aseera. or o d rz * iNMmcini šbsynHkMt.t foaamm tiiiljil 1 krono. | krono. : BB*Mrwr.o •» očk«!, t E- k«, mini *rsrx i ahoni«. Mcira Mmik, I______ miu M »M* * MM Uk«:' *”* urfalfc ta (Milji J a' « n»-» «*':«letao S * U«»»8 »# ! 1 «t$n) ? S*. st 6H8 f«it»nortiwl m- j S *m Mm. U.m. : r IMJLTBftft, • MliMVI fr** «•»« Leto: II. Maribor, sreda 24. avgusta 1921. Številka: 189. Maribor, 20. avg. , V srcu Šumadije,' nad malo vasico ^opolo, so danes položili k večnemu «nu Velikega kralja, r Nizek grič. se dviga nad pokrajino jn na tem griču stoji cerkev, zadužbi-a,Poznejši rodovi bodo Topolo ovili >5= vencem legend- ih slika nizkega gri-&a-s e^rkvijo, kjer spi mrtvo srce .0-svoboditelja, bo simbol narodne epopeje. ■ r , Pogreb kralja Petra Velikega je bil: *»eč kakor bleščeča in pompozna ceremonija. Ni bil akt formalnosti, temveč izraz globoke hvaležnosti velikemu junaku, čjga.r dela imajo že sedaj legen-.darno glorijo. Zbral se je ves narod, da 'Pred mrtvim kraljem povdari resničnost njegovega živi jenskega, uspeha. Da pove Njemu, sebi in vsemu svetu: Izvolili smo Te, da nas vodiš k svobodi. Z nami vred si hotel mir, pravdo in resnico. Stoletni sovragi so hoteli uničiti Tebe. ki si bil naša poosebljena svoboda. in zasužnjiti nas in naše potomce. ■Kosi zamahnil s sabljo v zraik, smo .šli za Teboj. Kakor so videli Izraelci v mistični roki Mojzesovi kažipot v obljubljeno deželo, tako. smo Te . slodili mi »kozi zemeljski Pekel, da si nas pripeljal k Svobodi in.Ujedinjenju. Sto in sto misli na« razdvaja, a Ti si in Tvoj 'rod ostane tisia nit. ki nas veže. sprte in nciložue v eno telo in vodi k enemu eilju... To vemo in čutimo vsi in zato se radujemo s Teboj vred, da. smo doživeli na j večje dneve svoje zgodovine... Vse pokrajine in vsa mesta, naše države so poslale svoje delegacije. Civilno prebivalstvo ir vojska so se v lepi slogi zbrali, da izkažejo zadnjo čast mrtvemu vodji,. Bila jo zastopana pn-nta-Macedonija, skalna firna gora, »ta-roslavna Dalmacija, rodovitni Banat, lepa Hrvatska, krševita. Heroegbosna, planinska Gorenjska, krotka Štajerska, neosvobojena Istra in Goriška... Vse stranke, vei razredi in socijalno skupine so se zbrale, da posvedočijo moč in jedimstvo naše države. Ko bi bili tako složni ia-čvrMti, kadar gro aa Pogreb kralja Petra I. Osvoboditelja. LDU Beograd, 22. avgusta:Zad- Ijlvo skupino: 44 bosanskih Četašev, ki nja služba božja v saborni cerkvi, pre- so bifi nekdaj sobojevniki Petra Mrko-den so zaprli kraljevo krsto, sejeopra- njiča v bosanski borbi proti Turkom, vila »oči ob 21*30. Prisotna je bila Ljudje so le osivele borce za narodno kneginja Jelena in kneza Arsen ter Pavle, osvobojenje vsepovsod simpatično po-Razen teh je bil prisoten ministrski pred- zdravljali. Dva častnika garde vodita sednik Pašič, dvor in nekateri viiji čast- kraljevega konja ,Kastelana‘, ki ga je niki. Kneginja Jelena- je med službo kralj Peter jahal pri svojem kronanju božjo klečala poleg odra in plakala. Po 1. 1903. Za deputacijo akademske omla-končanem opravilu je kneginja Jelena dine slede vend kralja Aleksandra in ostala Se nekoliko časa v cerkvi, da ostalih članov kraljeve rodbine, nato zadnjikrat vidi svojega očeta. V krsto štirje senjski vstaši, sokolske deputacije mi> je položila nato rumenih rož, kakršne z zastavami in za njimi nad 1200 ven-je.. kralj Peter ljubil. _Takoj potem so cev na osmih velikih tovornih avtomo-zaprli krsto. Zdravnik je najprej pregle- bilih, obdanih od skavtov in častnikov, dal pokojnega kralja, potem pa preko ki so nosili male zlate in srebrne vence, njega pogrnil svilen zastor. Dvorni mar- Cela vrsta pevskih društev, mornariška šal je položil potetn ob nogah majhno Sola, okrog 50 duhovnikov vseli veroiz-kito cvetja, ki so ga invalidi nabrali na povedanj, med njimi 5 katoliških in 16 grobovih padlih junakov. Včeraj so pri- pravoslavnih škofov s patriarhom na nesli to .cvetje in.izrazili željo, da bi čelu. Generali s kraljevimi insignijami se položilo v kraljevo krsto. Nato so so zaključili prvi del sprevoda. Zgodo -ob 21‘52 položili na kršto'svinčeno po- vinska topovska lafeta, ki, jo pelje 60 krivalo v- prisotnosti. prvega kraljevega gardistov, nosi zemske ostanke velikega adjutanta, generala Hadžiča ter maršala pokojnika v hrastovi krsti. Krsta je odeta in uprsvitelja dvora. Protiča, načelnika z državno trobojnico. Ob njej korakata v finančnem ministrstvu Matovine in generala Jurišič in Maister ter trije poli nekaterih drugih osebnosti. Ko je bila kovniki. Sledi pa ji kneginja. Jelena z kršta zabita, so jo položili v leseno zu- otroci, princem Giorgjem, Pavlom in nanjo krsto, preko katere so razgrnili Arzenom. 2a kraljevo rodbino se vrste trobojnico a državnim grbom kraljevine zastopstva tujih držav, vlada, parlament, ■SHS, Na krsto so potem postavili krono, odposlanstva iz vse države, častniki žezlo, jabolko in sabljo. Ponoči so imeli beograjske garnizije ter vse ostalo ob-častno stražo častniki kraljeve garde. činstvo, med njimi tudi. general Vukotič TIP Beogr ad; 22. avgusta. Dana- brat črnogorske raakraljice Milene. Spre-šnji dan je nudil turobnoveličaStno slijto. vod se je skozi vse mesto pomikal Vse glavne ulice so bile nabite naroda »kori ozek špalir občinstva, ki ga cenijo in vseh delov države. vseh-slojev, tmvjvso nad 100.000. Nad 40.000 ljudi je prispelo k pogrebu Beograjski kolodvor je bil odet ves iz pokrajin izven Beograda. Ob šestih v Črnino. V njegovi bližini je bila po-zjutraj so s« začeli razvrščati vojaki stavljena divizija artlljerije, ki je izka-beograjske posadke po ulicah, po ka- zala pokojnika zadnjo Čast z 21 streli, terih. je krenil sprevod. Od saborske Na kolodvoru samem j« stal pripravljen cerkve, Čez Terazije do kolodvora je.bjl dvorni vlak, odet v zelenje in črnino, gost špalir vojaštva vse beograjske sestoječ iz osmih vozov. V vozu za krsto garnizije, za njim pa neprodirna mno- je bii pripravljen katafalk. Pevska dru-žica» ki ie kralju izkazala zadnjo čast štva so zapela kralju v slovo, nato pa Ob sedmih so se začela v saborski so vojvoda Stepanovič ter general Juri-cerkvi pred mrtvaškim odrom zbirati šič, Miljutinovič, Tucakovič in Maister odposlanstva tujih držav. Prišla so za- prenesli krsto v vlak. Patriarh je Opravil stopstva češke republike, Rumunije, pogrebno molitev in točno ob 10. uri Grčije, Poljske, Francije, Amerike, An- se je začel. vlak pomikati iz kolodvora glije, Italije, Belgije in Nizozemske, ž proti Mladenovcu. njimi vsi beograjski poslaniki tujih dr- Na vsej poti od Beograda do Mlade- žav.Ob 7 30 je prišel v cerkev poveljnik novca so pričakovale vlak ž dragocenimi pogreba vojvoda Stepan Stepanovič s ostanki velikega kralja ogromne množice štabom. Za njim je dospela kneginja ljudi. Vse postaje so bile črno pre-Jelena z otroci, potem princi Gforgje, vlečene in na vseh so se zbrale množice Pavel m Arzen, Nato so dospeli člani naroda, da se poslavljajo od svojega vlade, narodne skupščine, patriarh Di- kralja. mitrije s 16 vladikami, katoliška duhov- Ob l. uri popoldne je dospel vlak ščina, na čelu ji zagrebški nadškof dr. v Mladenovac. Tudi tukaj se je zbrala Bauer, muslimanski hodže z ul alemo nepregledna množica iz bližnje in (daljnje na čelo ter židovski veliki rabini, v Pa- okolice. Vojaštvo vseh oddelkov je tvo-triarh je ob asistenci vladik imel sve- rilo špalir. Krsto so prenesli na avto* čano opelo. Po cerkvenem opravilu je mobil, ki se je nato odpeljal proti To-lmel pretresljiv govor, v katerem s« j« poli. Sledili so ji tudi v avtomobilih poslovjl od velikega kralja, Princ Gjorgje, * predsednikom dr. Ri- Kinim po osmih se j€ začel iz sa- baijem, kneginja Jelena z otroci, princa borske cerkve pomikati nepopisno veli- Arsen in Pavle ter nato ministri z od-časten sprevod, ki ga je otvorila kra- poslanci narodne skupščine. Tudi na Ijeva garda na konjih. Za njo so šli go- tem zadnjem delu kraljeve poti se je jena vojne akademije, z narodnimi tra- poslavljal narod v množicah od svojega kovi. V določenem vrstnem redu so se očeta. Seljaki so polagali na avtomobile nato razvrstile vse korporacije in depu- priproste kmietske vence in šopke tacije. Kraljevi fanfaristi na belih konjih, Ob 3. uri je prispela povorka na okrašenih s črnim florom, gardna mn- cilj, Vrh prijaznega grička stoji v obliki zika, poveljnik pogreba vojvoda Ste- križa bela cerkev z veliko kupolo v panovič s svojim Štabom, oddelek kra- sredi. V njej se nahaja grobnica Ka-Ijeve garde; odposlanstva nafe vojske ragjorgjevičev. Kmetje iz Više v ca, rojst-s polkovnimi nastavami med njimi de- nega kraja kralja Petra, so prijeli krsto putacija češkega 48. pešpolka, ki nosi in jo odnesli v kapelo, kjer ostane še ime kralja Petra, pddelek invalidov, na nekaj dni izpostavljena, da se more tudi čelu jim invalid! slepci; nepopisno kmetsko ljudstvo posloviti od čikePera globok j« bil na jpoožico vtis invalidne V nepreglednih množicah so prihajali Čete, Id je vso (pot vzklikala .Slava seljaki, moški in ženske, mladi in stari, kralju osvobitelju !• -- ■ •- m ni o^rog mrtvega, Kralja! Morda so o& čutili to željo vsi, ki so videli pogreba In če ta želja tiči v vseh poštenih srcih, čemu bi bili v strahu za našo narodna bodočnost? Toda, treba je, da želja pre*1, ide v življenje, da sse pretvori v tiajno vez med nami... Lepo se je dojmila številna, udeležb* Čehoslovakov. Njihovo novinstvo nam je povodom šmrti Velikega kralja izno-va. potrdilo, da so Čehi naši najboljši k> najodkritosrčnejši prijatelji in da mora biti naša sveta dolžnost, da t,o prijateljstvo kar najbol j poglobimo. Žal da njihov prezident Masaryk ni mogel priti osebno na pogreb svojemu mrtvemu tovarišu, kronanemu prezideabu svobodnega kmetskega naroda. Čutili smo, (fe, je duh obeh velikanov tako SO' roden kakor so sorodni ideali obeh narodov in da je .življenje obeli Mož imelo isti smoter. Stoječ na, zaprtem grobu Velikega kralja ne žalujmo več radi smrti, ain-paik se veselimo radi življenja. Vesnino se, da imamo prostrano in bogato domovino, ki skriva v svoji notranjosti neštete-naravne, kulturne in moralne zaklade. Delajmo in neutrudno iščimo te zaklade. Bodimo Svobodoljubni ka* “kor je bil svobodoljuben^ On. ' Bodimo heroji kakor je bil heroj On. Bodimo značaji kakor je bil' anačaj On. Živimo za, ideale, umirajmo Jzatnučeni od dela m obsevani oti auroole velikih uspehov, Se nas čaka delo, še nas čaka borba. To so besede ljudskega kralja! Pokojni kralj Peter I. je izrekel be* sede, ki jih ni povedal noben kronani vladar ih ki ga označujejo bolj kakat dolgi življenjepis im razne anekdote. —* Kdor čita, te besede, bo spoznal, kako podli so bili ljudje, ki so ga nekoč sine« šili in sramotili in ki so kakor večina nemškega časopisja, — še na mrtvem kralju pokazali svojo moralno prepe-lost. Treba je, da bi te kraljeve beseda popularizirali med vsem narodom, da bi jih spoznal vsak naš človek, ki je zmožen misliti z lastno glavo. Kralj Peter Veliki ne sme biti samo naš legendarni junak, temveč tudi naš vrot v boju žn, ideale prave svobode in člo-večanstva, ideale, ki jih dan^s toliko potvarjajo in onečaščajo. Naj sedaj go* vori naš Veliki kralj: Meseca febrnarja 1916 je kralj Peter v razgovoru z ameriškimi novinarji izrazil med drugimi sledeče lepe misli: »Svoboda ima to lastnost, da prihaja počasi, morda leno, toda ravno ta počasnost in okorKoet ustvarja moč svobodnega naroda. Dolgo je treba čakati na triumf svobode, zato pa prih a-, ja z gotovostjo. Jaz potekam iz naroda, kateremu j‘« ljubša smrt, kakor suženjstvo. Krona se lahko izgubi, toda čista kri ne umremikdar. Ml smo kmetje, to* da svobodni kmetje. Moj ded je bil kmet in jaz se s tem bolj ponašam kakor s svojim prestolom.« O rjnislu.svetogie t^l-jio^ W\u>> • 'Stran t. /TABO »To je skrajni in zadnji gibljaj srednjeveškega fevdalizma, borba na življenje in smrt med včerajšnjim fevdalizmom. jn jutrišnjo svobodo. Zaradi tega je vojna izbruhnila ravno na obalah' Donave, a ne drugod, zakaj Donava loči najbolj nepomirljivi fevdalizem od največjega ideala svobode, ki je vsajen v srcih’ onih', ki bo pripravljeni boriti se do zadnjega človeka, da vresni-čijo ta svoj ideal. Fevdalna država ima to lastnost, da ne -pasti, da bi v njeni bližini cvetela svoboda. Zato je fevdalna 'Avstrija storila vse, da bi iz Srbije, Črneogre, Bosne in drugih’ dežel na juga ustvarila podložne zemlje v korist srednjeveškemu plemstvu. Tega mi ne moremo trpeti. Smo kmetje, toda svobodni kmetje.« Ameriškemu do vinarju Edvardu Marschallu je izjavil Veliki Osvoboditelj septembra 1917;: »Preživel sem najlepši del svojega življenja v republiki in ena mojih največjih' vzpodbud je spomin na to mojo mladost. Boril sem za veliko francosko republiko, ki se sedaj bori za nas v Srbiji. Boril sem se za Francijo proti Prusom, n sedaj se ona bori za nas proti Prusom, za nas, za sebe in za veaf svet. Živeč vse moje življenje v republiki, se sedaj ponašam s tem, da sem samo kronani predsednik’ republike in to, da predsedujem mojem« narodu, mi je dražje kakor krona. Jaz nisem kralj v starem in mislim, v slabem pomenu be-epde. Ponosen sem, da sem kralj v ti-«fom smisla, v katerem je kralj angleški kralj Jnrij — kralj narodu, ki je Svoboden. Jaz sem edini kralj v Evro-Tpi, ki je bil izvoljen za kraljevanje.« O Srbiji in njenih' idealih je dejal Eralj Peten »Ko sem prišel kraljevat v mojo Sr-f3jo, sem jo našel kot malo svobodno telesc« stisnjeno od dveh’ štrani med velikanske kule avtokracije — Avstrije na severni in- Tnrčije na južni strani. Se danes se mi zdi nenavadno, da smo mogli obvarovati svoje ideale v 'demokraciji kljub močnemu vplivu, ki 'je prihajal skozi mnogo let iz sosedstva. Kot kralj sem imel edino dolžnost, da vladarstvu, kateremu sem na čelu, vtisnem izraz idealov in želj naroda, ki me je izvolil. Ti ideali so: živeti v miru na lastni žemlji ih na svoj lafitni način. Moj narod je ljubil svoje drage planine in gozdove in ni ogrožal nikogar fctrmiski: Na Pohorju. (Konec.) Ob poldveli popoludne sva se vrnila iz gozda s kislo-sladkim želodcem, za-* kaj nabirala in zobala sva malino in si ta to silno zaželela gorke juhe. Vreme se še ni bilo skisalo in gospoda letoviščarji so bili posedli vise mize na prostem, kar jih je bilo pod smrekami. V senci ni bilo več proste mize, zato sva mahnila v gostilniško sobo, kjer je že Bedela pri oknu ob edini pogrnjeni mizi zakonska ali nezakonska, nemško če-brnjajoča dvojica. Sedela sva k nepogrnjeni prazni mizi in dobila po mnogem moledovanju prav dobro juho, ki naju je v toliko okrepčala, da sva dočakala še pečenke in prikuhe, ki sva jo dobila do dvelr popoludue, kajti gospoda do tedaj baje še ni bila popolnoma postrežena. »Kaj je pa z močnato 1 Sa j ste jo nama obljubili.« »Morda bo ena porcija. Veste, prvi 60 letoviščarji. Ce kaj ostano.« Ostalo seveda ni ničesar. Soseda pri jJOgmjeni mizi sta dobila kir štiri torto. — Odšla sva zopet v gozd, legla na trato sveže pokošene ograde ter gledala, kako se tepeta z oblaki, ki so plavali v velikanskih gorah’ izza južnega obzorja, jug in sever, začela prežvekovati zavžito kosilo in neprebavljive ži-jBoveke obraze,, Že , tkem^joč Počastimo spomin Osvoboditelja! Mariborskim Jugoslovenora! V teh dneh ste pokazali, kako globoko ste spoštovali našega Osvoboditelji, Vsakemu je odsevala z obraza žalost nad izgubo našega velikega moža, ki |e resnično celo svoje življenje žrtvoval na oltarju naše skupne domovine. On je bil ti6ti doslej naš najvefiji junak, kojega Življenje bo celemu zarodu večni memento: pokaži svojo ljubav do domovine z dejanjem. On nas je osvobodil, naša dolžnost pa je, da to svobodo dogradimo. Prvi predpogoj za to pa je, da se kulturno dvignemo. V nekaj dneh se vrne v mesto učeča mladina in pričelo se bo vsepovsod intenzivno duševno delo. Temelj vsemu duševnemu življenju pa je velika in dobra knjižnjica, ki jo rabi tako učenec kot zrel inteligent V Mariboru imamo komaj poizkus takšne knjižnjice ¥ »Ljudski knjižnjid*. Mislimo torej, da spomin Osvoboditelja in Ujedinitelja najlepše počastite s tem, da položite vsak po svojih močeh primeren znesek za .Ljudsko knjižnjico", da jo končno dvignemo na nivo velike mestne knjižnjice.* Darove sprejema iz prijaznosti uredništvo »Tabora*, ki jih bo tudi objavilo, predvsem zato, da vidimo, posebno med premožnejšimi sloji, kdo bo položil iz hvaležnosti do Osvoboditelja svoj venec na njegov grob. Maribor, dne 23. avgusta 1921. Njegova želja je bila, da obdeluje lastna polja. Moj narod je razumen kmet in ljubitelj prirode. In jaz naglašam pred vsem drugim: naša prva želja je bila živeti v mirn. Naša druga želja je bila izboljšati usodo onih naših krvnih bratov, ki so tako dolgo robovali nevernemu Turku in brutalni Avstriji. Morate imeti pred očmi, da so ob začetku vojne ž>vcli samo 3 milijoni Srbov v naši dragi svobodni deželi, a devet milijonov rojakov je živelo v robstvu. In mi nismo nikdar pehali upati, da bomo osvobodili to brate, dasi je njihovo suženjstvo trajalo pet stoletij.« O pohodu čez Albanijo je govoril: »Umaknil sem se s srbsko vojsko čez albanska brda. Bog varuj vsakega Človeka, da bi doživel tiste izkušnje, ki smo jih doživeli mi. Bilo je sredi ljute zime. Cest čez albanske planine ni bilo! Žene in deca so umirali na deset tisoče vsled zime, gladu in bolezni. Moj Bog, koliko" so ti dnevi stali mojo izmučeno domovino. Mnogokrat obžalujem in se čudim, da nisem bil tudi jaz med oai-mi, ki so poginili. Toda moje srce je takrat počilo. Jaz ljubim svoj narod, pa sem moral gledati, kako na tisoče zaostaja na potu in umira v snegu in blatu. Kaj naj rečem o mojem ljudstvu? Ves čas so vsi spoštljivo srečevali kralja, ki so si ga bili izvolili. Ko so videli, da me tare mraz, so me povabili k slabotnemu žaru svojega ognja ali če so imeli samo dva grižljaja kruha, so mi ponudili enega. In kruh, ki sem delil ž Vodstvo »Ljudske knjižnice”. njimi na begu čez albanske planine, je bil v mojih očeh svet kakor obhajalni kruh, ki ga sprejemamo v svetiščih. Sedaj je pa moja edina želja kot kralja Srbijo, da vidim ves moj narod, vse Srbe, Hrvate in Slovence, osvobojene od njihovih tlačiteljev in ujedinje-ne v eni državi.«*) To so besede velikega Osvoboditelja. Kedaj smo slišali od Habsburgov besede o svobodi in demokraciji? Noben Habsburg ni povedal tako človeških in odkritosrčnih besed. Habsburgi so se bali lastnih misli, lastnega razuma. Če čitamo govore Viljema Hohenzollerja naletimo na same fraze brez duhovitosti in notranjega doživetja. Nadutost in domišl jija o lastni Veličini,#to jo Vsa odlika cesarja ki je bil dan »po milosti božji«. Kedaj je Karel .Habsburg občutil gorje vojne? In vendar so častilci Habsburžanov najbolj vneto širili laži o velikem kral ju. Bodi jih sram te vne-bovpijoče krivice! Mi pa skrbimo; da ostanejo kraljeve besede naš testament. Svoboda, naroda nam bodi najdražji zaklad. Bodimo demokrati kakor naš Veliki kralj in delajmo vsi na to, da bo naš narod živel v ljubezni, spravi iu v miru. Svoboda, demokracija in mir, ti ideali pokojnega kralja naj bodo vsekdar tudi naši cilji in vzori! ženski vrisk, skočim pokonci ter zagledam: pod bližnjo smreko — prosim, ne pod figovim drevesom — napol nago Židinjo, ki si je, zagledavši naju, skušala pokriti najdebeleši del svojega itak ne presuhega telesa. Prišla je bila namreč s svojim krivonogim gospodom soprogom kopat se v svežem gorskem zraku. Gospod soprog, vsekako manj sramežljiv, si je bil nadel plavalne hla-čioe in se izprehajal v tako modernizirani Adamovi obleki pO planinskem logu, dokler ni votlo zagrmelo in začelo tako deževati, da nas je neurje pregnalo iz tega gorskega paradiža, kjer pa rajsko jabolko, tako bodi resnici na ljubo povedano, ni igralo odločilno uloge. Prišedši v kočo nazaj, so vsedeva v gostilniški sobi za mizo, kjer je ležalo v neredu nekaj starih nemških revij. Desetleten dečko, ki je bil ravnokar iz-deklamiral neko nemško otroško pesem, na,ju neka j časa izvedavo ogleduje, potem pa, čukasto mežikajoč, izusti: »Da sitzt meine Mamini!« Ker so letoviščarji medtem zasedli druge mize, sva se miroljubno umaknila v predsobo, proseč in roteč Ivanko, naj nama prinese kave. »črno, če hočete, bela je za letoviščarje. In krnlia? če hočeta, črnega.« Dobila sva v predsobi kapucine c brez kruha, letoviščarji belo z belim kruliom. Za večerjo nama. je odkazaJa Ivanjka mizo predsobi, češ, k gotstilni- *) Te odlomke iz kraljevih izjav povzamemo iz zagrebške »Svobodne Tribune«, štev. 34. ški sobi so vso mize rezervirane. Pri edini prosti mizi da bodo igrali. In tako sva ostala v predsobi. Začel so je sedaj lov za sobo. »Gospodična Tončka, lopa naša, kan je z najino sobo ali sobico? Saj je gospod kurat rekel, da odide, popoludne. Da še ni odšel? Saj smo ga videli odhajati. Desetkrat sem vas že prosil. Kaj res čakate, da pride zopet kak židovski gospod soprog? Danes ga pri tem vremenu gotovo no bo. Kam naj denem nahrbtnik? V sobo no smem, v kuhinji si kuha jo židovsko gospe svoj košar pove-perek, zunaj je mraz, pod streho jo teina, tukaj v predsobi se pa zdaj in zdaj kdo zadene ob moj škorenj.« To je pomagalo. Dobila sva v novi zgradbi miniaturno sobico, nesla tja stol ter si pripravila vodo. Tončka je prisegala, da je vse pripravila. Nato sva še posedela, poklical sem polič vina in povabil oskrbnika, naj prisede, češ, da je žo dovolj kozarcev pomil. Kaj je pravzaprav tulca j gori, letovišče ali planinska koča? Človeka več no postrežejo, če ni letoviščar. Kesam so že, da sem se vpisal v spominski knjigi za člana SPD, — Za vsak boljši grižljaj in lepši kotiček se je treba kregati in tepsti a vašimi Ivankami, ki ne ,trdijo drugega kakor razne Sounenscheine in Jantscherjo oziroma. jančarice.« v' »To pretemane ženske! Peci ji besedo, pa ti abezlja, kakor lani kuharica, MifiDor, 2V avgusta iSte, J.1 ——--1 -ii . i _j , __ i ir ^r' Carina povsod enaka* Ljudje, ki pri nas upravičeno al! pa pretirano zabavljajo čez carino, so navadno sklicujejo' na to, da je povsod drugod bolje. Carina posluje hitreje isS pravilneje, uslužbenci so vi judnejši itd Da imajo tudi drugod težave s carinam namj in cariniki, nam pričajo pritožba v čeških listih. Objavljamo dve značil-ni notici, ki ste izšli v isti številki naj-' odlčnejšega praškega dnevnika. »Narodni Li®ty«.- Prva pravi o praški’ cari-nami: »Koliko pritožb smo že slišali Q naših carinskih uradnikih! Koliko gostov in domačinov se je že pritoževala zaradi neverjetnih šikan, ki jih carini' ki delajo potnikom pri pregledovanju prtljage na mejah republike. Koliko-' krat smo že čuli: »Takoj na meji sem; spozinal, da sem zopet pri nas, ko so mi naši cariniki pregledovali prtljago.«j-j Onim, ki imajo slabe izkušnje z naših mej, moramo povedati, da so to prava idile nasproti temu, kako se izvršuje* carinska praksa v srcu države, v Pragi* Včeraj smo bili na glavni carinami V Hybernski ulici. Prostori so taki, d® se na dajo primerjati z ničemur; vse slike, ki so jih podali avtorji detek-tivskih romanov z opisovanjem zakotnih beznio in podzemeljskih lukenj, so prava nebesa v primeri s tem peklom-Stene so nečiste in vlažne, strop zaka-jen in umazan od saje. Na pultu stoja tehtnice in paketi, posode, škatlje. 7A pultom) so zopet kupi paketov in ška-telj. Zadaj je okno in zgoraj napisi Blagajna. Tam sedi par uradnikov. N« nesnažnih mokrih in popljuvanih tleh, polnih stare slame in umazanega pa-1 pirja, hodijo neprenehoma ljudje. N«" kateri nervozno stopicajo semiti tja< dragi resignirano čakajo, da se oglasi njihovo ime. »Ali vzdržite dolgo sredi to nesnage?« smo vprašali nekega go-spoda. »Ne vem. Štiri dni sem že vzdr-žal.« »Kaj delate tukaj«? »Nič.« Vprašali smo slugo pri vratih: »Kaj delajo ti ljudje?« IČakajo na pakete.« Ker pa nismo mogli dolgo vzdržati v teh smrdljivih prostorih, smo šli proti izhodu. Malo višjo je na klopeh posedla skupi-' na^ deklet in fantov, ki so imeli med seboj nekoliko preodkrit razgovor... Ko1 smo prišli ven, smo si otepali slamo čevljev in hlao ter si odpočili: »Hvala1 Bogu, da smo zopet srečno na solucu...« V drugi notici se omenja pritožba be* ograjske »Politike«, ki je nedavno napisala.: »Nikjer na svetu se potnikov ne šikinira in muči na ta način kakor oh vstopu na češkoslovaška tla. Žena ne-1 kega odličnega trgovca iz Beograda bo ohranila vedno v spornimi, da so ji najprej slekli bluzo in razpletli lase, šel® na to ji dovolili potovati v Karlove Vare. G. A. K. piše o tej zadevi iz Beogra-da: »Na tako vljuden način se predstavljamo in pozdravljamo tujce, ki prihajajo prvikrat na Češko. Morda je to navsezadnje malenkost, toda v očeli tujcev nas lahko popolnoma osmeši in ki je »bežala ravno ob hajvečjem delu, Saj ste slišali poprej ropot. Razbila j® cel sklednik Skodelic, krožnikov in kozarcev, pa še zinit i ne smem. Kar se pa tiče letoviščnikov, pa ni moja stvar. Jaz jih nisem najel. Planinsko društvo bi pa tudi rado kaj zaslužilo.« »Vse lepo, toda SPD bi zaslužilo toliko ali še več pri domačih ljudeh. Dozdeva ae mi, da igramo ježa in lisico. In mi bomo lisica! Ne bi bilo napačno, da priredi zlet semkaj gori nekaj naših fašistov in nauči to prevzetno svojat malo kozjih molitvic.« Ravnokar je bila priskakljala iz gosposke sobe črnolasa gospodična, se ne-čim orno napol ozrla na še priletnega o-skrbnikfl, mu želela oetentativno »Gute Nacht, Herr Scrnetz«, ošvignila tudi naju, uboga vandrovčka, s precej zaničljivim pogledom ki izginila. Lahko noč! ji je kratko in skoraj osorno odzdravil oskrbnik im se poslovil tudi od naju, ki sva tudi odjadrala v Morfejeve naročje. V sobi ali sobici ali najbolje kurnl lču št. 1 v prvem nadstropju uovozgra* jene dependance sva se vtaborila, kakor se je pač dalo. Z osmimi kubičnimi metri prostornine _se ne more čarati-Iz previdnosti si je bila izbrala žena prostor na ozki postelji pri loseni stenj, češ, da je ne bo .strah. Meni je ostalo 5« petindvajset cm posteljne širine in rol stranice. Pristavil ,seni stol, se vlegel vznak’ ter ©o z desnim komolcem podpri uniči sadove naše propagande za tujski promet.« Razumemo, da obmejni livadi ne morejo do zadnje pičice ugoditi vsem potnikom in že samo dejstvo, da se jih sili le reviziji ob slabem vremenu, jih lahko spravi v nejevoljo. Toda kaj pomeni slučaj, ki ga objavlja beograjska 'Politika«'? Kaka surovost je tol Višji uradi so dolžini zadevo natanko preiskati lin dati jugosl. javnosti sa-tiisfacijo, event. tudi dami, ki je doživela to neprijetnost. Načela obramb« državnih interesov pri kulturnem narodu v normalni 'dobi ne morejo biti v nasprotju z načeli navadne spodobnosti in spoštovanja do žene.« Proglas kralja Aleksandra na narod Srbov, Hrvatov in Slovencev. Notranja in zunanja , politika. * Dr. Korošec in Kralj-Osvobodi-telj. Dr. Korošec se je proslavil s tem, da je protestiral proti vladnemu predlogu, naj bi se dal kralju Petru Velikemu zgodovinski naziv Osvoboditelj Srbov,. Hrvatov in Slovencev, češ, Hrvati in Slovenci so se osvobodili šami. Zagrebški »Hrvat" je to razložil natančneje. Hrvati i*n Slovenci bi se borili dalje ne oziraje se na srbsko zmago, ker so sami položili orožje in se vrnili v zaledje, so s tem pokazali, da so proti nadaljni vojni in za svobodo. Te naivne potvorbe zgodovinskih dejstev, ki so še vsem v spominu. bi bile lahko izostale, ravno tako kakor Koroščev protest. Kar se tiče zgodovinskega imena pokojnega kralja, je bil kralj Peter Veliki tako prepričan demokrat, da ni pripisoval samemu sebi zaslug za osvobojenje, vedoč, da je kot vladar le reprezentiral ljudsko voljo in da imajo zasluge vsi, ki so umirali in trpek za narodne ideale. Toda že čin pietete in psihološki čut, da se simbolično označi najvažnejša epoha narodne .zgodovine, narekata potrebo, da se da velikemu pokojniku ta časten naziv. Pa pride dr. Korošec, ki kot duhovnik dobro pozna moč in pomen takih simbolov in protestira s piškavim argumentom, da smo se osvobodili sami. Tudi Srbi so* se osvobodili sami, zakaj kralj, ki jih je vodil, ni.bil kralj po „bož|i volji", ampak izvoljen od ljudstva. Dejstvo pa je, da v Slovencih in Hrvatih še ni bila zadostno razvita potreba popolnega osvobojenja. Deklaracija je bila platonična izjava, na katero se tedanji me- rodajni mednarodnijpolitiki niso ozirali. Se danes se naše ljudstvo ne zaveda dovolj svoje svobode. Dokaz: doktor Korošec in njegova stranka! Po prevratu je vedrila' in oblačila zmagoslavna antanta, ki se je preklicano malo ozirala na naša platonična čustva in Ki je poznala na pr. Slovence manje kakor Perzijce. Da bi se hrvatski in slovenski vojaki borili še dalje, kakor trdi »Hrvat", ko je bila zmaga antaote že 'gotova — to je trditev v duhu don Quijbta,^ki za resnega politika ne pride v poštev. Dejstvo je, da so nas takrat rešile pred ob slonjalo stola. Utrujen sem dokaj hitro zaspal, toda kmalu so me začele mučiti nemirne .sanje; itlačiii me jo jela ' mora. Po mojih prsih je venomer skakal paglavec ter na vse grlo kričal: * Da sitost meine Mamma!« Brcal sem in tolkel akolu sebe, fant je izginil, zati-ščald me je še bolj in z grozo sem dpazil na sobi celo planinsko kočo, ki je venomer menjavala svoje napise: Koscher Hiitite, Marburger Hiitte, Deschmann Hiitte in to toliko časa, da sem dobil sunek pod rebra, češ, naj ne smrčim in naj mirujem, ali pa raje zlezem pod postelj. Ker se je začelo že daniti, sem vstal, so pretegnil, oblekel in hitel na prosto. Nebo je bilo zqpet čisto in na vzhodu se je začelo rumeniti. Ob petih sem začel klicati gorske vile, naj vstanejo jn pripravijo kavo. Do polu šest ih sem sklical prvo, do šestih drugo, do poldsedmih sem se prepiral, če dobim črno ali belo kavo, do sedmih mi je odgovarjala druga gorska vila, da je bela kava in bel krtih samo za letoviščarje, kmalu po sedmih sem pa vendar, četudi s trudom in z veliko zgovornostjo, dobil dve porciji izborne bele kave jn belega, z mlekom mešanega kruha. Pred odhodom na Klopmi vrh, kamor sva nameravala potovati, me je opozo-/ ril oskrbnik na spominsko knjigo in se oproščal, naj ne zamerim, če ni bilo .vse prav. LDU Beograd, 21. avg. Presbiro objavlja uradno sledeči proglas Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1. na narod: Mojemu dragemu narodu! Zlomljen od velikih naporov, ki jih je od Njega zahtevala poverjena Mu služba narodu in domovini, je izdihnil Moj mili roditelj, Nj. Veličanstvo kralj Peter 1. Svojo plemenito dušo. Niti pod najtežjimi udarci usode ni Moj oče omahoval v Svoji zvestobi narodu zaobljubljene misli. On je v dneh največjih izkušenj in nesreč obvaroval vero v lepšo bodočnost naroda. Skuono z narodom je gladil pota, ki so dovedla do ustvarjenja narodne zmage in slave. * Pod Njegovim modrim vladanjem, ki je imelo namen, da ves narod vzvalovi in vname za veliki ideal osvobojenja in ujedinjenja naroda, da pridobi zanje simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih zavezniških držav na zapadu, je bilo izvršeno zgodovinsko delo osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo. Ko je dočakal to največjo nagrado Svojega popolno razdelitvijo srbske zmage med vojno, naporno delo neseparati-stičnih emigrantov v inozemstvu in srbske čete, ki so prihitele na naše meje ter preprečile nadaljne aneksije Italijanov, Nemcev i. dr. Takrat, ko so slovenski in hrvatski fantje sramotno dezertirali v osvobojeno zaledje, so srbski vojaki krvaveli na Koroškem. V Parizu so nas rešila samo dejanja, ki smo jih storili v korist antanti in nič drugega. Sedaj, ko je situacija drugačna, lahko dr. Korošec modruje o teoriji deklaracijskega osvobojenja Hrvatov in Slovencev. Lahko piše fantazije o imaginarnih četah Hrvatov in Slovencev, ki bi se še nadalje, borili proti antanti, magari pod vodstvom blagoslovljenega križarja drja. Korošca in bojevitega fratra Segviča. Radi pa bi slišali, ali bi dr. Korošec protestiral, če bi se na pr. Karlu Habsburgu v slučaju zmage podelil naziv zmagovalca. * Reakcijonarna Jugoslavija? Ko je naša vlada sklenila, da izprazni Pečuj in one dele Baranje, ki pripadajo Madžarski, je socijalistično delavstvo pečujskih premogovnikov uvidelo, da ga čakajo pod Hortyjem najhujše perseku-cije in je v velikih masah zapustilo Pečuj. Begunci so se podali v Jugoslavijo. Kakor znano je socijalistični voditelj Friderik Adler v posebnem proglasu apeliral na našo vlado, naj da tem beguncem, ki zapuščajo svoja bivališča iz strahu pred madžarsko reakcijo, svoboden azil. Spominjamo se, koliko je ravno nemško socijalistično časopisje napadalo našo vlado in naše državnike kot re-akcijonarje,|in bele teroriste. Se nedavno, ko sojzšlejstroge naredbe proti komunistom, je dunajska »Arbeiter-Zeitung0 Vsemogočnega Boga za brezprimerne žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je delil zlo in dobro, je Moj vzvišeni roditelj zaprl Svoje oči. Ko stopam po členu 5G državne ustave na izpraznjeni prestol ter sprejemam kraljevsko oblast v Svoje roke, objavljam Svojemu dragemu narodu, da hočem, zvest idealom Svojega roditelja, čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov. Hočem ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, ki so Mi bile izročene v varstvo. Oj/iran radi bolezni, da pridem na pogreb Svojega roditelja in da vršim kraljevsko oblast, pooblaščam na podlagi člena 58 ustave Svoj ministrski svet. da Me zastopa v izvrševanju kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino. Slava Nj. Veličanstvu kralju Petru I. in mir Njegovi plemeniti duši! Živel narod Srbov. Hrvatov in Slovencev. — Dano v Parizu, dne 17. avgusta 1921. Aleksander s. r. (Slede podpisi vseh ministrov.) na pobesneli način napadala čast naše države in prisilila naše notranje ministrstvo, da je prepovedalo to socijalistično glasilo za našo državo. Včeraj smo torej še bili najhujši reakcijonarji, danes pa dajemo svobodni azil onim, ki morajo bežati pred reakcijo in terorjem Madžarske! Naši državniki, ki so bili v času avstrijsko-madžarskega režima revolucijonarci in boritelji za svobodo, so tudi danes svobodoljuoni, samo da hočejo svobodo dograditi. V okvirju nacijonalne svobode imajo tudi soc. demokrati pravico udejstvovati svoj socijalni in politični program. Cisto pravilno pa je, da se je prava svoboda zaščitila pred kriminalnim terorizmom novosadskih opančarjev in podobnih iz-vržkov, ki si nadevajo masko komunizma. Begunci iz Pečuja, ki so se zatekli v našo državo, najlepše pričajo, da je pri nas prostor za vsa naziranja in vse po-krete, ki priznavajo razvoj in spoštujejo zakon! prekanjeno dekle, ki je hotelo živeti in uživati življenje, tako preplašilo^ da je ibila takoj pripravljena za operacijo. Uradnik je poslal torej enega sodnij skih slug v 'bližnjo lekarno po sredstvo za čiščenje želodca (ali po domače povedano, za bljuvanje). Ko ee je vrnil, je uradnik pddall usodepolne praške »bolnici«. Trudica je sicer grenko zdravilo rado voljno vzela in prebledela. Cea kake pol ure so zdravila po vseh1 pravilih zdravniške vede učinkovala in »smrtonosni« briljanti so prišli na dan. Uradjnik je briljante spravil, se uljudno poslovil tor Odšel. Gospodična Truda pa se mu je lepo zahivalila, dajo je tako požrtvovalno rešil gotove smrti. No, pa tudi sodniki so bili mehkega srca, ter so vpoštevali prestan »Smrtni« strah obtoženke, — ki je napravil mnogo zabave in smeha — ter jo nadaljne kazni oprostili. Z obsodbo je 'bil tudi zlatar, ki se je iz srca. nasmejal, zadovoljen, in tako so ise vsi, zadovoljni razšli. Lepa. Truda pa v bodoče gotovo ne bo več požirala briljantov in sličnih predmetov. »Gospod Semec, tako je in nič drugače. Ce imate na izbiro vsega, naj bo za vse in ne samo za letoviščarje. Ce bi bila v koči na razpolago samo prežganka, bi bili vsi zadovoljni. Ce ne bi bilo te, bi se zadovoljiti s studenčino. Ce pa imate, morate imeti za vse, brez vsakih privilegijev. To. dela samoslabo kri. In konečno je hribolazec potrebnejši urne postrežbe kakor letoviščar, ki lahko malo počaka. Sicer pa človek ne ve več, če se nahaja v koči SPD, marveč v kakem židovskem letovišču. Skrbeli bomo, da ostane samo — naša.« List a je že ob slovesu po spominski knjigi sem opazil, da je bil 7. VIII. 1.1. vpisan in izbrisan tudi nesrečni maturant Franjo Serajnik, ki je istega dne zvečer -tako usodepolno preminul na plan inski'veselici v Rušah. Ime njego vo, kakor tudi opomba ob strani, je tako močno prečrtano, da se komaj razločijo še nekatere črke: S........ ‘ ... arijo. ... Postrežba slaba. .. .ž . .... šče: ... k .... re. Ka j jo hotel reči predismrtnik'? Da je Ruska koča poataln zbirališče židovskih in nemčnrskih letoviščarjev in da bo treba korenite remedure! Ce je mislil rajnik to, ipotem ppro-maim pri prvi priliki na njegov sveži grob, pokleknem na zeleno rušo ter po molim za večni blagor njegove duše. KONEC. Zanimivosti. Briljanti v želodcu. Gertruda Neu- * man je bila čedno dekle dvaindvajsetih let. Bila je siromašnih starišev ter se je preživljala na pošten način s tein, da je služila pri tujih ljudeh. Zunanjosti je billa čeane in spretna, ter se je povzpela do službe upraviteljice v neki boljši hiši v Berlinu. Prikupila se je svoji go-spej tako zelo, da sta postali prijateljici. Ko pa je na ta način stopila, v ozko zvezo z »boljšimi krogi«,, ji ni bilo več za pošteno delo. Postala je gosposka in za gospe se po njenem n a« i ran ju ne spodobi, da. bi opravljale navadno delo. Začela se je torej sprehajati po navadi elegantnega sveta. Videla je mnogo ve-rižnikoiv,-ki tudi ničesar ne delajo, a vendar živijo in to še zelo razkošno. Da bi Vzbudila v krogu svojih novih prijateljic kar najibolji vtis, si je kupila pri nekem zlatarju na obroke par lepih zlatih uhanov z briljanti. Seveda bi morala sedaj retino plačevati obroke; k temu pa je pred vsem treba denarja, tega pa lepa Trudica ni imela. No, pa radi tega si ona ni delala sivih las. Zla tar jo je večkrat opominjal, naj plača, ali pa vrne uihane, ona pa se je tolažila, češ, bo že počakal. Zlatar pa, ki se z njenim naziranjem nikakor ni strinjal, jo je tožil pri sodniji.'A glej ga spaka! Uhane so sicer našli, toda briljantov ni bilo nikjer. Po dolgem iskanju so jih končino iztaknili v neki vazi za cvetlico. Predno pa je imel uradnik čas, da spravi najdene briljante, jih je zagrabila lepa Trudica ter jil\ — pojedlp. To je spravilo uradnika -v skrajno zadrego. Briljante je sicer našel, a Napleniti jih vendar ni mogel, ker so bili sprav-l jn i v želodcu /lišpaželjnega dekleta. V( potu svojega obraza je tuhtal, kateri paragraf bi mu mogel sedaj pomagati iz zadrege. Celi- državni zakonik je v duhu preletel, a zaman. Končno pa se je nečesa spomnil. »Gospodična,« je rekel, »Vi se nahajate iv smttni nevarnosti! Pogoltnili ste briljante, a briljanti redlno povzročajo smrtno vnetje slepiča. Ce se takoj ne podvržete operaciji, ste za p dr ur gotovo surtvu« To je sicer Pred pogrebom Kralja-Osvoboditelja. Slovo kraljeve družine od mrtvega kralja. LDU Beograd, 21. avgusta. Sinciti ob 9‘30. uri so prišli členi kraljevske družine v saborno cerkev. Danes dopoldne je bila družina pokojnega kralja pol ure pri katafalku. Zvečer ob 10. uri pa so zaprli kraljevo krsto ob prisotnosti kraljeve družine in vlade. Kraljeva družina odide v Topolo in oslane tamkaj do torka. V torek bo imel patri-jarh zadušnico. V sredo odpotujejo kneginja Jelena in kneza Arzen in Pavle v Pariz. Straže ob mrtvaškem odru. LDU Beograd, 21. avgusta. Danes pop. so čuvali kraljev oder od 14. do 15. ure invalidi, od 15.—10. ure vstaši iz leta 1875., od 16,—-17. ure častniki, od 17.—19. ure pa mornarji. Poleg tega so bili za častno stražo tudi gojenci vojn$ akademije in rezervni častniki. Lafeta za prevoz kraljeve rakve. LDU Beograd, 21. avg. Lafeta, na kateri bodo prepeljali iz cerkve do kolodvora truplo velikega kralja, je s solunske fronte. Bila je v vseh bojih, med drugim na postojankah pri Rosni, Banjici, na Gorničevu, na Lovički Kosi, na Cukah, ha koti 378. Pred ofenzivo se je nahajala na postojanki Sipke pri selu Budimirci v prvi armiji. Pri prodiranju naših čet je lafeta došla do Subotice. Za vojne je bilo raz nje oddanih 16.000 topovskih strelov in poleg nje je padlo šest topničarjev. Med pogrebnim izpre-vodom bo lafeto vleklo 60 vojakov pehotne garde, zadi pa bo pridrževalo lafeto 40 vojakov konjeniške garde. Na ta način se vrši pogreb tudi grških in angleških kraljev. Po pogrebu bodo lafeto izročili narodnemu muzeju. Skopljanski listi o pogrebu. LDU Skoplje, 22. avg. Vsi skopljanski listi prinašajo o blagopokojnem kralju dolge članke, polne žalosti za kraljem osvoboditeljem in izražajo v njih ljubezen in hvaležnost prebivalstva. Južna Srbija pri pogrebu. LDU S k o (31 je, 21- avg. Iz skopljan-skega' okrožja je odpotovalo mnogo delegatov' k pogrebu pokojnega kralja. Delegati iz okrožja in sreza skopljanskega pridejo na •pogreb v narodni noši. H kraljevi krsti bo iz Skoplja in okolice položenih mnogo vencev. Poleg drugih napovedanih delegacij odpošljejo tudi solunski vojaki in četniki iz Južne Srbije odposlance z venci. Tudi muslimani iz Južne Srbije, so odposlali svoje vence. Zdravstveno stanje kralja Aleksandra. LDU B e,o g r a d,. 22. avgusta. Presbiro poroča iz Pariza • Včerajšnje poročilo o zdravstvenem stanju kralja Aleksandra: Zdravstveno stanje kralja Aleksandra ie na potu k znatnemu zboljšanju. Otekline ponehavajo.’ Jutranja temperatura je znašala 37.8, večerna pa.38.4. Zila 96. (Slede podpisi.) Kralj Aleksander ni bil operiran. LDU Beograd, 21. avgusta. (Pres-biro). Vest, lo jo ie objavila „Politilca“ v svoji številki od 20. t. m., da je bilo Nj. Veličanstvo kralj Aleksander operiran, je brez podlage. LDU Beograd, 21. avgusta. Poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel čan-stva kralja Aleksandra od 18. 1. m.: Zdravstveno stanje ie zadovol|ujoče. Jutranja temperatura 88, večerna temperatura 38-5. Odtok iz bočne strani se trnjft. (Slede podpisi zdravnikov). LDU Beograd, 21. avgusta. Poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Veličanstva kralja Aleksandra od 20. t. m.: Zdravstveno stanje je neizprememeno. Jutrartja temperatura 38 1, večerna 36 6, žila 102. Slovenija na dan kraljevega pogreba. LDU Ljubljana, 22. avg. Danes, na dan pogreba Nj. Veličanstva kralja Petra, so tukaj vse trgovine zaprte in počivajo vsi obrati. Skoro vse hiše so izvesile žalne zastave. Mnogo trgovinskih izložb je okrašenih v črnino s sliko pokojnega kralja. Ob 10. uri dopoldne je opravil knezoškof ljubljanski dr. Jeglič v Stplni cerkvi slovesno cerkveno proslavo, 4peri so prisostvovali zastopnik pokrajinskega nanfcstnika, ki je odpotoval na pogreb, dr. Vilko Baltič in vsi načelniki in uradniki državnih in avtonomnih uradov in oblasti, poveljnik dravske diviziie general Dokič \z vsemi častniki divizije, dalje nebrojna zastopstva trgovskih, prometnih in drugih profesionalnih korporacij in institucij ter raztiih narodnih društev itd. Tudi v božjih hramih drugih konfesij so se opravile slične žalne molitve. Glaspm poročil so se tudi v vseh cerkvah pokrajine služili obredi za pokojnega kralja. Med cerkvenimi funkcijami so zvonili zvonovi vseh cerkev. Maribor. Kakor Ljubljana in drugi kraji Slovenije in ostale države, tako je tudi Maribor praznoval kar najslovesriejše pogrebni dan Nj. Vel. kralja Petra I. Povsod so vihrale žalne zastave, trgovine, delavnice itd. so bile zaprte in počivali so tudi vsi uradi in obrati. Gostilne in kavarne so bile zaprte dopoldan od 9. do 11. ure ter pop. od 17. do 18. ure. Ob 9.uri dopoldne se je vršil v stolnici žalen obred, katerega je služil knezoškof dr. Napotnik ob asistenci številnega duhovništva in katerega se je vdeležilo veliko število uradništva, občinstva ter zastopnikov privatnih podjetij, uradov, korporacij itd. Posebno številna .je bila vdeležba Sokolov z zastavo. Popoldan ob pol 18. uri se je vršilo ištotam cerkveno opravilo o priliki pogreba, katerega se je udeležilo tudi obilo zastopnikov uradov in obilo občinstva. Dnevna kronika. Maribor, 23 avgustu. — Postavimo spomenik kralju-osvo- buditelju! Vsa mesta. maše države so že sklenila, postaviti sipomeriik prvemu kralju osvobojene domovine Petru Velikemu Osvobodilteljuu. Ali naj bi v teni zaostal samo naš Maribor? V Mariboru so imeli spomenike samo prejšnji habsburški trinogi, a te spomenike je osvobojeni Maribor 1. 1918. vrgel s piedestalov, ki sedaj samevajo mrki in ne delajo mesitu okrasa. Postavimo mesto njiih na novi Obrvmi trg veličasten spomenik Njemu, ki je bil največji sin naroda jugoslovenskega, največji brat nas bratov Jugoslovenov! Na delo to-rej! , — Žalovanje za kraljem. Ministrski svet je odredil da traja strogo žalovanje za pokojnim kraljem do 25. t. m. Od 25. t. m, dalje se smejo torej zopet vršiti javne prireditve, veselice, predstave, koncerti itd. Državno žalovanje pa bo trajalo šest mesecev. — Žalna seja mariborskega občinskega sveta. V sobolto, dne-20. t. m. ob 18. uri se je vršila v mestni dvorani žalna seja mestnega- občinskega, sveta. Podžupan g. Roglič je v toplih besedah proslavil veličino junaškega kralja Osvoboditelja, ki je vse svoje življenje delal za visoki ideal, da os vol Midi zatirani jugoslovenski narod izpod tujega jarma. Vsi navzoči so stoje poslušali njegov govor, .na koncu pa zaklicali spominu blagapokojnika trikratni »Slava!«. V uadaljnem govoru je podžupan izrazil željo, naj bi vzvišenega naslednika na prestolu spremljala sreča, da bi dovedel jugoslovenski narod k onim ciljem, katerim je .postavil njegov vzvišeni oče prve temelje. Z vzklikom: »Živelo Nj. V. kralj Aleksander!« je sklenil .svoj govor. Nato je prečital g. podžupan sožalno brzojavko, ki se je potem potoni pokrajinskega namestništva predložila na najvišje mesto. Za tem je naznanil, da je v smislu sklepa ldubovih načelnikov odpotoval župan Grčar z odborniki Selinškom (JSDS) Filipičem (SLS) in prof. Voglarjem (JDS) k .pogrebnim svečanotsiin v Beograd. Končno je pozval odbornike,^ da se udeleže sprejema deputacije češkoslovaške reflublike ob 23. uri na glavnem (kolodvoru in maše zadušniee po pokojnem kralju, ki se je vršila v pon-deljek ob 9. uri zjultraj v stolni cerkvi, na kar je bila seja zaključena. — Na mesto venca na grob kralja Petra Velikega bodo Mariborčani .prispevali za Ljudsko knjižnico v Mariboru« in opozarjamo na tozadevni proglas na drugi strani. — Žalne zastave so se v Mariboru polagoma pojavile skoro na vseh hišah, bilo pa jih je še nekaj, ki niso storile svojdfrdolžnosti. Mi jih ne bomo posebej objavljali in žigosali, zavedna javnost naj'si jih zapomni, da bo vedela za pozneje. Oez sedem let ] fr ide vsfe prav! \ — Okrašena okna. Kakor se nam poroča so o priliki smrti Nj. Vel. kralja Petra okrasili izoložbena okna s kralje, vo sliko in črnimi barvami tudi še g. itrgovec Albin Novalk na Koroški cesti, trgovka \Veixl v Gosposki ulici, trgovina Pinter in Lenard in še nekatere drugo. — Dravska dolina in pogreb kralja Petra. Izletniki nam pišejo: Dasiravno je vlada odredila, da mora biti iponde- 1 jok dan žalovanja in da se ima ustaviti delo v vseh obratih, smo videli v Dravski dolini par nečastnih izjem, ki moramo zabeležiti, v javnosti. Dočim je in, pr. tovarna dušika v liušah ustavila za ta dan svoj obrat, dimi je to združeno s precejšnjo gmotno škodo, sta'selniška trgovca JagritšchO) in Vinter ve je bila Arbei-ter-Zeitungn prepovedana.pri nas radi njenih komentarjev glede sprejema u-stavo. VosUt je netočna. »Arbeiter Zei-tunga« je bila prepovedana, ker si je vsled vladnega, nastopa proti komunistom dovolila tak prostašk in lažnjiv ion proii naši državi, kakor da bi biia c lavni organ komunistov. . * —- Lopo izpričevalo Idriji. >L’ Era Nuova« piše,' da je v Idriji italianiza-cija posebno težka, ker to je prešel' slovenski iredentizem že v fanatizem. K temu priznanju laškega lista zavednim fdrijčanom samo čestitamo. —- Aretirana roparska družba. V zadnjem času se je zgodilo v mariborskem okraju kakok tudi v okolici in v v mostu sam epi več drznih roparskih napadov in tatvin. Dolgo ni bilo mogoče zaslediti te drzne roparske družbe, o kateri so manjkali vsi podatki. Končno pa se je detektivoma g. Jugu in Saksidi posrečilo, spraviti neverneže pod ključ. Prvi roparski “n a,pa d se je izvršil na gostilničarko Katarino Visočnik na Meljskem hribu. V' gostilno sta prišla dva-moža ter naročila pijače. Naenkrat sta. prišla za gostilničarko v kuhinjo, eden ji je nastavil samokres, ter zahtevala denar. Vsa prestrašena jima je gostilničarka izročila vso gotovino — nad 2000 kron, — nakar sta prebrskala. še vse omare, vzela zlatnino in druge vrednosti ter odšla s tiretjim, ki je bil .pred gostilno na straži. Orožniška postaja v Lajtersbergu je telefonično obvestila. o tern mariborski policijski .komisar i jat, ki je uvedel takojšnje zasledovanje neznanih storilcev. Na podlagi poizvedovanj detektiva g. Juga je bil osumljen neki Matija Sulek, ki je še le pred kratkim (bil izpuščen, iz zapora. Po naročilu policijskega komisarijatn je bil Šulek v Ormožu aretiran in pripeljan v Maribor, kjer pa je vsak čin trdovratno (tajil. Med tem pa sta detektiva g. Jug in Saksida izsledila še drugega »družabnika« v osebi nekega Jakoba Podgorelca, čegar sled je vodila iistotako v Ormož, koder ga je tamkajšnja orožn. postaja je po naročilu omenjenih detektivov aretirala in izročila luk. policijskemu komisa rijatu. Dva din i prej pa je aretirala orožniška postaja v Marenbergu »nekega Ivana Drevenšetka, ki je bil osumljen taitvine pri gostilničarki Tereziji Lukas v Ma-rembergu. Tudi ta tatvina je bila izvršena oziroma osnovana od cele družbe. Podgorelec jo je še pravočasno pobrisal s plenom iz Marenbergu, da bi plen z ostalim razdelil. Poglavar cele družbe, pa je bil neki pekolvski pomočnik Franjo Lah, katerega sta po ugotovitvi de-tektiva g. Juga aretirala v kavarni »Žigart« reviani nadzornik Pavletič in detektiv Cimerman, ki je spoznal v njem že dalje časa radi raznih tatvin zasledovanega tatu. Ž njim je bil zadnji član te »gostoljubne« družbe na varnem. Lah je imel izdelanih že več na-čntov za tatvine in roparske napade. Tudi tatvino v Marenbergu je on za-, snoval ter vse natanko proučil, kje se nahaja denar, zlatnina in drugi taki predmeti. Lah je oBtal v Maribora, Šulek, Drevenšek in Podgorelc pa sp odšli v Marenberg. Šulek :se je pridružil v gostilni se nahajajočima orožnikoma, Drevenšek in Podgorelec pa sta šla na delo. Drugi dan je Lah pripravljal ekspedicijo v Celje k nekemu kmetu, ki je žnjirn služil pri vojakih. O tem je vedel, da ima. doma pri sebi mnogo denarja, ker nm je svojčas pravil, da. bo imel krmilil 100.000 kron, na kar bo pobegnil v Nemško Avstrijo, ker ga tudi policija zasleduje. Istotako je pripravljal Lah roparski napad na svojo sorodnico v Gradcu in silil imenovane da gredo v sredo 3. avg. ž njim v Gradec. Ker pa ti niso privolili, je zaipretil, da to izvrši, z drugimi. Vsi. štirje so skraja tajili, končno pa so vsi priznali. Detektivu g. Jugu ee je posrečilo, da. je za (plenil vse ukradeno blago, deloma, v Ormožu, deloma pa na Pragerskem ter g'a izročil sodniji. Imenovani pol. organi, posebno pa detektiva, g. Jug in Saksida, ki so s svojo požrtvovalnostjo do-. segli tako lepe uspehe in rešili našo okolico teli roparjev,, zaslužijo za,svoje delo priznanje in •pohvalo, in to tem bolj, ker so manjkali, za storilci vsi podatki, ki bi bili le količkaj pripomogli pri izsleditvi. - Vsled zastrupljanja zblaznel. Magister 'lekarne .»Pri Mariji Pomagaj« nasproti frančiškanske cerkve-F. Filipine je zavžil pred par dnevi večjo množino morfija. Prepeljrfli so nezavestnega v tuk. javno bolnico. Ko pa se je za-\ odel, je zblaznel, vsled česar so ga morali ,prepeljati v blaznico na. Studenec liri Ljubljani. Slov. nar. gledališče. Iz gledališke pisarne. Vpisovanje v dramatično šolo se vrši vsak dan v uradnih urah v gledališki pisarni. Pouk se prične dne 24. t. m. ob 20. zvečer. Učenci, ki- so obiskovali lani sprva gledališko dramatično šolo, nato pa šolo g. Skrbinška, naj se prijavno za drugi letnik. (Vpisnina prosta). Vpisnina za prvi letnik znaša K 10*--. Šolnina za oba letnika K 40— mesečno. Spori. . : POLNP v Mariboru opozarja vse klube mariborskega okrožja, da je zabra-nj»no v-ako tekmovanje z Athleliksport-' klubom v Celju in to do 18. oktobra 1921. Vsak klub, ki bi med tem časorn igral z njim. zapade riajstrožji kazni. Athletik-spoitklnb v Celju je kaznovan od Lj. N. P. vsled nepc koravanja z globo 1000 dinarjev in pripovedjo igranja tekem za dobo 2 mesecev. Stanovanjsko vprašanje. A- ' Povišanj« najemnin, najemniki in hišni posestniki. Od društva Mšnill Posestnikov v Mariboru smo prejeli. Začetkom tega meseca so .Te sačela deloma pobirati najemnina v smislu nove stanovanjske naredbe. To daje mnogim povod za razbivrjenje, tako na strani hišnik posestnikov,kakor na strani najemnikov. Vendar to razburjenje po večini ni utemeljeno niti na tej niti na Pni strani. Lastniki hiš so žc po poprejšnjih naredbah imeli pravico zahtevati Najemnino kakor se je plačevala leta 1914; in poleg nje še 60 odst. pribitek. Razim tega pa so smeli najemnikom naložiti tiste vsote, za katere se je od *ota 1914. povišalo vzdrževanje hišo. — Razume se, da so morali najemniki plačevati tudi avtonomne doklade katere Pobira občina, kot davek od najemni* kav. Ker 'so se stroški za vzdrževanje jdš od leta 1914. povišali ravnotako kakor mozde in razno blago, to je povprečno na ‘20 do 30 kratni znesek, so na-^mniki v tistih lijšah, katerih lastniki 80 se pofllužili svoje pravico žo prod za-! dnjo stan. naredbo plačevali na najemnini približno 3 do 4 krat toliko kakor *• 1914. Nova stanovanjsko naredba je dostavila račun najemnikom na drugo Podlago, Vvsled katero morajo hišni po-»istnjki stroške za vzdrževanje hiše. >Te'/j ozira na njihovo visokost plačati sami, smejo pa zato od najemnika zahtevati 3 krat, 4 krat in 6 krat toliko Prave najemnine kakor leta 1914. V nekaterih slučajih še več. Hišni lastniki, ki go se že poprej poslužili svojo Pravico, se pritožujejo, da valed nove stanovanjske naredbe pri 3 ali 4 kratkem povišanju najemnino ne dobijo nič yeč, kakor so dobivali do sedaj. Nn-JemnLki, zlasti tisti ki do sedaj niso Plačevali toliko kolikor bi bili morali Plačevati v smislu obstoječih naredb, pa se Čutijo prizadet?, ker morajo sedaj Plačati več. kakor so plačevali do sedaj. Po večin! je razlika sedajne najemnino lo tam znatno večja, kjer je gospodar do sedaj dobival manjc ka-j r bi bil smel zahtevati. Veliko preglavice dela ljudem vprašanje, ali se naj najemnina i« leta 1914. poviša na o I “ ^ kratni znesek. V tem oziru 1 oioeuje nova stanovanjska naredba, J*0.81110 ®°spod_amko slabotnejšim na-monia. povišati lo na trikratni zne-jCl,in omenja kot gospodarsko slabo-tneje najemnike tudi take, ki Živijo Pretežno od stalne plače ali pokojnine. J-0 določilo se pa. v večini na. obeh straneh napačno tolmači. Društvo hišnih gospodarjev v Maribor n je svojim članom priporočalo pri povišanjp nnjem-n«ino z. najemniki postopati obzirno ala-sti Pri najomnikih, ki so res revni in-tudi malo najemnino težko plačujejo, opustiti vsako povišanje, ali pa najom-11'n° ® '■ 1914. povišati lo na 2 kratni au 3 kratni tenesek. Krivo pa je mnertje mnogoštevilnih najemnikov, ki imajo stalne plače ali pokojnino, da se njim najemnina z 1. 1914, no smo zvišati na ■v«c kakor na trikratni zneseki V tem oziru je treba vsaik slučaj posebej pre-Nujemnika, ki ima na leto s^no pla.ee, a skrbi samo ■ase ah k večjemu za dve ali tri osebe, gotovo^ni Šteti med gospodarsko sla-. , nejse Najemnike. Ravnotako meri io»j najemnike niso šteti tisti, ki imajo poleg svoje stuine plače se lepo premoženje ali postranske dohodke. Da ni sak najemnik s stalno plačo ali pokojnino šteti, med gospodarsko slabotnejše najemnike sledi jasno k*-!. 6. zadnje "T^ovanjske naredbe od 21. maja 1921., Kt doplačuje, da se sme najemnina brez lajamo iu brez ozira na osebo najemnica Povišati na 6 kratni znesek, ako ™n. Snhfižft doholek’ "a"1omTlikov, do l'Ki.000 kron. Ta člen ne razločuje, od 'kod ima najemnik te dohodke ali jR to •talna plača, ali pokojnina, ali pa drugi dohodki. Nesmiselno bi bilo, če bi •e smelo najemnino povišati samo na trikratni znesek pri najemniku ki ima letu 59.999 kron stalne plače, pri onem pa ki ima 1,— krono več letne »talne plače, pa bi se smela ta najem-ina, povišati kar na fi kratni znesek’, loljko o pravnem vprašanju. — Ko bi »e bila najemnina vedno povišala so-azraerno, kakor je rasla cena vsako-rstnemu blagu in kakor so rasli stro-y 'f V^fvanje hiš, bi so danes'pla-'•evula približno 20 krat tako velika najemnina kakor leta 19»., a noben Človofc ne bi se nad. tem »podtikal, Kakor se nihče no spodtika nad tem, da velja danes moka 50 krat toliko kakor 1. 1914. ali mast 25 krat toliko kakor 1. 1914., obleka in čevlji 40 krat toliko kakor leta 1914. Veliko število najemnikov pa se je pod vplivom raznih komunističnih gesel in s pomočjo vlade vživelo v misel, da je lastnik hiše brezpraven in da mora imeti najemnik svoje stanovanje brezplačno. — Nekoliko razburljivo pa vpliva tudi nenaden skok v povišanju najemnin, zlasti tam, kjer hišni gospodarji poprej najemnino niso povišali v tisti meri, kakor bi bili smeli. Ker velja nova stan. naredba žc od 1. julija 1921., pri nas pa se je objavila šele tekom me«eca julija, morajo veled tega najemniki, ki plačujejo svojo riajemnino mesečno, ta mesec plačati najemnino za ta mesec in povrh še ? n ostanek za pretekli mesec. Skupno sto to čutijo marsikateri najemniki, ker jo morajo plačati naenkrat, seveda, vsekakor bolje, kakor bi bili občutili, če bi bi V. plačali začetkom julija povišano n. ■■"'■>nino za. mesec julij. Poleg te same ob sebi razumljive neprijetnosti in poleg nepoučenosti pa igra tukaj veliko vlogo tudi iz hudobije izvirajoče hujskanje gotovih krogov. Najbolj se nad povišanjem najemnine pritožujejo najemniki, katerim nobeno vino ni predrago, nobena, vstopnica k' zabavam ni previsoka, ki vsak teden po tri do štirikrat toliko potrosijo za alkoholne pijače, kakor plačajo na najemnini za-so in za rodbino za. celi mesec. Vse gostilne, kavarne, veselice in zabave so v prvi vrsti natlačene od najemnikov, zelo malo pa jo tam najti hišnih posestnikov, zlasti takih, ki živijo samo od dohodkov svoje hiše, če je v Mariboru .še sploh kaj takšnih hišnih' gospodarjev. Premnogokrat se sliši premlevati frazo, da so lastniki hiš od teta .1914. naprej postali milijonarji zaradi tega ker je vrednost hiš poskočila. V resnici se danes hišo prodajajo približno za 10 krat.no »voto kakor 1. 1914. Cena hišam torej niti blizu, ni. tako poskočila kakor cena. drugemu blagu. Ker je današnja krona, komaj dvajseti del krone iz leta 1914.. je jasno, da je vsak’ lastnik hiše tudi na nje vrednosti izgubil polovico; za hišo, za katero se je leta 3,91.4 plačalo 50.000 kron bi se moralo z ozirom na. vrednost današnje krone Pia # čatl danes 1,000.000 kron. Ker se pa za tako hišo v resnici done« plača 500.000 kron. je lastnik' hišo ravno zavoljo tega, ker se hiša ne obrestuje, tudi na njo vrednosti izgubil polovico. Najemniku, ki priporoča lastniku hiše. naj se zadovoljuje z dozdevno višjo vrednostjo svoje hiše, naj se lahko mirno odgovori, naj se delavec, uradnik, ali kdorkoli zadovolji s tistim zneskom plače Ko jo jo dobival. 1. 1914., vsaj jo itak njegova delavna sila danes vredna 20 krat. toliko kakor leta 1914. On se torej lahko zadovolji s trt povišano i-rednostjo svoje delavne sile in naj nikar ne zahteva še povtlanje plače. Od leta 1914. je v Mariboru najmanj e ena. tretina hiš menjala svoje lastnike. Kupci pa niso nekdanji lastniki hiš, ampak sami nek J danji najemniki. To kaže najbolje, komu ae godi bolj? ali najemnikom ali pa lastnikom hiš. Treba je torej tudi. nekoliko obzirnosti. Čp so lastniki hiš tekom zadnjih fi let morali pustiti vse dohodke iz svojih hifi ih povrh še izgubiti polovico vrednosti svojih hiš, tedaj vsaj ne zaslužijo očitanje odetuštva, s katerim nekateri komunistični in hujskajoči elementi tako radi nastopajo proti lastnikom hiš, kadar se ti drznejo zahtevati vsaj malenkostni'dohodek .iz svoje hiše. cije uprizorile v počast spomina kralja Petra In ki niso omejene zgolj na število povabljencev ali la« tu ih pripadnikov. 3. Udeležba na vseh’ zborovanji h in drugih prireditvah v civilnih oblekah s sokolskim znakom. '4. Ta odredba velja za vsa Savezna društva brez vsakega drugega obvosrtila z naročilom, da morajo sokolske župe tekom enega meseca po kraljevi smrti sporočiti podpisanemu starešinstvu o izvršitvi te odredbe. Zdravo. Starešinstvo Jugoslo-venskega Sokolskega Saveza. Sokolstvo. o Sokolstvo spominu kralja Petra. Starešinstvo JugoslOvenskega Sokolskega, Saveza odreja: 1.. V počeščenje spomina velikega kralja Petra Osvoboditelja prirediti mora vsako, v Savezu včlanjeno sokolsko društvo za, vse svojo članstvo žalno zborovanje, kjer naj 8e povdarja zgodovinski pomen Njegovega življenja in Njegovih borb ta naše nacionalno in,državno osvobojenje In u jedln jen je. Taka. zborovanja naj se vršijo t vsakem Sokolskem društvu tekom prviH 14 dni po kraljevem pogrebu. 9. Vsakemu Sokolskemu 'društvu je dano na svobodno voljo, da smo prisostvovati tudi vsaki drugi of iclelni prireditvi*.ki.jo, bodo jofetesU. .alLi&HiBOfa^ Gospodarstvo. Pečujski rudniki in noša država. Glasom trianonske mirovne pogodbe in odloka reparacijake komisije je prianano naši državi 20 odsbot. celokupne produkcije premoga veeh rudnikov pečujskega bazena. Danes se nahajajo pod našo upravo samo štiri rudniki, tri pa so pod Madžarsko. Da se osigura uvoz nam dodeljenega kontigenta pe-čujskega premoga tudi po evakuaciji, zahteva naša država sledeče garancije: 1.) da nastavi naša vlada v Pe&uhu svojega komisarja, ki bo vodil kontrolo nad produkcijo premoga v vseh rudnikih in ki bo nadzoroval, da se naiu pri padajoča množina redno pošilja. 2.) zahteva, da se železniška proga od Peču-htt do naše meje odstopi naši eksploataciji, da zamoremo z našimi lastnimi prometnimi sredstvi osigurati ^ reden dovoz. Madžari so sicer glasom pogodbo dolžni, da nam naš del premoga dostavijo do meje, vendar da naša vlada lastne zaprte vagone, da tem bdi gotovo dobimo premog iz Pečiiha, od katerega zavisi naš železniški promet v Banatu in Bački. Naši gospodarski in politični merodajni krogi posvečajo po sebno pažnjo na ekonomsko važnost bajskega trikota za našo državo. Znano je, da je dosegi«, produkcija pečujskih rudnikov, ki se nahajajo pod našo u-pravo, dnevno 180 vagonov, med tem ko znala produkcija, rudnikov pod madžarsko upravo samo 100 vagonov dnevno. Ni pa treba še posebej sporni n jati, da je to edini črni premog v no voosvobojenih krajih naše države. Prej »mo dobhvili črni premog iz mesta Potrošenj, koder se ga je proizvajalo dnevno 400 vagonov. Ti rudniki pa pri padajo sedaj Romuniji. Tudi drugo mesto, Karpano v Istriji, koder se je dobival črni premog, je sedaj pripadlo Italiji. Ostali rudniki v Sloveniji, Bo sni in Hrvatski vsebujejo temni premog, ki vsebuje samo 4500 kalorij, pečujski pa je najboljše kakovosti s flOOO kalorijami. Sedaj imamo pravi črni premog samo še v Timočkem baaenn pri Vrški Čuki na bolgarski hleji. Totlli ta rudnik »e še le popravlja, ker so ga Nemci. evojSfts potopili in uničili. Iz tega je razvidno, da je vprašanje pečujski h rudnikov za na« velike važnosti. g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski, sejem dne 19. t. m., se je pripeljalo 253 prašičev, 9 kož in 1. jagnje; Cena so bile Blodeče: Mladi prašiči G do 8 tednov staii komad od K 160 do 180; 10 tednov stari od 200 do 240, 8 mescev stari od 1100 do 1200. Plemenske svinje 1 kg ži.ve teže K 26 do 28. Polpitane svinjo 'Mi zakol 1 kg’ mrtve teže K 28 do 30 kg Koze/so bile ©d K 180 do 400 kmd. Kupčija je bila živahna. g Predprodaja voznih kart. Potujoče občinstvo se opozarja, da prodaja naše špedicijsko podjetje »Balkan«, Maribor, Aleksandrova 35 vozne karte za vso proge Jugoslavije in Nemške Avstrije po istih cenah kot Železnica, ter daje vse potrebne informacije ustmeno in pismeno popolnoma brezplačno. g Velesemenj v Ljubljani. Z velikim zanMianjem pričakuje tu- in inozemstvo otvoritev velesemnja v Ljubljani. Videti upamO tam delojin tim# tvore,našega naroda, ter s tem pokazati svetu, da tudi mi nekaj premoremo. ~~ Nikdo naj tora j ne opusti prilike obiskati to za na« velevažno prireditev. Železnica daje 50 odst. popusta. Vsak, ki hoče semenj posetitl, preskrbeti si mora legitimacijo in znak, ker le z legitimacijo uživa vse bonitete. Legitimacije in znake, tor vsa potrebna pojasnila dsje naie domače Speti, podjetje »Balkan« v Mariboru, 'Aleksandrova cesta 85. Društvo »Balkan« jo tudi ©din. e Velesemenj v Pragi. Kakor m<6 no, bo od 1. do S. septembra v zlati ' gi mednaroden, vzorčni semenj, iskovaloi, ki se izkažejo z lagitdi dobe na vseh železnicah 50 odst. popiu-j sta. Z isfto legitimacijo so v Pragi čar druge bonitete "zvezane. Za nas Jugo* slovane je ta semenj v kulturnem ud gospodarskem oziru velikega pomenhj Dana nam je ugodna prilika za prime-' roma mal denar vidoti prestolico brat<< skega češkega naroda, uiiveti se v celo zgodovino Libušinili sinov ter občudovati pridnost in žilavost Cehov. Kdor lei more, naj' gre v Prago! Legitimacije ioj znake za ta semenj, kakor vsa potrebna? pojasnila daje naše domače &ped. podjetje »Balkan« v Mariboru, Aleksom^ drova cesta 35. g Nabavka mesa za garnizone Drav* ske divizijske oblasti. Zaradi osigura-' n ja mesa od 1. oktobra do 31. deOembra' 1921. »e bodo zaključevale direktne pogodbe dne 24. avgusta predpoldne i im; 1.) za ljubljanski garnizon pri divizij-* ski intemdamturi. Dnevna potreba 10001; do 1200 kg; 2.) Mariborski garnizon priij tamošnjem vojnem okmgu. Dnevna po*1 treba 800 do 1000 kg; 3.) za Celjski gar,-< nizon pri tamošujom vojnem okragir« Dnevna, potreba okrog 400 kg; 4.) zal Slovensko Bistriški garnizon pri ta« mošnji komandi mesta. Dnevna potre-* ba okoli 60 kg in 5.) za Ptujski gami-* zon pri tamošnji komandi mesta. Dnevna potreba okoli 300 kg. Interesenti sej pozovejo, da stavijo pismene ponudbef kolekovano s 2 dinarima. Kaucija: 31 odst. TTslovl su na razpolago pri omem jenih uradih. Pouudjači inoraju imeti dokaae da so sposobni izvršiti preuzefaof dobavo. To se bo pregledalo o prilik^ ponudbe. Ako ne bi bilo lokalnih interesentov, pozvali se bodo tudi intere-j senti izven Slovenije. — Komand« Dravske dfVizi^ske oblasti 13. br. 12.16(1 od 13. 8. 1921. lota. g Znižanje bančnega diskonta ^ Švici, Švicarska narodna banka jo zni-; Sala diskontno podstavkood 4 in .pol na 4 odstotke ter ima sedaj najnižjo dw akontno obrestno mero na svetu. g Cevi za transport petroleja. Na* progi Havre Pariš nameravajo položit* /.a transport petroleja cevi, slično vodovodu. Glasom proračuna bi »tal te načrt 85 do 100 milijonov frankov. Najoonejše ponudbe so stavile nemšfi* tvrdke. Kultura in umetnost. ^ x Veliko narodno gledališče name« tavajo zg r M iti v Bratislavi. Darila ca to gledališče se nabirajo po vsej Češkd-siovaJki, Slovaško gledališča v Brati-' slavi bo najlepži simbol zmage in uje-dinjonja. Pisatelj Alojz -Tlrasek je na-slovil na ves narod prisrčen apel m tw fond nosil njegovo ime. x K Ako plačujemo pisatelje in u«* rodne mučenike. Bivši- častnik JPr. Ma> selj-Podlimbarski je spisal zaani roman »CJospodin Franjo*. Ko je izbrali-nila vojna, So ta roman zasegli, »Slovensko Matico« sekvestrlraii, pisatelja Podlimbarskega- pa kofcfiiiirali v nekem nižjeavstrijskem kraju. Tam ga j« našla smrt. Ideja >Gosp,octiiia Franja« je zmagala; iz Srbije se je vrni? preko Save tef dospel d*lsi5 (lo Trifflu va in do Mure kot osvoboditelj in osvet-nik. .Cul pijete do pokojnega pisatelja bi zahteval, da bi mu dali odpočitka v domači' zemlji. —« Tod n m to nimamo sredstev. Pisateljevi. rojaki mu hočejp po,s a vi ti spominsko ploščo na rojstni hiši. Plošča stan® 4000 K, slovenski narod p d. je vzlic Večkratnim pozivom zbral komaj tri četrtine. Tako vemo con Hi može, ki ao živeli In trpeli za našo bodočnost, paše nerodno ime in uglttd! ravnokar slave 701etnico še živega pisat-;1 j a Jt-raska. Odkrivajo mu plošče 'n ns1 vokuo druge način o izkazujejo globoko hvaležnost. Pri nas pa. mor«, vsuk kultitrni delavec umreti z zavestjo, da bo pozab, ljen, kakor hitro mu omahne roka. Kot je naša zgodovina revna in uboga, nimamo čuta hvaležnosti, ki ga goji vsi drugi narorli do svojili mrtvih. 0a» je, da gremo tu^ii tu za drugimi evropskimi narodi! Ne pozabi naročnine* Glavni uredniki Rsdivoj Rehar. Marfflof. 24. avgusta 192! Primarij občna javne bolnice 1115 dr. Janko Dernovšek ord. za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni dopoldan od 11—12, popoldan od 14—16. št. 64 MARIBOR Orožnova ni. 2 ■— — — — __ -------------------- žtvinozdravnik Ivan Šoštarič Miritor, Koroščeva ulica 7, pritličje Izvršuje prakso in se priporoča cenjenemu občinstvu. 121J Mala oznanila Trgovski pomočnik, »ofiden, dober prodajalec, se sprejme takoj. Ponudbe «a opravo lista. . . 1206 3—2 Seifsrtov biljard, za obrniti, prevlečen s predvojnim blagom. se ceno proda. Gostilna Bauer, Ormož. 1196 3—3 Brivnica Frana N o v a k a n» Aleksandrovi, cesti *t. 22 se priporoča. 33 Proda sa v«* lesenih nabojev. Marib, tiskarna d d. * laka, krtača, čopiče in vse potrebščine za slikarje in pleskarje se dobi pri R. Schweighofer Koroika cesta 9 (..Pri kmetn*) 1083 6—5 prvovrstni, pravkar došli. — Velika izbira dežnikov, moškega perila, klobukov, čevljev itd. najceneje pr! tvrdki Jakob Lah, Maribor Glavni trg 2. Uh'Novo dospeli Singer Singer Singer Singer šivank« liti iz brona, desetletno jamatTo. Okoli 50 ko mador razne velikosti ima v zalogi 1118 6-4 „MetalIum“ d. d., Zagreb lliea br. 134. Telef. 1-98. Zahtevajta cenike! začetnik, ki se je že nekaj časa učil, se išče za Celje. 3Ca?lov v upravi lista. 1218 nadomestni deli zajamčeno pnatan, v sodčkih in slekltnieah ondi na dabclo Zenitna priložnost strojno olje. ' . • v"' .# Velika poilljatev iz Amerike dospela. Dobi se sem* v naši podružnici Singer šiv. stroji Boorne & Co. Hewyork podružnica Maribor, začasno Dravska ulica 10. Ugodni plačilni pogoji na obroke, Mlada premožna vdova po juristu, inteligentna, aefike, čedne vnanjosti, z dvema malima čednima fantkoma, teli znanja z inteligentnim značajnim gospodom js dobro eksistenco, najraje juristom (odvetnikom) nad .40 lat. Samo resne ponudbe do 30. avgusta pod ,Sigurnost 111« Ljubljana, poštnoležeč« glavna pošta. fPravim naslovom in sliko. Diskrecija zajamčena. 111 za kuhinjo in sobo se proda ter o4da obenem tudi stanovanje kupcu Istotam se proda novi damski plaSč in damski kostum. Naslov pove upravniStvo .Tabora*. 1207 3—3 Javna dražba za planine r raznih velikostih ir jadrovine oziroma gumiranega platna, gurte za rolč, trakovi za žaluzija, mreže za konje, žoge za nogomet, gonilni jermeni itd. pri Iv. Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13. 1065 6—6 *r