'HO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN« DEGUNJE NA GORENJSKEM UPrAVN! ODBOR v ^^ONIŠKI ODBOR ^SLAVKO KNAFELJ 'JA: REDAKCIJSKI ODBOR J'%Fj ČllFER fl5. IV. 1962 ORGANI UPRAVLJANJA UPRAVA ORGANIZACIJE ' UREDNIŠTVO ,N5." D a Z zaltimi črkami je ta datum zapisan , Po enaindvajsetih letih, ko se spominjal v slovenski zgodovini. To je dan, ki jejmo rojstva OP, obenem pomislimo na delo na pobudo KPS združil vse napredne sile; SZDL - naslednice OP. Kakšna vloga ji jfe političnih strank ob razsulu "predapril-dodeljena v povojni izgraditvi, političj-ske ali tkzv. Versaill-ske" Jugoslovai-i nem in gospodarskem razvoju naše stvornb' je, v enotno Osvobodilno fronto. j sti. Kakor je OF imela masovni značaj v I času borbe, tako ima SZDL danes odloču- Pozivu so se odzvali napredni sokoli: Ijočo vlogo pri izgradnji socializma. Je Rus, Lubej, Volič in drugi, prav tako 1 * kot krščanski socialisti« Fajfar, Koz-bek, Brecelj in napredni javni in kulturni delavci: Kidrič, Albrecht, Ribičič, J, Vidmar . se vedno najbolj množična organizacija, ki vključuje nad 9o % vse&a prebivals v FUU, Ostale organizacije združene v SZDL tvorijo le njen sestavni del, I Naša dolžnost jtJ, da se priključimo pra-Vgem slovenskim poštenjakom, ne glede i znovanju 27.4. tudi letos s tem, da na dotedanja politična gledanja, je na j sodelujemo pri raznih proslavah, akade- mah postalo jasno, da gre za usodo vse-|mijah in prireditvah, ki bodo posvečene ga naroda, sšato' so so združili v i spominu ustanovitve OF na Slovenskem, novo politično organizacijo OF pod | vodstvom KP, ki je bila v teh težkih I časih edina sposobna izvesti svoj program za osvoboditev izpod tujčevega' jarma in razbiti vse kvislinške izrodke kod posameznike tako kasneje nastale i frakcije, / Plava garda, MVAC, Domobranj-ci/. I Sklepi sprejeti 27.4.1941 ob ustanovitvi OF v Ljubljani so bili odločilni za nadaljni potek osvobodilnega bojaJ I 1. Združiti v slovenskem narodu vse na-| predne sile, 2. Povezati boj slovenskega naroda z bojem ostalih jugoslovanskih narodov; I 3. V boju za osvoboditev se osloniti na1 zaveznike. Kot potrjujejo dejstva, se je ta programa dosledno izpolnjeval. Masivno,pristopanj je in vključevanje v OF, sodelovanje za| vednih Slovencev, ne glede na spol, sta+ rost in veroizpoved. / i ir riu » i 43. 'j n Vi < l *■* DELU ČAST ............... in spoštovanje, ki ga zasluži ! N e samo 1« maja - ob njegovem prazniku0-Vedno in povsočU Praznik sam je le simbol ustvarjalnega dela v naši in vsaki socialistični družbeni urQditvie Vse napredne sile sveta - in teh je čedalje več - ga praznujejo kot mednarodni praznik pro-letariataB Fraznik razrednega boga za uveljavitev delavskih pravic0 Ponekod ta boj še vedno traja-, pri nas je iz-vojevan„ [Ne daj da gospod Te tlači ipres.it žuljev Tvojih -jin sad Tvojih pridnih rok - profit imu hlačne žepe gači! P? Ve j mu in pokaži če treba, da človek sjt ' r jki najmanj le pravice svoje terjaš ! , I - lObčuti naj grenkobe ki trle so vekove Tvjaje jker ne verjame0 IN OBLAST jZdaj gospodar, svoboden, prost jusodo krojim - in potomcem (pripravljam raj jin vzklikam z Vami kar je povzročile padcc IverenskegaD Karadordeviča in enakiho Goloroki delavci, zvecti načelom socialistične revolucije, so prevzeli oblasto Pri na^ se že sedemnajsto leto uspešuc utrjuje v praksi. Predvsem po letu 195o? ko so kolektivi neposredno prešli v upravljanje proizvajalcev« Tako so v družbenih rokah domala vsa proizvajalna sredstva in predneti dala, ki jamčijo pravilno in pravično razdelitev mater-jalnih dobrin; za našo eksistenco0 Nagrajevanje po učinka je le ključ za odmerjanje vsakomur po vli^enom delu. V novi ustavi jp£* na široko okvirjena možnost razvoja naše socialistične stvarnosti« Pravilno usmerjena zunanja politika koeksistence izvenblokovskih držav daje poroštvo miru in ustvarjanja, razumevanja in sodelovanja med vsemi narodi in državami.,, Medsebojno izmenjavo dobrin, pomoli in izkušenj0 Priključimo se milijonom ob praznovanj^ prvomajskih praznikov - dvignimo našo zastavo visoko na delavski drog, Živel 1, maj 1 r~ TfRj - /IJ LET ,1 ŠTAffiTA MLADOSTI 'i I V soboto 7» IV« 1962 je kolektiv monoži čno dočakal štafeto mladosti za 70 rojstni dar'maršala TIT>« Mladina pa [ jo je opremljala od Begunj do Zapuž« | Mladinka Peternel Angelca jo je pozdrd-J vila v imenu organov upravijanja,uprav0 in organizacij in ji izročila štafetno J palico s pozdravi, I Organizacija izvedbe je bila pohvalna* j ^ 3________ . .« . * * . *. V* * •/. n I I 1 .t V •* OD NEKDAJ DO DANES / ,1946 I |Leto, ki pomeni prelomnico v nadaljnem [razvoju zadruge« I ■■ 'Delavnici smuči in sani sta komaj za-!dostili naročilom, ki so kar deževala« J Ni čudno, ko pa so dolga leta okupaci-I je zapustila posledice. nogometno ir plezalne čevlje ter copate^ Ni pa imela dolgo :d vijenske dobo* v Se to leto so odprli v Ljubljani svojo trgovino 'Te?1ovalnica Elan" na Mostnem trgu? ki se je kmalu preimenovala v Pizkultuini magazin" današnji "Sloveni j ašport",. / 1 Ni pa primanjkovalo le smuči ;'.n sani, j temveč tudi in predvsem telovadnega I orodja. Redke telovadnice ki so š.e ostap Jle^ so imele izrabljeno in kaj skromno I opremo. Zadruga je bila pred dejstvi -j razširiti svoj asortiman, Odprla je I tri nove oddelke: I I1* Telovadno orodje lesni oddelek I 12. Kovinski oddelek I J 3. Sedlarski oddelek I I Slednja dva naj bi služila kot pomož-Jna oddelka prvemu. To. vloga opravljata 1 še danes, vendar bolj samostojno-, j Primerjalno? telovadni konj, kozaf išvedska omara in drugo, zahteva poleg {lesne obdelave še okovanje in tapeci-' Iranje. Brez teh dveh pomožnih dejavno-Jsti prva ne bi bila popolna* Res, da vsak od teh danes proizvaja tud:’, samos-tojne, lesne izdelke /odskočne deske, različne lestve / ali t,.-.mo kovinske / karabinar, drog£ itd / in sedlarska / blazine, zaščitna sredstva /« Vendar so organsko trdno povezani med. seboj * V letu 1946 pa so odprli še čevljarsko [delavnico, ki je izdelovala razne spor 1tne čevlje, šprintarice, smučarsko, Na splcl* je to leto, leto popolnega pre-j-bujenja, Vspostavili so knjigovodski I oddalek ir. uvedli splošno administraci-J jo, Ustanovili no sindikalno podružnico L ki je bi], a med prvimi v lesni industriji Slovenije© Friučevati so začoli vajence,, Svoje pr*o iacblke pa so že poslali mladinskim delovnim brigadam na progo Brčko--B?mc>vic:i in to predvsem lah-f ko atletsko orodje« kopja, diske itd. (7 "e v začetku jim jo prevoz do železnice delal preglavice,, Zato so kupili konja in voz,, da je dnevno bil na poti*, Izkoriščali no ga za vse mogeče prevoze. Kmalu ni bil tercu več kos, zato so si nabavili 4 tonski tovorni avto "BerlietT in ga pozneje zamenjali za 5 tonski "H MIN'1, kljub torri pa so okoliški kmetje, ŽamaTjjICrofč, Liznek in Mazovc pomagali s svojimi vpregami, ali pa samo z nakladanjem in razkladanjem predvsem le-j* 33<> To delo opravljajo še d-gies. Proti konca'poslovnega leta so nabavili še nekaj strojevr V decembru so sledila večja naročila s strani vojske« Elan se je začel 'aveljav-J-1jati. (Na podlagi navodil za volitve DS in UO Igospodarskih organizacij ter odloka jlzvršnega sveta LRS, so morajo izvršiti ivolitve novih DS do 30.4.1962., DS pod-[jetjaje na svojem 35 rednem zasedanju [razpravljal in s tem vzvezi sprejel [sledeče sklepe: • ji« Volitve v DS podjetja se bodo vršile I dne 18.4. 1962 I j2. Število članov za DS podjetja jfe I določeno v pravilih podjetja po členu 17, ki določa, da se v našem podjetju voli 27 članov. |3, V komisijo za izdelavo volilnega sezH j' nama so bili imenovani : j 4' Valjavec Franc vpdja kadr, oddelka 'Brcar Boža' > - administratorka I | I 'Mencinger 0tov- - Obratovpdja KD J Antolič Alojz,- - sedlarfeka roč,delaj ' Arh Julij - pom. konstruktor | lv,‘ ' . ■ • 'l |4, V volilno komisijo so bili izvoljenitf- lo ona tvori steber naše bodoče generacji je. ' V DS podjetja ne morej o.-biti voljeni: 1, Glavni direktor podjetja 2. delavci, ki so na temelju pravno močne odločbe izgubili pravice biti voljeni v DS in sicer za dobo za katero so tc pravico izgubili, 3» Delavci katerim je na dan volitev prenehalo delovno razmerje* 1 4, honorarni delavci, 5» Vajenci 6, člani volilne komisije. Na vseh zborih je dano poudarka, da se v.organe delavskega.samoupravljanja vo- li čimmanj vodilnih uslužbencev in mojstroVV' kajti oni morajo po svoji, službeni dolžnosti sodelovat-i-z.raznimi poročili in drugimi zahtevajočimi informacij oni, " . I Dobida Majda - obračunovalka os,doh, j Pristavec Alojz - mojster' TO in KO Finžgar Ivan - delovod,^muč,odd, : Vrečko Maks - delovodja TO Bizjak Franc - montažna dela. I ‘V,: [DS podjetja je na predlog sindikalne [podružnice in UO sprejel sklep,, da se ikandidate za novi DS konštituira po jposameznih ekonomskih enotan sorazmerno po številu zaposlenih, ker le na ta inačin bo zasigurana največja možnost (Obravnavahja vsestranskih problemov , |podjetja kot celote. [Dolžnos^ vseh političnih organizacij - j predvsem sindikata, ZK, mladine kakor I Ivseh članov kolektiva je, da aktivno so-j [delujejo pri izbiri novih kandidatov, dal |se zagotovi mesto v novo izvoljene orga-j [ne delavskega samoupravljanja dobram izavestnem delavcem. Da se poskrbi za fiesto žensk' in mladine, katera so mora (Zavestno usposabljati ter 'upoznavati z Igospodarsko in politično situacijo naše-j ga socialističnega gospodarstva, kajti Janc Janez a pari (a pari ratione ) - logično & la carto ( franc*) - po izbiri a priori ( lat*) - prvenstveno ABC države v Juž.Amoriki - Argentina. Bnazilijap Čile Od- acta^-(a,a0 lat) •» odloibno Addio (it.) - zbogom Afera ( frane,Affaire f -delivanje agent - posrednik v raznik poslih agresov - napadalec akcent - naglas a conto (It,) - akontacija , predujem akustika (grško) - nauk o zvoku Kljub temu, da je v zadnji številki našega lista bilo obširno poročano o zaključnem računu za leto 1961« je še vrsto zanimivih podatkov, za katere je potrebno, da so člani kolektiva z njimi seznanjeni« Za danes smo izbrali sledeče: Obratna in upravna režija V letu 1961 so se precej povečali režijski stroški in to največ zaradi povečanih obresti od poslovnega sklada, to je od osnovnih in obratnih sredstev« Precej so se povečali tudi izdatki za prevozne storitve, investicijsko vzdrževanje, prispevki od osebnih dohodkov in drugi stroški* V našem podjetju primerjamo upravno in obratno režijo z osebnimi dohodki T izdelavi ( produktivne mazde )« V primerjavi z letom 1960 nam da sledečo sliko s 1961 1960 oddelek znesek rež. znesek prod« m . znesek rež« znesek prod* . „ v ooo din mezd v ooo 02 v ooo din mezd v ooo rež*i- Sm odd. 54.517 48.275 112,9 31.438 34.326 V'91,6 spia.To 28.239 10.473 269,7 19.241 11.757 163,7 Razrez 5.1o7 3.412 149,7 4.148 2.2o8 187,9 Kov«obrat. 18.918 8.393 225,4 11*386 6.553 •173,7 Sedi. » 2.257 5.312 42,5 " 1.199 4.383 27,4 Vse skupaj 109.038 75.865 143,7 67,406 59,227 113,8 Režijska stopnja se je povečala v vseh obratih, razen v prirezu kjer je nižja kot v letu 196o. V splošno lesnem oddelku ( telovadno orodje ) pa se je na eni strani povečala režija, na drugi strani pa je proizvodnja nižja kot v letu 196o, kar je povzročilo seveda močno povečanje režije v lastni ceni* Povečala se je tudi režijska stopnja upravne režije in sicer i 1961 196o - znesek upravne režije 167*6o5 115*453 - Hnesek osebnih dohodkov v izdelavi 77,o43 59.728 - % upravne režije 217*6 194,5 % (dalje) Kvalitetni izdelki nekega podjetja so jamstvo za uspešen plasma na tržišču« Vsako podjetje, ki želi uspaeti je zato živo zainteresirano za kvaliteto svojih izdelkov. Prehod od obrtnega načina proizvodnje na industrijsko serijshi način je naše podjetje prešlo v povojnem obdobju. Zaposlevalo se je vedno več ljudi, proizvodnja pa se je pričela deliti po . operacijah in tako postajala vse bolj serijska« Pojavila se je potreba po vedno Večji in čim bolje organiziranj, kontroli izdelkov. se zavrne« Ker smo manjše podjetje nimaf mo zato postavljenega posebnega človekal pač pa se omenjena komisija sestavlja pp potrebi« KONTROLA PROIZVODNEGA PROCESA s Pri nas je organizirano tako, da imamo v obratu proizvodnje smuči v vsakem oddelku organizirano kontrolo, Ta je osrej-dotočena na to, da se vsi nekvalitetni izdelki izločijo. Naslednjemu obratu se oddajo samo kvalitetni izdelki« Visoka vrednost smuči, manjša količina dnevne proizvodnje in pretežno ročna obdelava je vzrok, da smo se odločili za pregled; vseh smuči in ne za vzorčno kontroliran-Naše podjetje, ki je proizvajalec športf-je, j nih artiklov predvsem smuči, ima zato Po dru0i strani pa je kontrolna služba I specifične proizvodne pogoje. To je j šele na novo organizirana in še ni tfgbftj-mišljeno v primerjavi z drugimi lesno- 1 na situacija za prehod na vzorčno koiiti^Oi-industrijskimi podjetji. Smuči so nam- j liranje, Kontrolor ob priliki pregled”Lu'j reč z ozirom na kvaliteto zelo zahteven! beleži ugotovitve na kontrolni li^t. ':,Tti| proizvod. Pri oragnizaciji kontrole smoj je prikrojen tako, da se vse napake povj-se zgledovali na uspehe in izkušnje l zročene na isti operaciji beležijo skuH dobro organiziranih kovinskih podjetij,] paj. Upošteva se tudi teža napake^ zato1 V JLesni industriji do tedaj pri nas I se tudi uvrščajo v kategorije. Manjše | še nismo imeli vzornikov, katere bi J napake se pomnožijo z manjšim faktorjem! lahko posnemali. Vendar smo ravno tu i in obratno večje. Na osnovi kontrolnih j listkov s*e vrši nagrajevanje delavcev I na kvaliteto. Določen.je normativ dovo-j specifičnostih dokaj različni, Kovinskaj ljene slabe kvalitete, Ako je dejanski I industrija .ima zelo dobro organizirane \% slabe kvalitete manjši od normativa, j in s svojimi potrebami prilagojene kon-J tedaj vsi delavci na isti operaciji do-1 trolne metode« Vendar jih radi speci- | bijo denarno nagrado in obratno v nas- J fičnih lastnosti v naši proizvodnji I protnem slučaju. Seveda pa imamo na ’1f nismo mogli posnemati in smo morali } posameznih delovnih mestih uvedeno tudij kontrolne metode prilagoditi našim po- I beleženje kvalitete vsakemu posamezne- f trebam, V grobem pa je kontrola v na— j mu delavcu« Poleg omenjenega načina konj* šem podjetju organizirana po istih naH troliranja pa se na posebno zahtevnih čelih, kot v drugih industrijskih pod- j mestih vrši tudi leteča kontrola. Dolž-] " jetjih, jnost kontrolorjev pa je tudi, da vsa j opažanja v pogledu pojavljanja sla.be J VHODNA KONTROLA I kvalitete takoj javijo predpostavljenim^< je organizirana za kontroliranje kvali-J S tem so omogočene takojšnje urgence I" tete dobavljenega materiala, Sestavlje-J odpravljanja vzrokov pojava slabe kvali-p na je iz posebne komisije, ki vzorčno I tete, I prekontrolira dospeli materijal, Ugotav}- j Ija se % slabe kvalitete. Kvalitetni ! KONČNA KONTROLA i , . ■ | materijal se prevzame, v nasprotnem pa Spričo visoke vrednosti naših izdelkov J naleteli na probleme, kajti lesna in kovinska industrija sta si po svojih UMETNO SUSENJE V V zadnji številki Je Naša smučina ob" 'javila članek o umetnem sušenju v splošnem, danes pa želim člane kolektiva seznaniti še z nekaterimi podatka iz področja sušenja lesa v Elanu0 V naši sušilnici s 4 celicar.i, takozva-naga klasičnega tipa, smo v zadnjih štirih letih, to je v času, odkar je bila sušilnica zgrajena, osušili 6*291 m3 lesa, pretežno jesenovega«; Sušilo se je poleg smr.ke še bor,brest, brezo, bukev, hickory, hruško, javor, lipo, in oreh« Rezultati sušenja so dobri, čeprav pogoji za res brezhibno sušenje niso dani« Npprave so gradila domača podjetja, ki na tem področju niso imela potrebnih izkušenie Precej hib in nedostatkov se je dalo ocpravi-ti, vendar sedanje stanje i zgradbe same i opreme še ne zadovoljuje^. kar je tudi vzrok, da uspehi niso. še boljši. Poleg tega dela precej preglavic še asortiman lesa« Pri umetnem sušenju lesa velja pravilo da naj vsebuje šarž les iste vrste, začetni vlagi bolj strogo sortirali, delno že na skladišču^ i3redvsem pa pri krojenju, ozs razrezu«, Tu imamo še skrite rezerve? ki bi se ostvarjene, ugodno odreže,le v finančnem efektu, sušilnice o ^ečina članov kolektiva pozna sušilnice le po stalnem monotnem brnenju dvajsetih motorjev z ventilatorjio Morda kdo še opa;;i rahlo meglico, ki uhaja is osmih odvodnih zračnikov na strehi sušilnico, redki mimogrede pogledajo o priliki praznenja ali polnen-ja v črno celico in radovednosti je Zadoščenoo In vendar je bilo potrebno mnogo drobnega-,? Vestnega, vseskozi natančnega delaj da je šlo v teh štirih lotih j.z lesa v celicah skozi zračnike, v oblikivodnih hlapov nič manjkot 84o0ooo. kg. vode, kar predstavlja vlak s 46 želežniškimi cisternami, napolnjenimi ?, vodo,, v temperivnico, kjer vlada stalneP kontrolirana klima, pa prekc 6cooo m3 pravilno na 8 do 12% posušen:ga lesa0 Iz teg& vidimo, da je prispevek sušilnice k dvigu proizvodnjeU tl n čriaJ iste debeline in iste začetne vlage,, zaželjeno pa je celo, da je iste provenjičeprav laži bolj ob periferiji splošne— ence* Pri nas skoraj brez izjeme s,.\ši~ | ga ilr.terj. emlnoiitne važnosti, saj b mo v isti celici les različnih debelin ! dan^s tovarna broz sušilnice sploh ne (letno povprečje ^razlike znaša 9 mm), i mogla več. obstojati«, zelo različne začetne vlage (razlike celo nad 3o %) in večkrat tudi dve različni vrsti lesa, ker nprc breze, hruške, oreha, itd, ni na zalogi toliko, da bi se z njimi lahko napolni la ena celica«. Jesen kupujemo po celi državi in je praktično nemogoče istega sortirati glede na izvor, kot : nižinski, višinski, slovenski, vojvodinski itd«, Pri takem stanju j*e pravilno vodenje poteka umetnega sušenja zahtevno in zelo odgovorno9 Z izboljšano organizacijo bi se dalo doseči, da bi se frizi-v vrliko večji meri, če že ne točno po dolžinah, vsaj po debelinah in po Morda se bo zopet oglasil tovariš, ki sp je že obregnil ob res zanimiv in prav nič 'preobširen članek o nabavi surovin Verjetno bo ugotovil«, da smo se zopet preširoko razpisali, tokrat o sušenju lesa9 Mišljenja som, da naj ima naš list nalogo obveščati kolektiv predvse o- na? ih internih zad vah0 Te so za nas vso že zato zanimivep '-cer so naše in jih v drugem časopisju ne bomo zlepa zasledili^, Vsak naš obrat, oddelek ima zanimivosti, katerih v drugih oddelkih zaposleni le malo ali sploh ne poznajo Poročanje o naši pestri, vsestranski dejavnosti? bolje preveč, kot premalo -efeš-irae na.s sermnja s delom tovarišev D O G O D K I -D O M A 28, februarja je bil v Ljubljani občni zbor Zveze komunalnih bank LRS, na katerem so razpravljali o problematiki kreditiranja in o kredtini politiki. Po razgovorih med CS ZSJ in egiptovsko konfederacijo dela je bila v Beogradu podpisana skupha deklaracija, ki ugd-tavlja, da obstoji trdna osnova za naj širše sodelovanje med egiptovskimi in jugoslovanskimi delavci. Nadalje deklaracija opozarja, da je novo vojno mogoče preprečiti z janširšim mednarodnim sodelovanjem'po načelih miroljubne^ koeksistenco: zato je dolžnost sindikalne organizacije vseh dežel, da se bore proti vojni nevarnosti, proti kolonializmu in neokolonializmu, V Beogradu je bilo 1, marca končano posvetovanje o družbeno-ekonomskem izobraževanju.Poudarili so, da je druž-beno-ekonomska izobrazba nepogrešljivi sestavni del splošne kulture in je potrebna slehernemu človeku. cin 1, marca je bila v Ljubljani seja Sekretariata 10 GO SZDL Slovenije, na kateri so obravnavali volitve v DS, informacije o minulih občinskih konfer~ cah za družbeno aktivnost žensk, predlo za republiško konferenco za družbeno aktivsnot žensk ter osnutek pisma ObLO-jem o urejanju krajevnih družbenih centrov, ki naj obžanc.n omogočajo stalen stik z občinsko politiko, t Hribar Francka Z obiska v. ZAR se je dne 6. marca vrnil državnisekretar' za. zunanje ,-zadave Koča I Popovič,- ki sovje, si n ‘.ministrom J ZAR,-dr, Favzijc-n pogovarja?, o perečih I. mednarodnih problemih, o razorožitvenomj problemu o krepitvi in razvijanju gospofl darskega sodelovanja izvenblokovskih J držav, | I , .• I 6, marca je bila v Beogradu seja ZIS, nto, kateri so sprejeli otnutke predpisov, ki se nanašajo na spremembe v zakonih I s stanovanjskega področja,, "e predvide-J nb spremembe naj omogočijo svobodnejšo I uporabo dela stanarine za vzdrževanje j stavb in bolj sproščeno poslovanje hiš—i nih svetovo i I 8» marec - praznik šena smo po V3ej dr-J. žavi slovesno proslavili« | ' • • i 1 ! ZLS je na svojem zasedanju dne 130marca{ sprejela zakon o amnestiji, Ta amnestiji je izraz načela humanizma, bo zajela ve9 kot 15o0ooo ljudi, ki Sivijo večinoma v1 tujini kot vojni in povpjni emigranti, J in približno lt.ooo ljudi, ki prestajajo! kazen v kazensko-poboljSevalnih domovihj in zaporiho Zakon o romestiji je pričeli veljati 29, marcac . j V Beogradu je bila od 14«do 16, marca razširjena ieja IK CK ZKJ, ki ji je predsedoval tov« Tito« Na seji so obrav-j-navali^pereča politična in gospodarslral vprašanja., stabilnost v gospodarstvu, pojačano dejavnost ZKJ,, družbeno—politi^ nih organizacij in samoupravnih organov^ spoštovanje zakonitosti in odgovornosti] ®ZIS odbor za socialno politiko in ljud-i sko zdravstvo je dne 160 marca *r Beograf du obravnaval predloga novih zakonov • o organizaciji in financiranju focial- j nega zavarovanja in o zdravstvenem zava4- o1 ;rovanju, J Istega dne je bilo tudi skupno zaseda-inje obeh zborov Ljudske skupščine LRS, 'kjer so sprejeli predlog resolucije o I uporabi sredstev republiških skladov jv letu 1962» j Na seji sekretariata 10 GO SZDL Slovenije dne 21.marca so razpravljali o |nekaterih problemih socialistične pre-|obrazbe kmetijstva in vloge SZDL. I Komune morajo skrbeti za hitrejšo so-I cialistično preobrazbo vasi. I Odbor za gozdnogospodarstvo je dne I 21. marca na svoji seji ugotovil, da so družbena gozdna gospodarstva skoraj I v celoti izpolnila svoje planske naloge, da pa zaostaja dotok lesa iz za-I sebnih gozdov. Člani so bili mnenja, j da je treba zasebnim kmetom onemogoči-! ti predelavo in trgovanje z žaganim j lesom. Pri hitrejšem podružabljanju I proizvodnje v zasebnih gozdovih pa je I treba predhodno urediti nekaj osnov-| nih problemov /prometni davek, zemlja-! rina, renta/, ki to ovirajo. I 23. marca se je v Beogradu končalo po J svetovanje Zveze ekonomistov Slovenije. I Ena najvažnejših sedanjih nalog je ] izvoz, ker se mora neš£ gospodarstvo I perspektivno usmeriti na tuja tržišča. j Zasedanje odbora LS LRS za družbeno I nadzorstvo dne 28.marca v Ljubljani I jo ugotovila, da se mora kmetijska I proizvodnja bolj prilagajati potrebam tržišča, povezovati se mora s predelo-* I valno industrijo in trgovino. Glede stanovanjskega problema pa je treba I podpreti masovno montažno gradnjo do-J brih in cenenih stanovanj, 1 3o, marca je ZIS poslal Zvezni ljudski I skupščini poročilo o delu v preteklem I letu, v katerem ugotavlja, da je bil lani dosežen nadaljni napredek v razvo I ju proizvajalnih sil in krepitvi soci-| alističnih odnosov. Uveljavili smo I obsežne ukrepe za izpolnitev gospodar-j skega sistema in smo nadalje razvijali I družbeno upravljanje, zlasti na pod-I ročju šolstva in zdravstvene službe, ■ Do sotalih dežel smo uveljavili poli- tiko miroljubne koeksistence. Pogoji .i za dosego stabilnosti v gospodarstvu za^ letošnjo leto pa so povečevanje proiz- I vodnje, izvoza in varčevanja, I Prihodnje mesece bodo po delovnih ko- j lektivih volitve v DS, V času od zad- I njih volitev so se začele razvijati EE kot nadaljna stopnja razvoja samoupravi ljanja. Temu bo treba prilagoditi tudi j sistem volitev v DS, POLITIČNE . BRZOJAVKE v. P. 2e3#Vojaški udar v Burmi z generalom ( Ne Vinom na čelu, 5.3,Zunanji minister začasne alžirske vlade Saad-Dahlab je izjavil, da jei njihova vlada v skrbeh, ker fran- | coske varnostne sile ne morejo vzcbr zevati reda v Alžiriji, Od 4 ure 45 minut do 6 ure 15 mi- ( nut je eksplodiralo v mestu Alžirul 15o plastičnih bomb. Ubitih je bi—( lo že 1381 Alžircev* 1 I 9.3,Malijski predsednik Modibo Keita je sprejel člana Zveznega izvršne-| ga sveta Avda Huma, ki mu je izroj čil osebno poslanico maršala Tita.| lo«3#Avstralska javnost je protestifalai proti sklepu atomskih poskusov. { atmosferi# . | 11.3,Po poročilih iz Kaira je v franco-l skih zaporih in kontracijskih taboriščih približno 2o,ooo poli- I tičnih zapornikov in internirancev« Novi predsednik republike Kostarike Francisco Orlich je s svojo | soprogo prispel v Opatijo, 15»3,V Ženevi je bila prva delovna sejaj razorožitvene konference, I 16,3,Iz Džakarte poročajo, da začenja j Indonezija tajne preliminarne razgovore z Nizozemsko, o Zah, J , Irijanuo , . | 10 17.3.Upor v Gvatemali traja že štiridnii 18,3»V Evianu je bil podpisan sporazum o opustitvi sovražnosti med Francijo in Alžirijo, Teroristična organizacija OAS pa je alžirski osvobodilni vojski napovedala vojno do popolnega uničenja, 2o.3.8, aprila v Franciji referendum, ki naj odobri sporazum o prekinit- vi vojne v Alžiriji, V Rabatu bo imela začasna alžirska vlada svojo prvo sejo« 21.3.Po zmagi peronistov na zadnjih volitvah v Argentini je bil med dosedanjim predsednikom Frondizi-jem in šefi vojske, letalstva in mornarice dosežen sporazum o ustanovitvi koalicijske vlade. V Alžiru in Oranu so Salanovi teroristi začeli streljati in ubijar-ti. Zopet je bilo 7o mrtvih in 15o ranjonih. 23.3.OAS pripravlja nove akcije po vsej Alžiriji, 24.3»Francoska vojska jo napadla OAS v četrti Bab el Ued. Alžirska vojska je pripravljena sodelovati v operacijah proti OAS., če bi Pariz to zahteval, 25.3.Politična vojaška kriza v Argentini se nadaljuje. Predsednik Frondi zi je' po vojaškem udaru odstavljen t ■' 26.3.V Oranu so aretirali enega izmed glavnih voditeljev ultraške organizacije OAS bivšega generala Jouhanda . Policijske sile na Cf-pru so v -> pripravljenosti zaradi položaja, ki je nstal po bombnih atentatih v dveh turških džamijah v grški četrti Nikozije. 27.3.V Bab el Uedu, evropski četrti Alžira so aretirali že kakih 23oo ljudi, zaradi sodelovanja v OAS, ERSONALNE VESTI 1, STANJE DELOVNE SILE NA DAN 31.3.1962: V rednem delovneo razmerju : moški : 246 ženske s 218 skupaj:. 464 , >, V začasnem delovnem razmerju : moški : 2 ženske : 2 skupaj : 4 Vajenci: 2 moška v kovinskem obratu 2. V MARCU SO SE ZAPOSLILI : Švab Jože, ključavničar v kov. obratu, Vaupotič Franc, trgovski pom. v sklda. surovin, Mauko Kristina, delavka v ročni delav-( 1 nici smučarskega odd. Gabor Stanislav, mizar v ročni delavni či, smučarskega oddelka Renko Anton, delavec na delavnem mestu vratarja in Škofič Janez, ekonomski tehrilk na delovj-nem mestu obratnega knjigo4* vodje, V. začasno delCvno razmerje smo sprejeli Rajhman Ivana, ki vrši kontrolo bolnikov. . Vsem novozaposlenim želimo mnogo uspeha pri delu ! 3. V MARCU SO ŽAHJSTILI PODJETJE : V Kejžar Jože, mizgir Mencinger Jože, mizar Tavčar Andrej, mizar ♦ g Krmelj- Matevž, mizar Avsenik Jakob, delavec TV V Dežman Stefan, električar in r Triplat Vilko, delavec Pežman Jože, skladiščnik Vsi so odšli na odsluženje vojaškega roka v JLA r.‘~ Janc Vaientin, ki je bil zaposlen na ^ delovnem mestu kurjenja parnih kotlov, je bil zaradi trajne in popolne nežmož- nosti za delo razrešen delovnega razme. rja po samem zakonu - bo invalid.upoko jen, , Tl JU V v ZAŠČITA,ROK PRI DELU V zadnjem času postaja vprašanje zaščito rok vedno bolj aktualnejše« Tu ne gre saf*pa Lanolin krema, ki izolira kožo in mo za vprašanje zelo velike porabo z<>-ščitnih rokavic in njihove visoke cene looo, din za par/, ampak vprašanje najti najustrežnejše zaščite rok, ki bi ustrezala našim delovnim pogojem* V glavnem mi uporabljamo gumi rokavico, ki so izdelek^ovarne — Zagreb« To so debelejšo gumi rokavico /rdeče barvo/ in tanjše prozorne, ki se uporabljajo v lakirnici* Posebna važna je zaščita rok pri delovnem mestu polnjenja por s polnilcem# Tu imajo gumijaste rokavice zelo nizko dobo trajanja /tudi samo j)0 nekaj ur/, to pa predvsom zaradi močnega dedovanja kemikalij, ki jih Vsebuje •polnilec in način dela« Ob priliki prou-J čevanja dela z laki v naš® pddjetju je predstavnik Herbola g. Schmid prinesel nekatere vzorce nemških zaščitnih rokavic,' od Wberih$LPje pr$v dobro obnesel / rok trajanja preko 2 moseca/, To rokavice smo narožili in v kratkem pričakujemo, da jih bomo dobili« Eno od perečih problemov je tudi, katerim delovnim mestom pripadajo zaščitne rokavice« Splošni pravilnik o HTV pri delu navaja, da morajo ' imeti osebe za čas dela zaščitene roke pred poškodbami ali poklicnimi obolenji« Seveda pri tem predpisu niso točno zajeta delovna mests in bo morala v najkrajšem času komisjja za HTV v podjetju dokončno določiti delovna mesta, ki jimzaščitne rokavice pripdajq« Tu sedaj obstojajo objektivni vzroki, predvsem zaradi pomanjkanja tekoče tople vodf za umivanje rok v oddelkih , kjer se dela z lepili, masami in laki« Z zgraditvijo centralnih sanitarij, oziroma prostora za umivanje, bo to vprašanje rešeno in s tem tudi ekonomične j ša uporaba zaščitnih rokavic, K sredstvom za zaščito rok naj še omenim Medical milo, ki vsebuje nekatre snovi, ki po vol j no deJijejo na kožo in jo s tem varuje: pred močnim razpoka-njem in delovanjem kemikalij. Zaradi mastne osnove te kreme se lahko Uporablja samo po delu. OBRATNE NEZGODE V KOVINSKEM OBRATU Pangerc Marija, NK delavka v kovinskem obratu je dno 5,3,1962 pri name š čim ju koviiskega traku v stiskal- ■ nico /stanco/ verjetno stopila na vzvocj. stroja in ji je pritetn rezilo stroja priprlo mezinec roke« VZROK Nevarno delo pri posamezniku« Izgubljenih 12 delovnih dni, /Zajc Bojan/. REŠITEV NAGRADNE. KRIŽANKE ŠTEV, 6 Vsega je bilo 12 pravilnih rešitev in 13 nepravilnih. Tokrat sta bila v komisiji Sitar Rok, predsednik sindikata in Kbselj Anton-član« 1« nagrada pripada Jauli Marici 2, nagrada pripada pa Reichman Eriki, EKSKURZIJA V AVSTRIJO ŠVICO HM ITALIJO g j Stanita To mesto je napravilo s svojimi prekrad nimi parki ob jezeru in modernimi hote-lina nas izreden vtis« ~'epšo urejenega turističnega mesta še ni,sem videl« Že nas je pot vodila ob obali in po nasipu preko jezera■, pa zopet mod nizkimi griči* Prispeli trn na švicarsko« italijansko mejo0 Obmejne formalnosti in že zopet postane^ v, ite’ ijonskem mestu Como o Mesto je turistično in leži ob jezeru istega imena,, Dotoki pa prinašajo v jezero industrijsko nesnago f tako da je1voda nečista« Za nami so zadnji gričit pob pa nas vodi po prostrani ravnini proti .Milanu. To je največjo mesto :in gospodarsko središče severne Italije c. Nastanjeni smo v cenejšem hotelu? Za egied mesta je dan in pol časa. V programu je bil tudi ogled nekega lesnega obrata v Monzi, vendar smo dobili er-vestilor da jc zaradi toanionih ovir nemogoč ogled«. 3ato je ostalo več časa za mostne zanimivostikot je bilo po programu določeno0 Mileno je v?;.o-mesto, saj ima okoli 1,8 milijonov prebivalcev* Utrip velemestroga življenja smo opazili na vsakem koraku-, Izreden promet, množico hitečih meščanov, reklamni napisi, bogato za.lo-ženi lokali, ter vabljivi lokal.', vseh vrsta Središče mesta je ckoli mestr/. katedrale, ',/P.iazze Do.orno/« Ta stavba je nekaj izrednega in je veličasten spomenik kemnosekon pred pol tisočletjem. Vsa cerkev je izklesaj-na iz dragih marmornin plošč, kipov in okrasov veeh vrst« Dimenzije cerkve so ogromne, saj samo višina zvonika meri 137 m« Na človeka napravi ta arhitektura veličasten vtis in le na- lo kje je videti kaj podobnegac Druga posebnost je milanska Scaia, tcj, operna hiša« Zunanji izgled te znamenite opore ni nič posebnega« "al j9 bila notranjost za. ogled turistov zaradi začetlcr sezone še zaprta0 Po izjavi očivideo’-, pa jo notranjost te stav znameritof’.,. ki ima io malo tekmecev j Zanimivosti mosta.je še‘stari grad Sforzza, a nekaj lepo urejenimi parki, S tern pa so turistične znamenitosti ne j ta v glavnem isčrpsne* Naše potovanje as nadaljuje proti vzhodu« Hitra vožnja po avtocesti je dokaj prijetnao Opajajemo prostrano sov«ital* niSino s skrbne obdelanimi polji in vinogradi« Avtocest*, pa je v pravem pome ih besede? saj je enosmerna z vsemi potrebnimi priključki, in nadvoz?« Prvi pOiit°.uek naredimo v znamenitem mestu Veroni o Hiter oglod mestnih znamenif-toj?ti« kot je hi:’a z balkonom Julije, Drvet-’jev spomenik, mestnega obzidja,, trgovin itd* Zošoi sem tudi na trg, kj r co prodajali najrazličnejša stvari Poleg ra"lične perutnine so prodajali tudi ptico pevko o Največji ruiifitiater na "rotr, spomenik staro-rimske kulturo ,» tudi stoji v Veroni« Naslednji postanek smo imeli v mestu Pa, dna« To je univerzitetno mesto, z modei ai-d stavb«4.’.* in precej razvito industrijo« V tem mostu je nastanjena tudi arr.o ri ška ■vojsk:.« Por-no popoldne smo prispeli na svoj cilj« v M«/?stre« Tn smo se 'nastanili v manj še.i 'kotolur, kjer smo prenočevali« >•3 isti "ečer smo odšli na ogled Benetk Žal nas je 'zrslo oviralo ddgovno vreme ?, vetroitag Vseeno pa smo napravili vožnjo z motornim čolnom po kanalu Gr nde do trga Sv* Marka«* ""»»mm,..... *'«'«»uum, ............ »»m,..... Ust“ 0/0 ^ "'•"»»•m,,,,,,,,, ""»»»»•lil,u "»«»'•............ "»»»lin,,,,,.... »‘'»"lutiipmj Rij- I 3 f f | I | I I ‘MS 9,TROj “SRtk S I -^22*i__Čia2gk *. 23.3.1962 » «“><* « E» , ^ «« o«* «-«* ^zrz^n'«3» ter že pt-eko - mV 111 Poučon, ®°Jo sl0Veaš^ ®* živim med brati H 7^* “•—■*• - - imenom, ker^i1^^ bo izšni ‘ ixstssr.‘s,.-zsr; -»■ sacrta.—- .™„,u — ' * ^ v “eni Dr 1 Prs^itam T°v**Škc P°zt ^ barTe s0 nekoliko ^ zato jrh lahko ohranimo voc let nespre- Je. Za fasaiio , okp 7oo.dllJ. menjene, dokler se jih na naveličamo in j K T se samo zaradi spremembe odločimo za po-j^r so barve zelo drage, bi vam sveto- ! novno preš i anje, •> j vali, da pobarvate stanovanje postopoma), "Color" tovarna barv in lakov v Medvodah/11 9:*-c©r najprej tisti prostor, ki je izdeluje zidno barvo "Synkolit 'j najbolj izpostavljen kvaru. Še ne naligj | z vsemi.zgoraj naštetimi lastnostmi, i^i vas opozorili* Če barvate stare stenje "Synkolit" barve so disperzijske, V vo- j poizkusite najprej na koščku zidu, 8e di dispergirana vezilnasredstva, izdelaj 0e podloga že primerna, sicer morate na na bazi sintetičnih smol, nimajo no- 1 steno bolje očistiti stare barve, To sp benega vonja in niso nevarna za ogenj J | pokaže, kakor hitro se barva posuši, 1 razen tga so zelo obstojna, ter se nane-^ePr:*-Jetno bi namreč bilo, če niste praj-sena na zid in posušena, ne tope več v {vilno delali, da bi začela po nekaj vodi. Zato jih lahko umivamo z vodo ali I dneh barva odstopati, tudi z milnico* Uporabljamo jih za sli-! v j j, • , ■, v . 1 • , ,, i, i . , Veseli nas, da smo tudi na tem podrociui kanje vseh vrst gradbenih materialov, i ' „ j , , 71i n ™ j. • * i dosegli lep napredek, ki nudi zlasti nfprf lesa, salonita, starega m sveze-|7nT,n(!l„„jm v ,y . I „ • ■, , , . , \ ^ . zaposlenim ženam veliko pomoč, sai gre i ga (vsaj deset .tal starega) betona. Pr«vsako iare(ln0 delo v gos^dinjstro/med ! merne so M slikanje fasad in notranjih | katere sodl ^ ^ * J, 1 ^ njij- in stan h ♦, S?s faSadah ! hovega počitka, Kb bo postopoma ureje^T in stenah je treba paziti, da še niso L , • 7,, "771 L.j, onnona n t -i ■ *vse stanovanje, si bomo temeljito oddate bile apnene ali gipsane.Predbel sloj ap-„iu saj b„ ^lg0 ^ na aU mavca izoliramo, Je premažemo |v3ak> . . \ objekte z lanenim farnežem , ki smo ga I . prej razredčili v razmerju 1 s 1 z r&z- * redčilom za oljne barve. Vendar je če- I nejse mehanično odstranjevanje apna# V* enciklopedije ( nadaljevanje ) | C4. ! *. •/ ■ ! Stare apnene stene moramo potem, ko smo | akvarij ( lat, Aqua -voda )- bazen odstranili apno, zmočiti z vodo in na ! ambicija (lat,ambitio) - častihlepje I mokro steno dvakrat nanesti-premaz "Syn-1 amnestija ( grško) - pomilostitev kolit" barve. ^red uporabo moramo barvo j analfabet ( " ) - nepismen razredčiti z vodo, da dobimo primerno , anali ( lat. annales ) letopisi viskoznost. Totoženemo s poskusnim j analiza (grško analysis)-razstavljanje \ premazanjem koscka zidu. Barva/lahko s ,anaghizem (grško anarhia) -brzvladje 1 čopičem, valjčki ali brizganjem s pištoJ aneks (lat.annectare ) dodatek lo. Vendar je priporočljivo, d a barvo .antika ( lat, antiaras )-star,stari vsaj prvič nanesemo a čopičem. Iappei ( franc,appel) - poziv Synkolitfl barve se osušijo že v treh j lu lolllCO tem SQ>SU ze drugič I | barvamo# Ker so brez vonja^ so prostori | še isti dan uporabni^ kar je zlasti za I j hotele zelo priporočljivo# PASJE NARAVOSLOVJE c: m I ŠKOTSKA Škot stopi v tramvaj s štiriletnim sinčkom: "Koliko plačam za otroka?" "Koliko je star?" vpraša sprevodnik. v "Štiri leta oez mesec dni*" " Pod štirimi leti ne plača nič." "Tudi če sedi?" "Tudi". "Torej - koliko mi daste, če ga pustim doma?". SLABA VAGA Kakšno bitje je to ? človek, ki se je rodil na brezmesni dan* NEŽNI KANARČKI "Moji kanarčki so tako nežnega zdravja, da še ti prehlade, če le pozabiš zapreti vratca v kletki,,.." . m iiiv "Samo 35 kg ? No^ 'ža kovača danes res ne moreš zahtevati dosti veS." VOJNI IR ST . " In to je moja žena "Vsa ?" POGOVOR " Povej dedek, ali si ti bil tam, v Noetovi ladji"? "Kje pa, moj ljubi, kako neki!" "Kako pa potem, da nisi utonil, kakor vsi drugi ljudje?" KI 1 "Krstili smo ga kar na številko 2o566495 - po očetu." NAGRADNA KRIŽANKA IM r •j««/ !/■ : 1 rvuvuH mi wMthnn ■ 'im v.\^\j v .<%• 112 13 \ s VKv m 15 M6 117 122 L 127 { f _ 131 136 148 l r 18 [44 L 9 23 24 28 37 .w L'^xvv' \\\V 49 , X . ' ■ 2o 25 ■ P* 21 25" 29 vT M) 3o ss t55“ Sv\V's.\' V NxS w 'te;- 33 ’4cT 45 35“ ■> •• • A’ •N\,v 5o W *T ff >V^- ' 'S S *#> 51 52 >-V<' ■X? w rr A V-Vv-j 53 54 55 56 m ‘inutilh m 5ET ii * « m uMoiltiijii illllilntiii VODORAVNO: 1* strelno orožje velikega kalibra,top 6, vzdevek za bivšega predsed.ZDA, 8» pozitivno nabita elektroda, 13« lopov,ta-!; 15. jus,17. samoglasnik in soglasnik,.. 19« žitno skladišče, 2o. plačilo ta izvršeno delo, 21« avtomobil.oznaka okraja Kotor, 22, nevarna bole zen, 24. klic na' j pomoč,25« krema za kožo iždeiek tovarno ! "Zlatorog", 26. tajništvo za notranje zadeve ( kratica ),27. sibirska reka j / 43oo km ), 29. prvi vesoljski potnik, 30, država, ki obsega sred.Indokino TAI, j 31. osebni zaimek, 32.ljudska pritrdilni4 ca,33.veznik, 34,začetnici imena in priinji pisatelja romana "Visoška kronika",35o ■ okrajšano Foča,36.vrsta žita,38.predsed. j poljske vlade,42.domača žival (samec),44« podre dni ve znik,45.povrtnina,46,pre bival4 ec otoške države,47.kratica za našo armado,48.avtomobil.ozn.okraja Knin, 49.takoj 5o,nekdanja španska prestolnica,53» 12 in 13 črka amecede,54»siguren,zaščiten, j 56,ena največjih'šport.tov.v Srednji Evro pi,57. moško ime,58.mesto na Angleškem NAVPIČNO« 2.površinska mera,3.del obraza,4, oris, 5. naročilo,7.oziralni zaimek,8,strup, 9.up,lo.srbohrvatsko ta,11,nota iz sol-mizacije', 12.naše obmejno gorovje,14. pade čez noč,15. alkoholna pijača,16, ostronavt,18. moško ime, 2o, ubijalka, 21. urednik "Naše smučine "(priimek), 23. okrajšano Kuba,25»avtomob,oznaka okraja Sarajevo,26,kem.simb.za Titan, 28.železov oksid,3o.števnik,37.Dojran-sko jetero,38.muzikant,39.mesto v.Alžiriji,4o.nadležna mrčes,41,izbrana druž-ba(narobe),43»začetnici diskvalif»Mariborskega spidvejista,45.mesto v Turčiji sever.od Zlatega roga,49,desni pritok Visle,51,izrastek na glavi(ednina),52, pripadnik plemena starih Slovanov,54* začetni črki kraja na Dolenjskem,55, ekonomska enota Sestavil: Kosmač Janez 20