The largest Slovenian D^i!y •: in the United States :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND T. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act at Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 5. — ŠTEV. 5. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 6, 1917. — SOBOTA, 6. JANUARJA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Nemške čete so zavzele Brajilo, važno rum. luko. -o-- DEVETA ARMADA, KATERI POVELJUJE BIVŠI NAČELNIK NEMŠKEGA GENERALNEGA ŠTABA, JE OBKOLILA TRDNJAVO FOSCANI. — ZAENKRAT JE CILJ NEMCEV GALAC. — RUSKO POROČILO PRIPOZNAVA, DA SE RUSI UMIKAJO. — GRŠKA VLADA BO ZAVRNILA ZAVEZNIKE. — KONŠTAN TIN IN BIVŠI GRŠKI MINISTRSKI PREDSEDNIK VENIZELOS. — ZAVEZNIŠKA BLOKADA. V znamenju korupcije. Borzni špekulant je so že par dni prej vedeli, da bo poslal Wilson mirovno noto. -O- Berlin, Nemčija. 5. januarja. — Donavska armada pod poveljstvom generala Koseha, je zavzela včeraj Brajilo, največje runiun.sko pristaniško mesto. Pred Brajilo sta padli vasi Gurgueti in Romanu, ki sta bili zelo močno utrjeni in kateri so Rumuiii zelo obupno branili. Zdaj ni v Dobrudži nobenega romunskega niti ruskega vojaka več. Ruske čete ki so branile svoje pozicije desnem bregu reke Donave, so si* umaknile na levi breg. Odločilna bitka, ki bo skorajgotovo zadnja na nmiuii-sknii bojišču, se bo vršila pri Seretu. Armada generala KaJkenhayna, bivšega šefa nemškega generalnega štaba, je obkolila s treh strani utrjeno mesto Foseani. Tozadevno uradno poročilo se glasi: — Nemške in bolgarske čete so zavzele največje in najvažnejše runiunsko pristanišče v Veliki Valahiji, Bra-jilo. V Dobrudži ni zdaj nobenega sovražnika več. Fronta nadvojvode Jožefa: V bližini Odobesti so naše, avstrijske in ogrski* čete zavzele z naskokom več višin, ki so i xv an redno strategi«" ne važnosti. Pri Rimnik-Saratu smo zavzeli Sloboeijo. Na levem bregu Donave prodirajo bolgarske čete proti Brajili in Galaeu. Petrograd, Rusija, o. januarja. — Ruski generalni Štab je izdal danes o bojih v Rumuniji sledeče uradno poročilo: — V Dobrudži, petnajst vrst vzhodno ml Brajile, so se vršili vroči sj>opadi, v katerih smo bili mi zmagovalci. Sovražnik je imel izvanredno velike izgube. Proti večeru smo bili prisiljeni umakniti se proti severu. kjer je dobil sovražnik zelo velika ojačenja. Pri Kapatanu, 14 vrst severovzhodno od Foseani, se je mora! sovražnik umakniti. Ruinimske čete ga neprestano zasledujejo. Njegove izgube so ogromne. Pri Korproriji so se morali Rumuni nekoliko umakniti. — Sovražnik je napredoval tudi vzhodno od Topošika. Severno od reke Oituz smo odbili vse napade. Berlin, Nemčija, januarja. — Nek vojaški strokovnjak pravi: — Zdaj je kvadratnih kilometrov v rokali centralnih velesil. Rusi so se umaknili z velikimi izgubami, — ravno tako tudi Rumuni. Neinei so zaplenili veliko vojnega materiala in drugih potrebščin. Njihova fronta se bo zdaj zmanjšala. Na fronti pri Seretu. kjer so zdaj koncentrirani zavezniki, bodo potrebovali veliko manj vojakov. Večino svojih čet, ki so se dozdaj borile na rumunskem ozemlju, bodo poslali na druge fronte. Dobrudžo lx> kaj lahko braniti, ker so na severni strani velika močvirja, katerih ne bodo mogli v slučaju ofenzive, Rusi tako lahko prekoračiti. London, Anglija, f>. januarja. — Pred par dnevi so poslali zavezniki grški vladi noto, v kateri zahtevajo zase razne privilegije. Kot se čuje, bo kralj Konstantin to noto odločno zavrnil. (Jrška se nikakor ne bo pridružila zaveznikom. Zaenkrat je v se potrpela in ugodila )>o možnosti vsem željam zaveznikov. Baje je prepričana, da bodo zavezniki prejali-slej spoznali, da je bila blokada grške obali nepravična kazi* n za Grško. Kralj Konstant in je včeraj koufcriral z bivšimi grškimi ministrskimi predsedniki. Vsi so definitivno sklenili, da se noti ne sme in ne more ugoditi. Glede Venizelosa ni podal grški kralj nikake izjave. Najbrže ima kak })oseben načrt, na kak način bo obračunal z bivšim državnikom, ki je tako odločno nastopil pro^ ti njemu. London, Anglija. 5. januarja, — Zdaj so zablokirana vsa grška pristanišča. Ves promet med Grško in drugimi državami kontrolirajo zavezniške bojne ladje. Tudi grška pošta in brzojav sta jkkI zavezniško kontrolo. Pariz, Francija, 5. januarja. — Na macedonski fronti vlada skoraj popolen mir. Razen spopadov med prednjimi stražami se ni pripetilo ničesar posebnega. Zadnje dni so Srbi nekoliko napredovali od ovinku re-e Černe. Bolgari so bili pred par dnevi zavzeli nekaj pozicij, ki so pa skoraj brez vsake strategične važnosti. Washington, D. C.. 5. Jan. — Že nekaj časa se je govorilo, da so nekateri vedeli nekaj dni prej, da bo Wilson posla! svojo mirovno noto. Borzni špekulantje so to izrabili in napravili lepe dobičke. — Danes se je začelo o tem razpravljati v zbornici. Poslanec Wood je spravil stvar na dan in rekel, da ne dolži nikogar, ampak, da hoče stvar samo po jasniti, kakor je slišal pripovedovati, Kot dokaze za ta borzni škandal navaja Wood sieaeče znane o-sebe in tvrdke: Wilson o v privatni tajnik Tumulty; Boiling, brat predsednikove žene; Bernard Barueh iz New Vorka; Kalni & Kulin, New York, Thompson & MeKinnon; Lamson Bros & Co.; E. F. Ilutton & Co., New York in F. A. Conolh . Washington. D. C., kjer je član tudi Boiling. Wood je takoj spočetka trdil, da izpove samo to, kar je slišal in je rekel, da je tvrdka Con oliv, kate re član je t tuli brat predsednikove žene, napravila velike dobičke. Wood je dobil prve informacije potom pisma, katerega mu je pisal borzni špekulant A. Curtis iz New Yorka. Wood pravi, da se mu je povedalo, da je Barney Barueh vedel za Wilsonovo noto dva ali tri dni prej. predno je bila odposlana in da je imel v Biltmore Hotelu z Turaultyjem več konferenc. Kongresni k Bennet je rekel, da je Barueh dan pred objavljeujem note prodal z velikim dobičkom 15 tisoč akcij. Wood je nadalje trdil, da je neka tvrdka iz Chieag pisala Hart-ley-u v Oshkosh, Wis., da misb Wilson v kratkem izdati mirovno noto in naj pove svojim prijateljem, da naj hitro prodajo akcije. Ravno tako je tudi prejela tvrdka Lamson Bros. v Lafayette, Ind., iz Chicago poročilo, da misli Wilson v kratkem poslati mirovno noto. Zbornica je nato sklenila povabit i razne osebe, katere je imenoval Wood in jih zaslišati. aa izpo-vedo, kaj je resnice na Woodovi iz javi. Zasliševanje se prične v pon-deljek. A. Curtis je izjavil, da ni uik dar pisal nikake?a pisma; Tumulty trdi, da že več let ni bil v Biltmore hotelu in da sploh ni vedel, da misli Wilson poslati kako mirovno noto. Ravno tako zanikujejo vse druge osebe, katere je imenoval Wood, da bi sploh kaj vedele o celi stvari. Pa je že tako. da ljudje, ki so zapleteni v kak škandal, zlasti pa še visoko stoječe osebe, kaj radi zanikujejo in dementirajo vse vesti o njihovem umazanem delu. Z vseh strani. Tretje rusko vojno posojilo. Is Curiha »e javlja: V kratkem se bo najelo tretje rusko vojno posojilo v višini 700 milijonov, da se plačajo vojna naročila. 1 Rufluja rasriri brambno dolžnost. Stockholm, 4. januarja. — t*^-ski ministrski svet se posvetuje o predlogu, ki razširja brambno doli nost do 51. leta. Novi davčni načrti. Washington, D. C., 4. januarja. Izdaja panamskih bondov za 125 milijonov, zvišani dohodninski in lastninski davek, kakor tudi zvišanje davka za žganje, pivo in svalčiee in zvišane pristojbine za uvoz kave in čaja. to so načrti hišnega odseka, ki naj bi ugotovil sredstva in pota, da se pokrije primanjkljaj s^p,000,000 koncem fiskalnega leta. Odsek se bo pečal s to zadevo takoj po zopetni otvoritvi kongresa. Izvoz živil. Washington, D. C.. 4. januarja. Velikanske množine živil odpošiljajo neprestano iz ameriških pristanišč. Iz statističnih podatkov, katere je objavil urad za tu- in inozemsko trgovino, je razvidno, da je vrednost živil, katera so izvozili tekom enajstih mesecev v evropske dežele, (približno 650 milijonov dolarjev; mesečni izvoz je znašal toraj" približno 60 milijonov. Največji del izvoženih živil obstoji iz pšenice in moke, dalje mesa in drugih poljedelskih pridelkov. Vrednost izvoženega žita za kruh je znašal av enajstih mesecih 404 milijonov dolarjev. Izvoe živine m is po podatkih at sti stične-ga Potopljeni parniki. London, Anglija. 5. januarja. — Nemški podmorski čoln je potopil grški paruik *' Tsiropinas?5015 ton. 12 mo/ posadke je rešil ribiški čoln 4'San .lose?'; kapitan in 12 mož pa je prišlo v Cobas na Si>anskeni. Tudi iiorvv-Vki i*aruik *IIeLjoy" je bil potopljen. Pariz, Francija. 5. januarja. — Iz Bresta na Francoskem poročajo, da je podmorski čoln potopil norveški TViroik ,4Udda"; moštvo se je rešilo. Ameriški poslanik Vopicka prestavljen. Washington, D. C., 5. januarja Amcri.ški posla nil' Vopicka bo pre stavijen iz Bukr.re.sra, ker iuko zahteva nemška vlad:« Ostane pa S-* /edno poslanik za Rumunij >. Bol-ea'ijo in Srbijo, črnino ie, la je Vopicka ostal IV'karest':, ko so Nemci zavzeli mesto. Neinei ga dol;v. da se je pokazal ne:u*vtral nege proti teatra h um dr 'uva-'i s Tem. da je aim;,ati/iral z K naiini. Vopicka je obenem z nizozemskim poslanikom vzel pod svoje varstvo podanike zavezniških držav ob času. ko so Nemci zavzeli Bukarešt. Predsednik v San Marino zaprt. Sim, Italija, 5. januarja. — O-linto A mat i, ki je bil že dvakrat predsednik republike San Marino v severni Italiji, je bil aretiran, ker je poneveril dva miljona lir državnega denarja. Pravijo da je nesrečno špekuliral. Konzul Vogel vjet. £1 Paso, Tex., 5. januarja. — Nek ameriški konžui v južni Mehiki poroča, da so Villovi pristaši v Colima vjeli nemškega konzula Vogel-a in ga drže, da bi dobili zanj odškodnino. Ravno tako imajo vjetesra Amerikanea dr. C. H. Morilla. "Deutschlnd" zopet pride. New London, Conn., 5. jan. — 25 črncev je prišlo iz Baltimore da razkladajo železniške vozove Eastern Forwarding Co.. kamor bo zopet prišel še ta mesec nemški trgovski podmorski čoln "Deutsehland*". Ravno Isti delavci so v novembru razložili "Deutsehland", ko je bila v drugič v Ameriki. Mnogo ton sirovega gumija in nikla je nakopičenega v skladiščih pri pomolu State Terminal in vedno še dovažajo te tvarine. ki jo bo vzel s seboj '' Deutschland"'. Vsi člani ameriškega poslaništva na Dunaju bolni. Dunaj, Avstrija. 5. januarja. — Pri ameriškem poslaništvu na Du-anju so skoro vsi bolni. Poslanikov svetovalec U. Grant Smith je že zapustil Dunaj in je na potu v Združene države, ker je vsled velikega napora obolel na živeih. Bil je že nekaj časa v sanatoriju. Frederick R. Dolbeare. drugi posla-niški tajnik je pred nekaj dnevi tudi odpotoval proti Ameriki, da okreva po prestani bolezni; bil je namreč operiran na slepem črevesu. Allen W. Dulles, tretji posla-niški tajnik je obolel na protinu. Sheldom R. Crosbv, prvi poslaniški tajnik je bil včeraj operiran na slepem črevesu in se počuti boljšega. Posledice novoletne pijače. 63 let stari Robert Armstrong iz Ridgewooda je prišel na Novega leta dan precej vinjen domov; pričel je razsajati in se preprirati s svojo ženo, s katero je živel že 40 let v zakonskem stanu. Pustila ga je aretirati in ko je stal pred sodnikom, mu žena ni hotela odpustiti. Armstrog je bil nato postavljen pod policijsko nadzorstvo in ne sme skozi eno leto piti opojnih pijač ter mora iti vsako nedeljo v cerkev. Grof Huyn postane kardinal. "Berliner "Tagblat" javlja, da bo postal praški nadškof grof Huvn kardinal. Sv. Oče hoče s tem imenovanjem počastiti spomin ee-Jožefa L Francoska fronta. Nemci so vdrli v angleške zakope, pa so se morali umakniti — Slabo vreme ovira operacije. London, Anglija, 5. januarja. — Južno od Loos so Nemci vdrli v naše zakope, pa smo jih prepodili z velikimi izgubami. Tudi mi smo imeli nekaj izgub. Poročajo tudi o artilerijskih bojih. Angleži so tudi izgubili dva zrakoplova. Francosko poročilo naznanja več napadov brez posebnih uspehov. Podvzeli so tudi več zrako plovnih poletov za nemške postojanke. Berlin, Nemčija. 5. januarja. — Nemško poročilo pravi, da so danes večkrat napadli belgijske po stojanke in so vjeli 51 vojakov, porušili so tudi sovražnikove utrjene pozicije. Vsled slabega vremena artilerija ni imela mnogo dela; iufanterija pa je imela več uspehov. Nek nemški oddelek je prodrl \ četrto vrsto angleških zakopov razstrelil njihove jarke in je vje! 51 vojakov. V Rimu bo te dni veliko zavez, zborovanje. ZAVEZNIŠKE ČETE V SOLUNU MORAJO DOBITI POMOČ. — ITALIJA NAJ POMAGA GENERALU SARRAILU. — ZAVEZNIŠKO ČASOPISJE JE POLNO UPANJA. — SOLUNSKO ARMADO SE MORA NA VSAK NAČIN REŠITI. — ZAVEZNIŠKA OFENZIVA PRI SOLUNU JE BREZ VSAKEGA POMENA, PRAVI BERLINSKO ČASOPISJE. — BOJI NA SRPSKI FRONTI. 300 ubitih od potresa. Tokio, -Japonsko. 5. januarja. — Neko poročilo iz Taihoku. glavne ga mesta Formoze, naznanja, da j, 300 ljudi izgubilo' življenje vslet potresa v osrednjem delu Formo ze. Število porušenih hiš se cen na 1000. Še več žrtev tornada. Muskogee, Okla.. 5. jan. — Včeraj smo poročali, da je tornado porušil neko šolo na deželi, kjer j-bilo ubitih več šolskih otrok. Se daj poročajo, da so pozneje na za 1obljenih ranah umrli še štirje o troci, tako da znaša zdaj števili mrtvih 15. Težko ranjenih je 8 Izmed 29 otrok samo dva nista bi la nič poškodovana. Vihar je drvi nato čez Quinton. Okla., kjer je porušil več hiš; 7 ljudi j je bilo ra njenih, med temi eden nevarno. Delavski problemi. National Civic Federation, pr kateri igra ulogo tudi Samuel Gon pers. predsednik A. F. of L., b< imela svojo letno konvencijo \ New Yorku. in sicer 22. januarja kakor se je danes objavilo. Zve za se bo pečala zlasti z vprašanji ki so važna in koristna za delavce Med drugim bo prišla na razgo vor tudi brezbrižnost, ako ne cel*, opozicija delavcev napram oboro zevanju, nato pa bodo razinotri vali vprašanje, ali bi ne kazalo u peljati nemški sistem zavarovanja da bi se vzdržalo ljudstvo v Ame riko pripravno v vojaškem ozira Konečno se bodo tudi resno pečal z vprašaijem. ali bi se ne dalo ze diniti delavstvo in finančni sve" kot največji produktivni moči, da bi se na ta način rešilo bodoče probleme. Nove slovenske knjige! Kaj se vse dogaja v ljubljanski de želni bolnišnici. — Izpoved očividca. — Strašne razmere. Pariz, Francija. 5. januarja. — Havasova brzojavna agent um jc* izdala sledeče poročilo: — V najkrajšem času bodo dospeli v Kini: francoski ministrski predsednik Briand. vojni minister Lvaiitev, minister narodne industrije Albert Thomas, angleški ministrski predsednik Lloyd George ter general Palici n. zastopnik ruskega generalnega štaba. To poročilo je narpavilo zelo ugoden utis na vse ita-ljansko časopisje. Ko bodo državniki zbran L sc bo začela konferenca, pri kateri se bodo posvetovali, na kakšen način bi zadalo centralnim državam najhujši udarec. **11 Corriere della Sera" pravi, da bo ta konferenc;; zelo velikega pomena ter da bo uplivala tudi na Nemčijo in Avstrijo. S tem bodo zavezniki jasno in javno pokazali, da nočejo ničesar slišati o sklepu miru. ampak da sc nameravajo boriti do konca, do končne zmage. In borili se bodo toliko časa, dokler ne bodo dosegli svojih ciljev. Berlin, Nemčija, 5. januarja. — Berlinsko časopisje ]e prepričano, da ima sedanje vojno posvetovanje zaveznikov namen, pridobiti Italijo še bolj na svojo stran, namreč, da bi poslala na Balkan še več svojih čet, in poskušala rešiti situacijo. General Sarrail, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Solunu potrebuje pomoči. Ako bo prišla ta pomor prepozno, bo vsa ekspedicija čisto brez vsakega pomena. London, Anglija, 5. januarja. — V JSini sta dospela angleški ministrski predsednik Lloyd George in viskont Milner, član angleškega vojnega sveta. Berlin, Nemčija, 5. januarja. — Vojaški strokovnjaki pravijo: — Odkar je padel Bitolj. ni bilo niti upati, da bodo zavezniki še kaj dosegli. Zavezniško časopisje je še [»red par mesci govorilo o osvoboditvi Srbije in Omegore, zdaj oa se morajo zavezniki bati. da ne bodo s silo pregnani iz Soluna. Berlin, Nemčija. 5. januarja. — Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je položaj na macedonski fronti ne-izpremenjen. Pariz, Francija, 5. januarja. — Med Srbi in Nemci se vrše manjši spopadi in večinoma le med prednjimi stražami. Pristojbine za časnike. Washington, D. C., 4. januarja.; Zdi se. »la je splaval načrt, povi i sati poštne pristojbine za pošto drusrejra razreda in upeljati sistem razdelitve v pasove, po katerem bi bili zlasti časniki prizadeti, po vodi. kakor so izjavili člani zbornice. Številni protesti, katere so dvi-j pruili izdajatelji listov proti zviša-j nini pristojbinam, niso zgrešili svo-jejra učinka, tako da bo predlojra najbrže že v zbornici zavržena, i Villa poražen. El Paso, Tex., 5. januarja. —• Tukajšnji <"arranzov konzul je prejel poročilo, da je general Mur-jruia pri -liminez popolnoma premagal Vi Hove čete. katerim j«* poveljeval Villa sam. Mnogo V ill.»vili vojakov je bilo ubitih in vjet i h. Pravijo, da je v tem boju izgubil Villa 1 ">00 mož. Padel je tudi general Martin Lopez in še nek drug general. Villa pa beži proti KI Valle. denarja. Pre par meseci se je vrnila v A-meriko neka Slovenka, ki je bila skoraj eelo leto bolniška strežnica v ljubljanski deželni bolnišnici. — V službo je stopila takoj ko je iz"-bruhnila vojna in jc bila navzoča. ko so pripeljali prve ranjence v Ljubljano. Svojo težavno s!uzbo je izvrševala skoraj neprenehoma noč in dan. Slovenski listi v Ameriki so navezani samo na poročila raznih angleških in ameriških li ! stov. — Ta poročila so dobra kar: se tiče splošnosti, glede raznih podrobnosti posebno pa glede razmer v starem kraju, se ne moremo; veliko zanesti nanje. Ko se je vrnila omenjena Slovenka v Ameriko, je povedala u-j rednifitvu našega lista kar je \ j ljubljanski bolnišnici videla, slišala in doživela. — Uredništvo je priobčilo vse njeno razmotrivanje v Koledarja za leto 1917. Bojaki, sezite po njem, dokler za je se kaj v zalogi! — Basen tega obsega tudi nebroj dnjpfe člankov, lepik povesti in slik. Še redno s«? lahko denar pošlje v staro domovino po brezžičnem brzoja-vu in potom jK>šte. toda sprejemamo ga le i>od iH«gojem, da se vsled v«.j ne mogoče izplača z zamudo. Denar ne bo r nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati znuiorejo le zamude. Po brezžičnem brzojavu se za more poslati le okrogle zneske i«« na primer 100, -»00, 300. 400, 500. 000 in tako dalje do d*set tiscV krtin. Zji brzojavne stroške je najboljše, da se nam p«»šlje $4 za vsak naslov: ak<» *><«de kaj preveč ali premalo, bomo iKisIali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj Z ozirom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan iz premeni, nam je nemogoče za oddaljene kraje priolteevati natančne eem* denarja, ter bodemo od zdaj naprej do prekli«-a računali krone po ceni. kakor bode naznanjeua v listu "<;ias Naroda'* isti dan. ko nam dospe v i..ke denar, mogoče tudi jk» ni^ji ceni, za slučaj, da bi razmere nanesle tak««. Kdor želi, da se izplačilo izvrši i«o brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "jiošlje naj se brzojavno". CENE: K: 10.00....... 1.50 K : rjo.ooA..... Pi.^"" K: ir,.oo....... ... -'. JO K: l.'iO.OO....... 17..V« K: L-0.00....... 'J.S5 K: 140.00....... 1S.JIO K: U5.00....... ... .':..v« K : 150.0(1....... ___ UO.-J.""« K: so.oo....... 4.1T0 K : ] 70.01»....... K: 35.00....... 4.00 K : w».oo....... K: 40.01»....... ... 5.ri3 K : lno.no....... K: 43.00....... C.23 K : 200.00....... ___ -JT.OO K: 50.00....... 0.90 K : ....... K: 33.00....... 7.IIO K : noo.oo....... 40.50 K: 00.00....... S.-J3 K : 350.00....... 17.2T. K: 03.00....... 8.03 K : 400.OO....... 54.00 K: 10.00....... 0.00 K : 43o.no....... wo.7r. K: K: 500.00....... 07 ..">»• K: 80.00....... ... 10.00 K : HOO.OO....... ___ Nf.OO K: 85.00....... ... 11.03 K: 700.00....... 94..-.0 K: 90.00....... ... 12^0 K: 800.00....... ... 10K.OO K: 100.00....... ... 13.50 K: 900.00....... ... 12L50 K: 110.00....... ... 14.85 | ■ L y »w 4 mm-. 1 K: MMT BI 1000.00....... ... 134.00 m«m* M V HIBA IU ihb OZ 1 Htm M, ... ' . . . V.--,,,.. - .... ........ .. GLAS X C A ROD A. 6. JAN: 1917. "GLAS NARODA" (Slovenian Dally.) Owned and published by the PUBLISHING (a corporation.) fttlNK SAKSER, President, LOUIS BENEDIK, Treasurer ILOTENIG COMPANY Dopisi. Bogokletstvo, Ištenih voditeljev / \semi zmoz-| noatici. Ali pn da hi 1»i 1 i vsaj nepristranski, da bi se vsi s svojimi _ idejami združili in jih udejstvili.| srcem Kakor .na primer združenje Zvez Nekateri fanatiki smatrajo voj-vaau.vin Jed not je le zekja tistih ki mo no za šibo božjo, za kazen, ki je Place of Bualnesa of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New York City, N. T. Za celo leto velja list za Ameriko In j Za pol leta za mesto New York.. 2.00 Canado .................... $30ij j Za Evropo za vse leto....................4.50 Sa pol leta.................... 1.50 Za Evropo za pol leta....................2.55 Ca celo leto za mesto New York.. 4.00 Za Evropo za fetrt leta....................1.70 "GLAS NARODA* izhaja vsak dan lzvzemfii nedelj In praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advert t on agreement. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prcjfofle MvatlKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika._ Dopisom ln poSiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA* *2 Cortisndt St., New York Pity. Telefon 46*7 Cortlandt. Avtonomija, -o- Zadnji čas je prišlo iz domovine par zelo zanimivih poročil. Avstrijska vlada je stavila par nesramnih predlogov in pozvala na Dunaj zastopnike ne nemških narodov v Avstriji, da naj o tem razpravljajo. Kolikor smo informirani, jih je vlada vprašala, Če naj se Avstrija združi v gospodarskem oziru z Nemčijo, če naj se priklopi Galicijo novi poljski kraljevini in če naj bo tudi zanaprej nemški jezik v Avstriji edino zveličaven. Slovence sta šla zastopat na Dunaj poslanca Slovenske Ljudske Stranke dr. Krek in dr. Korošec. Kot se čuje, so bili zastopniki vseh nenemških narodov odločno proti tem predlogom. Dr. Krek se je zavzemal za popolno svobodo v narodnostnem ozira, zahteval je, da se Avstrjia ne sme ukloniti Nemčiji in da naj imajo vsi jeziki v Avstriji enako veljavo. Sestanek se je vršil sredi mesca novembra. Tako starokrajski listi. • * • Newyorsko časopisje je priobčilo včeraj sledečo vest: Washington, 1). C., 4. januarja. — Danes je dospelo sem poročilo, da bo podelila Avstroogrska, Dalmaciji, Bosni in Hrvaški avtonomijo. Prebivalstvo teh treh provinc znaša približno 6,000,000. Skoraj vsi prebiva le i so Slovani. V slučaju, da bodo za-mogli diktirati zavezniki mirovne pogoje, se bo tej novi avtonomni državi pridružilo tudi Srbijo in Čr-nogoro. Avstrija bi odstopila tudi Galicijo svobodni kraljevini poljski, ako bi se na mirovni konferenci pripoznalo neodvisnost Poljske. * * * Ako promatramo to dvoje poročil, vidimo na prvi pogled, da imata nekaj skupnega. Recimo, da sta poročili resnični in v tem zmislu nadaljujmo razpravo. Avstrijski narodi so že leta in leta nezadovoljni s svojo nemško vlado. Slovenski, hrvaški in češki jjoslanci so to nezadovoljnost večkrat že javno izrazili, ko je pa prišla vojna in ko je zagospodarila kruta brezobzirna sila, ni upal nihče črhniti besede. Vsak je deloma s strahom, deloma z upanjem gledal v bodočnost. Zdaj se bliža vojna koncu in ob koncu vojne bo treba delati velike račune. Nenemški narodi v Avstriji bodo zahtevali plačilo za izgubljene žrtve, za prelito kri. Za vsakega zatiranega ima beseda svoboda največji čar. Tega ne vedo samo zavezniki, pač pa tudi Avstrija in Nemčija. -1 Ko sta dala nemški in avstrijski cesar Poljakom svobodo, so ju smatrali Poljaki za največja dobrotnika celega poljskega naroda. V svojem veselju in razburjenosti niso niti pomislili, da jih je Viljem s tistim razglasom vred spravil pod pi kelhavbo. Za trenutek so pozabili svoje trpeče brate v_ Poljski Prasiji in jim ni niti na um padlo, da hoče Nemec žnjimi pomnožiti svojo armado. Nemci so zaveznike dozdaj še vsepovsod prehiteli. — Rusija je obljubila Poljakom svobodo, Nemčija je pa stvori la "neodvisno" Poljsko; zavezniki hočejo napraviti Veliko Srbijo, Avstrija in Nemčija pa nudita Hrvatom — avtonomijo. In kaj lahko se zgodi, da jim jo bosta dali. Radovedni smo le, kakšna bo ta avtonomija. Ali bo imel* nova avtonomna država ravno toliko pravic, kot jih imata zdaj hrvaško-slavonska kraljevina in kraljevina Dalmacija! Ce se bo v novi avtonomni državi merilo doletela človeštvo, pogreznjno v Sharon, Pa. — Tužnrm naznanjam žalostno vest svojim sorodniko-ui, prijatelje m in j ramo plačevati ogromne asesmen znancem, da mi je preminula lju- te in naklade, pa ne veano, zakaj,;materializem in brezvernost. lwi soproga in mati šestih nedorasin kolikor sej Ln debat je že bilo Bog bi ne bil vee Bog, če bi si lih otrok, Terezija Pauleuičv roje- radi tega. |m združili se le ne mo- moral poslužiti takih sredstev, db na Škeuel v vasi Šmarje na l)o- reano. Ko bi vsi navadni člani to bi spreobrnil nevernike. ien jskejii, stara 37 let. Bolehala je v ideli, kakšna koiisl bi nam blla; ^ ni bHo držala v postelji od. 2. avgusta do 24. .decembra, kateri dan je izdihnila svojo dušo ob devetih dopoldne. Izročili smo jo materi zeiinlji par tisočakov prihranjenih na le- na svetu. to. pa le v prid nam delavcem tr-26. decembra po katoliškem obre- pinom. Človek. ki je dal to xlex> ,Sc mkdar 1,1 oteklo za prazer du, kakor je sama želela. Spremili | m-ed ilas, zasluži priznanje kot mc tol,ko doveike krvi: nikdai smo jo v veličastnem sprevodu, mož, ki trezno misli, in kadar sv. nista tako oblastno nastopala sik kakof&iega v tukajšnji naselbini:ideja udejsivi. naj ne ostane brez 111 ~roza; ®f nikdar ni bda pravič-še ni bilo videti med SloveJici. spomina. To pa še ni vse storjeno. nost 111 poštenost tako strahovito Prvikrat so poijcaz-li člani treh ako se zdnsžimo z organizacijami.1 Poteptana kot je zdaj. društev, da so složni in da ljubijo Ako hočemo kaj storiti tukaj vi Bogokletstvo najpodlejec vrste svoje rojake.' Akoravno pokoj niča i Anneiihi za naš narod, iusaino še je govoriti, da je Bog pripustil kaj ni biki članica nobenega društva, neobdelano pelje pred seboj - vsaj takega, da si jo po njegovi volji so ji vendar društva izkazala zad-Jaz si mis'im. da imam eaio idejo vse človeštvo lako strahovito kaz-njo čast polnošteviluo. To. dragi i«-* za korist ir.im trpinom: ampak novano. rojaki. naj vam bo taa vzgled. da o teai prihodnjič, ker ne veiu, ka-; Ljudje, ki govore kaj takega, ne odlašate s prist-) pom k eni ali j ko bo s t >-le mojo i^o; morda jo j niso več fanatiki pač pa norci drugi slovenski podporni organi- J S® urednik v kešu zaduši. I lotu pa, pravem pomenu besede, zaciji, ker vsUka |*» bratovsko \h> drugikrat kaj druge-ga spustil, —j Kam naj prištevamo one pro-maga svojim članom v času bolez- Aktiven trpin. fesorje, duhovnike in druge, ki so ni Ln po smrti oire marsikatero Tomahawk Lake, Wir. — Kur poslali predsedniku AVilsonu 110-sdJko žadujočim. Tem potom se za- že čitam dolgo časa Glas Naroda,; to, v kateri so ga prosili in skoraj hvalim vsem sorodnikom in prija- zato sem se namenil napisati pa' zahtevali, da naj zdaj še ne delu.u tel jem. zla-sti pa še ženskam za vsoj vrstic za ta list. K ni pišejo Lakt> za mir? pomoč in tolažbo v ea.su bolezni; j in drugi zopet drugače. Dostikrat Ta nesramnost presce^a vse___ najlepša zahvala pa bratu se tudi oglasi kak prav " " * ljubezniv jc _ ranjie in njegovi ženi, ki je l-anj |»Ikoholist. zato naj še jaz orne-' . , v ....... ki stregla in jo tolažila v zadnjih nim, kakega mnenja sem jaz o al-1 Clovek 'SC UC ^ to!,.k°' devetih dneh in je bila pri njej v kohoLi.i pijači. Jaz bodem celo tr-|Se ZaVZamCJO ^ nadaljevanje voj-poskdnjem izdidiljajju. Nadalje se! dil. da alkcliolna pih.ča ceJo "0 ™Zm ™jm »^kulantjc. tovar-prav iskreno zahvaljujem vseu.1 strup človeškemu teit.su/ Seveda! m drU"1' kl lmaj° dobl^ek trem društvom, namreč društvu ne bom ravno oporekal, čv* je nio-i nje* Slovenfiki Dom >S. N. P. J., dru čan iai izcirav človjk. Če piie v k»tera je razlita skoraj po štvu Slovenec S. X. P. J. in dru- ! mali meri, mu ne bode dosti ško- eoli E*'1*0!''- krivice, ki upijejo do štvu sv. Iiarbare za veliko vdelež- dovalo, ali k'.n-istllo pa tudi iiičjueba- Prikujejo ti vampirji v či-bo m vsakemu društvu posebej ■ Kdor pa pije kot žaba v mlaki. U;lst(> zlatn in si polnijo žnjim svoje lepa hvala za venec. Prav j>risrč- si pa pije svoje življenje in zdrav-1 mošnje, na hvala vsem skupaj, kdor mi je j je ter si tudi izkoplje prezgoden tora.i oprostimo, kaj pomagal a- tem žalostnem ča-|gTob. Dal bi pa istim, kateri takr! Da se pa služabniki Kristusa, ki su. Oitano naj vsem v dobrem1 hvalijo alkoholno pijačo in jo ta- je učil bratstvo in ljubezen, pri-spominu m Tebi. nopozabljeny. ko ladi uživajo, vzgled, kaj da! družil je j o tem vampirjem, je naj bode lahka tuja žemljica! —'povzroča, alkoholna pijača. Naha nam nepojmljivo. •Josip Pi.ulenič. jam se zc eno leto v sanatorium^ Najhujše in najnesramnejše ju Cleveland, Ohio. — Že celih de- tei> tu pijejo ljudje razne narod-j pa. da nastopajo ti ljudje v ime-set let prebiram razne slovenske I lwJ^ti iu t,ub gazile starosti. To so;nu pravičnosti. Oni naštevajo zlo-liste a- Ameriki, nej rajši seveda j ^'i./11 mladi. Poprašujem jih,; čine in nepravilnosti posameznih uredniške članke raznih slovensk . mjrajsi seveaai""V .. * opia.sujem jm, eme in nepravilnosti posameznih ce. dopise, ideje kiHJ i'm je povzročilo to strašno bojujoČih se držav in pravijo, da ih voditeljev, ka- b°h»zeii. namreč jetiko, in na to morajo biti ti zločini prej popla- Torej moriti se mora naprej, pa naj velja kar hoče. Po njihovem njega uspehov, kakor narodnih ^ ut* bode nakopal prezgodnje domov ali lastnih dvoran in kaj smrti, ali pa prav dolgo trajajočo slične-ga. V ospredju je Slovensko bolezen. Torej, ljudje, pamet! Ne . Zavetišče, ki je žalibog samo nol pretežko delati in ne uživati stm-! ^UenjU bo pokora sclc teilaJ za ude j st veno. ko bi bilo m gotov'im P™e tekočine — alkohola! - d™U\a\ L'e ^ bo, se liaprej «rma" ljudem v korist, pa to ^pi. Sloven-Torauik. Idll° knv,co na krivICO' »^postav- nost na ne postavnost. in vse to naj se zgodi v imenu ski trpin rad žrtvuje denar za Sartell, MiDn. — Iz te male ua-| vsako novo idejo, nabere se par selbine se malokdaj kaj čita. De- tisočakov, pa zrnuaijka energije j 1;-.m« tako kot drugod, in sicer Vibo^em- agitatorjem in voditeljem. Imajo j papirnici. Od 4. julija dalje 8 ur, —Pravični Bog — pravi pismo, par konferenc, del denarja zapra-jprej 11 ur podnevi, 13 ur ponoči:; ki *o ga poslali ti ljudje predsed vijo. se skregajo in tako ideal slo--plača ista kot prej. .Sedaj menda '"ku Wilsonu — ki je pripustil, d« venskih trpinov zadremlje in to k dobimo tudi draginjsko doklado je bil njegov edini Sin križan, ne po zaslugah mlaičnili voditeljev, j katera je pa že malo pozna, kajti ho gledal z dopadanjem na naro-To je zato, ker so naši voditelji!draginja se ui šel- sedaj začela de, ki bi se prenehali bojevati povečini laki ljudje, ki delajo le Pred več meseci so bile delavske pred bolestjo in smrtjo, vsled straža blagor svojega žepa. taki. kij razmere tukaj zelo n ep o voljne: j hu pred bolečinami in pomanjka z žulji svojih rok šo nikoli kruha i dolg delavni č;us, plača mala itd. njem. niso služili. Kdor pa se preživi z t Pride neko človeče hi pisari pis- Te besede so največje bogoklet-umom svoje glave, takih imainojraa: <;Lbog:.jte kompanijo. kerjstvo, ki si ga more človek misliti. vas ima rada'' itd. Človek, ki št* Vs malo v Ameriki in se za širši do- 'semogočui naj bi .se torej jezil brobit nič ne brigajo rn tudi ni nikdar delal ni. se vtika v deiav-majo p«gn.a, kakšen trpin da je!ske razmere; razume na delo ktrt slovenski narod, ker z navadnim zajec na boben. Torej prihodnjič trpinom niti v dotiko ne pridejo, se ne praskaj tam, kjer te ne srbi! O tem imajo le teorijo. Iz te teo- Toliko o tem. — Sedaj pa vodeni rije pridejo reki in fraze, katerim|apostelni in whiskey predikantje.! mi neizkušeni Slovenci vi jame j Zadnjič sem čital depis iz Detro- mo in jih podporno kot naš,-'rta, Mieh.. in sedaj i, Fmnteuaca, rešili proti svojemu Bogu? ideale s tisočaki. .Nabralo se je ze Kansas. Prvi hoče rojakom dobro. ^ ,, ., , . dosti tisočakov, to bo vsak pritrldmgi ga za to oblaja. Pes je tudi j , °db božičnih praz- Severov Almanah za Slovence za leto 1917 je s«i.ij £OtOV. VpCkKlJt« va " -g-.L rj» zanj. dobite gu xa-stoaj. A i;o ga m feinia, pipit« n-m. je navadne eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite da v ice in influence. Da ustav ta kašelj in da sploino oapomerete bolezni, vživajte Severa'« Gotherd Oil (Sewiofi) Gothart!-»ko Olje* Jeiio^ir.? liniment za omejitev b< .ečia. ki nastanejo v>led pr«-hlavia, reviii-tizu a in xnatja. Cetut: Zj in jO oeotov. SEVERAS BALSAM FOR LUNGS (SEVEROV BALZAM ZA PLJUČA). Otroci, kakor tudi cdraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote- Rabite je prtrti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kaker tudi pri influence Cena: 25 in 50 centov. Vprašajte za Severova Z'Ini\ it., v v.-i lekarni. Iz.ic^i'e - • p- • loilh. s terr. d« vedno zahtevate pn-tna t>everov:» zdravil i. Ako jih ne un-rete dobiti v v:i:i kL-irr... naročite naravnost od M W. F. SEVERA CO., —* Cedar Rapids, low poslovi, je cesar rekel, da mora še opraviti pob ozn ost. sv. Oče mu je p«>-l;tl hlairoslov. dvorni župnik .)• pn obhajal. Cesar se je pustil pred »>. uro Zadnji dan avstrijskega cesarja. -o- V torek, 21. novembra, je vstiii J vojvod in ja vstala, da m jesar kakor ponavadi zgodaj zju traj: ponoči ^ra bolezen skoraj nič ni motila. Prvi vrhovni dvorni mojster knez !Montenuov<» je prišel ob S. uri k eesarju ih ga je prosil, naj prejme dvornega žup-' preues?i li klečalniku. tbdgo nika. da mu podeli papežev blago- 'je molil sede. ker ni mogel v.-c slov. Cesar je določil uro. bil j«*, klečati, kakor sicer. I * s-i svojih .iu-krepak in se je s knezom Monte- j tranjih in večernih molitval: na-nuovom razgovarjal o raznih po- mreč vedno klečal, slovnih zadevah. j Ko ga je komorni sluga opo/.o Cesar je sprejel ob pol 9. uri zju-j ril, da je <"-as. da gre ležat, je ee-traj nad vojvodi jo Marijo Valeri- -sar rekel, tla mora se veliko mojo. ki je prišla s svojo hčerjo gro-jliti. — Prenesli s > «ra v posteljo; fieo i)l. Waldburg Zeil. Cesar je zdravniki so ga preiskali. K<» s.» I sedel kakor navadno pri svoji pi- cesarja položili v posteljo. ie pro- salni mizi. bil ie vesel in bistrega sil komorni sluga daljnih ukazov. i uma. Rekel je: "Dobro sem spal.i Cesar je nato glasno in določno boljše mi je.'' Pripovedoval je. da naznanil uro. kdaj hoče vstati: -mu .ie knez Montenuovo pravkar j ''Zjutraj ob pol 4.1" Zdelo se je, rekel, da mu je poslal sv. Oče bla- da je cesar kmalu dobro zaspal, goslov in da pride dvorni župnik, j pozneje se j.' prebudil in zahteval ki mu ho podelil papežev lilago-; pijače. Ko j.- pil. mu je pomagal slov. Ko sta se nadvojvodinja Va-j komorni sluga, da se je zopet vit— lerija in njena hči p. osi ovil i. je ce-' gel in ga vprašal. <-e dobro '••/A. sar še prej, ko sta ga nameravali Cesar je odgovoril: "Da. dobro kot ponavadi vprašati, kdaj smeta je". Kmalu nato je pr . >1 mo, n<-j-priti proti večeru, rekel: "Danes še dihati: profesor dr. Ortner mu ne moreš več priti, nimam časa." .i<* zato vbrizgal zdravilo, da o.ja< i Nadvojvodinja Valerija je pa pro- delovanje srca. <"*■ -ar cesar ni več sila. naj sme priti vsaj trenutek, zapazil. Istoi-asno so poklicali dvor da pozve. kako mu gre in da mu | nega župnika. Pustili -o ga v -i>al-bo voščila lahko noč. To je eesar nieo p»> r>ol 9. uri: c -iirju je »»<» K cesarju sta prišla nato gene-(bili pri podelitvi zakramenta -v. ralna poročnika generalni polkov- j poslednjega oija prestolbnasletlnik nik grof Paar in baron pl. 1 Solfras. i in presttdouaslediilca. na.lvojvj^li-da sta mu poročala. h,:?« Marija Tere/ija. nadvojvotl.. Cesar Franc .Jožef l. je sprejel Frane Salvator in nadvojvodinja dvornega župnika ob tričetrt na ^Iarija Valerija: prvi vrhovni 10. Prinesel je sv. zakramente kar dvor. mojster km z Montenuovo in sehoj. Ko je vse pripravil, da po-1 sem ralni pobočnik general gr.d deli cesarju papežev blagoslov, j.- Paar v S. hociibrunu iiav/.«..-i kril-svetoval cesarju, naj sprejme -v. ni p- l.očnik in < carjevo komorno zakramente. Cesar Franc .Jožef je osobje. Nadv..jv..d:nja .Marija Va-rekel. da je pripravljen, posebno leriia j'* st«»pila h glavi c-še. ker sme sprejeti po zajtrku tu- hi mu je stisnila mrtvaški križ v di sve' > obhajilo, nekaj časa ž.- je roke. r. sar je spivjel |N>polui namreč cesar imel tozadevni privi- odpustek in articlo mortis. Mirno leg apostolske stolice. V popolni J'" pr-miiml. Zgotlila st« je t.> ob 'K jasni zavesti s..- je cesar v veliki, ■"» minul, l esarjev zdravnik dr. svoji pisarni izpovedal, sprejel j»o- -'o/ef vitez pl. Ker/l in profesor božno sv. obhajilo in papežev bla-j«Ir- Ortner sta dognala, da .j.......ar goslov in je odpustil dvornega žup umrl. Dvorni župnik je molil Re-nika najmilostnejše z opazko, da spoiisorium venite saneti, izmolil ga dobrota sv. Očeta veseli. cerkvene molitve rajniku in po- Prestolonaslednik in prestoloiia-! škropil mrliča z blagoslovljeno vo-sledniea sta ob četrt na 12 na kra-jdo. Nato so molili v.-i navzoči za tek hip obiskitla cesarja. Tožil je dušo rajnika, nad svojim zdravjem, a pristavil.! da upa. da ozdravi, ker nima časa, J tla bi bil bolan. Cesar je nato zadovoljno govo. I ril o uspehih svojih vrlih čet proti j Rumuniji in je končno pristavil, sled.*če da ga zanimanje sv. Očeta glede; slova: Listnica upravništva. \/. Aiirr.re, Mine., -!:■<» j.rejeli pismo brez ;;odpisa in n.i-•t?sim. posijiit- m i i*n ko- le- na njegovo zdravje in ker mu je led ar in ostalo svoto unorabite izredno /a naročnino Glas Naroda *' rej j>n.sii;;o p 'šiljat ija. da poslal papežev blagoshjv veseli. /al, okoli 1. ure se je cesarjevo j ijokIj - še svoje ime ter natančen zdravje zelo poslabšido. Ko sla pri- naslov m u» t dili bomo. t;-i I : šla kabinetni ravnatelj baron pl. prav. Schiessl in sekčni načelnik pl. Da-! - ruvarv. ki sta bila pozvana ob pol 2. k cesarju, ni mogel cesar z nji-j Sazanoff zopet v milosti, ma več delati. Cesar je zapustil pi- Berlin, Nemčija..!, januarja. — salno mizo in je nekaj ur jxrsedel Sergij Sazanoff. prejšnji ruski zu- „ » . nikih. navajajo kot glavne vzroke ZcJim v«eni treznim roja 1 ^ za podraženje premoga. Cena zu v lagodnejšem naslonjaču. Približno ob 4. si je pustil cesar po komornem slugi dati še enkra* pero nanji minister, ki je v juliju resi-gii'ral. je bil imenovan članom nn-nistrskeg osveta na posebno car- in se je zadnjič podpisal. Popoldne (jevo povelje. Vdeleževati se ima ob 5. uri je cesar pri pisalni mizi nekaj malega zaužH. Nadvojvodinja Marija Valerija je prišla ob pol 6. uri k svojemu očetu. V na sprotju jutranjih ur je izgledal cesar kot bolnik, ki je močno bolan. vseh tike. >ej. ki se tičejo zunanje poli- Trepov odločno za nadaljevanju " Morning vojne. Post ' javlja iz Pe- - .. Nad vojvodinja Marija Valerija se trograda: x je usedla k njemu rekoč: "Nočemj Novi ministrski predsednik Tre--tte utruditi, takoj bom zopet šla ".j po v se zavzema, naj se vojna od- k*n veseH>"1ei srečno no.'o leto j Drem(^ na debelo je ^^ ^ _____________ ______ w ! — idar je pa poskočila v prodajo na — "Da, tako bo dobro", je rekel I ločno nadaljuje, dokler se ne bo Narecmk. } drobno na ki spisal V. Doroševič. (.'aiileo (ialilei!.. . . Kako ne>re-<".-n je bil vendar ta človek! — Iz-našel je. da se zemlja suče, ne pa solnee. kot so govorili pred njim. To svojo trditev je moral prekli-eati, ker je imel opravka z nevednim in starokopitnim svetom. — 3Iu<"ili so «ra iti trpinčili. *amo da je preklical. Ko so jra izpustili, jim je poka/al figo in vzkliknil: — Pu se vendar zemlja suče T Sio-r pa po mojem mnenju vsi ti v t-1L Jk i ljudje ne poznajo življenja. -laz naprimer bi ne vzel v slu/ho nobenega slavnega moža. Nil i pet na j>t rubljev na mesce bi mu u** plačal. Vi skoini«rate z rameni? — Vi pra\ ite. da motim ? Oprostite (rospoda. slavni možje nimajo nikakejfa obzorja, veliki ljudje ^o nevarni. Oni ne verujejo \ napredek, v idejo, v člo-\eka. \"i mislite, da je treba z idejami sekati naokoli kot s sekiro? — Mislite, da je treba z idejami ra/bijati vrata? Ne. mkakot u.'. Motite se. — Ideja se tie pnlirpi v vodi. ideje 11 i mogoče kri žati ne obešat i. — Idejo je samo pokazati ljudem, te bi jo slavni ljudje sani o svojim soljudem poka/ali. bi eisto zadostovalo. — Vse dnisro bi že sama ideja preskrbela.1 Poglejte, samo on primer vam bom povedali: — Mislite si. da bi bil jaz a. jaz imam vzroke in do-e za to. ekseieuea. - i'rosiiu. molčite. — Jaz nočeui »ti o vaših vzrokih. — To nam-ni moralno. Oprostite, ekselenca. — Jaz 'tu ve lel. da vam to ne ugaja. Vi pridiirujete o nemoralnih stvareh. — Nikakor ne. cjtseletica. — - Kaj >«• p« to pravi: nikakor ne ? — Zemlja se ne suče vee, ekse-leuea. — Kavnokar se je nehala aukati. — Prosim, dr-volite, kaj pa prav-za prav |rt-idiirujetet — Kaj mi hočete natvest i ? — Ničesar ne pridigujem, ekselenca. — No. dobro. — Torej kakšno je trme mnenje t — Ali se zemlja »uče, ali se no i«Mf — Kako naj bi sukala, ekse lenca? — Zakaj naj bi se sukala? — S čim naj se suče? — Zakaj? — Prej ste pa drugače govo rili____ — Nisem vedel. — M »it i I sem se. ... Odkar je pa vaša ekselenca blagovlila izjaviti.... — Vi ste celo rekli, da imate dokaze .... — Ekselenca. kakšne dokaze naj bi imel? Jaz v pošte vam samo željo oblasti.... — Vi .ste toraj prepričani? — Ker se izljubi vaši ekselenei se zemlja več ne suče. — In razet tega vam še povem, da se mi zdij*» vsi moji !>rejšnji doka/i naravnost smešni. — lini. to je že dobro. — To jc vam v čast in meni v zabavo..., Kje pa pravzaprav služite? Jaz mu povem, kje sem v službi — Ali ste poročeni? — Da. in tudi otroke imam. — Plača je majhna in draginja jc velika. — Zato pa morete tembolj skrbeti sami zase. nc pa za zemljo. — Bom. ekselenca. Ekselenca gre in pove vsem, d se zemlja ne suče. Toda glej. zvečer v klubu se suče pogovor samo o tem. — Ali ste že slišali — vprašuje znance znanca, da se zemlja suče? — Seveda sem slišal. — Toda oblasti hočejo to zatajiti. — Oblastim se to ne dopade. In tako začno vsi verovati, tla se zemlja suče. — Zato. ker je oblastim neprijetno. — -Mene pa zmerjajo na vse mogoče načine. — Samo Galilei pravi, da ni tako! — Podkupili so ga! — Boljšo službo je dobil.... In celo mesto je istega mnenja : — Galilei naj reče karkoli mu poljubi, zemlja se suče! — To >e pravi žrtvovati samega sebe. Zopet me pokliče oblast k sebi Oblast je žalostua in potrta. — Poslušajte, gospod Galilei., že celo mesto.... Saj ste vendar rekli, da boste preklicali.... — Ekselenca. svečano izjavljam, da že par mescev lic delam drugega kot preklieujem. samo preklicu jem .... — Čudno, čudno, meni so začeli pošljati celo anonimna pisma. — Ekselenca. dovolite mi malo opazko. — Z ustmenim preklieom se pride težko do cilja. — Kaj če bi izdali malo brošuro? — Brošuro. v kateri bi povedali vse svoje mnenje? — Seveda, seveda. — Ali ste že slišali? — vpraša zopet znanec znanca. — Ualilei je dobil naročilo, v posebni brošuri prcklicati svoje trditve? — Tako daleč je torej že pnsio 1 - Če bo moral preklicati, se pa zemlja res suee. Ta dokaz prepriča slednjega. Moja knjiga ima izvrsten uspeh. Vse čita samo dokaz o sukanju. —J aofc^gj, ne pogleda. ; Promet z Anglijo in Kanado. Iz Washing* ona, D. C., prihaja poročilo, da je promet med Anglijo, Kanado in Združenimi drža-vami presegel vsa druga leta. Državni trgovinski department v ^'ashingtonu naznanja, da znaša skupna vrednost blaga pri izvozu iz Anglije in Kanade, istotako pri uvozu iz teh dveh držav $2.4X4,-180.333 (2 in pol miljarde dolarjev). Meseca oktobra 1916 se je iz Združenih držav poslalo na Angleško za $173.959.679 blaga, v Kanado pa za $15.347,014. Iz Anglije se je semkaj uvozilo blaga za .$20,153,824, iz Kanade pa za $25,-905,382. Tekom 10 mesecev leta 1916 do konca oktobra se je prodalo v Ka liado za $482.000.000 ameriškega blaga, uvozilo ali kupilo pa za $186.000.000 Tudi z Avstralijo se je promet v tem času skoraj podvojil. Leto*, se je poslalo namreč od tukaj v Avstralijo v 10 mesecih za $68,-.">32.000 vrednosti blaga, lansko leto v tem času pa samo za $35,-518,000. Velike banke v Chicagu. 3. decembra je bilo v štirih poznanih. ali večjih bankah v Chica-gu vloženih $6663,500.000. Te banke se delijo po vlogah sledeče: Continental and Commercial banka $180,500.000: Illinois Trust Co. $112.000.0000 in Corn Exchange banka $100.000.000. Napredek poštne hranilnice. Skupne vloge po raznih poštnih uradih širom Združenih držav so znašale v oktobru 1. 1. za $4.700,000 več, kakor prejšni mesec. V Chicago se je vložilo v oktobru I. I. $320,840. Skupile vloge postne lira nilnee Združenih držav so znašale koncem oktobra 1916 $104.200.000, vseh vložnikov je pa okrog 650 t isoč. Svetovni pridelek zlata. Svetovni pridelek zlata je znašal tekom zadnjih 25 let toliko kolikor zlata se je tekom zadnjih 400 let sploh produciralo. Enako znaša svetovna produkcija srebra tekom zadnjih 38 let, kakor vsa produkcija poprejšnjih 4 stoletij. Zlat denar se je v zadnjih 20 letih v splošnem prometu podvojil. — promet srebrnega denarja .k* pa za nekaj opešal vsled izvan-redno visoke cene srebrne rude. Dandanes se v Združenih državah produeira največ srebra : tudi zlata se tukaj veliko rabi tako, da se ga mora celo iz inozemstva uvaževati. Leta 1916 je znašal uvoz zlata v Združene države za $600.000.000. Odkar se je odkrilo Ameriko, znaša r svetovna produkcija zlata vrednost $16.500.000.000. srbra pa $15.500.000.000 v kovanih novcih. V kolikor se je zamoglo stati stično dognati, je bilo leta 1896 za $4.144.000,000 zlatega denarja v prometu, 1. januarja 1916 pa za $8,258.000,000: srbrnega leta 1896 za $4.237.000.000. leta 1916 pa za $2,441.000.000 papirnatega, z protivrednostjo nepokritega denarja je bilo leta 1896 v prometu za $2,558.000,000, leta 1916 pa za $8.583,000,000. Do leta 1885 se ni nikdar na ee lem svetu produciralo več zlata n« leto. kakor za $100.000,000 vrednosti. beta 1896 je znašala ta produkcija že $200.000.000, leta 1903 $300.000.000. leta 1906 $400,000,-000, leta 1915 pa $470,000,000. Srebra se je produciralo leta 1880 za $100,000,000, leta 1893 ss $200.000,000, leta 1911 i» $292,- 000,0000. Leta 1915 je pa padla ta produkcija na $232,000.000. Žrtve strupenih kač v Indiji. Lansko leto je bilo v Brit.ski Indiji umorjenih nekaj nad 28.000 oseb od strupenih kač in krvoločnih živalij. Glasom uradnega izkaza so tigri razmesarili 1923 oseb, strupene kače so pa umorile 26,385 oseb. Od prejšnjega leta je naraslo število teh žrtev za 3700. Tekom zadnjih 5 let so umorili sloni, tigri, leopardi in levi 9192 ljudi v Brits-ki Indiji; samo žr-jTa usta dekliška želeča drhti, tve tigrov so znašale 2682; strupene tain k,1|)iea kratke mim,te.... kače so pa v t^h letih v Britski In- Jz duše ,litijo mi pti5ko.ielje iliji umorile 116.828 oseb. u A n tot Na levo prostost, na desno mladost, j a v sredi pa fantič korakam. Pred mano jc noč. a v meni jc moč. j ker bolnih solz več ne pretakam. ; Vi hodite drugi zaripljeni v strah; in tiho bojite se zase. a jaz pa se smejem v kipečih solzah in ,;ham življenje le vase. Za smeh in kratek čas. Moderne ženske. — Ali je res. da se nočeš poročiti s gospodom Alfredom? — Seveda ne. — On jc vendar moj najboljši prijatelj. tja v sladke polnoči prečute.... Na levo prostost, na desno mladost, a v sredi pa fantič korakam. Za mano je dvom. pred mano bo grom. in tega. prav tega še čakam. Prvi dolar. Novci mi mi popolnoma pošli, v žepu ni bilo niti centa, in v takem žr.lostmiin položaju sem se naJia-j:d mi ulici v Denverju. Nikjer nisem mogel dobiti *deia. vse sem poizkusil. Noge so me bolelo od dolge hoje. potrkal se,m na marši katera vrata, t-eda povsod so me zavrnili, češ. da me ne morejo m-biti. Slučajno sem naletel na lastnika zverinjaka. ki je potoval po malih mestih severozapada. Ta mož jo potreboval človeka, ki bi bil pripraven "za vsako delo". Ponudil som .se um za tako službo, kajti glau me je že hudo nadlegoval, drugega mi ni pre ostajalo. Toda, kar je zahteval ta mož od - incite, je malo preveč tudi za A-' meriko. Zašiti naj bi se pustil v ti- kateri grovo kožo, nakar bi moral oditi nlno i v klet k živemu levu. Njegov pravi tiger je namreč .poginil. Ker ga je pa navajal v svojih oznanilih, ga je morati tudi pokaauiti, naj ve-ija kar hoče. Stari navihane« me je nalagal, da je njegov lev star iu tupoglav. da je napol slep in dobro hranjen, da :ne še pogledal i;e bo. Prav nič nisem čutil sposobnosti. igrati ulogo t igra. in z ti to sem se dolgo upiral. Končno sva se pa vendar dogovorila, da odidem v levovo kletko za eti dolar. To sem tudi storil, in od takrat vem, k«j je strah. Ko so me zašili v kožo, so me takoj porinili v klel k levu. JVo- Povodenj ob Renu. Amsterdam, Nizozemsko. 4. januarja. — V Kolinu ob Renu je narastla voda za 7 in pol metra; ali 2.~> čevljev. Ceste ob reki so pod vodo in bližnja polja izgledajo kot jezero. Plovba po reki je vsled te.-ga zelo ovirana. Tudi na-Westfal-skem so kraji pod vodo. Irrin. P«, ta akoHra: *t OeuuUr Jehnrtes a. Pa.: Frank 'Jabronja John Polanc. Luzerne, Pa. in okoli« Osolnik. Meadow lani«, Pa.; Georg Scauiu Moon Run. Pa.: Frank Matek Pittsburgh, Pa. in okolica: Z j«* m- I. Podvasuik, I. Magister in U. U Jakobieh. . South Bethlehem. Penna.: J. rm j Koprivšek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta^ Pa.: Jooeph Skeri) Verona, Pa in okolica: J. Broslch. West Newton, Pa.: Joelp J oven. Hillock, Pa.: Frank Seme ln J. Peternel. Tooele, Utah: Anton FalOe. Winterguarters, Utah: L. Btažu-u. Black Diamond, Wash.: G. J Porenta. Thomas, \V. Va. in okolica: A Korencliar. Kenosha. Wis.: Aleksander Peadli Milwaukee, Wla.: Joelp Tratnik t> vug. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronla Svetlin U viartln Kos In John ^—Al West Allis, Wis-: Fi-Jk Skok u Anton Demšar. Back Strings, Wye.: A. Justin. Va' •telle!) In Valentin Ifardiw STANOVANJA SE ODDA na 4(j;t iztočna •">. cesta, zaprta hiša. električna razsvetljava, najnovejše udobnosti, dve lepi sobi v prvem nadstropju, brez otrok: najemnina $13.00 (3x) Dr. Ki enter jev PAIN-EXPELLER aa rmttiČM U«a< N, a^artUct in a*fik-cmmtt AU^t in m-lic. Pristni prihaja ▼ zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko — 25 in 50 centov ▼ lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER & CO. 74-8t WstkiacUsSC. Nrv T.rk. K. T. 10,000 Koledarjev jc že razprodanih iu razposlanih. Druga izdaja izide sredi prihodnjega tedna. — Naročnike prosimo. naj nekoliko potrpe. Ker se je bati. da bo tudi druga izdaja kmalo pošla, pozivamo vse one, ki nameravajo Koledar naročiti, naj «»ljSih likerjev Brhijcvee, zal«»j «♦» stekleniel................... Brinjeree, zaboj (1^ stekleni«-!................... Tropin je vt-e. salona.............. Tropinjevee, 7jiU>j HI stekleni«*»..... Tropinjevee. z;iLn>j (12 steklenic)...., Hlivovka, palon..................... RrineViv, i (tosaniey.ua steklenica* ___ Naš >lavni "01"' 1'nre live Whiskey, zalKij l (i slfklrui«-1........ zaboj (11! steklenici....... .......«. SJ.7.") in, •o sledečih »•»•n:,b: ............ $ 7.00 ............. i::.oo j?_'."vo. $J T5 in ::.ixi let star John Con«*ord vino, rd«tV, ber<*l....................... Concord vino. nh-T-e. jh>1 l>«T»'la................... Pri oiljcmu ,1 in 10 galon. slane plona............. Pri tnljoinu eno same ira!«me f»a................... Belo vino. l»erel................................. Belo vino. i
    otejn je pa dvignil glavo in strnil grivo. Krasna žival je bila. ne bi ji bilo lahko najti para. Potem so j<* vzdignil in šel naravnost proti meni- Zaprl sein f»ei. kričati som hote', tobe. Četudi nisem nič videl, sem vs« »'tri sem. k tko se mi bliža. Khalts, M divja zver. l\il simii. kako je renčal čul praskanje z njegevimi krei.iplji. čul že njegovo *apo. Z .er se mi jc veduo bolj bltžuia.' že je bila čisto pri meni. Položil;: So. Chicago, IIL: Frank Gerne Springfield, IIL: Matija Barborli. Ogiesbjr. IIL: Matt. Hrlbernlk. Waukgan, 111. in okolica: Frank ! Ptkovšek in Math. Ogrln. Cherokee, Kana.: Frank Retfaalk Cdonbo«, Kans.: Joe Knaleio. Franklin. Kans.: Frank Leskovee. Frentenae, Kana. la okolica: Fran* Kerne in Bok Firm. Kansas City, Kans.: Peter SchneUer Mineral. Kans : John Stale. Bingo. Kans.: Mike Pencil. , Kitsmiller, Md. la ekelica: Fraak V odoplvee. Mick. In akotlea: Pave Za ftONodo ra'unamn ppne: za r;, 4 in 4*'» caN-n^ so»;<*ke ,V 1 centov, za 5. »J in 10 era Ion sodC-ke $1 0O in za 2T» ^alon I pol bereia < Berele pa damo zastonj. Z naročilom pošljite vedno tudi Money Order aH pa bančni C-ek. Za vse bla£o jamči THE OHIO BRANDY IDISPILLING COMPANY 6102-—I ST. CI.AIK ATEL. CI FVKI AND. OHO. Kotalan Sa, F. Kobe ln Martin Rade. Mlek. In okoUea: Fran Mick. In nkAlm: M It je sapo na moje t**« sore zevala in tiho rekla: "Ali tla stari lopov tudi samo en dolar.'7' te!.o. za- tebi Samomori v Združenih državah. Leta 191-"» je znašalo število samomorov v Združenih državah po 20.3 slučajev na 100.000 prebivalcev, ali za 0.3 odstotkov manj. nego leta 1914. Mesto Chicago zavzema 15. mesto najštevilnejših samomorov. Lansko leto so se samomori o^-o-bito v naših zapadnih mestih zelo pomnožili. Raeuuši na 100.000 pre-' bivalcev. ie bilo v San Frauciseu oo.7 slučajev samomorov, v San1 Diego 63.3; v Sacramento .">1.2: v Los Angeles 32.7: v Oaklandu pa 21.4. V ostalih mestih pride na jednako število prebivalstva slučajev samomora kakor sledi: Omaha. Neb. 41.8: St. Louis. Mo., 37.2: Chelsea. Mass.. 32.6: Atlantic City. N. J.. 39.»; Springfield. III.. 30.4; Hoboken. X. .T.J 21.1: Denver. Colo., 26.5: Seattle." Wash.. 29; Concord. N. H.. 31.2; Reading. Pa., 27,- Bridgeport. I>emf5ar. Conn., 25.5; Chicago. 111.. 25.3: De-' troit. Mieh.. 20.7; Cleveland, O..1__ 19.3; Pittsburgh, Pa., 14.5: Louis-' Bnranflek. ville. Kv„ 23.6; St. Paul. Minn.. I 24.9; Boston. Mass.. 18.8; GloOce-ster, Mass.. 20.8 in Massillon. O.,' samo 10.9 slučajev. j Minn.: K. Zioik Petri eh. Dwhrtfc. Minn : Joseph Sharahoo. CI), Minn, la ekedea: Iran Goo* Jo*. J. Peshel In I»uls M. PernAek. Kveleih. Mino-: Jurij Kotae Gilbert. Minn. In ekoilca: u Vsm Hibhing, Minn, i Ivan PouAe. KiUville. Minn, in okolica I Adamieh. Nash wank. Minn.: Geo. Manrln. New Dulath. Minn.: John Jerlna Virginia, Minn.: Frank HrovatSch 81 Lenis, Mo.: Mike Grabrlsn Klein. Mont.: Oreieor Zobec Great Falls. Monk: Math. Uric* Haondap, Mont.: Tomai Paoiin. Dawson, N. Mex.: Mike Krivec. fiewsnd^ N. ¥.: Karl Stern Ua. little Falls, N. ¥.: Frank Greyorki Barberten. O. in okolica: Math Kramar in Louis Balant. Bridgeport. O.: Fraak HoCevar Collinwood, O-: Math. Blapnlk Cleveland. Ohio: Frana Sakser. J Marincič, Chas. Karllnger, Jakot. Resnik, John Prostor in Frank Meh WglBflfliBliMeig/BiaiBII!^^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, W. Y. BgCIBlBBiaiBIBIlSIBIi^^ KNJIOK: jo*- Annov nemskoangieiki tolmač, vesan Cerkvena zgodovina Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, reran Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slov.-angleaki in angl.- slov, alovar Slov.-angL in an gl.-al or. KAZQLEDNIOB: Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.50 >—.70 —.50 Newyorike a cvetlicami, humoristi ene, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po ! Album mesta Nrsr Torka __• krasnimi slikami mali slo i —.71 t. $1.00 —.2& —.25 O. t Niles, OWa: Fraak Veuagstown. O.: Ant Klkelj Oregon City. Oreg.: M Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. ^■^ridge. Pa.: Frank JakAa Bessemer, Pa.: Louls Hribar BridgerUk. Pa: Rudolf Pleteiisk. Braddeck. Pa.: Ivan Gena. Burdine. Pa. la ekelica Trtna ni in trtoreja Umna Živinoreja Omni kmetovalce Veliki slovensko-sngledkl tolmai ZEMLJEVIDI; 1-50, Združenih driav —M j veliki i^trijako-Italijanska vojna —.K HM Ceca Pa !■ Jaha KokMea tea: Mika Kofiera/ Ivan Pajk In W Pa: Anton J Pat Draguttn mavte. Pa In ehaiiea: Joseph B ZABAVNE a RAZNE DRUGS KKJ1QX: Doli b orožjem 1 Hubad, pripovedke, Lini svesok po _so' JohD Lcban, 100 beril \ Na raaličnih potih —.20 ( Trojka, povest —.501 Vojna na Balkanu. 18. svea. $1.85 Zgodovina e. in k. peipolka it. 17 a alikand —.M Zgodovina slov. naroda ft. DARUJTE TAM CENTOV SLO-^TRCTOM V-gTAM In Math. mapa balkanskih driar Evrops Evrope, resen Vojna stenska mapa i Vojni atlas .—.50 j Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih driav po 4vstro-Ograkc Hall veliki vesan Cell svet Velika stenska mapa O. a na dragi strani pa tdf r-Jt e^Sft —M e-Jl I—J-i 91.5« —29 -JI ____fivljcnjs trnjeva pot —Jf ^ * I Življenje na svstr. dvoru sli svei ^ * : Nsroillon jo prOo fifti denarno vrednost, hodki ▼ go. * tam nakssnisi. «M »eite tti sns«ksh. Poitalas je pri —-1« J ' Slovensko 0= katoliško podp. društvo svete Barbare ZA ZED IH JENE DRŽAVZ SEVERNE AMTOTUt. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirane dne 21. Januarja 1902 v državi PennsjT GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽE P PETERNEL. Box 95 Wlllock, Pa. L podpredsednik: KAROL ZALAR. Box M 7, Forest City, Pa. II. podpredsednik: LOUI8 TAUCHAR, Box 835, Bock Springs, Wjo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN IffUHiC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP KATAR. 1004 North Chicago St.. Joliet, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St.. Joliet. ILL NADZORNI ODBOR: Predaednik. M MAC PODVASXIK, 6T>25 Station SL E. E„ Plttaburfh, Pa. L aadaorutk: JOHN TORNlC, Box «22. Forest City, Pa. n. nedao« alk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaogh, Pa. IIL cadsornlk: ANDREJ SLAK, 7713 lasler Ave., Cleveland, Ohio, POROTNI ODBOR: Pr«dsedntk: MARTIN ORREŽAN, Box 72, East Mineral, L porotnik; MARTIN gTEFAN'ClC, Box 78, Franklin, Kana. H. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ, 528 Davson Are, R. F. D. 1, G field, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, r. F. D. Na 2 Box 11%, Bridgeport, O, I npramlk: ANTON DEMŠAR, Box 135, Broughton, Pa. IL upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, IIL Dopisi naj se po&ljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest dry, Penna. Društveno glasilo: **G L A S NARODA", Preslepljeni in oteti. (Nadalj vanje). VI. 7. ostrim glasom je bil p recital župnik poglavje o nočnem seja\-cu. Njeftov glas je bil danes trd, irla* Hodnika, ki t»vari in sodi. — "Priifl je in je scjal ljuliko. ko ste spali!*' In kakor open j so se vsipale besede med ljudi. Bile so trtic. a bile ko resnične. "Zadnjič ste plesali notri v pe-pelnieno sredo, preteklo nedeljo so se zopet eni sporaoili. Kje so tu očetje? Kje so. da pazijo na svoj«' hčere in sinove T '/- njimi pijejo in pojejo in preklinjajo in natolcujejo. Kjr so? Glejte jih, zbrali so se. pa ne v cerkev, marveč tja. kjer se pohujšuje in fičtije zoper papeža. škofe in liojra! Da. le manifestirajte za *mučeiiiku\ odpadnika! Toda še je nekdo in kadar spregovori. takrat —" ne bilo kaj takega ko tedaj — "Se danes me je groza, ko se spomnim tistega veeera'je pristavi IZorec. 4*l>a. takrat bi bili vsi znoreli. da ni bilo vas, gospod župnik se je obrnil k vstopivse-mu gosjHMlu. ki je bil prinesel prigrizka. "Huda noč je bila!" je odvrnil ta z nekam žalostnim glasom. ' Kaj bo od tedaj?" je vprašal Zoreč. '"V štirinajstih dnevih bo ravno trideset let", je dejal župnik resno. Na sv. Jožefa dan jc bilo." "Gospod imajo prav!" je prikimal Kocjan. Ivan, ki je bil dozdaj molčal, jc vprašal: "Ali ni bilo takrat enega ubilo?" "1'bilo, ubilo! Tistega Andraža je ubilo. Saj ui bilo škoda", jr odvrnil Kocjan. "Kazen božja", je razlagal Zo-ree. "Tisti večer prej je še grozil našemu gospodu: S tole desno ro-——— ~ I ko ga zmancin — in res, zmelo mu Vkljub vsemu trmlu /upnikove ! jo jc_". mu se je vršil shod. In tudi ob ; "Pustimo to!" je dejal župnik. i>kau jc bil. O. učitelj je bil ne-1 m mu je ,)0stalo otožno, umoren in — Milice je imel pija Ivan se jc ozrl po možeh. Bili so čo. I/ mesta je bil prispel ze prej : resni, globoko resni, šiijt-ga večera bp, debel gospml. j "Kaj pa tvoj brat?" ga je vpra-Slovesuo so ga sprejeli. Mnoge je | Šal nenadoma Kocjan, premagala tudi ratio vednost, da | "Peter? I kaj. zdaj je menda O bili prišli k shodu. Saj je bil tojuekam ves drug." dojpnlek . . . . Tak gosjHMl. pi potrudi iz mesta! In prijazen je. tako prijazen. In pa kako govori! « lovek mu mora zaupati. Pa kaj l»o neki povedal T l>a, povedal. Saj zato pa! Kaj bi m? ncgavil gospo«! v cerkvi, itoslušamo njega, poslu-šajiuo še tega. — 1"čitej in Mihe«-sta si mela roke, dvorana je bila polna. "Zijali boste, vam rečem", — pravi skrivnostno Mihec. "Ta zna ! Po vsem svetu je bil, deset jezikov /na, z ministri je,prijatelj, t« vam bo pomagal!" "Pa ui sam eesar?" se je začudil Juri. "< >sar._eesar. kaj bo eesar! Cesar ne več nič, kar mu taki gospo djc povedo!" "Poslušala bi že lahko", pravi Juri Jerneju. "A se odreže ta. 'le pojdi sam, boš ž«' povedal kaj!' In Juri je vstopil. Proti večeru je bil začel naleta-vati sneg. Zmračilo se je zgodaj, prav kakor o Božiču. Pri /upniku je bilo nekaj mož. Tineli so letni cerkveni obračun." 'Tako", je dejal župnik, "zdaj bo menda v redu." ''Hvala Bogu", je odvrnil star mož. Kocjan, "saj .ie že tema." "Sneži kot za stavo", je pripomnil Zoreč. "Starega je ae za meter, pa pride še nov. Bog nas varuj kopnega!" "I)a'\ je povzel župnik, "letos bodejo nesreče! Dovolite", se je obrnil nato k možem, ''računi so vas užejali. Malo prigrizka in kak kozarček se že ie dobi —" Možje so molčali, potem so pa 'Slišal sem! Ali ste slišali, gospod. kako je zadnjič ustrahoval Jurjevega fft "Ah no, pustimo to!" "Na, pa pustimo", je dejal Ko ejan. "vi ste ž«- taki, vse le odpust® in odpustite. Zato se vas pa uič ue boje. Lejtc, kaj .so pai zdale vaše besede? Saj je vendar cela vas doli —" "Je tudi precej radovednosti", ie poudaril Ivan. Župnik ga je hvaležno pogledal. "Kaj hočem!" je dejal. "Pre-slepljeni so, a prišli bodo nazaj. Toda gorje zapel jiveem!" Glas mu je bil postal nenadoma slovesen, strog. "Gorje zapeljivcem", je ponovil Ivan. Možje so nehote umolknili. Zunaj pa se je delala noč in >nežilo ,je, snežilo____ Pri Milieu pa je razvijal- mestni gospod svojo živahno zgovornost, govoril o svobodi ljudstva, o tlačenih duhovih, o premaganem stališču in odpravljeni srednjeveški iustiei, črtal v pregroznih potezah grozote španske, to je rimske inkvizicije. govoril o "revnem", o-kradenem nasledniku sv. Petra, govoril o "rakrani našega dobrega ga in boljših usod vrednega ljudstva' itd., itd., da se je začelo ljudstvo kouečno res že samo sebi smiliti. Od te točke je prešel govornik na domače razmere, omenil postrani župnika — ljudje so &e suvali s komolci, — govoril o njega "preveliki gorečnosti, izrazil svoje spoštovanje "starčku, ki je res v llxtlh hodno potrebna n^iat^č"^1^ ^ ^ « injvestuejša pazljivost. 1,°bt'"1 f°tt»d,bl Profesor Jil^r pravi v svoji' V Bolgarskega Krv J . nega Caja sva napravila izjemo. HARMONIKE . . pogledu * 1» u ,: , ,prav! v sv°J\nega Caja sva J>aktcilologyi vsakdanjega živ-'* „ lj««ja", da je treba tudi pomniti C 1,ar°CI,a' ^r^10 ** kako vestna natančnost je potreb^f "^aT^ ^ " " "a pri pripravi konze-n, ker le! nil • ,-ena kal, ki ostane v koiizervi. za-L^l ^ Pnjrte^ -nore isto ne le pokvariti, am,"k l ^ ^^ ^ ** ka' ahko naredi iz nje najJiuiši ^• ^f.^^P^jena. zato naj« veže najnevarnejši strun 11 dolžnost da ga priporočava svo-»u . , • jnn rojakom . Ako zapazite na pokrovu ali nal t,'_____ i-i 'i r, , dnu zaklopnice z Abami ali dru L^ ^ • Bolffarske^a imi iestvinnn i i - i Krvnega Caja, lu traja pet mese- inii jest\ mami le malo zvLsanie.' „„ d.-, no i i i- ie to ii eVf P°8,Je za $1-00 kamorkoli, v K to znamenje da konzerva m Canado za $1.12. ms- popolnoma dobra. Ce odprete __ ziiklopuico ali kozarec in vam i/! M9fVf| PrflrlllPk Rfl stega neprijetno ali žaltovo z.di-l mfl! si. bodisi duh tako neznaten in < Wm ^ Marvel Bidg. okus le malo grenak, uničite ta-'P ITTSBUBGH, PA. kaj celo vsebino, najboljše je. ako' Pripomba: Ako hočete pošiljajo vržete v ogenj, kcr vsakdo, tev osigurati, pošljite lOe. več. ki bi použil j »okvarjeno konzervo ! bi si nakopal nianij ali lx>lj op.ts-n«> bolezen ali celo smrt. O takih! lučajih m- je že dostikrat pisalo bo'lisi kakršnekoli vrste izdelujem in časopisih (I»opravljam i>o najnižjih cenah, a ile- Kak«, pa 'c mo-oče la se m. in ~nes«lvo- v opravo U . " H e- . Jj ^ zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že H\aii Konzerva, ec se jo sterihzi nad IS let tukaj v tem poslu in sedaj ra . Ju zadostuje prvič najmanj v svojem lastnem domu. V popravek ša neprevidnost pri delu ali pri "-H"«1"! kranjske kakor vse druge zapiranju konzerv, drugič pa imamo veliko množino bakterij, ki tvorijo kali. takozvane t rose. ka-' tere ne uniči ne največja vročina.' 1017 East 62nd St.. Cleveland. Ohio, ue najhujši mraz. Ko pridejo! trosi v vlažno toploto pri stirilizi-j "Ulju. jih ista ne uniči, temveč pospešuje njih razvoj, ker jim po-j či tiH.la koža. ki jih obdaja. V o-' hI ajeui tekočini izlušči se prost kal iz svojega trdega oklepa, za-j čne se- zopot razvijali in razmno , zevali. Ce se konzerve čiz 12 uo 24 ur zopet razgrejejo. uniči se šele zopet razvijajoča se bakterija. Nekatere zelenjave je treba celo trikrat sterilizirati, vselej pc' preteku 12 do 24 ur, da se usmrte' vse bakterije. To ponovljeno raz J gre van je imenujemo fraktionelito steriliziran je. Neobhodno potreb-' no je razgreti konzervo vselej do ( . Znano je. da se večkrat pogreta jed pokvari; ko bi se pa jed vsedoj jHevrela, bi se ne pokvarila. Pogrevanje jedil pospešuje razvoj ter razmnoževanje glivic in bakterij, provrevanjc pa jih uniči. j Pri vkuhavanju sadja rabijo sc tudi druga sredstva, kakor sladkor. j»-sih (oeet), alkohol, razne kisline in dnigo. Skušnja nas uči da se sadje tudi v sladkorju dolgo ohrani. Za meso. ribe. zelenjavo itd. pa sladkorja porabljati ne harmonike ter računam po delu ka-koršno kdo zahteva, brez nadaljnih , vprašanj. JOHN WEXZEL, Slovenska po vseh Zjedinjenih državah imajo geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno n 'Clevelandska Amerika Mi Izdelojcmo va« drnštvene, trgovske in privmtnt tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih t'gkaren v Ameriki. Piiite za cene Tsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-Sam. Pri naa dobite lepše, cenejše in boljš« tiskovine CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA -»119 ST. CLAIR AVf CLEVELAND. O POPOTNIKI i Vsem onim. ki ete namenjeni potovati y Cleveland, posebno ako Ima*© družino, bo potrebno nabaviti im*u5cvo in kuhinjsko opravo ako se hočete nastaniti v naši naselbini. Zato ob tej priliki priporočam svoje velike prodajalne, kjer dobite vse kar le j-otrebujete. Pri meni imate vedno šteno in zanesljivo blago. Ako dospete v Cleveland ra postajo tn se veste kam obrniti po-kličite nq telefon Princeton 1361 ali pa Rosedale 1SS1 in jaz bom jx*' il en avtomobil po vas. Ako j« vzamete pocestno kam se peljite « St Cla'r karo do 62. ceste in na vogalu St. Clair Ave. Se naslov : A- GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. g Pri meni se vedno dobi iatnl koledar za i.*0e. poštnih znamk. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. VPOŠTEVAJTE. Ako Želite izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, zuau-cev, itd. Ako želite prodati posestvo, liišo, trgovino itd Ako želite objaviti krst, ženitev, žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe. Ako želite objaviti društveiie naznanila RABITE VSELEJ najstareiši slovenski list t——o—. ■GLAS Dr. KOLER Ave., Pittsburgh, Pa SLOVENSK^DRAVNlK Dr. Katar Je aaf-stareJSi alovmakl adravnlk, ipecUa-llst ▼ Plttsburvha kl Ime lSletno oral ao t sdravlienjT tajnia ---- aifltls aH___ pljenje krvi sdr«>l S claaovltlm «0«, M ■a Je lsum«! dr prof. Erlkh. Ce 1-mate mozolje aH mehurčke po tsle-inta lae, bolečine v _ Izclstll vam bo kri. - --—---ta bedesen ae naJese. Izflubo asmena nenaravnim potom. Ne In taOl tm druse posledice, U na-I iarabljivanja aameca ee- —i ---hitro obesit«, da vam po- fkenoje m neka dame pridite Mpet povrnil Hiliaji omL fct oadravtm v kratkaa kilo oadravim v snja voas, oaoravlm • MMnl, ki^unejo vaied nehate jo^j "Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mestu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zcdiuieniii di-žavah, kakor tudi v Canadi itd. 4<61as Naroda" je najpriljubljenejši in naiboli razširjeni slovenski list na svetu. "Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol miljone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljše sredstvo za oglaševanje. Cene oglasom so sledeče: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane____$1.00 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd. stane......................................$i.oo Enkratno iskanje delavcev stane...............$1.00 - Enkratno iskanje dela stane.....................$0.30 Enkratna objava ženitne ponudbe, žalost inke ali kaj enakega stane.............................$1.00 Enkratno društveno naznanilo stane.............$0.50 Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Z naročilom je potrebno poslati vsaj tudi denar. Naslovite na: "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New x c.'k, N. Y. Opomba: Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj nL Posebno velike važnosti je za vsakesra Dri naročilih po pošti a . _____• ______ * t GLAS NARODA. 6. .TAX. 1917. Jigislovanska =S§I hm. jednata Rožmarinovo jutro je vstalo vrgel Vrela aa Janes po dolgem, dolgem priča-Ftlel i kovanju tudi kneginji širiti, vdo- Inkorpomm i** 24. januai^a 1901 v državi Miuw«. Sedež ▼ ELY. MINNESOTA GLAVNI URADNIKI: Predsednik : MIHAEL KOVANSEK, R. F. D No. 1, Couemaugli, Pa. Podpredsednik : LOUIS BALANT. Box IOC. Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: JOSEPH PISIILKR, Ely, Minn. ' Glavni blagajnik: GEO. L. BROZU'H, Ely, Minn.i VRHOVNI ZDRAVNIK: l)r. JOSEPH V. GUAHKK. t»43 East Ohio Stieet, Pittsburgh, Pa. Pa. NADZORNIKI: JOI1N' VAROGA. 5126 Natrona Alley, Pittsburgh JOHN GOVZE, Box 105, Ely, Minn ANTHONY MOTZ, iH>41 Avenue ">l'\ So. Chicago, III. POROTNIKI: GEO. J. PORENTA. Bos 17b, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, liox 0, Ely, Minn. JOHN R UPNIK, Box 24. S. It., Delmont, Pa. GOSPODARSKI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ. -Jr., 4:52 — 7th St., Calumet. Mich. JOHN MOVERS'. Mesaba Ave., Duluth, Minn. MATT. POGORELC. 7 W- Madison St.. Room «XKi. Chicago, 111. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Rl 1KH.K PERDAN, 6024 St. flair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEC, Stk. Yds. Station RED. Box 17, Denver, Colo. FRANK KOCHEVAR, Box Gilbert, Minn. tikajo« i se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljajo na glavnega tajnika Jed note, vse pri- V si dopinii, pošilja t ve, naj s tožbe pa 11a predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "G L A S N A R O DA". In velikaji je izpulil i7. Vrelo ve device bodalo. tla in ga res zabodel... , • Vidva, tukaj * Gojnik, Godi-i vi P° nesrečnem bodsriškem nad-inir : Ilvala vam prisrčna!'' je iz-; knezu Gotšalku. Tudi njo je ljuto pregovorila Slavica. ko je obležal' bila i4i brez usmiljenja k tlom ši-j, xu Vre i na tleh in je spoznala v svo- bila sovražna nevihta. Blagega. m P"jateljem za- jili rediteljih z na ne a izza minulih; plemenitega so,,roga so Bodriči lostno vest» da ini ->e nemila SIlirt dni. Pojdimo v grad Tugumi- vstaj ni ki za vratno umorili, njo pa rov!"'--------z njenimi dvornimi goepemi vrtni Kako je bila žalostna in huda sramotno zapodili iz dežele. Od Umrli je bil rojen leta 1878 ' j ve le graj sik ega posadnika Gneva'svojega očeta, danskega kralja Hatiču pri Litiji. V Združeaiih dr I hčerka, srakoperka Vaaida, ko jelena Astridsona milosti — od tavali jc bival 17 let Ln skoraj ves izvedela, da ji je izpodletelo, da Plavili pravcatih milodarov — čas v Conemangh. Pa., kjer i o pc se ji je izjalovil jijeu črni naklep,| mora sedaj živeti nekdaj tako dolgi iu mučni bolezni dne 2:5. de NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem javljam sorodni pobrala mojega brata -A I ART IN A Z U PA NO 1Č A. sedaj živeti mun bodeš jutri .povedala ti, lepa imenitna, malone vsemogočna bo-( eembra lil IG izdihnil svojo bla«'o vila Radovanka, ki si njena po- briška kneginja! In od iste malo- dušo. sebua 'prijateljica*. — Kaj ne da ■ ^^ CK1 istih milodarov mora živeti Ka'ko in po kaj sta prišla Goj- tl*di njen sin, kuezovič Henrik, Umrlega smo pokopali dne 26. decembra na katoliškem pokopa- nik in Godimir v Vranovo. bodem odkar je prišel za njo na Dansko. „ V, ' 1,-1,^ ,, , - , < . tr • « 1 1 ... n.- t u \ ji o" rem uie, 1 a., kier smo povedal pa jaz. Kaj čuda. da je razvajeni m raz- tlIll; »»i--.. , . J \ . - __ - 1 - •• . - . - t'1"1 polozih k zadnjemu počitku 1 njegovo ženo pred 18. meseci. Tukaj zapušča žalujočega brata V smrtni senci. potr« h'.n milini neb« Trebi. — Drugače Vrelti. Ker ju jc mora ti pri d oči:i'. zalo se u i mogel ta k'» dolgo muditi po krčmah kakor Baltiška povest. Danes naj božji ljudje samo toilieže*» kneginji vdovi v mračni še izvedo, kako se je končal tisti žalosti in globoki srčni boli glava dan v Tugumirovem gradu. vsak dan globlje klonila k tlom! Gospod Tugumir jc po večerji Kraljevskega svojega otca je poljubil Slavieo, ginjenost ga je 1ilkoj po svojem dohodu na Dan-obbl.j. solze so mu stopile v oči, pa sk<> milo, da, kleče prosila, litij jc izpregovonl: maščuje njeno osramočenje, naj "Kaj vam pravim, otroci moji:';«dari po bodrLš.kih vstajnikili in Poslušajte, mnogoikkušen. si volj-, Ju posadi na bodriški nadknežji starček vam govori: Kdor >e v' prestol. Kralj Sven je s prstom mladosti ne pokori, ta podira za' Izkazal {»roti severu in dejal: ^-eboj, sicer polagoma, a gotovo "Dokler gledajo moje oči na senu >tovc. ki vedejo k pokori, čed VCr- J,c morejo glcd;»ti ira jug." nosti in nebu. in čas beži, predno Kaj je hotel povedati s temi be >e človek za\e. je zc v letih, ki setlaiiii. je Širita takoj razumela, mora o njih reči, da mu ue ugaja-j Svenu Astridsonu se j« že dol -jo. išoluce in zvezde življenja o- dolgo let skominalo po narve-temne, in za dežjem se vračajo: škeui kraljestvu; zlasti velike oblaki. Za \sakršno, komaj o-; Skomine po njem pa so ga obšle, zdravljeno bol« havostjo in oslaibe- ko Prišla ona, Sii ita. kot lostjo i>rkle kar nemudoma druga. &"anklužl>o tresoč, kralj E!uha se za- je potegovalo vse polno knezov in pro za ulieo. Hčerke božanskega neknezov, ilomačili in t'ljih. Po-i«.'tja oaeiu« v hripavem grlu. Sre- želel ga je tudi norve> kralj Ha-■krepeila, sta kar pod bnia Vrvica — hrbtenjača — po- raid Hard rada. zbral mogočno .1 zadovoljili svoje po- ^^ oluu:ogla Zlala sk^lelica brodovje, pa jada-no odjadral, da pa se je mc^_rail Vedivc pri vodilja- si ga osvoji. A vedno ime- ni sestro ter enega brata v stari domovini. Tem potom se zahvaljujem društvu Boritelj ' št 1 S. D. P. Z. za krasni venec iti zadnje spremstvo. Najlepša hvala vsem obiskovalcem ob času njegove bolezni kakor tudi pri mrtvaškem odru. Toraj hvala za zadnjo izkazano mu čast pri pogrebu. Naj mirno počiva v tuji zemlji. Žalujoči ostali: Frančiška Jager, sestra. Fran in Ivan Zupančič, brata. Martin Jager, svak. Conemangh, Pa. (5-6—1) POZOR ROJAKI! Spiaal Bogdan Vened. (Nadaljevanje). bi bil rad. Iu bil je silovito j.-ze ;n je komaj «'-aka1. da bi se že sko-raj |x>kazab» V nanovo. Vraiiovo se je slednjič od daleč pokazalo v žarkih zahajajočega pn vounja- si ga osvoji, a za njegove »komiku — sveži vzduli zajemajoča ne je bil angleški prestoi pretrdo pljuča — pfjemajo. Kolo vrnlnja- grozdje. Kralja Etlvarda nas led-a — sree — oiironn. se zdrobi, uik, ki mu je bilo prav tako ime wmwmtiwwwfciwtiwMw*« Frank Petkovšek 0 Javni notar (Notary Public) 718 720 MARKET STREET WAUKI6AN, ILL. U t i "GLAS NARODA' 82 Cortlandt Street New York. N. Y. PRODAJA fina vina, izvrstne emotka, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo is polteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. ZGANJA I 108. GATEWAY STATION, KANSAS C ITY. MO. ^ pogiljaui na vse kraje naravno iz tovarne i>o sledečih cenah: Jtdeea žganja i»o $a.U0 galon, 10 ga Ionov za $11».00. Bdeča žganja jkj galon, lo galonov za Troi»injevec in Slivovieu jk> ravno istih cenah. Kdor želi vino ali piva naj i>i.še jmj cenik. Express all freight plačam jaz na vseh pijačah, razen pive. Opozorjam i »osebno prebivalce v Coloradl. da si iiaročijo pijače za naprej. I»eželni «>dbor se pripravlja, ila priredi j»ostuvc prtili iKi>iljat-vaiu i»ijač v Colorado, ("asa je malo. JOHN L A N I C H, bii bile njibc -xk.il 'i čila t e et le • • ♦ z nebeških vi->el lehei,i>ko o-je riMlil (>m. k< ImhI. Tudi to Pluzo-ojemu je zo Zato ite lir- Ke lesi Mtiu ZlV >nov i i t ore II« e v »Ije ■K u. d V Pa a njeno h ljeiiNK nekaj '"(Mil. 1 t krvo- lučajev e je bil i« vršiti t hipo K Tujfui ^»H.j. To jc "Kav.no prav■si j»- mislil Vrel. "ravno <»b pravem času bodemo pridi v gozdiček. Samo prehiteti ju moi am in pričakovati v 110Č' za kak m drevesom. In petem..." in potešil jt. korake, ju res Kmalu dovel in prešel. Sin somrak se je bil spustil na zemljo, ko je prišel v gozdiček pred Tuiruinirovitn gradom. 'Lc obrastto xlrevo ob poti, kije vml.la v prn. liček, se je skril in nala ln jejala. IhhI ileeni v roki pričakoval, kdaj pride njegovo klavno jag-n je. Priča ko v« I potem sjiiu nekaj ln e love k se vrne v hfeo svoje kot njemu — Ha raid, je v od-večuost 1. prah se vrne k zemlji, iz ločilni bitki nedaleč od Vorka po-katerc je vzet. Zaključek je pata: razil in potolkel v črno žemljico. Hoj se lioga in izpolnuj njegove iSven Astridson je bil seveda ves zapovedi, zakaj to je cel človek In tak cel človek je post a i a zopet za, njegove smrti Piui'.i nova hčerka Slavica. Zato drade sinova, Magiiusa iu Olafa. jo j.- pa iJ^iT tiidi r šil iz i*oke hu- jo takoj sklenil šiloma pregnati dobiu-ža. In to me bolj veseli, ka- i" sebi posaditi 11a gliLvo norve-k«»r ko bi m: kdo pixiaril zla-'ško ki ono. Zato je rdkcl hčeri, tiii giadov. živi gos,-k-o Sla- kneginji Širiti, da v tem času nc vito, izpreobrujcuko. ljubimko more gledati 11a jug. In prav tako lK>žjo!" odgovoril tudi njenemu sinu jo živi!" se j» navdušeno kuezoviču Henriku, ko ga je pri-odzval Uojuik in za njim Godi- šel prosit po-moči. mlr* A tudi za njegove skomine jc Slavica se je pa junaško vzruv m norveški prestol pretrdo grozdje. Zbral je bil že veliko vojsko. "Bog živi narod bodriški! Bog yM je hoU4 z 0j0 J!a Xor. veško, pa je dobil od norveških Majnapatelia auUc n bukt lam*, kakor tod •• Deška brka ln brado. Od taca auiU zrastejo v t tb tednih kraanl eoatl In doori laiia kakor tudi m Aim kraanl brki In brada lo oebodo odpadali in Mireli. Rcrawtizcm, koetibo! ali trganje t rokah, DOKah in ▼ križu, t oamib dneb popclncma ordrn-»itn. rane. opeklin«, bala. tara. krarta in ininte, srečen, ves vesel njetrovesa pora- —t« kurje po- polccm» odstranim. Kdcr bi mr.« zdravila brea Ha rahla llar- uspeha rabil mu jaRijfim za tl'Cli. Pičite tak o j po cen'V. ki ira taknj pn^liem »•tnoiij. Krasni žepci KOLEDAR za >*o 1817 dobite ako pošljete 4 cente za roštniro. JAKOB WAHČIČ. 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio. V nekoliko dneh izšel bo SLOVENSKO AMERIKANSKI MOLITVENIK ki j«* sestavljen |M>iK>liioma jiriiuerim i •»•trd ki m naš«'^a Ijmistva v Ameriki in »i-rkvi-niai nizmerani. v katerih vc0iin>ui:i tukaj živim«.. Zato ima nekatere stvari tu«!i v anirleSeitii in nekatere v latiiiAvini. Tak lnolitvenik j«* l>U >>• «"asa našt | m »treba tukaj v Ame- riki. Zlasti wlaj nam je itotrvlwn. k«> ni iiin^tiv vir v«'ii-skili mulitvenikov s«-m v Ameriko, I »a zadostim«« tej j««>lrel>i. smo izdali ta molitvenik. 1'reprieani smo. l>,» jiriljubil vsakemu. k«l«»r lnwle naročil, in «la l»> i««stal uajpriljubljeu^jši slovenski molitvenik uieil rojaki tu«U i»oziieje i»i vojni, ko se 1hk1«» lahko d<>-hivali tudi i/, kraja. One so: vezan v platno jako lifno. z rdečo obrezo......BOr. vezan v platno z rdečo obrezo................S1JM) vezan v elegantno vezavo, s zlato obrezo......S 1.2."» Našim zastopnikom, fr. ^^r. «1uhovnik«>m in s<-srrain. kakor tudi prekujieeui DAMO ZNATNI I'OF 1ST. AKO ii\ NAKOČK VSAJ •,» > izrisov ski p u Ker si ga pa ne upamo ra\iio veliko natisniti, zato pa damo velik popust vsakemu, kdorkoli xa takoj naroči, prt dno izide, t. j. pred 15. januarjem. Kdor j:a potrebuje, in ga hoT-e imeti eenej«-. tak«>j «lan. s naj nam piše. 1 »obiva se samo pri: AVE MARIA 62 ST. MAKE'S PLACE NEW YORK. nega (•1 StlHI \ ica bil < ell V mu vrni »ilino pravo prostost — _ j ^ prostost otrok božjiii! Za to pro-'veljakov pisanje: naj le kinralu -a je. pricaKova-i. a stOSft m- hočem jay. boriti, dokler pride in da jako obžalujejo že na-iijtrnu pnstoj- mu je uc priborian. Ali bodete ho-,,,^ da Jlh b(>de m0ral takaj za_ .lili za menoj, za mojim bojnim; pustlti iu oUiti lmZaj domov ter ^ial je samo proti jutra,iji ^lasoan: Vse za edino pravo, kr- d(Mnov SVojiiu poda- i. oImmI<». da rešim dojil 1'r Ne svojim dočakal. Hi ta. I nje* (ko je furnir. Ja bi soli ičui prah . Ti da li nja k. ki mu ne mori ll IK lega očit at i iu u ti do žive ga. Um. d« j njemu n laprtil ki ga nadlu! icz mora J . j»* {fotoni ni starec, ki duik kJekjiila tudi mlada medice in žganiee, nala.v'% Slavina. Iu \ ^i s«» ji poljubili roko a iu bil b"ij krepak, bolj pugu kakor sveti blagovnipreil ion pri činu, ki ;_'a je uauienava! kateio w ni klanjali* samo iijilni-'vr.sit: "Kot vel-grajski voj- Vo koleno, marveč tudi njihova ik . si j. govoril, "mi»rani izvr- «Luša. v globokem "Spoštovaiiju. ti čin vcjnčško častno. Ta šuma, XV. Jutro rožmarinu vo. Sivi volk — jutranji somrak — je polovii po nebu že vse zvezde. Rožnata zarja i je stalne postelje, stoječe daleč, aa- v kateri stojim s>daj — moje bojno polje. Lode postala še sloveča 'Via dežela bode govorila <» nji..." Ko bi bil pa ta junak majčkeno bolj. bi bil v najbližji bližini svoji opazil dva liuda. ne varna b L to -ečen. ner slučaju ne more. ue Mladec, ne še v te« njima pojdi! V pred Togimi iriKvim tem pa obdolžimo Tufpimira, da je to storil ali on -am, ali vsaj velel svojim ljudem to storiti, pač tla bi tHMiagajal na'iknezu in niti odv/ei nevero Slavico. Ha. to bo vefcsl Oil« v. to bo vesela Vamla in še najbolj moja Drugomira !'T Iu pustil je Slavieo Ln uj spremljevalko pri miru. šel pa potuhnjeno za njima, da mu nista izginili izpred oči. I)a4«ka je bila ta pot do Vrano ve^a. Večkrat so se morali ustaviti v*» trije. Godislava je nesla ea«e in za Slavieo precej brezna • aeboj, tako da jima ni bilo treba zgiuMJiti [»o obcestnih gosjil- ■ nikoui, da je norveško kraljestvo za njt ga — prekLslo gi-tiidje. In slieiia pisanja, slične grožaije so dobili tudi njegovi vazali. Iu pozorno so jih čil al i in pre-rešotavaui t«u* naposled sklenili, da ne gredo na izprehod na Norveško. In prisilili st> kralja Svcna, da jc ostril doma in obnovil mirovne pogodbe / Norvežani. ''Če ne smeš gledati proti severu, glej pa na jug!" je dejala Širita svojemu kraljevskemu otcu. - i , t.,.: ko ga jc videla vsega raztogoče- pa czuanjala. vojo obleko in s, d<>!" tudi kaj pnboris: meni, oz:-ijivo gledala in si pomežikovala Jlakitilo z biseri in dragulji, se je rci»» "l0^111" s,uu Henriku pre-kakor b. si / očmi dajala vojne tem jadrmjše dvignilo iu »aplulc stoL scbl bo?at zu.,ke... 1Jad zeleno žemljico. In z njim je kralj Sven je pretresoval ta S koraki počasnimi, trudnimi1 jadru o vstajala iu se dvigala vsa nasvet tri dni in ti-i noči, v kojih >ta slsinjič prišli SI o v ica iu tiodi- prirmla. Ob njegovih vročih po- vsled ogorčenosti nad upornimi slava v gozdiček in se tiho pogo- ljubcili — svetlih žarkih — so se vazali ni mogel spati. Četrti dau v«rja je bližali gradi^ku. bližali p<- cvetlice na livadi kmalu v zdrami-:1,a večer pa je poklical k sebi Sine vede najprej svojemu uasprot- ie. ovirale s čela jiotue. rosne kap-, nto D1 izjavil, da je voljan iti niku. Ijk-e. mencale in odpirale lepan«i bodriške vstajnike starover- "l inri!" je glasno, siknil VrtJ. svoja očka — deliteee čašicc —j ce- A bIišal t h seboj gmniki glas: naglo so vstajale iu na dan priha-' Ljubek, onadva pa naj bi globini ",m IUI v zeau'J° bodi iško! Tjakaj bodo šli vsi Danci radi. pe- 1 OC n^i , w , . y . vajoc, ukajoc. Ln s tem izpreno- Lo1h»v, uiurl bodes prej ti!" ijalc tudi pcstrokrile ptice nevke, istot;-asno prodila v bodriško o-In predno -e je. prestrašen od iz skiitih svojih postcljic-gncz-1; ^mlje od juga. Krutove vojne si-tea i glasu, obrnil nazaj, ga je že dec. ko so jih obšmili solnčni žar-J ,e bi na ta naižn razcepili, oslabili .saj so sedaj varne pred večni-! in končno ugonobili. Torej naj k zalezovale! in nauprotnikij <>di<,eta in Godimir idzadaj močna, orjaška j ki mi držala reka. "Kako vprašal velikan svojega tovariša, j vse je vstajalo, vse se vzdigfvalo. ki je z nji in vred priletel v bran vse je migalo, vse švigalo, vse je ga hočem pobiti.*" jc pred grdimi ponočnjaki čukL Vse, prihajajoče Slavice. "Zabodi 4opova z lustnim bodalom!'' je kanov tovariš. njegovan velel veli- vrelo, kipelo in puhtelo kvišku — v zelenih nadah roamarinovih. Rožinarinovo je jutro — ali bod« pu tudi nageljnov dan! A na Saksonsko pojjrašat in se dogovorit, kdaj bodeta pripravljena Ordulf in Budivoj: naj kar določita dan, kdaj da bodeta vdrla \ Ixxirwdco zemljo, in isti d:wi brni-on žt^ stal pred Loubekoim — — (Dalje prihodrjič). L Zdravje je splošno blagostanje. Ako se ne počutite dobro, nikar ne razpostavijajte svojega zdravja s tem. da bi pili alkoholične gren-Čice, ker te le oslabe kri in olirome bolj ali manj krvne celice. Kri je ona moč, ki da življenje. Preteka se po žilah in donaša hrano vsakemu delu v telesu. Obenem pa odvaža vse slabe tvarine in uniči vse škodljive bakterije. Torej treba se je čuvati pred vsem. ki slabi krvne celice. Le močne iu čvrste krvne krogljice^ zamorejo upravljati pravo hranjenje in braniti pred posledicami. "Cisto naravno vino ne škoduje, pač pa okrepi živčni sistem, kateri izvršuje v telesu vse najtežje napore", pravi Dr. Arman Gautier, član francoskega instituta :n ta izjava je bila pred kratkim čitana na medicinski akademiji v Parizu. To je torej vzrok, zakaj rabi le TRINER-J EVO antriška lliiir grenko Tino To neprekosljivo zdravilo je narejeno iz raznih grenkih zelišč, bilk in skorij, ki so velikih zdravilnih vrednosti in čiste, ter iz čistega naravnega rdečega vina. Prosto-vseh kemikalij ali strupov. Po-vspeši redno odstranjenje, oživi organe in okrepča živce. Ozdravi: ZAPRTJE, NERV0ZN0ST, K0LCANJE, OSLABELOST KRVI, BRUHANJE, POMANJKANJE ENERGIJE, GLAVOBOL, SPLOŠNO OSLABELOST IN DR. Deluje hitro in gotovo. Izogibajte se cenih ponaredb ker s tem se le troši denar! Naš princip je, da ira priredimo dobro kolikor le mogoče, in cena — ako upoštevate visoke cene vseh primesi posebno vina — ga priporoča: $1.00. V vseh lekarnah. V zadnjem času se pojavljajo razni nevarni gostje, posebno reu-matizem in nevralgija. Ali veste kako se jih obrani? Najbolje je, ako rabite TRINERJEV LINIMENT. To močno zdravilo je zelo pri poročljivo, ako imate okorel vrat, spahnenje, prišč, otekline itd. Cena 25c in 50c v lekarnah. S pošto pa 35c. in 60c. Pri vseh boleznih, ki so spojene s kaši jem. vzemite TRINER'S COUGH SEDATIVE. Cena 25c in 50c v lekarnah. S pošto pa 35c in 60c. JOSEPH TRINER Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHUND AVE., 8IT7ER-WIME / "-r-fihTviH1 «*l*ER0V0 horke ViNO CHICAGO, ILL \ i k ... l O LAS NARODA. fi. .TAX. 1017 Heiirik se je naslonil na zofo in se zamislil. — Ko je rekel Dc-noiselii. (.la se nič ne boji. ni »rovoril resnice. Nekako tesno in čudno mu je bilo pri srcu. — /^avedal se je svoje krivde, klofuta jja je pa še vedno pekla. 21. Neko staro francosko plemstvo, ki je pa popolnoma obubožalo ill takorekoe izjrnilo površja. zemlje, se je imenovalo ravno tako kot posestvo, ki je bilo last Henrika Meuperiua. — Ko je bil povišan v plemiški stan. si je nadel naslov pl. Villacourt. V resnici je bil pa zadnji Villaeourtov oni mož, kateri je bii j oklofutal. Kot je že rečeno, je rodbina Villaeourtov čisto obubožala. — Zadnji sin se jc bil podal pred dvajsetimi leti v Afriko, kjer je bil Nadaljevanje). skoraj čisto podivjal. — Ko se je vrnil v Francijo, je živel v neki V tem bodočem zakonu ni videla ničesar vee pregrešnega, ni- ?0Zt]„j koči in jc sklenil prekiniti vse zveze s svetom, česar slabega. — Neprestano jc ponavljala, da ljubi Noetni njene- Nekoč mu ie slučajno prišel v roke časopis, v katerem je bral ga brata in da jo tudi njen brat ljubi. sledeče: Vrnila se nazaj v dvorano. — Gospod Henrik .Mauperiii. znan pod imenom Villacourt je 1 )enoise 1 jc pristopil k nji rekoč: postal plemič in se imenuje zdaj Henrik Mauperin pl. Villacourt. — AK mi bo gospodična napravila veliko uslugo? — Ali hoče | Možak je vstal, prižgal pipo in začel hoditi semtertja po koči. plesati z menoj ? Tri dni kasneje je bil že v Parizu. Kaj. midva lia.i bi plesala? — Midva sva predobra znanca. Ko je bil prebral v časopisu tisto novico, .se mu jc zdelo, kot 14 — Sedite in mi ne zmečkajte obleke! — No, kaj me gledate? ^i ga kdo s pasjim bičem udaril po obrazu. — Potem si jc domišlje- Rene je bila oblečena v čisto belo obleko. — Njeni kostanjevi; vaj ,la so mu ukradli ime. njegovo ime, edino, na kar jc bil še po-lasje so ji valovili nad jasnim belim čelom. — Senca velikih t»*epal-! uosen# nie ji jc padala globoko na lice. Luč ji je svetila naravnost v deviški j (Dalje prihodnjič), obraz. — Bila jc krasna. — Nocoj ste zelo lepi, Iteae. — Torej nocoj? Pripoznati moram, da ste bili zadnji čas zelo zamišljeni in žalostni. — Nocoj ste s«1 čisto izpremenili. — Kes! — Ali nič ne plešete? ~ Slabo. l'a sa j ste mi ravnokar odrekli. — Da, toda zdaj bi zelo rada plesala.... Nikar uro ... Saj jc še dovolj časa.... Vi torej pravite, tla Ne. ne. jaz nisem vesela. — .laz sem srečna.... zelo srečna sem. Tedaj se je pojavila na pragu možka postava. Oh. Davaraiide — je rekla Rene, — plešite z menoj. ne glejte na sem vesela.... - j** vprašal Denoisel Rene, odšla v gornje nadstropje — Kaj je pa nocoj vaši materi? -Bila sta sama. — Gospa Mauperin jc legla k počitkn Ali veste nekaj novega! — je vprašala Rene. — Ne. kaj pa je? No. kaj bi bilo! Zopet sem odslovila nekega snubca. — Zopet enega ? — To je pa vendarle čudno. - To je /c štirinajsti snubce, ki je odšel z dolgim nos«fin. — No. se nis» ni laky) stara. In Vi ste krivi, da sem ga zavrnila. — .laz? Kako tO? Re ne j« \Mala. začela je hoditi semtertja po sobi in žvižgati. - Da. Vi.... In še to Vam povem, da ima moj snubec dva mi-Jjoua.... Gospod Barousse je bil vse uredil.... Mama in Henrik» "ta bila neprestano krog mene. — Tudi jaz .sem bila precej razburjena — K .tj hočete. Miljoiii zmedejo človeku glavo. — l*o pra- j \ iei Vam povem, da mi je bil oče neprestano na mislih.... — Kdo Vas jc pa snubil? In kdo! -- Gospod Leuieunier.... Ko sem premišljevala o mil.ionih, sem zaželela biti gospa Leiueunier. — Pomislite, kaj mi je rekel____ — No. kaj Vam je rekel! Gospodična — je rekel, — jaz prav dobro vem, tla se Vam, iie dopadeui. - Prosim Vas. počakajte vendar, da se boste malo manj je/.ili name. Vi ne \e»te. kako me je lepo gledal. — Kot ovčiea. — Kette. Kciie. - jo je prekinil Dconiscl. In v li-t.in trenutku bi se najrajše na irlas zasmejala. — No, /daj je hvala K<»gn v m končano. — Mati je zelo jezna, očetu pa mi-j »■lini. da j«* vseeno. Pozor čitatelji! Naročite še danes! V zalogi imamo: Slovenske novele in povesti 30c. Pegam in Lambergar 35c. Sherlock Holmes: V rakvi kraj bombe 15c. Zaklad kupčevalca s sužnji 15c. Lepa bolničarka 15c. Ena sama kaplja črnila 15c. Grob v svetilniku 15c Gospa s kanarskim bri- ljantom I5c Londonski ponarejalci de- . narja 15c Kako so vjeli Jacka raz parača 15c. Skrivnost mlade vdove 15c. Plemič 15c. 3LOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St. Wew York, N. Y. je rc- Deiioisel je bil obiskal Henrika Maupcrina. — b in kadila. V predsobi sta se dva prepirala. Naenkrat »o se odprla vrata, nek možki je v »t ran iti vstopil. Ali ste Vi gospod Mauperin pl. Villacourt? — je vprašal. Henrik je vstal in se priklonil: — Da. jaz sem, gospod. — Dobro. — .Faz sem Boisjorand pl. Villacourt. Tujce je t/tegitil svojo široko roko in z vso silo udaril Heurika' 1 > obrazu. - Kri s« mu jc vlila iz ust in nosa. lice mu je pa smrtno preblvdelo. - l'arkrat se je opot< kcl in malo jc manjkalo, da ni te-' lebuil na tla. Zatem je rekel tujec hladno: I pum. dii se razumeva, gospod.... Zdaj ste gotovo izprevi-deli. tla j« en Villacourt preveč na svetu. — Tudi jaz vem. da eden preveč. Prosim, pustite svoj naslov pri mojem služabniku kel Henrik. .lutri Vam bom poslal.... N rodno, nerodno jc rekel Henrik, ko .-»ta bila z Dnoeise-»<>iii zopet saii a. Toda. odkod se je vzel ta Villacourt! — Saj so ini vendar rekli, da ni nikogar več tega rodu. Poglej, krvav sem... Kakšna /nina je ta človek.... George«! — je poklical služabnika. — Vode! -- !>aj mi v<»de! Kaj ne. da boš izbral s«bije? — je vprašal Denoisel? — Da. zdi se mi, da bo najboljše, t iikai. tla j sem palico. — Poslušaj, precej narazen morata stati, ker .p ta človek zelo vročekrven. — Sabljo neprestano vrti. — Le na ta uačn» se ti n • bo mogel približati. — Če bo pa vseeno pla-j ni! nate, -» pa hitro obrni, stopi z levo nogo nekoliko na stran iu »c i zavrti na peti »lesne noge---- Vidiš. tako.... Potem ga lahko •trani natakneš kot žabo. < u kaj — je odvrnit Henrik, ko si je brisal kri z odraza. Premislil sem se. — Nikar ne nori. — Ta človek jc gotovo lovec. ... — Prijatelj, DeuoiM'1. vidiš, jaz sem v zelo nerodnem položa ju 1'rilaatil sem si tuje ime. - Ta mož pravi, da sem mu ga ukra-j del.... Jaz imam veliko sovražnikov in vsi ti ljudje bodo gotovo! proti m. ui. — .Jaaoo je, da moram tega človeka usmrtiti. — To je edino sredstvo, s pomočjo katerega se lahko rešim. — Kako mores zahtevati, da bi -e boril s sabljo! — S sabljo se usmrti moža. ki je I študiral vseučilišče in ki se zna boriti. — Pištol sem pa precej va j-n. — Iu zadeti ga nameravam ravno v lakotnieo.. . Bolj zgoraj n> I n. tam je roka napoti. — Ca «ra zadenem v lakotnieo, ni zanj no-! bene rešitve več. — Koga. bo« še pripeljal prijatelj? ££ - Kaj ce bi prosil Dardouilleta! — On jc služil pri narodni gardi. — Dobro, zakaj pa ne? — Takoj danes bom šel k njemu. —• Tudi k moji materi pojdi, ker me mogoče čaka .— Lahko ji i rečeš da me ne bo pred četrtkom. — Jaz ne grem nikamor____Zvečer bom nekaj pisal----Najboljše bi bilo, ee bi se vršil dvoboj jutri popoldne ob štirih. — Že vnaprej ve ti zahvaljujem. — Pozdravljen! — — Pozdravljen, dragi prijatelj! — Nikar se preveč ue razburjaj. — — Jaz ae nie ne bojim. NAZNANILO. Rojakom v J»ropol<]ne. Nedeljo oi _______lot. ■ taSiiiii. »■ J