<@> wwwracww AVTOSERVIS « AVTOMEHANIKA FTCI?D • avtokleparstvo rmiV • AVT0LIČARSTV0 2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86, TEL.+ FAX 062/510.625 ki AVIOfIŠfP d.o.o. i£^$ PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZU ® Hvunnm 03] HONDA Q /VKO DESIGN PRODAJA REZERVNIH DELOV '2000 MARIBOR, CESTA XIV. DIVIZIJE 86 TEL.+FAX 062/510-625,513-808 Koroška c. 48. tel.: 0602 84 440 M©| 1» © Slp®BM4@sa ^MM f,- Na atraktivni lokaciji ob mestnem jeciai pri magistralni cesti Dravograd - Mednarodni mejni prehod Vič pri Dravogradu v oddaljenosti od avstrijske meje 1,5 km je v [?(D3Q(D\!7SI0 Š[p(Dtf(}lQ0liLl @QLQl]lflil [L)tfaWQ£Jl?a(il neprodanih še nekaj poslovnih prostorov. Izkoristite enkratno priložnost za dobro naložbo! V mesecu oktobru vam pri nakupu poslovnih prostorov priznamo 20 % popust. Če vas ponudba zanima, vas vabimo, da se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MERX TCP Košenjak Dravograd, Koroška cesta 47, oz. po telefonu št. 0602/83-073,83-446. Karikirano Ležalo bova sicer zanič - a glavno je, da bova vsak na svojem! Posedanje pred televizorji je tudi za večino Slovencev postalo «aktivno" kulturno udejstvovanje. Je poceni (nekateri niti naročnine ne plačujejo), je ekoloSko neoporečno (ni treba z avtom do gledališča ali kina) in demokratično (svobodno vklopiS, preklopiš in izklopiS). Nudi pa tudi dovolj informacij za dnevno rabo. Razprava o slovenskih samomorih sicer ni povedalo dovolj o vzrokih in preventivi, je pa sprožila nove razprave in vpraSanja, kot sledi: -Zakaj se pri nas tako malo stori za vedrino?- Vedrine nam manjka, humorja in zdravega smeha! Škoda, da je moral humorist Petan v pokoj in sedaj TV ukinja vedre oglase. Za slovensko fauSijo sta dva rožnkranca pokore premalo. Tudi svetu RTV-ja bo treba več pokore, ker med petimi kandidati ni naSla ustreznega za generalnega direktorja. Njihove utemeljitve so zrele za moderno farso, ne le za komedijo. Bistvo neuspelega razpisnega postopka je političnega značaja. Pred volitvami ne gre ustoličevati novega generalnega, saj bo po volitvah na razpolago več kandidatov in bo izbira lažja. Menda je položaj generalnega tako »strupeno težak«, da tudi vrSilec dolžnosti obupava. Da ne bi prehitro omagal, si pomaga z oblikovanjem ustreznega razpisa za novega generalnega. Poleg standardnih in zakonskih pogojev je treba sestaviti še ustrezno besedilo posebnega pogoja. Pomagajmo mu: » Kandidat mora dokazati smisel za humor !« Kje in kako bo dokazoval ta pogoj, še ni določeno, vendar se da poslovnik o izvolitvi še pravočasno dopolniti. Morda pa bi Butalci pomagali oblikovati kriterije. Bolje razumejo slovensko dušo kot politični in sindikalni predstavniki. Pa še na odgovornost jih ne bo treba klicati, saj so dokazano nev-tralni.0 ButaloBl • Večina želja je neuresničenih, kot je večina resnic nezaželjenih. • Politika je servis zgodovine: zato jo vedno znova popravlja. • Kjer je iskrenost greh, je poštenost zločin. • Človek ima izrazit smisel za nesmisel. Ogleduhi niso ugledni. VSEBINA X Vse zdrahe koroških občin 4 X Anketo: Za zimo se je treba pripraviti 6 X Vi sprašujete, mi poiščemo odgovore 7 X Mežica je slavila 8 X Intervju: Filip Jelen, Nova oprema 12 X Visok jubilej pihalnega orkestra Radlje 16 X Država vrača dolg Mežiški dolini? 22 X Slovenski poklon knjigi vseh knjig 27 X Nočni sprehodi po tipkah 30 X Horoskop 32 Na naslovnici: Lačna usta Foto: Franc Jurač PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13- točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek txl prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. Ul itra JL poroka -hitra ločitev? V ospredju Kdo se ne spomni ihtavega dokazovanja, da sta lahko Prevalje in Ravne samo ena občina, prepričljive »zmage« unionistov na poizvedovalnem referendumu in potem volitev in pred tem kandidiranj, ki se niso mogla izogniti »pravičniškim« obljubam o sožitju tistega, kar je Državni zbor spravil skupaj s seznamom novih občin. Vse zdrahe koroških občin Skoraj v enem dahu se je zgodilo in s časovne distance gledano je pravo čudo, da se dva, ki sta komaj začela skupaj živeti, hočeta ločiti. Oziroma enemu se toži na svoje - PREVALJAM! Seveda se zdaj mnogi ne pozabijo spomniti tudi tistih pred dvema letoma, ki so hoteli, da bi bile Prevalje samostojna občina, žolčnih razprav o morebitnih mejah med Ravnami in Prevaljami (se spomniS, Dobja vas, da si bila jabolko spora!?), tudi tega se mnogi spomnijo, kdo hoče občino, da bi bil župan (kot je bilo sliSati za vogali). Dopolnjena zakonodaja o lokalni samoupravi je tako pomenila samo trenutek, ko se je ideja znova začela truditi postati meso... Za Prevalje zdaj obstaja povsem legitimna pot, po kateri lahko pridejo do lastne občine. Imeti lastno občino, tako željen ideal mnogih krajevnih skupnosti, ki so se v prejSnjih občinah čutile zapostavljene, ločene od odločanja o svojih interesih, diskriminirane, pozabljene, izigrane, izkoriščane... je bil sicer Prevaljam udejanjen, saj imajo lastno občino Ravne - Prevalje, le posteljo morajo deliti in pri mizi niso sami. In so torej spet lahko vse zgoraj navedeno in Se preglasovani, če drugače ne gre. »Lahko* pravim, kajti prave evidence, ali je poroka Prevalj z Ravnami tudi res vse to, zaenkrat Se nima nihče. Tudi tisti, ki so (spet) za občino Prevalje, ne! Toda vsekakor je lov na argumente odprt in ni vrag, da jih ne bi »ljudstvo, ki bo verjetno moralo spet reči svoje na kakSnem referendumu, pretehtalo in jim odtehtalo težo, ki bo pomenila odločitev. Pravzaprav odgovor na vpraSanje -občina Prevalje - da, ali ne*, kot so ga zastavili ondan na okrogli mizi na Prevaljah. Pa potem v Družebenem domu ni bilo o okrogli mizi niti govora, tudi fizično je zgledalo to kot soočenje sklicateljev in Se kar polne dvorane tistih, ki so pričakovali prvo tehtanje argumentov, dočakali pa otipavanje v megli. In je navsezadnje zgledalo, da sta Se najbolj za samostojno prevaljsko občino: mislinjski župan Mirko Grešovnik in Brančumikov Maks. Prvi, ker je toplo priporočil mislinjski model olrčme. in drugi, ker je med redkimi navedel, kaj ga konkretno moti v zakonu med Ravnami in Prevaljami. Namreč, da ni nobenih smerokazov za Prevalje in da na vseh piSe samo za Ravne... No ja, zagovornik prevaljske samostojne olrčine je -izpadel* še Miloš Jurak, ker je imel še tisti večer neprijeten občutek, da je skupna občina bolj posledica propagande kot argumentov in pozdravil idejo, da argumente še enkrat predihajo. Seveda se ve, da je bil Jurak nekoč tudi pristaš samostojne občine Ravne... Ali bodo Prevalje kdaj samostojna občina, je zdaj (spet) v rokah samih Prevaljčanov. Seveda pa sem že slišal tudi nekatere Ravenčane, da se zna kdaj pozneje zgoditi, da jih ne bodo hoteli vzeti nazaj. Če jih lxi kdo vprašal. Prejšnjikrat, ob prvi poroki, jih niso! □ Vest pred zaključkom redakcije Prepiha: i. oktobra je občina Muta zaprla uporabo »svojega« odlagališča za vse tri sosednje občine, ki so bile prej združene v občini Radlje ob Dravi. Pogovori o rešitvi spora bodo potekali v naslednjih dneh, o rezultatih pa bomo poročali v naslednji številki našega časopisa. »rosg - \?mm S smetmi zasute Radlje, Vuzenica, Podvelka, Ribnica in vse, kar ni v muški občini, je lahko skrajna posledica odločitve občine Muta, da po prvem oktobru 1996 ne dovoli več dovažanja komunalnih odpadkov na »svoje- odlagališče. Če ji nove občine, nastale iz bivše skupne - radeljske, seveda ne plačajo okroglih 40 milijonov tolarjev za lansko leto in še nadaljnih 40 do konca leta, za letošnje. Smeti bodo tako očitno povod, da se bo zapuščinska razprava o premoženju bivše skupne občine odvrtela hitreje. Kot menijo nekateri, nič drugače, kot s pomočjo državne arbitraže. ULTIMAT ALI ZAČETEK DIALOGA? Ali bo do tega res prišlo, je seveda odvisno od resnosti pristopa muškega župana Ivana Drau-šbaherja do sklepov njegovega sveta občine, ki je odločilo, da mora Komunalno podjetje Radlje, ki je upravljalec odlagališča, le-to sanirati v skladu z načrti in sklepi inšpekcije, občina Muta pa načeloma zagotavlja občinam Radlje, Vuzenica in Podvelka -Ribnica odlaganje komunalnih odpadkov za nadaljnih pet let. Če bodo pred tem plačale letno rento, ki znaša 80 milijonov tolarjev za leti 95 in 96, polovico do letošnjega 1. oktobra in drugo polovico do konca koledarskega leta. Sklep še pravi, da mora Komunalno podjetje začeti z ločenim zbiranjem odpadkov z novim letom 1997, v kolikor pa občine rentnih zneskov ne bodo poravnale, »se jim onemogoči odlaganje odpadkov na deponijo v oltčini Muta-. ODZIVI Iz Vuzenice so nekaj dni pred iztekom roka za plačilo rente za laasko leto poslali na Muto dopis, v katerem jih obveščajo, da je zahteva nesprejemljiva in brez pravneoodlage. In še, da je odlagališče zaradi lokacije bolj obremenjujoče za Vuzeničane kot Mučane - zaradi širjenja smradu, dima in iz vseh smeri iz Vuzenice V ospredju v tem obdobju, ko delitvene bilance še ni. Prvič - smetna jama je od vseh štirih občin in da je firma pooblaščena za urejanje te smetne jame Komunalno podjetje Radlje. Dosledno smo izpolnjevali vse svoje obveznosti. Na zahteve občine Muta torej ne pristajamo.* V občinah Podvelka-Ribnica in Radlje so se zadeve lotili z drugačnega konca. Glede na neprizivnost muškega sklepa so o tem obvestili Ministrstvo za okolje in prostor ter pristojne službe Ministrstva za lokalno samoupravo, Mučanom pa na zahteve odgovorili negativno. Radeljski župan Herman Tomažič meni, da -je zadeva najmanj koristnikov več kot za približno tretjino sedanjega stroška. Menimo tudi, da moramo doreči, ali je to samo občina Muta, ali je to tudi občina Vuzenica, ki je na nek način z odlagališčem celo lx>lj obremenjena kot Muta. Načelno se z rento strinjamo -In kaj pravi župan Tomažič o ultimatu: »Gre za zadevo, ki nima nobene praven osnove. Ni mogoče prepovedovati nečesa, kar je od vseh, predvsem o tem ne more odločati samo eden od bodočih in sedanjih lastnikov. Možno seveda je z različnimi oblikami nasilja odlaganje preprečiti in če se bo Muta tako odločila, mora vedeti, da bo kršila tako pravne kot moralne norme bivšega skupnega življenja, seveda pa tudi bodočega!* KOMEN- TAR Odlagališče - vir nesporazumov? Posnetek: Kristl Valil odprtega pogleda na deponijo. Pravijo še, da se zavedajo, da so do odškodnine upravičeni občani v neposredni bližni odlagališča. Predlagajo tudi, da je merilo za odmero odškodnine količina pripeljanih odpadkov na deponijo in ne delež lastništva, saj bodo samo tako občine zainteresirane za zmanjšanje količin odpadkov in bodo ločeno zbiranje le-teh uvedle prej. •S smetno jamo se nismo začeli ukvarjati včeraj, temveč se z njo ukvarjamo od takrat, ko smo občina postali. Gre za globalen problem, kam s smetmi novonastalih občin. In če že kdo zasluži rento, je to naša občina. Ves smrad, ves dim, vse probleme najlxtlj čutimo mi. Rad bi spomnil, da smo se letošnjega marca župani dogovorili in sklenili, kako večplastna, ko gre za vprašanje dolagalaišča, ki je locirano na Muti, še vedno pa je last skupnega Komunalnega podjetja, ki je hkrati upravljalec. Res ni mogoče mimo dejstva, da je odlagališče v muški občini in da je okolje upravičeno do rente. Vprašanje je, od kdaj naprej in kakšne rente. Naše stališče, ki ga je na mojo pobudo potrdil svet, je, da ni mogoče plačevati rent za nazaj, za naše skupno gospodarjenje. Rento bi lahko začeli plačevati z novim proračunskim letom, vendar tako, da ne bi obremenjevala Vse kaže, da dogovarjanje o bivšem ali morebitnem bodočem skupnem premoženju v tistem delu Dravske doline, ki ga je nekoč pokrivala radeljska občina, tava v megli. Očitno je tudi, da dogovori, ki so jih novi župani že imeli, nimajo teže, ki so jim jo (nekateri) pripisali, pa tudi, da so nekateri ob njih držali fige v žepu. Ni namreč mogoče verjeti, da bi občinski sveti sprejemali tako diametralno nasprotne sklepe županskim dogovorom. Zdaj je že znano, da imajo o zapuščinski razpravi o skupnem premoženju dokaj različna stališča in smeti na Muti so le dober povod, da jo bodo pospešili. Asistirala jim bo država, kot razsodnik. Sicer pa - v bivši radeljski občini so razpravo pripeljali vsaj tako daleč. Kaj torej še čaka nove občine v Mežiški dolini!?Q Edi Prošt CIO F EČ AN . nagrobniki, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniški pulti, vodometi, mize in stebri. • trgovina: granitne in mannome ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki Tel.: 063 857 558 Naša anketa fl I Ul Krompir sem plačal po 30 tolarjev, zdaj je cena padla na 20 do 25 tolarjev, pa tudi po 18 tolarjev se že dobi, kar res ni drago. Kupil sem tudi nekaj jabolk in paprike, drugo zelenjavo pa z ženo pridelava na domačem vrtu in jo zamrzneva v zmrzovalniku - Marija Vidrih, tekstilna delavka - Šentjanž pri Dravogradu: »Ozimnice skoraj ne kupujem, ker jo pridelamo na domačem vrtu. Krompir dobim pri mami, kupim le papriko in mogoče nekaj jabolk. Kumarice sem pridelala sama, prav tako fižol, saj vendar mora po »šihtu« človek delati malo tudi na vrtu, za sprostitev in krepitev mišic.* Od leve proli desni: Milan Razbornik, Zdenka Jelenko. Hinko Gregor, Marija Vidrih, Jože Praunseis in Lidija Jesenk DEŽEVNI IN HLADNI DNEVI OPOMINJAJO NA PRIHAJAJOČO ZIMO, NA KAR SE JE PAČ TREBA PRIPRAVITI, ŠE ZLASTI Z NAKUPOM OZIMNICE. MNOGI OZIMNICO KUPUJEJO NA TRŽNICAH, DRUGI V TRGOVINAH, MEDTEM KO NEKATERI NABAVLJAJO OZIMNICO KAR PREKO SINDIKATA. LJUDJE NA TRŽNICAH NAJVEČ KUPUJEJO PAPRIKO, KUMARICE, FEFERONE, ČEBULO IN ČESEN. KROMPIR KUPUJEJO GOSPODINJE VELIKO TUDI PRI KMETIH IN PO TRGOVINAH. ZELO PRILJUBLJENA JE VLOŽENA ZELENJAVA IZ ETE KAMNIK. PA CENE ZA OZIMNICO, KAKŠNE SO, TAKO SMO POVPRAŠALI NAŠE AKENTIRANCE. Milan Razbornik. zidar - Otiški Vrh: »Okoli nabave ozimnice si že vsa leta ne delamo nobenih težav. Po malo vsega pridelamo doma, ostalo po sproti kupujemo. Na tržnici kupimo papriko za vlaganje, pa še kakšen zaboj jabolk. Če ima človek na razpolago zemljo, zakaj ozimnice ne bi pridelal doma?* Zdenka Jelenko, natakarica - Mislinja: »Pri nabavi ozimnice nimam skrbi. Dobim jo pri sorodnikih. Letos je sicer še nisem nabavila, bom pa to postorila še pravočasno. Doma na vrtu pridelam najnujnejšo zelenjavo, papriko za vlaganje pa kupim v trgovini ali na tržnici. Čebule se ne splača pridelovati na vrtu, ker je na tržnici tako poceni, da si jo lahko vsak kupi.* Hinko Gregor, upokojenec - Pameče pri Slovenj Gradcu: *Z ozimnico sem se zelo zgodaj oskrbel, kar pa letos ni bilo dobro. Jože Praunseis, upokojenec - Mislinja: »Na domačem vrtu z ženo pridelava skoraj vso zelenjavo, od fižola, rdeče pese, kumaric in raznih solat, kot so endivija, radič in tisti slavni »cukerhut*. Krompir za ozimnico sva že kupila in mislim, da je letos solidna cena, nekoliko dražje je sadje. Za zimo sva pripravila tudi veliko vložene zelenjave in raznih kompotov.* Lidija Jesenk, prosvetna delavka - Radlje ob Dravi: »Že vsa leta nabavljam ozimnico preko sindikata v podjetju, kjer je bil zaposlen moj pokojni mož. Zdi se mi, da je takšen način oskrbe z ozimnico najboljši in človek nima skrbi, kako bi se drugje oskrbel z ozimnico. Nekaj ozimnice sem pa seveda pridelala na vrtu, tako da mi ni treba vsega kupiti.* F. Jukič V HIŠI Z MONTAŽNO FASADNO OBLOGO LI20FAS >a p on n m 0© mm® mmm PROIZVAJA IN PRODAJA: o «602 85 230, 85 640 SE PRIPOROČAMO! > SGP K0GRAD AAS. DRAVOGRAD liniGEM Vprašali smo za vas V zadnjem času smo na uredništvo prejeli kar nekaj pisem bralcev, ki ne želijo biti imenovani, pa so v svojih razmišljanjih naleteli na vprašanja, na katera bi želeli dobiti odgovore. Nam so zaupali »poslanstvo«, da te odgovore pridobimo od odgovornih ljudi in jih po tej poti posredujemo javnosti. Bralci ste s tem izkazali tudi zaupanje v našo uredniško politiko in nepristranost. Željam naših zvestih bralcev smo seveda vedno pripravljeni prisluhniti, zato odpiramo rubriko, ki smo jo naslovili: Ml M mailM iDilMMliS Tokratna vprašanja zadevajo aktualne teme, ki tarejo ljudi na Ravnah, zato smo za odgovore zaprosili župana občine Ravne-Prevalje Maksa Večka. Vprašanje: Slovenj Gradec je letos pridobil gimnazijo, na Ravnah pa se v zvezi s srednjim šolstvom še nič ni spremenilo. Ali bomo pridobili nove srednješolske programe in kdaj? M. Večko: Samo zaradi spremembe programov v Slovenj Gradcu se spremembe na Ravnah ne bodo dogodile. Je pa to aktualno vprašanje, ki bo posebej aktualno v oktobru, ko bo naša tehnična šola praznovala 50. letnico obstoja in se bomo s srednjim šolstvom posebej ukvarjali. Odločitev o tem je v rokah ministrstva za šolstvo, naša šola mora zaupanje ministrstva za širitev programov vsekakor upravičiti, zanjo pa mora stati tudi naša občina in vsa dolina. Vprašanje: Kako daleč so stvari pri gradnjah obvoznic za Frevalje in Ravne, ah bomo dočakali izgradnjo tunela pod Čečovjem? M. Večko: Vprašanje obvoznic na Ravnah in Prevaljah je občinski svet obravnaval na svoji zadnji seji. Za prevaljsko obvoznico njena smer ni bila vprašljiva, na Ravnah pa se krešejo misli glede prioritete dveh možnih tras: ena je tako imenovana »južna obvoznica«, ki ima namen speljati promet (predvsem osebna vozila) od cerkve Sv. Antona proti Javorniku in naprej v Kotlje, druga pa je »vzhodna obvoznica«, ki bi vodila od izliva Hotuljke v Mežo in od tam na Javornik in področje okoli zdravsvenega doma (en krak) in drugi proti Kotljam. Za obe obvoznici imamo opravljeno prometno študijo, ki napoveduje možen promet po eni in drugi varianti. Pred nekaj dnevi smo imeli obravnavo dodatka k prometni študiji v okviru strokovnjakov in dveh odborov pri občinskem svetu in Občiaskemu svetu je predlagano, da na svoji prvi seji začne postopek za zavarovanje koridotjev, tako za prevaljsko obvoznico, kot tudi za obe ravenski, pa tudi za tako imenovano »severno« obvoznico, ki naj bi v perspektivi razbremenila promet skozi Dobjo vas. O prednosti ene od raveaskih obvoznic pa bi se naj počakalo še na dodatno vrednotenje stroškov izgradnje. Vprašanje: Kdaj bo urejen promet na Ravnah z zaporo trga, parkirišča, garažna hiša? M. Večko: Zapora trga na Ravnah je mogoča samo pod pogojem, da se pred tem zgradi obvozna cesta. Izgradnja parkirišč poteka tekoče, vendar je zamujenega veliko, pa tudi rast števila avtomobilov je takšna, da je potrebe teško dohajati. Ukvarjamo se tudi z zamislijo garažne hiše, vendar je tu potrebno povedati, da je investicijska vrednost velika; sedanji računi kažejo, da okoli pol milijona tolarjev na eno garažno mesto. Trenutno ocenjujemo potrebo po 250 do 300 garažnih mestih, kar pomeni 125 do 150 milijonov tolarjev. Na Ravnah trenutno ni tega denaija, oziramo pa se za morebitnim investitorjem od drugod. Vprašanje: Ali je izgradnja poslovno-stanovanjskega centra na Partizanski cesti že v realizaciji? M. Večko: Začetek izgradnje poslovno -stanovanjskega centra na Ravnah je bil tempiran na september letos, vendar seje postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja nekoliko zavlekel zaradi nasprotovanja lasmika trgovinice Classic, ki dela vse, da bi otežil začetek gradnje. Računam, da bo štart možen že v mesecu oktobra. Vprašanje: Kakšne so možnosti za pridobitev novih prostorov za policijsko postajo na Ravnah? M. Večko: Gradis Ravne še nekaj časa ponuja poslopje svoje uprave v Dobji vasi Ministrstvu za notranje zadeve za potrebe nove policijske postaje. Občina to možno lokacijo podpira in v zvezi s tem smo imeli letos v aprilu na obisku tudi ministra. Po izjavah odgovornih ljudi v ministrstvu je sedanja lokacija postaje kritična predlagana pa ustreza in je samo vprašanje, kdaj bo ministrstvo zagotovilo denar za odkup poslopja. Vprašanje: Kdaj bo saniran kulturni dom in urejena kinodvo- rana na Ravnah? M. Večko: Občani lahko vidijo, da se izgradnja Glasbenega doma počasi vendarle končuje. V septembra letos so bili končani tudi načrti za obnovo kulturnega doma. Ravno v the dneh smo načrte predložili Ministrstvu za kulturo, s prošnjo za sofinanciranje sanacije, ki jo bomo začeli v naslednjem letu. V okviru novega doma je predvidena tudi kinodvorana. Vprašanje: Zakaj se gradnja »Kaimla L« ob Suhi vleče tako dolgo? M. Večko: Pravzaprav ni opravičila, da se gradnja kanala L na odseku do mostu čez Suho pri kulturnem domu vleče tako dolgo. Vmes je tudi vprašanje resnosti izvajalca. Pri nadaljevanju izgradnje od mostu naprej pa so določene težave tudi pri urejanju lastninskih vprašanj. Na tem mestu naj povem, da si bom vsekakor prizadeval, da se bo gradnja končala vsaj na začetem delu še letos. Vprašanje: Zakaj še ni nove asfaltne prevleke na Prevaljah, kjer so polagali plinovod? M. Večko: Izvajalec je za gradbena dela s strani Komunalnega podjetja asfaltiranje že dobil plačano. Čaka samo na trajnejše lepo vreme, da bo asfalt položen, vsekakor pa še v oktobra letos. Na večino vprašanj, ki smo jih v zadnjem času prejeli v uredništvu, smo dobili odgovore. Vabimo seveda naše bralce iz celotne Koroške, da se s svojimi vprašanji še naprej obrnejo na nas, mi pa jih bomo posredov ali naprej. Pri tem naj izrazimo napotilo, da naj bodo vaša pisma podpisana s polnimi imeni, tako jih bomo še bolj resno obravnavali kot sicer. Vsekakor pa - hvala za sodelovanje. □ dentai lek PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: /PREVENTIVE /PROTETIKE /KONSERVATIVE /ORTODONIJE lek d.d. tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 1117 Ljubljana, VerovSkova 57, p.p. 81 «061 16821 161 telex: 39 403 telegram: Lek Ljubljana fax: 061 168 35 17 IVKO DLSKIN Ob Meži ŠOLA V MEŽICI; jjiitDaiiu (i(a mm aSoisiiaga Z veliko proslavo in družabno prireditvijo so pred dnevi v Mežici proslavili 70-letnico osnovne šole, kije poleg ravenske stare šole najstarejša v Mežiški dolini in se ponaša tudi z najlepšo arhitekuro. Šola je ob tem jubileju pridobila štiri matčne učilnice, kabinet za telesno vzgojo in prenovljeno staro telovadnico. Karli Potočnik, ravnatelj mežiške osnovne šole rad poudarja, da so nove učilnice najlepše darilo ob tem jubileju, svoje darilo (računalnik) pa je v Mežico prinesel tudi dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport Republike Slovenije. Najprej nekoliko pokukajmo v zgodovino. Šolska zgodovina priča, da je bila prva mežiška šola zgrajena leta 1877. Za Mežiška šola je spomenik prve kategorije ©Ib jpoMlls] [k (M^iolko l®flo sumi® ©pMwio [tekilk z ramfetaffiì m m (btTo ifetootn) ® m fa®i(k® ©toalUuiìDlnl ftiwlbo Gospod minister, na koroških šolah je bilo >' zadnjem času kar nekaj investicij v šolstvo, v katerih je sodelovalo vaše ministrstvo. Ali gre za priprave na prehod trn devetletno šolo in kakšna jc vaša očetu pripravljenosti Koroške na ta korak? Nismo se slučajno odločili, da naj bi do prehoda na devetletno šolo prišlo šele leta 2001. Verjamemo, da bomo do takrat še kaj dogradili, po drugi strani drži, da gredo takrat generacije navzdol, da bo število otrok manjše. Kjer ne bi bilo dovolj prostora, bomo uporabili tudi vrtce. Za Koroško velja, da glede na to, kar zdaj ima, vsaj po grobih statistikah, generalno gledano ne bi smelo biti kakšnih večjih problemov. S prvimi oddelki bomo šli v devetletno šolo leta 1998, kjer pač že bo dovolj prostora. Drago leto pričenjamo s pripravami učiteljic za prvi razred, v nasprotju z mnenji nekaterih, da se lahko naučiš plavati na suhem. So poleg investicij, ki se tu Koroškem zdaj zaključujejo, predvidene v bliž/iji prihodiwsti še katere večje investicije r šolske prostore? V tem trenutku je največji zalogaj končanje prizidka k OŠ Prežihovega Voranca na Ravnah. Našli bomo rešitev, da skupaj z občino investicijo zapremo. Ministrstvo par-ticipira na Ravnah tudi pri športnem objektu - atletski stezi na stadionu, s kombinacijo letošnjih sredstev in sredstev za prihodnje leto. Sodelujejo tudi sponzotji. Med prijavljenimi objekti imamo še šolo v Kotljah, kjer se bodo dokončni dogovori šele sklenili V planu je športna dvorana pri osnovni šoli na Prevaljah. Na slovenjgraškem koncu gremo naprej z zagotavljanjem prostorov za gimnazijski program, preveriti je treba potrebe v Pamečah. Izgradnja športne dvorane jc aktualna v Radljah, pogovarjamo se tudi o potrebah v Dravogradu. Na Ravnah je s krizo jeklarstva izgubila na pomenu tudi srednja koviiurska šola. Vse večje glasov Ravenčanov, ki zahtevajo za svoje otroke nove srednješolske programe, tudi na področjih, ki doslej niso bila tradicioiul-na v tem okolju. Kako ocenjujete možnosti za širitev programov tu Ravtuh in numla celo za uvajanje višjega poklicnega izobraževanja? V zelo kratkem času sc bomo na Ravnah dogovorili za prihodnjost zdajšnje šole. Dan pred petdeseto obletnico šole bomo imeli temeljite pogovore o njenem nadaljnjem razvoju. Ravenska železarna - družba Metal je pripravljena podpreti nekaj projektov, ki bi bili vezani na njen proivodni program, tako da je v to smer razvoj seveda mogoč. Minister Gaber in Ravnatelj Potočnik Ali bi ob tem lahko prišlo tudi do dragih programov, lahko načelno rečem, da Treba pa jih je popraviti, treba je vedeli, kateri naj bi to bili, to pa je v prvi vrsti stvar vodstva šole, pa tudi občine. Načelnih zadržkov ni, če sta šola in občina sposobni zagotoviti ustrezne kadre in ustrezne prostore. Tudi pri uvajanju višjega šolstva veliko zav-isi od lokalne iniciativnosti. Letos bomo odprli prve štiri take šole, v Velenju, Celju, Novem mestu in na Bledu. Razdelani so kriteriji, ki povedo, kaj je treba storili, da kraj do take šole pride, treba pa jc najti ljudi, ki so takšno iniciativo pripravljeni peljali. Če je v kraju materialni in kadrovski interes, ima možnosti, sicer ne. Materialni interes je treba izkazati v pripravljenosti za opremljanje take šole, v prenavljanje te opreme in z zagotavljanjem možnosti za praktični del tega pouka v kraju, ki hoče tako šolo imeti. Interes države za soustanavljanje teh šol pa se bo v doglednem času, recimo v dveh letih, izčrpal, ko bodo pokrite realne potrcbc.l) V. Močnik gradnjo sedanje šole, ki je bila zgrajena leta 1926 kot petrazredna narodna in štirirazredna meščanska šola, pa ima največ zaslug Vinko Moederndorfer. Sedanja šola je bila uradno predana v uporabo 28. septembra 1926 leta, zato so v Mežici prav na ta datum letos tudi praznovali. Mežiška osnovna šola ima danes 361 učencev, v najboljših letih, to je sredi šestedetih let tega stoletja, jih je imela dvakrat toliko in v sedmih desetletjih je skozi te razrede šlo več kot 4500 učencev. Za njen razvoj je skrbelo pet ravnateljev. Pivi je bil Josip Hergouth, nato so jo vodili Ivo Feinig, Rudolf Gallob in Pavel Planinšek. Sedanji ravnatelj Karli Potočnik ima najdaljši staž, šolo namreč vodi že triindvajseto leto. V Mežici so zadovoljni s tem, daje adaptacija in gradnja prizidka potekala zelo smotrno in v skladu z arhitekturo stare šole. Bilo je veliko težav že pri načrtovanju in gradnji, ker je šola razvrščena v prvo kategorijo spomeniškega varstva. Prostorsko so zdaj v Mežici pripravljeni na bodočo devedetko in prvič po nekaj desetletjih imajo zdaj samo enoizmenski pouk. V prihodnjih dveh letih bo šola dobila še knjižnico in čitalnico, računalniško učilnico, nove prostore za šolsko upravo, ko pa bodo izselili štiri družine v traktu ob šoli, bo šola dobila tudi tehnično delavnico in dve zobni ambulanti. Mežiška šola je namreč edina v Mežiški dolini, kije brez šolske zobne ambulante. Finančno in tehnično bo zelo zahtevna zadnja faza naložbe, ko bo potrebno obnoviti fasado in restavrirati freske na njej. Sicer pa bo bo prva in druga faza te naložbe veljala okoli 84 milijonov tolarjev, polovico bo prispevala država, ostalo občina Mežica. V okviru mežiškega slavja je bilo na šoli tudi več razstav. Koroški likovni ustvarjalci - med njimi tudi domačin, akademski slikar Štefan Marflak, ki jc sam hodil v to šolo - so razstavili svoja dela, ki so nastala posebej za to priložnost na slikarski koloniji, in dela bodo ostala kot darilo šoli. V drugih šolskih prostorih so razstavili ročna dela sedanjih in nekdanjih učencev, posebej je bila predstavljena šolska zgodovina, seznami dosedanjih generacij in šolska glasila, svoje avtomobilske modele je razstavil tudi nekdanji učenec, zdaj študent Aleksander Prapor in drugo. Slovesnost ob jubileju so Mežičani zelo skrbno pripravili, posebej so starše navdušili nastopi njihovih otrok v plesnih in ritmičnih clemcnlihO (mp) Ob Meži QQspDQQ^aaa [Pff(Bga5](D\!/(D IfoaDotaatBaaa Na pobudo v Ljubljani živečega Korošca prof. Stanislava Virtiča je bila 28. septembra v Kotljah ustanovljena Prežihova fundacija, uradno imenovana Prežihova ustanova, ki bo imela sedež v Ljubljani na Jernejevi 22 a. Ustanovitveni akt je podpisalo šest koroških občin (občina Črna na Koroškem, Dravograd, Mežica, Ravne - Prevalje, Radlje ob Dravi in mestna občina Slovenj Gradec), ki so prispevale vsaka po 90.000 tolarjev, prav toliko tudi Klub Korošcev Ljubljana, Klub koroških Slovencev Ljubljana, Slovenska prosvetna zveza, Slovenski znastveni institut in Krščansko kulturna zveza in Narodopisni inštitut Urban Jarnik -vsi iz Celovca, investicijsko podjetje SKB Ljubljana je v ustanovitveno premoženje prispevalo 270. 000 tolarjev, po 45 tisoč tolarjev pa dvanajst posameznikov (Drago Druškovič, Dr. Jasna Fischer, dr. Franc Hudej, dipl. oec. Miro Kert, dr. Matjaž Kmecl,Štefka Kučan, Vlado Sekavčnik, Gregor Simonini, dr. Marjan Špegel in Stanislav Vinič - vsi iz Ljubljane, s Prevalj pa Mitja Šipek in iz Slovenj Gradca primarij dr. Drago Plešivčnik). Vsi omenjeni posamezniki in ustanove so ustanovitveni akt podpisali v kulturnem domu v Kotljah. Stanislav Virtič je na slovesnosti dejal, da so okoliščine, s kakršnimi se je na poti izobraževanja srečal Prežihov Voranc, na nek način v današnjem času podobne, kajti »voz, na katerem sedimo, gre v smeri kapitalizma in posledice se bodo poznale na področju šolanja. Tisti, ki so danes brez dela, jutri ne bodo mogli študirati svojih otrok.« Po njegovem prepričanju bo Prežihova fundacija zaživela, kar naj bi omogočili donatorji in sponzorji ter lokalne skupnosti. Namen Prežihove fundacije je podeljevanje štipendij za dodiplomski in podiplomski študij ter štipendije za študij v tujini in ukvarjanje z znanstveno raziskovalno in kulturno umetniško dejavnostjo ter založništvom. Že ob ustanovitvi, ki je potekala v krogu koroških izobražencev, se je izkazalo, da interesentov, ki bi želeli pri tem sodelovati, več, prvi donator pa je z milijonom tolarjev postala A Iranka.□ (ar) Kraj, ki nima svoje gasilske čete, pa slovenskih merilih ni noben kraj. To pravilo velja tudi na Koroškem. Nimajo pa vsi kraji ekip gasilskih veteranov, kot jo ima Mežica. Mežiška ekipa veteranov sodi med najboljše v Sloveniji. To dokazujejo številna priznanja s tekmovanj, ki so si jih v zadnjih letih priborili delavni mežiški gasilci seniorji. Kot pravi mentor in vodja ekipe Franc Jesih, se je veteransko gasilsko delo v Mežiški dolini pričelo v skupni občinski gasilski zvezi Ravne na Koroškem, kasneje pa so posamezne ekipe postale samostojne. Ekipo v Mežici je »začel spravljati skupaj« leta 1989 in je štela 10 članov. Zaradi bolezni so žal izgubili tri marljive in dobre tekomovalce, Jakoba Topolovca, Alojza Plaznika in Franca Kosa. Jesihu je uspelo ekipo popolniti in začeli so s.e vrstiti izvrstni rezultati kot plod skupnega načrtnega strokovnega dela. Mežiški veterani so prisotni na vseh pomembnejših tekmovanjih že od leta 1987 in njihove vitrine krasijo mnogi pokali in plakete. Zadnjih pet let na državnih prvenstvih niso dosegli slabšega kot petega mesta. Tako so bili leta ekipa veteranov mežiških gasilcev: vodar I Franc Jesih, desetar Herman Štirn, strojnik Filip Keržbaumer, sel Franc Gruber, napadalec I Jože Vehovec, napadalec 2 Franc Sušeč in vodar 2 Albin Holcman 1993 in 1994 tretji, letos pa jim je Celju uspel naskok na sam vrh. Samo v tem letu so se udeležili deset tekmovanj, s katerih so prinesli kar 13 pokalov. Mežiške gasilske korenine so na svoje dosežke zelo ponosne. Pravijo, da se morajo za svoje uspehe zahvaliti tudi aktivnim članom gasilskega društva, posebej gospodu Sušecu ter članom upravnega odbora in ŠO gasilskega društva Mežica za pomoč pri sklicevanju vaj in organiziranju poti na tekmovanja. Mentor ekipe, Franc Jesih, pa je prepričan tudi, da do tako velikih uspehov ekipa ne bi prišla, če ne bi vladalo med njenimi člani brezpogojno spoštovanje drug do drugega in skupna želja po uspehih. Poprečna starost mežiške veteranske ekipa je 68 let, skupno pa naštejejo njeni člani kar 476 let.Q V. Močnik Ob Meži Nikoli ne najdeš na kupu toliko lepote kot takrat, ko se Mežica odene v praznično preobleko za VEČER OB TRESKI. Literarni večeri v hotelu PECA so vedno pestri in dobrodošli v labirint vsakdana. Petek, trinajstega in še deveti mesec v letu, pravijo da je resnično nekaj posebnega, prav tako kot je rudar s knjigo v roki v sončni zarji. Tokrat je Marijan Mauko namenil večer celomi dolini, saj je pojem RUDNIK in RUDAR - Mežica, pesem pa mi vsi, ki smo sedeli tam v dvorani in vpijali vsako besedo, ki je poletela med nas. Znanec večera pa je bil gospod TINE LENARČIČ, kateremu je rudnik v Trbovljah prav tako v srcu. Ljubezen izraža tako, da je kultura kraja kar naprej na njegovem repretoarju in je gonilna sila kulturnih prireditev v Trbovljah. Najdemo ga pri planincih, v turizmu, pri likovnikih, že 25 let spremlja in kronološko zapisuje razvoj Trbovelj. Pred pozabo in izgubo je kot zbiralec rešil za slovensko kulturo njen manj znani, včasih odrinjeni, a vseeno človeško dragocen delež RUDARSKE PESMI. Sistematično zbiranje teh je trajalo 12 let in ena od pesmi ima častljivo starost, preko 100 let. Zbirka slovenskih rudarskih pesmi je izšla leta 1984. Med pisatelji predvajanih pesmi so se uvrščali: Mile Klopčič, Karel Destovnik - Kajuh, Anton Aškerc, Tone Seliškar, Mihael Gosak, Peter Rezman, Tanja Ribič, Tomaž Kolar, Jože Skrinar, Jože Končina, Fran Juričan (mogoče sem katerega izpustila in se opravičujem) in Marija Hriberšek - Pavše s pesmico Mladi rudar: -Ko sva šenturšeljce brava, ah Mojca, bilo je lepo, pod skalami Pece sanjava življenje bo nama sladko. Al prišla je jesen - z njo slana in mraz, cvetovi so uveli, je sanje vzel plaz. Saj Mojco mi ljubo je Tonej prevzel, zato ves vigreden zdaj vriska vesel. Če bodo šenturšeljci cveti z drugo jili Ijubco bom bral. Nanjo bom mislil pri deli, ko v Peci bom svinec kopal. Sladko je ljubiti, mladost zlat je čas, lepši v samotnih je rovih steče glas. Zaziblje te v nade in lajša ti trud. Ves znoj in napor se ne zdi ti prehud. • Bilo mi je lepo pisateljico osebno pozdraviti in ji stisniti roko, saj so tako prijetne besede namenjene knapu in dolini odzvanjale v dvorani kot zvonček. Vso predstavo pa je harmonično dopolnjeval Rudarski pevski zbor pod vodstvom Mojce Kovač je zapel več pesmi, da so jih kot knapi čutili kot svoje. Idejo je dal in izvedel predstavo Marijan Mauko, režijo je vodila Ajda Vasle, pesmi so brale Janja Gradišnik, Mojca Oderlap, Marjeta Tasič in Vesna Roger, prostor je prispeval hotel Peca Mežica. Mogoče lxt Marijan za prihodnji Literarni večer ob treski našel na tistih zaprašenih policah še kaj izvirnega in bo navdušencev spet polna dvorana, kultura pa lx> stopila spet za stopničko višje po njegovi zaslugi. Hvala vsem za lep večer! □ Slavka Dragolič V_____________________________________________________________________J PREDSTAVLJAMO VAM: Ste že slišali za gospoda mr.ph. Gojka Juga iz Metlike? Gospod Gojko Jug ni poznan le po Sloveniji, njegova zdravila so znana tudi v tujini. Kljub poznim letom je njegova želja pomagati ljudem. Izumil je mnogo zdravil, ki so že tisočim pomagala. Zato je prav, da ga predstavimo tudi v našem časopisu.□ Viktor Levovnik SVETUJEMO, PROJEKTIRAMO IN IZVAJAMO DELA NA PODROČJU ARHITEKTURE IN GRADBENIŠTVA PREŽIHOVA 24, 2390 RAVNE NA KOROŠKEM, tel./fax: 0602 23 6.31 /TUDI# ARHITEKTNI STUDIO VARIA PROJEKTIRAMO: vse vrste gradbenih objektov; stanovanjskih, poslovnih, proizvodnih j adaptacije, revitalizacije, prenove, zunanje ureditve notranjo opremo stanovanjskih in poslovnih prevzamemo investicijski inženiring (priprava investicije - projek -izvedba - predaja z uporabnim dovoljenjem) POSEBNA PONUDBA! ČE STE PRED DILEMO, KJE POISKATI PRIMEREN TIPSKI PROJEKT ZA VAŠO NOVO STANOVANJSKO HIŠO, JE NAŠ STUDIO PRAVI NASLOV. MED ŠTEVILNIMI SODOBNIMI NOVIMI TIPSKIMI PROJEKTI BOSTE PRAV GOTOVO NAŠLI SEBI PRIMERNEGA! sama ®@ama Ste že vložili certifikat? Zanj dobite delnice in nagrado: mlinček, likalnik, multipraktik .... ® 062 631-164 ali 062 221-106 po 16. uri. Prodam enoosno traktorsko prikolico z naletno in ročno zavoro. « 0602 31-441. Prodam zvočno svetlobne efekte za sprostitev, boljšo koncentracijo in zdravo spanje. « 0602 22-176 Prodam otroški avtosedež. « 0602 33-219 Krajevna skupnost Ravne Ravne na Koroškem Program prireditev ob krajevnem prazniku Ponedeljek. 7. oktobra 1996 - akcija »Očistimo in uredimo svoj kraj* - od ponedeljka do petka - l6w Šahovski turnir (organizator ŠK Fužinar) Mant Hotel Merx [wmo m (dbu/md wmmm uPUliUBli WMÈ pa»®™® Xilj'iJPili'U U '7 tealail \iW?m Torek, 8. oktobra 1996 Sreda, 9- oktobra 1996 Četrtek, 10. oktobra 1996 Petek. 11. oktobra 1996 Sobota. 12. oktobra 1996 Nedelja, 13. oktobra 1996 1800 Otvoritev razstave (Rajter Uroš) »Predstavitev ureditve ožjega mestnega prostora* - Magistrat Ravne 09°° Zasaditev 50 dreves v kraju IO00 Obdaritev najstarejše občanke 15* DISCO za najmlajše - JOY CLUB do 19- ure l60) Vaja reševanja (GD Ravne) 1800 Razstava likovnega samouka Potočnik Alojza in predstavitev pesmi Lotriča - Magistrat Ravne 18” Turnir v biljardu za prehodni pokal »GUŠTANJ*; organizator gostilna Lečnik 19" Gledališka predstava - gledališče Ptuj Wilhelm Reich: Govor malemu človeku (monodrama) ob 1200 predstava za Gimnazijo Ravne 18" Turnir v Dartu za prehodni pokal »GUŠTANJ*; organizator gostilna Lečnik 19" Turnir v malem nogometu (organizator NK Fužinar) na rokometnem igrišču OŠ Prežihov Voranc Državno prvenstvo invalidov v Dartu - Lečnik (organizator ID Ravne) 19” Večer degustacije kitajske kuhinje z živo glasbo - V času predvolilne kampanje za novembrske volitve v državni zbor bo Prepih izšel dvakrat: 18. 10. in 4.11.1996. Stranke in posamezniki, ki bodo nastopili na volitvah v državni zbor, lahko v časopisu objavljajo svoja propagandna sporočila pod enakimi pogoji in po enakih cenah oglaševalnega prostora: - celostransko propagandno sporočilo = 55000 SIT - polstransko propagandno sporočilo = 30000 SIT - četrtstransko propagandno sporočilo = 16000 SIT Naročnikom omogočamo tudi objavo dvobarvnega propagandnega sporočila, ki je za 15 % dražje in barvnega propagandnega sporočila, ki je za 30 % dražje. Črnobele fotografije so zajete v osnovni ceni oglaševalnega prostora. Za 18. številko Prepiha (izid 18. 10. 1996) sprejemamo naročila do petka, 11. oktobra, za 19. številko (izid 4. novembra) pa do petka, 25. oktobra 1996. Vsebini propagandnega sporočila mora biti priložena naročilnica s točnim naslovom naročnika. ČZP VORANC d.o.o. Mant Hotel Mera 07” Budnica - Godba na pihala Ravne (Čečovje - Javornik - Trg - Strojanska Reka - Dobja vas) ll00 Uradni del proslave na Navrškem vrhu: godba na pihala položitev venca na Navrškem vrhu slavnostni govor - župan in predsednik sveta KS kulturni program malica za vse prisotne zabava z ansamblom Koroški jeklarji V času zaostrenih gospodarskih razmer, ko se mnoga naša podjetja ubadajo z nepremostljivimi težavami, dmga pa poslujejo na robu rentabilnosti, je za človeka prava osvežitev pogovor z gospodarstvenikom, ki lahko za svojo fumo izkaže nesporne dobre rezultate. Enega takih pogovorov smo opravili z direktorjem Nove opreme iz Slovenj Gradca Filipom Jelenom, predsednikom Gospodarske zbornice za Koroško. Kramljanje z gospodom Jelenom je prijetno tudi zato, ker iz njega veje neuničljiv optimizem, široko poznanvanje razmer v gospodarstvu regije in države, predvsem pa volja do dela in ustvaijanja vedno boljših poslovnih rezultatov njegovega podjetja. o* Gospod Jelen, kje so pravzaprav kore- nine tako uspešnega podjetja, kot je danes Nova oprema? Korenine tovarne oblazinjenega pohištva Nova oprema Slovenj Gradec segajo v leto 1952 z ustanovitvijo obrtne delavnice sedlarstva in tapetništva, ki se je v letu 1954 preimenovala v »Obrtno podjetje OPREMA« Slovenj Gradec. Temu so se v naslednjih letih pridružila manjša obrne potjetja, kot so Splošno krojaštvo, Šiviljska delavnica. Mizarska delavnica in leta 1963 seje Oprema primenovala v Tovarno oblazinjenega pohištva Nova oprema Slovenj Gradec. c? Vemo, da so tovarna in njeni delavci preživljali tudi zelo krizne čase, da je bila že tik pred ukinitvijo. Vseskozi je tovarna Nova oprema ohranjala in razvijala proizvodni program oblazinjenega pohištva in v svojem razvoju doživljala vzpone in padce, nihala na meji rentabilnosti vse do začetka leta 1991, ki so bili dani vsi pogoji za stečaj oziroma likvidacijo tovarne. Izguba iz tekočega poslovanja je znašala kar 82% vrednosti trajnega kapitala podjetja, kratkoročne zadolžitve so znašale štiri milijone mark, blokada žiro računa pa preko 60 neprekinjenih dni. o- V takih pogojih ste vodenje podjetja prevzeli vi V čem je bila »skrivnost« kasnejšega hitrega vzpona podjetja in njegove tržne uspešnosti? Ko smo v letu 1991 v strategijo in filozofijo vodenja podjetja vgradili koncept tržnega gospodarjenja in v ospredje postavili tržišče, potrošnika, želje kupcev, proizvodnjo za trg, ne za skladišča, pričeli spoštovati kupce, tudi rezultati niso izostali. Zavedali smo se in se še danes zavedamo, da je dober proizvodni program le vstopnica za trg, med konkurenčnimi proivodi smo pričeli voditi bitko uspešnega trženja - to se pravi, biti konkurenčen. Tu ni nobene skrivnosti, je le dosledno upoštevanje tržne ekonomije. Direktor Nove opreme Filip Jelen o Konkurenca je zagotovo spodbuda za razvoj in dobro delo v podjetju. Kako ste uspeli v tej bitki na slovenskem in svetovnem trgu? Tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema je v teh letih postala največji proizvajalec oblazinjenega pohištva v Sloveniji, saj znaša naš delež 51 % slovenske proizvodnje oblazinjenega pohištva, v strukturi slovenskega izvoza tega pohištva pa je naš delež kar 53%. Če k temu dodamo še, da od 18. 4. 1991 nismo imeli niti en dan blokiranega žiro računa, da znašajo tuji viri financiranja obratnih oziroma gibljivih sredstev le 7%, da pravočasno poravnavamo svoje obveznosti, da se ne srečujemo z zamikom izplačil oziroma z nižjimi osebnimi dohodki, kot jih opredeljujeta socialni sporazum in tarifni del kolektivne pogodbe, lahko ugotovimo, daje Nova oprema stabilno podjetje, ki zaposlenim nudi socialno varnost tudi za daljše obdobje. o Katere osnove proizvodnega programa zagotavljajo tak uspeh podjetja, kot ste ga pravkar predstavili? Naš proizvodni program sestavljajo tri skupine proizvodov: vzmetnice, ležišča in sedežne garniture. Malokdo v Sloveniji ve, daje bila prva industrijsko izdelana vzmetnica na ozemlju bivše Jugoslavije prav v Novi opremi Slovenj Gradec. Danes izdelujemo Ui vrste vzmetnic (univerza! lux, univerza! extra, euroqal), ki se med seboj razlikujejo v kakovosti zaradi različno vgrajenih materilov. Program ležišč sestavljajo enojne in dvojne postelje z oznakami L-6, L-7 in L-8. Med sabo se razlikujejo po funkcionalnosti in udobnosti. cr Z vidika potrošnika bi ocenil, da ste v zadnjem času znani predvsem po zelo kakovostnih sedežnih garniturah Je taka ocena pravilna? Naš proizvodno prodajni program sedežnih garnitur je izredno širok, saj proizvajamo za tuje trge preko 20, za domači trg pa kar 25 različnih sedežnih garnitur v dekorativnih tkaninah in usnju. V tem letu smo tržišču ponudili tudi program TAROK, visokega kakovostnega razreda. To je tudi eden prvih kompatibilnih programov sedežnih garnitur, saj ga sestavlja kar 59 elementov, ki jih lahko poljubno sestavimo v različne zaključene celote, ki ustrezajo namenjenemu proštom. Vsi vgrajeni materiali so neškodljivi, s poliuretanskim sedežem brez formaldehina in z integriranim vzmetenjem. Potrošniki znajo ceniti kakovost, zato nas vse bolj tudi poznajo. o Vidimo, da je vaš proizvodni program zares izjemno širok. Ali vam to ne povzroča težav, ko je treba delati proizvode v manjših serijah? Naš proizvodni program je namenjen ozki ciljni skupini potrošnikov, prav zaradi tega pa gaje potrebno Užiti na izredno širokem tržišču. Sama strategija razvoja proizvodnega programa je naravnana na okolje, kjer tržimo naše proizvode. Ne proizvajamo in nudimo proizvodov standardnih programov, temveč si lahko vsak kupec izbere sestav in dekorativno tkanino, kot to najbolj ustreza njegovemu bivalnemu proštom. Takemu načina dela smo v podjetju prilagodili in smo sposobni ustreči željam kupcev. Sedežne garniture cims, bor, OV-1, mara, pattner in tarok, ležišča L-7 in vzmetnice nosijo Uidi znak Slovenske kvalitete. er Katere težave bi vendarle izdvojili v sedanjem poslovanju Nove opreme? Kot celotno gospodarstvo se tudi mi srečujemo z eksternimi in internimi dejavniki, ki zavirajo ali negativno vplivajo na nadaljnji razvoj podjetja. Vendar ugotavljamo, da smo zunanje dejavnike okolja (konkurenca, cena, vladni predpisi itd.) že dokaj dobro obvladali, srečujejo pa se z izredno zavirajočim dejavnikom razvoja znotraj podjetja - to so neprimerni proizvodni prostori. Proizvodni proces se odvija v štirih etažah, kar predstavlja izredno velike stroške notranje logistike in nepreglednost nad proizvodnim procesom v celoti. cr In kaj v podjetju načrtujete, da hi presegli te vaše težave? Vse te težave bodo odpravljene z izgradnjo novih proizvodnih prostorov. To pa bo mogoče realizirati po končanem lastninjenju - čakamo na dmgo soglasje, ko bodo znani lastniki, kar je osnovni pogoj za pridobite tujih virov financiranja načrtovane investicije.Q V. Močnik Ob Mislinji siala foasMS] ràéìiB'J TAKŠEN JE DANES MOTO RAČUNALNIŠKEGA INŽENIRINGA KOPA d.d. IZ SLOVENJ GRADCA, KI JE ENO OD NAJSTAREJŠIH SLOVENSKIH RAČUNALNIŠKIH PODJETIJ. Te cini je družba KOPA d.d. v svojih poslovnih prostorili tudi odprla »prvo pravo računalniško trgovino na Koroškem, v kateri ponujajo računalniške izdelke, servis, možnost testiranja, šolanje v lasmi multimedijsko opremljeni učilnici in nenazadnje tudi svetovanje v pisanem svetu ponudbe računalniških tehnologij. Začelo se je pred slabimi dvajsetimi leti, natančneje leta 1978, ko se je v okviru Tovarne meril Slovenj Gradec pričelo razvijati računalniško podjetje KOPA, ki je takrat tudi v slovenskem merilu opravljala pionirsko delo pri uvajanju računalniške tehnologije. Začeli so z videoterminali KOPA 700 in KOPA 1000, nadaljevali z inteligentnimi terminali in leta 1892 predstavili prvi domači mikroračunalnik KOPA 2500. -Vzporedno z inteligentnimi terminali smo v KOPI že leta 1981 pričeli z razvojem in izdelavo programske opreme za integrirano obdelavo računovodskega sis- tema,- pravi direktor družbe KOPA Bernard Osvald. •Nekaj let za tem smo si kot dolgoročno usmeritev zadali proizvodnjo na ključ, ki vsebuje organizacijske, programske in strojne rešitve za informacijske sisteme delovnih organizacij. Tako smo na področju strojne in programske opreme ves čas sledili razvoju računalniške in informacijske tehnologije v svetu in v domačem okolju uvajali najbolj primerne rešitve za naše uporabnike,- Danes podjetje KOPA zaposluje 52 delavcev, svojo prodajno enoto pa imajo tudi v Ljubljani v svetovnem trgovskem centru. Na področju strojne in programske računalniške opreme KOPA ves čas sledi razvoju računalniške in informacijske tehnologije v svetu in v domačem okolju ter uvaja najbolj primerne rešitve za uporabnike. To je tudi eno od redkih nekoč družbenih podjetij na Koroškem, ki že ima znane lastnike, med njimi je tudi ena od Novo računalniško trgovino v Slovenj Gradcu je predstavil direktor Bernard Osvald Posnetek: Franc Jurač pooblaščenih družb Probanke, in od aprila dalje je podjetje KOPA delniška družba. Kot zanimivost lahko zapišemo, da je nalicitaciji bil delež tega podjetja prodan nad izklicno ceno, kar se ne dogaja pogosto. Bernard Osvald pravi: -Kapital je v družbo vložilo 109 delničarjev, delnic je 52220 in danes je vrednost delnice 3144 tolarjev, vrednost premoženja pa je okoli 164 milijonov SIT. V obdobju štirih let bi zaposleni radi postali 60-odstotni lastniki podjetja KOPA precej vlaga v razvoj. Tako bodo v razvoj nove programske opreme predvidoma namenili okoli milijon mark, za novo generacijo programske opreme pa je tudi med uporabniki njihovih informacijskih sistemov veliko zanimanje. Računalniški inženiring KOPA ima večje uporabnike po vsej Sloveniji, referenčni listi so tudi tako velika podjetja kot je Pivovarna Laško, Intes, Izolirka, Acroni, Alpos, holding Litostroj, Termoelektrana Šoštanj, Tosama, Unior, Belinka, Fotona, Comet, Fiprom, Julon, Svila, Svilanit in mnogi druga. Posebnost podjetje je v tem, da lahko ponudi rešitve na ključ, ki zajemajo vse faze uvajanja računalniškem podprtih informacijskih sistemov, od idejnega projekta do končne realizacije. Cilj podjetja KOPA pa je, da število uporabnikov infonnacijskih sistemov med srednjimi in velikimi podjetji, ki jih je na referenčni listi nekaj več kot 40, približajo številki sto. Zanimivo je tudi, da je ta slovenjgraška računalniška firma na področju kvalitete programske opreme pričela tudi postopek za pridobitev ISO standarda 9000-3.Q (mp) Mislinjski in slovenjgraški ribiči tudi med letom, ko je ribiška sezona, ne počivajo. V stmgo Mislinje so strokovno položili kar šest pretočnih jezov, kjer se ribe ob večjih nalivih lahko skrijejo in najdejo zavetje. Razporedili so jih v dolžini skoraj enega kilometra, za njihovo izdelavo pa so opravili kar krepko čez dvesto ur. Skupno je sedaj na reki Mislinji že sedemnajst podobnih pregrad, gradili pa jih bodo tudi v prihodnje. Pri tem imata največ zaslug Irrata Jože in Ivan Skaza, znana ribiška entuzi-jasta. Veliko je prispeval, še zlasti pri pomoči z lesom, tudi Tomo Hain. In nenazadnje gre pohvala vsem tistim ribičem, ki so pri akcijah sodelovali, saj delo v vodi tudi ni od muh.Q SJ. Pokoj nina po vaši meri. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Prosto voljno pokojninsko za varo vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. zavarovalnica triglav Ob Mislinji Ljudje smo navajeni najrazličnejših oblik in načinov popotovanj ter potepanj. Seveda tudi na takšen način, da jo denimo mahnemo kar z motorjem na križarjenje. Fran Sovič, Ludvik Ramšak, Franc Ogriz in Franc Kotnik (sami upokojenci) iz Mislinje, jo enkrat na leto mahnejo na enodnevno potepanje. Kot prave pravcate pohorske korenine poznajo vse njegove skrivnosti in posebnosti. Tako navadno med potjo, ki pa je kar precej naporna in še bolj dolga, obiščejo vse skrivne kotičke in zanimivosti. Teh pa ni tako malo. Dan je tako skoraj prekratek in z motorjem prevoziti to in ono stran Pohorja tudi ni kar tako. In če katere od zanimivosti niso uspeli raziskati in obiskati tokrat, nič zato, jih lx) pa nekaj ostalo za podobno potepanje prihodnje leto.O Silvo Jaš Pred dnevi je tudi Lovska družina Golavobuka praznovala 50-letnico delovanja. Kulturni program ob praznovanju v gasilskem domu v Tomaški vasi je izvajal lovski oktet iz Podgorja, po slavnostnem govoru starešine lovske družine dr. Slemnik Cirila pa so jubilanstom ixidelili odlikovanja in priznanja.O S. H. V galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec je bila otvoritev razstave Abstraktne umetnosti v Avstriji - slike iz zbirke Essi. Razstavo je odprl veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji gospod Gerhard Wagner, zbirko pa je predstavila gospa Agnes Essi. Razstava bo odprta do 20. oktobra.O S.H. P(D(iJ[pa§ QMGQ© 0 Slovenj Gradec je letos prvič praznoval 19. september kot olrčinski praznik, to je spomin na leto 1989, ko je Perez de Cuellar, takratni generalni sekretar Združenih narodov, podpisal listino, s katero je podelil mestu Slovenj Gradec častni naziv Mesto glasnik miru. Podpis častne listine med mestoma Slovenj Gradec in Češky Krumlov Prireditve ob prazniku so potekale vej teden. V soboto, 21. septembra, so svečano podpisali listino rt prijateljstvu in sodelovanju med mestoma Slovenj Gradec in Češky Krumlov. Na glavnem trgu je bil nastop pihalnega orkestra iz Češkega Krumlova, v atriju Galerije likovnih umetnosti pa je bilo srečanje predstavnikov organizacij in skupnosti prijateljskih mest.O Stanko Hovnik -------------------------------------------------------------------------/ Ko so v Radljah nekako na pričetku poletja razpisali natečaj za fotoamaterje, za razstavo slik pod motom »Dravska dolina in njeni ljudje«, niti približno niso pričakovali tolikšnega in tako kvalitetnega odziva. Pobudo za razstavo je podala tukajSnja obrtnica -Foto Anka«, Anka Holcman. Saj ne pravi zaman: »Ko sem priSla v obrtjo v Radlje, sem lahko kaj kmalu spoznala, da tu ni kakšna fotografska puščava, temveč veliko ljudi, ki znajo uporabljati fotoaparat in imajo občutek za dobre fotografije.« Ta pobuda je naletela na plodna tla pri podjetju za Gostinstvo, turizem in sejemsko dejavnost in pri Radiu Radlje. trenutke in dogodke, ki se nikoli ne povrnejo. Razstava je v prijetnem ambienti! hotela Kozjak v Radljah, padle pa so tudi prve zamisli, da bi jo pre- Predsednik strokovne žirije, prof. Zoran Gregorič, je posebej podčrtal, da je imel s kolegoma Slavkom Topolovcem in Friederikom Fischerjem (slednji je iz sosednje Avstrije in je predsednik širšega združenja portretnih fotografo dežel dobrega dela srednje Evrope) težko delo. Vse prispele fotografije so bile izjemno kvalitetne. Ne samo po barvi, kompiziciji, temveč tudi po drugih elementih kvalitetne, že kar umetniške fotografije, so rekli na otvoritvi. Prvo nagrado je prejela Vera Gobec iz Vuzenice, drugo Jože Mrakič iz Radelj in tretjo, pravzaprav največje presenečenje razstave, mlada Petra Placet iz Sv. Primoža nad Muto. Sledila pa je še vrsta drugih nagrad in priznanj. Kritike stroke in obiskovalcev so bile zelo pohvalne. Ob zaključku je prof. Zoran Gregorič menil, da nam ob takšnem številu fotografov in kvalitete pravgotovo ne bo zmanjkalo, samo trdo in vztrajno je treba delati naprej in beležiti nesli v sosednjo Avstrijo, od koder smo pred leti dobili podobno fotografsko razstavo. □ k. vaiti Ob 70 letnici so izvedli slavnostni koncert, na katerem so poslušalcem predstavili nove težke skladbe. Orkester ima veliko mladih šolanih muzikantov, za kar gre predvsem zasluga Glasbeni šoli Radlje in seveda mladim talentiranim muzikantom. Slavnostni govornik na koncertu, župan Radelj Herman Tomažič, je povdaril, da vsak kraj, ki kaj da nase, mora z združenimi močmi podjetij, občanov in občine vzdrževati pihalni orkester in mu pomagati, da napreduje. Tudi v Radljah so s skupnimi močmi muzikantom kupili nove, v duhu narodnih noš narejene lepe obleke in nekaj novih inštrumentov. Vsem bivšim predsednikom in kapelnikom so podelili posebna priznanja. Zveza kulturno prosvetnih organizacij pa je podelila godbenikom »Galusove plakete.« Prejeli so jih: Stanko FERK, Vlado SMREČNIK, Miha GROS, Ivi LUZAR, Ivan MARTINI, Emil KOLEŽNIK in Marjan LAUKO. Poleg tega so podelili še srebrne in bronaste plakete. Predstavili so bogat Almanah » 70 let Pihalnega orkestra Radlje,« ki ga je izdala občina Radlje. Almanah je uredil Jože Verdnik, ki že 50 let igra v orkestru in je vedno njegovo gonilna sila. Jože Verdnik, gonilna sila godbe Radlje Slovesno in ganljivo je bilo, ko je na koncertu Franc Lauko dokončno predal dirigentsko palico sinu Marjanu. Franc Lauko je tudi najstarejši godltenik, saj v orkestru igra že 5H let, dirigiral pa mu je 20 let. Drugi dan praznovanja je Pihalni orkester Radlje pripravil slovesno parado, na kateri so sodelovali tudi pihalni orkestri in godbe iz Slovenj Gradca, Ojstrice, Pernic, Trbonj, Vuzenice, Mute in godba iz Eibisvalda iz Avstrije, s katero radeljska godba uspešno sodeluje že 30 let.LI Ivan Srehnik V okviru sejemskih prireditev je v Radljah potekala okrogla miza o turizmu, ki jo je na temo Ali je Koroška turistična regija organiziral odbor za turizem pri Gospodarski zbornici Koroške, Na okrogli mizi so poleg predsednika turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča ter svetovalca za turizem pri Ministrstvu za gospodarske dejavnosti Staneta Bizjaka sodelovali tudi številni predstavniki sosednjih občin ter turistični delavci koroške regije. V razpravi so kar precej časa namenili osnovni infrastrukturi, od postajališč ob magistralnih cestah, pa do urejenosti ostalih objektov v okolju, saj je potrebno Irolj izkoristiti naravne in kulturne dobrine skupaj s specifično folkloro, ki je značilna za to območje. Podatki o obiskanosti in turističnih razmerah na Koroškem kažejo, da je v turizmu še precej potenciala, ki ga bo potrebno izkoristiti tudi tako, da bodo vsi turistični delavci Koroške združili moči in regijo prodajali kot celoto. V ta namen so govorili tudi o logotipu, ki bi posuti zaščitni znak Koroške kot turistične regije, a se med šestimi predlogi še niso mogli odločiti. Predsednik odbora za turizem pri Gospodarski zbornici Koroške Lojze Raško, ki je vodil razpravo, je v odgovor na zastavljeno temo •ali je Koroška turistična regija«, povedal, da Koroška to vsekakor je in da bi se tudi v bodoče morala prodajati kot celota. Morda so tudi v ta namen gostinci gornje Dravske doline v goste istega dne povabili turistične delavce in jim predstavili lastno ponudbo in naravne ter kulturne znamenitosti. Vse to so lahko preizkusili tudi gostje na dnevu doživetij, ki se je odvijal v nedeljo, 29. septembra v Radljah, s hmeljarskim likofom ter v Josipdolu, na Svetem Primožu nad Muto in Svetih Treh Kraljih nad Radljami.□ Tomaž Karat Dravograd je od nedavnega bogatejši še za eno trgovino. Na Mariborski cesti so odprli specializirano trgovini VERT sports, ki je prva na Koroškem za mlade skaterje in boarderje. Poleg tega prodajajo v njej še nahrbtnike, oblačila, športne copate in ekskluzuvo očal Oakley in Arnette. Na sliki: Župan Rado Krpač in lastnica trgovine Majda Kavtičnik ob otvoritvi trgovineO -vik V podjetju Prevoz Radlje, ki je po prodaji poslovne stavite ostalo brez ustreznih prostorov, so se aktivnosti domala skorajda ustavile, saj stečajni senat glede na predlog, ki ga je podal stečajni upravitelj Matjaž Kirbiš, da se iz mase 25 milijonov tolarjev poplačata upnika Hmezad banka ter Zavarovalnica Triglav, o tem še ni odločal. Po informacijah, ki smo jih uspeli dobiti, so sredstva iz kupnine trenutno na plemenitenju na eni izmed vezanih vlog ene izmed poslovnih Irank, kar glede na slalte izkušnje z Zdeneksom in podobnimi inštitucijami lahko pomeni celo katastrofo, za katero pa stojita stečajni upravitelj in senat. Delavci, katerih zahtevki so kar precejšnji, saj predstavljajo 45 odstotkov skupnih zahtevkov, pa bodo, kot vse kaže, ponovno ostali brez sredstev. Pri ugoditvi svojih zahtev bivši zaposleni v podjetju Prevoz Radlje tudi pomoč s strani območnega sindikata, ki jim je to pomoč tudi obljubil. T. Karat Kaotnoii M ©(Mii ©(DailfìOcfla Sa (Dii 1to(M(D3) (D&M Prisrčno vabljeni na dneve ribjih jedi -bogata ponudba vseh vrst ribjih specialitet. Turistično društvo Ribnica na Pohoiju in vaška skupnost v Josipdolu sta skupaj pripravili za zadnjo septembrsko nedeljo prireditev, ki jo poimenujejo »Dan doživetij«. Poleg učnega pohoda po gozdni učni poti, je bil tega dne prikaz že nekaterih skoraj pozabljanih del iz kamnoseštva, prav posebej pa še nanj vezanih obrti v teh krajih. S prikazom jesenskih kmečkih opravil in / ribjim piknikom so zaključili prvo '"vrstno zanimivo prireditev. Skozi vse prikazano je venda: odsevalo njihovo delo, življenje N' kamnu in zemlji in tudi zasluženi oddih J k\ Posebej priporočamo: ^ file jezerskega krapa, ocvrt v polenti ^ morska pošast na olivnem olju ^ škarpena, polnjena z mango sadežem ^ norveški losos, pečen v listnatem testu Odprto vsak dan od 9.00 do 23.00 ure Družabna kronika Prevaljčani pričakujejo, da bodo v samostojni občini sami odločali. Malo morgen. Nisem še doživel, da bi beseda meso postala. Je pa že mnogokrat postala • mesoreznica. Odbojkarji ravenskega Fužinarja v elitni družbi visoko ciljajo. Da bodo le na igrišču ciljali nižje in ne bo šlo vse - v aut. ******************* Deponija na Glančniku pri Mežici bo menda tako dobro zaščitena, da bo kos stoletnim vodam. Upam, da bo kos prihodnjim in ne preteklim stoletnim vodam. ******************* Radeljčani se sprašujejo, če je za zgrešena vlaganja v Štajersko hranilnico kriv njihov bivši izvršni svet Neumno vprašanja: kriv je vendar komunizem. ******************* Ali veste, zakaj prebivalci Mežiške doline tako neradi potujemo? V nas je toliko svinca, cinka, kadmija in tako dalje vsega, da nas bi bil kakšen mafijski podjetnež sposoben uporabiti za koncentrat ******************* Če pred gledalci plešejo povprečne babnice, je to balet - če pa plešejo lepa dekleta, pa temu pravijo striptiz. **************************************************** IP& JJii U iDsi /j y Mirko Tovšak, kandidat za državni zbor na listi SLS, je takole nazdravil županu češkega mesteca Krumlov Janu Vondroušu, Marko Košan pa pivsko bratenje bolj zadržano spremlja. ■HITT Menda je Tovšak 1 ponudil Čehom, da bi na poljih kmetijske zadruge Ledina pridelovali kvaliteten hmelj za varjenje češkega piva. Delavni I Milan Milan Kamnik, znan koroški kantavtor, je minulo soboto postavil vsaj državni rekord po številu nastopov v enem dnevu. Razpet je bil med Mežico, Kotljami in Mariborom. Kako mu je to uspelo - v slabih osmih urah je opravil kar sedem samostojnih nastopov na raznih prireditvah -, bo ostala njegova skrivnost. Mi lahko le upamo, da si je agilni Milan na ta način vsaj delno finančno opomogel. Občina Muta se je očitno razvadila na primeru dobljene odškodnine zaradi hidroelektrarne Golica. Ko str, izgleda, porabili sredstva iz tega naslova, je bilo treba najti drug vir odškodninskih prihodkov: na Avstrijce ne gre računati dolgoročno, zato so postale bolj primerne kar sosednje občine, ki so v prejšnji skupni lokalni skupnosti sodelovale pri odprtju smetišča na Muti. Ni vtižno od kod - le da sta odškodnina in denar? NAGRADNA IGRA: 2 POIŠČITE SE V PREPIHU Prihaja čas, ko se bo poleg ozimnice treba oskrbeti tudi s kurjavo. Pet —~ fff, metrov drv - odčilkov dobi naš tokratni nagrajenec, označen na sliki. f “ >: Vse, kar mora za to storiti, je, da nam pove točen kraj, kjer je bila fotografija posneta. Nagrado podarja žaga Lesne v Otiškem Vrhu, ki prav te dni praznuje 30 letnico svojega obstoja. in repihane čveke PRIVATNA NAVEZA Na podpis listine o sodelovanju in prijateljstvu med Češkim Knimlovorn in mestom Slovenj Gradec (ob prazniku občine,) so povabili tudi svetnike. Prišlo jih je samo pet, vsi pa so morali čakati prinašalca listine. Med gosti ni bilo opaziti znanega Slovenjgradčana Okija, ki je že lani ugotovil, da sta si z županom Krumlova Janom podobna. No ja, Oki si je župana Jana povabil kar na dom. MIR JE DOMA Med prireditvami ob prazniku občine Slovenj Gradec so šolarji pripravili tudi Mirovni shod. Kljub temu, da so nekateri domačini silno ponosni na naziv »mesto - glasnik miru*, jih na shodu ni bilo kaj dosti opaziti. Mirovniki so si najbrž res želeli malo miru - in so ostali doma. Na tiskovni konferenci pred otvoritvijo razstave Abstraktna umetnost v Avstriji je direktor Galerije Slovenj Gradec Karel Pečko pojasnil, da so ugledni novinarji opravičili odsotnost. Torej so prišli samo NEUGLEDNI NOVINARJI - ki pa jih vseeno zaradi spoštovanja njihovega dela tu ne bomo naštevali. INFORMIRANJE Ob prazniku Mestne občine Slovenj Gradec je vsako gospodinjstvo (trdi tajnik) prejelo program prireditev. Pošmi nabiralniki pa so bili v tem času polni tudi številnih reklamnih lističev o akcijskih prodajah. Meščani so govorili o prešlaItem informiranju o prazniku - v isti sapi pa so vedeli povedati, kje kaj ceneje prodajajo. Doličani imajo že vkoreninjen občutek manjvrednosti in zapostavljenosti, kar se odraža v svetu c>1 teine Mislinja. Ko so odločali o imenovanju tajnika občine, s predlogom za Draga Pogorevca, je svetnik Drago Skriovnik takoj bil zanj. Odločitev je podprl z argumentiranim večvrednostnim dejstvom, rekoč: »Za Pogorevca sem zato, ker ima dvojno državljanstvo: rojen je v Doliču, zdaj pa živi v Mislinji,- Ena od nogometnih tekem v Dravogradu je bila po mnenju znanega TV snemalca Gašperja Starca tako klavrna, da je obupal in sklenil, da na takšne tekme ne bo več hodil, četudi ima nogobrcarje rad. In je odšel. Toliko pa je še imel sreče, da je pri žrebanju vstopnic njegova vstopnica zadela novo torlxt. Za zdaj ne hodi več na tekme, zato pa je opažen na vseh drugih koncih Koroške - z novo torbo. Nekaj lepega pa le ima od tekme. GASILCI ME POZNAJO OBČINSKIH MEJA Pa ne samo občinske, tudi državne meje za gasilce ne obstojajo. Da v Mislinjski dolini skorajda ni opaziti občinskih meja, sta s kozarčkom v roku ugotavljala župana Janez Komljanec in Mirko Grešovnik, gasilci iz avstrijskega Gaweinstala pa so na obisku pri pameških gasilcih ugotavljali, da za dobro sodelovanje tudi državne meje niso nobena ovira. Muzikant iz Češkega Krumlova se je kar precej namučil, da je v Slovenj Gradcu iztisnil kakšen zvok iz svojega inštrumenta. Sicer pa so dobri muzikantje, tako kot Korošci imajo radi pir, Čehi pa tudi pravijo, da jim je bilo v Slovenj Gradcu zelo lepo. ÌJM M 9© \W©(j][D(D ©Cp0ltt(D\!/©[Q3©a Jožeta Kolundra ali, kot mu pravijo, Jožeka, pozna na Muti najbrž vsakdo, vsekakor pa prav vsi, ki se kakorkoli ukvarjo s športom. Njegovo delo gre že v prvo desetletje. Ko so leta 1987 pri takratnem društvu TVD Partizan ustanovili teniško sekcijo, je bil Jože že zraven. Zraven pa je bil tudi prav vsa leta, ko se je sekcija preimenovala in prerasla v teniški klub, ki danes šteje že nad 90 članov; večina teh je tudi aktivna. Predvsem pa se je Jože zapisal v samo izgradnjo teniških igrišč, saj smo leta 1994 ob otvoritvi slišali, da je opravil največ fizičnega, organizatorskega in drugega dela v nastajanju solidnega teniškega igrišča na Muti, na katerem potekajo treningi ali tekmovanja tako-rekoč nepretrgoma, tudi pod reflektorji. Jožek je poznan in cenjen tudi kot vztrajen vaditelj in trener, predvsem začetnikov, s katerimi je potrebno veliko potrpežljivosti, saj je v njem pravšen kanček smisla za spodbude in humor, da zna pomagati pri premostitvah začetniških težav. Danes imajo na Muti šole tenisa, Sredi septembra se je v Podvelki na svoji 3. izredni seji sestal svet občine Podvelka-Ribnica in razpravljal le o aktivnostih v zvezi z razdružitvijo občine Podvelka -Ribnica. Soglasno so sprejeli tri sklepe: da občinski svet ne nasprostuje pobudi, dase vse dejavnosti v zvezi z razdružitvijo prenesejo na vaška sveta Josipdol in Ribnica ter na iniciativni odbor. S tretjim sklepom pa so vsem vaškim skupnostim omogočili vpogled v dokmentacijo na občinski upravi, ki jo potrebujejo za svoje delo. Še preden so se v razpravo vključili predstavniki vaških skupnosti Ribnica in Josipdol ter iniciativnega odbora, pa je med svetniki prevladalo mnenje, da se kljub temu, da si to območje želi samostojno občino, delovni tokovi ne smejo spremeniti. med počitnicami posebej namenjene otrokom. Imajo pa tudi posebno žensko skupino, kar je morda redkost, ki pa se obnese. Pa tudi s cenami so na Muti, kot temu rečejo, »dostopni«. Za 12 ur temeljitega dela in treninga je treba odšteti le tritisoč tolarjev. Baje jim pri tem kar precej pomagajo razni sponzorji, za kar so jim številni ljubitelji tenisa hvaležni. Predvsem velja podčrtati, da znajo v vodstvu spretno voditi politiko kluba in da je delo v njem prijetno. Nedvomno pa je najpomembnejše dejstvo, da klub združuje in koristno usmerja mnogo mladine. Igrišče je dostopno skorajda vsakomur, ki ima le nekaj volje do bele žogice. k.valtl Po soglasno sprejetih sklepih so predstavniki vaških skupnosti Josipdol in Ribnica izrazili zadovoljstvo in pričakovanje za tesnejše sodelovanje pri izvedbi razdružitve. Kljub temu, da Ribnica z naselji Hudi Kot, Zgornji Lehen, Zgornja Orlica, Zgornji Janževski Vrh ter Josipdol ne izpolnjuje vseh pogojev, so si bili razpravljala domala enotni, da ima kot ena izmed redkih občin in kandidatk za samostojno občino dušo, kar je njena velika prednost. Zelena luč je bila na tej seji, ki je vplivala tudi na zgladitev odnosov med občino Podvelka-Ribnica in območjem, ki želi samostojno občino Ribnica, dana, vse nadalnje aktivnosti v zvezi s tem pa so v rokah vaških svetov in odvisne od odločitve Državnega zbora. □ T.K. 's>‘óì M mmM V Mm® 60 milijonov Bromacovih strešnikov na slovenskih strehah Bramac ct.o.o., ki ima svojo tovarno tudi v Otiškem Vrhu, je te dni praznovala obletnico svoje ustanovitve. Vodilno tehnologijo izdelave betonskih strešnikov je v Slovenijo pripeljal avstrijski Bramac, ki je letos z 12 milijoni šilingov pri nas dodamo investiral v izgradnjo nove hale posebnih strešnikov. To je darilo bazne finne slovenskim družabnikom ob jubileju, kar so si z olrčutnim napredkom in pozitivnim rezultatom dela v vseh petih letih tudi zaslužili. Pri Bramac d.o.o. s ponosom ugotavljajo, da je na slovenskih strehah že 60 milijonov njihovih strešnikov, kar predstavlja več kot 30.000 pokritih hiš. Hkrati pomeni to tudi preko 35 % udeležbo na področju pokrivnih materialov v državi, Bramac pa je postal v še v tem letu izdana lokacijska odločba. Za tem bo investitor, družba za državne ceste Republike Slovenije, pričela z odkupom zemljišč, vse pa bo odvisno od prej omenjene odločbe in dinamike sredstev, ki jih je v letošnjem državnem proračunu za okoli 110 milijonov tolarjev. Razprave so se poleg lastnikov zemljišč udeležili še predstavniki izvajalca, družlx.‘ za državne ceste Republike Slovenije, Ministrstva za promet in zveze, projektantskega podjetja Urbls iz Maribora, predstavniki Upravne enote Radlje ter predstavniki občine. □ T.K. itoJjy iJyto [pffStoCD Kaže, da se bo v prihodnjem letu le razrešil problem poslovnega centra, ki ga je podjetje Poslovni center Radlje d.o.o. odkupilo od Kmetijske zadruge Vuzenica, saj je podjetje Poslovni center d.o.o. Radlje v sredo podpisalo pogodbo o odkupu 90 odstotkov pritličja sta vire z delniško družbo Era iz Velenja, ki bo v teh prostorih prodajala živilski in neživilski program. Sicer pa je potrebno po besedah direktorja podjetja Poslovni center d.o.o. Radlje Zlatka Kureja opraviti še vrsto aktivnosti, med katerimi je največja dokončanje objekta z izgradnjo hale in pripravo prostorov za kupce, ki lx> veljala še okoli 1,5 milijona mark. Poslovni center v Radljah bo s podpisom pogodbe predan svojemu namenu že s prvim aprilom prihodnje leto, v njem pa bo poleg glavnega kupca, delniške družite Era iz Velenja, svoje prostore našlo še okoli 20 - 30 manjših kupcev. Celoten projekt dokončne ureditve centra naj bi po grobih ocenah trajal še [tet let. Istega dne sta oba pogodbena partnerja podpisala še pismo o nameri z občino Radlje, v katerem so opredelili dobro in prijateljsko sodelovanje med občino, Poslovnim centrom in Ero. □ T. Karat Po Koroški V počastitev praznika mestne občine Slovenj Gradec je bila v prostorih Galerije likovnih umetnosti svečana seja mestnega sveta. Ob tej priložnosti so Bogdanu Pogačniku, upokojenemu novinarju iz Ljubljane, podelili naziv častni občan mestne občine Slovenj Gradec. V obrazložitvi je poudarjeno, da je bil Bogdan Pogačnik zaslužen pri predstavljanju in povezovanju mesta Slovenj Gradec z drugimi državami in organizicijami v svetu. Nagrado mestne občine Slovenj Gradec so prejeli Milan Razdevšek, upokojeni pravnik, za prispevek k razvoju slovenjgraške bolnišnice v povojnem obdobju. Denarni del nagrade pa je Milan Razdevšek podaril bolnišnici Slovenj Gradec za nabavo momo-grafa. Plaklete mestne občine Slovenj Gradec za leto 1996 je mestni svet namenil Hedi Praprotnik iz Slovenj Gradca, Slavku Slemeniku iz Starega trga, Antonu Skrivalniku iz Podgorja in Rudiju Verovniku iz Slovenj Gradca. izbrali 19. september za prazniku Od lani je Slovenj Gradec tudi občine, želijo opozarjati na stalno član izvršnega odbora prevevanje in povezovanje kul-Mednarodnega združenja mest ture in zgodovinske preteklosti s glasnikov miru. S tem, ko so prihodnostjo.Q StankoHovnik CMS CD M® afe a /5 im v Aktualna vest: doslej izkazovala do te ekološko zasičene doline. Pričakujemo, da btxlo naslednji koraki vodili k pospešenemu odpravljanju posledic onesnaževanja, s čemer bodo dani pogoji za gradnjo novega imidža Mežiške doline, sicer polne naravnih predalpskih lepot.Q -vik Karate sekcija MEŽICA Karate sekcija DRAVOGRAD VPISUJE NOVE ČLANE V ZAČETNIŠKI TEČAJ TRADICIONALNEGA KARATEJA ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE. Vpisi so: Dr. Vladimir Topler je spomnil oblast na njen dolu d" Mežiške doline Državni zbor je pri obravnavi »protiazbestnega« zakona prejšnji teden sprejel tudi zahtevo koroškega poslanca dr. Vladimirja Toplerja (LDS -ekološki forum) in z dodatnimi sklepi naložil vladi Republike Slovenije, da mora v roku desetih dni predložiti poročilo o stanju okolja v Mežiški dolini, zdravstvenem stanju prebivalcev in ukrepe za sanacijo. V državniško zavest je bilo tako končno -vsiljeno' razmišljanje o posledicah onesnaževanja okolja v zgornji Mežiški dolini in uzakonjena neposredna odgovornost države za stanje pri nas, kar predstavlja nesporen napredek v odnosu, ki ga je oblast RAVNE vsak torek in petek ob IS1" na DTK Ravne MEŽICA vsak torek in četrtek ob 17” v telovadnici OŠ DRAVOGRAD vsak ponedeljek in sredo ob 17’1 v telovadnici OŠ Treningi bodo dva-krat tedensko pod vodstvom mojstra karateja 4. DAN. Tečajnina znaša 5.000 SIT Informacije: TRADICIONAL KARATE DO RAVNE, Kotlje 21/b, n 0602 23 397 REKREACIJA - ŠPORT - SAMOOBRAMBA - VEŠČINA - UMETNOST - ZDRAVJE Po Koroški ©toa®a m ©©apa a v yi Letos so otroci iz MežiSke doline že petič sodelovali v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga organizira nemška ustanova za pospeševanje branja Štiftung Lesen iz Mainza, v Sloveniji pa ZPMS, Zveza bralnih značk Slovenije in Pionirska knjižnica v Ljubljani. Organizacijo kviza v Mežiški dolini je prevzela Koroška osrednja knjižnica Ravne. OZN je leto 1996 proglasila za mednarodno leto boja proti revščini. K praznovanju in razumevanju revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih lahko pristopimo tudi z branjem knjig, ki nam pomagajo v prizadevanjih za boljši svet. Zato sp bile v kviz vključene leposlovne in poučne knjige, ki so omogočale mnogo lastnega odkrivanja ter so opozarjale na različne oblike revščine v vseh obdobjih in po vsem svetu. Namen kviza je bil pritegniti h knjigam in v knjižnice čim več otrok, pa tudi staršev in vzgojiteljev. V Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana so pripravili razstavo knjig, vključenih v kviz, v šolskih knjižnicah in enotah KOK pa je bilo organizirano reševanje kviza oz. uporaba literature za kviz. Akcija je po vsej Sloveniji potekala od srede marca do 7. oktobra, ko bo na mednarodni dah boja proti revščini osrednja zaključna prireditev v Ljubljani. Iz Mežiške doline je prispelo 230 pravilnih rešitev. Kot nagrado za sodelovanje so v KOK 17. septembra (na dan Zlatih knjig) z žrebom podelili 10 knjig. Glavno nagrado, udeležbo na zaključni prireditvi 7. oktobra v Ljubljani, je prejela učenka OS Koroški jeklarji Tadeja Forjan. Vse rešitve kviza so vključene tudi v osrednje slovensko žrebanje, kjer bodo izžrebali enega od sodelujočih in se lx> udeležil mednarodnega bralnega tabora v tujini. Otroci so bili nad kvizom navdušeni in so obljubili sodelovanje tudi prihodnje leto.Q Darju Molnar §[|(M©CLi§[ka fesmgffss Slovenska fondacija in Socialna zbornica Slovenije sta v dneh 20. in 21. septembra 1996 organizirali 1. slovenski kongres prostovoljcev. Iz Centra za socialno delo Ravne na Koroškem in društva Združenje Lučka Mežiška dolina se je kongresa udeležilo devet prostovoljcev. Kongresni odbor je Centru za socialno delo Ravne zaupal organizacijo in vodenje dveh delavnic, ki so potekale v drugem delu kongresnega programa: -Prostovoljno delo na področju socialnega varstva- in »Prostovoljno delo z ljudmi s posebnimi potrebami«. V programu promocije pa je Center za socialno delo Ravne predstavil pet različnih projektov, ki jih že nekaj let razvija na področju prostovoljstva. Nekatere od teh je Slovenska fondacija že podprla. Vse delavnice in referati na kongresu so bili odmevni in podlaga za oblikovanje ter sprejem zaključnega dokumenta 1. slovenskega kongresa pros- tovoljcev. O kongresu bo izdan poseben zbornik z vsemi prispevki in zaključnim dokumentom. Naj zaključimo z mislijo dr. Antona Trstenjaka: -Zavedati se moramo, da smo smisel svojega življenja izpolnili že zgolj s tem, da smo bili kdaj komu tudi vir veselja. In to ni težko.-Q Irena Pudgar Povabilo ____________k sodelovanju______________________ Center za socialno delo Ravne na Koroškem, Gozdarska pot 17, vabi k sodelovanju prostovoljce, ki želijo prispevati del sebe, svojega znanja ali kako drugače sodelovati v enem od naslednjih projektov: ♦ Mladinske delavnice ♦ Prostovoljno delo - pomoč otrokom Več informacij o posameznih projektih dobite pri Centru za socialno delo Ravne na Koroškem, s 23 004. Pokličite in dogovorili se bomo za informativni razgovor.J Peter Repotočnik - direktor žage Otiški Vrh pri Dravogradu: »Te dni v našem delovnem kolektivu praznujemo pomemben jubilej -30 letnico obstoja žage. To je za nas vse lep julrilej, sa bomo hrati pregledali prehojeno pot, ki je bila v teh tridesetih letih za nas vse izredno bogata.« FJ. | TRGOVSKO PODJETJE^ SLOVENJ GRADEC TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2 Tel.: 0602 41 127 Fax: 43 756 POSLOVALNICA MARKET Mislinja SAMOPOSTREŽBA Šmartno MARKET Slovenj Gradec krompir čebula zelje jabolka že po 22,90 49.00 26.00 49,00 '\H\ 1 ŽILA DANES - ZA VAS BOLJŠI JUTRI <1^ Tekstilna industrija Otiški vrh Otiški Vrh 53 2373 Šentjanž pri Dravogradu Tel.: 0602 85 234, fax: 85 279 INDUSTRIJSKA TRGOVINA TARA v Otiškem Vrhu je po novem za vas odprta tudi popoldan, in sicer: vsak dan od 800 do 1900 ob sobotah od 900 do 1200 malica dopoldan od 1100 do ll30 popoldan od 1610 do 1TM’ TIO - nogavice, spalni program, kopalni plašči, brisače Tel.: 0602 71 171; Fax: 0602 71 203 □ GAŠPER d.o.o.. Mariborska 22, Radlje □ GAŠPER OKNA VRATA d.o.o.. Mariborska 22, Radlje □ GAŠPER ŽAGA d.o.o.. Mariborski! 22, Radlje Izročila Jhi^ rs]!/] JiJyiiJjujjjij M sejati ta (Bi [k a [b uijjBijaJ m Vmm^siui Na nedavnih tradicionalnih jesenskih srečanjih na Prevaljah so ob številnih drugih prireditve, ki so privabile veliko obiskovalcev, pripravili tudi domačo razstavo klekljanih čipk »Umetnost v belem« in razstavo starih kmečkih oblačil »Iz babičine skrinje«, poimenovano. Prva pomeni noviteto na Koroškem, druga pa oživlja preteklost. Množičnost in kakovost domačih čipk Ročno umetelno tkanje, imeno- vano klekljanje čipk oz. čipkar-stvo, poteka s prepletanjem sukanca na posebni blazini, prebodeni z bucikami v izbranem vzorcu. Izdelki ročnega dela so praviloma beli okrasni prtički, dodatki svečanih oblačil, zaves, pregrinjal in podobnega. Klekljanje pa zahteva znanje in veliko vztrajnosti. V Sloveniji ima tristoletno tradicijo, ohranilo se je najbolj v Idriji, Železnikih in v Žireh. Najpomembnejše tržišče pa še vedno predstavlja Italija. Industrijsko tkanje čipk je to obrt ogrozilo, vendar se je klekljanje ohranilo in doživlja na Slovenskem preporod. Na eni strani gre za možnost zaslužka, saj so se ženske praviloma hitro znale samoorganizirati v obdobjih gospodarskih kriz in poma-jkanju delovnih mest; daje pa klekljanje tudi možnost umetniškega ustvarjanja. Na Koroškem nekako sovpada uvajanje te umetne obrti, ki jo je pred petimi leti pričela poučevati Marija Apohal, z naraščajočo brezposelnostjo ob prehodu na tržno gospodarstvo. Mentorica se je obrti naučila med odraščanjem v Železnikih. In po štiridesetih letih življenja na Koroškem je to svoje znanje začela prenašati na zainteresirane žene in dekleta. Tako jih je doslej imela v uku sto, polovico odraščajočih in med njimi tudi dva fanta. Začela je na OŠ Prevalje, sedaj pa sta v to obliko izvenšolske dejavnosti vključene tudi obe ravenski osnovni šoli. Razstavljeni izdelki klekljanih čipk predstavljajo petletno bero. Častna gostja razstave je bila upokojena učiteljica Mira Kejžar iz okolice Železnikov, ki se je s klek-Ijarstvom srečala že kot otrok. Končala je tudi šolo umetne obrti in vsa ta leta poučuje klekljarst-vo; izdala je priročnik, bogato opremljen z vzorci, ki jo posebej zanimajo. O razstavi na Prevaljah je presenečena dejala: -Kljub temu, da na Koroškem čipkarst-vo nima tradicije, me presenečata množičnost in visoka kvaliteta izdelkov.« »Iz babičine skrinje» Članice društva kmetic Prevalje, ki poleg izobraževalnih programov ohranja in oživlja kmečke običaje, je predstavilo stare kmečke noše in druge predmete iz tistih časov. Za razstavo so si rekvizite izposodile na kmetijah v Mežiški dolini in od kulturnih društev Raven, Šentanela in Črne. Obiskovalci so prejeli tudi zgibanko, ki podrobno opisuje vrste oblačil in načine oblačenja kmečkega življa Mežiške doline na prehodu iz prejšnjega stoletja. Ovčja volna in lan sta bili osnovni surovini, ki so jih naši predniki znali sami pridelati in predelati. Danes vemo, da so to zdravi materiali. Na zloženki so natisnjeni tudi reki, ki jih je spisal Mitja Šipek v narečju: •Hodni pn triu moč, za ra prvo noč. Volna pa »van*, repica vsak dan, težko je švo, a lepo je bvo. Bukove hvače, pa borovi knoli, Čmjanipa rajajo, da pokajo kron. Vsak gvant je lep, če greje srce. Narlepši gvant je mel moj fant. Hodni pit (k! zibke do groba.• Razstava je bila prava paša za oči tudi po zaslugi aranžerke Jane Golob.□ Samo Save Kmečke noše iz Mežiške doline s kosi starega pohištva, ki so jih za razstavo prispevali tudi nekateri zbiralci TISKARNA-ODTIS Javornik 13, 62390 Ravne na Koroškem, Tel.: 0602/23 101 Naše upravne enote Upravna enota Radlje ob Dravi je bila organizirana z dnem uveljavitve Zakona o upravi, z delom pa je pričela v začetku leta 1995. Prevzela je delavce dotedanjih občinskih upravnih organov, ki so opravljali upravne naloge, ki pomenijo izvrševanje državnih predpisov. Teh delavcev je bilo sedemindvajset, če upoštevamo tudi ustrezno število računovodskih in administrativnih delavcev. Zanje se glede vsebine dela ni veliko spremenilo. Ne opravljajo pa več nalog, ki pomenijo izvrševanje občinskih predpisov ter strokovno pripravo te-teh. Delo se opravlja v isti stavbi v Radljah ob Dravi, Mariborska 7. Zaradi prostorske zaokroženosti prostorov, ki jih uporablja upravna enota, smo preselili nekaj delavcev iz pisarn tretjega nadstropja v drugo. Upravna enota Radlje ob Dravi je organizirana za območje občin Muta, Vuzenica, Podvelka - Ribnica in Radlje ob Dravi. Znotraj upravne enote so organizirani trije oddelki, in sicer oddelek za upravne notranje zadeve, oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo ter oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. Krajevni uradi Muta, Vuzenica, Podvelka, Ribnica, Ožbalt in Radlje ob Dravi so organizirani kot izpostave upravne enote. Vodja oddelka za upravne notranje zadeve je Marjan TERNIK, vodja oddelka za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo pa Štefka ČREŠNAR. Za sodelovanje med upravno enoto in lokalnimi skupnostmi je bil ustanovljen sosvet načelnice upravne enote kot posvetovalni organ. Ta se sklicuje po potrebi, vanj so bili kot člani sosveta izvoljeni župani treh občin in predsednik občinskega sveta. Na sosvetu se obravnavajo zlasti vprašanja, ki se porajajo pri razmejevanju pristojnosti med občinskimi organi in upravno enoto. Oddelek za upravne notranje zadeve opravlja upravne naloge s področja gibanja in prebivanja tujcev, prometa, državljanstva, matičnih knjig in osebnega imena ter javnega reda. Tu izdajajo odločbe, ki lahko imajo tudi drugačen naziv (npr. potni list, vozniško dovoljenje, orožni list) ter potrdila o osebnem stanju posameznika, ki jih stranke potrebujejo pri uveljavljanju svojih pravic (npr. potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo o državljanstvu, potrdilo o skupnem gospodinjstvu). Pomembna naloga je tudi vodenje raznih evidenc (npr. evidence vozil, voznikov, prebivalstva, društev, orožja, volilne pravice). Statistično opravi ta oddelek največ upravnih nalog, saj skoraj vsi občani oz. državljani občasno urejajo upravne zadeve, ki sodijo v njegovo pristojnost. Pri tem so nekatere upravne naloge enostavne, druge pa zelo zahtevne in trajajo postopki dalj časa. Oddelek za okolje in prostor, kmetijstvo in gospodarstvo opravlja upravne naloge s področja urejanja naselij, graditve objektov, s stanovanjskega področja, s področja premoženjsko pravnih zadev, voda, kmetijstva, malega gospodarstva, turizma, energetike, denacionalizacije, trgovine ter prometa iz zvez. Pri nekaterih področjih gre za izdajanje upravnih odločb (lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, odločba o vrnitvi odvzetega premoženja), pri drugih pa tudi za prizadevanje pospeševati določene dejavnosti (malo gospodarstvo, turizem, energetika). Od ustanovitve novih občin in upravnih enot je v ospredju vprašanje, čigava pristojnost je izdajanje lokacijskih in gradlrenih dovoljenj. To nalogo opravljajo upravne enote, čeprav je ustavno sodišče letos avgusta državni prevzem naloge izdajanja lokacijskih dovoljenj za posege v prostor lokalne narave označilo kot poseg v samoupravno sfero občin. Hkrati je presodilo, da je tak poseg ustavno dopusten. Ne glede na to, kako se bodo zadeve razvijale naprej, za občane ne bi smelo biti velikih sprememb - odločanje kateregakoli organa je namreč pri upravnih postopkih na področju urejanja prostora vezano na predpise. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve opravlja upravne naloge z delovnega področja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za kulturo ter kadrovske, finančne ter administrativno - tehnične naloge za upravno enoto. Tu vodijo postopek z najdenimi stvarmi, izdajajo delovne knjižice, registrirajo pogodite o zaposlitvi pri zasebnem delodajalcu ter podjemiške kolektivne pogodbe. Letos je zelo povečan obseg dela na referatu za vojne invalide, vojne veterane ter žrtve vojnega nasilja. Zaradi sprejema novih zakonov se o pravicah strank oz. o višini denarnih prejemkov odloča na novo. Osnovna pristojnost upravne enote je odločanje na prvi stopnji v upravnih stvareh iz državne pristojnosti. Naše delo je vezano na predpise v formalnem in materialnem pogledu. Trudimo se, da bi postopki bili vodeni pravilno in v zakonskih rokih. Načelnica UPRAVNE ENOTE Radlje ob Dravi Maja BREZOČNIK Razgledi MHKMQ PiMtfl mtisa mm era® Piše: Avguštin Rašcan Od 17. do 20. septembra tega leta smo bili Slovenci in Slovenke priče velikemu dogodku. V Cankarjevem domu in Narodni galeriji v Ljubljani je potekalo slavje ob novem prevodu Svetega pisma v slovenski jezik, ki se zdaj imenuje slovenski standardni prevod. Standardni zato, ker so ga sprejele skoraj vse verske skupnosti, ki delujejo v Sloveniji in biblijo uporabljajo kot svojo sveto knjigo. V Gallusovi dvorani je na začetku mednarodnega simpozija o interpretaciji Svetega pisma, katerega pokrovitelj je bila Slovenska akademija znanosti in umetnosti, udeležence pozdravil sam predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, na sklepni akademiji pa predsednik države Milan Kučan, kar samo potrjuje izjemni pomen dogodka. Navzoči so bili še slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar, predsednik SAZU dr. France Bernik, izraelski veleposlanik Yoel Sher, rektorja obeh slovenskih univerz dr. Alojz Kralj in dr. Ludvik Toplak, dekana Teološke in Filozofske fakultete dr. Janez Juhant in dr. Frane Jerman, predsednik mednarodnega združenja za študij Stare zaveze dr. Magne Saebo iz Osla, predstavnik mednarodnega združenja za študij Nove zaveze dr. Joachim Gnilka iz Muenchna, prefekt Vatikanske knjižnice p. Léonard E. Boyle ter pobudnik in voditelj vsega dogajanja akademik dr. Jože Krašovec, profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Ob 21 domačih biblicistih in prevajalcih je na simpoziju sodelovalo še 58 vrhunskih strokovnjakov za sveto pismo iz vsega sveta, med njimi biblicisti iz univerz v Atenah, Solunu, Tel Avivu, Jeruzalemu, Parizu, Oxfordu, Rimu, Princetonu, Chicagu, Cambridgeu, Muenchnu, Frankfurtu, Bozen-Brixenu, Regensburgu, Gradcu, Muenstru, Leuvenu, Freiburgu, Bonnu, Bloomingtonu, Wuerzburgu, Amsterdamu, Londonu, New Yorku, Torontu. Krakovu, Kijevu, Sant Petersburgu, Lvovu, Oslu, Goetingenu, Moskvi, Odesi, Zagrebu ... Narodna galerija na čelu z direktorjem dr. Andrejem Smrekarjem je v petih prostorih novega krila galerije pripravila razstavo blizu 300 pisnih svetopisemskih spomenikov od najstarejšega ohranjenega besedila iz prve polovice 12. stoletja do najnovejšega celotnega Svetega pisma. Gorazd Kocijančič, dr. Marijan Smolik in dr. Nataša Golob v spremnem Katalogu »Biblije na Slovenskem« (230 strani) zapišejo: »Razstava Biblije na Slovenskem, ki se uvršča med prireditve ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma in mednarodnega simpozija o interpretaciji Biblije, poskuša osvetliti najbolj otipljivo, snovno sled navzočnosti Svetega pisma na območju današnje Slovenije. S tem želi pokazati, kako današnje prevajanje in razumevanje Biblije sloni na presenetljivo bogatem izročilu, in obenem odstreti pogled v zgodovino knjižne oblike Svetega pisma, v mnogotere podobe in večplasme načine nje- govega posredovanja. Vsako obdobje je do Biblije vzpostavljalo svoj značilen miselni, duhovni in kulturni odnos; vsako stoletje je v Bibliji našlo nova izrazila in pomenske ravni.« Razstava bo odprta do 5. januarja 1977. Navajam dve izjavi s simpozija: »Biblija sodi med temeljna dela svetovnega slovstva; z njo se ukvarjajo zgodovinarji, filozofi, filologi, literati, skratka vsi, ki bi radi prodrli v skrivnost človeške zgodovine, predvsem pa je Sveto pismo najprej in predvsem teološko delo, je božja beseda, je sveta beseda« (Juhant). »Biblija je veličasmo versko razodetje, osrednja etična norma življenja, duhovna zgodovina starega judovstva in krščanstva, filozofsko izročilo, literarna umetnost, zato s svojo neizčrpno živostjo in močjo kljubuje tisočletjem; vraščena je v našo slovensko miselnost, kulturo, povezana je z razvojem slovnskega knjižnega jezika, prepleta glasbeno, slikarsko in likovno umetnost; skoraj ni pomembnejšega slovenskega pesnika ali pisatelja, ki ne bi bral Biblije ter v svoja dela hote ali nehote vključeval njeno tematiko in duha« (Bernik). Vsekakor lepo vabim bralce Prepiha k nakupu nove Biblije (navadna izdaja le 6.500 SIT, posebna, oštevilčena izdaja z zlato obrezo in ščitnim ovitkom pa 12.500 SIT) in k ogledu razstave v Narodni galeriji. Končujem z besedami škofa Eggerja iz Bozen-Brixena: »Biblija nas navdihuje za vero, mir, usmiljenje, kulturo in zgodovino. Toda končani prevod še ni dovolj. Božja beseda mora najti svoje mesto v človeških srcih. Prevajanje se nadaljuje, ko ljudje postajajo živa Biblija.« □ fK-Ptti., GOSTIŠČE PIRAT ■n- 0602 23 794 / Trg svobode 12, / Ravne na Koroškem MtO DESIGN CoKtišče PIKAT valli vse Ijuliilelje morskih sadežev in italijanske kuhinje na odlična nedeljska kosila in praznovanja družinskih praznikov. Posebej vabljive so raznovrstne ponudbe dneva (samo I0W tolarjev). Vsak torek in petek nudiino sveže morske ribe. Delovni čas: Ponedeljek - četrtek n^.gi00 petek, sobota 11“ - 2200 NOVA PONUDBA: KOKOŠKA PLOŠČA IPcBsilipa) IbiiHaLuaiipaikai šport Mitja Mori Triatlon - šport jeklenih mož in žena V meki triatlona, mestu Kailui Koni na Havajih, se na vsakem svetovnem prvenstvu v takoimenovanem ironmanu zlx;re preko 1500 udeležencev, ki morajo preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km in preteči 42 km, kar so seveda ekstremne razdalje in navadnim smrtnikom dokaj nerazumljive. Od Korošcev je na Havajih že tekmoval dr. Brane Breznikar, imamo pa še dva znana triatlonca, Matijo Medveška z Raven in Mitjo Morija s Prevalj, ki pa nastopata v krajših olimpijskih in sprint disciplinah. Mitja Mori, študent 3- letnika Fakulteta za strojništvo v Ljubljani, je član kluba Energia tiathlon team in najraje tekmuje v krajši sprint disciplini, kjer je treba preplavati 750 m, prekolesariti 20 km in preteči 5000 m. Nastopa tudi v olimpijskem triatlonu, ki je dvakrat daljši in bo leta 2000 tudi prvič na programu olimpijskih iger v avstralskem Sydneju. Na triatlonih nastopa Mitja praktično dobri dve leti. Za to, lahko bi rekli garaško disciplino, se je navdušil, ko je slišal za uspešne nastope dr. Breznikarja in Medveška in ko je prvič nastopil leta 1994 na duatlonu v Celju. Že takrat si je pri sebi dejal, grem poskusit, saj me nič ne stane. Prvi, ki ga je usmerjal v ta šport, je bil pravzaprav Ljubljančan Svetlan Vujasin, pred leti še odličen tekač maratonec in atletski trener, ki je bil nekaj časa predsednik ljubljanskega triatlonskega kluba, v katerega se je Mitja včlanil. Kmalu so prišlo tudi dobri rezultati. Že v laškem letu je osvojil absolutno 9. mesto v sloveaskem pokalu, letos pa se je posel rej izkazal na ìi_pì;jìu'ì mm članskem državnem prvenstvu v Kamniku, kjer je bil četrti, ter na sprint triatlonu na prvenstvu Hrvaške v Pulju, kjer je osvojil 2. mesto. Letos v avgustu je sodeloval tudi v olimpijskem triatlonu na prvenstvu Hrvaške v Rovinju, kjer je bil tretji, izkazal pa se je še na mednarodnem olimpijskem triadonu septembra v Pulju, kjer si je prav tako priplaval, prikolesaril in pritekel odlično 3- mesto. Seveda ne gre pozabiti nastop Mitje Morija na svetovnem študentskem prvenstu junija letos v Liberecu na Češkem, kjer je v močni konkurenci osvojil 28. mesto. Njegov trud, veliko odrekanje in vsakodnevna vadba od 2. do 6. ur dnevno so mu seveda navrgli odlično 4. mesto v generalni razvrstitvi za leto 1996 v slovenskem triatlonskem pokalu. Razumljivo, da je Mitja letos prvič dobil priložnost nastopiti tudi v slovenski članski reprezentanci, katere selektor je Ravenčan, prof. Henrik Medvešek. Mitja trenira predvsem v Ljubljani, kjer ima odlične pogoje za vadbo. Običajno dnevno trening osredotoči na dve disciplini. Zadnje čase vadi skupaj z Ravenčanom Erihom Pečnikom, nekdanjim smučarskim kombinatorcem, ki je prav tako na študiju v Ljubljani. ■Prostega časa imam seveda zelo malo,* pravi Mitja. -Študij na Fakulteti zahteva svoje, toda če človek želi nekaj doseči, se mora pač marsičemu odreči. Tako sem zjutraj ob pol sedmih običajno v Tivoliju, nato pa urno na faks. Seveda sem vesel, da me tudi starši podpirajo pri mojem športnem udejstvovanju, čeprav vem, da jih to I kar precej stane.- Mitja Mori se je rodil 28.10.1974, stanuje na Prevaljah, Prisoje 28 Ivan Mlakar Pod pokroviteljstvom IPA Regionalnega kluba za Koroško je kolektiv PPP Slovenj Gradec že tretjič organiziral turnir delavcev UNZ Slovenj Gradec v malem nogometu. Kljub izredno slabim vremenskim pogojem so se turnirja udeležile ekipe vseh policijskih postaj, UKS in kombinirana ekipa UNZ Slovenj Gradec. Ob dokaj kvalitetnih in športnih tekmah je bilo za boljšo uvrstitev ob izenačenih ekipah, poleg znanja nogometne veščine, potrebno tudi nekaj športne sreče. Na turnirju so bile do četrtega mesta dosežene naslednje uvrstitve: 1. PPP Slovenj Gradec 2. UKS UNZ Slovenj Gradec 3. PP Slovenj Gradec 4. UNZ Slovenj Gradec Za najlroljšega vratarja je bil izbran Robert Oto s PPP Slovenj Gradec, najboljši strelec turnirja, s šestimi doseženimi goli, pa je bil Matjaž Kovše s PP Slovenj Gradec. Pokale in priznanja sta podelila predsednik IPA RK za Koroško Stane Lsak in komandir PPP Slovenj Gradec Peter Pungartnik. S podelitvijo prehodnega pokala zmagovalni ekipi je turnir postal tradicionalen.□ P.Pungartnik §B>@WQ yvnziltii Piše: Ivo Mlakar Laknerjevi srebro, Safranovi bron Na prvem sredozemskem namiznoteniškem prvenstvu za igralce do 21. leta starosti v Splitu sta se mladi Radeljčanki Spela Lukner in Martina Safran. ki sta zastopali barve naših reprezentanc, imenitno odrezali. Laknerjeva je osvojila srebrno odličje med kadetinjami, potem ko je izgubila šele v finalu proti Bojani Poljak iz Hrvaške. Safranova je v konkurenci mladink postala najprej zmagovalka svoje skupine, nato pa v polfinalu izgubila proti Hrvatici Ivani Poljak z 0:2. Bolj uspešna je bila v igri za 3. mesto, v kateri je premagala Italijanko Sulfaro z 2:0. V ekipnem delu tekmovanja so sc od obeh slovenskih reprezentanc bolje izkazala dekleta, ki so med 82 udeleženci iz 14 držav osvojile 4. mesto. Darja Bajc, Martina Safran in Spela Lukner so v ekipnem sistemu, kjer je nastopala po ena članica, mladinka in kadetinja, premagale Tunis, Italijo in BiH s 3:0, izgubile pa s Hrvaško in Francijo. Kljub dvema porazoma so sc prebile v polfinale, kjer pa so v tekmi za 3. mesto izgubile z Grčijo. Kegljaški memorial Leona Juha V okviru »Jesenskih srečanj« je na Prevaljah potekalo tradicionalno tekmovanje v spomin na športnega delavca in predsednika kegljaškega kluba Korotan Iteona Juha. Nastopilo je preko 60 kegljačev iz klubov koroške regije. Najboljša rezultata sla v disciplini 100 lučajev mešano dosegla pri moških Silvo Belaj, član Elektrarne Dravograd, ki je zmagal pred Fajmutom (Korotan) in Podojsterškom (Fužinar), ter pri ženskah Majda Verbole (Korotan), ki je bila boljša od drugouvrščene Darinke Verhovnik (Balmico Sl.Gradec) in tretje Vere laiznik (Korotan). Med neregistriranimi \/ Spori tekmovalci sta zmagala Zdravko Popovič in Štefka Kordež, oba s Prevalj, med mladinci pa je bil najboljši Sebastjan Paradiž (Fužinar). Ravnajku alpski pokal Ravenčan Jože Ravnjak, član lokostrelske družine Koroške, je zmagal med člani na zadnjem letošnjem lokostrelskem tekmovanju za alpski pokal, v disciplini 3-D (tridimenzionalne utrče). Prvo mesto je osvojil pred Italijanom Borgijem in Savškom iz Zagorja, sočasno pa je nastopil tudi v slovenski reprezentanci, ki je zmagala v ekipnem tekmovanju pred izbrano vrsto Italije in Avstrije. Tekmovanje je potekalo na gradu Snežnik, udeležilo pa sc gaje 120 lokostrelcev iz Številnih evropskih držav. Polenčani drugič zmagali V Zgornji Velki je bil v soboto 21. septembra drugi pozivni turnir v malem nogomem za veteranske ekipe, to je za nogometaše nad 32 let starosti. Tako kot na prvem turnirju v Voličini v Slovcnjskih goricah, so tudi tokrat zmagali igralci kluba malega nogometa Polena, ki so v finalni igri po streljanju kazenskih strelov premagali Klub Rojal iz Maribora s 7:6. V tekmi za 3. mesto na tumiiju so nogometaši Zgornje Velke premagali Pizerijo Maček iz. Radelj s 6:5, tudi po izvajanju 6-mctrovk. Obe finalni tekmi sta sc namreč v regularnem delu končali z. neodločenim izidom 1:1. Najboljši igralec na tumiiju je bil Stane Trdina, najboljši strelec pa Dušan Osojnik, oba iz ekipe Polena. Gologranc in Blatnikova prva v Avstriji Skupnini naših tekačev rekreativcev sta 21. septembra nastopili na dveh tekaških prireditvah v sosednji Avstriji. Na gorskem teku za koroški pokal na Obir. kjer je bila proga dolga 13,3 km in z višinsko razliko 1078 m, je med tekačicami od 40 do 50 let zmagala Mežičanka Hedvika Blatnik. Jože Dlcej, prav tako iz Mežice, je osvojil 6. mesto v skupini tekačev od 40 do 50 let, Radeljčan Jože Lesjak pa je bil peti v kategoriji od 50 do 60 let. Druga skupina je nastopila v Zeltwegu v Avstriji, kjer je bilo tekaško tekmovanje za pokal Murtal. Med veterani nad 60 let je I. mesto osvojil Ravenčan Alojz Tiologranc, član tekaške sekcije Mežica med tekači od 50 do 60 let starosti pa je bil drugi Mežičan Vili BlatnikD f .. ' ----- -------- ^ Koroški kegljaški klubi stortali v novo prvenstvo [L® SQQWQGQggQféKaSSICDfeQ \3 1L Q3g3 Kegtjavke Babnica Slovenj Gradec - stojijo: Darinka Verhovnik. Erika Hartman. Nada Korbus. Pavla Garb, trener Ivan Goričan, sedijo: Majda Repanšek, Nada Žvikart, Irena Oder in Majda Ermenc. Pretekli konec tedna se je pričelo prvestvo tudi v vseh slovenskih kegljaških ligah. Korošci smo v treh kakovostnih razredih zastopani kar s šestimi ekipami, kar je doslej največ. V tretjo ligo so se namreč letos uspeli uvrstiti kegljači Slovenj Gradca ki so na kvalifikacijah v Ljubljani osvojili 2. mesto. Z množičnostjo se torej lahko pohvalimo, saj smo bili v preteklih sezonah v slovenskem kegljaškem prostoru zastopani le z največ petimi ekipami, toda v najvišji državni ligi so, po izpadu kegljačev Fužinatja in kegljavk Korotana ostale le kegljavke Balmica Slovenj Gradec, ki bodo tudi v prvenstveni sezoni 1996/97 poskušale braniti ugled koroškega kegljanja. Slovenjgradčanke, ki so v preteklem prvenstvu 1. slovenske lige osvojile 8. mesto, so v novo prvenstvo štartale z dvema novima kegljavkama Ekipo sta okrepili Ravenčanka Silva Cigler in domačinka Mojca Brane, ki je pred leti že nastopala za slovenjgraški klub. Žal je morala zaradi zdravstvenih razlogov prenehati z vadbo dolgoletna izkušena kegljavka Majdas Ermec, toda v klubu upajo, da se bo kmalu vrnila v njihove vrste. Dolgolcmi trener kluba Ivan (Joričan, ki ima poleg skrbi za strokovno usposabljanje kegljavk na svojih »plečih« še breme pridobivanja sredstev za nemoteno delo kluba, ima trenumo na voljo devet igralk. Kot sam pravi, upa, da bodo tudi v letošnji sezoni izpolnili zastavljeni cilj, in se uvrstili nekje v sredino lestvice, saj so se za prvenstvo dovolj dobro pripravili. Kar štirje koroški klubi nastopajo v drugi slovenski ligi, in sicer moške ekipe Fužinatja, Elektrarne Dravograd in Korotana ter ženska ekipa Korotana s Prevalj. Ravenčani v moški ligi in Prevaljčanke v ženski konkurenci bodo tudi kandidati za najvišja mesta v ligi, potem ko so oboji v pretekli sezoni izpadli iz najvišje državne lige. Med favorite prvenstva sodijo še Dravograjčani, ki so prišli iz medregij-ske lige in imajo solidno ekipo. V tretji ligi oz. medregijski ligi letos prvič nastopajo kegljači Slovenj Gradca, katerim je cilj predvsem obstanek v ligi.Q im. Glosirana črna kronika Nočni sprehodi po tipkah Temeljna značilnost minulega dvotedenskega obdobja koroške črne kronike je vsekakor nesorazmeren porast tako imenovanih drobnih tatvin. Nekatere med njimi so bile izpeljane celo na izredno drzen način, kar sredi belega dne. Nekakšna rdeča nit ali značilnost vseh pa je, da tatovi ploh niso več pretirano izbirčni in kradejo vse, kar jim pride pod prste. »Kradejo kot srake!«, bi lahko rekli z enim stavkom. Drzen par Kaj pomeni pravzaprav drzna tatvina, najbolj pričata dva, najverjetneje kar med seboj povezana dogodka. Policisti postaje v Slovenj Gradcu so bili 17.9. obveščeni o tatvini, ki se je zgodila okoli 11. dopoldanske ure v prodajalni Black Jack v Slovenj Gradcu. V trgovino je okoli te ure namreč vstopil nezan par. éenska in moški sta hladnokrvno izkoristila trenutno odstotnost prodajalke ter iz predala prodajnega pulta odtujila 23 500,00 tolarjev. Izginila sta brez sledu. No, povsem brez sledu morebiti tudi ne. Čeprav stvarnih dokazov še ni, bi bilo vendarle mogoče opaziti podoben «tatinski rokopis« v dogodku dan kasneje v drugem koroškem mestu. 18.9. se je prav tako neznani par znašel v prodajalni Slash na Ravnah na Koroškem. Tudi tokrat sta ženska in moški izkoristila odsotnost trgovke ter - spet - iz predala prodajnega pulta odtujila 16.350,00 tolarjev. Res je sicer, da v obeh primerih ni šlo za bogve kolikšne vsote, vendar način kaže, da gre očitno za par, ki ne čuti nobenih zadržkov ob takšnem načinu preživljanja. In ob nekaterih zadnjih dogodkih v slovenski črni kroniki nikoli ne moreš vedeti, do kakšnega dejanja bo omenjeno - in dmge podobne - dvojice privedel naslednji korak. Kot prsti na tipkah Kot že rečeno: tatovi na Koroškem niso zgolj drzni, marveč tudi neizbirčni in njihovi prsti se po predmetih sprehajajo kot po tipkah. Najbrž jih tedaj popade strast -igranja* in z njimi odidejo kar cele »skladbe«, če lahko nekoliko karikiram. Tako je na primer NN v noči od 24. na 25.9. vlomil v gostinski lokal na avtobusni postaji na Ravnah na Koroškem. Z njim je izginilo v noč 12. zavojev cigaret različnih znamk - kar dodatno kaže na neizbirčnost nočnega gosta -, 30 žetonov za igralne avtomate - te bo storilec morda prinesel (skozi režico v avtomatu) spet nazaj na kraj zločina, več vžigalnikov in manjši znesek gotovine. Spet morda isti »nočni neizbirčnež« je v isti noči vlomil še v bližnjo Srednjo strojno-kov-inarsko šolo. Očitno je iskal denar in manjši znesek je tudi našel. Odnesel je še nekaj predmetov manjše vrednosti, tako da skupna škoda ne presega vsote 10.000 tolarjev. Šolarček Tako bi policija v svojih dosjejih lahko poimenovala prav tako neizbirčnega nočnega ptička, ki je verjetno - po tej ptičji plati - bližnji sorodnik srake. V noči 18.9. je namreč vlomil v prodajalno 3-dva v Mislinji. Odtujil je - spet kar mu je pač prišlo pod prste - 42 zavojev cigaret različnih znamk, dve šolski torbi, očala, igralne karte, vžigalnike, več pisalnega pribora in filme. Skupna vrednost odtujenega znaša okoli 150.000 tolarjev. Pivovar In še tale zanimivi tiček, ki prav tako ne pozna izbire: 20.9. je NN odtujil (ukradel) okrasno ponjavo Pivovarne union, ki je bila pritrjena na Trgu na Prevaljah. Ponjava je vredna 90.000 tolarjev. Peter Klepec Policija pa išče še enega neznanca, ki bi mu v tem primeru lahko rekli kar Peter Klepec. V juniju ali juliju letos je namreč nekdo posekal (izpulil) kar 25 m3 smrekovega lesa. Od skupne količine je 15 m3 odpeljal, 10 m3, pa je pustil v gozdu. Z dejanjem je GG Slovenj Gradec oškodoval za okoli 180.000 tolarjev. Orožarna Pravo orožarno pa so 16.9. odkrili policisti s postaje v Radljah. Pridržali so namreč A.Ž. iz Vuzenice. Zasegli so mu 10 detonatorjev in 70 dekagramov eksploziva kamnitit z detona-torsko vrvico. Kasneje so pri A.Ž. opravili še hišno preiskavo in našli 82 lovskih nabojev različnih kalibrov ter dva detonatorja. Za nolreno od navedenih reči ni imet dovoljenja, zato so mu jih zasegli. Bolj zaskrbljujoči del tega poročila pa je, da so policisti A.Ž. prijeli zaradi razgrajanja v domači hiši. Materi je namreč grozil, da bo razstrelil hišo, grožnjo pa je podkrepil tako, da je v gorečo peč vrgel enega izmed detonatorjev! Lovski avtomobil Na medržavnem mejnem prehodu Libeliče pri Dravogradu je 18.9. ob 15,30 pripeljal avstrijski državljan K.H. Policistom je prijavil vnos lovske puške, ni pa prijavil 60. lovskih nabojev različnih kalibrov, ki jih je imel skrite na različnih mestih v avtomobilu. Cariniki so mu naboje seveda zasegli. Kaj se je zgodilo s psom, ni znano. Padel s trak-troja Pričujočo nezgodo - bolj delovno, kot prometno - navajam predvsem zaradi preventive. Je namreč dober primer za to, kako usoden je lahko samo trenutek nepazljivosti. 18.9. ob 15.45 je še ne 13. letni voznik traktorja iz Libelič v domačem kraju vozil traktor s prikolico. Na njej je sedel njegov 10 letni brat, ki je med vožnjo padel pod kolo prikolice, ta mu je zapeljala preko noge in ga hudo poškodovala. Poostren nadzor Tudi v minulem obdobju so koroški policisti, v noči 18.9., izpeljali napovedan poostren nadzor v cestnem prometu. Največ pozornosti so namenili vožnji pod vplivom alkohola. Ustavili in preverili so 223 voznikov, od tega so jih 48 prizkusili z alkotestom. Pri 18. voznikih so ugotovili preveliko količino alkohola, pet voznikov pa je preizkus odklonilo. Najvišja tokrat izmerjena količina alkohola je bila 2,72 promile. Škotobus Kratko policijsko poročilo (glosir-ani del kronike - op. pisca): Dne 15 9. ob 23.08 uri so policisti PP Ravne na Koroškem blizu Poljane nad Prevaljami z rdečo lučjo ustavljali voznika osebnega avtomobila S.G., doma s Prevalj. Voznik ni ustavil in so ga policisti uspeli ujeti šele nekoliko kasneje. Ugotovili so, da je bilo v avtomo bilu kar 6 potnikov, od tega sta dva sedela v prtljažniku. Voznik je vrh vsega kazal očitne znake vinjenosti. Zato so mu nadaljno vožnjo prepovedali, česar pa ni upošteval. Končal je v policijskem bunkerju. Kratko - dolgi komentar: »Menim, da policisti, kot prvo, niso dobro preverili tablico na vozilu. Po mojem mnenju je morala biti oznaka Škotska,- pravi Rene, prijatelj mojega prijatelja Mirana -»bifedžije«. ■In v tem primeru je prezasedenost avtomobila N/ Cma kronika povsem običajna. Še več, mislim, da policisti v temi niso dovolj dobro videli. Kakšen Škot se je moral skrivati še kje. Ko sem bil namreč enakrat šilom prilike na Škotskem, sem v nekem časniku v črni kroniki prebral o nekem vozniku mini avtomobila Topolino (dvosedežni Fiat - op. pisca), ki se je zaletel v obcestno drevo, pri tem pa se je vseh 15 potnikov huje poškodovalo. Drugič pa bi policisti morali vedeti, da bo voznik nadaljeval z vožnjo, saj je »kot nekakšen voznik avtobusa« čutil obveznost, da vse potnike varno spravi domov in jih povabi na tipično francosko jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.« Avtomat Še eno kratko (s)poročilo: Policisti PP Slovenj Gradec bodo podali kazensko ovadbo zoper A.Š. iz Mežice, ki ga sumijo, da je storil kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka. A.Š. naj bil, čeprav ni imel kritja na tekočem računi Abanke, izdal 15 čekov in 19 krat dvignil gotovino s pomočjo kartice na avtomatu. Abanko naj bil bil tako oškodoval za 500 tisoč tolarjev. Kratko vprašanje: je zatajil avtomat ali sistem? Ali: kraljestvo dam za trik z avtomatom (kako nadmudriš bančni avtomat)! TI. Naša fotografija tokrat spet prihaja iz prometa. Na njej so dobro vidne posledice promeme nesreče, ki se je pripetila 14.9.96. okoli pete jutranje ure zunaj naselja Podlipje v občini Radlje ob Dravi. Tedaj je voznik traktorja P.P. iz Šmartna pri Slovenj Gradcu nenadoma zavil v levo in trčil v pravilno nasproti vozeči osebni avtomobil. V traktor je potem trčilo še eno osebno vozilo. Pri tem sta se hudo telesno poškodovali dve osebi, lažje pa štiri. FOTO IVKO Čečovje 6, Ravne ® 20 342 in kvalitetno, 'slovesnosti. ^o.s^iel'pripor o^a ni o fotografiranje v ateljeju! IVKO - kvaliteta, ki se vidi NISSAN ^SUZUKI 'i ................. /dE. tel.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA URADNI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA NISSAN IN SUZUKI 1/311X1 i HTžill ~3j13J 17(12: J:j 31 KltesiGRi 3® ©(laaoiiteO S hitrimi koraki se nam približuje novo zimsko obdobje, ki je za voznike dokaj nevšečno, za marsikoga pa celo velik problem. V čem tiči ta problem? Povedati je treba, da smo gorata dežela in da veliko stanovanjskih in poslovnih objektov stoji na hribovitih predelih, ki so v zimskem času težko dostopni. Omenjeni problem rešujejo vozila z štirikolesnim pogonom, v veliki meri so to terenska vozila. Naša firma je zastopnik za vozila Nissan in Suzuki, ki imata v svojem programu tudi omenjena vozila, zlasti pa prevladujejo terenska vozila. Tokrat vam bomo bolj natančno prikazali vrhunsko terensko vozilo Nissan Terano, ki ga lahko dnevno srečate na vseh celinah sveta, zlasti pa tam, kjer so vozne razmere nemogoče. Nissan Terano je močno terensko vozilo in ga uvrščamo v sam vrh terenskih vozil. Motorje lahko bencinski ali diesel 2,4i/124 KM in 2,7TD/100 KM, njihova največja poraba je med 7,5 in 12 litri goriva. Vozilo je lahko v kratki in dolgi izvedbi z opremo: servo volan, bočne ojačitve, el. pomik stekel, centralno zaklepanje, klima naprava, metal barva, airback, blokada mototja... nova varianta pa bo imela še ABS. Vozilo ima tri letno garancijo ali prevoženih 100.000 km. Ponudba vozil z štirikolesnim pogonom (4WD) tereaska vozila: Nissan Terano 2.4 gas SE kratki 53.700 DEM Nissan Terano 2.7 TD SE dolgi 58.400 DEM Suzuki Samuraj 23.990 DEM Suzuki Vitara 29.990 DEM Suzuki Vitara V6 42.990 DEM Osebna vozila 4x4 Suzuki Baleno 1,6 GLX/sedan 27.990 DEM Suzuki Baleno 1,6 GL/3 vrata 24.990 DEM Suzuki Baleno 1,6 GLX Caravan 30.500 DEM dobava 1-97 Razvedrilo ■ NAMENJANJE, POKLANJANJE ČASA DRUGI OSEBI OPRAVA GRŠKA ČRKA MUČENIK IZGUBA OSTRINE KEM. SM-B0L ZA RUTENU SVETOPI- SEMSKE OSEBA IME POLITIKA PREGLA PSEVDONIM ŠP. PISATELJA MARTTTNEZA LAKOMNEŽI IVAN MINATI "•Tl eli*'] PREBIVALCI NAŠEGA OBMORSKEGA MESTA PRERAČUN- UIVOST, NENAČEL- NOST SMILJAN ROZMAN OTOŠKA DRŽAVA V AZIJI POLDE OBLAK REKA V ANGUJI V DENARJU IZRAŽENA VREDNOST TONE ŠKARJA AM. PL MERA Lj k K- m ki 1 D. PRITOK SIENE KUHANJE KRIŽANKO SESTAVL: F. NOVAK EGIPČANSKI FARAON -NAJVEČJA PIRAMIDA DOLGOREPA TROPSKA PAPIGA POKLIC V ŽIVILSTVU HUMORISTKA PUTRIH OKRAJ. ZA EVENTU ELNO ATLETSKA oa PTIČJEGA TELESA, KRILO I DISCIPLINA TIHO GLASBENO IZVAJANJE ZG. KRAJ PRI ZADRU STARI Da REKE PUŠČAVSKA JEZDNA ŽIVAL KRATICA VIRUSA AIDSA I L OTOK V SREDNJI DALMACUI TONE ANDERLIČ VULKAN NA SICILUI GLAVNO MESTO ARMENIJE L DEL UMEL IMENA IDE KRAVANJE ► ZAČIMBNA RASTLINA TUJE Z. ME POTEG Z REZILOM FR. TEROR. ORG. V ALŽIRU OBDELANA ZEMLJA STIKALO S TIPKO STANE MANCINI JANEZ MENART GLASOVI PRI MOČNEM GORNJU DOMAČE MOŠKO ME JED IZ MESA IN KISLEGA ZELJA PRUETNA DIŠAVA MESTO NA JUGU JEM ENA Durhcug vici l < k< lllik V razred stopi starejši moški, sname klobuk in reče učitelju: - Dober dan, jaz sem Morunič, ali bi lahko govoril s svojim nečakom Petrom? - Nemogoče, odvrne učitelj. - Toda zakaj, nemogoče? - Ravno danes je šel na vaš pogreb. Zelc težke Marička vpraša kapitana: - Zakaj ima ta ladja žensko ime? - Ker je zelo težko opravljati z njo. Steklenel žara Juretu je umrla žena. Na pogrebnem zavodu so po odločitvi, da lx>do njeno truplo sežgali, vprašali: - Kakšno žaro pa želite? - Stekleno. - Stekleno? - Seveda, ubožica je vse življenje najraje gledala skozi okno, pa naj še zdaj. partnersko podjetje □ proizvodnja montažnih podplatov □ proizvodnja termoplastiaiih granulatov □ posredovanje v zunanji trgovini CARINSKA CONA DRAVOGRAD Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tel.: 0602 45 131 fa: 0602 41 631 IVKO DESIGN r N Durhcug vici IriHvie - Je morda Simon lovec? - Ne. Čudno, pa tako lepo rogovje ima? - Za to rogovje je pa njegova Marija poskrlxda. Še niše videli - Le zakaj ti nisem več všeč? - Tisto lepo postavo, ki si jo imela nekoč, si povsem izgubila. - To pa ne bo držalo, še marsikateri se obme za mano! - Verjamem, ko po postavi že dolgo niso videli tako grde ženske. Odvisne Marjeta vpraša prijateljico: - Bi skočila za možem v vodo, če bi delal samomor? - Bi, če bi imel v žepu polno denarnico denarja. - Se pravi, da bi ga šla reševat? - Njega ja ne. **> OVEN: Že nekaj časa vas drži za roko preudarni Saturn in vam prišepetava, naj vzamete v roke marjetico in z lističi odštevate: »bi - ne bi«. Lastniki sicer hitrega in odločnega temperamenta boste še nekaj časa »v tuji koži«, Sonce v nasprotnem znamneju Tehtnice pa bo delovalo tako, kot da vam kdo na skrivaj krade gorivo. Še najboljše se boste počutili v družbi z Levi, poslovno pa se lahko dobro sporazumente predvsem z Devicami. Idealno obdobje, da dozorijo nekatere ideje, ki jih že od poletja pestujete. ,—.. BIK: Radovednežev ne fboste presenečali s kakšno izpovedjo o svojih Ijubezen- skih sanjah. Niso se še začele uresničevati, saj ste trenutno postavili na prvo mesto dom in družino v najširšem pomenu. Preteklost vam bo ljubša od prihodnosti, drobne življenjske radosti pa si boste preračunljivo odmerjali in tudi nasploh varčevali še malo bolj kot bi bilo treba. To lahko zelo očara kakšno še prosto Devico - skupaj bi - po njenem -privarčevala še več. Pri odločanju vam bo pomagala Venera, z dejanji pa še malo počakajte. Sredi meseca ne boste v najboljši formi. DVOJČEK: Nepremagljiva želja po ugajanju vsem in nekaterim še posebej je te dni spet zagorela. V družbi bo zabavno, tudi malo naporno, ker bo vsega dobrega že skoraj preveč na razpolago. Zvezde so naklonjene starim in novim ljubezenskim zvezam: ustavite se za trenutek in premislite, preden izberete, da vas bodo grele še daleč v jesen. Za poslovne zadeve bo ostalo še dovolj energije in dobrih zamisli, izjemoma pa jih boste laže uresničevali sami kot pa s partnerji. ----- RAK: V preteklih dneh ste Jn si uspešno dopovedali, da zmorete in da si zaslužite... zdaj lahko to samozavest tudi vnovčite. Sami predlagajte - ne boste zavrnjeni: znate prav to, kar v vaši najbližji okolici - celo doma - zdaj najbolj Horoskop, pisma potrebujejo. Dogovorite se tudi za primemo ceno. Sporočilo, s katerim še vedno odlašate, le napišite čimprej -odločna in hkrati prijazna beseda ima dosti več možnosti kot molk, predvsem pa boste s tem preprečili, da bi vam kdo vsilil svojo odločitev. LEV: Čakajo vas krajši vzponi in padci razpoloženja, a nič tako usodnega, da bi življenjskemu veletoku spremenilo smer. Nasprotno - vse kar cenite, si boste z močno voljo po uveljavljanju priskrbeli v zadostni meri. Denarja celo več, kot ste pričakovali. Ravno pravi čas tudi za javno besedovanje in prepričevanje - sodelavci celo pričakujejo, da boste prav vi razrešili skupni problem. Med tem ko preživljate sicer zelo družabno obdobje, je v ljubezni zatišje. Brez skrbi: vznemirjenja sledijo! DEVICA: Deviški zaščitnik Merkur, ki je zadolžen tudi za bistro premišljevanje, bo z vami še nekaj oktobrskih dni. šele kasneje boste ugotovili, kako prav vam je prišla takšna podpora: mimogrede boste namreč stopili za korak naprej v obdobju, ko na prvo mesto postavljate trajne materialne dobrine za vas in za potomce. Pri denarnih poslih vam bo oktobra priskočila na pomoč prijazna Venera -umetnost prepričevanja je že pol uspeha. Dobra družba, morda Korzoroga ali Raka, za zdaj še ne bo čustveno usodna. TEHTNICA: Zvezde ne bodo razvajale Tehtnic toliko kot bi si želele. Ta čas jih pač malo preizkušajo. Kot znani mojstri ravnotežja boste lovili ritem med željami po preveč in premalo, tudi menjavanje skrajno osamljenih in nasprotno, razviharjeno družabnih scen vas ne bo spodneslo, čeprav se boste ob sončnem mrku, 12. oktobra, počutili zelo razdvojeno in na tleh, še posebej moške Tehtnice. Še najbolj zdravilno bi bilo pogledati okrog hiše, ali se lahko koristno zamotite s kakšnim zemeljskim delom. ŠKORPION: Medtem ko vsi mislijo, da imate škorpi-oni za bregom kakšno veliko ljubezen (seveda, tudi to ni izključeno), se dogaja za vas najpomembnejše po čistom drugačnem scenariju: škorpioni ste še naprej pripravljeni trdo delati in pri tem vzbujati vtis največje lahkotnosti in lenobnosti. še najljubše ta hip bi vam bilo sanjsko bitje, ki bi bilo dovolj »platonsko« daleč, morda kak izobražen in za strokovne pogovore navdušen Kozorog. V to smer gre namreč vaša sedanja preobrazba. m STRELEC: Boginja ljubezni vas bo počasi V 'J/ spustila iz svojega vplivnega polja - Venera se odpravlja v znamenje Device in če nič drugega, vam lahko pri delu in uveljavljanju postavi nekaj zelo natančnih vprašanj, ki jih velikodušni Strelci sicer najraje preskočite. Te drobne ovire boste premagali z neverjetno iznajdljivostjo, zapustili vtis resnega človeka in morda še kaj zaslužili. Vse to bo zacelilo vašo samozavest in vam olajšalo odločitev, odpotovaltì ali ne. ^x KOZOROG: Morda boste najprej pomislili, da vam V_____y kdo nagaja - verjetno zaradi zavisti? Sploh ni nujno, čeprav je zavist tako udomačena na Slovenskem. Preden boste začeli z redkobesednostjo ali z zgovornimi pogledi razpošiljati signale v okolico, preverite pri sebi: morda ste kaj zamolčali, koga spregledali? Kadar se odloča o tako pomembnih in ponavadi skupnih zadevah, kot je premoženje, tudi o dediščini na skrivaj razmišljate, je dogovor najbojša preventiva. m VODNAR: Muhasto razpoloženje lahko Vodnaiji mimo naprtite kratkotrajnim zvezdnim kombinacijam. Zdaj ne bo težko najti sogovornika za bojevita modrovanja - uporabljajte jih športno, resnejših čustvenih in delovnih problemov pa se ta čas raje ne dotikajte. Privlačijo vas velike razdalje. Če ne drugače, si jih priboščite po telefonu ali Internetu. Tudi samogovor ob dobri knjigi vam lahko odkrije nove svetove v lastni duši. Levji družbi se v naslednjih dneh skoraj ne boste mogli izogniti - zabavno in prijetno bo, samo če bo kratko. ____ RIBI: Kot ribe na suhem se najbrž počutite, kadar ste ' sami. Nikar pa ne dovolite, da bi vam površna mnenja drugih krojila prihodnje dni. Delajte po svojem prepričanju, rezultati bodo koristni tudi za druge in prav to vas običajno najbolj vzpodbuja. Če starejšega sorodnika skrbi vaša materialna prihodnost, se pogovorita. Pripravljen je sodelovad in si tako malo olajšad vest. Slaba voja na začetku oktobra napoveduje dober konec meseca J ODPRAVUEN SKLEP IS OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM MB*! JtiJžpigpSfflsa Kot so že objavili vodilni dnevniki, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odpravilo sklep Izvtšnega sveta bivše občine Ravne na Koroškem, ki meje 1.7.1994 razrešil vodenja urbanistične dejavnosti v občini Ravne na Koroškem. Vrhovno sodišče je letos poleti s sodbo v imenu ljudstva razsodilo, da IS ni ravnal v skladu z zakonodajo in ugotovilo, da mi očitana dejanja niso bila dokazana. Na te nepravilnosti je na sejah IS večkrat opozoril član IS Vilko Čemovšek, drugi Člani IS pa so menili, da z rešitvijo ne kaže hiteti, dokler zadeve niso razčiščene. Konllikt sem želel rešiti po mimi poli, zato sem v razgovoru s takratnim podpredsdnikom IS Janezom Prapetjem 4.7.1994 predlagal, da spor rešimo z razgovori in ponudil poskus preseči eventuelna nasprotja. Teh mojih pobud predsednik in podpredsednik nista želela upoštevati, ampak sta protizakonito sforatala mojo odstranitev z delovnega mesta. Z obrazložitvami za mojo razrešitev je bil po potrjenih informacijah najbolj zagret prav podpredsednik IS, gospod Praper. Moja žena Alenka, nekdanja sovaščanka Janeza Prapetja, katerega je do takrat poznala kot poštenega človeka, je v razgovoru z njim ostro protestirala proti lej krivici, ki sta mi jo povzročila s predsednikom IS, in ga označila, da mi po 30 letih uspešnega dela (v občini Dravograd sem namreč prav za uspešno izvedena dela na področju urejanja prostora prejel občinsko priznanje) jemlje strokovno integriteto in osebni ugled. Janez Praper se ji je izgovarjal, da je to delo predsednika IS dr. Matica Tasiča, ta pa se je v razgovoru z menoj sprenevedal, da je vse skupaj zrežiral Janez Praper. V kasnejšem razgovoru z g. Praperjem mi je le-ta dejal, da oni vejo, da bo njihov sklep na vrhovnem sodišču padel, da pa takrat ta sodba ne bo imela nobenega učinka, in me posmehljivo vprašal, koliko hočem, da neham z svojimi aktivnostmi proti njim. Vse opisano razkriva dvoličnost njunega svetovnega nazora, njune etično moralne vrednote in vso bedo srčne kulture. Kljub temu jima ne privoščim, da bi se znašla v takem položaju, kot sem bil jaz do opisane razsodbe, predvsem pa opominjam, da se podobne krivice ne bi zgodile še komu drugemu, če bodo taki ljudje ponovno na oblasti. Maraikoga zanima, kaj bom zahteval za svojo materialno satisfakcijo. Lahko povem, da bi jo uveljavil v polni meri, v kolikor bi jo poravnali povzročitelji. Ker pa obstajajo nekatere razlage, da temu ne bo tako in da bi to poravnali vsi davkoplačevalci (in da se povzročiteljem tega dejanja ni treba bati, da bi materialno odgovarjali), bom o svojem zahtevku še premislil. Peter Črtomir Črnjane Ravne na Koroškem PA ¥ 1 o MARKET LEGEN Zidanškova 1 Slovenj Gradec DISKONT LEGEN MOJ MARKET Zidanškova ! Glavni trg Slovenj Gradec Slovenj Gradec PA GAI, d.o.o. SLOVENJ GRADEC Tel.: 41 055,41 276 PRODAJALNA DRAVOGRAD Trg 4. julija 34 Dravograd Sams ob SOBOTAH lahko kupujete živila in drugo blago - na čeke s 30-DNEVNIM ODLOGOM PLAČILA (od krompirja do pršuta, meta, sladkorja, sadja, vin...) CENJENIM KUPCEM NUDIMO TUDI OZIMNICO PO UGODNIH CENAH. Bogat izbor kakovostnega prehrambenega blaga. Prisrčno vas pričakujemo. '»VEČER podarja električni brivnik z akumulatorskim polnjenjem vsakemu novemu naročniku mesec dni po plačilu prve naročnine -s NAROČILNICA ZA VEČER .^‘x> Ime Im priimek: Ulica: Poštna št. In pošta: Datum In podpis: Na Večer nisem bil naročen najmanj 6 mesecev In bom ostal naročnik vsaj toliko časa. (prep-biiv) si >u o radie alfa PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d. o. o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 2380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU 1C7,8 MHz kor ake fatane DRAVOGRAD ^oc.2,2370^®1^ amrnum imma mmm to HM prodajni center Trg svobode 8, Ravne na Koroškem Tel./fax: 0602 23 251 ✓ naših prostorih lahko poiščete: ✓ AUDIO - VIDEO OPREMO ✓ BELO TEHNIKO ✓ ORODJE ISKRA, SKIL ✓ ELEKTROINSTALACIJSKI PROGRAM ✓ RAČUNALNIŠKO OPREMO L Dodatni program: ✓ PAPIRNICA ✓ JEANS MUSTANG RAČUNALNIKI: od 99.000,- 03 J§p 1 GLASBENI STOLP 03 ca Fg c: e PANASONIC GOLD 91.900,- g o ^ cr> SESALCI ZA MOKRO ČIŠČENJE O o na 10 obrokov brez obresti a> 1 E Gotovinski popusti, obročno ^ E 'g o odplačilo brez čekov, zamiki plačil, a ^ krediti od 0-4 let (od 6%) 1 ^ “ 0® ^ t=] UMK + QGLLD /H«» EKSKLUZIVA oo. OČALA - OAKLEY - ARNETTE pon.-pet.: 1300 - 1900 sobota: Od00 - 13F Siv; Mariborska c. 84 Dravograd tel.: 0602 84 084 fax: 0602 83 246 mm mmm Prva prava SKATE ■ B0ARD trgovina na Koroškem r . tZ> r£3k\S£3 ■ Atentwvto c Q4 J 5/0 Dirrogm* 0602 &4 064 /*V060265145 L MRKING Mtsm PETROL 200 m 400 m SKTRLU HOM OPREMA TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, “S 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a, ^ 068/321 674 Divača, Lokev 189b, "S 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, ?? 061 /123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD [X0lP0£IWji LD@Q[4® JjJ 3 J! j'J JU 4 J UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 skladišče slovenj gradeč tel.: 0602/42-551, 42-553, 42-591