ŠTUDENTSKI BUNKER
Matej Poljanšek__________
ŠEGAVCI.
ŠTUDENTSKA SEKCIJA SLOVENSKEGA ETNOLOŠKEGA DRUŠTVA
V	.študijskem letu 1995/96 je bila obujena Študentska sekcija SED, ki si je nadela ime 'Segavci - študentsko etnološko gibanje. Do obuditve omenjene sekcije je prišlo zaradi splošnega nezadovoljstva nad pomanjkljivimi vključevanjem Študentskega Življa v aktualna etnološka dogajanja. Zatorej naj ho pričujoči prispevek hkrati tudi poziv vsem študentom Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo k sodelovanju pri šegavskih projektih. Namen in cilji delovanja Študentske sekcije SED so izboljšanje povezav in sodelovanja med študenti na Oddelku ter širše vse do mednarodnih okvirov; promocija in razvoj etnološke vede; sodelovanje pri oblikovanju študijskega programa; širjenje možnosti obštudijskih dejavnosti...
Do sedaj izvedene šega ve zamisli: popotni Etnološki temcit ski večeri z diapozitivi. Rokovanja (srečanja s študenti drugih oddelkov m fakultet) in navezava stikovs študenti nekaterih tujih fakultet (Lodž, Zagreb, Bruselj. Amsterdam...).
V	bodoče nameravamo izvesti sledeče "šegave" projekte: obisk zagrebških študentov etnologije (8. - 13- 3 1996), Mednarodno kolesarsko razis-kovalnO popotovanje po Krasu v maju letos, VSčeretno glasbe in javna predstavitev .Segavcev na Tednu mladih Kranja '96 (18; 5. 1996). tičtčmjevanje a med-
Trije logotipi Segavcev
narodne krovne študentske E/KA organizacije, nadaljevanje Rokovanj in Etnoloških tematskih večerov, ureditev Študent ske čajiiice-računalnice za arheologe in etnologe na Zavetiški S, študentska številka Glasnika SED..
Izvedba omenjenih projektov je odvisna od sodelovanja in trdega dela čim večjega števila študentov vseh letnikov etnologije in kulturne antropologije.
Dolžnosti in moralne obveze nam narekujejo, da se oh koncu pričujočega prispevka zahvalimo pokroviteljem, brez katerih hi bilo naše delo precej oteženo
Iskreno zahvalo si zaslužijo: FRUCTAL, ŠOFF, ŠO!_ v Ljubljani. Maya d. o, ©i, Trgovina PAPIRAJ, Židovska L Ljubljana,
Samo Klemenčič - Baldus, Lea Kužnik
"TI KR PEL"
(ali nekaj podobnega poročilu o strokovni ekskurziji na Poljsko)
V drugi polovici novembra se je sedem študentov in šli t dentk z (Jddelka za etnologijo in kult urno antropologijo Filozofske fakullete v Ljubljani (Mirjana Brajič, Branka Vukotič, Katja !'ovše, Natalija Marovt, Primož Ca&l, Lea Kužnik, Samo Klemenčič) ter dva profesorja (Božičku jezernik, Zmago Šmilek) udeležilo strokovne ekskurzije na Poljsko. Namen ekskurzije je bil seznaniti se z nekaterimi vidiki kulture in načina življenja Poljakov ter navezati tesnejše stike z Oddelkom za etnologijo v Lodžn, s katerim je v bodoče predvi deri o tudi sodelovanje pri skupnih projektih.
Po vrnitvi v Ljubljano smo morali študentje, ki smo se izleta udeležili, pripraviti kratka poročila, katerih sintezo predstavlja pričujoči dnevnik. Opozorilo: to ni smrtno resen tekst.
sobota, is. november 1995
Za polurno akademsko zamudo je - kot vedno - poskrbel predstavnik neevropske sekcije naše neustrašne ekspedicije Po kratki meditaciji ob poskusu dojetja filozofsko-transce-dentalne in nadčuino-cksprcsionistične mantre, ki se glasi: "Ti kr pel", smo zapustili varno toplino parkirišča Filozofske
30
fakultete 1er se polni možgane parajoče radovednosti iri neskončne sle po intenzivni ekspanziji meja splošne razgledanosti podali v krut in neizprosen svet. Vozi, Miško!
Démolirai in anarhično stanje naših cest je bilo krivo tega. da je pot od Ljubljane do Šentilja (borili I Í0 km) brezobzirno požrla cele tri ure nam tako dragocenega časa. Obvladovanje bonlona in brezkompromisno posedovanje znanja o kulturi poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril pa je eksplozivno privrelo na dan na zadnji I >encmski črpalki pred avstrijsko mejo, kjer smo se udeleženci ekspedicije, v želji po promociji slovenskega vina. ob strokovnih in poslovnih diskusijah, ki navadno sledijo formalnim protokolom, primerno oborožili in pripravili na soočenje s poljskimi gostitelji "Gospa, dajte mi tisto s police1"
Najbrž je iz našega harmonično usklajenega razpoloženja vel duh proletarske zavesti, saj smo morali na slovensko-avstrijski meji pojasnjevati, da na Poljsko fle odhajamo iskat dela. Pa tudi krampe in lopate smo pozabili doma. Sicer pa v Avstriji nismo utegnili sprožiti večjih nacionalnih sporov i'1 konfliktov, saj smo deželo na senčni strani Alp predrveli brez daljših poslan kov. Nevarno revolucionarno vzdušje naših izkoriščanih in zanemarjenih trebuhov (katerih agresivno-pro-vokativno geslo se je glasilo; "Siti nismo, žejni pa!") nam je z
GLASNIK SED 36/1 996, št. 1
ŠTUDENTSKI BUNKER
Lodž, 22. 11. 1995, Tropic bar, Foto: Samo Klemenčič.
združenimi močmi uspelo zatrdi šele za avstrijsko-češko mejp. Čeprav .smo nato Češko prevozili v temi, pa SO vrtino budne in tla vsako najmanjšo malenkost pozočne oči etnologov opazil«, da se na ulicah nahaja zelo malo ljudi gpžfla-Janje strokovne literature o teoriji praznih ulit- v povezavi z neposrednim opazovanjem brez udeležbe nas je pripeljalo do '°gičnega sklepa: moški iz nižjega srednjega sloja, stari od Ki Šlo 19 let ter od 33 d< > let po televiziji spremljaj* > fjokometno lt-'knio Slovenija - 1 Irvaška, vsi drugi pa gledajo i/hor za \ltss sveta.
|1(J približno sedemnajstih urah vožnje (in okoli dvajsetih vt;1|sih postankih, kjer si je Ogrožena kadilska vrsta sesalcev -inko zagotovila minimalno količino nikotina, potrebnega za normalno funkcioniranje organizma) smo dosegli cilj našega m'Penenja. Lodž. Vsem je naenkrat zastalo srce. Dušilo nas v grlih. Razbijalo v glavah. Žgečkalo po podplatih. Srbelci v nosovih. Zdaj je Slo zares. In potem smo Šli spat.
nedelja, 19. november 1995
hskreno začudenje in navdušenje nad moderno konfort niJ'sli° univerzitetnega kongresnega cenim (ki nam je pel dni 'ludil materinsko gostoljubnost in zavetje pred kvarmnuvplivi SVtJta) še vedno ni popustilo. Sicer pa je prvi dan naše ^"^ntcije od nas terjal (kot seveda tudi vsi drugi dnevi) veliko /i)\U)	samodiscipline in neposrednega opa-
'lnla z Udeležbo, s posebnim poudarkom na pniktično-in-1 Malističnem podoživljanju in nepristranskem interpre-poljske kulture in načina življenja. Popestritev morbidno sivega dne je poskrbela gospa
GLASNIK SED 36/1996, št. 1
Bogna Ciesielska Szyna, ki nas je najprej pospremila v Tuba zin in nam raz kazal a razkošen dvorec družine Wale\vski. Tam smo tudi okusili opojno sladkobo posebnih privilegijev, ki jih človeku radodarno nudi pripadnost etnološki eliti Filozofske fakultete. S simulacijo aristokatskega družinskega življenja nam je bilo dovoljeno praktično preizkusiti razstavljene kose pohišiva in druge predmete. Poleg tega smo smeli celo fotografirali! Nato sm< > v \Yroblewu obiskali ljudskega umetnika - rezbarja Jerzyja Kaczmareka, čigar umetnine so razstavljene \ sedemnajstih poljskih muze jih in tudi v tujini. Ko smo zapuščali Jerzvja. so ljudje ravno odhajali od maše (mimogrede: več kot 90 % Poljakov je krščenih katolikov), mi pa smo iznajdljivo, kot se za zavedne etnologe spodobi izkoristili priložn<«¡t in si temeljito ogledali povsem leseno cerkev ()b tem se je proti nevrotični neprijetnosti tišine hofil zaupni glas lamkajšnjega župnika, ki nam je
v	še bolj ko! običajno nerazumljivi poljščini vneto razlagal najbrž marsikaj zanimivega o cerkvi.
Na poli v Sieradz smo se zatekli v muzej na prostem v Szaleju. kjer je nekoč živel in deloval rezbar Szcz.epan Mucha, Menda je bil po krivem obložen kraje lesa v gozdu in zalo zaprt, po izpustitvi pa se je odločil za osamitev in postal umel nik. Pred hudobnim svetom je svojo domačijo zavaroval z ograjo lesenih stražarjev ¡11 s Sie\ ilnimi skrivnostno zanimi
vi	mi skulpturami. ki jih je razstavil po vsej hiši.
Preden S ni o se vrnili v Lodž, smo temeljilo prečesali še lokalni muzej v gieradzu in v pisarni gospe Bogrie drastično vplivali na zmanjšanje zaloge čaja
Lodž, 22. 11. 1995. Pred tekstilno tovarno, kije bila v lasti židovskega mogotca PO X.\71 V S K EGA in je danes Spremenjena v muzej,
l:ot o: Samo Klemenčič.
53
ŠTUDENTSKI BUNKER
Zvečer p:i rave party. In vodka Skratka: intenzivno in utrudljivo raziskovanje pomembnega segmenta urbane mladinske (sub)ktilture prek neposrednega opazovanja z udeležbo in odprtega intervjuja po naključnem vzorcu. I Ikrali smo eksperimentalno opazovali odnos poljske večine do slovenske manjšine v Lodžu
ponedeljek, 20. november 1995
V ponedeljek je sledil lrontaIni napad z združenimi silami v sam center Lodža. Po nekajurnem boju z meso trgajoč i m mrazom. irumami ljudskih množic, indli s t realistično neizrazito arhitekturo in srednje založenimi trgovinami je bila bitka dobljerte. Samo en del bojnega načrta je ostal neizpolnjen; nikomur od nas ni uspelo. kljub požrtvovalnemu in tvegane mu iskanju, najti niti ene same razglednice mesta.
Zmagoslavno smo zapustili kraj zločina. Seveda pa se tja morilec vedno vrača in tudi mi smo se v naslednjih dneh večkrat vrnili. Lodz nikoli več nebo tak. kot je bil. Fanta rhei
Večer je potekal v znamenju mednarodnega sodelovanja, izmenjave mnenj in idej ter blagovne menjave (mi njim vino -oni nam vodko). Tokrat so raziskave potekale v okviru zelo specifičnega dela prebivalstva študentske populacije. Dobro smo se seznanili s kulturo bivanja v tamkajšnjih študentskih naseljih in komparativno preučevali interakcijske procese v dveh študentskih klubih Pogovor (ki hi bil še bolj plot lovil, če bi Poljaki bolje obvladali vsaj kak tuj jezik - razen redkih izjem seveda) se je spretno sukal okrog študija etnologije, ugodnosti in problemov študentskega življenja, politike (mimogrede: zelo malo študentov je volilo za VValenso, ki menda grozljivo slabo govori poljsko). Prišlo je celo do izmenjave pisemskega izročila obeh dežel Noč ima svojo moč. Vodka pa se večjo.
torek, 21. november 1995
Naslednji dan se je naši kombi enoti posrečilo infiltriratf v samo jedro poljskega ozemlja in zavzeli ključne položaje glavnega mesta Varšave. Večjih izgub nismo imeli. Pravzaprav je nastala le manjša materialna Skoda v višini nekaj zlotov, pač odvisno od posameznikovega potrošniškega razpoloženja. Triurno razvedrilno plazenje po precej velikem zgodov inskem muzeju nas je seznanilo z zgodovino Varša\ e prek arheoloških najdb, slik, fotografij in raznih predmetov.
Naslednja štartna panoga je bil prosti tek po ulicah. Pa še to: varšavska palači kulture dokazuje, da običajno mtačno-bre/jajčna real.socialistična arhitektura iz magično nedoumljivih razlogov in vzgibov lahko občasno doseže izjemno visi)ko stopnjo mutacije in se celo konkretizira v fantasiično-impresivnih pojavnih oblikah. Čista poezija.
Večer je minil dokaj mirno.
sreda, 22. november 1995
Zadnji dan v Lodžii smo z našo prisotnostjo znatno prispevali k internacionalizaciji etnološkega filmskega festivala. Ogledali smo si nekaj kratkih filmov: o transportu hlodov po reki, barvanju pisanic, delu Zagajewskega - umetnika, ki ustvarja iz smeti in gline.
Nato smo zašli v bolj industrijske sfere. Tu gie za namig na panoramski ogled velike tekstilne tovarne, ki je bila nekdaj v lasti judov skega mogotca Poznariskega in je danes spremenjena v muzej. Sledilo je romaniično-avanlurislično prebijanje skozi džunglo judovskega pokopališča, ki je baje največje v
Lodz. 22. II. 1995, Tropic bar.
Foto: S «i no Klemetičič.
Evropi. Zaradi morilskega mraza je malo manjkalo, pa bi ostali kar tam..,
V večernih urah smo se udeležili poslovilne zabave v Tropic baru, kjer pa smo namesto \ bikinkah prezimovali v popolni zimski garderobi. Se zadnjič smo lahko izkoristili priložnost za profesionalnegahaško razkazovanje plesnih sposobnosti. Kot eno najbolj razburljivih doživetij v elja omeniti to, da se je bistveno spremenil Samo v do tedaj odločno odklonilen odnos do kuhanih vampov (gre za spremembo v pozitivni smeri), odnos do vodke pa -e je še dodatno nadgradil in okrepil Vse v interesu raziskave namreč. Ethnologie Übereiltest
Ob slovesu z gostitelji so solze lile v potokih, ln morda se še danes, v najbolj osamljenih in izoliranih soball študentskega naselja v i.odžu, v sobah, ki jih Še ni izpridila neizprosno teptajoča gniloba modeme civilizacije, najdejo ljudje, ki ob dušeči turobnosti nedeljskih večerov, ob obvezni steklenici vodke, i/ generacije v generacijo prenašajo pomemben del poljskega ustnega izročila, ki govori <■> legendarnih slovenskih študentih etnologi^ in njihovih junaških podvigih na poljskih tleh
Ena od pripovedk prav gotovo govori o zgodnjejutranjih bližnjih srečanjih pre natrpa nega kombija (v katerem so se poleg stalne posadke nahajali še (.Iv a Poljaka in en srbski etnolog) s policijsko patruljo, ki nam je zaupala, da smo vozili brez luči Sicer pa je v se skupaj minilo brez dramatičnih poledic.
četrtek, 23- november 1995
l'mik je bil strateško izredno profesionalno in tekoče izpeljan, čeprav je neposredno sledil noči brez vsakršnega spanja. Spremljalo ga je nekaj vmesnih postankov Czesto-chowa (ogled znamenite črne Marije, zaveinice Poljske, v samostanu Jasna Gora), Krakow (prosti tek po Čudovitem mestu). Auschwitz in Birkenau (podoživljanje travm II. sv. vojne), Ljubljana (srečna draga vas domača)
petek, 24. november 1995
Misija zaključena t tspeSno.
Ob nedavno minulem dnevu boja proti AH)S-u (1. 12.) pa še razveseljiv p<>datek: Spolno aktiven poljski par je pred leti porabil i,S kondoma na leto, zdaj pa jih porabi 6 (Nedelo, 5
12 1995). Uravo naši!
54
GLASNIK SED 36/199Ó, sf. 5