Dr. Jurtela pred volilci. V nedeljo, dne 5. okt, vrSil se je pri Sv. Barbari v Halozah volilni shod deželnozborskega kandidata g. dr. Fr. Jurtela. C. g. župnik M u r k o v i č je kot predsednik razložil najprej zbranim pomen in važnost naloge deželnih poslancev. NaglaSal je potem, da moramo za novi deželni zbor izvoliti take može, ki bodo delovali za blaginjo ljudstva, ki poznajo potrebe našega naroda in se hočejo držati gesla: Vse za vero, dom, cesarja. Nato je predstavil zbranim g. dr. Jurtela kot kandidata za okraja Ptuj in Rogatec ter pozivljal, da naj oddajo volilni možje 4. nov. svoje glasove njemu. Za gospodomr predsednikoija, je nastopil g. d r. J u r t e 1 a. Govrjril je približno takole: Volilnl zakon je za ničl Sedanja doba je 'vazna- Razpisane so volitve. Kmalu boste 'si iayolili';jyolilne može, ki bodo 4. listopada volili poslanca v dež. zbor. Gre se za vaše koristi: zato je doižan vsak udeležiti se teh volitev, nobenemu naj ne bode žal časa. Dolgo dobo 41 let že volimo deželne poslance. Marsikdo znabiti poreče: In vzlic temu se naše stanje ni še nič zboljSalo! To pa ni tako, ker se je že mnogo doseglo, a vse ne gre naenkrat. Saj tudi hrast ne pade na prvi mah. Vzrok temu, da se ne da dpseči, kar Ijudstvo želi, tiči v volilnem zakonu. Kakor se v občini stori le to, kar sklene večina občinskega odbora, prav tako je v de^elnem zboru, kjer je 63 poslancev. MUSloVeaei. imamo samo 8 poslancev, kateri tvorijo veliko manjsino. Ce Slovenci Se kaj tako važnega in koristnega predlagajo in Nemci niso za to, tedaj ne morejo s svojim predlogom prodreti. Neuspehov tedaj niso krivi slovenski poslanci, temveč večina, oziroma volilni red. Nemci nočejo. Ta pa se ne da premeniti, ker ga večina, to so Nemci, noče spredrugačiti. Ako bi se premenil, tedaj bi mi Slovenci po pravici morali dobiti tretjino vseh mandatov, a tega Nemci niso dopustili dozdaj in ne bodo tako kmalu v bodoče. Dokler pa se to ne zgodi, mogli bomo le s težavo kaj doseči. Ce ne greste tedaj volit, naredite si le škodo; kajti lahko bi zmagali potem naši narodni nasprotniki ter spravili moža svoje stranke v deželni zbor. Seveda, Nemcem bi bilo to zelo ljubo. In če bi šlo to tako naprej, lahko izgubirao Slovenci končno vse mandate v dež. zboru. Tega pa ne moremo in ne smemo pripustiti. Kos zemlje, na katero nas je Bog posadil, moramo z vsemi silami braniti ter nikakor ne pripustiti, da bi nas kdaj naSi nasprotniki pregnali z njega. Nasprotniki se bodo prikazali pri tej nastopni, Kakor Se pri vsaki drugi volitvi dozdaj. Znano vam je, koliko se je imel bojevati ž njimi bivSi vaS župnik in svoječasno poslanec g. Raič. Tudi mi se jim hočemo postaviti v bran. Ako bi odjenjali, bi si le škodovali. Pa saj je naSa sveta dolžnost, da branimo svoja prava, svoje koristi, svoje narodne svetinje. nŠtajero" prihaja. Prišli in pokazali se bodo pred volitvami nasprotniki, ki si bodo prizadevali, zvabiti vas v svoje mreže in pridobiti za svoje koristi. TakSen sovražnik pa že sedaj zahaja med vas očitno. Podoben je volku v ovčji obleki — list »Štajerc« namreč imam v misli. Ta list se poteguje brezstidno za koristi onih, ki so se izneverili svoji narodnosti, namreč za koristi nemčurjev. Nas Slovencev sicer ni bogve koliko, a radi tega vendar nimamo vzroka, da bi se morali sramovati svojega materinega jezika. Po mojih mislih ni nič grSega, kakor če mož zataji svojo narodnost in se vsili drugemu narodu. In večina ptujskih izdajalcev »Štaierca« je slovenskega pokolenja, kar značijo njih imena. Taki odpadniki pa so najhujši. List »Štajerc« je sicer pisan v slovenskem jeziku, dasi bi bilo celo pravilno, ako bi bil popolnoma nemški. Napada pa vsakogar, bodisi tega ali onega pokliea ali stanu, v obče vsakega narodnjaka, ki se noče tem ljudem podati. Gotovo bode tudi zdaj proglasil kandidate ter hotel volilce za nje navdušiti. Siikal bode vam posebno naš odvetniški stan s sovražnimi barvami ter nas imenoval nasprotnike kmetskega stanu, kar že sploh zdaj dela. Kakšen je ,,Štajerc"? Ali hočem vam postaviti nekoliko hinavskega »Štajerca« in njegove ljudi v luč, da spoznale svoje prijatelje. — Človek se da najbolje soditi po dejanjih, po teh ga spoznavamo. Omenil vam bom tukaj nekatere reči, ki jih ta list ne obelodani, ker se jih sramuje ter čuti svojo krivičnost in hinavost. Na Avstrijskem je nastalo gibanje, ki gre na to, da bi se čimbolj razširil protestantizem. Začeli so za tem težiti Nemci, ki jim je postalo v Avstriji pretesno, ter so si zaželeli v blaženi »rajh«. V tem gibanju pa tiči velik politični pomen. Brž ko bi se luteranstvo dovolj razširilo, ne bilo bi težko nemške pokrajine v Avstriji priklopiti Nemčiji; seveda ta bi si jih morda že danes najraje podvrgla. Prestopanje k protestantski veri tedaj ni nič drugega nego plašč, pod katerim so prikrite veleizdajske namere. LutriS-vera se tudi v Ptuju širi; precej jih je že pristopilo k Lutrovi veri. Ali poslušajte! Ce sem jaz katoličan, pač nimam vzroka, da bi sprejemal novo vero. In če imam sina, ki je prestopil k protestantizmu, tedaj vem, kai ini je storiti. Koga podpirajo Ptujčani? Ptujski mestni zastop je neki protestantski občini daroval 100 K. Povejte mi vi, ki imate s Ptujčani toliko opraviti, ali ie že kedaj dobila katera tukajšnjih občin iz Ptuja kako p o d p o r o , ko jo je zadela ta ali ona Skoda? — Nikoli! Iz tega tedaj spožnamo, kam ti ljudje merijo. Vi vsi skupaj znosite mnogo svojega težko prisluženega denarja v Ptuj. Ali pa nam je treba podpirati protestantstvo, saj imamo katoličane. Ni Se dolgo, kar je daroval mestni zastop za uboge mestne šolarje 100 E. Takrat se je zajedno predlagalo, da od tega s 1 o venski otrok ne sme dobiti niti vinarja. In možje v mestnem zastopu so večinoma tisti, ki so slovenskega pokolenja in ki si polnijo žepe ter se žive s slovenskimi groši. 2alost.no, a resnično. In človek naj bi tako krivico mirno gledal? ,,Štajerc" pa molči. Znano vam je, da stoji v Ptuju deželna gimnazija, katero vzdržuje vsa dežela, tedaj i Slovenci, kar stane tisoče in tisoče kron. Mislite li, da so na tem zavodu nastavljeni profesorji, ki bi bili veSči slovenskemu jeziku, da bi lahko pomagali slovenskemu dijaku-začetniku, ki Se ni zmožen nemščine? Kaj še? Trdi Nemci so izvečine. In 6e bi slovenski profesor hotel dijaku-začetniku pomagati v materinščini, tedaj si še lahko nakoplje na glavo sitnobe, ker — g. ravnatelj mu je to strogo prepovedal. To je brezozirnost silovite nemške omike — to je nečuveno, nezaslišano! Toda vaS prijatelj »Štajerc« o tem dosledno molči tihozviti molk. (Klici: Proč ž njim! Proč ž njim!) Na ptujsko godbeno solo, katere vodstvo ima v rokah »Musik-Verein«, pridejo učitelji iz — Nemčije. NaS človek tu ne dobi kruha! Pri koncertu »Slov. pevskega društva« se ni smela razobesiti nobena zastava, kakor se je tudi prepovedalo Slovencem iti po dva in dva skupaj s kolodvora v mesto. Vpra- Sam vas, kaj bi škodila nedolžna slovenska zastava mestu, kakšna nevarnost bi pretila prebivalstvu Ptuja, če bi Slovenci šli paroma v mesto? Ni li ta prepoved stneSna, hudobna? A tudi o tem je »Štajerc« molčal, ker se je sramoval z resnico ožigosati samega sebe . . . Kdaj so meščani prijazni? Vse drugačne obraze kažejo mestni očetje, kadar pridete Slovenci ob sejmu ali ob nedeljah v mesto nakupovat v njihove in njih somišljenikov prodajalnice. Tedaj smete trumoma hoditi po mestu in gotovo se ne bi izdala nikaka prepoved, čeprav bi se ulice od gaeče zajezile s slovenskimi kupovalei. Na mah se preievijo ljuti volkovi v pohlevne, sladke ovčice. Tedaj so jim Slovenci čisto po volji. O tem bi se dalo sploh Se mnogo govoriti, pa naj zadostujejo ti zgledi, za katerih resničnost jamčim. Oho! oho! Še eno! 2e leta in leta se borimo za podporo po trtoi uši oškodovanim vinogradnikom. Da je imelo naše prizadevanje končno nekaj uspeha, za to gre v prvi vrsti hvala gosp. dekanu in državn. poslancu Josipu Žičkarju. Država je dovolila brezobrestno posojilo, a nekaj denarja, da se razdeli kot podpora med uboge, posebno prizadete posestnike. Od te razmeroma majhne podpore, namenjene ubogim haloškim posestnikom, so si Ptujčani vedeli pridobiti 20.000 K. reci: dvajsettisoč k r o n ! Od te svote so dobili: Blanke, Kazimir, Osterberger, Rodoschegg, Vogel, Strohmeyer, Alojzija Winkler in nekateri drugi a 600 K! Kolikor jih poznamo, vemo, da so vsi precej imoviti. Nikomur sicer tega ne zavidam, kar je dobil, a ti se morajo sramovati, da so drugim krvavo potrebnim pobrali še tudi to malenkost »Štajerc« pa je tudi to zamolčal; on že v6, zakaj. — Vsa podpora bi šla Haložanom, ker ti so ubogi. Če bi Ijudje v mestnem zastopu bili vam naklonjeni, naj bi bili denar spravili v prave roke. Ko se bo v kratkem vse na meni in drugih slovenskih kandidatih grajalo v »Štajercu«, tedaj se spomnite mojih besed! Jaz sem torej na občno željo sprejel kandidaturo. Odkrito pa vam povem, da mi ni nič neprijetnejše, kakor iti zopet v deželno zbornico ter opravljati delo brez trdnega upania na uspeh. Moje delo ie slično početju onega, ki bi hotel splezati brez vsakega pripomočka na visok zid. Rekel sem že, da izvolite iz svoje sredine kmeta, a ker nobenega ne imenujete, sem jaz prevzel kandidaturo. Moj program. Po v e r i me poznate kot k a t o 1 i k a, ponarodnosti tudi, pomagati pa hočem, kar bo v moji moči našemu tlačenemu kmetskemu narodu. Kar bo možno, storil bom za gospodarski in prosvetni naS napredek. Pri volitvi imate prosto voljo. Jaz le želim, da se zavedate svoje dolžnosti in zadenete prave može, da se ne bodete potem kesali. (»Zivijo« klici.) Predsednik g. župnik sklene shod, izražajoč upanje na gotovo zmago ter zahvaljujoč g. kandidata za govor.