2» MsiM siafen f itfsvulfinu ušate m ti r tUriHi 34. Januari« 1924. PosameztM številka 20 cent. Letnik XLIX IzLaja, trvzemS pondetjdc. vt k dan zjutraj. Uredn!$tvo: ulfc* sv. . Ašt 20, I. uavi^ropi" - isl naj se pošiljajo - pL.iiia se ne spremaj ne vračajo. Izć n p T. J A ^ ' Antou Ocrbcc. — ' itessrga Edinost. Tisi - " aa e-aJa u mese L 7.—, 3 tn^sedc L d9.50, pol leta --------—. Za Inozemstvo mesečno 4 -i-,Veleion uredništva in uprave št. 11-57. DINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se raEunajo v široVosH ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vab?la po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiš'ra AsiScega štev. 20, L nsdftropje. — Telefon uredništva la uprave 11-57. v Italiji! Naš občili zbor, ki se je vršil 30. preteklega meseca, je proglasil v duhu polsto-!etnih tradicij našega društva, na podlagi izkustva prejšnjih, najbolj pa zadnjih let, da je nujno potrebno, da se naše ljudstvo strne v eno samo edinstveno politično organizacijo za obrambo svojih skupnih koristi. Po zadnjih premembah pri Političnem drušfvu v Gorici in pri skupni istrski organizacij, ki so v obeh primerih izzvane od iste strani in proii edinstvenosti naruer-jene, je naše društvo kot edino, ki je od nekdaj stalo in še dandanes stoji na stališču edinstvenosti, moralo spet raztegniti svoj delokrog na prvotni obseg, na vso Julijsko krajino. Tako se združijo lahko v edinstveno politično organizacijo vsaj vsi tisti, ki priznavajo to potrebo brez pridržkov in pogojev, v polnem obsegu, za vse naše slovensko in hrvatsko' ljudstvo tostran držaMiih mej. Naše društvo pojmuje edinstvenost politične organizacije v dvojnem oziru drugače in globlje kot tisti naši rojaki, ki -plovejo po svoji posebni, takozvani novi : struji. Prvič hočemo, naj se edinstvenost ne omejuje na nekak narodni svet, v katere-n bi se shajali odposlanci ločenih samostojnih političnih organizacij, nego naj edinstvena politična organizacija, vkljub posebni krajevni razpredene sti, obsega in združuje Slovence in Hrvate vse Julijske krajine v enem samem društvu. Drugič pa hoćemo, — in to je glavno —, da se edinstvenost ne snuj na preozki podlagi strankarske enotnosti, s kakršno se zadovoljuje in celo ponaša v svojem prvem razglasu novi odbor Političnega društva v Gorici, n^go na premišljenem zedinjenju vseh sil k enotnemu političnemu delovanju za skupne koristi, brez razlike svetovnega naziranja, strankarske usmerjenosti in stanovskih a!i drugih posebnih, partiku-iarnih koristi. Gotovo je takšna edinstvenost, kakršno zasleduje naše društvo, bolj težavna stvar, ker je ran jo treba vzajemnega razumevanja in spoštovanja, vzajemnega odnehava-nja in samozatajevanja, odkritega in poštenega sodelovanja. Ali zato tudi koliko bolj ugledna, krepka m uspešna bo organizacija, ki bo sloneia fia taki zares možati in požrtvovalni edinstvenosti! Mari ni problem našega obstanka v Italiji v prvi vrsti problem naše moralne sile, naše možatosti in požrtvovalnosti? Mari naj prav v sami zasnovi svoje politične organizacije zatajimo tisto, kar je prvi pogoj za njen končni uspeh? S lakim pojmovanjem edinstvenosti politične organizacije se naše društvo nikakor ^e vdaja omejenemu in škodljivemu nacijonaJneum radikalizmu, kakor da bi radi našega vrhovnega cilja napeljava Jo k neodjenljivemu, intransigeninemu odporu proti politični realnosti in k samomorilnemu žrtvovanju vseh drugih moralnih in materijalnih dobrin na oltarju nacijonaine ideje. Stremljenje in delovanje za ohranitev našega jezika in naše narodne zavesti in za naš slobodni narodni razvoj v Italiji ni in ne sme biti nikdar v protislovju s stremljenjem in delovanjem za ohranitev in ponmožitev drugih materijalnih in moralnih dobrin našega ljudstva. Termi spoznanju in temu načelu je naše društvo bilo zvesto doslej, — to spričuje njegova zgodovina —, in hoče ostati zvesto tudi v boodčnosti, V na^em društvu so se vedno zbirali možje, ki so ustvarili marsikaj koristnega -ia zadružnem in s^ocijalnem polju, kar še dandanes kljubuje časov sili, v našem droštvu se je vedno gojil duh resnične vzajemnosti vseh stanov, v njem so se tudi vedno spoštovale in upoštevale vera, cerkev in cerkvene,naprave. Nai*e društvo nc more in ne sme niti v bodoče mimo tega, da je treba našemu ljudstvu, prav zato, da ostane živa veja kot to, kar je btio doslej, v jezikovnem in kulturnem pogledu sestaven in neločljiv del jugoslo venskega naroda. Spričo našega pogubnega položaja v Italiji, spričo udarcev in izgub, ki smo jih že pretrpeli, ne moremo sicer z gotovostjo trditi, da bi jih bili vse odvrniK z edinstveno politično organizacijo. Ali to j« gotovo, če bi nam sploh moglo kaj pomagati, da bi to bila le takšna organizacija, nobeno strankarsko usmerjenje po enem ali drugem svetovnem naziranju, po enih aH drugih posebnih interesih. Za ohranitev nsiega slovenskega in. Spričo tega žalostnega položaja je sklenil občni zbor resolucijo, v kateri opozarja na pogubne posledice dosedanje razdeljenosti ter proglasa potrebo, da se vse -više hrvatskega ljudstva kot takšnega ne vi3i I ^^opet združi v edinstveno pottUno torej naše društvo nobene druge poti nego ^ . . ,, . . » tiste po kateri je hodilo dosedaj in hoče Ta P°J?za> P* f ^ 0<* še naprej hoditi/združuje vse sile fe .odbora ^^ T TrsUl j , , t | odtočno in pogumno besedo — m ne v v eno e*oiao ironto! zadnji vrsti tudi besedo obsodbe «strujar- Kdor čuti s svojim narodom, kdor zares stva-, za katerim se skriva pod firmo ne- jarskega razkola in strankarskega razsula.! nika, učitelja, kmeta, odvetnika, delavca hoče pomagati, da se to ljudstvo ohrani, ta ne more in ne sme izbirati: pristopi naj k nadi edini edinstveni politični organizactjL* Političnemu društvu c Edinostih v Tiski! V Trstu, 19. januarja 1924. Odbor Pomičnega d^ištva „Edinosti". Ta proglas našega političnega društva « Edinost* v Trstu objavljamo tudi danes, dasi ga je nas Ust prinesel že v nedeljo in je že zn&n našemu občinstvu širom naše Julijske Krajine. Objavljamo ga zopet, ker je ta proglas važna politična, da zgodovinska listina, proglasitev naše narodne ustave, listina pravic, dolžnosti, ciljev in želj našega ljudstva na tem ozemlju, formacija vsega pristnega, samoniklega in zato neizpremenljivega političnega čustvovanja, mišljenja, hotenja in stremljenja naše narodne vkupnosti kakor tudi vsakega ... , . nosameznega člana — vsakega zavednega ljudstvo organiziraj v zarfdruge, da bo 1 Slovenca in Hrvata v Italiji. Politično in uspešneje vzetrzaio kruio borbo vali vsi interesi našega ljudstva in vse strani našega življenja kot nar. celote. Le v eni stvari je bila ta politika pristranska, v tem namreč, da se je tržaško politično društvo vedno postavljalo na stran šibkejšega proti močnejšemu, na stran zatiranega proti tlačiielju. In to toliko v svojih napornih borbah z nasprotniki za naše narodne pravice, kolikor tudi v vprašanjih čisto socijalne narave, kjer je vedno zastopalo stališče, da mora uživati delavec popolno zaščito pred vsakim izkoriščanjem s strani kapitalista, da se društvo «Edinost» v lrstu na*n je z vso težino svoje avtoritete, sloneče na pol-stoletnem neumornem delu in na pol-stoletni politični kkušnji, zopet jasno in enostavno začrtalo s tem proglasom politični program, lu naj nas vodi v našem delu za naše ljudstvo in njega blaginjo, oni isti program, Id nas je vodil v času našega narodnega preporoda od uspeha do uspeha na vseh poljih naiega narodnega življenja — program narodnega edinstva in združitve vseh naših sil v enotni organizaciji, z enotnim ciljem, ki je ohrsnitev našega slovenskega in hrvatskega življa na tem ozemlju. Je to odkrita in možata beseda, ki je pravi izraz in obenem tudi plod sedanjih političnih razmer med našim ljudstvom v Italiji. Vsakokratne razmere — politične, strankarske in druge — zahtevajo od čini-teljev, ki so prevzeli pred javnostjo in pred zgodovino težko oa^ovornost vodstva, da ira ^ to odgovornost odkrito in odlo-čno sprej- vkimnostl ler prepuščeni mejo v vsem njenem obsegu, lo je gorilo kakor jc io~ z naštm narodom v Italiji* naše društvo z ono možatostjo in resnostjo^ iq2(t ^ oriznale kritičnost našega poki je dičilo to našo ustanovo — ta osrednji w • vse slranke v Julijski Kmjini in vsi organ našega narodnega življenja f Slovani so se združili tedaj na podlagi na- v Trstu, temveč tudi v vsej Julijski Krajini — ves čas njegovega dolgoletnega dela združenega z aevenljivimi zaslugami na nase zadruge, da bo lažje za obstanek. Kar se tiče končna verskih interesov nažega ljudstva, moramo izjaviti ob tej priliki z vsem poudarkom, da se rii iz tržaškega političnega društva nikdar širila kakršnakoli proti verska ali proOcerkvena propaganda, temveč so se vera, cerkev m njene naprave kakor tudi predstavni ki cerkve vedoo spoštovali v največji meri. Politična morala našega društva ra bila nikoli in v ničem v nasprotju s krščansko moralo. Nfe čelu društva je stal skozi desetletja ugleden duhovnik. Tako je bilo in tako je ostalo narodno edinstvo, ki ga dosledno zastopa že pol stoletja tržaško politično društvo^ <-Edt-nost». Zgodovina zadnje vojne je dokazala, da so se mogli najmogočnejši in najsUaejii narodi rešiti iz skrajno kritičnega položaja le na ta način, da so združili vse svoje razpoložljive sile za obrambo svojih življcn-skih interesov in svojega obstoja. V koliko večji meri velja to načelo za male narode, posebno pa še za odlomke, ki so odrezani iskrenega edinstva le golo strankarstvo v najaavadnejšem pomenu te besede. Taka obsodba je izrečena v proglasu političnega društva v Trstu. Prišla je gotovo iz srca ogromni večini našega ljudstva. Vse, kar resnično narodno misli in čuti, bo z odobravanjem pozdravilo ta važni akt našega političnega društva. Nadaljnji razvoj naše- najkrajšem času vso važnost in pomembnost tega znamenitega koraka našega društva. Še le poznejša zgodovina — zgodovina. ki jo bodo pisali naši potomci — bo mogla z vseh vidikov oceniti pomen dejstva, da je naše politično društvo v hipu, ko je grozilo našemu ljudstvu popolno strankarsko razsulo, zopet pogumno zavihtelo zastavo narodnega edinstva, da združi vse Slovence in Rrvate, ki ljubijo resnično svoj narod a ne kak strankarski fantom, okoli svojega preizkuianega programa. ki pravi: proč strankarstvo, proč razredna horba, proč kulturni boj za svetovna n&rJranja, proč bratomorni klerika-lizem in liberalizem!! Vsi Sloveni brez razlike prepričanja naj se združijo pod praporom političnega društva «Edinost*> v Trstu, kjer je mesto za vsak stan, duhov- — za vsakega,.ki hoče pošteno delati za moralni, kulturni, gospodarski in socijalni napredek našega ljudstva in za ohrani lev našega celokupnega naroda. To je rečeno v proglasu političnega društva «Edinost» v Trstu. Rečeno je v jasnih in odločnih, toda obenem tudi zmernih besedah, kakor govorijo ljudje, ki so po svoji tradiciji in po svojem najglobljem prepričanju nasprotni vsaki strupeni politični borbi. Ta vrlina proglasa, ki jo bodo morali priznati tudi najtrdovratnejši nasprotniki n3§ega programa, je nov dokaz o resnosti, poštenju in odkritosrčnosti namenov političnega druitva ^Edinost* v Trstu. Jasno in brez ovinkov jc povedalo, da hoče biti eno skupno ognjišče, okoli katerega ^c bodo zbirali vsi Slovenci in Hrvati Julijske krajine, ki obsojajo vsako klerikalno ali ga političnega življenja pa bo dokazal v liberalno gonjo, ki smatrajo borho za to ali ono svetovno naziranje za pogubno, ker nas odvaja od našega življenjskega cilja, vsi, ki priznavajo potrebo edinstva in sloge v naših vrstah ter se zavedajo neizpodbitnega dejstva, da je taka sloga, laka edinstvenost mogoča samo na narodni podili. Politična zrelost našega ljudstva nam jc porok, da misli tako, da priznava to potrebo ogromna večina našega življa na tem ozemlju. Vse, kar resnično narodno misli in čuti, se bo vsled tega zbralo pod narodnim in nestrankarskim praporom naše enotne politične organizacije, ki smo jo po zaslugi političnega društva * Edinost* v Trstu zopet dobili in jo moramo kot predpogoj za složno delo in složne borbe za naše pravice ohraniti za vsako ceno. V edinosti je moč in le v edinosti je nasa rešitev! a:TH narodnem, gospodarskem in socijalnem rodnega programa v enotno in edinstveno fronto. Od Kvarnera do Triglava smo biH slovensko-hrvatska dru- vsi eno Tiin ena jasno suiii-1 katerega predstavniki šče v času umetno uprizorjene zmešnjave \ rao delati propagando za razcepitev na^e in zbeganosti! Vsakomur je znana besna; eno£ne in impozantne politične fronte v tri iitičnem življenju neznane silovitosti ravno v lupu, ko so se vršila pogajanja med političnim družtvom v Trstu in goriškim političnim družtvom za sporazum. In kakor da je bila vsa ta gonja le nekaka -j Ministrski svet za raunalt stavbinske obrti — Dovolitev aeketerih kreditov in ureditev položaja želesnicarjev iz novih pokrajin RIM, 23. Na začetku današnje seje ministrskega sveta je bil zaslišan minister na razpoloženju Giuriati, ki je poročal o likvidaciji premoženj podanikov bivših sovražnih držav, nakar je ministrski ^vet sprejel razne predloge, ki se tičejo tega vprašanja. Po daljši razpravi, katere so se udeležili skoro vsi ministri, se je ministrski svet izrekel proti zopetni uvedbi k?.tare-sibodi omejitve z ozirosn na stanovanjsko vprašanje, katera bi obustavila zidanje norih hiš, ki je prišlo v preteklem letu do takega razmaha po uvedbi zakona za svobodno razpolaganje s stanovanji s strani hišnih gospodarjev. . V tem oziru je ministrski svet poveril finančnega in justičnega ministra ter ministra za narodno gospodarstvo in za javna dela, da naj proučujejo nadaljnje ukrepe za še večji procvit stavbne obrti in to predvsem v središčih, kier še vedno primanjkuje stanovanj. Ma predlog ministra Gen tile ja je nini-strski svet dovolil izdatek 100 tisoč lir kot prispevek države k stroškom za proslavitev" sedme stoletnice neapeljske univerze. V železniški upravi je ministrski svet sprejel razne predloge ministra za javna de?a. med temi tudi določbe za ureditev juridičnega in gospodarskega položaja železniškega osobja, ki prihaja iz j bivše avstrijske uprave. Za zidanje his in za posojila stavbinskim zadrugam v Gornjem Poadižju je ministrski svet določil že-Iczn^šlvi upravi svoto 5 milijonov, za naj-zares pozitivno delo, kakršno potrebuje j ou|nef£e poprave Škode, povzročene na s j Bergamanskem in v Bresciji radi zrušitve nasipa ob jezeru Glenc je bila določena katerih pa gre na medtem ko se bo uporabilo 4,400.000 lir za posojila po tej nesreči prizadetim občinam za vzpostavitev občinskih cest, javnih poslopij, cerkva, pokopališč in vodovodov. Raztegnjen je bil na nove pokrajine zakon proti goljufijam pri pripravljanju in trgovanju z vinom in olivnim oljem. Na «Novostrujarji» so opravičevali svoje z najrazličnejšimi izgovori in «argumenti.-, med katerimi naj omenimo predvsem trditev, da bo le po ločitvi od Trsta mogoče logična predpriprava za nadaljnje načrte,1 naše ljudstvo. Jalovost tega argumenta jc: naperjene proti edinstvu in složnemu delu, na (ieio le plod večje ali manjše; svota 6 milijonov, od kat pridnosti, večje ali manjše vztrajnosti in I breme države le 1,600.000, sposobnosti posameznih oseb, nikdar pa «--------^ --- posledica razcepljenosti in razdvojenosti, fn vsa zgodovina našega političnega življenja v zadnjih par letih je dokazala z neizpodbitno jasnostjo, da se ni izpolnila niti ena izmed nadt ki so se stavile v ločene politične organizacije. Nasprotno, sledil je ceni ,____ . . Istri odkrit razkol, v Trstu brezvestna j stopa naše društvo. bi te aidarce lažje aaa jugoslovenskem drevesu, gospodarstve- gonja proti vsemu, kar je resnično narodno j odbijali ali vsaj prenašali. Na vsak način mAuCn An,1» in fn t t * —__Aft«. 1__T»» c^a ipa^iIb v* a t rcaj 1 *__1. #1f 1_Atnif llliciobo ^'Ilil čutilo in mislilo. Tako se je vodila na vsej črti sistematična gonja proti oni ideji pra- a^ega ozdravljenja in okrepljenja in da v tem ni mogoče doseči trajnih uspehov brez socijalne pravičnosti in solidarnosti. Naše ljudstvo je po svoji ogrotpni večini kmet-sivO in delavsko: da se kmetu in delavcu pomore, da se šibkejši zaščiti proti mečn a j- r ohranitev "našega življa, fcemu, da se bremena in žrtve 7aj p0i;tićno društvo ^Edinost pa bi ne bili izloženi onemu preziru s strani naših nasprotnikov, ki je Pravtako ne more in ne sme naše društvo niti danes mimo tega, da je večina riašega slovenskega in hrvatskega ljudstva globoko verna in da gre vsema, kar ustreza njegovim verskim potrebam v soglasju z njegovim narodnim življenjem, popolna svoboda, spoštovanje in podpora. Ali v vaiovenju gospodarstvenih, socijalnih, verskih nasprotstev, v boju, ki ga bijejo v širnem svetu nasprotna stremljenja, našemu ljudstvu v Italiji pač ni sojena odločilna uloga. Posamezniki smejo in morajo zavzeti a i oje stališče tudi nasproti feuri svetovnim problemom, ali problem našega ljudstva v Italiji kot celote, z idilta sedanje politične potrebe, to ni, Njegov življenski problem, edini zares *n i e tf. o v oroblem je. da se> ohrani je sredi pogajanj za sporazum sledil popoln razkol v istrski politični organizaciji, ki so ga zagrešili odborniki iste struje, v katere imenu m s katere podporo so nastopali zgagarji. Vsi odborniki takoime-novane «krščansko-socijaine» ali «nove» struje so demonstrativno izstopili iz skupne politične organizacije ter se s tem formalno in javno izjavili proti skupnemu delu in nastopu vseh istrskih Slovenov. V naikri-1 rcc za udarcem, neuspeh za neuspehom predlog' poštnega ministra je ministrski tičnejši dobi naše nove zgodovine v Italiji j na vsej £rti. Popolnoma pravilno naglasa isv&i sprejel načrt za ukaz, po katerem se so stru jar ji s tem ustvarili ta-Ie položaj: j politično društvo «Edinost* v Trstu, da se j za p 0 skušnjo sprejemala od časo- goriško politično društvo popolnoma v ro-,ne more trditi, da bi se bili mogli vsi ti pjsov posebna naročila za telefonske po-kah takoimenovane «nove struje®, vsi tisti j udarci odvrniti niti z enotno politično orga- Lovore s 50% popusta redne tarife, ki ne Posegajo n» njihovo z^tavo u^-i^jo Toda eno je pa gotovo: ako bi bili K o SQ biU jeti razni predlogi fi-— od vodstva m s tem iz društva, v|ostah ^^ tn zvesti programu, ki ga ministra; med drugim je bil do- voljen izdatek SVz milijonov za udeležbo Italije na mednarodni razstavi za okraše-valno umetnost v Parizu, 5 milijonov je bilo določenih za predujme za poslovno leto 1923-1924 pokrajinskim posojilnicam za poljedelske kredite v mestih Cagliari in Sassari. Ministrski svet je prekinil svoje delo ob 13. uri. Predsednik si je pridržal določitev dneva prihodnje seje. Aneksija Reke v nedeljo RIM, 23. V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da bo neposredno po podpisu pogodbe z Jugoslavijo izšel kraljevski dekret, ki bo proglasil aneksijo Reke Italiji. V istem odloku ho najbrž tudi priznana Reki pravica' posebnega zastopnika v rimskem parlamentu. Po zatrdilih na uradnem mestu je sporazum med Jugoslavijo in Italijo sedaj tudi v podrobnostih peržekten. nosnimi oumui pomoli Istri RIM, 23. Danes ob 18. uri se je vršil interministerijalni sestanek, ki ga je sklical on. Mussolim v svrho proučitve najnujnejših ukrepov za zboljšanje gospodarskega položaja v Istri. Navzoči so bUi: Do vega narodnega edinstva, ki je glavni pred- posledica take razdvojenosti, pogoj uspešnega dela za dosego vrh nega i jz vseh teh razlogov je bilo tržaško poli-cilja vsega našega prizadevanja — za tično društvo že od začetka proti cepitvi. j Na občnem zboru, ki se je vršil I. 1922. na v Trstu ie i Ončinah. ie bila sprejeta resolucija, v ka- ______I 1 najkritičnejših časih njihove! vzel predlanski zgodovine. Medtem ko so razsajale povsod! novitev posebne politične organizacije za drugod po. Slovenskem strupene strankar- \ Goriško s pridržkom, da se bo politično ske borbe, medtem ko so posamezne društvo v Trstu glede označenega ozemlja . t t___ ¥_ ____1- t ____• __• • 1 _____*__Jnl/...n«l< MM .NrtrtfMel " sti anke trosile in zapravljale svoje najboljše moči za bratomorne politične boje Slovana proti Slovanu, za pohode in vojske za to ali ono svetovno naziranje, so dajali tržaški Slovenci pod vodstvom uglednih in požrtvovalnih politikov sijajen in naravnost slaven zgled, kaj zmore oni naravni in zdravi nacijonalizem, v katerega okrilju se enako upoštevajo in spoštujejo vsi interesi vkupnosti in posameznika: versk^ kulturni, gospodarski, socijalni in plemenski interesi. V tržaškem političnem društvu se res ni nikdar delala propaganda za kake posebne interese tega ali onega stanu, temveč je društvo vedno usmerjalo svojo omejevalo v svojem delovanju na podpiranje nove organizacije v sporazumu z njo, v kolikor bo nova organizacija vršila svojo nalogo v isti smeri, ki odgovarja smeri Političnega društva Edinost» v Trstu. — Dogodki, ki smo jih že zgoraj'omenili, so neizpodbitno dokazali, kako upravičena je bila bojazen tržaškega društva in kako se je poskus z ločenimi političnimi organizacijami popolnoma ponesrečil na ogromno Škodo vsega našega ljudstva. Ko se je vršil dne 30. decembra p. L lanski občni zbor tržaškega političnega društva, se je razvijalo — kakor smo Že omenili — politično življenje našega življa toliko na Goriškem politiko tako, da so se enakomerno upošte- kolikor v Istri v znamenju popolnega stru Štefani, Carnazza, Corbino, Finzi, Serpieri, Ciano in ToTre. Istro so zastopali sen. Chersich, on. Bihicaglia in še zastopniki istrske pokrajinske sekcije tašistov. Mut>-solini se je zelo zanimal za razmere v Istri ter je naročil ministrom, naj velikodušno proučijo zahteve istrskega odposlanstva. liaptid fašistov m obcIsisKl dom Župan i& ajegov sin rast jen*. RIM, 23. «Mondo» poroča: Včeraj jc skupina 20 'ašistov naskočila občinski dom v kraju San Paolo Belsito. Župan te občine je demokrat baron Angelo De Ferrai-i, ki uživa velik ugled pri vseh prebivalcih. V celi občini je lc kakih 20 fašistov. Fašisti so bili oboroženi do zob; napadli so občinsko stražo ter jo razorožili, nakar so vdrli v notranjost palače, kier so streljali na občinske svelnike. V veliki zmešnjavi, ki je nastala, je bit ranjen župan in njegov 6-letni sinček; oba sta bila za deta v glavo. _ Požar uničiš ceSo vas PINEROLO, 22. Celo vas G ran Puy je uničil velikanski požar, ki je povzročil n:t milijone škode, ki so le deloma kriti po zavarovalnini. Okoli poldne jc nastal požar v neki hiši iz aeznanih vzrokov. Vsled vetra se jc ogenj takoj razširil na vso vas; v teku ene ure je objel ogenj vso vas. Zgorelo je 35 his, ostala je le cerkvica ;i zvonikom, ki se mogočno dviga nrd razvalinami. Človeških žrtev ni bilo. Spet en polom baižke - Kavalir?ki upravni svet Ml DENA, 23. Že nekaj časa so se širili I glasovi, da so finance tukajšnje barke, ki ima več podružnic po deželi, v slabem stanju. Včeraj je upravni svet zaprosil sodišče za preventivni konkordat. Izguba znaša več milijonov. Člani upravnega svela so stavili upnikom svoje premoženje na raz-» polago. _ Snovanje opo&ijonam^a Moka o Jugoslaviji Prvi sestanek opozicijonalnih voditeljev —■ Razprave v demokratskem kluba BEOGRAD, 23. Včeraj dopoldne so šefi opozicijskih skupin imeli prvi skupni sestanek, koncem katerega so izdaH nastopni komunike: c Dane s dopoldne ob 16. uri so se sestali predstavniki treh opozicijo-nalnih strank, Davidovič, dr, Korošec in dr. Spaho in nadaljevali razgovore o opozicijskem bloku. Razgovori so trajali do 18. ure. Pretresana so bila vsa važna vprašanja, ki so v zvezi z osnovanjem opo-zicijonalnega bloka in delovanjem opozicije v parlamentu. V vseh vprašanjih je dosežen popoln sporazum. Sklenilo se je, da se kljub programskim razlikam opozicijskih strank more najti podlaga za sodelovanje opozicije. Razgovori se bodo nadaljevali, da se utrdijo posamezne točke delovnega programa opozicije^. Seje se niso udeležili zemljoradniki, ker Voia Lazič še ni dospel v Beograd. BEOGRAD, 23. Včeraj je poslanec Korošec speročil g, Pašiču, da je prišlo v vrstah opozicije do popolnega sporazuma, kar se tiče odnošajev proti Italiji. Nato je sporočil predsedniku narodne skupščine besedilo resolucije opozicijskih strank. O nujnosti resolucije bo narodna skupščina sklepata na današnji seji. Vlada se bo izrekla proti nujnosti ter bo zahtevala, da se resolucija izroči izvoljenemu odboru. Včeraj dopoldne se je vršila konferenca ožjega odbora demokratske stranke, kateri je predsedoval Ljuba Davidovič. Seji sta prisostvovala tudi posl. Pribičevič in dr. Žerjav. Davidovič je podal poročilo o stanju razgovorov glede ustanovitve opozicijskega bloka. Zlasti obširno je razpravljal o razgovorih z dr. Korošcem. O njegovem poročilu se je razvila živahni debata. Na seji se jc sklenilo, da se iz ved* tEMKOSf« V Tistu, dne 24, fanuaiia 1924. energična, akcija proti vladi radi ncpcvolj-1 Po$ISd3CQ aSavkO na &nf?!e£kesn nega sporazuma z Italijo, ki ne prinaša [ Znaki začetka pogaianj, • LONDON, 23. Stavka strojevodij kakršnih jamstev za korist slovanskega ljudstva v JuHislii Krajini. BEOGRAD, 23, Včeraj dopoldne je opozicija izročila predsedniku narodne skupščine sledečo resolucijo: ^.Povodom vesti o sporazumu z Italijo poživlja narodna skupščina kraljevsko vlado, naj ji poda takoj točno poročilo o vsem, kar je bilo izvršeno dosedaj za sklenitev sporazuma. Narodna skupščina poživlja vlado, da sklene imenom države z Italijo samo tak sporazum, s katerim bodo popolnoma zajamčene in spoštovane vse pravice in interesi naše države, ki so priznane z rednimi mednarodnimi pogodbami. V formalnem oziru predlagamo po čl. 68. poslovnika narodne skupščine, da se ta naš predlog ne izroči posebnemu odboru, ampak razpravlja v narodni skupščini in proglasi kot nujen,» Pusti odpotuje nocoj v Rim BEOGRAD, 23. Ministrski predsednik in zunanji minister zapustita Beograd že nocoj, tako da bosta dospela v Rim v petek zjutraj. V Trstu bosta oba državnika s svojim spremstvom stopila v salonski voz, ki ga je stavila italijanska vlada na^ razpolago visokim gostom. Na izrecno povabilo Mussolinija potujejo v Rim tudi gospa Pašičeva in sin ier gospa Ninčičeva. V ostalem spremstvu sta tudi kabinetna načelnika obeh ministrov, Z istim vlakom odide tudi italijanski opravnik poslov v Beogradu Summonte. Radie funta Slovake PRAGA, 23. Po informaciji ^Narodnih Listov:: se je preteklo nedeljo vršilo na Dunaju zborovanje avtonomistične slovaške ljudske stranke, na katerem je tudi govoril Stjepan Radič in sicer v češkem jeziku. Pozval je Slovake, naj vztrajajo pri svojih avtonomističnih stremljenjih, ter je izjavil, da priznavajo politične osebnosti, s katerimi je govoril za časa svojega bivanja v zapadni Evropi, avtonomistično gibanje Slovakov. Ta stik obeh avtonomističnih opozicijonalnjh skupin Jugoslavije in Če-hosiovaške se je pripravljal že pred nekaj časom, ko se je Radić v nekem jugoslo-venskem listu obrnil na slovaško ljudsko stranko. in kuf- jačev se nadaljuje, ampak služba na Železnicah se je znatno zboljšala, lc da ni mogoče vzpostaviti reda. Pogubonosne posledice stavke se že čutijo v industriji. 50.C00 rudarjev v Walesu je obsojenp na brezdelje in 'položaj se bo gotovo slabšal od dne do dne. V pokrajini Sheftieid je ustavljeno delo v nekaterih plavžih. Radi tega je bila z zadoščenjem sprejeta vest, da je udruženje strojevodij in kurjačev predlagalo ravnateljem železniških družb konferenco za ureditev obstoječih nesporazum-Ijeni- -'__ Izvolitev predsednika t grški skupščini ATENE, 23. Narodna skupščina je izvolila vladnega kandidata liberalca Rakti-vana z 212 glasovi za predsednika. Republikanci so oddali 69 praznih glasovnic. Proti uvozu inozemskega blaga v Francijo PARIZ, 23. Ministrski predsednik je predložil zbornični pisarnici načrt za zakon, s katerim se pooblašča vlada, da prepove uvažanje tujega blaga v Francijo. Poravnava med zavezniških dolgov BIRMENGHAM, 23. Udruženje angleških trgovskih zbornic je na eni izmed zadnjih sej sklenilo, da bo pritisnilo na vlado, da stori vse potrebno, da Francija in Italija poravnata dolgove napram An-] gliji- lovahio nasmehnil; «Vi ste delavci, dragi, perijalistične vejne vprizorile meščansko duma (zbornica) ni za vas. Pojdite in po- vojno, so prelomne obvezo, Lenin je tedzj vejte vsej Rusiji kaj o delavskem življenju sestavil proglas na vse delavce sveta, d in trpljenju.* w Leta 1912. se je vršila konferenca v Pragi; tedaj se je bolševiška stranka reorganizirala. Lenin jo je obudil k novemu življenju. Preselil se je v Krakov, odkoder je vodil stranko. In tu ga je zalotila vojska; skrival se je v neki vasi v ^faliških gorah. Tedaj je Lenin doživel veliko razočaranje. Kakor pripoveduje njegov prijatelj Zinoviev, je nekega dne Lenin stavil s svojimi prijatelji, da nemški socijalni demokrati ne bodo glasovali za vojne kredite. Ko so mu pozneje prinesli list «Vor~ warts», glasilo nemških socijalnih demokratov, ki je objavil vest, da so nemški socijalisti glasovali za vojne kredite, ni Lenin hojtel verjeti ter je rekel, da so list potvorili kapitalisti. Toda par dni pozneje se je prepričal, da je vest resnična in tedaj je vzkliknil: Druge internacijonale ni več. Vojna je razbila D. internacijonalo. Socialistične organizacije, ki so se leta 1907. na kongresu v Stuttgartu na zahtevo Lenin3 obvezale, da bodo v slučaju napovedi ira- je treba imperijalistično vojno izprenieniti v meščansko. Serrati, Rakovski in Ledebur se niso strinjali s tem proglasom. Vojna leta je Lenin prebil v Bernu in Zuerichu, stanoval je pri nekem čevljarju v podstrešju. V marcu 1917. se je vrnil v Rusijo. Tedaj je bilo za revolucijo že vse pripravljeno, treba je bilo le dati znamenje. Dne 3. julija se je vršilo v nekem buifetu posvetovanje, katerega so se udeležili Lenin, Trocki in Zinoviev, Lenin kakor iudi ostala dva so bili proti takojšnji revoluciji, ker je bila armada na bojnem polju Še zvesta ca-rizmu in bi" jo Kerenski lahko porabil za udušitev revolucije. Toda pod pritiskom nestrpnih delavskih mas se je Lenin odločil za revolucijo, ki jo je Kerenski udušii na način, kakor ga je naznanil Lenin, ki je takrat komaj zbežal smrti. Dne 25, oktobra se je izvršil na ukaz Lenina, ki .je izdelal vse podrobne načrte, drugi poizkus revolucije, ki je pa uspel. Pogodba med Francijo in in bodočnost Evrope Spahova organizacija raspuštena BEOGRAD, 23, Na sinočnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se razpusti organizacija dr, Spahe ^narodne uzdanice*, ki je bila ustanovljena proti udruženju •Gajreta^. _ Hesoelasja mS nemškimi mfnhirl za plaćanje zaseđbe&ih stroškov. BERLIN, 23, Vlada je imela danes važno tsojo, kjer se je razpravljalo o vprašanju na-daljnega plačevanja stroškov za vzdrževanje zasedbenih vojsk. To vprašanje je povzročilo nesoglasja nicd posameznimi ministri, posebno pa med finančnim ministrom, ki bi hotel ustaviti ta- plačila radi neizogibnih potreb proračuna, in Stresemannom, ki sc noče pridružiti njegovemu stališču radi zunanjepolitičnega položaja. Večina je glasovala za nadaljevanje plačil. Pozneje pa je ministrski predsednik v spremstvu nadzornikov renlne banke obiskal zunanjega ministra Strescmanna in ministra za Jinance Lutherja ter jima razložil, da bi bil položaj banke v slučaju nadaljnega plačevanja stroškov za vzdrževanje zasedbenih armad resno ogrožen. Tako postaja spor med ministri vedno bolj ester, todkar se je postavilo proti finančnemu ministru tudi ravnateljstvo rentne banke. _______ Dragi odbor izvedencev zaslišal ne mrkega zastopnika PARIZ, 23. Drugi odbor izvedencev se ie sestal davi pod predsedstvom Maca Kenna ter zaslišai Bergmanna, kateremu je stal ob strani predsednik nemške komisije za vojna bremena Meyer. Bergmann je govoril o raznih vprašanjih. S strani članov odbora so bila predlagana razna sredstva za precenitev nemških kapitalov v inozemstvu. __ Pojeis«sjc stavke na zasedenem ozemlju. DUESSELDORF, 23. Stavka se je razširila na vse rudnike kotline porenskega rujavega premoga. Edino v rudnikih Donatus in Maria Gluck se nadaljuje z delom. Drugod so ostali tia delu le delavci in rudarji, ki so jih rekvirirala angleška zasedbena oblastva za oskrbovanje in obratovanje električnih central. Na splošno se smatra, da ne bo mogla stavka trajali dolgo, in to radi slabega finančnega položaja blagajn sindikatov. Kovinarji so že popolnoma zapustili borbo za dosego osem-urnega delovnika. V Duesseldorfu so se v treh delavnicah delavci že povrnili na deio, PRED ANGLEŠKO -BELGIJSKO ZVEZO? BRUSELJ, 23. Zunaji minister Jaspar je nedavno izjavil v senatu, da upa, da bo prišlo med Belgijo in Anglijo do analogne obrambne pogodbe kakor jo je sklenila Belgija s Francijo. Jaspar je poleg tega izrabil upanje, da .bodo tudi Belgija, Francija in Angleška sklenile med seboj pogodbo, ki bi zagotovila mir. V splošnem tolmačijo v tukajšnjih parlamentarnih in diplomatskih krogih, da so te izjave nekaka priprava na prava pogajanja. Sestanek poslaniške konference PARIZ, 23. Konferenca poslanikov se ie sestala davi na Quai d'Orsayu pod predsedstvom Julesa Cambona ter se je predvsem bavila l medzavezniško vojaško kontrolo. — • Poljski zunanji minister pride na Dunaj. DUNAJ, 23, «Neue Freie Presse» poroča, da pride v nedeljo na Dunaj novi zunanji minister Poljske Zamojski, ki bo konferir&l s kanclerjcm Seiploni in z zunanjim ministrom Gruenebrgerjem. Grof Zamojski bo od tu nadaljeval svoje potovanje v Pariz. Pcdpis franccsko-čebosJovaške pogodbe. - PARIZ, 23. Danes popoidne bo prispel tu-3 iz Iz Lenim&i žiullenia Politično se je Lenin pričel udejstvo-vaii, ko so ga izključili z vseučilišča v Kazanu, kjer je študiral pravo. Izključen je bil iz šole, ker je bil kot brat Aleksandra Uljanov-a, ki je bil obešen 1. 1887, na ukaz ruske vlade radi zarote proti carju, osumljen, da propagira revolucionarne ideje. Takrat je pričel Lenin zbirati okoli sebe dijake ter jih navduševati za Marxo-ve ideje. V razumniških krogih so takrat prevladovali narodniki, medtem ko so marksistični revolucijonarci, katerim se je prišteval Lenin, bili zelo redki. Ko je pozneje Lenin dokončal" pravne -študije, ga odveiniški poklic ni prav nič veselil. Veselil ga je študij socijalnih vprašanj, M ar* a si je vzel za vzor. Uvidel je, da bi mogla edino revolucija rešiti ruski narod izpod carskega jarma, da bo mogla edino revolucija iztrgati ruskega delavca pljev kapitalistov. Iz Kazana se je Lenin podal v Petrograd. Tu je Lenin vzbudil občno pozornost s svojimi temeljitimi članki o socijalnih vprašanjih. Članke je podpisoval s pseudoni-nom Ilič, V Petrogradu je organiziral svoje pristaše v Bojni zvezi za emancipacijo delavskega stanu. Radi protivladne propagande ga je vlada dala zapreti in 1, 1890. je bil izgnan. V izgnanstvu je spisal brošuro «Vprašanja ruskih socijalnih demokratov®. V tej brošuri je Lenin opredelil razmerje med političnim bojem delavstva proti carizmu in bojem delavstva proti buržoaziji in kapitalizmu. Lenin je energično nastopil proti tedanjim gospodarstvenikom, ki so učili, naj se delavstvo briga za svoje plače in naj pusti politiko meščanstvu. ^Delavstvo naj se takoj organizira — je vzkliknil — v popolnoma samostojni stranki, da bo lahko takoj pričelo boj proti carizmu in meščanstvu, in naj ne čaka ugodnejših trenutkov. L. 1901. je pričel izdajati list «Iskra*; pri urejevanju lista sta mu pomagala tovariša Mar-tov in Potresov. Leto 1905. je bilo zanj usodepolno. Bol-ševiki so organizirali v Moskvi oboroženo vstajo, ki pa jo je vlada zatrla v krvi delavstva. To je bil prvi poizkus sistematično organizirane revolucije s strani bolševikov, ki pa se je na veliko škodo delavstva ponesrečil, Takrat se je zdelo, da bodo bol-ševiki podlegli menjševikom. Ti so namreč bili preti revoluciji in so očitali bolševikom, da so po nepotrebnem gnali v smrt na stotine delavcev. Tako je takrat Ple-hanov zasraehljivo vprašal bolše vike: «Čerau ste zgrabili za orožje?» Toda Lenin ni podlegel. Odgovoril je: Revolucija, ki so jo organizirali petrograjski sovjeti (revolucija je bila organizirana iz Petrograda), ie propadla. Toda revolucija bo spet vstala in vstali bodo tudi sovjeti in zmagali. Po revoluciji se je Lenin skrival nekaj časa po Petrogradu, nakar je zapustil Rusijo. Mnogo časa svojega pregnanstva je preživel v Parizu v ožjem krogu svojih prijateljev Zinovieva in Kameneva. Tu je trpel hudo pomanjkanje; njegovo zdravstveno stanje se je radi pomanjkanja tečne hrane vedno slabšalo. Od leta 1910. dalje so bolševiki v Rusiji pričeli nekoliko bolj svobodno dihati. V Petrogradu so * dobili svoje glasilo «Zviezda», v Moskvi «MysI»; delavstvo je imelo v poslanski zbornici par poslancev-delavcev. Ko je prišlo nekoć nekaj izmed teh poslancev k Leninu v Pariz, naj jih nekoliko pouči o parlamentarizmu, o proračunih itd., da bodo lahko v zbornici nastopili v prid delavstva, se pm je Lenin pomi- ritvijo Društva narodov in efektivnim združenjem vseh črt evropske polit? ke v tem društvu; ali pa z demokratičnimi posebnimi pogodbami, stremečimi po ohranitvi miru. Bilo je torej pametno in smotreno, da se dogradba vse zgradbe uvede z dogovori, ki so interesom graditeljev neposredno bližnji. To je storil dr. Beneš, ki je že v Ženevi Neposredno pred beograjsko konferenco Malega sporazuma je dr. Beneš, čehoslo-vaški minister za vnanje stvari, sklenil v Parizu pogodbo, ki jo v kratkem podpišeta glavarja obeh držav in ki zadoti s tem svojo sankcijo kot čehoslovaško-irancoska obrambna pogodba. Ta pogodba je izzvala v vsej evropski javnosti veliko gibanje. Izražala se je v raznih domnevah in ugibanjih glede zmisla namenov in ciljev, ki so dali povod za pogodbo. Od sklepov mirovnih pogodb sem ni noben diplom-nični dogodek — ne izvzemši ustvaritev Malega sporazuma — dvignil toliko prahu in na nekaterih straneh tudi nezadovoljstva, kolikor ga je ta jasni in pošteni sporazum, ki mu je dala vsebino dalekogledna in smo-trena inicijativa čehoslovaškega ministra za vnanje stvari. Da čujemo, kale o sodi dr. Lujo Vojno vić, ta znani jugoslovenski politik in brat slavnega pisatelja. V formalnih določbah tega sporazuma — tako izvaja dr. Vojnović — ni prav ničesar, čemur ne bi mogli pritrditi v vsej Evropi, ničesar, kar bi nasprotovalo danemu položaju. Reči bi mogH celo, da je francosko-čehoslovaški sporazum s tega vidika triumf najnavadnejših resnic. Kajti, kaj je naravnejšega, nego je to, da sta oba pogodbenika edina v tem, da naj se spoštuje stanje, ki so ga ustvarile v Evropi mirovne pogodbe, ter da nikakor ne dopuščata, da bi se povrnil stari režim?! Kritiki zveze pa se ne omejujejo samo na lupino, marveč so se zagrizli tudi v najno-trajnejše jedro ^ogo^be. Ravno okolno >t, rek"nacTe da sta se dva vplivna evropska državnika j _ ' zedinila za brambo novega status quo ter j Tako sodi da se je ta prva obrambna zveza sklenila politik o sporazumu, sklenjenem med Prago in Parizom: favno to daja po-1 Francijo in Cehoslovaško in o njegovi pogodbi zgodovinsko pomembnost. Obenem! niembnosti za ustalitev miru v Evropi. Poje izvabila na svetlo vse, kar je bilo pri- sebno pa bi mi naglasih, da izhaja iz Voj-kritega v namenih neiskrenih prijateljev j novićevih razmcrtrivanj, kako brez vsake revo-j Yedno nujnejše je postajalo vpraša-i podlage so bile govorice, ki so se širile 1 nje, ali hoče Evropa priti iz poluteme oma- t od izvestnih sirani, da je namreč fran-hovanja sem in tja, kakor da hoče odstrn- i cosko-čehoslovaška pogodba izzvala neza-niti negotovost, ki je zakrita vanjo oo- j dcvcljsivo v ostalih dveh drŽavah Malega dočnost kontinenta. Da bi sc ustvarile ■ sporazuma. Govorili so celo, da ia ponove svetovne zveze, ni bilo priporočljivo, godba utegne povzročiti razpad Malega Pogodbenikoma je moral biti v izhodišče | sporazuma, ki da bo imel v Beogradu svoj sedaj ustvarjeni položaj in sta ga morala i zadnji sestanek. Mi smo pa bili overjeni, sprejeti v njegovi vkupnosti, da mu vlijeta da je dr. Beneš, kot vodja Malega spora-1 1 -----------1 zuma, poprej obvestil Jugoslavijo in Ro- munsko o svoji nameri in o vsebini dogovora, ki se je imel skleniti v Parizu. Ves ! potek konference Malega sporazuma v Beogradu priča, da je bilo to uverjenje opravičeno ter da se je Mali sporazum pridružil državniški akciji, ki jo je dr. Beneš zapričel v Parizu. Zato so bile neosnovane tudi govorice, ki so jih širile izvestne strani, kakor da je Francija ozlovoljena radi italijansko-jugoslovenskcga dogovora, ker da ga smatra kot svoj diplomatični poraz. Slednjič smo tudi uverjeni, da je med tistimi državami, ki naj bi se sčasoma pridružile, za dra. Beneša Rusija, na prvem mestu računov. Kajti to stremljenje je v polnem skladu s tradicijonalno češko politiko in s čustvovanjem češkega naroda napram ruskemu narodu. Seveda ne dozorevajo take velike državniške akcije od danes do jutri. Treba velike strpljivosti, vztrajnosti in dolgega smotrenega dela, da se odstranijo vse ovire, ki so na potu do cilja. sanje pa moramo že staviti goiilhim gospodom: ali ni njihov opravičeni prctesl najzgovornejši argument za potrebo ial-e edinstvene organizacije, kakor jo neprestano zahteva naše politično vodstvo?! Sovražniki države ? Označujejo na? kot sovražnike države, ker se borimo za narodne in IciiliLime koristi našega ljudstva. Pri tej obrambi, kil nam povzroča toliko grenkobe, imamo pa blažilno zavest, da branimo šibkejšega proti močnemu. Posebno še, ker to, kar zahtevamo za našo narodno manjšino, nikakor nc more biti v škodo za večinski narod! Vendar nas obrekujejo, da so naše zahteve v navzkrižju s koristjo in važnostjo države. Kako naj smo mi sovražniki države, ko pa ne zahtevamo od nje nič drugega, nego da vrši napram naši narodni manjšini tisto dolžnost, ki ji jo nalaga dejstvo, da je sprejela suverenitet« nad ozemljem, na katerem živi ta na^n nerodna manjšina?! Ali smo morda .sovražniki države zato, ker vršimo le svojo novinarsko dolžnost in pravico, ko grajamo, kar je — po našem čustvovanju —• graje vredno?! Ali kažemo mordo; sovraštvo sproti Italiji in Italijanom» — s kritiko, kakršna je dovoljena v vsaki sodobni in ustavni državi?! Če bi ne biio temu tako, so bili še nedavno temu sovražniki države tudi tisti ltalijarsi, ki se danes solnčijo na naklonjenosti sedanjega režima, ki pa so popred z vso strogostjo in brezobzirnostjo kriiizireM delovanje prejšnjih vlad in vse poprejšnje stanje v državi. Vršil; so pa le svejo pravico do kritike. Kar je bilo prav za nje, naj bi bilo z naše strani — sovraštvo proti državi?! Sovražniki države naj bi bili, ker ne soglašamo s tem, da se tu odstranjuje jezil«, ki ga ljudstvo na tem ozemlju govori od sijajno zastopal stavek o takozvanih pokra jinskih obrambenih in garancijskih pogod bah. In to na pogajanjih z veliko zavazni- ; davnine, stoletja?! co, čije interesi povsem soglašajo z inte- Ko je »zšla tista nesmiselna — da resom čehoslovaškim in našim — jugoslo- j rečemo: bedasta — naredba, ki je našim nonrLlm ! licfnm lift-f^ln nannili ,*>iž>-71r-Tincl cr» ne venskim. * Povsem naravno je torei, da sta- ravno ti dve državi poprijeii inicijaiivo. Sta to velika in mala država, ki bi bili v prvi vrsti izpostavljeni kaki nemški ofenzivi. Le Francija je mogla, v duhu svoje revolu-cijonarne in demokratične zgodovine, za-pričeti z delom preuredbe Evrope ter skleniti s slovansko Prago intimen sporazum, ki je bri predhodnik dogovora z Ju-gosloveni in vsem Malim sporazumom. Dr, Lujo Vojnović zaključuje: «Ta dogovor odpira mirnemu razvoju osrednje in vzhodne Evrope silne perspektive. Pridružiti pa se mu bodo mogle sčasoma tudi druge velike in male države, čim se odrečejo vseh političnih pohlepov po maščevanju in tajnih zvezah. Na pragu novega in — kakor je rekel dr. Beneš s polno pravico — teškega leta pozdravljamo sporazum med Prago in Parizom kot prvi ža-za uredbo evropskih razmer.» torej odličen jugoslovenski med novega duha in ga spopolnita z vsemi, na novo nastalimi činitelji. Potrebno je bilo, da se predvojni dušev-nosti, ki deloma še traja dalje, potegne zapah. Premagane države, ki so v 1. 1914. uprizorile poizkus, da bi svoje gospodarstvo, zatiranje narodov in vazalstvo Evrope še raztegnile — te države vstrajajo tudi danes še v svojem sovražnem držanju nasproti nam. V skladu s svojimi tradicijami, potekom svoje zgodovine in smermi svojega pohlepa, se tudi kot premaganke niso odrekle misli na maščevanje. Sodijo, da je novi red. stvari le začasen; prepričane so o potrebi revizije mirovnih pogodb. Menijo, da ni še izrečena zadnja beseda glede teritorijalnega položaja, kakor je nastal v sled njihovega poraza. V tem oziru se ne smemo — naglaša Vojnović — udajati nobenim iluzijam. Ta težavni položaj — kakor je rekel tudi dr. Beneš v listu «Češke S!ovo» — bi oviral za daljše čase kulturno delo, edini resnični cUj modernega sveta in se ni mogel DNE¥NE VESTI Novo Kulturno nasilje Podprefekta v Idriji in Gorici sta zamahnila s svojo birokratsko sekiro, da bi uničila kulturno organizacijo Slovencev v goriški deželi. Vrsti izobraževalnih društev po vipavski dolini in v gorah sta prepovedala delovanje. «Goriška Straža» označa te odredbe po vsej pravici kot kulturna nasilstva. Tej označbi in ogorčenemu protestu goriškega lista se pridružujemo tu izdaja vsako leto po tri do štiri knjige. Tudi za tekoče leto je izdala Štiri knjige, s kterih vsebino mora biti še tako V »Si«, dtc 24. 19M. skrupolozcn katoličan popolnoma zadovoljen. Goriško slovensko ljudstvo se je privadilo na 'Matične knjige in jih zelo rado Čita. Iz naznanila v letošnjem Matičnem koledarju posnem-Jjemo, da v širšem uredniškem odboru «Gori-ike M?.iice» predseduje veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič, ožjemu pa veleč. gosp. dr. Andrej Pavlic«. Na čelu temu kulturnemu podjetju stojita torej dva znana narodna delavca, Id sta vse svofe življenje posvetila kulturnemu pov-s pri Sv. J&kobu vabi na veliko mladinsko prireditev, ki jo priredijo njeni prijatelji v nedeljo, 27, t. m. v okusno okraicni dvorani DKD. Dostojne zabave nc bo manjkalo, vsl?d česar bo lc dostojnim maskam dovoljen vsicp. Godba bo prvovrstna in v bu-fetu se bo delilo, kar ho želodec požclel. Polovica čistega dobička je namenjena za Šolsko refekcijo pri Sv. Jakobu, kar jamči, da bo občinstvo prihitelo v velikem številu. Velika puzina zabava na pustni torek, 4. roarca t. 1. v dvorani DKD bo letos prekosila vse prejšnje, sodeč po predpripravah. Zatorej upamo, da bo -K. d.s podružnica pri Sv. Jakobu dobiia toliko drobiža, da ji bo zadostovalo za letošnjo refekcijo, čc bo si. občinstvo »torilo svojo dolžnost. Vesti z Goriškega Kulturno nasilje na Gorita Is tržaškega mnia Dve aesrečf pri dežu. Železniški podajač Mauro Roma, star 25 let, stanujoč v ulici Mtiolica št. II, jc včeraj popoldne pri delu na glavnem kolodvoru prišel po nesreči med dva železniška vozička, ki sla aa stisnila z veliko silo. Ubogi mladenič je zadobil hude notranje poškodbe na spodnjem delu trupla. Z avtomobilom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je bil sprejet v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je precej resno. — Istctam se jc sinoči okoli 18. ure ponesrečil železniški podajač Marijan Barbieri, st-ar 28 let, stanujoč v zagati S. Fortunato Št. 2. Pri delu v lopi za lokomotive se mu je spodrsnilo, padel jc vznak na desko, iz katere je molel debel žebelj ter se nabodel nanj. Barbieri, ki je zadobil precej globoko rano na spodnjem delu hrbta, sc je podal v mestno bolnišnico, kjer je dobil notrebno pomoč. Se ena nesreča pri delu. Včeraj predpoldne *e 48-letiiemu delavcu Rudolfu Majnik, stanu-jočemu v Skednju št. 680, pri delu v livarnici «Stabi!imento Tecnico Tricstino* pri Sv. An-areiu padel na levo nogo težak železni drog ter ga preccj hudo pobil. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki jc bil leleionično poklican rra lice mesta; nato jc bil prepeljan v mestno bolnišnico. Neprijetno presenečenje na potovanja. Trgovec Scontro Adamagar jc doživel na potovanju med Postojno in Trstom neprijetno presenečenje. Tekom vožnje v vlaku mu je neznan zlikovcc ukradel zlato uro in verižico, Več kulturnim društvom prepovedano delovanje Zasluge fNcre dobe». «Če sploh kaj pride, prihaja izključno po naši in nobeni drugi zaslugi tako piše, kot smo Že zgoraj omenili, poslednja «Nova doba*. iNova doba-> si lahko zabiieži v svoj zapisnik eno novo zaslugo, -kajti zopet je nekaj prišlo. Da ni - Nova doba» naklonjena našim izobraženim društvom, to nam je že davno znano. Že večkrat se je zaganjala v številne društvene prireditve, ki imajo na sporedu pevske in dramatične nastope, odobravala pa je mnogoštevilne plesne prireditve, ki so se prirejale in £c prirejajo pod pokroviteljstvom g, Arman-da D'Ottone v naših nesrečnih Brdih. Ta mož je šel z razširjanjem kulfure v Brdih že tako daleč, da jc spremenil biljansko šolo v plesno dvorano, v kateri vzgojitelj Šfiligoj v nedeljo pleše, v pondcljek pa podučuje šolsko deco. Poslednja «Nova doba a je prinesla o naših izobraževalnih društvih provokatorično notico, da so člani naših društev z nezadovoljstvom sprejeli vest o zbližanju med Jugoslavijo in Italijo ter da ji niso hoteli verjeti, češ, s temi tukaj ne bo miru, dokler jih ne poženemo v Sicilijo. Učinek te provokacije je bil nepričakovano hiter, kajti po zaslugi «Novc dobe» je takoj nekaj prišlo: goriški podprefekt Vico-iolti je prepovedal izobraževalnim društvom v Vipavi, "Vrhpoliu, Slapu, St. Vidu, Šturijah, Gočah, Podragi, Dornbergu, ZaloSčah, na Sak-sidro in Spodnji Idriji vsako nadaljnje delovanje. Že prej so se delale našim izobražev. društvom vse mogoče ovire pri njihovem delovanju, že prej je bilo prepovedano delovanje ^Bralnemu društvu* v Selu, ^Katoliškemu izobraževalnemu društvu? v Spodnji Idriji, društvu «Danica» v Gaberjah, sedaj pa je sleail kar naenkrat ta nepričakovano silni udarec, ki naj doceia ohromi mogočno goriško prosvetno organizacijo. Našim gospodarjem ni dovolj, da preživljamo težko gospodarsko krizo ter tTpimo na pomanjkanju telesnega kruha, ne, odvzeti nam hočejo še poslednjo drobtinico duševnega kruha, naše ljudstvo naj se nakoplje v vinu, | Strankarska disciplina je menda pri vas tudi ki ga ne more prodati, na, se napleše do smrti r 7T da je razen poslanca Ščeka v Gorici tudi posl. Podgornik. ^^^^^^^ Kje je tista sraka7 Poslednja «Nova doba.; sc kar na dveh mastih baha, da je nedavni popust rimske vlade v Šolskem vprašanju, ki dovoljuje v prvem razredu ljudske šole poduk v slovenskem jeziku, zasluga deputacije njenih zaupnikov, ki je bila pred kratkim v Rimu pod vodstvom comm. Pisenti-ja in avv. Caprare. Istol&ko je tudi dovoljenje pouka veronauka v materinem jeziku izključna zasluga njenih zaupnikov in če sploh kaj pride, prihaja vse izključno po njihovi in po nobeni drugi zaslugi, ne dopušča jim pa strankarska disciplina, da bi o tem klobasarili, dokler ne bodo določbe ali spremembe sazrkcijonirane. Kdor si — raz-ven njih — lasti kake zasluge v šolskem vprašanju in v tem kar prihaja, je podoben oni sraki, ki se je dičila s pavovim perjem, V sledečem se potrudimo dokazati, da jc tista sraka «Nova doba» s svojim profesorskim zborom (J profesorji), ki se diči s pavovim perjem, katerega pa hočemo populiti ter pokazati ostudno srako v vsej njeni nagoti. Našim ušesom zveni zelo čudno, da bi se bivši furlanski prefekt srečnega spomina, odv. Piscnti, povzročitelj odloka o dvojezičnosti naših listov, potegoval za slovenski učni jezik v ljudskih šolah. Ravnotako ne moremo verjeti da bi se zato potegoval] zaupniki --Nove dobes, kajti postopali bi proti željam in pohvalam slovenskega ljudstva: , ki je v iNovi dobi» toplo pozdravilo uvedbo italijanskega učnega jezika. Slavni profesorski zbor, poiščite 39. Številko «Nove dobe» z dne 19. oktobra 1923 in preči-, tajte si na naslovni strani ^ljudski glasa! Tam piše «nekdo» iz naroda, da je ljudstvo skoraj vse zadovoljno, kar se tiče italijanskega po-uka». Kako ste mogli torej delati proti stvari, s katero je ljudstvo skoraj vse zadovoljno. Čudno tudi zveni, da vam strankarska disciplina se dopušča, da bi klobasarili o svojih uspehih, predno so določbe ali odredbe sankcionirane. Politični tajnik goriškega fašja odv. Caprara sklicuje po vsakem rimskem potovanju takoj svoje verne in jim poroča ne samo o uspehih, ki jih je malo, ampak tudi o obljubah in njegovo poročilo prinesejo takoj časopisi. Odborova seja «Zveze prosvetnih d/2štev>j. V nedeljo ob 10. prejip- se bo vršila v zvezinih prostorih v Via S. Giovanni št. 7 odborova seja * Zveze prosvstnih društev v GoriciZ ©žirom na važnost m resnost položaja naših kulturnih društev je neobhodno potrebna udeležba vseh odbornikov dežele. V objemu smrti. \ nedeljo se je nahajal prokurist ^Podružnico ljubljanske kred, banke a v Gorici g. Štrekelj malodane že v objemu smrti, iz kaferega pa so ga še pravočasno iztrgali. Ko se je v nedeljo popoldne kopal v lastnem stanovanju, jc pozabil zapreti ali pomotoma odprl plinovo napeljavo. Vsled uha-jajočega plina je padel v nezavest in že mu je grozila smrt potom udušenja. Na srečo so domaČi pravočasno opazili in ga oteli gotovi Ismrti. Na čistem zraku je prišel kmalu k sebi in naslednji dan jc že vršil svojo službo. NefcvaSeŠBKMt je plačilo sveta. 28-letni Dominik Zurati iz Rivignana sc je izposodil pri posestniku Guido Minut-u kolo, češ da mora po nujnem opravku v neko vas izven Gorice. Minut, ki je dobrega srca, mu je rade volje -posodil kolo, toda Zurati-ja, ki je zakrknjenega srca, ni bilo 6 kolesom nazaj. Čez nekaj dni je šel Minut vprašati Zurati j a na dom v Via Capella št. 16, zakaj mu neki ne vrne kolesa. Zurati mu je odgovoril, da mu kolesa ne more vrniti, ker ga je radi pomanjkanja lir prodal za znesek 200 lir nekemu Leonardu iz Sivigliana. Minut bo dobil svoje kolo nazaj, Zurati pa je «odrajžal» v goriške zapore, kjer ga bodo naučili hvaležnosti. Grabež. Pretekli teden so udrli neznani tatovi skozi strešno okno v stanovanje zakonskih Koglok v Via S. Pietro št. 18. Zakonski par, ki je že počival v postelji, so zvezali na rokah in nogah, s seboj pa so odnesli vse njihove prihranke v znesku 5000 lir in dragoceno zlato verižico. L društveni ples «Splošnega slov. ženskega dru5tva» v Gorici. V soboto se je vršil v dvorani ^Trgovskega doma > prvi društveni ples «Splošnega slov. ženskega draštva» v Gorici, ki je bil obenem prva predpustna prireditev goriških Slovencev. Že takoj ob vstopu v dvorano se je na mah spoznalo, da je to ženska prireditev, kajti dvorana je bila zelo okusno ozaljša-na, poznalo se je to v bufetu, kjer se je točila za nizko ceno dobra kaplja in kjer so bile za zmerne cene na razpolago izborne torte in drago pecivo, poznalo se je to na udeležbi, kajti ženski spol je bil v ogromni premoči nad moškim spolom, premoč, katero so morale mnoge gospodične drago plačevati s sedenjem m poznalo se je to tudi na poteku prireditve, kaiti večkrat se je Čutilo pomanjkanje odločne moške roke, ki bi morala skrbeti, da vsi, pravzaprav vse, plešejo in da se igrajo plesni komadi po določenem programu. Toda navzlic raznim malim nedostatkom je prireditev uspela nad vse dobro, na plesu je vladalo tako živahno razpoloženje, da so se spravili plesat celo starejši gospodje in gospe. Kraljica večera je bila gdčna. Nemec, ker je dobila največ cvetlic, na kraljevski prestol je splezal s pomočjo svojih pretorijan-cev g. Lojze Komjanc, ker je dobil največ kotiljonov, čeravno ga je hotel izpodriniti neki drug pretendent. «Žensko društvo* je s to svojo prvo prireditvijo lahko zadovoljno in nadejamo se, da postane ta ples stalna predpustna prireditev goriških Slovencev, Kakor čujemo, priredi dne 16. februarja «Pevsko in glasbeno droštvoa svoj plesni venček, dne 1. marca pa se bo vršila velika maskerada i o uspehih, ki jih niste vi pripravljali in za katere sploh vedeli niste. Da je vse to, kar je dosedaj prihajalo gorii-kim Slovencem (bili so sami težki udarci), prihajalo po važi zaslugi, to že davno dobro vemo. Nismo toliko nehvaležni, da bi se ne zavedali, da se imamo le vam- zahvaliti za razne komisarje, hišne preiskave, persekucije naših narodnih društev in vse one blagodati, ki nam jih je pošiljal vaš «amicos odv. PisentL Zagotavljamo vas, da nam ne boste mogli očitati nc-hvaležnosti, ker vsega tega nikoli ne pozabimo. -1 Visoka pesen. Nedeljski govor odv. Caprare v goriškem gledališču je bil visoka pesem v mestu Gorica, visoka pesejn furlanski pokrajini, s katero je odv. Caprara jasno dokazal, da je vreden postati veliki svečenik svete Gorice ali — v prozi povedano — .goriški župan. Take ode ni še slišala sveta Gorica, manj sreče pa je imel s filozofijo, kajti podati analizo fašizma je zelo težka stvar, posebno ker je predmet strašno nehvaležen; tudi narodni gospodar ni dober, kajti drugače bi moral ve Is tržaške pokrajina Datovtje. Preteklo nedeljo sta se mudila pri nas gg. sežanski podprefekt s svojim spremljevalcem tenente faŠistovske milice. Agitirala sta in klicala ljudi skupaj, da naj se vpišejo v milico. Uspeha pa nista imela skoro nekakega. Radi tega sta naložila g. županu, oz. tajniku, naj se sestavi lista vseh, ki posedujejo kakšno obrtno koncesijo, oz. odbornikov in občinskih slug, na katere naj županstvo vpliva, da se vpišejo v milico, Češ da kdor ni ž njimi, je proti njim. Naše ljudstvo je v strahu, da ne izgubi obrti, oziroma občinskih služb, se je se ve vdalo in vpisali so se že nekateri v milico, oz. večina samo v fašistovsko stranko. So li na mestu takšne grožnje in pritiski na naše ljudstvo, posebno ie od enega vladnega funkcijonarja? Mislimo da ne. Upamo torej, da naše županstvo v tem slučaju ne bo šlo predaleč na roko ter da našemu g. podprefektu o priliki dokaže, da smo lahko v. vseh slučajih lojalni in 'zvesti italijanski državljani, ne da bi bili vpisani v milico, oz. v fašjo. Spominjajte se ob vsaki »Diiaške priliki Matice' To vprašanje zanima danes ves av^t. Države* zmagovalke, v prvi vrsti Francija, pričakujejo poplačilo reparacij, brez katerih ne vidijo ia* hoda. Neka knjiga, ki je izšla nedavno v Ameriki, podaja mnogo poučnih razmotrivanj o tem vprašanju, ki jih tu priobčujemo na kratko našim čitateljem. Splošno se misli, da je možnost plaćanja odvisna od viška izvoza nad uvozom, torej cxi trgovske bilance. To mnenje se ne more spre-« jeti kot absolutno točno, ker je račena mozi nost odvisna tudi od tega, kako sc ta višek po-rablja. Ako služi plačevanju vnanjih dolgov, ne more služiti plačevanju reparacij. In na« sprotno: tudi Če ima kaka država pasivno bi', lanco. to jc, večji uvoz, nego izvoz, more plačevati reparacije, ako večji uvoz obstoji iz obresti njenih terjatev v inozemstvu. More se torej trditi, da je za plačevanje rcparacij potrebno, da se ustvari ali poveča izvoz, bi no služi plačevanju obresti za tirjatve inozemstva* ali pa, da se zniža ali popolnoma opusti uvoz« ki služi plačevanju obr«sti e>d laslnih terjatev napram inozemstvu. Pred vojno je Nemčija vlagala povprečna štiristo milijonov zhttih mark v iao2«mska podjetja. To ne pomeni še, Ja bi mo^la plačati v istem času toliko svoto reparacije. Ako bi bila plačala reparacije, ne bi mogla investirati 400,000.000 na leto v inozemstvu. Vrhu lega }a gornja svota že pred vojno polagoma padala, vojna pa je te investicije povsem izbrisala. Mnogokatcra nemška posest, ki so io zmei govalne države zaplenile, je imela vrednost kot ud v verigi nemške industrije. Odtrgana od te poslednje, j* postala ta posest bvezvred-na. Tako je n. pr. neka velika neuc^ka tvornica kavčuka posedovala v okolici Pariza neko tovarno, ki so jo Francozi v času vojne zaplenili in po ccni prodali nekemu domačemu podjetju. Vendar pa niso Francozi — kljub nizki ceni —« mogli izkoriščati te tovarne, pak so zalo takoj po vojni zaprosili centralno tovarno, naj jo zooet prevzame. Pred vojno je Nemčija mnogo pridobivala s tranzitno trgovino z Rusijo. Danes je ta trgovina malone izginila, ker večji del trgovine gre preko Gdanskega. Hamburg pa ima danes isti promet, kakor pred vojno; ali, dobiček od lega je danes mnogo manjši. Ko je Francija v letu 1871 plačala vnjno odškodnino. jc mogla to po velikem delu s po" močjo posojila v inozemstvu Nemčija se danes ne more poslužiti take operacije; niti ne mora izvažati papirnate marke. Ce bi poizkušala J državnim posojilom, bi povzročila tiskanje nov-čanip ter bi * tem povečala njih obtok in jim oslabila vrednost. Da ravumerao. kako jc Nemčija kraj vsega tega vendar plačala kakih 26 roiljard zlatih mark, si jc treba misliti, da je v reparacije vračunano vse tisto, kar so zavezniki zaplenili, nadalje s prodajo podjetij, ki jih je imela Nemčija koncem vojne v nevtialnik deželah, končno s prodajo novčanie špekulantom, in, naravno, z raznimi dobavami. Vse. kar bi danes Nrmčija ukrenila v namen plačevanja reparacij, bi oslabilo njeno gospodarstvo. Kadar jc vlada odvzela eks^orterjem devize, jim otežuje uvoz surovin in živifnih potrebščin. ker jim odjemlje sredslvo za nabave. Tudi velik pad marke vpliva neugodno na možnost plačevanja reparacij. Kako naj Nemčija izvaja več. nego jc vreden uvoz? S povečanjem proizvodnje? Mirovna pogodba j« zadaia težek udarec nemški industriji. V letu 1913 je producirala 28.6 milijona ton železa. Od teh 2i,2 milijona v izgubljenih pokrajinah. Za vzpostavo prejšnjega stanja bi morala torej iinportirati 21.2 milijona ton železa. Vsled prenehanja kupČijskih odno-šajev z inozemstvom in gospodarske krize je nemška proizvodnja desorganizirana. Pomanjkanje gnojil jc znižalo plodovitost zemlje, a pogoste rekvizicije so ubile marljivost poljedelca. Poleg vsega je bil uvoz žita v letu 1922. za 45 odstotkov manjši, nego leta 1913., dočin je uvoz rži porastel. To dokazuje, da sc ljudstvo slabše hrani. Poslcdica slabejše proizvodnje in zmanjšanega uvoza živil se opaža na obrazih otrok, na prepolnih bolnišnicah, na pogostih samomorih in na slabotnosti dctavcev in dijakov, posebno vseučiliščnikov. Bogastvo Nemčije je za polovico manjše od- časa pred vojno, dohodek je pa padel od 40 milijard na 17 vsled manjša produktivnosti tovarn, S čim naj torej plača reparacije? Mari z zmanjšanjem uvoza? To ne gre, ker se uvažajo surovine in živila, ki so potrebna industriji in prebivalstvu. Ali s štedljivostjo? Toda, če bi država odpustila uradnike, bi jih morala vendar hraniti kot brezposelne. Z novimi davki? Res jc, da ima Nemčija manjše davke, nego, recimo, Anglija. AH, po letu 1919. se ni še nobeni državi posrečilo, da bi istočasno povečala davke in znižala troske, in da bi poleg tega plačala reparacije. Zaključek teh razmotrivanj je — po mnenju amerikanskega pisca — edino ta, da zmagovalci v lastnem interesu podprejo nemško vnanjo trgovino ter da v višku izvoza nad uvozom najdejo pokritje reparacij. Kakor se vidi, bi Amerika radostno pozdravila tako rešitev, ker bi.imela ona sama največjo korist od tega. DAROVI Podružnici d.:> pri Sv. Jakobu so darovali njeni prijatelji znesek L 30 od dobička mladinske zabave v nedeljo, 23. t. m. Nadalje se je doseda; dobilo L 225 kot kupnino za gos. G. Franc Mavrič je daroval L 5 kot preostanek od računa pri osmici g. Zorna. Za metlo 0.20 v DKD. Vesela družba v VKG L 10. PODLISTEK Faul Bourget: JEČA (La Geole) Poslovenil F. P# (34) — -Tudi onje mislila, ko je slišala, da so •e zaprla vhodna vrata, «tudi on je moje misli o Julki. Misli, da ni od Ivana-Marije,..» Ves njen bolesti polni dvom se je bil začel ravno z dvomom glede zakonitosti male hčer- [ ke. Do tedaj so vladali med snaho in taščo le oni hladni, toda korektni odnošaji, ki jih je j bila omenila Vernatu. Razlaga za take odno- j iaje je bila v onem navadnem nesporazumlje- i nju med dvema različnima pokoljenjima, ki ga je Še posebno poglabljala zagrižena strogost v žalovanju starejše izmed teh dveh žensk. Zamena enega zdravnika z drugim v začetku druge Sabinine nosečnosti je bila prvi zares resni-incident. Nesporazum je izpremenil ta incident j v nezaupanje. Toda razlaga je bila zelo eno- i stavrva in Ve rna i jo je dal, Psvi 2saki tc noseč-» nosti so se pokazali, ko se je Sabina vrnila v septembru v Pariz Iz morskega kopaliiča. V istem Času je bil njen soprog v kopališču v Neris-u. Ko je Vernat dolz.il svojo odsotnost, da opraviči izbero drugega zdravnika, nalaič ni omenil, da jc otrok bil baje rojen nekaj pred časom. Po Sabininem zadržanju napram novemu zdravniku pa je dobila tašča takoj vtis nekake tihe sokrivde, kakršna nastane med bolnico in tistim, ki jo zdravi, ako opazi, da je ugenil kako tajnost, o kateri ne smeta ne on ne ona nikdar črhniti besedice. Vdova je bila globoko krščanska žena ter si je očitala to svoje samovoljno mnenje kot nekako pregrešno pomanjkanje usmiljenja. Toda,ko pade v nas seme gotovih misli, začne kliti v naši notranjosti z neodoljivo silo. Ko se je otrok rodil in ga je Sabina hotela sama dojiti, medtem ko prej svojega sina ni hotela, je bila tašča spričo tega skrajno začudena. Istotako tudi radi imena Julka, ki ga je bila njena snaha sama izbrala. Zakaj neki? Manjkali so ji podat« ki, da bi bila mogla vedeti. To ime je biJo ime matere Jurija Saintenois in ljubavnica ga je hotela dati hčerki, ki jo je imela 9 svojim Jhibavnikom. Moževa mati ie slutila za tem ae- kako uganko, Ravnotako je čutila, da je Sabina lagala, ko je poudarjala, kako da je b3 ta ubogi vriSčeči otrok podoben svojemu domnevnemu očeta. Ta komedija je trajala več časa. Nekega dne pa je prenehala, onega dne, ko sta se ti dve ženski spogledali na način ki je povedal, da si stojita nasproti predrznost na eni in bis tro vidnost na drug* strani. Od tedaj je gledala snaha taščino opazovanje z očmi, ki se sicer niso izogibale — zakaj' umikanje oči je tudi priznanje — toda bile so neme m brezizrazne, oči človeka, ki se sazida v svojo skrivnost. Hčerka je postajala že velika in sedaj je Marija Vialis opazovala tudi njo z ono neumorno in ostroumno pazljivostjo, kakršno rodi fiksna ideja. Mladi zakonski par je stasoval ▼ ulici Villejust, in sicer v onem delu, ki se dotika ceste Bois-de-Boulogne. Ob lepih popoldnevih so vodili otroka tje na izprehod. Kolikokrat je napravila vdova tisto pot med uKco Saint-Dominique in omenjeno cestof In v kakšni nadi? V upanju, da bo morda videla, kako se pred vozičkom, ki ga peha Julkina pestunja, ustavi moški, kako boža otroka, kako se na njegovem obrazu kaže resnična podobnost. Nekega dne ie ravno prihajala iz neke povprečne ulice, ki drži v ono cesto, in tedaj je res ugledala ta voziček in približal se mu je nekdo, ki je govoril s pestunjo« kakor da bi bil docnač v hiši njenih gospodarjev. Otrok je spal, a on ga je nalahko poljubil, da bi ga ne zbudil. Gospa Vialis je spoznala v njem tovariša svojega sina iz vojaških let. V prejšnjih letih je prišel večkrat k njim, a ona ga je ohranila v precej neprijetnem spominu. In to iz razloga, ki se ga je sama nekako sramovala. Bil je to mladenič z nepravilnimi potezami, z neskladnim, a frapantnim obrazom. V izrazu njegovega obraza pa je bilo nekaj bojevitega in odločnega, kar ga je delalo smešnega in mu istočasno dajalo nekako oblast. Kako naj bi ne bila imela mati Ivana-Marije občutka nekake nagonske zavisti,' ko je primerjala to moško postavo z ono čudno boječnostjo, negotovostjo in bolestno občut-nostjo, ki jo je opažala vsak hip na svojem sinu in ki se je je toliko bala? Ta mladenič, ki se je bil tako previdno in nežno sklonil nad malo Julko, je bil isti Jurij Saintenois, čigar ime je bila navedla zdravniku. Ko se jc poslovil od otroka, je šel mimo Marite Vialis, ne da bi iio bil opazil. Ona pa je bila zbrala t svojih očeh vso moč svojega opazovanja, da bi ji ne ušlo nič na potezah njegovega obrazs, nič na njegovih pokretih in na njegovem nastopu. In v njenem spominu se je bil začrtal kakor nekak lotografični klišej. O njem je sedaj razmišljala) brez konca in kraja. Predvsem je hodila naslednje tedne vsaii dan na cesto Bois-de-Boulogne, in sicer ob Času, ko je bila skoraj gotova, da se pestunja izpre-haja z otrokom. Posedala je v isti povprečni ulici, iz katere je ibla prišla oni krat. Skrila so je za goščavo in pazila iz te skrivne zasede. Pri tem jo je bilo nekako sram pred samo seboj. Ljudje so pošteno občutljivostjo si domišlju-jejo, da jih peče vest, ako napravijo, naj bo na še tako nedolžen način, kako tako dejanje, ki ga navadno zagreiajo le zlikovci. In glej, v začetku drugega tedna je zopet videla istega mladega gospoda, onega Jurija Saintenois, ki ga je imela v svoji materinski jasrovidnosti ie strastno na sumu. Prikazal se je na vogalu časte Malakoff. In v čigavem tprecstvu? Njen« snahe same. Oba sta se ustavila en hip na tla* ku in gledala, ona na eno stran, on na drugo. Kaj sta iskala? Voziček t otrokom, proti ka-, teremu sta m potem oba naglo napotila. IV. »EDINOST« Mesio vencev na £rob pok, materi, oziroma šturi materi, darujeta družici Pečar-Pelan L 50 % Dijaški Matici*. Denar hrani uprav- ai&ivo. Za božićnico otrcšk. vrtca pri Sv. Ivanu. Barazuiti 4 L, Caidarsi 5, Dr. Sedmak 5, F url in 4, Ćorgolj 1, Družina SosiČ 5. Dekleva 1, Abraia Marija 5. Sahar Marija 5, Jurkič Lucija i. Bernetič 1, Gaspercič 5, Pcpi 5, Marit-lanc 5, Prosen i, Jožica Dougan 5, N. N. 2, Kocjr. n 1, J. Gasperšič 5, M. Ahačič 1, N. N. 1, N. ;. B. Milanovič 5, Kralj Aoolenlja 2, Živic rij a 2, pekarna Ferfolja siadšeic^vGr-gtčeva 5, Anton Bak 5. Trampuž 5, Sorč 2, fonda Lućana 1. M- Vadnal 3, Ferfolja 150, Želesnik —.40, Doihar 3. Škrap 3, Franca 5, Sirca A rac lija 1, Lenardon Kristina 2, Štefanija Solak 3. A. G. 5, Birsa 2, Štrain 2, F. S. —.50, Roman 1, Reiner 1, Pouh 1, Marc M?.nja 2, Mačtlnik Bernarda 2.40 Res-ova 5, Močiimk Antonija 3.20, Živic Franja 1, Kariž Ivan 5, Poni k var 4, Podbršček 1, Jožica Železnik 5, Justina Podboj 1, Domicelj 1, R. C. 5, Cucek 1, Nečitljivo 2, Škiian 1, Kralj Marija 5, Suban F. 5. Beltrarae 5, Golob 5, Justina Suban 5, Angela Klim 3, KoUma 1, Pahor Mihael 5, Periot Anton Lonjer 3, Ivanka Kj-ider Nova cesta 5, Jurkič 2, Kokorovec Franja 2, Vidmar Uršula 2, Leve Amalija 1, Fonda Ivana 2, — Srčna hvala! Za podružnico cšolskega drnitva* pri Sv. Ivanu so darovali: gospa Kralj Marija 2, Rozina 2, Nepoznan iz Krasa veliko vrečo krompirja in veliko posodo kisle repe. Srčna hvala! Karnet Antonija 2 L BABICA, autorizirana, sprejema noseče. Tajnost. Ljubezniva oskrba. Cene nizke. Madonnina 10, H, - SI ŠIVALNI STROJI zrf eevfjatje od L 200 naprej; za šivilje od L 150 naprej, se prodajo. Izredna prilika. Punto Forno 4. 82 LES. Kupim velike množine suhih bukovih desk 55—60 nun, debelih in več, samo po ugodnih cenah, proti takojšnjemu plačilu. De Luigi & C. Milan, Viale Umbria 45. (65) TROPINOVEC, domač, prodaja Anton Della Schiava, Sveto pri Komnu. 68 To in ono SOJ — NOVA IDEALNA HRANA. Soj — kaj je to? Po angleški se piše Soy; ali to ni angleška beseda, marveč kitajska in označuje neko stročje, ki je vdomačeno na Kitajskem. Po naše bi se morda reklo: kitajski bob. Pravzaprav ni to nikaka nova hrana — saj tvori soj važen del kitajske in japonske hrane že od pamtiveka — aii rtov« jt /a nas, kajti se v zadnjih letih čirodalje bolj vdoma-čuje tudi pri zapadnih narodih, zlasti v Ameriki. Le nekaj črez sto let je. kar je postal krompir tako popularna hraoa, da bi danes ne vedeli, kaj bi storili brez njega. Morda jc soju usojen isti zmagoviti pohod proti predsodkom kot krompirju. Preobljudena Kitajska si je morala v svoji večtisočietni zgodovini boriti z ogromnim vprašanjem, kio prehranjevati svoje prebivalce, da ne bi milijoni izmed njih sestradali. Posledica lega je bila, da so Kitajci »ekom 3000 let razvili jako umno dijeto, pri kateri ima vsaka najmanjša hrana največjo hranilno vrednost, izkušnja in sila je naučila Kitajce, dasi niso nič znali o moderni vedi, ki nam razlaga, koliko, hraniine vrednosti jc v vsakem živežu in kake snovi potrebuje naše telo. Zlasti so bili Kitajci v stanu preživljati se < £ GOSTILNO se takoj proda, pod zelo skoraj brez mesa in mleka. Pri nas in v Ame- ugodniml pogoji. Nahaja se v Ljubljani, v mesta, na prometnem kraju. Ima lep senčnat vrt. Ktipcu je takoj na razpolago stanovanje s sobo in kuhinjo. Pojasnila daje g. " " ' ~ 29 BABICA diplomirana, sprejema dnevno noseče. Največja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23/1 75 KRONE, s.-ebro, zlato in planin kupujem. Plačam vet kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 GOSTILNA *Ai tre peri* Via Udine 37 toči izvrstna vipavska in istrska vina. Izborna kuhinja in točna postrežba. Prijateljem in znancem se toplo priporoča udani Anton Sila. 31 riki je meso glavni tlel hrane in zelenjava je le postranska. Pri Kitajcih je to'ravno narobe in meso igra v kitajski kuhinji več ali manj ie vlogo prikuhe. Zrezani koščki govedine ali svinjine, vmešani v *chop suey», ali par drob lili«-« — II' * 111 f »U«--------. , ■ Za «Šolsko društvo* so darovali in doposlah j lin itUrctinc na vrhu dajejo človeku iluzijo pctom g. Josipa Petaros iz Zabrežca pri Borštu . mCJint jc. V njem ni Skroho-vine, pač pa 30 do 45 odstotkov protcjioe in iS do 24 odsl. olja. Iz tega |e razvidno, da je soj *Iede hranilne vrednosti podoben mesu, ker le bojat na masti in protejini in je brez škroba. K?.r je bolj čudno, je okolseina, da sojev bjb vsebuje tucat protejinskih sestavin, ki so eu^ke onim v mleku, in zares se iz soja ečena srčna hva'a. — napraviia. ocko ^rastlinsko mleko*, kakor tudi Angele učiteljice v Ti- skuU ;a sir. fc jecji tvorijo važen del hrane iro» prejelo L ^.35 kot j jQUjcev tn Japoncev, ki se vzdržujejo mesnih y.a kar noai vsem izrečena srčna Potom g.dčne Cendam nj^nu je -Šolsko društvo* prejeto l, Kitajcev in Japoncev._____ dar za 1N&Š0 deco«>. Srčna hvalal Gorenjec j,er so budili pa veri ^li ker so daruje, ker je pozabil poslancu Lavrenctcu, 3 teni da -morejo sojeve bobe, čestitat ob neki 40lernici, ki jo je te dni dozi- . desetkrat več mlečne hrane ** orstl vel 25 C „Šolskemu društvu*. zemlje, kot da bi tam pasli živino. Italijanski zdravniki, ki so tekom vojne rabili sojevo mleko za prehrano dojenčkov, so izjavili, da so deteta v mnogih slučajih prenaša sojevo tijeku rajše kot kravje PETE PODPLAII a2 ff Is pristnega kauiuHa. PALNA" Trst, Via Coronea 9. Marija Zupan, Krapevski mas. 18. Ha obroKe M otroke LA CONVENIENTE Trst, Via del Coroneo 17t Trst Izdelane moške obleke in paletots od L 180 naprej, dežni plašči, moški klobuki, perilo, ženske pletenine, ovratniki, ovratnice, rokavice, naramnice, nogavice. Bogata izbera blaga za moške obleke po meri. Krojačnica prvega reda. TRUE MLADENIČI, jugoslovenski državni nastavljenci, želijo znanja v svrho žeoitve, __________________^ s tremi gospodičnami, Primorkami, v starosti pfa£jf0 na obroke ne vpliva na cene. Te od 18-25 IcL One z neomadeževano prete- , enake kafcor takoj^jen, pjačiiu. klostjo lopim vedenjem unajo prednost. ; r Oonudbe s sliko, katera se vrne, naj še poš " V Trsio, dne 24. f^nt^ff GOSTILNA list - Via Fiiijipe terižani 2 (pj Silite) - Int Točijo sq vi«a- isSrsko ?rn© L 4.—, za dom 3.80. BrISko šselo L 23 đom 3-30. Vipavsko belo L sa &om 3.29« Vermotft, rnar£alaf ^r^S^erJev© pivo. — isboraa demača kuhiiija ioi vedno pripravijiefia* Vsem prijateljem in znancem se priporoča udani Pldder ftnt^R. Zobozdravniški ambulatorij Stanka PerhaVec k m vsaki m m lorHa io petka ¥ 00 V0¥UAH vsaki tsrek is peloH sd 0-2 pon. Sila Mi Mil Ijejo n u postno ležeče Ljubno, Sav. Dolina Muzikaličcn 11.655, «Primorec 11.656,» BABeCA, avtorffcirai.a, »prejema nosefe. Nizke cene. Govori sloveiuko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29. 26 75-LETEN mladenič, avstralski državljan, sedaj n* obiskih, želi znanja z g®s*podično od 18 Ht> 22 let staro, pridno kuharico, dobro gospodinjo, s primerno izobrazbo in ki bi imela veselje do potovanja v Avstralijo. Ponudbe s siiko pod «Potovanje« na upravništvo. 47 | Zdravnika Dr. Dom. Carnlnclch m sla ICrJIžavsiast in amatnosl Fr. Mft^ja: O- PodliMfearskega zbrani spisi 1. zveztk, č-like in črtice. Gorski potoki, lo- vari^ Damjan. Izdala in založila Tiskovna za- Sojevo mleko se ai se v domaći io pn nas, a v Uubijani. ?CXII. + 448 str. Cena i ali oni, ki radi poha,a,o v kua^e rer.tavra-70. pitnia Din. 2.50. o , . J cijo - Chop S«ey - ^ se V opremi dosedanjih zvezkov Slovenskih , rjave omake K, Xo ta« aerv.ni o v ,^ ste-pisateljeva ki jih o od vežćim vodstvom • • • • . 0.0S2O o.dajjv > • • • * » -Jf».2o •iti :«o • * • • • • 1 LJi li.75 • — i • t • * . 22.05 . 103.50 1U4.25 ■ • • • • 391».— • • • • . i?7.ir» Atiriatica • Csir-ltiicii • Dal'iiatia . Gcrolirntch Liisera Tfiesiitsa Llovd • » • • Luskino t » • • • Martino!kii • Tripcovich • • • » \mpdea .,»••• Oefiieat Datnutii • • Cenicat Spajat j • • • • • • • • • • • • • • • • • Ssspodarstvo (iespodarstvo in Mm ČeSfflsvašhc ČehosCov&ške tinaace. Obtok državnega papirnega denarja se je ob koncu 1. 1923. v primeri s stanjem ob koncu 1. 1922. zjnanj^l za Ma:Un(>l|dt # ............... već nego eno milijardo. Obtok je bd namreč 0:M.li;] ................. koncem lanskega leta krit do 43%, koncem prefntu;a J 1922. pa le za 36%. Ćehoslovaško finančno --------------- - - ministrstvo namerava zvišati v tem letu število novcev po eno krono za nadaljnjih 15.00Q.G00. število novcev po 50 vinarjev za nadaljnjih ;0 milijonov, šievi'o novcev po 20 i vinarjev za nadaljnjih 25 milftonov in «ievilo j novccv >0 10 vinarjev za nadaljnjih 10 miH-ionov Pantrnete krone se pi>te^nejo iz pro-. meta tekom L 1924. Bankovci 00 50 kron sel« iacu*a o '« « ~ r - ... »t $terlin«?ov) sv^icjJa dolga Angliji, ki je 2 milijona gterlmgov in je bil najet za nakup mrke v t. i«20. Naro^aita i» širila JDIMOSr i m&sszj&m* Lii j ji mmmmmmmm^mmmmm HIB^E OLJE, najbolje vrste, koristno za otroke, za odrade in za živino. Lekarna, Sežana. 48 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in produla po zmernih cenah. Menjalnica via Giacioto Gaiiina 2, (nasproti hotelu Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 SLUŽKJNJO zmožno vseh hišnih del hi kuhanja, išče Maks Gulič, Vim S. Maurizio 3. m Me-M Ki ¥ Trstu 7,a