Bazne stvari. Iz domačih krajer. lmenovanje. Deželni odbor štajerski je na predlog c. kr. dež. Sol. sveta v Gradcu profesorja za veronauk na Franc-Jožefovi gimnaziji v Ptuju, 6. g. Ferd. Majcena, povišal v profesorja 8. dostojanstvenega reda. Osebna vest. V torek, dne 24. t. m. je bil na češki Karlo-Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava g. Milan Gorišek iz RuS. Kres na čast sv. Ciriln in Metodu bodo zažgali mariborski Slovenci v petek večer, 4. t. m., na griču pri Sv. Urbanu. Odhod: ob 6. zvečer od Narodnega doma. Ker je bil ta izlet vsako leto jako zabaven, je upati, da se ga bode tudi letos udeležilo mnogo občinstva. Zrelostni izpit v Mariborn. Na višji gimnaziji v Mariboru je napravilo zrelostni izpit z odliko šest osmoSolcev, mej temi pet Slovencev: Adam Ban, Fr. Kidrič, Fr. Monetti, Jožef Ozimič in Adolf Pečovnik. Trije imajo ponavljalno skušnjo po počitnicah, ostali so dovršili skušnjo s povoljnim vspehom. Vseh je bilo 33. — Na realki je bilo 14 maturantov, od katerih imata dva odliko, dva pa ponavljata skušnjo čez dva meseca. Na tnkajšnjem c. kr. učiteljiščn so naredili zrelostni izpit Stirje slovenski abiturijenti: gg. Janko Bračko iz Negove, Rihard PestevSek iz Slivnice, Ferdo Sprager iz Maribora in Emil Vršič iz Ljutomera. — Na ženskem učiteljiSču pri čč. šolskih sestrahjih je naredilo zrelostni izpit 9 Slovenk. Občni zbor družbe sv. Cirila in Metoda se bode vršil letos v 11 i r s k i B i s t r i c i. Dan Se ni natanko določen, vendar se namerava prirediti v nedeljo, 10. avgusta. Ako ima kedo proti dnevu kakšen ugovor, naj naznani vzroke družbenemu odboru. Avtomobilna dirka med Parizom in Dunajem se je vršila pretekli teden. Na cestah, po katerih se je dirka vrSila, zgodilo se je mnogo nesreč. Nekaj oseb je povoženih, dve celo do smrti. Avtomobilistu Dufonru je avtomobil na potu pogorel. — V petek dopoldne so prišli avtomobilisti skozi Maribor ter so tukaj obedovali. Mariborski Nernci so jih pozdravljali s svojimi «heil»-klici ter so jim metali plavice. «Frankfurterske> zastave, ki so plapolale raz nekaterih hiS, pa se gotovo niso dopadle Francozom. — Pri tej priliki je neki hudobnež trošil majhne žreble po cesti, koder so se morali peljati avtomobili. Mož je že pod ključem. — Ljudje, ki so priredili to dirko, so večinoma milijonarii. Naša oblastva so poskrbela za red na cestah. Vse se ie moralo ogibati avtomobilov. So bili pač milijonarii! UčiteJjska konferenca za šol. okraje Maribor, Slov. Bistrica in Št. Lenart se vrši danes v Mariboru. Jutri, dne 4^ juliia pa bo konlerenca nadučiteljev iz omenienih okrajev. Na c. kr. gimnaziji v Mariborn se vrši vpisovanje učencev za prvi razred slovenskih paralelk dne 15. julija od polu 10. do 12. ure dopoludne. Popoludne ob 2. uri so spreiemne skuSnie. Spremembe na srednji šoli. Gimn. učitelj g. Rudolf Straubinger v Mariboru pride na gimn. v Celovcu, suplent na marib. gimnaziji g. dr. Ant. Dolar je postal redni učitelj ondi, za Maribor je imenovan rednim učiteljem dosedanji suplenL gosp. dr. Edv. Wiessner na nadvojv. Rainerja gimnaziji na Dunaju. Profesor na deželni gimnaziji v Ptuju, g. dr. K. Oswald gre na gorisko gimnazijo; g. dr. Vladimir Herle pride iz Idrije v Kranj, gosp. dr. Valent. Korun iz Kranja v Ljubljano. Spremembe na pošti. Poštna oficijala gg. Arn. Kreisler in Avg. pl. Lehmann v Mariboru sta imenovana za višja poštna oficijala. —Poštar vLjutomeru je postal g. Ignac Knely. Nemški listi ga pozdravljajo kot »svojega*. — PoStar v Velenju gosp. Ivan Goll je pomaknjen v viSji plačilni razred. Na c kr. nemško slovenskih samostojnih gimnazijskih razredih v Celju, šolska ulica h. št. 21, se vrši vpisavanje v prvi razred dne 15. julija ob 10. uri in 16. septembra 1.1. od 8.—11. ure dopoludne. Sprejenini izpiti se začno dne 15. julija in 16. septembra ob 11. uri. — Učenci, ki hočejo biti sprejeti v prvi razred, morajo biti spremljani od svojih stariSev ali njih namestnikov in s seboj prinesti krstni list in spričevalo o obiskovanju ljudske šole ali pa Solska naznanila. Okrajni glavar radgonski. Sedanji glavar v Radgoni, baron Salis-Soglio je na lastno prošnjo prestavljen v namestnistvo v Gradec. Na njegovo mesto pride grof Stiirgkh iz namestnistva v Gradcu. Sv. Rnpert v Slov. goricah. Pri kapucinih v Muravi je umrl v nedeljo, dne 29. junija, Fr. Avguštin PeSovnik iz Gočove. Mati vdova ter brat in sestre žalujejo za njim tem bolje, ker so se že veselili primicije, katera bi se imela vršiti letos 10. avgusta. — Naj mu bo lahka tuja zemljica! Z očetom svojega moža nšla je v Mariboru žena železniškega sprevodnika Em. Skrinarja. Možu je pustila tri otroke. St. Jurjj ob Ščavnici. V vasi Biaer- jane je umrlo dne 30. iunija rodoljubno slo- vensko dekle, Ida Kreft, sestra tamoSnjega zdravnika dr. L. Krefta. Lahka ji zemljica! S tira je skočil včeraj, dne 2. julija ob 1. uri popoludne tovorni vlak mej postajama Zagorje-Sava. S tira je skoCil stroj z vozom, v katerem je vlakovodja. Kurilec je nevarno ponesrečen. Pomožni stroj je Sel s kl)učavničarjem iz Ljubljane. Vzrok nesreče Se ni znan. Rndosledstvo. G. Ivan PospiSil, izučen lekarnar v Celju, je dobil dovolienje, da sme v celjskem okraju v teku enega leta zasledovati rudo. V Marenbergu je bilo dne 29. t. m. birmovanje. VsenemSki občinski svet je sklenil, da ne pozdravi mil. knezoSkofa. Seveda, to ni nobeno čudo, kajti prvi občinski svetovalec je protestantski pridigar in zraven so Se v občinskem svetu 3 protestanti. Verno in katoliski cerkvi udano ljudstvo pa je priredilo vkljub sklepu občinskega zbora svojemu preljubemu nadpastirju velikansk in sijajen sprejem! Cesarja Franc Jožefa gimnazija v Ptoju. Sprejemna skuSnja za I. razred se vrši prvokrat 15. julija ob 10. uri dopoldne. Učenci se naj ta dan ob 9. uri v spremstvu stariSev ali njihovih namestnikov v gimnaziji oglasijo, ter naj s seboj prinesejo Solsko spričevalo in krstni list. Sprejemna taksa znaSa 5 K 10 v. V Virovcah pri Ptnju je padel v noči 21. m. m. posestnika sin Ivan Plohl pijan v štiri metre globok studenec in utonil. Pogorel je v noči od 30. junija na 1. julija v Senovem pri Rajhenburgu posestnik Andrej Ravnihar. Ogenj je,zanetila najbrž hudobna roka. Premovanje konj od c. kr. družbe za deželno konjerejo na Štajerskem se vrši dne 30. julija 1902 v Zalcu. Premirali se bodo: kobile z žrebeti sesalci, mlade kobile v 3. in 4. letu, dveletne in enoletne žrebice iz okrajev Gornjigrad, Slovengradec, Vransko, Celje, Sevnica, Šoštanj in Konjice. Začetek ie točno ob 9. uri dopoldne. 31 daril v denarju je od vlade in okrajnih zastopov. Razun tega se bodo delile od c. kr. poljedelskega ministerstva srebrne državne svetinje. Iz šole. Deželni šolski svet je v svoji seji dne 19. m. m. med drugim tudi dovolil razširiti trirazredno ljudsko šolo pri Sv. Barbari pri Mariboru v Stirirazredno. Nastavljeni so kot nadučitelji: na Ijudski šoli v Stari  cesti, okraj Ljutomer, stalni učitelj g. Ivan Tomažifi od Sv. Miklavža pri Ormožu; na ljudski šoli v Artičah, okraj Brežice, stalni učitelj g. Franc C e r n e 1 c od Sv. Petra pod Sv. Gorami; kot učitelji oziroma učiteljice: na tnestni deški ljudski šoli v Gelju stalni učitelj g. Jožef H o r v a t iz Trofaiach-a; na ljudski Soli pri Sv. Križu, okraj Ljutomer, tamoSnji začasni učitelj g. Karol M a v r i č; na ljudski šoli v Cvenu, okraj Ljutomer, tamoSnji pomožni uCitelj g. Ivan O z m e c; na ljudski Soli pri Stari cesti, okraj Ljutomer, stalna učiteljica gdč. Marija Š k r 1 e c od Sv. Miklavža pri Ormožu; na ljudski šoli pri Sv. Martinu, okraj Slovengradec, tamoSnja začasna učiteljica Emilija D u 1 e r. V pokoj ie stopil učitelj g. Feliks P i v c v Dobovi, okraj Brežice. Radi čaše čaja — 720 kron. Bogat dunajski bankir je prejšnji teden na poti iz Trsta na Dunaj na tukajšnjem kolodvoru iz opoldanskega vlaka izstopil, da izpije čašo čaja. Ko se je mudil v restavraciji, presliSal je znamenje za odhod. Predno je izpil vso čašo čaja, je vlak že zapustil Maribor. Bankir je bil v velikanski zadregi. Na Dunaju je imel nujne opravke, katere \e moral opraviti, da se izogne velikanski izgubi. Bankir ni dolgo pomisljal in naročil \e zase — p o s eb e n v 1 a k. V treh urah so bile vse postaje do Dunaja obvežčene in ob 6. uri zveCer je bankir zapustil s posebnim vlakom Maribor. Na Dunaj se je pripeljal ob '/4 na 12 P° noči. Posebni vlak, za katerega je dal 720 kron, je vozil tako hitro, kakor je to v Avstriji sploh dovoljeno. »Krščanski detoljub". Ravnokat je izSel že v 11. letniku 1 snopič »Krščanskega detoljuba», tega izvrstnega in vsega priporočila vrednega lista za krSčansko vzgojo in reSitev mladine. Kot priloga je pridjana temu snopiču knjižica »Molimo ali najpotrebnejši nauki 0 molitvi«. Novi most čez Savo, ki bo vezal postajo Zirovnico z Zasipom, Gorjami in Bledom, se gradi. K zgradbi tega mosta je prispevalo tudi «Slov. plan. društvo*. Postavlja ga g. D e m i 6. Letošnje pomorske vojaške vaje se bodo vrSile blizu Pulja. Armada na suhem bo zasedla obrežje, a vojna mornarica se bo skušala vkljub temu izkrcati. Celjske novice. Celjska pevska druStva prired6 v zvezi z narodno godbo dne 4. t. m. veliko kresno slovesnost na čast sv. Cirilu in Metodu na Starem gradu pri Celji. ^ažgal se bode velik kres, spuščale in zažigale se bodo mnogovrstne rakete itd. Za pijačo in jedila bode poskrbel gostilničar gsp. Zabukovšek. — »Celjski Sokol« izleti v nedeljo, dne 6. t. m. popoldne v Ostrožno, kjer je pri Zagodetu velika ljudska veselica s telovadbo, godbo in petiem. Sodelovanje so obljubila razna društva v okolici in zlasti pevska društva se vabijo, da veselico s svojim obiskom povečajo. — V cinkarni v Gaberji pri Celji obesil se je 1. julija delavec M. Dobratinšek, potem ko je ves denar zapil. — Tukaj so prijeli zobotehnika Alfreda Khemeter, ki je ukradel svojemu gospodu dr. L. Riegerju, zdravniku na Dunaju, umetnih zobov v vrednosti 5000 K. — Naša župna cerkev je dobila mesto prejšnje krogle lep pozlačen križ vrh zvonika. — Letoviščniki oglaSajo se letos prav mnogoštevilno v našem krasnem mestecu. — Vreme postalo je v zadnjih dnevih prav občutno gorko. Vsled tega si iSče vsakdor hladila v valovih bistre Savinje, ki je dosegla že 18° gorkote. Utonila je v Krki 501etna slaboumna Fr. Bizjak iz Kostanjevice. Toča v Žetalah. Od tam se nam piše: Kar se tiče zadnjega dopisa »Toča je biia v Zetalah«, dovoljujem si resnici na ljubo naznaniti, da je res bila toča, pa samo z dežjetn in ni napravila skoro nobene Skode. In sicer je obsegala tako ozko črto, da ni pomena 0 tem govoriti. Iz Hnma pri Ormožn. PiSe se nam: V moji kolibi na Humu ozirom a v gostilni Janeza Ivanuša so sledeči listi carazpolago: »SIov. Gospodar«, »NaS Dom«, »Siidsteirische Presse* in »W.-Journal«. M. Sever. Kolesarji na jesenskih vojaških vajah. Kdor zmed rezervistov domačega peSpolka se želi' udeležiti letoSnjih vojaSkih vaj kot kolesar, javi naj se nemudoma pismeno pri svojej pristojni politični oblasti (okrajnem glavarstvu) ali pa naravnost pri kadru svojega pešpolka. Dotičnik mora imeti svoje, popolnoma dobro kolo, ter dobi koncem vaj odškodnino 10 kron. — V slučaju poškodovanja kolesa med rabo v službi izplača se posebna odškodnina, ki jo določi za to sestavljena komisija. Žitne cene. V Mariboru. 1 hl pšenice 18 K 40 v, rž 16 K, ječmen 14 K 40 v, oves 16 K 50 v, koruza 13 K 40 v, proso 13 K 60 v, ajda 12 K, fižola 20 K. — Na Dunaju. 50 kg pšenice 9 K 90 v, rž 8 K, koruza 5 K 50 v, cinkvant 6 K 50 v, oves 7 K 60 v, fižola 10 K. Cerkvene stvarl. Imenovanje. Mil. g. kanonik in ravnatelj dijaSkega semeniSča v Mariboru dr. Ivan M 1 a k a r je imenovan ravnateljem bogoslovnice, podravnatelj dijaškega semeniSča in profesor preč. g. Josip Zidanšek pa ravnateljem semeniSča. Prestavljeni so: C. g. kapelan v Trbovljah Matevž Meznarič na Ptujsko goro, 6. g. kapelan v Vidmu Josip Š r i b a r v Trbovlje Birmovanje se vrsi ta teden v marenberški dekaniji in sicer |e bila birma 29. iunija v Marenbergu, 30. junija na Muti, dne 1. julija v Pernicah, 2. julija v Soboti, 3. julija pri Sv. Jerneju, 5. julija v RemSniku, 6. julija v Breznem. Nove sv. maše. Novo sv. mašo bode služil iz IV. leta A 8 i č Jak., 10. avg. v Koprivnici, pridigar dr. Medved Ant., profesor v Mariboru; 11 c Jakob, 10. avg. v Ribnici na Kranjskem, pridigar dr. L e s a r Jožef, profesor bogoslovja v Ljubljani; J e 18 n i k Ivan. 10. avg. pri Sv. FrančiSku Ksav. v Stražah, pridigar 6. g. P e 6 n i k France, župnik v Podgorju; K 0 c i p e r Rudolf, 17. avg. v Ormožu, pridigar č. g. Vaupotič Matija, župnik na Skomrah; Lovrec Andrej, 24. avg pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.; L u b r i Albin, 27. julija v Trbovljah, pridigar O. P u t r i h Henrik, kapucin v Lipnici; P r e g 1 e j Viktor, 27. julija t Podzemlju pri Metliki, pridigar P. K u b i n e k Rajinund, 0. Teut,., kaplan v Ormožu; S k v a r č Josip, 24. avg. v Dobovi, pridigar 6. g. K r u 1 j c Franc, kaplan v Žalcu; Skamlec Ognjeslav, 3. avg. pri Sv. Jurju v Slov. gor., pridigar 6. g. J u r č i č Josip, dekan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.. — Iz III. leta: KropivSek Valentin, 3. avg. v Št. Petru v Savinjski dolini, pridigar m. g. 0 g r a d i FrančiSek, inf. opat v Celju; L u s k a r Ivan, 17. avg. v St. Vidu na Planini, pridigar 6. g. Škorjanc Mat., župnik pri Sv. Florjanu na Boču; M o č n i k Franc, 24. avg. v Negovi, pridigar č. g. J u r 6 i č Jos., dekan pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; 0 z v a t i č Franc, 17. avg. pri Sv. Andražu v Slov. gor., pridigar vlč. g. Majcen Jos., kanonik v Mariboru; PetelinSek Martin, 27. julija pri Sv. Duhu v Ločah, pridigar 6. g. Jos. pl. P o h 1, župnik v PiSecah; StermSek Franc, 24. avg. v Gorniem gradu, pridigar č. g. dr. M a t e k Martin, kanonik v Mariboru; Z a m u d a Vekoslav, 24. avg. pri Sv. Križu pri "Ljutomeru, pridigar č. g. Bohanec Ivan, župnik pri Svetinjah. Sv. Ivan na Hnmn pri! Ormožu. Do- mači praznik v čast patronu naše podružnice iz 1. 1611 slavil se je letos izvanredno pomenljivo. V predvečer sta gorela pri cerkvi dva majhna kresova; veliki kres pa so priredili čvrsti fanti in pridne deklice v Loperšicah po staroslovanskih običajih z obhodom, molitvijo, petjem, godbo in streljanjem zares imenitno. V torek, dne 24. junija so bile v jutro v podružnici zaporedoma 4 svete maSe, pridiga, prvo sv. obhajilo za Solarje, šolarski izlet s pogostitvijo istih pri Vtičarjevi kleti ter posebna slavnost sedmerih sovrstnikov in sošolcev, ki so res na občudovanja vredni način v krogu svojih roditeljev in prijateljev od blizu in daleč obhajali cerkveno in posvetno svojo petdesetletnico rojstva na okinčanem gostoljubnem slovenskem Vtičarjevem domu po geslu: >Vse za vero, dom cesarja!« Natančneje še pride. Krajni šolski svet v Št. Andražu nad Polzelo priredi v nedeljo, dne 6. julija ob 3. uri popol. veselico s petjem in igro: »Lurška pastarica«, katero vprizore šolska dekleta Po igri petje in prosto zabava. Žiče. France BrezovSek, izdelovatelj cementnega blaga v Konjicah, }e izdelal tlak v tukajSnji župnijski cerkvi v Žičah prav po mojstersko ukusno in po ceni, ter se sme po pravici vsem župnijskim predstojnistvom gorko priporočati. — Janez Ulčnik, Ludovik Vrhovnik, cerkv. ključarja. f Prošt Lovro Serajnik. Koroški Slovenci žalujejo za možem, na katerega so zrli kot vzor značajnosti in čistega rodoljubja. Dne 28. junija je preminol v Tinjah milostivi gospod prožt Lovro Serajnik. Porodil se je dne 6. avg. 1808 v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Ob slabih in hudih časih koroških Slovencev stal je vedno zvesto pri svojem narodu, kateremu ravno na KoroSkem usoda ni bila nikdar posebno mila. Bil je iskren prijatelj šolske mladine in goreč duhovni pastir. Cesar je odlikoval njegove zasluge za občni blagor, da mu je podelil red železne krone 3 vrste. Svetila mu večna luč. Društvena poročlla. V Laporjn se prireja za petek zvečer v proslavo sv. Cirila in Metoda velika slovesnost, o kateri bomo natančneje poročali; navduSenje veliko. Slovensko pevsko društvo a sedežem v Ptuji. Kakor se je že objavilo, priredi druStvo letos po večletnem prestanku zopet veliki koncert v Ptuji na dvoriSči samostana 66. gg. oo. minoritov. Dan koncerta objavi se pozneje. — Različni nagibi bili so odločilni za društveni odbor, da se je lotil po daljšem odmoru težavnega in trudapolnega dela, — prireditve koncerta. Doslej je uprizoritvi velikih koncertov najvefi ovir in preglavice prizadevala godba, ki je naradno v zadnjem hipu vsled dobroznanih spletkarij vedno in vedno svoje sodelovanje odpovedala. Tega se zdaj ni bati, ker ste zdaj dve dobro izvežbani narodni godbi na razpolago. Ne glede na velikanski vpliv in pomen velikih koncertov na socijalni razvoj slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem, bili so koncerti vsled mnogoletnih opazovanj in skušenj vedno priljubljen sestanek slovenske narodne inteligence, zatorej so bile vse muzikalne priredbe tega društva Sirom slovenske domovine dobro obiskane in sicer izvanredno. — Vrhu tega hoče slovensko učiteljstvo na Sp. Štajerskem javno pokazati, koliko se je v teku let naučilo, v čem in koliko je napredovalo na glasbenera polju. Zaradi tega nastopa mladi učitelj-strokovnjak kot dirigent in zaradi tega se prepusti te dve pesmi — en moSki in en meSan zbor — čast. pevkam in pevcera z druStvom v tekmovanje, ter se bo poklonila za najbolje popevano in prednašano pesem častna društvena diploma. Razun teh dveh pesmij odločil se je odbor za moška zbora: <Jadransko morje» in »Slovenski svet, ti si krasenN in meSana zbora: «Grajska hči> in »Slovenskim mladenkam». Prvi dve imajo čast. pevci v II. razredu «Mohorjeve pesmarice*, za note zadnjih dveh pesmij pa se naj marljivo in drage volje oglašajo pri odboru «Slov. pevskega društva v Ptuji*. — Nabiralne pole so se že zunanjim <5ast. gg. poverjenikom razposlale, do katerih se obračamo z gorko prošnjo, da store kolikor je v njihovi mofii. Nadejamo se, da se temu vabilu mnogoStevilno udeležite ter belježimo z odličnim spoštovanjem in pevskim pozdravom za odbor: Zupančič, predsednik. Kajnih Val., tajnik. — V Ptuji, dne 22. rožnika 1902. Iz drugih krajev. Oporoko kralja Alberta so odprli 29. m. m. Vse svoje premoženje, vStevSi gradove, je zapustil kraljici Karoli. Svojemu služabnistvu je kralj zapustil 500.000 mark. Kraljica-vdova Karola je obolela. Petelin otroka nmoril. V Semelinu na HrvaSkem je skočil petelin na igrajočega otroka. Predno so ljudje mogli preprečiti nesrečo, je petelin izkljuval otroku oči in,]možgansko mreno. Otrok je ostal mrtev na mestu. Krojači in njihovi npniki. Zaveza krojačev v Avstriji je pričela izdajati liste tistih dolžnikov, ki nič ne plačajo. Ta najnovejši list, kateremu je ime >Greditschutz]ist«> dobe za naročnino 2 K na leto samo člani krojaških zadrug, zato pa dobč v tej listi zaznamovane vse tiste ljudi iz vseh avstrijskih dežela, katerim ni posebno priporočljivo dati na upanje. Pač za nekatere neprijeten list! Umobolni knezi. Na prestolih malih nemžkih državic so sedaj trije umobolni vladarji. Sedaj umobolni vladarji ne izvrSujejo po zakonu vlade, prej so }o pa smeli izvrSevati. Tak je bil n. pr. blazni vojvoda Moric Viljem LaSki-Merzeburški, ki je vladal pričetkom osemnajstega stoletja. Delal ni drugega kakor jedel, pil, sprehajal se, igral in spal. Imel }e pa modro soprogo, ki \e za kulisami izvrSevala vladarske posle. Podložniki njegovi niso svojega vladarja prav nič častili. Vzeli so mu vse, kar je imel na sebi, in vladar je priSel dostikrat brez hlač na dvor. Dvorjani so imeli sicer nalog spremljati vladarja na njegovih sprehodih, toda tega niso spolnovali, ker so se naveličali pretepavati se s cestno mladino. Pri kosilu je vladar dostikrat zaspal; pri obedu navzoča gospoda je v takih slučajih mirno naprej jedla in pred vladariem so se nakupičili krožniki z jedili. Ko se je prebudil, je tem hitreje jedel. NajljubSa zabava bila mu je godba in sam }e strastno drgnil «bas». Tudi v cerkvi in pri službi božji je sam v orkestru igral bas. Imel je  celo zbirko basov. Ako se mu je hotel kdo prikupiti, moral mu je darovati bas. Smodnišnico je hotel raznesti z dinamitom kočar Jos. Pogoričnik v Hodižah na KoroSkem. SmodniSnica je last trgovca Lovrenca Waldcher. Orožniki so nevarnega človeka zaprli. Mati za sinom v vodo. V nedeljo popoludne je v Prigorici utonil 8-letni Fr. Mrhar, ki se je šel kopat s tovariSi. TovariSi so prepIaSeni leteli po mater ponesrečenega dečka. Obupana mati je priletela k vodi in brez premisleka skočila v vodo. Ljudem se je posrečilo jo rešiti iz vode, vendar se je tako prehladila, da je sedaj na smrtni postelji. Poneverjenje. Pri gradnji bohinjskega predora je bil uslužben tudi 32 let stari Jovi<5, ki je vodil račune o hrani 32 delavcev. Nedavno je pobral pri delavcih denar, v celem 236 kron, in pobegnil s tem zneskom. Nesreča. 76 letna Mar. Tavčar iz Škofje Loke je ob Sori padla na nek kamen in se smrtno pobila. Kako je marelar spoznal svojega napadalca. Potujoči marelar Žagar si je v Zg. Berniku v Bosičevi gostilni privoščil frakeljček žganja »za večerjo«. Fantje so marelarja dražili, marelar si je pa na jezo privožčil še en frakeljček. Ta frakeljček ga je skoro gotovo toliko pogrel, da je rekel katero preveč in fantje so mu nakrat pričeli bliskoma polagati svoje pesti in palice po hrbtu. O vsem tem prizoru ve, da so se fantje nekaj »ongavili«, potem pa udarili po njem in da so ga le »gospod žandar ohranili pri življenju.« Razume se, da so lantje dobili za to priraerne kazni. Vsi razven enega so se zadovoljili, le Aleš Jenko, ki je dobil 24 ur zapora, mislil je, da se mu posreči zbiti še teh 24 ur in se je pritožil. Marelar Žagar je torej moral pred deželno sodiSče Se enkrat prisezati, da AleS Jenko pri stvari ni popolnoma nedolžen. >Ali imate sovraštvo do Jenkota«, vpraSal je sodnik marelarja. »O tiat' pa!« je hitro odgovoril marelar in poslal srdit pogled na Jenkota. »Zakaj pa?« poizvedoval je sodnik. »Zato, ker me je natepel«, utemeljeval je marelar. Marelar je kljub tej jezi prisegel, ker je prej zagotovil, da ne bo krivo pričal. »Nej pa Se jaz prisežem«, menil je Jenko, ko je Žagar vzdignil tri prste k prisegi, in stopil hitro ob Žagarjevo stran. Sluga ga je prijel in posadil nazaj na klop. Nato je Žagar pričel praviti žalostno povest o plesu fantovskih pesti po njegovem hrbtu. »Tale me je lOkrat buSknil!« izrekel se je o nedolžnosti Jenkotovi. »Jaz imam zunaj priče, ki niso videle, da sem ga!« »To tudi jaz lahko potrdim«, dejal je predsednik sodnega dvora gospod Schneditz, >jaz Vas tudi nisem videl, da ste ga.< Zagar je moral Se natančneje utemeljevati, da ga je res Jenko tepel. Fantje so ga tepli precej v temi, zato je malo čudno, da bi tuji marelar Jenkota poznal. Pa tudi ta dvom |je marelar sodnikom hitro razprSil. »Pa sem ga le poznal, zato ker je najbolj debel!« rekel je marelar. Jenkotu pa marelar 8e ni sape zaprl, kakor je mislil. »Eden je bil Se bolj debel, tisti ga je, sedaj pa menedolži!« hitel je Jenko. Tekom obravnave se izve, da je tisti, ki je »Se boli debel* v — Ameriki. Sodniki so verjeli marelarju in pritožbo Jenkotovo so odbili. Jenko bo sedel 24 ur, a tolažbo ima, da v tem času ne bo shujSal in ne bo izgubil svoje debelosti, ki ga je spravila v zapor. Marelar je zmagonosno odšel. Priporočali bi mu, da se sedaj iznebi »vse jeze«, ker jeza >dol nese.* Tako naposled tudi marelar v lepi zadovolinosti postane konečno debel in cela dogodba bode imela — »najlepši« zaključek. V Berolinu je poneveril pri banki J. Bleichroder blagajničar mnogo denarja ter je pobegnil. Dozdaj manjka 40.000 mark. Torej tudi v blaženi Prusiji se krade in sicer pošteno krade! Velikanska eksplozija. V vojaškem taboriSču Carabanchel pri Madridu so eks- plodirale topničarske krogle. Ranjenih je 17 vojakov. Detonacija je bila tolika, da se je potresel skoro ves Madrid. V mestu in bližnjih vaseh }e razbitih mnogo Sip. Kralj je obiskal ranjence, ki bodo težko okrevali. Nesreča. Na nekem parniku ogrske družbe za plovbo po rekah in jezerih se je dogodila te dni nesreCa. Na parniku ie bilo 800 izletnikov, ki so se vračali v Budimpešto. Ker je bila voda visoka, je dimnik parnika zadel ob srednji steber mostu. Dimnik se je zvrnil na potnike in je ranil eno osebo težko, več njih pa lahko. Potnikov se je polastil velik strah, ker so menili, da se parnik pogrezne. Po pol uri je parnik dospel ob kopno brez nadaljne nezgode. Uvedena je stroga preiskava. Zopet poneverjenje v Pešti. V zadrugi uradnikov v PeSti, ki daje uradnikom posojila, prisli so velikanskemu poneverjenju na sled. Neznani ljudje so vzeli od zadruge 20.000 K na krive menjice. Ponaredili so namreč podpise znanih udov in se izkazali s krivimi pismi. Mrtvo otročje truplo v potnem kovčekn. Na železniški postaji v Odesi nahajal se je več mesecev kovCek, katerega je pustil neznan popotnik ležati, ne da bi bil ponj poslal. Ker se je po prometnih predpisih moral kovček prodati, se je pred prodajo komisionelno odprl. Uradnikom nudil se }e pri tem grozen prizor. V kovčeku nabajalo se je mrtvo truplo šest tednov starega dekliča. Zdravniki so našli, da je bil otrok živ vložen v kovček in da se je v kovčeku Sele zadušil. Katastrofa na Martinikn in — telefon. List «Journal» poroča: Ravnatelj telelonskega urada v Fort de France, Garnier Laroche, je dne 8. maja malo pred 8. uro telefonsko govoril z uradom na St. Pierre. Uradnik v St. Pierre mu je pravil, da je pričakovati katastrofe, ker je vse mesto v oblakih pepela. Nato je sliSal ravnatelj naenkrat hropenje in stok, kakor bi bil kdo zadavljen. V tistem hipu je prisla katastrofa, uradnik je umrl pri aparatu. Tudi neki drugi uradnik je govoril z Fortom de France in se norčeval iz bojazni tovarišev. Naenkrat je umolknil. Zadušilo ga je s 40.000 drugimi. Gospodarske drobtinice. Reja kokošij. NaSe gospodinje so raznega mnenja glede kokošjega plemena. Nekatere redijo manjše pleme, druge zopet večje tolsto pleme. Imel sem na poskušnjo obe pasmi, hot6 se prepriCati o njih kakovosti. Manjže so se mi s tem dopadle, da so nanesle vefi jajec, kakor debele in težke, ker rastejo bolj na meso. Odločil sem se tedaj, da redim obe vrsti: majhne radi jajec, večje pa radi uspešne reje piščet, ker piščeta hitreje rastejo od manjših, in se tudi hitreje in dražje prodajo. R. N.