PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXI. St. 303 (6281) TRST, sreda 22. decembra 1963 POJASNILO HANOJA O LA PIKOVEM OBISKU «New York Times» obtožuje vlado da je hote onemogočila nove stike Oster članek pariškega «Le Monde» - Johnson kljub nasprotnim dejanjem trdi, da je pripravljen na pogajanja - Osvobodilna fronta nadzoruje ozemlje z 10 milijoni prebivalcev - Sovjetska pomoč Severnemu Vietnamu SAJGON, 21. — Ob peti obletnici svoje ustanovitve je južno-vietnamska narodnoosvobodilna fronta objavila včeraj dolgo izjavo, v kateri poudarja, da ima v Južnem Vietnamu «praktično funkcije države, in sicer stabilne, močne in res demokratične države, ki ima oblast nad absolutno večino južnovietnamskega prebivalstva. Tako se je pojavil nov demokratičen režim in se je močno razvil na osvobojenih področjih Južnega Vietnama. Ta osvobojena področja zajemajo danes veliko število okrajev in mest, kjer prebiva deset milijonov prebivalcev«. Predsednik južnovietnamske osvobodilne fronte, ki je govoril na osvobojenem ozemlju, je izjavil, da se bodo osvobodilne sile še dalje borile, dokler bodo ameriški vojaki na vietnamskem ozemlju. Poudaril je: «Tudi če bi se morali boriti še drugih deset ali dvajset let, ali še več, tudi če bi se morali boriti vso sedanjo in prihodnjo generacijo, se ne bomo nikoli obotavljali.« Severnokorejski ministrski podpredsednik Je danes izjavil, da severna Koreja dobavlja orožje južno-vietnamskemu ljudstvu Kubanska vlada je sklenila uradno priznati južnovletnamsko narodnoosvobodilno fronto kot edino zakonito predstavnico južnovietnamskega ljudstva. To so objavili skupno z voščili, ki sta jih poslala predsednik republike Dorticos in Fidel Castro predsedniku prezidija centralnega komiteja FLN ob peti obletnici njene ustanovitve. Glasilo sovjetske vojske «Krasna-ja zvezda« piše, da (iraketni izstrelki in lovska letala, ki jih je zgradilo sovjetsko ljudstvo, branijo sedaj Vietnamsko demokratično republiko«. List dodaja, da so severno-vietnamske sile sestrelile na stotine ameriških letal s protiletalskim orožjem sovjetske proizvodnje. A-gencija Tass poroča na podlagi podatkov sevemovietnamske tiskovne agencije, da je bilo od lanskega avgusta sestreljenih nad Severnim Vietnamom 818 ameriških letal. Danes so v Moskvi podpisali nov ki določa, da bo Sovjet- sporazum, ska ZjUiilf fu UOAUl. C* j val« uuijvv Zveza dobavljala Severnemu Ob zaključku ponedeljkove seje toriškega občinskega sveta so odobrili prispevek Pokrajinski turistični ustanovi za prirejanje tečajev tujih jezikov v osnovnih šolah. Prispevek so v primerjavi z lanskim letom nekoliko zvišali, ker bodo poslej namesto angleščine in nemščine poučevali še francoščino, na zahtevo večjega števila staršev pa še slovenščino. Sklep so odobrili, vendar ne brez Pedronijeve pripombe o brezpredmetnosti poučevanja jezika «nižje rase«, kar je povzročilo ostro reakcijo vseh svetovalskih skupin. • • • Glavna skupščina OZN je včeraj soglasno odobrila konvencijo o odpravi rasne diskriminacije v vseh oblikah. S 74 glasovi pa je odobrila resolucijo o dekolonizaciji, s katero se porivajo vse države, naj moralno in materialno podprejo osvobodilna gibanja v kolonijah ter naj odrečejo podporo portugalski in južnoafriški vladi; kolonialne države pa naj porušijo vojaška oporišča v kolonijah in naj ne gradijo novih. Poleg tega je odobrila resolucijo, ki obsoja portugalsko politiko v Afriki ter zahteva politične in gospodarske sankcije proti Portugalski. Ob peti obletnici svoje ustanovitve je osvobodilna fronta Južnega Vietnama objavila izjavo, v kateri je rečeno, da prebiva na osvobojenih področjih deset milijonov prebivalcev. V Moskvi pa so podpisali nov sporazum o brezplačni dobavi Severnemu Vietnamu tehnične in gospodarske pomoči v prihodnjem letu. Korejska vlada pa Je sporočila, da bo dobavljaja o-rožje južnovietnamskemu ljudstvu. Kubanska vlada bo uradno priznala osvobodilno fronto kot edino zakonito predstavnico tega ljudstva. Za La Pirovo razlago izjav vietnamskih voditeljev je tajnik sever-novietnamske patriotične fronte dejal, da je popolnoma netočna, ker vietnamski voditelji niso nikogar prosili, naj pri ameriških oblasteh posreduje. Johnson pa je po. novil, da za pogajanja ne postavlja pogojev, toda ameriška letala nadaljujejo bombardiranje v obeh delih Vietnama in napade na osvobodilno vojsko. VVilson, predsednik britanske vlade, bo obiskal 21. februarja Moskvo, kjer namerava razpravljati predvsem o Vietnamu. Sicer pa je VVilson ponovil tudi včeraj, da v Rodeziji ne misli uporabiti sile, ker da je to najboljši način za rešitev spora. Zato se bo Zambija obrnila na OZN. O Erhardovih razgovorih v ZDA je bilo objavljeno uradno sporočilo: glavni argument je bil atlantski pakt; Johnson in kancler sta se strinjala, da ga Je treba okrepiti. Strinjala sta se tudi, da bi morale biti Zahodna Nemčija in dr. žave družabnice primemo soudeležene pri »jedrski obrambi«. Strinjala sta se dalje glede okrepitve načela »proti širjenju jedrskega orožja v okviru nacionalnega nadzorstva držav«, ter da pride do učinkovitega nadzorstva nad oborožitvijo. Za nemško združitev pa naj bi se uporabile vse možnosti. Končno sta «izrekla obžalovanje *aradi trditev, ki spravljajo v dvom miroljubne namene Nemške zvezne republike«. Johnson je potrdil Prepričanje, da je enotna Evropa važna za učinkovito atlantsko zavezništvo, oba pa sta poudarila potrebo, da razvite države povečajo Pomoč nezadostno razvitim. Vietnamu dodatno brezplačno tehnično in gospodarsko pomoč v letu 1966 ter bo dovolila kredit, da 3e krije saldo računa za lansko leto. Podpisali so še druge sporazume o trgovini med obema državama v prihodnjem letu. Sevemovietnamski radio Je oddajal izjave, ki jih je podal glavni tajnik sevemovietnamske patriotične fronte Tran Hu Dujet, ki je imel nalogo sprejeti prof. La Piro in prof. Primiceria med njunim obiskom v Hanoju in je bil navzoč pri njunem pogovoru s predsednikom Hošiminhom in predsednikom vlade Fam Van Dongom. Tran Hu Dujet je poudaril, da La Pirove izjave, kakor so jih objavile zahodne tiskovne agencije, se nikakor ne skladajo z vsebino in duhom tega, kar so mu obrazložili vietnamski voditelji. Med svo jim pogovorom z La Piro niso viet namski voditelji govorili o poga janjih z ZDA in niso nikogar za prosili, naj posreduje pri ameri ških oblasteh za to zadevo. Viet namska patriotična fronta je spre jela La Piro in Primiceria v duhu prijateljstva do osebnosti dobre volje, ki želijo spoznati stanje v Vietnamu. Vsekakor je obžalovanja vredno, da je La Pira podal popolnoma netočno razlago obrazložitev vietnamskih voditeljev.« Nedvomno je prav ameriško ravnanje ustavilo morebitno nadaljnje sondiranje in povzročilo ostro reakcijo Hanoja. Ameriški republikanski senator George Aiken, ki je vpliven član senatnega zunanjepolitičnega odbora, je izjavil, da morajo ZDA skrbno upoštevati vse znake, ki kažejo možnost miru v Vietnamu, pa naj bodo te možnosti še tako majhne. Alken je obsodil dejstvo, da Je državni departma objavil mirovno ponudbo severnega Vietnama, ki jo je v Washingtonu sporočil Fanfani. Tudi «New York Times« pravi, da ima glavno odgovornost ameriška vlada, ker Je objavila dopisovanje med Fanfanijem in Ru-skom, o čemer ni bilo tisku in javnosti nič znanega, in da se je tedaj, ko so bili še v teku stiki, odločila za bombardiranje področja Hajfong. «New York Times« poudarja, da sta ti dve odločitvi neumestni, ker je s tem «postalo gotovo«, da bo Hanoj odklonil kakršno koli omilitev vojne, glede katere je bila nastala možnost. «New York Times« hvali Fanfa-nijevo delo in pravi, da je izpolnil dolžnost predsednika glavne skupščine OZN ter poročal o bistvu pogovora, ki sta ga dva ugledna italijanska državljana imela s se-vemovietnamskim predsednikom in ministrskim predsednikom. List pripominja, da je bil Fanfani mnenja, da je ta zadeva vredna, da jo Johnson upošteva, ker je s tem nastala nova možnost za mirovna pogajanja. Ust pravi, da Je Rusk ((razmišljal« dva tedna o Fanfanijevem po. ročilu, ter pripominja, da je list »St. Louis Post-Dispatch«, ki ga državni departma obtožuje, da je razkril tajnost, pisal o tem šele po tem dolgem molku. Ker sploh ni vedel za dopisovanje med Fanfanijem in Ruskom, Je na podlagi Ruskovega molka in bombardiranja Hajfonga domneval ,da je vlada odbila pobudo. «New York Times« kritizira s tem v zvezi neprimeren odgovor državnega departmaja časnikarju omenjenega lista, ko je ta 16. decembra vprašal za informacije, preden je objavil svoj članek. Predsednik Johnson pa ob vsaki priložnosti ponavlja, da je priprav, ljen na pogajanja, čeprav ni do sedaj nič storil, da bi omogočil taka pogajanja. Sinoči je na večerji na čast bonskemu kanclerju Erhardu izjavil, da bodo ZDA ((trkale na vsa vrata pri iskanju miru v Vietnamu«. Dodal je: «Sli bomo kamor koli, da odgovorimo. Ne postavljamo pogojev in ne zane-mar jamo nobenega koraka, ki bi dajal razlog za upanje. Toda za pogovarjanje morata biti dva in tudi za konec bojev morata dva.« , Pariški dnevnik «Le Monde« objavlja dolg članek svojega rimskega dopisnika v zvezi z La Pirovim obiskom v Hanoju in njegovim se. Stankom s Hošiminhom. Najprej se dopisnik sprašuje, kakšni so razlogi za reakcijo, ki jo je zadeva izzvala v ZDA in med raznimi političnimi strankami v Italiji, ter odgovarja: ((Pojasnilo je lahko naslednje: Dean Rusk je nedavno zahteval od svojih atlantskih zaveznikov aktivno solidarnost v vojni v Vietnamu. On zahteva brutalno prekinitev takih sondiranj, ki uhajajo njegovemu neposrednemu nad. zorstvu. Italijanski desni center je obseden z bojaznijo, da bi «dvo-mili v italijansko zvestobo«, z drugimi besedami, da bi se tudi v najmanjši meri oddaljili od stališča ZDA. Nemci pa so v primerjavi vzor drzne neodvisnosti od VVashingtona. In na koncu je priložnost ugodna, da se obnovijo.napadi na demokristjansko levico. Vse to vodi do procesa proti namenom, ki se vodi proti Fanfaniju in La Piri. Za tak proces Je težko najti objektivne temelje. Niti najbolj trden od italijanskih lajikov ne bi si upal vključiti Pavla VI. v to «fanfanlapirovsko» zaroto in niti ne govoriti o škandalu spričo RIM, 21. — V zvezi s papeže vim pozivom za premirje in mir v Vietnamu ter Fanfanijevim sondiranjem v tem smislu je tajništvo KPI po svojem današnje m sestanku objavilo sporočilo, v katerem se vse te pobude po-' biti spodbujanja papeža za sondiranje o miru in za božično premirje. Goldberg in Bela hiša sta prevzela nalogo za odgovor. Dobre duše so bile olajšane in so se zadovoljile, da so objavile brez komentarja nedeljski papežev govor, kakor da bi šlo za tekst, ki je bil pripravljen v sami perspektivi večnih vrednot.« Visoko odlikovanje prof. dr. R. Neubauerju LJUBLJANA, 21. — Ob navzočnosti predsednika izvršnega sveta Slovenije Janka Smoleta, predsednika Slovenske Akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja in drugih osebnosti je bil danes v Ljubljani profesorju univerze, voditelju biološke klinike dr. Robertu Neubauerju izročen Red republike z zlatim vencem, s katerim ga je predsednik republike odlikoval ob njegovi 70-letnici za posebne zasluge na področju znanstvenega in javnega delovanja. Pro. fesor Neubauer se je izkazal v borbi proti jetiki, pri vzgoji znanstvenih kadrov in s svojim plodnim delovanjem v mednarodnih zdravstvenih organizacijah. DUNAJ, 21. — Dunajsko porotno sodišče je oprostilo bivšega flamskega esesovskega častnika Roberta Jana Verbelena, ki je bil obtožen umora in sodelovanja pri umoru sedmih sorojakov med vojno. Skupščina OZN zahteva sankeije proti Portugalski NEW YORK, 21. — Glavna skupščina Združenih narodov je soglasno odobrila konvencijo o odpravi rasne diskriminacije v vseh oblikah. Glavna skupščina je odobrila tudi resolucijo, ki obsoja portugalsko politiko v Afriki ter zahteva politične in gospodarske sankcije proti Portugalski. Zahodne države, skupno z državami latinskoameriškega bloka so glasovale proti resoluciji. Včeraj je glavna skupščina odobrila s 74 glasovi proti 6 in 27 vzdržanimi resolucijo o dekolonizaciji, s katero poziva vse države, naj dajejo moralno in materialno pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem v kolonijah ter naj odrečejo podporo portugalski in južnoafriški vladi, dokler se ne bosta odrekli svoji politiki kolonialne dominacije in rasne diskriminacije. Resolucija poziva kolonialne države, naj porušijo vojaška oporišča v kolonijah in naj ne gradijo novih. Resolucija omenja svojo izjavo od 14. decembra 1960 o priznanju neodvisnosti kolonialnim narodom in ozemljem ter z obžalovanjem ugotavlja, da pet let po odobritvi te izjave so še številna ozemlja pod kolonialno vladavino, ter obsoja negativno stališče nekaterih držav, zlasti pa nedopustno obnašanje portugalske in južnoafriške vlade, ki odklanjata priznanje pravice do neodvisnosti kolonialnim narodom. BONSKI KANCLER ZAKLJUČIL OBISK V WASHINCTONU Uradno poročilo o pogovorili med Johnsonom in Erhardom V glavnem sta govorila o jedrski oborožitvi, o plačilni bilanci in o vesoljskem sodelovanju WASHINGTON, 21. — Danes je zahodnonemški kancler Er-hard zaključil posvetovanja v Washingtonu. Davi se je še zadnjič sestal z Deanom Ruskom in nato še s predsednikom Johnsonom. Uradno poročilo o posvetovanjih pravi, da so govorili o vseh glav- nih vprašanjih skupnega interesa za ZDA in Zahodno Nemčijo in »splošnega interesa svobodnega sveta*. V poročilu je rečeno, da je bil glavni argument prihodnost atlantskega zavezništva. Erhard in Johnson sta mnenja, da je potrebno tesno politično in vojaško sodelovanje med državami NATO. Obe vladi sta odločeni okrepiti vojaške in politične ustanove zavezništva. Predsednik in kancler sta skrbno proučila jedrska vprašanja zavezništva. »Strinjala sta se v tem, da bi morale biti Zahodna Nemčija in države družabnice primerno soudeležene pri jedrski obrambi. Glede tega je kancler poudaril, da Zahodna Nemčija nima namena niti želje dobiti lastno nadzorstvo nad jedrskim orožjem, ker ■ llllllllllinilllllllllllllllfiilllllllllMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIfllllllllllllllHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIinilllllllllllMIIMHHHHMHIIHIIHHimiinillllllllllllllllllllimilllMIIlHIIIIIIIflllllllllllllimilllllllllHIIIIIIIIIIMIIMinilll KPI IN POBUDE ZA BOŽIČNO PREMIRJE V VIETNAMU Na današnji seji vlade bodo odobrili financiranje zelenega in šolskega načrta Vprašanje združitve «Edison» in «Montecatini» - Interpelacija glede nakupa 28 reakcijskih letal za «Alitalia» v Angliji - Nadaljuje se stavka zdravnikov v bolnišnicah - Viglianesi o pogojih sodelovanja UIL s CGIL zdravljajo zlasti pa vse tiste, ki podpirajo predlog osvobodilne fronte Južnega Vietnama za premirje na božični dan, kakor tudi stališče, ki ga je zavzelo vodstvo PSI. V sporočilu se poudarja, da je na tej ((podlagi mogoče še bolj razviti gibanje, da se Italija loči od ameriškega napada v Vietnamu in preneha solidarnost Mo-rove vlade s tem napadom«. Tajništvo KPI je mnenja, da bi bilo božično premirje prvi korak k prenehanju bombardiranja, koncu napada in k vzpostavitvi miru. Politični podtajnik krščanske demokracije Forlani, ki spada med voditelje Fanfanijeve struje, je danes v nekem svojem govoru pri Anconi prav tako podprl vse pobude za premirje v Vietnamu. Dejal je, da je dolžnost demoknst-janskih odgovornih politikov, da »prebudijo vest vseh tistih cinikov in fatalistov glede miru ter da postanejo glasniki volje poštenih ljudi«. «Ne smemo dopustiti, da bi se znotraj K£> razširil strup cinizma in impotence, kajti sramota je, da posamezniki nasedajo hvalam ((neodvisnega« tiska, namesto da bi poslušali svojo vest.« V palači Chigi je predsednik vlade Aldo Moro predsedoval sestanku, ki so se ga udeležili gospodarski ministri ter guverner «Banca dTtalia« Carli in generalni držav- ni knjigovodja Marzano. Minister Colombo je po sestanku povedal, da so obravnavali finansiranje zelenega načrta in načrta za šolft Jutri bo seja vlade, ki bo sklepala glede teh zadev. Danes so posamezni ministri obrazložili svoje predloge za jutrišnjo sejo, na kateri bodo sprejeti končni sklepi. Minister Tremelloni pa je izjavil, da so že dosegli sporazum, potrebno je le določiti splošni način finansiranja. Istočasno so se v palači Chigi sestali predstavniki štirih strank levega centra in nadaljevali razpravo o vprašanjih gradnje šolskih poslopij Sodeloval je tudi prosvetni minister Gui. Demokristjanski poslanec Ermini je po sestanku dejal, da gre za sestavni del šolskega načrta. Vendar pa se s finančno stranjo vprašanja niso u-kvarjali, temveč le z izvajanjem načrta gradnje šolskih poslopij, kar pa je zelo zamotana zadeva. Vprašanje finansiranja, s katerim so se ukvarjali finančni ministri, je namreč že rešeno in sedaj gre samo za to, da se najde prava formula. Socialistični poslanec Co-dignola pa je rekel, da bodo z razpravo nadaljevali tudi jutri, '>a je finančni zakon že pripravljen in da finančnih težav ni. Glavno vprašanje, ki ga morajo rešiti .je ustanovitev posebne ustanove, ki bo dajala kredite za Investicije .n skrbela za nadzorstvo nad izvaja- tudi dva ital. zakonska odloka o njem gradenj. Minister Gui je izrazil upanje, da bo na jutrišnji seji vlada sprejela zakonska osnutka glede finansiranja in glede gradnje šolskih poslopij. Pod Morovim predsedstvom so se popoldne ponovno sestali ministri Colombo, Mancini, Scaglia in Gui ter poslanci Ermini za KD, Codi-gnola za PSI in drugi ter zaključili proučevanje zakonskega odloka o pradnji šolskih poslopij ter tudi glede šolskega načrta. Glede ustanovitve zadevne ustanove pa je minister Gui izjavil, da ne more dati še nobene izjave vendar pa Je povedal, da gre za »ustanovo, ki bo povezovala ministrstvo za javna dela s prosvetnim ministrstvom.« Upravni svet ttCassa depositi e presuu» je danes določil več kot sto milijard lir za razna dela. Več kot 52 milijard Je določil za tista dela. ki jih je treba takoj oddati, nad 5 milijard za gradnjo šolscih poslopij. 35 milijard za razna javna dela (vodovode, bolnišnice itd. •, 8 milijard za ljudska stanovanja, 13 milijard za kritje primanjklia-jev raznih občinskih in pokrajinskih proračunov itd. Z današnjim sklepom znašajo investicije za javna dela v letošnjem letu več kot 173 milijard lir. Minister za pravosodje Reale je v palači Venezia, kjer je sedež ((Italijanske družbe za mednarodno organizacijo«, predaval o univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah v zvezi z italijansko pravno ureditvijo. V predavanju je omenil se je leta 1954 obvezala pred svojimi zavezniki, da ne bo izdelovala takega orožja, in tudi zaradi tega, ker je edina država na svetu, ki se je podredila mednarodnemu nadzorstvu nad to obveznostjo.* Predsednik in kancler sta z zadovoljstvom ugotovila, da so ministri za obrambo nekaterih držav NATO začeli posvetovanja o možnosti izboljšanja sedanjih je drskih sporazumov v NATO. Predsednik je izjavil, da je »zastraševalno orožje* zavezništva po< kazalo svojo učinkovitost in se stal no modernizira, ter je poudaril, da bi mogli po mnenju ZDA doseči sporazume, zato da se zagotovi primeren delež pri jedrski obrambi članicam zavezništva, ki nimajo jedrskega orožja. Predsednik in kancler se strinjata, naj se posvetovanja o teh sporazumih nadaljujejo med obema državama in drugimi ki. zainteresiranimi zavezni- gih delih sveta, zlasti na Daljnem vzhodu. Predsednik je omenil stanje v Vietnamu ter »napore južnovietnamske in ameriške vlade ter njunih zaveznikov«. Kancler je poudaril odločenost svoje vlade, «da se nadaljujejo ti napori za stvar miru«. Poročilo pravi dalje, da sta kancler in predsednik govorila o pomoči nezadostno razvitim deželam in poudarila potrebo, da razvite drža. ve povečajo svojo pomoč. Izrazila sta tudi zadovoljstvo nad ustanovitvijo azijske banke za razvoj ter poudarila važnost gospodarskega in socialnega razvoja v jugovzhodni Aziji, da se zajamči mir. Govorila sta nato o plačilni bilanci med obema državama in o socialnem razvoju v obeh državah ter ugotovila, da ima njima zamisel o «veliki družbi« številne skupnosti in da bi moralo v najkrajšem času priti do diskusije o teh številnih točkah. Bonski predstavnik von Hase Je na tiskovni konferenci izjavil, o želez.ni-ci in po cesti popustil, in sicer železniški promet od 176.020 na 173.335 ton, cestni pa od 141.441 na 131.715 ton V prvih enajstih mesecih letoš njega leta je pomorski promet v tržaškem pristanišču dosegel 5 milijonov 465.508 ton, kar predstavlja občuten napredek v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega leta, ko je znašal 4.842.403 tone. Da je letošnji rezultat toliko V Sežani so včeraj odprli veliko lamopostrežno trgovino - market. Nova trgovina z bogato zalogo in izbiro blaga, od živil, mc-sa, pijače, mleka, masla, sadja itd. do porcelana, keramike, izdelkov domače obrti itd. bo prav gotovo privabila tudi številne kupce z našega področja in tuje turiste. Zraven trgovine, ki je moderno urejena in opremljena, je bile, pred zgradbo pa parkirni prostor za avtomobile. Nova samopostrežna trgovina je v Bazoviški ulici, in sicer ob cesti, ki pelje iz Sežane v Lipico in Lokev, kakšnih 30 m od glavne ceste, nasproti banke; torej v središču Sežane. Odprta bo vsak dan nepretrgoma od 7.30 do 19.30, ob nedeljah pa od 7. do 11. ure. Poleg blagajne je v trgovini tudi menjalnica za tujo valuto. Kdor kupi s tujo valuto, ima 10 odst. popusta za vse blago, razen živil. Prodajni prostor ima 322 kv. m površine, zraven pa so seveda vse potrebne naprave, skladišča, hladilniki, pisarniški prostori itd. Investitor je podjetje Prehrana iz Ljubljane, gradbena dela pa je o-pravilo podjetje »Kraški zidar* iz Sežane Uradne otvoritve, ki je bila ob 11. uri, so se udeležili predstavniki krajevne oblasti in podjetja Prehrana; ob 12. uri pa so trgovino odprli prvim gostom, ki so te čakali pred vrati. Nova samopostrežna trgovina je lepa pridobitev za Sežano in jo lahko primerjamo, po ureditvi in bogati izbiri blaga, najboljšim tovrstnim trgovinam v Trstu. Glede razlike v cenah .in kakovosti raznega blaga pa znajo najbolje presojati gospodinje, ki se na take • Prehrana* čestitamo, potrošnikom pa priporočamo, naj novo trgovino obiščejo. Razgovori o vstopu PSI v deželni odbor V okviru novega deželnega položaja, ki nastaja v deželi z napo vedano vključitvijo predstavnikov Italijanske socialistične stranke v deželno večino ter iz tega izvirajoče sestavitve odbora leve sredi ne sta se včeraj zjutraj sestala deželni tajnik PSI poslanec Loris Fortuna in deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare, ki sta izmenjala svoja gledišča v zvezi s temi nakazanimi spremembami. Popoldne pa se je sestal v Trstu deželni izvršni odbor PSI Zvečer pa sta se vodja svetovalske socialistične sku pine Angeli in deželni tajnik PSJ sestala s predsednikom deželnega odbora dr. Berzantijem. Smrtne posledice prometne nesreče V bolnišnici je včeraj za posledicami prometne nesreče izdihnila 65-letna Giuseppina Pitacco por. Cosulich iz Milj, Ul. San Giovan-ni 10. Nesrečnico je 7. decembra z avtom TS 65247 podrl 38-letni Amedeo Giacomin od Sv. Barbare št. 394, ko je neprevidno prečkali Ul. Frausin v Miljah. Pitaccovo so prepeljali v bolnišnico ter sojo s prognozo okrevanja v 50 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek, ker se je pri nesreči pobila po čelu, glavi in spodnjih udih Vse _____________________ __ nege pa so bile zaman in Pitacco- stvari najbolj spoznajo. Podjetju'va je včeraj izdihnila. Z raznih ladij so namreč v omenjenem razdobju izkrcali v tržaški luki 3.973.672 ton, izkrcali os 1.491.836 ton. V ustreznem razdobju lanskega leta so nasprotno zabeležili 3.663.799 ton prometa v smeri iz čezmorja, ter 1.178.604 tone v nasprotno smer. V primerja vi s prometom v prvih enajstih mesecih leta 1963 je tržaško pri stanišče letos napredovalo s^ora) za milijon ton. Dovoz blaga po železnici iz zi* ledja, ki je znašal v prvih enajstih mesecih lanskega leta 697.59! ton, je letos nazadoval na 680.424 ton, promet v nasprotno smer pa je popustil od 1.059.813 na 857.567 ton. Celoten promet v obe smeri je po vsem tem padel od 1.757.405 ton v prvih enajstih mesecih lani na 1.537.994 ton v ustreznem razdobju letos. Promet blaga po cesti je znašal letos v dovozu 185 tisoč 282, v odvozu pa 1.370.376 ton; lansko leto pa so tovornjaki prepeljali v Trst 215.143, v nasprotno smer pa 1.346.488 ton blaga. Skupen promet je tako napre doval od 1.461.631 ton v prvih e najstih mesecih lanskega leta n« 1.550.658 ton v istem razdobju letos. Ce se bo delo v pristanišču nadaljevalo tudi v teh zadnjih dneh r. elanom, ki ga je pokazalo v znd-njih tednih, potem lahko pričaku jemo, da bo prvič v zgodovini tr-žaškega emporija letni promet po morju presegel 6 milijonov ton blaga. Kakor smo že večkrat omenili, pa ne gre pripisati temu dejstvu prevelike važnosti, kajti r>r vič to naraščanje še zdaleč ne doseže prirastka, ki ga v zadnjih le tih beležijo v vseh važnejših pr* staniščih tako ob Jadranskem moi ju, kakor tudi drugod po svetu, in drugič zaradi tega, ker se pri* met v tržaški luki dviga predvsem zaradi naraščajočih dobav surove ga petroleja in rudnin za lokaln-železarske obrate. V Lonjerju otvoritev javnega kopališča Danes ob 11. uri bo gradbeno podjetje, ki je zgradilo javno kopališče in pralnico v Lonjerju, izročilo novi objekt občinski upravi. Obilen plen tatov v stanovanju Neprijetno je bilo presenečenje ko se je predvčerajšnjim zvečer 50-letna Pierina Crivincich por. Fonda, ki stanuje v enonadstropni hišici na Vrdeli San Cilino 1843, znanci so izkoristili odsotnost Cri-vincicheve, katere navade so verjetno poznali, s silo odprli oknice spalnice, razbili sipo in tako prišli v notranjost. Tatovi so v spalnici prebrskali vse kote. Trud jim je bil poplačan. y raznih predalih so našli 50 tisoč lir, 17 ameriških in 3 kanadske dolarje, zlato žensko zapestno uro, zlato verižico, zaponko in zlat obesek. Plen so tatovi odnesli in zapustili oropano stanovanje po isti poti po kateri so prišli Crivincicheva se je zglasila na komisariatu na Opčinah, kjer je tatvino prijavila. IZŽREBANA SLIKA V OBČINSKI GALERIJI Tržaško županstvo sporoča, da so izžrebali listek št. 10007, katerega imetnik lahko gre po sliko slikarja Irenea Ravalica št. 124 občinske palače. rodajnih oblasteh v Rimu z enotno zahtevo po pristaniški ustanovi določenega tipa in določenih razsežnosti. Sinoči so namreč nastopi raznih govornikov pokazali, da se o vprašanju pristaniške ustanove prepletajo na našem področju križ. ni interesi tako glede časa njene uresničitve, glede njenih dimenzij, pa tudi glede njene upravne in organizacijske neodvisnosti. Večer slovenske solistične glasbe Sinoči so bili v gosteh v mali dvorani kulturnega doma trije vidni glasbeni poustvarjalni umetniki iz matične domovine: pianist Marjan Lipovšek, tenorist Mitja Gregorač in klarinetist Miha Gunzek. F organizaciji Glasbene matice so pripravili tržaškemu občinstvu zanimiv in zaokrožen izbor iz solistične glasbene ustvarjalnosti slovenskih skladateljev. Marjan Lipovšek je z njemu lastno intuitivnostjo predstavil «Pet skladb» Karla Pahorja in «Malenkosti» Marija Kogoja. Sledila je «Sonata brevisu za klarinet in klavir Zlatana Vaude, ki sta jo s precizno uigranostjo izvedla Miha Gunzek in Marjan Lipovšek. Posebno impresivno so delovali «Verzi» Marjana Lipovška, ki jih je ob spremljavi klavirja zapel tenorist Mitja Gregorač. V drugem delu koncerta je Marjan Lipovšek najprej odigral tri skladbe med njimi Vilka Ukmarja «Ekspresije» in «Sarkazme» Primoža Ramovša. Zelo topel sprejem so doživele pri poslušalcih tudi «Tri uspavanke za Jasno» Pavleta Merkiija. V izbor sinočnjega večera se je posrečeno vključila kot zadnja točka tudi priredba nekaterih rezijanskih, me-djimurskih in prekmurskih narodnih pesmi Uroša. Kreka pod skupnim naslovom «Pet narodnih pes-mi», ki jih je z vso občutenostjo zapel tenorist Mitja Gregorač ob spremljavi klavirja. Navzoče občinstvo je z izredno pozornostjo prisluhnilo vsaki izvajani točki in je vse izvajalce nagradilo s toplim priznanjem. Kljub temu, da bi bilo želeti ob podobnih prireditvah večjega obiska, je sinočnji večer slovenske solistične glasbe vendarle izpolnil svoj namen, saj je ljubiteljem takih glasbenih prireditev med tržaškim slovenskim občinstvom nudil redko priložnost, da so v umetniško popolni podobi dobili prikaz v sobo | izbranih solističnih del sodobnih slovenskih skladateljev. iiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiitiiiiiirmiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Namesto da bi se legitimiral je surovo žalil policiste Zasačili so ga v trenutku, ko je hotel jugoslovanskim turistom prodati ničvredno uro Pred kazenskim sodiščem (predsednik Fazio, tožilec Tavella, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati 37-letni Giovanni Gher-devich iz Ul. Madonna del Mare, ki je bil obtožen, da je sramotil dva mestna redarja ter da se Je uprl zahtevi, naj se legitimira. V tem primeru je tržaško kazensko sodišče razsojalo v svojstvu prizivnega sodišča, ker Je Gherdevicha že sodil tržaški sodnik 28. avgusta letos, ko ga je spoznal za krivega ter ga obsodil na 1 leto in 2 meseca zaradi sramotenja ter na 20.000 Ur denarne kazni zaradi drugega prekrška. Za dogodke, ki so Gherdevicha pripeljaU pred sodnike, je značilno dejstvo, da je moški zagrešil ome-r;ent prekrške, ko je skušal prodati trem jugoslovanskim turistom žensko zapestno uro, ki je bila vredna morda 1.000 lir ali pa le malo več. Bilo je nekaj čez 15. uto 28. avgusta letos, ko sta mestna redarja Ferdinando Chersicla in Farno Mor-purgo (v civilu) nadzorovala kupčije na Trgu Ponterosso. V določenem trenutku sta opazila nekega moškega, ki je skušal prodati dve- vrnila domov in ugotovila, da so I ma ženskama in enemu moškemu jo neznani tatovi prehiteli. Ne-'(šlo je za jugoslovanske turiste) za- miiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiinHi HOP PRED CERKVENIMI VRATI Po našivku pralnice na plašču so policisti izsledili tatiča Okradenka je nekaj časa tekla za tatom in opazovala kam se je skril, nato pa zadevo prijavila policiji Te dni so agenti letečega oddelka policije prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami 18-letnega Sergia Di Mattio iz Ria Storta 18 ter ga pustili na začasni svobodi. Pred nekaj dnevi je Dl Mattija 1-mel domisUco, da bi si na račun drugih poskrbel denar. Odšel je v cerkev sv. Antona Novega in med služb** božjo opazoval ljudi in skušal ugotoviti, kdo ima vriiko denarja v žepu ali v torbici. Di Mat-tia si je izbral žrtev v esebi 68-let-ne Marie Scabar iz zavetišča v Ul. Valdirivc 11, ker pa se ji ni mogel približat! in ji pobrati torbico, Je raje počakal, da so se drugi verniki oddaljili. Nekaj časa potem Je tudi Scabarjeva zapustila klečaini stol In se napotila k vratom. Tedaj pa je Di Mattia urno zagrabil njeno torbico ter se spustil v beg. Scabarjeva je tatu sledila in opazila, da je najprej zavil v Ul. Pa-ganinl, nato v Ul. Zonta in končno v Ul. Torrebianca, kjer je izginil v neki veži. Scabarjeva se Je zglasila na le- tečem oddelku in tatvino prijavila. Na podlagi podatkov, ki jih je dala Scabarjeva, so agenti najprej odšli v Ul. Torrebianca, kjer so v veži stavbe štev. 17 našli prazno ženskino torbico, ovratno volneno ruto In dežni plašč. Predmete so odnesli na kvesturo in jih temeljito pregledali. Iz torbice je seveda izginil denar, skupaj 5000 Ur, ki si ga je tatič pridržal. Po temeljitem pregledu so agenti na dežnem plašču opazili neke številke, ki jih navadno prišijejo v pralnicah, da spoznajo lastnikova oblačila. Na podlagi teh številk, so agenti poiskaU pralnico in potem jim je bilo lahko najti tudi Di Mattio. šli so na njegov dom, vendar so jim stanovalci povedali, da mladeniča že nekaj dni ni domov. Tatiča je zasačil neki agent na ulici ter ga pospremil na kvesturo. Di Mattia je priznal in agenti so ga prijavili sodišču. Povedal je, da si je slekel dežni plašč v veži, ker je opazil, da mu je ženska sledila. S tem se Je hotel izogniti nevšečnostim ter priti kasneje do plašč. Toda agenti so ga prehiteU. pestno uro. Ena izmed žensk je imela uro v rokah ter jo ogledovala. V tistem trenutku sta nastopila policista ter zahtevala, naj se prodajalec legitimira. Ta pa je nenadoma iztrgal uro ženski iz rok ter Jo zalučal proti morskemu prekopu. Baje pa ni znal dobro ciljati, ker je ura padla na cesto in trenutek nato jo je policaj že trdno držal v svoji pesti. Na ponoven poziv, naj se legitimira, je Gherdovich (šlo je prav za njega) odgovoril s psovkami in žalitvami. Policista sta ga odpeljala do urada ravnateljstva tržnice, toda kot nalašč so bila vrata zaprta. Na pomoč jima je priskočil neki mimoidoči, ki je poklical agente letečega oddelka. Medtem je Gherdovich še vedno razsajal in žalil moža postave. Kmalu potem so ga vzeli v svoje roke agenti letečega oddelka in ga priprli. Po zaslišanju so sestavili zapisnik ter ga prijavili sodniku zaradi omenjenih prekrškov (poseben postopek pa so uvedli zaradi prodajanja blaga brez licence). Prizivni sodniki so deloma spre-ntenili prejšnjo razsodbo. Menili so namreč, da je bila prva kazen prehuda ter so Jo znižali na eno leto zapora V ostalem pa so potrdili razsodbo prvostopnega sodni-ta. Slovensko gledališče v Trstu Jubilejna sezona 1965-66 V KULTURNEM DOMU V TRSTU J. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson r Marie - Octobre igra v dveh dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ . Prevod: BRUNO HARTMAN Osebe: Marie - Octobre ŠTEFKA DROLCEVA (kot gost) Victorine LELI NAKRSTOVA Rougier SILVIJ KOBAL Simoneau STANE STAREŠINIČ Renaud-Picart JOŽKO LUKEŠ Vandamme ADRIJAN RUSTJA Le Gueven LACI CIGOJ Blanchet STANE RAZTRESEN Marinval EDVARD MARTINUZZI Bernardi ALOJZ MILIC Thibaud RADO NAKRST DANES, 22. dec. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V četrtek, 23. dec. ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV) V soboto, 25. dec. ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA) V nedeljo, 26. dec. ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) V torek, 28. dec. ob 20. url (ŠTUDENTSKI ABONMA) V sredo, 29. dec. ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA) V četrtek, 30. dec. ob 21. url (INVALIDSKI ABONMA) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Odhodi avtobusov za okoliški abonma SG v soboto, 25 t.m. Avtobus št. 1: Praprot ob 20, Mavhinje 20.05, Sesljan 20.10, Nabrežina 20.20. Avtobus št. 2: Col 20, Repen-tabor 20.05, Zgonik 20.15. Avtobus št. 3: Sv. Križ 20.15, Prosek 20.25, Kontovel 20.25. Prednost za sedež na avtobusih imajo abonenti. V kolikor bodo v avtobusih še razpoložljiva mesta se lahko pridružijo tudi drugi obiskovalci SG. LADJE V PRISTANIŠČI) Belluno, Enotna, Celio, San Mar-co, G. Lauro, L. Lauro, Viminale. Trieste, Saipa II, Esperide, Settema-ri, Bannock, Vulcania, Brick VII (It.), Lastovo, Velaluka Rijeka, Mornar, Hajduk, Uljanik, Treči Maj, Du-orovnik (Jugr), Malka (Izr.). Mati, Adriatiku, Vlora, Partizani (Al.), Ta-vros, Alexis G., Bremerhaven, Aghla Anna, Bigi (Gr.), D. Lutzki, Dobrush (SZ), Pescara (L-i.), G. Brovig (No.). Naziooale 15.30 «La grande corsa» Technicolor. Panvision 70 mm. To-ny Cuntis, Jack Lemmon, Natalie VVood. Arcobaleno 16.00 «Peter Pan» VValt Dlsneyjeve risanke. Sledi «11 ca-vallo tatuato)). Excelslor 16.00 «La Mandragola« Ro-sanna Schiafflno, Philippe Leroy. Prepovedano mladini pod 18. letom, Fenlce 14.30 (Agente 007 - Thunder-ball (Operazione tuono)» Technicolor. Sean Connery. Grattacielo 15.30 ((Tutti insleme ap-passionatamente« Todd AO. Barve Da Luxe. Julie Andrevvs (Oscar 1965), Alabarda 16.00 «Due marines e un generale)) Teohnicolor. Franco Fran-chi. Ciccio Ingrassla. Filodrammatico 16.30 «U 570 contrat-tacco rilurl)) Vojni film. Aurora 16.30 «11 ribelle dl Algeri*. Cristallo 16.00 «Gli occhi degiii altri» Prepovedano mladini pod 14. letom. Garibaldi 16.00 »Veneri proibite* — Kam na silvestrovanje? V Kulturni dom seveda! Rezervacija miz vsak dan v Tržaški knjigarni od 18. do 19. ure Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «11 terzo glorno» Technicolor. George Peppard. Prepovedano mladini pod 14. letom. Impero 16.00 «Le bambole« Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Le ultime 36 ore» James Garner, Eva Marie Salnt. Moderno 16.00 «La settima alba» — Technicolor. Wi41iam Holden, Capu-cine. Zadnji dan. Astra 16.30 «11 tesoro dl Rommel«. Astorla 16.30 «Alessandro 11 Grande* Technicolor. R. Burton, Frank Sinatra. Abbazia 15.30 «Colpo grosso* Technicolor. Dean Martin, Angie Dickin-son. Ideale 16.00 «Paracadutist4 d’assalto» Vojni film. 7utw na Onctn m predvaja danes, 22. t. m„ z začetkom ob 18. uri barvni gangsterski film: Contratto per uccidere (POGODBA ZA UBOJ) Film s tisočerimi presenečenji Igrajo: LEE MARVIN ANGIE DIKINSON ■ JOHN CASSAVATES ' RONALD REAGAN KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 22. t. m., z začetkom ob 19.30 komični film: Due matacchioni al Moulin Rouge (DVA BURKEŽA V MOULIN ROUGEU) Igrata: FRANCO FRANCHI-CICCIO INGRASSIA ZLATARNA IN URARNA SEDMAK SESLJAN in NABREŽINA NUDI -LEPA-.ZLATA' IN* SREBRNA DARILA • Izredne cene za nakup ob božičnih praznikih • OBIŠČITE NAS! NON STOP 7.30 - 19.30 OB NEDELJAH 7.30 - 11 MARKET SEŽANA :i: BAZOVIŠKA ULICA BOGATA ZALOGA IN IZBIRA • živila, delikatese, sveže meso, perutnina, divjačina, kruh, mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava, pijače, gospodinjske in osebne potrebščine, pripomočki in aparati, šolske potrebščine, steklenina, porcelan, keramika, perilo, pletenine in konfekcija, izdelki domače obrti, darila in spominki • BIFE: express kava, pijače, topla in hladna jedila • 10% POPUST NA BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE PRI PLAČILU S TUJO VALUTO • MENJALNICA Razstave Danes 22. tm. ob 19. url bo v foyerju Kulturnega doma v Ul. Pe-tronio otvoritev slikarske razstave, ki jo je pripravil tržaški slovenski slikar Silvester Godina. Včeraj-danes Silvestrovanje na Opčinah Partizanska zveza na Opčinah priredi 31. t. m. silvestrovanje v Prosvetnem domu. Vstop z vabilom. Igrala bo godba «Iskra» iz Sežane. MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK SEKCIJA BORŠT priredi v četrtek, 23. t. m. ob 20.30 v srenjskl dvorani v Borštu predavanje O SLOVENSKEM ŠPORTU V ZAMEJSTVU Predaval bo prof. Bojan Pavletič DNEVNA SLUŽBA LEKARN <26. 12. — 26. 12.) Crevato, Ul. Roma 15: INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deHTstria 43; dr. Codermatz, 'Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giulla 14, Plzzul-Cignola, Korzo Italla 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1, Od 13. do 16. ure Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deHTstria 43; dr. Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr Gmeiner. Ul. Gtulia 14; Plzzul-Ctgnola, Korzo Halla 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1, ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 21. decembra se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 18 oseb, UMRLI SO: 69-letna Olga žanolla vd. Zurk, 81-letna Caterina Baudaz vd. Manfreda, 69-letna Carolina Ber-nettl, 59-letna Maria Grisan por. Ca-stellan, 61-letna Maria Stekar, 74-letnl Antonio Vesnaver, 59 letna Francesca Orevatin por. Bembic, 32-letni Albino Legovlch, 72-letni Fran-cesco Podbol, 85-letna Agata Nicodra vd. Faro, 89-letna Carolina Sabec vd. Bončina, 42-letni Marci Kranjc Brj-voj, 28-letn! Domenico DTngeo 65-letna Giuseppina Pitacco por. Cosulich, 60-letna Milena Tarabocchla. 63 letni Anton ino Maniscalco, 79-le*ni Valentino Savi, 1 dan stari Giorgio Lubiana. Mali oglasi STROJA za obdelavo lesa: komblnir ko In clrkularno žago po Izredno u godni ceni prodaja Bevilacqua, Via delta Tesa 12, tel. 93071. SOŽALJA Ob smrti Valentina Švaba, dolgoletnega in zaslužnega predsednika Zveze malih posestnikov, izraža Kmečka zveza v Trstu svojcem in sorodni organizaciji svoje iskreno sožalje. • * • Ob smrti svoiega ustanovnega člana in naprednega kmetovalca Valentina Švaba izraža Kmetijska zadruga v Trstu svoje globoko sožalje svojcem in Zvezi malih posestnikov. Izrazom sožalja se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika. "S* Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila 20. t. m. naša predraga MARIJA ŠTEKAR Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 22. t. m. oh 15.30 na barkovljanskem pokopališču. Družina SCHEIMER, CENCIC, MASOPPI in ŠTEKAR Trst, 22.XII.1965. Po dolgi bolezni nas je zapustil naš predragi oče VALENTIN SAVI - ŠVAB Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes, dne 22. t. m. ob 15. uri iz kapele glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče. Žalujoči otroci: VALENTIN z ženo DANILO, JOSIPINA z možem ARNALDOM CANCIANIJEM, MARIJA z možem MARIOM METLICO, vnuki in drugi sorodniki Trst, dne 22. decembra 1965. Zveza malih posestnikov sporoča žalostno vest, da je umrl njen predsednik VALENTIN ŠVAB Zaslužnega pokojnika bodo naši kmetovalci ohranili v trajnem spominu. Hudo prizadetim svojcem izražamo globoko sožalje. ZVEZA MALIH POSESTNIKOV Trst, 22. decembra 1965. PRIMORSKI DNEVNIK 3 22. decembra 1965 i- .8 r ...... . ■ [ ; 'In L_i_ ZAHODNONEMŠKI KOMENTARJI FRANCOSKIH VOLITEV Odkrito nerazpoloženje do generala in Mitterranda Pričakuje se nadaljnje nazadovanje v francosko zahodnonemških odnosih ■ Jasno stališče predsedniškega kandidata št. 2, Mitterranda, do Zahodne Nemčije ■ Kaj je s tem v zvezi ugotovi! dopisnik zahodnonemške televizije * Senator Lecanuet -«nemški» kandidat BONN, decembra. — ((Zvezna republika Nemčija ne ve, kaj namerava in kam gre Francija.« S temi besedami je zahodnonemški televizijski komentator po francoskih volitvah označil bonska stališča do bodoče politike ponovno izvoljenega de Gaulla. Bilo je to v resnici nekakšno posredovanje mnenja uradnih bonskih krogov, odgovor na podobna vprašanja; ki jih je bil de Gaulle izrekel dva dni prej v svojem zadnjem nastopu pred volivci. Očitno misleč na bonske jedrske (in druge) težnje, je francoski predsednik dobesedno izjavil: «Mi ne vemo, mi sploh ne vemo, kaj namerava Nemčija.« In prav ta stavek so v Nemčiji razumeli kot najbolj bistveno značilnost nove francoske politike po nedeljski de Gaullovi zmagi. Z drugimi besedami, politiki na Renu pričakujejo, da se bodo francosko-nemški odnosi še naprej ohlajevali, V oddaji, posvečeni francoskih volitvam, je tukajšnja televizija posredovala gledalcem tudi reportažo z filmskimi vložki o dosedanjem procesu nazadovanja teh odnosov. V komentarju je bilo poudarjeno, kako je do te ohladitve prišlo spričo ((nasprotovanja de Gaulla nemški pravici do jedrske oborožitve« in kako polletna srečanja med državniki Zvezne republike Nemčije in Francije še naprej potekajo na osnovi meddržavnih sporazumov, vendar da «na obeh straneh ni več prisrčnosti«. Kot glavni razlog za nezaupanje Bonna v odnosu do Pariza se navaja sovjetsko-francosko zbližanje. V okviru oddaje, ki je trajala poldrugo uro, je bil objavljen tudi intervju de Gaullovega nasprotnika Mitteranda, namenjenega nemškim televizijskim gledalcem. Kandidat št. 2 za francoskega predsednika je zahodno-nemškim gledalcem jasno in glasno dejal: «Sem proti jedrski oborožitvi Zvezne republike Nemčije tako danes kot v prihodnosti. Sem proti francosko-zahodnonem-skemu sporazumu o sodelovanju, ker je ta neuresničljiv. Od njega nj bilo uresničenega nič drugega, razen zamenjave mladine, kar pa je bilo dosegljivo tudi brez sporazuma.« Po intervjuju je dopisnik zahodnonemške televizije v Parizu, Peter Scholl-Latour, skušal ugotoviti «por.eklo protinemškega razpoloženja«, ki ga je opazil pri Mitterandu. Povedal je s tem v zvezi anekdoto, ki doslej, baje, ni bila znana ne francoski ne nemški javnosti. Leta 1940 so Nemci Mitteranda aretirali in ga odpeljali v neki zapor v Nemčijo. Prva dva njegova poizkusa, da bi pobegnil, so preprečili. Ko je to tretjič storil, se je prebil kakih 70 km daleč, a so ga ponovno ujeli, nakar ga je neki nemški komandant strahovito pretepel. Bilo je to v nekem nemškem mestu ob franco-tko-nemški meji. Po končani vojni je Mitterand tostal minister. Nekega dne je prejel vabilo, da obišče prav tisto mesto, ki se je zdaj nahajalo V francoski okupacijski coni, kjer *e je bilo to zgodilo, in sicer zaradi tega, da bi se prepričal, kako dosledno so bili tu opravili nalogo «denacifikacije». Mestne oblasti so ga svečano sprejele in nemški župan ga je prisrčno nagovoril. Prišlo pa je do škandala: Mitterand je v gostoljubnem županu prepoznal oficirja, ki ga je nekaj let prej premlatil. In od tedaj — pravi časnikar Scholl-Latour — Mitterand ne goji več Prav nobenih iluzij glede Nemcev. Po mnenju večine zahodnonem- i. Ških državljanov pa, kot se zdi ni obsodbe vreden omenjeni oficir, marveč Mitterand. Zakaj v tem primeru gre za vprašanje «čuta dolžnosti«. Nemec je bil storil svojo dolžnost tako v času vojne kot tudi med zavezniško okupacijo. Mitterand pa, nasprotno temu, spričo svojih «pro-tinemških čustev« ne ((opravlja svojih dolžnosti«, ki izhajajo iz francosko-zahodrtonemškega sporazuma o sodelovanju. Mitterand se v tej anekdoti, torej, v očeh številnih ljudi ob Renu kaže kot docela ((negativen«, vtem ko je de Gaulle «negativen» zaradi ohladitve odnosov med Parizom in Bonnom. Upoštevajoč pravkar povedano, zahodnonemški komentarji druge runde francoskih volitev ne morejo, da bi ne omenili tildi tretjega kandidata, Lecanueta, ne glede na to, da se drugih volitev ni udeležil. Spričo svojih ((evropskih in a-tlantskih« stališč je le-ta v bonskih krogih užival (in še uživa) mnogo večje simpatije od kateregakoli drugega predsedniškega kandidata. Govoreč o epilogu francoskih volitev, je eden od komentatorjev zahodnonemške televizije dejal: ((Nemci so imeli svojega kandidata v Lecanuetu, vendar jg ta, na žalost prišel šele na tretje mesto.« Bonske žalostinke za Lecanue- nadaljnji obstoj NATO in SkuD- m oroHn č- o /lolin _ i. _ __ . -v« tom gredo še dalje. V svojem komentarju je «Die VVelt« o tem zapisal sledeče: ((Moramo počakati, da bi videli, ali je general od lekcije, ki jo je prejel 5. decembra, kaj pridobil. Zakaj mnogi pristaši mladega senatorja Lecanueta so se v nedeljo poklonili njemu zaradi tega, ker se boje Mitterandovega objema s komunisti. Ali bo de Gaulle zdaj poplačal njihove glasove s tem, da bo vodil bitko za integracijo Evrope? In poln ogorčenja, se osnovni zaključek časopisa «Die Welt» glasi takole: ((Nedvomno bo ponovno izvoljeni, gospod v Elizejski palači še naprej ostal zelo neprijeten partner za Evropo in Ameriko. A tudi za Zvezno republiko Nemčijo, ki mora misliti na nega tržišča.« Politični krogi v Bonnu niso niti trenutek dvomili v de Gaul-lovo končno zmago, ne glede na to, da so jo pričakovali z odkritim nerazpoloženjem. Zdaj pa takemu svojemu nerazpoloženju skušajo dati duška. Se dobro se druge predsedniške volitve v Franciji niso končale, že se v Bonnu računa s ((tretjimi de Gaul-lovimi volitvami«, kot tu imenujejo francoske parlamentarne volitve, ki bodo poleti leta 1967. V zvezi s temi tretjimi volitvami, pa «staremu gospodu v Elizejski palači« napovedujejo velike težkoče glede njegove bodoče ((kontrole nad parlamentom«, obenem pa se ponovno velike možnosti pripisujejo ((nemškemu« kandidatu Lecanuetu. K. K. Sam in ne preveč srečen, je pred kratkim preminuli pisatelj Somerset Maugham vendarle postal bogat in slaven. Svojo smrt je pričakoval, pa je zanjo dejal, da gre za nevšečno in neumno stvar, ki da bo zanj predstavljala komedijo z veselim koncem. Na sliki ga vidimo z njegovimi najljubšimi kanarčki. Zgodovina dveh bančnih zavodov v Parizu in Londonu Ruski begunci ustanovili banko za Sovjetsko zvezo Povsem normalno poslovanje - Le malo nameščencev sovjetskih državljanov - V poslovanju z Vzhodom nočejo izkoriščati svojega monopola Pred nedavnim smo pisali, kako so si poslovni krogi ZDA ustanovili v nekaterih večjih središčih zahodne Evrope svoje bančne zavode, da bi njihov kapital laže pronical na tržišče zahodne Evrope. To je povsem razumljivo in normalno, saj gre za področje z isto družbeno ureditvijo in povezanim gospodarstvom. Veliko bolj zanimivo je verjetno to, da ima Sovjetska zveza dva svoja bančna zavoda v zahodni Evropi in sicer Moskovsko narodno banko’ v Londonu ter Komercialno banko za severno Evropo v Parizu. Obe finančni ustanovi pripadata malone v celoti Sovjetski zvezi. Glavna delničarja v obeh bankah sta Državna banka ZSSR ter Banka za zunanjo trgovino ZSSR. Sovjetska bančna zavoda v Londonu in Parizu vršita finančne posle v teh dveh zahodnoevropskih poslovnih središčih in njuna naloga je finansirati kratkoročne trgovske posle, predvsem med deželami zahodne in vzhodne Evrope. V razmerah novejšega dogajanja med vzhodom in zahodom, ko se trgovina iz leta v leto veča, ti dve banki razširjata svojo dejavnost tako, kar zadeva zemljepisno področje dejavnosti, kot tudi, kar zadeva bančne usluge. Uspeh dejavnosti dveh bančnih zavodov je deloma odvisen od trgovinskega prometa med vzhodom in zahodom. Londonska Moskovska narodna banka posluje v glavnem uspešno. Njena aktiva je narastla od 24 milijonov dolarjev v letu 1958 na 573 milijonov dolarjev ob koncu lanskega leta. Njen dobiček se je v tem času povzpel od 112.000 dolarjev leta 1958 na poldrugi milijon ob koncu lanskega leta. Ce londonska Moskovska narodna banka naglo razvija svojo dejavnost, se z enakimi uspehi ne more pohvaliti pariška Komercialna banka za severno Evropo, ki se razvija bolj počasi in njena aktiva narašča le za 3,5 odstotka na leto. Kljub temu pa je ob koncu lanskega leta njena aktiva znašala že 562 milijonov dolarjev. Zakaj, bomo videli pozneje. Ta dva bančna zavoda se ravnata po normalnih pravilih okolja, v katerem delujeta. Glavno načelo je, čimvečjl poslovni učinek. Direktor londonske Moskovske narodne banke A. I. Dubo-nosov je v poročilu o dejavnosti banke v letu 1964 poudaril, da se ((dobiček v splošnem zadovoljivo veča«. V poročilu Banke za severno Evropo pa je rečeno, da ((princip ekonomskega načela, ki mu vodstvo sledi, ostaja še naprej eden glavnih elementov v delovanju banke«. In res, ne glede na to, čigava last sta banki, poslujeta v popolni svobodi brez kakršnegakoli političnega vpliva ali pritiska. Tako prva kot druga banka sta si ustvarili v ustreznih poslovnih krogih velik sloves. Končno je to razumljivo, kajti to Je tudi v interesu; Sovjetske zveze, ki želi na zahodu imeti dva močna denarna zavoda, ki hkrati uživata zaupanje poslovnih ljudi zahodnega sveta, prvenstveno zahodne Evrope. Trgovina med vzhodom in zahodom Je, kljub sedanjim kolikor toliko živim poslovnim stikom, še vedno delikatna zadeva. Zahodne družbe ali poslovni ljudje se ne vežejo z vzhodnimi družbami ali podjetji neposredno, pač pa preko državnih trgovinskih ustanov vzhodnoevropskih držav in še posebej Sovjetske zveze. In to Je ena izmed posebnosti, ki jih morata omenjena bančna zavoda upoštevati. Pri tem je treba dodati, da ima- jo banke vzhodnoevropskih držav v londonski in pariški banki u-strezne sklade, da bi se moglo vršiti finančno poslovanje v zvezi s trgovinsko izmenjavo med vzhodom in zahodom. Generalni direktor londonske Moskovske narodne banke je v zvezi s tem izjavil: «Da bi bile kreditno sposobne, so te banke dolžne imeti denar v zahodnem bančnem sistemu.« Do leta 1960 je ta direktor bil direktor londonskega oddelka holandske banke za Južno Afriko. Nato se Je zaposlil pri Moskovski narodnj banki, ker je opazil, da ima ta ((zanimivo perspektivo«. V Moskovski narodni banki v Londonu je nameščenih okoli 200 stalnih nameščencev. Od teh jih je komaj šest, ki so sovjetski državljani, in sicer že omenjeni direktor Dubonosov, njegov tajnik ter še štirje direktorji. Ti ljudje so vsekakor bančni strokovnjaki. Pri Komercialni banki za severno Evropo v Parizu pa so od 265 nameščencev le trije sovjetski državljani, vseh ostalih 262 so francoski državljani. Vodstvi bank izbirata ljudi za vodilna mesta s pose f 10 pozornostjo. Sam Dubonosov je bil postavljen za direktorja oddelka v Londonu leta 1959 zato, ker uživa sloves izrednega bančnega strokovnjaka. Izšolal se je na finančnem zavodu v Moskvi, izvežbal pa v Državni banki ZSSR ter nato še v nekem bančnem zavodu v Londonu. Med zadnjo vojno je bil generalni direktor nekega črno-morsko-baltskega zavarovalnega zavoda. Ne smemo si misliti, da sta ta dva bančna zavoda, ki sta praktično last Sovjetske zveze, ki pa delujeta v zahodnem svetu, nova. Londonski bančni zavod Moskov- ska narodna banka Je nastal že leta 1916 kot izpostava Moskovske narodne banke s sedežem v Moskvi. V letu 1919, po oktobrski revoluciji, pa je bila obnovljena in postala samostojno pravno telo. Nekaj časa se ni kdove kako uveljavila, v zadnjih letih pa, kot smo videli, zelo dobro posluje in ima velike dobičke. Vse drugačna Je zgodovina pariške Komercialne banke za severno Evropo, glede katere smo že v začetku rekli, da se bomo k njeni posebnosti še povrnili. Ta banka je bila ustanovljena za londonsko in sicer leta 1921, vendar je ni ustanovila kaka moskovska centrala, pač pa jo je ustanovila skupina bogatih ruskih beguncev, ki so po oktobrski revoluciji pobegnili na zahod. Kaže pa, da tem ruskim beguncem ni šlo vse po sreči. V tem okviru je pariška Komercialna banka za severno Evropo delovala le do leta 1925, ko je zašla v težave in tedaj Jo je odkupila neka sovjetska družba. Rekli smo, da ta dva bančna zavoda poslujeta kot ostali bančni zavodi na zahodu, vendar pa moreta izvoznikom dati določene prednosti v primerjavi z drugimi bankami zahoda. Poleg tega v odnosih s socialističnimi deželami ne zahtevata posebnih jamstev za kredite v izvozne namene. Ce bi v tem primeru hoteli govoriti o določenih privilegijah, je treba takoj poudariti, ti sovjetski banki nista proti temu, da bi posle delili z drugimi zahodnimi bankami. Direktor pariške Komercialne banke je glede tega izrecno poudaril: «Nimamo namena izkoriščati svojega položaja, da bi imeli monopol v kakršnemkoli trgovskem poslovanju z vzhodno Evropo;* PO PODATKIH STATISTIČNEGA URADA Gradbena dejavnost še vedno v znaku ekonomskih težav Do konca septembra za 39 odst. manj gradbenih dovoljenj RIM, 21. — Osrednji državni statistični urad v Rimu je objavil nekaj podatkov o gradbeni dejavnosti v deželi. Iz teh je razvidno, da je gradbena dejavnost v prvih devetih mesecih letošnjega leta zabeležila velik padfec, ki je logična posledica gospodarskih težav v deželi, hkrati pa, da se v zadnjih mesecih kaže malenkostno izboljšanje, kj je posledica obilnejšega posega državnih in drugih javnih ustanov v gradbeno dejavnost. Iz podatkov, ki so bili objavljeni in ki se nanašajo na gradbena dovoljenja v obdodju med 1. januarjem in koncem septembra v pokrajinskih glavnih mestih ter v vseh mestih z nad 20.000 prebivalci, izhaja, da je bilo v razdobju od 1. januarja do 30. septembra letos izdanih 136.900 gradbenih dovoljenj, kar je za obilnih 39 odstotkov manj kot jih je bilo izdanih v enakem časovnem razdobju leta 1964. V samem septembru je bilo izdanih le nekaj manj kot 16.000 gradbenih dovoljenj, kar je 13 odstotkov več kot v avgustu letos, toda za obilnih 21 odstotkov manj kot v septembru lanskega leta. Gornji podatki jasno kažejo, da je gradbena dejavnost v krizi. Po podatkih iz istih virov in prav tako za mesta z nad 20.000 prebivalci je bilo v obdobju od 1. januarja do konca septembra 1965 dokončanih 169.80q stanovanj, kar je za 1,8 odst. manj kot v enakem razdobju leta 1964. V samem septembru letos pa je bilo dokončanih malo manj kot 15.000 stanovanj, kar pa je za 16,5 odst. manj kot v avgu- Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodni motivi; 11.35 Radio za šole; 11.55 Tržaški SREDA, 22. DECEMBRA 1965 logija; 10.30 Radijska šola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Beethovnova sonata opus 14; 11.45 Skladbe za godala; 13.30 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na ital. mor- motivi; 12.15 Pomenek s poslušal- jih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Klavičembalo ln klavir; 18.00 kami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Ansambel Franca Vallisne-rija; 17.25 Radio za šole; 17.45 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Marijan Lipovšek: Sonata; 18.50 Motivi, ki so mladim všeč; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Revija slovenskih zborov z Goriškega; 20.00 Šport; 20.35 Kulturni odmevi; 21.00 Simfonični koncert; v odmoru: Svet umetnosti: ((Jaslice, žarišče domačega božiča«; 22.15 Musiča sprint; 22.30 Melodije. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 15.40 Vilhelm Tell — drugo dejanje; 14.40 Orkester Pacchiori. 10.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz Puccinijevih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Partizanske pesmi; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Radijska šola: Ljudska pravljica; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Pihalne godbe JLA; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Slov. Knjižne novosti; 18.35 Neapeljske glasba za komorne ansamble; 18.00 pesmi in poezije; 19.05 Kmetijska Aktualnosti doma in po svetu; oddaja; 19.15 O morju in pomor ščakih; 20.25 Cilea: ((Adriana Le-couvreur«. II. program Koper 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Fantazija in orkester; 9.35 Pesem za pesmijo; 10.35 Nove ital. pasmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. narodni plesi; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Pesmi leta; 17.25 Srečno pot, avtomobilisti; 17.35 Ljudska enciklopedija, uucviuk, ^x,uu ua u... 17.45 Pisan glasbeni spored; 18.35 ve; 22.15 Prireditve med tednom; Enotni razred; 18.50 Vaši izbran- 23.00 Dnevnik. 18.15 Radio Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Gotovac: Ero z onega sveta — opera; 22.10 Godala v noči; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesni orkester RTV. Ital. televizija 8.30 Sola; 9.30 Spored za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19.15 Neapeljsko gledališče San Carlo; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 La prova del no- 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 «Dante med Slovenci«; 11.15 Poje G. Cinquetti; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Melodije iz filmov; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Operna panorama; 15.00 Zbori JLA; 15.45 Slovenske narodne; 16.20 Pevci lahke glasbe; 17.00 Tretja stran; 17.15 Pianist M. Pollini; 17.45 Goriški zbor «Seghizzi»; 18.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.35 Heydnova simfonija štev. 104. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9 45 Album pesmi; 10.05 Operna ani.o- ci; 20.00 Radiofonska fantazija; 20.35 Godala; 21.00 Božični doku-mentarij; 22.15 Plesna glasba. III. program 18.30 Pregled španske kulture; 19.00 Ob 20-letnici osvoboditve; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Haydnove skladbe; 21.30 Z glasbenih festivalov; 22.10 Pisatelj Italo Svevo. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic — Ch. Bbhme: Zakajčka; 9.10 Naši zborovodje: Rihard Beuerman; 9.30 Lahka glasba; 10.15 Pianist Pavel Sivic; II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Detektivka ((Senca nad Maigretom«; 22.40 Vesti in zanimivosti za avtomobiliste. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Za mlade učence ruščine; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Zajci v tovarni igrač; 17.55 Slike sveta — otroški film. žurnal; 18.25 Obzornik; 18.45 Glasbeni program; 19.15 Mozaik kratkega filma; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Mednarodna ura: Avstralija; 21.30 Kulturna panorama; 22.10 Zadnja poročila. stu in kar 30 odst. manj kot v septembru lanskega leta Iz podatkov, ki zadevajo gradbeno dejavnost v okviru javnih gradenj, ki jih v celoti ali deloma finansirajo država ali druge javne ustanove, izhaja, da je bilo v obdobju od 1. januarja do konca avgusta letos izvršenih del v skupni vrednosti nekaj nad 573 milijard lir, kar je za 16,6 odst. več kot v enakem razdobju lanskega leta., Pri .tem je bilo izvršenih za 474,5 milijard lir del izključno s celotnim ali vsaj delnim državnim finansiranjem. V razdobju med 1. januarjem in 31.. avgustom je bilo v javna gradbena dela vloženih 29 milijonov 722 tisoč delovnih dni, z dnevnim povprečjem 149.000. Zaradi primerjave bomo povedali, da je dnevno povprečje zaposlene gradbene delovne sile v letošnjem avgustu znašalo 159.000. | IZ UMETNOSTNIH GALERIJ | De Dona v «Torbandeni» in Fontana na Korzu Slike Lucia Fontane, ki jih razstavlja v novem razstavišču knjigarne Feltrinelli pod okriljem centra Arte Viva, smo lani menda prvič videli v Trstu na razstavi fantastične umetnosti. Namreč dve barvno lepo skladni olji z vesoljsko tematiko prostora iz leta 1956. Torej ravno leto po izdaji Fontanovega Manifesta tehnike«. Deviško bela prerezana in preluknjana platna te razstave pa že sam Fqntana ne šteje med slike. Po nadvižnosti skrajno elementarnih oblik navpičnih rezov z izbočenimi robovi imajo pač že kiparske značilnosti reliefa. Vemo pa, da je v Argentini rojeni Fontana študiral kiparstvo na milanski akademiji in že leta 1930 razstavljal obstraktne plastike v galeriji eMilione«. Da je uspel z deli, kot jih tu vidimo, je tudi zasluga prepričevalne besede, v kateri je Fontana mojster polemike. Je pa tudi zelo borben teoretik, ki je že leta 1946 izdal znani «Beli manifest«. V preteklosti je pokazal nedvomno nadpovprečne slikarske kakovosti. Upira pa se njegovemu močnemu značaju posnemanje. Toda s paranjem platen je Fontana odkril tako oseben način, ki izključuje vsako posnemanje, in torej ne more ustvariti lastne šole. Malce drugačni so nekateri listi z razcefranimi predrtinami in sledovi barv. Zlato platno s težki rani podobno luknjo pa spominja na Fontanove v začetku omenjene slike. Rdeči, rumeni in zeleni pravokotniki na belem, vsak s 16 črnimi pikami, ki se vrste kot gumbi na telovniku, pa menimo, da ne predstavljajo nobene genialne rešitve izhoda iz tradicionalne u- metnosti. Ce pa je Fontana, ki je zaslovel s tem v avantgardnih krogih po vsem sVetu, res našel tak izhod, bo pokazala le bodočnost. V galeriji Torbandena so razstavljena enako zanimiva dela Maria De Dona. Je to grafik, ki se udejstvuje v reklami, tisku in pa kot oblikovalec zunanjosti industrijskih izdelkov ter strojev. Doma je iz Trevisa, živi v Bel-lunu, kjer se ukvarja tudi s proučevanjem otroške grafične tvornosti. Poslednji z uspehom uporablja v prikazanih risbah in silhuetnih rezih, v katerih je predvsem pogojena glavna dra-žest mnogih listov, kot na primer v ((Peklenski kliniki«, sHudobcu in angelju«, «Računu# itd. Brez izjeme v vseh pa prihaja do izraza topla šaljivost, humor človeka, ki mora s pasivnim odporom, živeti z mehaniziranem svetu, da že polagoma postaja podoben robotu . Ta besedni izraz se večkrat ponavlja v naslovih risb, ki kažejo čudnega možička, oglato grajenega kot ohišje stroja in antenami na glavi. Ta tragi komični stvor po svoji mnogoličnosti povezuje tako rekoč vso razstavo v nekako burkasto recitacijo. Tenkočutni opazovalec pa bo vendar kmalu zaslutil, da se za tem skriva več kot pa le plitka satira, grafični epigram (glej serijo slik o erotičnosti filma in o cestnoprometnih znakih). Mario De Dond, ki se podpisuje s klasično zvenečim imenom Eronda, je končal umetniško šolo v Benetkah in kaže visoko umetniško prefinjenost, in čeprav je danes priznan in cenjen grafik, ni to, verjetno, bil njegov edini živ. Ijenjski cilj. MILKO BAMBIČ Lisenko ponovno na zatožni klopi MOSKVA, 21. — Sovjetski biolog Trofim Lisenko, ki je bil zelo cenjen v stalinski dobi, nato pa se umaknil v zatišje, ki je trajalo do pred kakimi tremi leti, je doživel nov »proces«. ((Obtožbo« vsebuje zadnji bilten sovjetske akademije znanosti, ki obsega 130 strani. Vsebina ali bistvo tega ((procesa# je Lisenkovo vodenje poskusnega kmetijskega posestva «Gorki-leninski» kakih 40 kilometrov od Moskve. V omenjenem biltenu sovjetske akademije znanosti je med drugim rečeno, da ni bilo nikoli mogoče zvedeti, kaj se na tem poskusnem posestvu sploh dogaja. Od 9. februarja do 22. marca letos je to eksperimentalno kmetijsko posestvo obiskala posebna komisija strokovnjakov, ki je ob koncu svojega pregleda izdala ustrezno poročilo. Iz tega se je zvedelo, da je v začetku omenjeni bilten akademije znanosti Lisenko sprejel kot ((natolcevanje«. Tako se je izrazil na sestanku, ki ga je imel s predstavniki sovjetske akademije znanosti, s predstavniki akademije kmetijskih znanosti ter kmetijskega ministrstva. Na tem sestanku so Lisenka prosili, naj bi predložil poročilo o dejavnosti kmetijskega eksperimentalnega posestva v letu 1964 in naj bi popravil svoje ((temeljne napake«. Iz biltena izhaja tudi, da bi bilo koristno vso zadevo v zvezi z vodenjem tega poskusnega posestva proučiti. 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111«.. Veliko zadovoljstvo spričo nekega dobro opravljenega posla. V čustvenih zadevah boste imeli precej KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ugodni pogoji za vse podvige večjega obsega. Vest, ki jo boste prejeli, bo bistveno spremenila vaš odnos do ljubljene osebe. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odločno se postavite po robu grož- Nekaj fotografskih posnetkov s proslave 20. obletnice obnovitve delovanja p.d. «Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu. Zapovrstjo od zgoraj navzdol: dr. Angel Kukanja, vtem ko izreka svoje čestitke; pogled na del občinstva; nastop moškega zbora p.d. «1. Cankar«; instrumentalni kvartet «Ivana Cankarja« in duet, ki sta ga izvajali A. Mikulus ter M. Rogelja. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Bodite previdni glede vseh obveznosti. Skušajte uskladiti srce in razum. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skrbno proučite neko ugodno ponudbo. Sleherno odločitev sprejmite z največjo odločnostjo. rile se bodo izredno ugodne mož- nosti za vaše delo. Zagotovljeno družinsko blagostanje. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Dosledno izpolnite sklepe, ki ste ,iih sprejeli skupno s sodelavci. Veliko veselje v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Skušajte si zagotoviti ustrezno podporo od strani vplivnih oseb. Izpolnite neko željo drage osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne prepletajte svojega dela s čustvenimi elementi. Bodite bolj previdni v svojih izjavah. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ustva- Prišlo bo do manjšega spopada med vami in nekim klientom. Skušajte ugodneje vplivati na najmlajše. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Lepo se boste uveljavili na področju, kjer ste doslej naleteli na dokajšnje težkoče. Ne kažite svoje gmotne zainteresiranosti v čustvenih zadevah. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) njam, pa naj prihajajo od katerekoli strani. Za pravilno rešitev lastnega čustvenega primera boste morali uporabiti vse svoje energije. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Jasno povejte svoja stališča glede izboljšanja poslovanje ustanove, ki v njej sodelujete. Doživeli boste srečen trenutek, ki ga ne boste pozabili. 1'KiMORSRl DNEVNIK Goriško "beneški dnevnik VOŠČILA ŽUPANA MARTINE NA ZADNJI LETOŠNJI SEJI OBČ SVETA Tudi slovenščino bodo poučevali v tečajih za osnovnošolske otroke Predlogi za sestavo posvetovalne komisije regulacijskega načrta Januarja obravnava o proračunu za leto 1966 - Odobritev dodatnih davkov Z božičnimi in novoletnimi voščili župana Martine se je v ponedeljek nekaj pred polnočjo zaključila zadnja seja občinskega sveta v Gorici v letu 1966. V svojem govoru Je župan poudaril smisel za ravnotežje, in resnost v debatah občinskega sveta, ki ob primerjavi nasprotnih stališč izpopolnjujejo delo občinskih upraviteljev ter do-prinašajo k bolj prepričljivim sklepom. Prisotnost večine in opozicije v življenju občinskega sveta predstavlja resnično demokratični odraz dejavnosti občinskih predstavnikov. »Prepričan sem — je nadaljeval župan — da se bo ta naš začetek dejavnosti občinskega sveta, ki je pokazal visoko stopnjo zavesti in rednosti v skupnem delu, v tej smeri tudi nadaljeval v prihodnjih letih. Zakaj vsi ml, ki smo dediči alavnih tradicij in civilne dozorelosti, smo tukaj predvsem zavoljo tega, da ustrežemo pričakovanju našega mesta, ki ima težko življenje in nujno potrebo po reševanju vprašanj napredka v soglasju.# Na začetku seje so svetovalci povedali svoje mnenje glede sestave posvetovalne komisije za regulacijski načrt. Spregovorili so svetovalec Miladin Čeme, ki Je predlagal, naj bodo v komisiji tudi predstavniki kmečkega društva v štandre-žu, Caselgrandi, ki je predlagal maloštevilno komisijo tehnikov, in Battello, ki je zagovarjal široko komisijo, v kateri bi se razvila demokratična diskusija. Nato je odbornik De Simone predlagal uveljavitev dodatnih davkov na plin in vodo v višini 50 odstotkov ter dodatne davke na blago proste cone. Odbornik Je pripomnil, da je potrebna reforma krajevnih financ, ki bo edinole mogla sanirati slabo finančno stanje. Socialdemokrat Rovis je omenil, naj se čimprej predloži v diskusi- jo proračun za leto 1966, komunist Battello pa Je napovedal kritični glas v tem vprašanju ravno zavoljo tega, da poudari potrebo po spremembi finančne politike. V odgovoru Je De Simone dejal, da bodo predložili proračun za leto 1966 v mesecu januarju. Za dodatne davke so glasovale vse skupine razen KPI in MSI, ki so bili proti. Na predlog odbornika Agatija so podelili pevskemu zboru Seghizzi in ločniškim folkloristom za njihovo turnejo po Istri 80.000 lir. Svetovalka KPI prof. Bonnesova je ob tej priliki predlagala, naj se prispevajo denarna sredstva tudi drugim krožkom v Gorici, med katerimi jih je tudi precej slovenskih. Poslanec Zucalli Je nato predlagal priznanje službenih let usluž- bencem mestnega avtobusa, ki so bili poprej zaposleni pri podjetju Ribi. Med drugim je tudi dejal, da bodo ob municipalizaciji mestne avtobusne službe priznali vsa poprejšnja leta delavcev. Ob zaključku seje so odobrili prispevek Pokrajinski turistični ustanovi za prirejanje tečajev tujih jezikov v osnovnih šolah. Prispevek so v primerjavi z lanskim letom nekoliko zvišali, ker bodo poslej namesto angleščine in nemščine poučevali še francoščino, na zahtevo večjega števila staršev pa še slovenščino. Sklep so odobrili, vendar ne brez Pedronijeve pripombe o brezpredmetnosti poučevanja jezika »nižje rase#, kar Je povzročilo ostro reakcijo vseh svetovalskih skupin. Prijateljski stiki prosvetnih društev ob meji Pevski zbor «Kras» iz Doberdoba z uspehom nastopil na Javorniku Ogledali so si tudi valjarno - Povabilo na otvoritev prosvetnega doma Turneja pevskega zbora Kras iz Doberdoba na Gorenjsko je doži-vela zelo lep uspeh. Pevci so se vrnili z najlepšimi vtisi. Na Jesenice so se odpeljali z avtobusom v soboto popoldne. V po poldanskih urah so jih predstavniki delavsko prosvetnega društva Svoboda «France Mencinger» sprejeli na Javorniku pred prosvetno dvorano, kjer je domača godba na pihala igrala koračnice. Sledil je ogled nove avtomatizirane valjar ne, ki je napravila na pevce, med katerimi so številni delavci v CRDA, mogočen vtis. Koncert je bil ob 20. uri v prosvetni dvorani. S svojim gostovanjem so se Doberdobci oddolžili prosvetnemu društvu Svoboda za njihov napovedani nastop v Jam-Ijah, ki ga sicer ni bilo zaradi okvare na avtobusu; člani godbe na pihala in pevci so vendarle bili "".....""""."................................. SPOROČILO POKRAJINSKE UPRAVE Goriški Kras je vključen v gorsko izboljševaino področje Država bo za izvedbo del prispevala do 92 od sto - Vključeni sta tudi občini Sovodnje in Doberdob Pred dnevi Je bil objavljen vlad- ] okolici, bo za praznike skrčilo KLUB SIMON GREGORČIČ Večeri ob sredah V klubskih prostorih na Verdijevem korzu št. 13, bo danes, 22. t. m. ob 20.30 predaval prof. Eif^^^pole o temi istrske srednjeveške freske Vljudno vabljeni I iGorica CORSO. 17.00: «Jef Gordon spac-ca tutto». E. Constantine ln P. Viterbo; francoski črno-bell film. VERDI. 17.15: »Lo sguardo che uc-cide», P. Cushlng in C. Lee; angleški barvni film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. MODERNISSIMO. 16.30: »Cole, 11 fuorllegge#, Frank Lovejoy in A. Dalton; ameriški črnobeli film. VITTORIA. 17.00: »La montagna dei sette falchl#, Alan Ladd ln Elizabeth Scott; ameriški barvni film. CENTRALE. 17.00: »Kociss, 1'eroe Indiano#, J. Chandler ln S. Ca-bot; ameriški barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna DUDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. ni odlok s katerim so uvrstili kra ško področje v goriški pokrajini med gorska področja za izboljše-valna dela s prispevkom države na osnovi zakona št. 991 od 25. julija 1952. Zaradi važnosti te odločbe je pokrajinska uprava smatrala za potrebno, da poudari predvsem dve njeni plati. Ta klasifikacija, ki se tiče sovo-denjske občine, Zagraja ln Doberdoba ter katastralne občine Verme-ljen ln kraškega predela občin Fo-gliano in Tržič, pomeni, da se ho za mm* izboljševalna dela lahko dobilo državni prispevek tudi do 92 od sto, kadar gre za važna javna dela hidravličnega, gozdarskega ali kmetijskega značaja. Država bo prispevala za stroške pri pogozdovanju, pri gradnji novih in izboljšanju že obstoječih cest, kar bo nedvomno v korist nadaljnjemu razvoju turizma, ker bo lažji dostop do vojaških spomenikov in bojišč iz prve vojne. Splošen načrt za izboljševalna dela, ki je bil predložen predlogu za tako klasifikacijo kot Je bila sedaj odobrena, obsega 8.058 ha površine ter je za izvedbo nameravanih Javnih del potrebno 1.751 milijonov lir. Pri tem Je treba še pripomniti, da izhajajo prvi programi za izboljševalna dela tega kraškega področja še v čase, ko Je vladala tukaj Avstrija, vendar jih niso Izvedli zaradi pomanjkanja sredstev. Zato je sedanja klasifikacija v resnici zgodovinske važnosti. Ukrep pa Je važen tudi kot eventualen nadomestek za primer, da bi propadel načrt za gradnjo proto-sinhrotrona na področju pri Doberdobu. Pobuda Je sad vztrajnega prizadevanja pokrajinske uprave za gospodarski in socialni razvoj tega področja, pri čemer so Ji pomagali pokrajinski gozdni inšpektorat in drugi uradi. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj promet. V petek 24. decembra bo-bo avtobusi prenehali voziti ob 21. uri, na božič 25. decembra pa bodo začeli voziti šele ob 9.30. Enako omejitev bo podjetje uvedlo na Silvestrovo in Novo leto. Omejitev avtobusne službe v uciaj sinu imen v ijKinci naj* | Meni za praznike povprečne dnevne vlage Je bilo 99 odstotkov, dežja Je padlo 0,2 mm Podjetje Bonezzi, ki ima v zakupu avtobusno službo v Tržiču in Poostreno nadzorstvo v jestvinskih trgovinah Da bi prav sedaj pred prazniki preprečili v trgovinah kakšne nered-nostl in izkoriščanja, je občinska uprava v Gorici, preko odbornika za zdravstvo in mestnih stražnikov, odredila poostreno nadzorstvo nad trgovinami z življenjskimi potrebščinami (pekarne, mesnice, jestvinske trgovine, mlekarne, sadje in zelenjava). Pri pregledih trgovskih lokalov ugotavljajo, če trgovci označujejo s cenami blago ki Je v prodaji in če se držijo higienskih predpisov predvsem pri ukrepih za preprečenje okvare na blagu. Poleg prodajaln pregledujejo tudi pridružena skladišča, kjer je spravljeno tako blago. 2;e prve dni so pregledali 97 takih trgovskih obratov. Ugotovili so 27 prekrškov, ki pa so vsi le manjšega obsega. žini iskreno sožalje. V tem se jim pridružuje tudi naše uredništvo. Iz goriške bolnišnice Včeraj nekaj pred poldnem se je v domači kuhinji oparil z vrelo vodo komaj eno leto star Massimo Peressin iz Ul. Cordaioli 29. Odpeljali so ga v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili opekline prve in druge stopnje na levem podlaktu. Zdraviti se bo moral 10 dni. S strojčkom za mletje mesa se je včeraj okrog 11.30 porezal na sredincu in kazalcu leve roke 56-letni Graziano Sari iz Villess. Zatekel se je v goriško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh. na prireditvi, le s to razliko, da so prišli z zamudo. Ker bi morali Doberdoba dopolniti koncert s svojo godbo na pihala ki je ostala doma, so domačini postavili na oder svojo godbo in pa pevski zbor. Doberdobski pevci so se na moč dobro odrezali. Njihov pevovodja prof. Križmančič jih je v enem mesecu zares dobro pripravil, tako da so bili deležni številnih izkrenih aplavzov. Zapeli so ttOj, Doberdob», "Gozdič je že zelen«, "Venček koroških narodnih«, «Le vkup uboga gmajna«, "Delav-ski pozdrav« in "Zdravico « Gostitelji so pevski zbor iz Doberdoba pozdravili z lepim nagovorom, rožami in darili. Za vse skupaj se je zahvalil prof. Križmančič, goriški tajnik SPZ, ki se je tudi zahvalil predstavnikom Svobode zJavornika za povabilo do-berdobskemu zboru, naj čez dve leti, ko bodo odprli nov prosvetni dom, pride spet k njim koncertirat. Naslednji dan so pevci pred odhodom z Javornika zapeli žalostin-ko pred spomenikom padlih ter obiskali grobišče talcev v Begunjah. ATLETIKA VČERAJ V MELBOURNU Danes v Sovodnjah pogreb Ane Kuzmin V ponedeljek 20. t. m. ob 16.30 popoldne Je na svojem domu v Sovodnjah umrla 69-letna Ana Kuzmin roj. Devetak ali po domače Mohoričeva. Julija meseca ji je nenadoma umrl sin Ivan, kateremu Je sedaj sledila ona. Pogreb bo danes ob 15. uri od doma na domače pokopališče. Pokojnica je bila zavedna slovenska žena, dobra gospodinja in mati, ki so Jo vsi, ki so jo poznali, cenili m spoštovali. Bila je tudi stalna čitateljica našega lista Zapustila je moža, sina in dve hčeri. Vaščani in prijatelji izrekajo dru- V kratkem pričnejo v Tržiču graditi športno halo Deželni odbornik za načrtovanje in šport Gino Cocianni je včeraj sporočil tržiškemu županu Roma-niju, da Je zavod za športne kredite v Rimu odobril načrt športne palače ter se obvezal posoditi za njeno zgraditev 130 milijonov lir. S tem je bila odstranjena največja ovira. Športna hala bo v veliki me. ri pospešila športno dejavnost v Tržiču. Zgradili jo bodo na vogalu Drevoreda Cosulich in Ul. Rossini; zemljišče Je občina dobila z zamenjavo s CRDA. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ter spremili na zadnji poti našo drago mamo Marijo Toroš se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, vaščanom, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njen spomin. Žalujoče hčerke Pevma, 22. decembra 1965. Drevi v Tržiču zaključek festivala popevk Drevi se v kinematografski dvorani Azzurro v Tržiču zaključi 6. deželni festival popevk, ki je na vseh dosedanjih večerih že privabil veliko število poslušalcev. Na včerajšnji prireditvi je občinstvo z glasovnicami izbralo osem pesmi, ki so se uvrstile v današnje finalno tekmovanje. Prednostno lestvico pesmi bo sestavilo kvalificirano razsodišče, ki mu bo predsedoval Fabio Vidali, dirigent tržaškega komornega orkestra. Vsako izmed osem finalnih pesmi bodo izvajali v melodični in ritmični obliki. Najboljše pesmi bodo pred zaključkom večera ponovil. Pričetek koncerta ob 21. uri. Keino ponovno boljši od Clarka Doseženi čas je slabši od svetovnega rekorda MELBOURNE, 21. — Kenijski atlet Kipchoge Keino je danes z lahkoto premagal Avstralca Rona Clarka v teku na 5.000 m. Keino je progo pretekel v 13’40”6, kar Je 16”4 slabše od njegovega nedavnega svetovnega rekorda. Miting je bil na South Cricket Groundu v Melbournu. Afriški atlet je prepustil vodstvo Avstralcu, ki je bil na čelu tekmovalcev skoraj ves čas teka. Proti koncu pa je Keino ostro potegnil in je pustil Avstralca s časom 13’47”2 kakih 40 m za seboj. Keino je taktično prekosil Avstralca, katerega je pustil v vodstvu in ga nato s silovitim sprintom prehitel. Današnji čas je precej slabši od svetovnega rekorda, ki ga je s 13’24”2 Keino dosegel prejšnji mesec v Aucklandu. Med tekom so mislili, da bo prišlo do novega svetovnega rekorda. Vreme je bilo primemo in tudi travnato tekališče je bilo v najboljšem stanju. Kmalu pa so opazovalci spoznali, da z rekordom ne bo nič. Tempo je bil namreč zelo počasen. Tek je postal bolj zanimiv le v 9 od 12 krogov, ko je Avstralec John Coyle pospešil in prevzel vodstvo. Keino je s prožnim korakom ostal ob Coyleyu, medtem ko je bil Clarke v težavah. Ob udarcu na gong je Keino ostro potegnil, Clarke pa je vidno zaostajal. Afriški atlet je osamljen pritekel burno pozdravljen od navdušene množice skozi cilj Keino je izjavil, da Je bil tempo prepočasen za dosego rekorda. Dodal je, da je bil v zadnjem kropi še vedno svež in sposoben, da odbije napade vseh tekmecev in predvsem Clarka. za italijanski nogometni pokal Va-rese-Lanerossi Vlcenza. Tekmo so morali ponoviti, ker se je sodnik pri prejšnji pomotil pri streljanju enajstmetrovk. IIIIIIIIIIIIIIHI||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t||||||UU|U,|,|„|H||m,„„,|„m||||||||,||||||||||||||||||||a Colavizza — Topolinček — najboljša strelka Mivarja PISMO UREDNIŠTVU Podaljšati božične in novoletne počitnice Cenjeno uredništvo, bližajo, se božične in novoletne počitnice, ki jih moja dva otroka pričakujeta z veliko mero neučakanosti. Vendar pa jima grem misel, da bodo precej krajše kot druga leta. Pouk se bo namreč začel že v ponedeljek 3. januarja. Ker se začnejo počitnice šele v petek 24. decembra, bodo imeli šolarji skupaj s prazniki samo deset prostih dni. Tako na Goriškem; na Tržaškem pa naj bi šolski skrbnik že podaljšal počitnice do 6. januarja ter se bo pouk začel po svetih treh kraljih kot poprejšnja leta. Tudi goriški šolski skrbnik, ki ima na voljo štiri dneve (enega je dal za praznike v začetku no-vembraj, bi lahko dal še tri, da bi se počitnice nekoliko podaljšale. Na takšen način bi se mogli otroci udeležiti smučarskih tečajev ter se pripraviti za šolske tekme. Zares velika škoda bi bila, če bi letos, ko je zima tako darežljiva s snegom, ne izkoristili tako lepe prilike. SYDNEY, 21. — Vodstvo španske teniške ekipe, ki bo morala nastopiti v »challenge roundu# za Davisov pokal proti Avstraliji (27., 28. in 29. t. m.) še ni izbralo drugega igralca, ki bo nastopil v s-inglu. Kapetan španske ekipe Jamie Bartoli je spočetka izbral Luisa Arillo, sedaj pa ga je izredna forma Juana Gisberta, ki se je na travnatih igriščih White Cityja Izredno izkazal, spravila v zadrego. Zelo verjetno bo kapetan izbral dmgega igralca šele tik pred odločilnim dvobojem za Davisov pokal. mmm KOŠARKA ŽENSKA A LICA Zopet presenečenje: tokrat poraz Portorica Kljub porazu odlična igra deklet Mivarja Zensko košarkarsko prvenstvo A lige nas stalno preseneča. V zadnjem kolu je še enkrat stopila v ospredje peterka milanske Stan-de, ki je po porazu s Pejom, premagala na svojih tleh dolgoletne prvakinje Fiata. Zdaj so milanska dekleta potrdila svojo odlično formo, na katero je nenaden spodrsljaj deloval kot oživljajoči bič, z drugim, še večjim podvigom. To pot so si privoščile lanskoletne prvakinje Portorica, ki so bile do- NOGOMET -.... . _ VARESE, 21. — Sodnik De Mar-chi iz Pordenona bo sodil tekmo slej še nepremagane. Poraz ekipe iz Vlcenze ima kot prvo posledico poživitev celotnega prvenstva ker je strnil vrste ekip na zgornjem delu lestvice ter daje slutiti še druge možnosti končnega zaključka. Doslej namreč so si bili vsi edini v tem, da bo letošnji naslov še enkrat romal v Vicenzo. Nihče namreč ni mislil, da bi se Portori-co lahko kje spotaknil. Zdaj pa se je izkazalo, da prvakinje niso tako neranljive. Čeprav jim ostane še vedno osemdeset odstotkov vseh možnosti do končnega uspeha, so pa k temu cilju odprte poti tudi drugim peterkam. Da se razmerje moči na vrhu spreminja priča tudi drugi presenetljivi izid dvoboja med Pejom in Fiatom. Ekipa iz Gardoneja, ki smo jo pred petnajstimi dnevi videli v tekmi z našim Mivarjem, Je z drzno napadalno in hitro, čeprav včasih tvegano igro, ie izigrala bolj vigrane in predvsem bolj kvotira-ne nasprotnice, ki niso pričakovale takih nasprotnic. S temi ekipami je v zgornjem delu jakostne razvrstitve še Bri- iHimimmiiiMimiiiiiiMiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiintmiiiii,11111111111,11111,ll|,,ll,|MM||||IMM||,||mi|||||||||||||||||| KOŠARKARSKI P0KRL EVROPSKIH PR V/!KOV Racing- Simmenthal Zadar-AEK (Atene) MUENCHEN, 21 — Organizacijski odbor košarkarskega turnirja za pokal evropskih prvakov je danes izžrebal pare četrtfinala. V moški konkurenci so ekipe razdelili v dve skupini in sicer: A — Real Madrid, Simmenthal (Milan), Slavija (Praga), Racing (Maleines — Belgija). B — TSKA Moskva, KK Zadar, Rdeča zvezda (Sofija), AEK (Atene). Prve tekme bodo: 12. januarja v Belgiji Racing Simmenthal 13. januarja v Jugoslaviji KK Za. dar • AEK 13. februarja v Moskvi TSKA -Rdeča zvezda 13. januarja v Pragi Slavija • Real Madrid. ženski koledar še ni bil dokončno sestavljen, ker še niso odigrali povratne tekme med Slavijo (Sofijo) in AMVJ (Amsterdam). Nadaljnje tekmovanje bo potekalo po naslednjem razporedu: Radnički (Beograd) - TS Wisla (Krakow) Slavija (Sofija ali AMVJ proti zmagovalcu dvoboja Maccabe (Tel Aviv) — Slovan Orbis (Praga). * • * BERGAMO, 21. — V prvi tekmi za pokal Oransode je milanski Simmenthal premagal peterko Oransode 108:83 (51:44). stot iz Trevisa, ki Je v nedeljo odpravil peterko iz Bologne s precejšnjim in povsem zasluženim naskokom, ki povsem odgovarja razmerju moči na igrišču. Turinski Lanco je končno prišel do svojih prvih točk na račun šibke OMSA, ki je doslej imela le en srečen dan, ko nas je presenetila z uspehom nad Pejom. Tržaški Mivar je v miljski telovadnici zaigral svojo dosedanjo najlepšo tekmo. Površni opazovalec košarkarskih prvenstev ne bi ob čitanju rezultatov prišel do tega zaključka, saj je Zaiss prav v tej tekmi zabeležil svojo drugo zmago. Vendar so tržaška dekleta v tem dvoboju res pokazala kaj znajo. V prvem polčasu so nadigra, la gostujočo peterko, kjer znani Ronchetti in Versolato, večkratni in dolgoletni državni reprezentantki nista prišli do izraza in sta se zaman trudili, da bi zaustavili na-pad$, domačink. Šele v drugem polčasu, ko je utrujenost prislila Tržačanke na bolj previden tempo igre, sta rutina in izkušenost starejših atletinj začeli nuditi svoje sadove. Milanska peterka je tako lahko nadoknadila naskok in prešla v vodstvo ter ga obdržala tudi v zadnjih minutah, ko so Marijeve igralke s poslednjimi moči še enkrat poskusile priti ponovno v vodstvo. Žal pa lepa igra brez zmage ni oddaljila perečih problemov Mivarja, ki se po tem porazu nahaja v družbi z Lancom in OMSA na najnižjem delu lestvice. Zdaj bo moral Mivar resno gledati na vsako tekmo in ne sme več zamuditi nobene prilike če noče tvegati izpada iz lige. V svojo korist mora odločiti obe tekmi z Lancom in še povratno z OMSA. Edino tako in če ne bo še večjih presenečenj, si bo zaslužila obstanek v družbi najboljših Zal pa bo že v nedeljo morala v Vicenzo, kjer bo Portorico zaigral z maščevalnim duhom in bo skušal doseči čim več točk. I. PATR1ZIO LESTVICA Portorico Vlcenza 6 5 1 403 247 10 Standa Milano 6 5 1 363 258 10 Fiat Torino 6 4 2 321 267 8 Brist.ot Treviso 6 4 2 275 232 8 Pejo Brescia 6 4 2 268 253 8 S. Mobili Bologna 6 3 3 247 299 6 Zaiss Milano 6 2 4 272 321 4 Lanco Pesaro 6 1 5 259 339 2 Mivar Trst 6 1 5 251 333 2 OMSA Faenza 6 1 5 193 302 2 Piero Caleffi: LAHKO J£ REČI LAKOTA. Zgodaj zjutraj smo se pripeljali do Pada. Pršelo je ln vlaga nam Je pronicala v kosti. Prepeljali so nas na drugi breg s trajektom. Ko so nas potiskali nanj, nas je zasmehovala skupina fašistov v uniformi, ki so bili menda iz Pavie. Med njimi je bil neki mršavi oficir s čepico postrani, z monoklom, bičevko in škornji, ki se je delal važnega pred Nemci in pljuval proti nam, ko smo stopali na trajekt, sklonjeni pod svojimi revnimi culami. In kakor da to še ne bi bilo dovolj, me je oplazil še z bičevko. Nadaljevali smo vožnjo na tovornjaku ter se peljali skozi Milan, ko je bilo že svetlo. Mesto je bilo še v snu. Moj Milan! Pred nekaj leti smo tu vedro živeli z Mary, mojo materjo in Dariom. Sele takrat smo malce prosto zadihali in živeli malo bolj mirno. Vozili smo se skozi znane ulice, predmestja, mimo ruševin, štrcljev hiš, nakar Je tudi Milan izginil za nami. Postalo je popolnoma svetlo. Dež nas je bičal v obraz in namočil obleke vseh tistih, ki niso imeli dežnega plašča. Bili smo tako stisnjeni, da smo imeli vse otrple ude. In gorje, če se je kdo le malce dvignil. Takoj sta vojaka naperila brzostrelki in nam oblastno ukazala, naj sedemo. Spolidoro se je okrenil proti vojakoma in ju prosil, naj mu dovolita, da vsaj malce pridvigne kolena. Ni končal svoje prošnje. «Ti, tukaj!« je rekel z zadušenim glasom, kakor da bi ga bil v tistem trenutku zadel mrtvoud. Eden izmed vojakov, ki je imel skoraj otroški, golobrad obraz Je močno zardel in zamrmral: «Rurick!» Bila sta sinova prijateljev, vrstnika, oba stara 25 let. Bila sta skupaj v istem zavodu v Neaplju ter skupaj študirala. Povpraševala sta, kako je z njunima družinama ter si pripovedovala o svojem življenju v tistih letih. Vojak, ki so ga deportirali po 8. septembru v Nemčijo, ni vzdržal ter je pristal na povratek v Italijo in na službo v salojski «vojski». Rurick je začel tiho Jokati in vojaček ni vedel, kako naj bi se premagal. Videlo se je, da se je zelo sramoval, ni si nas upal niti več gledati in brzostrelka mu je ohlapno visela med rokami. Lodigiani mu je prišepnil neki predlog. Zdajci pa je drugi vojak, Kalabrež, skočil na noge in zakričal: «Stojte, ali pa bom streljal!# Tedaj so začeli kričati tudi na tovornjaku. Nihče izmed nas se ni ganil in nemški mornar je ustavil vozilo, prišel pogledat, kaj se godi ter dal duška svoji jezi s tem, da je nekatere izmed nas udaril s pestjo v hrbet. Kalabrež je slišal, kar Je rekel Lodigiani, ter se Je zbal. Ni ga ovadil in je rekel, da si je napačno tolmačil neki gib. V Veroni smo se ustavili pred poslopjem esesovcev, kjer so pustili Samija in De Sanctisa, ki sta morala iti na še eno zaslišanje. Tu smo dolgo čakali v dežju ter pojedli vse brašno. Na pot smo se ponovno odpravili šele popoldne. Na cesti proti Trentu smo na tesnem pobočju hriba srečali tovornjak, poln fašistov v uniformah. Vihteli so prapore in peli. Nemški mornar, ki Je stal na stopnici kabine, se je nagnil m iztegnil roko, da bi ustavil tovornjak fašistov. Tovornjak Je tako krepko obrsnil Nemca, da Je padel na tla in tulil od bolečine. Ko je prispel na kraj esesovski podoficir, Je naložil ranjenega mornarja na avto in odbrzel proti Tridentu. Tovornjak je nato ostal na dežju, ki Je padal vedno gosteje in mi smo se začeli polglasno pogovarjati o možnosti pobe ga. Bili smo izmučeni in boleli so nas vsi sklepi in mišice. Morda pa bi nam le uspelo? Lodigiani, Spolidoro. Novaro in Giulio so bili odločno za to, da poskusimo. Rocca, ki je bil star in onemogel, je nasprotoval: ni verjel v možnost bega. Z nami bi morala biti skrivaj sporazumna vsaj oba vojaka. Lahko bi zahtevali, da nas pustijo na potrebo (in to res ni bila pretveza). Vojaka naj bi nas odpeljala na polje, kjer bi lahko ustrelila v zrak in nato bi se skupaj z njima razkropili po hribu Spolidoro Je predlagal to svojemu prijatelju, ki je pristal, čeprav ne ravno navdušeno, in ki Je sporočil ta predlog Kalabre-žu. Ta je zopet skočil pokonci in zakričal: «Ce se kdo gane, ga ubijem!# Miličniki na kamionu so nas osvetlili z žepnimi svetilkami, namerili proti nam svoje orožje in začeli kričati. Torej ni bilo s to stvarjo nič. Vrnil se Je Puecher in Je ukazal šoferju, naj nadaljuje vožnjo. Tedaj smo bili popolnoma utrujeni, obupani, lačni in premočeni do kosti. Tisto noč ob 23. uri smo prispeli v bocensko koncentracijsko taborišče. KAPE GOR! KAPE DOL! S tovornjaka ln prikolice smo stopili v Griesu, bocenskem predmestju. Postavili so nas v vrsto in klicali po imenu. V hudem nalivu nismo videli drugega kot temni obris male stavbe in nekaj drevja, ki ga je ob vhodu upogibal piš. Neki visoki in postavni moški elegantne zunanjosti, z zavihanim ovratnikom plašča, nas je na kratko ogovoril po Italijansko. Bil je taboriščni kapo Maltagliati. Morali smo čakati pol ure pod nalivom. Nato so odvedli ženske na eno stran, nas pa na drugo v notranjost taborišča. Tu so nas poslali v obširno ln pusto sobo, kjer so zavzemali skoraj ves prostor trinadstropni pogradi: to Je bil blok H. Juž-notirolski štubak Lanz je nadzoroval našo sobo, blokač pa je ll inženir Dl Renzo iz Genove. Tudi onadva nam nista prihranila nagovorov in priporočil. Nato je južni Tirolec odšei in pri tem hrupno spustil rebrače na vratih Slamnjače na pogradih so bile napolnjene z ostružki. Ker smo prišli iz zatohlih celic, se nam je tu zdelo naravnost čudovito. In bilo nas je tudi toliko, da se nam je porodila utvara, da smo zopet mladi in -da živimo v vojaškem krogu. Po dveh mesecih sem prvič v globokem snu prespal noč Razen nas, ki nas Je bilo okrog petdeset, je bilo v bloku ki so ga pripravili šele nekaj dni prej, le še nekaj mož. Drugo jutro smo se ob budnici seznanili s taboriščem. Najprej smo se na dvorišču umivali in polivali z obilnimi curki vode tako da je bila toaleta skoraj popolna; nato so nas v skupini odvedli na prostrano dvorišče ter nas postavili v vrsto LtUP,lnam! JLdmgih blokov 28 apel. Bilo nas je okrog tisoč moških in kakih sto žensk, ki pa so stale v vrsti posebej. Vsakemu bloku je poveljeval blokač, ki Je bil tudi interniranec »?vi™0dvB0hforJaL disciplino. Blokačinja žensk je bila drobcena stvarca v hlačah. Zelo čudno je bilo slišati, kako je oblastno dajala ukaze a svojim skoraj otroškim glaskom. Klicali so jo Cicci. Taboriščni kapo Je bil Maltagliati, interniran letalec. Njegov namestnik pa je bil Costanzo, tudi letalec. Z očmi sem požiral obraze žensk, da bi videl, ali Je med njimi Mary. Nenadoma se je zaslišal oster ukaz v nemščini, nato v italijanščini: «Kape dol!» To kretnjo smo morali pono-viti petnajst, dvajsetkrat, dokler ni bil poveljnik taborišča višji narednik Haage zadovoljen. Opravili so štetje navzočih, nato je moral vsakdo po svojih opravkih. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTEOTH1 6, II TELEFON 8S-8U8 to rsa*sjrjrs sstjsjt^jsl ~ v“™'* LjuBijam ssmssr i,-Jtsrva« af#,- 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., tele-