GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Kohibti Delavnega Ljudstva. Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. “OD BOJA DO ZMAGE”! ^ ^ ^ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! 8tey. 16. “Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 17. aprila 1908. SŽSSZSlUzr- Leto VII. NA DELO! Vsem svobodno in napredno mislečim članom kakor tudi društvom S. N. P. Jednote na znanje! Sedajni čas postal je skrajno iresen. Obstanek Slovenske Narodne Podporne Jednote, te 'krasne stavbe, katera se je zgradila s ogromnim trudom in požrtvovalnostjo marsikaterega člana, je sedaj odvisen od nje lastnih članov in društev. V glavni odbor S. N. P. J. vtihotapilo se je nekaj izdajic, katere so se dolgo pred III. konvencijo v La Sallah, 111. zavezale, da preneso S. N. P. Jednoto iz Ohioage, 111. v Cleveland, O., ne glede na to,da je Jedrnata .inkorporirana v državi Illinois. Nadalje so se te izdajice zavezale, da ako ne bi bilo mogoče prenesti Jednoto v Cleveland, O. — kar v resnici še sedaj ni mogoče — se pa dela na to, da se Jednota vniči ali pa vsaj razcepi in da se iz te razkolnosti ustanovi nova Jednota v Clevelandu. Vtihotapljeni glavni tajnik, g. Krže ni samo kos svoje nalogi, marveč kakor je iz njegovega delovanja razvidno dela direktno na propad Jednote. G. Krže se je na konvenciji sam izrazil, da gl. tajnik lahko opravi vse posle v dveh do treh urah na dan, a sedaj ima na Jed-notne stroške dva pomagača in vkljub temu še vsi tri niso ugodili občnim zahtevam. 1 G. Krže & consorti so sanioio hlastno povišali mesečni asesment iz $1.00 na $1.25. S tem predrznim činom je povzročil, da je mnogo društev ustavilo plačevanje asesmenta. Kake posledice sle-iz tega, si lahko vsak misli. Krže namesto, da bi bolniške podpore nakazoval, terorizira bolnike in društva, rabi nedostojne izraze in preprečuje izplačevanje vseskozi opravičenih podpor, med tem ko sam sebi kar po $60.00 za tekoče stroške (?) nakazuje. G. Krže ne odgovarja društvom na važna pisma in jim tudi potrebne tiskovine za sprejem članov itd pravočasno ne pošilja in tako Jednoti vseskozi škoduje. Krže, samo ob lastno stare in zia Jednoto zaslužne člane brez tehtnih vzrokov iz Jednote izključuje — samo zat- ker se jih boji! — Jednotno Glasilo, katero se je na Kržetov predlog vvedlo, stane Jednoto veliko denarja, a ne odgovarja samo svojemu namenu, temveč vsebina je rovarska in dobro prevdarjena, da zamore Krže nerazsodne člane slepiti in svoje efijaltske nakane prikrivati. Krže je na tretji konvenciji v La Salle sklenjena pravila v svojo korist spremenil. Krže ni poslal pravil na Springfield za potrditev, kakor to zahteva Illinoiški državni zakon. PRAVILA SO TEDAJ NEVELJAVNA. Varščini podvrženi Jednotni uradniki niso na podlagi konvenč-nega sklepa še danes predpisanih varščin položili ali vsaj do sedaj niso dokazali, da so jih položili. Volitev glavnih Jednotnih uradnikov se ni vršila v smislu pravil v II. poglavju, členu I. oddelku 5, v 10 in 11 vrsti, sklenjenih na 2. konvenciji v Chicago, 111. v letu 1905 in je toraj ta volitev nepravilna; neveljavna in se novega odbora NE MORE pri. poznati kot eksekutivno oblast. V novih pravilih so poglavitnejše točke, sklenjene na III. konvenciji, izpuščene, kar se smatra za divjo spekulacijo prepisovalcev pravil. V pravilih ni nikjer označeno, kje je sedež Jednote in kje je inkorporirana, kar pa znači, da se je ta važnost izpustila samo zgolj efi j altovske ga namena prenesti Jednoto v Cleveland. Na g. Kržetov ukaz, sklicala se je izvanredna seja v Milwaukee, na katero je prinesel stare drašttvene knjige, tam otrobe vezal in stari odbor blatil. Ko se je g. Kržeta vprašalo po novih knjigah, je rekel, da — JIH NIMA! Toraj po preteku štirih mesecev še ni utegnil upeljati novih knjig?! Skandal! Ne čudite se potom, da ni nobenih pravih računov! — Tako ne more in ne sme več biti! ¡S takim gospodarstvom mora Jednota propapsti in v kratkem napovedati konkurs. “Glas Svobode,” branik ljudske-delavske pravice in boritelj za resnico je klican od društev in članov, da svetuje v prevažni zadevi. “Glas Svobode” predlaga sledeče: “Edino izvanredna konvencija, kakor svetujejo razna društva in člani, zamore Jednoto zopet v pravi red in tir spraviti. Konvencija naj se vrši v “La Sallah, 111. že 15 maja! Društva naj takoj skličejo izvanredne seje in delegate izvolijo. — Vsako društvo s 100 člani voli naj po enega delegata, društva pa s več kot sto članov po dva delegata in ne več. Delegati naj bodejo svobodnega mišlenja in vneti delavni elani za koristi Jednote. V vsem drugem se Glas Svobode popolnoma strinja s resolucijo društva “Ilirija” št. 38 S. N. P. J. v Kenoshi, Wise. V steijer) je. Ne strašmo se propada niti smrti! Zažen ’mo se v sovrage na vsi črti! U boj! Gotova nam je zmaga! Pravo je na. naši A zavist in laž, sovragi Meti, je na strani vaši. Jednota naša! —■ Drevo velikon sko! — Nam sveta stvar je bila, bo in je sedaj. “Kjer sad pognala si tam rasti, Buči in vihraj, kot morje adrijansko, Ki ne da seliti se iz kraja v kraj; — In otresi grde vse pošasti!” čez pol sveta ti razprostiraš svoje veje Pod ktere vabiš, kličeš brate V luč! — Na sedež v cvetju! — Mladike tvoje ne poznajo meje; Iz dežele jedne, v drugo hodijo si v svate, In mnog jih že slavi pri petju. Kot ptice v gnezda pred viharjem, Zatekamo se k tebi v sili. “Pod okriljem tvojim samo, čutimo se varne.” “Vam pa slava, Vam zidarjem, Ki stavbo stavili v namen ste mili, 'Več vreden, kot vse cerkve farne.” U bojne, toraj, brate kličem, vrste; Za sveto stvar porab’te moči čvrste! Iztrgajmo sovragu ladijo “S. N. P. J! — Tisti se bo dan, slavilo — VSTAJENJE! — P. W. Petrov. CENJENIM SOMIŠLJENIKOM! Današnjo številko pošljemo raznim c. g. rojakom na ogled, da se zamore j o oni, ki tako žele na list naročiti. “Glas Svobode” je e-dini slovenski list v Ameriki, ki se poteguje in bori za pravice delavstva in stane za celo leto $1.50 in za pol leta 75c. Vse cenjene naročnike, kteri so s naročnino na list zaostali, prosimo, da isto poravnajo in če mogoče tudi ponovč, sicer smo prisilje- ni ustaviti pošiljatev lista na podlagi novega poštnega zakona, ki se glasi: Časniki se ne smejo pošiljati brezplačno dalj kot tri mesece pod globo $100 do $500.00 Prosimo, da nam takoj naznanite premembe stanovanj s zaznambo starega in novega naslova in da ne odlašate po tri mesece, kakor to navada. SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VOŠČI VSEM ČITATELJEM “GLAS SVOBODE.” Razgled po svetu. AUSTRO OGERSKA. Iz Lvova se poroča: Grofa Andreja Potočki, avstrijskega cesarskega namestnika v Haliči, tirana in tlačitelja Rusinov je ustrelil rusinski dijak Mieroslav Siczyn-ski. Dijak je prišel s deputacijo k grofu mu pod pretvezo pomolil zavitek papirja, v katerem je bil zavit samokres in ga v istem trenutka trikrat ustrelil. Grof je par minut po atentatu zdihnil svojo tiransko dušo. Policija je dijaka ko j aretirala in ko ga je peljala policijska posadka mimo v bližini stoječih rusinskih dijakov je Siczynski vs-kliknil. “Kar sem storil, sem storil za Vas!” Grof Potočki je bil tiran v svoji grofiji in njegova početja na-pram Rusinov so bila skrajna. NEMČIJA. Berlin 15. aprila: Spor med stavbeniki in delavci je se konec-no poravnal. S tem je preprečena velika stavka stavbarskih delavcev. Ko bi prišlo do stavke, prenehalo bi z delom do 60,000 de- ( lavcev. Zgodovinska garnizijska cerkev na Neue Friedrichs cesti, katera je bila 1703 sezidana je pogorela. Mnogoštevilni polkovni pleni iz prejšnih vojska so vsi razven ene zastave pogoreli. ANGLIJA. London, 16.; aprila. 'Sledeča imenovanja za novo reorganizirani britiški kabinet pod minister-skim predsedništvom Herberth Asquith so se oficijelno objavila: Predsednik gosposke zbornice — Lord Tweedmouth; kolonijski tajnik — baron Crewe; kanelar David Llayd-George nadalje R. McKenna; W Churchill in W. Run-ciman. FRANCOSKA. 'Na Francoskem se je v letu 1907 za 500 miljonov frankov tobaka pokadilo. Od te svote prejel je državni sklad 92% in to radi tega ker tobačna obrt je v rokah državnega monopola. V letu 1872 celoskupni znesek za tobak segal en miljon mark, v letu 1907 povspel se je na 72 miljonov mark. RUSIJA. Leukoran (Kaukazija) 16. aprila. Med ruskimi vojaki in bando perzijskih brigandov je prišlo do bitke na meji Belezuvara. Stotnik in tri vojaki so ubiti, 5 drugih pa težko ranjenih. Moskva, 16. apr. Mestni prefekt je upeljal sodno preiskavo proti peterim svojim podprefek-tom šefu ognjegascev in več policijskim nadzornikom radi korupcije in izžemanja v njihovih uradih. Dokazalo se je; da so te “glave” v večjih slučajih roka v roko delali in tako goljufali vlado in ljudstvo. Skrivna policija bo reorganizirana. ŠPANIJA. Barcelona 16. aprila. Včeraj je porotno sodišče obsodilo tri osebe na smrt radi novih atenta-tov s bombami. Jean Rull, vodja je obsojen na smrt, njegova mati in sestra pa na dosmrtno ječo. Rull se je posluževal iste taktike, ko ehieaška policija pred nekaj leti. Namreč postavil je bom« be na razna mesta, naznanil policiji o bombi in dobil lepo nagrado. IS tem početjem je ubil šest oseb, dasi ravno jih ni namenoma hotel umoriti. DANSKA. Kopenhagen, 16. apr. Državni zbor je sprejel tako zvani franchise bili s 64 proti 35 glasovi. S tem predlogom imajo vsi davkoplačevalci moški in ženske, čez pet in dvajset let stari pravico voliti. iSoproge, kojih soprogi so davko plačevalci imajo tudi pravico voliti. KITAJSKA. Velika poplav y Hankow, v provinciji Hu-Peh je povzročil o« gromne škode. Poročila zatrjujejo, da je čez 2000 ljudi vtonilo. Škoda še ni precenjena. GROM IN PEKLO! Odbor voljen od društev “Sla-vija” in “N. Vitezov” izključuje Jednotne porotne odbornike. Ke-do jim je dal to oblast? Če glavni odbor ni zmožen sam opravljati svojih uradov, naj se poslovi! Dne 12. t. m. je imelo društvo “Slavija” št. 1 svojo “redno.” sejo. Redna pa ni bila, kajti kmalu hi bilo prišlo — do tepeža. Na seji se je prečitalo pismo od predsednika porotnega odbora g. Žu-gelj-a, v katerem je prosil za pojasnilo in vzroke, zakaj so M. V. Konda i druge izključili. G. Za-vertnik je predlagal, da se to pis-mo v “koš” vrže — kar se je tudi zgodilo. — Porotni odbor naj le čaka na odgovor.--------- Dhe 13. t. m. sešla se je izbrana dvajseterica “Slavije” in N. Vitezov” g. Zavertnik je bil “bese-dovodja” (speaker Joe) ; 18 članov so bili “marijanice’ in en član — L. Duller —’ je bil nasprotnik. Predlagalo se je, da se g. Ze-ležnikar, iz Barbertona, O. član porotnega odbora S. N. P. J. izključi, G. Duller se je temu uprl in se predrznil slavno, domišljavo “porote” vprašati, od kod si take pravice prilastuje? Jože Zavertnik ga je začel obdelovati, da ž njimi ne drži, da naj se zgubi itd. G. Duller je povedal Zavertniku tako krepke, da mu bodo še dolgo v ušesih zvonile in na to odšel. Ni nam znano, zakaj Zavertnik ne pove, da bi bil skoro na redni seji tepen in da je take priimke goltal, kakoršne zamore le kak krivec mimo v žep vtakniti. Tu je zopet jasno kot beli dan, kedo prepir seje in deluje v pogubo Jednote! iSIepec mora spregledati in videti. Čuje se, da tudi v taboru gl. odbora vlada rabuka. Predsednik Potokar, gl. tajnik Krže in njih oproda g. Zavertnik so si v laseh. Eden drugemu očita, da je krivec te komedije. To so menda zadnji zdihljaji “novega” odbora in posledice bodejo za nekatere jako grenke. Vsaka stvar ima svojo slabo in dobro lastnost. Pri vsi ti rabuki trpi Jednota in to je slabo. Dobro pa je, da se bo videlo kaki “možakarji” so se vrinili v Jednoto in da bo možno ljuliko iz dobre pšenice iztrebiti. Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo odgovarjati Proletarcu niti g. Korčetu. Če se pa čutita užaljena na naše trditve jim ostaja draga pot. Pušica naperjena je zadela pravo mesto in to skeli! P. T. Današna številka ima prilogo na katero naše cenjene čitatelje posebno opozarjamo!!!!!! Uredništvo in upravništvo. DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: za $ 10.35 ................. 50 kron, za $ 20.45 ................ 100 kron za $ 40.90 ................ 200 kron, za $ 102.00 ................ 500 kron, Za % 204.00 ............... 1000 kron, za $1017.00 .............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprili čne-je do $25.00 v g-otovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ■-o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft: FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St., New York «104 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio Smrt in pogreb Jakoba Nesreče “Tisti Jakob, ki je stanoval v brlogu in, plačeval bajok. ” “Trine!” Spisal Ivan Cankar. (Nadaljevanje.) I. “Zdaj je mrtev, treba ga bo torej pokopati, kakor se spodobi!” Vrnila sva se v vas in sva se napotila naravnost proti župnišču. Peter je ostal zunaj pred o-grajo, ker si ni upal dalje, jaz sem stopil na dvorišče, posuto z lepim belim peskom. Župnik je stal na pragu, debel, golorok in gologlav, in je kadil iz dolge turške pipe. “Jakob je umrl!” sem ga ogovoril. Gledal mi je v obraz, potegnil je iz pipe in je puhnil dim visoko v zrak. “Jakob?” “Umrl je!” Potegnil je vdrugič, zakrožil je ustnice in je puhnil dim počasi predse, kakor da bi premišljeval. “Kako pa je umrl?” “Obesil se je.” Puhnil je dim nenadoma vame, iztegnil je roko in pipo in je str- mel. “Obesil se je!” sem izpregovo-ril tiše in sem povesil glavo. Župnik pa se je takoj pomiril. “Saj ni bilo mogoče drugače, kakor da se je obesil. Razbojnik je razbojnik in če bi se sam ne bil obesil, bi ga obesili drugi...” Pokimal je in se je okrenil proti veži. “Ampak zaradi pogreba!” sem zaklical. Ves začuden me je pogledal, nasmehnil se je, zmajal je z glavo in je šel. Osramočen in potrt sem se vrnil na ulico. “Brez zvonjenja?” je vprašal Peter. “Brez zvonjenja.” “In brez gospoda?” “Brez vsega!” Tiho sva šla dalje, nenadoma pa je Peter postal in oči so se mu zasvetile. Čudno se mi je zdelo, kako je bil v tistem trenotku podoben mrtvecu, ki je ležal na skrinji. Prav tako siv in bolan je bil njegov obraz in celo njegove ustnice so bile otekle. “Čemu pa sva šla tja?” je za-klical. “Saj ni potreba ne zvonjenja, ne gospoda. Brigal bi se bil Jakob za gospoda in za zvonjenje ! Smejal bi se! Če pred smrtjo ni maral človeka, zakaj bi ga blagoslavljali po smrti? Smešno bi bilo in nespametno!” “Pa si se ga bal, ko si mu stal pred mrtvim obrazom!” “Nisem se ga bal, njega ne!” je povesil glavo. In ko sem molčal, je izpregovil v drugič, resno in tiho. “Njega se nisem bal!” Bos, dolg in suhoten je stopal poleg mene, zmirom pol koraka za mano. “Nisi se bal, pa si trepetal, kolena so se ti tresla!” Nenadoma je stopil hitreje, pogledal mi je v obraz in jaz sem povesil glavo. “Zakopati ga bo treba, ker je naš brat!” je zamrmral Peter. Napotila sva se k županu; Peter je ostal na cesti, jaz sem stopil v vežo. Zelo prijazno me je pozdravil debeli župan; rdeča radost mu je sijala z lic. Komaj sem sedel za mizo, je prinesla dekla visoko steklenico vina. “Tako je, gospod župan: Ja-, kob je umrl.” “Mi pa. živimo!” se je zasmejal župan in je vzdignil kozarec. “Jakob, sem rekel!” “Kakšen Jakob?” “Tista nesreča!” Na mizo je postavil kozarec in njegov obraz je bil nenadoma Ves resen; stisnil je ustnice in strnil obrvi. “Obesil se je; nocoj se je obesil!” sem razložil. In. nenadoma se je zjasnil resni obraz. ; , “Hvala Bogu!” je zavzdihnil, nato pa se je od srca zasmejal. “Vendar je bil še nekoliko pošten človek, ta Jakob ! Zakaj nima vsak tat in razbojnik te pametne misli, da bi se obesil sam, namesto da bi se dal na tuje stroške obešati? Glejte, zdaj imamo v kehi troje vagabundov — žro in žro, kradejo nam denar! Zakaj se ne obesijo? Nalašč sem bil dal zabiti žeblje v zid in tudi vrvi, jako močne vrvi leže tam na tleh. Ampak nihče se ne obesi; narobe, tam sedi kanalja, smeje se in se redi!” Pil je in je izpil. “O Jakobu sva govorila, župan ! ’' “¡Sva govorila! Kaj je z Jakobom?” “Obesil se je!” “Zadnji čas je bil! 'Saj je kradel kakor lisjak; razbojnik je bil, božja šiba!” “Ampak treba ga bo zakopati; človek je bil!” Hitro je izpil župan in je vstal. “Mene le kar pri miru pustite s to stvarjo!” “Kdo ga bo zakopal?” Od zlovolje mu je zardel široki obraz. “Kdor hoče! — Kaj zato ste prišli k meni? Mislil sem, da mi nameravate povedati kaj kratkočasnega. Vi ste tudi eden izmed tistih, ki . . . čemu pa se brigate zanj? Kaj je vaš brat?” Odprl sem usta in že so mi vztrepetale ustnice, da bi odgovoril j “Moj brat je, kakor nihče drugi na svetu. Po srcu mi je brat in po žalosti!” Vstal sem in sem šel proti durim. “Kaj bo z njim? Tam leži.” Župan je skomizgnil z rameni. “Naj segnije!” Šel je po veži in se ni več ozrl. Zasmejal sem se, ko sem stopil na ulico. “Midva go bova pokopala, Peter, midva sama! Zvonila mu bova in pela mu bova pesmi!” “Kaj neče?” “Neče; in prav je storil, da neče! Saj ni njegov brat!” Peter mi je pogledal v oči, napol vprašujoč, napol prestrašen, in tudi jaz sem mu pogledal naravnost v obraz in sem mu odgovoril z očmi. “Tako je! Midva ga bova pokopala, zakaj najin brat je in drugega nikogar!” Molče in naglo sva stopala po beli cesarski cesti, kakor da bi se nama mudilo. Solnce je bilo zašlo za hrib, vsi holmi so bili še svetli in nebo je žarelo lepše nego podnevi; iz senc, ki so legale v dolino, se je vzdigala vas v rezki, bleščeči beloti. Očitno je bilo, da je Peter veliko mislil, zakaj izpregovoril je nenadoma. “Krščansko ga je treba zakopati! Tam ne bo ostal, ne sme ostati tam ...” Še hitreje je šel, globoko sklonjen, in je izpregovoril s čisto o-troškim, jecajočim glasom, kakor da bi ga bilo sram. “Dolgčas bi mu bilo tam . . . siromaku . . . bratu ...” Ob križpotu sva postala obadva in obšla me je krščanska misel. “Še tja pojdiva, še k tisti ženski. Pošteno ji je dajal vsak mesec bajok za tisto luknjo; ženska je in usmilila se ga bo, vsaj zdaj ko je mrtev in ne krade več!” Šla sva in sva prišla do velike hiše, z visokim zidom obzidane, trdnjavi podobne. Peter je ostal za zidom. Preko vrta. preko prostranega dvorišča sem šel, po visokih stop-njicah, in sem potrkal na duri. “Kdo prihaja ob tem poznem času ? ’ • In stopil sem v izbo k gospe, ki je sedela v naslanjaču, črno o-blečena, suhotna, gubava. “Was fiihrt Si e zu mir?”, ,, -Kateknila je . naočnike. “Jakob je umrl.” “Kakšen Jakob?” Ko je zaklicala to čudne ime, je prišla dekla. “Brlog je prost; naj pogleda Janez, če bi ga kdo hotel; bajok je bajok.” Dekla je šla. “Kdo ga bo zakopal?” sem prašak “Ni mi v sorodstvu!” je odgovorila in me je pogledala srepo iznad naočnikov. Priklonil sem se in sem šel. “Kako? Ali mu bo naročila velik pogreb?” je prašal Peter za zidom in zdelo se mi je čudno, da je bil vzburjen in da se je tre- sel. “Stoj!” sem se domislil nenadoma. “Ali je plačal zadnji bajok?” Peter je pomislil. “Ne, ni ga plačal!” “Teci, Peter, teci, in plačaj bajok!” Peter je tekel in se je takoj vrnil. “Kaj je rekla 1”% “Danke!” “Zatorej, Peter pojdeva zdaj naravnost k njemu. Plačala sva mu stanovanje, zato imava pravico do njega in do njegove hiše!” Zavila sva ob holmih, ob skalovju in sva stopila v lepo hladno noč. Samo nad nama je bila svetloba; nad to nočjo, ki je molčala vse okoli naju in v najinih srcih, je bilo nebo čudovito svetlo; veliko večje so bile zvezde, nego drugje, veliko žamejše; nebo samo je bilo čudno svetlo; zdelo se mi je, da se je v svoji vesoljnosti tiho premikalo, kakor neizmeren oblak, in da se prikaže kmalu, kadar se nagne do obzorja ta brezkončni obok, nekaj groznega, tako velikega, kakor ne more slutiti srce samo v svoji bojazni . . , Vlažen hlad je ležal v kotlini; skozi visoka vrata med skalami sva videla svetli svet, v neizmerni, nedosegljivi daljavi, kakor sanje. Zamolko je šumelo pod nama; ob tem žalostnem šumenju je bila tišina še globlja, resnejša, smrt oznanjujoča. Stopala sva tiho, po prstih, kakor hodi človek v mrtvaški izbi, da bi ne zdramila njega, ki je spal. Oprezno sva razmeknila grmovje in sva stopila v brlog. “Ali imaš svečo, Peter?” “On sam jih je imel; tam so v culi, pod skrinjo!” Ob skali je ležala cula, raztrgan predpasnik brez trakov, in v culi je bilo Jakobovo bogastvo. Knige, ki jih je najrajši bral in ki so bile že vse blatne in razcefrane: “Pavliha”, “Lažnjivi Klukec”, “Vitez don Kišot”. in kup papirjev, ki jih je bil iztrqal iz raz-billičnih drugih knig, ali ki jih je našel na cesti, ali pa ob blagem slučaju ugrabil šolarju, ki se je vračal iz vasi po samotni stezi. V culi je bilo še pol klobase, kos kruha in par lojevih sveč. Pogrnila sva plahto na tla. ob steno, in sva položila mrtveca nanjo: tam je bila zmirom njegova postelja, vsako noč je ležal tam in tiho so mu kapale mrzle kaplje na telo. na obraz. Pod glavo sva mu položila culo s knjigami, roke sva mu sklenila na prsih, kakor se spodobi. Nato sva prižgala svečo in sva jo postavila k nje-goverhu -^zglavju; ob dolgem, nemirnem plamenu se je svetil njegov zakleti obraz kakor od trdega sivega ila; ustnice, široke in debele, so se smehljale že zmirom, oči pa so ležale v globokih črnih jamah in obrvi so bile trde in resne. ¡Sedela sva na skrinji, gledala sva nanj in sva molčala dolgo. Petra je obšla čudna mišek in izpregovoril je šepetaje. “Ne razpela ni, ne soli in blagoslovljene vode, in tudi nikogar ni, da bi molil . . .” “Kakšna bi bila molitev, da bi je bilo veselo njegove srce?”' Dim plamena je napolnil brlog s težkim vzduhom;' trudna, topa žalost je legala ha srce. (Dalje prih.) ----------------- ..„1,1 ROJAKI, NAROČUJTE 81 “C LA8 8VOBOrE.” * * * * * * * Za najboljšo obleko po najnižjih cenah pojdite k .. . vogal Blue Island ul. in 18. ceste. Stotine a zorcev modernih moš- V kih OBLEK ^ $5.00 do $25.00 % * d* * * * * * * it *$» 4* 4* 4* 4'* 4* ^ 4* 4* 4* 4* w 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* Obleke za dečke vse mode in barve .... od $2.50 naprej. ZASTONJ Patent obešalo za obleke s svako obleko. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi vinarni na Blue Island A ve., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO na 680 Blue Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. MATIJA ERKLAVEC. Edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah 624 South Centre Avenue. CHICAGO MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W, 19th Street Chicago, Ili WISCONSIN RO, PHONE 4 L0^oo^ El_ Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in brano. 24 Union Street. KENOSHA, VVISC. % m 4* 4*> # 4» S m *■ § * I / John 0. Hruby TRGOVEC s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd. Peči inringerji (wringers) se hitro in dobio popravijs 589-591 Centre Avenue Chicago, 111. CUNARD Sil LINE Y_ Sredozemsko - Adrijatička pristanišča. V REKO potom __OlBRAJL JAR J A. NEAPEL^JA IN TRSTA. Novi, moderni parniki s dvema vijakoma. Slavonia, Fannonia, Carpathia, Ultonia (Težki 10,000 do 13,000 stotov) Parnika •‘Caronia” in 4 ‘Carma-nia”, dva največja parnika na svetu celo leto redi.o vozita. Za natančne pozvedbe za odhod in prihod parnikov, kakor tudi za vozne cene in o tretjem razredu obrniti se je na: CUNARD STEAMSHIP COMPANY LTD. F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn St., Chicago Slovenski Stavbenik HIŠ IN POSLOPJA se priporoča všem Slovanom po ceni brez vsake konkurence. Za izvrstno delo se jamči ANDREJ ULLE, 452 Spruce St., COLUNWOOD, OHIO Sveže blago!!! GROCERIJA V zalogi imam tudi patentirana zdravila,jz garancijo Dra. Didrich. Itojakom po Kansasu se priporočam. M. ŠTEFANČIČ, bivajoč v Fleming, Kas. KOTAS BRATA LA8TNIKA GOSTILNE IN RESTAVRACIJE na 535 Blue Island Ave., Chicago. Priporočava svoje dvorane za shode, veselice itd. Vsako nedeljo popoldan izborni koncert. Vstopnina prosta. TEL. CANAL 2017 Opomin starišem. Dr. W. Stekel j. Konec V zakonskih šolah naj bi se ¡prihodnje matere podučevale v marsičem, kar se sedaj ne morejo učiti izvzemši, da čitaj o kaj v knjigah. V teh šolah naj bi se podučevale o pedagogiki ali vzgoji, higijeničnim zdravstvu, fiziologiji živil, dietiki, kemiji živil in vzreji otrok. Dekleta, katera bi dovršila to šolo in bi jim vkljub temu ne zasijala zakonska sreča bi take znanosti lažje vporabila, kot marsi-kaka absolventinja višjih šol. Vzgojiteljicam ali pomočnicam pri večjih gospodarstvih so take znanosti na mestu in take službe so na razpolago. Ali je morda trdo prisiluženi kruh, katerega služijo zdravnice in učiteljice boljši in teenejši ? Vendar važnejšo stran tega v-prašanja še nismo omenili. Večina žensk je telesno preslaba za težke poklice modernega življenja. Kdor ima kot zdravnik priložnost opazovati, kako se marsikatera gospodinja že pod bre-nemom svojih dolžnosti zgrudi in omedli, ta bo še le vstamu pojmiti grozovitosti teh dolžnosti. Zakaj se potem čuditi, če se marsikatera žena želi otresti težkega bremena in če takorekoč zgubi veselje do gospodinjstva. Po mojem mnenju daje ta materina mržnja povod tudi njenim hčeram, da hrepene po drugih poklicih, a za onega pa, ki so vstarjena, se malo brigajo in se zadostno ne pripravijo. Prav gotovo, da se nahajajo moške ženske kakor babjaki, ali to so le izjeme. Še vedno se trdi, da ima ženska lepo bodočnost v zdravniškem poklicu, vendar pa na tem polju ne bodejo ženske nikdar vstanu konkurirati s moškimi. In to pa radi tega: Njeno psihično in fizično razpoloženje ni kos duševnemu in telesnemu naporu tega poklica. Ženske delajo mnogo bolj s srcem kot s pametjo, to je pa pri zdravniškem poklicu nemogoče in pri vsem tem bi zgubile pogum že pri prvih skrbeh, razočaranju, in drugih težavah. Poznal sem mnogo slabotnih, bledoličnih stvaric, ki so morale že v početku svojih študij dati slovo svojemu naprejvzetju. Morda je bila to njih sreča! Kdo ve koliko jih umre na potu? Na noben način nisem jaz edini, ki zavzema to stališče. Veliko jih je in omenim naj le letošnji mejnarodni kongres psihiatrov, ki se je odprl s predlogom profesorja Dra. G. Gegelsema iz Leyden-a. 'Smisel predloga je bil ta: “Škoda ženskega gibanja.’ Poslušajmo tega učenjaka, ki pravi: Za našo civilizacijo je jako značilno žensko gibanje, ki je tudi vzrok živčne bolezni. Žensko gibanje odobravam, toda le do gotove meje. Pozabiti ne smemo, da ženska ni moški, da se nekatere ženske lastnosti pripoznavajo enakovredne moškim, da se celo nekatere cenijo mnogo višje od moških, a s tem pa ni rečeno, da naj ženska zavzame moško mesto ali pa obratno. To je popolnoma naravno in ta razlika se nebo nikoli zatrla. Žensko gibanje je naj plodo-vitejši vir ženske nervoznosti. Ko si žena nakopava moška opravila si s temi brezdvoma nakoplje razne, s temi opravili združene težave, odgovornost, fizični in psihični trud. Kedar neposredne posledice ženske emancipacije toliko vplivajo, na človeštvo da povečajo nervoznost kaj še le store posredne posledice ?! Ena teh indirektnih posledic je vedno manjše število možitev. Ženska, katera si je izbrala svoj ideal v tem, da se posveti tej ali drugi študiji, da se na tak način preživi in preskrbi ima malo nag-nerija do možitve, do vstanovitve in odgoje družine. Ona zgreši za njo naravno določnost in to je nadaljni vzrok nevarnosti. Od vseh žensk, katere v obilnem številu obiskujejo šole, doseže komaj ena tretjina zaželjeni cilj. To pa ne pride od tega, da je ženska manj zmožna ali neprilična v študijah, marveč večina se obrne na drugo pot, ki jim je naravno določena, na pot možitve. Skoz tisoč letja se je žena vdala domu, družini in vzgoji svojih o-trok, skoz tisoč letja je bila tovar-šica svojemu soprogu in to hoče biti še danes. Vkoreninjena bolezen se težko ozdravi. S tem še ni rečeno, da se ženski ideal ne more _ spremeniti, pred vsem pa bi se moral predrugačiti njen značaj sam, to se reče njeno nagnenje, volja, njeno postopanje in čuvstvo. Visoka misija žene v organizaciji družine, njeno suženstvo, kakor to nazivljajo gotovi ffeministi je vtisnila pečat organizacije v njeni duši in ta pečat se ne da kar tako lahko v enem ali dveh dnevih izbrisati. Za ta preobrat se zahteva časa in obilo truda.” To so pogumne in odkrite besede pravega in pogumnega ljudskega prijatelja, kateri je bil večkrat priča psihičnega in fizičnega poloma marsikatere ženske vsled prenapornih študij. Teh žalostnih pojavov so največ krivi časti lačni stariši, ki hočejo za vsako ceno imeti izobraženo hčer. Tako pa zahteva tudi moda! Toda izobraženost se ne doseže samo v šolah, podučljivo čtivo in življenje izobražuje človeka. Prava izobraženost se zamore doseči le z duševnim predelovanjem pridobljenih znanosti. Ljudje, ki se vedno uče, so podobni nekakemu stroju, ki ne najde časa, da bi vtise zadostno prebavil in jih svetovnim vpogledom prestrojil. Ne bo dolgo tega, ko bo klic: To je “izobraženo dekle”! moške oplašil, da si ne bodejo upali zbirati neveste med njimi, če se za-popadek duševne olike z popolno nevednostjo praktičnih zahtev zveže. To naj bi stariši dobro premislili prej ko pošljejo svoje hčere na višje šole. Nespametno bi pa bilo izjemno nadarjena, u-kaželjna in telesno dobro razvita dekleta ovirati pri tem ali pa jim zabranjevati to, kar jim daje veselje in mogoče srečo. DOPIS. Cleveland, O., 8. aprila 1908 Sodlruig ^urednik:: — Sprejmite te vrstice v vaš c. Idisrfc kot pojasnilo dolgovezni klobasi V predzadnjom (Proletarcu1, katero j:e vrgel nad lačne psičke naš 'dlični Kalan. V prvi vrsti pomilujemo'socijaliste okrog Proletarca., da morajo' vživati tako «Dvomljivo in neprebavljivo dušno hrano, ki odletava iz pod peresa gori omenjenega, gentlemana. Premislimo le v koliko se sklada tista perfidlna klobasa s nauki socijia-liizmia (ali pa tudi svobodomisleca in potem) še-le lalhlko presojamo vso vrednost njega klobasarja in lastništvo soc. lista. Najizalbitejiši, hribovski, kozji pastir, ki nilma niti pojmia o socijalizmu, bi me načečkal tako gorostasnih, podlih, nevrednih izrazov olikanega človeka; kaj si moramo misliti potem o tajniku svobodomiselnega društva svobodomiselne podlpome Jednote'. Iz vsega onega čtiva si lahko slikamo obžalovanja vredlno karikata-ro puhloglavega, ošabnega in naduto nesramnega človeka, ki sie predrzne imenovati, da je svobo- in obrekljiva usta. Zglasi se to-raj pirej ko mogoče! Še ostudnejši je izraz im nesramno ,p;rodbacivanje, da se Kon-datui očita nekaka farska gonja (zaradi pisave v “Gl. Svobode.” To je seveda vreden, čin značajnega naduteža. On (Kalam) bi radi vidiet, da bi člani S. N. P. J. paradno korakali .pred' “mdlost-neg” škofa, noseč table ® napisi: Mi hočemo father Zakrajška! Živijo Zakrajšek!! itd. Potem bi bil on zadovoljen ter veselega srca v kapeli Žalostne (v reslmici žalostne radi neizmačajnosti Kalana) Matere Božje prepeval: Raduj se, o človek moj ! Nebesa so odprta Danes rojen bil zveličar tvoj itd' To želi tisti- Kalan, ki itma samo dva pomožna tajnika, zapisa nifcarjia ital pomožni bolniški odbor, ki imajo vsi precej plače, Kalan sam pa, menda le kot nadzornik podložnih uradnikov 4 dol. na ¡dan od vsaki seje. O ti ljuba neumnost! Namišljena mogočnost in puhla slava se vidtao -ruši, dokler ne trešči .puhla stavba nespametne ošabnosti v prah in se sveta pokaže revna stvar: kisli olbnaiz razočaranega 'dušnega siromaka pred presenečenimi člani S. N. P. J. Dalje odgovarjiati takemu nezrelemu petelinu bi bilo odveč, ker domišljeval si bi, kaka neizmerna mogočnost je in kako svetovno čudo. Ti bratec nevednosti, sin gorostasnih buđlalosti se prej premisli ¡Kaji storiš; da. ime baš to-čil britkih solz, ki ti jilh bode brisala gospa boljša polovica zaradi naše neprizanesljivosti za kaizen tvojih 'nespodobnih čvekanj Tvojla filozofija se zrcali v prepisovanju kake latinske besede, ki si jo po nesreči videl na kaki izgubljeni nalogi prvošolčka. 'Oapito, kaj1 ne?! Več Članov S. N. P. Jednote. Kako pride Vaš denar najvarneje v stari kr?,j~ Pošljite ga po Mohor Ml 617 So. Center Ave., Ohicag J On je v zvezi z g. Sakserj. & y New Yorku in pošilja den a vfe--no, točno in zanesljivo na bu čen i kraj. Ako potujete v stari kraj ali želite koga svojih sorodnikov ali prijateljev vzeti v Ameriko, potem kupite vozni listek istotako pri Mohor Mladiču. On Vam presrkbi dobro in hitro vožnjo po najnižjih cenah. MOHOR MLADIČ, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. VSTOCNEM MISSOURIJU. Sedaj mate lepo priložnost na- baviti si po najnižjih cenah in pogojih najboljšo zemljo za obdelovanje in kmetijo. “Garden Spot” v Missouriju tako se imenuje okoličane blizu trgov in blizu železnic. Podnebje je zdravo in ugodno. «Je hočete biti med rojaki in neodvisni, potem pišite na sledeči naslov: mmrnm mmm agencv Iščemo zastopnike. POPLAR BLUFF, Mo. NAZDAR!!! ---- =SALOON= Kosiče k Brata 590 S. Centre Ave. Chieago. Te zebe? Omisli si dober površnik ali zimsko obleko, katero ti naredi hitro in po ceni ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. li LAGER j MAGNET | GRANAT~ | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. .................... . New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP ^Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Međosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Pavl Sarič, agent na 110—17. cesta, St. Louis, Missour. 9 M. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—5. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.- Uraduje na svojini domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1.^3. ure popoludne in od 6.—8:30 ure večer. -10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjey, kupite peci in pohištvo pri NAS Jas. Yasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. CÜJÄTYL SPOŠTOVAN KROJAČ Čistim in barvam obleke! 78G So. Halsted St. nasproti 20, cesto Tel, Canal 2188. P RVI DOLAR prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s do mislec. Tomaj Kondata, temu rnodoljm-bu, temu prvoborilcui za dobrobit Slovencev v Ameriki, ustanovitelju prvega soc. lista in maše dične S. N. P. Jednote prebacim tistih par grošev, ki jih je daroval nekdaj aa obrambo im čast osebe, ki je žrtev S. N. P. Jednote, vsled koje je nastala ma gonja proti njemu. Mr. Kalan;, ako ti je žal za tistih par centov, povej in pripravljeni smo Ti jih povrniti — trojno, dia Ti zamašimo tvoja ostudna Victor Volk & Co. izkušen krojač 838 Is St., La Salle, 111. TEL. 645 R I Rojakom priporočava svoj lepo urejeni- Saloon Vedno sveže pivo, fina vina in likerji. Postrežba točna. F. BLATNIK K , ., A. PRESELNIK jlastmka 230 S. TJSlOfl Ave., PUEBLO. CiKirtie CHICAGO, ILL. VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 Edward Pauch ---- gostilničar - 663 Blue Island Avenue CHICAGO. 652 Blue Island Ave. Odprto vsako soboto večer do 8 ure mn ddijlt izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo. §76 W. 19. St. Tel, Canal 6396 Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrngi, širite ga! UL.AS aVUBODH 4‘Glas Svobode’’ (The Voice of Liberty) __________WEEKLY_______________ Published by The Glas Svobode Co., 665 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois. Subscription $1.50 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ‘Glas Svobode” izhaja vsaki petek ------------in velja----—------- ZA AMERIKO: Za celo leto...............$L50 za pol leta................75c ZA EVROPO: Za celo leto.............kron 10 za pol leta..............kron 5 Naslov za Dopise in Posiljatve je GLAS SVOBODE CO. 665 Blue Island ave., Chicago, III Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. __________ ISKRE. Iz iskre plamen. Življenje uči trpeti, trpljenje uči živeti. * “Resnica oči kolje’'. In povedana resnica je zaklala oči “down in out” socijalista. # Čim strašnejše je božanstvo naslikano, tem krotejši in pokomej-ši postajajo ljudje napram njegovim služabnikom. — Hume. • Stavka v Douglas Island in Fairbanks, Alaska še ni kopčana. Delavci so trdni in se vedejo mirno in nravno — vendar predsednik Roosevelt je poslal zvezne čete, da varujejo premoženje “za-željenih” državljanov in salutirajo “inežaljenim” s bajoneti in svinčenkami. * Nekateri širokoustneži skušajo denuncirati in osmešiti socijalizmu, a boje se pa poskusiti se ž njim v logiki in debati. • Škof Glenon, iz Kansas City, Kans. je rekel: “Anarhija bogastva je odgovorna mati anarhije uboštva.” — To je precej oster izrek za katoliškega škofa, ako pomislimo, da prevečina klerikalnih cerkvenih magnatov meče svoje anateme proti socijalizmu. # Uspeh “Glas Svobode” potrdi sledeči izvleček iz tedenskega poročila Socijalistične 'Stranke: “A certain Central Committee has been maintained by the Slavic Comrades, unattached to the Party and of which Comrade Petrich of Chicago acted as Secretary. The organization was composed of twelve locals in different parts of the country and known as the South Slovénie Socialist Association. The Chicago .branch has joined the Party (bravo!) and Comrade Petrih reports that each Branch will become an intriguai part of their respective State Organizations. A Weekly etc...” Hočemo videti! Svetovi in solnoa, kakor ljudje, živali in rastline imajo rojstvo,, rast, dozorelost, nagib k propadu in konečno smrt-pogin. In v vsakem slučaju pogin pomenja nove rojstvo novega življenja v kaki drugi podobi. — Pogin S. N. P. J. bi pomenil, novo rojstvo razškro-pljenja svobodomiselnih Slovencev v Ameriki. * G. Z. v Clevelandu — Zelo smo ponosni na g. gl. tajnika — še bolj kot Vi sami — in če je pokazal na konvenciji, da je zmožen za tak posel s tem še ni rečeno, da se je v tajniškem uradu pokazal, da je zmožen, Res lepo je to! Resnici na ljubo. Obrekovalcem F. Alesh-a, v Ald-ridge, Mont. tem potom podajamo sledeče: V letniku VI št. 30. “Gl. Svobode” z dne 26. julija 1907 na drugi strani, v tretji koloni pod naslovom: “Prispevki za O-brambni Sklad” se čita med drugim: “Aleš, Aldridge, Mont. nabral in poslal $14.25.” Prosimo, da prizadeti krogi gornjo notico na znanje vzamejo. Ilirija, vstani! Spisal L. M. Neumrlivi Valentin Vodnik je ob obalih Blejskega jezera, bisera Slovenije zapel lepo pesen: “Ilirija vstani!” in žnjo zapustil svojim potomcem dragoceno dedšči-no — ljubezen do domovine. Pisec te črtice je imel srečo sedeti na klopi pod Vodnikovem spomenikom ob Blejskem jezeru in utopil se je v preteklost, bodočnost in sedajnost, premišljujoč dogodljaje prejšnih dni in zdihujoč nad rodnimi brati-tlačani. Primernejšega kraja si Vodnik ni mogel omisliti, kjer bi se duh poezije mogel dvigati v višave, kakor ravno tam, kjer se je porodila pesen “Ilirija vstani!” 'Samo ob sebi je umevno, da so tedanji resni časi vzbujali v ljudstvu razne ideale, a da je pa Vodnika — jezuvita — odkritosrčno in goreče domoljubje vodilo, nam priča vsebina pesni “Ilirija vstani” in mnogo drugih, iz katerih puhti hrepenenje po osvoboditvi tlačenega slovenskega narodiča. Vosebi francoskega, zmagovitega cesarja Napoleona I. in njegovih namestnikov je našel Vodnik dobre zaveznike za probujo Ilirije. Pesnik Vodnik in zmagovalni Napoleon sta dramila ljudstvo s svojim poetiškim duhom oziroma djanjem in ga klicala k zavesti, da se otrese jarma sužnosti. Napoleonova vojna zvezda je jela ugaševati in načrt o Iliriji se ni zvršil. Napoleon je podlegel, a duh Vodnikove pesni: “Ilirija vstani!” je vel med slovenskim narodom in že leta 1848 se je už-gal, razletel in rodila se je revolucija na Iliriški zemlji. V tem letu je vse vrelo. Po celi Avstriji in Ogrski dvigal se je uporni duh tlačenega oratorja in povda-riti moramo, da naši vrli očetje, sinovi slovenske zemlje niso križem rok držali, marveč pograbili so za sekiro, koso, vile ali kar jim je že v roke prišlo in — veličastno je zadenela Vodnikova pesen “Ilirija vstani!” O, da Valentin Vodnik je bil navdahnjen proroškega duha in je gledal ob obalih “rajskega venca” z blago dušo in trdnim prepričanjem v boljšo bodočnost mile nam domovine. Obratno pa se mu je milo storilo, ko je videl, kako pritepeni tujci tlačijo domorodni, čvrst in čil narod, kako onečaščajo slovenske matere in hčere in opletajo bič okoli pleč slovenskega sinu. Srce mu je krvavelo, ko je videl, brezdomovince pasti se na žuljih, potu in krvi domorodcev in nezaslišana grozodejstva uganjati na slovenskih tleh. Ako se količkaj vtopimo v Vodnikovo duševno stanje in premotri-vamo njegovo_gorečo domoljubje, kakor tudi njegovo velikansko pesniško zmožnost, pridemo do zaključka, da drugače ni možuo bilo, kakor da je dal svojim bolestim duška v številnih narodnih pesnih. Z eno besedo, Vodnik je bil prvoboritelj za osvoboditev slovenskega naroda. Njegova dela so neumrljiva in njegove pesni ovekovečijo njegov spomin. Mi Slovenci bi se ga morali hvaležno spominjati in večno previdnost za mnogo takovih mož prositi.---- Rekli smo, da je bil Valentin Vodnik, duhoven — jezuvitski o-če — in to ima velikega pomena za naše razmotrivanje sosebno, če pomislimo, da v takratnih časih so bili grajščaki, njihovi “val-peti”, vsi uradniki od cesarskega namestnika do rabelja (frejman), duhovniki, korarji, prošti in škofi zagriznjeni “Nemčuri” in kmet — najemnik svojega posestva pa le navadni- “windischer Hund.” Valentin Vodnik, rojen v Gorenji Šiški pri beli Ljubljani je bil edina izjema na polju duho-venstva. On je bil, kar njegove pesni dokaj spričujejo — jeklenega in nevstrašenega značaja. On se ni vstrašil pokazati se za tacega kot je v resnici bil, namreč za sina slovenske matere, za boritelja osvoboditve svojega brata Slovenca. In če pomislimo, da je bila duhovščina in da je še vedno na strani, roka v roko, bok ob boku kapitalista in vladajoče struje, pač lahko rečemo, da je bil Valentin Vodnik za takratne čase bela vrana ali bolje rečeno, da je bil edini slovenski duhovnik, ki se je za svojega sobrata, za rodno zemljo, odkrito in neustrašene bojeval. Čuda je, da ga niso proglasili za revolucijouarca in po takratnem običaju — obglavili. Duhovenstvo je bilo vsikdar, je in bo reakcijonamo — nazadnjaško — vsak napredek, vsaka veda. vsak pojav svobode jim je trn v peti, kajti njih klic je ta: Ljudstvu batino, a ne napredek; ljudstvu duševno temoto, a ne luč vede! Ljudstvo mora neumno neredno ostati, da se nam tem lepše godi! Mi v složnosti s vladajočimi krogi premagamo vse in Slovenec naj še nadalje ostane “win-discher ali pa krainischer Hund.” (Dalje prihodnjič.) Listnica: — Dopisovateljem iz Pueblo, Colo. naznanjamo, da nemoremo priobčiti njihovega nepodpisanega dopisa, ki se glasi i Ne prestrašite se velikega protesta v rjuhi št. 29. z dne 31. marca t. 1., v katerej protestirajo proti Glas Svobode. Pisali so ga maloumni vedeži, ki strižejo na obe strani. Če pride far so žnjim, če pride republikanec ga poljubujejo in če pride socijalist so pa socijalisti. Verujejo vse, kar jim kedo v butice zatrobi, posebno poslušini so pa. kadar jim kaj dva puhlo-glaveža, Joška po imenu na srce pihneta. Te 6 rojake pa opozarjamo, da naj raje sami sebi protest napravijo, da jim zelenjava porudeei. Posebno pa to veljaj mlečniku P. Dopisovatelje prosimo, da se prihodnjič podpišejo, ker dopise brez podpisov mečemo v koš. * Protiprotest društva “Sloga” št. 16 S. N. P. J. nikakor ne priobčimo in sicer radi sledečih vzrokov : 1. isti je v protislvoju s našim stališčem; 2. na protestu ni nobenega društvenega pečata in podpise predsednika, tajnika, blagajnika in delegata je podpisala ena in ista oseba. Pisec, bi moral vsaj toliko znati, da on nesme podpisavati imena drugih, znal bi pa tudi lahko to, da pri Glas Svobode niso nobeni E. Z. Marki, da se bi dali kar tako na led speljati. Malo več prevdarka gospoda L Cenjene dopisovatelje, kojih dopisov še nismo priobčili prosimo potrpljenja. Vse pride na vrsto. Opozarjamo Vas pa, da omejite svoja mnenja, in jih kratko in stvarno izrazite. Uredništyo “Glas Svobode.” “Katoliški” mož Alozij Čotar v Dornbergu na Notranjskem se je poročil z vdovo Vodopivčevo, ki mu je privedla v zakon sedaj 14-letno hčerko. Ta mu je tako u-gajala, da jo je posilil ter občeval potem žnjo toliko časa, da je prišla v “blagoslovljeni stan”. Čo-tarja je obsodila sodnija v Gorici na 6 mesecev v težko ječo s postom vsak mesec in trdim ležiščem vsak drugi mesec. Kaj pravi k temu župnik Lovro Točobran. vodja “katoliških” mož v Dom-bergu ?! Iščem down in out agenta. Mora imeti posebne zmožnosti za prodajanje žganja in “kraeutlin-sra ’ ’. Plača $50.00 per. — France Budna ne France B — a. ROJAKI, NAROČUJTE 81 “GLA8 SVOBODE." FR. SAKSER CO. 109 GreenwicbSt. NEW YORK PODRUŽNICA 6104 St. Clair Ave. N.E. Cleveland, O. Oficijelno zastopeišt1* o vseh parobrodnih družb, Priporoča se Slovencem in Hrvatom o priliki potovanja v staro domovino, ali ako žele koga sem vzeti — v prodaj» parobrodnih listkov po najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje v Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko 109 Grreenwich Street, in nikamor drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pravem prostoru, predno seda pregovoriti, da komu vroča denar v mnenju, da ima opraviti z nami. Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih 50.000 iztisov. se zastouj razdeli med Slovence. ’’ZDRAVJE” Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kS-in se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj roj alci, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: r-p-pq—pi COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. SIT. NEW YORK. N. Y. DOPISI IN POROČILA Harrisburg, 111., m. marca. Združimo se in pristopajmo prid- , v, ■ • j no k unijam! Danes pri veseli družbi pride T , ji- P ^ . | Iskreno pozdravljam vse somis- •nam Vas list v roke. Bralo seje:,. , . . . nam v a» j ljenike m klicem: V slogi je moc! veliko na glas, ker nas je zelo za- j Na delo tedaj, nimalo in spoznali smo, da kar; stoji v tem listu je res sama gola j resnica. In ako bi se zavedali j vsi Slovenci, tako kakor se mi j in kakor nas uči list “ Glas Svobo- j de,” ne bi se čitalo toliko o sla- se je Syoječasno zaletaval v Am. bih časih in krizah. j Slov. v Socijal-Demokratični klub Do sedaj še nismo poznali krize, v Milwaukee in hoče srbečo koži-ker delali smo Strajno, a danesj co ob naš klub obdrgniti, a poza- Ud. W. F. of M. Milwaukee, Wise. Neki blagor ubojim na duhu, pa štapamo ker pogodba med de lavci in lastniki rudnikov je po- bil pa je, da je v Ameriki in ne na Kranjskem, kjer še roženkran- tekla in kakor se sliši bomo šta- clarji hribovske pastirje s hudiči pali tam do 20. aprila, mogoče pa strašijo. tudi gremo na štrajk, to je ako To na duhu borno človeče se se naši zastopniki in lastniki pre- j spodtika na soc. kandidati in nas mogokopov ne z j edini j o glede pla- j kliče žabe itd. Ali Janezek, po-čilne lestvice. 1 glej, koliko mandatov so poteg- Tu nas je le par Slovencev, ali nili delavski kandidati in ko bi vsi se zavedamo za svobodo in bil ti kak zaveden človek in še smo tudi pripravljeni pomagati par tisoč drugih, bi prav gotovo za napredek svobode, kar nam imeli ves mestni zastop socijalis edino obratno pomaga do boljše- j tičen. ga obstanka in večje svobode. Za- No pa saj vemo, da ti bi rajše toraj pa smo v šali in zabavi na-' volil kakega kranjskega klerika! brali sledeče v podpora listu “Gl. ca — Šukleta ali Šušteršiča za ¡Svobode,” da se bo še vstrajnejše mihvauškega župana, da ne bi ra boril za naše delavske pravice. Fr. Zimerman, 25c zato, ker se je pri Meznariču klobas najedel in obljubil, da bo v štrajku delavce podpiral; Julij Meznarič, 10c zato, ker je mož hramoniko popravil; Jože Mežnarič, 40c zato, da bi se srečno peč podrla; Frank Šars.lOc ker je najrevnejši bordar pri hiši; Jakob Potočar 10c, ker je zopet linijski delavec; S. Re-povšek. 10c — da bi se skoraj slov. dekleta sem naselila, da bi se kak groš s harmoniko zaslužil; Fr. Medliy 10c, da bi se po sreči piške zvalile; Fr. Kmet 10c, ker je Zimerman žmahne žgance skuhal; S. Repovšek 10c, ker ni nobenega slov. duhovna tu, 5c pa še, da ga ne bi bilo; Medley 10c, da bi nam zopet dobro žganje pripeljal. F. Zimerman 15, ker spa-dam k najboljši, to je S. N. P. J. in mi ne bo treba velikonočne spovedi opravljat. Zraven tega pa prilagamo za knjige Opatov prapovščak, katere nam blagovolite takoj poslati. S pozdravom! Fr. Zimerman. Ely, Minn. Tukaj na Ely smo se mi delavci začeli zavedati in misliti kam bomo prišli, če bodejo delodajalci in bosi z nami tako po živinsko in surovo ravnali. Kar sedaj z nami delajo je groza in nečloveško. Mi delavci smo slabše čislani kot živina. Zjutraj se poslovimo od-svojcev in se podamo v globino zemlje, kjer nam iz kože lije pot od’ pretežkega dela, ne vedoč če se zvečer povrnemo zdravi in živi na svoja bora stanovanja. Tukaj v Genet Rudniku delamo kot nema živina, a poleg tega nas pa kapitan osorno pogleduje in nam vse reče samo človek ne. Pritožbe ni nobene in zdi se mi, da drže strožjo disciplino kot pa v Sing-Sing. Za vsak najmanjši pregre-šek te spode iz dela, ne oziraje se, da imaš ženo in otroke in da moraš skrbeti, da jih preživiš. Toraj si lahko mislite tudi, da delavec, ki se ne počuti dobro; morati iti na delo, ako hoče, da ga ne zgubi, če pa slučajno zboli, da ne more delati je prav gotova, da ne dobi več dela. To je huda, rečem Vam. Rojak vidite, teka in enaka sužen stva se vrše dan na dan na Ely Ali se potem še čudite, če se združujemo v delavske organizacije in iščemo v združeni moči in slogi zmago nafd temi kapitalisti, ki tako slabo z nami postopajo? Mi nismo živina in hočemo, da se zna-mi postopa po človeško. Združimo se v unijah in ne poslušajno kapitalističnih psov, ki lajajo proti nam in našim delavskim organizacijam. Zmaga bo naša! bil potem štapati nadaljnih dveh mesecev ali več. Ta klerikalni pipec je pravi podrepnik in se vtakne v vsako stvar. Na ulici me je srečal in zaletel se je kot stekel pes ob moj trebuh češ; tudi mojega sala je malce tam notri ali povem ti, da popolnoma nič, ker klerikalca še nisem prosil ničesar. In če si mi pa kaj dal, pridi k meni in dobil boš povrnjeno. Evo ti naslov 572 Reed Str. Le pride bova napravila obračun! S klerikalci fanatične vrste rad obračun delam! Na svindenje do prihodnjih volitev. — Dr. Šušteršič, dekan Arko, France Šuklje in še par Brankovičev iz starega kraja bo romalo za aldermane in župane pri prih. volitvah za mestni zastop v Milwaukee. To bo a good chance for you! Pritaš S. S. Kenosha, Wise. 14. aprila. C. uredništvo “Glas Svobode”: — Prosim, da priobčite teh par vrstic v listu “Glas Svobode” v svarilo “ Proletarčevim ”. Prvič: Ako ne morejo dobiti naročnikov za njihovo cunjo, jih prosim, da svoje cunje ne pošiljajo na ogled kar eno celo leto: Ako se čitatelj ne bo naročil na list z največ dvema številkama, bodite zagotovljeni, da se potem tudi ne bo. Dragič: 'Take cunje pri nas mečemo v garbage box. Tretjič; Imamo boljši list kot je Proletarec. “Glas Svobode” vi bojkotirate, ker se poganja za resnico, pravico, in varuje slovenske trpine pred škodoželjnimi napadi iz vašega tabora Kržetovcev in Zahrbtnikov. Četrtič; Ne pošiljajte vaše cunje na osebe, katerih še v Ke-noshi ni. Vesele velikonočne praznike vsim zavednim rojakom po širni Ameriki, Tebi “Glas Svobode” pa želim mnogo naročnikov — predplačnikov. M. Radbiga. Segundo, Colo., 8. aprila Cenjeno uredništvo: — Žal, da Vam nimam nič kaj veselega za poročati iz našega kraja. Tukaj neusmiljeno gospodari kriza. Delamo samo po dva dni v tednu, tako. da ne zaslužimo niti za naše vsakdanje potrebe. Tem potom naznanjam vsem u-dom društva “Zora” št. 25. S. N. P. J., da se je društvo preselilo iz Tercio. Colo. na Segundo. Colo. Spodaj podpisani zajedno opozarjam. da se vse denarne in druge društvene zadeve pošiljajo na: Adalbert Logar Box 593. Segundo, Col. Protesti. “Bratoljub” št. 7. S. N. P. J. Claridge, Pa. 9. aprila 1908. Naše društvo “Bratoljub” št. 7 je na svoji redni mesečni seji, katera se je vršila dne 5. aprila t. 1. sklenilo, da se pošlje na glavni odbor S. N. P. J. in zajedno na Glas Svobode” sledeči Protest in Resolucijo. 1. Društvo ne pošlje nobenega asesmenta na glavni odbor, dokler ne položi zahtevanega porošt- V7« • 2. ker glavni tajnik, kateri je urejeval pravila, ni navedel v njih inkorporacije in ne sedeža Jed-note; 3. glavni tajnik, kateri je na konvenciji sam predlagal, da mora glavni tajnik položiti $10.000 poroštva, mora preklicati ali popraviti, da se v pravilih glasi $10. 000 in ne $5.000 poroštva; Društvo “Bratoljub” opozarja vsa bratska krajevna društva, da naj delujejo na to, da se prej ko mogoče skliče izvanredna konvencija in izvoli nov odbor, da se naredi konec sedajnim razmeram pri Jednoti. Naša S. N. P. Jed-nota, katera obstoji že 4 leta ni še nikdar višjega asesmenta zahtevala kot en dolar od posameznega člana, sedaj pa novi odbor zahteva že $1.26. Ako bode šlo tako naprej, bodo našo cvetočo Jednoto kmalu farji vladali, ne pa komarji. Toraj ostala bratska društva na noge, da ne “zašpila-mo” še tega, kar smo tako dolgo vzdržali — našo svobodno Jednoto! Ne dovolimo, da bi farškl osli vlačili nje voz in “jadrali” z njim po krivih potih v propad. Glavni odbor nima pravice suspendirati ali izključiti nobenega člana, ki se poteguje za Jeđnoto. Pobrigajte se, da se skliče konvencija in izvoli nov odbor! Za društvo “Bratoljub” št. 7 [Pečat.] J S. N. P. J. Lorene Sturm predsednik Jos. Matko organizator John Batish tajnik Blaž Likar blagajnik Anton Morgan, John Mlakar, Valentin Rednak, Valentin Lukančič “Ilirija” št. 38. S. N. P. J. Kenosha. Wise. 7. aprila 1908. Cenjeno uredništvo “GlasSvobo-de”: — Naše društvo “Ilirija” št. 38 S. N. P. J. v Kenosha, Wise, je pri svoji redni mesečni seji z dne 7. t. m. enoglasno sklenilo sledeči Protest. Prvič. 'S. N. P. Jednota je do izvolitve novega odbora prelepo napredovala, a sedajni glavni odbor oziroma glavni tajnik g. Ker-že dela očividno na vničenje Jed-note. Dokaz: mnogo društev se je uprlo plačati glavnemu odboru redni mesečni asesment. Dragič. Glavni tajnik Krže ne odgovarja na važna uradna pisma, se za vse drugo briga, samo za koristi in blagor Jednote ne. Tretjič. Krže je samooblastno sklepe tretje konvenciji tako predrugačil, da bi njemu v sebične namene koristili. On je mesečni asesment za 25c za vsacega člana povišal. Krže je štiri člane brez tehtnih vzrokov iz Jednote izključil in sicer take člane, kateri so mu v njegovih sebičnih namenih na potu bili. Krže je prelomil na konvencijo dano besedo, da tajništvo opravi v dveh do treh urah na dan, a sedaj pa ima dva pomočnika, kar povzroča Jednoti o-gromne stroške, nadalje uvedel je neko cunjo, katero konvenčnemu sklepu nikakor ne odgovarja, temveč je nekak revolver žurnal, kateri seje prepir in sovražstvo med člane IS. N. P. T. in poštene, za procvit Jednote vnete požrtvovalne in zaslužne člane izključuje. Krže je “Glas Svobode” edinega orača ledine in probuditelja Jednote bojkotiral in namenoma lastno cunjo že pri konvenciji vrinil. To “Jednotno glasilo” ne odgovarja svojemu namenu in še to. SPOMIN . . . na vsesokolski shod v Pragi—1907. Tam so se sešli SLOVANI: Rusi, Cehi, Slovenci, Hrvati,Srbi itd. in so pokusili slovenski izdelek Triglav Bitter Wine Tonic in Ban Jelačič Stomach Bitters. Tako piše g. Anton Krepel, iz Kouta, Češko. Isti gospod je poslal novo naročnino, ker mu u-gaja. G. Krepel je okoli 60 let star in še danes je delujoč Sokol. TRIGLAV ga krepi. Poskusite “TRIGLAV GRENKO VINO”. TRIGL4V CHEMICAL WORKS, 1648 W. 22 St,. CHICAGO. ILL. 1ZČEMO zastopnike zunaj Chicage. Sok. Ant. Krepel, Kouto.Češko Rodovitna zemljišča v državi Michigan Ogemaw County po $7.50v Missouri $8.50 naprej in v Texas $15 naprej aker. Obdelana in neobdelana zemljišča v vseh državah Amerike Vozne listke (šifkarte), zavarovalnine, pošiljanja denarja na vse kraje, izterjevanje zapuščnine in vsa notarska dela po najnižjih cenah preskrbi John J. Pollak, 534z W. 18th St., Chicago, 111. j J, Dalje ma 6. strani. Na kmetijah ni pomanjkanja! KJE BODEŠ NAJBOLJE NALOŽIL TVOJ DENAR? f®“ V dobri zemlji, katera je vedno dražja! Kje boš živel srečno in zadovoljno? 'V lepih, zdravih krajih na kmetijah! Kje kupiš še za mal denar dobro zemlje? 'V Ripley County, Mitsonri! Kmetije, (gozd) po najugodnejših pegojib. Do s t d e j je že a@“30"©8 Slovencev kupilo. Pište za pojasnila FR. GRAM, NAYLOR, MO. EDINI SLOVENSKI ZASTOPNIK, . Ceniki za semena in sadje so sedaj izšli. Pišite po nje. Delavci! Kaj je lepše in koristnejše kot imeti tak nožič v žepu. Haywood in Moyer-ova podoba na eni strrni ročaja, na drugi pa: “Workers of the world unite.” Sodrug J. A. Williams, veteran Socijalistične stranke bo dal $1000.oo od dobička Socialistični stranki v Ameriki prigodom narodne konvencije. Cena nožicu navad- SđU Rk&m tc«í ffí&KWWSx 68 SôSTiîÊ-¿»BïCIS »i.'OO« M*f.PA.RtfÀ» »S* w. F. SEVERA CO. tatóój fbatü ! csa« SATOS, - J0WA- Slaba, redka, nečista kri je gotoro znamenje prihajajoče bolezni. Cista, krepka in rudeča kri je znamenje zdravja. Ako je vaša kri slaba, to je znak preteče nevarnosti hudih boleznih. Slaba kri povzroči izpuščaje, bule, bledico in druge. Take bolezni so prva znamenja slabe krvi. Slaba kri tudi doprinese upadlost, mrzlico, raka in tuberkulozo ali jetiko. To so nekaleji nasledki slabe krvi. Ako hočete svojo kri. ohraniti v dobrem stanu, čisto in močno da bode ista dajala pravo hrano vsem organom, začnite isto krepiti z zdravilom, ki je zanesljivo, in to je: SEVEROV KRIČISTILEC. To je pravo in zanesljivo zdravilo, ki deluje naravnost na kri, čisti vso nečistočo, ter okrepča in prenovi ves človeški sistem Daje življenje in zdravje vsakemu organu. Cena $1.C0. W. F. Severa Co.—Gospodje: “Bil sem žrtev raznih kožnih boleznij, ki so povzročile na mojej koži goste ispuščaje. Ako bi jaz ne bil čital Vašega oznamila, ne bil bi še sedaj zdrav. Severov Kričistilec je najboljše zdravilo, kar jih še poznam, za to ga priporočam vse svojim prijateljem. Pozdravi Luke Wolanski, Leetsdale, Pa.” PRODAJE SE V VSEH LEKARNAH. 3 I ti g 1 1 H l; Ustavite kašelj! Ne trpite na kašlju! Odstranite ga predno se je utrdi . Severov Balzam za pljuča omeči dihalnik, odstrani nerede v votlinah pljuč in prinese popolno zdravje. Cena25 in 50c Pretege in odrgnine. Nobena stvarne prinese tako hitro pomoći kakor Severovo Olje sv. Gotharda. Uribljite ga v rano ali boleči ud in pokladajte tople obkladke. Severovo Olje sv. Gotharda zdravi hrbtenico, bolne in pretegnjene mišice in odstrani bolečine in otrpnelost. Cena 50c Ohranite mladost! Ne glede koliko rojstnih dni že štejete, lahko ostanete še vedno mladolični in si ohranite veselje do življenja, ako rabite Severov Življenski balzam To zdravilo ponovi okus, krepča moč, čisti kri in daje novo življenje. Cena 75c. Zdrava obrazna barva Ohranite kožo čisto in svežo z rabljenjem Severovega Zdravilnega Mila za kožo ki odstrani ispuščaje in nerede kože ter dela kožo gladko in mehko kakor žamet Daje licu mehko kožo in prenovi barvo obraza. Cena 2„rc ZDRAVILNI NASVET BREZPLAČNO Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS 278—92nd Street Chicago, lil. NOVO SLOVENSKO GOSTILNO « JE OTVORIL Frank Hudale na Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za meške obleke. TEL. CANAL 1198 -n? Kloboučnid a obchodnici zbozimvÿpravnÿm ZAKÁZKOVÉ FRÍa VERUJE SE ZVLÁSTRÍ POZORNOST 508-600 BLUE ISLAND AVENUE RAZNO IN DRUGO. 611 So. Centre Avenue Chicago. Slovencem in drugim bratom* |Slovanom se toplo priporočam [ ¡za obilem obisk S spoštovanjem Frank Hudale Dobra unijska gostilna, kjer se dobi mrzel in gorak prigrizek. POD VODSTVOM Jos. J. Stastny, na 650 Blue Island Ave., Chicago Velika dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte aenitbe in domače zabave TEL.1023 CANAL Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island k. Chicago, III. plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec, po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Zlat zaslužni križec s krono je dobil okrajni nadkomisar v Mariboru na Štajerskem Fr. pl. Bou-vard, ker je rešil nekoga iz Drave. — Ta je dobra! Plemenit Bou-vard, povrh še nadkomisar, je dobil zato dejanje zlat zaslužni križec s kronio, ko. vsaki proletarec, ako človeka pogibija reši dobi le srebrn križec kakor kaki vratar, ali pa 53 kr. Kakor bi vstrel'nino za volka dobil. Da, v Avstriji se zasluge po “vrednosti” človeka cenijo!—- 28. marca je priredila Ligue de la patrie francasie v Parizu velik protestni shod proti prenosu kosti pisatelja Emila Zole v Panthe-on. Resolucija, v kateri se pro-testuje proti prenosu, je bila soglasna sprejeta. Pred zboroval-nim lokalom je bila zbrana velika množica ljudstva, ki je demonstrirala proti zborovalcem. Ko so člani lige zapuščali lokal, je prišlo na trgu do ostrih spopadov. Več oseb je bilo ranjenih. Policija je morala intervenirati in je aretovala več oseb. — Na vsaki način so demonstranti k črni zaroti spadali, a tudi ni izključeno, da ne bi bili gotovi vojaški krogi v demonstracijo zapleteni, ko obe te dve stranki so še po smrti Emil Zole sovražine. Zola je bil mož. kteri je zaroto proti Dreifusu razkrinkal in slednega iz prognan-. stva rešil. Grozen zločin. V Sevih so zaprli anarhistu. Molina Rodriguez in njegovo ženo, ker sta v teku 20 let pomorila in pokopala 18 svojih novorojencev. Menjavala sta večkrat stanovanje, a povsod je mož izkopal jamo, a ko je prišel otrok na svet, zavil ga je v rjuho, ki je bila posipana z živim apnom ter zagrebel jamo. V 20 letih mu je žena rodila 22 otrok, a glede štirih se je dognalo, da so umrli naravne smrti. Fanatizem v 20. stoletju. Iz Ce- eeana v Italija poročajo o neverjetnem fanatizmu. Prišli so neke vrste misijonarji, ki so imeli velikonočne pridige. (K pridigi je prišlo toliko žensk, da je bila cerkev natlačena. Jezuit je s svojo pridigo tako razvnel ženske, da so kakor blazne začele kričati in mahati z rokami. Pa tudi pridigarja se je lotila verska blaznost, da je privlekel izpod halje ostro nabrušene ikose železa ter se začel z njimi udarjati po obrazu, da je skoraj že izkrvavel. Kdo ve kako daleč bi •še bil tiral svojo blaznost, da mu ni skočil pogumen poslušalec za hrbet ter mu iztrgal železo iz roke. Tedaj so se tudi ženske zavedle ter so prestrašene zbežale iz cerkve. Rodbinska drama. Zakonskima Bastendorff v Trstu — mož je pristav državne železnice — je u-mrla pred 2 mesecema 71etna hčer. ka Emilija. Do tega časa sta Bastendorff živela v najsrečnejšem zakonu, ta dogodek je pa ženo tako razburil in razžalostil, da si je sklenila vzeti življenje. Predvčerajšnjim popoludne se je odpeljala v Milje, kjer je skočila z enoletno hčerko v morje. Po tegnili so ju sicer na suho, toda o trok je že utonil, ker je mati tiščala z vso silo njegovo glavo pod vodo. Nesrečno mater so prepel jali v bolnišnico ter jo proglasili za aretirano. Ko je nekaj ur nato prišel mož k njej, tresla jo je huda mrzlica in ni ga več spo znala. Zvečer se je vrnil Bastendorff v Trst, včeraj zjutraj se je pa Ustrelil v glavo in bil takoj mrtev. To je pijeteta. V četrtek 26 marca je v Ljubljani na Kranjskem umrl knezoškof. duhovni svetnik in župnik v Šenčurju pri Kranju; Anton Kukelj, katerega so prepeljali iz Leonišča na tu-kajni kolodvor. Knezoškof i jske-mu duhovnemu svetniku je pri voščil parte edino njegov kaplan Mihael Kmet, nikjer pa ni bilo videti kakega žalnega znaka stol nega kapitelja. To je menda v-plitalo, da je šel tudi za pogre bom iz Leonišča do kolodvora le eden (reci eden) duhovnik, že nek prileten gospod. Naj pa umrje kaka tercijalka, ki se bode že pred pogrebom razbobnalo, da je zapustila v “dobre namene” tisočake, bodo pa marširali vsi kanoniki, patri in fratri in bogsigave-di kdo še vse. In za duh. svetnikom le en sobrat. To je prijeteta, kaj ?! O papežu. “Matinu” poroča njegov specialni dopisnik iz Vatikana, da se je papež Pij X. zadnje čase strahovito postaral. Tisti, ki ga že dalje časa niso videli, se prestrašijo, ko ga zagledajo. Neki kardinal iz papeževe bližine je rekel dopisniku, da ni starost in ne protin, kar papeža tlači. Nb-koliko gre papežu pač tudi k srcu preganjanje (.), ki ga mora zadnje čase prenašati cerkev, toda papež veruje trdno v Kristove besede: “Peklo je ne bo premagalo.” Kar papežu razjeda srce, je modernizem, katerega strup (?) je začel prodirati v vrste duhovnikov. Modernizem v teh vrstah so gnile (?) bule na telesu cerkve, in proti temu ni zdravila. Bjornstjerne Bjornson je poslal 26. mar. v Prago vodstvu češkega narodnega muzeja pismo, v katerem izjavlja, da se bo tudi v najprej vztrajno boril za pravice zatiranih Slovakov in da bo vodil najostrejšo borbo proti madžarski nasilnosti. ..Vojna uprava v Petrogradu je dne 28. marca pozvala generala Focka in Rejsa, da naj prosita za vpokojenje. Oba generala sta bila med branitelji Port Arturja in sta bila udeležena tudi pri procesu, ki ga je vojna uprava naperila proti generalu Steslju in njegovim dragovom radi predaje por-tartarske trdnjave. Koliko je še neznanega sveta. Geografski kongres v Londonu je dognal, koliko je še neznanega, t. j. nepreiskanega sveta. V Afriki je še 10,500.000 km neznanega sveta; v Avstraliji ga je 3, 620.000 km, v Severni Ameriki 2,410.000 km, a v Aziji celo 400 milijonov km. Potemtakem je za raziskovalce še dolgo časa dovolj posla. Brezvesten zdravnik. V Bukarešta so zaprli zdravnik, dr. Pete-lenza, ki je odpravljal ženskam posledice grešne ljubezni ter pri teh operacijah zakrivil smrt 30 deklet in žen. Ljudožrci. Na Admiralskih otokih so divjaki štiri domačine ubili in pojedli. Iz Nemške Nove Gvineje je odšla na otok ekspedicija, da kaznuje morilce. ____________ ■ m HELL — O! ' i Tink, tink. — dr, drrrrr . . . Hello — Hello! What’s your nun-ber? — Canal one, o, one five. —• Hold the wire. — Hello! -— Hello! — Uredništvo “Glas Svobode?” — Ye-e-s — in kedo ste Vi? — Amicus iz Clevelanda ! — Ho —. vraga! Kaj je vendar tak nujnega? — V Clevelandu se danes vse smeje podpredsedniku S. N. P. J. g. J. Zalokarju! Zakaj? Ker si je tako imenitno svoj nos ob Proletarca obdrgnil — In potem? — Tukaj se govori, da vaš ehlenški predsednik ni zmožen in zato go. naj clevelandski podpredsednik na* mestuje. — Ta je pa fina! Še kaj dražega? — O, yes, toliko, da nisem pozabil povedati, da so imeli danes revolucijo pri Napreju. — Kaj? Kaj? Revolucijo? -— I seveda, pri društvu “Naprej” je nastala revolucija, in podrobnosti dobite v posebnem poročilu. — No, in drugače ?! -— Dragači pa vlada razburjenost in poparjenost po vsem ¡Clevelandu. Eden se pridušuje, dragi je obolel jeze, da se je bati. da mu žolc ne poči, in tretji pa kaj pridno bolnike nadzoruje, a ob prostih urah pa “špa-no” vleče. —- Nič bati se! Saj pri nas v Chicagi je ista. V njihovih lastnih krogih se prepirajo in med se bombe mečejo; Zavert-nikov ata so se hoteli tepsti preteklo nedeljo pri seji društva “Slavija”, a pogum jim je padel v hlače, iko so videli, da so jih prej zveste čete zapustile. — Ha, ta je pa elegantna! — Time is up. _ Well — Good by — Good by t Ameriške vesti. Zopet milica. O ta blažena milica! Governer Broward, države Florida je odposlal zopet tri stotnije pešcev v Pensacola, kjer stavkajo delavci na pouličnih železnicah. Sedaj je vsega skupaj 8 stotnij vojakov na licu stavke. — Velik požar. V nedeljo razsajal je velikanski požar v Mestu Ohelsea, Mass. Požar je uničil skoro celo mesto, a poleg tega je pretila velika nevarnost mestu Boston. Vihar, ki je divjal 65 milj na uro je nosil goreče opeke in trske po vsem mestu. Med vnjičenimi poslopji je trinajst cerkva, dve bolnišnici, ljudska knjižnica, mestni dom, pet šol, kvajset business blockov in mnogo tovarn. Do 10000 oseb je brez strehe, 5 je ubitih, okoli sto poškodovanih in cela škoda se ceni na $10,000.000.00. 10.000 garjevcev za Alasko. Pri letni seji lastnikov rudnikov v Fairbanks, Alaska, preteklo nedeljo, so brzojavili John Ro n an v Seattle, Wash, da pošlje 10000 delavcev, ko hitro se plovba odpre. Rojake opozarjamo, da v Alaski je stavka, da so tam zvezne čete in da Western Federation možje so v pomankanju že sedaj. . .Proč od Alaske! Taft in Haywood. Iz Cincinnati se poroča, da se je pozvalo vojnega tajnika Tafta, da debatira s William D. Haywood, vodjo Zapadne premogar-ske zveze, o socijalizmu. Bog ve. kaj bo Taft povedal o socijalizmu. Bog ve, če bo Taft ugnal ITaywooda v kozji rog? Mi pa vemo, da bo Taft zopet rekel: Bog ve ... . Socijalist sodnik. Mena, Ark. Socijalisti so zmagujoči. Pri zadnjih volitvah so izvolili sodnika S. L. Lindsey s 50 glasov večine. Župan Davis, demokrat je zmagal s 146 glasov večine nad socijalistom W. J. Dunman. Sedaj se je začelo še le socialistično gibanje v Ameriki. Duhovnik — samomorilec. Rev. Jožef A. Graham, rektor rim. kat. cerkve sv. zakramenta v Albany, N. Y. se je trikrat v glavo ustrelil in v hipu umrl. Našli so ga mrtvega v učni sobi. Morala. Fort William, Kanada. 16. apr. Devetnajst “Duhoborcev”, med temi devet žensk, ki so jpretekli petek po ulicah nagi poradirali, je bilo obsojeno na šestmesečno težko ječo. Odvedli so jih v centralno jetnišnico v Toronto. Avstrijskega Woelflinga je manjkalo med njimi, in potem prav gotovo ne bi bili kažnjeni.— Tatinska terci j alka. 371etma Marija Miller, tercijal-ka si je lajšala svoje čisto srce s raznimi tatvinami v cerkvi sv. Elizabete. Policist Dillon jo je zasačil, ko je ravno hotela “potre j alčiti” mošnjo zraven nje klečeče dame in jo takoj aretiral. Na njenem domu so našli 30 mošenj, katere so najbrž same prišle na njen dom. Ta pobožna ptičica je že radi sličnih tatvin v St. James cerkvi 1. leto v ječi presedela. Oh, to je hud udarec za reakcijoname sloje! Kitz ukrade poljub in plača zanj $4,750 po znižanih cenah. Duluth, Minn. 17. apr. Gospej Olgi Bergermam iz Hibbinga je porota prisodila $4,750 za poljub, katerega je ukradel Jakob Kitz, od ravno tam, ko je prišel po najemnino. Sodnija prve instance prisodila je dami $5000. Drag poljub, če prav po znižani ceni. Quo warranto. New York, 16. apr. Pet porotnikov je že izbranih da rešijo kočljivo vprašanje, kedo je izvoljeni župan mesta New York. William R. Hearst trdi, da je on zvoljen in namerava odložiti sedajnega župana Georgy B. McClellan potom dokazov na sodniji. Štiri velike bojne ladije. Predsednik Roosevelt se še ni podal in še vedno zahteva štiri ve- j like vojne ladije. Y svojem poročilu na kongres bo pristavil še predlog za povečanje bojnega brodovja. Kakor se kaže kongres je pri volji iztrgati iz ljudstva več mil-jonov dolarjev za dve ladiji, a senat pa pravi, da ena je dovolj — mi pa pravimo, da jih ne potrebujemo oziroma naj bi se oni mil-joni za kako boljšo stvar obrnili, če že hočejo, da se toliko miljo-nov dolarjev potroši. Stavka. Vslužbenci Chester Traction Co. v Chester, Pa., so prenehali z delom, ker jim je družba znižala plačo za 10%. Družba je impor* tirala 150 stavkokazcev in ko se jc prva kara pokazala pozdravilo jc je ljudstvo s kamenji. Policija je kmalu vmes posegla, a ko je simpatično ljudstvo privrelo na pomoč stavkarjem se je mogla policija umakniti. Tudi milica je prišla in rabila orožje in svinčenke. L. Dunna, civilista je konjenik pohodil in težko poškodoval. Tudi ognjegasei so prišli na lice mesta in ti so še le s vodo razškropili ljudstvo. 12 mož je aretiranih. —_______ Billik obešen? Šerif Strassheim je včeraj dobil nalog od višjega sodišča, da dne 24. aprila obesi Hermana Billik, morilca Vrzalove rodbine. Samo guverner Deneen še lahko pre, drugači obsodbo. 105,000 premogarjev prične z delom. Philadelphia Tageblatt piše: Wheeling, W. Va., 14. aprila: Lewis, predsednik United Mine Workers of America je sem dospel in izjavil, da bodejo do 1. majnika vse pogodbe med delavci in lastniki premogokopov (izvzem-ši mogoče države Illinois) podpisane. Pri obravnavah se je toliko uspevalo, da bode v četrtek (t.j. včeraj) pričelo s delom 105.000 delavcev v Ohio, Indiana in Pennsylvania. Podgodbe seveda ne bodejo še zgotovljene in podpisane, a z delom se bo vseeno pričelo. Z delom začeli. — Iz Reading, Pa., se poroča, da je v Reading Iron Co. sedaj več dela, kot kedaj v tem času krize. 2700 mož dela. S tem pa ni rečeno, da bi kedo tam dela hodil iskat, ker je še veliko takih, ki so brez dela. — V Johnstown, Pa., pravijo, da bo Century jeklarna počela ta teden s delom in da bo 1500 delavcev zopet pričelo delati. Saj je že čas, da delavcem pomorejo iz stiske. _________ Trda narava. Ventura Dominico, 34 let star, v Chicagi je padel iz druzega nadstropja na kamenit tratoar, dvignil se pobral še gorečo pipo in odšel nazaj v stanovanje. Pri padcu se ni popolnoma nič poškodoval. _____________ Zarubil otroka. Cleveland, O. 17. apr. Najemnina za ge. Cooper stanovanje je včeraj v plačilo zapala. Ker ni imela denarja, da bi mu plačala se je morala seliti. Lastnik hiše ji je dovolil vzeti pohištvo, obdržal pa je dva bleda otroka. Gospa Cooper ga je tožila in sodnija ji je dala otročiča nazaj. Lemono govemerju. Henrieta, Ga. 17. aprila. Go-vemer Hoke Smith, ki je prišel sem po agitatoričnem poslu, je opozicijska stranka, — pristaši J. M. Brown, kandidata za goter-norja, — pričetkom njegovega govora obsipala z “lemonami.” Bolečine v hrbtu In nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM Si(iroPainExpcllerjein Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti j* glavo- in zobobolu. V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. , 215 Pearl St. New York. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center a ve., Chicago, 111. Tel. št. Canal 915 Emil Bachman, 580 S. Centre A ve., Chicago. I zdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebšečine. POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Prapovščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta. NAJLEPŠA PRILIKA priti do dobro znanega salo on a “Triglav’’ na Centre ulici in 19. cesti s opravo in dobro zalogo likerjev itd. S saloonom prodam tudi keglišče in “pool table”. Ako hoče® več zvedeti oglasi se pri meni. Mohor Mladič Angleščina v treh do šestih mesecih. Lepopisje,Slovenščina in Računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajo zastonj. Slovenska Korespondenčna Sola, Box 181 Sta. B. (4-13-08) CLEVELAND, O. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodoviCe mineralne vode in drugih Deopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! KRITIČNI MOMENT. Kadar kak član družine zboli, takrat mora biti odločitev hitra; razven v slučajih ne-prebavnosti, ali ne slasti do jedil, in da se počutite slabe, kar ne štejemo kritičnim momentom, in to tudi vemo. Vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej preti, da JOSEPH TEINEE’a Ter V/2' REGISTERED Trinerjevo zdravilno grenko vino, je najpripravnejše zdravilo za take bolezni, s katerimi se tro in zamesljivo ozdravi. Izvrtrno učinkuje na želo-ečne vce in pospešuje aktivno vse organe, tako, da vsako najmanjšo hrano redno prebavijo, pomnožujejo kri, in odstranjujejo vsako nevarnost od telesa. Kadarkoli se vam torej pripeti, da nimate slasti do jedil, se počutite utrujene, imate teški glavobol, nemorate mirno spati, ali da ste bledi je čas, da upotrebujete Trinerjevo zdravilno grenko vino, ker le ono edino spravi vse prebavi jenje zopet v pravi red. Dela, kri čisto, obraz lep, telo močno in živo mižljenje. RABITE G-A V VSIH POTREBAH. NA PRODAJ V LEKARNAH in PRI IZDELO VATEL JU Jože Triner 6i6 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Trinerjeva Brinjevec in Slivovka so nepresegljive pijače. Uprašajte trgovce po njih.