Telefon Št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti prejoman:
za
celo loto naprej 26 K — h pol lota „ l.H„-„ Četrt , „ 6 „ 50 „ mesec , 2» 20 „
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K— h pol leta » 10 » — » Četrt » » 6 > — » mesec » 1 »70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema Gpravništno v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, celrankovana pisma ne vspiejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St, 2,1., 17.
izhaja vsak dan,izvzemSi nedelje in praznike ob pol 6. nri popoldne.
Štev. 9.
V Ljubljani, v torek, 13. januarja 1903.
Letnik XXXI.
gospoda Hribarja, Žužka, dr. Trillerja in dr. Majarona, katere vendar še smatramo, da so rešili vkljub slovenskonemški zvezi še nekaj narodnega čuta, vprašamo jih, ali ne bodo svečano prosvodovali proti nazorom svojega glasila ?! Ako ne izposlujejo, da ali strankino vodstvo desavouira to gori navedeno načelo, ali pa izvajajo konsekvenee, p o -tem naj ne nastopajo več kot narodnoslovenska stranka, temveč le kot strankarjislo-venakonemške-nemškutarske mišmaš-Btranke.
Ako naj ima to od „Naroda" izrečeno načelo veljavo, potem naj »narodnonapredni« izvajajo vse konsekvenee, V Ljubljani, kjer je relativno mnogo več Nemcev kakor na Jesenicah, morajo tudi voliti nekaj Nemcev v občinski zastop, kajti ako je »Narod« pripravljen zavzemati se sa kandidate nemške industrijske družbe na Jesenicah, potem mora logično biti tudi za listo slovenskih in nemških kandidatov za občinski svet v Ljubljani, ako je v taki eventualni listi večina slovenskih kandidatov.
Kaj pravite k temu, gospod župan Hribar ? Morebiti se že za Vašim hrbtom snuje taka občinska nemškoslovenska .svobodomiselna" koalicija ? Morebiti je že blizu čas, ko Vas Vaš pobratim Ivan prežene s pozlačenega županskega stola ?
Za sedaj omenjamo iz včerajšnje »Narodove« notice le še pohvalo o industrijski družbi.
»Narod« piše: »Naj že kdo misli o tej družbi kar hoče, to je pribito, da živi vsa Jeseniška občina od te tovarne in da bi vladala na Jesenioah velika beračija, če bi te tovarne ne bilo«.
To je zopet jedna, recimo, čudna misel. Iz konteksta in iz tega stavka samega se bere, da je industrijska družba za Jesenice velika dobrotnica, da je vpliv, ki si ga lasti, opravičen, in da bi Jeseničani morali iti b tovarno tudi in politicis. —
No, mi imamo drugačne nazore.
Industrijska družba daje dela ljudem s tovarno, to je gotovo.1 A ravno tako je gotovo, da s tem, ako delavce plačuje, ne deli
nikake dobrote, ampak odškoduje le delno j vrednost njihovega dela. Ko bi kapital indu-' atrijske družbe ne delal s tovarno lepih do-| bičkov, bi mu bilo prav malo mar, ali je na Jesenicah beračija ali ne, ter bi tovarno opustil.
Delavci in drugi uslužbenci pa družbi množe kapital s svojim delom in so svojo dolžnost in obveznost nasproti tovarni popolnoma izpolnili s svojim delom.
Drugega vpliva pa si tovarna na delavstvo ne sme lastiti, najmanj pa še, da bi kot delodajavec vplivala na delavce z ger-manizatoriškimi tendencami.
Čudno, čudno, da industrijsko družbo tsko povzdiguje dr. Tavčar. — Tako daleč ste prišli, gospod doktor in častni član »Sokola«. — Na svidenje!
Mladočelii in spravna akcija.
V	nedeljo, kot smo omenili, se je vršilo v Pragi za sedanjo spravno akcijo važno posvetovanje mladočeškega izvršilnega odbora, ki so se ga udeležili razun posl. dr. Brzo-rad, dr. Eagel in Schvvarza vsi člani vodstva mladočeške stranke. Razgovorom je predsedoval poslanec dr. S k a r d a. Po daljši razpravi, o katere teku listi ie ničesar ne poročajo, se je sprejela soglasna resolucija, kakor jo je predlagal posl. dr. Pacak, z do-stavki dr. Herolda. Resolucija slOve:
»Izvršilni odbor mladočeške stranke izjavlja, da zavzema vladna predloga o razdelitvi v okrožja in ureditvi jezikovnih razmer v kraljestvu Češkem, kakoršno je predložil ministerski predsednik Koerber članom spravne konference, za češki narod sovražno stališče in torej s češkega s t a 1 i S č a n i vsprejemljiva, niti se ne more sprejeti u podlago pri pogajanjih z nemškimi sodeželani o jezikovnem vprašanju in reformi uprave. — Dosedanji tek spravnih konferenc ne sme in ne more imeti nikakega vpliva na taktično postopanje kluba v državnem zboru.«
V	tej resoluoiji se torej naravnost odklanja vladni spravni načrt, vkljub temu mladočeška delegacija, kot bi bilo pričakovati, ne pretrga pričeta pogajanja, marveč je bil z vsemi glasovi proti šestim sprejet predlog, da se zastopniki te stranke ude leže nadaljnjih p o g a j a nj in pred lože svoje posebne predloge za ureditev jezikovnih pravic. Za nasprotni predlog poslanca dr. Forta in Anyža je glasovalo le pet poslancev.
Odklonjen je bil dalje z vsemi proti trem glasovom predlog posl: Plačka in Dvo-l-aka, da zastopniki stranke v prihodnji seji spravne konference označijo vladni načrt nevsprejemljiv za podlsgo nadaljnjim razpravam in potem ostavijo zborovalnico.
Konečno se je sklenilo, da pododsek, sestoječ iz poslancev dr. F q f t, K r a m a f in dr. P a n t u č e k sostavi jezikovni elaborat kot odgovor na vladni načrt in podlago za nadaljnja pogajanja. Obveljal je tudi predlog, naj navedeni pododsek premišlja, bi h ne kazalo predložiti cesarju spomenice o češkem jezikovnem pravu.
Tako uradno poročilo o zadnjem nedeljskem posvetovanju v Pragi. Iz navedenih sklepov se da izvajati, da ima mlado-češki klub v jezikovnem vprašanju popolno prosto roko in da je le od njega odvisna bodoča taktika v parlamentu.
Izseljevanje Hrvatov in vlada.
Skupni ogrsko - hrvatski parlament v Budimpešti je sprejel te dni zakon o izseljevanju, kateri se razteza tudi na Hrvatsko. Pri tej priliki rišejo madjarski listi črno sliko o izseljevanju Hrvatov. Kako usodno za hrvatski narod je postalo to izseljevanje, kažejo najbolje številke same. Od meseca avgusta 1001 pa do aveusta 1002 se je ii-selilo iz Hrvatske 30.223 oseb. a v zadnjih štirih letih nič manje nego 73.967 oseb. Te številke govore žalosten govor o tem za hrvatski narod v Evropi tako usodnem gibanju. Pa tudi denarja gre s tem izBeljenjem i vnliko iz dežele. V teh 4 letih so nesli izseljenci seboj 4G78.510K denarja, ki bo ga rabili za pot in drugo. Mej tem pa, ko odhaja hrvatski narod iz domovine, pritiskajo ta njim tujci, Nemci in Madjari, ki bodo že skoro preplavili Hrvatsko. Vsega tega pa je kriva brezsrčna židovsko madjarska ustava. — Sprejeti zakon bo sicer v nekaterih primerih nekoliko omejil to veliko zlo, a korenine zla s tem nikakor ne bodo izruvali, kajti dokler narod nima najnujnejših pogojev za obstanek na rodnih tleh, dotlej je vsak zakon proti izseljevanju nesmisel.
Črnogorska sodišča.
Dr. Bohumil Gavrila, bivši urednik novoBadske »Zastave", pozneje advokat v Budimpešti, je poklican od črnogorskega kneza Nikita v Črnogoro kot predsednik tamošnjega kasacijskega dvora. Letos je bil namreč knez popolnoma presnoval črnogorsko pravosodje po modernem vzorcu. Več starih uradnikov je upokojil in zdaj hoče nova mesta izpolniti z izobraženimi juristi.
Vedno lepše.
Ko smo v soboto govorili o jeseniških občinskih volitvah, se nikakor nismo nadejali, da nam d& »Narod« o teh volitvah tako zanimiv komentar. Ž njim se bomo že še in morebiti obširneje pečali. Za danes hočemo le na kratko odgovorita.
»Narod« navaja, da so bili volivci razcepljeni na več strank in da se ni šlo za nemško ali slovensko Btranko, temveč za tovarniško in savsko na jedni strani, ter za jeseniško stranko na drugi strani. V tisti sapi, ko 4o pove, pa tudi konstalira, da je tako zvana tovarniška stranka imela v svoji listi veliko večino nemških kandidatov in seveda zaradi lova na slovenske volivce tudi nekaj t u d i-slovenskifa kandidatov.
Po našem prepričanju je vendar jasno, da stranka, ki ima na svoji kandidatski listi Vdliko večino ultranemških »siid-markovcev«, vendar ne more biti tako nedolžna lokalna gospodarska stranka, temveč ima globokeji narodni in sicer nemškonacio-nalni pomen. — Da Nemci za sedaj temu •porekavajo, je naravno, ker niso tako nedolžni diplomati, kakor gospod doktor Tavčar.
Da je bila vodivna stranka tovarne v svojem jedru nemška stranka, o tem ne more biti dvoma. Da niso za to stranko šli vsi oni slovenski volivci, ki se ne prištevajo naši katol.-narodni in krščansko-socialni stranki, jim bodi v čast Pokarali so, da jim narodnost ni še tako iz veljave, kakor je žalibog vodivnim krogom »narodno napredne« stranke v Ljubljani.
»Narod« se namreč niti ne zaveda več, kako dalekosežno načelo je ustvaril svoji stranki, ko piše :
.Ko bi bili imeli med kandidati tovarne in Savčani Slovenci večino, bi se bil naš list gotovo za-nje zavzel".
Tako tedaj ! Jeseniški Slovenci so imeli čisto slovensko listo, ali »Narod« bi bil Sel za listo Schweglovo in Luckmanovo v ogenj, ko bi bilo par slovenskih kimavcev več v njeni listi.
»Narod« ni sicer narodno - napredna stranka, a njeno glasilo je. Vprašamo tedaj
LISTEK.
Janez Urbas - Seiko.
Napisal VI. K.
Na bv. Treh kraljev dan bo v prijazni Vavti vasi na Dolenjskem pokepali vrlega mladinskega pisatelja, bogoslovca Janeza Urbasa.
Naj mu bodo te vrstice skromen spomenik, v prijazen spomin vsem, ki so se zanimali za blagega, mnogo obetajočega mladeniča, mladini, kolikor je je dobre volje pa v vzpodbujo k delu, da kdaj s svetim! mladeniškim navdušenjem v našem javnem življenju izpolni mesto, ki bi je bila zavzemala ta plodovita, prezgodaj nam zamrla moč.
UrbaB se je rodil 3. marca 1882 na Volčjem, v župniji Bloke na Kranjskem. Ljudsko šolo je obiskoval deloma doma, deloma v Ljubljani. Na gimnaziji je bil z malo izjemami vseakozi odličnjak. Izvrsten dijak je bil kot tretješolec vsprejet v Alojzijevišče in tu je bival do mature, ki jo je napravil z odliko. /}
Z navdušenjem zroč vsestransko se po-javljajočo katoliško probujo na Slovenskem je upal, da bo mogel kdaj tudi sam položiti oboi na oltar domovini. A lansko leto mu je zdravnik razodel pretresljivo vest, da nosi v sebi smrtno kal. Mesto idealnih nad o bodočem delu strahovita zavest bližajoče se smrti! Pravijo, da se je, prišedši od zdravnika, razjokal nad podrtijami mladostnih sanj . . .
Tuberkulozo je podedoval po Btariših; pred letom dni mu je umrla mati za sušico.
Na smrt bolan se je vpisal v semenišče, a je tu bival samo par dni. Vrnil se je k stricu na Dolenjsko in tu izdihnil i. jan. pretekli teden.
Bolj kakor ta skromni zunanji odsvit, priča o neodoljivem hrepenenju po umetniškem ustvarjanju, o globokosti njegove duše in plodoviti nadarjenosti njegovo duševno življenje.
Ze nižjegimnazijec se je nenavadno živo zanimal za slovensko lepo knjigo in se tu pa tam tudi poskušal v pesmi in prozi. Bodi omenjeno, če tudi pri mladini ni nič nenavadnega, da je že drugošolec z nekaterimi sostanovniki urejal in izdajal lepo-
sloven listič. V Alojzijevišču je bil za razvoj njegovega talenta kraj kakor nalašč. Za tem tihim zidovjem se je z življenjsko silo katoliške vere okrepilo že mnogo mladih moči, ki so pozneje odločujoče posegale v usodo našega naroda.
Urbas je bil dobra štiri leta najplodo-vitejši sotrudnik alojzijeviških »Domačih vaj«. Po tem privatnem zborniku je raztresenih vse polno njegovih stvari.
Kot šestošolec pa je stopil v javnost pod imenom Seiko. Prvo svojo črtico »Srečen« je objavil v »Angelčkovi« novembrski številki 1. 1899, zadnjo »Kaj vse Miklavž ve« pa v decembrski lanskega letnika — par tednov pred svojo smrtjo; pisal je do zadnjega. V tej dobi je bil eden glavnih, brezdvomno najboljših sotrudnikov pri »Angelčku« in »Vrtcu«.
Na maramo delati reklame — dobra Btvar se priporoča sama — a bodi nam dovoljena opombica! Ko na zunaj hrumi naš obupni boj za verske in narodne vzore, in se zdi, kakor bi pri tem nujno moralo razpadati vso kulturno življenje, razvija se in na tihem deluje mnogo dobrih listov za narodovo bodočnost. Jav it jih ne^opazi,
ker je njena pozornost obrnjena na politiko, in rekel bi kdo, da so nepotrebni, da ne žive blagonosnega življenja. In vendar se krog njih zbira četa idealnih, delavnih ljudi, ki blagoslovljeno deluje v določno začrtani smeri.
Tudi »Angelček« in »Vrtec* sta taka lista. Skromno nastopata v javnosti, a poglejte le v njuno osredje, koliko duševnih zakladov je skritih tu, koliko mladih, nade-polnih moči se zbira tu — sposobnih, delavnih moči, ki obetajo veliko!
Urbas je tu objavljal dragocene prvence svoje bogate duše. »Vrtec« in »Angelček« sta mu postala najljubša lista. Samo v »An-gelčliu« je objavil nad 20 črtic; med temi jih je mnogo, ki so v našem mladinskem slovstvu pravi biseri.
O njegovih črticah se ne da veliko govoriti; treba jih je brati; nekaj nedopovedljivo lepega leži v njih. Kakor poleti na vrtu, ko cvetlice v solnčnih žarkih izdiha-vajo svojo mehko vonjavo in se ti prijetna aroma mameč^ vlega na prsa, tako puhti iz teh ljubkih igračič pisateljeva prisrčnost, nežno čuvstvovanje, dobrotljivost. V nedolžnem, čiBtom otroškem srcu je on doma, tu
Kili a i 11 velesile.
Evropski varuhi kitajskega cesarstva so sedaj iznašli nov masten vir dohodkov za svoje — blagajne. Znižali so nenadno ceno srebru. Padanje cene srebru je pa na Kitajskem ustvarilo položaj, ki utegne privesti do reBne financijalne krize. Srebra se na Kitajsko uvaža več, a kar se tiče izvoza, ni misliti na to, da bi se v kratkem kaj zbolj-ialo. Pekinški poročevalec »Times« pije, da vlada v vladnih krogih kitajskih velika skrb zaradi novega padca srebra za 20 odstotkov. Sicer Kitajska de vkljub temu lahko plača zdai potekli rok vojne odškodnine v znesku 12,859.000 taelov, ali že danes je gotova Btvar, da se bode vlada v kratkem morala odločiti za korenite davčne spremembe, to se pravi: pritisniti bode morala zelo na davčni vijak, da nadomesti ono, kar izgubi vsled tega najnovejšega atentata pruso-židovskih vampirjev na blagajno, t. j. redu-oijo ceni srebra. Posledica temu bodo pa seveda zopet novi upori.
Kitajska vlada je dovolila Rusiji gradnjo nove železniške proge od Činglinga v Taiy-umfu, pod zelo ugodnimi pogoji, dočim je zabranila Angležem gradnjo proge od Šan sija v Vangce.
Iz brzojavk.
Nagodbena pogajanja končana. Po deseturni razpravi so v nedeljo ministri v Budimpešti završili vse nagod-beno delo. Posvetovanje je trajalo zvečer do 8. ure. — Nemški državni proračun izkazuje za tekoče leto 2 464 972.734 mark stroškov in istotoliko dohodkov, če se najame 219 931 739 mark posojila. — Ruski prestolonaslednik član ministerskega odbora. Cjr je izdal ukaz, s katerim imenuje velikega kneza-prestolonaslednika članom ministerskega odbora. — Gonja proti Poljakom na Pruskem. Sedanja naseljevalna komisija na Poznanjskem ne vrši dovolj naglo in radikalno svoje naloge. Vsled tega j* vlada * sklenila, da se komisija proosnuje. — Češko-nemška sprava. Češka spravna kon-lerenca se vrši jutri, moravska danes popo-ludne, v četrtek se pa snidejo v posvet načelniki nemških radikalnih strank. — Deželnih priklad nočejo plačevati Lahi v Tridentu, ker izjavljajo, da je sklep deželnega odbora glede začasnega pobiranja doklad nezakonit. — Zakon o termin o-kupčiji stopi v veljavo 10. aprila 1903, torej tri mesece po objavljenju. — Atentat v Madridu. »Diario universal« pravi, da je cenzura zaustavila vse brzojavke o atentatu, pač pa je vlada sama brzojavila zastopnikom Španske v inozemstvu. — U8taja v Maroku. Oficijelno se potrjuje, da je sultan dal zapreti svojega brata Mulev Mohameda.
Jesenice — slovenske.
Jesenice, dne 11. jan.
I.
S ponosom lahko zapišemo in zakli-čemo: Jesenice so ostale slovenske. Naša bojazen, da bi ta važen industrijski kraj pal narodnim nasprotnikom v roke, se hvala Bogu ni uresničila; torej hvala tudi vsem, ki so ae za to prizadevali. Sedaj pa, ko so se polegli valovi strastij in terorizma, sedaj lahko pišemo zgodovino jeseniških občinskih volitev »sine era et studio«, popolnoma stvarno in objektivno. Volitve so bile prvotno razpisane na 30. in 31. dec. 1902 in potr-
je gospodar, tu mu je mojstrsko pero pokorno in udano.
Seiko je pisal iz ljubezni do mladih src in iz ljubezni do umetniškega ustvarjanja: ljubezen pa rodi zopet ljubezen.
Najlepše Urbasove stvari so v »Angelčku«. V »Vrtcu« ima poleg črtic tudi nekaj krajših povestic. Reči pa moramo, da je v povesti imel manj srečno roko; v razvoju je prenagel, na zahteve realnega življenja se je premalo oziral.
Pa saj so to bili le prvenci. Uatvarja-ječo moč je pokazal v črticah; teh pa nekaj po pravici smemo imenovati dovršene. Ne veseli se jih samo otroška duša; umetnija, če je prava, ne dela Btarostnih razlik. Urbasove črtice morajo razvedriti tudi v težavah preskušeno moško Brce.
Ko bi mu bil tek življenja odmerjen obilneje, storil bi bil na slovstvenem polju izredno mnogo. Nadarjenost, pridnost in res-noBt so združene malokdaj; v njem so tvorile lepo harmonijo. Nanj se je stavilo mnogo nad, zato srno ž njim izgubili mnogo.
Milo se stori človeku, ko gleda, kako polagajo v grob nadepolno mlado moč. Mesto da bi se razvila, se v življenju okrepila in na družbo vplivala z blagodejnim delovanjem, mora prestati, ne da bi izčrpala in cddala životvorno svojo silo . . .
jena sta bila ta dva dneva tudi od si. glavarstva. Tovarna, ki je imela doslej nekaj zastopnikov v odboru, se je letos začutila dovolj močno, da vrž« stari odbor in vtisne občini nemško lioe. Če bi se to uresničilo, bi bila pač velika škoda, ker zdaj se bo zidala nova cerkev in nova šola. Nemci hočejo itak čisto nemško dvorazredno šolo, dasi jih je poprečno le 25 za nemško šolo sposobnih otrok, pa še teh večidel posili. Nemcev. Važne so bile torej te volitve. In to je spoznal tudi g. generalni ravnatelj Luckmann. Temu ni ugajal dan 31. dec., ker ta dan bi pač baron Sch\vegel ne mogel z Dunaja, zahteval je torej g. Luckmann, naj g. župan volitve prestavi. Ker tega župan ni mogel, je prišla nevidna, železna roka, in brez vzroka so bile volitve prestavljene. Pardon, ne brez vzroka ! O, vzrok bo dobili, češ, sedaj so volivci na počitnicah, torej ne morejo priti. Kako imajo gospodje slab spomin! Ali ni prestavna vlada tega že prej vedela ? O mi vemo za drug vzrok in gOBp. baron iz Gorij tudi. Da ste videli priprave pred volitvami, bodisi na tej ali oni strani! Kar še slovensko čuti in sliši na Jesenicah, se je združilo v boju proti onim, ki zidajo nemški most proti Adriji, ki podpirajo gibanje »Proč od Rima«, čeprav to taji »Gra-zer Tagblatt.. Ta list hoče vedeti, da Nemci mirno žive s svojimi sesedi, da se gre tu le proti nadvladi klerikalcev. Ne, ne! Za obstoj Slovenstva se je šlo, zato so so tudi ti preklicani klerikalci dvignili v bran slovenske zemlje.
Zsto bo se združili vsi slovensko čuteči možje obeh strank. Sicer sploh o liberalizmu na Jesonicah ne kaže dosti govoriti, ker razen posameznih oseb je masa ljudstva ka-toliško-narodna in krščansko socialna, socialni demokratje so brez vodstva in brez narodnosti. Najboljši dokaz za našo trditev je to, da prihaia v našo občino do 50 izvodov »Slovenca" in nad 300 .Domoljubov«. Lojalno pa priznamo radi in s ponosom, da so tudi gospodje napredne stranke bili v tem boju s slovenskim ljudstvom edini. Vsa čast jim. To pa so bili, ne ker jim je velel tako .Narod", ampak njih narodni čut in pošteno Brce.
Kakor mi, pripravljali so se na boj tudi vodniki tovarne. Upali so s pomočjo delavcev prodreti v vseh treh razredih. Zato so rotili, terorizirali delavce, da je bilo Btrah in groza. Napravljali so shod za shodom, na katerih je nemški Huber, ki ne zna besedice slovenski, rotil delavce in jim pretil z odpuščanjem, če ne volijo nemško. Prihodnji župan bi bil Huber Bam, plesal bi bil pa \ tako, kakor bi hotela Lukmann in Sch\ve-' gel. In potem bi bil Jacjuemar še večkrat v kantini in na bavi, in nemščina bi slavila svoje alavlje.
Upali so v najslabšem slučaju prodreti v tretjem in prvem razredu, skoro gotovo tudi v drugem. Da bi pa mnogoštevilne delavce-volivca preslepili, vzeli so v tretji in drugi razred po enega kandidata - del*vca, češ, saj bosta tako morala delati, kakor bo tovarna hotela.
Delavci so morali obljubiti, kar so vodniki hoteli, sicer izgube delo, in kam naj gredo z družino sedaj po zimi? Ali je to prosta volitev? Ali ni znan prestavni vladi terorizem, b katerim se je pretilo delavcem ? Ali niso znani Huberjevi govori, moreči in besneči proti duhovščini in slovenskemu ljudstvu. Atmosfera na politiškem nebu je bila težka, kot ne doslej. Gospod Luckmann sam se je ponižal, dan za dnem vozaril po vaseh in rotil ljudi, naj store po njegovi volji: izdajo svojo rodno zemljo. A izid je celo naB presenetil: 17 odločno slovenskih odbornikov, 6 nasprotnih, in med temi šestimi je Slovenec Plahutar in bivši narodnjak nadučitelj Medič. A o volitvi prihodnjič I
Dnevne novice.
V Ljubljani. 13 januvarija.
Staroslovensko bogoslužje. Z otoka Krka je došlo nastopno poročilo : »Kongre-gacija za obrede je v svoji redni seji dne 7. novembra 1902 potrdila vse odredbe in odloke biskupske sinode v Krku iz 1. 1901 glede liturgičnega jezika, a posebno one pod poglavjem I., člen 2, št. 6, črka b, kjer se po redu navajajo župnije, uživajoče pravo staroslovenščine v bv. liturgiji«.
Pojasnilo. Sobotni »Narod« piše moj drugim: »Premembe za naše krošnjarje najvažnejšega § IG ni predlagal dr. Šusteršič ali kdo drugi izmed slovenskih poslancev, ampak že v odseku posl. TamboBi kot mino-ritetni votum, katerega ni podpisal noben slov. poslanec, tudi posl. Povše ne, ki je član odseka«. »Narodov« dopisnik, ki je bil menda svoj čas državni in dežel, poslanec, mora vedeti, da v odseku poslanec ne m ore na s vet o v a t i nobenih prememb, ako ni (Slan odseka. Torej dr. Šusteršič ni mogel v odseku pred-s lagati premembe § 16 in posl. Povše ne
podpisati predloga manjšine, ker ne prvi ne drugi nista člana obrtnega odseka. Pač pa sta v odseku člana ^Slovanske zveze" dr. S t o j a n in dalmatinski poslaneo dr. Z a f -I r o n storila svojo dolžnost in podpisala Tambosijev predlog. Gosp. dopisniku torej svetujemo, naj se preje dobro pouči, preden udari na boben.
Slovensko ljudsko knjiinioo nameravajo ustanoviti v Gorici. V pripravljalnem odboru bo poleg članov ferijalnega akad. društva »Adrije« gg. prof. B e ž e k , prof. Santel in Seidel, kapelan K o • v a č i č, gospica učiteljica Korsičeva ter g. vadniški učitelj K o m a c.
Nova druitva. Novo ognjegasno društvo se je ustanovilo v Slavini na Notranjskem. — V Polhovem Gradcu so ustanovili „Katol. slov. izobraževalno društvo."
Kje je? Iz Krope nam piSejo: Odšel je pred štirinajstimi dnevi iz svoje hiše v Kropi Gregor Šolar, posestnik in verigar, star 38 let, oče sedmerih nedoraslih otrok, in se do danes ni vrnil. Tudi se ni slišalo do sedaj nič o njem. Bati se je, da se mu je pripetila kaka nesreča. Kdor kaj zve, naj naznani županstvu v Kropi.
Za tamburaie. Iz Varaždina se nam piše: Prepričan o potrebi, da se izdavajo lepe kompozicije za brač s spremljevanjem glasovira, sostavil sem album izbranih komadov za brač in glasovi r. V tem albumu so mej drugimi ti le komadi: »Not-turno« od F. Koželjskega, »Au Printemps« od Gounoda, „Adieux de Marie Stuart", mazurka iz opere »Gospoje i llusari« od Zajca, »Ostavljena« od Zajca, „Guslam" „Ševa" od Glinke, nekBj nežnih ruskih narodnih itd. Oaobito opozarjam na »Alla stella confidente« od Robandia, za duet brača I. in II. s spremljevanjem glasovira. Vse delo obsega 70 etranij, note so tiskane v Zagrebu, zato je delo malo dražje; dobiva se po tri krone. Naslov• Milan S t a k u 1 j a k , kr. profesor, V a r a ž d i n , Dravska ulica 28, I. nadstropje.
Tatinska druhal —baje nad trideset glav broječa — se klati že dalje časa po krškem okr. glavarstvu. V studenški in raški župniji so na več krajih vlomili in odnesli več sto kron. — V noči od petka na soboto pretočenega tedna pa so pokazali svojo tatinsko umetnost v krški in leskovški okolici. Na Trški gori poleg Krškega so vlomili v hišo posestnika Mavserja ter odnesli vso obleko in nekaj denarja. V sobo so prišli skozi okno. Po končanem delu so zavezali od zunaj vrata tako močno, da 80 domači le z velikim naporom prišli na prosto. lito noč so vlomili v Urbančev hram, kjer so so nekoliko okrepčali z dobro kapljico. Nato so poskusili svojo srečo pri nekem posestniku na Goleku. Toda od tod so šli praznih rok. Gospodar namreč je bil bdeč. Ko nekdo skozi okno posveti v sobo, zakriči gospodar : „Kdo je !" Ker ni nikakega odgovora, hitro vstane in vidi tri moške osebe bežati od hiše. Proti jutru iste noči pa so še vlomili v lepo zidanico g. Fr. Ž čkarja tudi na Goleku, kjer so tse menda prav dobro imeli. Hudomušni jeziki trdijo, da so trkajoč 8 kozarci pili na zdravje pridnega gospodarja krepke kapljice. Za spomin pa so vzeli več posteljne oprave, nekaj srebrnih žlic, vilic in nožev v vrednosti kacib 200 kron. Potem pa so zadovoljno odjadrali brez sledu — neveae kam. Nekateri govore, da so slišali isto noč drdranje voza ; torej so ae celo vozili »ti gospodje uzmoviči« ! C. kr. žandar-marija jih marljivo zasleduje, a do sedaj brez vsacega vspeha. Tudi krško županstvo je stopilo krepko na noge ter objavilo neki »preki sod« na tatinsko bando, da sme vsak neznanega človeka »fremderja« takoj prijeti ter zapreti, a svoj »plene takoj objaviti na merodajno mesto. — Minoli teden je kradel neki postopač sušeče se rjuhe po Krškem ter jih potem prodajal po Leskovcu. A pri tej razprodaji je zopet kradel. Prišel je namreč k nekemu kolarju ter mu ponudil rjuhe v nakup. Ko ogleduje kolar rjuhe, mu ukrade premeteni postopač vpričo njega žepno uro z verižico. A temu tatu so bili kmalu na sledu ter so ga prijeli ne daleč od Leskovca v gostilni, Bedečega v veseli družbi. V krškem zaporu pa sedaj premišljuje svojo ponesrečeno obrt I
—	Poskušen samomor. V Gradcu je skočilo v vodo mlado deklo Ana Glo-bočnik, a so jo rešili.
—	Zaprta gimnazija. Pouk v drž. gimnaziji v Mariboru je ustavljen, ker so ravnateljevi otroci, ki stanujejo v gimnazijskem poslopju, dobili ošpice.
—	Velik sneg v Gradcu. V Gradcu so imeli včeraj dopoldne velik snežni metež. Ljudje niso mogli videti niti 30 korakov pred-se. S streh so padale snežne lavine. Nekatere ulice je morala policija radi tega zapreti. Žice telefona in brzojava so pretrgane na mnogih krajih. Pretrgana je bila telefonska zveza mej Dunajem in Trstom, zato liati niso dobili telefonskih in brzojavnih poročil. Tramvajski promet je bil ustavljen.
—	Umrla je v Bazovici pri Trstu gospa Frančiška S k r j a u c.
—	Stavka veterinarjev, shod veterinarjev, ki se je vršil v soboto na Dunaju, je rektor razpustil. Mej debato o škandaloznih šolskih razmerah se je povdarjalo, da tu gospodari vojni miniBter. Tega akademiki nočejo poznati, zato fitrajkajo.
—	Na umu obolel je v Gradiški de-žolnosodni svetnik in voditelj tamošnjega okrajnega sodišča gospod C1 a r i c i n i. Ko se je v soboto vračal iz kavarne domov, ga je prijela bolezen na javni ulici, da so ga le s težavo spravili domov.
—	Panika v cerkvi. Iz bt. Vida pri Zatičini se poroča, da je mod nedeljsko jutranjo božjo službo neki tuj komedijant za-žgal pred cerkvijo — bengalični ogenj. Ljudje v cerkvi so mislili, da gori, in udrli proti vratom. Nastala jo silna gnječa. Nekemu otroku je v goječi bila zlomljena roka, tri ženske bo se tako prestrašile, da leže Ko so ljudje videli, da je vso nesrečo povzročil tuji komedijant, so ga pretepli.
Ljubljanske novice.
Veselica železničarjev in uslužbencev električne železnico, članov podpornega in pravovarstvenega društva »Prometne zveze« bo, kakor čujemo dne 31. t. m res impo-zantna. VrSe so jako obširne priprave in do-tični veseličin odbor se posebno trudi, da bi ustregel svojim gostom. Za jod in pijačo Bi je preskrbel uglednega in izkušenega gostilničarja g. J. B o s t j a n č i č a , ki bo preskrbel točno in dobro postrežbo po navadnih cenah. Nadalje je o<4bor že tudi pre skrbel vojaško godbo. Vsokako bo zabava izborna in tudi upamo, da se občinstvo v obilnem številu odzove vabilu. Vstopnina se je določila na 40 v. za osebo.
Vsenemška slavnost v Ljubljani Ljubljanski .Turnverein" praznuje O. in 7. junija t, 1. 401etnico svojega obstanka. Občni zbor .Turnvereina" je sklenil, 401etnico slovesno proslaviti. Prireditelji naj se takoj privadijo na misel, da bodo morali omejiti to .slavnost" samo na notranje kazinske prostore, ker ljubljansko slovensko občinstvo ne mara slišati po ulicah vsenemškega haj-lanja. Nemški „Turnverein* ima sedaj 538 članov.
Umrl je na Mestnem trgu št. 3 Stanko Temniker, sin odvetnikove vdove, star 13 let.
Tvrdka M. Kastner, ne Klauer, kar je bilo zadnjič po pomoti tiskano, je tista, ki ima v svojih prostorih v obliki malega stolpa nabiralnik za vsenemške germanizatorične namene. Tvrdka Kastner menda ne računa pri usiljevanju tako velenemške politike v prodajalničnih prostorih na to, da ima večino slovenskih odjemalcev in da bi utegnili slovenski odjemalci ji pokazati, da si takih nemških aroganc ne puste dopasti.
Zgubljeno. Na poti od južn. kolodvora po Resljevi in sv. Petra cesti je neki trgovski vajenec zgubil dobavni cilinder za vodo. — Služkinja Marija Peterman je zgubila na Franca Jožefa ceBti denarnico, v kateri je imela okoli 4 K denarja. — Codel-lijev sluga je zgubil od doma do glavne pošte 00 K.
Najdeno. Pri Lukmanovi hiši na Franca Jožefa cesti je bila najdena denarnica, v kateri je bilo nekaj kron denarja. — Na hodniku na magistratu je bil najden petak.
Zaprli so brezposelnega hlapca Franceta Mau3erja z Rudečega kamna, ker je pone-veril natakarici Mariji Vifinikar 10 K.
Nezgoda na elektriški železnici. V Prešernovih ulicah bi ee bila včeraj popoludne na električni železnici skoraj pripetila nesreča. Potnik Mat. Hermann je šel čez tir električne cestne železnice, ko je prihajal električni voz in ni slišal zvonenja. Voz ga je zadel in podrl, a voznik je k sreči voz takoj ustavil in tako preprečil, da se ni kaj hujšega pripetilo.
Bralno društvo v Vodmatu nadaljuje zopet b prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. s svojimi znanstvenimi predavanji. Predaval bode č. g. dr. Evgen L a m p e. Začetek ob 6. uri zvečer. — Imenovano društvo si je nabavilo te dni tudi nov harmonij za poduk v petju mešanega zbora, katerega se redno udeležuje lepo število članov in ki pod spretnim vodstvom vidno napreduje. Zadnji čas je pričelo i društvo gojiti tudi poduk o dram. šoli. Voditelj šole in iger je g. A. T r t n i k, dobro znani
rezišer izza časa dramatičnih predstav v »Katoliškem domu«. Igraloi so glede nastopov ie toli izurjeni, da se pripravlja za dan 2. februvarija prirediti večjo dramatično predstavo in istodobno nastopi tudi prvikrat me šani pevski zbor bralnega društva.
Društvena godba priredi koncert v sredo 14. t. m. v restavraciji (I. Kenda) »pri Oambrinu«. Vstop prost.
Iz bolnice. Jožef Bremšak, posestnik iz Komende, je včeraj na Laverci padel z voza in mu je šlo kolo čez levo nogo in mu jo zlomilo. Pripeljali so ga z vlakom do dolenjskega kolodvora in odtod z rešilnim vozom v bolnico. — Ivanu Škafarju, hlapcu pri dr. Koslerju na barju, je rezilni stroj na desni roki odrezal tri prste. — BivSi ključar na državni železnici Jož. Seršen, stanujoč na Radeckega cesti št. 22, si je v postelji spah nil desno roko in so ga morali prepeljati v bolnico.
Književnost in umetnost
Konoert »Glasbene Matice".
Posebno zanimanje za koncert »GIbs bene Matice«, kateri bo v nedeljo zvečer, dne 18. t. m. vzbuja sodelovanje mlada umetnice izredne nadarjenosti in krasnega glasu, izborne koncertne pevke, gospodičine Magde Dvotakove, hčere svetovno slavnega skladatelja dr. Antona Dvoraka, sedaj direktorja praškega konservatorija. Magda Dvorak je v lanskem letu z izredno odiiko in krasnimi vspehi absolvirala praški konservatorij. V konservatorijskih koncertih in pozneje v koncertih »Češke filharmonije«, jjUaielecke Besede« ter v samostojnih koncertih po mnogih čeških mestih je dosegla prekrasne vspehe svojega mojstrskega petja in čuta. Vsi češki listi so letos objavljali o Magdinih prvih nastopih prelepe in navdu šene ocene, izborna, mlada pevka je do-aegla povsod resnično krasne vspeho in navdušenost občinstva je bila povsod i s t i n i t a. Listi posebej povdarjajo, da so vapohi resnično krasni in d* pevko ne hvalijo zaradi njenega očeta in največjega mojstra češke glasbe, ampak zaradi prekrasnega glasu,dušepolnega predavanja in mojstr. šolo, njeno petje hvalijo kot nekaj posebno lepega. Ni se pa čuditi, da izredna nadarjenost, od narave krasen glas, izobrazba praškega konservatorija in šola v taki roj-stveni hiši, kjer vlada duh in čut takega mojBtra - skladatelja, očeta in učitelja, ka-koršen je Anton Dvorak, — porodi kaj tako lepega, kakoršno je petje Magde Dvorakove. Pravijo, da bo mlada pevka dosegla Se lepo, svetovno karijero kot cperna pevka, čo se odloči za prestop k operni karijeri; toda stariši mlade umetnice se baje protivijo. da bi se hSerka posvetila gledališkemu poklicu. — V koncertu »Glasbene Matice« bo Magda pri prvem nastopu pela zgolj skladbe svojega očeta, pri drugem nastopu pa češke narodne pesmi, takozvane »Libicko pesmi*. Slovensko občinstvo bo imelo priliko slišati tudi prvikrat arijo iz Dvorakovih najnovejših skladb, ba)e nsjkrasnejšo, čudovito lepo arijo iz opere »R u s a 1 k a«.
Slovensko gledališče.
Danes ni slovenske predata v e , ker je g. K r a 1 nenadoma obolel. Prihodnja slovenska predstava bo v četrtek.
Slovenska stenografija.
Svoj spiB o slovenski stenografiji je v zadnji številki zagrebškega »Stenografa« do-
T • r ? n 0 e Hafner s poglavjem »Krajšanje besedi v stavku«. Priloženi so spisu litografirani in stenografski vzorci. Uredništvo »Stenografa« je Hafnerjevemu spisu dodalo nekaj opazk. Hafner je prvi prevedel Gabelsbergerjev sestav v slovenščino. Matica Slovenska« ga je poslala prvemu češkemu stenografskemu društvu" v Pragi v oceno; ta ocena ni bila povoijna. Rokopis je obležal v knjižnici kr saškega stenografakega društva v Draždanih. »Hrvaško stenografiko društvo« se je obrnilo s prošnjo v Draždane, naj mu pošljejo rokopis, in ga je objavilo v svojem listu. Hafner je Čisto samostojno priredil Gabelsbergerjev sestav za slovenščino, ne oziraje se na drug« slovanske jezike. V tem je njegova zasluga a odtod tudi izvirajo slabosti njegovega sestava. Sploh je izpremenil jako mnogo, tudi koder ni bilo treba. Urednik Fr. M a g 1 i č pravi o Hafnerjevem sestavu, da danes nima praktične vrednosti, a je zanimiv in poučen zgled iz zgodovine slovenske stenografije.
Reforma ruskih vseučilišč.
Od carja imenovana komisija 34 oseb, katera proučuje reformo ruskih vseučilišč, Jm !,zroaila BVOie sklepe učnemu ministerstvu. Med nameni te reforme je tudi ta, odvrniti vseučiliško mladež od političnih agitacij in prisiliti jo k učenju.
* »Škrat« je naslov novemu »političnemu satirično-^iumoriatičnemu« listu, ki je
v tiskarni »Edinosti* pričel izhajati na mesto neslanega »Brivca«. Prva „Skratova" številka kaže, da bode sinček še neslanejši od očeta. G. Miloš je pel o »Brivcu": „Le »Brivca" si, naroči, kdor hoče, da jeze poči". O »Škratu« pa bi veljalo: »Kdor si „Škrata" naroči, dolgega časa razleti". V vabilu na naročbo obljubuje, da bode prinašal izvirne slike »različnih slovenskih umetnikov«. Ta umetnost pa se že v prvi, številki kaže na grozen način. Da bode »Škrat« izhajal »ne odvisno« od »Brivca«, dokazuje naznanilo, da je »Škrat" obiskal vse naročnike bivšega »Brivca«
*	Vigouroux v Rimu. Znani francoski učenjak Vigouroux je bil te dni v avdienci pri sv. očetu. Govori se, da se preseli v Rim. Zdaj gre v Pariz, da dovrši svoj .Biblični slovar", ki v kratkem izide.
*	Za spomenik italijanskemu katoliškemu čaBni-k a r i u Albertariu so nabrali doslej 13 595 58 lir.
Izpred sodišča.
Obsojeni odvetniki. It Meeine v Italiji javljajo: Tu se je dovršil po 79 sejah proces Cassibile. Obtoženih je bilo več odvetnikov radi tega. ker so pregovorili staro markezo Cassibili, da podkupi sodne uradnike, da jej pojdejo na roko v nje mnogih pravdah radi dedščine. Najlepše pri vsem tem pa je to, da so ti odvetniki tistih 80 tisoč lir, namenjenih sodnikom in drugim sodnim osebam, sami spravili v žep. Glavna krivca sta dr. Patti in dr. Cattania. ki sta bila obsojena na 7 let ječe in 50.000 lir globe.
Bazne hI v url.
Najnovejše od rasnih strani.
Ministra je pozval na dvoboj. Višji laški častnik grof Bellegarde je pozval na dvoboj laškega voinega ministra Prinet-ti j a, ker ga je minister vrgel ob priliki nekega službenega prepira iz sobe. Minister se noče dvobojevati in pravi, da je dejanje storil v »službi«. Tudi prijatelj grofa Belle-garde poslanec Monti Guarneri jo Pinettija pozval ca dvoboj. — 19svatov utonilo. Pri reki Sbo se jo prebrnil čoln, v kate rem so je vozilo 19 svatov. Vsi so se po topili. — Razstavo v Atenah priredi Grška tekočo leto. Razstava bo mednarodna in bo trajala cd aprila do oktobra. — Knjižnico za slepce bo otvorili danes na Dunaju. — Novo električno 1 u č je iznašel Amerikanec Hevvett. Luč nastane s ttm, da so potom elektrike razvna-mejo pari živega srebra. Ta luč bo silno cenena in ne potrebuje mnogo elektrike. Svetilka napravljena na ta način gori dvesto dni 10 ur na dan, ne da bi mej tem časom bilo treba jo na novo napolniti. Luč bo posebno pripravna za tovarne in je bolj vijoletne barve. Drama v gledališču. V Konigs bergu na Pruskem je predvčerajšnjim gledališki ravnatelj na odru ustrelil neko orno-ženo igralko in potem Se samega sebe. Oba sta težko ranjena. Ravnatelj in igralka sta že pred dnevi sklenila skupaj umreti. -Velik zaboj d i n a m i t a so našli na kolodvoru v Madridu. Anarhisti so ga hoteli vreči na pogrebce Sagastove. — Zaklad v klavirju. V Schonebergu je umrl bogati zasebnik B. Njegova sest,ra je podedovala vse njegovo premošenje, a 53 000 mark ni mogla nikjer najti. Te dni je prodala pohištvo umrlega brata. Prodala je tudi klavir, v katerem je pa našel kupec te dni — 52.000 mark. Izročil jih je sestri umr lega zasebnika. — Brezžični b r z o -j a v vpeljejo mej Berolinom in Lvovom. — Sest oseb pogrešajo. Iz Monte Carlo je izginilo na skrivnostni način šest oseb. Mei oaebami, ki so izginile, sta dva imenitna Rusa in neki angleški lord. — Smrt pri tatvini. Na Dunaju bo zasačili nekega tatu, ki je vlomil v neko zasebno stanovanje. Tat je svoj plen vrgel skozi okno in skočil nato tudi eam skozi okno. Obležal je mrtev na mestu. Doslej še ne vedo, kako se piše tat. — Giron, »junak« v aferi saške prestolonaslednice, je pred leti v Parizu doživel enak roman. Odpeljal je takrat priletno ženo nekega fran-coskega bankirja, ki mu je potem dal veliko syoto, da je škandal zamolčal.
Zapeljivec in slepar na kmetijski šoli. V Plznu imajo nmSedno afero. Tam je pomožni učitelj na dekliški šoli btorkan v preiskavi zaradi nenravnih dejanj s šolskimi deklicami. Storkan je pa bil tudi tajnik kmetijske družbe ter v vodstvu plzenske kmetijske šole. Kot tak je več let delal različne malverzacije. DoBlej so mu dokazali čez 11000 kron defravdacije. Upamo, da »Učit. Tovariš« natančneje sporoči o tem pedagogu 1
»Zlato poljsko sroe". Pred nekaj dnevi je umrl kapucin o W a c t a v N o -\v a k o w s k i. Bil je izboren redovnik in domoljuben Poljak. Ob poljskem vstanku 1. 1804 je padel njegov brat Karol, ki je bil "likar, v roko Rusom. Pater \Vactiv je rešil brata, da so je preoblekel v njegovo obla-
tilo, in Karol je ušel v kapucinski kuti. P. Waciiva pa bo gnali v Sibirijo, intamje mesto svojega brata osem let težko delal v rudo-kopih, tiinljiv zgled bratske ljubezni! P. Wactiv je pisal tudi nabožne spise.
Pruska polioija Poljaki prirejajo v Lvovu »narodni s\6t poljski". Pruska vlada oo poslala, kakor javi pariški »La Journal« tajne policiste, ki bodo pazili, kaj govore Poljaki iz nemškega cesarstva, da jih potem doma postavijo pred sodišče. — Na Po-znanjskem je bil obsojen na 70 dni zapora poljski voznik, ker je poškodoval z bičem plakat, na katerem je bil cesarjev govor. Zagovarjal se je, da je z bičem udaril po konjih in pri tem zadel ob ta dragoceni plakat.
Is realke v semenišče. V Kraljevem Gradcu so sprejeli abiturienta iz realke v semenišče. Zavezal se je, da se v enem letu priuči latinščine ter položi iz nje izpit. Po tem se bo šele učil bogoslovja. To je prvi tak Blučaj.
Društvo katoliških časnikarjev se je osnovalo na Nizozemskem. Najprej so se združili katoliški časnikarji v provinciji limburški, in tem ao se pridružili novinarji ostalih provincij. Treba bo tudi v Avstriji katoliške časnikarske zveze.
Slaba voda v Pragi. V Pragi se širi trebušni legar. Magistrat je na občinstvo izdal poziv, naj ne pije vode iz vodovoda niti vodnjakov, ako ni prej zavrela.
Spiritistka., V Moravski Ostrovi so aratiraii neko M. Svandrlikovo, ko je ravno duhove klicala in lahkovernim ljudem diktirala »umare« ter jim prorokovala »visoko starost".
Kvartopirci. V seji praške gospodar ske komisije bo je pritoževal dr. Breznovukv nad kvartopirskimi beznicami v Pragi. Največ bazarda igrajo poljski židje.
Falbov koledar. Falb prorokuje: ja-nuvanj je večinoma suh, potem postane de ževen, zaključi ga sneg ; tebruvarij bo suh, skoro brez snega, marec bo snežen, koncem marca pa bo visoka temperatura, april bo deževen, v msiu bo toliko dežja, da se je bati povodnji, junij bo začetkoma suh, » bo vendar neka| večjih viharjev, poaebno v Avstriji. Nato bodo precejšnji vihar|i na jugu, na višavah bo padel sneg. — Kritični dnevi prvega reda so 13 januvarija, 12. februvarija, 29. marca (ta dan tudi solnce mrkne), 12. aprila. 26 maja in 25. junija,
»Isgubil se je pes". Zanimivo pravdo so imeli nedavno na Ruskem Varšavski listi so prinesli pod naslovom »Izginil je pes" oglas, v katerem se obljubuje 70 rubljev onemu, ki najde izgubljenega krasuega ber-nardinca. Najditelj pripelje psa k posestniku ter zahteva 70 rubljev. Ta mu neče dati več kakor 20 rubljev. Najditelj toži. Prva instanca posestnika oprosti, češ da taka obljuba ni obvezn3. Druga instanca pa je smatrala take v javnih oglasih dane obljube kot obvezne, in posestnih jo moral izplačati 70 rubljev.
Sionisti med poljskimi židi zelo agiti-rajo. Imeli so zopet več shodov.
Slovesni sprejem škofa. Poročali smo, kako je preganjala ruska vlada značaj-nega poljskega škofa Zwiero\vicza. Nedavno je prišel skof zopet v svojo škofijo sando-mirsko. Vaprejem je bil nad vse slovesen in prisrčen. Poljskega prebivalstva se je nabralo na tisoče, ki je vneto pozdravljalo svojega škof*.
Srednješolskim profesorjem vse zavida njihove lepe počitnice. Vendar pa statistika kaže, da to ni opravičeno. Kajti izmed tisoč profesorjev dočaka 30 službenih let samo 180 profesorjev, juristov pa 455. Sploh srednješolski profesorji umirajo za 4 leta 8 mesecev bolj zgodaj, kakor pa njihovi akademiški tovariši iz drugih strok. 46 do 54 let je njih povprečna doba. Ko bi si dijaki hoteli vzeti to k srcu !
Rim rassvetljen. Dnč 3. marca bodo priredila katoliška društva v Rimu povodom 251etnice papežavanja sv. očeta Leona XIII. razsvetljavo Rima in okolice.
Jubilej Petrograda V proslavo 200-letnice obstanka Petrograda je ondetni mestni svet sklenil s šest milijonov rublji zgraditi 22 novih ljudskih šol, sezidati novo bolnico s 1000 posteljami in novo mestno hišo; Petrograd in belo morje se spoji s kanalom. Novi spomeniki se 7,grade pri sprehajališču novega mosta sv. Trojice. Na slavnostnem vsporedu je tudi ljudski obed, razsvetljava, bakljado, povečanje cerkve sv. Petra, za kar je določena svota 100.000 rubljev.
Krasne organisacije katoliškega nčiteljstva. V Gorenji Avstriji ima »katol. učiteljsko društvo« večino učiteljev zbranih okoli sebe. Na D u n a j u bo kar tri krščanska učiteljska društva. In ob zadnjem deželnem učiteljskem shodu se je zbralo čez 3000 (!) katoliških učiteljev in učiteljic, da ugovarja liberalnemu shodu v Št. Hipolitu. Na Solnograškem je velik del učiteljBtva organizovan v deželnem katol. društvu in za vzgoio mladca naraščaja skrbi učiteljsko semenišče. Na T i -r o 1 s k e m so skoraj vsi učitelji in učite-
ljice člani tamošnjega katol. društva. L'be-ralizem tamkai tudi med učiteljstvom nima nikake moči. Na P r e d a r 1 s k e m je katoliško učiteljišče v Feldkirchu napravilo popoln prevrat. Katoliška organizaoija se veselo razvija, liberalno učiteljsko društvo pa hira in vene od dne do dne. Na Moravskem deluje »Katoliško učiteljsko društvo«. Med češkimi učitelji na M o r a v i deluje »katol. učiteljsko društvo« pod vodstvom nam Slovencem dobro znanega M. Kadlčaka. Čeprav iz početka le majhna čata, si je vendar pridobila ugled s pogumnim nastopom in vrlim organom »Vichovatelsky Lysty«. Enako društvo so si osnovali tudi nemški učitelj i na Moravskem Calo v Š 1 e z i j i, tej izvoljeni deželi liberalizma, se mu učiteljstvo neče slepo klanjali. Pred nekaj meseci so časniki javili svetu, da se je tudi tam ob srditem nasprotovanju protikrščanskih elementov ustanovilo »kat il. učiteljsko društvo«. Tudi na Slovenskem v tem smislu krepko naprej! Pravična stvar mora zmagati!
Deveturni delavnik. Upravno sodišče je 8. t. m. razpravljalo o pritožbi za-padnočeške rudarske družbe proti rudarski direkciji v Pragi, katera je zahtevala, da družbe urede deveturni delavnik za vse delavce, ne le za nekatere. Upravno sodišče je razsodilo, da velja deveturni delavnik za vse jrudarje.
Časnikarstvo in pravosodje. Sodišče v Geri je oprostilo obtožbe nekega urednika, ki je bil obtožen radi razžaljenja časti. Svoj odlok je sodni dvor utemeljil tako-le: Obtoženec je učinil razžaljenje časti in ni doprinesel dokaza, vendar se reši obtožbe, ker je postopal v dobri veri in ima-joč pred seboi pravične interese. Urednika listov, ki želi poučevati in pojašnjevati, mora Be drusrače presojati, nego privatnega človeka. Urednik, ki mora svoje čitatelje o vseh tekočih dogodkih obvestiti, nima samo pravice, ampak tudi dolžnost, da dogodke, ki Be tičejo širših krogov, javno razpravlja «
Petrolej kot pijača. Zdravn. družba v Parizu ie razglasila, da je treba sredstev proti popivaniu petroleja, ki dan na dan raste. Izpočetka se je mislilo, da se je razširila ta razvada zaradi davka na alkohol, toda dognalo bo je, da je ta navada vladala že preje po nekaterih krajih in se je hitro razširila. Čiovek, ki je udan petroleju, ni surov, kakor žganjar, ampak nekako Blabe volje in nezadovoljen. Zdravniki trdijo, da je petrolej enako škodljiva pijača, kakor žganje.
Tajna pogodba mej Nemčijo in Vatikanom se tiče zlasti vseučilišča, kjer j« tudi bogoslovna fakulteta. Vlada priznava tukaj škofom pravico, imenovati profesorje, katerih imena se le formalno vladi naznanjajo. Vlada tedaj nima pravice ugovarjati. Nadalje imajo škofje tudi pravico, imenovati redovne profesorje, in sicer tudi jezuite.
Drobiž.
Pred sodiščem. Zagovornik: »Gospodje porotniki! Veliko lepega bi vam lahko povedal o zatožencu . ..« Zatoženec: »Nikari se ne trudite, gospod doktor, nama gospodje tako nič ne verjemo!«
Draga žena. Mož: »Šesti liter že pijem, ker me moja ,stara' jezi; človek bi znorel, če pomisli, koliko denarja stanejo ženske!"
Društva.
(I z M a r i b o r a) se nam poroča, da tamošnja čitalnica priredi predstavo »Divjega
ne 18. t. m., kakor
lovca« je bilo
dno ao. jan. naznanjeno.
in
m
porodil.
Grof Lonyay in soproga.
Dunaj, 13. jan. „Zeit" in „Volks-zeitung" hočeta vedeti, da sta se sprla grof Lonyay in njegova sogroga gro-iinja Štefanija in da je grof Lonyay na južnem Francoskem, kjer sta nekaj časa bivala, zapustil svojo soprogo.
Dunaj, 13. jan. Uradno: Poročila nekaterih listov o sporu mej grofom Lonvavem in njegovo soprogo so izmišljena.
Dunaj, 13. januv. Cesar se letos prvič ne udeleži vsled odredbe zdravnikov niti plesa dunajskega mesta, niti plesa industrijcev.
Dunaj, 13. jan. (C. B.) Saški prino Ivan Jurij je došel danes zjutraj na Dunaj, da se zahvali cesarju za imenovanje kot imejitelja 11. pešpolka.
Carigrad, i 3. jan. Porta je dovolila prosto pot skozi Dardanele le raz-oroženitn ruskim ladijam pod trgovsko zastavo.
»SLOVENEC"
se prodaja
od danes najprej tudi v
i. KfVLIŠEVI trafiki
na Jurčičevem fr ju pole g Hradecke ga _ mostu,_
Meteorologično poročilo.
Viflina nad morjem 806.2 m,.srednji zračni tlak 746*0 mm
Čas opazovanja
8tanjo barometra, v m m.
Tempo • ratura
Celsiju
Vetrovi.
Nebo
!?s
1Ž| 9. z več. r?26 b | 0'7 | si. svzh. | sneg_ i ... 7. zjutr. I 782 5 I 0 9;| sr. jzah. i oblačno 449
j 2.popol.| 733-« | O-o | sr. szvh. | sneg | Srednja včerajšnja temperatura 6'6" normale, —2 6°.
Dunajska borza
dne 10. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....100-
Skupni državni dolg v srebru.....100 90
Avstrijska zlata renta 4% .....120-95
Avstrijska kronska renta 4%.....101'
Ogerska zlata renta 4* ............120 70
Ogerska kronska renta 4% .....ijS'96
Avstro-ogerske bančne del.niče 600 gld. . 15 50
Kreditne delnice, 160 gld.......690 25
London vista......................239 50
Nemški drž. bankovci za ICO m.nem. dri. velj.	117'121/,
20 mark........................23 42
20 frankov (napoleondor)......19 06
Italijanski bankovci.........95 30
C. kr. cekini...........ll-30
do
7-82 6-97
6 42
do 7-68 . 6 66 „ 616 . 5 74
Žitne cene
dne 12 januarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za spomlad.....K	7 81
Rž za spomlad.......„	6 96
Koruza za maj - junij 1903 . . .	„	—
Oves za pomlad........6-41
Na badimpoitaniki borci:
Plenica za april ......K	7-67
Rž za april..........6-G5
Ovc« u april .........6-14
Koraia a maj (1903) ....	5 74
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K	8 20	do	8-75
» južne železnice .....	7-70	,	8-10
Rž ........7—	»	8 20
Ječmen , » . . . . „	6-30	,	7-25
ob Tisi.........6-30	„	7-75
Koruza ogrska stara.......„	7 10
» , nova.......6-75	,	5-90
Cinkvant » stari.......7- -	„	710
, , novi........6-60	6-£0
Oves srednji..........6-65	„	6-76
Fižol...............6— 14--„
Danes ob pol 8. uri zvečer
javno predavanje
v veliki dvorani
»Katoliškega doma". Predava g. prof. Evgen Jarc iz Kranja.
Mesto posebnega obvestila.
47 l-l
Otlllja Temniker, odvetnikova vdova, naznanja v svojem in v imenu svoje hčerke Marije vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti našega iskreno ljubljenega sina
STANKA
kateri je bil po mučnem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče danes ponoči ob 12 ari v 13. letu starosti poklican na oni boljši svet.
Pogreb dragega rajnega bode v sredo, dnž 14. januarja, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 3.
» Sv. maSa zadušnica se bode brala v stol-
nici.
i.
Prosi se tihega sožalja. Ljubljana, 12. januarja 1903. (Pogrebni zavod Fr. Doberleta.)
49 1-1
Zahvala.
Slavni zavarovalnici „Franko-Hongrol«o"
v Gradcu.
Poravnali ste mi Škodo na moji hiši, akoravno sem bil šele malo časa pri Vas zavarovan in premije še celo plačal nisem. Za to vliudno postopanje se Vam prisrčno zahvaljujem ter VaSo zavarovalnico slehernemu kar najbolje priporočim.
Andrn pri Krškem, 1. januarja i903.
Alojzij Jane. I. Vaši, Engelbert Stary,
VABILO
na
ustanovni občni zbor
delniške stavbinske družbe „UNI0N"
v Ljubljani
dne 22. jan. t I. ob 2. uri popoludne
v steklenem salonu gostilne »pri Zvezdi" (preje Ferline).
l>iievni red :
1.	Poročilo pripravljalnega odbora.
2.	Ustanoutov delniške družbe.
3.	Odobrenje pravil.
4.	Volitev upravnega in nadzorovalnega sveta.
5.	Nakup stavbišča ulož. 5t. 43, Kapucinsko predmestje.
6.	lzposlovanje posojila do 400.000 K v svrho izvršitve nameravane stavbe na zgoraj omenjenem prostoru ulož. 8t. 43, Kapucinsko predmestje.
7.	SluCajnosti.
Ustanovni odbor:
Dr. V. Gregorič — Josip Jeglič — Fran Pe-terca — Alojzij Stare — Ivan Sušnik.
Ljubljana, dne 12 januarja 1903.
NB. Priloženo potrdilo vplačane delniške srote naj blagovoli p. n. delničarji sigurno seboj prinesti na ustanovni občni zbor, kjer služi isto kot legitimacija pri glasovanju oziroma o pravici navzoč biti pri ustanovnem občnem zboru.
Hiša na prodaj.
Iz proste roke se proda pred dvema letoma novo zidana hiša z gostilno, veliko dvorano, kletmi, stanovanji v prvem nadstropju, prostornim dvoriščem za vozove, konjskimi blevi in drugimi prostori. Ta gostilna z vrtom je dobro obiskana in stoji tik okrožnega sodišča v Novem mestu.
Več se izv^ pri lastniku v Novem mestu št. 263.	52 2-1
„Dolenjske Novice"
pošelmo za Dolenjsko jako potreben list, izhajajo letos v svojem 19. letniku, dvakrat na mesec v Novem mestu. Kakor dosedaj, lako se bodo posebno v bodoče »Dol. Novice« potrudile, da bodo donašale koristno in podučuo berilo o vseh gospodarskih stvareh ter tudi zanimive podlistke in novice Uljudno se toraj vabijo vsi cenjeni kmetovalci, zlasti še vincgrad-niki, da si? blagovolu takoj naroč.ti s prvo številko, da bodo imeli ob koncu leta celotne gospodarske članke, ki bodo posebno lelos jako podučljivi. — Cena »Dolenjskim Novicam« je za celo leto s poštnino vred 2 kroni.	44 2—2
Prostovoljna javna dražBa.
Vsled dne 14. m. m. nastalega velikega pobara pri meni, kateri mi je uničil razun več gospodarskih poslopij, tudi p so krmo in steljo in ker zelo mnogo število potrebovanega enakodobrega sena (otave) naglo ne morem dobiti, prodajal bodem
dne 15. t. m. dopolndne ob
10. uri po javni dražbi
priča.
priča.
Trikrat odlikovan s srebrno svetinjo.
Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom ter občinstvu priporočam zajamčeno pristne
čebelno- voščene sveče
Kff Iv 4-90
/a pristnost sveč te vrste jamčim s svoto 2000 K. Voščene zvitke, sveče za pogrebe, stenje in slekla za večno luč po jako nizki ceni.
Kadilo laorlmae I a ... Kg po K 2.40
Kadilo laorlmae Ila Kadilo granls......
Za obilna naroČila se toplo priporočam
Z velespoštovanjem
2.-1.20
1358 9
Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov.
J. Kopač, svečar
Gorica, Ulica sv. Antona 7.
Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov.
]
FERSA]\.CACAO
je ieleznato redilno in kropilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 50—3ž
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v LJubljani
Kemične barve meljne barve
za sobne a>/j_ slikarje, za zidarje ima tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	524 14 11—7
priporoča raznovrstna
vizitnice
po nizki ceni.
tukaj 24 lepih, težkih krav domačega plemena,i katere so vse izbrano fine mleka-rice, pa tudi nekaj debelih za mesarje.
Povabim torej vsacega, kdor hoče selo dobro molzno, plemensko, težko kravo kupiti, da porabi to priliko in pride imenovanega dne k dražbi.
Ob jednem pa tudi naznanjam, da mojo upeljano mlekarno vsled tega ne bodem opustil, ampak jo obdržim in bodem v tem času zanesljivo dobro, Čisto, pristno mleko od velikih posestnikov iz občin Šmarje, Grosuplje in grajščine »Boštajn ♦ dobival in mojim p. t. odjemalcem oddajal.
Ko pa bode do spomladi moj pogoreli hlev nazaj zgrajen, razširil bodem še bolj mojo mlekarno in nakupil v še večjem številu izbranih dobro molznih krav in že danes opozorim vsacega posestnika, kateri bode imel konec aprila 1.1. težko mladovno. dobro molzno kravo naprodaj, da mi to in ob jednem tudi ceno naznani.	35 3-3
Karol Lenče
posestnik in vinski trgovec na Laverci pri Ljubljani,
osebna postaja Laverca dol. ielesnic.
)1 „Grand Prix".
IV a j v i ž j a o <11 i le a i Na 7 prejšnjih razstavah a prvimi darili odlikovano.

podplatu


^*
1430 3
C*
Vsak dan jih izdela
tovarna 40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorft; Belin «& €©., Wien, I. Na debelo in drobno pri
Anton Krisperju v Ljubljani
kakor pri sledečih trgovinah:
V Ljubljani so na prodaj pri Ceikutt Marija, J. S. Benedikt, Kolar Josef & Comp, Pe-trl616 Vaac, Persohe Alojzij, Treo Karollna, Ernest Jeunikar, A. Kasch, Kenda
Henrik, Ant. Leatpeb, Karol Reoknagel, A. Sohaffer, F. M. Sohmitt, Fr. Szantner. Dolnlčar D. Postojna, Bartelmay Josip Kočevje, Brlniek Ivan Trnovo, Engolsborger Rud. Krško, Homann Friderik, Homann Oto, FUrsager Leopold v Radoljici, Oratner Jurij Kamnik, Gatsoh A„ Kostanjevica, Lapajne Valentin Idrija, Moranc Josip Novo mesto, Pollak Marija Kranj, Petelin Andrej Ribnica, Trevn Valentin Idrija, Trevn Anton Jesenice, Verbič Anton Sevnica Leblnger & Borgmann Litija I. Ferjan, Jesenice, E.v Hoffmann Kočevje, Jonke Frano Kočevje, Barborlfi M Novomesto, I. N. Kooell Skofjaloka.
Rad 300.000 v rabi
Svetovnoznani
S? Alfa-Laval-Separator-ji
so najboljši posnemavci smetane.
14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2OOO litrov v eni uri.
Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ r;akr° £
tudi vsi drugi stroji in priprave za mlekarstvo.
Popolna naprava za led in hladenje
klavnice tli mesnice, pa 7,a žokoladnlce, od 450 do 300.000 kalorij. Nnjceneja in najpopolnejša hladilnica.
Akcijska družba ilfa-Separator, Sl^V*
r-druinico: Budlmp«tta, V., Bathorj utin 4; Pragu, 1'etro« ulica S3-II. Zaloga za južne dežele: T Ondcn, Annenstrasse Sij. Ceniki, podnčne lirožuro, prorainni in nnfr i .'a mlekarno na raipola^o. S?>t so daje T vseli zadevali mkkun tTH. Zahteva naj 80 naj strokovni list ..Alfa-Mittboilotignn''
brezplačno.
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
UdaJateljblB odfovornikart dnIk: Dr. IfiMfll) Žltalk.
lisk ,Katoliške Tiskarn«" v Ljubljani.