija dipl. filozofa Frana Zwitterja: (8°, VI in 78 str.). Pisatelj jo je predložil filozofski fakulteti v Ljubljani za dosego doktorske časti in fakultetni svet jo je 26. aprila 1929 sprejel. Pisatelj najprej poroča o virih za starejšo zgodovino kranjskih mest (kostanjeviško-novomeško mestno pravo; privilegijske knjige in mestni arhivi; ustno običajno pravo v sodstvu; viri urbarjalnega značaja). Nato slede tri poglavja: 1. Postanek mest in meščanstva. 2. Mestni gospod in razvoj mestne avtonomije; imunitete in svobodne hiše. 3. Gospodarski položaj mest. V prilogah je publiriranih 11 doslej še ne objavljenih listin. — Mladi historik se s svojo marljivo študijo, v kateri osvetljuje postanek naših mest in pravne, socialne in gospodarske razmere v njih v srednjem veku in nn začetku novega, zelo ugodno uvaja v javnost. Knjigo ie izdala Leonova družba, v komisijski zalogi pa jo ima Nova založba, Ljubljana, Kongresni trg 19. Cena 28 Din, po pošti 29 Din 50 par. Spori Radio Programi Radio-Ljublfana i Torek, I. oktobra: 1230 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17 Koncert Radioorkestra. 19 Moje potovanje po Ameriki: Jelovstone park, dr. Breznik. 19.30 Slovenska literarna zgodovina, dr. Grafenauer. 20 Simultani prenos v Zagreb: Pevski večer g. P.Gr-be. 21. Koncert Radioorkestra. 22 Časovna napoved in poročila.22.15 Lahka glasba. Drugi programi i Torek, 1. oktobra: 698 kc Belgrad 2.5 kW: 12.40 Plošče. 18.00 Plošče. 20.55 Radio kvurtet. 22.25 Čas. časopisne vesti. 22.45 Trio: harfe. — 977 kc Zagreb 0.7 kW: 20.00 Koncertni večer i/. Ljubljane. — 212.5 kc Varšava 10 kW: 18.00 Popularni simfonični koncert. 19.00 Različna |>oročilu. 19.20 Prenos opere iz Katovic. — 945 kc Budnpest 2» kW: 12.05 Koncert lionvedskega pešpolka. 17.10 Lahka glasba. 20.15 Trio-koncert. — 581 kc Dunaj 15 kW: 18.40 Komorna glasba. 20.30 Koncert dunajske filharmonije. 22.00 Ljudski večer, pesmi in kvartet. — 599 kc Milan 7 kW: 12.30 Za mladino: glusbu in čtivo. 17.00 Kvintet. 20.30 Prenos operete. — 616 kc Praga 5kW: 12.30 Orkester. 19.05 Ljudska glasba. 20.20 Vijolinski in orkestralni koncert. 21.30 Klavirski koncert. — 635 kc Langenberg 40 kW: 10.15 Plošče. 17.35 Večerni koncert. 20.30 Vojaki, komedija. — 680 kc Rim 3 kW: 13.15 Radio-trio. 17.30 Popoldanski koncert. 2100 Verdijeva opera »Aida«. — 716 kc Berlin 4 kW: 17.00 Zabavna glasba. 20.30 Velemestna glasba. — 788 kc Toulouse 8 kW: 13.00 Orkester. 18.00 Plesni komadi. 19.00 Kratek vijolinski koncert. 21.00 Izbrani komadi iz Bizetove opere Carmen. — 833 kc Stuttgart 4 kW: 16.15 Radio-orkester. 20.00 Simfonični koncert. 20.43 Jesen v radiu. JI.15 |. Straussa komadi. — 1094 kc Torino 7 kW: 19.55 Koncert Radio-kvinteta. 21.00 Verdijev koncert: godba na pihala. — 11411 kc M. Ostrava 10 kW: 12.30 Koncert. 20.00 Izbrana delu iz angleške moderne glasbe. 20.45 Ljudska glasba. Nedeljski šport. Vsled sporazuma z upravo igrišča Ilirije, je prošlo nedeljo L. N. P. izvedel vse nameravane jjrvenstvene tekme. Največje zanimanje je vladalo za srečanje Ilirije z Svobodo. V tej tekmi je bil izid do zadnjih minut negotov. Kajti vsled raztrgane igre svojega napada Ilirija ni mogla svoje premoči izkoristiti. Tako se je posrečilo Svobodi skoro da izenači. V zadnjih minutah sta Ooman in Doberle zasedla inesli v zvezah, kar se je obneslo. S stanja 3:2, je Oman povišal na končni rezultat 5:2 z dvema efektnima goloma. Ako ostane Svoboda v tej formi v nadaljnem tekmovanju, bo gotovo trd oreh vsakemu nasprotniku. Glavna odlika moštva je borbenost. Druga prvorazredna tekma Primorje Jadran je končala s sigurno zmago 6:1. Primorje je zaigralo dobro, samo zvezt sta premalo streljali. Jadran, ki je svoje moštvo nekoliko pregrupiral, je zaigral z izredno počrtvovalnostjo. Od drugorazrednih tekem je omeniti predvsem tekmo Slovan:Reka, ki je končala s sigurno zmago Slovana s 7:2. Igralcem Slovana se je poznalo pomanjkanje treninga. To ni ved ono moštvo, ki je v prošli sezoni doseglo najbolje rezultat proti prvaku. Padec zaslužen, nezaslužen — v drugi razred bi moral moštvo podžgati k intenzivnejšemu delu. Reka je predvedla lepo kombinati jsko igro, s katero je celo Slovana prekašala, podlegla je pa tempu. Posebno je ugajal notranji trio. V mariborskem okrožju je Maribor odpravil požrtvovalne Železničarje s 4:2, Rapid pa Svobodo z 10:0. Ta tekma je ponovno pokazala to, kar smo že prakrat omenili, potrebo reorganizacije prvenstvenega tekmovanja v prvem razredu. Kajti dokler bedo morali naši prvorazredni klubi igrali z moštvi, ki niso resen nasprotnik, se kvaliteta našega nogometa ne more dvigniti. Tudi ni pravega zanimanja od strani občinstva za take prireditve, kjer se srečajo tako različno močni klubi, da je izid tekme v naprej poznan. — V Celju so imeli Atletiki z novoustanovljenim Olimpom precej posla. Ta tekma je končala z 2:2. Zadnje kolo tekem za državno prvenstvo je prineslo zmage, čeprav morda z mnogo srede favoritom. B. S. K. je premagal llaška z 2:1, Hajduk pa Gradjanski s 4:2. Tekma B. S. K : Hašk je bila kar se igre tiče na višku, kakor poročajo ena najlepših tekem v državnem prvenstvu sploh. Tudi igra Hajduk :Gradjanski je nudila dober šport. S temi zmagami sta Hajduk in B. S. K. zasedli prvo in drugo "'»"■V. Hajduk je skoro siguren prvak, čeprav si 13. S. K. lahko osvoji vse štiri točke v dveh tekmah, ki jih ima še odigrati, vendar je skoro izključeno, da bi dosegel boljo goal-diferenco. V Ljubljani se je vršila tudi prvenstvena ha-zena-tekma med Mariborom in Ilirijo. Zmagala je družina državnega prvaka s 17:6. Rezultat ne odgovarja poteku igre. Kajti da je Ilirija podlegla v takem razmerju je največ kriva nezanesljiva ožia obramba z vratarico. Na plavalnem prvenstvu srednjih šol so bili doseženi prav dobri časi. Ti rezultati jasno kažejo, kakšne koristi bo imel v bodoče celokupni plavalni spori od kopališča Ilirije. Od prošlih tekem pa do nedelje so pokazali plavalci tak napredek in to zlasti še oni. ki so imeli priliko trenirati pod vodstvom trenerja Ilirije, da ni dale? čas, ko se bomo lahko merili tudi v mednarodni konkurenci. Prehodno darilo si je osvojilo moštvo I. državne gimnazije s 131 točkam i pred žensko realno gimnazijo, ki je dobila ctrugo mesto s 104 točkami. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 1. okt.: Zaprto. Sreda, 2. okt.: NEVESTA S KRONO. Premijera. Izven Četrtek, 3. okt.: F A UST. Red D. Mariborsko gledališče Torek, 1. oktobra ob 20. uri: SVEČANA PROSLAVA«. Izven. Operne cene. Gostovanje g. Hin-ka Nnčiča in Vike Podgorsko. Sreda, 2. oktobra ob 20. uri: POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI. Prem. Dram. cene. Četrtek. 3. oktobra ob 20. uri: OPERNO-KON-CERTN1 VEČER. Izven. Gostovanje gg. Šimenca, Ncraliča in ge. Zamejičeve. Operne cene. Naše dijašivo Akademikom in abiturijentom! Vsem, ki nameravajo prositi za hrano v akademski men-zi, sporočamo, da je treba vložiti tozadevne prošnje do 10. oktobra. Prošnje morajo biti opremljene s potrebnimi prilogami, to je: nabiralna pola, ubožno spričevalo, spričevala o izpitih oziroma maturitetno spričevulo. Fbrnui-larje za prošnje in vse potrebne informacije dobite v Akademskem domu, Miklošičeva 5. — Redna monza prične z II. oktobrom. — Dijaško podporno društvo v Ljubljani. Cerkveni vestnih Slovesna tridnevnicu za pričetek vsakodnevnega češčenja sv. Kešn jegu Telesa bo v cerkvi Marijinegu oznanjenja (oo. fruučiškani) v Ljubljani od 2. do 4. oktobra. Spored: V sredo (dne 2. oktobra) ob pol 6 zjutraj govor »Kristus Kralj sveta« (p. Krizostom, nato sv. maša z blagoslovom. Ob četrt nu 7 /večer govor »Socialni pomen Evharistije« (p. Angelik), nato litanije M. B. z blagoslovom. — V četrtek (3. oktobru) ob i)ol 6 zjutraj govor »Molim Te ponižno, večni Kralj nebes« (p. Romun), nato sv. maša z blagoslovom. Ob četrt na 7 zvečer govor: »Globoki pomen zadoščevanja« (provinci jal p. Rega-lat), nato litanije M. B. z blagoslovom. — V petek (4. oktobru), praznik sv. Frančiška, ob pol šestih zjutraj govor: »Sv. Frančišek in E v tiari-stija« (p. Gvido), nato slovesna sv. maša in začetek dnevnega češčenja sv. Rešnjega Telesa. Kongregaeijn za gospode pri sv. Jožefu ima jutri 2. oktobra prvi shod ob pol 8 v kapeli. — Polnošteviluo! Mesečna rekolekcijn za duhovnike je v Domu v četrtek 3. oktobra ob 3 popoldne. Iz društvenega življenja Jugoslovansko-angleško društvo v Ljubljani prične zopet z rednimi tečaji angleščine za začetnike in naprednejše pod vodstvom lektorice ge. Copelandove. Vpisovanje se bo vršilo danes in .jutri, 1. in 2.oktobra od 6 do 8 zvečer v društvenem lokalu Šelenburgova ulica 7, II. n., desno. Knjižnica je odprta za člfine ob sredah od 6 do 7. kjer se bodo vršili tudi ob sredah ob pol 9 zvečer konverzncijski večeri. — Odbor. Kranjsko učiteljsko društvo UJU ne zboruje 3.oktobra v gimnaziji, pač pa v pritličiv osnovne šole v Kranju. Poizvedovanja Izgubila se je nakupna knjižica trgovine A. Mencinger. Najdtielj, ki je zanj brez pomena, se prosi, da jo izroči naši upravi. Izgubljena listnica. Vinko Kosmač z Ježiee št. 23 je 27. septembra dopoldne izgubil na Dunajski cesti od gostilne Vilfan na Ježici do Linhartove ulice črno usnjato listnico, v kateri je bilo 470 Din gotovine (4 stotaki in 7 kovačev), invalidsko legitimacijo in nekaj drugih papirjev. Najditelj se prosi, da proti nagradi odda najdeno listnico lastniku ali pa i>olicijski oblasti. Yljoline, strune, glasbila vse potrebščine zanesljivo kvalitetno blago kupite pod tovarniškimi cenami 1 e pri bivšem učitelju Glasbene matice ALFONZU BREZNIKU, Ljublj., Mestni trg 3. POZOR! NA ZNANJE! POZOR! Vrtnarjem, občinam, šolam ter ljubiteljem sadnih grmičev in sadjerejcem itd. NAJUGODNEJŠI čas za p resaj anje'SADNIH DREVESC je JESEN (oktober, november), VSLED TEGA je v Vašo korist, da TAKOJ naročite od velike SADNE DREVESNICE Josip ROSENBERG, Maribor, Tržaška cesta 64 - telet. int. 2301 - od katerega edino prejmete samo PRVOVRSTNE SADIKE SADNEGA GRMIČEVJA in SADNIH DREVESC itd,, itd. - vseh zajamčenih vrst vsake množine po zmernih cenah. ZAHTEVAJTE CENIK 1929/19301 d-ti .o ~ Q n-- S "rSST 1 « H „.2 «3° c Q a ujoo V I A, ■g a52 -NI1" 2 -d'""5 ~ clr ^ »r Maurice Renard: I« <9 16 « C £ » i 3JIS3 ■ i ->-3f- 2-OD a Pismo je zato napravilo še močnejši doiem, ker je bilo pisano v takšnem nizkotnem tonu. Torej tudi Suzano so vzeli. Mera je bila polna. Monbardeaujeva gospa je ves teden govorila kakor v vročici in dolgo časa potem je oponašala soprogu njegovo neodpust-j ljivo trdoto, ki jo je kazal napram hčeri. Doktor pa ji ni odgovarjal. S pobešeno glavo je hodil okrog in na tihem jokal. Devetnajstega zjutraj se je zvedelo iz Artemareja, da je ponoči doletelo vas Ruffieux. Ruffieux leži 0'b Rlioni med Seysselom in Aix los Bainsom. Culo se je, da je več oseb izginilo od tam, toda podrobnejša po-j ročila so manjkala. Še preden so se pa novice iz Ruffieuxa potrdile, so doživeli artemarski meSčani novo presenečenje. Poročevalec nekega turinskega ilustriranega lista se je še pred jutranjo zoro odpravil na vrh Co-lombierja, da bi slikal pozorišče ropa v jutranji zarji, še noben novinar dotlej namreč ni slikal kraja, kjer .je nesrečna trojica izginila, v takšni romantični razsvetljavi. Toda kakor onih treh ni bilo več nazaj z gore, tako je zmanjkalo tudi tega poročevalca. V Artemareu je zavladalo ogromno razburjenje. Ljudje so se shajali, mnogo govorili, se posvetovali in končno se je peščica pogumnih ljudi napotila v goro iskat novinarja. Na vrhu so pri križtt našli fotografski aparat na trinožnem stojalu, poleg njega pa je čepel golšast, grd in razcapan pritlikavec, katerega nihče ni poznal. 0 novinarju pa prav nobene sledi. Bilo je ravno tako, kakor bi bil čarovnik izpremenil onega mladega go-spodka v spaček z debelo, vodeno glavo in kratkimi rokami, ki je sedaj topo zrl prišlecem v oči. Vse so preiskali, toda novinarja ni bilo prav nikjer. Vodoglavec ni spravil iz sebe niti besede. Bil je slaboumen. Končno so reševalci pobrali aparat in kreaturo in se odpravili v dolino. Ko so prišli do gostilne v Malem Virieuxu, jim je prišel nasproti neki govedar, ki je vozil smreke na arteniarsko žago. Ko je govedar ugledal pritlikavca, je zaklical: Hej, lej ga no, Gašperja? Kaj pa vendar ta tukai?« In povedal je, da je idiot iz Ruffieuxa, kjer noč in dan topo čepi pred vratmi hiše svojega očeta. Poznajo ga vsi vozniki daleč na okrog. Nastal je vrišč. Vražja reč! Gredo, satani, pa zamenjajo dva človeka na vrhu Colombierja! Gašper, čimbolj so ga izpraševali, tembolj je bil molčeč in govedast in ko ga je oče dobil nazaj, je žaloval kar se da. Bil je edini, ki se je rešil onivajgov, toda tudi edini, ki o njih ni vedel ničesar povedati. Novinarji so ga fotografirali od vseh strani in dali očetu napitnino, nakar se je pomiril. V noči na dvajsetega je doletela usoda Amej zicu, vas, ležečo skoro pod mlrastelskim zidovjem. 'Toda onivajgl so lam dobili samo nežive predmete, zakaj i prebivalci so se v silnem strahu čez noč vsi poskrili in spravili na varno tudi živali. Grajski ljudje v Mi-rastelu so nekako čutili, kako se mreža okrog njih čedalje bolj zožuje. Vendar so se pa spričo vseh teh dogodkov otresli misli, da onivajgi love samo člane njihove rodbine. Vojvoda je pisal, da ima po njegovem mnenju kmalu priti pismo z zahtevo po odkupnini. Nesrečni Tiburce pa je jadral po oceanu za milijonarjem Hatkinsom in nihče ga ni mogel prepričati, da je njegov lovski čut na napačni sledi. Le Tellier, Maksim, Robert in doktor so hodili po oropanih krajih. Izpraševali so ljudi in delali zapiske. Kar niso se mogli iznebiti nekega škodoželjnega olajšanja, ki se jih je polaščalo, čeprav proli njihovi volji, kadarkoli so zopet zaznali za nov rop človeka. Toda pametnega niso dognali nič. Po solnč-nem zahodu ni Le Tellier nikogar pustil iz dvorca. Gospa Arquedouveova je čula v noči, ko so bili onivajgi v Talissieu-u, čudno tresljanje zraka. Bil je nekakšen šum, podobno kakor od daljnega aeroplana ali zrakoplova ali pa od blizu leteče muhe. Toda šum je bil nekoliko drugačen-bil je nekam top in otožen. Bolj so ga čutili živci kakor slušni organi. Dve noči zaporedoma jo je to, skoro neslišno brenčati ie prebudilo iz sna. Slepa gospa je imela daleč bolj razvit sluh kakor drugi ljudje, zalo je njeno pripovedovanje vse grajske prebivalce zavedlo v globoko zamišljenost. Sploh se je vsa Francija pečala s temi dogodki. Vsi časopisi so pisali o nastopu nove, strašne vlade sveta". Večina je trdila, da hodijo onivajgi po zraku, nekateri so^se spominjali poročila orožnika in govorili o letečem plemenu«. Srednji vek je v novem času zopet oživel in legendam ni biio ne konca no kraia. Te so dosegle tudi Mirastcl, ki je že nekaj časa sem pričakoval or.iva.ige vsako noa, MALI OGLASI Vlaha drobna vrstica J-SO Uln nll vsaka beiedo SO par. Na|man|£t oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vliv. Za odgovor anamUot Na vpraianla brez znamke ne odgovar|amol M Kuharica samostojna, z dolgoletnimi spričevali, išče službe v Ljubljani. - Naslov pove uprava Slovenca pod Stev. 10.875. iluibodobe Rabimo raznašalke Uprava »Slovenskega lista«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Trgovski učcnec s primerno šolsko izobrazbo, močan, poštenih staršev, se sprejme takoj v trgovini z mešan, blagom. - Klun Janko, Pre-valje. Zobotehniški praktikant se išče na deželi. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.867. Lepo stanovanje treh sob in vseh pritiklin (kompletna vila) v Medvodah, z lepim sadnim in zelenjadnim vrtom - se odda. — Pojasnila »Pri zlati lopati«, Ljubljana, Wolfova ulica 12. Stanovanje dve do štiri sobe, za takoj ali za november, išče trgovec; tri osebe. Ponudbe pod »Snažno« št. 10.922 na upravo »Slov.« Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin v novi vili Na prulah se odda s 1. novembrom t. 1. mirni stranki brez otrok. Natančnejše se poizve osebno pri Fr. Martinec, Ljubljana, Pru-le 8, od 12. do 14. ure. Stanovanje sobe in kuhinje ali velike sobe s štedilnikom, išče za takoj ali 15. oktober ; gospa. Prevzame event. | popravila. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ena oseba«. Vijoline strune in vse glasbene potrebščine kupite najceneje in najsolidneje pri MINKI MODIC Ljubljana - Kopitarjeva 1 (naspr. Jugosl. tiskarne). Zahtevajte naš novi katalog! Dekle se sprejme v trgovsko hišo na deželi takoj; pridna in poštena, vajena vseh hišnih opravil, kuhanja, snaženja, pa tudi pranja in kmečkih del. Ponudbe pismeno na na- i slov; Tončka Zaplotnik, ! Križe pri Tržiču. Trgovsk. pomočnika pridnega, sposobnega in zanesljivega sprejme za takojšnji nastop trgovina Z mešanim blagom in deželnimi pridelki — Pavel Stergar, Sevnica ob Savi. Oskrbnik - viničar s spričevali vinarske in sadjarske šole, priden in pošten - se sprejme v stalno službo. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače pod »Vinograd« št. 10.916 upravi. Stanovanje se odda. Solnčna lega. Prednost ima čedna in mirna stranka. — Mala vas 48 pri Stožicah. Opremljeno sobo lepo, z dvema postelje-ma, parketirano, z elektriko in posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama takoj ali pozneje v Rožni dolini X/8 (Podrožnik). direktno iz Tovarne prtov skladišča B^BoHp Trni 1911 ii »ItMH L/H einefifteroCd I I Maribor St. 102A.' Kraški marmor za grobnico — prodam. Vrata za garago, vrvi žič-nate in konopne. F. Cvek, Kamnik. Peteline (Leghorn) z najboljšim rodovnikom, 3 do 6 mesecev stare, prodajamo po cenah od 80 Din naprej. - Gallus-Farm, Bačka-Topola. Šivalni stroj »Anker« skoraj nov, se proda po zelo ugodni ceni. - Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 10.914. Pouk Šoferska šola prva oblastv. koucesljon.. Čamernik, Ljubljana (Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telel. 2236. Strokov-njaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega. /. Služkinja poštena in pridna — se takoj spreime. Predstaviti se je na Karlovski cesti 18, pritličje - Bar. I Stanovanja Solidnega gospoda (najraje dijaka) - sprejmem na stanovanje in hrano. Električ. luč, stanovanje svetlo, v sredini mesta. - Naslov v upravi pod štev. 10.927. Na stanovanje sprejmem gospodične ali majhne otroke v oskrbo. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 10.929. Mirno sobico priprosto, išče akademik. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« št. 10.876. Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Potem čisti beli puh kg po 300 Din. L Brozovič. ke-mtčka čistiona perja. Zagreb, Ilica 82. Žago s polnojarmenikom in drugimi stroji ter skladiščem v izmeri 8000 m'-' tik ob železnici na Gorenjskem prodam. Vprašanja na upravo lista pod šifro »Žaga št. 10.608«. Moderna šola novih jezikov: francoščina, nemščina, angleščina, italijanščina, ruščina Poučujejo samo akademsko izobraženi predavatelji, -vsak v svojem materinem jeziku po modernih metodah (Berlitz, znanstvena in dr.). Istotam nemški otroški vrtec. Vpisovanje vsakodnevno od 18 do 20 zvečer; Gosposvetska cesta 16, pritličje. Začetek tečajev 1. oktobra. ijijiimo 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ložni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul. 27. Auto dobro ohranjen, 4—6 sedežen, kupim. - Ponudbe z natančnim opison na: D. Pačnik, Laško. Elektromotor dobro ohranjen, od 5—10 KS z istosmernim tokom, kupim. Ponudbe takoj na Anton Pogorele, Struge, Dolenjsko. Hotel - Restavracija Pensijon ali sanatorij v Krapinskih Toplicah -vis-a-vis Kopališča - se oddaja v najem moderna zgradba brez inventarja; v pritličju zgradbe tri krasni veliki in 2 manjša lokala za restavracijo in kavarno: kuhinja, soba, soba za vratarja in vsemi ostalimi pritiklina-mi, v prvem nadstropju z modernim foerjem in hodnikom 10 velikih 8X8 m, 3 manjše 5X6 m, par-ketirane sobe, vse preskrbljene z modernimi pečmi (Kachel-ofen) in iestenci; podstrešne sobe za družino, dve veliki verandi, angl. kloseti, z vsem komfortom, klet, vodovod, vpeljana razsvetljava, telefon, kanalizacija, senčnat vrt, sadni vrtovi, postajališče auto-busa, zbirališče kulturnega društvenega življenja. Otvorjeno poleti in pozimi. Večletna pogodba. V poštev pridejo samo resni reflektanti z vso opremo. - Ponudbe poslati na Jurkovič, Zagreb, Prilaz 6. E322S Prostovoljna dražba kompletne kuhinje in raznega pohištva se bo vršila 2. oktobra od 9—12 dopoldne, Gorupova ulica 2/1, desno. Obrt Dijaki imajo pri nabavi čevljev 10% popusta pri: KOS, čevljar, Tržaška cesta -Stan in dom. Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje. Posoja in prodaja lasulje. . V zalogi šminke, krep, mastiks itd. Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje. Klinika puž. - Glave, roke, noge itd. Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje. Barvanje las, neškodljivo in neizpralno. Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje, Trajna ondulacija (Dauer-wellen) je slika naravnih valov. Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje. Vodna ondulacija s centralnim sušenjem. Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje. Moderna masaža mastnega in suhega obraza. Manikura. Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje. Lasni atelje. - Pocestne lasulje, kite. Šivilja vešča vsakega dela, moderniziranja oblek ia pla-ščev. Izdeluje tudi jnove. Se priporoča na daln po nizki ceni. - Ponudbe na upravo »Slovenca«; pod šifro »Samostojna«. I HKHBIISBSMMBI^KBB Na obroke kupite po originalnih cc-nah vse predmete, ako se obrnete na Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev, Ljubljana - Cigalc-tova ulica 1, Budilke poceni LJubljana Sv. Petru c. Novo došlih sezonskih fasonov KLOBUKOV in vsakovrst. čepic ima v zalogi po najnižjih cenah Svila oseh vrst kakor tudi TRPINOVO PLATNO po ceni se dobi o TEKSTILNEM BAZARJU. MARIBOR. Vetrinisha ulica štev. 15 Gledališki frizer R. GROBELNIK - Celje. Električno striženje las. Moderno britje brez mila, čopiča, vode. modistinja — MARIBOR — Stolna št. 2. Bufoo mm zajamčeno pristno, takojšnja dobava tudi po pošti, kakor oljnati bučna pogača in bučni otrobi Se priporoča I. Hochmiiller tovarna bučnega olja, Maribor, Taborska ulica 7. VELETRGOVINA s kolonijalnim in špecerijskim blagom v LJUBLJANI sprejme v stalno službo c a ioveniio Priporoča se delikatesna trgovina in zajutrkovalnica J. BUZZOLINI Ljubljana, Lingarjeva ul. (za škofijo). z dobrimi spričevali, ki je v kolonijalni stroki popolnoma verzirafl. — Pismene ponudbe z referencami na upravo »Slov.« pod šifro »Potnik« 10.770. Pri hiši sreskega poglavarstva v Konjicah s® oddajo takojšnja popravila strehe in oken Ponudbe na podpisano občino do 10. oktobra t. 1. Občina trg Konjice. Mušiceve vijoline so res dobre in poceni Prepričajte se v trgovini, Gregorčičeva ulica. Steklena ©peka strešna in zidna, plošče za tlakovanje vseh vrst se dobi le pri o s ta k L o Ljubljana Komenskega ulica štev. SO Telefon 3149 Beograd Carinska ulica br. 10 Telefon 3288 Vsesa zdravilstva DR. STANE VRHOVEC zobozdravnik se s 7. oktobrom 1929 naseli v Celju v novi hiši Mestne elektrarne (pri kroni) v l.nacL mmjtmim Otvoritev mesarije in prekajevainicei Maribor, Aleksandrova cesta 53 Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da odprem z dnem 1. oktobra t. 1. vis-a-vis glavnega kolodvora v hiši gostilne »Wilson« MESARIJO IN PREKAJEVALNICO Jožef Kliček, mesar in gostilničar Zapustila nas je v neizmerni bolesti naša zlata, predobra mamica oziroma babica, teta, sestra in tašča, gospa Eleonora Puppis n zasebnica dne 29. septembra 1929 ob pol 7 zjutraj v 86. letu, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb se bo vršil v torek ob pol 17 iz hiše žalosti na farno pokopališče. Gorenji Logatec, dne 29. septembra 1929. Globoko žalujoče rodbine: Puppis, Hočevar, Tivan in Vavrovsky, Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa ^rta Flals dne 28. t. m. ob 22 po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne bo v torek, dne 1. oktobra t. 1. ob 3 popoldne s Stare poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Soča, Želimlje, Ljubljana, 29. 9. 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala Vsem, ki so spremili našega nepozabnega očeta, soproga in brata, gospoda štihareža Koechlerjii revidenta {. ž. v p. k večnemu počitku, se tem potom iskreno zahvaljujemo! Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Debevcu za požrtvovalni trud v njegovi dolgi bolezni. Preč. g. kaplanu Milavcu za podeljena mu tolažila, č. g. župniku Erjavcu, domačemu č. g. župniku Klemenčiču, č. g. prefektu Kraljiču, preč. g. spiritualu Šimencu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi gg. iz zagrebške direkcije, ki so prišli, da spremijo pokojnika na njegovi poslednji poti. Iskreno zahvalo smo dolžni g. Pirjevcu, viš nadz. drž. žel. za poslovilni govor. Končno prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem in vsakomur, ki so na kakršenkoli način izkazali poslednjo čast blagopokojniku. Ig, dne 30. septembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Naročajte ,Slo venca11 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, brat, nečak oziroma rejenec V Avsec Črtomir lesni manipulant po kratki, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 22 let, dne 29. sept. 1929 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se bo vršil v torek, dne 1. oktobra 1929 ob 15 iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — ČeSnjica pri Železnikih, 30, septembra 1929. Avsec Anton, sodnik okrož. sodišča, oče. Marija roj. Simončič, mati. Demšar Franc in Demšar Leopoldina roj. Simončič, rejni starši. Dušan, Nada, Svctovit, Franci, Jovitn in Svetozar, bratje in sestri. Pogrebni zavod I. Gajšek, Vodmat - Ljubljana. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da jc naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Andrej Lcban zvaničnik drž. žel. dne 29. t. m. po dolgi, mukepolni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 1. oktobra 1929 °d 5 popoldne od hiše žalosti, Sp. Šiška — Mali dom št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 30. septembra 1929. Mestni pogrebni zavod. Žalujoči ostali.