AN J, petek, 22.1.1982
CENA 9 din
LA
Glavni urednik Igor Slavec
Odgovorni urednik v d Jože Košnjek
Št. 6
Leto XXXV
35 let
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ZA GORENJSKO
Danes v Glasu
10. in 11. stran:
Novinarji Glasa so obiskali vsa večja smučarska središča na Gorenjskem
jtončan prvi del priprav na volitve
Na Jesenicah, v Kamniku, Kranju in v Radovljici na skupnih sejah občinskih konferenc SZDL in občinskih svetov Zveze sindikatov ocenili dosedanje priprave na volitve, sprejeli volilne dokumente in obravnavali predloge možnih kandidatov za pomembne družbenopolitične dolžnosti
volitve 1982 Dovolj zavzetosti
■Hdentiranih 11.500 možnih kandidatov
H^traaj — V sredo so se v Kranju \mii na »kupni seji delegati občin 4 konference SZDL Kranj in Ob 4-jfcega sindikalnega sveta Zveze wpkatov Kranj ter obravnavali in 'Mleti poročilo o dosedanjih pnpra-IVina volitve Čeprav je bila spreje-Vfpena. da »o priprave na skupščin-H -volitve potekale zadovoljivo, pa ,ako v poročilu kot v sicer skrom-ravi manjkalo tudi kritičnega na dosedanje delo. Tako ni lo težav pri oblikovanju evidence evidentiranih mož-labdidatov, saj je bilo precej »jenih podatkov, vendar pa bo m te evidence urejati Se po voli-£ V kranjski občini je bilo za Inje skupščinske volitve eviden nih za člane delegacij v temelj-aamoupravnih organizacijah in ■postih nekaj več kot 11.500 Slih kandidatov; v pripravah na |ve pred Štirimi leti je bilo na evidentiranih 8500 možnih tov. Tudi struktura eviden-_ je boljša kot v pripravah na ie volitve, saj je med evidenti-l 38 odstotkov žensk, 25 od v mladih. 10 odstotkov pri ov drugih narodnosti, 28 od-je članov ZK, članov ZB pa tkov. Seveda pa s tem Se ni ljeno. da bi takSna razmero-ra struktura ostala Se naprej, o v oblikovani tudi predlogi tov Prav zato je bil na seji sprejet sklep, naj bi v os-organizacijah sindikata in k' »vnih konferencah SZDL v ^.pandidacijskih in kandidacij--1 -fpostopkih upoštevali tudi dose-jo razmeroma uzgodno struk-f evidentiranih, osnovno vodilo v iM/Vpo«topku pa ostaja vsekakor Se "irej, da je treba izbirati kandidatki »o pripravljeni sodelovati pri
uveljavljanju in razvijanju delegatskega sistema. Ce ie bilo razmeroma dobro opravljeno delo pri evidentiranju za delegatske skupščine, pa je bilo manj zadovoljivo glede evidentiranja za vodilne in druge funkcije v občini, republiki in federaciji in so zato večino dela morali opraviti v občinskih vodstvih družbenopolitičnih organizacij. Tako je bilo za vodilne in druge funkcije v občini 63 možnih kandidatov, za funkcije v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih pa 91 možnih kandidatov,   vendar  pa  je  med njimi
Eremalo žensk in mladine. Za druž-enopolitični zbor skupščine občine pa je bilo danih 205 pobud, vodstva D PO pa so sprejela 122 pobud. Tudi za funkcije v republiki in federaciji je bilo iz kranjske občine evidentirano razmeroma malo — le 47 možnih kandidatov.
Na seji so delegati sprejeli volilne dokumente ter se seznanili s seznamom evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji, medtem ko za nekatere funkcije v občini med evidentiranimi Se ni ožjega izbora, pa je ožji predlog za predsednika skupščine občine Ivan Cvar iz Iskre, za predsednika izvršnega sveta Franc Hočevar iz Tekatifindusa, za predsednika zbora združenega dela Rudi Nadižo-vec iz Save, za podpredsednika zbora Boris Zdešar iz Planike, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Franc Lavrič s Kokrice in za podpredsednika zbora Franc 2u-mer, za predsednika družbenopolitičnega zbora Jože Kavčič iz KŽK in za podpredsednika zbora Joži Pu-har, občinski sindikalni svet. Na seji so določili tudi datum prve seje občinske kandidacijske konference,
L
SREDIŠČU POZORNOSTI
Pred kandidacijskimi Jtonferencami
Priprave na tretje delegatske volitve prehajajo v drugo polovico. Ta teden so se po vsej Gorenjski sklenile skupne seje občinskih U$ konferenc SZDL in občinskih svetov Zveze sindikatov, na katerih so ^»evidentirali možne kandidate za vodilne funkcije v delegatskih skupščinah. Krog evidentiranih kandidatov, iz katerega so napravili ožji izbor, je Širok. V krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela so namreč ob tretjem evidentiranju možnih kandidatov za delegate izrekli to družbeno priznanje skoraj četrtini več delovnim ljudem in občanom kot pred Štirimi leti, saj H4, kot možne kandidate predlagali skoraj 40.000 ljudi.
Evidentiranje je osnova za vse nadaljnje kadrovske postopke. Vendar se je Se vedno treba boriti za njegovo pravilno vrednotenje. Pni sod, kjer so postopek podcenjevali in ga sformalizirali, imajo sedaj obilo težav. Preivč je se primerov, ko posamezniki evidentiranja ne sprejemajo ali pa samo pod pogojem, da bodo tudi kadro-vani. Ce bi to dopustili, bi skrčili možnosti za usklajevanje kadrov-, skih reSitev. volilne priprave pa bi izgubile na svoji demokratičnosti Zato je nujno povsod poudarjati, da evidentiranje Se ni kandidiranje, oboje skupaj Se ne daje končnih kadrovskih reSitev.
Teh pomanjkljivosti ne gre posploševati, ker bi tako razvrednotili veliko opravljenega dela v dosedanjih pripravah na volitve. Predvsem pa je ob tem potrebno opozoriti, da priprave na volitve niMt, potekale odtrgano od družbenopolitičnih in družbenoekonomskih nalog, uveljavljeno je bilo načelo, da je evidentiranje osnova vsem postopkom in da nobeden ne more biti kandidiran, če ni bil prej evidentiran. Premagano je bilo gledanje, da so volitve le stvar sindikata in SZDL, povsod so bile upoStevane omejitve mandatov in frontno sprejeta staliSča o obiezni rotaciji.
V prihodnjih dneh se bodo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih začele kandidacijske konference in z njimi kandidacijski postopki. Kandidacijske konference morajo biti temeljit kadrovski dogovor, ki bo Se enkrat preveril vse predloge m postopke.
Sedanje gospodarske in družbene razmere zahtevajo, da pridejo v delegatske klopi ljudje, ki se bodo znali pravočasno m pravilno odzvati na ključna vprašanja. Leta, ki so pred nami, bodo še tedna težka in boj za stabilnejše gospodarstvo in nadaljnji razvoj demokratičnega političnega samoupravnega sistema bo še vedno v ospredju. Kvalitetni sestav delegacij zahteiajo tudi dosedanje izkušnje, ki smo jih zbrali v dveh mandatnih obdobjih.
' L. Bogataj
ki bo 22. februarja, na njej pa bodo delegati iz krajevnih skupnosti in OZD sprejeli predlog kandidatov za funkcije v skupščini občine in SIS ter predloge za funkcije na ravni republike in federacije. \t jyj
Jesenice - Potek priprav na volitve v jeseniški občini dobro ocenjujejo, saj so v vseh temeljnih sredinah samoupravnega odločanja pokazali polno mero zavzetosti, v pripravah predloga možnih kandidatov za nosilce pomembnih družbenih funkcij v občini pa so bila prisotna splošna načela in merila kadrovske politike. S pripravami so začeli aprila lani, poletni meseci so delo nekoliko za vrh, zato pa so bili jesenski meseci v pogledu priprav na volitve še bolj delavni.
V jeseniški občini ocenjujejo, da je bilo evidentiranje uspešno tako glede Števila kot strukture evidenti-
Radovljica — Koordinacijsko-kadrovska komisija pri občinski konferenci SZDL Radovljica je že opravila kadrovske usmeritve za nosilce vodilnih funkcij v delegatskih skupščinah za družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti.
V ožjem predlogu so za predsednika skupščine občine Radovljica evidentirali Borisa fletina diplomiranega pravnika, zaposlenega na javnem tožilstvu SRS. Za podpredsednika so predlagali Franca Bajta, inženirja lesarstva iz LIP Bled in Janka Stulka Za predsednika zbora združenega dela je evidentiran Ernest Noč, za predsednka zbora krajevnih skupnosti Janez Stare, za predsednika družbenopolitičnega zbora pa Bernard Tonejc. Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radovljica naj bi bil Janez Smole, inženir strojništva, zdaj predsednik občinskega sindikalnega sveta v Radovljici.
Za predsednika skupSčine interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja so evidentirali Jožeta Jelen-ca in Roka Gaiperiiča, za predsednika zbora uporabnikov Zdrav-ka Siliča in Staneta Jereta, za predsednika zbora izvajalcev pa Franca Cerneta in Albino Ambroži* Za predsednika skupščine kulturne skupnosti sta kandidata Rado Mutan in Jože Hozjjan, za predsednika zbora uporabnikov Nataša Kelih in Marija Urh za
Sredsednika zbora izvajalcev pa lartin Merlak in Marija Piber Za predsednika skupščine raziskovalne skupnosti sta predlagana Jurij Hočevar in Vinko Faladore, za predsednika skupščine zdravstvene skupnosti Andrej Arih, za predsednika zbora uporabnikov zdravstvene skupnosti Franc Polajnar in za predsednika zbora izvajalcev Marjan Zupane in Marija Cop. Pri socialnem skrbstvu sta za predsednika skupščine evidentirana Janez Romih in Jurij Legat, za predsednika zbora uporabnikov Branko' Banko in Rado Jania, za predsednika zbora izvajalcev pa Franc Markelj in Varja Jenaterle. Za predsednika pokojninskega invalidskega zavarovanja so evidentirali Alojza Kosa in Iva-
mi
na Robida, za predsednika skupščine skupnosti za zaposlovanje pa Franceta Grceta. Na področju stanovanjskega gospodarstva sta za interesno skupnost, za predsednika skupščine predlagana Štefan Hajdi-njak in Marjan Vrabec, za predsednika zbora uporabnikov Stanko Koinik in predsednika zbora izvajalcev Janez Dolžan. Predsednik skupščine socialnega varstva naj bi bil Anton Suhadolnik, telesne kulture pa Boris Ahac, medtem ko je za predsednika zbora uporabnikov telesne kulture evidentiran Miro Ulčar, za predsednika zbora izvajalcev pa Janez Pretnar. V skupščini otroškega varstva naj bi bil predsednik skupSčine Marko Bezjak, predsednik zbora uporabnikov Dane Lazar in zbora izvajalcev Stanislava Smole ali Zala Zupan.
V družbenopolitičnih organizacijah je za predsednika občinske konference ZSMS evidentiran Jože Dežman, za sekretarja pa Brane Grohar; za predsednika občinskega odbora ZZB NOV je evidentiran Slavko Staroverski in za sekretarja Franci Arh; za predsednika občinskega sveta zveze sindikatov so predlagali Mira Albininija in za sekretarja Marjana Stupnikarja. Predsednik občinske konference ZKS naj bi bil Gvido Melink, sekretar komiteja Branko Čop; kot predsednik občinske konference SZDL Radovljica je predlagan Miroslav Birk in za sekretarja dosedanji sekretar Jože Meriol.
D. Kuralt
ranih delegatov. Evidentirali so 5.539 delegatov, kar ie 11 odstotkr.v več kot leta 1978. Med njimi je 40 odstotkov žensk, kar je za železarske Jesenice vsekakor dokajSnje Število. Manj kot leta 1978 pa so evidentirali m ladih, saj so jih tedaj 25 odstotkov, zdaj pa le 19 odstotkov. Med evidentiranimi delegati pa je kar 12 odstotkov delavcev iz drugih republik, kar pomeni da se pomembno vključujejo v družbenopolitično življenje. Kar 70 odstotkov vseh pa predstavljajo delavci iz neposredne proizvodnje. Med evidentiranimi je 25 odstotkov članov zveze komunistov, kar pomeni, da so evidentirali 64 odstotkov članstva. Struktura eviden tiranih delegatov je torej dobra, izvedba predkandidanjskih in kandidacijskih konferenc v temeljnih sredinah samoupravnega odločanja, kar je zdaj na vrsti, pa bo pokazala, če bo takSna struktura ohranjena.
Temeljne sredine samoupravnega odločanja bodo v naslednjih dneh obravnavale tudi predlog evidentiranih možnih kandidatov za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Za predsednika skupščine občine Jesenice je evidentiran Franc Bre-lih, strojni inženir, zaposlen v Železarni Jesenice; za, podpredsednika skupščine občine Franc Žerjav, gozdarski inženir, zaposlen pri tozdu Gozdarstvo Jesenice; za predsednika zbora združenega dela Marjan Žitnik, organizator dela, zaposlen v Železarni Jesenice; za predsednico zbora krajevnih skupnosti Rina Klinar, diplomirana sociologinja, zaposlena pri Lokalni radijski postaji Jesenice; za predsednika družbenopolitičnega zbora Dante Jasnič, diplomirani ekonomist, zaposlen pri Carinarnici Jesenice.
Za predsednike skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa so evidentirani za vzgojo in izobraževanje Bojan Erjavšek, za kulturo Slavko Mežek, za raziskovanje Anton Končnik, za zdravstvo Zdravko Črv, za socialno skrbstvo Ela Leitan, za pokojninsko invalidsko zavarovanje Vitomir Ravhe-kar, za zaposlovanje Janez Pikon in za stanovanjsko gospodarstvo Zoran Krejič
M. Volčjak
Premalo mladih
Kamnik - V tem tednu, ko v vseh občinah potekajo skupne seje sindikata in socialistične zveze glede evidentiranih možnih kandidatov v družbenopolitični zbor in za nosilce vodilnih funkcij v občini, sta se sestala tudi kamniški občinski svet zveze sindikatov in občinska konferenca socialistične zveze.
Tema skupne seje je bila ocena dosedanjih predvolilnih priprav in obravnava evidentiranih možnih kandidatov za pomembne družbene funkcije v občini.
V KamniKu so ocenili prvo fazo volilnega postopka kot dobro, čeprav ne manjka tudi slabosti. Zadostili so vsem izhodiščem, tudi glede kadrovske strukture so dosegli predpisane odstotke, vendar med evidentiranimi Se vedno pogrešajo mlade.
Kamničani so na skupni seji podprli tudi predlagane kandidate za nosilce vodilnih funkcij. Za novega predsednika skupščine občine so predlagali Ivana Justineka, dosedanjega predsednika skupščne izobraževalne skupnosti. Slavko Ribal, v  tem  mandatnem obdobju
Kredsednik občinske skupščine, in ari mir Keržič, predsednik občinske konference Zveze komunistov, kandidirata za funkcijo podpredsednika. Dosedanji podpredsednik občinske skupščne Franc Jeras pa je predlagan za predsednika izvršnega sveta skupščine občine Kamnik.
Za gorenjske šolarje je današnji dan posebno prijeten. Pred njimi so tritedenske zimske počitnice. Kaj bodo počeli? Skopa snežna odeja v nižinah ne obeta dosti sankanja in smučanja. V hribe bodo lahko odšli le otroci staršev, ki morejo globlje poseči v žep, izjema pa bodo tudi tisti, za katere so šole ali delovne organizacije za skromno ceno pripravile veselje na snegu.
GLAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA
PETEK, 22 M
PO JUGOSLAVIJI
PROGRAM,
NE NAMIŠLJENO DELO
S prenašanjem najpomemb nejših pristojnosti in pooblastil na nižje ravni in na združeno delo. se vse bolj krepi uprava, kopičijo pa se tudi pooblastila, ki bi sicer sodila v roke združenega deta. so poudarili v odboru zveznega zbora za družbenopolitične odnose. Kot so dejali v razpravi, bi morali <> delu uprave govoriti zlasti tedaj, ko obravnavamo proračun oziroma finančna sredstva nujna za delo uprai. Gre pravza prav za to. da ne bi smeli finan cirati nekakšnega namišljenega dela uprave. Denar bi morali dodeljeiati za načrte in delo. za katero bi se dogovorili s pristojnimi delegatskimi skupšči nami.
ZA PETINO VEC GRADENJ NA TUJEM
Vrednost investicijskih del. ki ;ih bodo naši gradbinci letos opravili v tujini, bo znašala 2 milijardi in 370 milijonov do-Itrjev. to je kakih 20 odstotkov več kot lani. Kot so poudarili na seji skupščine splošnega združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala ■Jugoslavije, si tako prizadeiajo ublažiti posledice zmanjšanega obsega gradbenih del v Jugo slavij i.
NOV VELEPOSLANIK V KENIJI
Novoimen ovani i eleposla n ik SRFJ v Keniji Zoran Žagar je bil rojen 20. marca. 1924. leta v Celiu. Član ZK je od leta 1943. v NOV pa je aktivno sodeloval od leta 1942. Do sedaj je opravljal že vrsto pomembnih funkcij. Med drugim je že bil namestnik izvršilnega direktorja svetovne banke v Washingtonu in izvršilni podpredsednik mednarodne finančne korporacije v Londonu. Od leta 1975 je dele gat v zboru republik in pokrajin in od leta 1978 predsednik od bora zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ za kreditno monetarni sistem.
SKRB ZA ŽIVLJENJSKO RAVEN
Izvršni svet skupščine SR Srbije je obravnaval ukrepe na področju socialne politike v zvezi z ukinitvijo regresa, ki je velja/ za nekatere poljščine. Ti ukrepi imajo namen omiliti zvišanje življenjskih stroškov, do česar je prišlo pri občanih z najnižjimi osebnimi dohodki. Izvršni svet skupščine SR Srbije zato predlaga delovnim organi zacijam. skupščinam občin. SIS pok ojn inskega zavarovanja, socialne zaščite in usmerjenega izobraževanja, da pretehtajo možnosti za zagotovitev enkrat ne pomttči, regresa za letni dopust ali druge pomoči, name njene delavcem z nižjimi prejemki.
USPEH
domaČega znanja
Delavci Gradisa. tozda Kovinski obrati Maribor, Nigrada Maribor, Kladivarja Ziri. Prve petoletke Trstenik, Iskre Kranj. TAM. Industrijskega biroja in še nekaterih drugih delovnih organizacij so sodelovali pri izdelavi prototipa finišerja za asfaltna dela. Za tQ skupno akcijo so se odločili, ker je bilo ledno manj možnosti za uvoz takšnega stroja. Stroj so preizkusili pri razširitvi asfaltne ploščadi pri Nigradovi asfaltni bazi. pri asfaltiranju industrij ske ploščadi za tovarno dušika Ruše in še na nekaterih drugih področjih.
POPRAVEK
V podpisu k sliki na 1. strani Goriva (trenutno) ni, v prejšnji številki, je tiskarski Škrat zamenjal črki v besedici od: pravilno je torej — od prejSnjega tedna
Komunisti bliže problemom
Volilne konference osnovnih organizacij zveze komunistov v tržiiki občini zaslužijo ugodno oceno — Vsebinske razprave kažejo, da se zveza komunistov vse bolj poglablja v reševanje žgočih problemov - Slabosti je treba čimprej premagati
Trtic -
Ocena izvedbe volilnih konferenc osnovnih organizacij zveze komunistov je bila osrednja točka ponedeljkove seje občinske konference ZKS Tržič Komunisti so si bili enotni, da so bile decembrske volilne konference neprimerno kvalitetnejše kot poprejšnje Precej zavoljo tega. ker so se priprave nanje začele že aprila lani. ker so potekale usklajeno in ker so za odgovorne funkcije resnično izbirali ljudi, od katerih se po dosedanjih izkušnjah lahko nadejajo plodnega dela
V sekretariate osnovnih organizacij so v vsej občini izvolili skupaj 217 komunistov, za posamezna področja dela in za aktiv neposrednih proizvajalcev pa Se J05. torej kar 57 več kot 1979. leta. Med 53 sekretarji osnovnih organizacij jih je bilo dvajset ponovno izvoljenih, vsi pa so prešli najmanj eno obliko idejno-političnega   usposabljanja,   kar je
Ponovni referendum
TRZlC — Lanako neuspelo glasovanje za četrti občinski samoprispevek pomeni veliko ikodo za komunalni razvoj krajevnih skupnosti. Očitno je namreč, da občinska komunalna skupnost ne more zbrati toliko denarja, da bi uresničili načrtovane naložbe v ceste, kanalizacije in družbene objekte, niti ga ni moč pričakovati iz drugih virov.
Zato se v nekaterih večjih krajevnih skupnostih že pogovarjajo o možnostih za uvedbo krajevnih samoprispevkov. Razvoj želijo hitreie pognati naprej. Zal pa bodo ob tem man se krajevne skupnosti spet zapostavljene. Skromno Število zaposlenih krajanov v njih zlepa ne more priti do vsote, potrebne za naložbe, posebno ie, ker bi rastoči gradbeni stroški sproti izničevali njihova prizadevanja.
Tržiiki komunisti so zato sprejeli pobudo, naj socialistična zveza oceni politične razmere in se nato opredeli za razpis ponovnega referenduma za občinski samoprispevek oziroma za uvedbo krajevnih samoprispevkov.
H J
Delegatski vprašaj
Cesta
do odlagališča odpadkov
Tržič — Delegati iz krajevne skupnosti Kovor so se na eni od lanskih sej zbora krajevnih skupnosti skupSčine občine Tržič obregnili ob cesto, ki vodi do odlagališča odpadkov. Menijo, da bi Komunalno podjetje kot upravljalec smetiSča moralo poskrbeti za vzdrževanje ceste.
Kot pojasnjuje Komunalno podjetje Tržič, zahteva ni povsem umestna. Cesta do deponije je namreč krajevnega značaja. Sodi med kategorizirane ceste za odcep naselja Brdo, zato za njeno vzdrževanje ni odgovorno le podjetje, temveč Širša družbena skupnost.
Za »svojo« priznava Komunalno podjetje le del ceste, ki se odcepi na deponijo odlagališča. Kljub temu občasno vzdržuje in krpa udarne jame vzdolž vse ceste, ki pa je. to priznava, zares slaba.
K odgovoru Komunalnega podjetja je dodal mnenje tudi komite za urejanje prostora in varstvo okolja. Predlaga, da bi bil glede na večji delež Komunalnega podjetja pri vzdrževanju ceste potreben dogovor med njim in krajevno skupnostjo Kovor.
H. J.
nedvomno porok za uspeSno vodenje.
V primerjavi s prejšnjimi volilnimi konferencami decembrske nikakor niso bile zgolj formalne Razprava na njih je bila dokaj živahnejša in predvsem bolj vsebinska.
Na seji občinske konference so tržiški komunisti ocenili, da se zveza komunistov zbližuje s problematiko v delovnem in življenjskem okolju in da je pri njenem reševanju aktivnejša ter uspešnejša kot v preteklosti Kljub prizadevanjem pa delo zveze komunistov Se spremljajo nekatere slabosti. Tako osnovne organizacije pri sprejemanju lastnih programov premalo upoštevajo vsebino programov občinske konference in komiteja. Primer: občinski program je narekoval izpeljavo problemske konference o kulturi in o svobodni menjavi dela. nasprotno pa niti ena osnovna organizacija ni pripravila razprav o tej problematiki.
Druga slabost, na katero so opozorili tržiški komunisti in je v nekakšnem smiselnem razkoraku s prvo, je pomanjkanje samoiniciative v osnovnih organizacijah. Te namreč Se vse preveč čakajo le na pobude »z vrha«. Premalo pozornosti posvečajo tudi diferenciaciji članov znotraj zveze komunistov. Dogaja se, da nedelavni člani sami predlagajo izpis, namesto da bi o vsakem posebej razpravljala osnovna organizacija in ga ocenila, alj je primeren član zveze komunistov ali ne. V zvezi s tem je prišla na dan tudi potreba po okrepljeni vlogi in odgovornosti članov občinske konference za delo v osnovnih organizacijah, saj je očitno, da je vez med njimi še prešibka.
Spomladanske volitve so pred durmi. Člani občinske konference so poudarili, da morajo vsi komunisti, ki so predlagani za delegatske funkcije, zaupanje sprejeti, razen če za odklonitev ne obstajajo resnično tehtni vzroki. Razen tega so izrekli enotno podporo kandidaturi Štefana Nemca za novega sekretarja medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko.
H. Jelovčan
Številke
ne zadoščajo
Radovljica — Ko so mladi v občini Radovljica evidentirali svoje predstavnike v samoupravne organe in delegacije, so na občinski konferenci ZSMS v Radovljici naredili primerjalno analizo stanja pred Štirimi leti z današnjim.
Zlasti jih je zanimal odstotek evidentiranih možnih kandidatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih skupnosti. V zbor združenega dela je bilo pred leti predlaganih nekaj več kot 22 odstotkov mladih med 14 in 27 leti, letos je ta delež za dva odstotka manjši. Podobno je tudi z deležem mladine v zboru krajevnih skupnosti. Tudi med evidentiranimi delegati v skupščine SIS je bilo prek 20 odstotkov mladih, iz združenega dela kak odstotek več kot iz krajevnih skupnosti. Letos je delež mladih iz združenega dela v skupščinah SIS nekoliko porastel, iz krajevnih skupnosti pa kar za štiri odstotke upadel.
Vendar številke niso dovolj jasen pokazatelj vpliva mladih in njihove vključenosti v delegatski sistem. Mladi so namreč opravili tudi primerjavo pred leti evidentiranih in izvoljenih mladih kandidatov. Za zbor združenega dela sta ob volitvah odpadla Te kaka dva odstotka mladih kandidatov, za zbor krajevnih skupnosti pa kar 10 odstotkov. V skupščine SIS je bila iz vrst mladih iz združenega dela izvoljena večina kandidatov, iz krajevnih skupnosti pa jih je v volitvah odpadlo kakih pet odstotkov. Podatki pričajo, da si je mladina v združenem delu za silo že utrla pot v delegatsko odločanje, medtem ko ji v krajevni skupnosti še ne zaupajo povsem.
D. Z.
Ol .a Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, ftkofja Loka in Trtic - Izdaja Časopisno aWJm»al podjetje Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec - V. d. odgovorni urednik Jote Kosnjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj, Daaica Dolenc, Dušan Hum« r. Helena Jelovcan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej-Kuralt, Marija Volčja k. risiiiTaalalalt AadrcJ Žal ar in Daaica Žlebi r - Fotoreporter Franc Perdan - Tehnični urednik Marjan Ajdovec - Oblikovalci- Lo/ae Krjavec. Toamai Gruden, Hlavko Hain in Igor Rok al j - List iskala od oktobra 1941 kot tednik, od januarja 1868 kot noltadulh. od januarja 1SM trikrat tedensko, od januarja 1M4 kot poltedalk ob sredah in sobotah, od julija 1074 pa ob torkih In nrCKla - Stavek TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica LJubljana. Naalov uredništva in uprave lista: Kranj. Moto Pijadeja 1 - Tekoči račun pri 8DK v Kranju številka fil SM-M1 31»M - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija tl-SSfl, odgovorni urednik 21-«35, tehnični urednik 21- 896, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-403, mali oglasi, naročnina 27-SS8 - Oproščeno prometnega davka po prietojnem mnenju 421-1/72.    Polletna naročnin« 300, - din.
Svet v tem tednu
Alžirsko srečaj
Med zunanjepolitičnimi dogodki tega tedna opozoriti na prizadevanja za umik Izraela z
Golana, na oceno enoletne vladavine ReaganaV^n in na se vedno aktualno Poljsko
Gospodarsko sodelovanje ne zaostaja več za političnih možnosti   sodelovanja   med  državama  pri  energetiki.\i vodnem gospodarstvu, stanovanjski gradnji, industriji [A ter na drugih področjih še niso povsem izkoriščene. To ki zaključek pogovorov, ki jih je imel v prijateljski neuvrit«' predsednik našega zveznega izvršnega sveta Veselin Dj^ obisk je odšel na povabilo predsednika tamkajšnje vlad* Abdelganija, sešel pa se je tudi s predsednikom alžirske r«* jem Bendžedidom Seveda v ustvarjalnih pogovorih ni m* o neuvrščenem gibanju, ki je vedno bližje sedmemu vrhu čanju v Bagdadu. Alžirski predsednik je tudi sprejel vabifJ Jugoslavijo. \
Vedno očitneje je, da so prizadevanja in najrazličnejši prekiniti izraelsko samovoljno zasedbo Golana, premalft Resničnost utegne postati napoved, da se v primeru neu8 vanja v varnostnem svetu in ameriškega »veta« sestati skupščina Organizacije združenih narodov na poeebnert) Izraelska odločitev je razburkala svet in povzročila soglJ jp vseh z izjemo bolj ali manj odkritih zagovornikov izratA-^
Tudi Poljska je Se vedno v središču pozornosti. Zaj zasedal in obra vrla val ukrepe zoper poljsko vlado in Sov vendar se je ameriška ostrina razblinila ob različnih sU1&\j evropskih zaveznikov do ameriških ukrepov. Napoveduj Madridu utegnejo sestati zunanji ministri zahodnoevWi
vendar opazovalci menijo, da bi takšno
zahodnoe\ srečanje reštv
problematike še zaostrilo. Iz Poljske pa za zdaj šeni resii^ ukinitvi vojnega stanja. Sporočajo pa, da se pripravlja za Ju (parlamenta) in politbiroja poljske Združene delavske partij Obilo pa je tudi ugibanj, kaj je naredil ameriški A predsednik Reagan, ki je bil tako slovesno ustoličen pred\> Mnenja so deljena: nekateri pravijo, da je razočaral, dr\Jy obratno. Vendar prevladuje prepričanje, da njegova zunanji bila na takšni ravni, kot jo je napovedoval, saj preveč gradnji ževalni tekmi z Vzhodom, notranja politika pa je ostrejša Jjd-vsem na račun ukinjanja najrazličnejših socialnih UgoA^! sicer inflacijo zmanjšalo, nezaposlenost in z njo tudi nezadvl dosega rekordne povojne meje. ^
NAS SOG0V
Stojan TROST
Pokojni naj bolj
odraža minulo ^
•in
»i
Kranj — Te dni obravnavamo osnutek novega zvez* o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Osnutek, razpravo, je bil kratek, nastajal pa je kar sedem let, saj čas ni uspelo prav opredeliti minulega dela  in na nc pokojnine. Tudi zdaj to Še niso docela razjasnjeno, ker ie L-zakon o minulem delu. Osnutek pa vendarle v veliki merjr dosedanji pokojninski sistem in ga slednjič usklajuje z združenem delu. O tem je spregovoril Stojan Troit, preds delegatov skupnosti pokojninskega  in invalidskega iawu Kranju. V»
»Osnutek novega zakona ukinja gostoto delovne dobe L izpolnitev pokojninske dobe. Doslej si je pridobil zavaroval do starostne pokojnine na podlagi starosti in zavarovalne (j v: le. če je zadnjih pet let delal nepretrgoma 40 mesecev aljV v zadnjih desetih letih. Z ukinitvijo tega pogoja se krog UA* do starostne pokojnine razširi, pa tudi načelom o pokojni^1' minulega dela je s tem v večji meri zadoščeno. Glede pokojni je Se nekaj sprememb. O predčasnem upokojevanju in izenajf lovne dobe moških in žensk so mnenja še deljena, zato ve|jv-kaj bo prinesla javna razprava. Glasneje pa se zavzemamo^ naj bi z zveznim zakonom v pokojninsko dobo Šteli tudi časi?! mesecev, ki so ga moški zlasti po vojni prebili na služenj^! roka.«
Sprememb so deležna tudi določila o invalidskih polu opredelitev invalidnosti je nova in nič več povezana izkljui cenim delovnim mestom, pač pa z vsemi deli in nalogami, n moč delavca razporediti glede na njegovo strokovno j delovne zmožnosti.
»Delavec, ki se invalidsko upokoji, naj bi po novem u,-ljavljal pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovala ni organizaciji, kjer je postal invalid, in ne več v skupnost,**1' skega in invalidskega zavarovanja. Tod naj bi pravice uveljav^ varovanci manjših delovnih organizacij, ki tega bremena nositi same. Potrditev tega predloga pa je seveda odvisna ^ Skega zakona.«
Tudi družinska pokojnina ima v osnutku poglavje sp^ katerih je bržkone najvažnejša določba o razširitvi upmitVt vice do družinske pokojnine naj ne bi uživali le ožji druijJlV temveč vsi, ki jih je zavarovanec za življenja vzdrževal. T ^ veljajo nekatere novosti, vrsta podrobnih določil pa a| razpravi. yt
»Sedanji osnutek še ni dokončen, saj bo javna razprava energično oblikovala nove predloge in končno odločila, ali U sploh obveljal. Ko pa bo kasneje prišel na dan Se republiški moč izrekati za nekatere otipljive novosti. Ce bo seveda sp^r republiški regulativi pustil proste roke.«
Vojaki darujejo kri
Skofja Loka — V škofjeloški vojašnici Jože Gjegorčič-Gorenjc je Zavod za transfuzijo krvi pri vojaški bolnici az Ljubljane organiziral sredi letošnjega januarja krvodajalsko akcijo. Akcije se je tokrat udeležilo 50 vojakov, ki so prostovoljno darovali dragoceno življenjsko tekočino. Na prejšnji akciji ob koncu lanskega leta je sodelovalo 120 krvodajalcev iz vrst vojakov.
Glede na takšno * krvodajalske akcije p4 bodoče redne mesečne | cev tega zavoda \\ garniziji. Tako bi lahk' . želijo, prispevali svojo Ivi tarne namene. Kakor <v do konca letošnjega k\ zbiranja krvi sodeloval vojakov, kar se dosta V\ lo.
fTEK. 22. JANUARJA 198:
GOSPODARSTVO
3.STRAN G LAS
^Zamujene priložnosti
vi odnosi v stanovanjskem gospodarstvu v tržiiki občini tavljivo prodirajo — O zanemarljivosti tega pomembnega očja priča tudi podatek, da doslej v nobeni osnovni sredi-niso razpravljali o osnutku zakona o spremembah in dopol-ah zakona o stanovanjskih razmerjih
Eprftič — Da je preživele odnose vJŠ P°drocJu stanovanjskega gospo Varstva potrebno postaviti na nove \ *»tnelje. so v tržiški občini kljub jas-jvn smernicam z zadnjega partij-Aef« kongresa in kljub dolgotraj-l5finu oblikovanju novega zakona o ^Zpnovanjskem gospodarstvu, ki je ^ipgledal luč sele januarja lani. fšmcej pozno spoznali
Obotavljivo ie prodrla misel o nuj-V^oati lastne udeležbe in namenskem Fgkrče vanju, o načrtnem reševanju Vfanovanjskih vprašanj, o vzajem-vj/n\ in solidarnem združevanju JrJedstev. „ gradnji za trg. Tu se ^4JPJa **" vedno lom'J° Združeno J3o kot kaže. »ne more* pravočas Vj/a povedati svojih namenov, ampak kinoma raje kupuje že zgrajena Stanovanja.
©Podobno papirnat je dogovor <» sfjjkae^u usmerjene družbene in za VJkne gradnje, ki imata v tržiški VJ&ini vsaka polovični delež. Kajti v ici je tako. da se organizacije ženega dela bolj ogrevajo za do-[jevanje kreditov za gradnjo sta-anj svojim delavcem, kot pa za upe stanovanj. Ker je taka tev cenejša: kreditne vsote so romnejše in torej lahko zadovo-o več prosilcev, vrh tega pa se ar. čeprav okrnjen, vrne kako je z veliko mislijo o eko-ih stanarinah? V Tržiču so
sicer dobro začeli — njihove stana rine sodijo celo med najvišje v republiki — vendar prvi zamahi že po-jenjujejo Tudi z davčno politiko, ki naj bi bila sopotnica učinkovitejšemu reševanju stanovanjskih vprašanj, ni bolje. Da o hišni samoupravi, ki ni nič boljša in nič slabša kot drugje, vsekakor pa zelo šepava, niti ne govorimo.
Do 21. januarja je v javni razpravi osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih, ki je nekakšna podaljšana roka zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Grajen je torej na njegovih določilih, le da je znatno podrobne j Ai.
O njem so v torek spregovorili člani koordinacijskega odbora o stanovanjskem gospodarstvu pri občinski konferenci SZDL Tržič in na sejo povabili tudi predsednike osnovnih organizacij zveze sindikatov, predsednike Štirih krajevnih konferenc
socialistične zveze in nekatere strokovnjake, ki jim je področje stanovanjskega gospodarstva blizu Udeležba je bila prav borna, posebno po sindikalni plati
Kako bi torej mogla razprava postati plodna? Sicer je bilo na osnutek več pripomb, izhajajočih iz prakse in zato zelo umestnih, žal pa so bile večinoma že v kali zatrte. Kajti, kot že rečeno, besedilo sloni na zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, ki Se kako drži. Tržičani so pač glavno priložnost zamudili že pred dobrim letom, dvema, ko bi osnovni zakon, tedaj Se v povojih, morali temeljiteje pretehtati.
Kljub tej ugotovitvi možnosti za vpliv na osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih seveda obstajajo Na torkovi seji oblikovane sicer skromne. Se skromnejše pa iz razprav v drugih sredinah; v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Teh razprav namreč doslej sploh ni bilo. Niti kakršnihkoli drugih pobud. Vlak odhaja, zato bi vsaj v tistih kolektivih, ki so bogatejši z družbenimi stanovanji, kazalo pohiteti.
H. Jelovčan
Za tretjino večji prevoz premoga
Osnovna šola
rMjUCUAti SELJAK ^ KRANJ
Komisija za delovna razmerja jazpisuje za določen čas
•     m v^va ♦ a A ti\ a in nflln0(i
prosta dela in naloge
jcmLJA
^jgoČrODINJ SKEGA
lSodu\ IMS do 30. 6. 1982 M -    nadomeščanje delavke V »»od porodniškim dopustom)
Pogoj:
— PRU gospodinjstva. Rarpi« velja 15 dni po obla vi.
Železniško gospodarstvo Ljubljana je lani prepeljalo rekordno količino, 2 milijona 757 tisoč ton premoga, kar je za 32 odstotkov več kot leto poprej. Upoštevaje nenehno pri-manjkovanje vagonov, velike težave in zastoje v železniških transportnih podjetjih Zagreb, Beograd in Novi Sad ter pomanjkanje prekladalne mehanizacije, je nalog ljubljanskega železniškega gospodarstva dobro opravljena.
Ko so na Železniškem gospodarstvu v Ljubljani konec avgusta lani skupaj z nekaterimi večjimi porabniki ugotavljali, da zaradi nekritja vagonov najbolj šepa dobava premoga iz srbskega rudnika Kolubara, so se domislili rešitve. Rudarski elektroenergetski kombinat Titovo Velenje in Toplarna Ljubljana sta vzela v zakup več Stiriosnih vagonov velike nosilnosti. S temi in Se dodatnimi 90 vagoni ljubljanske Toplarne in Metalurškega kombinata iz Sme-dereva so na novo organizirali prevoz 'premoga, ki je zagotavljal rednejšo dobavo. Uporabniki vagonov in železniška transportna pod-
jetja so v sporazumu določili, da bodo prevoz premoga uskladili s prevozom rude iz Bosne in koksa iz Bakra Metalurškemu kombinatu Smederevo, ki je zato v prevoz vključil tudi svojih 50 vagonov. Tak način kombiniranja prevoza je preprečil prazne vožnje vagonov nazaj v Kolubaro in s tem zmanjšal težave zaradi pomanjkanja lokomotiv. Na ta način so iz Kolubare v Slovenijo prepeljali 450 tisoč ton premoga, kar je še enkrat več kot leta 1980, ko je iz tega premogovnika priSlo v Slovenijo 220 tisoč ton premoga.
Železniško gospodarstvo Ljubljana je za zagotovitev rednega prevoza premoga zdaj ustanovilo tudi poseben Stab, ki sproti spremlja prevoz in ob težavah takoj ukrepa. V Stab so vključeni večji porabniki premoga iz vse Slovenije in republiška komiteja za energetiko ter promet in zveze. Prizadevanja za varčen prevoz so ugodno vplivala tudi na nemoteno oskrbo Slovenije s premogom, zato velja tako prakso Se naprej razvijati.
NJA DELOVNEM MESTU
fizkušnje dela za volanom
V !„
V'
* 8
w
i*
i "
rotniki na javnih prevoznih sredstvih včasih nimajo pravega odnosa do dela voznikov avtobusov — Izkušnjo in veselje do poklica, ki ga opravljai
Radovljica - Med poklici, ki bi zaslužili večjo družbeno pozornost in v posameznih primerih tudi boljše materialno vrednotenje, so prav gotovo tudi avtomehaniki in vozniki tovornih vozil in avtobusov Pred nedavnim so praznovali svoj zvezni praznik Združeni so v svojih društvih in združenjih, kjer obravnavajo in rešujejo probleme ter se obenem pogovorijo o «*vojem delu.
Tako vozniki tovornjakov, avtobusov in avtomehaniki morajo veliko svojega dela opraviti v težkih delovnih razmerah, vozniki pa so nenehno izpostavljeni tudi vremenskim neprilikam ter «talno v nevarnosti. Prav nič ni prijetno dan za dnem sedati za volan, skrbeti za vozilo ter se obenem ukvarjati tudi z bolj ali manj muhastimi potniki. Zato si vozniki že zelo dolgo Časa tudi prizadevajo, da bi uveljavili skrajšano delovno dobo. Do tedaj pa naj bi jim omogočili kar naj-bol jše delovne razmere.
darstvu na Bledu: »Lahko rečem, da so bile včasih, tedaj, ko smo se mi izučili in začeli delati, izredno težke delovne razmere, mnogo težje kot danes. Mislim pa, da smo delali z velikim veseljem in bili zadovoljni, če smo delo dobro opravili. Danes so mlajši malo manj zagnani, nekaterim manjka tudi znanje. Pri delu se moraS nenehno izpopolnjevati, in če te delo zanima in veseli, ga tudi bolje opraviS. V Gozdnem gospodarstvu, v temeljni organizaciji avtoparka. skrbimo za vozila Gozdnega gospodarstva, težave pa so v zadnjem času predvsem zaradi tega, ker primanjkuje rezervnih delov«
Najtežje je tedaj, ko zapade sneg ali je na cestah poledica, nič manj naporno pa ni tudi samo nakladanje v mrzli zimi, ko so temperature krepko pod ničlo. Prav zima nam da veliko misliti. K sreči ima Gozdno gospodarstvo Bled dobra vozila, s katerimi je neprimerno lažje upravljati in ne pride tolikokrat do okvar«
Vito I-Avrič je avtomehanik. zaposlen    pri   Gozdnem gospo-
Janez Čuden je voznik tovornjaka, doma iz Bohinja: »Največji problemi nastajajo pozimi, ko vozimo les s Pokljuke, saj naložen kamion tehta tudi 40 ton. Vozimo po gozdnih cestah, zato je treba biti nenehno pozoren, pravočasno je treba ukrepati
Anton Rožič je voznik avtobusa pri Alpetouru, doma i/ Kamne gorice: »Voznik avtobusa pri Alpetouru sem že Šestnajst let, vozim pa večinoma po cestah Gorenjske tja do Ljubljane. Najpogosteje sem na progah Bled. Kranj, Radovljica in -Jesenice. Mislim, da moraS svoje delo opravljati z zadovoljstvom in veseljem, potem lažje prenašaš vse težave, ki se pojavljajo. Tisti, ki svoje delo opravlja le zato, da zasluži ali da je sploh v službi, se mora počutiti dokaj slabo. Nekateri potniki nimajo pravega odnosa do družbene lastnine in se ne obnašajo tako. kot bi bilo treba. Opažam, da je na avtobusih vedno več ljudi, da se za vožnjo z javnim prevoznim sredstvom veliko več odločajo predvsem pozimi. Ceste so pozimi po mojem mnenju dobro vzdrževane, razumeti pa je treba, da se vseh cest naenkrat ne da splužiti in posipati in da je nekaj treba pač počakati
1). Kurah
j
Zemlja mora dati več
Jeseni je bilo posejanih 18.199 ha s pšenico, plan setve koruze za zrnje je 65.000 ha in za silažo 19.150 ha — Krompirja naj bi pridelali 70.000 ton - Tudi travnike je potrebno bolj intenzivno obdelati
Povečanje poljedelske proizvodnje na osnovi intenzivnejšega izkoriščanja njiv in travnikov je ključna naloga kmetijstva pred novo sezono. Uresničena pa bo lahko le s sodelovanjem izvršnih svetov občin, ki morajo določiti obseg intenzivnejše obdelave kmetijskih zemljišč in konkretne naloge, ki zadevajo posebne probleme v zvezi s kmetijstvom v vsaki občini, skupno z zadrugami in družbenimi posestvi pa morajo pripraviti dokončni plan intenzivnejše obdelave in predvidene tržne proizvodnje.
Glavni namen akcije je prizadevanje, da bo vsa kmetijska zemlja obdelana in se bo povečal Obseg družbeno organizirane tržne proizvodnje. Povečati je treba obseg njiv in travnikov vključenih v intenzivno obdelavo in tako poskrbeti, da se pridela dovolj krme za prehrano goveje živine in deloma za prašičjerejo in se tako zmanjša odkup drugje, več je treba pridelati koruze in strniščne prispevke izkoristiti za posevke krmnih rastlin.
Akcija za večji pridelek pšenice se je začela že lani in v organizi i rano tržno proizvodnjo je bilo v Sloveniji vključenih 18.199 ha pšeničnih posevkov. Družbeni obrati so zasejati 6.307 ha. združeni kmetje in drugi lastniki zemljišč pa 11.892 ha pšenice. Sklenjene so tudi pogodbe za odkup krušnih žit in sicer naj hi prihodnjo jesen odkupili 46.292 ton pšenice in nekaj rži.
Plan setve koruze za zrnje je 65.(KM) ha, od tega 6.26<) ha v družbenem in 58.740 ha v zasebnem sektorju. V akcijo intenzivnega pridelovanja pa je vključenih 32.000 pri združenih kmetih, kjer naj bi pridelek znašal povprečno 60 centov na ha in 6.260 na družbenih obratih, kjer naj bi v poprečju pridelali 70 centov koruze na ha.
Plan setve silažne koruze je 19.150 ha. 4.150 ha naj bi jo posejali na družbenih njivah in 15.000 pri združenih kmetih. Intenzivnejša proizvodnja naj bi bila na vseh njivah in naj bi pridelek znašal v poprečju 370 centov na ha.
Cilj intenzivnejšega pridelovanja koruze je večja samooskrba z živinorejo in pridelava za trg. Doseči ga bo moč le z doslednim uresničevanjem agrotehničnih ukrepov, s setvijo ranih hibridov. ki omogočajo pravočasno zrelost pridelka, mehanizirano setvijo in spravilom in sodobnimi načini siliranja.
Krompirja naj bi prihodnje leto pridelali 24.000 ton za domači trg. 26.000 ton za predelavo in 20.000 za izvoz. V organizirano tržno proizvodnjo bo vključeno 5.940 ha na družbenih posestvih in pri zasebnih kmetih 5.760 ha. Pridelek naj bi znašal v poprečju 15 ton na ha.
V načrt intenzivnejše proizvodnje je vključenih tudi 115.000 ha travnikov, na katerih je treba pridelati več krme. Predvsem je pri tem pomembno, da se zasejejo s kvalitetno travinjo do sedaj neobdelane travnate površine. Občine in kmetijske organizacije morajo pripraviti tudi plan intenzivne pridelave krmnih strniščnih posevkov, da bi tako povečali samooskrbo z živinsko krmo, kakor tudi vrtnin za prehrano ljudi
L. Bogataj
Rešuje nas uvožena elektrika
Te dni porabimo v Sloveniji okoli 28 milijonov kilovatnih ur električne energije dnevno - Ker jedrska elektrarna spet počiva, jnoramo vsak dan iz sosednje Avstrije in Italije uvoziti okoli 5 milijonov kilovatnih ur, kar pa ne bo obremenilo nase devizne plačilne bilance — Lani smo porabili 3,4 odstotka električne energije več kot leto poprej, kar je za 3,7 odstotka manj kot je napovedala elektroenergetska bilanca
Ker ni dovolj domače električne    lijona kilovatnih ur, kar je 48 od-
energije,uvažamo te dni iz Avstrije 2,4 milijona kilovatnih ur električne energije dnevno, prav toliko tudi iz Italije. Kaže, da bo tudi v naslednjih tednih tako. Dnevna poraba zdaj v Sloveniji znaša okoli 28 milijonov kilovatnih ur, jedrska elektrarna v Krškem pa ne bo delala še tja do 10. februarja, ko bomo morali dnevni primanjkljaj okoli 5 milijonov kilovatnih ur pokrivati z dobavami iz drugih republik, pretežno pa z uvozom. Nujni uvoz pa ne bo obremenil naše devizne plačilne bilance, saj bo elektrogospodarstvo tedenske pasove, ki jih v Avstriji in Italiji kupuje zdaj. plačalo spomladi v obliki vrnitve ustreznih količin. Seveda pa bomo morali vrniti več električne energije kot jo dobivamo zdaj, saj ima v toplejših mesecih nižjo ceno kot pozimi.
Štiridesetdnevni počitek jedrske elektrarne v Krškem zahtevajo predvideni pregledi posameznih delov, predvsem cevi za dovod pare in drugih elementov parne turbine. Ko jo bodo predvidoma 10. februarja spet pognali, potrebe po uvozu električne energije ne bo več, seveda če bo v vseh drugih elektrarnah delo normalno teklo.
Decembra je nuklearka poslala v omrežje 76.5 milijona kilovatnih ur električne energije. Skupno pa so termoelektrarne proizvedle 174,2 mi-
stotkov več kot decembra leta 1980. Zato pa je bila proizvodnja vodnih elektrarn za 31,1 odstotek manjša v primerjavi z decembrom predlanskega leta in je znaSala 174,1 milijona kilovatnih ur. Termoelektrarne so torej delale s polno paro in tako bistveno prispevale, da večjih zadreg pri oskrbi z električno energijo ni bilo.
Skupaj pa smo lani porabili v Sloveniji 8.301,2 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je za 3,4 odstotke več kot leto poprej in istočasno za 3,7 odstotka manj kot je napovedala slovenska elektroenergetska bilanca. Slovenske elektrarne se lahko pohvalijo z lepim proizvodnim dosežkom, saj so proizvedle 7.470,2 milijona kolovatnih ur, kar je 6,1 odstotek več kot leto poprej.
Za oskrbo Slovenije smo morali lani uvoziti 46,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar pa je manj kot v letu 1980, ko je znašal 135,9 milijona kilovatnih ur. Pri tem velja omeniti, da smo predlani kar 118,3 milijone kilovatnih ur prejeli iz Albanije, lani pa le 17,8 milijona kilovatnih ur. Slovensko elektrogospodarstvo pa je lani iz drugih republik prejelo 992,2 milijona kilovatnih ur, kar je za 1,3 odstotke več kot leto poprej, oddaja pa je znašala 189,2 milijona kilovatnih ur.
Na Jaršah pri Bledu gradijo noi>e stanovanjske bloke za delavce, ki so zaposleni na Bledu in v njegovi okolici. Vsi bloki so grajeni v lepem, alpskem stilu, poleti pa znajo stanovalci blokov okolico in balkone tudi leno urediti. - Foto: 1) Kuralt
G L, A S 4. STRAN /-■-
GLASOVA OKROGLA MIZA
P€TEK. 22.
RAZVOJ GORENJSKEGA OSNOVNEGA ŠOLSTVA
Naložba v šolo je naložba v mlade in prihodnost
Gorenjski osnovnošolski prostor se je, nasprotno od srednješolskega,
v zadnjem desetletju dokaj naglo in kvalitetno bogatil.
Rasle so nove Šole, tudi celodnevne, učilnice s sodobnim kabinetnim
poukom, zaživele so pestre interesne dejavnosti
in še bi lahko naštevali. Kako pa bo v tem srednjeročnem obdobju,
za katerega je značilna zelo umirjena gospodarska rast,
ki družbenim dejavnostim odmerja ozke okvire razvoja
in najpogosteje pozablja, kako pomembna je za naš nadaljnji
družbeni razcvet naložba za mladega človeka. \
O potrebah in možnostih prostorske izgradnje osnovnega šolstva, zlasti celodnevnega, je v ponedeljek tekel pogovor v uredništvu Glasa, na katerega so se odzvali: Lojze Malovrh, predstojnik enote republiškega zavoda za šolstvo iz Kranja, Zora Čuden, Breda Konjar in Vladimir Tehovnik, pedagoški svetovalci v zavodu, Branko Mikulič, predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Tržič, Bernarda Kastelic, tajnica izobraževalne skupnosti Radovljica, Ema Vavhnik, tajnica izobraževalne skupnosti Jesenice, Štefan Žargi, v. d. vodje planiranja v službah samoupravnih interesnih skupnosti Skofja Loka in Janez Graiic, predstavnik izobraževalne skupnosti Kranj.
GLAS: Kakim so v občinah uspehi pri ustvarjanju prostorskih pogojev za kvalitetnejši vzgojnoiz-obraževalni proces?
ERNA VAVHNIK: Je seničani se brez—hižnega ponosa lahko pohvalimo, da smo na tem področju naredili velik korak. V celodnevno osnovno solo je vključenih kar 63 odstotkov vseh učencev, razen tega imamo se pet oddelkov podaljšane ga bivanja in vanje skušamo vnašati čim več elementov celodnevne Sole.
BERNARDA KASTE LIC: V naši občini obiskuje celodnevni pouk okrog 15 odstotkov otrok, enajst odstotkov pa jih je zajetih v oddelkih podaljšanega bivanja. Vemo, daje številka
Erecej skromna. Se huje je, er bo zaradi nadaljnje stanovanjske gradnje radovljiška šola, v kateri so oddelki že zdaj zelo številčni, še boli obremenjena. Rešitev vidimo samo v čimprejšnji gradnji nove šole med Radovljico in Lescami, saj tudi leska in blejska ne bosta mogli »posrkati« vseh otrok.
ZORA ČUDEN: Pohval no je, kako so Radovljičani, namesto da bi jih ukinjali, obdržali osem podružničnih Sol, jih obnovili in vklopili v matične. Pametna odločitev, ki se večkratno obrestuje, omenila bom le tri pozitivne razloge; otroci ostajajo v domačem kraju, šola je ostala središče življenja, razen tega pa so občutno razbremenjene popolne šole.
BRANKO MIKULIČ: Od skupaj 66 oddelkov, kolikor jih imajo tri osrednje tržiSke šole skupaj s podružnicami, je celodnevni pouk le v šestih, kar pomeni, da je zajel 12,7 odstotka vseh osnovnošolcev. Prav toliko je oddelkov podaljšanega bivanja. Dosedanje izkušnje potrjujejo, da se starši bolj ogrevajo za to obliko kot za celodnevni pouk, čeprav so otroci v podaljšanem bivanju neprimerno bolj obremenjeni.
BREDA KONJAR: Mislim, da preveč istovetimo oddelke podaljšanega bivanja z varstvom. Oddelke podaljšanega bivanja moramo pojmovati kot korak k celodnevni šoli in vanje vnašati čim več elementov celodnevne šole.
ŠTEFAN ŽARGI: V škof jeloški občini imamo verjetno najtežje prostorskomate-rialne pogoje v osnovnem šolstvu. V preteklem obdobju smo vsa sredstva namenjali za ureditev prostorov za usmerjeno izobraževanje. Ko smo analizirali potrebe za novo srednjeročno obdobje, smo ugotovili, da vse družbene dejavnosti močno zaostajajo za gospodarskim razvojem in da smo na tem področju na Gorenjskem v spodnji polovici. V vseh matičnih šolah je pouk dvoizmenski. v žirovski celo troizmenski. Zanemarili smo, žal, tudi podružnične šole, razen v Sovodnju in Dražgošah. S komaj 1,5-od-stotnim zajetjem otrok v celodnevno šolo, če ne Štejem šestih oddelkov v šoli s prilagojenim programom, smo tudi na dnu slovenske lestvice. Več imamo oddelkov podaljšanega bivanja, v katerih je 14 odstotkov vseh otrok, največ iz Škofje Loke, medtem ko zanimanja za to obliko na podeželju ni toliko.
BREDA KONJAR: V osnovnošolski prostor smo v kranjski občini prejšnja leta veliko vlagali, vendar pa je hitra rast prebivalstva, predvsem zaradi priseljevanja. na prvi pogled izničevala prizadevanja. Vsako leto je število učencev naraslo za približno dva odstotka, to pa pomeni pet do šest novih oddelkov. Napredek je kljub temu očiten. V primerjavi z lanskimi 13,8 odstotka je letos v celodnevni šoli dobrih 15 odstotkov učencev, v oddelkih podaljšanega bivanja jih je nekaj več kot 14, lani niti 13, dobrih 27 odstotkov pa jih še obiskuje pouk v dveh izmenah.
GLAS:  Kateri so prt)-
blemi, ki ovirajo normalno
delo osnovnih šol?
ERNA VAVHNIK: Pri nas je najhuje na Jesenicah, ker sto novih stanovanj pomeni toliko in toliko učencev več. Ker je šola Tone Cufar grajena za celodnevno obliko, smo jih prisiljeni preusmeriti v šolo Prežihov Vo-ranc, kjer pa je celodnevni pouk samo do četrtega razreda. Letos ga nameravamo uvesti tudi na višji stopnji, zaradi omejitve negospodarskih naložb pa je gradnja dodatnih učilnic in telovadnic obstala. Torej se spo-
Padamo z dvema težavama, oraia se vprašanje, ali naj celodnevni pouk sploh opustimo, vendar menimo, da od cilja ne smemo odstopiti. Vprašanje je le, kje bomo dobili potrebne prostore.
BRANKO MIKULIC: Najslabši pogoji so v Graj-zerjevi šoli, kjer kuhinja ni več uporabna in pripravljajo hrano za učence v Križah. Zato smo se lotili temeljite obnove šole, ki bo potekala etapno in se sklenila 1985. leta. Razen nove kuhinje bomo dozidali Še nekaj učilnic, tako da bo mogoč eno izmenski pouk.
ŠTEFAN ŽARGI: Potrebe po novih prostorih so najbolj očitne v Škofji Loki. kjer ie bilo priseljevanje v minulih letih, podobno kot v Železnikih, najmočnejše. Upali smo, da se bodo razmere z izpraznitvijo gimnazije in centra za avto-mehansko stroko izboljšale, vendar slaba gradnja terja rušenje stavbe.
BREDA KONJAR: Problemi so skoraj povsod, najhuje pa je v mestu, določneje, na Planini. Nova celodnevna šola ne bo mogla sprejeti vseh na novo priseljenih učencev. Ze lani je odprla pet oddelkov prvega razreda, približno toliko pa naj bi jih tudi naslednje šolsko leto. Težave bomo reševali, kot že doslej, s preusmerjanjem učencev v druge mestne šole. čeprav taka rešitev staršem ni preveč všeč. Osebne težnje bo treba premagati, drugačne hitre rešitve trenutno ne vidimo.
GLAS: Načrti za to srednjeročni) obdobje, čeprav jih narekujejo potrebe, se žal ne skladajo več s trenutnim gospodarskim položajem. Katere od njih pa vendarle na Gorenjskem ne bi smeli opustiti? in kako je zlasti z nadaljnjim razvojem celodnevne šole?
ERNA VAVHNIK: Srednjeročni plan se nam je v precejšnji meri sesul. Sprva smo načrtovali, da bo razvoj celodnevne šole rasel povprečno s Sestodstotno stopnjo, po zadnjem usklajevanju smo obstali na dveh odstotkih. Prej sem omenila, da je prostorska stiska najhujša na Jesenicah. Res ie. čeprav se vleče od Kranjske gore do Koroške Bele. K sreči smo se lani odločili za samoprispevek, s katerim bomo omogočili pogoje za celodnevni pouk v Mojstrani, potem pa, etapno, še na Koroški Beli. Upamo, da bosta obe naložbi sklenjeni 1.1985. S sredstvi združene amortizacije pa bomo v Kranjski gori pridobili še eno učilnico.
Nas, Jeseničane, zelo pesti visok delež solidarnosti, ki ga odvajamo v republiko in se suče med 13 do 15 milijoni dinarjev. S tem denarjem bi lahko usposobili naše podružnične šole, ki smo jih v prejšnjih letih tako zagnano ukinjali.
BERNARDA KASTELIC: Pri pripravah temeljev plana za to obdobje smo napravili pregled vseh osnovnošolskih zgradb in se odločili za prednostno reševanje. Kljub pomanjkanju denarja, nastrgali smo ga iz združene amortizacije in nekaj iz občinskega proračuna, smo lani obnovili kuhinji v Lescah in Radovljici, se lotili gradnje prizidka v Gorjah, zdaj pa se pripravljamo na obnovo kuhinje in dozidavo učilnic na Bledu. Vse gradimo z mislijo na celodnevni pouk. Nova šola bi namreč rešila večji del težav. Razbremenila bi radovljiško, lesko in blejsko, ki bi ob manjših prilagoditvah lahko prerasle v celodnevne, dobre pogoje za to obliko pa imajo tudi šole v Lipnici, Mošnjah in Ljubnem. '
BRANKO MIKULIC: Srednjeročnih ciljev ne bomo povsem uresničili. Načrtovali smo, da bomo imeli 1985. leta v celodnevni šoli že 30 odstotkov otrok. Prihodnje leto bomo res preusmerili oba oddelka v Lomu, medtem ko bo šola v Križah, ki že izpolnjuje večino pogojev, predvidoma prišla na vrsto v šolskem letu 1984/85. Za Grajzerjevo šolo, ki jo bomo postopno dograjevali, trenutno razmišljamo le o enoizmenskem pouku, medtem ko v Bistrici
zidava ne pride v pošte v. Prostore bomo lahko razbremenili samo z novo šolo. ki jo v naslednjem srednjeročnem obdobju načrtujemo na območju Zvirč in Kovorja.
ŠTEFAN ZARGI: Naši veliki načrti, ki predvidevajo kar dvajset naložb v osnovnošolski prostor, izhajajo iz velikega zaostanka ter razkoraka med gospodarskim in družbenim razvojem. Pa iz potreb, seveda. Zato smo se tudi odločili za samoprispevek, s katerim bomo do konca 1965. leta lahko uresničili približno 60 odstotkov referendumskega programa, preostanek pa v naslednjem obdobju. Tako bomo v celodnevno šolo zajeli 17 odstotkov vseh otrok. Ce hočemo ustvariti pogoje za pouk v eni izmeni, od tega cilja tudi ne nameravamo odstopiti, moramo misliti razen na nove učilnice tudi na večje kuhinje, telovadnice in igrišča.
BREDA KONJAR: V tem petletnem obdobju načrtujemo, da bo v celodnevni šoli 17,5 odstotka in v podaljšanem bivanju 16,5 odstotka otrok. Številkama smo se že tesno približali, zato ni bojazni, da cilja ne bi dosegli. Posebno, ker bo šola v Šenčurju po izselitvi vrtca dobila vse pogoje za prehod na celodnevni pouk.
JANEZ GRAŠIC: Ne glede na to, da ima zdaj prednost usmerjeno izobraževanje, so razvojne možnosti za osnovne šole precej skromne. Gradnja še ni dokončno opredeljena. Zadnja analiza kaže, da je najbolj žgoče na Planini, kjer se končuje gradnja Planina II in začenja Planina III, povsem upravičene pa so tudi zahteve po novi šoli na Kokrici in Visokem. Posebno, če upoštevamo, naj bi bila sodobna šola kulturno, vzgojno, izobraževalno, športno in sploh življenjsko središče kraja, se tehtnica nagiba k drugi rešitvi. Vendarle pa je problem Planine bolj pereč, saj tudi z delno prerazporeditvijo učencev v druge mestne šole stiske ne bo mogoče rešiti. Kjerkoli se že bomo odločili za gradnjo, bo šola celodnevna.
LOJZE MALOVRH: Rezultati iz celodnevne šole, ki jih zasledujemo od 1975. leta, niso merljivi samo z učnimi uspehi, ki so v povprečju dosegli že 99,25 odstotka in so boljši kot v poldnevni šoli. Celodnevna šola daje izjemne uspehe tudi na vzgojnem področju. Trenutno je vanjo zajetih blizu 19 odstotkov vseh gorenjskih otrok. S tem smo že blizu predlogu za to srednjeročno obdobje, ki predvideva 20-odstotno vključitev. Res pa
J*.
dosegli v vseh obtaV, kot v jeseniški okj^ nove poti, kot ločani odločili spevek. tako bomo] gje iskali možnosti L za   nadaljnji nu\\* dnevne šole.
GLAS: Kako / diti. potrebe po storvi, ko pa gradnjo v tem . nem obdobju nt Je mogoča tev v okviru v prid iz obrnit se morda odf drugi viri? Je vzgoji   in uolX mladih stiskam^
BERNARDA LIC: Otrok mora šolo, to ie dejstvo)/** mo pa, da se je nI nejših porodniških^ in zaradi hitreiš^LU nja stanovanjskM precej družin odW (1 tjega ali celo ka. Večje število f vzroča težave. V Z občini smo se ufcy meli, da damo p^r. voju vzgoje in Y, nja, posebno ker 5* polovica žena ra&i ker vemo, kaj prjD ba za mladega č)o\l bi bilo, da bi bili \& deležni celodnevni
ŠTEFAN ZAH.C nas je predvsem *L vek, saj možnojtu skupne porabe nT* zumevanja z 6*l « ganizacijami p, ^ pili. Ze tako jim v manj čistega d~L "* da, ker so
ukinjena, \z sklada pa odsVlj pomoč le neraivib^ Tako moramo č»T nateče mesto da soj ili
loramo M* dovolj <Qr la bi ga po^ » *im hiW
BRANKO MHr\l Tržiču delovne 1 zbirajo denar družbenih dejav^V izobraževanja, po sporazumu. It umvm mo obnovili Grajzerja in uatvJ' za prehod lomaM. dnevno, medtem k, J stva združene preskromna za nja.
JANEZ GRA„, kranjski občini a s sredstvi združeni zacije, tako kot^ Gorenjskem. Ui
mo z njimi li_
nekatere podružnic/ za celodnevni poukf pa je treba najpt^p strokovno pretehtiAv celodnevna obhlu y stopnji, ki se kosti I' razredu, umestna»Jjl'
aS
JANUARJA 1982
KULTURA
5.STRAN G LAS
ulturni koledar
KRANJ
V Prešernovi hisi
I
i lahko ogledate dela slikarja I a rja na   Belca   / naslovom
►tni časi V kletnih prostorih pa se s figuralnimi objekti iz gume predstavlja Gustav Janu* V vseh galerijskih prostorih kranjske Mestne hiše je na ogled razstava Razvojne poti slovenske fotografije 1945 do lf|l. ki jo je pripravil ob desetletnici ustanovitve Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Razstave so tako kot stalne zbirke Gorenjskega § muzeja odprte vsak dan od 10. do 12 in od 16. do 18. ure. ob sobotah in nedeljah od 10. od '12 ure. ob ponedeljekih so zaprte
I BREZJE - V nedeljo. 24. januarja, ob 16 uri bo v kultur nem domu na Brezjah gostovala gledališka skupina DPD Svoboda Tomaž Godec iz Bohinjske; Bistrice s komedijo Fadila HadžiČa    Žensko vprašanje.
KOKRICA - V soboto, in, januarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu na Kokrici gostovala gledališka skupina kul-io  umetniškega društva
»ViBreaje. ki se bo predstavila
Kastelko V Levstika
ti
3
^ »KOFJA LOKA - V galeriji oV;na loškem gradu je na ogled raz-T»y.1 stava likovnih del članov 4' 'Združenja umetnikov Skofja
'iLoka Razstava je tako kot stalne muzejske zbirke odprta -ob petkih od 14. do 17. ure. ob jjtšnhotah in nedeljah pa od 9 do 1*2 in od 14. do 17. ure. , K V knjižnici Ivan Tavčar bo fin torek. 26. januarja, ob 17. uri -j-ma sporedu ura pravljic, v kateri v\v:ho Manja Lebar otrokom pripo-^V'Vedovala Drobne zgodbe Berte ?i7#rGolob V sredo. 27 januarja, oh ^*-48 un pa bo na vrsti predavanje ' Mfc diapozitivi, v katerem bo Jjplarko Mum predstavil »Lon Wp don po angleško«
TRŽlC - V paviljonu NOB zstavlja oljna platna doma-ijčin, samorastnik Vinko HlebA ^vRazstavo si lahko ogledate vsak DW;dan razen ponedeljka od 16. do tftfl* ure
JESENICE    - Amatersko
aliSče Tone Cufar bo danes 11. uri nastopilo na Javorni-ii / Levstikovim Martinom rpanom. Predstava je name-" na otrokom Osnovne sole oro4ka Bela Ob 13. uri bodo .artina  Krpana  uprizorili na
Sjpreznici za Osnovno Solo Zirov-rJih Ob 17 uri pa bodo s ("'eho Medvedom  in Snubačem ovali   v   Radovljici; pred-va  je   namenjena učencem
_jgntra srednjih Sol. V sobot".
iyX^ 2'<   anuarja.  ob   19.30 bodo v domači hiši uprizorili Medveda \/h,ir   ^nubača   A. P   Cehova -Kl «*»red-ta va  je za abonma in za v*-n. V  nedeljo. 24januarja. 19.30 pa bodo s Cehovima lejankama gostovali v Skof-ki
Razstava v galeriji loškega gradu
Dela loških umetnikov
Združenje umetnikov Skofja Loka je priredilo že tretjič razstavo de! svojih članov Predstavlja se deset slikarjev, trije kiparji in likovnica s tapiserijami. Poleg Štirinajstih domačih likovnikov razstavljata tudi dva gosta, katerih zibelka je tekla na loškem ozemlju. To sta lanskoletni Groharjev nagrajenec France Mihe-lič in dobitnik .letošnje Groharjeve nagrade Gabrijel Stupica Upajmo, da bomo njuna dela lahko občudovali tudi na prihodnjih razstavah
Običajno ob druStvenih ali nasploh ob kolektivnih razstavah z žalostjo ugotavljajo odsotnost marsikaterega člana. Zato smo Se tolikanj bolj veseli, da se na tej razstavi kaj takega ni zgodilo. Razstavljajo vsi člani združenja umetnikov in ugotavljajo, da se je Število kiparjev povečalo. Doslej osamljenemu kiparju Tonetu Logondru sta se pridružila Aljoša in Gorazd Sotler. Razstavo je popestrila tudi Silva Bernik. ki se v svojih moderno zasnovanih tapiserijah spretno izogiba zgolj dekorativnim učinkom s prefinjenim snovanjem kompozicijskega ravnotežja in z ritmično razporeditvijo aplikacij. Starosta loških slikarjev Ive Subic je zvest partizanski motiviki, ki pa ne obsega več celotne slikarske površine, am-
pak se umika v intimo, tako da pred nami obstane zastor gozda kot nosilec slikarske problematike in izslika-va vse možnosti, ki jih ponuja tonsko niansiranje Berka Berčiča zani majo refleksi svetlobe na steklenih površinah kot mejah med realnim in naslikanim, odsevnim svetom. Franc Novine prevrednoti motivni svet v svet ponavljajoče se igre rdečih barv aluzij na neko resničnost v naravi Nemir barvnih lis, ki so abstrahirane oblike znanih predmetov v naravi, je Se vedno značilnost slikarstva Janeza Hafnerja Herman Gvardjančič tudi v akvarelnih razpoloženjskih zapisih pokrajine nakazuje vso problematiko izpovedovanja v črno-sivi tonaliteti, tako značilni v njegovem slikarskem raziskovanju odsevanja iluzije krajine. Tomaž Kržišnik je pokazal zvestobo svojemu ilustra-torskemu kontekstu in risarskemu snovanju. Iz bogate zakladnice svojih dokumentarno uglašenih akvarelov je Pavle Florjančič pokazal precizno izrisano koroško hiSo. Simona Mlakarja v zadnjem času privlači živalska motivika, Mirno Pavlovec krajina. Jože Peternelj ostaja zvest naivnemu izročilu; ta semorastnik iz Zirov obogati inventar izginjajoče stare kmečke arhitekture Se s folklorno motiviko.
A. Pavlovec
Tržiški ljubiteljski utrip
Tržič — Pred vrati so zimske počitnice in z njimi večen problem, kako naSim mladim občanom zagotoviti čim pestrejše počitnice. Letos bo za to poskrbela tudi Zveza kulturnih organizacij Tržič, ki je v svoj januarski in februarski načrt uvrstila prireditve, ki bodo namenjene tako mladim kot tudi nekoliko starejšim.
Že konec januarja se obetata dve premierski predstavi. V petek, 22. januarja, bodo premierno uprizorili delo Garcie Lorce Lepa Čevljarka; predstava bo v Kinu Tržič. V petek. 29. januarja, bo osnovna organizacija ZSMS Križe uprizorila Grimovo Trnuljčico. Predstava bo namenjena predvsem predšolskim otrokom in otrokom do desetega leta starosti.
6. februarja se bodo na prvi pevski reviji v Tržiču predstavili vsi pevski zbori v občini in tako počastili slovenski kulturni praznik. Zvečer bo Zveza kulturnih organizacij organizirala v domu družbenih dejavnosti
prvi plesni večer, namenjen predvsem ljubiteljem standardnih plesov. Pri organizaciji prireditve bosta sodelovali občinska konferenca ZSMS in osnovna organizacija ZSMS Tržič-mesto.
13. februar bo spet namenjen najmlajšim, saj jih bodo risanke prav gotovo spravile v dobro voljo.
Po zimskih počitnicah Amatersko gledališče Tržič pripravlja ponovitev igre Lepa čevljarka za učence višjih razredov tržiSkih osnovnih Sol.
Do konca februarja ima Zveza kulturnih organizacij v načrtu izvedbo monodrame DEBELE ZGODBE PETRA FULEŽA; gost večera bo priznani dramski igralec Polde Bibič.
Tako se bo zaključil kulturni mesec tržiSkih ljubiteljev. S svojimi predstavami in prireditvami bodo zapolnili vrzel v kulturnem utripu tržiSke občine.
Boris Kuburi«'
Delo turistične zveze v jeseniški občini
Oblikovan izvršni odbor
Kranjska gora - 12.decemhra se je sestal na konstitutivni seji izvršni odbor novoustanovljene Občinske turistične zveze Jesenice. Poleg že na skupščini izvoljene predsednice Lojzke Pikon so za podpredsednika izbrali Franca MakSeta, za tajnika Martina Gregorija, za bla-gajničarko pa Metko Kotnik. Osnovali so tudi komisijo za varstvo okolja, v kateri bodo delali Ciril Cop, Minka Bešter, Mio Dasovič in Jože Mertelj. v Mojstrani pa bodo člana komisije Se izbrali. Za delo tu-
•Jezikovno razsodišče (50)
Ni vsak trud zaman
C Objave  Jezikovnega   razsodišča   spremljajo  prizadeti različno.
pjAfekaten se zanje ne zmenilo, čeprav so bili imensko navedeni Drugi «L "napako priznajo in pokažejo voljo, da jo popravijo. Tretji sicer molčijo. \* '"Vendar z dejanji pokažejo, da so si vzeli nauk k srcu. x^ft Vsakdo je vesel, če njegovo prizadevanje rodi uspeh. In tako tudi V/flfca* veseli, da lahko javnosti sporočimo ver primerov, ko naš trud ni bil 4, prazen
*f V 16. sporočilu smo grajali jezikovno pomanjkljive čeke. ki jih je HtfOned drugimi uporabljala podružnica Ljubljanske banke v Novem *L ,me*tu Kakor smo slišali, je centrala v Ljubljani obrazce že nadome-1 L'stiia z jezikovno ustreznejšimi
*\ V 28. sporočilu smo grajali slovenščino v jutranjih poročilih ljub-
Ijanskega radia. Radio se je odzval s tem. da ie odprl posebno službeno Tnesto za lektorja, ki pregleduje ta poročila.
Tudi tozd Elektro Ljubljana mesto, grajan v 42. sporočilu, se je naglo oglasil. Njegov zastopnik nas je osebno obiskal in nam zatrdil, da ho podjetje ob bližnji reorganizaciji poskrbelo za nove. jezikovno brez-grajne tiskovine.
Posebno razveseljiv in posnemanja vreden se nam zdi soglasni sklep uredniškega kolegija dnevnika Delo. da bo jezikovna kritika [poslej del splošne ' redakcijske kritike prispevkov, tako da bo vplivala tudi na osebni dohodek. S tem je bilo pri našem največjem dnevniku uveljavljeno spoznanje, da je dober jezik ena izmed nepogrešljivih 9 lastnosti časnikarskih besedil.
Gledanje naše javnosti na vlogo in pomen materinščine se vendar-I \*> spreminja; to kaže tudi droben podatek iz zadnjega časa. Centro-rnerkur v Ljubljani je za novo prodajalno otroških čevljev iskal ime z H natečajem in v njem takole navedel pogoje: »Novo ime prodajalne ■ mora biti slovensko, zvočno in lahko izgovorljivo. Ustrezati mora novnim zahtevam jezika v javni uporabi« Upamo, da bo takih natečajev Se več. ali da bodo delovne organizacije same znale najti IVSBska imena zase in za svoje izdelke.
Razsodišče vabi vse. ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljSe jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče. RK SZDL Slovenije. 61000 Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb'
rističnih podmladkov pa bodo zadolženi Ema Vesek, Spela Telalovič, Slavko Gregorij in Branka Kejžar. turistično društvo iz. Žirovnice pa bo svojega člana še izbralo.
Obravnavali so na skupščini sprejeti program dela, ki ga bodo na novo oblikovali po letnih skupščinah v turističnih društvih, ki bodo sredi aprila. Sedanji program dela vsebuje prizadevanja za povečevanje prenočitvenih zmogljivosti, uveljavljanje kmečkega turizma, poenotenje višine turistične takse, spodbudnejše davčne politike, poenotenje cen v zasebnih turističnih sobah, turistično vzgojo prebivalstva, izdajo skupnega prospekta, ponovno ustanovitev turističnega društva v Planini pod Golico, poenotenje in ureditev pravil delovanja društev in podobno. Veliko so govorili o razvoju turističnih, komunalnih in infrastrukturnih objektov za pospeševanje turizma v jeseniški občini. Omenili so ureditev novega gostinskega objekta v Jasni, kjer naj bi razširili jezero, ureditev jezera v Podkorenu, nadaljno graditev smučišč v Trebe-žu in pod Kurjim vrhom, oživitev projekta Vršič, prenovitev in dokončno ureditev odlagališč za smeti, graditev hotelskih zmogljivosti v Kranjski gori, Mojstrani in na Jesenicah, ureditev informacijske pisarne na Jesenicah, prirejanje turističnih prireditev.
Udeležba na sestanku je bila polnoštevilna. razprava živahna in Konstruktivna, kar vse zagotavlja da bo turistična zveza v jeseniški občini dobro delala        Brlinko Blenkuft
Uspela Kastelka
Brezje — Kulturnoumetniško druStvo na Brezjah je uprizorilo kot prvo premiero v letošnji gledališki sezoni dramo Vladimirja Levstika KASTELKA v režija Dolfeta Ander leta. Pred navdušenim domačim občinstvom so zaigrali: Marica Koc-iančičeva (v naslovni vlogi), Brane Smitek, Franc Baloh, Dušan Kor-
iančič mlajši. Lado Marinčič, Stan-;a Jalnova, Darja Branilovičeva. Fani Blatnikova, Alenka Zorova, Franc Ferajnik. Dušan Kocjančič in Lovro I.ukan
Prizor iz mariborske uprizoritve E. Filipčiča KEGLER 6"
Teden slovenske drame 82 — Prešernovo gledališče Kranj
Emil Filipčič: Kegler 6 Rudi Šeligo: Svatba
SNG Drama Maribor bo sodelovala kar z dvema uprizoritvama — Mariborsko gledališče že vrsto let intenzivno uprizarja slovenska dramska dela
Med rednimi gosti Tedna slovenske drame je mariborska Drama. Njeni gledališčniki bodo na letošnjem TSD nastopili z dvema uprizoritvama. TSD v svojih še ne do kraja formuliranih propozicijah omogoča posameznemu gledališču, da se predstavi z več različnimi uprizoritvami. To možnost seveda lahko »izkoristi« samo thto gledališče, ki se v svojem osnovnem repertoarju odloča prvenstveno za slovensko dramatiko. V tem mariborski gledališčniki že vrsto let prednjačijojsaj ne mine leto, da ne bi uprizorili slovenske novitete ter ob tem Se kopice naših odrskih besedil. V preteklem letu so Mariborčani večkrat segli v zakladnico klasičnih in novih slovenskih dramskih besedil, med najpomembnejšimi pa sta brez dvoma KEGLER 6 in SVATBA.
KEGLER 6 je prvo uprizorjeno gledališko delo mladega slovenskega pisatelja Emila Filipčiča, šesta varianta besedila, ki ga je avtor na osnovi dramaturških pripomb uprizoriteljev dopolnjeval in popravljal. Delo izhaja iz dovolj znanih osnov dramatike absurda in groteske, svojo pronicljivost pa išče tudi znotraj črnega humorja. Ob Partljičevi komediji Na svidenje nad zvezdami se je tudi Filipčič odločil za pokopališče, za »nerazumljive« reakcije živečih in mrtvih. Pred gledalcem svoje figure razigrava že do meje nerazpoznavnosti, vseskozi pa seveda ostaja na meji komedijskega in grotesknega. Novo slovensko delo izpričuje talent mladega ustvarjalca, uprizoriteljem njegove igre je uspelo »razburiti« občinstvo, tako da je predstavo sprejelo s skrajno deljenimi mnenji.
Mariborska Drama je v preteklem letu uprizorila tudi zadnje dramsko besedilo Rudija Šelige SVATBA. Kot je dobro znano, je krstno izvedbo SVATBE pripravilo kranjsko Prešernovo gledališče in zaradi kvalitete besedila se je za novo uprizoritev takoj odločila tudi mariborska D rama.
Redko se zgodi, da novo napisano delo v enem letu doživi dve različni uprizoritvi. Mariborski ansambel se je odločil za povsem svojo uprizoritev, povsem različno od kranjske. Odločili so se za drzen posta-vitveni koncept, ki pa v celi predstavi ni »vzdržal«.
Kranjskemu občinstvu se na TSD torej ponuja odlična možnost, da spozna Seligovo SVATBO v luči drugačnega koncepta. To je seveda možnost primerjave in ne gre za tekmovanje, uprizoritev omogoča informacijo, kakšni so lahko različni postavitveni koncepti ob sodobnem tekstu, ki zgodovinsko še ni obremenjen.
Z obema predstavama bodo mariborski komedijanti gotovo ponovno dokazali svoje kvalitete, svojo gledališko misel, željo, da uprizore čim več domače dramske bere. ML.
Pionirska fotografska razstava
Jesenice — Zveza organizacij za tehnično kulturo, Foto klub »Andrej Prešeren« Jesenice ter foto krožek osnovne šole Tone Cufar z Jesenic organizirajo občinsko pionirsko fotografsko razstavo, ki bo posvečena 8. marcu — dnevu žena. Udeležijo se je lahko krožki osnovnih šol in posamezniki, ki niso starejši od 16 let. Tema razstave je svobodna, vsak krožek lahko pošlje do 50 fotografij ali fotogramov, posamezniki pa po 6
Novo razstavišče v Goričana h —
V dneh pred novim letom so v muzeju Goričane slovesno odprli novo razstavišče v poslopju poleg muzeja. V njem so pripravili razstavo Umetnost Afrike, ki s Številnimi maskami in kipi iz lesa predstavlja obsežno zbirko Antona PetkovSka. V gradu pa so odprli razstavo Kultura Nepala, ki nam odkriva povsem drug svet: Nepal, način življenja njegovih prebivalcev in njihovo bogato kulturo. ■ fr
fotografij ali fotogramov. Določena je velikost fotografij oziroma fotogramov in sicer format 18 x, 24 cm. Fotografski izdelki ne smejo biti nalepljeni na karton. Na hrbtni strani naj bodo naslednji podatki: naslov šole, priimek in ime avtorja ter naslov fotografije oziroma fotograma.
Poslane prispevke bo ocenila žirija, razvrstila fotografske krožke in posameznike ter podelila priznanja za kolekcije ter posamezne fotografije in fotograme. Čeprav je do razstave na Jesenicah Se daleč, organizator že sedaj opozarja vse krožke in posameznike v jeseniški občini na zadnji rok za pošiljanje izdelkov. Fotografije in fotograme je treba poslati na naslov: Fotografski krožek osnovne šole Tone Cufar Jesenice do 26. februarja 1982.
A. Kerštan
Premiera
na tržiškem odru
Tržič - Drevi bo tržiško občinstvo deležno prve letošnje premiere domačih kulturnih ljubiteljev. Amatersko gledališče Tržič bo ob 17. in ob 19.30 predstavilo delo Federica Garcia Lon e Lepa čevljarka. Režiser predstave je Dolfe Andrle, nasto pila bo Številčna domača igralska skupina. Kot zanimivost naj povemo, da bo igra potekala ob spremljavi glasbenega orkestra pod vodstvom Staneta Bitežnika, plesne skupine v koreografiji Alenke Dolenčeve, pela bo Jelka Potočnik, kot vedno bo poskrbel za razsvetljavo Jože Pogačar.
To igro v dveh dejanjih so tržiški gledališki ljubitelji pripravljali že lep čas, zato pričakujemo uspelo premiero. V glavnih vlogah bosta nastopila priznana tržiška gledali-ščnika Marina BohinČeva in Slavko Primožič Boris Kuburič
G Iv AS 6.STRAN
ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA
PETEK, 22. JANUARJU f
BOJI NA JADRANU
8
Britanska admirali tet h je sklenila, da bo zaradi morebitnih napadov avstro-ogrski h lahkih enot premaknila baražo z. drifterji še nolj proti jugu. Poleg tega so morali v Brindisiju okrepiti enote še z dvema križarkama in večjim številom rušilcev. Zaradi premika driferjev so v naslednjih tednih nemške in avstro-ogrske podmornice lahko plule skozi Otrantsko ožino tudi nad vodo. ker je bilo območje zavarovano samo t občasnimi patruljami.
Zavezniki so zgubili rušilca Borea in Boutefeu. 14 drifterjev in eno vodno letalo. Križarki Dartmouth in Aquila ter trije drifterji so bili dalj časa neuporabni. Medtem so avstro-ogrsko križarko Novara popravili že po osmih dneh. na drugih dveh križarkah pa so bile poškodbe nepomembne.
Izgube zaveznikov: 42 mrtvih in 45 ranjenih na rušilcih. 50 mrtvih veliko število ranjenih in 72 ujetnikov na drifterjih Na avstro-ogrskih križarkah je bilo 15 mrtvih in 3a ranjenih.
O hudem boju govori tudi tole: Novara in Saida sta porabili okoli 750 granat kalibra 100 mm. Helgo-land pa celo 1.052!
Morala avstro-ogrskih posadk je bila odlična. Prvi strojnik križarke Helgoland je po bitki izjavil: »Ker smo pluli z veliko hitrostjo že 14 ur. smo morali nenehno in sistematično čistiti kotle. Zato sem poslal v kotlovnice prosto izmeno kurjačev. ki naj bi pomagala svojim že močno izčrpanim kurjačem. Toda ti so jih med bojem poslali nazaj na bojna mesta . . . Dolgo časa smo pluli z večjo hitrostjo, kot smo jo dosegli po poskusni vožnji po zadnjem generalnem popravilu. To je dokaz ne samo kakovosti materiala, marveč tudi izurjenosti strojnega osebja«
Kritarka Saida vleče poškodovano križarko No-vare v oporišče v Boki Kotorski.
Težko poškodovano križarko Darthmouth vlečejo s krmo naprej proti Brindisiju.
Akcija avstro-ogrskih ladij je bila izredno temeljito in spretno pripravljena; uporabili so najhitrejše ladje, ki so po hitrosti prekašale vse sovražnikove na tem delu bojišča. Vse tri križarke so bile istega tipa in zato je bilo kapitanu bojne ladje Horthvju močno olajšano poveljevanje. Podobno velja tudi za oba rušilca. Akcijo so zavarovali s polaganjem min. z zasedami podmornic in z enoto za podporo (oklepna križarka Sankt Georg z. rušilci in torpedovkami). Tudi delovanje mornariškega letalstva je bilo zelo dobro organizirano. Pri izvajanju akcije so bili poveljniki avstro-ogrskih ladij zelo energični, samoiniciativni in pogumni.
Omeniti je treba še delovanje avstro-ogrskih ladij in letal, ki so zavarovale akcije križark in rušilcev.
Podmornica l'-4 je 14 in 15. maja čakala pod vodo pred Valono: opaziia je več raznih ladij, a so bile predaleč za napad.
Podmornica U-27 je zgodaj zjutraj 15. maja čakala pred Brindisijem. Opazila je odhod zavezniških ladij, dvignila se je na površino in poslala o tem radijsko sporočilo poveljstvu v Boki Kotorski. Nato sta jo napadli italijanski vodni letali in je morala spet pod vodo. Pri vrnitvi zavezniških ladij v Brindisi jih je poskušala napasti, vendar ji ni uspelo.
Podmornica U-89 je po načrtu položila mine pred Brindisijem, nato pa čakala na odprtem morju in tam torpedirala britansko križarko Dartmouth.
Pomembne so bile tudi akcije mornariškega letalstva.
Vodni letali K-177 in K-179 sta leteli do Brindisija in opazili odhod sovražnikovih ladij iz pristanišča. Nekaj časa sta spremljala rušilca Csepel in Balaton ob albanski obali, potem pa obstreljevala križarko Dartmouth z mitraljezi. "Odkrila sta tudi skupino Carlo Mirabello s tremi francoskimi rušilci in o tem obvestila kapitana bojne ladje Horthva na križarki Novara. Sledilo je ponovno obstreljevanje križarke Dartmouth. Ob 9.40 sta prileteli dve italijanski vodni letali in se z avstrijskima zapletla v boj v zraku. Hidroplan K-179 je pri tem sestrelil eno sovražnikovo letalo, drugo pa je odletelo.
Akcija skupin vodnih letal K-153 in K-154, K-205 in K-206 ter K-152 in K-195 smo že opisali. Zanimivo je, da je K-153 opazoval topovski ogenj rušilcev Csepel in Balaton na izvidniško križarko Aquila in dajal po radiu navodila za streljanje. To je bilo prvič, da so V pomorski bitki tako uporabili letalo.
KONEC
MM*  MM*  MM* MM* MM*   MM* MM*
14
SMILJAN" BOZMAN" ]
TAGIiAVNAURSA;
so nanjo razjezila. 2x2 c je tudi zaskrbelo. L/1
1<
tj:>B
Prava koza.  Sploh ne veste, kako sem njenega nemogočega obnašanja. V srcu pa me r
bilo očitno, da je to njeno obnašanje Jaku všeč. Obstala sta pri mostkfn naslonila na ograjo, se zagledala v reko in Barbara še vedno ni prcnJ v čvekati. Bila je pa tudi prav smešno oblečena. Dobro, hlače so hlače.p!* jopico je imela nemogoče barve. Vijoličaste. Pomislite! V laseh pa \ I*' moder trak. Priznati morate, daje le malo pretiravala. 1 n
Vsa sem gorela od želje, da bi slišala njun pogovor. Pomislila ,° da bi se spustila pod most in tam poslušala. Nekaj takega sem videla ivjfv v vojnem filmu. Pomislila sem tudi, da bi se obrnila in jo mahnila ikvfV Barbara mi je že zdaj šla na jetra in vedela sem, da bo kasneje n.i | višču še huje. {
Potem je prišla Tatjana. Ko so se pozdravili, so se začeli ozirati g Jaz pa sem bila tako nespretna, da se nisem skrila za vodnjak in *j takoj opazili ter mi začeli mahati kot neumni. Nič drugega mi ni pn\Jj' lo, kot da sem jo mahnila proti njim.
»Kaj si pa počenjala pri vodnjaku?« me je vprašal Jaka naa pozdrava.
»Umila sem si roke,« sem se zlagala.
»Kaj doma nimate vode?«
»Ne, sploh je nimamo, gospod Jaka.« sem se sprenevedala.
Jaka se ni hotel prerekati. Rekel je spravljivo: »No, že dobro te hotel jeziti. Ste pripravljene.'.Gremo!«
In mahnili smo jo proti Tivoliju. Jaka z Barbaro spredaj, a s Tatjano pa za njima.
Barbara je vso pot čebljala.
Nc morete si misliti, kako mi je šla na živce, Obrnila sem se k T, »Kaj pa imata?«
»Kdo?« je vprašala začudeno Tatjana.
»Onadva,« pokazala sem z glavo predse.
Tatjana je skomignila. »Nič. Kaj naj bi imela?«
»Zakaj pa Barbara danes toliko blebeće?«
»Vprašaj jo. Po mojem blebeće prav toliko kot ponavadi.«
Vedela sem, da ne smem iti predaleč, ker se bom drugače aj Tudi Glas me je opomnil. Rekel je: »Poslušaj, ne nori. Barbara k klepetulja in pusti ji veselje.«
Priznala sem, da ima prav. Na živce mi je pa vseeno šlo.
Komaj sem čakala, da pridemo na zabavišče, ker sem upaL bomo tam postali strnjena skupina in da se bo Jaka ukvarjal z vsemi! enako.
Pa sem se krepko zmotila.
Že od daleč smo zaslišali zvočnike, ki so stresali po okolici razgh glasbo. Človek je le stežka spoznal, da so to Beatli. Ko smo zaslišali« smo pospešili korak, kot da bi nas gnala nevidna sila.
Zabavišče je bilo res gala. Seveda se ni moglo primerjati z dun* Pratrom. Toda tako velikega še nisem videla v Ljubljani. *
Obstali smo na robu Luna parka. Jaka nas je važno pogledal, i bi bil mnogo višji od nas, čeprav je segel le nekaj pišlmvih centa} nad našo mero. Vprašal je: »No, punce, zdaj pa odločimo, kam V naprej!«
»Na letala!« sem skoraj zavpila.
»Na vrtiljak,« je vzkliknila Tatjana.
»Na električne avtomobilčke,« je zapela Barbara.
»Potem pa na električne avtomobilčke!« je odločil Jaka in se ?• proti ploščadi z električnimi avtomobilčki.
Pomislite, moj in Tatjanin predlog je kar preslišal. Tako saj presenečena, da se sploh nisem mogla znajti. Ko sem hotela poha sesti k Jaki, mi je mesto zavzela že Barbara. Bila sem kot omotična' da meje morala Tatjana poklicati v svoj avtomobilček: »Pridi, kaj čuki
V zadnjem hipu sem sedla. Potem pa nas je že potegnilo \ Tatjana je kar dobro upravljala avtomobilček in vožnja bi bila pravil če bi mi pogled ne uhajal k Jaki in Barbari. Jaka je spretno mani med avtomobilčki, Barbara se je režala za prazen nič in majala t| globoko nagnjeno na tilnik.
»Prava koza je!« mije ušlo.
»Kdo?«
»Barbara. Sploh ne vem, zakaj se tako neumno reži.« »Všeč ji je,« se je zasmejala Tatjana. »Kij tebi ni?« »Je, všeč mi je,« sem priznala. »Počakaj, vdrugo boš vozila ti, velja?« »Velja.«
Ko je zazvonilo in so avtomobilčki obstali, sem se res pres.v krmilo. Potem se je začelo. Kir dobro sva jo rinili med drugimi a\J bilčki.
IVAN JAN 4
Pojav domobranstva in njegove prve postojanke na Gorenjskem
Vendar temu ni bilo tako. Brodar je še vedno vzdrževal zveze z voditelji SLS v Ljubljani in bil njihov predstavnik za Gorenjsko, hkrati pa skrivaj krepil stike z organizatorji domobranstva: z Albinom Smajdom, z Matijem Skrbcem, z Janezom Ovsen ikom iz Predoselj, s Francem Senkom-Kukovco, iz Suhe, z Alojzom Pemetom-Baknkovim s Povelj, z Jankom Marinškom s Kokrice in z drugimi
S pomočjo domobransko-Četniških organizatorjev iz Ljubljane in pod vodstvom gest a pevski h oficirjev so začele na Gorenjskem rasti domobranske postojanke. Slavko Krek je prvič prišel na Gorenjsko aprila 1944. ko so bile osnove domobranstva že postavljene. V Kranju je navezal stike s kranjsko postojanko in z Janezom Ovsenikom, med drugim pa tudi z gestapovskim sodelavcem Rudolfom Humrom iz Škofje Loke.
Domobranstvo na Gorenjskem je pomenilo nov okupatorjev element v boju proti partizanom. Dotlej je namreč gestapo na Gorenjskem kot svojo pomožno policijo uporabljal le raztrgance (»Gegenbande«). Ti so bili sicer zelo nevarni in udarni, vendar pa številčno šibki, poleg tega pa popolni okupatorjevi plačanci.
Bili so slepo orodje Nemcev, medtem ko so bili domobranci bolj politično usmerjeni in so širili propagando, da se bore za Slovence, čeprav v okviru Hitlerjeve Nemčije. Raz-trganci se torej niso mogli razrasti kot kakšna slovenska oborožena formacija. Z njimi, tako razvpitimi plačanci, nemški okupatorji na Gorenjskem niso uspeli zanetiti bratomornega klanja. Zato so bdi za Nemce bolj primerni
domobranci, ki so bili vse številčnejši in zato uspešnejši razdiralci narodne enotnosti in dušilci boja proti okupatorju.
Toda raztrganci so bili ponekod vendarle začetno jedro nastajajočih domobranskih posadk, tako npr. v Kranju ali v Lescah. Domobranstvo, ki ga je ljudstvo poznalo pod imenom beloeardizem. je bilo torej samo novo ime za številčnejše protipartizanske oddelke, ki so postopoma pritegnili v svoje vrste ne le raztrgance, temveč tudi razne druge gesta-povske agente in četnike-plavogardiste. Naloge dotedanjih »Gegenband« so v celoti prevzemali domobranski oddelki, ki so nadaljevali s službo pri nemški policiji in pri ekspozituri gestapa.
Pri nastajanju domobranstva na Gorenjskem je treba razlikovati dve smeri. Ena je potekala iz Dolomitov in Ljubljane predvsem na desni breg Save. v drugi pa so bili organizatorji, ki so delovali na levem bregu Save, v predelu med Kranjem. Kamnikom in vse do Jesenic.
Prva domobranska postojanka, če izvzamemo one ob meji z Dolomiti, je bila na Gorenjskem ustanovljena v Skofji Loki, čeravno so vse niti iz Ljubljane in od gestapa vodile prek Kranja. V Skofji Loki, kjer so protipar-tizansko gibanje podpirali finančno močni posamezniki, je bil poglavitni organizator domobranstva bivši oficir in nemškutar Rudolf Humer. Ta je takoj dobil čin SS OberscharfUhrerja.
Za povod, da ustanovijo postojanko, so organizatorji izkoristili 15. marec 1944. ko so partizani   v   Skofji   Loki   in   njeni okolici
Gorenjski gestapovski hlapci — raztrganci. Skupina kranjskih raztrgancev pod Storilcem. Vodil jo je Miha Perko (označen s križcem)
justifieirali več izdajalcev. Ze naslednji dan je v Skofji Loki sredi trga v bivšem Prosvetnem domu začela delovati domobranska posadka, ki je v začetku štela le sedem članov. Vendar je to število naglo naraščalo in v nekaj mesecih preseglo število 100. Čeravno ta postojanka ni delovala na območju Kokr-škega odreda, je bila tudi zanj zelo važna. Ustanovitev te postojanke je pozneje »Zlatorog«, glasilo gorenjskih domobrancev, na moč pompozno razglašal.
Drugo domobransko postojanko so ustanovili v Kranju, in sicer 12. aprila 1944.. V tem
m
prihodnjem središču gorenjskega dom,* stva so zbirali najbolj zagrizene w\ £ partizanstva, ki so se »izkazali« tudim£ raztrganci. Taki so bili predvsem znam' ^ Milan   Amon,   Franc   P^rpič.   Miha I S Anton Zakelj iz Zirov, za Perkom nJf nejsi član posadke, Jože Dobnikar-KoM* vrsta drugih.  V  tej  postojanki soli sestavili tudi »Udarno četo«, ki so \\*yt sobili za posebno posredovanje tam »T5 bilo po njihovem trenutno naj potrebni J*
Brž za prvima dvema so take ustanovili tudi v Domžalah, v Cer Lahovčah, v Voklem, v Predosljah m še drugod v ravninskem predelu (m kjer so ležale večje vasi in trgi s kmetijami in drobno buržoazijo. V je bila osnovana 17. maja 1944 in ki začetku štela 40 mož. Do jeseni je n*i okoli 100 domobrancev.
Pri   ustanavljanju domobranske janke v Cerkljah ki je bila za Kokr. zelo   pomembna,  je   vneto sodelov kaplan Jože Cvelbar, v okolici organizatorjem domobranstva Ljubljane nekdanji tržiški kaplan Ve letel, doma v Šentvidu, ki se je umaknil na avstrijsko Koroško.
O tem, da se je vodstvo NOB renjskem že v začetku zavedalo postojank,  govori  tudi povelje renjskega odreda z dne 18. maja 1944,j komandantu 2. bataljona Velimirju naroča, naj zbere ves bataljon in sni stojanko v Cerkljah takoj napade in
Do tega napada pa sploh ni pdiH štabu 2. bataljona nanj niso doonRj Tako so se postojanke v glavnem razvijale naprej. Seveda je treba tudi J viti, da so bile odredne enote pr uspešne napade na utrjene postojanke
■M, PfTCK, 22 JAHUARJA 1982
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
7.STRAN G LAS
Dializa tudi v jeseniški bolnišnici
jeseniški bolnišnici gredo h koncu priprave za nov oddelek za dializo s štirimi posteljami — Na Gorenjskem je 26 bolnikov, ki potrebujejo hemodializo, šest več kot pred dvema letoma, zdaj pa se vozijo vsak drugi dan v prenapolnjeni oddelek Kliničnega centra
Jesenice — Čeprav so svetlo ru-Imeno — barva optimizma - obar-jvani prostori novega oddelka jeseni <ške bolnišnice za dializo že nared. ;tudi večina opreme je že montirana, rne bi mogli se reci. da je že mogoča {otvoritev. Delavci še niso odnesli jivtega orodja, vendar pa to ni naj-{večja ovira, da bi oddelek, na kate-
rega so v jeseniški bolnišnici čakali že od leta 1976. začel delovati.
»Prostori so praktično že nared. tudi oprema je v njih skupaj z modernimi švedskimi aparati za hemodializo. vendar to še ni dovolj, da bi oddelek že lahko sprejel bolnike.« je povedal dr. Franc Andoljšek. direktor   jeseniške  bolnišnice Od-
jResnično, ne papirnato ^združevanje
lata j Bled — Pred nedavnim so se de-llavci Hotelsko-turističnega podjetja ■Bled in delavci Zavoda za razvoj fturizma na Bledu odločali o združe-Ivanju. Beferendum ni uspel, zato so u {analizirali vzroke in pripravili proigram za naslednjega
ff|   »Združevanje  z Zavodom za šrarvoj tari srna iaaa več pomembnih prednosti, ki bi se jih morali Tjtiivsi sa veda ti,« pravi direktor HTP v Bled Anton Azman. »Vedno smo tat ■rtanaVvaH, da bi bilo združevanje tarisaaa na Bledu čimmanj {papirnato, da bi prikasali resnične    prednosti   povezav. Našo ■ubain sa sdruševanje je potrdil radovljiški izvršni avet in usta : i morili saao skupino, ki je pripra-)<} vila ustrezno gradivo. Referenca saaaa, ki aaao ga imeli 28. decembra Uni, je napel v vseh temeljni  aib organisacijah HTP, za zdru-J\ ševaaie niso glasovali samo v eni ™% toBnetjfui   organizaciji Zavoda Ugotovili smo, da je bil vzrok ■resnajhma informiranost neka-terih delavcev o drutbenoeko-'Sl ■ asa as I    učinkovitosti Ukine marmšitve. V temeljni organizaci-sdrmftenegs  dela rekreacija, rr lefaienduin ni uspel, se bodo ,. januarja spet odločali. Prednosti sdruševanja so pred-i  v zagotovitvi normalnih ijev za boljše delo v nasled-paŠMU dolgoročnem obdobju. Na •ni so ie konkretni investicij-programi, ki jih Zavod za tu sam ne more realizirati, j pa bi lahko vložili tzdat-sredstva   v   razvoj in-ture. Predvidevamo raz-amučišča   na Zatrniku, aueUJU v Zake, usposobitev žični-- 8traso in adaptacijo graj-, kopališča. Rasen tega bi turistična  ponudba lahko tetnejia,   nudili   bi lahko uslug, bili bi bolj konku-| v času zimske sezone in n*c   koncev   naj   bi dosegli Ijso strukturo tujih gostov v vni, poletni sezoni. Ne nazad-
nje nai bi delavcem zagotovili tudi boljše osebne dohodke.
Vse to so prvi koraki, na Bledu pa bo treba še marsikaj storiti, da bi bila turistična ponudba boljša. Tu je vprašanje združevanja s Podvinom, Grajskim dvorom v Radovljici in tako dalje, vse skupaj na bi morala povezovati ene delovna organizacija. Bled bi moral imeti »nosilca«, potem enotno ponudbo za vso Gorenjsko, tudi Bohinj in Kranjsko goro. Dolgoročni cilji se bodo morali uresničevati v okviru turistične poslovne skupnosti in predvidevati je treba čim trdnejšo in čim bolj učinkovito povezavo s kmetijstvom, trgovino in vsemi tistimi, ki so na področju turizma še pomembni in potrebni. Nalog je na Bledu veliko, sai ne smemo zanemariti tudi sodelovania turističnih delavcev in gostinstva pri snovanju programskih osnov, pri novelaciji urbanističnega načrta in tako dalje.
Na Bledu in v Hotelsko-turi-stičnem podjetju se zavedamo, da so notranje povezane na Bledu le prvi korak in da se ne moremo povezati le sami med seboj, temveč si moramo prizadevati za širše povezave na Gorenjskem.«
D. Kuralt
delek ho imel štiri postelje in torej tudi štiri aparate za hemodializo. tako da bo lahko v dveh izmenah prečistilo kri H bolnikov, ki jim ledvice ne delujejo več tako. kot bi morale. Trenutno je za to delo usposobljenih pet medicinskih sester, ki so se za to odgovorno delo usposabljale v Kliničnem centru, vendar bi potrebovali -vsaj še tri medicinske sestre in seveda še zdravnika in nekaj tehničnega osebja Dokler ne bodo rešeni kadrovski in še nekateri drugi problemi, je težko napovedati točen začetek delovanja oddelka Vendar ne dvomim, da bo to še v prvem četrtletju letos.«
Bolniki z Gorenjske, ki so jim zaradi najrazličnejših vzrokov odpovedale ledvice v toliki meri. da se ohranjajo pri življenju ali delovni sposobnosti izključno s hemodializo. se že vrsto let vozijo v Klinični center. Medtem ko so v nekaterih drugih zdravstvenih regijah že pred časom v bolnišnicah odprli oddelke za dializo. Gorenjska pravzaprav ostaja zadnja. Čeprav bodo še naprej nujni prevozi do bolnišnice 26 bolnikov, kolikor jih je na Gorenjskem potrebnih redne hemo-dialize. bo vendarle vsaj za nekatere lažje. Oddelek na Kliničnem centru je namreč že preobremenjen, saj se toliko bolnikov, kolikor jih potrebuje hemodializo. ni moglo več zvrstiti v dveh izmenah in nekateri so že imeli tudi »nočno izmeno«. Aparati se niti niso mogli ohladiti, treba pa je vedeti, da potrebujejo redno čiščenje in vzdrževanje Kljub tolikšnemu številu bolnikov na Gorenjskem, šest jih je več kot pred dvema letoma, se poslej ne bodo prav vsi vozili na dializo v jeseniško bolnišnico, saj bo nekaj bolnikov po dogovoru s Kliničnim centrom ostalo v njihovi oskrbi.
»Nasploh je bik) sodelovanje s Kliničnim centrom pri pripravi novega oddelka v naši bolnišnici izredno dobro, pa tudi v bodoče verjetno ne bo drugače.« pravi dr. Andoljšek. »Klinični center nam bo verjetno na začetku tudi posodil material za dializo, ki se na žalost dobi le iz uvoza. V tem srednjeročnem obdobju je sicer kar pet jugoslovanskih tovarn sanitetnega materiala načrtovalo proizvodnjo materiala za delovanje dializnih aparatov, vendar kaže, da na domačem trgu tega še ne bo mogoče kupovati tako kmalu, naj povem, da je to material le za enkratno uporabo«
Prostore novega oddelka za dializo so v jeseniški bolnišnici uredili v bližini starega vhoda, v pritličju, vhod pa bo poslej le za bolnike -obiskovalce tega oddelka. Adaptacija prostora je veljala 1,18 milijona din, skupaj z aparati in ostalo potrebno opremo, pa bo novi oddelek za dializo veljal 4,56 milijona din. Del sredstev bo prispevala tudi regionalna zdravstvena skupnost.
V novem oddelku za dializo jeseniške bolnišnice, ki bo kmalu lahko sprejel bolnike, so najsodobnejši aparati za hemodializo švedske izdelave. -Foto: L. M
Nikjer brez taborniške organizacije
Minulo soboto je imela republiška konferenca Zveze tabornikov Slovenije programsko volilno sejo - Temeljit dogovor o bodočem delu - Novi predsednik slovenskih tabornikov Robert Bobanec
Ljubljana — Taborniška organizacija deluje v 56 slovenskih občinah od skupno šestdesetih. Organizirana je v 179 odredov, 30 občinskih zvez, po 1 mestno in obalno zvezo ter 11 medobčinskih zveze tabornikov. V treh desetletjih delovanja se je povečala kar za tridesetkrat, vendar bo osnovna naloga tako taborniške organizacije kot širše družbene skupnosti tudi v sedanjem srednjeročnem obdobju skrb za njen nadaljnji razvoj. Taborniške organizacije bodo morali ustanoviti v vseh slovenskih občinah, vsaka krajevna skupnost pa naj bi imela svojo enoto tabornikov. Ker je ta organizacija namenjena predvsem vzgoji in oblikovanju vsestranskega človeka, bo treba še posebej opozoriti na njeno mesto in vlogo v vzgoino-izobraže-valnem procesu, je med drugim naglasi! dosedanji predsednik komisije za program, organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja pri ZTS Ivo Stajdohar na nedavni programsko-volilni seji republiške konference Zveze tabornikov Slovenije.
Ko so razpravljali o zvezi tabornikov Slovenije v sedanjem srednjeročnem obdobju, so tudi opozorili na nekatere dosedanje slabosti. Tako bo treba v bodoče odpraviti proračunski način financiranja in nasploh namenjati več pozornosti raznim oblikam sofinanciranja taborniške dejavnosti; gre za različne delovne akcije, zbiranje sekundarnih surovin, lastni delež pri organizira-
nju dejavnosti in drugo. Več skrbi bo treba posvetiti gospodarnemu nakupu, uporabi in hranjenju skupne opreme, izdaji strokovne literature in informativno-propagandni dejavnosti. Čeprav je bilo za vzgojo kadrov že veliko storjenega, si bodo morali taborniki še bolj kot doslej prizadevati za dosledno uresničevanje skupnega programa dela. Eno od delovnin področij, kjer taborniki ne bodo smeli izostati, je obramba in zaščita, prav tako pa bodo morali s skupnimi akcijami v domovini utrjevati bratstvo in enotnost med našimi narodi in narodnostmi, spremljati dejavnost zamejskih tabornikov in svoje taborne centre odpreti za otroke naših delavcev v tujini.
Na seji so poleg drugega sprejeli koledar akcij in vzgoje kadrov ter finančni plan republiške konference za letošnje leto, potrdili poročilo o lanskoletnem delu zveze in uresničitvi finančnega plana za 1981. leto ter sprejeli spremembe in dopolnitve statuta taborniške organizacije v naši republiki. Izvolili so tudi nove organe republiške konference; za predsednika so imenovali Roberta Bobanca, za sekretarja pa Iva Staj-doharja.
Srečanje so sklenili s podelitvijo priznanj najprizadevnejšim tabornikom v republiki. Kipec ilegalca je kot najvišje priznanje za delo med dvema volilnima konferencama pre jel Zmajev odred iz Ljubljane.
S. Saje
Ml PA NISMO SE UKLONILI
ledenem objemu Lipance
Sivolasa žena je Kati. Upočaave so se „jndi, besede. Ko jo sprašujem o dogodkih izpred štirideset let, ko so vstale Gorje, ji 1 za tava skozi okno v sneg v bregu za k nekaj mladim drevesom, ki jih je .il mladi gospodar te nove hiše v Spod „ Gorjah, kjer bo starost preživljala tudi 'Kati. V črnini je. Ni dolgo tega kar ji je umrl "^tmot, prvoborce Franc Ambrožič-Beton. VOm Takrat, pred štiridesetimi leti, je bila Kati * fvaa druga. Mlada žena je bila. 1938. sta se **/zela a Francetom. Pri njej doma, pri Cesar jevih v Mevkuš nad Zgornjimi Gorjami #sta živela Veselo je bilo. Na njihovem dvorišču so zbirali sami napredni mladi fantje in :je: Kumarjev Štefan, Bassaneze iz Spod Gorij, Porova Janez in Lojzek, Andrec in ^i. Ze vse poletje 1941 so držali zvezo s ti na Pokljuki. Tudi možev brat Božo
Ambrožič je bil gori. Ko se je v dolini žito želo, so Nemci prišli po njenega moža. Devet tednov so ga držali v Begunjah. Potem je tudi on šel na Pokljuko. V decembrski vstaji je Beton med Gorjuškimi uporniki.
Ko vstaja v Bohinju in nad Gorjami ni uspela in so se ljudje vračali na domove, je Kati pohitela proti Zatrniku. Brhka je bila v toplih hlačah in kratki jakni, kot se je tedaj pozimi nosilo. Na hitro je vzela s sabo nekaj malega hrane: soseda ji je v kanglico dala golaža, pa klobaso je vzela doma. Morda takrat še ni nameravala ostati na Pokljuki, toda stvari so se zasukale ...
Moža je dobila v Fčkovem hotelu na Zatrniku, kjer danes stoji restavracija. Se-stankovali so celo noč. Ko so odšli v dolino tisti, ki so verjeli, da se jim ob vrnitvi na domove ne bo nič zgodilo, jih je ostalo le štiriindvajset Tisto jutro, navsezgodaj, so jih napadli Nemci. Po visokem snegu so se borci umaknili proti Brjanci in se nastanili v Svegljevi koči. Kati je ostala z njimi. Edina ženska. Tu je z ostalimi borci vred zaprisegla pod rdečo zastavo z zvezdo ...
24. decembra so Nemci odgovorili na vstajo. Obkolili so Gorje in v Begunje odpeljali 36 mož in fantov. Dva so ustrelili med talci, ostale so poslali v taborišče.
Peščice borcev, ki so ostali v hribih, niso pustili pri miru. Izsledili so jih tudi v Brjanci. 3. januarja 1942 jih je napadla močna nemška enota, ki je štela več kot sto mož. Pričakali so jih pripravljeni, kajti pravočasno so izvedeli za nemške namere. Potem so se premaknili na Lipanco. Vsi izmučeni so prišli v Lovčevo kočo na Lipanci Sneg je bil visok. Nekateri so imeli smuči, drugi so si pomagali s krpljami; brez njih se je udiralo globoko.
Na Lipanci je bilo potem mirno. Ni bilo dovolj hrane, toda odpočili so si in na toplem so bili. Tu gori, v tem divjem svetu v sneg in led okovanih gora Jih zagotovo ne bodo več iskali. Kurirja sta prišla s poročili, da se jim bo kmalu priključila skupina, ki prihaja iz Dražgoš. Z nestrpnostjo so jih pričakovali,
kajti ko bodo skupaj, bodo močnejši, bolje oboroženi...
Nekega dne pa je nad njimi zlovešče zaropotala »štorklja« Nekajkrat je zakrožila nad Lipanco. Zagotovo so iz aviona videli dim, ki se je valil iz koč. Izdani? Morda. Premaknili se niso. Prepričani so bili, da jih bodo če pridejo, odbili prav tako uspešno, kot so jih v Brjanci. Toda naslednji dan se je zgodilo nekaj nenavadnega: na Lipanco so pnšli tnje Gorjanci, ki so jih Nemci po vstaji pobrali z domov, zaprli v Begunje, zdaj pa poslali na Lipanco z nalogo, naj partizane, kar jih je še ostalo, prepričajo, da se vdajo, ah pa jih bodo uničili... , .
Zagotovo bi bilo bolj prav, da bi se umaknili, kajti zdaj je jasno, da Nemci točno vedo zanje. Tako neverjetno se je zdelo da bi jih Nemci lahko premagali v takšnile divjini. Dobre položaje si lahko izbero, pričakajo v zasedi. Niso pa računali na izurjene nemške smučarje, ki so tisti dan preplavili Lipanco.
19. januar je bil zelo lep zimski dan, piše v svojih spominih Vinko Repe-Triglavski. Vsepovsod je vladal mir in svet je bil tako lep, kot si ga človek lahko le želi. Zgodaj so poslali dve patrulji na oglede. Kmalu je prva naletela na Nemce v belih haljah. Prodor Nemcev je bil hiter. Tolikšni premoči bodo težko kos. Zavzeli so položaje. Ker pa Nemcev ni bilo od nikoder, se je sedem borcev z Bokalom na čelu oddvojilo in šlo naprej proti grebenu za Razor, vsi ostali so pa ostali pod grebenom, kajti bele halje so borce dobesedno prerezale. Ko so udarili in je ogenj postal vse hujši, so se umaknili v melišče proti Debeli peči. Snega je bilo kakšne tri metre. Moka, pršič. Udiralo se je. Umakniti se ni bilo več kam, kajti na vsak njihov najmanjši poskus premika so Nemci udarili s strašnim ognjem. Beton je Kati kar v sneg zakopal, njemu se je pa uspelo umakniti v neko plitvo votlino. Tu sta se s Humrom skupaj tiščala. Iz snega je Kati pogledovala proti skali, kjer je ležal mož. Cim je Humer, ki je ležal na robu, skušal malce pomoliti ven glavo, se je usul nanj plaz rafalov. Kaj je z onimi, ki so šli na greben, niso vedeli. Premakniti se niso mogli ves dan. Do mraka. Ob mraku je streljanje pojenjalo. Le še rakete so švigale v nebo. Mraz je postajal vse hujši.
Menda je bilo tedaj na Lipanci 35 stopinj mraza. Počasi so se umikali čez Klek proti Pokljuki. Kati in mož sta I sabo vlekla tudi Zrnovca - Edvarda, ki si je z bajonetom hotel vzeti življenje, ker je bil prepričan, da jih bodo Nemci dobili žive. Kati je ozebla v noge. Ko so se potem na Pokljuki ustavil^so zakurili majhen ogenj, toliko da so ji čevlje in nogavice potegnili z nog. Čevlje so na njej dobesedno razrezali. Premajhne čevlje je imela. Pravijo, da so lahko čevlji še slabši, da so le dovolj veliki, da lahko migaš s prsti, pa je dobro. Katine noge so bile črne. Ribali so jih s snegom, toda drugega ni kazalo, kot da se vrne v dolino in da se pozdravi. Nekdo je obvestil očeta in prišel je s sanmi do Figovca. Najprej so na saneh odpeljali Edvarda, potem je s sanmi odšla še Kati. Pri križu v Krnici, tam, kjer gre pot za Pokljuko, se je poslovila od moža. Z nogami, zavitimi v cunje šotorskega krila se je s sanmi in peš spustila proti Gorjam. Tik pred policijsko uro je prišla domov. Ze naslednje jutro, okrog osmih zjutraj so prišli ponjo. Bila je izdana.
S takimi nogami ni mogla nikamor. V Radovljico so jo peljali. Najprej so io seveda zasliševali. Vse so hoteli vedeti: koliko jih je, kako so oboroženi. Kazali so ji strojnico, če jo pozna. Hoteli so vedeti, koliko jih imajo partizani. Zakaj je šla z banditi? Pa ie dejala, da je šla le za možem in da se je bala Begunj.
Po treh tednih so jo odpeljali v Begunje Tu so z njo šest mesecev čakali, da bi dobili še moža, da bi ju skupaj ubili in pokazali Gorenjski, kako bodo naredili z vsemi takimi možmi in ženami, ki ha se odločili, da bi skupaj odšli v partizane. Toda Betona niso dobili. Potem so jo junija 1942 odpeljali v Rawensbruck.
Dve leti ji je teklo iz nog. Mozeg je tekel ven, tako globoke so bile ozebline. Ze v Radovljici in potem v Begunjah jo je zdravil dr. Sare. Le njemu se ima zahvaliti, da ni bila ob noge. Preživela je vse strahote Rawens-bnicka. Pri znamenju v Spodnjih Gorjah, tam, kjer je zadruga, sta se po dolgih letih trpljenja z možem spet srečala. Toplo, svobodno poletje je bilo tedaj.
D. Dolenc
G LAS 8 STRAN
NA SEJMU MODE V UUBLJANI
PETEK. 22 JANUARJA
Pri izredno lepih letošnjih modelih blejskih Vezenin ti zastaneta korak in dih. Toliko ljubkosti, elegance in popolnosti je V teh zlato izleženih belih in rdečih oblekah za večer. Tanek, tanek bombaž jim preskrbi Pamučni kombinat Vranje. Upamo, da ga bo kaj leč. kot le za modne revije in da bodo naša dekleta in žene, ki bi bile res rade lepe, mikavne, sploh pa elegantne za posebne lečere, take modele lahko tudi kupile. Naj poiemo še to, da je bila modni kreator teh izredno privlačnih modelov Mija Bizjak.
UTOK iz Kamnika je žel pozornost s svojimi eksklu-zivnimi modeli iz krzna. Tokrat iz domačih kož: volka, lisice, dihurja, kune. Izreden je bil volk, sešit v nekakšno ribjo kost. Posebno prefinjenost in eleganco pa so kazali modeli v kombinaciji nape in krzna: zunaj napa, znotraj krzno, tako da se krzno pokaže le v zapestjih, po vsej dolžini plašča in na ovratniku. Kaže, da bo prav ta kombinacija hit prihodnje zime. Obljubljajo pa, da bo njihove modele dobiti v vseh nji hovih prodajalnah, na Bledu, v Ljubljani in v Kamniku.
IBI Kranj je na sejmu predstavil svojo novo kolekcijo dekorativnih zaves. Še vedno prevladujejo cvetlični motivi, travne bilke in podobno. Pravzaprav bi njihove letošnje vzorce lahko razdelili v tri skupine: cvetlični vzorci na gladki beige osnovi, grobe zavese z vozličasto prejo in večbarvne kombinacije osnove. Materiali so največ stanično vlakno in poliacril. V njihovih barvah in vzorcih, ugotavljajo, je ujet modni trend, ki ga naglašajo tudi ostali evropski modni sejmi.
Morda smo ta sejem mode pričakovali malce rmm neučakano kot druga leta. Skrbi in težave, ki so se na& zgrnile na glavo, potiskajo v stran želje po ekstravaganci. pj visoki modi Da bi bili pri vseh teh stabilizacijskih trenutki vsaj lepo. solidno oblečeni. Na uvoz dragih materialov tak^ ali tako ne moremo več računati. I>e iz tistega, kar pridelan^ doma, pa ne bomo mogli izdelati nekaj izrednega in se bom pač zadovoljili s tistim, kar bo v mejah naših možnosti.
Pa vendar je bil obiskovalec 27. sejma konfekcije, modni tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarske predelovalne S dustrije in raznih modnih artiklov presenečen nad bogat izborom blaga, nad njihovo kvaliteto. Nehote podvomiš: mogoče vse to resnično dobiti v naših konfekcijskih hišah, izdelano tudi za domači trg ali pa bo šlo vse najboljše i? izvoz? Se bo res dalo dobiti kot dih lahke bomhaže cvetličnimi bordurami. sanjsko lepe poletne modele v bel« in rdečem, ki so jih sešili in z zlato nitjo izvezli pri blejaj Vezeninah? Ali pa tista mehka topla blaga za zimske plaj ki so jih začeli delati iz domače volne v zapuškem Suknuf I>epo bi bilo, res.
vse
Pri vsaki izložbi proizvajalci posebej zagotavljajo, da ^ t surovine domače ali pa skoraj vse in da se bodo potnic da bodo s svojo kvaliteto prodrli tudi v izvoz. Tudi krzni_ Kamniški Utok dela svoje krznene izdelke iz domačih volke lisic, kun, dihurjev in podobno, tržiški TRIO pa je po precej tudi po umetnem krznu. Tudi prestrukturiranje izvodnje je delno  čutiti  med  posameznimi proizvajalci' predvsem seveda zaradi manjšega uvoza, obenem pa skul biti kvalitetni, všečni in seveda, modni. Dokazali so. da znajo dobro in hitro dogovarjati med sabo: iz novih Sukno* vrst blaga so že sešiti čudoviti plašči šivilj iz Kroja in Nov« iz njihove volne so spleteni najbolj modni Almirini pulov«4f brezrokavniki, tunike.
Svojo prizadevnost, domiselnost v kroju so pokazali tu/ trikotažerji,   posebno   Beti    Metlika,   prav   tako usnjem konfekcija. Vsak se je potrudil po svoje, kakor se je rji najbolj mogel. Kajti prav od ljubljanskega sejma bo zavi* dobro ali slabše poslovanje marsikaterega od 4ST7 proizvaj cev ki so svoje izdelke te dni razstavili v enem od paviljon gospodarskega  razstavišča.  Zmajev bo  tokrat  malo: le eden za vsako zvrst. Torej bo borba zanje huda, vredni bodo zato veliko več.
TRIO Tržič pa je za ta sejem mode pripravil usnjene modele za vsak žep: cenejši so zaradi dodatkov iz umetnega krzna, zaradi toplih podlog iz koflina in štepeksa. Dobilo se bo pa pri njih seveda tudi dražje modele iz ovčjega velurja in pravega krzna.
GORENJSKA OBLAČILA so se predstavila s kolekcijo oblačil. Bela, rdeča in črno kombinacija prevladuje, pa so čisti bombaž i in dijski bombaž in podobno, jajo pa, da bodo v bodoit\ pretežnoleiz domačega blasA
ALMIRA Radovljica je pritegnila pozornost posebej s svojimi ročno pletenimi izdelki iz domače volne. Sodelovanje s Suknom, ki jim izdeluje volno za pletenje je rodilo dober sad. In seveda še domiselnost modnih kreatorjev, pa so tu puloverji, jope, tunike, brezrokavniki in še kaj, ki nas bodo navdušili na prvi pogled. Usnje je tak naraven material, ki gre odlično A volni in Almira ji ga dodaja že več let. Tokrat so ga pletilje celo vpletle v droban vzorec med volnene niti. V poletnih modelih prevladuje tokrat bombaž in sintetika. Cim več bodo seveda skušali vplesti bombaža, da bodo modeli še bolj zdravo dihali. Tudi letos so v svojih krojih obdržali ležernost, mehko linijo in možnost svobodnega oblačenja. V številnih kosih, ki sestavljajo celotno oblačilo, bomo zagotovo kaj našli zase, in lahko bomo poljubno kombinirali s klasičnimi kosi oblačil. Obljubljajo, da bo vse, kar so prikazali na sejmu, dobiti tudi v njihovih prodajalnah. In takšne so njihove letošnje barve? Močna tirkizna zelena, ki ponazarja barvo vode, ban>e ognja in bela.
SUKNO Zapui e je tokrat požel vse priznanje. Vsa ta čudovita mehka topla blaga za plašče, kostime, vse odeje in pregrinjala so stkali iz domače volne. Nič obarvanega, le naravna surova bela in siva barva, kot so bele in temne ovce, ki se pasejo pod Stolom in tam okrog. Iz njihovih odličnih blag so pohiteli sešiti modele v Kroju, v Novosti in jih tudi že pokazali na sejmu. Ko bi videli tisti Krojev karirasti plašč s kapuco! Zagotovo bo navdušil ves ženski svet. Pa ne samo karo, stkali so blaga tudi v vezavi ribje kosti, v diagonalnih vzorcih in še vrsto drugih. ALMIRA je iz nji-hove volne za ročno pletenje spletla prelepe puloverje. Volno za ročno pletenje so pri Suknu prodajali že vsa letatizdelkov pa res ni bilo. Zdaj, ko je uvoz zavrt, se je izkazalo, da se bo odlično dalo delati tudi iz domače volne. Da bi je bilo le dovolj! Spodbuditi bo treba kmete po Gorenjskem, pa tudi drugod, da se bodo spet lotili oičjereje. Njihova prizadevanja niso ostala brez odziva: skupščina občin mesta Ljubljane je Suknu podelila posebno priznanje za izredne dosežke pri spodbujanju proizvodnje domače volne, njeni industrijski predelavi in za izvirne izdelke.
TRIGLAV KONFEKCIJA Kranj je predstavila modele iz tankega re-brastega žameta in simpatične kariraste flanele. Domači materiali so in vse kaže tako, da bodo njihovi obeti tudi uresničljivi: dobiti jih bo tudi v njihovi industrijski prodajalni v Kranju, pa seveda pri vseh njihovih stalnih odjemalcih.
bomba Zna   predilnica I
TKALNICA  Tržič je na skem sejmu mode pokazale vejše vzorce posteljnih prevM
NA SEJMU MODE V LJUBLJANI
'jranjski TFKSTILINDUS je na svojem razstavnem prostoru predsta U celotno paleto vzorcev za letošnje poletje, živih, močnih barv bo, če klepamo po njihovih vzorcih in barvah, materiali bodo pa batisti. mečkam seersuckerji na tisku in enobarvnem blagu, bombažni krepi l podobno Predstavili so pa tudi novost, dvojno tkanino z imitacijo
M.HH
|-«™-_ ---
\fl SESIRJU je bih videti le še malo pokrival iz prave klobučevine. t fedraga je postala. Vse več modelov je iz blaga, iz žameta, tueeda. medli no pa tudi nov program, izdelavo otroških pokrival za poletje.
)E*JA Skofja Loka je predstavila svoj širok izbor prešitih odej vseh U Kljub temu, da so bili s prostorom utesnjeni, jim je uspelo njihovo -bižbo urediti resnično simpatično in prijetno. Za kompletno razstav-Pno kolekcijo so dobili diplomo ljubljanski zmaj.
banski zmaj za Eksperimentalno tkalnico v Kamniku -^r.li M ga za kolekcijo večnamenskih tkanin za notranjo opremo, fzorce menja ta kamniška tkalnica vsake pol leta, pravijo, zato je tudi s£ tdno aktualna tako v vzorcih kot v materialih. Simpatična je bila nji-^ utva predstavitev na sejmu: zavese so kar s ščipalkami obesili na vrvi ttze pa pogrnili res s polno mero okusa.
*odeljeni so ljubljanski zmaji in diplome
4"v l^e pet zmajev so letos hoteli podeliti, pa se je izkazalo, da je bilo k teh preveč. Podelili so le tri in sicer Jutranjki Sevnica za otroško lo/erno športno kolekcijo. Rašici za kolekcijo moških pletenih izdelkov t« Tim TOZD Eksperimentalna tkalnica Kamnik za kolekcijo večna-
lC.{Wenskih tkanin za notranjo opremo.
!m Diplome ljubljanski zmaj pa so dobili: Beti Metlika za celotno laitountavljeno kolekcijo za prosti čas. Tekstilna tovarna Prebold za mombažne tkanine, Almira Radovljica za ženske in moške pletene momi*. Industrija usnja Vrhnika za ženska občila iz svinjskega velurja. Odem Skofja Loka za kompletno razstavljeno kolekcijo in Galant ljuhljana za torbice za mlade.
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
9.STRAN GLAS
Žival vendarle čuti!
»Med nami živijo duševni pohabljenci — bodi poBoren nanje, nauči se jih prenosna vati. Take-
Js človeka boi ■posna 1 po tem, a se znala nad šibkejšim, največkrat nad živalmi. In vedeti moraš: če se mu ponudi priložnost, bo človek, ki je do nezavesti pretepel konja, pretepel tudi tebe. Tisti, ki je sposoben oči iztakniti ptici, jih bo sposoben istakniti tudi tebi. - Tisti, ki z ulitkom počasi utaplja mladega psa, bi to prav lahko počel z otrokom, če bi to lahko počel nekaznovano.« Tako je svojim mladim prijateljem zapisala Svetla na M• karo vič na lepaku, ki ga je isdalo Društvo proti mučenju živali v Ljubljani in Kranju.
Mučenje živali pa ni le tako barbarsko početje, kot ga navaja Ma-karovičeva. Žival mučimo že s tem. da jo puščamo na mrazu priklenjeno, brez tople hrane ali poleti, v nudi vročini (brez vode. Psa kupiš, da ga imaS, da ti bo čuval dom, toda zanj si dolžan skrbeti.
Pred dnevi smo se oglasili pri tajnici kranjskega društva proti mučenju živali v Kranju Benedikti Svaj-ger-Mihevc. Društvo je imelo ustanovni občni zbor konec leta 1980, redno pa deluje od aprila 1981. Svoje prostore imajo v Kranju na Cesti 1. maja 5 (tel. 22-363), uradne ure pa so vsak torek od 17. do 19. ure. Benedikta pravi, da se ljudje še vse premalo obračajo nanje, ko vidijo, kako lastniki živali trpinčijo. In če se že oglasijo, se anonimno, ker se boje maščevanja. Pa vendar bi bilo društvu v veliko pomoč, če bi poslali svoj naslov, da bi vsaj vedeli, na koga lahko računajo in bi se tudi kdaj drugič lahko obrnili nanj. Odzovejo se na vse prijave, tudi ano-
ZANIKRNO STRANIŠČE
Takole se oglaša bralec iz Ribnega:
»Najdaljšo noč smo prebili v hotelu Jelovica na Bledu, v čudoviti restavraciji, saj je vsa prenovljena in tudi dekorativno bogata. Bilo je tudi dosti jedače in pijače, veselja in nasploh vsega.
Bodlo pa me je v oči, da imajo v hotelu Jelovica izredno slabo vzdrževano stranišče, kjer je bilo očitno tudi pomanjkanje papirja. Tovarišica v garderobi seje tudi nekam čudno zadirala »hej vi in vi, hej vi vi vi« in to tako naglas, da se človek kar strese, saj nismo bili vajeni takega odnosa v tej garderobi. Vse to mi ni bilo všeč in rad bi. da bi bilo drugače.«
Če je res tako, bi se v Jelovici že morali pobrigati, da bi imeli lepša stranišča in če se je tovarišica res zadirala, bi jo bilo dobro opozoriti, naj bo prijaznejša. Glavno pa je, da ste dobro jedli in pili in da je bilo drugače vse še kar v redu.
HORU K V NOVO LETO -S STARIMI SMETMI!
Z Bleda prihaja naslednji glas:
»Objavljene so bile nove tarife komunalnih storitev za območje radovljiške občine, žal pa je precej lanskih smeti ostalo v kantah in v koših za odpadke. Na polovici Savske ceste na Bledu, na Prežihovi cesti in še marsikje ter v naselju Selo pri Bledu so smeti stare že več kot mesec dni; točneje: 6. januarja letos je minilo že štiri tedne, odkar so pobirali smeti. Tudi koši za odpadke pri avtobusni postaji Jelovica in Mlino so največkrat polni smeti še iz lanskega leta. Posamezniki so na Bledu morali poiskati celo lasten prevoz za odvoz, čeprav so točni plačniki komunalnih storitev.
Zanimivo je, da komunalnih delavcev ne najdete tedaj, ko bi jih potrebovali in na tistem mestu, kjer so potrebni. Mehanizacija, s katero odvažajo smeti, je baje pokvarjena in iztrošena. Zato bi bilo silno neumestno, ko bi podražili komunalne storitve. Tako naprej ne more več! Ce vabimo goste na Bled, potem naj bo kraj vsa/ čist'«
nimne. toda že večkrat so naleteli na lažne prijave, ki so jih ljudje poslali zaradi nevoščljivosti. maščevanja. Tako so na primer v Podbrezjah obiskali kmetijo, za katero so dobili obvestilo, da živina nima hrane, da leži na golih tleh. žejna Našli pa so jo v Čisto novem hlevu, moderno urejenem, z dovolj hrane, z vodo v najmodernejših napajalnikih, lepo rejeno . . .
Večina prijav pa je seveda resničnih. Vse člani kranjskega društva obiščejo, čeprav to delo opravljajo v svojem prostem času, z namenom, da bi v naši družbi ne bila mučena nobena žival. Samo 22 članov ima trenutno mlado kranjsko društvo, toda prizadevajo si, da bi delali kar najbolje. To je edino društvo na Gorenjskem, zato se nanj obračajo tudi iz drugih občin. Veseli so, da najdejo somišljenike tudi drugod, vendar bi bilo prav, da bi vsaka občina imela tako društvo Kranjsko društvo je pripravljeno pomagati pri prvih začetkih, jim dati nasvete, material.
Ni hvaležno to njihovo poslanstvo, toda je človeško, vzgojno. Vsak
VAŠA PISMA
ZAKAJ PROSJAČITI?
K nastanku tega pisma me je spodbudil članek »Zakaj prosjačiti«, postavljati invalidska društva v luč beračenja. Komaj nekaj dni po prelomnici leta invalidov 1981 se najde nekdo, ki obtožuje tisto, za kar je družba res morda nekoliko preveč potrošila. Toda potrošila zato, ker je toliko potrebovala.
Kdor je skozi leto zasledoval vse članke, ki so pisali o letu invalidov, je lahko prebral, kaj vse je bilo storjeno za invalide in koliko truda so le-ti sami vložili v delo za uresničitev svojih pravic. Ce so hoteli ponekod doseči vse tisto, kar so si zastavili, so potrebovali morda nekoliko dodatne pomoči. Zato res ni umestno, da se ob to spotikamo.
Stari rek pravi: grdo je, če prosi mlad, zdrav človek, ki je sposoben delati! Vsakdo naj dobro premisli, da mnogokrat dajemo tudi tja, kamor je najmanj potrebno, zato ravnanje invalidov, ki prosijo za dodatna sredstva, ne more biti vredno obsodbe.
Francka Tavčar, Bled
ZAKAJ ME NI HOTEL VZETI?
V sredo, 13. januarja, sem čakala v Naklem avtobus, ki pelje na relaciji Kranj —Kovor Tržič. Ta avtobus odpelje iz Kranja ob 9.40 in pride v Naklo ob 9.45. Šofer je dejal, da pelje naprej proti avtocesti; toda če pelje po avtocesti in čez Kovor. je primoran, da pelje čez Podbrezje, ker je na Klancu (del Podbrezij) postaja za Podbrezje. Tako sem morala zmrzovati v Naklem na postajališču še 45 minut, da je pripeljal lokalni avtobus za Bled. Stanujem tako, da je vseeno, če izstopim na avtobusni postaji v Podbrezjah sredi vasi ali pa na Klancu. Stara sem že nad 60 let in  Še  invalid,  zato  me tako
primer, ki ga rešijo jim je v zadoščenje. Ko s svojim posredovanjem rešijo trpljenja psa, mačko, konja, goloba, ki mu je zaradi niti, s katero so ga lovili, dobesedno odmrla noga. upajo, da bo tega vendarle vse manj. da bo ljudi sram tega^človeka nevrednega početja. Zaveda naj se, da tudi žival čuti. In če jo je že treba spraviti h kraju, naj to ne bo boleče. Srh te spreleti, ko si ogledaš samo nekaj slik, ki jih hrani društvo o raznih primerih mučenja živali: svinja z železnim oklepom za vratom, da se ne premika in se zato bolj redi, pes, prestradan do samih kosti, pa spet drugi, ki je zaradi tega. ker je bil vedno na mrazu, revmatičen, da mu je ohromel ves zadnji del in se je lahko le še vlekel po dvorišču ...
Zato je prav, da prisluhnemo pozivu Makarovičeve in vseh, ki imajo srce za žival. Vsak primer mučenja živali prijavimo! In naj nas ne bo strah pripisati tudi svoje ime. S tem članom društva olajšamo delo in bodite prepričani, ne bodo vas izdali. Vsaka prijava ostane tajnost.
D Dolenc
ravnanje šoferja še bolj prizadene, prav gotovo pa nihče ne bi hotel zmrzovati na avtobusni postaji, kjer vedno piha. Razen tega pa je bil avtobus skoraj prazen.
Saša Pretnar Podbrezje
NIČ VEČ POSTE OB SOBOTAH
Od začetka januarja je pošta v Dupljah zaprta ob sobotah in nedeljah. Zaradi tega smo vaščani Zadrage, Dupelj, Bistrice in Podbrezij zelo prizadeti Posebno naročniki Dela, saj dobimo časopis šele v ponedeljek. Telefonski naročniki nismo vsi, prikrajšani sme za sobotna časopisna obvestila, med drugim tudi za osmrtnice. S pismonoši in upravnico pošte smo zelo zadovoljni. Res pošta v Dupljah ob koncu tedna nima veliko prometa, saj je posebno za prebivalce Podbrezij težko dosegljiva, ker je treba z avtobusom do Naklega. če hočemo v Duplje. Zdaj bo verjetno še manj prometa. Tudi reševalci križank, za katere je rok kratek, se bomo morali potruditi kam drugam, tja, kjer je ob sobotah pošta odprta.
Saša Pretnar
Podbrezje
KDO ZBIRA KRVODAJALCE?*
Vsako leto RK v Podbrezjah organizira krvodajalsko akcijo. Letos so zbirali krvodajalce otroci, ki verjetno še ne vedo docela, kakšnega pomena je krvodajalstvo. Mnogi se jezijo, da niso bili obveščeni, čeprav so bili pripravljeni na krvodajalsko akcijo, obvestila pa so dobili nekateri, ki se akcije zaradi zdravja ne morejo udeleževati. Kdo ustvarja zmešnjavo? Otroci so otroci, ne gre jim zameriti, pač pa tistim, ki so jih izbrali.
Saša Pretnar Podbrezje
Cerklje - Pred leti je v tej stavbi že bila trgovina. Kasneje so se r opuščenih prostorih naselila Živila, ki so tu skladiščila blago. Zdaj so se lotili obnove in če se ne bo zataknilo, bodo novi prodajni prostori do pomladi vseljivi. Dve prodajalni, ki sta doslej oskrbovali Cerklje in okolico, že nekaj časa ne zadoščata več, zato bo nova samopostrežna trgovina pomembna pridobitev. - Foto: D. Ž.
03
NA GORENJSKIH SMUČIŠČIH     NA GORENJSKIH SMUČIŠČ
Po vseh gorenjskih smučiščih je danes, ko imajo šolarji po Sloveniji že počitnice, dokaj živahno. Na gorenjska smučišča, kjer je snega povsod dovolj, z dokaj trdno in zamrznjeno podlago, vozijo avtobusi in osebna vozila, številni šolarji so si našli prenočišča v hotelih in počitniških domovih blizu smučišč. Zanimivo je, da so si posamezne šole ali organizatorji tečajev izbrali tisto smučarsko središče, v katerega se vozijo že več let. Kraj se ti priljubi in nanj se navadiš, zato ga obiskuješ po več let, četudi tamkaj ni vse prav. Tako bi tudi naši smučarski centri, večji ali manjši, lahko rekli, da imajo »stalne goste«, iste smučarje vsako leto. Ce bežno pregledamo gorenjska smučišča, lahko rečemo, da je le malo bistvenih sprememb. Z nekaj izjemami, predvsem Kranjske gore, letos vozijo še vse stare vlečnice in žičnice in Je malo je novih smučarskih prog ali žičničarskih naprav. Zičničarji nimajo denarja, da bi smučišča razširili, četudi so letos podražili smučarske vozovnice. Obenem pa opozarjajo da cena dnevne karte še vedno ni ekonomska in da s prevozi komaj pokrijejo vse stroške. Kot ni novosti pri žičnicah, jih ni tudi v smučarskih središčih, kjer so na voljo gostinske usluge: enolončnice, čaj, kava, sokovi so dosegljivi povsod. Ce smo se že pred leti pritoževali, da gostinci nočejo dobro prodajati, so se zadnja leta potrudili in ponujajo pijačo in hrano, le s to razliko, da je danes veliko več tistih smučarjev, ki vzamejo malico kar s seboj. Smučanje postaja drag šport, to opažajo tudi zičničarji in ne morejo reči, da je smučarjev vedno več: repi pred žičnicami in vlečnicami postajajo iz leta v leto krajši in ne držijo več izjave tistih, ki trdijo, da hodijo v inozemstvo zato, ker na tujih smučiščih ni dolgih vrst. Obiskali smo naša gorenjska smučarska središča, se pogovarjali s smučarji in zičničarji Kranjske gore, Podkorena, Spanovega vrha nad Jesenicami, Mojstrane, Gozd Martuljka, Zatrnika, Krvavca, Soriške planine, Starega vrha nad Skofjo Loko, Vogla in Koble.
SORIŠKA PLANINA
Smuka idealna
Soriška planina je te dni pravi raj za smučarje. V dolini nam vsakdan grenita megla in mraz. Soriška planina pa se kopa v soncu in živo srebro se čez dan povzpne na nekaj stopinj nad ničlo.
Smuka je idealna. Snega je meter in pol. Rezek je, trd in zbit, vendar ni leden, pokriva ga šest centimetrov pršiča. Skratka smuka, ki zadovolji najbolj zahtevne, istočasno pa tudi manj veščim smučarjem ne dela težav, saj je majvečji sovražnik začetnikov na smučeh prav
Ob obeh vlečnicah je obilo terenov, kjer radi smučajo otroci in začetniki. Prednost Soriške planine so prav rekreacijski tereni, če jim lahko tako rečemo. Vendar tudi izurjeni smučarji ob izteku vlečnic najdejo pravšnje strmine. Potegnjene so tudi proge za smučarske tekače.
Skratka, Soriška planina je kot nalašč za družinsko smučanje, tudi zato, ker je smučišče dostopno naravnost s parkirišča in ni treba otrokom lesti na vlečnice. Igrajo in smučajo se lahko ob smrekah blizu Lito-strojske koče.
Te dni jih na Soriški planini vsak dan smuča okrog štiristo. Pripeljejo se s svojimi avtomobili, saj rednih avtobusnih zvez ni. vozijo le »agencijski« avtobusi.
Do planine pa je daleč, zato večji obisk pričakujejo v času šolskih počitnic, ki so na Gorenjskem pred vrati. Smučajo se največ domačini, iz Selške doline in iz Škofje Loke
[)rihajajo, nekaj tudi s primorske strani. Ljub-jančanov je manj in tudi minuli torek smo med avtomobili na parkirišču videli le nekaj ljubljanskih registracij.
Soriška planina bo postala pravi smučarski center, so se pred letom odločili v škofjeloški občini. Zdaj na to kaže graditev nove Lito-strojske koče, ki bo od sedanje potegnjena do parkirišča. Koča že zdavnaj ne zadošča več. posebej ob sobotah in nedeljah je pretesna. Vendar je čaj in enolončnico moč dobiti.
Zičničarji so nam povedali, da že načrtujejo postavitev nove vlečnice, ki bo potegnjena med sedanjima dvema in bo popeljala smučarje pod vrh smučišča.
STARI VRH
Smučina vendarle dobra
Mnogi mislijo, da na Starem vrhu te dni ni moč smučati Vendar ni tako in minuli torek so se smučarji veselo podili po resda skromni sne*ni odeji.
Ze na I.uši se je megla razblinila in na Starem vrhu je bilo na soncu prav prijetno toplo Zičničarji so nam povedali, da so opoldne namerili štiri stopinje nad ničlo. Sneg je od-juga na prisojnih bregih povsem pobrala Na smučišču, na osojnem bregu Starega vrha. ga je ostalo od deset do trideset centimetrov. Zmrznil je. trd in zbit je. zato je smuka kar dobra in pripeljati se je moč prav do dna Res pa Starega vrha te dni. razen ob novi vlečnici Kopa. ne priporočamo začetnikom, saj je pobočje sem in tja vendarle pokazalo rebra.
Sedežnica in tri vlečnice se vrte na smučišču. Sedežnica vas pripelje do nove koče. lahko pa izstopite na srednji postaji in od tu krenete do vlečnice Stari vrh, ki je postavljena ob največjih starovrških strminah Na položnem terenu ob srednji postaji sedežnice. nedaleč od turističnih kmetij, je zdaj postavljena otroška vlečnica in mladež navdušeno vijuga ob njej. Z novo vlečnico Kopa pa so na Starem vrhu odprli nove terene tudi
za manj vešče smučarje. Te dni je prav ta najbolj oblegana. Do nje se je moč pripeljati tudi z avtom s poljanske strani.
Ob sobotah in nedeljah se na Starem vrhu nabere od 350 do 400 smučarjev, med tednom okrog 250. Okrog sto je hotelskih gostov, okrog 60 jih biva na turističnih kmetijah.
Stari vrh ima redno avtobusno zvezo s Skofjo Loko. Avtobus odpelje iz Škofje Loke ob 8.15 in se vrača ob 12,45, nato spet odpelje ob 13,15 in se vrača ob 17. uri. Cena vozovnice je 20 dinarjev, zičničarji pa nosijo riziko, če je avtobus prazen.
Smučarske naprave na Starem vrhu so te dni izkoriščene le 20 do 30-odstotno. Večji obisk pričakujejo v naslednjih dneh, ko se bodo zaprla šolska vrata. Vendar zičničarji pravijo, da je letos manj smučarjev kot pretekla leta in da vzrok le ni skromna snežna odeja. Za marsikoga je smučanje postalo drago.
Vendar so smučarske vozovnice na Starem vrhu, veljajo pa tudi za Soriško planino, cenejše kot drugod. Dnevna vozovnica stane 190 dinarjev, dopoldanska, popoldanska in mladinska 130 dinarjev. Skupine otrok imajo dodatni popust in vozovnica jih stane 100 dinarjev. Kot pretekla leta imajo občani škofjeloške občine 40-odstotni popust, vozovnice pa kupijo vnaprej.
Prijetna novost na Starem vrhu ie letos nova koča. ki jo je zgradil Alpetour. Zal ima premalo prostora v gostinskem delu in do prihodnje zime jo bodo razširili. Koča ima izdajno okno in smučarji lahko dobe hrano in pijačo. Enolončnica z mesom stane 62 dinarjev, brez mesa 35 dinarjev, čaj T4 dinarjev, kosilo pa skuhajo za 100 dinarjev. Cene torej niso pretirano visoke.
ZELENICA
Brez vrst
Ljubelj — Na znanem smučišču pod severnim pobočjem Begunjščice se prava sezona smučanja še ni prav začela. To je moč opaziti po številu smučarjev, ki jih med tednom ni toliko, da bi za vožnjo z žičnico morali čakati v vrsti. Tudi vse žičniške naprave še ne obratujejo.
»Za novo krožno vlečnico Ciciban, dolgo 165 metrov, pa 450 metrov dolgo vlečnico Triangel nad domom na Zelenici predvidevamo, da bosta do konca januarja tehnično pregledani in dani v promet.« nas je seznanil direktor temeljne organizacije Turistično gostinski obrati Kompas na Ljubelju Franci Nemec, in med drugim povedal: »Obe sedežn k i obratujeta ob delavnikih med 9. in 16. uro. ob sobotah, nedeljah in praznikih pa začneta voziti uro prej Od 1 februarja dalje bodo naprave obratovale do 17. ure. Ob vznožju smučišča imamo še 120-metrsko vlečnico, ki je namenjena predvsem hotelskim gostom, kadar sedežnici ne vozita«
Razen nove vlečnice na Zelenici in prestavitve stare v dolino so pred to zimo opravili
niso vedno resni
na Ljubelju več del. Razširili so spodnji del smučišča in uredili na njem prehod prek hudournika, izsekali del grmičja ob prvi sedežnici, uredili prehod prek vršne skale v dolino Zelenice in zamenjali nosilno vrv na prvi sedežnici. V celoti so tudi prenovili kuhinjo in delno restavracijo na Ljubelju.
Nekaj novosti je pri cenah smučarskih kart, ker so za okrog 23 odstotkov višje od lanskih. Letna karta stane 2500 dinarjev, kar je glede na dolgo sezono smučanja na Zelenici ugodno. Za dnevno karto plačajo odrasli 180, otroci 150 in hotelski gostje 100 dinarjev, za poldnevno pa odrasli 120 in otroci 100 dinarjev. Ena točka — ta zadošča za eno vožnjo z vlečnico Ciciban - velja 5 dinarjev. Kdor kupi karte v vrednosti od 2500 do 5000 dinarjev, ima 5 odstotkov popusta, za prodane karte v vrednosti od 5 do 10 tisoč dinarjev dajo 10 odstotkov popusta, v vrednosti nad 10 tisoč pa 20 odstotkov. Poprečna, cena penziona v hotelu, ki je do konca februarja v zakupu dveh turističnih agencij, je 460 dinarjev.
Snežna odeja je na ljubeljskem smučišču relativno tanka; spodaj je 40, zgoraj pa 110 centimetrov snega. Smučarske proge so dobro utrjene in varne. Rediteljsko službo na njih opravljajo smučarski učitelji in vaditelji iz Tržiča ter po potrebi organizirajo tudi smučarsko šolo. Smučarji se lahko s hrano in pijačo okrepčajo v domu na Zelenici, ki je med 16. in 24. januarjem stalno odprt, sicer pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih, ali v restavraciji na Ljubelju. Od 23. januarja dalje bo na Ljubelj vozil smučarski avtobus iz Tržiča, po končanih počitnicah pa bo prevažal smučarje po potrebi le ob koncu tedna.
Na začetku tega tedna je bil obisk smučišča umirjen. Med smučarji so bili povečini hotelski gostje in prebivalci iz bližnjih gorenjskih krajev. V glavnem so pohvalili urejenost smučišča. Franc Kljun iz Ljubljane je povedal: »Na Ljubelj pridem z družino večkrat poleti. Tokrat sem tod prvič pozimi. Zaradi ugodne cene smo se odločili, da bomo pet dni gostje v hotelu. Z gostinskimi uslugami smo zadovoljni, prav tako ne morem reči nič slabega o smučišču. Za otroke je na plazu res nekoliko strmo in zahtevno zaradi ledu v spodnjem delu. vendar ni neprijetne gneče. Na Zelenici je verjetno lepše spomladi, ko je več sonca; zdaj je dokaj hladno, a vseeno nam kar ugaja.«
»Na Zatrniku je lepo, Se posebej, če je lepo vreme. Smučamo po Vf dan in se v gosti šču tudi hranimo, popoldne pa se odpelje mo nazaj na Bled, kjer prenočujemo v hotelu Krim.« je dejal Bojan Obranovič iz Beograda.
ZATRNIK
mravljišče
Ce se v dolini vlačijo megle in se sonce ne more in ne more prebiti skozi oblake, pa večkrat kot ne smučarji na Zatrniku uživajo v sončnem zimskem dnevu. In /atrniška smučišča, ki jih upravlja Zavod za turizem Bled. so danes obiskana kot le kaj.
Tereni so kljub temu. da ležijo dokaj nizko, izredno privlačni, ker niso preveč zahtevni. Na Zatrniku so danes številni nadaljevalni in začetni tečaji, ki jih organizirajo klubi. šole. delovne organizacije, izredno veliko gostov pa se vsak dan pripelje z Bleda, kjer po hotelih in pri zasebnikih preživljajo svoj dopust. Naši šolarji še nimajo počitnic, medtem ko je na Zatrniku veliko smučarjev iz vseh sosednjih republik.
Čeprav je tukaj pravo mravljišče, pa vrst pred žičnico in vlečnicami ni veliko, saj je vlečnic očitno dovolj Gostinski delavci. Park hotel, so odprli gostišče, kjer smučarji lahko dobijo tople pijače in enolončnice ter seveda kosila, na smučarske terene pa so postavili tri okrepčevalnice, tako da se gostje ne morejo pritoževati. Zaželeno bi bilo le. ko bi prav na vrhu. kamor pripelje sedežnica. ob lepem vremenu, ko je prekrasen razgled na okoliške hribe, postavili vsaj nekaj sedežev ali ležalnih stolov. Zdaj smučarji nimajo kam sesti, zato se čimprej odpeljejo v dolino.
ljetos na Zatrniku tudi ne pobirajo več parkirnine, parkirnih prostorov pa je dovolj.
Dnevna karta velja 200 dinarja karta pa  120 dinarjev, medtc^l tedensko karto, za sedem dni, 1 900 dinarjev. Tako kot v vseh stičnih   zimskih  središčih tudi Zatrniku dajejo smučarskim dikalnim organizacijam in člano^ . zveze popust na ceno dnevne kan>
trne
inok^uj
»Jeseničani in okoličani najrajt na najbližjem Špan ove m in Cm Smučišče je dobro vzdrževano, za odrasle in otroke. Prav pa bi L postavili Se krajšo vlečnico* Jfc Majda Komac z Jesenic.
ŠPANOVVRH NAD JESENICAMI
LCO
m
dr na
dri
na smučišče
Delovna organizacija Gorenj je prevzela v upravljanje tudi t vrh in Španov vrh nad Jeseni, smučišče sodi v okvir temeljni žičnice Kranjska gora. Kakor », poskrbeli tudi za to smučišče, zadnjih letih niso bile mogoče v*,, in tereni Spanovega in Črnega J takšni kot pred desetimi leti.
V Planino pod Golico vozijo |> smučarjem, ki se pripeljejo z senice ali okoličanom ni težko p« šča. Cesta v Planino pod Gofi| dobro vzdrževana, urejeni so par1 ' poleg trgovine v Planini, sedežni? ^ je vsak dan.
Za smučišča na Spanovem v» so sicer dobro vzdrževana, da pa! bolje, ko bi poskrbeli še za vlečiv* stavili poleg sedežnice. Tereni i%p htevajo dovolj znanja, tako da skoraj neprimerni. Vlečnica hi t^L, Planino pod Golico pritegnila ti^ A carje, ki so šele prvič na smučeJV* organizaciji žičnice Gorenjka o t«. %i ljajo. saj bi z večjim obiskom na?*^ razbremenili ostale smučarske m »špicah« komajda sprejmejo vse h^fl j
Smučišča na Španovem in C'^' bila lahko bolje obiskana tudi ia[W oSmaknjen  in je v  koči  na (K^ prijetno preživljati dopust. prtx ^**J več Življenja na vasi, odprt jedoa^S. v jeseniških rovtih pa se neki^C ukvarjajo s kmečkim turizmom je ob sončnem vremenu prekop točka;  skratka, obilo možnosti ' smučarski oddih ponuja prav Plt^l lico in pozimi bi bila lahko tak^^* je bila nekoč.
VELIKA PLANINA
Velika planina, smučarjem ime. zadnja leta na svoje planu*!} I jala toliko rekreativcev kot di\»t Njene proge so poleg domačim« bližnji Ljubljančani, letos pa »| zanjo zanimati sosedni Italijani .-v drugih jugoslovanskih republik.
i
V r*
lA
K
ča ž>
HTi
b<
Cf
Mi m v« K
ni ot V
v<
u n U
n č K z
INJSKIH SMUČIŠČIH    NA GORENJSKIH
listah
Nekaj let je bila Velika planina kar pozab >na. Nekateri ho »e je ogibali zaradi nevarno ^itrajanih žičnic in zamudnega dostopa do i^snučišč z gondolsko žičnico, ki zmore prepe-4 jN*' 30 smučarjev. V prihodnje se nesreč ^ 'taradi »oslabelih« žičnic ne ho treba več bati. 10%aj bodo februarja montirali nov vodilni me it^%ar.izem z zanesljivejšim varnostnim siste-aom. z obnovljeno žičnico pa bo hitrejša pot ta vrh
Na Veliki planini je moč smučati na pro-Gradišče. Simnovec in Tiha dolina, od mšarskega naselja pa vodi tudi 5 kilome-iv dolga tekaška proga, ki dobiva vse več iinkovalcev in jo bodo zato prihodnje leto laljšali. Za smuke željne goste je obstoječa reativna ponudba žal preskromna. Obsežni irreni. kjer bi bilo moč urediti najlepše proge, astajajo neizkoriščeni Smučišča so obrnjena K kamniško stran: na osojni strani, ki gleda roti Štajerski, pa bi zaradi strmine, dolžine ij ter snega, ki se tod dlje zadržuje, iko uredili tudi tekmovalne proge. Z izgrad-cest na ono stran bi si zagotovili obisk lUČarjev s Štajerske.
Tudi gostinska ponudba ne dohaja potreb ^HLučarjev. V gostišču Simnovec in v brunarici m, ja Zelenem robu se dobi kaj za pod zob. pre-njfcčevati pa je moč le v sindikalnih domovih. ,\ari planšarjih ali v zasebnih počitniških hiši-,,'^Vah  Tujce zdaj nastanjujejo v Kamniku in %ph sleherni dan vozijo na planino. Obe gostil-bodo najbrž kmalu adaptirali, v Tihi dolini pa zgradili točilnico.
Pa vendar: kaj kljub številnim slabostim Smučarje spet privablja na Veliko planino? Milena Skubic. ki je prišla iz Ljubljane z vso . družino, pravi, da mir. okolje in cenejša dnevna karta kot drugje. Slednje pa ob današnji dragi smuki odtehta marsikatero slabost.
Kranjski gori je veliko smučarjev, a te pred žičnicami niso predolge. Proge 4ooro steptane, dnevna karta pa nika poceni, še posebej, če smuča vsa z otroki,« pravi Zlato Radanič z
fKRANJSKA GORA .
Kolovrat, Pehta |n Bedanec
V Kranjski gori je pozimi, ko je za smuko volj snega, vedno dovolj smučarjev iz vse ovenije, sosednjih republik ter bližnje in ljnje okolice. Kranjska gora je danes zase-na. tako hoteli, zasebne sobe, počitniški do-ovi. vikend stanovanja, penzioni. Dnevno je
smučiščih Kranjske gore okoli 5.000 smu-_rjev  Smučišča so bila očitno premajhna. '•iEto so se kranjskogorski turistični delavci že °N*red leti odločili, da bodo širili smučišča proti Podkorenu
V Podkorenu dela stara žičnica, ki je v primerjavi z ostalimi žičnicami in vlečnicami Kranjske gore bolj malo obiskana. Za začetnike je prestrma in preveč zahtevna, za druge smučarje, ki že obvladajo vijuge, pa je očitno kar »nekam od rok«. Vsi, ki prihajajo v Kranj-ako goro ali v njej preživljajo dopust ali počitnice, smučajo pri starejših vlečnicah, ki so tik ob cesti, v Podkoren se redkeje zapeljejo. Zato pa na podkorenških strminah uživajo vsi tisti, ki bi se radi zares nasmučali, saj ni dolgih vrst V primerjavi z drugimi vlečnicami in žičnica-nv je podkorenška poceni - glede na dolžino.
tos so postavili tri vlečnice in jih imenovali Kolovrat, Pehta in Bedanec. a prve dni smučarske sezone niso bile tako obiskane, kot bi si želeli Upajo, da bo na podkorenških terenih smučalo več ljudi, še posebej februarja, ko bodo končali dela pri postavitvi nove sedežnice. za katero so že dobili, dele iz uvoza. Nedvomno je na podkorenških strminah še pre-1 malo *ivo, vendar upajo, da se bo navsezadnje več smučarjev napotilo nekoliko dlje od Kranjske gore.
Dnevna karta v Kranjski gori velja 220 dinarjev, poldnevna pa 145 dinarjev; proge so odlično steptane, možna je večerna smuka od I 17. do 21. ure zvečer. Nočna smuka postaja vedno bolj privlačna.
Na smučiščih Kranjske gore so poskrbeli i ii za tople pijače, za sendviče, zato se smučarji •»Jane morejo pritoževati. Dobro so uredili tudi ^a tekaške proge, kar je dodatna zanimivost I m našega največjega smučarskega središča, na-«1 črtov pa imajo za prihodnje leto še dovolj. *y? Kranjska gora tako ostaja eno izmed najbolj ! znanih in urejenih smučarskih središč pri nas.
Žičničar Marko Koder
Pred enajstimi leti ao začeli delati podkorenško žičnico in tedaj je pri prvih delih sodeloval Marko Koder iz P od k ore na. Delal je pri gradnji žičnice in vseh ostalih vlečnicah in žičnicah v Kranjski gori in vse odtlej pri žičnicah tudi ostal Danes je strojnik žičnice Podkoren.
»Delo žičnićarja je takšno kot vsako drag o delo, a to razliko, da smo najbolj zaposleni pozimi, ko je sneg in smučarska sezona, in manj poleti, ko pa tudi delamo pri urejanju prog in pri popravilu tičničarskih naprav. Prav gotovo delo pri nizkih temperaturah, zunaj nI niti najmanj prijetno, a treba je potrpeti in vzdržati. Poleti pa sekamo les, vse remonte sami opravimo, tako, da ao žičnice pripravljene ns zimsko sezono.
S svojim delom sem zadovoljen, saj delo z veseljem opravljam. Začel sem na vrh Vitranca in po vea dan
PETKOV P0RTR
delal runaj in odhajal v dolino skupaj z ostalimi vea prem razen. Tedaj smo vadrlali, danes pa ne vem, če bi še šlo.
Dejal bi, da še vedno prihaja veliko smučarjev v Kranjsko goro, vendar pa je v udaji k letih opasno rahlo upadanje obiska, na kar prav gotovo vplivajo višje cene prevozov. A iiealearji spat ne moremo zaostala ti sa ostalimi In naša temeljna orgaaiaacijs komajda pokrije vse stroške. Cena prevoaov ie ni ekonomska, zato so tudi na« ošabni dohodki dokaj niski. Če primerjam svoj osebni dohodek s kvalificiranim delavcem nekje v tovarni, potem sam za slanim bistveno manj. To vsekakor ni prav, a kaj, ko smo tieniearji kot tudi gostinski delavci le vedno na repu slovenskega povprečja osebnih dohodkov. Mislim, da bi prav ta vprašanja morali čimprej razrešiti, saj bi le tako dobili tudi več kvalificiranega kadra. Danes je po smučiščih veliko honorarnih delavcev, saj se za redno zaposlitev komajda kdo te hoče odločiti.
V Podkorenu smo dobili tri nove vlečnice, postavljajo tudi sedetnico, tako, da bo znatno več zmogljivosti. Odpadle bodo dolge vrste in upajmo, da bo med smučarji več zadovoljstva in manj kritik. Do adaj na novih vlečnicah v Podkorena se ni dosti ljudi, čeprav so tereni nadvse primerni. Prav gotovo pa ni in ne more biti res, da je smoeartja v talini cenejša in boljša. Ze mogoče, da so v Dolomitih ali v Avstriji večji smučarski tereni, a nikakor niso* poceni. Pred nedavnim mi je pripovedoval neki smučar, da je sa dve uri smuke v Avstriji porabil nič manj kot Mt dinarjev. Mislim, da imajo smučarji, ki se odločajo sa tujino, dovolj denarja, tja pa ne odhajajo le zaradi smuke. Trdim, da se tisti, ki ae hoče dobro na smuča ti, lahko dobro na smuča na vseh naših smučiščih.«
Marko Koder ni dejal, da je edeo najbolj sposobnih in izkušenih kranjskogorskih žičničarjev. Vse to so povedali drugi, ki vedo, da je iznajdljiv in priden, da rad poprime za vsako delo in da z veseljem in odgovornostjo opravlja svoj poklic
D.Kuralt
»Na Gorenjska smučišča prihajam že drugo leto, kar pomeni, da imam smučanje rada in da sem zadovoljna s smučarskimi središči, ki jih imate na Gorenjskem Smu čam skupaj sprijatelji, tako, da je zabavno in veselo in tudi marsikaj se da naučiti če si na počitnicah več dni,« je dejala Si>e'tla na iz Beograda.
GOZD MARTULJEK IN MOJSTRANA
Dobro obiskana vlečnica
Nedaleč od ceste Jesenice — Kranjssa guia že vrsto let obratujeta vlečnici v Mojstrani in v Gozd Martuljku. Postavili so jih na primerne, senčne terene, prepeljali pa sta že na tisoče in tisoče smučarjev, ki jim ni toliko mar za večja smučarska središča in so zadovoljni tudi s krajšimi progami. Pripeljejo se največkrat le ob popoldnevih. Le ob času zimskih šolskih počitnic sta ti dve smučišči kot mravljišči, drugače pa zaživita šele popoldne.
V Gozd Martuljku hotel že več zim sprejema učence in študente, ki prihajajo na smučarske tečaje, prenočujejo in se hranijo v hotelu, sicer pa so podnevi na smučišču ob vlečnici. Tukaj so upravljavci postavili tudi manjši bife, kjer se lahko dobi čaj ali sendvič. Smučišče je prav prijetno za razna tekmovanja ob njem poteka tudi izredno dobra tekaška proga. Prav ob vlečnici je parkirni prostor.
Sorod na je vlečnica v Mojstrani, ki je še bliže Jesenic in zato prihaja sem dovolj smučarjev. V teh dneh je veliko začetnih in nadaljevalnih tečajev šol jeseniške občine. Na smučišče vsak dan pripeljejo mlade smučarje in zvečer se vračajo na domove. Teren v Mojstrani je dobro vzdrževan in primeren za vsakdanjo rekreacijo.
čišča. Gondole, ki se dvigajo proti Krvavcu, puščajo za sabo razblinjajočo se meglo in nepregledno obzorje pločevine, parkirane ob vznožju. Kranjske, ljubljanske, razne slovenske in vse več še tuje registracije je mogoče zapaziti v kači. ki se zlasti v zimskih počitnicah vije proti spodnji postaji gondolske žičnice.
Za zahtevne in pogumnejše smučarje je Krvavec še vedno najprivlačnejše smučišče. Na enajstih progah se množica kar porazgubi (resda se razprši šele na opozorilo iz zvočnika), le na Njivicah vrsti zlepa ni konca. Letos je Krvavec bogatejši še za eno smučino, s samega vrha Velikega Zvoha. vendar tja vlečnica še ne pelje. Tudi lakoto in žejo smučar na Krvavcu lahko potolaži. Okrog dvanajste ure je kljub precejšnji gneči lahko deležen enolončnice v planinskem domu na Gospincu. tudi hotel na vrhu mu lahko marsikaj ponudi. Njivicam pa je najbližja brunarica. Tam množici sestradancev kar na prostem delijo čaj, klobase, vroče hrenovke. Tudi ko izpelješ Tiho dolino, se lahko stoje okrepčaš pri enem od nedavno postavljenih kontejnerjev. Te postojanke so sicer nekaj dražje kot v dolini, v ceno je namreč všteta tudi »pot« klobase iz doline na vrh. Med zadihanimi alpinci (tekačev Jdjub progi od »Rozke« do planine Jezerca ni bilo opaziti) nam je uspelo ujeti Braneta Kršinarja iz Ljubljane in ga za hip potegniti iz vrste. Takole je potožil:
»Na Krvavec prihajam že leta, ker mi tu najbolj ugaja. Moti me gneča, vendar v soboto in nedeljo na smučiščih tako ni pričakovati drugega. Zdaj med počitnicami razločka med petkom in svetkom skorajda ni. Gneča je tudi v gostinskih lokalih, ki so jih v precejšnji men okupirali tečajniki. Pogrešam več prenočitvenih zmogljivosti; prenočišča v primerjavi z vsakodnevno potjo sem gor niti niso pretirano draga. Spomladi, ko se otopli in je dan daljši, hi morali zičničarji za kako uro podaljšati obratovanje naprav«
KOBLA
»' ix i D '* ' I
vleč
111 c
KRVAVEC
dovolj smučarjev
Ko pritisne pravi zimski mraz, se sneg obdrži, dolina je odeta v puščobno meglo, v višini nad njo pa je slutiti s soncem obsijana smu
Smučarski vlaki iz Kopra —Sežane —Nove Gorice in iz Ljubljane ter avtobusi iz vseh predelov naše domovine dnevno pripeljejo več tisoč smuačrjev na Koblo. Tu je edina hiba vsekakor pomanjkanje vlečnic. In kot pravi slučajni sogovornik Peter Jereb iz Ljubljane, pogreša prav nekaj manjših vlečnic na manj zahtevne in lažje terene, ki jih tu okoli pač ne manjka, niti na samem pobočju Koble ne. Re-kreativci in otroci bi tako delali manj gneče in vsi obiskovalci Koble bi laže prišli na svoj račun.
Ce za Vogel lahko zatrdimo, da ni prevelikega reda v čakalnih vrstah, pa za Koblo to ne velja! Ze nekaj let jo skrbno urejujejo, delavci vzorno skrbe za red na smučiščih: le vrste so dolge ...
Snega je na Kobli dovolj, proga je na nekaj mestih pomrznjena in ledena, pa vendar v soboto ni bilo nobene resne poškodbe! Bolj se bojijo novega mokrega snega, takrat je huje. ker mnogi smučarji precenjujejo svoje znanje in kondicijo, mi je v opozorilo dejal vodja spodnje postaje Mirko Ličar iz Bistrice.
Dostop z avtomobilom na drugo postajo žičnice Kobla - pri vasi Ravne - je pogosto onemogočen zaradi prevelikega snega ali pa zaradi poledice. Tudi srečavanje avtomobilov na tako ozki poti ni mogoče, zato vsakomur priporočam, da avtr aje pusti kar na parkirišču v Bistrici, čeprav ima še tako dobre snežne verige.
VOGEL
Vse naprave ne obratujejo
Nekaj pohvalnega smo rekli za Zatrnik. medtem ko moram pristojne organizatorje smučišč na Voglu grajati — Slabo skrbe, da od' nihalke ljudje sploh lahko pridejo na sonce in smučišče: spuščajo po 20 in več praznih sedežev, medtem ko morajo izletniki pri hotelu čakati tudi pol ure, da jim dovolijo na sedež za Orlovo glavo. Ta je trenutno edini teren, kjer se smučar pelje dalj od ene minute! In to naj bi se reklo: smuka!? Ali naše visokogorsko smučišče Vogel res izletniku ne more nuditi drugega kot polurno čakanje v vrsti za dvominutno smuko!? Zakaj stojijo žičnice na Sijo in druga daljša smučišča? Pravijo, da je drugod na Voglu premalo snega, da ga je samo 2 metra, moralo pa bi ga biti vsaj tri!? Nisem strokovnjak, toda kaj so zičničarji delali poleti, ko bi lahko uredili pobočja (razstrelili skale, zravnali terene, kot so to več let zapored delali na Krvavcu in na Kobli), da bi bila pozimi smuka možna tudi ob ne tako debeli snežni odeji? Povprečni Slovenec se za svoj denar hoče smučati in nasmučati, ne pa samo kuhati v dolgih čakalnih vrstah. »S sinom naju en dan na Voglu stane okroglo 1.000.- din, hrano sva prinesla s seboj«, mi je povedala Ljubljančanka T. K. »Vozila se nisem skoraj nič, ker so sinu proge prekratke. Zato lahko razumet* vse tiste^ki raje odhajajo v inozemstvo, kjer so tereni daljši, vrste krajše, stroški pa skoraj isti«. Tudi Andrej in Primož Dolenc z Vrhnike sta pritrdila mnenju, da dane". Vogel ni užitek za pravega smučarja. Le Žagarjev graben bi lahko zaslužil to pohvalo, če bi bil pravilno urejen, vzdrževan in zato tudi Življenjsko varen! Tu pa vseh svojih dolžnosti pristojni organizatorji na Voglu vsekakor niso opravili.
Gorenjska imuMUt ao obiskali Darink« 8EDEJ-K UR ALT, Daaica ŽLKBIR, Marija VOLCJAK, Stojan SAJE in.Igor 8LAVEC.
O Lr A S12.STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
PETEK, 22. JANUARJA 1*.
Komentiramo
Ali je to že znak za preplah
Adelbodenski     veleslalomi     /e   skupaj   z   nedeljskim    sla hi-,niom v Kitzbiihlu potrdil i tis. da naši alpski smučarji t si etovnem po kolu niso reč tisto tkar so hdi  Se pomenimo več kot moštvo tisto, kar smo bili zadnje tn sezone.
Lahko ugotovimo, da se pri Kriiaju pojavlja ciklus, ko je t cm sezoni boljši r slalomu, v drufZi pa v veleslalomu. Prezgodaj je dati alarm za preplah pred nedeljskim slalomom v Wengnu Znano je. da je prav Knžaj tisti tekmovalec, ki je v Wengnu dvakrat zapored zmagal. Preplaha ne moremo dati tudi za nastop naših fantov pred svetovnim prvenstvom v Schladmingu. ki se bo začel konec januarja ■le Se nekaj časa. da se popravi forma naših, a pred Schladmingom ne moremo biti tako mirni kot bi bili lahko.
Naši so bili pred sezono t tekmovanju za svetovni pt>kal dobro razpoloženi. Pri Križaju in tudi ostalih se je pojavila kriza. Pri tem lahko zapišemo, da je Križaj $e vedno tekmovalec svetovnega ranga, vrhunski slalomist in veleslalomist. Primanjkuje. Se posebno v slalomu, mu še deset dni treninga in b<> spet takšen kot je bil. Tak intenzivni trening se je obrestoval Ingemarju Stenmarku. ki januarja r obeh teh ničnih disciplinah zmaguje kot za šalo Šved je od decembrskih tekem. k(i mu ni šlo, treniral kot za stavo. Ril je to res trd trening, ki pa kaže. da /e bil tak kot se spodobi za šampiona. O Stenmarkavih načrtih i svetovnem pokalu smo zapisalr že pred začetkom sezone. V tej mu m važen svetovni pokal, ki je v drugem planu, temveč svetovno prvensti <>
v Schladmingu.
Za vse naše je še kako pomemben nedeljski slalomski nastop i Wengnu. Se posebno ker vemo, kdo gre na sietovno prvenstvo. Ta na stop bo važen tudi za Križajo. Ce bi najboljšemu Jugoslovanu v Wengnu uspelo, da bo spet vozil tako kot smo ga navajeni, bo spet pridobil na samozavesti. Lahko bo sproščeno in zavzeti* treniral za nastop na svetovnem prvenstvu. Enako je tudi za ostale
Smučanje je nenavaden šport. Ni pač rečeno, da se ne bi moglo marsikaj spremeniti v dobrih štirinajstih dneh pred nastopi r Schiad-mingu. D.Hunier
hvetovni alpski pokal
Jugoslovani razočarali
ADELBODEN - To. cesar smo se že dolgo bali. se je zgodilo na torkovem adel-bodenskem veleslalomu za moške v »ve-tovnem pokalu. Peterica Jugoslovanov je namreč v tem nastopu ostala brez vidnejših uvrstitev Po treh letih se ni noben Jugoslovan uvrstil med petnajst prvo-uvrščenih tekmovalcev, katerim ta mesta nnnaša jo tudi točke v svetovnem pokalu t'vrstil se ie samo eden. Na* najboljši smučar v obeh tehničnih disciplinah,Bojan Križaj, je zasedel šestnajsto mesto.
Kljub temu je adelbodenski veleslalom ie prinesel uspeh Jugoslaviji Zmagal je namreč, že četrtič zapored v Adelbodnu in četrtič zapored v januarskem cikluRu svetovnega pokala, Šved Ingemar St«n-mark na Ela novih smučeh T0k to je kaj slaba uteha za jugoslovanski neuspeh. Od naših je prvi startal Bojan Križaj, ki pa s prvim delom proge ni najbolje opravil. Se slabši je bil Strel, medtem ko Je Kuralt moral v sneg. Se najboljše je vozil Franko. Toda tudi njega je napaka vrgla iz tira in nato še s proge. V prvem nastopu
je bil uvrščen tudi Cerkovnik, a tudi on je imel na progi preveč težav, da bi se lahko solidno uvrstil. Križaj je v drugem nasto-
Eu vozil tako kot v prvem, Strel je tako iter. da ni zmogel tempa in je odnehal Tudi Cerkovnik ni pokazal kaj več in konec je bilo upov za dobro uvrstitev.
Rezultati - 1. Stenmark (Švedska) 2:34.35. 2. Ph. Mahre (ZDA) 2:36,41. 3 Julen (Švica) 2:36.82. 4. Strolz (Avstrija) 2:37,07, 5. LUscher (Švica) 2:37,32.. . 16. Pieren (Francija) 2:39,16. 16. Križaj (Jugoslavija) 2:39,48(1:48,52-1:20,96).
SVETOVNI POKAL - SKUPNO -1 Ph. Mahre 237. 2. Stenmark 159, 3. Pod borski 94. 4 VVenzel 85. 5 Gaspoz 69, 6 Muller 60, 7 Klammer 59, 8. VVeirather 58, 9. Read in Resch 56, lt. Križaj in Strols JI,. .. M. Strel 15, 67. Kuralt 4.
VELESLALOM - 1 Ph. Mahre 80. 2. Stenmark 74, 3. Gaspoz 55, 4 Girardeli 27. 5. Strel in Zurbriirgen 25, 7. Fournier 24. 8. Kri*-; in StrolE 23.
-dh
Odličen nastop Jugoslovank
BADGASTEIN — Jugoslovanske smučarke nadaljujejo z odličnimi uspehi v četrti tekmi slaloma v svetovnem pokalu so v tem avstrijskem smučarskem središču spet posegle po točkah. Kar dve naši tekmovalki sta se uvrstili med prvo desetorico na tem težkem in ne preveč dobro pripravljenem badgasteinskem slalo-mišču. Ania Zavadlav je bila osma in s tem dosegla svoio drugo najboljšo uvrstitev, mlada Andreja Lesko vse k pa je v drugi vožnji pokazala vse odlike vrhunske tekmovalke, saj ji je iz dvaindvajsetega mesta po prvi vožnji uspelo, da se je v končni uvrstitvi prebila na deveto mesto
V Badgasteinu se je ponovno pokazalo, da se tudi pri ženskah sve' ivni alpski vrh širi. Vse več je mladih alp i»k. ki posegajo po točkah svetovnega pokala v vseh treh disciplinah. To je pokazala tudi prva vožnja, saj sta bili na primer sestri Tlalki iz P Make na odličnem drugem in četrtem mestu. Toda v drugi vožnji nista zdržali obremenitve in morali sta odnehati. Od
Anja Zavađlav
Smučarski tečaj za otroke
KRANJ - Šola smučanja Krvavec bo od 8. do 12. februarja v Kamni gorici oi/ani/irala smučarski tečaj za otroke. Cena tečaja je 1200 dinarjev. V to ceno so vračunani prevoz, dnevna karta za žičnico, učenje, malica in zaključno tekmovanje z nagradami.
Prijavite se lahko v Turistični agenciji Alpetoura (hotel Creina) do vključno 3. februarja.
-dh
Andreja Leskovšek
naših je imela najboljše izhodišče Zavad-lavova. ki je bila deseta. Dornigova osemnajsta. Leskovškova dvaindvajseta. Pe-harčeva pa sedemintrideseta Nuša Tome, ki se je priključila karavani, pa je izpadla.
Švicarka Erika Hess je ponovno dokazala, da je ta čas najboljša slalomistka na svetu. V obeh nastopih je bila najhitrejša in njena tretja letošnja slalomska zmaga je bila zagotovljena S to zmago je tudi na prvih mestih svetovnega pokala v slalomu in v skupnem seštevku Med prvo deseterico slalomskih točk svetovnega po-, kala pa sta tudi Leskovškova in Zavad-lavova.
Rezultati - 1 Hess (Švica) 1:30,66, 2. Konzett (Liechtenstein) 1:31.16, 3. Serrat (Francija) 1:32.15. 4 Cooper (ZDA) 1:32,32 . 5 Zini (Italija) 1:32,62 , 6. M Epple (ZRN) 1:32,80, 7. Steiner (Avstrija) 1:32.81, 8. Zavadlav l:IMt, t. Leakoviek (obe Jugoslavija) 1:54,63, 10. Marciandi (Italija) 1:34.71. 11. P. VVenzel (Liechtenstein) 1:34,72, 12. Nelson (ZDA) 1:34,77. 13 Kronbichier (Avstrija) 1:34,87. 14 I. Epple (ZRN) in Glur (Švica) 1:34.90. 18. Dornif (Ju-goslaviis.) 1:16,6«.
SVETOVNI POKAL - SKUPNO -1. Hess 253, 2. I Epple 240, 3. Solkner 118. 4. Cooper 111. 5. Nelson 101. 31. Leskovšek 11, 34. Zavadlav 11.
SLALOM - 1. Hess 120. 2. Ouario 57. 3. Konzett 50, 4. Pelen 47, 5. H. VVenzel 45, 6 Cooper 43. 7 Kronbichier 42. 8. Zini 41, 9. Serrat 25, 16. Leakovaek 13, 11. Zavadlav 11.
Karavana smučark se je že preselila v ZRN. V Lenggriesu bo danes še en slalomski nastop za točke v svetovnem pokalu. .dh
Smučarski teki
Vadba
za najmlajše
KRANJ - V smučinah za tek in hojo na smučeh je vedno več najmlaj Sih. ki so željni smučarskega teka Mnogo ie med njimi takih, ki kažejo ohilico nadarjenosti za to zimsko rekreaeiio in smučarsko panogo Prav zato se je SK Triglav, sekcija za smučarskLtek. odločil, da tem otrokom ix>nudi organizirano vadbo pod strokovnim vodstvom
Vadbeni popoldnevi bodo vsak torek in četrtek od 15.30 do 17 ure na vadi-Ačti ŠD Kokrice ob cesti Kokrica-Naklo V času zimskih počitnic bo razpored vadbe določen naknadno po dogovoru s starši. Za vadbo se lahko prijavite na vadišču pri vodji programa Ludviku Tepini. ki Vam bo rad postregel tudi z drugimi nasveti.
Prvi dan vadbe naj otroci pridejo na vadišče na Kokrico v spremstvu staršev
-dh
Šolarji
na tekaških smučeh
Kranj - Šolsko športno društvo France Prešeren iz Kranja je v sodelovanju s tekaškim klubom Triglav iz Kranja priredilo občinsko osnovnošolsko prvenstvo v smučarskih tekih za leto 1982. Prijavljenih je bilo 151 tekačev iz šestih osnovnih Aol, ki so tekli na dva kilometra dolgi progi. Ekipno je s 65 točkami zmagala osnovna šola Franceta Prešerna pred Lu-cijanom Seljakom, ki je zbrala 99 točk. Tudi v posebni konkurenci fantov in deklet je bila obakrat najboljša osnovna šola Franceta Prešerna, šola Lucijana Seljaka pa ie bila obakrat druga. Pri fantih pa je bila ekipno osnovna šola Simona Jenka tretja. Druge osnovne šole niso imele popolnih ekip.
Med cicibani letnik 1971 je zmagal Davor Pajk (FP). med cicibankami enake kategorije Urška Kavčič (FP), med mlajšimi pionirji letnik 1970 Borut Nunar (LS), med mlajšimi pionirkami Polona Frelih (FP). med mlajšimi pionirji letnik 1969 Mitja Kolman (Planina), med mlajšimi pionirkami letnik 1969 Barbara Hočevar (Simon Jenko), med starejšimi pionirja letnik 1968 Matej Kordež (SJ), med starejšimi pionirkami Ivica Bešter (Lucijan Seljak), med starejšimi pionirji letnik 1967 Janez Klemenčič (LS) in med starejšimi pionirkami enakega letnika Darja Mlakar (Davorin Jenko).
PRVENSTVO PREŠERNOVE SOLE
Kranj - SŠD France Prešeren je priredilo tudi šolsko prvenstvo v smučarskih tekih na progi Kokrica—Naklo. Tekmovalo je kar 98 učenk in učencev od drugega do osmega razreda.
Med učenci drugih in tretjih razredov sta bila najhitrejša Uroš Pajk in Blaž Rebolj, med učenkami in učenci četrtih razredov Davor Pajk in Urška Kavčič, v petih razredih Jurij Jurgele in Polona Frelih, v šestih razredih Igor Gradišar (tekli so samo fantje), v sedmih razredih Vili Zaplotnik in Jasna Jurgele ter v osmih razredih Franci Žlindra in Mija Strniša.
B. Holv
V ZABNICI DRSAJO
Zabnica - Rokometno igrišče v Zabnici, ki bi pozimi prav lahko ostalo od vseh pozabljeno, so domači« ljubitelji zimskega športa domiselno spremenili v drsališče. Ledena ploskev je dobro pripravljena. Zabničani vabijo vse, ki jih drsanje navdušuje, da jo preskusijo, »tlporaba« stane na dan le 20 dinarjev, za otroke samo 15.
Plavanje
Največ uspeha
za Boruta Petriča iz VP Kranj
iao - mladinke - I Komv. 9,27. pionirji - 2. Mrkaič fi2 adinci   -   2.   Šolar   1:13.88. m;
RAVNE - Na letošnjem osmem tradicionalnem mednarodnem mitingu na Ravnah ie nastopalo nad stopetdeset plavalk in plavalcev iz ZRN. Avstrije. Italije. Madžarske in Jugoslavije. Od Jugoslovan skih klubov so nastopili plavalci Triglava iz Kranja. Celulozaraja. Rudarja. Titovega Velenja, Sente. Crvene zvezde. Jedinstva iz Zadra. Radovljice ter seveda domači tekmovalci
Za to obdobje zimskega plavanja so bili doseženi izidi, ki so bili pnčakovani. Med člani je imel največ uspeha vojak VP 1098 Kranj Borut Petrič. ki je zmagal na 100 in '200 m delfin. 100 in 200 m kravi, medtem ko je 400 m kravi dobil Borutov brat Dar-jan Petrič. Med mladinkami se je najbolj odlikovala Triglavanka Mateja Kosimik. ki je osvojila štiri prva mesta. Na tem mednarodnem mitingu je Trboveljčanka Darja Alauf na 100 m hrbtno dosegla tudi novi jugoslovanski rekord za starejše pionirke
Uvrstitve Kranjčanov - 200 m hrbtno - pionir)! - 1 Prislan 2:27,43. mladinci - 3. Veličkovič 2:24.84 . 200 m prsno — mladinke — 1. Kosimik 2:43,51. pionirji - 3 Mrkaič 2:51,69. mladinci - 1 Šolar 2:38,77 . 2. Bešter 2 38,82. 100m delfin - pionirke - 3 Mohorič 2:37,64, Članice - 3. Berložnik 2:30,88, pionirji - 2 Marenčič 2:37,42, mladinci - 1 Marenčič 2:18,49. Člani -I. B. Petrič 2:10,78, 2. D. Petrič 2:11.24. 400 m kravi — mladinke - 1. Kosimik 4:39,79, Članice - 3. Berložnik 5:06,29. pionirji - 3 Marenčič 4:44,24, mladinci - 1. Marenčič 4:21,15, 2. Kadoič 4:22.34. 3. Šolar 4.23:56. Člani - 1. D. Petrič 4:05,06, 2. B. Petrič 4:05,72. 100 m hrbtno - pionirji - L Prislan 1:10,86. mladinci - 3. Veličkovič 1:08,95. 100 m
Petnajste zimske sindikalne igre Kranja
V treh disciplinah nad 1200 udeležencev
KRANJ — Za letošnje petnajste jubilejne zimskošportne igre občine Kranj je vse pripravljeno. Že včeraj je nad dvestopetdeset tekmovalk in tekmovalcev imelo v smučini na Kokrici' smučarsko tekaško tekmovanje. Borbe v vseh kategorijah so bile zanimive, saj ni bilo odstopov, vsi nastopajoči
Ca   so   pokazali,  da   smučarski tek itro napreduje, čeprav gre le za sindikalno tekmovanje.
Tako dobro kot je bila pripravljena smučina na Kokrici je vse nared za jutrišnji in nedeljski veleslalom v Mojstrani. Enako tudi za sankanje, ki bo jutri, v soboto, na cesti Mojstrana—Radovna. V sankanju, ki bo jutri, se je prijavilo stopetdeset sankačev, start pa bo ob 8. uri. V tej pičli snežni odeji je bilo treba vložiti veliko truda, da so organizatorji pripravili proge.
Za sobotni in nedeljski veleslalom moških in žensk je prijavljeno več kot osemsto tekmovalcev in tekmovalk. Nemalo med njimi je takih, ki bodo na letošnjih sindikalnih zimskih igrah nastopili že petnajstič. Sobotni veleslalom se bo začel v Mojstrani ob 10.30. Nastopile bodo ženske v kategoriji B in D, moški pa bodo svojo tekmo imeli V kategorijah H, G, E in C. V nedeljo bo start veleslaloma ob 9. uri. Ženske bodo tekmovale v kategorijah A in C Tekmovalno bo tudi v moških kategorijah. Startali bodo tekmovalci v kategorijah A, B, D in F.
Svečana razglasitev in podelitev posebnih priznanj za petnajstkratno udeležbo, letošnji pokrovitelj jubilejnih sindikalnih zimskih iger občine Kranj je skupščina občine Kranj, bo 27. januarja oh 18. uri v delavskem domu. -dh
Dražgoše — Tradicionalnega pohoda po stezah partizanske Jelovice so se udeležili med drugimi tudi člani medobčinskega društva civilnih invalidov vojne Gorenjske in društva iz Ljubljane. Pohodov v Dražgoše se invalidi udeležujejo vse od ustanovitve medobčinskih društev. Letos se je skoraj petdeset invalidov že desetič podalo na jubilejno pot. Sicer pa so inialidi obeh društev vsako leto množično zastopani, s čimer dokazujejo enako moč in sposobnost za take kondicijske preizkuse kot ostali. — Foto: Jože Mravlje
prsno   —   mladinke -
1:18," mladlnd
delfin - pionirke - 2. Mohorič 1 |Tw Članice - 3. Berložnik 1:10.75. auaOk
- 2 Marenčič 1:06.19. ClaiatT* B Petrič   1:00.39.  2.   D. Petrič
100 m kravi - pionirji - 2. Man* 1:02.79, mladinci - 2 Veličkovič jS 3.  Kadoič 59.10. člani -  1 B 54,70. 3. D. Petrič 55.96. M0 m —l
- pionirke - 2 Mohorič 2:42.92, £ dlake - 1. Kosimik 2:31.55.
2. Mrkaič 2:33.68. mladinci - 2 Kak
2:20.57, 3. Šolar 2:21.20, Člani - 1 rT trič 2:10.73. 3. D Petrič 2:15.22
Šah
Začetek
gorenjskega
prvenstva
Kranj - V Kranju se je začelo gor*
sko šahovsko člansko prvenstvo SmJh 32 igralcev iz 10 klubov, med katerimi^ mojster in 9 mojstrskih kandidatov ]t vedbo skrbi Šahovsko društvo Ki* sodnik in njegov pomočnik pa sta Djordjevič in Drago Lazar V prvem L sta Jokovič in Osterman remizirala ps tako Ciril Logar in Roblek Pmter
Rremagal Mazija. Homan Bum^J lali in Hribar pa sta prav t? remizirala. V prvem kolu so zrnam A Deželak. Petek, Ciglič, Krek in Kokc*^
Jesenic anke in Kranjčani
TrtiC — V osnovni šoli Kobik. odreda v Krizah je bilo gorenjsko mo*!* no šahovsko pionirsko prvenstvo ju* pionirji so slavili igralci osnovne Sol« k* nina Kranj, med pionirkami pa SajJ* osnovne šole Toneta Cufarja z JeJ% Oboji so se uvrstili na republiško n!N stvo. "S
Starejši pionirji m igrali v skupini. Zmagovalce smo že omenflnS
Eionirji se Je na drugo mesto uvrstili^ ucijana Seljaka iz Kranja, na tr*tuS ška osnovna šola in četrto do peto m»S Prežihov Voranc Jesenice in Kt*hN
!;ora, na šesto Linhartova šola iz >vH jice, na sedmo in osmo mesto pa kriške osnovne šole. Med pionirka*?^ bile Radovi jioanke druge, igralke it (k! V oselj tretje, Lipničanke četrte, ša^V Zagarjeve šole iz Kranja pete in J«% čanke šeste.
Napeto je bilo tudi v mlajši skui Med pionirji je zmagala Planina J? pred Orehkom, dvema moštvoma donSi nov, Jeseničani in Žirovničani ter R^H ljičana Med pionirkami pa je bila^ boljša Žirovnica pred Planino. Jeseni in Lipnico.
Smučarja ponesrečena v Žagarjevem grabnu
Bohinj - Smrtna nesreča i se je pred kratkim zgodila pn'JJ! sevanju  predrznih smučarjev Žagarjevem grabnu, ostalih V * izučila, da se ne bi spuščali mik oznak na smučišču, ki prepovW jejo smučanje na tem nevarni odseku. V nedeljo,  17. januari! sta se namreč na istem mestu iv nesrečila smučarja Milica Ru)v stara 28 let, iz Beograda in 34. u 1 ni Predrag Markovič. Pod sktk 1 je namreč Ruličeva padla ]„ J| zlomila nogo, ko pa ji je prtfaJ skušal pomagati, se je tudi au* ponesrečil.   V   dolino   so jjjjl pomagali gorski reševalci iz Star« Fužine.
Neslutena gmotna škoda
Podvin - V ponedeljek. 18. jam arja, se je ob tretji uri z.iutra) 2 magistralni cesti med Kranjerr i Lescami pri Podvinu zgodila pnv metna nezgoda, v kateri je nastii* ogromna materialna škoda, medt^ ko voznica in sopotnik nista <k\} vela hujših poškodb.
Zaradi neprimerne hitrosti oa^ nega avtomobila znamke rnercvdn ki ga je vozila Lucija Sotolšek. »tan 34 let, iz Kranja, je vozilo v ovinh zaneslo v ograjo. Vozilo jo je preK in se potem prevrnilo po bregu
[>otnik Leopold Sotelšek je uur* ažje rane, medtem ko se je voiA poznalo bistveno več. Od skuf^ škode je vrednost poškodovane ogrt je ocenjena na 20.000 dinarjev,'m mercedesu pa je škoda kar 6l\U\V dinarjev.
PETEK. 22 JANUARJA 1982
ZA DOM IN DRUŽINO
13.STRAN GLA
Naši dopisniki
Damijana Kisovec
Ko sem prebirala Damijanin spis Alkoholizem in družina, se nikakor nisem mogla otresti dvomov Tako doživeto in prepričljivo je opisala tegobe deklice, ki ne more več prenašati očetove pijane grobosti, da sem se spraševala: govori iz lastnih izkušenj0 Ce res. naj spis objavim?
Pa sem se prepričala, da ga učiteljica verjetno ne bi poslala in Damjano izpostavila vsem v posmeh, če hi bilo tako. Radovednost pa me je vendarle gnala Hotela sem spoznati Damjano.
•Je povsem običajna sedmo-šolka. doma iz .Škofje Loke. Od večine drugih vrstnikov se morda razlikuje le v tem. da je odlična učenka, da zna pametno izpolniti tudi prosti čas in da veliko razmišlja
»Spisi mi običajno kar dobro uspejo,« je povedala, »odvisno od naslova. Raje imam domišljijske, doživete, žalostne teme. včasih tudi zabavne. O življenju res precej razmišljam. Moram, ker živim, gledam okrog sebe.«
Svojih del doslej ni nikjer objavljala, ker se »nerada pojavlja v javnosti«. Skoda. Izkušnje nabira pri dopolnilnem pouku slovenskega jezika, obiskuje pa še likovni krožek, krožek OZN in angleščino.
»Za knjige imam kljub temu še dovolj časa. Včasih preveč, kot mi f)čita mami Rada berem dobre knjige. Zvrst ni pomembna. Katere so dobre9 Težko je razložiti. Včasih, ko se mi ne ljubi razmišljati, sežem po otroških, drugič po delih za odrasle.«
H. Jelovčan
Sam doma
Bilo je osem dni pred mojim in bratovim rojstnim dnem. Oče je bil v službi, mati in brat sta šla v Skofjo Loko. S sestro sva bila sama doma.
Sestra je rekla, naj ji naredim torto. Strinjal sem se. Dejal sem ji, naj poišče knjigo, v kateri ima mama recept. Zlezla je na omaro in brskala po policah. Nenadoma je na tla padla okrasna vaza, nekaj kozarcev, okrasek in najlepša posoda za torto. Ko aem zaslišal ropotanje, sem takoj pritekel v kuhinjo in videl črepinje Vse sva hitro pospravila, a pekla naju je misel, kaj bo rekla mati.
vzela   sva   knjigo   in pogledala
vanjo, toda recepta nisva našla. Spomnil sem se na svoj recept. Vzel sem banane in jih nasekljal in zmlel. Dodal sem tudi orehe, smetano, nasekljal mandarine in slive, marelice in pomarančo. Vse to sem zmešal. Nato sem pokusil. Bilo je okusno. S sestro sva pojedla vse.
Mama se je kmalu vrnila. Najini torti se je smejala, ko pa je stopila v kuhinjo, se je prestrašila in naju poklicala. Bila sva tepena s kuhal nico. Od takrat nočem več delati nobene torte.
Učenec 4. r. osn. šole Selca
(brez podpisa)
Deklica
v invalidskem
vozičku
Dandanes se veliko otrok po nesreči v prometnih nesrečah in postanejo invalidi ali pa so invalidi ie od rojstva. Taki otrovi se običajno teiko vključijo v družbo in imajo občutek, da so manj vredni. Mi. njihovi vrstniki, jih. ne razumemo dovolj in jih velikokrat za hrbtom celo zasmehujemo.
Lani, ko smo bili med počitnicami na morju na otoku Krku, sem na obali opazila deklico v invalidskem vozičku, ki je veselo klepetala s prijateljicami. Že na prvi pogled mi je bila všeč. Imela je goste in črne dolge lase ter živahne oči, ki so i>e-selo gledale izpod očal. Z rokama je spretno potiskala kolesa invalidske-
fa vozička. Se sama nisem vedela, ako mi je pozdrav ušel iz ust, ko sem Sla mimo nje. Odzdravila mije. Tako sva se še večkrat srečali in zmeraj sva se pozdravili. Rada bi jo bila kdaj ogovorila, a me je bilo sram pred njenimi prijateljicami.
Nekega dne, ko sem hotela še zadnjikrat kupiti sladoled pri šalji iem slaščičarju, naslednjega dne smo namreč nameravali zgodaj zjutraj odpotovati domov, pa sem jo zagledala na pločniku. Bila je sama. Veselo sem jo pozdravila, ona pa me je ogovorila. Takoj sva si bili všeč. Povedala mi je nekaj o sebi, potem sva si izmenjali naslova in »zalili« novo prijateljstvo v bližnji slaščičarni.
Zdaj, koje od prijateljstva z inva lidko Brigito minilo že nekaj mesecev, si redno dopisujeva in že kar nestrpno pričakujeva naslednje počitnice, ko se bova spet srečali.
Melita Filipi«, 6. e r. osn. šole Janko in Stanko Mlakar Šenčur
CE BILA BI ČAROVNICA
Ce čarovnica najhujša hi bilo tega sveta.
bi začarala vse. kar se do
Travo i gozdove, gore v vode. bonbone i balone in vse drugo, kar se ve.
In sužnje t gospode in gospode v sni nje. da občutili bi vse gorje.
ki so ga kdaj naredili dobrim ljudem
Tako bi čavala i se dni in noči. do konca svojih moči.
Sandra Stepan, 4. c r. oan. šole Simon Jenko Kranj
Prvo srečanje s ptički
Nekega mrzlega jesenskega dne sem se vračala domov po bližnjici. Z menoj je bila tudi sošolka Bili sva že zelo blizu vasi, ko sem nenadoma vzkliknila: »Poglej, lastovke!«
Počasi sva se jim približevali, ker sva bili prepričani, da so lastovke žive. Ko sva prišli do njih, sva videli, da je šest majhnih lastovk mrtvih. Sklepali sva, da jih je nekdo ubil, ker so bile vse krvave. Vzeli sva vsaka tri in jih zavili v brisačko. Doma sva vprašali mamico, če jih greva lahko pokopat. Mami nama je dovolila. S sošolko sva ptiče nesli v grm za kozolec. V grmu je bila odprtina in vanjo sva položili lastovke. Odprtino sva zakrili s kamnom Poleg sva dali še šopek dišečih rož.
Se danes vidim pred očmi ta grozni in žalostni prizor.
Anica Koren, 5. e r. osn. šole France Prešeren Kranj
Razmišljanje
Smrt. Kruta, neizprosna beseda, beseda, katere zVen je strašen in gromko odmeva v praznini naših src.
Nikoli si nisem predstavljala. da smrt lahko tako prizadene. Naše iivljenje je kot list v vetru, ki se z leti bolj in bolj suši, veter pa postaja vedno močnejši. In nazadnje pride tisti bridki trenutek, ko si. potem pa te ni Peč. Trenutek, ko se list tako posuši, da nima v sebi niti kapljice, veter pa ni več veter, ampak orkan; nenasisten orkan, ki suši /iste. da odpadajo. Za njimi ostaja potok solza, ki jim hoče vrniti svežino. Toda potok ostane brez moči. Z leti se posuši, kajti leta prinašajo lek proti bolečinam smrti, pozabo. Pozaba smrti ne izniči, samo lajša bolečino, ki se počasi predaja in nazadnje ostane le spomin. Tega pa se ne da uničiti. To bi bilo nepošteno, sramu vredno. Kdo bi pozabil nanje, brez katerih tudi sami ne bi obstajali?
Kakšna je pravzaprav smrt? Včasih so si jo predstavljali kot človeško okostje, ogrnjeno v črno pelerino, ki s koso v roki izbira irtvc. nemočne braniti svoje največje bogastvo: iivljenje. Kosi iivljenja. ki padajo kot snopi pšenice. Toda to je bilo včasih. Mar danes bolečina ob izgubi ni enaka kot pred stoletji, tisočletji? Seveda je in prav gotovo bo tako do konca, do uničenja. Ta misel nas duševno krepi, nas dela močnejše v večnem boju za obstanek, za »biti ali ne biti«. In v tem je naš smisel.
Alenka Dolžan, 8. b r. oan. šole
heroja Bračiča Trž.ič
ZDRAVJE
Moj otrok moči posteljo
Vprašanje: »Moja pet let stara punčka še vedno moči posteljo. Ne t sako noč. toda zelo redko se zbudi v suhi posteljici. Tako je vsa leta. .Vn bene ga obdobja ni bilo vmes. ko bi ponoči lulala manj ali čisto prenehala Ves čas. od dojenčka naprej, je tudi ne moti. da je mokra. Sietovali so mi, da naj otroka pred spanjem okopljem in spravim v po steljo dobro pregretega, v topli odeji. Resnično sem ugotovila, da je vsakokrat, ko sem tako ravnala z njo. posteljica ostala suha. Vendar, da bi jo kopala vsak večer, res ne gre Je morda kak drugačen način, da bi prenehala lulati ponoči? Naj grem z njo k psihologu?« A. C Kranj
Dr. Milena Zavrnik: »Nočno mo čenje otroka ni tako redek pojav. Otrok se tega ne zaveda. Zato vsak poskus staršev »zlepa«, posebno pa »zgrda« stvar lahko samo poslabša. Otrok lahko moči posteljo vsako noč ali občasno. Oboje šteje v nočno močenje. Nekoč so smatrali to kot normalno do nekako tretjega leta starosti, danes je pa ta meja nekoliko višja, do četrtega ali petega leta starosti — odvisno od tega za katero psihološko šolo gre. Vzroki so zelo različni. Posteljo lahko močijo otroci, ki so bolni na ledvicah, mehurju ali sečevodih. Z zdravniškim pregledom in preiskavami se te bolezni ugotovijo in večinoma danes tudi pozdravijo. S tem tudi preneha nočno močenje.
V zelo zelo redkih primerih je vzrok nočnega močenja v hrbtenici ali v vegetativnem živčevju medenice.
Najpogostejši vzroki nočnega močenja so psihičnega izvora: različna čustvena nesoglasja, preobčutljivost otroka itd. Otroci se zatekajo k obdobju dojenčka. S tem želijo pritegniti pozornost staršev in okolice. Želijo, da se z njimi več ukvarjamo. Včasih je vzrok pregloboko «panje. tako da otroci ne čutijo dražljajev za mokrenje in se ne zbudijo. Večinoma pa gre za celo kombinacijo vzrokov.
Sodobno zdravljenje teh težav spada danes v domeno psihologa in otroškega psihiatra. Dobe se sicer tudi zdravila, ki preprečujejo globoko spanje Toda najbolj pomembno je ugotoviti prave vzroke in jih odstraniti. Ozdravljenje ne pride čez noč, temveč zahteva veliko potrpljenja Predvsem pa se je treba ravnati točno po navodilih terapevta.«
Varčujmo z elektriko
Električni štedilnik
V sodobnih gospodinjstvih za pripravo tople hrane največkrat uporabljamo električne štedilnike, poleg plinskih seveda. Poraba električne energije za pripravo tople hrane je v posameznih gospodinjstvih različna, odvisna pač od tega koliko in kaj kuhamo ter pečemo. V povprečju pa odpade na pripravo tople hrane tudi do 20 odstotkov porabljene električne energije. Torej je moč tudi pri uporabi električnega štedilnika privarčevati marsikatero kilovatno uro elektrike, kar je seveda močno odvisno od njegove pravilne uporabe.
Izgube lahko razdelimo na tri vrste: izgube, ki nastanejo pri uporabi kuhalnih plošč, izgube, ki nastanejo pri uporabi pečice in izgube, ki nastanejo zaradi slabe kuhalne posode.
Kuhalne plošče so lahko navadne, hitrogrelne in avtomatske. Sodobne navadne plošče lahko reguliramo s sedemstostopenjskimi stikali: izbiramo šest močnostnih stopenj in izklapljamo ploščo. Tako na začetku kuhanja ali pečenja stikalo premaknemo na številko šest ali pet, pri nadaljnjem kuhanju pa postopoma pretikamo proti enici. Tako boste električno energijo smotrno trošili
Hitrogrelne plošče imajo prav tako sedemstopenjsko stikalo, vendar se hitreje segrejejo in čas od segrevanja do vrelišča je skrajšan za 30 do 40 odstotkov. Pri tem so seveda zmanjšane toplotne izgube, ko nastopi nevarnost pregretja plošče pa posebna toplotna varovalka izklopi odvečno moč.
Avtomatske plošče imajo še večje prednosti, saj omogočajo avtomatiziran  potek  kuhanja.  Plošča ima
Nebeški močnik
Sladica, ki vam jo predstavljamo danes, je zares »nebeško« dobra. Obenem pa zelo enostavna za pripravo. Narejena je iz preprostega biskvitnega testa, za pnboljšek pa ji dodamo le še čokoladni preliv in veliko -r^pene smetane.
TAKOLE GRE TA REC:
Za testo potrebujemo 3. jajca, K) dkg sladkorja. 10 dkg moke in Četrt zavojčka pecilnega praška.
Rumenjake razmešamo s sladkorjem, primešamo trd beljakov sneg, moko in pecilni prašek. Testo damo ■v pomaščen model (ravno prav ga je za okrogel tortni model z obročem) in ga pečemo 15 minut pri vročini 230 do 250 stopinj Celzija.
Ohlajenega razrežemo na kocke. 40 dkg jedilne čokolade stopimo v skodelici mleka, dobro premešamo in ko je lepo tekoča, nadevamo v večjo stekleno (da je bolj vabljivo!) skodelo plast biskvitnih kock. te prelijemo s čokolado in premažemo s tolčeno smetano, pa spet kocke, pa spet čokolada in smetana . . . Na vrhu naj bo seveda smetana. Več je bo. boljši bo močnik Kar blizu pol litra je potrebujemo.
Najbolje pa je, da sladico pustimo stati čez noč, da se biskvit dobro prepoji. Ponudimo ga v skodelicah za kompot h kavi, čaju.
PA SE TO: nebeški močnik lahko pripravimo iz kakršnegakoli biskvita. Ce imate zanj kakšen drug preizkušen recept in vam po njem biskvit zagotovo uspe. uporabite svojega.
vgrajen termostat, ki nastavlja moč. Termostat prek tipala, ki je vgrajeno v sredini plošče (po tem avtomatske plošče prepoznamo), meri temperaturo dna lonca, v katerem kuhamo, in po potrebi grelne spirale vklaplja in izklaplja.
Z uporabo hitrogrelnih ali avtomatskih kuhalnih plošč torej prihranimo čas in energijo. Tako na primer liter vode na navadni plošči zavre v sedmih minutah, na hitrogrelni ali avtomatski pa v petih minutah.
Prav je, da vemo
Predali
Predale, ki se težko odpirajo, namažemo ob straneh z milom.
PREDPRAŽNIKOV IMEJMO VEČ
Predpražniki varujejo stanovanje blata in prahu, ki ga prinašamo z obuvalom, toda le, če jih vedno čistimo. Vsak dan jih moramo dvigniti, izprašiti in pod njimi pomesti. Delo si olajšamo, če jih ob suhem vremenu podložimo s papirjem, da ostane prah na njem. V času deževja in mokrega snega zamenjamo mokri predpražnik s suhim. Zato jih moramo imeti več. Le tako bo predpražnik res zadržal blato in mokroto in je ne bomo s čevlji prenašali v stanovanje.
PORJAVELE ROKE
od sadja in krompirja obelimo, če jih zdrgnemo s plovcem in z limoninim sokom. Zelo umazane pa namažemo z mešanico boraksa in limoninega soka. Pomaga tudi, če roke pred delom zdrgnemo z. vinskim kisom in posušimo.
PLETENO POHIŠTVO
umivamo z milnico, ki smo ji dodali malo salmiaka. Sode ne uporabljamo Naravno pleteno pohištvo postane svetlejše, če ga požveplamo.
»Ko imaš najiieč dela, se dol usedi«, je star slovenski pregovor. Ce boš lepo v miru preudaril. kje najprej poprijeti in kako naj delo teče, boš največ naredil in delo ti bo šlo zlahka od rok. Pomembno pa je tudi, da si med napornim delom privoščimo nekaj minut počitka. Vsaj toliko, da v miru popijemo kavico ali skodelico čaja.
Organizacija gospodinjskega
dela
DELO IN ODMORI
Preden zaključimo osnovne misli o organizaciji gospodinjskega dela, ne moremo mimo higiensko zdravstvene zahteve, da so pri vsakem delu potrebni odmori.
Pri današnjem gospodinjskem delu, ki ga opravljamo večkrat že utrujeni, z naglico in nervozo, so odmori še veliko potrebnejši. Morda boste ugovarjali, češ da zanje ni časa. Večkrat zadostuje, da pri dlje trajajočem delu samo za kratek čas delo premenjamo in zaposlimo drugo skupino mišic. Na primer: likamo navadno po več ur, vmes se odpoči-jemo, če si skuhamo kavo, Če v omari pripravimo prostor za novo perilo, če odložimo raztrgane kose perila v košaro za krpanje in podobno.
Popolnejši pa so odmori, ko za največ deset minut popolnoma počivamo. Mirno ležanje s podloženimi nogami je za žene nujen zdravstveni ukrep, ki nam daje novih moči, da nedokončano delo nato hitreje izvršimo, svojemu zdravju in tudi dobremu razpoloženju pa veliko koristimo
O L< A S14.STRAN
GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH
PfTEK. 22 JANUARJA 1
ALPETOUR
Turistična agencija SCHLADMING,
svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, odhod 5. in 7. februarja, 1 dan i avtobusom
MUNCHEN,
mednarodni obrtniški sejem, avtobus, dva in tri dni. odhod 14. in 19. marca
SICILIJA,
posebno letalo, dva dni. odhod 26. marca
HOTELI BOHINJ,
še prosta mesta, odlična smuka na Voglu, možnost kredita
DNEVNE KARTE za žičnice Vogel po znižani ceni v naših poslovalnicah v Ljubljani. Radovljici in na Bledu
INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH ALPE-TOUROVTH TURISTIČNIH POSLOVALNICAH.
POSOJILNICA BOROVLJE
mm
Ce greš v Avstrijo,menjaj pri domači
POSOJILNICI v BOROVLJAH
Postgasse 4, telefon: 9943 4227-3235
Veselo pustovanje v Novem Vinodolskem in praznik mimoz v Hercegnovem
Po uspelih izletih v Rovinj, Medulin, Novi Vinodolski in silvestrovanju na vlaku Kompas v sodelovanju i Dnevnikom organizira VESELO PUSTOVANJE v Novem Vinodolskem. Udeleženci se bodo zbrali v petek, 10. februarja ob 15. uri v Ljubljani na Trgu Osvoboditve, od koder bodo avtobusi odpeljali
Kroti Novem Vinodolskem. Po namestitvi v sobah v turističnem naselju Zagori o večerja in v kongresni dvorani naselja folklorna pustna prireditev in predstavitev pred pustnih in pustnih običajev, ki se imenujejo »mesopust«. Po prireditvi bo ples s srečolovom pustnin Drugi dan — sobota, 20. februarja po zajtrku bo prosto dopoldne za sprehode, družabne igre. športna tekmovanja, za maskiranje itd. Po kosilu, sredi popoldneva bo nastop v maskah za otroke, udeležence izleta - z glasbo in pogostitvijo najmlajših. Po večerji bo Kompasov ples v maskah in med plesom »žitak« — sojenje pustu v vinodolskem slogu po starih običajih Tretji dan - nedelja, 21. februarja: po zajtrku se bodo izletniki iz naselja Zagori odpeljali v Novi, kjer bo velika tradicionalna pustna povorka. Dovolj bo tudi časa za ogled mesta in za obisk tamkajšnjega narodopisnega muzeja in galerije slikarjev samoukov. Po ogledu povorke bo povratek v naselje in kosilo ter priprave na odhod, ki je predviden za 15. uro. On povratku ho še krajši postanek v Novem Vinodolskem z možnostjo ogleda nastopov tamkajšnjih in okoliških folklornih skupin.
Izlet stane 2.250 din. Otroci od 4. do 10. leta plačajo le 1 700 din. če spijo v sobi s starši (tretje ležišče). Za otroke do 4. leta je izlet brezplačen, če spijo skupaj s starši in v avtobusu nimajo svojega sedeia. Poseben popust »za zvestobo« imajo udeleženci Kompaaovega silvestrovanja na vlaku in prejšnjega izleta v Novi Vinodolski - plačajo le 2.100 din
Kompas tudi letos organizira izlet na tradicionalni praznik mimoz v Hercegnovem. Odhod je 4. februarja, traja pa 4 dni. Prvi dan bo po poletu z letalom do Dubrovnika in avtobusnem prevozu do Hercegnovega namestitev v hotelo »Igalo«. Naslednji dan bo po zajtrku ogled Razstave cvetja in ptic. izletniki pa si bodo ogledali seveda tudi znamenitosti Hercegnovega. Dovolj časa bo za obisk hotelskega pokritega bazena in trim kabineta. Po večerji bo zabavni večer s plesom in nastop črnogorske folklore. Naslednji dan se bodo izletniki lahko udeležili izleta z ladjo po zalivu Boke Kotorske ali avtobusnega izleta ob črno gorski obali. Zvečer bo po večerji velika MASKERADA MIMOZE 82 v veliki dvorani hotela. Zadnji dan se bodo izletniki po zajtrku odpeljali do plantaž, kjer bodo lahko nabrali mimoze Po kosilu bo odhod proti Dubrovniku, kjer bo dovolj časa za ogled mesta. Povratek z letalom bo v večernih urah Izlet stane 4 560 din. Otroci do 7 leta imajo .10 <* popusta, oziroma .V) f popusta, ce spijo s starši
ZAVRTITE SE OB
DIXIE GLASBI
KRANJSKI DIXIE ANSAMBEL igra
danes zvečer
v restavraciji hotela Creina v Kranju. Pričetek je ob 20. uri.  rezervacije pa sprejemajo na telefon: 23-650. Jutri   igra   v restavraciji skupina Modrina.
VABLJENI!
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
KOMPAS 8POROĆA:
- Hercegnovi. PRAZNIK MIMOZE, 4 dni. 4/2. letalo
- Podklošter. smučanje, 1 dan. odhodi vsako soboto, cena: 600 -
- Križarjenje z »LIBURNIJO«. 10 dni. 16/4. cena od 15.000 - sV :U)000 din. Reka- Dubrovnik- Korint- Athene- Oelfi-Olvm pia - I taka - K rf- Bari - Reka
- KARNEVAL v Novem Vinodolskem. 1 dni. 19/2. avtobus
STROKOVNA POTOVANJA:
- Pariz - INTESUC - EUROPAIN. 4 dni. 12/2
- Koln - DOMOTECHNICA. gospodinjski aparati in železnina
4 dni. 9/2
- Frankfurt - sejem glasbil. 4 dni. 12/2- 15/2
- Berlin — ITB - med. turistična borza. 4 dni. 26/2
- Hannover - DIDACTA 82. mednarodna razstava učil. 2 dni. H I
- Frankfurt - med. spomladanski sejem. 4 dni, 1/3
- Hannover - CONSTRUCTA 82. med gradbena razstava. 2 dni 7/2
- Verona - KMETIJSKI SEJEM. 2 dni. 19/3
KOMPAS - ZIMA - POMLAD OB MORJU:
Hoteli: Portorož. Poreč. Vrsar, Rovinj. Medulin. Rabac. Opatij*. Crikvenica. Selce. Mali Lošinj. Rab. Dubrovnik. Primošten Makarska. Baška voda. Bled in Kranjska gora
NA VOLJO JE BOGAT PROGRAM 8MUĆANJA V ŠOLSKIH POČITNICAH IN POMLADANSKE SMUKE!
Vse informacije in programe dobite tudi v novi poslovalnici Komp*. sa v Kranju na Koroški cesti 2 (stara pošta), telefon 28-472 2ft-47t
Telex: 34663
Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS. It. 21-224/74. 39-468/74 6-180/76. 10-381/7«. 31-1393/76 in 8-483/78) izdajajo uprav« za družbena prihodke občin
Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič
POZIV
k vložitvi napovedi za odmero davkov občanov
za leto 1981 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1982 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved j« treba vložiti do vključno 31. januarja 1982.
Napoved za odmero davkov morajo vložiti:
Za leto 1981
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti rim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek od
po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981; oa<n**
3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek od po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1981;
4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, o dohodkih doseženih v letu 1981 -Pod deno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma "** v najem ter dohodki od podnajemnin, dohodki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek 10.000    dinarjev; pr"*
5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1981. Napoved morajo vložiti občani ti po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,6 ha gozdnega zemljišč« ? če njihov dohodak v letu 1981 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov p risani* 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana:
6. Zavezanci davka Iz skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1981. Napoved morajo vložiti ahr*-katerih skupen čisti dohodek v letu 1981 presega 330.000 d,n*rJ«v- ^*
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točka, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družben« prihodke občin«, n« katere obrneta je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovneg« prostor«, p« pri upravi za družbene prihodJujobg* v kateri imajo stalno prebivališč«. Ca p« zavezanec nima stalnega prebivališča n« območju občin«, n« katuni ga imajo njegovi družinski člani, p« pri upravi za družbene prihodke občin«, n« katera območju imajo n^i prebivališč« njegovi družinski člani;
— zavazsnei Iz 2. in 3. točk« pri upravi za družbene prihodke občin«, v kateri imajo stalno prebivališč« 6j « zsvezaoec nima stalnega prebivališča n« območju občin«, n« katerem g« imajo njegovi družinski člani pa m upravi za družbene prihodke občin«, n« katere območju imajo stalno prebivslišče njegovi družinski fleni
— zavezanci Iz 4. točk«, ča gre za dohodke od nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občin«, na kstai območju nepremičnina laži, 6« gre z« dohodke od premičnin, p« pri upravi z« družbene prihodke ^Kft^ v kateri imajo stalno prebivslišče;
— zavezanci iz 5. točk« pri upravi za družbena prihodke občin«, n« katar« območju leži gozdno zemljišč«;
— zavezanci iz 6. točk« pri upravi za družbene prihodka občin«, na katar« območju so imeli v letu 1981 najdalj *a* no prebivališče.
Za leto 1982
1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti. ***> rim s« odmerja davek v pa visi nem letnem znesku z« leto 1982;
2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanj« intelektualnih storitev, katerim se odmerja d«uu v pavšalnem letnem znesku za leto 1982.
Napoved vložijo:
— zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družben« prihodka občin«, na katere obmo6> je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovneg« prostora, p« pri upravi za družbena prihodka o* čin«, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima »talnega prebivališča na območju občana, u katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družben« prihodke občine, n« katere območju im«* stalno prebivališča njegovi družinski člani;
— zavezanci iz 2. točke pri upravi za družben« prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če p« uu zanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pr upravi za družbene prihodke občine, na katare območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani
Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri upravi za družbene prihodka obče* Pozivamo zavezane«, da napovedi vložijo v roku, določenem v tam pozivu, kar bo za nepravočasno vložitev odmerjeni davek povečan za 10% odroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki n« vložijo napovedi p« za 20% najmanj 200 dinarjev.
Uprave za družbene prihodke občin
Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka. TrK
PETEK. 22. JANUARJA 1982
RADIO. KRIŽANKA
15.STRAN GLAS
RADIJSKI SPORED
SOBOTA. 21. JAN.
4 30 Jutranji program utereo - 7.30 Z radiom na poti . 8 06 Pionirski tednik - 9.05 Matinejski koncert • 9.45 Za-pojmo pesem - Mladinaki rhor Prve osnovne sole Celje ■ 10 06 Panorama lahke glas he 10.40 Po republikah in pokrajinah - 11.06 Pojo amaterski rbori - 11.30 Pogovor s poslušala - 12.10 Godala v ntmu - 12.30 Kmetijski na »veti - 12.40 Veseli domači napevi - 13.00 Dane* do 13.00 . Iz nas ih krajev - Iz naših »poredov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Glasbena panorama - 15.30 Obve-•tila in zabavna glasba 15 50 Radio dane«, radio jutri
16.00 Vrtiljak - 17 06 Spoznavajmo avet in domovino -18 30 Mladi mladim - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -1935 Mladi mostovi - 19.55 Domovin« je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Oddaja za Slovence na tujem
23 06 Lirični utrinki - 23.10 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drufi program
7 30 Sobota na valu 202 -13 00 Na levem in desnem kanalu - glasba, tema dneva »Človek in prosti čas«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in se kaj - 19.25 Sport in glasba - 21.15 Pol ure ra chanson - 21.45 SOS -
V soboto obujamo spomine -22 45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba  za  konec programa
NEDELJA, 24. JAN. Prvi program
RJA Jutranji program - glasba - 7.30 Zdravo, tovarifti vojaki' - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 Radijska igra za otroke pesnrtki gumb - 9.06 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska matineja -11.00 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13 10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kme 'nske proizvajalce - 14.05 Humoreska tega tedna p ».ter Karvaft: Hoj za veliko črko R - 14 25 Z majhnimi »nsambli 14.40 Pihalne god-r*. 15.10 Pri nas doma -11 |0 Nedeljska reportaža -i I V; Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.06 Priljub-I Ijene operne melodije - 17.50 Radijska igra - Tome Arsov-sfci Taksistova zgodba Na afomji polici - 19.30 Obvesti Wfe zabavna glasba 19.35 Lahko noč otroci' - 1945 Glasbene razglednice - 20 00
V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih -Skupni program J RT - Novi Sad 2306 Lirični utrinki -B 10 Nočni koncert lahke glasbe - 00.05 Nočni program
glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih 19 30   Stereorama   - 20.30 Glasba iz starega gramofona 21 30 Iz francoske diskoteke 21 45 Jazz - klub - Jimmv S m rt h        Champion Jack Dupree    The jazz Messen-ters - 22.45 Zrcalo dneva -22 56 Glasba za konec pro grama
PONEDELJEK, 26. JAN.
Prvi program
4 30 Jutranji program - glasna 7 30 Z radiom na poti -806 Aktualni prohlemi-marksizma - 8.25 Ringaraja 8 40 Pesmica za mlade risarje jpj pozdravi - 9.05 Glasbena matineja - 10.06 Rezervirano ■j - 11 06 Ali poznate -gj B pesmijo po Jugoslaviji - 1210 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Da-
nes do 13.00 - Iz naftih krajev
- Iz naftih sporedov - 13 20 Obvestils in zabavna glasba 13.30 Priporočajo vam . . 14.06 V gosteh pn zborih ju-goslovanskah radijskih postaj
- 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri
- 16 00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana 20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz nafte diskoteke - 2105 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemftči-ni in angleščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Popev ke iz jugoslovanskih studiev 23 06 Lirični utrinki 23 10 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Znanost in tehnika*, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in fte kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na 11.programu -Sonnv Rollins - (»eorge She-aring 20.30 Popu|arnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
TOREkI 26. JAN. Prvi program
4.30 Jutranji program glasba - 7.30 Z radiom na poti 8.05 Za Šolarje - 8.35 Iz glasbenih sol - Glasbena ftola Skofia Loka I. del - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . - 11.05 Ali poznate - 11..35 Nafte pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev
- Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30    Priporočajo vam
- 14.05 V korak z mladimi
- 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak
- 17.00 Studio ob 17.00 -18.45 Glasbena medigra -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 1935 Lahko noč. otroci! 19 45 Minute z ansamblom Jožeta Privftka -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.05 Radijska igra - Valentin Munteanu: Iskalec zlata Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Iz musicalov in glasbenih revij -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Na obisku v . . .«. koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in fte kaj - 19.00 Radijski dnevnik -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Spekter - 22.15 Razvoj slovenske zabavne glasbe in jazza (2 oddajal 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SREDA, 27. JAN. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na piti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaftko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugo-
RADIO TRIGLAV JESENICE
Ponedeljek:
Ifjgfli Domače aktualnosti obventila IH V) Ponedeljkov ;r>>r'ru pregled Morda vas km zanimalo - 17.20 Nafti od-prvi Čestitke ali Izbor domač* glasbe
Torek:
Domače aktualnosti obvestila - 16 30 Oddaja za mlade Morda vas bo zanimalo 17.20 Delegati spraftu-pjH Oddaia n NNNP - Ce stttkr
Sreda:
<»i Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Stop zelena luč - Morda vas bo zanimalo - Čestitke
Četrtek:
16 00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Nafte zrcalo
- Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače  za vas Čestitke
Petek:
16.(X) Domače aktualnosti obvestila       16.30 Kulturna snovanja    Morda vas bo zanimalo - 17 20 Nafti odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti obvestila 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi • Čestitke
Nedelja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12 00 Čestitke - NaSi odmevi
- Morda vas l>o zanimalo
slaviji 12 10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti 1240 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev Iz naAih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo
Drugi program
7 30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »Iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in Se kaj - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po posti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
ČETRTEK, 28. JAN. Prvi program
4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Za ftolarje - 8.35 Mladina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 (181 - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za - 11.05 Ali poznate - 11.35 Nafte pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 Iz naftih krajev - Iz naftih sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam . - 14.05 Mehurčki -14.20 Koncert za mlade po-sluftalce - Debussv: Otroftki kotiček - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Po domače -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18..35 Ludvvig van Beethoven: Sonata v f-molu, op 23. »Ap-passionata* - Igra pianist Friedrich Gulda - 19.25 Obve stila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč otroci! -19.45 Minute z Ljubljanskim iazz ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer S komedijo skozi čas - I: Lizistrata -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 24.00 Poročila - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7 30 Četrtek na valu 202 13.00 Od enih do sedmih glasba, tema dneva »Vroče-hladno«. koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in Se kaj - 1925 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.00 Zavrtite, uganite - 22 00 S festivalov jazza - 22 mednarodni festival jazza Ljubljana '81 15 oddaja 22 45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
PETEK, 29. JAN. Prvi program
4.30 Jutranji program - 7.30 Z radiom na poti - 8.05 Za Šolarje - 8 35 OtroSke igre - 8.48 Nafti umetniki mladim poslušalcem • 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za... - 1105 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslavi ji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe
- 13.00 Danes do 13.00 - Iz naSih krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam      - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 »Iz moje mladosti« - suita za simfonični orkester  Emila Adamiča Simfonični    orkester RTV Ljubljana,    dirigira Marko Munin - 14.25 Nafti posluftalci čestitajo  in pozdravljajo 15.30 Napotki za turaste -obvestila in zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri
- 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.30 S knjižnega trga
- 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela - 20.00 Uganke, pa vam zaigramo - 21.05 Oddaja o morju in pomorftča-kih - 22.15 Informativna oddaja v nemftčini in angleftčini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Radi ste jih po-sluftali - 23.05 Lirični utrinki
23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program -glasba
Drugi program
7.30 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih glasba tema dneva »Ob koncu tedna«. koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, minute za EP in fte  kaj -   19.25 Stereorama
- 20.00 Stop pops 20 - 21.30 Misel in pesem - 22.15 Popularna countrv glasba - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
NAGRADNA KRIŽANKA
TOVARNA ORUTVE PEKO n. sol. o. TRŽIČ
Delovna akupnoat skupnih služb ponovno objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja v splošnem sektorju dela in naloge
VODENJE PRAVNEGA ODDELKA
Pogoji:
— diplomirani pravnik in 3 leta delovnih izkušenj pri izvrševanju samostojnih pravnih nalog.
— pravosodni izpit.
— poskusno delo .'1 mesece
Posebne zahteve:
— sposobnost vodenja in organiziranja.
— samostojnost pri delu.
— sposobnost sodelovanja,
— besedna sposobnost
Sprejeti kandidat bo združil delo za nedoločen čas.
Kandidati naj oddajo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 16 dneh po objavi v kadrovskem oddelku tovarne.
Tečaj na
Zatrniku
ZUVTS Kranj tudi letos pripravlja tečaj smučanja za osnovnošolce na Zatrniku. Tečaj bo od ponedeljka. 25. januarja. do petka. 29. januarja. Za prevoz, organizacijo in toplo malico je poskrbljeno. Prijave in plačila se jutri od 10. do 11. ure v PD Kranj.
Norv. tk><-nlćar Aaeen
Vnel|e >iganike
opne
Ff. pnaleli (Plerre)
Čebeli podobna »uielka
Rim Ir. reileerja Marcela
Veliko lin »ko jezero
Član ladi|eke potadke
Pfi-bivalR •otednje
Man|il ladraniki
otok
Nauk o glban|u
istk
Zdravilo diabetike
ltall| metlo,
po vini
Relitve pošljite do srede, 27. januarja do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Mose Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
ReAitev nagrad n« križanke ■ dne 15. januarja: anton nanut. karikatura anatol, ben. nsmlbija, pas. osoje. alfa. jana. teorija, or. kreta ast. esma. nota. raa. ihar. entaza. tar. vdova, lasi arrahal m h. ni. levitan. jaila. iri. antar. rak.
Prejeli urno 193 re»itev. Izžrebani so bili: I nagrado flAO din) prejme Dragica Jtfvan, l',Hiv"\ 1 Rsdovljka. MoAnje. 2 nagrado (120 din) prejme Janja Zepir. Kranj. Koroška 14. I nagrado nm mm prejme -Jožica Ora jzar. Kranj. Pintarieva 2 Nagrade bomo poslali po poftli
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMHINAT KRANJ JLA 2
oglasa na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge
za TOZD MLEKARNA KRANJ DVA VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
za prevoz mleka, mlečnih izdelkov in drugih tovorov s tovornjaki ter nakladanje in razkladanje mleka
Posebni pogoj: - dve leti delovnih izkušenj
za TOZD MESOIZDELKI
DVE DELAVKI RREZ POKLICA
za čiščenje proizvodnih oziroma neproizvodnih prostorov (1 delavka bo delo opravljala v enoti Klavnica v Skof]i Loki, 1 delavka pa v enoti Klavnica Kranj, delo se opravlja v popoldanskem času).
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev Splošno kadrovskemu sektorju KZK Gorenjske. JLA 2, Kranj, v 15 dneh po objavi.
Industrija za telekomunikacije in
računalništvo KRANJ TOZD Tovarna telefonskih
enot Blejska Dobrava
po sklepu komisije za delovna razmerja in delitev osebnih dohodkov razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJE TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- visoka ali višja izobrazba tehnične smeri,
- 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
- da izpolnjuje določila družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini Jesenice
Mandat traja 4 leta.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Iskra Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, TOZD Tovarna telefonskih enot Blejska Dobrava, 64273 Blejska Dobrava.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta.
C L ASI6 STRAN
TELEVIZIJA, KINO
PETEK, 22. JAHUABJA W
TELEVIZIJSKI SPORED
SOBOTA, 13. 1.
8.35 Poročila    8.40 Potova nje Akrata Spančkolina. češka    rmana    serija 8.50 /Ciciban, dober dan: Glina 9.05 Kuhinja pri violinskem ključu: Kako nastajajo glas bila      9.35  Mladi virtuozi Harmonikarnki orkester KUD Vide Pregarc   9 55 Je-lenček.   otroška   serija TV Zagreb     10.25 Pisani svet Ptiči - 10.55 Zgodovina letal stva, francoska serija - 11.50 Po sledeh napredka - 12.20 Jedrska revolucija: Atom - ta neznanka • 12.45 Propagandna oddaja - 12.50 VVengen Smuk  za  moške, prenos 15.55 Poročila - 16 00 Košar ka Zadar   Partizan, prenos -v odmoru Propagandna oddaja - 17.30 Baron M U neha u sen. 1. del sovjetskega filma 1845 Nas kraj - 19.00 Zlata ptica - 1001 noč: Zgodba o učitelju, ki ni znal ne brati ne pisati - 19.05 Risanka 19.24 TV  in radio nocoj -19 26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Apartman,   angleški   film -22.00 Zrcalo tedna  -  22 15 Dober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - 23.15 Poročila
BiUy Wilder - v novoletnem sporedu smo videli njegov film Nekateri so za vroče - je tudi z
Apartmanom ustvari/ izredno duhovito komedijo. Pripoveduje o možu, ki med nočno službo oddaja svojo garsonjero raznim prijateljem in šefom. Ob davku Lemmonu je zaigrala odlična Shirley Mv-Laine.
Oddajniki II. TV mreže:
16.30 Snežna kraljica, 2. del otroške predstave - 17.30 Vroči veter, ponovitev TV nadaljevanke 18.30 Oliver t Mandič in Beograd ponoči, zabavno gl. oddaja - 19.00 Srečanja oktetov 81 narodna glasba - 19.30 TV dnev nik - 2000 T V kaseta: Novi Fosili - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Rojaki Stojče in njegova življenjska zgodba - 21.40 Športna sobota - 22.00 Izziv novega, dokumentarna serija
TV Zagreb I. program:
10.00 Poročila 10.05 Počitniški spored za dijake - 12.30 VVengen: Smuk za moške, prenos 14 15 TV v soli: TV koledar", Ustvarjanje Titove Jugoslavije - 15.25 Moderni
l__
izraz v umetnosti - 16.00 Ko Aarka Zadar Partizan, prenos - 17 30 Ppročila - 1735 TV koledar - 17 45 Nasilne vselitve, dokumentarna oddaja TV Ljubljana - 18.15 Mali koncert - 18 30 Ti dnevi, ta leta. dokumentarna serija 19 30 TV dnevnik 20.00 Poskusi Ae enkrat, amenski film 21.45 TV dnevnik 22.00 Nočni žep 00.00 Poročila
NEDELJA, 24. 1.
8 30 Poročila - 8.35 Ziv žav. otroška matineja 9.25 S Zaninovič: Ko sem bil vojak, nadaljevanka TV Beograd - 9.50 Propagandna od daja - 9.55 VVengen: Slalom za moAke. prenos 1 teka -11.30/45 TV kažipot - 1150 Ljudje in zemlja - 12 50 Propagandna oddaja 12.55 Wengen Slalom za moške, prenos 2. teka - 15.00 Mali Alager. posnetek festivala otroške pesmi - 16.00 Poročila - 16.05 Babette gre v vojsko, francoski film - 17.45 Športna poročila - 18.00 Zakaj in zato - 18.30 Nepoznani Sudan, dokumentarna oddaja - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoi - 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 D. Mi hajlovič - R Grlic S Ka ranovič: Petrijin venec, nadaljevanka TV Beograd 20.50 Svetilniki, dokumen tarna oddaja T V Zagreb -21.25 Športni pregled - 22.00 Poročila
Ker lani slovensko kmetijstvo ni uresničilo vseh nalog, bo današnja oddaja Ljudje in zemlja spregovorila nekaj več
0 letošnjih ciljih, še posebej o tem. ali bo mogoče dobiti prepotrebni denar za naložbe. Razen tega bo pripovedovala n samoupravni organiziranosti gozdnih posestnikov, o mladih
z obmejnega območja in o prid oni vanju električne energije v malih elektrarnah, medtem ko bomo v rubriki Predstavljamo vam spoznali delo Milene Kulovec. strokovne sodelavke Živinorejsko
1 < • term a rskega za i •< h/a Gorenjske v Kranju.
Zgodba francoskega filma Babette gre na vojsko je pisana na kožo nekdanji zvezdi Bngitte Bardot. Tokrat se je izkazala kot doka i dobra komičarka. Nastopila je v vlogi francoske vohunke. ki od sovražnika poskuša dobiti čimveč koristnih podatkov za svojo vojsko. Njen soigralci ,e bil nekdanji mož ■Iacques Charier
Oddajniki II.TV mreie:
1545 Test - 16.00 Igrani film - 17.30 Nedeljsko popoldne 18.55 Risanka 19.30 TV dnevnik - 20.00 Oaz jazza -21.10 Včeraj, danes, jutri 21.30 H Fallada Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka
TV Zagreb L program:
9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.00 Zgodbe iz gozda - 11.30 Narodna glasba
12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Olimpijska kronika -13.45 Jugoslavija, dober dan 14.30 Gledalci in TV - 15.00 Vesolje, dok serija - 16.00 Igrani film - 17.30 Nedeljsko popoldne 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 Petrijin venec - 20.55 Vtisi iz Mehike, dokumentarna reportaža - 21.25 Športni pregled - 21.55 TV dnevnik
PONEDELJEK, 25. 1.
16.00 Kmetijska oddaja TV Zagreb - 17.00 Poročila 17.05 Zgodovina letalstva, francoska serija - 17.55 Delegatski vodnik: TOZD in delegatski sistem - 18.15 Zobozdravstvo: Solarjeva abeceda ustne higiene - 18.30 Obzornik - 18.45 Mladinska oddaja 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik
19.55 Vreme - 20.00 35 mm -Filmska delavnica - 22.00 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.56 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17 30 TV dnevnik - 17 45 Zgodbe po Shakespeareju, otroška oddaja - 18.00 Deček Skok. otroška serija - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 20.55 Zagreb ška panorama - 21.15 Glasba Georgea Geshvvina
TV Zagreb L program:
10.00 Poročila - 10.05 Počitniški spored za dijake - 13.20 Počitniški spored za dijake:
TV koledar. Risanka. Dragutin Gorjanovič-Kramberger. Ptičje strašilo - otroška seri ja - 14.40 Otroštvo mladosti -17 40 Poročila - 17.45 Zgodbe po Shakespeareju • 18.00 Deček Skok 18.15 TV kole dar 1825 Kronika občine Karlovac - 18.45 Mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20 00 R Petrovič Sabinke. drama - 21.35 Glasbeni trenutek - 21.40 Paralele, zunanjepolitična oddaja - 22.25 Dokumentarni film - 22.40 TV dnevnik
TOREK, 26. 1.
17 15 Poročila - 17.20 Potovanje Akrata Spančkolina. češka risana serija - 17 30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Bistranjska zapuAčina 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd - 18.30 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita - 19 15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Odprto za ustvarjalnost 20.45 E. L VVovnich: Obad. 1. del sovjetske nadaljevanke
- 21.50 V znamenju
Sovjetska nadaljevanka Obad je nastala po znanem romenu angleške pisateljice Ethel Lillian Vovnich (1864- 1960), posvečenem mladim revolucionarjem. Delo opisuje dogodke iz tridesetih in štiridesetih let 19. stoletja v Italiji. V ospredju je mladi Anglež Arthur Berton. ki v Italiji študira bogoslovje, sodeluje na sestankih revolucionarnega društva Mlada Italija, po izdajstvu in drugih grenkih doživetjih pa se odpove veri in se še srčne je preda revolucionarnem u gibanju.
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Čas knjige - 18.45 Glasbeni amaterji: Prnjavor
- 19.30 TV dnevnik - 2000 Zabava vas Raffaella Carra -21.00 Življenje in čas Milana Milutinoviča, dokumentarna oddaja - 21.35 Zagrebška panorama - 21.50 Izviri
TV Zagreb I. program:
10.00 Poročila - 10.05 Počitniški spored za dijake - 13.20 Počitniški spored za dijake: TV koledar. Dnevnik 10, Avgust Šenoa, Ptičje strašilo
otroška serija - 14 40 Otro štvn mladosti - Ifi.lft Z naše-ga zornega kota - 17 40 Poročila - 17 45 Pustolovščina 18 15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme, notranjepolitična oddaja - 20.50 Gangsteru so med nami. ameriAki film 22.30 TV dnevnik
SREDA, 27. 1.
15.00 Hokej Jugoslavija : Romunija, prenos - v odmorih . - 17 40 Poročila - 17 45 Ciciban, dober dan' Civ. čiv. Ae dolgo bom živ - 18.00 Padla z neba. češka otroška serija 18.30 Obzornik - 18.45 Krka v Krki ob Krki. reportaža o KUD Krka - 19 15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna Mojstri, mojstri, jugoslovanski film - 22.40 V znamenju
Zgodba Markovičevih Mojstrov se dogodi v enem dnevu. V ospredju je pripra i a prošla i e ob odhodu šolske snažilke v pokoj. Toda to je samo okvir, v katerega so vstavljene posamezne zgodbe: prihod inšpektorja v šolo. hišnikove težave z ravnateljičinim avtomobilom, fingiran samomor pomočnika ravnatelja, njegov odnos s profesorico angleščine in podobno. Goran Markovič je v duhu »praških filmov« skušal posneti komedijo, ki pa naj bi imela tudi resrio sporočilo. Žal mu je bolj uspela komična plat. medtem ko se družbenim pojavom samo posmiha.
Oddajniki II. TV mrete:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Majske igre. otroška oddaja - 18.15 Aktualnosti - 18.45 Zeleni kabaret, narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Poklic Amater, dokumentarna serija -20.45 Risanka - 20.55 Prenos iz gledališča - v odmoru Glasbena oddaja .
T V Zagreb L program:
10.00 Poročila - 10.05 Počitniški spored za dijake -13.15 Počitniški spored: TV
koledar. Risanka, Istrske freske, Ptičje strašilo - otroška serija - 14.20 Otroštvo mladosti - 14.55 Poročila - 15.00
Hokej Jugoslavija : Romunija, prenos - 17.45 Majske igre 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Obramba in samozaščita, oddaja TV Sarajevo - 19.30 TV dnevnik - - Zabavna sreda - 20.00 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija 20.50 Peni. potopisno glasbena reportaža - 21.06 Kitajska dokumentarna filma - 21.30 Iz koncertnih dvoran: Simfonični orkester RTV Priština 22.15TV dnevnik
ČETRTEK, 28. 1.
10.50 Propagandna oddaja -10.55 Haus: Smuk za ženske, prenos - 16.15 Propagandna oddaja 16.20 Smuk za ženske, posnetek iz Hausa -17.10 Poročila - 17.15 Zbis: Kje živi tvoja pravljica -17.30 Kuhinja pri violinskem ključu: Fractura femoris -18.00 Mozaik kratkega filma: Barva spomina in Barve v prosekturi. slov. filma - 18.30 Obzornik 18 45 Mladi za mlade: Histerični razgledi -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme - 20.00 Bobu bob 21.30 Stamena, baletna oddaja TV Beograd - 22.00 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Lj. Kozoma-ra: Siamci, otroška serija -18.15 Šola zelenega načrta -18.45 G. Mihič: Srečna družina, humoristična serija 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino Oko: Nori dnevi, jugoslovanski film (Pogovor na temo Naši v inozemstvu) -22.30 24 ur
TV Zagreb I. program:
10.00 Poročila - 10.05 Počitniški spored za dijake - 13.55 Počitniški spored: TV koledar. Risanka, Baranja, Ptičje strašilo - otroška serija -15.00 Otroštvo mladosti -15.30 Z našega zornega kota (do 16.05) - 16.45 Smuk za ženske, posnetek iz Hausa (do 17.15) - 17.40 Poročila -17.45 Siamci - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 G. Mihič: Srečna družina - 19.30 TV dnevnik -20.00 Politični magazin -21.20 Kvizkoteka - 22.20 TV dnevnik
PETEK. 2». 1.
10.50 Propagandna oddaja -10.55 Schladming: Smuk za moške, prenos - 16.30 Propagandna oddaja - 16.35 Smuk za moške, posnetek izSchlad-minga - 17.25 Poročila - 17 30 Jelenček. otroška serija TV Zagreb - 18.00 Domači ansambli: Ptuj 81 - 18.30 Obzornik   -    18.45 Človekovo
telo: Drug način uravtu
nja življenja - hormon/ 19.15 Risanka 19 24 TV, radio nocoj - 19.26 Zrno zrna - 19.30 T V dntvnir 19.35 Vreme - 20.00 A M( dič: Naša krajevna nkupr^ Solidarnoat - 20.55 Ne £ zrite - 21.10 Ti dnevi, ta \F Filmska kronika 1960 2./ dokumentarna serija 2| Poročila - 21 55 Spremljaj
- sodelujmo!, športna odi
- 22.05 Nočni kino: DrtJJ
Ijan Kane. ameriški film
Film Državljan Kan*
pripoveduje zgodbo n mogočnem lastniku časopisov, o njegovi smrti in o novinarju, ki skuša razvozljati bogataševe zadnje besede. Film je v času nastanka preveč spominjal na William(, Hearsta. pa je taki i prišlo do procesa in prepovedi predvajanja. Kljub zapletom je film dožu? izredno ugodne kritik, t Orsona Welsa pa dvignil ne le kot igrale, ampak tudi režiserja, h j Državljanu Kaneu. ki njegov prvenec, je posnel še veliko dobnh filmov: Čudoviti Ambersonovi. Dama u Sanghaja. Tujec. Proces in druge.
Oddajniki II. TV mre*
16.55 Test - 17.10 TV dnevi v madžarščini - 17.30 "jjf dnevnik - 17.45 Mi na t) otroška oddaja - 18.15 W dinska oddaja - 18.45 Zv*Ji ki ne ugasnejo. zabay« glasbena serija - 19.30 v dnevnik - 20.00 Glasben« ^ gajanja - 20.50 Zagrebška V norama - 21.05 Naš A Malta, dokumentarna od^ ja - 21.55 Nočni kino: U» nja, slovenski film \
TV Zagreb I. program:
10.00 Poročila - 10.05 P niški spored za dijake - i Počitniki spored: TV dar. Risanka. Mrežnica , je strašilo*— otroška seno 14.30 Otroštvo mladosti Uganka   -   16.30  Smuk * moške, posnetek iz Sch! minga - 17.40 Poročila - i Mi na TV. otroška oddaj 18.15  TV   koledar   - &■ Kronika občine Reka mL Namesto  top  liste, oddJ T V Beograd - 19.30 T V <V nik - 20.00 Potovanje Ch^ lesa Darvvina. serijski 21.05 Dober večer, za glasbena oddaja - 2r.50 dnevnik     22 05 V petek 22.00, kulturni mozaik -"fw| Poročila
NOVO V KINU
Človek slon. film angleškega režiserja Davida Lvncha. je v poplavi kičastih komercialnih filmov prava redkost. Psihološka drama, ki v gledalcih zbuja razmišljanja, govori o iznakaženem možu. ki ga njegov cirkuški »lastnik« razkazuje kot svojevrstno atrakcijo. V bistvu pa je »človek s/on« zelo inteligenten in se v svoji nemoči nazadnje odloči za smrt. Film. prikazan je bil na lanskem Festu. gledalcem toplo priporočamo.
Drugi tokratni premier/tki filmi sodijo r lahkotnejšo zvrst. Glasbi nikoli konca je pretkan z disco ritmi, namenjen predvsem mladim. Pripoveduje a lepi manekenki, ki zbere neka/ neivvorških fantov. Sku pina s svojo glasbo osvaja A mehko.
Po filmu Limonin sla dolet trije
n eugn a n i pri/a telji zganjajo nove norčije v komediji Stalno dekle. Laž. ki mednje prinese razdor, se na koncu seveda razkrije in vse je spet lepo in prav.
Pa še nekaj za ljubitelje erotičnih filmov. V Učni uri lepa Sy/via Kriste/ zape/je neizkušenega mladeniča. Ker je učenec talentiran, učiteljica pa dobra, slabih ocen ni. .
KINO
KRANJ CENTER
22 Januarja amer. ban . vojni film VELIKA PRVA DIVIZIJA ob 16. 18. m & ur,
23. januarja amer. han vojni film VF. LIKA PRVA DIVIZIJA ob 16.. 18 in 20. uri. premiera izrael. bare. erot. komedije STAL NO DEKLE ob 22 un
24. januarja amer ban . nsam film SNE GUUClCA IN 7 PALČKOV ob 10. uri. amer. ban Vojni film VELIKA PRVA DI VIZIJA ob 15., 17. in 19 uri. premiera amer ban erot. komedije UČNE URE ob 21. uri
25. in 26. januarja izrael ban emt film STALNO DEKLE ob 16.. IS. in 20. un
27. in 28. januarja amer ban film Cl.O VEK SLON ob 16.. IS. in 20. uri
KRANJ STORZlC
22. januarja amer. komedija STANIO IN OHO V LEGIJI TUJCEV ob 16. in IS. un. slov. barv film l RIJ ME NEŽNO ob 20. un
2.1. januarja hongk ban. film KANTON ŠKI KUNO FU ob 16. uri. amer ban. ljub. film SAD NEDOLŽNOSTI ob IS. in 20. un
24. januarja hongk. ban  film KANTON ŠKI KUNG FU ob 14 uri. franc nem. ban erot. film LULU ob 16. in IS. uri, premiera amer ban   glasb filma GLASBI NIKOLI KONCA ob 20 un
2.5. in 26. januarja amer ban glasb film GLASBI NIKOLI KONCA ob 16.. IS. in 20. uri
27. januarja danski ban. erot. film HO PLA V POSTEUI ob 16. IS. m 20. uri
28. januarja meh. ban uest film OB RAČUN V KAČJEM KLANCU ob 16.. 18 in 20. un
TRŽIČ
2.1 januarja amer komedija STANIO IN O LIO V LEGIJI TUJCEV ob 16 un. ital barv   trot   knm   film TEROR EX PRESS
ob 18 in 20 uri.
24 januarja hongk. ban film -16 KOMOR SAOLINA ob 15. un. ital barv erot. film TEROR EXPRESS ob 17. m 19. uri. nremte ra domačega barv filma MOJSTRI MO/ STRI ob 21 un
25. januarja amer ban vojni film VELIKA PRVA DIVIZIJA ob 17 un. prem te ni angl ban filma ČLOVEK SLON ob 19. uri
26 januarja amer. ban vojni film VE LIKA PRVA DIVIZIJA ob 17 in 19 ari
27. januarja hongk ban- film KANTON ŠKI KUNG FU ob 17 m 19 un
28. januarja amer ban. ljub film SAD NEDOLŽNOSTI ob 17 in 19. uri
KAMNIK DOM
23. januarja amer ban risani film SNE-GUUClCA IN 7 PALČKOV ob 16. uri. hongk ban karate film 16 KOMOR ŠAO LINA ob 18. in 20. uri
24. januarja amer komedija NORA VOJNA BRATOV MARX ob 15. uri. urael ban- erot. komedija STALNO DEKLE ob 17   in  19. un, premiera angl. ban filma
Človek slon ob 21 un
25. in 26. januarja franv. nem. barv erot film LULU ob 18. m 20. uri
27. januarja amer. barv. ljub. film SAD NEDOLŽNOSTI ob 18. in 20. un
28. januarja amer. barv. pust. film mo RILSKI A VTO ob 18. in 20. uri
DUPLICA
23. januarja amer. barv. glasb, film GLASBI NIKOLI KONCA ob 20 un
24. januarja meh. ban-. west. film ob RAČUN v KAČJEM KLANCU ob 15. uri. danski barv erot film HOPI.A v PO stel.ji ob 17. m 19. uri
27. januarja amer. ban-, erot film UČNE l RE ob 20 uri
28. januarja ital ban erot. film TEROR exPRESS ob 20 uri
KOMENDA
22. januarja amer. ban-, film ČLOVEK slon ob 19. uri
2.1. januarja amer. barv film MORIl<SKI A vto ob 20. uri
ČESNJICA
22. januarja amer. ban . erot film UČNE URE ob 20. uri
Skofja loka soka
22. januarja amer komedija VROČE MA ■ J1CE ob 18 m 20. un
2.1. in 24. januarja amer akcij, film lo\ PREKO AMERIKE ob 18 un in 20. uri
26.. 27.. 28. januarja braz. drama DAMA \ AVTOBUSU' oh 20. un. 27. januarja ob 18. uri franc ban film VSI GREMO NA SMICANJE
2ELEZNIKI OBZORJE
22 januarja amer ban- film lov PREKO AMERIKE ob 20. un
2:1. januarja amer erot komedija VROČE MAjfcE ob 20. un
24. januarja amer krim film moški. ŽENSKA IN BANKA ob 18. in 20 uri
27 januarja nem komedi/a ma dame IN NEČAKINJA ob 20. un
JESENICE RADIO
22 januarja franc komedija ponor KI. bom ob 17. in 19. uri
23 in 24. januarja hongk. ban. film RDEČA MASKA ob 17. in 19. un
25 m 26 januarja amer pust. film ZADNJI OB.JEM ob 17. in 19 un
27. januarja amer pust film KONVOJ ob 17. in 19 uri
JESENICE PLAVŽ
22. januarja amer ban krim. film NEKDO JE ubil NJENEGA MOŽA ob 18. in 20. uri
23. in 24. januarja amer ban nust ^1 ZADNJI OBrlEM ob 18. in 20. uri \ I
25. in 26. januarja hongk ban ta RDEČA MASKA ob 18 in 20. uri "\
28 januarja amer pust film KONVOJ 18. in 20. uri i
KRANJSKA GORA
23. januarja nem. ban. film RESNICK I ZGODBE V. del ob 20. un
27. januarja  amer   pust   f,/m 74/)\, OB.JEM ob 20. uri
DOVJE
23. januarja franc. barv komediia NlSin, I ANGELI ONE PA TUDI NE ob 79.w un
24 januarja nem. barv. emt film Rf\ \ NlCNE ZGODBE v del ob 19.30 ]
RADOVLJICA
22. januarja amer ban risani film Tttt IN J ERI NAJBOLJŠA PRIJATELJA Z 18. uri, amer. ban film PARADA STRAH' IN GROZE ob 20. uri
23. januarja amer  ban- film C LOVU PAJK PROTI ZMAJEM ob 18 un ban. film LOVEC NA MORSKE PSE as] uri
24. januarja ital. ban   film LOV F V V) MORSKE PSE ob 18. uri, amer ban /tik I PARADA STRAHU IN GROZE ob 20 m
25. in 27. januarja jugosl. ban film SAltv ENKRAT SE I JU BI ob 20 un
26. januarja amer. ban   film ČLOVtt PAJK PROTI ZMAJEM ob 20. uri
28. januarja amer. ban-  u-est. film D\ < SUPER BANDITA ob 20 uri
BLED
22. januarja ital. ban film MORILCI \ < MOTORJIH ob 20. un
23. januarja amer. ban. film IN\'AZU\ TRETJIH BITIJ ob 18. uri, nem ban ZLATI FANTJE IN SLADKO DEKI F J 2f7. uri
24. januarja nem ban film BEGU\h> ob 18. uri. ital. ban film MORILCI NM MOTORJIH ob 20. un
25. januarja amer  ban. film PARAl\\ STRAHU IN GROZE ob 20 un
26. januarja ital. ban   film LOVEC ^~ MORSKE PSE ob 20. uri
27. januarja hongk ban film NA J EVI POTI ob 18. un
28. januarja jugosl ban film SAMO H KRAT SE MU BI ob 20. uri
BOHINJ - BOH. BISTRICA
22. januarja amer ban  film INVAZUi TRETJIH BITIJ ob 20. uri
23. januarja ital. ban film MORILCI N< MOTORJIH ob 20. un
24. januarja franc. ban- film MLA,D08A NOROST ob 18. un. nem. erot. konwi{* ZLATI FANTJE IN SLADKO DEKLE tt 20 uri
28. januarja hongk ban- film NA ZM.< J EVI POTI ob 17. un. amer. ban film ( / 0 VEK PAJK PROTI ZMAJEM ob 20 un
pm*, 22 JAHUARJA 1982
OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE
17.STRAN G LAS
r
OŠTROJ LJUBLJANA
Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme n. sol. o. Ljubljana, Draga 41
po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev objavlja prosta dela oziroma naloge
ZA POČITNIŠKI DOM NA BLEDI7
— priprava in kuhanje toplih in hladnih obrokov in ostala
kuhinjska dela
- KV kuharica (1 delavka) Pogoji: - poklicna gostinska šola. 2 leti delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas s poskusnim delom, ki je v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih delavcev. Kandidatu se nudi možnost bivanja v domu.
Kandidati naj v 16 dneh po objavi pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: DO Agrostroj Ljubljana, Draga 41.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD SOCIALNA MEDICINA IN HIGIENA GORENJSKE, Kranj b. o.
Gosposvetska ulica 9
objavlja prosta dela in naloge
1 TELEFONISTA
— dokončana osnovna šola — K V telefonist.
— poskusno delo 1 mesec
2. KURIRJA
— dokončana osnovna šola.
— izpit za voznike B kategorije.
— poskusno delo 1 mesec
•i. SNAŽILKE (5delavk)
— dokončana osnovna šola,
— tečaj higienskega minimuma.
— poskusno delo 1 mesec
Pismene ponudbe z dokazili pošljite v 16 dneh po objavi oglasa na gornji naslov.
Izbira kandidatov bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka.
SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Sekretariat ca občo upravo in družbene dejavnosti
Razpisna komisija objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge
1 FINANČNEGA REFERENTA I ZA OSEBNE DOHODKE
2 REFERENTA II ZA STROŠKOVNO KNJIGOVOD8TVO
Poleg aploinih, z zakonom predpisanih pogojev, mora kandidat izpolnjevati ie naslednje pogoje:
da ima srednjo izobrazbo ekonomske, upravno administrativne ali splošne smeri in 12 mesecev delovnih izkušenj, pod točko I, ter 6 mesecev delovnih izkušenj pod točko 2 - da je moralno politično neoporečen
Za dela in naloge pod točko L je zaželjen tečaj na knjižnjem stroju DARO 1720 MKS.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 45 dni.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Skupščina občine Radovljica, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti.
Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri
Komunalno podjetje
KOVINAR JESENICE
Komisija za delovna razmerja TOZD Kovinska predel objavlja prosta dela in naloge
ava
ELEKTRIK ARJ A za nedoločen čas
Kandidati morajo izpolnjevati naslednja pogoja:
- pogoj izobrazbe - poklicna šola elektro stroke, šibki tok.
— dve leti delovnih izkušenj na podobnih delih
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev na naslov: Komunalno podjetje Kovinar - Komisija za delov na razmerja TOZD Kovinska predelava v 15 dneh od dneva objave oglasa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od dneva sklepa o izbiri.
i= zavarovalna skupnost triglav
Ki? Gorenjska območna skupnost Kranj
obvešča vse lastnike in zavarovance stanovanjskih hiš. gospodarskih poslopij in opreme, da bodo zavarovalni zastopniki v dneh od 26. do 28. 1. 1982 pregledovali zavarovalne police v Šenčurju, Voklem. Vogljah. Trbojah. Zerjavki, Prebačevem. Visokem. Nemiljah in Srednji vasi.
Zavarovance prosimo, da pripravite police, da bi pregled polk' zavarovanih in dejanskih vrednosti potekal kar najhitreje
V primeru izredno slabega vremena bo pregled opravljen kasneje.
<>
Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo.
i= zavarovalna skupnost triglav
Gorenjska območna skupnost Kranj
Odbor za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ IN POSREDOVANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ TER INKASIRANJE PREMIJ V ZA8TOPU BLEJSKA DOBRAVA
Za opravljanje navedenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih pogojev izpolnjevati ie naslednje posebne pogoje:
— da imajo popolno srednješolsko izobrazbo oziroma najmanj poklicno izobrazbo,
— da imajo 2 leti delovnih izkušenj,
— odslužen vojaški rok,
— posebno veselje za delo z ljudmi in terensko delo
Pri izbiri bodo imeli prednost kandidati, ki stanujejo v območju zastopa.
K prošnji za sklenitev delovnega razmerja je potrebno predložiti kratek življenjepis in zadnje šolsko spričevalo. Prošnja mora biti napisana lastnoročno in jo je treba nasloviti na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Gorenjska območna skupnost — Poslovna enota Jesenice. Cesta M. Tita 16/1.
Rok za oddajo prošenj poteče 15«dan po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po poteku objavljenega roka.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije in računalništvo KRANJ, n. sol. o.
Delavski svet TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV KRANJ razpisuje imenovanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: m
- visokošolska izobrazba elektrotehniške, strojne ali ekonomske smeri
- 5 letne delovne izkušnje na ustreznih področjih dela
— aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika
— poznavanje trendov razvoja in proizvodnje ter strateških usmeritev temeljne organizacije
— pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj
Mandatna doba za imenovanje je 4 leta.
Istočasno delavski svet TOZD TOVARNA RAČUNALNIKOV KRANJ
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. VODJE RAZVOJA
2. VODJE GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
1 VODJE PROIZVODNJE IN TEHNOLOŠKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
4. VODJE KONTROLE KVALITETE
5. VODJE EKONOMSKEGA ODDELKA
6. VODJE PRIPRAVE TRGA
7 VODJE VZDRŽEVANJA IN SISTEMSKE POMOCl
Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati ie naslednje posebne pogoje: pod točko 1:
visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri - šibki tok pod točko 2:
visokošolska izobrazba tehniške ali ekonomske smeri pod točko 3:
visokošolska izobrazba tehniške ali organizacijsko-proizvodne smeri pod točko 4:
visokošolska izobrazba tehniške ali organizacijske smeri pod točko 5:
visokošolska izobrazba ekonomske smeri pod točko 6:
visokošolska izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri pod točko 7:
visokošolska izobrazba elektrotehniške, organizacijske ali druge ustrezne smeri
Skupni pogoji za vsa razpisana dela in naloge:
- 5-letne delovne izkušnje na ustreznih področjih dela
— znanje tujega jezika
- pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj, oziroma na področju ljubljanskih občin.
Mandatna doba za vsa razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v priporočenem pismu v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ, Služba za kadrovske in splošne zadeve, Savska loka 4,64000 Kranj,z oznako »razpis za TOZD RAČUNALNIKI.«
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem razpisnem roku.
ZVEZA
TELE8NOKULTURNIH ORGANIZACIJ OBČINE RADOVLJICA
Razpisna komisija objavlja prosta dela in naloge
ADMINISTRATORKE -BLAGAJNICARKE
za nedoločen čas
z enomesečnim poskusnim
delom
Za opravljanje dela je potrebno dobro znanje strojepisja ter opravljanje nalog po programu dela izven rednega delovnega časa.
Kandidatke z ustrezno izobrazbo, ki imajo veselje do opravljanja dela v športu in izpolnjujejo ostale pogoje, naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Zveza telesno -kulturnih organizacij občine Radovljica, Gorenjska cesta 20.
UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ
razpisujejo in naloge:
naslednja dela
SNAŽILKE
v splošnih službah
Pogoii:
- nekvalificirana delavka,
— enomesečno poskusno delo
Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za določen cas. s polnim delovnim časom - za čas nadomeščanja odsotne delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Občina Kranj -splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa.
ELAN
Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem
Na osnovi 10. člena * Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD Smuči in sklepa komisije sa delovna razmerja TOZD Smuči
objavljamo prosta dela in naloge
DELOVODJA I
Pogoji:
- delovodska šola strojne ali lesne smeri,
- tečaj; iz varstva pri delu,
- 2 leti prakse na istih delih,
- poskusno delo 3 mesece
Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovska služba ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po izteku objave.
ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI
ZAVOD GORENJSKE -KRANJ
DEŽURNI VETERINARJI
od 22. 1. do 2». 1.82
za občini Kranj in Tržič BEDINA Anton, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 18-618
GASPERLIN Boitjan, dipl. vet., Kranj, Tugo Vidmarja 8, tel. 28-888
za občino Skofja Loka
HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 188, tel. 69-280 KRIŽNAR Miro, dipl. vet., Godeiič 134, tel. 62-180
za občini Radovljica in Jesenice
PAVLIC Franc, dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel. 77-839 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel. 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
C L A S18. STRAN
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
MALI	telefon
OGLASI	27-960
(nasproti porodnišnice) ČILA 16
komenia la 28-463
1 PRODAM
Prodam STROJ za brušenje parketa Novak. Tomšičeva 42. Kranj 437
Prodam KRAVO, ki bo tretjič teletila Likotar Jernej. Voklo :18 471
Prodam nekaj JABOLK voščenk in drobni KROMPIR   Podbrezje  11 Duplje 472 Prodam 140 kg težkega P K AS K*'A za zakol   Logonder   Stranmi  M, telefon 47-130 473 Prodam KAVČ Hrastje 118. Kram 474 Prodam električno ročno krožno ŽAGO znamke ELU tip MH  156.  Naslov v oglasnem oddelku 475 Prodam 1500 kg BETONSKEGA ŽELEZA,    premera    10 mm.    in ZIDNO OPEKO Naslov v ogla snem oddelku 476 Prodam brejo TELICO   Pot na Jo-Ata «3 477 Prodam    kg   težkega mesnatega PRAŠIČA za zakol KrižnarJože Okrog lo 14. Naklo 478
Sporočamo žalostno vest. da nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustila ljuba mamica, hčerka in sestra
SABINA OKRŠLAR
roj. Draksler
Zahvaljujemo se vsem, ki so ji požrtvovalno stali ob strani v času njene bolezni. Posebno se zahvaljujemo dr Hriherniku in sestri Olgi iz Zdravstvenega doma v Kranju, dr Mlinaric in osebju bol nišnice na Golniku ter dr Markežu in osebju bolnišnice na Je
senicah
Hčerka Karmen, mama Marija in sestra Regina z družinu Kranj, 18. januarja 1982
Prodam PRAŠIČA 1120 in 140 kg). Go-nče 7 4V"
Prodam suhe BUTARE  Petrič. Tra ta 1. Velesovo 479
Nerabljeno POROČNO OBLEKO in usnjen PLAŠČ prodam 50 odstotkov ceneje. Šifra: l'godno 480
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA za zakol   Škofjeloška  32.  K ran j-Stražišče
481
Prodam 2 200 kosov KLINKER OPE KE 25x66X15 rjave barve. Ijubečna. za oblaganje teras, garaž, fasad in podobno Bidovec Franc. Kranj. Jurčičeva 2. telefon 21-719 482 Prodam   mlado   KRAVO   po izbiri. Mlaka 1. Begunje 483 Ugodno prodam enojno POSTELJO z jogijem in kompletno predsobno OMARO Sora Telefon 27-112 484 Prodam   mladega   plemenskega KO STRUNA. Predmost 26, Poljane 485 Prodam OSLA in več OVC Langerholc Tone, Trnje 5, Skofja Loka 486 Prodam dobro ohranjeno navadno leseno tritonsko HARMONIKO Telefon 064-70-015 487 Prodam   12-strunsko   akustično KITARO EKO   Mokritski Zvonko Kidri čeva .34, Kranj 488 Prodam   rabljeno  SEDEŽNO  G AR NITURO Ogled od 16  ure dalje Kle mene, Bistrica 181. Tržič 489 Prodam čistokrvne dolgodlake NEMŠKE OVČARJE, stare sedem tednov Telefon 064-50-241 490 UGODNO' RADIO-OJAČEVALEC HI-FI 140, 2 x 70 W z boxi. v garanciji.
Srodam  za  1,5 SM   Rozman. Kranj — tražišče. Seljakovo naselje 15 491 Prodam 14 dni starega BIKCA simen-talca. Naklo 45 532 Prodam plemenskega VOLA. Pivka 15. Naklo 533 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ singer, tip 2100 - 2200 ter OTROŠKO POSTELJICO, KOŠEK in ZAJCE Bukovica 19/A. Vodice 534
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža. očeta in sina
MARJANA BIRKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami. poklonili cvetje in izrekli sožalje na kakršenkoli način. Iskrena hvala sodelavcem Merilnih naprav - Iskre Kranj, ki so nam stali oh strani in predstavniku za lepe poslovilne besede. Hvala pevcem iz Nakla za prelepo petje ter g. kaplanu za lep pogrebni obred in vsem. ki ste ga v tako velikem številu spremili v mnogo prerani grob.
ŽALUJOČI: žena Justa. sin Sašo in mama Jožefa ter drugo sorodstvo Stražisce, 22. januarja 1982
Prodam 1800 kosov cementne STRESNE OPEKE, robnike in slemena VESNA, po zelo ugodni ceni. Seljak Alojz, Preddvor 87 535
Prodam po 40 kg težke PRAŠIČE in 150 kg težkega PRAŠIČA Grad 43. Cerklje 536
Ugodno prodam 6600 ZIDAKOV BH. 4 OKNA z roletami inles. 140x 140. črn obe I TV gorenje topas in TV mojca. Oblak. Cerklje 171 537 Prodam FIŽOL Sp. Bmik 38. Cerklje
538
Prodam TELICO simentalko za pleme in 16-colski GUMI VOZ. Glin je 5. Cerklje
539
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE Cerkljanska Dobrava 1. Cerklje 540
Prodam eno leto staro TELIČKO simentalko. C na Klanec 9, Kranj 541
Kombiniran ŠTEDILNIK (4 elektrika. 2 plin) prodam Informacije po tel. 26-682 dopoldan: 28-621 popoldan 542
Prodam 3 mesece stare PRAŠIČKE Stanonik. Log 9, Skofja Loka 543
Prodam TELICO simentalko. lahko, brejo 4 mesece Stara Loka 52. Skofja Loka 544
Prodam dva PRAŠIČA težka po 190 kg Trata 17, Skofja Loka 545
Zaradi odhoda v JLA prodam nove dvomanualne ORGLE delta z enoletno
farancijo   Subic Janez. Log 10. Skofja .oka 546 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK. Kranjc, Novi svet 10. Skofja Loka 547 Prodam suhe smrekove PLOHE Našo vče 10 548 Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 150 kg. Posavec 16, Podna rt 549 Prodam SMUČI CR 160 cm. OKOVJE tvrolia in »PANCERJE« št. 37. vse novo. Smledniška 48. Kranj 550 Prodam avstrijsko POROČNO OBLE KO, krem barve. št. 38. Smledniška 48. Kranj 551 Prodam polovico KRAVE za v skrinjo. Jama 8, Mavčiče 552 Prodam SLAMOREZNICO epple. tip 900, z motorjem. Hrastje 45, tetefon 064 49-000 553 Prodam suha trda DRVA in PEUGEOT 204, karamboliran Telefon 45-368
554
Končana je truda polna življenjska pot naše ljubljene nepozabne mame
MARIJE RUS
vdove ur ar j a
Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu 16. januarja 1982 PROSIMO TIHEGA SOŽALJA
Hvala g. kaplanu Ivancu za lep govor.
ŽALUJOČE hčerke: Renata z družino, Majda in Marija z otroki in vnuki, sestra Nežika Robljek ter sorodstvo
Kranj, Ljubljana, Švedska, Dolsko
ZAHVALA
Ob nenadni, nepričakovani, boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža. očeta, brata, strica in zeta
JOŽETA KOROŠCA
iz Velesovega 38
se iskreno zahvaljujemo nadvse dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sovaščanom in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam ustno in pismeno izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter s cvetjem in venci zasuli njegov prezgodnji grob.
Iskrena hvala tudi govornikom za ganljive besede pred domačo hišo in oh odprtem grobu. Posebno zahvalo smo dofžni OOS in Cestnemu podjetju Kranj. AMD Cerklje. G D in KS Veleaovo. AMD Šenčur in Gorenjske, AMZ Slovenije, TD Cerklje, Občinskemu sindikalnemu svetu Kranj, OOS LB TBG Kranj, Organizaciji LT Kranj, Živila - TOZD Maloprodaja, OS Davorin Jenko
Cerklje ter pevcem in godbi iz Tržiča. Iskrena zahvala tudi duhovščini za pogrebni obred
VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Veiesovo, 9. januarja 1982
PETEK, 22. JAMUAfUA gj
Kupim manjši prenosni TELEVIZOR in   230   betonskih   kvadrov,   dimen n» 40x20x20 Kadunc Janez. Stefetova i Šenčur, tel 41-027 «• Kupim TRAKTOR od 30 do 45 KM pogon na vsa 4 kolesa Mlinar. Ravm 1 Ziri « Kupim     rabljeno SAMONAKLA DALNO . PRIKOLICO    Kopač Alfe Dobračeva 127. Žiri 4$ Kupim MOTOR diesel torpedo in d* bilec za kamen. Telefon 24-970 jf Kupim MEŠALEC za beton. GRAb BENO BARAKO ali krajnike, deske a opažen je. pun te in bankine Tel. 28-327
S*
Kupim 1000 kg SLAME Sp. Bmik l| Cerklje sgt
Kupim rabljeno POHIŠTVO: tn nj kavče ali kavče, tri stole z mizo in mu trodelno omaro. Telefon 064-62-814 is,
VOZILA
Kupim TOVORNI AVTO. skupne tel, od  3—5  ton  (B-kategorija).  Naslov i oglasnem oddelku. Vv Prodam NSU 1200 C PRINZA. celea ali po delih. Bernard Zlato. Levstikova ( Bled 50: Ugodno prodam osebni avto LADA 1200, letnik 1972 Krivec. Zg Bitnje 1& Zabnica Ste Prodam ZASTAVO 101 za rezevnedek Telefon 061-627-034 V.
Prodam NSU 1200 C. letnik 1971 -december. Jamevič. Ljubljanska 5. Kru
M
Prodam osebni avto ZASTAVA 7501 letnik izdelave 1974. Klemenčič Avgust Podljubelj 86 Mf
Kupim ZASTAVO 750, do 20.000 pmw ženih km in rabljeno OMARO (pnob±\ 190 X 110 cm) temnejše barve. Naslov \ oglasnem oddelku. 50$
Prodam FORDA 15 MXL Dolini^ Franci, Tupaliče 55, Preddvor y-
ZASTAVO 750, letnik 1972, prvič n* strirano 1977, garažirano. registrirano | decembra 1982, ugodno prodam. TeH* 064-23-U2 5^
Ugodno prodam SPAČKA, letnik Hk
Prodam kompletno DNEVNO SOBO s aaije. roaDon vitrinama, poceni (10.000 din). Ogled vsak Kranj, tel. 28-741 dan od 15. ure dalje. Peneš, Kidričeva 13, Kranj, tel. 23-203 555 Poceni prodam zunanjo OMARICO za elektriko, nerabljeno, cena 1.000 din. Raj-gelj Jože, Zasavska c. 43, Orehek - Kranj
556
Prodam KOMBINIRKO - CIRKU LAR m k) standard. Informacije po telefonu 24-425 557 Prodam belo krzneno JAKNO (koza), velikost št. 38/40. Informacije: Kranjska c. 38, Šenčur 558 KRITINO novoteks tegola, cementno-sivo, 1350 kosov s slemenjaki in zaključnimi strešniki, prodam. Betka Dolenc. Lesce, Savska 11, tel. 064-74-252 od 15. ure dalje 559 Prodam PRASlCA za zakol. Srednje Bitnje 13, Zabnica 560 Prodam  16 mesecev  starega BIKA, možna nadaljnja reja. Praše 4, Mavčiče
561
Dobrim ljudem podarim 3 mesece starega KUŽKA. Kovinostrugarstvo Star-
man Ciril, Godešič 14/a, Skofja Loka
562
Prodam trajnožareco PEČ in dve PEČI za kopalnico na elektriko in drva. Krajnik, Breznica 5, Skofja Loka 563 Prodam KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, ki bo drugič teletila. Lipnica 36, Kamna gorica 564
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zapoge 15, Vodice 565
Prodam trajnožareco PEČ kUppers-buseh. Planinšek Jože, tel. 28-675 566
Prodam suha DRVA, suhe smrekove PLOHE in DESKE, PUNTE in BANKI NE ter KRAVO po izbiri. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič 567
Prodam KRAVO po izbiri, s teletom ali brez. Podpecan, Brezje 17/B, Brezje 568
Prodam SPALNICO in dvoredni PLETILNI STROJ singer. Informacije po tel. 62-820 569
Prodam 4 leta star PRALNI STROJ castor — rade končar super avtomatic 572. Telefon 28-782 570
Prodam KRAVO frizijko, težko, brejo 8 mesecev, drugo tele. Češnjica 21, Podnart
571
Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO. Telefon 40-062 (popoldan) 572
Prodam teden dni starega BIKCA si-mentalca. Mošnje 7, Radovljica 573
Nove moške DRSALKE, št. 42-43, »PANCERJE« alpina, št. 43-44, rabljene eno sezono, prodam. Telefon 78-246
574
Prodam globok otroški italijanski VOZIČEK modre barve. Bohinc Jože, Križe 87, Tržič 575 Prodam TELIČKO simentalko, staro 6 tednov. Mulej, Selo 20, Bled 576 Prodam KOŠEK za dojenčka, globok italijanski VOZIČEK, otroško POSTE LJICO in mrežasto STAJICO. Magdič, S p. Besnica 129 577 Prodam 8 tednov starega TELETA za rejo ali za zakol. Ambrožič Janko, Poljši-ca 11, Zg. Gorje 578 Prodam PRAŠIČA za zakol. Burnik, Stara Oselica 10, Sovodenj 579 Prodam  3500-litrsko CISTERNO iz 10 mm pločevine, cena 5.000 din. Fajdiga Alojz, Gmainica 16/A, Komenda 580 Ugodno prodam SMUČI CR. 185 cm z VEZMI   salamon   626   z   zavorami in »PANCERJE št  40-41  Telefon 45-015 soboto popoldan 634
KUPIM
Kupim VODNO KOLO na korce. Dol-har Jože, Predoslje 21, Kranj 492
Kupim italijanski zložljiv športni VOZIČEK Telefon 064-50-147 - Bešter 493
TRAKTORSKI OBRAČALNIK za seno sip 220 in GUMI VOZ kupim Telefon 061-722-480 494
Kupim ELEKTROMOTOR z reduk torjem ali samo REDUKTOR v razmerju 1:10, moč motorja od 0,35 - 1 kW Kert. Čirče 24. Krani, tel. 28-074 495
Kupim  SAMONAKLADALNO PRI KOLICO 16-kubično. Naslov v oglasnem oddelku. 496
obnovljenega. Ogled v soboto od 9 ^ dalje. Podboršek Jani, Struževo n ^ Kranj, tel. 28-741 K Prodam dobro ohranjeno ZASTan 750 lux, registrirano za eno leto SMUČI RC 04, 200 cm. Telefon 70-166
8j
Prodam LADO 1600, letnik 1978 - ^ cember. Mandal Ramo, Za žago 1. Bled
$■
MAZDO 1200, prodam. Informacij* Peko — Deteljica dopoldan ali na nask vu: Kavčič Jože, Grahovfte 7, Trtic ji, Prodam ZASTAVO 750. letnik i|\' dobro ohranjeno. Informacije vsak £ od 15. do 18. ure po tel. 25-126
Prodam registrirano ZASTAVO kit letnik 1972. Preddvor 57
Ugodno prodam karamboliran N& 1000, registriran do decembra 1982 I\ lih, Radovljica, Cankarjeva 32
Prodam TAM 5000. v dobrem staiu Telefon 24-970
Prodam FIAT 125, star štiri leta [ formacije po tel. 67-061
Prodam ZASTAVO 101 lux. let* 1976. Informacije po tel. 79-412 popold^
Prodam avto 126-P, dobro ohn v^ letnik 1979. Kocjan Ana. Zg. Jei 106/B
Prodam BMW 2002, letnik 1971 al? menjam za »fičota«. Vovk Miro, Kajak va 26, Bled
Prodam GOLF, letnik december itt rumene barve. Telefon 28-782
Prodam ZASTAVO 750, karoserija k nik 1975. motor - 1971. Telefon 81-60*
Nove BLATNIKE in PRAGE. k<v pletno volansko električno stikalo v, AKUMULATOR, 12 V, vse za ftat J prodam. Mandelc Franc, Bled. Mlinjk
c.24
Ugodno prodam CITROEN GSX 1» letnik 1977/12, odlično ohranjen, 2 x »i ščiten, pozimi nevozen in garaiiran menjam za novo ZASTAVO 128 ali Moškon, Stošičeva 4, Kranj
Prodam FIAT 126, letnik 1978 P«J nik Anton, Kamna gorica 20
Ugodno prodam leto staro, odhfcv ohranjeno ZASTAVO 101 confort 0(fa po dogovoru. Telefon 064-40-641
Proda ZASTAVO 101, letnik 1974. m ali po delih. V oglje 129
Prodam FIAT 126-P. letnik 1977 Vist Preddvor 32 <g
126-P. letnik 1979. prodam Marte Roman Naklo 98 g
Prodam MOTOR automatu li SUne, Trata 22, Skofja Loka
Ugodno prodam HONDO 500 f«r Pivk Milan, VirmaSe 47. Skofja Loka
I
Prodam ZASTAVO 750, letnik l<r Vari, Češnjica 23, Podnart. tel. 70-079
SR
Prodam ZASTAVO 101, po dea Sučeva 1, Kranj, tel. 22-668
Prodam vseh 5 VRAT za Z-101 (raK Ijene), streho in okrasno masko. Demav Lesce, Na trati 15, popoldan S|
Prodam DIANO 6, letnik 1978, u j SM. Ogled popoldan. Murgeli Srefltc Frankovo naselje 115, Skofja Loka g,
Prodam novo školjko za Z-750 in am Z-750 po delih ter motor za GS citroe potreben popravila. Bilban. Vodice IH
i
• Prodam osebni avto MAZDA 1800U in kupim motor za Z-1300. Zg. Bmik !R Cerklje *
Prodam VW  1200. starejši letnik voznem   stanju,   registriran.   Grad I Cerklje ^v
Prodam karambolirano ŠKODO 10P1 celo ali po delih. Ciperle, Dobru*« Vodice *
Ugodno prodam avtomobilsko PR! KOLICO in 80-litrski BOJLER Boha* Mavčiče 51 /A *
Prodam ZASTAVO 750, celo ali g delih in MENJALNIK za Z-750 ter o»ta* rezervne dele Lindov Matevž. Sp. Jeie sko 13 «
Prodam R-4, letnik 1975. registriran | decembra, celega ali po delih, cena J SM. Cerklje 161
PETEK. 22. JANUARJA 1982
OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE
19.STRAN.O LAS
Vabimo občane. Ha se udeležijo pogrebnih slovesnosti neidentificiranih žrtev letalske nesreče na Korziki, med katerimi so tudi Podobnikovi iz Stražišča Odhod avtobusa izpred doma krajevne skupnosti StražiAcV bo v f>etek. dne 22. januarja 1982 oh 1.r>. uri.
KK SZDL Stražisce
Prodam 1 hektar KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA v bližini Komende Pohsve »e v trafiki Cerklje «18
ZAPOSLITVE
Prodam AUDI 60. letnik 1968 vozen, neregistriran Informacije po tel. 74-523 po 15 uri 635
Delno prenovljeno ZASTAVO 750. letnik 1971. ugodno prodam Voklo 70. Šenčur 604
Tri leta staro ZASTAVO 750. ugodno prodam Ogled v soboto. Voklo 1. Šenčur
806
Prodam KRAVO po izbiri in avto VVARTBURG. po ugodni ceni Pipanova 38. Senco r 606
Poceni prodam APN-4 in CZ 175 Stular. Zg Bitnje 139, Zabnica 607
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. z vgrajenim stereo kasetofonom, cena 15SM Čatak, Tavčarjeva 5. Jesenice, tel 81-543 dopoldan 608
Dve zimski GUMI s platišči za Z-101. prodam Telefon 77-879 609
Poceni prodam ZAPOROŽCA z zimsko opremo. Mencingerjeva 9, Jesenice 610
prodam nov prvi levi notranji BLATNIK za zastavo 1300 Faflik Miro. Bi-•trica 40. Tržič «11
ZASTAVO 750. letnik 1972 prodam za 10.000 din Repe Jože. Sp Gorje 15
STANOVANJA I
Iičeva enosobno manjše STANOVANJE ali GARSONJERO na relaciji Kranj—Tržič za dve leti. Ostalo po dogovoru. Šifra: Predplačilo 524
Zamenjani enosobno STANOVANJE s centralno kurjavo za dvosobno ali večje na območju Vodovodnega stolpa. Naslov v ogla snem oddelku. 525
SOBO iščem v Kranju ali okolici. Za uslugo pomagam delati. Ponudbe pošljite pod iifro: Polten in delaven 526
Oddam SOBO dekletu, ki ima službo v dveh izmenah. Naslov v oglasnem oddelku 527
Dvosobno lastniško STANOVANJE z garažo na Bledu, menjam za odgovarjajoče ali manjše brez garaže na Bledu. Šifra: Bled 527
Kupim manjše STANOVANJE v Kranju ah okolici. Šifra: Čim hitreje 528 Oddam opremljeno komfortno dvomimo STANOVANJE s centralnim ogre-vanjemm za 1 do 2 leti v Kranju za predplačilo. Ponudbe pod: Nekadilec 612
V opremljeno SOBO sprejmem moške sostanovalce Stritar. C. na Klanec 31.
Kranj
613
Prodam   dvosobno STANOVANJE. Kleindienst, Bistrica 183, Tržič 614 Na  STANOVANJE vzamem upoko-' Jenko srednjih let, za manjšo pomoč v 'jEipodinjstvu   Šifra:   Poštena   in pri-
U*8amski moški, srednjih let, nealkoho-*Hk. nujno išče SOBO kjerkoli v okolici Kranja. Ponudbe: Samski 818
Starejše enosobno STANOVANJE v Kopru zamenjam za primemo v Kranju ali na Gorenjskem. Telefon 21-290 633
1 POSESTI z=_=J
GARAŽO v Kranju - (Planina) prodam najboljšemu ponudniku Ponudbe pod šifro: 170.000 529
KMETIJO na območju Gorenjske vzamem v najem za nedoločen čas. Kasneje moten odkup po dogovoru. Klinar Srečo, M urova 28, Jesenice 530
STAREJŠE KMEČKO POSLOPJE, potrebno popravila, kupim v okolici Radovljice ali Naklega. Pokličite po tel. 064-79-536 408
Kupim starejšo HlSO, večjo PARCELO ali nedograjeno HlSO z zemljo v okolici Kranja. Plačam z gotovino. Ponudbe pod: Čimprej - gotovina 617
Zaposlim delavca z vozniškim dovolje njem B kategorije KLJUČAVNIČARSTVO Pelko Alojz. Visoko 8. Šenčur
457
STRUGARJA oziroma KOVINARJA za priučitev za delo na stružnih aparatih sprejmem. Ponudbe pod: Dogovor 458
Dvakrat tedensko dobi zaposlitev CISTI LK A za čiščenje delavniških prostorov MIZARSTVO »OVSENIK. Jezer ska c 108/C. Kranj 531
V redno delovno razmerje sprejmem tri MIZARJE ali delavce za mizarska strojna dela. OMAN Rajko. Gozd Martuljek 85/A - MIZARSTVO 619
ORODJARJA ali REZKALCA. sprej mem za izdelavo orodij za plastiko Ponudbe na Glas pod: Tudi honorarno 620
OBVESTILA
GRADITELJI: Preskrbite si pravočasno opeko za gradnjo. Ljubljanske opekarne vam nudijo ves potreben material kot je: modularni blok, zidake vseh vrst. dimnik schiedel in strešnik novotex. Vse informacije vam nudi ANDREJ SMO-LEJ. Kranj. Oprešnikova 15. tel. 25-579
Sprejemam naročila za BETONSKE STEBRE ZA KOZOLCE Dobava maja 1982. Organiziram prevoz in postavitev. Telefon 47-144 209
Na novo je odprta avto-mehanična delavnica za vozila ZASTAVA in OPEL v Kranju, Zasavska 23 — Orehek. Kunaver Jože, tel. 064-27-296 621.
Popravljam vseh vrst TRANZISTOR-SKE SPREJEMNIKE. GRAMOFONE, KASETOFONE. Silvo Mulej. Staneta Žagarja 57. pri plinarni 622
Izdelujem INSTALACIJE CENTRALNIH OGREVANJ. Dimitrijevič Zvone, St. Žagarja 27, Radovljica 623
Si VAM KRILA (tudi hlačna). Izdelava v 4 dneh. Mayer, Veljka Vlahoviča 6. 7. nadstropje, Kranj 624
Sporočam, da je zaradi smrti Atona Vovka, kovaška delavnica Grad 47 pod Krvavcem zaprta. Obveščam vse lastnike in organizacije, da dvignejo svoje izdelke ali material in poravnajo neplačane račune. Kovačnica bo odprta v soboto, 30. L 1982 od 9. do 10. ure. Prosim, da ste točni, da ne bi bil kdo oškodovan
VOVK VIDA 625
IZDAJAM POČITNIŠKA STANOVANJA — do 6 oseb, približno 75 kv. m, z balkonom, 2 sobi, velika kuhinja, kopalnica, VW, 10 km oddaljeno od jugoslovanske meje, približno 2 km vlečnice. Tedenska , stanarina 3.500oS. Oddajam tudi SOBE + zajtrk; 100. -oŠ dnevno (govorimo slovensko). Lausegger Johann. Slov. Plajberg 92. 9170 Borovlje. telefon 9943/4227/280516 626
PRIREDITVE
Hokejska sekcija KOKRICA vabi VSAKO NEDELJO ob 16. uri na PLES z ansamblom SIBILA 627
SOBOTA ŽELEZNIKI-NEDELJA PRIMSKOVO
===== IZGUBLJENO 1
Izgubil se je NEMŠKI OVČAR, star devet mesecev, sliši na ime »DIK«. Poštenega najditelja prosim naj sporoči po telefonu: 21-719 632
OSTALO
Ansambel išče BASISTA ali BARITONI STA za igranje narodnozabavne in komercialne glasbe. Telefon 064-28-530 po 20. uri 628
POZOR - MORJE ZA SNEG! Mladenič, star 25 let vam nudi stanovanje na morju v zameno za prezimovanje v bližini žičnice. Zoran Bonifačič, Frane Barbaliča 5. 52000 Pula 629
POUČUJEM matematiko in fiziko za srednje šole. Debeljak, Skofja Loka, tel. 62-091 630
Iščem VARSTVO za 8-mesečnega otroka. Telefon 45-131 631
ARC POMURKA
LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skofja Loka
objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge
vTOZDJELEN
1 POSLOVODJE SAMOPOSTREŽNE RESTAVRACIJE PRAJERCA * na Spodnjem trgu v Skofji Loki
Pogoj: - poslovod8ka šola - smer kuharstvo in 2 leti prakse prakse na podobnih delih ali - poklicna gostinska šola - smer kuharstvo in 4 leta prakse na podobnih delih. Poskusno delo traja 60 koledarskih dni.
2. DELAVKE V KUHINJI V OBRATU STARI MAYR v Kranju
delovno razmerje se sklene za določen čas za nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta
Poskusno delo traja 30 koledarskih dni.
V DSSS
3. ELEKTROMEHANIKA
Pogoj: - šola za KV elektromehanika in 2 leti prakse. Izpit B kategorije, ker se delo opravlja na terenu, poskusno delo traja 45 koledarskih dni.
Piane prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov ABC Po-marka, Loka, DSSS - kadrovska služba, Kidričeva 53, Skofja Loka v 15 dneh po objavi oglasa.
TRŽNI PREGLED
KRANJ
Solata 60 din. špinača 80 din. cvetača 80 din, korenček 40 din. česen 120 din. čebula od 20 do 25 din. fižol od 90 do 100 din. pesa 30 din. slive 70 din. jabolka od 20 do 30 din. hruške 40 din. grozdje 40 din, med 110 din, pomaranče 72 din. limone 70 din. ajdova moka 60 din. koruzna moka 30 din. kaša 80 din. surovo maslo 38 din. smetana od 90 do 120 din, skuta od 80 do 100 din. sladko zelje od 30 do 40 din, kislo zelje 40 din, kisla repa 40 din. klobase 50 din. orehi 350 din, jajčka od 8 do 9 din. krompir 10din, radič 200 din.
JESENICE
Solata 60 din, špinača 45 din. cvetača 50 din, korenček 30 din. česen 142 din. čebula 20 din. pesa 15 din. paradižnik 80 din. jabolka 26 din. hruške 51 din, grozdje 45 din. limone 60 din. ajdova moka 51 din. koruzna moka 21,50 din. surovo maslo 229,30 din, smetana 98 din. skuta 76.30 din, sladko zelje 19 din. kislo zelje 19,30 din, kisla repa 17.50 din. orehi 383,30 din, jajčka od 6.30 do 6 din. krompir 10,90 din.
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto,
23. januarja bodo odprte naslednje   dežurne prodajalne:
KRANJ
Central: Delikatesa - Maistrov trg
11, Na vasi - Šenčur, Naklo v Naklem in Diskont Vino, Kranj od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne
Ea bodo odprte od 7. do 19. ure: llemenček - Duplje, Krvavec -Cerklje, Hrib - Preddvor. Kočna -Zg. Jezersko.
Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus. PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pi-jade 12, PC Zlato polje, Kidričeva
12. SP Planina-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12. PC Klanec. Liko-zarjeva 16, SP Cerklje.
V nedeljo,
pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure:
Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec - Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi - Šenčur.
JE8ENICE
Delikatesa - Posloval. 7, Titova 7 in Delikatesa - Kasta 4 na Plavžu. Tavčarjeva 6.
BOHINJ
Špecerija Market. Bohinjska Bistrica
BLED
Specerija Market Dobe, Živila Delikatesa
GORJE
Živila Market, Zgornje Gorje
LESCE
Murka Lesce
RADOVLJICA
KŽK Radovljica
LOTERIJA
Srečka št.
30 70 160 85470 002210 080660
62912 92812 020492
14 24 44 154 04934 16104 22154 206154 236094 245954 328194
06 9746 47386 74056 250056
0978 22668 093228 151568 496798
1
3791 ,
din
80 100 160 6.100 .500.000 20.000
2.000 4.000 20.000
80 60 100 200 4.000 2.000 8.200 20.200 20.000 20.000 20.000
60 1.000 2.000 6.000 20.000
600 8.000 20.000 20.000 20.000
40 440
Srečka	din
št.	
57971	6.040
200521	20.040
429621	20.040
3	40
8183	440
00283	2.040
338423	20.040
369593	100.040
45	60
65	60
355	200
92205	4.000
27	120
47	60
57	80
997	160
2647	860
3947	460
07087	2.000
08537	4.000
340337	20.000
416967	20.000
421307	20.000
19	80
59	60
4179	600
9519	480
26119	6.080
47149	8.000
64909	2.000
68619	8.080
191199	1,000.000
207639	20.000
416379	50.000
ZAHVALA
Oh prerani smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica
JANKA BEŠTRA
Markovega iz Rovt pri Podnartu
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. mu poklonili cvetje in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo sodelavcem obeh sinov iz tovarne Plamen Kropa - Remont in Iskra Kranj - TOZD TEA, ZB Podnart. lovskima družinama Jošt in Kropa za izkazano lovsko čast in ganljive besede slovesa   Hvala tudi pevcem iz Podnarta in župniku za
obred.
VSI NJEGOVI
Rovte, Jama, Radovljica, Buenos Aires
V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je v prometni nesreči pri Frankfurtu izgubil
življenje
JANEZ FABIJANČIČ
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 23. januarja 1982. ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Otočah.
ŽALUJOČI: žena Mira, hči Urška, sin Danijel, mama Francka, brat Marjan in nečakinja Boža ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše mame. babice in prababice
IVANE DOLENC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala nečaku Janezu za besede ob odprtem grobu in duhovnikom za lepo opravljen pogrebni obred. 1
VSI NJENI
Skofja Loka, 19. januarja 1982
V bolečini sporočamo, da nas je mnogo prerano zapustila ljubljena hčerkica in sestrica
IRENA MIŠKOVIĆ
stara komaj 8 mesecev
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji darovali cvetje in izrazili sožalje, še posebej se zahvaljujemo družinama Kutin in Zarnik ter sodelavcem Tehnične operative IAA —
Brnik.
Se enkrat iskrena hvala vsem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali
Žalujoči: ati. mami, bratec Igor ter drugo sorodstvo
Kranj, Rijeka, Banja Luka, 12. januarja 1982
		EVI V SPOMIN
23. januarja 1982 bo minilo 25 žalostnih let. odkar je utrujena do I       onemoglosti, po kratki bolezni v cvetu mladosti za vedno tiho 1                   zaspala najina ljubljena hčerka edinka, 22-letna		
		EVA
		DOLINŠEK
		medicinska sestra _ Z BOLEČINO V SRCU DOLINSKOVA
		Kranj — Planina 'i
Obdavčevanje dohodkov iz kmetijstva
Dob e javne razprave naj c dpravijo nejasnosti
in ovi predlog obdavčevanja dohodkov od kmetijstva mora biti kmetom dobro razložen - Predvsem mora biti taksen, da pridni ne bodo kaznovani in da bo resnično spodbujal pridelovanje hrane
večje
V prihodnjih dneh se po Sloveniji začenjajo javne razprave o drugačnem obdavčevanju dohodkov iz kmetijstva. Kmečki davki so nedvomno trenutno ena najbolj vročih tem na našem podeželju, saj je zanimanje za to novost prekrilo celo pogovore o prenizkih cenah proizvodov in previsokih cenah reprodukcijskih materialov in krmil. Zato se ho 'nfc javne razprave nedvomno potrebno dobro pripraviti, saj največkrat, to je znano iz prakse, največ slabe volje in nasprotovanje povzroči prav slabo informiranje in preslaba razlaga novosti. Predlog novega načina obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva je potrebno obrazložiti tako, da ho vsak kmet lahko vsaj približno izračunal. kakšne bodo njegove obveznosti iz dohodka, kaj se šteje med stroške, kakšne prispevke bo ob določenem čistem dohodku plačeval za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje, kakšne olajšave lahko pričakuje in končno, kakšne sa njegove pravice na podlagi ustvarjenega dohodka.
Kot sogovornika v pogovoru o spremembah davčnih obveznosti za kmete smo povabili Antona Potočnika, vodjo pospeševalne službe
Kri   Gorenjski   kmetijski zadrugi >anj in Janeza Sumija. kmeta iz Struževega pri Kranju.
»Tudi v kmetijskih zadrugah smo o predlogu novega načina obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva še zelo slabo seznanjeni,« je povedal Anton Potočnik, »zato bo nujno potrebno
Kripraviti širšo in dobro informacijo. !ako naj sicer povemo kmetom, kaj lahko pričakujejo od sprememb, po->ebno še, ker so prve vesti o novem obdavčenju že precej razburile kmete.«
Temeljno vodilo pri pripravljanju predlaganega načina obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva je bilo, da mora davčni sistem omogočiti kmetom, da na osnovi osebnega dohodka uveljavljajo enake pravice in obveznosti kot jih imajo delavci. Hkrati pa mora davčni sistem spodbudno delovati na povečevanje pridelovanja hrane.
»To pomeni, da se tudi pri kmetu izračuna osebni dohodek za njegovo delo. Iz tega potem plačuje svoje zdravstveno in pokojninsko zavaro-• . fcnje, višina osebnega dohodka pa je odvisna od obsega kmetijske proizvodnje. Davčna osnova bo ostanek čistega dohodka, ki ostane, ko so pokriti vsi stroški pridelave in druge obveznosti na kmetiji ter se odšteje osebni dohodek kmeta. Pravico do izračuna osebnega dohodka imajo vsi člani gospodinjstva, ki delajo na kmetiji, kar hkrati pomeni, da vsak lahko, tudi žena in drugi družinski člani na podlagi osebnega dohodka uveljavlja pravice do zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja«
"Sistematični psihološki pregledi otrok
Jesenice — Januarja letos je dispanzer za mentalno zdravje Zdravstvenega doma Jesenice v sodelovanju s pediatričnim dispanzerjem uvedel novost — sistematične psihološke preglede triletnih otrok. Pregled poteka v okviru psihiatrične preventive in omogoča zgodnje odkrivanje otrok, ogroženih v duševnem ali r osebnostnem razvoju. Pregled daje tudi možnost za hkratno ustrezno informiranje staršev, za nadaljnje spremljanje razvoja otrok. Preventivni pregled sestavljajo psihološki, pediatrični pregled in pa laboratorijske preiskave.
Otrok je vabljen na pregled v mesecu svojega rojstva. Ob sprejemu medicinska sestra s starši izpolni vprašalnik, nato psiholog sprejme   mater   in   otroka, po opravljenem    pregledu ugotovi psihični status otroka in ga vpiše v kartoteko. Pregledu lahko sledi še pogovor, ki naj pomiri starše. C "^.la je vse v redu, Če pa gre pri otroku za razvojne težave, je seveda   treba   starše   z otrokom vključiti v svetovalni psihološko-pedopsihiatrični-pedagoški proces. Ce je potrebno, otroka takoj sprejmejo v obravnavo, sicer pa je naročen na kontrolo v psiho-higiensko ustanovo.
S. Jensterle
Osebni dohodek in druge obveznosti za posamezno kmetijo naj bi obračunavali na podlagi ugotovljenega dohodka na posamezni kmetiji. Ta se bo ugotavljal na podlagi posebnih meril, ki bodo podobna sedanjemu katastrskemu dohodku. Ugotovljeni dohodek bo odvisen od površine kmetijskih zemljišč, vrste in količin pridelkov, vsakoletnih cen
Rridelk ov, različna lega zem-,isč, motnost sa uporabo strojev in prodajo pridelkov, organizacija odkupa, oddaljenost od prometnih zvez in potrošniških središč — skratka večji poudarek bo dan gospodarskim in geografskim motnostim, ki lahko vplivajo na dohodek na kmetiji in sedaj niso upoštevani.
Tako bodo v obdavčitev zajete tudi neobdelana in slabo obdelana zemljišča, ne glede na to ali je bil na njih dosežen dohodek ali ne.
Po dejanskem dohodku pa naj bi bili obdavčeni tisti kmetje in občani, ki se ukvarjajo z določeno vrsto kmetijske proizvodnje, ki ni ali pa je le v manjši meri vezana na obdelavo zemljišč in dosegajo večje dohodke. To so občani, ki se ukvarjajo z rejo perutnine, pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, s farmsko rejo drugih živali in specializirano proizvodnjo jagodičja, vrtnin, cvetja in podobno. S specializirano proizvodnjo sadja in grozdja pa le v primeru, če ne gre za organizirano proizvodnjo v zadrugah. , Kmetjer, ki bodo obdavčeni po dejanskem dohodku bodo morali voditi posebne evidence oziroma knjigovodstvo, kmetom, ki bodo imeli ugotovljen dohodek pa tega ne bo treba. Oboji pa bodo plačevali davek od ostanka   čistega   dohodka   in od
osebnih dohodkov prispevke za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov. Dokler ne bodo predpisi s področja zdravstvenega in starostnega zavarovanja kmetov omogočali, da se zavarujejo tudi družinski člani, se bo njihovo delo priznavalo med stroške v višini povprečnega čistega osebnega dohodka kmetijskega delavca.
»Nedvomno bo potrebna širša in precizna javna razprava,« je menil Janez Sumi, »ker je še veliko nejasnost*. Kmetje o predlogu novega načina obdavčevanja še premalo vemo. Kljub temu pa menim, da bomo gorenjski kmetje prizadeti. Gorenjci smo, to je znano, zelo pridni in varčni in smo v preteklih letih zelo veliko vlagali v večjo proizvodnjo. Zato tudi veliko pridelamo. Res nam je pri tem družba pomagala, vendar menim, da bomo vlaganja najboje povrnili z več pridelki, ne pa z davki. Včaaih smo pridelali M mernikov pšenice na treh ha, sedaj pa je pridelek na ha veliko večji.
Vsekakor pa bo nujno potrebno, da sekcije za kmetijstvo pri krajevnih skupnostih in občinskih konferencah poskrbijo za čimboljse javne razprave, da bomo kmetje vsaj vedeli, kaj se pripravlja in bomo lahko dali
Kri po m be. Bojimo se namreč, da o, če ne drugega, davčni sistem tako za kompliciran, da se ne bomo znašli ne kmetje, ne zadruge in ne davkarije. Vsekakor pa bo hudo narobe, če bodo pridni preveč obdavčeni.«
Na potezi so torej občinske in krajevne konference SZDL. V javnih razpravah naj bi kmetje dobili povsem konkretne odgovore na vprašanja, ki jim po prvih informacijah še nikakor niso jasna in povedali tudi svoje mnenje in predloge, ki jih nikakor ne gre prezreti. Saj je končno od njih odvisno, kako polne bodo naše mize v prihodnjih letih.
L. Bogataj
Pridni ne smejo biti udarjeni
V javno razpravo prihaja nov način obdavčevanja dohodkov iz kmetijstva, katerega glavni cilj je izenačevanje pravic in obveznosti kmetov z delavci v združenem delu in spodbujanje pridelovanja hrane. Osnova za obdavčenje naj ne bi bil več katastrski, temveč čisti ostanek dohodka od ugotovljenega dohodka na določeni kmetiji, po dejanskem dohodku pa naj bi bili obdavčeni le kmetje s povsem specizirano farmsko rejo perutnine, živine in podobno. Čeprav je bilo o novosti že precej napisanega in so imele oddaje na televiziji velik odmev, kmetje o novem predlogu Še zelo malo vedo, kar opozarja, da je nujno potrebno organizirati široko javno razpravo in kmete dobro seznaniti s predlaganimi spremembami.
Anton Ovsenik s Primsko-vega pri Kranju: »Vse Jcar vem o predlaganih spremembah; sem slišal na televiziji. Kako se bodo novi davki obnesli pa najbrž nihče ne ve. Kakor smo razumeli, bo tisti, ki več dela. moral plačati več davka, tisti, ki nič ne dela pa nič. Težko je zato verjeti, da bi obdavčevanje dohodka spodbujalo pridelavo hrane. Res, družba v zadnjem času zelo skrbi za gnojila in krmila, vendar to ni vse,' če pa nam bodo po drugi strani jemali voljo do večje proizvodnje Menim, da zaradi večjih obveznosti  noben  kmft  ne  bo pustil
zemlje, le manj bi lahko pridelali.«
Franc Krč s Primskovega pri Kranju: »Veliko se govori o novi davčni politiki. Če bodo. davki pravilno odmerjeni, dobri pridelovalci hrane ne bodo prizadeti, če pa bo obratno, se bo pridelovanje hrane takoj zmanjšalo. Res pa je, da če bomo od prihodka odštevali osebne dohodke in stroške, ne ho noben kmet imel toliko dohodka, da bi plačal kaj prida davka. Imam 10 ha zemlje, na njej delam, obnavljam stroje in naprave, zato ostanek dohodka ni velik. Ukvarjam se z mlekarstvom. Mleko pa ima stalno kontrolo cen. Zato zaslužek ni velik. Več lahko zaslužijo razni pridelovalci zelenjave, kjer se cene prosto oblikujejo. Menim, da že s prenizko ceno mleka, plačam velik davek.«
Angelca Strupi, kmetica z Rupe: »Kaj dosti o spremembah davčnih obveznosti za kmete še nisem slišala. Le na televiziji sem nekaj poslušala in nekaj prebrala v časopisu. Seveda me pa zanima kako bo. Hudo bo narobe, če bodo tisti, ki so v preteklih letih veliko vlagali v kmetijo in preusmerili
Eroizvodnjo, plačevali veliko dav-a. Tako se 00 pridelava zmanjšala. Skoraj nemogoče se mi tudi zdi, da bi vodili knjigovodstvo. Za to ni časa pa tudi usposobljeni nismo za tako delo.«
L. Bogataj
Rečica pri Bledu - Na križišču ceste, ki pelje na Rečici proti Bltdk m ceste, ki zavije na blejski grad, leži v snegu, narobe obrnjen pr>, metni znak. ki naj bi pravilno postavljen oznanjal mimovozečim <,.-■ nikom križišče s prednostno cesto. Na tem odseku je zdaj veliko pn meta. saj vozijo proti Zatrniku številni avtobusi in osebna vozila i vseh krajev Slovenije in Jugoslavije, zato se marsikateri voznik poto silno neprijetno, ko zapelje v križišče. Dokler se bodo vozniki Hi L prednostne uganke, bo še dobro: huje bo tedaj, ko bo prišlo do nesrJt — Foto: D. Kuralt
f
Počitnice na snegu, pa ne za vse
V gorenjskih občinah se še niso lotili enotnih programov zimske ■ počitnice,  ki bi  vsebovali Se kaj drugega kot smučanje — Glavno breme leži na osnovnih šolah — PnV, tečaji smučanja, ponekod tudi teka in drsanja — Kljub spC jemljivi ceni bo večina otrok ostala doma
Spričevala o polletnem uspehu, četudi se v njih ne bleščijo same petice, prinašajo otrokom posebno veselje. Pred njimi je tri tedne bolj ali manj razposajenih počitnic, ko se bodo zjutraj lahko po mili volji pretegovali v postelji, potem pa smuknili v topla oblačila in ven: na smuči, sanke ali drsalke.
Pa so trije tedni odmora res tako prijetni? Ze lani ni bilo malo šolarjev, ki so zatrjevali, da je zadnji teden skoraj odveč. Dolgočasili so se. Tudi letos se bodo. Vsi starši si ne morejo privoščiti dopusta, še manj družinsko smuko v domačih ali tujih smučarskih centrih; tečaji, ki jih pripravljajo v šolah in zelo redkih delovnih organizacijah, pa tudi ne trajajo dlje kot teden dni. Kaj potem? V dolinah povsod ni dovolj snega, drsališča bodo nabita. Posebno mestni otroci bodo za marsikaj prikrajšani. Ostalo jim bo le stopnišče bloka, nekaj malega prostora med avtomobili na parkirišču ali poslušanje plošč pri enako zdolgočasenem sošolcu. In nenehna vprašanja zaskrbljenih staršev, kaj so počeli.
A pustimo razmišljanje in dvome, ki so morda v teh težko pričakovanih dneh povsem odveč. Poglejmo, kaj so na Gorenjskem pripravili za otroke, da bi bile njihove počitnice čim boli koristne, razposajene in navsezadnje tudi poceni.
V nobeni občini se niso lotili enotnega programa, ki bi vseboval še kaj drugega kot le smučanje. Seveda za to niso odgovorni le učitelji. Pobud manjka iz drugih koncev, najsibo iz društev prijateljev mladine, iz kulturnih in športnih društev, iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti. Letos je prepozno, naslednjo zimo pa bi se vendarle dalo kaj storiti tudi na tem področju, mar ne?
Kot že rečeno, so se v prizadevanjih za čim lepše počitnice najbolj izkazale šole. Nismo povprašali v vseh, saj smo prepričani, da bi nam povsod   povedali   približno enako.
V jeseniški občini so se v aktivu učiteljev telesne vzgoje dobro zmenili. Napravili so skupen program
Na poti
štafeta bratstva
Preteklo nedeljo, 10. januarja, je planinska štafeta bratstva in enotnosti, ki si jo izmenjavajo mladi iz občin Buje, Varaždin, Svilajnac, Brus, Radovljica in Zveze slovenske mladine Koroške, krenila iz Krope v Dražgoše. Nosili so jo mladi pohod-niki po poteh Tončka Dežmana skupaj s planinci iz Svilajnca. Februarja jo bodo ponesli na Stol, še isti mesec pa jo bodo sprejeli koroški Slovenci v Avstriji in jo ponesli na Bleščečo planino. Do maja bo štafeta obiskala še Buie, Varaždin, iiun Sad, Sarajevo, Nikšič, Peč", Svilajnac v Srbiji in Dračevo v Makedoniji. Od tod jo bodo mladi ponesli v Beograd, kjer jo bodo predali muzeju »25. maj«.
Zamisel, naj bi letos štafeta prepotovala planinske vrhove vseh republik in avtonomnih pokrajin, je nova. Letošnjo štafetno palico je izdelal mladinec iz Kamne gorice Rafael Šolar in z njo izrazil simbol bratstva. Brane Grohar
t
t*
em
lili
m
ini
l,
U lor
?Za
i
ki pa ga bodo zaradi ra*. Fj ti lo^ £^
izpeljali starši bodo
tečajev senosti
Otroci (»/.numih stara dogo i
le stroške prevoza do smučišč, tem ko bo za drugo dodala (C? občinska telesnokufturna skupil *
Podobno pot so ubrali tudi v dovljiški občini. V osnovnj * prof. Josipa Plemlja so, podobno i v Linhartovi, povedali, da so pok • za tečaje dobili od telesnokuhv^LT skupnosti, medtem ko je orgajv cijsko plat prevzel .blejski srnu^ klub. Otroci bodo odšteli le den* žičnice.
V kranjski občini so se ^
šolarji  znajti  povsem  sami. SjjL* bodo tudi cene prevozov, žičnic vadbe hudo prizadele žepe starfc, 1 Kranjski gori, kjer pripravlja IL dnevni tečaj šola France Prej* bo stal, skupaj z enolončnico^) dinarjev, medtem ko bo zadnji V počitnic tečaj v tekih pri šoli plačen.   Stražiški   šolarji »e vozili na Stari vrh za 1200 din^L občutno cenejši, le po 200 di»^*l bodo tečaji v Torkli, Besnici. Zu in Mavčičah. Ce bo seveda do^L snega.
V šoli Peter Kavčič v Skofji so dejali, da pogrešajo enoten < ski program. Sami bodo pripr.; petdnevni tečaj na Starem \X * na Soriški planini za 1250 dinaJf na mestnih gričkih pa bodo otr^ tečajih smučali in tekli za 250dih en< jev. Razen tega se bodo skuj/bin kino podjetjem zmeniti za nekaj tinejskih predstav. W-
Med počitnicami bodo oživel* k, I tržiške smučine. Tečaje priprav* gi* jo v vseh šolah. Vanje so pritee^.P predšolske otroke, za bolj izkusi/* pa bo smuka skupna na ZelenicijSL sebnost je tečaj drsanja.
Števila prijav nikjer ne omejuj Kljub temu pa ugotavljamo, d« \ večji del šolarjev ostal doma L kot v dopoldanskem varstvu. ku| ga pripravljene organizirati vš* || Sodeč po izkušnjah iz prejšnjih^ ho ponudba tudi tokrat neodn>\>, H. Jelovi
<
Drzna roparja črpalke prijeta
Medvode — V noči med sn^ in  četrtkom sta prodajalca tj bencinskem servisu v Medvoda), na klancu pri nočni službi okr\^ j treh presenetila dva zakrinkan, napadalca, ki sta terjala dn*^ izkupiček.    Prodajalec Radi\v Karanov,   ki   sta   mu ropanj grozila s pištolo, se je skušal brs niti in je enega od njiju udanK stolom po glavi. Čeprav sta ^ | storilca dodobra pretepla, črpa kar ni izgubil razsodnosti. Enerc; od   njiju  je  potegnil krinko glave,   potem   ko   sia ropan, odnesla pete s torbico, v katen i bilo 5.000 dinarjev, pa je takoj obvestil miličnike.
V četrtek, 21. januarja, dopoi] dne so storilca že prijeli, za u-gre zahvala celovito pripravi)«;! akciji miličnikov in občanov, ki*' znali samozaščitno ukrepati R»v parja sta bila 21-letni Dragom!5 Setnikar in 19-letni Boris Jo\>V vič, oba iz Ljubljane, ki jima j* j din nočni podvig ni bila prva tj edina tovrstna akcija.       D. t
Me »j po
lk »j