FoStnhm ptečana Y jgoto^rtnt	_____
Leto IX.- St. 40 („jutro" xix., žt.	Ljubljana, ponedeljek 3. oktotoa 19&
UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Cena 2 Din
Ponedeljska izdaja
»življenje in svet"
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Telefon
št. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. - Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor Grajski trg St. 7. Telefon žt. 2455.
Celje, Strossmayerjeva ul. L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
džarska
dobila svoje
češkoslovaška vlada je predložila osnovanje mešane komisije, ki naj sestavi predloge za ureditev madžarskega manjšinskega proMema - Zahteve Madžarov
Praga, 2. okt. br. ČTK objavlja naslednji uradni komunike:
V monakovskem protokolu so smatrali za potrebno podčrtati tudi potrebo po ureditvi madžarskega manjšinskega problema v Češkoslovaški. S tem vprašanjem se je bavil v svojem govoru, ki ga je imel snoči po radiu, tudi madžarski min. predsednik dr. Imredy, ki je v zvezi s tem postavil zahtevo, da se mora madžarski manjšinski problem v ČSR rešiti na enak način kakor problem ostalih narodnosti v češkoslovaški republiki. Češkoslovaška vlada je na svoji včerajšnji seji istočasno. kQ je sprejela poljski predlog, obenem sklenila, da pristopi tudi k rešitvi madžarskega manjšinskega problema.
Zunanji minister dr. Kamil Krofta je snoči ob 23. izročil madžarskemu poslaniku v Pragi noto, v kateri predlaga češkoslovaška vlada, naj se čim prej osnuje mešana ceškoslovaško" madžarska komisija ekspertov, da prouči in sestavi predloge za rešitev madžarskega manjšinskega problema v ČSR.
Istočasno je madžarski poslanik v Pragi izročil zunanjemu ministru noto, v kateri zahteva madžarska vlada, sklicujoč se na monakovsko konferenco, uvedbo direktnih pogajanj. Obenem prosi za sporočilo, kdaj in kje se bodo vršila ta pogajanja, katerih hitra izvedba in pozitivni zaključek ne bo samo v interesu obeh držav, marveč vse Evrope.
Češkoslovaška vlada, ki je zadnje tlni ponovno podala dokaz svoje najskrajnejše spravljivosti v interesu evropskega miru, za kar je češkoslovaški narod, zavedajoč se svoje zgodovinske
odgovornosti za mir in srečnejšo bodočnost držav srednje Evrope, doprinesel najtežje žrtve, je načelno pripravljena pričeti ta pogajanja tudi z madžarsko vlado v duhu spravljivosti in politike, iz katere se lahko razvije lojalno sodelovanje obeh držav.
O tem sklepu češkoslovaške vlade sta bili obveščeni tudi vladi Rumunije in Jugoslavije.
[adžarsko poročilo
Budimpešta, 2. okt. br. Uradno poročajo:
Madžarski poslanik v Pragi je snoči izročil češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Krofti noto madžarske vlade, v kateri zahteva, naj se upravičene zahteve madžarske narodne manjšine v ČSR čim prej izpolnijo, pri čemer naj se, slično, kakor se je to zgodilo v pogledu nemške in poljske narodne manjšine, upošteva načelo samoodločbe. V to svrho naj se nemudoma uvedejo pogajanja.
Češkoslovaška vlada je na to zahtevo madžarske vlade odgovorila pozitivno in se bodo pogajanja pričela v najkrajšem času. Madžarska vlada je o tem obvestila vlade Nemčije, Anglije in Francije. Madžarska vlada upa, da bodo ta pogajanja v najkrajšem času dovedla do zaželenega uspeha.
Imredyjeva prošnja Mussoliniju
Rim, 2. okt. AA. Madžarski min. predsednik Imredy je poslal Mussoliniju brzojavko, v kateri mu izraža hvaležnost madžarske vlade za pomoč, ki jo je izkazal madžarski stvari. Poleg tega ga tudi prosi, naj še dalje spremlja razvoj vprašanja madžarskih zahtev z naklonjenostjo.
ffeHn izročen Poljakom
Ostalo tješinsko ozemlje bo češkoslovaška izpraznila
v desetih dneh
ra
Tješin, 2. okt. br. V smislu dogovo-med poljsko in češkoslovaško vlado so danes Poljaki zasedli Tješin. Češkoslovaške čete so se že ponoči umaknile iz mesta. Dopoldne so se izselile tudi češkoslovaške oblasti. Predaja mesta Poljakom se je izvršila na zelo svečan način. Na mostu, ki je doslej ločil poljski in češkoslovaški del mesta, je češkoslovaški general Novak sprejel poljskega generala Bortonske-ga in mu simbolično izročil mesto. Prvi so nato vkorakali v mesto poljski legijonarji, ki so zadnje dni vodili
glavno borbo za priključitev tješinske-ga okrožja Poljski. Nato je sledila civilna uprava s šleskim vojvodo Gra-czinskim na čelu. Šele nat0 je sledila poljska vojska, ki je prišla v popolni bojni opremi z oklopnimi avtomobili in tanki, nad mestom pa so letela poljska vojaška letala. Popoldne so češkoslovaške čete in oblasti izpraznile tudi okolico Tješina v okolišu 18 km. Ostalo ozemlje, ki ga je Češkoslovaška prepustila Poljski, bo izpraznjeno v prihodnjih 10 dneh.

ega pasu včeraj pričela
Nemške čete so d® včeraj opoldne zasedle vse ozemlje prvega pasu — Doslej brez incidentov
zil, obenem pa spremljajo nemške čete tudi številna vojna letala. Begunci, ki so pobegnili prejšnje dni v Nemčijo, se vračajo pred vkorakanjem vojske ter skrbe za to, da se povsod organizirajo čim večji sprejemi. Povsod so izobešene zastave s kljukastim križem, prihod nemške vojske pa pozdravljajo tudi z zvonje-njem zvonov v vseh cerkvah. Za pozdrave se zahvaljujejo posamezni vojaški poveljniki, ki se povsod tudi živo zanimajo, koliko je ostalo v zasedenem ozemlju Henleinovih nasprotnikov, ^zlasti pa Čehov. Opoldne so nemške čete med drugim vkorakale tudi v Warnsdorf, kjer je bil glavni sprejem.
Bed in mir po vsej državi
Praga, 2. oktobra, br. Zvečer je bil izdan komunike, ki naglasa, da vlada na vsem ozemlju republike popoln red in mir. Samo v obmejnih krajih je prišlo do posameznih brezpomembnih incidentov.
Izpustitev nemških
političnih jetnikov
Praga, 2. oktobra, br. Snoči so bili v Pragi izpuščeni vsi politični jetniki nemške narodnosti iz sudetsko-nemških pokrajin, ki pripadajo Nemčiji. Izpustitev nemškega po-ob navzočnosti treh članov nemšlkega poslaništva, ker smatrajo te ljudi sedaj za nemške državljane. Danes je bil izdan odlok, da tudi povsod drugod po državi izpuste vse nemške jetnike in jih odpremi-jo v nemške pokrajine. Tudi v koncentracijskih taboriščih so nemške interniran-ce že izpustili.
Poziv mednarodne komisije
Berlin, 2. okt. br. Mednarodna komisija, ki vodi predajo nemških pokrajin CSR Nemčiji in pripravlja plebiscit y mešanih
Praga, 2. okt. br .Predaja prve cone, določene z monakovskim dogovorom, je bila danes zaključena in se je pričela predaja drugega pasu v severnih pokrajinah Češkoslovaške. Med Rumborokom in Fridlandovim so ob 13. nemške čete pod poveljstvom generala Bocka prekoračile dosedanjo nemško - češkoslovaško mejo in začele zasedati to ozemlje. Češkoslovaške čete so že ponoči in danes dopoldne izpraznile to ozemlje in se umaknile na sporazumno markacijsko linijo, na kateri je določen 3 km širok nevtralni pas, katerega nemške čete ne smejo prekoračiti. Predaja odnosno zasedba določenega ozemlja prve in druge cone se je doslej izvršila v popolnem redu in ni nikjer prišlo do nikakih incidentov. Na jugu države so se češkoslovaške čete umaknile na severno obalo VI ta ve. Nevtralni pas strogo spoštujejo tako na nemški, kakor na češkoslovaški strani. Uradno poročilo še posebej naglasa, da postopajo nemške čete korektno.
Edino v okolici Kraslic je prišlo do majhnega nesporazuma. Tam so nemške čete pomotoma prekoračile mejo prve cone ter zasedle mesto Kraslice in več okoliških vasi. Češkoslovaške čete so se namreč iz teh krajev umaknile že pred prihodom nemških čet, zaradi česar je nemški poveljnik mislil, da spada tudi to ozemlje k prvi coni. Ko pa ga je češkoslovaški poveljnik opozoril na zmoto, so se nemške čete takoj umaknile nazaj na markacijsko črto, v izpraznjene vasi pa so bile poslane češkoslovaške vojaške pa-trole.
Berlin, 2. okt. br. Nemški listi in nemški radio obširno poročajo o vkorakanju nemških čet v dosedanje češkoslovaško ozemlje. Obširno opisujejo sprejem, ki ga prirejajo Henleinovi pristaši nemški vojski. Nemci prihajajo v popolni bojni opremi s tanki, oklopnimi avtomobili, topovi ter številnimi kolonami raznih vo-
krajih, je danes izdala na vse prebivalstvo teh krajev poziv, naj se izogiba vseh incidentov in naj ne ovira mirne izpraznitve odnosno predaje tega ozemlja nemškim oblastem.
Svarilo Mo oblasti
Praga, 2. oktobra, br. Češkoslovaške oblasti so izdale danes proglas na prebivalstvo onega ozemlja, ki se po sklepu mo-nakovske konference odcepi od Češkslova-ške in priključi Nemčiji, in ozemlja, kjer bo plebiscit odločal o nadaljnji pripadnosti. Oblasti opozarjajo prebivalstvo na zlonamerno inozemsko propagando po radiu
in tisku, ki zasleduje edino ta cilj, da čim več prebivalstva teh pokrajin zapusti svoje domove in se izseli ter tako izgubi glasovalno pravico pri plebiscitu. Z raznimi grožnjami skušajo zlasti preplašiti demokratične elemente. Nemce in Čenoslovake. Češkoslovaške oblasti opozarjajo vse prebivalstvo na to, da ostane tudi z zasedbo tega ozemlja opcijska pravica slehernega prebivalca teh pokrajin nedotaknjena in Lahko optira za ČSR ali Nemčijo. Zato naj se nihče ne da preplašiti in naj vsakdo vztraja na svojem mestu, zlasti pa naj vsakdo skrbi za to, da bo imel glasovalno pravico pri plebiscitu.
ein državni komisar zasedenem ozemlju
Henlein bo prevzel vodstvo uprave sudetsko-nemških krajev, ko bo ukinjena vojaška uprava
Berlin, 2. okt. d. Državni kancelar Hitler je podpisai včeraj naslednji odlok o upravi sudetsko-nemških krajev:
Z zasedbo sudetsko-nemških krajev po nemških četah je prevzela nemška država upravo teh pokrajin. Na čelo uprave teh pokrajin stopi državni komisar za sudetsko-nemške kraje, kakor hitro bom umaknil vrhovnemu poveljniku vojske izdan nalog za upravo. Državnemu komisarju bodo dodeljene vse upravne ustanove. Državni minister za notranje zadeve bo določal v sporazumu s pristojnim državnim ministrom prenos posameznih upravnih panog na obstoječe posebne držaivne uprave.
Državni komisar je podrejen neposredno meni ter ima skrbeti po mojih splošnih navodilih kakor tudi po posameznih navodilih državnih ministrov za državno, gospodarsko in kulturno ureditev sudetsko-nemških krajev. Državni komisar je pooblaščen, da izdaja državnim oblastem, občinam in drugim javnim korporacijam navodila, kakor tudi v okviru splošnih navodil namestnika voditelja navodila uradom sudetsko-nemške stranke ter njenih podrejenih organizacij v sudetsko-nemških krajih. Državni komisar izvršuje neposredno oblast nad javnimi korporacija-mi v sudetsko-nemških krajih.
V sudetsko-nemških krajah sedaj veljavno pravo ostane nadalje v veljavi v kolikor ni v nasprotju s prevzetjem teh pokrajin po nemški državi. Državni komisar more s pristankom pristojnega državnega ministra in notranjega ministra izpremeniti obstoječe zakone z uredbo. Uredbe bodo objavljene v službenem listu za sudetsko-nemške kraje ter stopijo, ako ne določajo ničesar drugega, z naslednjim dnem v veljavo.
Za državnega komisarja za sudetsko-nemške kraje imenujem voditelja sudetsko-nemških Nemcev Konrada Henleina.
Uvedba zakonov nemške države v sudetsko-nemških krajih bo izvršena po meni ali po pristojnem državnem ministru v sporazumu z državnim ministrom za notranje zadeve. Vrhovna oblast za prevzem uprave sudetsko-nemških krajev je državni minister za notranje zadeve, ki izdaja za izvedbo in izpolnitev tega odloka potrebne pravne in upravne predpise.
Henlein v Ašu
Berlin, 2. okt br. Henlein bo prevzel komisarske dolžnosti takoj po zasedbi vsega ozemlja po nemških četah. Henlein je popoldne z Dunaja prispel v Aš, kjer so mu priredili svečan sprejem.
Na kaj so pozabili.••
češkoslovaška je pozvala angleško vlado, naj sedaj poskrbi tudi za one demokratične elemente, ki so jim odvzeli delo in kruh
London, 2. okt. br. Češkoslovaška vlada je danes dostavila angleški vladi noto, v kateri opozarja na izredno težavne gospodarske probleme, ki so nastali z izvedbo sklepov monakovske konference velesil. Ker monakovski sporazum v tem pogledu ničesar ne ureja, je sedaj nujno potrebno, da se ta vprašanja nemudoma rešijo, ker bo sicer nastala za ČSR poleg neizmernih žrtev, ki jih je morala doprinesti za ohranitev miru, še nepopravljiva gospodarska škoda. Razen tega je neobhodno potrebno, da velesile sedaj po-skrbe tudi za usodo 300.000 beguncev z ozemlja, ki je bilo poklonjeno z mo-nakovskimi sklepi Nemčiji. Ti begunci so brez vseh sredstev in bodo ostali tudi brez dela in zaslužka, ker jih ne bo mogoče zaposliti na zmanjšanem ozemlju, ki je preostalo češkoslovaški republiki. Gre izključno za demokratične elemente in Žide, ki so se morali umakniti pred preganjanjem, kateremu bi bili brez dvoma izpostavljeni pod novim režimom. Češkoslovaška vlada smatra, da je neobhodno potrebno takoj in brez odlašanja dati na razpolago češkoslovaški vladi potrebna finančna sredstva za prvo pomoč in preskrbo beguncev ter nuditi nadaljnjo gmotno podporo za njihovo namestitev in zaposlitev. Češkoslovaška vlada poziva nujno angleško vlado, naj v nadaljevanju svoje akcije za rešitev češkoslovaškega problema reši tudi te probleme, dočim bo češkoslovaška vlada skušala ostala gospodarska vprašanja, ki so jih povzročili monakovski sklepi, urediti z direktnimi pogajanji z Nemčijo ob posredovanju mednarodne komisije v Berlinu.
Reševanje gospodarskih problemov ČSR
Praga, 2. okt br. Danes se je sestal gospodarski odbor ministrov pod predsedstvom finančnega ministra dr. Kal-fusa. Razpravljal je o vprašanjih, o katerih mora sklepati tudi mednarodna
bor ministrov je sestavil navodila za češkoslovaško delegacijo v tej komisiji. Po dosedanjih poročilih potekajo pogajanja v Berlinu glede ureditve gospodarskih problemov, ki so nastali z monakovskim dogovorom velesil, popolnoma korektno in obstoja upravičeno upanje, da bodo vsa gospodarska vprašanja v sporazumu z delegacijo Nemčije stvarno rešena. Neobhodno je potrebno, da se pravilno upoštevajo gospodarski interesi obeh strank. Baš zaradi pravilne ureditve teh življenjskih interesov vsega prebivalstva je neobhodno potrebno, da se prebivalstvo ne vznemirja in da se zaveda, da bo vse dogovorjeno urejeno. Zato naj tudi nihče s prenagljenimi ukrepi ne prehiteva dokončnega dogovora.
Priprave za končen* tracijsko vlado v ČSR
Praga, 2. oktobra br. Bivši ministrski predsednik dr- Milan Hodža je danes odpotoval na Slovaško, kjer bo imel razgovore z vsemi slovaškimi skupinami o poglobitvi odnošajev med Čehi in Slovaki. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, se pripravlja sestava koncentracijske vlade, v kateri bodo zastopane vse skupine, ki bodo fako skupno pomagale graditi novo državo.
Guverner za Podkarpatsko Rusijo
Praga, 2. okt. d. Včeraj je bil podpisan zakonski odlok št. 206, s katerim se urejajo odnošaji v Podkarpatski Rusiji. Odlok je stopil že z včerajšnjim dnem v veljavo in se glasi: Predsednik republike more imenovati viceguvernerja Podkar-patske Rusije. Ta viceguverner, ki je državni uradnik, bo izvrševal svoje dolžnosti v Užhorodu v obsegu, ki mu ga določi vlada. Z odlokom predsednika republike je za viceguvernerja imenovan Aleksander Beski.
Ribbentrop
o Daladiera
Pariz, 2. okt. d. Posebni poročevalec lista »Epoque«, Pichon, poroča, da mu je nemški zunanji minister Ribbentrop izjavil v petek popoldne v Monakovem naslednje:
Priborjena je bila velika zmaga, ki se imenuje mir. Svet je videl, kaj morejo storiti štirje možje dobre volje, ki so razpravljali enostavno in pogumno. Vsi štirje so dokončno odstranili z evropskega obzorja vprašanje, ki bi lahko postalo smrtno nevarno. Danes se pričenja nova doba.
Poročevalec je odvrnil nemškemu zunanjemu ministru, da so bile gotove žrtve za Francoze zelo težke.
Ribbentrop je odvrnil: Da, ker imajo £e vedno, kar bi lahko imenovali dedno bolezen iz Versaillesa, toda Versailles ni več mogoč, ker je že zastarel. Evropski mir se mora zgraditi na drugi podlagi. Reči vam morem, da je Daladier napravil na nemške zastopnike najboljši vtis. Daladier je odkrit in pošten človek, dober Francoz in frontni bojevnik, kakršnega spoštujemo. Ima vse sposobnosti, da nas razume. Skoda, da že prej ni prišel v Nemčijo, n. pr. 1. 1933., ko sem bil pooblaščen, da ga povabim. Marsikatera kriza bi bila prihranjena našima državama.
še ni vse rešeno
Rim, 2. okt. br. Dopoldne je bila pred Invalidskim domom v Rimu prirejena parada vojnih invalidov iz abesinske in španske vojne pred Mussolinijem. To parado so priredili na današnji dan kot obletnico pričetka abesinske vojne. Mussolini je imel nagovor, v katerem je na-glasil, da so v Monakovu zbrani državniki rešili svet pred novo vojno ter da je upati, da bo prišlo sedaj do popolne preureditve v Evropi.
Veliko pozornost v političnih krogih je zbudil članek, ki ga je objavil danes v »Giornale d' Italia« Virginio Gajda. V tem članku svari pred pretiranim optimizmom in pred domnevo, da se bodo sedaj po monakovski konferenci rešili tudi vsi ostali problemi. Češkoslovaški problem je šele ena zadeva, ki je bila rešena, toda obstojajo še mnogi drugi problemi in moralne krivice v Evropi, ki jih je treba odpraviti, preden bo Evropa prišla do resničnega miru.
Rusija se ne strinja
z monakovskimi sklepi
Ruska vlada ni pooblastila Daladiera, da bi se pogajal v Monakovu v njenem imenu
Pariz, 2. okt. br. Sovjetsko poslaništvo je objavilo danes naslednji komunike:
Pariški dopisnik United Pressa je objavil v newyorških listih poročilo, daje sovjetska vlada pooblastila francoskega min. predsednika Daladiera, naj se tudi v njenem imenu pogaja na konferenci v Monakovu. Sovjetska vlada to vest najodločneje demantira kot popolnoma izmišljeno. Rusija nima in noče imeti z monakovsko konferenco in njenimi sklepi nobenega opravka, ker se iz načelnih razlogov s sklepi te konference ne strinja.
London, 2. oktobra, br. V londonskih vladnih krogih presojajo z naraščajočo nervoznostjo bodoči razvoj odnošajev med Rusijo in ostalo Evropo. Z največjo pozornostjo spremljajo razgovore, ki jih vodi sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov v Parizu. Ruska vlada oficielno doslej še ni zavpela nikakega stališča glede skle-
komisija v Berlinu, sestavljena v smislu , Pov monakovske konference. Ker ti monakovskega dogovora. Gospodarski od- I sklepi tudi v Franciji niso popularni in
jih zlasti levičarski krogi kritizirajo in obsojajo, se v Londonu boje, da bi utegnilo stališče Rusije vplivati tudi na stališče Francije, zlasti pa na odno-šaje med Francijo in Anglijo. Cham« berlainova politika bi utegnila dovesti do znatne ohladitve angleško-franco-skega zavezništva. Na drugi strani smatrajo v Londonu, da bosta morali Francija in Rusija glede na novi položaj v srednji Evropi preurediti franco-sko-ruski pakt. V Londonu bi najraje videli, da bi se ta pakt sploh ukinil, kar pa je zelo malo verjetno. Da bi prišlo do kakega tesnejšega sporazuma med Francijo in Nemčijo, smatrajo v Londonu prav tako za neverjetno. Vsekakor sodijo, da bo imela mona-kovska konferenca še zelo dalekosež-ne posledice na odnošaje med velesilami. V Londonu smatrajo za verjetno, da bodo odnošaji Francije z Rusijo glavni predmet razgovorov na sestanku Mussolinija in Chamberlaina v Rimu, kamor bo bržkone povabljen tu« di Daladier.
fcJIETRCte, ponedeljska izdaja g
2
BomaSeOdv X X 3838
Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 2. oktobra.
Kakor kažejo vsa. znamenja, se jeseni in njenega deževja letos ne bomo mogli več otepati. Včeraj je ves dan, včasih po malem, včasih pogosto, lilo izpod neba, a komaj se je zvečer vreme za nekaj ur za spoznanje osušilo, so nas ponoči obiskali spet novi nalivi. Po malem je začelo deževati kmalu po polnoči, a okrog 2.30 zjutraj je mesto in okolico obiskala silna nevihta, ki je sicer že davno pred jutrom pojenjala, a je vendar povzročila, da so vse vode, ki teko skozi mesto, dopoldne močno narasle. Pošteno je moralo liti zlasti v smeri proti Polhovemu gradcu, o čemer priča predvsem naraslo vodovje Gradaščice in Malega grabna.
V splošnem pa je treba reči, da se je Ljubljana po zadnjih razburljivih dogodkih, ki nam jih je pripravila Evropa, polagoma umirila A če se je večerno življenje na ulicah in trgih poleglo, če se ljudje nič več v tolikšnih gručah ne zbirajo pred redakcijami listov in ob radijskih aparatih doma, da bi iz prve roke izvedeli poslednje pretresljive senzacij?, še ni rečeno, da sta se umirili tudi misel in volja v ljudeh. Po gostilnah in kavarnah je š9 zmerom na dnevnem redu en sam problem — problem češkoslovaške in svetovnega miru. Ob prvem v mesecu se lokali po navadi razžive, a to soboto in nedeljo se marsikomu ni dalo izlepa domov predvsem zavoljo žalosti, ki so jo malim narodom in Slovanom prinesle odločitve zadnjih dni.
Zaradi slabega vremena je čas za izpre-hode v okolico in za izlete na Gorenjsko že skoraj minil, zato pa je bilo ves dan v mestu toliko več živahnega prometa. eMd tistim, kar lahko nudi Ljubljana nedeljskemu sprehajalcu, so bile danes deležne pofsebnfe pozornosti impozantne, v modernem slogu urejene izložb? v novi Mayerjevi trgovski palači na Marijinem trgu. Nova palača sloveče tvrdke pomeni za mesto v resnici veliko pridobitev na enem najvažnejših prometnih križišč.
Premiera v drami
Na vsakih nekaj dni nam na pragu nove sezone tudi Narodno gledališče nudi novih doživetij. Snoči smo videli v drami dvoje prisrčnih Molierejevih komedij »Izsiljena ženitev« in »Ljubezen — zdravnik«, katerih uprizoritev je oskrbel režiser prof. šest, ki se je po daljši zaposlenosti v operi spet vrnil v dramo. Glavno figuro, smešnega meščana Sganarella, ki si, kakor toliko Molierejevih likov, malo če zmero domišlja .pa je zato sam čez mero potegnjen, je v prisrčni kreaciji podal Lipah, ob njem pa se je uveljavila še cela vrsta naSših najboljših komičnih in karakternih igralcev. Občinstvo je igro sprejelo s toplim odobravanjem.
KallMova razstava podaljšana
Sicer pa živi Ljubljana zadnji čas precej živahno kulturno življenje. Največ pozornosti je biLa ta dva tedna deležna kolektivna razstava akad. kiparja Borisa Kalina, ki je v vrsti podobnih prireditev $>o vojni dosegla rekorden uspeh. Da ne štejemo dijaških skupin, ki jih vodijo na razstaive profesorji s posameznih šol, si je Kalinova dela v Jakopičevem paviljonu ogledalo v teh dneh 700 obiskovalcev in med njimi je bilo tudi nekaj resnih interesentov za nakup in naročila. Samo danes je razstavo obiskalo okrog 150 ljudi. Ker je napetost, ki so nam jo prinesli dogodki okrog Sudetov, mnogo ljubiteljev likovne umetnosti, a zlasti še mnogo širšega občinstva odvrnila, da bd se pozanimali za razstavo enega naših najodlič-nejših kiparjev, se je Boris Kali a odločil, da prireditev, ki naj bi se po prvotni zamisli že jutri zaključila, podaljša do prihodnje nedelje. Opozarjamo umetnost ljubeče občinstvo, naj s? podviza z obiskom.
Josip Rojina umrl
V noči od sobote na ntdeljo je na svojem domu na Aleksandrovi cesti št. 3 po daljšem trpljenju umrl ugledni krojaški mojster in posestnik g. Josip ROjina. ž njim je Ljubljana izgubila enega izmed onih naših podjetnih, naprednih ljudi, ki so v preteklih 50 letih pomagali dvigati našo metropolo iz podedovane provinci-onalnosti na gospodarsko in nacionalno višino, kakršno zavzema danes.
Josip Rojina je bil sin kmečkih staršev iz Zgornje šiške, kjeT se je rodil pred 60 leti. v mestu se je izučil krojaške obrti, nato pa je poroma! v inozemstvo, da se izpopolni v stroki. Več let se je mudil v
Avstriji, Nemčiji, Franciji ta Angliji. Iz te ahasverake dobe je bilo tudi njegovo bogato znanje evropskih jezikov. Ko se je vrnil, je otvoril svojo delavnico, ki jo je do nastopa bolezni pred letom dni vodil sam. Njegova krojačndca je bila dolgo vrsto let ena največjih in najboljših v mestu. Za njim je prevzel vodstvo podjetja njegov edini san g. Jože Rojina mL, ki v duhu pokojnikovih intencij nadaljuje obrat.
Pokojni Josip Rojina je b£l mož, )d Je živel predvsem svojemu poklicu. A bil je
zmerom zaveden naprednjak, ki je ob vsaki priliki rad podprl narodno stvar. Zmerom je bil dovzeten za pridobitve, ki jih je njegovi panogi prinašal široki svet. Svojo krojačnico je v mestu odprl leta 1888., a še tik pred vojno je vnovič po-romal v London, da se v imenu male Ljubljane pozanima za modne novosti, kakršne ustvarjajo velika središča na zapadu. Vrlega moža, duhovitega družabnika in požrtvovalnega Sokola spremimo na poslednji poti izpred njegovega doma na Aleksandrovi cesti do Sv. Križa v ponedeljek ob 16. Njemu ohranimo blag spomin, njegovi rodbini pa izrekamo iskreno sožalje!
Pogreb Frana D ©lina rja
Ob pol 17. uri so se zbrale množice ljudi na trgu Pred škofijo, da spremijo k večnemu počitku uglednega pekovskega mojstra in posestnika g. Franceta Dninarja, ki je komaj 55 let star podlegel za pljučnico. Njegova dobrotljivost in poštenost je bila v Ljubljani splošno znana, zato so uglednega podjetnika spremili Ljubljančani iz vseh slojev. Vsi so sočustvovali z bridko prizadeto družino, z otroki in z vdovo, ki je močno bolna in je svojemu dobremu soprogu mogla slediti le v avtomobilu.
Lepo število vencev je pričalo o spoštovanju pokojnika, štirje duhovni pod vodstvom šenklavškega župnika, kanonika dr. Klinarja so opravili zadušnice, pevci so se poslovili z žalostinko »človek glej«, nato pa se je za križem in godbo razvil dolg sprevod Mnogi so spremili pokojnika do Sv. Križa, kjer naj mu bo po marljivem in plodnem delu lahak počitek!
Nezgode na cesti
V	splošnem je imela Ljubljana to nedeljo precej miren rinn Niti na policiji, niti v bolnišnici in reševalni postaji niso imeli kaj prida opravka. Na kirurškem oddelku eo mora> v noči od sobote na nedeljo in pa davi sprejeti v oskrbo d?ve žrtvi prometnih nesreč, brez katerih zadnji čas skoraj ni več ne petka ne svetka. Ponoči so morali prepeljati v bolnišnico 31-letnega delavca Alojzija Gazvodo, M je ob policijski uri stopil iz Rahn-tove gostilne v Mostah na cesto, a je prav tedaj prihitel mimo nelci avtomobilist in ga podrl, da je dobil nerodne poškodbe. Davi pa je v Podgori pri št. Vidu podobna nezgoda doletela 75-letnega občinskega siromaka Janeza Lebna. Na cesti je zašel pod tramvaj, da je dobil hude notranje poškodbe in so morali poklicati reševalce.
Ves zaslužek fe izgubil
V	našem uredništvu se je zglasila žena 50-letnega Antona čeka, železniškega delavca z Ižanske ceste 151.. Možu Fe je zgodila nesreča, ki nam je je žena takole opisala:
— V kurilnici je v službi kot premogar. V petek zvečer je dobil plačo. Tisto, kar je za aprovizacijo, so mu odtrgali. Ostalo pa mu je Se celih pet stotakov. Komaj vsak mesec ima opravka z denarjem, pa ne potrebuje listnice, zato je stotakekar v robec zavil ln jih vtaknil v žep. Da bi bil čim prej doma je izjemoma enkrat stopil na tramvaj. Pri magistratu, kamor je prihitel precej poten, je še imel denar. Obrisal se je. Ko pa je čez čas izstopil, ni bilo denarja nikjer. Povpraševal je naokrog, potem je potrt prišel domov. Pomislite, pet stotakov, doma pa smo čakale jaz in tri hčerke. Zima. je pred vrati, treba je punčkam kupit vsaj nekaj obleke, da ne bodo zmrzovale, ko imajo vendar precej dal<^ v šolo. Prosim vas, denite v list. morda je pa le poštenjak našel denar in nam ga bo vrnil...
Radi ustrežemo tej prošnji uboge delavske družine in tudi s svoje strani priporočamo najditelju onih petih stotakov, da jih vrne Antonu čeku v kurilnici na glavnem kolodvoru ali pa jih Izroči v naši upravi.
Poslednje vest!:
Zakaj je morala ČSR ugoditi zahtevi Madžarske
Pojasnilo z merodajne čsl strani
Praga, 2. okt. br. Z merodajnega mesta je bilo glede stališča češkoslovaške vlade do madžarskih zahtev izdano naslednje pojasnilo:
V zvezi s pritiskom, kf so ga izvajali na češkoslovaško vlado glede odcepitve nemških pokrajin republike in njihove priključitve Nemčiji, je v zadnjih dneh madžarska vlada po svojem poslaniku v Pragi ponovno intervenirala in zahtevala za pripadnike madžarske narodne manjšine v ČSR vse iste pravice in ugodnosti, ki so bile priznane češkoslovaškim državljanom nemške narodnosti. Pri tem se je sklicevala na izjave vodilnih ustavnih činiteljev, da se bo Madžarom priznalo vse to, kar bodo dobili Nemci.
S strani češkoslovaške vlade je bilo madžarski vladi pojasnjeno, da se je enak postopek za narodne manjšine lahko upošteval vse tako dolgo, dokler ni prišel problem sudetskih Nemcev na mednarodno poJje. Istočasno pa je češkoslovaška vlada dala madžarski vladi za-
gotovilo, da bodo madžarski narodni manjšini priznane vse tiste pravice, kf jih je vlada predvidela v narodnostnem statutu, sestavljenem o priliki pogajanj
z nemško narodno manjšino.
Madžarska vlada pa se s tem ni zadovoljila, marveč je zahtevala, da se tudi madžarski narodni manjšini v češkoslovaški republiki prizna v enaki meri načelo samoodločbe, kakor SC JC priznalo Nemcem. Z menakovskimi sklepi so se zavzele za to zahtevo Madžarske tudi vse štiri velesile. Ko je bila češkoslovz/-ška vlada prisiljena po načelu samoodločbe pristati na- odcepitev nemških in poljskih pokrajin, ni mogla pri takem stanju stvari odkloniti zahtev madžarske vlade, da tudi glede madžarske narodne manjšine uveljavi načelo samoodločbe. Po sporazumu med obema vladama bodo tozadevna pogajanja poverjena posebni mešani komisiji, ki se bo sestala že prihodnje dni.
češkoslovaški problem v francoski luči
Francija in Anglija morata sedaj prevzeti skrb za bodoči mednarodni položaj ČSE
Dva razbojnika pri starčku v samoti
izvršila Zavrl ln Anžur
Nočni napad sta najbrž
Besnica., 2. oktobra.
Besniška dolina se razteza kot podaljšek Zavrstniške doline pri šmartnem v smeri proti Ljubljani. Kraj leži precej v samoti. Bivši gostilničar Janez Ulčar, znan po domačem imenu Savel, ima kmetijo, stoječo samo zase, in opravlja vse hišne posle sam. Možak je že precej v letih, po dolini pa pravijo, da je petičen.
Nanj je bil zdaj izvršen razbojniški napad. Možak se je ravno pripravljal k počitku, Nekaj je še brkljal po stanovanju v svitu petrolejke. Nenadno so začeli razbijati na vežna vrata neznan "d. Savel, ki se je bal napada, ni hotel odpreti. Da bi se zavaroval, je zaklenil v sobo. Hrup pred vrati je naraščal in vežna vrata so se pod pritiskom vdala. Nočni gostje so nato udrli še vrata v sobo in pred preplašenim možem sta stala dva neznanca, ki sta mela obraza zakrita z maskami.
»Starec, daj brž denar sem, če ne je po tebi!« sta zahrumela. Savel se je branil, da je siromak. Njegovo tarnanje je roparja tako ujezilo, da sta ga pobila na tla in je Ulčar obležal nezavesten. Roparja sta pretaknila vse omare in skrinje; kar jima je ugajalo, sta zložila v zavoje, ter sta jih pripravila, da jih odneseta s seboj. Nato sta pretaknila tudi kaščo, kuhinjo in shrambo. Od tam sta prinesla mesa, slanine in zabele. Medtem je Savel prišel k sebi. Milo je zajokal, ko je ugledal, kaj sta si naložila roparja, da odneseta kot plen. Starec je pričel milo prositi, naj mu prizanese ta. Moža pa sta se začela iz njega norčevati. Nato sla sedla k mizi, pričela sta drobiti kruh in mesnino. Zmerjala sta ga, ker nd imel pri hiši nič pijane.
Pred odhodom je Ulčar zaprosil, naj mu pustita vsaj kos kruha, da bo imel drugo jutro kaj za pod zob. Tej prošnji prestrašenega okradenca sta le ustregla. Pred odhodom pa sta mu iz hudobije posodo razmetala in pcfiištvo prevrnila.
Stari mož vso noč ni zatisnil oči, tako se je tresel od bolečin in prestanega strahu. Naslednje jutro je začel ugotavljati, kaj sta mu odnesla. Pobrala sta tudi nekaj denarja, ki ga je hranil v skrinji za primer bolezni, in pa edino boljšo oble-
ko, ki jo je oblekel Savel le ob največjih praznikih.
LTlčar je prijavil vlom orožnikom. O divjaških vlomilcih ne ve pevedati nič podrobnega. Pred odhodom sta roparja pretila možu, da čakajo v dolini š? štirje po-magači, če bi skušal priklicati na pomoč sosede, preden nastane dan. Pomagačem je naročeno, da ga pobijejo pri priči, če bi zapustil hišo pred jutrom. Vs? kaže, da sta bila zločinca Leopold Zavrl, ki je ušel iz mariborske kaznilnice in rokov-njači po Dolenjskem, in pa Jože Anžjr ki se je že tudi klatil tod okrog. Orožniki ju pridno iščejo.
Višek prirodnih lepot Južnega morja v prirodnih barvah je velefilm
LJUBEZEN V DŽUNGLI
Ljubi in poje Doroty Lamour Kino Matica — ob 18., 19. in 21. uri!
2 zvočna tednika! Telefon 21-24	Telefon 21-24
Pariz, 2. okt. br. Vsi današnji pariški listi so posvečeni skoraj izključno češkoslovaškemu problemu. Brez Izjeme izražajo vsi listi občudovanje češkoslovaškemu narodu, Iti je s tako stoičnim mirom doprinesel največje žrtve.
»Journal« piše med drugim: če smo v teh dneh lahko ponosni na stališče Francije, zasluži zadržanje češkoslovaške tem večje občudovanje, češkoslovaški legionarji so se med svetovno vojno borili v Rusiji, Franciji in Italiji tudi za našo zmago! Tega se moramo spominjati tem bolj danes, ko je češkoslovaška doprinesla za mir v Evropi žrtve, kakršnih ni dosedaj še nobena država na svetu.
V »Populairu« objavlja Leon Blum dolg članek, v katerem ugotavlja, da so velesile pognale češkoslovaško v brzino dogodkov, ki se z vsakim dnem še bolj stopnjuje. Češkoslovaška je doprinesla za mir večje žr-
tve, kakor katerakoli velesila. Nobeden izmed državnikov, ki so v Monakovem tako brezobzirno posegli v razvoj in usodo svobodnega naroda in svobodne države, ne H imel poguma prevzeti nase odgovornosti zs tolike žrtve in nihče izmed njih ne bi imel korajže, sprejeti takih poniževalnih pogojev. Nevarnost vojne je sicer odstranjena, toda češkoslovašlii problem še ni rešen. Francija in Anglija ne smeta ostati na pol pota. Sedaj, ko sta tako naglo ponižali suverenost in neodvisnost češkoslovaške, morata prevzeti nase tudi obveznost za njeno obnovo in za njen bodoči mednarodni položaj. Na drugi strani pa morata najti nadomestilo za francosko-ruski pakt, ki je bil s tem torpediran.
Pertinax piše v svojem listu, da predstavlja monakovski dogovor za obe zapad-ni velesili diplomatsko katastrofo brez opravičila.
V Angliji so včeraj molili tudi za ČSR
Objave
— Združenje krojačev, Krojačic in sorodnih obrtov v Ljubljani naznanja, da je umrl njega član gospod Josip Rojina, krojaški mojster in trgovec v Ljubljani, Aleksandrova 3. Pogreb bo v ponedeljek, dne 3. oktobra 1938 ob 4. popoldne. Združenje vabi svoje člane, da se v polnem številu udeleže pogreba.
Novi grobovi. V Višnji gori je umrla učiteljica gospa Anica Thurnherjeva, soproga učitelja. Ugledno vzgojiteljico bodo jutri ob pol 10. spremili k večnemu počitku. — V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Ivan Selevšek. rudniški upokojenec. Pogreb bo jutri ob 14. — V Zeleni jami v Ljubljani je v 69. letu umrla gospa Jerica Stojčeva, soproga železniškega upokojenca. Zadnjo pot bo nastopila danes ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše naj-iskrenejše sožalje!
V Št- Rupertu na Dolenjskem je umrl gospod Ivan Rems. Pokopali ga bodo jutri ob pol 11. — Pokojnim blag spomin, žalujočim nase iskreno sožalje!
I
London, 2. oktobra, br. Poglavarji vseh veroizpovedi v Angliji so izdali skupen poziv, naj se danes v vseh cerkvah Anglije prirede zahvalne molitve za odvrnitev vojne. V westminstrskj opatiji je celebriral canterburijski nadškof svečano mašo, ki ji je prisostvovala tolika množica, da so morali zunaj cerkve namestiti zvočnike. Kljub silnemu nalivu se je zbralo toliko ljudi, kakor ;ih po kronanju kralja še niso videli. Nocoj je imel canterburijski nadškof v cerkvi nagovor, katerega so prenašale radijske postaje vsega britanskega imperija. V svojem govoru je pozival vernike. naj se v svoji molitvi spominjajo zla-tudi ministrskega predsednika Chainbcr-laina, kakor tudi vseh ostalih državnikov, ki so v Monakovu rešili evropski mir. Molijo pa naj tudi za Češkoslovaško, da bo mogla preboleti neizmerne žrtve, ki jih je doprinesla za mir vsega sveta ter da bo v bodoče srečnejša.
čestitka kardinala
Beltrama Hitlerju
Berlin, 2. okt. br. Kardinal Beltram v Vratislavi je poslal kancelar ju Hitlerju brzojavko, v kateri mu čestita ter se mu zahvaljuje za veliko delo zagotovitve miru. Obenem mu sporoča, da je katoliški episkopat v Nemčiji odredil za danes za-
hvalne molitve, ka±cor tudi zvonjenje po vseh cerkvah.
Tudi Flandin čestita
Berlin, 2. okt. br. Kancelar Hitler je prejel od mnogih državnih pogla/arjev in tujih vlad čestitke k uspehu, ki ga je dosegel v Monakovem. Tako so mu čestitali madžarski regent Horthv, japonski min. predsednik Konoje, madžarski min. predsedneik Imredy, knez Lichtensteinski in tudi vodja francoskih desničarjev Flandin.
Balkanski kongres za zaščito dece
Beograd, 2. okt. p. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. in pod častnim predsedstvom Nj. Vel. kraljice Marije je bil dopoldne slovesno otvorjen v veliki dvorani Kolarčeve ljudske univerze IL balkanski kongres za zaščito dece, ki je popoldne nadaljeval svoje delo v slavnostni dvorani trgovske zbornice.
Kongres bo zasedal do sobote. V sredo zvečer bodo priredili trboveljski slavčki slavnosten koncert v veliki dvorani Kolarčeve univerze.
Mislite v teh dneh na CMD
Hoca:
edžo
Tako mu je ime. Bosanec je. Vsako leto pride k nam pogledat, če še stoji naša vas. Prejšnja leta je hodil sam. Sam? O, ne. Najmanj dvajset dvonogih gagarjev je prišlo z njim. Od hiše do hiše je ubral pot. Za njim pa so žalostni in veseli glasovi. — Gaga-gaga — husa-gusa — gaja — V nekaterih hišah se je čisto udomačil. Praktičen je, z malim zadovoljen in nikomur v nadlego.
Letos je prišel z njim šestletni sinček. Majhno, temnopolto, črno kot ciganče. Črne očke ima tako mile, da morajo pre-suniti še tako trdovratno grčo. Lasje so mu črni in trdi kot krtača. Raztrgane hlačnice mu visijo čez kolena. Reven jopič pokriva mala pleča.
Ubogljivo hodi za očetom, ki se je leto« neverjetno postaral. Mož se ga rad včasih nacuka in ni čudno, da je vsa njegova postava podobna mahedravi cunji v vetru. Najzanimivejše pri tem Bosancu je, da ima dolge, goste nazaj prifrknjene trepalnice, ki obkrožajo velike, začudene, včasih proseče oči. Lica so mu globoko vdrta in prav čisto obrita, tako, da izgledajo skoro mrtvaško sivkasta
Letos nima gosk s seboj, niti pisanih preprog. Mogoče je že piej vse prodal, preden je dosegel našo vas.
Stal je pri kuhinjskih vratih in milo gledal okoli sebe. Od daleč je bilo videti, da ima še precej dober jopič na sebi.
»Pojdite bliže! No, saj imate še nekam dobro obleko, pravim.
»O, staro, gospodjice; tam tam dali gospod v velikem hotelu«, — in je pokazal z dolgim prstom proti največji hiši v vasi.
Skoraj bi bušnila v smeh, ker je tako nazival sosednjo gostilno m prenočišče. Saj smo na kmetih.
Malo sem ga pretipala in opazila, da nima srajce. Nekak ostanek srajčnega roba mu je skoraj preperel visel ob vratu. Z očmi sem hitro ošinila še hlače — da. prava harmonika, le pri kolenih dve veliki vzboklini. K sreči je imel čevlje na nogah.
»Kako ti je ime, mali?«
»Neču kazati.«
Oče ga je dregnil, naj pove, on pa se je plaho stiskal in me nezaupljivo gledal. Najbrž je bil jezen, ker sem očeta tako radovedno ogledovala.
Otrok ima fino dušo in se marsikdaj bolj sramuje kakor odrasli, čeprav ne gre zanj.
»O. dajte gospodjice, malo rakije, žganja, žganja,« je prosil, čim je videl, da se malo bolj zanimam zanj.
»Imate denar?« sem strogo vprašala, ker sem vedela, da je to škodljivo za njegovo telo in žep.
»O, ima! Ima mali. Daj otcu novac. Hteo bi rakije.«
»To se mene niš ne tiče,« odgovori modro malček in se obrača stran.
»Vidite, kako je pameten, da vam ne pusti piti. A? On ima vašo denarnico? Od kdaj pa to?«
»Žena Hatka mu je rekla, da mora denar otcu uzčti.«
»Da, da, pametno ženo imate doma. In lepo tudi, saj je otrok kar prelep, da hodi z vami od hiše do hiše.«
»Ja,« je za javkal.
Ker stari žganja kljub prošnjam ni dobil. je odše! drugam.
Zvečer okoli desete je spet prišel.
Z otrokom tako pozno v noč po gostilnah! Trosil je, če sme igrati na harmoniko, ki stalno zavzema prostor v kotu na stolu.
»Kar dajte, če znate!«
In je začel ubirati tipke. Na mah je našel svoje tone — kakor bi na čaršiji sviral na piščalko.
Mali je pel s tenkim glafkom.
»Zora puca, bit če dana...«
Več nas je sedelo v hiši in tesno nam je bilo pri srcu.
Prav gotovo si je vsak mislil: ubogi revež! Tu poje in igra pozno v noč s tem otrokom. Mogoče še ne ve, kje bo spal. Vedeti je moral, saj je vselej taKo skrben, da si izprosi kozolec, hlev ali skedenj za prenočišče. Stavila bi, da sedaj res ne vt».
Pijan je. Nekje so mu morali dati žganja, ki ga pri nas ni dobiL
In otroku je vzel denar. Saj je oče. Kdaj je še kdo slišal, da je srn imel očetov denar?
Ko je vstal, se je zazibal in tudi tisti, ki so prej dvomili v njegovo pijanost, so zdaj z gotovostjo vedeli, da je pijan. Zakrilil je z rokami po zraku, in zapel hri-pavo:
»Ponoč, ponoč davno več je profia, a
Marijana ni je--«, pomignil je malemu
in skupaj sta nadaljevala:--»došla, na
prvi randevu.«
Potem ga je začel divje poljubov«ti na ustnice. Oče je. In ima to pravico do svojega sinka, čeprav mu smrdi iz ust
še nekaj minut in -rzek ju je noč.
Sončno dopoldne me je zvabilo, da sem šla k pericam k potoku. Dolgočasim se Sedim na drevesni veji in gledam v sinje nebo, ki se visoko boči nad menoj. Beli, tenčicasti oblački počasi potujejo.
Dekla pri bližnji hiši kuha pičo za prašiče. Velik kotel stoji zunaj pri vodi m iz njega se kadi. Diši po stlačeni pesi.
Kar naenkrat — kaj vidim?
Redžo gre s sinkom
Udobnejše sem se vsedla, vedoča da se bom zabavala.
Že dekla, ki je ravno nesla Sfcaf na gt»-
▼i, ga je prijazno nagovorila:
»Lej ga, Redžo, kako maršira! Redžo, tvoja Hatka doli v Bosni bo dobila druge šoceljne. Nate pa bo pozabila.«
»O, nebo, nčbo,« mrmra sam pri sebi m ne meneč se za vse ostalo se po turško vsede na tla pred kotel. Iz cekarja vzam« piskrček m skodelico za turško kavo.
Sinko me zajema vode v potoka, on pa vzame dve dolgi trski in ju vstavi na vsako stran kotličnih vratc. Ročaja sta ostala zunaj, da ju lahko vsak trenutek vzame ven. Tako se bo piskrček grel od tren strani in kava bo hitro kuhana.
Varno kakor zaklad privleče rt cekarja akrbno zavita kari na zrna. Nasuje Jih v lonček in gleda okoli. Zakaj ne pristavi k ognju? Stopim z drevesa ki se mu približam.
»O, gospodična, malo ctkorijek je dejal Redžo sklenjenih rak.
»Kje naj jo vzamem? Nisem ta doma.«
»Poj te zame prosit v to hišo.«
»Tata, idem ja,« se oglasi malček ki skoči po stopnicah. Vene se • polno pestjo
cikorije. Redžo zadovoljen pristavi in počaka, da zavre. Tako moder je pri svojem opravilu, kakor bi daroval bogovom.
Kava je kuhana.
V skodelico vrže Redžo Skrljico sladkorja in pije. Srečen m laska z jezikom in gleda okoli sebe.
»Kam gre ov» pot?«
»V Ribnico.«
»A, v Ribnico. Vis, Doko, tv sam bio sa Lalom.«
Sinek Doko sanjavo gleda po befi cesti, kjer je oče hodil z njegovo malo sestrico Lalo.
Na en sladkor pije Redžo kavo trikrat, ker prej izpije, preden se sladkor stopi
Nato da sinku Doku. In nazadnje 5e meni. Kaj sem hotela drugega kakor piti.
Dobro je bilo — čeprav ne pravo.
Doko mu je moral s peskom umiti posodo v potoku. Bosanec je natančen. Trikrat je fant umil — pa še ni bilo očeta prav, nazadnje je sam segel z dolgimi prsti po dnu in bilo je v redu.
Zjutraj sem obšla vso vas, da bi jn stv pet videla. Pa kakor zakleto, nikjer J3i nI bilo. Izginila sta kakor kafra
Najbrž sta od romal a po beli, vijugasti cesti, ki drži v Ribnico, Gotovo bosta hodila teden dni, ker bosta spotoma lačna ia trudna.
Ljudje jima radi dajo. Saj ne storita nikomur nič hudega. In ko bo Doko spet doma v Bosni, bo povedal sestri Lali, da je videl prav tisti kraj, kakor ona. Stisnila bosta glavici skupaj in se zamislila. Nedorasla otroka sta že precej izkusila trnjo-«o pet
»JUniiCk, ponedeljsSa T»3a,Ja
S:
TViti
?
Teto fcolo v U&
Ljubljana leze proti dnu
Včeraj je proti Jedinstvu izgubila In zlezla na 10. mesto, BSK pa je na vrhu — Dvoboj
med Zagrebom in Beogradom je ostal neodločen
Ljubljana, 2. oktobra.
Peto kolo v ligi je bilo spet popolno iin je poteklo t znamenja dvoboja med Zagrebom in Beogradom, ki se je končal remis. Medtem ko je državni prvak Hašk v Beogradu dobil obe točki proti Jugoslaviji, je Gradjanski po stari tradiciji tudi to pot na lastnih tleh obe prepustil BSK-u. S to zmago je bilo najbrže rešeno tudi vpraašnje letošnjega jesenskega prvaka v ligi.
Ljubljano »smo poslali« v Beograd in dočakali malo — tri gole razlike v njeno škodo, kar je imelo za posledico, dst se je pomaknila še za eno mesto navzdol, sedaj že na deseto...
Ostali izidi so več ali manj pričakovani, saj je Hajduk zlagal doma nad Baskom, sarajevska Slavija tudi tako xiad Sparto in tudi skopljanski Gradjanski na svojem igrišču nad Slavijo iz Varaždina.
Prvenstvena tabela se ni mnogo spremenila, na čelo pa se je povzpel BSK, ki ga bo za jesen najbrže težko premakniti od tod.
Naslednja prvenstvena nedelja bo ie prihodnjo nedeljo 9. oktobra, ko bodo nastopili: Bask in Gradjanski (S) ter BSK in Sparta v Beogradu, Hašk in Jedinstvo v Zagrebu, Hajduk in Gradjanski (Z) v Splitu, Slavija (V) in Jugoslavija v Varaždinu ter Ljubljana in Slavija iz Sarajeva v Ljubljani.
Do tedaj pa bo prvenstvena tabela naslednja:
BSK	5	5	0	0	14:4	10
Hašk	5	4	1	0	12:4	9
Jugoslavija	5	4	0	1	10:4	8
Gradjanski	5	3	0	2	17:6	6
Hajduk	5	2	2	1	11:6	6
Bask	5	2	1	2	4:6	5
Gradjanski (S)	5	2	1	2	7:9	5
Jedinstvo	5	2	C	3	8:13	4
Slavija (S)	5	1	1	3	9:13	3
Ljubljana	5	1	0	4	4:15	2
Slavija (V)	5	0	1	4	6:12	1
Sparta	5	0	1	4	3:13	1
V naslednjem naša		poročila:				
Jedinstvo : Ljubljana 4:1 {3:0)
Beograd, 2. oktobra
Ljubljana je danes proti najslabšemu 'beograjskemu ligašiaemu klubu doživela Visok, a docela zaslužen poraz.
Moštvi sta nastopili v naslednjih posta-•raJi:
JEDINSTVO: Novak, Vujovič, Vukičevič, Popovič, Lončarevič, Kečkeš, Naštela, .Arandjelovič, Zivkovič, Sekulič, Simič.
LJUBLJANA: Pogačnik, Ceglar, Bertoncelj, Vodišek, Pupo, Sočan, Janežič, Ser-icerr, Gomezel, Vovk, Jež.
Res je, da je Ljubljana igrala na igrišču ,Jedinstva, ki je zelo kratko in moštvu, iki ni vajeno tako kratkega igrišča, ne dopušča, da bi razvilo lepo in smiselno igro, res je, da je teren tega igrišča zelo slab :in valovit in ima marsikateri naš podeželski klub boljše igrišče, res je slednjič, da je Ljubljana v prvem polčasu igrala proti zelo močnemu vetru, ki je njenim igralcem prekrižal marsikateri račun, toda kljub temu se lahko reče, da Ljubljana v Beogradu še nikoli ni pokazala tako mi-zerne igre kakor danes. Sreča je le, da je bilo na igrišču
koma| 500 gledalcev
M so gledali to nezanimivo in zlasti s strašni Ljubljane brezupno igro.
Pogačnik je kljub štirim golom hrabro branil svoje svetišče in je bil brez dvoma najboljši igralec Ljubljane. Kako nesigurna, da naravnost slaba sta bila oba ljubljanska branilca, se najbolj vidi iz tega, da ;ie morala Ljubljana spraviti od vsakega irzmed njiju po avtogol. Ceglar je bil za : spoznan je boljši od Bertonclja, čigar glavna napaka je pač ta, da hoče vse opraviti Kim, kakor mu seveda ne uspeva, pri tem
a še ovira svojega tovariša. V krilski vr-. Pupo ni mogel biti kos vsemu napaUu Jedinstva, kajti Sočan in Vodišek nista zadovoljila. Napad je igral brez smisla za skupnost, Janežič pa, ki bi bil morda lahko kaj pokazal, ni bil mnogo zaposljen. 'Ta slika se ni mnogo spremenila niti v drugi polovici igre, ko so Ljubljančani igrali z vetrom in je Jedinstvo od 6. minute dalje imeio na polju samo še 10 mož. Pupo je v tej polovici šel v desno zvezo in prepustil svoje mesto Šereerju. Šele tik pred koncem je Ljubljana začela napadati :~esneje in je tudi dosegla svoj častni gol. Podajanje ljubljanskih igralcev je nemogoče, manjka jim pravilnega starta in še vedno je pri njih precej bojazljivosti, da ne morejo zaigrati dovolj uspešno.
Jedinstvu je, kakor rečeno, v prvi polovici igre dokaj pomagal močan veter. To 8?ta zlasti izkoristila izborna strelca, Aca Zivkovič in Arandjelovič, prav tako dober pa je bil tudi Sekulič. V krilcih je postavil svojega moža internacionnlec Kečkeš. Obramba, zlasti v prvem polčasu ni imela mnogo posla, v drugi polovici pa je bila po •Izključitvi Vukičeviča okrnjena, pa se je vendarle dobro otepala slabih napadov Ljubljane.
Kratek potek igre
V	3. rnin. r npad J. Zivkovič dobi žogo
strelja iz 16 m daljave v levi zgornji
kot. 1:0 za J. L. nekoliko napada, toda proti močnemu vetru ne more razviti prave igre. V 13. min. Pogačnik lepo brani precej težko žogo. Veter je silno močan in žogo kar nosi v zraku. V 23. min. zaradi JBertoncljevega foula prosti strel proti L., M pa mine brez nevarnosti. V 25. min. kot proti J., ki ga strelja Jež, toda J. obrani an preide takoj v napad. V 29. min. prosti strel zarad Pupove roke, ki pa ostane neizrabljen. V 33. min. nevarna situacija pred golom L. Pogačnik dvakrat boksa žogo, ki jo dobi Sekulič na glavo, toda v bližini je Ceglar, ki jo hoče prav tako z glavo vrniti vratarju. Toda bila je previ-KOka in odšla v mrežo. Avtogol. 2:0 za J. Pogačnik se še večkrat izkaže. V 42. min. desno Krilo Naštela strelja iz 10 m daljave zelo nevarno, žoga se odbije od droga in gre neubranljivo v mrežo. 3:0 za J.
V	drugi polovici izključi sodnik v 6. min. zaradi surove igre branilca J. Vuki-červiča. L. se tudi sedaj ne popravi mnogo in J. še zmerom gospodari na terenu. V 15. min. streljajo kot proti L.; Bertoncelj hoče z glavo vrniti žogo Pogačniku, toda tisnje gre mimo in v mrežo. Avtogol. 4:0 2a J. Pozneje je še več kotov na obeh straneh neizrabljenih. V 39. min. izvede slednjič L. lepo kombinacijo, Pupo pride do strela in doseže častni gol. To je bil tudi najlepši gol dneva. 4:1 za J. L. ima še dve priliki za izboljšanje . rezultata, toda vse je zaman.
Tekmo je sodil g. Moni Kario iz Skopi ia.
T. Z.
Hašk : Jugoslavija 2:0
(0:0)
Druga tekma v Beogradu je bila pred fTOOO gledalci na igrišču Jugoslavije, in sicer med državnim prvakom Haškom in domačo Jugoslavijo, ki jo je Hašk z dobro igro zasluženo odločil v svojo korist z 2:0 <0:0). V drugem polčasu je Hašk precej
močno pritisnil in je v 20.' Kacijan zabil prvi gol. V 26.' je Hašk še enkrat prišel do uspeha. Po ostrem napadu je prišlo do gneče pred golom Jugoslavije in Kacijan je neubranljivo postavil na 2:0.
Tekmo je sodil g. Bažant iz Zagreba. Jugoslavija je v prvem polčasu igrala še precej dobro, v drugem pa je zatajila. Moštvi nista nastopili kompletni in je pri Hašku manjkal Medarlč.
BSK : Gradjanski (Z) 2:1
(1:1)
Zagreb, 2. oktobra.
Nepričakovani poraz Gradjanskega, ki je bil po varšavski igri, kjer je tvoril skoraj večino reprezentance, velik favorit. Današnji tekmi je prisostvovalo okoli 8000 gledalcev, ki so bili seveda vsi razočarani, deloma zaradi poraza, deloma zaradi slabe
igre domačih. Potek igre je bil naslednji: v 17.' je Podhraški nekaj metrov pred golom podal pro6to stoječemu Valjareviču ki je mimo presenečenega Glaserja poslal v mrežo. V 37.' foul Stojilkoviča na Antol-koviču; proti strel pošlje Woifl s krasnim strelom, med drogove. Stanje je 1:1. V drugem polčasu je BSK v 10.' dosegel drugi gol. Na oko nenevaren napad, je Božo-vič zaključil z ostrim strelom na gol, potem ko je Glaser že enkrat ubranil in žoga je obsedela v mreži. 2:1 za BSK.
Tekmo je sodil italijanski sodnik Datti-lo.
Gradjanski je v splošnem igral precej hladno in medlo, zato pa je BSK, predve-del odlično igro.
Hajduk : Bask B: o (2: o)
Split, 2. oktobra
V zelo dobri igri je Hajduk zmagal zasluženo in sigurno s 3:0 pred 2500 gledalci. V 10. min. je Matošič III. iz daljave 16 m zabil prvi gol, v 36. min. pa je Jurič povišal na 2:0. V drugem polčasu je bil spet uspešen Matošič III.. ki je postavil na 3:0 in s tem končni rezultat.
Sodnik Višnjič iz Zagreba je bil precej nesiguren.
Slavija (S) : Sparta 3:1
(2:1)
Sarajevo, 2. okt.
Sarajevska Slavija je na domačih tleh sigurno in zasluženo premagala zemunsko Sparto. Igra je potekla v znatni premoči Slavije. Ze v 3. min. je Matekalo zabil prvi gol, v 19.' pa je Lazič izenačil. Pred koncem prvega polčasa je Rajlič dosegel drugi gol. Igra je ostala do konca nespremenjena. Tik pred zaključkom pa je Šalipur iz gneče zabil tretji gol. Sodil je domačin Kap.
Gradjanski (S) : Slavija( V) 2:1 (0:1)
Skoplje. 2. okt.
Varaždinci so vodili v prvem polčasu z 1:0, toda domačini so v drugem izenačili in pozneje celo zvišali na 2:1 ter si zasluženo priborili dve točki.
et tekem za točke LNP
V	ljubljanski skupini dva remisa, v mariborski zmage
ČSK, železničarja in Maribora
Ljubljana, 2. okt. Reka : Jadran 2:2 (1:1)
Tekme za prvenstvo LNP se tudi danes niso mogle odigrati po določenem razporedu, ker so bile nekatere prireditve oblastveno prepovedane. V I. razredu je bilo vsega odigranih pet tekem, in sicer dve v ljubljanski, tri pa v mariborski skupini, medtem ko je celjska skupina sploh počivala.
V	ljubljanski skupini smo danes zabeležili dva remisa, oba v Ljubljani, v katerih so pridobili po eno točko Hermes, Reka, Bratstvo in Jadran.
V	mariborski skupini so spravili po dve točki ČSK, Železničar in Maribor, prav za prav sami favoriti. Na eni izmed tekem v Mariboru je prišlo do neljubih in nesportnih prizorov, ki bodo gotovo dali še opravka podsavez-nim forumom. Po možnosti — temeljito!
Pregled prvenstva v številkah bomo objavili v redni izdaji »Jutra«.
V	naslednjem naša poročila:
Ljubljanska skupina
Hermes : Bratstvo 1:1 (o: o)
To je bilo nemalo presenečenje na šišenskem igrišču. Imeli so v gosteh jeseniško Bratstvo, torej moštvo, s katerim so si v prejšnji sezoni klubi iz zgornje polovice svoj količnik olepšavali. In malokdo je prišel na igrišče z zavestjo, da bo prisostvoval dramatični bobi. iz katere so Siškarji komaj izvlekli pol uspeha.
Jeseničani, ki razpolagajo za prvenstveno tekmovanje z dvema garniturama, so utegnili tokrat nastopiti v svoji najboljši, rekli bi mašni postavi, ki jo pokažejo samo ob najslovesnejših prilikah. Šli so takoj od začetka krepko na delo in so svojega nasprotnika potisnili v obupno defen-zivo. Toda pred golem se jeseniški napad ni mogel nikoli povzpeti do zaključne akcije: v vsej tekmi Jeseničani niso oedali niti enega poštenega strela na nasprotnikovo svetišče. Do take vloge na terenu je jeseniškemu moštvu pripomogla izvrstna igra srednje vrste. V njej se je odlikoval nekdanji »Ljubljančan« Zavrl, ki je skoro sam držal ves nasprotnikov napad v šahu in pri vsem tem prav koristno podajal žoge svojemu napadu. Po odmoru so sicer Jeseničani, vsaj sprva, že porabili ves smodnik in tedaj so se Hermežani nekoliko razbohotili po igrišču. Mimogrede so zabili svoj zgoditek, potem so se pa spomnili, da bi bilo dobro, če bi tak rezultat ■ kušali obdržati. Seveda so na terenu zopet prevladovali Jeseničani, ki jim je pa komaj dobesedno v poslednjih sekundah, uspelo doseči izenačenje.
Bratstvo je imelo veliko prednost v dobri povezanosti in precejšnji izravnanosti poedinih delov. Krili sta nekoliko zaostajali za drugimi, moštvo pa je v celoti pokazalo nekaj prav lepih kombinacij. Razen že omenjenega Zavrla bi bilo pohvaliti vratarja Bruma in desnega branilca Potočnika, ki so se od drugih odražali. Hermežani so tokrat na vsej črti razočarali, predvsem njihov napad, ki do polčasa ni mogel izvesti niti ene resnejše akcije.
V začetku drugega polčasa je Ferjan iz neke kombinacije in gneče pred golom poslal nedolžno žogo na gol, ki je začudo obsedela. Pri tem bi bilo ostalo, da ni kake slabe pol minute pred koncem Trifunovič iz solo akcije izmamil Oblaka iz gola in potem preko njega ostro plasiral v mrežo.
Sodil je g. Deržaj precej površno in prizanesljivo, sicer objedetivno.
Trnovčani so šli nemara z mešanimi občutki v vas k sosedom na Tržaški cesti. Po poslednjih dveh neprijetnostih s Kranjem in Marsom so imeli nasproti kolikor toliko uspešnejšim Rečanom prav malo nad na uspeh na »tujem« igrišču že podoben majh-samozavestnim Vičanom celo piko; v tre-notkih najhujše stiske je navadno preokret kar pri roki. Za Tmovčane je v danih okolnostih in z znanimi pogoji polovičen uspeh na »tujem« igrišču ž epodoben majhni zmagi.
Po vsem, kar je bilo videti na igrišču, bi bila morala Trnovčanom po vsej pravici pripasti celo zmaga. Iznenadili so res z dobro igro in so bili večji del razvoja dogodkov močnejši na terenu. Le nespretno-sti Jadranovih napadalcev pred reškim golom je pripisati krivdo, da so se Vičani še kolikor toliko brez velike škode izmazali iz zadeve. Seveda si bo lastila za tak rezultat tudi reška obramba nekoliko zaslug, v kateri sta branilca delala dokaj resno, dočim je vratar bil manj uspešen sodelavec. Malo hvale se more priznati napadalni vrsti Vičanov, v kateri razen Slanine ni bilo niti povprečnega igralca. Srednja vrsta je krepko držala korak s svojim napadom v celoti pa je vse moštvo glede borbenosti zaostajalo za Trnovčani. Ti so imeli v glavnem opravka samo z nasprotnikovo obrambo, kajti reški napad ni niti Jadranovi srednji vrsti niti njegovi ožji obrambi pri_ pravljal nobenih problemov. Med Jadra-novimi napadalci bi bilo omeniti Kerna in Fajona, zanesljiv je bil v halfih Januš. obramba pa je bila gotovo najšibkejši del moštva: pred vsako drugo napadalno vrsto bi bila brez drugeea kapitulirala.
V vodstvo ie prišel Jadran po tveganem strelu iz daljave, ki ie imel avtorja v krilcu eKmu. Zoffa je bila tudi za dobrega vratarja nedosegljiva. Za Rečane je izenačil Unterreiter iz precej oddaljenega prostega strela, ki ga je ostro plasiral v mrežo. Po odmoru so prišli v vodstvo Rečani z zgoditkom, ki je povzročil nekaj žolčnih debat: na Jadranov gol je šla rahla žoga, ki jo je menda Jadranov vratar dosegel, ko je že prekoračila črto. Sodnik ie pokaral na sredo in pri tem je ostalo. Malo pred koncem je izkoristil Šavs prost strel in poslal preko »zida« parabolo mimo vratarja. Tako je bilo 2:2.
Sodil je dobro g. Vrhovnik.
Martborska skupina
Maribor, 2. oktobra
Za današnje prvenstveno tekmovanje mariborskega okrožja je vladalo izredno veliko zanimanje in se je zbralo na igrišču železničarja nad 1000 gledalcev, da prisostvujejo mariborskemu derbiju Železničar —Rapid. čeprav je bila prva tekma določena za 14., so Cakovčani prispeli šele ob 14.05 v Maribor, tako da se je tekma pričela šele ob 14.45.
ČSK : Slavija 3:2 (2:1)
Tekma je bila zanimiva borba dveh enakovrednih nasprotnikov. Cakovec je bil sicer tehnično daleko boljše moštvo, toda Slavija je to parirala z večjo požrtvovalnostjo in elanom. Ni mnogo manjkalo, da bi Slavija tudi danes poskrbela za presenečenje. četrt ure pred koncem je namreč napadala s tako silo, da je bilo videti, da bo rešila vsaj eno točko. Bilo je to pri rezultatu 2:1. Ko je pa sodnik diktiral proti Slaviji enajstko, ki je obsedela, je bilo takoj jasno, da bo odšel Cakovec z obema točkama domov. Kar se tiče igre je Cakovec predvedel boljšo in je njegova zmaga upravičena, čeprav po poteku igre ni bila docela zaslužena. Slavija je imela mnogo več prilik za realizacijo, toda neverjetna smola ji je preprečila uspeh. Ra-
zen tega so tgnttd Steri^ V prostora igrali precej brezglavo to je le temu pripisati, da ao ostali brez točke.
Cakovec je imel najboljše mo« v o2jl obrambi, ki je imela precej težko delo.
Ostale formacije, zlasti napad, so mnogo grešile, predvsem Je bilo netočno podajanje. Pri Slaviji je bil slab vratar, ki Ima na vesti dva gola. Tudi obramba ni bila tako sigurna kakor preteklo nedeljo. Krilci so igrali preveč defenzivno, tako da je imel napad težko stališče in je moral večkrat po žogo nazaj.
Sodil je g. Skalar gotovo objektivno, toda občinstvo ni bilo zadovoljno, ker Je diktiral enajstko, kar je povzročilo burne demonstracije.
Železničar : Rapid 2: o
(It o)
Oh a nasprotnika sta nastopila v običaj nih postavah. Takoj v začetku je bilo videti, da ima železničar boljše moštvo, ki je danes predvedlo igro, ki po pravici zasluži pridevek lepo. Ves prvi polčas je tekma nudila mnogo užitka ter so bile obojestranske napadalne akcije Izvedene v krasnem stilu. Tudi tempo je bil zelo oster in se je stopnjeval, ko je železničar po Pavlinu v 26. minuti zabil prvi gol. V drugem polčasu je bil železničar ves čas v občutni premoči in je v 28. minuti zabil drugi gol. Rapid je sicer napadal z vso silo, ni pa prišel do gola, ker je bila obramba železničarjev predobra. Ves čas je bila tekma zelo ostra, vendar v mejah dovoljene igre. Po drugem golu je nato pritisnil Rapid tako močno, da je imela obramba železničarja precej težak posel. V 30. minuti je Rapid izvedel lepo akcijo, toda vratar železničarja, je bravurozno branil. Tedaj je nanj startal Krainer in prišlo je do prvega incidenta. To je bilo znamenje za splošno »klanje«, ki ne spada na športno polje. Sodnik je to mirno gledal in zato se ni čuditi, da je prišlo na
"KnetteTJeS, S. X
______do pravih pietepov,
je bh ta, da bo Krainerja marali odnesti e prostora. Reditelji ln stražniki ao kmar lu napravfll red ln je bila tekma zaključena skoraj v popolni temi. Sodnik je zagrešil še to, da nI takoj, ko se je zmračilo, od žvižgal. Krivdo na današnjih nele-pih in mučnih incidentih pa imajo tudi oni, ki so z raznimi spletkami povzročili, da se je prva tekma pričela s tričetrturno zamudo.
Sodil Je g. Presinger iz Celja, ki pa tekmi absolutno ni bil dorasel.
Maribor : Mura 4:1 (3:0)
Murska Sobota, 2. oktobra
ISSK Mariboru se je danes posrečilo, da je na vročih tleh v Murski Soboti porazil domačo Muro in to docela zasluženo. Maribor je bil v vseh pogledih boljši nasprotnik in se je zlasti odlikovala napadalna vrsta, ki je danes neobičajno streljala iz vsake pozicije. Tudi obramba je bila dobra in zanesljiva, krilci pa so dobro podpirali napad, obenem pa uspešno sodelovali pri obrambnih akcijah- Mura je morala danes kloniti boljšemu nasprotniku, glavno krivdo za poraz pa ima vratar, za njim pa še napadalna vrsta, ki ni znala izrabiti zrelih prilik.
Sodil je dobro in objektivno g. Vebls iz Celja.
Ostale nogometne tekme
LJUBLJANA: Prvenstvo II. razreda: Slavija : Adrija 10:2, Moste : Mladika 4:3, Grafika : Korotan 15:0. Prvenstvo juniorjev: Ljubljana : Korotan 9:1, Reka : Moste 3:1, Mars : Svoboda 2:1, Hermes : Jadran 1:0. CAKOVEC: Prvenstvo II. razreda: Gradjanski : Ptuj 12:2. BUDIMPEŠTA: Budimpešta : Dunaj 2:1. 25.000 gledalcev. Sodil je naš sodnik iz Zagreba g. Podubski, dobro.
Motorne dirke na Grad
Ob rekordni udeležbi vozačev in gledalcev je Moto-Hermes včeraj izvede! svojo tradicionalno dirko na Grad — Najboljši čas dneva (52.8 sek.) je dosegel član Avtokluba Josip Cihlar iz Ljubljane, ki je prejel dragoceno darilo pokrovitelja prireditve vojnega ministra generala Nediča
Ljubljana, 2. oktobra.
Moto Hermes je danes tretjič priredil motorno dirko na Ljubljanski grad v spomin ponesrečenega dirkača Staneta Seuni-ga. Zanimanje za dirko je bilo izredno. Na grajski planoti se je zbralo več tisoč gledalcev. mnogo pa tudi ob dirkalni progi in nn startu. Mestna občina je cesto vzorno uredila in ji niti dopoldanski dež. ki je prenehal šele tik pred pričetkom dirke, ni škodoval. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom ministra vojske in mornarice, armij-skega generala g. Nediča, ki ga je zastopal polkovnik Pavlič. Načelnik dr. Orel je zastopal bana, nadsvetnik Andrejka župana, razen teh pa so bili navzočni še drugi predstavniki oblastev in športnih organizacij.
Organizacija dirke je bila dobra, le začetek in izračunanje rezultatov sta se zavlekla. Udeležba dirkačev je bila rekordna. V raznih kategorijah je startalo
30 vozačev.
Start in cilj sta bila telefonično zvezana, kar je znatno olajšalo poslovanje časome-rilcev. Za red sta skrbela vojaštvo in policija.
Malo pred 15. je dal starter Bregar znak za pričetek dirke, ki je nato trajala s kratkim odmorom do 17.30. Pred pričetkom so zastopniki Hermesa prižgali ob spominski Seunigovi plošči svečo, ki je gorela ves čas dirke. Že dopoldne so pa zastopniki ljubljanskih in zagrebških klubov položili na pokojnikov grob cvetje. Dopoldne so bili tudi zadnji treningi, pri Čemer je dosegel najboljši čas Janko Šiška (Ilirija) s 53.6 sek.. drugi najboljši pa Uroič (Zagreb) s 55.2. »Leteči Kranjec« Ludvik Starič žal ni mogel startati, ker naročeni novi stroj še ni prispel. Na cilju je lahko z zadoščenjem opazoval, da nihče od današnjih udeležencev ni mogel prekositi njegovega rekorda 48 minut, ki ga je dosegel lani.
Skoda, da dirkalna proga ni pregledna in so mogli gledalci le po brnenju motorja sklepati, kje približno se dirkač nahaja in kolikšna je njegova brzina. Najprej so vczili »brenčiji«, kakor pravijo ljudskim motorjem, za njimi pa močnejše kategorije. Megafon na grajski planoti je sproti
Lahkoadetski miting SK Ilirije
Ljubljana, 2. oktobra.
Včeraj popoldne in danes dopoldne je izvedla lahkoatleL=ka sekcija SK Ilirije na svojem novem igrišču — prej Slovanovem — za Kolinsko tovarno dva lahkoatletska nastopa, ki sta kljub zelo slabemu vremenu dobo uspela. Sobotno tekmovanje je bila prireditev po dolžnosti, ki jo mora izvesti v teku sezone vsaj eno vsak v JLAS včlanjeni klub. Zaradi dežja je bil seveda obisk bolj pičel, prisostvovali pa so razen sodnikov in nekaterih prijateljev kluba še številni funkcionarji s predsednikom ing. Bloudekom in g. Betettoi;: na čelu, kar je športni naraščaj ilirijanske lahkoatletske sekcije z veseljem pozdravil.
Nedeljska dopoldanska prireditev je bila propagandna in so se je kljub dežju udeležili razen prireditelja še številni tekmovalci Planine. Zal je morala Ilirija v soboto zaradi zelo slabega vremena brzojavno odgoditi dogovorjeno gostovanje Celjanov, kar bi gotovo dalo vsej prireditvi še večjo vrednost zaradi zanimivih borb. — V vrstah prireditelja smo opazili nekatere mnogo obetajoče mlade moči, ki bodo gotovo v nekaj letih spet dvignile na staro višino ugled Ilirije v lahki atletiki. Mnoge je »odkril« sedanji »menažer« g. Safešnik, ki za sekcijo navdušeno zbira i tekmovalce i potreba sredstva za njihov trening. Uspehi teh dvodnevnih prireditev so naslednji: SENIORSKI MITING PO DOLŽNOSTI
Skok v višino: 1. Jeglič (Pl) 160, 2. Pfeifer (I) 160, 3. Slave (I) 145.
Met krogle 7 kg: 1. Jeglič (Pl) 1172, 2. Cernetič (Pl) 1115, 3. Kajfež (Prim.) 1111 cm.
Tek 100 m: 1. Pfeifer (I) 13.2, 2. Franci (Pl) 13.4. 3. Škofic (I).
Met diska (sen): 1. Jeglič (P!) 3778, 2. Kajfež 3745, 3. Cemetič (Pl) 3525, Banko (I) 3006.
obveščal občinstvo o doseženih časih posameznikov. Večina udeležencev je prevozila progo, ki je merila 840 m, dvakrat, vendar drugič skoraj vsi za višjo kategorijo. Odločeval je najboljši čas. Pri prvi vožnji *e dosegel najboljši čas Josip Cihlar (Avto-klub, Ljubljana) z 52.8 sek, ki ga ni nihče mogel zboljšati niti v drugi vožnji. Le za 4 desetinke sta zaostala Šiška in Uroič. Pri drugem poizkusu je Cihlar na desetin-ko točno ponovil rezultat, Šiški je odpovedal motor, drugi najboljši pa je bil Miro Kobi (Ilirija, Kranj) s 53 sek.
Sledili so nato še poskusi izven konkurence in je Šiška s 50.2 sek. dosegel najboljši čas dneva. Tudi Uroič je svoj čas popravil na 52 sek. Za klasifikacijo seveda te čase niso upoštevali in je bil Cihlar z 52.8 sek. najhitrejši v konkurenci. Cihlaf si je s tem priboril krasen pokal pokrovitelja, drugi pokal g. ministra za najboljšega Hermežana pa je prejel J. Rosenwirth.
Tehnični rezultati so bili naslednji:
Ljudski motorji do 100 ccm: 1. Anžur, (Hermes) na DKW 72 sek., 2. Šimenc (H) na DKW 76, 3. Fantini (H) na DKW 77.4.
Turni motorji do 350 ccm: 1. Grašič (Ilirija) 60.4. 2. Anžur (H) 62, 3. Kaučič (H) 64.2.
Športni motorji do 250 ccm: 1. Uroič (HMK Zagreb) 55, 2. Breznik (Avtoklub, Ljubljana) 55.6.
Športni motorji do 350 ccm: 1. Uroič (HMK) 55, 2. Škopec (H) 69.2, 3. Mrak f. (H) 73.
Športni motorji do 500 ccm: 1. CIHLAR (AVTOKLUB, LJUBLJANA) 52.8 (NAJBOLJŠI ČAS V KONKURENCI), 2. Šiška (Ilirija) 53.2, 3. Uroič (HMK) 53.4.
Športni motorji do 1000 ccm: 1. Cihlaf (Avtoklub) 52.8, 2. Kobi (Ilirija, Kranj) 53, 3. Uroič (HMK) 53.2.
Turni motorji do 1000 ccm: 1. poročnik Glebov (MK Pohorje) 58.4, 2. Grašič (Ilirija) 60, 3. Rosemvirth (H) 60.8 (najboljši čas med Hermežani).
Zvečer ob 20. so v restavraciji »Pri še-stici« razglasili rezAiltate in razdelili darila, okoli 20 pokalov.
JUNIORSKI PROPAGANDNI MITING
Obsegal je skupno 9 točk, ki so bile odpravljene v pičlih 2 urah in pol čeprav je tekmovanje oviral dež in so mu škodovala deloma razmočena tla.
Tehnični rezultati so naslednji:
Met diska (jun.) 10 tekmov.: 1. Košer (I) 4255! Zelo lep uspeh novega talenta, ki je prvič nastopil, 2. Merala I. (Pl) 4185, 3. Stanič (I) 3415 cm. — Met krogle (5,35 kg) 7 tekmov.: 1. Merala I. (Pl) 1377, 2. Košer (I) 1243, 3. Oberšek (I) 1099. — Troskok, 8 tekmov.: 1. in 2. Cerne (I) in Merala I. (Pl) 12 m, 3. Glonar II. (I) 1151 cm. — Skok v višino, 7 tekmov.: Kljub dežju zelo lepi povprečni uspehi. 1. Pfeifer 2. Glonar II. in 3. Milanovič (vsi Ilirija) vsi po 160 cm. Peti je bil v tej točki s 155 cm komaj 141etnd Milanovič II., ki je vzbudil splošno pozornost, ker kaže, da je velik talent — nov Bratovž! — Tek 1000 m: 1. Košir (Pl) 2:50.2
2.	Potočnik (Pl) 2:55.3, 3. Glonar II. (D 2:57. — Met kopja (600 g) 6 tekmov.: 1. Mausar (Pl) 4980! — že letos ga je vrgel precej preko 50 m, 2. Cerne I. (I) 4025 in
3.	Oberšek (I) 4020. — Tek 200 m: 1. Cičar (I) 24 sek. — brez prave konkurence, 2. Oberšek (I) 25.8, 3. Škofic (I) 27.2. — Skok v daljino, 7 tekmov.: 1. Cerne I. (D 593, 2. Cičar (I) 563. 3. Stanič (I) 544. — Skok ob palici. 5 tekmov.: 1. Košir (Pl) 270, 2 in 3. mladi Milanovič II. (I) in Zibert (Pl) 250.
Odlikovanje naših
mušketirjev
BEOGRAD, 2. okt br. Na predlog ministra za telesno vzgojo so bili odlikovani z redom sv. Save 4. stopnje naši teniški igralci Fran Kukuljevič, Josip Pallada in Franjo Punčec, z redom Jugoslovensfce krone 5. stopnje pa Drago NStHi, vat na. stavniki za telesno vzgojo.
Pol stotetfa Se deiuje CMD, še za pot stoletja!
»JUTRO«, ponedeljska izdaja
Ponedeljek, 3. X. 1938
Razstava slovenske knjige ©tvorjena
K slovesnosti so se zbrali številni predstavniki — Naval občinstva takoj po otvoritvi
Ljubljana, 2. oktobra.
Dopoldne je Ljubljana in z njo vsa naša kulturna javnost doživela eno naj pomembnejših prireditev, kar jih je zamišljenih v nizu proslav za 201etnico našega narodnega osvobojenja: v mali dvorani Trgovskega doma v Gregorčičevi ulici je bila ob 11. otvorjena razstava slovenske knjige od leta 1918. do 1938. K slovesnosti, ki jo je prenašala tudi naša radijska postaja, so prihiteli številni predstavniki našega javnega življenja. Med drugimi so se odzvali vabilu ban dr. Natlačen, zastopnik komandanta divizije, brigadni general Dodič, predsednik Akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. dr. Aleš Ušeničnik, prorektor dr. Samec, direktor vseučiliške knjižnice dr. Šle-binger, predsednik mestne občine dr. Adlešič, konzul francoske republike Reme-rand, direktor Narodnega muzeja dr. Mal, predsednik Narodne galerije dr. Windi-scher, zastopniki Slovenske matice, predsednik Penkluba, upravnik Narodnega gledališča Oton Župančič, predsednik Jugoslovenskega profesorskega društva Gra-fenauer, predsednik Zveze kulturnih društev ravnatelj Jeran, predsednik Ciril-Metodove družbe inž. Mačkovšek s tajnikom ravnateljem Grudnom, predsednik Zbornice za TOI Ivan Jelačin. predsednik Združenja trgovcev Golob, zastopnice narodnega ženstva z gospo Kroftovo, prisotni so bili nadalje številni vseučiliški in srednješolski profesorji, pisatelji, založniki, umetniki, zastopniki dnevnega tiska in množica ljubiteljev slovenske knjige.
Goste je pozdravil
predsednik Društva slovenskih književnikov — pod njegovim okriljem se razstava vrši — prof. France Koblar. V dnevih velike svetovne zaskrbljenosti, nemira in strahu, je izvajal med drugim, posebej pa še v tesnobi, ki je pritisnila na zavest malih narodov, je Društvo slovenskih književnikov pripravilo razstavo slovenske knjige od leta 1918. do danes. Z njo smo hoteli počastiti ustanovitev narodne države in obuditi spomin na tiste oktobrske dni pred 20 leti, ko je duhovna in nravna sila našega naroda toliko dozorela, da je mogel izreči svojo voljo do popolne nepodložnosti in je svobodno odločal o svoji usodi Nasproti telesni sili. ki tako rada premika in preureja podobo sveta, se hočemo zagledati v knjigo, ki je ne more premagati nobena surova sila. dokler kaj veljajo in kjer še veljajo osnovne človeške pravice narodov Statistika ugotavlja za čas od 1918—1938 okrog 12.000 najrazličnejših izdanj slovenskega tiska, leposlovnega, znanstvenega, gospodarskega in splošno poučnega značaja. Vsega tega ni bilo mogoče zbrati, a dobra četrtina vse naše povojne književne proizvodnje naj bi poudarila približno podobo velike celote. Ker smo hoteli to celoto predvsem razosebiti in iskati samo podobo kulturne volje našega naroda, so odpadli vidiki, ki bi si jih želel posamezen ustvarjalec knjige, njen organizator in gospodarski zastopnik. Iz podobnih razlogov smo izločili dnevno publicistiko, opustili smo pa tudi našo šolsko knjigo, v kateri se kaže naš največji napredek in v kateri je boj za našo narodno samobitnost najtežji. Spričo vsega tega pa živo stopa pred nas potreba po čim popolnejši zgodovinski razstavi celotne slovenske knjige. To nalogo mora izvesti še ta rod, če ne prej, pa vsaj za 4001etnico Trubarjevega »Katekizma« in »Abecednika«.
Izbor nekaj nad 3000 knjig,
ki ga predstavlja razstava, pa naj govori nam samim in vsakomur, kako je naša
ki noče in ne more od svoje duhovne nepodložnosti nikamor nazaj. Pri tej ugotovitvi pa se ne smemo samoljubno zagledati vase in misliti, da smo šele od leta 1918. Pač se odkriva velik napredek vsega našega življenja, a vmes so stvari, ki jih ne smemo pozabiti. Ta čas se začenja s smrtjo Ivana Cankarja, ki je izgorel v svojem srdu in ljubezni. Bil je sodnik svojega časa in najčistejši vzgled pisateljskega žrtvovanja. Za njim so legli v grob drugi veliki duhovi starejše dobe. Na mesto preteklosti je stopil mlad rod, nagnjen k preocenjevanju, nemiren in nestalen, manj potrpežljiv in več zahtevajoč. Gledal je pred seboj svoj svet in ga je hotel za vsako ceno uresničiti. Huda je bila bolečina tega časa, globoko se je usedla v naše slovstvo in dala vkljub vsemu dragocena pričevanja človeških hotenj. A vendar je treba priznati, da sta svetovljanska ravnodušnost do vsega prirodnega in novodobni neosebnostni, avtoritarni nacionalizem enako neprijazna pravemu narodnemu duhu. Toda vse ustvarjajoče sile, tiste, ki se vežejo s preteklostjo, in tiste, ki nemirno teže v novo prihodnost, so se strnile proti vsakemu poizkusu, da bi naš narod utrpel svojstvenost svojega jezika in svojo duhovno samobitnost. V tem času smo v resnici preizkusili našega duha in pokazali voljo do življenja. Naš jezik je vnovič segel v svoje prvine, se čisti in jekleni.
Ko prihaja naša knjiga polagoma v svet
in postaja last vsega človeštva, se krči in bori za življenje pri Slovencih izven naših državnih meja. Od tod razumemo neprožnost. trdoto slovenskega razumnika, zlasti pisatelja, v narodnih zadevah. A pri tem moramo poudariti, da je samo eno naše kulturno slovenstvo, to se pravi, celo, in samo eden lep in vreden smisel jugoslovenstva. to je enakovredno ubrano sožitje in napredek vseh ustvarjajočih sil. Le tako ne bomo ohranili samo svojega naroda, ampak utrdili in povečali vse nravne sile naše državne skupnosti.
Ko tako složno stoji knjiga ob knjigi,
vdana eni sami misli, da služi vsakomur, ki je voljan, so odpadle vse osebne zadeve, vsi boji, ki včasih vznemirjajo našo javnost, ko se pisatelj trudi za svojo znanstveno, poučno ali estetsko resnico. Boj je neizogiben, nepojmljiv je samo tisti boj, ki hoče ponižati pisatelja in ga meče v presojo med strasti polno množico, ki ne more spoštovati njegovega dela in ne more razsoditi njegove pravice. Pisatelj sicer ne stoji na vzvišenem podstavku, toda če cenimo njegovo delo in mu želimo uspeha, spoštujmo tudi človeka. — Na koncu se je predsednik zahvalil vsem, ki so s podporo in z delom pripomogli do tako lepe prireditve, nato je otvoril razstavo.
Naval občinstva
je bil tolik, da ob otvorivi ogled bogate, smotrno urejene zbirke skorajda ni bil mogoč, a prav ob dejstvu tega navala smemo upati, da bo imela razstava tudi vse prihodnje dni dovolj obiskovalcev.
Največji delež zasluge za skrbno pripravljeno prireditev gre prof. Mileni Mo-horičevi, ki je .imela vodstvo aranžmana v rokah. Tehnično ureditev razstave sta oskrbela inž. Skof in inž. arh. Kos. Poleg splošne razstave po strokah in zbirkah, ki zavzema vso veliko dvorano Trgovskega doma, je v mali dvorani v vitrinah predstavljenih še dvoje specialnih kolekcij — bibliofilska izdanja in pa zbirka rokopisov v teh dveh dvajsetletjih umrlih pisateljev — ki sta ju uredili prof dr. Silva Trdinova in prof. dr. Marja Bor-šnikova. V zvezi z razstavo bo v Trgovskem domu tudi troje predavanj: v ponedeljek bo govoril univ doc. dr Anton Ocvirk o slovenskem slovstvu 1918—1938, v sredo dr. Lavo Cermelj o naši knjigi za mejo in v petek prof Anica Černejeva o slovenskem mladinskem slovstvu po letu 1918 Predavanja bodo vsakokrat ob 20. uri. V celoti prireditev res zasluži, da ji naša kulturna javnost posveti čim več žive pozornosti.
Vladimir Harizanov:
Tako sem si služIl kruh
llctlll Tinini lil v&ciJ\.uiiim, n.ctn.u jc uaoo >
narodna zavest, sproščena leta 1918., ra- J Pa Je nadaljeval:
Velika reka leno valovi in šepeče vrbam na obrežju stare povesti. Kraj novega mostu iz železobetona se ziblje čolnič, ki je z zarjavelo verigo privezan k mostu.
V tem čolnu sem prespal nekaj noči, ko sem po cele dneve hodil po mestu in iskal dela. V njem me je našel tisti nenavadni delodajalec izbuljenih oči in zaspanega obraza.
»Hej, ti tam!« je zagrmel njegov glas.
»Da, jaz, in kaj potem?«
»Pridi ven!«
»Nemara hočeš ti v čoln?«
»Ne, ne, nočem,« je odvrnil človek. »Govoriti hočem s teboj.«
Obžalujoč, da me je zmotil v moji samoti in miru, sem vstal.
»Kaj je?«
»Reci mi: patron.«
»Hm, patron! Ne zdiš se mi Rrikladen za ta naziv.«
»Brez šale: ali hočeš delati pri meni? Imam barako na sejmišču. Stal boš pred obiskovalci in vsakdo, ki bo plačal takso 50 stotink za tri žoge, ti jih lahko vrže v obraz. Ti se jim kajpada ne smeš izogibati, stati moraš ko vkopan na istem mestu. To vzbuja pri klientih zadovoljstvo.« Kako...« sem ga hotel prekiniti, on
sla, in naj pokaže, da je duhovna sila, položena v knjigo, prevzela vse plasti našega naroda, da mu daje vsega, od preprostih navodil za njegovo življenje, do najvišjih znanstvenih dognanj in estetskih hotenj. Ta knjižni organizem, sicer razbran in ločen po družbenih in duhovnih nagnjenjih, vendar ubran v misel narodne celotnosti in svobodnosti, naj predstavlja na zunaj narod na sodobni višini.
»Ne boj se! Malokdo te bo pogodil, ker ni tako lahko, udariti živega človeka v obraz. Kakor bi nas čuval nekak angel-varuh, nas tarče. Sicer pa to zahteva vaje. A ljudje, ki se kratkočasijo z nami, niso nikoli metali kamenja, niti za psi...«
»Ali ne boli, če te udarijo?«
»Ne boli, žoge niso težke.«
Pomislil sem: končno, tudi to je delo, pošteno delo ...
»Kakšna bo moja plača?« sem vprašal ,patrona'.
»Delila si bova zaslužek — hočeš?«
»Strinjam se.«
Naj bo že kakorkoli čudno, res pa je, da je po francoskih sejmiščih človek, ki služi za tarčo, na katero mečejo žoge, sredstvo za preživljanje.
V ,patronovi' baraki sem se oblekel v črno obleko z rdečimi kvadrati, si namazal obraz s temno barvo in si nardečil nos, da je bil podoben rdeči hruški. Na prsi sem si obesil tablico z napisom: »Tri žoge — 50 stotink«.
Medtem pa je ,patron' vabil ljudi, naj poskusijo svojo spretnost — komur se posreči zagnati mi vse tri žoge v nos, ima
pravico brezplačno poskusiti Se s tremi...
Izpočetka ni bilo nikogar, potem se je ta ali oni odločil, kupil je za dva franka žoge in jih metal vame. Ni me pogodil ne v nos, ne v obraz sploh. Gledalci so se mu smejali, on pa se je jezil. Se je zahteval žoge in spet nobena ni zadela tarče.
Od prvega udarca, ki sem ga dobil nad desnim očesom, me je zabolel želodec. To je najbrže od živcev — sem pomislil. Skušal sem stati vzravnan in miren, ko so žoge letele proti meni.
V nekaj dneh službe pri ,patronu' sem dosegel toliko, da sem že vnaprej vedel, katera žoga me bo pogodila. Takrat sem se smilil samemu sebi: imel sem zdrave roke, v glavi pamet, a nisem mogel najti dela, ker nisem imel denarja, da bi ga lahko iskal po širokem božjem svetu.
Zato me je ob vsakem udarcu po očeh ali po nosu zabolel želodec in sem hotel planiti na te, ki so me tako zabavno bili. Igralci kajpada niso opazili moje notranje borbe in so brezskrbno pomerjali vame.
»Čudovito je miren!« je rekel mlad človek v športni obleki in dekle, ki je bilo z njim, se je tenko zasmejalo, ko mi je ogledalo nos. Želel sem, da me njen ka-valir z nobeno žogo ne bi udaril, čeprav jih je kupil za pet frankov.
Očitno je bila moja želja dovolj velika, da je odvračala udarce žog. V moje veliko zadovoljstvo je športist odšel ponižan in dekle je bilo malce razočarano nad njim. Nekajkrat se je obrnila in me pogledala. nemara očarana nad mojimi sposobnostmi. Gledal sem jo motnih oči, ki so bile že natečene od udarcev, in sem stiskal zobe.
Sportista je nadomestil močan gospod z monoklom in rokavicami iz svinjskega usnja. Ni slekel rokavic. Več ko za pet frankov je zmetal žog in me seveda z nobeno ni zadel Nato je odšel.
»Žoge so ekscentrirane!« je zaključil, ko si je popravljal monokl.
,Patron' mi je pomenljivo pomežiknil.
Še do danes nisem pozabil, s kakšno zlobo je ta .klient' metal vame žoge.
Tako so se po ves dan vrstili in merili vame žoge. ki sem jih sprejemal kakor slamnat mož, v katerega mečejo otroci kamenje...
Lahko vam pokažem eno izmed tistih žog. Shranil sem jo kot spomin na tiste dneve, ko sem služil za tarčo.
In nikoli ne bom pozabil delitve zaslužka, ki sva ga imela s .patronom*.
»Poslušaj, fant,« mi je dejal .patron' pi"i delitvi, ko sem mu bil odpovedal službo »V desetih dneh si zaslužil sto frankov. Ce boš leto dni delal z mano, bova obšla vso Francijo in zaslužil boš mnogo več Postavil si boš barako, kupil žoge in postal ,patron'. Prišel bo dan, ko si boš najel pomagača. Takšno je življenje: ...Mojster si išče pomočnika! Pameten si — iz tebe lahko postane človek. Kaj pa je zato, če mečejo po tebi žoge! To so žoge, ne kamenje!« ...
Da, bil je znamenit ,patron'. Prepričan sem, da me je oskubel za najmanj sto frankov. Mene so bili, on pa je jemal volčji delež. Zato sem ga tudi zapustil.
Odpotoval je s sejmarji. Še tisti večer sem najel sobo v nekem delavskem hotelu in ko sem legel spat, mi je bila glava težka ko železo.
»Torej zapomni si, Bimbo: od letal poješ lahko sajno notranjščino!«
(Ric et Rac)
★
BASEN
Psiček teče po širni puščavi. Pesek, povsod sam pesek. Tedaj zacvili ubogi psiček:
—	Ce ne srečam kmalu kakšnega drevesa, se mi utegne pripetiti nesreča.
PRIMERA
Družina gre v živalski vrt. Pred medvedovo kletko vsi obstojč. Besno hodi po kletki medved sem in tja. Pa vpraša Marijanica:
—	Mamica, ali tudi medved ve, da je včeraj bilo prvega?
—	Kako moreš to vprašati, dete?
—	No. Saj se vendar drži prav tako grdo kakor papa, ko si včeraj zahtevala od njega denar za gospodinjstvo.
SMOLA
—	Ko sem davi prišel v svojo pisarno, sem videl, da so jo ponoči obiskali vlomilci. Vse je bilo razmetano, vse prebrskano. Jutri bo že v listih.
—	Ali so ti kaj odnesli?
—	A, tisto ne, ker je bila blagajna prazna.
—	Potem pa ni nič hudega.
—	O, hudo je, hudo, ženi sem namreč trdil, da sem vso noč delal v pisarni.
........ I ■.! m ,|| .1 I., ,||.l	,||l I., |	..........1....................
Naše gledališče
DRAMA Ponedeljek. 3. oktobra: zaprto. Torek. 4. oktobra: Verisa. Red A. Sreda, 5. oktobra: Žene na Niskavuoriju. Izven.
Četrtek. 6. oktobra: Izsiljena ženitev. Lju-
bezen-zdravnik. Red Četrtek. *
»žene na Niskavuoriju«, izredno zanimiva in učinkovita igra finske pisateljice Helle Vuolijoki, je dosegla pri nas tolik uspeh, da se ponovi v sredo zvečer spet izven abonmana.
OPERA Ponedeljek. 3. oktobra: zaprto. Torek. 4. oktobra; Bori« Godunov. Red B. Sreda, 5. oktobra: Ero z onega eveta. Red Sreda.
Četrtek. 6. oktobra: Na sinjem Jadram. Opereta. Premiera. Premierski abonma.
*
Nova opereta »Na sinjem Jadranu«, delo glasbenika Edvarda Gloza, pride na naš operetni oder v četrtek, 6. t. m. M^-zikalno vodstvo ima g. Zebre, režira g. Zupan. Premierski abonma.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod
IVAN SELEVŠEK
RUDNIŠKI UPOKOJENEC
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 4. oktobra, ob 2 url popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Trbovlje, 2. oktobra 1838.
ŽALUJOČI OSTALI
Dotrpel je naš srčno ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Rems Ivan
previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega bo v torek 4. oktobra 1938 ob pol 11. v St. Rupertu na Dolenjskem.
Grosuplje, 2. oktobra 1938.
ŽALUJOČI SINOVI IN OSTALO SORODSTVO
Mladostno s vez izgled
Vsaka žena, v poklicu kakor tudi v družbi, zna pravilno ceniti vrednost sveže in zdrave barve obraza. Kako lahko zamore s
KHASANA
RDEČILOM ZA USTNA IN LICA olepšati in pomladiti izgled svoje zunanjosti. Khasana rdečilo za ustna v 8 različnih barvnih tonih — za vsak lepotni tip primeren idealen ton. Khasana rdečilo za lica se razvije šele, ko se namaže na lice, v vsaki polti primeren, naraven in svež barvni ton. Enkratna uporaba dnevno zadošča. Odporno zoper slabo vreme, vodo in poljube!
Postani in ostani član Vodnikove dražbe!
Bog je vzel k sebi našo ljubljeno zlato mamico, staro mamo in taščo, gospo
JERICO STOJC roj. Henigman
SOPROGO UPOKOJENCA DRŽ. ŽELEZNIC
Izdihnila je svojo blago dušo, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, v 69. letu starosti.
Na zadnji poti jo spremimo v ponedeljek 3. oktobra ob 16. iz hiše žalosti, Ljubljanska ulica 31 (Zelena jama), na pokopališče k Sv. Križu.
Žalujoči soprog, sin Ivan, hčerke Albina, Slavka in Mici por. Cerin, zet Franc Cerin, snaha Alojzija, vnukinje Ema, Ida, Marica, Hilda in ostalo sorodstvo
f
Umrla nam je, previdena s sv. zakramenti, ljubljena žena, mati, hči, sestra in nečakinja, gospa
Anica Thumher
roj. Kovač
UČITELJICA Pogreb bo v torek 4. oktobra ob pol 10. V Višnji gori, 2. oktobra 1938.
Žalujoči
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek 3. oktobra ob 4« popoldne izpred hiše žalosti, Aleksandrova cesta št. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 2. oktobra 1938.
Žalujoči sin Jože z družino in ostalim
sorodstvom

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko .Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani,