Št. 199 (15.643) leto Lil. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-K. Montecchi 6-Tel. 040/7796600_________ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ r c nn fin poštnna plačana v gotovn I&UU LIK SPB. IN ABB.POST.GR. 1/50% La Combustibile 34018 TRST - DONIJO 38 - Tel. 820331 - 810252 • diesel goriva • plinsko olje za ogrevanje e motorna olja e les in premog za kurjavo peči in štedilniki na drva Shell Pooblaščeni prodajalec za tržaško pokrajino NEDEUA, 8. SEPTEMBRA 1996 Stari, zguljeni stereotipi, pa tudi plaho odpiranje Sercu Premru 81X1 e razgrir Planskih grozo« 12 Cesar sledi, c ^razumljiv p opravičila: kar s nima nobeni ozadj Sam0 posledic Negabarbarstvi Jutri ne bo r-nuiune bila Pianoti pro: eNega od te11 S>jani.= n^ U na sCSti2 SCevali-p' pobij; ^olaboracioi stlCnimi , f^dujega dn to^e vojne Marco Pirina, na čigar fan-tazioznih »podatkih« sloni preiskava rimskega javnega tožilca Giuseppeja Pititta, bil vpleten v sodno preiskavo zaradi poskusa desničarskega državnega udara nekdanjega poveljnika saldjske X. Mas princa Borgheseja. O rimski preiskavi smo imeU marsikateri dvom, saj je sodnik Pititto večkrat, in tudi v tokratni oddaji, spregovoril o fojbah površno in citiral nerealne in nepreverjene podatke; sedaj pa nam je jasno, da rimska preiskava ne sloni samo na trhlih, ampak tudi na gnilih Pirinovih temeljih. V isti reportaži revija Avvenimenti piSe tudi o Grazianu Udovisiju: ni bil »ubogi Italijan«, ki je za las uSel smrti v fojbi, kot je pričal v omenjeni Raie- vi televizijski oddaji, pač pa poročnik milidje, Id je v Istri do zadnjega sodeloval z esesovci; ko je uSel partizanski smrtni obsodbi, ga je samo tržaško porotno sodišče obsodilo na 2 leti in 8 mesecev zapora! Avvenimenti navaja tudi tržaškega zgodovinarja Giovannija Miccolija: »Pojava fojb ne moremo razumeti, če ga ne uokvirimo v širše zgodovinsko obdobje nasilja, ki se je začelo s fašizmom in z njegovo politiko zatiranja slovenske in hrvaške manjšine, ki je dosegla svoj višek z nacifašistič-nim zatiranjem civilnega prebivalstva.« V tem duhu, in samo v tem duhu lahko sprejemamo - še zlasti danes, na dan proslave bazoviških žrtev - zgodovinsko razmišljanje o fojbah in o smrti, ki je z neizbežno strahoto in trpljenjem prizadela, poleg »naših«, tudi pripadnike druge strani: v nekaterih primerih nedolžne žrtve neupravičenega in nepotrebnega nasilja, v ostalih primerih pa aktivne vojne nasprotnike, sovražnike, morilce in njihove sodelavce in to na koncu najbolj krvave vojne v zgodovini človeštva in po dveh desetletjih krivic in nasilja. Spekulacij s fojbami, pa naj si bo v interesu revanšistične in revizionistične desnice, utrjevanja italijanske nacionalne ali pa uveljavljanja postkomunistične politične identitete, teh špekuladj nam je res dovolj! V predsinočnji televizijski oddaji je bilo nekaj starih stereotipov, nekaj pa tudi pozitivne odprtosti, ki je prihajala iz naših krajev in ki bi ji tudi v Rimu morah prisluhniti. I Fazio »spodbudil« razpravo | o italijanskem gospodarstvu RIM - Trenutno italijanski gospo- pski monetarni sistem ni tako nujen, darski položaj označujejo velike mož- Prodi pa zagovarja finančni zakon in nosti, vendar tudi nevarnosti: v in- zavrača Bertinottijeve zahteve po po-tervjuju za dnevnik II Corriere della novnem preverjanju. Na ekonom-sera Antonio Fazio, guverner Banke skem študijskem seminarju v Cemob-Italije, opozarja predvsem na slednje', biu pa so Faziove in Prodijeve izjave ko pravi, da »računi kažejo slabo«, da naletele na deljena mnenja, s tem, da je stalno na preži »stranka javnih iz- večina opozarja na višino javnih izdatkov« in da povratek lire v evro- datkov. Na 2. strani ■ Posvet o šolstvu I v Benečiji V Spetru je bil včeraj posvet o šolstvu, teritoriju in skupnosti, ki je pokazal, da so se tudi v javnih upravah spremenili ljudje in razmišljanja. To kar je bilo do nedavnega skrb slovenskih organizacij, je postalo skupno tudi krajevnim upraviteljem, ki so na špetrskem srečanju jasno in enotno postavili zahtevo, naj izbire, ki jih je z velikimi težavami uresničilo dvojezično zasebno šolsko središče, postanejo vodilo za celotno Benečijo. Na 2. strani BAZOVICA / DANES OB 15. URH Danes proslava bazoviških junakov BAZOVICA - Danes dovca in Marušiča, popoldne bo ob 15. uri Na manifestaciji, ki pri spomeniku na ba- jo prireja Odbor za zovski gmajni spomin- počastitev bazoviških ska svečanost ob 66. žrtev, bodo spregovori-obletnici usmrtitve šti- li Diomira Fabjan Bajc, rih bazoviških junakov: Miroslav Košuta in Miloša, Valenčiča, Bi- Giorgio Canciani. IRAK / UMAKNILI RESOLUCIJO V VS OZN* Sodam še enkrat ugnal Američane Agenti Cie pobegnili iz Kurdistona NEW YORK - Dan potem, ko je Velika Britanija umaknila z dnevnega reda varnostnega sveta Ozn resolucijo v podporo nedavnemu ameriškemu napadu proti Iraku, je New York Times objavil informacijo, po kateri je iraški napad na kurdske postojanke na severu države preprečil načrt, v katerega je Cia že vložila 20 milijonov dolarjev, da bi ubili iraškega diktatorja: ameriški tajni agenti in njihovi sodelavci so morali pobegniti pred Sadamovo vojsko čez hribe v Turčijo. Na 8. strani Bosanska vlada poziva k razveljavitvi volitev SARAJEVO - Bosanska vlada je včeraj pozvala Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, naj vnaprej razveljavi izide volitev v Republiki Srbski, kar so predstavniki OVSE nemudoma zavrnili. Poznavalci poudarjajo, da si želijo oblasti v Sarajevu na ta način priboriti politično prednost pred bosanskimi Srbi za čas po volitvah, ki bo v marsičem odločilen za prihodnost države. Splošne volitve, ki bodo prihodnjo soboto, naj bi znova združile muslimanske, hrvaške in srbske dele BiH ter zgradile mostove prek etničnih mej, vendar pa je zaradi številnih predvolilnih zlorab s strani nacionalističnih strank že zdaj mogoče trditi, da v večjem delu države glasovanje ne bo ravno svobodno in pošteno. Na 8. strani BENETKE / FILMSKI FESTIVAL Danes v Primorskem dnevniku Zlati lev Michaelu Collinsu loselianiju posebna nagrada, Loachu pa priznanje senata BENETKE - V skladu s predvidevanji mala Victoire Thivisol prejela nagrado zadnjih dni je žirija letošnjega filmskega za najboljšo žensko vlogo. Na zaključ- festivala podelila zlatega leva filmu Mi- nem večeru so tudi podelili tri od le- chael Collins režiserja Neila Jordana, tošnjih štirih zlatih levov za življenjsko posebno nagrado Otarju loselianiju za delo, in sicer italijanskemu igralcu Vit-film Brigands, medtem ko je Ken Loach toriu Gassmanu, francoski igralki Miza Carla’s song prejel zlato medaljo se- chele Morgan in ameriškemu režiserju nata. Michael Collins oz. Liam Neeson Robertu Altmanu (od leve na sliki, f. je najboljši moški igralec, medtem ko je AP). Sealfaro šolski mladini Predsednik republike Sealfaro je pred skorajšnjim začetkom šolskega leta pozval šolarje in dijake, naj se učijo sodobne italijanske zgodovine. Stran 2 Pobude za poživitev trgovine Na sedežu tržaške občinske uprave so včeraj predstavili vrsto pobud za poživitev krajevnega turističnega in trgovinskega sektorja. Stran 3 Program za prepoved lova Na Padričah so predstavniki Agrarne skupnosti srenj in drugih organizacij predstavili program za prepoved lova. Stran 3 Steffi in Monika v finalu Finalistki letošnjega teniškega odprtega prvenstva ZDA za ženske sta Steffi Graf in Monika Seleš. Stran 20 Boj za naslov v Monzi Na današnji VN Italije v formuh ena se obeta oster boj med še edinima kandidatoma za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Damon Hill in Jacques Ville-neuve bosta namreč štartala iz prve vrste. Stran 20 NOVICE GOSPODARSTVO / GUVERNER BANKE ITALIJE SCALFARO / POSLANICA MLADINI Bossi: atletski miting Milana bo postal miting Padanije MILAN - »Milanski miting bo postal miting Padanije«: tako je v svojem slogu včeraj izjavil Umberto Bossi, ki se tokrat proglaša za ljubitelja atletike, »predvsem tekov na kratke proge«. Senator Severne lige je namreč z milanskim županom Marcom Formentinijem z velikim zanimanjem sledil atletskemu tekmovanju. Milanski župan pa je izkoristil to priložnost in odgovoril predsedniku italijanskega olimpijskega komiteja Mariu Pescanteju. Slednji je namreč obžaloval, da obstajajo birokratske zamude, ki onemogočajo izgradnjo novega kolesarskega dirkališča v Milanu, Formentini pa mu je odgovoril, da bodo podobni postopki v Padaniji mnogo hitrejši, kot pa so v centralistični državi. Šest mrtvih v prometni nesreči pri Anziu RIM - V čelnem trčenju med dvema avtomobiloma, mercedesom in Y 10, do katerega je prišlo v Ul. Ardeatina pri Anziu (le nekaj kilometrov od Rima) je v noči od petka na soboto izgubilo življenje šest mladih oseb. Prokura iz Velletrija je že odprla preiskavo, sodni zdravnik pa bo mladim žrtvam nesreče (in dvema preživelima) odvzel kri, da bi preveril količino alkohola, ki so ga pred nesrečo zaužili. V trčenju so bili štirje mladeniči na mestu mrtvi, dva sta izdihnila malo za tem v bolnišnicah v Anziu in Nettunu, dve osebi pa se borita s smrtjo. »Satanovi otroci«: soočanje z varuško BOLOGNA - Starost obeh komaj presega trideset let; včeraj pa sta se soočili pred javno tožilko Lucio Musti zaradi nasilja nad triletnim otrokom, zaradi katerega so trenutno v zaporu bolonjski vodje sekte »Satanovi otroci«. Soočanje med šestnajstletnico in varuško pa ni prineslo novosti; obe sta potrdili in vztrajali na svojih stališčih: trinajstletnica je namreč zatrjevala, da sploh ne pozna osebe, ki jo sedaj obtožuje. Soočanje pa se je razširilo tudi na mater varuške. Veliko možnosti in tudi nevarnosti Zgodovina Italije poduk za nove čase Prodi zagovarja finančni zakon RIM - Državni bruto dohodek bo letos narasel le za pol ali 1 odstotek, vendar pa so osnovni pokazatelji italijanskega gospodarstva kar dobri: tako trdi guverner Banke Italije Antonio Fazio v intervjuju za dnevnik II Corriere della sera. Po Faziovem mnenju so negativne tri postavke: »državni računi kažejo slabo«, na preži je »stranka javnih izdatkov« in ponovna vključitev lire v evropski monetarni sistem po njegovem ni tako nujna. Na izvajanje guvernerja osrednjega italijanskega bančnega zavoda so se takoj odzvali udeleženci tradicionalnega ekonomskega študijskega seminarja v Cernobbiu. Odgovorili pa so tudi Prodi in drugi člani vlade, ki težav s pripravo finančnega zakona ne skrivajo. Vendar pa pripominjajo, da gospodarstvo, italijansko in evropsko, ni v težavah zaradi obvez sporazuma v Maastrichtu, temveč zaradi poli- tične nestabilnosti v posameznih državah in negotovosti v zvezi s spoštovanjem sporazuma. Zato Prodi iz Fiorana (Modena) utemeljuje nujo po izoblikovanju jasne politične linije, ki bi vzbujala zaupanje. Glede finančnega zakona je Prodi rekel, da je prepričan, da bo sprejet, ker je bil pripravljen skrbno in v dogovoru oz. v stalnem preverjanju z vse- Antonio Fazio mi, tudi z Bertinottijem, pa čeprav ta zdaj pravi, da ima zakon samo 50 odstotkov možnosti, da bo sprejet. Trdi sicer, da Prodiju ne postavlja nikakršnih ultimatov, vendar pa se po njegovih besedah še vedno skuša izoblikovati kompromisno rešitev glede privatizacij. V zvezi s »stranko javnih izdatkov« je Prodi rekel, da obstaja samo »stranka za obnovo države«, minister Andreatta pa je opozoril na višino obrestne mere, ki je veliko višja od nemške. V Cernobbiu pa so Faziove in nato še Prodijeve izjave naletele na deljena mnenja. Vsekakor pa je veliko udeležencev opozarjalo na porast javnih izdatkov in pripominjalo, da bi bilo vsekakor treba poseči v tri postavke, ki zelo bremenijo bilance, in sicer v zdravstvo, skrbstvo (pokojnine) in javne izdatke. Med negativnimi pojavi pa veliko skrb vzbuja brezposelnost. Polemike o odnosih z Bossijem RIM - Predsednik republike Scalfaro je naslovil na vso šolsko mladino tradicionalno sporočilo pred skorajšnjim začetkom šolskega leta. Mladi naj se predvsem učijo zgodovine Italije, naj spoznavajo, kar je bilo storjenega za enotnost in za svobodo te države. »Treba je razmišljati o zgodovinskih dogodkih, da ne bi ponovili istih napak in tragedij,« je zapisal predsednik in pristavil, da so pomanjkanju solidarnosti in bratstva vedno sledile ločitve, nasilje in vojne. V sporočilu, ki ga je predsednik posredoval prek ministra za šolstvo Luigija Berlinguerja, je Scalfaro omenil tudi družine in probleme, v prvi vrsti ekonomske težave, ki bremenijo starše. Scalfaro se je včeraj srečal v Milanu z nekdanjim izraelskim prvim ministrom Peresem in naglasil, da je nedavno srečanje Arafata z novim izraelskim voditeljem Ne-tanjahujem spodbuden znak za uveljavitev mirov- nega procesa. Medtem se še niso polegle polemike v zvezi s trditvijo v Bossijevi knjigi. po kateri naj bi lider Severne lige in predsednik republike sodelovala pri odlaganju vohtev po padcu Berlusconijeve vlade: predsedstvo republike je zanikalo, pri tem ga podpira predvsem Ljudska stranka, na desni pa ugotavljajo, da je Bossi podprl njihovo staro tezo. FIERE 1996 U ^1 fiera di pordenone 7-15 september 1996 urnik: delavniki 15.00 -22.00; sobota in praznik 10.00 -22.00 Internet: http://www.stniinfo.it/fierapn/welcome.html ____SPETER / POSVET O SOLSTVU_ Slovenščina ne straši več po Videmskem SPETER - Do pred kratkim, ko so krajevni upravitelji v Nadiških dolinah spregovorili o šolstvu, so se naslanjali in podpirali vzorce, ki niti zdaleč niso upoštevali jezikovne specifičnosti tega območja in zato potrebe, da se ta različnost in obenem bogastvo udejanjita tudi v šolskih klopeh. Na te potrebe so v. glavnem opozarjale slovenske organizacije z Videmskega, ki pa niso bile deležne pozornosti. Včerajšnji posvet o šolstvu, teritoriju in skupnosti pa je pokazal, da so se tudi v javnih upravah spremenili ljudje in razmišljanja. To kar je bilo do nedavnega skrb slovenskih organizacij, je postalo skupno tudi krajevnim upraviteljem, ki so na špetrskem srečanju jasno in enotno postavili zahtevo, naj izbire, ki jih je z velikimi težavami uresničilo dvojezično zasebno šolsko središče, postanejo vodilo za celotno Benečijo. Na posvetu je bilo slišati tudi nekaj razglašenih not, predvsem v posegu videmskega šolskega skrbnika, ki je sprožil nemalo kritik in posegov prisotnih. Razveseljuje pa dejstvo, ha ob posegu Pavla Petričiča, ki je uvodoma na kratko spregovoril tudi v svojem materinem jeziku, je iz protesta zapustila dvorano le ena oseba. Ko bi se to zgodilo pred petimi ah več leti, bi na posvetu zmanjkalo najmanj pol dvorane. Z izjemami, ki smo jih omenih, pa so vsi razpravljala izpostavili podobne misli, čeravno je vsakdo s svojega zornega kota uokviril problematiko šolstva v Nadiških dolinah. Poseg predsednika gorske skupnosti Firmina Mariniča je izzvenel kot ostra kritika dosedanjim upraviteljem, vodilnim šolskim strukturam in politikom, ki so prepustili Benečijo različnim nacionalističnim viharjem in niso nič storili, da bi ljudem vrnili družbeno in tudi jezikovno dostojanstvo. »Tem krajem je treba priznati svojo narodnostno specifiko, če želimo Be- nečiji zagotoviti kakšen žarek upanja za bodočnost. To moramo storiti tudi na šolskem področju in se potruditi, da bo naša šola postala evropska in da bo v njej dvo ali trojezičnost nekaj povsem normalnega,« je zaključil Marinič. Deželna odbornica za kulturo Ales-sandra Guerra je s težkim orožjem streljala proti Rimu in dodala, da osrednje oblasti niso razumele večjezičnega bogastva dežele FJK. Bivša poslanka Silvana Fachin-Schiavi pa se je polemično vprašala, kaj je storil javni šolski sistem za slovenski jezik in za njegovo šolsko "promocijo” v Benečiji. Odbornik za šolstvo pri gorski skupnosti Beppino Crisetig je nadaljeval Mariničevo razmišljanje in se zavzel, da bi se dvojezični zavod čimprej vključil v normalne tokove šolskega sistema. Pohvalno se je izrekel o odločitvi, da bodo na nižjih srednjih šolah v Čedadu in Spetru uvedb tečaje slovenščine. Pred samo razpravo, v katero so posegli številni šolniki in upravitelji, ki so se v zelo velikem številu udeležili posveta, je pokrajinski odbornik za šolstvo Mauro Bigot izpostavil zadolžitve pokrajinske uprave v luči novih zakonskih zadolžitev. Zaključke na včerajšnjem posvetu je iznesel senator Darko Bratina, ki je ugotovil, kako je v teh krajih od prve svetovne vojne do leta 1989 šolska problematika služila izključno v politične namene. Posebej je omenil vlogo dvojezičnega šolskega središča in ugotovil, da ko bi kaj podobnega organizirali sredi Milana, bi središče postalo predmet številnih pohval in bi služilo kot dokaz sodobnih pedagoških pristopov. Bratina je podčrtal pomembnost dvojezičnosti tudi kot inštrument, ki bo nujno potreben pri vsestranskem vstopanju v evropske tokove. Rudi PavšiC / TURIZEM IN TRGOVINA Table bodo usmerjale obiskovalce Turiste in kupce z onstran meje bodo s prihodnjim ttiesecem na glavnih prometnicah, ki vodijo v mesto >>sprejele« table »VVelcome to Trieste« z vsemi potrebni-I?1 Podatki in informacijami. Postavljene bodo na pobu-0 bžaške občinske uprave in Trgovinske zbornice, kot f° njihovi predstavniki podčrtali na včerajšnji tiskovni onferenci, ki sta poleg tega poskrbeli za vrsto pobud za ^isticno in trgovinsko promocijo; table bodo namreč -n spoštovanju ukrepov za zaščito okolja - omogočile tuj-C6m’ da se bodo lahko udobno premikali po središču jttesta. Na mejnih prehodih in na drugih prometnicah odo obiskovalci Trsta poleg tega prejeli neke vrste vo-1Cj 0 dostopu do centra; praktično bodo prejeli zgibanko tlorisom mesta, na katerem bodo označene ulice, po aterih je vožnja dovoljena glede na vrsto avtomobila ter noe, ki vodijo do raznih parkirišč; v zgibanki bodo oz-aceni tudi kraji mesta, ki so zanimivi s kulturnega in tunstienega vidika. Cestne smerokaze bodo poleg tega dopolnjevale tudi formacije trgovinskega značaja. Poskrbkljeno pa bo tu- - ~ v vv.i_Ma.oc. ULICJCII j c U11 pcllMllil piUdLUl liči 1 Igu. antos pri železniški postaji, parkirali pa bodo lahko tu-1 v notranjosti zelenjavne tržnice na debelo. V silosu pa urejeno skladišče za brezplačno varstvo nakupljenega ' aga. Glede avtomobilov pa se trenutno proučujeta acrt za poenotenje sistemov plačevanja na parkiriščih ^ Pa načrt za širšo brezplačno uporabo parkirišča v Ul. PADRICE / PREPOVED LOVA Problem obstaja, zato ga je treba tudi rešiti Na deželno upravo vloženih 128 prošenj (v vsej FJK le 176) Predstavniki Agrarne skupnosti srenj - komunel, Koordinacije odborov za loCeno upravljanje jusar-skega premoženja in Združenja zasebnih lastnikov so se v petek sestah na sedežu Kraškega parka na PadriCah. Glavna točka dnevnega reda je bilo vprašanje lova oziroma prepovedi lova na zasebnih zemljiščih. Predstavniki omenjenih organizacij so elane seznanili, da so na deželno upravo do predvidenega roka vložili 128 prošenj (v vsej deželi pa le 176) za prepoved lova na skupnih 3000 hektarih zemljišč. Deželna uprava, ki je bila nad tolikšnim številom prošenj kar presenečena, mora sedaj sestaviti pravilnik o tem, kako bo te prošnje-prizive upoštevala; polege tega mora pripraviti tudi pravilnik, ki bo urejeval vprašanje lova na zasebnih zemljiščih. Tolikšno število predloženih prošenj pa ponovno dokazuje, da problem lova resnično obstaja, zaradi cesar ga je treba tudi rešiti. V okviru programa za prepoved lova bo komisija (sestavljali jo bodo predstavniki srenj, odborov za ločeno upravljanje in lastnikov, predstavnikov dveh kmečkih organizacij, zastopnika zelenih in dveh lovcev) začrtala perimetra-cijo področja, kjer bo v prvi fazi lov prepovedan. Na petkovem zasedanju so predstavniki omenjenih organizacij razpravljali tudi o vprašanjih gobarjev, gmajn, pešpoti in čiščenja gozdov, za katere bodo načrti pripravljeni že tekom tega leta. SSK Posvet o vstopu Slovenije v EU Slovenska skupnost prireja jutri ob 17. uri v Peterh-novi dvorani v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Scek javni posvet na temo: Slovenija v Evropski zvezi - nove možnosti sožitja in sodelovanja na krajevni in mednarodni ravni. Sodelovali bodo pod-tajnica pri ministrstvu za zunanje zadeve sen. Patrizia Toia, posl. Lojze Peterle, evropski poslanec Michl Ebner, predsednik Enotne liste slovenske manjšine v Avstriji Andrej VVakounig, predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v Sloveniji Silvano Sau in tajnik SSk Martin Brecelj. Posvet bo vodil podtajnik SSk Ivo Jevnikar, pozdravila pa ga bosta predsednik Krožka Virgil Scek Rafko Dolhar in tržaški župan Ric-cardoIlly. Jutri na dražbi Malalanovo pohištvo Družbeno politično rUštvo Edinost sporoča, a °° v ponedeljek, 9. ptembra ob 11.30 v Ul. , Eanian 2 dražba po-eJStva, ki so ga dne 12. Jailija letos zarubili Lu-ai)anu Malalanu v Treb- CctQ. ; ^am Lucijan Malalan j dni naslovil na vladi nega komisarja Ma- d& Moscatellija in v ved-°st italijanskemu vele-f?s'aniku v Sloveniji smSS*mu Spinettiju pi-0 s prošnjo za nujen ean? pri Pristojnih or-* oblasti, da bi pre- žb l R IlaPovedano dra- TRADICIONALNA PRIREDITEV / NA DEBELISOVI KMETIJI Praznik šolale na Kolonkovcu Na vrtnariji Debelisove družine na Kolonkovcu je bil včeraj popoldne tradicionalni praznik solate, ki so se ga poleg velikega števila ljudi udeležili tudi predstavniki raznih strokovnih organizacij, političnih strank in drugih ustanov, pozdrave pa so poslali tudi predstavniki za kmetijstvo iz Slovenije. Prireditev je napovedoval prof. Josip PeCenko, ves Cas pa je s harmoniko spodbujal tekmovalce v sajenju solate (na sliki) domači harmonikar. Sodelovalo je lepo število moških, žensk in mladih, ki so tekmo-vali v sajenju salate in sicer v treh skupinah. V prvi so se izkazali in bili nagrajeni Kristjan Debeliš, Gioigio Debeliš in Pavel Debeliš, v drugi Ondina Slavec, Mira Jankovič in Mira Radojkovic, med najmlajšimi pa Mateja Pidn, Aleks Debeliš in Gabriele Pie-ri. V Debelisovi domačiji so uredih tudi bogato razstavo starega orodja ter domače zelenjave in sadja. (NX.) NOVICE Koncert ciganske glasbe Kulturno društvo Kraški dom obvešCa, da se koncert ciganske glasbe, ki bo danes pri repentabrski cerkvi, ne bo pričel ob 20., temveč ob 19. uri, zaradi močnega padca temperature v zadnjih dneh. V primem slabega vremena bo v Kulturnem domu na Colu, vedno s pričetkom ob 19. im. Partizansko srečanje v Naselju sv. Sergija Sinod se je začelo v Naselju sv. Sergija partizansko srečanje, ki ga tokrat skupno prirejajo sekcije VZPI-ANPI od Kolonkovca, Sv. Ane in Sv. Sergija. Danes bosta na prazniku spregovorila predsednik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Artmo Calabria, v slovenščini in v imenu organizatorjev srečanja pa Jolanda Gustinčič. V programu, ki bo obogatil srečanje, bodo sodelovah harmonikarja Aleks Gustinčič in David Danieli, nato pa s svojim programom Neva, Silvio, Cesare in Mara, ki jih obiskovalci naših prireditev že dobro poznajo. Na prireditvi bodo na ogled slike iz koncentracijskih taborišč, ki jih je zbral in dal na ogled domačin tega območja. Gostom bodo danes ponudili že tradicionalni partizanski golaž. N.L. Letovanje za starejše občane Uprava občine Dolina prireja tudi letos letovanje za starejše občane v letoviščarskem Riminiju. Enotedenskega poletnega odmora se udeležuje 53 občanov. Kakor so nam sporoCih iz hotela Blumen, kjer so nastanjeni, se vsi dobro počutijo, čeprav jim vreme nekoliko nagaja. Ker ni veliko možnosti za kopanje, izkoristijo prosti Cas za spoznavanje prijetne okolice in zgodovinsko bogatih bližnjih krajev. Naši starejši letoviščarji se bodo vrnili domov v ponedeljek, 9. septembra, okrog 19. ure. Koncerti v štivanski cerkvi V štivanski cerkvi se bo v ponedeljek 16. ob 21. uri zaCel deveti ciklus koncertov »Note Timava«, ki ga prireja šola - združenje Punto Musicale pod umetniškim vodstvom Carle Agostinello. Prvi veCer manifestacije bo v celoti posvečen sodobni glasbi. V ponedeljek 23. pa bo nastopila pianistka Monica Catania (ki je zmagala na številnih natečajih), ki se bo predstavila s skladbami Mozarta, Chopina, De-bussyja, Beria in Albeniza; v ponedeljek 30. pa bo nastopil harmonikar Corrado Rojac. Danes v Križu konec praznika glasil rilnita in Novega dela V kriškem Ljudskem domu se bo drevi zaključil praznik glasil DSL ITJiiita in Novega dela. Ob 18. uri se bodo »Paolo Paolin e i rocciosi« predstavili s »Kontaminacijo«, ob 19.30 pa bosta spregovorila pokrajinski tajnik DSL Steho Spadaro in podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Od 20.30 dalje pa bo plesna glasba s skupino Expander. Konferenca »Eusipco - 96« V kongresnem centru na Pomorski postaji se bo v torek 10. ob 9.30 začela osma evropska konferenca »Eusipco - 96«. Udeležilo se je bo 584 strokovnjakov iz 39 držav, ki bodo med štirimi dnevi zasedanja predstaviti 550 znanstvenih del, o katerih bodo tudi razpravljati. Sonja Babič bo zamenjala Edvina Švaba pri krmilu Dijaškega doma g ^ ^ovenskem dijaškem domu i ecLo Kosovel v Trstu se šolsko i ~-v“ ivusuvei v ® o zaključi avgusta s strokovnim zJT1113^6111’ novo šolsko leto pa se do ne~S sePtembrom. V resnici pa r ^ nekaj let ne pozna premo-’ jjL njegova vrata in dejavnosti _ °nprte vse dni v letu. Slednje naedvs?m zaradi socialnih storitev ki varstva mladoletnih, oho' ?Pravlja na račun tržaške Hašed 'njne^atelTh drugih občin iz k i^Ppnedeljek se je sestal delovni dgj6 . v in obravnaval opravljeno šol l !I1 Cvirni program za novo stM ° el:o 96-97. Danes je v domu ^ T° zaP0slenih 17 delovnih u J' Število zunanjih sodelavcev, vrt? j38110 priskočijo na pomoč, se enrik 15 do 60 ljudi. Dom ima po-Vo 0 z ZSKD - ARCI in ministrst-niko Zf °^ramho, ki pošilja oporečno , 0Venske narodnosti na civil-Zanr uT1en)e vojaškega roka. Dom je Da l°S1 S*cer za 113 »vojake«, letos dosori mT Rodetih samo enega. Vsi kazali 0PoreCniki so se izvrstno ^Šolsko leto 95-96 je bilo jubilejna ’ rfi, dom dosegel 50 let svoje-v pi 8 °)a- Obletnico so praznovati In, Vnem 2 delom. Najprej z ve-kate^61?, Y Prihodnost ustanove, reiat;6 st(uktm'0 bodo začeli preu-__1 b ma)a 97; nato z dejstvom, da je bil dom polno zaseden z mladimi od osnovne šole do univerze, da so široko odprti domska vrata in poslovati evropsko, ne ozko zamejsko, bili so zbirališče, zatočišče, pravi dom mladih. Ob vsem tem so vedno poudarjati, da je dijaški dom slovenska hiša in da je izraz slovenske narodne skupnosti v Italiji. Bili so pobudniki in organizatorji postavitve doprsnega kipa Srečka Kosovela v Ljudskem vrtu. Izpeljali so tradicionalne pobude Domskega dne in zaključnega večera, ob redni prisotnosti mladih pripadnikov italijanske skupnosti iz Slovenije in še posebno letos mladih iz Sarajeva, Celovca in Ljubljane. Uspešno so izpeljali zunanje pobude kot so: zimovanje v Kranjski gori, letovanje na Medvedjem brdu in v Fiesi in 11-tedensko poletno središče v samem Trstu. Organizirali so nepozabna srečanja otrok s sosednjim zavodom Ancel-le della carita z občinskimi rikrea-toriji, z mladinskim domom iz Celovca, s primorskimi domovi iz Slovenije. Pri obravnavi šolskega leta 96-97 so potrditi vse dosedanje pobude s kritično presojo nekaterih negativnih pojavov, ki jih bo potrebno odpraviti. Decembra 96 zapade konvencija s tržaško občino za upravljanje službe Ptički brez gnez- da, zato bo potrebno Cimprej pripraviti osnutek za obnovitev konvencije. Tako Združenje kot domski delavci bodo vložili najveejo skrb za pridobitev zadostnih sredstev za preživetje in sredstev za celotno preureditev doma. Zaenkrat razpolagajo za gradnjo z dobro polovico potrebnega denarja. Do konca leta 96 bodo v kolektivu nastale precejšnje spremembe, saj so kar tri elani napovedati svojo upokojitev. Kuharica Bruna Obad, gospodinja Jelka Vatta in ravnatelj Edvin Švab. Na mesto upokojene kuharice pride dosedanja gospodinja Cvetka Racman, na njeno mesto pa nova uslužbenka Erika KriCaj. Ravnateljsko mesto pa bo zasedla dosedanja pedagoška vodja Sonja Babic. Upokojitve in imenovanja je seveda sprejel upravni svet Združenja Srečko Kosovel na svoji redni seji dne 27. junija letos. Dolgoletni ravnatelj Švab bo zapustil domsko krmilo 31. decembra 96, vendar je na njegovo željo bodoča ravnateljica že sprejela v svoje roke vse operativno delo. Časa za predajo ravnateljske »palice« je torej dovolj, kajti upoštevati moramo, da je dijaški dom navezal še kar zajetno mrežo stikov tako v naši deželi in državi kot v Sloveniji, Avstriji in v prostoru bivše Jugoslavije. Vrsta novosti na repentabrskih koncertih stare in sodobne glasbe September je Cas, ko se iz poletnega vzdušja spet povrnemo v “delavni" vsakdan. Med razne septembrske kulturne pobude se v zadnjih petnajstih letih vključuje tudi ciklus koncertov stare in sodobne glasbe v repentabrski cerkvi. Petnajst let ni prav malo, če pomislimo na vse težave pri organizaciji koncertov, vendar je glasba v človekovem življenju tako važen element, da se moramo potruditi, da damo svoj doprinos k bolj aktivnemu udejstvovanju z glasbo in prav stara glasba nudi v tem pogledu obilo možnosti. Naša naloga pa je nuditi poleg umetniškega doživljanja, kar je vsekakor prvi cilj koncertov, tudi Čimbolj popolno informacijo. V tem pogledu predstavlja letošnji Repentabor kar nekaj novosti. In Ce smem izjemoma zaCeti kar od konca, bi rad najprej predstavil instrument, ki ga bomo na Repentabru poslušali v nedeljo 6. oktobra na zaključnem koncertu. To je cink, glasbilo, ki združuje lastnosti trobila in pihala. Cink so nekdaj izredno Čislali, ker se je njegov glas Čudovito spajal v katedralah s človeškimi glasovi. Tehnično pa je to izredno zahteven instrument (pravijo, da so na tem instrumentu določeni toni “bolj možni kot verjetni") in to je gotovo eden od vzrokov, zakaj je v izvajalski praksi cink prepustil mesto violini. Druga novost letošnjih repentabrskih koncertov bo zgodnji klavir. Ime je sicer isto, instrument pa je bolj podoben Čembalu, kot pa današnjemu klavirju. In še tretja novost: pred koncertom kratek uvod s trobiti. Tak uvod v letošnjo petnajsto sezono bo dogodku (prvi koncert bo 15. septembra) dal še posebno slovesen znaCaj. Vendar je pomen takega sodelovanja širši: letos smo povabiti k sodelovanju glasbenike proseške in glasbenike sežanske godbe; večkrat smo poudarili, da stara glasba nudi veliko tehnično nezahtevnih a po glasbeni vsebini bogatih skladb - zelo bi nas veselilo, Ce bi repentabrski koncerti postali pobuda za tovrsten repertoar pri naših godbah in priložnost za srečanje med raznimi ansambli. Pa še novosti organizacijskega znaCaj a. Organizatorjem, Gallus Consortu in Deželnemu sedežu RAI se tokrat pridružuje župnija Repentabor, med pokrovitelji je pa poleg Tržaške pokrajine še Dežela Furlanija-Julijska kraji- na. Miloš Pahor r ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Sto častitljivih let Marije Obersnelove Dočakat sto let ni kar tako! Naša Marija Ober-snel pa jih bo slavila prav na današnji dan, 8. septembra. Rodila se je namreč v Lokvi pri Sežani 8.9.1896, že od leta 1952 pa živi v Trstu pri svoji nečakinji Dragi, v krogu številnih sorodnikov in prijateljev, še vedno zdrava, čila in sploh... Povabili so nas na slavje, ki so ga svojci priredili v hiši v Ul. Baiardi 6, kjer stanuje. Svoje družine Marija pravzaprav ni imela. »Imela sem toliko bratov, sester, nečakov in njihovih otrok, da nisem pogrešala svoje družine. Vse sem imela rada in vsi me imajo radi.« To smo tudi videli na prazniku na domu nečakinje Drage, kjer so se zbrali vsi, od najožjih do oddaljenih sorodnikov. Vseh je bila vesela, malo je pomislila kdo pravzaprav so, potem pa jih je prisrčno pozdravila. Cvetja in daril seveda ni manjkalo. Sama pa nam je celo na tiho zapela tisto ”Kol’kor kapljic, toTko let”. Ko je še živela v Lokvi, je delala v gostilni pri bratu Andreju. Ko je bila še čisto mlada, je bila enkrat operirana. Ni nam povedala za kaj, toda od takrat dalje je bila vedno zdrava in njeni ne pomnijo, da bi imela kdaj en sam bolj resen prehlad. »Morda pa je dočakala sto let, ker ni imela svoje družine,« se je pošalila ena od sorodnic. Res ni imela svoje družine, zato pa je imela in še ima rada vse svoje, ki ji to ljubezen vračajo. Se vedno kar dobro sliši, ne nosi očal in ima tudi sicer dober spomin, predvsem na dogodke iz preteklosti. Vedno je rada prepevala, danes pa rada posluša radio, pogleda malo televizije in prebere površno tudi časopis. Se vedno hodi sama po stopnicah v svojo spalnico, rada se sprehodi pred hišo in je zelo rada v družbi. Zamislite si, da smo med njenimi sorodniki srečali tudi ženo Maria Dežmana, bivšega novinarja "Corriere di Trie-ste”, našega kolego, ki je toliko let pisal za Primorski dnevnik pisma iz Rima. Kakšno naključje! Draga Marija! Vsem tistim čestitkam, ki jih boste prejeli v teh dneh, naj se pridružijo še naša, z željo, da bi bila še naprej tako čila in zdrava. Neva Lukeš £k SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD Z\ ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE r-AjRST Šolsko leto 1996/97 Tečaji, ki jih je odobril Delfini Odbor in jih finansirajo: Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo R3 Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina lilo Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje OPERATER V INFORMATIZIRANEM PODJETJU • razpoložljivih mest 20 • trajanje 400 ur • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti TURISTIČNI OPERATER IN VEČJEZIČNI ORGANIZATOR SREČANJ IN POTOVANJ' " ................. " • razpoložljivih mest 15 • trajanje 550 ur • namenjen brezposelnim, ki so opravili višjio srednjo šolo ali poklicni tečaj izpod 25. leta starosti NEGOVALKA NA DOMU IN V NAMENSKIH STRUKTURAH • razpoložljivih mest 12 • trajanje 700 ur • tečaj daje poklicno kvalifikacijo • namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti DODEUENA KOMERCIALNEMU IN UPRAVNEMU VODENJU V INFORMATIZIRANEM PODJETJU • razpoložljivih mest 15 • trajanje 350 ur • namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti - obiskovanje tečajev je brezplačno ■ za vse tečajnike je predvidena štipendija - v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije do 20. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 8. septembra 1996 ADRIN Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.29- Dolžina dneva 12.54 -Luna vzide ob 2.14 in zatone ob 16.58. Jutri, PONEDELJEK, 9. septembra 1996 PETER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,6 stopinje, zračni tlak 1013,9 mb narašča, veter sever 13 km na uro, vlaga 35-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,4 stopinje. OSREDNJA PROSLAVA BAZOVIŠKIH ŽRTEV danes, 8. septenibra, ob 15. uri ob spomeniku na bazoviški gmajni ODBOR SLOVENSKE ORGANIZACIJE VIDEMSKE POKRAJINE vabijo na predstavitev v spomin na Izidorja Predana-Dorica S STRANI MATAJURJA v sredo, 11. 9. v Spetru ob 18.30 v farni cerkvi masa zaduSnica, ob 19.30 v občinski sejni dvorani ”S strani Matajurja” - beseda in glasba, njegovo sporočilo in naši spomini. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Patrick Košir, Serena Scalise, Eriča Špehar, Mat-tia Vuaran. UMRLI SO: 80-letni Bruno Chirani, 83-letni Ermanno Vellara, 89-letna Amulia Martignano, 93-letna Addolorata Simeone, 74-let-na Felicia De Chirico, 89-letna Olga Bensi, 83-letna Elide Lorenzi, 73-letni Salvatore Genzo. ^ LEKARNE NEDELJA, 8. septembra 1996 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1, Sesljam Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (tel. 54393), Milje - Mazzi- nijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Gioberti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Od PONEDELJKA, 9., do SOBOTE, 14. septembra 1996 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), /VW' &a/>or- f/c oa/)i o sop/e UL. MILANO 25. TRST TEL. 39-40/632200 FURLANI POSEBNI POPUSTI 10% do 50% NA VSEH ARTIKLIH GOLDONI - BENASSI - STIHL - HONDA SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1996197 v Trstu naslednje tečaje: 1 dveletni poklicni tečaj za uradnike v zunanji trgovini -1200 ur letno 1 dveletni poklicni tečaj za kuharje- 1200 ur letno 1 srbščina oz. hrvaščina za ekonomske operaterje - 80 ur ■ varnost in higiena na delu (15 tečajev) -10 ur ■ urejanje izložb -120 ur ■ vzdrževanje parkov in zelenih površin -120 ur ■ gojenje oljk (2 tečaja) - 60 ur ■ sadjarstvo - 50 ur 1 windows Office Professional (windows, winword, excel, access) -150 ur t vvindovvs Office standard (vvindovvs, winword, excel) -100 ur Vpisovanje in podrobnejše informacije do 20. septembra na sedežu Zavoda v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 566360 - 569119, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 13.00 ure. Za tečaje iz kmetijstva je vpisovanje tudi na Kmečki zvezi v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 362941. Barkovlje - Miramarski drevored 117 (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEV1TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15, »Striptease« r. An-drevv Bergman, i. Demi Moore, Buri Reynolds. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Vesna va veloce«, r. Carlo Mazzacurati. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Water-land - Memorie d’amore«, i. Je-remy Irons. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.30 »The Rock«, i. Sean Conneiy. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Qualcosa di perso-nale«, i. Robert Redford. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »II rompiscato-le«, i. Jim Carrey, Mathew Brode-rick. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.05, 18.50, 20.30, 22.15 »II rompiscato-le«, i. Jim Carrey, Mathevv Brode-rick. NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Giovani streghe«, r. Andrevv Fleming. MIGNON -16.00,22.00 »Anal-mente tua«, porn. prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL -16.00,17.30,19.00, 20.30, 22.10 »Spia e lascia spia-re«, i. Leslie Nielsen. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Poeti dalTinferno« r. Agnieszka Holland, i. Leonardo di Caprio, David Thewlis. GLEDALIŠČE MIELA - Jutri: 20.00, 22.10 »Seven«, r. David Fincher, i. Blad Pitt. LUMIERE - Zaprto zaradi dopusta. a PRIREDITVE SLOVENSKE ORGANIZACIJE VIDEMSKE POKRAJINE vabijo na prireditev v spomin na Izidorja Predana-DoriCa S STRANI MATAJURJA, ki bo v sredo, 11. t.m., v Spetru: ob 18.30 v farni cerkvi masa zaduSnica, ob 19.30 v občinski sejni dvorani "S strani Matajurja” - beseda in glasba, njegovo sporočilo in naši spomini. POLETNI VEČERI V ZGO-NISKI OBČINI - KD RdeCa zvezda pod pokroviteljstvom občine Zgonik vabi v Četrtek, 19. septembra na koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4, ki bo v Briscikih na Kržadi; v nedeljo, 29. septembra na koncert vokalne skupine Musiča noster amor, ki bo v Zgoniku v cerkvi sv. Mihaela. Vljudno vabljeni! KD KRAŠKI DOM organizira v sodelovanju z župnijsko skupnostjo VEČER CIGANSKE GLASBE. Izvaja dno Alessandro Simonetto -violina in Roberto Daris - harmonika. Koncert bo na Tabru danes, ob 19. uri. V slučaju slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu na Colu. SKD BARKOVLJE in TPK Sirena vabita v četrtek, 12.t.m., na sedež Sirene na predstavitev nove zbirke pesmi v narečju ”Se druge pagruntane na risalne mize” Ati-lija Kralja. Poleg avtorja, bodo nastopili tudi mladi barkovljanski recitatorji in mladi gojenci Glasbe-ne matice M.Kogoj iz Trsta. A'-torja bo predstavil Danilo Sedmak. Začetek ob 20.30. 48.MARIJANSKI SHOD danes na Opčinah: ob 15.30 molitev v cerkvi; ob 16. uri procesija po vasi in maša na prostem. Shod bo vodil msgr. dr. O. Simčič, škofo)' vikar goriske nadškofije. Vabljen1 pevci in narodne noše. Ob slabe® vremenu bo vse v cerkvi. PD KOLONKOVEC organizira danes od 10. do 12. ure in od 15-do 19. ure razstavo starega kmečkega orodja. KK GUBA 59 prireja 13., I1*' in 15. t.m. v Zgoniku Praznik za Kubo. Vsak večer bo konced (ples). Zbiranje igrač in Šolskih potrebščin za kubanske otrok6, V soboto igra glasbena skupin* ”Chuke”, v nedeljo pa ansambel "Positive man”, ki bosta predvajali reggae glasbo. Vabljeni. ijSEJ od ponedeljka do petka od 8.30 do 15-11 PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040 - 76869' ob sobotah, nedeljah in prazni® redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. - tel. 040-779660" Pogreb našega dragega Josipa Bolčiča bo v sredo, 11. t. m., ob 10.30 v Boljuncu. Žara bo uro pred p0-grebom v domači cerkvi- Svojci Boljunec, Ziirich, Trst, 8. 9. 1996 Ob izgubi drageg3 strica Joška sočustvujejo z družino Boža, Slavko, Dejan, Snježana in Dario Ob izgubi drageg3 očeta izrekajo iskren0 sožalje Mileni in priza-detim svojcem družine Meneghetti, Mauro, Sancin in Bet ZAHVALA Leo Fidel Ob izgubi našega lju' bljenega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. P°' sebna zahvala g. župnik0 Žarku Škerlju, zbor0 upokojencev z Brega, n°' silcem krste, darovalce01 cvetja, vsem sorodnikoi°' vaščanom in prijatelje01 za izražena sožalja ter vsem tistim, ki so pokoj' nika pospremili na njeg0' vi zadnji poti ali na kat6' rikoli način počastili °je' gov spomin. Žena in hčerki z družinama Pesek, 8. 9. 1996 8. 9. 1971 8. 9. 1996 Saško Daneu 1986 1996 Draga Daneu spominjata se ju Jelka z družino in Saši z mamo Opčine, 8. septembra 1996 Športno rekreacijsko društvo VAŠKA SKUPNOST PRAPROT SmAŠKU FHAjTOi unt 9m v Praprotu' Danes, ob 9. uri tekma v skrlah, ob 11. uri odprtje kioskov, ob 14. uri nastop harmo-nikasev, nagrajen bo najstarejSi, najmlajši in najštevilnejša skupina, od 20. do 24. ure ples z ansamblom Kraški kvintet SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA vabita v četrtek, 12. t.m., na sedež Sirene na predstavitev nove zbirke pesmi v narečju ”ŠE DRUGE PAGRUNTANE NA RISALNE MIZE” Atilija Kralja Poleg avtorja bodo nastopili tudi mladi barko vij anski recitatorji in mladi gojenci Glasbene matice M. Kogoj iz Trsta. Avtorja bo predstavil DANILO SEDMAK. Začetek ob 20.30 NK KRAS priredi "ŠPORTNI PRAZNIK" na Mouzarju v Repna 7. in 8. septembra. Za prijetno vzdušje bo poskrbel ansambel: "ADRIA KVINTET”. Na uoljo bodo dobra kapljica in jedi na žaru Slovenska skupnost prireja v sodelovanju s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Scek posvet na temo: SLOVENIJA V EVROPSKI ZVEZI: NOVE MOŽNOSTI SOŽITJA IN SODELOVANJA NA KRAJEVNI RAVNI IN MEDNARODNI RAVNI Posvet bo jutri, 9. t.m., s pričetkom, ob 17. uri, v Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3 ,na njem pa bodo govorili: sen. Patrizia Tola, podtajnica pri ministrstvu za zunanje zadeve Republike Italije; posl. Lojze Peterle, predsednik prve slovenske demokratične vlade in načelnik delovne skupine za manjšine Državnega zbora RS; evropski posl. Michi Ebner, predsednik De-‘egacije Evropskega parlamenta za odnose s Slovenijo; Nanti Ol-*P, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev; Silvano Sau, predsednik Obalne samoupravne skupnosti Italijanske narodnosti v Sloveniji; Martin Brecelj, tajnik Slovenske skupnosti. Posvet bo vodil podtajnik SSk Ivo Jevnikar, pozdravila pa ga bosta tržaški župan Riccardo Vly in predsednik Krožka Virgil Scek Rafko Dolhar. Vabljeni NE IŠČI DALEČ! VARČEVANJE Tl JE NA DOSEGU ROKE! EVROPSKA VIŠJA ŠOLA ZA TOLMAČE IN PREVAJALCE "JAMES J0YCE“ Po normativu zakona st. 697 z dne 11.10.1956 URADNO PRIZNAN JEZIKOVNI LICEJ Sedež usposobljenostnih izpitov in mature I J URADNO PRIZNAN . TEHNIČNI TRGOVSKI ZAVOD ITI Sedež usposobljenostnih izpitov in mature 'NADOKNADENJE ŠOLSKIH LET u. ui PC EKPRESS EDUCATION • Microsoft Windows ‘95 • Microsoft Windows 3.11 • Microsoft Word 6.0 • Microsoft Excel 5.0 e Microsoft Access 2.0 • MacroVisual Basic za MS-Excel 5.0 • SSL in Access Basic zaMS-Access2.0 SEDEŽ S KONVENCIJO E. FERMI SOLSKI CENTER V TRSTU UL tAZZAREITO VECCHIO 24 IH. (040) 307440/301626/307416 FAX (040)307416 IZLETI SPDT sporoča, da odpade izlet na tritisoCak Antelao, ki bi moral biti jutri, 8. in v ponedeljek, 9. t. m. zaradi slabih vremenskih reazmer in zasneženosti na vrhovih. 151 SOLSKE VESli DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO v Dolini vabi starSe otrok, ki obiskujejo C.O.S. F. Venturini v Boljun-cu, C.O.S. I. Trinko-Zamejski v Ricmanjih, O.S. v Borštu, O. S. na Pesku in otroški vrtec v Ricmanjih na sestanek, ki se bo vršil v prostorih O.S. P. Voranc v Dolini, v sredo, ■ 11. t.m., ob 17. uri v zvezi s popravili šolskih stavb in potrebo po začasni prilagoditvi oranizacije posameznih šol. GLASBENA ŠOLA GODBE NA PIHALA IZ RIC-MANJ obvešča, da bo INFORMATIVNI SESTANEK za šolsko leto 1996/97 v petek, 13. t.m., ob 18.30 na sedežu godbe v Ricmanjih (Babna hiša). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU sporoča, da bo pričetek pouka za vse šole in vrtce dne, 16. t.m. s sledečim urnikom: OS J. RibiCiC od 8.00 do 16.00.; OS K.Širok od 8.00 do 15.30; OS M. Gregorič Stepančič: od 8.00 do 16.00; OS L Grbec: od 8.00 do 15.00. Vrtec pri Sv. Jakobu od 7.45 do 16.00; vrtec pri Sv. Ani od 7.45 do 16.00; vrtec pri Skednju od 7.45 do 16.00. OPENSKO DIDKATICNO RAVNATELJSTVO obvešča, da se na vseh osnovnih šolah in vrtcih omenjenega ravnateljstva pouk prične 16. septembra 1996. Osnovne šole: F. Bevk na Opčinah ob 8.00, P. Trubar v Bazovici (3., 4., in 5. r.) ob 8.10, K. D. Kajuh v Gropadi (1. in 2. r.) ob 8.15, P. Tomažič v Trebčah ob 8.15, A. Černigoj na Proseku ob 8.00, A. Sirk v Križu ob 8.00, A. Gradnik na Re-pentabru ob 8.00. Otroški vrtci: Opčine in Bazovica ob 7.45, Gropada, Trebče, Prosek, Križ in Repentabor ob 8.00. GLASBENA MATICA TRST - Sola "M. Kogoj” sprejema vpise za šolsko leto 1996/97 od 10. do 15. ure do 10. t.m. Informacije v tajništvu šole, ul. Manna 29, tel. 418605. Vpisovanje po podružnicah: Salež - jutri, 9.9. od 18. - 19. ure v KD RdeCa zvezda. OBČINA DEVIN-NA-BREZINA sporCa, da bo pouk v občinskih otroških vrtcih z italijanskin učnim jezikom v Sesljanu in s slovenskim učnim jezikom v Sempolaju in Mavhinjah, začel v ponedeljek, 16. t.m., s sledečim urnikom: od 16.9. do 20.9. od 8. do 12. ure ( brez kosila) razen sobote; od AURORA prireja od 13. do 27. oktobra KRIŽARJENJE z ladjo »Dalmacija«. Cena od 1.990.00 dalje. Od 27. oktobra do 3. novembra ROGAŠKA SLATINA. Cena 570.000 lir. Od 31. oktobra, do 3. novembra. BUDIMPEŠTA Cena 495.000 lir. Od 1. do 3. novembra. MALI LOŠINJ. Cena 195.000 lir. Informacije in vpisovanja v potovalnem uradu AURORA, Ul. Milano 20, tel. 630261. HlaisicU A. Marsich cementni izdelki material za gradbeništvo TRST-Drž. cesto202-III. km Rocol (Callaia) anagr. Sl. 1683 Tel. 910806-Fax 910924 23.9. dalje od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Na osnovi prošenj zainteresiranih staršev in po predhodnem mnenju zainteresiranega otroškega vrtca je predvidena možnost odprtja vrtca od 7.30 in/ali zaprtja ob 16.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst- Ul. Carducci 8, tel. 370301, obvešča, da bo do nadaljnjega nudilo informacije ob torkih in Četrtkih od 16.00 do 17.30. OBVESTILA □ ČESTITKE Danes praznuje ANTON CESAR 80. rojstni dan. Ob tem velikem jubileju mu iskreno Čestitata sinova Albino in Claudio z družinama. Danes stopata na skupno življenjsko pot SARA in ROBI. Mnogo sreče jima želi SKD Slavec. Danes se konCno vzameta Sara in Robi Da bi vajina skupna življenjska pot bila krasna in vesela kot sončen dan, Vama iz srca želi Y ABADABADU Danes stopata pred oltar Sara in Robi Vso sreCo na skupni življenjski poti jima voščita fantovska in dekliška dolinske Majence Roby in Sara Naj vaju na skupni življenjski poti veter in vihar ne prevarata nikdar. Trdno se držita in soliden, predvsem pa srečen ter vedno zaljubljen par ostanita. Mama Sonja, oCe Marjo ter Ivana in Petra Včeraj sta se na Re-pentabru poročila Nataša in Marino Ko stopata na skupno življenjsko pot jima vse lepo voSCijo Fantje izpod Grmade DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča dijake in starše, da bo odprta jutri,9. in v ponedeljek 16. t.m. z običajnim urnikom 8.30 - 13. in 15.30 -19.00 POHOD BAZOVIŠKI JUNAKI - Planinski odsek SZ Sloga vabi danes, 8. t.m. na tradicionalni pohod. Zbirališče pred vaškim spomenikom, ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. Vabljeni v Cim večjem številu. DANES, 8. t.m., se bomo zbrali na Katinari, pri kapelici Kraljice miru, kjer bo ob 9.30 darovana sv. maša. SZSO - veja volčičev in veveric. Vodstvo obvešča starše in otroke, da bo danes, 8. t.m., ob 20.55 na slovenskem televizijskem programu RAI oddaja o taboru v Selah na Koroškem. KMEČKA ZVEZA in Zveza neposrednih obdelovalcev prirejata jutri, 9. septembra, ob 20.00 v prostorih Kraškega muzeja v Repnu srečanje z mag. Miranom Vodopivcem na temo: novosti pri predelavi grozdja in nega mladega vina. Vljudno vabljeni vsi vinogradniki. SKD VIGRED vabi vse, ki bi radi pripomogli k uspehu I. Kraškega oktoberfešta, ki bo v Praprotu od 10. do 14. oktobra, na organizacijski sestanek v društvene prostore v Sempolaju v sredo, 11. t.m., ob 20.30. SRENJSKI ODBOR IZ BORŠTA IN ZABREŽCA vabi vaščane, da se udeležijo prostovoljne delovne akcije za popravilo poljskih poti, ki bo v soboto, 14. t.m., od 13. ure dalje. KD I.GRUDEN obvešča, da so se pričele pevske vaje ZPZ in MPZ. Vaje bodo v srednji šoli v Nabrežini. Vabljeni so vsi pevci in pevke. Za pojasnila tel. 200620. KROŽEK ”Yoga siddharta - osho meditation center” poroča, da se bo vsako sredo, od 18. do 20. ure vršil v novem sedežu društva v BrišCkih 2, tečaj risanja z uporabo raznih materialov in tehnik (keramika, platno, steklo...). V septembru se ostale dejavnosti odvijajo po sledečem urniku: yoga ob ponedeljkih in Četrtkih od 20. do 21.30; meditacija ob torkih in petkih od 20. do 21.30. Informacije tel. 327488. SPD PRIMOREC - TABOR - Glasbeni svet skozi petje (pevski zbor) in še kaj -lepo bo, Ce bo enkrat tedensko od septembra dalje v Ljudskem domu v Trebčah Cim veC otrok iz prvega, drugega in tretjega razreda osnovne šole. Pridite! Za pojasnila sta vam na razpolaga Nidia Sivitz ( tel. 212688) in Vilma Padovan-Scek (tel.215157). SKLAD MITJA CUK obvešča, da je od 17. septembra dalje vsak torek na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. SKLAD M. CUK obvešča, da se bo zaCel popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije za šolsko leto 1996/97; informacije med 10. in 12. uro od ponedeljka do petka. Naročnikom in Bralcem Primorskega Dnevnika ki želijo prejemati Časopis v kraju letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj Štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 7796600 - vsak dan od 13.00 do 19.00 SKLAD M. CUK obvešča, da je na sedežu Sklada dvakrat tedensko na razpolago logopedinja; informacije dobite vsak dan v dopoldanskem Času, razen ob sobotah. SKLAD M. CUK obvešča, da so pozabljena oblačila, ki so jih pustili otroci v poletnem središču na Proseku in v poletnem središču na Opčinah v uradu na Narodni ulici 126. Vse potrebne informacije lahko dobite na tel. St. 212289. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena matica prirejata glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Informacije in vpisovanje vsak Četrtek in na sedežu v Dolini, tel. SU 228642 in 228333 od 20. ure dalje. MALI OGLASI tel. 040-361888 VODILNO PODJETJE imp-export išCe osebo z univerzitetno diplomo iz ekonomije s pisnim in govornim zanajem slovanskih jezikov in po možnosti tudi nemščine in angleščine, za direktorsko mesto tržaške filiale, po krajšem usposabljanju na sedežu v Milanu. Klicati tel. 02-874614, 86453795 ali fax 02-88452993 IŠČEMO mladega vajenca z voljo do dela. Tel. 370360. ZAVAROVALNA DRUŽBA vsedržavnega obsega išCe za svojo prodajno mrežo dve osebi, ki se želita uveljaviti v novem delovnem okolju. Pisne ponudbe z izčrpnim življenjepisom pošljite na poštni predal St. 4038, 34018 Dolina, GOSTILNA - PIZZERIA Veto sporoča, cenjenim gostom, da bo zaradi dopusta zaprta do 10. septembra. TRI STOTE belega grozdja kupim. Tel. 281920. DAJEMO v najem zemljišče z lepim razgledom v mirnem kraju med Mira-marom in Grljanom. Tel. 040-225973 od 6. do 8. ure ali od 20. do 22. ure PPO UGODNI CENI prevažamo/dostavljamo z ape-nosilnost 500kg kjerkoli v tržaški pokrajini. Tei. 040/225973 od 6. do 8. ure ali od 20. do 22. ure PRODAM mali roCni mlin za mletje grozdja. Tel. 0481-882421 ob uri obedov. VALVAZORJA iz leta ”1689”, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro "Valvazor" pošljite na go-riško uredništvo Primorskega dnevnika, Ul. 24 maggio št. 1. TRNOVCA na robu kraškega parka prodam novo vseljivo samostojno hišo v dvojčku. Pritličje: salon, kuhinja in kopalnica; nadstropje: tri sobe in kopalnica; podstrešje; podzemni bivalni fjgiji ■ Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG PETROLI BARI 66 5 26 24 54 Ul. Piccardi 46 CAGLIARI 82 43 83 48 71 API FIRENCE 58 48 19 72 11 Ul. Baiamonti 48 GENOVA 80 73 61 70 71 TAMOIL MILANO 5 22 4 15 3 Ul. F. Severo 2/3 NEAPELJ 84 64 57 21 42 NOČNE ČRPALKE PALERMO 44 45 8 79 38 (self Service) RIM 17 68 59 12 58 TAMOIL - Ul. F. Severo TURIN 73 22 2 31 61 2/3 BENETKE 11 52 3 51 5 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica ENALOHO AGIP - Miramarski drev. 2 2 X 2 1 2 X 1 2 1 2 2 49 KVOTE 12 380.363.200,- 11 1.981.100,- 10 163.000.- Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP P.zza Caduti per la liberti) (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drž.c. 14 (Devin-Nabrežina) MONTESHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Riva N. Sauro 6/1 Miramarski drev. 233/1 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta križišče) U). Giulia 2 IP 202 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) prostori: dve sobi in pralnica, zunanja velika klet, dvorišče in vrt, odlična gradnja. Tel. 040-632686 od ponedeljka do petka od 13. do 14. ure. ZAZIDLJIV teren oddajam v zgoniški občini po ugodni ceni. Interesenti naj pišejo na Publiest, Ul. Valdi-rivo 36 pod šifro "T.e.r.” NA KONTOVELU oddajamo staro hišo z dvoriščem in gradbenim dovoljenjem (160 kvm) za 110.000.000. lir. Družba za nepremičnine DI.&BI. Sesljan - 299137. V KRIŽU oddajamo dvonadstropno hišo 120 kvm za 160.000.000. lir. Družba za nepremičnine DI.&BI. Sesljan - 299137 V DOMJU blizu Ricmanj oddajamo stanovanje po ugodni ceni (270.000.000 lir) z dvoriščem, z obdelanim vinogradom (2550 kvm, od katerih 800 kvm zazidljivih). Družba za nepremičnine DI.&BI. Sesljan - 299137. PROFESIONALNO in brezplačno cenimo vaše imo-vine. Družba za nepremičnine DI.&BI Sesljan - 299137. V NAJEM oddam prostorno hišo z vrtom v Gorici. Tel. 0481-32440, 531600. PRODAM hišo v dolinski občini. Tel. 228390. PRODAM Fiat Tipo 1400 Digit, letnik ’89, v odličnem stanju za 6.500.000 lir. Tel. 213518. ALFA ROMEO 155, letnik '92, Črne barve, full optional, edini lastnik, v odlicem stanju prodam. Tel. 0481-419993 ali urad 0481- 40469. CLIO 1.4 RT, letnik 91, metalno Črne barve, lita platišča, alarmna naprava (ali brez) v odličnem stanju, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. 040-220540 v popoldanskih in večernih urah. FIAT 126 Special s plačamo celoletno takso, v dobrem stanju za 300.000 lir prodam. Tel. 910148. PRODAM 10-15 hi cisterne za vino. Tel. St. 0481/78066 ob uri obedov. PRODAM dva kostanjeva plaunika 11 in 13 hi. Telefon 228262. PRODAM po ugodni ceni malo rabljeno harmoniko znamke Victoria, 120 basov. Tel.št. 040-299577. KUPIM knjige za I. razred DTTZ Z. Zois. Tel. 413036 (Peter). KUPIM knjige za L klasični licej. Tel. 275520. KUPIM knjige za 3. razred DTTZ Z. Zois. Tel. št. 228766. KUPIM knjige za I. razred DTTZ Z. Zois. Tel. št. 291516. KUPIM knjige za L razred elektronskega operaterja na šoli J. Stefan. Tel. 040-220680. KUPIM knjige za La in 5.a znanstvenega liceja in prodam knjige za nižjo srednjo šolo. Tel. 040-572612. 16 LETNI FANT z dokončanim kvalifikacijskim teCajem za peka išCe zaposlitev. Tel. 229228. RABIM 24 urno pomoč onemogli osebi. Nudim stanovanje in hrano ter skromno dnevnico, po možnosti italijanska državljanka. Ponudbe pisati na Publiest, CP 568 Trst pod šifro “pomoC“. 45 LETNA gospa išCe delo za gospodinjo na domu, na voljo je 3 x tedensko. Pokličite na tel. št. 0038667-78134 vsak dan po 19; uri. PRI SLOVENSKI družini v Trstu iščem delo kot otroška varuška. Tel. 040-51048 23 LETNO slovensko dekle išCe katerokoli resno zaposlitev. Tel. 0481-78154. ISCEM DELO v lokalu kot pomočnica v kuhinji, strežbi, čistilka ali delo pri družini v gospodinjstvu ali pomoč na kmetiji. Tel. 0038667-65288. MLAJŠA UPOKOJENKA isce kakršnokoli delo v okolici Trsta, Gorice, Kopra in Pirana. Tel. št. 0038666/76464 - Pavla. ISCEM DELO kot kuhinjska pomočnica, otroška varuška ali pomoč starejšim, onemoglim. Tei. 0038665-65938. OSMICO ima odprto Mario Mokor, Lakotišce 398. OSMICO je odprl Stevo Zahar v Borštu št 58. Vabljeni. ISCEM peč na drva v dobrem stanju. Tel. na št. 212730. _________SOLKAN / SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU_______________________ Listina o sodelovanju in prijateljstvu spodbuda za tesnejše sodelovanje s sosednjo Svetogorsko četrtjo V okviru praznika odkrili obeležje solkanskim beguncem V Solkanu se zelo skrbno pripravljajo, da bi tisočletnico prve omembe kraja obeležili kar se da spoštljivi obletnici primerno slovesno. Kraj bo v prihodnjih letih dobil prijetnejši videz, skušali bodo odpraviti težave zaradi občasnih poplav, izgradnja plinskega omrežja bo pomenila zmanjšanje onesnaževanja okolja, nekatere ulice bodo na novo osvetlili, prijetno nočno podobo pa bo dobil tudi znani solkanski most. Tako je na petkovi slovesnosti v solkanski osnovni šoli napovedal predsednik Krajevne skupnosti Tomaž Marušič. Delegacija je se je s cvetjem poklonila spominu padlih partizanskih borcev in padlih avstrijskih vojakov. Na isti slovesnosti sta s predsednikom rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Placuto Renatom Boeganom podpisala Listino o prijateljstvu in sodelovanju, ki pomeni nov korak krepitvi na-dalnjega sodelovanja med občani dveh sosedskih krajev, oziroma območij. Tomaž Marušič, ki se je v nagovoru zahvalil za množično udeležbo na slovesnosti, ki so jo s prijetnim pevskim nastopom in glasbenimi točkami dopolnili uCen-ci osnovne šole Solkan, je poudaril, da se občinski praznik praznuje ob obletnici pomembnih dogodkov ob splošni vstaji primorskega ljudstva septembra 1943, nanizal dosežke, ki so jih v okviru Krajevne skupnosti uspeli uresničiti in točke, ki so zapisane v programu do leta 2001, ko bo kraj, skupno z KRMIN občino Nova Gorica in občino Gorica praznoval tisočletnico. Posebej je navedel razloge, ki so v osnovi odločitve o podpisu Listine o prijateljstvi in sodelovanju ter izrazil upanje, da bodo že prihodnje leto podobno listino podpisali z rajonskim svetom za Pevmo, Oslavje in Stmaver. Podobno željo je izrazil tudi predsednik rajonskega sveta za Svetogorsko Četrt Boegan. Omeniti velja tudi, da so v Solkanu, nedaleč od osnovne šole - na križišču v Žabjem kraju v petek odkrili spominsko obeležje beguncem iz Solkana, ki jih je vojna pognala v svet. V prostorih osnovne šole so odprli tudi razstavo podvodnih fotografij Smiljana Zavrtnika, v četrtek pa je bila v prostorih KS predstavitev knjige Vilija Prinčiča Pregnani. Po osemdesetih letih so tudi solkanski begunci , ki jih je v svet pognala vojna dobili obeležje in to v križišču v Žabjem kraju (zgoraj). Listino o prijateljstvu in sodelovanju sta podpisala predsednik KS Tomaž Marušič in predsednik rajonskega sveta za Svetogorsko četrt Renato Boegan (spodaj). Foto Bumbaca. Praznik ob krstu Vina miru V Krminu bodo danes krstili ”Vino miru 1996”. Na manifestaciji, ki bo ob 10. uri v Katoliškem centru v ulici Pozzetto in ki ima globok simbolični pomen, bodo spregovorili tudi o delu, oziroma kulturi dela, športu in miru. Slovesnosti, ki jo prireja Krminska zadružna klet, se bodo udeležili najvišji predstavniki Dežele ter krajevnih oblasti. Vlado bo zastopal poslanec Mario Pre-stamburgo. Na prireditvi bodo izročili tudi posebna priznanja ”Acino d’oro” (Zlata jagoda) vinogradnikom in kmetijskim podjetnikom ter gospodarstvenikom, ki so s svojim delom in uspehom pripomogli k uveljavljanju Italije v svetu. Priznanje bo prejel vinogradnik Ferruccio Samar, Giulio Marcon in Giuseppe Zoff pa za dosežke na področju živinoreje. Priznanje bosta prejela tržaški župan in podjetnik Riccardo Illy in Carl o Melzi predsednik deželnega združenja industrijcev ter glasbena skupina i Nomadi. Po krstu "Vina miru 1996” bodo prvo pošiljko steklenic (posebne nalepke so pripravili slikarji Miguel Berro-cal, Ugo Nespolo in Alberto Gianquinto, prevzeli uslužbenci letalske družbe Alitalia. 2e zjutraj bo v Krminu miting terenskih vozil, popoldne, ob 15.30 pa bo sprevod alegoričnih vozov, zatem se bodo vrstili koncerti in nastopi foklornih skupin, v okviru Pokrajinskega praznika grozdja. V prihodnjem tednu se bo namreC začela prava trgatev. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA Šolsko leto 1996/97 TEČAJ ZA OPERATERJA V INFORMATIZIRANEM PODJETJU • razpoložljivih mest 15 • trajanje 400 ur • namenjen brezposelnim absolventom višjih srednjih šol izpod 25. leta starosti • obiskovanje tečajev je brezplačno • za vse tečajnike je predvidena štipendije • predvidena je tritedenska delovna praksa Tečaj, ki ga je odobril Deželni Odbor, finansirajo: Evropska Komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo 4. ■ k m Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje Vpisovanje in ostale infonnacije do 20. septembra na sedežu Zavoda v Gorici, ul. Croce 3, tel. 81826. ČRPALKE H ŠOLSKE VESTI KRONIKA / GRADIŠČE Nesreča s smrtnim izidom na domačem dvorišču predmestju Gradišča, v smeri proti Moraru, kjer živijo tudi drugi sorodniki - urejal skladovnico drv. Nenadoma je padel z višine približno treh metrov. Poškodbe, ki jih je za-dobil pri padcu so bile usodne, saj mu ekipa službe za hitro pomoč, ki so jo poklicali na kraj nesreče, ni mogla vec pomagati. Nesreča s smrtnim izidom se je včeraj, nekaj pred 14.30 zgodila v Gradišču, v kraju Borgo Santa Maria Maddalena. 61-let-ni Domenico Favaro ( na gornji sliki - foto Bumbaca) je padel z višine približno treh metrov in pri tem močno udaril z glavo ob tla. Bil je na mestu mrtev. Favaro je na podstrešnem prostoru hiše kjer stanuje - gre za staro kmečko hišo v Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste, 22 IP - Ul. don Bosco, 108 AGIP - Ul. Aquileia, 60 FINA - Korzo Italia, 103 TR2IC MONTESHELL - Ul. Matteotti, 23 ESSO - Ul. 1. Maggio, 59 IP - Ul. Boito, 57 FINA - Ul. Cosulich, 21 KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - na cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia POLJAN AGIP - Ul. Redipuglia ROMANS API - Trg Candussi FOSSALON MONTESHELL - Fos-salon VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 31. 8. do 6.9.1996 RODILI SO SE: Giulia Bauzon, Anna Gramigna, Miriana De Rosa, Matteo Tollon, Andrea Katia Pola. UMRLI SO: 82-letna upokojenka Caterina Mucci vdova Bressan, 82-letni upokojenec Giovan-ni Cristiani, 79-letna upokojenka Giovanna Kerin vdova Viezzoli, 75-letni upokojenec Giusto Gerin, 68-letna upokojenka Mafalda Fal-chi por. Pellegrin, 77-let-ni upokojenec Mirko Plesničar, 54-letni upokojenec Luigi Pinausi, 84-let-na upokojenka Derna Fo-ghini vdova Massi, 67-letna upokojenka Flavia Troian vdova Marin, 90-letna upokojenka Emilia Concion. OKLICI: podjetnik Diego Cadamuro in sobarica Tania Bertoli, karabinjer Giuliano Innocente in uradnica Mary Therese Rumiel, podčastnik karabinjerjev Giuseppe lesce in uradnica Clelia Boia-no, odvetnik Francesco Donolato in sodnica Silvia Balbi. POROKE: bančni uradnik Giovanni Zaban in Anna Berka, uradnik Antonio Russo ter trgovska pomočnica Marina Falanga, delavec Gianluca Lo Scuto in Silvia D’Emilio, trgovec Silvio Delbelo in študentka Daniela Coro-dessi, univerzitetni študent Aleksij Soban in učiteljica Emanuela Koren, avtoličar Igor Klanjšček in trgovska pomočnica Liliana Primozig, trgovec Federico Ossola in trgovska pomočnica Nadja Dmfouca, podčastnik karabinjerjev Giovanni Bressan in uradnica Marisa Musina, trgovec Claudio Paoli in uradnica Arianna Bellan, uradnik Roberto Lavisatti in uradnica Sabrina Pinat. Ravnateljstvo uči- 2 Glasbena matica Gorica Tf ^ Vpisovanje v šolsko leto 1996/97 Vse potrebne informacije dobite na tajništvu šole v Gorici, Ul. della Croce 3, od 1. do 10. septembra 1996. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 15. ure. Vpisovanje po podružnicah po potekalo v torek, 10. septembra 1996, od 16. do 18. ure, v sledečih prostorih: DOBERDOB: Občinska glasbena soba SOVODNJE: Kulturni dom STANDREZ: Kulturni dom Andreja Budala sporoča dijakom in staršem, se se šolsko leto 1996/97 prične v sredo, 11. septembra on 8.30. Pouk bo tega dne do 11. ure, nato se dijaki lahko udeležijo maše, ki bo v šolskem centru. Ravnateljstvo klasičnega liceja in gimnazije "Primož Trubar” obvešča, da se bo pouk v novem šolskem letu pričel v sredo, 11. t.Hleb 8.30. IZLETI ODBOR UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA organizira dvodnevni izlet (21. in 22. septembra) na Gardsko jezero, v Bočen in Gortino d’Ampezzo. Vpisovanje in poravnava vpisnine v trgovini pri Mih (tel. 78072) 'o 15. septembra. §: PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Ivan Jarca (Fifina) darujeta Vinko in Nataša Tavčar 50 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Doberdobu. Namesto cvetja na grob očeta Ivana Jarca, darujejo otroci z družinami 250 tisoč lir za društvo krvodajalcev v Doberdobu. V počastitev spomina Mirka Plesničarja daruje Vera Nanut z družino 100 tisoč lir za Glasbeno matico v Gorici. Ob 23. obletnici smrti moža Maria Zuliana daruje žena 100 tisoč lir za vzdrževanje borcem padlim v NOB v Standrežu. Namesto Cvetja na grob Mirka Plesničarja -Poveljnika darujejo prijatelji in letniki 200 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Standrežu. KINO GORICA CORSO 15.30-17.30-19.45-22.00 »Qualcosa di personale« LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MORANDINI, Raštel 65, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU AL REDENTORE, UL IX Giugno 36, teh 410340. POGREBI Jutri; 9.00, Elena GL liotti vdova Congin iz splošne bolnišnice: 10.30 Giuseppe Sutner, iz splošne bolnišnice; 12.00, Aurora Alip0 Pamborra iz splošne bolnišnice. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izra( zih sožalja ob izgubi našega dragega Mirka Plesničarja se iskreno zahvaljuje^ mo vsem, ki so z naffl’ sočustvovali. Posebna zahvala naj gre g. župniku Bolčini, daroval' cem cvetja in vsem, k1 boste našega dragega obranili v spominu. Svojci Standrež, 8.9.1996 . GORICA Nedelja, 8. septembra 1996 ^ MLADI POUSTVARJALCI IZ TRIDESETIH DR2AV KOORDINACIJA GIBANJA OLJKE NOVICE V znamenju natečaja "Rodolfo Lipizer” Prireditev se bo odvijalo v Kulturnem domu V nedeljo slavnostni koncert nagrajencev Koalicijo graditi na programu in jasnih stališčih Korak naprej v organizaciji Kulturni dom je od vCeraj prizorišče pomembne mednarodne prireditve, 15. natečaja ”Ro-dolfo Lipizer” za mlade violiniste in 14. mednarodnega posvetovanja o violinski glasbi. Po dopoldanski otvoritveni slove-snosti so bili sinoči na vrsti že prvi nastopi mladih Siasbenih poustvarjalcev, m prihajajo iz kakih tridesetih držav. Izločilni nastopi bodo na sporedu tudi danes in jutri, medtem ko se bo v torek pričel Polfinalni del tekmovanja. Od četrtka do sobo-e Pa bo potekal najzahtevnejši del tekmovanja, tako za izvajalce, kakor za mane žirije. Slovesni zaključek letošnje prire-ditve, z razglasitvijo zma-Sovalpev, podelitvijo na-§rad in slavnostnim koncertom bo v nedeljo, ob 20. uri. V petek in soboto bo v °kviru letošnje medna-°dne manifestacije tudi ječanje skladateljev in ^ uzikologov. Razpravljali . °do o pomenu in vplivu Pijanske šole na violin- sko glasbo. Srečanju bo predsedoval Adriano Guarnieri, medtem ko bo posamezne posege usklajeval Guido Salvetti. Sodelovali bodo glasbeniki in glasbeni pedagogi iz osmih držav, Slovenijo bo zastopal Rok Klopčič. Predsednik kulturnega združenja R. Lipizer in odbora za natečaj , Lorenze Qualli je na otvoritveni slovesnosti izpostavil vprašanja, ki vsako leto znova pogojujejo izvedbo manifestacije in ki terjajo sistemske rešitve. Na prvem mestu je vsekakor vprašanje financiranja, pomembno pa je tudi zagotoviti primerne prostore. Da se nekaj premika v pravi smeri je na srečanju napovedal deželni svetovalec Bruno Longo, medtem ko sta podžupan No-selli in pokrajinski odbornik Petiziol podčrtala pomen prireditve, ki uspešno pomaga pri promociji Gorice v svetu. Kakor smo že poročali, bodo tekmovalci v zaključnem delu tekmovanja in na nedeljskem slavnostnem kon- certu nastopali .ob spremljavi simfoničnega orkestra.(Na sliki - foto Bumbaca - z včerajšnje uvodne slovesnosti v Kulturnem domu) Na srečanju pokrajinskega koordinatorja gibanja Oljke in predstavnikov odborov, ki delujejo v posameznih krajih pokrajine so govorili o dosedanjih izkušnjah koalicije, ki je zmagala na parlamentarnih volitvah ter o pripravah na bližajoče se volitve v nekaterih krajih na Goriškem in tudi za obnovo pokrajinskega sveta. Na srečanju so ugotovili, da predstavlja koalicija Oljke novost v italijanskem političnem življenju in da je prav zaradi tega bilo mogoče pridobiti tudi sodelovanje in soglasje oseb, ki doslej niso bile strankarsko angažirane. Na srečanju so potrdilih odločitev, da je treba s pozitivno izkušnjo na- daljevati. V organizacijskem smislu naj bi prišlo do formalne ustanovitve gibanja. Uspehi ne bodo izostali, piše v tiskovnem poročilu. Gibanje mora postati bolj vidno, utrditi pa se mora osveščenost o skupnem, oziroma koalicijskem nastopanju. S tega vidika bo treba čimprej premostiti določeno prakso. In kako naj gibanje postane bolj vidno navzven in kako naj se pripravi na volitve? Najpomembnejši je program, okrog katerega je treba graditi enotnost, nato kriteriji glede izbire kandidatov. Vse to je mogoče doseči, če bo med poscuneznimi komponentami koalicije primerna stopnja sodelovanja. Na prepihu petdeset delovnih mest v goriškem podjetju Zulli Delavce podjetja Zulli, ki ima obrat v goriški industrijski coni, čaka jutri, po poletnih počitnicah, grenak povratek v tovarno. Po kolektivnem letnem dopustu, ki naj bi se zaključil predzadnji teden avgusta, je vodstvo tovarne s pismom obvestilo delavce o težavahin podaljšalo podaljšalo dopust še za dva tedna. Ta rok se izteka, vendar pa jutri skoraj gotovo ne bodo pognali strojev. Znake krize (zaradi upadanja naročil) je bilo opaziti že dalj časa, v zadnjih mesecih pa se je še poglobila in menda namerava podjetje zaprositi za uvedbo izredne dopolnilne blagajne za vse zaposlene in to za eno leto. Sindikati so za jutri zjutraj (ob 9. uri) sklicali v tovarni sindikalno zborovanje, kjer bodo ocenili trenutno stanje in možnosti izhoda. Zgleda, da težave ne izhajajo samo iz krčenja naročil, oziroma manjšanja proizvodnje. Težave imajo v podjetju, kakor je slišati, tudi glede likvidnosti. Tako zaposleni še čakajo na izplačilo dela julijske plače. Stanje je precej negotovo, predvsem pa skrajno nejasno. Zelo verjetno bodo sindikati predlagali poseg Dežele, oziroma vstop svežega kapitala. O stanju v podjetju lesno-pre-delovalne stroke , ki je med najstza-rejšimi v goriški industrijski coni, naj bi spregovorili na prihodnji seji "Teritorialnega pakta”. Ukrepati je namreč treba pravočasno, preden se utegne stanje še zaostriti, opozarjajo sindikati. FESTIVAL lutkovnih gledališč Maske ki so nastale v lutkovni delavnici 0dr„i°c^Prtiem razstave mask - maska je bistven del - ter 6 Vedrosti in toliko bolj lutkovnega gledališča Dj; s shrimi popoldanskimi in večernimi predstava-Bloe® 1® sklenil Peti festival lutkovnih gledališč z ob-stVa'a ^Pe-Jadran. Na razstavi v vhodni veži županjih nhn Pr*k^zali maske (v glavnem papirnate), ki so Štern' . ova^ v okviru delavnice, ki jo je vodil Ugo vaia p ^ se le odvijala prav v sklopu festi- nj ' 0oudniki so s potekom manifestacije zadovolj-aaira ‘v ^ko občinstvo, zlasti maljši. Dogodkov in to BUmp 1CnejSih v teh dneh zares ni manjkalo. (Foto aca - z razstave na županstvu). SOLIDARNOSTNI ODBOR Pošiljka za begunce Obisk v begunskem centru v Škofji Loki Člani goriškega Solidarnostnega odhora za pomoč beguncem so pred kratkim ponovno obiskali begunski center v Škofji Loki in izročili večjo količino najrazličnejšega blaga, ki so ga v poletnih mesecih v zbirni center v Kulturnem domu prinesli številni posamezniki in predstavniki društev. Pomoč so v Škofjo Loko prepeljali z dostavnim vozilom Dijaškega doma. Pomoč bodo, tako kakor je bilo dogovorjeno s predstavniki begunskega centra in društva Ikar iz Kranja, ki zbira okrog sebe še posebej mlade begunce, v teh dneh porazdelili med posamezne begunske družine, ki so še v Sloveniji, oziroma družinam, ki se pripravljajo na povratek domov, zlasti na območje osrednje Bosne. Poleg obleke, obutve in drugega blaga, so predstavniki Solidarnostnega odbora v begunskem centru izročili tudi denarno pomoč, ki se zbira na posebnem tekočem računu pri Kmečki banki. Solidarnostni odbor se tudi ob tej priložnosti toplo zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način prispevali in tako pomagali ljudem, ki so zaradi vojne izgubili vse in bili prisiljeni v begunstvo. Potrebe so, kljub umiritvi razmer in prvim medlim poskusom obnove porušenih krajev in gospodarstva, še zmeraj zelo velike in so prispevki posameznikov, bodis v blagu, kakor v denarju, še zmaraj dobrodošli. Denarne prispevke je mogoče nakazati na tekoči račun pri Kmečki banki (št. 65250). Prekomerno gnojenje z gnojevko Finančna straža iz Trsta, v sklopu katere deluje tudi poseben oddelek, ki se ukvarjaz nadzorovanjem izvajanja norm o varstvu okolja, je na kmetijskem posestvu Ge-nagricola v Škocjanu zasegla opremo in naprave za trošenje gnojevke, dve osebi pa prijavila sodišču. Dalj časa so nadzorovali ravnanje delavcev na prašičji farmi in ugotovili, da so gnojevko polivali po kmetijskih površinah ne radi gnojenja, ampak zato, da so se na tak način znebili posebnega odpadka. Velika koncentracija dušika in drugih snovi lahko onesnaži podtalnico. Stražniki so dve osebi prijavili sodišču. Prošnje za počitniški dom v Lužnici Goriška pokrajinska uprava obvešča, da 31. oktobra zapade rok za vlaganje prošenj za koriščenje počitniškega doma v Lužnici v Kanalski dolini. Dom bo na razpolago združenjem, ustanovam, šolam in tudi družinam tudi v letu 1997. Podrobnejša pojasnila nudijo interesentom v tajništvu Pokrajine in tudi po telefonu 167252891 (zelena številka). Zaradi del zaprta cesta Doberdob - Boneti Od jutri do zaključka del bo zaprta za ves promet občinska cesta Doberdob - Boneti. Ukaz je 4. t.m. sprejel župan dr. Lavrenčič. Podjetje Marseu bo namreč pričelo izvajati dela za vkopanje kanalizacijskega omrežja. Izteka se rok za prošnje za plin proste cone Občani, ki nameravajo izkoristiti ugodnosti, oziroma olajšave za dobavo zemeljskega plina po znižani ceni, imajo še nekaj dni časa, da izpolnijo in vložijo zadevno prošnjo. Ce nameravajo prošnjo izročiti neposredno na Trgovinski zbornici, morajo to narediti do vključno petka, 13. t.m. Olajšave bodo lahko koristili občani (oziroma gospodinjstva), ki imajo stalno bivališče v eni od občin na Goriškem in ki imajo urejeno pogodbo s podjetjem, ki skrbi za razdeljevanje plina. Povozil ga je avtomobil Deset dni se bo moral zdraviti 70-letni Costantino Bertoni iz ulice Brigata Casale 11 zaradi telesnih poškodb, ki jih je dobil v prometni nesreči, v bližini svojega doma. Včeraj, nekaj po 7.30, ga je med prečkanjem ceste z avtom zbil Vincenzo Pannuti, ki prav tako stanuje v ulici Brigata Casale, 26. Eden v priporu, dva pa prijavili sodišču Karabinjerji so pred dnevi priprli VI. iz Neaplja, dve drugi osebi, prav tako iz Neaplja, pa prijavili sodišču. V zadevo je vpletena še četrta oseba. Sumijo jih vpletenosti preprodaje avtomobilov v tujino. WTVIVA iress FARRA DMSONZO - Ul. Gorizia 146 (ob državni cesti Gorica - Gradišča) - Tel. 0481-888027 ploščice sanitarije kadi za hidromasažo armature kopalniška oprema vrtna oprema ter kamini NAGLUŠN0ST gp PHILIPS DELUJE AVTOMATIČNO BREZ STRANSKIH UČINKOV SLUSNI APARAT JE GLOBOKO V USESU PRIHRANI DO 30% ENERGIJE KAR POMENI DA NE POVZROČA ODMEVA, SUMOV TER SKROMNA PORABA BATERIJ. BREZPLAČNA POJASNILA PRI NOVI DIAGNOSTIČNI CENTER PHILIPS: v Gorici, Ulica Marconi 3 - Tel. 0481/30030 urnik: torek, sreda in četrtek 9.00 - 12.30 v Trstu pri CENTRO ACUSTICO PHILIPS Drevored XX Settembre 46 - Tel. 040/775047 ob sredah in petkih 9.30 - 12.30 SREČANJE ZUNANJIH MINISTROV PETNAJSTERICE Evropska unija usklajuje stališča O položaju na Bližnjem vzhodu, v Zalivu in BiH TRAT.EE (Reuter, B.Ž.) - Zunanji ministri Evropske unije so vCeraj v irskem mestu Tralee zaceli dvodnevno neformalno srečanje, na katerem poskušajo uskladiti svoje poglede na Široko paleto svetovnih političnih dogajanj in problemov. Danes naj bi zunanji ministri oblikovali tudi skupno izjavo, v kateri naj bi izrazih skupno mnenje glede mirovnih procesov na Bližnjem vzhodu in v Bosni, o iraškem vojaškem posredovanju v Arbilu in o ameriškem odzivu nanj, opredeliti pa naj bi se tudi do najnovejše ameriške zakonodaje, ki predvideva uvajanje sankcij proti podjetjem, ki poslujejo z Iranom, Libijo ali Kubo. Najprej so se zunanji ministri evropske petnajsterice lotili vprašanja Bližnjega vzhoda. Irski zunanji minister Dick Spring, ki je tudi gostitelj srečanja je dejal, da so se on in njegovi evropski kolegi strinjali, da bi se morati predstavniki Evropske unije v vzhodnem Jeruzalemu sreCati z voditelji Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) in na ta naCin ohraniti ravnovesje v evropskih odnosih do izraelske vlade in palestinskih oblasti ter s tem pripomoči k napredku mirovnih pogajanj. Izraelski zunanji minister David Levi je Springu že v Četrtek »zagrozil«, da bo izraelska vlada ostro nasprotovala kakršnemukoli načrtu, da bi evropska trojka - se- stavljajo jo predstavniki Irske, Nizozemske in Italije -odpotovala v vzhodni Jeruzalem. Levi je poudaril, da se je predsednik PLO Jaser Arafat z izraelsko vlado dogovoril, da v tem mestu ne bo prirejal političnih srečanj. Irski uradniki so poudarili, da bodo te trditve preverili pri PLO. O poteku mirovnega procesa v Bosni pa je zunanje ministre EU seznanil mednarodni posrednik Carl Bildt. Dejal je, da priprave na volitve potekajo dobro in da upa, da bo večina ljudi sprejela njihove izide. Toda ključno obdobje se bo bo Bildtovih besedah začelo šele po volitvah, ko bo treba deželo obdržati skupaj, kar bo izredno kompleksen pro- ces, v katerem bo vsakdo nekaj izgubil. Bildt je tudi izrazil upanje, da bodo Združene države Amerike ostale v Bosni tudi potem, ko se bo Iforju konec leta iztekel mandat. Vojaške enote bodo lahko po Bildtovem mnenju manjše kot so sedanje, vendar pa bodo morale kljub temu imeti določeno sposobnost hitrega posredovanja. Zunanji ministri EU pa so se posvetili tudi vprašanju Iraka. Strinjali so se, da je treba sporazum o menjavi iraške nafte za hrano začeti izvajati takoj, ko bo generalni sekretar ZN presodil, da so izpolnjeni vsi pogoji. Irski predstavniki so tudi povedali, da bodo v današnji skupni izjavi obsodili iraške napade na Kurde, ker naj bi to dejanje ogrožalo regionalno stabilnost, in Bagdad pozvali k takojšnjemu umiku. Kot so povedali visoki irski uradniki, je bil Pariz v svojem nasprotovanju ameriški akciji osamljen. Kljub temu pa naj bi zaključna izjava vsebovala tudi francosko stališče o spoštovanju ozemeljske celovitosti vseh držav v regiji. BOSANSKA VLADA JE VOUTVE V REPUBLIKI SRBSKI RAZGLASILA ZA NEVELJAVNE OVSE zavrača preuranjene sodbe SARAJEVO (Reuter, L.S.) - Bosanska vlada je vCeraj pozva- nika pri ZN SaCirbegoviča, ki la Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi, naj vnaprej je dejal: »Volilnega procesa in razveljavi izide volitev v Republiki Srbski, kar so predstavniki njegovih rezultatov na oze-OVSE nemudoma zavmiti.Poznavalci poudarjajo, da si želijo mlju Republike Srbske ni mo-oblasti v Sarajevu na ta način priboriti politično prednost pred goče označiti kot demokrati-bosanskimi Srbi za cas po volitvah, ki bo v marsičem odločilen enega... zato zahtevamo, da se za prihodnost države. izidi teh volitev razglasijo za neveljavne.« Splošne volitve, ki bodo da v večjem delu države gla- Tiskovni predstavnik OV-prihodnjo soboto, naj bi zno- sovanje ne bo ravno svobo- SE Leary je na te besede jedr- va združile muslimanske, hr- dno in pošteno. Opazovalci nato odgovoril: »Bilo bi resni- vaške in srbske dele BiH ter so daleC največ kršitev vohl- Cno preuranjeno soditi o velja- zgradile mostove prek etni- nih pravil našteli na obmo- vnosti glasovanja, še preden enih mej, vendar pa je zaradi Cjih, ki so pod nadzorom Sr- do tega sploh pride.« Vodja številnih predvolilnih zlorab bov. To je bil tudi (navidez misije OVSE Frovrick pa je de- s strani nacionalističnih glavni) vzrok za včerajšnjo za- jal, da so pogoji za volitve sicer strank že zdaj mogoče trditi, htevo bosanskega veleposla- vse prej kot dobri, vendar pa se je rokov, predvidenih z Daytonom, treba držati. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti Bildt pa je včeraj predstavil seznam nalog za obdobje po vohtvah. Obstoječa - nacionalno ločena - vladna telesa naj bi imela poslej zgolj administrativno funkcijo, s Čimer naj bi zagotovili, da bodo nove kolektivne oblasti kar prevzele opravljanje dolžnosti. Novoizvoljeno tričlansko predsedstvo se bo sešlo štiri, parlament pa deset dni po razglasitvi uradnih izidov. AMERIŠKE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE V BOJU PROTI MEDNARODNEMU TERORIZMU NOVICE Husein je prekrižal načrte agentom Cie ANKARA - Turška zunanja ministrica Tan-su Ciller, ki se je vCeraj z ameriškim veleposlanikom v Ankari Marcom Grossmanom pogovarjala o zaostrenem položaju v Zalivu, je od VVashingtona zahtevala, da poleg Kurdov na severu Iraka zaščiti tudi skupnost etničnih Turkov. Iraška opizicija in predstavniki Turkomanov - dvomilijonske turške skupnosti, katere dvesto tisoč članov živi tildi na severu Iraka - so namreč sporočili, da od iraških napadov na Arbil pogrešajo okoti dva tisoč Turkomanov, mnogi pa so ostali brez doma. Medtem se turška vojska pripravlja na vzpostavitev približno deset kilometrov širokega varnostnega pasu vzdolž meje z Irakom. ZDA so to turško namero podprle že v petek, včeraj pa je državni sekretar VVarren Christopher še enkrat zagotovil, da razume ravnanje Ankare. Kurdi pa so medtem iz strahu pred turškimi silami zaceli množično zapuščati obmejne kraje. Velika Britanija je včeraj v Varnostnem svetu umaknila resolucijo, ki naj bi obsodila iraško akcijo v Arbilu. Ker resolucija ni omenjala ameriškega napada na Irak, je Rusija napovedala, da bo vložila veto, predlog pa je bil deležen ostrih kritik tudi s strani Kitajske in Francije. New York Times pa je vCeraj zapisal, da je iraška akcija na sevem države spodkopala tajni načrt Cie za odstranitev Sadama Huseina s pomočjo mihtantnih opozicijskih skupin (na Reuterjevi sliki). Že pred dnevi naj bi se posebna enota ameriških agentov, ki je vodila operacijo, umaknila iz Iraka. O mednarodni dejavnosti Cie obširneje poroča Jim Wolf, sodelavec agencije Reuter. Irak, ena od sedmih držav, ki so jih ZDA obtožile podpiranja terorizma, se bo zelo težko maščevala Američanom za napade na južnoiraške vojaške tarče, meni direktor Cie John Deutch. Ne verjame iraškemu predsedniku Sada-mu Huseinu, ki trdi, da ima na voljo »preprost in takojšen način odgovora« na nedavno izstrelitev šti-riinštiridesetih raket. »Toda kot smo lahko videli v preteklosti, bo Bagdad kljub temu iskal nove načine, kako povzročiti še več težav na tem območju,« je dejal Deutch v odgovoru na novinarsko vprašanje po svojem govoru o ameriških prizadevanjih, da bi prodrli v mednarodne teroristične organizacije. Priznal pa je, da bo Irak, z ali brez Sadama Huseina, še naprej težaven in lahko v prihodnosti predstavlja grožnjo ne le za Kurde, ampak tudi za sosede, kakršna sta z nafto bogata Savudo-va Arabija in Kuvajt. »Težava ni le Husein, ampak režim, katerega del je, skupina, katere Član je,« je pojasnil prvi mož Cie, ki je v svojem govoru na Univerzi Georgetovvn med drugim povedal, da je Cia »znan-tno povečala« število posebnih agentov, ki se skušajo infiltrirati v tuje teroristične skupine in odkriti njihove domnevne države podpornice, med katere naj bi sodil denimo Iran. »Rezultati v zadnjih osemnajstih mesecih močno presegajo naše prejšnje dosežke,« pravi Deutch in dodaja, da ima Centralna obveščevalna agencija »veli- ko in naraščajočo« sposobnost odkrivanja skrivnosti skupin, ki jih imajo na tarči, in »držav, ki jim dajejo zatočišče ali podporo«. Med pokroviteljice terorizma ZDA poleg Iraka in Irana uvrščajo še Kubo, Libijo, Severno Korejo, Sudan in Sirijo. Skrivnosti, ki sta jih izbrskala Cia in Zvezni preiskovalni urad (FBI), naj bi po De-utchevih besedah dokončno potrdile domnevo, da je bil Sadam »stal« za poskusom umora nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha med njegovim obiskom v Kuvajtu leta 1993. Povedal je tudi, da predstavljajo skrajne islamske fundamentalisticne skupine najveCjo grožnjo stabil- nosti na Bližnjem vzhodu. Navedel je Hezbolah, »Božjo stranko« z iransko podporo, egiptovsko opozicijsko Islamsko skupino, in Hamas, palestinsko fundamentalisticno skupino, ki ima tesne vezi s Sirijo in Iranom. Kljub povečani osredotočenosti varnostnih služb na trmaste tuje gverilce pa »lahko pričakujemo nove napade na ameriške državljane, nase vojake in ustanove, doma in v tujini,« je dejal Deutch. Napovedal je stiristo-penjski program, oblikovan na zahtevo predsednika Billa Clintona, s katerim bi povečali protiteroristične sposobnosti ameriških vohunskih agencij. Nova »opozorilna skupina o tujih teroristih«, oblikovana v Protiterorističnem centru, ki zbira podatke Cie in ostalih vohunskih orodij, kakršna je Državna varnostna agencija, bo pregledovala obveščanje vseh virov in opozarjala na možne napade tujih teroristov. Cia bo tudi poslala »precejšnje število« dodatnih agentov prek oceana in s tem povečala število madnikov Protiterorističnega centra, je povedal Deutch. Poleg tega bodo po njegovih besedah ameriške vohunske agencije okrepile vohunsko podporo za zaščito vojaških ustanov. Skupno 24 Američanov je bilo ubitih v dveh bombardiranjih v Saudovi Arabiji od lanskega novembra. Strah pred terorizmom se je še povečal ob eksploziji letala družbe TWA 17. julija letos. Ameriške vohunske agencije na splošno povečujejo svoje zmožnosti »odločnega ukrepanja proti teroristom po celem svetu,« je povedal Deutch in pojasnil, da nameravajo dati predsedniku »-veC pooblastil za ukrepanje, tako da bodo lahko predvideli, razbili in premagali« mednarodni terorizem, ni pa hotel izdati podrobnosti o tem. Diplomatski odnosi med ZRJ in Hrvaško ZAGREB (STA) - Vodja urada vlade ZRJ v Zagrebu Veljko Kneževič se je s hrvaškim Sefom diplomacije Matejem GraniCem vCeraj pogovarjal o izvajanju sporazuma o normalizaciji odnosov med Beogradom in Zagrebom. Iz hrvaškega zunanjega ministrsta so sporočili, da sta se sogovornika dogovorila, da bosta državi jutri, 9. septembra, izmenjali noti, s katerima bo zaključen formalno-pravni postopek vzpostavljanja polnih diplomatskih m konzularnih odnosov med ZRJ in Hrvaško. Poljska vladna kriza do nadaljnjega »preložena« VARŠAVA (Reuter) - Poljska kmečka stranka (-PSL) je obsodila »grobo« odstavitev svojega predstavnika v kabinetu, ministra za zunanjo trgovino Buchacza, vendar pa je preložila odločitev o tern, ali bo zapustila koalicijo. Voditelj »kmetov« Pawlak od premiera Cimoszewicza zahteva podrobnejšo obrazložitev, zakaj je bila razrešitev potrebna. Dejal je tudi, da bo njegova stranka morda zahtevala sestanek z večjo koalicijsko partnerko (Levo demokratično zvezo, katere elan je premier). Voditelji kmečke stranke naj bi na srečanju med drugim zahtevali opravičilo in spremembe v osnutku proračuna za leto 1997. Kljub resnim grožnjam PSL o izstopu iz koalicije pa je ta malo verjeten, saj bi to služilo zgolj politici-nim interesom njene partnerke. Christopher je odpotoval nazaj v britansko prestolnico BONN (STA/AFP) - Ameriški zunanji minister VVarren Christopher je vCeraj iz Nemčije odpotoval v Veliko Britanijo. Christopher je od četrtka na evropski turneji, med katero je obiskal London, Pariz in Bonn, cilj njegove turneje pa je zagotoviti evropsko podporo ameriški® operacijam v Zalivu. Vodja ameriške diplomacije se je vCeraj v Londonu sešel še z izraelskim kolegom Davidom Levijem. Prebivalci Okinave gredo na referendum NAHA (Reuter) - Prebivalci japonske Okinave bodo danes na neobvezujočem referendumu gla' sovali o prihodnosti ameriških vojaških objektov na otoku. Vlada v Tokiu je pred kratkim na vrhovnem sodišču zmagala v sporu z guvernerje® Okinave, ki ni hotel podaljšati najemnih pogodu za oporišča, tako da ne gre pričakovati, da bo p0' pušCala pritiskom otočanov. Ti se že dlje časa pritožujejo nad prisotnostjo marincev, po la® skem incidentu, ko so uniformirani America® posilili mladoletno domačinko, pa je nezadovol]' stvo preraslo v odkrite proteste. PO SREČANJU KRAČUN D I N I Po zmagi Oljke na italijanskih Politi finih volitvah smo upravičeno priCakovah, da se bodo italijan-sko-slovenstd odnosi izboljSah. Po dolgem obdobju, ki se je začelo s kompromisarskimi stališči krSCan-sko-demokratskih zunanjih ministrov na obeh straneh meje, in v katerem je prevladovala nedorečenost, je namreč Italija z Berlusconijevo vlado zaSla na pot nadona-nzma in zaostrovanja odnosov. Delno J0 bila temu kriva sama politika zunanjega ministra Martina, ki je že itak nasprotnik evropske integracije, kaj Sele vključevanju novih držav, delno Pa nadonalisticna stališča skrajne desnice, ki je imela svojega glasnika v Podtajniku v zunanjem ministrstvu Liviu Caputu. Vsekakor je binom Mar-dno-Caputo naravnost katastrofalno nCrnkoval na slovensko-italijanske odnose. Ce je bil Martino predvsem hla-deu, je bh namreč Caputo odkrito nasproten, Slovenijo je - kar je večkrat Povedal in pokazal - imel za manj-Vr0dno državo, kot je tudi Slovence ocenjeval kot nekaj nižjega. To je Počenjal že prej kot novinar in kasneje 1® to staliSCe uveljavljal kot državni sekretar. Neglede na besede,, ki jih ni tonnjkalo, ni bilo mogoče pričakovati zboljšanja odnosov vse dokler je Ca-Pnto ohranil mesto podtajnika v zu-nsrijem ministrstvu. Pričakovanj, da se bo s sestavo Di-tojeve vlade stanje bistveno izboljšalo, je bilo mnogo. 'tondar je ob tem le Malokdo upošteval Pogled naprej ^_ je, kot že rečeno, predstavljala zmaga Oljke na volitvah in sestava Prodijeve vlade. To je prišlo takoj do izraza, najprej s Fassinovim obiskom v Ljubljani, nato s podpisom pogodbe o pridruženem Članstvu Slovenije v Evropski uniji ter z Drnovškovim obiskom pri Prodiju, sedaj pa s KraCunovimm obiskom v Rimu in bogato popotnico, ki jo je slovenskemu zunanjemu ministru izročil njegov italijanski kolega Lamberto Dini. Upravičeno se postavlja vprašanje, kaj se je pravzaprav zgodilo. Zastavljajo ga analitiki, zastavljajo ga tudi skeptiki. Odgovor je pravzaprav enostaven: zgodilo se ni nic izrednega; izredno je bilo, kar se je dogajalo v zadnjih dveh letih. ^napisano pra-^o, da v Italiji doslej nobena v 1 a d a Ptohodnega zQacaja ni sprejela ra-*kalnih od-loCitev. Res Pa j0, da je Agnellijeva zgradila temelje, katerih so se Jazvih sedanji odnosi. Prelonmi- C°J v teh °dno sih PohtiCni in gospodarski interesi Babje so vsem znani. Država, ki jo na severu utesnjujejo mogočna Francija, gospodarsko nedostopna Švica, na Nemčijo vezana Avstrija in nerazpoložena Slovenija, potrebuje za svojo normalno ekspanzijo proti Srednji in Vzhodni Evropi prijateljskega soseda in ustrezne infrastrukture. Slovenija je temu primerna, tudi zato, ker ni velika država, ker si je sama že delno zgradila infrastrukture in ker ima, morda v manj Si meri kot Babja, pa vendar, tudi sama presežke proizvodnje. Dini, ki je gospodarstvenik, je že ?SL Prec* Časom razmnel te moZnosh in j0 zato že kot 2» premier umirjal odnose. O | Sloveniji ni dajal izjav, bil | je previden in konstruktiven. Sedaj je kot zunanji minister izkoristil priložnost k in odkril svoje karte. Te karte niso bile ^ skrivnost in tudi ni-^ so novost; presenetile so samo tiste, ki se niso ukvarjati z italijansko C), X nanjo politiko zadnjega desetletja. »Izmislil« si jih je namreč že De Michebs s Srednjeevropsko pobudo, s katero je hotel pridobivati prostor za ekspanzijo ita-1 bjanskega gospodarstva in omejevati nemški prodor proti vzhodu. To mu takrat ni uspelo zaradi • __________________________________________________________________________________ Bojan Brezigar podkupninske afere, v katero je tudi sam zabredel in ki je njegovo ime izbrisala iz pobtiCnega zemljevida Babje. Dini je sedaj poprijel za delo tam, kjer je De Michebs odnehal. Odtod tudi pobuda po tristranskem srečanju s Slovenijo in Madžarsko ter obljuba, da bo Babja sodelovala pri gradnji infrastruktur. Skratka, Ce skuSamo zelo poenostaviti vprašanje, lahko reCemo, da skuSa itabjanska vlada nadoknaditi zamujeno in žeti doseči tisto, kar je bil njen interes od vsega začetka, to je uravnotežiti vphv Nemčije na države Srednje Evropo in omogočiti itabjanskemu go-spopdarstvu ekspanzijo na nova tržiSCa srednje in vzhodne Evrope. Tega Babja brez sodelovanja Slovenije ne more doseči in res kratkovidna je bila dosedanja politika omejevanja vključevanja Slovenije v Evropo, zaradi katere je Itabja obranila status mejne države EU, z vsemi negativnimi posledicami, ki jih ta status prinaša. Prodijeva vlada je torej s takim odpiranjem naredila veliko uslugo predvsem Itatiji, Sele nato pa Sloveniji. Kaj pa je od tega imela Slovenija? V brk tistim, ki so Babjo prikazovali kot sovražnika, s katerim se sploh ne kaže pogovarjati, je imela tudi Slovenija ves interes za normalizacijo odnosov. Predvsem je Itabja njena najvecja in najpomembnejša soseda; poleg tega ima Slovenija z Babjo dobro razvite gospodarske odnose, končno pa je tudi Slovenije zainteresirana za uravnovešene odnose z raznimi zahodnimi državami in torej za omejitev vphva, ki bi ga lahko z moCnim gospodarskim prodorom imela nma slovensko gospodarstvo in, zakaj ne, tudi pobtiko, ena sama zahodna država, v tem primeru Nemčija. Interes za izboljšanje odnosov je bil torej obojestranski in sedaj je do tega tudi prišlo. Rimsko srečanje je bilo torej odskočna dejstva za nadgradnjo obstoječih dogovorov in za sklepanje novih, ki sta jih ministra napovedala Predmet pogovorov sta biti tudi obe manjšini, itabjanska v Sloveniji in slovenska v Babji. Kar se teh vprašanj tiče, smo lahko zabeležiti nekaj bistvenih novosti. Med te ne bomo vključevali Dinijeve obljube, da bo Italija predložila parlamentu osnutek zakona za zaSCito slovenske manjšine, saj je vprašanje vsebinsko Se povsem nedorečeno; aktualnejše je pooblastilo, ki ga je Dini dal podtajniku Fassinu, da se z manjšino pogovarja o rešitvi nekaterih tekočih problemov, med katerimi je izrecno omenil šolstvo. Gre za dve novosti: prva, da bo prišlo do soočanja med vlado in manjšino o konkretnih vprašanjih, je znana in očitna; druga je nekoliko bolj prikrita: dejstvo, da se bo o teh vprašanjih pogovarjal Fassino, potrjuje tezo, da sodi problematika naše manjšine Se vedno tudi v sklop mednarodne pobtike in da se Babja odpoveduje stabSCu, da je zaSCita slovenske manjšine v Italiji izključno njeno notranje vprašanje. To staliSCe je močno prišlo do izraza še zlasti ob predstavitvi Maccanicovega zakona, ki ga je podpisal kak ducat ministrov, ne pa zunanjim minister, Čeprav se je besedilo izrecno sklicevalo tudi na mednarodne odnose. Iz vsega tega pa izhaja, da smo Slovenci v Itatiji po torkovem srečanje vendarle nekoliko bolj zaščiteni, kot smo biti prej, ker naš status ni veC odvisen samo od volje itabjanskega parlamenta, ampak nanj vptivajo tudi staliSCa Slovenije. Do nekaterih sprememb je prišlo tudi v zvezi z itabjansko manjšino v Sloveniji. Dejstvo, da je Dini osvojb (sicer povsem naravno) staliSCe, da mora itabjansko manjšino v Sloveniji zastopati organizacija, • -* i usta- JŠ; 'llllllfclf ''■L: I r novlje-na po slovenskem notranjem pravu, pomeni tudi k o -n e c pe-tlet polemike o zahtevi Unije Habjanov, torej organizacije s sedežem na Hrvaškem, da zastopa tudi itabjansko manjšino v Sloveniji, kar je imelo pobtiCne in tudi praktične učinke, saj je Unija, torej »hrvaška« organizacija odločala tudi o prispevkih, ki jih je Babja dode-loevala svoji manjšini v Sloveniji. Prvi, ki so temu nasprotovati, pa so bib prav Itatijani v Sloveniji, organiziranih v svojih narodnostnih skupnostih. Sedaj se bo to stanje končno »normaliziralo«, kar seveda ne bo oviralo Sodelovanja med italijanskima manjšinama v Sloveniji in na Hrvaškem. Obisk je prinesel tudi novosti na drugih področjih, zaradi vsega tega pa lahko trdimo, da sta Itabja in Slovenija stopiti na novo pot, ki je pot sodelovanja in skupnega reševanja problemov in ne veC pot frontalnega nasprot-stva. To bo koristilo obema državama, kar smo že napisati, koristilo pa bo tudi prebivalstvu ob meji in manjšinama, ki odslej - Ce se bodo dogodki razvijati v skladu z obljubami - ne bosta več talec meddržavnih prepirov, ampak dejavnika pospešenega sodelovanja Razumljivo je, da to nekaterim ne gre v račun. Tistim, ki so na eni in drugi strani meje, pa naj bodo amaterski zgodovinarji ah samozvani analitiki, gradili svoj kapital s netenjem sporov, podžiganjem polemik in vzbujanjem sovraštva, seveda ta nova pot ne ustreza, saj jim ne puSCa veC maneverskega prostora To je paC usoda jastrebov: nekaj Časa koristijo, ko je gledanje v prihodnost obojestranski interes, pa sodijo v ropotarnico. Nekateri Se dvigajo greben in tisk jim daje Se nekaj kisika, vendar je že jasno, da je njihov Cas minil. Konec koncev je tako prav, saj s sedanjostjo in s prihodnostjo nimajo prav nic skupnega: v jutrišnji Evropi za njih ni prostora To je dejstvo, pa naj jim je vSeC ah ne. -V f • IgF Ob jubileju slovenskega Gostinstvo Gostinstvo je že tradicionalno povezano s slovensko kulturo. Časi se seveda spreminjajo, gostje postajajo zahtevnejši, gostinec mora biti kos novim trendom, mogoče s popolnejšim jedilnikom, z boljšo postež-bo, s preureditvijo prostora. Gostinci, h katerim sem se osebno napotila, so me vsak po svoje prijetno presenetili. Njihova žilavost, optimizem in jasni načrti kažejo, da naše gostinstvo uspešno kljubuje zahtevam današnjega časa. Odlikuje jih predvsem trdna volja, ki jih žene naprej in jim ne dopusti, da bi v prazno jadikovali nad težavami, ki jih nedvomno predstavlja sedanja doba. Vsak si je omislil čisto svoj odgovor na te spremembe, mogoče z vključevanjem hotelirske ponudbe, s spremembo jedilnika, s povratkom v preteklost in bogato tradicijo tipičnih jedi. Vsak gostinec pa je uvidel, da je skupni nastop celotne kategorije nujen za preživetje tega sektorja. Le skupen nastop lahko namreč omogoči udejanjenje večjih promocijskih načrtov in ovrednotenje celotnega teritorija v tem smislu sta zgledna vinska pot terana in vabilo na kosilo v Nadiške doline. Gostinci se zato iz leta v leto vedno bolj obvezujejo, Slovensko deželno gospodarsko združenje pa igra vlogo koordinatorja, ki s svojim strokovnim znanjem omogoči čim uspešnejše stike. Kategorija je vzpostavila plodno sodelovanje tudi s sorodnimi kategorijami vinogradnikov npr. Kmečko zvezo, Konzorcijem zaščitenih vin Kras ter z raznimi javnimi upravami. Stiki s podjetjem za turistično promocijo tržaške pokrajine sicer obstajajo, v zraku pa je še obilo nerešenih problemov, ki dejansko onemogočajo potrebo ovrednotenje Krasa. Vloga gospodarskega združenja je središčna posebnno v skrbi za čim uspešnejše obnavljanje sektorja, kar pomeni predvsem konkretno usposabljanje osebja, po katerem je čutiti potrebo. Strokovni tečaji za kuharje in natakarje, ki jih na poudo gospodarskega združenja organizira Zavod za poklicno izobraževanje, predstavljajo konkreten odgovor na pomanjkljivo pozornost, Id jo tradicionalna šola posveča tem poklicem. Izobraževanje je bistvenega pomena za sam obstoj tega sektorja, zato predstavlja pravo investicijo v nove ljudi. Velik doprinos gospodarskega združenja pa je bil tudi oranizirati te tečaje ne samo na Tržaškem in Goriškem, pač pa tudi v Benečiji, kjer je brezposelnost veliko višja. Namen je seveda usmerjati mlade ljudi v gostinstvo, upati je, da bodo v bodoče mladi sami spoznali lepoto gostinskega poklica, ki je sicer težaven in zahteva celotno predanost človeka, nudi pa mu obilo zadoščenj in človeških stikov. Vida Valentič Nevsakdanja ponudba soriške Subide Mladosten zagon bratov Tence Kriška »Lampara« (last družine Tence) je prav gotovo med najbolj poznanimi slovenskimi ribjimi restavracijami v zamejstvu. Iz vaške gostilne, v kateri so ponujali enostavnejše ribje jedi, se je v letih razvila v priljubljeno restavracijo, kateri daje mladostni zagon bratov Tence poseben peCat. Niko (Tence, op.ur.), katera je bila največja začetna težava ob odprtju »Lampare«? Verjetno je najtežavnejši moment predstavljalo »spoznavanje« na področju dobave rib. Nakup rib je namtreč najdelikat-nejši moment v življenju ribje restavracije. Sam sem okusil kako se je težko vključiti v že organizirano mrežo dobaviteljev in kupcev, kjer obstaja večletni klienteli-zem. Danes lahko rečem, da mi je uspelo ustvariti izredno odkrit in jasen odnos z dobavitelji, tako da točno vem kaj mi ponujajo, kdaj bom dobil določene ribe in vem, da bom vedno dobil pravi nasvet. Kako gledaš, kot mlad gostinec, na nedvomno nizko prisotnost mladih v gostinstvu? Na žalost vidim, da je poklic v gostinstvu vse prepogostokrat gledan kot nekaj začasnega v pričakovanju boljše, po možnosti državne službe. Mislim, da je tako pojmovanje dela v gostinstvu izredno negativno in zaviralno vpliva na celoten razvoj gostinstva, ki bi krvavo potrebovalo mladih moči. Verjetno so v precejšnji meri krivi prav starši sami, ki a priori izključujejo možnost, da bi mlad človek lahko z velikim zadoščenjem opravljal gostinski poklic. V Sloveniji je stanje na srečo veliko boljše, to pa zato, ker gostinska šola, katere ustroj je v vsem enakovreden našim višjim srednjim šolam, uživa velik ugled. Delo natakarja in kuharja je visoko cenjeno in družba se zaveda, da je kakovostno izobraževanje potrebno. Gostinstvo je eno iz tistih področij, kjer bo mlad izšolan človek kmalu našel službo. Tega pa se žal še ne zavedamo in še vedno ciljamo le na morebitno (vedno bolj vprašljivo) delo v kakem podjetju import-export, če le mogoče pa na zapo- slitev v kaki javno-pravni ustanovi. Meniš, da ima današnja mladina manj iniciative kot enkrat? Gotovo ne. Današnja mladina ima vsaj polno idej, Zal pa nima dovolj zaupanja vase, da bi te ideje tudi uresničila. Zaupanje je seveda sad vzgoje, izobrazbe, spodbude k delu; to pa pogostokrat manjka v gostinskem sektorju. V Franciji ali v Brdih pa nasprotno prevladuje različna mentaliteta. Iniciative mladih ljudi se danes pogosto usmerjajo v odprtje »pubov«, kjer točijo razna piva. To že. Pubi pa so vsi enaki, med njimi ni večjih razlik. Gostinski in turistični potencial v Trstu in na Krasu pa je velik, mladi bi po mojem mnenju moreli tvegati in spremeniti današnjo sliko standardne, tradicionalne ponudbe. Agriturizem je zelo posrečen primer. Danes že obstaja nekaj takih obratov na Krasu, mlada delovna sila pa bi jih nedvomno lahko mnogo bolj ovrednotila; v Brdih, pa tudi Hrpeljah, Kozini so doumeli, da si ljudje želijo jahalnih stez, rekreacijskih možnosti itd. Valorizirati bi morali naše kmetije. Hvalevredno bi tudi bilo si omisliti kako skupno pobudo, ki bi turista pripeljala na Kras. Kot mlad član in tajnik gostinske sekcije SDGZ si v teh letih sodeloval s slovenskimi gostinci. Kakšne so bile tvoje začetne izkušnje, pri čem ti je združenje nudilo največ pomoči? Izkušnje so res pozitivne. Nasveti starejših gostincev so mi bili izredno koristni, samo Združenje pa mi je dalo neobhodno potrebno Gostinsko-turistični obrat Subi-da, last briškega domačina Joška Sirka, gre uvrstiti v sam vrh v naši deželi. Tako gostinska ponudba, ki si je s svojo kvaliteto in originalnostjo prislužila vstop v seznam najbolj renomiranih restavracij severne Italije, kot nov hotelirski pristop, odlikujeta to briško zeleno oazo in privabljata nešteto gostov tudi iz tako oddaljenih dežel, kot so ZDA in Japonska. Kaj je pravzaprav Subida? Obrat se ukvarja specifično z gostinsko ponudbo in t.i. »zelenim turizmom«, torej novim tipom turizma, ki je razširjen predvsem v Toskani, Umbriji in v Gornjem Poa-dižju. Gosta-meščana popelje v mirno zeleno oazo in mu nudi sprostitve, dobre in izbrane jedi, počitka ter kopico rekreacijskih možnosti: jahanje, plavanje v odprtem bazenu sredi zelenja, teniška igrišča, sprehajalne steze in možnost mirnega branja na klopi pod drevesi. Zasluga domačina Joška Sirka je, da je že pred leti uvidel v katero smer gre turizem in še posebno kateri tip turizma je najbolj kompatibilen z briško pokrajino. tehnično, strokovno pomoč in praktična navodila. Pomembno je, da ima združenje specifično usposobljene ljudi, ki lahko gostinca orientirajo v zapletenih situacijah današnjih dni, ko se nešteto zakonov in predpisov stalno spreminja. Pozitivno je tudi, da organizirajo tečaje za kuharje in natakarje, ker prav v pomankljivi delovni izobrazbi gre zaslediti tudi nekatere črne pike gostinskega sektorja. Osebno so mi veliko doprinesli tudi organizirani izobraževalni izleti, npr. ogled vinskih kleti v Toskani, Franciji, strokovni ogledi gostinskih obratov v Sloveniji ipd. Kako bi lahko Gospodarsko združenje v večji meri pomagalo posameznim članom? Mogoče z bolj recimo sindikalnim nastopom. Izobraževanje kadrov je sila pomembno, vendar gre predvsem za dolgoročni načrt, gostinci pa bi mogoče potrebovali tudi večjo oporo v kriznih momentih. Kako ste se odločili za tako inovativno turistično ponudbo v osrčju Brd? Gostilno smo imeh že v družini, po očetovi smrti pa sem se tako-rekoč znašel na razpotju: ah nadaljevati s kmetijo in majhno vaško gostilno ali pa radikalno spremeniti ponudbo in s tem tudi svoje življenje. Odločil sem se za slednje, ker sem trdno verjel v svoje zmožnosti in v prihodnost. Na vrat na nos sem posekal hektar vinograda, ker sem doumel, da se mora človek takemu projektu povsem posvetiti, pridelovanje kakovostnega vina pa prav tako zahteva celega človeka. Naša kmetija ni bila tako donosna, da bi lahko z njo dostojno živel, zato sem raje vse korenito spremenil in se posvetil uresničitvi svojih sanj in sicer vabljivega in originalnega gostinsko-turističnga obrata. Začetni stroški so bili zelo visoki, na srečo pa je gostilna uspešno obratovala, tako da nam je omogočila gradnjo današnjih rekreacijskih objektov in turističnih apartmajev na območju, kjer je bil nekoč vinograd. Z gradnjo ste začeli na začetku 80. let, torej v obdobju, ko so bila Brda turističnoa še relativno nezanimiva. Kako Vam je uspelo na novo ustvariti željo po takem tipu turizma v naših krajih? Verjetno se vam bo zdel pavi paradoks, vendar prepričan sem, da je bila najboljša reklamna intuicija, da smo držali naše na novo zazidane apartmaje zaprte. Na začetku 80. let je bilo v Brdih prav malo turizmna. Izbira je torej bila ali nuditi apartmaje sezonskim delavcem, kaki družini v stanovanjski stiski ali pa usmeriti svojo ponudbo na drugačen tip gosta. Potrpežljivo smo čakali in tudi dočakali, da so naše apartmaje začeli spoza-vati gostje, ki so iskali prav tako alternativno turistično ponudbo, ki bi jim približala lepoto Brd v zelenem miru. Pravzaprav ne iščemo elitnih gostov, marveč goste, ki bi bili zaljubljeni v te kraje, in bi s svojim navdušenjem nad lepoto teh krajev in nad našo ponudbo privabili tudi nove goste. Največje zadoščenje in hkrati investicija je za nas zadovoljstvo vsakega po' sameznega gosta. Kako pa gledate na celotno turistično ponudbo Brd, tako v zamejstvu kot v Sloveniji? Turizem se iz dneva v dan bliskovito in bistveno spreminja-Kar se npr. danes zdi še nepojmljivo, se lahko že jutri aktualno in pojutrišnjem zastarelo-Mislim pa, da je za Brda možen' samo alternativni tip turizma-torej zeleni turizem, ki se z lahkoto spaja s tukajšnjim naravnim okoljem in s tradicionalno dejavnostjo pridelovanja vina. Tak tip turizma seveda zahteva v mnogočem drugačen pristop od tradicionalnega hotelirstva. Zal pa zgleda, da so v Sloveniji še vedno preveč pod vplivom mega-struktur, ki niso kompatibilne z briško realnostjo. ^ slovenskih Brdih je veliko zapuščenih šol, Stal, zupnjišč, gradov. Naravno bi bilo, da bi ves ta potencial obnovili, upoštevajoč njegov prvotni izgled in ga namenili turizmu. Vinska trta je največji dar v Brdih. Ge pa želimo poleg vinogradništva ustvariti tako turistično ponudbo, ki bi dejansko valorizirala teritorij in ustvaril3 neko novo pojmovanje Brd, m°; ramo v mnogočem spremeniti naša dosedanja prepričanja. Brda imamo neštete možnosti: poleg krajinskih lepot ne gre zanemariti človeškega potenciala-Moja vizija neke nove turistiC' no-gostinske dimenzije je, da h' npr. briške domačinke, ki pripravljajo tipične jedi za svoj0 družino, odprle svoje domov6 tudi turistom. Kako gledate na bodočnost ti-»zelenega turizma«? Globoko prepričan sem,d a s6 bo tak tip turizma vedno bol) uveljavljal in to iz več razlogoVl življenjski ritem današnjega C3" sa postaja iz dneva v dan boj) vrtoglav, tako da si človek vedno bolj želi miru in sprostitve v zelenju v svojem vedno večjeD1 prostem času; kulturna raveO rase in masovni turizem je obsojen na smrt, ker je v nasprotju z novimi težnjami. Poblem seveda predstavlja dejstvo, da b° človek sicer imel vedno ve6 prostega časa, hkrati pa vedn° manj denarja. Uspešen in daljnoviden operater se bo zato moral soočiti s temi trendi in 1,3 neki način rešiti to dilemo. Kakšne nasvet bi Hali mladem11 človeku, ki si utira pot na tem področju? . Mislim, da je najpomembneje6’ da trdno verjame v svoje načrt6’ tudi čež je na poti do njihov6 uresničitve nešteto ovir. Taleu mladega človeka je dragocen m bo prej ali slej nedvomno p°, plčana, pomembno pa je tvegati’ tudi če bi to pomenilo popohj0 ma spremeniti svoje življenj6’ vloženi trud in pogum bo pre) ali slej obrodil sadove, človek p3 mora biti pripravljen trdo dej3 in se popolnoma predati svojim načrtom. Mlademu človeku p3 lahko iz lastne izkušnje povem-da se splača. NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. septembra 1996 1 1 deželnega gospodarskega združenja in turizem Gruden: skoraj 100-letna tradicija Picerija Veto: umetnost prilagajanja Gostilna "Gruden” v Sempolaju se ““jo ponaša kar z 92-letno tradicijo gostinskega obratovanja, saj sega njena otvoritev celo v daljno leto 1904, z Ospehom preobrazila v veliko krasko ^stavracijo, ki s svojo bogato izbiro ti-PiCnih jedi in krajevnih vin priklice ogromno število gostov, jjospod Doljak, kakšni so današnji onndi v gostinstvu, kako se je gost spremenil v zadnjih desetletjih? Geloten gostinski sektor močno občuti anasnjo ekonomsko krizo. Ljudje si anes ne morejo več privoščiti toliko, °t nekoč, na srečo pa iz svojega spiska mesečnih stroškov niso še Črtah °sila ah večerje v gostilni. Družine se Pruagajajo tudi manjši kupni moči in npr. naročajo eno glavno jed in f9?116 prikuhe, ne privoščijo pa si več Pogosto kompletnega kosila oz. ^hrambene navade so se zelo spre-rnenile. Nasi gostje naročajo vsp vec j ‘Onjavnih jedi in vse manj mesa, ze- 0 Pa je naraslo povpraševanje po pre-Prostih kmečkih jedeh, zato smo v /nj jedilnik vključili tudi tipične spedahtete (sirkovo kaSo, prež-^no juho in druge). ^stje so se spremenili tudi v odnosu, 1 tit-3 ™lai° natakarja. Z gotovostjo anko trdim, da je današnji gost mno-o° twlj ohkan in korekten, tako da daje e o v gostinstvu Se večje zadoščenje. L0sP°(l Doljak, kot soustanovitelj ”Ce-do?*"818113"’ onsnjujats to pobu- Cesta terana” je za nas, krnske gostin-b ’P0®enilaizredno odskočno desko, vp« ^er le v naše kraje priklicala ar a Stev^0 ljudi- bodisi ker je za nas P ustavljala tudi spodbudo za višjo ahteto nase ponudbe. Številni obra-' ^ s° se vkljucih v to pobudo, so tezj?0?* svo)e Prostore in nasploh DuHtl ^ Posodabljanju gostinske poceni Gaua^nji Cas narekuje gostin-stalno ažuriranje; mislim, da je prav to najpomembnejše. Zal veliko gostinskih obratov ne posveča dovolj važnosti strokovnemu usposabljanju osebja. Hvalevredno je, da gospodarsko združenje organizira tečaje za kuharje in natakarje, nanje pa se žal ni odzvalo zadovoljivo Število mladih. Razlogov za to je veliko, verjetno veliko mladih ni pripravljenih trdo delati predvsem ob vikendih, ko si drugi sovrstniki organizirajo zasluženi prosti Cas po tedenskem delu. Delo v gostinstvu je trdo, daje pa veliko zadoščenja, predvsem, ker vključuje stalen stik z ljudmi.« Kako ocenjujete razne turistične pobude tržaške turistične ustanove (npr. ”T for you”), ki le obrobno vključujejo tudi baško območje? Mislim, da najvecji problem predstavlja pomanjkljivo poznavanje Krasa, še posebno s strani turističnih vodičev. ”T for you” (posebni dvodnevni turistični paket, ki poleg hotela vključuje tudi ogled najvažnejših zanimivosti v tržaški pokrajini, med drugim tudi Briško jamo, op.ur.) bi lahko bila pozitivna pobuda tudi za kraške gostince, žal pa opažamo, kako se turisti največkrat ustavijo v mestu samem, ne pridejo pa na Kras. Resda so orga- nizirani tudi vodeni obiski Briške jame in Carsiane, po obisku pa turist skoti zopet na avtobus in se spet odpelje proti Trstu ter tam večerja. Vodici sploh ne poznajo Krasa in to je tudi razlog, da ne usmerjajo turistov v alternativne gostinsko-turisticne pobude po naSih vaseh. Povezovanje med gostinci in turističnimi operaterji je torej zelo pomembno. Kateri so bili najplodnejši stiki na kraškem območju? Verjetno najkoristnejši so neformalni stiki, ki jih vzdržujem s sesljanskimi turističnimi obrati. Gostje tamkajšnjih hotelov in campinga Imperiale večkrat ob večerih zahajajo k nam, zmenili smo se tudi za konkurenčno ceno. Cas nam narekuje nujnost vedno tesnejšega, skupnega sodelovanja. Take pobude, kot je promocija kraskih vin v sugestivnih krajih (Devinski grad, Briška jama, itd.), se zelo dobro obnesejo, čutiti pa je predvsem potrebo po celotnem ovrednotenju baškega območja. Gostinski obrati, obrtniške delavnice, kmetije in vinogradi, Briška jama, botanični vrt Carsiana in še mnogo drugega: vse to je bogastvo, ki Čuti potrebo po večji in Se posebno skupni valorizaciji. Gostinska ponudba se danes v mno-goCem spreminja. Cas narekuje nove prijeme ter različno ponudbo. Nove prehrambene navade vključujejo lažjo in hitro hrano, katere mladi so navdušeni zagovorniki. Zelo učinkovit primer jedi, ki je danes izredno popularna, je neapeljska pica; v katkem času lahko dobro organizhan gostinski obrat postreže z velikim številom teh priljubljenih jedi, relativno nizka cena pa pripomore, da si jo družine še vedno lahko privoščijo. Openski "Veto” je verjetno najbolj poznana picerija na tem koncu Krasa, o njej smo se pogovarjali z mlado gostinsko delavko Katjo Fabrizi, ki se že od mladih nog suCe v tem sektorju. Katja, katere so sončne in senčne plati gostinskega poklica? Delo v gostinstvu daje veliko zadoščenja, predvsem zaradi stalnega sika z ljudmi. Ekonomska plat tudi ni zanemarljiva, žal pa opažam, da se vedno manjše število mojih sovrstnikov odloči za ta poklic. Sama sem takorekoC zrasla v gostinstvu, po Soli sem vedno pomagala v družinski gostilni in zatem v piceriji, da imam to že v krvi. Žalostno je, da se mladi ne zavedajo možnosti, ki jih gostinski sektor nudi. Vsak gostinec ima iz leta v leto večje probleme pri iskanju novega osebja. Zavedam se, da ni prijetno delati, ko so tvoji sovrstniki prosti, torej v vikendih in ob vseh praznikih; današnja družba se poleg tega usmerja v miselnost krajšega, nenapornega dela in višjega zaslužka, mislim pa, da je vseeno delo v gostinstvu zelo privlačno in bi lahko prav gotovo priklicalo veliko mladih.« Kako naj bi stimulirali mlade ljudi, da bi vzeli v poštev tudi gostinski poklic? Korak naprej so brez dvoma predstavljali teCaji na Deželnem zavodu za poklicno izobraževanje (v sodelovanju z Deželnim gospodarskim združenjem, op. ur.) Čutiti pa je tudi potrebo po višjem usposabljanju kadrov v specifični gostinski Soli. Italijanske gostinske Sole usmerjajo seveda svoje izšolane dijake v najfinejše italijanske restavracije, kar je škoda tudi za naše območje. Glede na našo gostinsko ponudbo, ki je enostavnejša, pa se (vsaj začasno) lahko zadovoljimo s krajšimi teCaji, ki pa naj bi vključevali večje možnosti prakse, torej pravcatega študija ob delu. Tvoja družina je jasno videla bodočnost enostavnejše gostinske ponudbe predvsem v pici. V teh letih ste odprli kar dve piceriji: "Veto” in "Da Rino” na Opčinah. Kako ste se usmerili v ta gostinski sektor in kakšni so načrti za bodočnost? Sprva smo vodili društveno gostilno, vedno pa smo občutili, kako je iz leta v leto raslo splošno povpraševanje po pici. Prostore društvene gostilne nismo mogli spremeniti v picerijo, zato smo kupili sosednje prostore, v katerih je zdaj picerija "Veto”. Mislim, da je bilo za nas pozi- tivno tudi, da smo bili prva picerija v slovenskih rokah in s prisotnostjo slovenskega osebja. Kar se tiCe naše druge picerije "Da Rino” (po domaCe "pri Sklavsu”, op. ur.), so bila naSa predvidevanja dognana. Tu je namreč avtobusna postaja, kraj je res središčen; dognana je bila predvsem potreba po hitri "buffet” hrani ob opoldanskih urah; k nam prihaja na kosilo veliko delavcev, pa tudi raznih uslužbencev iz bližnjih uradov ter iz padriskega raziskovalnega območja. Mladim, ki si želijo odpreti gostinski obrat, bi torej svetovala, naj temeljito premislijo, kaj teritorij najbolj potrebuje. Prav gotovo. Dodala pa bi tudi, da morajo predvideti v svojih načrtih tudi zelo revno začetno obdobje; prvih Sest mesecev je lokal za goste Se zanimivost, Sele kasneje se lahko vidi, Ce bo steklo. Gostinec mora seveda skrbeti za vedno višjo kvaliteto tako jedi kot postrežbe, obenem pa za strokovno ažuriranje svojega osebja. Šale e pepe: obuditev beneške tradicije Pripovedi pravijo, da so beneški Slovenci žilavi in energični; njihovo voljo so izklesali številni zgodovinski dogodki ter prečudovite gorske stene, ki kot Čuvaji obdajajo doline. Neizpodbiten dokaz odlik tukajšnjega slovenskega življa je Tereza Co-vaceuszach, mlada lastnica dobro vpeljane gostilne »Šale e pepe« v Srednjem. V Cem je posebnost te gostilne sredi beneških gora? Cisto preprosto: gostilna »Šale e pepe« ne nudi klientu le okrepčila, marveč ga takorekoC povede v bogati svet beneških tradicij, ljudskega izročila, v tamkajšnjo kulturo trdega dela in mirnih družinskih večerov. Hrana, ki jo gospa Tereza z ljubeznijo pripravlja iz izključno svežih in krajevnih sestavin, se postavlja kot protiutež današnji modi hitro pripravljenih jedi, velikokrat standardnih in brez posebnega okusa. Kako je bilo na začetku, gospa Tereza? Z možem sva zelo navezana na te kraje, zato sva se obvezala, da si bova utrla (pa Čeprav težavno) pot prav tu, v tej odročni vasici. Družinski gostinski obrat je že obstajal, pripravljali pa smo le narezke, občasne večerje ipr. Odločila sva se za korenito spremembo, prav iz ljubezni do teh krajev; izvedla sva pravcato raziskvo o jedeh, ki so jih naše prababice pripravljale: navdušeno sem tako zbirala vse stare recepte, trkala na vrata starih sovašCank in se z njimi pogo-' varjala o kuhi, zatem vse preizkušala Se za domačim Štedilnikom... in uspelo je. S ponosom lahko povem, da je naša gostilna prva postavila na mizo stare beneške jedi, kot so, žlienjaki, štakanje, briža in druge, ki jih nihče ni veC pripravljal in so bile takorekoC že obsojene na izginotje. Mislim, da je bila naSa »formula«, ki v bistvu ni nic drugega kot ljubezen do tukajšnjih krajev in izročil res posrečena. Gost, ki pride k nam, točno ve, Česa si želi: tipične beneške hrane. Mislim pa, da je poglavitno vlogo pri naSem uspehu odigral tudi odnos, ki ga imamo do gosta in do dela v gostinstvu nasploh. Vsak posmezni klient je poseben, vsakemu skušamo dokazati svojo naklonjenost, tudi ko smo v težavah zaradi prenatrpanosti. Vsi imamo »nore dni«, ko je dela Cez glavo, ljubezen do tega poklica pa nam narekuje prijateljski in uglajen odnos do gosta, saj je prav ta izjemnega pomena za dobro počutje. Vaša gostilna je pa res malo odročna. Kako Vam je uspelo priklicati tako število gostov v relativno kratkem Času? Namenoma nismo izvedli nobene reklamne akcije, Ce izvzamemo občasne oglase v Novem Matajurju. Zaceli smo takorekoC »po kapljicah«: sprva je prihajalo k nam nekaj lovcev s prošnjo, naj jim pripravimo ulovljeno divjačino na beneški način, potem pa se je poCasi glas kar sam širil in danes privabimo v gostilno goste iz vseh štirih pokrajin naše dežele, pa še nekaj Avstrijcev. V beneških dolinah je lepo uspela skupna gastronomska promocijska akcija Vabilo na kosilo. Kako je prišlo do skupnega nastopa tukajšnjih gostincev? Začetno idejo za to pobudo je pravzaprav imela špetrska lončarska zadruga Lipa, ki se je odločila za tak posebni infomativni moment o svoji dejavnosti: gostinci naj bi ponujati tipične beneške jedi v keramičnih skledah zadruge Lipa, gost pa bi po obedu skledo obdržal. Danes se je število gostov v okviru te gastronomske pobude (od 8. oktobra do 30. novembra) tako povečalo, da dobi le vsaka miza v darilo beneško skledo, lani smo jih tako porazdelili kar 400. Namen pobude je bil predvsem ovrednotiti posebnost tipičnih beneških jedi, spodbuditi gostince, da bi jih vključevati, v svoje jedilne tiste. Mislim, da smo pri tem uspe-,li: naša gostilna je sicer že od samih začetkov vedno ponujala izključno tipične beneške jedi, druge pa zdaj ponujajo vsaj eno tako jed skozi celo leto, saj so spoznale, da si klient vse pogosteje žeti »različnosti«, torej jedi, ki jih doma ponavadi ne je. Veliko je takih jedi, ki so šle že v pozabo, priprava pa je nasploh precej zamudna, tako da se je je gospodinje ne lotevajo. Gostinci, ki skupno organizirate to pobudo, ponujate kompletno kosilo oz. večerjo po krepko znižani ceni. Se Vam danes, ko se je promocijska pobuda že obnesla, še splaCa ali pa nekoliko nastradate? To predstavlja tudi manjši problem. Sprva nam je nekoliko pomagala gorska skupnost, tako da smo si lahko privoščili zelo nizke cene. Zdaj je cena obeda resda nekoliko dražja, vseeno pa nižja, kot v drugih letnih obdobjih. Kosilo v beneškem gostinskem obratu v okviru naše pobude bo gosta povprečno stalo okrog 30.000 lir. Res pa je, da so nekatere razlike med obrati: nekateri znižajo svojo običajno ceno, drugi pa jo zvišajo in to ni korektno. Mogoče bi kazalo imeti posebno komisijo, ki bi v gostinskih obratih vključenih v pobudo, nadzorovala tako kvaliteto ponudbe, kot ceno. Do danes pa se to ni še uresničilo. Pa je pobuda Vabilo na kosilo pomenila tudi začetek tesnejšega sodelovanja med gostinci? Mislim, da je bila ta pobuda pomembna predvsem za skupne izobraževalne programe, ki jih beneški gostinci organiziramo. V dokaj mrtvi sezoni (januar-febraar) smo v svojo sredo povabili razne izvedence iz najraliCnejših področij: komericaliste, zdravstveno osebje, ki nam je predavalo o pravilnem konzerviranju živil, o njihovi trajnosti, predavanja o kakovostni postrežbi, izrazoslovje v nemščini, lekcije o najrazličnejši uporabi olivnega olja in še mnogo drugega. Mislim, da je prav to dejstvo izrednega pomena, saj pomeni, da so gostinci končno uvideli nujnost stalnega ažumi-ranja in vendo višje kvalitete tako ponudbe kot postrežbe. Beneški gostinci ste izdali tudi brošurico »Itinerari del gusto nelle Valli del Nati-sone«, verjetno kot konkreten odgovor relativni brezbrižnosti krajevne turistične ustanove. Občutili smo krvavo potrebo po informativnem materialu, ki bi predstavil ne samo našo gostinsko ponudbo, temveč celotno območje beneških dolin. Krajevna turistična ustanova prepogostokrat predstavlja le Čedad in okolico, ne pa naših dolin. To področje ostaja še vedno dokaj nepoznano, v turističnih boršurah je le omenjeno. Manjka še posebno specifična akcija, ki bi izčrpno predstavila mikavnost teh krajev, žalostno pa je, da si moramo sami gostinci zavihati rokave in poskrbeti za tak informativni material. 9>0 PST s 16. RAZISKOVALNI TABOR dvse ploden stik s prebivalstvom Zadnja dva tedna avgusta je beneška vasica Mašere pod Matajurjem izgledala povsem drugače, kot je verjetno videti med letom. Mašere so ena izmed tolikih vasi v Beneški Sloveniji: kopica hiš na strmem pobočju, tu pa tam še pokošeni travniki, z razliko od marsikatere druge zakotne vasi pa se Maše- ram odpira pogled na ves svet pod seboj. TrCmun, ki se na sosednjem griču svetli v soncu in kjer je na vaškem pokopališču pokopan Ivan Trinko, morje griCov, ki se polagoma spuščajo v dolino, tam na dnu pa prostrana nižina, do koder sega pogled. Konec avgusta pa ni vasico ogrelo in razgibalo samo poletno son- ce in izseljenci, ki se v teh mesecih vračajo v rojstni kraj na počitnice, temveC tudi skupina mladih ljudi, ki je vasici za 15 dni pospešila srCni utrip. Da je bilo to enkratno doživetje, tako za domačine kot za mlade Tržačane in Goričane, je že nekaj dni po njihovem prihodu potrjevala posebno vzdušje, ki ga je bilo mogoče zabeležiti že samo z enodnevnim obiskom. »Navadno smo na prejšnjih taborih navezali tesnejše stike le s tistimi ljudmi, ki so v kraju vodili kulturno življenje, tokrat pa smo navezali stike prav z domačini samimi,« je že po prvih dneh ugotavljala mlada raziskovalka. »Ko sreCaš ljudi po cesti, se jim prav pozna, da išCejo kontakt: prvi dan so nam nezaupljivo odzdrav-Ijali po italijansko in kveCemu šele potem po slovensko, sedaj pa se ti nasmehnejo, postanejo in izmenjajo s teboj par besed,« je potrdil njeno tezo drugi raziskovalec. »Kljub logističnim Milan Pahor: Uspelo nam /e, da smo Beneško Slovenijo približali mladim Poleje se počasi izteka in z njim tudi čas počitnic. Večina nas se bo v kratkem vrnila k svojim Studijskim in delavnim obveznostim, obogatena za svoje počitniške izkušnje. Med te spada gotovo za nekatere že vsakoletna izkušnja mladinskega raziskovalnega tabora, izkušnja, ki bo letošnjim obiskovalcem tabora prav gotovo ostala Se dolgo v spominu. 16. izvedba tabora pa bo Se dolgo ostala v spominu vasi beneški Sovo-denjske občine, Se posebno pa Mašer. Na svoji raziskovalni poti po vseh treh pokrajinah, kjer v Italiji živijo Slovenci, so se letos mladi raziskovalci spet ustavili v Videmski pokrajini, tokrat v Benečiji. O tem, kako je tabor nastal in o poteku samem, smo se pogovorili z dolgoletnim organizatorjem Mladinskih raziskovalnih taborov, Milanom Pahorjem. »Tako smo po Špetru Slovenov leta 1983 in Bardu ’92 spet v Beneški Sloveniji. Letos je izbira padla na Sovodenjsko občino. Glede na to, da ne deluje na tem področju nobeno kulturno društvo, smo se že od samega začetka priprav lahko oprli le na krajevno občinsko upravo in na nekatere' posamezne kulturne delavce, ki tu delujejo. Uprava nam je bila res v celoti na razpolgo, prevzela je pokroviteljstvo nad samim taborom, brez pomoči hvalevrednih posameznikov, kot je domači odbornik in vsestranski kulturni delavec Germane Cendou, pa tabor nikakor ne bi bil, to kar v resnci je.« Kako pa ste zastavili tabor sam? Ker smo želeli živeti v direktnem kontaktu z vasjo, smo se odločili za prenočevanje v bivši osnovni šoli v Mašerah, za prehrano pa smo poiskali ljudi, ki nam bi bili v vasi pripravljeni kuhati. Mislim, da se je kljub manjšemu komfortu, izbira res izplačala. Udeleženci tabora, letos nas je bilo vse skupaj 25, pa so se porazdelili v štiri raziskovalne skupine: arheološko, ki se je ukvarjala z »rehabilitacijo« zapuščenega mlina v Sovodnjah, zgodovinsko, ki jo je vodil zgodovinar Aleks Kalc, etnološko, ki se je v režiji Mojce Ravnik, raziskovalke pri SAZU v Ljubljani, posvečala zgodovini družin, družinskemu spominu in materialni dediščini in skupine, ki je pod vodstvom našega furlanskega prijatelja Roberta Dapita, magistra s Sorbone, zbirala ljudsko izročilo. Potem je bila tu še video delavnica, z »dvorskim fotografom«, kot se je sama imenovala Živa Pahor, ki je z magistrom Naškom Križnarjem, z znanstvenega raziskovalnega centra pri SAZU, zbirala video in fotografsko gradivo. Glede na to, da nam je letos uspelo tabor uvrstiti v niz tovrstnih taborov v Sloveniji in nam bo to dejstvo zagotovilo določeno finančno podporo, upam, da se nam letos ne bo treba ponovno odreci končni publikaciji naših raziskovanj. Kateri pa so lahko cilji tovrstnega tabora? Poleg samega raziskovalnega dela mladih ljudi gotovo mladim približati Beneško Slovenijo in to ne po ukazu, z vrha, temveč tako, da z njo, zaživijo in jo potom te izkušnje sprejmejo za svojo; kajti bodočnost je skupna, tako Kanalske doline kot Rezije in Benečije s Tržaško in Goriško vred. Čeprav smo morda v Benečiji stopili na zadnji vagon, mislim, da smo le stopili. To je območje, ki je utrpelo neizmerno škodo (Benečija je izgubila dve tretjini prebivalstva). Pred 25 leti bi ti verjetno rekel, da bo Benečija kvečjemu, le še za eno genercijo slovenska, danes pa mislim, da kljub temu da Benečija ne bo nikoli več to, kar je bila, se da s pomočjo dvojezične šole v Spetru, s časopisi, kulturnimi društvi in delom izjemnih posameznikov, kot je naš prijatelj Germano Cendou, marsikaj narediti, tudi v Benečiji«. težavam smo hoteli biti nastanjeni v vasi, da bi z njo "zaživeli”, mi je v uvodnem pogovoru obrazložil Milan Pahor. In že samo sprehod po vasi z zgodovinsko skupino je bil dovolj kot dokaz, da so v tem nedvomno uspeli. Pogovor pri gospodu Mariotu, ki nam v svoji stari kuhinji ob »špor-gertu« pripoveduje zgodbo svojega življenja, prekine njegov sin. »Vem, da ste danes zvečer zasedeni v Čedadu v uredništvu Novega Matajurja, za jutri zvečer pa glejte, da boste v gostilni. Z bando smo že dogovorjeni, jutri je namreč sobota, treba plesati.« Vse kaže, da so mladi s svojo življenjskostjo predramili vasico iz svojega mirnega od sveta odmaknjenega življenja. Gostilna pri Lidiji na vrhu vasi je edini družabni prostor, s katerim razpolagajo Mašere. Prvi večer je skupina začela v gostilni prepevati, stalni gostje gostilne so se jim takoj pridružili in od takrat so vsak veCer čakali, da se njihovi mladi gostje vrnejo z večerje in pridejo' v gostilno prepevat. Mislim, da se bodo v dolgih zimskih večerih, vedno v isti gostilni, še dolgo spominjali posebnih poletnih večerov. Gospod Mario pa se ni dal zmotiti in je mirno nadaljeval z odmotavanjem klopčiCa svojega življenja: obdelal je drugo svetovno vojno, ujetništvo v SZ, odkoder se je vrnil šele leta 1946, za seboj pa si privlekel še tri leta trajajoč malarijsko mrzlico. In tako smo že pri rudniku v Belgiji, »kjer so bili rovi tako nizki, da si se moral plaziti po trebuhu« in pri pretvezi, s katero mu je uspelo se predčasno vrniti domov. »Z doma so mi poslali telegram, da je mama hudo bolna, kar seveda ni bilo res, toda na ta račun sem se že po treh mesecih vrnil domov.« Njegova usoda je pač podobna usodi večine tukajšnjih ljudi, ki so morali po 2. svetovni vojni zapustiti svoje rodne vasi in se iz Benečije podati s trebuhom za kruhom v svet. Nekateri so se, potem ko so odslužili nekaj let v tujini, vrnih domov in si urediti družino, tako kot gospa, ki je v Angliji delala pri lordu in se potem vrnila domov, "kajti drugače bi bila zbolela” in poročila Trinkovega pranečaka. Strani je pripravila V MAŠERAH POD MATAJURJEM mladih raziskovalcev Beneške Sloveni Drugim pa je uspelo, da so si v tujini uredili življenje, ustvarili družino in se po prvih letih trdega dela s prvimi prihranki vrnili domov na počitnice. Spet drugi so počakali na upokojitev in se na stara leta vrnili v rojstno vas, v medtem prenovljeno hišo. Tako kot par iz Kanade, ki si je leto za letom obljubljal, da se naslednje leto vrne domov. Podobno kot vsakoletno židovsko voščilo: "Naslednjo Veliko noč pa v Palestini”. Nekateri so se rojstnemu kraju približali po daljšem ovinku, na primer mimo Francije ali Belgije nazaj v Videm ali Čedad. "Psiho”, vaški posebnež, pa je rešitev našel v večnem popotništvu, kar pa je za večino le pretežka izbira. Beneško Slovenijo je P° 2. svetovni vojni doletela usoda, ki je bila skupna tovrstnim gorskim predelom. Italijanska ekonomska politika si je kot cilj zadala ra-žvoj tistih industrijskih centrov, ki so že cveteli, ostalo odvečno delovno silo pa Preskrbeti v dogovoru z nekaterimi evropskimi državami. Tako j”0 na občino prihajale ponudbe ža dela v belgijskih rudnikih in drugih državah, kjer so potrebovali delovno si-°- »Za vsakega Balijana, ki je kopal v Belgiji, Pa je italijanska država dobila nekaj premoga,« je razložil gospod Na ta račun so se doline prazni-lG’ Benečija je v obdobju 50 let, fned leti 1951 in Rn-v1, iz8ubila prebivalstva v pri-erjavi s sosednjo Kar-B0. v katero so kljub sernu več investirali, 9no1/1110 v turizem, celih žt) /o vec. V Benečiji očitno ni 0 zgolj za ekonomski Problem, temveč tudi nacionalni; za izbiro ajijanske ekonomske Politike se je skrivala namera, da se iz Be-ecije izseli čim več Slovencev. Iz vseh vidikov je Be-eCija torej utrpela neizmerno škodo. Iz- ooijšanja pa so v mar-katerem primeru priš-a prepozno: šele inve-po potresu leta :a/6 so zaustavile iz-^zmevanje dolin, ki n i bile oropane za Kaj vmesnih genera- cij, sedanja dvojezična šola v Spetru pa ne more zapolniti vrzeli vseh generacij, ki ne znajo več slovensko. »Mlajši ljudje nam iz vidika zbiranja ustnega izročila ne predstavljajo nobenega vira,« je že po nekaj obiskih pri domačinih ugotavljal mentor Roberto Dapit. Izročilo je bilo prekinjeno že precej let nazaj, izgubila pa se je tudi njegova funkcija: če ni več otrok, katerim bi pripovedovali pravljice, je naravno, da so te šle v pozabo. Brez ruralnega življenja nihče ne potrebuje več zagovorov proti toči, televizija je nadomestila večerne klepete tako, da so svojo funkcijo ohranile le še cerkvene pesmi. »Tako je edino, kar nam še preostane, muzealno delo, sicer pa če bi se odrekli še temu, potem se zares ne bi ohranilo več nič.« S podobnimi problemi se je srečevala tudi a........... etnološka skupina: orodje, zavrženo po dvoriščih, skednjih in kleteh nima namreč daru besede, tisti pa, ki še vejo, katera je bila njegova funkcija, kmalu ne bodo več med nami. Danes vedo o vseh nekdanjih pripomočkih povedati kaj le še starejši ljudje, ki so to uporabljali kot otroci, ali pa so jim v spominu ostali starši pri delu na polju in v hlevih. Gospodarske in življenjske razmere pa so se v tem času tako spremenile, da je dandanes nemogoče živeti izključno od poljedelstva, veliko več pa gorsko področje ne ponuja, tako da je ekonomija, ki se je v zadnjih dvajsetih letih ustvarila ob vznožju dolin, življenjskega pomena, saj prebivalstvu zagotavlja lelovna mesta. »Če bi vsako drugo leto imeli tukaj naše raziskovalne tabore, bi bilo tu čez deset let kot na primer v Nabrežini,« pravi Franc. Podobni tabori pa so vendar le zaključena enota, delovna zagnanost in navdušenje skupine mladih ljudi je skoncentrirano v dveh počitniških tednih, za kontinuiteto pa bi bilo potrebno več mladih ljudi v vasi. Potem bi bilo buditeljsko delo izrednih posameznikov, kot je Germano Cendou, liko lažje. T T širši javnosti sicer vsesko- V zi obstaja živo zanimanje za preteklost, zdi pa se, da se je v prelomnih časih, ki jih doživljamo v zadnjih nekaj letih (iz-trošenje komunistične ideologije, padec berlinskega zidu ter razpad Sovjetske zveze in njenega imperija, nastanek samostojne slovenske države, vojna na tleh bivše Jugoslavije itn.), ta radovednost iz različnih razlogov še povečala in poglobila. Pri tem velja poudariti, da ta ugotovitev velja za celotno preteklost, ne le za novejšo politično zgodovino, čeprav slejkoprej drži, da ta izstopa po aktualnosti. Pri nas je v ospredju zlasti problematika druge svetovne vojne in prvih povojnih let ter v zadnjem času tudi zgodovina slovensko-italijanskih odnosov. O tej tematiki je bilo v slovenskem zgodovinopisju doslej napisanih vsekakor precej več relevantnih del izpod peres pomembnih slovenskih zgodovinarjev, kot se je nekako utrdilo prepričanje v nezgodoviharskih krogih. Tako je na primer ravnokar izšel ponatis nekaterih ključnih razprav z naslovom Zahodno sosedstvo (Slovenski zgodovinarji d slovensko-italijanskih razmerijih do konca prve svetovne vojne), ki ga je izdal Zgodovinski inštitut Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Večina prispevkov natisnjenih v zadnjem času v dnevnem časopisju in revijah, kjer je prevladoval v glavnem publicistični pristop, pa je bila pisana bolj z namenom, da bi širši javnosti osvežila spomin na nekatere vidike medsosedskih odnosov na zahodni meji, ne pa toliko, da bi odkrivala neznana dejstva ali pa celo oblikovala nove poglede. Izjemo pri tem predstavljajo le nekateri članki o odnosih po drugi svetovni vojni, ki so bili v primerjavi z ostalimi obdobji, pri nas doslej najskrom-neje raziskani. Dokument z naslovom "Obupne razmere v italijanskih taboriščih za vojne in civilne internirance", napisan januarja 1943, po mnenju pisca teh vrstic nekoliko odstopa od opisanih člankov, ker dopolnjuje naše dosedanje vedenje o tej problematiki. Dokument namreč v celoti doslej še ni bil nikoli objavljen in gre torej za njegovo prvo objavo. Tudi v strokovni literaturi dokument ni bil pretirano upoštevan, saj je podatke iz njega doslej črpal le doktor Božidar Jezernik v knjigi "Boj za obstanek. O življenju Slovencev v italijanskih koncentracijskih taboriščih" (Založba Borec, - Ljubljana 1983), ki velja za zgleden oris vsakdanjega življenja v taboriščih, a žal ni našla posnemovalca, Ki bi opravil podobno delo za nemška nacistična koncentracijska taborišča. Manjka tudi še sistematična študija o kvantitativnih podatkih o Slovencih v koncentracijskih taboriščih (o številu interniranih, o številu žrtev, v katerih taboriščih vse so bili Slovenci itn.), obstajajo namreč le ocene, ki pa se v posameznih primerih medseboj precej razlikujejo. Problematika taborišč tako še ni celovito obdelana, hkrati pa dokument tudi govori o razmerah v času devetindvajsetmesečne italijanske zasedbe t. i. Ljubljanske pokrajine, ki je bila v medijih nekoliko manj izpostavljena, kot na primer dvajsetletno fašistično nasilje na Primorskem ali pa meddržavni odnosi med Italijo in Slovenijo (Jugoslavijo), zato je objava dokumenta tudi iz tega stališča smiselna. Poročilo je sestavljeno iz več različnih delov (prepisi izvirnih dokumentov nastalih v taboriščih - pismo interniranca, izvleček sejnega zapisnika "Socijal-ne pomoči" v taborišču v Padovi; vsebuje sezname italijanskih taborišč in zaporov z oceno števila prizadetih ter splošno oceno razmer v taboriščih - prehrana, hi-gijena, zdravstveno stanje itn.) ter tako večplastno odslikava tedanje razmere v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Kljub temu, da je poročilo predvsem dokument tistega časa, je po natančnosti glede številčnih podatkov precej verodostojno. Tako so v poročilu našteta skoraj vsa koncentracijska taborišča, razen tistih, ki so nastala kasneje kot je bilo poročilo napisano (na primer Visco pri Palmanovi). Ti podatki dajejo poročilu še večjo vrednost, če opozorimo, da še dandanes nimamo popolnoma natančnega seznama vseh koncentracijskih taborišč in zaporov v Italiji, v katerih so bili zaprti Slovenci. Največ podatkov, ki pa niso popolni, lahko najdemo v leta 1946 izdanih "Internacijah" v zbirki "Zločini italijanskega okupatorja v Ljubljanski pokrajini" (Izdala Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev za Slovenijo in Institut narodne osvoboditve pri Predsedstvu vlade LBS), kasneje pa se tega vprašanja nihče ni več sistematično lotil. Po drugi strani pa daje dokumentu časovna bližina z neposrednostjo in pristno izkušnjo čustveno dimenzijo, ki dopolnjuje suhoparne številke in podaja zaokroženo podobo življenja v italijanskih taboriščih. Dokument se nahaja v Arhivu Republike Slovenije, v referatu za dislocirano gradivo II (bivši Arhiv Inštituta za novejšo zgodovino), v osebni zbirki Izidorja Cankarja. Iz tega gradiva so bili doslej objavljeni in so zato tudi najbolj znani njegovi dnevniški zapiski z naslovom "Londonski dnevnik 1944-45" (Državna založba Slovenije-Lipa, Ljubljana 1985), kjer prikazuje razloge za postopno približevanje in nato tudi prestop na stran partizanskega osvobodilnega gibanja. Izidor Cankar, sicer znani umetnostni zgodovinar in vplivni katoliški intelektualec, je vojno pričakal na mestu jugoslovanskega veleposlanika v Argentini (pooblaščenega tudi za Brazilijo), od koder je leta 1942 odšel v Ot-tawo za pooblaščenega ministra in izrednega poslanika v Kanadi. Na tem položaju je tudi dobil prepis omenjenega poročila od ministra v jugoslovanski vladi v izgnanstvu dr. Mihe Kreka, ki je bil tedaj v Londonu in kateremu je bilo poročilo iz domovine tudi poslano. Poročilo je torej protirevolucionarnega izvora, a je pisano brez kakršnihkoli idejnih primesi, čeprav so se te do neke mere ohranjale tudi med Slovenci v taboriščih. S tem dokument odpira doslej skoraj povsem neraziskano plat slovensko-italijanskih odnosov, t.j. stališče in delovanje slovenskih predstavnikov v emigraciji ter protirevolucionarnega tabora kot celote do Italije in Italijanov. Doslej je v tem prikazu prevladovala le kolaboracija z italijanskim okupatorjem v Ljubljanski pokrajini, v ozadje pa so bili potisnjeni drugi vidiki, čeprav je bila na tem področju dejavnost protirevolucionarnega tabora zelo pestra in raznolika, glede na kolaboracijo pa tudi protislovna. Omenim naj le dva vidika in sicer pomoč taboriščnikom in internirancem preko Škofijske dobrodelne pisarne in Rdečega križa s hkratnim zbiranjem podatkov o položaju v taboriščih (tudi iz dokumenta je razvidno, da je zbiranje potekalo sistematično), ki so jih nato pošiljali v tujino (izdelana je bila tudi posebna spomenica o italijanskem terorju, ki pa je žal še nisem zasledil v arhivskem gradivu). Druga pomembna dejavnost pa je bila povezana z vprašanjem povojne razmejitve z Italijo, kjer so poleg elaboratov, v glavnem narejenih v Sloveniji, bile pomembne tudi različne diplomatske akcije (pisanje not, javne polemike dr. Mihe Kreka v zahodnem zavezniškem časopisju z italijansko protifašistično emigracijo - z grofom Carlom Sforzo, s spikerjem na BBC dr. Umbertom Calosso, z Ricardom Luzzatom itn.). Kdo je pisec poročila z gotovostjo ne moremo reči. Po posvetu z za pogovor vedno pripravljenim sodelavcem na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, magistrom Borisom Mlakarjem, sicer najboljšim poznavalcem protirevolucionarnega tabora pri nas, pa se nekako zdi najbolj verjetno, da se za kraticami J. G. skriva kot pisec poročila predvojni kaplan na Jesenicah (od leta 1938) Jožef Godina (1898-1986), ki je po nemški okupaciji Gorenjske odšel v Ljubljano. Gre za razmeroma malo znano osebnost, ki je na primer ne omenjata niti Enciklopedija Slovenije, niti Primorski slovenski biografski leksikon, še največ podatkov o verjetnem piscu poročila lahko zasledimo v Mlakarjevi monografiji "Domobranstvo na Primorskem 1943 -1945" (Založba Borec, Ljubljana 1982) ter v nekrologih v celovškem in goriškem koledarju Mohorjeve družbe za leto 1987. Domneva o morebitnem avtorstvu poročila, poleg seveda tega, da ustrezajo začetnice, temelji predvsem na tem, da je Jožef (večkrat naveden tudi kot Joško) Godina kot nekakšen kurir Slovenske ljudske stranke, vzdrževal stike z njenimi primorskimi somišljeniki (krog Janka Kralja) in pri tem večkrat potoval iz Ljubljane v Trst, pa tudi v Rim, kjer se je leta 1944 ustalil in postal tajnik dr. Mihe Kreka. Po vojni se je Godina, po rodu Prekmurec iz Crensovec, zaslužen za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji (zato po nekaterih podatkih celo obsojen od Madžarov na smrt), skupaj s Krekom leta 1948 preselil v Združene države Amerike. Tu je deloval kot duhovnik med slovenskimi, pa tudi madžarskimi izseljenci (znal je madžarsko) v Clevelandu in v Marguettu ter hkrati zbiral gradivo za Baragov proces, dokler se ni leta 1969 preselil v Pliberk na avstrijsko Koroško. Umrl je leta 1986 v Gradcu. , Bojaji Godeša Januarja 1943. J. G.: Obupne razmere v italijanskih taboriščih za vojne in civilne internirance.* Kakor smo že poročali, nosi krono taborišče na Rabu, kar se tiče strahotnega položaja internirancev. Italijanske oblasti so na pritisk nekaterih osebnosti (krškega in ljubljanskega škofa) obljubile, da bodo Rab' Cimprej izpraznile ter poslale internirance domov ali pa v boljša taborišča. Resnica je, da so ženske poslali v taborišče v Treviso, moške pa samo deloma spustili, drugače pa je ostalo vse po starem: ljudje so še nadalje pod šotori - v tej strašni zimi na golih tleh! - stradajo še nadalje in - umirajo še nadalje. Nedavno so prepeljali - z jadrnico!! - okoli 300 oseb, skoraj samih žensk in otrok - z Raba v Treviso. Od teh jih je pomrlo med potjo 57. Mnoge internirance morajo na krov ladje prenesti, tako so oslabeli. Mnogi od tistih, ki se vrnejo, morajo iti takoj v bolnico: so kot skeleti, noge imajo podplute z vodo zlasti v členkih. Skoraj vsak izgubi spomin v večjem ali manjšem obsegu. Po splošni cenitvi je umrlo naših ljudi na Rabu okoli 3000. - Tem obupnim razmeram je v veliki meri krivo vodstvo taborišča, ki niti ne skrbi za Človeka dostojno bivališče in hrano, niti še tisto, kar naši ljudje dobe, odteguje s tem, da odlaša z razdelitvijo paketov, tako da jih je ležalo na skladišču celo do 12.000 komadov. Poleg tega pa mora vsakdo uganiti, od koga prihaja paket, sicer roma nazaj v skladišče. Sedaj grade na Rabu barake za 30.000 ljudi, Čednih, snažnih in udobnih. To bo za begunce iz Reke: v primeru, da bi jo Angleži bombardirali, kot mesto z važnimi vojaškimi objekti. Ko so selili naše fante in može iz Gonarsa v Renicci in v druga taborišča, so utemeljevali to s tem, da barake v Gonarsu niso primerne za zimsko bivališče, ker so iz lepenke. Sedaj pa so v te iste barake pripeljali zopet 5000 prezeblih in sestradanih ljudi, med njimi po večini matere in otroke. Moški, katere so sem pripeljali z Raba, so vsi po šotori. V tej zimi! Med temi je 73 vojnih internirancev, drugi so vsi civilni. Večina teh internirancev je iz Gorskega Kotora, od koder ne dobe nobenega obvestila, niti paketa in je splošna sodba, da so vsi zapisani smrti. Vsi, ki so sedaj v Gonarsu, so v strahotno bednem stanju: nad 70 odstotkov vseh je brez obutve, 60 odstotkov žensk in otrok nima potrebnega perila, nekateri otroci imajo kako razcapano cunjo okoli telesca. Razcapani so tudi moški in ženske, saj se mnogi že ves Cas niso preoblekli, odkar so tu. Saj so jih odpeljali mnogd kar goloroke in niso pustili, da bi si vzeli še kaj za preobleč. V taborišču v Gonarsu pride na okoli 150 ljudi ena majhna železna pečka. In to v barakah iz lepenke! Porodnišnica je v ambulanti, kamor se je moralo zateci precej mater, ki so porodile večinoma mrtve otroke. Druga velika grobnica slovenskih fantov je Renicci, kakor smo že poročali. Tja so prepeljali kakih 500 ljudi (z Raba) tako oslabelih, da so jih morali posebej nastaniti, ker so tako slabi, da ne drže ne blata, ne vode in opravljajo potrebo kar na licu mesta, tako da se širi neznosen smrad vsenaokoli. So brez vsake nege in postrežbe. Edino kar so jim dali - sedaj ko je prepozno - je dvojna porcija hrane. Nekoga so prepeljali za kazen v mrzel, prazen prostor ter ga tam pustili golega. Ko so prišli ponj, se je valjal v svojem lastnem blatu: bil je blazen. Kaj poreče mati, ko ji bodo vrnili blaznega sina, katerega so ji vzeli cvetočega in zdravega? Nujna je mednarodna pomoč - vitamini B in C - kajti ljudje izgubljajo celotno zobovje vsled avitaminoze in ginevajo vsled pomanjkanja hrane. Represalije! Došle so nadalje še tele informacije iz Padove, ki je na glasu relativno najboljših taborišč: Padova 18.1. 1943. "Kakor sem že zadnjic pisal, se je pojavil v taborišču "HungeGdem" pri skoraj 1000 internirancev. Človek oteCe - ima zabuhel obraz, Cez dan se ta voda vsled teže preseli v trebuh in noge. Ledvice te tekoče hrane, ki jo imamo, ne predelajo več in je ne izločajo v urin, ampak gre voda naravnost v telo. To je posledica pomanjkanja beljakovin. Naša hrana ima samo 890-920 kalorij na dan, a vsebuje samo okoli 20 g beljakovin, Človek pa potrebuje 80-90 g beljakovin in okoli 2000 kalorij. S kalorijami pri meni še gre nekam, toda sčasoma mi bodo beljakovine primanjkovale. Zato te prosim, da pakete tako sestavljaš, da bom dobil veC beljkovin. Predvsem glej, Ce lahko dobiš soja moko. Mešaj to soja moko v prepečenec, ampak pazi s samo soja moko se ne more peCti kruha. Fižolova moka je tudi zelo dobra in zato svrho zelo važna. Ce bi mogla kje dobiti pravi kak(a) o; "Ersatz" ne koristi. Je še eno: eventualno, ako moreš dobiti meso, bi poskusila narediti doma ali pri kakem mesarju domaCe salame. Špeh ima same kalorije, beljakovin pa ne. Surovo maslo ima beljakovine, zato pa mešaj z medom - več masla, manj medu. Vseeno mi je če tudi zagreni. Zdaj so oboleli predvsem tisti, ki niso imeli zadosti hrane t. j. kalorij. Pri teh je telo uporabilo beljakovine namesto masti za potrebne kalorije oziroma hidrate. Prišli pa bomo vsi na vrsto, Ce ne bomo dobili v kratkem Času beljakovin. Do zdaj, jih je že 34 umrlo za lakoto. V doglednem Času jih je pa zapisano smrti nad 300. Imamo sicer med seboj neko socijalno po-moC, ampak to je le kaplja v morje. Na naš pritisk so sicer zdaj 400 ljudem povečali hrano - 2 koščka sira in en hlebček kruha na dan - toda bojim se, da bo to že prepozno. Na Rabu je še hujše, ker tam trpe ljude še vsled mraza, ker so pod šotori. Sem so pripeljali okoli 300 internL rančev iz Raba, ki so bili slabi ali vendar še sposobni za transport. So to samo skeleti, na nekaterih ni niti pol kilograma mesa veC. Danes so pripeljali v lager spet en vagon paketov; zdaj leži tu že nad 2000 paketov, razdele jih pa ne, čeprav ljudje umirajo od lakote. Lahko si kupimo kak hlebček kruha za 10-15 lir - cena skače. Seveda skušajo oblasti to preprečiti ali vendar ne gre to kakor bi želeli. Ce še tega ne Nove informacije: Po^adnji odredbi interniranci ne bi 'do simli veC hoditi spat po kosilu. 300 Ipmi je že zapisanih gotovi Delavci so videli, kako vojaki Eblodvora z bajonetom prebadajo pakete in jih izropajo. Izvleček sejnega zapisnika "So-cijalne akcije" v Čampo di concen-hamento v Padovi. Dne 10. januarja 1943 se je vršil sestanek vseh taboriščnih zdravnikov. Glavni sklepi so bili: V vsem taborišču se uvede zdravniška služba. Precitana je bila pred-stavka Komandi taborišča po kap. (etanu) b. (ojnog) b. (roda) Klinarju, v kateri se zahteva zboljšanje položaja vseh internirancev. Storjen je bil sk-iep, da se takoj prouči zdravstveno stanje vseh taborjanov in se komandi izroči memorandum podkrepljen s Številčnimi podatki in strokovnim zdravniškim mnenjem. Dr. Dergancu je bila poverjena na-i°ga, da s poljubnim člankom obvesti vse taborjane o vzrokih in posledicah zabuhlosti. Ta članek se glasi: Nemalo vznemirjenja.med interniranci je povzročila pojava takozvane nove bolezni v taborišču. Mnogo se sedaj o njej govori in debatira. Laiki Podajajo najrazličnejša mnenja in vzrokih kakor: Gnile buče v hrani, nnaetna hranitev potom dodatka arzena hrani, mraz, revmatizem itd. Tako )e potrebno, da se ta bolezen z zdravniškega vidika razloži in s tem prepreči nadaljno beganje in ugibanje. Nova bolezen se ocituje v oteklosti P2- zabuhlosti obraza in nog. Zjutraj )e ta oteklost najveCja v obrazu, Ce pa človek hodi, se preseli v glavnem v n°ge. Ne otekajo pa samo noge, am-Pak tudi vsi notranji organi (drob), Predvsem črevesje in ledvice. To ima pa posledico drisko; pri ledvicah pa lzloCanje beljakovin. To oteklino Povzroča voda, ki zastaja v telesu in se zbira pod kožo ter v notranjih organih. Preseljuje se Cisto po zakonih težnosti. Vzrok temu zaostajanju vode v 1 esu je prevedena hrana, ki je tu Prekomerno soljena. Tej hrani pi Jpanjkuje predvsem beljakovin, pa t r masti in ogljikovih hidrato eljakoVine so najvažnejše, ker vs “ujejo snovi, iz katerih telo obnav] gradi svoje celice. Ko so nam s s a) P°šle te snovi, ki smo jih prine: seboj v svojem telesu, so celice c ganizma vedno bolj gubile te snovi Pn začele nadomeščati z vodo : . °t)o, kar predstavlja vzrok tej zabu ah. Ce otekanje ne prestane in g ^aPrej, pomeni to smrt radi zatajit iiu Stranj ih organov. V taborišč amo že vec takih slučajev smrti i St ^.kčduzni, ki se imenuje lakot rokovno se ta bolezen imenu Pp1 radi lakote, edem pa poke: Rkiost oz. nabreklost. Kaj moran uriti da preprečimo še vec azširjenost te bolezni? L Največ beljakovin vsebuje v ta-orišcni hrani sir. Kdor tega prodaja, °ri zločin proti samemu sebi. , Preprečiti moramo prekomerno J^rrje tekočine oz. vode. To do-urno s tem, da od hrane posreblje-t ? i® mastno plast, nato polovico °cine odlijemo in pojemo le n . avo- Ce pa je hrana samo tekoča, tek e™° zgomj° plast in toliko lije°Clne’ 86 °8reiemo’ ostalo od- ni c Vsovori CeS potem bomo pa laC-to ? 12 ifte izviti, ker odlita voda ni-uranilne vrednosti in v slučaju, do jo pojemo, obremenjujemo le črevo in ledvice. 4) Ker bi z odlivanjem vode menda vendarle šel del dragocenih hranljivih snovi v izgubo, so zdravniki predložili komandi predlog, naj se hrana kuha le v polovični količini vode. S tem bi dosegli tudi da bi bila hrana kuhana in ne bi bilo treba dolivati neprevrete vode. 5) Dajanje odlite vode oz. juhe tovarišem, ki jo brez razuma goltajo, ni samo škodljivo, ampak predstavlja le lažno pomoč. 6) Stavljen je bil predlog, naj komanda poveča v dnevnem obroku koheino beljakovin in ostale hrane do življenjskega minima." Tako poročilo dr. Derganca. Memorandum komandi, Cim bo mogoče, bo objavljen. Za sedaj naj sledi le nekaj zanimivih številk: Vsak interniranec dobi po odredbi komande na dan: 66 gr testenin, 100 gr mesa (računano s kostmi vred), 20 gr zelenjave, 7 gr kavinega surogata, 15 gr sladkorja, 13 gr maščob, 12 gr paradižnika, 40 gr sira (5X tedensko) in 120 gr kruha. Vse to zračunano da 890 kalorij: kadar je sir in 920 kalorij kadar je meso. Normalna poraba človeškega telesa pa znaša 2200 kalorij dnevno, kar pomeni, da dobimo 1300 kalorij dnevno premalo, to se pravi vsak interniranec dobi le 40 odstotkov tega kar bi bilo nujno potrebno za življenje in normalno funkcioniranje notranjih organov. Vsled nezadostne hrane in radi tega ker nad 1500 internirancev ne prejme od doma nikake podpore ali je ista nezadostna, je zdravstveno stanje taborišča skrajno žalostno. 101 tovariš je toliko oslabel, da ne more vec na noge in leži. 339 jih kaže težke znake sestradanosti (edem). 529 jih ima lažje znake 36 jih je vsled lakote umrlo. Samo v Času od 1. do 17. januarja je bilo 8 smrtnih slučajev. V spomenici so navedene posledice, do katerih mora priti, Ce se stanje internirancev ne popravi. Naštete so vse mere, ki naj jih komanda podvza-me. V teku zadnjih 15 dni je bilo vse taborišče ponovno pregledano in zdravniško določeno število podpore najpotrebnejših. To število znaša 550 oseb. Tem številu se je sedaj priključilo še 300 novih, ki so prišli zadnje dni z Raba, kateri so prav vsi izčrpani do skrajnosti in pomoči nujno potrebni. Vsem tem novim tabor janom je socialna akcija že prvi dan priskočila na pomoč. Renicci, novembra 1942. Sedaj ko smo že šesti teden tu, toda noCi pod šotorom in deževni dnevi so bridki za one, ki nimajo oblačil. Z barakami ni še nič, ometane bosta samo dve za mladoletnike in bolnike, tla cementna, kantine ni, pa si lahko misliš strahotne posledice mraza in lakote. Ljudje dobesedno ginevajo pred očmi vseh in ugašajo kakor lučke brez olja. Doslej sem molčal in olepšal položaj, da Ti in mama ne bi bili preveč v strahu, toda beda okoli mene in obzir do skupnosti me sili, da razodenem vse po pravici. Pri tem zopet podčrtavam, da se meni osebno godi še najbolje. Oblačil imam toliko, da me ne zebe, tudi posteljo imam toplo, dalje imam še kakih 10 konzerv (raznovrstnih), da bi brez paketa decembra še pretolkel, zato se za mene ne boj in ta krik velja za moje sotrpine. Položaj dobiva strahotne, katastrofalne perspektive. Temperatura je padla na ničlo. Hujša od nje je ledena burja, s, snegom, ki se ponavlja vsakih par dni. Hribi na okoli so vnovič zasneženi, mi pa smo v kotlu teh hribov, raz katerih brijejo valovi mrzlega zraka. Pri tem je 3/4 tabornikov oblečenih v staro letno strgano obleko, v letnem razcapanem perilu, v strganih Čevljih. Po večini izgleda kakor tolpa razcapanih propaležcev. Hrana je navadna vroča voda. Iz enega kotla dobi me-naže 45 ljudi in gre v ta kotel Ikg riža ali makaronov, drugo je neka podivjana zelenjad, drv ni in tako se obroki zamujajo po par ur. Mraz ljudem dobesedno požira ostanke mišic raz kosti. V štirih, petih dneh se tovariš tako spremeni, da je postaran za par let. Smo brez kopalnice, brez vsake desinfekcijske naprave, umivalnica je ozko korito na prostem, kjer ima prostora največ za 20 ljudi. Kar smo tukaj, mila še nismo videli in se uši strahotno širijo. Ambulanta je lesena lopa z 20 posteljami, do zadnjih dni brez stekel v oknih, za stalno brez vsake peci. Nas je skupno 4.000, za kar bi bilo potrebno vsaj 18-20 barak. Od teh 18 barak so zgradili v zadnjih 6 tednih v sinovem stanju in ob pretežno lepem vremenu 4 barake, tako, da je praktično nemogoče, da bi ob takem nadljnjem vremenu, za katero zgleda, da je trajno združeno s to klimo, v zimskem Času bile zgrajene vse barake do marca. Na vse to gonijo sem še in še nove transporte iz Padove in iz Raba. Zdravniki imajo sicer najboljšo voljo in so kulturni ljudje, toda nobenih zdravstvenih sredstev ni. Bolezni se ugotavljajo, zdraviti se pa ne morejo. V ambulanto se sprejemajo le bolniki s temperaturo. Tu je predznak smrti ravno obraten, padec temperature pod najnižjo stopnjo, ko organizem v borbi proti mrazu sam sebe použije, zato se dogaja, da je trpin včeraj na videz še zdrav, hodil okoli, drugi dan se med zborom od izčrpanosti zgrudi, dobi v ambulanti inek-cijo kafre in nazaj pod šotor, ker nima temperature, še iste noCi ali drugi dan izdihne, da tovariši komaj opazijo. Ta mesec jih je tako izdihnilo 7, a to je šele začetek. Slamnice imajo komaj dober kg slame in so na vlažnih tleh, v barakah je cement, ki se poti s stenami vred. Postelj (pogradov) še do danes ni. Paketi se dele z najveCjo slovesnostjo in Ce bi bilo naenkrat toliko kot v Gonarsu, bi uprava zgolj ene pošiljke v mesecu ne zmogla. Kantine do danes še ni, prav tako ne redne pošte, ki se nam obljublja in je sedaj ukinjena še pošta po dopisnicah RK. Odeje so take kot pleničke in zato bi bilo potrebno: 1) Organizacija odbora za zimsko pomoč internirancem. 2) Svojci naj takoj izposlujejo dovoljenje posebnega paketa s perilom (važno: suknja, Čevlji, toplo perilo, odeje) in enega paketa živil, kar naj odpošlje s posebnim vlakom ob spremstvu kurirjev RK, neposredno v Renicci in tu razdeli takoj ob sodelovanju kurirjev. Za elane, ki nimajo svojcev, organizacija javne nujne nabiralne akcije. Vsak mora izprazniti vse omare, prihodnje leto si bomo že kako pomagali. 3) Izposlovanje redne pošte pisem in paketov. Likvidacija celotnega tabora in presehtev v vojašnice oz. domove ah v konflnacijo. V nasprotnem primeru jih bo tu ostala polovica, ostala polovica pa bomo večni pohabljenci. Zamenjuje se: 2 hlebčka kruha = 1 srajeja 4 " " = 1 Čevlji 6 " " = 1 zimska suknja Denar sploh nima veljave. Seznam italijanskih taborišč, jetnišnic in krajev, kjer so slovenski interniranci, jetniki in konfiniranci iz Ljubljanske pokrajine po stanju sredi decembra 1942 L Taborišča C. C. P. M. (Čampo di Concentramento) (prigioneri militari) (Koncentracijsko taborišče) (vojaški ujetniki) Približno število prizadetih 1. Monte Male 15 3100 2. Vestone (Brescia) 23 3200 3. Corte Maggiore 26 3200 4. Bussetto (Bologna) 55 3200 5. Cividale (Udine) 57 3200 6. Bergamo (Milano) 62 3200 7. Aversa (Napoli) 71 3400 8. Sulmona (Abruzzi) 78 3200 9. Fiume (Fiume) - prehodno taborišče - transitorio 83 3200 10. Gonars, p. Palmanova (Udine) ca. 3800 11. Monigo presso Treviso - Caserma nuova " 3500 12. Arbe (Fiume)" 6500 13. Padova (Čampo concentramento) - Chiesa nuova " 3500 14. C. C. Isemia (Campobasso) " 10 15. C. C. Montefusco (Avellino) " 20 16. Bonifica di Pisticci (Matera) " 30 17. GG Urbisaglia (Macerata) - Viha Bandini " 20 18. Ferramonti di Tarsia (Cosenza) " 10 19. Citta S. Angelo (Pescara) " 10 20. GG. Ustica (Palermo) " 20 21. C. C. Tremiti (Foggia) " 20 22. Pastione presso Gonars (Udine) ? 23. Castelfranco Emilia (Bologna) - Časa di reclusione " 75 24. Rocco di Spoleto 25. Manfredonia (Foggia) 26. C. C. Casoli (Chieti) 27. C. C. Tollo (Chieti) 28. C. C. Lipari (Messina) 29. C. C. Ariano - Irpino (Avellino) 30. C. C. internati civili Castione di Strada 31. GG. Corroi (Teramo) 32. GG. Renicci (Arezzo) ca. 3500 H. Carceri giudmari (preiskovalni zapori) e čase penali (kaznilnice) 1. Padova - Časa penale, Via Belzoni 3 i carc. giud. 2. Alessandria - Časa penale 3. Peschia 4. Monte Gargano 5. Venezia (Carc. giud.) 6. Ancona (Carc. giud.) 7. C. P. Capodistria (Trieste) 8. Pesaro - c. p. per minori 9. Viterbo (Roma) c. p. 10. Firenza - c. p. S. Terese in carc. giud. 11. Castel Arquato c. c. r. r. (carabinieri reggi) (prov. Piacenza) 12. Piša - carc. giud. 13. Novi Ligure (Alessandria) 14. Parga (Časa fermata) 15. Belluno (Carc. giud.) 16. Casale Nonferrato (Alessandria) carc. giud. 17. Castelfranco (Bologna) - Časa p. 18. Lendimara (Rovigo) c. pen. 19. Spoleto (Perugia) cp. IH. Posamezniki - konfiniranci in polit. oz. civilni interniranci 1. Isola Comacina (Como) 18. Limosano (Campobasso) 2. Treia (Macerata) 19. Namo (Novara) 3. Pollenza (Macerata) 20. S. Buono (Chieti) 4. Palena (Chieti) 21. Nesso (Como) 5. Citta S. Angelo (Pescara) 22. Gaggio Montana (Bologna) 6. Pizzoli (Aquila) 23. Sala Bolognese (Bologna) 7. Torricella Pedigna (Chieti) 24. Savigno (Bologna) 8. Para Novarese (Novara) 25. Aroni (Chieti) 9. Camerino (Macerata) 26. Castello d‘Aggilo 10. Carunchio (Chieti) 27. Castel del Rio 11. S. Vito Lanciano (Chieti) 28. Lomazzo (Como) 12. Vinchiaturo (Campobasso) 29. Lambrugo (Como) 13. Trieste - Via Nizza 22 30. Brivio (Como) 14. Arona (Lago magg.) 31. Gravedona (Como) 15. Borgomanero (Novara) 32. Pietro Golico (Como) 16. Procida (Napoli) 33. Colenza sub Trigno (Chieti) 17. Trecate (Novara) 34. Fino Momasco (Como) Poročilo iz pekla internirancev po taboriščih v Italiji. (P&mčilo z dne 23. dec. 1942) Taborne, kjer so konfinirani aveirci, je v Italiji nad 70. V terih krajih jih je manjše število, drugod jih je pa na tisoče. Vseh konfinirancev in internirancev se ceni na 30.000. Skoraj povsod je njih življenje obupno, najhujša njih spremljevalka pa je lakota. Strašno jih je poslušati, ko pripovedujejo tisti redki, ki se vrnejo, da od gladu niti spati niso mogli. Med manjšimi taborišči so najbolj zloglasni Tremiti, otoki v Južni Italiji, kjer samo skalovje in vlada nepopisno pomanjkanje. Ladja z živili prihaja le poredkoma, jetniki so nujno navezani na pošiljke od doma. Svojci odtrgujejo z največjimi žrtvami od lastnih ust, toda ko pošlješ paket, nikoli ne veš, ali bo dosegel cilj, ali ne. In pozneje se izkaže, da je izmed 10 paketov prispelo le 4, da je od poslanih 1000 lir prejel naslovljenec le 300. Poštne zveze so skrajno pomanjkljive, mnogi imajo sploh prepovedano pisati. Veliko vprašanje je, koliko teh naših konfinirancev se bo ohranilo pri življenju. Sprva je bilo največje taborišče v Gonarsu v bližini Gorice, kjer je bilo interniranih približno 6000 naših ljudi, samo moških in sicer civilistov in oficirjev. Barake so bile iz lepenke, deloma pa so bivali pod šotori, kjer so že zdaj fantje silno prezebali, ker so bile noči zelo hladne. Toda vse bi se preneslo, ko bi bila hrana boljša ali vsaj bolj izdatna, toda bila je samo tekočina in ljudje so vidno hujšali. Poleti jih je večje število umrlo za grižo. Disciplina je bila stroga, za najmanjšo stvar, n. pr. za pogovor z znancem iz drugega sektorja so krivca privezali na kol, kjer je .visel po cele ure v žgočem soncu ali dežju. V oficirskem sektorju je bil tenente, čigar ime je tudi znano, ki je ljudi pretepal in jih zmerjal s slovenskimi svinjami. Živčno so jih ubijali na ta način, da so ponoči prihajale patrulje in med glasnimi šalami in zbadljivkami preštevale konfini-rance. (V nekem drugem taborišču, to je v Monte Male na francoski meji, so jugoslovanskim vojakom živce uničevali na ta način, da so vsako noč trobili alarm po večkrat in jih klicali v zbor, tako da so slabo hranjeni možje kar medleli). V Gonarsu (kakor tudi po drugih taboriščih) je najhujša nadloga pomanjkanje higijene, zlasti razširjene so uši in bolhe, ki se morajo nujno razpasti, kajti ljudje, ki jih priženejo, niso smeli vzeti s seboj niti najnujnejšega perila, niti obleke, tako da se nekateri že po 7 mesecev niso preoblekli in obleka na njih dobesedno razpada. Poštna zveza je pa zlasti s provinco tako otežkočena ali pa sploh nemogoča, da večina ljudi o svojcih prav nič ne izve. Zenske in otroci so internirani povečini v Trevisu v istem okraju kot Gonars, kjer pa je toliko boljše, ker je stavba zidana, ker je bila pripravljena za angleške vojne ujetnike. Hrana je ista kot v Go- narsu in najhujše je pomanjkanje potrebnih oblačil, zlasti sedaj pozimi. Mnogo žen je nosečih in ro-de brez vsega. Najbolj barbarsko je to, da jim niti ne moremo pomagati, kajti vsak pismen stik je skoraj čisto onemogočen. Tudi taborišče v Padovi velja za "elitno". (Tam je sedaj približno 3500 ljudi. Resnica je, da je tudi ta stavba zidana, to pa je tudi vse. Hrana je ista kot v Gonarsu, to se pravi, enkrat na dan je na vodi kak riž ali makaroni, buče in zelje, enkrat pa dobesedno kuhana voda. V slamnjačah je zelo malo slame, prične so v dve nadstropji. Tla so cementna, tako da zdaj pozimi silno zmrzujejo. Se slabše kot vojaški, imajo civilni interniranci. Veliko ljudi je živih skeletov, brez sukenj, zanemrjenih. Iščejo vsepovsod cigarete in čike. Vsakodnevna slika v taborišču so grupe nesrečnežev, ki brskajo po smeteh, prinesenih iz sob in iščejo čike, ližejo papir, v katerem je bila zavita marmelada, sir ali kaj drugega. Nekateri prizori so naravnost nepopisni, nečloveški. Najbolj pa se odlikuje taborišče na otoku Rabu (Arbe), ki je naravnost svetoven škandal. Tega madeža Italija ne bo mogla nikoli zbrisati. Ljudje poslani na Rab, so neizbežno zapisani smrti. In to je nad 13.000 naših ljudi. Moških in žensk in otrok in celih družin od vnuka do starega očeta in babice. Taborišče (to se pravi šotori) so postavljeni v močviren kraj, kjer je na eni strani zaliv, na drugi pa hudournik. Kadar je vihar in naliv, prihrumi iz ene strani morje, z druge pa hudournik, tako da so bili ljudje neke noči do kolena v blatu in vodi. Tiste noči je morje odneslo 20 otrok, drugi dan so plavale po morju le otroške oblek-ce. Vihar je odnesel šotore, premočil vse, kar so ljudje imeli, za oprijem pa sama skala. Toda oblastnikov to ni motilo, pustili so, da ljudje, slabo oblečeni in sestradani še nadalje prezebajo pod šotori. Hrana je slabša kot v katerem koli drugem taborišču. Ljudje trumoma umirajo, zlasti pa otroci, ki so jih pognali z njihovimi starši vred v taborišče, potem ko so požgali njihove domove. V zadnjem času je umrlo nič manj kot po 40 oseb na dan. Vsi so umrli od lakote. Dobesedno od lakote! Večinoma so to kmečki ljudje, katere so pobrali s polja, ko so mirno opravljali svoje delo. Vzeli so jih kar tako, kakor sb bili, goloroki, v samih srajcah in hlačah. In prav tako so še sedaj, ko pritiska zima in mraz - a bivajo pod šotori, na tankih slamnjačah, navadno premočenih vsled vlage in blata na katerem leže. Vsak stik z domom je onemogočen, zato jim ne moremo poslati niti obleke, niti kaj drugega. Ge poizvedujemo za svojci, ki jih odpeljejo, dobimo iz drugih, vsaj glavnih taborišč kak odgovor, z Raba ni nikoli nobenega - kakor iz groba. Ko bi Dante videl, kaj so njegovi rojaki naredili iz naših ljudi na Rabu, bi pač ponovno napisal: "Voi ch‘entrate, lasciate ogni speranza" -. Kdo je na Rabu izvemo na ta način, da vprašamo po drugih taboriščih. Ce ga drugod ni, mu pošljemo na Rab paket. V tem pokažejo tukaj ostali svojci dosti skrbnosti, mnogi si od ust pritrgujejo, da napravijo malo prepečenca in prežganja. Toda tudi te dobrote niso deležni ti nesrečni obsojenci: pakete jim izroči sadi- stični komandant le, kadar je pri volji. Tako se je zgodilo, da je ležalo na skladišču 12.000 paketov, dočim so ljudje umirali od lakote. O higijeni ni govora. Stranišča so tako postavljena, da se odteka nesnaga naravnost v taborišča. Vsi, ki tamkajšnje razmere poznajo, so mnenja, da niti eden teh internirancev ne bo preživel zime. Ko se je ljubljanski škof zavzel za internirance na Rabu, so mu oblasti obljubile, da bodo Rab likvidirale in poslale ljudi drugam, v zdravejša taborišča. A glej! Poslali so jih v novo grobnico -v Renicci, prov. Arezzo. To je mrzel kraj v Apeninih, 700 m visoko, kjer je že novembra meseca, ko je bilo pri nas še lepo, padla temperatura na ničlo. V kratkem so prignali tja nad 4000 ljudi - a postavljeni sta bili le dve baraki! Drugi zopet pod šotore - v ledeni burji s snegom, kar se ponavlja tam vsakih par dni. Hribi naokoli so bili že novembra vsi zasneženi, a taborišče je v kotlu teh hribov, raz katere brijejo valovi mrzlega zraka. Pri tem je tri četrtine tabornikov oblečenih v staro letno strgano obleko, v letnem razcapanem perilu, v strganih čevljih. Po večini izgledajo kakor tolpe razcapanih propaležev. Hrana je navadno vroča voda. Iz enega kotla dobi menažo 45 ljudi in gre v ta kotel 1 kg riža ali makaronov, drugo je nekaka podivjana zelenjad, drv ni in tako se obroki zamujajo po par ur. Tudi če interniranec piše tako dopisnico, leže nad 10.000 komadov korespondence na pošti, ki se svojcem ne dostavi. Sedaj nekatere izpuščajo domov - povečini samo tiste, ki jih priporoči kak župnik. Oni, ki prihajajo z Raba, so kot živi skeleti. Težko, da bo 5 odstotkov teh ostalo živih. Pogled na te ljudi, ki se vračajo domov, je strahoten: razcapani so tako, kot se je v naši domovini redko kdaj kdo tak videl, brez perila, razjedeni od uši, večina z oteklimi nogami, eden teh nesrečnežev je spil pol litra mleka, a je še tisto noč umrl. Iz boljših taborišč gonijo sedaj naše ljudi v divjino Arezza (Renicci), kjer pravijo, da je za 15.000 ljudi prostora - morda še za več. V izpraznjena boljša taborišča bodo prišli italijanski begunci, ki beže iz mest, ki jih bombardirajo Angleži. Naš narod je na robu propada in če ne pride kak vpliv od zunaj -koliko jih bo preživelo? Ali res ni mogoče storiti več, da se vsaj propagandno izrabi naša nesreča, če se nam že pomagati ne more? Ali se še vedno ni začelo resneje razmotrivati vprašanje represalij zaradi grozodejstev proti nedolžnemu civilnemu prebivalstvu? Izgleda, da je London interesi-ran predvsem za čiste vojaške načrte, na katere tudi mi stavlja-mo že dolgo časa vse svoje nade. Zato nima časa dovolj pozorno zasledovati usodo okupiranih narodov. Ali se ne bi mogla v okviru zveze narodov ustvariti ob sodelovanju Amerike posebna sekcija za usodo okupiranih narodov, ki bi registrirala vse pojave v okupiranih zemljah in še posebej početje okupatorjev proti civilnemu prebivalstvu na okupiranih področjih. Tu bi se naj proučevali eventuelni uspešni protiukrepi, ki bi naj okupatorja priptavili k spoštovanju mednarodnih predpisov in nekih elementarnih pravil naravnega prava. Ta sekcija bi se morala odločiti za psihološka pa tudi realna sredstva in represalije, ki bi streznile besnečega okupatorja. Vprašanje odgovornosti bi se moralo ohraniti trajno na dnevnem redu. V tem oziru je preko radija pozivati prebivalstvo, da nabira vse potrebne podatke glede oseb in njih svojcev, ki so odgovorne za grozodejstva. Treba sestavljati register zločincev po mednarodnem kazenskem kodek- su. * * * Vsebina poročila ne zahteva dodatnih pojasnil, ker je dovolj zgovorna sama po sebi, opozoriti velja le na to, kar je sicer v tem poročilu le nakazano, je pa v drugih dokumentih izpričano bolj neposredno, da so italijanske represalije in teror povzročile med slovenskim prebivalstvom veliko ogorčenje in srd ter zahtevo po ukrepih, ki bi ustavili italijansko nasilje ("eventuelni uspeSni protiukrepi"). Razpoloženje med ljudmi je bilo posebej naelektreno, ker je bilo prizadeto predvsem nedolžno civilno prebivalstvo in to ne le z internacijami, temveč Se bolj zlasti med veliko italijansko ofenzivo (16. julij - 4. november 1942), ko je bilo največ žrtev prav med civilisti. Tako je bilo konec avgusta 1942 poslano iz Ljubljane pismo dr. Mihi Kreku v London, kjer je bilo med drugim zapisano: "Gospodje! Nase mučeniško ljudstvo je prignano do obupa. Za same lepe in bodrilne besede iz Londona je postalo že apatično. Ono hoče od Vas in od Anglije dejanja. Prepričano je, da mu Anglija in Amerika moreta, če količkaj hočeta in da sta mu celo dolžni pomagati, ker sta sokrivi njegove trpke usode. Od vas, gospodje pa pričakuje, da jima to dopoveste ter sugerirate kako, če nočete zaigrati lastnega kredita pri njem. Uverjeno je, da če bi uradna Anglija oz. njeno vojno vodstvo dalo Italiji kratkotrajni rok, v katerem mora prenehati s svojimi barbarskimi metodami proti našemu poštenemu narodu, sicer bo njihove Benetke zadela ista ali Se radikalnejša usoda kot Kolin, bi se ustrašili in popustili, zlasti ko bi videli, da je resno mišljeno. Za to bi zadostovala že sama demonstracija, z letaki, naj zapustijo mesto, komur je življenje drago. Sama mrtva zgodovina, Se tako imenitna, pa ne sme imeti prednosti pred od nasilja umirajočim narodom. Ce bi ga imela, bi bilo to znamenje barbarstva, ne nasprotno. Slično bi jih lahko ustrahovala Amerika, če bi jim zagrozila, da bo ineternirala in zaplenila premoženje enakemu številu svojih Italijanov. (....) Nekoliko bi pomagalo, če bi tamkajšnji nemški in italijanski radio-govorniki svojemu ljudstvu opisovali, kako naciji in faSisti postopajo z nami. Kajti ne dobromisleči Nemci, ne Italijani ne verjamejo, da se kaj takega res godi. Toda učinkovita bi bila le omenjena represalija. Toda gospodje! Se je treba sunkoma obrniti. Kajti vsak dan prinaša nove radikalnejše odredbe za uničenje našega naroda. (...) Ce se boste te- daj po angleškem tempu obračali, utegne biti prepozno. Smatrajte tedaj ta naš klic kot narodni SOS klic." Pismo se zaključuje z dramatičnim pozdravom "Morituri vos salutant". Težnja po internacionalizaciji italijanskega nasilja, zanimivo, da sta pozive mednarodni javnosti pošiljali tako Osvobodilna fronta kot tudi predstavniki protirevolucionarnega tabora, pa je nekatere sadove kljub vsemu obrodila. Tako je tudi tedanji britanski zunanji minister sir Anthony Eden v govoru 26. septembra 1942 v Lea-mingtonu opozoril nanj z besedami: "In Czechoslovakia whole vil-lages are destroyed with ali their inhabitants to teach obedience to the German masters. In Slovenia the Italian authorities ruthlessly follow similar methods while th-roughout Vugoslavia the oc-cupying authorities revenge them-selves on the unfortunate popula-tion for their own failure to de-strov the armed resistance of Yu-goslav patriots". Pri tem je bilo pomembno tudi to, da britanski zunanji minister v govoru ni delal razlike med nemškim nacističnim in italijanskim fašističnim nasiljem, kajti tudi po mnenju pisca v nekem poročilu iz tistega časa: "Treba opovrgnuti bajku o "blagosti" Talijana u njihovoj tisučgo-dišnjoj kulturi, u koju, na žalost, vjeruju mnogi u anglosaksonskim zemljama. To krivo mišljenje može da bude štetno kod konač-nog polaganja računa." Enačenje z nemškim nacističnim nasiljem pa je bilo med Slovenci v tistem času povsem jasno razpoznavno in se pojavlja tudi v prej navedenem pismu iz konca avgusta 1942, kjer je zapisano: "Kratko, naš položaj v Ljubljanski pokrajini je tak, da bi se vsak rojak pod švabsko knuto pomišljal menjati z onim pod italijanskim bičem. Ta Se huje skeli, ker žvižga po naših hrbtih pod zlorabljeno firmo krščanske kulture. Pa se enako godi tudi našim goriškim rojakom." Vsekakor sta bila grožnja z maščevanjem in tudi predlog uresničitve (bombardiranje, internacije) v tem primeru dokaj nestvarna, bolj sta odražala čustveno pretresenost ljudi, ki so se zaradi nasilja znašli v brezizhodnem položaju. Da pa pri tem ni šlo za kratkotrajen, le čustveni odziv, pa je največ prispevalo italijansko nasilje, ki je bilo takšne vrste, da je Mihi Kreku uspelo izreči v Londonu v slovenskih poročilih na BBC-ju v radijskem govoru 23. maja 1943, kjer so mu sicer britanski cenzorji neusmiljeno črtali vsako "napačno" besedo (torej je šlo za posredno britansko privoljenje!), ko je govoril o njem (označil ga je kot barbarstvo) tudi naslednje besede: "Ne preostaja nam torej nič drugega kot pribiti, da tako nečloveško ravnanje kriči po kazni in maščevanju ". * Poročilo je objavljeno v izvirni obliki, odpravljene so bile le očitne tiskarske napake. © Bojan Godeša, 1996. Ponatis, tudi delni, brez avtorjove avtorizacije prepovedan. Bojan Godeša je zgodovinar v Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. KMETIJSTVO Nedelja, 8. septembra 1996 INTERVJU / ODGOVORNI ZA CVETLIČARSTVO PRI KZ MIRAN STARC_ Kljub številnim težavam ima cvetličarstvo bodočnost Donosno je predvsem za tiste, ki sami prodajajo svoje pridelke Cvetličarstvo sodi j^ed pomembne kme-djske panoge v tržaški Pokrajini. Po podatkih l^adzorništva za kmetstvo je lansko leto s®ktor cvetličarstva in 0krasnih rastlin goje-rilP na prostem zajemal Približno 22 hektarjev, Posebno kar se tiCe Cvetja za rezanje. Po-''rsine, ki jo zajemajo tople grede, pa naj bi 0110 približno 2, 4 hek-tarjev. Na splošno se je ^etlicarstvo razvilo ain. kjer je malo ^emlje in je bilo dosti delovne sile, kot na Primer na Nizozemskem. V Liguriji, in tu-dt pri nas. Naše podnebje ugodno vpliva na akovost, kjer je veliko dmanja v temperaturi. Letošnje poletje je bilo dekoliko muhasto in to )e negativno vplivalo tu-1 na proizvodnjo. Pro-iernov pri tem sektorju Pa ne manjka. Proizvod- 111 stroški so visoki in Pridelek se večkrat pro- aja po prenizki ceni. O • em smo se pogovarjali z dogovornim za kmetijsko komisijo pri cve-iCarstvu na Kmečki ?yezi Miranom Starcem, na Proseku goji vrtni-Ce Za rezanje v toplih gredah, katere obsegajo Približno 3000 m2. kakšno je sedanje anje cvetličarstva v dasi pokrajini? Globalna slika cve-r.^atva je na splošno v atiji že slaba, v naši Pokrajini pa toliko več. sj oc je naše področje c “velo po rezanem V6tju, danes pa se to val° manj izplača. °nkurenca je velika, saj veliko cvetja pride v Trst tudi zunaj. Poleg tega j , Upadlo povpraše-q le Po rezanem cvetju. anes se s cvetličarst-r /d. Poklicno bavi 8 etlicarjev, med kateri-so SK St?rte urtadi. Mladi D .°lj usmerjeni v d^vodnjo okrasnih ra-ž rln’ ^?r se v primerjavi n dZanlm cvetjem na isti ,, vršini obrača večje Vsoto kapitala. Cvetličarstvo je donosno le za tiste, ki sami komercializirajo svoje pridelke. Tisti pa, ki prodajajo posrednikom, večkrat ne zaslužijo dovolj. Posrednikov je ogromno, posebno tu v Trstu. Posrednik niža ceno. Na splošno niso znali naši ljudje nikoli valorizirati naših pridelkov, in to velja še danes. Prodaja se še vedno po prenizki ceni. Letos so na primer zaradi muhastega poletja cene na tržišču padle. Tisti gojitelj, ki sam komercializira, je utegnil obdržati razmeroma dobre cene, ostali pa ne. Vi ste tudi predsednik Cvetličarske zadruge. Kaj je privedlo do njene ustanovitve? Cvetličarstvo je naša tradicionalna panoga, ni pa nikoli bilo povezav med cvetličarji. Čutiti je bilo tudi pomanjkanje izmenjav izkušenj in znanja. Skratka, napredka je bilo zelo malo. Zato so se cvetličarji pred 20 leti povezali v zadrugo, tudi zaradi tega, da bolje skupaj kljubujejo problemom, ki večkrat nastanejo. Danes je elanov okrog 40, med katerimi je tudi večina takih, ki se s to dejavnostjo ukvarja part-time. Kako bi ukrepal za po- novno ovrednotenje cvetličarstva v tržaški pokrajini? Cvetličarstvo je danes najbolj razširjeno na Krasu, največ na Proseku, a tu niso prav dobri pogoji za gojenje; glavni problem je burja. Dobro bi bilo razviti to panogo po bregovih, od dolinske občine pa vse do Devina. Tam so sicer pogoji zelo dobri. V Bregu je burje znatno manj in klima je dobra. Zelo dobro bi se tam obneslo gojenje v toplih gredah. Tu na Krasu imamo obenem tudi zelo visoke stroške za ogrevanje. Treba bi bilo tudi izboljšati komercializacijo, pozornost nameniti organiziranju skupne prodaje in to z zaščitnim znakom. Eden naših naj-veejih problemov je tudi ta, da je kljub zadrugi cvetličar sam. Morali bi imeti boljše stike med nami in si posredovati svoje znanje in izkušnje. Tržačan ima rad domač, rustični pridelek in po njem Cesto sprašuje. Zato je v cvetličarstvu vsekakor prihodnost. Treba pa bi bilo izboljšati tehnologijo oz. kakovost pridelka; izkoristiti novosti, ki jih tržišCe še posebno pri tem sektorju stalno ponuja. Magda Sturman Meritve v vinogradih potrjujejo zamujanje letošnje trgatve V teh dneh je strokovna služba Kmečke zveze zaCela z meritvami vsebnosti sladkorja in skupne kisline v grozdju. S tem opravilom je začela teden pozneje kot v prejšnjih letih, ker je zrelostna stopnja grozdja v zamudi vsled slabega poletja in zlasti še nizkih nočnih in jutranjih temperatur v zadnjih dveh tednih, ki so zorenje upočasnile. Zaenkrat opravlja strokovna služba meritve le v Bregu od Nabrežine do Doline, ker je na Krasu še prezgodaj in bo tam z meritvami zaCela šele ob koncu prihodnjega tedna. Meritve opravlja zdaj le na betih sortah, ker rdeče sorte tako v Bregu kot na Krasu, zlasti teran, dosegajo zrelostno stopnjo 10 do 15 dni kasneje kot bele sorte. Dosedanji rezultati meritev potrjujejo da je zrelostna stopnja grozdja še prenizka za trgatev, tako da bodo lahko trgati le redki vinogradniki, ki imajo vinograde na ugodnih legali in sorte, ki hitreje dozorijo. Ti bodo lahko trgali ob koncu prihodnjega tedna med 14. in 15. trn. Velika večina vinogradnikov bo trgatev v Bregu verjetno lahko opravila šele 20. in 21. t.m. Edino slabo vreme, ki bi lahko povzročilo hitro gnitje grozdja (napad botritisa - sive grozdne plesni) bi lahko pospešilo trganje, saj bi bila škoda zaradi botritisa veliko večja od tiste zaradi anticipirane trgatve, tako po količini kot po kakovosti. Na kraški planoti se bo trgatev, seveda z možnimi izjemami, za bele sorte lahko začela na koncu meseca, za teran pa verjetno v prvi dekadi oktobra. Ob zelo ugodnih vremenskih pogojili v naslednjih dneh se lahko te prognoze seveda rahlo spremenijo, ob nadaljevanju nestalnega vremena in relativno nizkih nočnih in jutranjih temperatur, pa bodo vsekakor obveljale. Glede na to, da bo strokovna služba KZ z začetkom tedna meritve pospešila, bo stika stanja še jasnejša in popolnejša in bo na podlagi le-teh mogoče natančneje obvestiti vinogradnike o zrelosti grozdja in Času trgatev. Kmečka zveza s svojo strokovno službo opravlja meritve rutinsko le pri članih, ki so vključeni v svetovalno službo, na prošnjo pa je pripravljena obiskati tudi druge vinogradnike. (j.k.) Strokovno srečanje z mag. Vodopivcem Znani slovenski-primorski enolog mag. Miran Vodopivec, bo na povabilo Kmečke zveze in Zveze neposrednih obdelovalcev predaval v ponedeljek, 8. tm., ob 20. uri v prostorih Kraškega muzeja v Repnu o novostih pri vinifikadji in negi mošta in vina. Vinogradniki so vabljeni, da se predavanja o tej aktualni tematiki polnoštevilno udeležijo. _____________OLJKARSTVO / STROKOVNI NASVET______ čas za nadzorovanje oljkarske muhe, nedvomno najhujšega škodljivca oljke Koko ugotavljamo prisotnost tega škodljivca in kako učinkovito ukrepamo Zakaj j va*je po r' apadlo? Nekoč j f^irjena ^dje kur CVetje za Uvedli Av, Pa ostale Pske držav danes nav; C/etie in z °ni. Dane ^ado Trza, P°Polnom, 2nianjšan gradite- Pokopal niaknite na uL drm CVetliCarstvo danes tor?08611 kmetiiski sek- Sedaj je kmalu čas, ko morajo oljkarji posvečati največ pozornosti nadzorovanju oljčne muhe, ki je nedvomno najhujši škodljivec pri oljki. Muho prepoznamo, ker ima na skrajnem robu prozornih kril temen madež. Pri samici se zadek konča z leglom, s katerim samica polaga jajčeca. Pri samcu pa je zadek okrogel. Iz raziskav in strokovnih opazovanj v zadnjih letih izhaja, da se v naših krajih muha pojavlja okrog 15. septembra, vendar je prisotnost različna od leta do leta. Večkrat npr. škropljenje sploh ni potrebno. Ker pa sedaj obstajajo ugodni pogoji za letenje in je torej možnpst napada oljčne muhe velika, morajo biti oljkarji posebno pozorni. Da se izognemo nepotrebnemu Škropljenju, lahko sledimo prisotnosti muhe s ferormonskimi vabami. To so nekake hiške, na dnu katerih je lepilo. Tu postavimo tudi neko snov, ferormon, ki privablja moško zalego. Najbolje je, da ferormonsko vabo postavimo že na začetku meseca na oljčno drevo, ki lezi nekako na sredini oljčnega nasada. Muhe se ujamejo na lepilo in enkrat tedensko jih preštejemo. Ko na teden opazimo 10 do 15 muh, moramo prešteti vsaj 200 oljk, ki jih homogeno izberemo na celotni krožnji drevesa. Ce na vsaj 10% plodov opazimo vbod oljčne muhe, moramo škropiti. Vbod oljčne muhe je zelo majhen, zato je najbolje, da ga opazujemo s povečevalnim steklom. Vbod ima obliko temnorjavega trikotnika, na manjši stranici slednjega pa opazimo nekaj mm dolgo zarezo. Oljke lahko nadzorujemo tudi brez feror-monskih vab s tem, da tedensko štejemo popihane plodove na krošnji. To pa je nekoliko bolj zamudno. V primeru večjega napada škropimo s sredstvi na podlagi dimetoa-ta (rogor), fenthiona, parathiona in drugimi. S citotropskimi škropili, kot npr. dimetoat (rogor) moramo škropiti v pravem trenutku. Ta škro- pila uničijo jajčeca in ličinke, ki se nahajajo še tik pod oljčno kozico. Škropiti moramo torej v teku 48 ur potem, ko smo opazili vbode na 10-ih odstotkov oljk. Ce ta trenutek zamudimo, prodre ličinka v notranjost ploda in takrat je za škropljenje prepozno. Pri šibkejšemu napadu pa na nekoliko bolj biološki način ukrepamo tako, da uporabljamo vabe na osnovi hidroliziranih beljakovin (buminal) zastrupljenim z enim od omejenih insekticidov. Hidrolizira-ne beljakovine uporabljamo v 1% koncentraciji, to se pravi, da na 10 1 vode uporabimo 1 del hidroliziranih beljakovin. Koncentracija insekticida pa naj bo dvojna, kot jo uporabljamo pri klasičnem škropljenju. S tem pripravkom je dovolj, da škropimo le del košnje ali samo deblo, ali pa bližnji zid. Na ta način se izognemo direktnemu škropljenju, obenem pa uporabimo veliko manj škropila (približno 10%). Magda Sturman Orkan Fran je opustosi! velik del države Severna Karolina HOLLY RIDGE (Reuter) - Prijatelji in člani družine so priskočili na pomoč Ronnieju Smithu, Id mu je orkan Fran uničil prikolico. Veter je bil tako močan, da je lahko privzdignil čoln in ga treščil v Smithovo prikolico. Orkan Franje hudo prizadel jugovzhodno obab Severne Karoline in ubil vsaj 12 ljudi. Slovaška prepovedala reklame za tobačne izdelke in alkohol BRATISLAVA (STA/Xinhua) - Slovaška je v začetka meseca v okviru svoje zdravstvene kampanje prepovedala objavljanje reklam za tobačne izdelke in alkohol na radiu, televiziji in časopisih. Omenjene reklame so bile eden izmed glavnih virov financiranja vrste medijskih hiš na Slovaškem. Po objavi prepovedi so nekatere medijske hiše že napovedala finančne težave oziroma prenehale z izdajanjem nekaterih publikacij. 26 milijonov Evropejcev ima težave s potenco PARIZ (STA/Hina) - Približno 26 milijonov Evropejcev, starejših od 18 let, ima redno težave s potenco. Glavni urolog pariške bolnice Kremlin-Bicetre dr. Alain Jardin, ki je predstavil rezultate nedavne raziskave, je navedel, da vsak deseti odrasel Evropejec ne more doseči erekcije vsaj enkrat v dveh poskusih spolnih odnosov. Raziskava, ki so jo leta 1994 izvedb v Franciji, kaže, da samo vsak peti moški, ki imajo težave s potenco, poišče zdravniško pomoč. Stimulacijski učinki bobnov TOKIO (STA/Hina) - Ena od japonskih tovarn, ki se ukvarjajo z gojenjem zelo redke in cenjene vrste gob šii-take, je iznašla nov način pospeševanja rasti. V bližini gob so namestili močne zvočnike, ki oddajajo zvoke bobnov. Tovarna je prisluhnila reklu, ki kroži med prebivalci, da gobe hitreje rastejo, kadar grmi. Uslužbenci so izvedli vrsto poskusov, preden so naši primemo "formulo" za posnemanje grmenja. Gobe se namreč niso odzvale na pokanje petard in udarjanje po strehi rastlinjaka. Sele, ko so jim predvajali zvoke bobnov, so začele veselo poganjati. Rešitev včerajšnje knžanke: NJOVTV ‘VhDi ‘HVM ‘SVQ ‘MVH ‘NVUIAOI ‘1SLL -via Divjam ‘tivnhrll uvion ‘Nvmvr ‘aauvrar ‘niso ‘vomv ‘vaa ‘vuNVMoaoiati hoidi ‘vch ‘jjn ‘caiodcra ‘w ‘Nvnaovki 'sz 'OAisTiNvaaoAvad ‘aivavn ‘dvtn ‘nkmi ‘iviaDVTiia 'iNoa 'arvssv ‘tfvsvpt ‘asd Odstopil, ker ni verjel v svetnico MDtiCO CITY (Reuter) -Nadškof Mexico Cit/ja, monsignor Norberto RF vera, je odstopil s položaja vodje katoliške cerkve Mehike. Rivera je pred meseci razbesnil vernike, saj je izrazil dvom v to, da bi se vernikom resnično prikazovala glavna mehF ška svetnica, Devica iz Guadalupa. Nova obtožba zoper Nemce HAMBURG (Reuter) - Ameriški pisatelj in predavatelj na Univerzi Harvard Daniel Jonah Gddha-gen predstavlja svojo knjigo Hitlefs willing Executioners (Hitlerjevi voljni krvniki), v kateri je vse Nemce obtožil, da so voljno pomagali nacistom pri joomoru milijonov Zidov v času Tretjega rajha, ker je v njih antisemitizem globoko vkoreninjen. SKANDINAVSKA KRIŽANKA / SMUČARSKI SKAKALEC SUORSA ODSLUŽENI, CENENI PREDMETI IRSKA ŽIVINO- REJSKO LJUDSTVO V ZAHODNI BOKSAR PARLOV JAVOR (LATINSKO) SELEN ADENOZIN- TRIFOSFAT VRTINEC IGRALKA RINA X APOSTOLSKO POSLANSTVO PRIPADNIK JUZNOSLOV. NARODA PTICA UJEDA (BRKATI) PRVI MOŠKI MAJHNA ODPRTINA V STENI UGANKAR- STVO / SLOVENSKI ORGLAR (JANEZ) GORSKA SKUPINA V ITAL. APLAH OBIČAJ PRAVOSLAV. CERKVENA PODOBA KUŽEK, PSIČEK AFRIKI RAZTOPINA SMOLE V TOPILU DEPRESIJA V ETIOPSKI POKRAJINI TIGRE VEČNOST VRSTA TOPILA SLOVENSKI GLASBENIK (ZORAN) IDFAI SOSEDA IRANA GIBANJE PO ZRAKU JAPONSKA BORILNA VEŠČINA POSEBNA JAVNA PRAVNA SLUŽBA HRUSTLJAV PIŠKOT, CRACKER GRŠKI BOG ČASA BOGASTVO GOZDOV SLAB SADEŽ, KI ODPADE PREDEN DOZORI ZACHARV SCOTT SLIKAR BERNARD PORTUGAL. POMORŠČAK SODNO TELO REKA V ANGLIJI ANTON AZBE ENAKOMERNO PONAVLJANJE ZLOGOV ALI TAKTOV KIS MERSKA ENOTA ZA KAPACI-TIVNOST (R LESENA NAPRVA V VINOGRADU NEKDANJI IT.PLITIK (ALES- SANDROI MITO TREFALT REDKO ŽIME PERZIJSKI KRAI.I ZADETEK PRI T0MR011 OCVRTO PECIVO, NAPOLNJENO Z MARMELADO OTOK V INDONEZIJI ROMANIZI- RANA RETUKA OŽINA NAMALAKI SPANSKI NOG. KLUB / LUKA V ČILU OSJE GNEZDO BELGIJSKI ASTROFIZIK HITROSTNI DRSALEC SCHENK FRANCOSKI SKLADATEU (FRANCIS) NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS)_ KRILO RIM. KOMIFNirF KRAJ PRI POREČU PAPEŠKA PAIACA V RIMU DRŽAVNI UREDNIK RAZSTAVA VSAKO TRET-JE LETO KOSITFR PRIPRAVA ZA OMETANJE, OMETiH PRIVRŽENEC ETATIZMA TER SRBSKA TRDNJAVA OB DONAVI BENGALSKI PESNIK RIMSKI NARAVO- SLOVEC (TITI ORIENTAL. BARVILO ZA LASE PRAVLJIČNI DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO m NAPOVEDI PRIREDITEV Nedelja, 8. septembra 1996 furlanija-julijska krajina igsr Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich lesenska simfonična sezona: v teku je vpiso-vanje novih in potrditev starih abonmajev. Opozarjamo, da bo blagajna gledališča Verdi 2aPrta zaradi počitnic do 10. t. m. Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 j’1'! blagajni gledališča ali v Pasaži Protti Anko podpišete abonma, stare abonmaje pa ^o potrdite do 20. t. m. Gledališče Cristallo - La Contrada ri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri rAT lahko podpišete abonma, stare abon-j®aje pa lahko potrdite do 28. t. m. "Kramarski park predstava »Luci in zvoki« 'lries, 8. t.m., ob 20.30 »Una favola vienne-Se a Miramare» in ob 21.45 »II sogno impe-bale di Miramare». SALEŽ Poletni večeri v zgoniški občini V Četrtek, 19. t. m. bo v BrišCikih na Kržadi koncert harmonikarskega orkestra Synthesis 4. V nedeljo, 29. t. m., ob 20.30 bo v Zgoniku, v cerkvi sv. Mihaela, koncert vokalne skupine Musiča noster amor. BOUUNEC Rosandra Crossing 96 V organizaciji zasebne radijske postaje Balkan Station 89MHZ (ex Radio Onda Libe-ra) se, ob gledališču France Prešeren, vrši vrsta prireditev. Danes, 8. t.m., nastop ansamblov »Uzeda« in »Off the Beaten Track« ter predvajanje filma »Santasangre«. Jutri, 9. t. m., pregled italijanskega neodvisnega filma - 2. KOROŠKA ŽINTJANŽ v PO«! kk center: danes, 8. t. m., ob 10. uri vaški Praznik in zabava z »Duo Peugeot«; ob 10.30 utkovna predstava »Leteči žabon« v izvedbi Utkovne skupine iz Šmihela nad Pli-berkom. LIRSKO ri Jerebu - Alpski klub Obir: danes, 8. t. m., ° 14. mri kegljanje. jteNA KAPI ^ri Lobniku pri Belfanu bo danes, 8. t. m., ob ' Uri spominski pohod po poteh Johana, JjasPerja in Lenarta. Zaključek ob 14. uri pri “arsmanu. TINJE Dom prosvete Solidalitas: jutri, 9. t. m., ob 18. uri uvodni tečaj za delo na računalniku. PLIBERK Pri Brezniku - MePZ Podjuna Pliberk: v ponedeljek, 16. t. m., ob 19. uri predavanje »Zdravilna zelišča za Tvoje zdravjey. Predava znani zeliščni župnik VVeidinger. CELOVEC Mladinski dom, Mikschalle 4: v torek, 24. t. m., ob 20. uri premiera kratkih filmov »Ei-szeit - Ledena doba« in »Bo bilo - Es wird gevvesen sein«. RAZNE prireditve LjURLANUA-JULUSKA KRAJINA IRst bod^f-7 Justa: danes, 8. t. m., ob 21.30 filmski večer, ki ga prireja kino Alcione. Predvajali Kscu j Jamesa Mangolda »Dolli’s Restaurant«. V primera slabega vremena bo film v gleda- .GLASBA rzasko koncertno društvo Poroča, da se bo koncertna sezona 1996/9 OCela 11.11.96 in se zaključila 21.4.1997. Cjv.' Tržaški glasbeni september - Capell Ganeš, 8. t. m., ob 19. uri bo v Anglikansker Hi V *U ^1- S. Michele lla) koncert soprt lstke Monice Trevisan in pianista Federic Jw°liia' Ju t' 9 m'’ 'aG 20.30 bosta v katedrali si s a nastopila Roberto De Nicold (orgle) i: 2”8ela Cavallo (oboa). Dan lt0rG Muzeja Revoltella Po eS’ G m’’ uD 20.30 nastop zbora Grap p P°lifonico Claudio Monteverdi in zbor jy Fauie' to .p m'' uK 21- ur' »U musical ritrove y *' Follovv the boys. sr6do, li. t. m., ob 21. uri Pop videc Andy VVarhol, Ciao! Manhattan. The story of a VVarhol superstar. TRŽIČ V soboto, 14. t. m. bo nastopil priljubljeni kantavtor Ligabue. Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti. GORICA Goriški grad-Grofova dvorana V petek, 20. in 27. t. m. bosta na sporedu koncerta opernega petja. Kulturni dom Od 7. do 15. t. m. - XV mednarodni natečaj R. Lipizzer- srečanje mladih violinistov. PASSARIANO Villa Manin V petek, 13. t. m., ob 21. uri koncert kantav-torja Claudia Baglionija. .Razstave Ua o Ta,Ski P31"*1: V konjušnici je do 2g ec^ mzstava »Praški zaklad«. Un Mu,-9"19 in od 27-10- do 7-1-97 9"18' JJXlm. f’artori° (Largo Papa Gio slika -; •Fl0 je na ogled razstai Nlu D.aJz 17. stoletja Tiepola. raz„t i Revoltella: do 22. t. m. sta na o; iu raavi umetnin Nina Perizija (1935 ne ,?stava pop slikarja Američana Jii Drav ?, ub delavnikih: 10-13 in 15- dS1^,10-13,™1«-24. stav a’ ^ m- bo ob 11. uri vodil obii Galer--®61120 Michelli- Alika r ®assanese: na ogled je ra: Rom Gavaliereja z naslovom »Pian Co GaleH9?0 Sesia 28078»' tazstaJn bipanjepuntin (Ul. Diaz 4): d< n0 Rub9ai° Carlo Bach, Elio Careddc "SahTlln,- v skulmi nl. e mura«; na ogled je razst chio r 12 ^ušne sredice Emanuele N barvniVi 110 20.9. bo na ogled razstava Sa>> ki i 0l°SraJrj natečaja »Skrivnost Kra-Motran 0' P*6!3!0 Založba Zbrinca, podjetje s m ZKO Sežana. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je do 14.9. na ogled razstava slik Sandra PeCenka. KOROŠKA CELOVEC Ritterhalle (Hermann Gmeiner Strasse):do 10. oktobra je na ogled razstava Vernich-tungskrig. Verbrechen der VVermacht 1941 bis 1945«. Deželni muzej: do 30.9. je na ogled razstava »Zgodnje krščanstvo na Koroškem«. Deželna galerija: še danes, 8.9. je na ogled razstava »Do danes - dve stoletji umetnosti na Koroškem«. Galerija Ars Temporis: Do 15.9. je na ogled razstava Cermak/Cermak: nakitni objekti. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: do 20.9. je na ogled skupinska razstava. BELJAK Muzej mesta Beljak: na ogled je razstava Skriti zakladi (mineralogija in zgodovinsko rudarstvo na Koroškem). ROŽEK Grajska galerija; Do 30.9. je na ogled razstava del Veronike von Degenfeld. TINJE Don prosvete Sodalitas: Na ogled je razstava »Slike in objekti« Hevvige Bledi. LIBUČE pri PLIBERKU Galerija Falke: Do 15.9. je na ogled razstava ob 10-letniei smrti Hermanna Falke. GLEDALIŠČA MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 Ljubljano V torek, 10. septembra, ob 19.30: Tone Partljič: POLITIKA, BOLEZEN MOJA. Predpremiera - za izven in konto. V sredo, 11. septembra, ob 15.30: POLITIKA, BOLEZEN MOJA. Predpremiera - za abonma sreda popoldanski in izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2 Ljubljano Predstava TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, komedija, bo zaradi velikega zanimanja odigrana še: 10., 12. in 14. septembra ob 20. uri. Pred- stave bodo na Ljubljanskem gradu. Šentjakobsko gledališče objavlja vpis abonmaja za sezono 1996/97. Vpis bo od ponedeljka 9. septembra do 13. septembra 1996, od 10. do 12. ure dopoldan in od 17. do 19. ure popoldne. Informacije na telefon: 312-860. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBUA-NA Krekov trg 2 Ljubljana Program lutkovnega gledališča Ljubljana za sezono 1996/97: PREMIERE: Milan Jesih: Zvezda in srce Barbara Hieng Samobor: Mala Lili Svetlana Makarovič: Kokoška Emi- lija Leonid Andrejev: Črne maske Matjaž Loboda: Sedem na maj. Prva izven predstava v novi sezoni bo 14. septembra, ob 11. in 17. uri -S. Makarovič: SAPRAMISKA. Prva premiera pa bo krstna uprizoritev Jesihove igre ZVEZDA IN SRCE, 29. septembra, ob 19.30 uri. Ansambel LGL je odpotoval v Iran, kjer se bo v glavnem mestu Teheranu v Času od 5. do 11. septembra odvijal 6. mednarodni lutkovni festival. LGL bo sodelovalo z uprizoritvijo Velikanski Dobrodušni Velikan, v režiji Matije Milčinskega. CANKARJEV DOM RAZSTAVE Sreda, 11. septembra, ob 20. uri: Otvoritev razstave Zorana Vogrinčiča: 20 let. Do 6. oktobra (Mala galerija) GLASBA Sreda, 18. septembra, ob 20. uri: Slavnostni koncert ob mednarodnem simpoziju o interpretaciji svetega pisma. Nastopajo: Komorni zbor RTV Slovenija, Mešani pevski zbor Obala Koper, Mladinski pevski zbor Maribor in Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Marko Munih in solisti. Program: J. Gallus, J. S. Bach, J. Brahms, P. Merku, F. Mendelssohn-Bartholdy, M. M. Ippolitov -Ivanov, M. Head, P. Kostia-ninen, A. Bmckner. V petek, 20. septembra, ob 20. uri: Slavnostna akademija ob izidu novega slovenskega prevoda Svetega pisma - Orkester slovenske filharmonije, slovenski komorni zbor in Zbor Consortium Musicum. Dirigent: Marko Letonja in solisti. Program: recitacija svetopisemskih besedil; L. Bernstein, F. Men-delssohn-BarthoIdy. PLES Nedelja, 15. septembra, ob 21. uri, premiera; ponedeljek, 16. septembra in torek, 17. ob 21. uri ponovitvi: FARIČ - STRAVINSKI: Posvetitev pomladi. Sodobni ples. Produkcija FGL in Alt agencija, d.o.o., koprodukcija Cankarjev dom. »To je biološki balet. Ni le ples najbolj primitivnega človeka, je ples iz Časa pred človekom.« (Jac-ques Riviere) FILM Od sobote, 14. septembra, do srede, 25., ob 20. uri: Premierno prikazovanje filma Sanje v Arizoni (Arizona Dre-am), 1992. Rezija: Emir Kusturica. Igrajo: Johnny Deep, Jerry Lewis, Faye Dunaway. Srebrni medved Berlinskega festivala 1993. Blagajna je ob delavnikih odprta od 11. do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GALERITA KRKA Dunajska cesta 65 Ljubljana V četrtek, 12. septembra, ob 19. uri, bo otvoritev razstave grafik in slik akademskega slikarja Poldeta Oblaka. Razstava bo na ogled do 23. oktobra. GLASBA ZELSKA CERKVICA Zelše ori Cerknici V torek, 24. septembra, ob 20. uri bodo v Zelški cerkvici nastopili: Irena Grafenauer - flavta, Mate Bekavac - klarinet in Godalni kvartet Tartini. TABORSKI KULTURNI DNEVI Žalec V sredo, 11. septembra, ob 20. uri: Koncert romske etno glasbe; nastopila bo skupina SUKAR, ki jo sestavljajo Igor Misdaris , Stefan Uranjek, Nenad Ljuboti-na Miha Svent in Nenad Kokovič. Prireditev bo potekala v Dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. KUD FRANCE PREŠEREN Karunova XA Ljubljana Jutri, 9. septembra, ob 21. uri: JAMES CHANCE & THE CONTORTIONS. Koncert praočeta acid-jazza in punk-funka. BLED Danes, 8. septembra, ob 18. uri: D. J. Time - Mega Zur za mlade; v organizaciji OK Bled (Ribno, prireditveni prostor). V soboto, 14. septembra, ob 11. uri: Otroški plesni žur z blejskim plesnim studiom Bled (Hom). Ob 20.30 uri na Blejskem jezeru bo potekal Promenadni koncert Godbe na pihala Gorje, na osvetljenih pletnjah. Ob 21. uri bo v Cafeju Belvedere nastopil Milko Lazar Kvartet, ki bodo igrali glasbo od baroka do jazza in naprej. Istega dne, ob 21.30 uri vabi blejski župan na »Cvetlični ples«, z New Swing Kvartetom. V ponedeljek, 23. septembra, ob 20. uri: Kongresna agencija Albatros ob 10. obletnici delovanja prireja dobrodelni koncert. Nastopajo: Irena Grafenauer - flavta, Quar-tet Tartini in Mate Beko-vac - klarinet. KLUB KGB Nova Gorica V Četrtek, 12. septembra bo potekala prireditev pod imenom »Rock festival«. To bo prvi ročkov-ski večer v novi sezoni, kasneje pa se bodo takšne prireditve odvijale vsak drugi Četrtek v mesecu. Tokrat bodo nastopili novogoriški jugonostalgiki Zaklonišče prepeva, ki se nadalje promovirajo svoj prvenec »Nešto kao Dži-mi Hendriks«, Pridigarji iz Ormoža, ljubljanski zasedbi Racija in SreCna mladina ter tolminski Ro-doljubac. Prireditev se bo pričela ob 21. uri. GALERIJA EGURNA Gregorčičeva 3 Liubliana Razstava slikarjev Majde Skrinar, Živka Ira MuSiC in Andraža Šalamuna je na ogled od 3. septembra. GALERIJA LOTERIJE SLOVENIJE Trubarjeva 79 Liubliana VOJKO HERNAUS, olja na platnu, olja na kartonu. Razstava bo na ogled do 11. oktobra. JAKOPIČEVA GALERI-JA Ljubljana Na ogled je razstava karikatur arhitektke Lilijana Praprotnik Zupančič. Razstava bo na ogled do 18. oktobra. GALERIJA COMMER-CE Einsoilerieva 6 Liubliana Razstava slik Tamare Burmicky je na ogled do 20. septembra. NUK Turjaško 2 Liubliana Od 26. avgusta je na ogled je razstava fotografa Dejana Habichta. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Muzejska 1 Liubliana Razstava UDOMAČENA SVETLOBA. Etnološki pogled na svetila in pripomočki zanje. (Do marca 1997) KULTURNO-INFORMA-CIJSKI CENTER KRIŽANKE Trg francoske revolucije 7 Liubliana Na ogled je razstava Dokumentiranje kulturne dediščine - rezultati nacionalnega projekta Izmere. Razstava bo na ogled do 21. septembra. RAZSTAVNI PROSTOR TOVARNE LEK Verovškovo 57 Ljubljana Do 18. septembra je na ogled razstava perorisb slikarja Vena Dolenca. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23 Liubliana Od 4. septembra, je na ogled razstava »Vrata duše«, upodobljene misli Annamarie Ducaton in pričevanja v spomin na smrt Ane Frank. Razstavo prireja muzej v sodelovanju s tržaškim muzejem židovske skupnosti Carlo in Vera VVagmer. Razstava bo na ogled do 26. septembra. MALA GALERIJA NA VELENJSKEM GRADU Velenje Anton Repnik (Ekspresivne podobe iz kmečkega življenja.) Razstava je na ogled od 13. avgusta. RAZSTAVNI SALON DOLIK Cesta m. Tita 12 JESENICE Razstava likovnih del Slavimirja MihajloviCa in Antona Modrijana. GALERIJA IVANA GROHARJA Mestni trg 37 Škotia Loka Razstava slikarke Sare Nataše Šušteršič Plo-tajs. GALERIJA FARA Skofia Loka Samostojna razstava fotografij, Mojce in Tine Balant, bo na ogled od 31. avgusta do 12. septembra. FESTIVAL LJUBLJANA PARTIBREJKERS Križanke, 18. septembra, ob 20 uri. Preprodaja vstopnic: blagajna Festivala Ljubljana v Križankah, prodajalne plošC Rec - Rec, Vom, Vinil-manija, Aligator v Kranju, Sračje Gnezdo v Novem mestu. _____NOGOMET / ITALIJANSKA A LIGA_ Inter zmagal v Vidmu, Lazio KO Parma in Roma prepričljivo zmagali Udinese - Inter 0:1 (0:1) STRELEC : Sforza v 9. min. UDINESE: Battistini, Bertotto, Calori, Bia, Orlando (Sergio od 60. min.), Hel-veg, Rossitto, Desideri, Stroppa (Gianni-chedda od 12. in Kozminski od 55. min.), Bierhoff, Poggi. INTER: Pagliuca, Angloma, Pesta, Pa-ganin, Fresi, Zanetti, Inče, Dyorkaeff, Sforza, Zamorano (Berti od 89. min.), Branca (Ganz od 83. min.). KOTI: 5:1 za Inter. GLEDALCEV: 30 tisoč. RUMENI KARTONI: Bia, Desideri, Giannichedda, Kozminski, Fresi, Sforza in Inče. VidemCani so upali, da bodo 100. obletnico ustanovitve društva praznovali z zmago proti uglednemu nasprotniku, toda Interjeva »tujska legija« se ni pustila vplesti v praznično vzdušje in je hladnokrvno zasadila Udineseju nož v hrbet že v začetku tekme s Sforzo. V prvi tekmi sezone je Bologna popoldne z golom Fontolana v 35. minuti premagala Lazio in v prepolnem stadionu na najboljši način proslavila povratek v A ligo. Zmaga gostitlejev je pov- NOVICE sem zaslužena, saj so bili boljši od La-zia, ki je zelo razočaral. Bologna je odlično izvajal off side zanko, tako da mu Lazio ni mogel priti do živega in je bolj agresivno igro pokazal samo v zadnjih treh minutah, ko je sodnik tudi razveljavil gol Signorija, ker se je ta znašel v nedovoljenem položaju. Na sredini igrišča je največ pokazal dvaintridesetletni debitant v A ligi Andrea Bergamo, zelo dobro pa je zaigral tudi Fontolan, ki ga bolonjski trener Ulivieri spet uporablja kot prvega napadalca. ZveCer sta bili še dve tekmi. Parma je s 3:0 prepričljivo premagal Napoli (strelci so bili Baggio v 14., Chiesa v 22. in Zola v 87. minuti.), Roma pa je s 3:1 odpravila Piacenzo (Aldair v 12., Balbo v 38., Luiso po 11-m v 49. in Fonseca v 73. min.). Rimljani so pokazali napredek, Piacenza pa jim ni mogla nikoli do živega. Današnji spored: Cagliari - Atalanta, Fiorentina - Vicenza, Milan - Verona, Perugia - Sampdoria, Reggiana - Ju-ventus. TENIS / US OPEN Ženski finale GratSeleš Med moškimi Chang v polfinalu nadigral Agassija NEW YORK - Prva finalistka zadnjega letošnjega grand slam turnirja, odprtega teniškega prvenstva ZDA v New Yorku z nagradnim skladom 10, 89 milijona dolarjev, je druga nosilka Američanka Monika Seleš, ki je premagala Četrto nosilko Španko Con-chito Martinez s 6:4 in 6:3. Drugi polfinalni obračun med Nemko Steffi Graf in Švicarko Martino Hingis so morali zaradi dežja preložiti na včeraj, Grafova pa se je morala, podobno kot Se-leševa dan prej, kar precej potruditi, da je zmagala s 7:5 in 6:3. Sele 15-letna Hingisova, ki je bila na tem turnirju postavljena za 16. nosilko, kljub porazu ni bila nezadovoljna: »Ze z uvrstitvijo v polfinale sem dosegla svoj najboljši izid kariere. Proti Grafovi sem sicer dobro igrala, a je bila pr- va igralka sveta vendarle premočna.« Seleševa, kateri je to po dveh letih in pol nenasto-panja že druga zaporedna uvrstitev v finale tega tekmovanja, je odlično pričela dvoboj, saj je že v prvi igri odvzela servis Martinezovi. Seleševa je morala nato braniti kar nekaj »break« žog, vse pa so kot po pravilu končale v njeno prid. »Igrala sem zelo agresivno, samo kaj, ko ji tudi moji najboljši udarci ne morejo do živega,« je bila po poraz razočarana Španka. Tudi drugi niz je bil odločen že takoj na začetku. Seleševa je povedla s 3:1, zadržala svoj servis do 5:3 ter nato Španki še enkrat odvzela začetni udarec. V prvem moškem polfinalu je American Michael Chang sinoči s 6:3, 6:2, 6:2 premagal rojaka Agassija. Triestina: Aubame bo igral! Triestina bo danes (pričetek ob 16. uri) v prvenstvu C2 lige debitirala pred svojimi gledalci in pričakovati je, da se bo na tribunah stadiona Rocco zbrala kar lepa množica navijačev. Ne toliko zaradi imidža nasprotnika Tolentina, ampak predvsem zato, ker naj bi trener Roselli poslal na igrišče tudi enaintridesetletnega Gabonca Pierra Auba-meyanga, ki je po dveh tednih končno prav včeraj dobil dovoljenje za nastopanje v Italiji. Ravanelli: spet dva gola LONDON - Fabrizio RavanelU še vedno navdušuje angleške navijače. Njegov Middlesbrough je včeraj s 4:0 premagal Coventry, belolasi Ravanelli pa je dosegel dva gola. Z 2:0 je proti vodilnemu Sheffieldu zmagal tudi Gullitov in Viallijev Chelsea. Conte dobil prvo etapo vuelte VALENCIA - Italijan Biagio Conte je zmagovalec prve etape španske vuelte s ciljem v Valencii po 162 kilometrih dirke. V Sprintu glavnine je premagal Belgijca Steelsa in rojaka Lombardija ter oblekel majico liderja dirke. FORMULA ENA / DANES V MONZI VN ITALIJE Damon Hill z najboljšim časom Ferrarijevi navijači vseeno pričakujejo Schumacherjevo zmago MONZA - Na letošnji VN Italije v Monzi italijanski navijači mrzlično pričakujejo novo Ferrarijevo zmago. Nazadnje so tu slavili že davnega leta 1988, ko je zmagal Gerhard Berger. Ce pa se bo to danes res zgodilo, potem se bo Monza, ki se že tako ali tako utaplja v kaotičnem prometu, sploh spremenila v pravi pekel. Anglež Damon Hill je z najbojšim Časom na treningu (imel je prenovljeni izpušni sistem v svojem dirkalniku) na najboljši naCin odgovoril na vsa dogajanja v zadnjem tednu, ko se je izvedelo, da bo zapustil VVilliams. »Pokazal sem, da sem še vedno hiter, pa naj si drugi mislijo, kar hočejo. Ce mi bo še uspelo zmagati na dirki, bom veC kot zadovljen. Bolj zato, da zaprem usta raznoraznim aferašem«, je zadovoljen Hill. Kot prvak bo namreč veliko lažje iskal novega delodajalca, saj so sponzorji pri- pravljeni doplačati nekaj denarja tudi za štartno številko 1, ki bi jo Hill, Ce mu na pot res ne bo stopil Villeneuve, prinesel novemu moštvu. Sef Ferrarija Jean Todt je dejal, da je cilj moštva, da oba dirkača privozita na cilj, vsaj enemu pa naj bi se posrečilo priti na zmagovalni oder. Startni vrstni red, 1. vrsta: Hill (VBrAVilliams-Renault) 1:24, 204 (povprečna hitrost 246, 686 km/h), Villeneuve (Kan/Williams-Renault) 1:24, 521; 2. vrsta: Schumacher (Nem/Ferrari) 1:24, 781 Hakkinen (Fin/McLaren-Mercedes) 1:24, 939; 3. vrsta: Coulthard (VBr/McLa-ren-Mercedes) 1:24, 976, Aleši (Fra/Be-netton-Renault) 1:25, 201; 4. vrsta: trvine (Irs/Ferrari) 1:25, 226, Berger (Avt/Benet-ton-Renault) 1:25, 470; 5. vrsta: Brundle (VBr/Jordan-Peugeot) 1:26, 037, Barri-chello (Bra/Jordan-Peugeot) 1:26,194. Šporfel odbojkarsko obarvan Jutri bo ob 22.30 na sporedu slovenskega programa TV Koper - Capodistria že druga oddaja Spor-tel v novem ciklusu. V jutrišnji oddaji bo osrednja pozornost namenjena odbojki. V studiu bo potekal pogovor o večni temi združevanja naših ekip. Ali sta Kras in Trst podrla "berhnski zid” in ali bosta Sloga in Bor res združila ženski ekipi in v novem prvenstvu nastopala z združeno ekipo? Nekaj prostora bomo namenili tudi košarki. Poi-skali bomo odgovor na vprašanje, ali bo Jan Budin v tej sezoni res nastopal v angleškem prvenstvu, v dresu A ligaša iz Londona. Tudi prispevek bo odbojkarsko obarvan. Predstavili bomo ekipo IMSE Kmečke banke. Po rubriki Slovenija šport pa bodo na vrsti gledalci z novim kvizom pod "Skrtocem”. Telefonska številka je še vedno 0038666/38433. ______KOŠARKA / TURNIR TRŽAŠKE KREDITNE BANKE_ V finalu Gesfeco proti Latte Carso, Jadran TKB za 3. mesto ATLETIKA / GRAND PR1X Bogato nagrado osvojila Komen in Enqvistova Vrsta dobrih rezultatov, a brez rekordov - Bukovčevo rozočorolo m: 1. Ottey (Jamaica) 10.74, 2. Devers (ZDA) 10.83, 3. Onyali (Nig) 11.00. 100 m ovire: lingvist (Sve) 12, 61, 2. Freeman (Jam) 12.69, 3. Bowles (ZDA) 12.76, 4. Rose (Jam) 12.81, 5-Russell (Jam) 12.83, 6. Bukovec (Slov) 12.89. 400 m: L Freeman (Avs) 49, 60, 2. Ogunkoya (Nig) 49, 73, 3. Davis (Bah) 49, 87. Milja: 1. Ma-sterkova (Rus) 4:11.42, 2. Tail-lard (Frae) 4:12.12, 3. Podko-pajeva (Rus) 4:12.14. 5.000 m: 1. Brunet (Ita) 14:54.54, 2. VVa-mi (Eti) 14:55.78, 3. Konga (Ken) 14:56.32. Daljava: 1. Krovec (Ukr) 7.07, 2. Drechsler (Nem) 6.87, 3. May (Ita) 6.86. Disk 1. Wyludda (Nem) 64.74, 2. Zvereva (Blr) 64.66, 3. Grosu (Rom) 63.64. Kopje: 1. Dama-ske (Nem) 66.28, 2. Nerius (Nem) 65.76, 3. OvCinikova (Rus) 65.30. Skupni vrstni red za grand prix, moški: 1. Komen (Ken) 103 točk, 2. Edwards (VBr) 99, 3. Mitchell (ZDA) 95, 4. Morceli (Alž) 93, 5. Adkin5 (ZDA) 91, 6. Matete (Zam) 90, 7. Bailey (Kan) 85, 8. Tarasov (Rus) 79. Zenske: 1. Engquist (Sve) 93 teck, 2. Ottey (Jam) 90, 3. Freeman (Jam) 85, 4, Ogunkoya (Nig) 83, 5. Kravets (Ukr) 80, 6. Ovchinnikova (Rus) 78, 7. Wyludda (Nem) 76, 8. Freeman (Avs) 75. (N’ G.) Na mitingu CUS-a prednjačila kladivo in kopje Atletski miting tržaškega CUS-a je tudi letos priklical na Start pretežno atlete iz Slov^ nije in Hrvatske. Bilo je tudi nekaj Poljakov in Avstrijcev in res nekaj atletov iz naše dežele, ki se iz nejasnih razlogov skoraj redno izogibajo te skrajno slabe organizbane prireditve. Dogaja se tako, da gosti labk° po mib volji uravnavajo svoje nastope na podlagi možnosti osvajanja nagrad, ki so tudi d^ name. Prireditev bi lahko imeti za nekakšen atletski »casb & carry«. Bilo pa je na startu nekaj slovenskih olimpijcev, recimo Renata Strašek, ki je opravila le dva meta v kopju (nagrada je seveda ostala N3 kot bi jih imela šest), in Ig0( Princ v mehi diska. Najbolj^1 tehnični rezultat pri moških 'f dosegel italijanski raprezentan id MILANO - Po finalnem nastopu letošnjega atletskega tekmovanja za grand prix v Milanu glede skupnega zmagovalca oziroma zmagovalke ni prišlo do presenečenja. V moški konkurenci je to kenijski tekač Daniel Komen, v ženski pa Svedinja Ljudmila Naroži-lenko- Enqvist, ki bosta tako bogatejša za kar 250.000 dolarjev. Skupaj z Enqvistovo je nastopila tudi Slovenka Brigita Bukovec, a je s šestim mestom le potrdila, da ji je forma po mitingu v Ziirichu močno padla. Sicer pa je miting v Milanu spet postregel z nekaj odličnimi rezultati. Svetovnih rekordov sicer ni bilo, zato pa so hib doseženi trije najboljši izidi na svetu v letošnjem letu. Rezultati, moški, 100 m: 1. Mitchell (ZDA) 9.91, 2. Bailey (Kan) 9.95, 3. Ezinvva (Nig) 10.05. 400 M: 1. Johnson (ZDA) 44.53, 2. Maybank (ZDA) 45.19, 3. Mills (ZDA) 45.24. 400 m ovire: 1. Adkins (ZDA) 48, 63, 2. Zellner (ZDA) 48, 92, 3. Matete (Zam) 49, 36. 800 m: 1. Tellez (Kuba) 1:44.70, 2. Malakvven (Ken) 1:44.95, 3. Kibitok (Ken) 1:45.46. 1:500: 1. El Guerroudj (Mar) 3:38.80, 2. Morceli (Alž) 3:39.69, 3. Rotich (Ken) 3:39.76. 5.000 m: 1. Komen (Ken) 12:52.38, 2. Hissou (Mar) 12:54.83, 3. Koech (Kenya) 13:00.67. 3.000 m z zaprekami: 1. Kosgei (Ken) 8:05.68, 2. Ko-skei (Ken) 8:17.93, 3. Bamge-tuny (Ken) 8:18.45. Troskok: 1. Edvvards (VBr) 17.59,2. Quesa-da (Kuba) 17.39, 3. Harrison (ZDA) 17.21. Višina: 1. Sjoberg (Sve) 2.33, 2. Hoen (Nor) 2.30, 3. Partyka (Pol) 2.30. Krogla: 1. Godina (ZDA) 21.18, 2. Bames (ZDA) 21.14, 3. Dal Soglio (Ita) 21.13. Kladivo: 1. Deal (ZDA) 82, 52, 2. AstapkoviC (Blr) 79, 84, 3. VVeis (Nem) 78, 38. Pah-ca: 1. Tarasov (Rus) 5.90,2. Po-tapovic (Kaz) 5.85, 3. Tran-denkov (Rus) 5.80. Zenske: 100 Obvestila SZ SLOGA - planinski odsek vabi danes na tradicionalni spominski pohod BAZOVIŠKI JUNAKI. Zbirališče pred vaškim spomenikom v Bazovici ob 9.45 in odhod ob 10.15. Pohod traja približno tri ure. PLAVALNI KLUB BOR organizira sola plavanja in rekreacijo v bazenu pri Alturi v Trstu. Vpisovanje do 13. t.m. vsak delavnik od 19. do 20.30, tel. 566137. ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sporoča, da se začenjajo treningi s sledečim umikom: ob 16.30 skupina ’85-’86 (minivolley Nadja), ob 17.00 skupina ’83-’84 deklice (Sandra). ZaCetniki/ce se lahko vpišejo na treningih. Informacije na tel. 814212 ali 569785 v popoldanskih urah. Vpisovanje minivolley za otroke letnikov ’86-’89, informacije na st. 814212. V današnjem finalu košarkarskega turnrija Tržaške kreditne banke v domu pristaniških delva-cev v Brišckih se bosta pomerili peterki Cedajskega Gesteca in tržaške Servolane Latte Carso, Jadran TKB pa bo igral za 3. mesto. Sinoči so se jadranovci - v drugem dnevu turnrija šestih moštev - prvič predstavili našim ljubiteljem košarke. V prvem srečanju (dva polčasa po 12 minut) so se pomerili z Latte Carso in prepričljivo zmagali, čeprav začetek ni obetal dobrega konca. Servola-nin center Zarotti je zavladal pod košema in samo v prvem delu skrajšane tkeme dosegel 12 točk Ko so jadranovci v drugem delu našli protiorožje za tega igralca, so odločno povedli in zasluženo zmagali. V drugem srečanju večera sta se pomerila Latte Carso m Ježica, Tržačani pa so si z odlično obrambo priigrali prednost, ki je na koncu odločilno vplivala na vrstni red troboja. Jadran je v tretji tekmi z Ježico slabo igral v napadu in zasluženo izgubil. Izidi Jadran TKB - Latte Carso 43:33 JADRAN: Arena 6 (4:6, 1:4, 0:1), Oberdan 6 (4:4,1:4, 0:3), Požar (0:0, 0:0, 0:1), Pregare (80:0, 0:4,0:0), Rebula (0:0,0:4,0:0), Ru-stja 6 (2:2, 2:3, 0:0), Samec 5 (0:0, 1:2,1:2), Rauber 16 (0:0, 5:7, 2:2), Hmeljak 4 (0:0,2:2,0:0), Starc. Latte Carso - Ježica 49:32 Ježica - Jadran TKB 36:31 JADRAN: Arena 3 (1:3, 1:1, 0:0), Oberdan 0:0, 0:3, 0:0), Požar (0:0, 0:0, 0:1), Pregare 5 (3:4, 1:6, 0:1), Rebula 8 (0:0, 4:6, 0:0), Ru-stja 5 (1:2, 2:4, 0:0), Samec (0:0, 0:1, 0:0), Rauber 2 (0:0, 1:3, 0:4), Hmeljak 8 (0:0,1:3,0:4), Starc. Končni vrstni red: 1. Latte Carso 2 (+7), 2. Jadran TKB 2 (+5), Ježica 2 (-12). Izidi 1. dne: Don Bosco - Kraški zidar 59:56, Geste-co - Don Bosco 57:50, Gesteco -Kraški zidar 62:44. Današnji spored, za 5. mesto (ob 17.00): Kraški zidar - Ježica, za 3. mesto (Ob 19.00): Jadran TKB - Don Bosco, za 1. mesto (ob 21.00): Gesteco Čedad - Latte Carso Servolana. Mladi Rusija izkorisiti Raubeijevo blokado Sanguin, ki je kladivo zagti' do 71, 30 m. Pri ženskah j® sla taka Čast prav Straškovi, k je s kopjem dosegla 55, 50 D1 Zal na Startu ni bilo Klavdij6 Kozlovič, ki bi morda prisp6" vala k šestim metom slovensk6 prvakinje in morda bistveti6 boljšemu končnemu rezultati1' Med boljše dosežke lahk° priševamo še 14, 78 Jaga Sten1 bergerja iz Ljubljane (110 1,1 ovire), 55, 68 m Igorja Priti166 (Novo mesto) v metu disk6 1.50, 25 Dahbora Baglaca W greb) na 800 m, 10, 89 UrbaD6 Acmana (Kladivar Celje) D6 100 m, Tržačanke Bradaman 6 v visnii (1. 72 m), Videmcatik6 Cosolo na 100 m (12. Poljakinje VVranicke na 100111 ovire (14, 28) in Kranjčank6 Brigite Langerholc na 800 (2.09, 10). Zanimivo je, da5 morali tek na 100 m ovire Zenske ponoviti, ker so bil6 med prvo preizkušnjo ovti napačno postavljen^ Poljakinja je sicer obakrat zti13 gala, Čeprav tudi drugič z m6 lenkostno prednostjo. ^ ]C) ŠPORT Nedelja, 8. septembra 1996 21 ODBOJKA / POKAL BAZOVIŠKIH ŽRTEV ODBOJKA / MATEJ ČERNIČ SE JE VRNIL Z EP Turnir osvojil ravenski Fužinar Koimpex presenetil z zmago nad Dobom Mednarodni odbojkaski turnir za Pokal bazoviških Žrtev, ki ga že dolgo let prireja športno združenje Sloga in letos ponovno spada pod pokroviteljst-v° podjetja Eurosava vsak september pravzaprav otvarja od-bojkasko sezono pri nas. Letos je izvedba turnirja nekoliko drugačna, saj je bil moški del na sporedu včeraj, ženski pa bo prihodnjo soboto in nedeljo. Včeraj smo v telovadnici na OpCmah prisostvovah zanimi-vemu troboju. Osvojil ga je ravenski Fužinar, novi slovenski Prvoligaš. Po nekajletnem premoru so na Ravnah na Romskem spet sestavili kompetitivno ekipo, ki je še zelo mlada m perspektivna, razveseljivo Pa je predvsem dejstvo, da so Vsi igralci odbojkarski zrasli prav pri Fužinarju. Pomembno okrepitev pa predstvlja prav gotovo prihod reprezentanta J^atjaža Urnauta. Avstrijski Dob, ki je v prejšnjih dveh izvedbah osvojil predhodni Slo-gin pokal, je tokrat pristal na tintjem mestu. Tudi Dob nato-Pa v A ligi in po besedah trenerja Bojana Ivartnika meri vi-s°ko, njegov cilj je uvrstitev na ®no od prvih štirih mest na končni lestvici in s tem nasto-Panje v evropski Interligi. Tok-*tje res Dob nastopil rahlo okrnjen, vendar je kljub temu nokazal, da je na prvenstvo, ki Se bo začelo že v soboto dobro Pripravljen. Z zanimanjem sm° kajpak pričakovali tudi pr- vi nasto našega novega drugoh-gaša Koimpexa, ki je z osvojitvijo drugega mesta zelo prijetno presenetil. V Sloginih vrstah sta tokrat nastopila po-dajac Buttelli (lani Pallavolo Trieste) in odlični furlanski na-padelec De Cecco, ki sta oba na poskusnih treningih pri našem društvu. Pa tudi vsi ostali slo-gaši so nas zadovoljiti, Čeprav še niso v pravi formi. Vse tekme na sporedu so bi- le zelo izenačene in napete. Za najveCje presenečenje je kot reCeno poskrbel prav Koimpex, ki je po pravem maratonskem dve uri trajajočem boju premagal avstrijskega prvoligaša. Rezultati: Fužinar - Koim-pex 3:1 (15:6, 15:12, 13:15, 15:11), Fužinar - Dob 3:1 (16:14; 15:8, 13:15, 16:14), Koimpex - Dob 3:2 (15:11,4:15, 11:15,15:13,15:13). Vrstni red: 1. Fužinar, 2. Koimpex, 3. Dob KOIMPEX: Božic, Butelli, De Cecco, Aljoša in David Kralj, Mijot, Riolino, Sgubin, Strajn, VoldC, Zuccon. Po tekmovanju je bilo na vrsti nagrajevanje, pokale pa so darovale naše tvrdke in ustanove. Med posamezniki so pokale dobili Matjaž Umaut (Fuzi-nar), kot najboljši tolkaC, Marko Verbič (Fužinar) kot najboljši podajac, za najboljšega igralca pa je bil proglašen Bojan Mlakar (Dob). Inka AVTOMOBILIZEM / CLIO Zenic 2. v Zeltvvegu Doslej najboljši rezultat v prvenstvu Na dirki za slovensko prvenstvo v razredu renault clio na avstrijskem dirkališču Zeltvveg je naš Alberto Zenic dosegel včeraj svoj doslej najboljši rezultat, odkar nastopa na avtomobilističnih dirkah. Zasedel je namreč odlično drugo mesto z manj kot dvema sekundama zaostanka za zmagovalcem Fikfakom. Tretji je bil Novogoričan Klančič, cettri pa Betingar. Vsi štitrje so Primorci. Zenic, ki je imel na treningu tretji Cas, je bil en krog tudi v vodstvu, na koncu pa je moral priznati premoč bolj izkušenega Fikfaka, drugage mesta pa se je naš dirkač vseeno zelo veselil. Končni vrstni red: 1. Fikfak 22, 59, 691, 2. Zenic 23, 01, 206, 3. Klančič 23, 01, 413, 4. Betingar 23,01,662. »V reprezentanci moraš vedno dati vse od sebe« Matej je v Izraelu, pretežno v obrambi, igral na vseh tekmah - Najprej z Valom v B1 ligo, potem pa... Matej Černič v Izraleu s srebrno medaljo Na nastop slovenskega odbojkarja na evropskem mladinskem prvenstvu v dresu državne reprezentance smo Čakali 25 let. Po borovcu Klavdiju Veljaku, ki je sodeloval na mladinskem EP v Barceloni leta 1971, je ta velika Čast doletela še ne osemnajstletnega Valovega tolkaCa Mateja Cemica. Ne le to. Iz Izraela se je Matej celo vrnil s srebrno medaljo in spodbudnimi nastopi. Kaj v tem trenutku prevladuje: zadovoljstvo ob nastopu in osvojena medalja ali žalost zaradi poraza v finalus Poljsko? »Malce sem še pod vtisom poraza. Ker pa je bil to zame prvi nastop v reprezentanci, sem seveda zelo zadovoljen, da sem se domov vrnil z medaljo. Za ostale moje soigralce to ne velja. Oni so bili drugi že na prvenstvu mlajših mladincev in na svetovnem prvenstvu. Pričakovali so torej zlato.« Si bil torej v reprezentanci edini novinec? »Letos ja.« In tudi edini drugoli-gaš... »Tako je. Vsi ostali prihajajo iz prvoligaških klubov.« Kako pa so te sprejeli medse? »Bal sem se, da bodo nekoliko ošabni, ampak ni bilo tako. Hitro sem se vključil in se z vsemi spoprijateljil.« Narediva korak nazaj. Celo poletje ste se pripravljali za nastop na evropskem prvenstvu, a bilo vas je veliko. Kdaj si se prepričal, da te bo trener Lorenzetti uvrstil med potnike za Izrael? »Dokler ni trener poslal domov treh odvečnih igralcev, nisem bil siguren, da ne bom med njimi. Sem pa bil precej optimist, ker sem v pripravljalnem obdobju igral na vseh tekmah.« Naše bralce gotovo najbolj zanima, koliko si igral v Izraelu in kako si se odrezal.« »Na prvi tekmi proti Belorusiji sem stopil na igrišče sredi drugega seta, ko smo izgubljati 10:4, potem pa povedli 2:0 v setih. Spet sem na igrišče stopil sredi tretjega m seta in igral do konca. Na ostalih tekmah sem igral pretežno v obrambi, ker sta naša krilna tolkaCa (Patriarca od Daytone in Gallotta od neapeljskega ComCavi, op. ur.) igrala vedno dobro in jima je trener zaupal. Najboljše sem se odrezal v polfinalu proti Rusiji, igral pa sem tudi v finalu.« Kaj vam je povedal trener po prvenstvu? »Nismo se veliko pogovarjali, a ni bil nezadovoljen.« Sledil vam je tudi Vela-sco. Si imel priložnost, da ga pobliže spoznaš? »Ja. Po tekmi z Rusijo nas je zelo pohvalil, po finalu pa nas je tolažil. Ve-lasca ne bi znal opisati, ampak je res izreden.« Če potegneš črto pod svojim nastopom, kaj si največ pridobil od te izkušnje? »Predvsem sem izboljšal blok. Zdaj vem, da o bloku prej sploh nisem imel pojma. Popravil pa sem tudi obrambo. Treniranje v reprezentanci je izredno stimulativno.« V čem je razlika med treniranjem v klubu in v reprezentanci? »V reprezentanci treniraš osem ur na dan, raven je zelo visoka in v vsakem trenutku moraš dati vse od sebe, ker se vsi borijo, da pridejo v dvanjasterico.« Letos boš igral pri Valu. Od tebe vsi pričakujejo veliko, češ - toliko je treniral, da mora zdaj biti strašno močen... »To, da sem igral v reprezentanci, še ne pomeni, da bom v Gorici bog. Pri Valu je letos dosti močnih igralcev. Naš cilj je BI liga. Skušal bom dati vse od sebe, da ta cilj dosežemo.« Verjetno pa razmišljaš tudi o prvoligaški karieri... »Razmišljam že, a o tem bomo govorili ob koncu prihodnje sezone. Ge bo prišla kakšna konkretna ponudba, se bomo o njej pogovarjali skupaj z odborniki Vala. Jaz bi se ji ne odrekel.« Ostali pri Valu že trenirajo. Kaj pa ti? »Trener Zamo mi je dal deset dni počitka.« Bi ti raje počival dalj časa? »Ne, ne. Deset dni je dovolj!« Trener«azzurrov« Lorenzetti je pred odhodom v Izrael v intervjuju za Gazzetto dello šport takole komentiral Matejevo vključitev v reprezentanco: »To je dober znak za naše gibanje in za vse mlade igralce iz nižjih lig. Lepo je, Ce se vsak zaveda, da lahko pride v reprezentanco, ne glede na ligo, v kateri igra«. Mi pa smo seveda še toliko bolj zadovoljni in ponosni, da se je to posrečilo prav našemu odbojkarju. (ak) JADRANJE Arianna ne gre v Palermo k* na uluupi Atalnti, nek razmišljala dralne karie ljubzene c jraposled ve fadala in A: t°m Brunon tekmovalne Kljub tem 'tela na državnem ollInpijske Arianirim Atlante ec lom prip6 Sele v pete ^°lj časa, bi; —^ JJl Vt nem pok da bo pr teu bržkc r- NOGOMET / MEMORIAL »NAŠI FANTJE« Domio že drugič osvojil Bregov turnir Tudi letos je na Memorialu Naši fantje v organizaciji športnega društva Breg zmagala ekipa Domia. Igralci iz Domja so namreč v finalu premagali ekipo Chiar-bole z izidom 3:0. Lani je Domio slavil prav tako nad Chiarbolo, toda le po 11-metrovkah. Po končanem srečanju je sledilo nagrajevanje. V imenu organizatorjev je spregovoril predsednik dolinskega društva Boris Žerjal, ki je podčrtal pomen takih pobud in športa v današnji družbi. V imenu občine, ki je bila pokrovitelj memoriala, je spregovoril odbornik Dario Brajnik. Prisotne je pozdravil predstavnik deželne nogometne federacije Gianni Luigi, ob koncu pa je še spregovorila gospa Silvia Mondo, v imenu sorodnikov preminulih igralcev Brega. Končna lestvica: 1. Domio, 2. Chiarbola, 3. Primorec, 4. Breg B, 5. Breg A, 6. lurizzani, 7. Gažon, 8. Costalunga. Najboljši igralec: Marco Cadel (Chiarbola). Najboljši strelec: Giuliano Porcorato (Domio). Najboljši vratar: Massimiliano Bal-zano (Primorec). Najmlajši igralec: Loren-zo Honovich (Chiarbola). Najstarejši igralec: Paolo Paoletti (Breg). Plaketo so prejeli sodniki, trenerja obeh finalnih ekip ter kapetan Brega Paoletti (za dolgoletno kariero) pa so prejeli vetrovke, sponsorja Betonfer in Saccon ter vse sodelujoče ekipe pa so prejele najnovejšo knjigo Branka Lakoviča o slovenskem zamejskem športu. (E.B.) ODBOJKA / V ZENSKI DRŽAVNI C1 LIGI Za Olympio bo letošnja sezona izjemno zahtevna C2 liga: pri Sokolu še nejasno, valovke pridno vadijo Za žensko odbojkarsko šesterko goriške 01ympie bo letošnja sezona še posebej zahtevna. Nastopila bo namreč v ženski Gl ligi, potem ko je vodstvo prevzelo v tej ligi mesto Kennedyja, ki se je odpovedal nastopanju na tej ravni. Formalno bo moralo priti do ustanovitve novega društva (Go-volley), dejansko pa bo 01ympia v celoti nosilec lige. S tem korakom je vodstvo želelo še bolj motivirati igralke, ki jim je po dveh zaporednih napredovanjih lani za malo ušlo še tretje. Letošnja sezona bo vsekakor zelo težka, saj bodo prve tri ekipe prestopile v B2 ligo, četrta in peta bosta odigrali play-off, vse ostale pa bodo v sezoni 1997/98 nastopile v enotni deželni C ligi. Ce se torej 01ympia noCe spet znajti v gneči deželnih ligašev, mora v novi ligi vsaj skušati doseči peto mesto. NajveCjo novost predstavlja zamenjavo trenerja, saj je Mirandi Kristančič na trenerski klopi nasledil dosedanji Borov trener Marko Kalc. Pri društvu si prizadevajo, da bi se za nastop v zahtevni ligi primemo okrepili, ne da bi pri tem iznakazili podobe ekipe. Glavna »tarCa« je nekdanja Sodna igralka Silvana Princi, kijev zadnjih letih igrala z Vivilom iz Ville Vi-centine in bi se v Gorici pridružila sestri Lucii, ni pa izključeno, da bi lahko prišlo glede igralskega kadra še do kakih novosti. V C2 ligi naj bi letos imeli dve šesterki, vendar je nastop Sokola še pod vprašajem. V Nabrežini so namreč velike težave z obnovitvenimi deti v telovadnici in tudi igralk za nastop v tako zahtevni ligi ni dovolj. Igralke se bodo z vodstvom sestale jutri, ko bo mogoče tudi nekoliko bolj jasno, kakšna bo usoda šesterke. Upamo in pričakujemo, da bo naposled le prišlo do rešitve, ki bi preprečila, da se Sokol odpove igranju na deželni ravni. Povsem jasna pa je slika pri OK Val, kjer bodo po enem letu spet nastopiti v tretji deželni ligi. Pod vodstvom potrjenega trenerja Zorana Jerončiča se igralke potijo že dobrih deset dni. Ogrodje ekipe ostaja nespremenjeno, saj je z igranjem prenehala samo Lara Vižintin. Ekipo so še dodatno pomaditi z nekaterimi mlajšimi igralkami. Pri društvu se zavedajo, da jih Čaka zahtevna sezona, potrudili pa se bodo, da dosežejo uvrstitev v zgornjo polovico končne lestvice, kar bi pomenilo, da bi v sezoni 1997/1998 nastopili v enotni C ligi- RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip TV DNEVNIK Športna tribuna Na počitnice Tle pr’ nas doma ® RAI 1 6.00 6.45 7.30 8.00 8.30 10.05 10.45 11.45 12.00 12.20 13.30 14.00 18.00 18.20 19.30 20.30 20.45 22.55 23.00 0.25 0.40 2.00 Aktualno: Euronews Dok.: Kvarkov svet ( vodi Piero Angela) Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: L’albero azzurro - Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino, vmes risanke in nan. Harry’s Mad Dok. : Velike razstave -Andy VVarhol Maša Nabožna odd. Sedmi dan Angelus, papežev blagoslov Aktualno: Linea verde -Poletna Zelena črta (vodi S. Vannucci) Dnevnik Variete: Gelato al limone (vodita Massimiliano Para in Benedicta Boccoli), vmes (16.00) film: Cock-tail (dram., ZDA '88, i. Tom Cruise, B. Brovm), (16.50) športna odd. Cambio di campo Dnevnik Šport: 90. minuta ' Vreme in dnevnik Športne vesti ; Variete: Giochi senza | frontiere - Igre brez meja ; (iz Stupinigija pri Tori-| nu, vodi Ettore Andeima) Dnevnik i Film: Lungo il fiume j (dok.. It. '92, r. Ermanno ; Olmi, i. F. Carnelutti, | Anna Bobanno) j Dnevnik, zapisnik, horo-! skop, pogovori in vreme i Film: Piccolo Cesare (dram., ZDA '39, i. E.G. Robinson, G. Farrell) Glasba: Invito al valze RAI 2 7.20 8.10 9.00 10,30 11.30 11.55 12.00 13.00 13.40 15.15 17.10 19.00 20.10 20.30 20.50 22.30 23.20 23.40 0.10 Nan.: Paradise Beach Film: La scimitarra del saraceno (pust.. It. ’59) 10.00 dnevnik Nedeljski Disney, vmes dok. Compagni di banco a quattro zampe, risanke Nan.: Blossom Dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik, oddaja o motorjih Tg2 Motori Film: I barbieri di Sicilia (kom., It. ’67)) Aktualna odd.: Cercando cercando Film: Una strana coppia di suoceri (kom., ZDA 79, i. A. Arkin, P. Falk) Tgs Domenica sprint, vmes avtomobilizem Fl -VN Italije (povzetek) Nedeljsli Disney, risanke Dnevnik Tg2 Film: Linea diretta - Un’ occasione unica (kom., ZDA '88, i. D. Parton, J. VVoods, K. McGillis) Dok.: Scanner Dnevnik in vreme Protestantizem Film: Sarahsara (dram., : It. '94, i. G. Brogi) M RAI 3 6.30 9.00 10.25 11.25 14.00 14.25 15.25 18.00 18.20 18.50 20.00 20.10 22.25 23.30 0.20 0.30 1.35 2.10 Variete: Fttori orario Film: Francis contro la camorra (kom., '52, i. D. 0’Connor, Y. Dugay) Film: Far West (vestern, ZDA '64, r. Raoul Walsh, i. Troy Donahue) Film: Nata ieri (kom., ZDA ’ 51, r. George Cukor, i. J. Holliday) Deželni dnevnik Nan.: La legge di Bird Šport: Quelli che aspet-tano, 15.55 Quelli che il calcio... (vodi F. Fazio) Športna odd.: Stadio sprint Dok.: Mantova Vreme, dnevnik, deželne vesti in šport Variete: Drobci Film: Il segreto di Pol-lyanna (kom., ZDA ’60, i. H. Mills, J. Wyman) Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti Nočni dnevnik, vreme Nogomet A lige Variete: Fuori orario Nad.: La traccia verde RETE 4 ITALIA 1 Nan.: Wings, 7.00 Love Boat, 8.00 A cuore aper-to, 8.45 Giudice di notte, 9.15 Un dottore fra le nu-vole, 10.15 Havvaii Dnevnik Nan.: Hiša v preriji Dnevnik Tg4 Film: I giganti della Tes-saglia (pust., It.-Fr. ’60) Aktualno: Amici animali Nan.: Komisar Cordier (i. Pierre Mondy) Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Sotto accusa (dram., ZDA ’88, i. Kelly McGillis, Jodie Poster) Speciale Ciak venezia Film: Morte a Venezia (dram., It. 71, Dirk Bo-garde), vmes dnevnik Pregled tiska Nan.: L’ uomo da sei mi-lioni di dollari, 3.00 Mai dire si CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Neverjetni Hulk - (i. B. Bixby) Film: Gli orsi interrom-pono 1’ allenamento (kom., ZDA 77, i. W. de-vane, Jodie Foster) Nan.: Nonno Felice -Obhajilo (i. Gino Bramie-ri, F. Oppini, P. Onofri) Glasba: Superclassifica Lestvica LP (vodiAmbra Angiolini) Dnevnik •Variete: Mr. Bean Otroški variete, vmes nan. in risanke ter variete Bim Bum Bam Avtomobilizem Fl : VN Italije, poskusne vožnje Variete za najmlajše: La nostra in vi ata Manuela, risanke, 10.55 Sorridi c’e Bim Bum Bam ^ Športna odd.: Grand Prix (vodi A. De Adamich) Odprti studio Šport: Vodič nogometnega prvenstva Variete: benny Hill Šport: Formula 1 start Avtomobilizem Fl: VN Italije Šport: Parco chiuso - Po končani tekmi Film: Ragazzi, il mostro e innamorato (kom., ZDA ’89, i. A. Katz, T. Skerrit) Odprti studio, vreme Aktualno: Fatti e misfetti Boks: Mike Tyson-Bruce Seldon Šport: Mai dire gol Film: Banana Joe (kom., It.-Nem. ’82, i. Bud Spencer, M. Scarpetta) Šport: pressing (vodi Rai-mondo Vianello) Italija 1 šport Film: Amore Formula 2 S TELE 4 strega (kom., It. ’80, i. R. Pozzetto, E. Giorgi) TV film: lo sto con gli In- diani (kom., It. '93, i. B. Spencer, M. VVinslovv) Variete: Viva Napoli (vo- d di Mike Bongiorno) Dnevnik TG 5 in vreme Film: Dne nel mirino (pust., ZDA '90, i, M el Gibson, Goldie Hawn) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department - Detective za Bobbyja (i. Jimmy Smits, Dennis Franz, N. Tuturro) Dnevnik Film: Doppia visione (krim., Fr.-Kan. ’90, i. Ki m Catrall, G. Hansen) Pregled tiska 22.00 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Beverly Hillibillies 22.05 Športna oddaja Nogomet C2 lige: Triesti-na - Tolentino Personaggi e opinioni -Osebe in mnenja Nad.: Amore gitano MONTECARLO 20.00, 22.30, 1.00 dnevnik, 13.15,19.55 Šport 12.15 Nedeljski šport Papežev blagoslov Nan.: Free Spirits Risanke Šport: TMC Race Nan.: Gospa in prikazen Film: Il bisbetico domato (kom.. It. , i. A. Celenta-no, Ornella Muti) Film Nan.: Free Spirits fc" Slovenija 1 SI6 Koper Delfi in prijatelji, 11. del Sredi galaksije zavij levo, 16. del avstr, nanizanke Balerina, 1. del angl. serije Atlas človeškega telesa, 12. del amer. oddaje Obzorja duha Ljudje in zemlja Slovenski ljudski plesi: Med Litijo in Čatežem Poročila Hugo, Karaoke, ponovitev Nedeljska reportaža Dlan v dlani Potovanje skozi meglo, švicarski film TV dnevnik 1 Po domače Risanka Loto TV dnevnik 2, vreme, šport Zrcalo tedna Zoom Večerni gost: Hans Peter Repnik TV dnevnik 3, vreme Športni pregled TV jutri, videostrani $T Slovenija 2 10.05 11.00 11.30 12.00 .12.40 13.30 15.05 16.00 17.55 18.35 19.30 20.00 20.50 22.50 Skrivalnice Videošpon Na vrtu Sova: Nevarne obline, ponovitev 16. dela Euronevvs Zadnja preizkušnja, film Iskanje nekoristnega, športni film Ciklus A. Hitchcocka: Uročen Thunderbirds na slovenskem nebu Maturanti V območju somraka Rdeče in črno Tajnica, ameriški film, Tenis - US Open 16.00 18.00 19.00 19.30 20.00 20.05 Euronevvs Slovenski program Kam vodijo naše stezice TV dnevnik Vsedanes Nočni sodnik, TV nanizanka Žrebanje loto Tenis, Flushing Meadovv, Odprto prvenstvo ZDA, finale ženske, prenos TV dnevnik Vsedanes, vmes OtO Hrvaška 1 8.55 9.00 10.00 10.30 12.00 12.20 13.10 13.40 14.10 14.15 14.45 16.20 17.10 17.15 18.50 19.15 19.30 20.05 22.00 22.30 23.05 Poročila Otroški program Sezamova ulica Živalski svet, 3. del Veselje do muziciranja Poročila Kmetijska oddaja Folklora Mir in dobrota Duhovni klic Opera Box Od ciste do svetovne modne piste 2,4 otroka, 3. del Poročila Ne moreš se vrniti domov, ameriški film Zajčkove zgodbe TV fortuna Dnevnik Tarča, amer. film Volitve v BIH Poročen... z otroki, 27. del ameriške nanizanke Dnevnik 23.25 Vodič dobrega seksa, 4. del OVEN 21.3.- 20.4: V preobremenjenosti z nujnimi obveznostmi boste partnerja napeljali k sodelovanju, a ker se boste ukvarjali pretežno s povodcem, boste zamudili zadnji rok BIK 21.4-20.5.: Naloga, ki ste si jo zadali predse, bo pokazala vse svoje zobe. Ne mudite se z malenkostmi; odkrijte najprej njeno šibko točko, pa jo boste rešili prej, preden vas bo ogrizla DVOJČKA 21.5. - 21.6.: V vzdušju zaupljivosti boste z veseljem boste razdajali svoje najgloblje misli in čustva Nekdo, ki vas talcih ni vajen, bo posumil, da se pripravlja nevihta. RAK 22. 6. - 22. 7.: Na daleč se boste izognili nekoga, ki dreza v temačne plati vaše duše. Napak dlje boste bežali od sebe, težje boste našli pot nazaj. Vrnite se torej in se mu izpostavite goli. r \ Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Perspektive; 9.30 Sledi časa; 10.05 Zlata harmonika; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Gost; 16.20 Pod lipo domačo; 17.20 Minute s...; 18.05 Reportaža; 18.35 Zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.50 Kulturne prireditve; 9.35 Popevka; 10.35 Gost; 11.45 Gori, Doli. Naokoli; 13.00 Športno popoldne, vmes zimzelene melodije; 15,00 Morda niste vedeli; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 19.30 Top albumov; 21.00 Drugi val; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22,20 Iz naših sporedov. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00,Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Orkestri in solisti; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Zborovska glasba; 14.05 HGu-moreska; 14.35 Operno popoldne; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Evropska turneja APZ Maribor; 22.05 Nove prevodne strani; 22.30 Vokalno-instrumen-talna glasba; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 8.00 Otvoritev; 8.15 OKO obveščajo; 8.50 Zvočna reklama za »Nedelo«; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Glasb, reportaža; 10.10, 11.00 Primorski kraji in ljudje; 10.40 Povver p!ay; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du, jes?!; 15.00 Power play, 15.30 DIO; 16.00 Nedelja na športnih igriščih; 18,00 Večer večnoze-leneh T. Pirca; 19.00 Dnevnik; 22.00 Zrcalo dneva, Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Fantastične pripovedi; 9.00 Kulturna poročila; 9.20 Poletno branje; 10,00 Barca va vento mena; 10.35 Sigla singebl 1.00 Ob 11-ih; 12.00 Gla- sba po željah; 12.30 šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 13.45 Galletti; 14,00 Lestvica LP; 15.30 V nedeljo; 18.45 Rigatoni; 19.30 Šport. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Glasba za vse okuse; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ringa potepuh (B. Hofman,dram. Z. Tavčar, r. A. Rustja, 2. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Na počitnice; 12.30 Poletne melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena - Kom. nad: Mario, Karmen, Sofija in Klementina (a.-r. M. Sosič, 2. del); 14,35 Zabavna glasba; 15.00 Z naših prireditev, nato Slov. lahka glasba; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Revival; 19.20 Spored za naslednji dan Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30,15.10, 17.10 Poročila; 10.30 Jutranji val. Radio Koroška 6,00-7.00 Dobro jutro. Koroška! - Guten Morgen, Kdrnten - Duhovna misel (mag. Ivan Olip); 18.00-18.30 6 X 6 -Domače uspešnice. LEV 23.7. - 23,8.: Zbistrili se boste ter nekomu naglas priznali zasluge, ki mu jih potihem že dolgo pri-. znavata Prebitje bariere lažnega ponosa vam bo poleg samozaupanja pričaralo tudi čast DEVICA 24 8. -22.9ž Ker ste se v minulem odbo-bju izkazali v svojih organizacijskih sposobnostih, vam bodo domači z veseljem prepustili vodstvo. Vaša palica naj poje nežno in odločno. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Kljub navidezni pripravljenosti vam bo partner trnasto nagajal. Pravočasno boste spregledali ozadje njegovega upiranja in najprej ugodili njemu, nato pa še obema. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Pri neki povsem nezahtevni nalogi se boste pretirano opirali na tiste, M nimajo časa niti zase. Ne čudite se torej, če boste morali pomagati najprej njim. STRELEC 23. 11. * 21. 12.: Mučil vas bo občutek, da prostori, po katerih se gibljete, ne ustrezajo vašemu nivoju. Ni ga na svetu prostora, ki bi ustrezal nekomu. H se neupravičeno precenjuje. KOZOROG 22. 12. ■ 20. 1.: Ker ste si z nepremišljenimi nakupi osušili žep, boste potrebovali pomoč. Ce boste pričakovali goro, boste prejeli kupček, če kupček, boste prejeli goro. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: K nalogi, ki zahteva zlasti prisotnost treznega razuma, boste pristopih skrajno čustveno. Ne čudite se torej, če vam bo spodletelo. Nadaljujte jutri. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Partner vas bo obsipal s sočno moralno pridigo. Odslej mu ne boste več toliko moralizirali, saj mu ne boste več nikdar želeli, da bi se počutil tako kot vi. y TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 8. septembra 1996 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Filip PU TV DNEVNIK Športna tribuna ® RAI 1 6.30 6.45 9.55 U.30 11.35 12.25 12.35 13.30 '4.05 16.10 '7.35 18.00 18.10 19.50 20.45 22.45 0.00 0.30 1.00 1.15 2.30 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja poletni Unomattina, vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.35, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Čampo de’ fiori (kom., It. ’43, i. A. Fabri-zi, A. Magnani) Dnevnik iz Neaplja Nam: Corsie in allegria -Carpe diem (i. A. Walker, S. Hodge) Vreme in kratke vesti Nam: Gospa v rumenem -Edina priča (i. A. Lan-sbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Un giomo da leoni (vojni, It. ’61, i. R. Salva-tori, T. Milian) Mladinski variete Poletni Solletico, vmes risanke in nan. (vodita E. Ferra-cini, Mauro Serio) Nan.: Le simpatiche ca- naglie Dnevnik TV film: La piovra 6 - L’ ultimo segreto (dram., It. ’92, i. V. mezzogiomo, P. Millardet, 2. del) Vreme, dnevnik in Šport Film: La battaglia di Ala-jno (vestem, ZDA ’61, r.-i- John Wayne, R. VVid-niark, R. Boone) Dnevnik Dnevnik in vreme,zapisnik, horoskop, nočni Pogovori in vreme Aktualno: Videospare, 0-40 Dokumenti Aktualni pogovori: Sotto-voce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) Variete: Studio Uno (vodi Mina, ’66) Nočni dnevnik RAI 2 H Nan.: Paradise Beach m Dok.: V kraljestvu narave, nato risanke in nan. Zidovska kultura M Film: Sopra di noi il ma-re (vojni, VB ’56) H Rubrika o zdravstvu Tg2 33,11.45 dnevnik Nan.: Velika dolina Dnevnik in vreme Aktualna odd.: Ekologija v gospodinjstvu Nad.: Quando si ama, 14.45 Santa Barbara Nan.: Black Stadion 17.15 Dnevnik Variete: E 1’ Italia raccon-ta- Italija pripoveduje Sereno variabile jngj Šport in dnevnik Nan.: Un caso per due IHEk Risanke: Go-Cart Večerni dnevnik B TV film: Ispettore Der-rick (i. Horst Tappert) Aktualno: Turisti per caso (S. Blady, P. Roversi) Dnevnik, vreme Šport Film: Volevamo es.sere gli U2 (kom., It. ’92, i. Marco Galli) Glasba: Separe ^ RAI 3 6.00 9.05 10.30 12.00 12.15 13.05 13.15 13.35 14.00 14.50 18.00 19.00 20.00 20.30 22.30 22.55 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, Drobci Film: Lo spettro di Can-terville (kom., ZDA ’44, i. C. Laughton) Videosapere: Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji, Nepozanane Benetke, Filozofija, Media/Mente Dnevnik Nan.: In famiglia e con gli amici Šport: Iz Olimpije v Atlanto Variete: Lectio brevis Dok.: Turčija, prizorišče velikih impeijev Deželne vesti, dnevnik Športno popoldne: atletika, nogomet B lige, 1530 atletika - miting solidarnosti iz Sarajeva Nan.: Star Trek Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci Variete: VN cirkusa Dnevnik, deželne vesti Ponedeljkov proces Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario g? RETE 4 ITALIA 1 {r Slovenija 1 EU Koper 7.00 9.00 TV film: Gregory, il dirit-to di essere felici (dram.) Nad.: Un volto, due don-ne, 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafš, 11.45 Cuore selvaggio, vmes (11.30) dnevnik Kviz: La ruota della for- tuna 30 Dnevnik Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri Film: Donatella (kom.. It. ’56, i. E. Martinelli) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! Dnevnik in vreme Variete: Game Boat, vmes risanke I Puffi Film: Torna a settembre (kom., ZDA ’61, i. G. Lol-lobirigida, R. Hudson) Film: Arcobaleno nero (krim, ZDA ’89, i. R. Ar-quette), vmes (23.30) dnevnik @ CANALE5 6.00 8.50 9.20 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 16.00 17.30 18.00 19.00 20.00 20.25 20.40 22.45 23.15 Na prvi strani, vreme Aktualno: Arca di Noe Film: Un’avventura me-ravigliosa (kom., ZDA '51, i. Mitzi Gaynor) Nan.: Otto sotto un tetto -V osmih pod isto streho, 12.00 Nonno Felice -Lahko noc politika (i. Cino Bramieri), 12.30 Časa Vianello Dnevnik TG 5 Aktualno: Lezioni priva-te (V. Sgarbi) Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) TV film: Senza rifugio (dram., ZDA ’88, i. Daniels, C. Lahti, K. Bates) Otroški variete Bim Bum Bam in risanko Risanke: Otok male Fio Nan.: Robinsonovi (i. Bill Cosby, P. Rashad) Kviz: Vinca il migliore Dnevnik TG 5 Variete: Estatissima sprint (vodita Gabibbo, Miriana Trevisan) Film: Infelici e contenti (kom.. It. ’92, i. R. Poz-zetto, E. Greggio) Dnevnik Film: Oscure presenze (dram., ZDA '94, i. D. Ladd), vmes (0.15) dnevnik, 1.00 nan. Dream On 6.10 9.15 I3.UU 14.25 14.30 18.55 19.00 20.30 22.30 23.30 0.40 1.45 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Družina Hogan, 9.45 Očetovi prijatelji, 10.20 A-Team, 11.30 McGyver Aktualno: Secondo noi Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, Šport studio Variete za najmlajSe Ciao Ciao Parade, vmes risanke Variete: Niente panico Nan.: Ultraman, 15.00 II principe di Bel Air, 15.30 Sweet Valley High, 16.00 Bayside School, 16.30 Beverly Mills, 17.55 Helen in njeni prijatelji Odprti studio, vreme, 18.50 Secondo noi Nan.: Alta marea, 20.00 Primi baci Film: La scorta (dram., It. '93, r. R. Tognazzi, i. En-rico Lo Verso, R. Memphis, Claudio Amendola, C. Cecchi) Nan.: Renegade (i. Lorenze Lamas) Šport: Predstavitev pokala prvakov, 0.05 avtomobilizem Fl Italija 1 Šport Nan.: Petek, 13. S TELE 4 22.00, 23.45 Dogodki in odmevi Nad. Amore gitano Nogometna tekma ____Nan.: Great Detective Dokumentarec M Nan.: Great Detective, I 22.30 Beverly Hillibillies g Nad.: Amore gitano ($) MONTECARLO 19.30 15.05 16.30 18.00 H 20.00, 22.30, 0.30 Dnevnik, 13.15, 19.50 Šport IHi n Nan.: Matlock ftm Film B Nan.: Ellery Queen, 17.30 A. Hitchcock Variete: Zap Zap RlAIJJ Nanizanka H Film: La mia pištola per Billy (vestern, i. G. Pečk) B Nan.: Omicidi d’ elite, 23.45 Avvocati a L.A. jfrcl Nan.: Ellery Queen Videostrani Marjetica in zmaj Aneta, 1. del Češke nad. Tajnca, pon. filma Poročila Novice iz sveta razvedrila, pon. Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Za tv kamero Formum Nedeljska reportaža Večerni gost: Hans Peter Repnik Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Radovedni TaCek: Veter Lov na znamko, 1. del norveške nadaljevanke Po Slovenija Slovenija - Umetnostni vodnik: Od Kanalske doline do Trsta, 6. del Risanka Lingo, tv igrica Žrebanje 3x3 TV Dnevnik 2 Šport Omizje Rocka rocka TV Dnevnik 3 Rjjffl Šport ■ Sova: Nevarne obline, 18. del Noro zaljubljena, 5. del Figi TV, jutri, videostrani {T* Slovenija 2 '9.00 10.25 11.55 12.10 12.50 13.45 15.45 16.30 17.00 17.50 18.30 19.00 19.30 20.00 20.55 21.40 22.10 22.40 23.10 Euronevvs Tenis - US Open, finale (Z), posn. iz Nevv Yorka Učimo se tujih jezikov: Angleščina Cliristy, 18. del Teater Paradižnik Sobotna noc Športni pregled Veliki dosežki slovenske kirurgije, 17. oddaja VVildbach, 2. del Sova: Nevarne obline, 17. del Sedma steza Noro zaljubljena, 5. del V območju somraka, 8. del Zločin Tuomasa Murane-na, 2., zadnji del finske drame Južna Amerika: Tango Buenos Aires, 2. oddaja Osmi dan Turistična oddaja Svet poroča Brane RonCel izza odra 16.00 16.40 18.00 18.45 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 22.00 22.15 22:30 Euronevvs Dve ženi sta preveč, italijanska komedija Slovenski program Studio 2 Šport Primorska kronika TV dnevnik Vsedanes NoCni sodnik, tv nanizanka TVD mladi Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Alicia - evropski kulturni magazin TV dnevnik Vsedanes Euronevvs Slovenski program Sportel, oddaja o zamejskem Športu in ‘Športnikih DtO Hrvaška 1 10.00 10.35 11.00 11.25 11.35 12.00 12.20 13.05 14.35 15.00 15.50 16.40 16.50 17.50 18.25 18.55 19.30 20.05 21.00 Dnevnik Fina gospa, 6., zadnji del Moja mala hišica, 6. del Med dečki Moje telo: Oko Poročila Ljubezenske vezi, 12. del španske nadaljevanke Peter Ibbetson, ponovitev ameriškega filma Modul 8 Domače živali, 8. del Dr. Quinnova, 35. del Poročila Izza kulis, 2. del angl. nanizanke Kolo sreče Alpe-Donava-Jadran Hugo Dnevnik Tujec, 1. del hrv. nad. Poslovna razstava 22.15 22.50 Kdo je ona?: Slovenija Naslednje jutro, ameriški film A Slovenija 1 ^00- 6.00,6,30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, o'00' M.OO, 17.00, 18.00, 23.00 Po .00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroc J^oiko; 7.50 Biovreme; 8.05 Radie _40 Minute za smeh; 10.30 Preglec '405 Na današnji dan; 12.30 Kmetij eti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; "amostna kultura; 15.30 Dogodki in < 17-05 Studio ob 17.; 19.45 Lahke ,r°ci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite 22.30 Informativna odd.; 22.40 Sle pevci Šansonov; 23.05 Literarni nokti Slovenija 2 6'°0.6.30, 7.30, 8,30,9.30,10.30, tGnj0' 14.30, 16.30, 17,30 Poročila; ®Vnik; 7.00 Kronika; 7,30 Zvezdr 7Lea; 8.50 Koledar prireditev; 9.35 P< na; 11.00 Ekološke teme; 12.00 C 14.00 Drobtinice; 14.45 Gost; n n-i17165 šport-vreme; 16'15 Popev d ' f/40 Tema popoldneva; 18.C cn or? r°Cl<; Ameriška country a; 20.00 Popularnih 40; 22.00 Zrcali ’Vreme-' 22.20 V soju žarometov. Slovenija 3 'm?;8'00' 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, rrw°' 18'00' 2Z0° Poročila; 8.05 Gla ^ lneia; 10'05 Kulturna panorama, \^iglasba; 13.05 Igra za oroke; Izobraževalni program; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Diverti-mento; 16.45 Enciklopedija Slovenije; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasbena ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20.30 Koncertna sezona Evroradia; 22,50 Dvignjena zavesai; 23.00 Komorni studio; 23.55 Lirični utrinek Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30,19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 Noč in dan; 7,45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Kulturni koledar; 9,40 Hit dneva; 10.00 Od Vrha do dna; 10.40 Power play; 11.00 Izbor treh pesmi; 11.30 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej ; 15.00 Power play, hit dneva; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah; 16,45 Informativni koledar; 16.55 Pesem tedna; 18.00 Bla bla radio; 21.00 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.15 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Edig Galletti; 10.35 Sigla single; 11.30 Souvenir d' ltaly; 12.55 pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.55 Lo- candina; 16.00 E.. State freschi; 18.45 istrske legende; 19.20 Sigla single; 19.45 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: Tigrova duša; 8.45 Soft mušic, vmes (9.15) Pravljični kotiček; 10.10 Koncert v centru E. Komel 22. 4.95; 10.50 Slov. lahka glasba; 11.30 Odprta knjiga: Borba (P. Voranc, prip. Š. Drolc); 11.40 Nevv Age; 12.00 Zdravje je v naših rokah (H. Bizjak); 12.25 Orkestri; 12.40 Zbori; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Afera Hreščak v tržaškem občinskem svetu; 14.30 Glasba za vse okuse; 15.00 Poletni mozaik; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Zastrta krila (M. Rebula); 18.20 Slov. lahka glasba; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.T0, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja (Horoskop); 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratki stik: Gledališka delavnica v Fiesi. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 2 Nedelja, 8. septembra 1996 Z JASNO ■g ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL 6 ZMEREN 66 MOČAN 666 RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER / MEGLA FRONTA HLADNA FRONTA X OKLUZUA r SREDIŠČE CIKLONA C SREDISCE ANTI- CIKLONA A VREMENSKA SLIKA Nad Britanskim otočjem je območje visokega ^ 020 zračnega pritiska, nad vzhodno polovico Evrope pa ciklonsko območje. Od severa do-teka v višinah k nam hladen zrak. ( 1010 z' 6 HELSINKI 10/1 1030 DUBUNo- OSLO STOCKHOLM 6/1« ° 11/12 o K0BENHAVH • 1»J4 —^ -LONDONo BERLIN 5^ "/20 ZV> ŽENEVA s/17 LJUBLJANA 2/17 ---1'-6 ° MILANO S 10/16 DUNAJ 9/11 1020 Temperature zraka so bile Izmerjene vCeraj ob 7 in 13 url. DOLŽINA DNEVA 9,15 , SPLIT 14/17 OSOFIJA 10/17 DANES TRBIŽ CELOVEC o 8/16 O KRANJSKA GORA _ 4/14 O TRŽIČ 9/17 OVI0EM 11/21 »N. GORICA GORICA o H/20 O v POSTOJNA O 7/15 PORTOROŽ „ 1 KOČEVJE O ČRNOMEy OPATIJA PAZIN q Slovenija: V vzhodni Sloveniji bo pretežno oblačno, drugod pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Največ sončnega vremena bo ob momi. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 12, najvisje . . , , ‘ severno ) od nas bo oblačno s kraje; vnimi padavinami. Na severni strani Alp bo snežilo do višine 1400 metrov. ^ Drugod bo deloma sončno, a sveže. ^ Sonce bo vzšlo ob 06.32 in zašlo ob 19.26. Dan bo dolg 12 ur in 54 minut. V Luna bo vzšla ob 02.09 in zašla ob 16.55. TEMPERATURE REK POSTAJA Mura Gornja Radgona Sava Radovljica Sava Šentjakob Sava Hrastnik Sora Suha Ljubljanica Moste PLIMOVANJE Danes: ob 2.09 najnižje -35, ob 9.01 najvisje 25 cm, ob 14.39 najnižje -9 cm, ob 20.04 najvisje 23 cm. Jutri: ob 2.39 najnižje -40, ob 9.18 najvisje 32 cm, ob 15.04 najnižje -17 cm, ob 20.40 najvišje 29 cm. POSTAJA st C GradaSčica Dvor 9,9 Savinja Veliko Sirje 14,8 11,0 Paka Šoštanj 13,8 Soča Solkan 14,0 Idrijca Podreteja 12,7 Vipava Dolenje 10,6 13.0 11.0 11,4 15,1 BIOPROGNOZA Večjih težav s počutjem ne bo, le vremensko zelo občutljivi ljudje bodo bolj nerazpoloženi in se bodo težje koncentrirali, ponoči pa bodo slabo spali. Podatke posreduje Hidrometeorološki zavod BS Z TEMPERATURE MORJA °C Portorož 21,2 PoreC 21,8 Rovinj 22,5 Zadar 20,4 Šibenik 21,5 Hvar 23,2 TEMPERATURE V GO 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m H °C 15 10 5 2 -1 -3 JUTRI GRADEC 9/16 S M. SOBOTA O 9/15 MARIBOR , O 9/16 IS idN oCEUE M o ,/,7 ^ s ZAGREB 8/17 oESS v'' REKA 12/20 Slovenija: V ponedeljek in torek bo suho in hladno vreme. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI,..PA ŠE RES JE Uvajanje mioddehiikov v prostitucijo LONDON - V Cardiffu se je skupina odraslih z bolestno spolno nagnjenostjo do otrok »izvežbala« v privabljanju mladoletnikov, zaupanih raznih javnih zavodom, in uvajanju v prostitucijo. Kot piSe ugledni Times, naj bi vsaj 50 mladoletnih fantov in deklet zbežalo iz raznih zavodov, katerim jih je zaupalo sodišče za mladoletne. Natančnejši podatki in podrobnosti »operacije« bodo znani, ko bodo objavili rezultate preiskave, ki sta jo že leta ’94 naročila krajevna univerza in združenje za zaščito otrok. Včeraj pogreb An in Eefje, žrtvi »pošasti iz Marcinellea« BRUSELJ - Včeraj je bil v Belgiji spet dan žalovanja, saj so pokopali An Marchal in Eefje Lambrecks. Dekleti je pošastni Marc Dutroux ugrabil v mestu Ostende, njuni trupli pa so našli v torek »v hiši grozot« v kraju Jumet v južnem delu države. Pogrebov se je udeležilo veliko število oseb. Kar 1.200 nevest in ženinov na stadionu v Kairu Na stadionu v Kairu se je v petek odvila rekordna skupinska poroka: večno zvestobo si je obljubilo nič manj kot 600 parov (telefoto AP) Kuga v KaBbnip SAN JOSE - Po dvajsetih letih se je kuga spet pojavila, sicer samo pri divjih živalih. V kalifornijskem predelu Santa Clara so v gorah približno 120 kilometrov jugovzhodno od San Francisca odkrili, da so zboleli za kugo ris, trije merjasci in kojot. Po zagotovilih strokovnjakov položaj še ni zaskrbljujoč, vsekakor pa skrbno nadzirajo razvoj dogodkov. Okrog sveta vdOdneh HONG KONG - Francoski novinar Yves-Guy Berges se trudi, da bi zboljšal »rekord« Phileasa Fogga, s katerim je Jules Verne - samo v knjigi seveda - v 60 dnih obkrožil svet. Včeraj je prišel v Hong Kong in se bo sedaj skušal Cimprej prebiti do Los Angelesa, po morju, kajti novinar, ki je odpotoval iz Pariza 28. julija, se poslužuje samo »klasičnih« prevoznih sredstev. Škoda in mrtvi v Karolinah zaradi orkana Fran Predsednik Bill Clinton je zagotovil izredno podporo krajem Severne in Južne Karoline, ki jih je prizadel orkan Fran: doselej so našteli 12 mrtvih, škode pa še niso ocenili (AP)