tel.:pos. DOL 48-616 pos. ZAGORJE 64 - 058 pos. IZLAKE 73 - 696 ■ pon-pet. od 7 eioor^ - VEZANA TOLARSKA SREDSTVA OBRESTUJEMO: DELOVNI CAS: 3 °do 1430 ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o. Zagorje ob Savi tel.: 0601-73-696 1. MESEC TOM + 1% 3. MESECI TOM + 2,25% 6. MESECEV TOM + 3,25% 1. LETO TOM + 5,00% 2. LETI TOM + 5,50% GESSJgrOUp Reklamna agencija'^)' POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.si Reklamna agencija G p.p. 5736, Linhartova 40,1001 ljubljana tel.: 01438 56 50 E-mail: g.agencija@grafex.si SHOW S PLESNIMI NASTOPI ORGANIZACIJA IN VODENJE PRIREDITEV FOTOMODELI IN HOSTESE FOTOGRAFIRANJE, GRAFIČNO OBLIKOVANJE OGLAŠEVANJE Plesna skupina Janje Zupan Latino passion Manager: Janja Zupan Plesalke: Tina Jarc, Patricija Rot, Jasna Gradišar, Petra Cvikl, Maja Klemenčič, Tina Pšag Vrhunska plesna skupina s svojim nastopom lahko doda piko na i vsaki javni prireditvi, praznovanju ali družabnim dogodkom drugih vrst. Pustite se presenetiti v ritmih SALSE, SAMBE, MERENGUEA,... Dekleta bi bila lahko presenečenje gostom tudi na vašem prednovoletnem srečanju s poslovnimi partnerji, zaposlenimi ali drugimi prijatelji. Janja Zupan mEDNJA „ SdflNlCA ,, ' CELJE KI e © e» © K1© ©?q ^ B C® © © e ©° Sbgl BBS ^ i—V © © S ^ ^ © © £3 S © ^© ,, ^ © (¥) s s© © s u O ® ©© B ^ @ Ej 0609/83-31-0/ l/DBAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZD RADEČE: D3/56-88-20? ZD HRASTNIK: 03/56-44-006 ZOTRBOVUE: 03/56-26-322 IZD ZAGORJE: |3/56-55-(100 WVD LITIJA: 01)189-81-8® \v ■M Preživeli soio jih, volitve, namreč. Glas ljudstva je dae. Krivdo za izkrivljene projekcije v glavah nekaterih pa spet nosimo mediji - kako smo ponosni, da imamo takooo veliko vlogo pri odločanju! Pa je nekredihilno Delo, pa televizija (ki mimogrede v naslednjem argumentirano zavrne očitke Ivana Janše - poznam ga namreč še pod tem imenom iz skupne mladinsko-ohramhnonačrtovanjske dohe s konca 70-ih), še dobro, da smo pri Zasavcu vse strani še karenakopravno obravnavali, če ne bi bili še mi krivi... Pa šalo na stran - tokrat objavljamo obilico slikovnega gradiva predvolilnih in tudi po volilnih utripov, poglejte sijih. Sicer pa vlada deluje in še bomo doživeli rošade, verjetno kar v zelo domačem okolju... Sicerpa, živi bili,pa videli! MojmirMaček PRIPRAVLJAMO: SKORAJ VSE O RELIKU - ^ . .... Kje je kaj: 4> IZJAVA NOVOIZVOLJENEGA PDSIANCA 5.? S0LAZAS1ABSE »,? VOLI INI E0IAZ 'Si "Z1ATA" IUIATUUAITKA NEŽA MAJCEN JP Bill SMO ZOAVEN! §> AKCIJA »AJfOlZEBKAJBIZEB <§> NAJBOLJŠE GOSIIINEIZBIBAMO 0NEVNIK MAL0N0G0MEINEGA 1BENEBJA00SANABAZB0BSKA Z''"' Sjlk NASLOVNICA: Štirimesečni ŽAN -na j lepši Zaaorjan - tudi znanilec lepše bodočnosti? ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala- 040/'>67-411 V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: MojmirMaček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fančt Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494 Zasavc je štirinajstdnevnik izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. 6 “ Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. 19. VINOTOKA 2000 :77,n.č u/irc \/ Matjaž Svagan: "Zagorje gre res naprej!" ZAGOTOVO PRVA IZJAVA ZA JAVNOST NOVOIZVOUENEGA POSLANCA V DZ! Smučidol, 15.10. 2000 ob enajstih zvečer je Matjaž Švagan, takrat že potrjeno direktno izvoljeni poslanec v državni zbor, rekel: "Občutki so lepi. Vesel sem velike udeležbe sodelavk in sodelavcev, prijateljev, ki so prišli z mano proslavljati to vseslovensko zmago, v tem trenutku, mislim, da sem dosegel v samostojni Sloveniji najvišji rezultat odkar obstajajo demokratične volitve. To je veliko priznanje meni osebno, tudi občini, saj smo prvi po volilni udeležbi in po volilnem rezultatu, kar daje veselje, energijo in moč za naprej in Zagorje gre res naprej!" V državnem zboru pravi, da bo najprej zastopnik vseh Zagorjank in Zagorjanov, potem v korist vseh Slovenk in Slovencev. Prvo mesto po volilnem rezultatu pa mu bo vzpodbuda in velika odgovornost pri delu v državnem zboru. "Hvala, Zagorju za vso to podporo, ki sem jo doživel na današnji dan!", je zaključil župan Matjaž Švagan, od sedaj tudi poslanec v državnem zboru Republike Slovenije. MM LIKOVNA UMETNOST PRISPEVA K NOTRANJEMU BOGATENJU "Umetnost je tista veja človekovega udejstvovanja, ki ljudi združuje, jih odvrača od nestrpnosti vseh vrst in jih povezuje v prijateljsko humanost." Ta misel, vzeta iz Monografije revirskih likovnikov REL1K, katere avtorja sta Janez Zavolovšek in Drago Nučič, je ena izmed lepih misli, ki so vabile na otvoritev likovne razstave Relika iz Trbovelj. Društvo revirskih likovnikov RELIK je bilo ustanovljeno leto 1963. Od ustanovitve pa do leta 1993 je bilo organiziranih 828 skupinskih in samostojnih razstav. Izpod rok 3.327 likovnih ustvarjalcev je nastalo 17.620 EMOHA-MOUVK Trbovlje Utulilna MAKTIS Trbovlje, HED-BtrOPrenafišem. Trboje. ISFO ruiunulnUka bita Trbovlje, MKKA TOR-HIT MARKET Trbovlje, \latarxtw PREKORŠEK Trbovlje VISIMIN VRI Sadje-Zelenjava Trbovlje. Pekarno LEMIC! HAUT Trbovlje. SiaSfičarna KO/ASA Trbovlje Sleiluruvo MARIM BRANKO Trbovlje TIKA Trbovlje, ihkorm TORI Trbovlje. Trgovina MONTEKVKOU Trbovlje ŽITO Trbovlje. Stank,, BALOH. Kamnik, Vlada (.IRSAK, Celje. Alka JAVŠNLK, Celje Lojze KAUNSLK Cerklje.. Slejka KORDUS. Velenje. Vihanja MEH. Velenje. J,me: PEČOLAR. Celje. -..ic RAN_______ Milena ŠTAJNER. Velenje. Marjana VERBUČ, Mozirje Sene BORČILO, Oesanka KREČA. Benjamin KREŽE. Maja KUHAR, Slaka KUNSEK. Frane OSTANEK. Jate OVNIK, Izlak PERME. Jute POTOKAR, letvra ŠUMBERCER. Ivanka VRŠIČ. Marjeta ŽELEZNIK. N. olvorilet likovne razNUte in podelile« naiemd. ki bo , pelek. I*. t«. 1000 nb t« - « bateriji delavskega doma v Trbovljah. Kazala ta bo na ogled do Ut. I«. 200« mak dno od Ui-dn t;>". ____Vabljeni! umetniških stvaritev. In zgodil se je... Ex tempore 2000 Trbovlje...na sončni strani dimnika...in štiriindvajset umetnikov, ustvarjalcev, slikarjev. Njihova videnja sončne strani Trbovelj in upodobitve le teh na platnu, so bila v petek, 13. lO. 2000, odkrita očem trboveljske likovne publike v Galeriji Delavskega doma. V izrečenih besedah predsednika društva revirskih likovnikov Janeza Zavolovška, v pozdravu in zahvali »upana Ladislava »ige •gajnarja in v petju moškega pevskega zbora Zarja, je bilo mnogo topline, ljubezni, lepote in »ara. Vendar pa vsa ta čustva niso mogla preseči energije, ki je vela iz razstavljenih stvaritev. Duša, ki jo je podobi vdahnil slikar, je prejemala prostor in ljudi v njem. Na sončni strani dimnika je sonce, je lepša prihodnost, je optimizem, je vse tisto, kar danes manjka ljudem in jim bo prinesel jutri, pojutrišnjem...To pripovedujejo dela, ki so vsa, vsako za sebe, najboljša... kljub temu pa so bili izbrani trije najboljši med najboljšimi in nagrajeni. To so Vlado Geršak iz Celja za olje na platno z naslovom "Svetla prihodnost", ki je prejel prvo nagrado, drogonagrajeni je Lojze Kalinšek iz Cerkelj za akril na papirju "Trboveljska Trnjulčica" in tretja nagrada je pripadla Jo»etu Potokarju iz Trbovelj in s črno kredo ustvarjenemu ”Perkmandelcu"-u. Pisati o slikah je nehvaležno delo, saj vsakogaršnje oči vidijo edinstveno in samo njim lastno podobo, zato bo razstava na ogled do 19. 10. 2000 vsak dan od 16.00 do 19.00 ure. VOLITVAM NA ROB Volitve so za nami, odpirale volilna agitacija za volitve čez štjri leta. Pravkar končane, so potrdili najvišji arbitri Evrope: so legalne in legitimne. So poraženci, so zmagovalci. Zanimive so analize "prebegov" glasov. Vzroke bi veljalo iskati v preteklih štirih letih, v ravnanju strank kot celote, njenih vodij, članov. Ne preseneča me uspeh stranke SMS, bolj sem razočaran, skeptičen, kaj "daje zadaj". Namreč, naša družba je toliko spolitizirana, da očitno še mladi vidijo edino možnost narediti kaj zase le skozi politični diapazon življenja. Očitno je politična klima do sedaj zatirala življenje izven politike, onemogočala razvoj civilne družbe -spomnimo se le Metelkove in onemogočanje oblasti, da bi zaživela. Kje je alter-scena, tako značilna za pozna osemdeseta? Je mogoče znanilec povratka le-te prva panker-ska veselica v Kotredežu? Eden od odgovorov tiči gotovo tudi v tem. Daje Janševa SDS dosegla relativno majhen procent na volitvah, gre gotovo iskati v njeni nenehni renčavosti do vseh in vsakogar. Med nestrankarskimi ljudmi velja za agresivno, agresije pa imamo po svetu že tako preveč. Zagožen jim je v enem prvih soočenj dal vedeti to, s tem umiril soočenja, saj bi vsak napad njegove besede le potrdil. Zmanjšanje manevrskega prostora je sicer dalo nekakšno kulturo soočenjem, vendar gotovo tudi dolgočasnost. Morda tudi bumerang SLS-SKD-slovenski ljudski stranki, povzročen s tandemom Podobnik, ki pa sta jo (tudi) izigrala Peterle in Janša z (ne)smiselnimi potezami. Seveda, smiselnimi za Janšo, ki je nesporni premier v Bajukovi senci, za čimvečjo pozicioniranje pred volitvami. Pač, Okopi... Zanimivo bo čez mesec dni, ko bodo spet rošade! In tako se svet vrti! Pri vsem tem pa hrepeneče čakajmo, da bo v naš vsakdan vse bolj vstopala strokovnost in čim manj politika. S tem pa bo obratnosorazmerno pridobivala veljavo in moč civilna družba in z njo bogatejše duhovno življenje... MM Marta Hrušovar . L ti n 3 J; 3 m Vabljiva srečanja O vrednotah, o odnosu otrok-starši, o tem, kako se pogovarjamo in kako poslušamo, o problemih mladostnikov, o šoli, vzgoji in še o mnogočem se na predavanjih, ki jih organizirajo v okviru Šole za starše - bodimo srečni in uspešni starši, in v sponzorstvu Društva prijateljev mladine in Občine Zagorje ob Savi ter z mentorstvom društva "VEZI" iz Ljubljane, pogovarjajo na srečanjih, ki naj bi odslej potekala vsak prvi torek v mesecu ob 18. uri v OŠ dr. Slavka Gruma v Zagorju ob Savi. V šolskem letu 2000/01 je srečanje s tematiko: Uspešno reševanje nesporazumov med družinskimi člani, ki ga je pripravil prof. Jure Grgurevič, sicer psiholog in ravnatelj Gimnazije Šentvid, potekalo v torek, 3. oktobra. konfliktov. "Pomembno je, da znamo konflikte reševati," je dejal prof. Jure Grgurovič, "dobro je, da sproti rešujemo zadeve in ne čakamo, da se 'naberejo'." V predavanju je nanizal veliko zanimivosti reševanja konfliktov in s tem v zvezi omenil ohranjanje spoštovanja, medsebojnega zaupanja ter dejal, da resda komunikacija rešuje probleme, vendarle je pomembno tudi to, da je namesto očitkov možen pogovor, ko si prisluhnejo in izmenjajo stališča. Na srečanjih s predavanji v vsega treh urah starši tudi medsebojno izmenjajo izkušnje ali kot so dejali: "Lahko vsaj zaslutijo, kateri načini so primerni za vzgojo lastnih otrok." Tudi na tak način se ponujajo možnosti za izmenjavo izkušenj pri vzgoji in drugem, kar zadeva sodobno družino ali aktualne šolske probleme. V šolskem letu 2000/01 pa je predvidenih še sedem tovrstnih druženj za starše, vzgojitelje, pedagoge. RR. IZŠLA JE PESNIŠKA ZBIRKA DIŠEČE BRINJE Kot so povedali Božena in Janez Prestor ter Nataša Oberč, sicer učitelji na POŠ Senožeti, tovrstna srečanja potekajo že tretje šolsko leto. Nastala so iz pobude, da tudi starši povejo in izmenjajo mnenja in želje v zvezi s poukom, vzgojo in podobnim. Sprva so Šolo za starše organizirali v okviru OŠ Toneta Okrogarja v Zagorju, kjer so se odvijala tudi predavanja, lani pa so k sodelovanju povabili tudi Društvo prijateljev mladine Zagorje, kar jim je olajšalo finančno plat izvedbe tovrstnih srečanj. "Prednost teh predavanj je, da so neobvezna," je dejala Božena Prestor, "kdor čuti, da mora s kakršnimkoli problemom glede vzgoje kaj zvedeti, lahko pride." Prof. Jure Grgurovič je s predavanjem na temo: Uspešno reševanje nesporazumov med družinskimi člani pobliže predstavil družinsko terapijo Walterja Kemplerja in obenem še povedal, da imata z ženo tri otroke in s tem tudi dovolj izkušenj z reševanjem V začetku oktobra letos je izšla v nekaj izvodih nova pesniška zbirka Vinka Hrovatiča iz Hrastnika, ki nosi naslov Dišeče brinje. Zbirka je že 34.po vrsti in vsebuje 100 pesmi različnih pesniških oblik in različne vsebine. Vse pesmi so napisane, zložene v klasičnem verzu in klasični rimi, kar je za tega avtorja vedno značilno. Vsebinsko pa se zbirka nanaša na različna razpoloženja, planinski svet, rudarjenje, ki se bliža zatonu v naših krajih, precej pesmi je osebno-izpovednih pa tudi pripovednih o naravi in nujni navezanosti človeka z njo, človeških slabosti pa tudi radostih, opuščenih domačijah nekdaj trdnih kmetov, nekatere pesmi pa je napisal v zvezi z zadnjimi dogodki bodisi na Kumu, pri Sv.Katarini oziroma na Potoku in še kje. Žal je zbirka izšla le v par ih izvodih, ki jih je avtor sam povezal pa tudi natisnil. IL Poslikali bombaž V tednu otroka, od 2. do 7. oktobra, je zagorska knjižnica v sodelovanju z DPM Zagorje za osnovnošolce pripravila likovno ustvarjalnico slikanja na bombaž. V četrtek, 5. oktobra ob 17. uri so se zbrali šolarji in na bombaž prerisovali jesenske motive, ki so jih zatem pobarvali s tempero- ali vodenimi barvami. Nastale so zanimive risbice, pestrih barv in motivov. Kot so dejali Bojan, Božo in Špela, je treba biti pri slikanju na bombaž zelo natančen. Jasmina pa je dodala, da se pri slikanju tudi zabavajo, se pomenkujejo o risbah, razpredajo o barvicah in je sploh super, če rišejo na bombaž, ker je to pač zanje nekaj novega. Tudi knjižničarka Romana Bizjak je bila zadovoljna z odzivom otrok, risbe pa so zatem tudi uokvirili na barvastih risalnih listih ter jim bodo vzpodbuda za nadaljnje risanje._________________ P.R. NOVE SKLADBE MARJANA KOROŠCA Če bi zgolj poučeval, bi bolj malo igral. Toda Marjan Korošec si je glede glasbe nabral dovolj pogledov, izkušenj ter skladb po navdihu, kot tudi po notnem črtovju. Da pa bi ga po glasbeni plati še bolj spoznali, se je lotil komponiranja. Še kot inštrumentalist - trobentar pri Slovenski filharmoniji je spisal skladbo: Urškina polka, ki je potlej dobila tudi prvo nagrado strokovne žirije. Vseskozi pa je predvsem igral: pri trboveljski godbi, sedem let v Slovenski filharmoniji, dvaindvajset let v Radijskem simfoničnem orkestru v Ljubljani, potlej pa je bil do lani deset let ravnatelj Glasbene šole Trbovlje. Kaj mu je bilo ljubše? Glasba, zmerom je prevagala glasba, naj bo kakorkoli že. In ker je na Glasbeni šoli Trbovlje dirigiral tudi simfoničnemu orkestru in pihalnemu orkestru, je že pred leti skomponiral skladbo SREČNO. Zdaj pa so pri založbi HARTMAN iz Maribora izšle tri skladbe, od katerih sta dve popolnoma avtorski, to sta: koračnica SREČNO! in skladba RELAX ter še BOŽIČNE MELODIJE, ki so priredbe skladb: Glej, zvezdice božje, White Christmas, Jingle Beliš in Sveta noč. Kot je povedal Marjan Korošec, se zdi, da so skladbe dobro sprejete, pomembno pa se mu je zdelo, da skladbe v izvedbi pihalnih orkestrov lepo zazvenijo. "Viž lahko skomponiraš kolikor hočeš in tudi melodije k vižam, le aranžmaje bolj problematičen," je dejal Marjan Korošec, "da najdeš pravi kompromis za inštrumente, da potlej nekateri inštrumenti v skupnem igranju preveč ne preglasijo drugih. Tudi glasbeno tematiko je pomembno med seboj uskladiti." Ker mu je všeč plesno-zabavna glasba, so takšne tudi skladbe. Glede na to, da se je štiri leta učil igrati tudi citre, sicer pa je vseskozi igral na trobento, je pri skladbi RELAX solo napisal krilovki, ker daje zelo lep zvok. Sicer pa bi se komponiranju rad še temeljiteje posvetil in spisal še kakšne izvajalsko zanimive in razpoloženjsko prijetne skladbe za pihalne orkestre. TRIBUNE Temeljni kamen za nove tribune na nogometnem igrišču je bil položen, o čemer smo že poročali. Na občini pa so odprli tudi ponudbe za gradnjo tribun. Prejeli so 5 različnih ponudb, vse so veljavne. Ponudbe so poslali SGP Zasavje, GD Hrastnik, SGP Sevnica, Esotech Velenje in Vegrad Velenje. Posebna komisija bo ponudbe pregledala, pripravila analizo in pripravila predlog najbolj ugodnega izvajalca. (Vir: Bilten) jr i, 77.77 f? 1i Ci~ C KISOVEC BO DOBIL NOVA OBJEKTA Osnovna šola Toneta Okrogarja podružnica Kisovec je pripravila 13.oktobra krajšo slovesnost ob polaganju temeljnega kamna za telovadnico in prizidek k šoli. ki ga je položil župan Matjaž Švagan. Na slovesnosti so se zbrali učenci in krajani (T.B.) TEDEN OTROKA NA OŠ TONETA OKROGARJA Učenci so prebrali poročila o delu v delavnicah, kjer so se pogovarjali o odvisnostih, revščini, idolih mladih, komunikaciji med otroki in starši, nasilju v družini ter stresnih situacijah v šoli. Mladi vidijo in občutijo probleme, se o njih pogovarjajo z učitelji, starši, največ pa s prijatelji. Šolska pedagoginja je učence opozorila na pomanjkanje predlogov rešitev iz stisk: predlagala je, da se o temah letošnjega tedna otroka pogovarjamo dlje časa, zlasti pa naj bomo pozorni na tiste posameznike, ki bi morebiti rabili kakršnokoli pomoč. Poslance šolskega parlamenta je pozdravil tudi ravnatelj šole, povabil jih je k sodelovanu pri uresničevanju slogana šole ŠOLA - NAŠ DRUGI DOM, katerega lahko uresničimo le s sodelovanjem in z zaupanjem med učenci in vsemi delavci na šoli. Učencem je predlagal, naj svoje literarne in likovne sposobnosti izrazijo v hodniku, ki pelje v telovadnico. Najboljša likovna stvaritev oziroma grafit bosta ob konca šolskega leta nagrajena. Nove šolske klopi pa naj bi obvarovali žvečilk tako, da bi jih lepili na posebno tablo, ki bo pritrjena v veznem hodniku šole. Kdo ve, morda bodo sčasoma tu nastale prave umetnije. Ob koncu delovnega dne smo zadovoljni ugotovili, da smo zbrali dva velika zabojnika starega papirja, da so učenci odkrito spregovorili o problemih, ki jih tarejo, kako jih reševati, pa je tema naslednjih razrednih ur. Članice novinarskega krožka OŠ Toneta Okrogarja VDC ZAGORJE V PLANINAH Na uredništvo nam je mentorica planinske sekcije VDC Zagorje Polaganje temeljnega kamna (T.B.I Iz plesne točke (T.B.) Milena Horvat poslala pismo, kjer je med drugim zapisala, da nihče od članov njihove skupine nima planinskih čevljev in da imajo le redki nahrbtnik. V VDC-ju vabijo vse, ki imajo kaj od tega odveč in je še uporabno in so seveda dobrega srca, da to poklonijo njihovim članom planinske skupine. Njihov telefonska številkaje 56 64 024. In kje so varovanci VDC-ja planinarili zadnji vikend? Kot nam je napisala Milena Horvat je bil njihov cilj tokrat Čemšeniška planina. Z izbiro datuma so imeli srečo. V soboto je bil res sončen dan. Bila je prekrasna sobota. Najprej so se zapeljali do Prvin, od tam sojo prozi vrhu mahnili peš. Ko so prispeli do koče so se preoblekli, se vpisali v planinsko knjigo in požigosali izkaznice. Toplo sonce so izkoristili za sončenje in razne igre, tako da so ure hitro minevale. Na poti nazaj v dolino so mimogrede nabirali še gobe. Naslednji mesec načrtujejo nov planinski izlet. Povzel Igor Goste IDEJNA ZASNOVA OBRTNE CONE V HRASTNIKU ŽE PRIPRAVLJENA V Hrastniku so pripravili idejno zasnovo zazidave in komunalne ureditve obrtne cone Boben v območju B. Zasnova je usklajena z določbami zazidalnega načrta in željami ter potrebami investitorjev. S šestimi investitorji se bo odgovorna projektantka v naslednjih dneh dogovorila še o individualnih rešitvah. Potem bodo izdelali projekt za izvedbo do zaključene 4. faze gradnje. Vseh sedem enot naj bi namreč gradili sočasno in poskrbeli za usklajeno zunanjo podobo. Računajo, da bodo še letos uredili vse dokumente zalokacijske odločbe, v začetku prihodnjega leta pa bi pričeli z gradnjo. Fanči Malik . tv ci c?u' n n 19. VINOTOKA 2000 V PRODAJI JE NOVA ELANTRA Na slovenski trg je prišel novi model hyimdaija - elantra, ki sodi nekako med že poznano lantro in sonato. Kot nam je povedal Branko Baš iz Avtomotorja v Trbovljah, ki je pooblaščeni prodajalec vozil znamke hyundai, je na zalogi dovolj modelov z različico motorja 2.0, medtem ko je nekoliko manj modelov z 1.6 litrskim motorjem, toda po 15.novembru naj ne bi bilo več težav in bodo kupci do nove elantre prihajali brez težav. Sicer pa poleg obeh motornih različic ponujajo modela s 4-imi in 5-imi vrati, v osnovni opremi pri 1.6 verziji je med drugim vključen dvojni airbag, servo volan, električna stekla, nima pa klime in ABS. Cena tega modela je 2.324.000 SIT, s klimo 2.499.000 SIT, s klimo in ABS-om (ki vsebuje tudi EBD) pa je cena 2.799.000 SIT. Cena elantre 2.0 je 3.130.291 SIT, ob tem pa ima full opremo in avtomatsko klimo. RM., slika PRAV SVEI NOVO PRIZNANJE Svea d.d. Zagorje je na letošnjem mednarodnem pohištvenem sejmu Ambienta v Zagrebu zmagovalka pohištvenih dosežkov. Edina od slovenskih razstavljalcev je prejela najvišje priznanje Zlato medaljo Mobil Optimum za kuhinjo Iris. Priznanje Zlato medaljo je prejela še Lipa Zagreb za jedilno garnituro Cinema Colection in Stiles Sevnica srebrno medaljo za spalnico Empir. Svea je v močni mednarodni konkurenci razstavljalcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in od drugod, prejela tudi najvišje mednarodno priznanje za najboljši proizvod: ocenjeval se je design, konstrukcija, materiali, kakovost in tržne možnosti. Ocenjevalno sodišče je poleg obeh priznanj Svei d.d. podelilo tudi edino, prestižno priznanje. Kristalno skulpturo, za celoviti nastop na sejmu. Ocenjevalnemu sodišču in organizatorju zagrebškemu velesejmu se je za podeljene nagrade, ki se podeljujejo na podlagi osnov pravilnikov in kriterijev, v imenu vseh razstavljalcev zahvalil generalni direktor Svee mag.Miroslav Štrajhar. Povdaril je veliko pomembnost nagrad, ki potrjujejo industrialcu pravilne usmeritve razvoja proizvodov, katere priznava tako strokovna javnost kakor tudi široki krog poslovnih partnerjev in cenjenih kupcev, nenazadnje pa to pomeni tudi izziv novim nadaljnim razvojnim dosežkom. Sveina razvojna pot je strma in presenetljiva, letošnje leto je še posebej presenetila s svojo izvirnostjo. Svojim kuhinjam je dodala še veliko več. Visoko kvalitetne izdelke s številnimi tehnično in tehnološko izdelanimi dodatki. Dolgoletni generalni direktor podjetja Svea je znal in zna skrbno povezati strokovnost in znanja svojih sodelavcev, njihovo timsko delo in razvojno naravnanost, kar daje svojstven pečat Sveinim kuhinjam. Tudi na zagrebškem velesejmu je bil paviljon Svee bržkone med najbolj obiskanimi. Temu so prav gotovo pripomogli Stane, Iris in generalni direktor, ki slovi po svoji gotoljubnosti. Marjana Mlinarič Pikelj Blagovna menjava zasavske regije s tujino PRI UVOZU SKORAJDA NEODLOČENO Območna zbornica Zasavje pri Gospodarski zbornici Slovenije nam je spet postregla s podatki blagovne menjave zasavske regije. Iz podatkov je razvidno, da v izvozu še naprej prepričljivo vodi Zagorje, medtem ko pri uvozu tesno bitko "bijeta" Zagorje in Trbovlje. JANUAR-JULIJ 2000 Hrastnik Trbovlje Zagorje Regija Izvoz Uvoz Delež v izvozu/uvozu regije 19.037 7.332 35,6/22,0% 8.267 12.893 15,5/38,8% 26.095 13.033 48,9/39,2% 53.399 33.258 100/100% JANUAR-JULIJ 1999 Izvoz Uvoz Hrastnik 22.900 7.601 Trbovlje 6.864 10.348 Zagorje 21.601 13.747 Regija 51.365 31.696 SINET IZOBRAŽUJE RM. Izobraževalne oblike sodijo pod okrilje dela hrastniške družbe Sinet. V sektorju varstva pri delu skrbijo za potrebno izobraževanje zaposlenih delavcev iz varstva pri delu in varstva pred požarom. Do konca septembra je uspešno opravilo usposabljanje s tega področja preko 1400 delavcev, ki so zaposleni v večjih ali manjših gospodarskih družbah. Enajst ljudi je uspešno zaključilo tečaj za voznike viličarjev, kj je bil sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, 21 posameznikov pa je po 5-ih letih obnovilo tečaj higienskega minimuma. 16., 17. in 18.oktobra pa v hrastniškem Sinetu skupaj z ljubljanskim zavodom za zdravstveno varstvo, enoto Zasavje, ki ima sedež v Hrastniku, organizirajo še začetni 13-urni tečaj iz higienskega minimuma, za vse tiste delavce, ki delajo v neposredni proizvodnji ali prometu z živili. Glede na pridobljeno pooblastilo uprave RS za zaščito in reševanje pa bodo pripravili tudi program uvajalnega in temeljnega usposabljanja poverjenikov za civilno zaščito. HRASTNISKI OBRTNIKI PRED OBLETNICO V oktobrski številki Obrtniških novic namenja v uvodu Jolanda Gobec največ pozornosti 15-letnici samostojne organiziranosti v Hrastniku, ki bo sicer šele drugo leto, vendar priprave že tečejo. Tako želijo v katalogu predstaviti zgodovinski razvoj obrti v Hrastniku in okolici, ki bo obsegal stare listine, slike, stare predmete... Za sodelovanje so se dogovorili z diplomirano etnologinjo Dušanko Klančar, ki bo pomagala pri zbiranju gradiva. Zato prosijo vse obrtnike, da ji izročijo v preslikavo različne stare dokumente, ki jih bodo uporabili v katalogu in na tematski fotografski razstavi. "Prepričani smo, da se zavedate pomena ohranjanja naše dediščine zanamcem...," piše Jolanda Gobec. Za sodelovanje vabi tudi na prireditev razstava obrti in podjetništva, ki naj bi bila v poslovni dvorani naslednje leto v okviru občinskega praznika. Na naslednjih petih straneh se hrastniški obrtniki seznanjajo še z razpisom za mojstrske izpite, spremembo plačevanja prispevkov za samostojne podjetnike, o novih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti in podobnimi obvestili. Priloženo so dobili tudi Varnostno knjižico za delodajalke in delodajalce, ki jih seznanja s pogoji varnega dela. Fanči Moljk 19. VINOTOKA 2000 u j j a r; PREDVOLILNI UTR Pozdravlja Janez Janeza? (T.B.) Da, da! Takale dekleta je nagovarjal šarmantni Otrokom kostanja, odraslim še mošta (T.B.) mož (T.B.) Je ZLSD in kandidatki Staši Baloh - Plahutnik stojnica prinesla kaj več glasov? (IG.) .uTiTišn SREČANJE MALIH VOKALNIH SKUPIN V ŠMARTNEM V organizaciji Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost občinske izpostave Litija, pevskega društva Zvon in KS Šmartno se je 14.oktobra srečalo dvanajst pevskih skupin iz vse Slovenije, med drugimi tudi vokalna skupina Srebrni zvončki glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana. Sicer pa so nastopali: Fantovska skupina Dolomiti iz Dobove, vodi jih Borut Dolinar, Pomladni odmev iz Logatca pod vodstvom Janeza Nagodeta, K.D. Ventus Vipava, vodi jih Vlasta Lokar Lavrenčič, K.D. kranjski kvintet Kranj pod vodstvom Ane Erman, Vokalna skupina "Jurij" Mozirje, vodi jih Jelka Repanjšek, Kvintet Svit Benče pri Velenju z voditeljem Janezom Koleričem, Vokalni kvintet "Stična" Vir pri Stični vodi jih Vesna Fabijan, Ženski tercet "Trina" iz Ljubljane, K.D. markovski zvon-vokalna skupina KOR Markovci, vodi jih Danijel Trment in študentska vokalna skupina "DUST KUD Vladko Mohorič Zreče" pod vodstvom Sama Ivančiča. Slišali smo pester repertoar, saj so skupine posegale tudi po Boris Žužek pozdravlja goste zahtevnejši glasbeni literaturi. To je bilo dvajseto, jubilejno srečanje, že osmič zapovrstjo v Šmartnem. Besdilo in sliki MM PREDSTAVILI SO DVA PESNIKA IN CD PLOŠČO VIS-A Dne 3.oktobra je odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje pripravil in izpeljal literarni večer. Na tem večeru so počastili spomin na že umrlega upokojenca, rudarja in pesnika Toneta Sajovica, počastili pa so tudi še živečo upokojenko in pesnico Angelo Bakovič, rojeno Ramšak. Ob tej priliki pa so še posebej podčrtali pomemben dosežek VIS-a Vokalno instrumentalne skupine pri Društvu upokojencev Trbovlje, z izidom prve njihove kompaktne plošče oziroma zgoščenke. Udeležba na tem večeru je bila velika. Po uvodnem pozdravu predsednice odbora Marje Kužnik je Tine Lenarčič predstavil umrlega pesnika rudarjev in rudarskih kolonij ter Trbovelj, Toneta Sajovica, tako po njegovi življenski, kakor tudi pesniški plati, nato pa je vodil pogovor s pesnikovim še živečim bratom 96-letnim Slavkom Sajovicem. Obujala sta v pogovoru spomine na življensko pot brata Toneta in na razmere v takratnih Trbovljah. Joža ložak je nato prebrala tri pesmi pokojnega pesnika iz njegove Rudarske Jeremijade. Nato je Marja Kužnik predstavila zgoščenko ansambla VIS- Vokalno instrumentalne skupine pri DU Trbovlje, ki so jo pred kratkim posneli v njihovi izvedbi v Studiu H Bogdana Hvale v Trbovljah. Nato je Marja Kužnik predstavila pesnico Angelo Bakovič iz Trbovelj in njeno pesniško zbirko, ki jo je pred kratkim izdal Zasavc d.o.o. v Zagorju, za nagrado. Naslov njene pesniške zbirke je Gorence. Ime je povzela po naselju Gorence pod Mrzlico oziroma Kalom, odkoder pesnica tudi izvira. V pogovoru sta sogovornici osvetlili marsikaj zanimivega. Pesnica je bila presrečna tako ob izidu njene pesniške zbirke, kakor tudi ob tokratni predstavitvi domači javnosti. VIS pa je nato pripravil še krajši koncert del, ki so sicer posneta na zgoščenki, ki je pravkar izšla. Na njej je enajst del, ki jih je v glavnem napisal in uglasbil Tine Jelen, ansamblov večletni vodja. Joža Ložak je ob koncu recitirala nekaj pesmi Angele Bakovič. IL ALMANAH Tudi letos bo občina Zagorje pred novim letom izdala almanah, ki ga pripravlja novinar Roman Rozina. Tudi letos bo v njem predstavljeno dogajanje v tekočem letu. Še posebej zanimiva pa bo kronika drugih petdesetih let 20.stoletja. Občina sedaj izbira najugodnejšega ponudnika za izvedbo tiska, družine pa bodo almanah prejele pred koncem letošnjega leta. (Vir: Bilten) VODOVOD V TIRNI, ŠENTLAMBERTUINČOLNIŠČAH V preteklih dnevih so v zagorski občini zgradili tri vodne Ob tovarni Siporex-Ytong, med Kisovcem in Izlakami, bosta že v kratkem »zrasli« dve novi avtobusni zbiralnike po 100 kubičnih metrov prostornine, enega v Timi, dva pa v Šentlambertu. Četrtega bodo zgradili v Čolniščah. Z njimi rešujejo oskrbo z vodo v teh naseljih. Vodovodni sistem v Timi in Šentlambertu je urejen, z malimi korekturami bodo lahko vodo iz novih zbiralnikov že spravili do vodovodnih pip. V Čolniščah pa bo več dela, saj morajo vodovodni sistem v vasi še zgraditi. (Vir: Bilten) postajališči. Vrednost investicije je ocenjena na okoli 16 milijonov tolarjev. Postajališči bo zgradilo Cestno podjetje Ljubljana Besedilo in slika Igor Goste DVE NOVI POSTAJALIŠČI PRI SIP0REXU 19. VINOTKA 2000 p. rt.sr.aup Grabež prazniške naklonjenosti Ali praznujete? Mogoče obletnico, odkar ste uspešno opravili vozniški izpit, ali magari obletnico poroke, rojstni dan ali še kaj drugega? Za praznike natančno veste, kdaj so, le pozornosti so ponajvečkrat improvizirane. Včasih je pravcati praznik, kajne, kadar prijazno vošči nekdo, ki mu darila, voščilnice oziroma pozornosti niso preveč domače. Vsekakor je čar praznikov, poleg tega, da si enkrat nazdravljajo gasilci, drugič pa kateri drugi, tudi v tem, da se ljudje spominjajo, se družijo ali znajo izraziti pozornost. Naključni anketiranci pa so poklepetali, katere praznike smatrajo za najljubše in če pogosto voščijo z darili. Besedilo in slike: Petra Radovič Dejan Tušek, dijak, iz Hrastnika: "Ja, ravno v teh dneh praznujem, natančneje je to 14. oktobra. Praznovanje pa mora biti vsakič drugačno, da je pestro in prijetno. Kajti to so prilike, ko povabiš prijatelje, da kakšno rečete in se pozabavate. Darila pa so le skromne pozornosti za vzdušje in hcc." Simon Kajetna, dijak, iz Trbovelj: "Novo leto je super praznik, ko je žur vsepovsod. Za praznike so značilne pozornosti in druženje. Bolj važno pri praznovanju je, da se ljudje družijo in ne toliko, da se tudi obdarujejo. Rojstni dan pa imam ravno v oktobru." Grega Gutman, dijak, iz Zagorja: "Najbolj se veselim praznovanja božiča, ko krasiš jelko in pripravljaš darila. Saj je poleg praznične zabave, tudi pozornost pomembna, da znaš praznovanje deliti tudi z drugimi." Tjaša Polutnik, učenka, iz Trbovelj: "Moj najljubši praznik je božič, ker so šolske počitnice in ker je to družinski praznik. Rada imam praznike, čeprav je res, da so glede daril ponavadi drugi bolj pozorni do mene, kot pa jaz do njih." Stanka Jereb, medicinska sestra, iz Trbovelj: "Osebni in družinski prazniki so najprijetnejši, to so: godovi, rojstni dnevi, obletnice matur ali valet, predvsem pa tudi novo leto in božič. Pomembnejše od daril, pa je praznično vzdušje in razpoloženje." Miloš Tarlač, dijak, iz Trbovelj: "Za praznike se ne zanimam pretirano, najboljši pa so osebni prazniki oziroma praznovanje rojstnih dnevov. Glede daril je bolj važno, da so dana iz srca in da so domiselna. O praznikih in raznih običajih, povezanih s prazniki, pa dosti zvemo tudi prek televizije." Angela Videmšek, upokojenka, iz Trbovelj: "Praznik je lahko vsak dan, če dosti daš na vzdušje. Sicer pa je prijetno praznovati novo leto in rojstne dneve. Glede obdarovanj sem vesela vsakega darila pa tudi voščilnica je svojevrstna pozornost. Maša Rome, učenka, iz Trbovelj: "Rojstni dan praznujem v avgustu. In to so tudi najlepši dnevi, ko dobiš darila in voščilnice ter praznuješ s prijatelji. Rada pa imam tudi božič, ker je bolj družinski praznik." Danica Zore, upokojenka, iz Zagorja: "Vsi prazniki so pomembni, le godov ne praznujem. Darila pri osebnih praznikih niso toliko pomembna, vendar ima verjetno vsakdo rad vsaj malo pozornosti. Zanimivost praznikov je bolj v druženju in zabavanju." Fani Mastnak, upokojenka, iz Zagorja: "Na rojstne dneve se je treba spomniti, saj pozornost vsakemu dobro dene. Rojstni dan imam sicer v aprilu in takrat spečem vsaj potico ter pripravim prigrizek, da je druženje prijetnejše." Simon Kranjc, železničar, iz Litije: "Rojstni dan in novo leto sta najljubša praznika. Verjetno zaradi druščine. Darila pa rad dajem in rad jih tudi dobim." Vili Simončič, upokojenec, iz Litije: "Seveda praznujem, še najrajši božič, novo leto in rojstne dneve, ko si med seboj voščimo in nekaj malega tudi obdarujemo. Pozorni pa so ljudje različno, saj niso vsi enako ali zelo pozorni." .uTITLcVh 3T H 19. VINOTOKA 2000 SREČANJE MAUH VOKALNIH SKUPIN V ŠMARTNEM Srebrni zvončki iz Zagorja V organizaciji Sklada za ljubiteljsko kulturno dejavnost občinske izpostave Litija, pevskega društva Zvon in KS Šmartno se je 14.oktobra srečalo dvanajst pevskih skupin iz vse Slovenije, med drugimi tudi vokalna skupina Srebrni zvončki glasbene šole Zagorje pod vodstvom Francija Stebana. Sicer pa so nastopali: Fantovska skupina Dolomiti iz Dobove, vodi jih Borut Dolinar, Pomladni odmev iz Logatca pod vodstvom Janeza Nagodeta, K.D. Ventus Vipava, vodi jih Vlasta Lokar Lavrenčič, K.D. kranjski kvintet Kranj pod vodstvom Ane Erman, Vokalna skupina "Jurij" Mozirje, vodi jih Jelka Repanjšek, Kvintet Svit Benče pri Velenju z voditeljem Janezom Koleričem, Vokalni kvintet "Stična" Vir pri Stični vodi jih Vesna Fabijan, Ženski tercet "Trina" iz Ljubljane, K.D. markovski zvon-vokalna skupina KOR Markovci, vodi jih Danijel Trment in študentska vokalna skupina "DUST KUD Vladko Mohorič Zreče" pod vodstvom Sama Ivančiča. Slišali smo pester repertoar, saj so skupine posegale tudi po Boris Žužek pozdravlja goste zahtevnejši glasbeni literaturi. To je bilo dvajseto, jubilejno srečanje, že osmič zapovrstjo v Šmartnem. Besdilo in sliki MM PREDSTAVILI SO DVA PESNIKA IN CD PLOŠČO VIS-A Dne 3.oktobra je odbor za literarno dejavnost pri Društvu upokojencev Trbovlje pripravil in izpeljal literarni večer. Na tem večeru so počastili spomin na že umrlega upokojenca, rudarja in pesnika Toneta Sajovica, počastili pa so tudi še živečo upokojenko in pesnico Angelo Bakovič, rojeno Ramšak. Ob tej priliki pa so še posebej podčrtali pomemben dosežek VIS-a Vokalno instrumentalne skupine pri Društvu upokojencev Trbovlje, z izidom prve njihove kompaktne plošče oziroma zgoščenke. Udeležba na tem večeru je bila velika. Po uvodnem pozdravu predsednice odbora Marje Kužnik je Tine Lenarčič predstavil umrlega pesnika rudarjev in rudarskih kolonij ter Trbovelj, Toneta Sajovica, tako po njegovi življenski, kakor tudi pesniški plati, nato pa je vodil pogovor s pesnikovim še živečim bratom 96-letnim Slavkom Sajovicem. Obujala sta v pogovoru spomine na življensko pot brata Toneta in na razmere v takratnih Trbovljah. Joža ložak je nato prebrala tri pesmi pokojnega pesnika iz njegove Rudarske Jeremijade. Nato je Marja Kužnik predstavila zgoščenko ansambla VIS- Vokalno instrumentalne skupine pri DU Trbovlje, ki so jo pred kratkim posneli v njihovi izvedbi v Studiu H Bogdana Hvale v Trbovljah. Nato je Marja Kužnik predstavila pesnico Angelo Bakovič iz Trbovelj in njeno pesniško zbirko, ki jo je pred kratkim izdal Zasavc d.o.o. v Zagorju, za nagrado. Naslov njene pesniške zbirke je Gorence. Ime je povzela po naselju Gorence pod Mrzlico oziroma Kalom, odkoder pesnica tudi izvira. V pogovoru sta sogovornici osvetlili marsikaj zanimivega. Pesnica je bila presrečna tako ob izidu njene pesniške zbirke, kakor tudi ob tokratni predstavitvi domači javnosti. VIS pa je nato pripravil še krajši koncert del, ki so sicer posneta na zgoščenki, ki je pravkar izšla. Na njej je enajst del, ki jih je v glavnem napisal in uglasbil Tine Jelen, ansamblov večletni vodja. Joža Ložak je ob koncu recitirala nekaj pesmi Angele Bakovič. IL ALMANAH Tudi letos bo občina Zagorje pred novim letom izdala almanah, ki ga pripravlja novinar Roman Rozina. Tudi letos bo v njem predstavljeno dogajanje v tekočem letu. Še posebej zanimiva pa bo kronika drugih petdesetih let 20.stoletja. Občina sedaj izbira najugodnejšega ponudnika za izvedbo tiska, družine pa bodo almanah prejele pred koncem letošnjega leta. (Vir: Bilten) VODOVOD V TIRNI, ŠENTLAMBERTUINČOLNIŠČAH V preteklih dnevih so v zagorski občini zgradili tri vodne Ob tovarni Siporex-Ytong, med Kisovcem in Izlakami, bosta že v kratkem »zrasli« dve novi avtobusni zbiralnike po 100 kubičnih metrov prostornine, enega v Timi, dva pa v Šentlambertu. Četrtega bodo zgradili v Čolniščah. Z njimi rešujejo oskrbo z vodo v teh naseljih. Vodovodni sistem v Timi in Šentlambertu je urejen, z malimi korekturami bodo lahko vodo iz novih zbiralnikov že spravili do vodovodnih pip. V Čolniščah pa bo več dela, saj morajo vodovodni sistem v vasi še zgraditi. (Vir: Bilten) postajališči. Vrednost investicije je ocenjena na okoli 16 milijonov tolarjev. Postajališči bo zgradilo Cestno podjetje Ljubljana Besedilo in slika Igor Goste DVE NOVI POSTAJALIŠČI PRI SIP0REXU F. Tt ^FruF Grabež prazniške naklonjenosti Ali praznujete? Mogoče obletnico, odkar ste uspešno opravili vozniški izpit, ali magari obletnico poroke, rojstni dan ali še kaj drugega? Za praznike natančno veste, kdaj so, le pozornosti so ponajvečkrat improvizirane. Včasih je pravcati praznik, kajne, kadar prijazno vošči nekdo, ki mu darila, voščilnice oziroma pozornosti niso preveč domače. Vsekakor je čar praznikov, poleg tega, da si enkrat nazdravljajo gasilci, drugič pa kateri drugi, tudi v tem, da se ljudje spominjajo, se družijo ali znajo izraziti pozornost. Naključni anketiranci pa so poklepetali, katere praznike smatrajo za najljubše in če pogosto voščijo z darili. Besedilo in slike: Petra Radovič Dejan Tušek, dijak, iz Hrastnika: "Ja, ravno v teh dneh praznujem, natančneje je to 14. oktobra. Praznovanje pa mora biti vsakič drugačno, daje pestro in prijetno. Kajti to so prilike, ko povabiš prijatelje, da kakšno rečete in se pozabavate. Darila pa so le skromne pozornosti za s/dušje m hec. Simon Kajetna, dijak, iz Trbovelj: "Novo leto je super praznik, ko je žur vsepovsod. Za praznike so značilne pozornosti in druženje. Bolj važno pri praznovanju je. da se ljudje družijo in ne toliko, da se tudi obdarujejo. Rojstni dan pa imam ravno v Grega Gutman, dijak, iz Zagorja: "Najbolj se veselim praznovanja božiča, ko krasiš jelko in pripravljaš darila. Saj je poleg praznične zabave, tudi pozornost pomembna, da znaš praznovanje deliti tudi z drugimi." Miloš Tarlač, dijak, iz Trbovelj: "Za praznike se ne zanimam pretirano, najboljši pa so osebni prazniki oziroma praznovanje rojstnih dnevov. Glede daril je bolj važno, da so dana iz srca in da so domiselna. O praznikih in raznih običajih, povezanih s prazniki. Tjaša Polutnik, učenka, iz Trbovelj: "Moj najljubši praznik je božič, ker so šolske počitnice in ker je to družinski praznik. Rada imam praznike, čeprav je res, da so glede daril ponavadi drugi bolj pozorni do mene, kot pa jaz do njih." Stanka Jereb, medicinska sestra, iz Trbovelj: "Osebni in družinski prazniki so najprijetnejši, to so: godovi, rojstni dnevi. obletnice matur ali valet, predvsem pa tudi novo leto in božič. Pomembnejše od daril, pa je praznično vzdušje in razpoloženje." pa dosti Angela Videmšek, upokojenka, iz Trbovelj: "Praznik je lahko vsak dan, če dosti daš na vzdušje. Sicer pa je prijetno praznovati novo leto in rojstne dneve. Glede obdarovanj sem vesela vsakega darila pa tudi voščilnica je svojevrstna pozornost. zvemo tudi prek televizije." Fani Mastnak, upokojenka, iz Zagorja: "Na rojstne dneve seje treba spomniti, saj pozornost vsakemu dobro dene. Rojstni dan imam sicer v aprilu in takrat spečem vsaj potico ter pripravim prigrizek, da je druženje prijetnejše." Simon Kranjc, železničar, iz Litije: "Rojstni dan in novo leto sta najljubša praznika. Verjetno zaradi druščine. Darila pa rad dajem in rad jih tudi dobim." Maša Rome, učenka, iz Trbovelj: "Rojstni dan praznujem v avgustu. In to so tudi najlepši dnevi, ko dobiš darila in voščilnice ter praznuješ s prijatelji. Rada pa imam tudi božič, ker je bolj družinski praznik." Danica Zore, upokojenka, iz Zagorja: "Vsi prazniki so pomembni, le godov ne praznujem. Darila pri osebnih praznikih niso toliko pomembna, vendar ima verjetno vsakdo rad vsaj malo pozornosti. Zanimivost praznikov je bolj v druženju in zabavanju." Vili Simončič, upokojenec, iz Litije: "Seveda praznujem, še najrajši božič, novo leto in rojstne dneve, ko si med seboj voščimo in nekaj malega tudi obdarujemo. Pozorni pa so ljudje različno, saj niso vsi enako ali zelo pozorni." h Tri tl n;] 3 hina /n/Oio Petra Lipec "ČE STE JO IZGUBILI, BODITE m ^ POZORNI NA NASLEDNJO, f - - * PRILOŽNOSTI SO NAMREČ KOT VLAKI - ZA VSAKO IZGUBLJENO V _ - PRIDE DRUGA. POTREBNA JE LE ^ POZORNOST." v « Človeško življenje je sila zanimiv pojav. Pa ne le življenje, pod katerega vsake toliko časa potegnemo črto in si rečemo, kaj smo, česa nismo in kaj vse bi še lahko storili, temveč drobec življenja, recimo človekov vsakdan. Ste že kdaj pomislili, koliko se zgodi v enem dnevu, v enem trenutku enega dne, ki se včasih zdi tako nepomemben|in tako enak vsem drugim? In v trenutku in ne le dnevu, se vam lahko spremeni življenje! Ali kdaj pomislite na to? Najbrž nimate časa ali pa se vam takšen način razmišljanja zdi sanjarjenje. Po moje pa se vsemu temu reče čisto na kratko in čisto enostavno - priložnost. Priložnost, kot možnost zaznati vse te dogodke, ki tečejo mimo nas z astronomsko hitrostjo. Zaznati jih, opaziti, prevesti in jih sprejeti. Ali, seveda, jih spustiti. Če niso pravi, če nam niso potrebni ali če so neprijetni. In imeti te sposobnosti, pomeni imeti vsaj potencial polnega življenja. Življenja, bogatega s spomini in polnega izkušenj, takšnega, v katerem ne bo stavka: "Ko bi vsaj takrat naredil tisto!" Vsak trenutek pred nas stopajo priložnosti. Včasih čisto majhne in marsikdaj je od njih odvisna naša prihodnost. In kdor ima v sebi radar, s katerim odkriva priložnosti, in detektor, da zazna njemu koristne in tiste škodljive, ta nosi v sebi pravo bogastvo. Ta nosi v sebi znanje, ki ga ne da nobena druga šola, kot pa - naj se sliši še tako poetično - šola življenja. Samo izkušnje nam pustijo odkrivati prave priložnosti in le z odkrivanjem in sprejemanjem priložnosti pridobivamo izkušnje. Kar pomeni, da ni nič narobe, če se kdaj opečemo. Ali če se prava priložnost niti ne izkaže za tako pravo in če se, v trenutku, ko jo sprejmemo, tudi že opečemo. Kar ni nič narobe, ker je vse to velik učni proces. Učni proces življenja. Kjer nam ne pomagajo knjige ali internet, temveč pomaga le človek. Tisti človek z izkušnjami, tisti človek, ki je že sprejel kakšno priložnost, uspel in se tudi že opekel. Takšne izkušnje je vredno upoštevati, ker nam lahko pomagajo, razširijo obzorje in odprejo nov, drug pogled na svet. Nemalokrat pa se zgodi, da smo mi najpametnejši in se nam nasveti vseh drugih zdijo nesmiselni in nepotrebni, tudi nepomembni. Kar marsikdaj tudi so - besede zavisti, želje po (ne)uspehu, večkrat izrečene iz strahu, da bomo nekoga zaradi spoznanja nečesa ali nekoga drugega izgubili. Vendar je vse to potrebno vsaj poslušati. O tem razmisliti, čeprav teh nasvetov ne bomo nikoli uporabili. V vsaki besedi se namreč skriva nekaj. Če ne drugo, resnica o človeku, ki je besede izgovoril. Sigurno ima vsak od vas nekoga, ki mu deli dobre in predvsem iskrene nasvete, ko je za vas na vidiku kakšna priložnost, vredna izziva. A ne čakajte in ne oklevajte predolgo. Saj veste, da priložnost izgubljena ne vrne se nobena. Če pa jo že izgubite, potem jo pustite - kjer je in tistemu, ki jo ima. Za izgubljenimi priložnostmi ne gre jokati. Zato, ker se vedno pojavi kakšna nova. In mogoče boste tisto zagrabili hitreje in z boljšim občutkom. Vse se namreč uredi tako, kot je prav; vse se enkrat vrne na pravo mesto. Če ne danes, pa čez sedem let. In ko boste naslednjič stali pred takšno priložnostjo ali pa priložnost pred vami, le pogumno. In če boste občutili strah, kar pogumno. V vsakem pogumu je namreč tudi nekaj strahu in konec koncev je, kot pravi Trumšak, sam pogum le velik strah. Tudi pred priložnostjo. Marta Hrušovar ČISTO MAJCENA ZGODBICA V nekem majhnem mestu, v neki majhni državici, v središču nekega sveta, seje zgodilo... Valovi iz velikega sveta so nezadržno butali ob bregove, jih najedali in razjedali in si utirali poti proti osrčju, prav do majhnega mesta. Ti valovi so, poleg dobrot, nosili tudi umazanijo, blato, slabe običaje, navade in razvade, ki so bile doma v velikem svetu. Mogoče so se jih tam že navadili, tukaj pa, v tem malem mestu, v tem majhni državici, so se jih ustrašili in sklenili nekaj storiti, da bi zajezili povodenj, kije grozila, da bo poplavila prebivalce z alkoholom, cigaretami, kavo, mamili, tabletami... Najbolj ogroženi naj bi bili predvsem mladi. Bali so se, da bo njihov zarod uničila bolezen, ki seji pravi odvisnost. Nekaj, vsaj nekaj za razsvetljenje je treba narediti, so si rekli. Osvestiti mlade, kaj je odvisnost in od česa in zakaj nastane. Zbrali so se in umno govorili in modrovali. Si ogledovali, nekateri od blizu, drugi bolj od daleč, substance, ki povzročajo to grozno bolezen in pripomočke, s katerimi se uporabljajo - ne, zlorabljajo! Gledali so slike tako ali drugače zasvojenih, prebirali grozne zgodbe odvisnih, kijih piše življenje in na tihem upali, da se jih ta bolezen še ni prijela, nobena od njenih dolgih lovk, ne njih in ne njihovih bližnjih. Iz oči jim je gledal strah, zgroženost in nemoč. Nihče, ampak zares nihče, ne more vnaprej vedeti, kje bo udarilo, kje in kdo bo nova žrtev. Kako, zakaj, kdaj? Vprašanja so zdrsnila z ustnic in obvisela v zraku. Kje začeti? Na to vprašanje, če bi le malce pomislili, je odgovor samo eden in zelo preprost: pri sebi! Tukaj pa je pričela šepati velika pripravljenost, da res kaj storijo in vsaj enemu od črnih angelov odvisnosti prirežejo krila. Ker se nobena zadeva ne začne, dokler se ljudje ne zberejo, je pred začetkom vedno še čas za cigareto ali dve. Prav prileže se po kavici, ki sojo doma ali v bližnjem lokalu spili tik pred prihodom . Mogoče bo vse skupaj ublažilo in odgnalo glavobol, ker tableta, vzeta pred eno uro, ni nič pomagala... No, začelo se je in pol ure so besedovali o tem, kaj vse bi morali in bodo storili, da bi grdi kači, ki steguje glavo in sika okrog in okrog, tako, da nihče ni varen pred njenim strupom, stopili za vrat. Veliko lepega in plemenitega je bilo izrečenega in po zraku je vela energija, kije obetala, da se bodo besede udejanjile. Tudi nekaj konkretnih rezultatov njihovih prizadevanj je že bilo moč otipati. Čudovito, krasno, vzpodbudno...dokler... Dokler niso prišli do konca. V znak zadovljstva ob dobro začetem delu in za uspešno izpeljavo vseh zadanih načrtov in izpolnitev nalog, vse z enim samim ciljem, da bi se mladi (vsaj oni) odrekli drogam: kavi, cigaretam, tabletam, alkoholu, mamilom..., so zaključili "akcijo" s kozarčkom rujnega vinca. Res da malo, ampak tisto malo je podrlo vse, kar so tako prizadevno in z veliko vneme preje gradili. Vedno je bilo in je in vedno bo: zgledi vlečejo! Mogoče pa se je le kdo zamislil, mogoče je le kdo dojel, se odpovedal tistemu kozarčku in še čemu ta večer, jutri, pojutrišnjem, ker...zgledi vlečejo! Ko bi le bil komu tisto zares zadnji kozarček... 19. VINOTOKA 2000 J. J J. ir rij. \f f| ZLATA MATURANTKA: NEŽA MAJCEN Če bi izbirala med petjem in igranjem inštrumenta, bi izbrala petje. Vsekakor pa se je doslej odločala predvsem za pridnost, vztrajnost in motiviranost za stvari, ki soji veliko pomenile. In njenih pet minut je že večkrat nastopilo, predvsem ko je nastopala s klavirskimi točkami, ki so v enajstih letih s spodbudo Glasbene šole Zagorje, kjer se je učila klavirja, vse bolj navduševale. Kakor igralka, ki pozornost vzbudi že v prvih petih minutah filma, je delovala tudi z nastopi MPZ Vesna Zagorje, pa ne le zavoljo izvrstnih solističnih pevskih točk, marveč nenazadnje tudi zaradi višine, saj je visoka kar 178 cm in začuda ni niti pomišljala, da bi kdaj popestrila manekenske vrste. In tistih "pet minut" uspeha, kakršnegakoli že, ki so mnogim povsem zadostne, če jih dočakajo vsaj enkrat, jo je ponovno osrečilo letos, ko je na maturi dosegla petintrideset oziroma maksimalno število točk. Maturantska - v prijetni družbi trboveljskega župana in očeta. ODLIČNA MATURANTKA V Zagorju jo najbolj pritegnejo kulturne prireditve in na teh ponajvečkrat tudi nastopa. Pritegnejo pa jo tudi prijatelji in prijateljice, ki jih ima veliko tudi med skavti. K slednjim je pristopila pred štirimi leti in nekako sovpadajo z uspešnostjo, ki jo je spremljala na Gimnaziji Trbovlje, kjer je vse štiri letnike izdelala z odličnim uspehom. Dejala je, da so se na trboveljski gimnaziji na maturo dobro pripravljali v raznih maturitetnih skupinah skozi vse šolsko leto in so z razredničarko Marijo Holešek dobro sodelovali. Le nekaj tednov pred maturo si je za učenje rezervirala več časa. "Če si se skozi sleherno šolsko leto dovolj trudil, ni bila matura Izmenjava dijakov Gimnazije Trbovlje z Gimnazijo Scheinfeld v Nemčiji. noben problem," je dejala Neža Majcen, in da se ji zaradi mature ni bilo treba odrekati nobenim prostočasnim dejavnostim ali hobijem. V spominu ji bo ostalo tudi srečanje zlatih maturantov -približno 160 iz Slovenije se jih je zbralo - s slovesno podelitvijo spričeval v ljubljanskih križankah, ko jim je čestital predsednik RS Milan Kučan. Kar je bil fajn občutek, poleg tistega seveda, ko je zvedela, da je na maturi zbrala vse možne točke. "Od veselja lahko včasih kar zajokaš," je še poledala Neža Majcen. RADA POTUJE IN SPOZNAVA UUDI Ko se je med počitnicami v 3. letniku gimnazije skoraj mesec dni mudila v Oxfordu, jo je Anglija povsem navdušila, ne le s kulturnimi znamenitostmi in običaji, marveč tudi zavoljo angleškega jezika. In tudi koristilo ji je, pridobila je na hitrosti govorjenja in sporazumevanja v nikakor ni mogla zaspati, navdušila neka psihologinja s svojim pristopom ter vplivala tudi na njen trdnejši spanec. Pa tudi nasploh se ljudem rada posveča, rada prisluhne njihovim tegobam. Mogoče zato, ker ji veliko pomeni tudi zaupanje, prijateljstvo. Rada se pogovarja o potrebah in željah prijateljev ter dosti da na pozornost. Pravi, da je zelo pomembno, če skušaš nekoga razumeti in ga poslušati, kadar ima ljubezenske ali druge težave, ter da rečeš kakšno tolažilno besedo. Ne mara pa ljudi, ki se radi odločajo namesto drugih, ker vsakdo drugače doživlja zadeve. ONAJUUBŠIH STVAREH Če preletiš horoskopska znamenja, potem naj bi z največ romantike razpolagale "ribice". In romantičnost spoštuje. Kot spoštuje tudi svoje skavtske kolege in kolegice, glasbo, špansko-ameriško poezijo in še mnogokaj, ter s spoštovanjem pripoveduje tudi o srečanju angleščini ter navezala nova prijateljstva. Vendar ima spoznavanje ljudi še rajši, zato je študij angleščine izbrala za sekundarnega oziroma bi to študirala le, če ne bi imela možnosti za študij psihologije. Točke, pač, pri sleherni odločitvi za študij prevladujejo "točke" in boljši kot imaš uspeh v srednji šoli in sploh na maturi, večje so šanse, da si sprejet na želeno fakulteto. Študij psihologije pa je izbrala zato, ker jo je nekoč, ko zvečer mladih v Rimu, kjer se je letos mudila dvanajst dni in odšla bogatejša za ničkoliko pozitivnih vtisov. Ampak ni "ribica" po horoskopu, praznuje namreč sredi pomladi, v maju. O najljubših stvareh pa je dejala, da so tudi skavtska srečanja, ko gredo na zimske ali poletne izlete. In odkar je voditeljica mlajših, 8 do 10 let starih, skavtov, se še bolj potrudi za dosego vzgojnega pomena tega druženja: da se znajo prilagoditi drugim, so .'uTITLS tolerantni in da za sodelovanje navdušijo tudi starše. In med najljubšimi stvarmi so tudi sončni vzhodi in zahodi, ki jih najrajši opazuje na kakšni morski plaži. Poleg skavtskih, pa ima rada tudi pevska srečanja z MPZ Vesna Zagorje, katerih dirigent je njen oče, Rihard Majcen. Številne turneje in nastopanja jim popestrijo druženja, leta 2001 pa praznujejo tudi 130-letnico MPZ VESNA. Ampak zdajci je bolj okupirana s solopetjem, pred kratkim je namreč naredila avdicijo v Ljubljani in komaj čaka, da začne s pevskimi vajami. O najljubšem pregovoru in o naj- vrednotah, pa pravi, da so: ljubezen, vera, upanje - važni za srečo in uspeh v življenju. Predvsem ker jo navdušuje tudi prijateljstvo, ki brez medsebojne vzajemnosti izgubi svoj čar, in ker jo pri ljudeh pritegnejo dobre stvari, s katerimi razpolagajo. Pri devetnajstih je namreč dovolj ambiciozna, da se zna potruditi za stvari, ki jo navdajajo s hrepenenjem in zaupanjem, ali ji magari izvabljajo veselje in zadovoljstvo v vsakdan zazrtih dni. Petra Radovič Za razpoloženje poskrbi glasba Prvi vtis, ki ga je željno izrekati o koncertih, vsekakor vedno in najbolj zadeva publiko. Je pač tudi številčnost poslušalcev merilo kvalitete in uspešnosti koncerta. Vendar se potemtakem koncert, ki je v Glasbeni šoli Trbovlje potekal v sredo, 4. oktobra, ne bi zdel kdo ve kako interesanten, saj bi bilo publike lahko še več in po besedah Ide Virt, ravnateljice trboveljske glasbene šole, so sploh tokrat glede publike najbolj željno pričakovali glasbene pedagoge, ki poučujejo na zasavskih glasbenih šolah. Koncert je namreč potekal v okviru in v počastitev svetovnega dneva učiteljev - 5. oktobra. Tudi cena vstopnic je bila menda povsem primerna in k temu še ugodna za koncerte klasične zvrsti glasbe in tisoč tolarjev je pač moral odšteti vsakdo, ki si je z repertoarjem skladb v izvedbi pianista Damirja Greguriča in kitarista Tvrtka Sariča jenjal popestriti večer. Na Glasbeni šoli Trbovlje pa so dejali, da bodo odslej koncerti klasične glasbe v raznih instrumentalnih zasedbah večkrat na sporedu. Zato se je naslednji koncert v izvedbi violinista Michaela Grubeja in pianista Igorja Dekleve zgodil že v sredo, 11. oktobra ob 19. uri. Je pač tako, da je glasbo v živo povsem drugače poslušati kot na CD-ju, saj tudi kulturni večer s publiko vred doprinese k prijetnim kulturnim utrinkom. Omenjati prvi koncert, pomeni predstavljati mnogim že znana glasbenika, ki sta tudi uspešna pedagoga: Damir Gregurič poučuje na Srednji glasbeni šoli v Celju in na Glasbeni akademiji v Zagrebu, kjer je tudi magistriral in sedaj dela kot asistent prof. Pavice Gvozdič, Tvrtko Sarič pa poučuje na glasbenih šolah v Trbovljah in Celju ter na Visoki učiteljski šoli v Gospiču. Oba sta med drugim veliko sodelovala in nastopala z Zagrebško filharmonijo. S koncertom sta pripravila repertoar, ki sta ga doslej izvedla že na štirih koncertih: v Zagrebu, Šibeniku, Splitu in v Trbovljah ter publiki približala sicer redke skladbe, primerne za duet kitare in klavirja. Bolj kot redkost tovrstne zasedbe, sta poudarila melodično izrazitost tovrstnega dueta in interpretacij-sko skušala čimbolj zanimivo podati skladbe klasičnih skladateljev in tudi sodobnejših, kot sta J.W. Duart in M.C. Tedesco. Na drugem koncertu, ki je dodobra zasedel dvorano trboveljske glasbene šole in pokazal izredno zanimanje publike za nastopajoča glasbenika in obenem tudi za popularnost inštrumentov, saj pianist Igor Dekleva, sicer profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in violinist Michael Grube, ki ima letno več kot dvesto koncertov vsepovsod po svetu, že več kot petnajst let skupno nastopata in znata pripraviti pester in živahen koncert. Tudi tokrat sta poleg skladb, ki jih je skomponiral Igor Dekleva, posegla še med ciganske melodije, španske ritme, francosko violinsko glasbo 19. stoletja, in za nameček k prepričljivemu aplavzu publike dodala še skladbi J.S. Bacha in P.I. Čajkovskega. Čeprav sta doslej izdala že več zgoščenk, vsak nov koncert jemljeta kot izziv. Oziroma kot je dejal Igor Dekleva, ki je za svoje umetniške dosežke doma in v tujini prejel številna priznanja in odlikovanja, je svojevrstno doživetje pri klavirju spremljati violinista Pianist Igor Dekleva in violinist Michael Grube. Michaela Grubeja, ker je to več kot zgolj ujemanje in je potrebno kar nekakšno vživljanje, saj Grube rad preseneča z interpretacijo, ki ni le prikladno koncertno razpoloženje, marveč virtuozna violinska umetelnost. Da pa veselje ob burnem aplavzu rad izrazi tudi navzven, pač tudi tokrat ni skrival, in če se je rokoval z mlajšimi, ki se šele seznanjajo z igranjem na violino, je bilo tudi to spodbudno za oboje. Tisti kanček umetniškosti, ki je zelo sprejemljiv za publiko, sta nastopajoča torej izvedla prijetno in zgledno tudi za nadaljnje koncerte, ki se obetajo. Besedilo in slika: P.R. TRI DIJAKINJE - TRI LIKOVNICE SE PREDSTAVLJAJO V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja poteka v času od 2.oktobra dalje slikarska razstava treh mladih likovnic, dijakinj Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Dijakinje Jana Mole, Anja Lomšak in Katarina Bebar se s skupno 13-imi deli večjih in srednjih formatov z raznimi motivi in v raznih slikarskih tehnikah predstavljajo domači javnosti prvič samostojno sicer skupno kot trojica, vendar vsaka zase s svojimi deli. Razstavo si je doslej ogledalo že kar precejšnje število obiskovalcev. T.L MISK0LIN RAZPISUJE LUTKOVNI ABONMA Tudi v letošnjem šolskem letu razpisuje lutkovna skupina Miškolin, ki deluje v hrastniškem vrtcu že vrsto let, lutkovni abonma, ki bo obsegal tri predstave: v novembru Medvedek na obisku, februarja Škratek Prehladek in Slamnati voliček v maju. Lutkovne predstave se bodo vrstile v Delavskem domu Hrastnik v dopoldanskem času. K ogledu vabijo tudi šolske otroke prvih in drugih razredov. Fanči Moljk AVTOAUITOK d.d.CELJE TEHNIČNI PREGLEDI, SERVIS, TRGOVINA Savinjska cesta 36, TRBOVLJE, tel.:0601 34-680, 27-664 NOVA ELANTRA MODEL S 4. IN 5. VRATI! UGODNA PONUDBAt PRI NAS KUPLJENE i d # ZIMSKE AVTOPLASCE ' • • ~ BREZPLAČNO MONTIRAMO IN CENTRIRAMO! i ■ < t — V SOBOTO 21. 10. 2000 BREZPLAČNI, PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLEDI IN BREZPLAČNA PRIPRAVA VAŠEGA VOZILA NA ZIMO od 8h do 12h! ^ A A commerce ^ ■■ ■ ■ UUBUANSKA 16,1270 LITIJA Tel.: 01/898 04 40 te/lne vožnje z vozilom 01/898 31 73 SEAT LEON. Vabljeni ste na testne vožnje, da se prepričate o kvaliteti, bogati serijski opremi vozil SEAT in UGODNIH CENAH Ob nakupu novih vozil iz zaloge SEAT CORDOBA in CORDOBA VARIO vam nudimo DRUŽINSKI POPUST v višini 100.000 SIT. V soboto 21. oktobra predstavitve vozil iz programa SEAT na tržnici v Trbovljah odg" - 14\ ODPIRALNI ČAS: 8V19."" S0B0IA: 8513.01 3^ ^INTEGRAL INTEGRAL INTEGRAL ^INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100,64 443, 64 420, fnx: 68 010 E-mail: intcgral.zagorjc@siol.net Internet: http://www.intcgral-zagorjc.si Zadnje počitnice so že za nami, dopusta pa je ostalo le bore malo. Ampak za kratek potep gaje še na zalogi. Recimo... italijanske zakladnice kulture od svetega Rima do mističnih Pompejev pa do romantičnih Firenc..., Razkošen Dunaj, sloviti bavarski dvorci, Budimpešta, Praga in njen Švejk, modni Pariz, London, Španija, vroča Sicilija pa Portugalska, faraonski Egipt VSI TI IZLETI IN POTOVANJA, ČAKAJO NA VAS, DA SI ŠE DO KONCA NAPOLNITE AKUMULATORČKE ZA MRZLO ZIMO. Za vas smo pripravili tudi posebno ponudbo TERME ČATEŽ - tri dnevni paket že od 14.100,00 do 21.000,00 (posebna ponudba za upokojence). Preživite kostanjeve počitnice v toplem podnebju Hammamet, Djcrba, Hurgada/Egipt ali po puščavskih poteh Tunizijski safari, Libijska tura. UOVOL£tO - - Neapdj - (prevoz z kisom) htcuoum im za kiladp v Odpiralni čas: od 6,00 do-16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00 TVt!&3JLNI ivtioaLNi^r ivuosjitr INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL ^INTEGRAL jL-.INTEGRAL Jk*. INTEGRAL na 19. VINOTOKA 2000 KANDIDAT IZVOUEN Z NAJVIŠJIM ODSTOTKOM DO SEDAJ! Vodja volilne kampanije Janez Groboljšek Kandidat pozorno posluša... ...in na koncu govor, razglaša rezultate Isteničev šampanjec," Barbara" za šampiona... ... tudi špricnilo |e šampionsko! Sodelavci, prijatelji, člani LDS in simpatizerji tudi zadovoljni z rezultati - tam in tu! MM 19. VINOTOKA 2000 J.ajip. j a r>p. ~p-rp Prezimno trdni grmi, ki so lahko pritlikavi ali zelo veliki, razprostrti ali zaobljeni s pokončnimi ali usločenimi vejami. Najznačilnejši predstavnik češminov v hortikulturi je še vedno Berberis thunbergii oziroma Thunbergov češmin. Listopaden grm, ki ima veliko sort z različnim načinom rasti, od katerih naj omenim le Berbeis thunbergii 'Atropurpurea Nana',kije izredno primeren za skalnjake, kajti njegova rastje zelo pritlikava in izrazito rdeče barve, kar daje skalnjaku in rastlini poseben čar. Poleg njega pa se lahko odločimo za rumeno različico, ki pa je nekoliko bolj občutljiva, saj ob nepravih pogojih kaj hitro odvrže liste, a jih pozneje znova obnovi (glej sliko). Za visoke nestrižene ali strižene žive meje rdeče barve je primeren Berberis thunbergii 'Atropurpurea', ki pa ni okrasen samo v listih temveč tudi v cvetovih in plodovih, kar pa je odvisno od skrbnosti striženja, saj premočno strižena živa meja le redko kdaj cveti. Češmini niso posebno zahtevni glede danih rastišč, rastejo skoraj povsod. Res pa je, da uspevajo lepše in barvitejše, če jih sadimo na odprto sonce saj v senci radi izgubijo željeno barvo listov. Razmnoževanje teh grmovnic je zelo enostavno. Pogosto se poslužujemo generativnega razmnoževanja, kjer seme najprej izperemo iz jagod takoj po obiranju, ter jih tri mesece shranimo v hladilnih oziroma mrzel prostor. Marca ali aprila pa jih posejemo v primerne posode. Pri različnih sortah pa se raje poslužujemo vegetativnega razmnoževanja s potaknjenci, kjer jih lahko potikamo s polzrelimi ali zelenimi potaknjenci. Omenil bi še navaden češmin (Berberis vul-garis), ki ga lahko srečamo marsikje v Sloveniji, saj je zelo običajen predsatvnik naše flore. Skorjo korenin in vej so že zelo zgodaj pričeli uporabljati v zdravilne namene, čeprav je celotna rastlina strupena razen plodov, ki pa jih ni priporočljivo uživati presnih. Kot zanimivost naj omenim, da so njegove korenine včasih uporabljali za zastrupljevanje rib, kar pa je danes prepovedano. Čeprav raste kot grmovnica so njegov les uporabljali v strugarstvu, za zobotrebce in intarzije; les korenin, skoijo in cvetove za rumeno barvanje volne, bombaža, lanu, svile, usnja in lesa; sok plodov da z galunom rdečo tinto. Kot slaba lastnost te rastline pa je, daje vmesni gostitelj žitne rje, zato gaje potrebno odstraniti z okolice žitnih polj. V Franciji so ga že v 17. st. prepovedali gojiti. Če želimo imeti v vrtu lep češmin, takrat moramo največ skrbi nameniti pravilnemu obrezovanju. Obrezujemo od srede do pozne zime. Sredi poletja odstranimo mrtev les, ker ga takrat najrazločneje prepoznamo. Z redčenjem rasti spodbujamo novo rast, zato vsako leto izrežemo vsako peto steblo do osnove ali do močnega nizko rastočega poganjka. Omenim naj, da takšno obrezovanje pride v poštev pri visokih vrstah, saj nizko rastoče sorte za skalnjake in korite ponavadi ni potrebno obrezovati. V svojih zasaditvah skoraj vsakemu vrtu namenim kakšen češmin, saj s svojim kontrastom barve v okolici še posebej v poletnim mesecih, kar kliče k ogledu te zanimive rastline. Besedilo in sliko: Sašo Taškar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev 1a 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 VRTOVI - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objefetov ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTLINE ZDRAVILNE RASTUNE ZIMZELENI GORNIK Že več kot 1000 let se listi te zeli uporabljajo proti težavam s sečili, saj vsebuje arbutin, ki se v sečilih pretvori v hidrokinon, ki deluje kot antiseptik. Je podoben brusnici, ki pa raste pokončno in ne tvori blazin. Listi so zeleni, na spodnji strani niso pikasti (kot so listi brusnice), cvetovi so beli ali rožnati, plodovi so rdeče jagode. Cvete od maja do junija. Liste nabiramo od maja do julija in septembra in oktobra, ko imajo največ zdravilnih učinkovin. Čaj pripravimo tako, da zdrobljene liste prelijemo z mrzlo vodo, po pol dneva precedimo, pogrejemo in pijemo. Velja za odlično razkužilo pri vnetju ledvic, mehurja in sečil, blaži pa tudi povišani krvni tlak in prekomerno krvavitev ob mesečni čišči. Zunanje služi proti okužbam ran in odrgnin na koži. Ta čaj dobimo v lekarni pod imenom ursi čaj. Latinsko ime te zeli je namreč Arctostaphylos uva-ursi L. Gornika naj nosečnice ne uporabljajo. KOMARČEK Raste po suhih, kamnitih pobočjih Primorske, gojijo pa ga tudi po vrtovih, predvsem zaradi korenine, ki pride prav pri kuhi (kot začimba in vzbujanje teka). Plodovi zaradi eteričnih olj dajo jedem prijeten duh. Zraste do 2 metra visoko. Cvete rumeno v juliju in avgustu. Plodove lahko nabiramo v devetem ali desetem mesecu, mlade tanke in pernate liste pa vse leto. Sicer pa komarček pospešuje izločanje telesnih plinov in seča, ureja prebavo in blaži krče. Čaj z dodanim mlekom uspešno preganja prehlade ter ledvične in črevesne bolezni. Velja tudi za eno boljših zdravil za slabotne, tudi doječe matere, ker množi mleko. Tople obkladke iz komarčkovega čaja polagamo na oslabele oči, zvečer pred spanjem. Če imamo bolečo vneto grlo in če smo hripavi pomaga grgranje tega čaja. Nasveti »naših mam« ČAJ ZA ŽELODEC V nekaj naslednjih številk bomo predstavili nekaj čajnih mešanic za različne težave in težavice. Začeli bomo s čajem za želodec. S skodelico vrele vode prelijemo mešanico (po eno žlico) zdrobljenih plodov janeža, komarčka, kumine in suhih listov poprove mete. Pijemo pol ure predjedjo ali med jedjo po požirkih. Lahko si pripravimo tudi poparek (skodelica vode) iz žličke tavžentrože in žličke žajblja. Pijemo pol ure pred obrokom. Ali pa lahko vsaki dve uri spijemo požirek čaja iz žličke pelina in žličke žajblja, ki smo ju prelili s kropom (poldruga skodelica) in pustili stati pet minut. Literatura v pomoč: Družinski zdravstveni vodnik, Padarske bukve, Moj zdravnik-narava, Domača lekarna patra Simona Ašiča, Zelišča za lepoto. Pripravil Igor Goste TRBOVLJE KSEFTI AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE Telefon: 03 56-73-615 GSM: 041/405-828 ŠIVILJA ANA Izdelovanje oblačil po naročilu GSM: 041/ 395 301 ILM avto avtomehanika Razboriek Miran s.p., Majcenova 11, Trbovlje Računalniško testiranje vozil: Audi Fiat tel.: (03) 56 31 - 521 GSM (041) 502 - 882 wv §eat Skoda BMW Renault Ford Lancia Alfa Romeo Opel Citroen Peugeot ELKOPLAST Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniška ulica 11, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čas: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij ARI OPTIKA d.d. poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! VTOSALON VTOKLEPARSTVO VT00DPAD VTOVLEKA SERVIS DAEWOO Orehovo 80, 8290 Sevnica Tei: 0781 44 146, lel./fax: 07 81 41-383 Mobitel: 0609 640-071, GSM 041 640-071 INFORMACIJE NA 0”>/ 36-64- S30 OBČINA ZAGORJE OB SAVI v okviru projekta ZNANOST ZA ZAGORJE vabi študente, ki pripravljajo diplomska dela s področja obremenjenosti in varovanja okolja, da diplomska dela, ki sojih ali jih bodo zagovarjali v letu 2000, najkasneje do 20. 12. 2000 predložijo na Oddelek za okolje in prostor občine Zagorje ob Savi. Avtorji del, ki bodo po oceni komisije, največ pripomogla k poznavanju obremenjenosti zagorskega okolja ali k njegovemu varovanju bodo prejeli priznanje in nagrado. Informacije: mag. Natalija Vidergar-Gorjup, tel.: 03 56 55 708 VRTNARSTVO HODAK, Orehovica 1411 IZLAKE Prodaja sadik za balkonska korita in grede, lončnice, trajnice za skalnjak... Hodak Zvonko GSM: 041 525 656 Velika izbira mačeh, cvetočih lončnih krizantem, iglavcev za zasaditev gred, živih mej in grobov, imamo tudi veliko izbiro trajnic, vse po zelo ugodnih cenah. ODPRTO od: 8h - 18h Zahvala! Bilo je težko, toda z Vašo pomočjo mnogo lažje je šlo. V nesreči spoznaš prijatelje in dobre ljudi. Ob hudi nesreči - požaru gospodarskega poslopja, ki nas je prizadela 16. avgusta v večernih urah, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nesebično pomagali z delom, nasveti, denarjem in mateialom. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakorkoli pomagali, da nam je današnji dan vsaj nekoliko lažji ISKRENA HVALA! Družina STRMLJAN iz Breznika 19. VINOTOKA 2000 Efir^TT O 77.Jj ulob^Igo 7 MAMJA SEVLJAK Pri petindvajsetih je že samostojna podjetnica in mati dveletne Kaje. Že kmalu je ugotovila, da je glede poklica takorekoč ubrala pravo smer, čeprav je delala že v večih optikah, predno je, pred tremi leti, v Litiji začela obratovati Optika Manja. Hvaležna je staršem, ker sta neutrudno pripomogla, da ji je poklic še v večje veselje kot sicer. Pravi, da seje letos prijavila za opravljanje mojstrskega izpita za mojstrico očesne optike, ki ga razpisuje Obrtna zbornica Slovenije. Tako bo lahko še bolj aktualna s ponudbo očal in z raznimi modnimi trendi na področju optike. Kajti mnenja je, da ljudje dosti dajo na modnost, kar je zaznati tudi pri očalah. Slednja se temu prilegajo bolj v raznolikosti okvirjev, saj so izrazite barve okvirjev trenutno pravcati modni hit. S ponudbo pa ustrežejo v vsej pestrosti, ki jo optika zmore: s plastičnimi, kovinskimi, uniseks ter klasičnimi okvirji za očala. Tudi leče priskrbijo, saj jih mnogi uporabljajo brez problemov. Preglede ob nabavi pa opravi okulist. Odkar so se "finomehansko" posodobili in nabavili nove stroje za brušenje stekelc, slednje izdelajo zelo hitro in narejene točno na mero. "Lahko vplivamo na to," je dejala, "kam prestaviti debelino stekelc, da naredimo maksimalno lepa očala." Opravljajo tudi razna popravila očal. Delo optika terja predvsem koncentracijo in prijazno svetovanje strankam, ki povprašujejo po očalah. Z izbiro očal in stekelc so dobro založeni, da si sleherni lahko nadene bodisi ugodna bodisi najmodernejša očala. Ker pa se ljudje znajdejo v različnih situacijah, ko bi brez očal težko delali, so poskrbeli tudi za to, da ponujajo stekelca, ki so obogatena s kakšno barvo, zaščito proti drgnjenju ali z antirefleksnim nanosom, ki so priporočljiva za vožnje ponoči in za delo pri računalniku. Novost so še stekelca s hidropopilentnim slojem, ki preprečujejo rosenje stekelc. Založeni pa so tudi s sončnimi očali, ki zavarujejo pred UV-žarki. "Pri izbiri očal pa je najbolj pomembno," je povedala, "upoštevati želje uporabnika, da mu očala pristojijo." Kljub temu, da se večidel ukvarja z dejavnostjo, kako izboljšati nivo optičnih storitev, pa najde čas tudi za kakšne hobije. Včasih so bili to kolesarjenje, odbojka ali košarka, zdaj pa ji vzgajanje in družinska sreča predstavljata izziv. Mnenja je, da je najvažnejše, če se zadeve dogajajo spontano in da se morajo vsi družinski člani znati prilagajati in usklajevati en z drugim. "Treba si je oproščati napake," pravi, "saj sleherni kdaj zadeve naredi boljše in drugič slabše." In dodaja, da se rada druži in zabava, zna prisluhniti in se pogovoriti. Tudi radovedna je in zato marsikdaj pobrska po horoskopih, ker so menda "vodnarke" pač take, da znajo vedeževanje vzeti kot štos in dejansko dosti da na optimizem in dobro voljo. Urejenost pa jo najbolj navduši, če jo kdo pritegne s prijetnim videzom in notranjim šarmom. Besedilo in slika: Petra Radovič SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (19. del) JAKOB MISSIA, slovenski kardinal (nadaljevanje iz prejšnje številke Zasavca) Poleti 1889 je v Mariboru umrl lavantinski (mariborski) škof Stepišnik, Slomškov naslednik. Škof Zwerger iz Gradca je opravil med člani lavantinskega kapitlja poizvedovanje o novem škofovskem kandidatu. Vsi bi najraje imeli domačina (Štajerca) Missijo, o čemer je Zvverger obvestil nadškofa v Solnogradu. Toda Missia se povabilu ni odzval. Škofa Zvvergeiju jev pismu pojasnil svoje zadržke. Škof Missia je bil tudi glasbeno izobražen. Glasbeni poukje dobil že v Gradcu, verjetno sije znanje izpopolnil tudi v Rimu. Znal je igrati na orgle. Sestavil je tudi nekaj lastnih skladb, ki so bile tudi objavljene. V Ljubljani je podpiral cecilijansko gibanje. V njegovem času je bil na Slovenskem zopet uveden (obnovljeni) koral (kije izginil že v času renesanse). Poleg tega je Missija priporočal tudi ljudsko petje. Leta 1897 je v Gorici umrl nadškof Alojzij Zorn. Za njegovega naslednikaje cesar izbral ljubljanskega škofa Missio. Obenem mu je podelil tudi Red železne krone L stopnje. Rim je cesarjevo izbiro potrdil in naslednjega 1898 je bil Jakob Missia umeščen za nadškofa v Gorici. Njegov novi položaj je bil z zgodovinskega vidika zelo pomemben, saj je bila nadškofija Gorica naslednica oglejskega patriarhata v avstrijskem delu, obenem pa je tvorila tudi t.i. Ilirsko metropolijo, kije poleg Primorske obsegala še vso Istro in Kvamer. V Gorici je Jakob Missia nadaljeval prenovo v duhu vere in nravnih vrednot, ki naj bi prevladovale v življenju ljudstva in v javnem delovanju. Leta 1899 so bile na Goriškem ustanovljene prve Marijine družbe v Drežnici, na Libušnjah, v Kamnjah in v Pevmi. Njegova življenjska nalogaje bila prizadevanje za krščanska načela. Ščitil in podpiral je delo goriškega profesorja Mahniča, kije nastopal proti državnemu totalitarizmu, po drugi strani pa tudi proti absolutni veljavi liberalnih načel. Mahnič si je prizadeval za upoštevanje krščanskih nazorov, ki presegajo druge, ozke principe. Missia je leta 1899 obsodil pobudnike razkolniških gibanj znotraj Cerkve. Dne 19. junija 1899 mujepapež Leon XIII. za njegovo prizadevno in odločno pastirsko delo podelil naslov kardinala. Jakob Missia je imel tudi lasten pogled na cerkveno arhitekturo. Ni se ogrel za takratno oživljanje slogov nove gotike in nove renesanse. Ogrel se je za novo romaniko, ki je bila slog benediktincev. Missia je že leta 1895 povabil arhitekta Jeblingeija s sodelavci Sattlerjem, Attomerjem, da so v tem slogu dogradili škofijsko kapelo v Ljubljani. Krasijo tudi veličastna škofova stolica, s podobo Marijinega oznanjenja nad sedežem in Križev pot. Ista skupina je zgradila tudi škofovo kapelo v Gorici. V istem slogu je bila še pred prvo svetovno vojno dokončana romarska cerkev Srca Jezusovega v Drežnici nad Kobaridom. Po Missijevem naročilu je bilo v Gorici kupljeno obširno zemljišče na griču nasproti Rožni dolini, kije prej pripadalo vitezu Boeckmannu. Tu seje začela gradnja novega semenišča v istem slogu. V pastirskem pismu iz leta 1900 j e kardinal Missia prosil duhovnike in vernike, da bi ga podprli pri gradnji. Kardinal Missia je umrl od srčne kapi leta 1902. Pokopali so ga v kapeli sv. Mihaela na Sveti gori nad Gorico kot je želel v svoji oporoki. Kardinal Missia je bil eden naj večjih Slovencev, vendar pa povsem izstopa iz domačega vaškegh okolja. Po svojem položaju, znanju in razgledanosti spada na evropsko raven. V svojem zasebnem življenju je bil Missia svetniški. Izčrpal seje v delu za Boga, Cerkev in narod, da bi ga povzdignil v verskem, kulturnem in moralnem življenju. Branko Nimac erAFEX group POSLOVNA SKUPINA Z VIZIJO www.grafex.si Agencija@Team^)' Trgovina na internetu! Dejstvo ali le vizija? Danes je verjetno res le še vizija. Kaj bo in kako bo čez eno leto, dve,... ,morda prej,... ,lahko le verjamemo vizijonarjem. A vendarle! Poglejmo razmere v Ameriki in se skušajmo ravnati glede na njihove izkušnje. Kako bo, ko zaradi vsakdanjega delovnega tempa ne bomo uspeli nakupiti osnovnih dobrin za gospodinjstvo? Kako bo, ko bodo klasične trgovine odprte le nekaj ur dnevno? Ne bodimo zadnji! Bodimo med prvimi, ki se pripravljamo na prihodnost in uporabljamo novo možnost nakupovanja v spletnih trgovinah. Spletna papirna galanterija G-Shop Bo izdelana kot DEMO produkt in bo rezultat sodelovanja podjetij GRAFEK d.o.o. in ICOS d.o.o. Ponudbo desetih tipičnih artiklov si boste lahko ogledali na URL naslovu WWW.GRAFEX.SI že v prihodnjem mesecu in tudi izvajali nakupe želenih količin. Želim Vam prijetno nakupovanje! Agencija@Team'^)' Reklamna agencija g PR Manager Janja Zupan @ Team G Ljubljana p.p. 5736, Linhartova 40,1000 Ljubljana tel 01 438 13 80 CU^ Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija I ....j Telefon,fax: 01 898 34 65 ; e-mail: ma3ca@siol.net KOLEDARJI, ROKOVNIKI, KOCKE, PLANERJI... TRODELNI KOLEDARJI (3 vrste) od 395,00 SIT naprej KOLEDARJI I MOTIVOM NARAVE - barvni, 12 listni od 590,00 SIT naprej S KOLEDARJI (gole ženske) -13 listni, barvni od 590,00 SIT naprej PVC KOCKE s papirjem in predalom za svinčnike od 390,00 SIT ROKOVNIKI - usnjeni od 990,00 SIT H VŽIGALNIKI, SVINČNIKI od 30,00 SIT naprej expres izdelava štampiljk 9ion stop naročila:041 412-060 in 041 437 060 19. VINOTOKA 2000 £Ci.:r£Tr fi .77. J j VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Sprašujemo vas po imenu pesnika, kije umrl star le nekaj več kot dvajset let. Rodil seje sicer leta 1879 v Ljubljani nezakonski materi služkinji. Mati gaje dala v rejo na kmete. Ko je prišel v mesto, seje s svojo gospodinjo preselil v cukramo ob Ljubljanici, kjer je preživel mladost. Študiral je na Dunaju, nazadnje pravo. Vendar je sredi študija zbolel za jetiko, zato seje vrnil v Ljubljano. Umrl je leta 1901. V pomoč pri reševanju navajamo del njegove pesmi z naslovom Hrepenenje. Pa te zapustim, devica pojdem na planjavo, na prostrano polje, v široko daljavo. Tam pobratim se s planjavo, z izpodnebnim zrakom, pa postopim tam za plugom z veselim korakom. Avtor: Moje ime: Naslov: KULTURNI KOLEDAR 3.10. 1922 seje rodil pesnik France Kosmač. Dela: Partizanski soneti. Kurent in smrt,... 4.10.1920 seje rodil esejist in dramaturg Dušan Moravec. 6.10.1966 seje v Ljubljani rodil pesnik Brane Senegačnik. Dela: Srčni grb,... 14.10.1895 se je v Ljubljani rodil esejist Josip Vidmar. 15.10.1844 seje rodil goriški slavček Simon Gregorčič. Pripravil Igor Goste Uganko sestavil Igor Goste KO UGASNE RAČUNALNIK... V naših knjižnicah še ni najti njegovih del in gotovo tudi ime pisatelja Gaa Kingjiana marsikomu, vsaj do trinajstega oktobra letos, ni bilo poznano. Tega dne je Švedska akademija v Stockholmu sporočila, da je letošnji dobitnik Nobelove nagrade za literaturo kitajski pisatelj Gao Xingjian. Šestdesetletni pisatelj živi in dela v Franciji in ima francosko državljanstvo. Kitajsko je zapustil leta 1987. V letu 1989 je izstopil tudi iz Kitajske komunistične partije zaradi protesta na Trgu nebeškega miru v Pekingu. Takrat so bila po odločitvi režima njegova umetniška dela uvrščena na seznam prepovedanih del. V svojih delih združuje vplive zahoda in Kitajske. Njegovo osrednje delo je roman z naslovom Gora duše, sicer pa se odlikuje kot pripovednik, prevajalec, dramatik, režiser, kritik... Opus, za katerega je prejel nagrado, označujejo "univerzalna veljava, grenko spoznanje in jezikovna premišljenosti." Gao Kingjian je prvi Kitajec, ki je prejel to nagrado in s tem kitajski prozi in dramatiki odprl nove poti. Nagrado bodo podelili 10.decembra, ob obletnici smrti ustanovitelja nagradnega sklada Alfreda Nobela, vredna pa je devet milijonov švedskih kron. MAH ODA LJUBEZNI Pravo ljubezen je treba vzgojiti kot najlepši cvet. Najprej izbereš tistega, ki te mami. Poiščeš ustrezen prostor, kjer zasadiš seme. Posadiš ga v najboljšo zemljo in mu z ljubeznijo daješ primerno toploto za razvoj. Željno čakaš, da iz zemlje poženejo prvi klicni listi. Občuduješ jih, se jih nežno dotikaš in čakaš, ali bo želeni cvet res takšen, kakršnega si zasadil. Prave barve in oblike. Ali boš ob njem občutil pričakovano srečo. Ker si predolgo čakal, da se cvet odpre, te premami Vlado Garantini SONČNICE Zrastemo same, brez praškov, krem, parfumov pomad, pogosto nas, brez pravega vzroka, namena, /kakor ljudi/ zaseje pomlad. Poleti ne moremo z vami, na morje počitnikovat, v slano omamo, ostanemo doma, garamo. Dišavi nas vetrček, sonček lišpa lice, čebelice iz zlatih čašic srkajo med, metuljčki klekljajo zlatorumene obreze, ptičice srebajo turško kavo in se s sončnično pico sladkajo. le en čudak lazi krog nas, piše, riše, nekaj mrmra, nazadnje leže v travo, in kar tako, bulji v nas in v nebo. njegova lepota, njegov vonj, dotik, ko se ti ponudi v vsej svoji veličini. Očaran si. Previdno je treba poseči po sreči trenutka in preveriti, če morda ni kje skrit trn, ki ga nisi imel namena zasaditi in te lahko bode. Če je njegova bodica preostra, prepusti ljubezen drugemu, brez očitkov in kesa. Da ne pokvariš lepote trenutkov. Morda bo drugi videl le cvet. Ti pa pojdi po poti naprej, zasadi novo seme. Morda pa boš na poti iskanja našel zavržen cvet brez trna. Olga Dečman Dobrnjič Mira Rožaj ŽIVLJENJE, Sl UGANKA? Že davnega, davnega leta govorili so tako, da dvatisoč se leto nikoli pisalo ne bo. A glej ga šmenta, narava po svoje je naredila, nas presenetila, bogatila, tudi skrivnosti delila, v poduk nam vsem, zato z naravo, igrati se ne grem. Za nami vroče je poletje, vroče še v marsičem, in že je tu čarobna, slikovito lepa jesen. Če pamet bomo uporabili, modro, z odprtimi očmi, se še dolgo bomo veselili, življenja srečnih dni. Vidvasoijev tig 3 1270 Litija produkcija lokalnega TV programa, id. lju: 061 883-029,884 209, dokumentarnih in promocijskih f f r\\\ 880-390 filmov, glasbenih spotov m l l i-0 ' i-i video strani AT^Hhol GSM; 041.681;584 snemanje prireditev za interno 041 765-113_ uporabo in javno prikazovanje, z 4 + M možnostjo sponzoriranja A -g I trž enje in produkcija za gospodarsko I ^ ^ interesno združ enje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net OMVAMATVS/Gm ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! 89,7 Crr- L radio EOSS Valvazoijev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ 19. VINOTOKA 2000 »F.ZF. Rov, muzejske vrednosti in rudarskega spomina Slovenski knjižni kviz, ki začne potekati na mednarodni dan knjig za otroke - 2. aprila in se konča na dan zlatih knjig -17. septembra, je tudi letos, tretjič po vrsti, k sodelovanju privabil knjižnice iz Litije, Zagorja in Trbovelj. Te so skupno z osnovnimi šolami organizirale, da se je za knjižni kviz navdušilo čimveč osnovnošolcev, ki so knjižni kviz, narejen v obliki najrazličnejših ugank, reševali bodisi v šoli pri urah slovenščine bodisi skupno s knjižničarkami v posameznih knjižnicah. Knjižni kviz je sestavljen za razredno (učence od 1. do 4. razreda) in za predmetno (učence od 5. do 8. razreda) stopnjo in večidel poteka v organizaciji sodelavcev Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. V tednu otroka so knjižnice izmed pravilnih rešitev izžrebale po enega nagrajenca, ki je sodeloval na snemanju TV oddaje na RTV Slovenija: iz Litije je bil to osmošolec Blaž Partelj, OŠ Gradec, in še: šestošolka Anja Kvartič iz OŠ Tončke Čeč Trbovlje in osmošolka Maja Tribunovič iz OŠ Ivana Skvarče Zagorje. Po petnajst izžrebanih nagrajencev pa so knjižnice izžrebale za nagradni izlet v Muzej premogovništva Slovenije v Velenje in jim podelile še knjižne nagrade. Letos so osnovnošolci, ki so sodelovali v 3. Slovenskem knjižnem kvizu, posegali po knjigah Prežihovega Voranca oziroma natančneje, po pisatelju: Lovru Kuharju, ki sije psevdonim nadel po imenu domačije, kjer je njegova družina vrsto let kmetovala, in po ljudski rabi svojega imena. Ustvarjalci Slovenskega knjižnega kviza so mladim simpatično predstavili Prežihovega Voranca in Koroško. Spoznavali so torej kralja Matjaža, ki spi pod Peco, Miklovo Zalo, nemara pa jim je glavni junak omenjene knjige kdaj za zgled, ko hočejo koga prijetno presenetiti. In v četrtek, 12. oktobra, so se izžrebani nagrajenci 3. Slovenskega knjižnega kviza odpeljali na obljubljeni nagradni izlet. Kot so dejali, je bil knjižni kviz prijeten in lahkoten, in tudi knjižničarke so povedale, da je interesa za knjižni kviz več kot prejšnja leta. Erna Jurič iz Knjižnice Litija je dejala, da je bilo vsega 499 pravilnih rešitev in da so učenci uživali. Vida Šment, da bi jih zamenjal z rudarji, a so si le ogledali rudniški jašek. znano koroško ljudsko Vozelj iz Knjižnice Trbovlje pa je pripovedko o Mojci Pokrajculji, dejala, da je bilo skupno 971 prebrali pa vsaj Samorastnike in pravilnih rešitev ter da so bile Solzice. Če šmarnicam še vedno osnovne šole zelo zainteresirane rečejo solzice, niso povedali, za tovrstno sodelovanje. Romana Bizjak iz Knjižnice Zagorje pa je povedala, da ni bil problem k sodelovanju privabiti še osnovne šole in da so dobili vsega 794 pravilnih rešitev ter razdelili skupno kar 31 nagrad in med temi tudi vstopnice za kinopredstavo Kremenčkovi2. "Knjižni kviz je Slovenije v Velenju pa smo se odločili zato, ker smo želeli ponuditi nekaj zelo zanimivega." Nad ogledom takorekoč rudniškega jaška v Velenju pa so bili učenci navdušeni. Muzej premogovništva Slovenije v Velenju so namreč otvorili lani. V...Muzej premogovništva Slovenije v Velenju. Trboveljski nagrajenci knjižnega kviza. bil letos bolj sproščen in bolj iz ugankarskega vidika narejen," je dejala Romana Bizjak, "zato so ga učenci raje reševali. Za ogled Muzeja premogovništva na dan rudarjev - 3. julija. V muzeju pa si je mogoče ogledati marsikaj: od videofilma Premog je luč, kjer je pobliže predstavljeno delo v rudniku, Ogled videofilma in zatem še ogled, kako so kopali 'kolm'. l univ m r5T r. 19. VINOTOKA 2000 razstavljena so orodja, ki so jih rudarji uporabljali pri delu, za nameček pa je slovensko premogarstvo predstavljeno v sliki in besedi, vse od nastajanja premoga in uporabe premoga, razvoja slovenskega premogovništva od konca 18. stoletja dalje, rudarskih simbolih in izročilu, nenazadnje še o jamskih škratih - bergmandelcih, ki popestrijo igralni kotiček za najmlajše do sedmih let. Kot je dejal Alojz Gubenšek, vzdrževalec muzeja, ki je bil svojčas rudar, je rudarstvo predstavljeno vsaj v toliki meri, da tradicionalni rudarski skok čez kožo, rudarska zavetnica sv. Barbara ter rudarski pozdrav: Srečno! marsikomu približajo poglede o rudarskem stanu. Vsekakor so izžrebani nagrajenci 3. Slovenskega knjižnega kviza v rudniški jašek, skoz katerega sta jih v dveurnem ogledu popeljala vodiča, vstopili z malce dvoma, izstopili pa veseli, ker so zvedeli in videli toliko zanimivega, skoraj gledališko presenetljivega. Kajti po besedah Aleša Reharja, vodiča v muzeju, je projekt izgradnje premogovnika trajal pet let, od otvoritve pa si ga je ogledalo že prek 30.000 turistov od vsepovsod. Da je potepanje 180 metrov pod zemljo še bolj rudarsko, dobijo obiskovalci rudarsko haljo in čelado, za v žep pa malico oziroma kranjsko klobaso in kruh, ki jo pojedo nekje na polovici ogleda, ko se razgovorijo o tem, kakšne so bile rudarske malice. "Ogledali smo si zgodovino premogovnika -rudnika lignita v Velenju," je dejal Aleš Rehar, "jašek je bil zgrajen leta 1888 in do leta 1950 je delo potekalo večinoma ročno in s pomočjo ocenjevanja, potem pa se je začela aktivna mehanizacija - modernizacija. Danes je to eden najbolj opremljenih rudnikov v Sloveniji in tudi širše. Letna proizvodnja premoga je okoli 4 milijone ton, vendar je od lanskega leta del premogovnika - jame, urejen kot muzej in prirejen za oglede." Udeleženci nagradnega izleta so bili navdušeni nad izvedbo ogleda, pestrega z raznimi potresnimi, video- in radijskimi efekti ter scenami in s tem tudi nad prepričljivostjo težaškega dela rudarjev. In čeravno so prijateljstvo doslej cenili, jih je zagrelo nesebično 'kumaratstvo', katerega so v dobrih in težkih trenutkih znali razdajati rudarji. Besedilo in slike: RR. ■■““MSm« cena vSiEit-i si ii mm *§> MsJIssi TrbovijJ)3/56-33-155 uui.01/89-84-450 Pred kratkim je praznoval okrogli rojstni jubilej EPS ČESTITKE Janez Kmetič POKLIČITE iz Radeč. 03 - 56 - 64 250 Želimo ti vse najboljše in še na mnoga leta, v 03 - 56 - 64 166 zdravju in sreči, tvoji Zvonka, Tilen in lanja! 040 - 267 - 411 ¥ 19. VINOTOKA 2000 p. ir. c j. j f. AJA5-FRJZeRKA FRJZeR ZASAVJA 2000 Ime in priimek frizerja M A11 £i H š [f* in frizerskega salona i\nfrvZG : \Y\ /JCj* 1 Ime, priimek, naslov glasovalca (ke) Zasav)« Sonja Zupan Sonja Lindič Kuštrajte se nežno, pa ne zavoljo vetra ali zaljubljenosti, marveč ker so v modi kuštrave frizure. To so tiste pričeske na resice, z obilo barvami ali kar dobesedno razkuštrane. V akciji za NAJ-FRIZERKO IN FRIZERJA ZASAVJA si lahko, ko boste*- odpošiljali kuponček, umislite tudi novo frizuro. Saj veste, da ne boste glasovali za frizerje, pri katerih ste bili pred pol leta ali še več, kajti nekateri so v tem času spremenili lokacijo ali se zaposlili pri drugem frizerju, tretji so na dopustih in še mnogo takega. Kajpak sploh ni odveč, da se angažiramo in vam priskrbimo frizerje - kjerkoli in s komerkoli so že - v sliki in na lestvici. Slednja je dokaj pestra in videti je, da poznate svoje prednosti in slabosti. Oziroma, da se ne barvate vijolično, če vam bolj pristoji rdeča barva. Kljub jesenskim dnem, ko se večina redkeje odpravi na izlete ali zabave, pa si le popestrite frizuro, saj se včasih prilika za druženje pokaže šele potem, ko ste že urejeni. Toda Zasavcev nabiralnik je pa zmerom pripravljen na vašo pošto s kupončki in le korajžno glasujte za najbolj prisrčne, prijazne, domiselne,... naj-' frizerke in frizerje v Zasavju. NAGRADNA TEKMOVALNA LESTVICA: 1. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja, Izlake - 3 - Sonja Lindič, Frizerstvo KONI, Zagorje - 3 - Ema Guna, Frizerski salon Rajka, Zagorje - 3 - Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje - 3 5. Matjaž Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf, Zagorje - 2 - Saša Kern, Ženski frizerski salon SAŠA, Trbovlje - 2 - Brigita Klarič, Družinski studio LAS, Zagorje - 2 8. Rajka Lebar, Frizerski salon Rajka, Zagorje - 1 - Luka Holešek, Salon ML, Trbovlje - 1 - Zala Ljubič, Salon Zali, Trbovlje - 1 - Maja Šmejc, Frizerski salon Mateja, Izlake - 1 - Simona Flere, Salon CVETA, Zagorje - 1 - Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša, Zagorje - 1 - Marta Sivko, Moško in žensko frizerstvo Trbovlje - 1 - Sonja Zupan, Moško in žensko frizerstvo Zupan, Zagorje - 1 i ■Clio KOMPAS (lita platišča, avtoradio) NAJNIŽJA cena 1.669.000,00 SIT - MEGANE SCENIC in LAGUNA CONCORDE (lita platišča, avtoradio S0NY 4x50W) z veliko dodatne opreme -MEGA MEGANE MEGA IZBIRA MEGA CENE POSEBNA PONUDBA ZA PRAVNE OSEBE LAGUNA IN SCENIC BUSINES RENAULT l tl ti 3 n 19. VINOTOKA 2000 Predstavljamo: GOSTILNA KUM ZAGORJE Gostišče KUM Zagotje se ponaša s častitljivo letnico 1896, kar zgovorno pravi, da ima za seboj bogato tradicijo. V zadnjih desetih letih je v rokah Jožeta Ule, ki s skrbno izbrano deset člansko ekipo dobrih kuharjev in natakaijev skrbi, da vsak gost odide zadovoljen in z željo po "še". Poleg klasične ponudbe jedi in jedi po naročilu, je njihova specialiteta di vj ačinski narezek, j ešprenova juha z jurčki, ostrigaijev tris, žrebiček po grofovsko, morske dobrote in še kaj. Posebnost njihove hiše je sezonska ponudba, to pomeni, da se njihova kuhinja prilagaja naravi, pa naj bo to kot predjed, glavna jed ali slastna sladica. Ob dobri hrani ponudijo tudi razsnovrstna vina vrhunske kvalitete. V restavraciji organizirajo praznovanja, večja slavja, kot so poroke, jubileji, srečanja in drugačne družabnosti. V posebnem, za to prirejenem prostoru, je možno organizirati tudi poslovne sestanke, srečanja in druge "resnejše" zadeve, saj je na voljo računalnik in internet. Svojo gostinsko ponudbo popestrijo tudi z raznovrstnimi prireditvami, od katerih jih je kar nekaj že tradicionalnih. To so večeri dalmatinske kuhinje, pustovanja, plesni večeri, silvestrovanja... Letos bodo 28. oktobra gostili Pera Dimitrijeviča, ki se ga srednja generacija zagotovo dobro spominja, ne bodo pozabili na Martinovanje... Na željo naročnika postrežejo svoje specialitete tudi izven gostišča, pripravijo hladno tople bifeje in različne prigrizke in z veseljem strežejo tudi na velikih prireditvah in praznovanjih v občini Zagorje. Gostišče Kum se lahko pohvali tudi z enajstimi lepo in prijetno urejenimi dvo in tro-posteljnimi sobami, kjer utrujen gost lahko najde počitek oziroma se kdaj ustavi kakšen turist... MAH Trenutni vrstni red: 1. Gostišče Kum, Zagorje 64 2. Pri Martinu, Trbovlje 36 3. Gostilna Vrtačnik, Čolnišče 7 4. Gostilna Ašič, Zagorje 6 Restavracija L, Trbovlje 6 6. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše 5 7. Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga 4 Vrtinec, Trbovlje 4 9. Gostišče Jež, Radeče 3 10. Gostilna Zaloka, Jesenovo 2 Naš hram, Kisovec 2 Point 21, Hrastnik 2 Gostišče Brin, Trbovlje 2 I\aj gostilna Zasavja Glasuj^^i^ ww Glasovt Nagrajenci: Srečna nagrajenca v tokratni številki sta: praktično nagrado podjetja Presad prejme Sanda Gajsar, Zabreznik 9, Čemšenik. Kosilo ali večerjo po izbiri za dve osebi pa prejme, Spominka Boldin, Marokova pot 4, Litija. TRB OVLcJE 19. VINOTOKA 2000 O !T 77 u Tr j7. G KMEČKE IGRE NAGOLČAH V vasi Golce so 17.septembra pripravili že tradicionalne kmečke igre. Prizadevni člani Turističnega društva Golče in njihov predsednik Jože Medved, so poskrbeli za jedačo in pijačo, obiskovalce in tekmovalne ekipe pa je zabaval ansambel Beli cvet. Kljub manjši udeležbi ekip so igre minile v prijetnem vzdušju. Ekipe Kolovrata, Sopote, Živinorejskega društva Zagorje in ekipa Izlake-Loke so se pomerile v štirih igrah in sicer razstavljanju in sestavljanju voza, žaganju hloda, sestavljanju kope in v igri presenečenja (igra z jajci). Najhitreje je voz razstavila in sestavila ekipa Izlake-Loke. V drugi igri so hlod najhitreje prežagali Sopočani, ki so bili najboljši tudi v sestavljanju kope in v zadnji igri. Skupni zmagovalci so bili tako Sopočani, sledijo ekipa Izlake-Loke, Kolovrat, ki so zbrali enako število točk, zadnja pa je bila ekipa ŽD Zagorje. Omenimo še, da so domačini poskrbeli za domače dobrote, ki so ene najboljših, za nemoten potek iger pa je skrbel predsednik TD Golče Jože Medved. Besedilo in slike Janko Hribar SREČANJE DRUŠTEV KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA OSREDNJESLOVENSKEGA PROSTORA Zasavska društva kmečkih žena organizirajo v četrtek, 19.10.2000 srečanje društev kmečkih in podeželskih žena osrednjeslovenskega prostora. Srečanje je tradicionalno, poteka že 9 let, vsakič na drugem območju. Tokrat smo gostiteljicce srečanja Zasavčanke. Ob 10.uri se bomo zbrale, 50 vabljenih v Ekipi Kolovrata in Sopote v igri z jajci MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS MIŠ MAŠ MIS MAŠ ., mladim Zasavcem Ste že videli znak PREŠERNO LETO 2000? Imajo ga vsi časopisi in ustanove, ki v letošnjem letu kakorkoli praznujejo obletnico njegovega rojstva. Če na šoli kaj počnete v zvezi z našim pesnikom - pišete pesmi, se pogovarjate, rišete - pošljite kaj tudi na naš naslov - ali še bolje na naslov: F.Moljk, 1431 Dol pri Hrastniku, p.p.9. Risbica Črta Lipovška z Izlak je visela na razstavi v avli Kliničnega centra v Ljubljani. Otroške risbice so prejele priznanje v zvezi s svetovnim dnem srca in ožilja, ki gaje organiziralo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Z 98 osnovnih šol so prejeli kar iOOO izdelkov. Črtu pa čestitamo. Predsednica DPM Hrastnik Angela Kontrec nam je poslala sestavek o izletu v Logarsko dolino, ki so ga bili deležni dolski in hrastniški otroci. Zahvaljujemo se tudi za pošiljko iz Trbovelj, čeprav ne vemo, komu. . DOLENJSKE TOPLICE Vsi težko smo pričakovali, da na dopust bi se odpeljali. In prišel je tisti dan, težko pričakovan, ko v Dolenjske Toplice smo krenili in se od staršev poslovili. Tukaj je zelo lepo, sploh pa kadar plešemo. Ko pa treba se domov bo odpeljati, vsi želeli bomo tu ostati. A morali bomo oditi in se od vseh posloviti. Manja Čamei &.l PRVI VTISI: V ponedeljek zjutraj smo se zbrali pred delavskim domom. Poslovili smo se od staršev in se z avtobusom odpeljali proti Dolenjskim Toplicam. Ko smo prišli v tabor, smo vsi občudovali hiške. Porazdelili smo se v skupine. Veseli smo, da bivamo v tako lepem taboru. Živa Željko, 3.t SPREHOD: Prvi dan smo šli na sprehod. Na poti do reke Krke nas je dobil dež. Ko je dež ponehal, smo šli v mesto. Potem smo odšli v hotel Kristal, kjer smo videli prelep kristalni lestenec. Maja Rozman, 3.l * NA BAZENU: Zjutraj smo dan začeli z zajtrkom, nato pa smo se odpravili na bazen. Tam pa smo vsi navdušeno poskakali v vodo. Uživali smo in se zelo zabavali. Po počitku smo zopet odšli na bazen. Med seboj smo se tunkali, špricali, nosili na ramah in plavali pod vodo. Zvečer pa smo vsi zaspani popadali v postelje. Katja Vrtačnik, 4.l * SKRIVNE NOVICE: Po koncu tabornega ognja smo se vsi otroci odpravili spat. Seveda nismo takoj zaspali. Potem smo slišali čudne in glasne glasove v gozdu. Bilo nas je pošteno strah. Potem pa smo nekateri otroci videli blisk. Nekateri so mislili, da se je zabliskalo, ampak se ni. Tovarišice so se šle modno revijo. Saj se hecam! Slikale so se. No, po slikanju pa so jedle koruzo. Ha, mi je pa nismo! Doris Jesih, (.1 * DISCO: V discu je bilo lepo, ker smo bili tam kar dve uri. Nekateri so ves čas plesali, drugi pa sploh nič. Glasba je bila dobra, luči pa roza, modre, rumene, oranžne, rdeče, pa še kakšna barva se je videla. V glavnem je bilo čudovito in upam, da bo naslednje leto tudi tako. Irena Kuhal 3.i * VESLANJE: Včeraj smo se šli voziti s kanuji na reko Krko. Tja smo se peljali s kombijem, nekateri pa so šli s kolesi. Ko smo prišli, smo sami dali kanuje v vodo. Vozila me je tovarišica Barbara. Bilo je enkratno. Maruia Graielj In NIkita Vrbnjak, 2.l * KVIZ: V četrtek smo preverjali svoje znanje. Razdelili smo se v pet skupin in petčlansko komisijo. Vprašanja so bila razdeljena po težavnostnih stopnjah. Skupine so se imenovale: Krokarji, Medvedi, Risi, Volkovi, Jeleni. Vprašanja so se nanašala na Dolenjsko. Komisija je brala vprašanja ter preverjala odgovore. Vmes so skupine metale na koš. Zmagali so Jeleni. Za nagrado so dobili kape. Zala Rozina, i.i: V LOGARSKI DOLINI Ob 10.00 uri smo prispeli na turistično kmetijo, ki leži na nadmorski višini 850 m na pobočju mogočne Raduhe, ki je ahzaoj '!qjA a 'oooč ^uiajap-g ^NMSTHd 0 IHOAODdO il.TTLŠ i,T7r!7ir> Medijskih Toplicah na Izlakah, 50 pa v Trbovljah. Pod vodstvom domačinov si bodo ženske ogledale zanimivosti obeh krajev ter muzej, nato pa se bomo ob 13.uri zbrale v Delavskem domu v Trbovljah, kjer bo kratek kulturni program. Kulturnem programu bo sledil zabavni del z glasbeno skupino. Janja Žagar ALPINISTIČNE NOVICE Trboveljski alpinist Zdravko Zajc se prav tako kot njegov plezalski kolega Sebastijan Jančič intenzivno pripravlja plezalske vzpone na najvišjo goro Južne in Severne Amerike, 6958 m visoko goro Aconcagua, kamor naj bi odšla v začetku prihodnjega leta. s tem namenom je v zadnjem času izpeljal nekaj samostojnih plezalskih vzponov. Zdravko Zajc se je 28. septembra iz doline Vrat v Julijcih odpravil proti bivaku 4, nato pa je vstopil v Brojanov raz Stenarja. Smer je dolga 400 m s težavnostno stopnjo lil. Spodnji del smeri je bil za plezalca težji zaradi krušljive skale, hitreje pa je napredoval v zgornjem delu smeri oziroma stene. Za vzpon je potreboval 3 ure. Že naslednji dan 29. septembra - pa se je Zajc lotil plezanja v jugovzhodnem razu Dolkove špice. To goro je prečil, nato pa nadaljevl z vzponom na 2740 m visoko Škrlatico. Z nje se je spustil v krnico Kotle in se povzpel še na Spodnji rokav. Še isti dan se je vrnil v Vrata po 10-ih urah plezanja, nato pa odšel domov. V soboto, 30.septembra se je Sebastijan Jančič, član AO PD Trbovlje, mudil v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tokrat se je sam lotil plezanja v severozahodni strani Velike Kalške gore (2058 m). V nič kaj prijznem oblačnem vremenu se je lotil plezanja v smeri Najlon kratkja z oceno težavnosti IV/III. Kljub vlažni in krušljivi skali je 145 metrov dolgo smer preplezal uspešno. Po kratkem oddihu na vrhu gore se je lotil sestopa ob uporabi vrvi in to po smeri Levsik-Zupet z oceno III/II. Po uspešnem in varnem sestopu se je brez zadržkov vrnil domov. Teden dni preje pa je isti plezalec opravil svoj letošnji 15. pristop na 'Ijriglavu. Nanj se je povzpel po različnih smereh in poteh. Tudi ta vzpon sodi v okvir priprav na plezalni vzpon na Aconcaguao. Po sestopu s Triglava se je lotil še plezanja v jugovzhodni Kanjavca, kjer je imel v načrti vzpon po Dianini smeri. To pa mu ni uspelo, ker ga je gosta megla prisilila k bivakiranju v steni Kanjavca (2568). V nedeljo, 24.septembra pa s plezanjem ni nadaljeval in se je vrnil domov. Tudi to je sodilo v okvir priprav na bodočo nameravano ekspedicijo. Preizkusil se je namreč v bivakiranju v slabih vremenskih razmerah. T1 MIS MAS MIS MAS M1S MAS MIS MAS MIS MAŠ MIŠ MAŠ obdana s planinskimi pašniki in kočami. Kmetijo obkrožajo strme gore in gozdovi, ki nudijo bogastvo lepot in miru. Pred kmetijo nas je že čakala gospa Simona Germelj-Šumak, ki nas je prijazno pozdravila in nam predstavila program, po katerem je potekalo naše nepozabno bivanje na kmetiji. Najprej smo se družili z gozdarjem, ki nam je razširil znanje o gozdu. Sprejeli smo pravila obnašanja in spoznali drevesa, rastline, petje ptic v gozdu ter uživali ob igrici netopir. Ob 12.00 uri nas je v turistični kmetiji čakalo okusno kosilo. Po krajšem počitku in razgibavanju na igralih v okolici kmetije smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je prisedla k dvema predicama, ki sta krtačili, predli in pletli volno z uporabo starega kolovrata. Otroci so lahko preizkusili svoje ročne spretnosti ob teh opravilih. Z njima smo veselo zapeli ljudske pesmi. Druga skupina pa se je odpravila v kuhinjo, kjer jim je gospodinja odkrila recept za pripravo slastnih buhteljnov. Otroci so z veseljem mesili kvašeno testo, oblikovali pecivo in ga pripravili za peko. Skupini sta se nato zamenjali. Memorandumed tem ko so v pečici bahavo naraščali buhteljni, smo si ogledali bližnji ribnik, kjer gojijo kalifornijske postrvi, drugi so preizkusili svojo moč na tenis igrišču in igrišču za odbojko, mlajši pa so se igrali družabne igre. Oskrbnica nas je poklicala k slastni malici. Z veseljem smo se posladkali z buhteljni in sokom. Naužiti svežega gorskega zraka in polni novih vtisov, smo se morali posloviti. DPM Hrastnik .. _ -----j kaj veš o Prešernu i Kdaj bomo praznovali 200. obletnico njegovega rojstva? : Kje se je rodil? Kako se imenuje zbirka njegovih pesmi? I 2®0i) Prešerno leto 19. VINOTOKA 2000 tj ji n Jr. n jr;;: (; Ir s ZLATA POROKA V soboto, 20.septembra, sta praznovala zlato poroko Kamilo in Dragotina iz Hrastnika, Cesta mladih borcev 4. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življensko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Dragice z družino, prijateljev, sorodnikov, se je pridružil tudi župan občine Hrastnik, Leopold Grošelj, ki je jubilantoma zaželel še veliko mirnih in srečnih let, predvsem pa zdravih trenutkov in skupnih let. Andreja Kovač 25.TEDEN UPOKOJENCEV JE MIMO DUT je od 2. do 7.oktobra pripravilo in izpeljalo Teden upokojencev Trbovlje, že 25.po vrsti. Zvrstilo se je v kratkem precej prireditev kulturnega, športnega in razvedrilnega značaja. Prvi dan so v dvorani doma DU Trbovlje odprli razstavo ročnih del članic ročnodelskega krožka tega društva. Nagovor je imel Janez Zavolovšek, član izvršnega odbora DUT, Ženski pevski zbor DUT pa je pod vodstvom Nande Guček pripravil krajši koncert. Dne 3.oktobra se je v dvorani doma DUT predstavil Dom upokojencev Franc Salamon s Terezije z vso svojo dejavnostjo. Istega dne je potekal literarni večer, na katerem so predstavili dva pesnika in to pokojnega Toneta Sajovica in še živečo Angelo Bakovič. Na tem večeru so predstavili tudi CD ploščo VIS-a. Naslednjega dne so predstavniki DUT na domovih obiskali bolne člane društva oziroma upokojence, jim posredovali dobre želje in jim izročili priložnostna darila. Teh obiskov je bilo okoli 200. Ta dan so upokojenci-športniki končali s svojimi tekmovanji in najboljšim podelili priznanja. Dne 5.oktobra je OO Rdečega križa pripravil pred domom Franca Salamona družabno srečanje oskrbovancev tega doma in sorodnikov ter gostov. Srečanje je potekalo ob mednarodnem dnevu starejših. S svojim nastopom je srečanje obogatil znani pevec Stane Mancini. Naslednjega dne je Delavska godba Trbovlje pripravila brezplačen koncert za upokojence v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje. Pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana-Vuja je godba igrala popularna glasbena dela. Med koncertom je predsednik DUT Florjan Plevnik pozdravil vse navzoče in obrazložil pomen in potek Tedna upokojencev ter se ozrl na upokojensko problematiko. Navzoče je pozdravil tudi župan Ladislav Žiga Žgajnar. Prireditev je suvereno vodila preizkušena moderatorka Marja Kužnik. Po koncertu pa je sledilo v avli doma družabno srečanje upokojencev ob zvokih zabavnega ansambla. Zadnji dan je bil namenjen planinskemu izletu. PROSLAVILI SO1" MEDNARODNI DAN STAREJŠIH Mednarodni dan starejših (1.oktober) ima vsako leto novo vsebino. Letos je bil poudarek druženju vseh generacij na skupnih pohodih z geslom "Svetovni objem 2000", po vsem svetu. V Sloveniji sta bila pobudnika in nosilca akcije Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenska filantropija. Tako je planinska skupina ČPDT pri DU Trbovlje sodelovala z Vrtcem Trbovlje pri organiziranju in izpeljavi skupnega izleta na Klek, 29. septembra. Srečanje so popestrili z raznimi vzporednimi dejavnostmi, zanimivimi in šaljivimi. Prvi oktober so počastili tudi v domu Franca Salamona. Vodstvo doma je skupno z OO RK pripravilo srečanje upokojencev na Tereziji. Sicer pa to ni edino srečanje, ki so ga pripravili v tem domu. Dejansko so se in se še bodo odvijale prireditve ves oktober. V teku je likovna razstava del trboveljske slikarke in članice Relika Ivanke Uršič, z razstavo likovnih del pa so se predstavili tudi oskrbovanci doma, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo, v dvorani DU trbovlje se je dom predstavil s svojo delovno terapijo, deležni so bili obiska in nastopa šolarjev iz OŠ Trbovlje, ki jih je vodila Elizabeta Trobentar, v načrtu pa je še več podobnih prireditev. IL BALINARJI DU TUDI JESENI ŽIVAHNI Balinarji trboveljskega društva upokojencev so bili tudi v prvih jesenskih dneh zelo aktivni. Na balinišču društva seje 26. 9. 2000 zbralo precejšnje število ljubiteljev tega športa na turnirju Za memorial Jožeta Pikla. Sodelovali so balinarji iz petih slovenskih društev upokojencev in sicer z Jesenic, Zidanega mosta, Radeč, Hrastnika in Trbovelj. Ob podpori številnih gledalcev in z vnemo in dobro igro je zmagala ekipa Društva upokojencev Trbovlje in to v moški in v ženski konkurenci. Posebno presenečenje turnirja je bila trboveljska ženska ekipa, ki je premočno zmagala v boju za prvo mesto z ekipo DU Jesenice. Posebej zadovoljni pa so bili balinarji z odločitvijo organizatoija 6. mednarodnega športnega srečanja belih in črnih rudarjev, kije bilo 30. 9.2000 v Trbovljah, daje bilo prvič v program vključeno tudi športno balinanje, čeprav tokrat še "izven konkurence". Med šestimi ekipami, ki so sodelovale na igrah tudi v tej panogi, sta se za prvo mesto pomerili ekipa RTH Trbovlje in ekipa Društva upokojencev Trbovlje. Zmage so bili trboveljski balinaiji DU prav posebej veseli, saj je bilo tekmovanje organizirano na njihovem balinišču, kije postalo za to priložnost pravcati mali športni park in njihova srčna željaje, da bi dobili tudi streho. Za to srečanje je umetnik Janez Krajnc izdelal spominsko plaketo, ki sojo prejeli vsi udeleženci iger. Člani balinarske sekcije društva upokojencev Trbovlje pa so imeli v oktobru spet novo (pre)izkušnjo. V Spominska plaketa Postojni je bilo v petek, 6.10.2000 državno prvenstvo v športnem balinanju članov društev upokojencev Slovenije. Na njem so sodelovale ekipe, ki so bile uspešne na regijskih tekmah, torej "regijski prvaki". Letos je sodelovalo enajst moških in deset ženskih ekip. Najboljši rezultat in prvo mesto je dosegla ekipa Društva upokojencev Postojna in to med moškimi in med ženskimi ekipami. Tokrat za člane in članice trboveljske balinarske sekcije ni bilo sreče. Vzrok slabše igre je, po besedah njihovega tehničnega vodje Francija Kostanjevca - Macija, predvsem nepoznavanje igrišča s trdo podlago. Pred prvenstvom bi morali trenirati na asfaltu. Poleg tega je bil za žensko ekipo žreb neugoden, pa tudi negotovost, kdaj prvenstvo sploh bo, je prispevala svoje. Vsekakor pa jim slabši uspeh ni vzel volje do igre, saj se zavedajo, da je tudi poraz njen sestavni del in nestrpno pričakujejo naslednjih tekmovanj. MAH i ii t i t n Tn d SREČANJE "K.AR TAKO" DIJAKINJ IN DIJAKOV SŠ ZAGORJE SŠZ je v petek, 22.09.2000, povabila vse dijake v novo športno dvorano v Zagorju, kjer je potekala prireditev z namenom, da se dijaki višjih letnikov seznanijo s "fazami" in izberejo OJ. 01! miss in mistra prvih letnikov in naj osebnost SŠZ. Na prireditvi so sodelovali vsi dijaki. Nekateri v igrah, drugi pa so na tribunah spodbujali nastopajoče. Za dobro glasbo sta poskrbeli skupini R.O.M. (Read only mind) in Štirc band. Vso prireditev pa je izpeljala kulturna skupina v okviru dijaške skupnosti, ki deluje na SŠZ. Vendar brez sponzorjev prireditve ne bi bilo, zato se SŠZ zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili to prireditev. Ti sponzorji pa so bili: Občina Zagorje ob Savi,Gostišče in pizzerija Naš hram, pizzeriji Vrt in Tingl-Tangl, trgovina na drobno Kovač, Kisovec, Cvetličarna Klara, Cvetličarna Pegan, EVJ, Frizerski salon Karnel, ERA, Sex shop, Vinoteka Klopotec, Trgovina Roberta, Luka bar. Zahvala pa gre tudi medijskemu sponzorju - časopisu Zasavc - in ravnatelju OŠ Tone Okrogar, Branislavu Urbaniji, kateremu se skupina Štirc band zahvaljuje za njegovo prijaznost. LG. In za tiste, ki še ne veste v petek 6.10. se je po [ dolgem času v Zagorju, bolj točno ob nogometnem ' igrišču v Kotredežu, zgodila prava pankerska veselica legendami panka pod Slovenci, "Centrom za dehumanizacij", ki so v skupaj z "Indust bagi" še j edina tovrstna skupina, ki neprekinjeno deluje vse I od začetka osemdesetih. Poleg njih so ob raznih performansih nastopili še j Zagorjani Gdo?, Red 5 point star. Virusi iz Ljubljane, I Radečani For tired nerves ter hardcore-ovci iz obale - Sensation, ki so s skupnimi močmi odgnali dež in vse negativne vplive, ki so vsake toliko časa prismrdeli izza vogala. Na kraj dogajanja je kljub slabemu vremenu in dežju (ki se je pojavil vsake toliko časa in enako hitro tudi izginil) prišlo cirka 200 ljudi in s tem I dokazalo, da Zasavje potrebuje tovrstno subkulturno f sceo! Zato za konec novembra pripravljamo še I umetniško gverilo z razstavo slik in recitali... več o I tem pa v naslednji številki Zasavca. IN DA NE POZABIM: hvala vsem, ki ste prireditev | podprli. Posebej pa se zahvaljujemo za pomoč Občini I Zagorje, Šklabu, Športnemu društvu Kotredež in | ostalim, ki so nam omogočili to prireditev! KUD KNAP ZA DIREKTNE AKCIJE IN U REVOLUCIJO DANAŠNJEGA DNE Se spominjate? Slika za arhiv (M.Š.) Pa še stari viseči most, ki je takrat služil namenu! (M.Š.) 19. VINOTOKA 2000 u P. h P. DNEVNIK DUŠANA RAZBORŠKA, selektorja malonogometne reprezentance Slovenije Tako kot zadnjih 20 let, sem bil tudi v teh dneh razpet med službo, družino in športom. Resje, da pri razporeditvi časa pri službi ne moreš veliko spremeniti (je treba delat), pa sem v zadnjem času zelo zadovoljen s sabo, kajti družino postavljam pred šport, kar v preteklosti ni bilo pravilo. Kljub vsemu bi bilo prav, če bi dan raztegnili na denimo 30 ur, kjer bi vse obveznosti že lahko lepše zložil. Ponedeljek, 9.10.2000 / Dopoldan seveda služba. Delo nadzornega organa in projektanta telekomunikacijskih omrežij je kar zahtevno, vendar pestro in zanimivo. Po prihodu domov ženi Renati pomagam pri kuhanju kosila, po kosilu pa »dostava« na različne konce . Hčerka Manja v knjižnico, Neja in Nik pa na trening, kjer se učita teniških veščin. Pozno popoldan se z Renato odpraviva v Ljubljano, kjer se občasno dobiva z nekaterimi prijatelji, pokramljamo to in ono, okrog 22.00 pa sva že doma. Torek, 10.10.2000 / Dopoldan standardno služba, popoldan domača opravila. Barvanje balkona me čaka že dve leti, in danes je napočil čas, ko sivo postane belo. Zamudim se približno štiri ure, in se na koncu sprašujem, če morda v teh dveh letih le ni bilo toliko časa, da bi bilo to delo že opravljeno. Roko na srce, prav gotovo ga je bilo. Nikakor ne smem pozabiti omeniti, da sem med barvanjem še »transportiral« Nika, saj seveda trenira tudi nogomet. Hvala, sinko. Zvečer prevzamem tudi kompletno vlogo mamice, kajti draga je odšla na svoj zasluženi »oddih«. Verjetno ste uganili, tenis s prijateljico. Sreda, 11.10.2000/Že v službije vse v znaku nogometa. Tekma Slovenija -Švica je spet »okupirala« našo državo. Skupaj z Renato sva si v živo ogledala odlično predstavo naših, ki so si vsekakor zaslužili zmago. Škoda, vendar važno je dejstvo, da so spet napovedali borbo za eno od želenih prvih dveh mest v skupini. Fantastično vzdušje na tribuni meje spomnilo na evropske stadione, kjer sem si ogledal že kar nekaj tekem, vendar ostaja grenak priokus nad skromnostjo »Bežigrada«. Tudi mnenja »pomembnežev« v VIP-u so bila zelo podobna. Četrtek, 12.10.2000 / V službi meje čakal neprijeten tehnični pregled zgrajenega objekta, ki pa seje končal brez večjih pripomb. Izvajalec del je organiziral še prijetno kosilo, potem pa domov. Doma pomoč Renati pri nekaterih gospodinjskih opravilih , razvoz otrok na treninge in tudi sam sem si privoščil uro nabijanja rumene žogice. Večerje minil objavljanju igralcev reprezentance, ko potrjujejo svojo udeležbo na bližnjih kvalifikacijah za EP v malem nogometu. Odlično, vsi so udeležbo potrdili in mimo lahko nadaljujem s pripravami in analizami. Tokrat npr. sem si ogledal posnetek tekme z Madžari. Štiriurna analiza me je dodobra utrudila, tudi ura je že precej. Petek, 13.10.2000 / Kljub groznemu datumu je potrebno poskrbeti za ugodno počutje. Delovni čas je nekoliko krajši, kajti vikend je potrebno čimbolj raztegniti.Takoj po kosilu se z družino odpravimo na prijeten izlet v bližnji gozd in prvič v življenju nabiram gobe. Res prijetno in sproščeno, beg od hudega tempa in raznih »gnjavatorjev«. Ne morem verjeti, da ne slišim telefona, ko se spomnim, da sem ga pustil doma. Odlično. Zvečer še ogled tekme malega nogometa, kjer pa me vsi kandidati za reprezentanco ne zadovoljijo. Časa je še nekaj, upam na izboljšanje forme. Čaka nas lep vikend. Dnevnik ureja Igor Goste . lTI TLS hDTT, POMOČ BREZDOMČKOM 4.oktober je svetovni dan proti mučenju živali. Učiteljica biologije, ga.Vlasta Laznik ve, da imamo učenci zelo radi živali, saj jih ima kar nekaj v učilnici. Zato je predlagala, da bi zbirali hrano za varovance pod okriljem Društva proti mučenju živali Trbovlje, nad idejo smo bili navdušeni, k sodelovanju pa smo povabili še peto-, šesto- in sedmošolce. V tednu dni smo zbrali 50 kg briketov za pse in mačke, 60 konzerv s pasjo oz.mačjo hrano, precej posod za hrano, nismo pa pozabili na priboljške; vemo namreč, da se, tako kot otroci, tudi živali rade posladkajo. Hrano smo zbirali z veseljem, ker imamo živali radi, posebej pa se nam smilijo brezdomčki. V soboto, V.oktobra 2000, je v trboveljskem Delavskem domu Društvo proti mučenju živali Trbovlje organiziralo dobrodelno prireditev z naslovom ZGRADIMO BREZDOMČKOM ZAVETIŠČE. Udeležili smo seje le predstavniki sedmih in osmih razredov, spremljala pa nas je naša mentorica. Na prireditvi je bilo zelo zabavno, sodelovali so tudi številni glasbeniki (Pidži, Čili Patrol, Dolores, Viktorija, Meta Malus), ki so se odpovedali honorarjem v prid zbiranja materialnih sredstev za izgradnjo zavetišča, ob koncu prireditve sta nas predsednik društva, Roman Turnšek, in Greta Hauptman povabila na oder. Vsak od nas je s seboj prinesel tudi veliko škatlo, napolnjeno s hrano za živali. V šoli pa so nam priskočili na pomoč prvošolčki, ki so narisali prav simpatične risbice, s katerimi smo polepšali škatle. Tako otovorjeni smo stali na odru, kjer so se nam pridružili še štirinožni prijatelji. Živalim smo zaželeli dober tek, se z njimi slikali, nato pa dobre volje odšli domov. Sklenili smo, da si bomo še vnaprej prizadevali pomagati živalim, prav pa je, da k takemu ravnanju pritegnemo še druge šolarje, saj je bila naša šola edina, ki je tokrat društvu priskočila na pomoč. Saj veste; radi rečemo, da so živali naše prijateljice, na prijatelje pa ne pozabimo, kajne?! Veronika Kotar, 8.d. OŠ Toneta Okrogarja poimenovali ŽIVIMO S SADJEM. Kmetijsko svetovalna služba in občina Hrastnik sta ob pomoči sadjarjev in šol organizirala najprej oglede skrbno pripravljene razstave v poslovni dvorani, naslednji dan predavanja v zvezi s pripravo jabolčnega soka in tehnologijo sušenja sadja, v soboto pa sadjarski sejem na tržnici, ki je kljub dežju lepo uspel. "Letošnja bogata letina sadja nam je omogočila, da smo za razstavo starih sort poimenovali 70 različnih jabolk s strokovnimi imena. Poleg pripravljenosti kmetov iz našega okolja, ki si želijo ohraniti stare vrste dreves, smo zelo veseli tudi sodelovanja šol. Tako so na primer na Dolu začeli obnavljati svoj sadovnjak, ki je bil dolga leta zanemarjen, nekaj sadik s celo na novo zasadili. Poleg tega imajo šolski otroci v jedilnici na voljo neškropljena jabolka, ki jih lahko jemljejo med odmorom. Na ta našin se navajajo na zdravo prehrano..." Prireditev, ki je letos že drugo leto, so v soboto popoldne zaključili s kulturnim programom v poslovni dvorani, kjer so nastopale dolske pevke in recitatorji. Fanči Moljk V TRGOVINI ČOP SKRBIJO ZA PRIHODNOST Trgovina Čop iz Podkuma vsako leto pripravi zbiranje pridelkov, ki jih krajani Podkuma in sosednjih krajev in vasi Trgovine Čop. Tokrat so v akciji sodelovali: Marjan Lendero, Šentjernej -grozdje, Marjan Lendero, Šentjanž - gobe, Drago Rupnik, Jagnjenica - krmilna pesa, Franc Horvat, vas Padež - krompir, Janez Petek, Pungart - krmilna pesa, Milan Dolanc, Vrh-Borovak - krmilna pesa, Mari Poboljšaj, Mali Kum - krmilna pesa in mešana koruza, Marija Pečik, V HRASTNIKU SO ŽIVELI S SADJEM V Hrastniku so v četrtek, petek in soboto - 5., 6. in 7.oktobra vabili na prireditve, ki so jih imeni," pravi Nadi Grešak, kmetijska svetovalka, "le za nekatere imamo samo domača prinesejo v Trgovino Čop. Glavni namen te akcije je druženje krajanov in aranžiranje prodajalne ter pospeševanje prodaje semen. V Trgovini Čop so tudi tokrat prejeli precej pridelkov in vsak, ki je sodeloval v akciji, bo prejel simbolično zahvalo in nagrado Šklendrovec - buče, Fani Borišek, Šklendrovec - buče, Mira Kotar, Šklendrovec - kostanj, Janez Juvan, Jazbine - buča, Fani Pavli, Rtiče - korenje, Marija Čop, Podkum - radič. Peter Motnikar 19. VINOTOKA 2000 U. J J rsitfiT g KDAJ ASFALTNA PREVLEKA? Od zadnjega neurja, kije pustošil v Zasavju in tudi na Brišah, je preteklo že več kot dve leti. Takrat je voda na cesti med Brišami in Kolovratom (ob nakladalnem stolpu podjetja IGM) odnesla dobršen del cestišča z asfaltno podlago. Dve leti po tem dogodku krajani Kolovrata še vedno upajo, da se jih bodo odgovorni Do kdaj bodo vozili po makadamu? »usmilili« in sedaj omenjeni del makadamskega cestišča (cca 100 m) prevlekli z asfaltom. Besedilo in slika Igor Goste LEPO UREJENA CVETLIČNA GREDICA Že v preteklosti so se v vodstvu KS Izlake potrudili in s pomočjo sponzorjev in pridnih rok na zelenicah uredili cvetlične gredice. Zadnjo cvetlično gredico ob glavni cesti, blizu prostorov KS, je uredila Agata Cukjati. Vsa delaje opravila brezplačno. Seveda pa je bilo potrebno nakupiti cvetlice in drugo. Mogoče pa bo lep izgled znova pritegnil kakšnega sponzorja, ki bo pokril del nastalih stroškov? Besedilo in slika Igor Goste PET DNI SEJMA NARAVA-ZDRAVJE Tudi letošnji sejem NARAVA-ZDRAVJE, ki je od 13. do 17. oktobra potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je predstavil številne novosti s področja zeliščarstva, kozmetike, ekologije, zdrave prehrane in še drugih, zdravju prijetnih in koristnih proizvodov in storitev. Kajti približno 130 domačih in tujih razstavljavcev je poskrbelo, da je bil sejem pester in zanimiv. "Če želite rumeno zapečen kruh, rolado, torto ali piškote, potem morate pri pripravi uporabljati med," so povedali čebelarji iz Polhovega Gradca. Z zanimivostmi pa je potregla tudi JATA, ki preseneča z jedili, ki vsebujejo zelo malo maščob, vse več je tudi podjetij, ki se ukvarjajo z biološko-dinamičnim gospodarjenjem, novost je tudi gel za sveče, ki je steklasto prozoren in primeren za izdelavo sveč v stekleni embalaži. Tovrstne sveče gorijo z bistveno svetlejšim plamenom in vsaj trikrat dlje kot navadne parafinske sveče. Na jedilnikih pa v okviru zdrave prehrane že dolgo ponujajo suho sadje, polnozrnati kruh, sok rdeče pese in svetujejo, naj bo na krožnikih več sadja, zelenjave in le manjše mesne porcije. Vsekakor pa je še vedno moderno posegati po sadnih čajih, puranjih zrezkih in prekmurski gibanici. Med drugimi pa se je predstavilo tudi Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, na prodaj so bile, poleg raznih masažnih hitov, tudi pokrovke wonder-cooker, sezamovo olje pa naj bi odslej uživali vsak dan, ker ima protivnetni vpliv. Iz Zavoda za varstvo potrošnikov so letos predstavili, kaj so za otroke varne igrače in kako z odpadki varčevati pri embalaži terjih pravilno sortirati. Izmed toplic, pa so se Atomske toplice namenile organizirati enotedenske poletne šole za otroke. Med zanimivostmi gre omeniti še eko-šole, ki so pritegnile pozornost slovenskih osnovnih šol in osnovnošolce ekološko osveščajo. Za nevtraliziranje škodljivih sevanj so bio-piramide še vedno modni hit. Glede kozmetike pa so na voljo spet nove kreme za mlado in nečisto kožo, za zrelo kožo kot tudi za nego telesa in las. Poleg srečelova pa se je ljubljanski sejem NARAVA-ZDRAVJE predstavil še z razstavo golobov, zajcev, rac in z razstavo užitnih in neužitnih gob. Tridesetletnico pa letos praznuje tudi Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, ki še vnaprej zagotavlja visoko kakovost izdanih vin, in ki od leta 1975 podeljuje, poleg zlate, še srebrno znamko za kakovostna slovenska vina in rdeča za cviček. Ker pa osnovnošolci radi rišejo, so z raznimi risbami popestrili ljubljanski sejem NARAVA-ZDRAVJE. ER. ASFALTIRANJE CESTE POD OSTRIM VRHOM Dne 9.oktobra so delavci Cestnega podjetja Ljubljana položili drugo asfaltno prevleko na mestni cesti, ki vodi od trgovine Dežman na Ulici 1.junija navzgor do naselja Pod ostrim vrhom. Na tem območju so namreč že lani jeseni pričeli z rekonstrukcijo ceste na tem območju, v okviru katere so cesto deloma razširili, uredili - položili kanalizacijo, zavarovali brežine, obnovili vodovodne cevi, uredili razsvetljavo - pomladi letos pa so položili tudi prvo asfaltno prevleko. Rekonstrukcijska delaje izvajalo podjetje IBT - PIN po odobrenih načrtih, dela pa je financirala občina Trbovlje. IL TEDEN PROMETNE VARNOSTI V HRASTNIKU Prvi teden v oktobru je potekal pod geslom Teden prometne varnosti, ki ga je svet za preventivo in varnost v cestnem prometu razširil na cel mesec. Osnovnošolci so si lahko ogledali reševalno, policijsko in gasilsko vozilo in se pogovorili s predstavniki teh poklicev. Pogovarjali so se tudi o obnašanju pešcev in kolesarjev v prometu. Tretješolci in učenci OŠ Vitka Pavliča bodo sodelovali tudi v akciji stopimo iz teme. Pripravljajo pa tudi akcijo Brezhibno vozilo je varno vozilo. Župan Leopold Grošelj pa se bo z otroki pogovarjal o problemih, na katere naletijo na TRBOVLJE uTLTl Š m VODA TUDI NAPUŠAVAH V Pušavah se bodo na 10-ih domačijah kmalu otresli stalnih skrbi zaradi pitne vode. Doslej so namreč v tem naselju uporabljali v glavnem kapnico in oporečno vodo iz lastnih zajetij. Konec tega tedna bodo pričeli s črpalnim poskusom za vrtino, ki so jo izdelali lani. Med črpalnim poskusom bodo opravili tudi razširjeno analizo vode. Pretok vode na tem črpališču je pol litra na sekundo, kar bo domačijam na Pušavah zadostovalo za normalno oskrbo s pitno vodo. (Vir: Bilten) IL AKONTACIJA ZA SUŠO V občini Zagorje so prejeli sklep ministrstva za okolje in prostor (Sektor trajnih sanacij), da so odobrena akontativna sredstva za odpravo posledic suše do konca junija 2000 v višini 2,6 milijona tolarjev. Zagorjani so prijavili za 40 milijonov tolarjev škode zaradi suše do konca junija. Sedaj pa so pričeli ustrezni organi v občini zbirati prijave zaradi suše v obdobju julij-september. (Vir: Bilten) V HRASTNIKU TRI KILOMETRE NOVIH CESTIŠČ Jesenski meseci so primerni za nadaljevanje urejanja cestišč, ki potekajo v Hrastniku z okolico skozi vse leto. Tako te dni gradijo cesto iz centra Dola - od Jack bara oziroma cerkve sv.Jakoba - proti Predovniku in Špacapanu, cesto po cesti Emila Homeršaka pa bodo posodobili in uredili cestno razsvetljavo. Prav tako cesto v Grči, ki so jo razrili zaradi plinifikacije., V Hrastniku te dni zaključujejo cesto preko Prtiče, v Prapretnem pa odsek Vovčko. Na področju cestišč Turje - Gore - Kopitnik je predviden tudi cestni odsek Tomažič. Navedena dela bodo vredna 35 milijonov tolarjev, dolžina pa znaša tri kilometre. Seveda pa bo ostalo neurejenih še kar nekaj perečih odsekov, na katere čakajo krajani, bolj ali manj potrpežljivo že vrsto let. Besedilo Fonči Moljk, slikal PRAV ritjSoA A-S PDM2ALE Servis in trgovina d.o.o.. Blatnica 3a. I0C Trzin. 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 _________________lax: 061/162-37-05____________ CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 2000 TOURING moč (kW/KM) MPC GL 1500 SE Gold Wing 74/100 3.689.000 ST 1100 Pan European 74/100 2.655.000 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird 121/164 2.489.000 CB 1100 SF (X-11) 103/140 2.289.000 VFR 800 F1 81/110 2.412.000 CB 600 F Hornet 71/97 1.634.000 CB 600 S Hornet (poloklep) 71/97 1.719.000 ŠPORT VTR 1000 SP-1 100/136 2.749.000 VTR 1000 F Fire Storm 81/110 2.137.000 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.366.000 CBR 600 F 81/110 1.889.000 NSR125R 11/15 869.000 CHOOPER GL 1500 C Valkyrie 74/100 2.724.000 VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv 64/87 1.928.000 32/44 1.719.000 VT 750 C Shadow 32/44 1.622.000 VT 600 C Shadow 29/39 1.510.000 VT 125 C Shadow 11/15 1.078.000 ENDURO XL 1000 V Varadero 70/95 2.251.000 XRV 750 V Africa Twin 44/60 1.899.000 XL 600 VTranslap 41/55 1.400.000 XR 650 R 45/61 1.581.000 NX 650 Dominator 32/44 1.114.000 NX 250 Dominator 17/23 1.211.000 XLR 125 R 8/11 959.000 CROSS CR 250 R 43/58 1.199.000 CR 125 R 30/41 1.183.000 CR 80 RD 20/27 759.000 SKUTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 4/5.5 444.000 4/5.5 444.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000. J. II IGOR IN BRIGITA POKAZALA ODLIČNO FORMO V Zagorju jev soboto potekal 17.mednarodni turniru v kickboksingu-semi kontakt za dečke, člane in članice. Lani se je tega uglednega turnirja udeležilo skoraj 300 tekmovalcev iz osmih držav, letos nekaj več kot 200 iz Avstrije, Češke, Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Publiki sta se predstavila tudi mojstra glasbenih kat iz Nemčije Sandra Hess in Kristijan Brell. Izkazala seje tudi ženska ekipa domačega kluba, ki je izvajala glasbene kate in pa predstavnika izlaškega kluba, ki sta ob glasbi prikazala obrambne veščine kickboksinga. Po tumirjuje selektor naše reprezentance Vladimir Sitar sestavil dokončni seznam kickboksarjev v šemi contactu, ki bodo zastopali barve Slo venije na EP v Italiji od 18. do 23.oktobra. Med njimi (za EP ali SP) so tudi trije Zagorjani- Kalšek, Bračič in Buzina in dve predstavnici izlaškega kiuba-Plemenitaš in Dolinšek. Kratke, dvodnevne, zaključne priprave za nastop na EP v Italiji bo v šemi kontaktu vodil Zagorjan Alojz Miklavčič, pomočnik selektorja reprezentance. Naj zanimivejše finalne borbe, ki so se pričele nekaj po 17. uri, sije v zagorski športni hali ogledalo prek 400 gledalcev, ki so toplo pozdravili tudi naj kickboksaija v šemi contactu lanskega leta po izboru KBZS. Priznanje sta iz rok predsednika zveze Darka Filiputa prejela predstavnik domačega kluba Klemen Buzina (lani srebrn na SP v Madridu) in Ptujčanka Nadja Šibila (tudi srebrna na istem tekmovanju). Med najzanimivejšimi borbami za domače občinstvo so bile zagotovo borbe Igorja Kalška, najuspešnejšega domačega borca, kije tudi finalni dvoboj s Hrvatom dobil prepričljivo in pa finalni dvoboj Klemena Buzine in Ptujčana Davorina Gabrovca, ki sta se spopadla za eno prosto reprezentančno mesto, ki vodi na EP. V zadnjih trenutkih borbe je Gabrovec za točko ugnal Buzino, ki je bil ves čas v vodstvu in si s tem priboril nastop na EP močnejše organizacije WAKO, Buzina pa se bo udeležil SP organizacije IAKSA. Mogoče bi si Buzina, tudi zato, ker je letošnji državni prvak in ker je po naši oceni v soboto pokazal več znanja, bolj kot Gabrovec zaslužil nastop na EP. Omeniti velja tudi nekatere dobre nastope izlaških tekmovalcev. Svojo premoč je s prepričljivimi zmagami še enkrat dokazala Brigita Plemenitaš, razveseljujejo pa tudi odlične predstave Marka Razpotnika in Grega Ocepka. PRVA MESTA IN UVRSTITVE ZAGORJANOV IN IZLAČAN0V: DEČKI do 32 kg; l.Teo Humar, Budokai Nova Gorica do 40 kg; 1 .Tin Stipeč, Hrvaška do 48 kg; 1 .Robi Simonič, KBV Ptuj, 2.Blaž Plevnik, 3.Andrej Ocepek, oba PDK Izlake do 56 kg; 1 .Marko Šarko, Hrvaška, 2.Sašo Stojanovič, PDK Zagorje do 63 kg; 1 .Marko Razpotnik, PDK Izlake nad 63 kg; 1 .Kristjan Slodnjak, KBV Ptuj 2.Grega Ocepek, 3.Jure Urbanija, oba PDK Izlake. ČLANI do 57 kg; 1.Tomaž Rogelj (brez borbe), Budokai Nova Gorica do 63 kg; 1.Davorin Gabrovec, KBV Ptuj, 2.Klemen Buzina, PDK Zagorje do 69 kg; 1.Mario Krakolinig, Avstrija do 74 kg; l.Uroš Makuc, Budokai Nova Gorica do 79 kg; 1. Christian Patterer, Avstrija do 84 kg; l.Igor Kalšek, PDK Zagorje do 89 kg; L Matej Šibila, KBV Ptuj do 94 kg; l.Gunther Wenninger, Avstrija, 2.Andrej Bračič, PDK Zagorje nad 94 kg; 1 Josef Patterer, Avstrija ČLANICE do 50 kg; 1.Silvija Hršak, Hrvaška, 2.Liljana Gošte, PDK Izlake do 55 kg; 1 .Judith Sulzner, Avstrija do 60 kg; 1.Brigita Plemenitaš, 3.Tea Roglič, obe PDK Izlake do 65 kg; l.Bianca Pfahringer, Avstrija, 3.Urška Dolinšek, PDK Izlake nad65 kg; 1 .Martina Kis. Av strija. Izjave: Pred.KBZS Darka Filiputa: »Mednarodni turnir v Zagorju je zagotovo na zavidljivi ravni, lahko rečem, da celo med najboljšimi v Evropi. Tako po organizacijski plati kot po kvaliteti prikazanih borb.Z optimizmom pričakujemo letošnje evropsko (WAKO organizacija) in svetovno prvenstvo (IAKSA organizacije), kjerupam, da se bomo izkazali s kakšno dobro uvrstitvijo. Selektor reprezentance Vladimir Sitar (evropski prvak iz Hamburga 1982):« V naši reprezentanci je kar nekaj kandidatov za osvojitev medalje na EP in SP: Kalšek, Buzina, Šibila, Plemenitaš idr. Današnje borbe so pokazale njihovo dobro pripravljenost. Upam, da bo vsaj enemu uspelo« Reprezentant Igor Kalšek nam je pred prvim dvobojem zaupal, da čuti pred občinstvom dokaj velik pritisk, saj so se le ti nekako navadili, da kot za šalo dosega zmage. Po finalnem dvoboju je še dejal: »S svojo pripravljenostjo in prikazanimi borbami sem zadovoljen, tako da so moji občutki pred EP dobri.« Predsednik zagorskega kluba Anton Beja: »Ker imamo že kar nekaj izkušenj, večjih težav pri organizaciji letošnjega turnirja nismo imeli. Edino kar smo upali, da bo boljše, je bil obisk. Upali smo, da bomo napolnili dvorano. Verjamem pa, da nam je uspelo promovirati Zagorje. Sandra Hess, Nemčija: »Težko bi povedala koliko predstavitvenih glasbenih kat (podobno kot v Zagorju op.p.) izvedem letno. Udeležujem se Trenutek zmagoslavja Igorja Kalška Na| kickboxar|a lanskega leta 19. VINOTOKA 2000 3T) DT ■ tudi tekmovanj. Letos sem v maju osvojila 1.mesto na svetovnem pokalu. Vzdušje v Zagoiju mi je bilo že lani všeč, zato sem danes znova tukaj. Žal je danes bolj slabo vreme, tako da si nisem mogla ogledati samega mesta in ker grem že danes domov, bom to storila kdaj drugič.« Kristjan Brell (Sandrin klubski tovariš): »Tako kot Sandra, s katero se skupaj udeležujeva turnirje, tudi jaz ne nastopam v borbah, ampak le v katah. S Sandro (pozabila je povedati) sva bila prva na odprtem pokalu Anglije. S tem športom se ukvarjam osem let, s samimi katami pa štiri leta.« Oba svetovna podprvaka (zaenkrat še amaterja) smo tudi vprašali, koliko časa še lahko uspešno nastopata v tej športni zvrsti. Odgovorila sta, da zaradi tega, ker imata v sestavi kat veliko artističnih spretnosti, le še nekaj let. V cirkusih pa zaenkrat tudi še nista nastopila, sta se pa ideji, da bi, prešerno nasmejala. Marko Razpotnik, Izlake: »Treniram šesto leto in če bom nadaljeval s podobnimi borbami kot danes, bom zelo zadovoljen. Nekoliko več pozornosti bom moral posvetiti še kondicijski pripravljenosti.« Besedilo in sliki Igor Goste PADEC PREPREČIL PRIMOŽU Roaiču NASLOVDRŽAVNEGA PRVAKA Devetletni Andraž Pograjc, član SK Zagorje-SZS Kisovec, je na tekmi za slovenski pokal dečkov do 10 let v Žireh, s skokoma 22 m prepričljivo zmagal. Drugi je bil s skokoma 21 in 21,5m Jože Kamenik iz kluba SK Šmartno na Pohorju, tretji pa klubski kolega zmagovalca Janez Močnik-Guna, s skokoma 21 in 21,5m. Med Kisovčani je vidnejšo uvrstitev s 13.mestom dosegel še Leon Grobljar (20 in 19,5m) in s 16.mestom Aljaž Smolič (19,5 in 20,5m). Dejan Žujič je bil 32., Miha Jesih s padcem 34. in Luka Žujič 38. V Guncljah so na DP za dečke do 12 let fantje dosegali večje daljave. S skokoma 35,5 in 36m je zmagal sin Mirana Tepeža Jurij Tepeš, SK Dolomiti, drugo mesto je s skokoma 34,5 in 35m osvojil Milan Zupančič, SK Zagorje-SZS Kisovec, tretji je bil še dmgi član SK Dolomiti Andrej Radpš, s skokoma 34,5 in 35,5m. S padcem si je Primož Roglič (35,5 in 36,5m) priboril zanj skromno S.mesto. Brez padca bi si zagotovo priskakal prvo mesto, ki si ga na osnovi letošnjih rezultatov zagotovo zasluži. Andraž Pograjc je bil s skokoma 30,5 in 33m štirinajsti, Klemen Bravec s skokoma 31 in 31,5m 21., Janez Močnik-Guna s skokoma 29,5 in 31 m 33., Luka Grobljar je bil 49. in Dejan Judež 58. Igor Goste RRPDR IZLAKE VABI R VPISU Karate klub PDK Izlake je bil ustanovljen leta 1994. V letih delovanja seje klub dobro uveljavil. Tako doma kot v tujini. Dokaz so odlični rezultati na domačih državnih prvenstvih in na mednarodnih tekmovanjih. Tekmovalci tega kluba so osvojili že veliko naslovov državnih prvakov, pa tudi na mednarodnih turnirjih neredko stopijo na najvišje stopničke. Na stopničkah so stali že več kot tristoštiridesetkrat. Pohvalijo se lahko z dobrimi tekmovalci, kot so Brigita Plemenitaš, Marko Razpotnik in Miloš Rozman. Brigita je tudi že nekaj let članica naše reprezentance, pred kratkim pa je to postala tudi Urška Dolinšek. Osnovni namen kluba ni le tekmovanje, doseganje medalj, ampak v prvi vrsti mladim ponuditi možnost ukvarjanja s športom ter se ob tem še naučiti borilnih veščin. Tako kot že v prejšnjih letih, bodo tudi letos vpisovali nove člane. Vsi, ki vas zanima ta zvrst športa in rekreacije vas ta klub vabi k vpisu. Vpis se bo odvijal v telovadnici OŠ Ivana Kavčiča Izlake, vsak ponedeljek, sredo in petek med 18. in 20. uro od 11. oktobra do 31 .oktobra 2000. Oglasite se in si v naštetih dnevih oglejte njihove treninge. Morebiti je prav ta športna zvrst tisto pravo za vaše telo in dušo. Igor Goste TRBOVLJE PORTRET JARE PRAŠNIKARJA Osemletni Jaka Prašnikar, Zagorjan med mladimi kisovškimi orlici, je varovanec trenerja Boruta Markoška. V svoji kratki skakalni karieri je na skakalnih tekmah dosegel že nekaj vidnejših uvrstitev. Bil je tretji v Šmartnem na Pohorju, šesti v Vuzenici in osmi v Ljubnem ob Savinji. Simpatični fant, ki ima poleg skakanja rad tudi druge športe, npr. alpsko smučanje in nogomet, si je za svojega vzornika izbral Nemca Svena Hannavalda. Vzor bi si lahko našel tudi v svojem dedu Janezu Rozini, ki je skakal lepo in daleč. Daleč pa skače tudi Jaka, saj je že uspel preskočiti svojo drugo (če je deset metrov prva) magično mejo, imenovano dvajset metrov. Njegov uradni rekord znaša namreč 20 metrov in pol. Pa še to. Za skakanje se je Jaka navdušil kar sam. Besedilo In slika Igor Goite 19. VINOTOKA 2000 Zasavski športni radar 1 .slovenska liga malega nogometa Tutti frutti Beton - GIF Beton MTO Zagorje 2:0 Oslabljeni Zagorjani (manjkali so Isič, Bauman in Džafič) se niso mogli kosati z motiviranimi domačini, ki so Zagorjanom prizadejali drugi prvenstveni poraz v šestih tekmah. Varovanci trenerja Darka Feleta in športnega direktorja Branka Praznika Kose se kljub temu še vedno držijo na odličnem četrtem mestu, ki še vodi v play off za prvaka Slovenije, vendar je do konca prvenstva še dolga pot.(pm) 2.slovenska nogometna liga Zagorje - Feroterm Pohorje 4:1 Zagorjani so zabeležili svojo tretjo zaporedno zmago in se zavihteli na 4.mesto prvenstvene lestvice, za prvim mestom, ki neposredno vodi v prvo ligo, pa zaostajajo vsega tri točke. Je pa res, da imajo poleg Zagorjanov še štiri ekipe isto število točk, kar le še dokazuje, kako je letos druga liga izenačena. Že sedaj pa se Zagorjanom obrestuje, da so v svoje vrste pripeljali odličnega napadalca Poglajna, ki je v nedeljo dosegel dva izmed štirih zadetkov Zagorjanov, poleg njega pa sta zadela še Uranič in Čauševič.(pm) S.slovenska nogometna liga - center Svoboda Ljubljana - Rudar Trbovlje 2:2 Trboveljčani so se dobro odrezali na gostovanju pri Svobodi in se z osvojeno točko prebili na 11.mesto (vseh ekip je 14), kljub temu pa se jim po vsej verjetnosti obeta ogorčen boj za obstanek.(pm) 1 .A državna rokometna liga AvtoMikolič Rudar - Slovan 30:30 Na prvem prvenstvenem obračunu sezone se je v Polaju bralo kar okrog 800 gledalcev, ki pa niso doživeli zmage domačih. To jim je v veliki meri preprečila poškodba Čopa in vprašanje je, kdaj se bo Jani spet vrnil na rokometna igrišča, saj poškodba ni tako nedolžna.(pm) 1 .B državna rokometna liga Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 25:21 Dol TKI Hrastnik - Izola 29:23 Dolski rokometaši so pričeli letošnje državno prvenstvo v l.B rokometni ligi s porazom v Gorišnici. Novi ligaši so Dolane odpravili, potem ko so gostje v zadnjih desetih minutah tekme rezultat spreobrnili v svojo korist. Dolani so še kar solidno igrali v obrambi, v napadu pa delali ogromno napak. Predvsem pri strelih na gol so bili nezbrani in med drugim zastreljali tudi štiri od šestih sedemmetrovk. Pri domačinih je tehtnico na njihovo stran postavil vratar Valento, izkaali pa so se še Ivančič, Kumer in Pisar. Dolani so že na začetku ostali brez Štuhca, ki je zaradi pregrobe reakcije na provokacije domačih igralcev in tudi malo prestroge ocene sodnikov dobil rdeči karton. V precej bledi igri sta na svoji ravni igrala le Rantah in Pavlič. Za Dolane je 5 golov dosegel Rantah, po trikrat so bili uspešni Tome, Pap in Ramšak, dvakrat sta zadela Šterbucl in Špacapan, po enkrat pa Hribar, pavlič in Cvetko. Srečanje sije v novi dvorani v Gorišnici ogledalo le 15 gledalcev. Za tekmo 14.oktobra pa je RK Dol TKI Hrastnik pripravil pester program. Poleg klubskega mačota so nastopile še Dolske mačke in Nimfe. Začeli so z igro Zadetek, ki je že na prvi tekmi osrečila s TV sprejemnikom Dareta Štojsa iz Hrastnika. Tekma z Izolo v domači dvorani je bila neprimerno boljša od prve. Obramba domačih je bila odlična, dobri in hitri protinapadi, skratka, dolski rokometaši so pokazali borbeno igro.(fm) Rokomet mladih ŽRK Zagorje - ŽRK Bakovci 30:6 V drugem krogu DP mladih so kadetinje letnic 84 iz Zagorja gostile vrstnice iz Bakovcev. V srečanju dveh neenakovrednih nasprotnic so Zagorjanke pod vodstvom trenerja Ota Pavlina dosegle prepričljivo zmago z rezultatom 30:6 (17:2). Zadetke na srečanju, katerega so odigrale vse igralke, so dosegle: Nadja Korinšek in Nataša Kavzar po 5, Violeta Kos in Tjaša Klukej po 4, Diana Mišič in Anja Poglajen po 3, Urška Šikovec 2 ter mateja Jelševar, Jasna Medvešek, Jerneja Jerman in Maja Renko po enega, (ir) Liga Kolinska Zagorje Banka Zasavje - Helios Domžale 87:98 Favorizirani Zagorjani so več kot očitno v globoki krizi, iz katere pa se bo potrebno kar se da hitro pobrati, da ne bi bilo prepozno. V štirih prvenstvenih krogih so "bankirji" uspeli le enkrat zmagati in to le za eno točko, da o visokem porazu čez 40 točk proti Krki niti ne pišemo... Vse glasnejše so kritike na račun trenerja Goreneca, kajti igralci, ki so okrepili Zagorje, še niso v pravi formi, sploh pa za največje razočaranje velja Igor Thaler in r? J J G J' 11 Zagorjanom se še kako lahko kolca po Luki Bassinu.(pm) l.B slovenska košarkarska liga GD Hrastnik - Ilirija 103:100 Košarkarji Gradbene dejavnosti Hrastnik so v drugem kolu precej nesrečno in nespretno izgubili v Slovenskih Konjicah z ekipo Banexa. Dolgo so vodili, pri rezultatu 60:51 za Hrastnik pa je domači trener poslal na igrišče štiri branilce in krilnega igralca ter z delnim izidom 21:6 odločil tekmo v škodo Hrastničanov. Slednji so v tem delu delovali izgubljeni in zapravili lepo priložnost za prvi par točk iz gostovanja pri solidni ekipi Banexa. Pri Hrastničanih je bil najboljši strelec Čeko z 18-imi točkami, dobro pa je zaigral tudi mladi Tušek, kije zadel štiri zapredne trojke in pristal pri 14-ih točkah. Žitnik je dosegel 13 točk, Gjud 11, Davor Čop 9, Peršič 4, Goran Čop in Golotič po 3 ter Deželak eno. Hrastničani imajo po dveh kolih poraz in zmago, v soboto pa so se v dvorani na Logu pomerili z Ilirijo in po tesnem dvoboju slavili s 103:100, pri tem pa je največ točk za domače dosegel Davor Čop - 35.(fm) Karate ZLATA DOBA TRBOVELJSKIH KARATEISTOV V okviru KZS je v soboto 7.oktobra v Lenartu potekalo drugo letošnje pokalno tekmovanje za mladinke in mladince. Za karate klub Tika Trbovlje so nastopili: Tomy Cestnik, Gorazd Gričar, Dalibor Filipič, Franci Ceferin, Jernej Simerl in Miha Kovačič. Vodil jih je trener Bogdan Simerl. Najprej so nastopili v katah. Zaradi manjšega števila nastopajočih se je v finale uspelo uvrstiti večini Trboveljčanov. Po dolgem času so Trboveljčani krojili sam vrh, saj je pri mlajših mladincih Filipič osvojil bronasto medaljo, pri starejših pa je zmagal Kovačič pred klubskim prijateljem Simerlom. Na najvišji stopnici sta stali tudi obe ekipi, pri mlajših ekipa v sestavi Cestnik, Filipič in Ceferin, pri starejših pa Filipič, Simerl in Kovačič. Tudi v športnih borbah so nadaljevali z zmagovalnim ritmom, saj so zmagovalci po starostnih in težnostnih kategorijah postali: Dalibor, Franci in Miha, srebrno medaljo sta osvojila Jernej in Dalibor ter bronasto Franci. Franci in Dalibor sta kot pogojnika nastopila tudi v kategoriji starejših mladincev. Najuspešnejša trboveljska tekmovalca sta bila Miha Kovačič s tremi zlatimi medaljami in Dalibor Filipič s petimi osvojenimi medaljami, od tega 3 zlate, 1 srebrna in 1 37> n? m I bronasta. Enajst osvojenih medalj na uradnem državnem tekmovanju pomeni, da se v Trbovljah goji res kvaliteten karate. Trboveljski tekmovalci osvajajo najvišja mesta tudi na največjih uradnih svetovnih tekmovanjih. Ti rezultati pa so plod dolgoletnega dela trenerskega tima kot tudi klubske uprave ter seveda veliko odrekanja in dela samih tekmovalcev. Franjo Glavica Strelstvo 12.ZLATA DIABOLA DEBEVCU Na strelišču SD Trbovlje v Trbovljah je bilo dne 7.oktobra 2000 tekmovanje za "12.zlato diabolo", izdelek zlatarja Jožeta Mešička. Takmovanja se je udeležilo 26 najboljših strelcev in strelk iz Slovenije. S 592 krogi je zmagal nosilec zlate olimpijske kolajne iz Sydneya Rajmond Debevec, član SD Olimpija iz Ljubljane. To lovoriko je osvojil že petkrat zapored. Najboljša mladinka je bila Petra Fajdiga (SD Postojna) s 583 krogi, najboljši mladinec pa Luka Vratič (SD Dušan Poženel Rečica pri Laškem) s 581 krogi. Pri domačinih se je najbolj odrezal Oto Strakušek, ki je bil 2. s 590 krogi, Martin Strakušek je bil 5. in Uroš Javorič (vsi SD A.Hohkraut) 13. Najboljši po rezultatih so po koncu tekmovanja poleg tradicionalnih priznanj prejeli tudi praktične nagrade. Predstavniki SD Trbovlje, Občine Trbovlje in ZŠDT Trbovlje pa so Rajmondu Debevcu podelili še posebna priznanja za uspeh na olimpijadi. Donatorji "12.zlate diabole": Zlatarstvo Mešiček Jože Trbovlje, Upravna enota Trbovlje, DAX d.o.o. Electronic Systems Trbovlje, Trgo trans Trbovlje, Mladinska knjiga Zagorje, Foto Podbevšek Anton s.p.Trbovlje, Avtomehanika enart Trbovlje, Videoteka Pepi Trbovlje, Atelje Kozole Trbovlje, TSG Lunar Aleksander s.p. Zagorje, Livarna d.o.o. Trbovlje, Coppess Au trade d.o.o. Trbovlje, Rudis d.d. Trbovlje, Avtomaterial Slapy Trbovlje, Avto šola Krpan Trbovlje, Zavarovalnica Triglav Trbovlje, Europlin Trbovlje, ZŠDT Trbovlje, Steklarstvo Mišic Trbovlje, Goltes Trbovlje, INFO -Računalniška hiša Trbovlje, KOP Zagorje ob Savi, Kamnoseštvo Germadnik Trbovlje, Medica bar Trbovlje, Mesarstvo Jurij Trbovlje, Gradbeništvo Marodi Trbovlje, Mesarstvo Prekoršek Trbovlje, Grafično podjetje Škoberne Trbovlje, (muš) 19. VINOTOKA 2000 Marjeta Kovač, Zavod za šport Slovenije 17.10. 2000 Izjava za javnost št. 2 zapri Zadeva: Sklepi vlade (št. 660-01/2000-1) Kot direktorica Zavoda za šport Slovenije sem z velikim začudenjem prejela fotokopijo sklepov vlade Republike Slovenije št. 660-01/ 2000-1, ki mi jo je poslal državni sekretar za šport dr. Aleks Leo Vest. Sklepe je vlada sprejela na svoji 17. seji dne 21. septembra 2000. O celotnem postopku nismo bili obveščeni ne jaz kot direktorica Zavoda za šport Slovenije, ne člani sveta zavoda (čeprav je dr. Vest novi predsednik sveta) in ne delavci zavoda. S tem so bile grobo kršene pravice delavcev, zato vas obveščamo, da bomo delavci zavoda sprožili tožbo pri Upravnem sodišču in pravni postopek zaščite naših pravic. Sklepi so bili sprejeti na podlagi tretje alinee 54. člena Zakona o zavodih, ki določa, da zavod preneha, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil zavod ustanovljen. Zavod za šport Slovenije ima dva ustanovitelja, kar pomeni, da bi takšen sklep lahko sprejela soglasno le oba. Tako Zakon o zavodih, kot tudi Akt o ustanovitvi Zavoda za šport Slovenije ne dajeta pravice enemu ustanovitelju, da ta lahko sprejeme sklep o prenehanju zavoda brez soglasja drugih ustanoviteljev (v obravnavanem primeru brez soglasja Olimpijskega komiteja Slovenije). Zaradi navedenega je obravnavani sklep nezakonit in ne more imeti pravne veljave. Teoretično bi bilo sicer možno, da eden od ustanoviteljev odstopi od Akta o ustanovitvi zavoda, čeprav tudi takšne situacije ne predvidevata niti Akt o ustanovitvi zavoda niti Zakon o zavodih. To pravico bi lahko izkoristil eden od ustanoviteljev na podlagi splošnih načel obligacijskega prava, da lahko trajna pogodbena razmerja načelno prenehajo vedno že z enostransko izjavo pogodbene stranke. Po teh načelih pogodbenik lahko odpove pogodbo, ne da bi za to moral navajati kakšne utemeljene razloge (seveda je v tem kontekstu drugotnega pomena vprašanje odškodninske odgovornosti), ker je to njegovo opcijsko upravičenje, vendar po istih načelih odpoved ne sme biti dana ob neprimernem času. V takem primeru bi bilo edino dopustno uporabiti analogijo z ureditvijo odstopa družbenika, ki ga predvideva določba 106. in 107. člena Zakona o gospodarskih družbah. V prvem odstavku 107. člena navedenega zakona je določeno, da družbenik lahko odpove družbeno pogodbo na koncu poslovnega leta, če odpoved pisno sporoči drugim družbenikom vsaj šest mesecev pred tem dnem. Tudi če bi Vlada Republike Slovenije v svojem sklepu nedvomno izrazila svojo voljo po odstopu od Akta o ustanovitvi Zavoda za šport Slovenije, bi glede na zgoraj citirano določbo in glede na čas sprejema sklepa lahko Zavod za šport Slovenije prenehal najprej s koncem poslovnega leta 2001. V prvem sklepu vlada ugotavlja, da so prenehale potrebe po storitvah Zavoda za šport Slovenije, čeprav je svet zavoda, v katerem so predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Olimpijskega komiteja Slovenije -združenja športnih zvez in strokovne javnosti sprejel izjemno obsežen letni delovni načrt zavoda, glede na sistemizacijo pa je zavod letos zaposlil dva nova sodelavca (področje informatike v športu in področje športne rekreacije). Zanimajo nas strokovne analize in utemeljitve, ki so bile verjetno predložene vladi in na podlagi katerih je vlada ugotovila, da so prenehale potrebe po storitvah Zavoda za šport Slovenije. Državni zbor je na predlog vlade in s soglasjem Olimpijskega komiteja Slovenije -združenja športnih zvez ter pozitivnim mnenjem Strokovnega sveta za šport 3. marca 2000 sprejel Nacionalni program športa. Ta v 6. poglavju opredeljuje naloge Zaveda za šport Slovenije. Zavod opravlja obsežen sklop nalog, kijih določa 24. člen Zakona o športu. Izjemno razvejana dejavnost zavoda je vsako leto posebej predstavljena v treh Informatorjih, posebnih številkah revije Šport mladih. Glede na drugi sklep menim, da bi morala vlada najprej predložiti v Državni zbor spremembo Nacionalnega programa športa in Zakona o športu, ki opredeljujeta dejavnost Zavoda za šport Slovenije, o tem pa bi morala biti obveščena in razpravljati Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez, ki daje skladno s 5. in 68. členom Zakona o športu soglasje k Nacionalnemu programu, in Strokovni svet za šport, ki mora podati svoje mnenje. Vladaje tako samovoljno spremenila Nacionalni program, ki ga je letos sprejel Državni zbor. Gotovo pa je zanimivo tudi dejstvo, daje vlada v hitrici "pozabila" obvestiti o sklepih Zavod za šport Slovenije, kar je razvidno iz zadnje alinee sklepov, kjer piše, kdo prejme sklepe. Prav tako očitno vlada uradno ni obvestila drugega soustanovitelja zavoda Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez. Ker sem kot direktorica zavoda dolžna delavcem Zavoda za šport Slovenije, ki so strokovnjaki na svojih področjih dela, predstaviti argumente vlade za prenehanje delovanja in likvidacijo zavoda, bomo po sprejemu uradnih sklepov, ki morajo vsebovati tudi pravni pouk, zaprosili vlado in Ministrstvo za šolstvo in šport za predložitev strokovnih analiz, na podlagi katerih je vlada sprejela sklepe pod številko 660-01 /2000-1. fU Marjeta Kovač DIREKTORICA ZAVODA MAZDA AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ZAGORJE 10% nižanje cen vozil iz zaloge DEMIO............prihranek do 250.000 SIT* 626..............prihranek do 450.000 SIT* 323 EXCLUSIVE....prihranek do 300.000 SIT* Prihranek je odvisen od opremljenosti posameznega modela! Še ugodnejši kredit in leasing: 50% + 50% na 24 obrokov brez obresti. Pričetek akcije. Brezplačni preventivni zimski pregledi vozil Na zalogi že zimske pnevmatike GOODfrEAR SEMPERIT ® KUMHO AVTOPLAŠČI po ugodnih cenah: v prednaročilu do 31. oktobra 10% popust. Opravljamo visoko kvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela. V času popravila vašega avtomobila, nadomestno vozilo 2 dni GRATIS. odprto: od 8. do 18. Ure; soboto: od 9. do 13. Ure mazoa Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel.: (0601) 64-729, 66-500 AVTOHIŠA KRŽIŠNIK ...SINET DOMA VARUJE-VAŠE PREMOŽENJE! VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS! • l TL TL 3Vm It* H Neuradni rezultati volitev v državni zbor RS v volilni enoti 6 MATJAŽ ŠVAGAN ABSOLUTNI ZMAGOVALEC V SLOVENSKEM MERILU 1. Združeni zeleni S.Stranka mladih Slovenije Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Jurij Auer 4,10 88 0,43 Marko Drnovšek 8,9 670 4,22 Franc Barič 9,11 95 0,57 Tadeja Bučar 10 471 4,28 Milena Holc 11 180 1,69 2.ZLSD - Združena lista socialnih demokratov Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % 9.SLS + SKD Slovenska ljudska stranka ^Leopold Grošelj 9 1205 19,98 Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Uroš Nučič 10 1375 12,32 Marijan Schiffrer 9 108 1,79 Staša Baloh Plahutnik 11 637 5,99 Margareta Jeraj Kunc 10 286 2,60 Sašo Anžur 11 495 4,66 3.Socialdemokratska stranka Slovenije Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % lO.Naprej Slovenija Slavko Kmetič 9,10 1335 7.83 Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Dragica Jazbec 11 790 7,43 Marko Kapi 9,10 50 0,29 Marko Jermančič Medič 11 16 0,15 4.Nova stranka Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % ll.Stranka demokratske akcije Slovenije Igor Pavel šek 9,10 81 0,48 Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Robert Ličen 8,11 68 0,33 Edhem Selimovič 9 74 1,23 Ekrem Hajrič 10,11 150 0,69 S.Demokratska stranka Slovenije; Demokrati Slovenije Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % 12.Slovenska nacionalna stranka Irena Štraus 8,11 77 0,38 Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Vojko Iztok Sedmak 9,10 37 0,22 Bogdan Barovič 9,10 1580 9,27 Sergej Fresl 11 259 2,44 6.Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % 13.Liberalna demokracija Slovenije Božidar Humar 9 118 1,96 Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Andrej Dolšina 10,11 1024 4,73 **Miran Jerič 9 3189 52,88 **Zoran Gračner 10 5627 51,09 T.Demokratična stranka upokojencev Slovenije **Matjaž Švagan 11 7267 68,38 Kandidat: Volilni okraj Št.glasov: % Uradni rezultati bodo znani 24.oktobra 2000. Franjo Krsnik 9 296 4,91 Legenda: Alojz Vajdič 10 462 4,20 ** - uvrščeni v državni zbor RS Jože Ranzinger 11 180 1,69 * volilni okraj 9 - Hrastnik * volilni okraj 10 - Trbovlje * volilni okraj 11 - Zagorje Podatke zbral In uredil: Peter Motnlkar ni (uio/ ni&... 'tPat&in/ sta> (uta/ c/Piuno& uv s4lenAa' iiv njuna/ uelifza/ tju&ezeiv uv nastalo/ je u-etifia UuA&zni/; Lt/ njej/ se/ je/ upne/ulila (Labceno/ &Uj£/, ki/ mu/ svčeA/ utiipa c}li&/, CYU&/, cVllk/... r, Ti nrvn Vaše misli se bodo v prihodnje vrtele predvsem okoli denarj a. 22.3. -20.4. Toda nikar ne preizkušajete svoje sreče. Posle, ki se vam ponujajo, raje dvakrat preverite. Tokrat se ljubezenska avantura lahko spremeni tudi v kaj resnejšega. Št.: 1. Tekali bos-// ^ te sem in tja v želji, da bi naredili vse, \ kar si želite. UngjjF Čeprav vam bo to krasno uspevalo, pa 21.4. -21.5. se vas lotevalo nezadovoljstvo. Potrebujete spremembo, ki bo pomirila vašo dušo. Št.: 23. ^ # Zvezde vas ftjm- vodijo v divje in > razburkano nočno življenje. Vendar pa to ne more načeti harmonije, ki vaju s partnerjem vodi skozi labirint življenja. Poskrbite le, da bo partnerju enako lepo, kot je vam. Št.: 17. Kar so bile včasih samo sanje, bo zdaj 'A postalo resni-čnost. Čaka 22.5.-21.6. vas uspešno poslovno življenje, polno dinamike, izzivov in možnosti za napredovanje. Pazite le, da se ne bo zamajala vaša partnerska zveza. Št.: 24. I s Ujeli boste ^ sebi lasten ritem razmišljanja. Glava ne bo prenapolnjena, misel bo sledila misli. To izkušnjo prenesite na reševanje zapletenih nalog. A ne pozabite na ljubezen, ki že močno trka na vaša vrata. Št.: 25. Čeprav natančno veste, kaj želite JijU in kako boste to dosegli, pa ste zad-JW\ nje čase pogosto negotovi. Nekaj 24.8.-23.9. toplih besed vaših najbližjih bo dovolj, da se vam baterije spet napolnijo. Št: 5. 24.7.-23.8. /Vača bodočnost cest^ diu-odifo do čdou-edoo-e^a srca.; so dofye. (Joseph Conrad) Število človeških src se je v dneh od 1.10. do 13.10.2000 povečalo za štiriindvajset, kar dvoje malih srčec na dan in to trinajst fantovskih in enajst dekliških. 1.10.2000 Helena Jančič, Ulica španskih borcev 24. Trbovlje - sin Jernej Nina Kovačič, Prapreče 1 la, Trbovlje, - sin Luka Jerman 2.10.2000 Mateja Nemec, Brdce 44, Hrastnik - sin Matej Tina Kadunc, Trg revolucije 2. Trbovlje - sin Žan-Michelle Lipovšek 4.10.2000 Vida Brgles, Bobovo 7, Šmarje pri Jelšah - hči Nina Karmen Zupanc, Čopova ulica 2, Žalec - sin Tadej Urankar 5.10.2000 Nataša Pušnik, Marno 5, Dol pri Hrastniku - hči Anamari Elizabeta Bokal. Ulica talcev 4, Zagorje - hči Zala Cvetko Nartec Bračun, Kovinarska 9, Krško - hči Eva Bračun Darja Srebot, Verbete 4, Frankolovo - sin Timej 6.10.2000 Branka Jerič, Kamni vrh 16, Gabrovka - hči Nina Martina Drolc, Vrhovo 32, Radeče - hči Valerija Magda Palčič, Petelinkarjeva 3, Kisovec - sin Maks 9.10.2000 Ivica Cvetko, Mamolj 29, Sava pri Litiji - sin Denis Hiršel 10.10.2000 Veronika Skubic, Radeče - sin Ervin Janja Skubic, Loke 29, Trbovlje - hči Kirn Butara Beti Martinčič, Trg svobode 27, Trbovlje - hči Anamarie Vengust 1 1.10.2000 Sandra Riker, Na zelenici 14, Celje - hči Alisa Metka Koch, Log 15a, Hrastnik - sin Matic Polona Potrata, Log 28d, Hrastnik - sin Anže Pavliha 12.10.2000 Jerica Hočevar, Mestni trg 5d, Trbovlje - hči Monika Nataša Golob, Čufarjeva 1. Vojnik - hči Lara Pilko Melita Kramžar, Podkraj 34, Hrastnik - sin Luka 13.10.2000 Alenka Kostajnšck, Trg revolucije 9, Trbovlje - sin Nik egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 mo? 24.9.-23.10. Poskušajte svoje doživljanje bolj uskladiti z zunanjimi okoliščinami in ne sanjajte preveč. Na delovnem mestu boste 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. brez dlake na jeziku spregovorili o nečem, kar vas že dlje časa moti. Št.: 7. _ Na delo- vnem mestu bo vaš trud končno obrodil sadove. Zadovoljni boste, ker bodo vaše dosežke znali ceniti tudi drugi. Preveč nasprotujoča čustva vam v ljubezni onemogočajo, da bi delovali bolj odločno. Št.: 21. Kar razganjalo vas bo od energije. Na poslovnem po- dr°ČjU b0S*e S svojim neposrednim pristopom sklenjali odlične posle. Samski Strelci boste navduševali nasprotni spol in če ne boste preveč izbirčni, se vam obeta nova zveza. Št.: 15. Vsaka dodatna obremenitev vam bo v teh dneh odveč. Potrudite se le, da ne boste delali preveč spodrsljajev. V ljubezni pa se ne držite togo. Zagrabite svojega partnerja in ga malce požgečkajte. Št.: 10. Vaše razpoloženje se zelo naglo spreminja. Včasih še sami prav dobro ne veste, kaj vam manjka. Umirite se in 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. skušajte o stvareh, ki vas motijo, premisliti, preden začnete ukrepati. Partner vam bo v oporo. Št.: 3. Na delovnem mestu se boste izkazali s svojo zagrizenostjo, ki pa vsem ne bo pogodu. Morda vam res primanjkuje posluha za timsko delo. Ne zahtevajte od partnerja, da stalno pleše tako, kot vi žvižgate, saj vam lahko še odpleše drugam. Št.: 2. 20.2.-21.3. /S/AGRAD/N/AKRIZAMKA ^ MAGRADMA KRIŽANKA AVTOR: BOJAN ARKO DANSKA IGRALKA (ASTA) AMERIŠKI PLESALEC, PEVEC IN IGRALEC (FRED) NAŠ SLIKAR (MATEJ) HERMAN RIGELNIK JEKLENO SIVA TRDA KOVINA (V) ^M. IGRALKA CLAIRE FUR. PESNIK V MAKEDO-NIJI (EMIN) GLAVNO MESTO PREBI- DRŽAVE VALCI fENNESSEE ISTRE V ZDA___________ PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI ZBIRANJE DENARJA MED SVATI iMjrUbM CERKVENI ZBOR; TUDI KONCIL MUZEJ V SANKT PETERBURGU V RUSIJI KITAJSKA REKA V MANDŽURIJI PRIPADNIK MOMOVV KAMERUNU NAVAL. NAPAD NEGATIVEN. ODKLONI- LEN ODNOS GRŠKA BOGINJA NESREČE OGLAS. ANONSA PRAZGODOVINSKA NASELBINA OB BREGU, ZGRAJENA NA KaiH, ZABITIH V DNO GL.MESTO GRUZIJE GRAJSKI HRIB ST. KORINTA ANDERS ZORN OGNJENIK NA SICILIJI BRITANSKI KOMIK (RIK) ZMANJŠA- NOST, DMEJENOST TATINSKA PTICA TOM OKKER FRANCOSKI BAKTERIO-LOG (ALBERT LEON C.) TURŠKI CEH LILI NOVY NEZNANKA V MATEMATIKI SLANO JEZERO ALI MOČVIRJE V TUNIZUI IN ALŽIRIJI KOŠČEK RAZBITE LONČENE POSODE AVSTRIJSKI SKLADA- TELJ [GOTTFRIED VON) NAŠA PEVKA VRČKOVNIK CERKVENO IZOBČENJE KULTURNA RASTLINA MUSLIMANSKIH UČE- JUNAK VERGILOVE ENEIDE ŠVICARSKA ALPSKA SMUČARKA (SONJA) POD UŽIVALEC LEPOTE KEMIJSKI ZNAK ZA ALUMINIJ AMERIŠKA USTANOVA ZA AERONAVTIKO LETEV n. SLOVARČEK- LARMA: zbiranje denarja med svati MAVALL: britanski komik SMUČ: vrsta ostriža CALMETTE: francoski bakteriolog EINEM: avstrijski skladatelj RIMLJANI Učitelj pravi: "Janezek, povej mi kaj o starih Rimljanih." "Vsi so že pomrli." HLADN05T ANOVANJE Janez je povabil prijatelje na večerjo. Ko so prišli, je bilo stanovanje zelo hladno, nekaj oken pa je bilo še vedno odprtih. "Zakaj pa imaš tako hladno?" "Kupil sem vino za posebno priložnost in ga moram ohladiti do 8 stopinj." HRUP Fanta se peljeta na mopedu in sopotnik zakriči: "Blatnik ti ropota." "Kaj praviš?" "Blatnik ti ropota." "Cisto nič te ne slišim, ker mi blatnik ropota.” PU5T "V kaj seje našemila tvoja žena na pusta?” "Bila je nudistka." "To je bilo zabavno in razburljivo." "Seveda, predvsem pa poceni." ...da so angleški znanstveniki razvili nov tip krme za kokoši, izdelane na osnovi riža, komze in alg, zaradi katere te živali nesejo jajca, ki so drugačna od običajnih. Prednost novih jajc ni samo dejstvo, da ne vsebujejo holesterola, ampak pri ljudeh, ki jih redno uživajo, celo znižujejo raven te škodljive snovi v krvi. ...da so rezultati raziskave, ki so jo nedavno izvedli v sosednji Italiji, pokazali, da v tej državi zaradi bolezni, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola, vsako uro v povprečju umrejo štirje ljudje. V to že tako visoko številko pa niso vštete žrtve prometnih nesreč, ki jih povzročijo vinjeni vozniki. ...da lahko bober s svojimi ostrimi in močnimi zobmi v samo nekaj dneh podre drevo, katerega deblo meri v obsegu več kot en meter. ...da so v sosednji Italiji leta 1992 prijavili približno 54.000 ropov. V več kot 47.000 primerih policiji ni uspelo odkriti storilcev. Iv Ti 7, lvTa7, I 19. VINOTOKA 2000 NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 2.11.2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.21/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 19/ 2000 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.): 1. : Praktična nagrada: Simona Grobljar, Jesenovo 34, Čemšenik 2. : Praktična nagrada: Branko Zupančič-FIisek, Čolnišče 12, Zagorje 3. : Praktična nagrada:Luka Medvešek, Novi dom 37, Trbovlje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 23.10.2000 do 27.10. 2000. S seboj prinesite osebno izkaznico in davčno številko. CVETLIČARNA CIKLAMA VAlmoiijcv Tnq 17, 1270LmjA, teI.:061 884 620 Izdelava šopkov. Aranžiranje daril. Prodaja cvetja TRBOVLJE Ob četrtkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro 2*... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer olj radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) 0b nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 \p Hi (0 ^ Ji 'EHTT a KI © Kino Zagorje 19.10. - 22.10. KREMENČKOVI 2 (komedija), čet. ob 19.00, pet., sob., ned. ob 18.00; 20.10. - 24.10. ROMEO MORA UMRETI (akcijski triler), pet., sob., ned. ob 20.00, tor. ob 19.00; 23.10. GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN (MGL LJUBLJANA); GEORGES FEVDEAU - GOSPOD GRE NA LOV ob 19.30; 26.10. - 1.11. VIHAR VSEH VIHARJEV (film katastrofe), čet., pon. in tor. ob 19.00, sob., ned., sre. ob 18.00; 28.10. - 1.11. GLASBA MOJEGA SRCA (drama), sob., sre. ob 20.15; Kino Izlake 22.10 KREMENČKOVI 2 (komedija) ob 20.15; 29.10. GLASBA MOJEGA SRCA ob 20.15; Kino Trbovlje 19. 10. - 22.10. ZA VSAKO CENO (športna drama), čet. in ned. ob 20.00, sob. ob 18.00; 20.10. - 23.10. LEKCIJA ZA GOSPO TINGL (komični triler), pet., ned. in pon. ob 18.00; 20.10. - 26.10. MOŽ BREZ TELESA (triler), pet., pon. in sre. ob 20.00, sob. ob 20.45, tor., čet. ob 18.00; 24.10. - 26.10. TIHI GLAS (komedija), tor., čet. ob 20.00, sre. ob 18.00; 27.10. - 31.10. DEKLE TVOJIH SANJ (komedija), pet., sob., ned., pon. ob 18.00, tor. ob 21.00; 27.10. - 31.10. GLADIATOR (zg.spektakel), pet., sob. ned. ob 20.00, tor. ob 21.00; Kino Hrastnik 19.10. - 22.10. OPOLDANSKI OBRAČUN (akcija), čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 20.10. - 22.10. SHIRI (spektakel), pet. ob 17.00 in 19.00, sob., ned. ob 19.00; 23.10. - 24.10. NI KINO PREDSTAV; 25.10. - 29.10. ZVESTOBA DO GROBA (komedija), sre., čet. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 27.10 - 29.10. ZA VSAKO CENO (športna drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. in ned. ob 19.00; 30.10. - 31.10 NI KINO PREDSTAV; Kino Dol pri Hrastniku 20.10. OPOLDANSKI OBRAČUN (akcijska komedija), ob 18.00; 27.10. ZVESTOBA DO GROBA (komedija), ob 18.00. 19. VINOTOKA 2000 j. j. j n (j j. Emil:perkmandelic@.trbovlie. si ZASAVC-eve „ČEBIME„ ... Če drži stara modrost, da za vsakim uspešnim moškim stoji (leži??) uspešna ženska, potem se bojim, da večina naše slovenske moške politične (kisle) smetane pri izbiri ni imela ravno srečne roke...in obratno...In sedaj, dame in gospodje, ko po volilni juh'ci že plava trda mast in nekateri niso več pijani od zmage, pogled jazan. Na volilne plakate. In volilne slogane. Prva boleča ugotovitev: mi, volilci se jim prav nič ne smilimo!! Usmiljenja vredni so sami. Prav hecno je bilo namreč cel mesec gledati nekatere, ki so se držali, kot bi jih uščipnil heksnšus, da ne omenjam posebej istih črnogledih pogledov iz plakatov na katerih manjka volilna številka, eni v stilu vantededoralayw, lija in tudi ta ni za zanemarit, kaj je bilo prej kura ali piščanec?? drugim so nagajali podočnjaki, menda od alergije na sončnice, spet tretji imajo kompleks pleše, ali pa probleme s frizuro, so bili pa med njimi tudi častni izbranci. Oni bi lahko brez sramu delali reklamo za zobno pasto. No, potem jih imamo, ki še iz plakatov vztrajno trdijo, da besede valjajo, tukaj so potem še mladi, ki so, simpatično, štartali na SMS sporočila. Ob vsem tem sem moralno obvezan omeniti tudi novo energijo s katerimi filamo zajčke ...pa ta tudi ni slaba „za Slovenijo po nosu,, obenem pa se to slsplusskdjevsko predvolilno plavšanje izvaja pod rusko fano, esdeesovski „se še spomniš,, pa je že preveč očitno asociiral na partizanske čase, čeprav vemo, da jim je še kako ljubša bela barva, da posebej ne omenjam TV predvolilnih spotov, ki tistim redkim, ki (še) živimo pod 6000 DEM na mesec, daje jasno vedeti, da vsi zgornjiinšekdo nimajo niti približne slike o tem, kakšno je dejansko stanje v Dražavi pod oblaki, na katerih sedijo ... PS: V končni fazi je pa fora zadnjih volitev (glede na vse, kar so pokazali po vrsti do zadnjega v pretekli devetletki) samo v tem, ne to, da se dokopljejo do oblasti, temveč vsaj to, da bi o(b)stali tam, kjer so bili do sedaj. In to bo za nekatere, če bodo imeli količkaj sreče, že zeloooo, zeloooo velik uspeh ... skrbi me le to, dajo amaterji imajo ... ZASAVC-evi „SATANSKI ŠTIHI,, ...Za kaj pravzaprav gre pri sledečem zapisu? Najpogosteje smo z in nad neko priljubljeno melodijo, njenim ritmom in besedilom vzneseni, da pa pri tem, kaj je pri tej pesmi najvažnejše, ne pridajemo nikakršne pomembnosti - njeni sporočilnosti. Vsaka pesem pa v svoji globini le nosi neko sporočilo! Nevarnosti smo izpostavljeni tisti hip (nezavedno), ko dovolimo, da določena glasba vstopa v nas, kot npr voda v spužvo, in ilegalno deluje na našo podzavest. Znanstveniki so seveda že našli zvezo med okultnimi pojavi in glasbo. Za ilustracijo, odličen primer tega, je vsem poznana nežna melodija ameriških The Eagles, »Hotel California«, ki vsebuje vse elemente polnih satanistične vsebine. Kar me pa niti ne moti toliko, kot sprehod skozi trboveljsko ul. Sallaumine, ko si jugo folk muziko iz bloka na blok podajata slovenačka zemljaka ...Merhaba ZASAVC-ev „NE NACI, TEMVEČ PATRIOT,, ... Sem patriot. Toda ne tudi nacionalist. Zakaj? Zato, ker se pri nas beseda nacionalist uporablja v napačnem smislu in se kot taka tudi napačno razume. Nacionalist je dobeseden prevod besede patriot. ZASAVC-eva „BOLNICA NA APARATIH,, ... Nobena skrivnost več ni, da danes nihče več ne ve, koliko denarja je potrebno investirati v sanacijo trboveljske bolnišnice. Eno drži kot pribito. Stroški za njeno obnovo in posodobitev bi bili ogromni tudi, ako ta projekt ne bi zajemal le nujnih vzdrževalnih del, temveč in tudi vseh gasilskih posegov za njeno normalno delovanje... Iskrice Tgoi;ja <■ oštet a >f PREDVOLILNA PRISTRANSKOST Težko je na kratko zapisati, kakšne predvolilne nečednosti so si privoščili naši mediji. Predvsem osrednji dnevnik Delo je pri tem prednjačil. Kako drugače razumeti, da se v Delu ni dalo prebrati niti ene pozitivno naravnane novičke o Bajukovi vladi. Niti ene same. Ko seje npr. cena bencina po dolgem času znižala, so v Delu dobili prostor razni ekonomisti, ki so bralcem razlagali, kakšno oslarijo, da so storili Bajukovi, ker niso povišali trošarine in s tem tudi ceno bencina. Sveta preproščina. Drugi primer je bil znova povezan z bencinom. Ko se ta že dvakrat zapored ni podražil (kar seje prej redno dogajalo), so članek naslovili: BENCIN SE ŽE DRUGIČ NI POCENIL. Da ne govorimo o tem, da so v Delu »zaprta« vrata skorajda vsem intelektualcem pomladnega brega. P.S.; Če bi bili mediji tako nenaklonjeni LDS in Drnovšku, bi bil tudi njihov volilni izkupiček manjši. % NEURADNI POVOLILNI BAROMETER V predvolilni številki smo se poigrali z volilno napovedjo. Pravilno smo napovedali, da se LDS obeta dober rezultat, da bo SDS ostala tam kjer je bila, da bo SLS+SKD Slovenska ljudska stranka izgubila veliko odstotkov, da se bo SNS veijetno prebila v parlament, kakor tudi DeSUS, ki pa vendarle ni presenetil z več dobljenimi odstotki. Tudi pri ZLSD se nismo veliko ušteli, le SMS je presenetila in se prebila v parlament. Pravilno smo napovedali tudi polom Demokratov in združenih Zelenih. Čeprav so volilni rezultati še neuradni, se od uradnih ne bodo bistveno razlikovali, zato si lahko »privoščimo« komentar. Zmagovalka parlamentarnih volitev je zagotovo LDS. Skorajda povsod po Sloveniji je zanjo glasovalo največ volivcev. Tako kot že preteklih osem let, bo tudi tokrat najmočnejša vladna stranka. Vprašanje, ki se mi zdi tokrat izredno zanimiveje, katero stranko ali več strank bo verjetni mandatar dr.Janez Drnovšek povabil v vlado. Kar nekaj strank (SKD, ZLSD in SLS), ki so že sodelovale v vladi z LDS, so potem na volitvah dosegle znatno nižji volilni izid. Mogoče paje sedaj vendarle nekoliko drugače. LDS bo namreč zaradi odličnega volilnega iztržka tako prevladujoča vladna stranka, dajo bodo na naslednjih volitvah volivci za dobro vladanje nagradili, za slabo pa kaznovali. Torej, če bodo slabo vladali, veijetno ne bodo več krivi drugi in bodo volivci s prstom pokazali predvsem nanjo. Že zadnjič smo zapisali, da so skorajda vsi mediji SDS zelo nenaklonjeni, to so bili še toliko bolj potem, ko je SDS postala del Bajukove vlade. Kljub temu pa predsednik stranke Janez Janša ne sme iskati krivde zaradi slabšega volilnega rezultata od pričakovanega le v medijih, ampak tudi v dejstvu, da s svojim načinom delovanja SDS ni uspela nagovoriti neopredeljenih volivcev. Prav zaradi nekoliko grobega načina delovanja, je veijetno ta stranka dosegla največ kar je mogoče v zmernem volilnem telesu (kar Slovenci dokazano so). Za kaj več bo morala stranka zaigrati na nežnejše strune. Zagotovo pa je naj večja poraženka volitev združena SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Volivci soji namenili le okoli 9 odstotkov, kar je, če seštejemo odstotke, ki sta jih SKD in SLS dosegla na prejšnjih volitvah, skorajda 20 odstotkov manj. Volivci so to stranko kaznovali predvsem zaradi njenega sedenja na dveh stolih. Na dveh stolih so predstavniki te stranke sedeli, ko so bili v vladi z Drnovškom, še bolj pa, ko so bili v Bajukovi vladi. Čeprav predsednik stranke dr.Franc Zagožen krivdo za slab rezultat meče na Janeza Janšo, bi bilo dobro, če bi se v tej stranki vprašali, zakaj in kako se jim je zgodil Podobnik (predvsem mlajši). In zakaj so to dopustili. Zanimiveje tudi, da so to stranko mediji grajali, ko je vladala z Drnovškom in ji bili začuda naklonjeni, ko so bili v Bajukovi vladi. Slučajno?! Zmagovalki teh volitev pa sta zagotovo Bajukova Nsi in stranka mladih, ki sta nastali dobesedno tik pred volitvami. In uspeli. Vprašanje paje, če seje ZLSD dokončno preoblekla v novo energijo. Imajo še kar nekaj starih baterij. Jože Ovnik Čestitke Matjažu Svaganu za najboljši izid na volitvah v državni zbor republike Slovenije v vsej zgodovini samostojne Slovenije Ustvarjalci Zasavca LITIJSKE NOVIČKE Prizor s predstavitve knjige "Kaku se kej narod rihta: folklorne pripovedi od so na Trgu svobode v [_itjje do Čateža," avtorice Ide Dolšek, ki je bila v četrtek, 1 2.oktobra v Matični knjižnici Litija (sliki MŠ) IP4J TffpM Podjetje za založništvo, fl « marketing in trgovino l! . Cesta 20. julija 2/c 1410 ZAGORJE OB SAVI ZASAVCEV SEJEM Zasavc d.o.o. bo v času od 01. - OS.decembra 2000 pripravil razstavno-prodajni sejem. Sejem bo v Delavskem domu Zagorje in na prostoru ob njem. Organizator, Zasavc d.o.o. bi rad popestril ponudbo, veliki izbor in pritegnil razstavljalce vseh področij in dejavnosti. Zato med zasavskimi in slovenskimi podjetniki in obrtniki iščemo vse, ki bi radi sodelovali na sejmu, zbiramo njihove predloge in rezerviramo razstavni prostor. s/ Ce vas zanima sodelovanje na sejmu izpolnite prijavnico in jo pošljite na naslov: Zasave d.o.o., Cesta 20.julija 2.c., 1410 Zagorje O/S. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 03/56-64-166 ali 03/56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zanima me sodelovanje na Zasavčevem sejmu. Prosim, da mi pošljete pogodbo o najemu razstavno-prodajnega prostora na Zasavčevem sejmu (od 01.-05.decembra 2000) na naslov: Razstavljal bi rad: a) v Delavskem domu b) na prostoru ob njem (ustrezno obkroži) Rabil bi__________m2 razstavne površine. Za podrobnejši dogovor prilagam svojo telefonsko številko___________________________ Prijavnica Podpis: Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. Mglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. S posojilno kartico Karani lepši in posojilo vedno I Celje - skladišče D-Per 6/2000 /O banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke