List 19.
Gospodarske stvari.
Glavne napake trtoreje in kletarstva na Dolenjskem.
Iz zelo obširnega poročila gosp. R. Dolenca, vodje deželne vino- in sadjerejske šole na Slapu, o njegovem lanskem popotnem podučevanji v trtoreji in kletarstvu po Dolenjskem posnemamo sledeči odlomek.
On piše: Za prvo poglavitno napako dolenjske trtoreje smatrati morem pred vsem Čuda slabi trtni nasad, to je, kaj slabe trtne sorte dolenjskih vinogradov. Na Dolenjskem, kakor v severni vinski deželi, bi se morala solnčna gorkota pred vsem, kolikor le moči, s tem izkoristiti, da bi se le prav zgodaj dozoreče grozdne sorte sadile, ne pa ravno nasprotno najkasnej še, kakor: zelenika, lipovšina, kržatna, šopatna, peles, vrhpoljec itd. Med zgodaj dozorečimi izbirati bi se morale pa zopet take, katere se s posebno dobroto vina, ne pa le z veliko množino vina od druzih odlikujejo, ne oziraje na to, ako bi se potem nekoliko maDJ vina pridelalo. Resnično povem, da me je uže skoraj jezilo, ko so me v vsakem kraji, kjer sem o trtoreji podučeval, ter kako za Dolenjsko pripravno sorto grozdja priporočeval, poslušalci koj prašali: „da, gospod, kako velike grojzde pa ima ta sorta?" Na to sem jim vedno nekoliko pretirano velike grozde na tablo risati moral, da je niso morebiti zaradi bolj majhnih grozdov brez ovinkov „a priori" zavrgli.
Posebna pozornost nakloniti bi se morala pa še med zgodnjimi, sploh dobro vino dajočimi sortami trt tistim, katere uže koj mlademu vinu prijetno vonjavo in pa tudi mastnost ali polni okus podele, kakor, na primer, so vsi muškati.
Nasad dolenjskih vinogradov postati bi moral z eno besedo čisto drugačen.
Za drugo kaj veliko napako trtoreje dolenjske smatrati moram napačen način pomnožitve trt, združen z napačno zasaditvijo nogradov samih.
Ta napaka seže v svoji škodi na _ ^lenjskem kaj globoko, in skoro se še ne misli na to. Napačna po-množitev in zasaditev trt zmanjša na eni strani vinski pridelek, na drugi pa zniža njegovo dobroto.
Na Dolenjskem, kjer sem bil — v Radečah, Krškem, Kostanjevici, Novomestu, sv. Jožefu pri Novo-mestu, Št. Rupertu — nisem zapazil več kakor eno samo trtnico (Rebschule),   to v Radečah,   pri  tamošnji
kmetijski podružnici. Prave bilfe ali živice, to je, ukoreničene trtne sajenice, in njih pridobitve se na Dolenjskem — koder sem hodil — še skoro ne poznajo. Da, še cel6 zasaditve trt s pomočjo ključev se, kakor sem se o tem v Kostanjevici prepričal, Dolenjci prav ne poslužujejo.
Skoro brez izjeme pomnožujejo trte na Dolenjskem po tej poti, da mladike starejših trt zagrubajo, čez eno ali dve leti zopet izkopljejo, od maternega debla odločijo, ter na stalno mesto presadijo. Ta način pomno-žitve vinske trte je prvič zeI6 drag, v veliki meri skoro s koristjo neizvršljiv, in, kar je poglavitna reč, tako zadobljene sajenice nimajo na spodnjih konceh tako imenovanih kronnih korenik, s katerimi bi si zaraogle nove trte iz globočine svojo hrano srkati, ampak one imajo le tako imenovane stranske korenike. S stranskimi korenikami izsrkajo pa trte zgornjo rahlo zemljo kaj hitro, potem hočejo zagrubane biti. vO vednem za-grubanji trt na Dolenjskem in sosednem Stajarskem sem uže zdavno slišal, vendar čemu da se to delo tam redno vsako leto po vinogradih, zdaj tu, zdaj tam izvršuje, mi ni bilo jasno, a zdaj pa mi je. Sicer je vednemu za-grubanji še nekaj vzrok, namreč preplitvo prekopo-vanje sveta pred zasaditvijo trt. Namesto, da bi se svet en meter globoko prekopal ter tudi obrnil, preko-puje se v najboljšem slučaji komaj 30 centimetrov globoko. V tako plitvo prekopanem svetu pa zopet trta drugači rasti ne more, kakor da si le s stranskimi korenikami naprej pomaga; tako plitvo prekopani svet pa tudi kaj hitro odteče, trte pridejo na vrh, in treba jih je zopet grubati.
Grubanje trt je res v nekaterih vinskih deželah in njih krajih neizogibno, to namreč tam, kjer je površni rodoviti svet kaj plitev. Tak slučaj nahaja se, na pr., na Francoskem v sloveči Sampanji, kjer se pod komaj 60 centimetrov rodovite zemlje sama trda kreda nahaja; toda na Dolenjskem o takem slučaji nikjer sledu ni. Vedno grubanje trt upliva pa tudi na kakovost in dobroto vina le neugodno, kajti grubanje pomlađuje trte; da pa mlade trte nikdar tako dobrega vina ne dado kakor stare, je sploh znana stvar.
fDalie r>rihodniie.">
156
Glavne napake trtoreje in kletarstva na Dolenjskem.
(Dalje.)
Tretja napaka dolenjske trtoreje je ta, da se tam trte dosti pregosto, čisto nered u o in glede sort trt popolnoma pomešano sade, in vrh vsega tega pa še, kakor v severni vinorejski deželi — veliko previsoko goje. Kakor v severnih vinskih deželah izvolitev zgodnjih sort trt kar le mogoče popolno doz< renje grozdja v prvi vrsti podpira, podpira to gotovo koj v drugi vrsti primerni, redni, čisti nasad in pa nizka i z go j a trt, pri kateri visi grozdje kar le mogoče blizo tal. Da je temu res tako, spričujejo zadostno cele velike vinske dežele. Na Dolenjskem , sosednem Stajar-skem in Hrvaškem, kjer je glede nasadov in izgoje trt v vinogradih vse zel6 tako kakor na Dolenjskem, pridelujejo se, kakor znano, ravno taka vina, kakor tam; kakor hitro se pride pa v kraje nizke izgoje , najdejo se tam uže boljša vina, da tudi prav izvrstna. To velja, razume se, vse le v obče rečeno. Jasni dokaz velike važnosti nizke trtne izgoje v severnih vinskih deželah podaja nam pa spodnje Avstrijsko. Ta vinska dežela ima, kakor sem uže rekel in dokazal , trtoreji odločno manj ugodno podnebje kakor Dolenjsko, in vendar se pridelujejo v nji vina, kakoršnih Dolenjska ne premore. Najeminentnejši dokaz, da je temu res tako, podajaj vina viteza (Jutmansthala, pridelana na grajščini pri Radečah. Ta vina napravljena so vendar iz najboljših spodnje-avstrijskih sort grozdja, toda kako vino dajejo in to — v boljšem podnebji? — Visoka vzgoja trt na Dolenjskem, kriva je pa še drugim čisto gospodarskim napačnostim, kakor 1) ona zahteva kaj visoke in močne , torej drage kole, — 2) vse obdelovanje je težavnejše, toraj tudi dražje, — 8) veter škoduje lahko veliko bolj, — 4) trte veliko lažje pozebejo, — 5) škodljivi mrčesi imajo veliko več zakotišČ, trtne bolezni veliko zavetja itd.
Četrta napaka dolenjske trtoreje obstoji v prepovršnem obdelovanji trt. Glede obrezovanja trt ni nikjer pravega trdnega pravila najti, kajti nikjer se trte tako ne obrezuje , da bi bilo za pridobitev krepkega lesa za bodočo letino na oni, za pridobitev letine tekočega leta pa na drugi strani skrbljeao. Za severne vinorejske kraje čez vse koristnega mandanja in skraj-šavanja mladja na trtah, katero dozorenje grozdja vendar tako močno podpira se na Dolenjskem še pozna ne. Okopavanje trt, kakor tudi vse drugo obdelovanje zemlje, grubanje ne izvzeto, opravlja se kaj površno.
(Konec prihodnjič.)
164
Glavne napake trtoreje in kletarstva na Dolenjskem.
(Konec.)
Da se vinogradi po Dolenjskem le prepovršno obdelujejo, je deloma krivo to, da Dolenjci nič kaj pravega orodja za obdelovanje trt nimajo. Skratka rečeno: trtoreja je na Dolenjskem povsod, kjer sem bil, z izginljivo majhno izjemo — blizo Krškega — taka, kakoršna bi ravno biti ne smela. Prav nič preveč ne rečem, ako trdim, da o trtoreji bi mogel sleherni Vipavec Dolenjcem v zgled služiti.
Tudi dolenjsko kletarstvo, žalibog, skoro nič kaj boljše ni, kakor je trtoreja. Pred vsem pomanjkuje na Dolenjskem pravih vinskih kleti, kajti po vinogradih raztresene „zidanice" se vendar kleti imenovati ne morejo.
Da se na ločitev belega grozdja od črnega ob trgatvi prav nič ne gleda ali celo malo, to spričuje rdeča barva velike večine dolenjskih vin. Robijanje grozdja, to je ločenje hlastin od jagod, pravilno zaprto kipenje mošta, pravilna naprava črnine, pravilna posprava praznih sodov, — vse to je na Dolenjskem s kaj majhno izjemo nepoznano. Da! še cel6 presnemanje (pretakanje) vina se vrši zelo površno; večina vinorejcev presnema le po enkrat, pa je tudi mnogo tacih vinorejcev, kateri še enkratno presnetje za nepotrebno smatrajo. Ce se vino dobro obdrži, je prav, — če se pokvari, pa tudi nič ne dć. Res smejati sem se moral pravi angleški ,,šecko-jednosti", s katero so se v nekaterih krajih vinorejci o tem pogovarjali, koliko predlanskega — 1878. pridelka so iztočili. „Koliko si ga ti iztočil, koliko ti?" — so se pomenkovali. Jaz nisem koj razumel, kaj da hočejo reči z besedo „iztočiti"; razumel sem jo še le potem, ko mi je nek mož razodel, da za „vino iztočiti" se čep odbije, da izteče vino — po vinogradu, od koder je prišlo.   Res kratek proces!
165
O tehnični porabi kletarskih odpadkov, kakor tropin, droži itd. nisem na Dolenjskem nikjer nič zapazil, razen nekoliko prav neumne naprave kisa ali je-siha. Koliko tropin sem videl po vinogradih ležati, katere so iz tiskalnic kar naravnost ven na dež bile vržene! Suma sumarum: Kakor trtoreja, tako čepi tudi kletarstvo na Dolenjskem na kaj nizki stopinji, da se kupčija z dolenjskim vinom, to je, s takim, kakoršno se večinoma dandanes pride 1] uje, tudi potem nič kaj oživela ne bode, ako dolenjska čez vse potrebno železnico dobi, kajti taka vina vzlic inozemstvu niso za kupčijo. Nizka vina so v dandanašnji kupčiji res najpoglavitnejša — vide slavonska vina! — al ona ne smejo, kakor Nemec pravi, „Dreimannerweine" biti.