jjubljdnskd bsnkd m^^k^Sedit^^nkI' l£T0 XXV. - številka 19 tJlta '»»eiilcfT 0bč> terence SZDL to Trti* ranJ' Ra«»ovljica, Sk. Loka Kram ci"~ tZda,a CP Gorenjski tisk Ođ*n urednik Anton MiklavčiC sovornl urednik Albin Učakar KRANJ, sreda, 8. 3. 1972 Cena 50 par Lisi izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. Januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah. ^ unu urednik Albin Učakar ,n sicer ob sredah in sobotah. »jj^^^J^LO^ S OCIALISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ ZNIŽANE CENE ženskih kril: — STARA CENA — NOVA CENA 195 din 95 din v prodajalni BLAGOVNICA — KOKRA KRANJ, Poštna 1 Oglejte si in izberite! 6. STRAN: Gb prazniku 15. STRAN Biserna poroka v Škofji Loki v CaAUtamo za dem ima jubilejna, m eš a niča ešFEceriua ©©©© NAGRAJUJE ZI UŽITKOM IN POČITNICAMI NA MORJU Železarji - Titu drugič podeliti red narodnega heroja Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške železarne so železarji soglasno podprli predtog, da se predsedniku THu ob njegovi osemdesetletnici drugič podeli red narodnega heroja. Železarji so poudarili, da naj no to priznanje jugoslovanskih narodov predsedniku Titu za njegovo uspešno vodenje boja proti sovražnikom države, priznanje za graditev samoupravne socialistične družbe in uveljavljanja neuvrščenosti in miroljubnega sožitja med vsemi narodi sveta. D. S. Na zadnji seji predsedstva tovarniške konference ZM v Železarni Jesenice so se menili tudi o organizaciji kviz oddaje Mladi za vas, ki jo bo letos pripravil mladinski aktiv iz Verige v Lescah. Obenem so sklenili, cla bodo za mlade železarje odkupili delo v izvedbi amaterskega gledališča Tone Cufar. Predstava bo 10. marca, mladi železarji pa bodo dobili brezplačne vstopnice. Sklenili so tudi, da bo 18. marca tovarniška konferenca organizirala v gledališču Tone Čufar koncert orkestra JLA iz Ljubljane. Koncert bo v počastitev dneva mladinskih delovnih brigad. 0 V ponedeljek, 6. marca, se je na delavski univerzi začel nemški nadaljevalni tečaj, pripravljajo pa strojepisni tečaj. Tečaj nemškega jezika bo trajal 00 ur. D. S. £ Na zadnji seji izvršnega odbora SZDL Jesenice so se menili o pripravah na konferenco, ki *bo v začetku prihodnjega tedna. Na konferenci bodo razpravljali o programu dela in o proračunu, o gospodarskih gibanjih pa bo spregovoril -predsednik občinske skupščine Franc Žvan. Na zadnji seji izvršnega odbora so sprejeli tudi koledar prireditev za leto 1972 in pripravili predlog organov občinske konference in imenovali nekaj komisij. D. S. KRANJ llllllijjj Q V ponedeljek sc je pri občinski konferenci socialistične zveze sestala delovna skupina za ocenitev delovanja krajevnih skupnosti v mestu. Razpravljala je o konceptu organiziranja mestnih skupnosti. — Včeraj pa se je sestala sekcija za gospodarstvo, ki je obravnavala predlog resolucije gospodarskega in druŽbene&a razvoja in predlog proračuna za letos. 9 Regionalni klub poslancev za Gorenjsko je v ponedeljek popoldne pripravil posvetovanje z nekaterimi poslanci in predsedniki občinskih konferenc SZDL z Gorenjske. Razpravljali so o delu kluba. Q Jutri popoldne bo skupni posvet članov koordinacijskega odbora petletnega načrta akcij krajevnih skupnosti s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Razpravljali bodo o merilih za razdelitev sredstev iz občinskega proračuna, o delu krajevnih skupnosti v minulem letu in o letošnjih delovnih programih. A. Ž. RADOVLJICA £ V ponedeljek so sc v radovljiški občini začeli zbori volivcev, na katerih bodo občani razpravljali o smernicah eko-nomsko-družbenega razvoja občine za letos, nadalje o predlogu proračuna in d programu komunalnih dejavnosti za letos. Pred zbori volivcev, ki bodo trajali do 13. marca, pa so o omenjenih predlogih prejšnji teden že razpravljali predsedniki krajevnih skupnosti in predsedniki svetov radovljiške skupščine in izvršni odbor občinske konference socialistične zveze skupaj s predstavniki drugih občinskih družbenopolitičnih organizacij. A. 2. TRŽIČ 0 Včeraj je bil v Tržiču sestanek odbornikov, ki bodo vodili zbore volivcev. Na sestanku so se odborniki seznanili z načinom vodenja zborov ter problematiko posameznih krajevnih skupnosti, ki jo bodo morali pojasnjevati odborniki in predstavniki občinske skupščine ter dajati ustrezne odgovore. -jk 0 Jutri bo v Tržiču skupna seja vseh izvršilnih organov občinskih družbenopolitičnih organizacij. Glavna tema razgovora bo obravnavanje načina zbiranja predlogov za odbornike občinske skupščine in poslance. To sodi v okvir stalnih kadrovskih priprav na volitve, ki bodo prihodnje leto. Kandidate bo zbirala občinska konferenca SZDL. -)k Inž. Andrej Marine in Zvone Dragan obiskala LokJ Včeraj sta obiskala škof jo Loko sekretar CK ZKS inž. Andrej Marine in predsednik k0 jj, je CK ZKS za družbenoekonomske odnose Zvone Dragan. V škofji Loki sta se sestala * fi-tičnim aktivom, zatem pa sta se s sekretarjem komiteja obč. konference ZK škofja ^ , jflj.' netoin Kokeljem, sekretarjem občinske konference SZDL Tonetom Rakovcem in pred8 kom obč. sindikalnega sveta Jožetom Stanonikom odpeljala v Selško dolino. Na Luši je bil kratek pogovor s kmetom Starmanom o razvoju kmečkega turizma na„f?taseje vrhu. V Železnikih sta si gosta ogledala tovarno pohištva AIples, nato pa sla se udeležila (.v delavskega sveta, na kateri so največ govorili o zaposlovanju, že leta 1969, ko je k° Alplesa začel graditi novo tovarno kosovnega pohištva, Je kadrovska služba navezala • fle z zavodi za zaposlovanje širom po Sloveniji. Pokazalo se je namreč, da v Selski d°"n. ^ bodo mogli dobiti dovolj delavcev. Za delavce iz drugih krajev pa je bilo treba najp»e.i ^ gotoviti stanovanja in prehrano. Povečali so menzo v Alplesu In v sodelovanju z Iskro dili samski dom. Lani, ko je stekla proizvodnja v novi tovarni, so na novo zaposlili 294 c cev, toda po enem ali dveh mesecih dela jih je 168 odšlo. Vzroke je treba iskati v donio mladih delavcev, v težkem privajanju na industrijsko proizvodnjo in red, v razmerah v skem domu in v nizkih osebnih dohodkih. Predvsem pa je bilo premalo storjenega za v' .g čitev teh delavcev, večini je bila to prva zaposlitev, v dogajanja v podjetju in kraju-so na seji DS sklenili, da Je treba storiti več za vključitev mladih doseljencev v delo dinske organizacije, športnega društva, kulturno umetniškega društva in drugih družben Uličnih organizacij. Poskrbeti je treba tudi za dolgoročno stanovanjsko politiko, da delavcem, ki bodo ostali v tovarni, kasneje zagotovljena družinska stanovanja. . Popoldne pa sta se inž. Andrej Marine In Zvone Dragan sestala z aktivom mladih koIfll% stov v škofji Loki. Pogovor je tekel o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih in naiofc po II. konferenci ZKJ. — L. Bogataj — Foto: F. Perdan Konferenca - začetek organiziranega cida V sredo, 1. marca, je bila v Tržiču delovna in volilna konferenca občinske organizacije zveze mladine. Razen številnih mladincev so se je udeležili tudi najvišji predstavniki družbenega in političnega življenja občine ter predstavnika predsedstva RK ZMS iz Ljubljane. Člani konference so najprej poslušali poročilo dosedanjega predsednika občinske mladinske organizacije Tržič Silva Plajbcsa. Plajbes je dejal, da je občinska mladinska organizacija še posebej malo naredila lani, ter naštel nekatere akcije, ki jih je tržiška ZMS oziroma njeno vodstvo kljub neorganiziranosti uspela pripraviti lani. Omenil je seminar za tovarniške komiteje ZMS, sprejem v mladinsko organizacijo, štafeto mladosti, izlete ter sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, ki bi bilo lahko boljše, če bi se ZMS zavedala, da ji tako sodelovanje lahko le koristi. Mladinci in gostje so v razpravi navajali, da tržiška mladina ni bila neaktivna. Ta očitek velja le za njeno vodstvo, to je za konferenco, predsedstvo in najodgovornejše posameznike. Prav tako ni utemeljen očitek, da je bila ponovna oživitev mladinske organizacije vsiljena s strani drugih družbenopolitičnih organizacij. Konferenca ni izzvenela obračun med tistimi, u doslej vodili ZMS, in ki prihajajo, temveč j« j,je demokratičen , dogovor, '• bo treba najprej prije« ^ delo. člani konference SO a sredinem zasedanju SP delovni program in P™^§ občinske organizacije *■ ter za novega predsednika volili Jožeta Klofutarja.. • sekretarja pa Toneta *r7 karja. Klofutar bo novo fu" cijo opravljal profesionalk J. Košnje* ki kot so Aktualna ekonomsko politična vprašanj V ponedeljek popoldne je predsednik komisije za družbeno ekonomske odnose pri centralnem komiteju ZK Slovenije Zvone Dragan govoril sindikalnemu aktivu kranjske občine o aktualnih ^kono^ ako političnih vprašanjih- ^ tem je orisal ekonomsko lanco, reformo in štabni cijo v minulem letu ter op^ zbril na nekatere dobre slabe strani lanske bilance- Zaposlenost na Gorenjskem „*čala za dobre **) U* so delovne organlza- »Jjjg' iv triiški jjjg Jk na Gorenjskem prijavile odrtotke. ©Wjg£ *vodu za zaposlovanje Kranj Je bila naJbolJ iskalo *oraj U.000 prostih delov- stvo je nepriučene de mest ali za 2 odstotka ostalih kategorijah Na Jesenicah *a organizirano graanju V zadnjih nekaj letih so v Jeseniški občini zgradili velijo stanovanjskih objektov, X več Pa Je zraslo Individualnih hišic. V prihodnjih «Uh pa predvidevajo se večji gradnje novih stanovi, sai • ^name^^ v zadnjem "dade t ,e stanovanjske SrnaT^JSnja leta. že- ? Je otr!!?nlc" Je 2daJ- k° ^rsk*ga««, Jabega gosp°- Nv«o IM^IožaJa. načela in-Sdnjo *krbeti P^v za aelavceVih stan°vanj za !>a]o Jesen,ce se za" • lo novi? ^P^ksno grad-,ek«ov v\ st,anovanjsklh ob- *adi b, uSCnT tisu j*1 zazidali pred-M lahko staft mesta, kjer lok°v in J , fc nekaJ n0v,h *t stl Pn!c' podjet- ^dalni « x*° že Pripravili No zg:aSrt Hrušice, kjer Qalnl načrt so odbor- .--j««, ki niso pre-Had! u, a7enl od železarne. niki na zadnji seji občinske skupščine po krajši razpravi, v kateri so se zavzeli za organizirano gradnjo novih stanovanj v občini, tudi sprejeli. Pri Stanovanjskem podjetju na Jesenicah so tudi že pripravili zazidalni načrt Koroške Bele, kjer naj bi še do konca letošnjega leta postavilo SGP Gorica 34 stanovanjskih hišic. Tudi Rodinam, Logu pri Kranjski gori in Belemu polju pri Hrušici se v prihodnje obetajo novi stanovanjski bloki. Prav v teh krajih naj bi po predhodnem temeljitem premisleku in študiju začeli s pravo organizirano gradnjo. Cas in potrebe zahtevajo, da se stanovanjski problemi rešujejo smotrno In načrtno, z organizirano gradnjo. Odborniki so predlagali, da bi prav na Belem polju med Mojstrano in Hrušico v prihodnje veljalo poskusiti z organizirano gradnjo. Na tem kraju naj bi zgradili tudi do 300 novih stanovanj. D. Sedej Proti zajezitvi Radovne in Save Nov& sred° so na seji •Sine siri! ,.obč>nske skupen iaioJeh sklep- da se ne bliiC,S Pologom repu- *podarst, da za vodno S°-~*vo 7a; °'.,da bi Radovno in °dborniw-ZlH pri Radovljici. 1 se niso strinjali s Ob takšnim predlogom v študiji o izkoriščanju naših voda, ker ni usklajen z načrti občine. Omenili so tudi, da so se o predlogu pripravljeni pogovarjati, če ga bodo strokovnjaki ustrezno dokumentirali in utemeljili. A. Ž. v ^oboto eni zbor D ITT Kranj Proe.^ marca, je bil Stvenik°nh k,uba gospodar-*b°r H?xredni >etni občni inženirjev in Poleg članov "Astilnih podjetij ^'Užu^l tekstilcev Kranj, ki in z Bi» P Radovljice, Zapuž društvPa°dlagi Poučila o delu ie l& pretekleni letu sc dar • Ua fskem ustrijt razprava o gospo-položaju tekstilne -~.mc, posebno ob naj-^ovejših gospodarskih ukre-Plh ZlS. Opozorili so, da najnovejši ukrep ZIS o oprosti-*l 4°/o zveznega prspevka a Promet z metrskim bla- ovine in drug reproduk-lJski material podražili za >er kot 20%. V takem pologu ima tekstilna industrija el° slabe možnosti za na- 4% on strjj Pol°'-ai tekstilne indu-sUrCM,;"' lzboljšal, ker so se daljnji razvoj, če se ne bodo na zvezni, republiški in občinski ravni poiskale nove možnosti za nadaljnje zmanjšanje prispevkov iz carin, prometnega davka itd. Kako resen je položaj, opozarja dejstvo, da so najboljša tekstilna podjetja komaj 7 % akumulativna, podjetja, ki so bila že sedaj v slabem gospodarskem položaju, pa so ob najnovejših gospodarskih ukrepih resno ogrožena. Na koncu občnega zbora je bil izvoljen nov upravni odbor. Za predsednika je bila ponovno izvoljena Kastclic Veronika iz Tekstilindusa. A. Omejc manj povpraševanja. Največ delavcev je potrebovala industrija, gradbeništvo, promet, trgovina, gostinstvo ter obrt. Poslovno poročilo zavoda za zaposlovanje Kranj navaja, da so delovne organizacije zaposlile 93 odstotkov od iskanih delavcev. Zanimive so tudi številke o delavcih, ki so se lani prvič zaposlili. Največ takih se je zaposlilo v radovljiški občini, sledi ji jeseniška, najmanj takih zaposlitev pa je bilo v tržiški občini. Zanimanje za zaposlitev v tujini upada, saj je lani z Gorenjske odšlo na delo v tujino le 310 delavcev, kar je za 7,5 odstotka manj kot leto prej. Največ odhodov v tu jino je bilo iz kranjske občine, sledi ji jeseniška, najmanj odhodov pa je' bilo iz škofjeloške in tržiške občine. Večina teh delavcev je bila priučena pri nas na stroške tujih delodajalcev. V Zahodno Nemčijo jih je odšlo 208, manj pa v Avstrijo, Švico in druge dežele. Med pomembnejšimi dogajanji v zaposlovanju lani je bilo tudi precejšnje število prenehanj delovn*h razmerij, ki so se v primerjavi z letom prej povečala za 10 odstotkov. Lani je na Gorenjskem 7600 delavcev zapustilo delovno razmerje, in sicer največ v kranjski občini — 2481, najmanj pa v tržiški — 649. Največ delavcev je zapustilo delo v gozdarstvu, prometu, trgovin] in gostinstvu. Najštevilnejše so bile samovoljne zapustitve dela, te so bile najštevilnejše v škofjeloški občini. Na drugem mestu pa so zahteve delavcev po prenehanju dela. število oseb brez zaposlitve se je lani še znižalo. Sem sodijo osebe, ki so prehodno zaposlene in pa take, ki sc zaradi različnih ovir (zdravstvenih ali drugih) težje zaposlijo. Ob koncu leta 1971 je bilo število nezaposlenih na Gorenjskem 607, od tega polovica žensk. Največ oseb brez zaposlitve je bilo v kranjski občini — 224, najmanj pa v tržiški —55. Med nezaposlenimi prevladujejo nepriučenl in priučeni delavci, strokovni kadri pa so precej redki. Med nezaposlenimi je največ oseb do 25. leta starosti. Sodelavci zavoda s posebno skrbjo spremljajo težje zaposljive ljudi. Lani je bilo na posebne preglede (ne pregled pred zaposlitvijo) poslanih 200 nezaposlenih delavcev. Za večji del nezaposlenih so se kasneje našle zaposlitve, drugi so bili napoteni na nadaljnje Izobraževanje, v terapevtsko obravnavo ali pa so bili invalidsko upokojeni itd. ljubljanska banka POHIŠTVO murlia V KRANJU DELAVSKI DOM od 9. MARCA do 3. APRILA 630 tisoč dinarjev dohodka od turizma Konec prejšnjega meseca so sc v Bohinju zbrali kooperanti bohinjskega turističnega društva in razpravljali o rezultatih lanske turistične sezone v Bohinju. Ob tej priliki je od 160 lastnikov zasebnih turističnih sob 130 podpisalo pogodbe o nadaljnjem sodelovanju s turističnim društvom prek turističnega biroja pri društvu. Ugotovili so, da je bilo lansko sodelovanje s turističnim društvom zelo uspešno, saj so v zasebnih turističnih sobah zabeležili prek 50 tisoč prenočitev, kar je 23 odstotkov celotnih prenočitev v minulem letu v Bohinju. V zasebnih turističnih sobah je lani letovalo prek 52 odstotkov tujih gostov. Ker imajo zasebniki v Bohinju okrog 1200 postelj, so bile lani sobe zasedene poprečno 40 dni. Najbolj so bile seveda zasedene zasebne turistične sobe blizu jezera in tiste, ki so bolje opremljene. Prav tako pa so bili z lansko turistično sezono zadovoljni tudi lastniki zasebnih turističnih sob v Bohinjski Bistrici. Skratka, lastniki zasebnih turističnih sob v Bohinju so od lanske turistične sezone imeli 630 tisoč novih dinarjev dohodka. Tajnik turističnega društva Bohinj Cene Resman je povedal, da so lastniki zasebnih turističnih sob na zboru sklenili, naj bo tudi v prihodnje sodelovanje in poslovanje društva takšno kot v minuli sezoni. Zavzeli pa so se tudi za enotne cene. Rekel je tudi, da od letošnje sezone lahko pričakujejo v Bohinju še več kot lani. A. Ž. Tržiška predilnica odpira obrat v Loškem potoku Bombažna predilnica in tkalnica iz Tržiča bo odprla danes v vasi Hrib v Loškem potoku pri Ribnici svoj prvi ©brat zunaj Tržiča. V novem obratu, ki je v preurejenem zadružnem domu, bo 30 domačih žena in deklet izdelovalo posteljno perilo. Delavke so začeli priučevati že novembra lani in so sedaj že toliko usposobljene, da bo redna proizvodnja danes lahko stekla. Kot so nam pove- dali v BPT, bodo obrat v Loškem potoku še razširili, saj je v teh krajih še dovolj domače delovne sile, medtem ko jo je v Tržiču premalo. Taki obrati pomenijo tudi usmerjanje sredstev v manj razvita področja, kar je na eni strani koristno za matično podjetje, po drugi strani pa tudi za prebivalce in gospodarstvo manj razvitih predelov Sloveniji. Jk MLADINSKI SEMINAR NA BLEDU — Občinska konferenca zveze mladina Radovljica je v soboto in nedeljo v Park hotelu na Bledu pripravila Izobraževalni seminar za člane konference, predsedstva in predsednike aktivov v radovljiški občini. Med drugim je na seminarju govoril o nalogah mladih po drugi konferenci zveze komunistov Jugoslavije sekretar zveze mladine Jugoslavije Stane Boštjančič. A. Ž. — Foto: F. Perdan Zbori volivcev - novo rešeto Jutri se bodo začeli v tržiški občini zbori volivcev, na katerih bodo občani obravnavali poročilo o uresničevanju sklepov lanskih zborov volivcev, predlog programa gospodarskega razvoja, predlog negospodarskih investicij ter predlog letošnjega trži-škega občinskega proračuna Zbori volivcev bodo končani v ponedeljek, 13. marca. S tem bo končana nova faza razprav o letošnjem proračunu in razvoju gospodarstva. Obravnava proračuna in gospodarskega razvoja se je začela v tržiški občini s posvetovanja, ki so se ga udeležili najodgovornejši predstavniki podjetij in občinske skupščine. Pogovarjali so se tudi o obremenitvi gospodarstva. Gospodarstveniki na predloženi program niso imeli bistvenih pripomb. Menili so, naj družbeni proizvod narašča hitreje kot osebni dohodki ter izrazili pripravljenost, da prispevajo delovne organizacije letos več za negospodarske investicije, za katere letošnji proračun nima denarja. Omenjali so številko 130 starih milijonov, kar je veliko in celo 80 milijonov več od lanskega prispevka. Seveda morajo to še sprejeti samoupravni organi podjetij. Gospodarstvenik t so prav tako predlagali, da mora dobiti telesna kultura v občini več denarja. Predlog letošnjega proračuna in gospodarskega razvoja so na posebnem sestanku premic val i tudi predsedniki vseh trinajst krajevnih skupnosti v občini. Največ goVb-ra je bilo o denarju za skupnosti. Čeprav bi zaradi potreb vsaka krajevna skupnost potrebovala več, kot jim namenja predlog proračuna, so predsedniki predlog proračuna in negospodarskih investicij načelno sprejeli. Predlogu sta nasprotovala le predsednika krajevnih skupnosti Tržič-Ravne in Podlju-belj. Zato lahko pričakujemo, da bo razprava na obeh zborih volivcev še posebno živa. Predlogi vseh dokumentov so bili obravnavani tudi na svetih skupščine občine, ki so dali skupščini, ki je zasedala 29. februarja, nekatere pripombe. Občinska skupščina jih je na zasedanju 29. februarja sprejela. Člani svetov so menili, da precej kapitala, ustvarjenega v Tržiču, odteka, čeprav bi ga potrebovali doma, saj so prišle investicije v gospodarstvo v tržiški občini do pravega izraza šele lani, letos pa bi morali v takšnem tempu nadaljevati vendar prve napovedi jniso takšne. Zato so sklenili, naj občinska skupščina vpliva na Ljubljansko banko in ji prikaže resnične investicijske potrebe tržiškega gospodarstva tc-r prepreči siromašenje in odtekanje doma ustvarjenega kap'tala. Nadalje bo morala skupščina oziroma oddelek za gospodarstvo ponovno pretresti položaj obrti v občini (število ohrtrvkov padal, ge posebno pa proble-mat ko avteprevoznikov. Nekateri med njimi imajo namreč obrt prijavljeno drugje, čeprav stanujejo v Tržiču in okolici. Skupščina pa naj prav tako poišče skupaj s Cestnim podjetjem Kranj, kranjsko občinsko skupščino in Cestnim skladom SRS rešitve, kako urediti močno poškodovano cesto Kranj— Tržič, ki pelje skozi Duplje. Odborniki tržiške občinske skupščine so nato sklenili, da gredo letošnji občinski dokumenti, dopolnjeni s pripombami, lahko na zbore volivcev, ki bodo novo rešeto v javni razpravi. J. Košnjek f|fZdravstvena skrb za predšolske btr Med otroškimi nalezljivimi boleznimi, ki še kot eP^jgj|tf ogrožajo zdravje predšolskih otrok so norice, mutnps« in škrlatinka. Našteta obolenja, razen škrlatinke, 11JS^ .v&erD so pa lahko nevarna. Najbolj nevarna je škrlatinka, V*?u\Tii zaradi posledic. Ker se je v nekaterih kranjskih vrtcir kratkim pojavila škrlatinka, smo dr. Heleno Valičevo, P v otroškem dispanzerju zdravstvenega doma Kranj z^^e> za nekaj besed o zdravstvenih ukrepih ob pojavu škrta . ■ ,1i VT^ no bi bilo, če bi nntii ^ tudi posebne prostore [,, le prebolevnike, da se ^ družili z zdravimi 0J^£,va)i ni smo prvič ili 1 »Ukrepi, ki jih izvajamo ob pojavu nalezljive otroške bolezni škrlatinke, v vrtcih niso nekaj novega, pač pa že stara ustaljena praksa. Na čeloma se v zdravstvu ne borimo samo proti škrlatinki kot bolezni sami, pač pa veljajo vsa prizadevanja zatiranju bacila, ki škrlatinko povzroča. Isti bacil namreč povzroča še angino, vnetja ledvic, srčni in sklepni revmatizem. Občutljivost za ta bacil (he-molitični streptokok) pa je pri ljudeh različna. Ob pojavu škrlatinke v vrtcih zavod za zdravstveno varstvo vsem otrokom v vrtcih vzame žrelne brise, da ugotovi, če so med otroci bacilonosci. Vsi otroci namreč ne obole, so pa nosilci bacila. Taki otroci nekaj dni uživajo pe-nicilinske tablete in ne smejo v vrtec, če je ponoven bris negativen, smejo spet v vrtec. Vsi ti ukrepi sodijo v okvir borbe proti nalezljivim boleznim. S cepljenjem smo v zadnjih desetletjih zatrli obolevnost za davico, oslovski kašelj, paralizo in v zadnjih letih tudi ošpice.« Če ugotavljamo, da predšolski otroci ne obolevajo množično za nalezljivimi otroškimi boleznimi, kakšno je potem njihovo splošno zdravstveno stanje? »Iz poročila o sistematičnih pregledih otrok v kranjskih vrtcih je razvidno, da predšolski otroci največ obolevajo na dihalih. Tako stanje je predvsem zaradi prenatrpanih prostorov, prehitre vrnitve po bolezni v vrtec, zaradi nezadostnih protiepide-mioloških ukrepov, pomanjkljive zdravstvene izobrazbe varstvenega kadra itd. Ideal- otroke sistematično,/- s0 sredstva. Prejšnja le sj. pregledi bili, vendar stematični. Tudi lanskl iVl ni v vrtci«1 matični pregled bil popoln, saj o t ros m pUHUm, -- dravr>!: spanzer nima dovolj . tr nosu.« t M. Poudarek zdravstveni zaščiti žene Konferenca za družbeno aktivnost žensk pri občinski konferenei SZDL Jesenice pripravlja za letos vrsto nalog, ki jim bodo posvetili vso pozornost. Jeseniške žene bodo letos pripravile več predavanj o zdravstvenih problemih in zdravstveni zaščiti žene, kajti mnenja so, da bi morali te probleme bolj sistematično reševati. Minulo sredo so jeseniške žene že pripravile prvi razgovor, kako naj bi potekala ta predavanja in razgovori. K sodelovanju so povabile prim. dr. Za-lokarjevo iz jeseniške Splošne bolnice. V letošnjem programu dela je tudi skupni sestanek občinskega sindikalnega sveta, občinske konference SZDL in konference za družbeno aktivnost žensk. Obravnavali naj bi vprašanja in probleme otroškega varstva v občini, probleme zaposlene žene, nočnega dela žensk itd. Zavzemajo se tudi, da bi skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo ob dnevu prosvetnih delavcev pripravili za starše učencev posebne razgovore in predavanja na temo Šola za starše. Na teh razgovorih naj bi razpravljali o problemih učencev, spolni vzgoji v šoli itd. Pri konferenci za družbeno aktivnost žensk na Jesenicah bodo ustanovili poseben odbor, ki bo pripravil gradivo za publikacijo monografije o delovanju in borbeni poti jeseniške žene. Precej tega ni, K° gradiva so zbrali že »a ' tg. so organizirali uspelo x Q\jf vo Jeseniška žena v i ^ ciji. Tedaj razstavnega gjj, diva niso prispevali je ^ zeji in arhivi, ampak j0 mnoge jeseniške žene, jjjj aktivno sodelovale v za pravice jeseniškega ^ ca-železarja. Prav s to ^ stavo, ki so jo pripravi j dnevu žena, so zbrali P. p gradiva, ki bi se najt"' gubilo ali uničilo. so Ob letošnjem 8. niarc^ju jeseniške žene ob sodclo ^ ZKPO Jesenice in druz^ političnih organizacij )e & ške občine pripravile m> rek, 7. marca, v dvoran«. e\ dališča na Jesenicah $ koncert moškega komo ^ zbora iz Krope. S*EDA - Kaj dela kmetijska pospeševalna služba ? Ogovoril! °beh zborov Jeseniške občinske skupščine so ka Zuna tUdl "a vPrašanJe odbornika občinskega zbora Mir-fabljen d*' Leta *e bl1 vPrašal: »v kakšne namene je bil po-tijski 2a^enar' ki 8» Je dala občinska skupščina Jesenice kme-lnforma jUn! 23 P?sPeševa'no kmetijsko službo? Po dobljenih ancira GG BiadG°ZdnCm gosP°darstvu to s,užbo v celoti Ocigovor »Kmetijska po-služba je bila g^valna "stanovliena Saniosto n" 1CtU 1968 kot zadru ia enota Kmetijske ska dovljlCa' Kmetij- ,uk P^Pesevalna služba de- kmctijst ' čju zasebnega liške ;'va na območju jese- stl/*ad.0vljiške s'Užba v°dj0. sede/ Pa ima 2 v Radovljici, ucllo 7n. "sinoma in Ve*ana. n nemoteno delo je ianc;hn;a 'azllcne vire li- k v lein,nto7?bČinc zenice ^lo Z Prispevala za 22.000 (KspoSevalne službe 510 Povi IJCV- Ta sredstva **i P^sn"- UPOrabiU 23 ^moČuT1 L>:val"e službe na Javnost e Jesenice. De- ^bno sluibe so ^etijahSr »smerili le v za-'"•etijstvo. Delavci nadaljevali z orga-5 na 15 »fcvov 6 °-,cno je bilo 5 pij p*o gospodarskih pos]G. mnogi i."UVotlilu službe so kmetiuv^alij ^Qaibfetovalci kupovali lodelovah '- ?■ Služba jc lan , ri Snoicnit,!Kli Pri PaSni§tvu. «orf^.. 1 nju Pašnikov v Pod- W*tmi so morali predvideti vrsto in količino gnojil ter njihovo pravihiO trošenje, Pp gravilo ograj na pašnikih B^lo Polje, Podkoren in Ra" teče. V Planini pod Golico je Pospeševalna služba skupaj s Pašn-m odborom organizirala Jn pripravila ves material za pastirske koče na Koča bo - —...IU1. ska Bela so obnovili vodovodno zajetje za živino in popravili pastirsko kočo pod vodstvom strokovne službe. * , n-'° Na pašniku Koro- zgrajena ivom 'rccci strokovnega dela je A,*,. J ludi živinoreja. k°misini?UiUl Sta sodelovala v Plemen'/. potr>uJe teliće za kn'Ctii,,,° v zasebnem Va'i so LlU 16 teUO. sodelo- 60 - pri sklepanju in reali ''aeiji pogodb za dobavo telet svetlo lisaste pasme za nadaljnje pitanje pri kmetih v Jeseniški občini. Pospeševalna služba je organizirala predavanja o higieni mleka, krmljenju živine, Ureditvi hlevov, o pravilni uporabi gnojil in o usmerjanju kmetij (skupaj pet predan j). Opravili so tudi pre-drobnih del kot navodila *n nasveti. D. SedeJ Pospeševalna služba jc pripravila traktorski tečaj za kmete iz jeseniške in radovljiške občine. Prijavilo sc je 60 kmetov. Po izjavah proizvajalcev je bilo delo pospeševalne službe uspešno, denar pa koristno uporabljen. Na območju jeseniške občine so opravili za 40.000 raznih del. Razliko od 20.000 dinarjev, kolikor je prispevala občinska skupščina, so pri pospeševalni službi črpali iz skupnih sredstev.« D. Sedoj GRADNJA PODVOZA NA GORENJSKI CESTI — Cestno podjetje Kranj je prejšnji ponedeljek začelo urejati na gorenjski cesti križišče za Bled in Bohinj. Tako se je končno začel uresničevati tri leta star program rekonstrukcije tega križišča, ki je bilo v zadnjih letih posebno v poletnih mesecih ozko grlo. Zgradili bodo podvoz. Gradnja bo trajala do konca junija, veljala pa bo 2,80 milijona dinarjev. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Le 4 odstotke investicij v kmetijstvo »Kmetijski modeli, ki prihajajo k nam z zahoda, so potrebni kritične presoje, čeprav so nam vsake izkušnje dragocene,« je dejal republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milovan Zidar na novinarski konferenci v ponedeljek, 6. marca, ki jo je organiziralo združenje kmetijskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije. Ti modeli so namreč izredno dragi in bi jih naša družba težko zmogla, razen tega pa nosijo v sebi centralističen značaj, katerega prav v tem času mi odpravljamo in želimo tudi v kmetijstvu prenesti čim več pristojnosti na republike ter občine. Centralizem bi v tem primeru pomenil tudi avtomatizem, ki bi sc še posebno kazal na področju razdeljevanja sredstev za kmetijstvo ter gospodarskih odločitvah, ki ne bi Letos več denarja za turizem V sredo, 1. marca, je bila v Ljubljani novinarska konferenca, ki jo je sklical predsednik komiteja za turizem pri izvršnem svetu SRS inž. Franc Razdevšek. Predsednik je med drugim povedal, da bo dobil letos turizem v Sloveniji posredno ali neposredno 12 milijard starih din, od tega bomo 5 milijard porabili za popolnoma nove turistične investicije, številka je vsekakor razveseljiva, saj je program predvideval le milijardo več. Torej je izpadla le milijarda starih din. Ob tem lahko predvidevamo, da bodo turistične investicije v prihodnjem letu še večje, kar jc pravilno, saj turizem lahko veliko pomaga pri odpravljanju naše negativne zunanje trgovinske devizne bilance. Nekatere dežele, na primer Italija in Avstrija, prav na račun velikih turističnih deviz lahko drže svojo valuto. Predstavniki sredstev javnega obveščanja so se na konferenci prav tako seznanili s prvimi osnutki novega zako- na o gostinski in turistični dejavnosti, ki naj bi čim bolj enotno reševal zakododajo s tega področja. Sedaj imamo na področju turizma in gostinstva vrsto zakonov in predpisov. Seveda bo novi zakon povezan z zakonom o osebnem delu, ki sc prav tako že pripravlja, in bo zato treba najti med njima točno razmejitev. -jk Največ izvozila Jelovica Industrijska podjetja v škofjeloški občini so letos planirala izvoz v višini 41,388.872 dolarjev. Najviše so plan postavile loške tovarne hladilnikov, ki letos predvidevajo prodajo na tujem trgu v vrednosti 3,000.000 dolarjev. Na konvertibilnem trgu bodo prodale dobrih 42 odstotkov izvoženega blaga. Na drugem mestu je Alpina Žiri, ki bo letos izvozila za 2,619.410 dolarjev izdelkov, od tega 553 odstotka blaga na konvertibilni trg. Sledi Iskra Železniki, ki načrtuje za 2,347.Os« dolarjev izvoza. Vse blago naj bi prodali na konvertibilno tržišče. V Alplesu so predvideli izvoz v višini 1,127.000 dolarjev. Tudi ta ko- lektiv naj bi vse izdelke prodal na konvertibilnem trgu. Jelovica je planirala za 600.000 dolarjev izvoza. Šešir za 250.000 dolarjev itd. Izvoz industrijskih podjetij se bo po predvidevanjih letos povečal za 75 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. V primerjavi s lanskim januarjem pa je izvoz najbolj povečala Jelovica škofja Loka, ki je v tem času izvozila kar osemkrat več. Iskra Železniki je izvozila štirikrat več, Alples trikrat več itd. Manj kot lani v enakem obdobju pa je izvozila Alpina, Šešir škofja Loka, Elra Rete-če itd. -lb bile pozitivne za vsako republiko ali pokrajino. Pri takem razdeljevanju sredstev nikoli ne bi natančno vedeli, ali so kmetijstvu namenjena sredstva res prišla do neposrednega proizvajalca. Na omenjeni konferenci je bilo še posebno poudarjeno, da je delež investicij v kmetijstvo premajhen, saj znaša le 4 odstotke vseh investicij, pogosto pa se te investicije niso uporabljale za razširjeno reprodukcijo, temveč za poravnavo starih obveznosti oziroma dolgov ter za odplačevanje anuitet. Na konferenci so prav tako razpravljali o kmetijskih zakonih, ki se pripravljajo v skupščini, predvsem o zakonu o združevanju kmetov in zakonu o pokojninskem zavarovanju ter o ustanavljanju zadružne zveze, beseda pa je tekla tudi o proizvodnji in novih cenah mleka in mesa. Od zveznih organov namreč že prihajajo novice, da sc bodo cene mesa v SFRJ izenačile. S tem bo za Slovenijo storjena iz-jema, saj so pri nas cene mesa in živine znatno nižje kot drugod in to postavlja naše živinorejce v neenak in neugoden položaj. Prav tako smo izvedeli, naj bi se maloprodajna cena mleka gibala okrog 2,80 dinarja. Proizvajalec bo dobil za tolščobno enoto 50 par, kar je znatno višje kot sedaj, vendar kljub temu meje rentabilnosti še ne bo dosegel, saj so proizvodni stroški mleka znatno višji. J. Kosnjek SPOMLADANSKI SEJEM 0D 8. 00 17. APRILA »Družbeni položaj ženske,«, tako pravi posebna analiza, ki jo je pripravil republiški svet zveze sindikatov Slovenije, »družbeni položaj ženske še vedno ni tak, kakršen bi moral biti. Ženske težje najdejo ustrezno zaposlitev, deloma zato, ker nimajo kvalifikacij, deloma pa tudi zato, ker imajo ob enaki formalni izobrazbi prednost moški. V Sloveniji je več žensk kot moških, toda med zaposlenimi je le 41 odstotkov žensk, čeprav se ženska glede fizične moči ne more primerjati z, moškimi, jih dela največ na takih delovnih mestih, kjer prevladuje ročno delo. Najmanj žensk dela v tistih vejah industrije, kjer je moderna tehnologija že nadomestila fizično delo. Sindikati ugotavljajo, da osebni dohodki Žensk zaostajajo za osebnimi dohodki moških. Vzroki: slabši kvalifikacijski sestav žena, večje število izostankov z dela zaradi materinstva, največ jih je zaposlenih v tistih panogah, kjer je osebni dohodek najnižji (v tekstilni, lesnopredelovalni, tobačni industriji), majhno število žensk na vodilnih in zahtevnejših delovnih mestih. Vzroki za zakoreninjeno ločevanje med moškimi in ženskimi poklici so v globoki tradiciji. Še vedno je zakoreninjeno mnenje, da je ženska lahko le šivilja, prodajalka, uslužbenka, učiteljica itd. Sodobne raziskave kažejo, da se žene v večini umskih sposobnosti ne razlikujejo od moških ter da jih v vztrajnosti in delovnih navadah celo prekašajo. Ženska mladina se že po osnovni šoli enostransko usmerja v nadaljnje šolanje. Od vseh učencev. v poklicnih šolah je le 35 odstotkov deklet. Večina se vpiše v trgovske, gostinske in tekstilne šole. V administrativnih in zdravstvenih šolah so skoraj sama dekleta, medtem ko je v kovinskih, elektrotehničnih, lesnih in grafičnih poklicnih šolah le dve do šest deklet na sto učencev. Vsi vemo, da je prepovedano nočno delo žensk v industriji in rudarstvu. Kljub temu dela v Sloveniji ponoči okoli 18.000 žensk, čeprav je minilo že celih 16 let, odkar smo podpisali mednarodno konvencijo o prepovedi nočnega dela žena v industriji in rudarstvu.« Predstavljamo vam žene, ki so se v družbi uveljavile in zavzele položaj, ki ga po statistikah večinoma zavzemajo le moški. Jela Leštan, ravnateljica posebne osnovne šole na Jesenicah: »Rodila sem se 1931. leta v Trojici pri Kamniku, končala učiteljišče v Mariboru in nekaj časa poučevala v Slovenskih goricah. Pozneje sem nadaljevala študij na višji pedagoški šoli v Ljubljani in končala prvo stopnjo defektologije. Zaposlila sem se na posebnem oddelku osnovne šole na Koroški Beli, vzporedno pa nadaljevala drugo stopnjo študija defektologije na visoki šoli v Zagrebu, kjer sem leta 1958 tudi diplomirala. Zdaj sem že 13 let ravnateljica posebne šole na Jesenicah.« Ob prazniku Dr. Milena Davidov-Zavrnik, splošni in šolski pediater v zdravstvenem domu v Kranju: »Rodila sem se leta 1929 v Srbski Crni v Banatu. Študirala sem v Ljubljani, od leta 1962 pa sem stalno zaposlena v zdravstvenem domu v Kranju. Najprej sem delala kot zdravnica splošne prakse, pozneje sem nadaljevala s specializacijo na fakulteti v Ljubljani. 2e tri leta pa delam kot splošni in šolski pediater v kranjskem zdravstvenem domu, kjer sem sicer zaposlena že deset let.« Rezka Zorko, sodnica na kazenskem oddelku radovljiške občinske skupščine: »Doma sem iz Nemškega Rovta v Bohinju, kjer sem se leta 1942 tudi rodila. Šolo sem obiskovala v Bohinjski Bistrici, pozneje na Jesenicah, s študijem pa sem nadaljevala v Ljubljani, kjer sem leta 1966 diplomirala. Zaposlila sem sc kot pripravni- ca na radovi j išiki občinski skupščini, pred tremi leti pa sem opravila pravosodni izpit. Potem sem službovala kot pravni svetovalec na občini in bila pozneje izvoljena za sodnico na kazenskem oddelku radovljiške občinske skupščine.« kjer delam kot računovodji nja, mi teče že dvajset delovne dobe.«. Stana Berčič, računovodkinja Splošnega gradbenega podjetja Tehnik Škofja Loka: »Leta 1928 sem se rodila v Škof j i Loki. Takoj po končanem šolanju sem se zaposlila pri Splošnem gradbenem podjetju Tehnik škofja Loka. Nikoli nisem menjala delovnega mesta in sem vsa leta ostala pri istem podjetju. Na tem delovnem mestu, Nada švab, direktorica. 1 stinskega podjetja Zelenic* Tržiču »Rodila sem se 1931- '^ja Tržiču, kjer sem kon g: osnovno šolo, potem Pajalli. daljevala šolanje v Ljub j ^ V trfiškem gostinstvu - ^ zaposlena že 25 let. v-qA& pri gostinskem podjetju L. niča. Dolga leta sem bila ^ podjetju računovodkinja, z* nji dve leti pa sem due ' rica gostinskega podjetja lenica.« J. Vidic D. Sedej Slike: F. Perdan Sindikati predlagajo Podaljšati porodno zaščito delavk do enega leta Več kot polovica zaposlenih žensk v Sloveniji ima otroke stare do 15. leta. Zaščita delavk ob rojstvu je urejena z delovno in zdravstveno zakonodajo, ki obsega prepoved odpovedi delovnega razmerja med nosečnostjo, sistematične zdravstvene preglede in porodno medicinsko pomoč, 105 dni porodnega dopusta in štiriurni delovni čas do osmega meseca otrokove starosti. Delavka ima pravico do dopusta za nego bolnega otroka in do posebnega dodatka za novorojenca. Rekli bi, da je pravna zaščita matere dobro urejena, toda v sosednji Avstriji in na Madžarskem Je ta zaščita še obsežnejša. Na Hrvaškem že razpravljajo o večji zaščiti zaposlenih mater. Mislim, da vsakdo ve' kakšne težave imajo zaposlene matere z varstvom dojenčkov. Po mnenju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije bi kazalo podaljšati porodno zaščito delavk vsaj do enega leta otrokove starosti. Odločno bi se morala boriti proti nekaterim ponižujočim zahtevkom do žensk. Tako v nekaterih delovnih organizacijah zahtevajo, da se pred sprejemom na delo z zdravniškim spričevalom ugotovi, ali Je ženska noseča-te je noseča, jo ne sprej- mejo na delo, kot da bila nosečnost dejanje. kaznivo J. Vidlc SREDA - RoŽiČeVa mama je lahkO pOnOSna Tovarniška mladina ob dnevu žena fiU (P V a/vkAtn A mai^a ir» Klin mladih r>ri nmr»t'»i*ckr-m ctIa. tesu VSJU S°brče leži ob »ja v. nC7BeNc Sred-Pod ^Selo Rcnko °Ja vas Pr„u' ,KUllje areQ-* Uobrco dobro poznajo ki ji pravijo marec N praznuje tudi kmečka žena 8. marec — praznik lena — Praznik boja za žensk« enakopravnost in neodvis-"°sf. Za/o se ob tem dnevu •e Posebno spomnim? kmečke icne, gospodinje in mate-rc- Marsikje jc namreč se vedno zakoreninjena mise*. "a ie žena, posebno če m zaposlena, če ne prinaša ob •koncil meseca plače, še ved-'"° Podrejena možu m da naj *°do njene misli in delo posvečene le skrbi za dom in Na podrejen poloiaj icne kmetice kaže že predlog starostnega zavarovanja kme-n°v. Pokojnino naj bi prejemal le moi Preskrbi j enost ™a stara leta je torej zagotovljena le možu Mar krneč-ka iena ni vse življenje trdo 'dc}ala, skupno z možem obdelovala kmetijo, gospodinjila in mia mali. Mar to ni (dovolj velika osnova za po-*o;nino? Kmečke icne meni-m°, da bi moral nov zakon n starostnem zavarovanju kmetov določati polovico pokojnine možu, polovico žen'-Judi soetamo zavarovanje °i moralo izenačiti pravice nmečke matere in zaposlene katere. Kmečka icna krajšana že Š»l&ka ž,- je pn- dodatku za nčka. boij'"~LlK(' zena bi se morala v L,ljiaviti tudi pri delu Zacijaf''C'u'»<>lilorgani-biti ' Zlasti bi morala •v J0n,e"ibna njena beseda P09txTU*nišrtvu' Kmetijsko P*£r ..alna xl"žba naj bi 'knlečT pr9&avanta za tija 0Cc SospoUmfe, predava-dobn Ro;'c'"'" Povrtnin, o so-posehn KUsP°dinjstvu itd. Se le -„ /° P° W pozdravili šola Vakn.7ečkc gospodinje. So-klet"1 nmUla mladim de-Za Vo Vsc znanje, potrebno diiiist,"','' kmtičkef>a gospo-kletn ' hkrati Pa naj bi de- pj? P(J končani šoli dobile bo dr, , . strokovno izobražuj lls'rczala izobrazbi Sc J , Z0kHctiih W/- T«k° bt delo ta laic °*to&tie za sPo,tHa k'vetiji, saj bi bile ■»fcSS*. Sospodinjstvo po-•1o Z*uf m s icm "lajšati de-hi „ ' w družini. Tako šolo Vorn°>a1' mta»°viti tudi na Lniskcm. Štefka Košir Božičeva mama, nekateri pa partizanska mama. Ob srečanju z njo sem opazil rahlo nezuupanje. Beseda jc dala besedo in kmalu je stekel pogovor. Pripovedovala mi je o sinovih: »Bili so trije: Ivan, Mirko in Tonček. Začela sc je vojna in Ivan in Mirko sta odšla v gozd. šestletni Tonček pa me jc kar naprej spraševal, če bo šel tudi on lahko v partizane, ko bo velik.« Ivanovo partizansko ime je bilo Boris, Mirkovo pa Lado. Z njima se jc večkrat videvala. »Pri nas je bila od leta 1942, pa do konca vojne kurirska javka. Dvakrat so partizani priredili tudi miting... petje, govori, kratke igre ..., bilo je lepo.« Nad vasjo v gozdu, so imeli partizani svoje obveščevalec. Skoraj dve leti jim je nosila hrano in obleko. V začetku leta 1944 se jc zgodilo. »Iz Brezij so prišli belogardisti, iz begunjske strani pa "Nemci. Zvedeli so za skrivališče VOS. Usti dan je bil v skrivališču pri obveščevalcih tudi Lado. Boj ni dolgo trajal. Izgubila sem Lada.« Ob izgubi sina se ji je skrb za Borisa še povečala. Bližal se jc konec vojne. Nemci so čutili, da vojno izgubljajo, zato so le srditeje pritiskal;. Hajka je sledila hajki. »Prišel je domov, da se je •umll in preoblekel. Kmalu re ,je vvmll k partizanom v gozd. Vedeli smo, da se nekaj pripravlja. Naslednji dan so prišli Nemci v Slatno. To je sosednja vas. Partizani, ki so bili nad vasjo, so zaslišali iz •.vasi petje partizanskih pesmi, ki so jih peli otroci. Boris in še neki tovariš sta se napotila proti vasi. Iznenada so se pojavili Nemci. Borisova brzostrelka je zatajila in "tudi tovariš ni streljal. Borisu ni preostalo drugega kot beg.« Cilja ni dosegel. Sovražnikove krogle so bile hitrejše. Čestitke za 8. marec Predstavniki odbora RK Gorice so ob 8. marcu obiskali najstarejše žene na območju krajevne skupnosti Gorice in jim čestitali ob njihovem prazniku. Obdarovali so jih tudi-s šopki nageljnov, katerih so bile žene še posebno vesele. Vse so pohvalile lepo dejanje odbora, saj so stari ljudje največkrat pozabljeni ob takih priložnostih in si seveda želijo malo več pozornosti. A. Mali V soboto, 4. marca, jc bila v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah kulturnozabav-na prireditev ob dnevu žena, ki jo je pripravila tovarniška konferenca ZM Železarne Jesenice. V kulturnem programu so sodelovali člani Odra mladih pri amaterskem gledališču Tone Cufar, moški pevski zbor Jeklar, v zabavnem programu pa Fantje izpod Jelovice. Na prireditev so povabili vse jeseniške žene in dekleta, še posebno pa žene iz Železarne Jesenice. -ds Razstava v počastitev dneva žena V galeriji osnovne šole Ivana Tavčarja v Gorenji vasi je že nekaj dni odprta druga razstava fotografij slovenskih fotoamaterk in razstava del akademske slikarke Dore Ple-stenjak-Slana. ;Razstavo fotografij je v počastitev dneva žena pripravil foto kino klub planinske zveze Slovenije. Ivan Renko-Boris Od sinov ji je ostal še mali Tonček. Toda tudi njega je izgubila. Ponesrečil se je v Dobrči. Ko sta sc hčerki poročili, sta odšli in sedaj je sama. Sama z žalostnimi spomini, ki jc ne bodo nikoli zapustili. Ponosna jc na Borisa in Lada, ki sta do konca izpolnila svojo dolžnost. Ponosna je na svoje delo in na hišo, ki je neštetokrat nudila zavetje partizanom. J. Piškur Od 9. marca do 3. aprila a v Trgovsko podjetje na veli ko in malo Murka Lesce bo letos nadaljevalo s tradicijo različnih prireditev za svoje kupce in dbiskovalce. Tuko pravkar mineva mesec Murke, ko je podjetje za potrošnike pripravilo po znižanih cenah pohištvo, tehnično blago, konlekcijske lzaelkc in gradbeni material. Jutri ,pa bodo v delavskem domu v Kranju odprli razstavo pohištva, na kateri ho med drugim tovarna pohištva Brest iz Cerknice prvič predstavila letošnji proizvodni program. Predstavniki Murke so nam povedali, da bo še posebno zanimiva dnevna so-lba imenovana 'barbara, ki jo jc izdelala tovarna Brest. Razen tega pa bodo tokrnt se trudi odpraviti tudi d podrejenost nepoklicnih 0 zavodov, dosegel svoj na-O men. I. Guzelj Operni pevec Miroslav Čangalović za železarje Osn. organizacija sindikata jeseniške Železarne bo 30. marca pripravila koncert opernega pevca basista Miroslava Cangalo-viča. Znani jugoslovanski operni pevec se bo pred- stavil jeseniškim ze,cf?xa jem v dvorani gledališč? na Jesenicah s sarnosto, nim koncertom. Pevec san je želel, da bi na Jcf cah pel za jeseniške ^' zarje. Sindikat o kulturni akciji Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so razpravljali predvsem o družbenem dogovoru o kulturni akciji. Predsednik kulturne skupnosti Jesenice Janez Kavčič je podal osnovne misli in mnenja o kulturni akciji v jeseniški občini. V razpravi so se »vzeU meljito reševanje kulti" da bo problemov in sklenili. — morala za razvoj kulture v, skrbeti posebna komisij** družbenopolitičnih org*:U' cijah pa tudi jeseniške ne organizacije se bo^jttr rale bolj zavzemati za > ro v občini. Slakovi fantje pozdravljajo bralce Turneja ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna po Avstraliji se je prevesila v drugo polovico. Pred dnevi je na naslov našega uredništva prispela lepa razglednica z motivi iz dežele kengu- rujev. Lep pozdrav vse v uredništvu in bralcev so napisali nanjo LolZL Slak, Niko Zlobko, Franc Sever, Janez Kalan, Janez Habjan, Janez Dolenc, Andrej Bergant in Jože Str rar. *J» Dvorana se 3e do solz nasmejala Dramska skupina kulturnega aktiva z Bele bo drevi ob sedmih v počastitev 8. marca v kulturnem domu v Preddvoru ponovno uprizorila domiselno komedijo Ljubezenska zmešnjava. V nedeljo popoldne smo bili priča prijetni osvežitvi kulturnoprosvetnega življenja na Beli in v Preddvoru. Lanska uprizoritev Naše krvi je dramsko skupino kulturnega aktiva z Bele nad Kranjem spodbudila, da se je lotila novega dela. Tokrat so se igralci odločili za Ljubezensko zmešnjavo. Komedijo jc napisal bosanski pisatelj in dramatik Petrovič, Silvo Ov- senk iz Kranja pa jo je P£ nedeljo popoldne v dvorani k1"^ turnega doma v Prcddvo prvič uprizorjena. Predstava jc uspela. na je bila polna do zadnje* kotička. Zadnje čase se J namreč dogajalo, da je d1"3 ske predstave v Preddvoj obiskalo le malo ljudi. ^ dalci so uživali in se do s nasmejali pripetijam in n..^ čijam treh parov, ki so J . dokaj posrečeno upodoP Slava Vidmar, Blaž Vidma'' Sodnic n Jože slovenil in tako je bila v V Tržiču filmski klub Silv? V okviru organizacije Ljudske tehnike so tudi v Tržiču ustanovili filmski klub, ki je že začel delati. Tak klub je v Tržiču nekdaj že bil, vendar je njegova dejavnost zamrla. Prav tako namerava Ljudska tehnika ustanoviti klub radioamaterjev, vendar bodo za ustanovitev in delo potrebna večja denarna sredstva. jk ljubljanska banka Draga Mirt, Jože Francka Košnjek in Urankar. Komedijo je režiral —- , Ovsenk, za sceno je poskrbel Peter Mubi, za luč Miro Rob-lek, lektor je bil Tone R^ lek, šepctalka pa Draga Bu' kovnik. Belski igralci bodo drevj komedijo ponovili in sicer počastitev 8. marca. Predstava bo ob sedmih zvečer kulturnem domu v Precldv^ ru. Upajmo, da bo dvoran9 prav tako polna. Žene so s« posebej vabljene, saj b° »zmešnjava« prijetna zaba^9 za praznik J. Košnjek Q J Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serbcn) »Požar druge imperialistične vojne ,a vse huje . . . Postalo je jasno kakor dan, da ngleški in francoski imperialisti niso zanetili k°jnega požara zaradi obrambe svobode, demo ac»je in neodvisnosti malih narodov, ampak 7*radl obrambe svojega kolonialnega cesarstva " ncgemonije, ki so si jo pridobili v minuli (prvi S2SVnl) imperialistični vojni. POSTAJLO JE J*SNlO KAKOR DAN, DA SE NEMŠKI 1 N I1L,,ANSKI IMPERIALISTI NE VOJSKUJEJO ZATO, DA BI — KAKOR PRAVI-2L.T POPRAVILI VERSAJSKE KRIVICE, »JORJENE V ZADNJI VOJNI NJIHOVIM IN ™AUM NARODOM, TEMVEČ ZARADI TEGA, Tn v BI ZAVLADALI NAD KOLONIJAMI IN ^Isčl SVOJIH NASPROTNIKOV, DA BI SI /ACli.i .--- - NARODOM, TEMVEČ ZARADI TEGA, TR>BI /J* 7\il^:l SV«»»H NASPROTNIKU ^»MJŽNJILI NEODVISNE IN ZLASTI šE MAJ JJJE, NEZAŠČITENE NARODE IN SI PRID©-HEGEMONIJO V EVROPI.« (Delo, št. 1, »n. 194i Resolucija pete konference KPJ, prvi »«stavek. Ta konferenca jc bila okt. 1940, KI pa L* zc 'eto poprej nov. 1939 v svojem Manifestu o M Ki') V°inl zavzeIa do vo*ne tako stališče' prip- Tako stališče, kakršno so imele komunistične Pail,'t' že od refera lLrnaciotialf Dimitrova, ki je kmalu po Leipzi- 'K' že od referata sekretarja Komu šk^r nacional(' Dimilrova' ki Je kmalu Lite Proccsu govoril na kongresu Komunistične du' rnac'0r|ide 'O fašizmu in delavskemu razre- Pad'-1° 'nicl<'' Uu,i * tcm fasu' tore* v času rK'na~ zo t ° no§odbe med Nemčijo in Sovjetsko zve-tucter v Času poljsko nemške vojne, imeli so jih st komunisti, ki jih zarodi takega 'lisca imenuje Churchill v svojih spominih na la cas ki 'KOMUNISTIČNA DRHAL', 1^4 Pokori moskovskim ukazom' in ki 'govo-^■j.0 kapitaiistično-impcrialistieni vojni' (Chur-str JxU°a svetovna vojna. Zavod Borec, 1964, • 7j»5). Morda je prav to nespremenjeno 'govo- reni Je' te, s Churchillovim izrazom imenovane omunistične drhali' o fašizmu in vojni opozar-Ja'o tudi tiste, ki so bili visoko nad to 'drhaljo' ministrskih foteljih, opozarjalo in opozorilo Prav s svojimi stališči do vojne, v kateri so ime-°Vau tudi Nemec imperialiste, da 'prijateljstvo' med Nemčijo in Sovjetsko zvezo ne more ostati t°'gotrajno in da bi se morda dalo na kak način ,° Prijateljstvo' spremeniti v sovražen spopad, sk- ' .Cc nc oo šl° drugače, lahko v najbolj j^.'ajni situaciji reševal Anglijo pred direktnim 'W> Jevim napadom. Sovjetska zveza je bila zdaj zares edina država vzhVZh°du' ki bi lahko že °Brozila Hitleria 7 f-"°da in razbremenila tako zahodno francosko onto, na katero se bo zdaj, vsaj tako so biR Prcprieani navalila vsa Hitlerjeva moč. Ta pa in ' st,'an°tna, mnogo večja kakor francoska .a%deška skupaj, to so zdaj lahko vedeli vsi ^ojaški izvedenci, in ji bo Francija le težko kos, ^e ne (>o pomoči s strani drugih držav, ki pa se odo sedaj po poljskem porazu še mnogo bolj ^Palc zapleta V vojno in boja za koristi zahod- h velesil kakor dosedaj. Edini faktor, ki bi bil samo zmožen sprejeli boja proti Nemčiji, ne rnarv. večino Hitlerjevih armad •luuveč tudi pritegniti naj*. je bila samo še Sovjetska zveza. Njeno /avezništvo pa je Chamberlain zapravil. Še več, *daj bi ji moral v skladu z garancijami do Polj-sk<-' napovedati vojno. Morda bi Chamberlain šel tako daleč, pa so ga verjetno drugi prepričali, f*a Je bolje, če v tem trenutku Anglija pogoltne o^sedo do Poljske in Sovjetski zvezi nc napove vojne. Zato sc je Chamberlain verjetno na zahtevo drugih 'realnih' politikov omejil v svoji izjavi-»Za sedaj je še preuranjeno govoriti o vzrokih •J* posledicah sovjetskoruskega koraka in izreči dokončno sodbo,« je rekel Chamberlain in da bi Potolažil poljsko vlado, pred katero se je lahko čutil krivega, nadaljeval. »Za nesrečno žrtev napada pomeni to prav gotovo največjo tragedijo. Svet zasleduje z globokim sočutjem in obžalovanjem brezsmotern ('zvvecklosen Kampf v nemškem prevodu Chamberlainovega govora) boj poljskega naroda proti mnogo močnejšemu sovražniku in občuduje junaški pogum slehernega, ki se niti danes ne more sprijazniti s porazom. CE ŽE ANGLIJA IN FRANCIJA NISTA MOGLI PREPREČITI PORAZA POLJSKE VOJ SKE, KLJUB TEMU ZAGOTAVLJATA VARŠAV SKI VLADI, DA SVOJIH OBVEZNOSTI NISTA POZABILI IN DA STA NEUKLONLJIVO ODI.O CENI, NADALJEVATI BOJ S SOVRAŽNIKOM (AdG 4244 D).« Chamberlain je seveda mislil boj z Nemci, poljska vlada pa je pričakovala vojno napoved proti Sovjetski zvezi s strani Anglije in Francije in seveda tudi s strani Romunije, ki bi morala v skladu z romunsko-poljsko pogodbo prav tako napovedati Sovjetski zvezi vojno. Toda ROMUNSKA VLADA JE RAZGLASILA NEVTRALNOST, UBEŽNO POLJSKO VLADO PA .JE INTERNIRALA slehernega člana vlade v poseben 'kraj prisilnega bivanja'. Tako so konfinirali predsednika republike Moscickega v Bicazu, poljskega zunanjega ministra Bečka v Slanicu, znanih romunskih toplicah, in MARŠALA SMIGLY-RYDZA v Crai ovi. Poljaki so se seveda takemu ravnanju postavili po robu. ker potem, ko je romunska vlada izdala svoje zavezništvo za primer 'napada z vzhoda' in razglasila 'strogo nevtralnost v sedanjem konfliktu', niso hoteli ostati v Romuniji in sc 'bojevati' z romunskega ozemlja z deli poljske vojske, ki so jo njihovi poveljniki pripeljali v Romunijo skupaj z zlatom poljske državne za-k'" :'.ni j, ki jc pol ki vladi ter civilnim in vojaškim vladnim odli« nikom omogočalo eksistenco v inozemstvu in za Katerega je bila, seveda, zainteresirana, tudi AngMja za 'plačilo' poljskih dolgov. To zlato prav tako kakor naše jugoslovansko ni nikoli Več videlo Poljske in je kakor naše ostalo 'plen' Zahoda. In prvo, za kar sc je priza devala ubežna poljska vlada, da spravi v Anglijo, je bilo to poljsko zlato še pred četami vkrcano na britanske ladje, ki je že čakalo nanj v romunskem pristanišču. Še poprej je imel poljski zuna nji minister Beek oster razgovor z romunskim ministrskim predsednikom Armandom Calincscu-jem, kateremu je prav gotovo očital romunsko 'nevtralnost' in ne samo protestiral proti ravna nju romunske /Iade s člani poljske vlade in z vojaškim poveljniškim kadrom, saj je ob njihovi internaciji in najnovejših dogodkih v vzhodnih predelih Poljske objavila naslednje uradno sporočilo: »Posebne okoliščine, v katerih so se odigrali 17. septembra dalekosežni dogodki na Poljskem, kakor tudi dejstvo, da je poljska vlada prosila romunsko vi: do, da bi dala predsedniku poljske republike in poljskim ministrom, ki so pobegnili s Poljske, azil v Romuniji, predpisujejo tudi Romuniji posebne določbe o obdržanju najstrožje nevtralnosti do vojskujočih se držav ...« (AdG 4246 A).« Na ta način je romunska vlada opravičevala svoje ravnanje s poljskimi oblastniki in 'tihi' prelom zavezništva, ki ga ni v tem času omenjala niti z besedico. Postopek s poljskimi ubežniki je prepustila enostavno romunski policiji in orožni-štvu. Tako jc že takoj, ko so se čez poljsko-'■ romunsko mejo začele zlivati reke bežeče poljske vojske in drugih poljskih ubežnikov, romunski državni podsekretar za žandarmerijo in policijo izdal posebno naredbo, ki je dovoljevala odhod iz Romunije vsem poljskim ubežnikom z izjemo članov poljske vlade in vojaških osebnosti (AdG 4246 A). Romunija se je namreč takoj oprijela 'lešilno bilke' ob razglasitvi sovjetske nevtralnosti do nje, Finske, Švedske in baltskih držav (AdG 4234 II) in sc rešila neprijetnega zavezništva s Poljsko, ki je bila 17. septembra pravzaprav že premagana Mimo tega se jc Romunija prav gotovo bala tudi Madžarske, ki je že dvigala glas po svoji 'milijonski manjšini', pa tudi Bolgarije, ki bi rada poravnala svoje 'versajske račune' z Romunijo in bi rada dobila po prvi svetovni vojni izgubljeno Dobrudžo. Kljub temu, da je Romunija imela totalitarni fašistični režim Nacionalna fronte, sla Madžarska in Bolgarija kot 'versajski žrtvi' uživale pri Hitlerju večje simpatije in podporo kakor Romunija. Mimo tega je trepetala tudi pred Sovjetsko zvezo zaradi Besarabije, kjer je prevladovala ukrajinska manjšina poleg besa-rabskih Nemeev, ki so bili mimo tega tudi 'gospodarji' romunskih predelov Banata, ki je bil prav tako kakor pri nas z manjšinami kolonizirano pisano narodnostno ozemlje, na katerem so v skladu s sedanjim položajem uživali Nemci poseben privilegij. V letu 1939 bi lahko orisali romunsko politiko do romunskih manjšin v naslednjem zaporedju, ki ga navajam zaradi tega, ker sc bomo z Romunijo morali v našem sestavku še podrobneje ukvarjali, saj je njena politika posegala tudi v jugoslovansko ne zaradi dinastijskih zvez (jugoslovanska kraljica Marija je bila namreč romunskega rodu), marveč zaradi usodnih zapletov, ki jih je vojni čas prinesel tudi v odnose med balkanskimi državami. Na novoletnem sprejemu 1939 v kraljevem gradu v Bukarešti je na primer takratni romunski predsednik PATRIARH M1RON CRISTEA v svojem govoru slavil romunsko nacionalistično idejo, ki naj bi 'bila zvezda vodnica na vseh področjih romunskega javnega in gospodarskega življenja'. Razburjal sc je predvsem nad Judi pa (udi nad drugimi osebami manjšinskih narodov, ki jih je (med njimi v prvi vrsti Judje)' v neka-teiuh pomembnih poklicih mnogo več kakor osebnosti romunske nacije': »PRIMAT ČISTOKRVNIH ROMUNOV NAJ BO PRVA ZAPOVED DRŽAVNEGA ŽIVLJENJA IN PRAVICA DRŽAVNE NACIJE, KI JE USTVARILA ROMUNIJO.« (AdG 3874 A) V Romuniji je bila v tem času že na oblasti fašistična (lahko bi jo imenovali tudi monarhofa-šistična) 'Fronta nacionalnega preporoda' kot enotna stranka za vso Romunijo. V začetku januarja so prenehali izhajati časopisi drugih strank, med njimi tudi starih (ki so bile pravzaprav pobudnice za novo obliko romunskega fašizma) bukareštanski 'Viitorul' (glasilo liberalne stranke), bukareštanska 'Dreptatea* (glasilo nacionalne drobnokmečke stranke) in klausen-burška 'Patria'. Deset dni potem (12. jan.) je ROMUNSKI KRALJ CAROL s posebnim kraljevskim dekretom potrdil 'Fronto nacionalnega preporoda' kot edino dovoljeno in 'enotno' romunsko stranko, ki jo je vodil direktorat 24 članov, ki jih je na predlog ministrskega predsednika imenoval kralj s svojim dekretom, določenih za dobo dveh let. Po osem teh je zastopalo 'stanove' v naslednji 'cehovsko' fašistično poimovani razdelitvi: Poljedelstvo in industrija, Trgovina in obrt ter (svobodni) duhovni poklici, s čimer so fašistični ideologi skušali paralizirati razredni boj med izkoriščanimi in izkoriščevalci, kar sc jim jc z nasiljem seveda posrečilo, saj se je prav s tako razdelitvijo lahko uveljavila diktatura buržoazije — fašizem na vseh področjih. Tudi drugi funkcionarji »Fronte nacionalnega preporoda« so bili imenovani od vrha oblasti in stranke do občin. Prav tako so bile po nemškem vzoru ustanovljene tudi pomožne organizacije, katerih 'člani so morali nositi uniformo in fašistični znak Fronte nacionalnega preporoda, ostali člani pa znak, uniformo pa lahko ali pa nc po svobodni izbiri'. Pozdrav je bil seveda 'rimski', to se pravi fašističen kakor v Italiji in Nemčiji. Kakor je bilo objavljeno, je ta ROMUNSKA FAŠISTIČNA ORGANIZACIJA že 10. januarja 1939 štela 3,500.000 članov. Judje se ■;cveda niso mogli včlaniti, ker jih niso hoteli sprejeti, čeprav ni bilo v tem pogledu nobenih posebnih pravil Zaradi tistih besed, ki jih je stari spregovoril, se je v meni vse obračalo. Prav gotovo bi se sleherni prav tako počutil, pa če mu bi dekle še toliko ugajalo. Saj so vsi skupaj znoreli! Ali mislijo, da sem otrok in da me kar mimogrede ujamejo na svoje limanicc? Pamet mi je nekam omrlvela in nič kaj tehtnega se nisem mogel domisliti, če' sem poprej še resno pomislil na dekjc, se mi je v tistem hipu vse uprlo. Norci neumni, le zakaj sc jim je toliko mudilo? Saj sem bil šele prvič pri hiši in kar takole meni nič tebi nič ni nobeden črhnil niti besedice o tem, da pripravljajo zaroko. Čeprav težko sem se vendarle zdržal in niti z eno samo kretnjo nisem hotel pokazati, da me jc ravnanje družine presenetilo. Stari je povedal še nekaj besed, ali nisem ga več poslušal. Zvedel sem novico in zadosti mi je bilo. Zapustil me je občutek trdnosti,, saj nisem vedel niti za trenutek naprej, kakšne ceremonije me še čakajo. Zdaj, ko je bila javno vpričo toliko ljudi razglašena zaroka, najbrž nisem več sam svoj gospodar. Lahko se zgodi, da bom tudi s Tanjo imel kakšne močnejše zveze. Vse se je začelo nevarno sukati in moral sem resno razmisliti, da jo čimprej pobrišem. Po očetovih besedah, se je razpoloženje v hiši spremenilo. Naj povem, da o zaroki nisem kaj prida vedel. Saj v mojem domačem kraju sploh nisem vedel, da je bila pred ženitvami kakšna zaroka. Vedel pa sem, da v teh krajih ne pomeni skoraj nič manj kot ženitev. Vsi, kolikor jih jc prišlo, so mi začeli stiskati roko in čestitati. Od matere, tete in očeta sem deležen celo poljuba kot za zahvalo, ki sem si jo z zaroko zaslužil. Pred vsemi, kolikor jih je bilo v hiši, sem moral poljubiti tudi Tanjo kot bodočo ženo. Tako sem še poprej kot v enem dnevu, odkar sem dekle spoznal, postal ženin. Sam nisem ved^l, ali bi sc svoji lahkovernosti na ves glas zakrohotal ali pa s svojo neumno glavo zaletel v zid, ki sem ga čutil za hrbtom. V premišljevanju sem se odločil, da bom miren in se delal, kakor da sem to, kar sc jc zgodilo, žc pričakoval in da sem srečen, ko je do tega prišlo. Takoj ob prvi priložnosti pa jo stisnem in adijo vsem, ki so mi to skuhali. Ko sem prebolel prvi pretres in vse trezno premislil, da v življenju človeka lahko doleti tudi tisto, kar mu nc bi nikdar padlo na pamet, sem se umiril in se stopil z vaško družbo, ki je postajala vse bolj razpoložena in se na moč veselila hišnega praznika. Možak pri kakšnih štiridesetih letih, zavaljen kot prašiček in bolj podoben premožnemu vaškemu mesarju kot kmetu, je bil najbolj klepetav. Kar naprej je z vnetostjo govoril, da bi mi čimveč povedal o kmetiji, ker sem bil od tistega dne naprej zapisan za zeta: »Dobro hišo si si izbral, moj dragi, veliko posestvo in tudi drugih pri tej hiši ne manjka. Je zvit, zato se mu tudi med vojno ni slabo godilo.« Tatjano jc nadvse hvalil, kakšno dobro in pošteno dekle je in zraven še študirana. Čeprav mi je bilo vseeno, koliko zvem o njih, sem le rad prisluhnil takim novicam. Kakor da sem že dolgo v vasi, toliko ljudi in navad sem tisto popoldne spoznal. Se preden se je sonce dotaknilo ravnih tal, je od nekod prima-hal še nekakšen harmonikar. Tudi žensk ni manjkalo. Nekaj je bilo še mladih gospodinj, ki so prišle z možmi, vaška dekleta pa so prišla bolj pozno popoldne. Kakšna zaroka pa naj bi to bila, čc ne bi bile povabljene tudi zaroČcnkine tovarišicc. Peli smo, jedli in pili, da je bilo veselje. Potem ko je zapela harmonika, smo tudi zaplesali. V tem nisem bil preveč spreten, ker se na njihove plese nisem spoznal. Tudi pijača mi je žc zabrenčala po glavi, tako da sc zaradi nepoznanih plesov nisem preveč jezil, saj je bila v hiši taka gneča, da si se komaj prestopal, potem je bilo prav vseeno, kako premikaš noge. Tistih nekaj plesov, ko sem se zavrtel, sem plesal le z zaročenko. Če bi na katero drugo vrgel oko ali se z njo zavrtel, bi med domačimi povzročil hudo kri. Toliko sem že bil pameten, da sem pri tem moral biti nadvse previden. In kaj bi v takem primeru rekli sosedje? Največ pa sem sedel za mizo in se pogovarjal zdaj s tem in spet z drugim. Gospodar se od mene skoraj vse popoldne ni odmaknil. Zaradi nekaj kozarcev je postal zelo zgovoren. Seveda je beseda tekla tudi o njegovi domačiji. Iz pogovora sem zvedel, koliko jih je pravzaprav pri hiši. Spraševal nisem nobenega, ker me jc prav malo brigalo, povedati mi pa tudi nobeden ni imel časa, saj so imeli vsi do zadnjega čez glavo dela s pripravo zaroke. Sin, ki jc štel kakšnih dvajset let, je bil v naši vojski. Z njo je odšel komaj takrat, ko se je fronta od Beograda premikala do teh vasi. Prej je bil menda doma. Vsaj oče mi je tako povedal. Eden pa da mu jc padel. Nisem ga hotel spraševali, pri katerih je izgubil življenje, ker sem zasumil, da jc bil na drugi strani. Vsaj tako sem potem zvedel. Za njim je nekolikokrat globoko trpeče vzdihnil. Več ko sva se pogovarjala, bolj sem ga razumel. Dobro se je zavedal, da bo oblast najbrž najbolj stiskala tiste, ki so se v vojni naslanjali zaradi tega ali drugega razloga na drugo stran. Če mu poberejo žito, vino in še kaj drugega, kar hrani v kašči, se ni toliko tresel. Sam je nekolikokrat dejal, da razume, da ima država prazna skladišča in da bodo morali dati živež tisti, ki ga imajo, ali najbolj mu je rojilo po glavi tisto o zadrugi. Kadar je to omenil, sc mu je obraz kar stresel in nekakšna bledikasta senca se je sprehajala po njem. Prepričan je bil, da ga to spravi na beraško palico. Skušal sem ga potolažiti, da najbrž ne bo tako hudo fn da se bo prav gotovo dalo tudi tako živeti. Največkrat sem bil ob njegovem vzdihovanju tiho ali pa dejal, da bomo še videli, kako bo. Tako sem tisto popoldne kar veselo preživel, čeprav sem bil spočetka jezen, da bi kar grizcl. Tanja je bila mirna kot golobica. Ni me nadlego- vala z vprašanji, kdaj se bova poročila, kdaj se bom spet oglasil in kje se bova sešla v Beogradu, kadar pride tja. Ne vem, če je sploh opazila, da sem bil na slovesno praznovanje zaroke ravno toliko pripravljen kot na lastno smrt. Mislim, da je tako pri vseh dekletih, kadar so do ušes zaljubljene, potem ne vidijo in ne slišijo prav nič drugega kot tisto, kar si želijo. Zvečer okoli enajstih je odpeljal vlak proti Beogradu. Tako sem zvedel že popoldne. Domačega nisem spraševal nobenega, ker so mi zagotovili, da bodo zjutraj zgodaj preskrbeli, da se bom vrnil s taksijem. Računali so pač, da mi bo dragocen vsak trenutek, da čimdlje ostanem s svojo drago. Ni bila več nobena skrivnost, da bova ta večer z dekletom spala skupaj. Sleherni bi se tega veselil, meni pa se ni dalo, da bi še bolj zlezel v to neprijetno mrežo, najmanj zaradi staršev, več zaradi dekleta. Nisem ji hotel še bolj mešati pamet, ker je bila že tako vsa iz sebe in živela v neprestanem strahu, da ne bi tako lepo napeljana stvar spodletela. Do desete ure so se sosedje razšli. Ostali smo samo domači, če sebe tudi štejem vmes. Sedeli smo v hiši in se pogovarjali o domačih stvareh, največ o naju. Mislim o Tanji in meni. Njihovo govorjenje je kazalo na to, da ni nobene potrebe čakati s poroko kdove koliko časa. Nobenemu sc ni niti sanjalo, da sem le na tečaju in da bom čez kakšen mesce sam ne vem kako daleč. Morali so verjeti tako, kot sem jim povedal, da sem v službi v Beogradu. Mati jc stiskala dekle k sebi in jo božala po laseh. Prav tako je bilo videti, kakor da ji je obenem žal in da sc veseli, ko se je tako spletlo. Kogarkoli si pogledal, si mu na obrazu videl neizmerno zadovoljstvo; ker se jim jc posrečilo dobiti za hčerko takega moža. Kako drugače bodo gledali nanje sosedje in 'u oblasteh bodo drugače zapisani. , rric Stari sc ga jc tisti dan malo nabral, verK it,njiij toliko, da bi se majal, ali da bi pri g^°]^o opletal z jezikom. Bil je zgovoren in za\ reč, pa če jc bila pomembna ali ne, se je ^ jal, si vihal brke in mogočno mahal z r° ^ Kolikor sem ga tistega dne spoznal, »' ' cji-človek. Ob vsakem koraku ali besedi je dal ti, da je on gospodar in da domači brez ."^^jo-volje nimajo kaj prida veljave. Prijazno |0*f | voljno smo klepetali o raznih domačih yCL\v[,l semtertja je padla tudi kakšna beseda o P^lj V to je večkrat dregnila mali in tudi teta. u^ . ■ ne 01 le naf je delal, kakor da ga žensko klepetanje W preveč, ali vseeno je takrat utihnil m ušesa, kako teče beseda o tem. Kolikor bolj se jc ura približevala m odh<4 ~". jo bi toliko bolj sem postajal nestrpen in čaka I, se domači podali k počitku. Če je bilo zgo jaj no, da tisto noč ostanem pri njih in da se zg j£ zjutraj vrnem v Beograd z avtom, ki s0(Tij'nii popoldne preskrbeli domači, nisem mogc ^ drugega, kot lepo klepetati z njimi in Pot:3se je kdaj gredo spat. No, kljub moji nestrpnosti vse lepo izteklo. ^ Stari je vstal, stopil nekaj korakov sem j. po sobi in spregovoril kakšno besedo 0 a .{0 njem dnevu, potem pa je dejal, da bi bilo e oditi počivat: »Jutri je ponedeljek in lepo v -j.« bo, dela pa toliko, da človek ne ve, kje Dijf10cli Takoj sem poprijel za njim, da ga i mam sam čez glavo. »Saj bomo prej pokonei, P^ nekakšno fl^ boš odšel,« je povedal, me z nostjo z. roko pot repi jal po ramenu in že 3~^y koraki zanesli proti vratom. Tudi ženske so le, še nekaj zabrenčale med sabo in se pi'aV ^\\o odpravile spat. V sobi in v kuhinji, kjer J^jli poprej vse v neredu zaradi priprav in t0 ^ gostov, je bilo že pospravljeno. Mali se 'c0SipIliJ jim močnim telesom odzibala skozi vrata. °L^J; je sobo, v kateri sem dopoldne ležal, in..snriL ju se dejala, da mi želi, naj se dobro spočije"1^ da me zjutraj«Že pokliče o pravem času. se je še malo zasukala med ženskami, P°tc je izginila v svojo sobo. Vedela je, da b0^* 6, skupaj takoj ko drugi odrinejo spat. Tudi £o je šlo to po glavi, ali sem napravil dru8a* ' Jjjj " ilo sem zaprl za seboj vrata, sem še nekoliko t,L kov slišal njihov klepet, a kmalu je vse u U Precej časa sem stal sredi sobe in satu ff^j vedel, kaj naj storim. Vleklo me ,ie * ,i» in nič manj me ni imelo, da jo takoj popih3 .fl postajo. Tako sem se nekaj časa obotav ja : zmagalo je drugo. Tiho in počasi sem zlezel s^ ^ vrata v hodnik, v veznih vratih obrnil ključ i ^ sem bil na dvorišču. Najbolj sem se bal 0 ^ neugnanih kosmatincev, da me ne opazita ^ oblajata. Lahko bi kdo prišel pogledat, /^ai.M otovo stor j[ oglašata. Čc ne drugi, bi to prav Tanja, ki je gotovo čakala, kdaj v njeno sobo. škornje sem nesel v bom rdi** rokah i« 1 obul šele na cesti dober streljaj daleč od Neslišno kot duh sem izginil od hiše, V° tem pot pod noge. Do postaje je bilo kakšna dva metra ali morda kaj več. Kot da bi me ki 'o . tiste vasi podil, tako hitro sem jo ubral Pr postaji. Skoraj oba hkrati z vlakom sva jo P1'0( pihala tja. Malo sem pogledal na levo in des ' da bi videl, če morda kdo teče za mano, ,n sem jo kar brez karte pognal na vlak. ^ Ves čas sem bil malo v strahu, kako sc bo ^ končalo, pa sem jo kar dobro zvozil. Lc kaJ '. zjutraj rekli, ko so sprevideli, da je soba Pra* e. in prav tako postlana, kot je bila zvečer, a 0 ni ne duha nc sluha. Če bi me dobili v roke« j ne bi dosti pomagalo, čeprav sem bil major m mi vaščani ali pa brkati gospodar pretipali reb ' Saj je ne bi takole brez slovesa pobrisal ^ e zaradi tega, ker so me na tak način ujeli. Tu J bilo še več vzrokov, o katerih sem ves dan P' mišljeval in vedno prišel do istega zaklju** O ženitvi takrat nisem odločal le sam in bilo vendar nemogoče, da bi se lahko oženil ofic'1 član partije s hčerko tako velikega in bogatet, kmeta in še zraven ne čiste politične preteklo* ' Čeprav dekle ni bilo nič krivo, ali je bilo iz ta družine, to pa je zadostovalo. Če bi kaj ta ^0 napravil, ne bi več spadal v našo partizans sredino. Skoraj nič manj ne bi to pomeni ' kakor da sem izdal svoj delavski razred. Ta prepričanje jc bilo takrat tako globoko v da vse, kar ni bilo v skladu s tem načelom, zalT^ ni nič pomenilo. Delo, upornost in voljet so jima ohranili more Drugi »da« bisernih zakoncev Gvardjančič On, Andrej Gvardjančič, krepak, vzravnan 87-letnik, ona, Marija, Andrejeva soproga, malo betežna, a še zmeraj vesela, radoživa ženska ... Kakšen par sta morala biti nekdaj! Kakšna neuničljiva energija ju je prežemala, da jima je uspelo premagati tegobe in krivice, ki so se preteklih šestih desetletjih zgrinjale nadnju! Večina smrtnikov bi klonila, Marija in Andrej pa sla kljubovala usodi in dvignjenih glav dočakala edinstven jubilej — biserno poroko. ariJa in Andrej Gvardjančič. — Foto: F. Perdan Ko sem si minulo soboto, po končani slovesnosti v dvorani občinske skupščine Škol-ja Loka, hitel zapisovati podatke o zakoncih Gvardjančič, ki jesen svojega življenja prestajata v Gorenji vasi, naselju blizu Reteč pri Škofji Loki, kjer je oče pred 37 leti postavil hišo, so mi prsti kar nekako zastajali. Sleherni stavek je namreč v meni porodil plaz novih in novih vprašanj, iz katerih bi lahko sestavil obsežno kroniko. A kaj ko so novinarjev prostor, čas in izrazni razpon strogo omejeni. Do začetka 1. svetovne vojne sta Andrej in Marija prebivala na Primorskem. Kot mnogim drugim tudi mlademu ženinu bojni metež ni prizanesel; v jarkih soške fronte je spoznaval, kako majhni in nemočni, vendar obenem krvoločni smo ljudje. Srečno se je vrnil domov ter, nejevoljen, ker so zahodne dele Slovenije prisodili Italiji, izbral rastoči druži-niči novo domovino — Koroško. Toda nesrečni plebiscit mu je spet prekrižal račune in Gvardjančiči so zapustili Avstriji priključeno deželo ter jeli iskati Svobodnejši kotiček pod soncem. No, usoda jim ni bila naklonjena; spričo napredn jaške miselnosti, ki je oblastem »šla v nos«, sta se Andrej in Marija še osemkrat (!) preselila. Med zadnjo vojno je družina — oče, mati in peterica otrok — zvesto podpirala NOB. Veliko so pretrpeli, najhujši udarec pa je zanje pomenila smrt najstarejšega sina-strojevodje: leta 1943 je zavozil na mino in z vlakom vred zletcl v zrak. Biserna zakonca danes uživata zasluženi pokoj. Čeprav ju sorodstvo, ki poleg dveh sinov in dveh hčera šteje deset vnukov ter štiri pravnuke, pogosto obišče, nc pustita, da bi kdorkoli posegal v gospodinjstvo, da bi namesto njiju postoril vsakodnevna domača opravila. Andrej, katerega besednjak od leta 1925 dalje ne pozna več izraza »bolezen«, je pač vse prej kakor star mož. Bolj točno bo, čc rečemo, da jc že dolgo na svetu. Z Marijo sta vedno izgorevala v delu — in prav delo, upornost ter volja so jima ohranili moči. I. Guzclj ljubljanska ban - ! - M ■ I Rudi Finžgar (2) srečanje s športom — Prve smučke •fee*.mi fdal 'e- flQ ies »« z bratom sva $ edlla moje prve smu- in r~ Mati i* bila huda 0 Jf sni"či razsekala — nurm rek°rd: 8 m — Jcttfv idol: Filip Legat ■ skakalnico so podrli Težk kdai ° .le reci natančno, * je Rudi Finžgar pr- ' ec'd s športom. Ali take ' se Vič na vis v z vrstnikj plezal Potoni smreke in so se fevjn cPO ZUnanJi strani ve-boli\ lH.,sča'i na tla in so dili **«Ci pri seskoku nare-k° ie SaIto? Morda tedaj, *mučehP/Vlo skočil na svojih lakole. m pripoveduje ""•Site i° te,ovatlišče, kjer kroge med drugim tudi fePor»^.,e b!'o ograjeno. Prvi tle ni ^ePlezar,°Parja ^ bil' da J h stVa! u° °erajo. Potem s ^'lo C • stopnievaIa. Ste-r°8i .,8ranJe v mivki pod |VU v*ne,e Pranje po W,,nVlSelt je bil, čc Je H1e "osege, kroge |n se Ha„ "^eano obesil, če so s*io Pa*i,j starejši fantje, >iH tu ,ek"' da nas niso V^ ra»« 001 8mo ,,a igrišču rili C2*tali Pa *«<« Pokva-■■to so nas preganjali. Podvig vsake ga mla- Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.« Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen je odtrgalo. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic. »Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal most iček. še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali...« »Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Pod-nartu — .Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovslše. .Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič — nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...« Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«. »Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovslše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...« Fantje pa ne bd bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo. »Takoj me Je vzela v roke mama. Pošteno me Je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in ml razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...« Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim. »Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z .grabenčki' . . .« Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s češ-njice. Začel je spoznavali širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan, govi prijatelji, sko luknjo«. Vsak mlad tako kot nje-le v »kropar človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke »To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posge-mall...« Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila. »Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magu^ar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevl. Neko s-boto smo Imeli preizkušnjo.« Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl. »Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, 'tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo poe";Ii Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje . .. Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na ž. liz-niški postaji na Otočaii, .o so nas Sokoli zmerjali s čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo m >-rili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med šolarjevo gostilno in Balon-tom. Skočil sem 3 m'rt\ Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer rem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kjub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...« Rudi Finžgar Je skakal in skakal. Vsak daljši skok pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje. P. Cclnar Vsaj ob dnevu žena ne smemo pozabiti smrti junaških deklet Ančke Kokalj, Makse Rozman in Anice Šolar Ob urejanju gradiva za Zbornik spominov NOB na področju občine Kranj sem pri opisih marsikatere tragedije kar nehote zastal. Posebno so me pretresla sporočila, ki -pripovedujejo, kako zavestno, požrtvovalno in junaško so padali mladi slovenski fantje in dekleta v bojih z okupatorjem in njegovimi pomagači. Tako ali drugače smo že počastili spomin na znane partizanke, ki jim je bil Kranj rojstni kraj, ali pa so le tu živele in delale do okupatorjevega vdora. V mislih imam narodno heroj ko hrabro Pavlo Medetovo-Katarino iz Strahinja, ki se je kot žena komandanta Pohorskega bataljona in vodnica ženskega voda borila do zadnjega naboja; potem vem za Cilko Odar-Tatjano, padlo pri Lajšali, ko je šla na politično delo med Beneške Slovence; tudi tekstilna delavka Rezka Dragarjeva, revolucionarka še izpred vojn:!: let, je hfa-bro padla kot talka v Lanco-vem z vzklikom: »Streljajte, toda zmaga bo naša!« Seveda bo treba kaj več pisati tudi o padli borki Vidi Šinkovec-Janini in o aktivistki Mileni Korbar-Ireni. Pa še o kateri ženi, ki je na našem območju omahnila v junaško smrt. A danes, ko praznujemo dan žena že sedemindvajse-tič po osvoboditvi, sta mi v mislih dve tragediji, ki po svoji veličini nalikujeta grškim antičnim epom. Tragediji, v katerih je bilo uničenih troje cvetočih dekliških življenj. BOJ BREZ UPA ZMAGE Tako bi lahko imenovali dvodnevno borbo (13. septembra 1942) skupine partizanov — bilo jih je kakih 60 — s skoro stokrat močnejšim sovražnikom, nemško žandarmerijo in celim polkom gorskih lovcev. Vseh je bilo čez 5000! O skupini govorim zato, ker II. bataljon Kokrškega odreda to pot ni bil kompleten, saj ga je tu sestavljalo le dvoje nepopolnih čet — skupno 60 partizanov. Vojaške, sabotažne in prehrambene akcije tega bataljona, ki je sicer operiral na področju Storžiđa, so bile vedno uspešne in Nemcem prizadevale dovolj škode. In tako je bataljon nameraval tudi 13. septembra 1942 zvečer napasti žandarmerijsko postojanko v Dupljah; spotoma pa se oskrbeti s hrano za bližnjo zimo. — To akcijo so partizani srečno izpeljali, vendar so vso hrano in drug material, ki so ga zasegli, shranili v Retnjah, sami pa so se umaknili v osrčje bližnjega Udenboršta, da bi tam na varnem prebili dan in zvečer šli v napad na sovražno postojanko v Dupljah. A našel se je izdajalec, domačin iz Žiganje vasi pri Križah, ki je šel k Nemcem in jim povedal, kje tabore partizani. Sovražnik je seveda takoj obkolil ves gozdni kompleks, celo poljski telefon je napeljal okrog in okrog obroča med stražami. Obkoljeni partizani, ki jih je vodil Janez Perko, domačin iz Dupelj, so borbo s pre močnim sovražnikom sprejeli. Liabro so se borili dva dneva, skoro brez upa zmage. Poveljstvo bataljona je nato na hitro odločilo: preboj iz obroča za vsako ceno! In vnel se je boj, kakršnega opisuje Prešeren v Krstu pri Savici, ne boj, mesarsko klanje ... Padlo je enaindvajset borcev; vse ostale, razen petih, ki so sc skrili v gozdni podrasti, so Nemci ujeli in odpeljali v Begunje. Tam so večino njih postrelili kot talce, nekateri pa so našli smrt v koncentracijskih taboriščih. V spomin na ta neenaki boj partizanov z Nemci je krajevni odbor ZB NOV iz Naklcga postavil v Udenbor-štu na kapniku, prav na kraju bitke, spomenik z napisom: V spomin 21 junaškim borcem 2. bat. Kokrškega odreda padlim 14. septembra 1942 V Strani nju, na robu gozda, nekoliko nad vasjo proti severu, pa stoji kamenita piramida (visoka 290 cm) z vklesanimi imeni v Udenborštu padlih borcev. Med imeni mož in fantov, ki so izgubili življenje v borbi, je tudi ime — Kokalj Anica. Kdo, od kod je ta edina padla borka v tej bitki? PETNAJSTLETNA JUNAKINJA Vrniti se moramo z našo pripovedjo na Visoko nad Kranjem. Tam bomo tik ob Kokri, na levem bregu, zagledali na mlinu (Visoko št. 41) v pročelje vzidano ploščo z vklesanim napisom 1941 septembra je bil v tej hiši ustanovljen sestanek OF za področje Šenčur. Organiziral ga jc prvoborce Valentin Kokalj na pobudo komunistične partije. Valentin Kokalj, gospodar v tej hiši in mlinar, jc v svojem domu neštetokrat gostil partizane in jim nudil varno zavetje. Dostikrat kar celim četam! Ko pa je Kokalj spoznal, da je sovražnik zvedel za njegove usluge partizanom, se jc odločil in dne 25. februarja 1942, skupno s svojo petnajstletno nečakinjo Ančko Kokalj-Natašo in z mlinarskim pomočnikom Janezom Koseljem, odšel pod Storžič ter se pridružil Kokrški" četi. Vsi trije so bili v tej četi do 18. junija 1942, potem so bili vključeni v II. bataljon Kokrškega odreda. Valentin Kokalj je bil 1. avgusta 1942 ranjen in ujet na Bašeljskem sedlu ter poslan v koncentracijsko taborišče, kjer je končal leta 1943 v krematoriju. Janez Koselj je padel ob koncu 1. 1942 kot borec nekje na Gorenjskem. Ančka Kokaljeva-Nataša, rosno mlada lepotica, zaradi svoje miline in hrabrosti Ančka Kokalj-Nataša v 15. letu med borci II. bataljona kokrškega odreda splošno priljubljena, je omahnila v smrt sredi zloveščega Udenboršta, edina ženska med padlimi tovariši. Preživeli očividci bitke vedo povedati, kako hrabro se - je Ančka borila. Ko ji je zmanjkalo nabojev, sc je pričela sklanjati nad padle borce, jim odpenjati ročne bombe in jih metati v sovražnika. Naposled je zgrabila pu-škomitraljez, ki ga padli borec ni mogel več uporabljati — in kosila je z njim po napadalcih do trenutka, ko je bila sama že smrtno zadeta. Ko pa je bilo bitke konec, je poveljujoči nemški oficir zbral svoje vojake In jim v nagovoru dal smrt srčne partizanke, skoro še deklice, za vzgled hrabrosti. Vse kaže na to, da so vsaj nekateri Nemci znali ceniti tudi junaštvo nasprotnika; saj jc nemški oficir v Šentjanžu na Dolenjskem celo govoril ob pokopu narodnega heroja Majcna. In še marsikje so partizani s hrabrim nastopom in poštenim odnosom do ujetnikov razorožili sovražnikovo nadutost. MLIN OB RDEČI POTI Najbrž bo, razen domačinov, le malokdo vedel, kje je ta Rdeča pot. Dober streljaj daleč, proti zahodu, od glavne ceste med Kranjem in Škofjo Loko, se v Spodnjem Bitnjcm odcepi kolovozna pot in se usmeri v gorčic ob potoku Suhi. Zemlja je rdečkasta, ilovnata — mar od tod poti ime? No, tu, tik ob vodi stoji mogočen star mlin, eden redkih v teh krajih, kjer ni hi-trotekočih potokov. Na stanovanjski hiši, ki je hkrati tudi mlin, je pritrjena tablica Sp. Bitnje št. 31. V pročelje pa je vzidana črna marmorna plošča z vklesanim in pozlačenim napisom: V TEJ HIŠI STA PADU V BORBI Z GESTAPOM DNE 10. DEC. 1943 ŠOLAR ANICA-NEŽKA ROJENA 1924 ČLANICA OKROŽ. ODB. SPŽZ ROZMAN MAKSA-TATJANA ROJENA 1921 SEKRET. RAJ. ODB. SPŽZ V mlinu ob Rdeči poti se je v času okupacije mlelo žito tudi .za partizane. Hkrati pa jc bil mlinarjev dom nekako zborno mesto za krajevne aktiviste in terence. Tu so našli zavetje tudi številni ranjeni partizani. Prav tako je bila tu javka za utrujene kurirje. In tako sta se v začetku decembra 1943 v mlinu zadrževali partizanki Anica i* lar-Nežka in Maksa Roz.man-Tatjana. SMRT, EDINI IZHOD Nemci pa so zaradi izd*! jalskega obvestila, da sc v okolici Sp. Bitnje ga nahajajo skriti bunkerji, v katerih sc zadržujejo partizanski borci, minerci kurirji, pričeli temeljito preiskovati sleherno ped zemlje. Številne enote nemške policije, žandarmerije, vojaštva, SS čet in gestapa so se tako, v strelcih, približale tudi mlinu, da bi ga preiskali-Nežka in Tatjana, ki ju Je prihod Nemcev presenetil bila je že trda zima in mrzlo vreme — sta v hipu skoči'1 na noge in se pri zadnji" vratih izmuznili na prosto. Zaradi obkolitve hiše jim* ni bilo mogoče doseči gozda. Zato sta splezali pod rak ' 'n se oprijeli mlinskih koles 0* spodnji strani. V naglici, ko sta hiteli V** je ena od njiju pozabila j0' pieo, v njej pa pištolo in municijo, na klopi v hiši —}° pa je bil Nemcem znak, da so bili partizani v hiši. Iskan so v hiši in okrog nje. Par" tizankama je postalo jasno, da ju bodo živi dobili v roke, če sc prej sami ne ubijeta-Sklenili sta umreti od svoje roke . . . Nežka si ju odpela ročno bombo, jo aktivirala in položila podse. Bomba p9 je partizanki le huje rani,a. Eksplozija je Nemcem odkrila njuno skrivališče. In osti'1 rafali iz številnih sovražnikovih brzostrelk so uničili dvoje mladih dekliških življenj ... Devetnajstlctna Anica So-lar-Nežka in dvaindvajsetletna Maksa Rozman-Tat jana> vrli Slovenki v pomladi Življenja, sta sc zavestno odločili za smrt. Pač v smislu i'rcšcrnovega naročila: Manj strašna smr( je v tro* zemlje knH» kot so pod svetlim sonce«" sužnl dnovi- S tem zapisom nisem le n°" tel počastiti dneva žena. ka . i____; na: iom nisem -tel počastiti dneva žena, ka jc bil sicer moj glavni men; hotel sem tudi ^ sorodnike, znanec in s°^°bj ce naših treh junakinj, da me korigirali, čc so podaU» in navedbe netočne ali ce napačne. Resnico nami" spoznamo, če jo osvetlim0 več strani. V Zborniku, ki S urejujem, pa naj bi bilo re niče čim več, napak pa cl g manj ali nič. Ker pa je <-a manj ali nič. Ker pa je ^ že nekoliko odmaknjen skoro cela tri desetletja s vmes — je naravno, da . pride v roke kak poman i k'l podatek, ki mu pa ootlU|^ le pozabljivost, ne pa ka namernost. Hvaležen bom ■ morebitna sporočila in Pjj pravke (uredništvo Glasa obč. odbor zveze borcev)-Črtomir Zore« Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh ZAVAROVALNICA MARIBOR °o zaradi dobrega gospodarjenja v letu 1971 razdelila presežek iz življenjskih zavarovanj med svoje zavarovance NOVE UGODNOSTI MARIBORSKE ZAVAROVALNICE Zavarovalnica Maribor obvešča vse svoje zavarovance, da je tudi v letu 1971 s sredstvi življenjskega zavarovanjat do-bro gospodarila in je zato Zbor ^^vdnicet25. 2. vm ?dločil, da se PRESEŽEK IZ ŽIVLJENJSKIH ZAVARO-VA^J RAZDELI MED TE ZAVAROVANCE, delno v obliki u<*eležbe na dobičku in delno kot povišanje zavarovalnih VSI ŽIVLJENJSKI ZAVAROVANCI NE GLEDE NATO, KDAJ SO SKLENILI ZAVAROVANJE, dobijo samo pri Zavarovalnici Maribor (ob doživetju mJ^^Ji^ £t ZAVAROVALNO VSOTO KOT DELEŽ NA DOBIČKU. Razen tega se povišajo zavarovalne vsote vsem tistim življenjskim zavarovancem, ki so sklenili zavarovanje med 1. jamarjem 1965 in 31. decembrom 1971 za 6 ODST. DU / ODSTOTKOV. Opravičenci življenjskih zavarovanj dobijo ob zavarovalnih Primerih zaradi devalvacije v letu 1965 in 1971 dodatne °bresti 23 % in 6 % na vložena sredstva. pelavski svet Zavarovalnice Maribor je že v letu 1969 predlagal Zboru Zavarovalnice Maribor, ki je odločil kot prvi v Jugoslaviji, da zavarovalnica izplačuje vsem življenjskim zavarovancem delež na dobičku. Zavarovalnica Maribor je ze d° sedaj izplačevala na vsa zavarovanja 5-odstotm delež na 2avarovalno vsoto. Novi sklep glede povečanja udeležbe na dobičku se uporablja pri vseh omenjenih izplačilih, ki bodo izvršena od 26. le-bruarja 1972 dalje. S.temi ukrepi želi Zavarovalnica Maribor upravičiti zaupa-nJe vseh zavarovancev, ki so se PRI NJEJ zavarovali. ZAVAROVALNICA MARIBOR Maribor, Partizanska c. 47 Ob današnjem prazniku PESNICA ZORANA Njeno pravo ime je Fra-nja Trojanšek, pozneje si je nadela pesniško ime Zorana. Rodila se jc 30. januarja 1867 v Mengšu. Njen oče je bil znan gostilničar, mati pa se je prej pisala Prešeren — bila je v daljnem sorodstvu s pesnikom Prešernom. Mar od tod hčerki Franji pesniški dar in žar? Doživeti pa je morala deklica že v rosni mladosti strašno osebno tragedijo: zaradi bolezni je v svojem desetem letu — popolnoma ogluše-la ... Šole je sicer obiskovala, učila se je pač le iz knjig, kar je videla . . . Seveda je mnogo čitala, ugladila si je pisavo in pismeno izražanje — skratka: pridobila si jc kot samouk razmeroma obsežno izobrazbo. Ta ji je tudi omogočila mnoge razgovore z izobraženci, s študenti in številnimi zanimivimi gosti očetove gostilne. Saj je bil v poletju leta 1899 njen gost in Zoranin sogovorec tudi nesrečni pesnik Josip Murn-Alcksandrov, ki sc jc tačas zdravil v bližnjem Zalogu. Vsekakor je Murn na Trojan-škovo močno vplival in ji od-strl pogled v rusko romantiko. Slovstveni zgodovinar Viktor Smolej pravi za to obdobje: »Zoranina pesem je sedaj zadihala na novo, bolj osebno in sproščeno, v bogatejšem besedju, z bolj uglajeno obliko. Sedaj prevlada lirika, zlasti ljubezenska. Posredna in neposredna Murnova šola ji je odkrila melodiko in barvo, ki jo mora imeti sodobna pesem.« Utegne pa kdo povprašati, le kako se je mogla Zorana pogovarjati, če je bila gluha? Sodobniki povedo, da so Zoranim sogovorniki svoje besede nesrečnemu dekletu pisali na lističe, ona pa je normalno odgovarjala, saj ni bila nema! Tako se je Zorana večkrat pogovarjala tudi z bližnjim rojakom Kamničanom pesnikom Antonom Medvedom, ki je po sporočilih domačinov čestokrat prihajal v Zoranin dom — seveda še kot študent. Vse kaže na to, da je bil prav Medved prvi pobudnik Zoraninih pesniških sanj in — pesnikovanja ... GRAD PIRUJE JOČE BAJTA Sicer pa je dekle videlo svoje pesniške vzore tudi v Stritarju, Gregorčiču, seveda pa sta ji lebdela pred očmi kot nedosežna ideala tudi Simon Jenko in včli-ki Prešeren. Značilnost Zoraninih pesnitev je določen socialni pod-ton. Sama od zle življenjske usode dosmrtno zaznamovana, je globoko čutila z nesrečnimi in razžaljenimi. S smrtjo pesnika Murna pa je utihnila tudi Zoranina lira. Ni več objavljala svojih pesmi... Leta 1914 se je Franja Tro-janškova poročila s trgovcem Jožetom Dcklevo. Otrok ž njim ni imela. Dne 13. februarja 1935 je Zorana umrla. Spomin na njo je vrsta pesnitev, objavljenih v Vrtcu, Dom in svetu, Slovenki in Ženskem svetu. Njena sestrična, pesnica Vida Jerajeva, Prešernova pra-nečakinja, je pisala Zorani z Dunaja: »Spomnila sem se Tvojih cipres in aster, ki menda že umirajo... Pogosto te vidim, kako sanjaš svoje življenje pod zvezdami sredi rož, in prihaja mi na misel tisti večer, ko smo sedeli v zatišju z Aleksandrovim, in kako sc je svetila kresnica v tvojih črnih laseh.« POLONCA JUVANOVA Kolikokrat sem jo videl na gledaliških deskah ljubljanske Drame, kolikokrat v prijateljski družbi z njenim možem politikom -socialistom Juvanom, hčerko Vido (tudi igralko, zdaj profesorico igralske akademije) in zetom Slavkom Janom! Vselej je bila dobro razpoložena, vselej gorenjsko odrezava. Taka je bila tudi na odru. Po najsi je bila to Finžgarjeva Majda iz Divjega Lovca ali pa Golarjeva vdova Rošlinka, učiteljica Minka v Cankarjevih Hlapcih ali Vasi-lisa v Gorkega drami Na dnu. Polonca Juvanova (rojena Korbar, pohčerjena Oražem) je zagledala luč sveta dne 6. februarja 1884 v Mengšu, ugasnila pa je v Ljubljani dne 29. januarja 1952. Polonca je bila resnična ljudska igralka, na ljubljanski mestni oder je kot osvežitev prinesla kleno gorenjsko govorico. Strogi kritik France Koblar in zahtevni pisatelj Fran Finžgar sta ji prav to štela v najvišjo odliko: biti na odru naturen! Taka pa je res znala biti naša Mengšanka Polonca Juvanova! P. S.: Del informacij o pesnici Trojanškovi sem črpal iz Mengeškega zbornika in iz nekaterih letnikov Kamniškega zbornika. Glede na nedavna najdbo Zoranine literarne zapuščine in na njeno, sicer daljno, sorodstvo s Prešernom, bo treba najbrž še kdaj pisati o tej zanimivi Meng-šanki. Črtomir Zoreč AMERIČANI NA VOGLU: »še bomo prišli!« — Foto: A. žalar Na Voglu zelo živalino Prava zimska turistična sezona v Bohinja se je začela — prihodnji teden spet nova skupina Američanov Do konca aprila so Transturistovi hoteli v Bohinju zasedeni. Pred dnevi so se začele polniti tudi zasebne turistične sobe. Prava zimska turistična sezona v Bohinju se je šele začela. Na Voglu je namreč blizu tri metre snega in napovedujejo, da bo smuka med prvomajskimi prazniki še vedno ugodna. Minulo soboto so v letošnji sezoni na Voglu prvič t&-■beležili rekorden obisk. Pod spodnjo postajo žičnice se je nabralo blizu šest sto osebnih avtomobilov, na smučiščih na Voglu pa je bilo blizu 1600 smučarjev. Med njimi je bilo največ domačih gostov, zadnje ure smučanja pa so izkoristili tudi mnogi potomci naših izseljencev iz Amerike. V sodelovanju z agencijo Kollander jc namreč prejšnji petek prispela v Transturi-stove hotele v Bohinju na desetdnevni oddih skupina Američanov iz Clevclanda. Prispeli so v okviru turneje Polka Zanimanje za kmečko ohcet V četrtek dopoldne je bila v Ljubljani v prostorih pivovarne Union tiskovna konferenca, na kateri so prireditelji vsakoletne kmečke ohceti seznanili prisotne novinarje časopisov, radia in televizije s pripravami na to največjo turistično-folklorno prireditev v Sloveniji. Začetki te turistične manifestacije segajo v leto 1965, mednarodno pa se jc kmečka ohcet uveljavila leto kasneje, ko se je po starih običajih prvič poročil tudi par iz tujine, ki so ga izbrali bralci švedskega časnika Expresen iz Stockholma. Prireditelji imajo s pripravami letošnje kmečke Ohceti že zdaj — slabe tri mesece pred prireditvijo — polne roke dela. Osrednja prireditev bo kot vsa leta doslej v Ljubljani. Sicer pa je program že 8o potankosti izdelan. Predvideno je, da se bodo ženini in neveste zbrali v Ljubljani v torek, 23. maja. Vsi pari sc bodo občinstvu predstavili naslednji dan, v sredo, na „posebni prireditvi, na kateri bo sodeloval tudi Slovenski •oktet, četrtek bo za vse akterje kmečke ohceti izredno naporen dan. Dekleta se bodo jtbrala opoldne v Dolskem pri Ljubljani na dekliščinl, zvečer'(pa bodo postavljanje od samskega stanu nadaljevale v blejskem hotelu Golf. Fantje bodo kot že nekaj let doslej zadnje ure »ledig« stanu preživeli v Preddvoru, kjer bo turistično društvo v tem kraju pripravilo fantovščino. Petek je predviden za prevoz nevestine bale. To prireditev pripravljajo Belokranjci v Metliki. Podpredsednik metli ške občinske skupščine je na tiskovni konferenci zatrdil, da nikomur, ki bo zadnji petek v maju obiskal Metliko, ne bo žal. Naj omenim šc to, da se bo turistični rally Kmečka ohcet—Bela krajina 72 začel opoldne istega dne v Ljubljani. Krona vseh prireditev pa bo prav gotovo svatovska povorka po ulicah Ljubljane, poročni obred na magistratu in svatovanje v dvorani Tivoli v soboto, 27. maja. Zadnja prireditev v »klopu kmečke ohceti bo posavsko štehvanje, ki ga pripravlja KUD Savije—Kleče na Jezici. Izbiranje parov je prav zdaj v polnem teku. Na naslov Ljubljanskega Dnevnika, kf izbira slovenski par, je do četrtka prispelo šestnajst prijav, večinoma iz Ljubljane. Sicer pa je zanimanje za kmečko ohcet res veliko. Poročila o prijavah parov prihajajo od vsepovsod. Kot sem omenil, izbirajo slovenski par ski tour, ki jo vodi rojak Tony Petkovšek. Med njimi je bila dobra polovica Slovencev oziroma njihovih potomcev. Prihodnji teden pa bo na podobni desetdnevni oddih v Bohinj prispela še ena skupina Američanov. Tako je bil Bohinj v minulih desetih dnevih predvsem v znamenju Američanov. Predstavnik podjetja Tran-sturist Bojan Plahuta nam je povedal, da se namerava v prihodnje njihovo podjetje bralci Dnevnika. In kako je drugod? Hrvatski par bodo izbrali bralci revije Arona, srbski par bralci beograjskega časnika Politika Expres, črnogorski par poslušalci ln gledalci titograjske RTV ter bralci Politike Expres, bosansko hercegovski par bralci sarajevskega Ošlobodjenja in makedonski par bralci Nove Makedonije iz Skopja. Poleg parov iz jugoslovanskih republik se bodo na letošnji kmečki ohceti poročili še pari iz Italije (Parma), ČSSR (Bratislava), SZ (Tbilisi), ZR Nemčije (Lcverkusen), Avstrije, ZDA (Hermini), Švice, Švedske, Norveške in Belgije. Nemški in ameriški par sta že izbrana. Zastopnika ameriškega mesta Hermini Iz Pennsvlvanlje, ki sta se udeležila tiskovne konference, sta povedala, da bo s parom prispelo v Ljubljano okrog 170 ameriških turistov, prireditev pa bo posnela tudi ameriška televizijska družba CBC. Pokrovitelj letošnje prireditve je kot že nekaj let doslej pivovarna Union iz Ljubljane. In še zanimivost. Mor da bo letošnjo kmečko ohcet direktno prenašala tudi televizija. J. Govekar še bolj specializirati na ameriške goste. »Letos pričakujemo še najmanj tri skupine. Prihodnje leto pa sem prepričan, da jih bo še več. Tokrat smo se zelo potrudili, čeprav je znano, da so hotelske zmogljivosti v Bohinju za zdaj še takšne, da je težko pripraviti kaj posebnega, nam je vendar uspelo narediti zanimiv program. Organizirali smo več izletov in različne prireditve. Tako smo si nabrali nekaj izkušenj, ki nam bodo v prihodnje prišle zelo prav.« In ker je bila to prva letošnja skupina naših izseljencev iz Amerike, nas je zanimalo, kakšni so njihovi vtisi po desetdnevnem bivanju. »Transturist je naše biva-vanje zelo dobro organiziral,« pravi Rudi Prijatelj, doma blizu Ribnice, ki je bil tokrat tretjič z družino v Sloveniji. »Nekaj časa me je motila megla. Potem pa sem se privadil in zdaj mi je tako všeč, da bi najraje še ostal kakšen teden tu. Žal je našega bivanja konec, vendar poleti bomo spet prišli in prihodnjo zimo tudi. Ko pa bo saj sem že vrsto let član golf igrišče, pa zagotovo pridem, saj sem že vrsto let član golf kluba v Clevelandu.« Kar precej jih je bilo, ki so znali še prav dobro slovensko. In vsi po vrsti so zatrjevali, da je deset dni prehitro minilo. Danv Rosi je v Clevelandu lastnik restavracije: »Restavracije pri nas in tukaj se sploh ne dajo primerjati. Veste kaj mi je tukaj zelo všeč? Domača hrana, ki je pri nas zlepa ne moreš pripraviti. Prenekatero izkušnjo bom zato tudi doma porabil. In seveda prihodnje leto spet pridem, vendar za dalj časa.« Mlada Patt Bachel pride vsako leto dvakrat v Slovenijo. Letos jc bila prvič pozimi. Njen stari oče sc jc rodil blizu Škofje Loke. »Kadar pridem sem, najraje nakupu-jeni. Tudi tokrat sem nabrala toliko spominkov, da ne vem kam bom z njimi.« 24-letna Patt je slikarka in dela za šolsko televizijo. Pravi tudi, da se nc bo nikdar naučila smučati, ker je to preveč mrzel šport. »Meni so všeč tukaj predvsem ljudje in domačnost, na katero naletiš povsod.« Vodja skupine Polka ski tour Tony Petkovšek pa je povedal, da bo v prihodnje organiziral še več takšnih obiskov. »Doslej smo prihajali sem poleti, zdaj pa sem videl, da je Slovenija tudi pozimi zelo lepa.« 71-leLni Joe Modic, katere-ga mati je bila rojena pri Žirovnici, oče pa pri Blokah, pa nikakor ne more pozabiti lanskega škofjeloškega piknika, »če verjamete ali ne, med lanskim obiskom so mi bile najbolj všeč krave in prašički, ki sem jih videl doma v Žirovnici. Veliko sem že prepotoval, vendar tako lepo kot tu, je malo kje. Zato poleti spet pridem.« A. Žalar Prehodni pokal ničanom Jese V petek in v soboto so bile * Bohinjski Bistrici IX. zimsko športne igre sindikalnih organizacij upravnih organov gorenjskih občin. To tradicionalno srečanje v sankanju ui veleslalomu je tokrat pripravila sindikalna organizacija upravnih organov radovljiške občine. Tekmovanja sc valcev i V »Stare kosti« niso od muh Sobotno srečanje smučarskih veteranov, peto po vrsti, jc izredno uspelo Tekmovanje veteranov — nekdanjih asov, ki smo mu bili priča minulo soboto dopoldan na Starem vrhu, je znova dokazalo, da so škofjeloški smučarski delavci mojstri organizacije. Kljub pomanjkanju snega, ki ga dež in odjuga zadnje tedne, naglo pobirata, jim je uspelo odlično pripraviti veleslalomske in tekaške proge. Pokrovitelja srečanja — Tedenska tribuna in SZS — sta zato lahko več kot zadovoljna. občine. . udeležilo okrog sto tekrno--icev iz vseh gorenjskih ob-vključno iz kamniške in žalske. v sankanju jc bila pri ženskah najboljša Milica Tišlcr 'občina Tržič) pri moških pa ^nton Ahačič (občina Tržič). v veleslalomu je bila pri ženskah najboljša Marinka Noč £bčlna Radovljica), pri moških pa Filip Gartncr (občila škofja Loka). Ekipno so bili najboljši tekmovalci sindikalne organizacije občine Jesenice, drugi sr\ wm« so blli tekmovalci u organa občine Radovljica, tretji pa tekmovalci upravnega orgarta občine Tržič. Ekipa Jesenic je tako osvojila tudi prehodni pokal. Zanimivo je tudi, da so na desetih tekmovanjih tekmovalci upravnega organa občine pšenice osvojili" pokal dva-K^t. tekmovalci upravnega organa občine Radovljica pa Sedemkrat. p° končanem tekmovanju Pa so v soboto najboljšim ^zdeliH tudi nagrade, ki so 3lh Prispevali Murka, Špcce-5|a. Živila, Vezenine, Almira, tlan, Veriga, Merkur — ^znina, GG Bled in nekatera Qruga podjetja. pnhodnje leto bodo X. zimsko športne igre v škofjeloški občini A. t- UM. V dokaj hladnem vremenu se je ob startnih vratcih zbralo skupno 136 nastopajočih obeh spolov. Razporedili so jih v 19 kategorij, ustrezno njihovi starosti in prijavljeni smučarski panogi. Med seniorji, rojenimi do vključno leta 1917, je v veleslalomu zmagal znani predvojni in povojni alpinec Ciril Fraček (0:54,51), med seni-orkami pa Lojzka Praček (0:57,00). Ostali rezultati: VETERANI; letnik 1918 do 1922 — 1. Ernest Stoklas (Celje) — 0:54,85; letnik 1923 do 1927 — 1. Tine Mulej (Begunje) — 1:02,43, letnik 1928 do 1932 — 1. Stanislav Maivulin (Hrvatska) — 1:04,82; letnik 1933 do 1939 — 1. Janez Bobinjc (Maribor) — 1:02,48. VETERANKE: letnik 1923 do 1927 — /1. Marija Magušar (Ljubljana) — 1:01,00; letnik 1928 do 1932 — L Slava Zupančič (Kranj) — 0:59,31; letnik 1933 do 1944 — 1. Krista Fancdl-Dekleva (Ljubljana) — 0:51,62. INVALIDI: 1. Janez Furlan — 0:57,39. Rezultati smučarskih tekov — VETERANI: letnik do 1917 — 1. Gregor Klančnik (Ravne) — 8:24; letnik 1918 do 1922 — 1. Tone Pogačnik (Jesenice) — 7:19; letnik 1923 do 1927 — 1. Bogdan Napo-koj (Kranj) — 18:54; letnik 1928 do 1932 — Janez Hrovat (Begunje) — 16:19; letnik 1933 do 1939 — 1. Tone Urbas (Ljubljana) — 18:14. VETERANKE: letnik do 1922 — 1. Angelca Šmid (Bled) — 10:14; letnik 1923 do 1927 — 1. Barbara Savinc (Ravne) 11:58; letnik 1928 do 1932 — 1. Štefka Pogačnik-Luznar (Radovljica) — 14:35; letnik 1933 do 1944 — 1. Mara Rekar (Mojstrana) — 10:03. Nič manj živahno kakor med vratci ni bilo pozneje v loškem hotelu Transturist, kjer so se tekmovalci, prireditelji in pokrovitelji spremenili v eno samo veliko športno družino in kjer je organizator najboljšim razdelil pokale ter nagrade. Pester večer, popestren s sre-čolovom, plesom in domislicami napovedovalca Janeza Ziherla, bo vsem ostal v prijetnem spominu. Ne gre tudi pozabiti besed tekaškega staroste Gregorja Klančnika, ki je zbrane goste opozoril, da so on in njegovi kolegi živ dokaz, kako zdravo je smučanje ter da potemtakem ne smemo pozabiti na načrtno širjenje te vse bolj priljubljene športne panoge. I. G. Zimsko prvenstvo enot UJV in uslužbencev carine V petek je bilo na Zelenici in Ljubelju tradicionalno zimsko prvenstvo enot UJV Kranj in uslužbencev carin z območja Gorenjske. Organizator letošnjega zimskega prvenstva je bila prvič postaja mejne milice Ljubelj. Tekmovanje je bito v veleslalomu in sankanju. Zaradi pomanjkanja snega je imel organizator veliko težav. Po pripravah, ki so potekale teden dni, so pripravili sanka-ško progo za tekmovanje. Proga je potekala po stari ljubeljski cesti. Tekmovalna proga za veleslalom pa je bila postavljena nad Vrtačo na pobočjih Zelenice. Proga je bila dolga 1200 m z višinsko razliko 209 m, imela pa jc 23 obeh panogah so v dveh starostnih ljubljanska banka Učenci spoznavajo Železarno marca, je ka- SvsPk?ek le2arne «eKl0r Jeseniške Ze-n>cah v organiziral na Jese-Qe Cufa?Vf°fani gtedališča To-°Snovnih g k,movanJe učencev d0vlJiske ^.Jeseni§ke in ra-*e občine na temo Kaj Veš Zar m znaš Tnj « jeseniški Zele- nj°sti in^zgodovini, seda. Ske ek!nPP.r,hodn°sti. Tričlan- Qih Šol nKZuPtaV VSeh OSn°V- Hariale naCvn°b?n S° odgo-^°vini JPrasanja o zgo- em, '-eleza Vlog rstva na Gorenj-i in pomenu že- 8°spodaLnašl industriji in >%' ) Zupančič (SD T. 207, 5. Murko d^ra)^ Kranjski vaterpolisti v Šibeniku Drcvi bodo ha lcto^[ zimsko državno prvenstv ^jj, zvezne lige odpotovali • benik kranjski vaterpoi ki sc bodo od 10. do U- " t ca pomerili za najboljeg fl Medveščakom, S,benJvoj-Spartakom (Subotica), •„ vodino (Novi Sad), Mlado*;., (Bijela) ter Riviero (DJen 0 tr^ Pod vodstvom novega ^ nerja Boruta Hvatala $° tl pot odšli: F. Rebolj, Mohorič, Kodek, Z. M^Lr, šič, M. Malavašič, Na*^ J. Rebolj, T. Balderman,^ veršček in švarc. Kranjski kolesarji na pripravah v Portorožu Letos start na četrto mesto jev-i, Ca sanjskih kolesar-kar t rntr Hvasti ter Ribni-kovič _pln> žaga,- in Smolj-na četrta do lctos štai tali v chvav reS,t0 mcd ekipami dni je \ 0 bobrih štirinajst »To , Portorožu. ve v ,Jr.p7e skupne pripra-,e»ar3£?°v!nl kra"jskega ko-dejal šP0rta(« nam ko ' "J1°v trener ie°soni,a V Portor ^"»ki iVn°. °praviI1 in cejal vedno zal najboljšo tehniko vožnje. Žagarju se pozna vojaški rok, toda je med najboljšimi, saj hitro dojema. Prepričan sem, da bo iz njega lahko posta) odličen tekmovalec. Tulipan je v ekipi potreben kljub temu, da je za 6 kg pretežak. Je izreden ravninski in dirka-liščni tekmovalec. Smoljkovi- ča poznam najmanj. Je sposoben za dobrega kolesarja, toda razčistiti bo moral sam s seboj.« Kako bodo startali v novo sezono in če so njihove napovedi pravilne, lahko pričakujemo, da nas bodo kranjski kolesarji letos razveseljevali z dobrimi rezultati. -dh pred je Hvasti, dnevi obi- Sfc&LL hote,u A kategorije Gimnazija v vodstvu in Vaterpolo Didić, Švarc Z. Malavašič v Šibeniku V okviru priprav za mednarodni turnir šestih narodov v Barceloni, so na pripravah v Šibeniku tudi trije Kranjčani. Mlade vaterpoliste Jugoslavije bo tokrat v Španijo odpeljal kranjski trener Peter Didić, V reprezentanci sta tudi njegova va- rovanca Karel Švarc ter Zmago Malavašič. Pod vodstvom Didiea bodo mladinci ter mlada reprezentanca Jugoslavije izven konkurence nasto pili na zimskem prven-stvu II. zvezne lige v turističnem naselju Solaris v Šibeniku. —dh »Fant-popol-zelo sem njimi,« nam je nasm.-jani Fran- tnTreninS Potekajo po načrte hTC otvoritvene dir-**} in .7 a na sPoredu vče-Pulju, SO KranVx danes- do g?|J *c imeli v nogah Metrov t prcvoženih kilo-^ncvno' v niraJ° dvakrat SU Prekol opoldanskem ča- esarijo od 50 do 110 -rr°v. v popoldanskem Pa j„ . - dovoljn°datniri 50. Vsi so za ter si nul P°S°ii in delom ^'Pcšno « JO* da b°do letos Se*ono. arta,i v kolesarsko s«aStu?tS .s°deč je v zao-vic, ki im lnS' ,e Smoljko-(Studirj, °bveznosti v šoli |iio) in \efJCČ rentgenolo-ranjskp t 1 v zaostanku. 8a šPort^ tante tega garaške-*aj i2jaia Snio zaprosili za ne-^od.f^^njih pa nam je V zimskem bazenu so v soboto in nedeljo odigrali drugo in tretje kolo gorenjske vaterpolske lige. V obeh kolih so odlično zaigrali pionirji Triglava, ki so premagali fizično močnejše igralce Radovljice in Kamnika. V derbiju kola je Gimnazija premagala Vodovodni stolp in se s to zmago povzpela na lestvici na prvo mesto. Rezultati: Triglav : Radovljica 11:7, Gimnazija : Vodovodni stolp 6:3, Iskra : Kam- nik 8:4; 3. kolo: Borec : Gimnazija 6:22, Vodovodni sto'p : Iskra 2:2, Kamnik : Triglav 1:11. LESTVICA: Gimnazija Triglav Iskra Vod. stolp Radovljica Kamnik Borec Šah remiziral 3 0 0 36:10 2 0 0 22: 8 0 18:10 1 13: 8 2 11:18 3 10:23 2 6:30 dh 2 1 1 1 0 0 0 o o o Odlični le mladinci in mladinke šahisti, ki tekmujejo za prvenstvo Kranja, so v članski konkurenci odigrali četrto in peto kolo. V vodstvu je še vedno Matjašič, ki je doslej izgubil le pol točke, slede pa mu Vidali in Rabič po 4, Hribar 3, Valjavec, Naglic, Marko po 2,5 itd. Rezultati — 4. kolo: Pečnik : Vidali 0:1, Marko : Kralj 1:0, Rabič : Kladnik 1:0, Naglic : Lazar 1:0, Andclič : Matjašič remi, Hribar : Jošt 1:0, Brinovec ; Valjavec 0.1; 5. kolo: Valjavec : Pečnik 1:0, Jošt : Drinovec 0:1, Matjašič : Hribar 1:0, Lazar : Andelič 0:1, Kladnik : Naglic 0:1, Kralj : Rabič 0:1, Vidali : Marko 1:0. V mladinski konkurenci ima največ možnosti za osvojitev prvega mesta štagar. Trenutni vrstni red pa je naslednji: Gabrijelčič 7,5, štagar 7, Jakovac 6, Stare 4,5 itd. M. Gabrijelčič . njih njihov trener Franc. žURJ?*rKAR: kfat J.?1?00 Počutje, le en- »Tu v PortOKo- ki Pa te lmeI manjšo krizo, *AGAR.Prei,a« brlti. Im. >>Re*"ltati morajo *PodobL avli festivalne dvorane ^ pravili tudi razstavo Go*oii, ske žene v borbi in svo fl Po programu so se ste ^ udeleženke proslave ude i tudi srečanja v hotelu Jei" ca na Bledu. _ ta, A. Žala* 115 Slovencev v Afriko Gre^ie Ziaven? Ponitiie, še je čas! pobočij pokriva sneg, za^eb. mislite, da bo odpravi P & V petek zjutraj, torej čez slaba dva dni, se bo z brniškega letališča dvignilo letalo DC-9. Smer poleta jc Ca-sablanca, maroško mesto ob zahodni obali Afrike. Bi bili radi poleg? Lahko ste, kajti kak ducat sedežev v zračnem orjaku je še prostih. Samo telefonsko slušalko morate dvigniti in poklicati podjetje INEX turist Jesenice (81-673) ali Romana Herleca, planinca iz Preddvora (74-138). Ampak pohitite! Rok prijav namreč poteče jutri, 9. marca popoldan. In kaj Slovence žene tja dol, v črno Afriko? Cilj štiridnevnega izleta, ki ga organizira INEX Jesenice ter planinsko društvo Kranj, je Toubkal, 4165 metrov visok vrh v zahodnem kraku pogorja Atlas. Dobršen del njegovih icer cejšnjc, ampak izkušeni ^f niki obljubljajo spravi^,,, prav vse udeležence P°nujl,a Pisana 115-članska « ■ vj. »Atri kancev« bo neavomn ^ dela ln doživela marsikaj nimivega. Da bi enkrat"« ^ tovanje ne ostalo neza»e ^ no, se Je uredništvo naS**vCji sta odločilo poslat* zrjJoar« enega izmed svojih nov» ^ jev. Zabičali smo mu, n« Zft ži oči odprte in prinese n ^ čimveč gradiva, čim ve kratnih vtisov, ki J "J ^ potem pretopili v serije> kluzivnih reportaž in čiai ^ No, pravi, da ne namerav Q očarati bralcev. PofaK^paJ' torej teden aH dva 1» ^ mo v srečen konec »Pul«?o ščine«. UREDNI*1 v V zanimivem in kvalitetnem programu Je sodelovala tudi folklorna skupina iz Gorlj pri Bledu. — Fotoe F. Perdan ljubljanska banka