Direktor NT&RCd.o.o. JožeCerovšek_ ŠT.23 - LET05«f - CEUE,8.6.'95 - CENA 170 SIT Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič I
Notarji spet med nami stran 8
reportaža
Tri ljubezni učitelja Kelemine. Stran 20.
Vroča tema
V Štorah obsojeni na hrup in prah. Stran 8.
Rokomet
Zovko: Celje pred Hrvaško. Stran 17.
KRONIKA
Roparji na avtosejmu;
Razbili Vegas. Stran 25.
BovHramšahteklakri?
Miro Lešnik v intervjuju na strani 9.: "Skupaj bomo šli v pekel rakom žvižgat^^^
Teden
stavk:
V minulem tednu je prekipelo delavcem treh celjskih
podjetij. Vroča tema na strani 5.
Dobra kriminalistična ekipa
Načelnik urada kriminalistične službe Dušan Mohorko o delu kriminalistov v intervjuju na strani 24.
DOGODKI
2
»Oči, povej mi, kako se lahko vsak teden zgodi ravno
toliko stvari, da gredo v en časopis?«
To sinovo vprašanje mi je bilo vedno eno tistih, na
katerega nisem znal najti odgovora, in ga ne znam
najti niti danes. Toda, morda so prav med vami, ki
spremljate svoj časopis (Novi tednik, Celjski tednik,
Savinjski vestnik. Na delo, Nova pot) takšni, ki odgo-
vor poznajo. Zakaj bi nas sicer brali že 50 let.
Pravijo, da česar ni v časopisu, se ni zgodilo. In
v mnogočem' to drži, čeprav, seveda, ni res. Dobri
prijatelji, zgodovinarji, mi potrjujejo, da je časopis
zrcalo časa, iz katerega iščejo in na novo interpretirajo
vse, kar smo nekoč živeli. Ob vseh površnostih, dnev-
nih ustrežljivosti politiki in času, lastnemu (ne)ve-
denju...
Ponatis prve številke Nove poti, časnika, ki je prvič
izšel junija 1945 in kije bil pravi predhodnik časopisa,
ki ga berete, je eno od dejanj ob našem Abrahamu.
Darilo vsem bralcem in spoštljiv spomin na začetke, na
nerodnosti in poklicne spodrsljaje, a vendarle na zače-
tek tradicije, ki se je ne sramujemo. Kajti prav ta
časopis, ob katerem se boste morda ob uvodnih tekstih
o obiskih maršala Tita v Celju še nasmihali, bo marsi-
komu z rubriko o poizvedbah nasmeh izbrisal, morda
celo izvabil kakšno solzo.
Pisal je o času, ki je bil krut, neusmiljen. Marsikaj je
(bržkone zavedno, morda pa tudi ne) zamolčal.
A hkrati je pisal o življenju v prostoru, ki je edini naš.
In to je najsvetlejša tradicija tega časopisa. Tradicija,
ki jo zelo zavestno in zavedno negujemo in spoštujemo.
Živimo tukaj in zdaj, in če je časopis zrcalo časa, želi
biti Novi tednik prav to - zrcalo, v katerem bomo vidlei
svoje kraje, svoje ljudi, svoje uspehe, svoje neumnosti
in svoje podobe, ki jim bo jasno sliko dal šele čas.
Ponatis prve številke Nove poti je zato več kot le darilo
zvestim bralcem in naročnikom. Je pogled v čas, ki ste
ga mnogi živeli, ki je bil krut, neusmiljen, a vendar čas,
ki ste ga doživljali in ki se je zrcalil v Novi poti.
In prihodnji teden se bo spet zgodilo natančno toliko
stvari, da bodo napolnile novo številko Novega ted-
nika. Hvala vam, da ga berete in vzdržujete pri življe-
nju. Kajti, spoštovani bralci, naj se bere še tako
plehko, je vendarle res - brez vas in vaše zvestobe nas
že davno ne bi bilo več (pa naj si o famoznih partijskih
cenzurah in silnih subvencijah, ki naj bi jih ta časopis
dobival vsa »svinčena leta« misli kdor koli hoče in kar
koli hoče). Vsi, ki ustvarjamo Novi tednik vemo, da nas
brez vas ne bi bilo. Pa smo - in bomo.
Hvala za zvestobo, dolgo 50 let.
BRANKO STAMEJČIČ
Celje ima krovni akt
Svetniki sprejeli statut, o proračunu menda konec meseca
Celjski svetniki so v ponede-
ljek v dragem branju sprejeli
besedilo statuta in s tem spre-
jeli krovni akt za delo in odlo-
čanje v mestni občini. O občin-
skem proračunu naj bi svetni-
ki prvič spregovorili konec
meseca, čeprav imajo v občin-
skih službah z njegovo pripra-
vo resne težave, saj denarja
manjka na vseh koncih in
krajih.
Po besedah predsednika
statutarne komisije mag.
Franca Knafelca so v komisiji
upoštevali večino pripomb
svetnikov iz prvega branja, po
uskladitvi le-teh pa so dobili
na mizo še precej amandma-
jev. Tudi te, do zadnjih, ki so
prišli na mizo še v ponedeljek
med zasedanjem, so vključili
v besedilo statuta, vendar se
le-ta po Knafelčevi oceni bi-
stveno ne razlikuje od besedi-
la, ki so ga v Celju pripravili
za izhodišče svetniški razpra-
vi. Med samim zasedanjem ob-
činskega sveta so se iz dvorane
za nekaj časa umaknili člani
statutarne komisije in znova
tehtali še zadnje amandmaje,
svetniki pa so statut sprejema-
li po posameznih členih. Raz-
prava se je močno razživela le
ob nekaj >spomih< členih, še
največ besed pa je bilo izreče-
nih o tem, ali naj imajo četrt-
ne, krajevne in vaške skupno-
sti status pravnih oseb, kako
naj bo s sestavo odborov in
komisij občinskega sveta, ter
kako opredeliti pristojnosti
občinskega sveta in župana.
Svetniki so odločili, da ima-
jo četrtne, krajevne in vaške
skupnosti lahko status prav-
nih oseb, vprašanje sestave
odborov in komisij občinskega
sveta pa salomonsko rešili
z odločitvijo, da štejejo komi-
sije praviloma 7 članov (in so
strokovno sestavljene), odbore
pa bodo v Celju oblikovali po
formuli >8 + l,< kar pomeni, da
bodo v njih zastopani pred-
stavniki osmih političnih
strank in neodvisne liste, ki
tudi sicer sestavljajo celjski
občin.ski svet.
Statut Mestne občine Celje
daje svetnikom za prihodnje
temeljna načela in izhodišča
za sprejemanje odlokov ter
drugUi izvedbenih aktov, ki
bodo natančneje opredeljevali
delo v občini. Le-to pa bo v ve-
liki meri odvisno od zajetnosti
občinskega proračuna, katere-
ga dokončno oblikovanje in
sprejem Celjane še čakata.
V ponedeljek so tako sprejeli
le sklep o začasnem financira-
nju potreb iz proračuna Mest-
ne občine Celje v letu 1995,
o proračunskih izhodiščih pa
smo lahko izvedeli le toliko, da
denarja manjka na vseh kon-
cih in krajih. Celjani pa so se
državi že pritožili zaradi zni-
žane stopnje za priznano javno
porabo.
I. STAMEJČIČ
V spomin teharskim žrtvam
Slovesnost ho 18. lunlia — Celje Izpolnilo vse obveznosti,
država ostaja dolžna
v nedeljo, 18. junija, bo na
območju teharskih grobišč
spominska slovesnost ob 50-
letnici tragičnih dogodkov,
obljube države, da bo dotlej
izpeljana prva faza urejanja
Spominskega parka Teharje,
pa ostajajo neizpolnjene. Se
več, čeprav je celjska občina
izpolnila vse svoje obveznosti
in pripravila celotno doku-
mentacijo za začetek del, dr-
žava svojih finančnih obljub
in obveznosti ne izpolnjuje.
S temi dejstvi je predsednik
Teharske komisije Janez Lam-
pret v ponedeljek seznanil
celjske svetnike, ki so znova
podprli prizadevanja za uredi-
tev Spominskega parka Te-
harje na območju 90 hektarov
zeljišč, a hkrati zahtevali, da
dela z ničemer več ne bremeni-
jo občinskega proračuna. Celje
je namreč doslej svoje obvez-
nosti v roku izpolnjevalo, dr-
žava pa razen obljub - tudi ob
posredovanju predsednika dr-
žave Milana Kučana - svojega
dolga ni izpolnila. Ker letošnji
državni proračun še ni sprejet,
tudi še ni jasno, koliko denarja
iz državne blagajne bo za ure-
ditev spominskih parkov na
Teharjah in v Kočevskem Ro-
gu. V proračunskem predlogu
je namreč vključena skupna
postavka v višini 50 milijonov
tolarjev, kot je povedal Lam-
pret, pa je že vložen amandma,
ki določa, da bi za urejanje
Kočevskega Roga porabili 50,
za park na Teharjah pa 100
milijonov. Slednje bi vzeli iz
kvote, namenjene nakupu
opreme in poslovnih prostorov
za delo državne uprave.
Sicer pa na spominski slo-
vesnosti 18. junija na Teharjah
pričakujejo blizu 50 tisoč ljudi
iz domovine in tujine, priprav-
ljajo bogat kulturni program,
ki ga bodo prispevala zvečine
slovenska izseljeniška dru-
štva, maševal pa bo maribor-
ski škof Franc Kramberger.
Celjani za izvedbo spominske
slovesnosti obljubljajo le ure-
ditev bližnje okolice, pogled
na neurejene in zanemarjene
površine, za katere je sicer pri-
pravljena vsa ureditvena do-
kumentacija državno potrje-
nega projekta, pa bo marsiko-
mu ostal v grenkem spominu.
I. STAMEJČIČ
Ponovno
o Celjskih
lekarnah
Celjski svetniki so soglašali
s sklepom Sveta Javnega zavo-
da Celjske lekarne o imenova-
nju Lilijane Grosek za vršilko
dolžnosti direktorice zavoda,
hkrati pa so se seznanili tudi
z izjavo županov novonastalih
občin z območja nekdanje ob-
čine Šmarje pri Jelšah, da želi-
jo biti vse nove občine navede-
ne kot ustanoviteljice zavoda.
Izjavo so na skupnem se-
stanku konec maja podpisali
župani občin Kozje, Podčetr-
tek, Rogaška Slatina, Rogatec
in Šmarje pri Jelšah, celjski
svetniki pa se o njej niso pose-
bej izrekali, saj menijo, da je
potrebno čimprej uskladiti
stališča še ostalih občin do be-
sedila odloka o ustanovitvi
javnega zavoda. Hkrati pa so
se v ponedeljek seznanili še
s podatkom, da si ministrstvo
za zdravstvo prizadeva najti
čim primernejšo rešitev za za-
plete v Javnem zavodu Celjske
lekarne, saj celjske lekarniške
zdrahe niso osamljen primer
v Sloveniji.
IS
V Storah prvič obeležiii občinski praznik
v novonastali občini Štore
so se minuli teden vrstile šte-
vilne prireditve v počastitev
občinskega praznika. Osred-
njo slovesnost pa so na Lipi
pripravili minulo soboto.
V Štor ah praznujejo svoj
občinski praznik (tako kot
do lani krajevnega) v spomin
na 1. junij 1836, ko je Slove-
nec Ignac Golob odkupil
fevdne pravice za Rudnik
Pečovje-Laška vas. S tem so
bili kraju dani temelji za
razvoj sprva rudarstva, kas-
neje pa železarstva, ki je no-
vonastali občini dalo neiz-
brisen pečat. Na ta pečat so
v Štorah ponosni, saj so ga
vpletli tudi v svoje nove ob-
činske simbole.
Na osrednji slovesnosti ob
občinskem prazniku so na-
mreč predstavili občinski
pečat, grb in zastavo. Osno-
va simbola sta prekrižani
kladivi, ki ponazarjata ru-
darstvo in železarstvo, ter
rimska številka šest, ki spo-
minja na poseljenost Laške
vasi v šestem stoletju našega
štetja. Zastava pa je ob tem
dopolnjena še s kombinacijo
dveh barv: temno modro, ki
ponazarja kovinarstvo, in
svetlo zeleno, ki daje upanje
in je hkrati barva štorske in
svetinske pokrajine.
Ob vrsti športnih tekmo-
vanj so v Štorah domači ga-
silci v Laški vasi pripravili
verižno vajo (na posnetku)
s podelitvijo priznanj in di-
plom, v nedeljo, dan po
osrednji slovesnosti ob ob-
činskem prazniku, pa še po-
hod na Svetino, ki bo v orga-
nizaciji domačega planin-
skega društva Železar postal
ena od tradicionalnih
spremljajočih prireditev
štorskega občinskega praz-
nika. J STAMEJČIČ
';                Foto: SHERPA
Regijsko društvo vojaških invalidov
v sredo, 14. junija, bodo v Celju ustanovili regijsko Dru-
štvo vojaških invalidov, na ustanovnem zboru pa bodo izvo-
lili tudi organe društva in sprejeli delovni program.
IS
Izključevanje Zelenih
Predsednik stranke Zelenih Vane Gošnik je pred tedni
objavil, da je vodstvo stranke zaradi nepoštenega ravna-
nja iz stranke izključilo 6 članov, funkcionarjev na občin-
ski oziroma lokalni ravni. Med njimi jc bil tudi predsednik
celjskega občinskega odbora Zelenih Rudolf Kerš.
Vseh 6 izključenih funkcionarjev stranke Zelenih na
občinski oziroma lokalni ravni se je na sklep strankinega
vodstva pritožilo, v kratkem pa naj bi prišlo tudi do
izrednega kongresa stranke, na katerem bodo skušali
Zeleni razčistiti medsebojne nesporazume. Tako predsed-
nik celjskega občinskega odbora Rudolf Kcrš pojasnjuje:
»Že dve leti sem predsednik celjskega občinskega odbora
in članstvo me v celoti podpira. Gošnikovih očitkov ne
morem komentirati, rad bi rekel le, da so se odnosi z njim
začeli krhati lani, posredi pa je veliko samovolje. Zato
tudi zahtevamo sklic izrednega kongresa, na katerem bi
razčistili zadeve. Za takšno pot se zavzemajo tudi v starih
ljubljanskih občinah ter v Kopru in Murski Soboti, od
koder so ostali izključeni strankini funkcionarji.«
IS
Dražji bencin
LJUBLJANA, 6. junija
(Delo) - Podražil se je ben-
cin in sicer ncosvinčeni na
69,70 SIT, osvinčeni na
76,90 SIT in dizel na 69,50
SIT. To je eden od ukrepov,
s katerim želi vlada dobiti
denar za pomoč izvozni-
kom. Poleg tega bo predla-
gala parlamentu finančno
okrepitev Slovenske izvoz-
ne družbe, sprejetje zakona
o subvencioniranju pri-
spevkov za socialno var-
nost in podaljšanje roka za
plačilo elektrike.
Plače v poiitiki
LJUBLJANA, 6. junija
(Večer) - Z uveljavitvijo
zakona o najvišjih in naj-
nižjih plačah se je z neto
izplačilom predsednik Mi-
lan Kučan znašel na dese-
tem mestu lestvice politi-
kov, premier dr. Janez Dr-
novšek pa šele na 17. me-
stu. Z bruto zneski oba do-
segata 700 tisočakov, ki jih
imajo tudi predsednik dr-
žavnega zbora Jožef Školč
ter številni ministri, po-
slanci pa se temu znesku
približujejo.
Predpisi za
čistejše okoije
LJUBLJANA, 5. junija
(Delo) - Na ministrstvu za
okolje in prostor so pripra-
vili številne zakonske in
podzakonske predpise
o varstvu okolja, s katerimi
naj bi v prihodnje bistvneo
spremenili naš odnos do
poseganja v okolje. Neka-
tere je na novinarski kon-
ferenci ob svetovnem dne-
vu okolja predstavU mini-
ster dr. Pavle Gantar. Med
pomembnejšimi je težko
pričakovani zakon o ureja-
nju prostora in graditvi ob-
jektov, v zadnji fazi pripra-
ve sta tudi zakona o naravi
in o vodah. Po petih letih
bomo spet dobili poročilo
o stanju okolja v Sloveniji
v primerjavi z letom 1990,
ki bo osnova za pripravo
nacionalnega programa
varstva okolja v državi.
19 milijonov
ekujev Sloveniji
LJUBLJANA, 5. junija
(Delo) - Slovenija bo letos
iz programa Phare dobila
19 milijonov ekujev za go-
spodarsko reformo, kot je
na primer projekt regional-
nega razvoja Maribora
z okolico. Za reformo soci-
alnega sektorja in zaposlo-
vanja bodo namenili od 30
do 40 odstotkov sredstev.
Približno 20 do 25 odstot-
kov pa bo namenjeno za
naložbe v učinkovito rabo
energije.
-NOVI TEDNIK-
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zule. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
it. 23. - 8. |wnii 199S

DOGODKI
NO^^NIK
Slovesnost pod
Ljubeljem
Ob 50-letnici osvobodi-
tve koncentracijskih tabo-
rišč pripravljata občina Tr-
žič in Komisija za bivše po-
litične zapornike, interni-
rance in druge žrtve naci-
fašizma pri ZZBU NOB
Slovenije v soboto ob 11.
uri spominsko slovesnost
pod Ljubeljem.
Koncentracijsko tabo-
rišče Ljubelj, razdeljeno
v dve, danes z državno me-
jo ločeni enoti, je bilo po-
družnica Mauthausena in
edino tovrstno na območju
Slovenije. Taboriščniki
- največ je bilo Francozov,
Poljakov, Rusov in Jugo-
slovanov (104 Slovenci) — so
od leta 1943 do 1945 gradili
predor skozi Karavanke.
Taboriščnike so slovenski
partizani osvobodili maja
1945.
Slavnostni govornik na
slovesnosti pod Ljubeljem
bo predsednik države Mi-
lan Kučan, v kulturnem
programu, ki ga je režiral
Vinko Moderndorfer, bodo
nastopili: Akademski pev-
ski zbor Tone Tomšič, Slo-
venski komorni zbor Ljub-
ljana, Orkester slovenske
policije s solistko Rebeko
Radovan ter recitatorji
Polde Bibič, Neža Simčič,
Andrej Kurent, Slavko
Cerjak in Jerica Mrzel.
IS
Venec za po sili
vojalce
K spominskemu obeležju
padlim mobiliziranim Sloven-
cem v nemško vojsko na celj-
skem pokopališču je včeraj de-
legacija občine Slovenske Ko-
njice položila spominski ve-
nec. S tem so se Konjičani po-
klonili spominu svojih soobča-
nov, ki so v času 2. svetovne
vojne izgubili življenja kot po
isili vojaki nemške vojske.
IS
Grb za Slatino
Kako le z naložbami Iz samoprispevka, so se spraševali
v Rogaški Slatini?
Na zadnji seji občinskega
sveta Rogaška Slatina so spre-
jeli več odločitev v zvezi
z oblikovanjem nove občine.
Tudi na simbole niso pozabili,
saj se bo posebna komisija uk-
varjala z občinskim grbom,
zastavo in določitvijo datuma
občinskega praznika.
Med pomembnejšimi točka-
mi so svetniki sprejeli osnutek
odloka o občinski upravi, ki jo
sestavljata županov ter občin-
ski urad, v tem okviru pa že
delajo oddelki za gospodar-
stvo, družbene dejavnosti ter
za finance, pridružili pa se jim
bodo še za okolje in prostor ter
pravna služba. Prav tako so se
odločili za ustanovitev petih
različnih odborov ter desetih
komisij, ki bodo občinskemu
svetu v strokovno pomoč.
V prihodnjih dneh naj bi poli-
tične stranke ter tri krajevne
skupnosti predlagale še imena
članov. Za osnutek poslovnika
občinskega sveta, ki so ga na
seji sprejeli z manjšimi po-
pravki, pa bodo sprejemali
pripombe do 10. junija. Slatin-
čani so tudi potrdili novo ob-
činsko svetnico, Jožico Korez
(SKD), ki je zamenjala Kristi-
no Kampuš, ker se je ta zapo-
slila v občinski upravi. Poseb-
no pooblastilo za odločanje
o višini prispevkov v negospo-
darskih javnih službah, so dali
županu Branku Kidriču, ki pa
bo o tem moral seznanjati
svetnike.
Nekaj točk je bilo tudi
v zvezi z delitvijo bivše šmar-
ske občine na pet novih občin.
Tako so se, potem ko so
v Šmarju začeli z ločitvijo,
strinjali z razdelitvijo Javnega
vzgojnovarstvenega zavoda
ter ustanovitvijo slatinskega
zavoda, ki bo pokrival tudi po-
dročje občine Rogatec. Zavod
je prevzel tudi del zaposlenih,
ki so doslej delali za potrebe
celotnega zavoda. Za v.d. rav-
nateljice so slatinski svetniki
imenovali Ireno Žolger, ki je
doslej opravljala delo za celot-
ni zavod.
V zvezi z nastankom petih
novih občin pa je tudi svetni-
ško soglasje o razdelitvi Zavo-
da za izvajanje spremljevalnih
dejavnosti s področja šolstva,
ter ustanovitev novega zavo-
da, pri čemer so za potrebe Ro-
gaške   Slatine   ter   Rogatca
prevzeli štiri delavke. Za v.d
direktorice novega Zavoda sc
imenovali Olgo Drofenik.
BRANE JERANKC
Svetniki so veliko pozornosti
namenili tudi uresničevanju
programa slatinskega samo-
prispevka ter možnostim za
najem premostitvenega kredi-
ta. Ta naj bi pospešil predvsem
načrtovano plinifikacijo ter
pridobitev kabelske televizije,
pa tudi druge načrte. Za pri-
dobitev kredita si prizadeva
mestna krajevna skupnost,
v sodelovanju z občino. Kot so
pojasnili, rešujejo v zvezi
s kreditom še posamezne prav-
ne ovire, kot je mogoče slišati
pa gre za vsoto 1,9 milijona
.jHaritei-.       ____ _
Zakaj narašča
odsotnost z dela?
Vzroke ie treba Iskati tudi zunal potlietU
Med podjetji, v katerih se je
odsotnost z dela povečala, je
tudi Gorenje Gospodinjski
aparati. Ugotavljajo, da se
v zadnjih letih pogoji za delo
niso poslabšali in da v tem ne
more tičati vzrok za povečanje
bolniških izostankov.
Ugotovitve tudi kažejo, da
se je spremenila struktura za-
poslenih; na novo zaposlujejo
mlajše delavce, število starej-
ših pa se je zmanjšalo. Zaradi,
večje odsotnosti z dela je pro-
sti čas slabše izkoriščen, zvi-
šujejo pa se stroški dela. Vse to
pa vpliva na plače zaposlenih.
Glede na ugotovitve v po-
djetju sb v porastu izostanki
z dela do 30 dni, torej tisti, ki
gredo v breme podjetij. Večja
odsotnost z dela je opazna še
zlasti pri mlajših delavcih. Za-
stavimo si lahko tudi vpraša-
nje, v kolikšni meri vpliva na
porast bolniških izostankov
delo doma oziroma delo na
črno.
Sejnina iučkih svetnikov
Na seji sveta občine Luče, so svetniki med drugim obravna-
vali predlog statuta. Podali so svoje pripombe, ki jih bo komisija
za pripravo statuta upoštevala, na naslednji seji pa bodo pred-
log statuta predvidoma sprejeli. Svetniki so določili še višino
sejnine, ki bo znašala okoli 80 mark na sejo. Na dnevnem redu
so imeli tudi obravnavo cen komunalnih storitev, ki pa jih niso
potrdili, saj so bili mn«nja, da je pri novem organiziranju
komtmalnega področja še veliko odprtih vprašanj in nejasnosti.
KL;
Svetniki so se strinjali
Po prepiru o cestab tokrat soglasle
Po nedavnem hudem pre-
piru v šentjurskem občin-
skem svetu so na ponedelj-
kovi seji skoraj povsem so-
glašali o prednostnih cestnih
naložbah. Predzadnjo sejo so .
namreč prekinili, saj svetni- •
kom proračuna ni uspelo
sprejeti, vse pa se je ustavilo
pri cestariji. Zato so občin-
ske strokovne službe pred
ponedeljkovo sejo pripravile
predlog prednostnih cestnih
naložb.
\ Do ponedeljkovega spre-
jetja letošnjega šentjurskega
občinskega proračima je pri-
šlo že po dobri uri razprave,
brez posebnih zapletov.
Svetniki so se tudi strinjali
s ključem za lokalne ceste,
po katerem bodo prihodnja
leta namenjali po četrtino
denarja za njihovo tekoče
oziroma investicijsko vzdr-
ževanje, preostalo polovico
pa za modernizacijo. Tako so
tudi soglašali s predlogom,
ki ga je predložila že njihova
proračunska komisija: poslej
bodo več denarja namenjali
za investicijsko vzdrževanje
' cest, pri tem pa manj za nove
asfaltne odseke. Tako bodo
letos v občini namenili 17
milijonov tolarjev za cesto
nied Slivnico ter Sodno vas-
jo, za odsek ob Slivniškem
jezeru, preostalih 6 milijo-
nov pa za cesto med Dobjem
ter Skarnicami.
i Med prednostnimi cestami
2a investicijsko vzdrževanje
So se uvrstili odseki Dole-
Proseniško, med šentjursko
Osnovno šolo in Botričnico,
fiovše-Svetelka,     Šibenik-
Osredek ter Planina-Pra-
pretno. Za modernizacijo pa
so v prednostnem vrstnem
redu odseki Šentvid-Podlog,
Jarmovec-občinska meja,
odsek pri načrtovanem pod-
vozu za Hruševec, Cerovec-
Hrastje, Čmolica-Tratna,
Trebovec-Zgomja vas, Tmo-
Vezovje, odsek med Slatino
do ceste proti Dolgi Gori ter
Rozalija-Pograd. Na pobudo
svetnikov so dodali še mo-
dernizacijo ceste Žegar-Pre-
sečno, saj so ugotovili, da ni
na   prednostnem   seznamu
prav nobene ceste v KS Pre-
vorje. Za cestne naložbe pa
so predvideli sofinanciranje
krajevnih skupnosti v višini
30 odstotkov, o nižjem dele-
žu pa naj bi odločili v občin-
skem svetu.
Letošnji šentjurski občin-
ski proračun, v vrednosti 656
milijonov tolarjev, je tako
— po petih sestankih prora-
čunske komisije ter burnem
dogajanju na predzadnji seji
občinskega sveta - končno
sprejet.
BRANE JERANKO
Vzroke za povečano odsot-
nost z dela ni mogoče iskati
samo v podjetjih, pač pa tudi
zunaj njih. Zato bi bilo prav,
kot poudarjajo v prizadetih
podjetjih, da bi v Sloveniji
čimprej celovito ocenili tudi
uresničevanje zakonov
o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju,
kajti odsotnost z dela je priče-
la naraščati kmalu po tistem,
ko je bil sprejet zakon o zdrav-
stvenem varstvu.
M.L.
Milica Jan spet
ravnateljica
Zaradi razdelitve bivše
občine je občinski svet La-
ško konec aprila sprejel od-
lok, s katerim je laški vrtec
postal samostojni zavod, lo-
čen od radeškega. Za vršilko
dolžnosti ravnateljice vrtca
je svet na zadnji seji imeno-
val Milico Jan.
Janova je funkcijo ravna-
teljice opravljala že v prete-
klih letih in bila pri svojem
delu zelo uspešna. V njenem
času so redno dejavnost vrt-
ca razširili z oddelki družin-
skega in dnevnega varstva
ter s številnimi novimi obli-
kami dejavnosti na področju
vzgoje in varstva otrok. Mili-
ca Jan bo ravnateljevanje
prevzela 1. julija, funkcijo
pa bo kot vršilka dolžnosti
opravljala najdlje eno leto,
oziroma toliko časa, da se
vrtec kot nov javni zavod
preoblikuje v skladu z zako-
nom in aktom o ustanovitvi.
JI
Ocena Singena
Celjski župan Jože Zimšek s sodelavci je na torkovi
novinarski konferenci ocenil uspešnost nedavnega
Celjskega tedna v partnerskem južnonemškem mestu
Singen.
Pripravo in izvedbo prireditve v Celju ocenjujejo za
uspešno, zgolj pohvalnih besed pa so bili deležni tudi
v Singenu. Merilo dokončni oceni kulturne, komerci-
alne in gospodarske predstavitve v Singenu pa bodo
prav rezultati poslovnega dne, ki jih v Celju še zbirajo.
V Singenu se je sestalo 38 slovenskih in 24 nemških
podjetnikov, poslovni dan pa so izkoristili predvsem za
navezavo konkretnih gospodarskih stikov. In teh je kar
nekaj, poudarja direktor celjske območne Gospodar-
ske zbornice mag. Franc Knafelci V Singenu je kon-
kretne povezave z nemškimi partnerji našlo 16 celjskih
oziroma slovenskih podjetij, preostalim pa so Nemci
obljubili, da jim bodo partnerje še iskali. V prvem
junijskem tednu so v Celje dobili faksirane potrditve še
za 5 sodelovanj, najbolj pa so veseli, ker nemško
gospodarstvo išče v Sloveniji predvsem partnerje za
nakup in ne prodajo izdelkov.
IS
Rusko
približevanje zvezi
NATO
Rusija je po več mesecih
zavlačevanja naposled pri-
stopila k Natovemu pro-
gramu Partnerstvo za mir.
Zunanji minister Kozirjev
je namreč na sestanku z zu-
nanjimi ministri 16 držav
članic Nata v Noordwijku
podpisal dva dokumenta.
Prvi sporazum ureja voja-
ško sodelovanje med Rusijo
in Sevemoatlantsko zvezo.
Drugi pa je sporazum o po-
litičnem dialogu na po-
dročju mirovnih operacij in
na področju neširjenja je-
drskega orožja. Takšen
sporazum ima samo Rusija
in nobena od ostalih 25 dr-
žav, ki so doslej pristopile
k Partnerstvu za mir. Ko-
zirjev je ob podpisu obeh
dokumentov znova opozo-
ril, da mora Nato opustiti
načrte o širitvi na vzhod,
sicer bo povzročil delitev
Evrope. Generalni sekretar
Nata Claes je na to odgovo-
ril, da je prodor proti vzho-
du bistven del načrta Nata,
saj bi s tem omogočili var-
nost v vsej Evropi. Dodal je
še, da namerava Nato načrt
o širitvi uresničiti do jese-
ni, vendar pa načrt ni uper-
jen proti Rusiji in ne ogro-
ža ruskih nacionalnih inte-
resov.
Novo tresenje tal
v mestu Neftegorsk na
otoku Sahalin na skrajnem
vzhodu Rusije, ki ga je pred
dnevi prizadel rušilni po-
tres z močjo 7,5 stopenj po
Richterjevi lestvici, so se
ponovno zatresla tla. Po-
tres je uničil, kar se je še
uničiti dalo. Tega ni bilo
več veliko, saj je prvi po-
tres mesto, ki so ga pred
30-imi leti zgradili za de-
lavce naftnih družb, dobe-
sedno zravnal s tlemi.
Oblasti so se zato odločile,
da mesta ne bodo več ob-
navljale in da bodo preži-
vele naselile drugje. Še
vedno pa ni znano, koliko
ljudi je sploh preživelo. Re-
ševalci iz ruševin vsak dan
na novo izkopljejo nekaj
trupel in ranjenih, ki zara-
di hudih poškodb tudi ver-
jetno ne bodo preživeli.
Doslej je znano, da je imu--
lo najmanj tisoč ljudi, ven-
dar pa bo žrtev še veliko
več, saj je pred potresom
v Neftegorsku živelo skoraj
tri tisoč ljudi. Potres je
povzročil tudi veliko eko-
loško katastrofo, saj je
v mestu, bogatem z naftni-
mi črpališči, imičil več kot
45 kilometrov naftovodov
in en kilometer plinovoda.
Poškodovane so črpalne
postaje, skladišča goriva in
veliko raznih obratov, med
njimi predvsem naftnih
vrtin.
EU 40 let pozneje
v Messini na Siciliji so se
sestali zunanji ministri
Evropske trni je in pred-
stavniki skupine za pripra-
vo medvladne konference
EU, *ki bo prihodnje leto.
V Messini so se pred 40.
leti, leta 1955, sestali zuna-
nji ministri šestih evrop-
skih držav - Nemčije, Fran-
cije, Belgije, Nizozemske,
Italije in Luksemburga - ki
so s predlogom o skupnem
evropskem trgu postavili
temelje današnje EU. Že
leta 1957 so podpisali t. i.
rimski sporazum, po kate-
rem se je šest držav, ki so
tedaj bile vključene
v Evropsko rudarsko in je-
klarsko zvezo, oblikovalo
v Evropsko gospodarsko
skupnost. Danes EU se-
stavlja 15 držav, ki pa jih
lahko razdelimo v štiri
skupine. V prvi so Nemčija,
Belgija, Luksemburg, Špa-
nija in Italija, ki so znane
po svoji naklonjenosti
evropskemu federalizmu.
V drugi skupini sameva
Francija, ki želi močno
unijo s šibkimi institucija-
mi. V tretji so Avstrija,
Finska in Švedska, nove
članice Unije, vse tri nev-
tralne in zveste svojim na-
čelom in tradiciji. V zadnji
skupini je Velika Britanija,
njenemu skepticizmu se
večkrat pridružuje tudi
Danska, na nekaterih po-
dročjih pa tudi Portugal-
ska, Irska, Nizozemska in
Grčija. V Messini so tokrat
poleg zunanje politike,
obrambe in načina glaso-
vanja precej govorili tudi
o različnih hitrostih
v Evropi. V Nemčiji se je
namreč pojavila zamisel
o Evropi več hitrosti, kar bi
tistim, ki to zmorejo in že-
lijo, omogočilo hitrejše
združevanje. Velika Brita-
nija predlaga »Evropo a la
carte,« kjer bi se vsak lah-
ko vključil le v tiste projek-
te, ki bi ga zanimali.
Evropska komisija pa
predlaga asimetrično inte-
gracijo - tisti, ki želijo iti
hitreje, lahko to storijo,
vendar morajo pomagati
tistim, ki so zadaj.
Srbi sestrelili F-16
Bosanski Srbi, ki so se
na napad Natovih letal
odzvali tako, da so zajeli
vojake Unproforja, so na-
posled sestreliU še ameri-
ško vojaško letalo F-16, ki
je po besedah vodje bosan-
skih Srbov Karadžiča, »kr-
šilo« njihov zračni prto-
stor. Do sestrelitve je prišlo
le nekaj dni zatem, ko je
generalni sekretar OZN
Gali Varnostnemu svetu
predstavil štiri možnosti za
nadaljnje reševanje bosan-
ske krize. Te so: umik Un-
proforja, z izjemo manjše
politične misije, če bi to že-
lele sprte strani; ohranitev
sedanjih nalog Unproforja
in načinov za njihovo izva-
janje; sprememba sedanje-
ga mandata mirovnim si-
lam, ki bi omogočila širšo
uporabo sile in nazadnje
revizija mandata Unpro-
forju, ki naj bi obsegal le
tiste stvari, ki so izvedljive
v sedanjih okoliščinah,
npr. nadzorovanje premir-
ja, posredovanje pri poga-
janjih, nadzorovanje varo-
vanih območij, spremljanje
humanitarnih konvojev ter
nadzor meja. Medtem ko
na eni strani poteka široka
diplomatska akcija za reši-
tev krize, se na drugi strani
pripravlja vojaška. ZDA
imajo pripravljenih 2000
vojakov za hitro posredo-
vanje, letalonosilka Roo-
svelt je že v Jadranskem
morju, London je v BiH že
poslal predhodnico dodat-
nih enot, svoje vojake pa je
za varovanje Unproforja
ob umiku ponudila tudi
Nemčija. Če bi se to zgodi-
lo, bi bilo to prvič v njeni
zgodovini, da bi nemški vo-
jaki delovaU v državi, v ka-
teri so bili med drugo sve-
tovno vojno okupatorji. Di-
plomatske rešitve vse bolj
napetih razmer si ne obeta
niti sopredsedujoči konfe-
renci za nekdanjo Jugosla-
vijo lord Owen, ki je odsto-
pil s tega položaja. 56-let-
nega britanskega diploma-
ta, za katerim hrbtom se je
šušljalo, da ostaja na tem
položaju le zato, ker nima
druge zaposlitve, bo verjet-
no zamenjal nekdanji šved-
ski premier Bildt. Kaj pa se
bo zgodilo s samo konfe-
renco   ostaja   vprašanje.
Št. 23. - 8. iunii 1995
GOSPODARSTVO
4_
Mednarodni trg ni vprašanje
izbire, temveč nujnost
Strategija gospotlarskega razvoja Slovenije — Pretivlilena rast na vseh potiročllh
Junija 1993 je slovenska
vlada sprejela sklep, naj se
pripravi Strategija Gospodar-
skega razvoja Slovenije. Pro-
jekt strategije je pripravila
skupina strokovnjakov pretež-
no iz ekonomske stroke pod
vodstvom prof. Senjurja. Zdaj
je projekt v fazi vladne obrav-
nave in usklajevanja.
Dokument strategije gospo-
darskega razvoja je razdeljen
na pet delov: splošne možnosti
za gospodarski razvoj, faktorji
gospodarskega razvoja, pro-
stor, okolje in socialna var-
nost, gospodarska infrastruk-
tura ter kmetijstvo, industrija
in storitve. Pri projektu je so-
delovalo 62 najuglednejših do-
mačih strokovnjakov, tuji
strokovnjaki ter številne do-
mače in tuje institucije. Gradi-
vo obsega preko tisoč strani.
Strategija praviloma vsebu-
je numerične opredelitve do
leta 2.000 in opisne usmeritve
za globalno ravnanje. Temelj-
na usmeritev dokumenta je
opredeliti vlogo države na
vseh področjih ekonomskega
razvoja Slovenije v prihodno-
sti. To pa zaradi tega, ker je
država eden od partnerjev
v slovenskem tržnem gospo-
darstvu in je sooblikovalec si-
stema institucij tržnega go-
spodarstva. Razen tega se čez
ch-žavni proračun vrti oz. odlo-
ča o polovici domačega bruto
produkta. Strategija ima za
namen opredeliti načela, izho-
dišča in pravila delovanja vla-
de, samega delovanja vlade pa
ne. Prav je, da tako podjetje
kot država vedo, po katerih
načelih se bo ravnala država,
ko gre za gospodarski razvoj.
Na tej osnovi lahko podjetja
pripravijo svoje dolgoročne ali
strateške načrte in razvojne
odločitve.
Gospodarstvo mora
biti pripravijeno na
izzive
Izhodiščni cilj Strategije go-
spodarskega razvoja je, naj se
slovensko gospodarstvo uspo-
sobi, da se bo v tem negotovem
svetu sposobno uspešno sooči-
ti z izzivi, ki danes še niso vsi
znani, kot je na primer razpad
Jugoslavije in kot je vključitev
ali nevključitev v Evropsko
unijo. Take izzive bo Slovenija
lažje premagovala, če bo njeno
gospodarstvo prožno in visoko
produktivno.
Ključni cilji strateškega do-
kumenta o razvoju slovenske-
ga gospodarstva so naslednji:
hitrejša gospodarska rast in
dohitevanje razvitih evropskih
držav z dinamičnim napredo-
vanjem Slovenije; večja kon-
kurenčnost slovenskega go-
spodarstva; vključevanje
v evropske integracije; trajna
obstojnost gospodarskega raz-
voja z ekološkega, socialnega
in nacionalno-kultumega vi-
dika. Avtorji ugotavljajo, da
mednarodni trg za slovensko
gospodarstvo ni vprašanje iz-
bire, ampak nujnost, ki zahte-
va vključevanje Slovenije
v Evropske integracije.
Za nas sta najpomembnejši
področji Evropska unija in
OECD. Evropska unija napo-
veduje do leta 2.000 6% letno
rast izvoza. Svetovna trgovin-
ska organizacija (WTO) je za
letos in prihodnje leto še bolj
optimistična in napoveduje
8% letno rast zunanje trgovine
v svetu. Napove<£ razvoja
glavnih petih slovenskih part-
nerk (Nemčija, Italija, Franci-
ja, Avstrija in Hrvaška) za na-
slednja leta so: rast domačega
bruto proizvoda med 2,7 in
3,5%, rast izvoza od 5,3 do
6,7% in rast uvoza od 3,5 do
5%.
Za dosego zastavljenih stra-
teških ciljev moramo doma iz-
polniti začete procese preobli-
kovanja ekonomskega siste-
ma. Tu nas čakajo spremembe,
vezane na uvedbo in razvoj
politične demokracije, spre-
menjena vloga države v gospo-
darstvu, lastninska preobraz-
ba, razvoj finančnih trgov,
razvoj trga delovne sile, razvoj
trga blaga in storitev z libera-
lizacijo ekonomskih odnosov
s tujino, skladnejši regionalni
razvoj ter prehod iz uvozno
usmerjenega v izvozno usmer-
jeno gospodarstvo.
Avtorji strategije opredelju-
jejo, da mora najprej vsak po-
sameznik poskrbeti za svojo
socialno varnost. Potrebno je
odpreti možnosti vlaganj po-
sameznikov in podjetij za do-
datno zagotavljanje virov
sredstev za namene pokojnin-
skega in invalidskega zavaro-
vanja. Posebno vprašanje pa
je, kako ohraniti nacionalno
kulturno identiteto slovenske-
ga gospodarstva. Predvsem
mishmo na jezik, kulturo, last-
ništvo in vodenje podjetij.
Javno vlaganje v gospodar-
sko infrastrukturo bi se v na-
slednjih desetih letih zaradi
dosedanjega zaostajanja vla-
ganj v te dejavnosti povečalo
od 3,5% na 5% DBP. Zaradi
posebnega pomena in velikih
izdatkov naj ima država mo-
čan vpliv na razvoj gospodar-
ske infrastrukture, kot so ce-
ste, železnice, energetika in te-
lekomunikacije.
Za sprejetje Strategije go-
spodarskega razvoja Slovenije
je razen strokovne opredelitve
nujno doseči vsaj minimalno
soglasje med vplivnimi poli-
tičnimi skupinami oz. koalicij-
skimi in opozicijskimi stran-
kami za dosego transformacije
slovenskega gospodarstva.
Gotovo je tudi naloga politike,
da sokreira promocijo Slove-
nije v svetu s pozitivnim imid-
žem, kot je to v veliki meri
uspelo Madžarom in Čehom.
BOGDAN VUNJAK
Ruski
gospodarstveniki
v Celju
Minuli teden sta celjsko
Kovinotehno obiskala ve-
leposlanik Ruske federaci-
je v Sloveniji Niki Forov
Aleksej Leonidovič in tr-
govski predstavnik Ruske
federacije v Sloveniji Ti-
mur Frunze Anatoljevič.
Gk)ste je sprejel generalni
direktor Kovinotehne Aleš
lic, razgovorov pa so se
udeležili še predsednik ob-
močne enote gospodarske
zbornice Franc Knafelc,
predsednik sveta mestne
občine Celje Lojze Oset ter
direktor mešanega sloven-
sko-ruskega podjetja Ta-
gdem Nikolaj Konstanti-
nov. Knafelc je goste sez-
nanil z gospodarskim polo-
žajem celjskega območja,
lic pa je predstavil razvoj
Kovinotehne, njen prodor
na rusko tržišče in nadalj-
njo strategijo na tem tržiš-
ču. Obe strani sta se zavzeli
za še tesnejše sodelovanje.
Zaposlili preko
200 delavcev
Zreški Unior je eno red-
kih podjetij^ kjer se lahko
pohvalijo z dobrimi rezul-
tati in povečevanjem števi-
la zaposlenih. V okviru po-
djetja deluje pet progra-
mov, to so program kova-
ških odkovkov, ročnega
orodja, strojegradnja,
Atras ter turizem in gostin-
stvo. Še pred štirimi leti so
beležili v vseh programih,
razen enem, negativne šte-
vilke, danes so splavali iz
rdečih številk. Čeprav iz-
vozijo 70 odstotkov proiz-
vodnje in močno občutijo
neugodno tečajno politiko,
beležijo ugodne rezultate.
Cene v izvozu so znižali za
15 do 20 odstotkov, poleg
tega pa uvajajo nove izdel-
ke v posameznih progra-
mih, znižujejo proizvodne
stroške, zmanjšujejo zasto-
je v proizvodnji in posku-
šajo čim boljše izkoristiti
delovni čas. Unior je tudi
eno redkih podjetij, kjer so
v zadnjih letih zaposlili
preko 200 delavcev, tako
da podjetje danes šteje
2250 ljudi. IB
mm m mm
Padec indeksa
Pretekli teden na borzi ni bil
prav nič borzni. Večina pod
Borzo razume mesto, kjer se
na zelo živahen način srečuje-
ta ponudba in povpraševanje.
Prav nič ni bilo čutiti pravega
interesa kupcev oziroma pro-
dajalcev. Rezultat tega je bil
predvsem majhen dnevni pro-
met v preteklem tednu ter pa-
dec SBI-slovenskega borznega
indeksa za dobra dva odstot-
ka. To pomeni, da so tečaji ve-
čine delnic nižji kot so bili
pred tednom dni.
Nekoliko so se dvignili le te-
čaji obveznic in nakupnega
bona 2 (NBS 2). Vzroke za nji-
hovo rast lahko pripisujemo
predvsem ponovni rasti sred-
njega tečaja DEM. Kupci bo-
nov predvsem špekulirajo na
popust, ki je še sorazmerno
ugoden, ob upoštevanju dej-
stva, da bo zaradi tečaja DEM
in nove emisije blagajniških
zapisov z nakupnim bonom
prihodnji mesec zagotovo
manjši. Obveznice so večino-
ma nominirane v DEM. Sred-
nji tečaj Banke Slovenije za
nemško marko se je razen tor-
ka vsak dan nekoliko dvignil.
To je dalo marsikomu malo
več upanja.
Republiški zavod za statisti-
ko nam je tokrat sporočil po-
datke o inflaciji šele zadnjega
v mesecu, kar je malo neobi-
čajno. Majska inflacija oziro-
ma rast cen na drobno (R) je
bila 0,5%. Na Banki Slovenije
so se odločili narediti nov ko-
rak k postopni odpravi R,
z drugačnim obračunom. Pri
finančnih poslih, kjer se upo-
rablja R kot ena od obrestnih
mer, se le ta ne bo več računala
mesečno, ampak kot povprečje
zadnjih treh mesecev. Revalo-
rizacijska obrestna mera R se
v jimiju priznava v višini
0,3%, kar je za 0,2% manj, kot
je znašal R v maju. Ker name-
ravajo obdobje, za katerega se
izračunava povprečje (R) po-
stopno podaljševati, je verjet-
nost uporabe enotne letne
obrestne mere precej velika.
V torek se je na Ljubljanski
borzi sestal razširjeni odbor za
trgovanje s plemenitimi kovi-
nami. Obravnavali smo pred-
vsem problematiko majhnega
prometa. Vzroki so v Zakonu
o trgu vrednostnih papirjev, ki
borzno posredniškim družbam
od 1. 1. 1995 ne dovoljuje več
trgovati s plemenitimi kovina-
mi. Tako smo tudi zamenjali
dosedanjo predsednico Vero
Dolinar iz ABH, odboru bo od-
slej predsedoval Darko Kon-
čan. Glede na dosedanje raz-
govore z Agencijo za trg vred-
nostih papirjev, lahko priča-
kujemo pozitivne spremembe
že letos.
Drug razlog za majhen ob-
seg trgovanja z zlatom so teža-
ve, ki jih imajo v Zlatarni Ce-
lje. Zlatarna Celje je pri trgo-
vanju z zlatom na Ljubljanski
borzi imela precejšen pomen.
Za prejeto zlato v hrambo ali
predelavo (rafinacijo) je izda-
jala certifikate, ki so osnova
trgovanja z zlatom. Nastale te-
žave vezane na trgovanje
s certifikati bo poizkušal od-
bor za trg plemenitih kovin
v sodelovanju z Borzo in Zla-
tarno čimpej razrešiti. Zlatar-
na Celje je in mora ostati kot
največji predelovalec zlata
v Sloveniji, saj nihče drug ne
razpolaga z ustrezno opremo
in znanjem kot ga imajo prav
tam. Zlato je lahko bolj ali
manj čisto, a je še vedno zlato.
.Zdenko Podlesnik ^
Krekova banka
v Šoštanju že
posluje
v petek, 2. junija, so v pro-
storih Kajuhovega doma v Šo-
štanju slovesno odprli poslo-
valnico Krekove banke, z red-
nim poslovanjem pa so v novi
organizacijski enoti, ki zapo-
sluje štiri uslužbence, pričeli
v ponedeljek, 5. junija.
Po besedah Majde Venišnik,
direktorice šoštanjske poslo-
valnice Krekove banke, se bo-
do v začetku posvetili zlasti
poslovanju s fizičnimi osebami
oziroma komitenti banke iz
Šaleške doline, obenem pa bo-
do skušali pridobiti nove ko-
mitente z območja Savinjske
doline. V kasnejšem poslova-
nju nameravajo razširiti po-
nudbo tudi za večje pravne
osebe, predvsem na območje
Šoštanja, Velenja in Mozirja.
»Trudili se bomo, da bo denar
resnično v službi človeka,« je
dejala Venišnikova v skladu
z geslom te banke in dodala,
da imajo v juniju posebno po-
nudbo na področju vezave de-
pozitov in kreditiranja obča-
nov. Krekova banka v Šošta-
nju je odprta od 9. do 17.30
ure.
Nova armada brezposelnih?
Svobotinl slnaikatl napovetlujejo radikalnejši protest
v regiji je več kot 12 tisoč
brezposelnih, kar predstav-
lja 15,2 odstotno relativno
brezposelnost. Zaradi vse
težjih razmer v nekaterih
kolektivih pa se vodstvo ob-
močne organizacije ZSSS
v Celju boji, da se bo ta šte-
vilka v kratkem še povečala.
Na novinarski konferenci so
izpostavili zlasti probleme
izvoznikov, ki bi jim država
morala pomagati z nekateri-
mi ukrepi kot so zmanjšanje
obremenitev ter ugodnejši
krediti za izvozne posle in
vlaganja v modernizacijo.
Ce se bodo sedanji trendi
v gospodarstvu nadaljevali,
se obeta po besedah sekre-
tarja območne organizacije
sindikatov Ladislava Kaluže
ponovno nekaj tisoč brezpo-
selnih. V Svobodnih sindika-
tih so zato sklenili, da bodo
kljub socialnemu paktu šli
v radikalnejše oblike prote-
sta, če pozivi vladi ne bodo
zalegli.
V posebej težkem položaju
sta še vedno tekstilna in us-
njarska industrija, ki imata
poleg težav kot izvoznik še
vrsto starih dolgov, tako da
so podjetja obremenjena
s hipotekami. Delo jim ne
prinese več niti normalnega
zaslužka za preživetje. Mno-
gi zato iščejo rešitev v preo-
blikovanju v firmo z znanim
lastnikom, kot v Topru,
Škof ji vasi in še kje. Tekstil-
na panoga je samo v enem
letu izgubila 13 tisoč delov-
nih mest, obetajo pa se še
nove krčitve v Elegantu
v Šentjurju, Topru in TVO
Škof j a vas.
Posebej so opozorili na
primer Metke, kjer so delav-
ci nezadovoljni s stečajno
upraviteljico Petro Mlač Gi-
acomelli. Čeprav je bila Met-
ka prodana za 4,7 milijonov
mark že v začetku leta, do-
slej delavci kot upniki kljub
njenim obljubam niso dobili
še ničesar.
Opozorili so tudi na vse
pogostejše primere neprijav-
ljenih delavcev pri zasebni-
kih, kar bi morala učinkovi-
teje nadzirati država z in-
špekcijo in davčno upravo,
ne pa, da se s tem proble-
mom ubadajo sindikati.
TC
Železnica za tujce
Slovenske železnice nudijo
tujcem številne popuste.
V slovenskem notranjem
prometu imajo potniki pri
nakupu povratne vozovnice
20 odstotkov popusta, otroci
od 6. do 15. leta 50 odstot-
kov, za najmanj dva odrasla
ter enega otroka (največ šest
potnikov) odrasli 30 oziroma
otroci 50 odstotkov, na ko-
palnih vlakih imajo tujci 40
odstotkov popusta, v skupini
najmanj šestih potnikov pa
odrasli 30, mladi do 26. leta
pa 40 odstotkov.
Slovenske železnice name-
njajo tujcem tudi več različ-
nih vozovnic za krožno vož-
njo po državi. Slovenija rail
je veljavna 10, 20 ali 30 dni
in to za neomejeno vožnjo po
vsej državi. Mednarodna vo-
zovnica Eurodomino velja
v naši državi 3, 5 ali 10 dni,
pri tem pa imajo mladi do
26. leta poseben popust. Vo-
zovnica Inter rail za skupino
G (obsega Slovenijo, Italijo,
Turčijo, Grčijo ter ladijsko
vožnjo med Brindisijem in
grškim Patrasom) velja 15
dni, stane pa 33.540 tolarjev.
Za potnike, starejše od 60
let, pa je na razpolago vo-
zovnica RES, ki zagotavlja
za povratna potovanja iz tu-
jine, oziroma v tujino, 30 od-
stotkov popusta.
BJ
St. 23. - 8. funii 1995
5
GOSPODARSTVO
Teden stavk
^ minulem tednu le prekipelo delavcem treh celjskih podjetij
Po relativno dolgotrajnem
stavkovnem zatišju na Celj-
skem je prejšnji teden završalo
v celjskih podjetjih Toper
2000, TVO Škofja vas in Sa-
vinji.
Skupni imenovalec vseh
stavk je denar, bodisi nizke
plače ali neizplačan regres,
delavce pa skrbi tudi njihova
nadaljnja usoda. Za TVO
§kofja vas je predlagana
uvedba stečajnega postopka,
iz Topra 2000 naj bi nastala
nova firma, o Savinji se šušlja,
da jo prodajajo Avstrijcem.
Tekstilci na kolenih
Vodstvo Topra 2000 je zapo-
slenim na sestanku v maju
predlagalo, da naj bi delali tu-
di v popoldanskem času in ob
sobotah, temu primemo naj bi
bil višji tudi zaslužek. Delav-
ke, ki za svoje normalno delo
dobijo po 28 tisoč tolarjev, so
tako delale po 12 ur in tudi ob
sobotah, kot so povedale, veli-
kokrat le ob sendvičih, med-
tem ko je za vodilne priskrb-
ljena topla malica, pa so na
plačilni dan 25. maja ostale
brez rednih plač. Plač ni bilo
niti dan kasneje, zato so v po-
nedeljek, 29. maja, ustavile
stroje. V torek se je sestal
upravni odbor Topra 2000 pod
vodstvom Franca Bana, stav-
kajočim so zagotovili izplačilo
plač, zato so se delavke po
dveh dnevih ponovno vrnile na
delo.
Vodstvo podjetja največji
delež krivde za sedanje težave
pripisuje predvsem odnosu dr-
žave do izvoznikov in tečajni
politiki. Da so razmere v tek-
stilni in usnjarsko predeloval-
ni industriji nevzdržne, potr-
juje tudi pismo republiškega
odbora sindikata tekstilcev in
usnjarjev predsedniku vlade
dr. Drnovšku. Slovenski tek-
stilci zahtevajo takojšnje
ukrepanje in med drugim ter-
jajo znižanje obrestnih mer,
reprogramiranje dolgov, na-
stalih še v času, ko so podjetja
odpirala svoje trgovine po ce-
lotni Jugoslaviji in brez kate-
rih so v večini firm ostali po
letu 1991. Nadalje zahtevajo
oblikovanje ustreznejšega te-
čaja tolarja, znižanje prispev-
kov in zamudnih obresti ter
sofinanciranje izvoza. Da je
položaj tekstilcev resnično
kritičen, dokazuje podatek
sindikalistov, da je med 167
podjetji v tej branži imelo sa-
mo maja blokiran žiro račun
kar 117 podjetij, država pa je
s svojo politiko spravila na ko-
lena tudi takšne paradne ko-
nje, kakršna je denimo Mura.
Poleg teh objektivnih težav
se v Topru 2000 očitno vlečejo
še problemi iz preteklosti, saj
je bil Toper 2000 že na začetku
obremenjen s krediti. Vodstvo
zdaj išče rešitev spet v novi
firmi, s prvim julijem naj bi
namesto Topra 2000 začela de-
lovati nova družba Toper-mo-
de, kar pa bo po oceni sindika-
listov zgolj priložnost, da se
v podjetju znebijo odvečnih
delavcev.
Delavci sami
predlagali stečaj
Se hujša je agonija, ki se
vleče že nekaj časa v Tovarni
volnenih odej v Škof j i vasi.
Približno 55 delavcev je zadnji
denar v firmi dobilo v začetku
marca, to je bila plača za me-
sec janaur. Mimogrede - men-
da ni kolektiva v Sloveniji, ki
bi tako potrpežljivo delal in
čakal na plače kar štiri mese-
ce. Sicer pa ta mlad kolektiv
životari že dobri dve leti, de-
lavke za stroji so prejemale po
23 tisoč tolarjev, povprečna
neto plača je borih 26 tisoč to-
larjev. V začetku aprila je di-
rektorsko mesto prevzel Brane
Ternovšek, ki pa je, pravijo
delavke, samo veliko govoril
in obljubljal, rezultatov pa ni
bilo. Zaradi neizplačanih plač
za februar, marec in april je
25. maja stavkovni odbor di-
rektorju in občinskemu odbo-
ru sindikata za 1. junij napo-
vedal stavko. Kljub napoveda-
ni prekinitvi dela vodstvo
v tem času ni pokazalo nobene
pripravljenosti za pogovor in
sporazumno rešitev, namesto
tega je direktor za 1. jimij na-
povedal zbor delavcev, kjer
naj bi jim predstavil program
reorganizacije podjetja. Le-ta
pa je zgolj spisek težav, kot so
zastarelost sedanje organiza-
cije, neupoštevanje političnih
in gospodarskih sprememb,
napačen pristop k razumeva-
nju problematike v tekstilni
industriji, kriza vodenja in po-
dobno. Ničesar pa delavci niso
izvedeli o tem, kako namerava
vodstvo poravnati 40 milijo-
nov tolarjev dolga, kako bo
s prodajo izdelkov v prenapol-
njenih skladiščih, saj so že ne-
kaj časa brez komercialista, na
zalogi pa je menda 18 tisoč iz-
delkov, prav tako so delavci
ostali brez jasnega odgovora,
kdaj bodo dobili plače. »Di-
rektor bi bil dober profesor,
samo govori in obljublja, de-
lavci sploh ne pridemo do be-
sede. Pripravljeni smo delati,
toda povejte nam, kako naj ži-
vimo štiri mesece brez tolarja.
Doma se kopičijo računi, lju-
dje nimajo več za hrano, spo-
sojamo si denar, da sploh lah-
ko pridemo v podjetje,« so
obupani ljudje, v glavnem
mlada dekleta in žene, ki za-
man čakajo na prisluženi
denar.
Po zboru delavcev se je v po-
djetju sestal delavski svet. So-
glasno so sprejeli odločitev, da
bodo stavko nadaljevali, obe-
nem pa so predlagali uvedbo
stečajnega postopka. »Ko bo-
mo na zavodu, bomo imeli vsaj
denar za mleko in kruh,« je
bilo slišati med ljudmi.
Zavrelo tudi med
lesarji
Minuli četrtek je prekipelo
tudi med 110 delavci podjetja
Savinja Celje, podjetja, kate-
rega lastnik je konzorcij upni-
kov, in ki je pred leti nastalo iz
nekdanjega LIK Savinja. Po-
djetja torej, ki je med prvimi
v Sloveniji šlo v stečaj. Nepo-
sreden povod za triurno stav-
ko v četrtek je bilo izplačilo
regresa v višini 30 tisoč tolar-
jev. Po pogajanjih je direktor
Savinje Sergej Šešerko sicer
pisno zagotovil izplačilo, ven-
dar kasneje ni hotel podpisati
naloga za SDK. Zaradi tega so
delavci še isto popoldne skle-
nili, da v petek zjutraj nada-
ljujejo stavko, na pogovor
z njimi pa naj bi prišli tudi
predstavniki upravnega odbo-
ra. Predsednik upravnega od-
bora Anton Gržina je v Savi-
njo sicer prišel, vendar se z de-
lavci ni hotel pogovarjati, sre-
di dopoldneva pa je brez besed
odšel mimo stavkajočih delav-
cev. Direktor Šešerko pa je de-
lavcem najprej ponujal 20 ti-
soč tolarjev gotovine in 10 ti-
soč tolarjev v bonih, s čimer se
ljudje niso strinjali. Po števil-
nih pogajanjih so proti koncu
delovnika sprejeli kompromis:
delavci bodo regres dobili in
sicer 25 tisoč tolarjev gotovi-
ne, 5 tisoč tolarjev pa v obliki
bonov.
Še vedno pa delavci ostajajo
brez jasnih odgovorov na
vprašanja, kakšna bo nadalj-
nja usoda Savinje. Razmere, so
povedali, še zdaleč niso rožna-
te. Trenutno živijo predvsem
na račun uslužnostnih dejav-
nosti, s hlodovino za žago so
problemi, ker firma ne plačuje
dobaviteljem. Vsi najboljši
stroji so že zdavnaj odprodani,
ljudje delajo s stroj, ki si tega
imena sploh ne zaslužijo, iz
podjetja so odšli dobri kadri,
predvsem komercialni, v času
stavke je odpoved menda na-
pisala tudi račimovodkinja,
v podjetje pa vodilni zaposlu-
jejo predvsem svoje žlahtnike.
Delavci delajo za mizeme pla-
če, dobijo po 25 do 30 tisoča-
kov, tisti, ki so v podjetju 30 in
več let, zaslužijo po 34 tisoč
tolarjev, v zadnjem času so jim
celo zmanjšali dodatek za mi-
nulo delo. O varnosti pri delu
vodilni ne razmišljajo, za de-
lovno obleko morajo delavci
poskrbeti sami, za kar jim na
mesec priznajo tisoč tolarjev,
samo par rokavic, pravijo de-
lavci, stane 500, 600 tolarjev.
Pokvarjen viličar stoji že pol
leta, pa bi ga nujno potrebova-
li, a denarja za popravilo ni,
ljudje pa delajo ročno. Naj-
boljše prostore, očitajo delav-
ci, so vodilni oddali v najem
svojim prijateljem, na Kopah
so za 60 tisoč DEM prodali tri
počitniške opremljene apart-
maje, ki so jih delavci zgradili
z udarniškim delom, eno iz-
med brunaric naj bi kupil tudi
sin člana konzorcija. Hrano
pripravljajo delavcem v jedil-
nici, ki jo je inšpektor pred
časom sicer zaprl, pa so jo vo-
dilni dali v najem zasebniku,
ki spet normalno dela, prostor
pa je še vedno takšen kot ta-
krat, ko je inšpektor prepove-
dal obratovanje. Za lanski re-
gres, pravijo ljudje, so jim na-
pisali, da so ga dobili 90 tisoč
tolarjev, v resnici so dobili 30
tisočakov, zdaj pa bodo na ta
račun plačali višjo dohodnino.
»Z nami ravnajo kot s hlapci,«
se jezijo ljudje in »nič čudne-
ga, če se je v firmi v nekaj
mesecih zamenjalo že preko
sto ljudi. Pridejo in grejo, ko
vidijo, kaj se dogaja.«
Tisto, kar zaposlene v Savi-
nji najbolj skrbi, je njihova
prihodnost. Slišati je namreč
govorice, da bo podjetje poleti
prevzel nov lastnik, menda bo
to Avstrijka s slovenskim dr-
žavljanstvom.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC, IB
Delavci šentjurskega Eleganta in laške Predilnice sicer niso
stavkali, se pa v obeh podjetjih srečujejo z velikimi težavami. Za
Elegant je predlagan stečajni postopek, v podjetju pa se kljub
temu trudijo, da bi izpolnili naročila, še zlasti tista, kjer se
njihovi izdelki mTŠčajo v višji cenovni razred. Namesto Ele-
ganta naj bi ustanovili novo družbo, ime še ni znano, sovlagate-
lji naj bi bili delavci, vodstvo podjetja z novo direktorico in
šentjurska občina. Občina je za ustanovitev družbe močno zain-
teresirana, saj bi se v primeru, da bi se na zavodu znašlo 320
delavcev, znašla menda na prvem mestu po deležu brezposelnih
v Sloveniji.
\ Predilnici Laško pa delavci niso dobili niti lanskega, nitij
letošnjega regresa, po informacijah s sindikata v podjetju znižu-j
jejo plače, glavni problem pa je zahtevek za vračanje premože-j
nja celotne Predilnice. i
»Poglejte, kako se norčuje,« so delavci TVO Škofja vas komentirali odločitev direktorja Braneta
Ternovška, gospoda s kravato v sredini, da se fotografira s stavkajočimi.
Predsednik upravnega odbora konzorcija Savinja Anton Gržina je brez besed odšel mimo
stavkajočih delavcev, ki so takole pohiteli za njegovim avtomobilom.
Ponudba:
-češko podjetje GTS Ge-
otopservis SRO nudi vse vrste
geodetskih del, vključujoč tudi
digitalizacijo podatkov in di-
gitalne zemljevide. Hkrati iš-
čejo kvaliteten papir za Plot-
terje, posebne neskrčljive foli-
je, pisarniško opremo za ge-
odetske potrebe, trasirke,
prizme in komunikacijsko
opremo. Informacije: tel.
0042/5-304-137.
- ČeškopodjetjeRamaggBu-
siness LTD nudi elektronske
in mehanske pisalne stroje, re-
gulacijsko in merilno tehniko,
rezervne dele za traktorje,
pnevmatske ventile, opremo
za klavnice, policijske lisice in
vojaško tehnologijo. Informa-
cije: tel. 0042/0-507-414-302
in fax 0042/0-507-24-515 (Vi-
tezslav Uhl).
- Slovaško podjetje Staveb-
noobchodna Spoločnost SRO
nudi gradbene elemente - de-
ske. Informacije: tel. in fax
0042/824-25-100 (Milan
Mrenka).
Povpraševanje:
-Belgijsko podjetje BVBA
Biscuiterie le vesuve želi uva-
žati biskvit oz. pecivo za sla-
doledne kreme. Informacije:
tel. 0032/9-228-2749 in fax
0032/9-228-2292.
- Slovaško podjetje VSŽ In-
dustriatrade SRO želi vzpo-
staviti poslovne stike in sode-
lovanje s slovenskimi podjetji,
ki jih zanimajo trapezoidni
profili. Katalog je v Informa-
cijski pisarni GZS. Informaci-
je: tel. 0042/95-766-374 in fax
0042/95-762-080 (Vladimir
Nižnik).
- Bolgarsko-grška družba
Marriot-3 LTD (proizvajalka
in trgovka z grškimi agrumi in
zelenjavo) išče trgovske mož-
nosti v Sloveniji. Informacije:
tel. 00359/331-276-44 in fax
00359/331-221-06 (Chteru Bo-
yadgiew).
-Češko podjetje Primossa
INC, ki se ukvarja z bižuterijo,
išče poslovne partnerje v Slo-
veniji. Informacije: tel. 0042/
02-2481-2629 in fax 0042/02-
2481-2642.
-Britansko podjetje Teral
Services išče kontakt s podjet-
ji, ki jih zanima področja vod-
nih filtrov, povezanih z varo-
vanjem okolja. Informacije:
tel. in fax 0044/1892-528-496
(E. Noble).
- Malteška družba AMJ In-
vestments išče trgovske mož-
nosti v Sloveniji ter nudi kavo,
sladkor, riž, maziva, cement in
tobak. Informacije: tel. 00356/
871-261 in fax 00356/688-356
(Alfred Fenech).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše infonnacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int.290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Brez demagogije
LJUBLJANA, 31. maja
(Delo) - Predsednik vlade
dr. Janez Drnovšek je na
novinarski konferenci de-
jal, da smo v pogajanjih
s petnajsterico prišli do
konca, ne glede na to, da še
čakamo na formalno potr-
ditev sporazuma o pridru-
ženem članstvu v Evropski
uniji. Ob tem je povedal, da
je Slovenija edina dižava
v Evropi, ki v ustavi jasno
prepoveduje, da tujci raz-
polagajo z nepremičnina-
mi. Ce bo prišlo do referen-
duma, se bomo na njem po
njegovih besedah odločali
za EU ali proti njej, ne pa
morda o kakšnih demago-
ških vprašanjih, češ ali smo
za razprodajo Slovenije ali
ne.
Kupnine za
Izvoznike
LJUBLJANA, 1. junija
(Delo) - Za spodbujanje iz-
voza in ublažitev težav iz-
voznikov, ki jih je povzro-
čilo razvrednotenje neka-
terih tujih valut, naj bi šel
večji delež denarja od pri-
vatizacijske kupnine, kot je
bilo sprva predvideno. Vla-
da je menila, da je treba
delež za spodbujanje izvo-
za povečati s prej predvi-
denih 16,5 odstotka na 25
odstotkov. To pomeni, da
naj bi drugi porabniki do-
bili za odstotek manj de-
narja iz omenjene kupnine.
Do konca leta naj bi se na
ta način zbralo 13 milijard
tolarjev in od tega bi del za
spodbujanje izvoza porabi-
li za ugodna posojila tistim
izvoznikom, ki so najbolj
prizadeti zaradi razvred-
notenja tujih valut.
Nov zakon
o zemljiški knjigi
LJUBLJANA, 1. junija
(Delo) - Državni zbor je
sprejel zakon o zemljiški
knjigi, ki bo slednjo uvelja-
vil kot javno knjigo s po-
datki o stvarnih pravicah
na nepremičninah oziroma
javno evidenco različnih
pravic na zemljiščih in
stavbah, pa tudi drugih ob-
jektih.
Šf. 23. - 8. iunii 1995
DOGODKI
6^
Komisija za deiitev premoženja
v drugem poskusu je laški občinski svet le imenoval
komisijo, ki bo v naslednjih mesecih zadolžena za urejanje
premoženjsko pravnih razmerij med novima občinama
Laško in Radeče.
Komisija ima pet članov, v njej pa so poleg župana
Petra Hrastelja še predsednik občinskega sveta Matevž
Kolar ter svetniki Milan Vodišek, Marjan Salobir in Jože
Rajh. Po Zakonu o lokalni samoupravi bi morali laška in
radeška občina pol leta po sprejemu statuta urediti vsa
premoženjsko pravna razmerja, ki izhajajo iz bivše
skupne občine Laško. Komisiji obeh novih občin, v Rade-
čah so jo imenovali že v začetku leta, bosta začeli delati
takoj, ko bodo znani kriteriji in merila za delitveno bi-
lanco.
JI
O dežurni službi
s problematiko dežurne
službe na območju bivše šmar-
ske občine so se ukvarjali že
na sestankih nekdanje občin-
ske vlade ter skupščine. Pred
dnevi, na seji podčetrteškega
občinskega sveta, so se znova
seznanili s posebnostmi na po-
dročju te občine oziroma
šmarskega zdravstvenega
doma.
Najbolj oddaljeni kraji so
tudi po 70 kilometrov iz Šmar-
ja, zato redna dežurna služba
ne more biti učinkovita. Na
področju bivše šmarske občine
bodo nadaljevali z dosedanjim
zdravniškim dežurstvom, ki
pa je po republiških merilih
nadstandardno ter dražje. Ta-
ko dežurajo izmenično tudi
med Podčetrtkom, Bistrico ob
Sotli ter Kozjem, iz občine
Podčetrtek pa bodo zato letos
namenili približno 2 milijona
tolarjev.
Med pomembnejšimi odloči-
tvami zadnje seje občinskega
sveta je bilo tudi sprejetje
predloga letošnjega občinske-
ga proračuna, s skupnimi pri-
hodki v vrednosti 190 milijo-
nov tolarjev. Med prihodki ra-
čunajo na po četrtino sredstev
iz dohodnine, finančne izrav-
nave oziroma iz dodatnih
sredstev, 12 odstotkov pa bi
naj pridobili z nočitvami
v Atomskih Toplicah. Med na-
ložbami bi namenili 2 milijona
za novogradnjo vrtca nad
zdravstveno postajo, v izmeri
600 kvadratnih metrov ter
s štirimi oddelki, 1,5 milijona
pa v usposobitev občinskih
prostorov.
Svetniki so se odločili tudi
o letošnji višini prispevka za
lastnike in uporabnike zem-
ljišč na melioracijskih območ-
jih od Pristavškega do Kun-
šperškega polja, pri čemer bo
treba plačati za hektar zem-
ljišča po 2 tisoč tolarjev. Sicer
pa so na seji sprejeli tudi os-
nutka občinskega poslovnika
ter o devetih delovnih telesih
občinskega sveta, pri čemer
imajo v krajevnih skupnostih
ter strankah možnost, da
predlagajo posamezna imena.
Svetniki so se prav tako odlo-
čili za razdelitev javnega Za-
voda za izvajanje spremljeval-
nih dejavnosti, bivše šmarske
občine. V Podčetrku bodo tako
v računovodstvu občine zapo-
slili dve njihovi delavki, ki pa
bi jih plačevali s področja šol-
stva.
Na seji so posebej opozorili
na problematiko kamnoloma
pri Vonarskem jezeru, pri če-
mer tovornjaki uničujejo cesto
ter povzročajo oblake prahu.
Župan Drofenik se bo zato
v prihodnjih dneh lotil reševa-
nja težav, odškodninskih
vprašanj in podobnega.
BRANE JERANKO
Uradno glasilo petih občin
v občinah Zgornje Savinjske doline (Mozirju, Nazarjah,
Ljubnem, Lučah in Gornjem Gradu) so sprejeli odločitev, da
bodo ustanovili skupno »Uradno glasilo«, v katerem bodo
objavljali tiste informacije o delu občin, ki so doslej sodile
v Uradni Ust. V skupnem glasilu petih občin bodo potemtakem
objavljeni odloki in predpisi, skratka vsi uradni dokumenti, ki
jih sprejme občina. Na ta način bodo krajanom tudi približali
delo občinskih svetov in odločitve, ki jih sprejemajo svetniki.
Uradno glasilo bodo izdajali predvidoma enJo-at mesečno. KL ?
Kdaj prvi telefoni?
V Šenilurlu si pomagalo kar sami
Po zapletih, ki so preprečili nadaljevanje
posodobitve telefonije v južnem delu šentjur-
ske občine, se zadeve spreminjajo. Telefonija
je za razvoj celo pomembnejša kot ceste, ugo-
tavljajo v šentjurskem občinskem svetu, zato
so prisiljeni nameniti iz občinske blagajne pre-
cejšnjo vsoto denarja. V dveh letih bodo zato
plačali Telekomu 100 milijonov tolarjev, na-
ročniki pa bi nato dobili številke za skupno
2600 mark nepovratnih sredstev.
Po ponedeljkovi odločitvi občinskega sveta
bodo za telefonijo v južnem delu občine name-
nili celotni znesek za demografsko ogroženo
območje za letos ter prihodnje leto, k temu pa
bodo morali še dodati denar iz občinskega
proračuna. V šentjurski občini so v zadnjem
času povsem posodobili telefonijo v severnem
delu občine ter na Kalobju, v Slivnici, na Pla-
nini, Dobju ter v Loki pri Žusmu pa so imajo
v marsikateri večji vasi le po en telefon. Ko so
gradili telefonsko omrežje v severnem delu ob-
čine, so bili splošni pogoji bistveno drugačni,
po oblikovanju Telekoma, pa ima to podjetje le
še izključno gospodarski, tržni interes, ki pa ga
v južnem delu šentjurske občine po svojih izra-
čunih ni opazilo. Spremembe so tudi v pristoj-
nosti, v centralizaciji, pri čemer imajo po no-
vem v celjski poslovni enoti bistveno manj
besede. Telekom, naslednik PTT, ima po bese-
dah direktorja celjske enote, Jožeta Palčnika,
težave z investiranjem, te pa je povzročilo, po
njegovem mnenju, padanje cen telekomunika-
cijskih storitev. Vlada jih namreč noče več
poviševati. Država, 78 odstotni lastnik Teleko-
ma, želi pritegniti vlagatelje, s tem pa, po no-
vem, ni mogoče graditi na manj donosnih ob-
močjih. V južnem delu Šentjurskega je donos-
nost komaj 7odstotna, daleč od tržnih meril
Telekoma, ki opravlja dejavnost, ki je po svetu
med najbolj gospodarsko cvetočimi. Tako je
šentjurskim svetnikom predstavil nov položaj
ter 180 milijonov finančne konstrukcije direk-
tor Palčnik, rojak s Ponikve. Znano je, da si je
Palčnik za dosedanje naložbe v šentjurski ob-
čini resnično veliko prizadeval.
Celotni šentjurski znesek za demografsko
ogrožene za dve leti, ter dodatni, iz občinskega
proračima, za veliko telefonsko naložbo v juž-
nem delu niti ne bosta zadostovala, zato bodo
občani morali globje seči tudi v čisto lastni
žep. Enotna cena priključka v Sloveniji je po
novem sicer 102 tisoč tolarjev, občani južnega
dela šentjurske občine pa bodo morali k temu
dodati še 1400 DEM nepovratnega denarja.
Tisti, ki so imeli možnost za telefonske številke
v preteklih dveh letih, so tako prišli do telefo-
na pod ugodnejšimi pogoji.
Ponedeljkovo finančno soglasje v šentjur-
skem občinskem svetu omogoča občinskemu
vodstvu nadaljnje pogovore s Telekomom.
V južnem delu bi tako pridobili številne telefo-
ne v roku leta in pol do dveh. Posamezni svet-
niki so sicer opozarjali na >odiranje< Telekoma
ter na potrebo po racionalizaciji znotraj nove-
ga podjetja, pri vsem skupaj pa je vendarle
prevladala odločitev o šentjurski finančni po-
moči. Precej svetnikov se namreč spominja, da
so pred leti plačevali za telefonski priključek
celo po 5 ali 6 tisoč mark.
_BRANE JERANKO
Ob Slivniškem jezeru
šentjurski odbor LDS pripravlja za jutri, 9.
junija, spomladansko družabno srečanje čla-
nov ter simpatizerjev stranke ob Slivniškem
jezeru. Ob tej priliki pripravljajo tudi kulturni
program, gost pa bo predsednik poslanske
skupine LDS, Tone Anderlič. Začetek srečanja
pri Ribiškem domu bo ob 16. uri. BJ
O šolskih posestvih
v sredo, 14. junija, bo v šentjurski kmetijski
šoli sestanek odbora državnega zbora za kme-
tijstvo, gozdarstvo ter prehrano, ki mu predse-
duje mag. Jože Protner, bivši kmetijski mini-
ster. Na sestanku bodo obravnavali problema-
tiko šolskih posestev sedmih slovenskih sred-
njih kmetijskih šol, govorili pa bodo tudi
o sladkovodnem ribištvu. Člani odbora si bodo
ogledali tudi farmo nojev na Proseniškem ter
Slivniško jezero. gj
Obisk poslancev SKD
Jutri, v petek 9. jimija, bo obiskala
celjsko območje poslanska skupina SKD
iz državnega zbora, z njimi pa naj bi
prišli tudi ministri iz te stranke oziroma
njihovi državni sekretarji ter strokovni
sodelavci. V Celju bodo obiskali občino,
Cinkarno, Emo ter Etol, v laškem Pivo-
varno, v Rogaški Slatini občino ter Ste-
klarno, v Šentjurju pa občino in Alpos,
ustavili pa se bodo tudi v Ipavčevi hiši
ter na Rifniku. BJ
Zgodovinske resnice ni mogoče izbrisati
Odločitev za upor proti okupatorju je bila pravilna; to je zgodovinska resnica, ki je nič ne more
izbrisati - tudi povojne napake in strašna usoda domobrancev ne. Sprava je mogoča le s pravič-
nim in poštenim odnosom do takratnih dogodkov. Večina Slovencev pozna resnico o NOB, grešijo
pa tisti, ki ji dajejo negativen značaj.
To so med dn.\gim povedali govorniki kakšnim tisoč zbranim udeležencem v Šentgotardu na
prireditvi ob 50 letnici zmage nad okupatorjem, silami osi oziroma ob obletnici konca druge
svetovne vojne. Prireditev so pripravili odbori skupnosti borcev šeste narodnoosvobodilne
brigade Slavka Šlandra, enajste brigade Miloša Zidanška, borci Kamniško-zasavskega odreda
ter občinslu odbori Zveze združenj borcev NOV iz Zasavja, Kamnika, Domžal, Mozirja, Celja,
Žalca in Litije. IB, Foto: E. MASNEC
Uspela proslava v Topolšici
Minuli ponedeljek so na ti-
skovni konferenci v Velenju
ocenili priprave in izvedbo
spominske, proslave ob 50-
letnici kapitulacije, ki bila
pred mesecem dni v Topol-
šici.
Župani vseh treh šaleških
občin so bili enotnega mne-
nja, da je proslava, uvrščena
tudi v republiški program
osrednjih prireditev ob 50-
letnici zmage nad fašizmom,
zelo dobro uspela. Pozitivno
jo je ocenil tudi Ivan Bolni-
čar, predsednik republiške
organizacije ZZBU NOB, in
dodal, da je bila odmevna še
zlasti med veterani 2. sve-
tovne vojne. Manj pozitivne
odmeve je doživela priredi-
tev v Ljubljani, je še menil
Bolničar, vendar je skupna
ocena vsega, kar se je v tem
jubilejnem letu dogajalo na
raznih koncih Slovenije, lah-
ko pozitivna. Po nmenju
Vlada Vrbiča, vodje opera-
tivnega odbora za pripravo
svečanosti v Topolšici, je bi-
la ravno proslava v Topolšici
od vseh v Sloveniji še naj-
manj sporna. Ivan Bolničar
je tistim, ki so največ prispe-
vali k organizaciji in izvedbi
proslave, med njimi tudi žu-
panonf Bogdanu Menihu,
Srečku Mehu in Ivanu Raku-
nu, izročil v znak zahvale
spominsko partizansko me-
daljo, ki zaznamuje 50 let
Denarnega zavoda Slove-
nije. KL
Vitanje potrebuje
ceste in načrte
Občinski svet Vitanje name-
nja precej pozornosti izgradnji
cest ter sanaciji gozdnih cest
v občini.
Prejšnji teden so oblikovali
tričlansko komisijo, ki bo iz-
brala najugodnejšega ponud-
nika za izgradnjo načrtovanih
cest. Govorih so tudi o sanaciji
gozdnih cest v občini. Koliko
denarja bodo za njihovo vzdr-
ževanje zbrali, še ne vedo na-
tanko, vendar bodo skupaj
z Zavodom za gozdove uskla-
jevali prednostni vrstni red.
Svetniki so potrdiU tudi
razvojni program demograf-
sko ogroženih območij. Ker se
rok za prijavo na republiški
razpis za 30-odstotno sofinan-
ciranje naložb na demografsko
ogroženih območjih zaključuje
že sredi tega meseca, lastnega
programa razvoja demograf-
sko ogroženih območij, kamor
razen središča Vitanja in za-
selka Ljubnica spadajo vsa
ostala območja nove občine,
pa v Vitanju nimajo, so svetni-
ki potrdili kar razvojni pro-
gram bivše občine Slovenske
Konjice. Niti polovice tega
programa do sedaj na vitanj-
skem območju še niso uresni-
čili.
Tokrat so prisluhnili tudi
poročilu o uresničitvi progra-
mov in financiranju sklada
stavbnih zemljišč bivše občine
Slovenske Konjice v letu 1994.
Ponovno so ugotavljali, da
mora Vitanje čimprej poskrbe-
ti za izdelavo natančnejšega
prostorsko ureditvenega načr-
ta. Brez njega med drugim ni-
majo niti podlage za izračun
vrednosti nadomestila upora-
be stavnih zemljišč.
B.Z.
Vinski sejem
LJUBLJANA, 5. junija
(Delo) - Na Gospodarskem
razstavišču so odprli 41.
mednarodni vinogradni-
ško-vinarski sejem Vino
95, na katerem sodeluje
176 razstavljalcev iz 12 dr-
žav. Odprl ga je predsednik
države Milan Kučan. Prvič
so sejem pripravili že jimi-
ja po mednarodnem vzoru
in s tem tudi ustregli že-
ljam vinogradnikov in vi-
narjev.
Ribiški sporazum
s Hrvati
LJUBLJANA, 5. junija
(Delo) - Slovenski minister
za kmetijstvo, gozdarstvo
in prehrano dr. Jože Osterc
in hrvaški minister za kme-
tijstvo in gozdarstvo Ivica
Gazi sta podpisala spora-
zum o morskem ribištvu.
Podpis je za Slovenijo zelo
pomemben, saj bodo lahjko
slovenski ribiči nalovili
v hrvaških voda letno do
1500 ton plave ribe. Dolo-
čene so tudi okvirne cene,
ki jih Slovenija plača Hr-
vaški na osnovi evidence
o količinah ulova. Spora-
zum je s podpisom že začel
veljati.
0 podaljšanju
porodniške
LJUBLJANA, 1, junija
(Delo) - Poslanci državnega
zbora so pričeli prvo
obravnavo sprememb in
dopolnitev zakona o delov-
nih razmerjih, ki so ga vlo-
žili v procedurto krščanski
demokrati, z njim pa naj bi
podaljšali porodniški do-
pust in dopust za nego in
varstvo otroka z enega na
tri leta. Sorazmerno s tem
naj bi podaljšali tudi sedaj
podaljšane oblike porodni-
ške, na primer ob rojstvu
telesno in duševno prizade-
tega ali nedonošenega
otroka. Matični odbor za
zdravstvo predlaganih
sprememb ni podprl in tudi
predstavniki poslanskih
skupin so ga zavračali.
Posebni pogoji
LJUBLJANA, 1. junija
(Delo) - V drugi obravnavi
zakona o ureditvi določe-
nih vprašanj o graditvi av-
tocest so poslanci dopolnili
vse člene razen enega. Za-
kon naj bi izjemoma, le za
gradnjo avtocest določil
posebne pogoje za začetek
pripravljalnih del, pridobi-
vanje zemljišč, izdajo grad-
benega dovoljenja... Tako
naj bi omogočili Darsu, da
izpelje avtocestni projekt
v predvidenih rokih.
Za sodelovanje
z Natom
LJUBLJANA, 4. junija
(Delo) - Predsednik sloven-
ske vlade dr. Janez Drnov-
šek je v odgovoru na pismo
predsednika ZDA Billa
Clintona, v katerem ta sez-
nanja z varnostnimi načrti
zveze Nato, poudaril, da je
tudi za Slovenijo zveza Na-
to eden glavnih stebrov pri
krepitvi varnosti v Evropi
in utrditvi čezmorskih po-
vezav. Slovensko sodelova-
nje z Natom pa po njego-
vem resno omejuje embra-
go na uvoz orožja, ki še
vedno velja tudi za Slove-
nijo.
St. 23. • 8. funii 1995
7_
DOGODKI
Cesta Dehro-Laško je bila zaprta
gOčan Golob še večno vznemirja Laščane___
Mirko Golob iz Laškega je
( soboto uresničil svojo napo-
ved. Natanko ob 8. uri zjutraj
je z vlačilcem zaprl lokalno ce-
jto Debro-Rečica, zaporo pa je
pO posredovanju policije in
nekaterih znancev umaknil še-
le zvečer.
»Želel sem le opozoriti jav-
nost na problem, ki ga rešujem
ie pet let,« pravi Golob in do-
daja, da naslednjič ne bo več
postavljal zapore, ampak bo
tisti del ceste, ki pelje čez nje-
govo parcelo, in ki je, kot trdi,
njegova last, enostavno razko-
pal. V ponedeljek je Mirko Go-
lob postavil nove pogoje. Od-
škodnino za zemljo, ki jo je
plačal, pa je zaradi napak
v zemljiški knjigi nima, je po-
višal zdaj že na 100 mark za
kvadratni meter. Lahko pa mu
občina da v zameno kakšno
drugo parcelo. Če do 23. junija
ne bo dobil odgovora, bo cesto
do konca razkopal. »Naj obči-
na toži mene, jaz je ne bom.
Bom pa, če mojega primera ne
bodo rešili tako kot predla-
gam, počel takšne stvari, na
katere bodo v občini morali
reagirati. Šel bom na sodišče,
šel bom v zapor, vendar se po
tistem delu ceste, ki je moja,
nihče ne bo vozil toliko časa.
dokler ne bom imel v rokah
pravnomočnega sklepa sodiš-
ča,« je bil v začetku taga tedna
odločen Golob.
Primer Golob so uvrstili tu-
di na zadnjo sejo občinskega
sveta, na kateri je bil tudi Mir-
ko Golob, vendar se v razpra-
vo ni smel vključiti. Svetniki
so se s problemom samo sezna-
nili in niso sprejeli nobenega
sklepa. Menili so, naj zadevo,
če se je res zgodila krivica, reši
sodišče. To pomeni, da bi tož-
bo moral vložiti Golob, ki pa
takšnega koraka ne namerava
narediti. Kako bodo torej
v Laškem rešili te, po mnenju
nekaterih, nepotrebne zaplete?
Odgovora za sedaj nima niti
laški župan Peter Hrastelj, ki
je pravzaprav predlagal, naj
o Golobovem primeru raz-
pravlja občinski svet. Ugotovil
je namreč, da sam nima pri-
stojnosti. Hrastelj pravi, da se
z Golobom ni več pripravljen
pogajati, saj mu občina niče-
sar ne dolguje. Se je pa z Mir-
kom Golobom še vedno pri-
pravljen pogovarjati, čeprav je
prepričan, da je vsa zadeva
stvar pravnikov. Hrastelj tudi
meni, da je zemljišče, kjer je
cesta, Golobova last, vendar je
cena, ki jo sedaj postavlja,
preveč zasoljena in nerealna.
Golob je namreč za zemljo, ki
jo je odkupil od trboveljskega
rudnika, nato pa še od Tirna
Laško, plačal po 2,5 marke za
kvadratni meter. Ob nakupu
druge parcele mu je, kot je po-
vedal eden od uslužbencev
bivšega izvršnega sveta, obči-
na celo pomagala.
Mnenja Laščanov po sobot-
nih dogodkih so različna, ven-
dar je večin^i prepričana, da
mora zadevo rešiti sodišče. Še
zlasti zato, ker Golob v soboto
ni zaprl le ceste, ampak je, kot
ugotavljajo mnogi, v borbi za
svoj prav krepko prestopil me-
je civiliziranega in dovoljene-
ga obnašanja. Ljudi je strašil
s plastično pištolo (»Malo sem
se pač ponorčeval iz ljudi«) in
kot smo neuradno izvedeli, na-
menoma poškodoval avto dru-
žinskega člana enega od usluž-
bencev občinske uprave. Do-
godki preteklih dni se za Mir-
ka Goloba seveda ne bodo
končali prav gladko. Policisti
so namreč zoper njega vložili
ovadbo pri sodniku za prekr-
ške zaradi oviranja prometa in
zaradi kršitve javnega reda in
miru. Mirko Golob si zaradi
tega ne beli glave, saj bo, kot
vztrajno ponavlja, resnično šel
do konca.
J. INTIHAR
Enotne cene za
telefon
Sklep, da se cene za tele-
fonski priključek v vsej
Sloveniji poenotijo na 102
tisoč tolarjev, v državi ra-
zlično odmeva. Na Celj-
skem je telefon cenejši za
11 tisočakov, najbolj zado-
voljni so vsekakor v Murski
Soboti, kjer je bilo doslej
treba za priključek odšteti
blizu 190 tisočakov.
Direktor celjske enote
Telekoma Jože Palčnik ob
tem pojasnjuje, da enotna
cena vključuje izgradnjo
priključka od razvodnih
omaric glavnega voda do
naročnika v dolžini 160
metrov (prej 150 m), velja
pa le za območja, kjer je
dovolj zmogljivosti za nove
priključke. Drugod bodo
novi naročniki telefonskih
priključkov še naprej kre-
ditirali izgradnjo omrežja,
Palčnik pa pojasnjuje, da
se jim bo po splošnih po-
godbenih pogojih v posoji-
lo štela razlika od 102 tisoč
tolarjev do končne cene.
IS
Prvič o delitvi dobička
OevetI zbor delničarjev Banke Celje
Minuli torek je bil v dvorani
Narodnega doma v Celju redni
zbor Banke Celje. Osrednja te-
ma tokratnega zbora je bilo
lansko poslovanje banke, pr-
vič pa so na zboru odločali tu-
di o delitvi dobička.
Na zbor so povabili delni-
čarje, katerih število se je od
konca lanskega leta (305) po-
večalo na 701. Tudi na vseh
drugih področjih je ta bančna
hiša, ki se med 32 bankami
v Sloveniji uvršča na 7. mesto,
dosegla zavidljive rezultate.
Kot je na zboru povedal gene-
ralni direktor Niko Kač, je bi-
lo lansko leto prelomno za
Banko Celje, sedanji uspehi
pri poslovanju in razčiščena
preteklost pa zagotavljajo
uspešno delo.
Delničarji so tako brez pri-
pomb sprejeli letno poročilo
banke, po katerem znaša jam-
stveni kapital banke konec
lanskega leta dobrih 6 milijard
788 milijonov tolarjev, knjigo-
vodska vrednost delnice pa
znaša 16.322 tolarjev. Soglas-
no so delničarji potrdili tudi
predlagano delitev dobička.
Banka Celje je lani ustvarila
dobiček v višini 465 milijonov
tolarjev. Dobrih 67 odstotkov
oziroma 315 milijonov tolarjev
bodo razporedili za dividende,
ki pripadajo delničarjem v vi-
šini 840 tolarjev za eno delni-
co. 2,8 milijona tolarjev bodo
razporedili za udeležbo na do-
bičku oziroma nagrade uprav-
nemu in nadzornemu odboru,
46,9 milijonov tolarjev so na-
menili za udeležbo na dobičku
delavcem banke, ostanek do-
bička pa gre za akontacijo do-
hodnine in rezerve banke.
Delničarjem banke se preo-
stanek dividende do 8 tisoč to-
larjev izplača z nakazilom na
žiro račvm. Te delnice imajo
pravico do udeležbe na dobič-
ku prvič po zaključnem raču-
nu za leto 1995. IB
Za pravico upokojencev
člani celjskega odbora De-
mokratične stranke upokojen-
cev Slovenije (DeSUS) so na
torkovi letni skupščini ocenili
svoje delo v preteklem obdob-
ju, razpravljali o stališčih
strankinega izrednega kongre-
sa it začetka aprila in delov-
nem programu ter organizira-
nosti, izvolili pa so tudi novo
vodstvo odbora.
Celjski odbor DeSUS pod-
pira stališča strankinega
izrednega kongresa in se zav-
zema, da se dosežene pravice
upokojencev ne bi zmanjševa-
le, posebej pa protestira zoper
sprejemanje odločitev, ki bi
brez sodelovanja upokojencev
prikrajšale populacijo starej-
ših v zdaj zagotovljenih pravi-
cah zdravstvenega in socialne-
ga varstva.
V DeSUS Celje so zadovolj-
ni z rezultati lokalnih volitev,
že zdaj pa je jasno, da bodo kot
samostojna stranka šli tudi na
državnozborske volitve. Zah-
tevali bodo pravočasno reor-
ganizacijo volilne enote, tako
da bi nova volilna enota spet
pokrivala   območje   celotne
celjske regije. Z ostalimi ob-
činskimi odbori stranke bodo
pravočasno navezali stike in
oblikovali skupne volilne liste,
poskrbeli pa bodo tudi za or-
ganizacijo na lokalni ravni.
V Celju načrtujejo ustanovitev
odborov v sedanjih krajevnih
skupnostih mestne občine Ce-
lje, prav tako pa tudi v štorski
in vojniški občini.
Na letni skupščini celjskega
odbora DeSUS so izvolili tudi
novo vodstvo. Odbor stranke
bo še naprej vodil predsednik
Jože Bevc, ki je tudi član
strankinega predsedstva, za
tri podpredsednike pa so iz-
brali Bernarda Krivca, Jožeta
Bučerja in Jakoba Majcna.
IS
Nova cestna rešitev za Celje_
SLS predlaga svojo fazllčico trase obvoznice sever-jug, ki bi zaobšla mestno središče
' v mali dvorani celjskega
Narodnega doma je v ponede-
ljek dopoldne član občinskega
sveta Mestne občine Celje Ro-
man Omerzu predstavil pred-
log trase za novo mestno ob-
voznico sever-jug, ki bi v celo-
ti zaobšla mestno središče.
Predlog trase, ki ga je izde-
lal v svojem projektivnem po-
djetju Celeia-Promet, so pod-
prli v vodstvu Slovenske ljud-
ske stranke, v teh dneh pa ga
bodo posredovali Zavodu za
planiranje in izgradnjo oziro-
ma Skladu stavbnih zemljišč
občine Celje.
Prednost predlagane razli-
čice je v tem, da je trasa obr
voznice v celoti speljana po
dokaj degradiranem območju,
kjer ni mogoč razvoj drugih
dejavnosti. Trasa je speljana
v dolžini 4,2 kilometra od Bre-
ga do Hudinje, obvoznica bi
imela 2 nadvoza in en podvoz,
za njeno izgradnjo pa bi bilo
treba porušiti zgolj eno stano-
vanjsko stavbo in nekaj starih
cinkamiških objektov. Po
Omerzu j evem predlogu naj bi
se obvoznica začela na Bregu
z nadvozom preko Savinje in
^železniške proge Celje-Zidani
vMost, nadaljevala ob Voglajni,
prečkala železniško progo Ce-
Ije-Maribor in potekala preko
območja starih cinkamiških
objektov, ki bi jih bilo treba
porušiti. Nato bi bila obvozni-
ca speljana mimo Ema, malo
zatem bi bil urejen priključek
na Bežigrajsko cesto in dovoz
za Tmovlje, obvoznica pa je
zatem trasirana desno od silo-
sov in drugih objektov podjet-
ja Klasje in Celjskih mesnin
ter nekaj višje od Kovinoteh-
ninega Prodajnega centra Hu-
dinja s priključkom na avto-
cestni sistem.
V SLS podpirajo predlaga-
no traso obvoznice zato, ker bi
bila ohranjena vsa kmetijska
zemljišča v okolici mesta, ob-
voznica pa resnično speljana
preko zaradi obstoječe indu-
strije najbolj degradiranega
območja. Avtor Roman Omer-
zu pa ob tem še poudarja, da bi
se središče mesta v celoti rešilo
tranzitnega prometa iz južne
Smeri, prehod vozil na novo
obvoznico pa bi bil logičen
z direktnim vključevanjem na
nadvoz preko Savinje in želez-
niške proge le malce pred ob-
stoječim mostom preko Savi-
nje na Cesti v Laško. Prednost
predlagane trase je še v tem,
da poti do priključka na avto-
cesto ne bi občutno podaljšala.
I. STAMEJČIČ
Za kmetijstvo več ob rebalansu
Laška občina že Ima proračun za leto 1995
Svetniki občine Laško so
■oinuli teden z večino glasov
sprejeli letošnji proračun, ki
pa ga bodo najverjetneje že
^alu popravili. Še ta mesec
Oaj bi bil namreč sprejet tudi
državni proračun, na katerega
So Laščani vložili več amand-
majev. Tako med drugim raču-
najo, da jim bo država dala
denar za dokončanje nove os-
■lovne šole v Sedražu in za ce-
sto Jurklošter-Sele.
Laški proračun za leto 1995
^aša 640,5 milijona tolarjev,
kar je za 15 odstotkov več kot
so prvotno načrtovali. V pre-
cejšnje breme proračunu bodo
letos občinske obveznice, saj
bodo morali za odpalačilo
glavnice in za 10 odstotne
obresti zagotoviti 134 milijo-
nov tolarjev. Velika proračun-
ska postavka je tudi novi most
čez Savinjo, ki je poleg šole
v Sedražu trenutno najbolj po-
membna letošnja naložba. Ob-
čina bo morala za most v tem
letu plačati še 27 milijonov to-
larjev.
Prav zaradi tolikšnih obvez-
nosti v občinski upravi za se-
daj še ne vedo, ali bodo, če
sploh bodo, lahko izpolnili
številne zahteve krajevnih
skupnosti, saj se vse po vrsti
pritožujejo, da jim občina za
letos odmerja premalo denar-
ja. Tudi iz vrst svetnikov je
bilo slišati, da vodstva krajev-
nih skupnosti zaradi skromnih
sredstev niso več pripravljena
delati, občani pa očitajo svet-
nikom, da pozabljajo na pred-
volilne obljube o enakomer-
nem razvoju občine. Več de-
narja kot je že zapisano v pro-
računu, bi svetniki iz vrst Slo-
venske ljudske stranke radi
dobili tudi za kmetijstvo. Za
odpravljanje posledic zarašča-
nja kmetijskih površin, samo
v Jurkloštru je 36 opuščenih
kmetij, ter za obnavljanje
travne ruše bi letos potrebova-
li 4,2 milijona tolarjev. Ker de-
narja za takšne posege v ob-
činski blagajni ni, bodo morali
vsi, ki se zavzemajo za ohrani-
tev poseljenosti in za lep iz-
gled občine, počakati na reba-
lans proračuna. Predlogi ne-
katerih svetnikov, naj občina
zmanjša vsoto, ki jo namenja
za šolske prevoze in da denar
drugim, namreč nikakor niso
sprejemljivi. Res gre za dokaj
visoko proračunsko postavko,
saj letos na primer znaša 35,6
milijona tolarjev. V laški obči-
ni je skoraj polovica otrok ve-
zana na šolski prevoz, ki pa ga
mora občina po zakonu plačati
iz svojih sredstev.
JI
Prireditve ob rudarskem prazniku
v velenjskem premogovniku so ob 120-letnici premogovni-
štva v Šaleški dolini, ki jo praznujejo letos, pripravili vrsto
Prireditev.
Minulo soboto, 3. jimija, je v velenjski glasbeni šoli na
slavnostnem koncertu zaigrala Rudarska godba, to soboto, 10.
junija, pa bodo imeli poslušalci priložnost prisluhniti tradici-
<>nalnemu koncertu »Okteti rudarjem«, ki bo ob 19.30 v kon-
certni dvorani Glasbene šole Velenje. Naslednji četrtek, 15.
junija, bodo v Fiesi odprli vrata prenovljenega Doma rudarjev,
°d 15. do 17. junija pa bo v Topolšici rudarska likovna kolo-
•^ija. V petek, 16. junija, se bodo v restavraciji Klub srečali
•^darski reševalci, še isti dan pa bodo na velenjskem gradu ob
uri pripravili kulturni večer ob izidu knjige Zgodovina
premogovnika Velenje. KL
Novi stari
ravnatelji
Celjski svetniki so v po-
nedeljek soglašali z imeno-
vanjem treh novih (starih)
osnovnošolskih ravnate-
ljev.
Ponovna imenovanja so
tako potrdili ravnateljici
rV. osnovne šole Nevenki
Matelič-Nunčič, ravnatelju
Osnovne šole Hudinja Mir-
ku Kolniku in ravnateljici
Osnovne šole Frana Kranj-
ca Ivanki Maric. IS
Denar za svetnike
v celjskem občinskem pro-
računu bodo morali za delo
občinskega sveta oziroma iz-
plačila sejnin za delo svetni-
kov letno zagotoviti kakšnih
14 milijonov tolarjev, neto iz-
plačila pa bodo po ponedelj-
kovem sklepu o višini sejnin
v mestni občini Celje presegla
^ 10 milijonov tolarjev.
Te številke so seveda prera-
čunang na optimalno število
18 zasedanj občinskega sveta
ter 12 sej posameznih komisij
oziroma odborov občinskega
sveta v koledarskem letu.
Svetniki so namreč potrdili
predlog, da bo celjski župan
Jože Zimšek prejemal mesečno
plačo v višini 215 tisoč tolarjev
neto izplačila, redno mesečno
nadomestilo pa bo v višini 35
tisoč tolarjev prejemal tudi
predsednik občinskega sveta
Lojze Oset. Člani občinskega
sveta bodo prejemali za vsako
opravljeno sejo občinskega
sveta 10 tisoč tolarjev, pred-
sedniki odborov in komisij ob-
činskega sveta še dodatnih
6 tisoč, člani teh odborov in
komisij pa 4 tisoč tolarjev. Op-
timalna letna izplačila za svet-
nike, ki so vključeni tudi v de-
lo odborov in komisij občin-
skega sveta, in se bodo vestno
udeleževali vseh sej, bodo
v nekaj primerih presegla 325
tisoč tolarjev, sicer pa se bodo
v povprečju vrtela pod 300 ti-
sočaki.
Predlog za izplačilo sejnin
so pripravili v finančni službi
občinske uprave, po besedah
vodje te službe Danice Dober-
šek pa so za izhodišče vzeli
polovične zakonsko določene
zneske, kar zdaj celjske sejni-
ne uvršča v državno povprečje.
IS
Podžupan Podčetrtka
Po medstrankarskem pogovoru in odločitvi domačih svetni-
kov, je postal podžupan občine Podčetrtek Anton Počivavšek
(LDS) iz Sodne vasi. Kandidat je iz krajevne skupnosti Pristava.
BJ
Višje komunalne takse
Po dobrih treh letih se bo v laški občini zvišala vrednost točke
za odmero komunalnih taks. Doslej je bila 30 tolarjev, nova
vrednost pa bo znašala kar 70 tolarjev.
Zaradi višjih komunalnih taks naj bi se v občinski blagajni
nabralo okrog 2 milijona tolarjev, nova vrednost točke pa je,
pravijo v občinski upravi, nujna, saj so se v zadnjih treh letih
cene na drobno povečale za skoraj 130 odstotkov. Višje takse
bodo gotovo najbolj prizadele lastnike igralnih avtomatov
v javnih lokalih, saj je na primer v odloku, ki so ga sprejeli leta
1991 in še vedno velja, letna uporaba elektronskUi igralnih
avtomatov ocenjena s tisoč točkami. JI;
Šff. 23. - 8. iunii 1995
TEMA TEDNA
8
Notarji spet med nami
Marko Fink In Anton Rolec sta prva povojna celjska notarja, na celjskem območju sedem notarjev
z junijem smo v Sloveniji
dobili 67 notarskih pisarn, od
teh sta dve, v katerih uraduje-
ta Marko Fink in Anton Roječ,
v Celju, na celotnem celjskem
območju pa je 7 notariatov in
sicer v Celju, Žalcu, Velenju,
Slovenskih Konjicah, Šmarju
pri Jelšah in Šentjurju.
Notariati, ki so jih leta 1944
odpravili z odlokom Avnoja,
tako spet odpirajo vrata vsem
tistim, ki so doslej overjali
podpise in druge listine na so-
diščih in občinah, odslej pa jih
bodo pri notarjih. Storitve bo-
do nekoliko dražje, saj se no-
tarska tarifa zgleduje po od-
vetniški, notarji pa se morajo
držati takšnih, ki jim jih je do-
ločilo Ministrstvo za pravo-
sodje.
Če notarji opravljajo delo iz-
ven določenega delovnega ča-
sa, torej med 18. in 8. uro ali
ob sobotah in nedeljah ter dela
prostih dneh, se notarske pri-
stojbine podvojijo. Prav tako
je, če gre za delo, ki je neobi-
čajno obsežno ali posebno te-
žavno, ali izjemno odgovorno
ali povezano z uporabo tujega
jezika.
Z uvedbo notariatov naj bi
se sodišče znebilo tistega dela,
ki ne sodi v sodno dejavnost,
skrajšali pa naj bi se tudi dolo-
čeni sodni postopki.
Celjska notarja sta se s po-
dobnim delom kot ga bosta
opravljala v vlogi notarjev,
srečevala že minula leta, ko
sta opravljala zasebno odvet-
niško prakso. Marko Fink
v Slovenskih Konjicah, Anton
Roiec pa v Celju. Kljub temu
Marko Fink pravi: »Delo od-
vetnika je mnogo manj forma-
listično kot delo notarja. V za-
četku opravljanja notarske
službe sem nekoliko zaskrb-
ljen, da ne bi prišlo do kakšnih
napak. Bojim se namreč, da se
bom zamislil v vsebino pogod-
be in v tisto, kar je v listini
nujno materialno pravno po-
trebno ter ob tem pozabil na
kakšno formalnost. K sreči je
notarska zbornica ravno zato
pripravila program obličnosti
notarskih listin.«
Pristojbine se lahko tudi zni-
žajo za polovico, če notar za
pripravo notarske listine upo-
rabi brez vsebinskih spre-
memb ali dopolnil listino ali
pisni osnutek listine ali obra-
zec, ki ga je predložila
stranka.
Kal bo delal notar
Ker se z notarji večina še ni
srečala, je zanimivo vprašanje,
kakšna je razlika med odvet-
nikom in notarjem. Marko
Fink pojasnjuje: »Zakon o no-
tariatu pravi, da notarji kot
osebe javnega zaupanja se-
stavljajo javne listine v prav-
nih poslih in izjavah volje ter
izdajajo razna potrdila ter po-
trjujejo določene sklepe. Kaj
pomeni javna listina v na-
sprotju z zasebno? Če gre ob-
čan k odvetniku, da mu sestavi
listino, mu ta sestavi t.i. zaseb-
no listino, ki dobi veljavo jav-
ne listine šele potem, ko je
overjena pri raznih organih.
Do sedaj so bila to sodišča ozi-
roma občina, če je šlo za pro-
dajo premičnin. Pri notarju se-
stavljena listina pa postane
javna takrat, ko jo notar sesta-
vi v določeni obliki, notar do-
da še določene obličnosti in
vsebino, ki to listino napravi
za javno. Pri notarju sestavlje-
na listina postane javna ta-
krat, ko notar, potem ko je
ugotovil pravo voljo strank, na
listino da svoj pečat in podpis.
Razlika se pojavi tudi v načinu
plačila. Odvetnik dobi plačilo,
honorar, potem ko opravi svo-
je delo za stranko. Notar pa
stranki listine, ki jo je sestavil,
ne sme izročiti prej dokler le-
ta ni plačala pristojbine. V na-
sprotnem primeru je notar
dolžan založiti lasten denar za
stranko.«
In kakšne bodo tarife? Mar-
ko Fink odgovarja: »Tarifa bo
višja če bo šlo za notarski za-
pis in nižja, če bo šlo za over-
janje podpisov.« Sicer pa je
notarjem t.i. začasno tarifo za
storitve določilo Ministrstvo
za pravosodje. Člani notarske
zbornice so bili do nje kritični,
zdela se jim je previsoka glede
na obstoječo odvetniško tarifo.
Zato so dosegli njuno izenače-
nje, razen za notarske zapise,
ko je nekoliko višja. »Notar
bo, na primer, v notarskem za-
pisu sestavil izročilno pogod-
bo, ko na primer kmet izroči
po zakonu o dedovanju svoje
posestvo potomcu,« pojasnjuje
na primeru Marko Fink. »V
tem primeru bo notar sestavil
listino, ki bo z overovitvijo po-
stala javna listina. In če bodo
stranke vzele izpolnjevanje
teh obveznosti nasproti izro-
čevalcu pod izvršilno zavezo
pomeni, da bo slednji dobil
v roke že izvršljivo sodno po-
ravnavo, na podlagi katere mu
ne bo treba tožiti za to kar mu
gre iz pogodbe, ampak bo to
lahko že izrubil v rubežnem
oziroma v izvršilnem postop-
ku. Stranke, ki so že imele
kakšna sporna pogodbena raz-
merja, same najbolje vedo kaj
to pomeni. Z uvedbo notari-
atov se namreč v takšnem pri-
meru izognejo večletnemu
pravdanju na sodišču.«
Zakon o notariatu tudi
predpisuje, da bodo notarji
poleg overjanja podpisov, pre-
pisov, prevodov, potrjevali tu-
di dejstva in izjave, sklepe or-
ganov upravljanja podjetij,
zadrug in drugih pravnih oseb,
hranili listine, denar in vicd-
nostne papirje, sestavljali in
hranili oporoke in podobno.
Kot določa zakon o gospodar-
skih družbah pa bodo notarji
sodelovali tudi na skupščinah
delniških družb, kamor celj-
ska notarja Marka Finka in
Antona Roj ca že vabijo.
Kje In kdaj boste
našli notarja?
Celjska notarja imata pisar-
ni v mestnem središču. Marko
Fink v Stanetovi ulici, naspro-
ti Mavrice, Anton Roječ pa
v Miklošičevi, v stavbi, v kate-
ri je tudi športna trgovina
Trim. Strankam bosta na voljo
v času uradnih ur, ki jih prav
tako določa zakon. Od pone-
deljka do petka je to od 9. do
12. ure in od 14. do 16. ure, ob
petkih pa dopoldne enako kot
druge dni, popoldne pa le od
13. do 14. ure. Sicer pa bodo
po dogovoru notarji delali tudi
ob prostih dneh in celo ponoči,
vendar za dvojno tarifo. No-
tarji smejo delati tudi za
stranke izven območja, za ka-
terega so bili izbrani.
Med odvetniki vlada konku-
renca, kaj pa med notarjema?
Marko Fink meni: »Edina
konkurenca, ki naj bi vladala
med notarjema, je v smislu ka-
kovosti dela. Ker sva z gospo-
dom Rojcem stara odvetniška
mačka, med nama do konku-
rence ne bo prišlo. Oba bova
zadovoljna, če bova uspela
strankam koristiti. Dela bo
dovolj za oba, notarja pa sva
dolžna tudi zamenjevati drug
drugega v pisarnah če je eden
odsoten. Če bom šel na dopust,
bo moral iti gospod Roječ, ali
kateri koli drug notar, name-
sto mene v mojo pisarno, zato
da bo notarska pisarna Fink
odprta. In obratno.«
Zakon o notariatu
zelo formalističen
Po besedah Marka Finka je
zakon o notariatih precej po,
doben starojugoslovanskemu,
Predvsem pa mu gre očitati, da
je poln formalnosti, podobno
kot avstrijski, s katerim je
prav tako seznanjen. »Listina,
sestavljena po tem zakonu, ki
smo ga posnemali tudi Sloven-
ci, mora vsebovati vse kar do,
loča zakon, tega pa je veliko.
Od tega, da v notarskem zapi.
su ne smejo biti zapisane šte-
vilke s številkami, temveč iz-
pisane z besedami, pa do tega,
da morajo biti presledki med
posameznimi vrsticami izpol-
njeni s polnimi črtami in po-
dobno. Nemški notariat tega
nima in vsebuje precej manj
formalnosti.«
Notarji lahko imajo tudi po-
močnike, vendar zakon določa
stroga merila kdo ga lahko
v določenih poslih zamenjuje.
»Substitucijski pogoji kandi-
datov, ki bodo zaposleni pri
notarjih so precej težji kot so
bili pogoji za imenovanje pr-
vih notarjev. Imeti morajo dve
leti notarskega pripravništva.
To pomeni, da če bom zaposlil
človeka s pravosodnim izpi-
tom, ki je že pet let odvetnik in
ki je bil od tega vsaj eno leto
na sodišču, me bo lahko nado-
meščal šele po dveh letih dela
v notarski pisarni. Zato se
v zvezi s tem med notarji po-
javljajo polemike. Zavzemamo
se namreč za to, da bi lahko
zaenkrat substitucijske posle
opravljali tudi tisti pravniki,
ki izpolnjujejo vsaj enake po-
goje kot so jih morali doslej
izpolnjevati kandidati za prve
notarje.«
NATAŠA GERKEŠ
Notar sme na prošnjo stranke,
ki je v hudi premoženjski sti-
ski, znižati pristojbino, ki bi
mu šla po notarski tarifi, ali
celo odpustiti plačilo le-te. To
velja le v primeru, če pri poslu,
na katerega se nanaša notar-
ska storitev, ni udeležena dru-
ga oseba, ki je plačila zmožna.
Stranka, ki prosi za znižanje
ali odpustitev pristojbine pa
mora na zahtevo notarja izka-
zati utemeljenost prošnje z ve-
rodostojnimi pisnimi dokazili,
kot je mnenje Centra za social-
no delo, s potrdilom o premo-
ženjskem stanju in podobno.
V notarskih pisarnah v Celju
je bilo že prvi dan, ko so odpr-
le vrata, precej gneče. Največ
je bilo dela z overovitvami.
Notarske storitve so zapisane
v točkah, vrednost točke pa je
trenutno 66,50 tolarjev, toliko
kot znaša tudi pri odv^tniHdk
Obsojeni na hrup in prah
Tovornjaki, ki vozijo oUpadke Iz železarne. Jezijo stanovalce ob Cesti XIV. Uivlzlje
v Štor ah
Pred tednom dni je Anton
Skok v Štorah zaprl Cesto
XIV. divizije, ki vodi do odla-
gališča odpadkov železarne
v Kresnikah. Razlog je bil
pravzaprav banalen: železar-
na mu že pet mesecev ni plača-
la niti tolarja za delo, ki ga
opravlja po pogodbi, in sicer,
da počisti, kar pade na cesto
s tovornjakov, ki dan za dnem
hrumijo proti odlagališču. Za-
pora sicer ni trajala dolgo, saj
so predstavniki železarne Sko-
ku obljubili, da mu bodo pla-
čali 20 tisoč tolarjev, ki mu jih
dolgujejo. Vse skupaj niti ne bi
bilo vredno pozornosti, če ne
bi ob tem prišel na dan tudi
širši problem stanovalcev
v štirih večstanovanjskih hi-
šah ob omenjeni cesti.
Pred časom smo pisali,
kakšne težave povzroča kraja-
nom Kresnik in Vrh neurejeno
odlagališče železarne. Težave
zaradi velikih količin odpad-
kov iz železarne pa se začnejo
že prej. Težki tovornjaki se
morajo namreč iz Štor do od-
lagališča prebiti po ozki in str-
mi cesti z ostrim ovinkom tik
ob hišah na Ulici XIV. divizije,
tako da se dve vozili na tem
mestu ne moreta srečati. To-
vornjaki vozijo neprestano, ta-
ko da se stanovalci pritožujejo
zaradi hrupa, prahu, ki se dvi-
ga, in odpadkov, ki padajo
z vozil, saj so ta naložena do
vrha, povrh vsega pa včasih še
z gorečim materialom.
Žleb odšel
s tovornjakom
življenje ob tako prometni
cesti je vse prej kot prijetno.
Stanovalci že opažajo posledi-
ce nenehne vožnje težkih to-
vornjakov. Cesta je luknjasta,
asfalt razpokan, občasno jo si-
cer pokrpajo, kar pa ne zdrži
dolgo. Tudi na stavbah opaža-
jo razpoke. Anton Skok, ki živi
v hiši s številko 35 že več kot
tri desetletja, je prepričan, da
so posledica tresljajev težkih
kamionov. Njegova soseda
Angela Medved ima hišo na
drugi strani ceste in tudi sama
ugotavlja, da hiša, v kateri ži-
vi, že 33 let, poka. Za večjo
varnost so tako eni kot drugi
sami uredili ograje pri hišah.
Nekoč se je namreč že zgodilo,
da je tovornjak zaradi preveU-
ke hitrosti zgrmel na nižje le-
žeči vrt. Sosedu pa so morali
že najmanj petkrat zamenjati
žleb na vogalu hiše, ki so mu
ga odbili brzeči tovomjakarji.
»Še sreča,« pravi Angela
Medved, »da Skok pometa svi-
njarijo, ki pada na cesto s to-
vornjakov, sicer bi se že zdav-
naj zadušili v prahu.« To delo
opravlja že vrsto let, zadnje
čase tako rekoč zastonj. Ob
vseh težavah zaradi ceste zato
ni čudno, da mu je prekipelo.
In sosedje mu dajo kar prav,
saj dobro poznajo razmere.
Igrišče je cesta
še najbolj ogroženi so ob
omenjeni cesti otroci. Približ-
no deset različnih starosti jih
živi v ulici, iz hiš pritečejo na-
ravnost na cesto, ki je v bistvu
njihovo edino igrišče. Na srečo
zaenkrat še ni bilo nesreče,
starši pa so kljub temu zaskrb-
ljeni. Romana Žlcndcr ima za-
enkrat še majhnega otroka, ki
ne hodi sam na cesto, boji pa
se, kako bo, ko bo večji.
Stanovalci ob vsem tem ne
vidijo ustrezne rešitve proble-
ma. Druge poti do odlagališča
- vsaj v bližini - namreč ni.
Pred leti so jo menda načrto-
vali mimo gasilskega doma, pa
so tam hitro postavili garaže,
tako da ni več prehoda. Proš-
nje, da bi vsaj nekoliko počas-
neje vozili navzdol proti Što-
ram, tudi ne zaležejo. »Če ko-
mu od šoferjev kaj rečeš, se
samo smeji in še bolj divje vo-
zi,« pravi Medvedova.
Verjetno bo treba rešitev
najti hkrati z urejanjem odla-
gališča, ki ga železarna še ne
namerava opustiti. Bodo mo-
rali zato stanovalci tudi v pri-
hodnje prenešali hrup, prah in
nevarnost drvečih kamionov?
Nova občina Štore bi - v mei
da uspešnih dogovorih z vo<
stvom železarne na Ravni
- morala poskrbeti tudi zan;
pa čeprav se nekaterim zdi, <
gre v tem primeru le za mul
posameznika.
TATJANA CVIB
Zapora, ki jo je Anton Sok postavil na cesti proti Kresnikivn
Cesto so uničili težki kamioni, polni odpadkov iz železarne.
Št. 23. - 8. [unij 1995
9
VROČA TEMA
'»Skupaj bomo šli v
pekel rakom žvižgat«
f^lfo pravi Miro Lešnik, človek, ki ga domačini v Hramšah tiolžllo, tla le porušil mir v nllhovi
0Sl In Um na glavo nakopal vikentlaše
strasti v Hramšah se ne poležejo. Vaščani
jrjajo, da vikendaši izginejo z njihovih bre-
Miro Lešnik pa jim očita, da so navadni
l^tnški butli, ki že leta zavirajo razvoj lastne-
a kraja. Strasti so se razvnele celo do te mere,
|ji Lešnik govori o samomoru, z njim pa da bo
f^om žvižgat šel še kdo iz Hramš.
V očeh ljudi ste glavni krivec za vse proble-
fe, ki so se s prihodom vikendašev pojavili
, Hramšah. Vaš komentar?
Noben krivec nisem. Zemljo sem prodal po
fgalni poti. Za posek štirih hektarjev gozda in
f dveh hektarjev kot pravijo nekateri, sem
^ačal kazen, svoj dolg sem poravnal, to je bilo
{ta 1991 in to lahko dokažem s položnicami,
fotem sem zemljo preuredil v pašnik, ampak
lačrtov ni bilo mogoče uresničiti. Sam ne mo-
fin nič pomagati, če je mlada slovenska drža-
la uničila malega kmeta. Naša kmetija je sodi-
(ined manjše, 4 do 5 krav in 20 prašičev, s tem
li bilo nobene prihodnosti. Zato sem se odločil
9 prodajo zernlje, objava je visela na oglasni
leski na žalski občini. Vsak bi lahko kupil
isto zemljo. Občina ni imela interesa za naše
iribe, tudi vsak vaščan bi lahko kupil tisto
lemljo, pa je niso hoteli. In ko sem dobil obve-
tilo, da ni nobenega kupca, sem pač sam začel
skati ljudi. Potem so začeli prihajati intere-
«nti k meni, povedal sem jim, da je pogoj za
irodajo slovensko državljanstvo. Jaz jim ga
lisem dal, dala jim ca je država.
Za urejanje pašnikov, ki jih danes nimate,
pvijo ljudje da ste od države potegnili lepe
lenarce.
Od države nisem dobil pet para. Ne dinarjev,
ie tolarjev, ne mark. Kar sem naredil, sem
laredil s svojim denarjem in prijatelji, ki so mi
Itali ob strani. Nobenega denarja nisem dobil
le od občine ne od zadruge ali krajevne skup-
losti in tudi od nikogar drugega.
Koliko kupcem ste prodali zemljo?
Zemljo sem prodal 46 lastnikom, ne pa 80,
pt pravijo nekateri. Pred tednom dni sem
iredil zadnja dva prepisa v zemljiško knjigo.
ito brez problemov, ker sem imel potrdilo
oglasne deske, da ni bilo nobenega drugega
iipca.
Ste zemljo prodajali kot kmetijsko ali kot
radbeno zemljišče?
Prodajal sem kmetijsko zemljišče druge ka-
lorije, če bi bila tam zemlja prve kategorije,
i ve, da jo lahko kupi samo kupec s statusom
meta. Zemljo druge kategorijo pa lahko kupi
sak, ki ima denar in slovensko državljanstvo,
^to tudi s prepisi ni bilo nobenih težav, vsi
najo urejen prepis v zemljiški knjigi, sodišče
e dovolilo parcelizacijo, dovolilo odpis zemlje,
zbris mene kot lastnika. Vse je bilo urejeno po
iravni poti.
Nekateri krajani vam očitajo, da ste vse to
losegli s podkupovanji občinarjev.
Za te besede se bomo videli na sodišču, in to
za velike denarje zaradi žalitve imena in časti.
Tožba se bo vrtela okoli 200 do 300 tisoč mark,
to vam povem. Na občini pa, če imam jaz koga
podkupljenega, naj dokažejo. Tudi če bi hotel,
cele občine zagotovo ni mogoče podkupiti. In
če te vzamejo preko vrste, to še ni podkupo-
vanje.
Ljudje so kupili zemljo zato, da bodo tam
gradili. Kaj jim boste povedali v opravičilo, če
gradnja ne bo mogoča?
Sam vam zagotavljam, da na tisti zemlji
bodo gradili. Zagotavljam s svojim življenjem.
Bil sem pri gospodu Resniku na žalski občini,
dejal mi je, da ni nobenih ovir, da se tam ne bi
smelo graditi. Rekel je, ovira so samo krajani,
sam pravim trije, štirje vaški butli. Na občini
so mi jasno povedali, da občina ima interes, da
se v Hramšah gradi, če tega interesa ne bi
imela, mi sploh ne bi dovolili prodaje. Seveda
pa morajo biti, mi je povedal Resnik, izpolnje-
ni vsi pogoji, ki jih zahteva občina. Potem ne
bo problemov, pa če bodo gradili vile ali pa
gradove. Pogoj je voda, te je na moji zemlji
dovolj za vse tiste vikendaše. Infrastruktura
- bil sem na Elektru v Vojniku, ni problema,
pripravljeni so postaviti novo trafo postajo
samo za vikendaše. Greznice si bodo ljudje
uredili sami. Dovoz do parcele - vse ceste so
vrisane, tudi sam sem dal zemljo za cesto.
Uredil sem tudi problem z lastnico, kjer je
cesta šla preko njenega zemljišča, ta lastnica je
soglašala, da vikendaši lahko uporabljajo ce-
sto po dosedanji trasi, s tem da jo vzdržujejo
na lastne stroške.
Je to ustni ali pismeni dogovor?
To je podpisano na papirju. Mislim celo, da
je dogovor overjen tudi na sodišču, čeprav vaš-
čani govorijo drugače. Še to bi dodal - tudi
takšne očitke je bilo slišati, da vikendaši kra-
dejo. Trdim, da nihče ni ukradel ničesar. Se
zgodi, da kaj zmanjka, ampak za to poskrbijo
gobarji. Vikendaši imajo skupaj preko hektar
zemlje. Vsak ima na svoji zemlji dovolj hrane
zase, še drugim jo ponujajo. To so ljudje dobre-
ga srca, marsikateri Slovenec se pred njimi
lahko skrije.
Ljudje naj se naučijo deset
božjih zapovedi
Kako pa je z vašo kmetijo oziroma kot vi
pravite domačijo odprtih vrat. Koliko zemlje
še imate, da lahko pridelate domačo hrano?
O tem sem začel razmišljati že takrat, ko
smo asfaltirali cesto v Hramše, na odseku, ki je
bil najbolj sporen in se imenuje Drča. Mimo-
grede - za to cesto so denar prispevali tudi
vikendaši, naredili so lepo število udarniških
ur. Ko smo asfaltirali odcepe, so bili tudi pri-
pravljeni dati denar, pa so domačini rekli, da
od teh ciganov že ne bodo vzeli denarja. Toliko
o cesti, o domačiji odprtih vrat pa tole: imel
sem prazen hlev, s kravami je bila sama zguba,
pa smo začeli razmišljati o kmečkem turizmu.
Šel sem na občino, se pozanimal za pogoje,
ampak ti so bili kar zahtevni. Lastna proiz-
vodnja hrane je bila potrebna, lastno kako-
vostno vino, vsega tega ni bilo mogoče pridela-
ti. Trdim, da še največji kmetje v dolini ne
morejo imeti kmečkega turizma z lastno hra-
no. Bilo pa je mogoče odpreti domačijo odprtih
vrat. Imam svoje odojke, kozliče kupim, vsak
konec tedna poskrbim za živo glasbo. Imam še
tri hektarje svoje zemlje in tri hektarje v naje-
mu. Zdaj nameravam urediti pašnik za 150
koz, to pomeni lastno oskrbo s kozjim mesom
in prirejo kozjega mleka.
Potrebnih dovoljenj za to domačijo odprtih
vrat pa menda še nimate?
Kdor trdi, da je to na črno, naj pride k meni.
Če ubiješ kravo in te nekdo prijavi, je to na
črno, če te ne prijavi, pa ni na črno. Aprila je
bil še hlev, prvega maja je bil tam že gostinski
lokal. Na občini imam vložene vse papirje,
čakam na prevzem, nič pa ne morem pomagati,
če občinsld mlini bolj počasi meljejo.
Vi torej trdite, da se v Hramšah bo gradilo,
na zadnji seji žalskega sveta pa so stranke
slovenske pomladi zahtevale, da se problem
Hramš še enkrat vzame pod drobnogled in
razveljavi lokacijsko dovoljenje, ki ga je dobil
eden izmed vikendašev.
V Hramšah se je gradilo in se bo. Pustimo
času čas, pa se bo videlo. Je pa po moje čudno,
da legalizirajo eno ali dve gradnji, tistih sto
metrov stran pa ne. Trdim - če domačini ne
bodo dali miru, osebno zagotavljam s svojim
življenjem, da bomo s hramškimi veljaki sku-
paj šli v pekel rakom žvižgat.
Kaj to pomeni?
To se bo videlo potem, ko bodo skupaj pobi-
rali naše dele po vseh koncih in ugotavljali,
kam kdo spada. Pripravljen sem dati življenje
za to, kar se v Hramšah dogaja. Samomor, to
sem pripravljen narediti, ampak moji prijate-
lji, prijatelji pod narekovajem seveda, bodo šli
z mano v pekel. Kar napišite to, za vsako svojo
besedo odgovarjam. Samo to bi še dodal
- v Hramšah so veliki nacionalisti. Kako lahko
nekateri ljudje govorijo, da sem sjimo za zid in
za ustrelit. In ti ljudje so lovci, imajo orožje,
mahajo z njim in govorijo, da bodo pobili vse
vikendaše in da bo slej ko prej tekla kri. Naj ne
pozabijo, da se tudi obratno kaj lahko zgodi. Ti
ljudje izzivajo, stalno se ponavlja igra živcev
in samo vprašanje časa je, kdaj bo v resnici
počilo. Naj se ti ljudje naučijo samo deset
božjih zapovedi, pa bo mir, če je v njih vsaj
malo kristjana.
Vi imate orožje?
Mene osebno ni strah, bojim se za njihove
glave. Nimam orožja, imam samo svoje roke,
povedal pa sem, kaj bom storil, če mi bo preki-
pelo. Govorijo, da vikendaši pretepajo doma-
čine. Zakaj ne povedo pravega razloga? Zakaj
ne povedo, da je domačin vikendašu podrl
stranišče, da Slovenkam očitajo poroko z Ne-
slovenci in da sami izzivajo? To naj povedo, če
si upajo. IRENA BAŠA
Miro Lešnik: »Ne vem, kako dolgo bomo zdr-
žali v tej igri živcev.«
Brat Sergej Lešnik: »Ljudje nimajo pojma, kaj
je domačija in kaj kmetija odprtih vrat.«
Tja nemir, tam zvedavost, nazaj pesem
Avtobus nagralencev NT&RC na Vino 95 v Uubllanl
z nagradnim izletom poslu-
šalcev Radia Celje in bralcev
Novega tednika na 41. medna-
todni vinogradniško vinarski
%iem Vino 95 v Ljubljani pod
pokroviteljstvom Poslovne
skupnosti za vinogradništvo in
^narstvo Slovenije, se je mi-
nuli ponedeljek zaključila ak-
cija hiše NT&RC v okviru od-
daje Stili in trendi, ki ima za
"amen širjenje spoznanj s po-
•točja kulture bivanja, turiz-
"»a, kulinarične in vinske kul-
^te. Po vtisih udeležencev ob
''oncu izleta smo lahko zado-
voljni: akcija je uspela, naši
?agrajenci so potešili precej-
1*1 del zvedavosti in vinska,
kultura je pridobila nekaj de-
*t novih »misionarjev«.
Izpolnjevanje nagradnih
'^'iponov v Novem tedniku in
^remljanje nagradni vprašanj
oddaji Stih in trendi Radia
^^Ije je bilo vredno truda.
'Mednarodni vinogradniško vi-
^rski sejem Vino v Ljubljani
^ada med najbolj cenjene na
^^tu, mednarodno ocenjeva-
Ijie vin, ki spremlja ta dogo-
pa je najstarejše ocenje-
J^^ije na svetu in eno izmed
^h najbolj uglednih po kri-
*^iih Mednarodnega urada
za trto in vino v Parizu. Pet
ocenjevalnih komisij, katerih
člani so prišli iz 23 držav iz
šestih celin, je ocenilo 1483
vzorcev iz 28 držav in podelilo
499 medalj. Podeljeni so bili
trije nazivi šampion ( Pinot
Blanc Kabinett, letnik 94 in
Welschriesling, letnik 88, oba
Avstrija ter Cabemet Sauvig-
non, letnik 93, Čile), 6 velikih
zlatih medalj, 144 zlatih me-
dalj in 346 medalj. Slovenska
vina so letos dobila 1 veliko
zlato medaljo (Traminec izbor,
letnik 93, Vinag vinarstvo-sa-
djarstvo Maribor), 51 zlatih in
189 srebrnih medalj.
Sicer pa so si nagrajenci
NT&RC na Gospodarskem
razstavišču v Ljubljani ogle-
dali sejem Vino 95 na 6 tisoč
kvadratnih metrov razstavnih
površin in 176 razstavljalcev
iz enajstih držav. Po prihodu
na razstavišče so naše nagra-
jence sprejeli predstavniki
Ljubljanskega sejma, ki je pri-
reditelj sejma Vino 95, pokro-
vitelj izleta Poslovna skupnost
za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije pa je za nagrajence
pripravila degustacijo jubilej-
nih polnitev ob 25 letnici Zaš-
čitne znamke slovenskih vin.
Degustacijo izbranih vrhun-
skih vin je domiselno in iskri-
vo, s šalami, ki so spravljale
v smeh naše nagrajence, stro-
kovno vodil magister Zdenko
Rajher s Poslovne skupnosti za
vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije. Presenetljivo, vpra-
šanja za magistra Rajherja so
kar deževala in očitno je bil
manjši nemir v avtobusu na
poti v Ljubljano dobra pripra-
va na zvedavost. Po skupinski
sliki so si udeleženci izleta še
sami ogledali razstavne povr-
šine in se ob stojnicah posa-
meznih proizvajalcev in pride-
lovalcev ravnali po načelu, da
»vino ni rado samo«.
Nagrajencem smo že v urad-
nem vabilu napisali, naj se za
izlet oborožijo z dobro voljo,
še posebej pa so jo pokazaU ob
koncu.^ V avtobusu so nagra-
jenci poizkusili z malimi vin-
skimi Karaokami in pod tak-
tirko Nika Žolnirja ubrano za-
peli venček slovenskih vinskih
pesmi.
Udeleženci izTeta na 41.
mednarodni vinogradniško-
vinarski sejem v Ljubljani so
bili deležni tudi nekaterih pre-
senečenj : Poslovna skupnost
za vinogradništvo in vinarstvo
Slovenije jih je obdarila z lič-
nim termometrom za merjenje
temperature vina in kartonč-
kom s preglednico primernih
ohladitev, na prizorišču sejma
pa so prejeli tudi knjižico Mo-
ja srečanja z vinom, ki jo je
napisal Branko Vodušek, izdal
pa Veritas, prva specializirana
revija za vino v Sloveniji. To je
posebna knjiga, ki si jo piše
vsak sam in tako si jo bodo
tudi nagrajenci NT&RC. In da
bi se še naprej držali tega kar
piše v spremni besedi knjižice:
»Prijateljevanje z vinom nas
lahko pripelje do spoznanj in
užitkov, ki nam plemenitijo
življenje in nam dajejo novih
navdihov.«
ROBERT GORJANC
Št. 23. - 8. iunij 1995
KULTURA
10
Akord je imenitno koncertirai
Gallusova oHllčja In priznanja Janka Hočevarja
Srečujejo se zaradi iste ljubezni - glas-
be - in kar imajo lepega, želijo z glasbo
vsem deliti. Želijo si, da bi namesto praz-
ne tišine glasba napolnila vsako srce.
S to željo so minulo soboto v dvorani
Narodnega doma s slavnostnim koncer-
tom proslavili svojo petdeseto leto delo-
vanja člani orkestra Akord, ki ga vodi
dirigent Matjaž Breznik. Solista tega
koncerta sta bila Vasilij Meljnikov - vi-
olina ter Dunja Spruk - sopran.
Orkester Akord je zrastel iz izrazitih
tamburaških zasnov, danes pa ima zani-
mivo instrumentalno zasedbo - dodana
pihala, trobila, tolkala in godala, kar mu
omogoča pestrost izbire repertoarja vse
od klasične do modeme glasbe.
Občutno pomanjkanje notnih gradiv
za tak sestav skuša dirigent nadomestiti
z lastnim prirejanjem klasičnih glasbe-
nih del, tako so tudi na tem koncertnem
programu, razen ene, bile vse skladbe
priredbe Matjaža Breznika.
Breznik sodi v najmlajšo generacijo
slovenskih dirigentov. Rodil se je leta
1972 v Celju, kjer je obiskoval nižjo glas-
beno šolo, srednjo pa v Mariboru. Od leta
1992 študira dirigiranje na Visoki šoli za
glasbeno in gledališko umetnost v Grad-
cu. Orkestru Akord dirigira od leta 1988,
na Glasbeni šoli v Celju poučuje kitaro in
vodi orkester klasičnih kitar ter godalni
orkester.
Program koncerta je bil razdeljen na
dva dela: Prvi del so zaokrožili: melodič-
no sveža in koprneča baletna glasba iz
opere Faust C. Goimoda, pod vplivom
orientalne glasbe in harmonsko obarva-
nega mola komponirana Tretja rapsodija
za orkester L. Antonija ter briljantni in
virtuozni, tehtni in dognani Ciganski na-
pevi za violino in orkester P. de Sarasa-
teja v izvedbi solo violine Vasilija Melj-
nikova. Violinist Meljnikov je študiral na
konzervatoriju v Minsku, poučeval na
srednji šoli za nadarjene otroke v Min-
sku, sedaj pa deluje kot koncertni moj-
ster v simfoničnem orkestm RTV Slove-
nije ter poučuje violino na Akademiji za
glasbo v Ljubljani.
V drugem delu smo kot prvo poslušali
skladbo velikega prijatelja orkestra
Akorda skladatelja J. Gregorca Uverturo
in španski ples iz operete Melodije srca.
Sledili sta Muzikant, pesem iz filma En
tango R. Stolza ter Pesem in čardaš F.
Leharja. Prvi avstrijski in drugi madžar-
ski skladatelj, oba predstavnika dunaj-
ske operete, sta napisala mnogo vedrih in
prikupnih melodij, ki gredo lahko v uho
in jih poslušalec zlepa ne pozabj. Obe
skladbi je ob spremljavi orkestra Akord
izvedla sopranistka Dunja Spruk, člani-
ca SNG Opere in baleta Ljubljana.
Dunja Spmk je študirala v Mariboru
in Gradcu in debitirala v Gradcu kot
Olimpija v Hoffmanovih pripovedkah,
kasneje pa bila angažirana v komorni
operi na Dunaju. Danes je uveljavljena
opema in koncetna solistka.
Zadnja skladba slavnostnega koncerta
so bili znameniti Madžarski plesi, ki jih
je po izvirnih madžarskih ljudskih nape-
vih mojstrsko obdelal J. Brahms, za to-
kratno koncertno izvedbo pa priredil M.
Breznik.
Orkester je igral na dostojni umetniški
in tehnični ravni, izvajanje je bilo prijet-
no za uho in dušo, in jubilejna priložnost
narekuje zahvalo vsem številnim izvajal-
cem in dirigentu, da leto in dan, leto za
letom iščejo skupno doživetje in skupno
govorico, da imajo hotenje in voljo, uti-
rati glasbi žlahtna pota in da jim je po-
stala glasba način življenja in sprostitve.
Na koncertu, ki se ga je udeležila tudi
pokroviteljica Štefka Kučan, so orkestru
podelili zlato plaketo ZKO Celje, nekate-
rim članom orkestra bronaste in srebme
Gallusove značke, orkester pa je prvič
podelil priznanja, poimenovana po Jan-
ku Hočevarju, svojem ustanovitelju in
prvem dirigentu. Prejeli so jih: Mateja
Hočevar Gregorič, Dragica Zvar, Marija
Deu Vrečer, Srečko Cizelj, Albert Završ-
nik in Toplice Dobrna.
DRAGICA ZVAR
Tenorist iViatjaž Stopinšeic se predstavi
Na umetniško pot je v dvorani Glas-
bene šole Celje v petek, 2. junija stopil
tenorist Matjaž Stopinšek, slušatelj
solopetja iz razreda Brede Janko, pro-
fesorice na Srednji glasbeni in baletni
šoli Maribor.
S prepevanjem je začel kot osnovno-
šolec na II. osnovni šoli v Celju, kot
član Mešanega mladinskega zbora
Tehnik Srednje tehniške šole v Celju
pa je kmalu postal tudi solist.
V preddiplomskem koncertnem pro-
gramu je lepemu številu ljubiteljev sa-
lonskega petja ob klavirski spremljavi
mag. Lidije Maletič izvajal program
Haendla, Haydna, Beethovna, Schu-
manna, Griega, Brittna, Pavčiča, La-
jovica, Michla in Rossinija.
Izrazno bogati napevi izbi-anih
skladb so nudili mlademu tenoristu
ustvarjanje prikupnega koncertnega
vzdušja. Pevca odlikuje bolj dramatič-
na kot lirična glasovna nadarjenost,
smisel za sočen in bogat zvok in obču-
tek za barvo. Izvajanje je bilo spevno
in tekoče. Dana mu je sposobnost oz-
načbe osnovnega razpoloženja, ki ga
hoče glasba izraziti in sposobnost
vživljanja v razpoloženje posameznih
del, da lahko zadihajo v vsej dinamični
diferenciranosti. Globok vtis je zapu-
stilo izvajanje z mogočno glasbeno go-
vorico pisanega recitativa in arije Uri-
ela iz Haydnovega Stvarjenja ter lah-
kotnost, natančnost in lepota tona
Rossinijeve Podoknice grofa Almavive
iz opere Seviljski brivec.
Umetniška pot jc strma in naporna,
upam da je v mladeniča zasajena traj-
na ljubezen do petja, da mu petje ne bo
le minljiva utvara, ampak mu bo po-
stalo način življenja. Vso srečo in tr-
masto vztrajanje želim!
D.Ž.
Lep in icuitiviran zvoic
Celjski Akademski pevski
zbor je v petek, 2. junija, pri-
pravil letni koncert v veliki
dvorani celjskega Narodnega
doma. Dirigent prof. Dejan
Jakšič je v prvem delu progra-
ma izbral dela, ki predstavlja-
jo razvoj glasbenega sloga,
v drugem delu pa je bila pred-
stavljena slovenska zborovska
ustvarjalnost in narodne
pesmi.
Pevci so tako izvajali naj-
prej dva Gallusova moteta in
skladbo neznanega avtorja,
v nadaljevanju prvega dela pa
smo slišali še Bachov Božični
koral, Mozartov Nottumo,
Brucknerjev Gradu ale z naslo-
vom Christus factus est, Reint-
halerjev motet Ich w^ill woh-
nen ter Elgarjevo As torrens in
summer. Z umirjeno in obču-
teno interpretacijo so nas pev-
ci popeljali od renesanse, ba-
roka, klasicizma in romantike
do novejšega obdobja ustvar-
janja.
Iz tega obdobja so bile tudi
skladbe drugega dela koncer-
ta, kjer so pevci predstavili
dve priredbi ljudskih motivov:
Srebotnjakovo Režij ansko in
sklop medjimurskih napevov
hrvaškega skladatelja Žganca.
Sledile so še tri umetne sklad-
be: Srebotnjakova Pesem,
Ravnikova Ženjica in Kogojev
Večemi zvon.
Gost koncerta je bil oktet
termoelektrarne Šoštanj, ki je
za poslušalce pripravil tri pri-
redbe narodnih pesmi in Mo-
zartov motet Ave vemm
corpus.
APZ je s svojim koncertom
dokazal, da je srebrna plaketa
z letošnje Naše pesmi zasluže-
na, saj ga odlikuje predvsem
lep in kultiviran zvok. Kot ve-
čino pevskih korpusov pa ga
tare slabša vokalna tehnika.
Prepričana sem, da bodo
pevci celjskega APZ na svoji
julijski turneji po Nizozemski
kar najlepše predstavili naše
mesto in slovensko zborov-
stvo.
BERNARDA KINK
Umetnine na prtiii
Do konca tedna bo v Muzeju
novejše zgodovine v Celju po-
stavljena mednarodna razsta-
va dvajsetih umetnikov z na-
slovom Znaki na prtih.
Razstava, ki bo na ogled še
v Ljubljani, Ptuju in Mariboru
je nastala iz ideje, da posa-
mezni slikarji prikažejo, kako
si zamišljajo po svoje takšen
dekorativni predmet kot je
prt. Izdelek, namenjen za
okraševanje miz ob različnih
priložnostih, je mogoče obli-
kovati na mnoge načine in ne-
kaj teh možnosti prikazuje tu-
di omenjena razstava. Vsak
avtor je imel povsem proste
roke in ni bil podvržen nobe-
nemu zavezujočemu konceptu.
Zato tudi niso vsa dela nareje-
na na tkanino, kot je običajno
za prte, temveč so nekateri za
podlago izbrali papir. Slikarji
so naredili dela, ki so povsem
v skladu z njihovim siceršnjim
ustvarjanjem in pred gledal-
cem se razpre pluralizem sti-
lov ter avtonomnih pristopov.
Nekateri so se odločili za teh-
niko kolaža, dmgi slikanja,
posamezni pa le za risbo. Pri
tem gre tudi za razgibano mo-
tiviko, ki se razteza od figura-
like do abstraktno oblikova-
nih likov.
Na razstavi sodelujejo Aeh-
Ceh Cmilam iz Argentine, Vla-
dilo Elisa iz Venezuele, Buda-
hazi Tibor in Nemes Laszlo iz
Madžarske; iz Italije sodeluje-
jo Bazzo Massimo, Bruno Alo-
isi, Caseti Carlo, Conestabo
Piero, Grigolon Renzo, Mamc-
ci Piero ter Tomasini Denis,
med domačimi ustvarjaci pa
so udeleženi Helmut Jerak,
Erna Ferjanič-Fric, Rado Je-
rič, Suzanne Kiraly-Moss,
Alojz Konec, Jože Marinč,
Veljko Toman, Milovan Valič
ter Wang Huiqin.
BORIS GORUPIČ
XXI. mednarodni
grafični bienale
tudi v Keleil
V celjski galeriji Keleia
bodo v sredo, 14. junija ob
18. uri odprli razstavo
z XXI. mednarodnega gra-
fičnega bienala v Ljubljani,
in sicer grafična dela štu-
dentov likovne akademije
v Stockholmu. Na razstavi,
ki bo odprta do 14. avgusta
v galeriji Keleia, ki ima svoje
prostore v Muzeju novejše
zgodovine v Celju, bodo raz-
stavljali svoje grafike štu-
denti selekcije Royal College
Stockholm Andreas Eriks-
son, Gustav Hellberg, Emma
Karp, Katarina Loennby,
Marjana Pahor, Kenneth
Pils, Helen Svensson, Char-
lotte Gyllner, Triin Summa-
tavet, Sohan Wiking, Karin
Willen. Razstava sodi
v sklop projekta Celjski
mednarodni slikarski tedni
in študentske izmenjave.
D.M.
Zupan pa nič!
Piše: Tadej Čater
Bol]e pozno kot nikoli. Če-
prav se je tisti famnzni košar-
karski turnir pred celjsko
Gimnazijo iztekel že skorajda
pred dvema tednoma, sam
osebno še vedno slišim oziro-
ma ujamcm kakšno pikro pri-
pombo na račun same organi-
zacije. Seveda; tovrstne pri-
pombe prihajajo v glavnem iz
vrst gledalcev oziroma opazo-
valcev, ki niso bili vpleteni niti
v organizacijo niti v tekmova-
nje in si jih v vsakem primeru
velja zapomniti, zapisati. Člo-
vek se pač uči vse življenje. In
tako kot je pri pisanju; kolegi,
uredniki, skratka tisti, ki so
bolj ali manj vpleteni, sicer
imajo pripombe, pomisleke,
pohvale..., toda še največkrat
pride tista povratna informa-
cija iz vrst bralcev. In le ta je
zares legitimna. Končno je
izključno bralec tisti, ki mu je
zapisano sporočilo namenjeno.
V primeru košarkarskega tur-
nirja pa je vendarle treba upo-
števati tudi drugo stran. Na
primer tisto, ki ni niti tekmo-
vala, ki ni turnirja niti opazo-
vala, ki je pravzaprav zanj sli-
šala šele iz sredstev javnega
obveščanja, pa vendar se je vse
skupaj hudo dotika. Gre kaj-
pak za protokol. In ta je bil
zares katastrofalen.
Priznam! Nekaj gostov je
bilo odkrito razočaranih. Vro-
čina in sonce, žeja in lakota, so
pač opravile svoje. Toda vse to
so zgolj takoimenovane muke,
ki jih je bilo deležno telo. Fi-
zične muke, takorekoč, ki kaj-
pak niso nič v primerjavi s ti-
stimi, katere doživljajo otroci
in šolajoča se mladina, ki si
niti para čevljev ne more pri-
voščiti in za blagor katerih je
bil turnir v resnici sploh izve-
den. In, končno. Sleherno
športno udejstvovanje temelji
na telesnih mukah, na odreka-
nju, ki je še največkrat pove-
zano s telesom. In košarka ni
nobena izjema. Bob Wilson,
ameriški režiser, je denimo iz-
javil, da je »košarka najlepši
balet na svetu«, mi vsi pa kaj-
pak dobro vemo, da je za
uspešno baletno predstavo po-
trebno precej telesnih napo-
rov, da po mišicah steče na li-
tre mlečne kisline, itd. Telesni
napori proti tistim protokolar-
nim, če tako rečem, resnično
ne pomenijo ničesar.
Toda, zakaj to sploh ome-
njam? Iz enega samega razlo-
ga. Po turnirju, naslednje po-
poldne, ko sem se ravnokar
pripravljal k enemu takšnemu
poznemu nedeljskemu kosilu,
je namreč zazvonil telefon. Na
drugi strani žice me je pozdra-
vil znan glas iz slovenskega
političnega življenja. Zanima-
lo ga je samo eno: ali se je
prireditve udeležil tudi celjski
župan Zimšek, ali se je vsaj
potrudil in v imenu mesta ter
stranke, kateri pripada (mi-
mogrede, telefonirajoči je član
vladajoče stranke!), pozdravil
goste? Ali je sprejel vsaj ame-
riškega in nemškega velepo-
slanika v Sloveniji, na njunem
enournem obisku v Celju, ki
sta ga izkoristila za ogled in
simbolično otvoritev košar-
karskega turnirja? Žal je bil
moj odgovor nikalen. Ker je
šlo za telefonski pogovor, se
vsaj rdečica na obrazu, ki me
je oblila, ni videla. Za razliko
od dogodka v Celju, ko sem ves
rdeč in z dolgim nosom nem-
škemu ambasadorju na vpra-
šanje, kje je celjski župan, od-
govoril, da je bil sicer povab- I
Ijen, da je vedel tako za njegov 1
kot za vse druge obiske, da pa
ga žal ni. Niti njega niti kakš-
nega njegovega namestnika
oziroma kateregakoli že pred-
stavnika mestne občine. In pn
tem se je najin pogovor žal ne-
hal. Še vedno imam občutek,
kot da je bil dr. Gunther Se-
ibert kar nekako razočaran. In
tega mu jasno niti ne zamerim, i
Še več, povsem razumem ga.
Njegov obisk v Celju je bil na J
mreč najavljen, je bil celo ura-
den. Na mojo srečo njegovega
ameriškega kolega to niti ni
tako motilo. Za celjskega žu-
pana ni niti vprašal. Niti mene
niti koga drugega iz svojega
spremstva. Preprosto, imel je
pomembnejše opravke. Deni-
mo, otvoritev košarkarskega \
turnirja. Kako so se gostje
izrekali o celjskem županu po-
tem, ko so zapustili prizorišče
turnirja, ne vem in me niti ne
zanima. Bi pa zato moralo za-
nimati samega župana Zim-
ska, za katerega sem prepri-
čan, da če že ima kaj vesti, da
če že da kaj na svojo čast, če i
spoštuje vsaj samega sebe, da '
tisto noč, s sobote na nedeljo,
prav gotovo ni najboljše spal.
Kar preveč ljudi ga je sanjalo.
VValensa sprejel Celjane
Na 2. mednarodnem otroškem festivalu, ki je bil od 27. maja
do 3. junija v Varšavi, je predstavnike Plesnega teatra Igen iz
Celja sprejel tudi predsednik države Lech Walensa. Na festi-'
valu, ki se ga je udeležilo 250 mladih iz Evrope, Egipta in
Indonezije, so Celjani nastopili s predstavo Pobegnimo v svet-
lejšo prihodnost. Desetletna plesalka Kaja Rebek je navdušila i
poljskega predsednika s pesmico in sporočilom Slovenije o viziji i
miru, sreče in prijateljstva. *
St. 23. - 8. junij 1995
Ti
KULTURA
Od Tiziana do Michelangela
setletnica slatinskega grafičnega ntuzela - Težave zaravlllšča se oilražalo tudi
{eni največjih svetovnih zbirk dekorativne grafike_
Grafične liste v Muzeju gra-
^tah umetnosti v Rogaški
platini, ki praznuje 10-letnico
gbstoja, je pred dnevi občina
^glasila za kulturni spome-
^. Gre za eno največjih zbirk
\^te dekorativne grafike na
Lfetu, ki je odprta najširši jav-
U)sti, za darilo Švicarja Kurta
pllerja. Za obletnico poseb-
1,^ slavnosti ne bo, saj je
zdravilišče, kamor muzej spa-
v hudih gospodarskih teža-
fgb, z njim pa tudi ugledna
ova.
pomembne obletnice se spo-
ijajo s posebno razstavo za
[0-letnico obstoja, ki prikazu-
razvoj grafične umetnosti
ploh. V prvem prostoru so
;o predstavljeni grafični li-
Ui, ki  prikazujejo različna
^rodja  za graviranje plošč,
Latric za tisk. V ostalih pro-
torih so grafike, študijske ris-
posameznih delov človeške-
ga telesa, pa posamezni drago-
ceni primerki velikih grafičnih
taojstrov svetovne umetnosti.
Tako predstavljajo med drugi-
mi Diirerjeva, Rembrandtova,
Fischerjeva, Reichartova in
Piranessijeva dela. V poseb-
nem prostoru so ponazoritve
velikih slikarskih umetnin re-
nesančnih sUkarjev v malem
formatu, kjer je mogoče obču-
dovati dela Tiziana, Tintoret-
ta, Rafaella... Med razstavlje-
nim so prav tako portreti ra-
zličnih slikarjev in grafikov
- tako tudi Michelangela, Vela-
squeza, Lucasa Cranacha...
V zadnjem prostoru pa je mo-
goče občudovati grafične liste
v različnih tehnikah, vendar
z istim motivom, primerjalno.
Vse grafike so iz podarjene
zbirke Švicarja Miillerja, za-
dovoljnega gosta Rogaške Sla-
tine, ki živi v švicarski gorski
vasici Emmetten, v ' Nied-
waldnu.
Žal pa je Muzej z imenitnimi
deli, prav v času desetletnice
obstoja, v hudih težavah, kar
je posledica perečega položaja
Zdravilišča, ki ie v objemu
Koržetovega sklada. V času
lastninjenja dobijo hoteli nove
lastnike, izjemna kulturna de-
diščina, ki bistveno presega
okvire Rogaške Slatine, pa
ostaja  v  številnih  pogledih
prezrta. Prav zato je pretekli
teden slatinski občinski svet
- gre za občinsko pristojnost
- zbirko grafičnih listov od 16.
do 19. stoletja razglasil za pre-
mični kulturni spomenik. Gre
za predlog celjskega Pokrajin-
skega muzeja, s tem pa naj bi
zavarovali režim prenašanja
predmetov na druge lokacije,
posojanja drugim miizejem in
galerijam, onemogočanje traj-
nega izvoza, pa restavriranje,
konzerviranje...
Za določitev statusa slatin-
ske muzejske zbirke ter za za-
gotovitev prihodnosti Muzeja
pa se pogovarjajo predstavniki
slovenskega ministrstva za
kulturo, celjskega Pokrajin-
skega muzeja, slatinskega gra-
fičnega muzeja. Zdravilišča in
občine Rogaška Slatina.
BRANE JERANKO
Lastnik zbirke, ki vsebuje vse
grafične tehnike ter najpo-
membnejše svetovne grafične
mojstre, je delniška družba
ZHT Rogaška Slatina, od leta
1985 pa je v posebnem slatin-
skem Muzeju. Gre za približno
40 tisoč grafičnih listov, s 14
tisoč že popisanimi in eviden-
tiranimi grafikami, ki so po-
razdeljene v 240 tematskih
zbirkah.
Podoglarji gostili Icoroške pevce
Celjski oktet Podoglarji in
Ljihovi gostje KUD Koroški
hktet Ravne so minuli petek
r dvorani Obrtne zbornice na
Ostrožnem priredili celovečer-
li koncert.
Začetki delovanja okteta
'odoglarji segajo v leto 1986,
[O so fantje z Ostrožnega in
ikolice začeli prepevati. Sprva
ih je vodila učiteljica glasbe
Inita Videnšek, danes poroče-
la Žolnir. K uspehom sta pri-
omogla tudi sponzorja Miro-
jks in Obrtna zbornica. Lan-
ko jesen so izdali svojo prvo
lasbeno kaseto.
ure Cekuta
Ochenhausenu
Te dni se izteka v nemškem
lestu Ockenhausenu medna-
jdni slikarsko-kiparski sim-
ozij, ki se ga udeležuje 20 sli-
arjev in kiparjev iz Nemčije,
ivstrije, Slovenije in Bosne in
iercegovine. Simpozij traja že
smo leto, iz Slovenije pa se ga
e udeležil Jure Cekuta, ki si
irizadeva enega od prihodnjih
nmpozijev organizirati v Slo-
teiiji.
Koroški oktet iz Raven letos
praznuje 35 let delovanja in je
po svoji dejavnosti najstarejša
pevska skupina na Koroškem.
V sedanjem sestavu pojo četrto
leto. Umetniški vodja Tone
Ivertnik je za koncert izbral
pesmi iz koroške ljudske za-
kladnice.
L.L.
Dekanijsko
srečanje pevskih
zborov
v nedeljo, 11. junija bo ob
15. uri dekanijsko srečanje
cerkvenih pevskih zborov za
dekanijo Nova Cerkev-Dobr-
na. Sodelovali bodo pevski
zbori župnij Dobrna, Franko-
lovo, Ljubečna, Nova Cerkev,
Šmartno v Rožni dolini, Vita-
nje in Vojnik. Za zaključek bo-
do vsi zbori skupaj zapeli pe-
sem Sveti Anton, ki je posve-
čena 800-letnici rojstva Sv.
Antona Padovanskega, ki jo
Cerkev praznuje v letošnjem
letu.
B.P.
Ni limita za Limit
V štorah deluje podjetje Li-
mit, ki ga že peto leto vodi
Mihajlo Lišanin. Poznajo ga
predvsem ljubitelji Ukovne
umetnosti in likovni pedagogi,
saj v svoji trgovini ponuja li-
kovnim ustvarjalcem materi-
ale vseh vrst,
Mihajlo Lišanin je po izo-
brazbi strojni tehnik, v Celje
pa ga je pripeljala atletika leta
1974, saj je bil znan dolgo-
progaš.
Zdaj se že peto leto poklicno
ukvarja z likovnimi imietruki
in šolami. Prireja razstave in
je njihov pokrovitelj, sodeluje
s šolami in jim priskrbuje ma-
teriale za izvedbo likovnega
pouka, organizira likovne de-
lavnice in kolonije, pred krat-
kim pa je izdal tudi prvo šte-
vilko časopisa Likovni svet
- informator za likovno dejav-
nost in slikanje.
Lišanin je doslej organiziral
že tri skupinske razstave pe-
tindvajsetim slikarjem na Do-
brni, in Arpadu Šalamonu, Ju-
retu Godcu, Vidi Pfeifferjevi,
Alojzu Zavolovšku, Damjani
Plešnarjevi, tereziji Bastelj in
Zlatku Prahu. Doslej je v nje-
govih likovnih delavnicah so-
delovalo 118 slikarjev, 140 os-
novnih šol in preko 100 osnov-
nošolcev.
• Leta 1993 je organiziral kar
tri Ukovne delavnice, in sicer
v Štanjelu na Krasu, na Dobr-
ni in v Šempetru, lani na Ble-
du in letos jimija v Piranu. La-
ni je uspešno izpeljal tudi na-
gradni razpis za osnovne šole.
Likovne izdelke sta na ogled
poslali sto dve osnovni šoli.
Izredno obsežna pa je letošnja
junijska likovna delavnica, ki
poteka v Piranu, saj na njej
sodeluje kar 24 avtorjev, med
njimi tudi nekaj iz tujine.
Mihailo Lišanin sodeluje
z dvestopetdesetimi osnovnimi
šolami v Sloveniji in njihovimi
likovnimi pedagogi. Sodelova-
nje temelji na dialogu, saj Mi-
haUo Lišanin svetuje izbiro in
uporabo materialov, ki so po-
trebni za uspešno izvajanje li-
kovnega pouka.
D. M.
Zgodovina za vse - tretjič!
Pred dnevi je izšla že tretja
številka revije za historično
ttitropologijo Zgodovina za
•se, ki jo je uredil dr. Andrej
Studen, izdalo in založilo pa
Zgodovinsko društvo v Celju.
Z izidom tretje številke Zgo-
lovine za vse so celjski zgodo-
vinarji še enkrat dokazali, da
im ne primanjkuje idej in
klanja, saj s skromnimi sred-
*vi in ob pomoči nekaterih
sponzorjev še vedno uspevajo
fTesničevati svoj prvotno za-
stavljen cilj, izdati vsaj dve
*evilki revije letno. Uredni-
štvo revije se je tudi to pot
fe^ig § prvo številko sprejete-
p koncepta, da posreduje
[N.CU ;aai^^ in vsem do-
TOljive pripovedi iz preteklo-
sti, kar nazorno označuje tudi
Na-atni moto dr. E.H.Coste^
rA£o hoče zgcKkiviha doseči
pravi tiamen,-mora pri-
peke tako pripovedovati, ka-
w so se v resnici godili, in
Niaietako popisovati, kakor
^fes sezati v. tek raznih dogo-
s kratka, pravi zgodopi-
^ mora biti objektiven...«
In kakšna je tokratna vsebi-
'j'- Tržaška zgodovinarka dr.
'arta Vei^inella predstavlja
"^ačilnosti kmečkih oporok
?^ 17. in 19. stol. na trža-
podeželju, predvsem pa
'^^ces laicizacije oporočnega
*ta sredi 19. stol. Sledi čla-
nek Antona Šepetavca s po-
menljivim naslovom Pijem, to-
rej sem Slovenec. V njem je
avtor dokazoval »prirojenosti
žeje« slovenskemu narodu, saj
je pitje in opijanje že (žal) de-
jansko postalo del slovenske
folklore in narodne identitete.
Kakšno usodo so doživljali
kranjski »revolucionarji« v ča-
su revolucije 1848/49, nam
prinaša članek Odločno zavra-
čam, da sem bil demokrat. Av-
tor dr. Stane Granda v članku
spremlja potek revolucije
v Radovljici skozi delovanje
tanfikajšnjih uradnikov, ki so
bih nosilci takratnih polii^-
aktivnosti. Znacoje, 4*1^
slovenska politična pluralnt^f
stara že dobro stoletje. To nam
ponovno potrjuje tudi članek
dr. Ervina Dolenca naslov<»n
menoj ne bodo farjf peva-
li... za menoj bo šla muzika.
V prispevku je avtor orisal po-
litične razmere ob oblikovanju
poUtičnih strank na Kranj-
skem ob koncu 19. stol., ko so
lokalna osebna nesoglasja in
antipatije krojile in posege
ne samo v politično delitev,
ampak celo v versko življenje
posameznih lokalnih skupno-
sti. Da ima zapravljivost slo-
venskih politikov že dolgo tra-
dicijo tudi vsi vemo, vendar
nam to še dodatno potrjuje
članek dr. Darje Mihelič. Njen
prispevek sicer obravnava
Ljubljano in nekdanje Ljub-
ljančane oziroma njihove
mestne očete v prvih stoletjih
novega veka, zlasti pa (ne-
)varčnost njihovega finančne-
ga poslovanja, vendar bi na
podobne razmere zagotovo na-
leteli tudi drugod, ne samo ne-
koč, temveč tudi še danes.
Razprave tokrat zaključuje
prispevek z naslovom Zgodo-
vina mesta med okoljem in na-
činom življenja, ki ga je v ob-
javo poslal nemški zgodovinar
dr. Clemens Wischermann.
Članek je uvrščen v sklop te-
oilje, predstavijja pa pregledno
^^i^ sodobnih zgc^vinskih
raziskav mest in urbanizacije
v Nemčiji.
Sledi še redna rubrika
S knjižne pobce, z ocenami ne-
katerih aktualnih knjižnih no-
vosti, s tem pa se bogata vsebi-
na tretje številke Zgodovine za
vse zaključi.
Ob koncu velja še posebej
poudariti, da je Zgodovina za"
vse . ena redkih slovenskih
strokovnih revij, ki izhaja red-
no, in to kljub dejstvu, da ni-
ma nobenih subvencij. Več
o tokratni številki revije bomo
lahko izvedeli na predstavitvi
v Galeriji Mozaik, ki bo v četr-
tek 8. iuniia. ob 11. uri.
BRANKO GOROPEVŠEK
PRIREDITVE
V Kulturnem domu v Tmovljah si lahko jutri, v petek ob 20. uri, i
ogledate zgodovinsko igro po motivu Device Orleanske z našlo- j
vom Škrjanček, v izvedbi amaterskega gledališkega ansambla
KUD Zarja iz Tmovelj. Igro je režiral Štefan Žvižej. '
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek ob 20.
uri, koncert Pevskega zbora Cetis, ki ga vodi Pavle Bukovac.
V nedeljo ob 20. uri, pa bo koncert mladih violinistov pod
vodstvom Ivanke Kalanj.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo drevi, v četrtek ob 19.30, peti
abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra, pod vod-
stvom Nenada Firšta.
Na Glavnem trgu v Celju bo v soboto, 10. junija ob 18. uri,
koncert Moškega pevskega zbora DPD Svoboda iz Zagrada, ki
ga vodi Matjaž Železnik, ob izdaji njihove glasbene kasete.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri,
v petek ob 20.30, zaključni koncert učencev Glasbene šole iz
Rogaške Slatine. V soboto ob 20.30, bo koncert Pihalnega orke-
stra Steklarne Rogaška Slatina. V torek ob 20.30 pa lahko
v Razstavnem salonu Zdravilišča, prisluhnete koncertu Dekli-
škega pevskega zbora iz Gkiteborga.
V jami Pekel v Šempetru bo v nedeljo ob 15.30, koncert, ki ga
pripravlja Turistično društvo Šempeter. Koncert nosi naslov
Pesem moje doline - iz skrivnostne globine. 1
V Likovnem salonu v Celju bo do konca junija na ogled razstava
Ericha Praschaka z naslovom Prostor za pripoved.
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 22. junija na ogled
razstava likovnih del učencev osnovnih šol občine Žalec.
V Pokrajinskem muzeju v Celju bo do 30. julija na ogled raz-
stava z naslovom Pojdimo skupaj v muzej, ki so jo v muzeju
pripravili skupaj z Vzgojno varstvenim zavodom Tončke Čečeve
v Celju.
V Galeriji Mozaik v Celju bo do 17. junija na ogled pregledna
razstava MMJ likovne delavnice za predšolske in osnovnošolske
otroke.
V razstavišču Gorenje servisa v Velenju do 17. junija razstavlja
svoja dela akademski slikar Albin Polajnar.
V avli kulturnega doma v Gornjem Gradu si lahko ogledate
razstavo sUk akademskega slikarja Andreja PavUča.
V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Genera-
cija 82.
V Osrednji knjižnici v Celju je odprta razstava Gimnazija skozi
čas, avtorja Branka Lesjaka.
V cerkvi Sv. Lovrenca v Kompolah so na ogled najnovejša dela
sUkarja Vladimirja E. Renčlja.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju, v galeriji Keleia, bodo jutri
odprU razstavo sUk in risb Marka Andlovica in Tadeja Tozona,
prvih štipendistov projekta CMST v Diisseldorfu 1994.
V Zdravstvenem domu v Celju si lahko do konca tega meseca
ogledate dela Štefana Vrbaniča.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 8. julija
na ogled razstava ob 10-letnici tega muzeja.
Union od 8. do 14.6. ob 17., 19. in 21. mi ameriški film Mali
miUjonar; Mali Union od 8. do 14.6. ob 20. uri avstralski film
MurieFse poroči; Metropol od 8. do 14.6. ob 18. uri ameriški film
Zasebni detektiv Shame, ob 20.30 pa ameriški fihn Carlitov
zakon. (Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spremembe
programa).
Kino Rogaška Slatina 9. in 10.6. ob 18. in 20.15 ameriški fUm
Nell.
Kino Žalec 9. in 10.6. ob 20. uri ameriški film Utemeljeni siun,
10. ob 18. uri ter 11.6. ob 18. in 20. uri pa ameriški film I.Q.
Kino Dobrna 10. ob 19. uri in 11.6. ob 17. uri ameriški film Hitre
tarče.
Večer s Pogačarjem
v petek, 2. junija je bil v Galeriji sodobne
imietnosti v Celju imietniški večer s podrobno
predstavitvijo dela Tadeja Pogačarja, s po-
udarkom na njegovem leta 1990 ustanovlje-
nem imaginarnem muzeju, ki ga je poimenoval
P.A.R.A.Z.I.T.E. Muzej modeme umetnosti.
Gre za imietniški organizem in mobilno tvor-
bo, ki s privzeto formo muzeja vzpostavlja
specifična razmerja z institucijami, teritoriji,
zgodovino in družbo. Gosta večera je predsta-
vil imietnostni zgodovinar in kustos Modeme
galerije iz Ljubljane Igor Zabel.
Opat in nakit
v torek so v mestni galeriji Riemer na Sta-
rem trgu v Slovenskih Konjicah odprU razsta-
vo unikatnega nakita. Razstavo Opal& nakit je
pripravil Jože Kuzman oziroma podjetje Dra-
vit pod pokroviteljstvom občine Slovenske
Konjice.
B.Z.
Žabice v rdečih kapicah
Na mednarodni lutkovni festival »Lutke
95«, ki bo od 12. do 18. junija v Ljubljani
v gledališču Glej, se je uvrstila tudi predstava
otroškega plesnega gledališča Mali Harlekin iz
Celja: O žabicah v rdečih kapicah. Predstavo
bodo mlade plesalke izvedle v gledališču Glej
12. junija ob 15. uri.
A.V.P.
Absolventski večer
konjiških glasbenikov
v prostorih glasbene šole v Slovenskih Ko-
njicaih je bU konec prejšnjega tedna absolvent-
ski večer mladih glasbenikov, ki letos zaklju-
čujejo šesti letnik glasbene šole. PredstaviU so
se Uroš Štruc, Gvido Hauptman, Neda Mate,
Andrej Bergauer in Tjaša Kangler s klavirjem,
Mateja Zupančič in Nada Beranič s flavto,
Katja Temnik in Monika Kerovec s kitaro,
David Mramor s trobento, Gašper AnderUč
s klarinetom in Luka Juhart s harmoniko.
Št. 23. - 8. iunii 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Draga Medveda »Najlepše;
trte na Slovenskem«
Minuli teden je bila v Bet-
navski graščini v Mariboru
predstavitev najnovejšega
knjižnega dela Draga Medve-
da, enake luksuzne izdaje, kot
je bil letošnji »Slovenski Du-
naj«, sicer pa za »Trto življe-
nja« (1992) drugo publicistič-
no delo istega avtorja o vinu,
vinogradništvu in vinski kul-
turi. Reprezentačno knjižno
delo so založili pri maribor-
skih Obzorjih v založništvu
velikih priročnikov.
Tokrat je naš nekdanji novi-
nar in urednik pri Novem ted-
niku v knjižne platnice pove-
zal sto in eno reportažo o naj-
boljših in najbolj znanih slo-
venskih vinogradnikih, njiho-
vih vinogradih, trsih, kleteh,
tradiciji in vinih, ki so pomogli
Sloveniji v krog svetovno zna-
nih proizvajalk žlahtne kaplji-
ce. Razumljivo je, da je moglo
delo najti pot v založbo priroč-
nikov tudi zato, ker se je avtor
knjige »zaprisegel« vinski trti
ne samo kot izbirčni sladoku-
sec, marveč tudi kot poznava-
lec. Ob nekaj obiskih pri vino-
gradnikih, ki jih je vključil
v svoj seznam, sem Dragu
Medvedu delal družbo in rad
povem, da so mu vinogradni-
ški praktiki, ki sami tudi kle-
tarijo in samostojno nastopajo
na konkurenčnem tržišču v dr-
žavi in po svetu, zelo tanko
prisluhnili, ko se je z njimi za-
pletel v strokovno razpravo.
Predvsem pa ni nikjer naletel
na skepso, kako naj »enolog«,
ki niti enega svojega trsa ne
premore, o tako občutljivi
stroki kaj ve. No, Drago Med-
ved v knjigi » Najlepše trte na
Slovenskem« nastopa tudi
v svojstvu fotoreporterja, kar
je pri Novem tedniku svojčas
tudi bil.
Kaj je Draga Medveda bi-
stveni prispevek v pričujoči
knjigi? Dodobra spoznava
bralca s tremi vinorodnimi ra-
joni na Slovenskem: s primor-
skim, s posavskim in s podrav-
skim. Nato ga seznani s trtami
in vini najpomembnejših oko-
lišev. Znotraj primorskega ra-
jona so to briški, vipavski,
kraški in koprski okoliš, v ok-
viru posavskega so bizeljsko-
semiški, dolenjski, belokranj-
ski in šmarsko-virštanjski,
najrazsežnejši pa je podravski
rajon, ki zaobsega naslednje
okoliše: mariborskega, osred-
nje Slovenske gorice, radgon-
sko-kapelske gorice, prekmur-
ske, nadalje Ijutomersko-or-
moške gorice ter haloški vino-
rodni okoliš. Knjiga ne pouči
bralca samo o značilnosti vi-
narskih okolišev, o vrstah vin,
marveč tudi o tem, da je vino-
gradništvo na Slovenskem ča-
stitljiva tradicija, ki ji v zad-
njem času zasebna pobuda in
konkurečnost daje nove vred-
note in kakovost. Tako sloven-
ska vina kar uspešno pomaga-
jo promovirati našo mlado dr-
žavo v svetu in to med zelo
vplivnimi in imovitimi sloji.
Vsak vinogradnik (vmes je
tudi nekaj družbenih) je
v knjigi predstavljen na dveh
straneh: z etiketo, ki jo je sam
izbral, s štirimi do petimi
barvnimi fotografijami ter
s kratkimi izvlečki v angle-
škem, nemškem in italijan-
skem jeziku.
O vinogradništvu in vinar-
stvu kot slovenski ljudski in
kulturni dediščini je na uvod-
nih straneh svoje strokovne
poglede razgrnil etnolog dr.
Janez Bogataj. Knjigo je opre-
mil Celjan Rafael Počivašek.
Pri predstavitvi v betnav-
skem gradu je urico programa
požlahtnil tudi pesnik Tone
Pavček, ki je tudi sam vino-
gradnik, ki pa s svojim »Tone-
tovim vinom« ni prišel v to-
kratni izbor. Pa saj še dosti
slovenskih trt čaka na pred-
stavitev.
JURE KRAŠOVEC
Invalid invalidu
rolco podaja
V gostišču Smogavc na
Gorenju se je minulo sobo-
to na srečanju pobratenih
društev invalidov Sloven-
ske Konjice in Slovenska
Bistrica zbralo 314 članov.
Konjiško društvo invali-
dov deluje že 26 let. Še ved-
no je organizirano na celot-
nem območju bivše konji-
ške občine. V društvu je
danes 813 članov, vodi pa
ga Leopold Rozman, ki je
ob 11-letnici pobratenja
s sosednjim bistriškim dru-
štvom njegovemu predsed-
niku izročil priznanje za
dobro sodelovanje na po-
dročju razvijanja humanih
dnosov med ljudmi. Kot je
poudaril tajnik konjiškega
društva Štefan Ribič, je bil
poglavitni namen srečanja
predvsem druženje invali-
dov, medsebojno informi-
ranje o težavah in možno-
stih njihovega reševanja.
Zbrane je pozdravil tudi
konjiški župan Janez
Jazbec.
M.L.
Loške poletne prireditve
Kar nekaj Dravinje je že
preteklo skozi Loče, odkar so
bile v kraju zadnje poletne
prireditve.
Letos pa so v kraju združili
moči vsi, ki jim ni vseeno, da
bi nekoč uspešna tradicija po-
letnih kulturnih prireditev po-
polnoma zamrla. Tako so na
pobudo kulturno umetniškega
društva k realizaciji programa
pristopili še gasilci, govedorej-
sko društvo in aktiv kmečkih
žena. Da je v slogi moč, so po-
kazali že na prvi prireditvi
z naslovom »Po domače«.
V petek, 2. junija, se je v ve-
černih urah zbralo na priredi-
tvenem prostoru, lepo število
poslušalcev. S svojo prisot-
nostjo so krajani najlepše do-
kazali, da si takšnih prireditev
želijo.
V uvodnem delu je nastopila
Godba na pihala iz Poljčan in
mladinski pevski zbor loške
osnovne šole. Poletne kulturne
prireditve je odprl podžupan
Vel j ko Cugmas. V programu so
nastopili že znani ansambli,
pa tudi mnogi mladi pevci in
instrumentalisti, ki si šele uti-
rajo pot.
Že konec tega meseca bo
v Ločah predtekmovanje za
»Zlato harmoniko«. Sredi pri-
hodnjega meseca pa načrtujejo
prireditelji zabavno-glasbeno
prireditev z naslovom »Koraj-
ža velja«, v sodelovanju z radi-
om Trbovlje. Zadnja nedelja
v juniju je namenjena že tradi-
cionalnemu »kmečkemu praz-
niku« s povorko in s prikazom
ljudskih običajev.
Konec avgusta bo srečanje
radijskih postaj pod geslom
»Na .svidenje v Ločah«, kjer
bodo sodelovali Radio Šmarje
pri Jelšah, Radio Ptuj, Radio
Maribor in Radio Brežice. Pri-
reditve se bodo zaključile z več
dni trajajočo prireditvijo z na-
slovom »Vesela jesen
v Ločah«.
Tudi v Letušu eviiaristični križ
v soboto so v delovni akciji, ki se je je udeležilo okrog 30
krajanov Letuša in Braslovč, postavili evharistični križ. Kot
nam je povedal Franc Mahor, podpredsednik krajevne organi-
zacije Slovenskih krščanskih demokratov Braslovče, so glavno
delo pri ponovni postavitvi križa opravili prebivalci Letuša. Na
tem mestu je bil križ postavljen pred natanko šestdesetimi leti
in bil med vojno odstranjen. Križ bodo blagoslovili 25. junija, ko
bo v Letušu sv. maša. Glavno breme pri organizaciji postavitve
križa je nosil Anton Kodre,-predsednik odbora za postavitev
križa.
T. TAVCARI
Konjiški štab civilne zaščite
Na prvem sestanku novooblikovanega konjiškega ob-
činskega štaba civilne zaščite so na predlog župana
Janeza Jazbeca razdelili dolžnosti. Štabu bo poveljeval
Ivan Brglez, namestnik je Jože Komerički, ostali člani,
izbrani na podlagi strokovnih sporobnosti, pa so še: Tone
Hlastec, poveljnik gasilskega društva poveljstva občine,
Dominga Poš, zadolžena za prvo medicinsko pomoč,
Biserka Esih, zadožena za evakuacijo in preskrbo, Vladi-
mir Fijavž, zadolžen za tehnično reševanje in zaklanjanje
ter Uroš Beškovnik, zadolžen za RBK in sanacijo terena.
B.Z.
Za turizem v Rakovcu
v občini Vitanje so nedavno pričeli z urejanjem lastni-
štva zemljišč v Rakovcu, kjer nameravajo urediti turi-
stično vas. To so prvi koraki k zagotovitvi nočitvenih
zmogljivosti, ki jih občini Vitanje kljub sicer pestri turi-
stični ponudbi primanjkuje. Izdelavo projekta bodoče
turistične vasi Rakovec, ki ga bodo skušali pripraviti še
letos, bo financirala občina.
Nastop najmlajših pevcev
v nedeljo, 4. junija, so se v Kulturnem domu Mozirje predsta-
vili na zaključnem nastopu najmlajši pevci mozirskega prosvet-
nega društva. Na koncertu so kot gostje nastopili tudi najmlajši
učenci Glasbene šole Nazarje, med njimi 5-letni godec na frajto-
narici Jaka Podbregar iz Podvolovljeka in zabavno-glasbena
skupina >Mesečina<. KL
Akcija na Šmartinskem jezeru
Projektna pisarna Celje-zdravo mesto pripravlja v so-
boto, 10. junija, očiščevalno akcijo Šmartinskega jezera,
v kateri nameravajo očistiti obalo in postaviti koše za
smeti ter rešiti problem črnih odlagališč okoli jezera.
»Okolica Šmartinskega jezera je zanemarjena in polna
divjih odlagališč,« opozarjajo v Projektni pisarni Celje-
zdravo mesto, »treba se bo lotiti dela!« Vse, ki imajo radi
naravo, vabijo, da se akcije udeležijo in po svojih močeh
prispevajo k čistejšemu jezeru. Zbirno mesto bo v soboto
ob 8. uri pri gostišču >Jezero<.
KL
Zdravilišče Laško vabi
V laškem zdravilišču želijo, da bi se z njihovim delom in
ponudbo seznanilo kar največ ljudi, zato bodo v soboto
spet pripravili dan odprtih vrat.
Lani, ko so z akcijo začeli, so povabili le Laščane, letos
pa želijo, da bi jih poleg poslovnih partnerjev obiskala
tudi društva upokojencev in invalidov. Vrata zdravilišča
bodo odprli dopoldne s promenadnim koncertom, nato si
bodo lahko obiskovalci ob pomoči terapevtov ogledali
celotno zgiadbo in se seznanili z vsemi novostmi, ki jih za
še boljše počutje in uspešnejše zdravljenje svojih gostov
načrtuje vodstvo podjetja, popoldne pa se bo zvrstilo še
nekaj kulturnih prireditev.
JI
Žalna koračnica?
AH bo Celje ostalo brez gotibe na pihala
EMO?__
Edini pihalni orkester
v Mestni občini Celje, ki ob-
stoja že 55 let, pol stoletja pa
je pod okriljem Ema, je zaradi
težav holdinga zašel v resne
težave. EMO holding mu je na-
mreč z 31. majem odpovedal
sponzorstvo in s tem datumom
je prenehal dobivati honorar
za vodstvo orkestra tudi diri-
gent Alojz Krajnčan.
Prav zato je nadaljnja aktiv-
nost orkestra, ki tudi ustrez-
nih prostorov za vaje nima,
vprašljiva. Razširjenega se-
stanka upravnega odbora Pi-
halnega orkestra se je večer
pred iztekom odpovedi gosto-
ljubnosti udeležil tudi Željko
Cigler, sekretar za družbene
dejavnosti pri mestni občini
Celje. A rešitve niso našli.
Vendar so godbeniki sklenili,
da bo pihalni orkester pod sta-
rim imenom še končal to sezo-
no. Trideset pihalcev, ki ima
tudi osem članov podmladka,
bo v juniju nastopilo na regij-
skem tekmovanju godb na pi-
hala v Šentjurju in konec juli-
ja na srečanju godb v Ormožu.
Igrali bodo na Dobrni, v Ra-
dencih in še kje.
Na dlani pa je, to je nespor-
no, da bo Celje imelo godbo
tudi v prihodnje, če bodo našli
novega sponzorja, pod čigar
streho bo poslej godba sodila
in igrala. Čeprav stroški niso
veliki, saj je to ljubiteljski an-
sambel, gre torej samo za me-
sečni honorar za dirigenta
v višini 300 DEM, pa se lahko
zgodi, da si bodo pihalci zai-
grali poslednjo koračnico, in
se po več kot pol stoletnem ob-
stoju, razšli. Tega si Celje, vsaj
nekoč delavsko mesto, ne bi
smelo dovoliti, kljub zagatam,
v katerih se je zaradi težav
holdinga godba znašla.
Kljub temu vlada med god-
beniki optimizem, pravi Slav-
ko Adamič, tajnik upravnega
odbora pihalnega orkestra, ki
je v tej sezoni stoodstotno iz-
polnil svoj program in oblju-
be: od igranja na Glavnem tr-
gu, praznovanja 1. maja na
Gričku, kresovanja na Golov-
cu. Zdaj je na potezi Celje, da
reši edini celjski pihalni orke-
ster. Po enajstih letih, pravi
Slavko Adamič in z veliko an-
gažiranostjo članov orekstra
in morebitnih bodočih spon-
zorjev, bodo pihalci dobili no-
ve srajce za srečanje pihalnih
orkestrov.
Martin Zagožen, godbenik,
ki je prvič igral v tem orkestru
leta 1939 že pri Wesnu in je ves
čas aktiven, od ustanovitve
godbe leta 1945 do danes, je na
seji, ki je napovedovala pokop
sestava, rekel: »Marsikaj smo
zdržali in bomo še to!«
Za to pa mora kaj storiti tu-
di Celje, če hoče imeti bud-
nico!
MATEJA PODJED
Ribiški car 95
v soboto se bodo celjski
ribiči zbrali pri ribiškem
domu na Šmartinskem je-
zeru in se pomerili v tradi-
cionalnem tekmovanju za
Ribiškega carja. Tisti sreč-
než, ki bo ulovil najtežjo
ribo bo zamenjal na presto-
lu lanskega carja Milana
Mileča. Zbor in vpisovanje
udeležencev bo ob 7. uri, ob
13. uri pa bo razglasitev re-
zultatov in kronanje nove-
ga carja. V soboto bodo tu-
di najzaslužnejšim članom
celjske ribiške družine po-
delili priznanja in pohvale.
F. B.
Zven ubranega petja
Ob 90-letnlcl organiziranega
zborovskega petja v Bočni
Zadnjo nedeljo v maju so
člani Kulturno prosvetnega
društva Bočna in člani tam-
kajšnjega ženskega in moške-
ga pevskega zbora pripravili
čudovit pevski koncert, s kate-
rim so počastili devetdeseto
obletnico uspešnega delo-
vanja.
Bočna je s pevsko tradicijo
globoko zaznamovana, vrhu-
nec izjemno ubranega petja pa
sta zbora dosegla ravno v času
praznovanja. Ženski zbor je
vodil Jože Venišnik, moškega
pa prof. Mitja Venišnik.
Spomnimo .se še tistih, ki so
vtisniU svoj pečat v bogato
tradicijo bočkega zborovskega
petja. Prvi moški pevski zbor
je bil ustanovljen v letu 1905,
pod vodstvom takratnega uči-
telja Branka Žemljica. Po nje-
govi smrti je delo pevskega
zbora zamrlo, dokler ni leta
1926 prišel poučevat v Bočno
skladatelj Milan Apih, ki je
obnovil delovanje moškega
pevskega zbora. Zbor je delo-
val do konca dvajsetih let, ko
je Milan Apih zapustil Bočno.
Po letu 1930 je zbor poučevala
Berta Miklavc, od leta 1934 pa
Jakob Purnat. 21. februarja
1931 so takratni pevci in ljubi-
telji petja ustanovili pevsko
društvo, ki pa je bilo s priho-
dom okupatorja leta 1941 uki-
njeno, tako kot vsa slovenska
kulturna društva. Po letu 1945
je vodstvo moškega pevskega
zbora prevzel Janez Ročnik,
do leta 1984 pa so ga vodili še
zborovodje Izidor Florjan iz
Šoštanja, Jože Miklavc, Irena
Rihter in Jože Venišnik, ki vo-
di od leta 1975 ženski pevski
zbor. Moški pevski zbor je leta
1984 prevzel Mitja Venišnik,
ki ga vodi tudi sedaj. Od leta
1989 do 1992 je mo.ški pevski i
zbor poučevala Romana Božič. '
Pevci obeh zborov, ki ju po-
vezuje Prosvetno društvo Boč-
na, se že vrsto let udeležujejo
nastopov na pevskih revijah,
na krajevnih prireditvah in
pevskem taboru v Šentvidu pri
Stični.
JOŽE MIKLAVC
Št. 23. - 8. iunij 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
poligloti I. gimnazije v Celju
Društvo za tuje jezike in
^jiževnosti Republike Slove-
nije je po letošnjem tekmova-
nju srednješolcev v znanju tu-
jih jezikov v soboto v ljubljan-
skem Magistratu pripravilo
slavnostno podelitev priznanj
najboljšim, dijaki pa so pri-
pravili bogat kulturni pro-
gram v španščini, angleščini in
francoščini.
Med nagrajenci letošnjih
tekmovanj je spet vrsta učen-
cev I. gimnazije v Celju, ki so
nagrade in priznanja prejeli za
uspehe v znanju francoskega,
angleškega in latinskega jezi-
ka. V znanju francoščine je
jVlarjetka Pintarič zasedla 2.
mesto, Thomas Kobilšek, Bar-
bara Remškar in Rozalija
Štorman 3. mesto, Estera Ta-
tarevič 6. mesto, vsem pa sta
bila mentorja Carmen in Slav-
ko Deržek. V angleščini je Lu-
ka Batistič zasedel 7. mesto
(mentorica Uršula Zdovc),
Martina Lavrin pa 18. mesto
(mentorica Damjana Rebek.)
V znanju latinščine je Darja
Mlakar osvojila 3. mesto (men-
torica Ivana Mezner).
Prireditve ob podelitvi na-
grad in priznanj najboljšim
srednješolcem v znanju tujih
jezikov so se ob-tekmovalcih in
njihovih mentorjih udeležili
tudi direktor Britanskega sve-
ta v Ljubljani Roger Wood-
ham, direktor Ameriškega
centra v Ljubljani Domenick
Di Pasquale, direktorica Bure-
au de Cooperation Linguisti-
que et Educative France de
Carlo, predstavniki Univerze
in dr. Pavle Zgaga iz Ministr-
stva za šolstvo in šport.
Učenci I. gimnazije v Celju
so se udeležili tudi drugih jezi-
kovnih tekmovanj. Tako je le-
tošnja četrtošolka Biserka Ki-
šič dobitnica Prix de Composi-
tion Frangaise za svoj spis,
s katerim je sodelovala na
evropskem tekmovanju v fran-
coščini, ki ga organizira Alli-
ance Frangaise. Celoten 2.b
razred je pod vodstvom men-
torice Dušanke Veronek sode-
loval v natečaju o poznavanju
Bavarske in med vsemi sode-
lujočimi razredi slovenskih
srednjih šol zasedel 1. mesto.
Učenci bodo nagrajeni z eno-
tedenskim bivanjem na Bavar-
skem, nagrado pa jim bo v ča-
su >Bavarskega te<ina< v začet-
ku oktobra podelil bavarski
ministrski predsednik. Jezi-
kovne uspehe učencev I. gim-
nazije v Celju zaokrožujejo
člani šolske francoske gleda-
lišče skupine, ki so se pred
dnevi vrnili z uspešnega gosto-
vanja na Mednarodnem festi-
valu v Franciji.
I. STAMEJČIČ
Prve so v nove prostore Prosane 2 vstopile članice sekcije žena po operaciji dojke iz Celja,
prostore pa jim je ljubeznivo razkazala gospa Mija Drobnič (desno), ob njej predsednica sekcije
Anka Seles.
Prosana 2 v Ceiju odprta
Prosani 1 v Lilekovi ulici
v Celju se je pridružil podoben
poslovni prostor Prosana
2 v Kocbekovi ulici. Tega do-
bro založenega in lepo ureje-
nega poslovnega prostora so
posebej veseli stomisti in žene
po operaciji dojke, ki bodo za
svoje težave in probleme prav
v Prosani 2 dobili vse, kar nuj-
no potrebujejo.
Prednost novih prostorov, ki
so v neposredni bližini zdrav-
stvenega doma in bolnišnice,
je velik parkirni prostor in od-
piralni čas, ki je nepretrgoma
od jutra do večera. Razen pro-
daje in svetovanja pa bo Mija
Drobnič s sodelavci v novih
poslovnih prostorih začela
z nekaterimi novimi dejav-
nostmi, kot so samoplačniško
specialistično svetovanje v po-
poldanskem času s področja
problematike notranjih kirur-
ških bolezni in obolenja žil, fi-
ziatrija in rehabilitacija ter
športne poškodbe, trudili pa se
bodo tudi z nasveti o zdravem
načinu življenja, dietni pre-
hrani in samokontroli. Ukvar-
jali se bodo tudi s pedikuro.
Na odprtje so prišli številni
zdravniki, medicinske sestre
in tisti, katerim so dobro zalo-
ženi poslovni prostori P*rosane
2 tudi najbolj namenjeni. Mija
Drobnič je otprtje novega lo-
kala zaupala članicam sekcije
žena po operacije dojke, ki de-
luje v Celju od decembra lani,
trak pa je po krajšem nagovo-
ru prerezala predsednica sek-
cije Anka Seles.
TONE VRABL
'Gostitelji iz Marija Gradca so svoj nastop poimenovali Babičina skrinja.
Ples in pesem v Lašicem
Konec minulega tedna je
bila v Laškem republiška re-
vija otroških folklornih sku-
pin. Na odru Kulturnega
centra se je zvrstilo trinajst
skupin z okrog tristo folklo-
risti iz vse Slovenije.
Občinska zveza kulturnih
organizacij Laško je ob po-
moči Zveze kulturnih orga-
nizacij Slovenije in republi-
škega združenja folklornih
skupin tovrstno prireditev
pripravila prvič, in kot je
menila večina sodelujočih,
zelo uspešno. Revija ni bila
tekmovalnega značaja, če-
prav so nastopile samo tiste
otroške folklorne skupine, ki
so jih kot najboljše izbrali na
regijskih revijah. Republiško
revijo je odprla otroška fol-
klorna skupina iz Marija
Gradca, v Laško pa so prišle
še skupine iz Kopra, Podgor-
ja pri Slovenj Gradcu, Vna-
njih Goric, Poljčan, Novega
mesta, Slovenske Bistrice,
Semiča, Metlike, Ilirske Bi-
strice, Prošenj akovcev ter
dve folklorni skupini iz ICra-
nja.
Nastopi otrok se niso
omejili samo na plese in pe-
smi, saj so nmogi v svoj pro-
gram vključili tudi prvine
narodnih šeg in običajev.
JI
Foto: EDI MASNEC
Pomoč mladi družini
Nekaj bralcev se je oglasilo, da bi radi pomagali mladi
družini Majcen, ki je pred kratkim pogorela in ki smo jo
v reportaži predstavili v prejšnji številki Novega tednika.
Iz RK Slovenske Konjice so nam posredovali številko žiro
račvma: OORK SI. Konjice 50720-678-50/176, za družino
Majcen. Družini se tudi opravičujemo, saj smo pomotoma
zapisali kraj njihove domačije Resnik, v resnici pa je to
Skomarje.
Umetnik usnja
v celjskem Pop teatru razstavlja v sodelovanju z Andrejem
Trebičnikom kreacije samostojni kulturni delavec Samo Ranči-
gaj, po mnenju mnogih, najboljši slovenski oblikovalec usnjene
konfekcije.
Ustvarjalec, ki je za svoje delo prejel več priznanj in nagrad,
med drugim Zlato košuto in številne druge, ljubitelje usnja
navdušuje z izvirnimi kroji, imietelnimi detajli in odlično izde-
lavo. Razstava je odprta do 21. junija.
Samo Rančigaj pravi, da ga je usnje vedno privlačilo zaradi
fteštetih možnosti oblikovanja in da je v bistvu »naša druga
koža«. Uspešno je zaključil srednjo usnjarsko galanterijsko
šolo, ker pa ga to ni popolnoma zadovoljilo, se je vpisal še na
oblikovanje tekstila in oblačil. Usnjene kreacije ustvarja že celo
desetletje.
BOŠTJAN VOLF
Pohod po Galiclli
Člani Planinskega društva Žalec in Planinske sekcije Galicija
Wo v nedeljo, 11. junija, organizirali tradicionalni planinski
pohod po obrobju krajevne skupnosti Galicija. Pohodniki bodo
•la pot krenili ob 8.30. uri izpred podružnične šole v Veliki
^resici in nadaljevali pohod v smeri Gorca, Hramše in Zavrh do
Sentjungerti.
IB
Matura pred vrati
Minuli konec tedna je bil v Celju v znamenju maturantov. Učenci zaključnih letnikov srednjih
šol so končali s poukom in si vsaj za dan, dva dali duška. Že te dni tiste, ki šolskega leta niso
uspešno končali, čakajo skrbi s popravnimi izpiti. Če so jih oziroma jih bodo uspešno opravili,
bodo skupaj z vrstniki že prihodnji petek začeli z maturo, drugače pa imajo še eno priložnost
konec avgusta. Po drugem roku popravnih izpitov je namreč v srednješolskem koledarju
v začetku septembra še en maturitetni rok. A že zdaj je treba opozoriti, da bo takrat za maturo
časa le 5 dni, umik pisnih in ustnih preizkusov znanja pa bo v primerjavi z jimijskim precej bolj
natrpan. Že prihodnji teden pa bo spet v znamenju mladeži - takrat namreč končajo s poukom vsi
slovenski osmošolci in ostali srednješolci.
IS, Foto: EDI MASNEC
Prva petletka Gaberlade
s tradicionalnim družabnim in zabavnim srečanjem se
je v soboto popoldne v Gaberjah zaključila peta Gaberi-
ada, ki je temu predelu Celja dajala živahen utrip vso
drugo polovico maja. Številna športna in zabavna sreča-
nja, ki so jih Gaberčani pripravili v duhu športnega,
poslovnega in družabnega druženja, so v soboto dopoldne
zaokrožili še s tekom in pohodom (na posnetku) po mest-
nih uUcah Gaberja. IS
Škrjanček za nove ideje
Kultumo-umetniško društvo Zarja Tmovlje in Zveza kultur- i
nih organizacij Celje pripravljata akcijo sodelovanja med ljubi- ;
teljskimi gledališčniki in glasbenimi skupinami. V petek, 9.;
junija, ob 20. uri jih člani dmštva vabijo na predstavo Škrjan- ,
ček. Po prepričanju organizatorjev bo srečanje tudi prava pri-
ložnost za kramljanje o idejah v novi sezoni ter o problemih;
ljubiteljske kulture. KL;
Srečanje upokojencevialske občine
Društvo upokojencev Griže-Zabukovicaprireja 14.
junija v letnem gledališču Griže družabno srečanje vseh
upokojencev občine Žalec.
Pričetek srečanja bo ob 10.uri, nakar se bodo po
pozdravu in kratkem govoru o problematiki upokojenske
organizacije med seboj pomerile ekipe posameznih
društev v naslednjih disciplinah: streljanje z zračno
puško, metanje krogov, igranjepikada in
podobno.
Zmagovalci bodo prejeli pokale in nagrade. Tudi
najboljše smešnice, kijih bodo povedali posamezniki,
bodo nagrajene.
Igral bo duo Pogladičiz Vojnika.
V slučaju slabega vremena bo prireditev naslednjo sredo
21. oziroma 28. junija.
Vabljeni na veselo srečanje!
Št. 23. . 8. junij 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Zabava za staro in miado
Rekorden obisk letošnjega Miš maša
Prizadevni organizatorji iz
Griž so minulo nedeljo uspeš-
no spravili pod streho še eno
prireditev, tradicionalni Miš
maš, v soboto pa vabijo še na
Miš mašev ročk žur.
V letnem gledališču je vse
teklo po načrtih. Čeprav je
marsikje po Sloveniji lilo kot
škafa, so jo v letnem gledališču
odnesli brez kaplje dežja.
Obisk je bil rekorden, letos je
na Miš maš prišlo okoli 25, ne-
kateri pravijo blizu 30 tisoč
ljudi. Prišli so tudi vsi bolj ali
manj znani predstavniki slo-
venskega zabavno glasbenega
sveta oziroma tisti, ki ne gle-
dajo zgolj na zaslužek, ampak
so pripravljeni nastopiti zgolj
za potne stroške. V Griže ni
bilo edino Pop designovcev, ki
so se sicer odpravili na pot,
a so po neuradnih informaci-
jah imeli manjšo prometno ne-
srečo. Zanimiva popestritev so
bili člani skupine Transcen-
dence iz vrst Hari krišne, ki so
udeležencem delili še lastno-
ročno izdelane karamelne
bombone. Navdušen aplavz je
požel Tomaž Domicelj, ki je na
odru zaigral skupaj z osemlet-
no slepo deklico Petro iz Liboj.
Deklica je z igranjem na flavto
očarala, menda ji gre prav do-
bro od rok tudi igranje na ust-
no harmoniko in iz tega dekli-
ca še nekaj bo, je menil Domi-
celj. Si je pa dve pločevinki
v glavo prislužil lepi dečko Jan
Plestenjak, ki je izrekel nekaj
pikrih na račun Ali Ena, to pa
ni bilo prav nič všeč skupini
njegovih privržencev. Pleste-
njak je nastop prekinil, to pa
je bil menda tudi edini inci-
dent, ki se je v nedeljo zgodil
v Grižah.
Sicer pa so organizatorji tu-
di letos izpeljali prireditev ta-
ko, da si zaslužijo zgolj pohva-
le. Še več kot prejšnja leta je
bilo parkirnih prostorov, otro-
ci in odrasli so uživali ob ogle-
du lovske razstave in filmov,
jahali konje, se vozili z vlakom
in avtobusom Coca cole,
ustvarjali v slikarski delavni-
ci, se zabavali na odru sramež-
ljivih, slončku Tončku in igriš-
ču ringa raja. Tudi žeje in la-
kote nikomur ni bilo treba tr-
peti, pohvala pa velja organi-
zatorjem tudi na račun vseh
tistih, ki so sproti pobirali plo-
čevinke, pa množico ovitkov
od takšnih in drugačnih slado-
ledov, ki jih obiskovalci kljub
košem za smeti še vedno naj-
raje odvržejo na tla.
V soboto ob 21. uri pa v Gri-
žah vabijo na ročk žur, tokrat
bodo nastopili Don Mentoni
band. Lačni Franc in Šank
ročk.
IB
Foto: SIIERPA
Glavno besedo na Miš maševem odru je imel Sašo Hribar, poleg
njega pa še televizijka Mojca Mavec.
Tako se prične. Danes oder
sramežljivih, jutri...
Gradnja šole gre h koncu
Kot je bilo obljubljeno, se nadomestna šola v Orli vasi, kjer
bodo staro zaradi avtoceste Arja vas-Vransko porušili, zares
pospešeno gradi. Gradbena dela gredo h koncu, zdaj urejajo
tudi okolico, notranjost pa so že prevzeli obrtniki. Šola je zelo
mična, seveda pa ji bodo pravo življenje vdihnili z novim šol-
skim letom šele učenci in učitelji. T. TAVČAR
Razstava likovnih del
v Savinovem likovnem salonu v Žalcu so minuli torek odprli
tradicionalno razstavo likovnih del učencev osnovnih šol občine
Žalec. Otvoritve razstave se je udeležil akademski slikar in
likovni pedagog Alojz Zavolovšek, v kulturnem programu pa so
sodelovali učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec. Razstava bo
odprta vsak dan, razen nedelje, do 22. junija. IB
Pred premiere Plesnega hrodeta
Prihodnji četrtek bo v Žalcu premiera predstave Plesni bro-
det, ki jo že od pričetka leta v koreografiji Save Malenšek
pripravljajo plesalke plesne skupine Šlauf iz OŠ Petra Šprajca
Jura v Žalcu. Premiera plesne predstave, o kateri bomo več
zapisali v prihodnji številki, bo v žalskem Kulturnem domu,
cena vstopnic, ki jih je mogoče kupiti na OŠ Petra Šprajca Jura
ter v Kulturnem domu v Žalcu, pa je v predprodaji 500, na dan
predstave pa bo 800 tolarjev. N-M. S.
Stopinje na
odru '95
Plesna sezona se bliža
h koncu, člani Plesnega
studia N pa so svoje na-
porno delo strnili in po-
vezali v plesno prireditev
Stopinje na odru '95, ki je
namenjena vsem ljubite-
ljem plesne umetnosti.
Predstavili se bodo v so-
boto, 10. junija, ob 19. uri
v domu kulture v Velenju.
KL
Vzpon na
Dobrovlje
Kolesarski klub Žalec je
pripravil kolesarsko tekmo-
vanje Vzpon na Dobrovlje, ki
se ga je udeležilo 63 kolesar-
jev iz različnih krajev Slove-
nije, največ iz Savinjske do-
line. Proga je bila dolga 5,5
km, s 700 m višinske razlike,
kolesarji-rekreativci pa so se
z gorskimi kolesi pomerili
v šestih starostnih skupinah.
Pri moških do 18 let je
progo najprej prevozil Mitja
Horvat, v starostni skupini
od 19 do 35 let Sandi Šmerc,
od 35 do 50 let Dušan Peer in
nad 50 let Franc Kekec. Pri
ženskah do 35 let je bila prva
Vanja Volk, nad 35 let pa
Marija Bračič.
T. TAVČAR
Alfi Nipič in Hotel Alpos Šentjur
predstavljata:
SLIVNIŠKO POLETJE 95
Ribiški dom Tratna ob Slivniškem jezeru.
10. junija od 19. ure naprej ^
ALFI NIPIČ in njegovi muzikanti.
Zabava da je ni,
pridite vsi,
vstopnine ni! i
Na KoDltnlk
V soboto, 10. junija 1995,
s pričetkom ob 11. uri, bo pri
koči na Kopitniku veselo in ži-
vo. Na ta dan se bomo spomni-
li dogodkov izpred 20. let, ko
je bila odprta prenovljena ko-
ča na Kopitniku.
Zgodovina tega, izredno le-
pega in bogato obiskanega
planinskega doma sega v leto
1955, ko so prvi člani UO PD
(M. Škornik, D. Škomik, S.
Tauses, R. Kosec, A. Koželj, F.
Perše, P. Pavčnik in drugi) za-
čeli s pogovori o lastnem pla-
ninskem domu. Na mestu, kjer
stoji zdaj koča, je bila Trpež-
nikova domačija. Ko se je dru-
žina, po posredovanju PD
Rimske Toplice, preselila v no-
vo stanovanje v Hrastnik, so se
začela obnovitvena dela. Že
leta 1956 je začelo delovati za-
vetišče, ki je delovalo skoraj
20 let. Želje »pionirjev« PD
Rimske Toplice pa so segale
vse do sodobnega planinskega
doma. Dela so trajala precej
dolgo, saj so bili odvisni od
prostovoljnega dela članov in
dotacij raznih »dobrotnikov«.
Levji delež pa so prispevali
člani, ki so vsak vikend in ob
praznikih prizadevno dežurali
in znosili na ramenih vso hra-
no iz doline. Po vodo so morali
v 30 minut oddaljen vodnjak
ali pa kar v dolino. V 20 letih
se je zavetišče počasi spremi-
njalo v sodoben planinski dom
z nekaj ležišči, sanitarijami,
elektriko, s točilnico in v skalo
vklesano dvorano.
Vsi planinci, ki »sestopajo«
v našo idilično dolino, kjer
gnezdi koča, so si edini, da je
ena najlepših daleč naokoli.
Besede pohvale planincev,
množičnost in urejenost koče
so najlepše zahvala vsem ime-
novanim in neimenovanim
planincem, ki so gradili in bili
kokorkoU udeleženi pri rasti
PD.
Zato je prav, da se v soboto,
10. junija snidemo na Kopitni-
ku, si sežemo v roke in kakšno
rečemo o preteklosti, sedanjo-
sti in prihodnosti PD Rimske
Toplice.
V uradnem delu bodo nasto-
pali: MPZ Antona Aškerca,
pod vodstvom J. Gorica, Celj-
sko pevsko društvo, ki letos
slavi 100. letnico delovanja,
pod vodstvom prof. Goršiča in
recitator OŠ Antona Aškerca
Rimske Toplice. Pozno po-
poldne pa se bomo zavrteli ob
prijetni domači glasbi na Ple-
su pod kozolcem.
MILENA SUHODOLČAN
Krvodajalci na Izletu
četrti junij je dan krvodajalcev. Ob tej priložnosti je Rdeči križ Slovenije pripravil srečanje
slovenskih krvodajalcev v Veržeju, pri Mlinu na Muri. Iz žalske občine se je srečanja udeležilo več
kot 160 krvodajalcev in aktivistov Rdečega križa. Povedali so, da je v Sloveniji več kot 100 tisoč
krvodajalcev, ki vedno znova vabijo ostale sodržavljane, ki so zdravi, naj se jim pridružijo.
Uradnem delu srečanja je sledila zabava. T. TAVČAR
Po Kozjanskem
člani šmarskega Društva upokojencev, stari več kot 80 let, so
se letos udeležili izleta v Senovo, Brestanico, ogledali so si tudi
grad Podsreda, za konec pa so se ustavili na turistični kmetiji
Založnik na Tinskem (na sliki). Med petdesetimi udeleženci jih
je bilo pet starih več kot devetdeset let.
Posebno srečanje pa je koordinarcijski odbor društev pripra-
vil tudi za vse nad 89 let stare pokretne krajane bivše šmarsk«
občine. Največ jih je prišlo s šmarskega področja, vodstva dru-
štev ter svojci pa so jih pripeljali tudi iz Rogatca, Podčetrtka,
Bistrice in Sv. Štefana. V šmarskem kulturnem domu so si lahko
ogledali privlačen kulturni program, pozdravil jih je župaH
Čakš, po maši pri Sv. Roku pa so se poveselili v gostišču
Zadružnik.
IVANKA VEHO VAB
Šl. 23. - 8. Iunii 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Celovita prenova stavbe
ta 40. letnico CRI priaobltev v vrednosti mIlUon DEM
v Celju so pretekli teden
slavnostno odprli prenovljene
prostore Centra za rehabilita-
cijo invalidov, v Ipavčevi ulici.
Gre za milijon mark vredno
naložbo v osrednjo stavbo po-
djetja za poklicno usposablja-
nje ter zaposlovanje invalidov,
ki je v zadnjem desetletju vlo-
žilo v celoti za približno 5 mi-
lijonov mark sredstev.
V CRI so se tako spomnili
40-letnice dela invalidskega
podjetja, kjer je trenutno 110
zaposlenih. Osrednjo stavbo,
kjer sta strokovna skupina za
zaposlovanje invalidov ter or-
topedska delavnica, so celovi-
to prenovili ter odpravili ovire
za invalide, pri čemer so ure-
dili primemo parkirišče, avto-
matično odpiranje vhodnih
vrat, dvigalo ter ustrezne sani-
tarije, sicer pa so v celoti po-
skrbeli tudi za novo notranjo
opremo. V notranjosti so bi-
stveno izboljšali delovne raz-
mere, zlasti v kletnih prosto-
rih. Pročelje stavbe, prej zani-
krnega videza, se poslej lepo
vključuje v staro celjsko mest-
no jedro.
Slovesnega odprtja prenov-
ljene stavbe so se udeležili mi-
nistrica za delo, dmžino in so-
cialne zadeve, Rina Klinar,
najvišji republiški predstavni-
ki SPIZ ter zavoda za zaposlo-
vanje, predstavniki najugled-
nejših slovenskih invalidskih
podjetij ter ugledni gostje
s Celjskega. V pozdravnem go-
voru je celjski župan, Jože
Zimšek, opozoril na pomen
CRI na našem območju, mini-
strica pa je govorila o pomenu
takšnih organizacij za razreše-
vanje pereče invalidske pro-
blematike v državi nasploh ter
o dobrem sodelovanju med
pristojnimi republiškimi usta-
novami, pri vsem skupaj pa je
postavila celjski CRI za zgled
dobrega sodelovanja ter seve-
da uspešnega poslovanja. Nje-
gov direktor, Radivoj Kot, je
opozoril tudi na posamezne
zakonske pomanjkljivosti, ki
jih je mogoče odpraviti, zdaj
pa otežujejo zaposlovanje in-
validnih občanov. V kultur-
nem programu je nastopil ok-
tet Studenček.
Po prireditvi v bližnji dvo-
rani, je sledil najslovesnejši
trenutek, ko je ministrica, Ri-
na Klinar (na sliki), prerezala
trak. Nato si je prenovljene
prostore v Ipavčevi ulici pose-
bej ogledala, zatem pa je obi-
skala še proizvodne prostore
CRI v Oblakovi ulici.
BRANE JERANKO
Foto: SHERPA
Sicrb za srce
Uspešno aelo celjskega koronarnega
kluba
Minuli četrtek je bila v celj-
skem Narodnem domu prosla-
va ob deseti obletnici Koro-
narnega kluba, hkrati pa tudi
vseslovensko srečanje koro-
narnih klubov. V kulturnem
programu so nastopili dijaki
Srednje tehniške šole Celje,
slavnostni govornik pa je bil
predsednik Društva za zdravje
srca in ožilja Slovenije dr. Jo-
sip Turk, ki je tudi predsednik
združenja kardiologov Slove-
nije.
V govoru je dr. Turk dejal,
da človek sam težko vztraja na
poti, ki si jo določi, saj potre-
buje zglede in pomoč drugih,-
Zato se ljudje s podobno usodo'
družijo v koronamem klubu.
Koronami klub Celje so pred
desetimi leti, kot drugega
v Sloveniji, ustanovili na po-
budo kardiologa dr. Janeza
Tasiča. V klub se prostovoljno
vključujejo koronami bolniki
in občani, ki želijo sodelovati
v preventivi in rehabilitaciji
koronarnih bolezni. Cilj kluba
je, da se z različnimi aktiv-
nostmi bolnikom omogoči vra-
čanje v življenje, ter da se po-
veča skrb za ohranjanje zdrav-
ja in visoko kvaliteto življenja.
Takoj po ustanovitvi kluba so
organizirali ure telovadbe in
skupinske pohode pod stro-
kovnim vodstvom. Leta 1987
so ustanovili Aerobni center
v Celju, kjer so pričeli z red-
nim programom aerobnega
treninga na kolesih, aparatu
za veslanje in z vajami na bla-
zinah. Številna udeležba je bi-
la tudi na pohodih, zato so
Zgradili srčno trim pot, ki vodi
iz Celjskega parka na Anski
hrib.
Koronami klub ima danes
150 članov, rehabilitacija po-
teka vse leto, razen v času šol-
skih počitnic. Letno člani
opravijo več kot tisoč ur v te-
lovadnici, v aerobnem centm
in na pohodih, pod strokovnim
Vodstvom višjih medicinskih
Sester in fizioterapevtk. Redno
organizirajo strokovna preda-
janja o preprečevanju, zdrav-
ljenju in rehabilitaciji koro-
narnih in drugih srčnih bolez-
ni, zdravi prehrani in medse-
bojni pomoči ter člane sezna-
njajo z literaturo, ki obravna-
va preventivo in kurativo s po-
dročja obolenj srca in ožilja.
»Za nas je pomembno dmže-
nje, ker se lahko razbremeni-
mo, in pomagamo drug dmge-
mu. Imamo sicer nekaj težav
s prostorsko stisko vendar je
stanovanjski sklad občine Ce-
lje pokazal veliko razumeva-
nja, ko smo se dogovarjali gle-
de najemnine za Aerobni cen-
ter. Društvo se financira s čla-
narino, prispevki članov za re-
habilitacije v vseh dejavnostih
ter s finančnimi in materialni-
mi prispevki občine Celje, za-
vodov in nekaterih podjetij,«
pravi Majda Trogar, predsed-
nica Koronamega kluba Celje,
ki je članica že osem let.
Lani je koronami klub izdal
tako imenovani Srčni potni
list, ki je enostavna in prijazna
metoda za osveščanje ljudi
o dejavnikih tveganja in njiho-
vih posledicah. Z njim spod-
bujajo k povečani skrbi za
lastno zdravje in zdravstveno
kulturo. Srčni potni list naj bi
dobil vsak krajan, zlasti pa
gost, ki pride v knežje mesto.
Obstoj kluba je seveda ves
čas vezan na nesebično, pro-
stovoljno delo članov izvršne-
ga odbora ter strokovnega vo-
djo dr. Janeza Tasiča, ki je
prejel zlato plaketo za priza-
devno delo. Poleg njega je zla-
to plaketo prejel še Franjo
Čevnik, srebmo plaketo pa so
dobili Vida Šelih, Vida Zu-
pane, Majda Kokot, Dragica
Knez, Regina Čuješ Kranjc,
Sonja Ocvirk ter Oton
Herman.
DAMJANA SEME
Vrtec v muzeju
Sodelovanje celjskega vrtca
Tončke Čečeve in Pokrajin-
skega muzeja traja že nekaj
let, koncem šolskega leta pa ga
vselej zaključijo z razstavo iz-
delkov vrtčevskih otrok, ki jih
malčki ustvarjajo po vtisih
z obiskov muzejskih pro-
storov.
Letošnjo razstavo >Pojdimo
skupaj v muzej< so v Pokrajin-
skem muzeju odprli v torek
zvečer, na ogled pa bo vse do
konca julija. Maja so malčki iz
enot Hudinja I. in II. ter Alja-
žev hrib izdali tudi posebno
številko svojega glasila >Šče-
pec,< ki je tematsko vezana na
spoznavanje muzejske dejav-
nosti. Projekt >Pojdimo skupaj
v muzej < je zasnovala in pove-
zovala vodja vrtčevske enote
Hudinja Betka Vrbovšek. Pod
mentorskim vodstvom vzgoji-
teljic Nade Koprive, Veronike
Raček, Darje Preložnik, Anice
Mlakar, Jože Kraner in Nade
Mlinaric je sodelovalo 120
otrok v starosti od 5 do 7 let, iz
Pokrajinskega muzeja pa sta
z malčki delala kustosa Rolan-
da Fugger Germadnik in Vla-
do Šlibar. IS
Meileni mesec
v Hermanovem
brlogu
v Hermanovem gledališču
Otroškega muzeja, ki deluje
v okviru Muzeja novejše zgo-
dovine v Celju, danes gostujejo
ljubljanski lutkarji s predsta-
vo Matjaža Jaušnika Medeni
mesec.
Dopoldanski predstavi, na-
menjeni predvsem vrtčevskim
malčkom in šolarjem, sta na-
povedani za 10. in 11. uro, po-
poldne pa bo lutkovna skupi-
na Luft in uš Medeni mesec
uprizorila ob 17. uri. Polurno
druženje z lutkami je name-
njeno otrokom od 4. do 12. leta
starosti, v tem času pa bodo
spoznali, kako je, če pravljič-
nim čebeljim bitjem ukazuje
zlobna matica, grozi pa jim tu-
di zlobni pajek Boldrik.
IS
Najlepši filmi
Na naslovnici Tednikovega
TV vodiča sta bila tokrat
igralca Elizabeth Taylor in
Rex Harrison, prizor pa iz fil-
ma Kleopatra. V poštev za
žreb je prispelo 73 kuponov.
V naš oglasni oddelek se naj
tokrat po sodček laškega piva
oglasi Darko ŽELJ iz Pohor-
ske 4 v Celju, prav tako pa se
naj po torbo NT&RC oglasita
tudi Dragica ARČAN iz Šmi-
klavža 2 a, Škofja vas in Anej
PODLESNIK iz Vipavske 19
v Celju.
Vljudno prosimo, da se iz-
žrebanci po nagrade oglasite
osebno v naš oglasni oddelek!
Kupone z rešitvami tokrat-
ne uganke pošljite do 13. ju-
nija.
Glpsv extreme za avanturlste
Projekt Gipsy extreme, s katerim Igor Pleničar in Simon
Izgoršek predstavljata svetovna popotovanja, je sinoči gostoval
v Muzeju novejše zgodovine v Celju. O Avstraliji skozi objektiv
je avdiovizuelno predstavitev pripravil Igor Pleničar, prihodnjo
sredo ob 19. uri pa pripravlja predavanje z naslovom >Sanje so
na Aljaski in v Kanadi< Simon Izgoršek.
ISJ
Šff. 23. - 8. iunii 1995
ŠPORT
16
Celje v pokal Ronchetti
S sedeža KZS z zamudo potrdili uvrstitev celiskih košarkaric v evropski pokal
- Končan prvi del prestopnega roka, največ zadreg pa s trenerji
Prvi del prestopnega roka za
košarkarje se je končal z vrsto
sprememb, med najbolj aktiv-
nimi pa so bili že po tradiciji
novinci v višjih ligah. Spre-
membe mora potrditi še zveza,
ki bo morala rešiti tudi nekaj
zapletenih primerov, klube pa
bo mogoče zamenjati tudi av-
gusta.
Kovinotehna ekipe skoraj ni
spremenila. Močnejša bo samo
za Rajka Ritoperja (Winner
Broker Niš, 20 let, 202 cm), ki
je slovenski državljan, izrazit
skakalec, in po rodu iz Šempe-
tra. S šolanja v ZDA se je vrnil
branilec Pur, toda prek Atlan-
tika za leto dni odhaja Čmer,
ki bo za Florido igral že v letni
ligi. Na Polzeli še vedno iščejo
profesionalnega pomožnega
trenerja, Zrinski bo še naprej
pogodbo zavezan, o Korače-
vem pokalu pa natančnih in-
formacij ni bilo mogoče dobiti
niti na sedežu FIBA.
Rogaška skupaj z Jurkovi-
čem še vedno čaka na rešitev
prošnje o pridobitvi držav-
ljanstva, ki bi sprostilo mesto
za vrnitev Leriča. Pred izte-
kom prestopnega roka je bila
igralcem poravnana večina
dolgov, zato so nekateri stor-
nirali pogovore z drugimi klu-
bi. Iz Podčetrtka naj bi se vrnil
branilec Voh, morebitne druge
okrepitve pa bodo predvsem
neuveljavljeni igralci.
Tovornik In ZInrajh
sporna
Pivovarna Laško še ni kon-
čala prestopnega roka. Matjaž
Tovornik (35 let, 202 cm) ima
še veljavno pogodbo s Sate-
xom, vendar je zahteval preki-
nitev, in z Laščani podpisal
novo za dobo dveh let. Povsem
zanesljivi novinec je Gregor
Jeras (Triglav, 25 let, 183 cm),
trener bo še naprej Slavko
Djukič, nekaj neznank pa je
s Sašom Govcem, ki želi
zmanjšati svoje obveznosti in
igrati samo v drugem delu se-
zone.
Comet je zadržal pokrovite-
lja, ki je izrekel zadnji ultimat:
vrnitev med najboljše. Pogod-
be so podaljšali vsi igralci ra-
zen Šporarja, vendar mladi re-
prezentant zaradi starostne
meje še ne more zamenjati
kluba in torej ostaja Konjičan.
Z Rankom Djuričem so bili tik
pred podpisom pogodbe,
a ostaja v Krškem in skupaj
s trenerjem še naprej lovijo tu-
di >štirico<, kajti Bojan Novak
(Slivnica, 23 let, 200 cm) je
predpogodbo podpisal šele za
sezono 1996/97.
Celje je po pričakovanju iz-
gubilo mladega reprezentnata
Dejana Tomažina (igral je na
dvojno registracijo), ki so ga
prvaki poslali k Heliosu, in
z izpisnico dokončno dobilo
Darka Jeseneka. Zahtevek za
prestop je podpisal tudi center
Igor Zinrajh (Satex, 26 let, 200
cm), ki pa je enako naredil tu-
di s papirji za Radence in zato
je zadeva odprta. Celje ima še
vedno možnost prihoda tujca,
tiha želja pa je CIgko.   ,^ , , ^
Prebolil z novim
imenom
Elektra po katastrofalni se-
zoni ni razpadla. Vsi igralci so
ostali v klubu, negotova pa je
usoda Vladimira Rizmana, ki
do jeseni najbrž ne bo dobil
državljanstva in bo moral po-
čivati. Cilj je seveda takojšnja
vrnitev, s skoraj enoletno za-
mudo pa bodo končno igrali
v šoštanjski dvorani. »Z eno
nogo sem še pri Elektri, ^ dru-
go pa...« pravi trener Janko
Bukovič, ki je še vedno v neka-
terih kombinacijah A-2 li-
gašev.
Prebold si želi vrnitev na
predlansko raven, ko je bil
drugoligaški prvak. Jeseni bo
močnejši za Janija Cenclja
(Comet, 31 let, 189 cm), Darka
Gradina (Jezica, 23 let, 184
cm), Petra Goltnika (Kovino-
tehna, 24 let, 192 cm), Jožeta
Goltnika (Kovinotehna, 19 let,
195 cm) in Boštjana Ivačiča
(Črnuče, 29 let, 182 cm). Štahl
in Pur bosta še naprej igrala
na dvojno registraciji, poslovi-
li pa so se Podgomik, že med
lansko sezono Turk in tudi po-
djetje Mik, ki se umika moč-
nejšemu sponzorju.
Kemoplast je neuspešno
iskal kvalitetno okrepitev na
položaju krila ali centra, kon-
kretni pogovori pa so potekali
celo z igralcema, ki pri klubih
A-1 lige začenjata tekme.
»Imeni  zdaj  nista  več  po-
membni, pri obeh pa se ni za-
taknilo okoli denarja za pre-
stop, marveč bolj zaradi pre-
skoka v B ligo,« trdi predsed-
nik Peter Lapornik, ki ni obu-
pal. Jedro ekipe je ostalo ne-
spremenjeno, za prihod košar-
karja nadpovprečnih kvalitet
in tudi novega trenerja pa bo
nekaj možnosti še v avgustov-
skem prestopnem roku.
Rogla se še ni opredelila gle-
de ciljev, marsikaj pa bo od-
visno od odločitve predsedni-
ka Romana Matavža, ki je zad-
nje mesece tudi direktor Co-
meta. Igralsko slovo napove-
duje Drago Dubrovski, zato si
Zrečani pod košem želijo za-
menjavo in najpogosteje ome-
njajo Marjana Pučnika (Ke-
moplast, 28 let, 195 cm).
Podčetrtek se po napredo-
vanju v C ligo še ni okrepil, za
enkovreden boj pa potrebuje
predvsem višje igralce. Z dvoj-
no registracijo naj bi dobili
nekaj mladincev Rogaške, ki si
odkrito želi tesnejšega sodelo-
vanja in v Podčetrtku vidi
predvsem poligon za hitrejši
razvoj mlajših igralcev. Po
strokovni plati naj bi večino
zadolžitev prevzel Rudi Jugo-
var, saj ekipa v minuli sezoni
ni veliko trenirala in prav
v kvalitetnejšem delu je veliko
rezerv.
Juršetova spet
v Celju
Celje se je vendarle uvrstilo
v pokal Ronchetti, ker je naša
zveza v pravilih o evropskih
pokalih spregledala zazna-
mek, da je za Slovenijo v žen-
ski konkurenci rezerviranih
pet mest. »Za Evropo še nismo
dovolj zreli, zato se skoraj za-
nesljivo ne bomo prijavili,«
pravi predsednik Franc Ram-
šak, ki uspešno nadaljuje
s projektom vračanja celjskih
igralk. V novi sezoni bo za Ce-
lje zaigrala tudi branilka s šir-
šega reprezentančnega sezna-
ma Simona Jurše (Maribor, 24
let, 170 cm), nobena pa ni za-
pustila kluba. Odprto je še
vprašanje trenerja, toda kvali-
tetnih in obenem specialistov
za žensko košarko ni veliko.
Comet je ostal brez Simone
Skerbinjek in kapetanke mla-
dinske reprezentance Katje
Temnik (Jezica), ki bo z dvojno
registracijo še pomagala ma-
tičnemu klubu. Prvakinjam so
predlagali, da bi namesto od-
škodnine posodila še eno mlaj-
šo igralko, ekipa pa je tik pred
realizacijo dogovora o dodat-
nem pokrovitelju. Alojz Gosak
se je po končani sezoni odpo-
vedal mestu trenerja, nasledila
pa ga bo Andreja Zdovc.
ZELJKO ZULE
V vzhodni skupini B lige bodo
v sezoni 1995/96 igrali Elek-
tra, Mik Prebold, Kemoplast,
Starše, Bistrica, BP 93, Breži-
ce, Janče, Hrastnik in Ma-
ribor.
ivačlč akrobat leta
Na velenjski skupščini nagradi tudi za SD Ijnior Celje In SSK
Velenje — Skrbne priprave za 5. challenger In slovo Francija
Petka
Velenje je bilo gostitelj red-
ne skupščine SZS, v Šaleški
dolini pa se je ob tej priložno-
sti zbrala skoraj vsa slovenska
smučarska smetana. Tekmo-
valno sezono 1994/95 so oceni-
li kot zelo uspešno za alpske
smučarje in biatlonce, medtem
ko so največji dolžniki ska-
kalci.
Po skupščini je bilo nagraje-
nih več kot štirideset posa-
meznikov in klubov, najbolj
cenjeno priznanje Bloškega
smučarja pa so dobili Jure Ko-
šir, Franci Petek in bivši di-
rektor nordijskih reprezen-
tanc Lojze Gorjanc. Med na-
grajenci so tudi SD Unior Ce-
lje, SSK Velenje in Jože Ivačič,
ki je bil po pričakovanju iz-
bran za najboljšega akrobat-
skega smučarja, a vseeno
vztraja pri slovesu od tekmo-
vanj.
Plaketo za zasluge pri raz-
voju smučarskega športa je
prejelo SD Unior Celje, pred-
sednik Janko Sopar — novi član
izvršnega odbora Smučarske
zveze - pa že kuje načrte za
prihodnja leta. »Priznanje
SZS je nadgradnja izjemno
uspešne sezone, še naprej pa
bo v ospredju delo z mladimi,
ki niso med najboljšimi samo
v državi, marveč tudi v svetu.«
Velenjski skakalci letos sla-
vijo 40-letnico kluba, vrhunec
pa bo čez mesec dni s tradici-
onalno revijo skokov. Priredi-
tev na skakalnici s plastično
maso bo znova med največjimi
v Evropi, predstavil pa jo je
predsednik organizacijskega
komiteja mag. Evgen Drvarič.
»Tridnevno tekmovanje se bo
začelo 30. jimija s tekmo vete-
ranov na 22-metrski skakalni-
ci, naslednji dan bo nočna tek-
ma za rudarsko svetilko, v ne-
deljo pa še Fordov challenger
z elitno zasedbo. V neposred-
nih dvobojih bo znova odločil-
na samo dolžina skokov, na-
gradni sklad pa bo 30.000
mark. Pričakujemo 10 tisoč
obiskovalcev, med katerimi
bomo izžrebali srečneža, ki se
bo domov odpeljal s Ford Fie-
sto, v načrtu pa je še nekaj
presenečenj.«
Ob velenjskem gradu se bo
zadnji dan revije dokončno
poslovil Franci Petek - veliki
šampion in bivši svetovni pr-
vak. »Upam, da bom še poma-
gal pri delu v klubu ali repre-
zentanci, tako da skakalnega
športa popolnoma ne zapuš-
čam. Vesel sem, da bom aktiv-
no kariero zaključil v Velenju,
kjer je bilo veliko lepih tekem.
Za slovo si želim vrhunskega
rezultata, a bo potrebno dobro
skočiti,« je smeje razmišljal
Frenk in dodal: »Najbolj vese-
lo bo po tekmi, ko pripravljam
poslovilno fešto.«
TOMAŽ LUKAČ
Rezultati odprtega prvenstva
Velenja v skokih: pionirji — do
9 let: 1. Seme (Šmar), 2. Tadič,
3. Volev; do 11 let: 1. Juvan
(vsi Ljub), 2. Smagaj (Vel), 3.
Plevnik (Misl); do 13 let: 1.
Klemcnčič, 2. Perše (oba Vel),
3. Juvan (Ljub); do 15 let: 1.
Zorko, 2. Zivic (oba Vel), 3.
Cvetko (Ihan); ml. mladinci: 1.
Hriberšek (Vel), 2. Verdinek
(Rav), 3. Tovornik (Vel).
Jolandi Jurak (svetli dres) se je ponudila priložnost, da že jeseni
zaigra v evropskem pokalu, Katja Temnik (15) odhaja k prvaki-
njam, Simona Skerbinjek (desno) pa po dveh sezonah zapušča
Comet.
Šesti naslov Bauerja
Leon Bauer je na Ptuju že šestič zapored osvojil
naslov državnega prvaka v aerorallyu, nepremagan pa
je vse od leta 1989. Najboljši je bil skupaj z Grilom
(oba Celje), sedma je bila posadka Glinšek-Glinšek
(Velenje), deseta Ravnak-Gorjup (Konjice), enajsta
Lukanc-Kotnik (Velenje) in dvanajsta Lakovič-Koče-
var (Celje). Čez dober mesec dni bo na Danskem 9.
svetovno prvenstvo v aerorallyu, ki se ga bodo udele-
žile tudi posadke Bauer-Gril, Lakovič-Lukanc in
Glinšek-Glinšek.
Balinarske novice
v nadaljevanju 11. balinarske lige vzhod je RLV v gosteh
premagal Bičevje z 9:7, Trebeliško pa je doma izgubilo
s Svobodo s 5:11. Vrstni red po 7. krogu: Svoboda 17,
Pleševica 16, Blagajana 12, Bistrica, RLV, Iskra 10, Rogo-
vila, Bičevje 7, Tržič 6, Trebeliško 3. Rezultata 5. kroga
območne lige: Velenje-Trbovlje 4:12, Megrad-Vegrad 4:1,
Žalec prost. Vrstni red po polovici prvenstva: Trbovlje 10,
Vegrad 8, Žalec 5, Megrad 4, Velenje 0. V kvalifikacijah za
uvrstitev na DP dvojic sta bila uspešna Vodončnik in Ježov-
nik (Treb), z območnega pa so na regijsko tekmovanje posa-
meznikov napredovali Hudovernik, Rednak (RLV), Vodonč-
nik, Ježovnik (oba Treb), Grenko (Vel) in Djurdjevič (Meg).
Nogomet|
I. liga
30. krog: Publikum-Koper
2:0 (1:0); Bauman (32), Štan-
car (58); Izola-Rudar 1:3 (0:0);
Ekmečič (75, 87) in Komar (79)
za uvrstitev v pokal Intertoto;
Groica-Primojje 3:1, Beltinci-
Kočevje 8:0, Naklo-Mura 0:2,
Žalezničar-Korotan 1:2, Vev-
če-Maribor 0:1, Jadran-Olim-
pija 0:5. Končni vrstni red:
Olimpija 44, Maribor 42, Gori-
ca 41, Mura 40, Rudar, Beltin-
ci, Publikum 38, Korotan, Pri-
morje 32, Železničar (Lj) 30,
Koper 26, Vevče, Izola 20, Na-
klo 19, Kočevje 16, Jadran 3.
n. liga
29. krog: SteklarČRadeče
2:3, Slovan-Era Šmartno 1:2,
Rudar-D ravinj a 1:2; Naf ta-
Beltrans 5:1, Drava-Zagorje
1:1, Elan-Mengeš 0:1, Domža-
le-Piran 0:2, Železničar-Tur-
nišče 0:0; 30. krog: Era Šmart-
no-Elan 5:0 (1:0); Druškovič
(10, 67), Mašič (73, 78), Omera-
gič (84); Radeče-Slovan 9:0
(5:0); Drobne (6, 9, 60, 65), Ja-
nev (16, 30), D. Guček (62, 88),
B. Guček (25); Piran-Steklar
5:2 (3:1); Krašovec (37, 60);
Dravinja-Domžale 0:6 (0:1);
Zagorje-Nafta 1:1, Beltrans-
Železničar 1:2, Tumišče-Ru-
dar 2:3, Mengeš-Drava 2:1.
Končni vrstni red: Era Šmart-
no 46, Nafta, Zagorje 43, Ru-
dar (T) 35, Radeče, Drava 32,
Mengeš, Piran, Domžale, Že-
lezničar 31, Tumišče 27, Dra-
vinja 25, Slovan 20, Beltrans
19, Steklar 17, Elan 14.
lil. liga
26. krog: Bistrica-Aluminij
1:0, Renkovci-Kovinar 2:2, SI.
Gradec-Dravograd 2:6, Po-
brežje-Starše 2:1, Pohorje-Ba-
kovci 2:0, Šentjur in Kungota
prosta. Končni vrstni red:
Šentjur 35, Dravograd 34,
Aluminij 33, Bakovci 29, Po-
horje 28, Bistrica 22, Kungota
21, Kovinar, Renkovci 20,
Starše 18, Pobrežje 9, SI. Gra-
dec 8.
MNZ Celje
Končni vrstni red - člani:
Unior 35, Tim Laško 24, Kovi-
nar 20, Krško 19, Kiv Vransko,
Usnjar 11; mladinci: Steklar
22, Krško 19, Šentjur 17,
Šmarje 9, Odred 5, Radeče,
Kiv Vransko 3, Žalec 1; kade-
ti: Steklar 35, Unsjar 30, Uni-
or 27, Dravinja 25, Šentjur,
Era Šmartno 20, Mons 18,
Hrastnik 16, Svoboda, Radeče
12, Tim Laško 5; st. dečki - A:
Rudar 43, Era Šmartno 34,
Šentjur 33, Mons, Hrastnik 25,
Steklar, Žalec 23, Publikum
20, Radeče 15, Svoboda 10,
Dravinja 8, Odred 4; B: Unior
15, Krško 9, Kovinar 7, Kiv
Vransko 5, Tim Laško 3; fina-
le: Rudar-Unior 3:0, 10:0; ml.
dečki - A: Dravinja 36, Rudar
34, Šentjur 27, Steklar 25, Era
Šmartno 23, Publikum 22,
Mons, Žalec 15, Svoboda 12,
Radeče 9, Hrastnik 2; B: Unior
16, Krško 15, Usnjar 13, Kiv
Vransko 10, Tim Laško 4, Ko-
vinar 2; finale: Dravinja-Uni-
or 4:0, 2:0.
Tenis
i. liga
5. krog: Velenje-Triglav 2:7
(zmagala: Šrejma, Šrejma-Ru-
par; izgubili: Dovšak, Apšner,
Weiss, Črešnik, Rupar, Dov-
šak-Camloh, Grosman-Čreš-
nik); Branik-Slovan 2:7, Dom-
žale-Maribor 4:5, Soča-Koper
8:1, 6. krog: Maribor-Velenje
3:6 (zmagali: Topčič, Šrejma,
Weiss, Rupar, Dovšak-Topčič,
Camloh-Grosman; izgubili:
Dovšak, Črešnik, Šrejma-Ru-
par); Branik-Domžale 9:0,
Triglav-Soča 7:2, Slovan-Ko-
per 8:1. Vrstni red pred zad-
njim krogom: Slovan 12, Bra-
nik, Triglav 8, Soča, Koper 6,
Velenje 4, Maribor, Domžale 2.
11. liga
5. krog: Ptuj-Žalec 7:2, Kr-
ško-Celje 3:6, Bistrica-Brežice
5:4, Radgona-Konjice 2:7; 6.
krog: Žalec-Konjice 3:6, Bre-
žice-Radgona 8:1, Celje-Bi-■
strica 5:4, Ptuj-Krško 4:5.
Vrstni red pred zadnjim kro-
gom: Celje 12, Ptuj, Bistrica 8,
Krško (-), Brežice 6, Konjice 4,
Žalec 2,'Radgona (-) 0.
ni.llga
3. krog: Mežica-Mladost 0:5,
Laško-Ravne I 0:5, Ravne II-
Hoče 0:5; 4. krog: Mladost-
Hoče 1:4, Ravne I-Ravne II
5:0, Mežica-Laško 4:1; 5. krog:
Laško-Mladost 0:5, Ravne II-
Mežica 3:2, Hoče-Ravne I 2:3.
Vrstni red: Ravne I (-) 8, Mla-
dost(-)6,Hoče(-2)4,RavneII
Rekoriino tudi
v Salzburgu
Celjske kegljavke so
z zmago in rekordom kon-
čale tudi nastop v Salzbur-
gu, kjer so za sedem >lesov<
izboljšale leto dni star re-
zultat nemške reprezen-
tance. Miroteksova šester-
ka je podrla 2638 kegljev in
je tudi v posamični konku-
renci v vrhu: 1. Petak 453,
2. Kardinar 451, 3. Tkalčič
444, 5. Zupane 438, 7. Le-
dinek 426, 8. Grobelnik
426.
SI. 23. - 8. iunii 1995
17
ŠPORT
Zovko: Celje pred Hrvaško
Novi trener celjskih rokometašev postavil močen strokovni team — Pivovarna Laško še pet let
Zdravko Zovko je novi tre-
ner prvega moštva Celja Pivo-
varne Laško, Miro Požun nje-
gov pomočnik in vodja stro-
kovnega štaba vseh selekcij,
Herman Wirth trener vseh
vratarjev, Miro Kocuvan pa bo
odgovoren za telesno pripravo.
Nova hierarhija je v veljavo
stopila v petek, ko je Zovko
prvič spregovoril tudi igral-
cem ter zbor za novo sezono
napovedal za 31. julij.
»V tretjem poskusu sem
končno v Celju. Leta 1978 so
me vabili kot igralca, z bratom
Želj kom sva z Aerom opravila
celotne priprave in se zaradi
nepopolne dokumentacije mo-
rala vrniti k Medveščaku. Leta
1988 je bila pogodba že pri-
pravljena, a sem ostal v Italiji,
zdaj pa sodelovemja ni prepre-
čil niti uspeh na svetovnem pr-
venstvu,« je prvi intervju začel
Zdravko Zovko.
V vsakem klubu ste pustili
trajno sled in mednarodne
uspehe. Bo tako tudi v Celju?
V zadnjih letih sem z Zagre-
bom proti Celjanom odigral
veliko tekem in tako spozna-
val svojo novo ekipo. Klub je
ambiciozen, dobro organiziran
in po igralskem kadru v evrop-
skem vrhu. Prvi cilj je uvrsti-
tev v ligo prvakov, v priprav-
ljalnem obdobju pa bo največji
hendikep pomanjkanje težkih
tekem, a imam nekatere reši-
tve že napeljane.
Kot da se nekoliko bojite iz-
ziva: pogodbo ste podpisali le
za leto dni?
Dve, v določenih razmerah
pa štiri sezone v klubu so za
trenerja najbolj idealna reši-
tev, toda s teorijo se nikoli ni-
sem posebej ukvarjal. Tudi
z Zagrebom sem se vezal le za
eno sezono in pogodbo podalj-
ševal na osnovi rezultatov,
iger, dela in predvsem odnosov
z igralci in upravo. Takšnih
načel se bom držal tudi v Ce-
lju, ki mora v napadu igrati še
hitreje, pa tudi obramba 3-2-1
še ni popolna.
Še vedno ste selektor hrva-
ške reprezentance. Do olimpi-
ade v Atlanti, ali pa bo sodelo-
vanje prekinjeno?
V Celju sem profesionalec,
prioritetne obveznosti so torej
jasne. Hrvaška zveza nima do-
volj denarja, da bi lahko zapo-
slila selektorja, zato mi odho-
da k Pivovarni Laško nihče ne
more očitati. Z olimpiado ne
bo problemov, pač pa se zade-
ve lahko zapletejo okrog je-
senskih kvalifikacij zaevrop-
sko prvenstvo, v katerih sta
Hrvaška in Slovenija v isti
skupini. Naj bo takoj jasno: od
31. julija do konca sezone
1995/96 je zame številka ena
Celje Pivovarna Laško.
Z vašim prihodom je znotraj
kluba nekaj sprememb. Kdo
jih je predlagal?
Že pri Zagrebu sem zago-
varjal prednosti močnega stro-
kovnega teama. Specialist za
delo z vratarji je potreben, iz-
kušnje so pozitivne in prenesel
jih bom tudi v Golovec. Avgu-
sta bomo nekaj dni trenirali
v Celju, nato deset dni priprav
na Rogli, turnir Marrane pa bo
že prva generalka. Letošnja
sezona se je končala zgodaj,
pokal prvakov pa se bo začel
šele oktobra in dva meseca
priprav bi morala zadostovati
za uresničitev prvih načrtov.
Plus deset in Havaji so izpe-
ti motiv. Kako bo z vzdrževa-
njem forme med sezono?
Z Zagrebom sem imel v hr-
vaški ligi podobne probleme,
ki sem jih reševal s številnimi
mikrociklusi priprav. Sredi
prvenstva, med eno in drugo
prvenstveno tekmo, bomo za
nekaj tednov odhajali na Ro-
glo, na morje in trenirali. Liga
prvakov je prvi cilj, ne edini.
Vsaj polfinale načrtujemo in
zato morajo biti igralci dobro
pripravljeni že na prvem tre-
ningu.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Enoletno pogodbo sta podpisala Tone Tumšek (levo) in Zdravko Zovko (v sredini), Andrej
Šuštenč pa je imel podoben dokument pripravljen že leta 1988.
Zdravko Zovko (letnik
1955) je kot igralec z Med-
veščakom osvojil dva po-
kala Jugoslavije, s Siracuso
dve prvenstvi Italije, z re-
prezentanco Jugoslavije pa
srebro na SP 1982 in olim-
pijsko zlato 1984. Kot tre-
ner je bil s Siracuso prvak
Italije, z Zagrebom je bil
evropski prvak 1992 in
1993, zmagovalec superpo-
kala 1992, prvak Jugosla-
vije 1991, Hrvaške 1992,
1993 in 1994, zmagovalec
pokala Hrvaške 1992, 1993
in 1994, z reprezentanco
Hrvaške pa je osvojil zlato
kolajno na sredozemskih
igrah 1993, bronasto na EP
1994 in srebmo na SP
1995.
Bruno Zauli v Velenju
Konec tedna bo v Velenju eno največjih atletskih tek-
movanj: evropski pokal H. lige Bruno Zauli, na katerem
bo nastopilo po sedem moških in ženskih reprezentanc.
Albanija, Ciper, Hrvaška, Izrael, Moldavija in Slovenija
v obeh konkurencah, Turčija samo z moško. Slovaška pa
le z žensko reprezentanco. Na prenovljenem velenjskem
štadionu (v uporabi bo tudi pokrita tribuna s 1807 sedeži)
se bosta obe naši reprezentanci potegovali za napredova-
nje, največ točk pa se seveda pričakuje od atletov, ki so
kandidati za nastop na svetovnem prvenstvu. Ekipi so
določili šele včeraj, v višjo ligo pa se bosta uvrstili po dve
reprezentanci^.
Olimpijski utrip Celja
Dež bo v Celju očitno redna kulisa olimpijskega teka, ki po
razsežnosti za slovenske razmere postaja pravi fenomen. Več
kot 1700 udeležencev (na sliki), za tretjino več kot lani, in
celjska prireditev bo na koncu leta brez dvoma spet najbolj
nmožična.
V dolgi nmožici tekačev so predvladovali mladi, prireditve pa
so se organizirano udeležili tudi osnovnošolci iz nekaterih
sosednjih občin, pri čemer so samo na Vranskem napolnili dva
avtobusa. Dobre tri kilometre dolgo progo - standama je bila
zaradi razmočenih travniških stez in gozcSiih poti skrajšana - je
znova najhitreje pretekel Stane Rozman, v cilj pa so prišli prav
vsi nastopajoči. Skupaj bo v Sloveniji ducat olimpijskih tekov,
še ta mesec tudi v Velenju.
Foto: EDI MASNEC
MNZ Celje: Sportklub se je
odpovedal kvalifikacijam za
popolnitev državne lige, v ka-
terih bo nastopila ekipa Dnevi
želja. V prvem krogu predtek-
movanja bodo v soboto v Škof-
ji Loki igrali z moštvi Mvdti-
kultivator (Koper), Marmor
(Š. Loka) in Carioce (Maribor),
v naslednji krog pa se bosta
uvrstili dve ekipi.
Celje: v 10. krogu Cosmos-
Stalin 12:3, Ščurek-Marinero
2:4, Klateži-Kewin 5:3, Soko-
li-Pelikani 0:3, Umetniki-
Šmartno 1:2, Skravti-Č. baron
3:6. Vrstni red: Klateži, Sokoli
23, Marinero 21, Pelikani 19,
Kewin 18, Šmartno 15, Stalin
13, Ščurek 12, Cosmos 11, Č.
baron 10, Skavti 5, Umetniki
4.
Laško: v 8. krogu Koln po-
bi-Zlatorog 2:7, Strmca-Ko-
munala 10:1, Aranžerji-Zim-
šek 4:2, Goldhom-Gren 4:3,
Breze-Cosmos 6:0. Vrstni red:
Goldhom, Zlatorog 14, Aran-
žerji 12, Strmca 11, Koln pobi
9, Cosmos 6, Breze, Gren 5,.
Zimšek, Komunala 2.
Slovenske Konjice: v 20.
krogu Nirvana-D. vas 3:1, Mi-
neral-Blato 7:2, Dobrava-Ba-
zar 5:7, Zlakova-Loče 1:4,
Stranice-Ecotip 4:8, Oplotni-
ca-Vitanje preloženo; zaostali
tekmi: D. vas-Mineral 7:6,
Blato-Oplotnica 2:4. Vrstni
red:Ecotip(-)28,Oplotnica(-),
D. vas 27, Blato 25, Loče (-) 22,
Vitanje (-), Nirvana 21, Mine-
ral 20, Dobrava 16, Bazar 13,
Zlakova 9, Stranice 5.
Šentjur: v 18. krogu Mara-
tonik-Juventus 3:5, Dramlje-
Jakob 2:3, Črički-M. Dobje
0:3, Gremlini-Slivnica 7:3,
Loka-Tratna 3:4. Končni vrst-
ni red: Juventus 31, Dramlje
25, Loka 24, Črički 20, Jakob
18, Maratonik 17, Tratna 14,
M. Dobje, Slivnica 10, Gremli-
ni 7. Nova prvoUgaša sta Vo-
druž in Ali.
Šmarje: v 8. krogu Atom-
Rodne 2:1, Štraus-K. vrh 0:3,
Dobovec-Zibika 2:2, Alatnica-
Janina 4:2, Rebus-Kostrivnica
3:2. Vrstni red: Dobovec 19,
Janina, K. vrh 16, Alatnica,
Atom 14, Zibika 11, Rebvis 10,
Štraus 9, Kostrivnica 5, Rodne
1.
Velenje: v 5. krogu V. gora-
Kozjak 3:1, RBM-Mister
X 1:3 Fori-Saloon 0:0, Bam-
bino-Skale 1:3, Mušketirji-
Madl 2:0. Vrstni red: Saloon 9,
Fori 7, Mušketirji, Kozjak 6,
Bambino, V. gora 5, Mister
X 4, Skale, RBM 3, Madl 2.
Šff. 23. - 8. iunii 1995
ŠPORT
18
Rudar v Intertoto
Končano državno prvenstvo v nogometu - Rudar zaradi boljše medsebojne bilance
prehitel Beltince In Celjane ter se uvrstil v kvaiifikacijsiio tekmovanje za pokal UEFA
Olimpija je še četrtič držav-
ni prvak, Mura je osvojila po-
kal, Maribor bo igral v pokalu
UEFA, Rudar v pokalu Inter-
toto, v ligo deseterice pa so se
neposredno uvrstili še Gorica,
Beltinci, Publikum in Ko-
rotan.
Kvalifikacije se bodo začele
14. junija, v boju za višjo ligo
pa so tudi Era Šmartno, Šent-
jur in Unior.
Rudar: v Evropo
v zadnjem desetletju in pol
je bilo Velenje vedno nogomet-
no središče celjske regije in
stara razmerja so spet uveljav-
ljena. Rudar je po štirih toč-
kah zaostanka v mrtvem teku
z Beltinci in Publikumom ujel
pokal Intertoto (začel se bo 1.
julija), Bojan Prašnikar pa po-
trdil sloves najboljšega slo-
venskega trenerja. Ob jezeru
bo še dve leti, novi prodor je
tako zagotovljen, ob enem naj-
močnejših pokroviteljev pri
nas celo do pokala UEFA. Ru-
darjeva igra ima spet lepoto,
s Prašnikarjevo disciplino tudi
rezultat in za Goričani so celo
druga ekipa spomladanske
polsezone. Z vrnitvijo repre-
zentanta Matjaža Cvikla bodo
zeleno-čmi zapolnili igralski
mozaik, napad naj bi okrepil
še Samo Vidovič, za tretjega
tujca sta mesti že sprostila Zi-
vanovič in Čanič, morda bo
odšel tudi Komar. V ozadju je
dovolj manevrskega prostora
za še kvalitetnejše okrepitve,
v reprezentanci in nato pri
Olimpiji si je Prašnikar tudi
v tujih krogih ustvaril določen
sloves, ki ga bo velenjski nogo-
met izrabil. Celje je svojo pri-
ložnost zaradi trme in nepre-
mišljene izjave samo enega po-
sameznika že zapravilo.
Publikum: povprečje
Evropa in reflektorji sta ne-
uresničena cilja sezone 1994/
95, ki je bila za Publikum v se-
števku povprečna. Celjani so
s sedanjim pristopom obsojeni
na mesto pod vrhom lestvice,
uvrstitev v finale pokala pa ne
odtehta ocene o zastoju in že
kar tradicionalnih napakah:
pomlad je slabša, še posebej
zadnji del sezone, igralski po-
tencial pa preskromen za večje
podvige. Dokler bo v ospredju
prodaja igralcev, na lestvici ne
bo bistvenih premikov. Nikče-
viča je jeseni bojkotiralo pol
ekipe (štirje goli), a je moral
zapustiti Skalno klet in spo-
mladi je za Gorico dosegel 13
golov. Pranjič je pri Rudarju
odigral sanjsko sezono, Žilnik
bi bil še kako potreben za po-
kal, novinci pa so bili povečini
spet zgrešene naložbe: Kršek,
Plevnik, deloma tudi Car. Do-
mači igralci tarnajo nad neživ-
Ijenjskimi pogodbami, zdaj je
za >odstrel< pripravljen Blat-
nik, poslovil se je že Hadžič
(Olimpija), odhaja tudi
NToko...
Pomlad 95
I. liga: Gorica 24, Rudar 23,
Olimpija, Primorje 21, Mura,
Publikum 20, Maribor, Beltin-
ci 19, Korotan 18, Koper 14,
Železničar 11, Vevče 8, Izola 6,
Kočevje 5, Jadran 1; II. liga:
Nafta 23 Era Šmartno 22, Za-
gorje 21, Drava, Železničar
(Mb) 20, Domžale 18, Mengeš
16, Radeče 15, Rudar (T), Pi-
ran, Turnišče 14, Elan 11, Dra-
vinja 10, Beltrans 8, Steklar,
Slovan 7; HI. liga: Šentjur 19,
Dravograd 18, Aluminij, Po-
horje 14, Bakovci 13, Renkovci
10, Bistrica, Kovinar 9, Star.se
8, Kungota, Pobrežje 6, SI.
Gradec 4; MNZ Celje: Unior
18, Krško 14, Kovinar 10, Tim
Laško 9, Kiv Vransko 5, Us-
njar 4.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Kvalifikacije za I. ligo: Koper-
Železničar, Era Šmartno-Izo-
la, Primorje-Naklo, Vevče-
Nafta; za O. ligo: Šentjur-Že-
lezničar, Črniče-Domžale; za
in. ligo: Unior-Stojnci, Palo-
ma-Rakičan, Odranci-Starše,
Renkovci prosti. Tekme bodo
14. in 18. junija.
Poleg Zupana in Cvikla je z reprezentanco na Baltiku tudi Edo
Bajraktarevič.
Sobota, 10, 6.
Atletika
Velenje: pokal Bruno Zauli
(od 16. 30 ure, še jutri).
Lokostrelstvo
Mozirje: državno prvenstvo
v compound in olimpijskem
slogu (od 10. ure, še jutri).
Sreda, U, C.
Nogomet
Šmartno   ob   Paki:   Era
Šmartno-Izola (prva kvalifi-
kacijska tekma za popolnitev
I. lige); Šentjur: Šentjur-Že-
lezničar (prva kvalifikacijska
tekma za popolnitev II. lige).
Zreče: Unior-Stojnci (prva
kvalifikacijska telona za po-
polnitev III. lige, vse 18).
liič v Velenju
Prestopni rok za rokometaše
se bo naslednje dni šele začel,
večina klubov pa je nekatere
spremembe že realizirala. Na-
črte je v celoti že izpolnilo tudi
Gorenje, ki se je okrepilo
z vratarjem Benom Lapajne-
tom (Celje Pivovarna Laško)
in Sašo Iličem (Umag), najbrž
pa bo ostalo brez Iztoka Roz-
mana. »Z enoletno pogodbo je
še zavezan našemu klubu, toda
na vsak način želi k Fructalu
in proti plačilu odškodnine ga
ne bomo omejevali,« pravi
podpredsednik kluba Bnmo
Zagode, ki na dodatne okrepi-
tve računa le v primeru ugod-
nih ponudb. Gorenja razen
Rozmana naj ne bi nihče zapu-
stil, po hudi poškodbi pa
uspešno okreva Kimčenko, ki
se je vključil v lažje treninge.
Mladinke tretje
Na kvalifikacijskem turnir-
ju za uvrstitev na MSP je naša
reprezentanca zasedla šele 3.
mesto. Mladinke so uvodoma
s Slovaško igrale 19:19, izgu-
bile z Rusijo z 21:29 in prema-
gale Grčijo s 25:22. V izbrani
ekipi trenerja Filipčiča so bile
tudi Kline, Dolar, Hudej,
Randl, Jelen (vse Žalec), Ste-
vanovič in Grudnik (vse Ve-
grad).
Randželovičeva
na MEP
Na kvalifikacijah za atletski
pokal je Elizabeta Randželo-
vič (KIC) v metu kopja s 50,20
m izpolnila normo za nastop
na mladinskem evropskem pr-
venstvu, ki bo konec julija na
Madžarskem. Normo je prese-
gla za dobra dva metra, po
pravilih AZS pa jo morajo vsi
kandidati za MEP izpolniti
dvakrat.
GOLDING LOTO
Za konec brez
napovedi
v 37. krogu športne stav-
nice ni bilo nobene pravil-
ne napovedi vseh petih pa-
rov, z zadnjimi tekmami
nogometnega prvenstva pa
tudi zaključujemo z igro
Golding loto.
Pravilna napoved 37.
kroga: Dravinja-Domžale
2, Radeče-Slovan 1, Piran-
Steklar 1, Maribor-Velenje
2, Žalec-Konjice 2.
Golding loto bomo nada-
ljevali jeseni z objavo no-
vih stavnic.
Pionirjem tudi Dunaj
Goteborg, vmes državno prvenstvo in v ponedeljek še
Dunaj. Razgorjevi pionirji so z osmimi zmagami iz osmih
srečanj dobili enega največjih rokometnih turnirjev
v Evropi za letnik 1980, v finalu pa so premagali Zagreb
s 13:8. V Avstriji je v dveh starostnih kategorijah nasto-
pilo blizu 240 klubov iz skoraj 40 držav, odlična pa je bila
tudi mlajša ekipa (letnik 1982) Celja Pivovarne Laško
z uvrstitvijo v polfinale.
NA KRATKO
Šibenik: na kolesarski dirki
Jadranska magistrala je zma-
gal Odrinski, tretji je bil Aut-
ko +0:26, peti Melanšek +1:47,
sedmi Lauk +3:20 in osmi Ba-
loh (vsi Celje) +3:30.
Celje: na kegljaškem DP
med kadetinjami zmaga prve
ekipe Miroteksa pred dmgo,
med dvojicami naslov kombi-
naciji Špoljar-Razlag, srebro
za Koštomaj-Podlesnik, četrti
Stajič-Gluvič, peti Košir-Ra-
tajc.
Ljubljana: na drugem po-
zivnem turnirju v ITF slogu
taekvvonda je bil Bernard
(Šlander) v srednji kategorji
drugi.
Rečica pri Laškem: na tek-
movanju v streljanju s pištola-
mi so zmagali dvakrat Mrkun
(Moriš) in z revolverjem Brun-
šek (DP), med ekipami pa
v vseh treh kategorijah Mons.
Z revolverjem sta bila druga
Voler (Konj) in ekipa Požene-
la, s pištolo pa tretja Lavrinc
in ekipa Poženela. (V.L.)
Dobrovlje: kolesarskega
vzpona se je udeležilo 63 tek-
movalcev, v posameznih sta-
rostnih kategorijah pa so bili
najhitrejši Horvat, Šmerc, Pe-
er, Kekec, Volkova in Bračiče-
va. (T. T.)
Vojnik: v nedeljo bo od 9.
ure košarkarski turnir trojk.
Prijave: Marjan Oprčkal (tel.
754-212 si, 772-973 d.). V ekipi
so lahko največ štirije igralci,
ki pa ne smejo biti registrirani
za klube A in B lige.
Ponikva: v povratnem ša-
hovskem dvoboju Ponikva-
Savinjčan 0,5:8,5, v hitropo-
tezni igri 23,5:37,5. (J. G.)
ŽELEZARNA ŠTORE
PROSTAND d.o.o. Štore
želi zaposliti
diplomiranega pravnika
s pravosodnim izpitom
za potrebe družb Slovenskih Železarn na lokaciji Štore
Od kandidatov - kandidatk pričakujemo poleg ustrezne izobraz-
be še vodstvene in organizacijske sposobnosti, delovne izkušnje
so zaželene.
V kolikor želite podrobnejše informacije, nas lahko pokličete po
telefonu na štev, (063) 771-411 ali se osebno zglasite. Z vese-
ljem vas bomo sprejeli in se pogovorili z vami.
Pisne ponudbe pričakujemo do 20 junija 1995 na naslov: Žele-
zarna Store, PROSTAND d.o.o., Železarska c. 3,63220 Štore.
Grafično, fotografsko in trgovsko
podjetje
FOTOLIK CELJE
Teharska cesta 4, 63000 Celje
objavlja prosto delovno mesto:
1. vodja komerciale
Pogoji:
- višja izobrazba ekonomsko-komercialne smeri
- aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika
- pet let delovnih izkušenj
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimeseč-
nim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
in kratkim življenjepisom pošljejo v 8. dneh na naslov: Fotolik
Celje, Teharska cesta 4.
St. 23. - 8. junij 1995
19
RADIO
Nogomet kot medijska promocija
fiT&RC Ratllo Šport Team - Državni zbor
Pretekli petek sta bili na
gkalni kleti v Celju spektaku-
larni nogometni srečanji, s ka-
terimi sta prireditelja. Radio
Celje in NK Biostart Publikum
želela na atraktiven način
zaključiti uspešno sezono vr-
hunskega velikega nogometa
v Celju in najaviti prihodnjo
elitno ligo deseterice, v kateri
bo nastopal tudi Biostart Pu-
blikum. Zdi se, da je namera
popolnoma uspela, saj so bili
nastopajoči videti zadovoljni,
ja takšno srečanje pa se tudi
pe gre sramovati obiska, saj si
je srečanji med Petrol Magna
Teamom in Biostartom Publi-
kumom Extra (sponzorji Bio-
starta Publikuma) ter NT&RC
Šport Teamom in ekipo Dr-
žavnega zbora Republike Slo-
venije ogledalo kakšnih 200
gledalcev.
Medtem ko je bil v prvem
srečanju Petrol mnogo boljši
nasprotnik od sponzorjev Pti-
blikimia, pa je bilo drugo sre-
čanje, naše ekipe z moštvom
Državnega zbora precej bolj
negotovo. Državni zbor je
zmagal tesno, 4:3, po priložno-
stih pa bi rezultat lahko bil
tudi drugačen, čeprav sam po
sebi sploh ni bil pomemben.
Za NT&RC so nastopili Bojan
Pišek, Robi Tajnik, Aleš Led-
nik, Primož Škerl, Dean Šu-
ster, Tomaž Lukač, Boštjan
Lah, Robert Gorjanc (Radio
Celje), Igor Šarlah (Novi ted-
nik). Rado Pantelič, Vojko Zu-
pane in Minja Bajagič (Agen-
cija NT&RC) ter gost Lado
Gobec. Za ekipo državnega
zbora RS pa so med drugim
nastopili poslanci Borut Pa-
'hor, Janez Zupanec, Ciril F>uc-
ko, državni sekretar v ministr-
stvu za promet in zveze Mar-
jan Dvornik, tiskovni pred-
stavnik državnega zbora Janez
Pezelj itn. Obe ekipi so okrepi-
U tudi nekateri vrhunski nogo-
metaši: NT&RC Šport Team:
Andrej Goršek, Gorazd Plev-
nik, Andrej Kračman (Biostart
Publikum) in Jani Žilnik
(Šentjur), poslance pa sta
okrepila Gregor Blatnik in Si-
mon Sešlar (Biostart Publi-
kum). Srečanje je zabavno po-
vezovala in komentirala Ber-
narda Stojan. Žal jo je vreme
zagodlo, da po srečanjih ni
mogel dlje zabavati znani celj-
ski ansambel Cmok. Tveganje
za drago glasbeno opremo je
pač bilo preveliko.
Akterji tega dogodka so si
bili edini, da je s takšnimi sre-
čanji potrebno nadaljevati:
priložnost za to bo že bližnja
elitna liga deseterice (za kate-
ro predsednik SCT Olimpija
Ivan Zidar pravi, da bo posel
stoletja), kjer je z atraktivnimi
predtekmami mogoče na Skal-
no klet privabiti še več gledal-
cev, takšne predtekme pa bi
lahko bile praksa tudi pri dru-
gih, na primer dvoranskih
športih z žogo.
Za NT&RC Šport Team, ki
tudi na ta način demonstrira
profesionalno naravnanost
naše medijske hiše športu, pet-
kovo nogometno srečanje po-
meni tudi začetek bolj organi-
ziranega športnega udejstvo-
vanja (tudi z drugimi športi) in
hkrati novo obliko promocije
NT&RC. Tako gremo v korak
s trendi, saj je podobnih selek-
cij kar nekaj: Stop Team, Zla-
ta selekcija Nedeljskega, Eki-
pa Team, Slo Poprock Team,
ki bo tudi, upajmo, naslednji
nogometni nasprotnik NT&RC
Šport Teama.
Foto: SHERPA
»Kdo bo boljši?« Skupinski posnetek pred začetkom srečanja (NT&RC Šport Team je v progastih dresih).
Združenje
radijcev po
novem
Prejšnjo sredo je bila na
Otočcu redna skupščina
Združenja radijskih postaj
v Sloveniji, na kateri se je
po daljši in polemični raz-
pravi večina predstavnikov
radijskih postaj odločila za
novo organiziranost na os-
novi zakona o gospodar-
skih združbah, prav tako
pa tudi za povsem »široko
odprta« vrata tudi za t.i-
.komercialne radijske po-
staje, katerih večina je za-
gledala luč sveta po letu
1990.
Nekatere radijske posta-
je so imele pomisleke glede
te odprtosti, čeprav se je
uveljavilo stališče, da bo
svet za radiodifuzijo moral
dodatno k določilom zako-
na o javnih glasilih natanč-
neje opredeliti status radij-
skih lokalcev glede na
strukturo programa oziro-
ma »bogastvo« ali »nebo-
gastvo« informativnih,
kulturnih, vzgojnih in po-
dobnih vsebin.
Do prihodnje program-
sko volilne skupščine
Združenja naj bi ustrezne
akte za novo organizira-
nost pripravil na Otočcu
izvoljen iniciativni odbor,
v katerem ima svoje mesto
tudi Radio Celje, poleg ra-
dijskih postaj Murski val,
Studia D, Trbovlje in Ca-
P^^^^P^^MITJAUMNIK
»Neresni« in »privilegirani,« vendar z okusom
Tretje Stopovo ocenjevanje vin s pomočjo slovensitib novinarjev
V času mednarodnega vi-
nogradniško-vinarskega sej-
ma v Ljubljani tudi sloven-
ski novinarji na poseben na-
čin obeležijo ta odmeven do-
godek: Revija Stop, revija za
prosti čas, tv, radio, film, vi-
deo, zabavno glasbo, gleda-
lišče in trende, je minulo sre-
do v gostišču Turist na Go-
spodarskem razstavišču
v Ljubljani pripravila že
tretje ocenjevanje vin, ki so
bila nagrajena v okviru med-
narodnega ocenjevanja vin
(ki je najstarejše na svetu in
je vedno teden dni pred med-
narodnim sejmom Vino
Ljubljana).
Novinarji so ocenjevali vi-
na po pravilniku mednarod-
nega urada za trto in vino
v Parizu (OlV-Office Inter-
nationale de la vigne et du
vin), na ta način pa naj bi
tudi sami prispevali k dvigu
kulture pitja vina na Sloven-
skem, kot je pred začetkom
ocenjevanja dejal Igor Savič,
glavni in odgovorni urednik
Stopa. V novinarski komisiji
za ocenjevanje, za katero
vlada veliko zanimanje, je
bil že drugič tudi predstav-
nik Radia Celje.
Novinarji so bili razvršče-
ni v dve skupini: prva skupi-
na je ocenjevala bela suha
vina in rdeča vina, druga
skupina pa bela vina s preo-
stankom sladkorja. Prvi sku-
pini je predsedoval starosta
slovenske enologije, dr. Du-
šan Terčelj, predsednik pre-
zidija ocenjevalnih komisij
letošnjega mednarodnega
ocenjevanja Vino 95 Ljublja-
na, drugi komisiji pa magi-
ster enologije Mojmir Von-
dra, ki prav zdaj končuje
doktorat o aromi vin, v kate-
rem med drugim ugotavlja
različne »prstne odtise« po-
sameznih vinskih sort, na le-
to pa preskusi tudi do deset
tisoč vzorcev različnih vin.
Komisija je bila torej zelo
stroga, še posebej pa dr. Du-
šan Terčelj, ki za razliko od
mag. Vondre nekaj časa
sploh ni hotel povedati, ka-
tere vzorce so novinarji po-
skusili. »Prav nič vam ne po-
vem, saj to ni po metodi
OIV.« Sicer pa so njegove ša-
le in zbadljivke na račun no-
vinarjev že stalnica Stopove-
ga ocenjevanja in sedmo silo
vedno spravljajo v smeh. Dr.
Terčelj je letos bil nekoliko
prizanesljivejši: lani je novi-
narjem, zaradi nekaj minut
zamude pri začetku ocenje-
vanja, očital, da so neresni in
razvajeni, letos, da imajo
privilegije, ker lahko posku-
sijo več nagrajenih vzorcev,
kot domači enologi, ki niso
imeli sreče, da bi bili v med-
narodnih ocenjevalnih ko-
misijah. Skratka, dr. Dušan
Terčelj in mag. Mojmir Von-
dra sta ob imenitnih stro-
kovnih komentarjih skrbela
tudi za vedro razpoloženje.
In na koncu tako kot lani
pohvalila novinarje (kljub
vsemu), da so pravzaprav
dobri poznavalci, saj so za
najboljše med 18 vzorci (pr-
va komisija) in 24 (druga ko-
misija) proglasili za Stopove
Bakhose vina, ki si to zaslu-
žijo tudi po njtmem strokov-
nem mnenju. V kategoriji
belih suhih vin je zmagal Sa-
uvignon, letnik 94, Edvina
Sirce, iz Dutovelj, s sedmimi
odbitnimi točkami (na med-
narodnem cenjevanju vin je
prejel Zlato medaljo), v ka-
tegoriji rdečih vin je bil po
nmenju slovenskih novinar-
jev najboljši Merlot Koper,
letnik 79, ki so ga donegovali
v Slovenijavinu Ljubljana
s tremi odbitnimi točkami
(Zlata medalja) in v katego-
riji belih vin s preostankom
sladkorja Sivi pinot - suhi ja-
godni izbor, letnik 89, s kar
232 gramov preostanka slad-
korja, Vinag vinarstvo - sa-
djarstvo Maribor, z eno od-
bitno točko (Zlata medalja).
Razglasitev Stopovih Bak-
hosov je sedma sila ob dru-
žabnem srečanju opravila
v Vinoteki Simona Bradeška
na Gospodarskem razstaviš-
ču v Ljubljani, ob vinih kleti
Jeruzalem-Ormož in mesnih
specialitetah »Lahko« Kra-
ljevih Mesnin iz Ljubljane.
ROBERT GORJANC
S slavnostne proglasitve rezultatov: z leve dr. Dušan Terčelj,
mag. Mojmir Vondra, Igor Savič, glavni in odgovorni urednik
Stopa in Simon Bradeško, lastnik istoimenske vinoteke.
Jože Hudeček
o glasbi brez aialie na jeziltu
Jože Hudeček je s svojimi
komentarji dvignil že veliko
prahu in se odkrito dotaknil
tem in področij, za katere bi si
prizadeti želeli, da ostanejo
prikriti.
Morda vas zanima, kako na-
stajajo njegovi komentarji?
Seveda so največkrat priprav-
ljeni do zadnjega stavka, saj je
v TV dnevniku prispevkom
točno odmerjen čas. Svoje
puienje je treba zliti v premi-
šljene besede, stavke, vrstice,
in vse še močno začiniti.
Jože Hudeček s svojimi ko-
mentarji zajema vso paleto
slovenske kulture, manjkrat
pa se spusti na glasbeno po-
dročje. Sam pravi, da se je
z glasbo ukvarjal le na začet-
ku. Ko pa je kulturna redakci-
ja dobila človeka, ki se ukvar-
ja posebej z glasbo, se je s tega
področja umaknil, saj meni, da
se drugi na to razimiejo mnogo
bolje kot on. Če bodo našli ko-
ga, ki bo bolje obvladal po-
dročja, o katerih še vedno pri-
pravlja komentarje, bo Jože
Hudeček utihnil, kajti zelo
spoštuje ljudi, ki se na stvari
spoznajo bolje kot on sam.
SIMONA H2O
Odgovorni urednik: Mitja Uunik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert GorjaK.
Uredništvo: Simosa Brglez, Nataša Gerkeš, Vesna Ujič, Sergeja Mitič, Mateja
Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik in Tone VraM.
Glasbeni urednik: Stane Špegei.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 442 - 500.
Studio: 441-310, 441-510.
JAVNI ZAVOD
PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA VOJNIK
Na podlagi 8. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. I. RS
št. 14/90, 5/91 in 71/93), 1. člena Kolektivne pogodbe za
dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Ur. I. RS 18/94),
28. člena Statuta - 29. 7.1993, 6. člena Pravilnika o delov-
nih razmerjih, in na osnovi akta o notranji organizaciji in
sistematizaciji delovnih mest ter sklepa direktorja
objavlja
prosta delovna mesta
- 3 višjih medicinskih sester
delovno razmerje za nedoločen čas s poskusnim delom
IV. mesecev
- 1 višjo medicinsko sestro
delovno razmerje za določen čas - nadomeščanje delavke
na porodniškem dopustu
Pogoji za zasedbo:
1. Končana Višja šola za zdravstvene delavce, opravljen stro-
kovni izpit
2. Zaželene izkušnje iz dela na psihiatriji
3. Eno delovno mesto višje medicinske sestre za nedoločen čas
se objavlja za Delovno enoto Ravne pri Šoštanju.
Vloge z življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju pogojev
pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: PSIHIATRIČNA
BOLNIŠNICA VOJNIK, Celjska c. 37, 63212 VOJNIK - Kadrov-
ska služba.
Št. 23. - 8. junij 1995
REPORTAŽA
Tri ljubezni
učitelja Keiemine
¥ SlovenUl le osretinll učitell računalniškega opismenjevanja pri likovni vzgoji
- ¥ prostem času tudi slika ter vodi štiri pevske zbore
Andrej Kelcmina je prvič
sedel pred računalnik prečk
tremi leti. Danes je postala
šola v Podčetrtku, s pomočjo
njegovega znanja, osrednja
slovenska šola za računalni-
ško opismenjevanje na po-
dročju likovne vzgoje. Tudi
zato se zadnje mesece pogo-
sto vrača iz šole celo po pol-
noči. Ukvarja se tudi z ljubi-
teljskim slikanjem, pred-
vsem z oljem na platnu, mo-
tive pa najde v kozjanski po-
krajini. Ljudje ga prav tako
poznajo kot zborovodjo šti-
rih zborov, med katerimi
praznuje letos z moškim
pevskim zborom Atomske
Toplice, iz Podčetrtka, 20-
ietnico dela.
Pretekla desetletja so se
ljudje s Kozjanskega veliko
odseljevali, Andrej Kelemi-
na pa je, skupaj s soprogo
Marjetko, »priseljenec«. Pri-
šla sta iz Maribora, kjer je
preživljal mladost ter doštu-
diral glasbo. Marjetka Kele-
mina je po končanem študiju
dobila delo kot učiteljica
glasbe v šoli v Podčetrtku,
Andrej pa je začel s poučeva-
njem glasbene ter likovne
vzgoje v šoli v Lesičnem.
S soprogo že od preselitve
stanujeta v Podčetrtku, zato
je pred petnajstimi leti začel
poučevati glasbeno ter li-
kovno vzgojo v podčetrteški
šoli. Danes poučuje v tej šoli
likovno vzgojo, četrtošolce
uči glasbo, vodi šolski otro-
ški ter mladinski zbor, uči pa
tudi v podružnični šoli v Pri-
stavi pri Mestinju.
V l(oral(u
z nairazviteišimi
z računalništvom se je
srečal prvič, ko se je udeležil
seminarja za Wordstar. Po-
dročje ga je nato zasvojilo,
zato je začel delati s svojim
računalnikom ter obiskoval
seminar za seminarjem.
Najbolj ga je pritegnila ra-
čunalniška grafika, poveza-
na z likovnim področjem.
Možnosti, da bi primerjal
znanje z drugimi, v okolici ni
bilo, zato so njegovo znanje
odkrili drugi. V šoli je začel
z vodenjem grafičnega krož-
ka. Potem se je nadaljevalo
s povabili — najprej s predsta-
vitvijo na lanskem Infosu,
letos na svetovnem sejmu
učil Didacta, pred dnevi pa
še na Dnevih slovenskega
izobraževanja v Ljubljani
ter na celjskem sejmu Vse za
otroka. Na Didacti se je iz-
kazalo, da se šoli v Podčert-
ku ni treba sramovati niti
pred najbolj razvitimi, naj-
bogatejšimi državami.
Doma je seveda veliko po-
menilo, da so šolo v Podče-
trtku izbrali v državi za
osrednjo šolo za uporablja-
nje računalnika pri pouku li-
kovne vzgoje. Andrej Kele-
mina tako vodi razvojno
skupino učiteljev iz šol od
Maribora do Ljubljane ter
Primorske. Kar preizIcušgjOj
uvrstijo nato za prihodnje
leto v redni program. Kele-
mina seveda spremlja tudi
hiter razvoj programske
opreme, na računalniških
sejmih v Hannovru in
drugod.
V šoli imajo vrhunsko ra-
čunalniško opremo ter odlič-
ne tiskalnike - barvni tiskal-
nik za veliki format, tudi za
tiskanje plakatov, imajo kot
edina šola v Sloveniji. Učen-
ci uporabljajo računalnike
pri matematiki, pa pri pouku
slovenskega jezika, kemije,
fizike, zgodovine, zemljepi-
sa, pri večini predmetov, po-
poldan pa imajo tečajne
oblike ter krožke. Za tiste
učence, ki jim računalništvo
ne leži, so obvezne le ure iz
projekta Petra, sicer pa je
njihovo zanimanje za raču-
nalništvo večje od možnosti.
Računalniški krožek imajo
prav tako v podružnični šoli
v Pristavi pri Mestinju, ki pa
je v programu osrednje šole,
namenjenem izključno viš-
jim razredom, seveda ni.
Osnovna šola v Podčetrtku
je v Sloveniji izstopala že
v preteklosti, v času ravnate-
lja Brileja, danes pa kot
osrednja šola za računalni-
ško grafiko. Učitelj Kelemi-
na poudarja podporo ravna-
telja Pepevnika ter bivše
šmarske ter sedanje občine
Podčetrtek.
Barve in note
z risanjem in slikanjem,
kar se zdaj delno prepleta
z računalništvom, se Andrej
Kelemina ukvarja, kar pom-
ni. Ko je odrasel, so ga prev-
zele predvsem oljne barve.
Na Kozjanskem največ sli-
ka krajine, od Zagorja pri
Lesičnem, Kozjega, Pilštanja
ter Virštanja do Sv. Eme ter
Šmarja pri Jelšah. Pred leti
je razstavljal v Lesičnem ter
Podčetrtku, sicer pa je slike
podarjal prijateljem. Ostalo
mu je le še nekaj slik, prema-
lo za razstave. Nekaterim je
poslikal tudi hišna pročelja.
V slikarstvu najbolj občudu-
je širino ter tehniko Božidar-
ja Jakca, vendar je ustvaril
lastni stil. »Vsaka slika, ki je
umetnina, je lepa,« ugotavlja
vedno znova, ko se srečuje
z umetniškimi deli. V Pira-
nu, kjer imajo Keleminovi
počitniško hišico, je slikal
tudi obmorske motive. Kla-
sičnemu slikanju se posveča
predvsem v počitniškem ča-
su, čeprav piranske sredo-
zemske vročine nima v či-
slih. Svojo družino na morje
zato le pospremi, nato se vr-
ne. V zadnjem času se veliko
posveča še designu, obliko-
vanju etiket, plakatov ter re-
klamnih napisov.
»Med vsemi področji osta-
ja zame na prvem mestu
glasba,« pravi Andrej Kele-
mina, ki je z glasbenim po-
dročjem pravzaprav tudi za-
čel. Ze v času učiteljevanja
v Lesičnem so ga prepričali,
da je začel voditi moški pev-
ski zbor, čeprav je bil brez
izkušenj. Nato je začel vaditi
tudi z moškim zborom
v Podčetrtku, ki ga vodi že
dvajset let. Zbor »Atomske
Toplice« se je z leti pomlaje-
val, jedro starih, dobrih pri-
jateljev pa je ostalo. Na vaje,
v šolo Podčetrtek, prihajajo
iz trikotnika med Viršta-
njem. Sedlarjevim ter Pri-
stavo, pa tudi nastopajo pre-
cej. Vsak mesec se predstavi-
jo gostom domačega zdravi-
lišča, vsaki dve leti pa v Ži-
tari vasi, na avstrijskem Ko-
roškem, kjer prijateljujejo
s koroškimi Slovenci. V le-
tih, ko so na občinskih revi-
jah zborovsko petje še oce-
njevali, so se uvrščali na re-
gijske revije. Andrej Kelemi-
na prav tako skrbi za odlični
zborovski pomladek, za
otroška šolska zbora v Pod-
četrtku in Pristavi ter za šol-
ski mladinski v Podčetrtku.
Imenitni zborček otrok iz
obeh krajev bo jeseni znova
lahko nastopil na državni re-
viji. Pri mladincih, ki vadijo
zjutraj, še pred poukom, pa
se je Kelemina odločil za tri-
glasni zbor.
Osebno ceni najrazličnejše
vrste glasbe. »Vsaka glasba
je dobra, če je dobro napisa-
na,« poudarja. Najrajši pa
ima zborovsko glasbo.
Živalmi Podčetrteic
Za zakonca Kelemina je
bila selitev v Podčetrtek, na
Kozjansko, velika spremem-
ba. Pogrešala sta mariborski
vrvež, gibanje. »To je bila
zares velika sprememba. Za-
to sva skoraj vsak konec ted-
na odhajala domov,« se spo-
minja. »Danes se ne bi več
vrnil,« pravi Kelemina, ki je
igubil tudfi značilni mari-
borski naglas.
Ko je imel več časa, je
v Obsotelju rad šel »za vo-
do«, k Sotli. Za ribolov se je
navdušil šele v teh krajih.
Danes mu časa zmanjkuje,
sicer pa prave meje med de-
lom ter prostim časom niti
ne pozna. Doma je razmero-
ma malo. Soproga, Marjetka
Kelemina, poučuje v isti šoli
glasbeno vzgojo. Njima otro-
ka sta z glasbo manj prevze-
ta, rada pa imata računalni-
štvo. Sin Dejan študira
v Kranju, v 4. letniku orga-
nizacije dela, v podčetrteški
šoli pa vodi enega od raču-
nalniških krožkov. Hči Dar-
ja živi pri starših ter se dnev-
no vozi v Celje, kjer obiskuje
srednjo medicinsko šolo.
»Podčetrtka sem se nava-
dil kot da bi bil tu rojen,« je
poudaril med najinim pogo-
vorom v domači šoli, kjer je
njegov drugi dom. »Kraj se
dobro razvija, urejuje, več je
dogajanja.« Za slednje ima
seveda precej osebnih za-
slug.
BRANE JERANKO
Andrej Kelemina je prišel iz
Maribora.
Andrej Kelemina, v računalniški učilnici. V Podčetrtku je za računalništvo veliko zanimanje.
Moški pevski zbor Atomske Toplice, pod Keleminovim vodstvom, po nastopu v Rogaški Slatini
Letos praznujejo 20-letnico dela.
Očk
Ekskluzivno - Inter^
Beograd, sončen majski dan. ^
majhnega »kafiča«, enega mnogj
hajlovi ulici. Zoran je ostrostrel
in vzgojitelj. Bojen je v Sarajev
skozi živel, a se v to mesto ne
vrnil. Zdaj je tam samo na zača)
temu pravi; vsakič po deset dni
bojišču.
Govori mimo, zbrano, zmede
tek, takrat ko mu postavim vpra
pričakoval, ali pa takšno, ki te
Vprašanje, kako je bilo prvič, \
meriti v človeka, ga ni prav nič
»Ko sem bil prvikrat na pol(
ukazali, naj streljam, so se mi n
krat nisem mogel drugače, koi
šaržerja izstrelU v prazno, v zra)
bojišču sem odkrito priznal, d
nisem mogel narediti, sem jih p
mi dali še eno priložnost. Prvič j
si v sebi negotov, nisi za ta posel
se vsakomur oprosti.«
Donmevam, da je bilo dru
lažje...
Ja, tarča je bila kar solidna.
Tarča?
Jasno, streljal sem na oborož
v uniformi.
Si ga dobro videl? Pravijo, i
vidi celo barvo oči tistega, na ka
Zelo dobro sem videl za tisto,
storiti. Počil sem ga in s tem op
Kako si se počutil po tistem, \
ga človeka, o čem si razmišljal?
Tu ni kaj razmišljati! Kdor to
razmišljati. Ne sme, sicer ni za
Tvoje mesto ostrostrelca je sa
Ije Dobrinja, ozemlje, ki je pod s
rom. Koliko vas je tam z enako
Na enem mestu nisi nikoli sa
trije, štirje skupaj. Če enemu sp«
vedno dva, in ni vrag, da ne I
uspelo zadeti.
Tu ni rizika, kaj?
To je že druga zgodba. Pose
dobro opraviti.
In kakšen je sploh smisel I
praviš posel?
Naša stran se samo odziva ;
z nasprotne strani. To, kar oni (
njim vračamo. Z enako mero. Nit
nas. In nikoli nismo mi prvi, kii
tudi nikoli ne streljamo na žen
Lahko se sicer zgodi, da se ki
>utrga<, vendar so naš cilj vedno
osebe.
Ali pogosto menjujete ostro
zaje?
Po vsakem strelu se je treba |
gam, da nas ne odkrijejo. Dogaji
ure in ure, ko ne izstrelimo niti
Na enem mestu s lahko tri dni s
par sekund. Vse dokler ne izstn
boja.
Presojaš in odločaš sam, kdaji
streljal?
Normalno, da sam!
Kako ti mineva čas, ko opazu
Normalno. Tako kot vsaken
delovnem mestu. Pravzaprav i
posebej ne razmišljam. Samo i
no, saj veš, na kaj mislim. To
skozi katerega gledam. Iščem. I2
sodim, da bo šlo, ukrepam, b.
prepričan, odneham.
Kaj misliš z >ukrepam<?
Ha-ha-ha... kakšno absurd«
Gre pri tem za vprašanje dal
vsem osebno odločitev ostrosti
vzel in komu poklonil življenje!
Postaviš se na takšno mesto,
idealna. Daljava je zanemarljivi
blizu ...
Je v Sarajevu veliko Srbov?
To nikomur ne piše na čelu-
Te kdaj prime, da bi s tem m
To pa ne gre kar tako. Če o[
baš, te takoj prestavijo v >poza
tebi takoj pozna
S kakšne daljave ostrostrel«
tančno strelja?
Lahko celo z razdalje štiri ti
Natančno?!
No ja, ne sicer tako natančn"
alna razdalja je 8lT)0 metrov. 2
dobra že navadna puška. Ja^
nikoli zamenjal puške M-48 1
strelsko.
Sarajevski otroci so pogoste'
cev, če sodim po številu, ki jih j'
Na tem mestu jamčim, da "
nikoli streljal na otroke.
To se pravi, da trdiš, da se s
jev ni nikoli streljalo na civile.
Seveda jamčim. Tam, kjer
tovo ne.
Se ostrostrelci novačijo po'
kriterijih?
Ne vem, nimam pojma.
Pa misliš, da je prav, da ubil
it. 23. - 8. iunii 1995
REPORTAŽA
20,21
la službeni poti
0m osirostrelceml
Zakaj ne, saj tudi oni počnejo isto.
pa se ti vseeno tresejo roke, ko se pogovarja-
I o tem...
Dobro, dobro, to je že druga zgodba. Pogo-
jrjaš se, nekaj popiješ...
In kaj se potem zgodi?
Nič. Življenje teče dalje. Kdor preveč misli
tem, kar se dogaja, ni za naš posel. Mogoče
om o tem razmišljal potem, ko bo vse to
limo, ko bo vojne konec. Zdaj pa je še prez-
oda].
Koliko ljudi si ubil?
Me sploh ne zanima.
I Zakaj ne?
Številke so absurdna stvar. Številke so lah-
0 visoke, so lahko nizke, so lahko tudi nameš-
ene...
' Ampak to niso številke, to so vendar ljudje!
[ Me ne zanima. To zanima vas novinarje, jaz
toravljam svoje delo.
' po čigavem nalogu?
Po svojem.
Pa po vesti?
. Ja, po osebni vesti. Malo jih je, ki hočejo in
morejo delati to, kar delam jaz. Jaz enostavno
0 hočem početi. Komu je mar, kaj in kako je
1 mano! Izgubil sem ženo, družino, mnogo
orodnikov.
Si pred to vojno kdaj razmišljal, če bi lahko
ibijal?
Hvala bogu ne. Toda vse, kar se mi je zdaj
[godilo, me je spreobrnilo. Štiri mesece sem
jreživel v Sarajevu, bil v ujetništvu, mučili so
ne, moral sem kopati rove. Samo jaz vem, kaj
?se so z mano delali____Z okna svojega stano-
vanja sem gledal, kako je človek v uniformi
ubil mojega soseda Strahinjo, Srba iz Glamo-
ča. Ni mi jasno, zakaj je sosed zvečer, ko je že
veljala policijska ura, sploh šel iz hiše. Oni pa
je enostavno izvlekel pištolo in ustrelil vanj.
Naravnost v glavo in brez razmišljanja. Samo
zato, ker je bil Srb.
Zakaj pa ti ubijaš?
V človeku se začne nabirati. Nikoli ne bom
mogel reči, da sem ubijal iz sovraštva. Samo
svoje delo opravljam.
Bi tudi ti lahko streljal na človeka z metrske
razdalje?
Odvisno pač...
Kdo daje naloge za ubijanje? Kdo je vaš
>veliki oče<?
Spet provociraš. Delam le tisto, kar mislim,
da moram delati.
V tej bosanski vojni se vsi skrivajo za naci-
onalnimi interesi, tudi Srbi. Kaj misliš, koliko
si s svojim početjem prispeval v borbi za >srb-
sko stvar<?
Jaz sem na eni strani, moji še do včerajšnji
prijatelji so na drugi. Vse je odvisno od tega,
kako se je kdo opredelil. Moj oče je še vedno
v Sarajevu.
Se izogibaš besede ubil?
Res me ta beseda moti, ker mislim, da ni cilj
ubijanje; niti moj, niti naroda, ki mu pri-
padam.
Misliš, da z ostrostrelskimi zadetki braniš
svoj narod?
O tem naj govorijo drugi. Jaz tisto, o čemer
razmišljam, hranim v sebi. Zato vedno po-
udarjam: to je delo, ki ga moraš opraviti. Kdot-
se ga loti, ga mora opraviti pošteno.
Pa misliš, da delaš pošteno?
Mislim. Vsa ta vprašanja, ki mi jih zdajle
postavljaš, postavi še oni drugi strani, na dru-
gem bregu Miljacke. Le pojdi, pa boš slišala še
njihove odgovore.
Boš kdaj svojemu sinu povedal, s čim si se
ukvarjal?
Zdaj je še majhen. Čez čas pa mu bom zago-
tovo vse povedal. Zakaj ne! Jaz se svojega dela
ne sramujem.
Razumeš to kot svoje delo ali kot obveznost
srbskega borca?
Dobro dobro... no ja... vse je mogoče... ne
vem, kaj naj ti rečem... toda dvomim... ne
vem...
Se kdaj spomniš na svoje žrtve - recimo ta-
krat, ko si z žensko?
A v tistem trenutku? To bi pa že moral biti
nor, da bi takrat razmišljal...
Pa sploh kdaj pomisliš na svoje žrtve?
Nikoli. Ne boš verjela, ampak tako je.
Ali kdaj pomisliš, da je človek, ki ho tvoja
naslednja tarča, nemara tudi oče?
Se mogoče on sprašuje, če imam jaz otroke?
To me ne zanima.
O ubijanju ves čas govoriš kot o delu, poslu.
Kaj misliš, kako ljudje, tu v Beogradu, doživ-
ljajo ta tvoj posel?
O tem ne bi rad govoril. Sploh pa mislim, da
delam veliko napako, ker se zdajle pogovarjam
s tabo.
Skozi puškino cev opazuješ ulice mesta,
v katerem si se rodil, ljudi, s katerimi si odraš-
čal, se z njimi družil, delal. Prepoznaš kdaj
katerega med njimi?
Oni tam spodaj počenjajo isto, kot jaz, le da
so na drugi strani. To je brez zveze. Potrudim
se, da o likih, ki jih prepoznam, takrat ne
razmišljam. Tudi moji sorodniki so tam spo-
daj. Če bi začel o tem razmišljati, sploh ne bi
mogel več delati.
Kako dolgo človek lahko zdrži na delu
ostrostrelca?
Ne bi o tem. Dovolj je bilo, ne bom več
odgovarjal. Mimo spim, lepo spim. Ko opazim
pri svojih ljudeh nemir, jih izločim iz ekipe.
Le še eno vprašanje. Se ne bojiš, da bi bil
kdaj, naprimer kot priča, komu napoti? Reci-
mo tem istim ljudem, ki jim danes zvesto
služiš?
Mene že od vsega začetka zlorabljajo, am-
pak to sem sam hotel, na to sem pristal. Proda-
ti pa se me ne da. Prodajo me lahko samo, če na
to sam pristanem ali če se mi zmeša. Ne boj se,
imam svoje adute v rokah. Samo dve vrsti za
mojim hrbtom me varujejo. Ampak ti to ne veš.
Tako se to dela... ti nimaš pojma.
Zakaj te varujejo?
Da se mi ne bi zgodilo to, kar se je nekaterim
mojim kolegom, prijateljem. No, prezgodaj je
še govoriti o tem.
Te je v Beogradu strah?
Ne, tu nihče ne ve zame, nihče me ne pozna.
Te pa poznajo tisti, po katerih nalogu
delaš...
Na nek način so z mano tudi oni vami. Če se
meni kaj zgodi, je tudi z njimi konec.
Koliko ljudi tukaj ve, kaj počneš?
Ti in še dva, trije.
In kaj rečeš svojim otrokom, kadar se od-
pravljaš >na delo<?
Da grem na službeno pot.
Kdaj imaš v planu naslednji odhod v Sara-
jevo?
V četrtek...
LIDIJA SOLDO
Ob zibelke do prve paše
Čenča Marinča,
hruške pobira,
v nedre jih deva.
Nedre ji počjo,
hruške ven skočjo.
šel sem jih prebirat
v Štrekljevo knjigo. Natanko
777 jih je: otroških pesmic,
zazibalk, izštevank, pripo-
vednic, šaljivk, spreobra-
čank in oponašalk. Zamižal
sem, vtaknil prst med list,
ustavil kazalec na slepo in
našel to, zgoraj zapisano.
Če nas še sploh kaj priza-
dene, nas žalostni, resni,
prestrašeni in sestradani
otroški obrazi iz svetovnih
kriznih žarišč in prizorišč
naravnih nesreč. Skaljeno
otroštvo bi ne smelo biti ni-
koli oprostljivo.
V čem je bilo v preteklosti
otroštvo različno od današ-
njega? V ničemer in v marsi-
čem hkrati. Dandanes je tudi
podeželskim otrokom na vo-
ljo vrtec, vsaj nekajkrat na
teden, potem mala šola. Vrt-
ci so nekaj, kar je nastalo
z industrijsko družbo, zapo-
slenostjo mater in z gosto
naselitvijo. Svojčas so otroci
rasli in odraščali v družini,
takšni kot danes, pa vendar
tudi močno drugačni. Kmeč-
ka družina, ki so ji pripadali
tudi posli, je bila nekoč šte-
vilnejša, zato je bil vedno
kdo pri roki, da se je ogledal
Za drobižem. Navadno so bili
Varuhi stari starši in ni čud-
^'v če ljudski rek pravi, da
idina in starina skupaj
L^iitima«. Gospoda je imela za
"Voje otroke varuške, pozne-
e vzgojitelje, imenitne go-
fpice pa, ko so odraščale, so
*nele na skrbi garde-dame.
^0, tudi na kmetih, kjer je
Jilo pri hiši več otrok, so po-
Kosto imeli varuško, tudi
*kindra« so ji rekli. Bila je
^lahko odraščujoča bajtarska
I deklica ali pa starejša, za
drugo delo manj pripravna
ženska. Tudi manj »zbrihta-
ne« in telesno pohabljene so
postavljali za varuhe. Kjer
pa so se otroci vrstili kot
cevke na orgelski piščali, so
navadno starejši pazili na
mlajše, nad vsemi skupaj pa
je imela nadzor babica, stara
teta ali ded - tisti, ki so jim
leta upognila hrbte.
Premožnejše kmetice, ki so
imele dovolj pomoči v kuhi-
nji in na polju, so si lahko
podaljševale čas, kp so velja-
le za otročnice, ko jim razen
nadzora in opravkov v hiši ni
bilo treba delati težkih del
na njivah in v svinjskem hle-
vu. Bile so vedno blizu do-
jenčka, ki je tudi ponoči spal
v zibeli ob zakonski postelji.
Očetje so, če je bil otrok kri-
čav, navadno spali kje drug-
je. Ženske včasih tudi po leto
in več svojih malčkov niso
dale od prsi, kar je bilo zelo
zdravo in tudi bolj priročno.
Tudi ko se je mudila po hiši,
je lahko otroka mimogrede
hranila.
Tiste matere, ki so morale
kmalu za delom, so otroka
vzele s seboj tudi na polje,
kjer je kje na robu njive ležal
v košari ali v na hrbtno stran
poveznjenem košu, da je bil
v senci. Če so otroka položili
na kakšno odejo, so mu z ze-
lenimi vejami nadgradili ne-
kakšno streho proti pripeki
in mrčesu. Zgodilo se je tu in
tam, da se je k otroku pripla-
zila kakšna belouška, če je
zavohala mleko. V visokem
poletju, ko je bilo polno muh
in brencljev, so k dojenčku
posadili kakšnega bratca ali
sestrico, da je malčka »muh-
vala«. Če se je otroče prebu-
dilo, ga je mati slišala jokati,
šla k njemu, ga podojila in
malce popestovala, da je spet
zaspal. Če je mati delala bli-
zu doma in je otrok spal v hi-
ši, so jo pač poklicali k nje-
mu. Da so včasih ženske do-
jile tudi pred tujimi ljudmi,
ni bilo nič nenavadnega in če
kdaj mati ni bila pri roki ali
če je bila bolna, je otroka
podojila tudi soseda, ki je bi-
la tudi otročnica. Dojilj, ko
so jih imele imenitne gospe.
kmetice niso imele, so si pa
menjale usluge.
Kmečke družine brez
otrok so bile pomilovanja
vredne. Imeti otroke, tudi
večje število, je bilo nekaj
povsem razuniljivega, ven-
dar naj bi otroci svoje starše,
predvsem matere, čim manj
ovirali pri delu in opravkih.
Zato so za varstvo malih
otrok določili vedno tiste, ki
so jih pri delu najlažje po-
grešali. To je bila opešana
starost ali negodna mladost.
Spominjam se dedka, ki je
mojega bratranca tako »raz-
cartal«, da je čez dan zaspal
le, če mu je pel in ga s priž-
gano svečo nosU po hiši. Po-
bič je strmel v plamenček,
dokler se mu veke niso pove-
sile čez oči. No, tu je bilo
nekaj dedove računice zra-
ven. Vlogo varuha je prevzel,
ker mu ni bilo treba na njivo
in je, ko je vnuček spal, sedel
kam v senco k poliču jabolč-
nika in žulil med zobmi svo-
jo fajfco.
Nekoč so majhne otroke,
dokler se niso pestovali, po-
konci povijali. Od pet do tre-
buha so jih povili v pedenj
širok in meter in pol dolg
trak. Bili so prepričani, da
bodo otroci imeli zato bolj
ravne noge. Čisto majhnim
so podvili še ročice, da so
ležali v zibki kot štruca.
Prav je, da ta navada ne drži
več. No, otrok se tako povit
ni mogel niti obrniti, niti
razbrcati. Je pa bil, revček,
če je po dojenju bruhnil,
okoli ust črn od muh, dokler
ga ni kdo rešil.
Ko se je otroče skobacalo
na vse štiri, so mu tudi na
kmetih naredili stajco, ki so
jo lahko postavili tudi kam
ven na sonce, če pa je bilo to
že premočno, pa v senco. Ko
pa se je kobacelj dvignil na
nožice, so sredi velike hiše
od tal v prečni tram postavili
vrtljiv drog, na katerem je
bila ihalo nad tlemi nekakš-
na lesena zanka ali pa na po-
daljšku pritrjen obroč. To je
bila hoduljica, v katero so
postavili korenjačka, da je
capljal v krogu naokoli in se
kar sam učil hoje. Hudulja
na kolesca je bila v pomoč že
napredujočim, potem pa se
je začelo raziskovanje in po-
biranje bunk najprej po hiši,
potem okoli nje in naposled
povsod naokrog - po poteh in
brezpotjih. Pravili so, da je
mojega očeta naučila hoditi
sosedova ovčarka. Imela je
dolgo dlako, za katero se je
deček prijel, potem pa je pa-
metna in potrpežljiva žival
počasi hodila v krogu, mali
popotnik pa z njo.
Otroci so redko imeli svoje
ležišče. Iz zibeli se je otroče
preselilo k materi, ko so na-
ročali in »kupili« drugega, se
je preselilo k starejši sestri,
lahko pa tudi k dekli. Pone-
kod so imeli pri hiši »postelj-
mizo« (Tafel-bett), razteglj.i-
vo reč z visoko ograjo, ha
katero so čez dan položili
mizno ploščo. V takem je bi-
lo prostora za dvoje, troje
otrok. Tako je otrok rasel iz
»plajška« v kiklico, v katere
so oblačili tako deklice kot
dečke, da so bili pri lulanju
manj mokri. Iz kiklice so
dečki zlezli v prve hlače raz-
počnice, deklice v krilca in
rokavce ali pa v oblekco na
životek. Fantkom je iz raz-
porka, ki je pri počepu odprl
celo ritko, pogosto štrlela še
plenička, da so se norčevali,
kako platno prodaja. Ko pa
so dotlej bosonogim obuli
prve čeveljce, vendar dovolj
velike vsaj za leto naprej, so
otroci postali uporabni. Oče-
tu so šli v »štacuno« po to-
bak, »onajem« na njivi ali na
travniku so prinašali mrzle
studenčnice, muhvali so
mlajše bratce in sestrice,
prenašali pošto in naročila
po vasi, ženskam so držali
štrene pri navijanju volne
v klobčič, podmetavali
krompir pri sajenju, se na-
učili moliti, prositi in poz-
dravljati - in lepega dne, ko
je spomladi zrasla trava za
pedenj, so dobili v roke šibo
in šli s starejšimi na pašo.
Malo tanjša šiba »miklav-
ževka« pa je bila še vedno
zataknjena za hišnim
tramom.
Št. 23. . 8. junii 1995
PISMA BRALCEV
22
Bolje bi bilo, da
bi ostali doma
Spoštovani bralci, ker vas
večina ni slišala mojega poz-
dravnega govora na proslavi
ob 50.letnici zmage nad fašiz-
mom in nacizmom v Žalcu,
o katerem je pisal gospod De-
lak v zadnji številki Novega
tednika, naj ponovim poanto
nagovora, ki sem jo povzel po
gospodu Peterletu. »Vsak, ki je
dvignil roko nad brata, je po-
raženec in vsak, ki je sposoben
priznati svoj greh in vsi, ki
smo jim sposobni oprostiti,
smo zmagovalci.« V bistvu ze-
lo malo, pa vendar mnogo več,
kot je sposoben razumeti člo-
vek Delakovega kova.
prof. MILAN DOBNIK,
Žalec
Versko
posillevanle
s poglobljenim zanimanjem
sem v Novem tedniku prebral
med pismi bralcev prispevek
gospoda, ki se je podpisal
z Alex Bass. Takoj naj povem,
da mi pozornosti ni vzbudila
vsebina, marveč oblika ome-
njenega pisma. Z izjemnim po-
sluhom in pretanjeno dobro-
namemostjo nam g. Bass izpo-
ve svoj notranji nemir ter pri-
zadetost zaradi tega, ker ni
mogel prenesti pogleda na vsi-
Ijevane mu fotografije. Lepo
vas prosim. Predstavljajte si
prijazno, blago in nadvse sen-
zibilno »dušo« upravičeno raz-
jarjenega g. Bassa, ki mu po-
gled na shiranega otroka (saj
vendar ni moj!) sesuje notranji
blagodejni mir v prah in pepel.
Kje je tu oblast, ljudje? Kje je
tu spoštovanje zasebnosti, nas
g. Bass utemeljeno sprašuje.
Vsakdo ima po ustavnii zago-
tovilih pravico ne mara ti: po-
štarjev (zmeraj nosijo zoprne
položnice), trgovcev (kar po-
glejte cene jagod iz okolice
Kopra, ha), akviziterje z na-
mazanim jezikom ter na sploš-
no vso rajo, da ne govorimo
o stegnjeni roki, ki nam nadv-
se brutalno predoči podobo
našega planeta, ki ga jemlje
vrag vse bolj pod svoje okrilje.
Vojne, lakota, potresi, krimi-
nal, rušenje moralnih vred-
nost, katastrofalno onesnaže-
vanje okolja, vode, zraka...
itd.
Francoščina je jezik, ki ga
uporabljajo v diplomaciji med
drugim tudi zaradi tega, ker za
priletno ženico pravijo: »une
femme d'un certain age«, pro-
sto prevedeno: ženska nedo-
ločljivih let, kar pa je seveda
(po g. Bassu) čisto spreneveda-
nje in zatohla malomeščanšči-
na, zato sam uporablja kre-
pak, zdrav in vsakomur ra-
zumljiv izraz: »stare babe«.
S pravo freudovsko pronic-
Ijivostjo pa je g. Bass pristopil
k analizi slikovnega materiala,
ki mu je bil predočen, kar me
je še posebej impresioniralo, to
ni vsakomur dano, da se razu-
memo — v nasmehu je nezmot-
ljivo prepoznal vso ogabno hi-
navščino - kdo pa se danes še
smehlja, razen sluzavih golju-
fov in lepljivih prevarantov
- mi povejte, prosim, saj za
smejanje ni nikakršnega opra-
vičljivega razloga več. Popol-
noma samoumevno pa je g.
Bass — sledeč Freuda prišel do
gdč. Ciccioline, kar pa je vsled
izredno poglobljenih razsež-
nosti - tema, kateri bi jaz ko-
maj bil kos...
Kljub bleščeči popolnosti
pisanja g. Bassa, pa me čisto
na koncu le grizlja grda razva-
da - radovednost: kako to, da
g. Bass gleda samo slike...??
DANIEL MAJCEN,
Ljubno ob Savinji
Laški upravni
pravnik
Spoštovani g. predsednik
sveta občine Laško, Matevž
Kolar, upravni pravnik!
Da bi se izognili nadaljnje-
mu sprenevedanju in vašemu
zavajanju ljudi iz stranke De-
SUS, bi vas želel opozoriti, da
bi bil čas, da svojim 22 ovči-
cam laškega občinskega sveta
razložite, kje ste si pridobili
tako eminenten naziv - uprav-
ni pravnik.
Ker vas poznam še iz časov,
ko ste bili direktor davčne
uprave v Laškem in poznam
tudi vaše metode prepričeva-
nja ljudi, bi rad razjasnil bral-
cem, kaj pomeni upravni prav-
nik. Informacije bralcem bom
črpal iz pojasnila Ministrstva
za šolstvo in šport, ki sem ga
prejel 16. februarja pod šte-
vilko: 134-27/95.
Sodeč po vaši starosti ste se
šolali na pravni fakulteti po
letu 1945 in na tej fakulteti, ki
je do leta 1960 izvajala le štiri-
letni študijski program, je bil
tudi obvezni predmet upravno
pravo. In po vašem predstav-
ljanju v predvolilnem boju so-
dim, da ste v kompletnem šo-
lanju opravili le en predmet in
si tudi tako nadeli titvdo
— upravni pravnik. In če ste
uspeli priti tudi do direktor-
skega stolčka s samo enim
opravljenim izpitom, drugače
pa ceh namočeni v rdečo bar-
vo, potem se vam ne čudim, da
še sedaj ne znate brati zako-
nov in statutov.
Razlog za takšno razmišlja-
nje je v tem, da kljub temu, da
je po statutu občine Laško
v 33. členu jasno definirano,
da so seje občinskega sveta
javne, mi vi, upravni pravnik
tega, da bi lahko prisostvoval
seji niste dovolili. Prav. Se
strinjam z vami.Vam pa pred-
lagam sledeče.
Dobro se naučite člene iz
Poslovnika občinskega sveta,
IX. poglavje, člene od 124-129
in ugotovili boste, da se bova
sedaj vsak mesec vsaj enkrat
videla. Pa čeprav v vašem ob-
našanju vse smrdi po rdeči
barvi, bom že nekako, preko
zelenih očal, prestal tisti dve
ali tri ure, ko se zbere vsa la-
ška srenja in odloča o usodi
nas Laščanov.
MIRKO GOLOB,
Laško
Odprto pismo
predsedniku
DeSUS Laško
G. Matevž Kolar! 2. junija
okoli 9. ure dopoldne sem vam
v pisarni DU Laško izročil
v presojo moj osebni predlog
programa prireditev v počasti-
tev letošnjega praznika naše
občine 2. julija. Želel sem do-
biti od vas osebno ali pa od
vodstva stranke, ki jo žal za-
stopate, ustrezno mnenje, su-
gestije ali pripombe. V tem pr-
vem trenutku mi ni bilo znemo,
da imate prav ta dan tudi sejo
vodstva stranke in vodstva
Zveze društev upokojencev
naše občine (oba organa sta
žal še vedno v obeh funkcijah).
Sicer bi se je zanesljivo osebno
udeležil z vašo ali brez vaše
privolitve.
Kot strela iz neba me je pri-
zadela vaša glasna pripomba
že takoj, ko ste prebrali naslov
mojega »Predloga praznova-
nja 2. julija, občinskega praz-
nika občine Laško in krajev-
nega praznika KS Rečica«. Ko
ste naslov prečitali ste, pose-
bej poudarjam, glasno, jasno
in ironično rekli: »Kaj boste
praznovali občinski praznik,
saj ga več ni!«. Slednje ste po-
novili nekajkrat!
Imam dokaj še dobre živce,
vendar me je ob tej vaši izjavi
skoraj zadela kap! Zakaj? Za-
radi tega, ker tega nisem pri-
čakoval od nekoga, ki se šteje
za zgledno ali zaupanja vred-
no osebo, od osebe, ki so ji
svetniki naše občine zaupali
opravljati naloge predsednika
sveta. Nekaj dni pred tem pa
ste govoričili, kako ste se na
seji občinskega sveta energič-
no zavzemali za to, da 2. julij
ostane naš občinski praznik.
Ali je to res?
Naj vam povem, v kolikor
tega ne veste, da ta praznik
praznujemo v Laškem že od
leta 1955 dalje. Vsi tisti, ki ta
praznik spoštujemo, ga bomo
praznovali tudi v bodoče ne
glede na dejstvo ali bo uradno
priznan ali ne.
Zaradi nasilja okupatorja se
je skupina zavednih sloven-
skih fantov, ob sodelovanju
OF, odločila in uspešno izved-
la v noči na 2. julij 1942 napad
na rudniške naprave rudnika
Laško-Huda jama.
Veste, te resnice, tega dej-
stva, tega hrabrega dejanja
naših prvih partizanov ni mo-
goče kar tako z levo roko od-
praviti, ali kot nekateri želijo,
»črtati« in tako zamolčati mla-
dim in poznejšim generacijam.
Kljub temu pa naj vam za-
upam, kako bom letos neurad-
no praznoval ta praznik.
V znak spoštovanja do dogod-
kov v času naše NOB bom vzel
v roke izredno drobceno knji-
žico z naslovom »Iz trpljenja
in krvi«. V njej zelo spoštovane
številne osebnosti na preprost
način in brez pretiravanja opi-
sujejo in pripovedujejo o do-
godkih med NOB v naših kra-
jih. Pomagala mi bo, da bom še
enkrat, kot večkrat doslej,
obudil spomin na nič kaj spod-
budne čase naše preteklosti.
Predlagam, seveda če smem,
da podobno storite tudi vi in
vaši morebitni somišljeniki.
Mimogrede še naslednje, na
moje vprašanje, kdo je pred
nmogimi leti odločal o vašem
sprejemu na delo na upravi
občine Laško, ste mi navedli
nekaj imen. Naj rečem, da sem
izredino vesel, da nisem imel
»prste« vmes pri tej odločitvi!
MIHA PROSEN,
Laško
Obveznosti smo
poravnaii
1. jimija je bilo na Radiu Ce-
lje objavljeno, da je podjetje
Leljak d.o.o. ogoljufalo po-
djetja: Kovinotehna leasing,
M 13 Murska Sobota, Jurmes
Šentjur in Jata Ljubljana za
25 milijonov tolarjev.
Kot direktor podjetja, Le-
ljak Damir, bi samo rekel, da
se je naše podjetje pred enim
letom preimenovalo v Bizon
d.o.o. To dokazuje, da gospod
Prah iz šentjurske policije ne
dela po točnih pregledih ob-
tožbe, kajti podjetje Bizon
d.o.o. je obveznosti do upnikov
poravnalo v naslednjih datu-
mih: Kovinotehna leasing 14.
aprila 1995, Jata Ljubljana 18.
aprila 1995, M 13 Murska So-
bota 25.aprila 1995, obveznost
do Jurmesa pa je delno porav-
nalo. Podjetje je leta 1993
v Celju kupilo večnamenski
poslovni objekt in ga začelo
obnavljati, leta 1994 smo za-
prosili za dolgoročni kredit, ki
nam ga pa niso odobrili. V po-
djetju je nastala finančna kri-
za, zato smo ustavili adaptaci-
jo objekta in ga dali v prodajo
za dva milijona nemških mark.
Gospod Prah je objavil, da
je to goljufija. Po zakonu je
točno določeno, kaj je goljufija
in kaj je nastali dolg pri po-
djetju. Podjetje ni izdalo nobe-
nega akcepta v dnevih, ko je
nastopila blokada. Navaja, da
smo namerno oškodovali Ko-
vinotehno leasing. Če bi bil
gospod Prah dovolj pameten,
bi lahko vedel, da je vsak le-
asing poslovni rizik, toda Ko-
vinotehna ne gre v ta rizik, za-
to zavaruje vsak leasing preko
zavarovalnice. Če podjetje Bi-
zon d.o.o. ne bi plačalo opreme
(ki trenutno še ni montirana
- trgovski del), ne bi bila oško-
dovana Kovinotehna, ampak
zavarovalnica.
Gospod Prah, če bi delali
z glavo in rokami bi se lahko
tudi vi vozili v vozilu BMW
serije 7. Šole so pa odprte vsa-
komur, ki ima dovolj mo-
škosti
DAMJAN LELJAK
Opusu 95 ob rob
Minula prireditev je letos
odprla več vprašanj, na katera
si bo morala odgovoriti stroka
(plesna pedagogika): ali je
možno otrokov lastni ples, ki
je viden prvič in za katerega je
malo znan proces nastajanja,
oceniti s točkami od 1 do 10 (in
to celo preko TV ekranov, kar
je sicer zelo atraktivno, je pa
morda le preveč preprosto
prevzemanje    manire    pop
- show mentalitete); kako
v otrokovem kratkem plesu
prepoznati in ločiti otrokov
delež od mentorjevega?
Prireditev je postala tako
privatna, da postaja za neka-
tere, ki nismo del njenega kro-
ga, manj zanimiva, v svojem
plesno pedagoškem delu sledi-
mo drugačnemu sistemu vred-
ANA VOVK PEZDIR,
Celje
Laški
podtaknjenci
Poznamo več vrst podtak.
njencev in kdo bi si mislil, da
obstojajo tudi politični pod.
taknjenci. Prav to se vidj
v manjšem kraju, kjer se ljudje
med seboj malo bolj poznajo,
In prav izrazito se je to videlo
v nedeljo, 23. aprila v Vrhu
nad Laškim, kjer je imela
stranka SLS svojo letošnjo
konferenco.
Stranka SLS (Podobnikovi
somišljeniki) ima v Laškem
občinskem svetu kar pet svet-
nikov, a razen enega so ostali
štirje le fiktivni SLS—ovi svet-
niki. V svetu predstavljajo
stranko SLS g. Andrej Aškerc,
g. Konrad Jurkošek, g. Karel
Krašek, g. Mojca Ratej in g.
Edvard Staroveški, a je uspel
na letošnjo konferenco priti le
gospod Jurkošek. Bilo je po-
stavljeno vprašanje, kje so
ostali štirje in odgovor se je
glasil, da imajo obveznosti,
Res lepo od njih, da stranki
SLS ne pokažejo niti toliko
spoštovanja, da bi se udeležili
prvega skupnega druženja.
In prav zaradi tega, prav ta-
ko pa obnašanja na sejah ob-
činskega sveta se vidi, da so ti
ljudje le potaknjenci v stranki
SLS, a za stranko ne naredijo
nič. Sicer pa se mi vse skupaj
ne zdi nič nenavadnega, saj je
tudi stranka kot takšna le sku-
pek neresnih ljudi in njihov li-
der je g. Podobnik, ki ve ali pa
ne, kakšne ljudi ima okoli sebe
in kako predstavljajo stranko.
To pišem iz lastnih izkušenj,
saj sem že v mesecu januarju
in potem nekje v začetku fe-
bruarja pisal g. Podobniku dve
pismi, na kateri pa še do danes
nisem dobil odgovora. Nekdo,
ki malo bolj pozna politične
razmere in je imel priložnost
pokukati tudi v stranko SLS
mi je dejal, da pismi sploh ni-
sta prišli do g. Podobnika, če-
prav sem jaz na kuverto napi-
sal njegovo ime in priimek.
Res lep odnos do svojih simpa-
tizerjev, toda to je le v na-
sprotju z vso normalnostjo in
z načinom pridobivanja čla-
nov v stranko.
No, za razliko od vodstva
stranke pa se je v Laškem
v predvolilnem boju pokazalo,
da so posamezniki le bolj
spretni kot pa samo vodstvo
stranke, saj so po vsej verjet-
nosti od bivše komunistične
ali sedanje LDS bili lepo vri-
njeni - podtaknjeni - v vrste
SLS, saj člani SLS sploh niso.
Sami tako dobro vedo, da so se
le na ta način lahko vrinili
v politično življenje v Laškem,
kjer nikjer drugje niso uspeli,
oziroma, da so jim v levici
predlagali, naj se vtihotapijo
v stranko SLS. Prav zaradi te-
ga smatram, da ima stranka
SLS v Laškem v svojih vrstah
leve podtaknjence, ki pač po-
tem na sejcih delajo v korist
levo usmerjenih strank. Lažen
je potem občutek, da so v La-
škem moči levice in desnice
izenačene, saj na sejah občin-
skega sveta na člane SLS ni
mogoče račimati, da so podre;
jeni desnici oziroma svoji
stranki. Sicer pa se je to na
dosedanjih petih sejah občin-
skega sveta v Laškem že jasno
pokazalo in vidi se, kam pes
taco moU.
MIRKO GOLOB,
Laško
iff. 23. - 8. iunii 1995
^--
INFORMACIJE
SI. 23. - 8. junij 1995

21
Delamo z dobro ekipo
Kriminalistična služIta le del slovenske ilružbe In nlen odsev, pravi načelnik Urada
kriminalistične službe Dušan Moborko
Na Upravi za notranje zadeve Celje deluje
tudi Urad kriminalistične službe, ki ima nekaj
več kot sedemdeset zaposlenih, kriminalisti pa
so organizirani po oddelkih. Od marca letos je
načelnik tega urada Dušan Mohorko, ki pravi,
da dela z dobro ekipo, obenem pa se zavzema
za javnost dela kriminalistične službe in poli-
cije, seveda v mejah, ki jih narekujejo pravila
stroke.
Celjska kriminalistična služba je organizi-
rana po oddelkih. Bi nam jih hoteli predsta-
viti?
Naša kriminalistična služba ima oddelek za
operativo, za gospodarski kriminal, oddelek
kriminalistične tehnike, mobilno kriminali-
stično skupino, v pripravi pa je še oddelek za
organizirani kriminal. Oddelki so razdeljeni še
na številne skupine. Tako sodijo v organizirani
kriminal skupine za mamila, orožje, ekstrem-
no nasilje, terorizem in podobne oblike krimi-
nala. Na področje operative sodijo klasične
oblike kriminala kot so krvni delikti, umori,
požigi, požari, skupina za mladoletniško kri-
minaliteto, za premoženjske delikte in za pre-
ventivo. V oddelku gospodarske kriminalitete
pa so skupine, ki se ukvarjajo s specifičnimi
področji gospodarstva, tako za industrijo in
obrt, za blagovni promet, za goljufije in sploš-
ne dejavnosti. Nekaj novega v organizaciji kri-
minalistične službe pa je mobilna kriminali-
stična skupina, ki jo imajo samo v štirih upra-
vah v Sloveniji.
Rekli ste, da boste v kratkem ustanovili od-
delek za organizirani kriminal. Ali to pomeni,
da je tega v Celju vedno več?
Posamezna kazniva dejcmja so vedno bolj
organizirana, zato se moramo podobno organi-
zirati tudi kriminalisti. Do sedaj smo sicer
imeli skupino, ki se je ukvarjala s tem, vendar
menimo, da Celje glede na strukturo, okolje in
velikost mesta ter glede na vse pojavne oblike
kriminala potrebuje organizacijo. Zato smo
predlagali ustanovitev oddelka s povečanim
številom ljudi in v okviru tega še posamezne
specializirane skupine.
Do kod segajo meje celjske kriminalistične
službe je razvidno že iz naziva. Kdaj pa lahko
sežete preko meja celjske regije?
Kriminal ne pozna meja in če smo kriminali-
stična policija, ki mora stopati vzporedno
s kriminalom, nekateri sicer pravijo da smo
zadaj, se moramo organizirati tako, da nas ne
bodo ovirale teritorialne meje. Zadnja akcija,
ki smo jo izvedli precej uspešno je bila, ko smo
prijeU skupino ponarejevalcev denarja na Tro-
janah, ki sicer sodijo v pristojnost ljubljanske
UNZ. Slovenija je premajhna, da bi se lahko
teritorialno ločevali. Zato se pri delu povezu-
jemo tudi z drugimi UNZ, sodelujemo pa tudi
s kriminalističnimi službami preko meje.
Ali je celjska regija bolj kriminalno obreme-
njena kot drugi deli Slovenije?
Celjsko območje je podobno obremenjeno
s kriininalnimi dejanji kot drugi deU Slovenije.
Ko primerjamo statistične podatke, je delikat-
no govoriti o naraščanju ali upadanju krimi-
nala. Popolna neznanka so namreč tista krimi-
nalna dejanja, ki jih mi ne poznamo. V svetu
obstaja teorija, po kateri na bi policija odkrila
od 20 do največ 50 odstotkov vseh kaznivih
dejanj, kar je neodkrito pa je neke vrste prazno
polje, zato je težko govoriti o porastu aU upa-
danju kaznivih dejanj. Kljub temu statistika
nekaj pove. V prvih treh mesecih letos smo
v Celju obravnavali 1150 kaznivih dejanj, kar
je za osem odstotkov manj kot v enakem ob-
dobju lani. Zato bi na prvi pogled lahko rekli,
da je obremenjenost s kriminalom manjša.
Vendar je sUka, ko pogledamo strukturo zna-
nih kaznivih dejanj, precej drugačna. Pojavila
so se organizirana kazniva dejanja, v porastu
je nasilje in vsa kazniva dejanja izsiljevanj.
Umorov sicer ni veliko, vendar se njihova
struktura spreminja. Pred leti smo poznali le
družinske umore, ki so bili že vnaprej raziska-
ni. Zdaj se pojavljajo tudi umori, ki so poveza-
ni z drugimi kaznivimi dejanji, pojavljajo se
naročeni umori, zato moramo naše delo prila-
gajati tem ugotovitvam. Vse več je tudi ropov,
oboroženih, ropov v menjalnicah, bankah...
Kje pa je meja med delom policista in krimi-
nalista?
Pri takšnem razvoju kriminala te meje ni
mogoče natančno določiti. V Sloveniji je 600
kriminalistov in več kot 40 tisoč kaznivih de-
janj letno. Zato bi bilo iluzomo pričakovati, pa
tudi fizično nemogoče, da bi kriminalisti prev-
zemali večino kaznivih dejanj. Zato se vklju-
čujemo v tista, kjer menimo, da zahtevajo več-
jo strokovnost obravnave, ki so težja za razi-
skavo, trajajo dalj časa in zahtevajo več dela.
Ko dobimo obvestilo o nekem kaznivem ali
suniljivem dejžmju, gremo na kraj nesreče ali
dogodka. Formalno nismo preiskovalci, ker se
preiskava odvija drugje. Res pa skušamo raz-
jasniti čim več elementov dejanja, za katerega
velikokrat niti ne vemo ali je in ali bo kaznivo.
Za primer naj omenim samomore. Samomor
sam po sebi ni kaznivo dejanje. Če poznamo
kriminalistiko, ki govori na preteklih izkuš-
njah, se v samomoru velikokrat skriva tudi
lunor. Zato gremo na ogled samomora, ki se je
zgodil v svunljivih okoliščinah in ugotavljamo
ali se morda za tem ne skriva kaj drugega.
Pa se za samomori velikokrat skriva kaj
sumljivega?
Ne, velikokrat ne, s tem pa to ne izključuje
našega dela, ker je precej dobra oblika umora,
da ga nekdo skrije pod samomor. In čeprav
v Sloveniji teh primerov ni veliko, moramo biti
kljub temu prisotni.
Kaj pa zloraba položaja, korupcija v krimi-
nalistični službi?
Govoriti o tem, da možnosti zlorabe in koru-
pcije v policiji ni, je napačno. Vse to obstaja
v vseh okoljih, tudi pri nas. Od veliko dejavni-
kov pa je odvisno, kako pogosti so ti pojavi.
Nenazadnje je kriminalistična služba del slo-
venske družbe in ni zato nič drugačna od celrj
te. Več kot bo organiziranega kriminala, [
mafijskega tipa, ki se vključuje v vse družba,
strukture, več bo poizkusov zlorab tudi s stra
ni policistov in kriminalistov. To je dejstvo,!
si ga moramo priznati. Vendar pa je od dviM
in družbe odvisno, manj pa od teh delavc^
samih, ali bodo na to reagirali ali ne. Želel i;
poudariti še to, kar nas učijo izkušnje in praij
sa drugih držav. Namreč, bolj pogosta in ti(,
varnejša je korupcija med politiki, gospod;
stveniki in drugimi delavci na visokih polo^
jih v družbi kot pa v organih pregona. Čeprav
seveda, nočem reči, da je tu nenevarna.
V tem pogovoru se ne moreva izogniti vprj
šanju, ki je verjetno za vašo službo neprijetn,^
Gre namreč za primer vašega bivšega načeloj,
ka Urada kriminalistične službe, ki je bil vpl«
ten v zavarovalniške goljufije. Ste zato dobi)
kakšen negativen odziv s terena?
Negativni odzivi s strani javnosti so hi\
Vendar pa služba, ki bi temeljila samo na ej
osebi, nima prave perspektive. Jaz pa vem, ^
kriminalistična policija v državi ima perspek
tivo, sicer država ne more delovati. In v vse!
teh službah bodo določene oblike in posamez
niki, ki bodo na delo negativno vplivali tud
s takšnimi primeri. Na kriminalistično služb
in celotno policijo je primer Urbanček ze!
slabo deloval. Lahko pa rečem, da dela v Celji
kljub vsemu dobra ekipa. Ne za policiste ne i
kriminaliste na terenu ni bilo prijetno, ko s
slišali razne pripombe na ta račun, venda
delavci s tem nimamo nič in po rezultatih s
vidi, da delo teče nemoteno. Prepričan sem, d
bo tako tudi v prihodnje.
Kaj pa vpliv medijev na vaše delo? Vai
lahko mediji škodujejo ali včasih tudi poma
gajo?
Oboje. Vsekakor pa je odpiranje našega de!
navzven v demokratični družbi tudi za policij
in kriminalistično službo obvezno. V preteklo
sti je bil ta sistem bolj zaprt, k sreči so se stvai
spremenile, zato je javnost sedaj obveščen
o našem delu. Od objektivnosti obveščanja i
od naše odprtosti pa je odvisno, kako bo t
v prihodnje. Sam se zavzemam za odprtost d
javnosti, pri tem pa nas vendarle omejujej
pravila stroke, zato popolnoma odprti, seveda
ne moremo biti.
NATAŠA GERKE
Nesreča v križišču
v križišču Kocbekove ceste
in Ceste v Teharje na Ljubeč-
ni, se je, v torek 30. maja po-
poldne, pripetila nezgoda,
v kateri sta bili ena oseba hu-
do in ena lažje ranjeni, na vo-
zilih pa je za poldrugi milijon
gmotna škode.
Ivan G. (42) iz Šentjurja je
vozil motorno koli po Cesti
v Teharje. Ko je pripeljal
v križišče s prednostno Kocbe-
kovo cesto, je zavil levo in trčil
v osebni avtomobil, ki ga je po
prednostni cesti vozil Stanko
E. (38) iz Brega pri Polzeli.
V nesreči je voznik motornega
kolesa utrpel hude telesne po-
škodbe, njegova sopotnica, Al-
bina G. (38) iz Šentjurja, pa je
bila lažje ranjena.
Trčenje
s tovorniakom
Na magistralni cesti zunaj
naselja Žalec se je, v torek 30.
maja popoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je bil en udele-
ženec hudo telesno poškodo-
van, gmotna škoda na vozilih
pa znaša 1 milijon 300 tisoč
tolarjev.
Karel F. (36) iz Rogaške Sla-
tine je vozil osebni avtomobil
iz smeri Šempetra proti Celju.
Ko je bil zunaj naselja Žalec,
je v desnem ovinku zapeljal le-
vo in trčil v tovorno vozilo, ki
ga je vozil Igor Š. (29) iz Čr-
nomlja. V nezgodi se je voznik
osebnega avtomobila hudo te-
lesno poškodoval.
Umri v bolnišnici
Na magistralni cesti zunaj
naselja Strmca se je, v četrtek
1. junija ob 7.10 uri, pripetila
nezgoda, ki je terjala še eno
človeško življenje.
Božo F. (25) iz Lenarta je
vozil tovorno vozilo s priklop-
nikom iz smeri Laškega proti
Rimskim Toplicam. Ko je zu-
naj naselja Strmca pripeljal
v oster desni ovinek, je pričel
zavirati, pri tem pa so kolesa
na priklopniku blokirala, pri-
klopnik pa je zdrsel na na-
sprotni vozni pas. V tem tre-
nutku je iz nasprotne smeri
pripeljala voznica osebnega
avtomobile, 43-letna Irena S.
iz Rimskih Toplic in med vozi-
loma je prišlo do oplaženja
brez hujših posledic. Takoj za
voznico pa je pripeljal še voz-
nik osebnega avtomobila
s priključenim lahkim pri-
klopnikom, 3 7-letni Franc P.
iz Lož. Takrat je priklopnik
tovornjaka trčil v levi prednji
del vozila PYanca P. in ga stis-
nil v odbojno ograjo, voznik pa
je ostal vkleščen v pločevini.
Težko ranjenega Franca P. so
odpeljali v bolnišnico, kjer je
ob 10.15 uri poškodbam pod-
legel.
Ranjeni mopedist
Na lokalni cesti v Ponikvi se
je, v petek 2. junija dopoldne,
pripetila nezgoda, v kateri je
bil težko ranjen voznik kolesa
z motorjem. Gmotna škoda na
vozilih znaša približno 150 ti-
soč tolarjev.
Jože M.(19) iz Završ je vozil
osebni avtomobil po lokalni
cesti v Ponikvi. Ko je pripeljal
v neposredno bližino gostišča
Sredenšek, je v blagem levem
ovinku zapeljal na levo in trčil
v voznika kolesa z motorjem,
37-letnega Rafaela T. iz Po-
nikve, ki se je pripeljal iz na-
sprotne smeri.
M.A.
600 kilometrov z monociklom
v agenciji Zvon iz Murske Sobote so se odločili za
organizacijo akcije, ki so jo poimenovali >Vozniki, pozor
- tudi počasi se daleč pride<. V tej akciji, ki jo bodo izvedli
zaradi tega, ker je na na naših cestah vsako leto vse več
nesreč, bo 28-letni Jože Voroš na 1,2 metra visokem mono-
ciklu prevozil 600 kilometrov po Sloveniji, od Murske
Sobote do Portoroža. Med nenavadno vožnjo, ki bo trajala
od 10. do 16. junija, se bo ustavil v Mariboru, Celju,
Dolenjskih Toplicah, Ljubljani in Postojni. Jože Voroš je
lansko leto opravil velik podvig, ko je na 3 metre visokem
monociklu prevozil po Pomurju 50 kilometrov in 390
metrov v 7 urah in 21 minutah. S tem je postavil svetovni
rekord, ki je zabeležen v Guirmessovi knjigi rekordov.
KL
Vlom v šolo
v noči na 29. maj je neznani
storilec vlomil v osnovno šolo
v Braslovčah. Ukradel je dva
video playerja znamke sam-
sung z daljincema, synthesizer
znamke casio, radio kasetofon,
Iskrin telefonski aparat in
smučarske vezi znamke tiro-
lia. Braslovška šola je oškodo-
vana za okoli 120 tisoč to-
larjev.
Po energllo na
črpalko
v noči na 31. maj je nekdo
vlomil v hladilno omaro na Pe-
trolovem bencinskem servisu
v Šmarju pri Jelšah. Ukradel
je večje število pločevink,
energetskega napitka red buli
in dynamite. Največja sloven-
ska naftna družba je oškodo-
vana za okoli 11 tisoč tolarjev.
Motorka brez
motorja
v noči na 31. maj je neznani
storilec kradel pod gospodar-
skim poslopjem Alberta P.
v Prelaskem. Demontiral je
motor kosilnice italijanske
znamke nibbi bruno in ga od-
nesel neznano kam. Lastnik je
oškodovan za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Kradel v baraki
Zadnjega maja ponoči je
nekdo vlomil v gradbeno bara-
ko v Lipju na Žalskem in
ukradel motorno žago znamke
huskvarja, vrtalni stroj iskra
ter več kosov klešč in svedrov.
Viktor Š. iz Velenja je oškodo-
van za približno 80 tisoč to-
larjev.
Okradel ribiča
Dne 31. maja popoldne je
neznani storilec vlomil v vi-
kend Franca B. v Letušu.
Ukradel mu je ribiško palico,
spalno vrečo in blazino za pod
glavo. Lastnik je oškodovan za
okoli 50 tisoč tolarjev.
Pregnala ga je druga
Prvo uro v mesecu jvmiju je
nekdo vlomil v objekt Pošte
v Šentrupertu nad Laškim. Da
bi mu načrt uspel, je pazljivo
in uspešno demontiral zunanjo
alarmno napravo, a pri tem ni
pomislil, da ga nekje čaka še
ena. Ta se je oglasila, kot se je
treba, in storilca pregnala.
Kljub temu, da je ostal brez
tatinskega plena, je samo
z vlomom Pošto Slovenije
oškodoval za okoli 100 tisoč
tolarjev.
Mariji Marijo
v noči na 1. junij je neznani
storilec Mariji M. iz Tmovelj
pri Celju ukradel Marijo, okoli
70 cm visok lesen kip, ki je stal
v kapelici na Obrtni cesti v Tr-
novljah. Storilcu moramo po-
vedati, da kipec ni vreden več
kot 25 tisoč tolarjev.
izginula kolesa
v noči na 2. junij je nekdo
ukradel štiri kolesa, ki so bila
v prtljažniku osebnega avto-
mobila, parkiranega na Kova-
ški cesti v Zrečah. Vsa kolesa
so znamke fondmetal in imajo
lita platišča. Mariborčan To-
maž B. je oškodovan za 320
tisoč tolarjev.
Dve roparski
2. maja ob 21.30 je v pivnico
Pečnik na Aškerčevi ulici
v Laškem vstopil Jernej Z. iz
Tevč. Tam je besedo-dve spre-
govoril z neznancem, ki se mu
je predstavil za Franceta, si
pogasil žejo in se napotil proti
avtobusni postaji. Ko je stopil
na cesto, ga je od zadaj nekdo
spotaknil, da je padel, mu iz
žepa sunil denarnico s 6 tiso-
čaki gotovine in zbežal v noč.
Z nožem okoli glave
Drugi rop, ki se je zgodil
istega dne, je bil na Šmar-
skem, ko sta Anton Š. iz Pod-
četrtka in Miran S. iz Kozjega
gostovala po raznih gostihiždi
v Kozjem, Lesičnem in Viršta-
nju. Ko sta ugotovila, da je t
ga vandranja dovolj, je Toi
peljal Mirana domov, ta pa i
je povabil v svoje stanovanj
Namesto da bi se mu zahvs
za brezplačni prevoz, je Mil
od Toneta zahteval denar. P
strašeni Tone mu je izročil
sočaka, to pa je Mirana ta
razjezilo,  da je začel pi
obrazom svoje žrtve mah
z nožem in ga zasajati v z
Ko mu je Tone izročil še ene
tisokača pa stotaka za povrli
je bil nasilnež zadovoljen.
Pogrešajo stroja
Od petka do ponedeljka
nekdo vlomil v priročno skl
dišče Alposa v Storah. Ukf
del je vrtalni stroj, kotni bf
silni stroj in 25 metrov ele
tričnega kabla v skupni vre
nosti okoli 80 tisoč tolarjev.-
M-
Tatici, Izurjeni
vlomilci
Ko sta mlada Celjana
Martin (18) in Andrej (17)
minuli petek uspešno vlo-
mila v osebni avtomobil in
iz njega ukradla računal-
nik, so ju prijeli celjski po-
licisti.
Pri zbiranju obvestil so
ugotovili, da sta fanta sa-
ma, ali pa v sodelovanju
s še dvema mladoletniko-
ma, v zadnjih dveh mesecih
vlomila v najmanj deset
avtomobilov na območju
Celja.
Policisti PP Celje so te
dni prijeli tudi še 4 mlado-
letnike, ki so ostmiljeni
vlomov v 8 vozil in tatvin
športne obutve na osnovni
šoli v Vojniku. Ista skupina
je delovala tudi pri proda-
jalni Škorjanc, kjer so po-
škodovali 9 vozU in iz ene-
ga ukradli avtoradio.
Prejšnji teden so celjski
policisti prijeli tudi skupi-
no štirih Velenjčanov, ki so
osumljeni 2 vlomov v vozi-
la na območju Celja in treh
vlomov v vozila ter v pro-
dajalno in trafiko na ob-,
moč ju Velenja.
M.A.
S t. 23. - 8. iunii 1995

I Gospa Gabrijela je 30.
Jiaja popoldne v naselju
bod lipami v vsej svoji
groženosti zgrabila za sol-
jjvec in svojega napadalca
prisilila v jok. Sosedje pa
p policistom povedali, da
Ito tista Jela, ki se s soseš-
|no ne razume najbolje,
fokrat se je besedno spo-
padla s sosedom Alenom,
Tjezi vanj pomerila s sol-
[jvcem, to pa je možaka ta-
to zelo raztogotilo, da se je
^nske lotil fizično.
( Sosed Slavko je zadnje-
la maja popoldne rogovilil
li grdo ravnal s svojo ma-
(10, so sporočili sosedje,
lolicisti pa so ugotovili, da
e šlo le za prepir med ma-
erjo in sinom, kar pa tudi
i lepo.
I V enem od stanovanj na
;inkamiški poti se tepejo,
to bili policisti obveščeni
\l. maja popoldne. Pa je
51o le za intenzivni besedni
duel med Jožico in njenim
hrijateljem.
« V novorojenem bistroju
ktalin ob Ljubljanski cesti
e 2. junija okoli poldneva
ildvin P. razbil umivalnik,
)oličko nad ogledalom ter
Poškodoval vrata od sani-
larij. Do policijske postaje
K imel blizu, saj je lahko
sel kar peš čez cesto, do-
Ipov v Žalec pa ga je spra-
vila mamica. Edvin bo mo-
ral k sodniku za prekrške,
tja pa bo povabljen tudi
lastnik lokala. Policisti so
namreč ugotovili, da so
v Stalinu točili alkohol
mladoletnim osebam.
M.A.
Roparji na avtomobiisicem sejmu
Prejšnjo soboto sta si ruska držav-
ljana, Vladimir K. (38) in Alexei M.
(28) na avtomobilskem sejmu v Celju
ogledovala vozila in nameravala ku-
piti osebni avtomobil lada 1300. Pro-
dajalec je bil moški, ki je govoril
v ukrajinskem narečju, po dogovoru
o nakupu pa ju je neznanec odpeljal
s sejmišča. Pri nadvozu avtoceste
v Novi vasi sta se potnikom na »po-
skusni vožnji« pridružila še dva mo-
ška, ki sta neznanca-prodajalca očit-
no poznala. Ko sta sedla v lado, sta
obema kupcema začela groziti z no-
žem in pištolo.
Voznik je zapeljal v gozd v smeri
Lahovne, ustavU, potem pa so oba Ru-
sa izvlekli iz avtomobila in ju brez
milosti pretepli. Zvezali so jima tudi
loke in enemu iz hlačnega žepa vzeli
4.200 nemških mark ter 850 ameriških
dolarjev.
Pri prerivanju v avtomobilu je bil
Vladimir K. lažje telesno poškodovan,
preden so se poslovili, pa so neznanci
oba oškodovanca polili z vodko in ju
silili, da sta pila žganje, čisto na kon-
cu pa so jima zagrozili s krvavim maš-
čevanjem, če bosta zadevo prijavila
policiji.
Oškodovana ruska državljana sta
opisala osumljene osebe in registrsko
številko »kupljenega« avtomobila.
Opis:
- moški, star okoli 30 let, visok pri-
bližno 170 cm, kratkih svetlih las,
izrazito suhega in podolgovatega
obraza, oblečen je bil v temnorjavo
usnjeno jakno in srajco z dolgimi ro-
kavi v svetlejših odtenkih. Govori
v ukrajinskem narečju, nastopil pa je
v vlogi prodajalca osebnega avtomo-
bila lada.
- moški, star od 35 do 40 let, visok
okoli 185 cm, močnejše postave, čmik
kratkih las, neobrit, temnejše polti,
polnega obraza. Oblečen je bil v črno
jakno in temnejše hlače. Nosil je pi-
štolo črne barve.
- moški, star od 30 do 40 let, visok
približno 170 cm, srednje visoke po-
stave, svetle polti in svetlih kratkih
las. Tudi ta neznanec se že nekaj časa
ni obril. Oblečen je bil v vetrovko ne-
prepoznane barve, ostala oblačila so
bila v kombinaciji z rdečo barvo.
Kriminalisti UKS Celje prosijo ob-
čane, ki bi kar koli vedeli o opisanih
osebah, naj to sporočijo na številko 92
oziroma najbližji policijski postaji.
Obstaja pa tudi možnost, da je nekaj
podobnega doživel še kateri kupec na
avto sejmu, pa je bil zaradi groženj in
strahu ves čas tiho. Zdaj je čas, da se
oglasi!
M.A.
Vegas spet poskrbel za atrakcijo
Gostinski Lokal Vegas
v Gosposki ulici v Celju je
v novejši zgodovini gostinstva
v tem mestu eden najbolj spor-
nih lokalov.
V nedeljo okoli treh zjutraj
je dogajanje v in pred Vega-
som spravilo iz postelj številne
tamkajšnje prebivalce, ki tudi
sicer (večinoma) ne skrivajo
nenaklonjenosti do tega loka-
la, ki še vedno nima vseh po-
trebnih dovoljenj za obratova-
nje, oziroma do njegovega
lastnika, ki naj bi se bil ukvar-
jal z nečednimi posli, o čemer
pa bo zadnjo besedo reklo so-
dišče.
Kot smo izvedeli na Policij-
ski postaji Celje, naj bi jih na-
takarica v Vegasu v nedeljo
okoli treh zjutraj obvestila, da
se v lokalu tepejo. Nekaj pred
tem naj bi bil v lokal vstopil
Enes D. s še dvema svojima
prijateljema. Enes D. naj bi ob
prihodu v lokal namerno raz-
bil kozarec in lastnika Esada
C zgrabil za srajco, nakar se je
pričel fizični obračun med nji-
ma, ki se je s hodnika lokala
preselil na ulico. Seveda je to
obračunavanje povzročalo ve-
liko hrupa, saj je razbito oken-
sko steklo frčalo po zraku in
ogrožalo tiste, ki so bili takrat
na ulici. Posledica tega prete-
pa so tudi poškodovane karo-
serije nekaj vozil, ki so bila
parkirana v bližini Vegasa.
Da je prepir začel Enes D.
s tem, ko je po lokalu namerno
zalučal kozarec in dal lastniku
vedeti, da ni prišel k njemu
z najbolj prijaznimi nameni, je
najbrž jasno, vse ostalo pa je
zaenkrat še uganka. Lastnik
lokala trdi, da mu je Enes D.
namerno poškodoval lokal,
Enes D. pa, da si je Esad Č.
škodo povzročil sam. Priče, ki
so dogajanje spremljale, so se
razdelile na dva (interesna)
pola, zato je resnica o vlogah
posameznikov v tem incidentu
v starem mestnem jedru zaen-
krat še precej zamegljena. Ve
pa se, da sta bila v pretepu,
v katerem je bil uporabljen tu-
di nevaren predmet, oba ak-
terja telesno poškodovana,
eden po roki in drugi po roki
in ličnici. Po prvih ocenah naj
bi gmotna škoda na objektu
znašala okoli 900 tisoč to-
larjev. M.A.
Je kaj vašega?.
I*olicijska postaja Celje se je pred kratkim ukvarjala z dvema
•ttpinama mladoletnikov, ki so na širšem območju Celja na veliko
''amljali in kradli. Vlamljali so najpogosteje v osebna vozila, veči-
'otna Zastavina znamke jugo.
Med postopkom preiskave so tem tatičem odvzeli več ukradenih
^fedmetov, katerih lastniki niso znani, zato objavljamo spisek in
5'tografijo teh predmetov. Če jih kdo prepozna, naj se oglasi na
"^licijski postaji na UNZ Celje, kjer te predmete hranijo:
~^ 2 avtoradio kasetofona znamke blaupunkt,
~" avtoradio kasetofon znamke irving,
~" avtoradio kasetofon znamke fenner,
~ avtoradio kasetofon znamke PLL,
^ avtoradio kasetofon znamke panasonic,
^ avtoradio kasetofon znamke osio,
avtoradio kasetofon znamke yoko,
^ avtoradio kasetofon znamke reno,
^ avtoradio kasetofon znamke pioneer,
^ par avtomobilskih zvočnikov znamke pioneer,
~ nianjši transistorski sprejemnik znamke philips,
^ 2 loparja za namizni tenis znamke tibhar,
lopar za tenis znamke kneissl in
~ prenosni računalnik znamke bondweli.
Posiistvo v Ceiju
Storilec se le na žrtvah izživllal na poniževalen način
Po dveh dneh iskanja so kri-
minalisti urada kriminalistič-
ne službe UNZ Celje prijeli
Martina D. iz Trbovelj, starega
40 let in brez zaposlitve, ki je
osumljen kaznivega dejanja
posilstva. Dejanje naj bi storil
29. maja okoli pol dveh zjutraj
v Celju, v stanovanju svoje žr-
tve, starejše ženske.
Osumljenec je v oškodovan-
kino stanovanje vstopil na si-
lo, ko je, kmalu po polnoči,
s kovinskim predmetom raz-
krenil krili vhodnih vrat,
v stanovanju pa vstopil narav-
nost v spalnico, kjer je žensko
prebudil in jo hudo prestrašil.
Najprej jo je miril z obljubo,
da namerava pri njej le preno-
čiti, ker pa se ni mogla sprijaz-
niti z dejstvom, da bi spala
s povsem tujim moškim, ji je
začel groziti, da jo bo vrgel
skozi okno, če mu ne bo post-
lala in ga ubogala, kar ji bo
ukazal.
Najprej mu je morala sku-
hati kavo, ki jo je popil v kuhi-
nji, potem pa se je začel pred
žensko slačiti in se slekel do
golega. Da jo bo ubil, če ne bo
tiho, ji je ves čas grozil in jo na
tak način prisilil k spolnemu
občevanju. Po opravljenem
dejanju je posiljevalec za kraj-
ši čas zaspal in okoli štirih
odšel.
Oškodovanka se je osumlje-
nega Martina D. sponmila ta-
koj, ko ga je zagledala, zato je
bila še bolj prestrašena. Avgu-
sta lani ji je nanu-eč isti človek
ukradel   različne   predmete
v vrednosti okoli 60 tisoč to-
larjev, kriminalisti pa so ga
kmalu za tem prijeli in podali
kazensko ovadbo.
Osumljenec ima »bogato«
kriminalno preteklost: večkrat
je že bil obsojen za različne
premoženjske delikte in za
spolno nasilje, ki ga je v vseh
primerih izvajal na posebno
poniževalen način in z nasi-
ljem, ko so bila ogrožena tudi
življenja žrtev, ki si jih je iz-
bral. Izbiral pa je med slabot-
nimi in starejšimi ženskami.
Martin D. je bil že obsojen tudi
za umor. Preiskovalni sodnik
Okrožnega sodišča Celje je za
osumljenca odredil enomeseč-
ni pripor.
M.A.
Zadušil se Je
Minulo soboto dopoldne so
v silosu za gospodarskim po-
slopjem v Gorenju nad Zreča-
mu našli mrtvega 55-letnega
Antona K., ki so ga svojci po-
grešali že od prejšnjega do-
poldneva. Policisti so pri ogle-
du kraja ugotovili, da se je po-
kojni prejšnji dan povzpel po
lestvi na 5 metrov visok beton-
ski silos, ga odprl, in zaradi
močnih plinov, ki jih je vdih-
nil, padel 2 metra v globino na
silažno krmo in se zadušil.
M.A.
Udar strele
Dne 30. maja ob 14. uri je
v skladiščnem centru Hmeza-
dove Agrine v Novem Celju
prišlo do okvare električnega
sistema javljanja požara, ok-
varo pa je povzročil udar stre-
le. Zaradi tega se je sprožila
požarnovarnostna naprava
v skladišču, pri tem pa je po-
žarni sistem avtomatično od-
prl 60 jeklenk. Nastalo je za
okoli 700 tisoč tolarjev gmotne
škode.
Tolpe z mamili
Zastrašujoč porast kaznivih ilelani,
povezanih z mamili
Kriminaliteta, povezana
z mamili, je v Sloveniji v za-
strašujočem porastu in polici-
ja se spopada z vedno bolj
agresivnimi, oboroženimi in
dobro organiziranimi skupi-
nami kriminalcev, ki delujejo
na »balkanski poti heroina« iz
Turčije v zahodno Evropo. Tu
pa so še kokain, ki prihaja
k nam iz Južne Amerike, hašiš
iz Maroka in LSD iz Nizozem-
ske, da o domačih nasadih in-
dijske konoplje niti ne govo-
rimo.
Zaradi simna storitve kazni-
vih dejanj v zvezi z mamili je
slovenska policija lani ovadila
475 osumljencev, kar je skoraj
polovica več kot predlani. Po-
leg tega so obravnavali še 434
kršitev zakona o proizvodnji
in prometu mamil, število kaz-
nivih dejanj omogočanja uži-
vanja mamil pa je lani naraslo
za 78 odstotkov.
Na lovu za kriminalci, tim.
prodajalci smrti, je v zadnjem
času vse bolj uspešna tudi po-
licija na našem območju, ki je
lani sestavila 24 kazenskih
ovadb za kazniva dejanja neu-
pravičene proizvodnje in pro-
meta z mamili, kar je za 8 več
kot leto poprej ter 16 kazen-
skih ovadb za kaznivo dejanje
omogočanja uživanja mamil.
kar pa je za 11 ovadb več kot
v letu 1993. Lani so celjski po-
licisti oziroma kriminalisti za-
segli 7,7 kg marihuane in 864
sadik indijske konoplje, 35
g hašiša, 234 g heroina ter ne-
kaj heptanona, lističev z ma-
milom Isd ter 13 injekcijskih
igel, na katerih je bila sled he-
roina.
Večno vprašanje, ki si ga
javnost (in stroka) postavlja,
pa ostaja nerešeno: Kakšna je
pri nas resnična podoba življe-
nja, ki je kakor koli povezano
z mamili, ne glede na vrsto in
zlo, ki ga prinašajo?
Zaradi posledic uživanja
mamil so (po statističnih po-
datkih) lani v Sloveniji umrli
štirje ljudje. Koliko jih bo
letos? . - .
M.A.
Podlegel v bolnišnici
v podjetju Emo Energetika v Šentjurju se je 31. maja^
dopoldne ponesrečil delavec Milan S. (47), ko je v proizvodni
hali pregledoval priključke na kotlu tipa STL 3000. Pri tem je
opazil, da na vrhu kotla manjka ena luknja, zato se je povzpel
na vrh, kjer je bil varilec Stanislav K., in ga prosil, naj mu da
meter. Pri tem je Milan S. z eno nogo stopil na železni profil, ki
ni bil dovolj privarjen in se je zato odlomil. Delavec je padel
v globino 3,75 metra in se hudo telesno poškodoval. Odpeljali so
ga v celjsko bolnišnico, kjer je 4. junija ob 12.19 uri poškodbam
podlegel.
Nasilje brez
meja
v noči na nedeljo je prišlo
do množične kršitve javnega
reda in miru v gostinskem lo-
kalu Saloon v Velenju.
Začelo se je že v petek pono-
či, ko so v omenjenem lokalu
razgrajali trije moški, nakar je
prišlo do spora med njimi in
lastnikom lokala in natakar-
jem. Prepir je prerasel v pre-
tep, v katerem so vsi sodelujo-
či utrpeli telesne poškodbe.
Kot posledica petkovega
pretepa je v soboto ponoči
v Saloon vstopila večja skupi-
na razgrajačev, ki je pričela
razbijati kozarce, ko so se pre-
strašeni gostje razbežali, pa je
začela razbijati še mize ter
stole in okenska stekla, vse to
pa je trejalo do enih zjutraj
v nedeljo. Nasilneži so se še
pred prihodom policistov raz-
bežali. To pa še ni vse.
V noči na ponedeljek 5. juni-
ja je neznani storilec pred lo-
kalon Kofetarica (lastnik je
isti kot Saloona) zažgal večji
senčnik. Skupna škoda, ki jo je
utrpel lastnik obeh lokalov,
znaša okoli 400 tisoč tolarjev,
policisti pa informacije o vseh
sodelujočih razgrajačih še
vneto zbirajo. M.A.
Trije Nemci in
en Korejec
v noči na 31. maj je neznani
storilec s parkirišča na Muzej-
skem trgu v Celju neznano
kam odpeljal osebni avtornobil
znamke bmw 325i cabrio, črne
barve, reg. št. CE 68-30J. To-
mo P. je oškodovan za okoli
6 milijonov 400 tisoč tolarjev.
Isto noč je izginil osebni av-
tomobil znamke bmw 525
TDS, srebrne barve, reg. št. CE
40-24A. Vozilo je bilo parkira-
no na parkirišču na Ljubljan-
ski cesti v Celju, vredno pa je
okoli 1 milijon 800 tisoč tolar-
jev za kolikor je oškodovana
firma Zdenex iz Celja.
V noči na 3. julij je nekdo
ukradel osebni avtomobil
bmw 325 i, bele barve, reg. št.
CE 34-OOD, ki je stal na parki-
rišču pri gradu Tabor v La-
škem. Drago U. iz Laškega je
oškodovan za približno 7 mili-
jonov tolarjev.
S parkirišča na Škapinovi
ulici v Celju je 5. junija nezna-
no kam izginil osebni avtomo-
bil znamke hyimdai pony, ko-
vinsko sive barve, reg. št. CE
K7-487. Lastnik Alojz K. je
oškodovan za okoli 900 tisoč
tolarjev. M.A.
Eksplozija
v železarni
2. jvmija ob 16.10. uri je pri-
šlo do večje eksplozije na elek-
tro obločni peči v jeklami Že-
lezarne Štore. Eksplodiralo je
v peči in nad pečjo, ko je večjo
količino materiala porinilo iz
peči. Do podobnih, a manjših,
eksplozij prihaja pogosto pri
polnjenju peči, vse pa je odvis-
no od kakovosti nabavljenega
materiala, predvsem starega
železa, med katerim so nered-
ko tudi neeksplodirani izstrel-
ki, granate in podobni pred-
meti, polnjeni z ek.splozivom.
Št. 23. - 8. iunij 1995
GLASBA
2i
Sonce in glasba na Celjski koči
Na Celjski koči je bilo v ne-
deljo 1. srečanje muzikantov
amaterjev Slovenije. Prve oce-
ne so ugodne in to je dober
znak, da letošnje srečanje ne
bo prvo in zadnje, ampak da
mu bodo sledile ponovitve.
Na velikem odru avto priko-
lice se je v nekaj urah zvrstilo
enajst skupin in posamezni-
kov. Mnogi so oder in nastop
že obvladali, druge je utrujala
trema, kjer je neizkušenost
prišla še bolj do izraza, vendar
to ni motilo številnih obisko-
valcev, ki so na Binkoštno ne-
deljo napolnili velik prostor
pred Celjsko kočo. Sprošče-
nost je bila na vrhuncu, saj so
med igranjem številni planinci
in obiskovalci tudi veselo ple-
sali.
1. srečanje muzikantov
amaterjev so začeli godbeniki
Steklarji iz Rogaške Slatine,
ki bodo v soboto, 10. jimija
v domačem kraju pripravili
jubilejni koncert ob 50. oblet-
nici. »Glavni« je bil ansambel
Vinka Cverleta, na odru pa so
se predstavili: ansambel Rdeči
nagelj iz Celja (vodja Karli
Brečko), Rogaški odmev (Ro--
bert Arzenšek), Stari znanci iz
Štor (Jože Knez), Rudi Močnik
iz Kompol ob spremljavi Vilija
in Dušana, Veselih 5 iz Laške-
ga (Franci Vrbovšek), nastopil
je 10 letni harmonikar Zvonko
Kolar iz Laškega (v letu dni se
je naučil 45 skladb!), Joggi iz
Cerkelj na Gorenjskem (Darko
Kovačič), trio Draga Sivke iz
Celja, ansambel Akord iz
Trebnjega (Franci Kravcar),
ansambel Toplišek iz Rogaške
Slatine (Andrej Toplišek) in
Miss Kaya iz Ljubljane (Jaka
Stuchly).
Večina nastopajočih se je lo-
tila skladb znanih slovenskih
avtorjev, mnogi pa so se izka-
zali tudi s svojimi izdelki. Ve-
selje je bilo poslušati zlasti Ve-
selih  5  iz  Laškega,  Rudija
Močnika, Akord, ansambla
Toplišek in Sivka in morda še
koga. Tonski mojster Bojan
Šeruga iz znanega studia M oz.
Mandarina je igranje vsakega
nastopajočega posnel na po-
sebno kaseto.
Vsi na Celjski koči so bili
zadovoljni z lepo prireditvijo.
Prihodnje leto pa bo treba bo-
lje poskrbeti za prometno ure-
ditev.
TONE VRABL
V jedilnici Celjske koče si je bilo mogoče ogledati razstavo slikarja ljubitelja Vlada Geršaka,
zunaj uživati v poslušanju in plesu ob razigranih zvokih številnih nastopajočih. To je bil eden
najlepših dni priljubljene izletniške točke vse od njene zgraditve leta 1935.
Druga godba '95
Glasbena mladina Slove-
nije (tokrat brez pomoči Ra-
dia Študent) letos, že enaj-
stič po vrsti, organizira med-
narodni glasbeni festival
»Druga godba«. Tudi letos
bo, podobno kot prejšna leta
ali pa še bolj, poudarek na
etnični glasbi, dalo pa se bo
slišati tudi nekaj zares prave
»druge godbe«.
Festival bo, kot ponavadi,
v ljubljanskih Križankah,
začel pa se bo v soboto, 10.
junija, s koncertom alžirske-
ga zvezdnika rai glasbe Che-
ba Mamija.
Drugi dan festivala, 13. ju-
nija, bodo nastopile kar štiri
skupine. Najprej Ljubljan-
čani 2.2.2.7., za njimi pa zna-
ni kitarist Mark Ribot
s spremljevalno skupino
Shrek. Kot tretji se bo to noč
predstavil pri nas dobro zna-
ni židovski bend The Klez-
matics. Poslastica večera bo
prav gotovo nastop kralja
makedonske romske glasbe
Ferusa Mustafova. Ferus je
pred kratkim za angleško
založbo Globestyle posnel
svoj prvi album za zahodno-
evropsko tržišče.
V sredo, 14.06., bo koncert
legendarne zimbabvejske
kraljice mbire Stelle Rambi-
sai Chiweshe (na sliki). Stel-
la je mbiri predana že več
kot trideset let, na letošnji
Drugi godbi pa se bo pred-
stavila s projektom Ka-
musha.
Četrtek bo v znamenju
pristnih mediterantskih zvo-
kov. Najprej bodo zagodle
istrske Savrinske pupe en
ragaconi, za njimi se bodo
predstavili Škoji iz otoka
Korčula, večer pa bodo zak-
ljučili Tavagna iz Korzike.
Zadnji uradni dan letošnje
Druge godbe bo v soboto, 17.
junija, ko bodo Križanke na-
polnili latino zvoki - po deve-
ti uri zvečer bo namreč tam
nastopil kulumbijski bend
Toto La Momposina Y Sus
Tambores.
Druga godba pa se bo za-
res zaključila šele v sredo,
21. junija, z dodatnim kon-
certom, na katerem bo poleg
slovensko-italijanske skupi-
ne Heavy Les Wanted, z me-
šanico rapa, jazza in etna
pristotne v poznih večernih
urah skušal ogreti še philla-
delphijski kvintet The Roots.
SŠ
Gašperji stari
pet let
Ansambel Gašperji iz
Preddvora, ki jim je slo-
venska legenda domače
glasbe Slavko Avsenik
zaupal nadaljevanje tra-
dicije njegovega ansam-
bla, so letos stari že pet
let! Mali jubilej bodo
proslavili v soboto, 10.
junija v domači dvorani.
Odločili so se, da bodo
program v glavnem izpo-
polnili sami, zraven bosta
le Grega Avsenik s kitaro
in pevki M4M, ki uspešno
pojeta tudi priredbe Av-
senikov uspešnic.       TV
Škratovanje '95
Agencija Nota iz Maribora
je pripravila 3. junija, zdaj že
tradicionalno, peto »Škrato-
vanje,« eno največjih otroških
veselic v Sloveniji. Vreme je
bilo prireditvi naklonjeno celo
tako, da ni bilo pretirane vro-
čine, povsem ob koncu pa je
padlo nekaj kapljic dežja, ki
niso nikogar pregnale iz Ljud-
skega vrta.
Otvoritev prireditve se je
pričela s Škratovo pesmijo, po
kateri sta kakšnih deset let
stara škrat in škratinja vzela
iniciativo v svoje roke in kot
voditeljski par pripeljala pri-
reditev do konca okrog 19. ure.
V tem času se je na odru
zvrstila domala vsa slovenska
estrada, vključujoč številne
mlade že znane in neznane
pevke in pevce. Sodelovale so
tudi folklorne skupine osnov-
nih šol, modeme plesno-rit-
mične skupine in otroška ka-
ravana agencije Bimi iz Ljub-
ljane, ki je predstavila vrsto
najmlajših pevskih talentov.
Med znanimi imeni so nastopi-
li Hajdi, Miha Balažič, Miki
Šarac, Marijan Smode, Sanja
in Urban Mlinar, prerok Dan-
ny, Abrakadabra, čarodej Ki-
raly, Dominik Kozarič, plesna
šola Rolly, Jan Plestenjak, Ro-
bi, Roval flash, Andreja Mako-
ter. Čudežna polja, Victory,
Zvezde, Spidi&Gogi, Pop de-
sign, Drinkersi in Cole Moret-
ti. Med doslej neznanimi imeni
sta izstopala predvsem skupi-
na Dupleška mornarica in pet-
najstletna Sergeja Palko s Ko-
roškega. Ves program je pope-
strila še mini modna revija,
vzporedno pa so se otroci lah-
ko vključevali v razne učne
delavnice in sodelovali
v športnih aktivnostih. Vse to
je trajalo do približno 17. ure,
ko bi se naj pričel otroški fe-
stival »Zlati škrat.«
Že pred tem je med nastopa-
jočimi prihajalo do negodova-
nja zaradi organizacijskih
spodrsljajev, ki na takšnih na-
pol dobrodelnih prireditvah
niso normalni. Poskrbljeno ni
bilo namreč niti za vsaj mini-
malno količino hrane in pijače
za nastopajoče, ki so ostali tu-
di z dolgim nosom, ko so pov-
pra.ševali po potnih stroškiK
kljub temu, da se je za odras
pobirala vstopnina. Preoblaj
li smo se na prostem, saj
bilo niti stranišč, kaj šele gg
derobe. Oder je bil tako nize
da tistih manjših nastopajoč
sploh ni bilo videti, saj so jj
zakrili številni otroci, ki so j
gnetli okrog njih. Marsikdo i
je tudi sprehodil med izvajal
na odru ne da bi to sprva op;
zil, kljub temu da je bil odi
aranžersko zelo lepo opren
Ijen. Posebno poglavje je bi]
ozvočenje in ozvočevalec, ki
ubral linijo najmanjšega o(
pora, kljub temu, da so (
»spuščali« playbacki s kas(
CD ali DAT. Slednje je kiju
temu, da je ob Cd dandanes
najobičajnejši profesionali
nosilec zvoka, že vnaprej o(
svetoval. Čemu, smo v nek
primerih kmalu slišali. Tui
skladbe nastopajočih je kd
pa kdaj pomešal. To, da je sv(
je »račke« (ojačevalci, kasetn
ki, dati, mešalna miza) ira
kar v kombiju vzporedi
z odrom, pa je bila skrajno n
razumljiva poteza, saj sploh i
mogel slišati realne zvočne si
ke z odra.
Tudi televizijcem s kamn
škega Impulza se proti kon(
ni dalo več snemati in so sic
stacionirane kamere kar sre
programa naveličano pospra
Ijali.
Med festivalom »Zli
škrat,« ko so nastopili mla
izvajalci ob spremljavi znan
glasbenikov (po vzorcu Zlat
ga srčka), je prišlo še do d
datnih spodrsljajev. Tako nj
ozvočevalec ni imel treh sto.
za mikrofone, Katja Lesjak
tik pred nastopom iskala sk
pino, ki bi z njo šla na ode
v žiriji so bili ljudje, ki so bi
avtorji skladb, pomešal se
vrstni red nastopajočih, in
kaj bi se našlo. Kljub temu
je Franc Matjašič izredno sp
soben organizator (nenazadii
je tudi »Zlata nota,« ki so n
jo letos spretno izmakni
Ljubljančani, njegova zamise
je ponovil nekatere napake
prejšnjih let in kar je še slabš
jim dodal še nove.
Zakaj vse to pišem? Pr«
vsem v poduk ljudem, ki
lotijo organizacije takšnih pi
reditev. Na kup na razne pr
metene načine zvabijo vse k
leze in poje, nakar nas »dobK
delnike« spravljajo ob živ(
s svojimi organizator skii
kiksi, tako da se v takih pi
merih počutimo opeharjene
kot zadnje govedo na travi
ku. Zlasti tisti, ki se že b
nekaj časa »vlačimo« po t
sceni vemo koliko navrže vsi
»štant« na takšni prireditvi, i
ne govorimo o vstopnini. P
časi, bo takšnim organizato
jem odklenkalo tudi če bo pi
šel s tisto klasično - snemalal
televizija, saj se glasbeniki, s
cer počasi, a zanesljivo organ
ziramo.
V nedeljo smo se vsi nasti
pa j oči in še nekateri drugi p
novno zvrstili na odru Mi
maša v Grižah. Tam je bilo p'
vsem drugače, dobili smo po
ne stroške, malico, pijačo, 0
jedli smo se palačink, ozvoči
nje je bilo kot vsako leto sup<
pa tudi TV in radio sta snerni
la - skratka, čutila se je dn
gačna, zrelejša organizacija,'
razen vremena, spodrsljaj'
ne pozna, čeprav je to seve<
na koncu nekoliko dražje. ■
pa zato večno tradicionalna
ima zagotovo vsako leto V
obiskovalcev, pa tudi nastop
jočih, saj radi prihajamo
bomo prihajali, zlasti ko grd
otroške ali upravičeno hun*
nitame prireditve.
SLAVC L. KOVACI
Mednarodna
Marjanca sedmič
v četrtek , 8. junija zvečer
bo v dvorani Tabor v Mari-
boru že sedma repriza pri-
ljubljene glasbeno zabavne
prireditve, mednarodne
Marjance.
Ta je več kot samo radij-
ska oddaja, je druženje glas-
benikov in ljubiteljev glasbe
iz vse Evrope. Poleg nekate-
rih lokalnih radijskih postaj,
ki predvajajo oddajo mari-
borskega radia, sta stalna
sodelavca Marjance tudi slo-
venski tednik Kaj in avstrij-
ska glasbena revija Musik
Portrait. Veliki finale se bo
začel ob 20., na njem pa bo
nastopilo več kot 200 pevcev
in glasbenikov iz Slovenije,
Avstrije in Nemčije. Tudi le-
tos bo voditelj Marjance
Vinko Šimek, ki ga je za to
priložnost oblekel modni
krojač Franc Tumšek iz
Celja.
V pestrem programu bodo
nastopili pihalna godba Pi-
ber. Slovenski muzikantje.
Alpski kvintet, Henček, Šta-
jerskih 7, Moly&Moly, Robi
Horvat, Markus, Grazer
Spitzbuam, Martin Sagner-
Dudek, Zlatko Dobrič, Alfi
Nipič in njegovi muzikanti.
Primorski fantje, Moni,
Murztaler Musikanten, Ori-
ginal Mooskirchner, Anda in
Bemd, Korado Buzeti, Bren-
di, Toni Maier, Aleksander
Jež, Simona Weiss, Ptujskih
5, Modra kronika. Prerod,
folklorna skupina Cirkovci,
tamburaški orkester Cirkov-
ci, M4M, Die Oststeirer, Ro-
bert und Hannes, Tereza Ke-
sovija. Štajerski potepuhi in
mala pihalna godba Rad-
vanje.
Letošnje Marjance ne bo-
do snemale lokalne televizi-
je, kot ostale podobne prire-
ditve, ampak ekipa TV Slo-
venija. To je posebna obveza
za avtorja in voditelja Vinka
Šimeka.
TONE VRABL
Slovenija pri
papežu
Eden najbolj znanih
slovenskih domačih za-
bavnih ansamblov Slove-
nija je v drugi polovici
maja gostoval v Italiji,
kjer je pripravil več na-
stopov. Od tam so nam
tudi poslali razglednico
z naslednjo vsebino: »Te-
bi, poslušalcem in bral-
cem pošiljamo lepe poz-
drave iz večnega mesta,
kjer že ves teden nastopa-
mo, danes (sreda, 24. maj)
pa smo zapeli tudi na av-
dienci, pri papežu.« Vse-
kakor lep uspeh članov
ansambla Slovenija!
TV
Št. 23. - 8. iunii 1995

GLASBA
Se ta mesec bo pri založbi RTVS ZKP izšla kompaktna plošča
največjimi uspešnicami skupine Pop Design. Na njej se bo
Jašla tudi skladba »Potepuh«, ki so jo Designovci pred kratkim
j)sneli v popolnoma obnovljenem studiu Metro, v slovenski in
kgleški verziji. Slednja bo objavljena pod naslovom »Like
[Clown«.
Prvič po dolgem času se je
let zgodilo, da se na najvišjih
fistih MTV-jevih lestvic naj-
iečkrat predvajanih videospo-
jv v Evropi in Ameriki, nista
pjavili niti dve enaki skladbi,
tmeriški glasbeni trg se za
jTopske izvajalce vedno bolj
spira, na USA MTV Videoco-
ptdovv^n pa trenutno prvih
leset mest zasedajo le ameri-
id glasbeniki. Na vrhu so še
edno TLC s pesmijo »Red;
Light Special«, za njimi so
rockerji Live, tretji pa je raper
Dr. Dre in njegov komad »Ke-
ep Their Heads Ringing«. Na
MTV European so že nekaj ča-
sa prvi Take That in skladba
»Back For Good«, tik za njimi
je Kanadčan Bryan Adams (na
sliki), ameriški postpunkerji
Offspring so tretji, škotski
kvartet Wet Wet Wet zaseda
četrto mesto, na petem mestu
pa je skupina Nightcravv^lers in
njihova skladba »Push That
Feeling On«.
Konec prejšnjega meseca je
izšel novi album odličnih ne-
wyorških raperjev BEASTIE
BOYS. Na LP »The Root
Down« se je poleg treh remi-
xov skladbe »Root Down« z al-
buma »111 Cummunications«,
znašlo še osem v živo posnetih
skladb z njihove letošnje tur-
neje po Skandinaviji.
Sredi maja je bila v Monte
Carlu podelitev World Music
Awards. Nagrado za posebne
dosežke v glasbeni industriji je
dobil Stevie Wonder, nagrada
za življenjsko delo pa je šla
v roke Tonya Bermetta (na sli-
ki). Mariah Carey je dobila na-
grado kot najbolje prodajana
pop pevka lanskega leta, šved-
ski kvartet Ace Of Base pa je
bil proglašen za pop skupino
leta. Najboljši med rockerji so
bili Bon Jovi, Tony Bermett je
dobil tudi nagrado kot naj-
boljši jazz izvajalec, Garth
Brooks je bil proglašen za naj-
boljšega izvajalca country
glasbe, Sherly Crow pa je bila
nagrajena kot najbolj prodaja-
na nova glasbenica na svetu.
V ponedeljek je eden izmed
varnostnikov na Madonninem
posestvu kar trikrat ustrelil
nekega neobroženega obože-
valca, ki je preplezal 5 metrov
visoko varnostno ograjo in si
nato skušal Madonno tudi po-
bliže ogledati. Težko ranjene-
ga nesrečnika so odpeljali
v bližnjo bolnišico, kjer so ga
komaj rešili.
Anonimni bogataš je za pos-
netke, ki sta jih leta 1961 pri
nekem sošolcu posnela Mick
Jagger in Keith Richards, od-
štel kar 80.000 funtov. Trak
s posnetki je šele lani na pod-
strešju našla hčerka prej ome-
njenega Jaggerjevega sošolca,
ki je kljnub nasprotovanju osta-
lih družinskih članov, zaradi
denarne stiske, trakove pro-
dala.
Po izredno uspešnem nasto-
pu reggae glasbenika in pesni-
ka Lintona Kwesia Johnsona
v ljubljanskih Križankah,
ŠKUC-ROPOT za letošnjo
koncertno sezono naj avl j a go-
stovanja nekaterih svetovno
znanih imen. 27. junija bo
v Ljubljani mini ročk festival,
na katerem se bodo predstavili
Biohazard, Dog Eat Dog, Dub
War in Downset. Gost na le-
tošnjem Novem rocku naj bi
bil ameriški punk trio Green
Day, 19. oktobra pa v halo Ti-
voli zagotovo pridejo Simple
Minds, ki bodo tokrat poleg
številnih starih uspešnic pri
nas promovirali tudi svoj zad-
nji album »Good News From
The Next World«.
Pred dnevi je Saša Dragaš-
SASHA (ex-Hot Dog) v studiu
Metro končal snemanje za svoj
prvi samostojni album, ki naj
bi pri založbi Helidon izšel na
začetku jesenske diskografske
sezone. Pri snemanju plošče,
ki bo nosila naslov »Not For
sale«, so Dragašu pomagali
Sašo Fajon, Janez Zmazek,
Mario Marolt, Franci Zabuko-
vec in Damjana Golavšek. Pri
produkciji je, poleg basista Ja-
nija Haceta, sodeloval tudi
Magnifico.
Društvo B-51 pripravlja
v svojih klubskih prostorih na
Gerbičevi v Ljubljani, ob zak-
ljučku prvega polletja kon-
certne ponudbe, v ponedeljek,
12. junija, nastop dveh ameri-
ških skupin. Hardcorovci
4 Walls Falling bodo prišli iz
Richmonda, punkerji Sense
Field pa iz L.A. Enajst dni
kasneje, 23. junija, pa bo
v dvorani Slovana na Kodelje-
vem koncert legendarnih alter
rockerjev FUGAZI, ki bodo
predstavili svoj peti album
»Red Medicine«.
STANE ŠPEGEL
V zadnjem
vagonu
Piše: Aleš Jošt
Lep pozdrav! Minilo je, ti-
sto najhujše je za nami. In po
mojem je to za sabo potegnil
tisti mlaj v maju, ki je zmali-
čil marsikaj in marsikoga.
Dolgo smo se preganjali po
kozmičnih prostranstvih,
iskali stik z zemeljsko real-
nostjo, padali v brezna nič-
nosti, se oprijemali vsake
biljke samospoznanja in sti-
skali zobe. Ko je že kazalo,
da ne misli nikoli popustiti,
so zapihali vetrovi in se za-
podili v postano zastruplje-
nost celjske kotline, prikli-
cali so oblake, in ti so nas
postopoma zmočili, prečisti-
li, in odšli. Pravzaprav je
življenje odšlo od nas, se zli-
lo v rečna korita in nas kot
osamelce, naplavljene
v spodnjem toku, odložilo
v novi svet. Na prvi pogled se
ni kaj dosti spremenilo in
navidezni tok vsakdanjika je
stekel okoli ljudi v naši bliži-
ni. Prišel je čas za počitek,
zavihali smo rokave. Hvala
vsem, ki nas imajo radi, hva-
la tudi tistim, ki nas sovra-
žijo!
Medtem je na zemlji
vzcvetel bezeg in priprave na
snemanje so bile v polnem
teku. Počasi sem luščil drob-
ce izvirnosti z okvira roken-
rol obrazcev, ko je zunaj še
dinstalo, hlad betonskega
zaklonišča pa je nudil zato-
čišče razboleli duši. Šest ko-
madov je pripravljenih za
v lonec, Ervin in Natalija pa
že sekljata nove in sveže.
Kmečka dela so zastala za
dober teden in tri kožice, ki
so prišle k hiši za Bučin
rojstni dan, zaenkrat rajši
spijo v kuhinji kot pa v stali,
čeprav so jih lastovke lepo
sprejele. Na strehi je obsedel
golob, kar je za te kraje, kjer
živimo, nenavadno. Če bi na
stvar gledali zgolj simbolno,
bi bilo to v redu, ampak me-
ni se zdi, da živali bežijo iz
mest na deželo, prav tako
kot ljudje. Bila sva pri Feotu,
ki pravi, da bi najraje izdal
državo, šele potem kakšno
knjigo. Nazaj grede smo se
z avtom polnim koz ustavili
tudi pri Stolerju, naložili do-
mačih grabelj in električne-
ga pastirja brez navodil za
uporabo. Na mizo je priletel
sladoled, kmalu pridem spet.
Po koncertovodih se prete-
ka j o razne tekočine, mi ima-
mo zaenkrat premalo časa za
redno grgranje, zato planira-
mo samo Fugezije, pa še to je
odvisno od psiho-vremen-
skih pogojev. Kadar pridem
v mesto, redno spremljam
plakatno ponudbo in sploh
mi ni več do smeha. Nekje
mora počiti, ta s titanovim
belilom impregnirana opna
zagrenjenosti, ki se v Celju
čuti na vsakem koraku. Brez
vas ne bo šlo, mi pa smo tako
že čisto drugje.
Delujte!
Pop loto
Nihče ni napovedal pravilnega vrstnega reda
kladb. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel,
ahko glasujete v sredo, 14. junija ob 18. uri.
kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio
!elje, Prešernova 19, Celje.
it. 23. - 8. funil 199S
ZA AVTOMOBILISTE
2«
BMW serije 7 in 5
Nemški BMW, tovarna, ki
v vseh teh letih ni imela po-
slovno-finančnih težav, je lani
predstavila no\i avtomobil se-
rije 7. Ta je bil doslej na voljo
le z osem in dvanajstvaljnim
motorjem, sedaj pa prihaja na
trg tudi izvedenka z oznako
728i.
Pod motornim pokrovom te-
ga avtomobila se vrti nekoliko
posodobljeni šestvaljnik z gib-
no prostornino 2793-kubičnih-
centimetrov z močjo 193 KM
in navorom 208 Nm. Po tovar-
niških podatkih zmore BMW
728i največ 227 km/h, do 100
km/h pa pospeši v 8,6 sekunde,
kar je povsem soliden rezultat.
Seveda pa ob tem streže ta iz-
vedenka največjega BMW v li-
muzinski podobi tudi z nekaj
skromnejšo bencinsko žejo, ki,
vsaj po zatrjevanju tovarne,
v povprečju ne preseže 8,9 li-
tra na prevoženih 100 kilome-
trov. Seveda pa je vsaj sedaj
bolj v ospredju novost, o kateri
smo že nekajkrat pisali, ven-
dar bavarska avtomobilska hi-
ša pošilja naokoli prve uradno
posnete fotografije nove serije
5. Ta avtomobil bo prvič na
ogled na septembrskem avto-
mobilskem salonu v Frankfur-
tu, v trgovinah pa naj bi se po
sedanjih napovedih pojavil
konec leta oziroma decembra^
Fotografije tega avtomobila,
ki se bo pomeril s prav tako
novim mercedesom E (ta pri-
haja na svetlo čez dober me-
sec), dokazujejo prijetno dina-
mičnost in vsaj na sprednjem
delu poteze, ki spominjajo na
uspešno serijo 3. Pri motorjih
je marsikaj znanega: začeli
bodo z izvedenko 520i, kar po-
meni šest valjev in 150 KM (pri
čemer pa bo ta različica na vo-
ljo šele marca prihodnje leto),
sledil bo 523i (170 KM) in nato
528i, ki bo ponujal 192 KM (to
je motor, ki ga namenjajo tudi
prej opisani seriji 7), dizelske
navdušence pa bodo skušali
zadovoljiti z izvedenko 525
tds, ki ponuja 143 KM.
BMW 728i
BMW528i
Avto-moto društvo
»ŠLANDER«
ABECEDA BREZSKRBNE VOŽNJE
AVTO ŠOLA AMD Šlander Celje
pričenja 12. junija ob 18. uri
TEČAJ CESTNO
PROMETNIH PREDPISOV.
Ugodni plačilni pogoji, popust za člane.
AMD Šlander, Ljubljanska 37, Celje,
tel. 471-705
IZKORISTITE UGODNOSTI ČLAN-
STVA V AMD,
OBIŠČITE MODERNO AVTOPRALNI-
CO IN SERVISNO DELAVNICO.
PREUDARNI VOZNIKI NAS POZNA-
JO ŽE POL STOLETJA
Navkljub težavam ugodna prodaja
Kljub temu, da pri Oplu ne
morejo biti prav posebej zado-
voljni s tistim, kar se jim doga-
ja pri astri (težave pri doliva-
nju goriva), pa je očitno, da
vsaj evropski trg teh zadreg ni
vzel tragično.
Aprila je bil tržni delež Opla
na evropskih avtomobilskih
trgih 13-odstoten, kar je zelo
dober dosežek. V četrtem le-
tošnjem mesecu so prodali 132
tisoč avtomobilov, v štirih me-
secih pa skupaj 541 tisoč. Za-
nimivo je, da gresta zelo dobro
v promet omega in tigra, kajti
za ta avtomobil se je letos od-
ločilo kar 25.900 kupcev, med-
tem ko so prodali tudi 46.200
omeg (doslej pa 144 tisoč). Za-
nimiv je tudi položaj te tovar-
ne na različnih trgih. Tako se
je prodaja oplov v Italiji in na
Nizozemskem letos povečala
za več kot 10 odstotkov,
v Franciji pa celo za 40 odstot-
kov. Tovarna je vodilna na
Danskem, Finskem, v Grčiji,
Nizozemskem, Portugalskem
in v Švici. Nasploh pa je po-
membno, da je bil recimo ma-
rec, ko je postalo jasno, da bo
treba na pregled poklicati kar
2,6 milijona aster, v Nemčiji
prav za Opel in astro neverjet-
no uspešen.
Tavrie, najcenejše nove avtomobile v Slovenije, ponujajo
v podjetju Vaš avto v limuzinski izvedbi (na fotografiji), v kara-
vanski - Dana (11.295 DEM) in tudi v izvedbi Pick up(8990
DEM). Na voljo so takoj.
Najcenejši kazačok tudi v Celju
So ljudje, ki hočejo pač ved-
no kupiti nov avtomobil. In
ker ni več jugov, stoenk, ker so
škode že bistveno dražje, ne-
kaj časa pri nas ni bilo mogoče
kupiti avta, ki bi stal manj kot
10 tisoč mark. Pa se je znova
stvar obrnila. Le za 9800 mark
je mogoče dobiti Tavrio. Novo
in za ta denar dovolj dobro.
VAŠ AVTO: Mariborska 23,
Celje, Telefon: 441-160, Faks:
441-609.
Med ostalim ima Tavria pet
prestav, katalizator, dovolj ve-
lik prtljažnik, ni požrešna in
doseže hitrost tudi 150 km.
Vozilo tehta le 720 kg in za
ceno 9800 mark dobite še da-
ljinsko    zaklepanje    vozila.
ogrevanje zadnjega steRla,
električno pranje prednjega in
zadnjega stekla. Za malo de-
narja da Tavria kar veliko
glasbe, ki pa je res malo bolj
glasna.
Tavrio na celjskem avtomo-
bilskem tržišču ponuja podjet-
je Vaš avto, ki ima prodajni
salon v Modri hiši, tik ob kri-
žišču Mariborske in Kidričeve
ceste v Celju. Kot se za sodob-
ne prodajalce avtomobilov
spodobi, imajo za Tavrie tudi
vse rezervne dele in zagotov-
ljen servis.
Če se boste odločali za na-
kup Tavrie, lahko to storite na
kredit in to brez pologa. Torej
je lahko Tavria kaj kmalu va- ^
ša, dasiravno nimate veliko
denarja.
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec je potekj
v okviru dosedanjih zmožnosti. Na prodaj je bilo 700 vozil, od kateri
so jih do konca seima uradno prodali 18.
Cene so okvirne!
Čez nekaj mesecev nova iantra
Južnokorejski Hyundai je
imel pred nedavnim precej te-
žav s svojimi delavci, kajti za-
radi stavke je bila proizvodnja
nekaj časa tako rekoč na
stranskem tiru. Medtem pa je
tovarna Objavila prve uradne
fotografije nove lantre, avto-
mobila, ki je za to avtomobil-
sko hišo vsekakor dovolj po-
memben. Lantra je ob tem tisti
hyundai, ki je razmeroma
uspešen tudi na slovenskem
avtomobilskem trgu.
Nova izvedenka tega avto-
mobila naj bi se na trgu poja-
vila jeseni, kar velja tudi za
slovenski avtomobilski pro-
stor, podoba pa je vsaj v neka-
terih podrobnostih ukrojeJ
tudi po modernem in uspJ
nem ter manjšem accentu. No
va lantra bo za začetek na vo
Ijo z 1,6 in 1,8-litrskima ben
cinskima motorjema iz serij
beta, kar pomeni, da sedaj ozi
roma po novem ponujata 11
in 130 KM. Izvedenka, ki b
torej naprodaj čez nekaj mes(
cev, je ob tem nekaj daljša, šii
ša in tudi višja od sedanje ra
zličice, kar pomeni, da bo po
nujala več prostora, večji b
tudi prtljažnik. Kako bo s ce
nami, še ni znano, vendar ji
v modi geslo — nov avtomobi
za enak denar. Na sliki: no
hy\mdai lantra. j
AVTOOPTIKA
* HOFMANN računalniško nastavljanje prednje In
zadnje preme
* obnova volanskih zglobov - končnikov
* montaža in demontaža končnikov
Branko DUCI\1AN
Ločica 79, 63313 Polzela, tel.: (063) 701-147
Roadsterji kot
velika moda
Tako kot ni povsem jasno,
ali se utegnejo uresničiti napo-
vedi o evropski prodaji tako
imenovanih limuzinskih kom-
bijev, je še bolj nejasno, kaj
imajo v mislih tovarne tedaj,
ko razmišljajo o roadsterjih.
Slednji postajajo izjemno po-
pularni, zato se na trgu pojav-
ljajo vedno novi tovrstni avto-
mobili.
Pred nedavnim se je tako na
trgu pojavil Fiat z barchetto.
Alfa Romeo je izdelala spider,
Mercedes bo naslednje leto po-
nudil SLK, BMW že verjetno
letos Z3 (ta bo nastajal
v ZDA), Renault ima na sezna-
mu šport spider, nov je tudi
Roverjev MGF ipd. Račimi av-
tomobilskih tovarn s temi av-
tomobili pa so naslednji. Letos
naj bi na evropskih trgih za
roadsterje našli kakšnih 35 ti-
soč kupcev, prihodnje leto že
40 tisoč in leta 1997 več kot 50
tisoč. Napoved se zdi izjenrmo
ambiciozna, kajti dobro je
znano, da so roadsterji dovolj
specifični avtomobili, poleg
tega pa nekaj dražji od »obi-
čajnih« vozil. Vse kaže, da si
izjemno veliko od novega ro-
adsterja Z3 obetajo pri nem-
škem BMW. Tako računajo, da
bodo leta 1997 prodali vsaj 30
tisoč avtomobilov; velike ra-
čune ima tudi Mercedes Benz,
ki meni, da se mu bo kmalu
posrečilo najti za SLK 25 in za
SL vsaj 15 tisoč kupcev. Novi
rover MGF naj bi bil prav tako
zelo uspešen (vsaj 20 tisoč vo-
zil), seveda pa je med prvimi
(ali naj bi bil) Mazdin roadster
MX 5, sicer najuspešnejši av-
tomobil te vrste doslej. Veliko
vprašanje torej je, ali se uteg-
nejo vsi ti načrti posrečiti ta-
ko, kot računajo v tovarnah.
Šff. 23. - 8. junij 1995

NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH r ŽEROVNIK
p tiste, ki ste preslišali ra-
nico modno vrtinčenje zad-
f majsko soboto, pa prezrli
jopisno modno rubriko
pinulem tednu, naj ponovi-
(nagrajenke meseca maja:
jločno izdelano bombažno
ftenino v črni bai-vi bo
jrugi polovici junija prejela
ga Sakelšek iz Brezove 2,
jje, ročno poslikan svilen šal
, popestril kakšno poletno
iačilo Nataši Lojen iz Hri-
fjeve 13 v Celju, darilni bon
prednosti 5 tisoč tolarjev, ki
I podarja prodajalna Papil-
lon iz Celja pa je po pošti že
prejela Tadeja Filipič iz Šmi-
klavža 2a. Prav tako je poštar
že prinesel brezplačen izvod
Modne Jane Sonji SešcI-Gu-
ček, ki je pravilno odgovorila
na vprašanje v radijski oddaji.
Če so vam naše nagrade pri-
vlačne, pa odgovorite na an-
ketno nagradno vprašanje me-
seca junija in pošljite kupon
na uredništvo NT&RC. Morda
bo zadnjo soboto v juniju sreča
naklonjena prav vam.
Uredništvo
lar videz noviii Icoiiallc
Zdajle, ko se pomlad že čisto
sno spogleduje z vročim po-
ljem, je tudi nadvse prime-
a čas, da se razgledamo po
jbolj nepogrešljivem počit-
skemoblačilu - kopalni oble-
Jzjeme bodo kajpak tiste, ki
lib grozečim ozonskim luk-
tm še vedno vihajo nos nad
»lečenim« kopanjem in po-
lavanjem na soncu. Ker pa
la za tovrstne priložnosti
blečeni ženski svet kar rad
taj malce tekstila na sebi, bo
sto vmesno poklepetati
najnovejših modnih tenden-
h kopalne mode.
0 kakšnem radikalnem pre-
ratu bi bilo seveda pretira-
1 govoriti, čeprav se letošnje
ipalke vendarle razlikujejo
I lanskih. Poleg smelo mini-
alističnega bikinija, ki se po
kaj sezonah zatišja znova
Ipravlja na modni pohod, bi
Ijalo omeniti mnogo bolj ši-
ko uporabno linijo izpred 30
i več let.
eatorRudi Gernreich poskr-
za pravi modni šok, ko je
«ikoval kopalno obleko z ne-
drčkom, podloženim z ulitimi
najlonskimi košaricami.
Nasploh letošnji najbolj
modni modeli - pa naj bodo
eno ali dvodelni - nadvse spo-
minjajo na tisto obdobje, ko so
morale prsi na vsak način iz-
gledati polnejše, zato so bili ti
detalji tudi bogato podloženi.
No, vsekakor bodo letos znova
prišle na svoj račun tista de-
kleta in dame, ki tarnajo nad
svojim skromnim prsnim
okrasjem. Ker pa zna biti ko-
palna moda 95 ne le delikatna,
temveč tudi nadvse prijazna,
ni pozabila na tiste, ki pogosto
vzdihnejo: »Oh, ti kilogrami in
ta celulit...« Če vas ob pogle-
du v ogledalo zgrabi slaba vo-
lja zaradi proporce v postave,
ki so ušli iz harmoničnih raz-
rnerij, se nikar ne prepustite
malodušju!
Pravilno izbrane barve,
vzorci in kroji kopalk seveda
ne morejo ustvariti čudeža,
lahko pa zakrijejo zares mno-
go nepravilnosti. Ne verjame-
te? Potem pa zagotovo ne po-
zabite pokukati v naš modni
vrtinec v prihodnjem tednu.
VLASTA
agradno anketno vprašanje meseca junija:
EMU POSVEČATE NAJVEČ POZORNOSTI OB NAKUPU
OVIH KOPALK?
Ida so modne in kvalitetne, cena ni pomembna;
I ceni - če je ugodna, si ogledam, ali mi pristoja tudi model;
ker nimam idealne postave, je izbira ustreznih kopalk zame
fava mora;
I vpišite svoje mnenje...............................................
ZDRAVILNE RASTIINE

Ginko (Ginkgo biloba L.) je
edini potoniet- nekdaj mogoč-
ne drevesne skupine pradre-
vcs, ki so sestavljala neizmer-
ne pragozdove po vsej zemlji.
Zato lahko danes imenujemo
ginko kar živi fosil.
Ginko je do 30 m visoko dre-
vo z bogato razvejanim de-
blom. Na dolgih, neurejeno
razporejenih vejah, so kratki
in debeli izrastki. Iz njih se
spomladi prikaže majhen šop
listov, ki imajo obliko pahlja-
če, njihov pecelj pa je kol ro-
čaj. Pahljačasti list ima v sredi
zarezo. Značilna je razporedi-
tev listnih žil, ki so zelo števil-
ne, tanke, in potekajo od pec-
Ija do roba in se pri tem več-
krat delijo na dve. Posebnost
je tudi ta, da so drevesa moška
in ženska. Njihov spol se lahko
določi šele tedaj, ko drevo zač-
ne cveteti. Moški primerki
imajo mačice, ki se razvijejo
v poganjek, ki ima majhne pe-
lodne vrečke s pelodom. Pri
ženski rastlini se razvijeta dve
ali več semenskih zasnov. Po
oprašitvi dozori navadno eno
samo seme. To neprijetno diši
in ima zimaj sočen ovoj, sledi
trd in koščen ovoj, pod njim pa
je izredno tanka mrenica, ki
obdaja hranilno tkivo in
kalček.
Ker ginko dobro prenaša
bencinske hlape, dim in sušo,
ga gojijo ob cestah in parkih
sirom Evrope. Tudi hud mraz
mu ne škoduje in pozimi odpa-
dejo tudi listi.
Pri ginku nabiramo liste,
ponekod po svetu pa tudi zrele
plodove, ki jih pečejo in jih
jedo. Listov ne uporabljamo za
čaj, ampak iz njih pripravlja-
mo izvlečke.
V listih najdemo flavonoide,
procianidine, diterpenoide,
klorofil itd.
Vse te snovi delujejo na oži- _
Ije tako, da blažijo krče žil in
jih širijo. To pride v poštev pri
boleznih arterij na nogah in na
drugih delih telesa, ko so žile
zožene in ovirajo prekrvavitev
nog in rok ter možganov. Tako
dobijo prizadeti deli telesa do-
volj glukoze, zmanjšajo se krči
in s tem tudi bolečina. Zboljša
se splošno počutje bolnikov,
zmanjša se vrtoglavica in iz-
boljša se spomin. Z rednim
uživanjem izvlečkov iz ginko-
vih listov se kmalu pokažejo
spremembe. Krčevite bolečine
v nogah se zmanjšajo, bolniki,
ki težko hodijo in se morajo
pogosto ustavljati, lažje pre-
magajo težave s hojo.
Ker delujejo izvlečki iz gin-
kovih listov na steno arterij in
arteriol, redno jemanje pri-
pravkov lajša težave sladkor-
nih bolnikov. Zboljša se ela-
stičnost žilne stene, zmanjša se
gostota krvi in stabilizirajo se
membrane eritrocitov.
Za domačo uporabo si lahko
pripravimo tinkturo tako, da
dva dela drobno zrezanih sve-
žih listov namočimo v osmih
delih dobre slivovke in dobro
zaprto steklenico postavimo
na toplo. Nato precedimo in
spravimo v temno steklenico.
Pri težavah s spominom, arte-
riosklerotičnih spremembah,
vrtoglavici itd., pa vzamemo
po 30 kapljic na kozarec čaja
trikrat na dan.
Boris Jagodic^
objavlja
delovno mesto za nedoločen čas
samostojnega območnega
komercialista za celjsko območje
Pogoji:
Visoka VII. st. ali višja VI. st. strokovne izobrazbe eko-
nomske ali druge ustrezne smeri ter 1 ali 2 leti delovnih
izkušenj na enakem ali podobnem delu. Poskusno delo
3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev spreje-
ma kadrovska služba v 8. dneh od objave oglasa na
naslov: »PIVKA« perutninski kombinat Neverke 30,
66256 Košana. Informacije po tel. št. (067) 55-810).
»LJUBEČNA« INDUSTRIJA
KERAMIČNIH IZDELKOV Celje
Kocbekova 30, 63001 Celje - p.p. 39
razpisuje
prosto delovno mesto
direktorja podjetja
Pogoji:
- Vil. stopnja izobrazbe ekonomske, pravne ali tehnične
smeri
- 5 let delovnih izkušenj po individualni pogodbi
- znanje dveh tujih jezikov (enega aktivno in enega pasivno)
- da ne obstajajo reizlogi za prepoved poslovanja po zakonu
- da kandidat v svoji prijavi opredeli dolgoročne razvojne
cilje podjetja in način uresničevanja v mandatnem obdobju
Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, naj v 15. dneh po objavi
pošljejo prijave z dokazili o izpolnevanju razpisnih pogojev ter
kratkim življenjepisom v kadrovsko službo podjetja.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v 8. dneh po izbiri.
Svinjska ribica
s suhimi slivami
Potrebujemo: 500 g svinjske
ribice, na trakove narezano
povojeno slanino, skodelico
razkoščičenih suhih sliv, eno
sesekljano šalotko, en sesek-
ljan korenček, eno žlico oliv-
nega olja, 2 žlici portskega vi-
na, eno skodelico kurje juhe,
sol in poper.
Svinjsko ribico narežemo na
tri cm debele zrezke. Okoli
vsakega ovijemo povojeno sla-
nino in jo pritrdimo z zobo-
trebcem. V ponvi segrejemo
olivno olje in meso opečemo
z obeh strani, zalijemo z žlico
vode in na mali vročini dušimo
do mehkega.
Med tem pripravimo omako.
Na maščobi prepražimo sesek-
ljano šalotko in korenček, do-
damo portsko vino in kurjo ju-
ho ter kuhamo toliko časa, da
povre za eno tretjino. Nato vli-
jemo vse skupaj v mešalnik,
dodamo večino razkoščičenih
sliv in zmeljemo v enakomerno
zmes. Omako vrnemo nazaj
v posodo in jo segrejemo. Na
krožnik zložimo pečene zrezke
in jih prelijemo z omako ter
okrasimo z nekaj slivami. Po-
nudimo vroče.
Sirova torta Iz
palačink
Potrebujemo: 2 jajci. 125
g moke, 3 kozarce mleka, malo
vode, maslo in sol, žlico olja,
200 g šunke, 200 g špinače, 150
g šampinjonov, 150 g edamca,
žlico sesekljanega peteršilja,
žlico sesekljane čebule, maslo,
sol in poper.
Iz jajc, mleka in moke zme-
šamo gladko testo za palačin-
ke. Pustimo stati pol ure, da se
moka napne. Medtem očistimo
§obe in jih narežemo na lističe,
.pinačo očistimo, operemo in
prevremo, da se zmehča, nakar
jo   ocedimo   in   sesekljamo.
V eni kožici prepražimo na
maslu špinačo, da se zgosti in
jo   popopramo   in   solimo.
V drugi kožici na maslu pre-
pražimo gobe, peteršilj in se-
sekljano čebulo. Začinimo
s soljo in poprom.
V veliki ponvi spečemo pa-
lačinke. Ognjevamo posodo
namažemo z maslom in vanjo
zložimo v plasteh palačinke,
na kockice narezano šunko,
špinačo in gobe. Vsak nadev
pokrijemo s palačinko in jo
potresemo z naribanim sirom
in dodamo košček masla. Na
vrhu naj bo palačinka. Torto
nekoliko obtežimo z ognjevar-
nim pokrovom in pečemo
v ogreti pečici pri 200 stopi-
njah Celzija 10 minut. Jed ra-
zrežemo in ponudimo z zeleno
solat6 kot samostojno jed.
Št. 23. - 8. junij 1995
VRTILJAK
30
Hello, vsi skupi!
A kej razmišljate o nevarnostih sodobnega časa? Se spominjate filma Philadelphia, ste prebrali
kakšno knjigo na to temo? Mogoče celo poznate koga, ki se mu je to zgodilo?
Ja, aids je prav gotovo neznanka, ob kateri se odpira nešteto vprašanj. Sploh pa: rizične
skupine gor ali dol, zgodi se lahko vsakomur. Edina sreča je v tem, da pri nas še ni tako razširjen.
Kar pa ne pomeni, da ga ni...
Skratka, aids je strah, o katerem prav gotovo razmišljate tudi vi. Vedno več korakov je, na
katerih lahko čaka... Poleg tega pa: zdravila ni. Ce se ti zgodi, si obsojen... Zato: bolje preprečiti
kot zdraviti... Zato: če se le da, je bolje razmišljati prej, kot...
Zaradi vseh teh (pa tudi kakšnih drugih) razlogov, so na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju
razpisali literarni natečja z naslovom Ljubezen, aids, prijateljstvo. Sodelovali so učenci osnovnih
in srednjih šol celjske regije, literarni večer, na katerem so prispevke predstavih, pa je bil v torek
zvečer. Na natečaj je prispelo 181 prispevkov srednješolcev in 27 prispevkov osnovnošolcev. Vse
je pregledala in ocenila strokovna žirija, ki je izbrala tudi najboljše. Za najboljši prispevek je
izbrala delo Eve Kovač, na drugem mestu sta deli Aljoše Pukla in Damjana Krajnca, na tretje
mesto pa se je »uvrstilo« delo dijaka Francija Kopača.
Med prispevki osnovnošolcev je žirija izbrala samo dve deli, in sicer spisa Uroša Jelena in
Ambroža Hočevarja.
Lepo, ne? In pametneje, kot da čas porabite za kaj »nevarnega«. Ker so prispevki tudi meni
blazno všeč, sem se odločil, da jih bom nekaj objavil. Tokrat lahko preberete dva najboljša, drugi
pa bodo, zaradi dolžine, v prihodnjih Vrtiljakih objavljeni v nadaljevanjih. O.K.?
Kaj naj še rečem? Dela so me presunila. Malo sem jokal...
Imejte se lepo in... pazite!
RINGOŠPIL
Ko mine dan
Zebe me. Lahko bi bila na tem
vlaku, ki pelje v Celje. Pelje
tudi naprej, vendar zame samo
v Celje. Kako brezveze. Gle-
dam v lučke, ki se kot svetli
nepovezani kvadratki peljejo
skozi temo. Vsaj to. Če bi bila
na vlaku, bi to zamudila. Zdaj
pa premišljujem, kaj sem za-
mudila, ker se nisem odpeljala
z njim. Ne vem, kaj je bolje
zame. Vem samo to, da mi ni
v redu. Nič mi ni v redu. In ne
morem se sponmiti ničesar,
kar bi mi bilo, čeprav se mi
zdi, da mi je vsak dan sto stva-
ri. Zdajle, ta neumni trenutek,
pa me spravlja ob pamet.
Brezveze. Brezveze. Brezveze.
Žehm si, da bi lahko iztegmla
dlan in svoje prste prepletla
z njegovimi. Govorim o svojem
fantu.
Še en vlak je pravkar šel mi-
mo. Iz Celja. Nikoli ne bo ve-
del, kaj je zamudil, ker ni pri-
šel. Tudi jaz ne. Ničesar ni-
mam, ničesar, razen te prekle-
te bolezni. Zdaj, ko sem skre-
gana z njim, mi ostane le še to.
Vrag ga vzemi. Hudičevo ubo-
ga sem brez njegovega dotika,
nasmeha, ljubezni. Tudi brez
glasbe, ki jo ljubim: prižgala
sem radio in MTV. Smrt pa še
vedno z mano. Prižgala sem še
luči in se zavila v deko, pa nič.
Na radiu je Always od Bon Jo-
vija, zaradi česar sem planila
v jok in zdaj jočem. Zebe me,
glava me boli. Ko je zazvonil
telefon, sem si obupno zaželela
njegovega glasu. Toda, to je bil
tuj glas in iz oči se mi je usula
nova reka. Prizori so se prika-
zovali le še megleno: najprej
srečen otrok, majhna deklica,
ki je izgubila prvi zobek, dekle
prvič skozi šolska vrata in na-
zadnje gimnazijka, tmičena,
bolna, noro zaljubljena vanj in
v življenje, ki ji polzi iz rok.
Spet kot otrok, le da tokrat
brez prihodnosti.
Pa, kaj si čist nor? Ti buta-
sta, debilna budala! Kako naj
se sprijaznim? Lahko je govo-
riti, ko ti je vse to sranje tako
dal^! P}4stit€;,rae» vsi!
Vsijbsah, ki so počasi poje-
njale, sem zaspala. Kjer koli
sem že bila takrat, je loilo ne-
verjetno lepo. Tam je ni bUo.
Te butaste smrti.
Spet je iz Celja pripeljal
vlak. Stavim, da ni prišel. On
ne p>otrebuje mene tako bolno,
kot jaz njega. Prav nasmehniti
se moram sama sebi, svoji lju-
bosumnosti, sebičnosti in
brezvezni hlastajoči želji po
tem, da bi mi govoril, kako me
ljubi in da bo še vse v redu.
Verjela bi. Zakaj mi ne pustijo,
da bi verjela v to? Zakaj ne?
Rekel je, da ga ne bo doma
in odložil slušalko. Jezen je
name in sama sem kriva. Zdaj
je v kinu ali s prijatelji, smeje
se in pozabil je name. Jaz pa
sanjam o tem, da me bo po-
klical.
Poklical je! Ha, ha, ha, po-
khcal je. Ko je rekel oprosti,
sem se počutila kot največja
budala na svetu. Srečna sem,
res! On me ima rad in to je vse,
česar se trenutno lahko
spomnim.
Zjutraj sem šla na stadion.
Mami ni tarnala, da me nikoli
ni doma, da se brigam le zase
in za svoje treninge. Namesto
tega mi je dala lubčka in rekla,
naj se imam lepo. Kakšen ab-
surd: želim si, da bi me nadrla
in rekla, da mi ne bo nikoU več
oprala tenisk, ali kaj podobne-
ga. Niti mi ni rekla, naj pridem
takoj domov. Sploh ne ve, ka-
ko to boli. Vendar sem misel
odgnala.
Vsi na stadionu so bih veseli
in obenem ržizočarani, saj očit-
no spet nisem nžuneravala
ostati na treningu. Le trener ni
rekel nič. Nasmehml se je tako
zelo, zelo lepo in iskreno, kot
zna samo on. Takoj sem bila
dobre volje. ZezaU in smejali
smo se, kot vedno. Tina je spet
pripovedovala nemogoče, to-
talka pokvarjene, niti najmanj
smešne vice, in se rolala od
smeha. Mi smo se smejali njej.
»Čuj, a boš kmal zdrava? Kaj
pa sploh maš, ti?« »Eh, ne da se
mi razlagat.«
Potem smo se šli ogrevat.
»Adijo, Eva!« se je še razlegalo
med smehom. »Pridi kmalu,
coach je tečen, ko te ni!« Spet
smeh...
Ko sem prišla domov, sem
bila sama. Rada sem sama do-
ma. Vsa hiša je moja, vsi radij-
ski in TV programi, cel hladil-
nik z vsemi bananami. In, kar
je najpomembnejše: cela jaz
sem samo svoja. Lahko zrem
v neskončnost neba, ki kuka
izza puhastih oblakov ovčic in
na drugi strani v rdečkasto po-
zlačen nič. Ali pa vse? Srečna
sem, ker je tako lepo. In vesela,
ker tu ni nikogar, ki tega ne bi
opazil. Spet bi bila žalostna.
Vzela sem Kotne fimkcije in
trigonometrijo in se učila.
Vendar se nisem mogla zbrati.
Enostavno vseeno mi je bilo.
Zdelo se mi je, kot da mi nek
glas v meni pravi, naj raje poč-
nem kaj drugega. Malo sem še
ubogala svojo zdravo pamet in
se mučila z grafom neke dol-
gočasne kotne fvmkcije. Pa ni
šlo. Rekla sem temu prijazne-
mu glasu, naj še izračvmam
pole te funkcije, potem pa se
mu bom pustila voditi. In glas
se je pomiril.
Cez pet minut sem ga pokh-
cala in mu rekla, da pridem.
Bil je vesel, zato sem tudi sama
postala vesela. Dejal je, da pri-
deta s prijateljem pome. Cool,
res.
Pogledala sem na uro in pre-
cenila, da ima še petnajst mi-
nut časa. Rada imam minike.
Ja, definitivno moram obleči
miniko. Ja, in kratko črno us-
njeno jakno, ki mi jo je mami
prinesla iz Turčije. Od make-
upa se ponavadi osredotočim
na oči. Posebej poudarim tre-
palnice, na katere sem priz-
nam, ponosna. Punce smo
v teh trenutkih res srečne. Po-
tem v bistvu velja, da se uredi-
mo zase. Saj se urediš zanj,
seveda, vendar si mu potem
všeč in te pohvaU. Torej zase,
za svojo korist. Točno po pet-
najstih minutah sta prišla. Po-
gledala sem ga in čakala njego
nasmeh. Mmm, pojubila bi ga
na ustnice... Pa te njegove bo-
žanske zelene oči. Nasmehnila
sem se, ko sem se spomnila, da
sem slabi dve leti, preden sem
se zaljubila, živela v prepriča-
nju, da ima modre oči. »Hej,
lubi!« In cmok.
Malo smo se hecali, pa to in
ono. Potem pa mi je njegov
prijatelj rekel: »Čuj, oprosti.
Ne da mi mira neki, pa te mo-
ram vprašat. Sej nisi ti kriva,
a ne?«
Ne vem, kaj sem občutila.
Praznina? Sivina? Brezvezni-
na. Kot da bi zapustila telo in
opazovala svet od zgoraj. Svoj
obraz, žalostne rjave oči, le-
sketajoče. In prijatelja, ki mu
je bilo takoj žal. Jaz pa prav
tega nisem hotela. Odgovora
enostavno nisem poznala.
»Mislim, a ne popizdevaš,
a ne sovražiš tiste, ki so krivi?
A ne bi nekoga, kaj jaz vem, na
gobec?« Moje oči pa še kar na-
prej žalostno gledajo. Nekam
daleč, skozi njega. Vse je bUo
tiho. Tiho je vse. Tiho bo.
Ko smo prišU v Celje, mi je
dragi dal lubčka in rekel, da
greva k Ani na rojstni dan.
Objela sem ga. Kako ga imam
rada!
Ana je pvmčka od njegove
sestrične, meni se zdi najlepši
otrok na svetu. Samo še najina
punčka bi bila tako lepa. Ana
je res strašen srček. Lepo
punčko iz blaga sva imela za-
njo. Tcikšno sem nekoč imela'
tudi sama.
Praznovala je prvi rojstni
dan. Za hipec sem postala ža-
lostna, ker se ga ne bo spomi-
njala, ko bo velika. Srečna je.
Njene učke so srečne in bel
nosek, mehka Učka in usta pa
se smejijo. Prava mala faca je,
res. Veselo je prenašala svoj
oranžni balon po stanovanju
in mimogrede še kaj zaigrala
na klavir. Srečna sem bila, ko
se je plazila po meni. Vsakih
par sekdund se je zložila name
in pila iz flaške korenčkov sok
kot izsušen, sestradan mor-
narček.
Prišel je in me nežno objel.
Bilo je toplo in varno. Ana se
je zasmejala in se dotaknila
moje roke. Ujela sem ta trenu-
tek in ga živela. Izžela sem se-
danjost. Toda, moram ji pusti-
ti oditi. Lepo se je smejati. Jaz
pa bom utihnila, da bo ostal le
še odmev. Le tako ga bom lah-
ko slišala.
Še en moj dan. Zbudilo me
je slepeče zimsko sonce. Ko-
pam se in čofotam v topli in
ljubeči svetlobi. Pretegnila bi
se, pa nočem, da bi škripanje
moje postelje privabilo koga,
ki lč)i mi zaželel dobro jutro in
zmotil moj trenutek. Pozno je
že, saj je radiator vroč in sli-
šim ropotanje posode v kuhi-
nji. Ati si žvižga. Kako sproš-
čujoče se je iskreno nasmehni-
ti nečemu. Kar tako, brezveze.
Objela sem plišastega zajčka
in mu v roza uhelj ce šepnila
dobro jutro. Zazrla sem se
v steno in mislila nanj. Kaj
počne ta trenutek. Si dela čo-
kolino in misU name? Se je
pravkar spomnil, kako lepo
nama je bilo včeraj? Ali pa se
sprašuje, kdaj bom unu-la. Na-
glas sem zazehala, da bi me že
enkrat slišali. Mami se je takoj
pojavila pred mano z nasme-
hom in kupom zdravil. Ta tre-
nutek jo imam najraje. Na jok
mi gre, vendar solze zadr-
žujem.
Lepo jutro je, ki ga nikomur
nočem ukrasti.  EVA KOVAČ
GIMNAZIJA CELJE
Samorog
Poslušam cviljenje psa in je-
čanje drv pod severnim ve-
trom. Čas, v katerem živim,
in ki je v meni, mi odmerja
korak, odmerja mi neusmi-
ljeno tiste male in velike dni,
za katere sem in bivam.
Poslušam rožo, ki tiho ra-
ste, odpira svoje liste k son-
cu; kajti ona ve, kaj je to
toplota. Roža, ki vsako zimo
ovene, a vsakič znova zraste
in ji ni Treba nikdar žalovati
za otroštvom...
Stal je tam v samoti in
v mesečini si lahko videl nje-
govo postavo. Bila je vsa
utrujena in izsušena. Kot bi
prosil, je imel sklenjene roke
in strmel je v luno. Po glavi
so mu brodili vsi tisti spomi-
ni na prijetne stvari v življe-
nju, ki se prisesajo na člove-
ka in mu ne dovolijo oditi.
Toda, nič se ne nanj prisesa-
lo bolj kot zvok violine. Ka-
mor koU je pogledal, vse je
šelestelo kot violina; in njeni
gugajoči se zvoki so preleta-
vali pokrajino in jo napol-
njevali s smislom.
Takrat, ko je izvedel, da je
njegov najboljši prijatelj
zbolel za aidsom, ga je strlo.
Izogibal se ga je, kajti prija-
telj je predstavljal ves njegov
svet. Ni našel druge poti, kot
da se je pred njim zaprl... In
to je trajalo že dolgo. Bil je
vsak trenutek napet kot teti-
va loka, ki je pravkar pri-
pravljena na izstrel. Z očmi
je strmo pregledoval bjage
barve sosednjega gozda in se
ustavljal tam na daljnih zas-
neženih vrhovili, ki so strme-
li nanj kot na ranjeno žival,
ki nima več kam ubežati, ni-
ma komu zaupati...
Zdi se, da stoji trdno na
nogah, toda če bi moral na-
rediti korak dlje, bi se opote-
kal in padel. Ustnice nalah-
no drgetajo, kot bi nekaj pri-
čakovale. Narava pa pošilja
po zraku tiste mirne zvoke
črne violine, na katero je
igral prijatelj. Mimo je. Pa
vendar, ali je to mirnost, če
se ti tisoč misli rojeva in
utaplja obenem, če ti kri brni
po žilah; in treba bi bilo le
pravega trenutka, ki bi se
teh misli dotaknil in vzplam-
tele bi. Le ustnice molčijo...
A ušesa poslušajo v negotovo
prihodnost. Poslušajo, da bi
nekje našla zvok korakov, ki
bi naznanjali pomoč in bliži-
no in puščala pravo sled, po
kateri bi lahko hodil. Saj
vendar moraš hoditi v življe-
nju po nekakšni poti. Če pa
hodiš brez načrtov, brez že-
lja in brez sanj, potem ti no-
ga kaj kmalu omahne — prev-
zame te tisto domotožje po
toplini in upu, ki ga je zdaj
nadomestil večni strah...
Da, megla razpreda svoje
tančice povsod, kjer je vlaga
in hladnota, kjer so ljudje
lačni življenja, kjer so ga po-
trebni kot vode...
Tako je počasi hodil po
močvirnati jasi in iskal, iskal
nekaj, kakor iščemo Boga,
kakor iščemo ljubezen in ka-
kor iščemo tisti neizčrpen vir
energije življenja; vendar je
vse to v nas. Saj zvoki violine
sami po sebi še niso vznemir-
ljivi; taki so, če jih začutimo
na takšen način - in to je naša
ljubezen in energija... Mo-
goče je nekatere stvari vča-
sih bolje samo sanjati, če-
prav vse sanje stremijo
k uresničitvi tega.
Zatopljen je bil v luno. Ker
mu je resnični svet ušel iz
rok, se je moral zateči v svet
domišljije, ki ga je zmeraj to-
plo pozdravil. Tako je bil
zadnje čase vse večkrat
v takšni otopelosti - le nekaj
ga je motilo — zvok črne prija-
teljeve violine. Odzvanjal
mu je zmeraj, kot tisti zble-
deli spomin na resničnost;
na tisto lepo življenje, ki je
obstajalo zanj samo globoko
v preteklosti... To so bili
srečni časi. Ko je hitel skozi
ulico in je vse zapreke brez
težav odvalil s poti... Zdaj
pa se ne more upirati niti
lahnemu vetriču. Kajti aidsu
ni mogel pogedati v oči, zato
je ostal to le boleč del njego-
ve preteklosti, na katerega
ga je znova in znova spomi-
njala črna prijateljeva violi-
na. Zdaj so ostali za njim le
še hrepeneči pogledi za ti-
stim, kar je nekoč bU. On.
Življenje je neneho sreče-
vanje z izzivi, ki pa jih mora-
mo znati videti in razumeti.
Ne pa, da pustimo, da se nam
bolečine kot rog zarijejo
v srce in tam tudi ostanejo.
In postanemo samorogi - ra~ J
njeni ljudje z bolečino 1^1
s poskusi pobegov v sanje.. *
Glej, v leščevju se je nekaj
zganilo. Počasi se prikaže
roka in za njo, počasi in obo-
tavljoče se, še celo telo. Na-
zadnje pa še tista črna violi,
na, po kateri je prijatelja
spoznal. »Zdravo, Aleš,« mu
je s težavo rekel. On pa, kot
da sta se še včeraj skupaj po-
dila po mestu in poslušala
glasbo: »Sploh ne vem, zakaj
se ne prikažeš več. Pogrešam
te!« Le plah nasmeh mu je
premaknil ustnice. Vendar je
Aleš nadaljeval: »Tudi jaz
sem bežal! Bežal sem stran
od aidsa, pa vendar mi teče
po krvi. Zavedel sem se, da
moram z njim v korak. Zato
ne beži pred svetom in pred
menoj. Ce imam aids, ne po-
meni, da ga imaš tudi ti. Za-
to mi nakloni nekaj tvojih
trenutkov in svet bo lep-
ši...« Te besede so zadele
v bistvo in njegov rog v srcu
se je začel majati. »Aleš,« je
zašepetal, »zaigraj mi na vi-
olino!« In Aleš je igral. On
pa je opazil, da violina sploh
ni črna, ampak je prekrita
s tistim toplim odtenkom
tenmorjave barve. Njeni
zvoki so mu odtajali srce in
odmajali rog iz srca. Prvič
jim je pustil, da so ga prevze-
li, se poigravali in z njim za-
plesali ... Kar naenkrat je
zaslišal cviljenje psa in ječa-
nje drv pod severnim ve-
trom. Slišal je rožo, kako ra-
ste in živi v harmoniji
z vsem. In v trenutku ga je
presunilo: »Zakaj tega nisem
slišal že prej?«
Čutim vznemirjenost glo-
bokih sanj, ki jadrajo nad
peščeno obalo. Zdrav se
prazni. Večer izginja v va-
kuimiu...
ALJOŠA PUKL
GIMNAZIJA CELJE
it. 23. - 8. iunii 1995
INFORMACIJE - ROMAN
t Vrtnarstvom
l^elle je parli j
izelenel
^ez noč
Duša in pljuča vseh mest v svetu so parki. Tudi
Celju. Zato ne preseneča pobuda celjskega
ipana o prenovitvi celjskega parka na Šlandro-
■m trgu. V zelo kratkem času, je to storilo
jdjetje, ki se v veliki meri ukvarja tudi z vsemi
italimi zelenimi in cvetličnimi površinami
Celju, Vrtnarstvo Celje.
pri preureditvi parka so v Vrtnarstvu Celje upo-
ibili nekaj novih metod, ki do sedaj niso bile
porabljene pri urejanju javnih nasadov v mestu,
ako niso posejali trave na klasični način, temveč
) na zemljo položili travnato preprogo, ki pri-
jeva k izredno lepemu videzu in precej lahkemu
jdrževanju. Trava je namreč povsem brez pleve-
IV. V Vrtnarstvu Celje priporočajo travno pre-
rogo vsem, ki bi želeli imeti na majhnih površi-
ah, tako rekoč v eni uri, čudovito travo, ki jo
jhko dopolnijo še s celostno ureditvijo okolic
pmov, poslovnih prostorov ali katerih koli drugih
jvršin.
Pri ureditvi parka so uporabili še eno zanimivo
var, saj so zemljo okrog grmovnic posuli z Ijub-
m, ki onemogoča nastanek plevela in tako grmov-
b ni potrebno pleti.
EP
Sredino parka krasi okrogla cvetlična greda, kjer si lahko vsi, ki jih pot zanese v park, spočijejo oči in napolnijo možgane. Tudi
greda je delo Vrtnarstva Celje.
Dopoldne je bil park na
Šlandrovem trgu še popolno-
ma brez trave, popoldne pa
je bil prekrit z lepo urejeno
travo. Delavci Vrtnarstva
Celje so park s travno pre-
progo pozeleneli v nekaj
urah.
»Ne vem, če ti bom kdaj lahko vrnil toliko denarja, kot si
i danes zapravil zame!« je hvaležno zaskrbljen govoril
hlfe, ko sta se znova bližala železniški postaji. »Nikar se
e boj. Toliko bom težko pozabil, zato bom še bolj gledal,
daj boš dobil plačo, ko te bom spravil nazaj v službo,« je
inez skrivnostno odgovoril in se namuznil. Dolfe ga je
ogledal čisto od blizu v oči in nejeverno zmajal z glavo:
Zaupam vate Janez, čudežev pa najbrž tudi ti ne znaš
dati!« »Pravi čudež bo, če boš le ti držal besedo in zares ne
oš več pil. Vse drugo se bo že potem uredilo. Če pa boš
Telomil besedo še enkrat, ti najbrž ne bo več pomoči!« je
rerošifo spregovoril Janez, da je Dolfeta kar streslo po
rbtu.
Med tem razgovorom sta prišla že do postaje, zato je
9nez znova potegnil iz žepa denarnico in dal Dolfetu
rece/ več denarja, kot je bilo potrebno za samo vozovnico,
^imam drobiža,« je rekel, ko je videl začuden Dolfetov
^gled. »Pa tudi bolj samozavesten si lahko, če imaš v žepu
'^kšen dinar.« »Še enkrat ti hvala za tvojo dobroto, Janez!«
P ;e zahvaljeval Dolfe in dodal: »Tako bom pazil okrog
^oje hiše, da niti miš ne bo več strašila tvoje Mire!«
^obro, le glej, da te ne bo kdo videl in se te ustrašil!« seje
^aj že pošalil Janez. »Koliko sem ti dolžan, dobro vem in
^ ti bom kdaj ves denar lahko vrnil, ti bom ostal vseeno
'^no velik dolžnik!« se je zopet zahvaljeval Dolfe. »Dobro,
'^stiva zdaj to. Hitro pojdi kupit karto, saj odpelje vlak
""av kmalu,« se je Janez že poslavljal in tudi Dolfe se je
'orai resnično podvizati, da je še dobil vlak.
Janez kljub vsemu, ni bil tako dober, da bi kar tako dajal
'^nar Dolfetu. Na vsak način je le hotel izvedeti resnico
^^slentinu in svoji ženi, prav zaradi tega je bil danes tako
'^likodušen. Sam je prej v garažah z gazo dodobra zatlačil
''^^od goriva na tovornjaku, tako da je vedel, da se s Fery-
^"J ne bosta peljala daleč. Ko bo Valentin prepričan, da je
že daleč proč, bo hotel kmalu izkoristiti priložnost in bo
'^Oefno kar prvi večer obiskal Miro.
"Tam ga bo pričakalo dvojno presenečenje, če se bo stvar
^vijala, kot sem si jaz zamislil!« je razmišljal Janez in si
'°Pnem želel, da bi se izkazalo, kako so vse samo govorice
•laice nevoščljivih sosedov. »Če Valentin vseeno pride, ga
po mojem načrtu dobila tako Dolfe, kot tudi jaz in nič
se ne bo mogel izgovarjati. Tedaj mi bo hudo plačal za vso 1
hinavščino in tudi Dolfe se mu bo pošteno oddolžil za
ponižanja, ki jih je zaradi njega doživel. Še kako rad bo vzel ]
Dolfeta nazaj v službo, ako bo hotel prinesti kakšno kost ]
celo nazaj v mesto!« je razmišljal Janez, ko se je proti <
večeru spravljal spat v šoferskem stanu, kakor .<;o rekli i
sobici nad garažami, kjer so stanovali in tudi prespali i
šoferji, kadar so morali čakati na vožnjo, k bo vožnja, na ,
katero se odpravlja, nared šele čez dva dni, kot mu je i
povedal Valentin. To bi seveda storil, če ne bi bilo tistega ,
razgovora s Petrom na vlaku. Zdaj zares ni vedel, kako bi ]
lahko gledal ženo in ji nič kaj ne oponesel. Hotel se je na (
lastne oči prepričati, kolikšna je Mirina krivda pri vsej \
stvari in šele potem soditi kako in kai.
Tako je danes že drugi dan, brez pravega opravila pohaj- ■
koval po mestu. Ker ni bil vajen brezdelja, se mu je zdelo, ]
da se je sonce najbrž ustavilo na nebesni poti, saj ni nikakor
hotelo v zaton, proti zahodnim meglicam. Vseeno je dan, \
kot vsi poprej utonil v večerni mrak. Zopet je prespal ■
v šoferskem stanu. Po dolgih poletnih dneh so potem noči ]
krajše in kaj kmalu se je zdelo Janezu, da ga je prebudil ^
jutranji mestni hrup. ^
Valentin še ni pozabil, kako ga je sprejela žena, ko se je]
prejšnjikrat vrnil od Mire. Postal je zato še bolj previden in]
si že dan pred odhodom Janeza in Feryja na pot vzel dopust, \
z izgovorom, da mora domov, k bolnemu očetu. Seveda mu]
ni bilo veliko za betežnega in nezavednega starčka, ki je\
bolj sameval na Valentinovem rojstnem domu v vasi. Le za ■
dober izgovor mu je tokrat poslužil pred ženo in še bolj pred ;
samim seboj, saj v resnici ni imel korajže, da bi se še enkrat i
iz oči v oči srečal z Janezom, pred njegovim zadnjim poto- '
vanjem. J
Skrbno je zato pripravil vse potrebne papirje, ki morajo '
spremljati takšen tovor in jih pustil pri tajnici Suzani. Ni si \
mogel, da ne bi pripisal z roko na ovojnico: »Srečno pot in ^
glejta, da bosta vozila točno po planu!« '
Janez je čudno gledal ta pripis, ko je vzel dokumente,^
Fervju pa je veliko povedal. >
»Prekleti strahopetnež!« je jezno pomislil. »Nikar ne\
misli, da ti bom jaz za kovaške klešče, s katerimi se boš ti, I
ali kdor koli že stoji za tabo, igral z menoj po ognju!«       ;
UPRAVNA ENOTA CELJE
razpisuje v oddelku za okolje in prostor prosto delovno
mesto
svetovalca načelnika za gradbene zadeve
Pogoji:
- dipl. ing. gradb. ali dipl. ing. arh.
- 8 let delovnih izkušenj
- opravljen strokovni izpit
Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zako-
na o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/90,
5/91, 18/91, 22/91 in 2/91-1). Delovno razmerje bo sklenjeno
za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 8. dneh od dneva razpisa na naslov: Upravna enota
Celje, Trg Celjskih knezov 9. O izbiri bomo kandidate obvesti-
li najkasneje v 30. dneh po zaključku razpisa.
Osnovna šola
Hruševec v ustanavljanju
Gajstova pot 2a, 63230 Šentjur
vabi za šolsko leto 1995/96 k sodelovanju delavce za
naslednja prosta delovna mesta, in sicer za polni
delovni čas:
- učitelja slovenskega in
angleškega jezika
- učitelja glasbe
- učitelja razrednega pouka
- učitelja likovne vzgoje
(z dopolnjevanjem na OŠ F. Malgaja Šentjur)
- pedagoga psihologa
(nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu)
- tajnico
- računovodkinjo
- hišnika
- tri čistilke
Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določa
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8. dneh po objavi
razpisa na naslov: Občina Šentjur, Osnovna šola Hruševec
v ustanavljanju, Mestni trg 10, 63230 Šentjur. O izidu razpisa
boste obveščeni v 30. dneh po opravljeni izbiri.
Šff. 23. - 8. iunij 1995
INFORMACIJE
33
it. 33. ■ S. iunii 199S

ZA RAZVEDRILO
St. 23. - 8. iunii 1995
INFORMACIJE
34
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
26.5.: Olga VOGRINC iz Ce-
lja - dečka in Lilijana MLI-
NAR iz Velenja - dečka;
27.5.: Slavica MARTINO-
VIČ iz Šmartnega ob Dreti
- dečka, Terezija ZIDAR iz
Šempetra - dečka in Verena
PRISTOVNIK iz Frankolove-
ga - dečka;
28.5.: Tatjana MEH iz Šo-
štanja - deklico, Damjana
KLJUČEVŠEK iz Zidanega
Mosta - deklico in Lucija
KUNST iz Gomilskega - de-
klico;
29 .5.: Terezija MATJAŽ iz
Sv. Štefana - deklico, Ljiljana
ČANČALA iz Rogatca - dečka
in Ksenija KAMENIK iz Žalca
_dccks *
30.5.: Jelka GAJŠEK iz Ce-
lja - deklico, Milena POLAK iz
Šmartnega - deklico in Marin-
ka    DECMAN    iz    Šmarja
- dečka;
31.5.: Jelka KUMPREJ iz
Žalca - deklico, Sonja DOLER
iz Žalca - deklico in Jelka ČUK
iz Celja - deklico;
1.6.: Marica ČOKL iz Plani-
ne - deklico, Valerija ARH iz
Loč - deklico, Marjeta GRU-
BENŠEK iz Štor - dečka in
Mojca  ČERČEK iz  Šmarja
- dečka.
POROKE
Celje
Poročilo se je 9 parov, od
teh: Marko GORIČAN iz Brod
in Zrinka KIT iz Ljubljane,
Damjan MAUER in Azra KA-
PETAN oba iz Celja, Stanislav
LESJAK iz Vinske Gore in
Mateja BRINOVEC iz Letuša
ter Konrad KOLAR in Mojca
KOVAČIČ oba iz Šentjurja pri
Celju.
Šentjur pri Celju
Poročili se se štirje pari in
sicer: Janez HOSTNIK iz Arc-
Una iz Bernarda ARZENŠEK
iz Šentjurja, Jože FIDLER iz
Dobovca pri Ponikvi in Erika
KRAJNC iz Luterij, Milan
OBREZ iz Dobrine in Marija
GUZEJ iz Zgornjega Tinskega
ter Jožek PLANKO iz Javorja
in Jožica NOVAK iz Bodreža.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Kari MLA-
KAR iz Polžanske vasi in Ani-
ca GUNZEK iz Nove vasi pri
Šmarju, Peter HOSTNIK in
Zlatka ŠKORJAK oba iz Polja
ob Sotli, Štefan HALUŽAN in
Hermina KOLAR oba iz Sv.
Florijana, Andrej BELE in Pe-
tra KRKLEC oba iz Rogatca,
Drago KRIVEC in Milena LU-
BEJ oba iz Tlak, Boris DRE-
NIK iz Zagorja ob Savi in Ire-
na PETROVIČ iz Celja, Tomi-
slav PAVRLIŠAK iz Donje
Stubice in Petra JURIŠIČ iz
Rogaške Slatine, Anton SAJ-
KO iz Rajnkovca in Andreja
JUNEŽ iz MaUh Rodn ter Ro-
bert Martm KRAJNC iz Za-
gorja in Milenca KAJBA iz
Vrenske gorce.
Velenje
Poročili so se: Simon
STVARNIK iz Laz in Nadija
PETRIČ iz Velenja, Mitja
PURNAT in Katja PLEŠEJ
oba iz Velenja ter Goran SO-
BOTA in Linda JURŠINIČ iz
Šoštanja.
Žalec
Poročili so se: Franc BLAT-
NIK iz Vologa m Fanika HRI-
BAR iz Jeronima, Zlatko PO-
TEKO in Melita SKORNŠEK
oba iz Griž, Andrej ČEDE iz
Petrovč in Ljiljana PUŠNIK iz
Celja, Jožef DOLAR in Marija
PIKL oba iz Stopnika, Dam-
jan NOVAK in Lidija STRO-
ŽER oba iz Stopnika, Robert
RIBIČ iz Zg. Roj in Frančiška
PAVLIN iz Velenja ter Peter
REBEVŠEK in Darja KUKO-
VEC oba iz Petrovč.
SMRTI
Celje
Unu-h so: Marija LAH, 88
let iz Celja, Bernard HER-
MAN, 94 let iz Loke pri Plani-
ni, Terezija PRAPROTNIK, 80
let iz Vranskega, Franc JAN-
ŽA, 86 let iz Celja, Raimund
ŠAFRAN, 62 let iz Maribora,
Justina GORENAK, 82 let iz
Radane vasi, Roza JAZBEC,
92 let iz Polja pri Bistrici, Vida
FILIPIČ, 62 let iz Zg. Tinske-
ga, Matilda TOPLIŠEK, 79 let
iz Laškega, Ciril Mihael VER-
DEV, 71 let iz Podkraja, Ama-
lija MUTEC, 79 let iz Levca,
Radivoj BELIČ, 45 let iz Pre-
valij in Ljudmila KAČ, 46 let
iz Celja.
Laško
Umrli so: Frančišek BELE,
61 let iz Radeč, Ludvik ŠKRU-
BA, 71 let iz Zidanega Mosta,
Uršula SIRK, 98 let iz Tovste-
ga pri Laškem, Kari CEPUŠ,
52 let iz Vrha nad Laškim, Ma-
rija FERTIČ, 82 let iz Lahom-
nega pri Laškem, Cecilija VO-
LAVSEK, 71 let iz Breznega,
Kari BREČKO, 59 let iz Mari-
bora, Janez KAJTNA, 73 let iz
Paneč pri Jurkloštru in Karel
ZUPANC, 76 let iz Rimskih
Toplic.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Vincenc HABJAN,
87 let iz Šmarja, Jožef ŠKET,
84 let iz Vrenske gorce, Mihael
ŠKET, 87 let iz Lemberga pri
Šmarju, Marta BRILEJ, 64 let
iz Kozja, Alojz PLANINŠEK,
57 let iz Drevenika, Franc
LUPŠINA, 89 let iz Hrastja ob
Bistrici, Veronika VOLAV-
ŠEK, 89 let iz Lesičnega,
Aleksander PEVEC, 22 let iz
Loke pri Žusmu, Anton BE-
LAK, 90 let iz Gubna, Marija
ANOŠEK, 86 let iz Zg. Negonj,
Milan HERČEK, 26 let iz To-
pol, Gregor KOKOT, 12 let iz
Gornje vasi in Matilda JER-
ŠIČ, 83 let iz Spodnje Rečice.
Šentjur pri Celju
Umrla sta Jakob SENICA,
70 let iz Šentjurja in Alojzij
MRAVLJAK, 70 let iz Pesnice.
Velenje
Umrli so: Peter SELIČ, 81
let iz Sedraža, Veronika KO-
LEDNIK, 69 let iz Polzele,
Marija RIŽNER, 87 let iz Po-
nikve, Alojz BEZJAK, 46 let iz
Plešivca in Marija ZAGER, 83
let iz Šoštanja.
Žalec
UmrU so: Marija KODRE,
82 let iz Malih Braslovč, Štefa-
nija VASLE, 83 let iz Podvina,
Veronika BEŠKOVNIK, 80 let
iz Pongraca, Anton KUPEC,
44 let iz Sv. Lovrenca, Marija
ROVŠNIK, 70 let iz Pariželj in
Anton PRUNGL, 66 let iz Zg.
Grušovelj.
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinarje
je od 7. do 14.30.. Ambulanta za male živali dela vsak dan (raze
ob nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in od 16. do 17. un
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organiziran
v popoldanskem in nočnem času. Telefon: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je o
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečal
Dežurstvo od 15. do 7. ure zjutraj pa je za obe občini n
veterinarski postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotno
sti veterinarja v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pi
vratarju Pivovarne, telefon 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redi
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ui
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon n
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi
rano od 14. do 6. ure zjutraj, mobitel 0609 616-786. V redna
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ol
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in popoldan od 16. do 11
ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni ča
veterinarjev je vsak dan, razen nedelje od 7. do 15. ure, redu
dopoldanska ambulnta pa je od 7. do 9. ure. Do 11. junija b
dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 0609 616-978, o
12. junija dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon O60
616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redi
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ui
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvi
V času popoldanskega in nočnega dežurstva, pokhčite na tel(
fonsko številko mobitela 0609 618-772.
Šff. 23. - 8. iunii 1995
^5
INFORMACIJE
Šff. 23. - 8. iunii 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3<
St. 23. - 8. iunij 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
St. 23. - 8. iunii 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE
3«
Št. 23. - 8. iunij 1995

MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 23. - 8. iunii 199S
RUMENA STRAN

Ceste od Ljubnega do Luč se doslej niti Bog ni usmil.
Koliko stanejo?
v kozjanskih občinah si
najbolj privoščijo šentjurski
svetniki, ki dobijo za eno se-
jo kar dve dnevnici naenkrat
(skupaj 7 tisoč tolarjev), pa
še malicajo.
Za davkoplačevalce so
najcenejši v Kozjem, kjer so
doslej sejali kar brezplačno.
V Šmarju se svetniki zado-
voljijo »le« s 3500 tolarji sej-
nine, v Podčetrtku ter Ro-
gatcu s po 4 tisoč, v Rogaški
Slatini pa s 5 tisoč. V pri-
merjavi z Velenjčani, kjer so
svetniki s 15 tisoč tolarji sej-
nine naravnost lakonmi ter
Celjani, ki dobijo 10 tisoč, so
Šentjurčani še skromni.
V Sen tjurju z na vzočnostjo
seveda ni nobenih težav, tudi
v času košnje ne, pa še bole-
zen ni več ovira...
Revni za bogate
Na Šentjurskem, pred-
vsem v južnem delu občine,
so po uradnih ugotovitvah
med gospodarsko najšibkej-
šimi predeli. Časi ter ljudje
se spreminjajo, vzemi siro-
maku pa vedno obvelja.
Kljub uradni enotni ceni te-
lefonskega priključka v Slo-
veniji, v znesku 102 tisoč to-
larjev, bo revne prebivalce
južnega dela občine telefon-
ski priključek stal kar 2600
(nepovratnih) mark. Revni
bodo znova podprli bogate
- v nasprotnem primeru pa se
lahko obrišejo pod nosom!
Napuh prve vrste
Organizatorji svečanosti,
ki je bila v spomin na 50-
letnico zmage nad fašizmom
pred mesecem dni v Topolši-
ci, so ocenili izvedbo priredi-
tve. Bila je na nivoju, so me-
nili, zataknilo pa se je pri
problemu prve vrste. Za vse
ljudi, ki so zeleh sedeti v prvi
vrsti, bi bila še dolina pre-
ozka.
Snimlo I zapisao
Publikumovci so že pred
časom ugotovili, da je nogo-
met balkanski šport in rezul-
tate ankete zvesto upošteva-
jo tudi pri tekstih v svoji
oglasni deski na Stanetovi
ulici v Celju. Zapisi so se-
stavljeni v spakedrani slo-
venščini, junak pa se polo-
mijade ne sramuje in se je
celo podpisal pod >snimio
i zapisao<.
Težko slovo od
starega
Laščani so včasih res čud-
ni. Kar štiri leta so se prička-
li, kako naj v duhu novega
časa preimenujejo tistih ne-
kaj svojih ulic z grdimi ime-
ni, potem so končno o tem
sprejeli odlok, ki pa so ga že
kmalu zaradi drugačne volje
ljudstva razveljavili in nare-
dili novega. Volk je že nekaj
časa sit, pa tudi koza je še
vedno cela, o tablicah z novi-
hni imeni na pročelju hiš pa
ni ne duha ne sluha. Kreig-
herjeva je še vedno Kreig-
herjeva in Titova Titova...
Paloma zaide v čudne težave,
kdo bo zanjo zavihal rokave?
Napenja ušesa slovenska oblast,
komu zares njen propad gre v slast.
Ni čisto vseeno, s čim brišemo rit,
a žal vsak hoče tu svoj delež dobit.
Kdo odslej lastnik bo naše zemlje,
če vlada tako nalahko ustavo jemlje?
Očitno razumne misli vrejo bolj vroče,
kot pričakovati v teh hudih časih bi bilo mogoče.
A ko jih v srcu huje zapeče vest,
tedaj referendum je zaključna povest.
Nasprotja še niso tako smrtonosna,
da diagnoza ne bila bi več znosna.
Če življenje se suka na neskladnih oseh,
pri igrah na srečo ne bo več pregreh.
Krupje se umika v vznemirljive spomine,
igralcu ne ostanejo več niti drobtine.
Bridka misel gre elektro odjemalcem,
preskočila bo iskra našim zanamncem.
Direktor preide k vlogi tolmača
češ, premajhna ostane nam pogača.
Uporabnika pa stresel bo šok,
če ob teh plačah Evropi mora ob bok.
Učitelji iščejo mesto pod soncem,
začasno umaknili se bodo šolskim zvoncem.
Učenci pod mizo si mane jo roke,
znanje prejemali bodo spet na obroke.
A bolj ko dregamo v gnezdo sršenje,
večje v redovalnicah bo spet grmenje.   FRANCI ČEČ
Zadnjo nedeljo v juniju bo torej naše
skupno srečanje muzikantov, humoristov,
bralcev Novega tednika in poslušalcev Ra-
dia Celje v Matkah pri Preboldu. Program
bomo tudi tokrat oblikovali sodelavci zad-
nje strani Novega tednika, pripravili pa bo-
mo še nagradno žrebanje novih naročnikov.
»Združeni« krajani Matk bodo svoje »štan-
te« odprli že v dopoldanskih urah, ko bomo
pokukali v zakladnico domačih dobrot in
opravil, brez dvoma pa bodo največ dela
imeli gasilci ob šankih v popoldanskih urah.
Janeza Gradišnika s Svetine bomo tudi
povabili pred mikrofon, saj nam pošilja do-
bre šale. Tokrat je uspel naše bralce prepri-
čati, da so mu dodelili največ glasov, med
kuponi pa smo izžrebali še Dragico Kovic iz
Belokranjske 8, Ljubljana.
Šala tedna
Nikoli nI hodil v šolo
Tajnica, direktorjeva lju-
bica, pokliče direktorja m
njegov dom. Namesto direk-
torja je dvignila slušalko
njegova žena, ki je vprašala:
»Kdo kliče mojega moža?«
Tajnica se hitro znajde in reče: »Sošolka
vašega moža.«
Direktorjeva žena pa zavpije v slušalko:
»Kaj pa lažete, moj mož ni nikoli hodil
v šolo.«
Sredstvo za mehčanje
Janko in Metka se valjata po postelji, toda
vse prizadevanje ne vodi k uspehu. Jankov
Janko je ostal mehak. Tedaj se Metka spom-
ni in zavzdihne: »Seveda, spet sem vzela
preveč mehčalca za pranje posteljnega pe-
rila!«
Eskimska
Mlad eskim čaka na svojo punco. Čaka in
čaka, nje pa od nikoder. Čez nekaj časa
vzame iz kožuha toplomer in reče: »Če je do
petdeset pod ničlo ne bo, bom kar odšel!«
Žalovanje
Janezu je umrla žena. Kmalu zatem se je
poročil z njeno sestro. Pa ga sreča na cesti
prijatelj in vpraša: »Čemu pa nosiš črn
trak?«
»Ker mi je pred tremi meseci umrla svaki-
nja,« je odgovoril Janez.
Javna hiša
Zelo zelo star možiček pride v javno hišo
in se zanima za ceno storitev. Dama ga
pogleda od glave do pete in reče: »Oče, vi ste
pa svoje že opravili!«
»A tako?« je možiček presenečen. »Koliko
sem pa dolžan?«
Poročno darilo
Pepca in Fanika sta bili od otroštva dalje
najboljši prijateljici. Pogovarjali sta se tudi
o svojih življenjskih načrtih, o poroki in
darilu. Obljubili sta si, da kupita druga dru-
gi za poročno darilo spalno srajco. Najprej
se je poročila Pepca. Fanika ji je kupila
spalno srajco. Pet let za tem seje poročila še
Fanika, Pepca pa ji je kupila za darilo samo
šal. Ko je Fanika ugotovila kaj je dobila, je
bila zelo začudena ker Pepca ni držala ob-
ljube. Ta pa ji reče: »Veš Fanika, ko bosta
imela medene tedne in ko boš poročena vsaj
pet let boš videla, da je vseeno, če oblečeš za
v posteljo spalno srajco ali pa daš kar šal
okrog vratu.«
Prvič v bolnišnici
Trezika je bila pri sedemdesetih letih pr-
vič v bolnišnici. Sestra jo je pripeljala v so-
bo, ji pripravila posteljo in jo ljubeznivo
vprašala: »Mam'ca, ali imate pižamo?«
»O, to pa ne! Zdravnik mi je rekel, da je
samo revma!«
Pridiga
v neki fari se farani odločijo, da bodo
izselili duhovnika. Gredo k škofu in ga pro-
sijo naj duhovnika premesti. Škof jih začu-
deno vpraša: »Kaj je narobe?«
»Ja, veste gospod škof, naš duhovnik pri-
diga vsako nedeljo eno in isto pridigo.«
»Ja, kaj pa pridiga?«
»Tega pa vam ne vemo povedati.«
»Veste kaj,« pravi škof »pojdite domov in
ga lepo prosite naj vam prigido še enkrat
ponovi.«
Šale so prispevali: Mari BOMBEK iz Štor,
Darinka PLANKO iz Gorice pri Slivnici, Ga-
brijela RORIČ iz Celja, Štefka KRAJNC iz
Kozjega, Marica HRIBERNIK z Polzele, Mari-
ja ŠKORJANC iz Laškega in Milka SELIČ iz
Gorice pri Slivnici.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
MoJ naslov:_
NAJ SALJTVCI POVEHO
Dimnikar, Ici prinaša srečo
»Dober dan gospa. A imate kaj za
>ometit.«
»Imam. Ampak prvo boš en vic povedu,
pol boš pa ometu.«
In tako je Lojze Oblak iz Šentjurja osre-
čeval kot dimnikar predvsem gospodinje
skoraj trideset let. Imel je dolg jezik in še ga
ima, zato je bilo veselje, ko je prišel kakšno
»pečko« omest, še toliko večje. Ker je danes
v »penzionu«, ne more iz svoje kože in
stranka šaljivcev se mu je zdela kar dobra
priložnost, da obudi stare vice.
»Penzionistu se vse pripeti. Zadnjič sem
tako šel na operacijo in še prej mi je zdrav-
nik ponudil škatlo, v katero naj bi shranil
prstan, uro in zlato verižico.
»Veste, na patologiji imamo novega
uslužbenca, pa ne vemo kako je kaj pošten
in rajši sami prej shranimo stvari na var-
no ...« me je potolažil.
»A ve kdo kak vic?« je potem zanimalo
kolege v sobi, ko je operacija uspela.
»Jaz jih vem toliko, da boš šel prej domov,
predno vam vse povem,« sem rekel in ni bilo
dolgo, ko me je eden iz sobe prosil naj bom
malo tiho, da mu ne bodo od smeha vsi šivi
popokali...« pripoveduje Lojze Oblak, ki
mu seveda misli rade uidejo na stare čase.
»Pa je res, da dimnikar prinaša tudi
srečo?«
»Ne vem natanko zakaj, menda pa to drži.
Prijatelj mi je pripovedoval o znancu, ki se
je polnih pet let kregal z ženo in se bi rad
ločil. Enkrat je menda našel prstne odtise
dimnikarja na ženi in ločitev je bila tu. Če
gledamo ta dogodek, dimnikarji torej prina-
šajo srečo...«
Lojzeta bomo lahko spoznali na kongresu
Stranke šaljivcev v Matkah, kjer bo iz svo-
jega dimnikarskega rokava privlekel še ne-
kaj skrivnosti svojega poklica.
EDI MASNEC
Ena Iz Lojzevega rokava
Inkasant je prišel k Mici za elektriko pO*<
birat.
»Vieste, ni >gnarja<. Gospod inkasant, a ^
ne bi midva kako drugače zmenila?«
Mica je še kar dobro izgledala, zato je bi
»gost« pripravljen za kompenzacijo. Vendi
pa ga je takoj minilo, ko se je Mica slekli
»Kruci fiks, a se pri vaši hiši nič ne M
vate?« je nejevoljno vprašal inkasant.
»O, veste, da se, vendar je malo prej >ki
ral< pri nas dimnikar.«
Št. 23. - 8. iunii 1995