39. štev. V Ljubljani, v soboto 10. aprila 1S80. Letnik VIII. tnseratl ne sprejemajo in valji trisiopna vrata: 8 br., če se tiska lkrat, II it M n 4 ^ « »i 11 n ^ „ Pri večkratnem tiskanji se tena primerno cmanj&a. R o k o pi al ae ne vračajo, nefrankovnni pisma se ne sprejemajo. N .roonino prejema opravniStvo (auifnistracija) in ekapedioiia na Dunajski cesti it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadatropji. Po pošti prejemar velja : eeio ieto . . 10 gi. — kr. Za ta poiiet* ta četrt iet» 50 V acministraclii velja: . 8 ?l. 7.h cein itto za pni icTa žil neti t itta V Ljubljani 40 kr ■ .. "-¡O „ • - ii 10 „ / na (iom pošiljajo • velia 60 kr. več na leto Političen list za slovenski narod. iia mu Kr. vec na ieto. it-j/ Vredništvo je v Medijatovi hiši. -i,®:'^ v 15. ^ Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Al meščan ne sme biti Slovenec? Stara Dežmanova finta, ktero porabi navadno pri mestnih volitvah, je ta, da naglaša razloček med meščanom in med kmetom , in vselej pride do Bklepa, da meščan ne sme biti Slovenec, ker potem bi postal kmet. Ko smo lani v tretjem razredu tako sijajno zmagali, je vskliknil v „Tagblattu" s Kasandrovim klicem : „D e Stadt droht zu verbauern"; in letos zopet volilce prvega razreda s tem kaptivira v „Tagblattu" od srede, pišoč: ,.die mehr ländliche Bevölkerung der Vorstälte hat sich ihre Vertreter gewählt itd." ; s tem hoče zbujati meščanski ponos, in reöi: predmestja so volila slovenske poslance, ker so tam bolj kmečki ljudje, vi volilci prvega razreda pa morate že zavolj tega Nemce volit', ker bi se drugače reklo, da ste tudi — kmetje. Ne glede na to, da je kmetiški stan častivreden stan, opominjamo le na to, da je bil ravno Dežman sam kandidat prvega razreda, iu ker je on sam v državnem zboru še pred kratkem, tedaj že v dobi renegatstva svojega, rekel, da je Slovenec, za to logično po njegovem izreku volilci prvega razreda ne smejo Dežmana voliti, — kajti če volijo njega — Slovenca — potem postanejo kmetje! Enkrat je bil res nekak razloček med meščanom in kmetom , in meščan je bil ponosen na svoj stan. Sedaj pa se omika že tudi med kmečkim ljudstvom močno širi, tako da ee mnogi meščani od kmeta le še po obleki ločijo. Pa priznajmo, da je v mestih več izobraženosti in olike, kako pride Dežman do sklepa, da mora zato potem meščan Nemec biti? Dežman sam dobro vč , da je to „Trug-schluss", pa on tudi vd, da je še dosti ljudi, ki v tem sklepu ne vidijo lažnjivih premis, zato se poslužuje tega sredstva. Nekdaj se je pač pri nas meščan od kmeta s tem ločil, da je nemški govoril, ali da so nekteri še zdaj tako bedasti, da se hočejo z nemščino bahati, to je 8ad ene germanizacije , onega ponižanja našega naroda, ktero bi moral Dežman kot sin naše zemlje sam občutiti , ne pa iz tega kovati orožje za agitacijo. Toda časi so se spremenili, mi smo se vzdignili iz svoje sramotne lege, ter začeli gojiti naš narodni jezik ; zdaj jih je na stotine izobraženih meščanov, ki se ne sramujejo svojega slovenskega jezika, ter se ga tudi poslužujejo v pisavi in v govoru; ali mar s tem nehajo biti — meščani? Ali niso meščani na Nemškem nemški, na češkem češki, na Hrvaškem hrvaški, na Madjarskem madjarski, v Galiciji poljski misleči in govoreči ? Zakaj bi morali ravno pri nas meščani nemški misliti in govoriti, ter nemškutarje in Nemce voliti? Mi spoštujemo naš kmečki stan, pa narodna stranka ni zgolj kmečka stranka, kakor hoče Dežman volilcem ljubljanskim na-tveziti; tudi obrtnik je potreben človek, trgovci so bili in bodo, nekaj uradnikov mora tudi biti'; če so ti ljudje v mestih vkup naseljeni, ali mar potem nehajo biti sinovi naše domovine? Na kak način pride vendar Dežman do sklepa, da ne smejo biti Slovenci, da ne smejo Slovencev voliti, ker potem bi se mesto , po kmetilo"? Se veda, kdor trd', kakor nemJku-tarji, da je Bloveuščina kmečk jezik , ta more potem priti do sklepa, da bi se meBto „po-kmetilo", ako bi se splošno slovenski govorilo po Ljubljani. Di pa to ni res, nam je jasen dokaz zlata Praga. Tudi Praga je bila že vsa ponemčena; pa o početku tega stoletja se je pričelo češko gibanje, Praga je postala čisto slovansko mesto, kjer se skor le češki govori, — pa v omiki, obnašanji, izobraženosti, obleki itd. se pražki meščani ne ločijo od drugih meščanov, prej bodo še bolj olikani, ko meščani nemških mest. Tedaj Praga se ni „pokmetila", ko Be je počehila, zakaj bi se morala Ljubljana „pokmetiti", ako zadobi Blovensko starešinstvo? Dežman nadalje vendar ne bo mislil ali trdil, da so volilci, ki so slovenskim kandidatom svoje glasove dali, vsi iz predmestij? Pri letošnjih volitvah je bilo oddanih slovenskih glasov čez 500, nemškutarskih pa le nekaj čez 400; po Dežmanovih nazorih je tedaj mesto že zdaj „pokmečeno", ker je bilo od-dauih več Blovenskih glasov, in če je vsak kmet, kdor Slovenca voli, potem je na vsak način več kmetov v Ljubljani, nego pa meščanov. Naši narodni doktorji, profesorji, učitelji, uradniki, naši izobraženi trgovci in obrtniki so tedaj vsi „mehr läudliche Wühler der Vorstädte", kakor sodi „Taglatt" od srede o vo-lilcih tretjega razreda. Kmet biti ni nobena sramota, kmet nas vse redi, in mi smo ponosni na našega kmeta, ker je značajen mož in nemčurjem ne gre na limanice, zato ga pa zaničujejo. Če pa Dežman misli, da bo s tem naše narodne volilce prvega razreda k sebi privabil, če jim obeta, da bodo postali , gospodje", če Nemce volijo, pc- Petelinov Janez. Povestica iz ne še preteklih časov. V. Mn polzki poti. (Dalje.) Meta je imela morda dobro voljo, da tega, kar je o Janezu zvedela od Jere, ne bo drugim pravila, ali njen jezik je bil premočan, premagal je voljo iu Petelinov oče je že drugi dan vse vedel. Se reče, ue vsega, ampak še več , kajti Meta njegovi sosednji ni pravila, da je Janezeva neka gosposka vlačuga iu da jo bo Janez vzel kar „na cvilili", kakor se reče o ženitvi brez poroke v cerkvi. Vse to jo bila hudobna sosedinja sama pristavila. Oče Petelin ni rad govoril o Janezu, „zgubljenem sinu", kakor mu jc rekel, vendar jc ta novica zbegala ga toliko, da je zvečer s Polono sprožil govor o njem. Mati jc močno vstrašila sc tega in zdaj povedala, kaj jej je Meta pravila. „Meta pač tebi ni hotela vsega povedati" — reče Petelin — „ker bi sc bila ti preveč prestrašila, drugim jc pa povedala že vse natančneje. Jaz se ne menim več za-nj, vendar bo treba, da, čc jc to resnica, vse vkre-nemo, da Janez nc bo ničesar več dobil od naše hiše. V soboto gremo delat pisma; polovico premoženja pripiševa[Nežki, polovico pa Reziki, mi dva pa ostaneva v hiši do smrti. Brž potem bo žeuitovanje." Mati Polona ni vedela kaj odgovoriti, le toliko bi bila še rada čakala s pismi, da bi bila gotovo zvedela, kaj je z Janežem; morda bi se dal še pogovoriti in spreobrniti. „Če to misliš" — opomni Petelin — ,.pa pojdi k njemu ti! Pa bo zastonj tvoja pot. Jaz do njega nc storim ne cuc stopinje več." Res se podii mati drugi dan v mesto in poišče Janeza. Ni ga doma, zve pa, da je pri Kleparjevih. Tje sc napoti mati iu praša po svojem Janezi. „A, to so gospod , ki so notri pri naših gospodičnah" — reče dekla — „kaj bi mu pa radi?" „Njegova mati sem, bi rada ž njim govorila" — odgovori Petelinovka. „Tako? Grem brž gospej povedat, čc smete noter" — reče dekla in hoče smukniti v sobo. „Čemu?" — pa se oglasi Polona — „kamor sme sin, b^ smela tudi mati, saj ni kak frančiškanski klošter tu!" S tem gre pouosna Folona za deklo in ko ta vrata odpre, jo jc žc videti za njo. Janez sedi ravno med gospodičnami, žvrgoljeuje je glasno, a ko se vrata odpro, vtilmejo vsi, Janezu so pa zategue obraz v nevoljo, brž vstaue in gre proti vratam , pa mati jc bila že stopila v sobo. „Kdo je ta ženska in kaj hoče?" — se oglasi gospa Iileparjcva — „kako si jo mogla noter spustiti, Mina?" — se grozi dekli. „Ej, nc zamerite, gospoda" — pojasnuje Janez — po nemški — „ta žena mene išče. Kmetica nc zua gosposkih šeg. Oprostite, da grem ven ž njo, jo bom brž odpravil. — Pojva ven!" — pa pristavi slovenski, priine mater za roko ter jo skuša vcu potisniti. Ali Petelinova mati, še čvrsta in ponosna žena, se ga otrese iu stopi šc naprej v sobo, sc postavi in prične: „Tako? tukaj jo tedaj tvoja „cvilili" nevesta? Ktera pa je? Pokaži jo no, da vem, kako nevesto dobimo v hišo!" Vse je zavzeto, vse tiho, vse strmi. Gospodične. smuknejo s krikom v drugo sobo, lc gospa sc približa in praša nekako zmedeno : „Vi ste toraj mati gospoda Janeza? Ko .bi bili vedeli, da pridete" — tem naj le prererjen bo, da s takim manevrom ne bo nič opravil. Tisti časi, ko so se premožni in visoko postavljeni možje sramovali povedati, da so Slovenci, tisti časi so minuli in se ne vrnejo več. Če se dtželai predsednik g. A. Winkler ne sramuje javno priznati, da )e Slovenec, če je to priznal podpredsednik državnega zbora, g. baron G ö d e I-L a n n oy, — potem mislimo, se tudi ljubljanski h šui posestnik, trgovic ali obrtnik ne bo sramoval svojega rodu in jezika. Naj se gre tedaj Dež man solit s svojimi davno pozabljenimi predsodki in neumnimi fintami, s cer bomo morali mislit', da mož že otročji postaja , kakor Nemec pravi: „er kindelt schon". TiBtim Dežmanovim pristašem pa, ki se boje, da bi res morali irbaste hlače obleči in kratko pipo v usta deti, ko bi prišli Sloveuci v Ljubljani do krmila, podamo v tolažbo ta le verz: ,.Die Stadt Laibach wird n cht verbauern, Aber Herr Dežman wird versauern " Politični pregled. Avstrijske deicle V Ljubljani 9. aprila. Državni zbor se je v torek pričel, in vzel v pretresovanje denarni proračun. Muogi govorniki so se oglasili za besedo. Govoril je tudi že slovenski poslane c Herman. Govorniki uhajajo zelo na stran, ter govore o vseh mo goč h rečeh, le o budgetu prav malo. Posebno nemški poslanci vedo vel.ko povedati, kako se ubogi nemški narod v Avstriji zatira. Schar-schmied je rekel, da uživajo Slovani že popolno ravnopravnost v Avstriji, da se izgojujejo not do univerze na podlagi maternega jezika, Nemci pa so prisiljeni, svoje otroke v judovske šole pošiljati. Ta gospod Scharschmied menda še nikoli ni nič slišal o koroških , štajarskih. šlezijskih Slovanih , sicer bi ne mogel kaj ta-cega trd.ti, da Slovani vživajo popolno ravnopravnost. Namesto izmišljene strahove o „zatiranem nemštvu" na steno malati, naj bi ti poslanci raje v pretres in razgovor vzeli žalostno stauje avstrijauskega prebivalstva, splošno revščino, pomanjkanje zaslužka pri obrtnikih, huda bremena, ki jih nosi kmet, nasvete, kako bi se dalo bolji kup vladati, k,e bi se dalo kaj zdatnega prihraniti itd. V Jajcu v Bosni so Hrvatje postavili „Bi jaz ne bila videla tega, kar sem" — jej seže mati Polona vmes in nadaljuje: „Vi ste menda mati teh frajlic, zdaj že verjamem, kar jo Meta pravila. Le dajto Janezu, ktero hočete, čo vam je ou sam zadosti. Od doma ne dobi nobenega krajcarja, za to bova že z očetom skrbela. — Ti, Janez, pa pojdi z mano, in no pridi več v tako hišo, sem že dosti zvedela o takih frajlah, kakor so tč." Zdaj jc bilo treba slišati, kako seje vsulo z ust gospe nad ubogo materjo 1 Kar s policijo so jej žugale ona in hčere, ki so zopet v sobo pridrle, in zdaj je Janez videl in slišal vse, kar so mu do zdaj vse tako skrbno prikrivale, šc cclo Milka sebi ni bila več podobna, tako jo jc spačila jeza. Morda bi jej bile vse štiri v obraz skočile in jo razpraskale in raztrgale, ali Polona jim jc bila prepostavna, tudi jc Janez spravil jo z lepo ven rekoč, da se bota že spodej pogovorila. Za obema lete šc hude besede, da se razlegajo po vsi hiši. Ko sta zunaj, začne Janez ves razjarjen: „Kaj vas je pa prineslo sem, da sto mi tako naredili? Kako težko mi bo zdaj potolažiti to rodovino!" „Saj je ni treba! Jaz sem jim povedala, spomenik za vse Hrvate 53. pešpolka, ki so v buktih pri Jajcu, Rogelji in Ključu ua slavnem bojišči padli. V sredo se je spomenik slovesno odgrnil, v navzočnosti mnogih vojaških poveljnikov in mnozega ljudstva. Ali bi se ne spodobilo, ko bi se tudi Kranjci svojih padlih Kunovcev spomnili? Vnauje države. Ncm£ija- Kakor je poročal nnš telegram v zadnji številki, luče knez Bismark odstopiti, in je cesarju že izročil svojo odpoved Ali je to reseu sklep, ali samo pritisk na ce sarja Viljema, to bomo še le zvedeli. Bismarku gotovo ni po godu, da sta ruski in nemški cesar spet prijatelja, ker njemu roji le ta misel po glavi, kako bi Rusijo ponižal in ugnal Ker mu pa m