l8
TRST, petek ^ septembra 1959
^eto XV. . št. 222
(4376)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
UL- MONTECCHI St. «, II. nad. - TELEFON 93-898 IN 94-63« - Poštni predal 559 - UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. M -	NAROČNINA:	mesečna 480 lir - vnaprej: četrtletna 1300 lir. polletna^ 2500 lir.	7»	^rOetM 3«f dm - Poštni tekoči račun. Založništvo
OGLASOV^ . ~ Pod™žnica GORICA: Ulica S. Pelltco l-II. - Tel. 33-83 - OGLASI; od 8. do 12.30 In od 15. do 18. - Tel. 37-338	- CENE	FLRJ: v tednu	10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din - Nedeljska: letno 1.440 po letno 720, četrt Hno	Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Jr°V: Z* vsak mm v,šine v širini enega stolpca:	trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 Mr. - MALI OGLASI: 30 lir beseda.	tržaškega liska	Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči računi pri Komunami banki Ljuouam
kdajkoli zadele
Smrtnih žrtev je mogoče nad 70, izkopali pa so jih že blizu 50 - Včeraj je obiskal Barletto tudi predsednik republike Gronchi - Sodna oblast namerava proti krivcem nesreče nastopiti z vso strogostjo, toda zdi se, da sta med žrtvami pod ruševinami tudi oba stavbenika
gruščev bo danes obrazložil v OZN Kov sovjetski načrt o razorožitvi
.. hv je nr:	17. — Predsednik sovjetske vlade Hru-
Itier ,^anes z vlakom iz Washingtona v New
w <Mti casiiiSe Je ob 13- uri (°b 18. po srednjeevrop-
V Kjt Uaelcžil v hotelu «Commodore» kosila, ki
*	»m? ZUpan ^agner. Ob 17.30 (22.30) se je
■ %rja ti. na domu bivšega newyarškega gu-
,, Ri, ^ ”artImana, ob 19.30 (00.30) pa je bil na ve-
Ia P bo	pr^redil tamkajšnji «Economic club*. Ju-
,Razložifev S°voril v glavni skupščini OZN, kjer
“tla hivc nov sovjetski predlog o razorožitvi.
(n ‘usa ib	j.	'    ________
2j5
Hjeevr! ,21- do 22. i^tskem p&kem času)
r 'lik,- IQ Poslnničf
22. po su) v
JSfiKL poslaništvu v
J it^hineton bo govoril & h d°P0]nna P° televizUi ,(i ,0Pskem a po srednje-
^■rfovafU' V Moskv°
- oh oo Aeiai itiiT^),	3	(ob 3 v pone-
iX™ATng-
4^0^« sonce
ji'1
S
■‘y -f Q*V. k““ seaVjg jjrif     iiiiiuuiiiiii
, 'lL!iSv>ral	le	orke-
d Hi, stnerini ko himno,
A k T8150 himn°-
5 “• Orl flruščev	J,1 zdiavici
Jo rev
>^<rss'K »<•»>•«
.( dolgem govoru na kosilu, ki ga je priredil župan Wagnerf je Hruščev pozival na skupno sodelovanje v korist miru
BfUkčev Je sP°rocila, da Rr2>1 se eno ti
i°d 21. do
z letalom
tosil.
ki
0Se med ZDA
,la j? Priredil ner, se
k^eležn zuPan Wag S^abp- 0	-g
okol
1 dva tisoč
bi skušal spreobrniti vas h komunizmu. Bila bi izguba e-nergije. In prihraniti hočem svojo energijo za koristne stvari. Ce pa kdo med vami iskreno upa, da bi jaz prešel
v kapitalistični tabor, je tudi to brezupna želja. Ce bi bil zagovornik kapitalizma, tedaj bi se prav gotovo trudu, da sem z vami, ker vi ste zares močna kapitalistična skupina. Ce hoče kdo biti med kapitalisti, je najboljša stvar, da o-stane s tem kapitalizmom, ki ima globoke korenine, ki ga
vi predstavljate.«
Hruščev je takole nadaljeval; «Za opredelitev našega stališča do naših sistemov, je najboljši izrek, da vsaka raca ceni svoje močvirje. Vi seve-
da imate pravico reči o na- pravim, da hočemo živeti z z našo državo niti z nobeno
šem sistemu isto, kar mi pra vimo o vašem.* Nato je Hruščev izjavil, da noče poudarjati samo to, kar «nas loči, pač pa tudi to, kar predstavlja med nami najboljše stične točke*. «Naše stališče do vas je spoštovanje do predstavnikov delavcev, do intelektualcev, državnikov in ljudi, ki imajo neko težo v javnem življenju.
Vprašanje države ali socialnih sistemov, ki prevladajo v tej ali oni državi, je med vprašanji, ki ga morajo rešiti države same v notranjosti svojih meja. Ce vam je všeč kapitalizem, in gotov sem, da vam je všeč, bog bodi z vami, nadaljujte svoje napore, toda pazite: rodil se je nov sistem, ki vam je za petami, in če se boste ustavili in razmišljali, vas bo prehitel. Pustite, naj ljudstvo izbira in naj odloča o tem, toda gledajmo drug drugega s spoštovanjem in postavimo naše odnose, ne da bi upoštevali socialni položaj v naših državah, tako da postavimo te odnose na temelje sožitja in na temelje miru. Gospodje, z vso iskrenostjo vam
vami v miru in prijateljstvu.*
Zatem je Hruščev nadaljeval: «Z občudovanjem gledamo na Ameriko, ki se je znala osvoboditi kolonialnega gospostva in korakati naprej, dokler ni dosegla razvoja, ki je enak razvoju najmočnejših držav, kar se tiče gospodarstva. Imate najvišjo življenjsko raven na svetu, ste najbogatejša in najmočnejša država na svetu, in ko pravim najmočnejša, mislim med kapitalističnimi državami.* Zatem je Hruščev vprašal, ali so morda pozabili na čas sovjetske revolucije, ko so poslali v Sovjetsko zvezo svoje čete. da bi to revolucijo zatrli. Potrebno je potem bilo šestnajst let, preden so v ZDA sprejeli na znanje revolucijo, ker so pač videli, da je nastalo nekaj novega, ter je dodal: «Ce sedaj slučajno mislite posvetiti se kakemu dejanju sile proti nam, tedaj sem prepričan, da dobro veste tudi vi, kaj bi to pomenilo.
Toda ker ste sprejeli na znanje našo stvarnost, sem prepričan, da nočete vojne niti
drugo državo na svetu. Naj torej za večno vlada mir. Potrudimo se za čim večje število stikov in izmenjavo delegacij. Mi predlagamo povečanje odnosov in državni departma postavlja ovire. Ali se hočete vrniti nazaj v pogoje železne zavese? Mi hočemo številnejše vezi, hočemo izmenjavo znanstvene literature, sodelovanje med našo in vsemi drugimi državami. Tu je bilo omenjeno, da sta se naši dve državi skupno borili v vojni proti hitlerjevski Nemčiji. Zelo cenim tedanje sodelovanje ter se v imenu sovjetske vlade in ljudstva zahvaljujem vaši državi, da je bila enotna z nami v tej krvavi borbi. Vaša pomoč je prav gotovo imela svojo težo pri zmagi.*
Zatem je Hruščev omenil, da bo vlada proučila vabilo, naj sodeluje na svetovni razstavi v New Yorku ter da bo to vabilo ugodno sprejeto. Go. vor Hruščeva so vsi pozdravih z burnim ploskanjem.
Kakor rečeno, se je Hrusčev zvečer udeležil večerje na domu Averella Harrimana.
BARLETTA. 17.
Ime Barletta bo ostalo še dolgo
časa vsem v tragičnem spcminu. Ob tem imenu se bomo vedno spomnili na nesrečneže, katerih število tostavlja nesrečo v Barletti med največje tragedije, še sedaj se točno ne ve, kolike je mrtvih. Govori se, da jih je nad 70. Vsekakor je že v prvih popoldanskih urah število izkopanih trupel naraslo na 45.
Ing. D’Ambrosio, poveljnik gasilcev, ki nadzoruje dela pri odstranjevanju ruše-
vin, je že davi izjavil, da ne bo trajalo le nekaj ur, temveč dni — dva, tri — preden bodo ruševine odstranjene, in to kljub modernim sredstvom, ki so na lazpolago. Vse se je tako zrušilo, da so delavci pred ogromnimi bloki armiranega betona skoraj brez moči. Zaradi trupel, ki se nahajajo med ruševinami, namreč ni mogoče delati, kot bi imeli pred seboj samo mrtev material. Ing. D'Ambrosio je še dostavil, da se pri podobnih nesrečah najde največ žrtev prav v najnižjih plasteh in zaradi tega bo treba odstrani*
^6 d * dobrodošli-
*^<fomoči iTpUoči ■Sed fl. i Sovjetski
<:] i")”‘n Po nk!80 svet°vno g J iliijt^hloč .,_.ln ,-’e dodal,
rl
S-Vključil mir- «Za-D>' O- Vsem ' „<<pred,aKam . So n‘Co' Z*	enoslav-
W bi mLrlr seda' ln
-l *hvn žl°veškn st°riti vse.
“r C Presni m°
>”f, ^anjeCmenle P"
naših ^v.1ier>in in
za
na*
jii’ dj * .I® čeja]tei? (-abot Lod-'k«\>nes’ jf?a .je 3H.OOO V < ro& v New
SVHe d°innih na ‘>*ti
jlis&Sovarjal Sovjetska zatem ka-
< 5?u4ariiClfL0voru je Hru-H	le predsed-
i	,v naj večji
2lasti nrJetSiki zvezi* S vr, v'°Sa v ! n° ceni i PO”*' ko i ,ruki sve-«.'4)10 Jtl'k ,ale bi! vrhov-
zein	niSkih Sl1-
» »i?lka.» jp ceni1 v„šega ^ ke“ Sa seda ‘*-]avil H">-
K > le 1 Se bo|i ce-i 'tlic0trebn=	v	A-
VS! Crosf namreb
IM llT	•	111 SP°"
A, naši^nja’ ria so
dvema dr-Ul	"a zdravo
Politfk al: "V em'
»	Jom v 1ei
^0(Ja ve^0d-dn^ova
NiiSL^oJT čl,,veka
.A’6
4- ‘te fr^Ostl 7 Qan<!S
Dri*\ ^avedam
*	?. čl°vek
ti
.sposohro-
in gle-
(#^t inNisa'«Pntikbfn Seriai
dite, je Hru-
hiatov
mi je
      .....................................................
V ponedeljek odgoi/or Alžircei/ de Gaulln
Edina sprejemljiva rešitev je priznanje neodvisnosti in zatem pogajanja med francosko in alžirsko vlado
Izjai/e alžirskega predstai/nika in komentar maroškega radia - SFIO odobrava de Gaullovo izjavo, desničarski tisk pa se razkurja ■ V VVaskingtonu in Londonu jemljejo izjavo «z zadovoljstvom na znanje», a je še ne komentirajo - Atentat na Mesalija Hadžija
tuja.
c e-
^ S	a	Pfi htUmem'	m le
i	'govohi
bir°sekola-Ce S<!	°dda'
MK9>.	uvo-
Se H: -<5a	ne bi
/ J>°lreb kaDit i^scev spre-V bb°. da i« Jcni- veri
Vn°’d
•v .....
se
trudim, da
KAIRO, 17. - Alžirska vlada bo imela od sobote jnU besedo ^soodločanje Iz-calje tridnevno zasedanje v Tunisu, da pripravi svoj ^arn^a^tai| t%e0ara jan. odgovor generalu de Gaullu. V Kairu prevladuje n^ne j skega jeta v Alžiriji in ustav-nje med alžirskimi predstavniki, da bo alžirska vlada ^ nj referendum lanskega sep zavrnila de Gaullove predloge, dan alžirske vlade je izjavil po radiu: «Ni nam lahko podpisati de Gaullovo ponudbo, želimo neodvisnost in ne zaupamo v de Gaullove besede ali v besede njegovega ministrskega predsednika, če ne vsebujejo priznanja naše neodvisnosti. Edina rešitev, ki jo mi lahko sprejmemo, je predvsem to priznanje in zatem pogajanja med delegacijo francoske vlade in predstavniki naše vlade.
Ne bomo položili orožja, da se prepustimo v roke generala de Gaulla v pričakovanju plebiscita. Nihče ne more reči, kakšen bo rezultat tega plebiscita; toda dovolj je misliti na tiste plebiscite, ki so že bili v francoskih kolonijah, aa ugotovimo, da so potekali pod pritiskom Francije in njene vojske in z namenom, da te dežele ostanejo pod francoskim vplivom.*
Komentator maroškega radia je v zvezi z de Gaullovo izjavo danes poudaril: ((Predlogi generala de Gaulla ne prinašajo nobenega novega e-lementa in bodo vsekakor razočarali delegacije, ki so se včeraj sestale v New Yorku.
General de Gaulle je izrekel besedo »samoodločanje*, toda obdal se je z vsemi mogočimi previdnostmi.*
Kar se tiče alžirske vlade, je komentator izjavil:	«General
de Gaulle zavrača sleherno idejo pogajanj s pravimi predstavniki Alžirije, in magični izraz «samoodločanje», ki ga je izrekel, ne bo prevaral no-
bene od delegacij, ki «o se zbrale v OZN.*
Tunizijski list «A1 Arnal*, ki je glasilo stranke «Neodestur», piše, da bo alžirska vlada u-radno sporočila v ponedeljek svoje stališče d.o de Gaullove izjave. Sinoči so imeli člani alžirske vlade v Tunisu dve-urno sejo. Tunizijski minister za informacije je zaprosil tunizijski tisk, naj ne objavlja komentarjev v pričakovanju, da predsednik Burgiba in tunizijska vlada proučita de Gaullove ponudbe. Vendar se zdi, da je prVa reakcija med tunizijskimi in alžirskimi opazovalci ((razočaranje*. Po njihovem mnenju dejstvo, da de Gaulle odklanja pogajanja z alžirsko vlado, pomeni, da se bo morala vojna v Alžiriji nadaljevati. Poudarja pa se, da Alžirci vendarle ne bodo mogli mimo de Gaullove izjave in jo bodo morali skrbno proučiti ter podrobno obrazložiti vzroke zavrnitve, ki pa jih ni malo.
Vendar pa je že sama beseda «samoodločanje», ki jo je izrekel general, razburila francosko skrajno desnico in tako imenovane alžirske poslance. V Parizu je skupina poslancev, ki zastopajo alžirske koloniste, razpravljala o de Gaul-lovih predlogih in sprejela resolucijo, ki obsoja »sleherno spremembo stališča, ki bi dalo francoskim departmajem možnost, da se ločijo od države*.
Alžirska organizacija bivših francoskih bojevnikov pa je objavila izjavo, s katero protestira ker je de Gaulle ome-
.................m...,,,,,................  .»■•■»•i.......minimum..........................................................................
a j je bil potreben obisk gtija in Pelle v Turčiji
Al' bo
nika)
i1 ASV Je b1ioradn,em po-
1 v i U ki i ra-,n lzdano v &LM^n,E°^b med
. F-m stra-
d Zunanii minister jutri na seji komisije za zunanje CVe v poslanski zbornici podal jasno opredelitev Italije č	v	sedanjem	mednarodnem	položaju ?
$ ''»ik	ki T	PodrSnika>	konkretne oblike splošnega
pomirjenja v varnosti.
Na seji komisije za zunanje zadeve bodo predstavniki opozicije od Pelle zahtevali, da jasno ozr.ači italijansko stališče v sedanjem procesu pomirjenja. Vse, kar je v zad njem času delala italijanska diplomacija, je nekako sumljivo. Nič se no ve, kakšne obveznosti sta Segni in Pella prevzela pri razgovorih z Ei-senhovverjem in de Gaullom v Parizu, kakor je tudi ne-ifSIW	»	S„ mpi	-	nanaša	jasno, čemu je bil potreben
C* isS6nV>, u*alsk‘> de-	prav sedaj njun obisk v Tur-
rj«»*(w	T.	Pola.	*m,	kie,-	čiji, ki je doslej bila znana
kot tradicionalna protisovjetska postojanka v prvi liniji.
Težko je njun obisk razlagati nwt».*vpum	—•*■*-	tudi s kakimi gospodarskim,
J	ki	Sa	'šli,	Har	nikak	pobudami, ko je bila komaj
i*. s	K;	2e	se a,-.,	junija meseca v Rimu podpi-
sana sedemletna pogodba s Turčijo. Seveda pa ostaja še vedno vprašanje, koliko bo na
rj V Va ntW» n-
»»K:
'i$$r“S
^Urfl-0^l i!*1’ kjer
U^Tstobi lta-med-
kNSS* a ln Prala v vap J dopuavic'», gle-
roditi
omenjeni seji Pella hofel povedati.
Med dogodki v Rimu bi lahko zabeležili, da se je danes sestal izvršni odbor MSI, ki je potrdil,, da bo podpiral Se-'gnijevo vlado. Vendar je na-da.jnja podpora odvisna od izida kongresa KD v Florenci. Značilno je, da je Michelini danes časnikarjem izjavil, da je bil Morov govor v Trstu <iboljši» od govora, ki ga je Moro imel 3. julija na zboru vanju pokrajinskih tajnikov KD. Ta sodba potrjuje, da Morov govor ni služil tolik** tendenci po enotnosti, pac p.* je bolj zadovoljil desnico v stranki.
Dorotejci prehajajo v vedno bolj odprt napad proti Fanf«-ruju. V Pescari pa je govoril Andreotti, ki se je še /a korak približal skupini Segn’
,M°r°-	A.	P.
tembra, s katerim je Alžirija sklenila, da ostane združena s Francijo, ter žrtev tistih, ki so umrli v borbi za Alžirijo*. Izjva koordinacijskega odbora te organizacije pravi dalje: ((Odbor oporeka slehernemu pravico, da bi ponujal odcepitev departmajev, ki so ustavno sestavni del republike * Na koncu pa izreka zadovoljstvo, ker je de Gaulle izjavil, da se ne bo pogajal z alžirsko osvobodilno fronto. Francoski kolonisti so nalepili po zidovih v Alžiriji lepake z napisom »Alžirija je za vedno francoska*.
Predsedstvo francoske socialistične stranke pa je objavilo izjavo, v kateri «čestita zaradi jasnosti, s katero je predsednik republike pojasnil opcijo, ki jo je demokratično ponudil prebivalstvu Alžirije, in se ie obvezal, da bo dal ratificirati po Vseh Francozih svobodno izbiro Alžircev*.
»Nedvomno ni sklicevanje na ponudbo za ustavitev sovražnosti — ki ostaja prvi pogoj za uspeh predlaganega načrta — v skladu z mislijo, ki je bila izražena na našem zadnje/n kongresu, in želeti bi bilo, da bi se ponudba okrepila in pojasnila,* dodaja izjava.
»Socialistična stranka pa se vednarle stiinja z liberalno usmeritvijo izjave, ki prav gotovo pomeni važno postajo v iskanju rešitve in želi, da bo z vseh strani vsakdo storil mogoče, da ne bodo potrebne zakasnitve, ki se sedaj predvidevajo za zagotovitev naglega povratka k trajnemu miru.*
V Washtngtonu je predstavnik državnega departmaja izjavil: »Gre za zelo važen govor, ki terja skrbno proučitev. Ne bomo mogli komentirati govora, dokler ga ne bomo skrbno proučili.* Zdi se, da je bil Eisenhovver že prej obveščen o vsebini govora, ko je bil v Parizu.
Predstavnik Foreign Officea je prebral naslednjo izjavo: »Britanska vlada je z veliko pozornostjo prebrala izjavo predsednika de Gaulla o Alžiriji. Vlada sprejema to izjavo z zadovoljstvom kot politično izjavo največje važnosti. Britanska vlada iskreno upa. da bo politika, ki jo je napovedal predsednik, pripeljala do miru v Alžiriji in da bo pripeljala do rešitve v skladu z željo alžirskega in francoskega ljudstva. V splošnem interesu je, da pride do take rešitve.*
Na nekatera vprašanja je predstavnik izjavil, da britanska vlada ni bila prej obveščena o vsebini de Gaullove izjave. Ni hotel povedati, kakšno bo stališče Velike Britanije med razpravo o Alžiriji v OZN. Pripomnil je, da vprašanje ni bilo še vpisano na dnevni red skupščine in da ni običaj vlade v naprej poveda ti, kakšno stališče bo zavzela njena delegacija.
Francoski vladni tisk seveda ugodno spjbjema de Gaullovo izjavo. Progresistični »Liberation* pa pravi, da odklonitev pogajanj s tistimi, ki se borijo, ne bo mogla pripeljati do konca vojne. Tudi «Huma-nite* pravi: »Edini način, da
jega števila političnih kaznjencev ob priliki desetletnice kitajske republike.
Zračna tromba blizu Rima
RIM, 17. — Okoli 23. ure je področje Fiumicina zajela zračna tromba. Vihar je podri okoli 20 dreves in telefonskih drogov. Več poslopij je bilo odkritih; Veter je podrl tudi več- drogov električne napeljave. Porušilo se je okoli 50 metrov zidu okoli tovarne Pur-fina. Pet stanovanj so izpraznili, ker so bila poslopja močno poškodovana.
čez reko. V avtobusu je bilo skupno 28 potnikov. Reka je bila zelo razburkana zaradi močnega vetra.
se napravi konec krvave vojne, je pogajati se s tistimi, ki se borijo.*
V Gouvieuxu blizu Chantilly je bil danes izvršen atentgt na voditelja kolaboracionistič-nega ((Ajzirskega narodnega gibanja* Mešali Hadžija. Radž pa je ostal nepoškodovan.
Atentat je bil iavrsen ob 14.45, ko se je Hadž sprehajal. Nenadoma so neznanci streljali iz bližnjega gozda proti njemu.
Hadž se je vrgel na tla in se tako rešil. Policija je takoj obkolila bližnji gozd in dve uri pozneje sta v spopadu pad la dva muslimana, o katerih trdijo, da sta bila med napadalci. Policija še vedno išče v bližini, ker domneva, da so bili atentatorji najmanj štirje.
  «»-----
0
Pojasnilo alžirske vlade
TUNIS, 17. — Ministrstvo za informacije v alžirski vladi je objavilo uradno izjavo, v kateri pravi, da so nekateri časnikarji in nekatere agencije objavili, po govoru de Gaulla, napačne informacije o sestankih članov alžirske vlade, katerim se pripisujejo izjave ali komentarji, ki pa so plod fantazije.
Izjava poudarja, da morajo veljati za prave samo tiste izjave, ki jih objavi uradna služba alžirske vlade.
Predsednik lilo v Črni jjori
0	NEW YORK, 17. - V skup-
BEOGRAD, 17. — Predsed- ščini OZN se je danes popol-nik republike maršal Tito je i dne začela splošna razpiava. popoldne prispel z jahto «Ja- Prvi je govoril ameriški dr-dranka* v Kotor na večdnevni žavni tajnik Herter, za njim obisk ljudske republike Crne pa predstavniki Brazilije, Ar-gore. Z njim je dopotoval tudi gentine in Japonske. Na ve-predsednik ljudske skupščine čemi seji pa je govoril bri-Crne gore Blažo Jovanovič, tanski zunanji minister Sel-Velika množica ljudi iz vseh wyn Lloyd, ki je obrazložil krajev v zalivu Boke Kotor- načrt o razorožitvi v treh ske je z navdušenjem priča- fazah.
kala predsednika Tita v pri- , Prva faza zajema del pred-stanišču tega starega pomor- logov o razorožitvi iz leta skega mesta. Ko se je obrnil , 1957, ki so še veljavni. Začela k zbranemu ljudstvu, se je naj bi se namreč tehnična predsednik Tito najprej pri- diskusija o prenehanju upo-srčno zahvalil za veličastni rahljanja atomskega materia-sprejem. Rekel je, da je prišel la za izdelovanje jedrskega o-na obisk Crne gore. da bj se rožja, o ustanovitvi organizma, spoznal z njenimi uspehi in (i bi zBiral vojaške intorma-težavami.	I	cije, ter uničenje nekaterega
Jugoslovanski predsednik je j orožja, ki je v zalogah, ki bi prišel v Kotor iz Splita, ka- ! se morale postaviti pod med-mor je prispel davi. Pri pre- narodno nadzorstvo.
ti ruševine do zadnje opeke preden bo mogoče natančno reči, koliko je bilo smrtnih žrtev.
Pri odkopavanju se je dogodil skoraj neverjeten primer: popoldne so našli nekega moškega še živega. Nahajal se je v nekakem rovu, zaščiten s ploskvijo armiranega betona. Reševalci so slišali slabotne glasove, na katere so postali pozorni ter nadaljevali ,s kopanjem i največjo previdnostjo, da se rie bi ostale ruševine okrog zrušile na ftio-ža, ki je bil sicer še živ, vendar se je takoj videlo, da bo potreben velike zdravniške nege, ako naj bi ostal pri življenju. Zdravniki so sicer najprej izrazili upanje, da ga bodo ohranili pri življenju, vendar je mož, ki je bil 63 let star, uro kasneje umrl. Njegovo ženo so našli v njegovi bližini mrtvo.
Izvedelo se je, da je Miche-le Di Noia, ko je bil v bližini palače, opazil, da začenja odpadati omet. Dasi v hiši ni imel nikogar od svojcev, je vendar stekel v hišo, da bi ljudi opozoril Zal pa je bilo prepozno in tudi on je ostal pokopan pod ruševinami.
Niso še našli gradbenikov Del Carmina in Turija; vedno bolj prevladuje domneva, da sta tudi ona dva med žrtvami. Baje sta prišla včeraj zjutraj v hišo, da bi dala navodila glede del pri postavljanju opornikov.
Za ranjence v bolnišnici se je javilo mnogo dajalcev krvi. Stanje mnogih ranjencev je še vedno zelo težko. Lucia Campolongo, vratarica zgradbe, je prejela že deset transfuzij krvi.
Pri reševanju se je ponesrečil neki gasilec; zajel ga je plaz materiala ter mu zlomil rebro. Bolj čudna pa je nesreča nekega desetletnega dečka, ki je z nekega zidu opazoval odstranjevanje ruševin, Nesreča je hotela, da je padel z zida ter si prebd lobanjo. Sprejeli so ga v bolnišnico, ne da bi zdravniki izrekli prognozo. Včerai je policija aretirala dva primera pravih izvržkov človeškega rodu, ki sta strašno nesrečo hotela izkoristiti za svoje pod-
le namene. Aretirali so • ju NEUQUEN, 17.	—	Sedem-1 namreč, ko sta stikala med ru-
najst potnikov nekega argen- j ševinami za denarjem in (lru-tinskega avtobusa je utonilo gimi predmeti. Njunih imen v neki reki, ker se je prevrnil j sploh niso objavili; verjetno splav, ki je prevažal avtobus bosta sojena po hitrem po
stopku
Prokurator republike iz Tra. nija dr. Poli je danes dolgo zasliševal ing. Lombardija, ki
je napravil načrt za zrušeno hišo.1 Razen tega je več kot dve uri zasliševal tudi ravnatelja občinskega tehničnega u-rada iz Barlette ing. Cafa-gno. Zdi se, da se je tožilec zlasti zanimal za poslovanje pri izdajanju gradbenih dovoljenj ter kolavdacij novih stavb Govoril je tudi t nekaterimi osebami, ki so preživele nesrečo. Zagotovil je vsem ranjenim ter svojcem žrtev, da bo sodstvo neizprosno proti vsem odgovornim. Naročil je glavnemu inženirju tehničnega urada iz Barija Rivelliju, da sestavi pisme. no poročilo, o vzrokih nesreče do 20. t. m. Po teh orvih preiskavah bodo akti predani preiskovalnemu sodniku dr. De Risiju.
V bolnišnici v Barletti je tudi 15-letni F.manuele Capua-no. Deček je v* bolnišnici zaradi lahkih ran in šoka Nesreča ga je zadela, ko ie šel po cesti 'v {trenutku, ko se je hiša zrušila. Ko so ga danes nekateri opazili, da v postelji joka, so ga vprašali za vzrok njegove žalosti. Povedal je, da bi rad videl mater. Tedaj so šli in poiskali njego. vo mater, ki so jo našli vso obupano; prepričana je bila, da je njen sin pokopan pod
ruševinami. Lahko si je predstavljati njeno srečo, ko je na. .šla v bolnišnici sina živega in samo lahko ranjenega.
Po obisku velesejma v Bariju je danes popoldne kmalu po iti. uri v spremstvu ministra Colomba, ki ie predstavljal vlado, prispel v Barletto predsednik republike Gronchi. Najprej se je na dvorišču bol. nišnice ustavil pred zasilno lopo, v kateri je postavljen mrtvaški oder za številna doslej izkopana trupla. Nato je v bolnišnici obiskal 13 ranjenih ter se pogovarjal z zdravniki kakor tudi z ranjenci. Zlasti je tolažil neko dekle, ki je pri nesreči izgubilo vse svojce. Predsednik Gronchi je potem odšel na mesto nesreče. Dalj časa se je ustavil ob ruševinah, kjer reševalne skupine delajo brez prestanka. S svojim posebnim vlakom se je nato odpeljal.
Minister za javna dela To-gni, ki se trenutno uradno nahaja na Holandskem, je najavil, da bo v parlamentu takoj predložil zakonski načrt za učinkovito ureditev poslovanja glede nadzorstva pri gradbenih delih iz armiranega betona kakor tudi glede kontrole uporabljenega materiala sploh.
liiiiiiiiMiiiiMMmHiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiitiiiimmtiiiiiiiiiiiuiHiitiiiiiHiitifi
Eisenhower: Hruščev želi odpraviti hladno vojno
Predsednik ZDA hvali izjavo de Gaulla, dodaja pa, da jo je treba še skrbno proučiti
VVASHINGTON, 16. — Pied. sednik F.isenhower je na svoji današnji tiskovni Konferenci izjavil, da je prezgodaj reči kaj o njegovih vtisih po prvem razgovoru s Hruščevom. Dodal je, da je bil nastop Hruščeva skrajno prijateljski. »Zdi se,» je dejal predsednik, «da Hruščev želi iskati podlago za rešitev vprašanj hladne vojne* Predsednik ni hotel povedati, o čem se bosta s Hru-čevom razgovarja-la od 25. do 27 septembra v Camp Davidu. Zanikal pa je, da se je sporazumel s Hruščevom, da ne bi govorili o vprašanjih »tretjih držav*, in ie dodal, da prav goto\o ne bi mogla vprašanja hladne vojne, kakor n. pr. tista, ki se Tičejo Nemčije, Laosa in drugih držav, biti izključena iz splošnih razgovorov, ki jih bo imel s Hruščevom. »Dojpčeno je bilo,* je pojasnil predsednik, »da se ne bomo pogajali (kar pa je nekaj drugega kakor o tem govoriti) glede vprašanj, ki se tičejo tretjih držav.*
Eisenhovver je izrekel prepričanje, da se bo zgodovina
•milili m min m, m
Začetek splošne razprave v skupščini OZN
Lloyd obrazložil načrt Herter pa je ponovil
o razorožitvi staro stališče
hodu skozi Split so ga meščani na poti od železniške postaje do pristanišča prisrčno pozdravljali.
—«»----
Spremembe v kitajski vladi
PEKING, 17-	— Agencija
«Nova Kitajska* javlja, da je bila izvršena preosnova v vladi. Maršal Lin Piao je bil imenovan za obrambnega ministra, namesto maršala Peng Teh Huaja.
Ministrski podpredsednik Lo Jui Cing zapušča mesto ministra za varnost in prevzema mesto vrhovnega poveljnik, za vojsko. Ministrstvo za var nost je prevzel Hsjeh Fu Cin
Predsednik ^JIMU^like je podpisal ukgf^fcNJf^Jk^iji več
V drugi fazi bi se morala zmanjšati konvencionalna obo. rožitev, in uvesti inšpekcija proti iznenadnint napadom V končni fazi bi se morala izvesti splošna razorožitev vseh velikih dižav pod mednarodnim nadzorstvom.
Lloyd je izjavil, da bi moral biti razvoj njegovega načrta odvisen od razvoja tehnike mednarodnega nadzorstva.
Lloyd se je tudi izrekel za Ustanovitev oddelka za načrtovanje v tajništvu OZN. Glede Srednjega vzhoda je izjavil, da je navzočnost posebnega odposlanca OZN nedvomno prippmogla k zmanjšanju napetosti. Glede uporabljanja sueškega prekopa pa je Lloyd izjavil, da je Velika Britanija naklonjena svobodni plovbi vseh ladij po tem prekopu
O odnosih med Vzhodom in
Zahodom je izjavil, da bi srečanje med predsedniki vlad lahko ustvarilo primerno o-zračje za nudaljnje izboljšanje položaja. Kar se tiče Laosa, je izjavil, da je Velika Britanija pripravljena upoštevati vsak predlog s katere koli strani, ki bi omogočil sporazum o ukrepih, ki so potrebni za izboljšanje položaja.
Herter, ki je govoril prvi, pa je izjavil, da izstrelitev sovjetske rakete na Luno «nas opozarja, da moramo pospešiti naše napore za mir na Zemlji*. Dodal je, da so ZDA zahtevale. naj se o vesoljskih vprašanjih razpravlja v mednarodnem merdu, da pa je ((Sovjetska zveza pokazala malo znakov, da hoče sodelovati* ter je odklonila sodelovanje v posebnem odboru OZN za vesolje.
Pozval je zatem SZ, «naj se pogaja o razorožitvi, da se prepreči, da bi oboroževalna tekma eksplodirala v jedrski spopad*. Pozval je SZ, naj se skupno z Zahodom udeleži prihodnjih pogajanj o razorožitvi »resno in iskreno*. Dalje je Herter govoril o »stalnih grožnjah, sili in nasilju* na svetu in spet omenil Madžarsko.
Dodal je, da so ZDA naklonjene razvoju sveta s pogojem, da se spremembe izvršijo mirno in ne s silo ali z grožnjo. «Poizkusi za spremembo mednarodnega položaja s silo bi nas lahko vseh uničili, ker je jedrska vojna postala dobesedno samomor. Miren razvoj pa lahko odpre nove možnosti vsemu človeštvu.*
Zatem je ponovil predlog
Eisenhowerja sovjetski vladi, naj se takoj sklene sporazum o prekinitvi jedrskih poizkusov v atmosferi in pod morjem «če SZ ni sedaj pripravljena sprejeti potrebnega nadzorstva za pojiolno prekinitev jedrskih poizkusov*.
»Najboljši prispevek, je dodal Herter za nuren razvoj bi bil, da bi velike države, zato da zajamčijo svojo državno varnost, polagoma prenehale oboroževalno tekmo in bi postavile svoje zaupanje v sporazume, ki bi jih spremljala jamstva.*
Državni tajnik je dalje izjavil, da zunanji ministri ZDA, Velike Britanije m Francije upajo, da bo pri nadaljevanju konference zunanjih mi. nistrov «mogoče najti sporazumno rešitev o Berlinu ki naj jamči prihodnost zaliod-noberlinskega prebivalstva*.
Kar se tiče mednarodnega položaja, je Herter izrekel zaskrbljenost zaradi »napadalno, sti Kitajske, zlasti kar se tiče Laosa in Tibeta*, ter je zagovarjal sklep o pošiljatvi pododbora OZN v Laos in je dodal, da bodo ZDA podpirale laoško vlado.
Kar se tiče kitajskega predstavništva v OZN; je izjavil: «Sedež je častno zaseden po predstavniku kitajske republike.*
Ugotovil je dalje, da se je napredovalo po poti večje svobodne izmenjave med ZDA in SZ in izrekel upanje, da se bo ta tendenca še povečala, «zlasti kar se tiče svobodnega sprejemanja radijskih oddaj o razpravi v OZN v Sovjetski zvezi*.
s »časom izrekla za kapitalistični sistem. Dodal je, da je pripravljen razpravljati o sle. hernem predlogu o razorožitvi. če bo ta določal nadzorstveni sistem, ki bi bil sprejemljiv1 za obe strani.
Zavrnil je idejo sodelovanja s Sovjetesko zvezo pri leše-vanju vprašanj nezadostno razvitih držav, dokler *e ne bo našla mirna rešitev vprašanj, ki ločijo Vzhod od Zahoda.
Predsednik je dalje izjavil, da verjame v iskrenost Hruščeva, «ko ta izraža grozo pred jedrsko vojno* »Vendar pa,» je pripomnil, »je še vedno nevarna možnost zgrešene, ga računanja sovjetskih voditeljev, ki bi lahko prisedlo do katastrofalne, velike vojne.* Predsednik ie še izjavil, da ni še določil dneva svojega potovanja v S£.
Kar se tiče De Gaullovega govora o Alžiriji, je predsednik izjavil, da je de Gaullov načrt »popolnoma v skladu z upi ZDA, da se progiasi pravičen in liberalen program za Alžirijo, ki bi ga washington-ska vlada lahko podprla.* Dodal je, da ie bil de Gaullov govor velike važnosti, n da upa, da bo lahko pripeljal do miru v Alžiriji. Na zadevno vprašanje pa je vendarle odgovoril, da je prezgodaj reči, kakšno bo stališče ameiiške delegacije do alžirskega vprašanja v OZN. Na koncu je izjavil, da ni še utegnil *eme-Ijito proučiti de Gaullovega načrta in zato ga ne more ko. mentirati v podrobnostih, Dalje je predsednik izjavil, da bo čez dva ali tri dn- podal izjavo o delu kongresa med njegovim zadnjim zasedanjem. Izjavil je tud:, da ne misli stopiti niti na stran delodajalcev niti na stran sindikatov v sedanji stavki v jeklarski industriji. Omenil je, da je predlagal, naj se sestavi vladna preiskovalna komisija. da zadevo prouči Glede sovjetske rakete, je na vprašanje časnikarjev odgovoril. da mu je Hruščev poudaril miroljubni značaj raziskovanja vesolja.
 «»-------
Ponesrečen poizkus
s satelitom v ZDA
CAPE CANAVEHAL, 17. -Davi so izstrelili raketa «Thor-Able* s satelitom ki je bil težak 120 kilogramov. Toda pozneje je državni departma javil, da se je poizkus ponesrečil. Tretja stopnja rakete ni dobro delovala.
Dalje javljajo, da so napravili nov poizkus z raketo »Atlas*, da izboljšajo njeno natančnost. Sporočili so samo, da je poizkus uspel in da je raketa preletela ' razdaljo 9000 kilometrov.
—«» ----
BEOGRAD 17. — Skupina županov članov PSI, ki se nahaja v Jugoslaviji kot gost SZDL, je danes obiskala odbor SZDL ter CK ZKJ. Ob-iskala je tudi beograjski ljudski odbor.
 «»------
HANOJ, 17. — Severnpviet-namska vlada je protestirala pri laoški vladi zaradi 46 'Kršitev severnovietnamskega zračnega prostora po laoških letalih.
Vrem« včeraj; Najvišja temperatura 23.3, najnižja 17.6, ob 17. uri 21.5, zračni tlak 1010,2 stanoviten, veter 6 km na uro severovzhodnik, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 216
Tržaški dnevni
Danes, PETEK, »■ s«’1'*11'1 Irena	^
Konce vzide ob 5.45 18.13. Dolžina dneva U ob 1» vz.de Ob 18.54 in Jutri, SOBOTA, H.
Vitodrag
Iz sindikalnega življenja
Ali bo mogoče mirno urediti spor v Delavskih zadrugah?
Nova delavska zbornica CEIL povečala število članov ■ «Vul-cania» je odplula ■ Pogajanja za delovno pogodbo tekstilcev
Jutri bosta predstavnika obeh sindikalnih organizacij ponovno intervenirala pri ravnatelju urada za delo, da bi se zavzel za rešitev spora, do katerega je prišlo med uslužbenci in ravnateljstvom Delavskih zadrug. Kot smo že podrobno poročali, je ravnateljstvo kršilo sporazum in odpustilo enega delavca. Urad za delo je glede tega vprašanja zavzel najprej jasno stališče, končno pa je ravnatelj izjavil, da ne more več posredovati.
Položaj se je zato zaostril In predstavlja današnji razgovor na uradu za delo zadnji poskus s strani sindikalnih organizacij, da se spor mirno uredi, saj sindikalne organizacije ne bi hotele, da bi prišlo do nove stavke. Ni pa dvoma, da bo v primeru, če bo današnji razgovor neuspešen, prišlo do skupščine vseh uslužbencev, ki ne bo mogla sprejeti nikakega sklepa kot proglasitev stavke,
* # *
Včeraj je bil sestanek aktivistov Nove delavske zbornice — CGIL, na katerem so razpravljali o uspehih vpisovanja v sindikalno organizacijo v preteklem letu in so ugotovili, da so presegli 100 odst. članov v primerjavi s prejšnjim letom. Nato so obsežno razpravljali o vpisovanju za prihodnje leto.
# * #
Včeraj je odplula iz Trsta motorna ladja »Vulcania« na redni pomorski progi proti New Yorku. Kljub prizadevanjem sindikalne organizacije FILM-OGIL pa včeraj niso u-speli dokončno urediti spora, do katerega je prišlo z ravnateljstvom družbe «italia». Kot smo včeraj že poročali, je namreč ravnateljstvo hotelo najprej izkrcati 39, nato 5, končno pa so izkrcali z ladje dva mornarja iz kazenskih razlogov. Ladja je odplula brez dveh mornarjev. Cujejo se govorice, da pri tem neuspehu ni brez krivde določena sindikalna organizacija ki naj bi ponudila nekako »kupčijo«, ki se je končala tako, da so dva mornarja kaznovali.
* * *
Izvršni odbor sindikata tekstilnih delavcev —- GGIL sporoča, da se bodo 24. t. m. v Rimu ponovno sestali predstavniki sindikalnih organizacij in tekstilne industrije in bodo razpravljali o spornih vprašanjih v zvezi z obnovo delovne pogodbe. Kot je znano, niso hoteli na dosedanjih pogajanjih delodajalci sprejeti zahtev za izenačenje plač, glede ravnanja z mladoletnimi, glede starostnih poviškov, gle. de povišanja prejemkov in nekaterih drugih vprašanj. Iz
tega razloga so vse tri sindikalne organizacije sklenile na. povedati stavko celotne industrije, ki naj bi bila v drugem delu septembra. Ni mogoče vedeti, kakšni bodo zaključki bližnjega sestanka, ven. dar ni dvoma, da bo prišlo do stavke, če ne bodo delodajalci popustili.
vojnih ladij
Včeraj so prišle v tržaško pristanišče tri angleške vojne ladje, in sicer 8.000-tonska križarka #Gambia«, 3.000-tonski rušilec «Daint» ter 3.500-ton-ski rušilec «Delight».
Od treh ladij bo v naše pristanišče najprej priplula križarka «Gambia», ki je pod poveljstvom kap. W. J. Munna, nato pa oba rušilca, ki sta pod poveljstvom kap. J. G.
Wellsa in kap. p. D. Dickensa. Križarka bo pristala ob pomolu Bersaglieri takoj potem, ko bo iz pristanišča odplula motorna ladja «Vulcania», medtem ko se bosta rušilca zasidrala ob pomolu na Nabrežju Mandracchio.
Brž ko bo križarka pristala, se bo nanjo povzpel angleški konzul v Trstu Mr. Newille Terry, potem pa bodo vsi trije kapitani v spremstvu angleškega konzula opravili vljudnostne obiske pri predstavnikih tržaških oblasti. V nedeljo 20. septembra, in sicer med 14. in 17. uro, ši bo lahko občinstvo ogledalo vse tri ladje.
Čitajte in Urite
PRIMORSKI DNEVNIK
Občinski odbor za proslavo 40-letnice KPJ, Sežana
vabi na
proslavo	15.
I. pokrajinske
Antitašistične Ironte žena in Zveze slovenske mladine za Slovensko Primorje,
ki bo dne 19. in 20. septembra t. I. NA ŠTJAKU
Spored prireditev:
19. septembra 1959
ob 17: slavnostno zborovanje mladincev; ob 19: predvajanje filma «štiri desetletja«; ob 21: taborni ogenj — nastop mladinskih pevskih zborov — prosta zabava s plesom — igra jazz «Veseli veter« iz Sežane.
20. septembra 1959
ob 8: strelske tekme — lovskih in strel, družin; ob 9: gorska ocenjevalna vožnja z motorji vseh kategorij s ciljem na Štjaku; ob 11: slavnostno zborovanje, na katerem bo govoril dr. Jože Vilfan, podpredsednik IS LRS; nastop moškega pevskega zbora iz Dorn-berga. ter godbe na pihala iz Divače; ob 15: koncert ansambla «Zadovoljni Kranjci« iz Ljubljane — sodelujejo: Branka Strgarjeva Bozo Grošelj in humorist Marijan Marinc. Po koncertu prosta zabava — igrajo »Zadovoljni Kranjci«. — Prevoz z železniške postaje Štanjel na Štjak je priskrbljen.
Razstava grafičnih del na slovenski nižji srednji šoli
Pregled domišljije in optimizma ki bogati podzavest naše mladine
Razstava je odraz prožnega in razgibanega čuta za opazovanje svojega okolja, ki ga kaže naše najmlajše dijaštvo
IIIIIMIIIIIIIIlIlilllIlllIllllllllllIlMMIIIIIIIIIIIMIIIflllllllllllllllMIIIlMIIIIIIIIlillllllllllinilllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIiHIIIlUIHHHHUllliMiiiuiiMiiHHHHHiHritiiiiiiHiilUHHniinnKiiini,,!,,,)
Primanjkljaj občinskega proračuna
Jalovi poskusi za prikrivanje skrčenja državnega prispevka
Demokrščanska agencija «Giulia» je objavila vest, da bo vladni generalni komisariat izdal v teh dneh odlok o državnem prispevku I milijarde 328.800.000 lir za kritje proračuna tržaške občine za leto 1959. Kot je znano, je zahtevala občina 1 milijardo in 781 milijonov lir za kritje primanjkljaja ter je pokrajin-^Ki upravni odbor skupno s pokrajinsko komisijo za nadzorstvo nad proračuni pasivnih krajevnih ustanov skrčil prispevek na zgoraj omenjeno vsoto.
Agencija skuša dokazati, da ne bodo zaradi tega izdatki trža&ce občine nič trpeli, češ da je nadzorna oblast upoštevala razne plati vprašanja. Tako naj bi imela občina od proračuna za leto 1958 nad 30 milijonov lir prebitka razen tega pa naj bi letošnji dohodki občine znašali 117 milijonov lir več kot je bilo določeno v proračunu.
Po drugi strani pa naj bi občina prihranila tudi nad 380 milijonov na izdatkih, od katerih 151 milijonov, ker se še ni ustanovil zbor mestnih redarjev, ki ga je proračun predvideval. Med drugim se znižajo tudi izdatki za izredno nadurno delo uslužbencev za 10 milijonov, prispevek proti-
tuberkuloznemu konzorciju za 13 milijonov, izdatek za pisarniške potrebščine za 4 milijone, izdatki za nakup opreme za 21 milijonov, izdatki volilnega urada za 3 milijone, vzdrževanje občinskih pro. štorov za 5 milijonov itd. A-gencija tudi poudarja, da niso v prispevek vladnega komisariata vključeni izdatki za javna dela v okviru ((finančnih načrtov«.
Gre za številke, ki ne morejo popolnoma prepričati. Znižanje nekaterih omenjenih izdatkov pomeni pravzaprav le črtanje nekaterih postavk proračuna. Ce je občina na primer vključila v proračun izdatek za opremo, jo je pač potrebovala in bo morala to postavko ponoviti v prihodnjem proračunu. To velja tudi za nekatere druge postavke.
Omenjena agencija objavlja tudi vest, da bo delegacija, ki pojde v Rim k predsedniku vlade Segniju, tudi zahtevala, da se v državnem proračunu zopet da vladnemu komisariatu na razpolago vsa vsota, ki je bila prej določena za proračun izdatkov na našem področju. Potemtakem samo demokristjanski krogi priznavajo, da so sredstva, ki jih državni proračun nakazuje za Trst, prepičla.
V nedeljo med vasicami Hrvoji in Kučibreg v Istri
Odkritje spomenika padlim borcem v osvobodilni borbi
Spomenik je namenjen slovenskim, hrvatskim in italijanskim partizanom - Seznam padlih bataljona „Alma Vivoda’
Kakor smo že poročali, bo v nedeljo med istrskimi vasicami Hrvoji in Kučibreg. na meji med slovensko in hrvat-
sko Istro, odkritje spomenika padlim borcem v narodnoosvobodilni borbi. Odkritje spomenika, ki spada v okvir proslave 40-letnice ZKJ, bo obenem praznik bratstva, saj bomo s tem počastili borce slovenske, hrvaške in italijan. ske narodnosti, ki so v teh krajih padli v borbi proti na-cifašizmu.
stva za les in gozdove ing. Caveitti. Delegacija bo v Ljubljani sodelovala na razgovorih itafijansko-jugoslovanske mešane komisije za les in namerava predlagati vrsto ukrepov, da bi prišlo do povečanega jugoslovanskega izvoza rezanega lesa in lesnih izdelkov.
—««-----
Zdravniška pomoč je bila zaman
nillllllllHniklllllllllllllMIIIIMIIIIIUIIMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIIIHUllllllllllllllllllllllUHIIIIIIlMIHimUlMIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllll
Po
za
Izpred kazenskega sodišča
prvih izpovedih ni nihče kriv smrt dveh padalcev v morju
Vsi obtoženci zavračajo obtožbe • Kakšni so dejanski vzroki tragedije - Razprava se bo nadaljevala jutri
Pred drugim odsekom kazenskega sodišča o tragediji, ki je zadela dva padalca v nedeljo 9. oktobra 1956. leta v Barkovljah. Tedaj je tržaški odsek Državne zveze padalcev organiziral manifestacijo s spustom padalcev v morje. Toda pihala je močna burja, ki je vseh sedem padalcev nesla proti odprtemu morju, tako da so nekatere le s težavo rešili s pomočjo policijskih motornih čolnov. Dva tržaška padalca, prof Giuseppe Miceu in mlada Nidia Rasu-ra, pa sta zaradi tega umrla v valovih Rasurova je umrla kmalu po prevozu v bolnišnico, truplo prof. Miceua pa so našli šele tri tedne kasneje.
Krivdo za nesrečo so prisodili predsedniku tržaškega odseka Zveze padalcev Arrigu Curielu s Furlanske ceste, kap. padalskih odredov, ki je vodil manifestacijo, Vitalianu Gam-barottu iz Pise, nared. Ale-bardu Iubiniju iz Viterba, ki je na letalu odredil spust, in končno letalskemu kapetanu Orestu Speranzu, ki je poveljeval transportnemu letalu.
Padalce bi morali spustiti v kvadratu, ki je bil označen s štirimi policijskimi patruljnimi čolni. Zadnja dva čolna ki sta bila kakih 800 m od barkovljanske obale, bi morala predstavljati konec prostora za spust. Na teh dveh je kap. Gambarotta dal prižgati dim, ki je bil znak /a spust. Vse je bilo pripravljeno, ko je kmalu po 11. uri priletelo nad Barkovlje letalo SM 82, v katerem je bilo 21 padalcev Sedem jih je bilo iz Trsta. Prvi polet nad kvadra tom je bil brez spusta. Enako je bilo pri drugem. Pri tretjem pa so padalci odskočili in padli v razburkano morje, medtem ko jih je premočna burja odnašala na odprto morje. Policijski čolni so takoj šli za njimi, a so se le I težavo borili proti valovom.
Vsak od obtožencev je včeraj pred sodiščem zavrnil odgovornost za nesrečo: Curiel, ker je organizacija manifestacije prešla v roke funkcionar-
jev, to je vojakom ministrstva kap. Gambarotta, ker ni bil
pravilno obveščen o sunkovi-tosti burje, nar. lubini, ker
j« izvršil povelje, ki ga je do- nilstvo.
bil z znakom dima, in kap. Speranza, ker je bila njegova naloga pripeljati letalo do kraja in po določeni smeri, medtem ko ni imel nobenega opravka s padalci. Seveda je med razpravo prišlo marsikaj n* dan: predvsem bi sodišče želelo zaslišati majorja oziroma sedaj polkovnika Leccesa. ki je bil tedaj častnik za zvezo med zemljo in letalom. Kap. Gambarotta se namreč sklicuje, da je dobil prav od njega obvestilo, da burja piha s hitrostjo 40 km na uro, medtem ko je prof. Mario Pi-cotti, direktor talasografsnega zavoda včeraj potrdil, da je burja pihala med 11. in 12. uro, ko je bila manifestacija, s hitrostjo 80 km na uro in s sunkom 92 km.
Dejstvo je, da je kap. Speranza spoznal nevarnost in se je po prvem spustu padalcev vrnil na letališče v Treviso. Čigava ie pravzaprav krivda, bo izreklo sodišče. Tu pa ,iaj samo omenimo nekaj pomanjkljivosti, ki so povzročile nesrečo Predvsem je prišlo dovoljenje za nianifeitaci-jo samo dva dni pred določenim datumom, zaradi česar so potekale priprave v preveliki naglici. Nadalje organizatorji niso upoštevali nevarnosti in hitrosti burje, letalo je spustilo padalce iz premajhne višine in zven določenega prostora, ter končno, kar je morda največja napaka in krivda, organizatorji so verjetno računali, da bo veter ponesel padalce proti obali, in sicer v prostor, Ki je bil obdan z motornimi čolni, ki so bili pripravljeni za reševanje. Toda burja, ki ne piha z morja proti kopnemu, pac pa obratno, je padalce zanesla na odprto morje, kar je presenetilo vse. In zato ni nič čudnega, če sta dva ljubitelja tega drznega športa plačala svojo vnemo s smrtjo v valovih.
Razprava se bo nadaljevala v soboto zjutraj ob 9. uri.
Preds. Boschini. tož. Pasco-li, zapisn. Urbani, odv zas. stranke Kezieh, Uglessich, L. Sardos in Lonciari, obramba odv. Morgera, R. Bologna in Pacia za državno pravobra-
IZ SODNIH DVORAN
Vloga provokatorja potrjena pred sodiščem
((Operacija Koroneo« se je rodila pod nesrečno zveado.
Sicer je zvezda tedaj, to je 1956. leta, trenutno zablestela zaradi izjav, ki jih je dajal karabinjerjem Giovanni Devi-nar. Te izjave pa so bile fantastične in kot trdijo vsi obtoženci brez izjeme — izmišljene. Devinar je trdil, da so priporniki in tudi nekateri jet-niški pazniki in sploh uslužbenci zaporov, pripravljali njegov beg iz zapora. To so do sedaj tajili vsi. Posebno oster je bil Giovanni Piccioni, ki naj bi bil skupno z Mole-kom in La Rajo vodja te skupine. Njega obtožujejo tudi posesti samokresa, ki so ga našli v jetniški mehanični de lavnici kjer je bil zaposlen tudi Piccioni. Toda Piccioni je obtožbo zavrnil s trditvijo, da je samokres, spravil v delavnico nekdo, ki je hotel njega na vsak način obtožiti.
Zanimivo je, da niso našli na samokresu nobenega prstnega odtisa zapornikov. Zato so odvetniki zahtevali zaslišanje policijskega podčastnika, ki je pregledal samokres. Verjetno so hoteli od njega izvedeti, čigavi so prstni odtisi Toda sodniki so njihovo zahtevo zavrnili. Sploh je Piccioni zavračal vse Devinarjeve trditve in s lem sprožil vprašanje predsednika:
»Potemtakem se je Devinar vse izmislil?«
«Ni mu bilo treba,« je zavrnil obloženi, (iker so si drugi izmislili zanj.«
Povedal je tudi, da so bila vrata njegove celice vedno odprta. «Kako je to mogoče«, se je oglasil tožilec, »ko je vendar znano, da je bil Devinar nevaren?«
«Je bila pač njegova naloga taka« so mu odgovorili odvetniki in trditev potrdili z besedami, ki so nekje tudi v karabinjerskih zapisnikih: Devinar je bil pač provokator.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj.
Ob 9,30 bo svečana seja občinskih ljudskih odborov Koper in Buje. ob 10.30 zborovanje članov Zveze borcev, ob 11. odkritje spomenika z govori in kulturnim sporedom, ob 14. se začnejo športne prireditve, nato pa bo prosta zabava. Prevez organizirajo krajevni odbori Zveze borcev in delovni kolektivi. Iz Kopra bo poskrbljeno tudi za prevoz Tržačanov, ki se bodo udeležili proslave.
Poleg predstavnikov oblasti koprskega in bujskega okraja, republike Slovenije in Hrvat-ske, se bodo udeležili proslave tudi svojci padlih in delegacija bivših partizanov s Tržaškega.
V borbah z nemškimi četapii v Istri je padlo precej partizanov bataljona «Alma Vivoda«, in sicer:	Alcodio BoIČič
iz Milj. ki je padel 4. 12. 1944 pri Gradeni. Innocente Bonivento iz Milj (19	11.
1944 pri Gradeni), Aldo Cer-goli iz Milj (4. 11. 1944 pri Gradeni), Lino Dalmin iz Milj (4. 11. 1944 pri Gradeni), Greste Peciarich iz Milj (4. 11. 1944 pri Gradeni), Giuseppe Pockai iz Trsta (4. 11. 1944 pri Gradeni), Ferruccio Balbi iz Mili <25- 11- 1944 pri Topolovcu), Glauco Sabadin iz Trsta (4. 11. 1944 pri Gradeni), Nereo Parovel iz Trsta (25. 11. 1944 pri Topolovcu), Giovanni Pecchiari iz Milj (25.
11. 1944 pri Topolovcu), Giu-(io Dolcefti iz Trsta (2(j. 11. 1944 pri Topolovcu), Giordano Pieri iz Trsta (25. 11. 1944 pri Topolovcu), Serpio Tossi iz Milj (25. 11. 1944 pri Topolovcu), Paolo Zaccaria ig Milj (25. 11. 1944 pri Topolovcu), Erminio Colarich iz Milj (IV.
12.	1944 pri Izoli), Costonte Cassuno iz Milj (10 5. 1944 pri Juriščih). Edoardo Depan-gher (15. 9. 1944 pri St. Petru), Sergio Dl Mattia jz Milj (15. 11. 1944 pri Borštu), Mario Milfo iz Milj (29. 4. 1945 pri Izoli), Nereo Olio iz Milj (22. 8. 1944 pri Kastelcu) in Eugenio Paternostro iz Trsta (21. 8 1944 pri BUzetuj.
7,veža bivših partizanov tržaškega področja vabi svoje člane in ostalo prebivalstvo našega področja da se udeleži jo proslave v počastitev padlih borcev.
 «»-------
Giuseppe Zanier, ki se je predvčerajšnjim vrgel s prit« ličnega okna psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, je včeraj ob 5,30 preminil zaradi poškodb, ki jih je zadobil ob padcu.
100 milijonov lir za dela v pristanišču
v tržaškem pristanišču bodo opravili vrsto egstnih in železniških del, ki jih je ravnateljstvo javnih del vladnega generalnega komisariata dodelilo dvema podjetjeiha. Za ta
dela bodo potrošili skoraj 100 milijonov lir. S to vsoto bodo
obnovili in okrepili nekaj tirov v starem pristanišču ter zgradili in spopolnill nove tire in dele ceste v novem pristanišču in v industrijskem pristanišču v Zavljah.
V Ljubljano odpotovala delegacija predstavnikov lesne industrije
Včeraj je potovala skozi Trst v Ljubljano delegacija predstavnikov italijanske lesne industrije, katero je vodil generalni ravnatelj ravnatelj-
Marsikdo' najbrž gleda nekako zviška na ((risanje«, na ta šolski predmet, ki se zdi ob urah, ki so posvečene pomembnim predmetom, kakor nekakšen intermezžo,' kjer se mladi ljudje oddahnejo in olajšano sprostijo, tako da pozabijo na šolske težave.
Odveč bi bilo, če bi tukaj hoteli poudarjati pomen, ki ga ima za mladega človeka možnost, da razvije svojo domišljijsko bogastvo, vendar pa moramo zapisati da se, vneti predvsem za uspeh naših dijakov, zavemo njihovih umetniških nagnjenj šele takrat, ko pridejo do javnega priznanja. Tedaj nam je to kakor odkritje in kljub temu, da smo skeptični glede vrednosti «pack» naših sinov, se vendar izprsimo v zelo okornem ponosu ki si ga nismo z ničesar zaslužili.
Te misli se nam porajajo tudi ob razstavi, ki jo prireja naša Državna srednja šola.
Kajti čeprav je večina razstavljenih risb v splošnem podobna risbam, ki jih leto za leto vidimo ob podobnih pregledih, je vendar zelo prijetna ugotovitev, kako prožen in razgiban čut za opazovanje svojega okolja kaže naše najmlajše dijaštvo. Gre pravzaprav v bistvu za optimizem, ki ga je poln naš naraščaj, za vero v veselo, živo barvno kompozicijo, - ki bogati podzavest naše mladine. To. In to je bistvo vsega, če hočete tudi poroštvo Za jutrišnji dan.
Glede čisto obrtniške zanimivosti razstavljenih del je povedati razveseljivo dejstvo] da poznajo naši dijaki tudi najbolj svobodne tehnike, kakršna je na primer uporaba Pennarellov in še posebno Deka barve za tkanino. Posebno pohvalo za to zaslužita mladi profesorici fomazariče-va in Diraccova, ki posredujeta mladim ljudem svojo hvalevredno razgledanost v modernih tehnikah na, tem področju.
Ce naj zdaj omenimo dela, ki so nam najbolj všeč, moramo predvsem povedati, da bo naš seznam zaradi številč-
liiimiimMiiitiiiMMitiitiiiimitiiiiHiiiiiiiimmiiiiiiiHimiiMiiiimiiiiMMifiiiiiiiitniiiimimiiii
'W
Šolska obvestila
Ravnateljstvo Državne trgovske akademije s slovenskim učnim jezikom v Trstu sporoča, da se bodo vpisovanja za šolsko leto 1959-60 vr-šila po naslednjem razporedu:
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Potrebna obvestila se dajo tajništvu zavoda, Piazzale V. Gioberti 4
# # #
Tajništvo Državne nižje strokovne trgovske šole v Trstu (pri Sv. Ivanu) sprejema vpise v vse tri razrede vsak ponedeljek, sredo in petek od 10. do 12. ure.
Za vpis v I. (prvi) razred so potrebne še naslednje listine;
1. Rojstni list,
2. Izpričevalo o preceplje-nju,
3. Izpričevalo o zdravih o-Čeh,
4- Zadnje šolsko izpričevalo. * * #
Ravnateljstvo Državne nižje industrijske strokovne šole v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 obvešča vse prizadete, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak Jan od 9. do 12. ure
Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledeče list ne;
1. rojstni list izdan od ana-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3 zadnje šolsko izpričevalo.
Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole • • •
Ravnateljstvo Državnega industrijskega strokovnega tečaja v Dolini obvešča, da se
vrši vpisovanje za vse tri raz-
rede za novo šolsko leto 1959-1960 po sledečem razporedu;
od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure.
Ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole.
* # •
Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se je začelo vpisovanje in bo trajalo do 25. septembra. Potrebna navodila so na razpolago v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 9. do 12. ure.
#*#
Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu obvešča učence in u čenke, da se je vpisovanje v vse razrede ze pričelo. Vpišete se lahko dnevno od 9. do 12. ure do 19. t. m.
* * *
ravnateljstvo državne industrijske strokovne šole na Opčinah obvešča starše, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-60 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 25. septembra.
• * *
Dvoletni trgovsko-strokovnj tečaj na Katinari obvešča, da se vrši vpisovanje za šolslj*) leto 1959-60 vsak ponedeljek Tn četrtek od 10. do 12. ure.
* * •
Ravnateljstvo dvoletnega strokovno industrijskega tečaja v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča starše in učence, da se vrši vpisovanje za novo šolsko leto 1959-60 vsak torek, sredo in petek od 10. do 12. ure in to do 25. septembra t. 1. Vsa pojasnila o potrebnih dokumentih dobite na oglasni deski v I. nadstropju šole v Nabrežini, Trg sv. Roka.
nega bogastva razstavljenih predmetov nujno	omejen. Iz-
med risb bi izbrali eColnes Vojka Perica, ki kaže že resno zrelost v podajanju ozračja. vNuno in kanarčka« Čampa-niallijeve, ePogled na pristanišče» Vere Tut a, osebno razstavo Sonje Trobec, njene risbe so predvsem zanimive zaradi uporabe zgoraj omenjenih Pennarellov;	«Tovarna»
Boruta Spacala, zelo mikavna «Ulica» Serpija	Premruja,
aKraški kotiček» Igorja Dolenca in «H;še»	Dvonimira
Panielija.
Novost na razstavi so predmeti v barvani keramiki, ploščice in krožniki, od katerih je zaradi fantazije barv morda najbolj prikupen tisti, ki ga razstavlja Meta Ostan in ki ga lahko brez oklevanja damo na mizo svoje sprejemnice.
Razstava grafičnih del učenk in učencev slovenske nižje srednje šole
Na državni slovenski nižji
srednji šoli pri Sv. Jakobu, Ul. Frausin štev. 14 (bivša Ulica Scuole nuove), je odprta razstava grafičnih del učenk in učencev slovenske nižje srednje šole v Trstu. Razstava je odprta od 9. do 13. ure, in sicer dp jutri 19. t. m.
Prav tako lepa novost rute, ki so poslikane s trajnimi Deka barvami, tehnika ta, ki odpira posebno dijakinjam veliko možnosti v uporabni domači ornamentiki in oblačilih. Omenili bi Alojzijo Strajn, Marijo Lisjak in Vero Kosovel.
Majhne drobnarije so kipci v barvanem milu, c ollages, mobiles, a vse skupaj, treba je priznati, je pisano bogastvo, ki privlačuje in očara. Tako, da se, nam ne zdi pod-čust, da se pomudimo ob izdelkih še neotežene domišljije in pbmladimo zaprašeno vsebino svoje spominske skrinje.
b. p.
m
m * i
»Velikan«
Darij Tence
»Deklica«
Erika Fonda
; E*
Sl
Detnj pregled razstave na slovenski ntžjl srednji šoli
Podlegla poškodbam
Včeraj ob 1. uri je v trža-. ški bolnišnici umrla 68 let
stara Antonija Nardin vd Mi. nut iz Ul. Baltera 2, ki so ,jo zaradi več poškodb po vtem telesu sprejeli že 3. t. m. na ortopedski oddelek. Nardino-va je ob sprejemu v bolnišnico povedala, da ie padla po stopnicah v Magdalenski bolnišnici, pri čemer si je zlomila tudi stegnenico desne no. ge-
PROSVETNO DRUŠTVO
RADE PREGARO
Heflin, S, color.
Viale pošastjo .
Gloria Talbot Vittorio Vtn'10Hrvnner D. Kerr, Y. Bry„,„ii Massimo 16.30
Hayw>rli-
16.00
tjo iz vesolj«.
1515
Mont :el, R;.	in *
Novo cine .16-00 «	C)|*
UVO Liuc   Oblito ^
lino», Toto. PJJj babic* Odeon 16,00 J .. fo(i
cajka», M. Ki •
T PiCa00 (.Kartaj
f< Gi0M.6čanaYe, M
.LfS:w*
Arena dei Flori .rovk
20.00 in 22.00able s.
I
L Po >ro lisk «ve glej do
J ki
sourija»,
ban.
Ai ena Diana	d.
20 00 in 22.00Jg gtf.
tun
Ilič,
hit
lo
j »JV
1
t u »,
K. IX«« ildi 21.3C
las, -
Garibaldi 21.30 «Mo*
Kway».
Paradiso 20 0° 1 « , ju * ujetnik«, P. Lr cioli- - (Ubežd'11'
Ponziana 1945
jo«. M._ Ferrer-, )|00,0
Secclo (Sv. Ivan' ^ sel«. R. BraT21' Cortese.	ne«<
Stadio 19.45 «PDre'T Bardot. M. PreV Valmaura 1945 T(cT Scott. B. Sulliv»9' MILJE-
priredi v nedeljo 20. t.m. ob 15.30
vrtno veselico
pri
PIŠČANCIH
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii
Sodelujejo:
FOLKLORNA SKUPINA PROSVETNEGA DRUŠTVA RADE PREGARC, PEVSKI ZBORI, VESELI DOLINSKI TRIO in DUET DARIO in DARKO
Od 17.30 do 23.30 ure
ples
igra dobro znani orkester « GLINŠČICA »
Za pijačo in jedačo dobro preskrbljeno
Obiskovalci se lahko poslužujejo openskega tran-
vaja do postaje Bani.
KONCERTI
Danes ob 21. uri se prične ciklus simfoničnih koncertov »Jesen 1959», ki ga priredi Tržaški filharmonični orkester v Avditoriju v Ul. Teatro Romano.
Na prvem koncertu bo dirigiral Bruno Amaducci. Kot pianistka bo nastopila Tržačanke Giuliana Poropat.
Spored:	Mozart, Figarova
svatba (uvertura); Spezzafer-ri, Lia (prva izvedba v Trstu): Franck, Simfonične variacije za klavir in orkester; Brahms, I simfonija.
Vstopnice se prodajajo v Centralni blagajni, Galleria Protti 2.
KINO
Excelsior 16.00 »Pozor na vdove«, D. Day, J. Lemmon,
Fenlce 14.00 »Za en dolar časti«, John Wayne, Dean Martin, An-gie Dickinson. Technicolor.
Arcobaleno 15.30 »Ažurna obala«,
A. Sordi, Rita Gam. Cinema-scope, technicolor.
Supercinema 16.00 «Clovek, ki je razumel ženske«, Henry Fonda, Leslie Caron. Cinemascope, technicolor.
Filodrammatico 16.00 «Od Apeninov do And«, E. Rossi Drago. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Mož za Cinzio«, S. Loren, C. Grant.
Cristallo 15.30 »Usmiljenje za meso«, J. Simmons, R. Fleming.
Capitol 16.00 »La saga dei Forsy-te», Errol Flynn. Janet Leigh.
Astra Roiano 16.30 »Krilati vragi«, J. Wayne. Technicolor.
Alabarda 16.00 «Perki», W. Dis-ney.
Aldebaran 16.00 «Cetrta stopnja«, G. Rogers. E. Robinson.
Ariston 16.00 »Frankensteinova krinka«, P. Cushing, H. Court.
Aurora 16.30 »Indijska grobnica«, D. Paget, F. Lang. Technicolor.
Garibaldi 15.30 «Most na reki Kway», W. Holden, A. Guinness.
Ideale 16.00 «Mačka», F. Arnoul,
B. Wichy.
Impero 16 30 «Tihi Don«. Velik ruski film. Sovrolo, Bistrickaja in Glebov.
Italija 16.30 «Newyorški pločniki«, A. Gardner. B. Stanwyck.
Moderno 16.30, zadnja 20.45 «Deset božjih zapovedi« Cecil B. De Mille, Y. Brynner, C. Heston, Y. De Carlo, D. Paget. 250 lir.
S. Marco 16.00 ((Dvigalo za obešala«, M, Ronet, G. Poulony,
Savona 16 00 «Hrast orjakov«, V
lllllflllllllllllllllllHIIIIIIItllimMIIIIIIIIIIIMim
OD VČERAJ 00 DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 17. septembra t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 8 oseb, bilo pa je 6 porok.
POROČILI SO SE: zidar Enrlco Sotti in gospodinja Maria Fer-reri, šofer-mehanik Luigi Dusco-vic-h In gospodinja Franca Va-leri, upokojenec Giuseppe Šavor, gnan in gospodinja Ondina Mar-con, uradnik Bruno Bianchl In uradnica Andreina Maria Bacci, agent CP Pietro Zuccotti In gospodinja Marina Konjedic, elek-tromehanik Luciano Caramia in gospodinja Anna Maria Visentlnl.
UMRLI SO: 83-letna Carolina Zorrer vd. Fabris, 50-letni For-lunato Pavanello, ' 66-letna Irma VVeis por. Rissi, 75-letna Lucia Ugo vd. Degrassi, 57-letni Mario Marži, 59-letnl Alberto Telllni, 61. letni Ermanno Piemonte, 50-letnl Giuseppe Zanier
UCDSHA PRANVETA
Izvršni in glavni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu Imata sejo danes ob 20.30 na sedežu SPZ v Trstu, Ul. Homa It. 15.
, darovi in PIUNPBVHI
V počastitev spomina pok. Ur-ške Kralj daruje družina Kralj-Carli 1000 lir za Dijaško Matico
NOČNA SLU2BA LEKARN v septembru
Biasoletto, Ul. Roma 16: Man-zoni, Ul, Seltefontane 2; Marchio,
Ul. C-innaslica 44; Itovis. Trg Goldoni 8; dr. Ros.etti, Ul Corn-bi 19.
,S»»
Europa «Dekle s ge VValter Chiari, ^ T(t
Roma«Rdeči	l>
Verdi «V zna?L0ior. Ekberg, Technico
PETEK, 1* sep
RAD.O^^
7.00 Jutranja gl«* všji obvezno, drobiž _
12.10 Za vsaKo§ar55nelpart kulture;	GPi
svetu kulture, -"-30
kih orkestrov; * •	.
željah; 17.30 Pl čistki , Richard Strau*.	J
stica, op.	t7	P*v.	1«(
»Metuljček«;	polH^’;
anevnika HafKa ^ gpof1-Pestra glasba;	1»	(
Melodije od Lipov^jj
^r-ai2.45 At»«J* Škaie; 22.00 zna"0iini.stJ j ^ 22.15 Koncert Gnitju
Bravničarja, pr' ,erfli F(
Demšar; 22.35 V nj Woody HerTT\allha ster; 23.30 G.a*a
11.30 Komorna^
1.1.30 KOinUI " -g (/.-,« Tretja stran;	jd	t»'‘fj
bum: 18.45 SP?rt piedLf Koncert PianlAnijni u na; 21.00
..	aisk	T««	O1
10.00 Zelem 14.05 .,
poldanska	oddau
in trptU! 16-Um	.,,/iStl
in tretji; 16.00 u^li » Glasbe in	F"
sveta; 21.00 Orfeo zabavna oddaj<:oPEH .£j,r.
Poročila *
17 15. 1915	&
Poročila » s'
15.00	.	B»'
5.00-6.15 mfcia^ jutro;	,1
Frenos RL;_7^9
U-00*" ?"lelSi8Al<
8.00- 12.00 pref,%
ljana; 12.00 G jen«;;, v-j
top
Frv;
'jet
loij
It
teli
Ni
;nn
Noj
N
Ion
hi,
D-
lo
lin
Irj
ki
'Hi
V)
«ji
kii
le
h
1*1,
s
1340 Kmetijskj "jjije; -y melodije do d1 jji., ni
it	apP
ženski zbor »a ji;
toiminskKftjalfii
letnika
15.30 Domače * peSflVi > Vilin Markovič- nar<# ,Č
jugoslovanskih	jjO0
17.00 Prenos R^30 pl*
kes ter Gould;
ka; 18.00 TreUS a s
A. Mozart: ^pjmiif iilij dejanje; 19.00
M2.'15 Pren«*'
za flavto;
327.1
Poročila: 5-ll^00.
10.00,	13T'),
22 00. 22.55	,	V.»VJ
8.05 Koncert" t tf) Ozim vam 18' stek - S.
Mehikanec:	rod»'#
melodije: 9.00	K?'>
1?
Stanko Premrl
DldllltU * ‘ - t a V	J
Hammond orž Thotf^j J Odlomki ‘Z , lit' j
»Mignon«;
11.00 Drobne
10.35..S1>V
orkes
“.35 Amerik""j?ajo;
nSfcC;„. 1'
rv-rej n7drav^ajng.
tijski nasveti^ Br^
površin;
-G-
rcAiit* ' ijC
ST K
rarafes
z orkestrom ^ solistične 6la cergeianorl,!i kovskega in SJ™reKl f va, 16.00 SP°rtnž,b»v!Vl.
Na vrtiljaku
17.05 Raz*ovOr poF’1«' Petkovo glas*>*U; l8T|i 'j Kulturna kro" »^(Ij
Kulturna «>“•; jz ™ ris Day; 18-30 ’
VOV; 20.00 K0nC«^j
Kampiča;
21.1* J2.)5-?y
Dvoraka
Interludij
In^moAčaki hi^C tega tedna .	opIr
thoven:	F	K**	jeja^
oejanjih — i gia** V
VLjdlljUi	A»»
derna P]esn.uCO* M ! RTV Ju”ncre9'u
RTV JVTpOrc«('
20 30 Prenos ^ škega veleseJ^vjgl^'!
17.00 Oddaja i . |1 Poročila; *8-*: K"/'? K 19 30 Ljudje ‘'ofiia-alt1'
PODI IZ
Gambtn
vam
nitd*
Tržaška M
IRSTr,/
J
i
Ul. *v‘
tel. ^
jjEL BRITANIJA JE ZA OBJEKTIVNOST
Lunik II. in diplomacija
”■ sep‘en^a -^ZnT razmiS|jar,ju-
tiil£,h reakrii	ln ame'
'»etovneea 1 ;n. ocenjevanju
^ Zaja> so An' ,lf j« men končno stališče j 'ki !6 Pcsrednega zadetka«, Siki a ^Vjetski znanstve-Isnika n gli 2 Ustrelitvijo jB ’ angleško sta-kam L: .,Pri'agojeno potre-
Si. Mogifiuje svetovni
stališče
bi reči, da 1,,vkovT- . .sestoJi iz dveh ^Polarne1 pb povzomamo iz Fhi ga ,Daily Mirrora.. J'jet„o	Sl: «Kako neve-
i1 *°®Poda i2nkostna Je izjava H skl f'lch»rda mxona, ki ‘‘liken* zrnanjšati pomen Niteno r'fSke°a Podviga s km ."t da ?e ZSSR pred Ko0a a* zgrešila Luno. Neki; splo^nem zanimajo končni neusPehi? Važen je
s/. Tultat- A zss« j«
sijajen rezultat».
'» pfci St-a>Vek se glasi: «Ati
Un0	ctonelc potoval na
kom, sov)etskim «Luni-airjemn V 2 ameriškim iiPio-*A '!»a. 'pl ru90vrstnega po-'mrnirje'0^0 človeštva nad ktju ; * v dvajsetem sto-mjij A som<t Po sebi važ-HJte0 -,omeja’ tci ločijo člo-se » 19. stoletja».
'm vši5™nenia, ki ga da-
Nljuie; Plrajo in ki ga » miti » na razne načine,
7 teta	Prišla takoj.
» z®radi Ča S° prišli prej
!' dSn. NI°meniene izjave
> smatrll"3’ ^ j° V
i ‘n »evr.a	za neumest-
« iNna i	take velesile,
:di zarart; , Amerika, kakor itflSatičn kesed bivšega de-'»( arryia n.	Predsednika
t. da Jr,urr‘ana, ki je de-
J® Usn., a on prepričal o .	ae*e	tedaj,	ko	ga
Ml""'' Za nV‘,deti z lastnimi **	“v, snaZ od teh Pr*’
ll’stvaniIriV°di,ln! britanski v osta-
PREOBRat
Vemiki  ......
kakor
•^"niinuiuumnHnimnut
^tililne knjižice nakup knjig
KCrski zvezi b°d°
N v zares izvirno no-Hotenji knjig. Kdor 'fiel aUpIt* knjigo in ne ,2eti ur fmorja, bo mogel « er' bn 'tn° knjižico nn
'Ob in obeleženo kn^~rai zaposlitve in
na
ime,
C6'' kolTn0 .bo rnogel .Se „„ knjigarni kupiti
° ^iičicn°,r0ke' V kredit-Ni na.,” b?do. ob nakupu LCUn Pa h V ?‘9e in ceno, ti	i*darna	posla-
>, >Vetja ali usta->ton. ~“teri Je dolžnik
ali
^ ^'Sprejemnik:
<f' ■
Mfctoet pTetil’črrajš-
C' svrj.j1 nnv televi-
h n!^rfien‘nik,
pomeni ne-
za kute-
>0>’d°
«tT', «*»****> » televi-& Sittcop ,tehn,kov in k^orenci 3e na J"kov is , ?ljsk; Predstavila
'io. 0 'men^PTejeinnik, ki V u.nenoval „n,
nova l Tv!,"1 saTOo
”«1 ,, 'sPre j,
«RiHcui-itne pove,
prikazo-
H ,sPfejem«rf ^u' Ekran k ilco k, 'ka je namreč !ql *° slik* ^ lzbočen in za-BL‘« £bi°eI!fc2 Btoblje, e0a rov 0 ec*alec vtis reiiefa
''•h
 “nuni,m, .........
lem tudi pretežni del njihovih ameriških kolegov — že cd prvega trenutka pozdravili in visoko ocenili ta prvorazredni korak v ostvaritvi Jules Vernove vizije. To velja zlasti za direktorja slovite angleške opazovalnice cJordell Bank», prof. Lovel-1;;, ki je s svojim radijskim teleskopom («naš edini prispevek k osvajanju vesolja« — kakor pravico Angleži, malo za šalo, malo za res) potrdil prenehanje oddaj z Lu-nika, in ki je zaradi uspešnega sodelovanja prejel izraze sovjetske hvaležnosti.
Toda angleško reagiranje na političnem področju je šlo skozi določene porodne krče, kakor nam to kaže zagonetno zadržanje ministra zunanjih zadev Selwyna Lloyda. V nedeljo, pred odhodom v New York na zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, je Lioyd zamrmral novinarjem:	«Ta «Lunik» v
Angliji nikogar ne zanima mnogo«. Minister je morda hotel s tem samo reči, da so Angleži v tolikšni meri zaposleni z bližnjimi volitvami, ca se sploh ne brigajo za kaj drugega; toda njegovo izjavo so tolmačili kot izraz neobjektivnosti, ki je tuja angleški tradiciji. Laburist Richard Crossman je te Lloydove besede imenoval celo tipični primer «Iažnega samozadovoljstva, ki izhaja iz prav tako lažnih besed predsednika vlade: «Mi nismo nikoli živeli tako dobro kot sedaj«. Konservativna vlada -- je nadaljeval Crossman — se dela brezskrbno, da angleški svet ne bi videl, da njegov raj ni brez hudih pomanjkljivosti«.
Toda zdi se, da škode, ki jo morejo povzročiti enostranske izjave, ni uvidel le omenjeni laburistični prvak, ampak tudi sam predsednik rapadene vlade. Ko je Sel-\vyn Lloyd že letel iz Londona, je Mac Millan poslal v Moskvo najprisrčnejše čestitke, predstavnik Foreign Of-ficea pa je izjavil, da Lloydo-ve besede predstavljajo samo njegov osebni komentar. S tem pa zadeva še ni bila končani. V New Yorku je angleški minister zunanjih zadev energično zanikal, da bi v Londonu sploh dal tako izjavo, kakršno mu pripisuje t.sk. On smatra neposreden zadetek Lune za «pomemben tehnični uspeh«. Toda novinarji so prepričani, da so londonsko izjavo pravilno slišali, da spričo tega obstajata dve različni izjavi in smatrajo, da je najbolj verjetno, da je Selwyn Llovd v New Yorku popravil svoje prejšnje mnenje, ker je predsednik vlade Mac Millan medtem poslal Moskvi svoje čestitke.
VESOLJE IN POLITIKA
Zaključek iz tega zapletenega razvoja angleškega sta-l:šča se nam vsiljuje sam po sebi. Z Mac Millanovega stališča je bistveno, da se ohrani tek razgovorov in da se ognemo takemu reagiranju in protireagiranju, ki bi moglo pokvariti vzdušje še sveže drbre volje.
Ocenjujoč potrebo po ohranitvi dobre volje in objektivnosti kot najimperativnej-šo zahtevo današnjega časa pa angleški politični svet seveda ne pozablja na jutrišnji dan. Več osebnosti in vasopi-sov naslavlja obema stranka* ma, ameriški in sovjetski, besede o stvareh, ki bi »e morale zgoditi in o onih, ki se ne bi smele zgoditi. Po tem
mnenju je treba spričo bodočega osvajanja planetov č.mprej doseči soglasje o odnosu vseh velesil do vesolja. Moramo se ogniti usodi, ki jr. zadela Antarktiko, in vesolje ne bi smelo postati o-gromni vojni plen posameznih zemeljskih osvajalcev, ker bi politična posledica tega — kakor je o tem nedavno za* skrbljeno govoril filozof Rus-sell — bila v tem, da bi se tudi v vesolju ponovila zgodovina tuzemskih razprtij. Ko jemlje kot dober znak sovjetsko izjavo, da Moskva ne bo zahtevala vrhovnosti nad Luno, »Manchester Guardian« pravi v svojem uvodniku: uMorda je najbolj dramatični uspeh te rakete v tem, da je ona s svojim poletom opozorila, bolj kakor na karkoli drugo, na potrebo po vzajemnem sporazumu o vesolju. Velika sreča je v tem, da se je ta polet izvršil v času, ko se začenja zasedanje Združenih narodov. Upajmo, da bodo delegati izvlekli iz tega potreben pouk»... sSpričo okoliščine, da je ZSSR v tako ogromni meri povečala svoj prestiž, more sebi dovoliti velikodušnost. Ce ona dejansko želi, da se stalijo ledene čeri hladne vojne, je to najprimernejši kraj, da se s tem sporazumevanjem začneš.
J. GUSTINČIČ
(Iz (Politike*)
Radovednost
ZAKAJ JE ITALIJANSKI KINEMATOGRAF V KRIZI?
dvoran državah
Sorazmerno trikrat več kot v bogatih Združenih
Če bi hoteli, da bi bili vsi razpoložljivi sedeži zasedeni, bi moral vsak državljan vsaj trikrat na teden v kinematograf
Komaj so v Benetkah na filmskem festivalu zaključili z delom in razdelili nagrade najboljšim, se je v tisku spet pojavila tema o krizi italijanskega filma. Pravzaprav gre za dve krizi. Dva italijanska filma, ki sta si delila filmsko nagrado, dajeta sicer upati, da se dolgoletna kriza italijanske filmske proizvodnje začenja blažiti, hkrati pa je vprav eden izmed nagrajencev, režiser Roberto Rosselli-ni, s svojim odprtim pismom ožigosal diskriminacijo, ki jo kompetentni vladni organi izvajajo v filmski proizvodnji. Zadeva je preveč zapletena, da bi jo mogli obdelati tu, kajti namen našega članka je, prikazati drugo krizo italijanskega filma. Gre namreč za krizo italijanskih podjetij, ki filmsko proizvodnjo posredujejo občinstvu.
Pred dnevi smo objavili številke v zvezi s tem, koliko italijanski državljan potroši na leto za prireditve kulturnega značaja, to se pravi za koncerte, gledališče in kinematograf, Ob tem smo mogli
ugotoviti, da j^ 49 milijonov Italijanov porabilo v preteklem letu za to 180 milijard 700 milijonov lir, To je precejšnja številka ih kaže, da so Italijani v preteklem letu potrošili 5 milijard 700 milijonov lir več kot v letu 1957. Iz istih podatkov zvemo, da je na račun kinematografskih predstav šlo 61 odstotkov gor. njih stroškov. In tu naletimo na prvi znak, da italijanski kinematografi začenjajo izgubljati «na terenu«, kajti v letu 1957 je na kinematografe odpadlo 64 odst. sredstev, ki jih je italijanski državljan plačal za vse kulturne prireditve.
Nadaljnji znak, da začenja italijanski kinematograf izgubljati na svoji privlačnosti, je sledeč: V lanskem letu se je v vsej Italiji prodalo za 3.7 odst. manj vstopnic kot leto prej. V konkretnih številkah smo imeli sledeč odnos: v letu 1957 je bilo prodanih 758 milijonov vstopnic, v lanskem letu pa 730 milijonov. Zaradi tega so lastniki kinematografskih dvoran v lanskem letu
(Foto ing. Statesco)
 ...........................................................    imunim................................................................
PO FESTIVALU JUGOSLOVANSKE ZABAVNE GLASBE V OPATIJI
Mirno	tekd vode ... a
Od 600 prijavljenih popevk je do Opatije prispelo 18, od teh pa je bilo nagrajenih 6 - Najbolj žejen je bil v Opatiji Hemingway
Šestdeset tisoč zabavnih popevk, šlagerjev, pesmic in chansonov: to je letna produkcija Pariza, tega velikega silosa umetnikov, ki so bili, so in postajajo geniji na horizontih brljavega življenja. 60.000 popevk — to je visoka številka. Komisija jugoslovanske Radio-televi-zije jih je od 600 poslanih na konkurz .izbrala 18, štiri žirije pa so od teh osemnajstih nagradile natanko šest
Jelka Cvetežar
popevk. To je zdaj zaključna bilanca letošnjega opatijskega festivala, ki so ga jugoslovanski ljubitelji zabavne glasbe — kakor Italijani svoj Sanremo — pričakovali z radovednostjo in z utripom kljuvajočega nemira.
Odzveneli so akordi in melodije izpod lokov ritmo-simfoničnega orkestra zagrebškega radia in prodorni toni Adamičevih trobent in pozavn:	secesijsko razkošje
dvorane hotela sKvarner» v Opatiji je zdaj že pokrito s prvo rahlo pajčevino jesen-sko-zimskih tihožitij. Zaključeni so vsi računi in bilance, izrečene bojazljive prognoze za festival «Opatija 1960» — Kvarnerski zaliv se počasi, malce odsotno zapira v školjko turistično-gostin-skih meditacij in vse je tako, kakor lani in predlani in tako bo verjetno tudi prihodnje leto.
Kaj je torej prinesel novega letošnji festival zabavnih popevk v Opatiji? V čem se razlikuje od lanskega? Je izpolnil vsa trepetava pričakovanja številnih ljubiteljev zabavnih melodij, zlasti tistih najštevilnejših, ki so jim pri srcu ritmično razgibane in lahko petme melodije? Vseh okusov O-patija kajpada ni mogla zadovoljiti in zato so mnenja deljena. Začnimo naš kritični zapis s klavzulo v razpisu natečaja, po kateri naj
                          ...
Zakaj hoče človek na Luno?
W U&T>ešn;
V* C- lzstrelitvi
v* VTtr*, micne
so-
rakete po-
!’>lilSo'dno bob poleta na Lu-Pfej aktualno To - ker ta
“vm sovje*.jf na)nove)"
tUrV	Znam>Sti
V 1 skorajšnji
'“tOv
1,S {j 'et v Vesolje
VL<Xte*na Lun°?
*« iJ^vsem bi
. tam v*iho<!f t nepre-
"ii J*. °t>staia 1 tudi /ato, ^	spo°znidealrU	P°*
s
, Otno6oči]ga^0' Luna bi
k obk«*J°2nan■ tud’ dosego % .Stoža 1 o at„„.,
Pojavov, k:
£	»4o	%	otmosferi,
vjNJit 01jšo	ka-
l*%, hieneRa ost p,'°' kil,Ni. pPdl«afa j;Unanjega h * 0 dolrT* drugih
ki N£edpostaviejalh. ”odat-1 k, m 0 na i. 18 tud, to,
Nj/Nle človek!, IUdnine' izvrstno
Ntj'0*1"09" Lu
slgipl« *vati i;UIU' ooog!i kA „ eta,snr ge doio l|)lSe Jenih'f emliatispre-i Pfo„.krog v' ln njeno , " Oe Ni ni °nca- kakor VtNvepANo
>>>lovci
K N*no‘-. 0-t>ie. *
bi
stran.
Prav tako
^	ppsiužu.
Nlliati *Pp*v ‘n oni - Vsakem ča.
su spremembo vremena na posameznih kontinentih in njiho. vih delih. Ko bi imeli na ta način vpogled v gibanje zračnih mas in oblakov, bi vremenoslovci mogli pravočasno o-pozoriti na nevarnost močnih vetrov, kakor so to na primer tajfuni, orkani ali cikloni. S tem bi mnogim ladjam zagotovili normalno plovbo po morjih, hkrati pa zmanjšali škodo, ki jo povzročajo ti naravni pojavi.
Poleg tega pa bi pridobili še novo možnost za znanstveno proučevanje vesolja, ki ga danes dojemamo v glavnem le z domišljijo. Astronomi bi i-meli na Luni znatno boljše pogoje za proučevanje Sonca in drugih vsemirskih teles, ker bi tam odpadle mnoge o-vire, ki jih povzroča zemeljska atmosfera. Znano je, da na Luni ni takega zračnega ovoja, polnega najrazličnejših delcev ki pogosto onemogočajo raziskovanje in dosego točnih podatkov. Na Luni je moč opazovati zvezde v vsakem času, ne glede na položaj Sonca.
Strokovnjaki, ki se pečajo s proučevanjem jonosfere, te visoke in še ne zadostno raziskane naelektrene zračne plasti, ki omogoča radijske zveze na Zemlji, bi prav tako imeli izredno ugodne pogoje za svo. je znanstveno delo. Isto velja
tudi za znan.it cenike, ki se pečajo s proučevanjem možnosti izkoriščanja sončnih žarkov v praktične namene, na primer neposrednega spreminjanja sončne energije v neko drugo vrsto energije.
Astronavti, bodoči vsemirski potniki, prav tako pričakujejo mnogo od Lune. Njim bi
ta zvesta Zemljina spremljevalka predvsem služila za o-porišče za nadaljnje vsemirske polete. Ljudje, ki proučujejo ta vprašanja, so že pripravili podrobno izdelane elaborate in makete bodočih raketnih postaj na Luni, s katerih se bo človek dvignil v vesolje, da bi osvojil še večje daljave.
Pred sovjetskim «Lunikom II«. ki je uspešno priletel na Luno, so ameriški in so vjetski znanstveniki 19-krat r uspehom izstrelili umet ne satelite, od katerih so dva, enega sovjetskega in enega ameriškega, izstrelili proti Luni.
Prvo uspešno izstrelitev umetnega zemeljskega satelita so izvršili Rusi 4. oktobra 1957. Komaj mesec dni kasneje so sovjetski znanstveniki izstrelili 3. novembra svoj drugi satelit.
Američani so izstrelili svoj prvi umetni satelit «Dis-coverer I« 31. januarja 1958, medtem ko so 17. marca 1958 izstrelili svoj drugi satelit »Vanguard I«.
V letu 1958 se je izstreljevanje umetnih zemeljskih satelitov	nadaljevalo po naslednjem vrstnem	redu:	26.
marca 1958, »Discoverer III«; 15. maja, «Sputnik III«; 26. julija, iiDiscoverer IV«; 11. oktobra, «Pioneer I«; 8. novembra, «Pioneer 11»; 6. decembra, #Pioneer III«; 18. decembra, »Atlas«.
V začetku letošnjega leta, in sicer 2. januarja, je bil svet	presenečen spričo še	večjefia uspeha	kot je	izstrelitev	navadnih zemeljskih	satelitov. Tega dne so	so-
vjetski znanstveniki izstrelili »Lunik«, prvo raketo, ki je letela	proti Luni, jo sicer	zgrešila, sedaj	pa nada-
ljuje krožno pot okrog Sonca. 45 dni kasneje, 17. februarja 1959, so tudi Američani izstrelili svojo raketo proti Luni, ki je prav tako zgrešila cilj
Po tem uspehu so Američani nadaljevali z izstreljevanjem umetnih zemeljskih satelitov.
bi popevke zajemale melodično tematiko iz folklorne glasbe. Vprašanje pa je, če je to v okviru moderno zasnovane popevke in z ritmom, ki se vse bolj uveljavlja tudi v deželah brez zabavno-glasbene tradicije, sploh mogoče in če je to v fazi nastajanja originalne zabavne glasbe tudi potrebno! Zabavna glasba predvsem niso stilizirani zapisi neke folklore: kot recimo a-meriški song ni ameriški, ampak črnski, kot nemški šlagerji niso nemški, ampak slabe kopije ameriške zabavne glasbe, kot na pr. moderna italijanska camonet-ta ni identična z napolitansko ali sicilijansko popevko in kot francoski chanson ni. ma nobene zveze z originalno francosko ljudsko popevko, tako nasploh moderna zabavna glasba nima nekega določljivega nacionalnega melodičnega kolorita, ampak je večen satelit modnih detajlov, ki rastejo zdaj to in zdaj onstran Atlantika. Zato bi bilo napačno terjati od avtorjev zabavne glasbe, naj svoje melodije in har* monije razpenjajo na okvir — recimo — srbske ali makedonske ali bosenske ali slovenske ljudske motivike, ker bi v tem primeru nujno prišlo do hud ih deformacij in grotesknih primitivizmov, ki bi narodnemu melosu bolj škodovali kakor koristili.
In tako je bilo v Opatiji seveda največ zabavnih popevk brez «narodnostis, kar je na prvi stopnji razvoja navsezadnje vendarle pravilno. Niso pa izključeni nekateri primeri, kjer so avtorji na simpatičen način, z estetskim okusom precejali svoje motive skozi sito te ali one glasbene skale. Na pr največkrat nagrajena popevka Miroslava Biroja «Mirno teko reken, ki — pri površni presoji — zveni tako kakor znana ameriško-črnska pesem «Old man Ri-vern, je pa zasnovana na tipični pentatonski lestvici medjimurskega ljudskega melosa in v tem smislu presenetljivo spominja na • me-djimursko narodno aZvira voda iz kamena».
Jasno, da bi bilo smešno misliti na plagiat: tu gre o. čitno za neverjetno tenkočutno uho avtorja, ki je znalo prisluhniti elementom medjimurskega indskega napeva in jih presaditi v svojo melodijo. Do veke mere sodita v ta okvir tudi obe slovenski popevki avtorja Vledimira Stiasnp-ja, in sicer medium-fox sPrišla je pomladi) in počasni valček «Spomin»: lu je sicer snovni okvir neko-likanj širši, brez regionalnosti, ampak sega na področje tako imenovanega alpskega melodičnega vpliva, ki je tako značilen za gorenjsko ali štajersko narodno pesem. Potem so tu vplivi dalmatinsko-mediterun-skega melodičnega področja in celo vplivi nostalgičnih bosenskih ljudskih napevov. Avtorji, vsaj nekateri, so
torej do neke mere upošte-vali klavzulo o vnašanju folklornih elementov v sodobno jugoslovansko glasbo,	obstajala je le	bojazen,
da	bi	ti	vplivi ne	bili pre-
več očitni.
Za razliko od lanskoletnega festivala so letos (zanimivo: kakor v Sanremu in kakor kasneje na mednarodnem festivalu zabavne glasbe, kjer je slavni Modu-gno prav tako slavno propadel s svojo popevko «Pio-vev) prevladovali počasni ritmi, in sicer slom, počasni valčki in slow-rock, to je rock and roli v počasnem ritmu z značilnimi triolu-mi. Od 18 skladb jih je bilo	12	v	počasnem	ritmu in
le	6	v	hitrejšem,	to je v
ritmu foxtrota ali calgpsa-cha cha chn.
Mladi francoski pevec in skladatelj Gilbert Becaud je nekoč dejal: aChanson a-li popevka bo imela pn širokem krogu ljubiteljev zabavne glasbe le tedaj po-
Marko Novosel
poln uspeh, če bo postala — prostitutka. Kajti iz koncertnih ali festivalskih dvoran mora najti pot na cesto, se mora znati ponujati in prodajati, znati mora koketirati in mežikati, mora biti spogledljiva, predrzna, radoživa, hudomušna in — potrebna na vsakem kora-Jcu.»
In prav takih popevk letos ni bilo v Opatiji na pretek: lani si je izsilila na ulico pot znana popevka «Tata, kupi mi avtov, pa vKučica u cvečun pa nVozi me vlak v daljave», letos bosta nemara le dve. in sicer «Autobus-calypso» in «Prišla je pomladi), dasi sta tudi ti dve melodično še prekomplicirani, da bi šli sami od sebe — kot se reče — v uho. Letošnji festival je bil skoraj docela v znaku sicer dobrega artizma in «ritmičnega intelek-tualizman, širok krog ljudi jih bo z veseljem poslušal, peli jih bodo manj, ker so melodične linije vendar preveč komplicirane in razbite.
Zdi se torej, da je — ne le jugoslovanska, ampak skoraj vsa evropska! — zabavna glasba na pozicijah obratnega sorazmerja z življenjem: njegov ritem je iz dneva v dan hitrejši, ritem zabavne glasbe pa postaja počasnejši in utrujajoč. To pa je že področje psihologije, ki naj poišče zadovoljiv odgovor na to tezo.
In še nekaj besed o izvedbah. Oba orkestra, ritmo-simfonični orkester pod vodstvom Ferda Pomikala in veliki plesni orkester iz Ljubljane pod taktirko Bojana Adamiča, sta presegla svoj običajni nivo. Aranžmaji niso bili tisi najboljši, zato pa je bil Adamičev aranžma za popevko «Mir-no teko reke« Miroslava Biroja več kakor presenetljiv in predstavlja višek instru-mentatorske tehnike za sestav velikega plesnega orkestra. Od pevcev so zadovoljili nekateri novi, zlasti Tihomir Petrovič (spomipja na Artura Testo) in mlada Beograjčanka Nada Kneže-vič, potem z interpretacijo pesmi sMirno teko reken znanec opatijskih festivalov Dušan Jakšič (sicer član beograjskega Dramskega kazališta!), Zagrebčan Marko Novosel in Ljubljančanka Jelka Cvetežar. Hudo je razočaral — tik pred odhodom na ameriško turnejo! — Ivo Robič, zlasti v intonančnem pogledu. Skladbenajbolj inteligentna, e-stetska v kompozicijskem smislu — »Priča sata« Mi-haila Zivanoviča iz Beograda, ki je prejela I. nagrudo žirije glasbenih kritikov.
Za konec nekaj kozerij-skih superlativov:	najne-
srečnejš i na festivalu — Bojan Adamič z operirano in povezano levo roko. (Ta nezaželeni «trik» mu je spet prinesel nekaj reklame!). Najelegantnejša — Anica Zubovič. Najbolj izgubljen v oblaku lastne panike — avtor Vladimir Stiasny. (Pred tem imenom sta v hipu zbežala Pomikalo in Adamič, če si ju hotel spraviti z mesta!). Najuspešnejši — zagrebški humorist Mirko Trišler. (Uspelo mu je pred telekamerami skriti nekaj slivovk, ki jih je kon-sumiral zaradi korajže!). Najpopularnejša pevka — Zdenka Vučkovič! (Ki je sploh ni bilo v Opatiji!). Najboljša popevka — sTa-ta, kupi mi auton. (Ker je avto pač še vedno prej dosegljiv kakor — Avtobus calypso!). Najbolj lačna pevka — Marjana Deržaj! (Srečali smo jo sicer lani — sredi opatijskega vrveža s klobaso v eni in kosom kruha v drugi roki). Najbolj žejen — Ernest He-mingway! (Baje je vkrcal v svojo jahto 150 steklenic stare slivovke in to po cenah — hotela sKvarners).
To je pravzaprav vse z letošnjega opatijskega festivala jugoslovanske zabavne glasbe. Kot rečeno: nMirno teko reken... toda prepočasi.
ML
kasirali 2 milijardi lir manj kot v letu 1957. V letu 1957 so Italijani plačali za kinematografske vstopnice 112 milijard 800 milijonov, lani pa 110 milijard 800 milijonov.
Vzrok temu?
Upadanje obiskov kinematografskih predstav se opaža tudi v nekaterih drugih državah Zahoda, predvsem v ZDA. Vse to se pripisuje uveljavljanju televizije in vedno večjemu številu televizijskih sprejemnikov. Vendar lastniki kinematografskih dvoran^ v drugih zahodnoevropskih državah ne občutijo tolikšne krize kot jo čutijo lastniki italijanskih kinematografov. In v tem je kriza, o kateri govorimo. Vzrok je zelo enostaven. V Italiji je preveč kinematografov. Od leta 1950 do leta 1957 so v Italiji odprli nadaljnjih 8000 kinematografskih dvoran, to se pravi skoraj 1000 na leto. Ker nimamo podatkov iz leta 1950, pač pa iz leta 1953, bomo sklepali po teh podatkih. V letu 1953 je bilo v Italiji 13.276 kinematografskih dvoran. Potemtakem jih je danes- okoli ali celo nad 17.000. To je za 49 milijonov prebivalcev, kolikor Jih šteje 'Italija, veliko preveč, saj jih nimajo veliko več niti bogate in velike ZDA, ki štejejo 168 milijonov prebival, cev. Potemtakem imamo v I-taliji sorazmerno trikrat več kinematografskih dvoran, kot v ZDA. Z neznatnimi razlikami velja isto razmerje tudi za Zahodno Nemčijo, Francijo in Anglijo, kjer imajo sorazmerno trikrat manj kinematografskih dvoran ali bolje sedežev kot v Italiji.
V kolikor bi nam gornje številke ne zadoščale, nam bo. do krizo, v kateri se nahajajo lastniki italijanskih kinematografov. pokazali podatki, ki sicer veljajo za leto 1957, ki pa so zaradi tega še bolj pozitivni, kot bi bili letošnji. 11.3 odstotka kinematografskih dvoran ne preseže inka-sa 5000 lir, 18.4 odst. dvoran kasira od 5000 do 10.000 lir, 25.1 odst. dvoran kasira od 10.000 do 20.000 lir, le 25 odst. kinematografskih dvoran kasira od 20.000 do 50.000 lir. Kot vidimo, inkasi zares niso veliki, posebno če vzamemo v poštev stroške osebja, vzdr-ževalnino ali najemnino dvorane. izposojevalnino filmov in seveda še davčne dajatve, ki so zelo velike.
Številke, ki Jih bomo navedli, nam bodo glede tega veliko povedale. Pred vojno je bila davčna dajatev na razprodane vstopnice sledeča: 10 odstotkov se je plačalo na vstopnice do ene lire, na vstopnice, ki so bile dražje od ene lire, pa je davčna dajatev znašala 20 odst. Danes je razlika veliko večja. Lastnik kinematografa plača na vstopnico do 70 lir, 15 odst. cene. na vstopnice iznad 400 lir pa plača polnih 60 odst. Kot vidimo, je pregresivna lestvica davčnih dajatev danes veliko obsežnejša kot pred vojno in glede tega bi ne imeli nič kaj proti, če bi od slabše opremljenih kinematografov mogli pričakovati, da nam nudijo kvalitetnejše filme. Ker pa slabše kinematografske dvorane tolikšnih davščin ne zmorejo in ker ne zmorejo niti drage izposoje-valnine za boljše filme, je vsak ljubitelj dobrega filma primoran plačati državi visoko davščino, ker se zaveda, da boljši film v slabšo kinematografsko dvorano ne bo prišel, ali pa bo prišel že tako obrabljen in okrnjen, da bo le senca tistega filma, ki se jg predvajal v boljši dvorani.
Se nekaj podatkov. Leta 1938 je država izterjala povprečno 14 odst. od 580 mili-* jonov lir, kolikor so državljani Italije, plačali za kinematografske predstave. ’ Letaš 1957 pa je država izterjala 26.9 odstotka od 113 milijarii umazanega inkasa za kinematografske predstave. Gornji podatki nam povedo, da se je in-kaso od 1938 do 1957 povečal za 194-krat, državni prejemki na račun kinematografskih predstav pa so se povečali za 336-krat. V letu 1957 je država dobila na račun tega 32 milijard lir, v zadnjih petih letih pa skupno 128 milijard
lir. Ce k temu dodamo >t dML ge pristojbine ter povišano vstopnino za zimsko pomoč, se je v zadnjih petih letih steklo v državno blagajno samo na račun kinematografskih predstav obilnih 150 milijard lir.
K tem fiskalnim bremenom, ki jih morajo plačevati lastniki kinematografskih dvoran in nato obiskovalci kinematograf, skih dvoran, moramo prišteti še davčne pristojbine za reklamo filmov. Za lepake, ki najavljajo film, se namreč plača dvakrat višja pristojbina kot za ostale trgovske lepake.
Iz vsega tega je razvidno, da lastniki italijanskih kinematografov zares nimajo lahkega življenja. To se nujno odraža na kakovosti filmov. Res je, da niso oni tisti, ki o kakovosti filma odločajo. Glavna krivda je v neposredni proizvodnji, v filmski industriji in režiji. Posredno pa odločajo tudi posredniki filmske proizvodnje, torej lastniki kinematografskih dvoran, ki si z manjšimi sredstvi morejo privoščiti slabšo kakovost, ker je boljša predraga. To nam povedo sledeče številke: Leta 1954 so v italijanskih kinematografih vrteli 654 filmov, dve leti pozneje pa komaj 333.
Sicer pa bi jim zares ne mogli kaj očitati, kajti v Italiji je v vseh kinematografskih dvoranah 6 milijonov ln pol sedežev. Ce vzamemo v poštev, da morejo v vsakem kinematografu imeti na dan vsaj tri predstave, bi moral vsak Italijan iti vsaj trikrat na teden v kinematograf, da bi bili sedeži vedno polni. Ce pa računamo, da gre Italijan le 15-krat na leto v kino, ni nič čudnega, da so dvorane bolj prazne kot polne. Se več, statistika pravi, da so dvorane v povprečju zasedene le za 12 odstotkov.
K temu bi sicer morali dodati še zadevo kinematografov, ki jih ima v rokah Cerkev po svojih organizacijah ali kar neposredno. Vendar je to že problem zase in se bomo nanj vrnili kdaj drugič.
HOROSKOP
  ZA DANES_
OVEN tod 21. 3. do 20. 4.) Pridobili si boste naklonjenost osebe, ki vam bo v veliko pomoč, posebno v zvezi z vašimi načrti.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neki vaš delovni tovariš bi vas mogel potegniti iz zelo smešnega položaja. Odvisno je .od vas, če se boste nasproti njemu pravilno obnašali.
DVOJČKA (od 21	5. do
22. 6.) Vsilite svoje gledišče, ker se boste s tem uvePavill pri svojcih in pri delovnih tovariših. Z zdravjem vse v naj. boljšem redu.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Sklep, ki ste ga sprejeli z* izboljšanje finančnih razmer, ne bo dal takojšnjega rezultata. Ne obupajte.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Srečali boste osebo, ki se vam bo na prvi pogled prikupila.
DEVICA (od 23. 9 do 22. 9.) Ce hočete zares uspeti, je sedaj najprimernejši čas, zato ne izgubljajte časa. Naj vas ljubosumje ne muči.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23 10.) Ne cenijo dovolj vaših sposobnosti, toda to naj vas ne moti, kajti tudi vam bo sonce zasijalo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Več sreče kot pameti, boste mogli reči zvečer. Bodite iskreni z drugimi, toda tudi s seboj.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Nekaj nevšečnosti zaradi konfuziongrnosti. Ljubljena oseba vam bo nudila veliko zadovoljstvo
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Več potrpljenja in razumevanja in vse bo prav. Poslušajte tudi nasvete enih, ki jih podcenjujete.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dopoldne se bo zadeva razvila tako, da bo viden njen konec. Ni gotovo, če bo ta pozitiven.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vsekakor boste morali spremeniti svoje načrte in tudi tu vam ne bo teklo nalahko. Pazite na zdravje.
BREZ BESED
i
PRIMORSKI DNEVNIK
Goriško-benešlii dnevnik
Spor med šoferji in avtoprevozniki
Pismo Delavske zbornice organizaciji delodajalcev
w .m
PHOTI NEMČIJI IN FINSKI
Kolesarska dirka diletantov
«rrino»
Sindikat vztraja pri izvajanju delovne pogodbe od 20. maja 1955. leta
Spor med šoferji avtopre-voznih podjetij in delodajalci te še ni zaključil. Pred dnevi je Delavska zbornica poslala »vezi industrijcev ter v vednost prefektu, županom, ustanovam in ostalim sindikalnim organizacijam pismo, v katerem poudarja svoje stališče do delovne pogodbe, katere delodajalci po mnenju sindikatov ne spoštujejo. V pismu navajajo primer, ki se je pripetil z oddelkom za umetne tkanine v podgorski tekstilni tovarni; Delodajalec ni hotel obnoviti delovne pogodbe, češ da je včlanjen v vsedržavno zvezo izdelovalcev umetnih tkanin. Takrat so morali delavci stavkati, da so spremenili stališče delodajalcev in tudi zveze industrijcev. Nekaj podobnega se je primerilo tudi delavcem, ki delajo v podjetjih za izdelovanje slaščic in likerjev. Stališče avtoprevoznikov je na las podobno stališču prej omenjenih delodajalcev, kar ustvarja slutnjo, da delujejo goriški delodajalci na področju proste cone po navodilih, samo da ne bi izvajali obstoječih delovnih pogodb, ali pa jih obnovili, čeprav imajo avtoprevozniki, kot ostali indu-strijci, olajšave proste cone.
Za vsak tovornik srednje j tonaže prejmejo avtoprevozni- j ki na mesec okoli 1500 litrov nafte; s tem prihranijo 05.000 lir. Ce se k temu pristavijo še druge olajšave na podlagi zakona od 1. decembra 1948. tedaj je šofer za delodajalca skoraj zastonj.
Dejstvo, da RIBI ni vpisana v zvezo industrijcev, stvari nič ne spreminja. Ta in ostala podjetja so se vsa uprla izvajanju sporazuma od 23. julija lani in sklenila, da se vpišejo v FIAM, da bi slabše plačala svoje uslužbence.
Zveza industrijcev ne govori resnice, ko trdi, da sporazum z AUSITRA ne velja za avtoprevozna podjetja. Na naslovni strani pogodbe od 20. maja 1955. leta in od 23. junija lani, ki ju je objavila zveza industrijcev. |e rečeno, da velja ta pogodba za podjetja, ki prevažajo blago za tretje osebe.
Vsi naši dokazi težijo za e-nim smotrom; izvajati pogodbo od 20. maja 1955. leta na področju nase pokrajine, ker je to v skladu s ootrebami naših članov in z načeli naše sindikalne politike do zakona »Erga Omnes*.
CGIL obsoja ravnanje delodajalcev tem bolj, ker so avtoprevozniki v Piacenzi, kjer nimajo proste cone, pristali na | zvišanje minimalnih plač za ' okoli 300 lir na dan.
deljek bo v Vidmu prisostvoval v civilni bolnišnici otvoritvi betotrona. novega aparata za zdravljenje tumorja.
Otvoritev nove civilne bolnišnice v Ul. V. Veneto bo v nedeljo ob 10.30. Popoldan pa bo bolnišnica, ki je opremljena z najmodernejšimi aparati, odprta občinstvu.
Ministrska odredba o uvozu masla
Trgovinska zbornica sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino dovolilo uvoz masla iz Romunije čez carino v Milanu in Pontebbi. Kontingent bo vreden 600 milijonov lir in ga bodo operaterji morali izkoristiti do 31 decembra letos. S to ministrsko odredbo se ne spreminja člen 2 ministrskega dekreta od 30. junija letos glede uvoza masla iz inozemstva.
Carina ne bo dovolila pri-j
držanja kontingenta; izkoristi, lf ga bodo lahko samo če bodo predstavili carinsko izjavo za razcarinjenje.
Ulica Montccuceo
za promet zaprta
Goriško županstvo sporoča, da bo danes Ul. Montecucco za promet zaprta zaradi polaganja vodovodnih cevi. Cesta bo odprta dakler ne končajo z delom. Promet je usmerjen po Ul. Brigata Casale.
Belloni zmagovalec v /. etapi s hitrostjo	nad
Zaostanek glavnine za prvo trojico je znašal skoraj celo minuto
REGGIO EMILIA, 17. — V prvi etapi finalne dirke «San Pellegrino» za diletante je zmagal član moštva Lombardije Luigi Belloni ki je 188 km dolgo pot od San Pellegrina do Reggio Emilie prevozil s povprečno hitrostjo 45,550 km na uro.
Včeraj sta si v cerkvi na Placuti obljubila večno zvestobo Tuša trravnar in Pavle Lutman. Novoporočenrema, ki sta iz zavednih slovenskih družin, ob tem važnem življenjskem dogodku čestitamo in voščim o obilo sreče.
tllllllllllllltIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIMMIIIIIIiniinttlllllllltIMIIIIIIIIIMIIlllllMlllllllfllillllllllliMII
Izpred goriškega sodišča
Dve obsodbi južnjakov zaradi prehoda meje
Obsodili so ju na 2 meseca zapora in 10.67(1 lir globe
Včeraj so pred goriškim o-krajnim sodnikom sodili dvema južnjakoma ki sta v avgustu pobegnila v Jugoslavijo. Enrico Pellegrino star 38 let, iz kraja Monte Alto, je pobegnil v sosedno državo 30. avgusta pri Mirnu, 46-letni Vir.cenzo Gallo iz Siraeuse pa je ilegalno prešel mejo 12. av. gusta pri svetogorsk' postaji. Ko sta stopila na jugoslovanska tla, so ju obmejni organi aretirali ter odpeljali v solkanski zapor, kjer so ju izprašali ter ju čez nekaj dni vrnili pri Rdeči hiši italijanskim obmejnim organom.
Na sodišču sta se zagovarjala, češ da sta odšla v Jugoslavije v upanju, da bosta tam našla primerno zaposlitev. Sodnik njunih zagovorov ni upošteva! ter obsodil vsakega na dva meseca aresta ter na plačilo 10.670 lir globe.
Razdeljevanje živilskih nakaznic
Zahvala UIL udeležencem v Slavki
Pokrajinski odbor sindikalne organizacije UIL se zahvaljuje delavcem vseh sindikalnih strok ter vsemu prebivalstvu naše pokrajine za njihov enoten nastop v dveurni stavki, ki je bila v sredo 16 septembra za obrambo industrij IRI.
——«#——
Goriški obisk minislra za zdravstvo
Te dni bo prišel v naše mesto minister za zdravstvo senator Camillo Giardina, ki bo v nedeljo otvoril novo splošno bolnišnico v Ul. V. Veneto. Popoldan pa bo minister odšel v Gradež, kjer bo otvoril protituberkulozni dispanzer ter obiskal heliotera-pični inštitut Varellai. V pone-
v števerjanski občini
Županstvo iz Steverjana nam je sporočilo, da bodo v torek pričeli na županstvu razdeljevati živilske nakaznice za bla. go proste cone, in sicer za kavo in olje. Nakaznice bodo razdeljevali med uradnimi dopoldanskimi urami. Zaželeno je, da jih pridejo iskat odrasle osebe.
— «»--------------
Hude poškodbe priletnega moža
V bolnišnico Brigata Pavia so včeraj °b 15. uri pripeljali z rešilnim avtom Zelenega križa 74-letnega upokojenca Giacoma Celinija iz Ul. S. Chiara št 4. Mož je včeraj okoli 14.45 šel po Ul. Caprin in se mu je zaradi mokrih tal zdrsnilo. Mimoidoči so takoj poklicali rešilni avto Zelenega križa, kajti mož se je pri padcu precej ranil po glavi. V bolnišnici so zdravniki ugotovili, da si je poškodoval lobanjo in ranil po obrazu, pridržali so ga na zdravljenju s
prognozo 5 dni. Njegovo stanje pa se je popoldan poslabšalo.
Nenadna slabost
V Ul. Monache je včeraj ob 11.55 obšla nenadna slabost 61-letnega Gustava Kunta iz Ul. Blaserna št. 4. Z rešilnim avtom ZK so ga prepeljali v bolnišnico Rdeča hiša.
Prometna nesreča na Svetogorski cesti
Včeraj ob 19.55 sta se na križišču Svetogorske ceste in Ul. Caprin zaletela avtomobil Giardinetta 500, ki jo je vozil 33-letni pek Bernardo Ska-rabot iz Ulice Brigata Etna 32 in motociklist geometer Guido Franzot s Trga Medaglia d’oro št. 6. Avtomobilist se je pripeljal po Svetogorski cesti, motociklist pa po Ulici Caprin. Obe vozili sta bili namenjeni v mesto. Iz nepojasnjenih vzrokov se je avtomobil zaletel v zadnje kolo motociklista. Pri padcu si je geometer pretresel možgane, ranil se je po glavi in po raznih delih telesa. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ce ne bodo nastale kake komplikacije, bo ozdravel v 10 dneh.
 «» .
Kino v Gorici
CORSO. 16.30: «Sinja obala«, A. Sordi, R. Gan. Cinema-scope v barvah.
VERDI. 16.30: »Al Capone«, R. Steige., mladini vstop prepovedan.
VITTOR1A. 17.00:	«Poročila
sem se z vsemirsko pošastjo«. T. Tryon, G. Talbo.
CENTRALE. 17.00: »Zorov izziv«, R. Williams, E. Gaye, sledi barvna slikanica.
MODERNO. 17.00: «Brez pre-stanka roch and roli«.
Belloni je v finalnem sprintu premagal svoja spremljevalca v zaključnem delu dirke Becchija in Susto. Glavnina je sledila z zaostankom 59” in v njej se je uveljavil Zop-pas.
Start za etapo je bil ob 8,45 v San Pellegrinu. Prisotnih je bilo vseh 80 vpisanih kolesarjev. Vreme je bilo sprva oblačno, nato pa se je zjasnilo.
Po številnih poskusih so pri 42. km ušli iz glavnine diletantski reprezentant Pifferi, Calliari, Porteri in Accorsi. Za njimi sta se podala Simonetti in Ghisoni in pri 65. km je imela vodilna četvorica 1’5 naskoka pred obema zasledovalcema ter l’2fl” pred glavnino. Pri 70. km je glavnina absorbirala Simonettija in Ghi-sonija ubežniki pa so 10 km pozneje povečali svojo prednost na 1’30”.
VRSTNI RED V PRVI ETA Pl SAN PELLEGRINO - REGGIO EMILIA (188 KM):
1. Belloni (Lombardia 4.7’38” s p. h. 45,550 km, 2. Becchi (Emilia), 3. Susta (Umbria) ob času zmagovalca, 4. Zoppas (Emilia) z zaostankom 59", 5. Zanchetta (Veneto), 6. Cerato (Emilia), 7. Piemontesi (Lombardia). I. Mealli (Toscana), 9. Musone (Lombardia), 10. Neri (Emilia), 11. Pifferi (Lombardia), 12. Brasolin (Toscana), 13. Fontana (Veneto), 14. Za beo (Veneto). 15. s časom Zop-pasa še 43 dirkačev.
IZJAVE ANOUETILA
Tour - ne, Giro - ja
TOULOUSE. 17. — Jacques Anquetil je izjavil nekaterim novinarjem’
«Prihodnje leto se po vsej verjetnosti ne bom udeležil dirke j.o Franciji ker se nameravam udeležiti dirke po Italiji in po Španiji. Ni mogoče nastopiti na dveh tako na-
pornih dirkah v, isti sezoni bre/ tveganja za neuspeh. V zimski sezoni ne bom sodeloval na nobeni «6-dnevni dirki« in bom samo počiva!.«
Mednarodni vaterpolo turnir v Moskvi
MOSKVA,. 17, — V Moskvi se je začel mednarodni vaterpolo turnir na katerem sodelujejo A in B moštvi SZ, Madžarska, Italija in Romunija. Italija je prvi dan počivala, ostali tekmi pa sta se konjEali takole:
SZ A - SZ B 4:4, Madžarska -Romunija 1:1 (1:0).
Drugi dan turnirja je Ital; ia
iaralti rtpnHlnČpnn c S7. R *.vii
igrala neodločeno s SZ B"5:5 (3:2). Obe reprezentanci -sta prikazali odlično ofenzivno igro. Za Italijo so bili uspesni Mannelli (2), Pizzo, Lavoratn-ri in Parmeggiani, za B reprezentanco SZ pa Vilkin (3). Agejev in Grigorovski.
SŽ A je premagala Romunijo s 3:2 (1:1).
Koledar Mednarodne zveze
Italijanski atleti
za troboj v Rimu
RIM, 17.	—	Predsedstvo
FIDAL je na predlog tehničnega komisarja sestavilo naslednjo reprezentanco za atletski troboj Italija - Nemčija -Finska, ki bo 26. in 27. t. m. na olimpijskem stadionu v Rimu:
100 m, 200 m in 4x100 m:
Berruti, Giannone, Meneguzzi, Patelli, X,
400 m in 4x400 m: Catola, Fattorini, Fossati, Fraschini, Panciera, X;
800 m: Fraschini, X:
1500 m: Baraldi, Rizzo;
5000 m: Conti, Volpi:
10.000 m: Antonelli, Volpi; 3000 m ovire: X, X;
110 m ovire: Mazza, Švara; 400 m ovire:	Martini, Mo-
rale:
Višina: Cordovani, Tauro; Daljina: Bravi, Terenziani; Troskok: Cavalli, Gatti; Palica: Chiesa, Baronchelli; Krogla: Meconi, Monti;
Disk: Consolini, Rado;
Kopje: C. Lievore, G. Lie-Vore:
Kladivo: Cristin, Lucioli; Rezerva: Della Minolla. Mesta, ki so označena z X bodo izpopolnjena naknadno. Atleti se bodo zbrali v Rimu v popoldanskih urah 25. sept.
Avtomobilske dirt v prihodnji
BEDNIst
tri il' 3?*
■Usov-
Dirka za v. n. Italije bo 14. avg«s‘»'
24. julij* j
dranski raylle» pa od 20. do
O ZAGREB, 17. — V prijateljski nogometni tekmi sta se Dinamo in Partizan razšla z neodločenim rezultatom 2:2 (1:1).
fiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiifitiiHiimiiinnimniiiiMiiiiiiiiiiniiiimiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimmiiiiiMiiiiiiiimiimmimiiiiiiiiMiiimiiiHMiii
Mednarodni košarkarski turnir «Sr. Just»
Toda v tem trenutku so vsi najboljši sprožili napad in pred vrati Cremone (100 km) je skupina kakih 30 kolesarjev dohitela ubežno četvorico. Na letečem okrepčevališču v Bussetu pri 125. km je prva skupina imeln r30" naskoka pred drugo Brugnani je poskušal izvesti solo pobeg, kar pa mu ni uspelo. Pri 146. km se je druga skupina približala prvi na 300 m in vse je kazalo. da bo prišlo do združitve, toda v Parmi so prvi spet povečali tempo in njihov naskok je spet kmalu dosegel 1’15”. Medtem pa je tudi že prišlo do odločilnega dogodka za izid prve etape. Pred vrati Parme je namreč presenetil ostale Belloni in si pribori nagrado na letečem cilju 30” pred razdrobljeno skupino. Ubežniku sta se 11 km pozneje pridružila še Becchi in Susta in vsi skupaj so v hitrem tempu vozili kakih 300 m do cilja kjer se je začel finalni sprint in v katerem je Belloni s precejšnjo lahkoto opravil z nasprotnikoma.
Skupina je sledila z zaostankom 59”, zaostanek drugega dela glavnine pa je znašai okrog 4’.
Odstopili so trije kolesarji. Jutri je na vrsti 2. etapa od Bologne do Pesara v dolžini 152 km. Start ob 10,30.
Jeseničanke favoritinje
proti domači vrsti «Portuaie»
Prihod Ljubljančanov je predviden za
O prvem mednarodnem ko-[Vrstama Olimpije in ‘ma&bor-šarkarskem turnirju v Trstu | skega Branika.
jetri *
njobfflfnSI
1opoldne
za pokal «Sv. Justa« smo povedali že marsikaj. Povedali smo, da ga je organiziral prizadevni Športni 'krožek «Por-tuale«, da bo v soboto in v nedeljo na dvorišču grada Sv. Justa, v primeru slabega vremena pa v Športni palači na Montebellu ter da se ga bodo poleg vrste organizatorja udeležile še vrste Stock iz Trsta, «Red Knights« arieriških vojaških sil v Evropi ter Olimpije iz Ljubljane, ki je jugoslovanski državni prvak. Tekme v soboto bodo zvečer, v nedel:o pa dopoldne.
Nismo pa še povedali, da, bo pred turnirskim srečanjem tako v soboto kot v nedeljo tudi prijateljsko srečanje ženskih vrst «Portuale» in Jesenic. Domačinke bodo nastopile pojačene z nekaterimi igralkami društva «Hausbrandt», gostinje pa so letos trenutno tretje v prvi slovenski ligi za
Jeseničanke predstavljalo Solidno vrsto, ki se oslanja predvsem na fizično moč posameznic, Prakticirajo ofenzivno igro polno Variacij/ obiČajjno z dvema pivotojna v napadih proti obrambnim ;Conam:	.	j
Vrsti «Portuale» ih Jesenic sta se med seboj že dvakrat pomerili ob priliki gostovanja Tržačank na Jesenicah. Obakrat so seveda zmagale Jeseničanke, ki so tudi za obe srečanji v Trstu velike favoritinje. Njihovo ekipo sestavljajo: Benedičič, Drinoveč, Jakopič, Keršak. Sikošek, Kristan, Križman, Porenta, Kovačič, Polka, Berce, Šmid, trenira pa jih g. Benedičič.
Za turnir vlada v Trstu veliko zanimanje, še posebej pa za nastop ljubljanske Olimpije, ki uživa v Italiji velik sloves. Prihod ameriškega vojaškega moštva »Red Knights« je predviden za danes, prihod
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 23,4 stopinje ob 14. uri, najnižja 16,4 stopinje ob 4. uri. Vlage 88 odstotkov. Padlo je 2,4 mm. dežja.
10
OLIMPIJA — LJUBLJANA: stojijo od leve proti desni: Podboj, Lokar, Brišnik, Dermag ja, Škerjanc, Kralj; klečijo: Daneu, Kandus. Kristančič, Jelnikar m Lokar Od teh l«e Podboj in Skrjanc ne igrata več pri Olimpiji, manjkajo pa na zgornji sliki Kapelj, Mili
Vrhovec in Logar	_____
‘nov-
pa za jutri dopoldne.
MEDNARODNA KOŠARKA
' Ženska vrsta Stock na turnirju v Vidmu
košarkarska vrsta Stock bo v dneh 25., 26. in 27. t„ m. sodelovala na mednarodnem turnirju v Vidmu. Poleg vrste Stock ter vrste organizatorja Udinese, bosta na turnirju nastopili še vrsti iz Lo-carna in z Dunaja. Tekme bodo zvečer ob 21. in 22,15.
TRENING TRIESTINE
Frigeri okreval
Triestina bo imela danes zadnji trening pred nedeljsko otvoritveno tekrtio prvenstva B lige v kateri se bo na občinskem stadionu pomerila s Catanzarom. Po treningu bo Trevisan verjetno objavil formacijo ali pa vsaj imena igralcev, ki pridejo v poštev za ena jstorico.
Včeraj so trenirali samo Szo-ke. Bandini in Frigeri, kate-
rega zdravstveno stanje se je ko.
že tolikb jzbaljšalo, da je njegov nastop skoraj povsem za gotovljen. V primeru pa, da mu bo trenep iz previdnosti dovolil še nekaj dni počitka, ga bo na mestu branilca po vsej verjetnosti nadomestil povsod uporabni Szoke. Vsi ostali igralci so včeraj počivali.
Disciplinski ukrepi
MILAN, 17./— Razsodiščna -komisija nacionalne zveze je v zvezi s tekmami za italijanski pokal kaznovala z navadnim opominom De Robertisa (Bari) in Del Bellisa (Palermo), v zvezi s prijateljsko tekmo Viareggio - Lazio (26. avg.) pa je diskvalificirala za eno nedeljo Carradorija (Lazio).
BOKS
Še ena Machenova zmaga
PORTLAND, 17. — Ameriški bokaar težke kat. Eddie Ma-chen, četrti na svetovni lestvici kategorije, je premagal po točkah Willia Besn)anoffa.
išLjrfi.isedap nh 410 p role,- iona 1-niljj dvobojih je Machen doži-ve*sImo en poraz in to lani sei^WliWš proti Ingema-rju Jo-hanssonu.
HAAG, 17. — Mednarodna avtomobilska zveza je za prihodnjo sezono pripravila naslednji mednarodni koledar
dirk:
SVETOVNO PRVENSTVO PILOTOV FORMULE 1:
31. januarja: v. n. Argentine
29. maja: v. n. Monaca
30. maja: v. n. Indianapolisa
6. jun.: v. n. Nizozemske
19. jun.: v. n. Belgije
3. julija: v. n. Francije 16. jul.: v. n. Anglije
31. jul. v. n. Nemčije 14. avg. v. n. Italije 28. okt.: v. n. Maroka
10. dec.: v. n. Amerike Sedem najboljših rezultatov
vsakega pilota bo veljavnih za končno lestvico.
SVETOVNO PRVENSTVO KONSTRUKTORJEV:
7. febr.: v. n. Argentine 26. marca: v. n. Amerike
8. maja: Značka Florio
22. maja:	1000 km v Nuer-
burgringu
11.-12. jun.: 24 ur v Le Mansu
20. avg.: Tourist Trophy Anglije
6. nov.: n. n. Venezuele Štirje najboljši časi bodo
veljali za končno lestvico.
EVROPSKO GORSKO PR VENSTVO:
26. jun.: Mont Ventoux (Fr.) 10. jul.: Trento-Bondone (It)
7. avg.: Freiburg - Schauin sland (Nem.)
27.-28. avg.: Ollan Villard
4. ali 11. sept.:	Gaisberg (Avst.)
PRVENSTVO EVROPE KAT. GRAN TURIZEM:
16.-24 januarja: Rallye Monte Carlo
21.-24. febr.: Rallye Sestiiere 7.-9, april: Rallye v zenevi 2.-7. maja: Rallye tulipanov
12.-15, maja: Rallye Alp (Avstrija)
26.-29. maja: Ra!lye Akropo-lisa
13.-18: junija:	RaIIye »Polnočnega sonca«
26. jun.: Pokal Alp
20.-24. jul.: Jadranski rallye 31. avg. - 4. sept,: Liege -
Rim - Liege
9.-12. sept.: Rallye Vikingov
28. sept. - 3. okt.:	Rallye Nemčije
10.-13. nov.: Ra)lye Portugalske
21.-26, nov.: Rallye RAC (V. Britanija)
svetovni rekord na veJ2a >
ki ga Mednarodna . f‘
znava, iz katere P ska izstopila, i™*
plavalec Mina*^in„naa(il l’U"5 katerega jeFJ51
tembra 1957.
Hsiung je 30. avg-gel že čas ITI 3.	_
°~nr P0^ EVROPSKI N0G r
Petrolu!
V P°\
PLOEST1, 17. -	pok)l-
nogon etni tekmi	frft
ropskih nogomet	^
rop.smn nus""'- ...\ jrt*? je Wiener (Avstr r>ofv-,i,ii Ploesti
Petrolul Ploesti v*- ^ 2:1 (2:0). Ker se /
ma na Dunaju ločeno je Petrolul« ,
*** v
GLASGOW, I7- ZjA tekmi za pokal e Glaf gometnih prvnkov 1 Rangers (Škotska) Anderlechta (Belg»a' (2:0). _
PLAVANJE
Svetovni rekord na 100 m prsno v Pekingu
PEKING. 17. •— V pokritem 50-metrskem bazenu v Pekingu je Kitajec Mu Hsiang-Hsiung preplaval 100 m prsno v času 1T1”1, ki predstavlja . nov svetovni rekord. Uradni Tiska Tiskarski
N«
% 1 «£ i« i Nej
So'
* pi
85?
s* ,-satN
FLORENCA, J7-ti za t italijansko reprezentanco, k> s. , t
arss&Hgftta
ruthu so odigral	Mkli
mo, v kateri ej	K
lih premagala p ,2;0).J5 (
bili.
M°sCl
*■ Ust »St’
O MILAN, II- -J 1 Sl Real Madrida,	tl
zvečer premagah so danes z letalo	1,
v domovino.
i* Oj
najboljšimi so Cella, Galeone Pelegalli.
SAH NA
Gligorič proti P**
, b.lj»
BLED, G. -7 v uan^V etj
hovskega turnirja jj • jl9v, za svetovno PrV® ,,jdi: i ,/jve
ijenoTboljši P-gŠkjK
F!?h?ženač$ J
Gligorič njeno gorica,
kinjeno v	i	v	..
Ol3fsson - KeresTaij Od llf' d
"S. - r
stanje	-
ključku prvega . £ttrid ^ ■ trosian	4,5	<»;.*»& Sf	Sb’
Benkoe	3,	G1'* fsSoii	>„
Fisher	2,5	(1> °‘* p(V».Jl	4,
Jutr,	bo	na vrst V
lil'
drugega turnusa °Ljjli:rj katerem se bodo v.reS, j‘ Smislov, Fisher - * Q]if %
son - Petrosjan 1»
Benkoe.
to*.
s
cm govorni	-U«	,
STANISLAV ^ ff.r , »h
Tiskarski *>vod Z S k
Kijiena
predvaja danes 18. t. m. z začetkom ob l*-20. uri na prostem Lux film:
iž?
Mladi m
Igrajo:
SILVIO NOTO, LYN SHAW, FAUSTO
cig^a*
flj'
ti
S?
!,5ci;
te
$
K
te
te
ij1* (j it
h
SL
it, i, t<
iy!
%
S
ta
s
r
BOILEAU.NARCEJAC:
MRZLI
11.
Vzel je klobuk in šel ven. Klienti bodo prišli pozneje ali jih sploh ne bo. Prava reč! Saj bo Pariz morda tako bom-rdiran. Saj bo imel za potrebno, da se zglasi k vojakom, če bo vojna še zavlekla. Saj Je bila prihodnost vsekakor st.a-nsko negotova. Drugo tako ni imelo smisla, kot ljubezen, mutno življenje, sonce na listnatih vejah. Nagonsko je iskal lvare šum, stik z množico. Prijalo mu je, da malo pozabi ideleine. Ko je blodil okoli Opere, je dognal, da ta mlada ia čudno vpliva nanj, dobesedno pije vse njegove moči, spričo e ne igra vloge dajalca krvi, pač pa nekakšnega dajalca še. In dokaz za to je, da je čutil potrebo, ko je bil sam, da potopi v človeško reke in tako zopet pridobi zgubljeno ergijo. Tedaj ni mislil na nič več, nič drugega kot tu pa tam mislil, da bo morda le imel srečo in obstal... Kdaj pa kdaj je vdal sanjarjenju... da je Gčvigne umrl, da je Madeleine osta...
Rad si je izmišljal kaj nemogočega, si do vseh potankosti ipovedoval bedaste zgodbe. Kmalu je dosegel čudovito spro-snost, kakor uživalec opija. Množica ga je počasi valila s boj. Prepustil se je, naj ga nosi, naj ga vleče. Zdelo se mu je, , počiva, ker je človek.
Ustavil se je pred Lancelovimi izložbami. Ni nameraval ku-vati. Rad je opazoval dragulje, blesk zlata na temnem metli. Na lepem se je spomnil, da je Madeleine polomila igalnik. Videl je vžigalnike na steklenem pladnju. Zagledal tudi doze za cigarete iz neke dragocene snovi. Ne bo se lela užaliti. Vstopil je in izbral majcen bledo zlat vžigalnik l cigaretnico iz ruskega usnja. To pot mu je bil strošek pn-ten. Na kartonček je zapisal: Obujeni Evridiki, potem je irtonček vtaknil v cigaretnico. Zavojček ji bo dal v Louvru i malo pozneje, ko bosia malicala, preden se razideta. Tisti
dopoldan je bil polepšan zaradi tega nakupa. Nasmehnil se je vselej, ko je začutil pod prsti papirnati zavitek, prevezan z modrim trakom. Draga, draga Madeleine!
Ob dveh jo je čakal na trgu Etvile. Ona je bila zmeraj točna na sestankih.
«Oho», je dejal, «danes ste pa v črnem«.
»Zelo mi je všeč črnina«, je povedala. «Ko bi se zmeraj ravnala po svojem nagnenju, bi se oblačila samo v črno«.
»Zakaj? Črnina je vendar turobna«.
«Kaj še! Nasprotno, to daja poudarka vsemu, kar mislimo. Človek vendar mora jemati resno samega sebe«.
«No, kaj pa če ste oblečeni v modro ali zeleno?«
«Ne vem. Zdelo bi se mi, da sem potok ali pa topol... Ko sem bila majhna, sem mislila, da imajo barve magično moč... Zato sem hotela slikati«.
Prijela ga je pod roko z gesto, v kateri je bilo polno predanosti in ga je nav lajala z občutkom nežnosti
»Tudi jaz sem poskušal slikati,« je dejal. «Toda slabo rišem.«
»Kaj zato! Barva je poglavitna stvar.«
«Rad bi videl vaše slike.«
«0, veliko niso vredne. Ničemur niso podobne. Same sanje Vi kdaj sanjate v barvah?«
«Ne. Zmeraj vidim samo sivo — kakor v kinu.«
»Potem pa tega ne morete razumeti. Ste slepi!«
Zasmejala se je in ga stisnila za roko, hotela mu je do povedati, da se samo sali.
»To je neprimerno lepše, kakor tisto, čemur pravijo realnost,« je nadaljevala. »Zamislite si, če morete, barve, ki se dotikajo, se med seboj jedo in pijejo in pronicajo druga v drugo, človek postane podoben tistim žuželkam, ki se stopijo z listom, na katerem sedijo, tistim ribam, ki so podobne ko-ralom. Vsako noč sanjam o drugi deželi.«
»Tudi vi,» je zamrmral.
Stisnjena drug k drugemu sta šla okoli Trga Concorde in nista nikogar pogledala. Flavičres je komajda urejal smer. Vsega je prevzela sladkost tega zaupanja in hkrati je del njegovega razuma prežal, da ne bi 'zgubil glavnega vprašanja.
»Ko sem bil še fantalin, sem bil kar obseden od te ne-
.40
znane dežele. Lahko bi vam pokazal celo na zemljevidu, kje se začenja.«
«Ni zmeraj ista.«
«0 pač. Moja je polna temin, vaša pa svetla, a vem, da se stikata.«
«In zdaj ne verujete več v to?«
Flavičres se je pomišljal. A ona ga je gledala s takšnim zaupanjem! Videti je bilo, da pripisuje velikanski pomen njegovemu odgovoru.
«Da, še zmeraj verujem v to. Zlasti odkar vas poznam.«
Nadaljevala sta pot nekaj trenutkov molče. Uravnani ritem njunih korakov je v njiju nadaljeval skupne misli. Sla sta čez velikansko dvorišče in se povzpela po ozkih in temnih stopnicah. Kmalu nato sta nadaljevala v hladu, kakršen je v katedralah, med egiptovskimi bogovi.
«Jaz pa ne verujem v to,» je povzela. «Vem, da je... Tisti svet je realen kakor naš. Samo nihče ne sme tega povedati.«
Kipi z velikimi votlimi očmi, z nogami druga pred drugo so ju gledali, ko sta šla mimo. Tu pa tam so bili sarkofagi celofanske barve, štirioglati kosi Kamna, oviti z razumljivimi znaki in v veličastni notranjščini praznih dvoran spačene glave, gobci, od časa oguljeni, čepeče živali, vsemogoča pošastna in negibna favna.
»Hodila sem že tod takole pod roko z nekim moškim.« je zamrmrala, »že davno, davno je tega... Podoben vam je bil, a imel je zalisce.«
«To je gotovo utvara. Utvara nečesa doživetega. To je zelo pogosto.«
«0, ne... Lahko vam navedem podrobnosti s presenetljivo natančnostjo... Glejte, večkrat vidim majhno mesto, a mu ne vem imena... Ne vem niti tega, če je v Franciji, in vendar se v sanjah sprehajam po njem, kakor da bi bila tam zmeraj stanovala... Po sredi teče reka... Na desnem bregu opažam rimski slavolok... če se gre navzgor po glavni cesti, obdani z velimiki platanami, so na levi ostanki arene... tu obok, tam porušeno stopnišče. V ozadju te arene vidim tri topole in čredo ovc...«
»O... jaz pa poznam to mesto!« je vzkliknil Flavičres. «To je Saintes. Reka je pa Charente.«
»Mogoče.«
»Toda arena je bila odstranjena... Topolov »A v mojem času je bilo še vse. Pa mali v'
od vodo
J
Si
še? Dekleta so hodila k njemu in metala v bi se tisto leto poročila.«	^
»Vodomet Sainte-Estelle!«	ctafi111
«Pa cerkev za areno... visoka cerkev z zelo kom... Zmeraj so mi bile všeC take stare cerkve.«
»Saint-Eutrope!«	>	r
»Zdaj vidite!«	t
Hodila sta vzdolž zagonetnih ruševin,
okoli
plaval duh po vosku. Kdaj pa kdaj sta se srečaj )e r
učenim in zbranim obiskovalcem. Zanimala sta s* levi, sebe, ko sta gledala, kako se vrstijo mimo njiJu in krilati biki.	.
»Kako ste rekli tistemu mestu?« je vprašal« »Saintes... Je pri Royanu.»
»Najbrž sem živela tam... nekdaj.«
M«1
»Nekdaj?... Ko ste bili še majhni?«	-oje1*1
»Oh, ne,» je mirno odvrnila Madeleine, »v	,j|j
življenju.«	^
Flavičres ni ugovarjal. Madeleinine besede *>0
da
D*
njem preveč odmevov.
»Kje ste rojeni?« je vprašal.
»V Ardennih, prav blizu meje. Ni bilo vojne mimo nas. Pa vi?«
»Mene je vzgojila babica iz Saumura.«	jg
«Jaz sem bila edinka,« je dejala Madeleine.
bila pogosto imela
pugustu bolna. Oče je bil pa ves dan v •- ttfri la vesele mladosti.«	.	e s
Stopila sta v dvorano, ki je imela stene okraš®^^ O^lfj
iA
in okvirji teh so se svetili kakor pomnoženi v
Oči s portretov so ju ostro gledale in ju spremite* Ponekod so bili na slikah gospodje z izpitimi °°T v^P6	.
*“	.	f
pa razkošno oblečeni častniki z roko na meču ih z
»če
konjem za seboj.
«Ko ste bili še mladi,« je šepnil Flavičres njali... niste imel' predslutenj.«
»Ne. Bila sem le zapuščeno, tiho dekletce.« . sl1
(Nadaljevani1
:iSt«