Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra —12. januar 1985 — številka 1
Kako bi stavili besedila našega glasila v Guttenbergovih časih nam kaže leva slika, na desni pa vidimo, da je računalnik segel tudi na področje grafike. Tako danes obdelujemo besedila, seveda tudi naša, na sodobnih računalniško vodenih fotostavnih sistemih.
Na
novi poti
■Vštiriindvajseto leto svojega nepretrganega izhajanja vstopa. naše glasilo v novi preobleki, formatu, razporeditvi gradiva in delno tudi drugače zasnovani vsebini.
Dolgo smo v uredništvu ugotavljali in razmišljali, da je treba storiti nekaj korenitega in storili smo to za novoletno vezilo našim bralcem. Ne vemo, če smo v celoti uspeli, vemo le, da bodo krajši sestavki, nove stalne rubrike, ki jih bodo pisali strokovnjaki in ne navsezadnje še pisma bralcev, mali oglasi in rubrika »vprašali ste, odgovarjamo« naše glasilo še bolj približalo bralcem. Naša želja je namreč, da bi glasilo čim bolj podruž-bili in, da bi zato prejeli (in seveda tudi objavili) tudi čim več vaših dopisov, mnenj, vprašanj, prispevkov in spodbud, kar bi naš tednik samo še bolj demokratiziralo in izboljšalo.
Krenili smo torej na novo pot v letu 1985! Če smo uspeli, presodite sami. Vendar nas ne kritizirajte samo, temveč predvsem sodelujte!
Dušan Željeznov
i
ikra Iskra Iskra Iskra Iskra Novoletni razgovor Iskra Iskra iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Isl
Boris Lasič posebej za naše glasilo
Nekakšna tradicija je že, da ob novem letu obiščemo predsednika KPO SOZD Iskra Borisa Lasiča in se z njim posebej za naše glasilo pogovorimo o minulem letu, težavah in problemih pa tudi o perspektivah novega, nastopajočega leta. Tako smo ga tudi to pot.
Tudi v hudih časih je Iskrin sistem trdna celota
Minilo je leto 1984. To ni bilo lahko leto, zlasti glede gospodarjenja, izvoza, uvoza in uveljavitve načel gospodarske stabilizacije. Kako ocenjujete poslovanje Iskre v lanskem letu?
»Leto 1984 ' gotovo za Iskro ni bilo lahko, gotovo je bilo eno izmed težjih obdobij našega razvoja, čeprav lahko tudi za to leto rečemo’, da smo relativno zadovoljni. Relativno zato, ker naša rast kljub temu še ni pojenjala, ker nam raste tudi prodaja, prodaja in izvoz pa sta tudi večja kot v prejšnjem obdobju. Se pa že poznajo posledice manjše investicijske dejavnosti vzadnjih letih.Že nekaj let poudarjamo, da je elektronika propulzivna panoga, ki zahteva vlaganje v tehnologije, ker se samo s pridnimi rokami ne da več dosegati uspehov in je tukaj treba zamenjevati tehnologije in jih dopolnjevati. In ker tega nismo počeli V' prejšnjem obdobju, ker nam ni bilo mogoče, je zato letošnje leto tudi kot posle-
Boris Lasič: Še vedno smo na vrhu jugoslovanske elektroindustrije.
dica neinvestiranja nekoliko slabše. Iskra je tako velik gospodarski subjekt v okviru Jugoslavije in tudi širše, da se seveda vse objektivne okoliščine močno poznajo tudi pri našem poslovanju. Mi smo lahko boljši kot drugi, vendar čudežev tudi mi ne moremo delati. Samo za primerjavo: Iskraima10% slovenskega industrijskega potenciala, 20% zaposlenih v jugoslovanski elektroindustriji, 30% proizvodnje
jugoslovanske elektro industrije in40%izvozateindust-rije. To pomeni, da smo še vedno na vrhu te dejavnosti, da se mora tempo izpred nekaj let nadaljevati in, da moramo predvsem pri investicijah, pri posodabljanju proizvodnje in pri izvoznih naporih doseči letos še več«.
Kako
odpraviti izgube?
V	lanskem letu se je Iskra prvič po daljšem času srečala s hudimi izgubami v nekaterih svojih delovnih organizacijah, kot sta to Telematika in Široka potrošnja. Kje so, po vašem, vzroki za tako visoke izgube in kako jih Iskra kot celota namerava sanirati?
»Vzroki za izgube v Jele-matiki in Široki potrošnji in pa tudi za ne preveč bleščeče stanje v dohodkovnem smislu v drugih delovnih organizacijah so seveda predvsem v težkih ekonomskih razmerah. Cene na domačem trgu so bile večali man] zamrznjene ali limitirane, vhodne cene repro-materialov (predvsem pri široki potrošnji) pa so rasle za 2 do 3-krat, ge ne več. Tega pa seveda ni mogoče kompenzirati z boljšo produktivnostjo, niti z drugimi zadevami v ekonomskem smislu, zato je izguba neizbežna. Seveda pa ne smemo tudi mimo lastnih vzrokov za izgube, kisotako v Telematiki, kot v Široki potrošnji predvsem na področju notranje organiziranosti, na področju izrabe materiala in' seveda tudi programske selekcije ob pravem času. V Telematiki so razvojne naloge kasnile in tudi tu je vzrok dvojen — pomanjkanje ustrezne opreme, tako za razvoj, kot tudi za kontrolo, seveda pa tudi pomanjkanje pozornosti za hiter razvoj tistih delov, ki so še zanimivi.
V	obeh delovnih organizacijah bo reševanje potekalo približno po istem
vzorcu, odkriti je treba vzroke za tako stanje, najti ustrezne kadrovske rešitve, kajti vedno so pri organizacijskih slabostih tudi ljudje.
Pri samemfinančnem pokrivanju izgub se mora Iskra izkazati-kot dobro delujoč sistem, ne samo kot sistem, ki je solidaren, temveč tudi kot sistem, ki zna s hitrimi ukrepi žarišča odpraviti in skupaj pomagati tem delovnim organizacijam za doseganje normalnih uspehov.
Ker pa so izgube dejansko zelo velike, Iskra sama nima ekonomskih možnosti za njihovo pokritje, zato delujemo tudi :tukaj s širšo slovensko in delno tudi jugoslovansko skupnostjo, od republiških rezerv do naših partnerjev (PTT), ki naj bi iz svojih rezervnih skladov, ali pa iz rezervnih" skladov občin in republik pomagali z dolgoročnimi krediti, ali z drugačnimi oblikami, obema delovnima organizacijama, same DO pa morajo s pospešeno proizvodnjo zapolniti vsa tržna povpraševanja. Mi vemo, da lahko Telematika in Široka potrošnja, tako doma, kot tudi v tujini naredita in prodata bistveno več kot danes. Ves ta splet dejavnikov in dejavnosti naj bi po našem mnenju že naslednje leto odpravil te težave tako, da bi v letu 1986 ti dve naši delovni organizaciji normalno poslovali.«
Posodobiti moramo tehnologijo
Veliko in že precej dolgo govorimo o prestrukturiranju našega gospodarstva. Pomemben element napredka in boljših gospodarskih uspehov Iskre v prihodnje je tudi njeno prestrukturiranje v smislu uvajanja novih tehnologij. Seveda pa je pri tem pomembno tudi prestrukturiranje znotraj same Iskre. Kako potekata proces zdaj v Iskri in kako bo potekal v prihodnje?
»Če govorimo v širšem smislu o prestrukturiranju našega gospodarstva, potem verjetno za Iskro veliko prestrukturiranje ne pride v poštev. Naši programi, kijih imamo in katerih programska rast je prisotna že nekaj let in desetletij, so v bistvu tudi tisti, ki jih bomo imeli v prihodnje. Tu ne gre za neko globalno prestrukturiranje naših programskih usmeritev. Gre za to, da dejansko posodobimo to tehnologijo in to tako tehnologijo v proizvodnji, razvoju inševvsem.karsodi zraven, gre za uvedbo sodobnejših načinov tako razvoja, programiranja in proizvodnje v že obstoječih programih. Prestrukturiranje v smislu reorganizacije same Iskre naj bi potekalo postopno tako, da bi od sedanjih preveč razpršenih programov, organizirali programske skupine — štiri ali pet, ki niso še podrobno definirane, vendar tečejo vse aktivnosti v tem smislu, da najdemo tiste skupne točke v teh skupinah, ki so zagotovo skupne — to je v razvoju in mogoče tudi v sami proizvodnji, prav gotovo pa tudi na tržnem področju. Tako bi to prestrukturiranje potekalo vzporedno s posodabljanjem proizvodnje, z investiranjem v proizvodnjo, to pa je seveda potrebno v več smereh, od mikroelektronike do računalništva, procesne avtomatizacije, kibernetike, modernih elementov tako, da bo to cel spekter dejavnosti in programov, ki so za Iskro pomembni. Vendar pa se moramo iz te celotne fronte odločiti tako, da začnemo pri tistih udarnih skupinah programov, za katere mislimo, da so najhitreje sposobni doseči najmodernejšo stopnjo in s tem seveda tudi največji prodor na zunanji trg.«
Znana ameriška konzul-tantska tvrdka McKinsey je lani opravila po našem naročilu pregled dosedanje Iskrine organiziranosti in predlagala določene spremembe in izboljšanje njene organiziranosti. Kakšni so
rezultati McK insejeve študi-je?
»Študija, kismojonaročili pri McKinseyu je samo ena izmed strokovnih ocen našega notranjega organizacijskega položaja in seveda tudi preverjanja programskega položaja Iskrevsvetu elektronike. McKinsey je znana strokovna profesionalna organizacija in zato smo od nje lahko pričakovali, da bo naše slabosti in' pa seveda tudi naše prednosti pokazala z vidika zahodnega pogleda na poslovanje. Mi nismo pričakovali od nje, da bi nam dajala recepte glede naše notranje organiziranosti, ker je to naša lastna naloga in pa zato, ker McKinsey ni usposobljen za to, da bi v samoupravnem sistemu znal organizacijske prijeme, katerih rezultate poznajo v zahodnem sistemu, vnašem družbenem sistemu pravilno izpeljevati. Gotovo je bila prva faza študije izredno koristna, ker nam je plastično zelo nazorno osvetlila številne probleme, ki jih poznamo, vendar jih mogoče nismo znali oceniti v pravi luči, kajti mislili smo, dasmo slabši kot smo v resnici. Na drugih področjih, kot je recimo notranja informi-
Umrl
Ljubem Artič
V večernih urah preteklega torka je nehalo biti srce našega Ljubana A rtiča, namestnika predsednika KPO SOZD Iskra in dolgoletnega arhitekta Iskrine mednarodne poslovne strategije.
Sil je ne le pobudnik večine odločilnih usmeritev Iskre v mednarodne arene, ampak tudi realizator modela Iskrinih zunanjetrgovinskih firm. ki poleg tržne funkcije opravljajo še funkcijo tehnološke menjave in ki so prilagojene tako zunanjemu okolju kot potrebam Iskrine poslovne politike.
Njegova vsestranska poslovna, kulturna in strokovna razgledanost
ranost, stroškovne analize itd., pa smo bili uspavani. Tak oster pogled v vsak organizem je gotovo potreben in tudi študija McK inseya je bila te vrste analiza, na kateri moramo v prihodnje' graditi nove analize in projekte, ne mogoče tako globalne kot je ta, da bi izboljšali predvsem tiste šibke točke, ki jih je nakazala študija Iskre.«- :i
Iskati
je treba trdnejšo in daljšo pot
Smo pred sprejemanjem srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov SOZD. Glede na omenjene materialne možnosti se pojavljajo tudi problemi v-dogovarjanju. Kako, upoštevajoč te težave, ocenjujete trdnost trenutnega položaja Iskre?
»Gotovo je težji ekonomski položaj tudi vplival, ali pa še vpliva na možnosti skupnih akcij in skupnega dogovarjanja ter na vse to, čemur pravimo delovanje sistema. Vendar mislim, da je tudi v tem času Iskrin sistem trdna celota, trdna sistemska povezava vseh tistih, ki v tem sistemu vidijo
V svetovnih dimenzijah se je izražala tudi v njegovem doslednem zavzemanju za moderne tehnologije, katerih razvoj je tekoče spremljal in neutrudno opozarja! nanje.
svoje boljše delovanje in kljub mnogim, včasih tudi hudim besedam, vedno najdemo tudi skupno pot. Mogoče so nas prav te težave, ki jih imamo, opozorile, da je treba pri določenih skupnih rešitvah iskati trdnejšo in daljšo pot kot pa samo poenostavljene rešitve in samo z dejanskim razumevanjem skupnih dogovorov je potem moč doseči večji uspeh pri izvajanju teh dogovorov. Lahko pa v nekaterih detajlih opozorimo tiste, ki preveč mislijo samo na trenutno stanje in na njihov nekoliko boljši trenutni položaj, da je bil vsak del Iskre enkrat v določenih težavah in, da so bile te težave rešene predvsem tudi s pomočjo ostalih delov Iskre.«
Letos nekoliko boljše od lani
Kako gledate ob startu v letošnje leto na možnosti in uspehe Iskre v letu 1985, ki vsekakor ne bo nič lažje?
»Res da leto 1985 ne bo lažje, vendar pa upajmo, da tudi ne bo mnogo težje od leta 1984. Sploh pa bi rad opozoril, da samo novo leto ne predstavlja kakega veli-
Kvz, ki smo bili z njim v stiku — in ni nas bito malo — vemo. kako zelo je izraža! izredno dragoceno lastnost, da je sogovornika zna! zavzeto poslušati, se vživeli v njegov problem in mu z lucidno in široko mislijo prav svetovali.
Spominu na takega izjemnega človeka, prijatelja in sodelavca se bomo Iskraši najbolje oddolžili tako. da se bomo ob številnih dilemah in problemih, s katerimi se bomo spopadali, vedno vprašali, kako bi ob tem ravnal in nam svetova! naš Ljuban.
Ko bomo kljub praznini, ki nam jo je zapustil, naprej gojili njegov način dela. njegova široka obzorja in, njegov smeli način razmišljanja, nam bo spomin nanj ostal trajen in lep.
Prijatelji in sodelavci Iskre
kega preobrata v delu takih sistemov kot je Iskra, zato naj ne bo novo leto prelomno obdobje, v katerem naj bi pozabili vse, kar se je dogajalo do sedaj in začelo vse na novo. Marsikaj moramo spremeniti v našem delu, vendar vse tisto pozitivno, kar smo delali do sedaj, moramo čimprej nadaljevati tako, da ne bi bilo prvo četrtletje relativno slabše od poprečja.
Tukaj moramo v letu 1985 nadoknaditi to, kar smo zamujali v prejšnjih obdobjih, predvsem na investicijskem področju, deloval bo verjetno IFC paket investicij, kjer imamo le osem investicijskih impulzov v Iskri, to je osem investicijskih paketov kar bo najmanj na osmih področjih poživilo dejavnost tako, da bomo lahko tudi z drugimi investicijami, ki so v teku, ali bodo potekale letos, nekoliko nadoknadili zaostanek tehnologije od prej. To pa bona drugi strani velik denarni napor, kajti že ob sedanjem pomanjkanju likvidnega denarja in tudi investicijskega denarja bodo takšni investicijski posegi, ki so večji, kot smo jih bili vajeni zadnja leta, terjali od vseh nas dosti več skrbi za tekoči denar in za to, da bomo tisto, kar bomo izdelali in prodali, tudi pravočasno iztržili. Na drugi strani pričakujemo, da bodo rast Iskrine proizvodnje in prodaje, predvsem pa izvoz, bili letos nekoliko večji, ker so tudi določeni znaki popuščanja težav v svetu. Tako mislimo, da ni prevelike bojazni, da ne bi bilo leto 1985 nekoliko boljše od lanskega leta. Seveda pa moramo vse te težave, o katerih sem že prej govoril, čimprej odpraviti in to zato, da "se ne bi vlekle predolgo, da ne bi preveč vplivale tudi na tiste dele, ki nisodirektno povezani, kajti Iskrajevelika družina in če del družine trpi težave, se te težave prenašajo na vse njene dele. Zato je prav, da te težave najprej odpravimo in gremo skupno enakopravno naprej.
Dušan Željeznov
2. stran
Ul Iskra
'ne'
12. januar 1985
12. januar 1985
® Iskra
stran 3
JANEZ KERN, predsednik DS SOZD Iskra
Iztekajoče se leto je prav gotovo leto vstopa v dolgoročnejše obdobje ekonomske stabilizacije našega gospodarstva. To, seveda, pomeni obdobje zaostritve pogojev gospodarjenja, hkrati pa tudi obdobje osveščanja nas vseh.
Iskra, kot velik poslovni -sistem, pomeni v naših gospodarskih in družbenoekonomskih gibanjih enega izmed stebrov nacionalnega razvoja. To vlogo je sprejela že davno, menim pa, da moramo takšne pozicije ohraniti tudi v prihodnje. To pa, seveda, terja od nas vseh izjemne dodatne napore.
V takšnih razmerah in pogojih je izjemno pomembno str niti naše vrste, kajti le tako bomo lahko uresničili začrtane naloge. V tem letu smo spoznali mnogotere naše notranje pomanjkljivosti in slabosti.
Smeri razvoja poslovnega sistema Iskre moramo v naslednjem letu jasno opredeliti. Dinamično okolje terja od nas tudi dinamično prilagajanje nastalim razmeram. Menim, da smo v sedanji obliki samoupravne organiziranosti dosegli ustrezno raven, naloge, ki nas čakajo pa terjajo ustrezne dopolnitve predvsem v naših medsebojnih odnosih.
S skupnimi močmi bomo morali še nadalje krepiti sistem samoupravnega odločanja, torej samoupravni položaj delavca. Delo in ustvarjeni dohodek morata postati imperativ slehernega izmed nas. Poudariti želim tudi nujnost utrjevanja naše notranje medsebojne povezanosti jn trdnosti ter enotnosti v izvajanju delovnih nalog. Z doseženimi delovnimi rezultati smo sicer lahko zadovoljni, četudi jev nbkaterih delovnih organizacijah gospo-darskoekonomski položaj zaskrbljujoč. Potrebni bodo skupni napori, da bi uspešno sanirali kritični položaj in menim,
da Iskra v tej smeri ima moči in hrabrosti.
Odločitve, ki smo jih sprejemali v procesusamoupravnega odločanja, so bile trdne in jasne. Vendar so v procesu izvajanja še vedno prisotna nekatera odstopanja od začrtanih smeri, ki nam, seveda, zavirajo procese hitrejše rasti. V naslednjem letu bomo morali izoblikovati nove okvire in usmeritve za naslednje srednjeročno obdobje.
Interesi somočnozdiferenci-rani in mnogoskupnih naporov bo potrebno, dasebomouskla-dili v globalnih pogledih in konceptih razvoja Iskre. Skratka, naloge, ki nas čakajo, bodo terjale mnogo naporov, da se bomo zavestno opredelili na osnovnih temeljih kreiranja medsebojnih odnosov. Le tako lahko pričakujemo ustrezne uspešne poslovne rezultate in seveda, varno delo vsem.
Vsem delavcem SOZD Iskra ob vstopu v novo leto želim obilo zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov!
AUGUŠTIN CIUHA, predsednik KOS SOZD Iskra
Ocena 1984!
Za vse delavce Iskre je bilo preteklo leto zelo naporno. Po dolgem obdobju smo se v letu 1984 srečali v Iskri z večjo krizo uspešnosti poslovanja. Tako stanje pa je zahtevalo veliko angažiranosti in tudi odgovornosti pri delu sindikata. Na ravni SOZD smo se v tem obdobju pri aktivnosti sindikata največ ukvarjal iz vprašanji zagotavljanja socialne varnosti delavcev, saj se zavedamo, da že nekajletno upadanje realnih osebnih dohodkov ogrožavedno večji krog zaposlenih vlskri. Obslabšanjurezultatovgospo-darjenja in izredno težkem likvidnostnem položaju vSOZD, je prihajalo tudi do pogostih zakasnitev pri izplačevanju osebnih dohodkov, kar je povzročalo dodatne napetosti v kolektivih, vendar lahko
ugotovimo, da smo kljub vsemu z razvito delavsko solidarnostjo v SOZD, le uspevali te probleme zadovoljivo reševati. Bolj nas lahko zaskrbljuje perspektiva v letu 1985, saj se bodo vse zakonske posledice naraščajočih izgub v letu 1984 pokazale v polni luči šele v tem letu.
Organiziranost in učinkovitost delovanja samoupravnega delegatskega sistema in DPO
Čeprav ima Iskra, tako po naših ocenah, kot tudi po ocenah okolja, dobro razvite samoupravne odnose, bi gotovo na tem področju še marsikaj postorili. V letu 1984 smo opažali, da upada zainteresiranost delavcev za aktivnost v samoupravnih organih, delegacijah in v delu družbenopolitičnih organizacij, čeprav to ne velja za vse sredine Iskre. K temu gotovo prispeva tudi občutek delavcev, da o marsičem .pomembnem za njihovo delo in perspektivo ne morejo odločati. V preteklem letu smo se morali spoprijeti z velikimi težavami in problemi in vseh nismo uspeli dobro rešiti. Poleg naših notranjih slabosti so bili tudi problemi, na katere delavci SOZD nismo imeli zadostnega vpliva. To so predvsem spldšna nelikvidnost, inflacija, obresti in druga vprašanja ekonomske politike pa tudi včasih nerazumljivo pomanjkanje osnovnih reprodukcijskih materialov za nemoten potek proizvodnje.
K uspešnemu delu delegatskega sistema, samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij lahko bistveno pripomore tudi 'Ustrezna organiziranost in dober informacijski sistem. Tema dvema vprašanjema gotovo nismo posvetili v letu 1984 dovolj pozornosti, čeprav smo se že pred leti dogovorili, da moramo našo organiziranost sproti poživljati in prilagajati našemu ekonomskemu in družbenemu razvoju. Še posebej pa zaskrbljuje dejstvo, da nam peša odgovornost pri izpolnjevanju skupno dogovorjenih aktivnosti, tako sprejetih samoupravnih splošnih aktov, dogovorov
samoupravnih in poslovodnih organov, kot tudi družbenopolitičnih organizacij.
Pomembne naloge 1985!
Čeprav ob pričetku vsakega leta govorimo, da je to prelomno, je leto 1985 gotovo za Iskro v marsičem odločilno za njen nadaljnji razvoj. Najpomembnejše je gotovo, da v letu 1985 z aktivnim delom vseh delavcev Iskre odpravimo gospodarske težave, v katerih smo se znašli v nekaterih naših delovnih organizacijah, sčimer si bomo ustvarili osnovo za dogovore o srednjeročnem in dolgoročnem razvoju SOZD Iskra. Že v tem letu moramo sprejeti samoupravne dogovore otem kako in kamvnaslednjem srednjeročnem obdobju v letih 1986—90 in odpreti moramo temeljna izhodišča do leta 2000. Pred nami so odločitve o nadaljnji samoupravni organiziranosti, vsebinski opredelitvi o programsko-tehnološkem razvoju, o koncentraciji omejenih sredstev na ključne razvojne točke celotnega sistema Iskre, o nadaljnjem prodoru Iskre na svetovni trg itd. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so osnova razvoja in napredka ustrezni kadri. Zato bomo morali jasno opredeliti perspektivo slehernemu delavcu tudi za njegov nadaljnji razvoj, da bo vedel in se zavedal, da mora napredku tehnike z znanjem slediti vsak posamezni k. I n prav pri osvešča-nju in mobilizaciji vseh delavcev Iskre, da se zavestno odločajo za skupni razvoj perspektivnih programov, kot jamstvo svoje dolgoročne socialne varnosti, vidimtudi ključnonalogosindi-kata v tem letu. Ob tem menim, da moramo kljub krizi, v kateri se nahaja Iskra le vrednotiti velike dosežke, ki smo jih nedvomno dosegali v preteklem obdobju in še nadalje bogatiti vse tiste dejavnosti, ki so pomembne za razvoj vsakega posameznika in pomenijo razvoj njegove osebnosti, kulture, rekreacije in tudi uspešnega strokovnega izpopolnjevanja.
Ob novem letu pa..
Mislim, da bi se morali ob takih priložnostih spomniti vseh tistih, ki so Iskri posvetili svoje življensko delo, ji utrli prve korake pri uveljavitvi doma in na tujem ter ji s tem
a Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra
začrtali smer razvoja. Na njihovih izkušnjah bi se morali tudi mlajši delavci Iskre učiti, da velike uspehe lahko dosegamo le enotni, ob utrjevanju medsebojne solidarnosti in jasnih opredelitvah ciljev. Gotovo bomo uspešno zaključili leto 1985 ob ustvarjalnem prizadevanju vseh zaposlenih v Iskri.
Ob tej priložnosti bi želel vsem bralcem glasila Iskra uspešno in srečno leto 1985.
TONE OROŽIM, predsednik aktiva zveze borcev SOZD Iskra
Prepričan sem, da je naša skupna želja za novo leto, da ne bi padal osebni standard. Ne vem pa, če lahko pričakujem, zato si le želim, da bi končno enkrat morali preiti od besed k dejanjem. Čeprav je to že znana fraza, bomo morali slej ko prej dojeti njeno globino, kajti poslediceso vidne in občutne. Veliko želja bi lahko naštel, vendar izpostavljam le eno, da bi bil sleherni delavec nagrajevan po vloženem delu, po njegovih rezultatih dela in ne sa 10 po prisotnosti v tovarni, ali njegovi govorniški sposobnosti. In ne nazadnje, bi morali samoupravljanje dejansko poglobiti in razširiti, ne pa, da odigrava le ozko usmerjeno in največkrat ponudeno vlogo. Samoupravljalci bi morali povečati vplivno področje, ki je zdaj zaradi administrativnih ukrepov in drugih višjihvplivov okrnjeno bolj, kot kdajkoli prej. In če bi se iz kupa mojih želja uresničile le navede’ne, bi bil izhod iz sedanjega stanja znatno širši in svetlejši.
JOŽE MOKOREL, predsednik RK ZSMS SOZD Iskra
Povezovati bi nas morala množičnost
Je mladina v 'razmerah gospodarske stabilizacije prilagodila dejavnost spremenjenim okoliščinam? Je osnovni predpogoj za od-
zivno delo te DPO — množičnost — izpolnjen? Kaj povezuje Iskrino mladino? Kako si ZSMS podaja roke z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami? Kako članstvo ZSMS v Iskri sodeluje z občinskimi in republiško konferenco ZSMS? To so bila vprašanja, ki smo jih postavili predsedniku mladine SOZD Iskra Jožetu Mokorelu ob pričetku novega leta in z njim novih načrtov.
Temelj dela vsake DPO, med katere seveda sodi tudi ZSMS, so dejavne osnovne organizacije: Kakšno oceno si zaslužijo 00, ki delujejo v Iskrinih TOZD?
»Dejstvo je, da nam vsem prizadevanjem navkljub še ni uspelo zagotoviti množične udeležbe mladih, ne le v vrstah, temveč predvsem v dejavnosti ZSMS. To pa je seveda prisotno najprej v osnovnih organizacijah, ki marsikje delujejo slabo, občasno in se temu ustrezno — ker pač peščica aktivistov ne more predstavljati glasa fronte mladih — tudi povezujejo v višjih organizacijskih telesih; bodisi v Iskrinih koordinacijskih svetih, bodisi na občinskih
Predsednik koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra Jože Mokorel.
ravneh. Ta trditev ševeda ne velja poprek, saj imamo vrsto dobro delujočih 00, ki pa kljub temu predstavljajo le dobrodošle izjeme.«
Zakaj?
»O tem smo precej razpravljali in zaključili, da odsotnost materialnih koristi — kar bi morda v sedanjih razmerah lahko bil vzrok — pomanjkanju mn-
Prestrukturiranje prizvodnih programov kot orientacija vrste delovnih organizacij v Iskri, uvajanje popolnoma nove tehnologije digitalnih telefonskih central, spremembe, kijih zahtevajo prilagajanja tržnim razmeram doma in na tujem — vse to je povezano z neizogibnimi kadrovskimi spremembami. T e spremembe pa največkrat ne potekajo gladko, saj je treba sproti izpopolnjevati kadrovsko strukturo v skladu s potrebami tehnologije, organiziranosti. Prav izobraževanje ob delu ponuja — še zlasti za mlade — široke možnosti kadrovanja znotraj Iskrinih vrst in tudi olajšuje marsikatere sicer bodoče kadrovske posege.
ožičnosti in aktivnosti ne botruje. Morda bolj dejstvo, <Ja so programi ZSMS kot celote za širši krog mladih nezanimivi, da prizadevanja niso odzivna, da ZSMS nima tako jasno opredeljene vloge kot, npr., sindikat. Poglavitni vzrok pa je verjetno v nepripravljenosti — nevzgojenosti v šolskem smislu — na stalno prisotnost slehernega mladega od osnovne šole do delovnega mesta v svoji OO. Odgovor na to vprašanje pa bi morali poiskati v šolskem sistemu.«
Mar to pomeni, da je koordinacijski organ ZSMS na ravni SOZD Iskra brez zadostne povezave z bazo?
»V nekem smislu prav gotovo, čeprav nas v Iskri kljub vsemu marsikaj povezuje. Vsekakor pa se pojavljajo vprašanja o načinu oblikovanja stališč, ki se delegatsko prenašajo! Poudariti pa moram dejavnost, ki mlade v Iskri povezuje ne glede na bolj, ali manj dejavne OO. Gre za mladinski pohodni odred »99 d«, ki ga poleg Iskrašev sestavljajo še mladi iz ljubljanskih RTV in PTT, vključuje pa se tudi
zagrebška RTV. Takih oblik povezovanja bi potrebovali več!«
Kje bo težišče dela Iskrine ZSM v letu 1985?
»Na kratko — aktivnosti pri reintegraciji SOZD Iskra, aktivno spremljanje poslovnih rezultatov, predvsem pa velik poudarek izobraževanju ob delu. Ob tem pa več pozornosti kot doslej sodelovanju z vsemi DPO in samoupravnimi organi. Že zdaj čutimo spremembe pri sodelovanju z ZK po 13. seji CK ZKJ, vezi moramo še okrepiti.«
Bo to vodilo pri snovanju delovnih programov na 'letošnji programski konferenci mladine Iskre?
»Vsekakor. Predvsem pa bomo še enkrat poudarili nujnost okrepljenih prizadevanj na področju izobraževanja ob delu. V Tele-matiki, npr., se bodo pojavila številna boleča kadrovska vprašanja v zvezi z uvajanjem novega proizvodnega programa. Takih vprašanj je dnevno dovolj še drugod. Prav z izobraževanjem ob delu jih bomo laže reševali!«
Stane Fleischman
Glasilo Iskra se mora prilagoditi dogovoriammu sistemu samo
a. a i
IV Ml


Qf3 OuVOSCBf
Časopisni svet našega glasila je na svoji seji 21. decembra lani obravnaval in potrdil novo vsebinsko in oblikovno zasnovo našega tednika ter hkrati predlagal, naj jo sprejme in potrdi tudi delavski svet SOZD Iskra. Delavski svet SOZD Iskra pa je na svojem 4. zasedanju 25.12. lani sprejel med številnimi sklepi tudi 48. sklep, s katerim je na podlagi predložene analize glasila Iskra s predlogom sprememb vsebinske in oblikovne zasnove omenjeni predlog sprejel.
V tem smislu posredujemo nekatere pomembnejše izvlečke in analize iz predloženega gradiva časopisnega sveta delavskemu svetu glede sprememb vsebinske in oblikovne zasnove glasila Iskra, zlasti še zato, ker je pričujoča prva številka v novem letu zasnovana in oblikovana že po novih smernicah.
Oblikovna
in vsebinska zasnova glasila
Časopisni svet meni, da se mora glasilo ponovno oblikovno in vsebinsko prilagoditi dogovorjenemu sistemu samoupravnega obveščanja. To pomeni zajemanje vsebine SOZD, DO in TOZD ter zagotavljanje odgovornosti za to vsebino na posamezni organizacijski ravni, vendar ob dogovorjenem skupnem konceptu urejanja glasila. Zato mora biti uredniški odbor zadolžen za uresničevanje globalnega koncepta glasila, centralno uredništvo za urejanje informacij na ravni SOZD terurednikiali odgovorni delavci v DO za urejanje informacij na ravni DO in TOZD. Seveda tudi s takim urejanjem ni pričakovati, da bo glasilo Iskra pokrilo potrebo po vseh informacijah za sampupravno odločanje na vseh ravneh organiziranosti, v skladu z zahtevami ZZD, ampak naj bi postalo pomemben vir medsebojnega obveščanja delavcev o vseh zadevah, ki jih uresničujemo v integraciji SOZD, posamezni DO in TOZD ter odraz skupnih stališč delavcev SOZD Iskra do pomembnih družbenih dogajanj. Stemnaj.bi glasilo postalo tudi pomemben vir informacij delavcem o izpolnjevanju medsebojnih pravic in obveznosti, ki so pomembne za njihov položaj in cjelo, za odločanje in nadzor nad izvrševanjem odločitev ter nad delom vseh organov in služb SOZD Iskra.
Taka vsebinska zasnova terja tudi spremembo oblikovne zasnove, ki bi morala biti uresničena s spremembo formata glasila, sistematično razporeditvijo gradiva v glasilu ter izboljšanjem fotografije in grafične obdelave glasila. Zato bi morali v začetku leta 1985 spremeniti format glasila na 1/2 obstoječega formata, s čimer bi dosegli boljšo preglednost gradiva v glasilu. Gradivo v glasilu bi morali razporejati po načelu skupnih strani s pomembnimi informacijami z ravni SOZD, tem bi sledile strani posameznih DO, ki bi vključevale tudi informacije iz TOZD v njihovem sestavu ter za zaključek razvedrilno-kulturne strani z izbranim humorjem, križanko,
obvestili, športom, kulturnimi ustvarjalci Iskre, feljtonom itd. Sistematiko vsebinske zasnove naj bi dosegli predvsem z ureditvijo večjega števila stalnih rubrik kot so: uvodnik, predstavljamo vam Iskra-ša, drUgi o ngs, tehnične novosti v svetu, s kamero po TOZD, Kaj menite o ?, pisma bralcev, stališča Iskre do pomembnih družbenih dogajanj, iz dela DPO in samouprave, feljton, sam svoj mojster, mali oglasi itd. Seveda bi rubrike ohranjali le dokler bi bile aktualne in bi jih nato zamenjali z novimi.
Pri oblikovni zasnovi bi največji napredek morali doseči pri grafični obdelavi glasila in bistvenem izboljšanju glasila. Uvedli naj bi tudi aktualno fotografijo naslovnice in s spremembo priprave povečali izbor tiskarskih črk, predvsem za naslove.	*
Časopisni . svet je enotnega mnenja, da je te predvidene kvalitetne spremembe v vsebinski in oblikovni zasnovi glasila nujno doseči, čeprav bodo potekale postopno. Pravo obliko in vsebino glasila naj bi dosegli do konca leta 1985 ob intenzivnejšem sodelovanju vseh odgovornih za obveščanje v SOZD Iskra, kot tudi bralcev glasila. Najpomembnejši.pogoji za dosego te kvalitetne spremembe v glasilu so, po mnenju časopisnega -sveta, naslednji:
— bistvena sprememba v organizaciji zajemanja informacij, ki predstavlja izgradnjo celovitega
sistema »družbene« informatike v SOZD Iskra, v katero bi morali vključiti funkcije glasila SOZD in ostalih samoupravnih informacijskih medijev v DO in TOZD, organe DPO in samouprave, ki izvajajo del informacijskih funkcij, stikov z javnostjo, del marketinške funkcije, ki je vezana na družbeno podobo SOZD Iskra, itd.. S tem bi v celoviti informacijski piramidi lahko jasno definirali vlogo posameznih informacijskih sredstev, ki se zdaj razvijajo stihijsko,
—	znova bi morali poživiti delo časopisnih sosvetov, ali odborov za informiranje po DO, pri čemer bi morali zlasti povečati odgovornost strokovnih delavcev za informiranje v DO in sindikalnih konferenc
—	vlogo uredniškega odbbra glasila Iskra bi morali drugače definirati in uredniški odbor postaviti v vlogo uresničevalca in odgovornega za celotno spremljanje vsebinske zasnove glasila.
Normativna ureditev položaja glasila Iskra
■ Obstoječa normativna ureditev glasila Iskra je v nasprotju s prakso in bi jo morali v letu 1985 uskladiti. Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra predvideva ustanovitev posebne delovne skupnosti glasila Iskrb, kar zaradi
Delavski svet SOZD Iskra je na svojem IV. zasedanju sprejel in potrdil novo vsebinsko in oblikovno zasnovo našega glasila. (Foto: D. Ž.)
neekonomičnosti ni nikoli zaživelo. Sedaj urejajo položaj glasila naslednji samoupravni akti:
—	akt o urejanju izdajateljskih razmerij z vsebinsko zasnovo glasila Iskra
—	pravilnik o objavi javnega odgovora v glasilu in
—	pravilnik o honoriranju in honorarnem sodelovanju v glasilu Iskra
Obstoječi samoupravni akti v glavnem ustrezajo tudi predvidenim spremembam v vsebinski in oblikovni zasnovi glasila, vendar jih bo potrebno v letu 1985 prilagoditi določilom republiškega in zveznega zakona o sistemu javnega obveščanja, ki bosta predvidoma sprejeta še v letu 1985. Prav tako bomo morali akte glasila prilagoditi tudi predvidenim spremembam v samoupravni organiziranosti SOZD Iskra in pri tem boljedefinirati vlogo organov glasila, še posebno vlogo časopisnega sveta, kotdružbenega organa.
Časopisni svet ocenjuje, da je glasilo Iskra v dosedanjem 23-letnem obstoju pridobilo vlogo osrednjega informativnega sredstva za splošne samoupravno-družbene informacije v SOZD Iskra. Z razvojem posameznih delovnih organizacij so se pojavili določeni kvalitetni listi DO, ki terjajo novo definicijo vloge osrednjega glasila. Kasnitve pri reorga-nizacijskih procesih v SOZD Iskra so vplivale tudi na zamude pri kvalitetnejših spremembah in opredelitvi vloge posameznih informa-.cijskih listov v Iskri. Kljub temu pa časopisni svet meni, da je glasilo tudi doslej z osnovnim, i, f^-maci-jami pokrivalo potrebe -cev, štipendistov in upokojencev iskre. Ob tem je glasilo v tem obdobju pomenilo pomemben element inte-grativnosti v SOZD, saj še danes predstavlja enega izmed pomembnih identifikacijskih elementov (tako delavce, kot okolja) z Iskro. Taka integracijska funkcija, kot jo opravlja glasilo je tudi v tem trenutku še posebno pomembna glede na zaostrovanje gospodarskega položaja, ki terja večjo enotnost in razvito solidarnost znotraj SOZD Iskra.
Spremembe, ki jih predlagamo DS SOZD v sprejem naj bi pomenile napredek v smeri povečane bralno-sti glasila in natančnejše opredelitve funkcije glasila v^družbenem« informacijskem sistemu Iskre. Nedvomno pa je, da bodo kvalitetni premiki terjali določeno obdobje in predvsem večjo angažiranost vseh samoupravnih, družbenopolitičnih in poslovodnih dejavnikov pri razvijanju konstruktivne kritičnosti in dialoga v glasilu Iskra
Sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju
»Iskra je lahko vzor dobrega sodelovanja z znanstvenimi institucijami, oz. univerzo« je v nagovoru ob podpisu sporazuma o dolgoročnem poslovno-tehničnem sodelovanju med Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in delovno organizacijo Avtomatika, poudaril prof. dr. Vladimir Brezar, dekan omenjene fakultete.
»Kot predstavnik fakultete ne morem mimo koristnosti sodelovanja,« je nadaljeval, »saj bo nudilo materialno osnovo za razvojno delo, ki se bo prek Iskre preverjalo v praksi. Hkrati naj bi predstavljalo tudi vir generiranja novega znanja in dosežkov, ki jih mora fakulteta uporabiti v svojem osnovnem poslanstvu, vzgoji in izobraževanju mlade generacije.«
Sporazum ne predstavlja novosti, začetka sodelovanja med univerzo in združenim delom. Kotjebilo s strani obeh podpisnic večkrat poudarjeno, segajo začetki danes uspešnega sodelovanja v 1980. leto, ko so strokovnjaki Avtomatike in Prometno-tehničnega instituta, ki deluje v okviru fakultete, skupaj orali ledino in se učili na področju vodenja prometa, oz. na opremljanju ljubljanskih križišč. Z leti se je to sodelovanje dopolnjevalo z izku-
šnjami in novimi raz voj neproizvodnimi prijemi tako, da smo danes sposobni ponuditi tudi zahtevnemu, tujemu tržišču celoten sistem, vključno s karakteristikami domačih naporov z vgrajeno mikroprocesorsko tehnologijo.
Če se povrnemo k sporazumu, podpisnici z njim urejata dolgoročno poslov-no-tehnično sodelovanje na naslednjih področjih:
—	avtomatsko vodenje in . kontrola prometa na cestnih
mrežah, opremljenih s svetlobnimi napravami
—	avtomatsko vodenje in kontrola prometa na avtocestnih sistemih in hitrih mestnih cestah
—	vodenje in kontrola prometa na avtobusnih postajah in parkirnih-garažnih hišah
—	avtomatizacija tehnoloških procesov v avtot-ransportnih bazah.
Hkrati so s sporazumom opredeljene tudi dejavnosti, namenjene razvoju avtomatizacije cestnega prometa kot:
—	raziskave na področju vodenja cestnega prometa na semaforizirani mreži SSN
—	študij in projekti v okviru realizacije avtomatskega vodenja prometa na cestnih mrežah opremljenih s svetlobnimi varnostnimi napravami
—	razvoj programske opreme in opreme za sisteme kontrole in vodenja svetlob-no-signalnih naprav na cestnih mrežah
—	marketing razsikave
—	proizvodnja opreme
—	opravljanje inženiring dejavnosti na tem področju v državi in na tujem.
Podpis sporazuma, kf ga je v imenu Avtomatike podpisal predsednik poslovnega odbora Marcel Božič, v imenu fakultete pa
Obisk predstavnika
mednarodne banke za obnovo in razvoj
Dne 17. decembra je obiskal delovno organizacijo Avtomatiko g. Svetislav Orlič, ki je pri' IBDR — mednarodni banki za obnovo in razvoj zadolžen za financiranje sistemov, oz. opreme za modernizacijo železniškega prometa v Evropi, Afriki in vzhodni Aziji. Trenutno so njegove delovne zadolžitve vezane na financiranje objektov v Turčiji, Madžarski in Romuniji, Ker izvaja Avtomatika v Turčiji projekt modernizacije dela železniškega omrežja, je razumljivo, da se je g. Orlič zanimal za naše tehnične
dosežke na področju vodenja in avtomatizacije železniškega prometa, kot tudi za naša stališča 6 ekonomski upravičenosti vgradnje sistemov, ki predstavljajo višjo raven avtomatizacije prometa na progah, kjer je gostota prometa še relativno nizka.
Predstavnika mednarodne banke sta poleg odgovornih delavcev Avtomatike sprejela tudi Zoran Polič in Aleksander Mihev, člana poslovodnega odbora SOZD Iskra.
Š. D.
dekan, prof. dr. Vladimir Brezar, je bil v torek 18. decembra. S strani fakultete so mu prisostvovali še: prof. dr. Niko Seliškar, predstojnik VTOZD gradbeništvo in geodezija, prof. dr. Vlasta Zemljič, asistent mag. Tomaž Kastelic in Nada Pogačnik, dipl. iur., iz Avtomatike, oz. TOZD Trženja pa: Vlado Podlogar, direktor za domači trg, Kira Jelaska, svetovalec direktorja za obligacijske dokumente in Marjan Klopčaver, produktni vodja področja za ceste.
Š. D.
Otvoritev HE Solkan
Hidroelektrarno Solkan na Soči so pričeli graditi pred petimi leti. V septembru 1984. Ifeta so pognali prvi agregat, ki je.najprej proizvajal elektriko za lokalno omrežje. Dne 20. decembra 1984 so v 110 kV omrežje vključili prvi in drugi agregat. Ob tej priložnosti je investitor, Soške elektrarne, povabil na otvoritev vse delovne organizacije, ki so sodelovale pri gradnji in opremi elektrarne.
Iskra-Avtomatika je pri e objektu sodelovala z dvema Combiflex omarama,'v katerih so vgrajene 3 generatorske zaščite (diferencialna, pretokovna, stator-ska, prenapetostna, rotor-ska in zaščita pred povratno močjo) in transformatorska zaščita (pretokovna in diferencialna). Avtomatika je dobavila tudi distančno zaščito 110 kV daljnovoda in protipožarno zaščito generatorjev in prostorov.
V Elektrooptiki so poskrbeli za fiberoptično zvezo med HE Solkan in centrom daljinskega vodenja v Novi Gorici. Prenos po optičnem kablu je v Jugoslaviji novost. Še posebej ustrezen je v energetiki, ker je neobčutljiv za elektromagnetne motnje in zmanjšuje možnost požara. Fiberoptično zvezo so v celoti projektirali in izvedli .v Elektrooptiki.
Investitorji, predvidevajo, da bodo konec 1985. leta pognali.še tretji agregat. Ta-krat bo HE Solkan proizvajala letno 145 kWh, kar pri-, bližno ustreza načrtovanemu letnemu porastu porabe električne energije v Sloveniji.
Vitja Matijašič
<ra Iskra Iskra Avtomatika Iskra Iskra Iskra Iskra Iskr
Humanizacija dela Temeljni element aktivne kadrovske politike
S tem zaključkom se je končal dvodnevni seminar na temo »Človek in delo«. Seminar je bil organiziran na Brdu pri Kranju za člane komisij in odborov za varstvo pri delu in humanizacijo dela vseh TOZD in DO — Avtomatike.
Program seminarja, na katerem je potekala tudi izmenjava izkušenj in določene problematike, s katero se posamezne komisije, oz. njeni člani srečujejo, je
—	smotri in cilji oblikovanja in humanizacije dela
—	dimenzioniranje in prostorska ureditev dela
—	sistemizacija in oblikovanje delovnega časa
—	oblikovanje delovnega okolja
—	oblikovanje odnosov za oddih
—	prehrana med delom in odmori za prehrano
—	oblikovanje elementov za strego kontrolnih in krmilnih elementov
—	diskusije tehnološko novih oblik organizacije dela (integrirana mesta, bogatenje dela, menjavanje dela, avtonomne skupine,...)
—	humanizacija dela — od načel do uresničevanja
—	dejavnost na področju humanizacije dela vTelematiki Kranj (prestavitev dejavnosti in izmenjava izkušenj)
In kaj je humanizacija dela?
S humanizacijo dela razumemo vseobsežno prilagajanje dela in okoliščin, v katerih se opravlja, človeku in sicer tako glede na njegove telesne in umske sposobnosti, kot tudi glede na njegove želje, navade, tradicijo in podobno.
In kdo naj se komu prilagaja? Človek — delu, ali delo — človeku
Odgovor je jasen. Delo — človeku in to je smisel humanizacije dela v najširšem pomenu besede.
Izvedeni seminar in posvet o humanizaciji dela bo prav gotovo spodbuda in osnova za nadaljno delo komisij in odborov, zlasti pa pri pripravi programov dela na področju varstva pri delu in humanizacije dela.
Udeleženci seminarja so bili enotni, da bo treba to vrsto usposabljanja razširiti na vse organizatorje delovnih procesov, to je od delovodje, do vodje proizvodnje, tehnologe, projektante in druge odgovorne nosilce dela.
Služba za varstvro pri delu in humanizacijo dela bo na podlagi ugotovitev, ki so bile poudarjene med seminarjem pripravila zaključke, ki naj služijo kot usmeritev za nadaljno delo na področju varstva pri delu, humanizacijo dela in zdravstvenega varstva.
Ugotovitve in zaključki:
1.	Na področju varstva pri delu bomo zasledovali tri končne cilje in sicer:
—	čim manj poškodbnadelu
—	čini manj zdravstvenih okvar
—	čim večje zadovoljstvo pri delu, oz. z delom
2.	Dejavnost na najširšem področju humanizacije dela bomo pospeševal iv vseh TOZD delovne organizacije med drugim tudi z izobraževanjem in z izpopolnjevanjem, prosvetlje-vali in animirali najširši krog odgovornih nosilcev delovnega procesa ter razvijali interese delavcev z vidika humanizacije dela za dosego zadovoljstva na delu in večje storilnosti dela.
3.	Na področju socialno zdravstvenega varstva naj bi formirali strokovni team, profesionalizirali izvajanje določenih nalog s področja socialno zdravstvenega, zlasti pa preventivnega zdravstvenega varstva.
4.	Vsekakor je končni cilj v bližnji prihodnosti avtomatizacija in robotizacija proizvodnih operacij in procesov, vendar je do tega cilja, ki zahteva seveda ogromno denarnih sredstev za humanizacijo dela, veliko mogoče narediti že z minimalnimi stroški in tako rekoč z »dobro voljo«.
5.	Na vsak način se mora spodbuditi inovativno dejavnost tudi na področju humanizacije dela ter jo materialno spodbuditi, " t. j. spodbuditi moramo inovacijsko dejavnost za izdelovanje mehaniziranih delovnih priprav in naprav ter oblikovanje tehnoloških postopkov, delovnih postopkov, delovnih operacij, ki bodo poleg višje produktivnosti zmanjševali nevarnosti in škodljive obremenitve delavcev pri delu.
6.	Za uspešno izvajanje humanizacije dela naj služijo predvsem poznana ekonomska
načela, teamsko delo, tehnološko planiranje, informacijski sistemi, spoznavanje moderne organizacije dela in izobraževanje ob delu.
7.	V sistemu predhodnega varstva morajo vsi nosilci posameznih nalog v posameznih fazah (od zamisli do začetka obratovanja delovne priprave, oz. uporabe objekta) vključevati tudi teameza humanizacijo dela.
8.	Uvajati moramo pravilne in zadostne rekreacijskeodmo-re kot tudi prehrano med delom tako, da bodo poleg vpliva na večjo produktivnost, vplivali tudi na biološko in psihosocialno ravnotežje delavcev, s tem pa tudi manjšo utrujenost.
9.	Učinkovito moramo reševati, na vseh teamih humanizacije dela, problematiko delavcev z zoženo delovno sposobnostjo.
10.	Pri izbiri vodilno-vodst-venega kadra je treba kot kriterij upoštevati tudi znanje s področja varstva pri delu in humanizacije dela ter njegovo odklonilno stališče do tega področja, t. j. ustreznost s psihološkega vidika.
Alojz Kleindienst
Poslovanje v letošnjem letu s pogledom na 1985. leto
je bil delovni naslov sestanka, ki so se ga v sredo, 19. decembra v restavraciji Centra sistemov za avtomatizacijo udeležili 'člani poslovodnega odbora delovne organizacije, poslovodni organi TOZD in predsedniki družbenopolitičnih organizacij TOZD, delovne skupnosti in delovne organizacije.
Po poročilu predsednika delavskega sveta Avtomatike, Borisa Volka in predsednika konference osnovnih organizacij sindikata, Francija Černeta, je o gospodarjenju v tekočem letu spregovoril Marcel Božič, predsednik poslovodnega odbora. Rezultate lahko okvirno ocenimo kot sorazmerno ugodne, saj bomo do konca leta izpolnili večino planiranih obveznosti z
izjemo izvoza, kjer ne bomo dosegli načrtovanih odstotkov. Izvozne obveznosti bo torej potrebno kot prednostno nalogo, s še povečano aktivnostjo izpolnjevati v letošnjem letu, kar so prisotni obravnavali pod točko: planski cilji za 1985. leto v okviru predvidenih pogojev gospodarjenja in razvojne usmeritve delovne organizacije v SOZD Iskra. Pod prioritetne naloge so bile med drugim določene še: izboljšati likvidnost delovne organizacije (znižanje zalog), voditi organizirano tržno politiko vzporedno s ceno, voditi aktivno kadrovsko politiko znotraj Avtomatike in izvajati proces tehnološke preobrazbe itd.
Š. D.
S področja zaščite
Če smo za leta nazaj ugotavljali, da področje zaščite s tehničnimi sredstvi v delovni organizaciji Avtomatika stagnira, so ob izteku lanskega leta že bili opazni pozitivni premiki. Napori, ki so jih v zadnjih dveh letih vložili delavci tržnega in razvojnega področja, kakor tudi proizvodne TOZD, ki pokrivajo omenjeni program, so pokazali:
—	da se je fizična realizacija v 1984. letu glede na leto poprej podvojila
—	da smo na področju integralne zaščite uspeli s prestrukturacijo v smeri sistemske ponudbe prenosa in obdelave alarmnih signalov (Procesni alarmni sistemi dislociranih objektov PASO in PASO—MINI). Za omenjene sisteme, kisograjenina osnovi najsodobnejše mikro-računalniške tehnologije, smo letu 1983 podpisali pogodbo za Reko in v 1984. letu za Pančevo
—	opazen je trend rasti tudi na ponudbi požarne zaščite, čemur je podlaga predvsem kvaliteta izdelkov. Vedeti moramo, da se je v zadnjem času na domačem trgu pojavila množica proizvajalcev požarne zaščite, ki poskuša s ceneno ponudbo izkoristiti uvozne omejitve. V Iskri se tega dobro zavedamo. Zato se skušamo s kvalitetno in zanesljivo opremo,. ki je tudi nekoliko dražja, izogniti kratkoročnemu zapolnjevanju tržnih potreb, ki postavljajo pod vprašaj zaupanje ljudi v koristnost alarmnih naprav
—	uspeli smo tudi na zunanjem trgu. V zadnjem času je namreč opazna sprememba, da se večje jugoslovanske organizacije, ki izvajajo investicijske projekte v tujini ne odločajo za kooperacijo stujimi proizvajalci, če obstaja domača, kvalitetna oprema. Tako smo v sodelovanju z Energo-projektom sklenili posle za Irak, prek Energoinvesta pa pripravljamo kompleten sistem požarne zaščite za
industrijske komplekse v Libiji.
Sistem zajema vse od javljanja požara, prenosa in obdelave podatkov.v.oentru, do alarmiranja ustreznih ekip za intervencijo z izdajanjem potrebnih navodil. Oprema, sistem ima vgrajeno najvišjo stopnjo avtomatizacije, vključno z računalniškim procesiranjem, je v večini domača
— intenzivno pa smo se vključili tudi v delo komisije za standarde na področju alarmnih sistemov pri Zveznemu zavodu za standardizacijo.
Poglejmo še, kaj je novega v razvoju. Omenili smo že, da smo v 1983. letu razvili, v letošnjem letu pa pričeli z redno proizvodnjo dveh alarmnih sistemov dislociranih objektov PASO in PASO MINI. Trenutno pa se pojavljamo v Jugoslaviji kot edini proizvajalec sistema pristopa kontrole (SIP-KON), ki omogoča kontrolo pristopa in prisotnosti oseb v posameznih ščitenih objektih s pomočjo osebne inden-tifikacijske kartice z magnetnim zapisom.
V svoji najkompleksnejši izvedbi omogoča varovanje strateških objektov stem, da dovoljuje ali preprečuje odpiranje vstopnih (izstopnih) poti upravičenim ali neupravičenim osebam. V ta namen je možno v sistem SIPKON fleksibilno vstaviti večje število prostorskih in
Terminal pristopne kontrole TEPKON.
Shema nadzornega centra integralne zaščite.
časovnih con, ki ščiteni objekt razdelijo do najmanjših modulov — etaž ali posameznih sob.
Osnovni elementi sistema SIPKON so:
1.	Osebna identifikacijska karticaz magnetnimzapisom (ID kartica);
Vsaka pooblaščena oseba ima svojo ID kartico, na kateri so z magnetnim zapisom (Standard ABA) zabeleženi vsi potrebni podatki za ugotavljanje lastnika kartice in upravičenost ali neupravičenost pristopa v ščiteni objekt (prostor). Poleg tega so na ID kartici zabeleženi (fotografija, tisk) tudi vsi podatki, ki služijo za osebno razpoznavo nosilca magnetne kartice.
ID kartica je plastificirana in velikosti mednarodne kreditne kartice.
2.	Terminal pristopne kontrole (TEPKON)
Osnovne izvedbe terminalov pristopne kontrole (TEPKON) so tri:
—	terminal z magnetnim čitalnikom, funkcijsko in številčno tipkovnico,
—	terminal z magnetnim čitalnikom in funkcijsko tipkovnico,
—	terminal z magnetnim čitalnikom vpisovalnikom, funkcijsko in številčno tipkovnico.
Na vsak terminalTEPKON se lahko v razdalji do največ 15 m priključita še dva satelitska terminala, ki omog-
očata čitanje ID kartic in sta funkcijsko v celoti odvisna od matičnega terminala.
Terminal TEPKON lahko deluje samostojno ali v povezavi z nadzornim centrom.
Iz terminala TEPKON je možno krmiliti odpiranje ali zapiranje vhodnih (izhodnih) poti — en breznapetostni preklopni kontakt in en kontakt 12 V/1 A, kar omogoča tudi satelitski terminal. V osnovni konfiguraciji je možno priključiti na terminal TEPKON štiri alarmne vhode. Vsak terminal pa ima še dodatnih 20 vhodov/izhodov, ki se lahko uporabljajo v različne namene (npr.: dodatni alarmni vhodi, priključitev progra-mirne konzole, kasetnega magnetofona, tiskalnika, ipd.
3.	Nadzorni center pristo-. pne kontrole
Nadzorni center je centralno mesto, ki se ga lahko popolnoma podredi uporabnikovi želji in opravlja funkcije: od enostavnega koncentriranja pretoka podatkov v sistemu SIPKON in njihov prenos v računalnik višjega reda (poslovni računalnik), do aktivnejše vloge v sistemu, ko se prek konzolnega terminala pošiljajo makro instrukcije proti distribui-rnim terminalom in se izvaja obsežnejše procesiranje podatkov v samem nadzornem centru.
Periferna oprema v nadzornem centru je popolnoma podrejena uporabnikovim željam, kar omogoča modularna zgradba apara-turne in programske opreme procesnega računalnika PRIA.
Modulno zasnovana zgradba programske in apara-turne opreme sistema SIPKON nudi številne možnosti za uporabo takega sistema na različnih področjih, kot so npr.: registracija materialnih dobrin ali registracija fiksnega ali drsnega delovnega časa, za katere je tudi že pripravljena osnovna sistemska programska oprema.
S. D.
kra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Široka potrošnja Iskn j iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra h
Široka potrošnja v letu 1985:
Dosledno prilagi vanje zaostrenim razmeram
Sogovorniki, ki smo jih izbrali za razgovor na začetku novega leta, so si edini v ugotovitvi, da Široka potrošnja nima več časa za odlašanje — prilagoditi se je treba novim, zaostrenim razmeram, ki bodo iz dneva v dan bolj neprizanesljive do slabih gospodarjev. Kje bo treba najprej poprijeti za delo, kaj bo treba v letu 1985 spremeniti — na to vprašanje so nam odgovarjali predsednik delavskega sveta Široke potrošnje Igor Gruden, glavni direktor DO Miro Krek in predstavnik koordinacijskega sveta sindikata DO Anton Beravs.
Več pozornosti
obveščanju
delegatov
Lelo, ki je pred nami, bo glede na lani dosežene poslovne rezultate široke potrošnje zahtevalo od delegatov v samoupravnih organih temeljnih, delovne in delegatov Široke potrošnje v delavskem svetu SOZD Iskra, mnogo več naporov kot doslej. Kaj bo treba ukreniti, da bo njihovo delo uspešno, da bodo delegatske odločitve dobro pretehtane in resnično glas delegatske baze? Na ta vprašanja nam je odgovoril predsednik delavskega sveta DO Široka potrošnja Igor Gruden, sicer tudi eden izmed delegatov te DO v delavskem svetu SOZD Iskra.
Vsak naj bi s spreminjanjem razmer pričel pri sebi. z odločitvijo, da bo delal bolje, da bo naredil več. Kaj bodo storili delegati v samoupravnih organih Široke potrošnje?
»Že lani so bili delegati v samoupravnih organih Široke potrošnje obremenjeni s precejšnjim številom sestankov, dela je bilo veliko. Na dlani je, da ga letos pričakujemo še precej več, saj se razmere zaostrujejo iz dneva v dan. To seveda pomeni, da bodo morali delegati delati še več — tako na svojih rednih delovnih mestih, kot v funkcijah, ki so jim zaupane. Zaostrene razmere pa — to vemo že iz lanskega leta — v marsičem ovirajo normalno delo, za katerega je potrebno dosti časa — za obrav-
nave, usklajevanje pripomb in sploh proceduro sprejemanja odločitev. V letošnjem letu bomo morali delo samoupravnih. organov seveda prilagoditi zahtevam razmer.«
Kaj to pomeni?
»To pomeni, da bodo morali delegati za boljše opravljanje svojih nalog nameniti več truda, da pa bodo morali, enako storiti tudi vsi ostali — strokovne službe, družbenopolitične organizacije. Dobro pripravljeno gradivo, ki služi kot podlaga za odločanje, omogoča — če je delegatu le pravočasno na voljo — ažurno delo organov, ki jih ti delegati sestavljajo. Pravočasno dostavljeno gradivo pa pomeni seveda hitro in učinkovito delo strokovnih služb in družbenopolitičnih organizacij, ki morajo delegatom posredovati svoje mnenje. In prav to je področje, kjer bomo morali s skupnimi močmi v letu 1985 še trdo delati. K temu nas še posebej spodbuja dejstvo, da so naše temeljne organizacije »razseljene« v šestih občinah, kar Jahko pomeni tudi enako število interesov v usklajevalnem postopku.
Lanski poslovni rezultati Široke potrošnje so najslabši doslej. Rezultate bo obravnaval tudi delavski svet...
»Lani nam ni uspelo doseči domala nobenega izmed postavljenih planskih ciljev, kar je nedvomno pripomoglo k rezultatom. Samoupravni organi bodo morali v bodoče odločneje spremljati doseganje planskih zadolžitev in seveda tudi posegati v dogajanje. To bo osnovna vloga delavskega sveta — ne bo smel dovoljevati nikakršnih odstopanj od sprejetih ciljev več. To bo seveda zahtevalo določene posege, saj se mora DO prilagoditi razmeram; vsa prizadevanja pa bodo, ponavljam, uspešna le kot rezultat enotne akcije samoupravnih, družbenopolitičnih, poslovodnih in ostalih delavcev!«
Ali želimo pravo delovno organizacijo?
trdne ugotovitve o poslovnih re<.n.“3tih je seveda še prezgodaj,
vendar v tem trenutku velja zanesljiva ocena, da bo poslovanje Široke potrošnje v letu 1984 ocenjeno z rdečimi številkami: Izgube naj bi bilo za 500 milijonov dinarjev, pridelali pa naj bi jo v dveh temeljnih organizacijah, v TOZD Tovarna TV sprejemnikov na Prža-nu in v TOZD TGA Reteče. Tak rezultat bo seveda neizogibno narekoval vrsto posegov s skupnim imenovalcem — sanirati sedanji (ne samo gospodarski) položaj delovne organizacije. Kako ocenjuje sedanji položaj, vzroke in nujne aktivnosti za razrešitev krize glavni direktor Široke potrošnje Miro Krek?
Glavni direktor Široke potrošnje Miro Krek:
»Da bo prišlo do izgube, smo v Široki potrošnji pričeli napovedovati že v pričetku minulega leta, ko je bil uveljavljen ukrep zamrznitve cen in smo bili prisiljeni spreminjati sicer povsem zakonito oblikovane cene v nerealne okvire.
Medtem ko je bilo naše blago na trgovskih pultih neprestano na očeh inšpektorjev, ki so nadzorovali izvajanje zveznih predpisov pa so dobavitelji izkoriščali svobodo in navijali cene repromaterialom mimo vseh razumnih meja. To je seveda povzročilo vse večjo dispariteto cen, ki je z notranjimi rezervami nikakor nismo mogli pokrivati. To pa ni bil edini vzrok za izgube — vsesplošnemu porastu stroškov seje pridružilo tudi breme velikega izvoza, ki ga družba nikpkor ni tudi dejansko podpirala, tako kot ga je deklarirala. Svoj delež pa je brez dvoma dodala tudi neustrezna, neposlovna organiziranost delov-
ne organizacije, slaba oskrba z repromateriali, med katere sodijo tudi elementi Iskrinih proizvajalcev!
Široka potrošna posluje z zelo majhnim deležem lastnih sredstev, strmo rastoči stroški za obresti od nujnih kreditnih aranžmajev pa tudi predstavljajo znatno breme.
Seštevek vseh teh dejavnikov je seveda rezultat, pod katerim smo podpisani, a ne tudi v,celoti krivi zanj!«
Po prikazani izgubi se odpre vrsta vprašanj: kako jo pokriti, kako preprečiti nastajanje novih negativnih pojavov, kako se dolgoročno usmeriti v trdnejše gospodarske vode?
»Izgub, ki jih bomo določno opredelili v zaključnih računih, predvidevamo pa jih že nekaj časa, se lotevamo v žariščih samih. Ena izmed temeljnih organizacij, ki je prej nismo omenjali — sežanska Elektroakustika — se v letu 1984 sicer ni več pojavljala med izgubarji, a kljub temu ne smemo pozabiti nanjo. S temeljitimi notranjimi ukrepi so v tej tovarni res dosegli red in delovno disciplino, kakršne tam še ni bilo, vendar blagovno finančni tokovi še ne tečejo tako, da bi lahko pričakovali bistveno boljše rezultate. Dogajanje v Sežani vsekakor še naprej pozorno spremljamo. V Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah smo po prvih neuspešnih ukrepih v okviru družbenega varstva le — kot vse kaže — našli pravo pot v bodočnost. Kratkoročni ukrepi so že obrodili vidne rezultate, povečala se je proizvodnja, storilnost, boljša je ekonomika poslovanja, itd., vendar ostaja nerešenih še vrsta vprašanj o dolgoročni usmeritvi. Danes resda že vemo, da je bodočnost TGA v programskem pripajanju k temeljni organizaciji Elektromotorji iz Železnikov, kakšne oblike pa bo to poslovno povezovanje, še ne vemo, časa nimamo, zato bo morala biti pot reševanja povsem jasna že v pričetku letošnjega leta. Na Pržanu so se vprašanja slabih poslovnih rezultatov poglobljeno lotili že v devetih mesecih lanskega leta, ko je bila prvič najavljena izguba. S kratkoročnimi ukrepi so po dobro pretehtanem načrtu uspeli narediti skoraj neverjetno temeljito so povečali proizvodnjo in se organizirali tako, da bi bili kar najbolj kos kriznim razmeram. To jim je v dobršni meri tudi uspelo, seveda pa je bilo na voljo premalo časa, da bi se sanirali v celoti. So pa ti dosežki trdna podlaga za ukrepanje v letošnjem letu.«
Poleg poseganja v dogajanje v samih kriznih žariščih (TOZD) pa

je seveda na dlani tudi vprašanje, kako v bodoče z (sedaj) neustrezno organizirano delovno organizacijo, kot poslovnim sistemom?
»V sodelovanju z mariborsko VEKŠ smo izdelali elaborat, v katerem je razčlenjena sedanja podoba Široke potrošnje in nakazane smernice za preoblikovanje v DO, kakršno konec koncev predpostavlja tudi Zakon o združenem delu — celovit poslovni sistem, v katerem ima delovna organizacija približno tako.vlogo, kakršno imajo danes temeljne. Tako preoblikovanje bo seveda zahtevalo temeljite spremembe današnjega obnašanja in mišljenja, ko avtarkija TOZD ruši vsakršna organizirana prizadevanja za boljše poslovanje DO kot celote. Strokovni koncept je jasen in povsem nedvourrfen, žal pa vemo že vnaprej, da bo odporov obilo. Vendar pa izbire nimamo — s sedanjo organiziranostjo, nepovezanostjo in kreiranjem vseh vrst politik izključno v TOZD, ne moremo več naprej. S skupnimi močmi strokovnih služb, poslovodnih, samoupravnih in organov DPO, bomo torej poskušali utreti pot v gospodarsko predvidljivejšo in nadzorovano delujočo delovno organizacijo. Seveda pa se pred pričetkom pojavlja temeljno vprašanje: je nova, na zdravih temeljih grajena DO res želja celotnega, 4000 članskega kolektiva Široke potrošnje?«
Pojem sanacije je v neposredni povezavi z reorganizacijo, ki naj bi bila v letošnjem letu tudi izvedena.
Kako pa z delom v bodoče? Kakšno bo poslovanje v letošnjem letu, kakšen bo temelj srednjeročnega načrta za obdobje od leta 1986 — 1990?
»Osnutke planov že imamo, vendar z njimi nismo docela zadovoljni. Ne zapiramo oči pred strmim padanjem kupne moči jugoslovanskih potrošnikov, zato nas močno skrbi vprašanje pridobivanja dohodka. Strateške naravnanosti v izvoz, ki jo z realiziranimi posli dokazujemo že nekaj let, seveda nismo zanemarili; tudi letos predvidevamo nadaljnje strmo povečevanje prodaje na tuje, ker brez deviz pač ne moremo. Vendar nam nizka dohodkovna stopnja na tuje prodanega blaga ob hudem pomanjkanju domače podpore izvoznikom — od kreditov za pripravo izvozne proizvodnje naprej — ne daje pretiranega upanja v brezskrbne dni. Težki dnevi nas čakajo in zato je toliko pomembnejše, da jih dočakamo pripravljeni. Sem paso-dijo tudi neizogibne naložbe, brez katerih ne smemo pričakovati vidnejših uspehov; prav vlaganja bodo del sanacije Tovarne TV sprejemnikov na Pržanu in sežanske Elektroakustike, z naložbami v zmogljivosti za proizvodnjo polizdelkov v Spodnji Idriji pa bomo omogočili trdno podlago sodelovanju med Železniki in reteško TGA. Ob ukrepih, ki jih predvidevamo v letošnjem in prihodnjem letu pa seveda intenzivno pripravljamo (udi kvalitetno gospodarsko projekcijo za obdobje do leta 1990; prav ta program ocenjujemo za ključni pri saniranju delovne organizacije.«
Po neuspelerh referendumu, ko so v Kibernetiki novembra zavrnili pridružitev IskrineTovarneelektronskihinstrumentovvnjihovoDelovnoorga-nizacijo —v Horjulu so glasovali »za« —so se v horjulski Iskri tik pred novi m letom na referendumu ponovno odločali o svoji prihodnosti. Referendum je uspel in odslej ima Iskra novo enovito delovno organizacijo Merilna elektronika Horjul. Posnetek je z enega izmed zborov delavcev v horjulski Iskri. (Besedilo in foto LD)
Pričakujemo vrsto sprememb
Sindikat Široke potrošnje je z vrsto aktivnosti že v letu 1984 nakazal podlago za delo v letu 1985. Gospodarski rezultati Široke potrošnje so, npr. zahtevo po sanaciji delovne organizacije kot celote povsem potrdili. Kako bo torej sindikat usmerjal prizadevanja v gospodarsko najtežjem letu doslej?
»Leto 1985 bo nedvomno prelomnica v zgodovini Široke potrošnje saj je kot celota lani prvič poslovala z izgubo. Pričeli bomo s sanacijo gospodarjenja in se najverjetneje lotili preživele organizacijske zgradbe. To nam narekuje zahteva, ki so jo na pobudo sindikata podprle tudi samoupravne in poslovodne strukture Široke potrošnje že v letu 1984. Splet dejavnosti, ki jih označuje beseda sanacija DO, se bo moral odvijati zelo hitro, saj časa dejansko nimamo.«
Na kakšni osnovi bo temeljila dejavnost sindikata kot povezovalca družbenopolitične, samoupravne in poslovodne aktivnosti v letu 1985 k
»Družbenopolitične organizacije pričakujejo od strokovnih služb konkreten strokovni koncept vizije razvoja naše DO. Ta koncept bo moral predvidevati smotrno razdelitev poslovnih funkcij, opredeljevati bo moral širino poslovanja posameznih TOZD v smislu določil Zakona o združenem delu in koncepta delovne organizacije kot poslovnega sistema, jasno bodo morale biti predstavljene prednosti drugačne Široke potrošnje od sedanje.«
Katere pa so po oceni DPO poglavitne slabosti današnje Široke potrošnje?
»Vrsto let ugotavljamo, da Široka potrošnja že vse od ustanovitve ni
bila organizirana tako, da bi delovala kot DO. Temeljne organizacije so ohranile vse značilnosti nekdanjih samostojnih delovnih organizacij, oz., podjetij. Do prave integracije dejansko ni prišlo pa tudi gospodarski rezultati vseskozi niso bili tako slabi, da bi prišlo do resnejših pretresov. Leto 1985 bo seveda drugačno.«
Zakaj?
»Slabi poslovni rezultati se neposredno odražajo na osebnih dohodkih. Ti že dlje zaostajajo, tako za Iskrinim, kot za poprečji družbenopolitičnih skupnosti. Nižji OD pa povzročajo odliv kadrov, najdragocenejših. Sanacija brez dobre kadrqvske podlage pa seveda ni izvedljiva; časa torej resnično nimamo — ukrepati moramo takoj. Pred nami je že analiza obstoječe organiziranosti s predlogi za ukrepe v okviru DO. Izdelala jo je mariborska VEKŠ po naročilu de-lavskega sveta Široke potrošnje — verjetno je to dokument, na katerega se bomo dosledno opirali pri bodočih aktivnostih.«
Kako bodo DPO zasnovale te aktivnosti?
»Na osnovi strokovnega koncepta bomo vsekakor pripravili najširšo razpravo, v kateri bodo morali sodelovati brez sprenevedanja vsi subjektivni dejavniki. Pričakujemo pa, da nas bodo podprli tudi v širši skupnosti — bodisi v Iskri, bodisi v družbenopolitičnih skupnostih, kjer imamo temeljne organizacije. Široka potrošnja nikakor ne sme ostati sama!«
Sindikat je v letu 1984 pripravil nekaj uspešnih solidarnostnih akcij....
»Res je, z združenimi močmi in prostovoljnim delom nam je uspelo med drugim zagotoviti sredstva za regresiranje letnega dopusta za vse člane kolektiva, uspeli smo pridobiti sredstva za pokrivanje izgub iz leta 1983. Ob tej priložnosti se v imenu vseh DPO Široke potrošnje zahvaljujem vsem tovarišem iz Iskre za nesebično solidarnostno pomoč, ki smo jo dobili takrat, ko smo jo resnično najbolj potrebovali. Hkrati ko ugotavljamo, da smo bili s solidarnostnimi akcijami znotraj DO lani uspešni pa ne moremo mimo ugotovitve, da tudi na solidarnost na kaže računati v nedogled, saj ni več kolektiva, ki se ne bi otepal s hudimi lastnimi težavami. Še enkrat pa poudarjam, da ob povečanih naporih strokovnih služb in seveda vseh ostalih, prizadevanja ne bi smela izzveneti v prazno. Bomo znali vse sile vpreči v en voz?«
Pripravil: Stane Fleischman
$1 Iskra
1$ Iskra
10. stran
12. januar 1985
12. januar 1985
stran 11



S.. L ..'.idS?.',i%'
Prihodp'
m m ■ • ■
Ob poprečno le 10-odstotnem vloženem delu, ob strahotnih cenah surovin in repromaterialov, ob strmem povečanju obresti za posojila, s katerimi premeščamo nelikvidnost, ob premajhnem izvozu in hkratni navezanosti na uvoz in pa ob klasičnem proizvodnem programu, ki zdaj sloni na baterijah sistema Leclanche, je kljub vsem prizadevanjem težko dobro gospodariti.
Ta ugotovitev je v osnovi povsem podobna . problemom, s katerimi se srečujejo v drugih Iskrinih delovnih organizacijah, njena »posebnost« je le baterijski proizvodni program, po katerem
Tako hermetično zapirajo baterijske celice
lahko spoznamo, da gre za našo tovarno baterij — Delovno organizacijo Zmaj. In njej, točneje njeni temeljni organizaciji Baterije v Ljubljani, je bil namenjen zadnji lanskoletni obisk predstavnikov DSSS SOZD Iskra.
Začetki tovarne segajo v. leto 1923, sedanje' irtle pa je Zmaj dobil že tri leta pozneje. Med pomembnejše mejnike naj uvrstimo leto 1952, ko so v Zmaju izvolili prvi delavski svet, leta 1964 so z nakupom nekaterih strojev precej povečali pro-izvidnjo, že nekaj prej, leta 1956 so v Šentvidu pri Stični odprli svoj obrat, pred dobrim desetletjem so se vključili v Iskro, leta 1978 pa
so se preselili s stare lokacije na Šmartinski cesti v novo tovarno v Stegne. Delovno organizacijo Zmaj predstavljata zdaj dve temeljni organizaciji — TOZD Baterije v Ljubljani, ki ima 229 zaposlenih, TOZD Specialne baterije v Šentvidu pri Stični s 143zaposlenimi in Delovna skupnost z 99 zaposlenimi.
Delovni obisk v ljubljanskem delu Zmaja so gostje začeli z ogledom proizvodnje, zatem pa so se šešli na pogovor z vodilnimi delavci Zmajeve delovne in temeljne organizacije. O lanskoletnem poslovanju TOZD Baterije je v uvodu spregovoril njen direktor Bojan Primožič. Izredno ugodno je ocenil prizadevanja celotnega kolektiva, da bi dobro gospodarili, žal pa se srečujejo s številnimi, skoraj izključno zunanjimi problemi, med najhujše pa je uvrstil naslednjih pet:
Na prvo mesto je direktor Bojan Primožič postavil nesorazmerje med cenami repromaterialov in prodajnimi cenami baterij, ki se, je še posebej povečevalozlasti po letu 1980. V tem obdobju so se uvozni materiali za proizvodnjo baterij poprečno podražili za 500%, nekateri celo za 800%. Domače surovine in repromateriali so se podražili v tem času za 430%. Cene Zmajevih baterij so se od leta 1980 pa do sredine lanskega leta povišale le za 33%...
Na drugo mesto je uvrstil podražitev cinka, ki predstavlja v bateriji poprečno tretjino materialnih stroškov. Samo zaradi podražitve cinka so morali v Zmaju odšteti lani 100 milijonov dinarjev več kot leto prej. Ob
Ta stroj za proizvodnjo baterij 4 R 25 so v celoti zasnovali inizdelali v Zmaju
tako velikanskih podražitvah repromaterialov se zaradi premajhnega deleža vloženega dela problem še povečuje: v vrednosti baterije je le 8 do 12% vloženega dela.
Direktor Primožič je na tretje mesto postavil prenizke cene baterij, na četrto pa vse višje obresti za najeta posojila. Tako na primer je temeljna organizacija Baterije plačala v letu 1983 za obresti nekaj več kot 10 milijonov dinarjev, lani pa samo v prvih devetih mesecih
Na tem stroju izdelujejo v Ljubljani t. im. cinkove čaše za baterije
že dobrih 41 milijonov dinarjev.
Med najhujše problemeje uvrstil tudi . izpad izvoza: lanski izvozni načrt je Zmaj uresničil le približno 26%, nekako v tej višini pa je bil tudi izvozni delež Baterij.
Klub vsem tem problemom pa je proizvodnja v Zmaju v Stegnah lani dobro potekala in čeprav še ni dokončnih številk, lahko že zdaj zapišemo, da so dosegli proizvodni načrt tako pri baterijah kot svetilkah.
Tudi prodaja na domačem tržišču je bila lani nadpopreč-na. Dovolj zgovoren je podatek, da s klasičnimi baterijami pokriva Zmaj na jugoslovanskem tržišču več kot polovico potreb, točneje 52%. Croatia je imela lani 38% tržišča, preostalih 10% pa Tesla iz Gospiča.
V nadaljevanju pogovora med predstavniki delovne skupnosti SOZD Iskra in tovarne Zmaj je spregovoril direktor DO Zmaj Rudi Vavpotič. Po predstavitvi dela, gospodarjenja, uspehov in problemov se je dotaknil predvsem prihodnjih načrtov tega kolektiva. Sedanji proizvodni program Zmaja sloni skoraj izključno na baterijah sistema Leclanche. Vrednostno je to razmerje 80:20, nekako v prihodnjih 5. letih naj bi

Zmaja je v elkalmfa in Iitljew$h
vriji
strukturo spremenili v korist litijevih in alkalnih baterij ter svetilk in sicer v razmerje nekako 30:70. Ta slaba tretjina proizvodnega programa bi bile le specialne Leclanche-jeve baterije.
O prihodnosti baterij sistema Leclanche so mnenja v Zmaju precej deljena — nekateri, klasiki, so prepričani, da bo ta sistem tudi v daljni prihodnosti »še dovolj dober« drugi menijo, da je sistem preživel in da je zaradi dragih surovin »po-
proizvodnja pa je že zdaj v Zmaju mnogo bolj ekonomična |<ot pa proizvodnja klasičnih, t.im. primarnih Leclanchejevih baterij.
»Za Zmaj je zdaj najpomembnejša preosnova proizvodnega programa,.« poudarja direktor Rudi Vavpotič, in vključevanje tega programa v strategijo celotne Iskre. Prav zdaj potekajo pogovori o možnostih sodelovanja Zmaja s tremi svetovno znanimi proizvajalci baterij — Duracellom v
f i iie
Z leve — direktor DO Zmaj Rudi Vavpotič, direktorTOZD Baterije Bojan Primožič in predsednik aktiva ZBJSOZD IskraToneOrožim.
končal samega sebe«, je pa tudi »zlata sredina«, ki se zavzema za to, da bi po sistemu Leclanche izdelovali le specialne baterije, ta
Belgiji, Sonnenscheinom' v .Zvezni republiki Nemčiji in francoskim Saftorn in sicer tako na področju proizvodnje litijevih kotalkalnih bate-
Pogovora v Zmaju so se udeležili: od gostov — pomočnik predsednika KPO SOZD Iskra Gojmir Blenkuš, predsednik KOS SOZD Iskra Avguštin Ciuha, predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern) predsednik aktiva ZB SOZD Iskra Tone Orožim, predsednik koordinacijskega svetg ZSM SOZD Iskra Jože Mokorel in sekretar DPO SOZD Iskra Miloš Pavlica, iz Zmaja pa direktor DO Rudi Vavpotič, direktor TOZD Baterije Bojan Primožič, predsednik DS DO Ljubo Jamnik, vodja plansko-organizacijskega področja Rado Čope, predsednica konference sindikata Desan-ka Žnidaršič, predsednik DS TOZD Baterije Milan Štih, predsednik sindikata TOZD Baterije Jože Turk, sekretar OO ZK TOZD Baterije Šefik Bosnič, predsednik mladinske organizacije v DSSS DO Veljko Zrimšek, odgovorni urednik »Glas Zmaja« Marijan Mayer in član šišenskega občinskega komiteja ZK Zdenko Kranjac.
V Zmaju je še vedno precej ročnega dela, v vrednosti končnega izdelka pa je njegova vrednost skoraj zanemarljiva, zaradi izredno dragih surovin in repromaterialov.
rij. Sodelujemo tudi z več razvojnimi ustanovami, instituti in fakultetami v domovini. Menim, da se moramo žp v pol leta odločiti, s kom bomo sodelovali. Leto 1985 bo moralo biti leto odločitev, in to temeljnih usmeritev za Zmaj, že leta 1986 pa bomo morali odločno stopiti po poti proizvodnje sodobnih litijevih in alkalnih baterij. Nikakor ne smemo zamujati, sicer nas bosta tako
pozornost pa bo moral nameniti tudi višjim oblikam trženja — kooperacijam, delitvi dela doma in v svetu itd. »Zmaj bo moral v prihodnje izvoziti vsako leto najmanj tretjino celotne proizvodnje, na 'jugoslovanskem tržišču pa obdržati sedanji delež,« meni direktor Vavpotič.
O delu-TOZD Baterije so na srečanju s predstavniki
Zadnji postopek pri izdelavi nam vsem znanih ploščatih baterij 3R12
domača kot svetovna konkurenca prehiteli,« je poudaril direktor Rudi Vavpotič.
Obširno je spregovoril tudi otrženju baterij. Poudaril je, da s sedanjim trženjem baterij v Zmaju nikakor niso zadovoljni. Eden izmed vzrokov je tudi v premalo usposobljenih prodajnih delavcih. Ta problem bo moral Zmaj čimprej rešiti, vso
DSSS SOZD Iskra spregovorili tudi člani družbenopolitičnih in samoupravnih organov tega kolektiva. Vse kaže, da imajo v Zmaju tud: teh dejavnostih dobre del ce in če vemo, da je na č“"-Zmaja zdaj novo vod st nas za prihodnost kolektiva ni treba skrbr
Lado ‘
a Iskra Iskra Iskra IEZE Iskra Iskra Iskra Iskra Iskra Is
Iskrinega projekta O celovitem zagotavljanju kakovosti
V zadnjem času vse pogosteje pišemo o posledicah oz. škodi, ki je povzročena s pomanjkljivo tehnično in poslovno kakovostjo v gospodarjenju. Nedavno smo lahko prebrali podatek, da so nam, v Jugoslaviji, tujci v prvih devetih mesecih vrnili za 2,73 milijarde izvoženega blaga. Zavest o pomembnosti reševanja tovrstne problematike se v Iskri vedno bolj izraža skozi celovit in sistematičen pristop, ki naj bi zajemal vse ravni reprodukcije, od tehnoloških faktorjev do konceptov vodenja. O poteh in načinih dosedanjega reševanja problemov s področja kakovosti v DO IEZE, kakor tudi o bodočih načrtih smo se pogovarjali z vodjo službe kakovosti v DO, Zoltanom Zemljičem, ki je o tem povedal naslednje:
Leta 1976 smo se načrtno lotili urejevanja problematike in s kolektivnim delom postopno prišli do določenih premikov na tem področju. Stalno spremljamo bistvene pokazatelje kakovosti kot so: kakovost na vhodu, kakovost v procesu, kakovost na izhodu, izmet in reklamacije. Podatke, ki jih operativne kontrole kvalitete zajemajo v posameznih TOZD, obdelamo statistično in jih posredujemo v obliki grafikonov in poročil. Elementa, ki ju posebno budno spremljamo, sta izmet in reklamacije. Želeli bi ju spraviti v sprejemljive meje in se jim v zadnjem času kar zadovoljivo približujemo. Moram pa opozoriti, da bo potrebno še veliko naporov, da bi se približali svetovni ravni. Uspešnost prizadevanj službe kakovosti pa je odvisna od raznovrstnih faktorjev. Med njimi so najpomembnejši: uspešnost razvoja, tehnologije, proizvodni proces in nenazadnje človek kot glavni akter, torej predvsem miselnost vseh sodelujočih.
Lahko rečemo, da smo z doseženim do neke mere zadovoljni, na tej stopnji smo prišli do spoznanja, da je treba zagotavljanje kvalitete postaviti na prvo mesto v strateški opredelitvi za naslednje srednjeročno obdobje.
Izvedeli smo, da ste bili pred leti na strokovnem izpopolnjevanju na Japonskem. Nam lahko zaupate svoje vtise o tem, ko ste se na lastne oči prepričali o »japonskem gospodarskem čudežu«?
Mislim, da je poglavitna značilnost Japoncev, oz. njihovega gospodarstva hitra prilagodljivost zahtevam trga. Pred II. svetovno vojno in še malo po njej so šli v ekspanzijo na svetovnem tržišču z množično proizvodnjo in cenenimi izdelki, kar pa jim ni dolgo uspevalo, ker so ZDA z naprednejšo in kvalitetnejšo tehnologijo kmalu postale premočne. Toda Japonci so odgovorili s sistematičnim kopiranjem in razvijanjem zahodne kvalitete. Naučili so se, da zahodni kupec kot prvo preveri tehnično in poslovno kvaliteto ter kvaliteto komuniciranja. Razvili so statistične kontrole
14. stran
kvalitete in mobilizirali delovno silo s sistemom krožkov kakovosti ob hkratnem intenzivnem angažiranju poslovodnih sfer. S tem so zelo hitro dosegli raven zahoda in ga, kot je znano, v marsičem tudi krepko presegli. Koncept celovitega oblikovanja kvalitete, ki pri njih poteka od vrha navzdol; od direktorja, kot miselnega, spodbujevalnega elementa, prek poslovodnih sfer do motiviranja neposrednih proizvajalcev, so v svetu poimenovali — company vvide quality control — in smo ga pri nas skušali prevesti kot »celovito zagotavljanje kvalitete«.
Tudi v Iskri je čutiti prizadevanja v smislu poslovnega in tehničnega zagotavljanja kvalitete. Organizirali smo t. im. šole kakovosti. Kaj nam lahko poveste o tem?
Iskra je prišla do poti razvoja, kjer je potrebno misliti naprej.
--Edini pravi način, če se bo hotela izdvojiti kot reprezentančna firma tudi v svetovnem merilu, je, da se prilagodi tistim zakonitostim, ki vladajo na svetovnem trgu. Po »zaslugi« Japoncev pa to tržišče postavlja pogoje, od katerih je prvi
kvaliteta, šele potem rok in cena. V strokovnih in samoupravnih krogih v Iskri je ta pristop že sprejet. V srednjeročne razvojne plane smozapisali, da bomo zgradili sistem celovitega zagotavljanja kvalitete. Najprej pa je treba projekt izdelati in ga nato postopno, po segmentih, obvladovati. Zaenkrat vemo kaj bi morali narediti, o metodah in sredstvih pa ni še nič določenega. Treba bo pretehtati vse možne alternative in določiti, na katerih ravneh poslovanja so možne izboljšave. Vsekakor pa gre za teamsko delo, kajti le z združenimi napori vseh samoupravnih, strokovnih, vodstvenih in vodilnih struktur bo možno doseči rezultate.
Doslej smo izvedli že vrsto parcialnih akcij. S tehničnega področja smo organizirali vrsto izobraževanj za delavce, ki delajo v službah kakovosti, da bi jih seznanili z najnovejšimi dognanji in filozofijo. Strokovni kader smo tako predvsem seznanjali s sodobnimi izsledki na področju poznavanja materialov, poznavanja metrologije, pojma zanesljivosti ipd. Na izobraževanje pa smo povabili tudi poslovodne delavce, da bi
jim posredovali informacije glede znanstvenih temeljev filozofije vodenja kvalitete.
Omenili ste kar najširšo raven sodelovanja vseh delavcev pri projektu. Ste v delovni organizaciji IEZE morda mislili na to, kako mobilizirati vse ustvarjalne potenciale, kako vgraditi inovacijsko dejavnost?
Zoltan Zemljič
Vsekakor ne smemo pozabiti na faktor motivacije, ki je za uspešnost zastavljene naloge še kako pomemben. Misliti bi morali tako na individualno motivacijo — torej spodbujanje ustvarjalnosti posameznikov — kot tudi skupinsko v smislu motiviranja planiranja, kadrovanja, samoupravljanja, komuniciranja, kolektivnega obnašanja ipd. Vse to pa bi se dalo doseči le z ustreznim sistemom nagrajevanja tako materialnega, kottudi moralnega. V nekaterih TOZD v naši delovni organizaciji že uspešno delujejo krožki kvalitete in te pozitivne izkušnje bi morali razširiti tudi na ostale naše kolektive. Uvedli smo vrsto sistemov, ko delavce v neposredni proizvodnji nagrajujemo po kvalitativni normi, a to še ne velja za vse delovne operacije. Nimamo pa še zadovoljivo izdelanih kriterijev po katerih bi lahko merili uspešnost poslovodnih funkcij. Vpeljati bi bilo treba merila, po katerih bi lahko kvalitativno vrednotili npr. doseganje plana, širjenje trga, zmanjševanje reklamacij ipd.
Nikakor ne smemo zanemariti tudi moralne stimulacije, s pomočjo izdelanega sistema informiranja, s sprotnim in celovitim obveščanjem o nagradah in pohvalah za zgledno opravljanje zastavljenih nalog. Če povzamem, glede omenjenega projekta, mislim, da smo na pravi poti. Potrebno pa bo seveda še precej teoretičnega, strokovnega dela, kakor tudi stalno preverjanje v praksi, preden se bomo približali zastavljenim ciljem.
I.S.
skra Obisk iskra Iskra Isk
; m
V drugi polovici decembra je bila. na večdnevnem obisku v Iskri kitajska delegacija iz province Zhejiang. Namen obiska je bil preučiti možnosti za dolgoročno poslovno-tehnično sodelovanje na področju električnih števcev med Iskro in Tovarno števcev v mestu Hangzhou. Več o tem bomo pisali v prihodnji številki. (Besedilo in foto LD)
Večji izvoz
terja večjo proizvodnjo
Semiška delovna organizacija Iskra Kondenzatorji je že lani začela intenzivno pripravljati planska gradiva za letošnje leto, pri čemer so seveda upoštevali tudi usmeritve tako plana SR Slovenije kot Jugoslavije in seveda črnomaljske občine, v okviru katere tudi delujejo Kondenzatorji. Pri teiruso predvidevali in seveda še predvidevajo takšen nadaljnji družbenoekonomski razvoj v vseh družbenopolitičnih skupnostih, kot tudi v semiški Iskri, ki naj bo odraz uresničevanja načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije kot strateško razvojne usmeritve celotne Jugoslavije.
Zato terjata po mnenju iz Semiča uspešno uresničevanje gospodarske stabilizacije in nadaljni uspešni razvoj od njihove delovne organizacije naslednje: uvajanje sodobnih tehnologij v njihovo proizvodnjo, krepitev strokovnih služb in to še posebej na razvojno tehniškem področju, doseganje višjega izvoza na konvertibilno območje, povečanje tržno zanimive proizvodnje, predvsem za izvoz in zaostrovanje osebne odgovornosti za uresničevanje sprejetih odločitev in obveznosti.
Letos nameravajo v skladu z resolucijo občine Črnomelj nosilci planiranja investirati v osnovna sredstva 18% družbenega proizvoda. Delež investij v DO Kondenzatorji pa bo večji, ker se zavedajo, da se je problematika na področju vlaganj, predvsem v delovne priprave, v zadnjih letih zelo povečala, kar se odraža na čedalje bolj zastareli opremi, tako v proizvodnji kot tudi v strokovnih službah. Zato so v Semiču predvideli letošnje investicije v višini 700.000.000 dinarjev. Investicije bodo realizirali iz treh virov: izdelane bodo v lastni DO, dalje kupljene v Jugoslaviji in končno nabavljene iz uvoza. Zajete pa bodo v naslednjih investicijskih elaboratih: raster 5 miniaturizacija EK-84 in varstvo okolja'
Kljub temu, da vsako leto znova načrtujejo povečanje števila zaposlenih visoko strokovnih kadrov v
razvojno tehniških službah, tu še vedno ni bistvenih premikov. Tako so v 'Semiču še vedno pred dejstvom, da jim primanjkuje konstruktorjev za uresničitev celotnega plana nalog oddelka konstruktorjev, kot so si ga zastavile TOZD. Omenjeni problem bo potrebno reševati po dveh tirih in sicer z večjo učinkovitostjo že zaposlenih delavcev in z dodatno zaposlitvijo ustreznih kadrov.
V letošnjem letu načrtujejo izvoz v višini 9.359.000 dolarjev, ki naj bi bil za 27% večji kot lani, izvoz na konvertibilno območje pa naj bi porasel za 23%. Pogoj za takšen izvoz pa je dvig proizvodnje.
Dalje načrtujejo v Semiču, da bo njihova letošnja proizvodnja večja od lanske za 32%. Temelj za povečanje proizvodnje na domačem trgu za 25% je v večji proizvodnji domačih proizvajalcev in nadomestilu uvoza, medtem ko je predvideno povečanje izvoza življenjska potreba, povezana z vrsto akcij za uspešnejši, prodor na konvertibilna tržišča. Le tako si bodo namreč lahko v Semiču zagotovili potrebne devize za oskrbo svoje proizvodnje z reprodukcijskim materialom in najnujnejšo opremo.
Iz zapisanega je torej jasno razvidno, da v Semiču načrtujejo pogumneje kot druge delovne organizacije v črnomaljski občini, kar pa je končno tudi prav in v duhu Iskre.	D. Ž.
Dostavek
V 11. odstavku članka Koncept razvojno-inovacijske usmeritve Iskre do leta 1990, objavljenem v 49. številki našega glasila od 29. decembra 1984 na 2. strani spodaj, je prišlo pomotoma do izpustitve dela besedila. Omenjeni odstavek se v celoti pravilno glasi:
»Na koncu srednjeročnega obdobja 1986-1990 bomo morali letno vložiti v RRD vsaj nekaj nad 5% celotnega prihodka tekočega leta. Za postopno prestrukturiranje bo treba skupno izvajati nakazane strateške razvojne programe, tako infrastrukturne kot medpanožne in sistemske. V te namene bomo morali še naprej združevati sredstva, tako da bomo na koncu srednjeročja združili letno 12% celotnih vlaganj v RRD ali 2,2% od dohodka.«
SKLEPI
4. zasedanja delavskega sveta SOZD Iskra, dne 25.12.1984
Na osnovi podane informacije sekretarja DS Jasta Marcona, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS potrdi sklepe 3. zasedanja z dne 15. 11. 1984 in sprejme na znanje informacijo o izvršitvi in izvajanju sklepov ter podaljšš rok za razpis referendumov o predlogu SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke na podlagi minulega dela v SOZD Iskra do 31. marca 1985.
Na osnovi podane obrazložitve člana KPO za ekonomiko in plan Zorana Poliča, soglasja odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra za obdobje od 1.1. do30.9. 1984 in ugotavlja, da v letošnjem letu tako proizvodnja kot izvoz zaostajata za planom in, da so se močno povečale tudi izgube. V zvezi s tem moramo nadaljevati akcije tako za uspešnejše trženje na zunanjih trgih, kot za boljšo oskrbo proizvodnje s surovinami in repromateriali. kakor tudi akcije za odpravo tako objektivnih, kot subjektivnih vzrokov za nastale izgube.
Na osnovi obrazložitve člana KPO za ekonomiko in plan Zorana Poliča, soglasja odbora za gospodarjenje in dohodkovne odnose in predloženega gradiva, sprejme DS soglasno sklep:
DS SOZD Iskra ugotavlja, da je potrebno za delovanje organizacij skupnega pomena in izvajanje nalog skupnega pomena zagotoviti kontinuiteto financiranja od 1.1. do sprejetja Letnega programa za leto 1985. Zato soglaša, da podobno kot v preteklosti, poteka financiranje v prehodnem obdobju na osnovi programov iz Letnega programa 1984, upoštevajoč mesečne zneske v višini 1/12 vrednosti iz leta 1984.
Po sprejetju Letnega programa SOZD Iskra za leto 1985 pase izvede poračun na osnovi delilnika v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1981-1985.
Na osnovi podane informacije v. d. glavnega direktorja DO Iskra-Telematika, sprejme DS soglasno sklep:
DS sprejme na znanje informacijo o razreševanju problematike v DO Iskra-Telematika.
Na osnovi predloženega poročila komisije za družbeno-institucionalno propagando ter obrazložitve predsednice komisije za Dl P Mete Maksimovič, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS sprejme poročilo o delu komisije za družbeno institucionalno propagando SOZD Iskra v letu 1984.
Na osnovi predloženega poročila o delu na projekti. Iskra2000-McKinsey in obrazložitve člana KPO za ekonomiko in plan Zorana Poliča ter razprave delegatov, sprejme delavski svet soglasno naslednji sklep:
Delavski svet sprejme poročilo o delu na projektu Iskra 2000-McKinsey.
Na osnovi predložene informacije o delu na podlagi II. faze projekta Iskra 2000-McKinsey, obrazložitve člana KPO za ekonomiko in plan Zorana Poliča ter pisnih stališč DO Iskra Delta in Iskra Kibernetika, DS z 1 vzdržanim« glasom In 1 glasom »proti« sprejme sklep:
DS pooblašča KPO SOZD Iskra za nadaljnje dogovarjanje s firmo Mc-Kinsey in Co. v zvezi s pripravo in izvedbo II. faze projekta Iskra 2000-McKinsey.
Na osnovi predložene informacije strokovne skupine za sistemsko rešitev problematike DO Elektrozveze, obrazložitve svetovalca KPO SOZD Iskra Staneta Preskarja in delegatske razprave, sprejme delavski svet soglasno sklep:
DS sprejme na znanje informacijo o nadaljnjem poteku razreševanja problematike v DO Elektrozveze.
Na osnovi predloženega gradiva in obrazložitve vodje storitev ISE Janeza Hafnerja, sprejme DS soglasno sklep:
1.	DS potrdi plan stroškov poslovnega letala za leto 1985.
2.	DS določi naslednji cenik storitev poslovnega letala:
Ura poleta za uporabnike v SOZD Iskra:
v SFRJ 86.000.- din ji tujino 125.000,-dinjiadomestilo za čakalni dan 31.000,-dinj
Urajioleta za zunanje uporabnike:
v SFRJ 117.000.- din,v tujino 156.000,- din.nadomestilo za čakalni dan 62.500,- din.
Cene veljajo od 1.1. do 30.6.1985. Za drugo polovico leta se cene oblikujejo na podlagi gibanj stroškov med letom.
3.	Delavski svet potrdi način zagotavljanja deviz za tekoče poslovanje (tč. 1.2 predloga), za realizacijo sklepa pa zadolži kolegij finančnih direktorjev DO.
4.	Delavski svet soglaša, da se kriteriji za oblikovanje cen in zagotavljanja deviz vključijo v temelje plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1986-90.
(Dalje na 16. strani)
stran 15
<ra Iskra Iskra Iskra Iški
(Nadaljevanje s 15. strani)
5.	Delavski svet bo obravnaval ključ združevanja sredstev za odplačilo kredita v letu 1985 in ključ združevanja amortizacije po izdelavi zaključnih računov za poslovno leto 1984.
Na osnovi prejete informacije o uporabi PCB v DO Iskra Kondenzatorji in sanaciji stanja ter predloga o dodelitvi nepovratnih sredstev iz rezervnega sklada SOZD Iskra, soglasja odbora za finance ter stališča KOS SOZD Iskra, sprejme DS s soglasjem vseh delegacij DO, naslednji sklep:
1.	DS sprejme na znanje informacijo o uporabi PCB v DO Iskra Kondenzato-,ii in sanaciji stanja.
2.	DO Iskra Kondenzatorji, Semič se odobri iz združenih sredstev rezerv SOZD Iskra 1 mio din nepovratno za financiranje dela aktivnosti za odpravo posledic onesnaženja reke Krupe.
3.	DS zadolži delavske svete DO, da v roku dveh mesecev obravnavajo v okviru svojih pristojnosti problematiko varovanja okolja in še posebej ravnanja z nevarnimi snovmi.
Na osnovi predložene analize glasila Iskra s predlogom sprememb vsebinske in oblikovne zasnove glasila, stališča časopisnega sveta ter obrazložitve predsednika časopisnega sveta Avguština Ciuhe, sprejme DS soglasno sklep:
DS sprejme predlog sprememb vsebinske in oblikovne zasnove glasila Iskra s tem, da se v predloženem gradivu na strani 3. — v tretji alineji črta besedilo drugega in tretjega stavka.
Na osnovi predloženega poročila komisije za uspešne diplomske in magistrske naloge SOZD Iskra pri SOZD Iskra ter ustne obrazložitve predsednika komisije Naceta Pavlina, sprejme DS soglasno naslednji sklep:
DS podeljuje nagrade za uspešne diplomske in magistrske naloge SOZD Iskra za teto 1984 v višini po 20.000,- din naslednjim nagrajencem:
1.	Tatjani JAGODIČ, dipl. ing., FNT, Lj.,za nalogo: Ocena primernosti različnih pozitivnih in negativnih fotorezistov za proizv. VLSI integriranih vezij, mentor: dr. Stane Pejovnik,
2.	Antonu KOSIJU, dipl. ing., Fakulteta za elektrotehniko, Lj., za nalogo: Integrirana zaščita v distribuciji, mentor: prof. dr. Anton Ogorelec,
3.	Andražu LEGATU, dipl. Ing., FNT-Fizika, za nalogo: Merjenje prečne porazdelitve gostote svet. toka v ND—YAG laserju, mentor: dr. Martin Čopič,
4.	Miroslavu MARCU, mag. VEKŠ, za nalogo: Razvoj neširokopotrošnih izdelkov kot integralni del razvojne politike OZD, mentor: dr. D. Radanjič, dr. B. Deželak,
5.	Matjažu MOČNIKU, dipl. ing., Fakulteta za elektrotehniko, Lj., za nalogo: Testna naprava za elektronski merilec kotov, mentor: prof. dr. J. Virant,
6.	Klavdiju PERVANJI, oec.. Ekonomska fakulteta, za nalogo: Analiza odvisnosti stroškov poslovanja od stopnje izrabe kapacitet v TOZD AET Tol-min v letih 1981-1982, mentor: prof. dr. Filip Lipovec,
7.	Andreju ŠUŠTARŠIČU, dipl. ing., VTŠ, Mb., za nalogo: Mikroračunal-niške izvedbe meritve in regulacije tiristorskega napajalnika, mentor: K. Jezernik,
8.	Janezu ŠPAROVCU, dipl. ing., FNT-mat. in meh., za nalogo: Pozitivno definitne matrike, mentor: doc. Matjaž Omladič,
9.	Andreju VRHOVCU, mag. Ekonomska fakulteta, za nalogo: Nekateri transnacionalni vidiki poslovanja SOZD Iskre, mentor: prof. dr. J. Bukovec,
10.	Bojanu DE REVI, dipl. ing. FAGG, za nalogo: Oblikovanje sesalnika, mentor: prof. Niko Kralj.
Na osnovi predloženega predloga predsedstva KOS SOZD Iskra za imenovanje odbora za pripravo dneva Iskre v letu 1985, sprejme DS soglasno sklep:
DS imenuje Odbor za pripravo dneva Iskre v letu 1985 v naslednji sestavi:
predsednik — Janez Kern, DS SOZD
član — Boris Lasič, KPO SOZD
član — Miloš Kobe, KPO SOZD
član — Avguštin Ciuha, KOS SOZD
član — Tone Orožim, ZB SOZD
član — Jože Mokorel, ZSMS SOZD
član — Miloš Pavlica, DPO SOZD
član — Marjan Dvoraček, USE
član — Jaka Škrbine, IC — marketing
član — Peter M Ivšek, KPO DO Avtoelektrika
član — Boris Gregorič, DS DO Avtoelektrika
član — Miloš Vodopivec, SK DO Avtoelektrika
član — Robert Žerjal, KPO DO Avtoelektrika
član — Angel Šuligoj, ZB DO Avtoelektrika
član — Boris Švagelj, ZSM DO Avtoelektrika
Na osnovi posredovanega pisnega predloga DO Iskra Zmaj, da je SaS o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v SOZD Iskra zastarel in neuporaben, zato predlagajo pričetek postopka za njegovo uskladitev, DS soglasno sprejme naslednji sklep:
Predlog DO Iskra Zmaj se posreduje Projektnemu svetu za urejanje delitve OD v SOZD Iskra, ki naj do ene od prihodnjih sej DS pripravi ustrezno stališče do predloga.
ra Invest servis iskra Iskr Pojdem na Štajersko
So trenutki, ko je človek jezen na vse, tudi v službi — ali kot sedaj pravimo — na delovnem mestu. Takrat mu v živčno omrežje vskoči misel: Oh! ko bi bil že v pokoju! Nebi se jezil, požvižgal bi se na vse in se posvetil, npr. rožicam, zaradi prepričanja samo rdečim. Ko pa stoji pred usodnim dnem, pred zapornico, ki jo dvignejo za odhod v pokoj, se mu milo stori. 40 let dela, znoja, krivic, upanja in vmes nekaj veselih trenutkov, vse je v hipu zlito v pojem minulega dela. Toda narava je neizprosna, zamenjava generacij neizbežna.
Mico Spasojevič, 40 let dela, znoja, upanja...
Poznava se skoraj celo večnost. On pravi, da nekoliko manj: samo 15 let, od takrat, ko je prišel v Kotnikovo ulico, v nekdanjo Prodajno servisno organizacijo, v avtopark. Že prvi dan sva se spoprijateljila in ugotovila, da sva isti, v zadnji vojski najbolj zdesetkani letnik. Mico Spasojevič, Srbin iz okolice Kragujevca ni kazal nobenega znaka, da je prišel tako od daleč. Govoril je odlično slovenščino, brez naglasa. No ja, včasih jo je zasukal malo po mariborsko. Šele sedaj mi je pojasnil, da je prišel že pred vojsko v Maribor in že takrat vsrkal vase nekaj štajerskega duha.
Vprašal sem ga, odkod njegova vnema za jezikovno prilagoditev z večinskega v manjšinski jezik, pa mi je brž odgovoril, da je dolžnost vsakogar, naj pride od koderkoli, da se nauči jezika domačinov. Tudi, če bi prišel med Eskime na obalo Grenlandije.
V Beogradu je Mico absolviral avtoprometno šolo in se leta 1947 za stalno naselil v Sloveniji. Demobiliziran kot kapetan I. ru-reda se je povsem posvetil avtomobilskemu prometu in tako prišel med nas. Sedaj gre redkokdaj v rodno vas, starša sta umrla, brat in sestri pa imajo družine. Povezava je sedaj že bolj rahla, čeprav še vedno prisrčna in vznemirljiva, ubija pa jo razdalja. Kadar se srečamo, se pokažejo ne samo jezikovne, marveč
tudi druge kulturne razlike. Človek vsrka vase nove sestavine okolja in tudi misli drugače — skratka, prilagodi se nevede.
Mičo, kot strokovnjak za avtomobilski transport, vodi v Invest servisu oddelek 15 ljudi, ki imajo na skrbi 40 vozil vseh vrst, od osebnih do tovornih. To je velika odgovornost, ki stalno zaposluje človeka, ves dan in tudi ponoči, če tako nanese. Oddelek USE namreč oskrbuje vse organizacije ljubljanskega bazena s prevozi, ne samo v državi, marveč tudi v tujini. Poleg predpisov v avtoprometu za vso Evropo je potrebno obsežno znanje avtomehanike, vzdrževanja, servisiranja, obračunavanja itd. Delo poteka na temelju sprejetega letnega načrta z osnovo plačanega kilometra. Vsak osebni avto mora prevoziti letno 60 tisoč km, tovornjaki manj — 25 do 30 tisoč. Vse osebe v prometu so zavarovane in tudi tovor. Jezi ga, ker mnoge organizacije nočejo naročati prevozov prek USE. Rajši se odločijoza rent-a-car, ali taksi službo, čeprav so storitve USE cenejše, vozniki profesionalci, vozila čista in še denar ostane v hiši.
S koncem lanskega leta se je Miču izteklo 40 let dela. Odšel je v zasluženi pokoj. Delal je vestno, ne glede na določeno dolžino delovnega časa in bil po svojem mnenju plačan preskromno. S kolektivom se je vseskozi dobro razumel, odnosi so ostali neskaljeni in treba se bo prav potruditi, da bo odtrgal misli od sedanjega, na katerega je čustveno vezan.
Ko sta bila najina lončka že prazna, mi je zaupal, kaj kani v prihodnje. Izselil se bo iz Ljubljane in se naselil v Mariboru. Za stanovanje ne bo problema, ker bo pustil večjega v zameno za manjšega. Družina se s tem strinja, le žena bo morala poiskati zaposlitev v mestu ob Dravi, otroka pa bosta tam nadaljevala šolanje. In še nekaj: delal bo tudi naprej, toda poslej le za sebe.
Sele sedaj sem doumel pomen tistih nekaj besed v mariborskem narečju. Proč iz zaspane Ljubljane med vesele Štajerce! Prav ima, že zato, ker mu bodo vendarle uresničile mladostne žeije.
Še veliko zdravih let, Mičo!
Marjan Kralj
16. stran
■	• Ugledna beograjska revija Ekonomska politika je objavila obširen intervju s predsednikom KPO SOZD
Hli ISKRA Borisom Lasičem. Osrednja tema pogovora je bila vloga in možnosti Iskre v prestrukturiranju našega gospodarstva v okviru dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Med drugim je predsednik La-
■	sič poudaril, da v sedanjem stanju in ekonomskih pogojih elektronika ni sposobna sama napraviti ključnega preobrata, saj kot napredna industrijska veja nima ustreznih pogojev za razvoj. Če pogledamo izvoz, vidimo da izvozniki glede na ekonomski položaj niso enakopravni s tistimi, ki prodajo več domačim kupcem. Izv-
H ozno usmerjena ter ekonomsko in tehnološko napredna proizvodnja je celo v podrejenem položaju v primerjavi z ostalimi. V zvezi z nadaljnjim razvojem Slovenije
H in vlogo Iskre v tem razvoju je predsednik Lasič dejal, da je tu potrebno dati prednost programom in več vlagati v mikroelektroniko in proizvodnjo na njeni osnovi. Tu so tudi druge industrijske veje, ki imajo mnogo
H večje razvojne možnosti, kot železarne in tovarne aluminija. To seveda ne pomeni, da je treba aluminij in žel-
H ezo prepustiti zaostajanju, pač pa moramo to proizvodnjo modernizirati, da bo rentabilna.
#	Sodelovanje Iskre s firmo Sinclair in pojavljanje računalnikov Spectrum v jugoslovanskih prodajalnah še vedno močno odmeva v jugoslovanskem tisku. Naj-
■	več pripomb je v zvezi s ceno računalnikov. Tako se
■	časopis Glas Slavonije v članku o računalnikih vprašuje, zakaj so domači računalniki dvakrat dražji od
■	tistih, ki jih proizvajajo v svetu. Zakaj Iskra prodaja
■	Sprectrume za 70.000 dinarjev, ko pa v Angliji enak računalnik stane 100 funtov, v Avstriji pa 3.998 šilingov? List omenja tudi precejšnje pomanjkanje strokovne računalniške literature v Jugoslaviji in nadaljuje, da je Slovenija tu svetla izjema, saj so na lestvici najbolj iskanih knjig v Sloveniji trenutno kartri knjige o računalnikih: Računalnik v hiši, Uvod v računalništvo in Basic za začetnike.
•	Galaksija v članku z naslovom »Spectrum v Iskrinih ■■ prodajalnah« prav tako kritizira visoke cene računal-
nikov pa tudi nesposobnost beograjskih prodajalcev — nuditi kakršnekoli dodante informacije. Po mnenju pisca članka Iskra v tem primeru ni pokazala dovolj posluha za računalniške teme »čeprav brezplačno nudi usluge servisiranja.«
•	Reški Novi list v daljšem prispevku pišeo računalniški mrzlici, ki je v zadnjem času zajela tudi Reko in okolico. Časopis navaja, da v Iskrini trgovini na Reki prodajajo zelo veliko računalnikov Sinclair Spectrum. Med kupci je največ mladine, ki se izredno zanimatudi za način uporabe. Edina težava je vtem, komentira list, da je priloženo navodilo za uporabo napisano le v angleščini in, da se doslej še nihče ni spomnil; da bi besedilo prevedel v naš jezik.
•	Zagrebška revija START, katere uredniška politika je že vrsto let zelo naklonjena modernim tehnologijam, je objavila daljšo reportažo o Iskrinem Centru za elektrooptiko z naslovom Iskrin laserski prodor. Reportaža seznanja bralce z neslutenim razvojem elektrooptike v svetu. V nadaljevanju skuša na primeru Iskre odgovoriti na vprašanje, kakšne so možnosti Jugoslavije v tej propulzivni veji industrije 'in konkretneje, kakšni so dosežki in razvojne možnosti Iskrinega centra na področju laserskih daljinomerov, termovizije ih optičnih komunikacij.
S Članek s podobno vsebino je objavila tudi beograjska Borba, kjer je avtor posebej izpostavil dosežke Centra za elektrooptiko na področju optičnih komunikacij, ki so rezultat velikih vlaganj v razvojnorazisko-valno dejavnost v visokostrokovne kadre.
•	Časopis Večernje novosti iz Beograda povzema del obširnega pogovora Čedomira Raiča, predsednika Predsedstva SZDL Hrvaške, z novinarji zagrebškega Vjestnika. »Naša zgodovinska obveznost je«, pravi med drugim Čedomir Raič, »da z energičnim delom in ustvarjalno ofenzivo privedemo na družbeno sceno resnične ustvarjalce in projektante novih vrednot«. Med njimi na vidnem mestu omenja tudi Iskro.
ra Iskra Iz tujega strokovnega tiska Iskra Iskra Iskra Isl
Velesejem v Hannovru
Lani je sodelovalo na velesejmu v Hannovru 6560 razstavljalcev na površini 330m2. Letos, to je 1985. leta, jih bo 67000 na površini 364 tisoč m2. Leta 1984 je bilo približno tričetrt milijona obiskovalcev, ali 130 tisoč vsak dan in so zasedli vse razpoložljive hotelske zmogljivosti, medtem ko so morali poglavitni razstav-Ijalci prenočevati v Hamburgu, Berlinu in Frankfurtu.
Ker je zanimanje za velesejem vedno večje, infrastrukturne zmogljivosti mesta pa omejene in jih tudi po mnenju mestne uprave ne kaže širiti, se je uprava velesejma odločila, da bo od naslednjega 1986. leta prirejala velesejem v dveh časovno ločenih delih. Tako bo od 12. do 19. marca »CE—BIT zvezni velesejem«, od 9. do 16. aprila pa
hannovrski velesejem. V prvem delu bodo zastopane panoge komunikacijske tehnike, informacijske tehnike in konzultacije, mimo tega pa še pisarniška oprema in inovacijski center. V drugem delu bo elektronika skupaj z elektrotehniko in mikrotroniko itd. Nekatera
obrobna področja bodo zastopana samo vsaki dve leti.
Naslednje leto bo tudi prireditev »Mladina in tehnika« v hali, ki jo sedaj grade. V tem delu hannovrske prireditve bodo tudi strokovna posvetovanja, kongresi in seminarji.
Opozorila na poledico
Pozimi se pripeti največ nesreč zaradi poledice, ker se vozniki zanašajo, da poledice bodisi ni, bodisi da je cestna služba že zavarovala nevarne cestne odseke.
V Švici, kot gorati deželi, imajo z zmrzaljo vsako zimo veliko težav, zato so se odločili za sorazmerno preprost in učinkovit sistem. Na cestnih odsekih, kjer običajno nastane poledica, so postavili opozorilne table. Ze pri temperaturi 1,5°C so table črne in ne prikazujejo ničesar. Ko pa zunanja temperatura zdrkne na ledišče, postane folija na tabli prozorna in voznik zagleda v teh primerih opozorilo na poledico z znanim simbolom snežnega kristala.

f.M
ral
pm,.M^nGmden MiB — /1776 /rt Zrta/f
Prihodnje leto, ali natančneje, 8. marca 1986 leta bo minilo natanko štirideset let, odkar so bile nekdanje Strojne tovarne v Kranju z odlokom takratnega ministra za industrijo in rudarstvo Franca Leskoška—Luke preimenovane v tvrdko »Iskra«, tovarno za elektrotehniko in fino mehaniko v Kranju.
In čeprav nas loči še dobro leto dni od tega pomembnega Iskrinega jubileja, se je nanj potrebno začeti pripravljati že zdaj. Ena izmed akcij proslavljanja naše štiridesetletnice naj bi bila tudi v tem, da bi poskušali letos obiskati in se pogovoriti z vsemi, še živečimi starimi Iskraši, ki so ogromno prispevali k temu, da je Iskra danes takšna kot je. Njihova pričevanja naj bi se tako ustvarjalno in dokumentarno vključila v naše proslavljanje, hkrati pa naj bi predstavljala dragoceno gradivo za bodočo zgodovino Iskre, ki so jo predvsem ustvarjali naši ljudje s svojim znanjem, delom, požrtvovalnostjo in tudi odrekanjem.
In prav zato še enkrat prosimo in pozivamo vse tiste, ki imajo kakršenkoli material, fotografije, zapiske ali kaj podobnega iz zgodovine Iskre, da nam to sporočijo na naslov uredništva ali pa se lahko tudi osebno oglase pri nas. Sleherna, tudi najmanjša podrobnost, fotografija, ali pričevanje bo tako dragocen kamenček za veliko fresko o štiridesetletnem obstoju in delovanju Iskre.
In zvesti pravkar zapisanemu pa je bil tudi idejni utemeljitelj načelu smo za prvega sogovor- in snovatelj našega, danes tako nika izbrali prof. dr. Mirjana znanega Iskrinega zaščitnega Grudna, našega uglednega znaka.
elektrotehnika, znanstvenika Preden preidemo na podro-in pedagoškega delavca, ki je pnejši razgovor o nastanku bil sam eden izmed botrov in imena in znaka naše Iskre naj soustvarjalcev Iskre pred šti- najprej malce podrobneje pre-ridesetimi leti. Še več, bil je tis- dstavimo našega sogovornika, ti, ki je predlagal tudi ime Iskra Z imenom profesorja Grudna naši, danes sestavljeni orga- sta vsekakor najtesneje po-nizaciji združenega dela, hkrati vezana razvoj in napredek
Prof. dr. Mirjan Gruden: prve radijske zveze so imele opraviti z iskrami... (Foto: D. Ž.)
slovenske elektrotehnike in ni ga inženirja elektrotehnike pri nas, ki ne bi šel skozi njegove roke bodisi kot študent, bodisi kot človek, ki je moral preštudirati njegova skripta in znanstvena dela med svojim študijem.
Danes zaslužni profesor (emeritus) dr. ing. Mirjan Gruden se je rodil pred štiriinse-demdesetimi leti v Ljubljani in se je po diplomi na elektrotehniškem oddelku ljubljanske univerze 1937 leta zaposlil pri radiofonski oddajni postaji v Ljubljani, oz. Domžalah, kjer je bil zaposlen pri študijskih oj a-
ikra TV Pržan Iskra Iskra Iskra Iskra Iskr
Angleščina med počitnicami
TOZD TV, Pržan — decembra — Poprečno milijon dolarjev izvoza mesečno v letu 1984, 230.000 izdelanih televizorjev, to je slika današnje Tovarne TV sprejemnikov, odkoder so samo decembra odpeljali alžirskemu kupcu nič manj kot 11 tovornih vagonov blaga. To je seveda bistveno drugačno okolje od tistega, ki so ga opredeljevale povojne razmere. Tako sta med drugim ugotavljala gosta, ki sta nekdanje delovne tovariše obiskala pred novim letom — nekdanji prvi direktor pržanske tovarne RUDOLF DERŽIČ in RUDI JANČAR, ki je kot direktor nekdanje Industrije za elektrozveze, matične hiše od katere se je odcepilo podjetje Telekomunikacije (današnja TOZD),ki so postavljali temelje današnje Iskre, je seveda
svojevrstno doživetje, ki ga ših 40 let Dušana Željezno-je težko opisati v nekaj vrsti- va, ki se jez obema tovariše-cah. Več o predhodnih ko- ma zadržal v daljšem pogo-rakih k ustanavljanju da- voru. našnje Iskre zato preberite v
nadaljevanju podlistka: Na- Tekst; foto: S. Fleischman
Med obiskom Rudolfa Deržiča in Rudija Jančarja v Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu: Deržič, Jančar, Milenkovič (pomočnik direktorja TOZD TV ža tehnično področje), Štembergar (direktor TOZD TV). Gosta si ogledujeta šasijo TV sprejemnika.



Staršem!
Vaši otroci bi morda radi utrdili in razširili znanje angleščine, ki ga pridobivajo v šoli.
To možnost vam v času zimskih počitnic nudi Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26, ki organizira enotedenske tečaje za učence 7. in 8. razreda osemletke ter 1. in 2. .letnika šol srednjega usmerjenega izobraževanja.
Vpis in informacije v enoti za jezikovno izobraževanje, vsak dan od 8. do 13. ure ob torkih pa do 16.30. Tel.: 322-791.
čevalnih napravah in modernizaciji oddajnika. Leta 1940 je odšel v takrat pravkar dograjeno tovarno radijskih aparatov tvrdke Philips v Pančevu pri Beogradu, se z njo preselil v Budimpešto in se maja 1945 vrnil v Beograd, kjer je nastopil službo v ministrstvu za industrijo, kot referent za šibki tok. Tu je ostal samo dva meseca, nakar se je preselil v Ljubljano in začel delati pri nastajajoči tovarni Iskra v Kranju, koVVo-dja konstrukcije in laboratorija. Od 1. oktobra 1947 dalje je bil vodja konstrukcije in laboratorija Inštituta za elektroz-veze v Ljubljani do leta 1948 (kasneje se je inštitut združil z Iskro). Medtem pa je bil z odlokom z dne 21. II. 1946 imenovan za izrednega profesorja na ljubljanski univerzi. Na univerzi je potem nadaljeval svoje uspešno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo in bil večkrat dekan elektrotehniške fakultete, prorektor in rektor univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani ter kot redni profesor tudi na univerzi v Ljubljani in razprave in seveda tudi skripta.
Kljub upokojitvi pa je še vedno aktiven in tako sem ga za najin razgovor našel za Sinclairjevim računalnikom v njegovi delovni sobi na elektrotehniški fakulteti, kar samo priča, da zanj in njegovo znanstveno delo ni niti pokoja, niti miru. Zelo rad se je odzval
skra
Prodam
Preudarni se vozijo s kolesom poleti, kupujejo ga pozimi, priložnost pa je prav zdajle:	specialno kolo
BOTTECCHIA, št. 57, mo-' dre barve, skoraj nerabljeno, zelo ugodno naprodaj. Telefon: 061/737-769.
Otroško posteljo z jogijem prodam. Šifra: ugodno.
Drsalke št. 40 — moške prodam. Naslov v uredništvu.
Smučarske čevlje št. 45 odlično ohranjene prodam. Ponudbe pod »Poceni«.
Bundo za 15-letnega fanta ugodno prodam. Ponudbe pod »Lepa«.
Kupim
Morda ima kdo od sodelavcev v domači omari starejše knjige, ki so na trgu že razprodane? Če so dobro
moji prošnji, da bi odgovoril na nekaj vprašanj o nastanku imena Iskre, njenem zaščitnem znaku in sploh o začetku in rojstvu naše Iskre. Takole je začel naš razgovor:
»Ko sem se vrnil iz Madžarske me je poiskal inž. Čušan Lasič, češ da se bo potrebno potruditi v tem smislu, da bi imeli tudi pri nas industrijo radijskih aparatov. Pri tej zamisli je takrat sodeloval tudi Rudi Jančar. Po moji vrnitvi iz Beograda v Ljubljano pa me je poiskal danes pokojni inženir Ivan. Gruden (moj soimenjak, vendgr prav nič v sorodu z menoj), ki sem ga poznal še kot kolego s fakultete. Gruden je takrat prišel iz partizanov, iz Starih žag in dogovorila sva se, da bova skupaj začela pri nas uvajati elektrotehniško industrijostis-timi sodelavci, ki so nama bili takrat na voljo. Spominjam se, da smo se takrat sestali v majhnem poslopju katoliške prosvetne zveze, ki je stalo nekje tam, kjer je danes hotel Hollidey Inn. Takrat smo skupaj poprijeli za delo Železnik, Hartman, Tavzes in še nekateri drugi. Skupaj smo dobili pooblastilo, da smo lahko iz bivše, tovarne Jugočeška v Kranju ustanovili industrijo elektrotehničnih aparatov. Tako smo se sestali junija ali julija 1945 leta v že omenjenem poslopju sredi Ljubljane in naredili načrt, kakšna naj bi bila zasedba nove tovarne, ki smo jo ustana1
Iskra Iskra
ohranjene, naj me o tem obvesti! S tem oglasom pa iščem 2., 3., 4. in 5. del zbirke ZGODOVINA V SLIKAH (DZS) in 1., 2. in 4. del zbirke ODKRITJA IN RAZISKOVANJA (MK). Če so knjige brezhibne, sem pripravljen zanje plačati njihovo 4-kratno vrednost ob nakupu. Naslov v uredništvu.
Kazimir Mohar, Pipanova 26, 64208 Šenčur. Ali: Kazimir Mohar, Iskra Telemati-ka Kranj, Ljubljanska 24 a, Kranj.
Smučarske čevlje št. 42 kupim. Ponudbe pod »poceni«.
Ttfaii ogtesi so brezplačni. Sodelujte, prodajte, česar ne potrebujete več, kupite, kar bi želeli ceneje. Čakamo vase prispevke na naslov uredništva.
vljali. Najprej smo naredili obsežen elaborat, v katerega smo vpisali vse osebje, od inženirjev pa tja do kuharic v menzi. Potem smo odšli v Kranj in začeli tam iskati sodelavce, ki so bili zaposleni v nekdanji nemški tovarni LGW, pridružilo pa se nam je tudi precej profesorjev z ljubljanske ujii-verze kot Bedjanič, Matanovič in drugi.
Vsi so bili nad našim elaboratom navdušeni in so vsakodnevno prihajali v Kranj. Jaz sam sem takrat poskrbel za konstrukcijo in laboratorij, kije bil še v nastajanju, Gruden pa je bil tehniški direktor, medtem ko je bil Vladimir Klavs naš komisar, oz. delegat, danes pa bi temu rekli preprosto direktor.
Ob vsem tem delu smo se seveda velikokrat pogovarjali tudi o imenu za novo, nastajajočo tovarno. Razmišljal sem takrat sam tudi o tem, da so bile prve radijske zveze napravljene z električnimi iskrami in zato se mi je to ime zdelo ustrezno tudi za novo tovarno. Sicer pa sem menil, da se bo naša nastajajoča tovarna razvijala in rasla. Kajti končno tudi iz iskre nastane plamen in zato naj se tudi naša Iskra razplamti. Kot elektrotehniki pa imamo v svoji stroki z iskro tudi stalno opravka. In končno, iskra je simbol začetka nekega procesa.
Tako sem takrat razmišljal in utemljeval svoj predlog, naj nova tovarna dobi ime Iskra. Pri tem smo seveda tudi razmišljali o zaščitnem znaku. Ko sem takrat zarisal prvi znak, je le-ta imel šestokrako zvezdo. Vendar pa je takratni minister Leskošek zavrnil takšno idejo, zavrnil je namreč šesti rogljiček pri zvezdi, češ, naj bo peterokratka, partizanska zveza. In tako smo Iskrin znak tako predelali v pet krakov ter sem ga kasneje kot vodja konstrukcije lastnoročno narisal pri čemer so bile vse dimenzije normirane in natančne. Izgle-dal pa je takole:
»Vendar pa imamo pričevanje, da je bilo dokončno oblikovanje Iskrinega znaka zaupano zdaj že pokojnemu Milanu Erbežniku, ki je čez nekaj dni prinesel predelani osnutek znaka, ki je izgledal
takole:
sem prekinil svojega sobesednika. Vendar je le ta zatrdil, da je takrat sam narisal osnutek Iskrinega znaka. Potem pa je še dodal:

»Ko smo takrat delali v kranjski tovarni, so njen del še vedno zasedali vojaki. To nas je precej oviralo pri našem delu. Takoj smo namreč hoteli začeti s proizdodnjo, vendar pa tega v tako veliki tovarni ni bilo mogoče storiti čez noč, zato smo sprva začeli izdelovati vse, kar nam je prišlo na misel: od raznih obročkov, vrtalnih strojev, električnih števcev, ki so se ohranili in se razvijali vse do danes, medtem ko so drugi izdelki počasi odmrli. Med našimi izdelki so bili takrat zelo uspešni prvi kinoprojektorji in mehanske ure, ki še dandanes tiktakajo in merijo čas na jugoslovanskih železniških postajah. Izdelovali smo takrat celo bikove obroče za potrebe kmetijstva, kar je takrat in še danes povzroča nemalo šal. Vendar pa naj za konec povem še to, da smo takrat vse izdelke izdelali brez uvoženega reprodukcijskega materiala in proizvodnja je normalno tekla po zaslugi številnih sodelavcev, ki so bili prej izurjeni kot vodje delavnic in podobno. Kasneje so sodelavci iz Ljubljane odpadli, delno tudi zaradi oddaljenosti in ostala sva takrat skoraj sama s profesorjem Bedjaničem.«
■■■■■■■■HaaaaMMPnHteesi::

Tako je prišlo torej pred dobrimi štiridesetimi leti do imena in zaščitnega znaka naše Iskre.
Dušan Željeznov
iskra Obvestila Iskra Is Objave Iskra Is Zahvale Iskra
ZAHVALA
ob prezgodnji izgubi mojega dragega očeta
PAVLETA
PRAŠNIKARJA
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem v TOZD Števci— orodjarna in njegovim bivšim sodelavcem za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja.
Njegovi
ZAHVALA
ob izgubi našega očeta
FRANCA
BREZARJA
se iskreno zahvaljujemo prijate-liem. sodelavkam in sodelavcem Iskre Commerce — Skupne službe, Telematika — Delovna skupnost Komerciala in TOZD ZTS — Razvojne delavnice za ustna in pisna sožalja, za podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti
Sinovi: Stane, Marjan, Tone in hčerka Francka z družinami.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage mame
FRANCKE
KLEINDINST
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za izraze sožalja in denarno pomoč.
Žalujoča hčerka Marija Čuden
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega
dragega očega
semajlepše zahvaljujem svojim sodelavcem iz TOZD Števci—trak T^27 in Pakirnica za vso pozornost in pomoč
Ksenija Živkovič
V spomin
Bogdan
Veljak
Pred kratkim nas /e tiho in neopazno, kot je živel, zapustil eden izmed zaslužnih tvorcev današnje iskre.
Skupaj smo dblali cela desetletja, cenili v njem strokovnjaka. delavca in predvsem človeka. V treh desetletjih bolezni je bil ničkollkokrat onstran meje življenja: to večino ljudi stre, da se zaprejo vase, redke izbrusi v diamant.
Takšen je bil Bogdan.
Mlad gimnazijec se je vključil v narodno osvobodilno borbo: tam je opravil oficirsko šolo in veliko šolo življenja, kmalu je bil med najboljšimi radiotelegrafisti: v Glavnem štabu so mu zaupali najodgovornejše zveze z Vrhovnim štabom, z Glavnim štabom Hrvatske — in potem so ga, redkega med najboljšimi, poklicali v Vrhovni štab. Skromen, kakršen je bil, o tem skoraj ni govoril — o njem so pripovedovali njegovi tovariši, partizani.
Potem je bil med začetniki Iskre, v skupini, ki nam je utrla pot v elektronske .komunikacijske naprave: ko se je Iskra odločno usmerila na svetovno tržišče, je bil med prvimi, sledila so leta trdega dela. pionirskega dela pri izvozu elementov — zlasti skrb za kakovost in zanesljivost. Ko je Iskra slednjič, v sedemdesetih letih, začela z izvozom sistemov, je bil Bogdan med prvimi v skupini strokovnjakov za projekte.
Iskra je Bogdanu polnila skoraj vse življenje, čeprav je prejel malokatero pohvalo in priznanje — saj jih tudi mara! ni. Zna! je dajati, ne prejemati, še manj jemati. Globoko je spoštoval svojo mater, s katero sta si bila življenjska sopotnika, po naših merilih več v hudem, kot v dobrem. Bogdan je meril drugače, čeprav v neštetih težavah, je imel — vsaj za nas — vselej le vedrino in ščepec značilnega humorja.
Bogdan je bil nadvse pokončen človek. Nikdar se ni znal odreči tistemu, v kar je verjel. Življenje mu je povrnilo z marsikatero bridko krivico pa se ni vdal.
Mar ni značilno, da je bilo radioamaterstvo Bogdanov veliki konjiček — povezovanje prek vseh meja, ki si jih vsepovsod postavljamo ljudje, drugovanje z enako mislečimi po vsem svetu. Ko je slednjič zamenjal delo v Iskri za pokoj, je v radioamaterstvu še enkrat obnovil sloves, ki se ga je držal v partizanih: zmagoval je na velikih tekmovanjih, med najboljšimi, noč za nočjo nizal tisočere zveze z vsem svetom. Pohiteti moram, nam je dejal — kot bi slutil. Že je naročil novo, zmogljivejšo opremo, s katero bi segel v še večje daljave, a ga je prehitel trenutek, ki mu ne ubeži nihče.
Tiho sklanjamo glave v spoštovanju: zapustil nas je človek, vzornik in Iskraš, kakršni so redko posejani v življenju naroda.
Sodelavci
Velja si zapomniti!
Nov vozni red krožne vožnje našega avtobusa Stegne — Stegne v Ljubljani
Na temelju dosedanjih izkušenj in potreb potnikov — uporabnikov našega avtobusa za krožno vožnjo od Stegen do Stegen je Invest servis določil nov vozni red, ki ga v celoti objavljamo. Poglavitna razlika v primerjavi s starim voznim redom je, da avtobus odhaja, oz. prihaja natanko ČETRT URE PREJ Z VSAKE POSTAJE. Razlog za zgodnejše vožnje je v tem, da se vsi sestanki v naših organizacijah začenjajo skoraj brez izjeme ob celih urah. Potniki za Stegne torej ne bodo več zamujali (oz. le nekaj minut), na PPG pa bodo prišli skoraj ob napovedanem času, oz. le nekaj minut prej.
Odhod iz Stegen Postajališče	1
Stegne Postajališče:	1	8,25
2	8,26
3	8,27
4	8,28 1 8,29
Sl. avto	
Obč. Šiška	8,30
Savska c.	8,35
Šmartinska c.	8,36
Njegoševa c.	8,38
Kotnikova ul.	8,40
PPC Trg revolucije 3	8,45
Prešernova 1 (izpred gost. Lovec)	8,47
Obč. Šiška	8,51
Sl. avto	8,52
Stegne	9,00
2	3	4	5
9,25	10,25	11,25	12,25
9,26	10,26	11,26	12,26
9,27	10,27	11,27	12,27
9,28	10,28	11,28	12,28
2	3	4	5
9,29	10,29	11,29	12,29
9,30	10,30	11,30	12,30
9,35	10,35	11,35	12,35
9,36	10,36	11,36	12,36
9,38	10,38	11,38	12,38
9,40	10,40	11,40	12,40
9,45	10,45	11,45	12,45
9,47	10,47	11,47	12,47
9,51	10,51	11,51	12,51
9,52	10,52	11,52	12,52
10,00	11,00	12,00	13,00
Opomba:
a)	postajališče Šmartinska — avtobus ustavlja na postajališču mestnega prometa pred železniškim nadvozom
b)	postajališče Njegoševa — avtobus ustavlja na postajališču mestnega prometa pred Polikliniko
c)	postajališče Prešernova — avtobus ustavlja na stari Prešernovi 1 pred prodajalno »Delikatesa«
d)	postajališče Tržaška 2 je ukinjeno, morebitni potniki vstopajo in izstopajo na postajališču Prešernova 1. -
Vozni red velja od 3. 1. 1985.
Invest servis
Črtica Polone Škrinjarjeve
Ivanka
Zbudila se je. še preden je zazvonila budilka. Zunaj je bila še trda tema. komaj pred dobro uro je zašel mesec. V sobi je bilo mraz. da se je zdrznila, ko je dvignila roki izpod odeje. Z desnico je oblipala lučko na omarici in pritisnila na stikalo. Zdaj se je soba zalesketala v motni luči. po steni so zamiga tale sence.
Pometa si je oči in se obrnila na levo stran postelje. Miha je še spal. Rdeča lička so se mu napihovala v brezskrbnem snu. drobni peščici sta gledali izpod razbrskanih rjuh.
»Malo ga bom še pustita.« je pomislila. »Pristavila bom mleko in mu pripravila obleko.«
Vstala je. navlekla nase obleko in se opotekla v kuhinjo. Bila je utrujena, čeprav je bilo šele jutro, zdelala jo je nočna izmena, v kateri je delata te peto leto. zdelal jo je otrok, ki je zanjo, štiridesetletno prišel na svet vsaj deset let prepozno. Saj ne da bi ga ne marala, le tako utrujena je bita iz dneva v dan od njegovega tekanja, čebljanja in nenehnega prebujanja v nočeh, ko bi rada počivala. Kadar je delala ponoči, je običajno prihajala sestra na večer in otroka spravila spat. čez noč je bil sam. Tistih noči se je najbolj bala. Ves čas je za strojem mislila samo nanj in iz ure v uro je bolj raztreseno prekladala težke zaboje s pločevino sem in tja. Letošnje leto so k sreči nočni šiht ukiniti, le tu pa tam. kadar se je posebno mudilo, so jo še prosili, naj pride delat. Nikoli ni šla rada, a nikoli tudi ni upala reči ne. Bila je samohranilka, otroka je preživljala v glavnem sama. .s svojo plačo in imela je stanovanje, majhno garsonjero od
podjetja, da seje čutila še bolj privezano na fabriko in delo.
»Miha. Miha! Vstani!« se je zadrla čez čas. ko ji je mleko že skoraj prekipelo in se je tudi ura na nočni omarici oglasila.
Miha se je samo malo zganil, nekaj zamrmra! in spal naprej.
»Joj, ta otrok! Ob živce me bo spravil.« je zavpila na ves glas in nervozno stekla k otrokovi postelji. Potegnila je
odejo z njega in ga stresla kor zrelo hruško.
»Miha. ne bova ujela avtobusa... Slišiš!«
Otrok se je nakremžil, pomel očke in za ve k at.
»Ne deri se. vse okrog boš zbudi! in spet bo hudo.« Poba sala ga je okoli pasu kot mače in prinesla v kuhinjo.
Otrok se ji je zdaj z vso silo uprt v ramena in zavekal še glasneje. To jo je
Kapljica kot spomin
Na križpotjit življenjskih črt moje dlani
je padla bela snežinka.
V kristalih njenih se je uje! sončni žarek kot podoba sanjskega sveta.
Odsev neštetih barv v kristalih belih
*	spominja me na njen obraz,
ki nosim ga v srcu.
Topi se bela snežinka na moji dlani zaradi toplote mojega srca.
Ugašajo žarki ujeti in topijo se kristali beli.
Na moji dlani pa je ostala drobna kapljica kot spomin na lep trenutek nate.
še bolj razdražilo. Potlačila ga jc na divan zraven njegovih cunj in sama še glasneje zavpila:
»Napravila se bova. slišiš! In nehaj se cmeriti, če ne...«
Miha je stisnil usta v šobo. nekajkrat zahlipal, nato pa spet zavpit...
»Ne... Neeec... Ne maram ven! Nočem v vrtec...«
Poskočila je k štedilniku, kjer se je smodilo mleko, brcnila v Mihovega medvedka, ki je ležal na tleh in prijela za otrokove škorenjčke.
Ko je Miha zagledal škorenjčke, je vedel, da gre zares. Vede! je. da bo res mora! ven iz tople hiše pa od mame tudi. Zavpil je. da se je kar obrnila.
»Zdaj te imam pa že zadosti, veš! Le čakaj...« Udarila ga je enkrat, dvakrat, ga obrnila, mu začela vleči čez glavo pulover in ga poskušala postaviti na noge. Pa ni šlo ne eno. ne drugo...
Bila je že vsa mokra po obrazu od nervoze, od otrokovih solz in svojih tudi.
Ura pa je šla neusmiljeno naprej...
»Daj no. Miha... Saj veš. da moraš... Jaz moram delati, da bova kupila avtomobilček, tak. velik, res...«
Otrok je za hip odneha! in jo nejeverno pogledal. Stegnil je ročici ob sebi in omagan zahlipal...
Postavila gaje na tla. mu potisnila na noge škorenjčke in ga porinila k vratom.
»Tako. zdaj pa čakaj.« je rekla in zletela v kopalnico. Namočila je obraz pod curek mrzle votle, jo nekaj zajela v dlani in pila v dolgih hlastnih požirkih.
Za zajtrk ni bito več časa...
Zunaj, za okni se je začelo svetlikali. Nad Storžičem je bodla med oblake zarja. krvavo rdeča se je razlila po dolini spodaj, po sneženih travnikih ob Savi. Sneg sc je zdaj zalesketal, zvezde so bledele, oddaljene in mrzle.
»Lepo jutro.« je zamrmrala, ko je stopila ven. na prag z otrokom. »No. le slopi, no...« ga je potiskala predse na pot in gledala v daljino, kjer je s postaje že odpeljal prvi delavski avtobus.
»Nič zato.« je rekla na glas in dvignila malega v naročje. »Bova pa drugega ujela!«
Otrok seje stisnil k nji. pritisnil lice oh njeno in šepnil:
»Kajne, mamica, jutri je pa sobota...«
Stisnila ga je še krepkeje k sebi in pospešila korak.
Da. res je bil petek, zadnji delovni <lan v tednu...
Rekreacija 1985
Človek je dolžan biti zdrav
Piše: prof. Drago Ulaga
Vse bolj se uveljavlja prepričanje, da je človek dolžan biti zdrav. Točneje povedano: prizadevati si mora, da ne bo bolehal po lastni krivdi. Zato je prav, da se tu-• di na tem področju izobražuje, kajti zdravje ni odvisno samo od telesnega utrjevanja, temveč tudi od pravilne prehrane, rednega počitka in predvsem od odklanjanja vsega,kar je zdravju škodljivo.
Športni režim v našem življenju pomeni manj bolniške, manj izdatkov za zd-
RAZPIS
ravljenje, predvsem pa boljše počutje in več veselja do dela. Biti zdrav ni samo zasebni interes, temveč tudi družbeni. Da bi dobili delovni ljudje boljši odnos do rekreacije, se je uredništvo odločilo, da bo redno objavljalo strokovne prispevke, namenjene izobraževanju in osveščanju.
Občni zbor PD Iskra
Ljubitelje planin v Iskri obveščamo, da bo občni zbor Planinskega društva Iskra v sredo, 23. januarja ob 17. v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, na Trgu revolucije 3, v prostorih restavracije.
Upravni odbor PD Iskra
Novoletno srečanje športnikov
V torek, 18. decembra se je na že tradicionalnem novoletnem srečanju v prostorih hotela Lev zbralo približno 400 delavk in delavcev Avtomatike, ki se aktivno vključujejo v različne športno-rekreativne dejavnosti, ki so organizirane na ravni delovne oz. temeljnih organizacij.
Tisočletja se je človek razvijal in ohranjal s fizičnim delom, napredek tehnike pa ga je rešil telesnega naprezanja in ga hkrati prikrajšal za tiste fiziološke dražljaje, brez katerih ni trdnega zdravja. Pojavljajo se nove bolezni, ki so posledica »hipokinetoze«, kakor imenujejo zdravniki telesno pešanje zaradi pomanjkanja gibanja.
Naši predniki so vsak dan veliko hodili, od zore do mraka so obdelovali zemljo in se potili, danes pa se vozimo in smo pri poklicnem delu gibalno le neznatno obremenjeni, živčno pa preveč. Prostega časa imamo več kakor kdajkoli poprej, vendar ga še ne znairio razumno izkoriščati.
Spričo tako usodne spremembe v načinu življenja je razumljivo, da nam je potrebna športna rekreacija.
Če ni naprezanja pri delu, si ga moramo omisliti pri športu. Ne pozabimo: Delo ohranja organe (srce, dihala, mišice, možgane), brezdelje jih slabi. Tako si danes brez rekreacije ne moremo zamisliti zdravega načina življenja. Ne gre samo za izenačevalno gibalno dejavnost v obliki smučanja, izletništva, kolesarjenja, športnih iger itd., temveč tudi za razvedrilo, sprostitev, družabnost —- skratka za bogatenje življenja.
Iskra Kibernetika, Delovna skupnost Komerciala, Kranj
razpisuje prosta dela in naloge
delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. Direktorja prodaje v Ljubljani
Pogoji:
—	Visokošolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri
—	5 let ustreznih delovnih izkušenj, znanje tujega jezika,
—	obveznost pridobitve ZT registracije pri GZS
—	pogoje določene z družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
OBJAVE
Iskra Kibernetika, Delovna skupnost Komerciala, Kranj
1.	VIŠJI KOMERCIALIST II. za prodajo elektromehanske in elektronske avtoelektrične opreme in opreme za merjenje v industriji.
Pogoji: Višješolska izobrazba elektroteh. smeri, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategroije, ustrezne osebnostne lastnosti za opravljanje komercialnih opravil.
2.	VIŠJI KOMERCIALIST II. za prodajo mikročitalniške tehnike in industrijske optike.
Pogoji: Višješolska izobrazba etektroehniške ali strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj s področja komercialnih opravil in znanje nemškega ali angleškega jezika, ustrezne osebnostne lastnosti za opravljanje komercialnih opravil.
Navedena dela se opravljajo v Ljubljani.
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili in opisi delovnih izkušenj pošljite v 15 dneh na naslov Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj.
Gremo na Zasavsko goro
Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto, 19. januarja prvi letošnji planinski izlet in sicer na Zasavsko goro. Visoka je 849 m, z nje pa je prelep razgled — na Snežnik, Nanos, Julijce, Karavanke in Kamniške Alpe do Pece.
Zbrali se bomo ob 8.15 pod uro na ljubljanski železniški postaji. Ob 8.40 se bomo odpeljali z vlakom do Save, od tam pa je do vrha dve uri zmerne hoje. Udeležencem priporočamo, da vzamejo s seboj smučarske palice.
Izlet bo vodil Mile Žmitek.
Prijavite se pri Bredi Jančar, tel.: 572-331, int. 614.
Športno rekreativna dejavnost ima v Avtomatiki že dolgoletno tradicijo. Od 1954. leta, ko je bila ustanovljena nogometna sekcija, so se v delovni organizaciji formirale druga za drugo namizno teniška, kegljaška, košarkarska, tekaška, sekcija za badminton itd. Poleg teh, ki iz leta v leto beležijo boljše rezultate, so se tudi ostali delavci aktivno udeleževali najprej špor^ tnih srečanj med temeljnimi in delovnimi organizacijami, kasneje pa tudi športnih iger na ravni SOZD. Prav na teh igrah smo v . zadnjih nekaj letih dosegli lepe rezultate, saj smo se vedno uvrstili pri vrhu.
Vsi ti dosežki odražajo voljo posameznikov in delež vloženega, prostovoljnega dela neutrudnih delavcev in službe za družbeni standard, ki se je za omenjeno srečanje še posebno potrudila.
Poleg priznanj in pokalov, ki so bila podeljena za najboljše ekipe oz. posameznike v novoletnem košarkarskem turnirju, so delavci službe za družbeni standard ob podpori delavcev DO oz. TOZD pripravili bogat srečelov. Tako se je »športno bodrenje« za omizji nadaljevalo tudi pri odpiranju paketov.
Za zaključek še to: želja nas vseh je, da se dobra volja, razumevanje . in tovarištvo naših športnikov v letošnjem letu prenese tudi v delovno okolje, v večjo povezanost vseh nas v Avtomatiki. g D
Neumorni Tone Kastelic: »Tokrat je zadela srečka številka...« (foto Š. D.)
a Iskra Iskra Kotiček za Iskraše Iskra Iskra Iskra Iskra
Z novo obliko v novo sprostitev in smeh
Če odpiramo nove strani, namenjene družabnostim in razvedrilu, to nikakor ne zaradi tega, ker ne bi imeli dovolj drugih, zlasti gospodarskih vprašanj, ki bi jih kazalo obravnavati. Nasprotno in še več: za vse probleme imamo v našem glasilu prostora še premalo; zlasti zdaj, ko smo spremenili obliko našega lista.
Toda, prav vse bolj zapleten gospodarski položaj terja tudi vse bolj odkrite pristope; široke razgledanosti in poglobljenih človeških odnosov med nami. Zato se je. pokazala potreba, da začnemo tudi v našem, sicer predvsem družbenopolitičnem in gospodarskem glasilu obravnavati vsa področja, ki zadevajo naše delovne ljudi, njihove družine, zanimanja in tudi zabave.'Kajti sanio celoviti ljudje ki so med seboj povezani z iskrenimi odnosi, bodo lahko reševali nelahke gospodarske in politične zadrege časa.	v
Kultura ima pri tem še prav posebno vlogo. Slovenci smo kot narod obstali vse dotlej v zgodovini predvsem zaradi vsoje kulture in to moramo ohranjati tudi še naprej. Zato je tudi v krogu industrijske družine, kot je naša Iskra, toliko bolj potrebno, da razvijamo posluh za kulturo, da razumemo svetovne in domače pojave v kulturi in, da tudi sami ustvarjalno delujemo — čeprav amatersko in zgolj ljubiteljsko.
Kulturni človek bo tudi laže reševal gospodarska vprašanja in še posebej bo laže deloval kot samoupravljalec-inovator.
Zato bodo vsi prispevki, ki bi jih vi s tega področja pošiljali uredništvu, več kot dragoceni.
Toda. Ne gre le za kulturo! Gre tudi za širše, za razvedrilo in telesno kulturo, za sprostitev v naravi, v delu in v športu. Naši delavci so znani kot dobri športniki. Zato nam poročajte tudi o njih, o dogodkih, ki so za nas vse zanimivi. To bo spodbudilo morda še druge, ki so še zaspani.
Ponos je pomembni dejavnik vsakega delavca in tudi v športu lahkoisk-raši zablestimo!
Sploh pravimo, da je zdrav duh v zdravem telesu. Šala in razvedrilo pa so še posebej izdelki bistrega duha — zato se radi nasmejte. To pomaga zdraviti marsikatero bolezen. Zdravniki so izračunali, da je veliko več naporov potrebnih, če se spačiš v jezi, kot če se sproščeno nasmejiš.
/
Torej — pokažimo drug drugemu prijazen, nasmejan obraz, ob katerem bo tudi resno delo še vedno resno, hkrati pa manj težko!
mak
iskra Nasveti Iskra Iskra Is Moja družina Sl jaz
Pravo mesto za delo, hobije, učenje in igranje
Takšno mesto si lahko naredimo sami, če smo le malo spretni in, če imamo na primer Klip-Klap mizo z ustreznim orodjem.
Širine in globine plošče namerno nismo določili, ker je glede na prostor in potrebo posameznika lahko zelo različna.
Konstrukcija je docela enostavna. Osnovna plošča naj bo debela najmanj 16 mm. Ploščozaključites tremi stranskimi stranicami, ki so Visoke približno 20 cm in so iz enakega materiala kot osnovna plošča.
Glede na velikost in prostor ploščo fiksiramo na steno na različne načine. V prvi »risbi« je delovna miza »vgrajena v niši.« Uporabljeni sta stenski letvi, pribiti v pod (v stenski vložek pa z vijakom).
Druga varianta nudi uporabo konzol, ki pa sta. lahko tudi zložljivi, če je potrebno ploščo odstranjevati, oz. spuščati. Možno pa je upora-, biti tudi spodnji nosilni sistem. To je lahko npr. tudi koza ali regal, ali pa podaljšana stranica z dodatnim .programom, kot sta na primer v risbi dve polici, lahko pa jetudi tekstilna utensilija (z žepki), ali kaj drugega obešenega na tej stranici — nogi.
Preden najde polica svoje mesto, jo ustrezno obdelajte. Zaščitite jo s kakšnim lakom v intenzivnem barvnem tonu. In ne, da je takšno delovno mesto le funkiconalno, je tudi dekorativno.
maja
Minil je december, zvrstili so se vsi dobrodelni svetniki, Vi pa ste morda le ostali praznih rok. Tudi v januarju je lepo kaj dobiti. Ne čakajte na druge, kupite si sami nekaj, kar že dolgo potrebujete in si želite.
Recimo: univerzalni gospodinjski stroj, ki ga je bilo do nedavnega mogoče dobiti le v konsignacijskih prodajalnah in od drugih proizvajalcev. Ze nekaj časa pa jih proizvaja tudi naša Iskra pod nazivom: BRAUN MULTIPRACTIC — VEČNAMENSKI GOSPODINJSKI APARAT. Njegova najboljša lastnost je, da ni predrag (Približno stari milijon v letu 1984). Seveda pa se cena za vse artikle hitro spreminja in to na žalost le navzgor.
Stroj je sestavljen iz ohišja, ene same posode, univerzalnega noža in treh dodatnih diskov z nastavkom. Vsa živila obdelujemo, to je stepamo, mešamo, režemo, umešamo, samo v eni posodi in to z univerzalnim nožem. Z namestitvijo dodatnih diskov pa lahko ribamo, strgamo, ali režemo (na primer za pommes frittes). Moč obdelave živil dosegamo s stikalom, ki ima tri stopnje.
Multipractic seseklja sadje, zelenjavo, hitro, enakomerno in brez dodatka tekočine. Stroj nam lepo seseklja tudi surovo, ali kuhano meso za polpete, čevapčiče, omake, tatarski biftek. Gospodinjski pomočnik seklja tudi orehe, lešnike, mandeljne, mak, čokolado in drobtine.
Z multipracticom pripravimo zelenjavne pireje, matevža, sadne kaše in namaze (na primer: jajčni, ali skutni namaz).
Majoneza, pripravljena v tem stroju je izredno trda. Pri pripravi uporabimo lahko celo cela jajca, ne-le rumenjake, zato je poraba jajc manjša.
Tudi testo (krhko, kvašeno, vlečeno in testo za rezance) pripravimo v strolu v 1-3 minutah.
Količine, ki jih tako dobimo, niso velike (40-50 dag mase naenkrat), lahko pa postopek ponovimo 2-3 krat, ker je kratek in enostaven.
Multipractic je nepogrešljiv pri pripravi osvežilnih pijač iz surove-•ga, ali kuhanega sadja, ali zelenjave. V posodo narežemo poljubno'sadje, dodamo želeno količino sladkorja in ko se sadje v nekaj sekundah seseklja, dolijemo skozi nastavek na pokrovu mleko, ali vodo.
Posebej osvežilni pa so frappeji z ledom.
V posodo stresemo nekaj kock ledu, vključimo stikalo na II. — hitro obdelavo. Zdrobljenemu ledu dodamo sladkor in nato poljubno sadje. Ko smo dobili enakomerno gosto maso, dodamo med mešanjem še mleko. Pravilno pripravljen frappe je penast!
Multipractic opravi namesto gospodinje vsa tista težaška dela v kuhinji, kot pralni stroj pri negi perila. Vprašanje je le, če gospodinje znajo izvabiti iz njega vse, kar je sposoben narediti. Prvi poskusi naj vas ne naredijo malodušne. Kctf povsod tudi tu velja: Vaja dela mojstra! Šele po večkratni uporabi boste spoznale, da je^lultipracticv vaši kuhinji nepogrešljiv.
Helena
Nasvet
za avtomobiliste
In to predvsem tiste, ki (še) nimajo svoje garaže kljub »zimskemu mrazu stoletja« in se temu ustrezno mučijo z jutranjim vžiganjem svojega pločevinastega prevoznika. Da bo težav z vžiganjem manj, poskusite z naslednjim: loputo za zrak na vplinjaču (čok) zvečer popolnoma zaprite (izvlečite čok), vlagi bo tako zaprt dostop In težav z vžiganjem bo zanesljivo manj. Za uspeh jamčijo lastne izkušnje! I. U.
kra Pisma bi . ■ Iskra Ist
Hvaležni smo
Že deseto leto teče, kar sem v pokoju. Zato sem vsakič znova toliko bolj vesel pozornosti Iskre, da nas, upokojence, ni pozabila.
Kljub času, ki nas na vsakem koraku pa naj si bo v družini, v TOZD, v večjih delovnih sredinah, ali pa v katerikoli dejavnosti opominja na stabilizacijske ukrepe, je nas, upokojence, Iskra tudi letos prav prijetno pogostila in tudi denarno
nagradila. Da pa smo še vedno nadvse veseli lepega Iskrinega koledarja pa ni potrebno posebej poudarjati.
Iz hvaležnosti za vso po- • zornost želim vsem članom velikega podjetja SOZD1 Iskra: SREČNO NOVO LETO in še veliko nadaljnjih, novih delovnih uspehov.
Upokojenec Franc Stegnar
(strugar iz Kranja) j
mo in stabilizacijsko prikazovanj in drugih
Mimogrede Iskra	Iskra Iskra Iskra Iskra Isl
Lep o kašo so nam skuhali: lačni ne bomo!
Voda nam sega do grla: žejni ne bomo!
Igrajo se z ognjem: zeblo nas ne bo!
Za nas je poskrbljeno! SREČNO 1985! '
C(Z
— Odpri usta Henrik: imaš moje dovoljenje!
6B
lel
' #:
■
i ,*sHI
I %/;
1 idflfefe iMlrJl' ir							ISKRA	ST MARKIRA	2)RAViL. 06 JEZERU LA^<? MANIOK	(TALEC	FRANC. PISATELJ IN MARKIZ	TUHtlJk	3€L KOLtSAR- CKE JURKE	wk					
							S.L0V- PISMEL 'RUHOLFl												
/IJgPPffiCf ? i \L iyPr m	i / i	>	’	...„u							palestinska 4 80GINJA. VOJNE		—										
							KAVJAD" SMUČAR (KEN)					GLASBE- NIK sosi			V		KDOR ilfw-	MANJŠE NASELJE	
							IGRALEC LITIJ					TKPNtK V slOVN. RITMIČNA GLA6BA							
ibKRA	6LAK1 VLAHE	*	PREBIVA LEC. SARDINI- JE	ttiKO: 3A	vLr-	V				POHSTfr VEK Z-A KOVANJE	AWC,L. FIZIK.								
					0\J0) 2»0QE						JANEZ NOVAK.								
KLRNJE POMOR													KkijE Oglaša- nje	SLOVAN KRILO poslopja					
KU6KI PIUVTEU (ViEVO- LOM							PISMENI NALOG, BANKI	NEON	MAREDOHj M-IME l^OK DEKLEVA		.							JOKktA SUHICA tJIta.	
it n mik											TIRNICA				TONE PAVCtK KUDU				
VELETOK v PAKISTA- NU				MESTO V ASTURIJl SPAVJUA T IME							norveški SLOVNI- ČAR AASEN	GLAV- N-EGIPTA KODv-(hNOZ.)							
NEMŠKI FILOZOF (MAX)								TOVkRNk V BITOU	KRIK SLOV. PELNIK (IVAN)				ZNAK. ZA MNOŽENJE RlBliKA PRIPRAVA						
VEUM MOKKA «8k					LAVTNOST CNERME										TITAN KOLAK ANTOhi				
ITAL' OPERNI DtWQEN7 (ALBERTI)						tRTA KI iPAiA NOTNO Č.ILT0V4E								MEJA,					
UčMkM						NABRAN OKRADI TRAK								NAJAV					
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo- Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23/1, telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, . Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica-Dnevmk, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.