Ameriška Domovina \ti IN SPIRIT LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, MARCH 21, 1950 LETO LII —VOL. LII. VESTI emagopom v album! NAIVNEŽ JE moral bežati Makucu. Ta duhovnik, ki ni ni-iz Jugoslavije. — Pribežal je v česar obtožen in ničesar obdol-I talij o mlad mož, ki je rodom žen, sme odslej maševati samo iž primorske Slovenije, a živel je v Ljubljani. Poyedal je našemu dopisniku tole zgodbo: On in njegova skupina prijateljev v Ljubljani so smatrali, da komunisti res mislijo dati svobodno kandidaturo vsakemu, ki zbere dovoljno število podpisov za svojo kandidaturo. Sklenili so, da doma in samo za sebe. Ne sme se pa odstraniti iz župnišča, je torej konfiniran. V Kanalu bi letos morala biti sv. birma. Krajevni odbor je odločil da se birmanje otrok prepove. Oblast tudi ne dovoli poučevanja otrok v verouku, niti toliko ne, da bi se pripravili na CLOUDY bremenski prerok pravi: Deloma oblačno in gorko. Oblačno in gorko tudi nocoj in v sredo zjutraj. AMER. AMBASADA SVARI AMERIKANCE ¥ ČEHOSLOVAŠK! bo eden med njimi kandidiral in i zakramente. Komunisti hočejo so začeli zbirati podpise. Obla-J pač nasilno zatreti vsako ver-sti so za njihovo delo vedele, ker stvo. niso hoteli ničesar delati skrivaj, so jih nekaj dni opazovale, potem začele podpisnike te kandidature po vrsti zapirati. Mož, ki je zbežal, je tudi podpisal ta ko kandidaturo, pa je zvedel, da bo aretiran in je zato iskal rešitve preko meje v Italiji. Tito se .mora od srca smejati vsem takim, ki še verjamejo njegovim postavam in danim besedam. AMNESTIJA. — V Videm v Zgornji Italiji pa je pribežalo 8 ljudi, ki so jim Titovci že krepko iztepii vsako naivnost. Teh osem je bilo doslej v zaporih, sedaj pa so pomiloščeni in so prišli na svobodo. Takoj, ko so se doma malo okrepčali so vzeli pot pod noge in poskusili srečo ki jim je bik mila. Zdravi so prekoračili mejo. Šele v Italiji so rekli, no sedaj smo pa svobodni. Ko jih je naš dopisnik. vprašaL' čemu so šli preko meje, so vsi povedali, da so prepričani, da je tela amnestija bila samo političen manever za volitve. Vsak, ki je pomiloščen v Jugoslaviji, De tudi prepričan, da bo takoj zopet zaprt. Vsi, ki so sedaj prišli na svobodo, pričakujejo, da bodo zopet zaprti po volitvah. Ker pa nekateri gredo raje v smrt kot pa nazaj v titovske ječe, so se odpravili preko meje. Tisti, ki so že okusili titovsko policijo in ječo, niso več naivni. KOMU NISTIČNA svoboda Vere. — Pismo iz Jugoslavije pove, da je krajevni komunistični odbor prepovedal maševati v cerkvi v Marijinem Celju, č. g. Ameriško poslaništvo je obvestilo Amerikance v češkoslovaški, da utegnejo biti izgnani vsak trenutek iz dežele. ,, Praga. — Ameriška ambasada. v Pragi je posvarila vse a-meriške državljane v Češkoslovaški, da morajo biti vsak trenutek pripravljeni na izgon in v slučaju, da so aretirani, morajo biti prav tako pripravljeni, da bodo dolgo časa brez vseh stikov z ameriškimi oblastmi, sorodniki in znanci. j^si Amerikanci so posvarjeni, da preden narede kak načrt zase, naj si ohranijo v spominu sledeče: Ameriški državljani smejo ostati v češkoslovaški samo z odobritvijo češkoslovaške vlade. Vsaka taka odobritev pa utegne biti trenutno preklicana. V zadnjem času je bilo mnogim Amerikancem odklonjeno podaljšanje dovoljenja za bivanje v deželi in jim je bilo u-kazano, da morajo zapustiti češkoslovško. Ameriškim konzularnim u-radnikom v mnogih slučajih ni bilo dovoljeno, da bi obiskali zaprte Amerikance. Tri na dan Znani komentator na radiu, alter Winchell, je v nedeljo re-l na radiu, da ni pravilno ime, d katerim zaznamujejo nove seljence, ki jim pravijo bend, ali brezdomci, ali D. P. * * * Novi naseljenci niso drugo t “zakasneli naseljenci v Ame-je poudarjal Winchell. >hcem konca so bili tisti, ki so naselili v Ameriki pred 40, 50 več leti — begunci in brez-mci, ker bežali so pred lakoto ed čim drugim ter šli v tujino heznani svet. * * * Da so bili res samo zakasneli lseljenci bomo razvideli iz te-l> ker jih bo zelo malo, zlasti lajših, ki bi še kdaj hoteli v aro domovino, kadar bodo en-'at tukaj nekaj časa. Iz raznih naselbin RED LODGE Mont. — Dne 2. marca so doma našli mrtvega Jova Tevža, umrl radi srčne kapi. Bil je samski, star blizu 63 let, doma iz Šmartna pri Gornjem gradu, štajersko. V državi Washington zapušča brata Martina. SACRAMENTO, Cal. _ Po dajši bolezni je umrl Anton Kukman, star okrog 55 let. Bil je pokopan 7. marca z vojaškimi častmi kot vojni veteran. PITTSBURGH, Pa. — Dne 5. marca je umrl John Smrekar, star 73 let, doma iz Javorja pod Ljubljano. V Pittsburghu je živel od 1903. Tukaj zapušča ženo Mary, v Aliquippi brata Georga in Franka, v Ameriki več. drugih sorodnikov, v starem kraju pa dva brata. ------o---•- Nemški grof poročil amer. stenografko Berlin. Grof Clemens von Westphalia je poročil neko A-merikanko iz North Caroline, ki je bila zaposlena pri ameriških okuipaeij skih oblasteh kot scenografka. Grof se namerava s sVojo ženo naseliti Včerajšnje poročilo o odobritvi 100-dolarske pokojnine cit.avcem pri Fordu in $125 mesečne pokojnine v Edisonovih napravah, ob katerem poročilu si lahko pokličemo v spomin še dolgotrajni štrajk premogarjev in jeklarjev in njegovo ugodno poravnavo, vse to postavlja na laž trditve tujih in domačih demagogov, da je ameriško delavstvo brezpravno in da je prisiljeno delati pod suženjskimi pogoji. Tehnika teh prodanih totalitarskih demogagov je zdaj predobro znana in prozorna in ž njo ne bodo nikogar več varali! Totalitarska država je njim “liberalna” in “svobodna” država odnosno vlada, resnično svobodno drž|yo in vlado pa označujejo za “dekadentno,” gnilo in reakcionarno! Naše svobodno delavstvo z vsemi pravicami do kolektivnih pogajanj, štrajkov in starostnih pokojnin ter federalnih dobrin, predstavljajo totalitarski oboževalci kot v tovarno in iz tovarne klecajoče izmozgane in jetične trpine z izpitim mozgom, na življenje in smrt garajoče stahanovce udarnike, brigadirje in ostale branže delavske pare, katerih število gre v stotisoče, pa predstavljajo kot — vzor svobodnega delavstva ! Naša dežela, kjer se delavstvo bori za čim krajši delovni čas in čim višjo mezdo, jim je “gnila buržvazna reakcija,” totalitarske dežele, kjer se stahanovci ženejo za žive in mrtve, da posekajo za 50, 100 in celo 150 odstotkov svoje lastne, že tako visoke norme in rekorde, — pa so jim prave “delavske diktature” in “ljudske demokracije,” kjer je delavec neomejen gospodar svoje usode! . . . Na mesto znanih demagoških kartonov, ki predstavljajo iprccesije jetičnih delavskih betežnikov, naj demagogi reproducirajo enkrat sledeči kartun: Na ogromnem prostoru tovarne1, kjer je parkanih tisoče avtomobilov, ki so last delavcev in s katerimi so se pripeljali na delo,, stoji med opoldanskim odmorom sredi delavcev na “kišti” tak totalitarski agitator, ki poziva delavce: “Tovariši, združite se in zlomite svoje suženjske okove”! . . . Belgijsko delavstvo noče nič slišati o povratku Leopolda Bruselj, Belgija. — Dne 20. marca je žastavkalo v Antver-pnu nad 25,000 pristaniških delavcev, ki so proglasili 24 -urno protestno stavko proti povratku kralja Leopolda na pre- DENARNA PANIKA V VZHODNI NEMČIJI “Vroči” Cvetičevi dokumenti so izginili ko kafra iz vladnega arhiva Izginoli dokumenti vsebujejo imena kongresnikov in drugih prominentnih oseb, ki so podpirale rde če frontne organizacije. Komunist Vučinič je razpošiljal svojo komunistično propagando v nefrankiranih kuvertah demokratskega kongresnika iz Michigana. Washington. Eden od Ljudski naval borze in druge denarne zavode, da bi zamenjali vzhodno “ost-marko” z zapadno valuto. Berlin. — V sovjetski zoni v stol. Pred temi so zastavkali že Nemčiji je nastala zdaj največja tisočeri drugi delavci. Vodstvo socialistične stranke je posvarilo, da bo odredilo nadaljne stavke, ako se kralj Leopold ne odpove prestolu v prid svojega 19 let starega sina, princa Badou-ina. Premier Eyskeens je resigni-ral že v soboto, ko petero liberalnih ministrov izmed osmih ni hotelo odobriti kraljevega 'povratka na prestol, čeprav je dobil kralj pri plebiscitu 57 odstotkov vseh oddanih glasov. Stavka pristaniških delavcev v Antverpnu je popolnoma paraliz,irala to veliko delavsko pristanišče. Neki reprezentant Belgijske delavske federacije, denarna panika izza vojne, katera je potisnila vzhodno marko tako nizko kot ni bila še nikoli poprej. V strahu pred nenadno valutno reformo je ljudstvo navalilo na denarne zavode v želji, da zamenja svoje vzhodne (sovjetske) marke z zapadnimi markami. Daši so menjalnice določile zamenjavo po kurzu 7.6 vzhodne marke za eno zapadno marko, so prišle na trg ogromne množine vzhodnih mark, ki se zamenjujejo še za nižjo ceno, namreč 8.75 vzhodne marke za eno zapadno marko. Sovjetske oblasti pravijo, da so sedanjo denarno paniko na- ki jo dominirajo socialisti, je imenoma ustvarili zapadno-ber-izjavil, da štrajk ne bo prizadel iinski menjevalci denarja, “da raztovarjanja parnikov, ki do- zmedejo ljudstvo in odvrnejo važajo iz Amerike orožje in njegovo pozornost od vev**o-bolj drug vojni material. naraščajoče kapitalistične krize Naročila za mi novejšo slo- v Zapadni Nemčiji in v Zapad- vensko' knjigo Koledar Svobodne Slovenije še sprejemamo. Smo prejeli novo pošiljko iz Argentv- nem Berlinu. Cvetičevih najbolj “vročih” dokumentov je pogrešan. To je sveženj dokumentov, ki predstavljajo politični dinamit ter vsebujejo imena kongresnikov in raznih vladnih uradnikov, ki so prispevali denar komunistični frontni organizaciji 1—■ Ameriškemu slovanskemu kongresu, od katerega so prejemali v zameno razne protiusluge. Mr. Cvetkovič je prinesel pretekli mesec ta dokument s seboj v Washington, ko je prišel pričat pred vladni odbor, ko _ga je pa pretekli teden zahteval, da mu ga vrnejo, ni bilo dokumenta — nikjer! ... Po temeljiti preiskavi preiskovalcev in odvetnikov vladnega odbora, ki so izjavili, da dotičnega dokumenta niso nikoli videli, je bilo ugotovljeno, da je bil dokument izgubljen, založen ali ukraden. Mr. Cvetič je izjavil, da je bil ta dokument oz. sveženj dokumentov vij učen med ostalimi njegovimi dokumenti, ki jih je bilo več kot za 80 funtov. To je bila najvažnejša zbirka dokumentarnih dokumentov, ki jih je imel! Dvajset kongresnikov kompromitiranih V tej zbirki so bila vključena imena najmanj dvajsetih kongresnikov ki so prispevali svoje kontribucije raznim frontnim organizacijam. Dalje je ta sveženj vseboval komunikacije s političnimi uradniki in javnimi uradniki. Važno dejstvo pri teh dokumentih so tyori-li njihovi datumi. Oni, ki so dajali svojo moralno, politično ali denarno podporo Ameriškemu Slov. Kongresu, so dajali to podporo skupini, o kateri ni tedaj še skoraj nihče vedel, da nosi komunistični žig. Ameriški Slovanski Kongres — fronta komunistov Toda leta 1944 so komunisti prevzeli oblast nad tem Kon dajalci in politični voditelji, ki so še vedno prispevali za Amer. Slov. Kongres, vedeti, komu dajejo svojo podporo. Oni, ki poznajo te vrste politični dinamit, ki je bil vsebovan v tem seznamu Cvetičevih dokumentov, pravijo/ da imajo nekatere osebe na Kapitelj u dovolj razlogov, da bodo šle do skrajnosti, da preprečijo, da bi prišla tista odkritja v rekorde. Mr. Cvetič je v teh dokumentih navedel imena mnogih prominentnih oseb. Daši je bilo teh imen 287, je preiskovalni odbor poskrbel, da ni prišlo v javnost ničesar, kar bi utegnilo izzvati zadrego v kaki večji politični organizaciji. Komunistična propaganda — v kongresnikovih kuvertah V enem pogrešanih dokumentov je bilo ime demokratskega kongresnika George Sadowske-ga iz Michigana, ki je razpošiljal po deželi — v svojih kuvertah brez poštne znamke in na stroške davkoplačevalcev—pro-komunistično propagando, ki jo je pisal znani komunist George S. Wucinich (Vučinič).. Vučinič je bil prej eden izmed voditeljev Amer. Slov. Kongresa v Pittsburghu in Cvetič ga označuje za komunisla. — Kongresnik Sadowski je priznal, da je dovolil Vučiniču razpošiljanje njegove propagande v svojih nefrankiranih kuvertah, do česar imajo kongresniki privilegij. Mr. Cvetič je izjavil, da si ne dela posebnih skrbi zaradi iz-ginolih dokumentov, ker je tudi FBI ustanovi poda! natančno in kompletno poročilo o celotni; zadevi. | Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice 6 obletnica smrti— V sredo, 22. marca, ob 8:30 zjutraj, bo darovana v cerkvi sv. Vida maša zadušnica za pokojnega Simona Bizjaka. V Florido— Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek (pogrebnik) sta pretekli teden odšla na kratek oddih v St. Petersburg, Florida, želimo jima prav veselo bivanje pod topim floridskim soncem. Prva obletnica V sredo ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pok. Louis Cimpermana v spomin prve obletnice njegove smrti. Vaje za Pasijon— Nocoj, jutri večer in v četrtek večer bodo vaje za Pasijon na odru SND. Pridejo naj vsi igralci brez izjeme in sicer točno ob 7:30. Ob sladki koruzi— Iz Pompano Beach, Florida, pozdravljajo: Kramerjevi, Drenikovi, Kozanovi, Glinškov!, Perrottijevi. Tak je njih program večinoma vsak dan: Najprej malo kopanja v morju, potem pa na svežo pečeno koruzo in potem pa, kakor nanese. Na bolniški postelji— Dobro poznani in povsod priljubljen rojak Matt Kastelic, stanujoč na 15930 Saranac Rd., se nahaja že dlje časa doma na bolniški postelji. Prijatelji ga lahko ob priliki obiščejo, želimo mu, da bi zdaj kmalu okreval in se podal ven v prosto naravo. SVETI MISIJON BO DRUGI TEDEN V CHICAGU V cerkvi sv. Štefana v Chica- ne. DAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM Zanimivo predavanje: Trst in Slovenija v Ameriki. Pred kratkim je bilo na sedežu najvišje španske znanstvene ustanove “Consejo Superior de Investigacionea Cienti-ficas” v Madridu zanimivo predavanje z naslovom ‘ Trst in Slovenija.” Predavatelj Koren France, ki bo v kratkem zagovarjal doktorsko tezo o internacionalizaciji Trsta, je na kratko podal zodovinsko povezanost med Slovenijo in Trstom kot dvema enotama, ki sta bili politično in pa še zlasti gospodarsko vseskozi povezani v eno samo. Predavatelj, ki so ga poslušalci lepo pozdravili, je svoja izvajanja znanstveno podprl s številnimi citati in izjavami vodilnih političnih mož in še zlasti Italijanov, ki so kljub neobjektivnemu gledanju na razmere in položaj v Trstu vendar prišli do zaključka, da je Trst zanje tuja zemlja. Zgodovinska povezanost, in to bi bil nekak izvleček in zaključek zanimivega predavanja, pa nujno zhteva, ne samo, da se ne prelomi tradicija in loči Trst od svojega slovenskega zaledja, pač pa da se povezanost, ki je nekoč obstojala in se organsko razvijala na obeh straneh, danes še poveča. P ... •, p,.-- (-.j gu, 111., se bo vršil slovenski sv. fedTiaS Tpoi, Kongres --ion ^ marca C o 2. apri- nekaka “clearing” ustanova za a- r° Je- ^ lh(:.d° vse komunistične operacije, ka- .Pobožnosti bodo vsa- tere se niso vršile podtalno; po^ jutro m vsak večer skozi ves \ 1944 so morali torej zakono- ted®n-..* ... . Misijon bo vodil pojoči misijonar p. Odilo O. F. M. Vsi farani sv.štefana se že veselijo, da bodo zopet prepevali lepe slovenske pesmi. Slovenci, pridite tudi iz okolice Chicaga in tudi oni, ki morda hodite v bližnje fare. Teza gotovo ni mogla biti po volji italijanskim poslušalcem, ki so se celo javili v debato, vendar niso želi nobenega priznanja, ker so se opirali samo na svoj nacionalni čut ali sentiment, če nam mogoče ta beseda more povedati kaj več, med tem ko je predavatelj z bogatim dokumentiranjem in prepričevalnostjo zares navdušil vse poslušalce. Vsak komentar k predavanju bi bil odveč: lahko samo pozdravimo dejstvo, da ma kakršenkoli način potanejo znana v svetu naša čuvstva, želje in zahteve po združitvi vsega slovenskega ozemlja s Trstom. NOV! GROBOVI George Soptich Umrl je George Soptich, 6409 Utica Ave. Pokojni zapušča sina Anthony, hčere Mrs. Jean Bowie, Mrs. Mary Strmac, He-leno( in sestro Mrs. Mary Poz-gay v Sugar Creeku, Missouri, žena Rose je že prej umrla. Ob smrti je bil star 59 let. Rojen je bil v Karlovcu na Hrvaškem in v Ameriko je prišel leta 1903. Njegovo truplo leži v Golobovem pogrebnem zavodu. — čas pogreba bo naznanjen pozneje. Pogrešana pomožna ladja mornarice Pearl Harbor. — Neko pomožno ladjo bojne mornarice, ki je imela 33 mož na krovu in kj je bila na potu v Ewinetok, kjer preizkušajo atomske bombe, že dva dni pogrešajo. Prihod 145 Japoncev v Zed. države Tokio. — General Douglas Maci) rthur je naznanil, da bo poslal v Ameriko 145 Japoncev, in sicer časnikarjev, vzgojiteljev, znanstvenikov, agri-kulturistov in delavskih specialistov, ki naj tukaj proučujejo ameriški način življenja. Japonci bodo gostje ameriške vlade. NAJNOVEJŠEVESTI Varšava. — Poljski parlament je odpravil vse vladne lokalne oblasti posameznih krajev, s čemer je bil storjen nadaljni korak, da se u-smeri administracijo dežele po sovjetskem vzoru. — Dalje je poljska komunistična vlada vzela katoliški cerkvi vso njeno nepremično posest ter jo podržavila. Za posest n j plačala nikake odškodnine. La Paz, Bolivija. — V Boliviji je izbruhnila epidemija rmene mrzlice, ki ie pomorila doslej že 230 oseb. Ameriška Domovina '.TTTPfrin Kr m i «=/m m— mo iv« t (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndefrson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; aa četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. MARCH 1950 SUN BOH TUE WIOTHU fW SAT 12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 IS 16 17 18 19 20 212223 2425 26 2728 2930 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMareh 3rd 1879, No. 56 Tues., March 21, 1950 Zakaj Amerika pomaga Titu? V New York Times z dne 4. marca piše znana ameriška časnikarica in publicistinja gospa Anne O’Hare McCormick o sedanjem stanju komunistične Jugoslavije. Svoja razmišljanja zaključuje s sledečim: “Tito sedaj potrebuje kapital, da bi gradil komunizem v svoji državi. Mi Amerikanci želimo s tem, da pomagamo, komunistične države izrabiti kot eno izmed sredstev za rušenje sovjetskega sistema. Kako se bo ta paradoksna mešanica nasprotij v namenu in svrhi izkazala, bomo šele videli. Dejansko mi in Tito nasprotujemo isti sili z različnimi in popolnoma nesprotnimi nameni in cilji. Nastane vprašanje ali se odvisen komunistični režim, ki hoče uveljaviti svojo voljo prav v vsak odtenek življenja in mišljenja, more izogniti despotizmu, ki ga je Tito izzval? Ali se more tak režim upreti skušnjavi nasilnega razširjevanja? Ali bo morda občevanje z zapadnim svetom, ki ga sovjetski sateliti ne smejo imeti, povzročilo, da se bo razvila v Titovi deželi neka druga orijentacija? Samo čas, dogodki in jugoslovansko ljudstvo bodo dali odgovore na ta vprašanja. Medtem seveda je prav, da ameriška politika podpira jugoslovansko neodvisnost. Država naj bo svobodna, kajti le kot taka more biti drugim za zgled kako je mogoče trajno odklanjati vezi, ki jih hoče Sovjetska Unija vsiliti.” Tele besede precej točno povedo kako Amerika gleda na sedanje svoje podpiranje Titove vlade. To morajo vedeti tudi Jugoslovani. Spor Tito — Moskva je nastal popolnoma brez sodelovanja Amerike. Nastal je sam po sebo. Razlogi so samo deloma znani. Amerika ne vprašuje po teh razlogih. Ona samo to ve, da je spor napravil neko prvo razpoko med komunističnimi vrstami. Ta razpoka je vendar neko slabljenje mednarodne komunistične moči in kot taka pride prav vsem, ki se bore proti komunizmu, ki ogroža ves svet. Tito neprestano zagotavlja, da je in ostane komunist.'Poročila iz Jugoslavije povedo, da je njegova vlada vzorno diktatorska in se v notranji politiki morda loči od drugih komunističnih vlad in režimov samo po tem, da je bolj trda, brezobzirna in nečloveška. Vse to svoboden svet ve, vse to vpošteva in bo vpošteval v vsakem razvoju mednarodnih dogodkov. Ali so še kake zveze med Titom in Moskvo? Vedno se še pojavljajo vesti, ki kažejo na to, da so še vedno neke zveze med Titom in Moskvo kljub vsem medsebojnim napadom. Tisti, ki trdijo, da je cel spor med Belgra-dom in Moskvo samo aranjžirana igra za varanje zapada, navajajo v zadnjem času zlasti tele okolnosti: 1. V zadnjem času so bili v,Belgradu emisarji iz Moskve, zlasti dvakrat v jeseni 1949. 2. Iz vzhodne Nemčije potujejo preko Jugoslavije nemški špecijalisti v Albanijo. 3. Tudi sedaj še prihajajo, dasi bolj poredkoma, trgovske ladje iz Sovjetije v Jugoslavijo. 4. Ruski avijoni še vedno neovirano vzdržujejo zvezo med Rusijo in Albanijo preko jugoslovanskega ozemlja. 5. Češki konzulat v Zagrebu je zvezni urad med bel-grajsko in boljševiško vlado. 6. Novoimenovani namestnik ministra zunanjih zadev v Belgradu, Priča, je izrazit pristaš sodelovanja in sporazuma med Belgradom in Moskvo. 7. V Italiji titovski poslanik dr. Ivekovič vzdržuje stalne zelo tesne in prijateljske stike s sovjetskim poslaništvom in češkim poslaništvom. 8. V Švici je ugotovljeno, da so zveze med ruskim in jugoslovanskim poslaništvom še vedno istotako tesne kot so bile pred sporom. 9. Švicarska komunistična partija, ki se je izjavila za Kominformo, še vedno dostavlja jugoslovanskemu poslaništvu vsa svoja poročila, zlasti poročila o Jugoslovanih, ki bivajo v Švici. 10. Poedini uradniki in zaupniki Titove vlade se v Švici tajno in javno sestajajo z ruskimi zastopniki in zastopniki švicarske komunistične partije. 11. Diplomatski uradnik, ki je odpadel od Tita in sedaj živi v inozemstvu je povedal, da je bila splošna inštrukcija za titovsko diplomatsko uradništvo po sporu z Moskvo, da morajo delati sporazumno s sovjetskimi zastopniki a- vseh stvareh in povsod razen kadar bodo sovjetski zastopniki konkretno napadali Jugoslavijo. 12. Ena izmed poloficijelnih švicarskih informativnih služb poroča, da v Belgradu še vedno obstoji del urada Ko-minforme. To je urad, ki ima nalogo širiti komunizem in ga organizirati v deželah bližnjega vzhoda. Vse te okolnosti seveda niso kaki popolnoma zanesljivi dokazi. Vendar so take, da jih je treba tudi imeti pred očmi kadar se ocenjujejo razmere med komunisti. Tisti, ki trdijo, da je cela igra med Titom- in Moskvo res samo igra pravijo, da je Tito govoril zadnje čase bolj odločno proti za- padu prav zato, ker se čuti, da so te zveze dosegle v zadnjem času nekaj uspeha in se čuti zato močnejšim. BESEDA IZ NARODA Opazke in pripombe i Cleveland, O. — Kdo izmed' nas, ki smo zlezli iz plenic in odrastli doma na Slovenskem, se ne spominja Mohorjeve družbe in kako težko' smo pričakovali vsako jesen njenih knjig, pa kako hlastno smo posegli po njih, ko so prišle? — Kdor se ne spominja, mora biti nekaj, narobe ž njim! !S!aj je bila Mohorjeva družba tista, ki je bdiprla slovenskemu kmečkemu človeku vrata v čudoviti svet književnosti, poezije, zgodovine, znanosti in vere, ga prepričala, da je lepa knjiga človekova najboljša prijateljica, ga navadila, da je začel posegati po nji. Nobena druga slovenska ustanova se ne more pdhvaiiti -s takšnim: uspehom pri ljudskem prosvetnem delu kakor Mohorjeva družba v Celovcu. Celi rodovi so rastli pod njenim blagodejnim vplivom. Nji gre v veliki meri zasluga, da slovenski kmet ni podlegel navalom germanizacije v drugi polovici preteklega stoletja. (Mohorjeva družba je bila u-stanovljena pred sto leti. Druge slovenske knjižne družbe kakor Vodnikova družba in Cankarjeva družba so se pojavile .šele v novejšem: času, po rojstvu Jugoslavije). Prav tako jj gre dobršen del zasluge, da je slovenski narod dosegel tako visoko stopnjo v kulturnem razvoju, da se lahko' meri z majstarejlšimi kulturnimi narodi. Prve knjige, katerih se spominjam, so bile Mohorjeve knjige. “Lisica Zvitorepka” mi je odprla vrata v svet basni, Ksaver Meško je prispeval naj lepše mladinske povesti, kar sem jih kdaj bral; Robinson Cruzoe ( v prevodu Janeza Parapata) in Andrejčkov Jože s svojimi zgodbami “Žalost in veselje” sta vplivala i\a mojo miadostno domišljijo kakor najlepša mavrica; Gruden s svojo “Zgodovino slov. naroda”, Lahovi “Uporniki” in “MiklcVa Zala” so me seznanili s preteklostjo našega naroda, Gregorčičeve ‘Poezije” pa “Slovenske balade in romance” so vzbudile v meni željo po slovenski pesmi. Lahko bi naštel še na tucate knjig Mohorjeve družbe, katerih se še danes z veseljem spominjam. — Moj dolg družbi sv. Mohorja je velik, zakaj njene/knjige so zanetile v meni ljubezen do slovenske knjige, ki ni nikdar ugasnila. Razmere po drugi svetovni vojni niso bile naklonjene tej naši najstarejši in najzasluže-nej.ši knjižnii družba. Zaradi izrednih razmer se je razdelila na tri veje: koroško v Celovcu, jugoslovansko v Celju in gOri-ško v Gorici. O celjski veji smo pred kratkim čitalj v dnevnem časopisju, da je prenehala poslovati. Celovška družba in go-riška veja pa se borita z raznimi težavami, naj hujše pa je to, ker sta začasno odrezani od slovenskega narodnega telesa. Matično družbo v Celovcu, ki je iztasti važna za obstoj slovenstva na Koroškem, tarejo težave v zvezj s tiskanjem knjig. Potrefouje tiskarski stroj, da bi se osamosvojila od avstrijskih tiskarn in postavila na lastne nege, toda nastale so komplikacije. Pisatelj Karel Mauser mi o tem piše: “Mohorjeva družba sedaj kupuje v Ameriki stroj za šest tisoč dolarjev: tri tisoč dolarjev imajo tam, manjkajo jim še trije tisoči. Kje naj jih dobi? Stro je namreč treba plačati, preden ga ‘odpošljejo, iz se je oibrnilai na Jednoto (KS-KJ?) s prošnjo za dveletne posojilo, pa ga niso dobili. Zdaj iščejo na vse kraje, pa se bojim, da toliko denarja ne bodo moglj spraviti skupaj, če bi Mohorjeva družba prišla do tega stroja, bi spet prosto zadihala. Če bi bli denar, bi bil dostavljen v enem mesecu in delo bi se začelo. Velikanska kulturna škoda bo, če ga ne bodo mogli dobiti. Boj za ohranitev slovenstva na Koroškem: bi bil s tem hudo prizadet. Ali res ni mogoče, da bi se ameri-kanski Slovenci zbrali in s posojilom omogočili Mohorjevi družbi nakup tega stroja?” Jaz se dobro zavedam, da je naš čiovek v Ameriki že pet let pod neprestanim pritiskom, da bi pomagal in spet pomagal o-nim v starem kraju in pa beguncem in da se je že. marsikdo naveličal te pesmi, ki venomer ponavlja: “Daj in spet daj!” Kljub temu menim, da bi bil neodpustljiv narodni greh, če bi pustili najbolj zaslužno slovensko knjižno družbo na cedilu, zlasti, ko gre za borih tri tisoč dolarjev. Druž-ba sv. Mohorja v Celovcu več kot zasluži našo podporo. Dolžnost naših listov in organizacij, ki ne istovetijo slovenskih narodnih koristi z interesi komunizma, je, da se nemudoma zganejo in podvzamejo potrebne korake, da se omogoči Mohorjevi družbi nakup prepotrebnega stroja! * * * Proletarcev Zaitz simpatizira s išenkl erskim Bostjanci-chem in ga z ostalo sopotniško žlahlo vred tolaži, da se mu ni treba še bati vislic. Obenem, svari svoj s oplotniški tabor, naj bo v bodoče bolj previden, da se ne bodo spet vrinili v razne odbore, komisije in kapitanske krožke kakjšni novi “tovafriši” od skrbnega zveznega preiskovalnega urada ali F. B. L (“Ampak meni se zdi,” meni sosed Miha, “da prihaja Francelj s svojim svarilom malo pozno. Jaz bi rekel, da ima naš ljubi Efbiaj že zdavnaj v njjihovih kroigih zaupnike, o katerih se Zaitzu in ostalim so-potmkom niti ne sanja, da bi bili podobni pittsburškemu Cvetiču. Kaj veš, Peter, morda ti je marsikdo, ki na glas najbolj 'zabavlja čez,te', po tihem naklonjen in naš. . .). * * * Zaitzu — današnjemu, ne nekdanjemu, katerega ni več, — se cČividno blede, da mora vsakdo, kdor je kdaj “napisal kakšno socialno p oves tie o o Hoovervillih” ali kaj sličnega, ž njun in ostalo slovensko sopotniško tovarišijo' vred tavati za komunističnimi generali-simi in maršali, kakor že nanese, in ponavljati nalik papigi njihova zlagana in obrabljena gesla in krilatice. Stari pokojni Zaitz je učil čisto drugače. Njegov socializem je odklanjal vsako nasilje in tiranstvo, črno ali rdeče. Današnji klaverna senca nekdanjega Zaitza — prižiga kadilo rdečim totalitarnem. Frank Zaitz — stari Zaitz — je imel nekoč skupaj s pokojnim Jožetom Zavertnikom in pozneje Ivanom Molkom prvo besedo pri Slovenski narodni podporni jednoti in s tem v celotnem naprednem taboru. — Njegova fin Molkova) beseda je štela malone toliko kot Mohamedova med pravovernimi muslimani. Ampak danes imajo prvo besedo pri SNPJ — in v sopotniškem taboru vobče — hostarski maršal s svojim: podrepniki! fn Francelj Zaitz, ta medla senca nekdanjega proletarskega junaka, si ne u-pa kritizirati te nove sile, ker ga je strah, da ne bi s tem izgubil zadnje trohice nekoč velikega vpliva pri SNPJ in v svobodomiselnem taboru vobče. Molkc'va usoda mu iV ^d-vlzela vso nekdanjo razfo. t in pegum. Orel se je prt v krokarja. Škoda. * * * Kakor vsakega človeka, ki st peča z nehvaležno nalogo od-jpirarja zapopanih oči in za-plankanih možgan tako seveda tudi mene veseli, ko vidim, da imam v sopotniškem taboru toliko vnetih bravcev, ki preberejo sleherno mojo besedico, vejico in piko v Ameriški Domovini. Odmevi v Prosveti, E-nakopravnosti itd. sicer izpričujejo obžalovanja vredno miselno puhlost in duhovno revščino, vendar, kako|r pravijo, dokler človek živi, je še vedno upanje. Morda bo sčasoma tudi te ljudi srečala pamet, čeprav,. po pravici povedano, nimam jaz nobenih iluzij. (Mea culpa, mea maxima culpa. Tudi jaz sem kriv! Nekoč sem pomagal vzgajati to revščino; in tej puhlosti sem dajal potuho! Torej zaslužim, da sc mi zdaj pači in posmehuje. Mea culpa. . . ) H« * ’-H Zakonska predloga za zaščito države, katero je sprejel kongres s 369 proti dvema (2) glasovoma, določa tudi registracijo — ali kazen — za vse prebivalce U. S. A., ‘ki imajo znanje ali so prejeli pouk v vohunstvu ali sabotaži . od kake tuje dežele ali politične stranke” Stavim škatlo havanskih cigar, da je nekateremu našemu sopotniku postalo hudo vroče, ko je bral to novico. Najbrž se je zaletela jutranja kava tudi tovarišu pri (zarjaveli devici; pa brumnim Titovim fantom na lawndalskih ozarah. * * H« Velika večina članov ameriške komunistične stranke je vpisana ipdd izmišljenimi imeni. To delajo zato, da potem lahko prisegajo, da niso bili nikoli člani edino zveličavne “partije” . . . ■ Peter Kopriva. ------o------ Član Florjanovega društva se oglaša Berwyn, 111. — V Berwynu, v predmestju Velike Chicage živi precej naših rojakov. Večinoma so se preselili sem iz Chicage, nekateri pa so prišli iz drugih krajev naravnost sem. Ko se voziš, iz Chicage in prideš do železniškega mostu nekako na 4600 zapadno od State streeta v Chicagi, se prične Cicero. Potem voziš ipo Cicero do 6200 zapadno in ko prideš pri tej številki do Lombard Avenue, si na meji med Cicero in Berwynom. Berwyn se na to razteza zapadno do Harlem Avenue, kar jc 7200 zapadno. Na severu sega do Roosevelt Road a in na jugu tja do 45 ceste. Tja do 1920 ta kraj še ni bil gosto naseljen, razen par u-lic na vzhdicni strani pri Cicero, toda> po zadnji vojni, zlasti od 1924 naprej pa so gradili po tem kraju domove v kaj hitrem tempu. Večinoma so naseljeni tod Cehi, a je tudi drugih narodnosti dosti. Tudi Slovencev je iprecej) a. so raztreseni in niso kompaktno naseljeni. Berwyn; slovi kot na j lepši zapadni del ob Chicagi in letos imajo to označeno celo na mestnih auto licencah, kjer stoji zapisano: “Berwyn, the City of Homes.” Spodaj je pa podpis mestnega župana: William Križ, rodom Ceh. Toliko o Berwynu. Pa ni zgornje, da me je napotilu k pisanju tega dopisa. Te dni sem dobil iz Clevelanda od mojega prijatelja Mr. A. Jaksetiča dopisnico, kjer mi je sporočil, da so mi vrli člani dr. sv. Florjana, ki smo ga ustanovili pod streho dobrega znanega rojaka Toneta Urbančiča na Carl Avenue (zadnjo jesen, poslali paket dobrih kranjskih klobas in da naj se oglasim, če me bodo klobase našle in če bodo srečno priromale v moje roke. Take' je stalo zapisano. Jaz pa sem bral med vrsticami, tam kjer m bilo nič zapisanega močno opozorilo, zakaj se fant nič ne oglasiš in kaj ne poveš o važnem 'društvu sv. Florjana. In ta misel mi je pognala k pisanj u tega dopisa. Vrnem se naj nazaj k dobrim klobasam, ki jih je naredil znani mesarski strokovnjak Mr. John Zakrajšek, ki zdaj vodi v družbi z Eddyem Pograi-cem mesnico na Addison Rd. Prav lani, ko sem se mudil v Clevelandu sta stopila v kom-panijo in začela. Johna je skrbelo kako bo, pa je vse na najboljšem tiru. Zvedel sem po mojih obveščevaJcih, da sta bila, takoj tako zaposlena, da odjemalcem nista mogla sproti napraviti dovolj klobas. Well, dobro blago se samo ponuja in tako je njihovo blago. Kar se mene tiče ponižno' vlagam že danes moje velikonočno naročilo za en velikonočni prekajen (želodec in nekaj klobas. Naj gledata, da mi prišparata želodec in klobase, naročilo kmalu sledi. Pa na dobro mero ne pozabita, ker smo bratje po društvu sv. Florjana. Bratovščino bomo pa pili, ko se vidimo. Nekje sem citat, da ste Flo-rjanovci imeli sestanek na starega leta dan pri Flaišmanovih in da ste se dobro imeli. Zbo-rcvanje je bilo gotovo zelo zanimivo, ampak poročali pa niste v javnosti o njem nič. Jaz bi rad čital zapisnik o tistem zborovanju. Drugič ne pozabite objaviti zapisnika. Johnu Zakrajšeku in Eddyu Pogi aicu pa želim za velikonočne praznike veliko naročil, zlasti za klobase, želodce in šunke, ker te znata pripraviti, kakor malo kdo. Bog vaju živi in mnogo sreče! Radj bi vedeli kako se meni godi/. V začetku marca smo i-,meli kar sibirsko zimo. Zdaj pravijo, da bo popustilo. Da bi le. Da bom mogel izpolniti moje obljube. Povabil sem namreč brate in prijatelje dr. sv. Florjana, k naj lepšemu jezeru v Ameriki — v Lake Geneva v “gričke senčnega zahoda,” v kraj, ki mu pravijo “Switzerland of America.” Povabil sem tudi našega velikega prijatelja Mr. Anton Grdino, pa vabim tudi našega dobrodušnega Jakata od A. D. Vrtič bom posejal s solato in-drugo zelenjavo, da bo vsega dovolj, v kuhinji bo vsak dan drug za kuharja, b'C'm.o videli, kdo je v tej stroki večji umetnik. Sestanek naj se vrši O' Kresu ali okrog 4. julija, ali kakor že vam gostom bolje ugaja. To prepuščam vam. Na svidenje na Lake Genovskih gričkih, ki jih poli ubija (zlato sonce, ko vzhaja in ko zahaja. Želim vam vsem veselo Velikonočen vsem iskren pozdrav! J'eh n Jeričih. ------_o------ Jaz sem kmet Ko se zjutraj prebudim, brž na delo pohitim, svcj pogled v nebo uprem, ■po vremenu se ozrem. Sonce vroče je zares. Jaz za kruh potim se ves: znoj raz čela mi kaplja, plug mi zemljico rahlja. Ko na zemljo pade mrak, truden revež sem zemljak! Na dišečem senu spim, da telo si okrepim. Kadar pome pride smrt, božji raj mi bo odprt. Rekel Bog bo: “Dobri kmet, kar sejaj si — pridi žet!” škandal Nekdo stopi v gostilno: “Dajte mi frake!j bninovca, preden se začne škandal!” Ves prestrašen mu da gostilničar, kar je zahteval. “Še en frakcij, preden se začne škandal!” Tako dobi še eno mero in na zahtevo še eno. Na, ta način mine pol ure. Tu se gostilničar osrči in vpraša: “Povejte mi vendar, kakšen škandal mislite in kdaj se bo začel!” Tu vstane gost in reče: “Škandal se prav zdaj začenja. Niman niti pare, da bi plačal brinjevec!” Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” Zlobnost brez primere (štajersko) Znano je že, da so v Titovini vse prodajalne požrle državne zadruge, ki največkrat nimajo kaj prodajati. Ljudje stojijo tamkaj v dolgih vrstah in čakajo na drobtinice kakor ubogi Lazar pred vrati bogatina. Sami niso krivi, da izgubljajo čas z neprijetnim postajanjem in za nameček odhajajo s praznimi rokami. Krivci bi morali iz-prevideti napake ter jih odpraviti s korenino. Dogaja pa se ravno nasprotno; tako so nekje na štajerskem miličarji napadli ljudi, stoječe v vrsti pred zadrugo ter jih napodili na udarno delo, Gospodinje so se izgovarjale, da čakajo na peščico koruzne moke, ker sicer bodo brez kosila. Pameten čiovek bi moral take razloge upoštevati, norcem pa niso mogle dopovedati. Ni jim kazalo drugega, kakor oditi, zakaj zadruga je na povelje milice zaprla vrata. Rekli so jim: “Ako imate čas za postopanje, tedaj ga porabile za koristno delo.” Kako si bodo nabavili svoje potrebščine, d tem pa niso izdali nikakega določila. Rojaki! Ali ste se že kdaj resno zamislili v naše trpljenje? Ako ga količkaj občutite, tedaj morate iz globine svojega srca obsojati tako podlo postopanje z ubogimi trpini. Pokažite, da ne odobravate takega počenjanja, zato odklonite 3 studom vsako tiskano cunjo* ki umiva Titovo diktaturo. Vedite, da vam vaši zagovorniki Titovine pripravljajo žerjavico za komunistični pekel, v katero bi vafs radi čimprej položili- Berač potrka na vrata in odpret mu pride služkinja. Ko jo berač poprosi za kak milodaD mu služkinja pove, da nima n °' benega drobiža, da je sama doma in da naj pride po peti Ufi* ko bo gospa doma. “To pa ni mogoče,” ji reče be' rač. “Jaz delam samo od osni d1 zjutraj do štirih popoldne.” A Ona je rekla: “če bi vedel* da si tak tepec, bi te ne bila id' koli vzela.” On pa nazaj: “Vidiš, kako bedasto govoriš! Saj si morala po tem sklepati, da nisem P1*1 ta pravi, ko sem ravno tepe vprašal, da bi me vzela.” A . o. Policijski-komisar: “Ali in* te kakšne dokaze, da je bil ^ človek pijan?” Stražnik: “Kaj vem, če i1 imam ali ne. Ampak njegova žena'mi je pripovedovala, da ko J prišel-domov, je šel v stranišče* tam vzel pokrov in ga nese) parlor, kjer ga je del na gram0 fon. Potem je pa razbijal, be gramofon ni hotel igrati valck3, na tisti pokrov. Po tem bi cl° vek sodil, da je bil nekoliko na delan, ali ne?” ^MERI$K/l DOIIOVIIM/I 'j% /vi'e n i e/% m— ho fw« e« AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Dopisi in drugo Še nekaj vtisov iz Toronta Jej le ohlajeno juho! (Prosto po slov. nar. pregovoru). Torontske zimske nedelje me s svojoi zaspanostjo, sivino in vlago močno spominjanjo na ljubljanske, poznojesenske. Ubijajoča modrosiva barva neba prekrije celo živobarvana pročelja torontskih hiš z Onim motnim, težko opredeljivim tonom, kj me vedno spominja na barvo stare, zasušene palete. Pogled skozi okno je tako žalosten, da bi bilo človeku naj-Ijubše zastreti zavese. Drevesa hrepeneče stegujejo roke proti nebu, ko da bi mu hotela iztrgati nekaj več svetlobe, — vsaj sončen pramenček. Davni, skoraj že pozabljeni spomini potrkajo na človekovo dušo z velikimi, premrlimi rokami. Človek se jih brani, poc di jih, pa se približujejo znova, na rahlo hi boječe, kot u-žaljoni otroci. Pa kdo bi jadikoval, se solzil in cmeril kot šestdesetletna učiteljica nad kupom nekdan-! & jih zaljubljenih pisem, ki so prevezana z modrim trakom! Naj bo, kakor je: i te torontske megle i ti torontski spomini, kot vsa preteklost. Poglejmo rajši, kaj je danes po Torontu. V poljski dvorani na zapad-neme delu mesta je bil dvanajstega februarja prvi letošnji slovenski pevski kchcert. Priredilo ga je bilo društvo “Holy Name, Society,'’ takt pa je ubiral g. Ignac Križman.. Po o-bisku g. škofa dr. Rožmana v Torontu še nisem videl toliko Slovencev zbranih na enem prostoru. Razveseljiv obisk so: ob tej priliki pokazali tudi stari slovenski in hrvaški naseljenci v Kanadi. , Zbor je v pretežni večini sestavljen iz starih špitalskih pevcev in iprav tako je tudi spored vseboval znaten odstotek pesmi, katere smo tolikokrat poslušali v spittalskem “Domu Zmage.” Zboru ni cldrekati kakovosti, posebno še vsled zavidljivega glasbenega materi-jala nekaterih posameznikov— moral bo pa še ogromno vaditi, POZOR, SLOVENCI! Za vse informacije, kar se tiče nase-jevanja v Kanado, pošiljanje denarja 'ali paketov v stari kraj državljanstvo, potne vize in liste parobrodne voz- »e spuBijCV!0SERviE0 BUREAU DR. ALEKSANDER GRIN, bivši advokat iz Belrada STREET ______ TORONTO, CANADA lastnik: 630 YONGE Slovencem in Slovenkam v Kanadi sporočamo, da lahko naroče novi roman, ki je pravkar izšel izpod peresa Ivana Jonteza — “JUTRO BREZ SONCA” — pri gdč. Anici Dolenčevi, Ontario Hospital, New Toronto, Ont. Pri nji lahko tudi naročite Koledar Svobodne Slovenije za leto 1950. Naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki ne bi imela teh dveh resnično lepih knjig. AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Tel HE 1-4148 CLEVELAND 3, OHIO POŠILJAMO: Denar v Jugoslavijo, Trst, Italijo in v vse druge države. Vsaka pošiljatev je zajamčena. prodajamo-. Karte za prekomorske kraje in nazaj po originalnih cenah. Imamo zastopstvo tudi za vse glavne avijonsi e d T Ulžb G. American Express travel čeke ip. denarne nakaznice za uporabo v naših državah. Jugoslovanske znamke in denar. Zaboje za pošiljanje blaga ali živil v staro domovino. Če želite, nabavi tudi določeno blago za v pakete tvrdka sama. PREVZEMAMO: Zavitke od rojakov in jih točno odpremi jamo na naslovnike. SPREJEMAMO-. Naročila za moko in druge že pripravljene izavitke kakor tudi za streptomycin preko ' družb ADRIA LIC, EX-PREiSS, DOBROVOLJNI ODBOR za Jugoslavijo, Avstrijo, Italijo, Nemčijo in druge države. POMAGAMO: Pri nabavi potniških dokumentov; nudimo pomoč potnikom. SODELUJEMO: Pri ureditvi raznih starokrajskih in tudi begunskih zadev. OPRAVLJAMO: NOTARSKE posle. Rojaki v Kanadi in drugih dbželah lahko pošljejo denarna in druga naročila 'potom naše tvrdke. Za nadaljna pojasnila PIŠITE, PRIDITE, KLIČITE zanesljivo in dobro znano tvrdko AUGUST KOLLANDER NAZNANILO KANADSKIM SLOVENCEM! Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična Slovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi to stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, Premembe naslovov pa še nadalje na upravo Ameriške Domovin?, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA. Za vse informacije in nasvete, najsi bo glede lista ali kaj drugega se rojaki v Kanadi lahko obrnejo na gdč. Dolenc. Njen naslov je: MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road 8 New Toronto, Ontario, Canada da se bo dvignil nad kriterije begunske kritike. Vtis imam, da je bil poudarek koncerta bolj v vrednotenju vsebine posameznih pesmi ko. pa v vrednotenju melodije. Melodija slovenskih narodnih in tudi drugih pesmi je čudovita glasbena ilustracija prekrasnih pokrajin slovenske zemlje. Mehka črta obronkov dolenjskih gora je sila sorodna nastroje-nju, ki veje iz dolenjskih in štajerskih napevov. Srebrne megle s koroških jezer in biseri rose s-podjunskih poljan se prelivajo v pesmih, ki jih je Košat prvi pel Nemcem, kateri so o njih trdili,, da jih ni lepših pesmi na svetu. Zdi se mi, da bi morali ob prilikah, kadar predstavljamo svoje pesmi tudi ljudem drugih,.narodov, paziti na muziko pesmi bolj kot na besedilo. Napovedovalčeva angleščina se mi ni zdela pre-1 cev v Argentini, me je v januarski številki razveselil odlL čen članek “Naša inteligenca.” Pisec poroča o težavah ncVo-naseljenih inteligentov in o njihovem boju za materijalni obstanek. Primerja stanje obrtnika m splošnega delavca: s stanjem intelektualca, ki je moral v novi deželi večkrat zatajiti pravi poklic, da je dobil težaško ali temu podobno delo. Z obžalovanjem omenja, kako nekateri ljudje včasih radi privoščijo intelektualcu njegov sedanj; položaj, kar je vsekakor graje vredno. Članek je tehten, globok, bi pa na prepričljivosti gotovo pridobil, če bi člankar omenil še dejstvo, da bi bilo pirve znake te bolezni (katera pa se mu še daleč ne zdi akutna) mogoče iskati še v dneh, ko smo bili še po taboriščih in so bili predvsem kmečki begunci večkrat izpostavljeni vsakovrstnim šikanam od strani nekaterih, tiste čase zelo mogočnih intelektualcev po1 taboriščnih pisarnah. Ah, te puste, sive nedelje! V Quebecu niso tako puste, kakor čujem. Tum je vse tako, kakor je bilo pri nas doma. Nedelja je poglavitni dan v tednu, ne pa kot tu v Ontario sobota, ko ljudje hitijo, da bi se v zgoščeni zabavi maščevali za ves teden nazaj. Kranjci smo ga |p,ili ves teden po malem, v nedeljo pa zaradi, nedelje dvojpo. mero. Tu pa zapro kina, gledališča, športna 'igrišča, skratka vse — potem pa sedi doma, pasi mu-pričljiva in oktet z dirigentom j lo, študiraj, kdaj te bo raznes- je bil za nekdanje obiskovalce koncertov v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Gradcu — nekaj povsem novega. Kljub vsemu pa gre hkrati prirediteljem in dirigentu vse priznanje in hvala za prijeten večer, posebno če še ponovimo, da je bil čisti dobiček namenjen za temeljni kamen prve slovenske cerkve v Torontu. — Namen je vreden vsega odobravanja in (podpore. * * * V ‘Svobodni Sloveniji,” glasilu slovenskih novih naseljen- la H-bomba, spi ali sicer ipočni kar te je volja do ponedeljka, ko spet stečejo stroji. Tudj plesali smo svoje čase in ravno, ples je vzrok, da sem napisal ves ta uvod. Kot človek, ki se vedno in z veseljem udeležuje vseh 'plesnih prireditev, katere prireja naša emigracija, sem na podobni prireditvi vprašal človeka v (prepoteni srajci; kake- da pleše, ko je vendar v Spittalu ob plesnih prireditvah stal pred dvorano in zapisoval na zeleno listo one navdušene plesalce, ki se niso zbali niti Bojermanove .. muzike. Mož ni odgovoril, ker pač kak obširnejši odgovcL ni bil mogoč. Znova je zaplesal, ker je orkester ravno zaigral ono napol pozabljeno ipiolko: “Kakšen greh, o kakšen greh!” — da mu je kar od, samo zaveznice curljalo:. O tempora, o mores ! Božidar Lopata. ♦ ♦ ♦ Ameriška Domovina mi zelo ugaja Renfrew, Ont. — Najprej se moram oprostiti, ker sem malo zastala z naročnino, zato pa sedaj prilagam denar za celo leto. List mi zelo ugaja. Komaj čakam, da ga dobim v roke. Zelo me zanimajo vesti iz Slovenije in sploh vse je v tem listu zelo zanimivo. Pa tudi g. urednik jo pihne s svojo kolono “Če verjamete a? pa ne,” samo to je škoda, ker je kolona vedno kraj ša. želim vsem v uredništvu in sploh vsem Slovencem in Slovenkam po širnem svetu prav vesele velikonočne praznike. Marija Rukše, Renfrew Box 96 Ontario, Canada. KARL MAUSER: KAPLAN KLEMEN ’ f X. t ROMAN Stalin Danes ni nobenega dvoma več, da Sovjetska zveza odnosno Stalin bolj sovraži Tita in njegov režim kakor sovraži vse za-padne države skupaj, česar oblastniki v Moskvi niti ne skrivajo. “Titoizem” je namreč postal nevarna in nalezljiva bolezen v vseh deželah, ki jih je spravila Sovjetska zveza pod svoje območje, kakršnega stanja slednja ne more trpeti in ne bo trpela. Razume se, da krožijo o tem po svetu razne štorije, najznačilnejše pa so one, ki krožijo v vazalskih deželah, ker so nekak barometer ljudskega občutja. Sledeča je iz Češkoslovaške : Stalinu je podaril neki njegov občudovalec (in v Rusiji je Stalinov občudovalec vsak, ki želi ostati živ in zdrav) kos finega sukna. Stalin je šel s suk-nom k nekemu krojaču, katerega je vprašal, kaj mu lahko naredi iz blaga. Krojač mu je odgovoril, da je blaga komaj dovolj za kratke hlače - dokolenke. Stalin z odgovorom ni bil zadovoljen ter je šel s suknom k nekemu poljskemu krojaču, ki mu je dejal, da mu iz blaga lahko naredi lepe hlače. Iz Poljske je odšel Stalin v Češkoslovaško, kjer mu je krojač dejal, da mu lahko naredi iz blaga hlače in telovnik. V Franciji pa mu je krojač povedal, da lahko naredi iz blaga suknjič in hlače. Od tam pa je šel Stalin v London k slavnemu krojaču, na Regent Streetu, katerega je vprašal, če mu more narediti iz blaga obleko. “Koliko oblek pa želite?” ga je vprašal londonski krojač. Presenečen ga Stalin vpraša, kako je mogoče narediti iz tega blaga več oblek, ko mu je vendar krojač v Moskvi povedal, > da mu naredi iz blaga lahko sa-mo hlače dokolenke. “Vidite, tovariš Stalin, to je jtako,” mu je odvrnil angleški krojač, “čim dlje od Moskve igreste, tem manjši postajate...” Pa naj ga. Z ljudmi se mora pomeniti. “Dolgo vas ne bo,” se je ob slovesu ralzfldenilo v Kremen-eu. “Morda vas pridem tudi ob počitnicah ipogiedat. Dolgčas mi bo.” Ko je odhajal, so ga otroci spremili skoraj prav do mesta. Kar stali so in se gledali. Roidetov Lojze, ki je hodil v tretji razred, je naizadnje zaprosil. “Gospod, kar pri nas ostanite. Saj imamo še eno pbste-Ijo” “Bom, saj bom še prišel,” je bilo težko Klemenu. Na vogalu Se je obrnil. Otroci so še kar naprej stali. Pomahal jim je z roko. Odmahalj so mu. drobne ročice so ise mu zdele kakor pahljače. Ko je Klemen v ponedeljek zjutraj zapuščal semenišče, mu je prišel v spomin, stavek svetega Pavla. Skoraj na glas ga je ponovil: “Alter alterius onera porta-te, et sie adimplebitis legem Christ!.” In je zahrepenel v srcu. “Gospod, naj jim odvzamem težo', ki jo nosijo! Naloži jo meni. Naloži, čeprav me 'zlomi.” Zavoljo otrok, ki rastejo iz bridkosti. Počitnice. — Eno leto je za Klemenom. Doma so ga pričakali z veliko srečo. Gornikov-ca je bila vsa iz sebe. Vse doslej se je bala, da se bo Klemen premislil, pustil lemenat in odšel v Zagreb. Zdaj je bila prepričana, da se je unesel, zresnil in da bo nekoč, če mu Bog da (zdravje, zapel novo maše v gorjanski cerkvi. Zj utraj k maši, potlej pa kolar doli in v delavno obleko. Tak je Klemen vsak dan. Zvečer pa sj redno zaželi miru. Življenje po vasi se unese, ropotanje voz utihne in tišina pre-grne dolino vse vprek kakor težak baržunast pregrinjalnik. Včasih Klemen nalašč dolgo ne leže. Počaka, da se fantje razmajejo in pridejo na vas. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO Pek dobi takoj delo Restavracija v mestu potrebuje teko j peka; treba je peči vsako vrstno pecivo. Dobra plača. Treba je poslati pismene ponudbe na upravo Ameriške domovine po šifro “Pek,” 6117 Njihove 'Št. Clair Ave. (59) MALI OGLASI Zdravnik išče stanovanje Slovenski zdravnik dr. Mer-šol ki ima urad na 6127 St. Clair Ave. bi rad dobil zase in družino 4 do 5 sob. Stanovanje naj bi ne bilo oddaljeno več kot 15 do 20 minut peš hoje od njegovega urada. Kdor ima kaj primernega je prijazno prošen, naj to takoj sporoči pismeno na njegov urad, ali pa naj pokliče HE 1-3711 ali pa HE 1-1270. __________________________(58) Lepa prilika! Kdor želi kupiti trgovino z malim denarjem v sredini slovenske naselbine, naj se zglasi za podrobnosti pri John Kovačiču, 6603 St. Clair Ave. ali pokliče EX 1-1494. (57) Cvetoč klobuk. — pa ni treba misliti, da je to no.jno-vejša moda spomladanskh klobukov. Ta dekle s Haiti se je postavila v tem. klobuku na tamkajšnji mednarodni razstavljeni razni izdelki. To razstavo cenijo na $26,000,000 in se je je udeležilo 20 narodnosti, med njimi tudi Zed. države. Potem bo še težje “Pismo je pretežko. Nalepiti morate še eno znamko za en dinar!” “Kaj? Potem bo vendar še težje.” VIII. BOG IN HUDIČ *Quoniam tu fiagellas et sal- vas; deducis ad inferos et reducis. (Cant. Tobiae)* (* Zakaj Ti bičaš in ozdravljaš, (ponižuješ do pekla in spet dvigaš.) Gorje so s Klemenovim prihodom kar nekam oživele. Ženski jeziki najprej. Oh, Jezes, takle zal gospod, kot so Gornikov Klemen! Prijazen, še s starimi ženskami se , menijo, ki niso za nobeno rabo več. Še Poljančevemu Froncu, ki je neumen, reko prijazno besedo, kadarkoli ga srečajo. Jemnasta, jemnasta, kakšna sreča za Gornikovo hišo. Ženske so kar nevoščljive Gornikov. ci. Klemenu babje čenče ne gredo preveč k srcu. Pozna jih. Preden je šel v lemenat, so ga grizle, danes pa govoričijo in trobezljajo; da se Bogu smili. Tudi župnik Vencel se smeje. j°. “Zdaj vidiš, kakšni so ljudje. Do ipekla te pogreznejo danes, do nebes te dvignejo jutri.” Klemena je skoraj strah dolgih počitnic. Le kaj bo počel te mesece? In še kaj je, kar ga neprenehoma vznemirja. Barakarska kolonij a. Daleč so od njega. Takole na večer Klemen po-Vasuje pri svojih znancih. Pred hišo, sedi na klopi in jih obiskuje. Vse po vrsti, še pri Resniku se ustavi, ;pri Križ-narju in Koritniku. Bog zna, kaj počno otroci? In Kremenčev najmlajši, ki nosi njegovo ime. Gotovo raste in se počasi privaja na barakarsko življenje. Čez dan Klemen dela. Pošteno zagrabi, kjer je treba. Ne skriva kmeta v sebi. Le po-čemu? Zidovi pijejo zdravje, polje in sonce ga vračata. Furnez kupimo Kupimo že rabljen furnez. Ga pridemo takoj iskat in plačamo na mestu v gotovini. Pokličite WI 1-7171, zvečer pa PO 1-7184. ’(Mar. 21, 23, 28, 30) Prodamo pred selitvijo Set za jedilno sobo, hrastovi-na, 6 stolov, miza z podlogo; stal je $360, se proda zdaj samo za $50; v jako dobrem stanju. Pokličite RA 1-5510. (56) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Thomas Flower Shop CVETLICE za v*e prilike šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd. - IV 1-3200 ZULICH INSURANCE AGENCY FRANCES ZUXJCH, agent Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo. • IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD Me This Your Buy Word For VITAMINS 0Ne1a|dAY MULTIPLE VITAMIN CAPSULES Qne-A-Day (brand) Multiple Vita- t