202. (Posamezna številka 8 vinarjev.) 1T Trat«, v ponedeljek. 23. julija 1917 4 I ah«) a vsak d^n, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urtfrrittve: t Sv Vr*nćlika Aiiikega ft 20. !. uad*tr. — Vsi dopisi se po*1ij»)o nrednittvu lista, Nefrankirana pisma st o« sprejemajo ia rokopisi se ne vračajo Izdajatelj in zgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsarei) H?-s .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t od t]rv.\TT. poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiftega it 20. Telefon uredništva in uprava Mcv. 11-57. K aročnf ni znaia: Za ceio leto...... , K 31*30 E* pel let«............• • • • „ 15*dO M6 trt mesece.........• m 7*80 li n:del|iko iidijaa c*k> lm • ••••• „ 620 « poi kte................... Posamezne Itevilkc .riiinasti* sc prodajajo po 8 virar]evt zsstureic fccvili-:c po li> vinarjev. Oglasi se računajo ra m i i i rr. etre v Sirckosii ene kolore* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... m:.i po 10 via. Osmrtnice, zahvale, poslanice, og'asi denarnih zavodov ...............po 20 vin. Oglasi v tekiiu lista do pet vrst . .......K 20.— vsaka nadeja* vrsta.............2L - Maii oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnin« ln reklamacije se pobijajo upravi lisia. Pisčuje se izključno 1« upravi .Edinosti* — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frar.člšk/ Asiškega it 20. — Požtaohraailnicai račun it. BecKoufl akcija se le Izjoloviio. t Od našega posebnega poročevaJcaJ Dunaj, 21. julija. Baron Beck je skoro že dovršil svoje Ta?govore z zastopniki posamičnih strank. Rezultat ni zadovoljiv. Zlasti neprijetno je nalete! načelni odpor Cehov in Jugoslovanov. ki baie ostajajo »trdovratno« na svojem programatičnem stališču, bre7, slehernega ozira na t-ežavo sedanjega položaja in na možnost, kai se da že zdaj izpolniti in kai ne. — Zamera je torej go-♦ova, kaj bo sledilo, se paC- ne nore vedeti! * * • Ker ?e poslanska zbornica sklenila znane resolucije v prid interniranim in konfi-nirank:i državljanom — in ko je notranji minister oOpomoč po možnosti obljubil — je posebno predlustracijsika komisija zopet preiskala vse tabore konfinirancev in in-terriraneev. Dala je priliko mnogim, da no svoje stališče opravičili ali dali potrebna pojasnila Veiika većina je biia takoj izpuščena. Govori se, da je izpuščenih do 90'. V Goliersdorfu, kjer so mi razmere dobro znane, ie biio n. pr. Še okoli 300 k o; lii ni ranih oseb v Schonbornovem gradu ozir. bivši kaznilnici; ostalo jih je še kakih 25. Večinoma so to ženske, ki so — se nevarne! * * * - Veliko zanimanje za sprejem metropolita grofa Szeptickega, ki se vrne preko Stockholma na Dunaj. Rusini mu pripravljajo svečan sp>rejein. Tudi Nemci se močno zani: ^aio za ta dogodek, ki ima baje poseben j^omon._ Imm nrmcdnji p ročiin. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 22. CKor.) Uradno se razglaša: 22. jui'ja 1917. V z h o d n o b o j i š č e. — Boji v vzhodni Galiciji se razvijajo v velik udarec proti rusk-m armadam. Včeraj popoldne so prodrli naši zavezniki do tarnopolske-ga predmestja ob Seretu. Ponoči Je biia na več točkah dosežena proga, v o Ječa iz Kozove v Tarnopol. Tudi ruske mase jugovzhodno Brzezanov s© razkrajajo. Pričelo se je zasledovanje proti KozovL Tarnopol in številni kraji vzhodno Sereta so v ognju. V Jezierni ie bilo uplenjenega mnogo vojnega orodja. Števila ujetnikov še ni bilo mogoče preceniti. Ob dolnji Narajovki je narast el včeraj topovski boj do znatne sile, V Karpatih »e prišlo mestoma do prask. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Nič važnega. Načelnik generalnega Štaba« NEMŠKO. BEROLIN, 22, (Kor.) Vefiki glavni stan. 22. julija 1917. Za pa dno b o j i S C e. — Armada kraljeviča Risprehta: Boino dc!ovanie sovražnika je b'-!o včeroj manjše kakor prejšnje dni in le v posamičnih odsekih flandrske bojne fronte močno. Danes se ie v splošnem zopet povečalo. V Artoisu se nadaljnje živahni ogenj od prekopa La Bassee do južno i ensa. — Armada neir.škega cesar jeviča: Na Chemiuu des Datnes so bili vpadi v irancoske postojanke pri Braye in Cerny popolnoma uspešni. Priznane vvesrfalske in vzhodno - pruske bojne čete so privedle tamkaj pri izvid"i in izboljševanju lastnih črt številne ujetnike iz sovražnih jarkov in odbile trdite prot?na-p;*de. — Armada vojvole Albrehta: iz-vidni boji v Sundgau so nam prinesli ujetnike in pleo. Vzhodno bojišče. — Fronta pri i ca Leopolda Bav. (Bohmova arma-da): Dne 13. julija zaprčeti protinapad v vzhodni Galiciji se >e razvil v uspeh nemškega in zveznega oro/ia. Glavni del 11. ru>ke armade je potoičen. Kljub jako slabim potom prodirajo naše hrabre čeie neumorno naprej. V često srditih bojih so vedno znova vrgle upira:oče se ruske sile. Ozemlje zapadno TarnopoJa in proga line mitov — Tarnopol ie dosežena na več točkah. Pri Brzezanih se pričenja se-dai tudi 7. armada vsled vedno močnejšega pritiska umikati proti krilom, števiio ujetnikov tr plena je veliko. V Jezierni smo upieiilii bogae zalo?ie živil, streliva in vojnega orodja. — Pri ariuadi gen. polk. \Voyrscha je hil (.»povski boj ob I^čari in Serve^u živahen. Severno krilo »e ude-!eženu pri pričeniai(>č^h se bojih armaine rkuoire ges.. polk. Lictrh^rna. Med Kre-von in Smorgoaom «o napadli Rusi po ve.^nevni močni topovski rM ipravi včeraj zvečer z moč rimi silami; nphov na, 2l se ie izgubonosio ra/bil oli irouti nemških čet. Po r^mirni^ noči so ce razvili danes j zii'irai n ?vt Severno Naro;»\ega jezera ka-.o- tudi n-td Drisvjatsklin iezerom in D vinskim se Je nada!je\aio hovečanoj tope v sk o delovanje. Rusni izviodre Ji-tev pod 1 rovizorJčno vlade. Vr nšiatski oddelki in p>adke onih 3 - bvešča- j.o, da se v s1ujaju. ako r.e iz^/C^ejo t??ca ukaza, preglase za izda:alce .;m;vitie i:i revolucije ter sc ukrenejo i-m,! r.-im najstrožje odredbe. PETROGRAD, 21. (Kor.) Vojni minNier Keronskij je poslal v Re^al, Helsuigfors in druga pristaniška mesta sledečo brezžično brzojavko: Neuvržno je dokazano, da so bili iiuniri v Petrr-gradu uprizorjeni s scOelovanjctn agentov nemške vrladc. Nemiri so popolnoma potlačeni. Kolovodje in one osebe, ki so ^ omadeževale s krvjo svojih bratov in z zločini proti d-cmovi-ni in revolucij, bodo areiirane. Aretirani bodo tu Ji mornarji ki so prekršili svojo državljansko in vojaško dolžnost. Poživljam vse prave sirove demokracije, nai ^e strnejo krog dosedanje vlade in iJe-mckraticne organizacije vse Rusije, da so obvartne domovina in revolucija pred vnarrj:,:! s >=vraži2?kom ;n njenim zaveznikom v noiranjo&tL LVON, 21. (Kor.) Listi poročajo iz Pe-trograJa, da sta Lenin in Kozlovski izginil Domneva se, da sta pobegnila na Finsko. STOCKHOLM, 21. (Kor.) »Sozialde-mokraten^ doznava iz najgotovejšega vira. da je biio nad Petrogradom proglašeno obsedno stanje. Uredniški prostori glasila boljševlkov, > Pravde , so bili napa-D-inonstranti so zahtevali preganjanje Lenina. PE I ROGP.AD, 20. (Kor.) Provizorična \lada ie sklenila, da uvrsti vse vojaške lnote, ki so se dne 10., 17. Ln 18. t. m. udeležile vojaškega upora v PetrograOu, zo-; Tet v divizije. STOCKHOLM, 21. (Kor.) »Novoje \remia« zopet izliaja. V viborškem predmestju je bilo pri delavcih zaplenjenih 1 »50 *>uu patron. PETROGRAD. 20. (Petr. brz. ag. — Koc.) General Korr.ilov, bivši generalni guverner petrograjs'ki in annadmi poveljnik, je bil na ines-to generala Gutova, ime-novain za vrhovnesi poveljnika na jugozapadni fronto. STOCKHOLM, 23. (Kor.) Glasom iz Petr ograda došleg^. poročila je ministrska kriza rešena. Vsi ministri ostamejo. PETROGRAD, j?l. (Kor.) Ministrski predsednik knez Lvov je o vzrokih svojega odstopa izjavil c-ledeče: Moje mnenje ie, da ne morem Kj>voriti o merot'amih vzrokih svojega o ' topa. Vlanla še ni sestavljena m zate v-s mogoče pojasniti posameznosti šele p^j rešitvi vladne krize. Na vsak način os^r 'ieđn na krmilu do ime-novaaija naslednika, kar se zgodi najbrže v enem ali dveh di;eh. PETROGRAD, 2 . (Kor.) Glasom informacij iz vladi prijaznih -krogov je odstop ministrskega predsednika vlade v bistveri :Ji vprašanjih, ki jih zamore po niegovein mnenju rc&iti le u stav odaju La skupščina. Knez Lvov je predlagal za svojega naslednika Kerenskega, ki obdrži istočasno vojni portfelj.__* Nemiri na Španskem. MADRID. 21. (Kor.) Minister za notranje stvari naznanja: Pri rzgredih, ki so se vršili v Valenciji, jo bilo 6 civilistov, 2 vojaka in 1 policijski uradnik rančen.iih. Izvršenih je bik> več aretacij. VsJed stavke črkostavcev niso izšli nobeni časopisi. V Barceloni vlada mir. Glasom poznejšega poročila je bilo v Valenciji proglašeno obsedno stanje.___ roal EEžIss m *wstskem ia če'iSs-roclja lužns-si3wasreiii udu. »H. Če hočemo izreč: pravično sodbo o lir-vatsko-srb^ki koaliciji, moramo razumeti in prav ceniti, kar je dosegla, in kar hoče doseči: v pozitivni in negativni snieri. Zrušila je stari Kiuenov režint, ki je šel za nulificiranjem Hrvatske in hrvatskega naroda: narobio, politično ia državnopravno. Omogočila je \!: .ozitivno in negativno stran Boriti se tnora za potfhivue uspela in _odvračati nevarnosti! Opozarja- riro na prispodobo v zadnjem članku mod nalogo glavne vojske, ki se giblje na veliki črti, m ono oddelkov, ki pazijo ob straneh, da odvračajo nevarnosti in varajejo bokk Tako nalogo vrši hrvatsko-srbska koalicija. Odvrača nevarnosti, ki bi mogle priti črez noč — od sovražnih strani, ki so itak skrajno razburjene radi naše deklaracije. Cim bi hr\ atsko-srbska koalicija v sedanjem hipu formelno manifestirala za program v deklaraciji, bi b«]a nevarnost že tu, da pošljejo zopet v Hrvatsko kakega nasilnika, da uvedejo komisa-rijat, da nastopi zopet doba brezu sta' -osti in birokratskih nasilstev — alt pa. da u-sl v arijo kombinacijo iz kakih makaronov ]n — frankovstva. Ali naj šele pravimo, kaj bi pomenjalo za Hrvatsko in hr-.-itski narod, in kaj šele za bodočnost južnega Slovanstva. torej tudi za program ueklc-r a rije: če bi prišlo frankov stvo do moči! Naš program, ki ga s tolikim navdušenjem sprejema ves narod na jugu, bi bil — veleizdaja^ Hrviaiako-srbska koalicija si je pridobila za južno Slovanstvo neizmerno ! zaslugo s tem, da je s previdnim in mo-'drim pr.stopanjem odklonila to nevarnost, ki ie bila — to vemo povsem pozitivno — že jako blizu! Ni^o bili zastonj izveš mi sestanki v Budimpešti rn na Dunaja in iz-vestae brzojavke so imele svoj poseben poinen! Ce pridodamo še. da ie rudi hrvatsko-srbska koalicija vr adresi na. vladarja postavila postulat narodnega ujedinjenja, smo menda povedali dovolj v svarilo vsem tistim, ki se pc i prvimi utisi važnih dogodkov dajajo zavajati v nepremišljene srrube in obsodbe. Ponavljamo, ':akor smo rekli zadnjič: ni treba, gremo vedno vsi po isti cesti, glavno je - marveč, da stremimo vsj .jo istem cilju. Eni gledajo direkino v cilj, v boljšo bodočnost. Klobuk z glave pred njimi! Ali, koristni in potrebni so tudi oni drugi, ki glettaio podse iu okoio s^he ter skrbe za vsakdanje potrebe! Ce hrvat .ko - srbska koalicija, ki je dala Hrvatski sei-!ai»jo parlameutarno i-n ustavilo vlado, izvede svoj proglašeni program — splošno volilno pravo, neodvisnost sodnikov in demokratiziranje vsega političnega življenja in javne uprave — bo dana granitna podlaga za zgradbo bodočnosti. Narod se v'sposobi za svoje velike ciije. Ne pozabimo, da uresničenj.-naraslih ciljcv ne more prinesti na krožniku nobena vlada, nobena stranica in noben parlament, če niso v narodu sameui fcii pogoji Narod mora biLi osveščen in Itouio-cem njegovim mora biti zagt/WA'i*ena mož;.ost za svobod en razmah! Temu prlpiavijalneniu delu es posveča lir v u trk e-srbska koalicija. Ne dciaite juj te'avl Da pa ne bo krivin douiaev "ii celo kakih rnsinuacij ..komur si bodi v breme, sjrrejema osebno polno odgovornost za vsebino in slog reh člankov. M. C—t—č, „Blenslsprcche". (iz železniških krtigov.) Zadnjič smo omen ;i nekoliko spiošnosii o naših državnih železnicah, posebno kar sc tiče v narodnostne m ozira. Oglejmo pa si '.'anes iR-ko"> o bUže eno samo, jako važno točko, jezikovno vprašanje, saj igra to iak v vsem javnem življenju vsake organizacije, posebno pa v nači državi, kjer nas jc kar osem narodov drug poleg drugega. — Vsak normalno misleči človek, ki sodi seveda objektivno, brez . redsodkov. bi si prav gotovo pred stavi jal. da imajo pri železnici i . >i ie/iivi oijše \vstrije Ute pravice in IdoJžnoEli. Pa v resnici imajo vsi narodi sc«no iste U.oi/ii.iSti, i ra.»ice pa so se jim odrekale vse dosedai. Te so bile pridržali izvolitnccin prejšnjih viad — Nemce.n. Seveda se nehote siavi tu vprašanje. Kako je to mo&uče, da vlada edino ena skupina, manjša, nad umogoleratno večio. Odgovor je kratek: Niiice se dosei-aj^ ni oziral na w>. ali je poeeniauje vodilnih mest pogodu pietiv^isivu, ali ni. Vsi naši »odgovorni uradi so smatrali dosedaj sebe za vise-k nedotakljivosti, mislili so, da | je prebivalstvo radi njih tu, in niso po-; mislili, da so sami vznikti iz 1 varstva. I Uradni jezik! pri državni železnici j so«oh nimamo »tradnoga jezika, imamo !e »Dienstsprache«. S tem sem menda j)0-! ved al, kaj in kakšen je ta idiom. — ! Poprej. »nJega dni <, ^se je uradovalo pri 'naših železnicah v notranjem poslovanju i nemški in tudi v ostalih državnih jezikih, j Napram občinstva se ie uporabljal v prvi i vrsti jezik domačega prebivalstva. Seveda so biie i*avzlio-temu tupatam manjše pritožbe radi žaljenja narodnih jezikov, pa vse te stvari niso imele pravzaprav globljega ozadja. Nameščeni so med seboj j službeno in izvensh»žheiK> iahko občevaii j v jeziku, ki ga jih »e naučila govoriti ma'i, narodnostiro vprašanje skratka ni stalo v [ospredju. Vsaj skušalo se je uradovati i pravično vsem ter zakriti z ne prozornim i pajeolanom germanizaiorsike tendence vsega državno železniškega ustroja. In sedaj? Današnje dni je to --ijugače. Kdo pa se i se ozira na pra»vi na nen železnice! V Igfavah naših žeiczničarskih * stroko vi »ja-! j kov • železnica ni več mednarodno,; | splošno človeško občilo, prometni pripo-t 1 ntoček prvega reda. ona je sedaj edino j sredstvo za gerri.anizacijo nenemskih na-; I rodov v Avsrrii?. Takoj ko je stop i f na ; relo ministrstva baron Forstner, se je po-j prej vsaj za silo zakriti gonja zoper ne-! nemške jezike izpremenila v očiti'o. — U rerturo je izvedlo ministrstvo samo z| ono znano naredbo o »I)ienst?sprach>. - j tem je pritr lil javni, l.iuOsrvu .odgovorni, c kr urad germanizaciji. Izdana je bila naredba, ki odrejujej nemščino kot edini notranji službeni jezik VI dovoljuje. UP rabo n-nemških jezikov edino v občevanju s strankami, in še to [kolikor mogočo omejeno. T:,iiko ta nared-I ba. Kot na dani migijaj so planili sedaj vsi na !Ki-e pravice, in ono, kar smo si- priborili v ! olgi b >rbi korak za ki rakom, nam jc ta Forstncrjeva naredba podrla v prah. Pri podrejeniii mestih se je začelo preganjanje našega jezika, kot nikdar poprej.l Znani ^o slučaji, ko so morali uradniki plačati kazen, ker so v uradnem prostoru tekom službe govorili v zasebnem oo-menku svoj materin jezik. Zgcdilo se ie kot taan v deveti deželi, da je bil ntikdo i/nisiJ uradnikov za hrabrost odlikovan, obenem pa kaznovan radi rabe slovanskega jezika v zasebnem pogovoru v uradnem lokalu. — Sicer Je to čudna ko-lobocija besed, ampak priča zadostno, kako se je sistema dano in z neizprosno doslednostjo izvajal ministrski odlok. In naši ljudje? Morali so molčati. Kakor hitro bi bil kdo kaj preveč zinil, bil bi tu«;i izginil s površja lcc/t politično nevaren človek, ki ne spada v to in to ozemlje. Ampak nemški uradniki, ki so v Trstu javno obujali bratska čuvstva z renjikoli in »neoJrešenci«, ti so bili zanesljivi, iti nekateri li«sti nemške javnosti so celo trdili, da so bili nemški uradniki celo kontrolorji naših. O, velika js Človeška smeš n ost! Res je vsakdo s slepoto udarjen, kdor ne razume Nemcev. Pa poglejmo še globlje v razanere na slovanskem jugu. Gotovo ie, biie se krvav boj za naše kraje s ijožrešno Italijo, m marsikaj nt ta-ko, kot Je bilo v mirnih časih. Vendar pa ločimo strogo potrebno cd preti.Siitiga. Pod pretvezo, da ^e varujejo državne koristi, se je poslalo k nam trumo razniii »u:z-eu;» narjev tam cd, Li.ica, Gradca, Dunaja. L. tdovaio se je nemško, da je biio veselje, saj so bili domači .,rad-niki na lasiuih tleh v manjšini, kjer pa so bili neprijetmi, ^o jih pa pos'ali kot »ne-ziuožtiev. kam na sever tiržave. Čudno je t znano je, kako sposobni ;o naši ljudje i ia vsakem nustu; »sedaj pa so biii kar na-I enki t v-i nezmožni. j;«;/abi!o pa se je pri fem dejstvo, da je slovenski voiak bil na r-ronti spos(;bnejši ixl marMkioer^a dru-zega. -- ln izklicujejo se pri nas postajo poleg nemškega tudi v slovenskem jezika, iistek se dobi na zahtevo v si oven-•-čriii in sploh s plačevanjem še lahko ie-sežeš, i. a se te usmili ne-mški uradnik in Ti dovoli vožnjo do tja in tja. Več pravic pa naš jezik tu nima. Z izjemo še par raznih napisov ikj postaji, je -v ostalo nekam itam tujega, nekaj, kar 'ii našega. — Uslužbenci govore med seboj nemški L - ker morajo. Uradnik daie u^kaze ood-rejeuim postajnim delavcem v »bicns-t-spracht« itd. Nedavno scni v'l'.I. kako debelo ie nekje ira Gr.renjskem gledal uslužbenec uradnika - Slo \ ene a, ko mu je ta moral pred nekim višjim ukazov riti v nemščini. »Kako so rekH, gospod?« ie bil vedno nato prvi odgovor, obenem vpraša ije 'delavca. In takih slučajev je na tisoče. Ljudje se kaznujejo z denarnimi globami radi govorjenja v ueiremskeni jezi-' ku. obenem pa se zahteva ni1 že!vzn:čar-jev, osobito na našem jugu. v;se mogoče in nemogoče. Povrhu pa jih hočejo še kontrolirati v njihovi pridnosti in vestnosti. Ako pa ne znajo nemški, jih pa odpuščajo. Kot udarec je prišlo nenadoma od zgoraj, ko je naš generalni štab prav na laskav način pohvalil naše železničarje. S tean je udaril po ustih vse one kroge, ki vedno in povsod gon U o svojo staro pesem o veleizdaji. V odgovor jini kličemo samo: tu k nam doli se pridite učit pridnosti in izvrševanja vseh svojih dolžnosti do zadnje srage, ne pa zvestobe na Jeziku In na papirju. Tu pri nas se de!a. ne pa samo govori. V zadnjem času <:ovl -i:) dekle bo doseglo pri mo-j žu Nwin-cii, da se vzgoji nje deca v slo-' ven-kem duhu, slove i ke-n jeziku? Sme-j Io trdim: našli ne borno med tem narašča-j jem ne ene bde vra ie! Toda nobeno pravilo brez izjem! Krivico bi dela! našim ljudem, če bi vse sodil po istem merilu. Pr i i.i pa mora.n odločno, da so možaki rji od slovenskega kmeta do inreligen-ta v tem oziru značajnejši od žensk! Pri naših, do pred vojne narodnih, priznano narodn h dekletih, se pojavljajo žal pr^-p;j^osto slučaji p j ipoga poloma na-n dne zavednosti, £koda res, da slovensko Šalsko društvo »Mladika« v Ljubljani gleda danes nazr i na bivše gojenke. ki so i »zabile nauke zavoda, ki so pozabile ; d i/,ros.ti do naroda. do rodne grude, ter j h družijo z Ntmci in Madžari itd., kot da! ne bi bilo poštenih slovenskih fantov do-i \ ulj! Ne v, v orim tu z drnzega stališča, j kot z i; rečno narodnega. Dolžnost ne pozna oh z i rov! i ierodci se na?n na tihem -imMtfo.- ker še ona bete v narodnega j prerno/Viia. ki ga imamo, po krivdi j v V-sne .fai-o :i preide v tuje roke.; (;*e ie so zbirah* denar okoli slovenskih! krnelo.-, slovenskih dijakov, inteligence.) hčerke pa nosilo dote tujcem in to s pri-i vt lleašem staršev. To se godi vsej javno-5 pred nosc n brez kritike, in domala • .. : !an bi zaznamovali lahko tak slučaj1 • okletstva na čustvih mladine. Kdor ne spoštuje sc sam, podlaga ?e tujčevi peti, in če bo enkrat tujec stopil na čast slo-! venskih deklet, ki se mu takorekoč neka-j t e, ne v>e. naravnost vsiljujejo, bo toj . !ni- poglavje najbolj pekoča rana na čisti oslih, ki v svoji potencirani kratko-; \ Jnosti nočejo izpoznati hipne ljubezni j i:i prepada, ki loči značaj plemena, ga ie ! .čii i-u bo ločil! Slovenska dekleta, ki sie na tem potu,, rtir.fe se ob M. uri, da mi ostajamo v o'.eči i i samozavesti, pa ne zato. do bi i zabijali, kar je pred nami in za nami, pač r»a zato. da ol.Jržimo ravnotežje tudi; iu tem polju, ne da bi bilo kateri izn.td \a> danes še osamljenih treba klicati:! vae relietis«. Tudi v ljubezni je treba pameti, tu'ii j i -i ie treba trikratne samozavesti. Zato i. ki iiiiernacijonali/.irajo en>t-; \'h. i lite pošteno hrbet, ker še je čas! i ^re tu za moment. Prihoanjosi si mc>- - - "t j i - • iiti pn*>t<» pot. ampak z ie:,'-: > odločnostjo nam J« prikleniti ve^ / j \2L idejo skupnost' in narodne sa- Imeiigentne, a do s1;raiik ti nezavedne, k w>ic slove: ki i:ar«:d-ne mara, je ne' p . ...'e in masa pr-i.-t«»ra tu' -i za ta'r.e, ;tt.ie '.i so h:li enkrat člani in č!a-j: ni.e >'■ »venskega Sokola. pa dar.es sami M spravljalo narod naš v -pogubo, /a take j! li /e ^ed. i !ie sme biti med nami mest . še i .j pa se br j jih že točasno vleče srce. i Ne bi pi^a! te^i, a ker s:> ti pojavi po-i s aii Jo mala kronični v nasi zadnii in h p red: a'nji zgodovini, sc m ra tudi na-j' praia tej slabosli za\ zeli odločno sla-išče. j: »Svoji k svojim!« — se je kričaio nekdaj j med nas svet, ža! pa so oni. ki so imeli: oU_ te ia dot-iček. »čividno ptizabili na ra krik, ker sicer v>< bi ji ni bilo mogoče pij a-j vati v lastno skledo. To je treba pribiti | javno, ker s.arši niso imeli toiiko sauio-Bves . i :: iroo-ravnaf zadevo o čustvih .-loma med šiiri-mi očmi tarno. pa tako, da bi se deklice; ohranile Slovencem. Družbo sv. Cirila in Metoda in vsa na-] rodna društva z ičathno. ker izgubljajo; pr: na> in za nasprotnike vsako veljavo. I če se bo pripušča' da se vrši to še na-1 pre*! S t-i V in; ii. imi ven! Nobcu..i nima pravice bogateti nt račun narodnosti zat », ta bi m: nosil novci v obliki L'ot j Nemcem itd. Uč a.r> se pr Cehih! Cehi ravnajo dru-j gače in žive drugače. Oni zahtevajo ge-, neracijo za sebe. zahtevajmo in prikleni-j mo jo nase tudi int! S!t . en>\i ia n e i a. k ste ostali Slo-venci tuli v srcu in s p nos- .n, p glejte k - stalim Slovanom. l am ni prthLmih I duš. Naši: bo pošte;.a s?:*vanska siva. | ki jih tudi ;nženerski. doktorski, plcmskii in dru.^' naslovi niso zam< Ii oma-ati v j značajnosti! V p" ' vr--t; S over-ke, nato! Slovanke. poiem 4 . — n:č! Bolje bo tako. za v.-s. bolje za slovenski nan/ . ftoro^zsciiike f Svari« goveje meso. Jutri, v torek. 24. t. m. s>e bo v ršilo pri- i h Jnje razde" eva "e gi.vtKga mt-a. proti i izkaz ^i za živila ter proti izročitvi iz-1 kaznice za govedino §t. n sieer brez ozi-l ra na serijo. Na vsako izkaznico se bo mo- j g:; iobii * r>g me>a. — Prodaja se prične | ob 6 zjutraj v na>?ednjih mesnicah: S aiga^na. Bark«>vije 41. Punter, jGreta Zgeraie, ul. S. Marco, Rizzian, ul. deli' Istria 76. Godina. Skedenj 50, Gat-znig. Skedenj 138. CENA: Prednji deli s prikiado po K 672 kg, zadnji deli s prikiado in drobnina po K 7*84 kg. ilossii®!;® Vo«?šf Unli na-Julje lasti vsalcoča haemikov. Davčna oblast je :>a v tem. da so se dele/i -nadal'c pustili v ;■ Jjetju iii da iiiietniki ne morejo >eči po : jih, vi v:a okrepiuv pcij]e:.?a in zvišanje glavnice, ne pa inanilne vio^e. Zato govori tudi okolnost, da s? garanci>!d rc- j zervni ion J izredno visoko obrezuje. I višje kakor Im^iHui 'vloge. Pritožba na-J vaja, ca \ >.ina obresti pr, presoji zadev-; nega vprašanja prkle v postev. Obe-| ticr.i se je ugovarjalo tu'či zastaranje. —, L i ruv»r.> sodišče je pritožbo z:c milo. če s, | da se mora garancijski rezervni toT-n* smatrali kot giavnična h> ne hranihia vloga in kot integm oč d^I skupnega premo-; žciija posojilnice. Tudi ugovor giede za-staranja se ie zavrnil. Mest i? zastavljalnica. V torek, 24. t. m., se bodo od 9V» dop. do 1 p>op. in od 3l-j do 6 pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene na svetlomodre listke serije l^r m sicer razne številke. Sporočilo z DunaTa. Prim >rske Novine« so objavile ikkI tem našlo votli pismo l Dunaja, iz katerega posnenmemo: »Da-j živimo n.ed Nemci. vendar živo za-; nimamo za razmere na jugu, posebno pa sedaj, ko je odprt parlament. Obžaluje-; mo. da strankarjamje v Banovini noOe odnehati. Aii ni še dovolj rega, ali si nismo pri' c bili še dovolj izkustev \ tem vojnem času?! Naj nam Cehi služijo v vzgled! Sedaj ie prišlo amnestija. Koliko naših ljudi iz kršne Daimacije in drugih naših krajev pride na svobodo! In če bij bilo tudi med poslanci v Banovini malo več razumevanja in prave shvge, b:!( bij še povsem drug;.če. Nu. vendar vidimo,. da se svita tu ii nam n;- ji'uu in na severu žarja beliših uni. fcdino, kar nas žalosti :n na*ii de^la skrbi, je beda v hrvatskem Primorju in v Istri. Sroe nam naravnost vztrepeče radi bede našega naroda, ki ' i ko trpi in strada. A po čegavi krivdi? Iz Ogrske se je iz .aža'.a pšenica v -hali; ;. Naš narod pa. Če; ar s:- -ovi si: "r na Soji, sTrada. Ali Ziivlada ž-„ enkrat tudi v deja ijih tista: .ir.siit.a tnndamentum rejnornai? Pozivliam > zalo naše zastopnike brez razlike, • i* povzd'gt»e.jo svoji glas \ vseli zakonodaj lih zastopih. daj pride pon-oč umirajočemu narodu v I Istri.^ — Menda ni treba, da bi šele naglas;!!:. kako dopisniki — kar se tiče bede in nevolje, ki jo je prfriesla vojna nad naš izmučeni narod — izražajo čutstva. ki žgo v dušo nam vsemi. Zato se tudi s polnim srcem pridružujemo apelu na zastopnike naroda, naj store vse možno, a se narodu vsaj olajša to neopisno bedno stanje. Kar se pa tiče očitanj na adreso strank in politikov v Banovini, bi menili mi. da dopisniki vidijo premalo razločno. V saj mi imamo vtis da sefv Banovini strankarske razmere konsolidLrajo in oči-; tanja zadevljejo le stranko, ki ni več stranka. marveč ie še konventikeij, skup oseb, ki zasledujejo le namene osebne ambicije in seb;enosti. ki so vsikdar pripravljene, da zvečer — ako bi bdo to njihovi sebičnosti v prilo^ — zaLaks programe, ki so jih zjutraj slovesno proglašali, ki so si-I cer z besedo vedno strašni protmagodbe-njaki, a so vendar nedavno temu na odličnih mestih v Pešti izjavljali svoao pri-pra\ Ijenost, da od.iehab od te kardinalne točke svojega programa, ako — njih puste k moči in koritu!! Taki ljudje seveda ne odnehajo niko? od strankarstva ker bi Ge s tem odrekli svojifa edi-nih namenov. Ali, narod jih je izpoznal in že so-či te dobavljače materijala za denuncija-turične kampanje! Prosimo sIovensKih, hrvatskih in čeških knjig za naše rž?rtjpie in bolne junake ter za one v okopih. Pošlieto naj se v Narodni dom. Frodelj. V tržaški okolici se ;>recej širi reja malih domačih živali, posebno reja koz in kuncev. Prve držimo radi mleka, druge pa radi me-a. Kunec je ^lodavec. kar treba i Ti krmljenju upoštevati, da mu zobovje ne preraste, koza oa tudi rajši objeda revesno listje, neg. se pase po travi: sta o torej v tem podor'^a. I': >»ku-zkim je že..: • .i živinorejcem v mestu in ok< iie. * -revej opravila in skrbi, da so mogli ži\ \o prerediti; zato treba paziti, da v bodc.e ne pridemo v enako zagato, ker slabo oskrbovana živl-i na je pasivna. Kazen sena, ki ga tudi ietc-s tod ne bo, v ( oiiici, preskrbimo s: z^ bodečo zimo v saj deloma iroLeij. Malim domačim ži-valiin, posebno kozam, ovcaan in kuncem, j zel'., zaleže, pa tudi govedo ga rado žre.: Z a k. ze in kunce je frodelj neobhodno po-, treben. prode!1] je I . izen zaradi me-j n.krvt krme, ker čkn ruzličneiša je ta, to-iiki..' bolj pri teku in itv.i zdravejša je živina. Najugodnejši ča-> zu ravljanje frodlja K i.i,\-ec avgust, zakaj tem času je listje' po \ popolnoma i-iZ'/ito in pa tisii vsebuje največ hratni-^iiii siK»vi. Solaice tudi še pripeka, da ga Iahk& ptisuširno m spra-j vimo pod streho za zimo.. Namenjeno \e-' je\:: je sk lest iii torej or- suhem vremenu \ na 5 j—1 m dolge ko--e. povezati je v pod-J pazduhne snope m posušiti. Pri sušenju je paziti, da ga dež ne zrosi. ker sicer listje! odpade, pa tudi zgubi. rtdiltri vrck!-| nos t i. Naibciiši froddj .ie ! '-.»v, jesenov, črežnje v, brestov, murvov in Uenov: uporaben i>a je tudi od vseh drugih gozdnih ii-stovcev, razen hrasta in kostanja zaradi prevelike množine č resio vine, ki provzro-ča zaprtje. — Jos. Št_! DAROVI. Darovi, desli vladne uu komisarju. —J Vt J .-.-u rncst'ie ljudske šole nu trgu i ev.- .rd:4ve cerkve K I J. nabrani n med! iičenci. za Rf 'eči križ. Vodstvo mestne amNke šole na (iropadi-Padničaii K 40 kot doliudek zbirke za >-dan žepnin robcev- . Vodstvo it in- ^ne ljudske šole v uiici deli' Istr a K 47M, nabranih med uče »ci tektMU meseca ji",:'a, za Rdeči križ. \. s>:vo mes ne ljudske š m rtilii" na In-e:. o U. Edinost:. V piiiinu navesti kolikost in oeno. A 12 Itf-n fl lisica x > rte;u v bližini mesta Posre dova;e izkljvćeni, Prijazne ponudoe : od .0 p.afena ceua na Ins odJ Edinosti. 1221» F F Antoa Jerki<* p«*«.uje v srejeiu atelje) u UIU31UI r Trstu. Via delle Po*te it 10. 4uT : i;iMiM 1 -ar žeaalah čer .v št. H8. P nudbe £i.t*kilfll na Ins. odd. Edin^U pod Št 3b A 11 I-JH ti^flffln? Je ena 'crava >Q eu V°I F© nizki nu iHUUm «eni. vol je w dve leti in tehta -.;td ■] Jlabnič Aoion. Vetta di Scorcola 860. Slli^lfiH^fl zoa tUf* >5če takoj ir.jla (Uinli^'jf drui na. Liica Fab o Severo 6tev. 7, II. nau Pi.vjna. A 1«' RI-T^lilfilVš makije vsake \Tste in cunje. -U^UJSin F. Babic, Molin ^raude 20 1210 ^nHjn Nsake \rste ki puje Jakob Margon. Vi^ išol:lario21 (pri mestni boiniAnici;. 1176 j Rlo-^nšf^nri mti eljioe podučile % gotovim Lip.ymi*.UliU m, ehom po najhitreji in najlažji m :i-Ji cti i!j?ir rtlastih Hjeg. ca. in kT. apost. VefRsnstva 32 c. Kr. držaje lolerlla za skup«« vslaška dobro&ome namene« i Ta tfencraa KoEeriJa vsebuje 21.14»; dobitkov! v goto*, ini v skupnem zaesku kroa Glavni dobit mete! ter mnogo drugih v to stroko spa-l dajočih predmetov. — PRIPOROČA svojo . trgovino s kuhinjsko posodo vsako vrste i bodi od porcelan?, zemlje, emaila, kosi-t tarja ali cinka, nadalje pasamnntorje, kletke > itd Za gostilničarje pipe, kroglje, se&alje J In stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d. emlte ciriggt^1 Yr$S Campc- S, Gbcomo 2 Priporoča cenjen, občinr'vu svojo, trpimo pMškift in fOllKlh p8i?2b!f!D Prodaja razgbednfc Jn Igr?.Č vseh vrst^ Jr fi^Iđc se mfjl&šBJfci v sle v. Jazll^, DnevniK „Edinost"«Trstu ie izdal Io založil naslednja knjigo 1. iVOUUM«. ^pkiai i. r. Cooper. — Cena K 1.60. 2. *TKi POVESI! GROrA L£VA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. iN'. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaiiič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Siergie-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav, Ciresorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslove^ii^- P. — Ceua 80 vin. 6. »BESED * O SLOVANSKEM OBKE-DNm JLZIKU PRI KATOL. JUGO-SLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk siov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dasto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. b. »JURKICA AGiCEVA«. Spisal Ksa-ver bandor - Gjalski. Prtvel F. Orel, Cena R 2. 9. »UDOVICAk. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomić. f^oslovenll Štefan Klav^š. Ceua K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prti- , kop ChccholciiščU. Poslovenil li. V., Cena K 3. U. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-i valier de Maison rou^e.) Roman iz> časov francoske revolucije. Spisal1 Aleks. Dumas star. Prevel Fcriio Perhavec. — Cena K 2FO j IIaiIHHI IJ & m 11-57 fjjf ml 1w? dL ss. FranBlKa As. 20 Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v pilprostem alt večbarvnem ti-ku In po zmernih cenah. - Vizit-nlce, vabila, memorandum, zav: tke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike Itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času ::: JADRANSKA BANKA I Trst ulfl ccssb dl Rlspnrmio Itsu. 5 (Lcstao poslopje) Kapital in rese^va K 13,260.000,-Fllijalke: Dunaj Tegetbgistrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, j Opatija, Split, Šibenic, Zara. Vlog« na knjižice 3'2°o na knjižica od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsi 1 tu- ln inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja : vrednostne papirje, rente, obli- ; gacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. — Valute in devize, pre- I dujrai na vrednosme papirjo in bla.-o ležeče v javnih skladnih. Sn(e deposlts I promese. — Prodaja srečk razredne loterje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni Izgubi, revizija Žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kredit, renibours J krediti. — Bozna naročila.---inkaso.--Menja'nica.--Eskompt menic, j Telefoni: 1463, 1793 in 2676. Brzojavi: JADRANSKA. - Uraine ura: otl 9 do 1 so^oicS^s - j