«TAKO URADNA SOVJETSKA ZVEZA KAKOR TUDI URADNA ITALIJA SE BOSTA MORALI SPRIJAZNITI S TEM, DA BALKANSKI NARODI NE DOVOLJUJEJO, DA BI JIM DRUGI DIKTIRALI NJIHOVO POLITIKO*. Dulles o Indokini ŠIROK ODZIV LJUDSTVA lA POMOČ PO PL A VLJENCEM GUATEMALA, 3- — Guate-malski narodni kongres je danes z 39 glasovi proti 3 sklenil ukiniti ustavna jamstva in podeliti predsedniku republike Jacobu Arbenzu posebna pooblastila za vzdrževanje reda v državi. Maršal lito s skupino grških parlamentarcev. ITALIJA MORA ZDAJ ODGOVORITI ali je za rešitev tržaškega vprašanja BERLIN. 8. — Vzhodnoberlinski radio javlja, da je bil bivši zunanji minister Vzhodne Nemčije George Dertinger, k' je bil obtožen, da je pripravljal zaroto proti sedanjemu vzhodnonemškemu režimu, obsojen na 15 let prisilnega dela. Razen Dertingerja je bilo obsojenih še drugih pet obtožencev na zapor od 3 do Položaj Lanielove vlade še vedno skrajno negotov to na beograjski avtobus na Trgu Goldoni. Toda: mar niso prav uredniki «11 Lavora-toren vedno hujskali svoje pristaše proti vsemu, kar je jugoslovanskega, in celo v svojih vrstah uvedli geslo proti Slovencem: vande a Lubiana» in podobno. Tudi za urednike lista «11 Lavoratoren veljajo besede: «Podobni dogodki so plod vzgoje pridobljene v tisti sredini, kjer uspevajo določeni epatrioth, ki so bili fašisti, ki so služili nacistom*... itd. itd. V isti številki se «11 Lavo-ratore» ob pomanjkanju argumentov zgraža celo nad imenom toti. Franca Stoke namigujoč na Franca Jožefa, pri čemer pozablja, da je njihovemu leaderju ime Vittorio Vidali, in da je takrat vladal v Italiji Vittorio Emanuele.... Zopet v isti številki istega lista je Stane Bidovec pozabil povedati, na koga je naslovil solidarnostno brzojavko štajerskim poplavljencem... najbrž iz sramežljivosti, da bi zapisal naslov zadevnih ljudskih odborov, ki jih je tolikokrat ozmerjal kot kriminalne itd. itd. Romano v Rimu Včerajšnje «Ultime Notizie» poročajo, da je glavni tainik tržaške krščanske demokracije nujno odpotoval v Rim zaradi najnovejših dogodkov v zvezi z razvojem tržaškega vpraša- Va”1’ na v°litVe; 2- *e Prec* \ aVf*rni na svobodne volili ® hlorajo tuje čete umak- PRIMORSKI DNEVNIK SPOMINSKI »METI Na današnji dan se je leta 1945 pričel v Ljubljani II kongres Antifašistične fronte’ žena Slovenije. Trajal je do 12. VI. 9. junija 1954 DANES, sreda 9. Junij* Primož, Dostana Sonce vzide ob 4.15 in zai'onIc„?a 19.53. Dolžina dneva 15.38 U«1* vzide ob 13.10 in zatone ob u.i* JUTRI, četrtek 19. junija iMarjeta, Rusmir _ IZIGRAVANJE PRAVIC TRŽAŠKEGA DELAVSTVA Sporazum o poenotenju plač že slabši kot se je pričakovalo Po pisanjn klcrofašističnega glasila naj bi povišek znašal komaj 20 H*? na dan-Prepovedano zborovanje kovinarjev pred ladjedelnicami Tržaško delavstvo še vedno ogorčeno komentira sporazum med «svobodnimi» sindikati in industrijci v Italiji glede poenotenja mezd in njihove izravnave z določit-vijb 12 mezdnih skupin ali področij. Se posebno pa je delavce razburilo dejstvo, da so Trst, važno industrijsko središče s sorazmerno višjimi cenami, uvrstili v 3, skupino skupno z Benetkami, Brescio, Bergamom, Imperio, Savono, Trentom in Gorico, ki so v glavnem mala pokrajinska središča. Trst so namreč doslej glede osnovnih mezd in draginjskih doklad uvrščali približno v isto kategorijo kot Milan, Turin in Genovo in pomeni torej uvrstitev v 3. skupino za Trst hudo nazadovanje. Včeraj smo na osnovi računov tukajšnjih sindikatov poročali, da bodo znašali novi poviški v Trstu 904 lire na mesec ali 34.75 lire na dan, kar je že tako neznaten povišek, če pomislimo na izredno nizko kupno moč delavskih mezd. Iz pisanja «Gior-nale di Trieste«, ki tolmači stališče in mnenje Delavske zbornice, pa je razvidno, da bo znašal omenjeni povišek še manj, in sicer samo okoli 500 lir za nekvalificirane težake ter okoli 625 lir za spe- cializirane delavce, kar pomeni samo okoli 20 lir na dan. Največ poviška naj bi dobili uradniki prve kategorije, to je 1.200 lir na mesec ali 40 lir na dan. To je pravo norčevanje iz delavcev in z njihovo borbo, saj ne bodo mogli z dnevnim poviškom kupiti niti kozarca vina. Tudi glede celokupnih poviškov v Italiji navajajo delodajalci sedaj manjšo vsoto kot v začetku, in sicer ne več 80 marveč 70 do 75 milijard na leto, medtem ko «svobodni» sindikati trdijo, da se bodo izdatki delodajalcev za mezde in plače zvišali samo za 55 milijard na leto. Iz omenjenih številk pa vidimo, da se mezde delavcev v Trstu ne bodo zvišale niti za 4 odstotke, kar naj bi bilo povprečje za Italijo, kaj šele da bi jim zvišali mezde za 10 odstotkov, kot v zadnjem času delavci zahtevajo. Delavska zbornica se seveda strinja s temi smešno nizkimi poviški, ker je svoj čas pooblastila sindikate v Italiji, da se tudi v njenem imenu pogajajo z industrijci. Pravijo, da tudi industrijci soglašajo z raztegnitvijo sporazuma med «svobodnimi» sindikati in industrijci na Trst, kar je razumljivo, saj je sporazum zanje zelo ugoden. Včeraj bi morali imeti delavci CRDA in Arzenala na Trgu Broletto zborovanje, na katerem bi razpravljali o pomanjkanju dela v ladjedelnicah in o sramotnem sporazumu o poenotenju plač. Consko predsedstvo pa tega zborovanja ni dovolilo, češ da bi prišel v nevarnost javni red. Zato je šla včeraj skupi-na_ delavcev ladjedelnic in Tržaškega arzenala protestirat le županu Bartoliju, ki je dejal, da imajo delavci prav in da bo «posredoval», kar pa je po dosedanjih izkušnjah malo verjetno, V zvezi z vprašanjem poenotenja in izravnave mezd se bodo jutri sestali vsi člani odborov raznih kategorij industrijske stroke, člani pododborov, zaupniki in sindikalni poverjeniki ES ter bodo o omenjenem vprašanju razpravljali in sklepali o bodoči akciji. Pri tem bi bilo prav, da bi prišli tudi do sklepa, da je nujna enotna akcija, ki jo je treba izvesti z vso odločnostjo in s tem tudi preprečiti paktira-nje »svobodnih« sindikatov z delodajalci. Vprašanje mezd je med Vsem delavstvom moč. no občuteno in vsi delavci bodo enotno akcijo za zvi-j šanje mezd tudi pddprli, če bodo lahko jmeli zaupanje vanjo. Pomagajmo popiavljencem! Katastrofalna poplava, ki je zadela štajerski predel Slovenije, predvsem mesta Celje, Slovenj Gradec, Šoštanj, Vojnik, Ptuj, okolico Krškega in številne vasi, uničila imovino približno 900 družinam, povzročila velikansko gospodarsko škodo, ki jo cenijo samo v Celju na 15 milijard dinarjev in ki je zahtevala nad 20 smrtnih žrtev, je močno odjeknila tudi med tržaškimi Slovenci. Iz globokega čuta bratske solidarnosti se je že ob prvih vesteh o katastrofi porodila med našimi ljudmi želja, da bi se kot širom po Sloveniji, tudi pri nas začela nabiralna akcija za pomoč popiavljencem. Na željo številnih čitate-ljev prevzema nabiralno akcijo uredništvo našega lista z začetnim prispevkom 12.000 lir. Skupina tržaških gospodarstvenikov, ki se je prav v dneh poplave mudila v Sloveniji, je darovala za po-plavljence 24.000 lir, dr. K. A. pa daruje 1000 lir. Prispevki se sprejemajo na uredništvu našega lista v Ul. Montecchi 6, na upravi v Ul. sv. Frančiška 20/111, na sedežu OF v Ul. R. Manna 29. Ob prilita tržaškega velesejma bo poštna uprava izdala znamki turistične serije z nominalnb vrednostjo 25 in 60 lir s preti-skorn ((Ficra di Trieste 1954 A.M.G. F.T.T.«. Znamki bosta v predaji od 17. t. m. dalje. RAZGOVOR Z GLAVNIM ARHITEKTOM ZA UREDITEV JUG. PAVILJONA Jugoslovanski paviljon še lepši in privlačnejši kot lani Oprema za paviljon je popolnoma nova in so jo izdelali mizarji z Viča - Po seben poudarek na industriji in turizmu, manj na prehrambeni industriji Na velesejemskem prostoru je tz dneva v dan živahneje in že se razločujejo glavni obrisi letošnjega velesejmu. Na večini stavb se že šopirijo veliki reklamni pluJcati in v paviljonih razstavljavci postavljajo potrebne konstrukcije za razstavitev blaga. Veliki in najpomembnejši razstavljavci so že vsi prisotni, ti prvi vrsti Avstrija in Jugoslavija, ki obe polagata veliko važnost na dobro ureditev razstavnega prostora. Prvi so prišli Avstrijci, vendar so Jugoslovani s časom še vedno nekoliko na boljšem, ker so pripeljali s seboj že popolnoma gotovo konstrukcijo in jo sedaj samo še sestavljajo. Zanimanje za letošnji jugoslovanski paviljon je vedno večje. kar je tudi razumljivo, saj predstavlja jugoslovanski trg in jugoslovanski izvoz v Trst važno postavko tržaškega gospodarstva. Jugoslovanski paviljon je bil poleg tega vsako leto zelo lepo urejen ter je obenem bil posebna privlačna točka tržaškega velesejma. Da bi izvedeli čimveč podrobnosti, smo se obrnili do arhitekta tov. Horvata, ki u-rejuje letošnjo jugoslovansko razstavo v Palači narodov in prodajni prostor za drobno prodajo preprog in usnjenih izdelkov. Arhitekt je našega urednika zelo ljubeznivo sprejel, kljub temu da je izredno zaposlen, saj se je moral u-kvarjati nekaj časa tudi skoraj z vsemi organizacijskimi posli, ker so se zakasnili zastopniki zvezne trgovske zbornice. Paviljon se šele montira, tako da obiskovalec ne dobi pravega vtisa, kakšna bo razstava. Prav zato pa jt dopisnik najprej vprašal, kako bo razporejeno blago in če bo razstava letos arhitektonsko bistveno drugačna kot prejšnja leta? Odg..- ((Lani sem si ogledul naš paviljon», pravi arhitekt Horvat in nadaljuje, «ko sem obiskal Trst za nekaj dni. Takrat je delal paviljon arhitekt Simčič, ki se je moral podrediti materialu, katerega je imel. Lanski paviljon je bil namreč prenesen iz Pariza in zaradi tega logično ni bil popolnoma v skladu s prostorom. Letos je ta težava odpadla, ker smo napravili novo opremo. To delo je prevzela znana in renomirana mizarska zadruga z Viča pri Ljubljani. Mizarji te zadruge tudi sedaj z izredno požrtvovalnostjo sestavljajo že prej do potankosti izdelano ogrodje pod vodstvom upravnika zadruge Jožeta Gregoriča in administrativnega vodje Lojzeta Japelja. Skušal sem dati paviljonu Čim več zraka, ustvariti vtis velikega prostora tako, da se lahko ves razstavni prost or objame z enim samim pogledom. Zato sem opustil običajni način stojk in upeljal konstrukcijo, ki sega do stropa. Hkrati tudi uporabljam zelo Žive barve tako, da razni oddelki čim bolj privlačijo pogled«. — Kako bo letos razporejeno blago? Ste tudi tu predvideli večje izpremembe? Na to vprašanje pokaže arhitekt tloris letošnjega paviljona in razloži: «Da, tudi razdelitev blaga bo bistveno drugačna. To že zaradi tega, ker bo letos poseben poudarek na industriji in turizmu, medtem ko bodo prehrambeni izdelki stopili neko- liko v ozadje. Zato bodo takoj na levi strani od vhoda izdelki kemične industrije in desno usnje. Qb zadnji obsežni steni pa bodo izdelki sLitostro-ja«, «Iskre» in «Telekomunikacij:». Tu bo »Litostroj« razstavljal minimalni dvigalni mačeh «Lama», zobata kolesa, osi in druge večinoma preciz-nejše izdelke. «Iskra« iz Kranja Pa bo prišla s svojimi kinoprojektorji, telefonsko centralo in električnimi aparati. «Telekomunikacije» je zelo mlada, komaj leto — dve stara tovarna, ki izdeluje radijske aparate in precizne napra-ve za telefonske zveze. Proti izhodu pa bodo ob desm steni razstavljeni prehrambeni proizvodi in na levo. nekako na sredi paviljona, izdelki umetne obrti«. — Kaj pa zadnja visoka stena? Lani je bil tam nekak turistični pano, katerega so izdelali , tržaški slikarji. »Letos bo tam prati ta ko nekak turistični in poleg tega tudi deloma industrijski pano v precej večjem obsegu, tako, da bo pokrival celo steno. Pravzaprav je ta pano že skoraj končan in si ga lahko kar sami ogledate. Pano predstavlja zanimive turistične kraje, velikane industrije in v sredi je stiliziran turistični zemljevid delo mladega slikarja Milana Barbuča«. Arhitekt Horvat, je zelo-prijazen, vendar ne moremo te lepe lastnosti preveč izkori- VČER4J ZOPET V RS MESREČ MED DELOM Delavca padla z lestve pri delu na velesejmu Oba sta dobila več hujših poškodb in bosta dalj časa v bolnici • Se dva padca z višine 3 metrov Do hude nesreče je prišlo včeraj popoldne v notranjosti objektov tržaškega velesejma, kjer te dni pripravljajo vs* potrebno za skorajšnjo otvoritev. Dva delavca in sicer 24-letni Francesco Gallo iz Ul. Vergerio 12 in 28-letni Luigi Santorani iz Šalita di Gret-ta 4, sta stala na visoki lestvi, da bi vdelala neko električno napravo, ko se je lestva nenadoma zamajala in oba delavca sta z njo vred padla * višine kakih 6 metrov na tla, kjer sta ubežala Z avtom RK so ju takoj odpeljali v bolnico, kjpr so prvemu ugotovili zlom densnega kolena in verjeten zlom kolka, drugemu pa več ran na obrazu, verjetni zlom desnega kolena in zlom levega zapestja O-zdravela bosta v 50 do 80 cz. 30 do 50 dneh, seveda če med tem ne bodo nastopile komplikacije. * * * Ko je 35-letni Bruno Ber-tocchi s Trga Giarizzole 11 razkladal les z nekega kamiona v Novem pristanišču, je nenadoma zgubil ravnotežje ter padel z višine treh ali štirih metrov na tla. Ker je čutil močne bolečine v desni roki, so poklicali avto RK, ki je Bertocchija odpeljal v bolnico. Zdravniki so mu ugotovili zlom desnega zapestja in so ga zaradi tega pridržati na ortopedskem oddelku, Ce ne bo komplikacij, bo ozdravel v enem mesecu. * * * Z avtom RK so pripeljali v splošno bolnico tudi 41-letne-ga Pietra Stefanella iz Cero-velj 35, kateremu so zdravniki ugotovili več lažjih ran na ob»h nogalu Ko so mu nudili Prvo pomoč, so ga s priporočilom 6 db 8 dnevnega po-,, Poseli domov. Stefa nello je izjavil, da se je ponesrečil med delom v Ul. del Bosco 52, kjer je padel s 3 m visokega zidu Avto jo je podrl Na Narodni ulici na Opčinah je prišlo včeraj popoldne do prometne nesreče, ko je 43-letni Benedetto Lioi iz Ul. Oriani I podrl s svojim avtom 32-letno Lucio De p»- squalis por, Giudilli iz Narodne ulice 130. Šofer je po trčenju takoj ustavil vozilo in pobral ponesrečenko ter jo odpeljal y bolnico. Ker so ji zdravniki ugotovili verjeten zlom leve noge, so jo s prognozo okrevanja v 15 do 40 dneh sprejeli na ortopedski oddelek. ščati, ker ga kliče delo, saj se mojstri stalno vmešavajo v razgovor s tem ali onim vprašanjem. Je že tako, da je treba pri urejanju paviljona biti Stalno prisoten in zelo pazljiv in lahko tudi manjše napake, nepravilen ton nekega ozadja, zelo skvarijo skladnost celotnega utiša. Zaradi tega je bilo treba razgovor končati z zahvalo za zanimiva pojasnila. Obenem pa naj še zapišemo, da je arhitekt Horvat sicer mlad, da pa ima že precejšnje izkušnje z urejanjem paviljonov na vseh zagrebških velesejmih, in da beleži zelo dober uspeh na lanskem velesejmu v Gradcu. S. B. Predavanja o produktivnosti na pobudo Centra la qosp. razvoj Center za gospodarski razvoj priredi ta mesec vrsto predavanj o raznih plateh vprašanja produktivnosti. Tema prvega predavanja bo: »Produktivnost, posli in zasebna pobuda«. Drugo predavanje bo obravnavalo produktivnost s socialne strani in bo nosilo naslov: ((Produktivnost, zaposlitev in delovni pogoji«. Tretje predavanje pa bo obravnavalo ((Produktivnost v znanstveni in uporabni zamisli«. Predavali bodo seveda strokovnjaki, po predavanjih pa bo svobodna diskusija. Predavanja bodo v veliki dvorani Trgovske zborrtice. Avto v lambretista Včeraj popoldne je prišlo do prometne nesreče na križišču Ul. Media in Manzoni, kjer je 23-letni Umberto Gior-gi iz S. M. M. sp.. 827 podrl s svoiim avtom 32-letnega Antonia Busatta iž Ul, Madoniz-za 2, ki se je vozil na lambre-ti. Ob trčenju je vozač lara-brete seveda padel na tla in ker je bil ranjen, ga je Gior-gi s svojim avtom takoj odpeljal v bolnico. Zaradi ran na obrazu in verjetnega zloma rebrnih kosti so ga s prognozo okrevanja v 10 do 20 dneh pridržali na opazovalnem oddelku. Tatovi v kinu S. Marco Včeraj zjutraj je 30-letna Maria Forzale por, Schippa iz Ul. Crosada 11 telefonično po klicala policijske agente v kino S. Marco na Ul. Zorutti, kjer jim je pokazala razbito steklo na vratih pisarne. O-menlena je namreč prišla zjutraj v kino, da bi ga pometla in ko je zagledala razbito šipo, je takoj zasumila, da so ga ponoči obiskali tatovi. Policijski agenti so po skrbni preiskavi ugotovili, da so neznanci vdrli ponoči v vežo kina, prišli v pisarno, kjer so prebrskali vse predale, prav tako tudi dva blagajniška predala v veži. Agenti so medtem poklicali lastnico kina 45-letno Giovanni Dinoia por Bailotti iz Ul. Sterpeto 4 ki je po pregledu škode in vsega inventarja izjavila, da trpi okoli 15.000 lir škode. Tatovi .ki so praktično odnesli le nekaj zavitkov bonbonov, ki so bili v bližini blagajne, so na mestu pustili nekaj vitrihov in kladivo. Policija je o tatvini uvedU preiskavo. V Trsi je prišel predstavnik Zvezne jug. trgovske zbornice V Trst je prišel predstavnik Zvezne jugoslovanske trgovske zbornice, Simončič, ki bo sodeloval pri organizaciji jugoslovanske razstave na tržaškem velesejmu. Pričakujejo v kratkem tudi Uefa delegacije trgovske zbornice dr. Plesa. OB 50 LETNICI SlOVEHSKEGt PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU VČERAJ OTVORITEV ielciirniske ra Otvoritveni nagovor tov. pro|. Jelinčiča o vlogi in pomenu Slov. planinskega društva v Trstu - Razstavlja 12 amaterjev skupno 76 fotografij Qb proslavi 50-letniee ustanovitve Slovenskega planinskega društva je bila sinoči v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 otvoritev fotoama-terske razstave, na kateri sodeluje 12 fotoamaterjev s 76 slikami v črno belem in z nekaj posnetki v barvah. Razstavo je otvoril tov. prof. Jelinčič, ki je pozdravil med prisotnimi kulturnega atašeja pri Jug. gospod, delegaciji tov. Draga Sego in mater našega padlega narodnega heroja Pinka Tomažiča, ki je bil tudi vnet planinec. Ro zahvali udeležencem in sodelavcem je tov. Jelinčič poudaril, da je to ne samo otvoritev fotoamaterske razstave. ampak v istem času tudi začetek proslave 50-let-nice obstoja SPD v Trstu. Nato je govoril o pomenu same razstave ter o vlogi in nalogi našega planinstva v dobi ko italijanski imperializem v Trstu jemlje slovenstvu pravico do elementarnega življenjskega obstoja. »Planinec, posebno pa fotoamater, ki lazi in stika za priročnimi lepotami in zanimivostmi po Tržaškem ozemlju, je dejal ob zaključku tov. Jelinčič. mora le enostavno u-gotoviti. da so te vse slovanske iz enostavnega razloga, ker je vse ozemlje slovensko, razen središča mestnih zidov. Končno pa ostajamo planinci le dosledni in zvesti svoji dosedanji preteklosti, kot o njej priča zgodovinski del razstave. SPD je nastalo pretežno iz narodno-obramb-nih razlogov, da zaščiti našo lepo kraško zemljo pred tujimi imperialisti in njih samo-volnostjo. In je bilo zato ravno naše SPD. ki je med prvimi padlo pod fašističnimi udarci; naše planinstvo pa zaradi tega še ni bilo uničeno — obratno. In malo prej nam je bila požgana streha in ves inventar v Narodnem domu leta 1920», Da je to res, pričajo naši dokumenti in slike o nastanku, razvoju in delovanju SPD v Trstu od leta 1905 naprej. Člani društva so odkrivali naravne lepote naše dežele, raziskovali in odpirali za naše ljudstvo naše kraške jame, po ,.Trije vaški svetn ki" v škedenjski dvorani Sinoči so v škedenjski kino dvorani gostovali člani dramske družine prosvetnega društva «Andrej Cok» z Opčin, in sicer z veseloigro uTrije vaški svetniki«, ki jo je režiral Milan Jereb. To je že njihovo četrto gostovanje po premieri na Opčinah saj so se doslej predstavili le občinstvu na Kontovelu. v Nabrežini in Sežani. Igra je Skedenicem močno ugajala' in so se posameznim prizorom od srca nasmejali Zato tudi niso štedili s ploskanjem, s katerim so nagradili igralce po vsakem dejanju in celo med igro, Lepšega priznanja jim pač niso mogli dati! Jubilejni zbor SPDT V petek, 11, junija, ob 20.30 bo v proslavo 50-letnice SPD -Trst slavnostni jubilejni zbor Slovenskega planinskega društva z odgovarjajočim sporedom v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15. Vabljeni člani in prijatelji. Huda nesreča 6 letnega dečka V nezavestnem stanju so včeraj ob 15.45 pripeljali z avtom RK v splošno bolnico 8-letnega Zdenka Majcena iz Ul, Verniellis 23, kateremu so zdravniki ugotovili več globokih ran na glavi ter verjetno prebitje lobanje. Njegovo stanje je resno in se zdravniki o njem niso izjasnili. Oče Mario, ki je spremil sina v bolnico, je izjavil, da se je ta po vsej verjetnosti ponesrečil med igro na bližnjem vrtu katerih so se polakomnili italijanski šovinisti in so z raznimi spletkami dosegli, da so italijanske oblasti razpustile društvo že leta 1923. A tega se niso prestrašili naši zaveda ni planinci. V okviru prosvetnih društev, dokler so obstajala. nato ilegalno v raznih skupinah in društvih so gojili- ljubezen do svoje zemlje ter prirejali izlete in ta-borenja, zbirali mladi rod, ki se je ob stiku z našim človekom in naravnimi lepotami naše dežele vzgajal v patriotskem duhu se krepil moralno in si utrjeval hrbtenico, da je lahko kljuboval fašističnemu nasilju in bil kos nalogam, ko je napočil odločilni trenutek za borbo proti okupatorju in osvoboditev naše zemlje. SPD ni bilo le društvo planincev in ljubiteljev naravnih lepot naše zemlje, znalo je vzgojiti rod zavednih in naprednih ljudi, ki so ljube- (Nadaljevanje na 4. strani) Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 9. t. m. v prostorih kluba običajni sestanek od 18. do 21. ure. Delila se bo . vsem članom revija Nova filatelija štev. 5 in sprejemale se bodo prijave za izlet v Ljubljano ob priliki II. jugoslovanske filatelistične razstave. GLASBENA MATICA TRST Sez. 1953-54 XII. koncert V ponedeljek 14. t. m. ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU koncert slovenskega vokalnega okteta iz Ljubljane Vabila bodo na razpolago v Ul. Roma 15/11. SHPZ (tel. 31119) v petek. soboto in ponedeljek od 11. do 13. in od 16. do 19. ure ter v nedeljo od 11. do 13. ure. Vabila bodo na razpolago tudi v Barkovljah v drogeriji Scheimer, pri Sv. Ivanu v tobakarni Prosen ter na Opčinah v pekarni Cok. ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V četrtek 10. junija 1954 ob 21. uri v NABREŽINI komedija Mary Chase HARVEY" V petek 11. junija 1954 ob 21. uri na KONTOVELU komedija Mary Chase HARVEY'< OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA PESMI IN PRIZORI NA ŠOLSKIH ODRIH Lepo uspele prireditve v Borštu, v Cerovtjah in na Opčinah • Razstava del na učiteljšču v Trstu Tudi preteklo soboto in nedeljo je bilo na Tržaškem več zaključnih šolskih prireditev, posebno še, ker se je ravno v soboto praktično zaključilo šolsko leto na osnovnih šolah. Zaradi pomanjkanja prostora pa bomo danes poročali le o nekaterih, o ostalih pa seveda prihodnjič. V BORŠTU je bila prireditev učencev osnovne šole v soboto v dvorani prosvetnega društva. U-čenci II. in III. razreda so najprej podali skrbno pripravljeno živo sliko o sončecu, učenci I. razreda pa so nato nastopili z Ribičičevo e-nodejanko »Igra o veseli nalogi«, Prav prijetno je bilo gledati malčke - številke, kako so se premikali pri sestavljanju računov. Učenci višjih razredov so potem zaigrali petdejanko «V Indijo Koromandijo«. Jadran in Angel sta živo prikazala pobalinsko umetnost in navihanost otrok v iskanju pustolovščin. Pohvalen tudi nastop Bože v vlogi kmetice in gostilničarke ter Silvana v vlogi dobrosrčnega lovca. Tudi vsi ostali zaslužijo pohvalo. Odmore med dejanji je poživljala borštanska godba. Po končani prireditvi so prisotni želeli videti tudi učitelje na odru in so jim pri tem izrazili hvaležnost za njihovo prizadevnost. Med ostalimi nedeljskimi prireditvam; je prav lepo u-spela tudi prireditev. V CEROVLJAH. Prireditev je bila kar na prostem na Trčonovem dvorišču, ki je bilo polno staršev šoloobveznih otrok in drugih prijateljev mladine, po otvoritvenem pozdravu je šolski pevski zbor zapel nekaj pesmi, otroci pa so nastopili z ritmičnim prizorom po napevu »Večer na našo vasjo« ter še z drugimi prizorčki, slikami in recitacijami kot; Mucka in Ježek, Na sejmu, Oba junaka, Siromak in Življenje ni praznik. Dobro so se odrezali igralci Bevkove enode- janke »Neubogljivci«, ki so od prisotnih izvabil veliko prsrčnega smeha in odobravanja. Nastopajočim in učiteljem gre vsa pohvala za uspešno prireditev, ki naj bo spodbudna tudi za starejše, ki bi tudi radj nastopili. NA OPČINAH je šolska prireditev tudi nadvse lepo uspela. Domača šola je bila polna gledalcev, ki so pozorno sledili pestremu in skrbno pripravljenemu sporedu. Po pozdravu so najprej nastopili dečki I. razreda, nato pa deklice istega razreda z ritmično vajo o sončecu. Po recitacijskem nastopu dečkov II. razr. so deklice IV, razr, izvedle ples narcis, fantje in deklice III. razr. pa so zapel; tri pesmi. Deklice II. razreda so nastopile s prizorom ((Čarobna piščal«, one iz IV. razr. pa so še zaplesale «potrkan ples«. Spored je dopolnila še recitacija učenke IV. razr. Simič Adriane, nastop deklic V. razreda in še solisti s tremi pesmimi. NA UCITEJISCU V TRSTU pa so pred dnevi odprli zelo zanimivo šolsko razstavo. Svoja dela so razstavili gojenci iz šole znanega tržaškega slikarja prof. Černigoja- V delih so zastopani akvareli, tempera, tuši, pero, svinčnik, barvani papirji, lesorezi in linorezi. Izbrana dela kažejo na vpliv modernega naziranja profesorja in so odraz njegove posebne metode pri u-čenju, ki dopušča svobodno izražanje učenčevega zavestnega ali podzavestnega opažanja. Osvobodilna fronta OF I. okra). Danes 9. t. m. ob 20.30 seja izvršnega odbora OF I. okraja v prostorih v Ul. R. Manna 29. Prosimo za točnost. Osvobodilna fronta III. okraja vabi svoje člane, na diskusijski večer o našem tisku, ki bo Jutri 10. junija t. 1. ob 20, uri v Ulici Montecchi štev. 6, IV. PEVSKI ZBOR Kulturno - umetniškega društva iz Maribora priredi KONCERT narodnih in umetnih pesmi v dvorani na Kontovelu v soboto 12. junija 1954 ob 20.30 uri. Vabi Prosvetno društvo nlvan Vojko« GLASBENA MATICA V TRSTU Zaključna produkcija gojencev glasbene šole bo danes 9. junija 1954 ob 20.30 v Avditoriju. Nastopajo gojenci za klavir, violino, čelo, flavto, harmonikarski zbor ter šolski orkester. Sporedi so na razpolago na sedežu Glasbene šole v Ul. R. Manna 29 in na SHPZ v Ul. Roma 15/11. Prijatelji naše mladine vljudno vabljeni. Ljudska prosveta P.d. »Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu ima odborovo sejo danes 9. t. m. ob 21. uri v običajnih prostorih. Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev sklicuje za danes 9. junija ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost. GLASBENA MATICA V TRSTU Redna seja upravnega odbora Glasbene Matice bo v petek, 11. t. m, ob 20.30 v Ulici R Manna 29. Izleti V okviru prireditev za svojo petdesetletnico priredi SPDT izlet z avtobusom po STO z obiskom Glinščice, Sv. Primoža, openskih in nabrežinskih jam ter Devina - Stivana. Zaključek zvečer v Bazovici, Vpisovanje v Ul. Machiavelli 13, II. do vključno petka 11. t. m. Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 20. t. m. izlet r.a Nanos. Vpisovanje na sedežu društva do 10. t. m. Motoktub Skedenj organizira 20. VI. izlet v Tolmin in Bovec. Vpisovanje do 10. t. m. na sedežu, Motoklub »Amatorin 19. in 20. t. m. izlet v Pulj, Poreč in Rovinj, 20. t. m. pa v Ljubljano. Vpisovanje za člane do 10. t. m. Motoklub »Jadran« Opčine organizira 20. t. m. izlet v Novo Gorico. Vpisovanje na sedežu od 19. do 20. ure do 10. t. m. Excelsior. Zaprto zaradi obnove. Fenice. 15.30: »Pred povoduijo«, M. Vlady, C. Ninchi. Nazionale. 16.00: «Sužnja greha«, S. Pampanini, F. Fabrizi. Filodranimatico. 16.30: »Kraljevi mornarji«, J. Hunter, R. Ren- nie. Arcobaleno, 16.00: ((Ivan«, N. Gray, P. Campbell. Auditorium. 16.00: «Cloveška fu-rija«. J, Cagnev, V. Mayo. Astra Rojan, 16.30: »Drama v Kasbahu«, M. Canale, G. Raft. Crlstallo. (Trg Perugino) 17.00: »Okrvavljeni meči«, L. Parks, M. Chapman. Grattacieio, 16.00: ((Podeželska ljubezen«, J. Povvell, F. Gran-ger. Alabarda. 16.00: ((Ubežniki«, G. Madison, R. Mala. Arlston. 16.00: »Strah Ima velike oči«, S. Pampanini. Armonia. 15.15; «Vražja strelka«, B. Grable. Aurora. 16.00: «Crni prestol«, B. La ne aster. Garibaldi. 15.30: «Luisianski pustolovec«, T. Power. Ideale. 16.00: «Mrtvo mesto«. S Hayden, Mladoletnim prepovedano, Impero. 16.00: ((Tretji razred liceja«, L. Emmer. Italia. 16.00: »Moj mož«, S. Win-ters. Viale. 16.00: «Vrni sel«. A. Naz-zari. Kino ob morju. 16.30: «Kruh, ljubezen in fantazija«, G. Lollo-brigida, V D.e Sica. Massimo, 16.00: »Plave gardenije«, A. Baxter. Moderno, 16.00: «Vsako leto drugo dekle«, R. Cummings. Savona. 16.00: «Devica pod streho« (Vsakih sto let). w. Hoi-den. NADAlJEVANJE RAZPRAVE O UMORU OLINDA ROSA BIANCA ALI BO ZASLIŠANJE NOVIH PRIČ prineslo več jasnosti o umoru? Končano zasliševanje prič, ki sta jih najavila tožilstvo in obramba Se vedno ni popolnoma ugotovljeno ob kateri uri je umrl trgovec Prav gotovo ni nihče pričakoval, da se bo proces proti Bozzolu tako zavlekel. Začel se je namreč 10. maja in do sedaj je bilo že 15 razprav. In uspeh? Dokazov ni in vprašanje je, če so vsj dosedanji indiciji dovolj za dokaz Boz-zolove krivde. Delo sodišča je Mnenja o uri uboja so si bila vsaj v začetku dokaj različna: trgovčeva ura je bila ustavljena na 19.55 in policija je bila mnenje, da je prav ta ura zločina. Dežurni zdravnik Rdečega križa, ki je ob 23.45 prišel na mesto, je izstavil poročilo o smrti, ki nai b' na' zaradi tega izredno težko in | stopila okrog 23. ure, med- naporno. Kljub natančnemu zasliševanju številnih prič, sodišče »e nj moglo ugotoviti ničesar in je zato sklenilo zaslišati še nekaj prič. To je predsednik sporazumno s porotniki sklenil ob koncu včerajšnje razprave, ko je bilo končano zasliševanje prič, ki sta jih najavila tožilstvo in obramba. Kako težko je delo sodišča nam dokazuje tudi dejstvo, da še danes ni z vso gotovostjo ugotovljeno kdaj je Olindo Rosa Bianco pravzaprav umrl. tem ko je policijski zdravnik dr. Niccolini, ki je dan po zločinu napravil obdukcijo trupla, izjavil v svojem poročilu, da je smrt lahko nastopila tudi ob 20.07. Odkod toliko različnih mnenj? Verjetno zaradi nesporazuma. Ura je bila resnično ustavljena na 19.55, ko pa je prišel zdravnik RK in je potipal trgovčevo nogo, pri kateri še ni nastopila mrliška otrplost, je izjavil (predvsem ker je slišal nočnega Čuvaja Cumarja, ko je ta vzkliknil; gFred uro sem še govoril z njim« — ob 22.45), da je smrt nastopila tričetrt ure prej. Končno je dr. Niccolini med sestavljanjem poročila, ker se ni spominjal časa, ki ga je kazala trgovčeva ura, telefoniral inšp. Ferrari, ki mu je pojasnil, da je ura bila ustavljena na 20.07. Kakor se vidi obstaja že v tem izredno važnem elementu, splošna zmešnjava. Je mogoče obsoditi nekoga, ki je prinesel alibi, ko še ni znana točna ura zločina? Kako pa je prišel zdravnik dr. Niccolini do ugotovitve, da je smrt lahko nastopila okoli 20. ure? To je včeraj sam obrazložil. Predvsem zaradi mrliške otrplosti telesa. Med popoldansko razpravo so bile zaslišane zadnje štiri priče. Razprava je bila odložena na totrtefc zjutraj, OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dnfc 8. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 14 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 5 oseb, porok pa je bilo 7. POROČILI SO SE: podporočnik am, vojske Adrian Joseph Saykora in gospodinja Rossana Passantino, kovač Eugenio Korošec in gospodinja Elena Barna-fi, glasbenik Renato Tapco m gospodinja Giovanna Leone, a gent C. P. Luciano Lupieri in gospodinja Kina Nasi, inženir Ennlo Oortblani in študentka Lina Floreani, geometer Eugenio Adelardi in bolničarka Maria Jarc, zdravnik dr. Luciano del Fabbro in zdravnica (Ur. Renata Della Torre. UMRLI SO: 74-letna Olga Com-par vd. Spongia, 48-letna Fede, rica Maraš por. Zaccaria, 63-let-ni Mario Luccheai, 78-letni Jo, sip Jelinčič, 66-letni Davide VVeisz. PRIHODI IN ODHODI LADIJ Priplule so: ob 0.3 iz Cbtaggie prazna it. ladja »Edgardo«; ob 6.30 iz S. Benedetta del Trooto prazna it. ladja »Etra«; ob 6.30 iz Benetk it. parnik »Valfiorlta« s 47 potniki; ob 7.50 iz Hajfe Izraelski parnik «N»khshon» s 410 t blaga in 2 potnikoma; ob 8. z Reke s 473 t raznega blaga Jug. parnik »Srbija«; ob 17, iz Aleksandrije s 371 t raznega blaga in 11 potniki Jug. parnik »Sarajevo«; ob 19.30 z Reke z 10 potniki jug. parnik »Bakar«. Odplule so: ob 12.15 proti S. Benedettu del Tronto it. ladja »Etra«; ob 15, proti Neaplju it. ladja »Ambra«; ob 15.30 proti Chioggi it. ladja «Edgardo». VREME VČERAJ Najvišja temperatura 23.6, t.aj-nižja 16.8, ob 17. uri 23.0, zračn-i tlak 1013,2 stanoviten, veter 16 km jugozahodnik, vlaga 58 od-stot., nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 20.5 sio-Pkije. Sv. Marko. 16.00: «Zaklad sekvoj« K. Douglas. t j Secolo. 16.00: «Oko za oko«, De Carlo. Vittorio Veneto. 16.00: »Beg zahod«, V Lindfors. . . Azzurro. 16.00: »Ponarejevali F Giacchetti. „VESNA“ KINO V SKEDNJU danes 9. in jutri 10. junija ob 18., 20. in 22. uri. Belvedere. 16.00: ((Odpuš****11 J. Cravvford. , .h1 rol Marconi. 16.00: »V podzemlju Angeiesa«, D. Povvell. Terr]r»l Novo cine. 16.00: »Kora Ter M, Roekk. . n(4e;«. Odeon. 16.00: «Utrejem bano« ro», R. Rascel Radio. 16.00: ((Presneto, dekleta«, L. Bali. p, Venezia. 16.00: »Nj vrnitve«. 0’Brien. POLETNI KINO: Arlston, 21.00: ((Strah irr'a oči«, 'S. Pampanini . m, Rojan. 20.30: «Vdovec išče z«" V. Heflin. i* Paradiso. 20.15: »Navihanec angleškem dvoru«. L. Ponziana, 20.30: «Veliko K. Douglas. ^hirrtO- Arena dej fiori. (Ulica GnJ daio 29) 20.30: »Ranč N°t°r M Dietrich. ^ m- Garibaidi. 20.30: «LuisiansW v stolovec«, T. Power. SREDA, 9. junija HM- JUGOSLOVAN C O A A T IlISl* 254,6 m ali 1178 KC ^ Poročila v slov. ob 7.00, 19.00 in 23.30. „ ,n mfr 7.10 Jutranja glasba: 7; - rejb- gled tiska; 11.00 Mlad»nsk> j» val v Postojni: 11.30 Odlour (ji priljubljenih simfonij; l’-d. gio-Triglava do Jadrana; 14’“ venski samospevi in operne^ je; 17.00 Iz. operet in ‘urv«-17.30 Boris Popandopuilo: ”yj. ška sui^i; 18.00 Poročila 'f j^j; ščinii; 18.15 Za vsakogar 21.00 S knjižne police: .'-J/one »Na kmetih«; 21.30 SimiO-jpj; pesnitve; 22.30 Zabavna 23.00 Zadnja poročila v it* "J. ščini; 23.10 Glasba za lahko TK S T II. 306.1 m ali 980 kc-sek Z« 11.30 Lahka glasba; l2, -ntr- vsakega nekaj; 13.00 Lepe .u/it ne melodije; 13.30 Prl.lj pinl«; lahke melodije; 14.00 Ezio r.jj) 14.15 Kulturni obzornik; Plesna glasba; 18.00 B^T-jijl1 Simfonija št. 2; 19.00 Zdrav ^ vedež; 19.15 Priljubljene "sK>. dije: 20.00 Šport; 20.05 ZbOT^a venske filharmonije; 20.30 rj d, glasba; 22.00 Književnost metnost; 22.15 Debussy: , i» prodigue, cantata; 22.53 valčki. TKSI «. , 11.30 Godba na pltifJW«' 13.25, 14.45, 16.30 in 18.25; r y čila o kolesarski dirki; J Bellini: ((Mesečnica«, °P dej., dirigira Franco C*p K L o V K A J .1 A 327,1 m. 202,1 m. 212,4 «?^ Poročila ob 5.35, 6.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00 pfa-12.00 Lahka glasba; ^ki sveti za diom; 12.30 Opd* je> koncert; 16.00 Koncert 9%!m ljah; 17.10 Poje vokalnt •fMtJ «Niko Štritof«; 18.00 Ogg,etf, glasba; 18.25 Glasbeni „. 18.40 Samospeve VatrosJav^jV sinskega poje basist 1 ,-rj * Neralič; 20.00 Radijska Ivan Cankar: Martin ^ore®' 21.00 Večerni orkestralni ~ V' Mati oglasi ISCEM VAJENKO za Ul. Udine 28, pritličje. i ADEX I 19. in 20. junija izlet v POREČ PULO 20. junija 19®* izlet v MATERIJO -OBROVO . flfl- Vpisovanje do 10. *• 26. in 27. junija l9*4 izlet v LJUBLJANO NOVO MESTO AJDOVSCINO-VIPA* in na REKO - OPATIJO 27. junija 19** izlet v TOMAJ - DUTOVLJE ŠKOCJAN LOKEV j, Vpisovanje do 16. iu ^j, pri «Adria-Express», .j F. Severo 5-b - tel. za Pri «Adria-Express» ^ v prodaji vozni lis* y avtopulman iz j/ BELJAK, VRBO _ tako. V lažje razumevanje na-ifh risb, naj opišem rav-uanje prof. Černigoja pri r}srja nikoli ne slišimo: aTo ni lepo, m pravilno* On Prati: tGotovo si hotel kaj Progega narisati.* Ako pra-kdo, da je neka risba l&Pa, odvrne on: «Za nas besgdtfi lepa ne obstaja, risba bo dobra ali slaba, lepa nikakor ne more biti.* Mi se seveda posmejemo takemu odgovoru, toda če mplo pomislimo, vidimo, da drži. Prof. Černigoj ne zahteva pri risanju tišine in reda zato, ker smo v soli, ampak zato, ker z našim klepetanjem in nepotrebnim premikanjem motimo tiste, ki rišejo. Vsak teden nam prinese tudi kako moderno revijo mladinskega risanja; mimogrede se ob njej ustavi in poišče mogoče rahlo zvezo med našo duševnostjo in tisto, ki jo ima mladina v Italiji, Franciji, A-meriki in drugod. Pojdite in si oglejte naše risbe! Ko se boste ustavili pred slikami, ki so izraz čiste domišljije, se boste nasmejali in rekli: «Ja, saj to nič ne pomeni!* Mogoče za vas. Kdor je tako sliko narisal, jo je moral nekje uzreti; naj jo je uzrl zavestno ali podzavestno, hote a,li nehote, od tega ni odvisno mnogo, kajti slika, ki njzv nekaj predstavlja, je pred nami. Mi njenega obstoja in vrednosti ne moremo zanikati. Da sliko tem laže razumemo, se skušajmo vživeti v dušo mladega človeka, ki je še vedno poln sanj in nima pred sabo še določenih hotenj. Ako vam slika ne bo mogla mnogo povedati, potem naj vam izrečejo sodbo o ^mladem umetniku* barve, ki so v nekaterih slikah prekrasno skomponirane. Ako se po razstavi za hip ustavite in pomislite, kako da pri nas rišemo tako in ne tako kot drugod, 'boste verjetno ugotovili vpliv modernega naziranja našega profesorja in njegove dobre metode pri učenju. Mi smo prepričani — oprostite hvali — da je razstava dobra. Dobra je verjetno zato, ker nas uči risanja umetnik, ki ima ostro oko in razumevanje, in ne navaden profesor risanja. Mislim, da je isto kot če bi poučeval slovenščino pesnik. Mogoče se kdo ne strinja. z metodo prof. Černigoja. Ce je tako, obžalujemo, kajti posebno mi — maturantje — smo btli s prof. Černigojem silno zadovoljni: kljub temu da so nam njegove aure* najhitreje potekale, smo od njih mnogo, zelo mnogo odnesli. Sedaj vsaj vemo, da je risanje zelo važen, delikaten predmet, ker tudi risgnje, ako pri njem pravilno ravnamo, mnogo pomaga k izgraditvi celotnega človekovega značaja. MATURANT Lonjer-Katinara. — Kotiček z narodnimi motivi. Pesek-Gročana. pc m V nedeljo 13. 1. m. bo v Lipici revije plemenskih konjf nastop ekipe v dresurnem jahanju in preskakovanju prepon in vožnja lipicanskih konj - Hkrati bo tudi tekmovanje v balincanju, nastop pevskega zbora iz Lokve in Lipice, ples in tudi prosta zabava Dolin«. Prefoeneg-MaokovH«. Borit. Ne more se jim dopovedati, da diplomati še niso rešili av_ strijskega vprašanja. Do tedaj pa tam ne bi bili na varnem, zato je bolje, da na vrnitev še malo počakajo. Vsi žrebci, ki so v dobi od ustanovitve dunajske španske jahalne šole plemenili v avstrijski Lipici, so morali poprej z dobrim uspehom končati to šolo. To je bil njihov delovni izpit, s katerim so si pridobili popolno kvalifikacijo za uvrstitev med pe-piniere, t. j. kobilarniške plemenjake. Ko je zasedla prestol cesarica Marija Terezija, se je njen soprog s posebno pažnjo lotil ureditve Lipice. Stalež plemenskih kobil so povečali na 150 glav, vzrejen naraščaj pa so v glavnem uporabljali za jezdne konje. Kasneje so se bolj kakor do tedaj, posvetili tudi reji nekoliko težjih lipicancev — karosierjev, zato so stalež plemenskih kobil ponovno povečali za 20 glav. Te so leta 1768 privedli iz dvorske kobilarne Kopčany v Slovaški, katero je leta 1765 ustanovila Marija Terezija. Leta 1771 so omenjene kobile oddali dvorski kobilarni Klad. rub v Češki. To kobilarno je leta 1562, po kronanju za češkega kralja, ustanovil nem-ško-rimski cesar Maksimilijan II. s španskimi konji, ki jih je leta 1552 pripeljal iz Španije, kjer je kot podkralj bival tri leta. Nadalje so v to kobilarno uvrstili konje, ki so jih iz Španije pripeljali njegovi sinovi. Leta 1557 so v Kladrubu do temelja pogorele vse stavbe, zato so kobilarne opustili. Cesar Jožef II. jo je leta 1770 obnovil, konec leta 1918 pa jo je prevzela češkoslovaška republika. Do leta 1928, ko so jo ukinili, je bila kobilarna Kladrub najstarejša ustanova te vrste na kontinentu, od tedaj naprej pa to častitljivo mesto pripada Lipici. Leta 1785 je dvorski svetovalec plemeniti Breinl predložil cesarju, naj se kobilarna v Lipici in Prestranku ukine in premesti v Galicijo. Jožef II. je ta predlog odbil z motivacijo, da se je Lipica že do tedaj, t. j. p0 205 letih svojega obstoja, izkazala kot nenadomestljiv izvor najlepših konj, ki Jih premore dvor. Tudi nameščenci kobilarne so takrat z intrigiranjem hoteli doseči premestitev kobilarne, ker se jim je zahotelo lepšega in ugodnejšega življenja, česar jim Kras ni mogel nuditi. Za časa kratkotrajnega vladanja cesarja Leopolda II. (1790-1792) so adaptirali gospodarska poslopja na planinskih pašnikih Pošek in Ravne pri Prestranku ter zgradili napajališče za konje. Takoj potem, ko je zavladal cesar Franc I. (1792-1835), so imeli v načrtu, da kobilarno v Lipici še izboljšajo. Leta 1793 je dvor dobil ponudbo za odkup posestva Steinberg, ki leži blizu Dunaja. Tam naj bi premestili kobilarno iz Lipice, deloma iz ekonomskih razlogov, ker je omenjeno posestvo v rodovitni okolici, deloma pa zaradi bližine Dunaja. Tudi uprava kobilarne v Lipici se je zavzemala za ta predlog, ne glede na zle posledice, ki bi jih s to premestitvijo doživela lipiška konjereja. Po daljšem dogovarjanju in vsestranskem proučevanju je Franc I., kakor svo-ječasno Jožef II,, odklonil predlog za odkup omenjenega posestva, kakor tudi načrt o premestitvi kobilarne. Kmalu nato so se pojavili na obzorju prvi črni oblaki, oznanjevalci vojne nevihte, ki je v, ponavljanju svojih na- I valov hotela raztrgati vse vezi, s katerimi se je kobilarna oprijela kraških tal, svoje rojstne grude, katera jo je do tedaj že nad dve sto let skromno, toda uspešno preživljala. Ze v letu 1796 so po Krasu korakale kolone vojaštva, ki so spremenile Lipico v vojaško taborišče, V februarju 1797, ko je’ francoska vojska napredovala po Koroški na Štajersko, se je kobilarna v bojazni, da njen dragocen plemenski material ne pade v roke sovražniku, pripravila na odhod iz kraške domovine. Hudi dnevi ločitve so kmalu prišli. Dne 22. marca 1797 se je kobilarna s 300 konji, razvrščenih v štirih kolonah, napotila na težavno pot in čez Vojnik pri Celju, Ormož. Čakovec, Szalz-Eger-szeg in Sumeg dne 30- aprila prispela v Szekesfehervar na Madžarskem. Ze na poti do Vojnika, kamor so prispeli 26. marca, se je ožrebilo šest kobil, na poti naprej pa še deset, tako da se je čreda ubežnikov na tej trnovi poti povečala za 16 glav. Štirideset dni napornega potovanja v neugodnih vremenskih razmerah rane pomladi ni prizadejalo odporni kobilarni nobenih izgub, premirje, sklenjeno dne 17. oktobra 1797 v Čampo Formio je omogočilo, da se je del kobilarne še istega leta vrnil domov. Ker je bilo tega leta jesensko vreme ugodno, so najprej pospremili na pot konje iz oddelka v Prestranku, ki so v dneh od 20.-22. decembra srečno prispeli v svojo domovino. Dne 27. januarja 1798 je odšlo na pot šest žrebcev, ki so jih odredili za plemenjake v Prestranku. Tjakaj so prispeli dne 9. marca, do zadnjega izmučeni od naporov, ki so jih v hudi zimi prestali na poti. Plemenske kobile z žrebeti in ostali konji so se vrnili v Lipico dne 11. septembra 1798. Dom so našli opustošen, stavbe razrušene ali močno poškodovane, ves arhiv kobilarne pa je bil uničen. Eno leto nato je bil v Lipici zopet alarm, kobilarna se je že pripravila na odhod. Medtem pa je nevarnost minila, ker je bil francoski napad odbit. Dne 4. januarja 1802 je Lipica doživela močan potres. Ta je občutno poškodoval vse stavbe, ki so jih po prvi napoleonski vojni ravnokar pozidali. Dne 21. septembra istega leta so zemljiško posest kobilarne še povečali. Tega dne so odkupili posestvo Škulje pri Hruševju, ki je bilo last družine Rossetti. To posestvo je imela kobilarna do tedaj v zakupu. Kupna cena je znašala 30.000 Fl, poleg tega pa še 100 dukatov najemnine. Vojna vihra, ki se je dvignila leta 1805, je v drugič ogrožala kobilarno, zato se je ta morala pripraviti na selitev. Dne 15. novembra je kobilarna nastopila težavno pot in skozi Reko prispela v Dja-kovo na Hrvatskem v prvih dneh meseca januarja 1806. V deževnem vremenu, ob pomanjkanju krme in denarja, ki je sicer bil nakazan, toda med potjo nedosegljiv ter ob pogostem srečavanju z vojaškimi kolonami, se je kobilarna z velikimi napori pomikala naprej. Kljub vsem oviram pa je, celo pomnožena s prirastkom med potjo, srečno dosegla svoj cil. V mesecu oktobru 1806 so iz Dja-kova premestili kobilarno v Karad na Madžarskem, kjer je bil sedež kraljevske komore. Komaj so konje nastanili v hlevih, ki so jih večidel nanovo zgradili, je v najbližji okolici izbruhnil požar, ki je zajel tudi hlev, v katerem so bile plemenske kobile. Požar se je širil tako naglo, da so kobile v poslednjem trenutku s težavo rešili. Po šestnajstih mesecih odsotnosti se je kobilarna dne 1. aprila 1807 odpravila na pot proti domu. Tudi na tem potovanju je morala premostiti velike ovire, posebno zaradi slabega vremena. V Lipico se je vrnila prve dni meseca maja, to pot z izgubo enega samega žrebeta. Med potjo so se ji priključili trije originalni arabski žrebci, ki so jih Dunaja. Lipica pod Francozi Po določilih schonbrunnske mirovne pogodbe iz leta 1809 sta Koroška in Trst pripadla Franciji. Da kobilarna ne bi padla v roke Francozom, je dvor odredil, da se pripravi vse za njen odhod iz Lipice. V začetku meseca marca istega leta je bilo za selitev vse pripravljeno. Ko so 12. maja prejeli iz Gorice sporočilo, da je nevarnost blizu, se je kobilarna že naslednjega dne zjutraj odpravila na pot- Transport z 289 konji je skozi Cerknico, Ribnico in Novo mesto prispel do Zagreba, kjer se je ustavil. Po večdnevnem počitku so skozi Dugo selo prišli dne 4, junija v Osijek, dne 27. junija pa v Pecsko pri Mezohegyesu, kjer je bil cilj njihovega potovanja. Na tej dolgi poti so se tri kobile ožrebile, dve kobili sta obolel; in sc jih morali pustiti v začasni zasebni oskrbi, eno žrebe pa je poginilo. Sest dolgih let je morala kobilarna ostati v tujini. Znatnih razlik v klimatskih in življenjskih razmerah med nižino Tise in domačo kraško pokrajino kobilarna ni mogla prenesti brez posledic. Ze leta 1810 je od 110 plemenskih kobil izvrglo 27. Ni čudno, da se je v takšnih okolnostih porodila misel o opustitvi Lipice in premestitvi kobilarne nekam na vzhodno področje monarhije, kjer bi ona mogla živeti v miru, brez strahu pred vojnami in selitvami. Toda skromna Lipica je tudi to pot zmagala. Pri misli, da je samo ona v stanju ohraniti originalnost pasme, so morali pozabiti na vso škodo, ki jo je utrpela kobilarna zaradi emigracij. Težko pričakovani dan vrnitve v staro domovino je prišel leta 1815, ko je bil Napoleon dokončno premagan. Lipico, kakor tudi njena oddelka Prestranek in Škulje, so našli v opustošenem stanju, ki je pričalo o izkoriščevalskem gospodarjenju v letih francoske okupacije. Maršal Marmont, generalni guverner Ilirije, je prejel v last vse objekte kobilarne. Takrat so ob vhodu iz Lokve v Lipico postavili dva, iz kamna izklesana francoska orla, ki pa so jih po prvi svetovni vojni uničili tedanji italijanski lastnik; Lipice, misleč da sta avstrijska. Ko je Napoleon leta 1811 premestil Marmonta k španski armadi, je ta vsa posestva Lipice dal v zakup za 2.410 Fr mesečne najemnine. Zakupniki ki gledali le na trenutne koristi, so opustili melioracije zemljišč, popravila stavb in obnavljanje gozdov, iz katerih so nekontrolirano odnašali les. Lipica zopet pod Avstrijo Število konj v monarhiji se je v letih napoleonskih vojn zelo zmanjšalo. Zato so po nalogu cesarja takoj pristopili k obnovitvi vseh objektov ko- bilarne. Ker so se lipiški konji do tedaj povsod zelo dobro obnesli in so jih hipo-logi posebno cenili, so rejo teh konj uvedli tudi v vojnih kobilarnah Radautz v Bukovini in Piber v Avstriji. V maju leta 1819 so površino kobilarniške posesti povečali z odkupom pašnižkega posestva Ravne pri Prestranku, ki so ga do tedaj imeli v zakupu. Ko so leta 1826 ukinili dvorsko kobilarno Kopčany v Slovaški, so njen mnogoštevilni plemenski material pre-mestili v Lipico. Čeprav je avstrijski dvor za širok razvoj kobilarne po prestanih vojnih letih dajal na razpolago precejšnja denarna sredstva, vendar ta niso zadostovala za izvedbo gradbenega načrta, ki ga je predložita Jta-1 pica. Nastopil je čas, ko je dvor začel opozarjati na varčevanje. Ponovno so začeli premišljevati o ukinitvi Lipice in premestitvi kobilarne v drug kraj, kjer bi ekonomski pogoji za njen obstoj bili boljši. Dolga leta so tako misli krožile v glavah odločilnih dvorjanov in ves čas grozile z nevarnostjo ločitve kobilarne od Lipice. Ko pa je zasedel avstrijski prestol cesar Franc Jožef I. (1848-1916), so vsi načrti o premestitvi kobilarne propadli. Ta je odredil, da se kobilarna ne sme ločiti od kraških tal, kjer ae je lipicanec rodil, kjer je rasel in živel ter žilavo prenašal vse tegobe preteklih stoletij. Mndtai«—ata* večjega števila konj dotedanji življenjski prostor postajal pretesen, pridobila veliko površino planinskih senožeti in pašnikov. Leta 1736, ko je bil Prestranek že primerno urejen, je Lipica ukinila svojo dotedanjo filialo v Postojni. Konje, ki so bili tam, so premestili v Prestranek, kjer so predhodno adaptirali potrebne stavbe. Cesar Karel VI. je ustanovitelj svetovnoznane španske dvorske jahalne šole na Dunaju, ki so jo zgradili v letih 1729-1735. To je mojstrovina takratnega gradbenega ustvar. janja. ki se je razvijalo na Dunaju po prestano nevarnosti od turških obleganj. Kakor zunanjost, tako tudi notranja ureditev te stavbe, predstavlja umetnino svojega časa. Meseca marca 1945 je bila nekoliko poškodovana od bomb, kmalu pa so jo popravili in uredili. Učenci te šole, lipicanci, pa bivajo še vedno v Welsu, v zahodnem delu Avstrije. Tam se oni pridno šolajo in nestrpno pričakujejo, kdaj jim bodo zopet odprli vrata stare šole na Dunaju. *red kratkim nas je prese-5;^ v zanimiv primer. Vlada tis U^en'*1 ameriških držav in jjfk. sta opozorila svet, da )i>®t' od majhne srednjeame-vSke republike Gvatemale ne-s“ra°st za mir v tem delu ta ■. Na kakšen način bi lQ, miniaturna državica, po-t lena v toku zgodovinskega ta^v°ja iz čisto svojevrstnih jj‘nier. s svojimi tremi mili-o«t piebivalcev 'n svojo za-kl “'ostjo mogla ogražati mir, varujejo milijoni bajo: Vs °v ZDA, se mora zdeti za 81» e ar usanka. Toda tak s Se je slišal, pa si je tre-to zanimivost od bliže v ti. ja . Puerto Barrios je 15. ma-;a “tos priplula švedska lad-W«Alfhem». Za gvatemalsko 0 ha Atlantiku to verjetij ne predstavlja nikake po-I>Lo0*ti. Stvar pa se je za-bilo ugotovljeno, ctiš • *a^)a vozila orožje, prekat.1^0 količino poljskega (netit- r' trdijo češkega) orožja, lenega na ladjo v poljski j, Sčečin. Kupec tega orož-je bila gvatemalska lt(pre' kot vidimo, za primer, 'z držav za železno zato^ tihotapi vojaški material V( 8n te zavese, kar ni no-To se v precejšnjem 'ske U dogaja že lep čas. Nič torej, kar bi bilo mo-tak° razburiti občutljive Srt- ?ne , Raj drugega pa je po sre- Vznemirj® ljudi v Wu- bj »tonu. «Strašno bi bilo, če “munistični diktaturi u- i»nk' da ustvari svojo posto- ■To 0 na našem kontinentu.* besede, ki jih je pred jfcl s tem v zvezi izre- Mlg ®lsenhower. Besede niso itn-, ^rečene tja v dan, ampak -k to svojo predzgodovino. £ar*rca tega leta je bila v '»til u deseta panameriška »Ore^hca in na njej je bila deklaracija o «soli- °®ti za ohranitev politič- ne avtoritete ameriških držav proti intervenciji mednarodnega komunizma«. Na osnovi tega so bile sprejete določene mere za ugotavljanje dejavnosti komunističnih agentov, kakor tudi način in obseg izmenjave informacij med posameznimi državami, 'kar zadeva komunizem nasploh. Edun. ki je glasoval proti tem ukrepom je bil gvatemalski zunanji minister Toriello. Ta je že ob svojem prihodu v Caracas dal razumeti, da ne namerava biti popustljiv do ameriških zahtev in želja. Lahko si mislimo, da so Gvatemalo takoj ožigosali za na pol komunistično državo, njene predstavnike pa za agente Moskve Gvatemala bi torej lahko bila tista država, ki bi se, po Eisenhowerjevem mnenju, v danem trenutku spremenila v komunistično postojanko na ameriškem kontinentu. Po drugi strani pa smo vajeni slišati, kako ameriški kapital na vse načine vdira v gospodarstvo številnih srednje in južnoameriških držav, skušajoč hkrati izsiliti določene politične in vojaško-strateške koristi in obratno. Takšne vesti nam dnevno posreduje radio Jdoskva, za njim obvezno vse druge radijske postaje\ VKominforma. Resnica je tako na eni kot na drugi strani. Na eni strani bo‘ verjetno držala trditev, da si sovjetska imperialistična megalomanija, kakor povsod, tudi tu skuša pridobiti določene postojanke, na drugi strani pa tudi ne gre oporekati dejstvu, da si skuša ameriški kapital ekonomsko, poli.tit.nQ Jn vojaško podrediti vrsto večjih in manjših držav ameriškega kontinenta, ki se ob tem nujno morajo'čutiti v nevarnosti glede gospodarskih koristi in politične neodvisnosti. S splošnim razvojem, se pran z razvojem v svetov- nem merilu, tendence, ki je na njeni osnovi opaziti značilen in močan porast nacionalnih stremljenj pri vseh bolj zaostalih in majhnih narodih sveta, je tudi odpor proti imperialističnim poskusom tako z ene kot druge strani močnejši. Vrsta držav in državic v Južni in Srednji Ameriki, ki so doslej bile, kot bolj zaostale, v večji ali manjši odvisnosti od ZDA, dajajo od dne do dne jasneje razumeti, da se temu nameravajo postaviti po robu, ker žele ohraniti svojo nacionalno neodvisnost ter ekonomsko enakopravnost. Druge, ki so bile doslej kolonialna posest te ali one bolj razvite države, pa se skušajo tega rešiti, da bi lahko zaživele kot samostojne države. Ta stremljenja, razumljivo, zadevajo ob nemajhne zapreke, ker se nihče rad ne odpove ekstra-profitom, ki jih tod posnemajo. Tudi Gvatemala, o tem smo prepričani, predstavlja državo, ki se bori za svojo samostojnost. Ce so pri tem vsi njeni ukrepi najbolj pravilni in za ljudstvo koristni, o tem ne moremo presojati, ker nam razmere niso podrobno znane, toda navezovanje stikov, kot je n. pr. nabavka orožja .v kominformovskih deželah, ne more roditi dobrih sadov. Pr; vič, ker se s tem voditelji ljudstva lahko diskreditirajo v očeh mednarodne javnosti in lastnega ljudstva kot agenti Moskve, in drugič, ker bi se morali zavedati, da tako ne bodo obranili svoje svobode. ker se bodo, ali spremenili v slepo in poslušno orodje sovjetskih imperiali-tsičnih manevrov ali pa bodo klonili pod pritiskom imperializma, ki bo posegel vmes z izgovorom, da brani svojo svobodo pred nevarnostjo komunistične agresije. Stališče Gvatemale, ki bržkone obstaja češ da je treba trenutno braniti neodvisnost v prvi vrsti pred nameni najbolj neposrednega sovražnika, poosebljenega v tem primeru v ZDA, se pri tem osloniti na kogar koli, tudi na SZ, ki da je daleč, ZDA pa blizu, takšno stališče je skrajno nepre-tehtano. ker je zasnovano na politični in taktični špekulaciji, namesto da bi se raje oslonili na enotno voljo in svobodoljubnost svojega ljudstva in se, ob podpori OZN ter vsega naprednega javnega mnenja, postavili po robu tako eni kot drugi strani. Narodi Srednje in Južne Amerike, pa tudi povsod drugje, bi svojih naprednih, svobodoljubnih stremljenj za nobeno ceno ne smeli spreminjati v manevrsko orodje Moskve, ker se znajo, ali v tej ali on] smeri, hudo opeči. Kar zadeva samo Gvatemalo pa je stvar sledeča. Predstavniki in javno mnenje ZDA, smatrajoč se za najbolj poklicane, da obranijo ameriški kontinent pred komunizmom, smatrajoč dalje, odnosno prikazujoč kot. komunizem na eni strani sovjetski birokratski sistem in njega imperialistične izraze, na drugi strani pa tudi vsak poskus majhnih in nerazvitih narodov, da si pribore, odnosno zagotove svojo neodvisnost so v primeru dobave kominfor-movskega vojaškega materiala Gvatemali to vprašanje mi-stificirali, tako da skušajo sedaj prikazati Gvatemalo kot izrazito oporišče sovjetskega imperializma, ker bi tako mor da radi vnaprej opravičili kak svoj morebitni nastop proti njej. Cim so namreč registrirali prihod omenjenega orožja v Puerto Barrios, so v Washing-tonu nemudoma mobilizirali dober del svojega političnega in propagandnega aparata, da bi ustvarili okrog tega pro- fNadaljevanje na i. strani) Skupina učencev osnovne šole Prosek-Kontovel, ki je igrala trodejanko «JANKO IN METKA« na zaključni šolski prireditvi. Na zaključni šolski prireditvi v Cerovljah so uprizorili Ba»„ kovo enodejanko kNEUBOGLJIVCIji. v prostorih prosvetnega društva »Igo Gruden« v Nabrežini. X*. V prvem letu vladanja cesarja Karla VI. (1711-1740) je Lipica dobila v najem veleposestvo v postojni, takratno last plemenitega Maksa Oblaka. Dne 9, novembra 1718 pa so omenjeno veleposestvo odkupili za 80.000 Fl in ga priključili Lipici. Leta 1727 so zgradili v Lipici več poslopij, med njimi tudi žitnico, istega leta so se pričela pogajanja za odkup samostanskega posestva in gradu v Prestranku. To posestvo je od leta 1699 pripadalo samostanu v Stični, do tedaj pa ga je imel v zakupu grof Gallenberg, ki je tamkaj imel svojo kobilarno. Ker je samostan v Stični prvotno zahteval za Prestranek previsok znesek, t. j. 31.000 Fl, kupčija ni bila sklenjena. Tudi zakup je samostan odklonil, kasneje pa je znižal prodajno ceno na 14.000 Fl. Z zadolžnico, ki jo je cesar Karel VI. dne 19- junija 1728 lastnoročno podpisal, so Prestranek odkupili in ga priključili Lipici. Z oddelkom v Prestranku je Lipica, ki ji je zaradi vedno Nevarne posledicenapeio dvema Marijan Pertot, III. A.: Linorez iz šole prof. Černigoja. Razstava risb dijakov slovenskega učiteljišča v Trstu. VREME Vremenska napoved za danes: Jasno vreme z vmesnimi po-oblačitvami — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 23.6 stopinje; najnižja pa 16.8 stopinje. TRST, sreda 9. junija 1954 PRIMORSKI DNEVNIK RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 11.00; Mladinski festival v Postojni. — Trst II.: 20.05: Zbor Slovenske filharmonije. — Trst I.: 21.05; V. Bellini: ((Mesečnica«, opera v 2 dej. — Slovenija: 18.40: Samospeve Vatroslava Lisinskega poje basist T. Neralie. IZ TRŽAŠKE KRONIKE OB 50-LETNICI SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU V CEH A J OTVORITEV telegrafske razstave SEJA GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV (Nadaljevanje z Z. strani) zen do svojega naroda in svoje zemlje potrdili s svojo krvjo. V ta rod spadajo naš Pinko Tomažič, Pranj o Marušič, Miloš, brata Just in Rudi Blazina iz Trsta, brata Avguštin in Oskar Škerjanc iz Bazovice, Danilo Gruntar iz Bazovice. Vojmit Spanger, Tezej Savron in dolga vrsta drugih, ki so padli v borbi za svobodo. Slovensko planinsko društvo 9 Trstu je lahko ponosno na svojo preteklost, nad uspehi svojega delovanja v preteklosti, kakor tudi v sedanjosti. O tem pa bi bilo treba ob 50-letnici njegovega obstoja obširneje pisati. Vrnimo se k fotoamaterski razstavi, ki je prva te vrste, namreč prva skupna razstava slovenskih fotoamaterjev v Trstu. 2e bežen pogled po razstavi nam potrjuje, da tržaški Slovenci ne zaostajamo v tem pogledu za Italijani. Razveseljivo je dejstvo, da sodeluje tako število ljubiteljev fotografije in da prevladujejo mlade sile. Razvidno je, da prireditelji' in udeleženci niso imeli namena, da bi na razstavi prikazali le umetniško stran fotografije. Iz vseh razstavljenih del, iz vseh posnetkov govorijo predvsem naša zemlja, naše morje, naša krasna obala in divne planine. Razstava je slika naše dežele in dokaz ljubezni naših planincev in fotoamaterjev do svoje zemlje in njenih lepot Tudi o tem bi bilo treba več pisati. Naj omenimo le imena udeležencev in od vsakega eno sliko, ki nam ob prvem, bežnem pogledu najbolj ugaja. Začnimo kar po vrsti od desne proti levi iz prve sobe v drugo, kjer je v sredini zgodovinski del razstave z raznimi slikami, dokumenti, zemljevidi in praporom drui štva. Prvi je na vrsti Rudi Jago- dic, razstavlja S slik, prevladujejo planine in naša obala. ((Cvetje na obali« spada med najlepše. Sledi mu dr, Alojz Dolhar (šest slik); vidi se mu, da je spreten fotograf in velijo ljubitelj planin; najlepša je «Kraška pomlad«. Dr. Dolhar razstavlja tudi nekaj barvnih fotografij, ki so zelo lepe. Rafko Dolhar ima pet slik. od katerih je prav lepa ((Zakletev«. Dario Ščuka (7 slik) ima morje in planine; lepa je slika, ki prikazuje planine v megli. Albin Bubnič (4 slike) ima motive z našega podeželja, od katerih je najbolj posrečen «Perice». Danilo Turk (4 slike) ima samo planinske slike, od katerih bi izbrali «Sumik na Pohorju«. Lojze Hrovatin (5 slik) je tudi najraje v planinah, prednjači «Krn». Mario Magajna ima največ slik (12), morje, planine, mesto itd. Težko je izbrati le eno delo, pa bi se odločili za «Razor». Jakob Renko (5 slik) ima samo planinske motive, od katerih je najlepši ((Jesenski motiv — Artviže«. Rafael Perko (8 slik) sega od morja do planin, vmes pa so ((Oblaki«, ki so najlepši, Alojz Bucik ima tri slike, od katerih je najlepša «Zaton pri Grljanu«. Milan Svab (9 slik) je doma v planinah; slika «V pričakovanju gostov« pa je najbolj posrečena. Poudariti hočemo, da odkriva razstava poleg ljubezni do narave tudi umetniški čut večine razstavljavcev in njihovo tehnično sposobnost. Razstava je odprta vsak dan do nedelje. Nihče naj ne zamudi priložnosti. Obisk razstave priporočamo zlasti naši mladini in upamo, kakor je sinoči dejal tov. Jelinčič, da se bo čimprej uresničila davna želja tistih, ki ljubijo fotografijo in naravo, da bo namreč ustanovljen v Trstu Slovenski fotoamaterski klub. Priprave za septembrski občni zbor v Štamlrežn teslival v Sovodniah in priredile* oh Boberdobsheffl jezeru Tov. M. Černe o važnosti prosvetnega delovanja za razvoj naše manjšine Pred septembrskim občnim zborom bodo še občni zbori prosvetnih društev z izvolitvijo novih odbornikov - Vprašanje mladinske športne delavnosti V nedeljo dopoldne je bila na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli seja glavnega odbora ZSPD. Seji so prisostvovali številni člani, ki so z živahno diskusijo pri obravnavi posameznih vprašanj dnevnega reda mnogo doprinesli k plodnosti seje. Sejo je vodil tov. Miladin Černe tajnik ZSPD. ki se je v uvodu zadržal na važnosti prosvetnega delovanja slovenske manjšine v Italiji za njen nadaljnji obstoj in razvoj. Zatem pa je podal glavne smernice, po katerih se bodo ravnala prosvetna društv a na vasi in v mestu v zvezi z napovedanim letošnjim občnim zborom ZSPD. Občni zbor bo po predhodnih občnih zborih posameznih prosvetnih društev, na katerih bodo člani izvolili nove odbornike ln delegate za skupni občni zbor. Na občnem zboru, ki se bo na željo štandreških prosvetarjev in v soglasnosti GO ZSPD vršil septembra meseca v Stan-drežu, bo predložen tudi obnovljen statut prosvete in se bo izvolil tudi novi GO, v katerega bodo prišli najbolj aktivni prosvetarji na Goriškem. Pred občnim zborom meseca septembra, pa bo seja GO, ki bo podrobno pripravila sam potek občnega zbora. Medtem ko se do občni zbor ZSPD vršil dopoldne v Stan- drežu, bo istega dne popoldne v Sovodnjah kulturni festival, na katerem bodo nastopile športne in folklorne skupine. Druga večja kulturna prireditev zamejskih Slovencev bo, kakor lansko leto, ob Dober-dobskem jezeru konec julija ali v pričetku avgusta. Ta prireditev. bo predvsem zabavnega značaja in bo namenjena posebno prebivalstvu našega Krasa, ostale Goriške, pa tudi bližnjim Furlanom in Italijanom. ki skupno z nami prenašajo protiljudsko demo-kristjansko gospodarsko in socialno politiko. Govora je bilo tudi o potrebi večje pozornosti, ki bi jo morala posamezna društva posvetiti inventarju društva, posebno pa kulisam in drugim važnim potrebščinam za odrsko delavnost. Nad tem bo potrebna stroga evidenca gospodarjev posameznih društev, ker je mnogokrat prav od kulis in drugega odvisen v veliki meri uspeh prireditve. Odborniki so razpravljali tudi o povečanju števila predavanj v zimskem času. Predlagali so, da bi se čimprej ustanovil poseben predavateljski zbor, ki bi do jeseni pripravil ves material za predavanja. Precej živahno je bilo tudi razpravljanje o športni dejavnosti, katero zelo pogreša naša mladina; skušalo se bo tudi na tem področju napraviti potrebne korake za organizacijo in uveljavljanje raznih športnih panog. Kramljanje o življenju v doberdobski občini Montecatini v Doberdobu, ples v Poljanah in prazen avtobus na praznik češenj klerikalcev v Steverjan V ponedeljek smo praznovali binkoštni praznik in je bilo posebno zvečer zelo živahno po vsej vasi. Na trgu pred cerkvijo je potujoča skupina propagandistov družbe ((Montecatini« predvajala film o kmetijstvu, ki je privabil precej domačinov. Isto popoldne so delili tudi posebne propagandne knjižice, v katerih je «Montecatini» razložila pomen in uporabo raznovrstnih gnojil za poljedelstvo. Vsekakor so taki obiski dobrodošli, ker lahko seznanijo kmeta z novimi sredstvi, ki se jih danes poslužuje kmetijstvo. Vendar bi bila še bolj potrebna razna strokovna predavanja v zimskem času, katera pa bi morala biti v slovenščini, ker drugače sploh ne pridejo v poštev. Na Poljanah so se v ponede- ljek zvečer vrteli mladi pari do polnoči. Precej jih je bilo iz Doberdoba, Poljan, Vrha, nekaj pa tudi iz Tržiča in Ronk, ki so prišli kljub slabemu in precej hladnemu vremenu. Vreme je zadnje čase zelo čudno in tako mokre pomladi starejši ljudje ne pomnijo. Delo nas čaka na polju, in po domače bi rekli, da moramo Čas krasti, ker so plohe skoraj vsak dan na dnevnem redu. Predvsem je težava s koruzo, ki ne more dobiti prave rasti, pa tudi trava je že tako visoka, da bi jo bilo treba pokositi. Kljub veliki propagandi po vasi in celo v cerkvi je moral avtobus, ki so ga poslali gori-ški klerikalci, prazen v Steverjan, kjer so imeli nekak praznik češenj, katerih je letos bore malo. Avtobus je bil pred domačo gostilno dve uri, pa se m nabralo več kot 5 oseb. Se slabše pa je bilo v Jam-ljah, kjer so se vanj spravili samo trije domačini. Tistega dne ni bilo nobene druge prireditve, da bi motila klerikalce pri njihovem prazniku, kot se dogaja, kadar organizira prireditev domače prosvetno društvo ((Jezero«, pa vendar ni bilo udeležbe, kot so si jo nekateri zamislili. lllIHiiiiiSIlliSI 'liji- ašjsa i: ¥:■ ' - ■* - - -- ? «• llilfc ^rllr?S¥ '-J1 Hill ii ji:::::? *• IM fm:'. i NIČ POSEBNEGA NA KRATKI ETAPI Zopet Van Steenbergen De Kanti precej zaostal, ker je padel iu se potolkel VRSTNI RED NA CILJU XVII. ETAPE ABANO TERME — PADOVA (105 km): 1. Van Steenbergen 2.4018", povprečno 39.301 km na uro; 2. Brasola; 3. Corrieri; 4. Monti; 5. Grosso; 6. Aitreggi; 7. Dali’Agata; 8. Pasotti; 9. Rosseel; 10. Voorting; 11. Wagt-mans; 12. z enako oceno: Ba-ronti, Soldani, Coppi, Van Breenen; 16. Baroni; 17. z enako oceno do 72., vsi s časom zmagovalca; 73. Ciancola 2.49T2”; 74. Nencini isti čas; 75. De Santi 2.52’. Nič posebnega v današnji eiapi, razen da je Tržačan De Santi padel zaradi nekega motocikla. Vrh njega so padli potem se drugi, ki so se tudi še precej poškodovali. Edini, ki mu ni bilo nič, je bil De San-tr, pač pa je izgubil 10 minut. Etapa je bila zopet za Van Steenbergena. ki je tako zmagal dva dni zaporedoma. In še jutri bo ravninska in ne predolga etapa, tako da bodo dirkači pač spočiti, preden bodo zlezli v hribe. Danes lahko tudi malo pogledamo. koliko so se vrste razredčile od Palerma do Padove. Moštva so bila v začetku sestavljena iz po šest dirkačev. Sedaj jih je pa v belgij-SKern moštvu še 5, od Nemcev m nobenega več, Holandci so še 4, Španci še vsi ter priv tako tudi Švicarji. Coppijevo moštvo Bianchi je še tudi porotno, drugo na nobeno več. Pri Arbosu (kapetan Monti) jih je še 6. Atala (Astrua) jih ima e 4 in enako število tudi Etrtali. Bottecchia (Fornara) še vozi s 5 dirkači, Doniselli-I.ansetina (Soldani) s 4. Fre-jus (Coletto) s 5, Legnano s 5 in izgubil je celo kapetana Minardija. Nivea-Fuchs (Manni) s 6 in Torpado (Defilip-pis) s 5 dirkači. SPLOSNA OCENA po XVII. etapi je ostala bistveno nespremenjena. Poslabšal si Je položaj De Santi, ki Je sedaj na 61. mestu (od 75) z zaostankom 1 uro 40’3”. Zadnji je Severyns z zaostankom 2 uri 39’31”. Predzadnje kolo jugoslovanske II. lige V nedeljo so bili postavljeni v tekmah jugoslovanske II. zvezne lige sledeči rezultati: Branik-Napredak 6:4 (1:2) Šibenik-Velež 1:3 (0:0) Zagreb:Budučnost 0:1 (0:1) Lovčen-ŽeljezniČar 0:1 (0:0) Mačva-Borac 6:0 (3:0) To je bilo predzadnje kolo. Mariborski Branik je se vedno na nerodnem položaju. Ima enako število točk kot Napredek. a je zaradi slabše razlike golov za njim. Za Branikom sta še Borac in Šibenik, ki ga pa ne moreta več ogrožati, ker sta preveč zaostala. V hrvatsko-slovenski ligi pa so bili taki rezultati: Ljubljani. - Sloboda 2:1, Metalac -Korotan 2:5, Kvarner - Slaven 4:1. Ljubljana je sedaj na 2. mestu s 24 točkami za Metalcem (27). V zahodni skupini slovenske lige predstavlja nemalo presenečenje zmaga Slovana nad Auroro v Kopru. Zmaga gostov je bila zaslužena. Postojna je premagala Krim 3:2, Piran pa Domžale 2:0. Pro Patria zopet v A Tekma med Pro Patrio n Cagliarijem, ki je morala odločiti, kdo bo drugi klub, ki bo igral v seriji A, se je končala z zmago Pro Patrie 2:0 (0:0). Sardinci so pripeljali v Rm kakih 10.000 navijačev, kar pa ni pomagalo, da bi njihovo moštvo rešilo poraza. Za prihodnjo sezono se bodo morali se kar zadovoljiti, da bo Cagliari igral v seriji B. Z naknadnimi tekmami se pa mora tudi odločiti, kdo bo ostal v seriji A in kdo bo izpadel. Kot je znano, si je Legnano že ((zagotovil« izpad, medtem ko se pa mora stvar še odločiti med Udinese, Spa-lom in Palermom. V nedeljo sta igrala Spal in Udinese v Milanu in Furlani so si z 2:0 (2:0) ustvarili prvo osnovo za upanje. Čuden konec so imele tudi tekme za vstop v serijo C. V skupini A, kjer so se borili Cremonese, Bolzano, Aosta in Verbania, se je vse prav uredilo in prideta v serijo C prva dva. V skupini B, kjer so tekmovali Prato, Bari, Colleferro in Foggia. se je pa vse zapletlo, ker imajo prva tri moštva enako število točk in bodo sedaj morala še ponovno med seboj igrati. * * * Triestina je šla v Catanio. kjer je v nedeljo nastopila proti novemu članu serije A. Tekma je bila živahna in lepa; zmagali so domačini z 1:0. Gol je padel v drugem polčasu. Pri Tiiestini je bila najboljša o-bramba. * * * V Neaplju je gostoval Semmering iz Avstrije in igral tekmo z Napolijem. Napolitanci so zmagali 's 5:3. Gardini ne bo več igral MILAN, 8. — Kazen, ki mu jo je naložila italijanska teniška zveza, je bila Gardini-ju potrjena tudi po prizivu. Zato se je Gardini užalil — čeprav priznava, da je nekaj kazni zaslužil — in sklenil, da opusti tenis. PARIZ, 8. — Gilbert Roger je zmagal v hoji od Strassbour. ga do Pariza. Prehodil je 526 km v 70.34:21. Postavil je obenem nov rekord; prejšnji je bil 71.20. KOŠARKARSKO PRVENSTVO V BEOGRADU Danes FLRJ-Francija BEOGRAD, 8. — Danes je bil v tekmovanju za evropsko žensko košarkarsko prvenstvo odmor. Naslednje štiri dni pa se bo tekmovanje nadaljevalo po tem redu: 9. junija: ob 16.45 Nemčija -Danska; ob 18. Madžarska -Bolgarija; ob 19.30 Francija -Jugoslavija; ob 21. Rusija -CSR. 10. junija: ob 16.30 Avstrija-Italija; ob 18. CSR - Madžarska; ob 19.30 Jugoslavija - Rusija; ob 21. Bolgarija - Francija. 11. junija: ob 15. Italija -Nemčija; ob 16.30 Danska -Avstrija; ob 18. Madžarska -Francija; ob 19.30 Rusija -Bolgarija; ob 21. CSR - Jugoslavija. 12. junija: ob 15.30 Jugoslavija - Madžarska; ob 17. Bolgarija - CSR; ob 18.30 Francija - Rusija; ob 20. zaključna slavnost in razdelitev nagrad. Včerajšnji rezultat med Bolgarijo in Jugoslavijo je bil 54:29 in ne 55:30, kot smo javili včeraj; prvi polčas 29:12. m S tekme med Jugoslavijo in Zah. Nemčijo; v sredi je Zo-kovič, najboljša jugoslovanska strelka. ČEZ TEDEN DNI PRIČETEK V ŠVICI S priprav za svetovno prvenstvo Kdo kot Madžari... ,,Young Boys‘' so premagali z 9:0 ŽENEVA, 8. — Madžarski nogometaši uživajo pri gledalcih in strokovnjakih čedalje večje spoštovanje in strah. Ko so včeraj nastopili v Bernu proti «Young Boy-som», so se med gledalci zbrali tudi vsi tehnični vodje in tudi nekatera kompletna moštva, ki se že nahajajo v Švici, da bi natančno opazovali, kako MadZan igrajo, in da bi se kaj naučili. «Young Boys» niso nastopili v najbolj kompletni postavi, vendar so še predstavljali dovolj resnega nasprotnika«. Toda proti Madžarom niso mogli nič. Rezultat 9:0 že tudi nekoliko pove. Gostje so počeli, kar so hoteli, ne da bi pri tem igrali z največjo vnemo. Nasprotno je bila njihova igra zelo lahkotna in živahna, in to je še najbolj presenečalo. Njih akcije se prično že pri njihovi obrambi Nobenkrat žoga ne odleti kar na slepo srečo. Branilec se ne znebi žoge s silo, temveč poda jo nekritemu tovarišu. In kar je treba posebej poudariti - eden od tovarišev je vedno prost. Vse to je tako sigurno in točno, da zbuja igra vtis največje preprostosti. Nikakega napora ni opaziti in med vso tekmo ni bilo niti enega trčenja. Vidi se, da so Madžari specialisti, ki so prodrli v vse skrivnosti te umetnosti. Ni mogoče reči. da mnogo «delajo» na terenu: oni igrajo; zdi se, da so našli veselje nad igranjem. Zato je težko misliti, kdo bi bil, ki bi jim preprečil osvojitev prvenstva. Mogoče Brazilci? Dobro, da so pri nogometu možna mnoga presenečenja in tako bo pač ostalo to vprašanje odprto vse do konca. Tudi Avstrijci dosegli mnogo golov INNSBRUCK, 8. — Avstrijska reprezentanca je nastopila včeraj proti izbranemu moštvu Tirolske in zmagala s 15:1. Ko so gledalci opazili, da je prišla na igrišče reprezentanca B, ker so voditelji zatrjevali, da je A-moštvo utrujeno, so pričeli na viden način izražati svoje nezadovoljstvo, nakar je po 15 minutah prišlo na igrišče A- moštvo. Reprezentantje so igrali odlično ter zabili 10 golov; (5 golov pa je bilo delo B-reprezentance). # * * Francozi so izgubili vratarja Vignala za svetovno prvenstvo. V tekmi med Racingom in Stade Francaise, Ki naj bi odločila, katero od obeh moštev bo prišlo v prvo ligo, se je Vignal, najboljši francoski vratar, ponesrečil. Zmagal je sicer njegov klub Racing z 2:1, toda izključeno se zdi, da bi lahko Vignal sodeloval na svetovnem prvenstvu. PARIZ, 8. — Vratar Saint-Etienna Claude Abbcs je bil postavljen v reprezentanco namesto Vignala. * # * Trener belgijske reprezentance za svetovno prvenstvo Dugald Livingstone, je napisal da goji mnogo upanja v svoje moštvo. Dejal je celo, da upa, da bodo Belgijci premagali Angleže in Italijane v svoji skupini. On pač računa tako: Jugoslovani so premagali Angleže, mi pa smo v Zagrebu premagali Jugoslovane. Kokšaa bo končna lestvica 2ENEVA, 8. — Svetovno nogometno prvenstvo zanima tudi razne prerokovalce oziroma sestavljavce anket tipa Gallup. Tako je neka anketa, ki so jo organizirali v krogih brazilske nogometne zveze, dala naslednje prerokovanje o izidu svetovnega prvenstva; 1) Brazilija, 2) Uru-gvay, 3) Madžarska, 4) Avstrija, 5) Italija, 6) Anglija, 7) CSR, 8) Škotska, 9) Nemčija, 10) Turčija, 11) Jugoslavija, 12) Belgija, 13) Francija, 14) Mehika, 15) Švica, 16) Koreja. Švicarji pravijo, da bo zanimivo primerjati take prerokovanje lestvice s tistimi, ki jih bodo dosegli na terenu. Sovjetski šahisti prejeli ameriške vizume MOSKVA, 8. — Ameriško poslaništvo v Moskvi je sporočilo, da je izdalo 14 vstopnih vizumov skupini sovjetskih ša-histov, ki bodo prišli v Ame-r.ko in nastopili na šahovskem dvoboju z ZDA 16. junija. To je prvič, da pridejo sovjetski šahisti igrat v Ameriko. L. 1945 sla obe državi odigrali dvoboj po radiu in 1. 1946 je bila skupina ameriških šahistov v Moskvi. Obakrat so zmagali Rusi. OB AČEU2SJEM SPORAZUMU Z INBUSTRIAUCI Delavci ne priznavajo sporazuma o smešno nizkih mezdnih poviških CISL, UIL in GISNAL izdajajo interese delavstva, ko sprejemajo s Confindustrijo sporazum, ki predvideva za Gorico mesečni povišek od 434 do 1123 lir Sporazum socialdemokratske UIL, demokristjanske CISL in fašistične sindikalne organizacije CISNAL z industrialci glede poenotenja plač m mezd, glede njihove delne izravnave (perequazione) in glede združitve mezdnih postavk, tako da se odpravijo posamezne postavke v plači kot na primer draginjska doklada, krušna doklada in se združijo v eno samo postavko, še ni dokončno podpisan, vendar je na najboljši poti, da ga zgoraj omenjene sindikalne organizacije podpišejo proti volji ogromnega števila delavcev in uradnikov, ki so izven teh sindikalnih organi-, zacij. Kakor smo že v eni izmed prejšnjih številk poročali, so delodajalci izigrali Delavsko zbornico in pristali celo na višje mezdne poviške, kakor jih je predlagala CISL. samo da je prišlo do razbitja sindikalne enotnosti. Pisali smo tudi o tem, da se Delavska zbornica, ki je po objavi sporazuma proglasila številna stavkovna gibanja, s sporazumom ne strinja in da se z njim ne strinjamo niti mi, ser mezdni poviški v nobenem primeru ne ustrezajo dejanskim potrebam delavstva, ki je že pred časom stopilo v borbo za te poviške. Čeprav pa omenjeni trije sindikati (zelo značilno je, da je med njimi tudi fašistični CISNAL) hvalijo sporazum kot svoj uspeh v korist de. lavstva, je vendar vsem kot na dlani, in to tudi samim pristašem omenjenih treh sindikatov, da je že sama razdelitev na 12 mezdnih področij, od katerih ima vsako določen mezdni povišek, zelo nestvarna in da je še bolj nesprejemljiv predlagan po-nesprejemljiv predlagani pokal od 434 do 1123 Ur na mesec. Po tem sporazumu naj bi goriški delavci prejeli okoli 20 lir dnevnega poviška, kar je nekaj več kot ena cigareta, Vsi delavci smatrajo take poviške za smešne, ki niso niti malo v skladu z njihovimi potrebami. Predstavljajte si na primer delavsko družino s 30.000 lirami mesečne plače, ki zadostuje komaj za najosnovnejše prehrambene stroške. Kaj bo tista delavska družina na boljšem, če bo družinski poglavar prinesel domov na mesec okoli 60Q lir več. Praktično bo popolnoma na istem. Zato je na dlani izdajstvo ((svobodnih« sindikatov in ostalih dveh sindikalnih organizacij, izdajstvo, ki je bilo storjeno na račun interesov delavcev zaradi političnih špekulacij omenjenih treh sindikalnih organizacij in Zveze industrij cev. Se celo pa je omenjeni po višek nesprejemljiv za delavce našega mesta, kjer bi bil zaradi hude gospodarske krize, zaradi stagnacije v trgovini in drugih objektivnih vzrokov potreben vse drugačen povišek, kakršnega so predlagale sindikalne organizacije prijateljice Zveze in-dustrijcev. Poudarjamo, da delavci ne sprejemajo takega sporazuma in da se bodo še določneje borili proti njemu in proti vsem. ki so ga pripravljali. Res je bil dosežen napredek s poenotenjem plač, toda to je samo delen uspeh delavske borbe, v kateri je bila zahteva po zvišanju mezd zaradi življenjske važnosti delavcev na prvem mestu. Zato se bodo morali še nadalje boriti, da bo prišlo da takih mezdnih poviškov in poviškov plač, ki bodo zaslužke delavcev in uradnikov približali življenjskim stroškom, to se pi;avi, da bosta mezda in plača postali realnejši glede na potrebe družin delavcev in uradnikov. Zavozil jo je Edini monarhistični sve-tovalec v mestnem občinskem svetu Pedroni je poslal poslancu Covelliju pismo, v katerem pravi, da ostaja zvest monarhističnim načelom generalnega tajnika Covellija od Nacionalne monarhistične stranke, ker ta stranka »združuje liberalne tradicije preporoda in iredentizma«. Zdi se nam, da jo je gorički monarhist zavozil in da se je naslonil na človeka, ki ima veliko manj denarja, kot ga ima Lauro. Ker poznamo zajetnost Pe-dronijevega telesa, se nam dozdeva, da bi bila Covel-lijeva mošnja premajhna za njegove potrebe. Uspela stavka v CRDA Delavci Združenih jadranskih ladjedelnic so danes i-meli dve urno stavko od 10-do 12. ure v znak protesta proti sporazumu z industrialci, ki ne upošteva niti zahtev in niti interesov delavstva. Stavka prejšnjega tedna je imela relativen uspeh, saj se je je po nepopolnih in neuradnih podatkih udeležilo okoli 38 odstotkov delavcev. Stavko je proglasila FlOM. UIL in CISL sta ponovno razširili med delavstvom letak, v katerem ga pozivajo, naj ne stavkajo, ker naj bi bila stavka političnega značaja. S tem hočejo delavce pripraviti do tega, da bi odobravali njihovo sporazumaško izdajalsko politiko z industrialci, ki je dovedla do tako žalostnih rezultatov. Toda delavci na kaj takega ne bodo nikoli pristali, in to je najbolj dokazala uspela včerajšnja dveurna stavka delavcev v CRDA. Obvestilo županstva Goriško županstvo sporoča, da bo od 9. do 13. junija 1954 na vpogled na občinskem protokolnem uradu v Gorici glavni seznam 1. serije turističnih prispevkov za leto 1953. Občinstvo si lahko ogleda omenjene sezname v dopoldanskih uradnih urah. Važno za učitelje osnovnih šol Pokrajinski sindikat osnovnih šol obvešča vse začasno nameščene učitelje, ki želijo dobiti službeni list za tekoče šolsko leto in ki niso še vložili potrebne prošnje, da zapade rok 10. junija. Prošnjo je treba napisati na kolko-vanem papirju za 100 lir in priložiti toliko kolkov po 100 lir, kolikor listov želijo. Lutmanovo zdravstveno stanje se zboljšuje V bolnici smo izvedeli, da se je zdravstveno stanje Cvetka Lutmana, ki se je predvčerajšnjim ponesrečil, nekoliko zboljšalo, vendar pa ni še izven nevarnosti. Nenadna slabost S Trga sv. Antona je rešilni avto Zelenega križa odpeljal včeraj zjutraj ob 10. uri v mestno bolnico 74-let-nega Roba Conta, bivajočega na Trgu sv. Rocca štev. 7. Medtem ko je Rob šel peš po cesti, mu je nenadoma postalo slabo in je onemogel padel na tla. Vozni red avtobusov V ponedeljek je stopil v veljavo poletni vozni red avtobusov: Proga Gorica - Trst: ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 7.15 in 13.30; odhod iz Trsta ob 13. in 19. uri. Ob praznikih! odhod iz Gorice ob 7.30 in 13-uri; odhod iz Trsta ob 12-3® in 19.30 uri. Proga Gorica - Videm: ob delavnikih: odhod iz Goric* ob 7.30, 12.30, 13.30, 18.15: hod iz Vidma ob 7.30, 12.15> 14.30, 18. Ob praznikih ne vozii Proga Gorica - Doberdob ' Tržič: ob delavnikih: odhod M Gorice ob 7. uri; odhod “ Tižiča ob 17.20. Ob praznikih ne vozi. Proga Gorica - Steverja«: ob delavnikih: odhod iz Gorice ob 6.30, 12.30, 18. uri; odhod I* Števerjana ob 7, 14, 18.30. OJ* praznikih: odhod iz Gorice ob 15, 16.30, 19. uri; odhod iz Števerjana ob 13.30, 18, 20. uri- Vozni red vlakov Odhodi proti Trstu: 0.20 (D)i 6.08. 7.21, 8.18, 9.26 (D), 13-58, 1549, 17.16 (DD), 18.31, 19.59. 21.28. Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD), 5.24, 6.26, 8., 8.34 (DD). 10.44, 13.59, 15.58. 17.17, 19.15. 20 (D), 21.9, 23.10. Prihodi iz Trsta: 5.30 (A). 6.24 (A), 7.55 (D). 8.22 (A). 8.30 (DD), 10.44 (A), 13.55 (A). 17.11 (A), 19.10 (A), 20.31 (A). 23.15 (D). Prihodi iz Vidma: 0.23 (A). 4.25 (D), 6.08 (A), 7.21 (A). 8.29 (A), 9.38 (D), 13.56 (A). 15.48 (A), 17.10 (DD). I8-37 (A)*, 20.13 (A), 21.24 (D). * Vozi samo ob nedeljah. KINO CORSO. 17: «Prevara», barj^ ni film, M. Toren in L. Rains. VERDI. 17: «Cudežno bodalc*' W. Marchall. CENTRALE. 17: «Mlada straža«, T. Makarova in I. Jv®' noi. VITTORIA. 17: «Moj zakon*> B. Elliot in P. Foster. MODERNO. 17: ((Razbojm* Tacca del Lupo«, A. Nazz*' ri n C. Greco. Gvatemala in sovjetsko orožj« (Nadaljevanje s 3. strani)^ blema primerno vzdušje. M«*} Gvatemalo in VVashingtono je prišlo do intenzivne <50? # matske polemike, nakar sledile prikrite politične r presalije. Nikaragua je na h mig nekoga, ve se koga, n nadoma odpoklicala svoje® poslanika ter prekinila diP1 matske odnose. Med Hondur som in ZDA je bil skleni vo- ale sporazum o medsebojni jaški pomoči, kot je bil W prej sklenjen med Nikarag in ZDA. Kmalu nato s0.^ti riške tovarne začele P08112.;, v ti dve državi večje kc" ne orožja. Napetost ne P°JLj šča, ampak narašča. Te 0 nas je presenetila vest o t* ’ da je bila v Gvatemali ° krita zarota proti obstoječ mu režimu. Kot je razvidno, je ozreti prav tako, da bi se ute8nj0. iz tega kaj izcimiti. N°v kaz za to, kar trde jug08' vanski voditelji; zaradi neP ravnanih računov med blokoma, zaradi nevarnih tremizmov na eni in JL strani, neiskrenosti in h186,^ ranih, v bistvu pa močno *. sidranih imperialističnih n8*y, hov, se venomer ograža*a svetu mir m pa svoboda m*) nih, nezaščitenih narodov. d’ nine na Ončiitah predvaja danes 9. z začetkom ob 18. uri MICKEY ROOtEV LEVI/IS STOIt UNO P0M0Y ftONlTO gppnville OOROTHV FOPD „£juŠe2sn,tiki katamSot^j OCN m Odgovorni urednik STANISLAV HENKO — UREDNIŠTVO: ULICA MONTKCCHI št. 6 lil. nad. — Telefon številka «3-808 ln J4-638. — Postni predal 502 - UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t. JO — Telefonska številka 37.338 - OGLASI: od 8, do 12.30 ln od 15 v 18 — TeL 37-338 — Cene oglasov: Za vsak mm višine v Sirim i stolpe* trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice «o lir — Za FLRJ za vsak mrr. širine I stoipca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podmžn Goric* Ul. 8. Pellico MI Tek 33-82 — Rokopisi se n* vračajo din- NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir, Fed. lju