leto XXVI - št. 1 - april 1999 GLRSILO občanou 1999 352C497 12 Litija) 100042G,1 Spoštovane občanke in občani! Ob bližajočih se velikonočnih praznikih vam želim obilje miru in notranjega zadovoljstva. Mirko Kaplja, župan 1000426,1 Utrip Velika noč 1999 - Razpored velikonočnih blagoslovov i Spoštovane bralke, dragi bralci! Po večmesečnem premoru se ekipa zbrana okoli Glasila občanov z njim vred znova vrača v vaše domove. Seveda smo najprej dolžni opravičilo, vendar ga je težko poiskati. Izgovor so lahko volitve, pa nejasna situacija v občinski upravi, pa še prazniki vmes... Vsekakor je bolj od vsega pomembno dejstvo, da smo tu. Upam sicer, da poslej bolj redno in neprekinjeno, vsaj dokler traja mandat tega uredniškega odbora. Lahko ste opazili, da kljub premoru nismo povsem počivali. Nadeli smo si nova oblačila; o vsebini, ki pa mora ostajati še vedno predvsem vaša, pa bo govora bolj v naslednjih številkah. Morda bo za koga ta številka zanimiva, zaradi velikega števila zahval in spominov na rajne. Verjetno pa tudi ne bo malo tistih, ki se bodo zaradi tega zmrdovali. Je pač tako. Tako želiijo naši bralci. Predvsem pa smo se odločili, da naš časopis poslej nastaja v celoti med nami, v našem kraju oziroma v naši občini. Tako je tudi pot od dogodkov in nastajanja prispevkov do oblikovanja in tiska precej krajša. Medtem, ko je Glasilo občanov kot medved spalo v svojem brlogu, je našo deželo še enkrat nepričakovano prekrila bela odeja. Povzročila je nemalo preglavic vzdrževalcem naših cest, vznemirjala že tako načete živce naših voznikov ter prizadela tudi pravo škodo na objektih, vozilih, v gozdovih in sadovnjakih. V tem času pa je med nami že pravcato nagajivo pomladansko sonce, ki zagotavlja, da je konec lepih časov za zaspance. Še tisti, ki ste prespali Valentinovo, ste se na Gregorjevo kar zagotovo zganili. In prav je tako. Tako se namreč vrti ta naš svet, takšna je naša narava, mi pa le pogumno zajemimo sapo in globoko zadihajmo v sveže jutro... Vaš urednik Matjaž Berčon Blagoslovljene velikonočne praznike vam želimo člani uredniškega odbora! ki župnija Litija: 6.00 - blagoslov ognja 13.00-Veliki vrh 13.30 - Sv. Jurij 14.30-Zg. Log 15.00-Gradec 15.00 - župnijska cerkev 17.00 - Breg 17.00-župnijska cerkev 6.30 - vstajenjska procesija župnija Šmartno: 11.00-župnijska cerkev 13.30 - Slivna - pri Škundru 14.00-Gora-Na dolini 15.30 -Kandrše 16.00-župnijska cerkev 6.30 - vstajenjska procesija župnija Polšnik: 7.00 - blagoslov ognja 12.00 -Mamolj 14.00 in 15.00 - župnijska cerkev 15.30-Renke 6.00- blagoslov ognja 16.00-Sp. Tepe 9.00,11.00,13.00-župnijska cerkev 13.30 - Vintarjevec župnija Sava: 13.45 -Kot 15.00- Ponoviče 14.00 - Brezje 16.00 - Leše 14.15 -Volčja jama 17.00-župnijska cerkev 14.30 - Zavrstnik 7.00 - vstajenjska procesija 14.45 - Gradiške Laze 15.00 -župnijska cerkev župnija Dole: 15.15 - Zg. Jablanica vsako uro od 8.00 do 16.00 v 15.30 - Cerovica župnijski cerkvi 15.45 -Jablaniške Laze 7.00 - vstajenjska procesija 16.15 - Preska 16.30 - Liberga župnija Sv. Križ Gabrovka: 16.45 -Vel. Kostrevnica 6.00 - blagoslov ognja 17.00 - Lupinica 9.30-Vodice 17.15 ■ -Jagodnik 10.00 - Brezovo 17.30 - Mala Kostrevnica 10.30-Tihaboj 6.30- vstajenjska procesija 11.00-Šmohor župnija Kresnice: 6.00 - blagoslov ognja 10.00-župnijska cerkev 10.30 - Ribče, Lajovic 11.00-Kres. Poljane 11.30 - Zg. Jevnica, Mahkovec 12.00-Jevnica-križ 12.30 - Golišče, Stegnetova kapelica 13.00 - Golišče, Končarjeva kapelica 13.30 - Kres. Vrh, Rometov križ 14.00-Kres. Vrh, Jančar 15.00-župnijska cerkev 7.00 - vstajenjska procesija župnija Velika Štanga In Janče: 11.00,12.00,16.00 v župnijski cerkvi župnija Hotič: 7.00 - blagoslov ognja 12.00- Vernek 12.30-Jesenje 15.30 - Sp. Hotič 16.00 - župnijska cerkev župnija Vače: 8.30-Potok-pri Štihu 9.00 - pri Kunjštu 9.30-Široka Set 10.00 - Boltija - Planinšek 11.30-Javorje 12.00-Gore 15.00 in 17.00 - župnijska cerkev, 7.00 - vstajenska procesija župnija Podkum: 6.00 - blagoslov ognja 12.00 in 15.00 - župnijska cerkev 9.00 - Šklendrovec 10.00 - Osredek 10.30 - Kandrše 11.30-Rtiče 14.00 - Borovak 14.30-Mali Kum 15.30-Sela 16.00 -Sopota župnija Javorje: 7.30 - blagoslov ognja 8.00-župnijska cerkev 9.00 - Debeče 10.00-župnijska cerkev 11.00-Vrata župnija Primskovo: 7.00- blagoslov ognja 11.30-Mišji dol 12.00-župnijska cerkev 13.00 - Dolnji vrh asilo canov Ustanoviteljica in izdajateljica: Občina Litija - Naslov uredništva: Jerebova 14,1270 Litija - Uredniški odbor: Matjaž Berčon (odgovorni urednik), Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Franci Vidic - Lektoriranje: Lea Klopčič - Grafično oblikovanje: Matej Zupančič Grafična produkcija: Studio Leonardo (Brodarska 13, Litija) - Tisk: TIskarna Aco, Litija - Nenaročenih fotografij in prispevkov ne vračamo. -Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. - Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur.l. RS št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2.1992) sodi Glasilo občanov med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov. Vesti iz državnega Se topla zemlja! Državni prvaki v košarki Slovenske Konjice, 28. marca - Učenci osnovne šole Litija so postali državni prvaki v košarki za starejše učence. Na finalnem turnirju so sodelovale naslednje osnovne šole: OŠ Litija, OŠ Pod goro - Slovenske Konjice, OŠ Milana Jarca - Ljubljana in OŠ Grm - Novo mesto. V prvi tekmi so se Litijani pomerili z OŠ Pod goro iz Slovenskih Konjic in jo premagali z 63 : 54. S tem rezultatom so si odprli pot do samega vrha. V drugi tekmi so se za naslov državnega prvaka pomerili z OŠ Mirana Jarca iz Ljubljane. Po lepi in napeti tekmi je bil končni rezultat 74 : 57 za OŠ Litijo. S to zmago so osvojili naslov prvakov v državi. Za OŠ Litija so nastopili: Blaž Oberčkal, Dragan Pušič, Nenad Ristič, Miha Medved, Dino Mujič, Danijel Jolič, Bojan Kovač, Alen Kraševec, Matic Cirar, Anel Blaževič, Rok Oštir. Trener ekipe je Džemo Ibiši, pedagoška vodja pa Karmen Špan. Blaž Oberčkal je bil proglašen za najboljšega igralca in najboljšega strelca turnirja (90 točk). Skupaj z Nenadom Rističem sta bila izbrana v najboljšo peterko turnirja. Učenci Osnovne šole Litija so se v zadnjih šestih letih kar petkrat uvrstili v finalno tekmovanje v košarki. Letos sta bila njihov trud in kvalitetno delo ter skrb trenerja Džema Ibišija poplačana z naslovom državnega prvaka, na kar smo vsi v občini lahko ponosni. Iskrene čestitke. PETRA PAVLICA IZJAVA ZA JAVNOST Kljub bistveno večjim pristojnostim župana ter številnim novim uradnikom, občini litija ne gre in ne gre Od izvolitve župana Občine Litija so minili 4 meseci. Župan je 29. marca 1999 že drugič prekinil komaj 2. sejo Občinskega sveta. Prekinil jo je, ker ni želel, da Občinski svet imenuje Nadzorni odbor Občine Litija kljub temu, da so bili za imenovanje izpolnjeni vsi zakonski, statutarni in poslovniški pogoji. Prav tako na dnevni red nobene dosedanjih sej ni uvrstil imenovanja odborov, ki so nujni za nemoteno delo Občine. Medtem, ko v večini slovenskih občin vsi organi že nemoteno delujejo je Občina Litija ena redkih, kjer ni sprejet niti statut Občine, niti poslovnik prav tako tudi ne odlok o organizaciji občinske uprave (nezakonito zaposlovanje v upravi?). Skrajni, z zakonom določeni rok za sprejetje občinskega statuta je že potekel, ustanovljena pa ni še niti statutarno - pravna komisija. Kdo sedaj nagaja, da ni občinskega proračuna za leto 1999? Župan ima pristojnosti, uprava je ideološko očiščena - pa kljub temu NIČ. Kot, da seje za Občino Litija čas ustavil. Stopimo že končno enkrat skupaj vsi, ki smo bili izvoljeni v Litiji! Povabite nas, gospod župan. Pripravljeni smo na odgovorno delo za Občino in občane. Mi smo pripravljeni sodelovati z vsemi. Čakamo na vašo pobudo. Ta mandat je moč odločanja v vaših rokah. Ne zgubljajmo časa! Jutri je nov dan. SVETNIŠKE SKUPINE V OBČINSKEM SVETU: Slovenska ljudska stranka Socialdemokratska stranka Slovenije Slovenski krščanski demokrati Državni zbor je letošnje leto začel z nadaljevanjem obravnave točk 10. redne seje. V tem sklopu je bilo opravljeno drugo branje Zakona o spremebah in dopolnitvah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki naj bi na novo urejal vprašanja o statusu sklada, o načinu dajanja koncesij za upravljanje z gozdovi, ki so v lasti sklada. Dokončno je bil sprejet Zakon o bančništvu, ki sledi določilom EU. DZ je v drugi obravnavi podprl predlog Zakona o Kazenskem zakoniku RS. V novem predlogu je predvidena višja, torej 30-letna, zaporna kazen za najhujša hudodelna dejanja. Končno smo na 32. izredni seji podprli Zakon o ugotavljanju vzajemnosti, ki je eden ključnih zakonskih regulativ, s katerimi je DZ omilil škodljive posledice, kijih je prinesel pridružitveni španski kompromis. Žalostno pri vsem tem je spoznanje, daje preteklo mnogo časa za zagotovitev potrebne 2/3 večine v DZ. Na že omenjeni seji smo dobili tudi novega obrambnega ministra, dr. Francija Demšarja. DZ je sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaključku lastninjenja in privatizacije vseh podjetij v lasti SRD. Pri sprejemanju je bilo veliko dilem, pa tudi kritik, saj je že skrajni čas, da Vlada RS zagotovi potrebno državno premoženje za zapolnitev certifikatne vrzeli. S tem dopolnilom je DZ dal Vladi RS čas, da najkasneje do 31. 7. 1999 pride s celovito, tudi finančno, rešitvijo, ki bo PID-om zagotovila predvideno premoženje. Na zahtevo SLS je DZ umaknil obravnavo Zakona o ratifikaciji maloobmejnem prometu s Hrvaško na eno izmed naslednjih zbora. Omenjeni sporazum namreč prejudicira možnost urejanja mejnih vprašanj v škodo naši državi. Izhodišče je jasno: 'DZnaj soglasno zavrne dokument, ki je škodljiv naši državi.' Ta odločitev bo mogoče le spodbudila bolj državotvorno delovanje zunanjega ministrstva. DZje na izredni seji opravil še celovito razpravo o vzrokih in okoliščinah, ki so privedle do t.i. afere Holmec. Obsodil je poskuse blatenja osamosvojitvene vojne in ustanovil posebno raziskovalno komisijo, ki naj v osnovi razišče okoliščine, ki so privedle do tega dogodka. Po razpravi o interpelaciji glede odgovornosti za dogodke iz afere Holmec je na osnovi ugotovljenih nepravilnosti DZ z večino glasov poslancev razrešil notranjega ministra Mirka Bandlja. FRANCI ROKAVEC Finančni načrt so sprejeli Upravni odbor litijskega društva upokojencev, ki ima kot največje tovrstno društvo v občini blizu tisoč članov, je sprejel zaključni račun za leto 1998 in hkrati finančni načrt za letošnje leto. Lani je društvo imelo blizu 4 milijone odhodkov in za 167 tisoč SIT manj prihodkov, vendar so negativno razliko pokrili s sredstvi iz preteklih let in tako leto 1998 zaključili s pozitivnim saldom na žiro računu. Letošnji finančni načrt predvideva 4,5 milijona prihodkov in prav toliko odhodkov. Društvena dejavnost bo letos prav tako pestra kot lani. Zlasti obširni so programi izletništva in planinstva ter rekreacije in kreativnih dejavnosti. Društvo upokojencev Litija vabi nove in stare upokojence, da se včlanijo v društvo. Sedež društva je v Litiji, Jerebova ul. 3. Članarina za leto 1999 bo 1.800,00 SIT, kamor je vštet tudi prispevek za vzajemnost. DU Litija Veterani ob dnevu samostojnosti Tišje, 19. decembra - Združenje veteranov vojne za Slovenijo, 00 Litija, je lani že četrtič organiziralo tekmovanje ekip v malem nogometu in streljanju z zračno puško. Poleg dneva samostojnosti je počastilo še tridesetletnico Teritorialne obrambe Slovenije in 57. obletnico bitke na Tisju. V streljanju, kije potekalo v strelskem domu v Šmartnem, se je najbolj izkazala ekipa Združenja veteranov vojne za Slovenijo, 00 Kočevje, drugi so bili domači veterani, tretja pa ekipa Združenja slovenskih častnikov, 00 Litija. V malem nogometu, ki smo ga spremljali v litijski športni dvorani, so slavili domači veterani, druga je bila ekipa Policijske postaje Litija, tretji pa veterani Sever. Na sklepni slovesnosti, po končanem tekmovanju, je litijski župan Mirko Kaplja najprej spregovoril o zgodovinskem pomenu dneva samostojnosti ter omenjenih obletnic, nato pa je zmagovalnim ekipam izročil pokale, predsednik litijskih veteranov Rihard Urbane pa je novim članom izročil članske izkaznice. Srečanje so veterani in častniki sklenili z obljubo, da se čez leto dni znova snidejo. BORIS ŽUŽEK Kulturni januar v Polšniku Polšničani smo na kulturnem področju uspešno končali staro in začeli novo leto. V začetku decembra so uspešno zaključili enoletno šolanje trije novi zborovodje. Kar štiri predstavnike smo imeli na koncertu zborovodske šole v Zagorju. Katarina Feštanj je pridobljeno znanje prikazala z uspešnim nastopom mladinskega cerkvenega zbora, s pomočjo instrumentalistov ter z ženskim kvintetom. Moški pevski zbor je ubrano zapel pod vodstvom Antona Torija, mešani cerkveni zbor pa je vodil Jože Kos. Vsi novi zborovodje so svoje pevce popeljali tudi na domači oder, in sicer 16. januarja, ko smo Polšničanom pripravili poseben večer. Novoletni koncert je začel MoPZ Polšnik, ki se bliža " srebrni" obletnici delovanja. Tokrat so se predstavili le s tremi pesmimi, saj so oder prepustili še drugim nastopajočim. Mladinski cerkveni zborček je zapel pesem, s katero so se predstavili v Zagorju. Brez strahu so solo odpele Katja, Erika in Urša, spremljali pa so jih instrumentalisti družine Kos iz Preske. Erika Korimšek nam je večer polepšala s pesmimi, odigranimi na klavirju. Petra Kos je igrala flavto, njena sestra Špela pa violino. Zaigrali sta nam v duetu, potem pa sta se predstavili še z solo pesmicami. Dekleta so dokazala svoj velik talent ter veselje do igranja instrumentov in prepričana sem, da nas bodo še velikokrat razveselile z uspešnim nastopom. Erika, Petra, Špela in Katja pa sestavljajo tudi dekliški kvartet, ki se je tokrat prvič predstavil. Pogumno so premagale tremo in pesem odpele tako, kot je treba. Kljub času za risanko so z učiteljico Katarino Feštanj na oder stopili učenci OŠ Polšnik. Z deklamacijo so nam kot dimnikarji prinesli srečo in nam zapeli prisrčno pesmico. Jasmina in Jožko Kmetic sta bratec in sestrica. Stara sta šestin osem let. Bila sta najmlajša nastopajoča in sta odlično prebrodila prvi nastop pred polno dvorano. Z roko v roki sta pogumno zapela pesmico Rasla je jelka in požela velik aplavz. Cerkveni zbor šteje dvajset pevcev in ga vodi organist Jože Kos. Zapel je tri pesmi, na orglah pa jih je spremljal Ivan Fojkar. Zbor redno poje pri nedeljskih in prazničnih mašah, v zadnjem času pa sodeluje tudi na različnih koncertih. Ob koncu pa seje predstavil še ženski kvintet s črnsko duhovno pesmijo Nobodv knows. Ob klavirski spremljavi v stilu bluesaje nastop popestril Jure Tori. Koncert pa smo zaključili vsi, saj smo nastopajoči povabili k sodelovanju vse obiskovalce in skupaj smo zapeli še venček narodnih. Seveda ne smem pozabiti na nastop vokalne skupine Šutna iz Kamnika, ki je 3. januarja gostovala v Polšniku z Božično opereto. Mešani cerkveni pevski zbor je namreč v mesecu decembru gostoval v Kamniku na koncertu Marijinih pesmi, zato smo tudi mi povabili prijatelje, da se nam predstavijo še v našem kraju. Kljub mrazu so v naša srca prinesli toplino božičnega časa.Ob koncu njihove predstave je skozi okno našel pot tudi sončni žarek, ki je premagal gosto meglo. Vztrajnost, zaupanje, veselje do dela ter prijateljstvo dokazujejo, da pesem ne pozna meja. Človek se velikokrat vpraša, čemu vse to delo, ves vložen trud, ves čas. Vse to prinaša med nas zadovoljstvo, veselje, gradi prijateljstva, nova dobra ali slaba spoznanja, ki nam dajejo energijo in zaupanje, da bomo dosegli to, kar si želimo. Vsako delo, ki med ljudi prinese srečo in zadovoljstvo, ima nek namen. Mame? MATEJA SLADIC Obletnica ustanovitve Dolenjskega odreda Konec lanskega leta je minilo 55 let, kar je bil 1. decembra 1943 v Kriški vasi pri Višnji Gori formiran Dolenjski odred. Poznali so ga vsi borci, ki so se borili na Dolenjskem, in tudi večina tistih Štajercev in drugih, ki jih je odred v letu 1944 spremljal od Save na Dolenjsko v zapolnitev enot VII. korpusa. Ker je bil odred veliko prisoten v krajih na desnem bregu Save in ima tudi domicil v občini Litija, je bila spominska svečanost oktobra v Jevnici. Vabilu se je odzvalo več kot 60 nekdanjih borcev odreda s svojci, predstavniki brigad 15. divizije, občine in občinskega odbora ZZB Litija, sosednjih borčevskih organizacij ter številni občani izJevnice in okolice. Prisotne so pozdravili in izrekli čestitke: župan občine Litija Mirko Kaplja, predsednik KS Jevnica Slavko Rokavec, predsednik KO ZB Jevnica Janez Kos in predstavnik 15. divizije. Predsednik skupnosti borcev Dolenjskega odreda in nekdanji komandir minercev Jože Štrukelj - Izidorje v svojem govoru opisal bojno pot odreda od ustanovitve do zadnjega pohoda, ko je deloval na desnem krilu VII. korpusa v Zasavju in devetega maja 1945 osvobodil Litijo, dvajsetega maja pa je bil v Ljubljani razformiran. Podroben opis o sestavi in bojni poti odreda pa je v knjigi Jožeta Peskarja " Dolenjski odred." Srečanje so popestrili godba na pihala iz Moravč ter pevski zbor, recitatorke in plesna skupina izJevnice. Vsi udeleženci srečanja so prejeli značke Dolenjskega odreda, predsednik KS Jevnica pa je izročil predsedniku Skupnosti Dolenjskega odreda spominski Valvazorjev zlatnik. Krajevna organizacija ZB Jevnica izreka zahvalo vsem, ki so kakorkoli sodelovali v programu proslave, posebna zahvala pa gre vodstvu krajevne skupnosti Jevnica, ki je omogočila izvedbo proslave kakor tudi družabnega srečanja. JOŽE GODEC Rdeči križ poroča Litija, 8. decembra - V prostorih Občine Litija so se na redni seji sestali člani skupščine Območnega združenja Rdečega križa. Sejo je ob zvokih rogistov svečano otvoril gospod Karlo Lemut, predsednik Območnega odbora Rdečega križa. Povabljeni so bili tudi gostje, saj so bila ob tej priložnosti podeljena tudi priznanja Rdečega križa. Bronasti znak Rdečega križa so prejeli: Vera Vidic z Brega, Edo Odlazek z Dol, Franc Kotar iz Gabrovke, Milena Dremelj iz Javorja, Marija Vidgaj iz Sevnega, Anica Kovačič iz Sevnega, Nada Brečko iz Jevnice, Marjan Verbajs iz Šmartna, Verica Hauptman iz Litije in Franc Ložina iz Velike Kostrevnice. Srebrni znak Rdečega križa so prejeli: Pepca Hauptman iz Šmartna, Frančiška Zavrl iz Jevnice, Joža Gombač iz Litije in Angelca Kovic iz Ribč. Zlati znak Rdečega križa so prejeli: Ivanka Brunček iz Kresnic, Martina Plaznik iz Litije, Marija Perme iz Javorja, Jelka MožinazBrega, Marija Savšek izZagorice, Anica Kokalj sTenetiš, Jernej Kotar iz Čepelj, Anica Kotar z Dol, Jožica Medved z Liberge in Ana Jesenšek iz Spodnjih Jelenj. V nadaljevanju so člani Območnega odbora RK podali izčrpno poročilo o delu Območnega združenja RKza mandatno obdobje 1994-1998. Dela je bilo v tem času veliko, vidni pa so tudi rezultati, še posebej na področju letovanja otrok in krvodajalstva. Na seji so člani Rdečega križa izvolili nov območni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Območni odbor po novem sestavljajo Karlo Lemut, predsednik; Mira Mahovec, podpredsednica; Marija Cirar, sekretarka; Nataša Vrhovec, članica za socialno dejavnost; Viktor Zupan, član s področja krvodajalstva; Marija Grabnar, članica za delo z mladimi; Majda Sinigoj, članica s področja letovanja; Franci Kotar, član za delo KO RK in Alenka Zupančič, članica za informativno propagandno dejavnost. Nadzorni odbor predstavljajo predsednica Majda Bizjak ter Anica Kotar in Franc Jančar, častno razsodišče pa predsednik Boris Žužek ter Ivan Rusin Anica Tori. Pomemben del seje so člani namenili programskim izhodiščem za delo v prihodnjih letih, za obdobje od leta 1998 do leta 2003. Rdeči križ je in bo prvi pomočnik države in lokalnih oblasti, občine in pokrajine na humanitarnem področju. Pri svojem delu se bo aktivno povezoval tudi s Centrom za socialno delo Litija, z Zdravstvenim domom Litija, s socialnimi delavci na osnovnih šolah ter drugimi humanitarnimi organizacijami. Delo bo usmerjeno v organizacijo in nuđenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo, v zdravstveno prosvetljevanje ljudi, organizacijo letovanja mladih, poizvedovalno dejavnost in v seznanjenje javnosti o delu. Skratka, čaka nas veliko dela, a s skupnimi močmi se vse lažje premaga. Ker je ena od zastavljenih nalog tudi seznanjanje javnosti z delom Rdečega križa, vam bomo o našem delu še poročali. ALENKA ZUPANČIČ Litijski obrtniki opozorili na probleme Litija, 18. decembra - Območna obrtna zbornica Litija je že drugič v času predsednikovanja Otona Muzge, organizirala novoletni obrtniški ples v športni dvorani v Litiji. Namen prireditve je bilo srečanje kolegov obrtnikov. Za 502 člana litijskih obrtnikov je značilna trdna odločenost, da z lastnim znanjem, voljo in kakovostnim delom preživijo in uspejo. Kakovost, inovativnost in predanost so lastnosti premnnogih litijskih obrtnikov, ki se skupaj z zaposlenimi trudijo prodreti na vse zahtevnejše domače in tudi evropske trge. Vse prisotne je pozdravil Oton Muzga, kije opozoril na probleme, s katerimi se mnogi srečujejo, še zlasti po uveljavitvi Zakona o davku na dodano vrednost, ki bo vsaj v začetni fazi še dodatno obremenil mnoge obrtnike. Za dolgoletno aktivno delo v organih na področju zbornice so nagrade prejeli: Ana Praprotnik, Vladimir Borišek, Jože Godec in Franc Grošelj. Vzpodbudno je, da je obrtništvo v litijski občini v porastu in po številčnosti primerljivo z domžalsko občino. Kje iskati vzroke? Zagotovo v neizmerni vztrajnosti, ki meji že kar na upornost, in volji, da bi preživeli. Uspehi, kijih obrtniki in podjetniki v zadnjih letih dosegajo pri svojem delu, niso zgolj naključje. So plod trdega inovativnega dela, kjer številna dnevno odprta vprašanja zahtevajo sprotno reševanje. Mnoga žal ni mogoče rešiti, še zlasti 'neumno' zakonodajo, s katero država zavira hitrejši razvoj zasebništva. Če bi država denar davkoplačevalcev usmerjala v obrt namesto v sanacijo propadajočih gigantov, bi rešila mnoga delovna mesta. Kljub temu, da država ni tako ravnala, seje v občini v zadnjih letih izoblikovalo precej novih obrtnikov. Novoizvoljeni člani, volitve članov območne zbornice so izvedli v jesenskem času, bodo trn v peti mnogim državnim strukturam. Hkrati bodo člani, ki so bili izvoljeni za obdobje od 1998 do 2002, opozarjali na nerazumno trošenje denarja. Župan seje zahvalil vsem obrtnikom, ki so pripomogli k gospodarski rasti občine. Hkrati pa je izrazil pripravljenost le-te, da bo finančno podpirala to dejavnost. Vse prisotne je pozdravil tudi poslanec državnega zbora Franci Rokavec, ki je vsem zaželel veliko poslovnih uspehov. Povezanost obrtnikov v Obrtno zbornico Slovenije priča, da je s skupnimi močmi lažje reševati probleme. Še naprej se bodo borili za bolj naklonjeno zakonodajo, za ugodnejše rešitve mnogih obrtniških vprašanj od zagonskih posojil za novo nastale obrtnike, ugodno obrestno mero, lažjo pot do komercialnih kreditov, večjo podporo bank in države v sklad za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Sledil je družabni del, kjer so ob prijetnem razgovoru in plesu pozabili na mnoge težave, z željo, da bi ob prihodnjem srečanju bili uspehi, napolnjeni z novimi idejami, boljši. S tem so vsi prisotni dokazali, da znajo odložiti delo, da zna biti poslovni svet tudi vesel, razigran in zabaven. JOŽICA VRTAČNIK Naj medi! Litija, 6. decembra - Čebelarsko društvo deluje v Litiji že vrsto let. V letu 1998 je imelo občni zbor na Miklavževo nedeljo. Udeležila se ga je večina članov. Ugotovili smo, daje bilo stanje Ker čebelarji nimamo lastnega prostora, smo bili gostje v ribiškem domu v Litiii čebel do sedaj primerno, kljub temu pa resno. Tudi litijska pokrajina ni imuna na virozo. Pridelek medu je zelo dober. Opazovanje, preventiva in kurativa so stalno prisotni in zelo potrebni v tej ljubiteljski, čebelarski stroki. Čebela naredi mnogo koristi inje nepogrešljiva v sadjarstvu. Ko so bile izčrpane vse točke dnevnega reda, se je pričela vesela ura. Ob nazdravljanju seje kmalu slehernemu razvezal jezik. Skoraj je prišlo do veselega petja. Ura pa je kot vedno šla svojo pot naprej. Obzvonenju poldneva smo se zidane volje pričeli pomikati proti domu. Z željo - srečno med člani in bralci tega članka. Naj medi! JOŽE ZUPANČIČ Pregled dejavnosti v letu 1998 v KC Litija V preteklem letu se je v KC zvrstilo kar štirideset prireditev, ki smo jih organizirali v lastni režiji ali v sodelovanju z osnovnimi šolami, gimnazijo, vzgojno-varstvenimi organizacijami in različnimi društvi, in sicer osem koncertov različnih glasbenih zvrsti, šest gledaliških predstav, pet lutkovnih predstav, več literarnih večerov pa baletne in plesne prireditve, pustno rajanje za otroke, več srečanj, učne ure, predstavitve pesniških zbirk in več organizacijskih predstav za OŠ s tematskimi vsebinami. Skozi vse leto so ob sobotah in nedeljah potekale kinopredstave in moram pripomniti, da le-te ne zaostajajo več veliko za predstavami v Ljubljani. Jeseni smo organizirali gledališko-glasbeni abonma in o prvi predstavi smo že poročali na teh straneh. Vzporedno z abonmajem pa potekajo v KC tudi slikarske razstave in ob tej priložnosti bi povabili vse umetnike, ki bi želeli razstavaljati svoja dela in se predstaviti širšemu občinstvu, naj se oglasijo na Zavodu za izobraževanje in kulturo na pogovor. Predhodno naj se najavijo na tel.: 881-718. Naj se še enkrat povrnem k abonmaju. V lanskem letu smo izvedli dve predstavi. Mož, ki si ne upa, v izvedbi MGL, in celovečerni koncert novega Slovenskega okteta. Na samem začetku leta 1999 pa je zopet gostovalo MGL, ki je z izvrstno komedijo in odlično igro navdušilo gledalce. Četrta predstava, kije bila na sporedu 26.1.1999, pa je bila Vaja zbora v izvedbi SLG iz Celja. Član SLG Celje je tudi g. Janez Bermež, dobitnik Borštnikovega prstana in je v Vaji zbora odlično upodobil lik Joža Peršina - Joka. Ob tej priložnosti mu je župan občine Litija g. Mirko Kaplja tudi čestital za dosedanje uspehe in mu zaželel še obilo uspehov. Zahvalili bi se tudi vsem sponzorjem, ki so prispevali svoje gostinske storitve, ki jih ob koncu vsake predstave podelimo izžrebancem. To so na dosedanjih prireditvah bili: Restavracija Mona Lisa iz Litije, Gostilna Maček iz Šmartna, Bistro Valvazor iz Litije in Gostilna Juvan iz Zgornjega Hotiča. IRENA KOS MLAKAR Božič praznovali s pesmijo Življenje je lahko veselje, če si človek zastavi cilj in sam sebi in drugim izpolni božično hrepenenje. Dole, 26. decembra - KUD VenčeslavTaufer iz Dol pri Litiji in mešani mladinski pevski zbor Zlati žarek sta že drugič organizirala večer božičnih pesmi. V goste so povabili kvartet s Polšnika in Ve/ skupino tamburašev iz Šmartnega pri Litiji. Razlogov za praznovanje božiča je bilo že od nekdaj več, to ni bil le beg od skrbi in težav. Tako kot nekoč, so se mladi tudi v tem predbožičnem času zbirali pred cerkvijo in šolo. Tokrat zato, da so vadili, da bi na koncertu čim lepše zapeli. Še posebej ponosni smo bili na svojo zborovodkinjo Petro Tekavec, ki je letos uspešno opravila zborovodski izpit v Zagorju. Bele snežinke, ki so nagajivo poplesavale po zraku in s svojo belino krasile zimsko pokrajino, so bile spremljevalke lepe pesmi. To je čas, ko se zazremo nazaj in povzamemo celotno delo preteklega leta. Zbor Zlati žarek se rad spominja uspehov leta, ki seje iztekel. Bil je uspešen, še posebej če se zavedamo, da ga sestavljajo sami mladi ljudje, ki jih druži ljubezen do petja. Če je pesem božičnega koncerta napolnila srce s prijaznostjo in toplino, potem je bil pri poslušalcih, ki so napolnili dvorano osnvne šole, cilj dosežen. JOŽICA VRTAČNIK Obisk starejših v KS Štangarske Poljane Božič in novo leto omogočata srečanje in pogovor. To sta idealna praznika za utrjevanje vezi. Zato so člani KS Štangarske Poljane Tončka Juhant, Milan Slapničar in Andreja Kastelic v prednovoletnnem času obiskali na domu šest krajanov, starih nad 80 let. Ob obisku so jim izročilo darilo, ki jih je sponzorirala KS Štangarske Poljane. Z voščilnico namenimo nekaj lepih misli, zlasti lasten izdelek je lepo darilo. S tem pokažemo, da smo vendarle našli nekaj več časa za človeka, ki nam je blizu. Zato so učenci podružnične šole Štangarske Poljane izdelali voščilnice, katere jim jih je ob tej priložnosti z dobrimi željami izročila ga. Kastelic. Pri mnogih je starost povezana z boleznijo in neštetimi tegobami. Tako je tudi pri Goršetovih. Toda kljub bolezni je g. Franc Gorše zadovoljen, saj ima poleg sebe najbližje, ki mu vračajo ljubezen, zlasti snaha. Gospa Ana Kolednik ni pričakovala, da bo dočakala 89 let. V pogovoru je obujala spomine, trdo je morala delati celo življenje, da je preživela svoja otroka. Zadovoljni so tisti ljudje, ki so vedri in si znajo vsak trenutek življenja polepšati z dobro voljo. Taka je ga. Frančiška Škulj, saj je povedala, da nima časa misliti na bolezen. Sredi zimske idile stoji hišica Janeza Bučarja. Kljub bolezni z optimizmom zre v prihodnost, kajti tudi on ima okoli sebe domače, ki zanj skrbijo z vso toplino. Obisk smo zaključili pri Koprivnikarjevih.Tu živita brat in sestra, Alojz in Francka. Gospa Francka je najstarejša krajanka, • ': "4'': Francka Koprivnikar, 94 let, z bratom in člani KORK stara 94 let. Spominja se vsega, na kar je lahko ponosna in vesela. 'Tudi v starosti je vsak trenutek življenja smiseln,' tako poudarja g. Alojz. 'Imeti moraš trdno voljo, moraš vztrajati, nikoli ne smeš obupati.' Vse premalo se zavedamo, kako malo je potrebno, da se tudi starejšemu človeku orosi oko, pride nasmeh na usta, pri srcu pa dobi prijeten občutek, da je še vedno tu med nami kot spoštovan krajan: skromna pozornost in pogovor. ANDREJA KASTELIC Ko snežna pravljica postane nočna mora Torek zvečer. Začel je padati sneg. Otroci so ga bili veseli, odrasli smo se spraševali, kaj bo prineslo jutro. In prav smo imeli. Naslednje jutro je bilo kot v pravljici, ampak ne prijetni. Zapadlo je okrog meter snega. Prijeti je bilo treba lopato in pripraviti stezico okrog hiše, do drvarnice, hleva... Potem smo čakali g. Nograška, s katerim smo dogovorjeni za pluženje, da nas zopet poveže z glavno cesto. Snega je bilo preveč zanj, zato sta v sredo popoldne cesto plužila kar dva velika traktorja, enega je vozil g. Nograšek, drugega g. Kotar, ki pogodbeno pluži za KSP Litija. V četrtek so zapihali vetrovi in vas je bila zopet odrezana od sveta. Tokrat velikih žametov nista mogla splužiti niti s skupnimi močmi. Ko smo vaščani dobili telefon, tudi ta je bil nekaj časa onesposobljen, smo telefonirali za pomoč. Na prvi številki so nam povedali, da niso pristojni za reševanje teh problemov, na drugi, da vasZglavnica ni v njihovem programu pluženja, na tretji, da naj malce počakamo, ker imajo druge ceste prednost. V nedeljo dopoldne se je zgodilo. Najprej se je v vas uspelo prebiti plužnemu tovornjaku KSP Litija, ki seje debeli dve uri mučil, da je predrl velike zamete. Za njim sta plug s traktorjem privlekla še g. Kotar in g. Repovž. Vsem, ki so nam v tistih dneh plužili cesto, se zahvaljujemo, da smo dobili ponovno povezavo s svetom. Vaščani vasi Zglavnlca Asfaltiranje naselij Perovo selo in Vodice Začelo seje že pred leti, s podpisi odstopnih izjav, s pridobitvijo soglasij in projektne dokumentacije, z izvedbo del po projektni Mali oglasi V Jablanici prodam travnik ali zamenjam za zazidljivo parcelo. Informacije po 18. uri na telefon 885-037. Oddam v najem vinograd v Novi Gori. Vse informacije na tel.: 041-536-822. Prodam ali dam v najem manjšo kmetijo, lahko samo hišo v Cerovici, Šmartno pri Litiji. Informacije: 064-730-175 ali GSM 041-756-773 Tone Aljančič, Podbrezje 169,5202 Naklo Zazidljivo parcelo približno 500 m2, v Litiji, kupi mlada družina. Telefon: 884-570. Prodam bel jedilni krompir. Telefon: 885-017. Če ste brez dela, ali želite delo za prosti čas ter zaslužiti nekaj povrh plače ali zaslužiti ogromno - pokličite samo resni 0601/68-060. dokumentaciji do finega nasipa, ureditvijo kompletnega odvodnjavanja, večkratnega ponovnega popravila cestišča in končno smo letos dočakali asfaltno prevleko v dolžini 1300 metrov v zaselkih Vrata-Perovo selo in Vodice. Asfaltna siva trda cesta, naravnemu okolju sicer neprijazna, pa vendartako težko pričakovana, saj edino ta kljubuje deževnim dnem in deroči vodi v hribovskih predelih, ki sicer na makadamski cesti z lahkoto odplavi drago nasutje in ga odloži v bližnji okolici. Veliko ur dela je bilo vloženih, veliko pogovorov je bilo potrebnih, vse pa seje začelo pri skupni pripravljenosti do dela, pri žrtvovanju zemlje, kije potrebna za širitev ceste, pri potrošnji energije in zapravljanju dobre volje zaradi malenkosti egoističnih posameznikov. Cesto uporabljamo vsi, mi krajani, naši prijatelji, pismonoša in zdravnik, tovornjaki z raznovrstno dostavo, komunalci in še kdo. Večina krajanov je pred asfaltiranjem upoštevala vse to in se pravilno odločila, ko je z denarjem in z lastnim delom pripomogla k asfaltiranju. Dobra volja in složnost krajanov ter predstavnikov Občine Litija sta že pokazali prve rezultate. Vendar bo potrebno narediti še marsikaj. Potrebno bo asfaltirati še naselje Vrata in s tem cestno povezavo Vrata-Višnji grm ter naselij Felič Vrh in Debeče. Poleg asfaltiranja cest bo potrebna ureditev opornega zidu na pokopališču, razsvetljava, posodobitev vodovoda, velike želje so po novi kulturni dvorani, vse to nas čaka v prihodnosti. Krajevna skupnost Javorje je šele dobro nastala, in vendar so obrodili že prvi sadovi. Veseli smo, da ima občina Litija čedalje večje razumevanje za demografsko ogrožena območja, saj bo lahko le povezovanje centra s periferijo pripomogla k dobremu funkicioniranju celotne občine. Hkrati s tem se Krajevna skupnost Javorje zahvaljuje predstavnikom Občinskega sveta in pristojnim na Oddelku za infrastrukturo za finančno odobritev pri asfaltiranju. 0.1. Obvestilo V lovskih družinah ugotavljamo, da narašča nenadzorovano gibanje psov daleč od naselij in domov. Neodgovorni posamezniki puščajo pse v lovišča in ti se tam sami preživaljajo. Sorazmerno s tem raste število raztrgane divjadi. V dolgi in ostri zimi, ko se gozdne živali veliko težje gibljejo, so takšne izgube še večje in za posamezne živalske vrste celo pogubne. Preveč bi bilo zahtevati od lovcev, naj bodo v vsakem primeru sposobni razločevati psa čuvaja od psa potepuha in roparja. Lastnike in gojitelje psov zato ponovno vljudno opozarjamo, da so se lovci dolžni ravnati po 17. členu Zakona o lovu, ki določa: 1. Brez nadzorstva se ne sme puščati psa v lovišče. 2. Psa, ki se giblje v lovišču brez nadzorstva, je oddaljen več kot 200 metrov od hiš ali več kot 50 metrov od gospodarja, sem lovski čuvaj ali član lovske organizacije, ki upravlja lovišče, dolžan pokončati. 3. Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljeno pokončati psa ali mačko, če neposredno preganjata oziroma uničujeta divjad v lovišču. Kršitev določil o prepovedi nenadzorovanega gibanja psov po loviščih oziroma posledice ukrepanja s strani lovcev, žal pogosto pripeljejo tudi do nesporazumov in zamer, kar pa ni v interesu nikogar. Upoštevajmo torej veljavne zakone in naravni red pa nesporazumov ne bo! K temu poziva ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN ZASAVJE. Flosarjev kotiček Zimska šola v naravi Tudi v letošnjem letu so učenci petih razredov OŠ Litija odšli v zimsko šolo v naravi in sicer jih je na zimovanje šlo 41. Potekala je v Kranjski gori od 11.1.1999. Učenci so bili nastanjeni v hotelu Alpina, ki stoji ob smučišču. Tisti, ki so že imeli nekaj smučarskega znanja, so svoje znanje osvežili in nadgradili. Za učenje teka na smučeh in alpsko smučanje je poskrbelo pet vaditeljev smučanja. Ob koncu tedna pa so se prav vsi učenci pomerili v slalomski tekmi. Organizirali smo pravo tekmovanje in petošolci so vijugali med koli kot "pravi" tekmovalci. Najhitrejši smučarji so dobili priznanja, prav vsi udeleženci tekmovanja pa so se posladkali z dobrotami, saj presmučati tako progo ni mačji kašelj. Poleg užitkov na snegu pa so si učenci ogledali tudi Kranjsko Goro in njeno bližnjo okolico, obiskali so tipično alpsko hišo - Liznejkovo domačijo, v kateri je muzej, obiskal jih je svetovni Zimsko veselje: učenci OŠ Litija in učiteljica smučanja Btanka. popotnik Andrej Strmecki in jim predstavil nekaj zanimivih inštrumentov iz različnih delov sveta, seveda pa tudi na pouk niso čisto pozabili. Domov so se vrnili polni lepih vtisov in novih doživetij. vsem ljubiteljem smučarskega teka in hoje na smučeh, saj lahko tako preživijo svoj prosti čas v lepem naravnem okolju. Da pa bi tekaško progo čim bolj izkoristili, smo se športni pedagogi na OŠ Šmartno odločili, da bomo nekaj ur športne vzgoje namenili tudi smučarskemu teku. Učencem smo dali možnost, da sami izberejo, ali želijo imeti športno vzgojo v telovadnici ali zunaj, na lepo urejenih tekaških progah. Odziv med učenci je bil zelo dober, saj je bilo v vsakem razredu od 8 do 12 takih, ki so se odločili za smučarski tek. Vsi so bili nad tako obliko pouka športne vzgoje izjemno navdušeni. Dosedaj smo realizirali 18 pedagoških ur (tri dni). Načrtujemo, da bomo s tako obliko nadaljevali tudi po počitnicah, če bodo seveda vremenske razmere ugodne. Ostali pa ne bomo samo pri pouku športne vzgoje, ampak bomo organizirali tudi tekmovanje, najprej šolsko prvenstvo v smučarskem teku, nato pa še občinsko tekmovanje, če bo le dovolj interesa tudi med drugimi šolami. V naši občini je letos kar precej urejenih tekaških prog. Odnos ostalih občanov do prog pa je največkrat zelo neprimeren, da ne rečem nekulturen. Urejene tekaške proge so namenjene izključno le smučarskemu teku ali hoji na smučeh, nikakor pa ne ostalim sprehajalcem in njihovim štirinožnim spremljevalcem. Lepo bi bilo, da bi sprehajalci to upoštevali in ne bi s hojo uničevali tekaško progo. zimskih radosti na Soriški planini. Šola je zaradi velikega števila učencev potekala v dveh izmenah. V prvi so bili učenci 5. a in 5. d razreda, v drugi pa učenci 5. b in 5. c razreda. Skupno se je zimovanja udeležilo 72 učencev. Prvi teden je delo potekalo po predvidenem programu, saj je bilo vreme izredno lepo in so učenci večino časa preživeli na snegu. Tri skupine so osvajale veščine alpskega smučanja, ena skupina pa seje vsak dan preizkušala v teku na smučeh. Za večino učencev je bila to nova, a nadvse zanimiva in zabavna izkušnja. Predzadnji dan so izvedli tudi tekmovanja in na zaključni prireditvi podelili medalje najuspešnejšim tekmovalcem v posameznih disciplinah. Drugi skupini pa je močno ponagajalo vreme, saj je že tretji dan bivanja na Soriški planini začelo močno snežiti, tako da se je snežna odeja povišala kar za dober meter. Najhujši problem je predstavljal močan veter, v katerem je bilo nemogoče smučati. Učenci so bili kljub temu ves čas zaposleni z različnimi dejavnostmi. Kadar je bilo vreme kolikor toliko ugodno, so imeli različne aktivnosti zunaj, sicer pa so ves časa posvetili kulturnim in družabnim dejavnostim ter različnim poučnim predavanjem. Tudi ta skupina seje iz šole v naravi vrnila z lepimi vtisi, kar je za organizatorje še posebej pomembno. Koča na Soriški planini je znana kot gostoljubna planinska postojanka, o čemer so se prepričali tudi udeleženci letošnje šole v naravi. Prijazno osebje in dobra hrana sta še dodatno pripomogli k temu, da se bo večina rada spominjala dni, ki jih je preživela v Litostrojski koči. Vsi pedagoški delavci, ki z veliko truda in odgovornosti pripravljajo vsakoletna bivanja učencev v naravi, pa so veseli, da starši večini učencev omogočijo udeležbo v tej šoli. DANICA SEDEVČIČ PETRA PAVLICA ALBERT PAVLI Foto: Janez Kobal Športna vzgoja nekoliko drugače Letošnja zima je zares radodarna s snežnimi padavinami. V Šmartnem smo se odločili, da bomo pripravili in uredili progo za smučarski tek. Pri tem so nam pomagali prizadevni člani ŠD Partizan iz Litije. Tekaška proga je namenjena Šmarski petošolci na Soriški planini Zimska šola v naravi je ena izmed ustaljenih dejavnosti, ki jih v okviru športne vzgoje organizirajo na OŠ Šmartno. Večina učencev letošnje generacije petošolcevje bila deležna Kegljaški klub Litija Savska 1 LITIJA RAZPISUJE občinsko prvenstvo za kategorizirane in nekategorizirane tekmovalce in tekmovalke v kelgljanju: 2. Tekmovanje bo na kegljišču Litija od 10. do 19. maja 1999. 3. Pravico udeležbe na tekmovanju imajo vsi občani s stalnim bivališčem v občini Litija. 4. Prijave sprejemamo do 22 4.1999 vsak torek in četrtek na kegljišču v Litiji ali na tel. 883-896 (Gernedel). 5. Prijavnina za en nastop 100 metrov je 400 SIT, za en nastop 200 metrov pa 800 SIT. 6. Tekmovanje bo potekalo v naslednjih kategorijah: b) dečki, deklice -prijavnine ni -10.5-19.5. c) kategorizirani tekmovalci (200 metrov mešano, najboljših osem v finale) 11., 13. in 18.5. d) kategorizirane tekmovalke (2 x 100 metrov mešano) 12. in 19.5. e) nekategorizirani tekmovalci - do 50 let (2 x 100 metrov mešano) 10. in 17.5. nekategorizirani tekmovalci - nad 50 let (2 x 100 metrov mešano) 10. in 17.5. f) nekategorizirane tekmovalke (2x100 metrov mešano) 10. in 17.5. 10. Najboljši trije v vsaki kategoriji prejmejo pisna priznanja. 11. Tekmovanje vodi tekmovalna komisija v sestavi: Milan Gernedel, Janez Mladenič in Milan Planinšek. 12. Tekmovanje bo potekalo po propozicijah Športnega pravilnika KZS. 13. Morebitne pritožbe rešuje Tekmovalna komisija na tekmovanju samem. 14. Tekmuje se na lastno odgovornost. 15. Ogrevanje: 10 metrov (kategorizirani tekmovalci), 5 metrov (vse ostale kategorije). KK LITIJA Vi-.KARNt tur Kegljanje Litija, 3. februarja - Športna vzgoja v podružnici s prilagojenim programom pri OŠ Litija včasih poteka povsem drugače. Učenci vseh razredov in oddelka vzgoje in izobraževanja so se sprehodili do Kegljišča v Litiji, kjer so kegljali. Večina otrok se je prvič srečala s tem športom. Kegljali so z velikim veseljem. Zahvaljujemo se Kegljaškemu klubu Litija za prostore in njihovemu članu Milanu Amonu, ki je pomagal našim učencem in varovancem. MARJETA MLAKAR - AGREŽ Državno prvenstvo v kegljanju za dečke in deklice za leto 1998 Po šestih turnirjih, ki so bili v Ankaranu, Postojni, Kranju, Mariboru, Cerknici in Jesenicah, je bil v Celju zaključni turnir za dečke in deklice v starosti od 7 do 15 let. Litijani smo se ga udeležili s sedmimi tekmovalci in dosegli sijajen uspeh, saj so fantje osvojili kartri zlata odličja. Dečki 13 do 15 let: 1. mesto Klemen MAHKOVIC 2176 kegljev 5. mesto David SELOVSKI 2036 kegljev David Selovski (levo) in Klemen Mahkovic (desno). V svoji starostni kategoriji (do 15 let) sta osvojila obe možni zlati odliiji. V tej kategoriji je Klemen prepričljivo osvojil zlato odličje med posamezniki. V tekmovanju dvojic sta Klemen in David osvojila novo zlato odličje. Dečki 11 do 13 let: V tej kategoriji sta dvojica Damjan ŠEGŠ in Matic IVANČIČ ponovila uspeh in osvojila zlato odličje. Uspehi, ki so jih dečki dosegli na letošnjih tekmovanjih so sad večletnega dela z mladimi, lahko si le želimo, da bi podobne rezultate dosegli tudi v naslednjih tekmovalnih sezonah. MILAN AMON Prvi novoletni šahovski turnir v Javorju Javorje, 30. decembra - V organizaciji Športnega društva Javorje je bil v podružnični šoli Javorje prvi hitropotezni turnir v šahu. Udeležba je bila nad pričakovanji, saj se je turnirja udeležilo preko dvajset šahovskih zanesnjakov. Tekmovanje med člani je popestril nastop edine članice, ki seje brezkompromisno podala v boj z nasprotniki močnejšega spola. Med mladinci do šestnajst let je zmagal Matej Pivec, pred Romanom Dremljem in Nejcem Končino. Presenetljivo je med člani zmagal študent elektrotehnike Marko Dragar z enajstimi osvojenimi točkami pred "županom" Dušanom Cerjakom z deset in pol osvojenimi točkami. Tretje mesto si je z desetimi točkami priboril Marko Murenc, vendar šele po izračunu izkupička, ki gaje osvojil med šesterico prvouvrščenih. Četrto mesto je osvojil Toni Perme z enakim zbiram točk kottretjeuvrščeni; z desetimi. Edina predstavnica nežnega spola, Renata Resnik, je osvojila zelo solidno trinajsto mesto. Najboljši člani so dobili pokale, mladinci pa diplome. Sodil je mednarodni mojster FIDE Srečko Kolar, na zadovoljstvo vseh. Po tekmovanju so se šahisti pomerili s sodnikom, ki jim je demonstriral šahovsko znanje mednarodne veljave. Šahovski turnir naj bi postal tradicionalen - potekal naj bi vsak konec leta. Omeniti velja veliko zagnanost članov športnega društva, ki so se kljub slabi materialni osnovi in relativno slabemu znanju odločili nastopati tudi v Občinski zimski ligi v malem nogometu, kjer z veliko žlico prevzemajo znanja od boljših nasprotnikov. Nastop na tem tekmovanju je uvod v nastope v poletni ligi v malem nogometu. Ali bodoJavorčani uspeli dokončati igrišče do tega tekmovanja, da ne bodo le gostovali, ampak tudi gostili, je vprašanje za skeptike. Zame ni dileme, igrišče bo, saj ob taki vnemi članov društva upeh ne more izostati. Zlasti me veseli, da so se ljudje in z njimi ti oddaljeni kraji začeli še bolj odpirati in s tem ob naravnih lepotah pričeli postajati tudi bolj prijazni, tako za domačine kot za obiskovalce tega čudovitega koščka naše prelepe domovine. Lep dan Vam želi Javorčan! Pionirski košarkarski festival Začelo se je novo leto in s tem tudi tekmovanje za pionirski košarkarski festival. Tekmovanje se ni pričelo šele sedaj, temveč smo starejša dekleta OŠ Gabrovka s pripravami pričela že kmalu po začetku tega šolskega leta. Ker med letnimi počitnicami nismo skoraj nič igrale, je bilo potrebnega veliko dela, da smo se spet uigrale. Trening za treningom, le tako bomo lahko kaj dosegle. Potrebovale pa bomo tudi nekaj sreče. Da bi preizkusile našo pripravljenost in se ponovno seznanile s tekmovalnim igranjem, smo odigrale prijateljsko tekmo z dekleti iz Šentruperta. Z rezultatom smo bile zelo zadovoljne, saj smo jih visoko premagale. Prijateljski tekmi je sledilo občinsko prvenstvo, ki je izzvenelo v dvoboj, saj so poleg nas sodelovale le igralke iz OŠ Gradec. Ekipi ostalih šol iz občine se tekmovanja žal nista udeležili. Na tej tekmi smo pokazale dokaj dobro uigranost, kar smo potrdile z veliko razliko v našo korist: 63 :20. Ta dva nasprotnika sta bila dokaj lahka. V nadaljnjem tekmovanju pričakujemo čedalje boljše nasprotnice. Kljub temu smo željne dobre igre in tudi zmag, za katere se bomo zelo potrudile. Upamo samo, da ne bomo imele preveč poškodb ali bolezni, ki so nam v pretekli sezoni preprečile vidnejšo uvrstitev, saj smo izpadle iz nadaljnjega tekmovanja v kvalifikacijski tekmi za polfinale pionirskega festivala z ekipo iz OŠ Domžale, ki smo jo v gosteh izgubile le za eno točko. Le-ta ekipa je bila potem tretja v Sloveniji. Letos se želimo uvrstiti čim višje. Za to se bomo borile v upanju na kanček sreče, ki je potreben v odločilnih trenutkih. VANJA BAJC, OŠ Gabrovka Kl Mn Iz šolskih klopi NOVICE IZ OS LITIJA Branje knjig in pisanje sestavkov v angleškem jeziku je poučno in zabavno Na osnovni šoli Litija letos že drugo leto poteka tekmovanje Knjižni molj (bralna značka v angleškem jeziku) pod okriljem Oxford Centra v Ljubljani. Zanimanje za ta način pridobivanja novih znanj v tujem jeziku je izredno veliko. V letošnjem šolskem letu se je število tekmovalcev še povečalo, saj jih je tekmovalo kar 96. Angleške knjige (knjižice) so vneto prebirali učenci od petega do osmega razreda. Pravi tekmovalci pa so bili učenci šestih, sedmih in osmih razredov. Za uspešno udeležbo na tekmovanju so učenci prebrali od ene do treh predvidenih knjig, primernih za njihovo stopnjo znanja angleškega jezika. Z branjem knjig v tujem jeziku učenci spoznavajo tujo kulturo, tuje jezikovne zakonitosti in se obenem tudi pripravljajo na zahtevnejše obvezno branje angleških knjig v srednji šoli. V tem šolskem letu Osnovna šola Litija prvič sodeluje na literarnem natečaju jezikovne šole Panteon. Svoje sestavke prispeva 39 učencev iz sedmih in predvsem osmih razredov. Spise pošiljajo trikrat letno. Prve prispevke so učenci pisali na temi Music and I in My favourite sport in so že v rokah jezikovne šole. Zlasti učenci osmih razredov so zelo motivirani in zainteresirani za pisanje v tujem jeziku, saj se zavedajo, da jih podobno in seveda še zahtevnejše delo čaka v njihovem nadaljnjem izobraževanju. Seveda pa ne gre prezreti tudi mikavnih nagrad, ki čakajo najboljše avtorje sestavkov. Obe dejavnosti vodita mentorici, učiteljici angleškega jezika, Marjana Berložnik in Vera Taradi. VERATARADI Pustovanje Litija, 16. februarja - Na pustni torek smo imeli na OŠ Litija prav poseben dan. To je najbolj norčavi dan v letu, saj nas je obiskal Pust, učenci in učitelji pa so se spremenili v čudovite pustne šeme. Učenci 1. do 4. razreda so imeli kulturni dan, ki je bil posvečen maskam in šemljenju. Pogovarjali so se o pomenu pusta, o ljudskih običajih in navadah, ki so značilne za pustni čas, nato pa so se male maškare v povorki sprehodile po Litiji in veselo odganjale zimo. Učenci 5. do 8. razreda so izdelovali plakate o pustnih običajih, pustovali pa so v športni dvorani v Litiji. Letos je bilo še posebno pisano in veselo, saj seje našemila večina učencev višje stopnje. Videli smo mnogo zanimivih in izvirnih mask: dimnikarjev, klovnov, indijancev, duhov, usmiljenih sestr in še mnogo drugih. Zabavni del pustovanja so predstavljale družabne in tekmovalne igre v raznovrstnih spretnostih. Paralelke so se pomerile v vleki vrvi, napihovanju balonov, prehodu skozi labirint z zavezanimi očmi, štafetnemu skakanju v vrečah, petju ljudskih pesmi. Nekaj učencev pa seje spremenilo v prave komentatorje in so se ob LCD zaslonu preizkusili v komentiranju športnega prenosa. Seveda pa ni manjkalo dobre glasbe in plesa. Komisija, ki sojo sestavljali učitelji in predstavniki posameznih razredov, je pridno ocenjevala. Izbrali so najbolj izvirne razrede in nekaj najbolj izvirnih mask. Z dobrotami pa smo se posladkali prav vsi. To je bil naš prispevek pri ohranjanju litijske pustne tradicije. PETRA PAVLICA Tone Pavček na obisku Litija, 15. decembra - V okviru projektnega dela, ki pod delovnim naslovom Deček gre za soncem od septembra poteka na OŠ Litija, smo si lahko privoščili uro in še nekaj čistega literarnega užitka. V našo sredino smo povabili pesnika Toneta Pavčka, čigarživljenje in delo je skupina sedmošolcev pod vodstvom knjižničarke Nevenke Mandelj poglobljeno raziskovala že od začetka pouka dalje. Spoznanja o mojstru slovenske mladinske poezije so ob njegovi sedemdesetletnici vpeli v mavrico recitiranih in uglasbenih pesmi ter spretno zastavljenih vprašanj, na katera je pesnik duhovito, včasih nagajivo, drugič nekoliko bolj resnobno obarvano sproščeno odgovarjal. Omeniti je treba seveda vse prizadevne učence, ki so se projekta z veseljem in resno lotili: Klara Vrtačnik, Nada Sončar, Helena Pire, Gregor Podkrajšek, Nina Podkrajšek, Iztok Jurca, Petra Polanc, Lovro Mandelj, Špela Mahkovec, Sonja Bevc, Jan Lajovic in Vanja Kokalj. Delo pa s to prireditvijo še ni končano. Gradivo, ki smo ga našli, plakate, ki so ob tem nastajali, posnetke s prireditve želimo predstaviti tudi izven okvirov šole. Obenem pa se ves ta čas zbira tudi gradivo za tematsko glasilo ob pesnikovi obletnici. NEVEN KA MANDEU NOVICE IZ OS GRADEC Februarski kulturni dnevi Mesec februarje bil kljub svoji kratkotrajnosti bogat s kulturnimi vsebinami. Priprave na kulturni praznik, 8. februar, so sicer potekale že dolgo prej, ob sodelovanju vseh učiteljev jezikoslovno-umetnostnega aktiva pa so 5. februarja dozorele v kvaliteten, kulturno bogat in tudi po meri otrok humoristično obarvan nastop, po zamisli in scenariju knjižničarke Stanke Sirk in slavistke Alenke Zupančič. Ob tej priložnosti je luč dneva ugledala knjiga učenke 7. b razreda Sabine Ljubi, z naslovom Deževni gozd, kije nastajala med šolskimi počitnicami. Knjižno obliko je dobila v okviru literarno-novinarskega krožka pod mentorstvom učiteljic Alenke Zupančič in Stanke Sirk. Prav na pustni torek pa je cela šola zaživela v sproščenem ustvarjanju v okviru najrazličnejših delavnic. Učenci so se z malo sreče uspeli vključiti v skupino, ki jim je po interesu najbolj ustrezala, sicer pa so bili (zaradi omejenega števila udeležencev v skupini) razporejeni v manj številne skupine. Tri šolske ure so tako ustvarjali v šestih likovnih skupinah (Klovni, Relief iz gline, Poslikava obraza, Beneške maske, Klobučki in očala Priponke) dramski, novinarski, foto-video, scensko-oblikovalni, etnološki, plesni, štirih kulinaričnih skupinah in skupini pustnih mask iz različnih razredov. Po končanem delu so mentorji likovnih in kulinarinčnih skupin v šolski avli pripravili razstavo izdelkov, mentorji ostalih skupin pa so s skupnimi močmi 'improvizirali' zaključno prireditev, ki je vsakič znova vredna svojega imena ' Pust ima več obrazov'. Do solz smo se nasmejali domislicam in iznajdljivemu vodenju prireditve članov dramske skupine. Pustno razpoloženje so še posebej razgrele članice dveh plesnih skupin, največji aplavz pa so seveda poželi izbranci - zmagovalci razrednih mask, ki so bili za svoj nastop nagrajeni s simboličnimi nagradami. Na koncu smo se učenci in učitelji lahko posladkali z dobrotami kulinaričnih skupin. Kljub temu, da kulturni dan v takšni obliki poteka že tretje leto, nič ne kaže, da bi se ga učenci in mentorji že naveličali. Prav improvizacija, ki jo je letos še dodatno okrepila precejšnja odsotnost učencev in tudi učiteljev mentorjev, daje praznovanju pusta poseben čar. Za organizacijo tega dneva sta poskrbeli Danijela Kune in Almira Kolenc. Na naši šoli pa se pustno praznovanje ni izteklo s koncem dopoldneva. Vse pustne maske in šeme so bile povabljene še na popoldansko, zabavno obeleženo praznovanje. Program, ki gaje pripravila Marija Praunseis, je potekal od 15. do 17. ure, inje poleg pusta obudil še praznovanje Valentinovega. Osmošolke Manca Černe, Polona Retelj, Mojca Bregar in Manja Razboršek so kot animatorke prireditve požele zasluženi aplavz. Srčkov ples, kviz, skeči in tekmovanje najboljših mask so tega mrzlega dne ogreli srca vsem prisotnim in tako prijetno zaključili pustni torek. ALMIRA GREGORČIČ KOLENC Lutkovni krožek Na OŠ Gradec že tretje leto deluje lutkovni krožek. V njem sodelujejo učenci od 2. do 4. razreda. Letos smo za predpraznični čas v decembru pripravili lutkovno igrico Didel, didel, daja, dedek Mraz prihaja. V ročnih lutkah so oživele gozdne živali, ki so iskale dedka Mraza in mu pomagale zbrati darila za pridne in poredne otroke. S predstavo smo gostovali na matični šoli, podružničnih šolah v Hotiču, Kresnicah, Jevnici in na Vačah ter v obeh litijskih vrtcih. Povabili so nas tudi na tenis park AS, kjer smo udeležencem male teniške šole popestrili čakanje na Božička. Povsod so nas zelo lepo sprejeli in obljubili smo, da se vidimo tudi prihodnje leto. HELENA HAUPTMAN, mentorica predavanju pa so sledile še vaje za lepo držo. Tu pa je bilo veselja na pretek, saj je s seboj pripeljala velike žoge, s pomočjo katerih smo telovadili in si tako razmigali naše telo. Dobili smo konkreten prikaz vaj, s katerimi lahko ohranimo pravilno držo našega telesa. Dopoldan nam je kar prehitro minil, zato smo sklenili, da od sedaj naprej hodimo pokončno in izvajamo vaje s katerimi krepimo hrbtne mišice. POLONAZAGORC Utrinki z Vač Že v preteklem šolskem letu sem se v mesecu februarju podala na pot proti Ljubljani. V kraju Hotič sem zavila na vijugasto cesto, ki se je vzpenjala proti središču Slovenije. Toda svetel žarek meje ustavil na Vačah, kamor zahajam še danes. Kajti tukaj je vrtec, ki se imenuje Sonček. V vrtcu prebiva 17 veselih sončkov, ki polepšajo prav vsak dan na Vačah. Tako starši kot krajani se veselijo, sodelujejo, ustvarjajo in živijo z nami. Seveda pa imamo tudi 12 velikih otrok v mali šoli; ti pridno sodelujejo z nami in nas redno obiskujejo. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našo gospo Marico Mrva, ki vsak dan poskrbi, da so naši starši večkrat počakati, da dokončamo cilje, ki smo si jih zastavili, čeprav se vrata vrtca že počasi zapirajo. Res je lepo vsak dan zapuščati kraj, kjer mi še ob poti domov pomahajo tako majhne, kot velike roke v upanju, da se jutri spet vidimo. DARJA MARZIDOVŠEK NOVICE IZ POŠ JEVNICA V decembru je vladalo na naši šoli praznično vzdušje, ki je trajalo kar od začetka meseca dalje. Že v novembru smo pričeli z izdelovanjem novoletnih voščilnic in različnih novoletnih okraskov. Šolo smo praznično okrasili in v ponedeljek, 7. decembra, povabili starše in druge krajane na praznični nakup. Z denarjem, ki so ga učenci s prodajo zaslužili, smo kupili družabne igre. S posebnim ponosom pa smo sprejeli vabilo sosednje občine Dol pri Ljubljani, ki je povabila naš pevski zbor na revijo pevskih zborov v Dolsko. Imeli smo kar malo treme, saj smo prvič nastopali izven naše občine. Pod vodstvom ge. Marine Eltrin in ob klavirski spremljavi g. Bogdana Gombača so mladi pevci uspešno zapeli tri pesmi. Ogledali smo si tudi dve lutkovni igrici v kraju in gledališko predstavo v Ljubljani. V kraju nas je obiskal dedek Mraz in vse otroke, ki obiskujejo našo šolo razveselil s praktičnimi darili. Zadnji šolski dan pa smo proslavili z novoletno zabavo in se poslovili z najlepšimi željami za prihodnje leto. SUZANA LIKAR NOVICE IZ POS ŠTANGARSKE POUANE NOVICE IZ POS V. KOSTREVNICA Krkina šola lepe drže Bolečine v hrbtu pogosto čutimo že prav vsi. Že pri naših najmlajših pa je opaziti slabo držo telesa. Potrebno je bilo storiti nekaj, kar bi izboljšalo nastalo hibo. Po premisleku smo se učiteljice iz POŠ Velika Kostrevnica odločile, da medse povabimo predstavnike Krkine šole lepe drže. Tako nas je obiskala fizioterapevtka Helena iz Dolenjskih Toplic. Na začetku nam je povedala nekaj o našem okostju in nam to nazorno pokazala na pravem okostnjaku. Po zanimivem želodčki polni. Imamo jo zelo radi, saj vedno, ko sestavljamo jedilnik, upošteva naše želje in prošnje. Njena priprava malic je tako okusna, da nismo prav nič izbirčni. Včasih pa poskrbi tudi za presenečenja. Ob različnih praznovanjih nas povabi: " Le pridite k nam v gostilno, da vas malo pocrkljam!" In prav zadovoljni se odpravimo k njej, kjer nas že čaka lepo pogrnjena miza z obilico dobrot. Ob tem se navajamo tudi na primerno uporabo pribora, lepega vedenja v javnosti ter na uživanje raznovrstne hrane. Pridružita se nam tudi njen mož in sin, ki veselo pokramljata z nami. Želimo si, da bi nam še dolgo kuhala, in da bi skupaj doživeli še veliko lepih trenutkov. Naše dopoldne mine kar prehitro, saj morajo Veseli december December je najlepši čas za otroke. Je čas veselja, pričakovanj, praznovanj in obdarovanj. Tudi na naši šoli smo poskrbeli, da seje dogajalo marsikaj, daje učencem hitreje mineval čas v pričakovanju dedka Mraza. Izpeljali smo več dejavnosti. Športni dan Čeprav vemo, da zimski čas povzroča neštete preglavice - težja pot v šolo, mraz, težave v prometu, vemo tudi, da prinaša neštete radosti. Že 8. decembra smo se odločili za izvedbo zimskega športnega dne, da bi izkoristili sneg, ki je tako lepo pobelil naravo. Imamo srečo, da je pobočje na Kapljevčevi kmetiji blizu šole. Ni dovolj, da imamo sani, treba seje znati tudi sankati. Že pred odhodom na sankališče smo obnovili pravila za varno sankanje, zato na samem pobočju ni bilo nesreče, ampak samo veselje in užitek. Ure na snegu so kar prehitro minile in vsi rdeči v lica smo se odpravili domov. Dan odprtih vrat Pred nami so praznični dnevi. Prebudila seje želja po ustvarjanju. Zavedali smo se, da bo k Pravljični svet prijetnemu vzdušju prispevala tudi lepo okrašena šola. Zato smo 14.12.1998 organizirali dan odprtih vrat. Nabavili smo rženo slamo in iz nje izdelovali okraske za novoletno jelko in okrasitev prostorov. Delo je bilo zahtevno, zato smo k sodelovanju povabili starše in ostale krajane. Vabilu se je odzvalo veliko staršev, saj so tako dobili ideje, kako bi polepšali domače prostore, pa tudi njihova ustvarjalnost je prišla do izraza. Izdelke smo potem obesili. Po zanimivi izkušnji in prijetnem doživetju so izrazili željo, da naj tako sodelovanje ohranimo. Pri pouku so učenci izdelali tudi voščilnice za starše, starejše krajane in poslovne partnerje. Tudi te so bile izdelane v znamenju slame. V svoj izdelek in posvetilo so vložili ljubezen in toplino. Plesne vaje Plesna šola Miki iz Domžal je na šoli organizirala plesni tečaj. Vabilu seje odzvalo deset učencev, pridno so vadili in plesali 10 ur. Naučili so se plese: angleški valček, ročk and roll, cha-cha-cha in polko. 16.12. so pripravili predstavitev naučenih plesov. Učenci so odhajali od nastopa zadovoljnih obrazov, saj so poželi pohvalo in aplavz. Njihov trud je bil opažen in nagrajen. Misel, da je december mesec lepih doživetij, nas je vodila pri izvedbi ekskurzije v Ljubljano. Pravljični svet v Cankarjevem domu je bil za nas enkratno in najlepše zabavišče. Tu smo našli ogromno lego kock, različne didaktične in druge zanimive igrače, slikanice, igralnice... V igri čas vse prehitro mine. Prav vsak je našel svojo igračo in vsi smo uživali v pravljičnem živžavu. Obiskal nas je dedek Mraz V veselem decembru poskrbi za prijetno vzdušje dedek Mraz. 19.12. je obiskal vse otroke iz KS Štangarske Poljane in KS Velika Štanga. Otroci so si najprej ogledali igrico Sneženi mož si išče ženo, ki sojo zaigrale vzgojiteljice iz VVZ Litije in Šmartna. Potem je dedek Mraz razdelil darila 82 otrokom. Za darila sta poskrbeli obe krajevni skupnosti, sponzor pa je bila tudi ga. Marjana Slapničar. Prireditev je potekala na podružnični šoli Štangarske Poljane, ker je to največji prostor, ki ga obe KS lahko uporabljata. Žal je to samo učilnica, ki je občutno premajhna za večje prireditve. Ob takih priložnostih se zavemo, kako nujno potrebujemo večnamenski prostor. Kulturni dan Zadnji delovni dan v letu 1998 smo hoteli preživeti kar se da lepo. Izvedli smo novoletni ples in medsebojno obdarovanje. Prav skrbno, že dneve prej, so učenci izbirali darila, saj so hoteli sošolcem pripraviti prijetno presenečenje. V darilo so zavili: igračko, spominček, manjkati pa ni smelo tudi kaj sladkega. Žreb je določilm, katero darilo bo kdo dobil. Veseli december smo zaključili s prijetnimi spomini na vse šolske dni in z lepimi željami za prihajajoče novo leto. ANDREJA KASTELIC JJ oš rite r «W wmJ Pametni oglašujejo! Kdor oglašuje - napreduje! Dober glas gre v čisto vsako (litijsko) "vas"! Miza ponuja, osel zamuja. Kdor prej pride,... info: (040) 881016 Avtobusni vozni red za relacijo LITIJA ŠMARTNO-LITIJA Slovenske železnice Cerkovnik Šmarska cerkev Ustje Zdravstveni dom Športna dvorana Železniška postaja relacija: Litija-Šmartno Železniška postaja Gostilna Borišek Zdravstveni dom Ustje Šmarska cerkev Cerkovnik 5.40 6.23 7.03 8.05 9.50 11.05 12.05 12.50 13.37 14.13 15.06 15.43 16.19 16.58 17.55 18.58 19.55 20.50 5.42 6.25 7.05 8.07 9.52 11.07 12.07 12.52 13.39 14.16 15.08 15.45 16.21 17.00 17.57 19.00 19.57 20.52 5.43 6.26 7.06 8.08 9.53 11.08 12.08 12.53 13.40 14.16 15.09 15.46 16.22 17.01 17.58 19.01 19.58 20.53 5.46 6.29 7.09 8.11 9.56 11.11 12.11 12.56 13.43 14.19 15.12 15.49 16.25 17.04 18.01 19.04 20.01 20.56 5.48 6.31 7.11 8.13 9.58 11.13 12.13 12.58 13.45 14.21 15.14 15.51 16.27 17.06 18.03 19.06 20.03 20.58 5.52 6.35 7.15 8.17 10.02 11.17 12.17 13.02 13.49 14.25 15.18 15.55 16.31 17.10 18.07 19.10 20.07 21.02 Vozni red velja od 04.01.1999 do 29.05.1999 5.20. 6.05 6.45 7.25 8.30 10.20 11.30 12.30 13.19 13.55 14.49 15.25 16.01 16.40 17.20 18.40 19.30 20.30 5.24 6.09 6.49 7.29 8.39 10.24 11.34 12.34 13.23 13.59 14.53 15.29 16.05 16.44 17.24 18.44 19.34 20.34 5.26 6.11 6.51 7.31 8.41 10.26 11.36 12.36 13.25 14.01 14.55 15.31 16.07 16.46 17.26 18.46 19.36 20.36 5.29 6.14 6.54 7.34 8.44 10.29 11.39 12.39 13.28 14.04 14.58 15.34 16.10 16.49 17.29 18.49 19.39 20.39 5.30 6.15 6.55 7.35 8.45 10.30 11.40 12.40 13.29 14.05 14.59 15.35 16.11 16.50 17.30 18.50 19.40 20.40 5.32 6.17 6.57 7.37 8.47 10.32 11.42 12.42 13.31 14.07 15.01 15.37 16.13 16.52 17.32 18.52 19.42 20.42 7ah\/a Zahvaljujemo se vsem sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali pri izgradnji hleva v tako težkih trenutkih ter vsem, ki so nam pomagali z delom, prevozi in materialom. Zahvaljujemo se tudi kmetijsko-svetovalni službi Litija pri strokovni pomoči, nasvetih in pridobivanju gradbene dokumentacije. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družina Vodenik iz Raven ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete TONI KEPA iz Šmartna (Valvazorjeva 2) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem sosedom in kolektivu WZ litija, ki ste nam v težkih dneh pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevali za mašne namene ter jo pospremili na njeno zadnjo pot. Prisrčna zahvala dr. Todorju Šašiču in osebju ZD litija za skrbno dolgoletno zdravljenje, lepa hvala dekanu g. Francu Kaduncu in g. Lojzetu Hostniku za tople poslovilne besede in pogrebni obred. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoči hčerka Jelka, sestra Kristjana in ostalo sorodstvo. Že lelo dni je idaj minilo. odkar življenje ti je ugasnilo. Pri nas veselja nič več ni. odkar tebe, draga mama, med nami ni V SPOMIN 14. aprila bo minilo leto dni odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča MARIJA KASTELIC iz Zagozda Hvala vsem, ki ste jo ohranili v spominu, obiskujete njen grob ter ji prižigate sveče. Sinovi Polde, Tine, Marjan z družinami in sin Milan. ZAHVALA IN V SPOMIN 12. marca je v 82-letu starosti tiho in skromno, kot je živela, odšla od nas naša draga žena. mami. babica in prababica ANA KIRM iz Šmartna Ob tej priliki se Iskreno zahvaljujemo M-KGZ, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena so/alja, cvetje in svečke. Hvala vsem. ki ste mami pospremili na njeno zadnjo pot. Lepa hvala šmarskemu župniku gospodu Francu Kaduncu za lepo opravljeno pogrebno svečanost in šmarskim pevcem za pesmi slovesa. Letos 25. aprila mineva že četrto leto, kar ni več med nami našega sina in brata JOŽETA KIRMA Hvala Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Žalujoči: moi Jože, otroci Beno, Tone, Ferdo, Milena, Ana In Lojzka z družinami, vnuki In prtvnučkl. _ ZAHVALA 5. februarja 1999 se je iztekla življenjska pot dragemu možu, očetu in dedu GOJKU- CVETU VIDOVICU Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem in še posebno dragim družinskim prijateljem, ki ste nam v času slovesa izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom dr. Zdenki Čerk-Speiser iz splošne bolnišnice Trbovlje, patronažni službi in drugemu osebju Zdravstvenega doma Litija za skrbno in humano obravnavo. Posebna zahvala 00 ZB NOB Litija in prof. Jožetu Sevljaku za ganljive poslovilne besede. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žena Marica, sin Gojko, hčerka Vojka, vnuki Gogi, sestra Mila In drugo sorodstvo. Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to vzela je večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v srcih bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata strica ATNONA ŽONTA iz Dobja 3, Dole pri Litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno zahvalo izrekamo kolektivoma Transport Radeče papir in KGZ Dole za darovano cvetje ter KO RK Gradišče in PGD Dole za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Vladimirju Oblaku za poslovilne besede in hvala vsem pogrebcem. Žalujoči vsi njegovi. Vsaka nama je prava mama, dana za srečo in na veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček} V SLOVO Prenehalo je biti srce naše drage mame MARIJE MITTONI, roj. ZAPLATA iz Litije Zahvaljujemo se vsem sestram in negovalkam ter zdravniku doma Tišje za nego in prijazne besede, ki ste jih namenili najini mami. Zahvala velja vsem prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem ter duhovnikom za vse izrečene besede sočutja in tolažbe na njeni zadnji poti. Sinova Marjan in Tomaž z družinami v imenu vseh sorodnikov. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre in tete FRANČIŠKE KLOPČIČ, roj. Štrus z Vač se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za darovane svete maše, cvetje in sveče ter za izrečena sožalja. Hvala gospodu župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred, vaškim pevcem za zapete žalostinke, g. Setničarju za zaigrano Tišino in g. Hiršlu za poslovilne besede. Vsi njeni. . v delih svojih živel sam boš večno!... (A. Aškerc) V SPOMIN MARJAN MITTONI 1920-1991 Hvala vsem, ki se ga spominjate! Vsi njegovi. Skrb, delo in trpljenje bilo hoje je življenje odšel si tja, kjer ni več bolečin nate, dragi ata, večen bo ostal spomin. 24. 5.1999 mineva 40 let, odkar ni več med nami našega ata Kako prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman te išče... Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni. 27.8.1999 bodo minila 3 leta, odkar je odšla od nas naša mama BENEDIKTA CEGLARJA IVANA CEGLAR Oba ostajata v naših srcih. Sinovi in hčere z družinami. Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) Po težki bolezni nas je zapustila draga mama ALBINA SOTLAR iz Vel. Preske 2, zadnja leta je živela na Ustju 5. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in daritev sv. maš ter denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala Rozi Propo za požrtvovalno pomoč, osebju ZD Litija, g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Polšnika, trobentaču za zaigrano tišino. Hvala vam! Vsi njeni. Niti zbogom nisi rekla, niti segla nam v roko, le tiho, mirno si zaspala, a v naših srcih za vedno boš ostala. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANE KOMAT iz Tihaboja 29. 6.1929 28.1.1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za kakršnokoli pomoč. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče ter svete maše, za izrečeno sožalje in spremstvo v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Posebna hvala tudi g. župniku, pevcem ter ga. Heleni Perko za tako lep govor. Še enkrat vsem iskrena hvala. Vsi njeni. Pomlad na travnik vajin bo prišla in čakala, da pridela tja, sedla bo na rožnata tla m jokala, ker vaju ni. V SPOMIN MAŠI IN KRISTJANU AMRŠEK iz Šmartna pri Litiji 15. marca mineva leto dni, ko nesreča strla življenji je mladi, ki polni veselja in načrtov sta bili. Ne žalost, ne solze, nič vaju ne prebudi. Le srce in duša ve, kako boli, ko vaju ni. Oči, mami in bližnji sorodniki. V naših srcih ti napre/ živiš, zato pol nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Jam lučka ljubem vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 18. marca mineva leto žalosti, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi ALBERT KO KAL) Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi. ZAHVALA V ponedeljek, 25.1.1999, je po dolgem boju s kruto boleznijo za vedno zatisnila oči naša draga VERI HAUPTMAN Zahvaljujemo se osebju ZD litija, vsem prijateljem in sosedom, ki ste njej in nam vsem stali ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala govornikoma g. Mirku Kaplji in g. Janezu Blažiču ter planinski sekciji in pevskemu zboru DU Litija za lep žalni obred. Vsi njeni. Pomlad bo na tvoj vrt prišla m čakala.'da prideš ti, sedla bo na rožna tla m jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) V SPOMIN 19.2.1999 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš MIROSLAV DOLINŠEK iz Velikega vrha 11 nad Litijo Vsem, ki postojite ob njegovem grobu ali se ga drugače spomnite, najlepša hvala. Vsi njegovi. Življenje celo si garala, vse la dom in zemljo dala, le sledi oslale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre in tete FRANČIŠKE PIVC iz Leš se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev, sv. maše in izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo zdravnikoma dr. Ptičarju in dr. Koprivi, medicinski sestri Miri Mahkovic za nego, pomoč in lajšanje njenih bolečin. Iskrena hvala g. župniku za i/redno lep pogrebni obred, kresniškim pevcem za čudovito petje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Jože, brat Jože, nečakinje, nečak in ostali sorodniki Odšel si kol veler, ki pride in gre, le v naših srcih za vedno ostati sme. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža - iskrenega prijatelja, očeta, dedka, pradedka, brata in strička KARLA VIRANTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena ustna in pisna sožalja. Iskrena zahvala udeležencem Ribiške družine Litija za tako lepe izrečene besede ob njegovem grobu. Posebna hvala zdravnikom ZD Litija, še posebej pa dr. Ptičarju, ki so mu v sicer tako kratkem, a težkem času nudili zdravstveno pomoč, nam pa psihično podporo. Še enkrat vsem in vsakomur, ki se ga je ali se ga še bo spomnil ob njegovem grobu, iskrena hvala. Vsi njegovi. j} ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE POTISEK, roj. ZAVRL se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju Doma Tišje, dr. Kolšku, zdrav, osebju Inf. klinike, g. župniku, pevcem kvarteta Šmartin in govorniku g. Zavrlu za tople besede slovesa. Hvaležni bomo vsem, ki se je boste radi spominjali. Sinova Janez In Franci ter hčerka Nada z družinami. Vrsto lel med nami si delil ljubezen in dobroto, sedaj pust je mrak, odkar v njem zastal je tvoj korak V SPOMIN 20. februarja bo minilo 2 leti, ko je za vedno zatisnil trudne oči ANTON RAZPOTNIK iz Polšnika 19 z žalostjo in hvaležnostjo v srcu se te spominjamo, dragi mož, ati, stari ata, brat, stric in tast. Hvala vsem, ki mu prižigate svečke, položite cvetje na njegov grob in postojite ob njem. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, matere in mame MARIJE KNEŽEVIĆ se iskreno zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Litija, gospodu Žužku za presunljiv poslovilni govor, pevcem Lipa ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Rajko, Uroš, MIlan, Ema, Anja In Lara. ZAHVALA V 88. letu je za vedno odšla naša mama, babica in prababica ANGELCA PRETTNER, roj. KOS Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in njenim bivšim sodelavcem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Iskrena zahvala osebju Doma Tišje za vso skrb in nego. Hvala tudi župniku g. Pavlu Okolišu za opravljen obred in njenemu nečaku Radotu za ganljive besede ob grobu. Žalujoči: hčerki Bernardka In Marija ter sin Franci z družinami. IZ življenju le skrbi in delo si poznala, v zimskem večeru za vedno si zaspala, zdaj v preranem grobu mirno spis, a le v naših srcih vedno še živiš. V SPOMIN TEREZIJI ŠKRABANJA iz Potoka pri Vačah 12 14. januarja 1998 je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga žena, mati in babica. Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu, ji prižigate sveče in prisostvujete pri njeni sv. maši. Mož Justin, hčere Marija, Ida, Joži, Dani z družino in Andreja ter sinova Franci In Justin z družino. ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, tast in stari oče JANEZ MEDVEŠEK iz Litije Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, mu poklonili cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala za zapete žalostinke pevskemu zboru DU Litija, g. Matu Savšku za pretresljive poslovilne besede, posebno zahvalo pa izrekamo Zasavskim rogistom iz Litije. Zahvaljujemo se tudi osebju moškega oddelka Doma Tišje za pomoč in postrežbo v težkem času njegove bolezni ter gospodu župniku za lep obred. Vsi njegovi. ZAHVALA V življenju le skrbi in delo si poznala, v zimskem jutru za vedno si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a tvoja dobrota mi bo večen spomin. Ob boleči izgubi moje drage SLAVKE CEGNAR iz Litije 17. 4.1904 -15. 12.1998 se iskreno zahvaljujem vsem za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Pavlu Okolišu za lepo opravljen obred in g. Setničarju za odigrano tišino. Posebna zahvala osebju doma Tišje za skrbno nego. Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu še enkrat hvala. Tvoja Brigita. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in babica FRANČIŠKA PIKEU iz Renk 6 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za lepo cvetje, sveče za darovane maše ter izraze sožalja. Iskrena hvala g. Janezu Jenku za lepo opravljen obred. Hvala tudi pogrebcem, g. Franciju za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru in gasilcem iz Polšnika in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: Hčerke Jelka, Vida, Marinka in sin Janez z družinami. ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in prababice ANTONIJE GROZNIK, roj. BAJC 1908 -1998 iz Šmartna pri litiji Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem in znancem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnjo pot, izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma Tišje za dolgoletno nego, g. župniku in pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. ZAHVALA Po težki bolezni se je iztekla življenjska pot JOŽETU ŠINKOVCU iz Tep pri Savi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na zadnjo pot, izrekli sožalje, poklonili cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Tanji Ptičar in svakinji oz. patronažni sestri Miri Mahkovec ter g. župniku s Save. Žena Marta, sin Gregor In David. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, matere in babice ALOJZIJE VRHOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli globoko sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Litija, krajevni skupnosti, mešanemu pevskemu zboru in PGD Jevnica ter ge. Evi Kovic za poslovilne besede in g. župniku iz Kresnic za opravljen obred. Žalujoči: mož Avgust, hčere Vlasta, Ljuba In Mojca ter sin Avgust z družinami. Prazen dom in dvorišče, Hi vet besed, ne stiska rok. naše oko zaman te išče, ostal je le spomin, ki nas vodi tja, nasmeh, vrisk in dobra volja, kjer sredi tišine spiš, vsakega osrečiti sta znala. a v naših srcih še Živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata FRANCA ŠIRCUA roj. 27.2.1909, iz Račice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in še posebno vsem sosedom, ki so nam nudili pomoč in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala gospodu župniku lanezu lasencu za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi Janku Jerantu in pogrebcem, pevcem v cerkvi in pevskemu zboru Povodni mož za zapete žalostinke ter zaigrano Tišino. Zvonetu Končini se zahvaljujemo za besede slovesa ob odprtem grobu. Žalujoči: žena Francka, otroci Ivan, Tončka, Franci in Mari z družinami, vnuki, pravnukl ter sestri Ančka in Milka. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti dragega moža in očeta STANETA NOVAKA iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjem trenutku stali ob strani, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marta, sin Marjan in hčerka Tatjana z družino V življenju le skrbi in delo si poznala, vso dobrote si nam razdala. a v zimskem julru pa za vedno si zaspala,. Odšla si tja, kjer ni več trpljenja, bolečin a tvoja dobrota ostala večen bo spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše skrbne, dobre in ljubeče mame, babice, prababice in sestre FRANCKE PODJED, roj. KOLESA Ob težko sprejeti bolečini se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sostanovalcem stanovanjskega bloka, Cesta komandanta Staneta 3 v Litiji, in trgovinskemu podjetju Mercator, ki ste zanjo darovali cvetje, sveče, nam izrekli ustna in pisna sožalja ter jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. Ivanu Bohu za lep govor, g. župniku Okolišu za opravljen obred, pevcem iz Hotiča in trobentaču za zaigrano tišino. Skratka, še enkrat hvala vsem, ki ste nam ob smrti naše mame stali ob strani in z nami sočustvovali. Hčerka Marinka z možem Brankom, vnuki Matjaž, Tina, Marko in Marjana z družinama, pravnukl Grega, Tadej InTeJa, snaha Metka ter ostalo sorodstvo Pomlad ho na tvoj vrt prišla in bo čakala, da prideš ti. Sedla bo na rosna tla in bo jokala, ker te ni, le ni... ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama ALOJZIJA RETAR 1917 1998 iz Jastrebnika 5 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam v trenutkih njenega slovesa pomagali, nam podarili sveče, cvetje, denar, darovali za maše in jo pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo za pomoč sosedom, Marjanu Gracarju za izbrane besede ob slovesu, pevcem in župniku Janezu Jasencu. Žalujoči: otroci z družinami Pomlad bo v deželo prišla, iz dolenjskih gričev bo meni veter pesem zapel, da me ni bo iz Primskovega zvona zadonel, saj tu doli v senci dreves, sem našla svoj mir. ZAHVALA Na pot k večnemu Gospodarju je za vedno odšla naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA JELEN roj. ZUPANČIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, mojim sodelavcem, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše in spremstvo na njen zadnji dom. Posebna zahvala gospodu župniku Pavlu Okolišu za lep pogrebni obred. Žalujoči: sin Tone In sestra Jožefa z družinama. Mar prav rares odšel je tja v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega skrbnega in ljubljenega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka KARLA LEMUTAst. iz Litije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam ob najtežjih trenutkih stali ob strani, nam na kakršenkoli način pomagali, poklonili cvetje in sveče, tako številčno pospremili našega dragega do groba in nam namenili tople misli tolažbe. Z vsem srcem se zahvaljujemo Mariji in Jožetu Pušnik za nesebično pomoč, gospodu župniku za občuten cerkveni obred, pevcem iz Polšnika ter gospodu Setničarju za odigrane pesmi. Zahvaljujemo se tudi gospodu Franciju Končarju za ganljive besede slovesa, ki nas tolažijo, da je bil naš oče priljubljen in spoštovan človek. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi: žena Marija, sin Karlo, hčerki Milica In Olga z družinami, vnuki in pravnukl. ZAHVALA JOŽEŠULIGOJ Konj št. 1 Zahvaljujemo se vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti, g. župniku Janezu Zaletelu za lep pogrebni obred, pevcem iz Hotiča za zapete pesmi in g. Setničarju za zaigrano tišino. Žalujoči: žena Ana, sin Jože, vnuk Igor, hčerka Marija z družino. V TRAJEN SPOMIN KOKOVICA MARJAN 7. 9.1972 - 27. 3.1998 Mineva leto samotne žalosti, odkar si na vrhuncu življenjske moči odšel v lepši svet. Bil si osebnost neskončno širokega srca. Svojo veliko življenjsko energijo si razdajal med vse ljudi in jih učil ljubiti ter živeti po poti zaupanja, poštenja in odpuščanja. Življenje s tabo in po tebi je odprlo nove razsežnosti bivanja. Ponosno boš kraljeval v srcih tistih, ki tvojo življenjsko naravnanost, močno in odločno voljo ter želje za bodočnost spoštujejo in negujejo tudi brez hoje neposredne navzočnosti. Iz srca hvala za pravo življenjsko pot. Z ljubeznijo, Renata. ZAHVALA Ob izgubi moža, očeta in dedija JOŽETA MAVRETIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, bivšim sodelavcem Novum-a, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali toliko lepega cvetja in sveč. Hvala vsem za pisna in ustna sožalja ter tople besede v težkih trenutkih slovesa. Posebna zahvala njegovi dolgoletni zdravnici dr. Koprivi in sestri Ireni, dr. Ptičarju ter osebju bolnišnic Sežana in Golnik, kjer so mu, ob njegovi težki bolezni, lajšali zadnje ure. Vsi njegovi Globoko pod zemljo, tu v ozki, hladni hiši, kjer šum sveta se več ne siiši, ti trudno truplo spalo bo ■ globoko pod zemljo! ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica LADISLAVA VOZUA po domače Pavličevega očeta 13.1.1920 -1. 2.1999 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli iskreno sožalje. Hvala vsem, ki ste mu poklonili cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju litija, g. župniku Janezu Jasencu za lepo opravljen obred, govorniku g. Jeretu za poslovilne besede, vsem pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Zavala vsem, ki ste ga pospremili tako številno na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi. te srce in duša ve, kako boli. ko več te ni. Usoda je tako hotela in tebe nam je vzela. ZAHVALA ob prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka BOŽIDARJA KODRETA 26.3.1931 30.1.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Za vsestransko pomoč se zahvaljujemo družinam Potrpin, Škrbc, Dremelj in Bregar. Iskrena hvala govornikoma za tolažilne besede slovesa, pogrebcem, pevcem MPZ Polšnik za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Neutolažljivi: žena Pavla, sinova Jurij in Peter z Mijo, hči Nevenka z možem Darkom in vnuki Tllen, Lovro, Matic. Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal, srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. (Prešeren) V SPOMIN FRANCU ZAVRLU Jevnica 28 Lani osorej si bojeval najtežjo bitko v življenju. Omagal si in v žalosti smo zdaj sami. Še bi radi ugledali tvoj obraz in zrli v tvoje oči pa je ostal le: "V nesreči srečnih dni spomin." Zahvaljujemo se vsakomur, ki postoji ob njegovem grobu in mu prižge svečko. Vsi njegovi IZ naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN MARJANU KOKOVICI iz Dragovškega 27. marca je minilo leto dni, odkar si nas nenadoma zapustil, naš dragi sin, brat in stric ter za seboj pustil praznino, ki je ne more nihče zapolniti. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate cvetje in sveče na njegov prerani grob. Vsi domači. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega FRANCA SMRKOUA Cetretovega ata iz Ribč Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za darove v dobrodelne namene. Hvala vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Viktorju Primožiču za lepo opravljen poslovilni obred, moravskim pevcem in organistu. Hvala GD Ribče, posebej g. Slavku Jalovcu za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Marija, hčerke Sonja, Jelka in Marija z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata EDIJAIZLAKARJA 5.6.1931 - 25.2.1999 iz Zgornje Jablanice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Prav tako zahvala vsem sosedom, KSP Litija, gospodu župniku za opravljen obred in pevcem iz Šmartnega. Žalujoči: žena Mici, otroci Zvonka, MIlan in Gido z družinami ter vseh šest vnukov. 60 Pred kratkim sta med svojimi najdražjimi praznovala biserno poroko - šestdeset let skupnega življenja v zakonu zakonca Ana in Leopold Dobravec iz Velike Kostrevnice. Ob tem slavnostnem dogodku ju je spremljalo šest sinov, petnajst vnukov in sedem pravnukov. 23.1.1999 sta si na gradu Bogenšperk in v cerkvi sv. Martina v Šmartnem ponovno izrekla DA. Še na mnoga leta. R. Š. (foto:Z. Hauptman) vi yr I PO&PODELNi KONCEPT ZA MLADO iN 5TAP0 DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA ffMNt MED DRUGIM ČRNSKE DUHOVNE PESMI IN ODLOMKI IZ MUSICALOV klaviature: Tomaž Pirnat V SOBOTO, 17. 4. OB 19. 45 URI V CERKVI SV. NIKOLAJA V LITIJI Slovenija Litija Razpis za dodelitev posojil in sofinanciranje obresti za razvoj malega gospodarstva in turizma v Občini Litija i. Skupni znesek sredstev za posojila znaša 131.000.000,00 SIT. Doba vračanja posojil je 5 let. Obrestna mera znaša: temeljna obrestna mera + 1 % letna obrestna mera. II. Posojila in sofinanciranje obresti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in turizma se odobrijo za naslednje namene: - posodobitev obstoječe proizvodnje in storitev, - nakup opreme in zagonske stroške, - nove proizvodne in storitvene programe, - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov z novimi ekološkimi programi, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenavljanje in adaptiranje poslovnih prostorov, - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti, - razvoj in pospeševanje turizma. III. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni podjetniki posamezniki, - male gospodarske družbe, ki zaposlujejo do 50 oseb. Sedež obratovalnice in oz.gospodarske družbe in kraj investicije mora biti na območju občine Litija. IV. Prosilci oddajo vlogo za posojilo v zaprti kuverti z oznako »Krediti za razvoj malega gospodarstva In turizma« na naslov: - SKB Banka d.d. Ljubljana, Ekspozitura Litija, Jerebova 14, Litija; - Nova ljubljanska banka d.d., Podružnica Moste, Poslovalnica Litija, Jerebova 14, Litija. Razpis je odprt 30 dni od objave oziroma do porabe sredstev. Sklep o dodelitvi posojil bo posredovan v roku 30 dni od prejema popolne vloge. Dodatne informacije so na Podjetniškem centru Litija, Jerebova 8, tel. 883-154 ter SKB Banka d.d., Eksp. Litija, tel. 883-285 ali Nova Ljubljanska banka d.d., Posl. Litija Obvestilo! Ob 70-letniti nogometnega klubu Litija, \ klubu pripra\ ljamo tudi knjigo, zato naprošamo vse občanke in občane, ki imajo doma kakršnokoli gradivo ali fotografije od leta 1929 pa do danes, da nam jih posodijo do izida knjige, predvidoma meseca junija. S tem boste pripomogli h kvalitetnejši pripravi knjige, za kar se vam Že vnaprej zahvaljujemo. Gradivo in slike lahko dostavite osebno ali po pošti na naslov Tiskarna Aco, CDK 39, 1270 Litija, lahko pa nas tudi pokličete na telefonsko št. 883-843 in prišli bomo k vam. UO A'A' Litija Vesele velikonočne praznike želi vsem občankam in občanom podružnica SLS Litija. Darinka Kobal ilustrirala Tamara K. Lavrič PRED MNOGIMI LETI, ZE DAVNO JE TEGA, JE ŽIVEL REVEN DEČEK. DOMA RES NISO IMELI VILE IN DRAGEGA AVTOMOBILA, NE KUPE IGRAČ IN POLNO OMARO OBLEK. TUDI TELEVIZIJE NISO IMELI IN CELO RADIA NISO POZNALI. IMELI SO SAMO MALO REVNO HIŠKO, KI JE SKROMNO SAMEVALA NASLONJENA V BREG. ZA HIŠKO JE ŽUBOREL POTOČEK IN NEŽNO ŽLOBUDRAL VEČNO LEPE MELODIJE NEOSKRUNJENE NARAVE. TU, NA TEM ZELENEM HRIBU JE MIRNO ODRAŠČAL FRANCE IN PASEL SVOJE OVCE. NAJVEČJO SREČO KAR JO JE POZNAL MU JE PRINAŠALA KNJIGA, KI MU JE SLUČAJNO PRIŠLA V ROKE. BRAL BI URE IN URE, NE DA BI SE NAVELIČAL BRANJA. NI GA MOTILO, ČE SO MU MED BRANJEM UŠLE OVCE. NIKOLI SE NI JEZIL NANJE IN NIKOLI MU NI BILO PRETEŽKO, ČE JE MORAL PONJE GLOBOKO V DOLINO. POZABIL JE CELO MAMINO JEZO, KER SI JE KOT ŠTUDENT KUPIL KNJIGO ZA ZADNIJI TOLAR. Z NJO JE RASEL, JO ČUVAL KOT PUNČICO V OČEH IN Z NJO JE ODRASTEL V UČENEGA MOŽA. ŽE KOT DEČEK JE SAM NAPISAL ZGODBO IN KOT ODRASEL MOŽ JE POGOSTO DEJAL: "IMEL SEM SREČNO, PRELEPO OTROŠTVO IN TAKŠNEGA BI PRIVOŠČIL VSEM OTROKOM SVETA." MORDA PRAV ZATO LAHKO VI MIRNO ZASPITE OB ZGODBAH MUCE COPATARICE, MAČKA MURIJA, ZGODBAH O PASTIRCIH, SAPRAMIŠKI, O ŠIVILJI IN NJENIH ŠKARJICAH... MORDA SO TUDI ELE, PA KAJETANI IN MIHE, POLDETI IN SVETLANE IN ŠE MNOGI DRUGI, IMELI SREČNO OTROŠTVO BREZ VELIKEGA BOGASTVA. ZDELO SE JIM JE, IN ŠE VEDNO SE JIM ZDI NAJVEČJE BOGASTVO BOGATA DUŠA IN ŽIVAHEN, ŽLOBUDRAV POTOČEK NEKJE SREDI TIHE, MIRNE NARAVE... 0 1 A M P B S C K D z A J U A Š A H L M R T U C S K P Š V T C 0 P A T A R 1 C A A B Č Z 1 R A V 1 Č L 0 T 1 R J M 1 N E C K R B C 1 1 L D K E D C K 1 C Š J V Z M U R 1 S E K A Ž E Ž L B C A M A Č E K V mreži med črkami poišči zgodbe, kijih gotovo poznaš. V pomoč so ti sličice okoli, zato ti ne bo težko poiskati njihova imena in naslove, ki mi jih boš lahko sporočil po telefonu na radio GEOSS. Želim ti mnogo veselja ob iskanju in mirne sanje z eno izmed zgodb.