Leto X. SteviUia 3-4 OHK - GeoSrafija III B 21 GEOGR. OBZORNIK /1963 3 91 4909G400 1 09 , 3/ 4 Ljubljana 1963 CCBtSS S 49096400109,3/4 VSEBINA ČLANKI W L. Gosar. Kriteriji j>ri določanju razvojne stopnje dežel . 41 J S. Koinik, Naftovodi v Evropi (z eno ilustracijo) ... 46 J M. Pak, Nekaj populacijskih problemov Kidričevega (z eno ilustracijo).......,......51 J. K., Gospodarstvo Izraela...........55 D. Radinja, Problematika o izhodišču univerzitetnega študija geografije (nadaljevanje).........58 yj T. Borovničar, Primerjava kot ponazorilo pri pouku geografije (s štirimi ilustracijami)........6n DROBNE NOVICE Prispevali Fr. Planina, S. Košnik, T. S. in J. K.....67 KNJIŽEVNOST Fr. Planina, Skofja Loka z okolico Poljanska in Selška dolina (J. K.) .... 72 DRUŠTVENE VESTI Poročilo o geografskem krožku na celjski gimnaziji za leto 1962/63 (Zvezdana Knez-Sterbenc)......73 GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo. Izliaja štirikrat letno. Izdaja Geografsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: Francka Hafner, dr. Ivan Gams, dr. Svetozar Ilesič, dr. Vladimir Kokole, Polde Oblak, Mara Radinja, Uredila Mara Radinja. Letna naročnina 400 dinarjev. Posamezna številka za naročnike 100 dinarjev. Naročajte in vplačujte na naslov: „Geografski obzornik", Ljubljana. Aškerčeva ul. 12. Stev. tek. rač.: 600-14-603-72. Za vsebino člankov so odgovorni avtorji sami. Tiskala: Tiskarna Šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. / Geografski obzornik LETO x štev. 3-4 Časopis za geografsko vzgojo in izohrazho 19 6 3 Lojze Gosar Kriteriji pri določevanju razvojne stopnje dežel r. Beseda „razvoj" ima mnogo pomenov. Pri opazovanj u prirodnih pojavov in živih bitij Jiam „razvoj" pomeni napredek v najrazličnejših oblikah. Popolnoma na splošno razumemo pod razvojem napredek ali rast ne samo glede na kvantiteto ampak tudi na kvaliteto. Tako se nam tudi, kadar govorimo o razvitih in nerazvitih deželah, večkrat nehote pojavlja vprašanje, kaj prav zaprav pomeni pojem ..nerazvitost". (Najprej so govorili o „zaostalih deželah", pozneje pa so ta pojem zamenjali z izrazom „nerazvite dežele".) Nekateri avtorji uporabljajo namesto tega povsem druge izraze ter govore na primer o deželah z nizkim narodnim dohodkom, „asimetričnim gospodarstvom" (R. Dumoulin), o „Tiers Monde" (A. Sativy) itd. Drugi pa uporabljajo izraze, ki se I>oIj ali manj ujemajo z običajnim pojmom nerazvitosti ter govore o „premalo razvitih deželah", „deželah v razvoju" itd. Na prvi pogled se utegne zdeti, da gre pri vsem tem samo za različne sinonime, v resnici pa se skrivajo za temi izrazi večkrat tudi povsem različni nazori o tem, kaj naj bi pravzaprav razvoj oziroma ne-razvoj sploh bil. Precej točna je definicija nerazvitosti, ki jo je podal bivši ameriški predsednik Truman v znani deklaraciji številka štiri: „Nerazvita področja so tam, kjer živi več kot polovica ljudi v razmerah, ki so blizu bedi, kjer primanjkuje hrane 'in so bolezni zelo razširjene, kjer je gospodarsko življenje primitivno in zaostalo, in kjer je revščina stalna in nevarna ovira." Rekli smo, da pomeni beseda razvoj napredek v najrazličnejših oblikah. Zaradi tega uporabljajo, ko govore o nerazvitih deželah, večkrat še označilo: „tehnično nerazvite" dežele, pri čemer mislijo predvsem na tiste dežele, ki so v tehničnem oziru zaostale, pa so na drugih neteliničnih, na primer, na kulturnih področjih, dosegle tako visoko stopnjo, da je od njih tudi zapadni svet veliko pridobil. Po vsem tem bi torej lahko različne dežele nekako takole razvrstili: visoko razvite dežele, tehnično napredne dežele, dežele na začetku razvoja in končno nerazvite dežele, za katere bi veljala Trumanova definicija. Avtorji, ki skušajo določiti pokazatelje razv oja dežel, se seveda še daleč ne strinjajo v vsem, vendar postav ljajo za nerazvite dežele na splošno naslednje kriterije, ki jih pa bomo podrobneje analizirali: # A. Nizek narodni dohodek na prebivalca. B. Nedohranjenost precejšnjega tlela prebivalstva in razširjene socialne bolezni. C. Primitivno, nemehapizirano poljedelstvo. 1). Majhna gostota prometnih, komunalnih in podobnih naprav. E. Slaba industrializacija. F. Nepismenost. G. Pomanjkanje strokovnega in tehničnega kadra. Navajajo tudi nekatere druge manj značilne kriterije, na primer: II. Prevladovanje poljedelstva in poljedelskega prebivalstva. I. Majhna finančna zmogljivost iin kot posledica tega skromne investicije itd. Vse te kriterije je težko zanesljivo uporabiti predvsem zaradi njihovega dvomljivega pomena in medsebojne odvisnosti ter pristranske presoje zaradi subjektivnih nazorov o pojmu razvitosti. A. Nizek narodni dohodek na prebivalca / Narodni dohodek je odvisen takorekoč od vseh ostalih osnovnih pokazateljev, ki hočemo tu o' njih govoriti. Njegova višina po posameznih deželah je dostikrat zelo nedoločena. Vzrok temu je pomanjkanje ustreznih statističnih podatkov, pa tudi način računanja narodnega dohodka je od dežele do dežele večkrat zelo različen. Na splošno mislijo, da so nerazv it"? dežele tiste, kjer znaša narodni dohodek manj kot 100 dolarjev letino na prebivalca. \ deželah na začetku razvoja se giblje narodni dohodek med 100 in 300 dolarjev, v tehnično naprednih deželah od 300 do 500 dolarjev, v razvitih deželah od 500 do 800 dolarjev in v visoko razvitih deželah nad 800 dolarjev na posameznika. Pri tej primerjavi pa se takoj pokažejo razne anomalije, na primer da spadata po tej klasifika- 41 - ciji Venezuela in Kuvajt med razvite dežele. Zato moramo podatke o narodnem dohodku podrobneje analizirati, da bomo videli, kako je ta dohodek razporejen med različnimi pokrajinami in sloji prebivalstva. Dežela z nižjim narodnim dohodkom na prebivalca je torej lahko bolj razvita kot pa navidezno znatno bogatejša dežela, kjer [m žive široki sloji prebivalstva \ bedi. Colin Clark je običajni marin računanja narodnega dohodka nekoliko spremenil, tako da primerja dejansko kupno moč z zaslužkom za delo v eni uri. Pokazatelj narodnega dohodka je v splošnem pomanjkljiv tudi zaradi tega, ker nič ne pove o tem, ali se dežela razvija ali ne. Pripraven je predvsem le za to, ker moremo na tej podlagi grupirati dežele v ustrezne skupine. B. Nedohranjenost precejšnjega de1 a prebivalstva in razširjene socialne bolezni Statistični podatki o povprečni dnevni porabi kalorij na prebivalca, večinoma niso zanesljivi. Poleg tega pa ti podatki nič ne povedo o enako-mernosti prehrane v toku leta. niti ne o vitaminski vrednosti hranil. Pa tudi. kjer so statistični podatki o tem na razpolago, jih je težko pravilno tolmačiti. Neki perujski biolog je leta 1954 v Limi izjavil: ,.Po splošno sprejetih prehrambenih normah bi bili že vsi Indijanci v Andih mrtvi, vendar plezajo po takih pobočjih, ki j in i niti evropski ali ameriški alpinisti niso kos. ,,Pri severnoafriških črncih na primer so ugotovili, da povzročil prehod od tradicionalne prehrane na evropsko včasih tudi težke primere avitaminoze. Kljub vsem tem pomanjkljivostim pa je pokazatelj ned<»hranjenosti tudi, če imamo samo podatke o kalorijski, ne pa tudi vitaminski vrednosti porabljenih hranil, se vedno od vseh drugih najboljši, ker je [wič hrana najosnovnejša potreba vsega človeštva. Bolezni zaradi napačne prehrane (avitaminoze) zavzemajo med socialnimi boleznimi tako važno mesto in tako močno vplivajo na obstoj in raz-.širjanje drugih družbenih bolezni, da je skoraj bolje, če ne ločimo pokazatelja nedohranjenosti od pokazatelja družbenih bolezni. Kaže, da se še niso sistematično lotili merjenja ali vsaj cenitve indeksa masovnih bolezni. To pa je tudi posebno težko, ker bi morali posebej upoštevati akutnost vsake bolezni, procent prizadetih oseb in pa intenzivnost širjenja bolezni. Za presojo, ali je neka dežela razvita ali ne, bi bilo zelo koristno določiti dobro utemeljen indikator socialnih bolezni. Sanitarna pokazatelja, ki ju že uporabljajo s kolikor toliko določeno točnostjo, sta število zdravnikov in bolniških postelj na tisoč ljudi. Vendar je dejanski pomen podatkov o tem zelo nezanesljiv. Že število pomožnega medicinskega osebja položaj dejansko spremeni, in ¡nekatere možnosti za nego bolnikov na domu zmanjšajo potrebo po bolniških posteljah v raznih zdraviliščih. C. P r i ni i t i \ n o , n e m e h a n i z i r a n o poljedelstvo Nizka poljedelska proizvodnja je eden najvažnejših znakov nerazvitosti in ¡najbolj običajen vzrok za nedohranjenost. Da bi ocenili poljedelsko nerazvitost dežele, lahko proučujemo razne oblike donosa na enoto površine, donosa na delavca ali na prebivalca ali pa donos na enoto efektivnega dela na polju. Pri vsakem izmed navedenih kriterijev dobimo zelo različne primerjalne rezultate. Visoke hektarske donose na primer lahko spremlja degradacija tal. Z intenzivno izrabo se namreč tla izčrpajo, kar lahko povzroči erozijo ali pa kakšno obliko zaslanitve ali lateritizaeije. Za tropske prsti je zopet bolje, da jih ne obdelujemo na zapadnoevropski način, predvsem jih ne smemo globoko preoravati. Tla na nerazvitih področjih so cesto zelo občutljiva. Nevarno bi pa bilo na primer, kratko in malo spremeniti stejvo v polje ali pa opustiti tradicionalni način obdelave, namesto da bi ga ohranili in le primerno izboljšali. Zato je število plugov in podobnega poljskega orodja na enoto obdelovalne površine zelo slab pokazatelj nerazvitosti oziroma zaostalosti poljedelstva. Pokazatelj ,.mehanizacija" (običajno navajajo za to gostoto traktorjev na obdelovalno površino) je vedno treba tolmačiti v zvezi s konverzacijo obdelanih površin obenem z ugotavljanjem možnosti za mehanizirano poljedelstvo. Motorizacija brez bližnjih mehaničnih delavnic za popravilo kmetijskih strojev lahko celo poruši finančno ravnotežje kmetijskih posestev. Pokazatelj ..potrošnja umetnih gnojil'" je lahko prav tako varljiv. Zaradi umetnih gnojil včasih zanemarjajo uporabo organskih gnojil, ki so za o h nitrite v prsti nujna. Kar se tiče živinoreje, uporabljamo kriterij „število živine na živinorejsko površino'. Vendar to samo na sebi ne pove dovolj. Mogoče je namreč, da del živine dobi hrano od drugod, na primer pri kmetijskih gospodarstvih, ki obdelujejo svojo zemljo po načinu kolobarjenja. Pri številu živine bi morali navajati tudi čas, ki je potreben, da žival doseže določeno težo, kakor tudi povprečno množino mleka na kravo itd. Končno bi bilo potrebno navesti, koliko se dejanska izraba tal približuje optimalni stopnji. (Kolikor je znano, tega še niso poskusili nikjer točno dognati). Praviloma bi zemlja morala biti namenjena intenzivnemu poljedelstvu, v resnici pa je dostikrat izrabljena za povsem ekstenzivno živinorejo. Površine, ki bi lahko dajale različne pridelke za trg in tudi za izvoz, so večkrat zasajene z neustreznimi in nedonosnimi kulturami, ponekod na piimier s trtami. Tukaj bi pravzaprav bilo potrebno Uvesti kvantitativni kriterij, ki bi pomenil razmerje med obdelovalno površino in množino pridelka za trg;. Dobro obdelane evropske kmetijske površine preživljajo na hektar po 2 do 3 osebe, oziroma na kvadratni kilometer po 500 in več oseb. Vendar dajejo dobro obdelane površine v deželah, ki veljajo v smislu modernih t zapacinih metod za zelo razvite, to je v ZDA, Kanadi in v Argentini na kvadratno miljo dovolj pridelka le za znatno manjše število ljudi na kvadratni kilometer. Po proizvodnji na hektar kmetijske površine bi morali uvrstiti vsa zniemotopla področja v Severni Ameriki med najbolj nerazvite dežele na svetu. Ce je cilj razvoja zagotoviti maksimalno proizvodnjo ali preživljati čim vec ljudi, ¿¿smo še daleč od tega. da so ta področja v polni meri razvita. D. Majhna gostota prometnih, komunalnih in podobnih naprav Ta pokazatelj lahko obravnavamo cisto samostojno. Njegova vzročna zveza pa je zelo pomembna tako za izboljšanje kmetijstva kot tudi za izgradnjo industrije ali za razširitev tržišča. Običajni pokazatelji za to so: 1. Povprečna dolžina cest Ln železnic na prebivalca ali na kvadratni kilometer. Vendar pa pravilno tolmačenje teh podatkov ni preprosto. Upoštevati je namreč potrebno tip in stanje cest, različne širine železniških tirov, dovoljeno tonažo, hitrost vlakov itd. 2. Kapaciteta proizvodnje električne energije, bodisi kalorične bodisi vodne, in potrošnja električne energije na prebivalca. Tudi ti podatki so varljivi. Možno je namreč, da porabijo proizvedeno električno energijo v glavnem le nekatere elektrometalurške ali pa elektrokemične tovarne. Upoštevati je seveda tudi treba, da so izgube v transportu energije lahko zelo različne. 3. Promet v rečnih in morskih pristaniščih. Podatki o dolžini nakladalne obale in o pristaniških napravah so večinoma lahko dostopni. Raz-nverje teh podatkov do prometa nam pokaže ali ima dežela zadostne, premajhne ali morda prevelike pristaniške naprave. Dogaja se tudi, da so ceste, železnice in plovne poti zelo obremenjene, zelo drage pristaniške naprave pa sft praktično le zelo slabo izrabljene. Razkošne gradnje prometnih naprav zaradi prestiža ali pa zaradi pomanjkljive proučitve dejanskih potreb so tudi precej pogosta značilnost nerazvitih dežel. Zato bi bilo dobro s tem v zvezi kot poseben kriterij uvesti; „optimalni indeks gostote prometnih in drugih naprav" v določeni fazi razvoja. Ko se je kapaciteta za vzdrževanje obstoječih naprav že povečala, je treba normalno stremeti tudi za izgradnjo novih. F. S faba industrializacija Slaba industrializacija se pravzaprav ujema a „široko prevlado poljedelske dejavnosti in kmetijskega prebivalstva". Najlaže je ugotoviti delež industrijskega aktivnega prebivalstva, toda pojem, kaj naj bi šteli za aktivno prebivalstvo, je včasih dvomljiv. Potrebno je tudi razlikovati rudarstvo od bazične in predelovalne industrije. Dežela, ki nima dovolj razvite industrije, je nujno gospodarsko zelo odvisna in na svetovnih tržiščih ne more uspešno konkurirati. Ce pri proučevanju ne ločimo dovolj med izključno produktivnimi . pa med predelovalnimi industrijami, bi lahko v posameznem primeru pomotoma zaključili, da je neka dežela industrijsko dovolj razvita, čeprav nima industrijskih naprav za predelavo osnovnih produktov. Zelo močna industrializacija lahko včasih zakriie zelo nagel padec obrti ter tako poruši obstoječa pokrajinska ali vaška ravnotežja. Indeks industrializacije, pri katerem so primerno upoštevane tudi naprave, ki so bile zgrajene brez potrebe ali v napačne namene, pomeni odločilen kriterij za presojo gospodarskega razvoja v deželi. To velja posebej glede dežel: — ki svoje predelane surovine prodajo doma-. — ki se zaradi nizkih proizvodnih stroškov usmerjajo na zunanja tržišča: — ki ne morejo absorbirati viška poljedelskega prebivalstva (čeprav je domaČa proizvodnja zaščitena z uvoznimi in carinskimi taksami): — in ki so zaradi uravnovešen j a trgovinske in devizne bilance primorane zmanjšati uvoz. Vendar pa so tudi tukaj potrebne za pravilno razlago splošnih podatkov še podrobnejše analize. Upoštevati je tudi treba, da je majhna industrializacija lahko tudi posledica pomanjkanja podjetnosti ali pa tega. ker se ljudje ra jši lotevajo špekulativnih dejavnosti, ki mnogo hitreje prinašajo dobičke. Glede prav teh reči pa je še teže najti dobre pokazatelje. F. N e p i s m e n o s t Delež nepismenih bi lahko obravnavali kot samostojen pokazatelj razvoja. Pri tem pa ne smemo prezreti, da je delež nepismenosti bolj vzročni pokazatelj, od katerega je odvisna zmožnost vključitve v moderno civilizacijo, kot pa merilo za civilizacijo samo. Včasih je namreč relativno višja kultura razširjena tudi med nepismeni m preb i v a Ist vom. Nepismenost sama je kajpak v največji meri odvisna od razvoja osnovnega šolstva. Zato so pri tem obravnavanju koristni različni posebni pokazatelji, na primer: o trajanju šolanja, o številu učencev v osnovnih šolah v odnosu do vseh otrok v šolski dobi itd. Sam na sebi pa delež nepismenih ne kaže dovolj, na kolikšni stopnji šolske vzgoje je pravzaprav določena dežela. 43 G. Pomanjkanje strokovnega in tehničnega kadra Večini dežel v razvoju primanjkuje znanstvenega in tehničnega kadra v najrazličnejših panogah. Največkrat je težko točno ugotoviti, koliko tehničnega strokovnega osebja in naprav za tehnično izobrazb«» bi v neki deželi potrebovali glede na njene takojšnje in bližnje potrebe. Prav lahko pa je ugotoviti indeks števila učencev v srednjih šolah v razmerju do števila učencev v osnovnih šolah in dalje, kakšen je delež strokovnih šol v primeri z gimnazijami itd. Kadar neka dežela pričenja vzgajati svoje tehnično osebje, se pojavi težava, da je teh ljudi Ln seveda tudi potrebnih središč premalo, da hi lahko imeli na razj>olago vsaj najnujnejše ustanove, ki so za uspešno strokovno delo zelo nujno potrebne (knjižnice, laboratoriji itd.). Načina za ugotavljanje pokazatelja „tehničnega okolja" še niso našli. Ta pokazatelj pa bi moral upoštevati hkrati število in nivo višjega in srednjega kadra, kakor tudi število kvalificiranih delavcev v industriji in obrti. Poleg navedenih pokazateljev so še nekateri drugi manj značilni. Omeniti hočemo predvsem le še dva: II. Prevladovanje poljedelstva i 11 poljedelskega prebivalstva Ta pokazatelj se na splošno ujema z že omenjeno slal>o industrializacijo. Mnogi avtorji vidijo v tem posebno značilen znak dežel v razvoju, ki je tesno povezan z industrijo in često tudi s pojavi urbanizacije. Vendar pa je treba biti pri proučevanju tega pokazatelja zelo previden. Nekatere dežele so namreč po svojih naravnih možnostih bolj primerne za poljedelstvo, druge pa bolj za industrijo. Prav tako je treba v tej zvezi Upoštevati morebitno preredko naseljenost ali pa preobljudenost, kakor tudi latentno brezposelnost na podeželju in mestni parazitizem. Čile na primer ima zaradi majhnih površin, ki bi bile primerne za obdelovanje, tudi zelo majhen «lelež kmetijskega prebivalstva, pa vendar zgolj zaradi tega te dežele ne bi mogli uvrstiti med razvite. Pomanjkanje primernih površin za poljedelstvo je tu nu jno povzročilo intenzivnejšo industrijsko proizvodnjo, rudarstvo (za izvoz) ter osnovno in predelovalno industrijo. V mnogih primerih je aktivno poljedelsko prebivalstvo zares zaposleno samo kakih 80 do 150 dni na leto. To je neke vrste skrita brezposelnost. Nekmetijsko ali mestno prebivalstvo pa je prav tako lahko brezdelno. To se dogaja na primer v afriških mestih, kjer se mnogi sorodniki zberejo okoli člana družine, ki je našel zaposlitev v industriji ali je dobil kakšno drugo delo. Prav tako je možna znatna skrita brezposelnost v deželah. ki so šele stopile na pot razvoja, pa tudi v deželah, ki so v samostojnem razvoju prišle že precej daleč. Poseben primer za to je tako imenovani administrativni parazitizem, to je prekomerno povečanje upravnega aparata. V nekaterih primerih sestavlja proletariat brez stalne zaposlitve precejšen delež mestnega prebivalstva. Posel>ej bi veljalo omeniti, da Danska, ki. se je specializirala v poljedelstvu, ne spada zaradi tega nič manj med razvite dežele. I. Majhna finančna zmogljivost in kot posledica tega skromne investicije Sami po sebi pa bi bili ti pokazatelji zelo pomembni, ker investicije normalno omogočajo ekonomski in socialni razvoj. Cim nižji pa je povprečni dohodek na prebivalca, tem teže je od tega nekaj prihraniti oziroma porabiti za investicije. Nerazvita dežela lahko porabi za take namene samo kakšne 4o/0 svojega dohodka, dežela, ki je zelo razvita pa lahko investira do 150/0 dohodka. Praktično so ti indeksi v različnih primerih seveda zelo različni. To velja celo v deželah s približno enakim življenjskim standardom? ker je pač njihova investicijska politika lahko zelo različna. Upoštevati je treba tudi investicije v obliki dela. Zaradi različnih metod določanja narodnega dohodka, je dejanske investicijske zmožnosti posameznih dežel zares težko upoštevati, še teže pa se dajo med seboj zanesljivo primerjati. Končno [»a bi bilo treba pri sredstvih, ki jih porabijo kje za investicije, tudi upoštevati, koliko so jih porabili za razmeroma malo koristne ali celo popolnoma nekoristne, razsipne namene. Točna lestvica investicijske zmožnosti prebiva Iea bi lahko bila dober pokazatelj razvoja, ker vključuje poleg današnjega stanja tudi tendence razvoja. ir. S tem bežnim pregledom najbolj značilnih pojavov pri razvoju različnih dežel smo pokazali, kako težko je točno ugotoviti stopnjo njihove razvitosti. Vidimo tudi. da so ti kriteriji vezani na neka osnovna merila, ki jih avtorji del o razvoju, pa tudi tisti, ki so neposredno zadolženi za pospeševanje razvoja v posameznih deželah, večkrat zanemarjajo. Prav to pa je huda in zelo nevarna napaka. Pri določeni izbiri kriterijev se nam namreč pokaže, da bi morali ob drugačnem vrednotenju imeti določene gospodarsko in tehnično razvite « leže le za premalo razvite ali pa se celo utegne zdeti, da jim grozi nazadovanje. Nekateri pojavi razvitih dežel se nam. s čisto človeškega in socialnega vidika, pokažejo v kar povsem negativni luči. Kot zglede za to pa bi navedel na primer: — preveliko specializacijo, ki škodi vsestranskim sposobnostim in ovira pogled na celoto5 44 1 i i k * i Vv — vzgojo v umetnem okolju, ki ne dopiisca zadovoljivega stika z naravo; -— širjenje mladinskega kriminala; — nastanek prevelikih mest, kjer je promet hudo otežkočem, spalna naselja brez družabnega življenja itd. Ena največjih napak gospodarsko in tehnično najbolj razvitih dežel je, da jim je poglavitni cilj povečanje možnosti za potrošnjo, ne glede na to. ali gre pri tem za družbeno koristne ali pa za škodljive stvari. Samo po sebi se razume, da je razvoj potreben, da je treba delati za to, da se nedohranjenost odpravi ali vsaj olajša, da se stanovanjske razmere izboljšajo in izraba tal primerno uredi. Prav tako je očitno, da je industrializacija potrebna, da mora biti šolanje za vse obvezno, da je ljudem nujno potrebna tehnična izobrazba, da se mora zvišati produktivnost dela in da je načrtovanje vsaj do neke mere nujno. Seveda se il a jo posamezni zgoraj obravnavani pokazatelji o tem, na kakšni stopnji razvoja se posamezne dežele ¡nahajajo, največkrat le zelo približno oceniti. Skupni rezultat navedenih pokazateljev pa bi nam vendarle veliko koristil pri ugotavljanju, na kakšno stopnjo se je kakšna dežela že povzpela in kakšne možnosti za nadaljnji razv oj ima. Primerjava tega skupnega pokazatelja z dohodkom na prebivalca, ki ga sedaj običajno uporabljajo kot merilo, pa bi nam dala zelo nepričakovane rezultate. , .. * * * Samo prizadevanje za to, da postane kaka pokrajina, država ali kontinent gospodarsko bolj razvit in močnejši, pa ne zadošča. Resničen napredek, resnična razvitost je v tem. da postane vse življenje ljudi bolj človeško (Lebret govori o „economie humaine'4), to se pravi, da pač bolje ustreza vsem stvarnim, materialnim, kulturnim, zdravstvenim, socialnim in drugim takim potrebam zares človeka vrednega življenja. Naloga znanosti in tehnike bi torej bila, iskati pota in načine, kako bi urejeno prehajanje z ene razvojne stopnje v drugo višjo, člov eka vrednemu življenju in vsemu prebivalstvu ali posameznim njegovim plastem bolj ustrezajočo stopnjo potekalo: čim hitreje, ob najnižjih možnih stroških in ob upo-števanjiu nujne solidarnosti med prebivalstvom vseh pokrajin in vseh slojev. To pravilo je uporabam povsem na splošno, bodisi da gre za posamezne sloje prebivalstva, za posamezne narode ali pa tudi za prebivalstvo vsega sv eta. Prav pojmovama razvoj in napredek ne pomenita torej ¡nič drugega kot rezultat prehajanja iz manj človeka vredne faze v bolj človeškim potrebam in človeškemu dostojanstv u ustrezajočo fazo. Vprašanje je le, kaj naj si pod tem predstav ljamo, kakšno življenje |naj bo za človeka dostojno. Dejansko vidimo, da mislijo ljudje v razvitih In nerazvitih deželah večinoma le, kako bi dosegli, da bi čimveč imeli. V razv itih deželah ne poznajo ljudje glede tega takorekoč nobenih meja, v ne- razvitih deželah pa si prizadevajo, da bi v teni čimprej dosegli razvite dežele. Tako sta se razvoj in napredek dejansko osredotočila na tekmo za pridobivanje čim večjega bogastva in na gospodarsko ekspanzijo. Nauk o razvoju, ki bi upošteval dejanske potrebe posameznika in vsega človeštva, bi moral biti v osnovi etičen, upoštevati bi moral človeško osebnost in željo za občo blaginjo. Držati bi se torej moral načel, ki jih navaja 25. točka deklaracije o človečanskih pravicah, kjer je rečeno, da mora vsakdo imeti pravico do življenjskega standarda, kakršen je potreben za zdravje in blaginjo posameznika in njegove družine, vključno prehrano, obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo, potrebne socialne usluge in pravico do zavarovanja v primeru brezposelnosti, bolezni, nesposobn >sti za delo, starosti itd. Seveda je to ideal, do katerega imajo mnoge dežele še zelo, zelo daleč. Iz pravkar povedanega sledi, da se mora prizadevanje za napredek ravnati po naslednjih načelih: 1. Gospodarska dejavnost mora težiti za tem, da bi bili vsi deležni najpotrebnejšega. Proizvodnja in pravilna razporeditev vseh osnovnih dobrin mora biti bistvena naloga regionalnega ali mednarodnega gospodarstva. 2. Gospodarska dejavnost mora težiti za tem. tla nudi ljudem poleg osnovnih življenjskih potrebščin tudi vse tisto, kar človeku omogoča, da doseže višjo stopijo izobrazbe, kulture in svobode. 3. Sele ko so potrebe prve in druge točke zadovoljene, se gospodarska dejavnost lahko bolj posveti zadovoljevanju potreb za razvedrilo in udobje. To velja toliko bolj poudariti, ker te potrebe večkrat zmotno postavljajo na prvo mesto, kar je v popolnem nesorazmerju z vrednotami, ki so bile omenjene v prejšnji točki. Splošno priznavanje navedenih naravnih etičnih načel bi lahko družilo ljudi ne glede na siceršnja idejna nasprotja. Priviligirani narodi bi torej morali usmeriti proizvodnjo v olajšanje potreb nerazvitih dežel in spremeniti svoje gospodujoče odnose do njih. Nerazvite dežele pa bi prav tako morale drugače usmeriti svoja prizadevanja. Upoštevati bi morale, da ne gre preprosto za to, da bi dosegle enak življenjski standard kot druge dežele, niti za to, da bi lahko nekoristno trošile svoja bogastva zgolj zaradi prestiža. Nasprotno, najnujnejša njihova naloga je, da bi s povečano proizvodnjo in smotrnejšim gospodarjenjem najprej zagotovile najnujnejše potrebščine vsem svojim prebivalcem. Gre namreč predvsem za harmoničen razvoj na vseh področjih, v splošno korist in na način, ki ne povzroča neravno vesja niti doma niti drugje v svetu. Ob takem gledanju se pokaže, da je„razvoj ' v bistvu problem civilizacije, to se pravi, da gre za tako družbeno stanje, ki bi omogočalo vsem v najvišji meri zares človeka vredno življenje. Ob sedanjem stanju, ko so posamezne dežele vedno- bolj odvisne od celotnega dogajanja v svetu, je resnična civilizacija lahko samo vsesplošna. Pravilen razvoj pomeni torej za nerazvite dežele postopno napredovanje k vsemu, kar potrebujejo. Deželam, ki so to že dosegle, pa pravilen razvoj nalaga, oljšo ureditvijo gospodarstva bi namreč dosegli, da hi se sadovi proizvodnje enakomerneje porazdcljevali med vse ljudi, to pa bi hkrati z bolj učinkovitimi socialnimi ustanovami omogočilo, da bi sc število prebivalstva, ki živi v najslabših razmerah, znižalo na neznatno število tistih, ki sami ne kažejo želje po drugačnem načinu življenja. V razvitih deželah bi razvoj v takem smislu pomenil zelo'velik korak naprej. Ker ni pričakovati, da bi priviligirani sloji prebivalstva hoteli znižati svoji standard, da bi na ta način omogočili napredek tistim, ki žive v težkih razmerah, bi raje napeli vse sile, da bi z zboljšanjem proizvodnje in z boljšo organizacijo gospodarstva dosegli ta cilj. FCadar pa gre za prekomerno trošenje sredstev za luksuzne in prestižne namene, kar niti nima več pravega pomena za pravo oceno višine življenjskega standarda, bi bilo treba tako vi l l » i W V L i l trošenje s primernimi, oe treba, tudi z ostrimi ukrepi preprečiti. Ce hočejo razvite dežele, ki so v primeri z drugimi že na višku razvoja, izvršiti svojo dolžnost splošne solidarnosti, si morajo prizadevati, «la bi še bolj napredovale in tako lahko drugim več nudile. V pravem smislu morajo razvite dežele še prav posebej skrbeti tudi za zaščito prirodne pokrajine in prirodnih l>ogastev. Zunanja gospodarska moč sama ma sebi nam o tem navadno premalo pove. V razviti deželi bi morali biti tudi najbolj redko naseljeni in najl>olj zapuščeni predeli izrabljeni nu način, da se možnosti za razvoj pokrajine in za zaščito prirodnih bogastev najbolje ohranijo. * * * V zvezi z vsem navedenim je potrebno omeniti še regionalno prostorsko načrtovanje, ki je tesno povezano s pojmom razvoja pokrajine. Prostorska ureditev ali regionalno načrtovanje pomeni ali naj bi v celoti pomenilo, optimalno izrabo pokrajine za njen napredek in za napredek višjih teritorialnih enot. V takem kompleksnem razvoju, kot smo ga v prejšnjih poglavjih orisali kot harmonično rast, ki služi večji blaginji ljudi, pa je regionalno načrtov anje osnovnega pomena. Z njim pa so povezane vse gospodarske in socialne dejavnosti družbe. Regionalnega načrtovanja prav zato tudi ne smemo pojmovati kot zgolj občasno poseganje v pokrajino, ampak kot stalno, enotno in smotrno ustvarjanje, zagotavljanjem pospeševanje razvoja. LITERATURA: 1. L. J. Lebret: Dynamique concrète du develo-pernent, Economie et Humanisme. Les Editions Ouvrières, Paris 1960. 2. Yves Lacoste: Le sous-developement: Quelques ouvrages significatifs parus depuis dix ans, Annales de géographie 1962, No 385. 386. 3. Dudley Stamp: Lama for Tomorrow, Nîvv York 1953. Stane K o š m i k NAFTOVODI V EVROPI i. Čeprav je Evropa med največjimi potrošniki nafte na svetu, jo načrpa veliko premalo za svoje potrebe. Zato si pomaga rešiti ta problem na najrazličnejše načine. Uvaža jo iz Bližnjega Vzhoda, Srednjega Vzhoda, Amerike, nekaj manj pa iz J V Azije, Sovjetske'z veze in Severne Afrike. V Alžiriji in Libiji namteč črpajo dobro nafto, ki je blizu obale. To povzroča, da je cenejša na evropskih tržiščih od ostale nafte. Cenejša pa je zato, ker je bliže Evropi, ni potrebno graditi tako dolgih naftovodov in leži blizu obale, k^r pa smo že omenili. Proizvajalci nafte Romunija, Avstrija. Madžarska, Jugoslavija, Nemčija itd. gotovo ne zadostijo povpraševanju, ki je zaradi stalno naraščajočega avtomobilskega, letalskega in železniškega prometa vedno večje. Tiste države, ki imajo zelo malo nafte ali pa celo nič, so tudi njeni največji potrošniki. Zato zemeljsko olje dovažajo s tankerji do pristanišč, ga tam rafini-rajo in potem prodajajo bencin in ostale derivate po vsej državi. Strokovnjaki so prišli do tega, da je tak način transporta (s cisternami in tankerji) predrag. Najbolje je iz pristanišča ali pa od naftnih polj zgraditi naftovod na področje največje porabe in tukaj postaviti rafinerijo. 4 ti t Za Združene države Amerike na primer niso naftovodi nobena redkost in novost, saj jih gradijo že dolga desetletja. Dosegli so zavidljivo dolžino, saj merijo skupaj kar precej preko 200 tisoč kilometrov. Največ jih je v Teksasu, Okla-homi in Luisiani. Ta sistem je povezan s pensil-vanskim naftnim področjem, ki je tudi ves pre-prežen z naftovodi. Amerikanci so torej prvi uvideli, da je to najcenejše transportno sredstvo. Seveda ne smemo prezreti dejstva, da so ravno ugodne geografske okolnosti privedle do tega ZDA iinajo namreč veliko nafte na Jugu, Severozahodu in Zahodu države in jo morajo prepeljati na neki način po suhem. 2e v začetku dvajsetega stoletja so imeli okoli 30.000 km naftovodov, deset let kasneje preko 64.000 km. leta 1920 že 100.000 km in leta 1937 pa že 130.000 km. Sedaj pa navajajo številko 200.000 km. Ce sedaj primerjamo Evropo, vidimo, da ima samo nekaj sto. oziroma nekaj tisoč kilometrov naftovodov v obratu. Ker pa je Stari kontinent nvidel izredno važnost takih cevovodov, jih je pričel graditi na vseh koncih in krajih. Zato so tudi vse številke o kilometraži takoj zastarele in netočne. Največ jih gradijo v Italiji. Nemčiji, Franciji in Švici. Pravo edinstvenost pa pomeni naftovod, ki ga gradi Sov jetska zveza. Potreba po takih gradnjah se vedno bolj čuti iz dveh razlogov: 1. ker je tak način transporta najcenejši. Ugotovili so, da se prevoz poceni od 10 do 25 odstotkov glede na železnico, še več pa v primeri z avtocisternami. Sovjeti računajo, da je prevoz po njihovih naftovodih dva do trikrat cenejši kakor po železnici. Poleg tega ni potreba nafte tako pogosto pretakati in pretovarjati na druga transportna sredstva. Zanimiva je ugotovitev, da je prevoz tega goriva po rekah enako drag kot prevoz po naftovodih. 2. Potrošnja na kontinentu se stalno veča. Poglejmo samo dežele Skupnega evropskega tržišča (Belgija, Nizozemska. Luksemburg, Italija. Nemčija. Francija"). Pred vojno je potrošnja nafte znašala 13,000.000 ton, nekaj let po vojni 15.000.000 ton in leta 1958 65,000.000 ton. Cenitve za leto 1968 kažejo, da bo potrošnja nekako 180.000.000 ton. Tako hitro naraščanje potrošnje nafte bi lahko navedli za vse države. Zato je popolnoma jasno, zakaj si gospodarski strokovnjaki tako prizadevajo zadostiti potrebam na najhitrejši in najcenejši način. Ne smemo prezreti še dejstva o vedno večji promet-nosti cest. /Če sedaj se ljudje sprašujejo, kako bi omilili preveliko gnečo na cestah. In ravno ukinitev cisternskega prometa bi ponekod privedla do zmanjšanega števila vozil ina cestah. Poleg tega se hitro veča poraba nafte in zemeljskega plina kot energetskih virov. V ZDA je leta 1960 prispevala nafta k proizvodnji energije 43,8 odst., zemeljski plin pa 20 odstotkov . V zahodnoevrup- 47 ______j* skih dtžavah nafta 31,2 odst., zemeljski plin pa 1,5 odst. Ln v državah vzhodnega bloka nafta 30,5 odet., zemeljski plin pa 6,5 odst. Delež nafte v svetovnem pridobivan ju energije je znašal 3.1.2 odstotka, zemeljskega plina pa 12.5 odstotkov. Po vsem tem dajeta <»be gorivi polovico svetovne energije. Poraba energije se bo še stalno večala zaradi vse večje mehanizacije in seveda zaradi hitrega naraščanja prebivalstva. Leta 2000 bo potrebno na svetu dvakrat več energije kot sedaj. Velik dele/ bo morala prispevati nafta! Zato si države že sedaj hočejo urediti preskrbo na m j -boljši in najcenejši način. Na koncu naj dodamo se to. da ne smemo nafte imeti samo za energetski vir. Kemična industrija uporablja danes inafto in njene derivate kot osnovno surovino. Izdelovanje sintetičnega kavčuka, umetnih vlaken, sredstev za zatiranje raznih škodljivcev, topil za lake, umetna gnojila in tako naprej si ne moremo predstavljati brez sodelovanja nafte. Menda ni treba posebej naglašati. da je prav graditev naftovodov draga zadeva in da mine precej let, preden je tak cevovod amortiziran. Ugotovili so. da so naftovodi večjega premera razmeroma donosnejši. Tukaj se namreč zmanjša zamuda zaradi trenja. Posebno pozornost s;> posvetili dejstvu, da je pozimi v kontinentalnih krajih Evrope hud mraz. ki lahko povzroči, da nafta zmrzne. Zato so jeklene cevi položili precej globoko v zemljo, kar [>a zopet ]M)draži gradnjo. Toda kljub vsem tem težavam ui danes na svetu gospodarskega strokovnjaka, ki bi govoril proti takim gradnjam, saj so vseeno znatno cenejše kot pa prevažanje na stari način. II. V okviru daljnosežnih gospodarskih načrtov SEVr-a. izvaža Sovjetska zveza čedalje več nafte v države Vzhodne Evrope. Posebno še zaradi tega, ker se v Poljski, Vzhodni Nemčiji, Madžarski in Češkoslovaški republiki hitro razvija industrija, ki proizvaja sintetične snovi raznih vrst. Nastajajo pa se vedno nove tovarne, da bi s sintetičnimi proizvodi nadomestile naravne surovine. Najbolj je ta industrija razvita v Češkoslovaški, ki je tudi prva zgradila odsek od dolgega sovjetskega naftovoda čez Karpate. Ne smemo pa gledati te gradnje samo z navedenega stališča ampak tudi iz splošnega povečanja avtomobilskega in železniškega prometa. Nafte ne potrebujejo samo v zhodnoevropske ampak tudi zahodnoevropske države. Te so kupovale največ goriva od velikih kapitalističnih družb, ki imajo svoje koncesije na Bližnjem in Srednjem Vzhodu ter v Severni Afriki. Ker pa je sovjetska nafta cenejša, so nekatere države napravile pogodbe s Sovjeti. Tako je na primer storila Italija, ki so jo zaradi tega kapitalistični koncerni močno napadali. Kapitalistični svet nikakor noče sov jetskih vplivov in trdi, da se za gospodarskim skriva tudi politično ozadje. Na seji evropskega parlamenta v Strasbourgu pa so nekateri trdili, da utegne takšen razvoj spraviti države Evropske gospodarske skupnosti v odvisnost od Sovjetske zveze. Tisti pa. ki kupujejo sovjetsko nafto, pravijo, naj kapitalistične družbe svojo pocenijo in bodo zopet kupovali pri njih. To ni tako preprosto, ker gre verjetno za sovjetski dumping in bi Sovjeti stalno zniževali cene. Sovjetska nafta je od 20 do 30 odstotkov cenejša od druge. Kljub pritisku družb pa nekatere države vseeno kupujejo to nafto, saj jim zaradi tega Sovjetska zveza omogoča sklepanje drugih gospodarskih |>ogodb. Samo leta 1960 je Ttalija uvozila 5 milij. (leta 1959 3 mili j. ton) in Zahodna Nemčija 2 milij. ton (leta 1959 1 milij ton). Kupovale pa so še Finska. Švedska. Japonska. Madžarska; Kuba itd. Zanimivo je to. da vzhodnoevropske države plačujejo sovjetsko nafto dvakrat draže kot ostale. Zato ni čudno, da si države Zahodne Evrope skušajo zgraditi svoje naftovode, po katerih bi pretakali ceneno sovjetsko nafto. V države izven sov jetskega vpliva je šlo 1. 1958 9.5 milij. ton nafte, leta 1959 skoraj 15 milij. in leta 1961 pa 16.5 milij. ton. Izvoz je hitro naraščal in je že leta 1962 obsegal več kot 25 milij. ton nafte. ; Sov jetska zveza namerava dvigniti prodajo nafte na 130 milij. ton. To bo verjetno mogoče, ker je plan proizvodnje za leto 1965 240 milijonov ton nafte. * * * Toliko o ozadju dolgega sovjetskega naftovoda, ki ga imenujejo naftovod ..Prijateljstva" aH na zahodu . .Come con"-pipeli ne. Sedaj pa še o tehnični strani. Naftovod se bo pričel pri Kujbi-ševu (..Lo patino") na Srednji Volgi in potekal preko Velikoruske in Ukrajinske republike do mesta Mozvr. severozahodno od Kijeva (Beloruska republika). Tukaj se bo cepil na dva kraka. Do sem pa še ni zgrajen. Dokler ta odsek ne bo položen v celoti, bodo nafto prevažali z železniškimi cisternami od Srednje Volge do sem. Ce bi hoteli stalno prevažati s cisternami vso nafto (15 milij. ton), ki bo kasneje tekla po naftovodu, bi morali zgraditi 1700 novih vagonov-cistern, za kar bi porabili več sredstev kot za gradnjo naftovoda. Ko bo objekt v celoti dograjen, bo nafto poganjalo dvajset črpalnih postaj. Dolg bo 4023 kilometrov, premer cevi bo 102 cm in bo po njem teklo 15 milijonov ton nafte letno. V zadnjih štirih letih so v Sovjetski zvezi položili 8000 km naftovodov (1959 do 1962). Posebno za tega in se za nekatere druge so kupovali jeklene cevi od inozemskih družb. Tako n. pr. o verjetno šele sedaj postalo jasno, zakaj Sov jetska zveza kupuje toliko cevi v tujini in zakaj njihova lastina industrija ne more zadostiti vsem potrebam. Za hitro graditev južnega kraka se je najbolj zavzemala Češkoslovaška republika. Cehi trdijo, da bodo prihranili 70 odst. prevoznih stroškov. Ne pozabimo, kako so Cehi uvažali nafto. Gorivo so črpali v tankerje na črnomorski obali ter ga vozili do donavskih pristanišč. Potem so ga pretočili na rečne cisterne in peljali po reki do Bratislave. Sedaj je pot ¡neprimerno krajša, in odpade zamudno pretakanje na različna transportna sredstva. Za graditev so porabili okoli 50.000 ton jeklenih cevi. ki so jih izdelale Celice tovarne. Ta odsek je dolg 418 km in poteka od Mozyra preko Brodija čez Karpate do Užs;oroda na sovjetsko-češki meji in naprej do Bratislave. Podaljšek bo v odil do Prage. Od Bratislave vozijo sedaj gorivo z železniškimi in avto-cisternami. Na nekaterih mestih so ga speljali }»od strugami rek, drugje zopet nad rekami po mostovih itd. Samo leta 1962 so Cehi prečistili nad 1 mili j. ton nafte in sicer za tovarne plastičnih mas. sintetičnih vlaken in drugih umetnih snovi. Iz Češkega oziroma Slovaškega ozemlja so položili na Sovjetski teritorij že več kot 700 km jeklenih cevi. Od tega južnega kraka fin sicer od Užgoroda) je v gradnji odcep na Madžarsko do Budimpešte. Zgrajen je že več kot do Szoenija. Ne k h ter i so ga hoteli podaljšati do Dunaja, drugi pa so temu nasprotovali. Nafto bosta uporabljali Donavska tovarna za predelavo nafte in Pridonavska termoelektrarna s kapaciteto 600 megavatov. ki jo gradijo v mestu Sezhalombatu. Od znanih sov jetskih naftovodov naj omenimo tistega, ki vodi od naftnih polj v Tuimasi (Okt-jabr). kjer so odkrili nafto leta 1937, do 200 km oddaljene Ufe (Bnškirska avtonomna republika pod Uralom). V mestu so namreč velike rafinerije. Tzven našega okvira naj omenimo še en naftovod. Sovjeti gradijo 3700 km dolg cevovod iz Baškirije v Preduralju do Irkutska. Cevi bodo imele premer 72 cm. Kljub ogromnim naporom so se Rusi hrabro lotili dela in že leta 1957 prispeli do Omska. Točnih podatkov, do kam je že speljan, nimamo. Če pa upoštevamo, da so storilnost dela potrojili (zaradi novih naprav), potem lahko domnevamo, da bo ta orjaška gradnja kmalu dovršena. Naftovod vodi preko Urala čez reki 01) in Jenisej. prečka močvirja in stepe pri Barabinskaji in poteka dalje čez skalne globeli in tajge. Ob tem novem toku energije stojijo Novo-sibirsk. Krasnojarsk in na koncu Irkutsk. kjer so povsod v gradnji moderne rafinerije. Od Irkutska bodo pošiljali preostalo nafto v Mongolijo in v erjetno še na Kitajsko. Do leta 1965 je v načrtu zgraditev vzporednega plinovoda. Sovjetska zveza ima v načrtu zgraditi do leta 1970 še 26.000 ktn novih cevovodov, seveda veliko večino v azijskem delu. kar pa ne spada v okvir tega članka. ur. Vznemirjenje med zahodnimi kolticerni zaradi konkurence sovjetske nafte je precej veliko. Največji optimisti računajo, da bodo Rusi kmalu rabili toliko goriva doma. da bodo morali izvoz omejiti na minimum. Tako bodo držav e, ki so sedaj kupovale sov jetsko nafto, morale zopet pričeti kupovati pri zahodnoevropskih družbah. Se več pa je takih, ki ne računajo na tako zmanjševanje sovjetskega izvoza nafte. Zato kar najhitreje ukrepajo, kako bi lahko znižali cene zemeljskemu olju. Eno izmed rešitev vidijo ravno v naftovodih, ki so jih že sedaj nekaj zgradili, celo kopico pa jih imajo v načrtih. Po navadi naftovoda ne gradi samo ena družba, ampak se jih 49 zbere vec. ki potem skupaj financirajo gradnjo. Med najdaljšimi naftovodi, ki so že zgraieni. je nedvomno tisti, ki pelj.i od bližine Marseilla preko Strasbourga do nemškega mesta Karlsruhe. Podaljšek ho aoJi? do Maiuihieima in bo dolg nekaj nad 50 km. (Okolica Marseilla je poznana po velikih rafinerijah nafte. Največja je zahodno od mesta v kraju Lavera, kjer prečistijo vso nafto, ki jo mora uvoziti Francija"). Ta franoosko-nemški naftovod je dolg okoli 800 km in dovaja čistilnicam vsako leto 10 milijonov ton nafte iz Sahare in drugih naftnih področij. Dve rafineriji sta v Strasbourgu in dve v mestu Karlsruhe. Samo ena v Strasbourgu more prečistiti vsako leto 3.2 milijona ton nafte. Ker pa ta naftovod zaradi vedno večje porabe nafte do leta 1970 ne bo vec zadoščal, so izdelali načrte o graditvi vzporednega cevovoda, ki bi dovajal zadostne količine nafte v vzhodno Francijo in južno Nemčijo. Računajo, da bo samo Bavarska do leta 1970 rabila do 20.000.000 ton nafte vsako leto. Načrti o tem vzporednem vodu so verjetno padli v vodo. sai se bolj navdušujejo za naftovod od Trsta do Munchena čez Alpe, Nekaj jih hoče napeljati cevi iz Benetk, toda v večini so tisti, ki so bolj navdušeni za Trst. To predvsem zato. ker bi deloma lahko izkoriščali cevi, ki bodo vodile proti Dunaju. Ttalija se za tako gradnjo zelo zanima, sai bi tako vsako leto šlo preko njihovih pristanišč 40 milijonov ton nafte. Gorivo bi dovažalo čez osemsto 50.000 tonskih tankerjev, in pristanišča bi močno povečala letne prihode. Zgradili bi nove pomole, črpalke, povečali pristanišča, država pa bi pridobila tudi v gospodarskem pomenu. Za ta naftovod so se odločili zaradi vedno večje energetske porabe v državah EGS. Računajo, da se bo potrošnja energije v Evropi do leta 1975 dvignila za 50 odst. v primerjavi z letom 1060. Francozi so že pripravili načrte za cevovod, po * katerem bo prihajal zemeljski plin iz Sahare po dnu Sredozemskega morja. Tz italijanske Genove vodi naftovod v švicarsko mesto Aigle v bližini izliva Rhona v Genevsko jezero (kanton Vaud). V ta namen gradijo Italijani v bližnji Tegliji 15 rezervoarjev. Dvanajst jih bo imelo po 20.000 m3 prostornine, trije pa po 15.000 m3. Naftovod je dolg 420 km. cevi imajo premer 66 cm. Graditi so ga pričeli leta 1959. prva nafta pa je pritekla avgusta 1963. Najteže ga je bilo speljati čez gorski prelaz St. Bernhard. V Aiglu že deluje čistilnica z zmogljivostjo dva milijona ton. kar je velikega pomena za Švico, kjer potrošijo 5 milij. ton nafte vsako leto. Doslej so jo uvažali po Renu. kar je bilo zamudno in draže. V gradnji je še ena rafinerija ob Rhona. katere zmogljivost bo tudi dva milijona ton vsako le.to. Severno od Genove se od tega naftovoda odcepi (še v gradnji"1 krak. ki vodi preko Milana naprej \ Zahodno Nemčijo. Dolg je 950 km. cevi imajo premer 46 cm. Pobudo zanj je dala italijanska družba ENI. Pri Ulmu se razcepi v dve smeri. Ena vodi proti severovzhodu v Tngolstadt na Donavi, druga pa proti severozahodu v Stuttgart. Njegova zmogljivost bo 18 milijonov ton nafte letno. Črpalke, ki bodo poganjale nafto bodo imele 60.000 konjskih moči. Samo ena čistilnica v Tngolstadtu bo rafiinirala letno preko dva milijona ton nafte. Drugače pa je v okolici naftovoda še več rafinerij, do katerih vodijo krajši odcepki. Te čistilnice bodo mogle prečistiti 7.5 milij. ton nafte vsako leto. Kasneje bodo zgradili še rafinerijo z zmogljivostjo pet milijonov ton. To bo potrebno, ker računi kažejo, da bo samo Bavarska porabila za kurjavo 5 milij. ton nafte na leto. Vse navedene objekte nameravajo zgraditi do leta 1964. Važna bo še povezava med Tngolstadtom in Karlsruhe. Tukaj gre pravzaprav le za podaljšanje cevovoda Marseille— Karlsruhe—Tngolstadt. Tz pristaniškega mesta Savona blizu Genove vodi še en naftovod do italijanskega mesta Tre-cate. zahodno od Milana. Dolg je okoli 150 km. Vprašanje naftovoda od Trsta do Dunaja hitro dozoreva. Kod bo točno potekal, se še niso zedi-nili. Nekateri želijo, da bi ga zgradili iz Tržiča in ne iz Trsta. Toda skoraj gotovo lahko trdimo, da bo potekal iz Trsta proti Trbižu na Koroško, Stajersko(Graz) ter naprej na Dunaj. Izdelanih je bilo še nekaj načrtov, ki pa se bistveno ne razlikujejo od te trase. Pričetck graditve je bil že večkrat v nevarnosti. Pojavljale so se celo vesti, da z deli sploh ne bodo pričeli. Ta odložitev bi bila precej nesmiselna. posebno če pomislimo, da mora Avstrija uvažati nafto iz oddaljene Sovjetske zveze. ClSSR, Jugoslavije itd. V začetku leta 1963 je stvar toliko dozorela, tla so se končno odločili za priČetek gradbenih del. Da je bila odložitev za nekaj časa samo začasna, nam more ilustrirati še dejstvo, da pristaniški promet v Trstu polagoma nazaduje, napreduje pa v drugih italijanskih pristaniščih, ki imajo ugodnejše gospodarsko zaledje. Nafto vari bo dvignil promet v tržaškem pristanišču za 1.5 milijonov ton v začetni fazi in 6 milijonov ton v končni fazi izpopolnitve. S tem še ne bo velikega zaslužka, ker je danes pretovarjanje z ladij v naftovod povsem mehanizirano. Pač pa bi |>oleg luških pristojbin za ladje lahko računali na občasna popravila, na preskrbo ladij z živili ter na denar, ki bi ga pustili mornarji. Ce napravimo primerjavo o pretovorjeni nafti v Trstu in drugih italijanskih pristaniščih, potem vidimo, da je leta 1962 Trst izkrcal nekaj manj kot 2 milij. ton nafte in njenih derivatov, Genova pa preko 12 milijonov ton. Augusta 7. Benetke in Neapelj pa okoli 5 milijonov ton nafte. Ko bodo cevovodi vodili iz Trsta v Miinchen in na Dunaj, bo prihajalo v mesto toliko ladij, da se bo uvrstilo med velika sredozemska pristanišča. Tz teh razlogov so se marca 1963 dogovorile avstrijske in italijanske družbe O. M. V.. ESSO. Mobil Oil. Schell in TOTAL (preje se je imenovala Aijuila. ki je bila ustanovljena leta 1934. To je najmodernejša čistilnica v Italiji in zaposluje 800 delavcev in uslužbencev ter prečisti 2,3 milij. 50 ion na fte vsako leto), da bodo zgradile moderen naftovod, ki bo povezoval Trst z Dunajem. Gradnjo samo bodo prevzele avstrijske družbe, ki bodo sodelovale z 51 oclst.. italijanske j>a z 49 odst. vloženega kapitala. Verjetno se bo v Alpah razcepil in bo en krak vodil v Mtinchen, drugi pa na Dunaj. V Sch\veehatn pri Dunaju že delujejo čistilnice. poleg tega pa gradijo še dve novi \ samem glavnem mestu Avstrije, eno v Grazu, v Trstu pa sta že dve („TotaT" in ESSO Standard Italiana. Ta more predelati vsako leto preko 300 tisoč ton nafte). Tudi v Atlantski Evropi je nekaj novih naftovodov. Poznan je tisti, ki vodi iz VTilhelmshavna do Kolna v dolžini 385 km. Drugi vodi iz Rotter-dama do mesta \\ esel blizu Kolna v Porurju, ki je dolg 290 km. Tega nameravajo podaljšati do Frankfurta. Oba cevovoda pa sta prav posebno važna, ker bosta razbremenila tankersko plovbo po Renu. V Porurju in Porenju imajo Nemci toliko rafinerij, da predelajo nekaj manj kot 20 milijonov ton nafte vsako leto. Ge bo veliko goriva preteklo po teh ceveh, bo končna cena bencina in derivatov nafte občutno nižja in plulo bo ♦veliki) manj rečnih tankerjev. To pa bo nadalje razbremenilo že tako preveč prometno reko Ren. Predvsem je važen vod Rotterdam—Wesel. V načrtu je naftovod, ki bo potekal po dolini Seine od Le llavra do Pariza. Seveda se ta razli- l; ' j • i i kuje od drugih po svoji funkciji, zato ker bodo po njem tekli končni naftni proizvodi (derivati). Velika Britanija želi prevažati nafto direktno iz Kanade in to po naftovodu, ki bi ga speljali iz severnega dela države. Tukaj so kanadski geologi odkrili bogata ležišča nafte, za katero trdijo, da je najboljša na svetu. Težavo vidijo v tem. da leži zemeljsko olje 3600 m globoko (otok Bat-liulrst). Cevi bi položili pod zaledenelim morjem od severa Kanade do Velike Britanije. Verjetno še nekaj let ali pa še dlje tega objekta ne bodo pričeli graditi. IV. To je le krajši pregled na jnov ejših naftovodov, ki jih gradijo v Sovjetski zvezi (evropski del) in v ostali Evropi. Vključili smo tudi tiste, ki so v načrtih oziroma pred realizacijo. Še enkrat pa poudarjam, da popolnoma točne slike ne moremo podati, ker je veliko naftovodov še v gradnji in ker se tudi podatki o teh delih med seboj precej razlikujejo. Zato sem pri zbiranju gradiva velikokrat naletel na različne podatke o dolžini, premeru, prav posebno pa o tistih mestih, kjer se naftovodi cepijo na posamezne krake. Namenoma ni govora o številnih sovjetskih naftovodih v Sibiriji in Evropski Rusiji, saj so bili opisani že na raznih drugih mestih. Mirko Pak Nekaj populacijskih problemov Kidričevega 2 4. ko o/* o Osem kilometrov vzhodno od Ptuja leži na Dravskem polju Kidričevo. Tovarna in naselje sta zrastla v skoraj nenaseljenem področju, neodvisno od okolice, iz avtogenih potreb. Med drugo svetovno vojno so Nemci nameravali zgraditi na tem mestu tovarno glinice, na središčni točki za dovoz boksita iz Madžarske, Bosanske Kmpe, Drniša in Labina. v bližini električne energije, ob do voljni količini talne vode in ob prisilni delovni sili. Po vojni pa so se pogoji za tovarno spremenili, saj na boksit iz Madžarske ni bilo mogoče računati. Kljub temu pa so se dela na izgradnji tovarne glinice in na novo projektiranega obrata za proizvodnjo aluminija nadaljevala že spomladi leta 1947 ter bila končana leta 1954. Novembra tega leta je tovarna začela poskusno obratovati do marca leta 1955. od tedaj pa tovarna redno obratuje. Leta 1957 so pričeli graditi še obrat za izdelavo anodne mase in ga že naslednje leto predali v pogon. Vzporedno z gradnjo tovarne pa je potekala tudi gradnja stanovanjskega ¡naselja, v takrat še fiziognomsko popolnoma agrarnem predelu Drav skega polja. Večja naselja so bila oddaljena pol ure in še več: Njiverce in Kungota 30 minut, Cirkovce eno uro peš itd. Na mestu današnjega naselja je bil že prej grad Sterntal, čigar last je bila precej velika posest na Dravskem polju, danes pa je v njem uprava ekonomske enote Agrokombinata iz Ptuja. Gradnja proge Pragersko—Budimpešta na razvoj naselja ni vplivala, saj je bila takrat najbližja železniška postaja šele Cirkovce. Močnejšo toda ne trajno spremembo je prinesla kraju prva svetovna vojna. Tukaj so zgradili veliko taborišče za vojne ujetnike, kasneje pa okrevališče za kožne bolnike. Seveda so zgradili zraven tudi razne pro-vizorije, naselje pa je tudi dobilo* železniško postajo. Po prvi svetovni vojni je vojaško taborišče popolnoma propadlo. Prav izrazito pa so preoblikovali ozemlje sedanjega Kidričevega okupatorji v drugi svetovni vojni. Odločili so se. da postavajo južno od železnice kombinat aluminijeve industrije velikega formata, ki bi verjetno v njihovih megalomanskih težnjah zasedel vse ozemlje, od sedanjega Kidričevega, preko Cirkovc tja do Pragerskega. Vzporedno z gradnjo tovarna so ¡mislili tudi na .gradnjo naselja med današnjima železniškima postajama Kidričevo in Ilajdina. Po osvoboditvi smo pričeli z izgradnjo naselja istočasno z izgradnjo tovarne. V načrtu je bila 51 i ' i i ik \ i 1 1 k lil izgradnja j nanj sega naselja, kjer bi bila stanovanja le za delavce. Kasneje bi se stanovanja gradila v Ptiuju, saj bi se z dvigom življenjskega standarda zaposlenih časovna razdalja med Ptujem in Kidričevim močno zmanjšala. Gradnja naselja je bila zaključena leta 1954, s kasnejšo dozidavo pekarne, trgovine, ambulante, tržnice, menze, leta 1958 pa šole ter nekaj garaž. Tega leta je obsegalo naselje 13 stanovanjskih blokov, tri bloke za samce in 20 četvorčkov (blokov s štirimi stanovanji). Tako je nastalo leta 1961 v neposredni bližini velikega industrijskega podjetja tudi naselje s 1985 prebivalci. Da je to število prebivalstva priklicala samo Tovarna glinice in aluminija, vidimo že po bežnem pregledu rasti prebivalstva po posameznih obdobjih. Od leta 1900 pa do 1961 znaša indeks rasti prebivalstva 11.033. Po posameznih obdobjih pa je bila rast prebivalstva naslednja: Od leta 1868 do 1910 je znašal indeks rasti le' 122, od 1910 do 1931 pa 322, od leta 1931 do 1948 pa že 1528, kar je že posledica nadaljevanja gradnje tovarne. Od 1948 do 1953 je znašal indeks rasti prebivalstva 8039 in do leta 1961 pa kar 11.033. Tolikšno povečanje števila prebivalstva je zahtevalo razen pospešene gradnje stanovanj tudi gradnjo uslužnostnih obratov, kulturnih ustanov, povečanje števila avtobusnih zvez z okolico ter dobro razvito preskrbov ahio mrežo, ki bo krila vedno večje zahteve prebivalstva. Od leta 1947 do 1954, to je do prioetka poskusnega obratovanja tovarne, so bili v Kidričevem prebivajoči aktivni prebivalci zaposleni pretežno v gradbeništ\ u. Rili so to nekvalificirani delavci, priseljeni z Dravskega polja. Haloz, Ptuja. Slovenskih goric in iz Maribora. Poklicna struktura prebivalcev Kidričevega leta 1953 nam izkazuje od 531 aktivnih ali 42,2 o/0 od vseh prebivalcev kar 329 ali 61.9o/o zaposlenih v gradbeništvu in le 108 ali 20.3o/o zaposlenih v industriji. Z dograditvijo tovarne se je delež v gradbeništvu zaposlenih zmanjšal leta 1961 na 68 ali8.2o/o, delež v industriji zaposlenih pa porastel na 476 ali 57,7o/o od vseh 825 aktivnih prebivalcev Kidričevega. Tako so se v gradbeništvu zaposleni delavci prekvalificirali v industrijske delavce, seveda zopet kot nekvalificirani. Ti so si šele v naslednjih letih pridobili kvalifikacijo, tako da se je delež kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev; močno povečal. Potrebno pa je sev eda še vedno precej niže kvalificirane delovne sile za transport in pomožna dela. To\arna ima še vedno svoj gradl>eni oddelek za manjša popravila in za dozidave. Od vseli 531 aktivinih prebivalcev Kidričevega leta 1953 in 825 leta 1961, pa je bilo zaposlenih v Tovarni glinice in aluminija leta 1962 samo 441 ali 25.4o/o od vseh zaposlenih v tem industrijskem gigantu. Kar 1291 pa jih je prihajalo na delo iz okolice. Tolikšno število zaposlenih, navezanih na dnevno vožnjo z vlakom, avtobusom ali kolesom, pa je glavni problem podjetja, obenem pa močan čini tel j v spreminjanju fiziognomije ter ekonom- »•l t •• ' 4i' ,i L. & L ske in populacijske strukture JV dela Zgornjega Dravskega polja, Ptujskega polja, pa tudi obrobja Slovenskih goric Haloz. V kolikšni meri so te spremembe v okoliških naseljih posledica industrije v Kidričevem, je odvisno od števila zaposlenih v Kidričevem iz posameznih naselij in pa predvsem od oddaljenosti teh od drugih industrijskih središč. Saj je področje Maribora in še posebej celotno Dravsko polje, kjer so na majhni razdalji razporejeni industrijski obrati najrazličnejšega tipa. področje intenzivne migracije delovne sile iz področij poedinih centrov v mesta, kot tudi zamenjave delovne sile med področji posameznih centrov. Te migracije so živahne zlasti med Mariborom, Ptujem in Kidričevim, v manjši meri pa med Slovensko Bistrico. Racami in Iločami, kar je odvisno od bližine železnice, ceste .Maribor—Celje, Maribor—Ptuj, od organizacijske sposobnosti posameznih p>djetij in od strukture delovnih mest. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS. je bil leta 1951 v Tovarni glinice in aluminija Kidričevo 601 zaposlenec, od teh se je vozilo na delo iz okolice le 195 ali 32,4o/0. Pretežno je bila to rezervna delovna sila z Dravskega polja in le 9 jih je prihajalo na delo od drugod. Prihajali so v glavnem iz Kidričevemu najbližjih naselij: Apač. Lovrenca, Slovenje vasi in llajdine. Da je bil procent teh izven Kidričevega stanujočih Ca k o majhen, je več vzrokov. Nedvomno je glavni ta, da je bilo število v tovarni zaposlenih leta 1951 še majhno, saj je bila le ta šele v izgradnji.. Zaposleni — pretežno gradbeni delavci, so ob vzporedni gradnji stanovanjskega naselja dobili stanovanja v njem, večje število delovne sile pa tovarni ni bilo potrebno. Dalje so se prebivalci okoliških naselij še intenzivno ukvarjali s kmetijstvom. Razslojevanje na vasi je bilo šele v povojih, zlasti še v teh naseljih, ki so bila takrat časovno od Maribora še močno oddaljena. Zato je prav v tistih letih povprečno najmanj priseljenih z Dravskega polja. In končno je bilo v bližnjem Ptuju še dovolj prostih delovnih mest za nekvalificirane delavce. Močno se je razmerje meti zaposlenimi, ki so prebivali v samem Kidričevem in izven njega spremenilo leta 1960. S pričetkom obratovanja Tovarne glinice in aluminija se je število zaposlenih močno povečalo in doseglo 1960. leta 1672. Izgradnja stanovanjskega naselja pa se od leta 1954 naprej ni nadaljevala v samem Kidričevem, pač pa je tovarna gradila stanovanja v Ptuju. Tako se je močno povečala migracija delo\ne sile, vedno več je imela tovarna v Kidričevem vpliva na spremembo široke agrarne pokrajine. Večina zaposlenih. 1232 ali 73,10/0, se vozi na delo. Največ jih prihaja na delo z Dravskega polja 479 ali 38,80/0 vseh migrantov, iz Ptuja 209 ali 16,90/0, iz Slovenskih goric 180 ali 14,6o/0j, s Ptujskega polja 165 ali 13,4o/0, iz Haloz 139 ali lL4o/0 ter od drugod 60 ali 4,90/0. Zaradi tolikšne dnevne koncentracije delovne sile je prevzel ta mladi, hitro rastoči industrijski center funkcijo preskr- 52 Dnevna migracija delovne sile v Tovarno £liniee in aluminija v Kidričevem leta I960 bovalca, kulturno funkcijo od manjših pokrajinskih središč in le preorientacija graditve stanovamj TGA v Ptuju je preprečila, da ni postalo Kidričevo tudi upravno središče in šolski center južnega dela Zgornjega Dravskega polja. Kakor nam pokažejo podatki o dnevnem dotoku delovne sile v Kidričevo, prihaja na delo največ ljudi iz bližnjih naselij, okolice Ptuja in iz Ptuja samega. Delavci, ki prihajajo z Dravskega polja, so navezani pretežno ¡na dovoz s kolesi razen iz krajev ob naslednjih avtobusnih progah, ki jih vzdržuje tovarna: Kidričevo—Leskov ec. Kidričevo — Nova Cerkev, Kidričevo — Stojnci ter Kidričevo — Ptuj. Največ delovne sile dajejo Kidričevemu po podatkih iz leta 1960: Ptuj 124, Apače 84. Gerečja vas 20. Hajdina 58, Zupečja vas 20. Prepolje 13, Bukovci 17, Dra-ženci 13, Hajdoše 14, Kicar 17, Krčevina pri Ptuju 17, Kungota 16, Pobrežje 25, Lancova vas 18, Njiverce 25, Podloži 17, Slovenja vas 17 in Skorha 18. Po podatkih za stanje dne 31. XIT. 1962 pa je število migrantov iz teh naselij naslednje: Ptuj 148, Apače 93, Gerečja vas 28, Hajdina 64, Zupečja vas 24, Prepolje 16, Bukovci 13, Draženci 22, Hajdoše 15, Kicar 17, Kroevina 12. Kungota 18, Pobrežje 25, Lancova vas 19, Njiverce 30, Podlože 23. Slovenja vas 19, Skorba 18. Oe pa primerjamo število migrantov v naštetih naseljih, od koder jih je največ, vidimo porast od 531 leta 1960 na 605 leta 1962 ali kar za 6,2 o/0. Absolutno število migrantov pa se je v teh dveh letih povečalo samo za osem. Torej se je prav močno povečalo število migrantov iz naselij, ki so bila že do takrat najmočnejši dobavitelj delovne sile Kidričevemu. To si) kmečka naselja, v katerih so se pod vplivom industrije Maribora, Ptuja in Kidričevega že zgodaj pojavili znaki spremembe poklicne strukture, razkroja posesti in preorientacije kočarjev in malih kmetov v industrijo. In prav pod vplivom teh zgodnjih znakov procesov dea-grarizacije se je število delavcev močno okrepilo prav v omenjenih naseljih. V fiziognomiji pokrajine se to kaže v adaptaciji kmečkih hiš in v gradnji novih, ne morda med samimi kmečkimi, ampak na posameznih kompleksih, oddaljenih od naselja ali na robu naselja. Praviloma stoje te hise na najslabši kmečki zemlji ali na bivši skupni gmajni. Med temi pa so še ostala naselja, katerih ni zajel proces deagrarizacije. popolnoma agrarna. Kot sem že omenil, se že v Kidričevemu najbližjih kmečkih naseljih mešajo v dnevni migraciji delovne sile vplivi Maribora in Ptuja. Prav močno pa se mešajo v bolj oddaljenih, ki ležijo ob cesti ali železnici. Razen v dnevnem dotoku delovne sik v navedena centra pa poveča njihov vpliv tudi obiskovanje šol. V Kidričevem je le pet razredov osnovne šole, ki jo obiskujejo učenci iz Kidričevega, Njiverc, Kungote, Apač in Gerečje vasi. Po dokončanem petem razredu pa odhajajo v šole v Ptuj in Maribor. Kako daleč segajo vplivi Kidričevega, ^idimo iz pregleda krajev, od koder se vozijo na delo z vlakom. Proti vzhodu je skrajna meja dnevnega dotoka delovne sile Cakovec, od koder pa se vozi samo eden. Prav veliko jih vstopi na železniški postaji Ormož — 14, od teh prebivata samo dva v Ormožu, dalje na postaji Oslu-. 58 i i l •• ;; . • i i 1 ševci — 45, kjer vstopijo izključno tisti, ki stanujejo na Ptujskem polju. Na železniški postaji Moškanjci jih vstopi 39 in končno v Ptuju 88 ter še 62, ki se vozijo z avtobusom. Dokaj velikemu številu migrantov s Ptujskega polja v Kidričevo je vzrok v tem, ker je to področje ostalo najdalj časa popolnoma agrarno in se je javila v večjem obsegu potreba po zaposlitvi v neagrarnih dejavnostih šele takrat, ko so bila delovna mesta \ Ptuju že močno zasedena, zlasti z delovno silo i/. Slovenskih goric. Zato je na Ptujskem polju še sedaj precej sproščene delovne sile na voljo kmetijskim organizacijam. Kako zgodaj in kako močno se je širil vpliv mariborske industrije v naseljih ob železniški progi proti Ljubljani pa kaže izredno majhno število dnevnih migrantov v Kidričevo iz te smeri. Saj jih vstopi na železniški postaji Pragersko le sedem, na postaji Cirkovci pa šest. Podatki o dnevnem dotoku delovne sile leti« 1960 kažejo močan dotok iz naselij z J in JY dela Zgornjega Dravskega polja. Tolikšnemu številu migrantov je prirejen vozni red na železnici, kar pa nikakor ne more nadomestiti velike časovne izgube zlasti niže kvalificiranim delavcem, ki so. razen onih iz Ptuja, tudi lastniki manjšega kosa zemljišča. V tovarni so sklenili, da iz oddaljenih krajev ne bodo sprejemali ljudi v služIm, ker je vožnja prenaporna. Vendar gradnja stanovanj ni tako hitra, da bi mogli ta sklep tudi dejansko izvajati. Časovna razdalja med krajem bivanja in Kidričevim se zmanjša samo za tiste, ki dobijo stanovanja v Ptuju, in za tiste, ki so zamenjali kolo za motorno prevozno sredstvo. Analiza porekla prebivalstva Kidričevega nam pokaže tesno povezavo z dnevno migracijo delovne sile, z rastjo samega naselja in z deagrari-zacijo okolnih agrarnih naselij. Kidričevo je leta 1931 štelo 71, leta 1948 275, leta 1953 1447 in leta 1961 pa 1985 prebivalcev. Največ današnjega prebivalstva Kidričevega se je priselilo z Dravskega polja 249 ali 20.5o/o, iz Ptuja 170 ali 14o/0, iz Haloz 170 ali 14o/0. iz Slovenskih goric 110 ali 9o/o, iz Maribora 107 ali 9o/o. Manj kot 9o/o in več kot 5o/o od celotnega števila prebivalstva se je priselilo iz Ljubljanske kotline, še manj pa iz Pomurja 3,5%. S Ptujskega polja in Ormoške ravnine jih je prišlo 4o/o, iz Celjske kotline 2,5o/o, iz Koroške, celjskega okraja brez Celjske kotline in iz Dolenjske po 2o/0, iz Varaždinske podravine in Medžimurja 1.5%, iz «»stalili krajev mariborskega okraja 1,4o/o, iz Primorske in inozemstva po 1 o/o ter iz ostalih krajev Jugoslavije skupno 7o/o. Celotno število alohtonega prebivalstva v Kidričevem je znašalo 1960. leta 1216. Leta 1946 se je priselilo 32 ljudi, naslednje leto pa 65. Torej je porast števil« prebivalstva v prvih letih gradnje tovarne v Kidričevem ešno rešuje, je problem kvalifikacije zaposlenih. Preusmeritev delavcev i/, gradbenih v industrijske je zahtevala popolno preorientacijo. čeprav takrat se pretežno nekvalificirane delovne sile. Od takrat se je delež nekvalificiranih že prav močno zmanjšal. Tako nam izkazujejo podatki za 1961. leto 59,5o/o kvalificiranih, Aisokokvalificira-nih in priučenih ter le 28.5o/0 nekvalificiranih delavcev, ki stanujejo v Kidričevem. Večji pa je še vedno procent nekvalificiranih pri migrantih. katerih kvalifikacija je zaradi dnevnega potovanja teže izvedljiva. Naselje Kidričevo je nastalo iz avtogenih potreb in se njegov vpliv na okolico dolgo časa ni poznal. V nekaj zadnjih letih pa je industrija v Kidričevem skupaj z Mariborom in Ptujem vplivala na spremembo števila prebivalstva, števila hiš. poklicne strukture prebivalstva in pa same fiziognomije Široke agrarne okolice. Kako močno se taja izolacija Kidričevega pa nam najbolj nazorno pove podatek, da je bilo leta 1961 od 677 aktivnih prebivalcev Kidričevega 103 ali 15.2 odstotka zaposlenih izven Kidričevega, največ v Ptuju in Mariboru. Naselje Kidričevo torej ni več samo bivališče zaposlenih v TGA. temveč se vključuje v dinamiko svoje okolice, podobno kot druga ostala urhanska naselja ina obrobju Dravskega {M>lja. LITERATURA: Ivo Rubič: Geografsko odredivanje okolice grada. Geografski glasnik 1949—1950, št. 11 — 12: Zagreb 1950. \ ladimir Klemenčič: Geografski problemi in metode proučavanja sva kodne vnog putovanja rad ne snage od mesta stanovanja na rad i obratno. — Zbornik 6. kongresa geografov SFRJ, Ljubljana 1962. Milena knafelc: Kidričevo in njegov razvoj (diplomska naloga). Gospodarstvo Izraela Prebivalstvo Izraela, ki je staro že več tisoč let. živi v zelo mladi državi, saj je bila ustanovljena komaj leta 1948. Tega leta je namreč prenehal britanski mandat nad Palestino in ta se je razdelila na arabsko Jordanijo in na Izrael, kamor so se že od leta 1920 priseljevali Zidje iz vseh krajev svetil in kupovali zemljo od Arabcev. Ob ustanovitvi države je bilo v Izraelu 650.000 prebivalcev. Že v trinajstih letih, do leta 1962. se je število prebivalstva skoraj potrojilo na 2.232.000. Površina države meri 20.700 km2, od tega pa več kot polovica, to je 12.500 km- odpade na puščavo Negev. Ta je v severnem delu primerna za obdelovanje le s ooinočjo umetnega namakanja, v južnem pa je prava puščava, ki se nadaljuje še naprej na Sinajski polotok. Zato je gostota pre- bivalstva na vsem področju precej različna. Najbolj je naseljena okolica mest: okrog Tel A viva (3 171 preb. na I km2). Ilaife (420.2 preb. na I kvadratni kilometer) in Jeruzalema (321.7 preb.), v Galilejskem in Judejskem v išav ju se zniža že na 96.3. v področju Negeva pa celo na 10.5 preb. na I km-. Torej nam povprečna gostota 508 ljudi 11a 1 km2 ne pokaže realne slike. Starostna struktura prebivalstva je zelo ugodna, saj je kar 58o/o prebivalstva pod 30 let starosti, kar pa istočasno opozarja tudi na mlad kolonizacij ski tip države. Specifično za Izrael je priseljevanje ljudi iz 70-tih držav , ki so se morali najprej v zrasli v ,nov narod, se naučiti novega jezika in si ustvariti svojo kulturo. Prav tako so doseljenci različni tudi po svojem poklicu, po svoji sposobnosti in prihajajo iz različnih kulturnih območij. Med o hem a vojnama so se doseljevali Zidje predvsem iz evropskih držav. p<> ustanovitvi nove države pa prihajajo večinoma iz azijskih in afriških področij. tako da je sedaj čez 40o/0 prebivalcev ..orientalskega izvora", čeprav se je velika večina Arabcev iz države izselila. Leta 1962 je bilo od 2.232.300 prebivalcev 248.100 Arabcev, ki so v ečinoma muslimanske vere (70o/0). Ta raznovrstnost prebivalcev se prav lepo vidi v šolah, kjer poleg temnopoltega dečka iz .Temena. Sudana ali Indije sedi svetlolična deklica, katere starši so se priselili i z Evrope. Vsi (>a skupno rastejo, se učijo, govorijo moderno hebrejščino (Iwrit) in se čutijo Izraelce. Sola bo vzgojila v njih občutek, da so en narod. Otroci so šoloobvezni od 6. do 14. leta. Gospodarski program države je predvsem v investicijah za izboljšanje zunanje trgovine, za povečanje proizvodnje izvoznih predmetov, da bi na ta način zboljšali trgovinsko bilanco in dvignili življenjski standard prebivalstva. Zato financirajo osnovne projekte za namakanje v [>oljedelstvu, melioracijska dela. prometno omrežje ter vlagajo mnogo sredstev tudi v dolgoročne investicije (industrializacija. turizem, ladijski prevozi itd.). V kmetijstvu se uveljav ljajo |x>leg starih oblik, ki pridelujejo samo za dom. tudi nove modernejše oblike, ki proizvajajo /,a izvoz. Intenzivna kmetijska dejavnost se je povečala s priseljevanjem Zidov, ki so bili zainteresirani za večji pridelek, da bi si na ta način zagotovili svojo eksistenco Za poljedelstvo je predvsem primeren severni del držav e, kjer pade od 600 do 1000 mm padavin letno, proti jugu pa se ta količina zelo hitro zmanjša, saj jih je v severnem Negevu 200—300. okrog Beershebe 100 nun. ob Rdečem morju pa namerijo le se 30 mm padavin. Slišnost pa še stopnjuje neenakomerna porazdelitev teh padavin, ki padejo vse od novembra pa do marca. TCrez umetnega namakanja je možno obdelovanje na 252.725 ha površine, ki se po letu 1954 ni več povečala. Umetno namakanih površin so leta 1960 obdelovali že 123.146 ha. še povečali pa jih bodo lahko le z razširjanjem namakalnega sistema. Ta problem skušajo rešiti na več načinov. Črpajo talno vodo. uporabljajo kraške studence izpod Judejskega višavja, skušajo zadržati zimske padavine z lulmetnimi pregradami, po 100 km dolgih kanalih spel ju je j o rečno vodo tja, kjer je potrebna kot na primer rečico Varkon iz bližine Tel A viva v severni Negev. Delajo poskuse z destili-ranjem morske vode in delajo celo poskuse, da bi umetno napravili dež. Prav tako pereč problem v izraelskem kmetijstvu je erozija zemljišča, ki pa jo skušajo zavreti predvsem s pogozdovanjem. Kmečka naselja so najraznovrstinejša. najdemo vse stopnje od kolektivnega agrarnega režima pa do individualnih posestev. Najbolj znana, vendar ne prevladujoča, oblika kmečkih naselij so kib-butzi. ki jih je 230 (od skupno 730 kmečkih naselij). Kolektivna je zemlja., delo, produkcija in zaslužek. Trideset naselij je organiziranih prav tako po kolektivnih načelih, vendar tu posamezni člani kolektiva prejemajo že plačilo v denarju. To so moshav shitufi. Na zadružnih načelih so organizirani moshav ovdimi. ki jih je 300. Prvo tako naselje je bilo ustanovljeno leta 1921. Zemlja je bila prvotno last llistadrutha (Generalna federacija židovskih delavcev), pozneje pa jo je vsak dobil v last toliko, kolikor je je lahko obdelal sam brez najele delovne sile. Naselja z individualno organiziranimi gospodarstvi (ovdimi) pa so najstarejša oblika kmečkih naselij v Izraelu. Tudi ta so v zadnjem času modernizirala proizvodnjo in so se usmerila predvsem v gojenje agrumov. Ker so priseljenci v zadnjih letih rajši ostajali po priselitvi kar v mestih, so začeli leta 1954 že vnaprej planirati kam bodo naseljence, sposobnostim primerno, naselili in jim priskrbeli tudi delovno mesto. To akcijo imenujejo ..z ladje v naselje". V poljedelstvu ležijo za tem. da bi oskrbeli prebivalstvo s potrebnimi življenjskimi potrebščinami in skušajo zmanjšati uvoz živeža. Njihova lastna proizvodnja krompirja in zelenjave (440 tisoč ton leta 1960) popolnoma pokrije domače potrebe in še nekaj ostane za izvoz (paradižnik), zato pa morajo Uvažati predvsem žito. Doma najbolj podpirajo gojenje pšenice, ker koruzo in pa ječmen lahko poceni kupijo v ZDA. V živinoreji je težišče na govedoreji in perut-ninarstvu. S križanjem so dobili vrsto goveda, ki je vzdržljivo za ekstremne klimatske pogoje (produkcija 18.iH)0 ton letno). Proizvodnja perutnine pa znaša 40.650 ton: poleg tega so važen artikel za izvoz tudi jajca (letna proizvodnja 500 jajc na vsakega Izraelca). 2e leta 1953 so zaceli tudi z gojenjem industrijskih rastlin. Takrat so s pomočjo umetnega namakanja začeli gojiti bombaž v severnem delu puščave Negev (leta 1959 je bila proizvodnja že 7300 ton), kjer je tudi tekstilna industrija. Od leta 1952 gojijo v tem področju tudi sladkorno peso (leta 1959: 122.000 ton), arašide (leta 1959: 15.300 ton) in tobak (1959: 2400 ton). V področjih. kjer gojijo agrume pa so obrati za pridelovanje sadnih sokov. Tudi industrija skuša najprej zadovoljiti naraščajoče [>otrel)e prebivalstva. Zaradi tega na svojem ozemlju tako vztrajno iščejo surovine. Doslej s<» v Negev u našli fosfate, zemeljski plin, sadro, glino, stekleno sipo; pri Manari v severni Galileji nekaj železne rude, ki vsebuje 23 do28 odstotkov železa. V Galilejskem hribovju pa je tudi nekaj kamnolomov marmorja, proda in pa kamna za gradl>eništvo. Nafte dolgo niso našli. Prvo naftno polje so odkrili leta 1955 pri Che-letzu in leta 1960 pri Nagbi severno od Gaze. Leta 1960 so na prvem naftnem polju že načrpali 128.000 ton nafte. Iz fosfatov so doslej izdelovali le umetna gnojila. sedaj pa imajo v načrtu tudi pridobivanje čistega fosforja. Granit, mangan in baker so našli 56 v Mižini ftdeoega morja. Nahajališča bakra pri Ti mm so mana še iz časov kralja Salomona, ponovno pa so jih začeli izkoriščati leta 1937. V zalogi je približno 20 milijonov ton bakra, letina proizvodnja pa je zaenkrat le 10.000 ton. Sodijo, da je v Mrtvem morju približno 40 milijard ton soli. Tu pridobivajo kuhinjsko sol. kalijev klorid, magnezij in broni. Za večjo proizvodnjo bodo morali povečati površino bazenov za izhlapevanje vode. ki sedaj merijo 32 km2, povečati pa jih nameravajo na 100 km2. Zaradi težkih delovnih pogojev na južnih obalah Mrtvega morja se težko dobi delovna sila. Ta problem so rešili tako, da delavce naseljujejo v 75 km oddaljeni Beershebi in jih dnevno prevažajo na delovno mesto. Virov energije pa v Izraelu na splošno primanjkuje. ker je nafte Ln zemeljskega plina premalo. vodnih sil ni na razpolago in tudi premoga nimajo. Kljub temu pa industrijska proizvodnja neprestano narašča, saj je zavzemala že leta 1960 23 o/o narodnega dohodka, računajo pa, da se bo ta delež do leta 1964 dvignil na 27 o/o. Ilaifa je «•enter kemične industrije, k jer predelujejo veliko večino surovin, ki jih privažajo od Mrtvega morja. Proizvajajo superfosfat (83.000 ton V amo-niak (18.000 ton), žvepleno kislino (119.000 ton), karbid, solno kislino Ln sodo. Tam so tudi velike rafinerije nafte ob iraškem naftovodu, ki pa so sedaj le 30o/0 izkoriščane. V načrtu imajo izgradnjo petrokemičnih obratov v Ifaifi in tudi v Beershebi. ki je bila oh ustanovitvi države le oaza s 100 prebivalci, sedaj pa jih je že 40.000. te naj se Izrael gospodarsko dvigne, je njegova prva naloga industrializacija in iskanje tržišč za svoje proizvode. Kajti pičle surovinske osnove silijo državo k uvozu, uvažati pa mora tudi živež, za vse to pa so potrebne devize. Zato ima Izrael razvito predvsem lahko in drobno specialno industrijo, ki zahteva le malo surovin in proizvaja drage izdelke. V teli panogah zavzema najpomembnejše mesto brušenje diamantov, ki jih uvažajo iz Južno afriške unije. Razv ita je tudi tekstilna, obutvena in živilska industrija. V načrtu imajo izgradnjo optične, elektronske, precizno mehanične in lahke kemične industrije (farmacevtske in barvne). Železarna lin jeklarna sta v Akki. kjer predelujejo železo iz Ma tiare. Valjano jeklo porabijo doma v gradbeništvu, temu pa služijo tudi tri cementarne (Jeruzalem. Ilaifa, Kanila). Nekaj cementa tudi izvažajo. Kljub temu. da ima Izrael ugodno trgovsko leg<» proti Aziji in Afriki, pa trguje pretežno z zahodnoevropskimi državami in ZDA. Leta 1959 je zavzemal uvoz iz teh dežel kar 84<>/o in tja jc šlo 860/0 vsega izraelskega izvoza. Izrael zamenjava svoje dobrine s 24 državami in je član OZN in njenih gospodarskih organizacij. Izvoz (računan v milijonih ZDA Dol.) 1957 1958 1959 1960 agrumi 50 50 47 48 ostali agrar. produkti 6 8 12 15 industrijski proizvodi 49 48 71 93 obdelani diamanti 36 34 47 59 141 140 177 215 Uvoz (računan v milijonih ZDA Dol.) 1957 1958 1959 1960 Prehrambeni predmeti 50 53 43 267 Investicije, ladje, letala itd. 116 12 112 105 surovine 211 212 233 267 goriva in kuriva 54 40 35 34 431 417 423 496 7.c nekaj časa imajo negativno trgovinsko bilanco. Plačilno bilanco pa izravnava inozemski kapital, gospodarska pomoč, ki jo dobivajo od ZDA v obliki kreditov, pomoč židovskih organizacij \ inozemstvu, poravnavanje vojne škode državi in posameznikom, polnoč OZN državam v razvoju. Stalen vir dohodkov so tudi prevozi z ladjami, letali in turizem. Izrael ima 668.000 br. reg. ton ladij, ki jih za Izrael gradi Japonska, Francija in Nemčija. Važna pristanišča so: Ilaifa. Jaffa, Tel Aviv, Eviat, gradijo pa še Ašdad. Povečanje prebivalstva, nova mesta, večja produkcija in nova surovinska nahajališča narekujejo izboljšanje obstoječih in zgraditev novih prometnih poti. ki so sedaj zelo skromnega obsega. Podaljšali so železnico do Beershebe. v gradnji je nadaljevanje do nahajališč fosfatov, leta 1957 pa so zgradili tudi 237 km dolgo cesto od Beershebe do Rdečega morja. Prav ta cesta je turistično izredno privlačna, kajti tujci si lahko ogledajo najprej kamelji trg v Beershebi. ki daje mestu popilnoma orientalsko obeležje, nato je ob poti znani kibbutz Sde Boker. rudniki kralja Salomona in še druge pokrajinske zanimivosti. Zato pni čudno, da se pristanišče Eviat, poleg trgovskega in industrijskega centra, razvija tudi v turistično središče L11 izhodišče. Da bi še povečali dotok turistov. grade nove hotele, obmorska kopališča, turistične centre in obnavljajo tudi zgodovinske spomenike. Izrael je v stiku tudi z ostalimi državami v razvoju in Izraelci so mnenja, da lahko svoje izkušnje pri graditvi mlade države posredujejo vsem onim, ki stojijo preti podobnimi nalogami. (Po Geographische Rundschau 1963 3). J. K 57 Darko H a d i m j a Problematika o izhodišču univerzitetnega študija geografije na prvi stopnji (Nadaljevani je) ur. OZNAČI BISTVO NASLEDNJIH GEOGRAFSKIH POJAVOV IN PROCESOV \ tretji skupini anketnih vprašanj z naslovom „Označi bistvo naslednjih geografskih pojavov in procesov'' gre za razumevanje oziroma za tolmačenje pojayov in procesov in ne le za njihovo naštevanje. Zato so ta vprašanja tudi bolj kompleksna. V primerjavi z vprašanji prve in druge skupine so tudi bolj zahtevna. Na nobeno od teh 7 v prašanj večina študentov ni pravilno odgovorila. Pri štirih vprašanjih (1, 3, 5 in 7) je največ odgovorov pomanjkljivih, pri ostalih treh pa je največ odgovorov negativnih (2, 4. 6). Največ pravilnih odgovorov (40o/o) je na šesto vprašanje (Zakaj je Črna gora samostojna republika?), najmanj (4o/o) pa na prvo. 1. Pri vprašanju „Kaj oblikuje podnebje kake pokrajine ?'" je bilo treba opredeliti klimatske činitelje. Za pravilen odgovor je bilo treba opredeliti 4 faktorje (na primer geografsko širino, oddaljenost od morja in nadmorsko višino oziroma relief, morske tokove, akcijske barične centre itd.). Za pomanjkljive smo šteli odgovore, ki navajajo 2 do 3 faktorje. Največ odgovorov je pomanjkljivih (69o/o), manj je negativnih (27o/o) in najmanj pravilnih (4o/o). Odgovori razkrivajo nejasnost \ pojmih kot so klimatski faktorji, klimatski elementi in klimatski učinki. Med klimatske faktorje štejejo geografsko dolžino, hidrografsko mrežo. lokalne faktorje (!), vegetacijo, vetrove, padavine, floro, bližino rek, sestavo zemlje itd. Med negativne smo uvrstili na primer sledeče odgovore: Na podnebje vpliva klima: na podnebje vpliva sestava zemlje, podnebje oblikuje geografske značilnosti: podnebje oblikuje količine vodovja; na klimo vpliva relief in zgradba tal: na podnebje vplivajo, letni časi: na podnebje vpliva geološka sestava tal. 2. Pri drugem vprašanju je bilo treba označiti osnovne pobude za osnovanje Bcnc-I u x a . Med odgovori smo našteli naslednje faktorje, ki so po mnenju študentov samih pripomogli k osnovanju Beneluxa, in smo jih tudi upoštevali kot sprejemljive: skupna lega, enak položaj teh treh državic med dvema velesilama, majhnost teh državic, enaka družbena ureditev, različna geološka struktura oziroma različno rudno bogastvo, gospodarsko do[)o!njevanje in skupni interesi. Vsega so našteli sedem faktorjev. Pri odgovorih nam je bilo več do tega, da so študenti pokazali geografsko mišljenje kot pa stoodstotno pravilnost posameznega faktorja. Za pozitivne smo šteli odgovore, ki navajajo vsaj dva od gornjih razlogov, za pomanjkljive pa tiste z enim navedenim razlogom. Poda tudi po tem najnižjem kriteriju je pozitivnih odgovorov le 24o/o, pomanjkljivih 15o/o in negativnih (>l"o (od tega jih 18o/0 na zastavljeno vprašanje sploh ni odgovorilo). Oglejmo-si nekaj odgovorov: Osnovne pobude za osnovanje Beneluxa so podoben relief ob morju. osuševanje zemlje, skupna pomoč in osame-svojitev. — Benelux je osnovan zaradi izredne podobnosti med temi državami po gospodarski in politični strani. — Osnovna pobuda so reliefna enakost in enake surovinske baze. — Benelux je gospodarsko-politično združenje. — Benelux je gospodarsko-politično združenje Belgije. Renske (!) in Luxemburga. — Benelux so osnovali zaradi istega podnebja, gospodarstva in jezika. — Benelux so tri majhne državice, ki imajo enako notranjo in zunanjo politiko. — Pobuda je v tem, ker imajo isto lego in imajo zato tudi enako podnebje in zato enake možnosti za gospodarski razvoj (čisti determinizem!). — Glavni pogoj je ekonomski zaradi majhnega površinskega obsega teh držav. — Benelux je zgodovinska državica med Francijo in Belgijo. Pobude so: skoraj isti relief, podnebje, rastlinstvo, živalstvo in rudno bogastvo. V celoti je stvarnih odgovorov zelo malo. Večina odgovarja zelo splošno in megleno. Veliko odgovorov je tako splošnih, da skoro nič ne povedo. Ti navajajo, da so razlogi za osnovanje Beneluxa prirodni in družbeni oziroma prirodni in gospodarski, izredno veliko jih je. ki imajo za osnovni vzrok enakost ne pa različnost in dopol-n je vanje teh dežel. Slednjič niso redki, ki sploh ne vedo, kaj je Benelux. 3. Tretje vprašanje naj pokaže, ali se absolventi srednjih šol zavedajo, od česa je odvisen razvoj turizma. To je, kateri faktorji ga omogočajo in razvijajo. Za osnovi» smo vzeli naslednje faktorje, ki smo jih zhrali iz samih anketnih odgovorov: J. Prirodne ugodnosti oziroma lej>ote: 1. klimatske; 2. hidrološke (morje, jezera. to|»liee): 3. vegetacijske. II. Družbeni faktorji: 4. prometne zveze (ceste, železnice, letalske proge, žičnice); 58 5. turistični objekti (hoteli, kopališča, letovišča itd.); 6. turistični kader (gostinski, potovalni uradi, turistični* agencije); 7. politični poboji odprtost dežele, socialni turizem — letni dopusti itd.); 8. stopnja razvitosti dežele (standard, devizni režim, sanitarna urejenost itd.); !). kullurno-zgodovinski objekti (stara mesta, spomeniki, arhitektura); 10. kulturna stopnja prebivalstva (omikanost, gostoljubnost); 11. geografski makropoložaj (na primeer položaj v Evropi z razliko od Nove Zelandije); 12. turistična propaganda. Za pravilne smo šteli odgovore, ki navajajo vsaj 4 od omenjenih 12 faktorjev, za zomanjklji-ve pia tiste z 2 ali 3 faktorji. Pozitivnih je 10o/0 odgovorov, pomanjkljivih 61 o/0 ter negativnih 29°/o. — Odgovori kažejo predvsem pomanjkanje smisla za sistematiko oziroma za smotrno naštevanje turističnih faktorjev sploh. V isti sapi naštevajo, da so za razvoj turizma potrebne prometne in cestne zveze, da morajo ustrezali gospodarski in devizni pogoji, da so potrebni prirodni pogoji in klima, da morajo biti primerni družbeni in gospodarski pogoji itd. Druga lastnost odgovorov sta velika ohlapnost izražanja in besedičenje brez stvarne osnove. Tako na primer tudi pri tem vprašanju zasledimo odgovore, da so za razvoj turizma potrebni prirodni in družbeni pogoji. Na enake odgovore pa smo naleteli tudi pri pobudah za osnovanje Bene-luxa, glede našega gospodarstva in glede namestitve tovarne aluminija v Kidričevem. 4. Naslednjo vprašanje Kako u g o t a v -I j a m o razvitost turizma v kaki deželi ? " se smiselno v eže na prejšnje. Tudi pri tem smo izbrali enako metodo za presojo odgovorov kot pri prejšnjem vprašanju. Med odgovori smo izbrali naslednje sprejemljive krite ldje : 1. število turistov; 2. število noenin; 3. dohodek od turizma; 4. turistične devize; 5. število turističnih krajev; 6. turistične kapacitete (število hotelov, kopališč); 7. turistične prometne proge (turistični \ laki. avtobusi iti lako naprej); 8. delež prebivalstva, ki živi od turizma v celoti ali le deloma. Za pozitivne smo šteli odgovore, ki navajajo višaj 3 od teh 8 kriterijev in za pomanjkljive pa tiste, ki navajajo vsaj 2 kriterija. Pozitivnih odgovorov je 23o/o, pomanjkljivih 28o/o in negativnih 49o/0. Tudi tu je med odgovori veliko ohlapnih oznak, nejasnih predstav in odgovorov. Na primer: Razvitost turizma ugotavljamo po številu lepih dni v sezoni. — Razvitost turizma ugotavljamo s statističnimi podatki. — Razvitost turizma ugotavljamo po počutju turistov. — Razvitost turizma ugotavljamo po turistični policiji (ali jo dežela ima ali ne). — Zal je dobrih in preudarnih odgovorov malo, manj kot ena petina. 5. Peto vprašanje se glasi: Opredeli socialistične poteze našega gospodarstva (F L R J). Odgovori uvrščajo med socialistične poteze našega jjo-spodarstva naslednje: 1. podržavljenjc industrije: 2. podržavljen je prometa: 3. podržavljen je trgovine; 4. industrializacija; 5. prepoved izkoriščanja človeka po človeku; 6. agrarna reforma; 7. kmetijske zadruge; 8. delavsko samouprav Ijanje — delavski sveti; 9. pomoč zaostalim področjem: 10. težnja |m> enakomernem razvoju države kot cclotc; 11. načrtnost gospodarstva. II gornjim navedbam bi lahko marsikaj pripomnili. Kljub temu smo vse te navedbe uvrstili med sprejemljive. Za pozitivne smo šteli tiste odgovore, ki navajajo vsaj 2 od gornjih I I potez, za pomanjkljive pa tiste, ki navajajo vsaj eno od teh potez. Po tem kriteriju, ki res ne more biti nižji, je pozitivnih odgovorov 24o/o, pomanjkljivih 45°/o, negativnih 18o/0, medtem ko 13o/o študentov pa sploh ni odgovorilo. Pri nobenem drugem vprašanju se nejasnost predstavr in pojmov ni pokazala v toliki meri. Velik del odgovorov zrcali pravo zmedo glede osnovnih političnih pojmov. Oglejmo si nekaj takih odgovorov! Socialistične poteze našega gospodarstva so: — svoboda govora in tiska; — volilna pravica, tudi za ženske; — v tem, ker je brez konkurence med posameznimi proizvajalci, ki bi drugega ¡»opolnoma uničilo; — skupinsko sodelovanje, združevanje; — razne komisije, ki skrl>c za varnost in zdravje delovnega človeka; — neblokovska politika, koeksistenca; — antikolonialistična politiku, koeksistenca; — zadruge iu uvajanje umetnih gnojil, večja mehanizacija, razmestitev kultur na področja, ki najbolj uspevajo — Tovarne se postavljajo, kjer so nahajališča rud — Uvajanje modernih strojev, težnja ¡k> izdelavi končnih izdelkov, čim manj polizdelkov — Izraba domačih rud; — agrarna reforma, polikultura; — v kmetijstvu — kooperacija, v industriji — delavsko samoupravljanje; — v tem, da je proizvajalec lastnik svoje proizvodnje; — v mehanizaciji; — v sodelovanju privatnega sektorja s socialističnim; — kmetijske zadruge — kombinati; — razdelitev' na ekonomske enote; — SZDL, samoupravljanje; 59 — delavsko samoupravljanje, enakopravnost, 8 urni delavnik; — socialno zavarovanje, SZDL. samoupravljanje, sindikati; — trgovinska izmenjava; — ni privatne lastnine ter izkoriščanja delavstva, za delo — plačilo; — del. samoupravljanje, zadrugarstvo, komune itd.; — medsebojno delovanje in združevanje podjetij: — socialistično kmetijsko gospodarstvo, gospodarstvo na znanstveni osnovi; — decentralizacija, nagrajevanje po učinku. 6. Pri vprašanju „Zakaj je Črna gora samostojna republika'?4i smo želeli zvedeti, kakšne predstave imajo absolventi srednje šole o narodnostnem principu, ki je uveljavljen v naši državi. Za samostojnost Črne gore navaja 25o/o študentov dva vzroka (zgodovinski in geografski), 48o/o jih navaja le zgodovinski vzrok, 4o/o geografski, 29 o/o narodnostni, 2 o/o jezikovni in 10 odstotkov ostalo (večinoma brez odgovora). Ako vzamemo za osnovo, da je v zgodovinski preteklosti iskati vzroke za sedanjo republiško ureditev Črne gore, potem je 48o/0 odgovorov pravilnih in 52 o/o negativnih. Oglejmo si nekaj odgovorov! -— Črna gora je samostojna republika zaradi naše socialistične ureditve, |>o kateri ima vsak narod pravico, da živi svol>odno v samostojni enoti; — je samostojna republika prav tako kol Srbija ali Hrvatska; — ker so Črnogorci narod, ker se imajo za samostojen narod; — zaradi ločenosti «hI ostalega sveta, svoje zaprtosti Ln dolgoletnega boj« Črnogorcev v preteklosti po samostojnosti; — ker je Črna gora zaključena geografska enota; — zato, ker je bila že v preteklosti samostojna državica; — ker je med NOB izbojevala svobodo; — zaradi jezika; — ker je imela v različnih zgodovinskih obdobjih velik družbenopolitični pomen; — ker ima svoj narod in je en narod in ima svojo vlado; — ker ima že od najstarejših časov poseben položaj; — ker ima samostojno ureditev, svojo skupščino, svojo kulturo; — ker je etnološko iu geografsko izolirana; — ker ima narod in druge čiuitelje (relief, religija); — ker ima svojo vlado •(!). 7. Zadnje vprašanje Je skupine se glasi „Ka- teri razlogi so narekovali namestitev tovarne aluminija v Kidričevem?" Odgovori naj bi pokazali, ali znajo študenti jut primeru Kidričevega — geografsko presojati razmestitev industrije. Študenti so navedli naslednje sprejemljive raz- loge: ugodna prometna lega, bližina energetskih virov (dravske IIE in velenjska TE), bližina delovne sile in ugodne perspektive razvoja (projektirane IIE na Dravi med Mariborom in Ptujem, sposobnost predelave aluminija v bližnjih industrijskih področjih). Pozitivni odgovori navajajo vsaj dva vzroka, pomanjkljivi pa le enega. Pozitivnih odgovorov je 27 o/o, podan jkljivih 42o/0, negativnih pa 31 "o. Med negativne smo uvrstili naslednje odgovore: — vzrok za nastanek Kidričevega je bližina surovine: — j»' bližina Ivoksita: — ker so blizu surovine; — zaradi bližnjih ležišč aluminijevih rud; — ker je v Kidričevem boksit; — ker je tam pomanjkanje industrije. Med 83 študenti pozna eden tudi medvojni razvoj te tovarne in navaja položaj Kidričevega sredi istrskega in madžarskega boksita. IV. III D R O GRAFIJ A J U G O S L A V 1.1 E Četrta skupina obsega tri vprašanja. Odgovori naj pokažejo, kakšna je prostorska predstava o osnovni hidrografski mreži naše države, kako tolmačimo neenakomeren delež vseh treh povodij (črnomorskega, jadranskega in egejskega) in pa kakšne so hidrološke poteze teh rek. 1. Pri prvem vprašanju je bilo treba po i m e n o v a t i reke na priloženi hidrografski kartici. To je pečatni odtis oz. štampiljka Jugoslavije v merilu 1 :5,000.000. izdelana kot osnovnošolsko učilo. Na kartici je vsega 23 rek (oziroma 27, če štejemo Moravo, Južno in Za-padno Moravo ter Drim, Beli in Cmi Drim vsako posebej). Izpolnjene kartice so pokazale, da nihče ne pozna vseh 27 oziroma 23 rek, 20 rek je naštelo le 6o/0 študentov, 16 do 20 rek pozna 22o/0, 11 do 15 rek pozna 46o/o, medtem ko 26o/0 študentov pozna manj ko 10 rek. Tiste, ki so znali poimenovati vsaj 15 rek, smo šteli za pozitivne odgovore, za pomanjkljive pa tiste, ki poznajo 10 do 15 rek, medtem ko smo ostale odgovore uvrstili med negativne. Po tem kriteriju je pozitivnih 28o/o odgovorov, pomanjkljivih 46o/o in negativnih 26o/o. Izpolnjene kartice 90 pokazale, da so študentom najmanj znani desni pritoki Save: Kolpa, l iia, Vrbas, Bosna in Drina. Tudi jadranske reke so jim, razen Neretve, malo znane. V Srbiji pa poznajo domala vsi Moravo, pač pa se večini zatakne pri Južni in Zahodni Mora vi ter pri Ibru. Veliko jih je, ki ne poznajo nobene črnogorske reke. Najbolj zamesljivo poznajo 6 rek: Donavo, Savo, Dravo, Tiso, Neretvo in Vardar. Presenetljivo veliko pomot je pri največjem pritoku Save (Drini) in prav tako tudi pri največjem pritoku Jadrana (Drimu). Na karticah smo opazili, vsi odgovori popolnoma negativni. 2. Drugo vprašanje se glasi: ..Pri katerih slov e in is k i h pisateljih najdemo t u d i geografsko zanimivo čtivo?" Študente smo opozorili, da naj navedejo pisatelje, naslov tela ter pokrajino, ki jo opisuje. Tri taka dela z vsemi podatki pozna le 5 o/o študentov, dve deli 33o/o, po eno delo 53 0/0, medtem ko 10"<> študentov na vprašanja sploh ni odgovorilo. Dela. ki jih najpogosteje navajajo so Valvasorjeva „Slava vojvodine Kranjske", Levstikovo ..Popotovanje od Litije do Čateža", Trdinove ..Bajke in povesti o Gorjancih", Mencingerjeva „Moja hoja na Triglav". Tavčarjeva „Visoška kronika". Prežihova „Jamnica", .,Samorastni ki" ¡11 „Požga-niea", Kranjčeva ..Zemlja se vrti z nami ', Finž-garjeva „Zgodba izpod Stola" ter ..Leta mojega popotovanja". Naslovi teh del kažejo, da gre največkrat za zelo pomanjkljivo razumevanje ali celo za popolno nerazumevanje naštetih literarnih del (na primer Popotovanje od Litije do Čateža). V celoti je naštetih le 20 del z vsemi tremi podatki. 3. Pri zadnjem vprašanju: „Katere political e p akte p oznate v d a n a šn j e m svetu?" pa smo želeli ugotoviti, v koliki meri zasledujejo študenti politična dogajanja po svetu. Študentom smo razložili, da gre za meddržavne pakte, vojaške oziroma gospodarske. Za pozitivne smo šteli odgovore, ki poznajo vsaj 5 paktov, za pomanjkljive tiste, ki poznajo 3 do 4 pakte. Pet paktov pozna le 28o/0 študentov, tri ali štiri 22o/0, polovica študentov pa pozna le içnega ali kvečjemu dva pakta. Odgovori kažejo, da so tudi glede paktov pojmi precej nejasni. Tako štejejo med pakte Evropsko skupnost narodov (?), ZAR, Izvenblo-kovski pakt (!), trojni pakt (!), vzhodni blok, zahodni blok, zvezo neodvisnih držav (?), Londonski pakt, Commonwealth. Prav tako menijo, da sta NATO in sevemoatlantski pakt dva pakta itd. Najbolj znani pakti — vsaj po imenu — so NATO, Varšavski pakt, Ragdadski pakt, SEATO pakt in CENTO pakt. ZAKLJUČEK I. Metodološka presoja ankete Zavedati se moramo, da je vsaka anketa, pa čeprav je neoporečno sestavljena, vendarle nezanesljiva in enostranska spoznavna metoda. To velja toliko bolj, če je pomanjkljiva. Zal se take lastnosti pokažejo šele s samimi anketnimi odgovori. Tudi tokrat se je pokazalo, da bi nekaj anketnih vprašanj bilo treba še bolj precizirati. Tako bi dve podvprašanji kazalo izločiti kot samostojni (vprašanje o prirodnih enotah Slovenije in njeni upravni razdelitvi ter vprašanje o paleogeografskem razvoju hidrografske mreže Jugoslavije in o njenih hidroloških potezah). Tri vprašanja pa bi veljalo še bolj razčleniti (vprašanje o številčnih podatkih Jugoslavije ter vprašanji o Jugoslovanski arhitekturi in o slovenskih leposlovnih delih). Pri treh zastavljenih vprašanjih pa bi bilo bolje, ako bi označili, koliko navedb je potrebnih za pozitiven odgovor (na pr. pri navajanju tropskih kultur, tropskih priro lnih pokrajin in glavnih industrijskih področij v Evropi). Na splošno pa analiza odgovorov ni pokazala drugih pomanjkljivosti anketiranja. Pri anketi moramo nadalje upoštevati, da ima pismeno izražanje določene prednosti pred listnim. da pa ima tudi vrsto negativnih potez, zlasti v psihološkem pogledu. S tem v zvezi velja podčrtati, da študenti na anketo niso bili posebej pripravljeni. Kljub temu so jo sprejeli z razumevanjem. V obrazložitvi smo namreč poudarili, da želimo z anketnimi odgovori dobiti vpogled v metode srednješolskega pouka ter da skušamo z anketo spremljati oziroma spoznavati potek reformnega procesa v srednji šoli. Izmed 84 prisotnih študentov je le en sam odstopil in to po razmeroma kratkem času. Ostali se se možnosti niso poslužili, pač pa so pri anketi prizadevno sodelovali. Vzdušje med njimi je bilo ves čas vzpodbudno, delovno in primerno sproščeno. Anketa ni bila anonimna, ker smo želeli doseči ustrezno odgovornost in resnost odgovorov. Poteka ankete nismo torej zasledovali le s strokov nega oziroma vsebinskega vidika, temveč tudi s psihološkega oz. pedagoško-metodičnega. \ endar pri sami izvedbi ankete ni bilo opaziti pojavov, ki bi kakorkoli opozarjali na to, da jih je treba upoštevati pri analizi rezultatov. Kljub temu se zavedamo, da je anketa pomanjkljivo spoznavno sredstvo in smo to upoštevali tudi pri analiziranju in presojanju anketnih odgovorov. Zato menimo, da nam anketni rezultati ne nudijo neizpodbitnih rezultatov o zastavljenem problemu, temveč le določeno orientacijo. Je pa ta orientacija toliko pomembnejša, ker doslej nismo imeli ustreznih elementov za presojo vseh teh vprašanj. Iz teh in podobnih pomislekov o metodološki vrednosti ankete se je utrdilo prepričanje, da ne kaže anketnim rezultatom prisojati prevelikega pomena. Zato tudi menimo, da je treba spoznanja, ki smo jih dobili z anketo, obravnavati z določenim pridržkom. II. Obseg znanja Anketiranci so odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja. Le pri manjšem številu vprašanj je bil delež tistih, ki niso odgovorili, nekoliko večji. To kaže, z drugimi spoznanji vred, da je obseg srednješolskega znanja geografije v glavnem kar zadovoljiv. V celoti je od 3320 analiziranih od- 6? govorov (83 študentov po 40 vprašanj) pozitivnih 21 o/o, pomanjkljivih 39o/o in negativnih 40 (od tega je 14o/o ostalo brez odgovora). Po anketnih odgovorih sodeč, je večina študentov prepričana, da marsikaj zna. Dejansko pa je t») zelo pomanjkljivo znanje, ki nam ga zrcali prevladujoči delež pomanjkljivih odgovorov. \ resnici pa jih je malo. ki res nekaj vedo (pozitivni odgovori). Več je, žal, tistih, ki vedo zelo. zelo malo (negativni odgovori). Drugi dve kategoriji sta torej najmočnejši. Pred seboj imamo tedaj večino mladih ljudi — morda je to sploh povprečni tip današnjega študenta — ki o ¡marsičem nekaj ve. vendar o ničemer pravzaprav nič zanesljivega in poglobljenega. To je prvo osnovno spoznanje, ki ga odkriva anketa. S tem se odpira eno temeljnih vprašanj, ali je tako znanje zadostna osnova za intenziven visokošolski študij, kakršnega terja študijska reforma. 1T f. S t r u k t u r a z n a n j a Anketni odgovori nam marsikaj povedo tudi glede same strukture srednješolskega geografskega znanja. Prvo s[X)zna:ijs je, da je prikazano znanje zelo heterogeno. Predvsem se v odgovorih zrcali več različnih smeri geografskega pouka, ki se v današnji šoli uv eljav I ja jo. Zal še vse preveč izstopa klasična oziroma laktieistična geografija, mnogo premalo pa druge, sodobnejše smeri. \ tem pogledu se odpira zelo široka in pomembna problematika o samih osnovah geografskega pouka. Temu vprašanju bo treba v bodoče posvetiti vež pažnje. Iz številnih razgovorov je moč razbrati, da je znanje premalo sistematično. Premalo je urejeno po posameznih spoznavnih področjih kot tudi v celoti. Zlasti ni jasna gradacija pojmov ter gradacija kategorij. To se je posebno drastično pokazalo pri naštevanju osnovnih prirodnih enot Slovenije, pri opredeljevanju klimatskih faktorjev, pri socialističnih potezah našega gospodarstva, kakor tudi pri opredeljevanju posameznih vrst turizma itd. Prav tako se je pokazalo, da so posamezna spoznanja med seboj vse preveč izolirana in iztrgana iz celote, ne pa organsko vključena v širše komplekse geografskih pojavov in procesov. S tem v zvezi kaže marsikateri odgovor pomanjkanje najosnovnejših elementov dialektičnega načina mišljenja. Vprašanje vzgoje oziroma idejnosti geografskega mišljenja je torej še vedno močno v ospredju. Marsikateri odgovori zrcalijo statično in nefunkcionalno gledanje na geografske pojave. Zato ni čudno, da so tudi v geografskem načinu mišljenja velike pomanjkljivosti. Nekateri odgovori kažejo popolno pomanjkanje takega mišljenja, drugi pa določeno stopnjo pretiravanja, kar vodi v frazarjenje oziroma v geografski determi-nizem, fatalizem itd. Površno znanje in izražanje je druga zelo karakteristična in prev ladujoča poteza, ki jo razkrivajo anketni odgovori. S tem pojavom je v tesni zvezi tudi nelogično, nejasno in preohlapno izražanje. Marsikdaj je to rezultat površnosti, še večkrat pa je seveda tudi posledica neustreznih delovnih navad. Številni odgovori vsebujejo trditve, ki očitno nimajo stvarne osnove. Gre za fraze. Največ tega je pri odgovorih, ki S2 tičejo Benelu.va, pogojev /.a razvoj turizma, socialističnih potez našega gospodarstva in še marsičesa. Pri nekaterih novincih. na srečo so redki, se je pokazalo, da z enako frazo odgovarjajo na zel» različna vprašanja. \ takih in podobnih odgovorih se zrcali tudi dobršna mera geografskega fatalizma, determi-nizma. akfcualizma itd. Nekaj primerov je drastičnih. zlasti pri odgovorih, ki pojasnjujejo pobude za osnovanje lienelu\a. Pri analizi anketnih odgovorov močno preseneča dejstvo, da o stvareh, ki so najbolj neposredne. ki jih študenti sami doživljajo, ki so aktualne itn., pravzaprav najmanj vedo. To velja na primer za socialistične poteze našega gospodarstva, za »sodobno dogajanje po svetu ipd. Bržkone ni le v neposrednosti in širini teh pojavov iskati vzrokov, da študenti ne znajo izluščiti bistva oziroma glavnih potez teh pojavov. Anketa je glede obsega znanja ¡nadalje pokazala razliko med absolventi, ki prihajajo neposredno iz srednje šole, ter tistimi, ki nadaljujejo študij po vmesni prekinitvi oziroma po neuspešnem študiju na drugih fakultetah. Odgovori tudi opozarjajo, da je treba strokovne izraze, zlasti one latinskega in grškega izvora, dosledno pojasnjevati. Struktura znanja se lepo kaže tudi v štirih osnovnih skupinah anketnih vprašanj. Študenti namreč najbolj obvladujejo geografska dejstva, manj geografske izraze (termine) in ¡najmanj pa geografske procese. Pri laktih je 31 o/o odgovorov pozitivnih, 45o/o pomanjkljivih in 24o/o negativnih. Pri geografskih terminih je 19o/0 pozitivnih, 46o/o pomajkljivih ter 35o/o negativnih odgovorov. Pri geografskih procesih pa je 22o/o pozitivnih, 39o/o pomanjkljivih ter 40 o/o negativnih odgovorov. IV. Presoja rezultatov Naglasiti je treba, da neresnih oziroma nezrelih odgovorov domala ni. Nasprotno, odgovori kažejo tolikšno prizadevnost in resnost, da moremo v tem pogledu anketo označiti kot uspelo. Pa tudi glede samih anketnih rezutatov n« ¡nu jno, da bi bili zaskrbljeni. Zavedati se namreč moramo, da bi bržkone ugodnejše rezultate dobili na kateri drugi fakulteti, saj anketirani študenti bržkone ne predstavljajo povprečnega absolventa srednje šole. Mogli bi celo reči — po rezultatih sodeč — da gredo študirat geografijo res tisti, ki so tega znanja najbolj -potrebni. r* • . ^ Seveda pa ne velja to za vse, saj do med njimi očitno solidni in sposobni študenti, z dokajšnjo mero geografskega znanja. Razen tega menimo, da morda tudi dosedanje generacije niso prinašale iz srednje šole večjega znanja. Žal nam za to domnevo manjkajo podatki oziroma ustrezne primerjave. Seveda pa se s tako ugotovitvijo nikakor ne smemo zadovoljiti. Zavedati se namreč moramo, tla že življenje samo postavlja pred mlade ljudi, 6e že ne večjih zahtev, pa vsaj drugačno strukturo geografskega znanja. Razen tega pa terja napredek geografskega pouka tudi sam razvoj geografske znanosti. Anketni rezultati morejo nihati zaradi variacije samih kriterijev, s katerimi presojamo odgovore. Mejo zahtevnosti moremo namreč znižati ali zvišati glede na posamezne okoliščine. V naši miketi so postavljeni kriteriji, žal, kar se tla nizki. Ti in drugi pomisleki pa seveda nimajo ¡namena, da bi pomen ankete omalovaževali ali celo zanikali. Nasprotno, prepričani smo, tla so rezultati koristno opozorilo in da vsebujejo marsikatero napotilo za vse, ki jim je zaupana skrb za geografijo na srednji, višji in visoki šoli. V geografskem znanju srednješolskih abitu-rientov se zrcali ne le stanje naše srednješolske temveč tudi visokošolske geografije. Pri prvi neposredno, pri drugi posredno. Geografski pouk mora v srednji šoli premagovati vrsto objektivnih težav. Tu jih sicer ne gre razčlenjevati, prav pa je, da jih ob presojanju anketnih rezultatov upoštevamo. Tako pouk geografije na prvi in drugi stopnji šolanja še ni povsod v rokah strokovno usposobljenih učnih moči, prav tako še vedno ni dovolj ustreznih geografskih učil. Učni proces v srednji in osnovni šoli še ni ustaljen, reformni proces pa je v prvi fazi prinesel spremembo v učnih zahtevah ipd. Vse to se seveda zrcali tudi v strukturi geografskega znanja sedanjih abiturientov. Pred vsem pa je pri presojanju anketnih rezultatov treba upoštevati dejst>o, tla na filozofsko fakulteto verjetno ne dotekajo študenti, ki bi reprezentirali povprečni abiturientski nivo. temveč je njihova sestava zelo heterogena. S tem v zvezi smo spoznali, tla je sposobnost za visokošolski študij pri abiturientih z zadostnim uspehom pri zaključnem izpitu zelo problematična. V celoti smo torej spoznali, tla težišče naše problematike ni v obsegu prikazanega znanja, temveč v njegovi strukturi in fiziognomiji. V tem pogledu je prikazano znanje dostikrat premalo urejeno ne le v smislu sistematike temveč tudi glede pomembnosti. Razen tega so posamezna spoznanja premalo poglobljena in premalo organsko vključena v celoto. Predvsem pa znanje ni dovolj prepojeno z ustreznim načinom mišljenja. Pridobljeno znanje ni, kot je videti, v ustrezni meri formiralo geografskega mišljenja in same miselnosti teh novincev. Prikazano znanje nam kot izhodišče prvostopenjskega študija torej ne daje veliko vzpodbud. V začetnih fazah univerzitetnega študija bo treba odslej posvetiti več pažnje samemu utrjevanju in sistematiki geografskih spoznanj, ki so si jih pridobili v srednji šoli. Zlasti bo treba še intenzivneje gojiti geografski način mišljenja in posvetiti vec načrtnega prizadevanja idejnosti študija. Razvijati bo treba tudi večjo samostojnost študentov glede presojanja, razmišljanja in kritičnosti in to predvsem z aktivnimi študijskimi oblikami kakor v predavalnici, prav tako in še bolj na terenu (v pokrajini). Anketa je brez dvoma nekaj vprašanj glede izhodišča prvostopenjskega študija pojasnila, nekaj pa jih je na novo načela. Poglobitev teh spoznanj bo možna šele s primerjavo. Zato pa bo treba tovrstna proučevanja iz leta v leto sistematično nadaljevati. TABELA VI. Brez Skupno Pozitivno Pomanjkljivo Negativno odgovora negativno * O/o o/o o/o °/o Termini....... . . 19 46 25 10 35 Fakti........ , . 31 45 17 7 24 Procesi........ . 22 39 31 9 40 Hidrografija Jugoslavije . . , . 12 24 31 33 64 Skupno . . . . 21 38,5 26 14,50 40,50 Zaokroženo . . . 21 39 40 «4 M 'j . . . J b Tone Borovnicah Primerjava kot ponazorilo pri pouku geografije (IZKUŠNJE IZ OSNOVNE SOLE) Spoznavanje drugih dežel sveta postaja slehernemu Človeku iz dneva v dan vse bolj nujno. Narodi so dandanes vedno tesneje povezani ter odvisni drug od drugega. Stiki najrazličnejših oblik si) med njimi vedno pogostnejši. Izmenjava izkušenj, mnenj, idej in predlogov je postala ne-zadržljiva potreba. Prav zato prihaja že do rednih mednarodnih posvetovanj za reševanje najrazličnejših problemov, kot je zatiranje raznih bolezni podhranjenost, povečanje obdelovalnih površin in melioracije, ¡nadalje tudi gospodarskih, političnih, znanstvenih itd., ki jim posamezne dežele same niso kos. Z drugo besedo, Človeštvo se vedno belj zbližuje (kljub številnim razprtijam), čuti potrebo po tesnejšem sodelovanju, teži k izenačenju na vseh področjih. Z uvedbo vedno modernejših in hitrejših prometnih sredstev se razdalje krčijo in ne pomenijo več nobenih ovir. Novi oziroma do danes tlačeni narodi stopajo na svetovno prizorišče in se vedno l>olj uveljavljajo. Spričo tega postaja tudi pauk geografije ne le vedno bolj zanimiv, temveč tudi nujno potreben. Dandanes ni več opravičila za nepoznavanje ožje domovine, kakor tudi, vsaj v glavnem, vseh dežel ter njihovih gospodarskih, političnih, socialnih, kulturnih in drugih razmer. Naša država ima stike večinoma z vsemi deželami sveta-, naša dolžnost pa je, da jih poznamo! Ena izmed oblik podajanja nove snovi je primerjava s ponazorili. Slike mest, pokrajin, rastlinstva in živalstva nam sicer pokažejo zunanjost dežele, ne morejo pa nam pokazati gospodarskega razvoja. Primerjajmo, saj v življenju mladina to tako rada dela, ne da bi se tega prav zavedala: moč, hitrost in druge odlike motornih vozil, rezultate v športnih tekmovanjih itd. Kmet pa primerja letošnji pridelek z lanskim, delavec in uslužbenec pa svoje prejemke. V tovarnah primerjajo proizvodnjo in storilnost prvega, drugega tromesečja s proizvodnjo in storilnostjo v ustreznem razdobju lanskega leta itd. Tudi pri pniku geografije moramo, oziroma bi morali čim več primerjati. Posebno mlad človek nima še utrjenih pojmov, jasnih predstav, ki bi mu dajale pravilno sliko in razmerje. On se tudi ne more tako vživeti v stvar kakor odrasel, zrel človek. Številke sicer mnogo povedo, so pa suhoparne in jih je treba pravilno dojeti. Postavimo konkreten primer: kaj nam pave število oziroma količina 2.000.000 ton. kar je približno Iet.ua proizvodnja jekla v Jugoslaviji? Verjetno si to vsak dijak drugače predstavlja. Enotno in pravilno pa se ¡nam bo predstavila ta količina (računajoč m3 po 7,9 ton), če si jo za- mislimo v obliki kocke z robovi po 63 metrov, poleg nje pa stolpnico. Za tako skico na tablo porabimo le nekaj minut. Povejmo še, da bi za tolikšno kocko plavž moral dajati brez prekinitve vse leto 8 litrov železa na sekundo! (SI. 1.) 1. PROIZV ŽELEZA V JUGOSLAVIJI Zdaj pa si predstavljajmo letno proizvodnjo jekla v ZDA, zaokroženo na 100 milijonov ton, kar je približno 12,600.000 m3. Tolikšna gmota bi pokrila površino 1 km2 kar 12,6 metrov na debelo oziroma bi tvorila kocko z robovi po 233 metrov. To pa je višina velikega nebotičnika! V tem primeru bi plavž moral dajati vse leto po 400 litrov železa na sekundo. To pa je že cel potok. Se le s takimi ponazorili dobimo pravilno podobo o ogromni proizvodnji in porabi te kovine, hkrati pa razloge za iskanje novih nahajališč, za gradnjo novih plavžev, železarn in drugih naprav. Sodobne primere lahko razširimo na druge kovine in rudnine, na poljske pridelke itd. itd. Poglejmo še za primerjavo svetovni pridelek pšenice, ki znaša (povprečno) 150 milijonov ton. Pri razmerju 720 kg/prm dobimo 216 milijonov prostonninskih metrov ali kocko z robovi po 600 metrov. (SI. 2.) 216,000.000 mJ 15.000.000 2 SVETOVNI PRIDELEK PSENICF V časih beremo o uvozu pšenice v Jugoslavi jo, največkrat iz ZDA. Neizkušeni mladi bravci (in ne samo mladi) bi si pri tem lahko ustvarili napačno mnenje, da imajo ZDA velike presežke tega blaga. Globalno je količina res velika, če pa stvar analiziramo glede na število prebivalstva ZDA in Jugoslavije, dobimo naslednje razmerje (zaokroženo): 65 000202020000010202020200 ZDA: 180 milijonov prebivalcev — 372 milijonov s lo tov, Jugoslavija: 19 milijonov prebivalcev — 40 milijonov stotov, to je na posameznika v ZDA 206 kg, v Jugoslaviji pa 210 kg. Pri tem moramo števila, upoštevaje kolebanje letnih donosov, zaokrožiti oziroma prilagoditi dejanskemu stanju. Precej drugačen rezultat pa dobimo, če primerjamo količino proizvedenega jekla, ki znaša pri nas približno 105 kg, v ZDA pa 550 kg na prebivalca. Vzemimo drug primer: Neka dežela leži na južni polobli. Marsikdo si kljub vzporednikom, težko točno predstavlja njeno lego glede na zemljepisno širino, kakor tudi njeno velikost, kljub številnim podatkom. Prenesimo Avstralijo na našo stran! Pri tem moramo seveda njen spodnji, južni (hladnejši) del obrniti proti severu. Tako vidimo, da se ta predel v glavnem ujema s severno afriško obalo, toplejši j>a sega v tropski pas okoli Cadskega jezera, istočasno dobimo še velikostno in oblikovno primerjavo. Seveda pa ne bomo s tem predelom Afrike istovetili podnebnih, rastlinskih in raznih drugih prilik. (SI. 3.) Za din j i primer bi bil povezan na gostoto in na velikost naselij neke dežele. Zemljevid, ki v istem merilu predstavlja Slovenijo ali Jugoslavijo, nam ne daje dovolj jasne slike. Mnogo jasnejšo podobo dobimo, če v istem merilu prenesemo proučevano področje k nam, na primer v Slovenijo, ki nam je že v podrobnosti znana. Oglejmo si Lancashirsko—Vorkshirsko industrijsko pokrajino! Vidimo, da bi zavzemala v glavnem zahodni del Slovenije. Zaradi orientacije smo od naših krajev zaznamovali samo nekatere in sicer ž začetnicami (N. G. — Nova Gorica, B. — Bovec, J. — Jesenice, Kr. — Kranj, K. — Kamnik, P. — Postojna, V. — Vrhnika, Lj. — Ljubljana, C. — Celje. N. M. — Novo mesto). (SI. 4.) Liverpool bi bil pri Novi Gorici, Manchester nekako med Vrhniko in Ljubljano, severno od Novega mesta Sheffield, v Zgornji Savinjski dolini pa Leeds itd. Pri imenu mesta navedemo še število prebivalcev. Tako vidimo štiri mesta s 500.000 ali več prebivalci ter kopico takih z nad 100.000 prebivalci. Tako nam jasno stopi pred oči sihia koncentracija industrije, ki bi o njej sicer imeli le zelo približne pojme. Seveda si zaradi pomanjkanja obrisov oziroma načrtov mest lahko sami pomagamo z določenimi znaki za posamezne velikosti mest, kar pa tudi nekoliko zmanjša učinkovitost. To bi bilo nekaj primerov ponazoril s primerjavo, ki jih Lahko razširimo na najrazličnejša ¡>odročja. Važno je, da se mladi ljudje naučijo gledati stvari in dogajanja v pravilnih razmerjih in odnosih, ocenjevati proizvodnjo in človeško dejavnost na splošno. S samostojnimi vajami se v predmet tudi poglobijo, se z njim globlje in nadrobno spoznajo ter se jim tako snov vtisne v spomin. Tako bodo tudi znali bolje ceniti zemljepis v njegovem znanstvenem, gospodarskem in splošnem p>menu. 66 DROBNE NOVICE PREGLED ELEKTRARN V SLOVENIJI Elektrogospodarska skupnost Slovenije jc za leto 1962 izdala letno poročilo, ki obsega 192 strani velikega formata. Iz njega povzemamo glavne podatke o slovenskih elektrarnah, ki utegnejo zanimati tudi geografe. Leto zač. Agrc- Instaliranih Proizvodnja Elektrarna - obrat gatov kw kWh 1.1962 HE Dravograd 1943 3 21.000 134.398.900 IIE Yuzenica 1953 3 53.000 232,998.000 HE Vuhred 1956 3 60.000 314,716.061 HE Ožbalt 1960 3 60.000 224.203.225 HE Fala 1918 7 34.720 205.211.900 HE Mariborski otok 1948 3 50.400 275,936.000 Dravske elektrarne skupaj 1.387.464.086 HE Doblar 1939 3 33.750 152.071.600 HE Plave 1940 2 15.000 89.086.600 HE Hubelj 1931 2 2.280 9.429.622 HE Plužna 1931 2 1.004 4,344.010 HE Log 1931 2 1.004 3,708.697 HE Podmelec 1930 2 512 1.566.655 HE Možnica 1911 o 595 2.889.974 HE Gradišče 1922 2 192 653.404 Soške elektrarne s!» upaj 263,750.562 HE Moste 1952 3 15.750 60.522.260 HE Savica 1949 2 3.080 16,333.930 IIE Završnica 1914 2 2.000 7.554.760 HE Kranjska gora 1931 2 96 265.960 Elektrarna Moste skupaj 84.676.910 HE Medvode 1953 2 16.800 84,622.200 IIE Sava-Brod 1928 2 714 5.484.793 Elektrarna Medvod« • skupaj 90,106.993 HE Zagradec 1922 2 196 759.730 HE Prečna 1921 1 80 452.078 HE Sava-Kranj 1924 4 1.558 HE Kokra-Kranj 1940 1 215 HE Skofja Loka 1919 2 270 IIE Pristava 1906 2 200 HE Sora-Fužine 1924 2 334 HE Rudno 1935 2 130 HE Cerklje 1924 1 75 Elektrarna Sava-Kr anj skupaj 18,339.517 TE Šoštanj 1956 3 1^5.000 825,080.400 TE Velenje 1929 3 7.250 11,723.700 Elektrarna Šoštanj skupaj 836,804.100 TE Trbovlje 1938 3 56.800 235,623.500 TE Brestanica 1943 2 26.000 81,553.000 TE Ljubljana 1928 1 2.800 943.668 TE Sava-Kranj 1937 3 3.470 Skupaj ,.Drava" 1.387,464.086 Skupaj „Sava" 194,335.228 Skupaj „Soča" 263,750.562 Skupaj HE (29) 69 374.955 1.845,549.876 Skupaj TE (6) 14 228.520 1.154,924.268 Skupaj IIE + TE (35) 83 603.475 3.000,474.144 Leta 1962 s<> torej slovenske elektrarne prvič presegle proizvodnjo nad 3 milijarde kWh. Največji porabniki Odjem v tisočih kWh 1962 1961 Tovarna glinice in alum. Kidričevo 399.821 499.628 Tovarna dušika Bušc 209.234 205.071 Železarna Štore 93.353 91.458 Železarna Jesenice 68.321 56.180 Železarna Ravne 57.522 51.179 Tovarna celuloze iu papirja Videm 35.662 30.518 •Rudnik rjavega premoga Zagorje 25.777 25.258 Tovarna cementa in salonita Anhovo 25.280 18.824 Impol, Slovenska Bistrica 22.887 20.208 Tovarna emajlirane ]>osode Celje 21.524 10.863 Litostroj, Ljubljana 21.366 20.315 TAM. Maribor 21.040 19.493 Premogovnik Trbo\ 1 je-Hrastnik 20.373 17.927 Tovarna kemičnih izdelkov Hrastnik 19.100 691 Budnik svinca in topilnica Mežica 18.210 19.558 Mariborske tekstilne tovarne Melje 15.615 14.382 Budnik lignita Velenje 15.558 13.642 Cementarna Trbovlje 15.394 8.910 Prodaja v Hrvatsko 608.382 773.420 Prodaja v Avstrijo 80.616 25.192 Prodaja v Italijo 38.936 11.048 Poraba v gospodinjstvu v Sloveniji 348.448 293.327 Fr. Planina ITALIJANSKA ZINANJA TRGOVINA LETA 1962 Tudi v letu 1962 je bilo v italijanski zunanji trgovini čutiti primanjkljaj. Najpomembnejša značilnost blagovne zamenjave je veliko napredovanje uvoza, ki se je v pri-|neri z letom 1961 povečal za okoli 15.4 odst. ali glede na leto 1960 za 15.6 odst. Nasproti uvozu stoji izvoz v druge države, ki pa jc napredoval v manjši meri. Izvoz jc glede na leto 1961 večji za 11,2 odst. Primanjkljaj se jc spričo tega povečal na 862,5 milijarde lir. Pasivni saldo seveda ne zaskrbuje gospodarskih strokovnjakov, ker vedo, da bodo vse to krili z nevidnimi plačilnimi ]>ostavkami", kamor štejejo tujski promet in pošiljke sorodnikov iz tujine italijanskim delavcem. Tujski promet jc dal leta 1961 okoli 500 milijard lir tuje valute in skoraj toliko jc bilo nakazil sorodnikov iz tujine. 35,1 odst. celotnega italijanskega izvoza odpade na države Evropske gospodarske skupnosti. Na prvem mestu jc Zahodna Nemčija tako glede uvoza kot izvoza. Sledijo ZDA, ki jo jc Nemčija prehitela, Francija, Kanada, Velika Britanija itd. Med uvoženimi artikli so na prvem mestu stroji in nadomestni deli, rude in kovine, gorivo, žito, kemični proizvodi, kavčuk, tekstilna vlakna, les, celuloza, kože, usnje in tako naprej. V izvozu so na prvih mestih tekstilni in obutveni izdelki iz kavčuka, nadalje vino, vermut, zelenjava, stročnice itd. Nazadoval pa je izvoz riža. 67 NAFTA IN METAN V ITALIJI PROIZVODNJA ALUMINIJA NA MADŽARSKEM Vsem jc znano, kako Italiji primanjkuje nafte. Zato si država |>omaga z najbolj vestnim raziskovanjem in črpanjem nafte in metana. Leta 1946 so načrpali 10.571 ton nafte, leta 1960 pa že 2,057.000 ton. Sc večja pa je produkcija zemeljskega plina, katerega so načrpali leta 1946 48,596.000 m3, leta 1960 |xa 6 milijard in 444 milijonov m3. Največje zasluge pri tem ima družita ENI. ITALIJANSKA PRISTANIŠČA Zc večkrat smo na tem mestu pisali o prometu v italijanskih pristaniščih. Prav |>osebno jc t o zanimivo zaradi tega, ker smo izgubili Trst. Ta namreč nazaduje iz leta v leto v prometu, narašča pa promet v ostalih italijanskih pristaniščih. Jasno je. da samo zaradi tcfia, ker mesto nima prirodnega zaledja. Nesporno je na prvem mestu Genova, ki je leta 1962 imela 28 milijonov ton pristaniškega prometa in se tako uvrstila med vodilna evropska pristanišča. Redko se zgodi, da morajo vse ladje pristajati naenkrat, ker je pristanišče že premajhno. Ponavadi ves teden čakajo zunaj na morju, da pridejo na vrsto za razkladanje in nakladanje tovorov. Čeprav so bile Benetke lansko leto (1961) tretje v Italiji, so letos (1962) druge. Z drugega mesta so izrinile Ncapelj. Leta 1962 »o imele 12.340.000 ton prometa, to je za 11 odstotkov več kot leto dni preje (11,140.000). Se po drugi svetovni vojni je bil Trst daleč pred Benetkami, toda kmalu so ga dohitele, in končno prehitele. Neapelj je nekoliko nazadoval zaradi zmanjšanega dovoza nafte iz zapad-nega Sredozemlja in Perzijskega zaliva. Pristanišče je imelo 12,104.262 ton prometa (leta 1961 pa 13.287.478). Na četrtem mestu je Inka Avgusta na Siciliji z 12.000.000 ton letnega prometa. Najteže je podati sliko ostalih pristanišč, ki imajo za polovico manjši promet in tudi njihova razporeditev se vsako leto spreminja. Slede Ravenna, Savona, La Spesia, Livorno. V teh pristaniščih je največ pretovorjene nafte, manj pa rud in lesa. Nekako na devetem mestu je Trst, ki se mu vsako leto bolj pozna, da je izgubil svoje naravno zaledje. Letni promet je bil okoli 5 milijonov ton v odvozu in dovozu. O zmanjšani pristaniški vlogi Trsta nam zgovorno pričajo tudi podatki za blagovni promet po železnici. Najbolj je ta promet upadel proti Avstriji, ki je bila vedno najboljši odjemalec Trsta. Edino z Jugoslavijo se je promet nekoliko dvignil (za 3843 ton). Ravno tako je upadel promet po cestah in to v odvozu kot dovozu. Kljub temu, da je železniški in cestni promet upadel, je Avstrija še vedno prva odjemalka. LES V AVSTRIJSKEM GOSPODARSTVU Avstrijo pokriva preko tri milijone hektarov gozdne površine ali 38 odstotkov. Na Koroškem jc 44 odstotkov gozdov. Od gozda in lesne industrije živi na sto tisoče ljudi. Izvoz lesa je ena najvažnejših postavk v avstrijski zunanji trgovini. Samo leta 1961 je država izvozila toliko lesnih izdelkov, da so pomenili enopetino vrednosti celotnega izvoza. Zadnje čase je Avstriji pri izvozu lesa v Italijo pričela konkurirali Jugoslavija. Vedno bolj pa iščejo tržišče v Italiji tudi nekatere vzhodne države. Madžarska jc v proizvodnji l>oksita druga v Evropi, takoj za Francijo. Kopljejo ga predvsem v Bakonjskein gozdu, severno od blatnega jezera. Drugo nahajališče je v gorskem hrbtu Matra (najvišji vrli jc Kekes in meri 1015 metrov) severovzhodno od Budimpešte. Največ tovarn za predelavo aluminija so zgradili ravno v Bakonjskein področju. Pred vojno so proizvajali 1300 ton aluminija na leto (Jugoslavija 1800 ton). Leta 1962 se je produkcija dvignila dvignila na 51.000 ton (Jugoslavija 15.000 ton). Do leta 1980 nameravajo zgraditi še sedem modernih tovarn. Vse skupaj bi potem dajale okoli 160.000 ton aluminija na leto. PŠENICA IZ FRANCIJE Krancija želi postati žitnica Zahodne Evrope, saj pri deluje vedno več pšenice, čeprav se kmečko prebivalstvo nenehno krči in odhaja v mesta. Po načrtu bo opustilo kmečke poklice do leta 1965 okoli 270.000 ljudi. Kljub temu bodo pridelali 25 odstotkov raznih vrst žita več. Tako IhkIo leta 1965 lahko izvozili 10 odstotkov žita. Ce to prijmerjamo z letom 1959. ko so ga morali še 9 odstotkov uvažati, potem postane napredek francoskega kmetijstva še, bolj očiten. Vse to bodo dosegli z mehanizacijo in splošno modernizacijo kmetijstva. Računajo, da bodo največ izvažali v Zahodno Nemčijo in nekatere socialistične države. FRANCOSKA NAFTA IvCta 1962 so Francozi načrpali preko 2 milijona ton nafte ali 26 odstotkov več kot leto dni preje. Domače nafte je bilo samo 200.000 ton. Zato so si pomagali s saharsko (1.814.800 ton) nafto, črpali pa so še v Gabonu, Kongu itd. Ostalo morajo kupovati. POLJSKI BAKER \ začetku leta 1963 so Poljaki slavili veliko zmago v rudarstvu. Nakopali so namreč prvo tono bakrove rude na ozemlju med Luhinom in Glogovvom severozahodno od Wroclava v Sleziji (ne zamenjaj z Luhinom na jugovzhodu države). Bakrova ruda se nahaja na nekdanjem nemškem ozemlju, ki je bilo po vojni priključeno Poljski. Ležišča so odkrili že Nemci leta 1937 in začeli s kopanjem, toda rove je zalila voda, kajti ruda je okoli 500 metrov pod zemljo. Poljski strok<»vnjaki pa so rudnik zavarovali pred poplavami tako, da so okoli zgradili 1,5 m dcl>cl zid. Bczervc bakrove rude znašajo po sedanjih cenitvah okoli 10 milijonov ton. Buda vsebuje 2 odstotka čistega bakra, toda najbogatejše žile ga imajo tudi preko 15 odstotkov. Čeprav so s proizvodnjo pričeli že sedaj, Ih> redna proizvodnja pričela šele leta 1966. To pa zaradi tega, ker je potrebno zgraditi vse naprave, ceste, železnice, stanovanja in tako naprej. Ko bo vse urejeno, bo rudnik verjetno že leta 1972 aro kot pogonsko sredstvo in to nadomestili 7. Dieslovimi motorji. SO V J F/l S k A M OH N A H1 CA Sovjetska zveza je imela v načrtih zgraditi lastno trgovsko mornarico, da bi blago, ki je namenjeno izven države ali pa zanjo, prevažala s svojimi ladjami in pri tem prihranila veliko deviz. Samo v zadnjih štirih letih se je obseg prevoza blaga skoraj podvojil. Ta plan so dosegli celo pred napovedanim letom. Sovjetska zveza danes trguje s 60 državami in vzdržuje 50 rednih prog z lastnimi ladjami. Samo leta 1962 so sovjetske ladje preplule 65 milijonov kilometrov. Največ prevažajo nafto na Kubo, v Italijo. Francijo, Norveško, Jugoslavijo in v Združeno arabsko republiko. Tovora pa je čedalje več, saj Sovjeti izvažajo avtomobile, kmetijske stroje, stroje za gradnjo cest, industrijsko opremo in razno težko blago. Največ tega potuje v mlade države Azije in Afrike. Da bi država čim več prevažala z lastnimi ladjami, gradi veliko petrolejsko ladjevje. Posamezni tankerji bodo imeli 27.000 ton. največji celo 43.000 ton. Samo leta 1%2 so sovjetske trgovske ladje prepeljale 67 milijonov ton blaga, to je dvakrat (oliko kot leta 1958. Od tega so domače ladje prejieljale več kot polovico, ostanek pa tuje. Ce primerjamo leto 1946, ko so domače ladje prepeljale samo 36 odstotkov blaga, potem nam j>ostane jasno, kako hitro narašča sovjetska trgovska mornarica. V zadnjih desetih letih je mednarodna trgovina Sovjetske zveze naraščala povprečno za 12 odstotkov na leto. Sc hitreje pa je naraščalo trgovsko brodovje. NAHAJALIŠČA ZLATA V SOVJETSKI ZVEZI Prve kilograme zlata so v Sovjetski zvezi nakopali leta 1744 na Uralu. Kmaln nato so pričeli delati tudi v rudniku na Altaju, leta 1830 pa so odkrili zlati |>esck v skoraj vseli pritokih lyene. Mnogokje je kubični meter proda vseboval po 20 gramov kovine. Ta prod in grušč no nanesli ledeniki v ledeni dobi, ko so obrusili cela gorovja. Ko so se pričeli taliti, je njihova voda izplaknila ogromno zlata, vsekakor toliko, da imamo lahko danes Sovjetsko zvezo za najboga- tejšo državo na svetu po zalogah rumene kovine. Okoli leta 1900 so pričeli z d^lom na Vitimskem platoju, vzhodno od Bajkalskega jezfra. Kot je zlata mrzlica gnala lju<|i proti zahodu v Kalifornijo, tako so zlatokopi potovali proti vzhodu v Sibirijo. Središče izpiranja je bilo v mestu Mačinsk ob srednjem loku I^cne. Kljub temu, da je bila Husija dolgo časa prva na svetu, so jo prehitele ZDA, Avstralija, leta 1886 pa še Južna Afrika. Rusi so zdrknili na četrto mesto samo zaradi neugodnih prometnih zve/, in slalx- mehanizacije. Tudi če bi hoteli, ne bi mogli tako daleč pribijati ogromnih bagrov, ki so bili težki preko •Iva tisoč ton. Do prve svetovne vojne je produkcija stalno naraščala, |>otem pa je ob prihodu Lenina močno padla (na 1400 kg), kajti on je dobro poznal zgodovino zlata, ki ga je sovražil. Šele po njegovi smrti je proizvodnja polagoma naraščala. Tako sedaj ameriški državni urad za rudnike (U. S. Bureau of Mineš) meni, da Sovjeti pridobivajo letno okoli 350.000 ton zlata. Angleži sodijo, da je ta številka dvakrat večja. Južnoafrikanci pa, da je petkrat manjša. Danes je država verjetno druga na svetu po pridobivanju zlata in obsega okoli 25 odstotkov svetovne produkcije. Pred njo je samo Južnoafriška unija, ki obsega 40 odstotkov svetovne produkcije. Kanada proizvaja 10 odstotkov, sledijo ZDA, Avstralija itd. Najverjetnejši |>odatki o proizvodnji zlata v Sovjetski zvezi povedo, da proizvajajo 10,000.000 unč zlata na leto. Lahko rečemo, da je v državi na tisoče nahajališč, ki so jih razdelili na številne regionalne skupnosti: Ural, Zahodna Sibirija, Altaj. Transbajkal, Jakutija, Baškirija, območje Lene, območje Aldana (vzhodno od tod), območje Mias in predel Tihega oceana. Geografsko gledano je največ nahajališč v Sibiriji. Poleg same geološke osnove je tukaj izpiranje narekovalo prestavitev industrijskih naprav v drugi svetovni vojni ter graditev cest in letališč. Zlata seveda ne pridobivajo samo iz naplavin ampak tudi iz rudnikov glolx>ko pod zemljo. Najizdatnejša področja so zaenkrat v Jakutiji med Kolimo, Beringovim prelivom in Ohotskim morjem. Področje upravljajo iz Magadana (40.000 prebivalcev) ob Ohotskem morju. Ravno zaradi zlata je majhna ribiška vasica ]>ostala prvo industrijsko mesto, od koder vozijo letala zlate palice v Moskvo. Ruda se nahaja nekako dva do tri metre globoko. Plast zmrznjene zemlje, ki ta naha-jnJišča prekriva, odstranijo z razstreljevanjem. Za jHxlročje Lene navajajo, da ponekod vsebuje kubični meter proda 20 gramov kovine, nahajališča Darasun (severozahodno od Nerčinskega) 25 gramov in Balej med Irkutskim in Cito 20 do 25 gramov. PROIZVODNJA SLADKORJA V EVROPI Proizvodnja sladkorja v Evropi (s Sovjetsko zvezo vred) zelo koleba. Ce je Evropa leta 1961 pridelala 22,5 milij. ton sladkorja, ga je leta 1962 samo 19,5 milij. ton. v Vzhodni Nemčiji, Poljski, Italiji, Romuniji in Bolgariji je proizvodnja napredovala. V Avstriji in Irski je ostala na isti višini, v ostalih državah pa je nazadovala. Največ sladkorja je pridelala Sovjetska zveza (6,8 milij. ton), Francija (1.7 milij. ton), Poljska (1,6), Zahodna Nemčija (1,4), Češkoslovaška republika (0,9), Velika Bri- 69 % tanija (850.000 ton), Vzhodna Nemčija (620.000 ton), Španija (571.000), Nizozemska (600.000), Romunija (490 tisoč ton), Belgija (454.000 ton) itd. BURMA IN KITAJSKA Kitajci so razvili z Burmo široko trgovinsko sodelo-vanje. V ta namen so ji dovolili kredit 30 milijonov funtov, s katerim bodo Burmanci gradili tovarne papirja, avtomolw>lski]i gum, vezanih plošč, tekstilne tovarne itd. Kitajska pa je kupila 300.000 ton riža, toda 250.000 ton ga jc takoj izročila Gcylonu v zameno za kavčuk. Cepra\ riža veliko potrebujejo, je verjetno potreba po kavčuku še večja CEVOVODI TUDI ZA TRDE SNOVI Doslej smo gradili naftovode, plinovode, mlekovode itd. za prevažanje tekočin. Toda vedno bolj se uresničuje misel, da bi tudi trde snovi (premog, meso itd.) prevažali po cevovodih. Američani so na primer že zgradili cevovod za premog. Dolg jc 175 km Lu vodi od premogovnika do elektrarne. V izgradnji pa jc šc daljši 563 km). Krajšega imajo Angleži v Brightonu. Strokovnjaki domnevajo, da bo to v gospodarstvu prav laka revolucija, kot je bila včasih železnica. SINTETIČNI DRAGI KAMNI Vedno smo navajeni govoriti o švicarskem gospodarstvu, ki živi od precizne mehanike, urarstva, turizma in tranzitnega prometa. Ne omenjamo pa izredno donosne panoge, ki prinaša Švici 750.000.000 dolarjev. To je namreč industrijska izdelava sintetičnih kamnov, ki jili vlagajo v ležaje za ure. za vesoljske tehnične instrumente in ne nazadnje za okrasje. Sem prištevamo največ umetne safirje in rubine. Švica proizvaja točno polovico svetovne produkcije umetnih dragih kamnov. Sledijo Sovjetska zveza s 30 odstotki svetovne proizvodnje, Italija. Francija. Zahodna Nemčija, Japonska, Velika Britanija, Kanada in pa ZDA. Vse naštete države pa proizvajajo skupaj ostalih 20 odstotkov. Vedno bolj sc širijo govorice, da namerava Japonska stopiti trdneje na svetovni trg z umetnimi dragimi kamni zlasti za industrijsko rabo. Za začetek bodo izdelali 100.000. kasneje pa 600.000 karatov letno. Stane Košnik PROIZVODNJA NAFTE NA SVETI LETA 1961 Proizvodnja nafte na svetu sc iz leta v leto poveča za približno 10«o in se tako v desetletju nekako podvoji. Tako so leta 1890 na svetu načrpali 10 milijonov ton nafte, leta 1900 — 20 milij., leta 1910 — 43 milij., leta 1920 98 milij., leta 1930 — 197 milij., leta 1940 — 293 milij., leta 1950 — 552 milij.. leta 1960 — 1052 milij. in leta 1961 že 1119 milijonov ton nafte. Posamezne države si z ozirom na proizvodnjo nafte slede v naslednjem vrstnem redu; Proizvodnja v milijonih ton Države 1938 1950 1953 1956 1961 1. ZDA 164.1 281,0 323.9 351,6 353.5 2. ZSSR 29.7 42,0 52,0 84,0 166.0 3. Venezuela 26.9 80.0 94,2 128,5 151.0 4. Kuvait 5.5 18.0 43.3 55.0 83,0 5. Saudov a Arabija 0.1 23.8 41.6 47.9 68.5 6. Iran 10.3 41.0 1,4 26,5 58,8 7# Irak 4.3 6.5 27,7 31.3 49.0 8. Kanada 0.8 4.4 10,4 23,1 30,7 9. Indonezija 7.3 6.9 10.2 12.5 20.6 10. Alžirija in Sahara -- — — — 16.0 11. Mehika 5.4 10.9 11,5 13,3 15,2 12. Argentina 2.4 3.5 3.9 4.0 12.5 13. Romunija 6,6 4,7 9.3 10.9 11,6 J 4. Nevtralna zona Arabije — — — — 8.7 15. Katar -- 1,6 3.8 5,9 8.3 16. Kolumbija 3,1 5.0 5.6 5.9 8,3 17. Trinidad 2.4 3.3 3.2 4,0 6,6 18. Kitajska — 0.2 1,4 6.5 19. Zap. Nemčija 0,6 1.0 2.2 3,4 6.2 Ostale dežele 3.5 18.4 17,6 58,6 38,7 Svetovna proi/.v odnja 273,0 552,0 663,0 858,0 1118,0 Zanimivo j< da se med najmočn«! •jšimi pr« »dueenti nafte še vedno pojavljajo nova imena. Tako je Alžirija načrpala v Sahari leta 1961 že kar 16 milijonov ton in zavzela 10. mesto na svetu. Tudi v tzv. ..Nevtralni zoni Vrabije" je pričela japonska družba ,. Arahian Oil Compaiiy<; črpati nalto iz plitvega, priobalnega morja. Ko hod» dokončani naftovodi iz puščave do morja, se ho uveljavila tudi Libija! Če že navedene podatke prikažemo še iz regionalnega vidika, je leta 1961 načrpala nafte: Severna Amerika.......... Srednja in Južna Amerika...... 203,000.000 ton Afrika in Bližnji vzhod....... 300,000.000 ton Južna in Vzhodna Vzija (brez Kitajske) . . 27.000.000 ton Države vzhodne Evropi; s ZSSli in Kitajsko 190.000.000 ton OstUla Bvrop«...........15.000.000 ton T. Š. PROIZVODNJA JEKLA \\ SVETU LETA 1961 Živimo, morda Iti lahko rekli tako. v dobi jekla! Mnoge države širom sv «"ta si prizadevajo zgraditi svojo lastno težko industrijo, saj številke o proizvodnji jekla označujejo ne le gospodarsko, ampak tudi politično moč države. Svetovna proizvodnja jekla („erude stc.-l"') je v zadnjih desetletjih napredovala takole: leta 1913"— 80,4 milijonov ton. leta 1929 — 121.8 milij. ton. leta 1938 — 110,0 milij. ton, leta 1948 - 155.8 milij. ton. leta 1955 — 269,3 milij. ton in leta 1961 — 354,8 milijonov ton. Pripomnimo pa naj. da statistični viri ne prinašajo povsem enotnih podatkov, predvsem kar sc tiče Kitajske. Po podatkih „Statistical Vcai- 70 03939369 book"-a Organizacij«- Zdlruzetuh narodov za leto 1962 (po katerem podatke povzemamo) je Kitajska leta 1961 proizvedla 15 milijonov ton jekla, po drugili statističnih virih pa 20,6 milijonov ton. V tabeli smo upoštevali vse države, katerih proizvodnja je v letu 1961 presegla 1 milijon ton jekla. Slede si v naslednjem vrstnem redu: Proizvodnja v milijonih ton Države 1948 1953 1958 1961 i. ZDA 80,4 101,2 77,3 88,9 ZSSB 18,6 38,1 54,9 70,7 3i Zahodna Nemčija 5,6 15,4 22,8 33,5 Posa rje 1,2 2.7 3.5 1 33,5 4v Japonska 1,7 7,7 12,i 28.3 5. Velika Britanija 15,1 17.9 19.9 22,4 6. Francija 7.2 10,0 14.6 17,6 n L. Kitajska — 1.8 11.0 15,0 8. Italija 2.1 3,5 6.3 'M 9. Poljska 1.9 3.6 5,7 - 7,2 10. Cehosl«)v aska 2.6 4.4 5.5 7.043 11. Belgija 3,9 4,5 6,0 7.011 12. Kanada 2.9 3,7 3,9 5,9 13. Luxem burh 2,4 2.6 3,4 4,1 14. Indija 1.3 1,5 1.8 4,0 15. Avstralija 1.2 2.1 3.2 3,9 16. Švedska 1.3 1.8 2,4 3,5 17. Vzhodna Nemčija 0.3 2.2 3,0 3,4 18. Avstrija 0,6 1,3 2,4 3,1 19. Južnoafriška Unija 0,6 1.3 1,8 2,5 20. Romunija 0,3 . 0.7 0.9 2,12 21. Španija 0,6 0,9 1,6 2,11 22. Madžarska 0.8 1,5 1,6 2,0 23. Nizozemska 0.3 0.9 L4 1,9 24. Mehika 0.3 0,5 0,988 1,7 25. Jugoslavija 0,4 0,5 1,1 1,5 Tako je torej 25 najmočnejših producentov jekla na svetu leta 1961 proizvedlo skupaj 348,4 milijonov ton (razlika 6,4 milijonov ton odpade, na države, ki so tega leta izdelale manj kot 1 milij. ton jekla). Od tega so v Evropi proizvedli 127,5 milij. ton jekla, v Severni Ameriki 94,8 milij. ton, v Sovjetski zvezi 70,7 milij. ton, v Aziji (Ja-Iionska, Kitajska, Indija) 47,3 milij. ton, v Avstraliji 3.9 milij. ton, v Afriki (Južnoafriška Unija) 2,5 milij. ton, v latinski Ameriki (Mehika) 1,7 milij. ton. Ce bi upoštevali samo Južno Ameriko, me«l 25 najmočnejšimi producenti jekla nt imela svojega zastopnika! Pripomnimo pa naj. da je Brazilija leta 1960 dosegla v tej panogi (erude steel) številko 1,8 milijonov ton. Podatki o dejanski proizvodnji nek«* države niso vedno identični z njeno celotno kapaciteto! Tako je po nekaterih virih (fndustriekurier od 15. II. 1962) kapaciteta ZDA dosegla v letu 1961 — 130 milijonov ton jekla (do leta 1970 — 145 milij. ton), Zapadne Nemčije 36,5 milij. ton (do leta 1964 — 40 milij. ton), Anglije 26,9 milij. ton (do leta 1964 — 32,2 milij. ton), Ja[>onske 30.0 milij. ton (do leta 1965 — 40 milij. ton). T. S. k fe i « À ■ š- £ v PORAST PREBIVALSTVA AVSTRALIJI! Štetje prebivalstva Avstralije leta 1961 je prineslo marsikateri zanimiv podatek! V letih 1954—1961 se je prebivalstvo Avstralije pomnožilo za 1,521.661 ljudi in «loseglo tega leta številko 10.500.000. Zanimivo je, «la so posamezne federalne države doživele zelo neenakomeren porast; najmočneje je poskočilo število prebivalstva v Severnem teritorij»!, celo trikrat toliko kot v Južni Avstraliji, ki ji gle«le na porast prebivalstva pripada drugo mesto! Federalna držav a Štev ilo preb. 1. 1961 Porast 1954/1961 Novi Južni Wales 3,916.907 14,41 o/o Victoria 2,930.244 19,40 o/o Oueenslaiul 1.518.850 15,22 o/o Južna Avstralija 969.258 21,60 o/o Zahodna Avstralija 736.624 15,14 o/o Tasmanija 350.332 13,47o/o Severni teritorij 27.139 64,79 o/o „Avstr. Capital Territory" 58.828 94,06 o/o Skupaj 10,508.191 16,03 o/o Isti razvoj odsevajo tudi prestolnice teh federalnih držav (glej tal>elo!), ki so z izjemo Sy«lneya oziroma Darvvina pomnožile svoje prebivalstvo za 20 do 30%, prestolnica Avstralije Canberra pa je svoje prebivalstvo kar podvojila! Močan porast izkazujejo tudi industrijska src-«lišča (\Vhyalla v Južni Avstraliji — 64o/o) in tudi turistični kraji ob vzhodni obali (\Yoy-\Yoy-F.ttalong — 64 odstotkov, \\ ollongong prav tako v Novem Južnem \Valesu — 45o/o in tzv. „Gohl c«*ast" južno od Brisbanc — 69o/o). Mesta Število preb. I. 1961 Porast 1954/1061 Sydney 2,181.211 17 o/o Melbourne 1,907.366 32 0/0 Brisbane 502.320 23 O/o Adelaide 587.656 22 O/o Perth 419.755 20 0/0 Hobart 115.887 21 O/o ( Canberra 56.430 99,56o/o Darwin 12.458 83 O/o Nad 100.000 prebivalcev štejeta v Avstraliji še mesti: Newcastle 208.905 16, 0/0 Veliki \\oll«>ngong 131.758 45 0/0 ČRNI PREMOG V DOLNJI ŠLEZ1JI* Največje rudno bogastvo Poljske je črni premog, tako Imenovano „črno zlato", ki so ga prvotno uporabljali le kot vir energije, sedaj pa dobiva vedno večji pomen tudi kot surovina v kemični industriji. To dobro ilustrira naslednji |>odatek: še leta 1913 so spremenili v energijo 89.8«/o celotne proizvodnje, leta 1957 pa le še 57,8o/0. V Dolnji Šleziji so nahajališča črnega premoga na površini 450 km2 v dveh področjih: okrog mesta \YaIbrzych in okrog mesta Novva Ruda: ilrugo področje je pa precej manjše. Debelina skladov je od nekaj centimetrov pa do treh metrov, izkoriščajo pa večinoma sklade od 1.5 do 2 * Pravilna pisava tega imena je Slask (izg. šlonskj. 71. inetrov debeline. Največja nahajališča «o v zahodnem 0 osvoboditvi tudi upravno priključena Loki. Med taka naselja spada tudi Trata, kjer se jc okrog železniške postaje koncentrirala lesna in tekstilna industrija. To naselje pa avtor obravnava pod poglavjem Sorško polje, kjer opisuje posebej naselja okrog železniške postaje in ob cesti do Ix>kc, nato naselja med Loko in Kranjem, vasi na desnem in levem bregu Sore ter obsavske vasi. Uvodoma pa nam v jedrnati besedi predstavlja geografsko podobo in zgodovinski razvoj Sorskega polja. Kratki poglavji pa posveča opisu Križnogor-skega hribovja, Lubnika ter Osolnika in dolini Hrastnice. Kot drugi zvezek zbirke Slovenske pokrajine jc izšla knjižica Franceta Planine, Poljanska in Selška dolinu. Knjižica obsega 145 strani in je spremljana z 39 fotogra- fijami in 11 skicami ter ima na treh straneh priložen seznam literature in virov. Tu avtor v uvodnem poglavju obravnava porečje Po-ljanščioe in Selšcioe, torej vso Poljansko dolino z Zirovsko kotlinico vred, vso Selško dolino, Loško hribovje, severna pobočja Polhograjskega hribovja in visoki rob Jelovice nad selško dolino ter pobočja pod Ratitovcem in drugimi vrhovi Bohinjskih gora na levem bregu Selsčice. Nadalje obravnava pisano geološko zgodovino loškega področja ter podnebne razmere, ki jih ilustrira s statističnimi meteorološkimi podatki, in primerja posamezna področja ter opozarja na upravno pripadnost ozemlja, ki večinoma pripada škofjeloški občini, del okrog 2irov pa tudi občini Logatec. Nadalje obravnava vsako dolino posebej, jo prirodno in gospodarsko karakterizira ter opisuje posebnosti. Nato ju razčlenjuje j»o področjih. Medtem ko ga po obeh dolinah spremljamo od kraja do kraja, nas opozarja na fizično-geografske elemente, na prebivalstvo, na narečja, ki jih govorijo v jiosamcznih predelih, na naselja in na značilne tipe hiš, na stare navade, na oblike gospodarstva od kmetijstva, obrti in starega fužinarstva do današnjih zametkov industrije. Popelje nas v preteklost do prvih naseljencev in pam v živih besedah opisuje ves zgodovinski razvoj do časa, ko so se prebivalci obeh dolin vključili v NOB. Avtor obeh knjižic jc že pred leti izdal turistični vodnik po Škofji Loki, Poljanski in Selški dolini, se bolj navdušeni pa smo lahko nad izdajo obeh priročnih knjižic, ki se jima prav dobro pozna, da ju je pisal domačin — sijajen poznavalec pokrajine in literature. Obe knjižici sta vsestransko uporabni. Turistični -^obiskovalec in predavatelj, ki vodi skupino učenoev v to slikovito staro mesto, se lahko že pred odhodom seznanita z mestom ter bližnjo in daljno okolico. Se bolj pa prihaja do izraza prijetna povezava med pokrajinskimi,' Zgodovinskimi in drugimi elementi na terenu samem, ko nas avtor smiselno vodi od hiše do hiše, od ulice v ulico, iz kraja v kraj in nam sproti razlaga. Knjižici sta prav tako lahko zelo važen priročnik za proučevanje lokalne geografije in pri tem lahko samo želimo, da bi Mladinska knjiga nadaljevala z izdajanjem te zbirke. J. K. 72 - « U • ' ; : se g DRUŠTVENE VESTI POROČILO O GEOGRAFSKEM KROŽKU NA CELJSKI GIMNAZIJ! ZA 1962/1963 Geografski krožek je v šolskem letu 1%2/1%3 nadaljeval z delom. Sestajal se je vsak četrtek ob 6.30 v fizikal-nici. Dijaki so predavanja ilustrirali z navadnimi in z barvnimi slikami ter diapozitivi. Udeleževalo se ga je 30 do ;>0 dijakov. Dijaški od)>or geografskega krožka so sestavljali: Pejovnik Stanislav 3b, predsednik: Gorišek Ra-dovau 3b, podpredsednik; Arnol Anton 2e. tehnični vodja. Letos so bila na vrsti naslednja predavanja: „I'o|K)tm vtisi i z Madžarske", Seničar Ivan. predsednik Delavske univerze. ,.1 DM je 50 PF — Vtisi iz Zahodne Nemčije", Pejovnik Stanislav 3b. „Popotni vtisi z Bavarske", Prcskar Vika 3c. ..Srbija", Kranjc Ludvik in Gorjanc Milan, gojenca Vojne. akademije v Beogradu. „Vtisi iz Cehoslovaške", Gorisek Radovan 3b. „Avstrijsko-Koroška", Kumar Lidija 2a. „Anglija in škotska Koren Zvonko in Lipovec Manja 2li. „Zanimivosti Kitajske", Klemen Zofka 3e. „Salzburška, Tirolska in Predarlberška", Marinšek Karel 3b. „Gornja Avstrija, Štajerska in Gradiščanska", Marinšek Karel 3b. ..Dolnja Avstrija in Dunaj", Gorisek Radovan 3b. „Kanada", Slander Jože 4e. ..Danska", Medved Božena 4d. „Sodobna Kitajska", 1. in 2. del. Pejovnik Stanislav 3b. „Zasavska transverzala", Znidaršič Danica in Ma\ rič Franc 4d. ..Beograd'*, Kranjc Ludvik, gojenec Vojne akademije v Beogradu. „Kitajska umetnost", Klemen Zofka 3c. ..Indija", 1. in 2. del, Kačič Stanislav 3a. „Makedonija", Kosi Jasna in Kmecl Marjetica 3&. „Vtisi i/. Brazilije", 1., 2. in 3. del, Gabelič Hilda 4e. ..Tihooceanska okrožja", Demšar Stanko in Dovšak Peter 3a. Ob zaključku je geografski krožek priredil ekskurzijo kot nagrado za vse predavatelje in stalne obiskovalce geografskega krožka. Ogledali smo si tovarno glasbil „Melodija" v Mengšu, tovarno upognjenega pohištva „Stol" \ Duplici, srednjeveško mesto Kamnik, Sadnikarjev muzej, ledeniško preoblikovano dolino Kamniške Bistrice, Presedljaj in pa Kamniško Bistrico. Vodja geografskega krožka: Zvezdana Knez-Šterbenc Zdravilišče Rogaška Slatina Zdravilni vrelci Rogaške Slatine slovijo že 300 let. Glas o zdravilni moči mineralne vode je segel v drugi polovici 17. stoletja ne samo po takratni Avstriji, .ampak tudi po drngih evropskih državah. Med pacienti zasledimo tudi Petra Zrinjskega, ki je bil od leta 1655 ban Hrvatske in je v bližini Rogaške Slatine imel svoja posestva in gradove. Ko je ozdravel ob pitju rogaške slatine, je s tem opozoril širše množice ljudi v Avstriji in v drugih državah na „čudodelni studenec" v bližini cerkve Sv. Križa pri Rogatcu. V Zdraviliškem domu visi na steni velika oljnata slika, ki prikazuje Petra Zrinjskega na konju in njegov spremljevalec polni čutaro z zdravilno vodo. Zdravniki tiste dobe so uporabljali slatino kot splošno zdravilo in dosegali z njo zelo dobre uspehe. S posebnim interesom se je posvetil proučevanju rogaške mineralne vode mestni fizik dr. J. Benedict G run del v Mariboru, ki je izdal leta 1685 knjigo v latinskem jeziku pod imenom „ROITSCIIOCRENE", dve leti kasneje pa ie izšla v nemškem jeziku. Tu opisuje, da je Zrinjski ob pitju te vode popolnoma ozdravel. Zaradi slovesa, ki ga je začela dobivati minerabia voda, se je Rogaška Slatina razvila v veliko zdravilišče. Leta 1803 so štajerski deželni stanovi odkupili dotedanje gospoščinske pravice od rogaškega gra-ščaka Antona Attemsa in novi lastnik je začel s preobrazbo zdravilišča. Važno prelomnico v razvoju zdravilišča pomeni globinsko vrtanje v letih od 1952 do 1958 s čemer se je povečala kapaciteta vrelcev povprečno za 50.000 litrov na dan. Večji del vode odteka v nalivabiico, kjer se polnijo steklenice (letno 7 milijonov steklenic), tlel vode popijejo pacienti ob vrelcih samih, višek vode pa se porabi za mineralne kopeli. Od leta 1953 se izkorišča v industrijske namene tudi prosti ogljikov dioksid. Pri nadaljnji izgradnji zdravilišča ima prednost dograditev nove terapije. Poleg zdravstvenega zavoda z zdravstveno-balneološko službo pa obstojajo hoteli „odprtega tipa" za druge goste. V zadnjih letih se je povečalo zlasti število inozemskih gostov. Zdravilišče ima prav prijetno lego ob vznožju gozdnatega masiva Boč—Plešivec med vinogradi, njivami in travniki. Kdor išče mir in počitek, ga gotovo najde tu. Za razvedrilo in dobro počutje je poskrbljeno-koncerti, ples, športno kopališče ter vabljive izletniške točke z zgodovinskimi posebnostmi. 73 S SVOJIMI VRELCI DONAT, STYRIA, TEM PEL ZDRAVI BOLEZNI JETER, ŽOLČNIKA, PREBAVNIH ORGANOV, BOLEZNI PRESNOVE! PIJTE ZDRAVILNO ROGAŠKO SLATINO! 03 ■ C (S) 03 >C/D 03 Ct O CC o >C/D > 03 M Opekarna Lj u b e č n a -B u kovžI a k LJUBEČNA — POSTA CELJE — P. p. 13 Proizvajamo kvalitetne opečne izdelke kot zidak M-200, fasadni zidak, vse v rste stropnih opek, radialno opeko za vse višine tovarniških dimnikov Priporočamo se za cenjena naročila, katera izvršujemo točno in solidno! LIN LESNA INDUSTRIJA — NAZARJE proizvaja: rezan les, stavbeno pohištvo, , zaboje in lesno galanterijo Izdelava skrajno solidna! Cene brezkonkurenčne! TRGOVSKO P O D J E T J E vam nudi železaiinsko blago v poslovalnicah: • Zelezninar, Celje Zelezninar •Merkur ^ • Labod, Celje . NA VELIKO IN MALO • Zelezninar, Žalec • CELJE — STANETOVA ULICA 4 • Zelezninar, Vransko __ ; - — — " " ~ KOMUNALNO PODJETJE Ceste- kanalizacija CELJE — ULICA 29. NOVEMBRA 2 nudi investitorjem naslednje usluge: polaga vse vrste tlakov ter liti asfalt, Ureja komunalne objekte, polaga vse vrste kanalizacij in zalaga podjetja in potrošnike s toloenoean ter drugimi kamenitnimi izdelki kamnolomov Za cenjena naročila ee priporoča delovni kolektiv! ❖ SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »Zasavje« Trbovlje izvršuje vsa dela visoke in nizke gradnje Priporoča se za cenjena naročila, katera izvršuje solidno in po konkurenčnih cenah! ❖ Gozdno gospodarstvo Nazarje Eksploatira, goji, ureja in gradi gozdne poti v vseh gozdovih na Nazarskem gozdnogospodarskem odmočju. KOV1NOTEHNA VELETRGOVINA UVOZ — IZVOZ CELI E CELJE, MARIBORSKA CESTA 17 Telefon 39-71, h. c. 6 linij Telex 03416 Telegrami: Ko vit Celje V najmodernejše urejenih skladiščih (preko 20.000 m2) nudimo promptno: kvalitetna jekla barvne kovine krogljične le zaje orodja vijačno blago in žičnike instalacijski material - . NASA VELIKA ZALOGA garantira najširšo izbiro po asortimanu in kvaliteti ter solidno in hitro postrežbo I TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO TEHNOMERCATOR CELJE ima na zalogi in nudi kupcem v svojih skladiščih in prodajalnah na malo po konkurenčnih cenah: blago elektrotehnične stroke, radio aparate, televizorje in rezervne dele; gospodinjske stroje in ostale pripomočke; steklo, steklene izdelke, jedilni pribor in porcelan; gradbeni material, barve in kemikalije. LESNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT „Savinja" Celje vam nudi po ugodnih cenah VSE VRSTE MEHKEGA IN TRDEGA LESA VSE VRSTE EMBALAŽE, LESNE VOLNE IN PLEMENITE FURNIRJE, KAKOR TUDI LEPENKO ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV! Rudnik rjavega premoga Trbovlje - Hrastnik TRBOVLJE proizvaja naslednje vrste premoga: • KO S O VE C . KOCKOVEC . OREHOVEC • GRAHOVEC . Z D R O B • PRAH za industrisko i on za široko potrošnjo! TOVARNA ALUMINIJASTE OPREME „A L P O S" ŠENTJUR PRI CELJU Železniška postaja: ŠENTJUR Pošta: Šentjur pri Celju Telefon št. 19 h. c. Brzojav: AIpos Šentjur Aluminijasta oprema za gostinstvo, trgovine, klube, šole. bolnice, letovišča in gospodinjstva Aluminijasta okna. vrata in izložbe Varilni ^praški „VI-GA" za aluminij, baker in bakelit ® Tovarna volnenih ode) Šfcoffa vas pri Celju proizvaja in n u d i vse vrste volnenih odej ! Izdelava jako solidna ! ! C e n e zajamčene! ® - Elektro - Celje CELJE dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; projektira, gradi in opravlja montaže daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj; izvršuje pa tudi vsa v elektrotehniško stroko spadajoča instalacijska dela! Tekstilna tovarna Prebold Telefon: Celje 26-19 in Prebold 1 Predilnica, tkalnica, belilnica, barvarna, tiskarna (rolo), apretura in elektrofotopantograviira Izdelujemo : Gice (kretone), delene (iz bombažne in stanične preje), k repe, naglavne rute (letne in zimske), duvetine, keper-barlvende, blago za damsko in moško (letno in zimsko) perilo Izvažamo : v Turčijo, Libanon, Sirijo, Anam, Abesinijo, Francijo, Anglijo, Zahodno Nemčijo in Italijo TOVARNA ESENC iN ETERICNTH OLJ CELJE— IPAVCEVA 18 Telefon: Celje 30-13 Brzojav: Etol Celje proizvaja: esence za rum. likerje, limonade, sladoled, peciva; sadne paste; koncentrirane arome za bonbone; ekstrakte za gospodinjstvo; neškodljive barve za pijače in živila; razne kozmetične proizvode; ..BORELKA", olje za osveženje zraka; ..BORELKA", osvežujoči ekstrakt za kopanje in umivanje; topila ter eterična olja. Comef M 99 podjetje za proizvodnjo umetnih brusov in magnezitnih izdelkov ZREČE izdeluje umetne bruse za kovaško in kovinsko industrijo, bruse in brusne segmente za gradbeno industrijo za brušenje naravnega ter umetnega kamna in terace, mlinske kamine za Iušoenje žitaric in oljaric ter bruse za druge svrhe raznih oblik in dimenzij po želji naročnika ter se priporoča cenjenim strankam za naroČila! IFA-Celje ----,-,---:- GOSTINSKO PODJETJE' Samopostrežna INDUSTRIJA restavracija CELJE-GABERJE FINOMEHANICNIII APARATOV znano specializirano podjetje za izdelavo razne opreme > nudi vsem za projektivne biroje toplo in mrzlo hrano po skrajno nizkih cenah vam nudi Restavracijski buffet risalne aparate v treh velikostih ima za mimoidoče vedno na razpolago za formate A-0, A-l, A-2. topla in mrzla jedila aparate za obrezovanje in robi jen je ter pristna štajerska vina načrtov ter ostale finomehanične Za obisk se toplo priporoča izdelke * d e1 o v ni k o 1e k t i v ! * „Volna" KMETIJSKI KOMBINAT ŽALEC INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV „Mesnine" Celje L A S K 0 p r o i z v a j a samostojni obrat mika ne in česane tkanine za ženske in se priporoča moške plašče, obleke, kostime, sakoe in volnene odeje svojim odjemalcem in jim nudi Posebno znani so tweed i, ci belini in dnevno sveže boucleji vse vrste mesa in mesne izdelke Novost je raztegljiva tkanina „IiELANCA" v vseh modnih pastelnih v svojih poslovalnicah barvah, uporabljiva za na območju smučarske hlače Podjetje „VOLNAc: tudi izvaža svoje občin Celje in Žalec * ■ —~r~ ■1 ~ 1 —»—:--- ■ — kvalitetno blago v inozemstvo Zahtevajte izdelke tovarne „VOLNA",. Laško • Komunalna in ekspoziturami v ŽALCU, MOZIRJU, b a n k a SLOVENSKIH KONJICAH, ŠMARJU PRI JELŠAH, t/ . f " •' - ŠENTJURJU PRI CELJU, Celje VIDEM-KRŠKEM, BREŽICAH IN SEVNICI s podružnico % |j i r a hranilne vloge ter jih CELJSKA MESTNA HRANILNICA n a j ugodneje obrestuje! Cementarna O Trbovlje proizvaja PO RTL ANE) cement znamke PC 30 Z 250, Avtobusni PC 20 p 350, PC 350 in PC 450. promet V obratu Zidani most pa proizvaja CELJE * -* M, * Ji- mM metalurški cement, izvršuje prevoze a p n e n č e v o moko ter izolit plošče 2.5, 5 in 10 cm na rednih avtobusnih progah s sodobnimi avtobusi, Telefon: Trbovlje izletniške vožnje pa v sklopu 80-042 h. c. Turistične agencije „Izletnik", Celje 80-032 tajništvo 80-050 direktor 80-019 prodajni oddelek Telefon: prometni sektor 23-64 / Turistična poslovalnica 28-41 v 50-038 nabavni oddelek in © 81-813 obrat Zidani most TOVARNA SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZA VISOKE IN NIZKE GRADNJE Rogaška Slatina z lastnim PROJEKTIVNIM BIROJEM ter s stranskimi obrati: • Umetni kamen • Mizarstvo CELJE • Sliko pleskarstvo kvalitetni Aero jasnit kopirni papir • Steklarstvo v treh barvah: in v treh vrstah: • Elektroinstalacije R D E C I N 0 R M A L' • Vodoinstalacije M O D R T S P E C r A L ČRNI ULTRARAPID Za cenjena naročila, katera izvršujemo po konkurenčnih cenah Izdeluje ter se priporoča d e 1 o v n i kolektiv tovarne! se priporoča delovni kolektiv! ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KOVINSKO PODJETJE „AGROSERVIS" „Klima" Celje v PROJEKTIRA, IZDELUJE in izdeluje in popravlja i MONTIRA opremo za gozdarsko in kmetijsko mehanizacijo ventilacijske naprave, ekshaustorske ter ter popravlja vse vrste motornih vozil klimatske naprave, sušilnice za les in opeko, / Za cenjena naročila centralne kurjave, se priporoča kolektiv! vodovodne in sanitarne naprave TOVARNA PERILA OP C E L 1 E TELEFON 32-32 Izdeluje vse vrste kvalitetnih moških srajc po najnovejših modnih kreacijah! Za cenjena naročila se priporoča delovni kolektiv! Cene brez konkurenčne! Tovarna emajlirane posode SKRAJŠAMO ČAS POMIVA NJA POSODE! Dobite jo v vseh specialnih trgovinah! Pomivalna omarica Vam bo skrajšala čas pomivanja posode, ker je grajena tako, da je postopek pri pomivanju posode mogoče smotrno urediti. Izmere omarice so take, da jo prav lahko vključimo kot sestavni element v sodobno kuhinjsko baterijo. Omarica je izdelana iz jeklene pločevine in je belo emajlirana. Omarica je izdelek TOVARNE EMAJLIRANE POSODE CELJE! Strojna tovarna Trbovlje SLOVENIJA — | U G OS L AVI J A Telefon 80-106 O Konstruiramo, izdelujemo in montiramo stroje in opremo za: rudarstvo, gradbeništvo, črno in barvno metalurgijo, energetiko in druge industrijske naprave