leto 1875. Državni zakonik za ^aljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos V. — Izdan in razposlan dne 6. marcija 1875. Dopustno pismo od 3. novembra 1874, xa Iokomotivno železnico od Leobersdorfa do Sv. Hipolita z nekimi krili vred. Franc Jožef Prvi, milosti Božji cesar avstrijski, v^i kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, lot lmirsk' 1,1 nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda j jillnski, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sleški in I nJe~sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof a turški in tirolski itd. itd. itd. Jj Ker jo grof Viktor Wimpffen v družbi z Adolfom Horst, Leopoldom 80f, °rstrassor, Aleksandrom C ur ti in Avgustom Köstlin prosil, da bi jim p0j.'1 a koncesija (dopustitev) v delo in rabo železnic od Leobersdorfa do Sv. Ili-(] a (St. Pölten) s panogo v Schrambacb, eventuvalno v Frciland, od Loobers-0bè a sodila, da jih je izdelati na javno korist. Koncesijonarji so dolžni, kolikor je mogoče in kolikor bode na njih, storit1 2) da se za železnico pridobljena tla precej iz zemljiških knjig odpišejo, oziroma, da se izvedejo naredbe po postavi od 19. maja 1874 (Drž. zak. Št. 70) potrebne za zar varovanje dotičnih pravnih razmero v po železnocestni knjigi, ter skrbeti za to, ■ da se dokončna premera zemljišč, katero je dognati pred knjižno ugotovitvijo,111 zadnji računi kolikor je moči hitro dovršijo. §. 5. Koncesionarjem se je ob delu in krétanji dopuščenih cest držati tega, kar ustanavlja to dopustno pismo, ter tudi tega, kar velevajo semkaj meré& zakoni in ukazi [zlasti železnocestni dopustni zakon od 14. septembra 1854 (Ih'z; zak. št. 238) in železnocestni krétni red od 16. novembra 1851 (Drž. zak. 0(1 1. 1852 št. 1)], ter zakonov in ukazov, kateri bi se v prihodnje utegnili ra2' glasiti. Gledé kretnje po drugotnih železnicah Leobersdorf-Gutenstein in Pöchlarn-Gaming, po katerih se bode z maksimalno hitrostjo od dvanajst kilometrov n» uro vozilo, in pa po krilu Scheibmiihl-Schrambaeh, eventuvalno Freiland, bode se vendar v zmislu oblasti s členom VI postave od 16. maja 1874 (Drž. zak. št. 64) dane varnostne naredbe, zapovedane v železnocestnem kretnem redu odpuščal0 v toliko, kolikor se bode trgovinskemu ministerstvu zdelo, da se sme z oziro® na ponižano maksimalno hitrost, ter bodo na to stran veljali posebni proplS* o vožnji (kretnji), ki jih izdA ministerstvo trgovine. §. 6. Gledé tega, kar bode storiti za poštni zavod, veljala bodo po teh Ž0' leznicah ta-le določila: 1. Koncesij onarji naj zastonj vozijo pošto in poštne postavljence po prop*30 §. 68 v redu za železnocestno vožnjo. Poštna uprava ima pravico, v odpravo pošte rabiti vse po voznem črteŽ* ustanovljene vlako za ljudi. Pri brzih in kurirskih vlakih, ako se vvedo, je vendar izključena odpra^ voznopoštnih poslatov. Vozni črteži vlakov za poštno odpravo namenjenih naj so ustanavljaj0 z odobrenjem trgovinskega ministerstva, kateremu treba najmanj 14 dni popr0J priobčiti vsako namišljeno prenaredbo v tem črteži. 2. Ivoncesijonaiji so dolžni za črto Loobersdorf-Sv. Hipolit ob svojem troŠk'1 napraviti in vzdrževati za odpravo pošte potrebne navadne in ambulančne vozov0) j k čemur se Šteje tudi zunanje snaženje in mazanjo voz. llazen brzih in kurirskih vlakov imajo koncesijonarji pri vsakem vlaku p0 črti Leobersdorf-Sv. Hipolit, za katerega pošta zahteva, zastonj dati in vozit*) kakor pošta sprevidi, za zdaj on čotvoro-kolesen voz, ki naj bo opravljen, kako* .pošta veleva in ko bi se pokazala potreba, en voz z osem kolesi, ali dva četver0' kolesna. Ako pošta spoznA potrebo, pri kakem vlaku po črti Leoborsdorf-Sv. Hipol*1 razen voza z osem kolesi ali dveh četvero-kolesnih dati še več voz za pošte0 namene ali dati jih sploh na kateri drugi h koncesijoniranih črt, bodo pošta ko»' cesijonarjem za vsak čez to število dan četverokolosen voz in za vsako v pošte* službi prevoženo miljo po en goldinar avstr, veljave povračevahw p Pri vseh vlakih vozečih ljudi po črtah Leobersdorf-Gutenstein, Pöchlarn-ttung in Scheibmühl-Freiland, in pri tistih vlakih, pri katerih postane zahteva r sebnega voza za se, tedaj zlasti pri brzih in kurirskih vozéh, ako se vvedejo, J Se ji za vožnjo postnih poslatev zastonj prepusti primerno opravljen, popol-Dla m najmanj en kupej obsegajoč del železničnega voza. Ako bi ne bilo mogoče v omenjeni prostor spraviti kakih večjih zavojev ali eč s pismi, bode železnocestna uprava skrbela, da se kam drugam v vlaku Tar“0 pospravijo. . 0Zß postili službi namenjene morajo konecsijonarji, kakor je navada, raz-®ujeyati, kakor razsvetljujejo vozove za ljudi; troske za nenavadno osvečavo ranjih prostorov in za kurjavo nosi pošta sama. 3. Poštna uprava ima pravico, ukazati, da nje organi pošto na vseh vlakih sPremljajo. j. Zastonj je voziti poštne uradnike, kondukterje in služabnike, pošto sprem-JaJoče, iu tako tudi organe poštnega zavoda, ki se pošljejo, da poštno službo hirajo ali da se je naučč; a ti se morajo opravičiti z listi višjega poštnega ravnateljstva. ^e ima poštna uprava pravico, na vseh vlakih, ki jih ne spremljajo njeni oaui, izročati upravi, katero koncesijonarji postavijo, pisemsko pošto, da jo ®ani železnocestne uprave odpravljajo. , 4- Za zvrševanje poštne službe na postajah črte Leobersdorf-Sv. Hipolit a Zastonj prepuščati v železničnem poslopji eno primerno sobo z izbico za av° in ako bi bilo na to stran še večjih potreb, bode treba posebnega dogo-a gledé odškodnine, ki se bode v podobi najemščine dajala za večji prostor. . Itelo poštne uprave je skrbeti za notranjo opravo, snaženje, svečavo in kur-v° v teh prostorih. ur l ^ kolodvorih črto Leobersdorf-Sv. Hipolit, na katerih ni poštnih ^ ?v> po tem na kolodvorih črt Leobersdorf-Gutenstein, Pöchlarn-Gaming in 8ibmUhl-Schrambach bodo koncesijonarji na zahtevo poštne uprave po želez-inli za to sposobnih postavljencih poštne poslatve od vlakov sprejemali in 6anoni poštnega zavoda izročali in za ta čas, dokler so ne izročč poštnemu eftuu, varno hranili, za plačilo, katero poštna uprava določi. . Lun, kjer bi po sprcvidu poštnega zavoda bilo potreba za poštno službo, J koncesijonarji ponudijo svojo ljudi poštnemu zavodu, da pomagajo poštne ktve nakladati in razkladati, za plačilo takemu delu primerjeno. . kisma, katera si o upravljanji železnico med saboj pošilja železnocestno rav-8ab ‘ tV° upravno svetovalstvo ter njemu pokorni organi ali ti organi med cest°^ slneJ° na. dotičnih železnocestnih koséh odpravljati postavljenci železne §• 7. Koncesijonarji prevzemajo dolžnost, ob svojem trošku bodi po zaukazu v posredstvu državnega telegrafskega zavoda toliko telegrafov, kolikor bode za . eznično krétno službo in dajanje znamenj (signalov) potrebno, napeti, opraviti Q vzdrževati. Državna uprava si pridržuje pravico, železnični telegraf porabljati tudi odpravo državnih in privatnih poslanic. Državni upravi je na voljo, žice (drat) državnega telegrafa pritrditi oh porajali železničnega telegrafa ali svoje telegrafe napeti po tleh, ki so jih kou^ sijonarji kupili ali ki jih za železnične namene sicer rabijo, brez povračil3 a odškodovanja. Koncesijonarji naj zastonj po svojih železničnih ljudeh take državne čr*| nadgledati in vzdržati pomagajo. Se imajo koncesijonarji dolžnost, po svPJ železnici robo in pripravo državno-telegrafskega zavoda po tarifah za voja^ transporte danih odpravljati in na svojih kolodvorih in postajah zastonj spravlj9’1 in hraniti. V vseh teh zadevah dolžni so koncesijonarji, za časa z državno-telegrafsk'"1 zavodom poseben dogovor skleniti. §. 8. Visokost voznine za ljudi in blago podvržena je sledečim utesnit-vai'1. Maksimalna tarifa na avstrijsko miljo, in to popotnikom od osebe: v J. razredu vozov, po . . . . 3G kr. avstr. velj. n II. v n » .... 27 „ „ „ V III. Ji v v • • • * v v v Od brzovlakov, ki bi se pozneje vozili po črti Leobersdorf-Sv. Ilipolit, kate" treba da imajo konci (vsaj) vozove I. in II. razreda, smejo se te tarife povišati $ 20 odstotkov, s tem uvetom, da ti brzovlaki ne bodo tekli z manjšo hitrost)0) nego je, povprek računčč, navadno brzovlakom drugih avstrijskih železnic. Maksimalna tarifa blfigu ob navadni hitrosti od colnega centa in milje: v I. razredu 2 kr. avstr, veljave, » n. „HI. Izjemno bodo za te le reči pri polnih vozéh, oziroma pri oddaji od najina1!1 100 čolnih centov naslednjih reči, veljali ti znižani postavki od colnega centa 1,1 miljo : A. Žito, krompir, sočivje, mlinarsko blago, sol in pretopljeno železo H. Drva in resje, tudi les, ce ne sega cez voz c. Kopano oglje, koaks, slisnena sola, rude, železo v ploseab, apnarsko in zidarsko kamenje, posipni brebir, pesek in gnojiva krajcarjev avstr. velj. 1-5 1-2 TO v £em Pravljarine se od vsacega blaga jemlje po dva krajcarja od colnega centa, Ako Ur.Je tndi plačilo od nakladanja in razkladanja ter od občnega zavarstva. ];a . 0 lcn*k sam naklada ali razklada, tedaj se vzame samo po 1*5 kr. odprav-ne °d eolnega centa. d0)o!- 8e lice vozarine drugih stvari, ustanovila ležarine ter drugih občilnih ia V’ b'eba se je tako vêsti, da dotične cene in določila nikakor ne bodo večje doio-1. Cvnejse ne£° na južni železnici. Ob odmerjanji voznine sme se poldruga o0st šteti takim kosom, ki visé po 1 : 60 in še bolj. klat ^°.neesOonarji so dolžni, pri vožnji blaga gledé stranskih pristojbin, nomen-izo]Ure v* razre °^yevanja števil, potrebnega pri preračunjanji tarif z ene postavne mere in ' na drugo podvreči se ukazom trgovinskega ministerstva. v m . a ^oljo se daje koncesijonarjem, vozarfno od ljudi in blaga devati v red ejab, zgoraj določenih. ^mkomur se v tem ne sme dajati osebna prednost. Ako bi se torej kateremu ttlll j^acu ab odpravniku blaga s kakimi uveti znižala vozarina od blaga, ali bi se so v p °- ^u8'aono polajšilo, pritegniti je vsem pošiljačem ali odpravnikom, kateri 0 Jfti, izpolniti iste uvete. posebne tarife je javno razglasiti. , . I>0 iztok ali nJih (’iztoku pot gospodarstvenih let ima vlada pravico zaslišavši koncesijo-njihove pravonaslcdnike primerno znižati gornje tarife in zlasti umanj- od b°shivke za poslatvc gori imenovanega blaga v polnih vozéh ali v množinah najmanj loo centov. b]a *eer se vedno prihranja zakonodavstvu, določila o vozarini od ljudi in ° clevati v red; koncesijonarji naj so taki uredbi pokorujejo. v d Dovoljuje se, odmerjati in pobirati vozarino od ljudi in od blaga po J- ^ . srcbrnih novcih, a to tako, daje tudi v deželnih novcih jemati plačilo, Unzni vrednosti preračunjeno. čini, ^apfa naj se na deželne novce preobrača (reducira) po tistih računskih na-’ ai jib ustanovi trgovinsko ministerstvo. bstc ^ansporti rojakov naj bodo po znižanih tarifnih cenah, in to po dogovoru, kateri je o tem ter o polajšilih potujočim vojakom med vojnim žej orstvom in med ravnateljstvom severno, po cesarji Ferdinandu slov<5čo Wn lC° u^r^neri Ib- junija 1868, in tega dogovora določila treba da so celo-del dopustnega pisma. ° Dr v ^ 80 Pa kdaj z vsemi avstrijskimi železnicami ali z večino med njimi azanji vojakov dogovorila določila, državi ugodnejša, naj dobodo veljavo ar se tiče tu dopuščenih železnic. ske ^a določila obsezajo tudi deželno brambovstvo obéh državnih polovic, tirol-tU(]j( < Zcbro strelce, in to ne samo ob potovanji na račun državne blagajnice, nego p°t J službenem potovanji na svoj račun k vajam v orožji in preglednim zborom, tCr v°jaško stražilo krdelo c. kr. civilnih sodišč dunajskih, c. kr. žandarmstvo, ^ v°jaški osnovano finančno in varnostno stražo. Koneesijonarji se 'zavezujejo, pristati na dogovor med avstrijskimi železn°' , eestnimi društvi ukrenen o nabavi in imetji opravnih reči za vojaške transport | in o vzajemnem pripomaganji z vozili ob večjih vojaških transportih, potem d» organska določila in na služabni propis o bojnih železnoeestnih ode olkih, ter tudi na potlejšnji, 1. junija 1871 obveljavši dogovor o transportu takm bolnikov in ; ranjencev, katere je ležeče prevažati ob troških vojaške blagajnice. Tako so tudi dolžni pristati na dogovor, katerega je z čeleznoce^tnimi društvi ukreniti o vzajemnem pripomaganji z osebjem ob velikih vojaških ransportih i° na propis o vojaških transportih po železnicah. Te dolžnosti imajo koneesijonarji zastran črt Leobersdorf-Gutenstein m Pöchlarn-Gaming, potem krila Scheibmühl-Schrambach, eventuvatno Freiland) samo v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje z ozirom na drugotnost teh železu*0 in na polajšila vsled tega dodeljena gledé naprave, opreme in cele službe zdi biti zvršljivo. Koneesijonarji, kar se tiče oddajanja služeb dosluženim podoficirjem iz vojskei vojnega pomorstva in deželnega brambovstva, udajö se določilom, kar jih na t° meri v §. 38 vojno postave 1868. leta (Drž. zak. št. 151), in kar jih je v zakoni* od 19. aprila 1872 (Drž. zak. št. 60). §. 11. Državni uradniki, postavljcnci in služabniki, kateri po naročij0 oblastva, čujočega nad upravo in krčtanjem železnih cest, ali kateri državni01 koristim na obrambo vsled tega dopustila ali z dohodarstvenih ozirov železnic0 rabijo ter izkažejo naročilo tega oblastva, naj se s popotnim pratežem (robo) vr0° vozijo brezplatno. §. 12. Gnance in kaznjence, kakor tudi njih spremstvo, le-to tudi nazaj gred°) voziti je za pol pristojbine III. razreda za ljudi. Take transporte je spravljati v posebne kupeje ter jo za-njc s pristojnim1 oblastvi dogovarjati dan in vlak. ‘5 < §. 13. Državna uprava ima pravico, ako bi po avstrijskem cesarstvu žive* bil nenavadno drag, znižati mu vozarino na polovico maksimalno cene. I j» §. 14. Koncesionarjem se tudi priteza pravica, napraviti dčlničarsko društv0 in v dobitev potrebnih novcev izdati na prinesitelja ali na imena slovdče dčlnic6 in predstvono obligacijo, katere so na avstrijskih borsah smejo prodajati in uradu0 zaznamenavati. S predstvoniini obligacijami dobavljeno vsote no smo biti nad tri peti°e napravilo (osnovne) glavnico. Ako so predstvono obligacijo izdadö v tuji valuti, treba vsoto poočltiti tud* v avstrijski veljavi. Predstvono obligacije treba poprej odplačati nego dčlnice. Društvo projde v vse pravice in dolžnosti koncesionarjev; družbena pravd* troba, da potrdi državna uprava. §• 15. Koncesijonarji imajo oblast, agencije v domačih in vnanjih deželah d kakor tudi napravljati vozila ljudem in blagu po vodi in po suhem, Zcc se zdaj veljavnih propisov. tud' v' Državm uPrava ima pravico, uvériti se, da so delo železne ceste ter da 1 JCr^tna °Pravaj P° vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo. ^ D^i ima državna uprava pravico, po svojem človeku pregledovati gospo- t Komisar, katerega postavi državna uprava, tudi sme, kolikorkrat se mu zdi j ?®rno, k oditi 7 seje upravnega odbora ali drugega zastopstva, ki veljâ za uzbeno načelniš vo, ter k občnim zborom, in ustavljati vse sklepe in naredbe, * tavam ali družbenim pravilom nasprotne, oziroma kvarne državni koristi. del ?0ncesij°nar;em je dolžnost, od tu ustanovljenega nadzora nad podjetjem anja z ozirom na opravila z njim združena v državno blagajnico plačevati 1 vPrečno letno p 3vračilo, kateremu državna uprava vsoto določi. Zak §'17. Dopustna doba in z njo vred v §. 9 lit. b) železnocestnega dopustnega let ^na. *zre^ena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na devetdeset ^ stejčč od dneva, katerega se prične vožnja po železnicah v §. 1 a), b) in c) 8 ehh, in ko ta doba preteče, mine koncesija. ^ Državna uprava sme izreči, da je dopustitev izgubila moč, ako se ne bi ^°®tal rok, v §. 3 ustanovljen začetku in zvršetku delanja in začetku ter vzdržbi ^ in bi se prestop roka ne mogel opravičiti ni v zmislu §. ll.g‘, za lit. b) kr.ezn°cestnega dopustnega zakona niti ne posebno s političnimi ali novčnimi ^ §• 18. Državna uprava si prihranja pravico, kadar mine trideseti let po tistem v evi> ko se je začela vožnja po vseh dopuščenih železnicah, da more vselej te eznice odkupiti za odškodnino v gotovem, ki jo dâ koncesijonarjem. • Da se dolo ,i odkupščina, seštejd se letni čisti dohodki, kar jih je podjetje j v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti aodki dveh najslabejših let in povprečni čisti dohodek ostalih petih let se zraČuni za podjetje. ►j Ako bi vendar tako najdeni srednji čisti dohodek ne dosegel v srebru konči teH °- 0<^8t°lkov imenske napravne glavnice, ki jo je dovolila državna uprava, v ». J ®6 ta minimalna vsota ustanovi za čisti dohodek, katerega je odmeri odkup-V podlogo. Dvajseteri, po teh načelih določeni čisti dohodek bodi odkupščina. od 1 ^tovilko imenske napravne glavnice je prod državno upravo položiti na °brflo, in k tej glavnici spadajo : a) Troški za najpoprejšnja dela in za naredbo projekta ; ^ troški za delanje in za prvo krčtno opravo (rekŠe do konca prvega krétnega leta po začeti vožnji na vsej dopuščeni železnici), ter tudi vsi drugi troški, katerih jo potreba zaradi napravo in izročitve vožnji, kar so tiče dopuščenih železnic, razen vsoto, za točko a) že omenjene; c) petodstotne obresti od glavničnih vsot med delanjem do začetka vožnje p° vsej dopuščeni železnici vplačanih v taki meri, kakor delanje in krétD» oprava speje v napredek, po odbitih čistih dohodkih, kar bi jih prišlo o kakih posameznih železnocestnih, poprej vožnji izročenih kosov, in po °' bitih obrestih, katere bi se nabrale od vplačanih a ne takoj uporabljen1 novcev, toda samo v toliko, kolikor so se take obresti res izplačale; d) troški za pribavo novcev, oziroma vsota povprečne, z dovolitvijo držalo0 uprave pritegnene izgube pri kursu, kadar se ob izdajatvi délnic in pre stvenih obligacij išče potrebna gotovina. Ako bi se po prvem letu vožnje še napravljale nove stavbe ali ako bi00 pomnožile krétne oprave, tedaj je moči na to stran merčče troške prišteti napravo1 glavnici, če je državna uprava pritrdila v namerjavane nove stavbe ali v pom110' žilo krétnih oprav, ter če so troški tako dokazani, kakor je treba. §. 19. Vrhu tega je dolžnost koncesijonarjem vsako v §. 1 pod a), b) in v imenovanih železnic, kadar bode zdelana, ako bi se tako državni upravi zdel potrebno ali primerno, na njeno zahtevanje odstopiti druzemu železnocestnemu podjetništvu za odméno, katero treba da to podjetništvo njim dâ. Kakšna in koliko bode te odméne, to se najprvo OBtavlja (pušča) dogovor9 obeh stranek. A kadar bi se tak dogovor ne dosegel, tedaj treba v odméno plačati goto^° glavnico, in določiti jej bode visočlno po načelih, katera so zgoraj v §. 18 ns*a' navljena o tem, kako bi bilo, ako bi državna uprava odkupila železnico. Samo ob tem slučaji, ako se ne bi železnica še krétala sedem a vendar p0t let, treba povprečni čisti dohodek najugodnejšega leta čisti dohodek déti v p00 logo odmerjanju odkupščine. Ako bi zahtevanje prišlo, da se odstopi železnica, predno mine prvo l0to vožnje, tedaj, kakor sploh ob vseh slučajih, ni odkupščine ustanavljati izpod tisfe minimalne vsote, katero bi trebalo da državna uprava po §. 18 plača za odkup železne ceste. §. 20. Železnicam, imenovanim v §. 1 tega dopustnega pisma pod a), b) in c) dovoljujejo se ta le financijalna polajšlla: a) Oprostitev od dohodkarine in od štempeljskih pristojbin kuponom ter od vsacega davka, ki bi se morebiti postavil s prihodnjimi zakoni, med deia njem in na dvajset let od dneva, katerega se začne vožnja po dotični črti; b) oprostitev od Štempljev in od pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drug110 pismom v dobavo glavnice ter v delanje in opravo železne ceste do tisteg9 časa, ko se prične vožnja; c) oprostitev od štempljev in od pristojbin ob prvi izdatbi délnic in predstve' nih obligacij ter tudi začasnih (interimskih) listov in od presnemščine, ki 0 jo bilo plačati od kupljenih zemljišč. §.21. Kadar mine koncesija in tisti dan, ko mine, prihaja država brez vr9' čila v neobteženo last in uživanje koncesijonirane železnice, zlasti tal, zemelj11111 tetretn* ce^e spodnje in vrhnje naprave in vse nepremične železnične pri-Dot *1?’ ^a^or 80• kolodvori, nakladalilča in razkladalilča, vsa za železnično rabo febna poslopja na odhodih in prihodih, stražnice in nadgledovalnice z vso pravo v stoječih malinah in vseh nepremičninah. or j-^ar 86 Premičnih stvari, kakor so: lokomotive, vozovi, premične masine, Wz* 6.ter druge naprave in gradiva, kolikor so potrebne in dobre dalje služiti (i anJu, naj prejde toliko teh reči in oziroma toliko vrednosti zastonj na državo, ^pita/50 V^ema^° 8 Prvo železnično opravo, ki je zapopadena v napravnem u odkupu železnice in od dne tega odkupa prihaja država, plačavli v §. 18 r a?°vvlien° odkuplčino, brez drugega vračila v last in uživanje tu koncesijoni-a z^eznic z vsemi prej omenjenimi dotičnimi rečmi, tako premičnimi kakor "premičnimi. na 1 to dopustilo mine, ter tudi, ako se odkupi železnica, ostaja koncesijo-. Jota last reservnega zaloga napravljenega iz lastnih dohodkov podvzetja in kar j: Sonarjev tirjati, po tem last posebnih del in poslopij napravljenih ali pridob- *h iz lastnega imetka, kakor so : peči za koaks, apnenice, tovarne (fabrike) Slnam ali druzemu orodju, shranilča, doki, hranilca kopanemu ogljiju in dru-u 8tvarem, katere so sezidali ali si pridobili vsled pooblastila od državne Prave z izrecnim pristavkom, da ne bodo priteklina železnici. Dn §.'v22- -Dr^vni upravi se dalje prihranja pravica, ako bi se poleg vsega prejšnjega svarila po večkrat prelomile ali opustile dolžnosti, naložene vdopust-j 1 ati v zakonih, poprijeti se naredeb, primernih zakonom, ter po okolnostih, Predno dopustilu mine čas, izreči, da je dopustilo moč izgubilo. ^ §• 23. Resno opominjâje vsacega, da ne dela zoper to, kar ustanovljuje le-ta .Postni ca, in dodeljujčč koncesijonarjem pravico, zastran izkazne Ikode pred lDai sodilči zahtevati odméne, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno P°velje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustnico in vsem tem, kar se v njej kavlja. ' ^ dokaz tega izdajemo to pismo, naudarjeno z Nalim večjim pečatom, Nasem cesarstva glavnem in prestolnem mestu na Dunaji, tretjega dne meseca n°vembra, v letu po odrelenji sveta tisoč osem sto sedemdesetčetx'tem, Nalega Cesarjevanja dvajset lestem. Franc Jožef s. r. Auersperg s. r. Bauhaus s. r. I*retis s. r. 11♦ Dogovor od 31. januvarja 1875, o dajanji državnih ponapredščin za napravo železnice od Leobersdorfa do Sv. Hipoiita (St. Pölten) s stranskimi potezami (krili) vred. I. Državna uprava se zavezuje, da hoče gospodom koncesijonarjem lokom0' tivno železnice, katera se na podlogi postave od 16. maja 1874 (Drž. zak. št. 64) in najvišje odobrenega dopustnega pisma naredi : a) od Leobersdorfa na Altenmarkt, Hainfeld in Wilhelmsburg, do Sv. Hipob^ s panogo od Scheibmühla v Scbrambacb, eventuvalno Freiland; b) od Leobersdorfa v Gutenstein; in c) od Pöcblarna v Gaming, za tega delj, da bi se delo imenovanih železni0 precej začelo in v rokih, povedanih v členu III tega dogovora dokončal0) brezobrestne ponapredščino do dveh milijonov pet sto tisoč goldinarje' (2,500.000) avstrijske veljave v bankovcih dajati in za tirjatev odtod izvl' rajočo v plačilo jemati po polni imenski vrednosti delnice (akcije) od del' ničarske družbe, katera se napravi na podlogi naj višjega dopustnega pisma' Ker je državna ponapredščina od 2’5 milijonov goldinarjev določena ne sad0 za železnico Leobersdorf-Sv. Hipolit s panogo Scheibmiihl-Schrambach, event»' valno Freiland, nego tudi za železnico Pöchlarn-Gaming in Leobersdorf-Gute»' stein, nasproti pa se tudi pomisliti mora na eventuvalnost, da se utegneta posled' nji dve črti pozneje izvesti, nego črta Sv. Hipolit-Leobersdorf, to bode za slučaj primeren del državne ponapredščine pridržati, oziroma uporabiti za čfd Pöchlarn-Gaming in Leobersdorf-Gutenstein. Prejeto ponapredščino je z delnicami odriniti brž kakor se izdadd, a najp0' zneje takrat, ko se začne vožnja po kateri gori omenjenih železnic. Počenši od 1. dne januvarja tistega leta, ki pride potem, ko so začno vožnja po železnici Leobersdorf-Sv. Hipolit, začno se potegovanje dividendo za tolik0 delnic, kolikor jih zalega gotove ponapredščine za omenjeno črto izdane, venda( nikakor ne za več nego polovico vseh delnic, ki jih država prevzame v nominal»1 vsoti od 1,250.000 gl., za ostanek začne se dobivanje dividende 1. dne januvarj» tistega leta, ki pride po tem, ko se začno vožnja po obeh črtah Leobersdori' Gutenstein in Pöchlarn-Gaming. H. Ponapredščine za delo železnocestno, ki jih bode državna uprava po člen» \ tega dogovora dajala, a c. kr. finančno ministerstvo nakazovalo, bodo se vsdeJ po meri, kolikor so gospodje koncesijonarji, oziroma delničarska družba, ki s° naredi, vsakrat dela dovršili in robo nabavili, na podlogi dotičnih izkazov, ki o tem med 1. in 10. dnem vsakega meseca c. kr. trgovinskemu ministcrstvu pr°. ložč in prav z razlogi podprö in ki jih državni delo nadzirajoči organ potrdi» vsak mesec dekursivno, in to vselej za to, kar se je v prejšnjem meseci storil0 10 Nabavilo, po c. kr. deželni glavni blagajnici na Dunaji izročile na nestempljana Prejemna potrdila reprezentantom gospodov koncesijonarjev, oziroma družbe, ki V°J° pravico do tega veljavno izkažejo. m. Gospodje koncesijonarji se nasproti zavezujejo: 0) da izkažejo oddajo ostanka delniškega kapitala z ozirom na določilo člena I v postavi od 16. maja 1874 (Drž. zak. št. 64) po kursu, ki ne sme biti izpod 95 odstotkov nominalne vsote delnic, oziroma, da bodo, ako bi se — kar se ne pričakuje — neki del od gospodov koncesijonarjev v znesku od 1,700.000 gl. izkazanih podpisov na delnice pozneje ne mogel realizirati, skrbeli za drugačno oddajo tistega dela napravnega kapitala po zgornjem emisijnem kursu takö, da se za vsakih 100 gl. nominalne vrednosti ostavših delnic vsaj efektivna vsota od 95 gl. nakloni podjetju, in da se vse to državnim nadzornim organom prav dokaže. Vendar prevzemajo koncesijonarji to dolžnost ali zavezo samo v tem slučaji, ako vlada poprednje pogodbe, sklenjene s podjetniki dela, dajavci robe, zemljiškimi lastniki, udeleženci i. t. d., katere ji oni predložč, odobri da postanejo dokončno veljavne, ali če izhod vnovične pod vplivom vladnih organov zastran offertov dovršene razprave zagotovlja, da se prevzame vsaj toliko delnic, kolikor je bilo zagotovljeno po zgoraj omenjenih poprednjih pogodbah. Ako bi ne bilo takö, pridržavajo si koncesijonarji v členu VII tega dogovora na misel vzeto odstopno pravico pod oveti, ki jih postavlja isti člen. Se le po tem, ko bi pošla vsa po oddaji delnic nabrana sredstva, bodo se smelo gotovine, še potrebne za nadaljšnje delo železnice, vsled posebnega dovoljenja državne uprave nabaviti z emisijo predstvenih obligacij, katerih nominalna vsota ne sme presegati treh petin skupnega nominalnega napravnega kapitala, in katerih emisijni kurs je pridržan vladnemu odobrenju; ) da podrobni projekt in vse druge pripravljavne naredbe tako hitro zvršijo, da bode najpozneje v dveh mesecih od dne dane koncesije, ki se je dala ob enem z zgornjo najvišjo odloko, mogoče napred delo na črti Leobersdorf-Sv. Hipolit začeti in to železnico s krilom Scheibmiihl-Schi-ambach, eventualno Freiland, zadnji čas v treh letih, črti Leobersdorf- Gutenstein in Pöchlarn-Gaming v štirih letih od dne dane koncesije dodelati in občni službi izročiti; c) zaradi oddaje del in vseh nabav da se hočejo v zmislu postave od 16. maja 1874 (Drž. zak. Št. 64) držati ponudne poti ter izhod tega, in načrte vseh pogodeb za delo in za nabavo potrebne robe, dotičnih uvetovnikov in druga izkazila predložiti c. kr. trgovinskemu ministerstvu v odobrenje ter narediti tako, da se z dotičnimi deli v osmih, najpozneje štirnajstih dnevih po prejetem odobrenji tudi res začne; da bodo skrbeli in po vsi moči prizadevali si za to, da se delničarska dimžba, kolikor je na gospodih koncesijonarjih, v zmislu dopustnega pisma dogovorno z državno upravo v Šest mesecih najpozneje ustanovi. V pravila te družbe bode zlasti sprejeti to določbo, da bode držav® upravi, —• brez ozira na glasovavne pravice, katere ji, oziroma njeni® zastopnikom po meri djanjske posesti delnic pravilom primerno pristoj6 v velikih zborih delničarskih prihodnje delničarske družbe, — vsak čas prl' držana pravica, imenovati dva uda upravnega svetovavstva; e) da bodo skrbeli za to, oziroma da sprejmejo dotično določbo v načrt pravil prihodnje delničarske družbe, da se vsote, ki bi se pri delanji ceste in nabavi kapitala kakor koli prihranile, naklonijo podjelju in shranijo v reserv® zalog, ki se napravi s tem, da se vanj odkažo efektivna vsota, določena za nenadne troškove. IV. Državni upravi se za ponapredščine, ki jih ona dâ po členu I, dopušča vse stavbe železnic Leobersdorf-Sv. Hipolit s krilom v Schrambach, oziro®a Freiland, Pöchlarn-Gaming in Leobersdorf-Gutenstein in na vso za delanje te^ železnic spravljeno robo prva in izločivna zastavna pravica s predstvom pre vsemi iz katerega koli imena izvirajočimi terjatvami, dokler se ne izkaže, da 90 priskrbljeni denarji, potrebni za te železnice da se dodelajo. V. V zavarovanje posebnih interesov, ki izhajajo državni upravi iz tega dog0 vora, dopuščajo gospodje koncesijonarji državni upravi pravico, po državnih v namen postavljenih organih kakor se ji bode koli zdelo primerno v dobi, ko bodo železnice delale in ko se izročč občni službi, čuti nad tem, da se deiiap v napravo in za kretnjo železnic, imenovanih v členu I. res in primerno uporabi)0' Troške tega posebnega nadzora povrnejo gospodje koncesionarji, ozir°nia delničarska družba, katera se ima napraviti, z vsoto, ki jo ustanovi c. kr. trg0 vinsko ministerstvo, in katera ne sme presegati 60.000 gl. (šestdeset tisoč) za namen vračunjenih v efektivni kapital od 10Va milijonov. Še si državna uprava prihranja pravico, organe, ki jih gospodje koncesij0 narji postavijo za to, da bodo delo nadzirali, zaslužek pri delu izračunjali, likvl dovali in nakazovali, v njih službenem svojstvu potrjevati in njim namenjei,il službena navodila, službene pogodbe in disciplinarne propise odobravati. VI. Cesarski komisar, ki se postavi za prihodnjo družbo, bode dotle, dokler p° napredščine za delo dane ne bodo odrinjene z delnicami nove družbe, imel prf vico, ustavljati ne samo tako sklepe upravnega svetovalstva, ki se ne vje©aJ z najvišjim dopustilom, s potrjenimi družbenimi pravili ter splošnimi postavo1 ukazili in narcdbami dotičnih oblastev, temuč tudi take naredbe družbene». upraviteljstva, ki so mu zdi da nasprotujejo posebnim iz tega dogovora drz izvirajočim interesom; ali komisarje dolžan zdajci obrniti so na c. kr. trgov©0 ministerstvo, da ono stvar razsodi, in ta razsodba naj se brez odloga izdâ m 1 J veže družbo. vn. Državne uprave tedaj ne bodo vezale prevzete dolžnosti, marveč bode pri-CuJ°Či dogovor neveljaven in ničeven, ako gospodje koncesijonarji ali njihovi Pravonasledniki ne izpolnijo točno, v kar so se oni zavezali, sosebno, ako se ne stanejo v členu III ustanovljeni rokovi, — kolikor to zavisi od gospodov kon-Cesijonarjev ali od družbe, katera se naredi. V takem slučaji so gospodje koncesijonarji dolžni, nemudoma izročiti državni upravi vso gotovino iz prejetih ponapredščin, kolikor je še bode, kakor tudi državnimi denarji plačane dobave, dela, pridobljena zemljišča i. t. d. ?od vzdržbo te dolžnosti prihranjajo si gospodje koncesijonarji pravico, od °IoČil postavljenih v tem dogovoru tedaj odstopiti, ako bi zaradi političnih ali Nancijalnih kriz bilo nemogoče delničarsko družbo v šestih mesecih od dne dane 0tlcesije ustanoviti. VIII. , Pričujoči dogovor se izdaje v enem neštempljanem primčrku (ekzemplarji), ateri ostane v rokah državne uprave. — Uradno vidimiran prepis se izroči £°sPodom koncesijonarjem. Na Dunaji, dne 31. januvarja 1875. Za državno «pravo : Koncesijonarji : Pretiš s. r. Banhans s. r. (L. S.) ✓ Wimpffen s. r. Hntterstrasser s. r. Po pooblastilu: za Aleksandra A. Cortli Konst. A. Cnrti s. r. Adolf Horst s. r. Köstlln s. r. J ■ < ?" •O'!' ‘i .1 S' r:ilj : X t ;V!.' . '4 _ ,