briška Domovi ima

!u— ho
AM€RICAN IN SJ^MT
IM LANOOAO« OMlf
NO. 67
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. APRIL 5, 1967
SLOVCNiAN
MORMINO
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
Prve občinske volitve so v Južnem Vietnamu
potekale dosti mirno
Rliub nekaterim nasiliem in hudemu pritisku rdečih gverilcev je bila udeležba pri volitvah kar lepa.
SAIGON, Viet. — Južni Vietnam ima p0 cenitvi 2,500 ob-čin. Med njimi je za občinske Molitve “zrelih” le okoli 1,000, to 3e takih, ki ne stojijo pod teror-lem rdečih gverilcev in teren-cev. Teh 1,000 občin bo izbiralo v aprilu občinske odbore, vsako Nedeljo bo po 200 občin prišlo ^a vrsto. V teh 2,500 občinah ži-td okroglo 5 milijonov Vietnam-cev, torej dobra tretjina. Trije bilijoni živijo v velikih mestih, kjar sedaj ne bo volitev.
Prva poročila trdijo, da so zadajo nedeljo volitve potekle mir-■ri0- Terene! in gverilci se niso Uveljavljali s terorjem, pri miru Pa tudi niso bili tekom volivne kampanje. Grozili so sposobnim •andidatom, da jih bodo pobili, ako bodo izvoljeni, prigovarjali s° nesposobnim in nepriljubljenem kandidatom, naj se potegu-tejo za mandate. Vdirali so v °keinske pisarne in uničevali Volivne spiske. V nekaterih ob-cmah so pobili tudi nekaj kandidatov, druge so pa odpeljali; ®ii so taki kandidatje še pri življenju, se ne ve. Udeležba pri Volitvah je bila menda kar do-ra> dosegla je tupatam celo 0-90% vseh volivcev.
^se se zanima, zakaj komunike niso nastopali z večjim nasi-lem. Najbolj prirodna je razla-^a’ da bodo izvoljeni občinski °dborniki z načelniki vred mo-mii ostati v občinah in tam E rketi za občinsko upravo. Bo-a° torej lahko brez nadaljnjega Za tarčo komunističnemu priti-^ u in komunističnim grožnjam.
e ne drugega, ne bodo zdržali ^ se odpovedali mandatom, v n°ge si bodo pa skušali podalj-^vljenje s tem, da bodo na ^ rivaj delali za komunistično stvar.
Kako se bodo odbori obnesli, 0 veliko odvisno tudi od sai-j^nske vlade. Vlada ima v o-astnih guvernerjih zanesljivo čip^6’ *akko pritiska na ob-v e’ Gladin pritisk preko gu-sterineUev je y Vietnamu že po-q,3.. tradicija. Ako bodo torej finski odbori res hoteli delati C^isno, jih bo vlada morala pr. °Vati pred posredovanjem in jeYlS^om oblastnih guverner-
le^k°rrnki so voljeni na tri [poa' svoje delo dobijo meseč-eip° ^oc^nino $30, načelniki ob-p0r) $35. To je za vietnamsko ae*elje že kar lep denar.
hev ^3^0nu računajo še z eno 0(}k3rnostjo: da se bodo občinski ip	radi držali v Saigonu
!Pa naseljih, v občine prišli e *3*0 takrat, kadar se bodo obr 1 Varne. To bi seveda zelo Olnilo njihovo politično delo.
oblačno in toplo, j etn a temperatura 65. Ver-
J ttl0st neviht.
Novi grobovi
Frank Klaus
Danes zgodaj zjutraj je umrl na svojem domu na 877 S. River Rd. v Genevi, Ohio, rojak Frank Klaus, rojen pri Sv. Gregorju v Sloveniji, od koder je prišel še v mladih letih. Žena Karolina, roj. Šega, s katero sta se poročila februarja 1917, mu je umrla lani, zapustil pa je sinove Franka, Anthonyja in Elmer j a, hčeri Mrs. Čarobno Krasneski in Mrs. Helen Kobler, 9 vnukov in vnukinj ter 1 pravnuka. Z družino je živel na farmi, kjer se je ukvarjal z gojenjem vinske trte, od leta 1924. Bil je član SNPJ (Lunder-Adamič), ADZ št. 9 in Narodne zveze vinogradnikov. Na mrtvaškem odru je v Belding-Webster pogrebnem zavodu v Genevi nocoj od 7. do 9. in jutri od 2. pop. do 9. zvečer. Pogreb bo v petek dopoldne s pogrebno sv. mašo ob enajstih v cerkvi Marijinega Vnebovzetja.
IOS organizira mednarodni mirovni kongres
CLEVELAND, O. — IOS je Mednarodna prekomorska služba, tipična levičarska organizacija, ki povezuje nad 100 raznih mednarodnih levičarskih agencij in ima kar dosti sredstev za organiziranje raznih političnih akcij. Letos bo priredila v Ženevi koncem maja tridnevni mirovni kongres. IOS napoveduje, da bo uvodno predavanje imel Sam generalni tajnik ZN Tant in da se bo kongresa udeležil tudi senator Fulbright.
Kot se vidi, bi IOS rad nabral na svoj kongres čim več mednarodno znanih politikov, ki večkrat ali stalno simpatizirajo z njegovimi idejami. Stroški za kongres, ki se ga bo baje udeležilo okoli 400 javnih delavcev, bodo znašali nad pol milijona dolarjev, ki jih bo IOS nabral med prijateljskimi organizacijami.
Jugoslavija išče tujo udeležbo pri podjetjih
Parlamentu je bil predložen zakon o udeležbi tujih podjetij pri jugoslovanskih z do 50% vloženega kapitala.
CLEVELAND, O. — V zvezni skupščini je bil predložen zakonski predlog o sodelovanju tujih podjetij pri jugoslovanskih. V smislu zakona, o katerem trdijo, da bo odobren v novi skupščini še pred koncem julija, bodo tuja podjetja lahko udeležena v jugoslovanskih do 50% kapitala, v vodstvu pa bodo lahko sodelovala le s “svetovalci”.
Pošte poselit® yfatfits podjetje “ne zt doislšek”
WASHINGTON, D.C. — Sedanji glavni poštar L. O’Brien je predložil predsedniku L. B. Johnsonu, naj bi sedanji zvezni oddelek spremenili v posebno zvezno podjetje, ki ne bi delalo za dobiček, pa vendar bilo organizirano tako, da bi bilo njegovo poslovanje čim bolj gladko in ceneno. Predsednik je dejal, da je predlog vreden Študija.
Novo poštarsko podjetje naj bi imelo strokovno vodstvo in naj bi določalo cene za posamezne vrste poštnih pošiljk na temelju splošnega polnomočja od strani Kongresa. Tako bi imelo določeno stalno osnovo, na
Svoje pravice bodo lahko zava- j kateri bi lahko organiziralo svo-rovale z določitvijo splošnih na- ie Posl°vanje> uredilo dohodke vodil podjetja v času podpisa izdatke.
Glavni poštar je opozoril, da utegne priti do hudih težav v celotnem prometu dežele, če ne bo skoro storjen v pogledu reorganizacije poštne službe kak odločen korak k izboljšanju.
Izbrali so svobodo
DUNAJ, Avstr. — Avstrijsko notranje ministrstvo je objavilo, da je tekom m e d n a r o dnega prvenstvenega t e k m ovanja v hokeju ostalo v Avstriji 113 udeležencev teh tekem iz držav komunističnega bloka in sicer: 95 iz Češkoslovaške, 16 iz Madžarske in 2 Poljaka.
pogodbe o sodelovanju. Imela bodo tudi pravico izstopa, če jim sodelovanje ne bo po godu. Seveda le pod določenimi pogoji.
Jugoslovanska podjetja potrebujejo ne le obratni kapital in sredstva za modernizacijo, potrebujejo tudi nove patente, novo tehnično znanje ip pomoč tujih podjetij pri uveljavljanju na svetovnem trgu. Na vseh teh področjih so močno zaostala v primeri s podjetji v svobodni Evropi.
Čeprav zakon še ni sprejet, se posamezna podjetja že pridno ženejo za pridobivanjem tujih u-deležencev. Doslej se je javilo več švedskih podjetij, ki pa zahtevajo “enako delitev tveganja in dobička”. Nemška avtomobilska tovarna Volkswagen je ponudila 49% kapitala kot svoj delež, preostalih 51% pa kot dolgoročno posojilo za novo avtomobilsko tovarno v Dalmaciji. Ta bi delala v glavnem za izvoz.
Da bi bila pripravila zahodna podjetja do dobre volje, je Jugoslavija obljubila celo odplačati nekatera posojila iz časa pred drugo svetovno vojno. Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je povedal naravnost, da se je bilo treba odločiti za u-deležbo tujega kapitala ali pa dovoliti, da bi Jugoslavija “po-“stala gospodarsko in politično odvisna od bolj razvitih držav”.
Vedno bliskanje
WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki trdijo, da se povprečno na vsem svetu zabliska v 24 urah okoli 44.000-krat.
¥ leiišiji M® lopat pokrajinska milim
BONN, Nem. v provinci Schleswig-Holstein bodo deželne volitve v aprilu, v Spodnji Saksonski pa v juniju. Javnost se že sedaj zanima zanje radi tega, ker pričakuje, da se jih bo udeležila tudi neonacistična narodna demokratska stranka. _ V obeh provincah je Hitler imel dosti pristašev celo takrat, ko še ni bil na vladi.
Vprašanje je, koliko nacistične tradicije je še ostalo med volivci in koliko ji je že škodil zadnji razcep v strankinem vodstvu. Mislijo, da bi stranka utegnila zopet dobiti do 15% vseh veljavnih glasov, ki jih bo pa nabrala zunaj pristašev obeh vladnih strank, krščansko-demokrat-
ske in socijalistične.
SENAT ZAVRL JOHNSONA
Predsednik ZDA L. B. Johnson je predložil Kongresu posebno resolucijo, ki naj bi mu dala proste roke v vprašanjih na dnevnem redu na konferenci vodnikov držav Latinske Amerike prihodnji teden v Punta del Este v Urugvaju. Predstavniški dom je resolucijo z nekaj spremembami odobril, Senat pa je predložil lastno, ki Johnsonu ne daje tega, kar je iskal.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je hotel priti v Punta del Este na konferenco poglavarjev držav Latinske Amerike s precej prostimi rokami glede obljub nove gospodarske pomoči, oziroma njenega povečanja. V ta namen je predložil Kongresu cosebno resolucijo, ki naj bi načelno odobrila 1.5 bilijona dolarjev podpore ZDA nri ustanavljanju skupnega trga za Latinsko Ameriko in izvajanju drugih gospodarskih načrtov v skladu s splošnim programom Zveze za napredek. Ta je bila ustanovljena na prizadevanje predsednika J. F. Kennedyja, da bi Latinsko Ameriko naglo povedla v gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu v moderni čas. Predstavniški dom je predsedniku Johnsonu ustregel, v Senatu pa je bila njegova resolucija na predlog sen. W. Fulbrighta notisnjena vstran in nadomeščena z novo, ki je po sodbi Bele hiše “slabša kot nič”.
Poljski obisk v Bolgariji
SOFIJA, Bolg. — V začetku tedna sta prišla sem na razgovore predsednik poljske vlade Cy-rankiewicz in vodnik poljske Komunistične partije Gomulka. Med drugim je cilj njunega obiska zadržati Bolgare pred vzpostavitvijo diplomatskih odnosov z Zahodno Nemčijo.
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se ni- „	_
»te držali prometnih predpisov. Amerike, da bi preprečili odhod
Predsednik Johnson je mislil najprej, da bi skušal doseči odobritev svoje resolucije v plenumu Senata, pa je to misel opustil, ker je prišel do prepričanja, da bi debata in, bojno glasovanje v Senatu celi stvari več škodovalo, kot koristilo. Sen. Fulbright je včeraj v Senatu posebej poudaril, da ne nasprotuje predsednikovi politiki podpiranja Latinske Amerike v sodelovanju z njo samo, je pa proti temu, da bi Senat prevzemal z.,nejasnimi resolucijami na sebe moralno odgovornost za morebitne tvegane predsednikove načrte, s katerimi se ne bi strinjal.
Sen. Fulbright je dejal, da je v Senatu močna opozicija proti vsaki novi “Tonkinški resoluciji”. Mislil je na resolucijo, ki jo je sprejel Kongres ob napadu severnovietnamskih bojnih čolnov na ameriške vojne ladje v Tonkinškem zalivu Južnega Kitajskega morja. V tej resolucuji je dobil predsednik ZDA pravico, da nastopi z vso potrebno oboroženo silo v Vietnamu.
Konferenca v Punta del Este se bo začela prihodnjo sredo in bo trajala do petka. Komunisti bi jo radi motili in so zato že organizirali demonstracije v glavnem mestu Urugvaja Mon-tevide, pa tudi po nekaterih drugih glavnih mestih Latinske
predsednikov na konferenco v Urugvaju.
*
Iz Clevelanda j in okolice
Seja in molitev—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu so prošene, da pridejo na mesečno sejo v nedeljo, 9. aprila, ob dveh popoldne. Takoj po seji gredo v cerkev, kjer bodo radi 40-urne pobožnosti imele od 4. do 5. uro molitve.
Zadnje slovo—
Članstvo Društva Slovenec št. 1 ADZ je vabljeno nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue, da se poslovi od pokojnega člana Josepha Sadarja Sr.
Shoda ne bo—
Člani Tretjega reda sv. Frančiška v nedeljo ne bodo imeli shoda. P. Atanazij Lovrenčič OFM bo opravil vizitacijo 23. aprila ob dveh popoldne v cerkvi sv. Lovrenca. Vsi člani in članice so k tej vizitaciji vljudno vabljeni.
Popravek—
Pok. Ignacij Koželj, ki je živel na 192 Richmond Rd., je bil rojen 7. februarja 1898 in ne 1889, kot je bilo v “Zahvali” napačno navedeno. Prizadeti so
Tajska zabela zapirati mejo proti Kitajski
BANGKOK, Taj. Ne samo prošenji da oproste.
Burma, tudi Tajska se je začela
bati istih posledic kitajske dr- 1	^
zavljanske vojne kot se j.h boj. v,lo Hr	HSSi ]e
Burma: navala kitajskih politic- ,	,	,	.	• •	,
,	.	,	,	,	odpotovalo včeraj m danes zju-
nih in gospodarskih beguncev. I,	.	,.T	,	,
,	v . traj v New York na pogreb v
Mednje bodo seveda namesam ,	,	...	.
x	. ... .	.,	,nedeljo umrlega bivšega poslan-
tudi kitajski komunistični agita-1 Tjr	....	,	.	,
„	.	, ,	^	. ca Hrvaške seljacke stranke dr.
torji. Zato je vlada v Bangkok^ Pemarja Pogreb ie danes
začela postavljati nove utrjene oldne Qb pol enajstih
postojanke za obmejno policijo, i
'Federacija SND—

WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek dopoldne so senatorji in kongresniki zopet začeli tam, kjer so jenjali pred prazniki. Kdor jih je sodil po obrazih, ni mogel priti do zaključka, da so na počitnicah slišali od volivcev samo prijetne stvari. Kaj so slišali, pa prve ure še niso mogli povedati. Morali so namreč hitro na delo, ker so si postavili cilj, da mora biti zasedanje zaključeno do 1. avgusta. Seveda pa niso vsi prepričani, da bo to dosegljivo. Na skrivnem pa vsaj upajo na počitnice v začetku septembra.
Program senatnega dela je ta teden primeroma majhen, toda važen. Mora najpreje izglasovati zakon o davčnih popustih, kar ne bo delalo težav. Zapletlo se bo pa postopanje s predlogom senatorja Gore-ja, da bi namreč senat preklical sklep, da naj davkoplačevalci prispevajo k stroškom za predsedniške volitve
Kongres se je vrnil z velikonočnih počitnic
in odredijo v ta namen po do- kaj bo sklenil	neomeje-
larju. Boj za in proti v senatu ne pravice piketiranja v
bo hud, zato je težko reči, kakšen bo novi sklep, ako sploh pride do njega.
V predstavniškem domu se bodo ubadali z malimi zakoni in se za spremembo razburjali nad predlogom, ali naj še financirajo znani sporni odbor o “ne-ameriškem udejstvovanju”, ki že dolgo bode v oči vse naše liberalne kroge.
Na vrsto pa čaka še cela vrsta kočljivih zakonov in resolucij.
Senat mora na primer nekaj skleniti o resoluciji, ki naj služi Johnsonu za napotek za konferenco v Punta del Este. Predstavniški dom je resolucijo izglasoval, senat se pa u-pira, vodo kali v glavnem senator Fulbright.
Tudi predstavniški dom ima par trdih orehov. Njegov odbor za delo se mora odločiti,
stavbni stroki. Domov odbor za podpiranje tujine bo pa začel grizti načrt, kako znižati podpiranje, za kar se posebno potegujejo republikanci. Ta teden bo administracija poslala na Kapitol v boj za podpiranje vse svoje vodilne uradnike od Ruska navzdol. Odbor za pravillnik se bo pa spustil v debato o zakonu, ki ga je senat sklenil o reformi kongresnega zakonodajnega postopka. Senat je rabil 7 tednov, da je skoval zakon. Nihče ne ve, koliko tednov bo rabil predstavniški dom, da ga “popravi”.
Na vrsto mora priti tudi zakon o povišanju federalnih pokojnin. Domovernu odboru ta osnutek ne diši, ga sjjugg
odlagati. Nekaj demokratov se celo vnema, da bi se pOk0j_ nine zvišale šele prihodnje leto tik pred volitvami. Predsednik je pa lani obljubil, da
bo' povišanje uzakonjeno že letos z veljavnostjo 1. januarja! Ko se bo to zvedelo na deželi, bo med upokojenci gotovo završalo, ne ravno kongresnikom v korist.
Na vrsto čakajo še drugi zakoni, na primer tisti o civilnih pravicah, takoj za njimi pa precejšnje število nakazil-nih zakonov; ne bo smel biti pozabljen predlog o novem nabornem sistemu, potem pa seveda zakoni o boju proti revščini.
Človek bi mislil, da se bo Kongres vsega tega ustrašil in začel hitro poslovati, pa se mu nikamor ne mudi. Verjetno bo tako kot vsako leto: nekaj tednov pred težko pričakovanim koncem letošnjega zasedanja bodo senatorji in kongresniki glasovali kar “na tekočem traku”. Ali so besedila zakonov dobra ali slaba, o tem ne bodo utegnili premišljevati.
število obmejnih straž pa pove-čavati. Strah je začelo dobivati tudi tajsko obmejno prebivalstvo. Zmeraj bolj kaže nagnjenje k nevtralnosti. Noče se zameriti ne tajskim oblastem in ne rdečim gverilcem in terencem.
Tajska vlada ne vidi zaenkrat še nobene nevarnosti za večjo obmejno napetost. Skrbno pa o-pazuje, kako Severni Vietnam zmeraj bolj pritiska na severni Laos, kar ne pomeni nič dobrega ne samo za Laos, ampak tudi za Tajsko in Burmo.
Tajsko policijo in milico vež-
Federacija slovenskih narodnih domov ima za leto 1968 sledeči odbor: predsed. Al Sajevic (Euclid), podpredsed. Al Marn (Holmes), zapis. Emil Matinsic (Maple Hts.), taj. Michael Dancu! 1 (West Park), blag. Tony Zak (St. Clair), nadzor. Harry Blatnik (Waterloo), Ed Grosel (Holmes) in Frank Bavec (St. Clair). Federacija je naprosila C. Zarnika, da se bo še dalje prizadeval za odprtje jugoslovanskega konzulata v Clevelandu. Njeni dosedanji zadevni napori so bili brez uspeha. Skle-
bajo ameriški strokovnjaki, ki seinjeno je bilo tuc . da bo Fede-
pa ne udeležujejo policijskih ak-1racija priredila 4. julija piknik
cij na terenu. Varnostni organi j na SNPJ farmi.
so seveda oboroženi z ameriškim 1....	,
,T .v	v	I Požigi m plenjenje—
orožjem. Na splosno pa se zme- Sinoči je bila namerno zaž_
laj velja pravilo, da ima tajska ]gana vrs+a delno zapuščenih hiš
vlada, več strahu pred nevar-jna področju južno od Hough
nostmi na meji kot vneme, da bi !^venue Gorelo je na okoli 50
se na te nevarnosti temeljito in hitro pripravila. To je glavno sporno jabolko med njo in našim poslaništvom v Bangkoku.
Dopisujte! Sporočajte nogice iz svojega kraja!
-----o-----
Katoličani podpirajo oba Vietnama
VATIKAN. — Vatikanski tiskovni referent msgr. Vallainc je izjavil na tiskovni konferenci, da katoličani podpirajo oba dela Vietnama, najbolj seveda Južnega. Tja je po njegovi izjavi okoli 9.30. šlo po 1. 1954 okoli $80 milijonov, Napadi na učiteljstv
krajih. Ko so gasilci skušali omejiti požar v Lincoln Savmor Super Marketu na 5901 Quincy Ave., so jih začeli nekateri obmetavati s kamenjem in drugim, ker “jih niso pustili, da bi iz trgovine odnašali blago”. Šele policija je nato napravila red. Do plenjenja je prišlo tudi v nekaterih drugih trgovinah v okolici. Dober del poslopij je bil zažgan z žažigalnimi bombami. Policija je razgrajače skušala razgnati s streli v zrak, razgnal pa jih je šele dež, ko je začel
podpor. Južni Vietnam je dobil samo v zadnjih par letih okoli $3 milijone podpor, ki so obstojale iz hrane, zdravil in predmetov za družinske potrebe v taboriščih. Podpiranja so bile deležne tudi ljudske šole.
Mednarodna katoliška Caritas je pa preko Rdečega križa poslala v Severni Vietnam za $1.5 milijon zdravil, obvez in podobnih potreb za bolnike. Del podpor je prišel po navodilu sv. očeta naravnost iz vatikanske državne blagajne.
Na področju Clevelanda je bilo od preteklega septembra doslej že 61 napadov podivjanih šolarjev na njihove učitelje in učiteljice. Sodnik mladinskega sodišča John J. Toner je včeraj obsodil tri 16 let stare divjake, ki so do nezavesti pretepli starejšo učiteljico, ko jih je prosila, naj zapuste šolsko poslopje, kamor so priški, da bi oplenili prodajne avtomate.
— V čokoladi je okoli 50 olja ali masti.
s
AMERIŠKA DOMOVINA APRIL 5, 1967
6117 St..Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published deily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July. Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za S mesec« fca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State*:
SIS.OO per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month* Canada and Foreign Countries:
£13.01' per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month* Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 67 Weds., April 5, 1967
Evropa se odmika
Predsednik Johnson je po praznikih poslal podpredsednika Humphreyja na diplomatsko potovanje po Evropi. Novica o tej poti je “padec z neba”, kot mnogo podobnih, ki nam jih ustvarja zunanja politika sedanje demokratske administracije. Kot je v takih slučajih navada, se naša politična javnost sprašuje, počemu je ta pot sploh potrebna. Vprašanje je upravičeno, ako se postavimo na stališče, da mora v naših odnosih do Evrope “ostati vse pri starem”. To pa ravno ni res. Naši odnosi do Evrope ne morejo ostati pri starem tudi takrat, ako bi hoteli. “Starega” ni namreč več.
Ko je predsednik Truman ustvarjal osnovo za našo povojno zunanjo politiko, si je postavi za prvi cilj, da za-brani komunistični Rusiji, da se polasti Evrope. Že ta cilj je prisilil Trumana, da je postavil Evropo na prvo mesto v naši zunanji politiki. Eisenhower je ostal zvest tej politiki, akoravno je njegov zunanji tajnik Dulles postavljal komunizmu jezove po vsem svetu.
Med tem se je pa svet hitro spremenil. Doba stalinske Rusije je hitro minula, Stalinovi nasledniki so zgubili voljo, da širijo komunizem z ognjem in mečem, pripravljajo pa tako politiko s podtalnim rovarjenjem po vsem svetu. Naleteli so na težave doma in na Kitajskem. Že to bi bil zadosten povod, da ne igra več Evropa prve vloge v ameriški zunanji politiki.
Temu razlogu se je pridružil še drugi: komunistična Kitajska se ni samo sprla z ruskimi tovariši, pokazala je tudi vedno več znakov, da hoče pregnati Ameriko iz vzhodne Azije. Vmešala se je v korejsko vojno, začela je akcijo proti Formozi, organizirala je komunizem v Indoneziji in se končno spustila v boj z nami v Vietnamu, ne naravnost, ampak preko Severnega Vietnama. Svetovna politika je tako prisilila Ameriko, da je zgostila svojo pozornost na Tihi ocean. Tam ji je začela groziti neposredna komunistična napadalnost.
Evropa se je nepričakovano znašla v čisto novem mednarodnem položaju. V Stalinovih časih se je nahajala na dnu prepada med Ameriko in Rusijo in videla v Ameriki svojo glavno obrambo proti komunistični nevarnosti. Amerika je evropsko zaupanje v polni meri upravičila. Marshallov plan in ameriške NATO obveze so dokaz, ki ne potrebuje dodatkov. Amerika je bila odločena, da brani Evropo in ni spraševala, s kakšnimi žrtvami je ta politika zvezana. Razume se, da je bila Evropa zadovoljna s tako politiko in ni godrnjala nad ameriškim “vodstvom”. Kje bi pa dobila takega voditelja, ki bi toliko žrtvoval zanjo?
Časi so se spremenili. Kot je Amerika imela preje zmeraj Evropo pred očmi, ko je mislila na komunizem, ima sedaj pred očmi ameriške interese na Tihem oceanu. Tam rabi zaveznike proti Kitajski in te more najti le v Aziji sami, Latinski Ameriki in Avstraliji, čisto gotovo pa ne v Evropi. Evropa je potemtakem zgubila vodilno vlogo v ameriški zunanji politiki, ne morda po načrtih ameriške diplomacije, ampak po pojavu rdeče Kitajske na svetovnem političnem odru kot aktivne velesile, ki trenutno vojaško še ne pomeni veliko, bo pa zmeraj več.
Delali bi krivico Evropi, ako bi jo obdolžili, da vsega tega ne ve ali noče razumeti. Dobro se, da mora Amerika bolj misliti na Tihi kot na Atlantski ocean, če ne za zmeraj, pa vsaj začasno. Dobro ve. da v trenjih z rdečo Kitajsko pomaga Ameriki lahko le Rusija in ne Evropa. Dobro ve, da je čas prisilil Ameriko, da spremeni poglede na svojo zunanjo politiko in da vpošteva tudi vse tiste ameriške narodne interese, ki preje niso bili na vidiku v vsej svoji obsežnosti.
Evropa tudi ni tako kratkovidna, da ne bi videla tudi posledic spremenjenega položaja v svetovni politiki, ki zanjo niso ravno ugodne v primeri s prednostmi, ki jih je dajala Amerika do pojava rdeče Kitajske. Posledice so pa dvojne vrste:
Amerika je Evropi pomagala na noge v prvem desetletju po zadnji svetovni vojni, posebno na gospodarskem področju. Sedaj naj Evropa sama skrbi zase, je gospodarsko dosti dobro podkovana. To se pravi: ako se v Evropi pokažejo znaki gospodarskega zastoja, kot se dejansko že nekaj mesecev, potem mora Evropa sama skrbeti, da ne zagazi v pravo gospodarsko krizo. Evropska politika se tega zaveda, noče pa tega tudi priznati. Še zmeraj misli, da ji mora Amerika pomagati iz gospodarskih zadreg. Amerika pa pravi, da ima svojih več kot preveč in da ne more pomagati Evropi tako kot do 1. 1955. Evropa s tem ameriškim stališčem naravno ni zadovoljna in upa, da bo iz Amerike še zmeraj nekaj iztisnila s kritiziranjem in godrnjanjem. To je prvi razlog za sedanje trenje med Evropo in našo deželo.	^!'i
Je pa še drugi: Amerika rabi danes bolj Moskvo kot
Evropo. Moskva ji lahko pomaga v Aziji, ne pa Evropa. Kremlj bi to rad storil že v lastnem interesu, saj je kitajski komunizem trenutno sovražen Moskvi in Washingtonu. Naša diplomacija to dobro ve, obenem pa tudi ve, kako težko je Kremlju zagovarjati svojo politiko do Amerike v komunističnem svetu. Zato je prirodno, da je naša dežela pripravljena vpoštevati ruske želje v svoji zunanji politiki tudi takrat, kadar v Evropi s tem niso zadovoljni.
Odnosi med Evropo in Ameriko so torej kar prepleteni z nasprotji. Izravnati jih pa moreta le čas in potrpežljivost, saj svetovna politika ni kos ledu na severnem tečaju. Bo že prišel čas, ko bo Evropa lahko igrala večjo vlogo v mednarodni politiki, kot jo danes. Amerika si takih časov celo želi, toda ne more jih pričarati.
Tu pa se začenja tveganost Johnsonove zunanje politike. Johnson upa, da bo pot podpredsednika Humphreyja kaj spremenila na sedanjem ravnovesju političnih sil v svetovni politiki. Se najbrže moti. Ne Humphrey ne Johnson in ne ameriška politika ne morejo trenutno dati Evropi tiste vloge v mednarodni politiki, ki jo je nekdaj igrala, deloma po drugi svetovni vojni. Zato ne verjamemo, da bi podpredsednikova pot po Evropi mogla roditi trajne sadove.
BESEDA IZ NARODA
svojo kobilico pri Sv. Štefanu v Chicagu, pa je bil tisti dan tak sneženi vihar, da res ni mogel nihče iz hiše. Jaz sem se malo bal, ko sem pripeljal tako številne goste pod zvon sv. Jurija, toda naš župnik p. Jerome je prijazen človek in po vzgledu starih Slovencev je silno gostoljuben. Seveda sem ga moral o-pozoriti, da je treba takemu ‘truplu velikana’ deliti večje deleže. “Kar zgovorite se z bratom kuharjem, pa bo dobro! Le naj počaka pri nas, še v čast si štejemo!” Ko vse povem bratu Am-toninu, pa tudi to, da je Krpan pripeljal s seboj tudi svojo kobilico, je bil brat, kar je veliko čudo, takoj pripravljen, da bo vse oskrbel kot je treba in se spodobi. In potem mi je brat povedal, da se je nekoč pred davnimi leti reklo pri njih doma “pri Krpanovih”; šele pozneje se je priženil k naši domačiji neki šega in potem so se po pametni šegi začeli pisajj za Šege; ni pa še dognano: ali so Šegeti od “Šeg” ali pa od “šegavih ljudi”. Naš brat se drži starih šeg, pa tudi šegav je.
Martin Krpan ostane pri Sv. Juriju natančno do 9. aprila do opoldne, potem pa se pripelje k Sv. Štefanu, kjer ga bomo videli in slišali v dvorani pod cerkvijo in sicer točno ob 3. uri popoldne. Torej v nedeljo, 9. aprila! Ker Krpan ni navajen takega velikega mesta, v katerem živi toliko milijonov ljudi, zato ga bosta spremljala g. dr. Fišinger in p. Odilo, šofiral pa bo zopet naš dragi in požrtvovalni stric Tomaž. Velika čast za Tomaža, da bo lahko vozil takega velikana in zmagovalca.
Takega visokega gosta se vsi Čikažani nestrpno veselijo in komaj čakajo nedelje, 9. aprila. Saj je mesec april posvečen šaljivcem in Martin Krpan bo take razdiral s svojo kobilico, da bo vse pokalo od smeha. Vas o-pozorim, da se dobro prepasate, da ne bo kdo počil od smeha! Nekatere družine so imele v načrtu, da bi se peljale v počitniško kočo kam k jezeru, drugi so mislili iti na obisk k prijateljem in sorodnikom v sosednje mesto, pa so vse te načrte preklicali in so svoje prijatelje povabili v Chicago: Sem pridite, da boste videli pri gv. Štefanu Martina Krpana, za naše obiske bo še dosti časa med letom, saj smo komaj pomlad začeli, Martin Krpan pa pride samo enkrat med nas.
Videti je treba, kako je Martin tovoril angleško sol, ko ga je cesar srečal na cesti. Kobilo je Krpan kar zagrabil in z njo vred ves tovor soli in jo je prenesel v sneg. Cesar se je čudil temu močnemu popotniku.
Spremljali bomo Krpana na poti z Notranjskega do cesarskega Dunaja, kamor je Martina Poklical sam cesar, da mesto in državo reši pred divjim Brdav-som. Kako se je Krpan čudil Prekrasnemu Dunaju in širokim ubcam. Kar zmajeval je z glavo rekoč: “pa sem vendar videl
6h svežem grobu prijatelja
CLEVELAND, O. — Žalostno mrtvaško pesem so peli zvonovi v stolpu cerkve sv. Lovrenca in naznanjali, da je blago srce Johr na Ferfolia za vedno prenehalo biti. Žalostni smo tudi mi, njegovi prijatelji, sprejeli to novico, čeprav vemo, da je vsem nam usojeno umreti.
Blagi in dobri John Ferfolia je bil rodom iz vasi Selce, fara Dobrnič na Dolenjskem. V Ameriki je bival 67 let. Bil je ustanovitelj fare sv. Lovrenca, društva Sv. Imena in društva Bled št. 20 Ameriške dobrodelne zveze. Žena mu je umrla pred 18 leti. Pokojnik je pred leti živel na Osage Ave., nato pa več let na 9435 Birchwood Ave., Garfield Hts. V mladosti je bil dolgo let zaposlen pri A.S. Wire Co. kot preddelavec. Dobro se še spominjam, kako je nekbga dne leta 1906, ko sem jaz začel tam delati, prišel po opravkih v moj oddelek in me prijazno vprašal: Ja, kdaj pa si ti sem prišel? Ko sem mu povedal, da še ni dolgo od tega, me je ljubeznivo poučil, naj bom pameten in potrpežljiv, pa bo vse dobro.
Pokojni John Ferfolia je bil značajen človek, mirne narave in nadvse dober oče svoji družini. Vzgledno je vzgojil svoje otroke in jim posredoval lepe in spoštovane poklice. Sin John je ugleden zdravnik, ki rad pomaga bolnim. Sin Louis vodi Ferfolia pogrebni zavod, častno in spoštljivo pokopuje umrle, žalujoče sorodnike pa ljubeznivo tolaži. Sinova Anton in Stanley imata tudi lepe položaje, sin Frank pa lastuje tovarno za pohištvo na 3517 E. 93 St. Hčerka Theresa pa je mnogo let zelo lepo skrbela za onemoglega očeta. Srečni starši, ki imajo tako dobre otroke.
Dragi Ferfolijevi! Vem, da zelo žalujete za pokojnim očetom in dovolite mi, da Vam v tolažbo rečem, ne žalujte preveč. Vaš oče so pošteno in pametno živeli. Kdor pa na tem svetu tako vzgledno živi, opravlja dobra dela, časti Boga, ga čaka po smrti lepo plačilo v nebesih. In tak je bil Vaš oče! Blagor mu, kdor v Bogu zaspi, saj se v slavi nebeški zbudi.
Vam, spoštovani, moje iskreno sožalje, Vaš pokojni oče pa naj v miru počiva in rajsko srečo uživa — do snidenja na vekomaj!
Jakob Resnik
Trst in Postojno, pa Vrhniko in Horjul in seveda tudi Ljubljano, toda Dunaj vse presega!”
Krpan je Brdavsa sijajno premagal in se je kot zmagovalec vračal v domovino. Vse ga je pozdravljajo in vse se je klanjalo zmagovalcu. Godbe so igrale in mogočni pevski zbori so Krpana slavili. Vse zidanice so bile odprte, ko je jezdil preko vinorodne Štajerske, vse ga je vabilo: “Le pridi v gor’eo k nam, bomo dobre volje tam.” Krpan se ni branil in je prepeval: “Bratci veseli vsi, pesem zapojmo si... Kadar pa vinca ni, takrat me vse boli...” Joj, kakšno slavje se je vršilo na Vrhu pri Sv. Trojici, ko se je mežnar Martin Krpan vrnil. Belo oblečene deklice so mu šle naproti, pa tudi ministranti in g. fajmošter so ga prišli pozdravit.
Otroci slov enske Slomškove šole v Chicagu imajo obveznost, da pridejo Krpana gledat in poslušat. Seveda se razume, da v spremstvu staršev in stricev in tet, stare mame in starega ata, botrov in botric, prijateljev in znancev. Vabljeni ste stari in mladi, pa tudi oni srednje starosti! Člani vseh društev KSKJ. — Vse članice Slovenske Ženske Zveze, da boste videle, v kakšni ženski zvezi je bil Krpan — videle boste njegovo ženo, tisto “nadlogo” Marjeto. Pa cesarico boste videli in slišali ter samega cesarja. Dunajčani so vsi drveli skupaj, ko je Krpan prihajal in odhajal, kaj ne bomo mi, ki smo njegovi rojaki! Vabljena je Liga, vabljena je SAVA, vabljen Tretji red. Vabljeni: fantje in dekleta, možje in žene, vdovci in vdove. Vse bi vas rad videl Martin Krpan in
P. Odilo OFM.
še vedno čaka iarlin Krpan.38
SO. CHICAGO, 111. — Kje čaka? Pri Sv. Juriju- vendar! Saj ima sv. Jurij tudi konja! In ravno zato je mislil Krpan: Pri Sv. Juriju bom počakal lepšega vremena ... Na pustno nedeljo bi se moral Martin Krpan pokazati z vsem svojim spremstvom in s
Po dolgi zimi malo veselja
CHICAGO, 111. — Ko smo o-znanili in razbobnali, kaj bo vse za predpust, je sneg, ki je segel preko kolen, prečrtal vse naše račune. Ni bilo nič za predpust. Bo “zagvišno” v soboto, 8. aprila. To je dan poštenega družabnega razvedrila s plesom, ki ga prireja SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V CHICAGU. Bo spet tam, kjer je bilo toliko lepih uric in sicer v Tomazinovi dvorani.
Igral bo orkester Frankie Kovačič. Vse bo, kot pravimo pri nas doma: tip-top. Zato Slovenci in Slovenke, pridite v soboto, 8. aprila, v Tomazinovo dvorano takoj po 8. uri zvečer. To je zadnji čas, predr,o nas lepota narave zvabi v svoj objem!
Mirko Geratič
Pismo iz imussofe
ELY, Minn. — Danes, 28. i ca, ko Vam pišem to pismo, nas sneži in debela snežena i ja še vedno pokriva prosta minnesotsko zemljo. Pri v; Clevelandu je gotovo toplej morda že prve rožice cvetij Ni še dolgo tega, ko sem < kolono Vrhenškega Tineta i: pis njegove bolezni. Tudi n je par tednov držala influe Zdravniki priporočajo dosti de. Ker pa sem jaz mnenja voda še za v čevlje ni dobra, se bolj držal drugih zdravil, zvanih Christian Brothers, Krščanski bratje, če hočete slovensko, ki so mi prav odi: pomagala in sem se zlizal 1 vsakih zdravniških receptov Nedavno je težka nesreča dela mojo dobro sosedo Mrs. zabeth Mertel. Ko se je po: podala iz prvega nadstropj pritličje, je padla po stopni na pod. Ker so bila hišna v zaklenjena, so morali telefo no poklicati njenega sina, ki v Vin tonu, da je odklenil vr Sin in drugi sosed Frank 1 gant sta našla Mrs. Mertel le pod stopnicami. Takoj so jo : peljali v tukajšnjo bolnišnic! ugotovili, da ima precej te
poškodbo v kolku. Upamo, da bo stali s potomci Baragove sestre,
kmalu popolnoma okrevala.
V isti bolnišnici se nahaja tudi Mrs. Frances Rozman. Tudi
ki tam živijo. Na Dunaju se bodo ustavili v Johannes Strasse pri stavbi, v kateri se je Baraga
sv. K 1 e m e ntom Hofbauerjem (Dvoržak), ko je študiral pravo na dunajski univerzi. To potovanje bo izredno bogato na sli-
njej želimo, da bi se kmalu po- sestajal z apostolom Dunaja zdravila.
Ni še dolgo tega, ko mi je slučajno prišla v roke knjiga Tragedija kraljice Drage, iz. leta 1903. Mislim, da bi bilo zelo za- j kovitosti kulturnih središč (Pa-nimivo, če bi Ameriška Domovi- riz, Koeln, Dunaj, Salzburg, na vsaj v kratkih odlomkih pri-1 Innsbruck, Monakovo). Pišite po občila zgodovino srbske kraljice ilustrirane tiskovine, sestavlje-Drage. Spominjam se, da so na-!ne specialno za to potovanje, pi-meravali izdati velik roman, pa sarni August Kollander, 6419 St.
je avstrijska vlada prepovedala. Lep pozdrav vsem skupaj!
Jernej čan
Iz wmm DEŽELE
MANISTIQUE, Mich. — To poročilo je iz kraja, kjer je Friderik Baraga posvetil prvo cerkev — Manistique, malo meste-
ce na severni obali Michiganske-
ga jezera. Na kraju, kjer je stala
prva Baragova cerkvica, je danes samo lično znamenje z Marijinim kipom in ob kraju ceste tabla s kratkim jedrnatim opisom Baragove delavnosti v Zg. Michiganu med Indijanci. Tablo je postavilo Michigansko zgodovinsko društvo. Sedanje mesto se je razvilo miljo proč od nekdanjega indijanskega selišča ob Indijanskem jezeru (Indian Lake). Lanski clevelandski romarji v Marquette na Baragovo nedeljo so se tu ustavili na povratku
v Cleveland.
V mestu je nova cerkev sv. Frančiška Šaleškega z novo šolo in novim župniščem. Župnik je msgr. Franc Scheringer, Slovenec, rodom iz Calumeta iz Bakrene pokrajine Gornjega Michigana. Monsignor je bil na lanskem občnem zboru izvoljen za predsednika Baragove zveze. Mislim, da bo šlo njemu priznanje, da se je 15. marca otvoril proces za Baragovo beatifikacijo.
Monsignor Scheringer je dne 26. marca odletel v Evropo in zlasti v Slovenijo k nadškofu Pogačniku v Ljubljani, da poroča nadškofu o začetku Baragovega procesa. Obiskal bo tudi Šmartno pri Kranju, kjer je bilo prvo Baragovo kaplansko mesto v Sloveniji, Trebnje in Malo vas ter Metliko, kjer je bilo Baragovo drugo kaplansko mesto in odkoder je v pozni jeseni 1830 odpotoval v Ameriko. Seveda bo monsignor obiskal tudi Črnomelj, odkoder izhaja njegova družina. Z nadškofom se bosta dogovorila, kako bo ljubljanska škofija pomagala pri procesu. Nadškof Pogačnik bo predlagal enega svojih duhovnikov, da ga bo postulator v Baragovem procesu msgr. Szoka imenoval za svojega namestnika v Ljubljani.
Poročilo o otvoritvi Baragovega procesa bo gotovo vesela vest za nadškofa Pogačnika in za vse številne prijatelje Baragovega gibanja v Sloveniji. Namen nadškofovega obiska lansko jesen v Marquettu je bil predvsem, da se vse potrebno uredi, da se proces lahko začne. — Monsignor Scheringer bo po obisku slovenske Baragove dežele še potoval v Dalmacijo, Split in Dubrovnik. Ustavil se bo tudi pri kardinalu v Zagrebu, da bo tudi njemu poročal o začetku Baragovega procesa/ Iz Jugoslavije odleti v Rim is obišče svojega prijatelja in prvega postulatorja v Baragovem procesu msgr. Jožefa Zryda. Oba se nato vrneta v Marquette, kjer bo nekako ob tistem času druga seja procesnega tribunala.
*
Že nekajkrat v A.D. oznanje-
Pcmladno razpoloženji
WASHINGTON, D.C. — vojaški strokovnjak, ki poZIia razmere v Vietnamu in seda11-1 tok vojskovanja tam, je dejal
dni, da ima občutek, da bo
na Dunaj in Marijino Celje (Maria Zeli) bo imelo tudi nekaj Baragovega značaja. Potniki
“vor
še se'

no romanje v Lurd, Pariz, na vlo „	, v
Holandsko, v Nemčijo, v SWco.h g	“
pred koncem leta 1967, vsaj v
danjem obsegu”.
---- Vojaški strokovnjaki v ^
bodo obiskali tri velika mesta, ki, shingtonu in Saigonu običaj1* so znatno podprla Baragove mi- govore “o dolgih letih vojskuj sijone v prejšnjem stoletju — nja”, predno bo nastopil v Dunaj, Monakovo (Munich) jn nem Vietnamu mir in bo ta v Pariz. V Monakovem se bodo se- ren pred rdečimi.
Clair Ave., Cleveland, O. 44103. Tel. 431-4148.
Tisočletni samostan benedik-tink v Salzburgu, kjer se odigrava film The Sound of Music, je sporočil, da je vodstvo samostana dovolilo, da bo ta naša skupina ob postanku v Salzburgu lahko maševala v kapeli, kjer je baronica Maria v. Trapp bila poročena. Obenem bo skupini dovoljeno si ogledati nekatere izredne zanimivosti tega prastarega ženskega samostana, ki sicer niso dostopne javnosti.
Rev. J. Godina
Frlpereiile za isedošnns!
CLEVELAND, O. — Spet mi je dana prilika in naloga napisati nekaj o naši naselbini, v kateri misli, da je zelo dosti zanimanja za obstoj in napredek slovenskega življa.
Zelo pogosto se shajamo k raz nim zabavam, naj si bo koncert banket ali igra. To je pozimi Poleti so druge zabave, najve balincarske tekme in pikniki zu naj, v prostorih lepe narave. T se godi od leta do leta, s tem si držimo duševno in mentalno mladost. Drugače bi bilo počasno umiranje. Na to nam ni treba misliti, ker to' gre samo kar naprej kot ura.
Smem opisati delovanje Dramskega društva Naša zvezda * * * * v Euclidu. Imamo dober odbor 1° dosti članov pride na sejo. Tako, da je lepo videti zasedene stole. Seje so vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. društvenem domu na Recher Avenue zvečer ob osmih. Opomin vsem članom in našim prijateljem, obiskovalcem naših prireditev: Letna seja bo v nedeljo, 21. maja, ob dveh popoldne. Po njej, ob štirih pa bo prosta zabava in prigrizek, nobene vstopnine za ples-Torej pridite, da se spet mal° skupno poveselimo.
Naj še omenim, da bo 15. ok' tobra predstavljena lepa igra Zato prosim, naj se ne dela pr® velike konkurence vsaj v naši °' količi, ker to škodi eni in drug1 strani. K obilni udeležbi se pri' števa tudi lep finančen uspeh Samo na ta način se lahko iz boljšuje naše narodne domoVc in kar spada za uporabo naših prireditev. V splošnem kar nič ne ostane. S pomočjo tvojega in mojega sodelovanja se zelo dosti opravi.
Prošeni ste vsi tisti, ki vas za' nima in imate možnosti, da sC pridružite Dramatskemu drU' štvu Naša zvezda. Naša naselbi' na ima še veliko bodočnost 1,1 vse to naj ostane v korist mlajč0 generacije. Z veseljem vam b° mo izročili... To ne velja s a ni ° tukaj, ampak povsod, kjerko1 živi slovenski narod.
Z upanjem na lepe uspehe^ Jennie Hrvatin
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
“Takole ti bom povedala: kar Sem mogla, sem žrtvovala za tv»jo izobrazbo. Učila si se vse-§aj kar ti je bilo na tem otoku Mogoče. Zdaj sem se odločila, da *e popeljem v Pariz, kjer boš Marsikaj .videla, marsičesa se baučila, kar ti bo služilo, da boš b^ogla primerjati in soditi o Vsem ostalem ..
“ . P’
“Ti molčiš?”
V resnici Rolanda ni odgovorila.
Obstala je; roke so ji obležale ba mizi, pogled pa je bil izgu-kijen na nebu, ki se je kazalo v °kviru velikega okna.
“Koga ne bi moj predlog nav-dbšil? Zdi se mi, da tebi, kakor Vse, kar ti predlagam, tudi to ni Posebno všeč.”
“Tako nepričakovano!” “Nepričakovane stvari so po-bavadi naj lepše ...”
“Tukaj živimo tako mirno in Srečno. čemu bi se podajali v beznano? Čemu bi se trudili na bot v Pariz?”
“Zaradi spremembe! Da vidi-bo naposled kaj novega! Ali ^bi nikdar ni prišlo na um. ..
si nisi nikoli poželela videti ^ariza, tega čudovitega mesta, edinega svoje vrste na svetu, b^sta, o katerem govorijo vsi UUdje; kjer se ustvarja elegan-Ca> kjer je nešteto znamenitih sPomenikov:	“No tre-Dame
Sacre-Coeur, Eiffelov stolp, ^ouiogjjggki gozdič ..
“Ki pa gotovo ne prenese primere z gozdičem La Chaise! Pokljam vam, teta: tako nam je dobro tu, med morjem in šumo, b senci našega zvonika, pod stre-r10 “Zavetja”, ob dobri Filome-bbi kuhinji...”
“Zmerom, zmerom eno m isto!”
Če je pa tako lepo ...” “Dobro, pa ostani! Jaz pa poj . ebi; za trdno sem se odločila, Ib živa duša mi ne bo branila . ^bieričani gredo čez ocean, da ^ddijo Pariz. Od tod je pa komaj °bro noč vožnje po železnici. Sakdo obotavljanje bi bilo Bbiešno. Naposled, saj vendar bisem oslica!”
Kakšna primera!”
Zanje je življenje tudi zme-^0bi ena in ista reč ... Tvoj pa-adiž! Jaz pa komaj čakam, da za nekaj dni ubežim...” ‘Tetka, vi dobro veste, da vas .Pustim samo po svetu...
bjdete vi, pojdem tudi jaz. bi'pak°r Pes) ki mu pokažeš
z ,	• • • Kakor nečakinja,
^ ° ljubi svojo tetko, in je °«6110 ceno ne zapusti.”
,^1 zamenjuješ uloge!”
iib Ste PrePričani> I6!3) b zamenjujem?”
latldaastal je molk'
“d"
Sa^ Pomislek?”
Govori.”
Nato Ro-
:
°volite mi, prosim, še en
vpričo gospoda vodi-
ste sprejeli?” pa ne?”
lik
Ali
ar j a bo veljalo to poto-v sedanjih časih, zlasti, če
ste izračunali, tetka, ko-, ° den Vabje
laneva tam nekaj tednov?” TaV^Skrn’ da bova ostali vsega ^krb-1 Petnalst dni... Nikar ne hai 1 23 denar, Rolanda. Sicer be Gibanje v Parizu bržkone Uai ° VeHko stalo. Pomisli, da Vj U ie Povabil pred nekaj dne-adi Roger Maude, ki je iz-Sebi ° Ijbbeznjiv mladenič, k Sap ^ hrano, če bi naju kdaj ila ° v Pariz. Potemtakem ge a be bo treba plačati dru-W hakor sobo v hotelu. In še hlaurf16 Vern’ ali ho mama Roger da 6 dovolil... Tega bi seve-sPreje]d nobenim pogojem ne
kijTtoger Maude vag
“Da.. . telja...”
“In Vi “Zakaj
“Vi pravite ‘zakaj pa ne’!” “Seveda! Pustimo za hip Iju-oeznjivost na stran in postavimo na stališče vzajemnosti. ., Naposled nam Roger Maude in gospod voditelj samo vračata, kar sta prejela. Kdo pa ju je sprejel na otoku? Kdo jima je uredil in pripravil ‘Staro Rakovico’? Kdo je pa odklonil denar za popolno opremo loncev? Kdo ju je vabil v goste? Kdo ju je vozil na izlete? ... Vse to je storila teta Cecilija ... Tako se jima ponudi prilika, da vrneta dobroto za dobroto; in te prilike želita. V vsem tem ne vidim ničesar nenavadnega, ničesar nedoslednega, nenaravnega, in ničesar nespodobnega; kajti naposled se bosta tudi onadva vsako leto vračala k nam.”
Toda Rolanda ni več poslušala utemeljitve svoje tete. Stvar si je tolmačila po svoji pameti in preudarnosti. In zopet so ji uhajale oči na nebo, ki ga je bilo videti skozi široko okno in ponavljala je: “Torej Roger Maude naju je povabil! Torej on bo plačal... On bi rad, da prideva Pariz in da sva pri njem v gostih ... Toda vse to je povsem jasno, jasno kakor beli dan! Prav zares, izredno spretno skovano ...”
“Kaj praviš?” jo je prekinila teta.
“Oh, nič ne pravim ...”
“Pa kaj premišljuješ?”
“Kaj premišljujem? Kako me morete vprašati kaj takega?” Tedaj je deklica vstala od mize in se grizla v ustnice, da oi ne bruhnila v'jok.
Teta je trdo gledala za odhajajočo in ko je Rolanda na vrtu zavila po stezici, je zmečkala prtič in ga vrgla na mizo:
“Neverjetno, kako je težko pripraviti ljudem srečo! Neumnica mala! Koliko jih je, ki bi bile presrečne na njenem mestu! Peljem jo v ljubezen ... v svobodo ... v razkošje! In prav zares se to dekle za vse skupaj še ne zmeni!”
XXIV. poglavje.
Na Noirmoutierškem pomolu, poslednji dan avgusta, okoli dveh popoldne.
Vse je pokojno, luč in tišina.
Dva ribiča, ki lovita na trnek, sedita na platnenih vrečah in z enakomernimi kretnjami pol nezavedno, dvigata in spuščata svojo dolgo, vedno prazno nit.
Gozdič ob vasici la Chaise lenobno spi pod toplim božanjem solnca.
Brezbrižno se guga na morju velik potniški parnik, privezan z dvema vrvema. In če bi ne bilo videti, da se dviga proti modremu nebu nekaj dima iz dimnika, bi človek dejal, da je tudi ta ladja za vselej tam zaspala in da sanja svoj sen ob tihem guganju oceana.
Toda ta pokoj ne bo dolgo trajal, kajti danes je veliko slovo od otoka.
Vse družine, ki so si najele hišice za mesec dni — in avgust je seveda od nekdaj naj živahnejši mesec za letoviščarje — vsi potniki, ki so dospeli davi z ladjo ob desetih, in kolonisti iz ‘Stare Rakovice’ se odpeljejo nocoj ter se vrnejo na celino, v glavno mesto, v staro jetniško življenje.
(Dalje prihodnjič)
VESTI
Najstarejši Ljubljančan umrl
Med nami v ZDA in Kanadi živi kar precej rojakinj, ki so v svojih mladih letih obiskovale dekliški licej v Ljubljani, t. j. edino dekliško srednjo šolo v Ljubljani v stari Avstriji in pozneje še nekaj časa v Jugoslaviji. Vse te se bodo gotovo še dobro spomnile nekdanjega šolskega sluga na tej šoli g. Jožefa Omota. Nad 30 let je opravljal to službo na tem zavodu. Kakor vsi šolski sluge, tako je tudi rajnki Jožef Omota imel zelo dobro srce in očetovsko razumevanje za vse posebne dijaške križe in težave. Tega moža so v začetku sušca 1.1. s cerkvenimi obredi pokopali pri Sv. Križu v Ljubljani. Dosegel je izredno visoko starost: 102 leti. Kot tak je bil najstarejši Ljubljančan. Dokler je mogel, je redno hodil k maši, večinoma k frančiškanom, in to brez palice; bral molitve brez očal; pridno obdeloval vrtič ob svoji hišici v šiški, na katerem je gojil vseh vrst zdravilne rože. Naj počiva dobri mož v božjem miru!
kvene zvonove iz čiste bronovi-ne, in sicer vseh velikosti. Ka- gt. Vidu
V tovarni “FERRALIT” v Žalcu začeli vlivati zvonove
Redek je Slovenec, ki ne bi vedel za Žalec, kraj, ki je že dolgo vrsto let središče savinjskega hmeljarstva. Nekoč je bil trg, danes je pa menda že mesto. Leži ob cesti Celje-Ljubljana. Tisti, ki so hodili kaj več v šole pa vedo, da je bil pred 99 leti (1868) v Žalcu znamenit slovenski tabor, na katerem so zborovalci — bilo jih je več tisoč — zahtevali zedinjeno in avtonomno Slovenijo, jezikovno enakopravnost in slovensko šolstvo in sodstvo. Nekaj manj pa je znano, da je bil v Žalcu 18. marca 1918, t. j. pred 49 leti, še drug veliki slovenski tabor, na katerem sta bila glavna govornika dr. Anton Korošec in dr. Vladimir Ravnikar. Na tem taboru je okoli 7000 zborovalcev zahtevalo samostojno Jugoslavijo.
Žalec pa ni bil, odnosno ni znan samo po svojem posebne dobre kakovosti znanem hmelju, marveč tudi po svoji kovinski industriji, ki je je bilo v tem kraju nekaj že v starih časih; danes je je seveda še dokaj več,
kor poroča ljubljanska Družina od 1. t. m., jamči za solidnost zvonarskih izdelkov tovarniški zvonarski strokovnjak; informacije za vsa tozadevna naročila pa se dobe pri cerkvenem kolavda-torju zvonov dr. P. Francetu Ačku na Viču.
Msgr. Cagna, apostolski dele-gajt v Jugoslaviji, sprejet pri sv. očetu
Kakor beremo v “Družini” od 1. aprila t. L, je sv. oče Pavel VI. pred nekaj dnevi sprejel v posebni avdienci apostolskega delegata v Jugoslaviji in odposlanca pri jugoslovanski vladi nadškofa Cagna.
Osebne novice
Za honorarnega predavatelja za cerkveno glasbo na teološki fakulteti v Ljubljani je bil imenovan dr. Mirko Cuderman, stolni vikar in pomočnik stolnega kora. — Župniji sv. Petra v Ljubljani se je odpovedal žup nik Alojzij Košmerl, ki živi, kot znano, v Argentini.
Dne 7. sušca 1.1. so v Ljubljani pokopali Marijo Gaberc, mater izseljenskega duhovnika Mirka Gaberca v Belgiji. Ko je doma preskrbela svoja otroka, je odšla pred 8 leti za sinom v Belgijo v Charleroi, kjer je do smrti gospodinjila sinu, da je laže o-pravljal dušnopastirsko službo med Slovenci in Hrvati. Poslednjo željo, da bi njeno truplo počivalo v domači zemlji, ji je sin izpolnil s pomočjo izseljencev.
Kakor poroča hrvaški Glas koncila, št. 4 t.L, je predsednica začasne skupščine mesta Mari bor Vera Kolarič 21. jan. 1.1. izročila mariborskemu škofu dr. Maksimilijanu Držečniku visoko republiško odlikovanje (Red Republike s srebrnim vencem).
Razgovor o dušnopastirski službi nved slov. delavci v Avstriji
Na Dunaju obstaja poseben Dušnopastirski inštitut. V okviru tega je bil tam pred kratkim razgovor o verskem, nravnem (moralnem), socialnem in kulturnem položaju tujih delavcev v Avstriji. Ker je med temi delavci veliko Slovencev, sta se u-deležila tega razgovora duhovnika France Brumnik in Zdrav-
Ignacij Marinčič, viš. voj. kurat, umrl
Dne 5. marca 1967 je umrl v Št. Vidu pri Stični sna Dolenjskem Ignacij Marinčič, viš. voj. duhovnik v pokoju, duhovnik tržaško-koprske škofije, star 87 let. Rodil se je 23. nov. 1880 v pri Stični. Klasično
gimnazijo je opravil v Kranju, oogoslovje v Gorici in Zadru in bil 1. 1907 (biseromašnik!) posvečen v Trstu. V mladih letih je služboval v tržaški škofiji, od 1. 1920 pa do upokojitve 1. 1941 je bil kurat v jugoslovanski armadi. V pokoju se je za stalno naselil v Št. Vidu pri Stični. Naj počiva v miru!
P. dr. Roman Tominc predava o življenju in delu mojstra Jož. Plečnika
Znani slovenski frančiškan p. dr. Roman Tominc velja za zelo dobrega poznavalca življenja in dela velikega slovenskega arhi-tekta-umetnika Jožeta Plečnika. Letos je 10 let, odkar je odšla duša tega moža po plačilo k Bogu. Kot se bralci A.D. spominjajo, so se tega velikega našega genija za to priložnost spomnili med drugim tudi v Torontu. Spoštljivo pa se ga je spomnilo tudi slovensko zamejstvo. Že pred nekaj tedni je govoril o tem našem geniju slovenski koroški dijaški mladini omenjeni p. dr. R. Tominc. Dne 20. pr. m. pa je o njem predaval tudi koroškim slovenskim izobražencem na njihovem zborovanju. Po predavanju jim je pokazal še 150 barvnih slik njegovih naj-večjih del.
sedaj v Washingtonu, je ostro kritiziral uradne številke, ki jih je dobival v Saigonu. Naračunal je, da bi moralo v 27 mesecih pasti v. državljanski vojni kar 179,000 komunistov, kar je očiten nesmisel. Bližja resnici bo cenitev, ki navaja 55,000 rdečih zgub.
Vir napačnih šttvilk je štetje
izjavil, da ne bo zaprosil za nobeno tujo pomoč, ker bi to vojno le razširilo iz Vietnama v Laos.
MALI OGLASI
Naprodaj
j Delikatesna trgovina v sloven-
’ski naselbini (Collinwood). Pivo
in vino za ven; blizu cerkve in mrličevnafrontah. Se zgodi, daišole. lepo stanovanje. Kliaite
so všteti tudi mrtvi civilisti, celo j451_7487 po 6_ uri pop_ (74) ženske in otroci. Komunisti to pretiravajo. Tako je na primer
Stanovanje išče
Poštena hrvaška družina išče (čisto 5 ali 6-sobno neopremljeno
vojskovanja da lahko razumeti. Da je štetje sovražnih mrličev nezanesljivo, je moral priznati tudi sam ravnatelj informacijske službe narodne obrambe Winant Sidle.
Številke iz Vietnama niso zanesljive?
WASHINGTON, D.C. — Časnikar Dan Rather, ki je bil v službi CBS v Vietnamu in je
Tudi v Laosu živahnejši boji z rdečimi
VIENTIANNE, Laos. — Predsednik vlade Suvana Fuma je dejal, da je padlo v prvih treh mesecih letošnjega leta v bojih 176 laoških vojakov, 452 pa je bilo ranjenih. Nove boje so začeli rdeči Patet Lao (domači rdeči oddelki) in Viet Minh (redna vojska Severnega Vietnama), ki hočejo varovati in trdno nadzirati poti, vodeče iz Severnega Vietnama preko Laosa v Južni Vietnam.
Rdeči so se prav tako skušali polastiti neka terih strateško važnih točk v severnem Laosu in zasegli večje količine riža. Laoške vladne čete so prešibke, da bi mogle rdeče uspešno zavrniti, je priznal Suvana Fuma, pa
čile 881-3274.
—(5,7 apr
trdil Tito na svojih volivnih shodih med Arnavti, ako so poročila
točna, da v Vietnamu odpade na j	.	,	_ TT.J r;r..
civiliste kar 83% vseh smrtnih	/r „
slučajev, na vojaško osobje pa le 17%. To seveda ne bo res, ne da se pa tajiti, da je štetje mrličev večkrat zelo pomanjkljivo, kar spričo partizanskega načina
TONY KRISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East Gist. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
V najem
Štirisobno stanovanje se odda na Carl Ave., ženski ali starejši dvojici. Vprašajte na 1156 E. 63 St. Tel. 881-8999.	—(68)
med drugim obstaja tu livarna
nnpla -57 ko Reven iz Celovca m p. čuk iz
“FERRALIT”, ki je začela v zadnjem času vlivati tudi cer- Inomosta.
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Bivši. '	1853 East 62ad Street
KEnmore 1-6300	HEnderscn 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors —• Furniture Deal®**
1*5*. * .’Mi ■&?>.< - ■■.-V.V:	Arevgw
Zgodaj je začel
NASHVILLE, Tenn. — Bivši državni tajnik Cordell Hull je
bil tam rojen in je tam
je pova-' začel odvetniški posel, še pred-no je imel volivno pravico. ^
V MEKI_____Meka v Sadvski Arabiji je sveto mesto vsem muslimanom, ker je
deloval Mohamed, ustanovitelj njihove vere. Po njenem nauku mora vsak veren musliman vsaj enkrat vziv-
Tvvinsburg — Prodaja lastnik
Ranch hiša, 3 spalnice, mestna voda in plin, lepa okolica, mož-nost ugodnega financiranja, $16.900. Kličite med tednom 425-8571 po 6. zv.	(70)
ženske dobijo delo
Delo za ženske
Čisto delo v tovarni, podnevi, stalno. Oglasite se na
2716 E. 79 St., pri C.T.S. Rapid stop
(68)
Moški dobijo delo
Delo za fanta
Iščemo mladega vajenca, starost 17-18 let, da ga izučimo za strojnika. Podnevi. Kličite 881-7789.	(69)
S4ACHINISTS
THE OIEVELMD pmmmm Tool Go,
3784 E. 78 St. 341-1708
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmim
TO WORK ON AERO SPACE	,
MISSILE and Aircraft Components
KELLER - NYDB0TEL
Contouring and profiling
Machines	j
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET ! LATHES
+ " ”
m TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1708 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(69)
marca.
AMERIŠKA DOMOVINA

,<^=>oo<ir>o()<ir>oa<c=>o^
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
Marjanica je povlekla Anico nekega dne s seboj in dejala: “Bog že ve, kaj dela. Zdi se mi, da se mu gnoj e!”
“Ali umrje?”
“In če bi,” je odvrnila krčevito ljuta Marjanica. “Saj pojde v nebesa!”
Tedaj je Anica sprva strepe-tala. Toda sanao za hip. Čudovita mirnost je govorila z njenega lica. Molče je odšla k otroku in vzela od njega slovo. Poljubila ga je na čelo, na ročici, kakor ctrok je govorila:
“Sirotek, Bog te hoče imeti. Bog te hoče. Pojdi, sinko moj, pojdi, in mu povej, da mi je hudo, hudo!”
Vse, kar se je še nadalje godilo z njo, se ji je zdelo ko v sanjah. Skoraj, ni vedela več, čemu je vse tako čudno z njo. Nekaka prostost je dihala okoli nje. Ni bilo strahu ne čakanja, komaj nekako neprijetno čustvo zapuščenosti se je je dotaknilo zdaj pa zdaj. In ko je prišel trenutek, da je dete utihnilo in odplulo v sinjo dalj, v večnost, je Anica odprla okno, pogledala čez dvorišče in s čudovito hladnokrvnostjo dejala sama sebi:
“Anica, sedaj si sama. Anica; ali poj deš za možem in sinom ali pa misliš ostati?”
“Na Peči bom umrla, Anica ne gre s Peči,” si je odgovorila. “Da, Peč,” je dejala Anica nato. In prvič v življenju se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel njen pogled to lepo posestvo od potoka doli pa sem gori do hiše in še daleč- gori v hrib.
“Peč!” je ponovila zamišljena. V tisti uri je sklenila, da pojde k odvetniku in toži.
Kdo ve, ali je bila Anica sedaj še ona ljubeča Anica, ali pa se je v njej srce utrgalo in se oprijemalo one iste bežne slike o sreči ko Katri? Morda je čutila nezavestno, da sega zvestoba do oseb, ki smo jim jo prisegli, prek njihovega groba in da velja tudi za zemeljsko ostalino njihovo, prav tako, kakor so sveti vzori in prava dedov hvaležnim potomcem.
“Da,” je ponovila Anica, “hočem ostati zvesta, zvesta Peči!” .— Nekaj dni zatem je povedala Katri, da misli vložiti tožbo in ugotoviti sodnjisko, da je Peč njena last.
Katra se ji je zasmejala.
Da bo z dokazi dognala, je odvrnila Anica.
Naj le! je odvrnila Katra. Še nikdar si ni bila tako v svesti zmage, saj je bila Jurijeva oporoka že zadeva, katero so bili pri sodišču že davno uredili, kakor je mislila Katra.
Vendar pa je Katra skoraj s
CHICAGO, ILL.
pomilovanjem pogledala na Anico, češ da li ni znorela.
Sicer je Anica vse bodoče dni stregla Jerici. In Jerica je okrevala ...
❖
Proti mraku je bila odšla Anica. Pohitela je na pokopališče in okrasila možev in sinov grob in v rosni, že zdatni temi se je vračala na Peč. Zamišljena ni opazila ne prej ne zdaj, da jo nekdo skrbno zalezuje, kakor ni niti slutila, da ni ene poti ne napravi, da je ne bi spremljal — Tomaž. Preveč je bila zgubljena sama vase, da bi bila to opazila.
Tedaj pa je začutila, prav ko je zavila čez brv in stala pred skladovnico deska, da ji je nekdo položil roko na ramo. Stresla se je od nenavadnega in nepričakovanega napada, odskočila in se ozrla.
Toda v tistem hipu je čutila, da so jo objele čez pas silne roke. Anica je kriknila, ali oni, ki jo je držal, ji je položil roko na ustnice. Prestrašena se je skušala Anica izviti.
V temi ni mogla razbrati napadalčevega lica, ali kakor blisk ji je šinilo skozi glavo in je viknila:
“Tomaž, izpusti!”
“Ti!” je slišala sedaj Tomažev glas, “ali me poznaš? Anica! Nič strahu. Anica, samo reci, da boš moja žena!”
“Nikoli!” je dejala in venomer praskala in odrivala njegove roke, s katerimi jo je držal objeto. Vonj žganja je zaudarjal iz moža. Ječal je:
“Boš, boš! Moraš biti. Katre se nič ne boj! Katra bo obračunala z menoj! Vem za njo zdravila, ne boj se!”
“Izpusti!”
“Moja žena boš!”
“Pomagajte, pomagajte!” Anica je napela vse sile, da
CHICAGO, ILL
MALE HELP
PACKOGIBa IE0HJUU8
Experienced in electrical sheet metal.
Liberal company benefits. Apply in person.
BEST FOODS SlYISjO*
mm products
2816 SO. KILBOURN
An equal opportunity employer
(69)
FEMALE HELP
RECEPTIONIST - TYPIST Pleasant working conditions.
CLIMATEMP, INC.
1200 W. Fulton, Chicago, 111. 829-3131
(67)
MALE HELP	
HELP WANTED	
IMjMEDIATE OPENING FOR
0. R. SUPERVISOR
EXPERIENCE NECESSARY R.N. FOR 160 BED HOSPITAL AND EXPANDING Range $600 to $650, plus $5 per shift for standby, plus time and half for overtime PAID HOSPITALIZATION AND FULL FRINGE BENEFITS Openings also available for R N’s — ALL FIELDS
Range $500, plus shift differential and other fringes. Personnel Dept., Miss SLOAN
TUCSON GENERAL HOSPITAL
3838 N. CAMPBELL
TUCSON, ARIZONA
(68)

1889 — 1956
V blag spomin
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Frank
Hočevar
ki je zaspal v Gospodu dne 5. aprila 1956.
Tvoj duh še vedno z nami biva, čeprav Te tihi grob pokriva, a nam življenja težke dni. spomin na Tebe še vedri.
Enajst let je že minulo, odkar si šel od nas, a vedno svež spomin je še, pogrešano Te vsaki čas.
Sveta vera nas tolaži, da se enkrat snidemo, kjer ni joka, ni bolesti, kjer se vse večno veseli.
Žalujoči ostali:
FRANCES HOČEVAR, soproga in OTROCI
Cleveland, Ohio, 5. aprila 1967.

se otme groznega, podivjanega čioveka. Za hip sta utihnila boreča, se, čuti je bilo le glasno sopenje. Nenadoma pa je začutila Anica, da so napadalčeve roke odnehale.
Tomaž je zaklel in se zgrudil skoraj v istem hipu.
“Kdo je?” je vprašala Anica. Toda nihče ji ni odgovoril. V blaznem strahu je zbežala na Peč. Ah, kaj je to? Pred njo nekdo beži.
Anica je priletela na Peč; ravno je zavira okolu hleva in videla, kako je Katra planila v vežo. Pri svitu luči, čije svetloba je lila na dvor, jo je spoznala.
“Ona ga je!” je dejala sama pri sebi, poiskala Anžeta in mu rekla, naj gre dol k mlinu.
“Zakaj?” je vprašal fant.
Da je zgubila ruto doli, je rekla Anica.
Fant je odšel in se vrnil z ruto. Popolnoma miren je bil.
“Ali si videl koga doli?” je vprašala.
“Nikogar,” je dejal.
Tedaj se je Anica umirila. Toda še dolgo v noč jo je tresla groza in nekako čustvo, kakršno čutimo, kadar nam leze gnusna golazen čez telo.
Pa tudi Katra hi spala.
Pri mizi je slonela in strmela srepo pred se; zdaj pa zdaj ji je oko zažarelo v divjem ognju in tedaj je zgrabila po peresu in začela pisati. Toda ni dopisala in že je vrgla papir in pero v stran in uprla pest v mizo in v onemogli jezi mrmrala:
“Judež, Judež, trikrat Judež!”
Pozno je legla Katra, ne da bi bila napisala ovadbo o Tomažu. Toda legla je vendar v prepričanju, da še ni vseh dni konec in da Tomaž še izve, kaj je plačiM za izdajstvo. Potem pa je začela misliti Katra mirneje.
Kakor na dlani je videla, kaj ji je storiti in delati v bodoče. Ko je sklenila, da se navsezgodaj odpelje v trg k odvetniku, se je umirila popolnoma in zaspala. Kaj se godi s Tomažem, ni niti najmanj skrbela, kakor ji tudi ni padlo v glavo, da bi se ga bala.
“Saj ne ve, kdo ga je.”
Tako je Katra spala in ni slutila, da se je tedaj priplazil na Peč Tomaž z obvezano glavo, postal za hip na dvorišču in dvignil roko proti beli hiši, ki jo je osvetljeval mesec, in nato zginil v svoje domovanje; ali kmalu se je vrnil in zopet zagrozil proti beli in svetlečim se oknom ter odšel, preklinjaj e in jezne besede mrmrajoč, proti vasi nizdol.
Sele doli na cesti je postal in se prijel za glavo.
“Ni bilo treba tega, ne! Tomaž, norec si, kadar ga preveč piješ!” Z nekako trpkostjo je pogledal proti Peči.
Vseeno, priznati je treba, da je storil otok svojo dolžnost... svoje dobro delo; in odhajajoči so vse drugačni ob povratku 'nego so bili pred mesecem dni
ob prihodu.
Prišli so utrujeni, debeli, suhi.. . to pač po starosti. Odhajajo spočiti, sveži, eni so shujšali, drugi so se zdebeiili, kakor jim je bilo potrebno.
Toda — odhajajo!
Dobro vedo, da se bivanje v tem kraju ne da podaljšati in da kliče od onstran veliki družabni mehanizem svoje hlapce in svoje žrtve.
Vseeno!... Bridko občutijo to ločitev, kajti v enem samem mesecu so se njih srca ukoreninila v noirmoiitierška tla.
Teta Cecilija in Rolanda sta prišli po ‘boulevardu’ in po bližnjici skozi hrastov gozd in po skalovju. Sprehajata se po pomolu in pozdravljata na vse strani. V ‘Stari Rakovici’ jih imajo vsi zelo radi; mnogi dečki prihajajo k njima po slovo, jima razkazujejo svojo prtljago, vse spominčke, vse školjke, kamenčke, hrbtne skorje rakov in posušene rastline in morske bilke, ki jih odnašajo s seboj v Pariz.
Teta jih dobrohotno, a raztreseno posluša, iskaje z očmi ljudi, ki jih težko pričakuje.
Ne gospod voditelj, ne Roger Maude še nista na mestu. Ostala sta nemara še v ‘Stari Rakovici’, da poravnata poslednje račune, da še vse do zadnjega pregledata in preiščeta, je li vse v redu, preden zakleneta vrata za leto dni.
Teta Cecilija je razdražena in postaja zmerom slabše volje. Vsak hip se ozira proti terasi ob damski obali, od koder ima priti vsak hip glavni stan ‘Stare Ra-
kovice’.
Pol štirih!
Po vseh stezicah prihajajo iz gozda potniki in se bližajo pomolu.
Parnik daje prve znake življenja od sebe.
Mornarji prihajajo počasi,
mirno, v širokih modrih hlačah, ki kažejo velike krpe v vseh oblikah in barvah. Napravijo si pot med ljudstvom in preden spustijo potnike na brod, naložijo kovčege, kolesa in ostalo prtljago.
“Kako, da še vedno ni gos-
poda voditelja!” je vzkliknila teta Cecilija ... “Mika me, da bi se vrnila pogledat, kaj ga še zadržuje. Morda naju še kaj P°' trebuje? Prav gotovo je kak zadržek. Ponuditi bi mu bila me-
„ )>
rala Pentapona za prti] ago.-• (Dalje prihodnjič)
>a. a -	____L. ..A	'	. ' : a, ,, , , v, -
JVaznanilo in JZahnJala
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 23. februarja 1967 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, dobri oče, stari, oče in brat
John Milavec
Pokojnik je bil rojen dne 24. julija 1892 v vasi Mala Bukovica pri Ilirski Bistrici, župnija Trnovo, Slovenija, Jugoslavija. V Evropi žaluje za njim sestra Zala Milavec-Zotti z dvemi svojimi otroci in več drugih sorodnikov. V Ameriko je prišel leta 1920. Pet let je živel in delal v Thomas, West Virginia, nato se je pa preselil v Cleveland in tu ostal do smrti.
Pokopali smo ga dne 25. februarja 1967. Iz pogrebnega zaveda Louis Ferfolia na 9116 Union Ave. smo ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Lovrenca, kjer je župnik, Rev. Francis Baraga zanj daroval slovesno pogrebno sveto mašo, potem pa na pokopališče Kalvarija, kjer zemski ostanki čakajo Vstajenja.
Iskreno zahvalo naj prejmeta Rev. Francis Baraga, da je blagoslovil pokojnega v pogrebnem zavodu in tam zmolil začetne pogrebne obrede in za daritev sv. maše ter Rev. Danilo Zanutič, ki je vodil skupno molitev svetega rožnega venca ob krsti, blagoslovil grob in na pokopališču vodil molitve za večno srečo pokojnikove duše. Posebno smo mu hvaležni, da je pokojnega obiskal med boleznijo, mu podelil sv. zakramente in ga pripravil za srečno zadnjo uro.
Našo toplo zahvalo izrekamo društvoma, ki sta pokojnega počastili kot svojega preminulega člana: Društvo Kraljica Miru št. 26. ADZ je dalo dar za sv. mašo in člani in članice so prišli k skupni molitvi sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu, društvo Tabor št. 139 SNPJ pa je poklonilo krasen skupni venec.
Krsto so nosili nečaki Jack in Ray Milavec, Joe in John Potepan, Bill Robert in Paul Korecko. Prisrčna jim hvala za to dobro delo ljubezni in spoštovanja do pokojnega.
Naši dobri sosedje so zbrali sklad za skupni venec. Iskrena hvala vsem ki so prispevali, zlhsti pa Mrs. Herold Frank, ki je zbirala.
Delavci in uslužbenci podjetja TEMP-CRAFT TOOL & MOLD Inc., 3960 South Mar-
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Žalujoči:
ginal so darovali skupni venec in sklad za dobre namene. Naj prejmejo izraz naše iskrene hvaležnosti.	j
Zahvaljujemo se prav lepo vsem, ki so pomagali in prispevali, da smo po pogrebu postregli udeležencem s skupnim okrepčilom. Posebej prisrčna hvala dobrim gospodinjam, ki so pripravile in prinesle jedila v ta namen in pomagale pri strežbi gostov.
Pogrebni zavod Ferfolia naj prejme našo zahvalo za izvrstno ureditev pogrebnih priprav in odlično vodstvo sprevoda.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem kolikor smo imeli naslove, če bi kdo po pomoti naše posebne zahvale ne bil dobil, prosimo naj nam oprosti. Sprejmite vsi tole našo skupno zahvalo, zlasti pa tisti, ki jih naša posebna zahvala ni dosegla.
Bog povrni stotero vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Prisrčno hvaležni smo vsem, ki so prišli kropit, vsem, ki so se udeležili pogreba, zlasti tistim, ki so pokojnega spremljali do groba.
Toplo zahvalo izrekamo vsem, ki so pokojnega med boleznijo obiskovali, mu lajšali trpljenje, ga razveseljevali s cvetlicami, karticami in drugimi pozdravi in ki so mu izkazali kakršnokoli dobroto v zadnjih dneh življenja. Hvala vsem, ki so ga ob slovesu počastili, nam pomagali in prispevali, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe. Hvala tudi za vse osebne in pismene izraze sožalja.
Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
soproga MARY MILAVEC, roj. Rojc sin ALDO, snaha GINA, vnukinji LOLITA in IVETTE
brat JOSEPH, sestre IVANA STEFANČIČ, JOSEPHINE KERSEVAN, PAULINE ZEFRIN in ANTONIA SEDMAK, West Virginia, s svojimi družinami ter ostali sorodniki
Cleveland, Ohio., 5. aprila 1967.
? ’	-	■ ■■■ -A A V-’. ■■	A' : ■ A' AV * J v ! J
Ta koledar rabimo za računanje obresti.
Ce odprete do 10. aprila nov hranilni račun, ali če dodaste vašemu dosedanjemu-se bodo vaše vloge obrestovale že od 1. aprila.
Mi vam bomo pomagali, da bo vaš denar rastel varno z najvišjo bančno obrestno mere 4% na leto, obresti pripisane in plačane polletno, na vlogah vloženih eno polno četrtletje,
Sedaj, ko vam nudimo še 10 dodatnih dni za hranjenje, izkoristite jih—v enem izmed 78 uradov Cleveland Trust.
Clan Federal Deposit Insurance Corporation
Cleveland Crust
OHIO'S LARGEST BANK