AMERIŠKA
AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
* "i i
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MAY 19, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
^ torek 23. maja bo otvoritveni dan Jugoslovanskega paviljo-»vetovni razstavi v New Yorku. Otvoritev se prične ob 8. zvečer. Pri otvoritvi bodo navzoči ameriški in jugoslovanski ,. Ul'adniki, kot naznanja dr. Konstantin Fotič, jugoslovanski . ati'k v Zedinjenih državah in generalni komisar jugoslovan-a razstavnega oddelka, na svetovni razstavi.
otvoritveni slavnosti jugoslovanskega oddelka na svetovni av'i bo imel zanimiv nagovor župan mesta New York, La-
na

H
4ifdi,
Otvoritev Jugoslovanskega paviljona
^ a> Mr. Grover Whalen, predsednik razstavnega odbora in rulni ravnatelj razstave in zvezni vladni komisar Edward J. lv. • Ob otvoritveni slavnosti se pričakuje v New York k raz-| mnogG stotin jako odličnih Amerikancev, ki so prijatelji '^°vanov, kakor tudi mnogo Jugoslovanov iz vseh delov dežele. 0 govorih nastopijo jugoslovanski umetniki, med njimi Ta-ra> slovita jugoslovanska plesalka. Podal se bo tudi program 0vanskih narodnih pesmi. "Binički" pevski zbor pride nalašč 8vrho iz Lebanona, Pa., kot tudi skupina plesalcev in: plesalk ^slovanskih narodnih nošah.
^°tem programu bosta gospod in gospa Fotič razkazala vsem ^jugoslovanske razstavne prostore. Glasom izjave gospoda Jika r. Fotiča je jugoslovanski oddelek na svetovni razstavi "jen pokazati Ameriki ne sama krasoto in naravno bogastvo l'®vUe, pač pa tudi prizadevanja jugoslovanskega naroda pod
regenta princa Pavla za mir in napredek. U a razstavi vidite v jugoslovanskem oddelku splošno sliko ^"nih in ekonomskih zavodov Jugoslavije. Malo ljudem je • Pravi jugoslovanski poslanik dr. Fotič, da ima na primer
h
,av'ja najstarejšo lekarno na svetu, ki se nahaja v Dubrovni-0del te lekarne se nahaja na razstavi.
u?oslovanski razstavni oddelek zavzema 5,000 kvadratnih vProstora na razstavi. Razstavni oddelek je obenem priprost, ^boličen za narod kot je jugoslovanski. Nad pročeljem na razstavni oddelek se vidi ogromna mapa Jugosla-kaže naše modre reke, zelena polja, železnice, ceste in zra-i,le pristane. V razstavnih prostorih se bo serviralo tudi v° bpsansko kavo.
°»eben oddelek na jugoslovanskem razstavnem prostoru je 'en milijonu Jugoslovanov, ki se nahajajo v Zedinjenih dr-Zlasti bodo vsakega obiskovalca zanimala kolosalna znan* t%!a naših ameriških Ju^oslpvanov, Mihaela. Pupipa in Ni-;'a. Pričakuje se mnogo stotin Jugoslovanov iz Zedinjenih bodo navzoči na otvoritveni dan 23. maja.
Ogrinova postava
Že lansko leto je državni poslanec Joseph Ogrin, naš rojak, povzročil, da je državna zbornica sprejela postavo, glasom katere bi se imelo vrniti davkoplačevalcem vs3 kazni in obresti, katere so plačali od leta 1930 do leta 1936 radi zakasnelosti plačila. Proti tej postavi se je pritožilo mnogo ljudi. Izračunali so, da bi samo Cuyahoga okraj zgubil radi te postave $2,000,000. Začeli o s tožbo. Comomn Pleas sodni-,ja je postavo potrdila, a končno je najvišja sodnija države Ohio postavo razveljavila. Odvetniki, ki so nastopali v tej razpravi proti Ogrinovi postavi, so zahtevali, da jim okraj plača $400,000 pristojbine za njih delo. Prišlo je zopet do tožbe. Common Pleas sodnik Hurd v Cleve-landu, je končno odredil, da se šesterim odvetnikom plača $42,-000. Zopet je nastalo godrnanje. Te dni se je pa razvila nova tozadevna obravnava, kateri je nače-loval naš sodnik Frank J. Lau-sche, ki je v družbi z dvema drugima sodnikoma določil, da se plača odvetnikom samo $22,000 za njih "delo."
-o--
%ali lahko kontrolirajo mestno fiicof ako se medsebojno sporazumejo
■fi-
i" Id >1*
W>
"t 15
in irs.
ps. jijK S9-
if5' Ji*
Jrff-
sf-
tt«5 otf )tie
tose ^
dd» [ff
,rr
,ine pol' ol»'
'and. — Republikanski 7 councilman Lawrence .Je te dni resigniral iz ^Urada. Z njegovo resgi-sedaj demokratski ^ani 17 glasov v mestni '> republikanci pa 15.
^ bodo demokratski coun-1 Medsebojno sporazumeli, ijo popolno kontrolo zbornico in velike v, Ce» kajti večina demo-a.,ahko izvoli naslednika ar)skemu councilmfinu
Ma
S:
1,500,000 na obisku za sprejem kralja
Montreal, 18. maja. Angleški kralj George VI. in kraljica Elizabeta sta zapustila danes starodavno kanadsko mesto Quebec in se podala proti Montrealu, kjer pričakuje kraljevo dvojico 1,-500,000 ljudi. Za kralja in kraljico so pripravili poseben vlak, obstoječ z 12 krasno opremljenih vozov. Tu bosta imela svoj dem ves mesec, ko se bosta mudila v Ameriki. V mestu Montreal so postavili posebno tribuno, pripravno za ljudi in vsak sedež na tribuni velja $30.00. Vsi sedeži so bili razprodani. 20,-000 vojakov zaeno s pomnoženo policijo se trudi, da vzdrži mir med ljudmi. Kot že poročano se je zgodilo prvič v zgodovini, da je kak angleški kralj obiskal Ameriko.
Lindbergh priča
Washington, 18. maja. Col. Charles Lindbergh je včeraj pričal pred odsekom'poslanske zbornice za vojaške zadeve, da je Nemčija v posesti mnogo boljših zrakoplovov kot pa Zedinjene države, in da ima Nemčija nekako 2,000 več vojaških zrakoplovov kot Amerika. Toda Lindbergh je pristavil, da ne preti nobena nevarnost, da bi bile Zedinjene države napadene. Obenem je Lindbergh izjavil, da ima Nemčija tako urejene svoje tovarne za izdelavo vojnih letal, da jih lahko vsako leto producira najmanj 20,000. Povedal je tudi, da so nemška vojna letala mnogo boljša od angleških ali ameriških. Lindbergh se je pravkar vrnil iz potovanja, ko je nadziral zrako-plovne pristane v Zedinjenih državah, da poroča vojnemu oddelku.
1 bi bilo končano republi-( Gospodarstvo v mestni k tokrat je bi zopet pri-veljave. Demokratje Večino treh glasov, ako councilmani zedi-JZv°Hjo demokrata repu-^ayne-u.
Zamorec, dosedanji councilman Payne, je bil imenovan po governerju Brickerju, ki je tudi republikanec, za člana državne parolne komisije in bo vlekpl plačo $4,800.00 na leto. Kot coun cilman je dobival $3,000 na leto.
Ko se je vršil v mestni zbornici poslovilni večer od l-epublikan-skega zamorskega councilmana Payneja je demokratski councilman John Sulzmann izjavil sledečo prismodarijo: "V vsem življenju nisem nikogar bolj spoštoval kot councilmana Payne! ! !"'
Demokratom bo tudi mogoče, da izvolijo demokratskega predsednika mestne zbornice ako bode edini. Pričakujemo od naših štirih slovenskih councilmanov v mestni zbornici in od Mr. Crowna, da nastopijo edino, da se rešimo republikanskega gos podstva.
'"ijetna veselica •nt, *Večer priredi Slovenski > klub v Euclidu card Plesno veselico v Dru-^°mu na Recher Ave. p,j praznoval klub tudi L^rterja, ki daje klubu L avieo poslovanja. Roja-Ik^kinje so prijazno vab-^ bo dobra postrežba.
Jfresna postrežba
a cestne železnice je

testni zbornici načrt
esno vožnjo po štirih ^stah v Clev.elandu, ki jk prometa. Med dru-
s
^išla v poštev tudi St.
S*'
šole v Euclidu
šolski odbor v bližnjem mestu Euclidu je odpovedal službo ravnatelju Shore High šole, do-čim je ravnatelja dveh drugih višjih šol stavil pod nadzorstvo za eno leto. V Euclidu se že dobro leto prepirajo glede šolskih razmer, osebnosti, učenja in učnih moči, radi česar so ljudje precej nezadovoljni.
V, V bolnišnici
^.^ico se je podal Billy b boleha na srcu m na Htno
mu prav iskreno, *jj ,K,llalu zopet zdrav vrnil
Vini.
Na konvenciji
Dr. Frank J. Kern iz Clevelan da se nahaja te dni na ikonvenci ji American Medical Association v St. Louisu in se vrne v Cleve land 21. maja.
Dividenda posojilnice
The City Savings & Loan Co bo najbrž plačala te dni 10-pro centno dividendo. Posojilnica je doslej plačala že 35 odstotkov svojim 17,000 vlagateljem.
Iz ljubosumnosti
Stephen Staron, star 30 let, ima trgovino z železnino na 8135 Superior Ave. Mladi mož je precej ljubosumen. Včeraj zvečer je njegova žena dobila telefon, in mož jo je vprašal nekoliko pozneje, kateri "ljubček" ji je telefoniral. Radi tega ,f<? nastal prepir in mlada žena Elva je izjavila, da gre od hiše. V družini sta dve hčerki, stari po 11 let in 7 let. Mcž je šel po revolver in štirikrat ustrelil na ženo, ki je bila takoj mrtva, nakar je poklical policijo, da ga aretira, kar se je tudi zgodilo. Zakonski par 3e bil že enkrat prej razporočen, toda sta se mož in žena ponovno spo-prijaznila, toda včeraj je naredila smrt ženi konec, dočim zna mož priti na električni stol.
Kdo je gospodar?
Državna posta voda j a v Co-lumbusu je hotela sprejeti posta vo, glasom katere bi se kaznovalo one, ki osleparijo. državo. Toda republikanski načelnik Ed. Shorr je pisal poslancem, ki so po večini republikanci, da postavo ne smejo sprejeti, in postava je bila zavržena. En človek, ki ni izvoljen od ljudi, je torej danes očividno gospodar v državi Ohio.
Policijski slepar
Clarence Hutchinson je na Common Pleas sodniji priznal, da je ponaredil za $200 mestnih čekov in porabil denar za svojo astno korist. Hutchinson je bil prej policijski radio oznanjeva-ec. Denar je vrnil mestu, zato ga sodnik Hurd ni obsodil, pač pa postavil pod nadzorstvo sodni je.
Poroka
V soboto 20. maja se poročita v cerkvi sv. Vida ob desetih dop. gdč. Josephine Maček, hčerka Mrs. J. Maček in Mr. John Mer-zlikar, sin Mr. in Mrs. John Merzlikar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. Naše čestitke novoporočencema!
Poroka
V- soboto 20. maja se poročita ob 8. uri v cerkvi sv. Vida Miss Mary Kotnik, hčerka Mr. in Mrs. A. Kotnik, 6612 Bliss Ave., in Mr. Jim Kuhel, 3602 E. 82nd St. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni, da se udeležijo poročne sv. maše. Naše iskrene čestitke mlademu paru.
Učitelji kritizirajo mestni šolski sistem
Unija učiteljev in učiteljic v Clevelandu je precej bridko obtožila šolski odbor v Clevelandu, češ, da ne zna voditi šolskih zadev. Unija je poslala na odbor sedem obtožnic, v katerih pravijo učitelji med drugim tudi sledeče: Preveč raznovrstnih predmetov (se učijo učenci v nižjih razredih. Poleg desetih ali dvanajstih glavnih predmetov, morajo učitelji učiti otroke glede jiivne viarnosti.a§,.it;^tah, kako se vozi z biciklji, kakor se "frniku-la," poleg vseh drugih neštetih predmetov v raznih kampanjah. Posledica je, da otroci pozabijo na glavne predmete, kot na angleščino, zgodovino, aritmetiko in se bolj zanimajo za sport. Nadalje zahtevajo učitelji, da ravnatelji šol večkrat prihajajo v razrede in stopijo tako v ožji stik z mladino, učitelji in predmeti, ki se poučujejo. Danes ravnatelji šol mnogokrat ne vedo kakšen je pouk. Take in enake pritožbe imajo ^učitelji napram šolskemu odboru, ki bo te dni enkrat sklical izredno zasedanje, da dožene koliko je resnice na tem.
25 letnica društva
Priljubljeno društvo sv. Antona Pad. št. 138 C. K. of O. bo praznovalo v soboto 20. maja 25 letnico svojega obstanka. V ta namen bo prirejena veselica v šolski dvorani sv. Vida in sicer pri pogrnjenih mizah. Igral bo Sunny Ray orkester. Posebna atrakcija bo pa društveni seks-tet, ki bo prepeval mične slovenske pesmi gostom v počast. Vstopnica k zabavi bo samo 35 cehtov. članstvo društva prav prijazno vabi tudi druge rojake, da jih,pjidejo obiskat, saj 25.letnica se ne obhaja vsak dan. Boste videli, kako fest fantje so pri tem društvu, ki deluje že polnih 25 let v naši naselbini. Društvu gredo naše iskrene čestitke k srebrnemu jubileju.
Židje ne bodo sodelovali za sporazum z Arabci. Palestina mora ostali židovska, pravijo voditelji
London, 18. maja. židovski voditelji so včeraj izjavili, da pod nobenim pogojem ne bodo sodelovali z Angleži, ki so javnosti naznanili, da bo v bodoče Palestina v posesti Arabcev, ki tvorijo večino.
"židje se bodo raje borili kot pa da bi se podali vodstvu Arabcev," piše židovsko časopisje v vseh državah, kjer se nahajajo židje. "Angleži niso naši gospodarji ,toda našo deželo so nam -'.nali vzeti."
V Palestini se vrši civilna vojna že tri leta radi nesporazuma med Židi in Arabci. Angleži so naznanili, da so tega siti in da po preteku petih let ne bodo več odgovorni za usodo Palestine.
Židje dobro vedo, da če Angle-
ži odpovedo protektorat nad Palestino, da jih bodo Arabci v Palestini uničili. Židje tudi niso zadovoljni z angleškim predlogom, da se sme naseliti tekom prihodnjih treh let vsako leto 75,000 Židov v Palestino.
Kdor izmed Judov bi pa pozneje hotel naseliti se v. Palestini, bi moral dobiti dovoljenje od Arabcev. židje tvorijo eno tretino prebivalstva v Palestini, dočim tvorijo Arabci ostali dve tretini.
židje v New Yorku so imeli izredno zborovanje, na katerem so bili navzoči zastopniki skoro vseh židovskih organizacij v Ameriki. Zborovanje je ostro obsodilo angleške načrte kot krivične in "nedostojne" Anglije.
Nesporazum med Japonsko in Zed. državami narašča. Amerika pošilja vojaštvo v Amoy
Katoliški dnevi
Dne 11. junija se bo vršila v elevelandskem stadionu večja slavnost, ko bodo katoliški prebivalci Clevelanda se poklonili nadškofu, Most Rev. Jos. Schrembs, ki je dobil zadnji mesec nadškofijsko čast iz Rima. V dnevih 12., 13. in 14. junija se pa vrši v Clevelandu konferenca narodne katoliške akcije v Zedinjenih državah.
Poročno dovoljenje
Poročno dovoljenje sta dobila Mr. Jack Gruden, sin Mr. in Mrs. J. Gruden, 19715 Cherokee Ave. in Miss Victoria Sila, hčerka Mr. in Mrs. A. Sila, 14306 Sylvia Ave. Poroka se vrši v cerkvi sv. Jeronima v soboto 20. maja ob 9. uri zjutraj. Naše iskrene čestitke!
Cullitan je boljši
Državni pt-osekutor Frank Cullitan, ki je bil operiran preteklo sredo, se počuti že mnogo boljšega in /bo najbrž tekom enega tedna zapustil bolnišnico in bo v dveh tednih zopet na delu.
Poljska prireditev
V nedeljo se pričakuje ogromne poljske prireditve. Kakih 10,000 Poljakov bo prikorakalo v Kulturni vrt, kjer se bodo zbrali okoli spomenika svojega narodnega junaka Tadeja Kosci-uszka.
Politika v WPA
Mestna zbornica v Clevelandu je pred dvema tednoma naredila postavo, ki izključuje vsako politiko od WPA projektov. Postava je bila narejena, ker so demokratski councilmani skupno nastopili. Toda župan Burton je vetiral postavo in mestna zbornica bo glede vetiranja glasovala prihodnji pondeljek. Demokratje rabijo pet glasov republikancev, da poderejo županov veto.
Domači pridelki
Farmarji, ki stanujejo v bližini Clevelanda so tekom zadnjih par dni pripeljali prvo mlado solato in rdeče redkvice na trg. Nič manj kot 185 trukov je dospelo v Cleveland z razno domačo zelenjavo. Cena paradižnikom se se je nekoliko znižala. Tudi cvetlice iz okolice Clevelanda so že na razpolago tujcem. Podražila se je solata iz Californije in sveži grah.
Poroka
V soboto se poročita v cerkvi Vida ob 11. uri dopoldne
Washington, 18. maja. Vlada Zedinjenih držav je danes, zavrnila japonske zahteve, da dobi Japonska več oblasti in zastopstva v mednardoni koloniji v šangaju. Amerika trdi, da morajo vse države imeti enako pravico.
Ameriški poslanik v Tokiu je dobil nalog od državnega oddelka Zed. držav, da tozadevno poroča tujezemskemu ministerstvu Japonske. Obenem pa je vlada Zed. držav poslala nekaj vojnih ladij v pristanišče Amoy, kjer se nahaja tujezemska naselbina.
Vlada Zedinjenih držav pravi v svoji noti, ki je bila predložena japonski vladi, da je položaj da-
nes v Šangaju tako abnormalen, da nikakor ni povoda ne prilike, da bi se razpravljalo o mednarodni koloniji v dotičnem mestu.
Včeraj je dospela v Amoy francoska križarka Beltin, da pomaga štirim angleškim vojnim ladjam, ki se tam nahajajo. V pristanišče je dospela tudi križarka Zedinjenih držav, Marble-head.
Nadalje je vlada Zedinjenih držav jzkrcala v Amoyu štiri sto-tnije marinov. V istem mestu je bilo že prej precej francoskega in angleškega vojaštva, ki je sedaj obilnejše po številu kot japonsko vojaštvo.
sv.
Miss Molly Budič, 1023 E. 61st St. in Mr. Frank Birk, 1362 E. 36th St. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni k poročni sv. maši. Iskrene čestitke mlademu paru.
Prvorojenec Mr. Jos. Dolgan, trgovec na 15805 Waterloo Rd., je dobil 8 funtov težkega sinkota prvorojenca. Mlada mama je aktivna članica pevskega zbora Jadran. Vse je zdravo, oče pa zelo vesel potomca kraške krvi. Naše prav iskrene čestitke!
Nov grob Danes zjutraj je preminula na svojem domu Mrs. Mary Sodni kar, 1125 Norwood Rd. Pogreb bo vodil A. Grdina in Sinovi pogrebni zavod. Podrobnosti poročamo jutri.
Pobotanje
Med organizacijo združenih gostilničarjev države Ohio in med državno komisijo za kontrolo opojne pijače je prišlo do sporazuma. Zastopniki organizacije gostilničarjev in 'ravnatelj državne komisije so imeli skupno kosilo in "bratski pogovor," tekom katerega so izjavljali, da bodo skupno delovali, da se prepreči načrt suhačev, da bi se ponovno vpeljala prohibicija v državi Ohio. Nekateri gostilničarji so vprašali direktorja državne komisije, zakaj ne dobijo novih licenc za leto 1939, nakar je direktor odgovoril, da je sleherni gostilničar dobil pismeno obvestilo, da mu bo licenca izdana, in to obvestilo naj se smatra kot podaljšanje licence, dokler slednja ne bo izdana gostilničarjem.
Poroka
V cerkvi sv. Vida se poročita v soboto zjutraj ob 9. uri Mr. Stanley Vesel, sin Mrs. Mary Vesel, 1175 E. 60th St. in Miss Mary Novak, hčerka Mr. in Mrs. John Novak, 1180 E. 60th St. Prijatelji in sorodniki so prijazno vabljeni, da se udeležijo poročne sv. maše. Iskrene čestitke mlademu paru!
Zadušnica
Pri sv. Vidu se je brala včeraj ob 11:30 sv. maša za pok. Jennie Stražišar. Sedem let je že, kar počiva blaga žena v grobu. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bil odpeljan v Glenville bolnišnico Sam Papež, 19712 Kewanee Ave. Zguba železnice Nickel Plate železnica je zgubila v aprilu mesecu $251,000, a lansko leto v istem mesecu pa $327,000.
Lepe stvari to!
V Columbusu imajo te dni zaslišanje napram bivšemu ravnatelju zaporov Woodardu, ki je bil suspendiran iz službe pred nekaj tedni. Včeraj je pričalo več stražnikov pred državnim odborom, ki so izpovedali, da je bilo C. Stirling Smithu dovoljeno, da je imel v zaporih ženske in da je dobival pijačo. C Stirling Smith je bil bivši predsednik Standard banke v Clevelandu, ki je bil obsojen na več let zapora radi nepravilnega poslovanja na banki. Ko je bil izpuščen iz zaporov, ga je vlada Zed. držav deportirala v Kanado, ker Smith ni bil ameriški državljan. Kako je mogel kljub temu postati bančni predsednik v Clevelandu je mnogim prava uganka.
Tako dekle!
Ko je zadnji petek 20-letna Lillian Setine, 7219 Clement Ave., zapustila svoj dom, je povedala doma, da gre v gledališče. V resnici je pa šla v smrt. Kmalu po njenem odhodu iz hiše so našli njeno pismo, v katerem je napisala, da bo "zapustila svet, ker ne more dobiti nobenega fanta." Oblasti so začele jokati zgi-nulo dekle in včeraj so dobili njeno truplo v jezeru v bližini 12. ceste. Pokojna je bila blondika, jako čedno dekle in veselega razpoloženja.
Nerodni vozniki Trije mestni sodniki so te dni poslali 16 avtomobilistov v zapore za dobo od 30 do 60 dni, ker so vozili ali v pijanem stanju ali prekršili kako bolj važno avtno postavo. Petim avtomobilistom je bila vzeta licenca za eno leto, dočim so drugi bili obsojeni v globo po $25.00."
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
13^83
No. 117, Fri., May 19, 1939
Must They Be Aliens Forever?
Pripomba uredništva. Danes in jutri priobčujemo članek v angleškem jeziku, katerega je spisal Mr. Read Lewis, vodja Foreign Language Information Service. Tiče se neznosnega postopanja, ki ga je začel kongres Zedinjenih držav napram tujezemcem. Nekdaj svobodna Amerika je začela jako okrutno nastopati proti priseljencem. Preberite oba članka, danes in jutri. Članek bo poslan na mnogo kon-gresmanov in zveznih senatorjev, da se jih opozori, kaka demokratična Amerika nedemokratično nastopa proti milijonom prebivalcem v tej deželi.
Must they be aliens forever? That is a question which many foreign-born men and women who havq lived in the United States for more than fifteen years are asking themselves. it will be answered in the negative if a bill amending the Certificate of Registry Act to cover the years 1921-1924, introduced by Congresman John W. McCormack of Massachusetts and now pending in Congres, becomes law.
Take the case of M— M—. A sailor on a vessel which arrived in New York in the fall of 1921, he visited, while in port, some of his fellow countrymen who were residents here. He enjoyed their hospitality so much that fe failed to reach his vessel before sailing time and it left without him. Thinking that he would be dismissed, he left New York for a mid-western city, where he soon secured employment and where he has resided ever since. He married and has several American-born children. He has wanted to return to Europe and. applv for legal admission, but because of family responsibilities has" found it impossible to accumulate the funds to finance such a trip. M— has become a leader among his countrymen in the city where he resides, is active in church and civic affairs, but cannot become a citizen, because he , cannot prove legal entry.
Many men who find themselves in the same position as M-— made every effort, to enter the United States legally E— C for example," came'here in October 1921 as a seaman. He and two of his companions arranged with the captain of their ship about admission to the United States, They paid him the money for their head tax and he agreed to turn it over to the U. S. Immigration officers and to make the necessary arrangements. C— left his ship thinking that everything necessary had been done. Several years later, in applying for American citizenship.; he discovered that his entry was not registered and is of the opinion that the captain pocketed the money. In the meantime C— had married an American girl. He speaks'English fluently, is a property owner and a law-abiding and industrious member of his community. He has long been anxious to become a citizen of the United States, but cannot do so under existing law.
Or take the case of A— M—. He secured a visa from the American Consul in Europe in 1923 and bought passage on a ship landing him at Halifax, Canada. Friends had advised him to do this and to secure employment during the harvest season in Canada on his way to the United States. After working in this way for a number of weeks, he and another man started for the American border. They arrived in the evening and as the weather was pleasant, decided to save the expense of lodging by sleeping in the open. At daybreak they were aroused by an officer who displayed a badge. They explained their situation and the officer told them they must pay $8 head tax. They knew this to be true and each paid the !j;8 demanded. The "officer" went with them while they purchased railroad tickets and told them nothing further was required. They were not questioned on the train. No reccord carl be fouiid of their entry. Very probably the man who collected the head tax had no connection with the U. S. Immigration Service.
There are thousands of such cases — just how many no one knows — of persons who entered the country without proper examination between June 3, 1921 and July 1, 1924, some intentionally, many unintentionally — aliens who through more than fifteen years have proved themselves law-abiding residents, who have the right to remain here indefinitely, but who cannot, under existing law become American citizens. This situation is bad for the country. The impossibility of these men and women becoming citizens hinders their assimilation, lessens their interest in American government and prevents them from participating as usefully as possible in the life of the country. It is bad for the alien and his family. It puts him at a disadvantage with his American-born children and tends to weaken parental discipline and control. It subjects him to all the disabilities and prejudices to which aliens are subject, even though he was not originally at fault. He is discriminated against in employment. He is excluded from certain professions and vocations. Men employed as taxi drivers, for example, had to give up their work when the law in certain states was changed to permit licenses only to citizens. If he needs to go abroad, he cannot obtain a return permit and consequently cannot leave the country with any assurance that he can return. In some instances this has meant an alien dared not go abroad to settle a family estate, although his presence was much needed. In another case a young man's parents abroad were seriously injured in an accident. He was urged to re-
turn to them. If he did so he left a young wife and child whom he might not be able to rejoin. It is hard to picture a greater conflict of emotions than he faced.
Such hardships could be avoided and this whole unhealthy and anomalous situation cured, if Congressman McCormack's bill, now pending in Congress, becomes law. The bill in question, H. R. 3215, has already been favorably reported by the House Committee on Immigration and Naturalization. It proposes to amend the Certificate of Registry Act of March 2, 192S by extending the privilege of obtaining a certificate of registry — and thus legalizing residence — to any alien who entered the United States between June 3, 1921 and July 1, 1924.
Volitev župana na Hubbard Rd., Madison, 0.
In tako — prišli so tisti lepi dnevi spomladanski, ko je vse okrog tako lepo in v eno samo lepoto zavito. Kamor pogledamo, je vse v cvetju. Drevje je belo kot bi bilo posuto s snegom. Španski bezeg krasi vrtove poleg raznih drugih cvetlic. Pravih vrtnic pa še ni, ker pridejo pozneje in nas bodo razveseljevale ter nam delale kratek čas. Vse naokrog je z zeleno travo pokrito, iz katere molijo rumene glavice — regrat. Dasi ni ravno priljubljen sredi lepega vrta, pa vseeno nam daje lepe spomine še iz otroških let, ko smo te lepe rumene cvetlice nabirali in se radovali ž njimi.
Oh, kako lepa si narava spomladanska! Ko bi vsaj vedno ostala pri nas. Koliko gorja in tuge bi pozabili v njej. V zimskem času se prestavljamo sem in tje kot da smo res samo za napotje na tem božjem svetu. Zunaj pa ni da bi človek stal, ko je mraz ko v Sibiriji. Če pa človek pride v hišo, se pa ženske jezijo, da držimo svoje šavraste noge čez vso kuhinjo. Človek bi včasih kar iz kože ušel, ko nam še očitajo, da bi samo na peč zijali, kaj se kuha.
Da, lep je mesec majnik, pa še lepši bo rožnik, ko bodo vrtnice v najlepšem razmahu, obdane s tako lepimi cvetlicami. Kolikor mogoče največ časa bom prebil med njimi, jih ogledoval ter vonjal, katera pri-jazneje diši. Pa ne glede na to, tudi če me sosedova čebelica piči v nos, ki bo v svoj košek nabirala cvetni prah za sladki med.
Tako bodo zopet križi in težave z menoj, ko me ne bodo mogli pripraviti k nobenemu delu. Žena bo kar naprej reg-ljala nad menoj, da naj bi šel kaj koristnega delat, mesto da bi postopal okrog hiše in tisto šaro ogrebljem, ki da mi ne prinese nič notri.
"Poglej sosede," je drdrala, "kako so pridni od jutra do noči so na njivi in delajo da jih je lepo videti. Pa bodo imeli kaj naprodaj jeseni, da bodo brez skrbi čez zimo. Ti boš pa figo v žepu imel mesto denarja."
Ko sta bila oba ušesa polna j hude nevihte pograbim za mo- j tiko jo vržem čez ramo in grem ' okrog kokošjih bivališč. Tam zadej se pa vsedem na star zaboj in lepo udobno sedim, že^-na je pa mislila da kopljem i plevel. Ko sem mislil, da sem se že dovolj nadelal, se vrnem v hišo. Žena me prijazno pozdravi rekoč: "No, saj vem, da si lačen, ko si tako težko delal. Tam na peči je kava in še nekaj domačih klobas." Pa je bilo vse pozabljeno. Pa to samo vam povem in glejte, da žena ne bo zvedela, ker potem bi mi ne zaupala več, kadar bi šel zopet plevel okopavat tje za kokošnjak.
Tako neskončno lepi dnevi so napolnjeni s tako svežim zrakom, da se človeku v zlatih jutrih kar srce topi same radosti. Ko bi urednik vedel, koliko lepote in radosti je tukaj, bi se preselil sem, čeprav
/
ima vse najlepše okrog svoje rezidence in gotovo tudi kaj svežega zraka. Pa kaj mu vse to koristi, ko mu pa čas ne dopušča tisto uživati, ker vedno tam v tisti zamreženi sobi hlače trga in si beli glavo s tistimi papirji in brska po njih. Pa bi raje včasih vrgel motiko čez ramo in prišel sem in bi užival vso to le'poto kot mi. .
Nekdo je zapisal "Beautiful Ohio,' jaz pa pravim: še lepša je naša vas na Hubbard Rd., ki je vse kot zlikano. Sosedje se kar kosajo, kdo bo imel lepše okoli svojih lepih zidanih hiš. Torej naj si urednik le ogleda naše kraje, ki tako ljubi lepoto narave.
Prvi prostor, ki sem ga bil odmeril za vrtnice oziroma za njih semena, je bil premajhen, ker so mi številne dobre ženske podarile toliko semena, da sem bil primoran prostor za vrtnice izdatno povečati. Mrs. Brodnik iz Carl Ave., moja dobra odjemalka še ko sem imel štacuno v Clevelandu, mi je poslala toliko lepih semenskih rož, da si jih kar naprej predstavljam, kako bodo lepe. Pa pravijo, da bodo imele tudi dišave. Prav iznenaden sem bil, ko so mi povedali, kdo mi jih je podaril. Vidite, kaj se to pravi, če ima človek zveste prijateljice. Kadar bodo v najlepšem cvetju, bom že povedal, da jih bodo prišli pogledat.
Tudi Ponikvarjeva mati iz Norwooda so mi jih podarili. Pa take, ki pravijo, da so zdravilne. Je res lepo od njih. To se vidi, da mi želijo dolgega in trdnega zdravja. Tudi številne druge dobre žene so mi jih poslale, katerih imen pa ne vem, ker nisem hotel biti tako firbičen, da bi jih nadlegoval in spraševal, kako se pišejo. Bohlonaj nisem rekel, ker pravijo, da ne bi dobro uspele, čeprav jaz nisem tiste vere. Kar jaz vsejem ali vsadim, tudi raste. No, za zahvalo sem se jim pa uklanjal in se priporočal še za naprej.
Tako je vse zaposleno po teh krajih. Kdor more motiko bolj metat po njivi, ta več naredi. Jaz nisem poseben njen prijatelj, le sem pa tje jo vržem čez ramo, kadar že drugače ni miru. Zato pa sem si nabavil neke sorte, orodje. Naravnost v Chicago sem pisal zanje. Skoro bi rekel, da bi vsak lahko delal ž njim, pa magari urednikov najmlajši naslednik. Pa še kako bi bil vesel če bi dobil tako orodje v roke. To bi vlačil, to! Veste, je lesena palica, na njej pa pritrjeno nekako robato železo. Potem se pa kar vleče za seboj, pa dela grabenčke in jih tudi zasiplje. Potem pa bolj ko je uren tisti, ki vleče, vfeč naredi. Tako se njiva obsadi brez vsake zamude časa. To se pravi, da ti je orodje, s katerim se lahko delo naredi brez vsakega trpljenja. No, treba se je pomu-jati, da ni potem toliko trpljenje. Motiko privzdigavati in jo ob tla metati ni tako lahko.
Tudi industrije se širijo po teh krajih. Zopet postavljajo in urejujejo neke nove vrste tovarno, katere družba je prišla iz Illinoisa. Pravijo, da
če bodo dobivali zadosti materiala, da bodo obratovali 300 dni v letu. To je več kot znese kokoš jajec v letu. Precej ljudi bo zaposlenih, da bodo izdelovali namizno olje in še razne druge reči, katere da so jako koristne za človeški rod. To je nekak kravji fižol po naše, katerega že sedaj sadijo farmarji za živino. Pa pravijo, da je to predobro za živino, da bodo to nekako predelali in bo potem za ljudi. Pravijo, da bo s tem pomaga-no farmarjem v veliki meri. In tako želi vodstvo tovarne, da bi se kar največ tega fižola pridelovalo. Tovarna bo gotova do 1. oktobra letos. S tem bo pomagano farmarjem in ljudem, ki bodo delali in denar služili, pa ljudem v splošnem, ker bodo napravljeno robo uživali. Tako se je kar bati, da ne bi primanjko-« val o delavcev po teh krajih. Kar nekako v strahu sem, da ne bi še mene prišli prosit v Žernado, ko sem že do ušes z delom preobložen doma. Tako se obeta po teh krajih vse najboljše.
Ko se je vršila vaška seja, je bilo mnogo važnih zadev za rešiti,4 katere so prišle na dnevni red. Ljudje že prihajajo iz raznih krajev ogledovat si svoja poletna bivališča. Nekateri so tako nestrpni, da nikakor ne morejo v miru živeti. Selijo se s kraja v kraj, poleti tukaj, pozimi tam. Prav tako kot sem bil jaz prejšnja leta, nikjer mi ni bilo po volji, dokler sem kak cent v '.epu imel. Sedaj pa, ko ga imajo drugi, se pa tudi drugi vozijo, jaz moram pa doma biti. .
Tako je cesta skozi našo vas zelo zaposlena in je treba postaviti moža na mesto, da bo držal red. Gospodar mora biti povsod, pa še dober, da se drži zadeva v redu, da ni vse narobe. Tako je prišla na dnevni red tudi županska zadeva. Saj vsi vemo, da župan mora biti v naši občini. Zato je bil pred to sejo nominiran za županskega kandidata naš Tone Babič, ki živi prav ob naši ulici; malo .se zavije pa je tam. Sicer se pa moramo voziti drug do drugega, ker tukaj ne hodi nihče peš. Tako se vozimo prav mimo njegove lepe, .nanovo preurejene rezidence, katera 00, ko bo dogotovljena, ena najlepših v tem kraju. On zna sam vse napraviti, pa si uredi tako kot je najboljše in najlepše. Pa se tudi spodobi, da ima župan nekaj lepšega kot drugi purgarji. Zato pa tudi župansko čast uživa.
Pa je on tudi najbolj sposoben za ta ofic, ker zna tudi zemljevid malati. To pa vem, da je res, ker sem videl sam na svoje oči tisto veliko mizo, na kateri mala hiše. če kateri želi imeti novo hišo, pa mu jo kar napravi.
Ker ni bilo ugovora, smo se vsi meščani izrekli za Babica ter ga soglasno izvolili za našega župana. Dvignili smo se s stolov in zaklicali trikrat: živijo naš župan!
Kot sem že v zadnjem dopisu povedal, da kabinet ostane kot je. Ker je naš birič na počitnicah v Clevelandu v osebi Vovk želiipo, da se prej ko mogoče povrne na svoje mesto. Drugi smo pa vsi tukaj in je upati, da bo vladala med nami največja harmonija in zadovoljstvo in da bomo delali roka v roki, to se. pravi, da se bomo razumeli. No, saj smo vsi Slovenci, pa tudi govorimo, vsaj za silo, slovensko. Vsa vlada tukaj bo torej v slovenskih rokah. Tisti, ki bodo imeli kake sitnosti in se bodo morali obračati na župana, ga dobite tam, kjer je. Ko se pripeljete po cesti številka 20 v North Madison do tiste luči, ki visi v zraku oziroma na žici, boste videli tam trgovine, poštni urad, postajo za buse, kjer
lahko kupite vozni listek za na vse strani; tam je tovarna za blazine, čolne, bombe za podgane pobijat, gostilne, restavracije, cerkev, visoka zidana šola, kjer se mladini talent izpopolnjuje, gasolinske postaje, na eni tam na vogalu je naš Mavko, vljuden in prijazen in vam bo prav rad prodal gasolin za nadaljno potovanje. Kar do njega se obrnite, ker on prodaje najboljši gasolin na svetu in pa olje. Tudi vam da nasvete, kam se morate obrniti, če sami ne veste. Tam so tudi garaže, kjer popravljajo pokvarjene avtomobile.
Torej na tem svetovnem križišču se obrnite na desno roko, če pridete iz Clevelanda ter se peljite toliko časa, da se pripeljete do našega župana. Njegova hiša stoji na levi strani ceste, saj sem že prej povedal, kakšna da je. Vidite torej, da je našega župana prav lahko najti.
Čas mi ne dopušča, da bi še kaj novic povedal, katerih je vse polno po teh krajih, ker moram iti v grede vrtnice presajat. Kot izgleda bo dež, katerega je že tako potreba in brez njega vrtnice po nobeni viži nočejo uspevati. Zato bom končal za danes, pa še prihodnjič kaj. Do takrat pa ostanite prav lepo pozdravljeni.
Frank Leskovic -o-
Za 60-letnico g. Omanu
Cleveland (Newburgh), O. Lepa doba 60 let, zlasti če je človek polovico tega časa v službi Gospodovi. Smelo trdim, če zapišem to o možu, ki je vse svoje življenje posvetil Bogu in narodu. Vedno skromen, prijazen, vedno po-strežljiv in pobožen, da pridobi za dobro bogoslužno stvar vsakogar, kdor ga hoče poslušati. Je kakor prelepi majev nageljček, ki cvete Mariji v čast. Ni čuda, saj maj prinese najlepše spomladne cvetke tako je Bog usadil tudi to cvetko v mesecu maju tam v daljni Minnesoti na vrt Omanove družine. To je bilo 22. maja 1879.
Mati so bili neznansko veseli te cvetke. Negovali so jo, kakor zna le mati. Poleg te cvetke je Bog nasejal še precejšnje število drugih, toda ta prva cvetka je bila najlepša, razvila se je v prelepi durteči nagelj, ki si ga je Bog izvolil zase, ki ga je utrgal z mate-ringa vrta in ga presadil v duhovni vrt ieta 1911. Malo težko je bilo, toda ljubezen do Boga vse premaga.
Tako je sedaj ta prelepi minnesotski nagelj . naš priljubljeni kanonik Father Oman. Po vsej pravici ga lahko nazivljemo našega očeta. Koliko bolnih src je že zadobi-lo pri njem zdravje. Njegovih dobrih del že ne bo imel njegov angel varuh kam zapisovati. Se mu ne bo treba jokati kakor nad marsikaterim izmed nas, ki se obrnemo proč od dobre stvari.
Lahko smo ponosni nanj in molimo, da ga Bog ohrani še dolgo vrsto let med nami. Spoznajmo njegove vrline prej, ne pa potem, ko bo prepozno. Zato na plan, farani sv. Lovrenca v nedeljo 21. maja, ko bo darovana slovesna sv. maša po č. g. kanoniku Omanu ob desetih. Ker so vabljena vsa društva, vabim tudi posebno društvo- sv. Reš. Telesa. Vse članice naj bodo j navzoče ob pol desetih pred SND na 80. cesti. To društvo je njegova ustanova in bo drugo leto obhajalo 25 letnico svojega obstoja. Samo štejte milosti, ki ste jih bile deležne v tem času! Torej prosim vse na plan! Iz-kažite se hvaležne sedaj, dokler je še čas, ko še imamo našega dobrega dušnega pastirja med seboj. Ko ga več ne bo,
ne bo treba parade.
Zelja moja je tudi, da ; j
ka prejme sv. obhajilo na
dan zjutraj. Pridite vse z z"
kom. Pustite kuho za dve u '
v 1)5
Nikogar ne bo konec, ce ravno vse ob času doma 11 jeno. Lahko pa z svojo PrlSj,;j nostjo povišamo slavnost. jo bomo še dolgo pomnil'-Anna Gl&»
Dobre volje je treba
Euclid, O. — Ako človek ^ L lo pomisli, skoro sam more verjeti, da čas tako tro beži in da bo 3., . ^ffea
j a preteklo že deset ^ kar smo ustanovili naso Ljubljano oziroma Klub ljana, kot steber naše ne. Na 3. in 4. junija -
mo prav pestro prosla^' letnico bele Ljubljane i*1 1%, malno odprtijo doma. ^irAl
Dragi meščani in mesc Zdaj se je treba dela °Pr)\.Jv0 Tukaj je treba samo dob^ ^ Ije.in stopimo s podvojc.^ lo na plan. Ne trdim, d? mogoče vsakemu P03^',,-, i mu, posebno trgovcem- ^ij',^ že naprej zahvaljuje^0'j^pj nas gmotno podpiraj0- ^jjpnj go je kriva brezbrižni ^J^ nov in članic ki niti n.e, sp^T% sij o iti okrog ljudi in J1 j^fitn bujat do boljšega uspe"8^ pak se že kar naprej °P ^ jejo z izgovorom, da se ^ ničesar opraviti. člove. obupal, še predno se ^^fl^i kakega dela, gotovo 116 nič prida doseči. Le s] mo trdno voljo za stvar> t, jo zasnovali, potem j vi sto procentno uspel1, ^
H
' Soj, •N
dite se in pomislite, 8 nekateri ne morejo va vse». praviti. Dolžnost je Pa
Na 24. maja bo sklicev ^ na seja. Prosimo, da^ se ^ < udeležite v polnem ®te)„vce'
se bo lahko odbralo de1" ; delavke, da se jih P" j^
ost»vl; Zaveden
določeno mesto. da le v slogi je moč. * Za Klub društev: Jt George
IZ PRIMOŽ
--
—Pomanjkanje lesdt	^
mo v trgovskih krogi*1'	^
tudi po italijanskem	$
ju se opaža zadnje ca'	t
Zaskrbljenost zaradi ^.^v je začelo zelo PrIlT1 rj
bila P
V
lesa. Italija je
vedno navezana na
■ ■ . _ ---- ---- "tt
prav dobro vedo PoS j^'1 h
lesni trgovci iz
Jug
■0si
predvsem iz SloveniJj^ svoj čas izvozili v ^tfr ke količine lesa. j* r vanske strani PV1 ^ei-' mnogo manj lesa, kot atn°.
leg tega pa je
val tudi izvoz	!!
manjkanje pa se 0 $ je d*
zaradi tega, ker se _ leta v Italiji gradbel ^ ni
tir;
Va
;ci o "lisi'
H k, S
S 5
1 va
nost precej povec
al"- V
cenejši je za ItaliJ0 e ' ji de iz Jugoslavije. lijanski trgovski k «
da
bi
vsem prizadevajo, '•""^k1 poživili prav jugosl^jjjfi" voz lesa. Z uradne1^ strani pa se je zvede f ^ bodo v kratkem za^ \l janja kontingenta goslavije.
Mrlič, ki so gabiti.
>
S >
K
> r
prstnih odtisih. V Čjj % nišici so imeli	J^il
%1
t.
primer. Nekdo je - ^i- ^ , pa niso mogli uf V ' naj bi bil ta mrlič-	L <
nanca so našli pre° '' * Po
vi težko ranjenega ij> ^
dvorišču, v Trstu, r1 n'1 %
ga v bolnišnico, kjert' p0> W ^
so mogli več Pornaf^j i^jft'
govi smrti so zaC	%
kdo naj bi bil ta nj®'k'1, sebi ni imel nobeni«^ M*, zadnje pa je to ufi^ ^ šila policija na P° nih odtisov. Dog
..... t*
to 47-letni Josip ^ f 1 je po več letih zap0 prišel iz kaznilnice-
e\
V-S
1d *0ho
WINNETOU
Po nemikem tarirnlkn K. Maya
v krsto in me pokopali, čul tako so padale grude na kr-. Ležal sem celo večnost v "Jt)u> niti genil se nisem —. potem se je pokrov krste dvignil, odplaval kvišku lzSinil. Jasno nebo sem zagle-nad seboj, stene groba so se J^ile
11 Je bilo res — Kako se mo-
takega zgoditi —? /Sel sem z roko na čelo in —. %uja —! Aleluja —! Zbu-je od smrti! Prebudil se
žr
Potem sem umrl. Položili so tla!"
"Moral je!"
"ftov glas je bil, ki je tako
vzklikal. J1'nil sem glavo.
p vidite —? Segel je z roko avi —! In sedaj le je celo z krenil —!" je vpil. '0llil se je črez mene. Njegov
\
je žarel od radosti, dobro . čeprav je bil strašno
■t te ----
en z gosto brado. 4li
me vidite, sir, ljubljeni je vprašal. "Odprli ste oči, f ste glavo —. Torej še ži-MU me vidite ?" bvoril bi mu bil rad, pa ni-f ("jogel. Preslab sem bil in je-vi^ ^ je ležal v ustih kakor svi-ie ' J* Pokimal sem. K'J 'kujete me tudi?" 10 n sem pokimal. ^ J^ejta ga —! Poglejta —! ic'1 r'?jta__i"
if
"J obraz je izginil, Stone >'	sta se. sklonila črez me-
d1 t so se ->iina lesketale v ^ * Nagovorila sta me, pa Sam
n» 'le
ivt\
.^Porinil v stran.
il(I ni
- * -------
Sllistita mene! Jaz bom govo-
Še ruševca
K k,2njim, jaz!" jtf fiifti • _ :
ijtf >ri
K'
i«" j«!
,re)
i
me je za roke, pritis-'la nje tisti del svoje bra-110(1 katerim sem slutil, da Rajajo njegove ustnice, Ž^al:
lačni, sir? Ste žejni? mogli jesti in piti?" *>mal sem. Nobene take Vbe nisem občutil. Tako p1« bil, da bi Uliti kaplje ne mogel použiti. -? Res ne — ? Veliki s?1' je mogoče —? Ali ve-k^ko dolgo že ležite tu?" 3 sem odkimal.
tedne, tri cele dolge te-~ Mislite si! Najbrž vob-' ne veste ,kaj se je z j v tem času zgodilo in *se sedaj nahajate. Stranica vas je tresla in Vas je prijel mrtvični ..ležali ste kakor mrtvi. ' so res bili prepričani, »J že mrtvi. Pokopati so Toda jaz nisem ho-h^'jeti, da bi bili že mr-

m
dolgo sem beračil in «1 °Val> da je Winnetou go-./|>.(iS Svo.jim očetom in pro-1 p Vas. Inču čuna je oblju-|Jvas bo zakopal šele', ko pokazali znaki gnilo-ij'nnetouu se moramo za Seliti. Ko j poj dem po
Si
.M
sem oči. Tiho sem le-
"Ni bilo, treba!" "O, vendar! Prvikrat ti je vzel zavest, da ti je rešil življenje. Branil bi se bil Kfowe bi te bili ubili. Drugikrat pa si ga sam napadel in spet te je moral udariti, da si je rešil lastno življenje. Mi vsi štirje bi se vam bili radi prostovoljno vdali, smo vam tudi pravili, da smo vaši prijatelji, pa vaši bojevniki nas niso hoteli poslušati."
"Tako govori Sam Hawken le zato, da bi si rešil življenje!"
"Ne! Resnica je!" "Tvoj jezik laže! Vse, kar si mi pravil in mi še praviš, govoriš le, da bi' se rešil kola! Zato pa sem vse bolj prepričan, da nas še huje sovražite ko Kiowe. Šel si nam naproti in si nas zalezoval. Da si res naš prijatelj, bi nas bil posvaril. In Kiowe bi nas ne bili napadli na polotoku in privezali na drevesa."
"Pa vi bi bili osvetili smrt Kleki petre in bi nas bili vse pomorili. In če bi tifdi iz hvaležnosti tega ne bili storili, bi nam bili zabranili merjenje. Ne bili bi skončali naročenega dela."
"Saj ga vkljub temu niste mogli dokončati! Izmišljuješ si izgovore, ki jih lahko vsak otrok ovrže! Ali misliš, da sta Inču čuna in Winnetou neumna kakor otroka, da, še neum-nejša ko otroka?"
"Mi niti na misel ne prihaja! Skoda, da se je Old Sha terhand spet onesvestil! Da je pri zavesti in da bi mogel govoriti, potrdil bi ti, da sem govoril resnico." '
"Da! Lagal bi prav kakor ti! Beli ljudje so sami lažnivci in sleparji! Le enega belega sem poznal, ki je resnica prebivala v njegovem srcu. In tisti jc bil Kleki petra. In njega ste nam ustrelili! V tamle Old Shatterhandu bi se bil skorajda zmotil. Videl sem njegov pogum in njegovo telesno moč, občudoval sem ga. V njegovih očeh se je zrcalila odkritosrčnost, se je zdelo, in mislil sem si, da bi mu bil lahko prijatelj in da bi ga mogel ljubiti. Pa prav tak je bil, kakor so vsi drugi. Prišel nam je zemljo krast, ni vam branil, ko ste nam pripravljali zasedo, dvakrat me je s pestjo udaril p'
glavi —.
Zakaj je veliki Duh ustvaril takega človeka, pa mu dal lažnivo srce —J"
Rad bi bil odprl oči in gr pogledal, ko se me je dotak nil. Pa živci so mi otopeli in niso ubogali volje. Moje tel se mi je zdelo, je obstojalo iz eter j a, vobče ni bilo nič več telesnega, zemeljskega na njem. Toda ko sem slišal, kako na-
Moj prijatelj z juga in z ravnine je sklatil lani že drugega petelina. To je bil nanj ponosen!
Zamikal ga je še mali, s krivci. .. . Sedaj, ko je vendar tako blizu! Dom pa mu je daleč in presneto od rok.
"Ruževac," kakor je slišal doma, in "ružovac," mu ne dopade. Ruševec je drugo ime. Izhaja oči-vidno od ruševja. — "Ta bo pravi naziv za tako lepo, redko in bojevito ptico vaših planin!" meni.
Torej še na ruševca, modrujem, ko sva se komaj vrnila z velikim! Po dobrem, močno deževnem tednu. Obupujem nad vremenom in — smolo. Toda brez mene, pravi prijatelj, da ne gre. Vidim, da zavisi njegovo veselje, sreča, uspeh, plen, prvi njegov ruševec in vse, le od mene. — šele v pozni uri v kavarni pade odločitev: "Dobro, do sobote bova spet nazaj!"
Vlak enakomerno sopiha proti Gorenjski.
"Bo vreme? Ali še poje? Ga li bova dobila do sobote?" se vrste vprašanja. In dalje: "Ali bo lovec doma, da naju bo spremil? Saj je vendar danes praznik! Bog ve, kam jo je neki mahnil? — Včeraj bi bil že doma. Včeraj. Toda danes? — Raje bi mu bila pisala in vsaj za en dan preložila odhod!"
Ugibala sva vse mogoče. Razumljivo je, da se naju je lotevala tudi nervozna in razdražljiva negotovost, ki sva jo krotila s ka-jo. Vlekla sva cigarete, ko dete gumo. Pri taki sapi prav za prav dobiš srčno" hibo. Ne pri hoji.
Ko izstopiva, še z avtom ne-
hamo jo v dobrem tempu. Nič ni časa, da bi se malo ozrli naokoli in pogledali po široki kotlini. Kar naprej! — Nad nami je srnjak preskočil pot. Drugega nismo opazili. Naprej in v breg!
Lep večer daje polno nad. V koči je divno. Toda jesti, niti piti se nama ne da. Za dve uri le naju bo sprejela postelja.
"Kratka je bila noč nbcoj!" se pretegnem ob eni.
Ko smo pripravljeni: "Poldrugo uro je do rastišča."
Pot? Sneg in zameti. Malokje sneg drži. Vdiramo se zaporedoma, menjaje ali pa vsi hkrati. Ko izvlečeš nogo in se nanjo opreš na cel sneg, se ti zopet vdre. Spet si do pasu ali še globlje v snegu. Včasih se kar izkotališ. Jo še najboljši način rešitve na slabi skorji. Kot najtežji hodim zadnji, da onima ne delam lukenj v sneg, kot najmočnejši pa, da sprednja dvigam, pobiram in vle-j čem iz snega.
Dobro si oddahnemo, ko lezemo v zaklon, ki ga je lovec napravil iz smrečja. Velik je, celo za tri, kakor bi vedel.
Tema. Sapica je tako neznatna, da ne premika niti najnež-riejših smrekovih vejic. Pol ure mime v popolni tišini.
še vedno čakamo. Zdi se mi, da se je tema že razpočila. Siva keprena je tudi že prekrila nebesno sinjino. Na vzhodu se polagoma pričenja svetlikati. Jutr-nji mrak nastppa.
"Treba bo zapihati in zakoka-ti potem. Sicer bo nastal dan, da sami ne bomo vedeli kdaj. Pa še hladno je."
Ko lovec dvakrat zapiha, se.že oglasi ljubosumnež z desne. Za njim še dva z leve in eden spredaj pod nami.
To bo vasovanja, ljubimka
' spreletita. Zasedli so strategi-' čne točke okoli nas.
Končno se pokaže v snegu črna lisa. Premika se, gruli in zapiha. — Dobrih štirideset korakov je ruševec pred nami. Pomika se v desno in prečno navzgor. Od desne proti levi navzdol pa se pomika druga taka temna gmota. "Torej bosta ta dva trčila skupaj." Spodnji ni nič kaj gotov v nastopanju, četudi velja kot favorit. Morda pa nas je opazil kot silhuete skozi zaklon. Lahko pa je opazil prijatelja, ko se je zganil. Saj ne more drugače. Premakniti je treba puško in jo vtakniti v lino. Pa nagniti se mora in zato ga je treba še močno podpreti, da ne omahne.
"Spodnjega pokrij!" šepnem.
"Bi že, pa se mi skrije in pokaže drugod. S puško pa ne gre ravnati ko na prostem."
"Res."
Smili se mi. če se bo le malo preveč zganil, nagnil ali bo počilo pod nogo, pa bo konec. — Spodnji pazljivi bojevitež jo odkuri. V trenutku ga ni. Za njim zleti še desni in vsi ostali.
vrsto lovec.
Ostali ruševci so dvorili okoli svojih izvoljenk in tudi že seda-i na nizke macesne, ki so bili čisto podobni grmom. Pojemalo je gruljenje in pihanje. Samo ta ruševec je ostal v bližini in se je že tudi pripravljal, da odleti v dolino. — Puška jekne. Petelina vrže postrani. V dalji odmeva strel dva-, tri-, štirikrat. Par peres pada v loku nazaj na belo podlago. Ko priskočim, priteče iz rane kaplja tople krvi, ki pordeči sneženo skorjo.
Tako je dobil moj prijatelj prvega ruševca. Vtaknil je za klobuk vršiček. Vesel je bil in ves srečen zaradi plemenitega plena, še bolj pa zaradi okoliščin in trenutkov, ki jih je doživel in dojel v tej krasni naravi v kraljestvu Zlatoroga.
V petek popoldne sva se že vrnila domov.
Kajtimar.
kaj kilometrov. Naenkrat sva	____________
pred lovčevo hišo — in kdo naju ; nja in pretepanja! Kar bliže, pozdravi? — On sani!	vročekrvni sladokusci!"
Midva pa hitiva: "Zdravo! Napetost narašča v zaklonu, Vreme bo tudi, ali ne!"
"Bo. Se je že zlilo za to pomlad!" odgovarja in se razgleduje okoli ne čisto gotov.
"No, vidišT' ihi pPfnežikne ves vesel prijatelj.
Čez pol ure že odrinemo. Ma-
še bolj pa zunaj. Ljubimec se preleti preko nas. Samo čutimo ga in jedva slišimo. Ljubosumnež pa šine malo niže, tudi mimo nas. Oba se spreletita spet nazaj, od koder sta se bila pripeljala. Za-peljivec in vasovalec se tudi j
Ruševca vsako pero, bistro je njega oko.
Okolica je bila prazna. Ne dolgo. Na desni se je nekaj premaknilo. Opazujemo tedaj v to smer. Naenkrat prileti in se pojavi spet isti desni ljubimec. Prva, ki se je premaknila, je bila kokoš. Petelin pa je priletel za'njo.
Opazujemo dalje. Sedaj se nam ne mudi nič več. Trubadur pleše okoli nje našopirjen, brezskrben in gruli in piha, da ae kaj. V njeni se je na novo vzbudila pomlad. Kokoška pa kakor nebogljeno dete stopica sem in tja in mu daje piti vso ljubezen. — Nemotena živi narava svoje živ 1 jen je. —
Ko so se vrhovi okoli nas ob-robili in odločili od ozadja, ko je nastal že skoro čisto dan, ko se je že razlila zarja od vzhoda in preko sinjega svoda pobožala zasnežene dfJUke fh velikane in ko sev je ljubimec napil ljubezni pri svoji ljubici, tedaj šele pride na
Rui ka letalca Vladimir Kok-kinaki in Mihael Gordienko, sta poletela iz Moskve, Rusija, proti New Yorku. Vsled pomanjkanja goriva sta morala pa pristati na Miscou otokih, N. B. Do rekordnega uspeha jima je manjkalo samo nekaj
„4 ^
1
ne več v grobu, ampak i pačno me Winnetou sodi in utrujenosti, v blaže jkako slabo da se Sam zagova
{ru. Večno, večno bi bi1 rja, me je pograbilo, ugovar
i j al bi bil rad — in volja .j
. ;sem korake. Roka se j zmagala nad onemoglim tele-1] Je -	1
dotaknila in me otipa-!som. Odprl sem oči.
sem Winnetouov glas: j Poleg mene je stal Winnetou,
'fi'M
•■I —-------- - . i —	,, ,
^T'tib Se Sam Hawkens m I Lahko platneno obleko je no • Ali se je Selki lata res !sil, orožja ni imel, knjigo .i 1'"	1 držal v roki. Bral sem njen
naslov, Haiwatha je bil, Long-fellowa slavna opopeja indijanskega rodu —.
Tale Indijanec, sin rodu, ki
.riti' 1% '
M T v lata pomeni po apasko tterhand.
m >

res se je!" je ži-
IJ1>itrjeval Sam. "Vsi tri-
Iffto
[ "iueil, CKSIU Ittiiuwiw SU k čl IJIIOLV-VCIH iv	-----
: Celo pokimaval in od-, ni samo znal angleški govori-
li ^videli, čisto razločno 1 so ga prištevali k "divjakom,


ft,
je na moja vpraša-
4J'' ft ^ Se ^ z£°dil velik
S	bolje bi bilo, da se ni
iK"
fltr, ln da je Selki lata os-r tGv- Vrnil se je v živ-J'/!>.,! da bo spet umrl. Šel
f
ti ,tudi brati je znal, celo s slovstvom, s pesništvom se je pečal —! Longfellowov Haiwatha v rokah Apača —! Tega bi si nikdar ne bil mislil!
"Glej, spet je odprl oči!" je vzkliknil Sam.
, .............Winnetou se je obrnil k me-
* Jk°ljši prijatelj Apačev ni.
; Stopil je bliže, dolgo me je ^at me je treščil n: gledal pa vprašal:
—V Ljubljani je umrla ga. Ivana Gostič roj. Kurent, že-aa upokojenca drž. žel.
MESTNE VESTI
Išče se ženska
ki bi pomagala v restavraciji in točilnici. Oglasi naj se na 16701 Waterloo ali če pokliče KEnmore 6716. Stara mora biti nad 21 let.
(118)
Soba v najem
lepo opremljena soba se odda ženski, dekleti ali vdovi. Si lahko kuha za sebe. Vprašajte na 1191 E. 71st St.
V najem se da
stanovanje obstoječe iz petih sob, kopališče, klet. Vse na novo dekorirano. Vprašajte na 7002 Becker Gt., 70. cesta, južno od St. Clair Ave.	(119)
Delo dobi
srednje stara ženska v jako dobri hiši na moderni farmi v Hartsgrove, Ohio, 30 milj od Clevelanda. Opravljala bi splošna hišna dela in skrbela za pranje. Vse moderne ugodnosti. Zglasi-te se pri Mary Phelps, 7604 St. Clair Ave., soba št. 2. Telefon HEnderson 3283.
Unija železničarjev
Unija železničarjev, poznana pod imenom "Brotherhood of Railroad Trainmen" najbrž ne bo imela "več konvencije v Clevelandu, kjer je njen glavni stan. Baje je bik na konvenciji unije sprejeta resolucija, ki napada pisavo gotovih angleških časopisov, češ, da so tekom konvencije napačno in zlobno poročali. Ako bo konvencija kje drugje kot v Clevelandu, tedaj bodo morali v dotično mesto poslati vse knjige in zapisnike unije, kar bo seveda združeno z velikimi stroški. Poleg tega pa obstoji med unij ski-mi uradniki precejšen prepir. Konvencija bo najbrž danes zaključena.
--O---
Ali bo mir?
Burr Gongwer, svoječasni vodja demokratov v Clevelandu, ki
je pa danes vodja samo nekaterih demokratov, in John McWil-liams, bivši županski kandidat in /elik nasprotnik Gongwerja, sta skupaj obedovala te dni v privatni sobi nekega restavranta. Kaj sta ta dva voditelja demokratov medsebojno govorila, ni mogoče lognati. Znano je le toliko, da 'e sta se ta dva nasprotnika pomirila, da bo nastal mir tudi v iemokretski stranki, kar bi mi močno želeli.
SPECIALS
Friday - Saturday Fresh, Boneless, Blue Pike Fish, lb........29c
Red, New Potatoes, 10 lbs*............25c
Fresh, Selected Eggs, doz........ny2c
Fresh Roll Butter,
lb...............24!/2c
Brillo, 210c pkgs.....13c
Golden Yellow Bananas, lb..................5c
Sunbrite Cleanser, 3 cans ............13c
We Have a Low Price On Carling's 6% Beer
SPECH FOOD STORE ,
HOPE. 63rd St.
Lepa soba
in čista se oda s kuhinjo vred. Vse prenovljeno. Samo za se. Prav pripravno za poštenega pečlarja. Odda se tudi ženski. Vprašajte na 1246 Addison Rd.
Odmevi razstave
Včeraj so bili zaključeni računi razstave, ki se je vršila pred ivema letoma v Clevelandu. Oni, ki so garantirali razstavo in vložili v podjetje svoj denar, so vendar naredili nekaj denarja pri tem. Čisti preostanek znaša $297,000, in to od razstave, ki je privabila v Cleveland sedem milijonov tujcev, ki so zapravili v našem mestu nekaj nad $60,000,-000.
Taft se briga
Zvezni senator iz države Ohio Robert Taft ima že svoje organizacije pripravljene v sedemnajstih različnih državah, da bodo delovale za njega kot bodočega predsedniškega kandidata republikanske stranke.
Hiše naprodaj
Samo $£,590, moderna hiša 7 sob, Lockyear, blizu 74. ceste. Hiša za $4,000, osem sob, za dve družini, furnez, kopališče, blizu Superior in 65. ceste- Hiša za $2,000.00, 5 sob spodaj in tri zgo-rej, garaža, velik lot, Superior in 65. cesta. Hiša za $1,500 za dve družini, 6 sob spodaj, štiri zgo-rej, Wade Bark in 65; cest^. Takoj plačate $150.00. Hiša za $4,-500, zidana, m G družin, rent $65.00 na Mesec, St. Clair in 66. cesta. Poslujte z nami zaupno. McKenna 1383 E. 55th St.
T'3l. HE-5282 (118)
MALI OGLASI
V najem
se da pet sob, kopališče in klet. Vprašajte na 1191 E. 61st St.
Mi brusimo
nože, britve, škarje, žage in vse enako orodje. Točno delo in zmerne cene. Se priporočamo.
John Mostečnik
6523 St. Clair Ave. (117)
FINA KOKOŠJA VEČERJA
V soboto bomo servira-li pri nas fino kokošjo večerjo. P r i p o ročamo se za obilen obisk. Igrala bo tudi izvrstna godba. Za okrepčilo dobite pri nas vedno dobro pivo, vino in razne likerje. Prijazna postrežba.
STRNAD v RESTAVRANT 1315 E. 53rd St.
Pri dsednik Zrd. držav, Roosevelt, newyorski :r v pan LaGuardia in Mrs. Roosevelt si aotomboilu■ pogledujejo netvijorško razstavo.
Naprodaj pohištvo
skoro novo; proda se tudi invalidni stol na kolesih, nov, se proda ali da v najem. In še več drugega pohištva je naprodaj, posamezne kose ali skupaj. Vprašajte po peti uri zvečer na 6523
Bonna Ave.
(117)
Krasna prilika
da prihranite denar. Naprodaj sta Grand in Upright Steinway klavirja. Oba v izvrstnem stanju. Istotam se proda tudi General Electric ledenica, dvojna vrata. Jako poceni za gotov denar. Vprašajte pri Central Storage Co., 5601 Hough Ave. (119)

Dan sestanka je prišel preje, nego si je mislil.
Bilo je nekega večera.
Petrovna je zaprla svojo trgovino preje, nego navadno, bila je utrujena in hi-epenela je po miru, kar ji prinese sel nenadoma neko pismo.
Nekdo jo je pozival, naj pride v kavarno izza ogla.
Najprej ni hotela iti, bala se je za svoje življenje, toda ko se je ponudila Leonija, da jo spremlja, se odloči ter se preobleče in odide na kraj sestanka.
Kako se je začudila, ko jo je sprejet v kavarni Mihajlo Bakunjin!
Nihilist je imel na obrazu tujo brado, toda čim je spregovoril nekaj besed, je Vetrovna vedela, kdo je.
Z njim je bil Bojanovski.
Oba razložita Petrovni svoj načrt, kako se bo sestal Bojanovski s svojo materjo, ne da bi bil ta sestanek škodljiv star-kinemu zdravju.
Četrt ure pozneje so prispeli v Petrovnino stanovanje.
—Modistinja je odšla takoj k starki, ki je sedela v velikem naslonjaču.
—Ali nočete malo zaspati, mati? — vpraša šivilja.
—Zakaj bi poskušala zaspati, — odvrne ona, — ko itak ne morem zatisniti oči. Zadnjo noč sem bedela do zore.
—Ne, ne, dragi moj otrok, i— reče gospa Bojanovska, — ti delaš ves dan, ti moraš spati.
V BLAG SKOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRELJUBLJENE IN NEPOZABNE MATERE
Marija Paulich
ki so za vedno zatisnili svoje mile oči dne 19. maja 1938
Eno leto je minulo, kar ste nas Vi zapustili. Spomin na Vas, predraga, z žalostjo obhajamo.
V žalosti in v v icelju misli nam nazaj hite, ko živeli smo skupaj srečno, a.odvzel je Vas nam Bog.
Mili Jezus naj se usmili duše matere ljubljene. Mi iz srca ji želimo sveti raj in srečo blaženo.
Počivajte v miru, blaga duša, zemeljskih rešeni ste težav, in milostljivo srce Jezusa naj Vam v raju prostor da.
Žalujoči /
SINOVI in jHČ!ERE
Cleveland, Ohio, 19. maja 1939.
—Bila sem sicer sama, toda pri meni je bil vendar najdražji človek na svetu, — ne boj se, Petrovna, nihče se ni priplazil v hišo, — bil je samo duh, spomin, ki je sedel pri meni na postelji.
—Ah, vi govorite o svojem sinu? — reče Petrovna.
—Da, o svojem ljubljenem sinu, ki ga ne bom mogla pozabiti.
V tem trenutku se odpro vrata in v sobo vstopita Bojanovski in Bakunjin.
Ona obstaneta na pragu, da slišita, kaj se pogovarja njegova mati s Petrovno. *
Vroče solze mu napolnijo oči, ko je zapazil svojo mater tako staro in bo'lano. Ni ji mogel sicer videti obraza, toda videl je, da so ji lasje popolnoma osiveli.
—	Uboga mati! — pomisli on. — Kaj si pretrpela radi mene!
Petrovna prime starko za obe roki ter ji pogleda v oči. —Dobra mati, — reče ona,
-	ali mi hočete povedati, kaj ste se pogovarjali s svojim sinom?
—Ne, ne, — odvrne starka, — ne morem ti. povedati, — toda čakaj, on pozdravlja tebe.
—Mene? — vpraša Petrovna smehljaje.
—Da, tebe, deklica, — potrdi starka. — On ve, da sem našla dobro hčerko, ki skrbi zame in mi olajšava zadnje dni mojega življenja.
Starka položi obe svoji roki Petrovni na glavo, kot da jo je hotela blagosloviti.
Modistinja zaplaka od gi-njenosti, a gospa Bojanovska se nasloni na svoj stol in se zagleda v strop.
Bojanovski se je hotel vreči stari materi pred noge, toda Bakunjin ga zadrži.
Sedaj sta videla, kako se premikata starkini ustnici.
Zopet se ji je zdelo, da je njen sin pri njej.
Toda tokrat ni bila samo fantazija, tokrat je bila oddaljena od svojega sina samo nekaj korakov. Vsak trenutek je bil pripravljen, da poklekne pred njo.
Toda starka ni o tem ničesar vedela.
—Ali si ti to, moj sin? Ali si se osvobodil okovov; ali si prišel iz daljne Sibirije, da potolažiš svojo mater?
Bojanovski nI mogel dalje molčati. Z drhtečim glasom reče on:
—Jaz sem pri tebi, draga mati!
—Prišel si, da govoriš z menoj o onih lepih, dobrih starih dnevih. Ali se spominjaš, Kola, kako si sedel pri mojih nogah in kako sem ti česala tvojo svilene lase? Ali se spominjaš, sinko?
—Spominjam se, mati, — ji odgovori Bojanovski, ki je stal za njo.
—A ko sem počesala svoje-
ROJAKI,
ga sladkega dečka sem se nagnila ter ga poljubila. — A veš li, Kola, kaj si mi vedno govoril ?
—Vem, mati, dvignil sem svoje ročice in božal svojo mamico.
—A ko si dorastel, — nadaljuje ona, — ali ti nisem bila najboljša prijateljica?
—Odrastel si, vsi ljudje so te hvalili ter govorili, da boš postal velik mož, ki bo svoji domovini mnogo koristil. A nato, Kola, nas je zadel težek u-clarec. Ali se spominjaš, kako si stal ob postelji svojega očeta, ki je umiral?
Spominjam se, mati. —Kaj ti je rekel tedaj oče?
—	Iztegnil je svojo hladno roko ter rekel: Sinko, ako boš vedno spoštoval in ljubil svojo mater, boš za to poplačan in nagrajen.
—Vedno si me ljubil in spoštoval, bila sva srečna, dokler nisi pripeljal v hišo kače, ki je uničila najino življenje.
—Ta kača je Fedora.
—Da, Fedora! — vzklikne starka. — Fedora se imenuje ona, ki jo bom do svoje zadnje minute preklinjala.
Starka omolkne. Trenutek je vladala tišina v sobi, a na to se gospa Bojanovska zdrzne.
—Ah, vse sem samo sanjala, — reče ona, — vse je bila samo prevara, — razgovarja-la sem se sama s seboj.
—Kdo' ve, kje leži njegov grob, v katerem rudniku je poginil, ali kje dela kot suženj okovan s težkimi verigami.
—Ako je živ, ga blagoslavljam, — osvobodi se, sinko, svoji materi.
Bojanovski se ni mogel več premagovati.
On pohiti k svoji materi ter vzklikne:
—Mati, mati, evo ti tvojega sina, — ter se ji vrže pred noge.
On zaplaka, prime njeni roki ter skrije svoj objokan obraz v njeno krilo.
Starka "Je gledala s strme-čimi očmi sina. Še vedno ni mogla razumeti, še vedno je mislila, da sanja.
—	Mati, mati! — vzklikne Bojanovski, — jaz sem! Glej, tukaj na vratu imam majhno brazgotino, ki jo poznaš — jaz sem to, mati, tvoj Kola —
Starka si je dolgo prizadevala, da zbere svoje misli, — a nato krikne:
—Kola, — vzklikne ona, — to je on! Ali si se vrnil? Ali si prišel iz one dežele grozne bede in žalosti?
—Da, mati, svoboden sem, vrnil sem se, osvobodil sem se svojih okovov, tvoj blagoslov mi je pomagal.
—Svoboden si, — vzklikne starka, — sedaj si zopet moj!
Ona ga objame neskončno nežno.
Tedaj se on nenadoma ozre k Petrovni in Bakunjinu in vzklikne:
—Kaj je to!? Moja mati drhti po celem telesu, a njeni roki, njen obraz je čisto hladen.
On jo izpusti, a starka vzdi-hne in omahne.
—Mati! — vzklikne Bojanovski, — poglej me! — Zakaj so tvoje oči tako srepe? Zakaj ne govoriš z menoj? Zakaj dihaš tako težko?
—Mati, mati, ne odidi sedaj
od mene, ne pusti me sedaj samega.
—Oh, Bog ona umira!
Petrovna pribiti in prime starkine roke.
—Vedel sem, da se bo to zgodilo, — zašepeče Bakunjin, — zato sem prosil Leo-nijo, da privede doktorja Le-vinskega. On mora priti vsak hip. Ah, je že tu! Morda jo še lahko reši.
Mali zdravnik vstopi z Leo-nijo v sobo. Z enim samim pogledom je premotril položaj. On pohiti k starki, ter ji poti-pa žilo.
Ko je končal svoj pregled, je bil zelo resen.
— Bojanovski, — reče on prijatelju, našel si svojo mater, da jo boš takoj zopet izgubil.
—Toda biti moraš srečen, da si jo še sploh našel živo, — že nekaj tednov pričakujem njeno smrt.
—Smrt, — ponovi Bojanovski, — da, to je konec.
—Poglej tja, — reče doktor Le vin.ski. — Iztegnila je roki, hoče te videti.
Bojanovski poklekne, starka položi roki na njegovo glavo in odpre še enkrat svoja usta.
—Sinko — jaz te blagoslavljam !
Glava omahne mučenici na prsa in ona izdihne.
—Mrtva je! — reče zdravnik ter ji zatisne oči.
—Sedaj je ena plemenita žena manj na svetu, — doda Bakunjin.
Bojanovski zaplaka od boli.
Petrovna in Leonija začneta tiho moliti.
Tedaj pristopi Bakunjin k svojemu prijatelju, položi mu roko na ramo in reče:
—Bodi močen, prijatelj, nisi ostal sam, tovariše imaš in prijatelje, ki bodo vedno ob tvoji strani.
—Izgubil sem mater, — je stokal on, — izgubil sem najboljše in najdražje na tem svetu. Še dolgo bi lahko živela, ako ne bi bilo one žene.
—Ona žena se nahaja v najinih pesteh, — zašepeče Bakunjin, — nad njo se lahko maščuješ.
— Maščevanje! — vzklikne Bojanovski ter se vzravna. — Maščevanje mi bo edina tolažba.
—Naj se izpolni- kletev moje mrtve matere, — prisegam ti, mati, da se bom maščeval!
Človek s krinko
Nedaleč od Katarininih mestnih vrat je stal neki stari
cirkus.
Tam so gostovale od časa do časa potujoče družbe, ki so prišle, da pokažejo Petrograj-čanom svojo umetnost.
Toda že mnogo let ni i1 val nobeden cirkus, ker.s°.,jj li prostori preveč dragi'"'
rL	. -M
(Dalje prihodnjič;
SLOVENSKO PODJETJE
BUSS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog in drva Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
NAZNANILO
Vsemu cenjenemu občinstvu na-nove vzorce za obleke in površnike. Naročite vnše obleke sedaj. — Se priporočamo.
CHAS. ROGEL
C526 ST. CLAIR AVE.
ZAKKAJSEK FUNERAL HOME, Inc. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. KIIIIIITIIIITIimTTTTTTn
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR
6102 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 1120
Oblak Furniture Co.
3 TRGOVINA S POHIŠTVOM
Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. IIEadci-son 2978
Na neioijorški razstavi so postavili ta ogromni kip Georga Washingtona, ki je visok 68 čevljev.
jjiifc
Mrs. James Roosevelt, je odkrila soho njenega;' ,,g predsednika Zed. držav na newyorski razstavi. Soh& 1e palcev visoka in vlito.i iz srebra in nikljfi.
WOLFF HEATING CO.
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze' in boilerje.
NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLAČATE V TREH LETIH
715 E. 103d St. GLenville 9218
Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash
NAJBOLJ MODELNA PRODAJALNA Z V C0LLINW00DU
Oglejte si novi 5 tubov prenosljiv radio, za
abite'
ne rabite nobene antene ali elektrike. Ga lahko i'a ribiških čolnih, piknikih in skoro povsod.
Samo—$19.95
SAILOR RADIO
807 E. 152d St.	Pokličite Liberty *
_Zraven Perusek Furniture_
lr
ŽENINI IN NEVESTE'
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina (
6117 St. Clair Ave.	HEnders«"1
podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v
"A.ME1UŠK.I DOMOVINI"
Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše