Primorski dnevnik začel izhajati v Trstu . ' rnaia 1945, njegov Mredhotinjk PARTIZANSKI dnevnik pa 26. novem-Q a 1943 v vasi Zakriž nad riui nim' razmnožen na gostil. Od 5 do 17. se-mbra 1944 se je tiskal ‘■skarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-d ’ °d 18- septembra 1944 maja 1945 v tiskarni Pri iHenija<< P0d V°jskim n ' dni'- do 8. maja 1945 ki X osvobojenem Trstu, J. rJe .izšla zadnja števil-• Bil je edini tiskani par-‘zanski DNEVNIK v zabijanj Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 263 (13.494) Trst, sreda, 15. novembra 1989 Nova stranka ho odprla vrata vsem italijanskim levičarskim silam Occhetto napovedal izredni kongres na katerem bo KPI spremenila ime Nova demokratična in opozicijska sila bo zagovarjala premostitev blokov in zaprosila za vstop v socialistično internacionalo - V sami partiji so mnenja o spremembi imena dokaj deljena DUŠAN KALC To, kar je že nekaj dni lebdelo RIM - v>in o čemer so vsi govorili in ugibali, se je chet? z9°dilo. Komunistični tajnik Achille Oc-2not ° je napovedal revolucionarne pretrese lev'SV0Je stranke in znotraj vse italijanske ita|1Ce' kar bo seveda prineslo silovite pretrese s “lansko družbenonolitično živlienje splol ki ]?Z^ se J6 proces z nepredvidljivimi razpleti, n6 as neposredno spominja na vrtoglave in vz-tUj7lr(i,iVe procese na Vzhodu in ki je v bistvu evf1 niihova posledica. Prav tako kot v vzhodno-mjs°Pskih državah, kjer ne utegnemo dodobra že J . 0 dojeti in razumeti ene spremembe, pa se tudi 8V* druga, še korenitejša od prve, tako smo SVet v največji komunistični partiji zahodnega j? Priča zgodovinskim spremembam. SVQj tounistična partija Italije naj bi spremenila italr lrne' kar že toliko časa zahtevajo nekatere šy lanske politične sile s Craxijem na čelu. Taktu bi°tnamred Occhetto vi nameni. Vendar glavna Uem Sjv?na novost še zdaleč ni v tem formalistič-vra- dejanju, temveč v dejstvu, da bo KPI odprla obliv Vsein levičarskim silam v Italiji in se pre-združ°Va*a v n®ki nov politični subjekt, ki naj bi racijZeVa^ vse tiste ljudi, ki verjamejo v demok-Uost \ SVododo, napredek in družbeno pravič-' V ta namen naj bi se takoj pričela ustanov- na faza, v kateri bi se odprla posvetovanja po federacijah. Zaključke posvetovanj naj bi proučil centralni komite, ki naj bi nato, predvidoma že v začetku prihodnjega leta, sklical izredni kongres. Vse to je včeraj napovedal komunistični tajnik med tiskovno konferenco, ki jo je improviziral med dopoldanskim in popoldanskim delom seje vodstva stranke, na kateri je predlagal prav te spremembe. Premostitev blokov in kontrapo-zicij; premostitev logike in politike, ki sta sad odločitev v Jalti; začetek ustanovne faze, ki naj bi dosegla svoj vrh na izrednem kongresu, s katerega bi izšla nova demokratična in opozicijska formacija; odpiranje levičarskim silam, ki niso ne s Craxijem ne s KD, a se strinjajo s partijo glede velikih bitk za demokratizacijo in družbeni razvoj; organski odnos s socialistično internacionalo; sprememba imena - to so glavne točke načrta, ki ga je Occhetto predložil vodstvu stranke v razpravo. Razprava pa je pokazala, da velika večina vodstva sprejema Occhettove spremembe. Nasprotujejo ji le predstavniki levice. Armando Cos-sutta je izjavil, da ne verjame, da so komunisti v partiji pripravljeni odpovedati se temu, da bi bili še naprej komunisti in se tako tudi imenovali. Med včerajšnjo razpravo je bil odločno proti Oc-chettovemu predlogu Lucio Magri, za katerega NADALJEVANJE NA 2. STRANI Upravni svet RA I izrekel zahvalo Biagiu Agnesu RIM Upravni svet RAI je včeraj zvečer z večino glasov sprejel dokument, ki ga je predložil predsednik Manca in v katerem se izraža obžalovanje zaradi odstopa generalnega direktorja Agnesa, kateremu pa so istočasno izrekli vse spoštovanje in zahvalo za opravljeno delo. Za ta dokument je glasovalo osem svetovalcev upravnega sveta: 3 socialisti, 3 demokristjani in po 1 liberalec ter socialdemokrat. Upravnemu svetu RAI pa so predložili še dva dokumenta, ki pa nista bila sprejeta. Prvega so predložili preostali trije svetovalci KD, drugega pa komunisti. Oba dokumenta sta dobila po tri glasove. Upravni svet o samem odstopu generalnega direktorja Biaga Agnesa dejansko ni razpravljal, ker to pač ne sodi v njegove pristojnosti. Upravitelji RAI so obravnavali le položaj, v katerem se je državna radiotelevizijska mreža znašla po Agnesovem odstopu. Glede sprejetja odstopa pa je pristojen IRI, ki na skupščini delničarjev tudi imenuje generalnega direktorja RAI. V sprejetem dokumentu upravni svet RAI izraža tudi željo, »da bi vse pristojne oblasti čim prej sprejele vse ustrezne ukrepe, s katerimi bi premostili težave, do katerih je v RAI v zadnjem obdobju prišlo, in bi tako tudi ustvarili nove ugodne pogoje, ki bi zagotavljali močno javno radiotelevizijsko službo, kot jo vsi v državi tudi potrebujejo.« Novo ime za KPI deli politike Za mnoge prihaja Occhettova izbira odločno prepozno Nepričakovana napoved v senatni ustavni komisiji Maccanico bo v petek predložil vladi osnutek zaščitnega zakona spr ^ Napoved, da bo Komunistična partija ne/šp,eni^a Jme ie' razumljivo, naletela na najrazlič-nih jeQkcije tako v partiji sami in njenih periferič-°dipltrukturah, kot v ostalih italijanskih strankah, sekcrla pa /e tudi ze v tuiini- Zlasti periferične «oqq f se nahajajo pred težko nalogo, saj za marsi-jevppta^a sPrememba ne bo neboleča. Številne kra-rhernhSeI Več*na strinjala z novim imenom, v nasprot-”0dlodn pa ie reagiral član vodstva Lucio Magri. Proti ni ° nnSProtlljem tej izbiri in bom zato glasoval Pačno r PrePriean sem, da bodo naši ljudje to na-kritiko »az,U7,e^' sai v resnici ne gre za radikalno ’n°kratifia^tarPemu socializmu in tudi ne za dele sam n izbiro,« pravi Magri. »Occhettova izbira š‘evi%° duzorna sp ' ................. sprememba, za katero se skrivajo u°v, ki r>aSH' ne na zadnie tudi zasledovanje uspe-sprernernh' bodo vselej kratkotrajni.« Odločno proti Vendar ip1 lrne1a pa so zlasti starejši komunisti, P>acia \J , mogoče tudi med mladimi, med temi je “itna Kpi ?nt, zaslediti precejšnjo zaprepadenost, saj n° irne ni dmge nerešene probleme, zato nje- ie le, p°rlani se ni prenaglil z ocenami, dejal !° stori/o n zeii]° komunisti zamenjati ime, naj pač °Cenii or„, sednik vlade Andreotti prav tako ni SQr vprai , . ove odločitve, »saj njega ni nihče niče-Vselei.K In komunisti so naredili vse sami, kot TSi Is ^ račun i m — — - _ 17 j i.. j..1 r s-* / *- j Pikri preriipr ki je »kot sicer vse ostale, lyr°pski vzhnnaiPn,do za novostmi, ki jih že osvojil dQJe vtis da PrePogosto zamuja priložnosti in es in dokonnr, °P iastnih izbir, zato dvomim, da bo ir°rnita. Za tai^iJ^Tnt,T^ala. vezi s preteklostjo,« meni “e predstavlin Altissima pa sprememba ime-jedjCQ d J Prav nobene novosti, saj je le po-Jiigrali tako v E °™embneiših dogodkov, ki so se "Pena Se v ^opr kot v sveta Tajnik DP Russo VMdvsem za Drnhio S sPrememk>o imena, saj »gre &e, g«%0P1o ‘ZJSebT in ne oblike m ™P°- °Prezne iŽiavl n naIe*el na velik odpor pri Kpk,b komunistov kN pr!h°ia>° tudi iz vrst fran-stor fe ni menjaln im med drugim opozarjajo, da Kar m te9a tUdi ^ namerava nist V/indikatueccnhaian'e P° ,e novo ime Povzro- Štet ssaatrs _ve“' *» m » SSfftiSt SZ DUŠAN KALC RIM — Minister Antonio Maccanico je včeraj sporočil, da bo na prihodnji, to je petkovi, seji ministrskega sveta na dnevnem redu razprava o vladnem zakonskem predlogu o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To je sporočil na seji prve komisije za ustavna vprašanja v senatu, in sicer v okviru krajše razprave o zakonskem osnutku komunističnih senatorjev Nerea Battella in Stojana Spetiča, ki predvideva uvedbo poenostavljenega postopka za vrnitev izvirnih slovenskih imen in priimkov, ki so jih poitalijančili v času fašizma. Glede tega osnutka je minister Maccanico dejal, da se vlada z njim strinja, hkrati pa je, kot rečeno, napovedal predložitev slovenskega zaščitnega zakona na petkovi seji vlade. Vest je vsekakor vredna zanimanja, ker pomeni, da se bo vendarle premaknil toliko pričakovani postopek za uzakonitev in uveljavitev naših pravic, ob njej pa se avtomatično odpre vprašanje: »Kako to, da minister Maccanico ni pozval predstavnikov slovenske manjšine na posvet pred dokončnim oblikovanjem zakonskega predlo- ga in njegovo predložitvijo ministrskemu svetu, za kar se je bil obvezal in za kar se je še pred njim obvezal sam ministrski predsednik Giulio Andreotti?« To vprašanje je ministru za ustavna vprašanja in deželne zadeve zastavil med včerajšnjo sejo senatne komisije senator Stojan Spetič, ki je med drugim poudaril, da z zaščitnim zakonom ne gre izgubljati več drugega dragocenega časa. Minister je odgovoril, da ni časa za posvetovanja, ker bi to v sedanji fazi pomenilo nova zavlačevanja. Bolje je torej takoj sprožiti postopek, nakar bo med parlamentarno razpravo v ožjem odboru senatne ustavne komisije dovolj časa in priložnosti za poglobitev vsebine zakonskega predloga. Kakšen je pravzaprav ta predlog? Je bil občutno spremenjen v primerjavi s tistim zakonskim besedilom, ki ga je Maccanico-vo ministrstvo izoblikovalo spomladi in o katerem bi se morala izreči De Mitova vlada, če bi jo seveda prav takrat ne zrušili? Tudi to vprašanje mu je zastavil Spetič in tudi v tem primeru ni bil odgovor najbolj spodbuden. Bistvenih sprememb namreč naj bi ne bilo. Zakonski predlog, o katerem bodo v petek razpravljali Andreotti in njegovi ministri, je torej v bistvu kopija prej- šnjega predloga, ki ga je naša narodnostna skupnost ocenila skrajno negativno. Tudi glede tega bodo spremembe možne v teku parlamentarne razprave, zatrjuje Maccanico, kar pa za nas ne more še biti velika tolažba. Tretje vprašanje zadeva finančno kritje zakonskega predloga o zaščiti Slovencev. Kot vemo, so iz finančnega zakona črtali za prihodnje leto postavko, ki je predvidevala finančna sredstva za slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji. Minister Maccanico pa tudi v tem pogledu ni pesimist, češ, za to bomo na kakšen način že poskrbeli. Kakšni so mimo Maccanicovih izjav realni nameni Andreottijeve vlade, bomo videli v petek. Glavno je seveda to, da se čim-prej omogoči parlamentarni postopek in da bi ne prišlo spet do novih zastojev in zavlačevanj, na katere smo bili vsa ta leta vajeni. Na to nevarnost opozarja tudi sen. Spetič, ki v svoji izjavi za tisk med drugim obsoja dejstvo, da se tej vladi ni zdelo umestno spoštovati obveze o posvetovanju z manjšino, kar je seveda do te manjšine skrajno omalovaževalno. To vzbuja tudi zaskrbljenost, dodaja Spetič, da bodo skušali vsiliti takšen normativ, s katerim se ne strinjamo. Prijateljska nogometna tekma »Azzurri« danes proti Angliji □ D O Proti slovitemu nasprotniku Jugoslavija zadovoljila v Braziliji NA 10. STRANI 17. decembra v Čedadu prvi občni zbor SKGZ v Benečiji NA 2. STRANI □ □ □ Posvet o tržaškem kmetijstvu NA 4. STRANI Lech Walesa v Ameriki Na povabilo predsednika ameriškega sindikata ALF -CIO Kirklanda je v ZDA prispel na obisk Lech VValesa. Oba je sprejel tudi predsednik Bush, ki je VValeso tudi odlikoval z medaljo svobode (Telefoto AP) • Occhetto napoveduje spremembo imena NADALJEVANJE S 1. STRANI je sprememba imena predvsem simbolično dejanje. Partija kot antagonistična sila bi se s tem ošibila. V trenutku, ko razburkani Vzhod glasno zahteva več pluralizma, bi KPI s takšno odločitvijo dejansko prispevala k oženju pluralizma v Italiji. Z navdušenjem pa so Occhetto-vo odločitev sprejeli zlasti partijski voditelji mlajše generacije. Veltroni je včeraj izjavil, da spremembe v KPI ne zadevajo samo njenega imena, temveč so veliko bolj ambiciozne. To pomeni oblikovanje nove demokratične, liberalno socialistične politične sile. Skoraj popolno soglasje je čutiti v sindikalnih vrstah, precejšnje razlike v mnenjih pa se kažejo med parlamentarci. Medtem ko senator Maurizio Ferrara meni, da je komunistična izkušnja opravila svoje tako na Vzhodu kot na Zahodu, je za znanega književnika Paola Volponija, ki med drugim nima strankarske izkaznice, Occhettova poteza povsem odveč in sprememba tako slavnega imena se lahko izkaže celo za škodljivo. Za mnenje smo vprašali tudi slovenskega senatorja Spetiča, ki pravi, da je zgrešeno povezovati odločitve z dogajanjem na Vzhodu, kajti to, kar se dogaja na Vzhodu je dejansko rezultat stališč in vrednot, ki jih je ravno KPI prispevala k tej evoluciji od Jalte in preko Berlingu-erja do današnjih dni. In zato se komunistom ni sramovati svojega imena. Vladna pomoč dejavnostim na Jadranu RIM — Vlada ima resen namen, da v najkrajšem času odobri zakonski osnutek, s katerim naj bi bila dodeljena sredstva za podporo proizvodnim dejavnostim na Jadranu. Besedilo je bilo pripravljeno že avgusta, v času najhujšega cvetenja morja, zdaj pa je ostalo edino nejasno še, kakšno obliko naj bi imel organ, ki bi bil pristojen za izvajanje zakona. 'O tem osnutku so včeraj razpravljali na pobudo podtajnika pri predsedstvu ministrskega sveta Cristoforija, srečanju pa so prisostvovali še minister za trgovsko mornarico Vizzini in za turizem Carraro, predstavniki ministrstev za prevoze, javna dela in okolje ter predstavniki poslanskih komisij za proizvodne dejavnosti in okolje. Za izvajanje zakonskega osnutka je predvidenih 445 milijard (v prvotnem besedilu je bilo predvidenih le 275 milijard), že danes pa bosta o njem razpravljali poslanski komisiji za proizvodne dejavnosti in varstvo okolja. Po srečanju je bil podtajnik pri predsedstvu Cristofori precej zadovoljen, čeprav je časa za odobritev osnutka malo. V poslanski zbornici bi moral biti namreč odobren pred začetkom razprave o proračunu, ki se bo začela čez teden dni. Vizumi za vstop v ES za države tretjega sveta? BONN — Pet držav Evropske skupnosti se je dogovorilo, da bodo izenačile svoje nacionalne predpise o vizumih za državljane držav tretjega sveta, da bi s tem ustvarile skupno »zunanjo mejo« in ukinile medsebojne obmejne kontrole. Gre za ZRN, Francijo, Nizozemsko in Luxemburg. Te države so 14. junija 1985 podpisale sporazum, s katerim so začele odstranjevati medsebojne mejne kontrole. Kot so včeraj uradno sporočili, so na sestanku pristojnih ministrov in državnih sekretarjev teh držav v Bonnu dosegli dogovor o nujnosti skupnih ukrepov za uresničevanje sporazuma. Odločili so se, da bodo sestavili skupni katalog, v katerem bi razvrstili države zunaj Evropske skupnosti, katerih državljani bi morali imeti vstopni vizum za teh pet držav. Bolje obveščeni navajajo, da še ni jasno, kakšen bo režim za državljane Jugoslavije in Madžarske. Baje je Francija ena od petih držav, ki zahteva vizume od Jugoslovanov in želi, da to obveznost uvedejo tudi ostale štiri. Z Jugoslavijo ZRN trenutno nima pravno urejenega režima vizumov. Bonn se je konec marca enostransko odrekel 20 let staremu medvladnemu sporazumu o medsebojnem ukinjanju vstopnih dovoljenj, vendar vizumov za Jugoslovane ni uvedel. Skupščina SFRJ je s spremembo zakona o vstopu in gibanju tujcev prepustila zveznemu izvršnemu svetu odločitev o tem, za katere tuje državljane je vizum obvezen. Glavni odbor kritično in avtokritično o položaju Slovencev 17. decembra v Čedadu prvi občni zbor SKGZ v Benečiji TRST — Občni zbor Slovenske kulturno-gos-podarske zveze bo 17. decembra v Čedadu. Tako je v ponedeljek na predlog izvršnega odbora sklenil glavni odbor SKGZ. Občni zbor, ki bo imel izrazito delovni značaj, čeprav se bodo na njem spomnili tudi 35-letnice delovanja organizacije, bo prvič v zgodovini SKGZ v videmski pokrajini. Seja glavnega odbora je v marsičem anticipi-rala vprašanja in dileme, ki bodo še podrobneje razčlenjene na decemberskem občnem zboru. Izziv za to je dal predsednik Klavdij Palčič, ki je v svojem poročilu odkrito kritično zajel sklop žgočih vprašanj. Izhajal je iz ugotovitve, da SKGZ ni strankarska organizacija in njeno poslanstvo je zavzemati se za uresničitev bistvenih interesov slovenske narodnostne skupnosti. V pogledih in predlogih za reševanje teh vprašanj se pogledi raznih komponent ne razlikujejo, kljub temu pa je enotno nastopanje Slovencev v Italiji zelo težavno. Glavno krivdo za tako stanje je Palčič pripisal strankam, ker marsikdaj strankarski interesi prevladajo nad skupnimi interesi narodnosti. Potem ko je naštel vrsto primerov, v katerih je ta nedoslednost prišla do izraza, je poudaril, da namerava SKGZ še z večjo jasnostjo zavrniti vsakršno dejanje, ki bi zaradi pristranskosti škodovalo splošnim koristim slovenske narod- nostne skupnosti. Palčič se je zavzel za politični boj s spoštljivim odnosom do slovenske stvarnosti, ki so jo vsakovrstni pritiski in ustrahovanja preteklosti in tudi prefinjena pogojevanja sedanjosti težko zaznamovala. Ob koncu se je dotaknil tudi procesa zbliževanja v skupnosti Alpe-Jadran in štiristranskega sestanka v Budimpešti. Gre nedvomno za pozitivne procese, ki pa imajo tudi nekatere negativne plati kot na primer dejstvo, da je na zadnjem srečanju predsednikov AJ o manjšini govoril koroški deželni glavar Jorg Haider in da je ob sestanku v Budimpešti italijanski zunanji minister sprejel predstavnike Liste za Trst. V razpravi so se diskutanti vsaj delno odmaknili od smeri, ki jo je nakazal predsednik in usmerili kritično razmišljanje bolj navznoter. V svojem razmišljanju so vsi izhajali iz burnih sprememb, ki smo jim priča v regionalnem in širšem evropskem prostoru in o vprašanjih, ki jih to spreminjanje odpira tudi za Slovence v Italiji. Odločilno za obstoj in razvoj manjšine, je bilo poudarjeno, bo vprašanje kakovosti dela in na tej poti si mora SKGZ izoblikovati lastno, avtonomno pot in prevzeti pobudo v svoje roke. (Na vse to se bomo vsekakor še povrnili z izčrpnim povzetkomPalčičevega poročila in razprave.) Vladni komisariat zavrnil prošnje v slovenskem jeziku Nesprejemljivo zapostavljanje slovenščine TRST — Medtem ko je razpravljal o skorajšnjem občnem zboru, se je glavni odbor SKGZ moral spoprijeti z zopetnim primerom zapostavljanja slovenskega jezika. Po deželni vladi je namreč tudi vladni komisariat sklenil, da bo na osnovi deželnega predstavništva računskega zbora zavrnil nekatere prošnje za podpore, ki so bile napisane v slovenskem jeziku. Negativni odgovor je prvo dobilo Slo; vensko planinsko društvo, kateremu je vladni komisariat sporočil, da mora predstaviti pr°' šnjo za pripevek v italijanskem jeziku, ker »po veljavni zakonodaji in po členu 6 ustave v deželi državni uradi ne morejo sprejemati prošenj, ki niso napisane v uradnem jeziku države«. Glavni odbor je ostro obsodil stališče vladnega komisariata in ga ocenil kot kršitev pravice Slovencev, da tudi v odnosu s pred; stavniki oblasti uporabljajo svoj jezik. Tudi ta odklon se uokvirja v poskus oženja že veljavnih pravic in je v nasprotju z duhom in črko obvez, ki jih je Italija sprejela z lastno ustavo in z mednarodnimi pogodbami. Nepredvideni dogodki v Vzhodni Nemčiji povzročajo preglavice Evropski skupnosti ŽENEVA — Evropska skupnost bo svoje integracijske procese, ki so jim nedavni dogodki v Nemški DR dodali ščepec negotovosti, skušala rešiti z »gastronomskim vrhom«. Frangois Mitterrand, ki do konca leta predseduje dvanajsterici, je predsednike vlad ali držav v soboto povabil na delovno kosilo v Elizej, kot trinajsti udeleženec pa se jim bo pridružil šef bruseljske komisije Jacgues Delors. Na tem vrhunskem srečanju, ki je komaj tri tedne pred rednim sestankom (8. in 9. decembra v Strasbourgu), naj bi po elizejskem uradnem sporočilu »razpravljali« o najnovejšem razvoju dogodkov v Evropi«, dejansko pa želi Frangois Mitterrand s to diplomatsko potezo brez primere preprečiti neugodne posledice berlinskih dogodkov za koledar zahodnoevropskih integracijskih procesov. Idejo o neformalnem posvetu sta sicer pretekli četrtek dala španski ministrski predsednik Felipe Gonzalez in njegov irski kolega Charles Haughey, v nedeljo pa jo je - kot pomenljivo lekcijo nasledniku - omenil tudi bivši francoski poglavar Valery Giscard d'Estaing. Temu idej očitno ne manjka, kajti včeraj je predlagal, naj bi o nemškem problemu razpravljal tudi evropski parlament. V Elizeju kajpak zavračajo vsakršno podtikanje, da je nekdanji stanovalec vplival na Mitterrandovo odločitev. Morda jo je le pospešil, kajti socialistični predsednik se dobro zaveda nevarnosti, ki jo nemški problem utegne rinesti strasbourškemu vrhu, ko naj i se dogovorili o naslednjih fazah gospodarske in denarne unije ter o socialni listini, torej ključnih točkah Mitterrandovega programa šestmesečnega predsednikovanja v ES. Kljub glasnim izrazom zadovoljstva ob spremembi vzhodnonemške politike je »rušenje berlinskega zidu« Franciji povzročilo kup skrbi. Helmut Kohl je od Frangoisa Mitterranda zahteval, da »nemško vprašanje« postane osrednja tema strasbourškega vrha. To bi ustrezalo predvsem Margaret Thatcherjevi, ker bi lahko »ad infinitum« preložila razprave o denarni uniji (zaradi nesoglasij v londonski garnituri je s hrupom letel Nigel Lawson) in socialni listini. Toda tudi Helmut Kohl, ki je bil doslej zavzet pristaš integracijskih procesov, se polagoma hladi. Njegovo pozornost preusmerjajo prav dogodki v Nemški DR. Evropska skupnost naj bi premagala razbremeniti zahodnonemška prizadevanja za gospodarsko pomoč vzhodnonemškim reformistom, kajti le tako je mogoče ustaviti nadaljnji dotok beguncev. Poleg tega je vzhodnonemška politika odpiranja, če se bo kajpak nadaljevala, nov element, ki ga je treba upoštevati pri kovanju politične strategije za parlamentarne volitve v ZRN (oktobra 1990), ki bodo odločale o usodi sedanje bonske koalicije. Če bi torej med sobotnim kosilom Mitterrandu uspelo demontirati nemško bombo, bi strasbourški dnevni red razbremenil točke, ki utegne postaviti na glavo začrtano (in težavno) razpra- BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek je včeraj sprejel delegacijo OECD, ki jo vodi generalni sekretar Claude Paye. Gospod Paye je ugodno ocenil prizadevanja Jugoslavije za uresničevanje gospodarske reforme. Poudaril je, da je stabiliziranje gospodarskega položaja in zmanjševanje hiperinflacije prvi pogoj za nadaljnji vo o nadaljnjih fazah integracijskih procesov. Predsednik bruseljske komisije Jacgues Delors je z neverjetno hitrostjo izdelal predlog nadaljnjega razvoja Evrope v koncentričnih krogih, ki bi določenim državam Vzhodne Evrope omogočal, da se vključijo v procese, ki potekajo v dvanajsterici, pri čemer tudi morebitna nemška združitev ni zanemarjena možnost. Delorsova koncepcija, za katero stoji večinsko mnenje bruseljske komisije, da je treba Nemško DR vzeti v poštev pri kovanju strategije sodelovanja z Vzhodom (poleg že določenih kandidatov Madžarske, Poljske in Sovjetske zveze), navsezadnje ustreza Frangoisu ekonomski razvoj Jugoslavije. Predsednik Drnovšek je gosta seznanil z oceno predsedstva SFRJ o vzrokih ekonomske krize v Jugoslaviji in z najnovejšimi ukrepi, usmerjenimi k zmanjševanju hiperinflacije. Ugodno sta ocenila sodelovanje med Jugoslavijo in OECD in opozorila na drobne možnosti za njegovo izboljšanje. Odprli slovenski knjižni sejem LJUBLJANA — Včeraj so v ljubljanskem Cankarjevem domu slovesno odprli 9. slovenski knjižni sejem, ki je letos posvečen 300-letnici Slave Vojvodine kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Slavnostni govornik je bil Jože Smole, predsednik slovenske socialistične zveze, ki je ocenil pomen tega "velikega besedila" in se hkrati zahvalil vsem, ki so dali pobudo, da se v slovenskem jeziku objavijo Valvazorjeva dela, kar je eden največjih podvigov slovenske kulturg. »Prepričan sem,« je dejal Smole, »da bo slovenska javnost zavzeto podprla veliki projekt in da bodo mnoge delovne organizacije ponudile materialno pomoč za njegovo uresničitev,« Kljub temu da se tokratni knjižni sejem dogaja v času najhujše gospodarske krize, je vendarle spodbuden podatek, da je letošnja prireditev tako v prodajnem kot v razstavnem delu celo bogatejša od tiste iz leta 1987 (knjižni sejem je bienalna manifestacija). Sejem bo spremljalo 52 različnih dogodkov: poleg rednih časnikarskih konferenc bo tu še cela vrsta srečanj, razstav in pogovorov, podelili pa bodo tudi nagrado 9. knjižnega sejma za najboljši slovenski prvenec zadnjih dveh let ter Schwentnerjeve plakete in priznanja knjigam in knjigarniškim kolektivom, za povrh pa tudi krilatega leva za najboljši tiskarski podvig. Sejem bo odprt do 20. novembra, ko ga bodo sklenili z zaključnim literarnim nastopom slovenskih pesnikov in pisateljev. (Z. Š.) Drnovšek sprejel delegacijo OECD Izjave Slobodana Miloševiča tiskovni agenciji Reuter Če bom izgubilbom pustil politiko BEOGRAD — »Kontroverzni srbski lider Slobodan Miloševič, ki je osumljen, da želi vladati vsej Jugoslaviji, je v soboto izjavil, da bo pustil politiko, če bo izgubil na prvih volitvah za predsednika v Srbiji, odkar so pred 44 leti komunisti prišli na oblast,« piše britanska agencija Reuter o intervjuju, ki ji ga je dal Miloševič. Kot poroča agencija, je Miloševič dejal tudi: »Nisem profesionalen politik. A kaj je bolj logično, kot da se človek vrne k tistemu, kar je profesionalno sposoben delati, če se njegova politična funkcija konča.« »Severozahodni republiki, Slovenija in Hrvaška, sta obtožili Miloševiča, da želi zamenjati pokojnega jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita, ki je bil 35 let nesporen vladar države,« piše Reuter. »Jaz ne želim zamenjati Tita,« je rekel Miloševič. Zavrnil je obtožbe, da želi izkoristiti dejstvo, da 2,5 milijona Srbov živi v sosednjih republikah Hrvaški in Bosni, da bi postal mogočnik. »Srbija ni ravnodušna do usode Srbov zunaj Srbije, iskreno pa verjamem, da bomo znotraj Jugoslavije legalno in pravično rešili ta vprašanja,« je dejal Miloševič. »Alternativne skupine in intelektualci,« dodaja agencija, »so pozvali ljudi, naj v nedeljo bojkotirajo volitve, ker je bilo samo komunistom dovoljeno kandidirati. V Sloveniji je drugače, saj bo imela marca naslednje leto volitve, na katerih bo sodelovalo več strank.« »Res je, da se nismo povsem rešili starega volilnega sistema,« je izjavil Miloševič, ki je prepričan, da bodo pomanjkljivosti odpravljene s prihodnjimi spremembami ustave. »Miloševič ima na neposrednem tajnem glasovanju tri nasprotnike. To so Zoran Pjanič, Mihalj Kertez in Miroslav Djordjevič, vsi trije člani srbskega vodstva. Malo je verjetno, da bodo od sedmih milijonov volilcev dobili pomembnejše število glasov,« piše Reuter. »V demokratični družbi lahko vsak izgubi,« je izjavil Miloševič. Reuter dodaja, da so maloštevilni tisti, ki pričakujejo, da bo Miloševič v nedeljo izgubil, ni pa verjetno, da bo dobil podporo med 1,7 milijona pripadnikov albanske narodnosti v srbski avtonomni pokrajini Kosovo. Letos je v nemirih na Kosovu umrlo 28 ljudi, Slovenija in Hrvaška pa sta kritizirali Miloševiča zaradi ostrih ukrepov proti albanskim separatistom, (dn) Mitterrandu, deloma, ker odvrača . varnost pretirane pozornosti jj Nemčiji ob nepravem času, pa 1 e, ker sovpada z njegovo strategijo P°L. zovalca dveh delov naše celine. N ,g sezadnje Mitterrand še letos načrt obisk pri Egonu Krenzu. .j Iz kočljivega položaja, ki je nas ob koncu tedna, ko je francoska 1^. V ie iin obiskom na Danskem skušal rešiti nost opazila, da pariške politične i ciative zaostajajo za pozdravnimi m vami ob berlinskih dogodkih, se ,L Frangois Mitterrand že pred petko . ugotovitvijo, da je treba najti novo liko sodelovanja v Evropi. . BOŽO MAŠANOVIC tržno obvestilo ■ kremo1'3 Iz Basla nova iznajdba Plešavost: od upanja do gotovosti BASEL — Plešavost je v teoriji bolezen, ki se imenuj genetska alopecia. n Toda v praksi se nobe plešec ne čuti fizično bom ga. Resnični problem Pa L pravzaprav tisti, ki ga i313.1 skoraj plešasti in ki se boji] ' da bodo postali popolni Plei’ ci. Tisti, ki imajo šibke lase . jih vsako jutro štejejo m glavnikovimi zobmi. Prav te so pred kakim tom pritegnili za čudež označeni proizvodi, ki so P bajali iz Amerike: bila s° zdravila z učinkom siste 0 skega širjenja žil, ki s°rgSt dolgi uporabi povzročala . dlačic, le-te pa so se P° . krepile. Vendar so se up° niki teh proizvodov kma zavedli, da ie njihova UP rIl6 - -ppej stranske učinke, še P° zavedli, da je njihova ba stranske učinke, se prkoIn. povezane s krvnim Prit1®. upi Danes pa imajo tisti, grozi neustavljiva Ples v0je kakšen razlog več za j. upanje. Iz sosednje Svic R 0. bajajo namreč spodbudo gj vice. V lekarnah je na P a nek proizvod kozmeti tipa, namenjen preprece a izpadanja las, ki učinkuje lasišče površinsko in sicih vzroča nezaželenih str ^e, učinkov. Edina preho ja-všečnost je rahla P°. eo0 eni sišča, ki pa izgine zeJA&. uri od aplikacije ProlZ. jejala Preparat, ki ga je b^pžb3 Labo, raziskovalna “ lKe, neke znane multma« .talj-je začel prihajati tu i po janske lekarne, kjer ‘f- ponj em iz dneva v dan vpraševanja. Italija naglo prodira na tržišči SZ in ČSSR MOSKVA, PRAGA — Italija naglo pospešuje so-e|ovanje z evropskim vzhodom. Družbi Fata Europe-?? Group (Div. Fataluminium) iz Turina in Borgo-Nova iz Alpignana (iz angleške grupe Turner & Ne-WaU) sta sklenili s sovjetskima podjetjema Autoex-P°rt in Kalinin sporazum o gradnji tovarne batov za avJom°bile in motocikle Ros-Ital v Rostovu (850 km Južno od Moskve). Italijanska stran se je obvezala, da 0 dobavila temu prvemu tovrstnemu kompleksu v ovjetski zvezi za 60 milijard lir strojev in opreme, ovarna bo razpolagala s kompletno in seveda avtomatizirano proizvodno linijo na visoki tehnološki rav-m. Stroji bodo stekli v zadnjem trimesečju leta 1990, a ^ teku dveh let naj bi v tovarni dosegli maksimalno Proizvodnost 6.000.000 batov na leto. Italijanski par-nerji bodo poskrbeli tudi za strokovno usposobljenje sovjetskih delovnih kadrov s tečaji, ki bodo tako v SZ Kot v Italiji. x Podobno joint-venture, tokrat s češkoslovaškim kodaexportom, je sklenil Italimpianti iz skupine IRI. re za pogodbo vrednosti čez 13 milijard lir, po kate-Po italijanska družba dobavila vse potrebno za pro-kvodnjo jekla po najsodobnejšem električnem siste-G.u jeklarni v Podbrezovi, kjer bodo tako odpravili .Martinove peči. Med italijanske dobave sodi namreč udi električna peč tako imenovane zadnje generaci- Po posvetu Japonska-ZDA-Kanada-EGS danes neformalna ministrska konferenca G ATT Med »štirimi velikimi« so še huda nesoglasja Skupna obveza, da se večstranska pogajanja v okviru "urugvajske runde" ugodno zaključijo do konca decembra 1990, toda žolčna debata o liberalizaciji storitev, ameriških enostranskih "sovražnih" ukrepih v smislu klavzule super 301, odpravi državnih subvencij kmetijstvu, investicijah, intelektualni lastnini in kleste-nju tarif: to je srž tridnevnega štiristran-skega posveta Japonska-ZDA-Kanada-EGS, ki se je končal včeraj, torej tik pred (današnjim) začetkom neformalne ministrske konference o "urugvajski rundi" v Tokiu. Slabe krvi je bilo torej veliko, čeprav je posvetovanje bilo v klimatskem letovišču Hakone, ki ljudi običajno pomirja. »Urugvajska runda se bo gotovo uspešno iztekla, za to pa je treba popraviti trgovska neravnovesja med posameznimi območji,« je prerokoval na tiskovni konferenci japonski minister za industrijo in zunanjo trgovino Hikaru Matsunaga. Evropsko gospodarsko skupnost je zastopal podpredsednik izvršne komisije Frans An-driessen, Združene države Amerike ministrica za zunanjo trgovino Carla Hills, Kanado pa minister za trgovino John Cros-bie. Mimo načelnih izjav je tridnevna diskusija seveda znova dokazala, če ne celo še zaostrila globoka nasprotja med "tremi velikimi". Japonska in EGS sta močno napadli Ameriko zaradi njenih enostranskih povračilnih ukrepov proti državam, ki naj bi uporabljale nelojalno trgovsko prakso -takšne represalije predvideva, kot je znano, samozvana klavzula super 301 - in ki so vrh tega "krive", da so predlagale razne tarifne olajšave. Potem so prišla na dan še nesoglasja med EGS na eni in Japonsko ter ZDA na drugi strani, sicer glede liberalizacije storitev: EGS predlaga neko vrsto recipročnosti, kar Japonci in Američani označujejo kot protekcionizem. Pač pa se je nekaj premaknilo v zvezi s sporom EGS-Japonska glede predpisa, ki odreja, da sme tuja družba znotraj dvanajsterice proizvajati samo pod pogojem, da vsebuje izdelek vsaj 40% evropskih sestavin; v nasprotnem primeru se proizvod obravnava kot uvoženo blago. Tokio že dolgo zahteva odpravo tega določila iz bojazni pred morebitno poostritvijo protekcionističnih mehanizmov nasproti japonskim podjetjem, ki delujejo v EGS. No, Andries- sen je obljubil Matsunagi, da je EGS "pripravljena proučiti manj obvezujočo formulo". Kako bodo nesoglasja, ki so spet planila na površje v Hakonu, vplivala na neformalno ministrsko konferenco predstavnikov Splošnega sporazuma o carinah in trgovini - G ATT, ki se bo začela, kot rečeno, danes v Tokiu? V krogih japonskega zunanjega ministrstva menijo, da je bilo to pričakovati, saj ni nobena skrivnost, da sodijo med sporne točke "urugvajske runde" v prvi vrsti kmetijski pridelki, tekstil, intelektualna lastnina, investicije in zaščitne klavzule. Treba bo torej veliko dobre volje pa tudi popuščanja oziroma kompromisov. Prav zato pa ministrska konferenca ne bo formalna, kar pomeni, da ne bo šlo za pogajanja, ampak le za prosto izmenjavo mnenj, za poskus opiljenja najhujših ostrin, kakršnega so prvič eksperimentirali lani v Islamabadu. Konference se bodo udeležili ministri iz 27 od skupno 100 držav članic G ATT; Italijo bo zastopal minister za zunanjo trgovino Renato Ruggie- ro' D. G. posli v industriji trikt-v. — Promet italijanskih indus-idliia l P0dietli in dotok naročil sta Podati • 08 Počasneje napredovala. Po ■>- - l*rh ISTAT je bil indeks prometa ko višji kot julija v (L Junija letos za Ptorri em juniju. Zaradi tega je rast kojj, v vseh prvih 7 mesecih bila ta v i 11,2% v primeri z 12,3% poras-Hejj, Prvih 6 mesecih nasproti ustrezaj l98Q0bdobju 1988' V času januar-ju-rasli 9 80 Posli na notranjem trgu po-Dohr Za 10.6%, na tujih pa za 13,7%. oz ° Je šlo zlasti s pisarniškimi stroji ( + 307o°i* za obdelavo podatkov kovin /“k Proizvodnjo in poiizdelavo skih ' V"^°/o) ter proizvodnjo kovin-lov (jzdelkov ( + 17,5%) in avtomobi- 1988, medtem 13,2% višji kor Kanadska provinca Ontario za globlje odnose s FJK VIDEM — Včeraj je bil na obisku v Furlaniji premier kanadske province Ontario David Peterson. V spremstvu številnih politikov in gospodarstvenikov se je sešel s predsednikom Dežele FJK Biasuttijem, ki je za to priložnost sklical izredno skupščino deželnega odbora v gosteh pri krajevnem županu Bressaniju, pa tudi s predsednikom videmskega združenja industrij cev Melzijem. Na razgovorih je prišla do izraza skupna volja po utrditvi in predvsem po raztegnitvi sodelovanja med Ontariom in Furlanijo-Julijsko krajino, na katero kanadska provinca izrecno računa tudi za prodor na vzhodnoevropska tržišča. Biasutti je v tej zvezi omenil predvideno izglasovanje zakona o obmejnih območjih. Glede dvostranskega sodelovanja se je ugledni gost zavzel predvsem za oblike skupnega dela na področjih visoke tehnologije in uporabnih znanstvenih raziskav. Govor je bil seveda tudi o evropski združitvi po letu 1992, ki nujo po poglobitvi sodelovanja samo še potrjuje. Odposlanstvo iz Ontaria si je tudi ogledalo videmski grad, mestno zgodovinsko jedro pa tudi univerzo, danes pa bo odpotovalo v Rim, kjer ga bodo sprejeli predsednik republike Cossiga, predsednik vlade Andreotti in papež Wojtyla, nazadnje bo se bodo gostje odpravili še v deželi Abrucij in Kalabrijo, kjer se bodo ravno tako seznanili s krajevno družbeno-gospodarsko stvarnostjo. Lloyd Adriatico poviša glavnico TRST — Upravni svet tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico je sklical za 28. december izredno skupščino delničarjev, na kateri bo predlagal zvišanje druž-bine glavnice s 40 na 61 milijard lir. Izdali bodo 20 milijonov navadnih delnic nominalne vrednosti 1000 lir z dodatkom 7500 lir in jih ponudili lastnikom na-vadnih in varčevalnih delnic v razmerju ene nove za dve stari; nadaljnji milijon delnic pa bodo namenili agentom in uslužbencem zavarovalnice. Nove delnice bodo prejemniki začeli uživati 1. januarja 1990. Deželna sredstva za mala podjetja TRST — Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je pooblastil izplačilo 1 milijarde in 321 milijonov lir prispevkov za finansiranje leasinških poslov, ki se jih lotevajo mala in srednje velika industrijska ter trgovska podjetja na ozemlju naše dežele. Prispevki znašajo 15% vrednosti nakupiljenih strojev oziroma opreme, izplačljivi so vsakih šest mesecev in to skozi ves čas trajanja leasinške operacije, vsekakor pa ne preko petih let. Ukrep sodi v sklop pobud za industrijski razvoj v deželi, ki jih predvideva deželni zakon 63 iz 1. 1976. Prispevkov bo deležnih 150 podjetij, od tega 12 na Tržaškem in 10 na Goriškem ter 61 v videmski in 67 v pordenonski pokrajini. D Banca Agricola NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE l Kmečka banka Gorica K : * 1 - „> " f “ “ , 1 -=*?] |» MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V «™.°’":K0T‘cue 10.11. 14.11 10.11. 14.11. ..... saAis rlsp-’:::::: Snia risP- nc .. sil, ;s*p- pinL p' nc ■. pina4a"!6.... pinas4" 6 Priv. ■ &c,e:,sp- S|pmuda risp. " B*P r'i»p,... N0*.:........ t0"l8u 40950 17500 10220 27500 12700 17650 7850 1947 1125 3020 3050 2230 2760 2770 1600 6780 3450 3500 2200 1275 2970 2640 355 3500 IIII1SII1III 41390 17500 10700 27500 12700 17960 7850 1942 1133 3070 3040 2300 2770 2750 1620 7000 3550 3600 2130 1250 2975 2640 362 3550 Fidis.............. Gerolimich......... Gerolimlch risp. . . . SME ............... Štet............... Štet W 10 ......... Štet W 9 .......... Štet risp.......... Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . Alt. Immobiliari ... FIAT............... FIAT priv.......... FIAT risp.......... Gilardini.......... Gilardini risp..... Dalmine............ Marzotto........... Marzotto risp...... Marzotto risp. nc . . 7030 116 88 4050 4320 3770 9280 3560 4400 10580 6555 6570 4605 3480 338 7090 8040 5430 7180 113 86 4100 4380 3780 9300 3540 4460 10732 6640 6610 4700 3630 340 7115 7800 5400 NEURADNO TRŽIŠČE 14.11. spr. % An^p^JljPUSTRlJA . KMETIJSTVO ^dann'ia Peruni- 11795 +0,98 7650 +0,79 1. C. C. u SO. PRO. ZOO Carnica Ass 820 1000 10900 825 1000 10800 MILANSKA BORZA; 14.11. spr. % Italcementi .... 117800 —0,51 Unicem .... 26450 —0,04 Unicem risp .... 13720 + 0,66 14.11. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% __ 98,60 BTP maj 1990 .......... 98,80 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,00 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . CCT ECU 1983/90 11,5% CCT ECU 1984/91 11,25% CCT ECU 1984/92 10,5% CCT ECU 1985/93 9% . . CCT ECU 1985/93 9,6% . CCT ECU 1985/93 8,75% CCT ECU 1985/93 9,75% CCT april 1992 10%_________ CCT julij 1992 IND......... CCT januar 1991 IND . . . CCT julij 1993 IND......... 99.90 100,85 102,70 101,00 97,10 98.90 96,20 99,55 94,65 97.75 99.75 98,30 —0,20 —0,15 + 0,10 —0,25 + 0,15 + 0,30 —0,10 —0,10 >tannaASS' risP Por. : . fa>ia ' • ........ C6a>'ord.......... 5iaAsrASS' belile KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI s- 1000 44280 39110 14120 1898 14201 41500 13570 fes*-........ "KS ........... Vo^pport.- Banr01 Pr'v.' cancod°R0m' "aliana i'' tet0'b 3 22000 17510 27500 12700 20995 17350 4855 2083 2620 64100 26600 + 0,64 + 0,28 —0,57 + 1,17 + 0,15 + 0,36 —0,07 —0,09 —0,18 + 1,03 —0,51 i>9rafUc Priv-cem0„.: ^ditoriale Calp 4750 + 1,06 Fidenza Vetrar 1000 7580 —0,25 Italgas 2759 + 0,73 Mira Lanza 58850 + 1,03 Montedison 1000 1965 + 0,67 Montefibre 1307 —0,61 Pirelli 3750 + 0,99 Pirelli risp 3040 + 0,20 Recordati ord 12610 + 1,12 Saffa 10755 + 0,51 Siossigeno 44000 —2,44 Snia BPD 2800 + 1,38 Snia Fibre 1665 + 2,15 Snia Tecnopolimeri .... 7040 + 0,57 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7060 + 1,88 Standa 30100 —0,50 Standa risp. port 12300 + 2,50 Alitalia cat. A 2205 + 1,15 Alitalia priv 1660 + 1,22 Italcable 16890 + 0,54 SIP 2975 —0,67 SIP risp. port 2649 + 0,34 Sirti 11250 —0,43 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 4710 +0,11 Tecnomasio............... 3193 +1,53 14.11. spr. % Bastogi 362 + 0,84 Bonifiche Siele 31850 -2,75 Bonifiche Siele risp 8840 —3,91 CIR - Comp. Ind. Riunite . 5030 + 3,50 CIR risp 4988 + 2,97 Golide 5010 + 3,02 Comau Finanziaria 3552 —0,36 Editoriale SpA 3500 — Euromobiliare 5975 —0,50 Ferruzzi Agric 2485 + 1,84 Fidis 7170 —0,14 Fimpar 2775 —0,18 Finarte 5570 —0,36 Fiscambi Holding 6490 — Fiscambi risp 2095 —0,71 Fornara 3245 + 0,09 Gaic 21900 — Gemina 2217 —1,47 Gemina risp 2290 —2,35 Gerolimich . 113,00 —1,74 Gerolimich risp. port. . . . 86,00 + 0,88 IFI priv 23450 + 1,74 IFIL fraz 6950 + 1,53 IFIL risp. port. fraz 3530 —0,56 Italmobiliare . 176500 —0,23 Pirelli & C 8660 + 2,12 Riva Finanziaria 8510 + 0,71 Sabaudia Finanziaria . . . — — Saubaudia risp. nc — — Saes 3080 + 0,98 SME 4040 —0,98 SMI Metalli 1300 — SMI Metalli risp 1100 + 1,20 SOGEFI 4805 — Štet 4380 —0,23 Štet risp. port 3805 + 0,26 14.11. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,85 — CCT februar 1991 IND . . . . 99,50 —0,15 CCT februar 1997 IND .... 93,30 — CCT junij 1993 CV IND . . . . 95,90 —0,05 CCT marec 1991 IND 99,50 — CCT nov. 1993 CV IND 96,80 + 0,10 CCT sept. 1993 CV IND ... 94,90 — CCT avgust 1992 IND 97,85 —0,05 CCT avgust 1993 IND 98,15 — CCT avgust 1990 IND 99,80 — CCT avgust 1991 IND 100,20 — CCT avgust 1995 IND 93,60 + 0,11 CCT avgust 1996 IND 93,00 — CCT april 1991 IND 100,45 + 0,05 CCT april 1995 IND 93,00 + 0,11 CCT april 1996 IND 93,10 — CCT december 1990 IND . . 101,20 — CCT december 1991 IND . . 100,05 —0,05 CCT december 1995 IND . . 94,95 + 0,16 CCT december 1996 IND . . 94,05 —0,05 j » 14.11. spr. % Tripcovich 9300 + 0,27 Tripcovich risp. nc 3540 + 0,85 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4460 —0,22 Calcestruzzi 17400 + 1,75 Cogefar 6457 + 0,58 Del Favero 6045 —0,07 Grassetto SpA 14690 + 0,62 IMM Metanopoli 1351 + 0,82 Risanamento Napoli 36925 —0,09 Vianini 3890 — MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3210 + 0,22 Danieli & C 8500 + 1,19 Data Consyst 10950 —0,26 Fiar SpA 21800 + 0,64 Fiat 10770 51,31 Fiat priv 6661 + 1,54 Fiat risp 6630 + 0,53 Franco Toši 30200 + 1,68 Gilardini 4699 + 1,05 Magneti Marelli 2110 + 0,96 Merloni 3120 + 0,32 Necchi ord 3500 —1,41 Olivetti ord 7870 —0,38 Olivetti priv 5000 —1,38 Pininfarina 13000 + 0,08 Rodriguez SpA 9750 —0,20 Safilo 10120 + 0,50 Safilo risp 10030 —2,62 Saipem 2370 + 0,64 Saipem risp 2330 —0,43 Teknecomp 1340 —0,74 14.11. spr. % CCT februar 1991 IND .... 101,05 — CCT februar 1992 IND .... 98,95 + 0,15 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND .... 96,30 + 0,10 CCT februar 1996 IND .... 94,60 + 0,11 CCT februar 1997 IND .... 93,40 + 0,05 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,05 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,20 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,95 — CCT januar 1991 IND 101,15 + 0,05 CCT januar 1992 IND 99,85 — CCT januar 1992 11% 97,60 + 0,10 CCT januar 1993 IND 98,45 —0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 95,00 — CCT januar 1997 IND 93,60 — CCT januar 1995 IND 93,10 + 0,05 CCT januar 1996 IND 94,15 — CCT julij 1990 IND 99,85 + 0,05 CCT julij 1991 IND 100,30 + 0,05 CCT julij 1995 IND 94,90 + 0,21 CCT julij 1996 IND 94,00 + 0,21 CCT maj 1991 IND 100,60 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 93,10 + 0,22 CCT maj 1996 IND 93,40 + 0,21 CCT maj 1997 IND 92,95 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,20 + 0,05 CCT marec 1995 IND 93,20 + 0,05 CCT marec 1996 IND 93,70 — CCT marec 1997 IND 93,35 — CCT nov. 1990 IND 99,90 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,20 + 0,10 CCT nov. 1991 IND 100,30 — CCT nov. 1992 IND 97,90 — CCT nov. 1995 IND 94,95 + 0,11 CCT nov. 1996 IND 93,55 — CCT oktober 1993 IND ... . 97,65 — CCT oktober 1990 IND 99,80 + 0,05 CCT oktober 1991 IND ... . 100,15 — CCT oktober 1995 IND 94,65 — CCT oktober 1996 IND ... . 93,25 + 0,05 CCT sep. 1990 IND 99,55 —0,05 CCT sep. 1991 IND 100,00 + 0,05 CCT sep. 1995 IND 93,80 + 0,16 CCT sep. 1996 IND 93,30 — CTS marec 1994 IND 73,40 — CTS april 1994 IND 73,20 + 0,07 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 101,20 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,70 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 104,70 —0,10 RENDITA — 35 5% 76,00 + 2,70 Zanimiv strokovni posvet pokrajinske uprave in krajevne univerze Tržaško kmetijstvo ne potrebuje obljub ampak stvarne posege za obstoj in razvoj Udeleženci posveta (zgoraj) in delovno predsedstvo (Foto Magajna) Tržaško kmetijstvo ima precej dobre razvojne možnosti, že leta pa živi v stanju velike negotovosti, ki izvira iz objektivnih razmer (zemljepisna omejenost teritorija in relativno malo rodovitne zemlje), a je tudi v marsičem odvisna od pomanjkanja politične volje, da bi ta panoga res našla dostojno mesto v tukajšnji gospodarski stvarnosti. Kako lahko človek postavi na noge tudi sodobno kmetijsko podjetje, investira svoj denar in življenjske sile, če mu bodo lahko jutri ali pojutrišnjim razlastili zemljo in tam zgradili poštni center ali kako drugo javno strukturo? O teh in podobnih aktualnih vprašanjih je tekla beseda na včerajšnjem posvetu o krajevnem kmetijstvu, ki ga je priredila Pokrajina v sodelovanju z univerzo, na podlagi zamisli nekdanjega odbornika za kmetijstvo Čoka. Njegov predlog je uresničil sedanji odbornik Cervesi, ki je med drugim povedal, da so strokovnjaki fakultete za ekonomijo in bla-goznanstvo pod vodstvom prof. Pres-tamburga izdelali širokopotezni načrt za zaščito teritorija in kmetijski razvoj v naši pokrajini. Učinkovitost včerajšnjega posveta bomo lahko preverjali na podlagi dejanj političnih oblasti in pristojnih krajevnih teles, če sodimo po vzdušju, ki je vladalo na Pomorski postaji, pa smo lahko glede tega zmerno optimisti, čeprav za omizjem ni bilo deželne uprave, ki ima na tem področju zelo važne pristojnosti. Posvet je uradno odprl predsednik Pokrajine Crozzoli, strokovni del razprave pa je uvedel odbornik za kmetijstvo Cervesi, ki je v svojem posegu dejansko priznal, da je v vsem povojnem času politika močno zanemarjala kmetijski sektor in da bo treba sedaj nekaj stvarnega ukreniti, da se bodo razmere izboljšale. Nato so sledila poročila univerzitetnih profesorjev Cal-zolarija, Giorgettija in Prestamburga, ki so z različnih zornih kotov osvetlili obravnavano tematiko, kot je v po- znejši razpravi kasneje naredila tudi prof. Pagninijeva, ki je govorila predvsem o vprašanju zaščite kraškega teritorija. Nekatera poročila smo že slišali na spomladanskem posvetu na tržaški univerzi, v tem sklopu pa je bil posebno zanimiv prof. Prestamburgo, ki je sicer s kančkom optimizma poročal o razvojnih perspektivah tržaškega kmetijstva. Drugi del posveta je uvedel predsednik Kraške gorske skupnosti Peče-nik, ki je obžaloval, da glede reševanja aktualnih vprašanj kmetijstva ni nobene koordinacije med raznimi ustanovami, pri čemer je pozval Pokrajino, naj sprejme dialog in sodelovanje pri načrtovanju kraškega parka. O tem vprašanju je govoril tudi deželni svetovalec SSk Brezigar, po mnenju katerega bo treba načrtovani park uravnovešeno vključiti v okolje in ob njegovih naravnih značilnostih zaščititi tudi človeško in narodnostno bogastvo Krasa. Brezigar je obžaloval odsotnost uradnih predstavnikov Dežele, kar je naredil tudi svetovalec KPI Budin, ki je med drugim omenil nevarnost, da bodo načrtovani veliki posegi na teritoriju, kot npr. sinhrotron, širjenje raziskovalnega centra in Sesljanski zaliv, škodili predvsem kmetijstvu. Tudi Budin se je zaustavil pri vprašanju parka, »ki si ga nekateri zamišljajo samo za zadostitev rekreacijskih potreb Tržačanov«. Tajnik Kmečke zveze Bukavec je bil mnenja, da je napočil skrajni čas za »močan« conski načrt za krajevno kmetijstvo. Po njegovem mnenju bo treba enkrat za vselej urbanistično zaščititi kmetijska področja, podobno kot se npr. dogaja z industrijskim sektorjem, v nasprotnem primeru bo naše kmetijstvom pod stalnim Damoklejevim mečem razlaščanj in urbanizacije. SANDOR TENCE Sončna in senčna plat konference Vprašanje rabe slovenščine v javnosti in pri poslovanju javnih uprav je, kot znano, izključno politične narave. To je jasno prišlo do izraza tudi na včerajšnjem posvetu o kmetijstvu, na katerem je Pokrajina hvalevredno poskrbela za simultano prevajanje. Slovenski diskutanti, ki jih ni bilo malo, so brez težav lahko govorili v slovenščini, someščani italijanske narodnosti pa so jih istotako brez težav lahko razumeli, čeprav s pomočjo prevajalca. Težav ni bilo in vse je potekalo v najboljšem redu. Senčno plat včerajšnjega pomembnega srečanja pa predstavlja odsotnost deželne vlade, ki je v drugih deželnih stvarnostih (posebno v Furlaniji) navadno zelo pozorna do vprašanj kmetijstva, na Tržaškem pa ne. Zahodno od Timave predstavlja očitno skrb za kmetijstvo velik volilni rezervoar, ki ga kaže skrbno gojiti in negovati, pri nas pa je drugače, posebno če je dobršen del kmetovalcev slovenske narodnosti. Za nekatere je torej prvenstvenega pomena volilna ra-čunica, tako da se politični programi oblikujejo izključno na podlagi volilnih rezultatov, medtem ko bi morali obratno programi tega ali onega politika in te ali one krajevne ustanove pogojevati volilce. V tem okviru je žal postranskega pomena odsotnost uradnega predstavnika tržaškega občinskega odbora, ki nima v svojem upravnem kolesju človeka (funkcionarja ali uradnika, da ne govorimo o odborniku), ki bi se kakorkoli ukvarjal s kmetijstvom, (st) Bela stavka carinikov se nadal0 Na Fernetičih je položaj iz dneva v dan bolj kaotičen Položaj na mejnem prehodu P/j* Fernetičih se je včeraj še zaostri / saj je število ustavljenih tovorni kov preseglo 1.200, ob njih pa sev da nestrpno čaka več kot 1.500 šote jev. Nekateri med njimi so ustavi) ni na avtoterminalu pri Fernetiti že ves teden ter so prisiljeni živet/ nemogočih razmerah, kot smo obsi no pisali v prejšnjih dneh. Med dr gim se šoferji ne morejo niti oddal) ti od svojih vozil, ker se bojijo ®* rebitnih tatvin. Nekaj takih pri1® rov so že zabeležili. Bela stavka carinikov pa se me tem nadaljuje in celo zaostruje, 5 * so včeraj cariniki prekinili z de*0 že v prvih popoldanskih urah. N®) bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, ni videti zanesljivih znakov, da h* z položaj lahko kmalu premaknil mrtve točke. Včeraj zjutraj je sicer ministrstva za finance prispel Fernetiče teleks, s katerim je *a. minister Formica zagotavljal carin kom, da bodo zaostale nadure izp* čali "v nekaj dneh", vendar ne kaZ ' da bi to megleno in neobvezujoč zagotovilo lahko bistveno sprem6® lo položaj. Stavkajoči cariniki bodo vsekakor danes spet sestali sindikalni skupščini, da bi skleni kako naprej. O položaju na avtoterminalu ®a Fernetičih (pa tudi na onem v Sta drežu, kjer je že več časa ustavljen več kot 500 tovornjakov) so včer govorili tudi na prefekturi, kjer I tržaški vladni komisar De Feli sprejel predstavnike špediterjev, govcev in industrijcev. Prav te ka gorije, poleg seveda samih prevoz® kov, so v tem času že utrpele no škodo zaradi zamud pri dosta ^ ljanju blaga. Če se položaj ne bo ^ doglednem času normaliziral, pa * veda utegnejo biti reakcije priza® tih nepredvidljive. Danes 24-urna deželna stavka sodnih slov Prilagoditev njihovih delovnih pogojev pogodbi državnih uslužbencev: to je glavna zahteva zaposlenih v Uradih za sodnijske objave, izvedbe in proteste, ki danes v znak protesta stavkajo. Stavko so oklicale sindikalne organizacije javnih uslužbencev CGIL-CISL-UIL in deželni sindikat SNUAUG, ki so razloge za protestno akcijo osvetlile na včerajšnji tiskovni konferenci. Sindikalisti so naglasili, da sodni sli, njihovi namestniki in pomočniki omenjenih sodnih uradov sodelujejo pri objavi sodnih aktov, izvedbi izgonov in rubežev in asistirajo pri procesih. Vso to precej obsežno delo opravljajo z organikom, ki je polovičen glede na sedanje potrebe, v povsem neustreznih strukturah in praktično brez sredstev, brez omejitve delovnega umika in brez ustrezne finančne protivrednosti. Ker je položaj zelo resen, so se sindikalne organizacije odločile za 24-urno stavko na deželni ravni. Poleg glavne zahteve, se pravi, da bi tudi prej navedenim delovnim kategorijam priznali status državnih uslužbencev in jim določili delovni čas, so sindikalni predstavniki postavili še tri dodatne pogoje: tudi tem sodnim uslužbencem bi morali priznati ustrezno odškodnino, njihovih delovnih potovanj ne bi smeli davčno bremeniti in končno bi morali pregledati in zapolniti organik. Komentarji obiskovalcev izložbe o slovenski ustvarjalnosti v Trstu Kruh spoznanja je osnovnega pomena, vendar. »Kruh spoznanja« in medsebojnega poznavanja je osnovnega pomena za sožitje: ta je bila osrednja misel, ki so jo izrazili skoraj vsi včerajšnji dopoldanski obiskovalci paviljona na Borznem trgu, ki je dejansko neke vrste izložba o kulturni produkciji in umetniški ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti Slovencev v Trstu. Večina intervjuvancev je torej izredno pozitivno ocenila pobudo Slovenske kultumo-gospo-darske zveze, ki je finančno podprla razstavo. Vsak od intervjuvancev pa je to trditev "opremil" še z drugimi ugotovitvami, na primer, da je tudi ta pobuda nekoliko zapoznela oziroma, da je nismo dovolj reklamizirali med Italijani, ali še, da razstava ne nudi dovolj konkretnih informacij o posameznih predstavljenih kulturnih ustanovah (Slovensko stalno gledališče, Glasbena matica, Galerija Tržaške knjigarne in Knjižne izdaje pri ZTT). Paviljon na Borznem trgu dosega torej (vsaj delno) namen organizatorjev: predstaviti tudi italijanskemu občinstvu, ki ima povprečno dokaj stereotipne predstave o slovenski narodnostni skupnosti, kulturni utrip manjšine in na ta način nuditi sredstva za premostitev predsodkov in alibijev, s katerimi se marsikateri Italijan brani, ko sliši očitek, da nas ne pozna. Od otvoritve je paviljon obiskalo namreč dokaj veliko število ljudi, ki pa ga je težko določiti količinsko. Paviljon vsekakor ni bil skoraj nikoli prazen. Zlasti v soboto popoldne, ko je mestno središče najbolj živahno, je bilo število obiskovalcev stanovitno visoko. Mnogi so spraševali informacije, naslove in telefonske številke. Zabeležiti pa je treba tudi, da incidentov (nekateri so jih s strahom pričakovali) doslej sploh ni bilo, bilo ni niti (glasnih) žaljivih besed. Prav s tem v zvezi bi lahko zabeležili komentar načelnika politične policije Petrosina (kateremu se je izložba zdela zelo zanimiva), ki se je čudil, kako da doslej ni bilo niti mazaške akcije, in starejše Slovenke, ki je slovensko "hostess" vprašala, ali se ne boji, da bi jo kdo napadel. več o nas.« Prav tako navdušena je bila tudi star Italijanka, ki stanuje v Repnu in ima torej v6® slovenskih znancev in za katero je razstava ne*0lna-zapoznela. »Italijani in Slovenci se v Trstu ne POg[0-jo,« nam je rekla, »za to pa so odgovorni tud/ ^ venci, ki imajo večkrat predsodke do Italija® ^ Tudi mene v Repnu niso na začetku sprejeli P° popa moram priznati, da so mi razkrili celo dušo-« a dobnoje menila tudi članica rojanskega rajonsk sveta Giuditta Giraldi, ki je na pol Slovenka mnenju katere se moramo Slovenci potruditi pr j. vsem zato, da nas Italijani spoznajo preko naše k ,g ture. »Vztrajati pri zahtevi po zaščitnem zakonn ^ rekla, »je nesmiselno. Delati moramo predvse® to, da spremenimo miselnost...« hjli Najbolj kritični — lahko pa bi rekli, ^j^laj^ konstruktivno kritični — so bili seveda g® obiskovalci. Naj mlajši, dvajsetletni fant, ki®®^- Prav pa je, da zabeležimo tudi nekatere najbolj značilne komentarje včerajšnjih obiskovalcev, ki pa so izkoristili priložnost, da so spregovorili o širši problematiki sožitja. Šef tiskovnega urada na prefekturi Orlando, ki tudi sicer obiskuje Galerijo TK /n druge slovenske kulturne forume in ki je včasih že prispeval k posredovanju slovenske kulture večinskemu narodu, je izrazil mnenje, da je poznavanje osnova za sožitje in da so take prijetne pobude "usojene" na uspeh. Nad pobudo pa sta bila zelo vesela starejša Slovenka, ki je bila celo začudena, da smo se Slovenci končno opogumili in storili tak korak, in starejši moški, ki je slovenskega izvora, a ki od vselej živi v italijanskem okolju. »Prav je, da pokažemo, da smo tu, da delamo,« je dejal. »Za mnoge Italijane so Slovenci še vedno "neprebavljivi", zato je prav, da se predstavljamo tudi z italijanskimi knji-’ Škoda gami. pa, da razstava ni opremljena s števil- nejšimi napisi in didaskalijami, ki bi povedali kaj vprašali za mnenje, je dejal, da je o tej izložbi l ^ del slučajno, ker pozna "hostess", ki v nje/® \c-»Premalo reklamizirate vaše pobude,« je dejaf G-znamo vas samo zaradi polemik o fojbah in o ništvu, skušati pa bi morali prodreti s kulturo. fl0, jati pri dvojezičnosti za vsako ceno je /ie^°U,te®1 najprej se je treba medsebojno spoznati, šele P gnil pa bi bila dvojezičnost naravna.« Podobno je p o tudi mlad zdravnik, ki je zaročen s Slovenko pe-mnenju katerega smo Slovenci preveč zaprti * ^jja pripravljeni na dialog. Dejal pa je tudi, da ® gtva) dvojezičnost (ki jo je treba osvojiti že od ot ,p tudi za Italijane koristna, saj širi miselna obz je prispeva k večji umski prožnosti. Nazadnje P{aVa mlad študent izrazil mnenje, da je tudi ta raz j,jio izraz nazadnjaških medsebojnih odnosov, sa, iainizi' treba čakati 30 let, da se v središču mesta rek ra slovenska kultura, (bg) oS^e Na sliki (foto Križmančič): paviljon slove kulture na Borznem trgu. UVOZ - IZVOZ - RE E KS PO RT TOPLOTNA TEHNIKA - REPROMATERIALI - BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE DOLINA 445 (Trst) Tel. (040) 228800 - 228000 Telefax (040) 228053 Telex 461105 Delujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu. Po odločnem nasprotovanju sindikatov Upravni svet preložil sprejetje proračuna EAPT za prihodnje leto Za^Pra-Vn* svet Avtonomne ustanove rzaško pristanišče je včeraj n;7 0 Predstavnikov sindikalnih orga-Sov C1J za okrogel teden preložil gla-•>- n)e 0 proračunskem dokumentu bili^Hkodnje leto. Glasovanje, ki bi ga S1 *orali opraviti včeraj, bo tako na-p y !?rek, 21. novembra, botr °Zll;v* glasovanja je nedvomno j0 ovala tudi protestna akcija, ki so CGn Staniške sindikalne organizacije Pold ' in UIL izvedle včeraj do-zas Pa Pomorski postaji prav med Si a*iem upravnega sveta EAPT. alflt,u- ^ 50 namreč že pred dnevi raz-rasin Svoio rinv = ; pro rnicam ekonomsko-finančnega Vfl ,,raniai ki ga je Pristaniška ustano- snier^.sv°je dokaj ostro nasprotovanje iratna, s proračunskim dokumentne, Popravila za prihodnje leto, in hovi Ov®kov napovedali, da bodo nji-daii Zastopniki v upravnem svetu od-kalnih®a^Ven fftas. Po mnenju sindi-tjeni n or9anizacij je namreč predstavili s Programski dokument v nasprotij jP°razumi, ki so bili podpisani ap-Ures ;0S' povrhu pa niso primerni za za i C1tev bilančnega uravnovešenja SAPf- 1990. Sindikati tako očitajo krčiti °a koče še naprej in drastično javn„ zaposlenost ter omejevati režim cij0 9.a Podjetja s postopno privatiza-ZahtlStanrških dejavnosti. ložitvi ° CGIL' CISL in UIL po pre-1 glasovanja o finančnem doku- nentu člatl S katere tajnik Perelli je tudi nove javnega sveta Pristaniške usta- cija pgle Podprla tudi tržaška federa-a rtinen; v tem trenutku je namreč po ftiožng socialistov nujno izvesti vse oStl °olike soočanja in na njegovi okrog1 Prtti ko čim širše solidarnosti obrat jkumenta, ki bo pomenil pre-duktiv91ede na pretekla leta nepro-faviianne9a rn asistencialističnega up-priti d^S Pristanišča. Treba je torej Piinj a sporazuma med vsemi sestav-družbnh- Pristanišča (EAPT, Enotno delav °ziroma podjetjem pristaniških lajnn vV' zasebniki in sindikalnimi si-1 morajo prevzeti vsak svoj del odgovornosti za finančno sanacijo in za nov relans tržaškega pristanišča. Upravni svet EAPT pa je na včerajšnjem zasedanju (ob vzdržanju predstavnikov sindikalnih organizacij) odobril resolucijo, v kateri ocenjuje kot zelo težak položaj, ki se je v pristanišču ustvaril zaradi krize konvencionalnega prometa in ki zelo negativno vpliva na finančno vodenje ustanove, Enotne družbe in zasebnih podjetij. Zato menimo - je nadalje rečeno v resoluciji upravnega sveta - da je primerno izvesti nekatere upravne in organizacijske spremembe, ki bodo pogoj za konkretno pospešitev prometa, in sodimo, da proračunski dokument za leto 1990 in še posebej temu priloženi finančni dokument povsem odgovarjata tem potrebam. Resolucija upravnega sveta EAPT se zaključuje s pooblastilom svojemu predsedniku, naj s pomočjo generalnega direktorja in članov sveta Perellija, Cancianija in Tombesija »preveri in skupaj s sindikalnimi organizacijami poglobi izvedbeno vsebino predlogov za spremembo upravljanja in torej tudi organizacije dela v pristanišču, s posebnim ozirom na zaposlitveno raven in na zaščito javnih in zasebnih poklicnih razpoložljivosti«. To se bo očitno zgodilo v naslednjih dneh in če ne bo prišlo do nadaljnjih razhajanj, bodo proračunski dokument, kot rečeno, sprejeli prihodnji torek. Na sliki (foto Magajna) včerajšnji protest na Pomorski postaji. Jutri na tržaški univerzi Tudi izvedenci iz Ljubljane in Zagreba na posvetu o algah Prekomerno cvetenje alg, kateremu smo bili priča zadnji dve poletji, je dodobra preplašilo turistične delavce, vznejevoljilo turiste in domačine ter nekoliko presenetilo strokovnjake. Zato se preučevanju tega nenadejanega pojava posvečajo vse zadnje mesece v upanju, da bi nezaželeno cvetenje vsaj omejili, če že ne odpravili. Jutri bo na tržaški univerzi na to temo znanstveni posvet, ki se ga bodo udeležili tudi docenti z zagrebške in ljubljanske univerze. Posvet prireja Znanstveni odbor Konzorcija za preučevanje alg, ki so ga ustanovili že leta 1985. S programom, o katerem bodo razpravljali jutri, bodo skušali predvsem evidentirati razloge za prekomerno cvetenje Jadranskega morja. Gre za podrobnejši program - kot je v tiskovnem sporočilu zapisal predsednik Konzorcija prof. Guido Gerin -ki ga bodo izvajali prihodnje leto. Sicer pa Konzorcij v bistvu samo nadaljuje že pred časom zastavljeno študijsko delo. Tako je na primer za junijski znanstveni simpozij o algah v odnosu do človeka in okolja pripravil več poročil. Svojo pozornost je osredotočil na uporabo določenih alg, ki so postale že stalnice na primer na področju živilske, farmacevtske in industrijske poizvodnje, predvsem pa na biološke in naravne vzroke, ki so privedli do Slovenščina še naprej nezaželena Vsekakor ni prav, če se v škedenjskem rajonskem svetu govori slovensko. Niso sicer še sklenili, da bi bilo to povsem prepovedano, vendar komaj je Igor Pavletič v slovenščini dejal »svetovalska skupina KPI« je predstavnica MSI Paus-che začela tako tolči po mizi, da je predsednik Favretto prekinil sinočnjo sejo. Po približno enourni prekinitvi so načelniki svetovalskih skupin sklenili, da resolucija, ki jo je skušal Pavletič podati v slovenščini, menda ni resolucija, vsekakor pa ne sodi na dnevni red sinočnje, temveč naslednje seje. Pred in po prekinitvi so na sinočnji seji rajonskega sosveta za Skedenj in Čarbolo razpravljali o vrsti upravnih zadev. Med drugim je predsednik obvestil svetovalce, da so uvedli preiskavo o odposlanih obvestilih za prejšnjo sejo, ki jih kar 17 svetovalcev ni prejelo. P° smrti Cesareja Pagninija Sporen pregovor ao drIQ'?l0r,u,s nihil nisi bene.« Tega pregovora so se očit- Stljenn ,1 nekateri tržaški novinarji, ko so ob koncu prej-" ..............." ' " ' " ■ poročali o smrti Cesareja Pagninija, zadnjega voti jpodestaja«, ki so ga za prvega občana imeno-okupatorji. aija . ”11 Piccolo« je o medvojni vlogi Cesareja Pagni- t‘š(q, ar1 Je oprostilno obsodbo izrednega porotnega so-^aboro - katerim se je bivši podesta zagovarjal obtožbe ?fedvSej5!°njz,na. Sicer pa je krajevni italijanski dnevnik >n>eI srzin/ prikazaI Pagninija kot kulturnega človeka, ki je ZeIo neu °; kez je prišel v tržaško zgodovino v težavnem in Alj a'ezaem času. °ViW- aiogode Pagninijev lik obravnavati na tak nezgodni s nfin? Ali je mogoče prezreti dejstvo, da je Pag-if bi' na •imenovanje od nacističnega okupatorja in da p s0 hiijU mesta' ko je Rižarna goltala na tisoče žrtev, ^aegQ? /. ustreljeni talci na Opčinah in obešeni v Ul. p0rotno „_0,!e Po mes, Opčinah .""‘o snn- - ■ mestu divjala Collodijeva tolpa? Izredno • Qc)'o nizmafie J6 res 0ProstiIo Pagninija obtožbe kolabo-e ePurnri- , sicer zelo vprašljivo razsodbo), zato pa mu Sto 7l^x J^kci kQrr>i~::~ -----1— ------ ‘0lDn :°e,P°V, ki y ■--racij L J vpiusijivu IUZOUUUUJ, ZUIU JVU UIU t rf(° zločin Q komisija pripisala moralno odgovornost za °'Pa, drun °V’ ^ 80 Ph zagrešili nacitašisti in Collottijeva pustila QUfto.peniska komisija za epuracije, ki ga je sicer . OGo**«-. . Ozfoe kol nhtnrnr i nr>i 7 m n nn to t irrntn\/i ln y>Hn ni d°9oče resn°Zbe kolaboracionizma, pa je ugotovila, »da ni n61?.Pristaš ,°.0P°rekati dejstvu, da je bil (Pagnini) navdu-^°pki, poJjg^,Zfna' in sicer v njegovi najbolj nepopularni tS ie bUaV'^, s,mrt (tudi z dolžnostno pieteto do pokojni-. kii . 'Ožrrost za resen razmislek o tržaški polpre- za spoprijemanje z vsemi vozli mZ z3odovinZ Vpij niedvoin-' zu. sP0Pn]emanje z vsemi vozli - predvoj-dn° vj{je ' lmi in tudi povojnimi - tiste preteklosti, ki še 0,°b°dno znwu!esto v svoie spone in mu ne dovoli, da bi v Znanje _ Jha,°' Ukrivljanje resnice - pa tudi njeno s, aanašrijem ? skregano samo z novinarsko deontologijo, Prostor,, tQSU' ko bi ob burnih spremembah v evrop-6,71 škodlii, krst luhko dobil neko novo težištnost, je pred-1 Vo za mesto. V. T. Na Proseku izžrebali listke loterije V okviru tradicionalnega martinovanja na Proseku so kot vsako leto organizirali tudi loterijo. V nedeljo so izžrebali naslednje listke: Q 910 — dvotedensko potovanje za dve osebi na otok Santorin! (Grčija) H 951 — enotedensko potovanje za dve osebi v Hammamet (Tunizija) F 821 — videoregistrator VHS Funai L 379 — barvni TV sprejemnik Philips 14" z daljinskim up-ravljalcem slike N 363 — pralni stroj Ignis 5 kg AVVL 401 M 7 — zmrzovalnik Ignis 215 1 D 826 — mikrovalovna pečica Philips AKG 654 M 501 — stereo Hi-Fi Onceas F 894 — električni kuhalnik za kavo Saeco Idea A 12 — sesalec za prah Philips HR 6280 O 562 — radijski registrator z dvema zvočnikoma Philips P 354 — radijska budilka z re-gistratorjem Philips D 718 — gospodinjski pripomoček Braun Multi Pratic Q 617 — električna posoda za cvrtje Mulinex 1,5 1 P 602 — likalnik na paro Philips z inox ploščo Objavili gradivo s posveta Kakšne možnosti nudi znanost industriji? Vzpostavitev pravilnega ali vsaj obojestransko koristnega odnosa med znastvenim raziskovanjem in industrijsko proizvodnjo je dandanes izrednega pomena. Iz te ugotovitve je lani decembra izhajala družba »Trieste Impresa«, ko je priredila posvet o »Znanosti in visoki tehnologiji v Trstu: možnosti za industrijo«. Številna poročila, ki so jih pripravili ugledni strokovnjaki, so zbrali in objavili v publikaciji, ki je pred kratkim končno izšla. Zamudo je v prvi vrsti obžaloval sedanji predsednik družbe »Trieste Impresa« Giorgio Tombesi, ki je pojasnil, da se je tiskanje zavleklo pretežno zaradi tehničnih in tudi finančnih razlogov. Vsekakor pa je po njegovem mnenju izjemnega pomena, da je publikacija le izšla, ker bo odlični pripomoček za vse, ki. poklicno ali iz znanstvenih vzgibov skušajo poglobiti odnos med znanostjo in industrijo. Lanski posvet so omogočile Confindustria, Center za znanstvene raziskave in ICS (International Centre for Science and High Technology), priredila ga je družba »Trieste Impresa«, ki je nastala nekaj mesecev prej na pobudo As-sindustrie, Trgovinske zbornice, Tržaške hranilnice in Fin-porta. Pravzaprav je bil posvet prva pobuda nove družbe. Publikacija, ki vsebuje poročila znanstvenikov, gospodarstvenikov in politikov, je grafično zelo pregledna. Uvodno besedo je napisal takratni predsednik družbe Piero To-resella, sledi pa kratek pozdrav rektorja univerze Fusaroli- ja. Uvodno poročilo je kot predstavnik Confindustrie prispeval Claudio Cavazza, ostala poročila pa so porazdeljena v tri poglavja, kakor je bil med drugim strukturiran posvet. Prvo poglavje je namenjeno »Znanstveni raziskavi in tehnološkim inovacijam«, drugo prikazuje »Visoko tehnologijo v Trstu: od raziskave do industrije«, v tretjem pa so združene »Perspektive in možnosti«. V omenjenih poglavjih so objavljena vsa poročila, ki so bila prebrana na lanskem simpoziju, na koncu pa so priobčili še povzetke iz razprave, ki sta jih pripravila Giorgio Tombesi v svojstvu predsednika Trgovinske zbornice in Piero Toresella, predsednik Združenja tržaških industrij cev in družbe, ki je posvet organizirala. želeni z marjetico za ureditev radiotelevizijskih pretvornikov Pori9, Po kateremdl°ka deželne9a od-Pori ki osnutek Vlvian predložil za- kovr0Ua radioteleZviziIiskUhamentaCij° ’ Ker omenio Z1)sklh pretvorni-imel ^ °dlok' ki bo ne-f761-in PraZ” menjalnica 14. 11- 1989 ,vd TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar ... .. . 1358,950 1345,- Japonski jen 9,439 Nemška marka ... ... 732,180 728,500 Švicarski frank . 829,100 Francoski frank .. ... 215,670 213,- Avstrijski šiling .... . 103,966 Holandski florint ,.. 648,630 645.— Norveška krona .... . 195,550 Belgijski frank ... ... 34,911 34,300 Švedska krona . 210,070 Funt šterling ... 2149,750 2120, Portugalski eskudo 8,554 Irski šterling ... 1946,150 1930. - Španska peseta .... . 11,570 Danska krona .. 188,460 185. Avstralski dolar .... . 1068,800 Grška drahma 8,175 7,600 Jugoslov. dinar .... . — • Kanadski dolar .... .. 1160,750 1100. - ECU . 1503,750 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA bA?rS°T 9. 825-„ 103,30° 192- ’ 20?-' 8-^ 11,10° 1020-^ 0,0l3 Telet.: Sedež O4®!,6,-!31 Agencija Domj° ^.e11 Agencija Roja*1 Priskrbite si sedaj bOŽIČflO darilo -A, mm H 0 a a a L* J V J J usnje in krzna za vaše žepe UGODNI NOVEMBRSKI NAKUPI! v oddelku krznenih oblačil POPUSTI pri blagajni od 10 do 40% ali plačila na obroke BREZ OBRESTI-- V ostalih oddelkih se nadaljuje promocijska prodaja s popu- TRST - UL. S. CATERINA 8 - Tel. 040/631470 £ t t $ k h k fr f k f zN k Perspektiva Nevski decembra v Bariju Perestrojka je dosegla tudi Bari. Rock pevci, kantavtorji, Zz glasbeniki, igralci, slikarji, fotografi in še vsemogoči ^ . stavniki iz leningrajskih umetniških krogov se bodo v Pr n U Prednjega meseca ob obisku Mihaila Gorbačova R ectstavili v Bariju. Pobuda nosi naslov Perspektiva Nevski , zajema v bogatem osemdnevnem sporedu (od 2. do 9. in Ceinhra) vrsto zanimivih koncertov, gledaliških predstav p razstav, ki bodo potekale v glavnem v Avditoriju Nino a m v Centru Santa scolastica. Phhr-^drhk prireditev je Arci Nova iz Barija, ki je lani r 7. zn° ob tem času organizirala Marčeve ide ali prvo , rjo sovjetskih rock skupin. Perspektiva Nevski bo skuša-a s®Veha nuditi širši pregled kulturnega življenja v Lenin-du- Med štiridesetimi nastopajočimi bodo, denimo, sku-išč 9 *9rY *n bratje Sologub, pa tudi ansambel N.O.M., ki ken n.ovih izraznih možnosti tako, da se poslužuje gledališ-Jezika, pa tudi cirkuških in kabaretnih prvin ter jazz PinS n h^jvidnejši predstavnik gledališkega sveta bo sku-Zasf . revo' hi je v Evropi precej poznana in cenjena po je n?®* sv°jih eksperimentalnih predstav, v katerih združu-u Sledališko in baletno izraznost. Svoja dela bodo razstav-rafi* S,^arP skupin Novi umetniki in Zlato in srebro, fotog-lal '. drei Myortvy in Evgeny Yufit, ustanovitelja Mzha-sv ..la teoretika »nekrorealizma« pa bosta predstavila nekaj bo hratkometražnih 35-mm filmov. Najuglednejši gost jjjg .Verietno pianist in skladatelj Sergej Kurjokhin, ki je Zan SV°ilm zadnjih obiskom v ZDA sodeloval s Frankom ta n ° *n Johnom Zornom. Leningrajsko jazzovsko šolo bos-bas' dstav^a^a trobentar Vjaceslav Gajvoronski in kontra-vrh St Y*adimir Volkov ali Leningrad duo, ki spada v sam sovjetskih izvajalcev free jazza. tenj ari in Leningrad bosta ob tej priložnosti postala pobrala I?esh- Dogodek bo prav gotovo zabeležila Perspektiva ki i k revija. ki bo nosila isti naslov kot sama pobuda in 0 hodo natisnili pol v ruščini in pol v italijanščini. KGB pomaga agentu 007 shv^^ Ponudila svoje sodelovanje za snemanje filmov PofiuJh'0 taine9a agenta 007. Z velikim navdušenjem je o glešk 1 sPre90v°rif Jan Lloyd, predstavnik velikega an-druJlega Ulmskega studia Eureka. Ponudbo je prejela prav š(in°a Eureka, ki je doslej realizirala že nekaj pustolov-snen?en,Q h07, neposredno iz Moskve. Doslej je bilo vsako pfecj anie filmov v SZ zelo težavno, delo pa je zavirala kratVSem birokratska počasnost. Sovjetske oblasti so to-US,SrdUe najširše sodelovanje, kar pomeni tudi vrsto očitn' kof 50 lahko prevozi ali telefonske zveze. V SZ so se Gjed° Prepričali, da je film čudovito reklamno sredstvo. nov dogovor bi se lahko zgodilo, da bodo v SZ h Prav naslednji film z Jamesom Bondom. r Joan Sutherland se je poslovila od občinstva Velika sopranistka Joan Stherland se je v soboto zvečer v Dallasu poslovila od odra in občinstva s čudovitim nastopom v zahtevni vlogi radožive Ane G la vari v Lebarjevi opereti Vesela vdova na istem odru, kjer je pred 29 leti doživela svoj krstni nastop. Pri 63 letih pa je sklenila, da je prišel čas, ko se mora posloviti, in da je vsekakor bolje, če se poslovi, dokler so njeni nastopi še briljantni in suvereni. Bleščeči gledališki in operni svet je do svojih predstavnikov, predvsem igralcev in pevcev, dokaj neusmiljen. Oder terja mladost in lepoto, oderske luči so neusmiljene do vsake gube na obrazu, operna glasba pa terja od pevcev tudi neobičajen glasovni napor. Istočasno je oder za nastopajoče tako privlačen, da se umetnik težko umakne z njega. Joan Sutherland se je odločila, da ne želi tvegati. »Mislim, da je bolje, če se poslovim od vas zares in za vedno, raje se ločim od vas, dokler je moj glas še čist, dokler je zvok mojega glasu prijeten in mi v grlu preveč ne škripa...« je vidno ganjena spregovorila občinstvu, »čas je, da se posvetim cvetju v mojem avstralskem vrtu.« Karjera avstralske pevke je bila od tistega srečnega dne, ko je prvič stopila na oder v Handlovi Alcini, res briljantna. Bila je to doba velikih pevk, kot so bile Maria Callas, Renata Te-baldi, Leontyne Priče in Beverly Siliš. In občinstvo, ki se je zbralo na njenem zadnjem nastopu v Dallas Civic Operi, je samo potrdilo, da je slovo od slavne pevke težko. Nekaj njenih občudovalcev je prišlo celo iz oddaljene Avstralije, drugi iz San Francisca ali New Yorka, sicer so ji čestitale velike osebnosti, denimo, sam predsednik Bush, nekateri drugi državniki in vrsta velikih glasbenikov, ki so jo spoznali med dolgo in razgibano kariero. Posebno ganjena je bila slavljenka ob prihodu Nicole Rescigna, ustanovitelja opere v Dallasu, ki je bil dirigent ob njenem krstnem nastopu. Ženska in njena stvarnost brcda pahor Deželna ZŽI-UDI se predstavlja Najti skupni jezik ob spoštovanju najrazličnejših različnosti: to nalogo, ki je večkrat podobna nemogoči razrešitvi matematične formule, v kateri je preveč neznank, si je zadala Zveza žensk Italije na 11. kongresu. Takrat so udeleženke sklenile, da ZŽI-UDI kot organizacija razpade in se prelevi v močno gibanje, ki bi pravilneje in učinkoviteje znalo zastaviti strategijo boja za osvoboditev ženske. V prvi fazi, se pravi vse do 12. kongresa, ki se je zaključil lansko jesen v Rimu, je pravzaprav prišel do izraza predvsem razpad organizacije, medtem ko se je o novostih še vedno le govorilo in jih konkretno še ni bilo zaznati. Po kongresu, na katerem je bilo z načelnega vidika sprejetih več pomembnih odločitev, se je nova Zveza le začela pojavljati tudi v javnosti. Povedati je sicer treba, da je zadnji kongres sad večkratnih srečanj in precejšnjega intelektualnega napora širše skupine. V proces vidnejšega nastopanja ZŽI-UDI sodi tudi dogovarjanje med raznimi skupinami, ki delujejo v različnih krajih Furlanije-Julijske krajine, da bi osnovale nekakšen skupen organizacij-sko-posvetovalni organ na deželni ravni. V soboto dopoldne so članice najaktivnejših skupin na videmskem sedežu Zveze predstavile nekakšen obračun delovanja, predvsem pa skušale pojasniti, kaj je pravzaprav danes ZŽI-UDI. O tem je predvsem govorila Emilia Lotti, ki je trenutno soodgovorna za vsedržavni sedež organizacije. V dovolj kratkem, a jasnem poročilu je skušala razložiti po kakšnih poteh je krenila Zveza po 11. kongresu, do katerih križpotij je prišla ob zadnjem kongresu in kam se je nato napotila. Iz organizacije, ki je kot veliko drugih, delovala po geslih in po strogem hierarhičnem sistemu, se je želela preleviti v gibanje, ki preko osebnih izkušenj ter prepričanj združuje ženske. Glavni namen članic tako »vodoravno zasnovane« organizacije pa ni v tem, da bi predstavljale interese vseh žensk, temveč da bi zaznavneje posegle v vsakodnevno življenje vsake posameznice in zato vseh žensk. Prav gotovo že misel ni enostavno formulirana, vendar je njeno uresničevanje še težavnejše. Iz več razlogov: prvič, ker so bile tudi ženske same navajene, da se poslužujejo klasičnih organizacijskih prijemov; drugič, ker ostalih žensk politična aktivnost ni privlačevala; tretjič, ker je bilo malo ali nič teoretskega gradiva o načinu političnega delovanja žensk (na novih premisah); in četrtič, ker so morale vse zagovornice sprememb šele dobro premisliti ter razčleniti posamezne postavke zaželene restrukturacije Zveze. Takšno intelektualno delo, ki so ga morale vsaj občasno spremljati konkretne pobude, kajti v nasprotnem primeru bi ZŽI-UDI res utonila v pozabo, je zahtevalo seveda svoj čas. Tudi, ker si ženske praviloma še vedno morajo krasti čas zase, še posebej za vse tisto delovanje, ki je nevidno. Po številnih srečanjih, na katerih je prišlo tudi do precej polemičnih tonov, predstavlja ZŽI-UDI danes prostor, v katerem se lahko najrazličnejše ženske posvečajo politiki v najosnovnejšem in najodločnejšem pomenu besede. Priti do tega cilja, je v soboto dejala Emilia Lotti, ni bilo lahko, še zlasti ob upoštevanju dejstva, da so se ženske napotile iz zelo neenakih izhodiščnih točk in da so prehodile povsem drugačne poti. Ko so osvojile to skupno stališče, so se začele pogosteje pojavljati v javnosti. Njihovi nastopi, je opomnila Emilia Lotti, so sicer obnovljena praksa članic ZŽI-UDI, vendar so trdno vezani na delo, ki je redno potekalo v zadnjih dveh letih. Na primer stališča in vse pobude v zvezi s splavom (ZŽI-UDI s tem v zvezi podpira pobudo sen. Elene Marinucci glede tablete Ru 486) so odraz delovanja skupine Različnost-materinstvo. Po njenem mnenju pa je še bolj pomembno dejstvo, da je Zveza tako na vsedržavni kot tudi na krajevni ravni sprožila vrsto avtonomnih ter originalnih pobud. Med temi velja opozoriti na široko informativno akcijo o posebnem členu v novem konkordatu. Omenjeni člen namreč predvideva, da morajo vsi državljani z davčno prijavo dati 8%o Cerkvi oziroma drugim organizacijam. Po mnenju ZŽI-UDI pa bi morali sprejeti zakon o javnem finansiranju neprofesionalnih združenj. O dogajanju ter o načrtih raznih skupin, ki so odraz stvarnosti ZŽI-UDI na deželni ravni, so v Vidmu govorile članice posameznih skupin. Pobudnice novega deželnega koordinacijskega odbora so skupine iz Vidma, Trsta, Gradišča, Ronk in Terza ob Ogleju, ki so med drugim že sodelovale v razpravah glede deželnega zakona o enakih možnostih med moškimi in ženskami, ki je trenutno v pripravi. Vendar bi o tem veljalo kdaj drugič podrobneje poročati. Ct ■s iBlllIllElill današnji televizijski in radijski sporedi 1 !!!! lilij iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiii:i!i RAI 1 9.40 ^.ktua*no: Dno mattina l0.3o d n,: Santa Barbara 10.40 1.55 12.05 Nf 111 anevniK snizanki: Cuori senza lOln T ------ RAI 2 Lh. RAI 3 1030 n“a: San 10.40 vnevnik U.55 variete: Ci vediamo I2.05 iviteifle in dnevnik snizanki: Cuori senza giajl 12.30 La signora in a davnik - tri minute 13.30 n all° 14.00 p,nKVnik " “i i '10 Dnu ka: Fantastico Bis 15.00 n a" Kvarkov svet 15.30 p dpYa šola raf9 ed italijanske lite- 16.00 p Ure " Novecento »l en.os iz poslanske , ,rn’ce ob glasovanju iŠ'°5 Mlarir°PiSk° ustavo 12.55 pa®.nska oddaja: Big! 1 ferk Z^v 9°vor ob kon- 18.40 vrenci o aidsu 19.10 £sti in risanke 19.40 ballareanka: E' pr°ibit° 2°'3° Šu™nah in dnevnik Pred nV Sredo; intervjuji 7.00 Risanke 8.00 Film: II testimone (krim., 1946, r. Pietro Germi, i. Roldano Lupi) 9.30 Lepote Zemlje (L del) 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 14.15 Nanizanki: Capitol, 15.40 Lassie, vmes (15.00) Tutti frutti 16.05 Iz parlamenta - vesti 16.15 Film: Acgue di prima-vera (dram., It. 1942, r. Nunzio Malasomma, i. Mariella Lotti) 17.50 Variete: Videocomic 18.20 Dnevnik - šport 18.35 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Rubrika: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Colazione da Tif-fany (kom., ZDA 1961, r. Blake Edwards, i. Aud-rey Hepburn, George Peppard) 22.25 Dnevnik - nocoj, nato posebnosti 22.35 Dnevnik, horoskop 23.55 Film: II misterioso Mr. Moto (krim., ZDA 1938, r. N. Poster, i. Peter Lor-re, Mary MacGuire) 12.00 Dokumentarna oddaja: Meridiana - Tavolozza italiana, Človek in okolje 12.55 Nogomet: Romunija-Danska (iz Bukarešte) 13.45 Deželne vesti 14.45 Oddaja o znanosti in poeziji 15.45 Šport: hokej na ledu RTV Ljubljana 1 l^P) TV Koper Aktualno: Onkraj zida -Mladi o Nemčiji Nanizanka: Vita da stre- 18.15 ga - Il corteggiatore di 18.20 Gladys Dokumentarna oddaja: Geo Športna rubrika: Derby Dnevnik in vreme Deželne vesti 19.05 BlobCartoon 19.20 Variete: Blob - Di tutto 19.30 di piu 20.05 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato Film: Furia nel deserto (dram., 1947, r. Lewis Allen, i. Burt Lancaster, 21.35 John Hodiak) Aktualno: Storie vere Dokumentarna oddaja: 22.20 Drobci 22.30 Nočni dnevni 22.35 Dok.: Pred 20 leti 23.35 10.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Razglednice, 10.40 Osmi dan, 11.25 Svet na zaslonu 12.05 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.50 Mozaik (pon.), Osmi dan, 17.30 Svet na zaslonu Video strani Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Martin Krpan, 18.30 gledališka predstava Mala in velika luna (zadnji del) Risanka, TV Okno Dobro je vedeti Dnevnik in vreme Film tedna: Dobri oče (dram., VB 1986, r. Mike Hewell, i. Anthony Hopkins, Jim Broad-bent, Harriet VValter) Baletni večer: Don Ki-hotove sanje (kor. Birgit Cullberg) Dnevnik Vremenska napoved Svet poroča Video strani 13.30 TVD Novice 13.40 Nogomet - argentinsko prvenstvo 15.30 TVD Novice 15.45 Nočni boks - posebna oddaja 17.15 Rubrika: Obiettivo sci 18.15 VVrestling Spotlight (ur. Dan Peterson) 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke Box 20.30 Košarka - prvenstvo NBA 22.00 TVD Novice 22.10 Športni tednik: Magazine 22.30 Nočni boks (vodi Rino Tommasi 23.15 Golden Juke Box (pon.) RTV Ljubljana 2 18.30 Studio Maribor 19.00 Izobr. oddaja: Kvaliteta življenja - Delati več, ali manj in bolje 19.30 Dnevnik in Premor 20.00 Žarišče 20.30 Film o športu: Osvojiti Arktiko 21.20 Portret: Ferdo Vesel 9.00 ?apZ00HoterantaSilan" *a rSri°ddaji: Apen- 10.00 g-oeorrniale' 930 l0'30 Pregled Kis, 12 40 ifa mia' 12-°0 vito, 1343oI1f?ranz° 6 ser-14.15 ti „■ Can genitori, ls pie 9I0C0 delle cop- 00 Zrnata °ddaji: A9en- .a-sasr1«- RETE 4 ITALIA 1 19.00 n prezzo e giusto, Tra° * 9“?co dei 9, 19.45 22.30 ' 2U0 23 ,s ter,™"'”-ondod.. Mo fcaow“r“10 Co- 1'I5 N ®skenovosti 2.l5Loucki: Petr°celli, stro Grant - II segue- 8.30 Nanizanka: La grande vallata - Uninsolita par-tita a poker 9.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.20 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Topazio, 15.55 La valle dei pini 16.55 Nanizanka: General Hospital 18.00 Nad.: Febbre d amore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Kviz: Telecomando 20.00 Nanizanka: Dragnet 20.30 Film: Gli uomini prefe-riscono le bionde (kom., ZDA 1953, r. Howard Hawks, i. Marilyn Monroe, Jane Russell) 22.20 Nogomet: kvalifikacijska tekma za SP 90, ZRN-VValles 0.20 Film: La trappola di fuo-co (dram., It. 1952, r. Gae-tano Petrosemolo, i. Helene Remy) 2.10 Nanizanka: Ironside 7.00 Risanke 8.30 Nanizanke: Cannon, 9.30 Operazione ladro - Un amore in guerra, 10.30 Agenzia Rockford, 11.30 Simon & Simon 12.30 Italijanske smešnice 12.35 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 Deejay Television 15.25 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Batman 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: Arnold 18.30 Italijanske smešnice 18.35 Nanizanke: A-Team, 19.30 I Robinson, 20.00 Cristina - A lingua sciol-ta 20.30 Film: II ragazzo del pony express (kom., It. 1986, r. Franco Amurri, i. Jerry Cala, Isabella Ferrari) 22.15 Nanizanka: Zanzibar 22.45 Glasbena oddaja: Be Bop aLula 23.45 Italijanske smešnice 23.50 Filmske novosti 23.55 Dok.: Jonathan 0.40 Nanizanka: Luomo da sei milioni di dollari 1.40 Deejay Television ODBON 9.30 Nan.: Ouattro in amore 13.00 Variete: Sugar 15.00 Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 16.00 Pasiones, 17.00 Cuore di pietra, 18.00 Ouattro donne in carriera 18.30 Dok.: Beyond 2000 19.30 Risanke 20.00 Variete: Sportacus 20.35 Film: Solo per il tuo amore (krim., NDR 1976, r. W. Petersen, i. Nastassia Kinski) 22.45 Variete: Sportacus 23.00 Šport: Excalibur 23.30 Film: Delta Force Com-mando (pust., ZDA 1987) 18.00 Rubrika: Ženska TV 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMCNews 20.30 Film: La fuga (dram., ZDA 1980, r. Robert Le-wis, i. Timothy Bottoms) 22.20 Nogomet: kval. za SP 90 Romunija-Danska 0.15 Vesti 0.30 Film: Alba fatale (vestern, ZDA 1943, r. Willi-am Wellmann, i. Henry Fonda, Anthony Ouinn) TELEFRIULI TMC 8.30 Dok. o naravi 9.00 Nanizanka: Get Smart 9.30 Nadaljevanka: Adamo contro Eva 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Terre sconfinate 11.30 Rubrika: Ženska TV 12.30 Nadaljevanka: 79 Park Avenue (1. del) 13.30 Vesti in šport 14.30 Glasba: Clip clip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Kviz: Girogiromondo 16.00 Film: Una nuova vita per Liz (dram., ZDA 1971, r. Dick Ross, i. A. Baxter) 12.00 Rubrika 12.30 Morski športi 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Gente di Hollywood 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Dancing Paradise, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik, nato rubrika 20.00 Nanizanka: Il grande teatre del West 20.30 Rubrika o županu 22.00 Nan.: Orson VVelles 22.30 Jazz: Lino Patruno in Red Nichols 23.30 Dnevnik, dražba, vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Ljudski motivi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Francoski šansoni; 12.00 Spoznavajmo svojega otroka; 12.25 Melodije; 12.40 Revija ZCPZ 88; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Na goriškem valu; 16.00 Mi in glasba: violinist Rok Klopčič in pianistka Vlasta Doležal; 17.10 Roman: Pod svobodnim soncem; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes do trinajstih; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Priljubljene melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zborovska glasba; 20.35 Kitarist Andrej Grafenauer; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Operne melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila-, 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Vodeni govorno-glasbeni program 8.35 Mi in vi - glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev v živo in glasba; 14.00 Kompasovi turistični napotki; 15.00 Ob treh popoldne; 16.05 Disco scoop; 17.05 Govorni prispevek; 18.35 Mi in vi; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 17.00 Klepet ob glasbi; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst, nato Nočna glasba. Na Občini pripravili načrt za 2.400 novih parkirišč Goriška občinska uprava namerava v prihodnjih treh letih urediti enajst parkirišč za skupnih 2.437 novih parkirnih mest. Načrt je v prejšnjih dneh odobril občinski odbor, o njem pa bo v kratkem razpravljal tudi občinski svet. Načrt je pripravil odbornik za urbanistiko inž. Nicolo Fornasir. Kako, da se je Občina v tem trenutku odločila za ta poseg, ki se navezuje na širšo razpravo o potrebi po preureditvi prometa v mestu? Povod je gotovo bil zakon št. 122/89 (t.i. "zakon Tognoli"), ki dodeljuje finančna sredstva za urejanje novih parkirišč v mestih. V naši deželi bosta prišli v poštev mesti Gorica in Pordenon, poleg Trsta, ki je na vsedržavnem seznamu 15 mest z največjimi problemi glede parkirišč, v Vidmu pa bodo v ta namen izkoristili del milijard za svetovno nogometno prvenstvo. Zakon je nudil torej okvirno izhodišče za oblikovanje občinskega načrta. V njem je predvideno, da naj bi občinske uprave evidentirale površine za nova parkirišča zlasti v predmestnih predelih. Namen zakona je namreč ta, da bi postopno navadili ljudi, da se odpovejo uporabi osebnih avtomobilov v mestnih središčih. Urejanje novih parkirišč torej predpostavlja tudi druge posege za omejevanje prometa vozil v mestnem centru in okrepitev avtobusnih zvez. Pri oblikovanju triletnega načrta so goriški upravitelji skušali predvsem oceniti potrebe našega mesta. S sodelovanjem ACI in občinskih redarjev so ocenili, da je v Gorici v nočnih urah povprečno parkiranih na javnih ulicah in trgih nekaj čez 4.500 avtomobilov, čez dan pa se to število poveča na približno 7.600. Upoštevajoč te podatke so tudi izdelali predvidevanja za povečanje potreb v prihodnjem triletju in ocenili, da manjka danes v Gorici približno 1.250 parkirnih mest, čez tri leta pa jih bomo potrebovali kar 2 tisoč. Če bodo pravočasno uresničili triletni načrt, ki kot rečeno predvideva čez 2.400 novih mest, naj bi torej v triletju rešili problem, saj pričakujejo, da bi na tak način izločili iz središča polovico sedanjih avtomobilov. V prvem letu (v načrtu je navedeno leto 1989, očitno pa se bo izvajanje nekoliko zakasnilo) naj bi usposobili približno tisoč novih parkirnih mest: 500 na trgu pri Rdeči hiši, 300 v Drevoredu Virgilio, 60 na območju ulic Faiti in della Bona in 135 na Battistijevem trgu. V prihodnjih dveh letih naj bi prišle v poštev še Ul. Bombi (170 mest), Giustiniani (100), Brass (107), Faiti (185) ter parkirišči pri športni palači (540) in razstavišču Espomego (340). Kot je razvidno je večina teh območij precej odmaknjena od mestnega središča. Ta izbira je povsem v skladu z vsedržavnim zakonom, predpostavlja pa občutno okrepitev avtobusnih zvez. Tako naj bi majhni avtobusi (do 35 mest) vsakih 7-8 minut odhajali od Rdeče hiše in od športne palače na krožno pot po centru. Nova parkirišča morajo po zakonu biti proti plačilu, v ceni pa naj bi bil tudi vključen avtobusni prevoz. Kdor se bo pripeljal v mesto, naj bi tako puščal avto na enem od novih parkiršč in nadaljeval vožnjo z avtobusom. Da bi spodbudili ljudi k potrebni spremembi navad, namerava občinska uprava skleniti dogovore z vodstvi javnih in zasebnih ustanov, podjetij, denarnih zavodov, ki imajo sedeže v centru: na novih parkiriščih bi jim rezervirali določeno število mest, podjetja pa naj bi uslužbencem delno 'krila strošek za uporabo parkirnega prostora in prevoza do centra. Čeprav to ni izrecno omenjeno v načrtu, bo najbrž morala Občina poseči tudi po drugih prepričljivejših ukrepih: uvesti bodo morali plačilo za parkiranje v centru (seveda dražje kot na bolj odmaknjene predele), prepovedati parkiranje (in vožnjo?) po nekaterih predelih, strogo kaznovati parkiranje na nedovoljenih mestih. Načrt bo morala Občina do 8. decembra predložiti Deželi in ministrstvu za mestna območja. V rokS treh mesecev naj bi nato prišel iz Rima dokončni odgovor o njegovi vključitvi med posege, ki jih bo finansirala drža- Koncert bo drevi v Kulturnem domu Dirigent Janez Bole bo vodil madrigaliste Drevi ob 20.30 bodo pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta stopili na oder Kulturnega doma Slovenski madrigalisti. Koncert prireja Glasbena matica. Profesor Bole, ki ima za seboj bogato in ustvarjalno umetniško pot, vodi ljubljanski zbor že od začetka. Pred mesecem dni je slavil 70-letnico. Ob tej priložnosti so v Cankarjevem domu priredili jubilejni koncert, na katerem so poslušalci lahko prisluhnili vrhunskemu izvajanju. Dirigent Bole je nedvomno prava duša pevskega zbora. S preudarnim in vrhunskim delom je kot prvi umetniški vodja Slovenskega okteta popeljal skupino do svetovne slave. Hvaležnost so mu izkazali s podelitvijo Prešernove nagrade. Vodil je številne zbore, med katerimi izstopajo zbor Slovenske filharmonije, APZ Tone Tomšič in zbor Srednje glasbene šole in Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer je dolga leta tudi poučeval. Boletu je v vseh zborih uspelo uvesti sodobno programsko politiko, primerno dvigniti pevsko tehnično raven in poglobiti umetniško interpretacijo. Dodati je še treba, da je dirigent Slovenskih madrigalistov nedvomno med največjimi poznavalci renesančne vokalne glasbe, kjer izstopa v podajanju Gallusovih skladb. Nocoj bo zbor v prvem delu koncerta zapel izbor desetih Gallusovih pesmi. V drugem delu večera bodo podali dve ljudski enoglasji s štajerskega in tol- Odobren načrt za osnovno šolo v Štandrežu Goriški občinski svet je predsinoči odobril izvršilni načrt za obnovo poslopja štandreške osnovne šole. V ta namen so v proračun vključili postavko 505 milijonov 730 tisoč lir, ki jo bodo krili z najemom posojila. Po odobritvi načrta si bodo sedaj morali zagotoviti denar, nato dati v zakup dela. Če ne bo zapletov, naj bi z obnovo začeli ob koncu šolskega leta in izvedli dela v roku desetih mesecev. Poseg bo omogočil dokaj celovito obnovo poslopja, tako kot so že dolgo let zahtevali starši, učitelji in štan-dreški rajonski svet. Povsem bodo obnovili ostrešje, preuredili notranjost in namestili nove inštalacije, žlebove, okna in polkna, večji del ometa, centralno ogrevanje na metan, omogočili dostop prizadetim. V pritličju bosta dve učilnici, v prvem nadstropju pa tri in manjša soba za učitelje. Občni zbor KD Sovodnje Kulturno društvo Sovodnje bo imelo redni občni zbor jutri, 16. novembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovod-njah. Vabljeni so člani in prijatelji. V galeriji avditorija ob 150-letnici fotografije Slike iz nekdanjih ateljejev V deželnem avditoriju so v soboto odprli zanimivo razstavo starih fotografij, ki jo je pripravil Goriški fotografski krožek pod pokroviteljstvom Občine in Pokrajine. Gre za obsežno zbirko 120 fotografij enaindvajsetih goriških ateljejev, ki so nastale v obdobju 1860-1917. Kot so na otvoritvenem večeru poudarili, gre za prireditev, s katero so hoteli primerno proslaviti 150-letnico fotografije. Razstavljene fotografije pričajo v bistvu o začetku fotografske dejavnosti v Gorici, ki se je razvila prvenstveno v drugem delu devetnajstega stoletja, ko se je mesto Gorica gospodarsko in vsestransko razvilo. Nova »umetniška« zvrst je pritegnila pozornost številnih občanov, predvsem višjih slojev, ki so si ustvarjali fotovizitke ter razne fotografije, da bi jih razkazovali prijateljem in znancem. Med prvimi, ki je v Gorici ustvaril fotografski atelje, je bil Ferdinando Troester, ki se je proslavil predvsem zaradi svoje pokrajinske fotografije in portretov. Sicer ena glavnih osebnosti v goriškem fotografskem svetu je bil prav gotovo Slovenec Anton Jerkič, ki je več kot trideset let prednjačil na tem področju. V njegovem ateljeju v Gosposki ulici št. 7 je delalo več asistentov, več pa je bilo sodelavcev, ki so skrbeli za posle zunaj mesta in v Trstu, kjer je Jerkič imel drugi atelje. Pravi razvoj fotografske dejavnosti pravzaprav beležimo šele v prvih letih tega stoletja. Takrat so se v mestu postopoma uveljavljali fotografi kot so Hoffmana, Baum-gartner, sam Jerkič in Mazucco, ki se je s fotografijo ukvarjal celih osemdeset let. Razstava v galeriji deželnega avditorija bo odprta do 25. novembra in sicer ob delavnikih (razen ponedeljkov) med 10.30 in 12.30 ter med 17.30 in 19.30; ob praznikih pa med 12.30 in 13. uro. Na sliki Jerkičev portret »Otroci« iz leta 1898. KPI na pomladanske volitve s predlogom za alternativo Pokrajinsko vodstvo KPI je te dni zarisalo programske smernice za volilno kampanjo ob upravnih volitvah prihodnje leto. Govor je bil o kandidatnih listah, pri čemer so sklenili, da bodo skušali v nje vključiti tudi predstavnike drugih političnih in družbenih sil, kulturnike, naravovarstvenike, laike in katoličane. PRIMORSKI DNEVNIK in ODBOR ZA SREDSTVA MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA PRI SKGZ priredita v petek, 17. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici POGOVOR 0 PRIMORSKEM DNEVNIKU Vabljeni naročniki in bralci iz mesta, Pevme, Podgore, Št. Mav- Osrednjo težo nameravajo dati vprašanju alternative, ki v goriški stvarnosti pomeni boj proti 40-letni oblasti krščanske demokracije. Komunisti ocenjujejo, da se je v zadnjem času premoč te stranke še povečala v škodo zaveznikov, zlasti PSI, ki igrajo podrejeno vlogo. Na sestanku so tudi govorili o odnosih s PSI. Po eni strani ugotavljajo, da alternativa ni mogoča brez sodelovanja s socialisti, po drugi pa jemljejo na znanje zaprtost PSI, ki danes ni pripravljena sodelovati s komunisti v zavezništvih za alternativo na krajevni ravni. Kljub temu nameravajo komunisti predlagati drugim političnim silam sodelovanje, ki naj zagotovi obnovo v krajevnih upravah. V ta namen bodo preverili odnose z zelenimi, laičnimi silami, katoličani. Tem silam bodo predlagali programsko razpravo o vprašanjih kot so vloga krajevnih uprav v mednarodni perspektivi, problemi okolja, prometnih zvez in prevozov, zdravstva in oskrbe, storitev, decentralizacije in drugih pomembnih krajevnih vprašanj. Na goriškem valu V današnji oddaji na Radiu Trst A bomo poleg običajnega poročanja Marka Cubeja lahko prisluhnili pogovoroma z Mirkom Špacapanom in Ste-nom Vilarjem. Marko Lutman se bo pogovarjal s predstavnikom ženske ekipe Agorest Ivom Rojcem. Po zagotovilu iz Rima o plačilu nadurnega dela Cariniki končali protest Cariniki na mejnem prehodu pri Štandrežu so včeraj spet začeli opravljati nadurno delo. Iz Rima je namreč prišlo sporočilo ministra za finance Formice, ki zagotavlja, da bodo v kratkem nakazali tudi goriškim in tržaškim carinikom denarna sredstva za izplačilo zaostalih nadur. Ravnatelj carinske cone dr. Čampo nam je povedal, da so uslužbenci pozitivno ocenili sporočilo in preklicali zaporo carine v popoldanskih urah. Že včeraj so delali vse do 20. ure. Včeraj zjutraj je čakalo na odprtje carinskih uradov okrog 500 šoferjev. Avtoprevozniki so seveda z zadovoljstvom sprejeli vest o preklicu protesta carinskega osebja, ki obeta postopno normalizacijo stanja. Običajno so tovornjaki, ki so pripeljali v zgodnjih jutranjih urah, lahko nadaljevali pot že v popoldanskih urah. V prejšnjih dneh se je čakanje zavleklo preko 24 ur, kar je marsikaterega šoferja spravilo v nejevoljo. Zagotovilo o izplačilu oktobrskih in novembrskih nadur vsekakor še ne rešuje vseh težav. Pomanjkanje osebja namreč ostaja še naprej največji problem, ki ga ne bo prav lahko rešiti. Trčenje s policijo Prejšnji večer je prišlo na Travniku do slikovite nesreče. Trčila sta jugoslovanski R4 in avto prometne policije. Renault, ki ga je upravljal 39-letni Ra- fael Braček iz Ajdovščine, je privozil po Ul. Mameli na Travnik, ko je avto policije s sireno drvel proti Ul. Car-ducci. Voznik alfe 33 28-letni Guido Campeotto in sopotnik 25-letni Mauro Centini bosta okrevala v 15 dneh, 28-letni policaj Vittorino Cordovado pa v 10 dneh. Bračkovega sopotnika 26-let-nega Aleša Lemuta iz Ajdovščine, ki je dobil lažji pretres možganov, so prepeljali v šempetrsko bolnišnico. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro - Trg de Amicis (Koren) 10 -tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg republike 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru - Vrtna ulica 2 -tel. 78300. minskega področja ter Simonitijevo Lepo morje ravno polje, Srebotnjako-vo Rezijansko, Tomčeve Zagorske zvonove, Tri belokranjske in Pesem od žegnanega britofa, Maroltovo Ko-ledo, Prelovcevo Ženka mi v goste 9re in Gregorcevo Marko skače. d GLASBENA KITTIJHNI MATICA DOM GORICA SLOVENSKI MADRIGALISTI dirigent: Janez Bole Kulturni dom - Gorica Danes, 15. novembra 1989 ob 20.30 V PALAČE HOTELU V GORICI bo v petek, 17. t. m., ob 19. uri pisatelj LEV DETELA bral iz svojega romana "Dunajski valček za izgubljeno preteklost", ki pripoveduje o zgodovinskih koreninah Srednje Evrope in Slovencev. Detelevo delo bo ob 50-letnici pisatelja predstavil dr. Mirko Špacapan.Srečanje prireja kulturno društvo Anton Gregor-čič.Gostitelj Vinko Levstik prisrčno vabi vse udeležence v taverno na zakusko ob kozarcu pristnega rdečega in belega iz rimske okolice. kino Gorica CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22-0® »La pili bella del reame«. Prep. ml. P°° 14. letom VERDI 17.30-22.00 »Lattimo fuggente«- VITTORIA 17.30-22.00 »Frenesie del pl®' cere bestiale«. Prep. ml. pod 18. let° Tržič TEATRO COMUNALE - OBČINSKA GLEDALIŠČE 20.30 »I legami penCL losi«. Gledališka predstava. Nova Gorica SOČA - Nova Gorica 18.00 »Will°w“' 20.00 »Predmet pohote«. pogrebi Danes v Gorici ob 9.30 GiusepP Pavletič vd. Gregorutti iz bolnišnice ^ neza od Boga v cerkev v Stražicah > glavno pokopališče, ob 10.10 Filorn^0j-Leopardi vd. Campanella iz splošne ^ nišnice na pokopališče v Tržiču, 0 v uri Maria Vebini iz splošne boinišm cerkev Srca Jezusovega in na 9lavn,nyie kopališče, ob 13.15 Jožef Moro iz sp*° na bolnišnice v cerkev in na pokopan5 Vrhu. Kolektiv COPEGO izreka cu Saši in družini iskreno sožalj6 smrti očeta Klavdija. izreK3 Športno društvo Juventina ^ ^ družini Osbat globoko sožalj6 °^.ja. nadni izgubi očeta in moža Kla Rajonski svet iz Štandreza vtjjja ob smrti bivšega svetovalca -jUši Osbata iskreno sožalje ženi. in Saši. PRIZNANO POGREBNO PODJETJE F. Preschern Sedež: GRADIŠČE OB SOČI - Ul. Aguileia 13 - tel. 99155 AGENCIJE GORICA - Ul. Vittorio Veneto 137 - tel. 532424 KRMIN - Drev. Venezia Giulia 57 - tel. 60303 RONKE - Ul. San Lorenze 15 - tel. 778380 DEŽURNA SLUŽBA (24 ur na 24) - tel. 93515 ZTT jih bo predstavilo jutri na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani revije - revije y Cankarjevem domu v Ljubljani se je včeraj do i .®" sl°venski knjižni sejem, ki bo, kot vedno n s*eJ> lepa priložnost za pregled slovenske knjiž- kn'^6re v zadnjem letu in za predstavitev novih (lQ*l9 in izdaj slovenskih založniških hiš. Za nas slo Se Posebej pomembna jutrišnja predstavitev 2a.Ve,,skih novosti v italijanščini, ki so izšle pri “‘Ozništvu tržaškega tiska. Zamejska založba bo stopila na italijansko knjižno tržišče s šestimi deli: Alamutom Vladimi-ra Bartola v prevodu Arnalda Bressana, pesniško zbirko Srečka Kosovela z naslovom Fra il nulla e 1'infinito (naslov izvirnika Zbrano delo), ki jo je prevedel Gino Brazzoduro, spominskimi zapisi Franceta Bevka z naslovom Crepuscolo (v izvirniku Mrak za rešetkami), ki jih je prevedel Ezio Martin, knjigo esejev Marije Pirjevec Trubar, Kosovel, Kocbek e altri saggi sulla letteratura slove-na, delom Pavla Petričiča Per un pugno di terra slava in knjigo Pavla Stranja La comunita som-mersa — Gli sloveni dalla A aila Ž. Že danes bo celovška založba Drava predstavila knjige, ki jih je izdala v zadnjih dveh letih, Mladinska knjiga pa tretjo knjigo Enciklopedije Slovenije. Primorska srečanja 101 Pred dnevi je izšla 101. številka revija za družboslovje, gospodarstvo in kulturo Primorska srečanja. Uvaja jo članek Zvonka Fišerja o potrebi po modernejšem kazenskem pravu. Marcel Kronegger nadaljuje svoj feljton o resnici v vinu (4. nadaljevanje). Med primorskimi strokovnjaki je predstavljen mojster fotografije Rafael Podobnik, ki je s svojimi fotografijami o osojni Primorski tudi likovno opremil to številko. Dva članka sta posvečena zgodovini šolstva na Primorskem: Majda Cencič piše o prvem obdobju tolminskega učiteljišča v času italijanske nadoblasti, Martin Silvester pa se spominja službovanja na goriški gimnaziji v Šempetru. Primorska srečanja nadalje priobčujejo referat z naslovom Gledališče, glasba in druge scenske predstave v realnosti etnične manjšine, ki ga je Jože Pirjevec pripravil za evropski posvet na temo Inovacije v tradiciji, problemi in predlogi skupnosti manjšinskih jezikov, ki je bil sredi septembra v Vidmu. Zdenka Lovec piše o letošnji Vileni-ci. V rubriki Leposlovje je med drugimi objavljen tudi sestavek repenske ustvarjalke Vilme Purič z naslovom Zapuščina. Med recenzijami Jože Pirjevec ocenjuje knjigo Elia Apiha Vrnitev Gianija Stuparicha, piše pa tudi o izkušnjah in pričevanjih primorskih vojnih ujetnikov v Rusiji in Sovjetski zvezi. Izšla je v nemščini, angleščini in slovenščini Trojezična pesniška zbirka Janka Ferka leti nastala Janko Ferk telj, trjvS^kližno desetimi.leti je pisa-2godaj „lnar in politik Jorg Mauthe, ®rli dunajski mestni svetnik, ^ateren-, rnesečnik VViener Journal, iz ??**Usli 7 Atelier je po svoji .eraturi av.ezana predvsem avstrijski Ljeevronlv1Cer Pa tudi slovstvu sred-i^ati v e9a prostora, kar dokazuje *?9ijah) w-esGučniku in Čitankah (anto-Jechiik' ra ^ založba izdaja. Kot na-?dc^dljuip jfa, Mautheja to intencijo v^zni ar<^ Busek, avstrijski i Letos sn ster za znanost. z9ajo trni„se,Pri založbi odločili za ^gleške slovensko-nemško- J sni^ke zbirke znanega ko- roškega slovenskega pesnika in pisatelja Janka Ferka. Zbirka s trojezič-nim naslovom Vergraben im Sand der Zeit / Zakopan v pesku časa / Buried in the Sands of Time je izšla v dveh izdajah: z nemško naslovno stranjo v Avstriji ter z angleško v Združenih državah Amerike, saj je soizdajate-ljica knjige tudi kalifornijska založba Ariadne Press. Ob Ferkovi novi knjigi je zanimivo predvsem to, da bo kot ena redkih takoj naprodaj v Avstriji, v Jugoslaviji, v Švici, v Zvezni republiki Nemčiji, na Južnem Tirolskem in v ZDA. Pesmi je v angleščino prevedel avstro-ameriški pisatelj Herbert Kuhner. Trojezična knjiga Zakopan v pesku časa je osma knjiga 31-letnega koroškega pesnika in pisatelja. Pred enajstimi leti je Ferk izdal prvenec Hladni ogenj. Leto kasneje je sledila zbirka lirike in proze Samoumevnost nesmisla. Kot prvo delo je bilo tudi to dvojezično, v slovenščini in v nemščini. V začetku osemdesetih let se je nemškemu bralcu predstavil z romanom Der verurteilte Klager, slovenskemu pa s pesniško zbirko Smrt. Črni cikel, ki je izšla pri celovški Mohorjevi založbi. Sledila ji je pesniška zbirka Napisi na zid zemlje, pred dvema letoma pa je izdal štirijezično zbirko Scritte sui muri del mondo. Letos je Mohorjeva založba iz Celovca izdala njegovo prozno delo Vsebina peščenih ur. Janko Ferk je doslej prejel številna priznanja in nagrade, med katerimi gre predvsem omeniti Veliko avstrijsko mladinsko nagrado za literaturo leta 1979, Knjižno premijo Zveznega ministrstva za pouk in umetnost leta 1981, Prevajalsko premijo Zveznega ministrstva za pouk, umetnost in šport leta 1986 in druge. Drugi koncert Tržaškega koncertnega društva Sto minut Monteverdiieve glasbe Drugi abonmajski koncert Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti v Trstu je bil vsebinsko bolj namenjen muzikološkim 'sladokuscem1' kot širši glasbeno-ljubiteljski publiki. Poslušali smo obsežno delo Vespro della Beata Vergine (Večernice Blažene Device), ki jih je pred več kot 350 leti napisal Claudio Monteverdi (1567-1643). Sto minut glasbe (brez odmora), ki je časovno odmaknjena od današnjega časa, pa naj bo še tako pestra glede na izvajalske zasedbe in uporabo kompozicijskih sredstev, je bilo za marsikaterega poslušalca nekoliko preveč (manj vzdržljivi so zapuščali dvorano). Vespro della Beata Vergine je predelal in objavil angleški muzikolog Hans Ferdinand Redlich (prva verzija 1949, druga verzija 1958). Monteverdi je pri Večernicah ohranil ustaljeno obliko petih psalmov, med katere je vstavil trikrat solistični motet in enkrat antifono. Po petem psalmu je dodal še instrumentalno oblikovano sonato sopra Sancta Maria ora pronobis ter običajni himnus in sklepni magnificat. Monteverdi -modernist svojega časa tudi v tem nabožnem delu pokaže drugačne poglede na umetnost, kot so jih imeli njegovi sodobniki. Ostri družbeni, verski in politični boji ter prvi vzpon mlade evropske boržuazije so vplivali na kulturno in družbeno življenje, tako tudi na Monteverdija. V njegovih delih ne občutimo več uravnovešenega in umerjenega objektivizma srednjeveške "glasbene gotike", ampak nove stilne in izrazne kvalitete, ki se kažejo v čim vernejšem glasbenem podajanju poetičnega besedila in njegove vsebine. Zato polifono zapleten zborovski stavek nadomesti s solisti in solističnimi ansambli (dueti, terce- Q'e 0 ,| 21. ure. Vabljeni vsi zainteresira« ŠAHOVSKA KOMISIJA ZSŠDl ^ t. prireja v soboto, 18., in v sobo ' en' m., 7. redno zamejsko šahovsk ^jatKa stvo, veljavno za 3. memoria ajtti' Jelinčiča. Igrali bodo po sistem aftl' nega šaha (pol ure za igralca jv0-jo). Memorial bo v Gregorci 2O/, rani v Trstu (Ul. sv. *ame)sK iške SK DEVIN - ŠD SOKOL ,,r3 1 priredita 25., 26. in 27. no-ina št-dvorani Igo Gruden - Nabrezi« , se (v neposredni bližini Trga s • 0pr jem nove in rabljene smuča SP°L me. Stojan in Any s trgovino ^ v« (Tržič - Drevored San Ma 1989/ bosta na razpolago z novos p0nf° v Urnik sejma: v soboto, 25., ure ii> ljek, 27. t. m., od 15. do zi-nedeljo, 26. t. m., od 10. do • ZSŠDl , . ob1®'2, obvešča, da bo danes, 15- t. ^jal|a sedežu ZSŠDl v Gorici, nad.) ob 15.30. Vabljeni vsi .* šahisti s Tržaškega in Goriskeg seja izvršnega odbora. JK ČUPA VC' klU^nSli1' Opčinah in v trgovini nav ŠPORTNA ŠOLA TRST y če‘r‘tr sporoča, da bo OB^ ^Bdv°ran' 23. t. m., v Gregorčičevi stu. Ura bo javljena nak ^ ALPINISTIČNI D°SE*i sestah^eB1 vabi svoje čine na re Q na * nje-bo v petek, 17. t. m., ob 2U.a odseka, Ul. Carducci Vabljeni! naši nogometaši v mladinskih prvenstvih - naši nogometaši v mladinskih prvenstvih Porazov je bilo tokrat precej več kot zmag »Najmlajši« Juventine Carnica Assicurazioni končno pokazali svojo pravo moč - Med cicibani se nadaljuje zmagovita pot Primorja in Sovodenj NA TRŽAŠKEM UNDER 18 r..„ SKUPINA I AMPANELLE - BREG 2:0 (0:0) Dj KJ;G: Turco, Pečar, Bandi, Luisa, Zu-sint- Kozina' Majevski, Ota, Škabar. VI-štefan?eaSUtt°*' Bianchi' Giglifand. Kali, Sfani so odigrali svojo doslej naj-DreH° tekmo- Zamnjkala je borbenost, izvavse® v napadu, kjer napadalci niso dvak1StiB vrsto lePih podaj. Brežani so le ohnvat resneie ogrožali nasprotnika, a sta ^ Kuisa za las zgrešil. Zadetka čas Pa,?*a takoj na začetku drugega pol-Vo,a' ”režani so skušali reagirati, a pretep0' Edn TALI IZIDI: s' Sergio - CGS 1:1, (jQ ,® ‘ Azzurra 6:0, Muggesana - Fortitu-rn ' E>omio - Olimpia 1:1, S. Nazario -.»tanga 0:0, Giarizzole - Opicina žari STVICA: CGS 12' s- Sergio, S. 8 Kdile 10, Olimpia in Muggesana [j0 l?rizzole in Costalunga 7, Opicina 6, 2 “Uo 5, Campanele 4, Breg 3, Azzurra primorje - san canzian odložena Chi eALI IZIDI: Turriaco - Villesse 3:2, y arbola - Montebello 3:2, Staranzano -do \ 4:0' s- Luigi - s. Marco 1:1, Foglia-Ibc iano 3:0- S. p TVICA: S. Marco 10, Staranzano 9, arh ?nzian, Montebello, S. Luigi in Chi-Tu °. E' Mossa, Villese in Fogliano 6, ^raco 5, Primorje 4, Mariano 0. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A Brp' c°STALUNGA 0:0 cn d G: Giglifand, Kalc, Azzano, Lauri-Banrt°CChetti' Švab, Bajec, Reja, Mauri, tec i <°d 20' d.p. Strain), Mondo. Rapo-Poretti. 0:0. Na- bii0°stitleji niso igrali slabo, vendar ni Zve2 Efave povezanosti med igralci za je j,,? ln napadalci. V prvem polčasu jim Padar Prhala v hrbet in so ves čas napa . Resnejših priložnosti za zadetek čep n° rrneli. Drugi polčas je bil izena-strgj °režani bi lahko povedli po lepem strel Klaurija, gostje pa po prostem tat p'^ 9a je dobro ubranil domači vra-l,°' (Luk Gi9lifan°ja se Je izkazal Azza- OwALA IZIDA 8. KOLA: Opicina -r c„~?la 3:0, Zaule - Montebello 2:1. 10, A ‘VICA: Chiarbola 11, Costalunga ben0Rreina 9, BREG 8, Zaule 7, Monte- P*11Morje . *™P1NA c PRELEC: Puntar Putitar Franza, Battigelli, Košuta, chi0| ’ Škabar, Sardoč, Regent (Natalic-dep ' Bavi, Križman (Kariš), Štoka, Gru- ^aren1 Zel° močni ekiPi CGS je rdeče-s° Pr01In usPel podvig. V prvem polčasu bili bra- ni rmeli veter za hrbtom in so se je j h nevarni od gostov. Vratar CGS kazal z odločilnima posegoma po 1:0 (0:0) strelih Štoke in Košute. V 25' d.p. je pro-seški vratar po gneči v kazenskem prostoru zaustavil žogo na gol-črti. V 30' so Prosečani dosegli zadetek. Štoka je z levega krila podal na sredino Puntarju, ki je z natančnim strelom realiziral. Treba je pohvaliti vso ekipo za požrtvovalnost (Škabar je odlično ustavil močnega nasprotnikovega napadalca) in še posebej rezerve, ki so lahko končno pokazale, kaj veljajo. (Š. M.) OSTALA IZIDA 8. KOLA: S. Andrea -Azzurra 2:2, Fortitudo - Olimpia 2:2. LESTVICA: Fortitudo 14, Olimpia 12, CGS in PRIMORJE 7, S. Andrea in Azzurra 3. NAJMLAJŠI SKUPINA A TRIESTINA - PRIMORJE 3:0 (0:0) PRIMORJE: Plehan, Guštin, Husu, Di-govič, Gherbassi, Emili, Baselli, Nadli-šek, Rebula, Vremec, Cristian Pacor, Aleš Pahor. Tudi tokrat so naši popustili le proti koncu tekme. V prvem polčasu so se urejeno branili, a v napadu nič niso mogli proti solidnim Tržačanom. V drugem polčasu je vezna linija popustila. 15' pred koncem so prejeli prvi zadetek in tam je bilo tekme praktično konec. (Maksi) OSTALA IZIDA 8. KOLA: Fortitudo -Don Bosco 1:0, S. Andrea - S. Giovanni 2:4. LESTVICA: S. Giovanni in Triestina 14, Fortitudo 8, PRIMORJE 7, S. Andrea 4, Don Bosco 1. SKUPINA B ZARJA ADRIAIMPEK - SAN LUIGI 2:3 STRELCA ZA ZARJO: Umek, Cinti. ZARJA ADRIAIMPEK: Bellafontana, Saša, Silli, Tence, Castellano, Umek, Bi-ondi, Ossich, Jurincich, Grgič, Cinti, Porogat, Ražem, Granzotto, Possega. Na igrišču v Bazovici se je predstavil nepremagan nasprotnik. Toda Zarja mu je bila enakovredna. Zarjani so tudi prvi povedli z lepim strelom, ki ga je Umek poslal v kot pod prečko. S. Luigi je s hitrimi protinapadi večkrat spravil v stisko povprečno Zarjino obrambo. V eni teh akcij si je sodnik izmislil enajstmetrovko, ki je presenetila same nasprotnike. V drugem polčasu je San Luigi kmalu povedel. Zarja je dobro reagirala in izenačila z lepo akcijo Cintija. Tekma je bila borbena, a lepa in korektna, zato se čudimo, zakaj jo je hotel sodnik na vse načine pokvariti z nespametnimi odločitvami. Ko je kazalo, da si bosta ekipi razdelili točki, so bolj izkušeni nasprotniki izkoristili Zarjino napako. (G. Umek) OSTALA IZIDA 8. KOLA: Servola -Domio 1:3, Zaule - Portuale 3:0. LESTVICA: S. Luigi 14, Domio 11, Zaule 6, ZARJA ADRIAIMPEK, Portuale in Servola 5. ZAČETNIKI SKUPINA A ESPERIA - ZARJA ADRIAIMPEK 0:0 ZARJA: Družina, F. Domio, Ražman, M. Urdih, Ban, Brazzani, Umek, Cočeva- ri, Lipovec, Jerman, Furlani, (Danieletto, A. Domio, L. Urdih, Balbi). Domačini so že v prvem polčasu močno pritiskali na vrata zarjanov. Esperia je imela mnogo priložnosti, vendar jih ni izkoristila. Zarjani so se pogumno branili, dokler ni sodnik žažvižgal konca tekme. Mladi zarjani so bili vso tekmo premalo odločni. (A. Ban) OSTALI IZIDI 8. KOLA: Muggesana -Portuale 0:6, S. Andrea - Campanelle 4:2, Fani B - Ponziana B 1:1, Soncini A - Ful-gor 2:0, Al tura - S. Vito 2:0, Domio - S. Luigi 1:0. LESTVICA: Soncini A 14, S. Andrea 13, Portiuale 12, Domio 11, Fulgor 10, Fani B 7, S. Luigi in ZARJA ADRIAIMPEK 6, Ponziana B 5, Esperia 4, S. Vito in Altura 3, Campanelle 2, Muggesana 0. SKUPINA B PRIMORJE - TRIESTINA B 0:3 (0:1) PRIMORJE: Husu, Bukavec, Lovrečič, Braini, Sardoč, Lukša, Kuk, Emili, Turk, Škrlj, Širca, Velikonja, Milič. Poraz je upravičen proti solidni tržaški vrsti. Naši so se v prvem polčasu le branili. Prejeli so zadetek po negotovosti obrambe. Na začetku drugega polčasa so rdeče-rumeni reagirali in tudi dali zadetek, ki ga sodnik ni videl. Predložek Emilija je vratar nerodno poslal v lastno mrežo, ko je žoga že prekoračila golčrto pa jo je branilec brcnil nazaj na igrišče. (Maksi) BREG - FORTITUDO 0:9 OSTALI IZIDI 8. KOLA: Zaule - Don Bosco 1:0, Fani A - Montebello 0:0, S. Giovanni - S. Nazario 0:0, Ponziana A -S. Sergio 2:0, Opicina - CGS 3:2. LESTVICA: Fortitudo 12, S. Giovanni 11, Ponziana A, Soncini B in Fani A 10, S. Sergio 9, Opicina in CGS 8, S. Nazario 7, Zaule B 4, Chiarbola, Montebello in PRIMORJE 3, Don Bosco 2, BREG 0. CICIBANI SKUPINA A DOMIO - BREG 4:2 (3:1) STRELCA ZA BREG: Martini in Gurman. BREG: Mauri, Zedda, De Marchi, Sancin, Martini, Čurman, Šik, Slama, Ota, Baldi. Proti enakovrednemu nasprotniku so žal Brežani izgubili, čeprav so igrali še kar dobro. Škoda le, da zagrešijo preveč napak v obrambi. Naj omenimo zelo lep zadetek Čurmana, ki je bil s Sancinom in Šikom najboljši. (E. B.) OSTALI IZIDI 7. KOLA: Azzurra - Zaule 1:1, Fortitudo B - Soncini B 0:7, Costalunga - Altura 2:1, S. Sergio - Muggesana 4:0. LESTVICA: Soncini B 13, Altura 11, Costalunga 10, Domio 9, S. Sergio 7, Fortitudo B 4, Zaule 3, BREG in Muggesana 2, Altura 1. SKUPINA C IZIDI 7. KOLA: San Vito - Primorje 0:13, CGS - Bor 1:3, Chiarbola - Montebello 0:2, Fortitudo - Esperia 7:1, Ponziana - Supercaffš 7:0. LESTVICA: PRIMORJE 13, Fortitudo A, Esperia, Ponziana in Montebello 8, CGS 5, BOR in Chiarbola 4, Supercaffe 2, S. Vito 0. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A IZIDI 7. KOLA: ZARJA ADRIIAMPEK in S. Andre B počitek: Opicina - S. Giovanni 6:1, Roianese - Ponziana A 0:8, Costalunga - Fortitudo 0:16, Soncini -Campanelle 4:2. LESTVICA: Ponziana A 10, Soncini in Fortitudo 8, Opicina 7, Roainese 6, S. Andrea in ZARJA ADRIAIMPEK A 4, Cam-panmelle 3, S. Giovanni in Costalunga 0. SKUPINA B PONZIANA B - ZARJA ADRIAIMPEK B 2:3 (0:2) STRELCA ZA ZARJO: Zornada 2, D. Gregori 1 ZARJA B : Zottich, Ugricic, Sossi, Va-tovani, J. in D. Gregori, Zornada, Sorini, Stopar. Na zahtevnem gostovanju je Zarja tokrat presenetila in izbojevala celoten izkupiček. Zarjani so bili predvsem v napadu zelo spretni in so izkoristili vsako priložnost, kar pa ni uspelo domačinom. Naj omenimo, da so zarjani zadnjih pet minut igrali v šestih zaradi lažje poškodbe vratarja, zato je njihov uspeh še bolj zaslužen. (B. P.) OSTALI IZIDI 7. KOLA: Gretta - Esperia 0:2, Fani - Junior 0:4, S. Luigi - Don Bosco 11:1, Altura - S. Andrea A 0:11. LESTVICA: S. Luigi 14, Esperia 9, S. Andrea A 8, Junior in Fulgor 6, ZARJA ADRIAIMPEK B 5, Ponziana B in Gretta 4, Don Bosco 2, Altura in Fani 1. NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI JUVENTINA - PIERIS 1:3 STRELEC: Šuligo. JUVENTINA: Peric, Šuligoj, Bais, Pe-teani, Florenin, Marušič, Pisk (Devetak), Kobal, Petean, Gergolet, Marvin. To je bil četrti zaporedni poraz Juventine, ki ima letos vsaj do sedaj res malo sreče. Nasprotnik je bil v bistvu enakovreden domačim, toda Štandrežci niso znali izkoristiti priložnosti. To je tudi glavni razlog za neuspeh ekipe. (Marušič) LESTVICA PO 7. KOLU: Pieris 12, Romana 11, Como, Pro Romans, Azzurra in Gradese 10, Natisone 8, Villesse 7, Ju-ventina 5, San Michele 4, Audax in Aris 3, Lucinico in San Marco 2, Isontina 1. NAJMLAJŠI JUVENTINA CARNICA ASS. - PRO FARRA 4:0 (1:0) STRELCI: A. Ferfoglia, P. Gergolet (2) in avtogol. JUVENTINA: Pavio, M. Gergolet, Sci-mone, Zanier, Florenin, Devetak, Lorus-so, P. Gergolet, A. Ferfoglia, D. Gergolet, Trampuš, Mažgon, D. Ferfoglia, Ambrosi, Černigoj, Todde, Meniš, Paoletti. Domači so stalno napadali in že v prvih minutah povedli. Tekma ni bila zanimiva, saj nasprotnik nikako ni mogel ustaviti napadov. Združena ekipa sodi med najmočnejše postave prvenstva, škoda le, da je v začetku po nepotrebnem zapravila nekaj točk. (P. Gergolet) LESTVICA PO 7. KOLU: Pro Romans 13, Isontina 12, Lucinico 10, Juventina, Natisone in Medeuzza 8, Corno in Cor-monese B 4, Pro Farra 2, Azzurra 1. ZAČETNIKI SOVODNJE - AZZURRA 0:4 (0:0) SOVODNJE: Tommasi, D. in S. Tomšič, Ožbot, Klanjšček, Pisk, Bonan, Figelj, Prinčič, Petejan, Plesničar, Pellegrin, Marušič. Fizično močnejši igralci Azzurre so z dobro igro v drugem polčasu premagali Sovodenjce. Sicer je treba povedati, da so domači zagrešili tudi nekaj nepotrebnih napak v obrambi. (I. P.) LESTVICA PO 7. KOLU: Sanrocchese 14, Itala 12, Isontina 11, Cormonese 10, Azzurra 6, Sovodnje 5, Natisone, Mossa in Pro Romans 4, Lucinico 3, Audax 1, Itala B in Corno 0. CICIBANI CORMONESE B - SOVODNJE 2:2 (1:1) STRELCA: Erik Peteani in Manuel Devetak SOVODNJE: Florenin, Marušič (Piras), D. in M. Devetak, Boškin, Peteani, Peleg-rin, B. Kovic, Figelj, Cotič. Sovodenjci so tudi tokrat dosegli vodilni gol že s prvim napadom Erika Pete-ana, ki je po osebni akciji ukanil še vratarja. Potem so Sovodenjci, ki so igrali brez Kristjana Devetaka, še trikrat nevarno streljali, a se izid ni spremenil. Zato pa so po kotu in gneči domačini izenačili, čeprav nismo prepričani, da je žoga res šla čez črto. V drugem polčasu je Pelegrin močno streljal prosti strel, vratar je žogo odbil, Manuel Devetak pa jo je potisnil v mrežo. Domačini so izenačili pet minut pred koncem. Sovodenjci so nato zadeli tudi prečko. (E. Č.) SANROCCHESE - JUVENTINA6:2 (3:2) STRELCA: Braione in D. Lutman. JUVENTINA: Prinčič, G. in D. Lutman, Koršič, Mažgon, Tartaglia, Braione, Rossano, Pavšič, Radinja, Faganel, Kocjančič. Štandrežci so morali priznati boljšo igro domačih, ki so precej spretno izkoriščali slab dan marsikaterega Juventi-novega branilca. Dejstvo je, da so to pot Kravosovi varovanci zaigrali pod običajnim nivojem in to še posebno prva ekipa, saj so najmlajši v dodatnem polčasu igrali z večjo zagrizenostjo in premagali nasprotnika. Ta del srečanja pa ne velja za končni izid.(I. P.) LESTVICA PO 6. KOLU: Sovodnje 10, Azzurra in Isontina 9, S. Anna in Lucinico 5, Cormonese B 4, Cormonese C in Juventina 2, Sanrocchese in Itala 0. Važen uspeh fantov Tečno progresa za uvod v deželno prvenstvo under 16 (fSNo° Br°GRES - ASFJR a:i • TEcnB:15- 15:11- 15:7) ti. Kore* * PROGRESS: Florenin, Paolet-vie, Bri§B ’ Devetak, Mužič, Gravner, Ko- Ut'dern[fitn srečanju deželnega prvenstva J' ožji kr Sta se srečali postavi, ki sodita "tiadi n °9 favoritov za končno zmago. se z 2nrretistavniki združene ekipe pa so tia Za 'a9° oddolžili vrstnikom iz Ceda-Peli rA0*82. ki so ga v lanski sezoni utr-bil*a deželne- Čerici- J^rji Tečnob- popolni Postavi so odboj-tw'sem nem finalu under 15, ki je 7 Povsen,0 Pro?resa pokazali boljšo igro JjaPuttiqa .nadigrali varovance trenerja “9i. 'lga' igralca pri ekipi VBU v A-2 PrecejPrVem osvojenem setu so domači Čedajci pridno "brišk“ Je 0110 vse. saj je štan- iZV°ristn?PastBi’ kar so Čedajci pridno S&°AlebUo ......... . Osv6 v svnil3 _e!°pa takoj prijela vajeti v°)ila n=ie,.roke in brez večjih težav SLq ]na dva niza. (zip) <7:15, i4XrL„ley BALL MANIAGOO:3 I SLqqa4:16- 8:15) ti°kat0s v.jfrtfk, Glavina, Grgič, Kralj, Učsi Mlhč' Miot, Purič, Radetti, Spe- 0hi?.e9a irdarv n®deljo v prvem kolu de-t, Bili, venri lnske9a prvenstva sicer iz-tis korenin Kr. naci njihovim nastopom k talcev Ul raz°čarani. Velika veči-UrL}ako da Spada še v kategorijo under kia> P0Sku]se>B to zadnje9 sploh prvi a^tfreži. £ rgranja na regularni moš-Drva* temu dodamo veliko tre- nost in požrtvovalnost, ki so ju na tej tekmi pokazali. (Inka) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Pallavolo TS - II Pozzo 3:1, Ronchi - Vivil 3:1, VBU Videm - Prata 1:3. NA TRŽAŠKEM UNDER 18 MOŠKI PALLAVOLO TRST - SLOGA 0:3 (3:15, 8:15, 3:15) SLOGA: Bevilacgua, Čuk, Kralj, A. in M. Maver, Riolino, Rupel, Stopar. V krstnem nastopu Sloga ni naletela na enakovrednega nasprotnika. Tržaško ekipo so naši fantje prekašali v čisto vseh igralnih elmentih in tako tudi potrdili, da so z ekipo Inter 1904 glavni kandidati za osvojitev pokrajinskega naslova. (Inka) BOR - VOLLEV CLUB 0:3 (9:15, 11:15, 15:17) BOR: Štrajn, Rizzo, Stulle, Zaina, Mar-tinolich, Pavlica, Puntelj, Chert. Borovce, v vrstah katerih je tudi nekaj čistih začetnikov, je v prvem nizu zajela trema, od drugega niza dalje pa so bili enakovredni nasprotniku. Pokazali so tudi nekaj lepih potez, a usodne so jim bile nekatere grobe napake, tako da drugem nizu in 13:11 v Bregove mladinke so v nedeljo gladko dobile derbi s Kontovelkaml vodstvi 11:9 v nastopu in da so jih dve lati^em tiyati. je^ loajxSprotniki tudi fizično pre-,daje bil P°'az skoraj m pl za ia . o® le, da se je našim fan-90VaosvomUZni1 drogi set, saj bi bila J ev lepa nagrada za borbe- zadnjem nista zadostovali niti za delno zadoščenje. (G. F.) OSTALI IZID 1. KOLA: Inter - DLF 3:1. UNDER18 ŽENSKE BREG AGRAR-KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0 (15:12, 15:5, 15:11) BREG: Tatjana in Nataša Canziani, Žerjal, Pertot, Gaburro, Giorgi, Seganti, Kralj, Gavina, Ota. KONTOVEL: Križmančič, Drasič, Jogan, Škrk, Repinc, Čebulec, Pertot, Černe, Grilanc, Regent. V sedmem kolu prvenstva Under 18 so brežanke zasluženo slavile zmago v slovenskem derbiju. Domačinke so stopile na igrišče zelo motivirano, igrale so zelo zbrano in prepričljivo. Skozi celo tekmo so popolnoma nadigrale nasprotnice. Kontovel se je domačinkam dobro upiral, posebno v zadnjem setu, ko so po poraznem začetku 8:0 za Breg zaključile s 17 točkami. Tako se je tudi zadnji set končal v prid presrečnih brežank, katere imajo še mnogo možnosti, da zaključijo prvenstvo na važnem mestu v lestvici. (Ota) 3:0 SLOGA KOIMPEK - ALTURA (15:7, 15:13, 15:1) SLOGA KOIMPEK: Bizjak, Bogateč, Brišnik, Ciocchi, Fabrizi, Fonda, Lupine, Maruccelli, Starc, Spacal, Škerk, Žbogar. Slogašice so odigrale svojo doslej najslabšo tekmo. Podcenjevanje nasprotnic in pa nezbranost igralk bi našo ekipo lahko stali tudi drugi niz, v katerem je sicer neprimerno slabša Altura vodila skoraj vse do konca. Ko pa je Sloga Ko-impex nadoknadila zaostanek je v 3. nizu zopet zaigrala bolje in ga tudi osvojila po hitrem postopku. (Inka) BOR FRIULEKPORT - JULIA 3:0 (15:0, 15:2, 15:3) BOR FRIULEKPORT: Vidali, Fučka, Sancin, Gregori, Vitez Karin in Irina, Callegaris, Ažman, Grbec, Čok. Proti ekipi, ki zaseda zadnje mesto na lestvici, so igralke Bora Friulexport slavile gladko zmago. Čeprav so vedele, da jih Julia ne more resnejše ogrožati, so plave stopile na igrišče zbrano in zagrizeno. To pojasnjuje tudi dejstvo, da niso v prvem nizu praktično zagrežile nobene napake in nasprotnice pustile na ničli. Tudi v naslednjih setih so boroke ohranile koncentracijo in tekmo premočno osvojile, ne da bi nasprotnicam prepustile več kot 5 točk. Trener Kalc je bil posebno zadovoljen na mlajše igralke, ki so tudi tokrat dale svoj kakovostni doprinos zmagi. Vedeti moramo namreč, da so se skozi celotno srečanje vrstile na igrišču od 3 do 4 dekleta letnika 1976, ki bodo lahko še naslednje štiri leta igrale v tej konkurenci. (Igor) OSTALI IZID 7. KOLA: CUS - OMA 3:2. LESTVICA: Sloga Koimpex 14, Bor Friulexport 12, CUS 8, Kontovel Electronic Shop in OMA 6, Club Altura in Breg 4, Prevenire in Julia 0. NA GORIŠKEM UNDER 18 MOŠKI SOČA SOBEMA - LlBERTAS TURRIACO 3:0 (15:2, 15:2, 15:7) SOČA SOBEMA: Pellegrin, Černič, Tomšič, Klede, Čavdek, Zaccaron, Pelicon, Pisk, Čevdek. Proti skromni ekipi iz Turjaka Sočani niso imeli posebnih težav. V sovodenjski ekipi so to pot zaigrali tudi mlajši predstavniki Soče, ki, ki so se relativno dobro izkazali. Najvažnejša plat tega kola so bili taktični in tehnični popravki pred naslednjo, odločilno tekmo proti goriški 01ympii. Srečali se bosta namreč lanska in predlanska deželna prvaka. (Christian Pellegrin) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu.-Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch ~ M -SirS Izdaja k. A in tiska sreda, 15. novembra 1989 V zadnjih 48 urah je bilo najmanj 650 mrtvih in ranjenih Odločna ofenziva gverilske fronte preseneča salvadorsko redno vojsko SAN SALVADOR — Salvadorska gverila ne namerava nehati z ofenzivo, ki jo je začela že v soboto. Radijska postaja osvobodilne fronte Fara-bundo Marti je včeraj večkrat poslala v eter poziv vsem simpatizerjem in podpornikom gverile, naj se združijo in ustvarijo krajevne vlade na celotnem območju, ki so ga gverilci že zavzeli. Poziv je bral najvidnejši predstavnik fronte Joaguin Villalobos. Včeraj ob zori so gverilske čete napadle sedež vojaškega vrhovnega štaba in častni policijski bataljon. V zadnjih 48 urah je bilo že 650 mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Vrhovni poveljnik vojske Emilio Ponte pa je včeraj demantiral vest, da je gverilska fronta zasedla nekatere mestne četrti salvadorskega glavnega mesta. Ni pa mogel zanikati dejstva, da so v mestu več ur odmevale močne eksplozije. Da bi vsaj za silo zaustavila napredovanje gverilcev je vojska poslala kakih 100 vojakov na severni predel glavnega mesta in ob vznožje vulkana El Salvador. Vojska se je poslužila blindiranih vozil in topov, vendar brez pravega uspeha. Gverilci so namreč izbrali drugačno strategijo, saj so se zaprli v hiše, od koder nadzorujejo celotno območje. Na isti način so zavzeli predmestje Mexicanos, kjer živi 125 tisoč prebivalcev, ki v glavnem podpirajo gverilo. Naraščajoča napetost v vsej državi in jakost spopadov sta v nekaj urah izničila vsako upanje, da se bodo pogajanja med osvobodilno fronto in salvadorskim predsednikom Alfredom Cristianijem uspešno nadaljevala in nemara celo ugodno zaključila. Predstavniki vlade in gverile so se zadnjikrat sestali zadnje dni oktobra v Kostariki, pogajanjem pa so prisostvovali tudi funkcionar OZN in predstavnik organizacije ameriških držav. Odločilno vlogo je tudi tokrat imel najvišji predstavnik salvadorske cerkve msgr. Chavez. Kljub ugodnim napovedim pa so bila razhajanja med Cristianijem in voditeljem fronte prevelika, pogajanja pa so se prekinila zaradi atentata na neko levičarsko sindikalno gibanje. Na ulicah v San Salvadorju je videti le še gverilce in vojake (Telefoto AP) V Braziliji danes volijo predsednika RIO DE JANEIRO V Braziliji je vse nared za današnje predsednik® volitve. Vzdušje je praznično, lju jr. rrlacntranio na rvrir^lrnioirv ti n V S P ITI Vi Po najnovejših raziskavah Gallup vega inštituta naj bi v prvem kr°iTj slavil Fernando Collor de Mello. kandidira na listi Stranke za naciorLu no obnovo. Predvolilne raziskave pripisujejo približno 27 odstotkov 9 sov. Zato pa naj bi bil boj za drufL mesto mnogo ostrejši, v njem pa na1 ( imeli skoraj enake možnosti kand) Delavske stranke Luis Inacio da p1 Lula, član Demokratične laburist^ stranke Leonel Brizola, kandidat o zilske socialno-demokrat^ke stran0. Mario Covas in član Demokratične cialne stranke Paulo Maluf. . v Volilno pravico ima 82 milijoia volilcev, 250 tisoč volišč pa bo dan odprtih od 8. do 17. ure. Preštevanj glasov se bo začelo že uro po zaPfja volišč, balotaža med najuspešnejši kandidatoma pa je predvidena za december. SWAP0 v Namibiji ni dosegla cilja WlNDHOEK Organizacija ljudstev jugozahodne Afrike SWAPO je zmagovalka namibijskih volitev v ustavodajno skupščino, vendar pa ni dosegla načrtovane dvotretjinske večine in bo morala skupaj z drugimi političnimi silami pripraviti ustavo Namibije in proglasiti neodvisnost te zadnje afriške kolonije. Rezultati še niso povsem dokončni, toda že zdaj je jasno, da bo SWAPO dobila približno 50 odstotkov glasov, medtem ko naj bi glavni nasprotnik SWAPO na volitvah, konservativna in projužnoafriška Demokratična zveza Turnhal-le, dobila približno 25 odstotkov glasov. Tema dvema strankama sledi s približno 5 odstotki levičarska Združena demokratična fronta UDF, medtem ko je satelitska stranka pretorijske Nacionalne stranke Nacionalna krščanska akcija dobila 3 odstotke glasov in ni dosegla večine niti med 75 tisoč belci v Namibiji. Prva seja nove skupščine bo še ta mesec, politične volitve v neodvisni Namibiji pa bodo aprila 1990. Bivši karabinjer v Rimu streljal na psihiatra RIM Bivši karabinjer Antonino Carlino je včeraj zjutraj nekaj pred 9. uro s tremi streli iz pištole ranil primarija psihiatričnega oddelka vojaške bolnišnice v Celiu 37-letnega Pasgua-la Peda. Carlino je Pedeja napadel pred njegovim stanovanjem v Ulici Val Brenibana v Rimu, dva strela pa sta psihiatra zadela v ramo, tretji pa v predel trebuha. Kdo je napadalec, je odkril sam zdravnik, ki je Carlina osebno poznal kot pacienta. Po trditvah nekaterih očividcev naj bi se Pede in Carlino najprej nekaj časa pogovarjala, nato pa naj bi Carlino nenadoma začel streljati. Po napadu naj bi skupaj z neko žensko pobegnil. Zaradi hude krize podjetja gladovna stavka v Obirju CELOVEC — Drama v tovarni celuloze v Obirju na Reberci, kjer so morali ustaviti pridobivanje celuloze, je od sinoči še bolj priostrena. Trije okoli 25 let stari ljudje, dva zaposlena v Obirju in en domačin, so začeli gladovno stavko, ker »so nas vsi pustili na cedilu«. Izjavili so, da bodo gladovali vse dotlej, dokler ne bodo povsem onemogli. Medtem ko Willi Tomaschitz, Luka Kordež in Gernot Wolautschnig še naprej stavkajo, deluje včeraj ustanovljeni stavkovni odbor. Ta ima za svojo nalogo pomagati stavkajočim in z informativnimi akcijami seznaniti ljudi v velikovškem okraju s stiskami delavcev Obirja in doseči solidarnost delavcev v drugih podjetjih. Poročajo, da naj bi konec novembra odpustili prvih 17 od 217 zaposlenih. Inž. Feliks Wieser, direktor tovarne Obir, ki je v 98-odstotni lasti sozda Slovenijapapip je za Slovenski vestnik izjavil, da bi devetu-soččlanski kolektiv Slovenijapapirja, »ce t resno želi, lahko našel nekaj proizvodov, ki D jih - s sredstvi, ki jih imamo v Obirju, in denarjem, ki bi ga prispevala deželna vlaga, če bi odprli nova delovna mesta - lahko prou vajali na Reberci«. Slovenijapanir je sklenil obdržati lokacij na Reberci pri Železni Kapli, obljubil do kon ca meseca predložiti načrt za nadomestn proizvodnjo, ta mesec pa se tudi pogovorni predstavniki delavcev o socialnem program JOŽE ŠIRCELJ Provokacije Mladine spet burijo duhove LJUBLJANA — Revija Mladina je spet poskrbela za jugoslovansko senzacijo: minuli teden je objavila »naznanilo smrti srbskega voditelja Slobodana Miloševiča«, opremljeno tudi s fotomontažo »dogodka«. Na prvi sliki je Miloševič s prestreljeno glavo v trenutku atentata, na drugi pa že »na parah«. Mladina je na tej, 39. strani, že večkrat poskrbela za »štose«, zaradi katerih se je vznemirjal vsaj ortodoksni del Jugoslavije. Pred meseci so tako v tej rubriki natisnili zemljevid vzhodne in zahodne Jugoslavije, potem kupone za dopisnice, z izpisanimi naslovi tujih veleposlaništev, na katerih naj bi Slovenci prosili za intervencijo tuje države, in podobno. Tokrat pa je šla revija, kot kaže, po odmevih, že celo za slovenski okus malo predaleč. Ljubljanski dnevnik je v komentarju ocenil, da gre za »najbolj« morbiden pamflet, ki bi mu težko našli podobnega v zgodovini zmaličenosti človekovega uma in pri katerem so vsakr- šni diskurzi o etiki in morali ne le odveč, temveč povsem nemogoči. V izjavi za časopis je bil akademik prof. dr. Janez Milčinski še bolj oster: »Za akademika bi mi bilo pod častjo, če bi o tem rekel eno samo besedo, ker bi s tem priznal, da me je pritegnila pokvarjena stvar, kolikor pokvarjena sploh more biti.« Kako je provokacija Mladine odmevala šele v Srbiji in drugih delih države, si po vsem tem seveda lahko kar mislimo. Poleg političnih protestov in izjav ter ostrih komentarjev (»Zdaj so kulturni Slovenci pokazali svojo pravo raven kulture«) je včeraj prispel tudi obtožni predlog. Ljubljanskemu tožilstvu ga je poslal sarajevski odvetnik Ljubo Bosiljčič, ki je poleg Mladine ovadil tudi republiško organizacijo ZSMS kot ustanoviteljico glasila. Sklicuje pa se na člen, ki govori o podpihovanju nacionalnega, rasnega in verskega sovraštva ter nestrpnosti. (Z. Š.) V OECD pozitivno ocenili spremembe i’ gospodarskem sistemu Jugoslavije PARIZ — »Jugoslavija je kot partner vse sprejemljivejša, saj njen sistem postaja precej bližji našim članicam.« To je poudaril na sedežu organizacije za ekonomski razvoj in sodelovanje (OECD), katere generalni sekretar Jean Claude Paye je odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Beograd. Vse tesnejše sodelovanje, so poudarili včeraj v Parizu, kaže posebno zanimanje OECD za odnose z Jugoslavijo, pri čemer ne izključujejo niti možnosti popolnega odpiranja te mednarodne organizacije Jugoslaviji. V OECD poudarjajo, da Jugoslavijo sprejemajo kot partnerja predvsem zaradi obojestranskega interesa, pa tudi zato, ker se je njen sistem "približal" njihovemu. Pri tem navajajo nove jugoslovanske predpise o tujih vlaganjih, s katerimi tuji kapital obravnavajo enako kot domačega. Po mnenju strokovnjakov te organizacije na tem področju praktično ni več razlik. Dodali šo tudi, da so posebej ohrabrujoče jugoslovanske reforme, ki poudarjajo tržno gospodarstvo. Po drugi strani pa visoka inflacija ni v skladu s hitrim napredkom reform. OECD vidi svojo vlogo v zavzemanju za boljši sprejem jugoslovanskih predlogov v mednarodnem denarnem skladu in pariškem klubu, kar ima lahko odločilen pomen. »Ekonomske in družbene reforme, ki jih je uvedla Jugoslavija, zahtevajo neposredno in učinkovito finančno pomoč,« so dodali na sedežu OECD v Parizu, (dn) 20. NOVEMBER ’89 CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO so šestletne obveznice s koriščenjem 20. 11. 1989 in zapadlostjo 20. 11. 1995. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 20. in 30. novembrom 1992 s tem da že med 20. in 30. oktobrom istega leta predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca d’-Italia. S CTO dajejo letno 12,50% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • Privatni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 15. novembra do 13.30. S CTO bodo razdeljene po marginalnem sistemu (asta marginale) po določeni ceni: rezervirajo se lahko po ceni, ki je lahko 97,15% ali višja; cena, ki bo iznešena na dražbi, bo objavljena v časopisju. • Dodeljene obveznice je treba poravnati 20. novembra po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provi-zijo. _ , • Obveznice so v ponudbi v svežnjih po -milijonov. Rok rezervacije za občinstvo: do 15. novembra Izklicna cena dražbe Rok izplačila Letni donos izklicne cene bruto neto 97,15% 3. leto 6. leto 14,16% 13,64% 12,35% 11,90% j