Aktualno Destrnik • Em-gradova tožba zoper občino težka 2,6 mio evrov O Strani 2 in 3 Kronika Ljutomer • Požar v »ptujskem« podjetju Eko Plastkom O Stran 24 Ptuj, torek, 13. junija 2017 letnik LXX • št. 46 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8-98,2° I0473 www.radio-pl-uj.si Aktualno Zavrč • Na državni meji vrata čez lokalno cesto O Strani 2 in 3 Šolstvo Ptuj • Tihi dogovor ravnateljev nad občinskim pravilnikom O Strani 4 in 5 V središču Ormož • Verus bo gradil novo vinsko klet O Stran 5 Šport Atletika • 8. Večerni tek čez ptujski grad O Stran 11 Tenis • Ptujčanke odlične v dvojicah na DP U-14 O Stran 11 MU «H i tal Podravje • Zbiranje sredstev za urgentni center Ptuj Dobrodelni dogodek združil številne »Vemo, v kakšni situaciji je Bolnišnica Ptuj in s kakšnimi težavami se že leta sooča, rešitev pa ni in ni. V samostojni Sloveniji ni bilo izvedenega pomembnejšega investicijskega vložka, ne v prostore ne v opremo. In če nam tokrat ne uspe, se bojim, da je to začetek konca poti samostojne regijske bolnišnice v Ptuju,« opozarja njen direktor Andrej Levanič. Več na strani 17. Štajerski Foto: Črtomir Goznik www.tednik.si IStajerskitednik - Stajerskitednik Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.s Slovenija • Računsko sodišče okrcalo okoljsko ministrstvo — Juršinci • * Y O Stran 3 Proračun spremenili zaradi prenizko planiranih investicij S Stran 4 Spodnje Podravje • Naloge gasilcev so zahtevne in odgovorne O Stran 6 V notranjosti časopisa preverite novosti, kijih za Vas pripravljamo v družbi Radio-Tednik Ptuj KARTICA Radio-Tednik Ptuj ¡mm*™™* ^ * 000001 $ Janez Novak NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. šta^/bTEDMIK 2 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 13. junija 2017 Zavrč • Začasne tehnične ovire na slovensko-hrvaški meji Osamljena vrata za zdaj ostajajo Pred nekaj dnevi so ob cesti skozi naselje Hrastovec na meji s Hrvaško postavili panelna vrata, ki naj bi Slovenijo varovala pred morebitnim še več, za zdaj ni jasno. Na obeh pristojnih ministrstvih so namreč o dogajanju na meji zelo skrivnostni - celo tako zelo, da o načrtovanih Lani so pred mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje postavili panelna vrata, s katerimi naj bi bilo mogoče avtocesto oz. mejni prehod povsem zapreti, podobna so sedaj postavili tudi na lokalni cesti v naselju Hrastovec v občini Zavrč. Na nobeno od zastavljenih vprašanj (npr. koliko metrov ograje bodo ob teh vratih še postavili, ali bo ograja žičnata ali panelna, kdaj bodo dela končana, kako to, da o tem niso obvestili občine itd.) pristojni niso želeli odgovoriti. »Mikrolokacije in ukrepi so opredeljeni v načrtu postavitve začasnih tehničnih ovir, ki ga ne razkrivamo,« so skopo pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Podžupan Zavrča Janko Lor-bek je dejal, da so o postavitvi vrat predstavnike občine obvestili šele takrat, ko so dela že tekla: »O tem ne obveščajo vnaprej, sicer ne bi imeli česa postavljati. Krajani bi jih pričakali Destrnik • O sporu med občino in podjetjem Em-grad bo odločalo sodišče Tožbeni zahtevek, težak 2,6 milijona evrov O nesrečni poslovni stavbi v občini Destrnik, ki jo je gradilo podjetje Em-grad, smo v našem časopisu prelili že veliko črnila. A zgodba okrog tega posla med Občino Destrnik in podjetjem Em-grad po vseh letih še ni dobila končnega epiloga, saj Em-grad občino na sodišču terja za 2,6 milijona evrov odškodnine in zamudne obresti. milijona evrov, temveč 700.000 evrov. V začetku leta 2016 je bil objekt na ptujskem okrajnem sodišču prodan na javni dražbi. Izvršilni postopek pred sodiščem je sprožila proizvodno-trgovska zadruga Lipa iz Lenarta, ki je bila graditelj objekta. Em-grad jo je najel za izvajalca del, ki pa jih ni nikoli poplačal. Em-gradov dolg do izvajalca je znašal 1,2 milijona evrov. Ker Em-grad dolga v dveh letih ni poplačal, je zadruga Lipa aprila 2015 sprožila izvršbo. Izvršilni postopek se je končal z javno dražbo januarja 2016. Na dražbi je nato zadruga Lipa nastopila v vlogi kupca in bila edini ponudnik. Uradna cenitev celotnega objekta je znašala 1,7 milijona evrov. Direktor zadruge Saša Horvat je sodišču ponudil odkup za 70 odstotkov ocenjene vrednosti. Sodnica je predlog sprejela in izdala sklep, da se nepremičnina za 1,2 milijona evrov proda Zadrugi Lipa Lenart. Do jeseni je nato občina od zadruge za 600.000 evrov odkupila 461 m2 poslovnih prostorov (celotno prvo nadstropje) ter solastniški Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemlja-rič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). s traktorji, vilami in rasohami ...« Pojasnil je, da stare tehnične ovire stojijo od mejnega prehoda Zavrč do Hrastovca (približno do stanovanjske hiše Pravdi-čevih), do novih vrat pa manjka še kakih 100 metrov: »Od tod naprej po mojem mnenju ovir ne bodo postavljali, saj je potok naravna prepreka. Zagotovili so mi, da vrata niso namenjena slovenskim in hrvaškim državljanom, temveč le izrednim razmeram. Vrata torej do nadaljnjega ostajajo odprta.« Na završki občinski upravi so komentirali: »Glede preteklih izkušenj menimo, da je postavljanje ovir (čeprav je moteče za občane) zaradi varnosti naših občanov in celotne države potrebno.« Obenem so priznali, da se zaradi neustreznega ali opuščenega vzdrževanja teh ovir pojavljajo pritožbe občanov. Na MNZ sicer trdijo, da so policijske uprave sklenile pogodbe z izvajalci del, ki skrbijo za vzdrže- vanje tehničnih ovir oz. njihove neposredne okolice... Na južni meji okoli 200 km ograje Koliko začasnih tehničnih ovir je trenutno na slovenski meji s Hrvaško, očitno nihče ne ve povsem natanko. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) so povedali, da je bilo do 7. marca letos postavljenih dobrih 197 kilometrov »zaščitnih« tehničnih ovir, na MNZ so zatrdili, da jih je zdaj od mejnega prehoda Gibina v prekmurski občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper za okoli 211 kilometrov. Od tu naprej se stvari zapletejo: na »prehodnih mestih, mejnih prehodih, strnjenih naseljih, turističnih destinacijah ter na območjih, kjer bi lahko Panelna vrata z nazobčanim vrhom naj bi v primeru večjega vala migrantov omogočala popolno zaprtje meje. Za to bo potrebnih še nekaj metrov ograje ... Foto: EM Spomnimo. Pismo o nameri za nakup prostorov za potrebe občinske uprave v novozgrajeni poslovni stavbi v središču občine so destrniški svetniki potrdili leta 2011, v času nekdanjega župana Franca Pukšiča. Ta je nato zadnji dan svojega županskega mandata, 20. decembra 2011, z Em-gradom podpisal predpogodbo, da bo občina v novozgrajenem objektu kupila poslovne prostore, 600 m2 za ceno 1,3 milijona evrov. Gradnja objekta se je začela spomladi 2012, končali so jo maja 2013. A občina nato prostorov od Em-grada ni odkupila, saj župan Vladimir Vindiš, ki je na čelu občine od aprila 2012, dokončne pogodbe za nakup ni nikoli sklenil in z nakupom niti ni soglašal. Bil je prepričan, da je predvidena cena za nakup prostorov previsoka. V primer se je nato v letih 2013/14 vključila Komisija za preprečevanja korupcije. Naročila je cenitev nepremičnine in na podlagi le-te ocenila, da vrednost 600 m2 prostorov, ki naj bi jih kupila občina, ne znaša 1,3 Foto: Črtomir Goznik Po tem, ko je objekt na javni dražbi kupila Zadruga Lipa, je tudi zaživel. V prvo nadstropje se je preselila občinska uprava, v pritličju sta prodajalna in gostinski lokal. torek • 13. junija 2017 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 odprta novim valom migrantov. Ali bo »začasnih tehničnih ovir« na tem območju delih predhodno niso obvestili niti Občine Zavrč. narasel vodostaj reke ogrozil postavljene ovire«, prvotno postavljeno rezilno žico nadomeščajo s panelnimi ograjami. Na območju policijskih postaj Murska Sobota, Maribor, Celje, Novo mesto, Ljubljana in Koper je takih ograj po podatkih MNZ okoli 46 kilometrov. Po podatkih MGRT je bilo zaradi splošne varnosti ali na zahtevo lokalnega prebivalstva odstranjenih dobrih 41 kilome- Vsak državljan za prepreke odštel dobre tri evre Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pojasnili, da je žico in pripadajoči material dobavljalo več podjetij, povprečna cena rezilne žice na tekoči meter pa je znašala 11,66 evra. Skupna vrednost rezalne žice je znašala 1,8 milijona evrov, pripadajočega materiala (nosilnih palic, pritrdilnih klinov, jeklene žice itd.) pa 550.000 evrov. Stroški nakupa in postavitve žične ograje so znašali 2,6 milijona evrov. Temu je treba prišteti še stroške postavitev panelnih ograj, ki jih je sicer mogoče brez poškodb prenesti na drugo lokacijo, saj betoniranje ni potrebno. Paneli, stebri, vijaki, žična ograja, pritrdilni material in vrata so stali štiri milijone evrov. Skupaj je postavitev tehničnih ovir na meji s Hrvaško stala 6,6 milijona evrov oz. več kot tri evre na državljana. Slovenski Hrastovec in hrvaška Dubrava Križovljanska sta naselji eno ob drugem, krajani pa sosedje. V Jugoslaviji sta to bili sosednji vasi v isti državi. Od leta 1991 ju ločuje državna meja, po novem pa še panelna ograja in vrata čez lokalno cesto. trov rezalne žice, »sukcesivno se jo je nadomestilo s panelno ograjo v dolžini slabih 37 kilometrov«. Številke se ne ujemajo najbolje, vendar je treba upoštevati tudi vgradnjo vrat. »V panel-ni ograji in na območjih mejnih prehodov so bila postavljena 301 vrata. Od tega 107 vrat dimenzije 1,2 metra, 39 vrat dimenzije 2 metra, 112 vrat dimenzije od 2,5 do 4 metre in 43 vrat dimenzije 5 do 8 metrov,« so povedali na MGRT. Odločitev za postavitev začasnih tehničnih ovir je slovenska vlada sprejela že novembra 2015. »Gre za nujen in začasen ukrep, ki bo policiji omogočal učinkovito varovanje zunanje schengenske meje v primeru ponovitve množičnih migracij in celovito izvajanje varovanja ljudi in njihovega premoženja. Postavitev začasnih tehničnih ovir poteka na nekaterih ključnih območjih, na katerih bi lahko glede na pretekle izkušnje prišlo do poskusov množičnega prihajanja na ozemlje Republike Slovenije,« so pojasnili na MNZ. Med najbolj »kritičnimi« območji je gotovo tudi završka občina, o »začasnosti« ukrepa pa bi se dalo razpravljati. Eva Milošič Foto: EM Slovenija • Računsko sodišče okrcalo okoljsko ministrstvo Neučinkovitost prostorskega načrtovanja Računsko sodišče je v reviziji smotrnosti poslovanja ministrstva za okolje in prostor v letih 2008 do 2015 ugotovilo, da to ni bilo učinkovito pri zagotavljanju urejenosti postopka prostorskega načrtovanja občin. Do konca 2015 je prostorske načrte sprejelo 130 od 212 občin, čeprav se je rok za sprejem iztekel novembra 2009. Foto: Črtomir Goznik Zupan občine Destrnik Vladimir Vindiš primera ne želi komentirati. V telefonskem pogovoru nam je samo pojasnil, daje na sodišče vabljen kot priča. Ker se nam je nekako zdelo logično, da pa je vendarle on kot župan zakoniti zastopnik občine in da bi ga zato sodišče moralo vabiti kot predstavnika tožene stranke, smo o tem poizvedeli v uradu predsednika sodišča. Pojasnili so naslednje: »Tožena stranka je prejela kot stranka vabilo na narok za glavno obravnavo, ki jo zastopa zakoniti zastopnik, to je župan.« Torej župan na sodišče vendarle ni vabljen samo kot priča, temveč tudi kot zakoniti zastopnik občine, ki jo Em-grad toži za 2,6 milijona evrov. Je pa to županov sprenevedanje sila podobno tistemu, ko so kolegi televizijci na sedežu občine Destrnik iskali direktorico občinske uprave Darinko Ratajc. Župan je novinarki zatrjeval, da je ni in da ne ve, kje je. Medtem jo je kamera ujela, kako je pokukala skozi vrata županove pisarne. delež skupnih površin znotraj in zunaj objekta. Dodajmo še podatek, da je občina v preteklosti, kljub temu da od Em-grada prostorov ni odkupila, počrpala za ta namen odobren bančni kredit v višini dobrega milijona evrov. Denar od kredita se je nekaj let valjal v občinskem proračunu, iz leta v leto ga je bilo manj. Zadnjih 600.000 od najetega kredita so porabili za nakup prostorov. Za kaj konkretno so se namenila ostala sredstva, ne svetniki in ne javnost niso nikoli dobili natančnega in jasnega odgovora. TEDNIK www.tednik.si Zgodba o poslu med Em-gradom in občino je ponovno aktualna, saj se pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pričenja odškodninska tožba. Vložil jo je Em-grad, ki od občine terja 2,6 milijona evrov in obresti. »Terjamo odškodnino za škodo, ker posel ni bil sklenjen oziroma izpeljan,« je pojasnil lastnik in direktor podjetja Em-grad Peter Emeršič. Sodišče je njegovo tožbo prejelo novembra 2013. Po treh letih in pol se je primer preselil v sodno dvorano. V zadnjem mesecu sta bili razpisani dve glavni obravnavi, obe sta bili nato preloženi. Narok 15. maja je bil preklican na predlog obeh strank zaradi vložitve pripravljalnih vlog. Naslednji razpisani narok 8. junija je bil preklican na predlog občine, saj da še ni prejela pripravljalne vloge tožeče stranke (Em-grada). Mojca Zemljarič Računsko sodišče je od ministrstva zahtevalo predložitev odzivnega poročila, poleg tega mu je, kot tudi ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodu RS za varstvo narave, podalo vrsto priporočil za doseganje večje učinkovitosti. Kot ugotavlja računsko sodišče, ministrstvo za okolje in prostor ni dajalo spodbud ali uvedlo sankcij, ki bi občine spodbudile k začetku oziroma dokončanju postopkov prostorskega načrtovanja, temveč jim je ves čas omogočalo spreminjanje in dopolnjevanje starih prostorskih aktov. Glavni kazalnik neučinkovitosti postopka prostorskega načrtovanja občin je po navedbah računskega sodišča predvsem njegova dolgotrajnost, saj je v povprečju od prve predložitve osnutka občinskega prostorskega načrta do njegovega sprejema trajalo več kot tri leta in pol. Računsko sodišče navaja, da ministrstvo ni zagotovilo pogojev, da bi postopek prostorskega načrtovanja občin omogočal celovit pristop k načrtovanju ter celostno obravnavo vseh interesov z namenom uresničevanja načel trajnostnega razvoja. Prav tako ni zagotovilo mehanizma reševanja nesoglasij med občino in nosilci urejanja prostora ali med več nosilci, kar je po mnenju računskega sodišča eden izmed glavnih razlogov za dolgotrajnost postopkov prostorskega načrtovanja občin. Ministrstvo prav tako ni sistematično ugotavljalo vzrokov za dolgotrajnost postopkov, poleg tega ni izvedlo vseh zakonsko določenih nalog, ki bi bile občinam v pomoč pri sprejemanju načrtov. Kot v zvezi s tem navaja računsko sodišče, ni vzpostavilo prostorskega informacijskega sistema z vsemi funkcionalnostmi, kar bi moralo narediti do začetka leta 2010. Poleg tega še ni pripravilo temeljnih usmeritev za prostorsko načrtovanje, in sicer državnega strateškega prostorskega načrta, ki bi ga moralo pripraviti do 29. oktobra 2007, in državnega prostorskega reda, ki bi ga moralo pripraviti do 29. julija 2013. Računsko sodišče med drugim priporoča okoljskemu ministrstvu, naj prouči, na kakšen način bo občine, ki še nimajo sprejetih prostorskih načrtov, spodbudilo k njihovemu sprejemu. Prouči naj še, ali bi bilo smiselno zagotoviti mehanizem reševanja nesoglasij med občino in nosilci urejanja prostora in ali je možna ukinitev faze dopolnjenega osnutka. Sodišče predlaga tudi formalno vključitev javnosti v postopke prostorskega načrtovanja občin že pri pripravi osnutka teh načrtov. Ministrstvo naj opredeli minimalne obvezne vsebine stališč občin do posameznih pobud javnosti ter prouči, ali bi bilo smisel- no javnostim zagotoviti pravno varstvo zoper občinske prostorske načrte. Sodišče navaja še več drugih priporočil ministrstvu, med drugim, da naj preveri, ali bi bilo mogoče zagotoviti dostopnost prostorskega informacijskega sistema javnostim, in prouči, ali bi bilo mogoče zagotoviti sledljivost sprememb načrtovanih posegov v prostor med posameznimi fazami v postopku načrtovanja. Kot nosilcu urejanja prostora za področje razvoja poselitve mu priporoča še, naj začne pogosteje izvajati oglede stanja na terenu. STA < S f&r Foto: Črtomir Goznik Postopki sprejemanja prostorskih načrtov so v Sloveniji zelo dolgotrajni. 4 Štajerski TEDNIK V središču torek • 13. junija 2017 Slovenija • Razpis agencije Spirit Sredstva za izobraževanje Agencija Spirit nadaljuje s spodbujanjem ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti med mladimi. V ta namen je nedavno objavila razpis podpor in povabilo osnovnim in srednjim šolam za sodelovanje v prihodnjem šolskem letu. V prihodnjih mesecih bo izvedla tudi več programov za učitelje in profesorje. Kot so sporočili iz Spirita, želijo z javnim razpisom za podporo izvajanju dejavnosti s področja spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti v osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2017/2018 na sto osnovnih in srednjih šolah podpreti dejavnosti s tovrstno vsebino med srednješolci in osnovnošolci. Šole se lahko prijavijo na posamezno ali več aktivnosti, za eno ali več izvedb posameznih aktivnosti, v prijavi pa morajo predstaviti program in terminski načrt posamezne dejavnosti. Vloge na razpis morajo oddati do vključno 26. junija, skupna višina razpisanih sredstev za financiranje v letošnjem letu pa je največ 140.000 evrov. Z javnim povabilom osnovnim šolam k sodelovanju pri spodbujanju ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi v šolskem letu 2017/2018 pa Spirit vabi k sodelovanju osnovne šole pri razvoju kom-petenc mladih in sodelujočih v učnih procesih s področja ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti. Spirit bo šolam zagotovil brezplačno gradivo in učne pripomočke, ki so potrebni za izpeljavo interesne dejavnosti ali krožka. Tudi na to povabilo vloge zbirajo do 26. junija. Spirit bo poleg tega v poletnih in jesenskih mesecih izvajal brezplačni program usposabljanja za učitelje, profesorje in študente pedagoških fakultet, oktobra pa bo izvedel delavnico z naslovom Predstavitev učne metode Doris Korda skozi prakso. Konec avgusta in septembra bodo štirje termini dvodnevne delavnice z naslovom Z ustvarjalnostjo in ino-vativnostjo do podjetnosti, v okviru katere udeleženci pridobijo izkušnje in znanja za izvajanje aktivnosti po metodologiji Design Thinking. V začetku oktobra bodo na delavnici z naslovom Vikend podjetnosti za učitelje, profesorje in vodstva šol udeleženci aktivno vključeni v kreiranje, preverjanje in predstavitev poslovnih idej po metodologiji Lean. Na usposabljanju Kognitivne tehnike po Edwardu de Bonu (oktober in november) pa bodo udeleženci izboljšali lastne sposobnosti divergentnega, fleksibilnega in tekočega razmišljanja ter pridobili znanje, kako tovrstno miselnost spodbujati tudi pri učencih, so še navedli v agenciji Spirit. STA Ptuj • Pravilnik o nagrajevanju učencev in dogovori mimo njega Če ne bi bil gimnazijec, Čeprav ima ptujska občina veljaven Pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad osnovnošolcem, šolah dosledno ne držijo. To so priznali tudi ravnatelji, ki, kot pravijo, imajo sklenjen „tihi Pravilnik o podeljevanju priznanj in nagrad osnovnošolcem, športnikom osnovnih šol, učencem glasbenih šol, dijakom in študentom mestne občine Ptuj je bil sprejet maja 2013. S tem je mestni svet ptujske občine določil način, pogoje in postopek za dodeljevanje priznanj. „Namen nagrajevanja uspešnih osnovnošolcev, športnikov osnovnih šol, učencev glasbenih šol, dijakov in študentov je v tem, da se jih spodbudi k še večji zagnanosti in volji po doseganju uspeha. Uspešnost naših osnovnošolcev, športnikov osnovnih šol, učencev glasbenih šol, dijakov in študentov je v interesu občine, saj so znanje, ustvarjalnost in talent elementi, ki so vedno večje zagotovilo za uspešen razvoj mesta v prihodnosti," je med drugim zapisano v Pravilniku. Po tem se osnovnošolcem, ki so dosegli odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole, podeli grb na steklo Mestne občine Ptuj, najboljšemu osnovnošolcu posamezne šole knjižna nagrada, najboljšemu v občini pa še denarna nagrada v vrednosti 300 evrov. Osnovne šole se Pravilnika držijo. Kaj pa srednje? V skladu s Pravilnikom se naredi izbor, ki ga nato sporočijo občini. Najboljše dijake posameznega izobraževalnega programa izbereta ravnateljica Gimnazije Ptuj Me-lani Centrih in Kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj, pri osnovnošolcih pa to delo opravi kolegij ravnateljev ptujskih osnovnih šol. Kot pojasnjuje Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je točkovnik povsem jasen in vedno izberejo tistega osnovnošolca, ki je zbral največ točk. „Šteje le količina uspehov in zmeraj se držimo pravilnika. Če je pač ena šola imela tri leta zapored najboljšega učenca, nič zato, učenci si s svojimi uspehi to priznanje zaslužijo," pojasnjuje Vaupotič Zemljičeva. Tihi dogovor nad občinskim pravilnikom Čeprav enak Pravilnik velja tudi za srednje šole, pa se ga, kot Ravnatelji ptujskih osnovnih šol pravilnik o nagrajevanju učencev Juršinci • 18. seja občinskega sveta Proračun spremenili zaradi prenizko planiranih investicij Juršinski svetniki so se konec maja sestali na 18. redni seji, na kateri so razpravljali o devetih točkah dnevnega reda. Pri poročilu o oskrbi s pitno vodo je bilo izpostavljeno, da je občina Juršinci lani porabila okrog 2,7 % vse načrpane vode v celem sistemu (93.718 m3). Z največ težavami (defekti) se upravljavci sistema srečujejo na odseku od črpališča v smeri Na-dol proti Kukavi, Rotmanu, je povedal Rado Vek iz KP Ptuj, ki je svetnike tudi seznanil s tem, da se bosta iz sredstev omrežni-ne vseh občin ( v enem letu se je zbere za okrog milijon evrov) kmalu uredila še dva globinska vodnjaka. Lastnik vodooskrbne-ga sistema je občina, komunala je le upravljavec, zato tudi nimajo odgovora o tem, kdaj bo prišlo do zamenjave cevovodov povsod tam, kjer so pogoste okvare. Župan Alojz Kaučič je ob tem povedal, da še vedno upajo na evropski denar pri sanaciji cevovodov v vseh 19 občinah. „Sicer slabo kaže, a ne bi smeli odnehati. Če vlada pravi, da imajo prednost samo regionalni projekti in neke mehke vsebine, je edini takšen projekt sanacija regionalnih cevovodov," je poudaril. Ta projekt je vreden 36 milijonov evrov, tega denarja pa občine nimajo. Še najslabše je stanje cevovodov v MO Ptuj oz. na Ptuju, kjer so ga zgradili v 60. letih prejšnjega stoletja. Juršinski župan je izpo- stavil tudi ceno hidrantov, ki bi morala biti nižja; na leto bi jih morali obnoviti oz. zamenjati vsaj pet. Upa tudi, da bo po izgradnji globinskih vodnjakov ostalo vsaj toliko sredstev iz omrežni-ne, da bodo lahko v enem letu zamenjali vsaj pet hidrantov. Po neuradnih podatkih jih je zdaj v okvari že okrog 40. Presenetile so jih občutno višje cene cestogradnje Svetniki so na seji potrdili tudi prvo spremembo proračuna za leto 2017. Zaradi prenizko planiranih investicij v cestogradnjo oz. infrastrukturo so spremenili višino planiranih prihodkov, odhodkov in zadolževanja, saj jih drugače ne bi mogli izvesti. Prihodki so po novem planirani v višini 1.904.302 evra, odhodki v višini 2.476.249 evrov in zadolževanje v višini 291.680 evrov. Investicije so planirali na podlagi lanskih cen, ki pa so se letos povišale za okrog 25 odstotkov, kar jih je zelo presenetilo. Vse in-frastrukturne projekte bo letos v občini Juršinci izvajalo Cestno podjetje Ptuj, ki je oddalo najugodnejše ponudbe. V teh dneh naj bi tudi podpisali pogodbe o izvajanju. Zaradi pomanjkanja denarja so modernizacijo ceste Hlaponci prenesli v leto 2018. Pri urejanju parcele Pirat, kjer je bila nekoč istoimenska gostilna, pa so svetniki pogrešali poglobljeno razpravo o samem projektu. Z deli morajo pohiteti, ker bodo območje delno uredili s sredstvi Lasa. Do srede junija naj bi predvidoma površino asfaltirali, uredili parkirišča in tlak, za kar bodo porabili proračunska sredstva, s sredstvi Las-a pa bodo Komunala obljublja: v povprečju bo cena odvoza odpadkov na koncu leta nižja Iz Komunalnega podjetja Ptuj so juršinski svetniki prejeli pisno pojasnilo glede nihanja višine plačila za komunalne odpadke. Višina položnice se spreminja glede na skupno količino zbranih odpadkov v vseh štirih občinah v prejšnjem mesecu. Kljub pisnemu pojasnilu in dodatnim ustnim pojasnilom predstavnika KP Ptuj Dejana Beleta so juršinski svetniki še vedno vztrajali, da nikoli niso govorili o tem, da se bo cena oblikovala po kilogramu odpadkov, vedno se je govorilo le o ceni po posodi oz. o fiksni ceni. Kot kaže, je prišlo do kratkega stika pri predstavljanju oz. razumevanju oblikovanja cene, ko so decembra 2016 o tem razpravljali na občinskem svetu. Takrat je bilo namreč dogovorjeno, da bo v povprečju cena v obdobju januar-december vendarle nižja od štiri do šest odstotkov. Ko bodo ob koncu leta naredili obračun, mora ta potrditi dogovorjeno nižjo ceno v povprečju. Na spoštovanju tega dogovora bodo vztrajali, so izrecno poudarili. Juršinski svetniki „sprejeli" obrazložitev o obračunavanju cene komunalnih odpadkov. Foto: MG torek • 13. junija 2017 V središču ŠtajerskiTEBKlK 5 bi lahko postal naj dijak športnikom osnovnih šol, učencem glasbenih šol, dijakom in študentom mestne občine Ptuj, se, kot kaže lanskoletni primer, tega na srednjih dogovor". A ravno zaradi tega dogovora najboljši dijak mestne občine Ptuj lani ni bil gimnazijec Žan Petrovič Malek, pa čeprav bi si to zaslužil. v/////////////////¿t¿_ Priznanja najboljšim dijakom Na podlagi občinskega Pravilnika se izbereta najboljša dijaka (4-letni program) srednješolskega izobraževanja in srednjega poklicnega izobraževanja (3-letni program), ki prejmeta denarno nagrado v vrednosti 400 evrov. Le eden izmed njiju je izbran za naj dijaka MO Ptuj. Predlog podajo ravnatelj Gimnazije Ptuj in kolegij ravnateljev Šolskega centra Ptuj ter ime sporočijo Mestni občini Ptuj. / Foto: Črtomir Goznik dosledno upoštevajo, njihovi srednješolski kolegi pa, kot kaže, ne. priznavajo ravnatelji, ne držijo v celoti. Načeloma seveda izberejo najuspešnejšega dijaka, a so leta nazaj sklenili „tihi dogovor", da je eno leto nagrajen dijak, ki obiskuje Šolski center Ptuj, drugo pa gimnazijec. In dokler je to tudi dejansko bil tih govor, to ni bilo sporno. Lanskoletna situacija, ko je dijak ptujske Gimnazije Žan Petrovič Malek, ki je bil zaradi svojih številnih uspehov prepričan, da bo postal najboljši dijak MO Ptuj, pa se je sprejemljivost, moralnost in etičnost tega dogovora postavila pod vprašaj. „Želim preprečiti, da bi se letos ponovila lanskoletna zgodba, gre za naslednje generacije in tako, kot se je krivica zgodila mojemu sinu, se lahko še komu. Želim, da tisti, ki odločajo, vedo, da to ni pravi način, da se tako ne dela, sploh pa ne v vzgoji in izobraževanju. Priznanje naj prejme dijak, ki je imel največ točk, ne glede na to, ali je gimnazijec ali hodi na Šolski center," pravi Marjeta Malek, mama Žana Petroviča Maleka, sedaj že študenta, ki je lani zaključil šolanje na Gimnaziji Ptuj. Tudi sama je učiteljica in kot pravi, zato toliko težje razume, kako se lahko posamezniki poigravajo z mladimi. „Vse od lani, ko se je priznanje za naj dijaka podeljevalo, nisem imela miru in sem zadeve raziskovala. Na občini so mi rekli, da je o tem odločala komisija, a zapisnika, kdo je bil v komisiji, nisem dobila. Ravnateljica Gimnazije mi je priznala, da bi moj sin moral dobiti ta naziv, a ga ni zgolj zato, ker je bil gimnazijec," pravi Malekova. Da se je ideji, da se to priznanje oz. naziv naj dijaka podeljuje izmenično dijakom ŠC Ptuj in Gimnazije Ptuj, upirala, trdi ravnateljica ptujske Gimnazije Melani Centrih. Priznava, da je to bil nenapisan dogovor, ki se ga je sicer tudi sama držala, čeprav se ji ni zdel pravičen. „Res mi je bilo hudo, ker se je našemu dijaku zgodila krivica, tudi zato sem predlagala, da se podelita dve priznanji za naj dijaka občine, eno za splošno in drugo za strokovno izobraževanje. Tako bi se občina lepo rešila iz te zagate. Izbrati najboljšega dijaka je Sizifovo delo. To so le najboljši med najboljšimi. Res pa je tudi, da je Žan Malek Petrovič presegal vsa merila," pravi Centrihova. Da je bil dogovor sklenjen, preden je prišla na delovno mesto v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj, pa poudarja Darja Harb. Tudi sama vidi pomanjkljivosti v takšnem dogovoru, a kot pravi, so se zanj, kolikor ji je znano, odločili, ker so tri leta zapored najboljši dijaki MO Ptuj prihajali iz ptujske Gimnazije. Lani so štirim najboljšim srednješolcem posameznih šol podelili spominsko priznanje, naj dijaka srednjega in poklicnega izobraževanja sta prejela še listino in denarno nagrado v višini 400 evrov, le eden pa je postal naj dijak občine. Tako tisti, ki je bil izbran, kot gimnazijec Žan Petrovič Malek sta si ta naziv gotovo s trudom in pridnostjo zaslužila. Vprašanje, ki se poraja, je le, kaj pri izboru najboljšega med najboljšimi šteje več; dosežki ali dejstvo, na katero šolo je dijak vpisan in kaj so se ravnatelji med seboj dogovorili. Dženana Kmetec izvedli zasaditev in postavili opremo, namenjeno druženju občanov. Za obnovo cerkve 20.000 evrov na podlagi razpisa Na seji pa so obravnavali še dve vlogi: o sofinanciranju izgradnje urgentnega centra Ptuj in donaciji za nakup novega inkubatorja za potrebe ptujske porodnišnice. O obeh vlogah so odločili pozitivno, s tem da bodo o višini prispevka za izgradnjo urgentnega centra odločili, ko bo projekt potrjen, sicer pa ima že zdaj vso njihovo podporo; nakup novega inkubatorja pa bodo sofinancirali v višini enega evra po vsakem gospodinjstvu v občini. Občina bo v prihodnjem letu z 20.000 evri podprla tudi obnovo cerkve sv. Lovrenca; na osnovi izbranega ponudnika na razpisu in računa bo denar namenila za ureditev tlaka. Občinske svetnike je tudi zanimalo, kako je z občinskim šotorom, manjka platno, ki naj bi izginilo po prireditvi Oktoberfest. Izvajalce prireditve so o tem, da morajo vrniti kompletni šotor, opozorili že pred pol leta. Občina bo v kratkem tudi pripravila poseben pravilnik o koriščenju športnih objektov, pri katerih je z vložkom (zemljišči) sodelovala. Brez občinskega soglasja teh površin naj ne bi uporabljal nihče zunaj občine Juršinci. Podpisnika pravilnika bosta ŠD Juršinci in Občina Juršinci. MG Ormož • Svetniki soglašali s 50-odstotno oprostitvijo komunalnega prispevka V industrijski coni še letos nova vinska klet Družba Verus vinogradi, vinogradništvo in vinarstvo namerava letos v ormoški industrijski coni zgraditi 1.250 kvadratnih metrov veliko vinsko klet. Investicija je ocenjena na okoli 790.000 evrov. Glede na to, da je v zadnjih letih v občini Ormož malo naložb v gospodarsko infrastrukturo, ki bi omogočala nova delovna mesta in je gospodarska situacija vse prej kot rožnata, občina od maja letos z delno oprostitvijo plačila komunalnega prispevka skuša privabiti nove investitorje. Da podjetja že prepoznavajo to prednost, potrjuje predlog o zmanjšanju plačila komunalnega prispevka investitorja Verus vinogradi iz Ormoža za novogradnjo vinske kleti Verus, ki ga je na majski seji obravnaval ormoški občinski svet. Svetniki, ki so se sicer strinjali, da bi tovrstnih vlog moralo biti več, so sklenili, da se investitorju prizna oprosti- tev v višini 50 odstotkov, kar znaša okoli 9.063 evrov od skupno 18.127 evrov. Kot je sicer še razvidno iz gradiva občine, družba Verus, ki se ukvarja s pridelavo grozdja in vina, poleg pridelave grozdja v lastnih vinogradnih pa odkupuje tudi grozdje od kooperantov, posluje že od leta 1992. V lanskem «SfSs (i Na tem mestu bodo v Ormožu zgradili novo vinsko klet Verus. letu so pridelali čez 100.000 litrov vina, prodali pa 95.000 steklenic, kar pomeni dobro petino več kot v letu 2015. V investicijo zaradi izteka najemne pogodbe V letošnjem letu se nameravajo lotiti izgradnje 1.250 kvadratnih metrov velike Vinske kleti. »Verus Vinogradi bo imel do izgradnje vinske kleti poslovne prostore (proizvodne prostore) v najemu. Zaradi izteka najemne pogodbe je družba prisiljena investirati v lastne poslovne prostore - v izgradnjo Vinske kleti Verus,« so med drugim obrazložili. Novo klet, vredno 788.000 evrov, bodo zgradili na naslovu Ljutomerska cesta 36, v ormoški industrijski coni. V kleti, ki bo predvidoma zgrajena septembra letos, bo možen prevzem grozdja in predelava (stiskalnica), v novi kleti bodo tudi vrel-na hala, skladišče materiala in gotovih izdelkov, barrique klet, degustacijski prostor, prodajalna vina, laboratorij, pisarne in drugi prostori. V družbi so v tem času trije redno zaposleni delavci ter dva za določen čas, po končani investiciji v roku dveh let nameravajo redno zaposliti še najmanj eno osebo. Sicer pa so svetniki v razpravi med drugim opozorili, da pri samem pravilniku o spodbujanju malega gospodarstva pogrešajo jasno zapisane kriterije glede števila zaposlitev, ki jih bo investitor zagotovil, vezane na višino oprostitve plačila komunalnega prispevka. Po njihovem bi bilo treba preverjati še dejansko stanje glede obljubljenih zaposlitev po izvedeni investiciji. Dodajmo, da je občina ukrep o oprostitvi plačila komunalnega prispevka samostojnim podjetnikom (posamezniki), mikro, malim, srednjim in velikim podjetjem začela izvajati maja letos z željo, da bi povečala gospodarsko moč in zaposlitvene možnosti ter preprečila demografsko praznjenje podeželja in vzpostavila ugodnejše okolje za pritegnitev investitorjev in razvoj podjetništva. Pomoč se dodeljuje po pravilu "de mini-mis", kar pomeni, da za posameznega podjetnika v zadnjih treh proračunskih letih ne presega 200.000 evrov oziroma 100.000 evrov za podjetja, ki delujejo v cestnoprometnem sektorju. Monika Levanič Foto: ML 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 13. junija 2017 Zabovci • 21. dan gasilca OGZ Ptuj in 90 let PGD Zabovci Naloge gasilcev so zahtevne in odgovorne Prvo soboto v juniju so člani prostovoljnih gasilskih društev občin Ptuj, Hajdina, Markovci, Cirkulane in Zavrč proslavili 21. dan gasilca Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj. Letošnje praznovanje so pripravili v Zabovcih v občini Markovci. Združili so ga z 90-letnico delovanja PGD Zabovci in razvitjem novega društvenega prapora. :SttttÉIÉÍBHHhes Ob jubileju so člani PGD Zabovci razvili nov društveni prapor, ki je nasledil dosedanjega iz leta 1965. Boter prapora je domači podjetnik Jože Voglar. Foto: Janez Liponik Slavnostno prireditev so začeli pred gasilskim domom v Zabov-cih, ki so ga letos obnovili ter v njegovi okolici položili novo asfaltno prevleko. Ešalon z gasilsko tehniko in moštvom je izpred gasilskega doma v središču vasi krenil proti športnemu parku ob Ptujskem jezeru, kjer je bila tudi osrednja svečanost. V imenu gostiteljev, PGD Zabovci, je navzoče pozdravil predsednik Ivan Fijan. V govoru se je dotaknil začetkov delovanja društva, ki segajo v leto 1927. Predsednik je poudaril, da ima društvo trdne temelje, na katerih lahko gradi svojo prihodnost: »Nenehno se trudimo in ugotavljamo, da moramo graditi na mladih, saj bo le tako lahko društvo živelo naprej. Tudi težje preizkušnje nas ne skrbijo. Prepričani smo, da se lahko kjerkoli in kadarkoli zanesemo na kolege operativce. Prav tako spoštljivo prisluhnemo nasvetom starejših tovarišev, ki nam po svojih najboljših močeh še vedno pri- Parada gasilcev, gasilskih vozil in gasilske tehnike; na fotografiji občinski poveljnik Igor Ambrož in člani občinskega gasilskega poveljstva Markovci skočijo na pomoč. Smo društvo, ki je dokaj dobro opremljeno, zadovoljni smo s prostorskimi pogoji. Ob jubileju smo se dolžni zahvaliti vsem, ki so soustvarjali zgodovino naše organizacije. Društvo je in še vedno povezuje ljudi na vasi.« Predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič je poudaril, da na nivoju zveze veliko pozornosti namenjajo delu z mladimi, od priprav do tekmovanj, vsako leto za mladino organizirajo gasilski tabor. »Več kot 300 gasilcev se je skozi celotno enoletno obdobje na takšen ali drugačen način izobraževalo. V petek, 2. junija, smo prvič podelili spričevala 43 gasilcem pripravnikom po novem učnem programu Gasilske zveze Slovenije (GZS). Podmladek imamo in delo z mladimi je zares ena izmed naših prioritet. Na območju OGZ Ptuj smo v lanskem letu zabeležili 214 varnostnih dogodkov in 331 intervencij. Gre za največje število v zadnjih 15 letih. Je pa pozi- tiven podatek, da se nam ni bilo treba soočiti z naravno ali drugo nesrečo večjih razsežnosti, z najhujšimi posledicami. V društvih, ki so vključena v OGZ Ptuj, je okrog 2.900 članov in več kot 900 operativcev. Za prihodnost gasilstva se ni bati. Mesec dni pa nas loči še do gasilske olimpijade, ki se je bodo udeležila tri naša gasilska društva.« Slavnostni govornik na prireditvi je bil župan občine Markovci Milan Gabrovec: »Pomoč sočlove- ku, pogum in prostovoljstvo so le nekatere izmed odličnosti gasilcev. Gasilstvo v smislu humanosti in dobrodelnosti ima v Sloveniji, pa tudi na markovskem območju, zelo dolgo tradicijo, zametki so stari več kot sto let. Zavedati se je treba, da delo gasilcev že dolgo ni več povezano samo z gašenjem požarov, saj poleg visokih osebnih in etičnih standardov vključuje nenehno izobraževanje ter strokovno usposabljanje. Ko gasilci rešujete premoženja Prejeli smo Brezobzirno maščevanje in surovo izkazovanje moči ... »G. Luci je poseben primer, s katerim na občini ne želimo imeti nobenega opravka,« je odgovor, ki pove čisto vse in je dejansko dokaz, da je občina Ormož ustanovljena zato, da se v njej »prepepeli« odsluženi politik stranke N.Si. Predvsem je treba povedati, da sploh ni naključje, da župan vztraja, da bodo delali izkop tik ob škarpi, ki se dejansko plazi, kar je videla tudi novinarka Štajerskega tednika Monika Levanič. V to se lahko prepriča vsak. Tudi iz fotografije je razvidno, da je zemlja v obcestnem jarku. Povedati moram, da sploh ni naključje. Sok očitno živi in opravlja funkcijo župana v naši občini predvsem iz razloga, da se maščuje vsakemu, ki mu ni po meri, maščuje se vsakemu tistemu, ki si le drzne povedati, da se ne strinja s takšnim vodenjem občine. Na žalost smo občanke in občani prepuščeni na milost in nemilost lokalnih oblastnikov, ki so očitno nedotakljivi bogovi in jim je dovoljeno prav vse. Še enkrat moram povedati, da sem na tistem sestanku, ki je bil nekje pred dvema letoma, jasno povedal, naj se zemljišča odmerijo oziroma naj nam predstavijo dejanski projekt, da bomo krajani lahko videli, kje bodo delali izkope. Sam razumem, da delajo izkop na tisti strani ceste, kjer je večina hiš. Problem je v tem, da cesta v naravi povsod ne poteka tam, kjer je vrisana v katastru, zato bi bilo smotrno narediti odmere zemljišč. Navedel sem tudi številke parcel, in sicer 417/1 in 419/1, k. o. Jastrebci, to so moja zemljišča, na katerih je v naravi občinska cesta, po kateri nameravajo kopati. Poudariti moram, da nisem želel nobenega zapleta, enostavno sem predlagal odmero, odpis in delno menjavo zemljišč. Sem to povedal v »svoji maniri« ali ne, ne vem. Vem, da sem bil povsem jasen. Očitno pa nekdo želi zaplet, oziroma mu je cilj povzročati škodo tistemu, ki se pač z njim ne strinja, ga ne podpira ... Res je, da je v katastru škarpa in obcestni jarek na občinskem zemljišču, česar ne oporekam. Namesto da bi dosegli dogovor, naredili odmero in zadevo uredili na civiliziran način, se je župan odločil, da bodo na tistem delu trase, kjer je cesta na mojem, enostavno kopali po obcestnem jarku. To, da je velika verjetnost, Ptuj • Dan odprtih vrat Zdravstvenega doma Ponosni na svoje dosežke Zdravstveni dom Ptuj je v Spodnjem Podravju eden najpomembnejših, pravzaprav ključnih zavodov s področja zdravstvene oskrbe. V zadnjih letih je njihov napredek še posebej viden, na vse svoje pridobitve so izjemno ponosni. Lepo urejene prostorske kapacitete in svojo dejavnost so nedavno predstavili vsem vedoželjnežem, in sicer na dnevu odprtih vrat. da bodo s tem povzročili plazenje škarpe, mu je verjetno celo prav, saj bo delal škodo »Luciju, s katerim ne želi imeti nobenega opravka«! V nobenem primeru ne trdim, da se izkop ne sme izvajati na občinskem zemljišču, vsekakor pa je res, da z izkopom ne smejo povzročati škode nekomu drugemu. Bager, s katerim bodo kopali, v nobenem primeru ne sme stati na mojem zemljišču. Moj predlog je seveda povsem jasen in sprejemljiv vsakemu normalnemu človeku: narediti je treba odmero, odpis zemljišč, ki so v moji lasti, ki preidejo v last občine Ormož in se izkop naredi tam, kjer ga delajo drugje, približno 1,5 metra od obcestnega jarka na cestišču. Zakaj vztrajajo prav ob mojem zemljišču, kjer je najvišja škarpa, ki že plazi, da bodo kopali tik ob škarpi, sem povedal že v naslovu. Gre predvsem za brezobzirno maščevanje in izkazovanje surove moči. Meni ne preostane nič drugega kot to, da enostavno fizično preprečim, da bi stroji stali na mojem zemljišču! Začaran krog? Ne! Rešitev je enostavna in še je čas, če je seveda volja . Mirko-Bogomir Luci Pripravili so dan odprtih vrat. V sklopu tega so izpeljali številne zanimive aktivnosti: merjenje glukoze in holesterola, krvnega tlaka ... Pripravili so številna predavanja, spregovorili o alkoholizmu, kajenju, spolnosti, ginekologiji ter še posebej predstavili dejavnost dispanzerja za mentalno zdravje in program Dora. Vse skupaj so začinili še s kulturnim programom in predstavitvijo KD Klopotec. ZD Ptuj, ki ga vodi direktorica Metka Petek Uhan, je v letu 2016 zabeležil številne uspehe. Pridobili so dodaten program fizioterapije in klinične psihologije, opremili nove prostore v zunanjih ambulantah, zaposlili nove specialiste, posodobili opremo, nabavili tri nove avtomobile. Tudi leto 2017 so začeli obetavno, končali so gradnjo in ureditev novih prostorov nad zobotehniko in s tem pridobili prostore za fiziote-rapijo, zobozdravstveno preventivo, nove prostore za referenčne ambulante, finančno-računovod-ske storitve. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik V okviru Zdravstvenega doma Ptuj deluje tudi služba nujne medicinske pomoči. Foto: MZ torek • 13. junija 2017 Podravje Štajerski TEDNIK 7 in življenje drugih, velikokrat tvegate svoja življenja. Vaše delo v veliki meri zaznamujejo velike naravne katastrofe, ki so tudi posledica globalnega segrevanja, ko s hitrimi in učinkovitimi posredovanji omejujete nastalo škodo. Naj bo današnji dan priložnost za zahvalo za vaše požrtvovalno delo.« Predsednik sveta podra-vske gasilske regije in član upravnega odbora GZS Janez Merc je poudaril, da gasilci izvajajo izjemno zahtevne naloge in delo. Res je, da to tudi nekaj stane. Vendar ne delo in trud gasilcev, temveč nabava tehnike, zagotavljanje prostorskih pogojev in izobraževanja. »Našteto res ni zastonj, medtem ko je delo gasilcev, ki je velikokrat tudi zelo zahtevno, še vedno prostovoljno.« Na svečanosti ob 90-letnici delovanja PGD Zabovci in 21. dnevu gasilcev OGZ Ptuj so zaigrali markovski godbeniki, z glasbeno-pevskimi točkami so se predstavili domačini Mia Pernat ter Dani in Neža Tement. Podelili so vrsto odlikovanj in zahval, med njimi tudi tri odlikovanja za posebne zasluge. Prejeli so jih Janez Vršič iz PDG Nova vas pri Mar-kovcih, Branko Kostanjevec iz PGD Bukovci in Franc Bolcar iz PGD Spuhlja. Ob razvitju novega društvenega prapora so se gasilci PGD Zabovci posebej zahvalili botru prapora ter vsem darovalcem za trakove in žebljičke. Blagoslov prapora je opravil markovski farni župnik Janez Maučec, zabovski gasilci so na prireditvi predstavili tudi dobrih sto let staro gasilsko brizgalno. Mojca Zemljarič Dornava • Praznovanje 22. občinskega praznika Osrednja investicija gradnja vrtca Prve dni junija so se začele prve prireditve ob praznovanju 22. praznika občine Dornava. Dogajanje je pestro, vse do konca meseca se bo zvrstilo več različnih športnih, kulturnih in družabnih dogodkov. Pri njihovi organizaciji so nepogrešljiva številna društva, ki soustvarjajo družabno življenje v občini in pomembno povezujejo občane. Minuli konec tedna je Turistično etnografsko društvo Liikari Dornava organiziralo tradicionalno prireditev Košnjo na star način. Po besedah predsednice Marije Belšak se vsako leto trudijo ohranjati ta stari običaj, ki ga mladi skoraj ne poznajo več, saj se večina travnikov danes kosi strojno, prireditev pa je namenjena tudi druženju in obujanju spominov. Minulo soboto je bila zelo dobro obiskana prireditev v Mezgovcih ob Pesnici, kjer že vrsto let tamkajšnje Prostovoljno gasilsko društvo organizira praznik Od paše do sira. Kot so pojasnili organizatorji, se je ideja za prireditev pojavljala že vrsto let med mezgovskimi »pastirji« gasilci. Njen glavni namen je druženje, obujanje običajev, šeg in navad ter ohranjanje spomina na življenje in delo v preteklosti. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku oziroma sprejem pri županu bo v petek, 16. junija, ob 18. uri v dvorani večnamenskega centra. Tudi letos se bo župan Rajko Janžekovič s priznanji zahvalil zaslužnim društvom in posameznikom, ki so v preteklosti prispevali h kakovostnejšemu, vsestransko bogatejšemu ter popolnejšemu življenju občanov in pomembno prispevajo k ugledu in razvoju občine. Med drugim bo župan občane in ob- Foto: Črtomir Goznik Rajko Janžekovič je župan občine Dornava tretji mandat, na čelu občine je od leta 2006. čanke seznanil tudi z aktualnimi dogajanji. V letošnjem letu je med najpomembnejšimi investicijami začetek gradnje prizidka k osnovni šoli, v katerem bo že jeseni zaživel nov vrtec. Občinska uprava je bila primorana zaradi pritožb neizbranih izvajalcev izbrati tretjega najugodnejšega ponudnika, podjetje Makro 5 Gradnje Koper, pogodbena vrednost investicije je zato za okoli 30.000 evrov višja in znaša okoli 714.000 evrov. Konec maja so Ptuj • Zbor izgnancev, beguncev, žrtev vojnega nasilja Ponovni poziv vladi, da izterja vojno škodo 6. junija je na Ptuju potekal redni zbor Društva izgnancev Slovenije (DIS) 1941-1945, Krajevne organizacije (KO) Ptuj. Pregledali so uresničevanje aktivnosti v zadnjem letu in program za letos, ki so ga v nekaterih točkah že uresničili. Predsednica KO Ptuj Marija Gnil-šek je vodenje predala Greti Vau-potič, dosedanji podpredsednici, sama pa prevzela njene posle. Za zavzeto osemletno delo so se ji zahvalili, z nageljni so se spomnili tudi vseh jubilantov. Povprečna starost članov, vseh je 54, je 80 let. Letošnji zbor članov je potekal dan pred začetkom prvega transporta izgnancev v neznano leta 1941. Izgnanci iz Maribora, Celja, Ptuja in Slovenj Gradca so 7. junija morali zapustiti svoje domove samo s tistim, kar so lahko nesli v culah na hrbtu, vse drugo so morali prepustiti okupatorju. V meljski kasarni so jih postavili v vrste, kjer so jim pobrali vse, kar je bilo vrednega. S prvim transportom so jih izgnali v Srbijo. Izgnance, ki so se zbrali na gradu Rajhenburg, pa so z vlaki odpeljali v nemška taborišča. Leta 1941 je okupator izgnal 63.000 Slovencev, od tega 45.000 v nemška taborišča, 10.000 na Hrvaško in 7.500 v Srbijo; 17.000 Slovencev pa je pred izgonom pobegnilo. Skoraj tretjina ali 20.000 je bilo otrok, starih manj kot deset let. Slovenski izgnanci so bili za naciste cenena delovna sila za najtežja dela. Do prvega januarja leta 1996 so bili slovenski izgnanci brez posebnega zdravstvenega, socialnega in pokojninskega varstva. Po drugi Foto: Črtomir Goznik Z zbora članov Društva izgnancev Slovenije 1941-1945, KO Ptuj svetovni vojni niso dobili statusa žrtev vojnega nasilja. Z velikim prizadevanjem predsednice DIS Ivice Žnidarič so bile nekatere krivice odpravljene. Sprejet je bil Zakon o žrtvah vojnega nasilja, s katerim so izgnanci dobili pravico do rente, dodatnega zavarovanja ter priznanje delovne dobe. „Dobili smo odškodnino za psihično in fizično trpljenje ter za prisilno delo. Še vedno pa ostaja neporavnana vojna škoda. Tudi z današnjega zbora pozivamo vlado, da izterja vojno škodo od Nemčije. Državni zbor naj sprejme predlog zahtevka za poravnavo vsaj dela gmotne škode," je še posebej izpostavila Marija Gnilšek in poudarila, da želijo s svojim delovanjem prispevati k temu, da se taki genocidni dogodki ne bodo nikoli več ponovili. Prioriteta v delovanju ostaja prizadevanje za ohranitev pravic žrtev vojnega nasilja in poplačilo gmotne vojne odškodnine. Prizadevali si bodo tudi za vrnitev pravice do klimatskega zdravljenja. Krajevna organizacija DIS Ptuj bo svoje vrste pomladila z otroki in vnuki izgnancev. Na genocidne dni leta 1941 je s črtico Borisova kitara Franceta Borka, profesorja, pisatelja in prevajalca, ki je bila objavljena leta 1949 v ameriškem družinskem časopisu, spomnil tudi dijak ptujske gimnazije Urban Gnilšek. MG dornavsko občino znese 41.000 evrov. Občinski svet je potrdil tudi dokument identifikacije investicijskega projekta Celovita energetska prenova javnih objektov v lasti občin Dornava, Kidričevo, Poljčane, Sv. Trojica v Slov. goricah in Trnovska vas. Na ta način bodo v prihodnjem letu sanirane Osnovna šola Dornava, zgradba starega vrtca, občinska zgradba in zgradba Osnovne šole Polen-šak. Občina Dornava se sicer ponaša tudi z enim najlepših baročnih dvorcev v Sloveniji, ki pa zaradi negospodarnega ravnanja države propada. Janžekovič je zato letos na Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije naslovil prijavo zaradi nepra- vilnega vzdrževanja in opustitve vzdrževanja dvorca Dornava, v prijavi je med drugim zapisal: "Namesto izboljševanja in obnavljanja kulturnega spomenika, ki je bil v Nacionalnem programu za kulturo 2014-2017 prepoznan kot ena ključnih investicij na področju kulture, baročni dvorec v Dornavi še kar propada." Dvorec Dornava je namreč že leta zaprt za obiskovalce, tudi obljubljenih sredstev za obnovo ni, zato se bo vodstvo občine skupaj z občani in občankami še naprej trudilo za njegov obstoj. V letošnjem letu jim je sicer uspelo oživiti eno izmed opuščenih stavb, staro šolo na Polenšaku, v kateri se bo jeseni začel izvajati program waldorfske šole. EK bili prvi stroji že na gradbišču, župan Janžekovič pa je na eni izmed sej občinskega sveta dejal, da močno upa, da bo sedaj gradnja potekala po terminskem planu. Spomnimo še, da se je občina zaradi investicije v izgradnjo novega vrtca v letošnjem letu zadolžila za okoli 400.000 evrov. Sicer pa bodo letos izvedli javno naročilo za izgradnjo novega gasilskega doma v Mezgovcih ob Pesnici. Precejšen strošek je tudi poplačilo izgradnje Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, kar za Občankam in občanom občine Dornava čestitam ob praznovanju 22. občinskega praznika in vljudno vabim na sprejem, ki bo v petek, 16. junija 2017, ob 18. uri, v dvorani Večnamenskega centra Dornava. Župan Rajko Janžekovič ELEKTHOSTDRITVE - SERVIS GORILNIKOV Boris Lajh s.p. Dornava 42 1BC/CO 2252 Dornava GSM: 031565 452 Telefon: 02 755 0010 Iskrene čestitke ob prazniku Občine Dornava! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje! RENAULT Passion for life Občankam in občanom občine Dornava želimo prijeten občinski praznik! Poraba pri mešanem ciklu 3,3-6,41/100 km. Emisije C02 85 -156 g/km. Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši top log redni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšartjt/kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam jDrizemnega ozona, delcev PMi0 in PM2,5 ter dušikovih oksidov, a Renault priporoča CSE® □ □ B @)D0 renault. si AH TERBUC *. sodelovalo ptei J00 bfigadirjo l/ obiimt'h Črnomelj. I jubljana ibljana - Beograd, Kofoje! ^«(Uf. JJ* - - omrežja v doDiniJUOOm. bodo riedv »Joni a poiat Ji .000 delovnih ur. hrigadwj Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS A/laribor Polje. Ogledali /namenilo m hidroclektrat SD I oiminu. zveiei pa vo ve podrob- ojtiiju. V ponedeljek vjuiiaj vo Dolanali pri Boflu. «r nadaljevali / delom is o jih lanvkolctnih predhodnikov. Pioti Cirk»lunam je »cdaj h i/kopan dobrfen del vcrjcino le pred koncem poletja S SEJE KOMfTEJA OK ZKS PTUJ Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! i „ V/*0"'1 kor»iicja -«odclo.ali.oiudi •in' ii! J k '!•' v "■"» k"™«ja ovenjo Jh dek» anje ? . i. /r"Hri) Jelegar.kc»a M.icrtij m % «o,,h krmcmh .venah podal, dio rev.i.-ncga .ran,a „a ren, področju CUdoma je „k™, komiteja Milan Knc/cn. occml dotedanjo aktivnoti ter ttOOUrttnl n<- lat umdoMn.l ...djittrdikt.irkrclncprcdl.ticradclot prihodnje hcvcdjc h,k. namenjenih delovanju delete,j u»konKio, kTlv,'." ff5"!P''i?'* micronih vk.ipn.ni, _ & jbore uporabni-cl •v*-'1'11 *aj «o «ektclrit del delegatskega totema .'eprat v ic JiJw f"'«1""" F" ijc aaketpkoenotno* i . i T* '» «"a™" J'1" » dckg4cij.li. raj jeirtrKc delu * druJhtnopolitiCnth org.ititracjjah jjc.crnc. Bu rt raipnrK je dotaknila ludr tpealanj.i dda komuntl... , delejue.juh ru ibore tcvajako cmoupratnih inicron.li .ktip^»,, lomita in drolotnc »Ittjbc inncrcmih .kupno«, ic namr« !e«dni rhtuij i/«jjj|ccv MSMpago ..oje ..vebne i-------- --- • vkopam «rjj i^cbna mnenja, k*, (vjlobijod.mrli. pitp-a\o fradtv jjjIccv MSMfngo' «oje otebne ........ '\"¡J mnenja, ker »e dclcfactje ra rbore lAajjIeo'í a .""S."" ,,jJ,\7 - 't« dcla.^1 c. oritoma dcknne >lupno.„ SlroWnc >lu(hc 11 tmercMVlnkupnoM, vc moraJ.^ra^cdaltda m<% .duiSi. dclejau m dclesacij «oabnAoc da delaj,, pred.^m „„ o rlovalr u^aiaki %ami urkrai. ko niulajaio '""'i'1, _ f*J™«?)." pmponl Mopcnj------ rt.|icn premik i pa je ».ik^j k i da. n doieieio vef.il! n?^ komunteiranju mor I, ', "'"T 1 opu dckgji.kilt tklnos.iv rcr \ icm ni.cran. 'locinu inio-miranja vt raapr.n Ijalci menili da amona l Ker temelji prikocinosti ležijo v preteklosti! Arhivski izvod časopisa lahko naročite v tajništvu naše družbe vsak delovnik med 7. in 15. uro. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem Stttjevski ^RADIOPTUJ vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. 89,8»98,2«I04;3 POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli KOPALNI IZLET V SIMONOV ZALIV ZA DVE OSEBI. V ceno sta vključena avtobusni prevoz in kopanje za dve osebi. Odhodi kopalnega avtobusa so od 24. junija dalje vsako soboto ob 5.00 z avtobusne postaje Ptuj. Potujete s potovalno agencijo Turistagent. NAROČILNICA ZA Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: • 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti • vsak petek prejmeteTV-prilogoTV OKNO-48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma • 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov v Štajerskem tedniku • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike J • ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike I § POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! I 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 13. junija 2017 Nogomet • MNZ Ptuj V Zavrču padel zastor na tekmovalno sezono 2016/2017 V Zavrču je v petek, 9. junija, potekala zaključna prireditev MNZ Ptuj in tako zaokrožila tekmovalno sezono 2016/17. Zaključek je v prijetnem vremenu odlično uspel, na koncu pa so zaslužena priznanja prejeli tako najboljša ekipa kot posamezniki v različnih kategorijah. Pred samo podelitvijo smo videli dve revijalni srečanji; na prvem so se med seboj pomerili sodniki in delegati proti trenerjem MNZ Ptuj, nato pa je sledilo srečanje reprezentance Regions cup proti reprezentanci MNZ Ptuj. Po omenjenih srečanjih je sledil najbolj svečan trenutek, saj so bila podeljena priznanja in nagrade za najboljše ekipe in posameznike v ligah MNZ Ptuj in 2. SKL/SML - vzhod. SODNIKI/DELEGATI - TRENERJI 2:6 SODNIKI/DELEGATI: Duka-rič, Levačič, Hotko, T. Topolovec, Roškar, Krajnc, Hozyan, Bom-bek, Horvat Zamuda, Podpla-tnik, Majar, Vidovič, D. Topolo-vec. TRENERJI: Muršec, B. Emer-šič, Bezjak, Ljubec, Verlak, Pek, Foto: Črtomir Goznik Vsi prejemniki nagrad za dosežke v ligah MNZ Ptuj v tekmovalni sezoni 2016/17 Zemljarič, Čeh, R. Medved, Fruk, Pečnik. Trener: Stanislav Mesarič. Zelo zanimivo srečanje je minilo v precej vročem vremenu, sploh prvi del pa je povsem minil v prevladi trenerjev. Dva izjemna zadetka je dosegel Čeh in dokazal, da še vedno poseduje izjemno znanje. V nadaljevanju so sodniki/delegati vzpostavili ravnotežje, a preobrata jim ni uspelo narediti. Gerečja vas ne bo napredovala, v 3. ligo sedmouvrščena Bistrica ... Veliko se v zadnjem obdobju govori o tem, kako bodo sestavljene lige MNZ Ptuj v novi sezoni. Govoric je ogromno, toda vsaj dokler ne bodo popolnjene in povsem jasno »definirane« lige NZS od 2. lige navzdol (uradno je znana zgolj sestava 1. lige za novo sezono), tako dolgo ne bo povsem jasna niti sestava lig v MNZ Ptuj. To je potrdil tudi sekretar MNZ Ptuj Janko Turk: »Še kar nekaj časa ne bo znano, kako bodo izgledale lige v novi sezoni. 20. junij je datum, ko se bo sestal IO NZS in formiral lige. Do tega datuma bodo nejasnosti ostale. Kar pa lahko povem iz stališča MNZ Ptuj, je to, da se prvak Superlige Gerečja vas ni odločila za napredovanje med tretjeligaše, zato smo to možnost ponudili naslednjim ekipam, ki sledijo na lestvici. Interese za napredovanje je izrazila zgolj Bistrica iz Slovenske Bistrice in njo smo kot kandidata MNZ Ptuj za tretjeligaško tekmovanje tudi prijavili NZS.« REPREZENTANCA REGIONS CUP - REPREZENTANCA MNZ PTUJ: 3:2 REPREZENTANCA REGIONS CUP: Mihelač, Zupanič, Ornik, Cebek, Goričan, Antolič, Trav-nikar, Roškar, Žganjar, Krajnc, Horvat Zamuda, M. Leben, P. Meznarič. Trenerja: Tomaž Muršec in Janez Janžekovič. REPREZENTANCA MNZ PTUJ: Težak, Vrabl, Bezjak, Močnik, Gajšek, Mar, A. Leben, Majcen, Bratkovič, Ljubec, Mli-narič, V. Meznarič. Obe reprezentanci sta nastopili nekoliko oslabljeni. Tempo so diktirali »region-si«, za katere je dvakrat zadel najboljši strelec Superlige Damjan Antolič. Tudi ekipa MNZ Ptuj je nekajkrat zapre-tila, a več kot častnega poraza ji ni uspelo iztržiti. Prejemniki priznanj: Prvak Superlige: Gerečja vas Prvak 1. razreda: Markovci Prvak 2. razreda: Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik Prvak mladinske lige: Apače Prvak kadetske lige: Hajdi-na Golgeter Prvak - starejši dečki 1. razred: Aluminij A Prvak - starejši dečki 2. razred: Oplotnica Prvak - mlajši dečki vzhod: NŠ Zavrč Prvak - mlajši dečki zahod: Drava Prvak - veterani vzhod 35: Podvinci Prvak - veterani zahod 35: Hajdina Prvak - veterani 40: Videm Najboljši strelec Superlige: Damjan Antolič (Bukovci) 21 zadetkov Najboljši strelec 1. razreda: Denis Hajnc (Pragersko) 23 zadetkov Najboljši strelec 2. razreda: Davor Fleten (Grajena) 25 zadetkov Najboljši strelec - mladina: Tomaž Gojkošek (Hajdina Golgeter) 29 zadetkov Najboljši strelec - kadeti: Gregor Predikaka (Hajdina Golgeter) 44 zadetkov Najboljši strelec - starejši dečki 1. razred: Domen Zaj-šek (Aluminij A) 13 zadetkov Najboljši strelec - starejši dečki 2. razred: Žan Gorjanc (Majšperk) 22 zadetkov Najboljši strelec - veterani vzhod 35: Milan Kristovič (Podvinci) 25 zadetkov Najboljši strelec - veterani zahod 35: Oto Pesek (Hajdina) 15 zadetkov Najboljši strelec - veterani 40: Maksim Mohorko (Videm) 24 zadetkov Fairplay Superliga: Cirku-lane Fairplay 1. razred: Rogoz-nica Janko Turk, vodja tekmovanj v ligah MNZ Ptuj in sekretar MNZ Ptuj: »Po dolgi in naporni sezoni si nekako s tem zaključnim dejanjem vsi skupaj nekoliko oddahnemo, zberemo misli in se nato počasi usmerimo v naslednjo tekmovalno sezono. Na našem koncu se igra kakovosten nogomet, imamo zelo številčne zasedbe v posameznih kategorijah, kar preko 160 ekip v vseh ligah. Tudi obisk na naših tekmah je nadpovprečen za ta rang tekmovanja in to so parametri, na katerih moramo graditi tudi naprej. Zelo smo zadovoljni tudi z izbiro Zavrča kot gostitelja finalne prireditve, ne nazadnje ima Zavrč ogromno izkušenj iz najvišjega ranga tekmovanja.« Fairplay 2. razred: Slovenja vas Fairplay - mladina: Hajdina Golgeter Fairplay - kadeti: Hajdina Golgeter tp Foto: Črtomir Goznik Utrinek s tekme med reprezentanco Regions cup in reprezentanco MNZ Ptuj Nogomet • Reprezentanca U-21 Judo • Evropski mladinski pokal Trije Kidričani z reprezentanco v Ukrajini Šlambergerjeva sedma Slovenska reprezentanca do 21 let je od 5. do 9. junija sodelovala na mednarodnem turnirju Valerija Lobanovskega v Kijevu. Ob mladih Slovencih so na turnirju sodelovale še ekipe Ukrajine, Finske in Črne gore. Selektor Primož Gliha je na reprezentančno akcijo povabil 21 nogometašev, ki so prišli iz enajstih različnih klubov. Med izbranci so bili trije Foto: Črtomir Goznik Drugi najboljši asistent 1. lige Matic Vrbanec (Aluminij) je tudi stalni član reprezentance U-21. nogometaši Aluminija, Matic Vrbanec, Luka Janžekovič in Blaž Kramer. Za nogometaše letnika 1996 in mlajše je bila to šele druga preizkušnja v okvirih mlade reprezentance Slovenije, ki se pripravlja na kvalifikacije za evropsko prvenstvo U-21 2019. V prvem srečanju so se varovanci Primoža Glihe srečali z vrstniki iz Finske, v začetni enajsterici pa sta bila tudi Vrbanec in Kramer. Naši izbranci so si priigrali nekaj zrelih priložnosti, a jih niso uspeli izkoristiti. To pa je na drugi strani v sodnikovem podaljšku uspelo Fincem, ki so si s tem priigrali uvrstitev v finale, Slovencem pa je preostala tekma za 3- mesto na turnirju. V njej so se merili s Črnogorci, v začetni enajsterici pa sta tokrat začela Janžekovič in Vrbanec. Slovenci so slabo začeli tekmo in se ob polčasu znašli v zaostanku 0:2. V 70. minuti je bilo že 0:3, nato pa so Slovenci po izključitvi enega od igralcev Črne gore do konca znižali na 2:3 (Ožbolt, Nagode). S Črnogorci se bodo Slovenci merili tudi v prihajajočih kvalifikacijah za EP. Seznam reprezen-tantov U-21: Blaž Kramer (Aluminij), Luka Janžekovič (Aluminij), Matic Vrbanec (Aluminij), Luka Badžim (Ankaran Hrvatini), Erik Gliha (Ankaran Hrvatini), Timotej Mate (Ankaran Hrvati-ni), Janez Pišek (Celje), Amadej Brecl (Celje), Žan Žužek (Domžale), Jan Repas (Domžale), Alen Ožbolt (Domžale), Jan Humar (Gorica), Tilen Nagode (Gorica), Matic Paljk (Koper), Martin Kramarič (Krško), David Kovačič (Krško), Rok Vo-dišek (Olimpija), David Tijanič (Olimpija), Gal Primc (Radomlje), Ožbej Kuhar ( Triglav), Dejan Vokič (Veržej). JM Lipnica je gostila tekmo evropskega mladinskega pokala v judu, na katerem je nastopilo pet Slovenk. Med njimi je bila najboljša Nika Šlamberger (JK Drava), ki jo je spremljal njen trener Vlado Čuš. Pod njegovim vodstvom se Nika v zadnjem obdobju že intenzivno pripravlja za nastop na evropskem kadetskem prvenstvu, ki bo konec junija v Litvi, obstajajo pa tudi možnosti za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo jeseni v Mariboru. Mlada ju-doistka je sicer še kadetinja, na prvem nastopu evropskega pokala med mladinkami pa je s 7. mestom izpolnila polovico norme za nastop na EP. V Avstriji bi z malo več sreče ter odločnosti lahko bila uvrščena še višje ... Na poti do tega uspeha je v močni konkurenci 20 tekmovalk imela v prvem krogu za tekmico Italijanko Martino Cocco. V dvoboj je krenila odločno od začetka, povedla s prednostjo sedmih točk in v sredini borbe enega od številnih napadov zaključila z iponom. Sledil je obračun s kasnejšo finalistko, predstavnico Nemčije Leo Schmid. Ta tekmovalka sodi med najboljše v Evropi (in na svetu) v mladinski konkurenci in je ta sloves tudi upravičila. V tretji borbi je naša judoistka v repa-sažu ponovno zmagala, tokrat proti predstavnici Romunije Cri-stini Sirbulet. Borba je bila zelo izenačena, Šlambergejeva je v borbi za gars odlično parirala iz-kušenejši Romunki in na koncu zasluženo slavila z rezultatom 7:0. V naslednji borbi bi zmaga članici JK Drava Ptuj že prinesla borbo za 3. mesto, a je proti predstavnici Nemčije Arijani Peric po visokem vodstvu naredila napako: Nemki je pustila odprt prostor za napad in je končala v parterju v končnem prijemu, iz katerega se ni več rešila. To je pomenilo poraz in končno 7. mesto za Niko Šlamberger na tekmi evropskega pokala za mladince v Lipnici. David Breznik torek • 13. junija 2017 Šport, rekreacija Štajerski 15 Strelstvo • ISSF WC Gabala 2017 - 1. del . Ormoška strelca znova visoko Od 6. do 14. junija se v azerbajdžanski Gabali odvija tretji in zadnji letošnji ISSF svetovni pokal v streljanju s puško in pištolo na 10, 25 in 50 m, na katerem tekmuje 450 najboljših strelcev na svetu iz 45 držav, med njimi tudi petčlanska slovenska izbrana vrsta z Ormožano-ma Urško Kuharic in Ke-vinom Vento, olimpijcema Rajmondom Debevcem in Živo Dvoršak ter Robertom Markojo. Venta s pištolo do 21. mesta Prvi nastop na pokalu je dvakratni ormoški državni rekorder Kevin Venta opravil z malokalibrsko pištolo na 50 m, kjer je znova potrdil odlično pripravljenost, ki ga krasi že od februarskega svetovnega pokala v New De-lhiju (rekordno 11. mesto). 26-letni strelec Kovinarja se je najprej zelo dobro znašel v eliminacijah, kjer si je v prvi skupini nastopajočih pri-streljal 10. mesto s 551 krogi (po serijah 88, 92, 91, 94, 90, 96) in se zanesljivo uvrstil na glavno tekmovanje. V kvalifikacijah pa je Venta svoj rezultat še izboljšal za en krog (po serijah 96, 90, 87, 97, 93, 89) in si priboril končno 21. mesto med 67 strelci, kar je njegova peta najboljša uvrstitev na svetovnih pokalih v tej disciplini. »V kvalifikacijah sem imel boljši občutek, že pri poskusnih strelih je bilo manj nervoze. Začetek tekme je bil odličen s serijo 96, v nadaljevanju sem se malce izgubil, ampak se nisem predal. S četrto serijo in 97 krogi sem se dvignil. Bolj ko je šlo proti koncu, več je bilo tudi nervoze. Čez celo tekmo je bilo preveč mečkanja in ustavljanja, na koncu mi je ostalo slabih 13 minut časa za 10 strelov, nato pa nikakor nisem več zmogel umiriti pištole. Vseeno sem se boril do zadnjega strela in na koncu iztisnil 552 krogov. Kljub vsem težavam sem bil visoko na 21. mestu. Predvsem napake s streli v osmice in sedmice so mi odnesle uvrstitev v finale, desetic in mušev (notranjih desetic, op. a.) je bilo več kot dovolj. Za uvrstitev v finale je bilo potrebnih 559 krogov,« je po koncu dvodnevnega streljanja s pištolo na 50 m povedal Venta. Zmago je slavil petkratni zmagovalec tekem svetovnega pokala in najboljši v kvalifikacijah Ukrajinec Oleg Omelc-huk (568), za njim pa sta se uvrstila Turek Dikec Yusuf (563) in srbski strelski as Damir Mikec (564). Ormožan z zračno pištolo 27. V nedeljo je z zračno pištolo najboljši slovenski strelec s pištolo s 573 krogi (96, 92, 99, 95, 97, 94) osvojil 27. mesto v konkurenci 65 strelcev. »V poskusnih strelih sem imel dober občutek, tudi drugo serijo s 96 krogi sem imel dobro pod kontrolo, koncentracija v naslednji seriji z 92 krogi pa ni bila ravno najboljša. Borba se je nadaljevala z odlično tretjo serijo z 99 krogi, nato pa sem vse do zadnje serije nadaljeval s povprečjem dobrih 95 krogov na serijo. Za finale je bilo tokrat dovolj 578 krogov, manjkajočih pet krogov pa sem izgubil v drugi in zadnji seriji. Kljub slabši tekmi sem se znova uvrstil med 30 najboljših strelcev na svetu,« je povedal Venta. Najboljša v kvalifikacijah sta bila Ukrajinca Bankin (581) in Omelchuk (580), tretji je bil Srb Dimitrije Grgic (579), končno zmago pa je slavil 32-letni manj znani Kitajec Yang Wei. Urška Kuharic najboljše in najvišje do zdaj Odlična 23-letna ormoška strelka Urška Kuharič je v Azerbajdžanu tekmovala tretjič, prvič leta 2015 na Evropskih igrah v Bakuju in leta 2015 na svetovnem pokalu v Gabali. Ormožanka je zablestela z zračno puško Foto: Strelska zveza Slovenije Ormožan Kevin Venta je v azerbajdžanski Gabali znova pokazal dobro streljanje in se v zahtevni konkurenci z najboljšimi strelci na svetu uvrstil na 21. in 27. mesto v obeh pištolskih disciplinah na 10 m in 50 m. Kajak sprint • Tekme svetovnega pokala Tilen Vidovič nastopil na treh tekmah Kajak sprinter na mirnih vodah Tilen Vidovič se je po osvojenem naslovu državnega prvaka na 200 metrov osredotočil na nastope na treh velikih tekmovanjih, na tekme za svetovni pokal na Portugalskem, v Madžarski in Srbiji. Pot ga je najprej vodila na Portugalsko oziroma v Mon-temor-o-Velhu, kamor se je šel pomerit z najboljšimi veslači na svetu. Za ta nastop se je ob študijskih obveznostih dobro pripravil, saj se je počutil sposobnega opraviti nastop na visokem nivoju. V kvalifikacijah je bil peti, kar mu je prineslo nastop v polfi-nalu, kjer je bila konkurenca izredna. S četrtim mestom se je uvrstil v B-finale, kjer je prav tako veslal dobro in na koncu zasedel skupno 12. mesto. »Z veslanjem sem bil zadovoljen, vendar vem, da bi lahko iz sebe iztisnil še več,« je bil samokritičen Vidovič. Po tem nastopu je odličen mladi ptujski športnik odšel na tekmo svetovnega pokala v Szeged. O nastopu na Madžarskem je slikovito povedal: »To je bila najtežja tekma do sedaj v mojem življenju. Na mojo veliko žalost sem imel v svoji kvalifikacijski skupini najtežje tekmece, in kljub temu da sem dajal v za-veslaj vse moči, so bili drugi hitrejši in sem s sedmim mestom ostal brez polfinala.« V Szegedu so bili na startu vsi najboljši kajak sprinterji na mirnih vodah in član Brodarskega društva Ranca Ptuj res ni imel sreče pri žrebu kvalifikacijskih skupin. Po nastopu na Madžarskem se je osredotočil na tretjo tek- in s 415 krogi (104.2, 102.2., 104.3 in 104.3) dosegla svoj najboljši rezultat na svetovnih pokalih. Po štirih tekmovalnih dneh je Kuharičeva z 19. mestom trenutno najvišje uvrščena slovenska strelka, svojo rekordno visoko uvrstitev pred tremi tedni (45. mesto) iz svetovnega pokala v Munchnu pa je rezultatsko izboljšala za tri desetinke in kar za 26 mest. »S streljanjem sem bila zelo zadovoljna, bilo je dovolj koncentracije in pravilno izvedenih strelov. Druga serija se je sicer začela z nepremišljenim streljanjem (dve devetici v prvih štirih strelih, op. a.), kar me je stalo finala, vendar sem po kratkem premoru uspela ponovno poiskati tiste dobre strele in se jih držati do konca tekme,« nam je po tekmi sporočila vedno dobro razpoložena Kuharičeva. Druga slovenska strelka in dvakratna olimpijka Živa Dvoršak je s 414 krogi osvojila 27. mesto, s čimer je zaostala za svojimi vedno visokimi pričakovanji. Kuharičeva je v ponedeljek nastopila še z malokalibrsko puško v trojnem položaju, o čemer bomo poročali v petkovi številki. Rezultati: Pištola 50 m 1. Oleg Omelchuk, UKR 568 + 230.4 2. Yusuf Dikec, TUR 563 + 228.5 3. Damir Mikec, SRB 559 + 205.5 6. Dimitrije Grgic, SRB 560 + 147.8 21. Kevin Venta, SLO 552 E - 10. Kevin Venta, SLO 551 Zračna pištola 10 m 1. Wei Yang, CHN 578 + 240.1 2. Tomoyuki Matsuda, JPN 579 + 237.9 3. Oleg Omelchuk, UKR 580 + 217.1 5. Dimitrije Grgic, SRB 579 + 175.7 27. Kevin Venta, SLO 573 Zračna puška 10 m 1. Xinyi Peng, CHN 418.9 + 248.1 2. Mengyao Shi, CHN 419.6 + 248.1 3. Jasmine W. SerXiang, SGP 419.2+225.7 19. Urška Kuharič, SLO 415.0 27. Živa Dvoršak, SLO 414.0 Predpriprava na julijsko EP v Bakuju V drugi polovici julija se bodo najboljši strelci na Stari celini zbrali na letošnjem poletnem vrhuncu sezone, ko bo v Bakuju potekalo evropsko prvenstvo 25, 50, 300 m ter s puško šibrenico, na katerem bomo po vseh uspešnih nastopih na svetovnih pokalih spremljali tudi Ormoža-na Kevina Vento in Urško Kuharič. Simeon Gonc Športni napovednik mo v nizu za svetovni pokal, ki je potekala v Beogradu. Tam si je Vidovič želel iztržiti dober rezultat: »Za zaključek tritedenskega tekmovalnega obdobja nas je čakala še zadnja tekma za svetovni pokal. Tam sem zares želel pokazati svojo dobro pripravljenost. Skozi kvalifikacije je šlo zlahka, v polfinalu pa sem zamudil start in izgubil ritem veslanja, kar je na koncu zadostovalo za končno 29. mesto.« Tilen je o celotni seriji treh nastopov podal naslednjo oceno: »Če vse skupaj povzamem, sem malenkost razočaran nad rezultati. Ob tem se zavedam, da se zaradi študijskih obveznosti nisem mogel popolnoma posvetiti treningom. Sem pa prepričan, da bo kajak še veliko hitrejši do svetovnega prvenstva konec avgusta.« Dober nastop na svetovnem članskem prvenstvu v kajak sprintu na mirnih vodah na 200 metrov dolgi progi bo letošnji naslednji veliki cilj Tilna Vidoviča, ki se bo v juniju posvetil študiju dental-ne medicine, zato bo izpustil nastop na evropskem prvenstvu. David Breznik »Nogomet Fest« 2017 Društvo Športni park Gabrnik organizira 7. tradicionalni »Nogomet Fest« - nogometni turnir na travi (5+1, 5-metrski goli). Turnir bo v soboto in nedeljo, 24. in 25. junija, v Gabrniku (občina Juršinci), s pričetkom v soboto ob 10.00. Prijavnina za članski turnir znaša 50 €, za veteranski turnir pa 30 € in jo je treba poravnati najkasneje do žreba. Nagradni sklad v primeru 24 udeleženih ekip znaša več kot 1000 evrov (1. mesto 600 € + pokal + prehodni pokal, 2. mesto 300 € + pokal, 3. mesto 150 € + pokal, 4. mesto praktična nagrada, najboljši vratar in igralec prejmeta pokal). Priporočljiva je uporaba kopačk (prepovedana uporaba kramponov oz. železnih čepkov). Med turnirjem bo mogoče igrati odbojko na mivki in nogomet na milnici, organiziran bo bogat srečelov, napihljiva igrala, bazen, možnost taborjenja ... PROGRAM TURNIRJA: Četrtek, 22. 6.: žreb za članski in veteranski turnir Sobota, 24. 6.: od 10.00 naprej - tekme v skupinah od A do F, člani Nedelja, 25. 6.: 9.00 - veteranski turnir 14.00 - tekme v skupinah G in H, člani 16.00 - ženski turnir 17.00 do 23.00 - tekme od četrtfinala do finala (možnost igranja samo v nedeljo) Prijave in informacije na tel. 041 942 954 (Darjan Čeh) in e-mail: daceh7@gmail.com. Mali nogomet • Turnir v Nadolah Športno društvo Rim prireja v nedeljo, 18. 6., tradicionalni, letos že 23. turnir v malem nogometu. Ta bo od 10. ure dalje izveden na igrišču ŠD Rim v Nadolah. Prijavnina za turnir znaša 40 evrov za ekipo in se poravna na dan turnirja pred začetkom tekmovanja. Celotna prijavnina bo namenjena denarnemu skladu turnirja, najboljše tri ekipe bodo ob tem prejela tudi pokale. Dodatne informacije ali prijave: Tomaž (040 822 506) Mali nogomet • LMN Juršinci REZULTATI 5. KROGA: Zvone Team ŠP Gabrnik - ŠD Po-lenšak 3:1, ŠD Selce - Jagoda Všečka 3:2, Monte Video - Kiki Riki Team 4:0, Selišek Franc, s. p. - ŠD Juršinci 11:0, Kmetija Hrga - Bar Žabica 2:1. Delegat: KMN Vitomarci. 1. ŠD SELCE 4 4 0 0 12:3 12 2. FRANC SELIŠEK 3 3 0 0 26:2 9 3. ZVONE TEAM 4 3 0 1 10:3 9 4. ŠD POLENŠAK 4 2 0 2 12:8 6 5. KMETIJA HRGA 4 2 0 2 6:6 6 6. KIKI RIKI TEAM 4 2 0 2 7:17 6 7. JAGODA VŠEČKA 3 1 0 2 5:8 3 8. VITOMARCI 3 1 0 2 10:13 3 9. BAR ŽABICA 3 1 0 2 7:11 3 10. MON. VIDEO 4 1 0 3 5:12 2 11. ŠD JURŠINCI 4 0 0 4 4:22 0 PARI PRESTAVLJENEGA 4. KROGA (16. 6.): Jagoda Všečka - Kiki Riki Team, Bar Žabica -Zvone Team ŠP Gabrnik, Monte video - Selišek Franc, s. p., ŠD Polenšak - ŠD Selce, Kmetija Hrga - KMN Vitomarci. Delegat: ŠD Juršinci. Denis Žnidarič 16 &o/m¿zTEDNIK Ljudje in dogodki torek • 6. junija 2017 Ptuj • Prva slovenska uprizoritev krstila nov gledališki prostor Kdo je tu dejansko Gospod? V četrtek, 8. junija, smo se skupaj z izžrebanimi bralci Štajerskega tednika in poslušalci Radia Ptuj udeležili generalke (uradno smo ji rekli predpremiera) nove igre ptujskega režiserja Sama Strelca Dejansko Gospod, ki je potekala na za gledališki namen nenavadni lokaciji - v nekdanjih (nekoliko zmanjšanih) prostorih trgovine, ki je delala kot soseda lokala Pomaranča ob Dravi. Provokativna igra (Komedija, ker smo se pogosto smejali? Tragedija, ker smo spremljali usodo glavnega junaka, ki po splošnem mnenju propade, po svojem pa zmaga? Farsa, ker biča napake človeške družbe in je polna pretiranega dogajanja? Burka z naturalistično straniščno sceno, ki jo je igralec še posebej poudaril? Ali vse to četvero in še kaj zraven?) je navdušila, nekatere šokirala, a nikogar ni pustila ravnodušnega, saj gledalca že med samo igro, še bolj pa po njej, ko nekoliko strne svoje vtise in občutke, prav sili k razmišljanju. O marsičem, predvsem pa o sebi... V^MUi/? v s.s.1/,.,.! I THE ORB^1" bmecm« Ustvarjalci predstave po četrtkovi generalki ... Režiser Samo M. Strelec (levo) z avtorjem drame Philippom Lohlejem Philipp Lohle: Ko je tekst pametnejši od avtorja » Sobotne ponovitve predstave se je udeležil tudi avtor Philipp Lohle. V pogovoru po predstavi med njim, ustvarjalci in gledalci smo izvedeli, da je njegova predstava, napisana 2007, prevedena v 15 jezikov. Avtor si je ogledal že deset različnih uprizoritev, tudi v tujini: v Italiji, Franciji in Beogradu. Nad ptujsko izvedbo je bil navdušen, tudi nad prostorom, kjer je bila odigrana. Pa nad igralci. Čeprav ne zna slovensko, je lahko spremljal dogajanje. »To je, kot da bi gledal film s podnapisi: predstava je v zame tujem jeziku, meni pa se v glavi vrti moje besedilo,« pravi avtor. Deset let je minilo, kar je bilo napisano to besedilo. Žal njegova drama ni sveta v ničemer spremenila in tudi svet sam se ni spremenil na boljše. O njegovi predstavi je nek belgijski študent napisal diplomo. In ugotovil zanimivo dejstvo: v njej nastopajo Gospod in dvanajst drugih likov. študenta je to spominjalo na Jezusa in dvanajst apostolov. »Pa jaz ob pisanju na to sploh nisem mislil. To je, ko je tekst pametnejši od avtorja,« se je pošalil Lohle. (Čeprav: ali ni Jezus govoril proti lastnini, denarju, pohlepu ..., kot to počne Gospod v drami? Mogoče pa je tudi avtorjeva podzavest narekovala pisanje besedila?! In tisti študent ni tako nepravilno sklepal?!) Recimo: kdo je v tej igri dejansko Gospod. Ne tisti običajen, z malo začetnico, ampak Gospod. Režiser Samo M. Strelec nam kot enega od odgovorov ponuja Frana Žižka, mladeniča, ki se je leta 1938, komaj 24-leten, po končani igralski akademiji v Pragi kot nadebudni režiser vrnil v Slovenijo, a ker ga v rodnem Mariboru niso želeli, je na pobudo Antona Ingoliča prišel v ptujsko gledališče. In v dveh sezonah (1938/39 in 1939/40) režiral 15 premier. In to ne kakršnihkoli premier, pač pa takih, ki so slovenski gledališki umetnosti pustile trajen pečat. (Mimogrede: če ste prišli na igro pred začetkom predstave ali ostali po koncu, ste mogoče opazili manjšo razstavo fotografij - pripravila jo je Sandra Jazbec ki prikazujejo nekatere Žižkove ptujske uprizoritve. Človek je prav osupnjen, da je nekaj takega nastajalo pred osmimi desetletji! V Ptuju! Kot bi gledal scene z najsodobnejših svetovnih odrov 21. stoletja.) Glede Gospoda ponujamo drugi odgovor: mogoče pa je Gospod v tem primeru režiser Ustvarjalci predstave Predstavo Dejansko Gospod so ustvarili: igralci Mirel Knez, Uroš Potočnik, Andraž Jug in Violeta Tomic; prevajalec, režiser in scenograf: Samo M. Strelec; kostu-mograf: Slavko Sever; oblikovalka plakata: Zala Kalan; oblikovalka zloženke: Anja Gabrovec; razstavo o Žižku pripravila: Sandra Jazbec; organizator: Boštjan Zupanič. Premiera: petek, 9. junija, ob 20. uri pri Pomaranči. pa moraš biti vsaj malo podoben naslovnemu Gospodu iz uprizorjene drame. Da o Strelčevi sceni, vredni Gospoda, niti ne govorimo: 'lamele', ki ločujejo gledališki del prostora od razstaviščnega, so namreč res nekaj originalnega. (Pa še uporabno vrednost imajo ... ) Še en Gospod se nam kaže ob tej produkciji. Lastnik prostora, kjer je bila uprizorjena igra, je dal Samu Strelcu prostor na razpolago brezplačno. Za razliko od neke druge (podobno trgovske) lokacije, kjer so želeli imeti keš. Stoodstotnega, brez »kulturniškega« popusta. Vzemi ali pusti! Seveda je Samo tisto opustil. Gospod Rojs pa je dal prostor zastonj. Ker je Gospod in ker zna - čeprav je podjetnik - videti še kaj drugega kot dobiček. Vsi po vrsti torej sami Gospodje - razen tistega, ki je v igri poimenovan dejansko Gospod. Osrednji lik (mojstrsko ga je upodobil Andraž Jug) ima namreč o življenju in o tem, kaj pomeni biti Gospod, povsem svojstveno predstavo. In čeprav najbrž s svojim pretiranim, ekstremnim pogledom na denar ali na svobodo ne bo nikogar od gledalcev prepričal, da bo ravnal enako kot on, pa v nas vendarle vzbudi razmislek. Ali je res denar, za katerim se pehamo iz dneva v dan, najpomembnejši v našem življenju? Se je sploh vredno tako zelo pehati zanj, da smo pripravljeni pozabiti na vse drugo, zanj varati, se lagati, prodajati svojo ljubezen, zvestobo? In svoboda? Koliko smo ljudje sploh svobodni? Gledališki Gospod se počuti srečnega in dejanskega svobodnega Gospoda šele, ko je v zaporu. Kjer (se) mu ni treba o ničemer odločati, kjer se mu ni treba ukvarjati z denarnimi skrbmi, lahko pa svobodno izbira, ali bo nekega obiskovalca sprejel ali ga ne bo. To je svoboda. Ali pa norost - mogoče pa je Gospod v kakšnem psihiatričnem zavodu? Če vas kak večer proti koncu junija ali v začetku julija pot zanese v smeri Pomaranče ob Dravi, si privoščite uro in pol gledališkega razvajanja. Ponovitve predstave bodo še 30. junija ter 1. in 2. julija ob 20. uri. jš Foto: Črtomir Goznik Samo Strelec. Ker je odkril še en za gledališče zanimiv kotiček (po Ljudskem vrtu, dominikanskem dvorišču, turniškem gradu ...). Ker je k nam prenesel še eno pro-vokativno predstavo, jo prevedel in postavil na oder. Ker je bil pogumen in je naš mirni življenjski prostor iz labodjega jezera, kjer vsi lepo mirno živimo, spremenil v viharno morje, v katerem sme biti doma tudi drugačnost - besedna (za občutljiva ušesa najbrž poimenovanja moških in ženskih spolnih organov ter dejavnosti, ki jih z njimi počnemo, niso ravno blagodejna) in vizualna (mladenič zgoraj brez na odru še gre, ko pa je tudi spodaj brez ... khm, khm ...). Da to storiš in (pretirano) ne užališ gledalcev, moraš biti Gospod Samo. Pa še ena malenkost (ki nam je bila sicer povedana čisto neuradno, Donald bi rekel 'off the record', pa jo bomo vseeno objavili): režiser denarja za projekt ni delil po načelu »pol meni, preostalo pa med igralce in druge pritikline«, pač pa: »Pet nas dela na predstavi in denar delimo s pet!« Denar za nekatere pač ni alfa in omega. Za to spoznanje Foto: JS torek • 13. junija 2017 Ljudje in dogodki ŠtajenkiTEBKlK 17 Ptuj • Uspešna akcija zbiranja sredstev za urgentni center Za dežjem je posijalo sonce - tudi za urgentni center Ptuj Čeprav je v soboto zjutraj vse kazalo, da bo vreme organizatorjem dobrodelnega dogodka zbiranja sredstev za izgradnjo urgentnega centra na Ptuju pokvarilo načrte, je višja sila poskrbela, da je za močnim dežjem skorajda nepričakovano posijalo še močnejše sonce. Odlični glasbeniki, igralci, športniki, podjetniki in vsi drugi akterji, ki so pomagali pri izvedbi, so poskrbeli, da se bo sobotni dogodek vpisal v zgodovino ptujske bolnišnice. Z leve: Mitja Kostanjevec, Tadej Toš, Andrej Levanič, Sonja Žibrat, Dejan Zavec in Marko Drobnič so Podpornike projekta, ki so se zabavali v šotoru pred ptujskimi Termami, je zabavala Natalija Verbo-v soboto, vsak na svoj način, prispevali svoj delež k zbiranju sredstev za urgentni center Ptuj. ten. »Zame je to eden lepših dni v zadnjem času. To, da se poenoti taka masa ljudi okrog ene misli, je v današnjem času, v katerem je večina naravnana nase in svoje koristi, izreden dogodek. Vemo, v kakšni situaciji je Bolnišnica Ptuj in s kakšnimi težavami se že leta sooča, rešitev pa ni in ni. Sobotni dogodek, ki se je zgodil na pobudo Taluma, Perutnine Ptuj in skupine Finakos, je prireditev, katere pomena se nekateri niti ne zavedajo. Gre za vitalen projekt, tako urgence kot Bolnišnice Ptuj. V samostojni Sloveniji v Bolnišnico Ptuj ni bilo izvedenega pomembnejšega investicijskega vložka, ne v prostore ne v opremo. In če nam tokrat ne uspe, se bojim, da je to začetek konca poti samostojne regijske bolnišnice Ptuj,« je v soboto dejal Andrej Levanič, direktor Splošne bolnišnice (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj. A kot pravi, je optimističen, čeprav si seveda želi, da bi zbrali vsa potrebna sredstva za lastno udeležbo, torej 600.000 evrov, je znesek po njegovih besedah celo sekundarnega pomena. »Na prvem mestu je naša enotnost, podpora in odločenost okrog tega, kaj hočemo. Prepričan sem, da se bo pomemben del potrebnega zneska zbral, tako vsaj kaže. Kakorkoli pogledamo na vso prehojeno pot, in če se zavedamo, da ima Bolnišnica Ptuj za seboj 143 let sodobne zgodovine na tem mestu na Potrčevi ulici, pa čeprav vsaj zadnjih deset let doživljamo mačehovski odnos Tanja Žagar je navdušila vse, tudi najmlajše obiskovalce. in izčrpavanje ustanove, bomo -glede na dogajanje v soboto - vse to preživeli. Nadaljevati želimo po pravi poti, saj imamo za seboj vsaj 120.000 uporabnikov in smo po številu prebivalcev popolnoma primerljivi vsem drugim regijam v Sloveniji; če torej imajo vsi drugi pravico do urgentnega centra, jo imamo tudi mi,« dodaja direktor Bolnišnice Ptuj. Izjemno vesel in ponosen je bil, da je odziv Ptujčanov, ki so dokazali pripravljenost pomagati v tem projektu, tako odmeven. Trem velikim ptujskim podjetjem - Talumu, Perutnini Ptuj in skupini Finakos -, ki so projekt zbiranja sredstev začeli smelo in nada- ljevali zagnano, je v smiselnost in potrebnost udeležbe uspelo prepričali številne akterje, tako posameznike kot podjetja. Med njimi je tudi športnik, svetovno znan boksar Dejan Zavec: »Pomembno je to, da pokažemo, da nam ni vseeno, da smo zapostavljeni. Država nam je obrnila hrbet. Tukaj smo, ker se zavedamo družbene odgovornosti. Projekta ne podpirajo le tisti, ki se ne zavedajo in ki niso dovolj informirani. Tisti, ki ne vedo, da bo v primeru, če ne pride do izgradnje urgentnega centra, treba iti na obravnave v Maribor. To bi bila za marsikoga težka pot, recimo že pot iz Haloz do Ptuja je za marsikoga prava ekskurzija, kaj šele do Maribora. Tega ne želimo in ne pristajamo na to. Nočemo biti devetorazre-dni državljani in enostavno si zaslužimo isto obravnavo kot prebivalci na drugih koncih Slovenije. To smo mi že plačali in to si zaslužimo. Združili smo se in prepričan sem, da nam bo uspelo. Želim si, da zberemo čim več, mogoče celo preveč, da pokažemo, da gremo v pravo smer.« Svoj kanček k mozaiku pa je kot ambasador akcije nesebično prispeval tudi igralec, Ptujčan Tadej Toš, pa številni glasbeniki: Modrijani, Tanja Žagar, Natalija Verboten ... Ti so v soboto pripravili izjemen program, ki pa je ob Foto: Črtomir Goznik zabavni noti imel še tisto povsem resno, namen pomagati po svojih močeh pri izpeljavi tega projekta. »Želimo pomagati, končno smo na Ptuju z namenom zbrati sredstva za urgentni center Ptuj. Ogromno delamo na ptujskem koncu in v okolici, in če stopimo skupaj, ko je zabavno, moramo tudi takrat, ko gre za resne zadeve. In zmeraj, ko bomo povabljeni, bomo tudi pomagali po svojih najboljših močeh,« je dejala Verbotnova. Med tistimi, ki na različne načine veliko pomagajo Bolnišnici Ptuj, je gotovo tudi Sonja Žibrat, predsednica sveta zavoda SB Ptuj. V soboto je med drugim igrala tudi na dobrodelnem teniškem turnirju. Projekt zbiranja sredstev vidi kot vitalen, pravi, da o neuspehu sploh ne razmišlja. »Vesela sem, da sem del tega dogodka, nad odzivom ljudi sem pozitivno presenečena. V soboto smo se odlično družili in naredili nekaj dobrega za vse nas. Vesela sem, da ljudje čutijo, da je treba stopiti skupaj in da je vsak evro pomemben. Na to, da projekt ne bi uspel, nisem niti pomislila. Pridružujejo se podjetja, posamezniki, tudi občine in svetniki in verjamem, da nam bo uspelo zbrati večji del potrebnih sredstev. Če si kaj želim, si želim, da se letos zapiči prva lopata za izgradnjo urgentnega centra,« je povedala Žibratova. Vsi, ki so v projektu prepoznali pravi namen, cenijo trud vodstva Bolnišnice in podjetij, ki so se angažirala in začela akcijo zbiranja sredstev, so v soboto preživeli čudovit dan. Teniški turnir dvojic, animacija za otroke, veliko dobre glasbe, druženje z ambasadorjema Tadejem Tošem in Dejanom Zavcem ter še marsikaj zanimivega so nagrajevali z dobrodelnim prispevkom. Za vse tiste, ki so sobotno priložnost, da se zabavajo in ob tem kaj dobrega naredijo, pa je ponujena še ena priložnost. Čeprav je eden najpomembnejših dogodkov zaključen, donacije še vedno zbirajo na posebnem računu, odprtem za ta namen, pri NKMB, številka računa pa je: SI56 0451 5000 3357 872. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik i: Črtomir Goznik Nastop članov Godbe na pihala občine Markovci Organizirali so teniški turnir dvojic. 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 13. junija 2017 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Ohrovti na prvem mestu med antioksidanti Mnogo reklam, govora, besed se pri nas prelije v zvezi s tako imenovanimi super živili. Pa imamo na vrtu kar nekaj takih zelenjadnic, ki se brez težav kosajo z vsemi goji jagodami, aronijami, macami, akai, noni, chia semeni in podobno. A se vam zdi kaj čudnega pri naštevanju vsega tega? Ste našli kakšno rastlino, ki brez težav raste tudi pri nas? Niste. Ohrovt bi morali uvrščati med super Živila Številna super živila rastejo na vašem vrtu, prav zdaj prihaja čas, ko sejemo nekatera izmed njih. Danes bi izpostavila križnice, med katerimi je na prvem mestu zagotovo ohrovt. Poznamo listnati ohrovt, kjer najdemo več različnih oblik, od kodrolistnega do sredozemskega tipa v obliki palme, in najbolj navadnega, ki mu nekateri rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen za prehrano ljudi. Verjetno najbolj poznan je brstični ohrovt, ki mu nekateri ljubkovalno rečejo popčar. Sodi pa med mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana. Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom. Ohrovt prezimi ne glede na to, ali je listnati, glavnati ali brstični. Ohrovti so hvaležni za gnojenje z organskimi gnojili. Potrebujejo hlevski gnoj, nekje od 1,5-2,3 l/m2, namesto njega pa lahko vedno uporabimo kompost (10 l/m2) ali pa kupljena organska gnojila. Presajamo jih, ko se razvije 3-5 listov. Ohrovti so velike rastline, zato sadimo sadike na razdaljo 50 x 50 cm. Vmesni prostor pa zapolnimo s setvijo nizkega stročjega fižola. Ohrovt postane res dober šele, ko premr-zne. Le redki ga bodo lahko uživali surovega, je pa dobrodošel in zelo zdrav dodatek prav vsem mesnim omakama, zelenjavnim jedem in juham. Brstičnega, pa tudi listnatega lahko uživamo Kapusov ščitkar je nekoliko novejši škodljivec kapusnic. samo na hitro ali celo na sopari skuhanega in prelitega z praženi-mi drobtinami kot prikuho. Bolhači zagotovo mnogim pijejo kri Ohrovti so res na škodljivce dokaj odporni, žal pa z brokoli-jem, cvetačo, zeljem in drugimi kapusnicami ni tako. Prav letos je napad škodljivcev nanje zelo močan. Bolhači - majhni, črni ali rumeno progasti hroščki, ki naredijo številne luknjice na vseh križnicah, ne samo kapusnicah, mnoge res pošteno jezijo. Pa so v bistvu skoraj najmanj škodljivi med vsemi škodljivci, saj samo kvarijo izgled rastline. Na rukoli, azijskih listnatih rastlinah in redkvici so v bistvu nerešljiva težava. Izognemo se jim samo tako, da teh rastlin, ki tudi ne marajo dolgih in vročih poletnih dni, preprosto v tem času ne sejemo. Od pripravkov nanje delujeta azadi-rahtin in spinosad, doma narejen pa pripravek iz rabarbare, vendar je treba začeti takoj, ko opazimo prve na rastlinah. Ne smemo jim dovoliti razmnoževanja. Preganja ga tudi vonj in pripravek ali zastirka iz listov paradižnika. Ko pa se pojavi, je treba te pripravke uporabiti trikrat zapored, in to v kratkih, tri- do petdnevnih presledkih. Ker se hrošček podnevi skriva v zemlji, ne mara zastrtih in vlažnih tal. Zastirka, posebej iz zelenih, svežih rastlin je dobra rešitev. Prav tako je škodljivca na rastlinah veliko manj, če med njimi raste kamilica, borago, ku-mina, koriander, ožepek, timi-jan, kumina ali zelena. Mednje lahko posejemo tudi užitni tol-ščak kot živo zastirko. Gosenice metuljev in molja Na kapusnicah srečamo tudi gosenice listne sovke, ki je nočni metulj, kapusovega belina, ki je bel, dnevni metulj, in najbolj zoprne, težko opazne gosenice kapusovega molja. Prve in druge prepoznamo po večjih zajedah, Foto: Miša Pušenjak luknjah, običajno na listih glave, najdemo pa tudi njihove iztrebke, kapusov molj oz. njegova gosenica pa naredi veliko število majhnih lukenj. Škoda je lahko velika, vedno pa rastlina vseeno ima pridelek. Na vrtnih gredicah smo bolj pozorni na pojavi gosenic in jajčec. Najdemo jih na spodnji strani listov, najlažje ta jajčeca odstranimo kar z roko. Jajčeca kapusovega belina so rumene barve, kapusove sovke sivo, drap barve, jajčeca kapusovega molja pa povsem zaščitne zelene barve in jih ne vidimo. Pobiramo lahko tudi gosenice prvih dveh, listnih sovk predvsem zvečer z baterijo. Čeprav se zdi naporno, ni tako, saj niso na vsaki rastlini in delo dokaj hitro opravimo. Pikapolonica, ki to ni V vročih in suhih poletjih imamo opravka še s kapusovo stenico. Njene značilne poškodbe, kot bi bil list ostrgan, najdemo največ na zunanjih listih, vehah. Gre za ploščate, rdeče hrošče, njihove mladice pa so sprva rumene, kasneje oranžne barve. Še novejša težava -kapusov ščitkar V zadnjih letih mnogi opažajo, da se na spodnjih strani listov pojavljajo sprva bele, okrogle lise, kasneje pa z listov zletava veliko malih belih metuljčkov. Zelo podobni so tistim v rastlinjakih, a na srečo ne gre za istega škodljivca, le za njegovega mm Foto: Miša Pušenjak Listnati ohrovt lahko stopi ob bok vsem tako imenovanim super živilom. sorodnika. Kapusov ščitkar ima veliko daljši razvojni krog, zato ne dela niti približno take škode kot tisti v rastlinjaku. Gre za škodljivca iz družine uši, zato ga zatiramo s pripravki, ki škodijo tem škodljivcem. Med domačimi pripravki je to čaj iz pelina, pripravek iz listov rabarbare ali vratiča, med kupljenimi pa naravni piretrin in pripravki iz njega ali pa azadirahtin, izvleček iz tropskega drevesa neem. Pomembno pa je, da nam pri delu nekdo pomaga, saj so škodljivci na spodnji strani listov. Za razliko od vseh drugih škodljivcev samo kapusovega ščitkarja zatiramo zjutraj, ko je manj gibljiv in ga lažje »ujamemo«. Za konec se ne moremo izogniti še muhi - tudi kapusova muha obstaja Majhni beli črvički, ki objeda-jo korenine, povzročijo nenadno zastajanje rasti, vijolično obarvane liste kapusnic konec maja, v juniju in v avgustu. Rastline pred njo zaščitimo s pokrivanjem z mrežo ali agrokopreno - tako dolgo, da pričnejo zvijati glavo. Največ škode naredi prvi nalet v drugi polovici aprila oz. začetku maja, v avgustu pa je težava na črni redkvi in drugih korena-stih križnicah. Sadike brstičnega ohrovta, listnatega ohrovta, cve-tače in brokolija, pa tudi zelja lahko do listov ogrnemo z zemljo. Pokrivanje tal okoli rastlin z listi močno dišečih rastlin, tudi paradižnika, in zelišč, mešani posevki z zeleno, kamilico, kumino ali janežem, prav tako zmanjšajo napade tega škodljivca, saj ne zaleže veliko jajčec. Maria Thun priporoča trikratno zalivanje koreninskega vratu zelja s čajem iz pelina. Enako naredimo v avgustu s črno redkvijo. Kapusnice so žal najbolj na udaru škodljivcev, zato je njihovo pridelovanje na ekološki način dokaj težavno, a ne nemogoče. Sama najbolj svetujem tudi mešane posevke, saj je tak način najenostavnejši. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Dognojevanje in oskrba koruze Koruza je najpomembnejša poljščina za prehrano živali pri nas. Tudi cenovno je zanimiva rastlina, saj lahko v našem klimatu, če je ne prizadene suša, dosegamo rekordne pridelke hranilnih snovi na hektar. Koruza je okopavina, zato jo je nujno okopavati. Z okopavanjem uničimo okrog 70 % plevelov. Zrahljamo zgornjo plast - skorjo in s tem zmanjšamo izgube vode iz tal, prezračimo zgornjo plast zemlje in povečamo sproščanje hranil v fazi hitre rasti, obenem pa dodamo rastlinam dušična gnojila, ki jih bodo v naslednjih rastnih fazah nujno potrebovala za visok pridelek. Vsi ukrepi, s katerimi spodbujamo hitrejšo rast in razvoj koruze, prispevajo k zmanjšanju škod zaradi talnih škodljivcev, posebej od strun. Medvrstno okopavanje je možno opraviti takoj, ko so dobro vidne vrstice, pred okopavanjem ali pa istočasno z okopavanjem pa posevek do-gnojimo z dušičnimi gnojili. V letošnjem letu opažamo veliko posevkov vijolične barve. To je posledica pomanjkanja fosforja, ki zaradi prehladnih tal ni dostopen rastlinam. Pojavlja se v hladnih pomladih, pogosteje na zbitih in hladnih tleh tudi na zemljiščih, kjer je fosforja dovolj. Najučinkovitejši ukrep je prav medvrstno okopavanje, da tla prezračimo. Z izvedbo pravočasnega medvrstnega okopavanja lahko odstranimo veliko enoletnih širokolistnih in ozkolistnih plevelov. Učinek zatiranja plevelov v medvrstnem prostoru je večji, če so pleveli v času okopava-nja manjši in če je po izvedbi okopavanja toplo in suho obdobje dneva. Kako pravilno gnojiti posevek koruze? Koruza do 8. lista potrebuje le 3 % dušika, 2 % fosforja in 4 % kalija. Z dobrimi hibridi koruze v Sloveniji v zadnjem obdobju dosegamo v optimalnih letih za pridelavo zelo visoke pridelke, velikokrat tudi nad 121/ ha zrnja, oziroma nad 60 t/ha silažne mase. Seveda je za visoke pridelke treba uporabljati višje odmerke gnojil. Tako je gnojenje koruze s fosforjem in kalijem treba prilagoditi rezultatom kemijskih analiz, pričakovanemu pridelku in potrebam koruze po posameznih hranilih. Gnojenje s fosforjem in kalijem je treba opraviti pri predsetveni pripravi tal, oziroma ob setvi, saj je primerna založenost s fosforjem in kalijem, predvsem pa dostopnost teh hranil zelo pomembna v začetku rasti. Višina pridelka pri koruzi je močno odvisna od gnojenja z dušikom in dostopnosti dušika. Potrebe po dušiku so v začetni rasti koruze do faze 8 listov zelo nizke. Največ dušika rastline porabijo v fazi intenzivne rasti in po cvetenju ter v fazi formiranja in polnjenja zrnja. Dodan dušik, posebej če je dodan v nitratni obliki, se na lažjih tleh izpira, in če je dodan v višjem odmerku v fazi, ko ga rastline ne potrebujejo, se izpere v globlje plasti tal in je za rastline nedosegljiv, lahko ga najdemo tudi v podtalnici. Posledice opazimo kot pomanjkanje dušika v poznejših fazah, ker rastlina uporablja za razvoj storža dušik iz spodnjih listov. Posledice pomanjkanja dušika opazimo ■kl&M ■ rji-* - IS!!! Foto: Ivan Brodnjak najprej po rumenenju spodnjih listov in po odmiranju vrhov spodnjih listov v obliki črke V ob listni žili. Za 10 ton pridelka zrnja koruza porabi 130 kg čistega dušika, 70 kg čistega fosforja in 40 kg čistega kalija. Ko odvzamemo koruzno silažo, so odvzemi bistveno višji. S 60 tonami koruzne silaže odvzamemo iz hektarja 228 kg dušika, 96 kg fosforja in kar 270 kg kalija. Optimalno bi bilo, če bi koruzo dognojevali dvakrat v rastni dobi. Prvič, ko ima koruza štiri do šest listov, in drugič, ko še lahko gremo v posevek. Pri dušiku priporočamo dodajanje večjega odmerka dušika v poznejši fazi, za dognojevanje pa je treba izbrati gnojila, ki vsebujejo dušik v amonijski in amidni obliki (urea), ki se manj izpira. Ta gnojila je za razliko od KAN-a obvezno zadelati v tla, ker so v nasprotnem prevelike izgube zaradi izhlapevanja. Zato kot tudi zaradi drugih pozitivnih učinkov po uporabi teh gnojil priporočamo obvezno okopavanje. Točen odmerek dušika za dognojevanje strokovno določimo z analizo nitratnega dušika s pomočjo hitrega talnega testa, za katerega je treba odvzeti vzorec tal do globine 30 cm in ga ohlajenega dostaviti v laboratorij na analizo. Nevarnost za izpiranje v globlje plasti tal je večja na lažjih tipih tal z majhno vsebnostjo glinenih delcev, posebej če so tla bolj revna na humusu. Med gnojila s počasnejšim sproščanjem dušika uvrščamo ureo, uni-ko, energiko, N-goo 26 N, N-goo 32 N, entec 26 in supertec N 26. Navedena gnojila bodo oskrbovala rastline koruze z dušikom dalj časa, posebej pa v času intenzivne rasti in nalivanja zrnja, ko so potrebe koruze po dušiku največje. Ureo je obvezno zadelati v tla zelo hitro po trošenju, za preostala navedena gnojila pa je vnašanje v tla z okopa-vanjem priporočljivo. Samo z dobro oskrbo posevkov koruze in pravilnim in pravočasnim dognojevanjem lahko pričakujemo visoke pridelke, ki so tudi pogoj za ekonomično pridelavo. Ivan Brodnjak torek • 13. junija 2017 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Fantje izpod Lisce esem ima svoje sporočilo Alen Zabasu in Januš Prašni-kar sta na Lisci pred približno desetimi leti dobila idejo o tem, da bi se začela ukvarjati z glasbo in nekoč imela tudi ansambel. Začela sta pridno vaditi, nabirati nova znanja in čez eno leto začela ustanavljati ansambel Fantje izpod Lisce. Vsi člani v prvotni zasedbi ansambla izpod Lisce so bili še fantje, zato je padla ideja o poimenovanju po njihovi 948 m visoki vzpetini; tako se je rodilo ime Fantje izpod Lisce. Sestavljajo ga: Alen Zabasu in Robi Sitar (vokal), Januš Prašnikar (kontrabas in vokal), Milan Volavšek (kitara in vokal) ter Gašper Strus (harmoniki). Po napornem tednu in nastopih se radi sproščajo na različne načine, v večini imajo radi šport in dobro družbo, ki jih navdaja z energijo za nove izzive. Tudi poklicno se zelo razlikujejo: edino Gašper je tudi v poklicu ostal zvest glasbi, poučuje harmoniko, Milan se ukvarja z lesom, Januš je zaposlen na železnici, Robi se ukvarja s popravili avtov, Alen zaključuje magistrski študij. Ansambel Fantje izpod Lisce preigrava vse znane in manj zna- že druga zgoščenka, na kateri bo še več lastnih skladb, na kar so še posebej ponosni. O uspešnicah je težko govoriti, vsaka pesem ima svoje sporočilo, s tem pa unikatno vlogo, pravijo Fantje izpod Lisce. Pri poslušalcih so se najbolj zasidrale polke, ki jih izvajajo na svoj unikaten način. To so: Na morje te bom peljal, Moja žena vozi kamion, A ti je vroče, Ob štirih po štirih, Plešiva ... Nastopajo povsod, kamor jih povabijo. Bliža se sezona poletnih veselic, ki se jih še posebej veselijo. V delovnem in zabavnem poletju bodo našli tudi čas za oddih. Udeležujejo se tudi festivalov, vendar ne pogosto. Letos bodo nastopili na Vurberku. Ansambli potrebujejo festivale, saj prinašajo medijsko odmevnost, večjo pre- poznavnost in s tem možnost, da se predstavijo širšemu občinstvu in ljubiteljem narodno-zabavne glasbe doma in v tujini, saj glasba ne pozna meja. „Slovenska narodno-zabavna glasba je v zadnjih letih doživela čudovit razcvet, kar je s seboj prineslo tudi veliko ansamblov, ki želijo izvajati to zvrst glasbe. Veseli me, da smo ponosni na našo narodno-zabavno glasbo in s tem slovensko dediščino, da jo negujemo in nagrajujemo. Vse, kar je pomembno, je to, da glasbo igramo z dušo. Vesel sem, da je ta zvrst postala popularna pri vseh generacijah, upam, da bo tako tudi v prihodnje," je v imenu ansambla Fantje izpod Lisce še povedal Alen Zabasu. MG ne pesmi iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Repertoar sestavljajo po občutku, tudi z različnimi zvrstmi glasbe, predvsem pa z željo, da bi ljudje na njihovih nastopih uživali, plesali, peli in se imeli lepo. V devetih letih so posneli že 16 lastnih pesmi, lani so izdali tudi prvi CD z naslovom Na morje te bom peljal, na katerega so zelo ponosni, saj predstavlja njihovo dosedanje delo. Sodelujejo z različnimi avtorji besedil in glasbe, največ z Marjanom Turkom in Matejem Kocjančičem. Z vsemi avtorji so se odlično ujeli, na vsak izdelek so zelo ponosni. V pripravi je tudi Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1967 Ptuj - filmsko prizorišče kar treh filmov o V prvih dneh januarja se je smrtno ponesrečil podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher, soustvarjalec družbene in gospodarske reforme. Okoliščine nesreče še do danes niso povsem pojasnjene. Zavod za folklorne prireditve Ptuj je novinarsko konferenco pred Kurentovanjem organiziral tudi v avstrijskem Gradcu. V sporočilu za javnost pa tudi zapisal, da bo moral vsak, brez izjeme, plačati vstopnico za prireditveni prostor. Nekdanja tuberkulozna bolnišnica v Ormožu se je spremenila v psihiatrično ustanovo, kot oddelek so jo priključili ptujski bolnišnici. V začetku je imel 140 postelj za duševne bolnike in alkoholike. Pod vodstvom Franja Reber-naka je delo začel 20-članski odbor za pripravo proslave ob 1900-letnici Ptuja. Njegovi člani so bili tudi v Ljubljani živeči Ptujčani in nekateri znani Slovenci. Vključila sta se tudi književnik Ivan Potrč in direktor Državne založbe Slovenije Ivan Bratko. Foto: Iz arhiva družine Gaiser V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja so bili v ptujski občini zgrajeni številni mostovi. Pri trgovskem podjetju Perutnina Ptuj je pričela obratovati največja klavnica piščancev v Jugoslaviji. GP Drava Ptuj je v Cirkovcah zgradilo prvo slovensko razdelilno trafopostajo 220/110 kV. Turistična zveza Slovenije in Jugoslavije sta odlikovali Turistično društvo Ptuj Avtoskikjoring po ptujskih ulicah Petnajstega januarja je Ptuj gostil svoj prvi avtoskikjoring; Ptujčani so ga spremljali z veliko radovednostjo, saj na ulicah še niso videli drveti smučarjev, ki bi jih na vrvi vlekli avtomobili. Organizirala sta ga TVD Partizan Ptuj in AMD Ptuj. Največ zaslug za tekmo ima predsednik TVD Partizan Marjan Vidovič, ki je tudi sam tekmoval. „Hoteli smo vsaj malo predramiti športno življenje v Ptuju," je povedal. Tekmovanje, ki je potekalo v več kategorijah, bo postalo tradicionalno; izkoristili bodo najlepše snežne razmere. V kategoriji nad 850 ccm je zmagal Stanko Vesenjak, jugoslovanski prvak v motokrosu, s smučarjem Vladom Pisarjem. za njegovo izjemno delo na področju razvoja turizma, promocije Ptuja doma in v tujini. Našo državo bo letos prešlo okrog 40 milijonov ljudi, zato je ureditev krajev in gostinstva še toliko pomembnejša. V Ptuju je kronično primanjkuje novih delovnih mest, (600 nezaposlenih) za vsako novo je tudi do 15 kandidatov. V Ormožu je v obdobju od leta 1960 do leta 1965 komaj polovica šolarjev uspešno končala osemletko. Tehnogradnje iz Maribora so pričele graditi novi most čez Dravo v Ormožu. V sto letih sta bili v občini Ptuj le dve biserni poroki. Volnenka v Majšperku je proslavila 30-letnico obstoja. Levo obrežje Drave vzdolž parka je neurejeno. Okrogli stolp (bivši vinarski muzej) so preuredili v razstaviščni prostor. Ptujsko letovišče v Biogradu je med naj-skromnejšimi. Franc Novak je bil ponovno izvoljen za predsednika skupščine občine Ormož. Občinski svet Svobod v Ptuju je dobil poklicnega režiserja, angažirali so Petra Malca, nekdanjega režiserja ptujskega poklicnega gledališča. V tej vlogi bo skrbel tudi za poživitev gledališkega življenja na celotnem območju ptujske občine. Novi predsednik skupščine občine Ptuj je postal Franjo Rebernak. Oljarna v Središču bo letos izdelala 125 ton bučnega olja. V Markovcih so ponovno dobili brod, da bodo na območjih čez Dravo lahko ponovno kosili, sekali drva. Na 10. obletnici Festivala mladinskih pevskih zborov občine Ptuj na Borlu je zapelo 1000 učencev. Tudi v Ptuju so ustanovili društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam. Ptuj je končni zmagovalec radijske oddaje Spoznavajmo svet in domovino. V Ormožu so dogradili novo vinsko klet, ki je globoka 22 m, dnevno lahko zmelje in stisne do 15 vagonov grozdja, sprejme pa lahko do 400 vagonov vina. Vildon v Halozah (KS Dolena) je dobil novo tri km dolgo cesto. V gostilni Ma-rinič na Destrniku se je sestal iniciativni odbor za ustanovitev TD Destrnik, ki je sklenil, da bodo na Ojstrovcu postavili stolp, ki bo 25 m višji od stolpa na Gomili. Bazen v Kidričevem dnevno obišče tudi do 1.000 kopalcev. Pri gradnji letnega kopališča v Ormožu bodo s prostovoljnim delom pomagali tudi mladi. Za ošpicami zbolelo čez 400 otrok Krajevna skupnost Ptuj je razpisala nagradno tekmovanje v okraševanju mesta; organizirala je tudi prvo ptujsko razstavo cvetja ter postavila velike cvetlične vaze na več mestnih križiščih. Na območju Zdravstvenega doma Ptuj je za ošpicami zbolelo več kot 400 otrok. Ob farmi bekonov je KK Ptuj zgradil tri velike silose in sušilnico za 950 vagonov žita. Po opustitvi gradnje hidrocentrale v Hajdošah je jama v Orešju postala novi „ptujski" bazen, saj je obstoječi zaprt, novega pa še vedno ni. Vinska klet v Zavrču slovi po vsej Jugoslaviji. Tudi po njeni zaslugi je vino iz Zavrča boljše od vina iz Podlehnika, čeprav je oboje iz Haloz. Strokovnjaki pravijo, da zaradi tega, ker so vsa završka vina vkletena na enem mestu, vina iz Pod-lehnika pa v različnih kleteh. V Petoviji so bogatejši za nova stroja za polnjenje piva, brezalkoholnih pijač in alkoholnih pijač. Ob 9. prazniku občine Ptuj so odkrili spomenik Reše-vi družini, Radio Ptuj je dobil novi studio v stolpu na gradu, za Ljudskim vrtom pa novo radijsko anteno. Ptuj je ponovno filmsko prizorišče: Viba film snema celovečerni film z naslovom Nevidni bataljon, v okolici Ptuja pa novi nemški celovečerni film Zaporničar. V Ormožu so odprli veliko razstavo Ormož skozi stoletja. V Ptuju so se le odločili, da bodo zgradili novo avtobusno postajo, ki bo stala ob Osojnikovi cesti. V ptujski občini je nad 650 km cest, po vojni so jih asfaltirali le 15 km. Odslužen borlski most so zaprli za ves promet, ki so ga preusmerili preko Ormoža in Čakovca. Ljudje se vse pogosteje sprašujejo, kako dolgo ga bodo popravljali. Na ptujskem gradu, v viteški in drugih dvoranah, ki so jih preuredili v rusko baletno šolo, bo ekipa Universal Pictures iz Londona posnela večji del filma z naslovom Isadora Duncan, v katerem bo šoferja glavne igralke Vanese Redgrave igral Lado Leskovar. Tudi v Ptuju so začeli z registracijo mopedov, registrske tablice bo dobilo okrog 5000 mopedov. Pred novim letom so v Ptuju odprli novo pošto. Podjetje Vinko Reš je praznovalo 20-letnico; ob Ljutomerski cesti so odprli trgovino Živila. Pripravila: MG 20 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila Kaj bomo danes jedli torek • 13. junija 2017 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—J NEDELJA PONEDELJEK telečji paprikas, zelenjavno-mesna cvetačna juha, juha, zelenjavni porova juha, čufti, kostna juha, juha, špageti po bela polenta, solata, ■ V ■ ■ V enoloncnica, rižev naravni puranji narastek s peteršiljev krompir, pleskavice na žaru, bolonjsko, solata, jagodna rulada narastek zrezek, pečen mlad krompirjem, solata kajmak, zelenjava, sladoled krompirček, solata, zelena solata, lena lepinje, pudingova sladoled gospodinja torta Zelenjavni narastek s krompirjem Sestavine (količine so približne, tudi vrsto zelenjave lahko zamenjate, dodate, izpustite): 5 krompirjev, 4 korenčki, zelena paprika, paradižnik, 1 čebula, pol bučke, nekaj cvetov cvetače, nekaj žlic graha, 4 jajca, 3 žlice kisle smetane, 7 dag sira, sesekljan peteršilj, sol po okusu. Krompir olupimo in narežemo na nekaj milimetrov debele ploščice. Kuhamo jih v slanem kropu 5 minut. V isti vodi kuhamo 5 minut še na kolobarje narezan korenček, cvetačo in grah. (Z vodo od kuhanja zelenjave izboljšamo kakšno juho iz vrečke!) Čebulo popražimo na maščobi. Bučke in papriko narežemo na manjše kocke. Rumenjake v večji skledi pomešamo s smetano in dodamo nariban sir (nekaj ga prihranimo za potresanje). Iz beljakov naredimo sneg in ga narahlo primešamo rumenjakom. V jajčno mešanico vmešamo vso kuhano in surovo zelenjavo razen krompirja, praženo čebulo in peter-šilj. Solimo po okusu. V namaščen pekač položimo polovico krompirja, po njem podevamo zelenjavo, prekrijemo z drugo polovico krompirja in potresemo z naribanim sirom. Pečemo pol ure pri 200 OC. ZPS • Predpakirane solate za takojšnje uživanje Pudingova torta Sestavine: testo: 4 jajca, 120 g sladkorja, 120 g moke, 1 žlička pecilnega praška, 1 žlica kakava; krema: 2 zavitka vanilijinega pudinga, 1 l mleka, 150 g sladkorja, 250 ml razredčenega ruma + 1 žlica za kremo, 150 g zmletih orehov + nekaj ščepcev za okras, 3 pesti rozin, 250 ml sladke smetane. Jajca stepemo s sladkorjem v rahel biskvit. Počasi primešamo moko s pecilnim praškom. Polovico testa razgrnemo v pekač, obložen s papirjem za peko, in pečemo 8-10 minut pri 200 stopinjah Celzija. V drugo polovico vmešamo kakav in spečemo posebej. (Če želimo višjo torto, spečemo še en rumeni in rjavi biskvit.) Za kremo skuhamo puding. Ko se ohladi (da se ne naredi kožica, pokrijemo puding s folijo za živila), vmešamo žlico ruma. Svetel biskvit pokapljamo z razredčenim rumom, premažemo s pudingom ter potresemo z orehi in rozinami. Prekrijemo z rjavim biskvitom, ga namažemo s pudingom, potresemo z orehi in rozinami. Postopek ponovimo; na vrhu naj bo puding. Nazadnje premažemo s stepeno sladko smetano in potresemo z orehi. Doma pripravljena je lahko do osemkrat cenejša V tokratno primerjalno ocenjevanje je Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) vključil devet predpakiranih svežih solatnih mešanic različnih proizvajalcev in trgovskih blagovnih znamk, namenjenih za takojšnje uživanje. V okviru primerjalnega ocenjevanja so na MIPORju preverili njihovo sestavo, ocenili vsebino in preverili skladnost označb z zakonodajo. Med predpakirani-mi solatami, ki so jih izbrali, so bile vse oprane in pripravljene za takojšnje uživanje. »Najprej smo se osredotočili na zunanjost ocenjevanega izdelka oz. prvi stik potrošnika z izdelkom. Ocenjevali smo, ali je embalaža poškodovana ali umazana, preverili smo tudi količino uporabljene embalaže (trajnostni vidik) in ocenili vsebino, pri čemer smo se osredotočili na videz in vonj predpakirane solate. Poškodovane ali umazane embalaže pri pregledanih izdelkih nismo opazili. Nekoliko manj smo bili zadovoljni s kakovostjo samih solat. Pri treh izdelkih smo zaznali vonj po gnilem, prisotnih je bilo tudi kar nekaj porjavelih in gnilih listov solate, pri enem pa je imela solata močan, neprijeten vonj po kislem, ki tudi po večkratnem pranju ni izginil. Vsekakor pa potrošnikom svetujemo, da ne kupujejo predpakirane solate, pri kateri je rok uporabnosti tik pred iztekom. Predpakirana solata se torej hitro stara in ima zato kratek rok trajanja (približno en teden), če je shranjena na temperaturi manj kot 5 °C,«je predstavila postopek ocenjevanja Nika Kremic in dodala: »Narezana solata nima več naravne zapore pred vdorom bakterij in je tako bolj izstavljena okužbam in gnitju.« Embalaža in vsebina Najprej so se osredotočili na zunanjost ocenjevanega izdelka oz. prvi stik potrošnika z izdelkom. Ocenjevali so, ali je embalaža poškodovana ali umazana, preveri- Nasvet Predpakirano solato si pred nakupom kar se da natančno oglejte. Vsebina zavitka mora biti suha in ne sme vsebovati porjavelih, gnilih listov. Čeprav je predpakirana solata oprana, jo pred uživanjem vsaj enkrat splaknete. Tako jo boste primerno osvežili in odstranili morebitne preostale tujke in bakterije. Predpakirane solatne mešanice za takojšnjo uporabo porabite takoj, še isti dan. Verjetno ni treba ponovno poudariti, da je zelenjava bogata s potrebnimi vitamini in minerali, velja pa poudariti dejstvo, da začne solata takoj, ko jo odrežemo, izgubljati hranilno vrednost. Zato je pomembno, da od trenutka, ko je odrezana, do zaužitja preteče čim manj časa. Mercator, solatna mešanica, in Veganok, mešana solata, so zaznali vonj po gnilem, prisotnih je bilo tudi kar nekaj porjavelih in gnilih listov solate. Tudi solata €. C. O.+, solatna mešanica, ni bila primerna za uživanje. Čeprav ni vsebovala gnilih delov, je imela močan, neprijeten vonj po kislem, ki tudi po večkratnem pranju ni izginil. Očiščena, narezana, oprana solata, pripravljena za uporabo, ima tudi svojo ceno. Nas stane manj, če kupimo glavo solate in si jo pripravimo sami doma? Odgovor je odvisen od tega, katero vrečko li so tudi količino uporabljene embalaže (trajnostni vidik) in ocenili vsebino, pri čemer so se osredotočili na videz in vonj predpakirane solate. Pri oceni vsebine so z oceno organo-leptičnih lastnosti videza in vonja preverili, ali so na predpakiranih solatah vidni znaki gnitja, porjavelosti, uvelosti. Solata mešana, L'Insalatadell'Orto, Hofer, solatni miks, Toppo, toscan sveža mešanica solate so bile sveže in primerne za takojšnje uživanje, zato so jih ocenili zelo dobro, a kljub temu priporočajo, da jih še enkrat operete. Solate Easy, Sfiziosa, 0,99 Insaltasaporita in Spar, mešana solata, so vsebovale nekaj suhih in uvelih listov, ne več kot 2 odstotka celotne mešanice, zato so dobile oceno vsebine dobro. Oceno nezadovoljivo pa so dobili trije vzorci predpakiranih solat. Pri solatah Blagovna znamka / Ime izdelka Proizvajalec / Prodajalec Kupljeno v 7RSSR VRMTOVYHáDPHaDQroVROW 6RnffiiPHäDCD / ,(VraMKH-KS2 IM Hofer, solatni miks 6SDU P HäDCDVRDMI 0,99, Insalata saporita, zelenjavna PHaDCIFD Easy sfiziosa ViF R VRDMSDPHaDCIFD 0 HlFDflU VRDMSD P HaDCIFD 9HJDGRN PHäDCDVRDMS 3DNÍECRCD0 DQäDU/NHP ] D Lidl Slovenija d.o.o.,_ L'Insalata dell'Orto, Italija Soc.Agr.MIOORTO srl, Italija Za Spar Slovenija d.o.o., Slovenija_ L'Insalata dell'Orto, Italija L'Insalata dell'Orto, Italija Seamark, Francija ) UUDUDGRR + UiDšND L'Insalata dell'Orto, Italija Lidl predpakirane solate boste kupili, saj se cene zelo razlikujejo. Za vzorce smo odšteli od 3,2 do 12,5 evra za kilogram. Pregledane predpakirane solatne mešanice so v povprečju stale 7,3 evra za kilogram. Za primerjavo: če bi si solato pripravili sami in bi na primer kupili kristalko gentile, ki stane slab evro za kilogram, bi bila predpakirana solata bistveno dražja. Res pa je, da takšna primerjava ni povsem ustrezna, saj je v predpakiranih mešanicah pogosto bolj mlada solata, ki je na kilogram navadno ni mogoče kupiti. j? i UJ ¡¡¡J i? ^ S^ to ra o UJ c tn o ¡2 11 » ^ 70% 30% 100% Eurospin Hofer Spar Spar 7Xa E.Leclerc Mercator 7Xa 150 500 125 150 180 200 250 150 0,99 1,59 1,19 1,10 0,99 1,39 0,95 1,49 100 1,25 12,50 6,60 3,18 9,52 7,33 5,50 6,95 3,80 9,93 %) 7 26 Vir: Mipor - zelo dobro (80 - 100 %) + dobro (60 - 79 %) o povprečno (40 - 59 %) - pomanjkljivo (20 - 39 %) -- nezadovoljivo (0 - 19 ++ ++ ++ ++ + ++ ++ + ++ ++ + o + o o o o o + + + torek • 13. junija 2017 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da Ptujčanom postaja jasno, zakaj bo obnova mostu trajala leto in pol. Ko smo se ta teden vozili v službo mimo »gradbišča«, nismo opazili niti enega delavca, včeraj pa smo našli celo dva. Ne vemo, kje jih je Toš naštel pet! Da ni predolgo gledal iz bližnje Pomaranče? Govori se ... ... da je eno, ko človek na televiziji v kakem filmu vidi kako golo telo, drugo pa je, če ti igralec pokaže lulčka v živo v gledališču. In če je pri tem le kaka dva metra oddaljen od tebe. Ampak za umetnost je treba potrpeti - in se delati, kot da nismo opazili tistega, kar nam je igralec kazal. Pa se je dejansko videlo celo iz zadnje vrste! ... da država res ne ve, kaj bi rada in kako bi to povedala državljanom, ki bi njene nesmisle morali upoštevati v praksi. Tako sedaj že drugič prepoveduje, da bi zbirali stari papir. In ko so v šolah zaradi tega ogorčeni, že drugič pojasni, da Prireditvenik ni mislila na šole. Ja na koga pa - na tiste, ki nekaj zbirajo iz humanitarnih razlogov? ... da smo v časih svoje mladosti (to je v tistem groznem socializmu) otroci zbirali prav vse: bele koprive, bezgovo cvetje, čemeriko, polže ... Naša podstrešja so bila sušilnice in zbirni centri. Saj nismo ne vem kaj zaslužili, ampak za bonbone nam starši niso dajali denarja, pa smo si jih pri Furekovih sami kupovali za prisluženi denar. Tiste v ročno narejenem škaniclju. In se nismo čutili nič zanemarjeno ali zlorabljeno, kot se današnji otroci, ko jim kdo v roko potisne metlo ali - bog ne daj - motiko. ... da so nekateri ogorčeni, ker so v Ptuju dobili cafe Pettau. Mogoče je to res nerodnost. Raje vprašajmo Donal-da, kako bi on napisal Ptuj ... Foto: Tajno društvo PGC Če lahko zapišejo Tchaikovsky, ni vrag, da ne bi znali tudi nekega Ptuja. McPituy, na primer. ... da smo nedavno na nekem podeželskem srečanju izvedeli, da ljudem na kmetih smrad, ki nastaja zaradi kmetijske dejavnosti, ne ustreza. Seveda, ker pri nas na kmetih je že od nekdaj dišalo po vijolicah, ko je nekdo na travnik zapeljalgnojšnCo... Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 5 1 9 3 4 7 3 1 5 2 6 7 8 1 9 7 8 6 4 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©© €€€ O Bik vvv © €€ GGG Dvojčka v ©©© € OO Rak vvv ©© €€€ O Lev v ©©© €€ OOO Devica vvv © € OO Tehtnica vv ©©© €€ O Škorpijon vvv ©© € OOO Strelec v ©©© €€ O Kozorog VV © GG Vodnar V ©©© GG Ribi ©© GGG Torek, 13. junij 08:00 Ptuj, Ljudski vrt, proslavitev 13-letnice delovanja Šole zdravja, telovadba, kulturni program, zaključek pri okrepčevalnici Raj s skupno malico 09:00 Cerkvenjak, dom upokojencev, 19. občinski praznik Cerkvenjak, medobčinsko igranje šaha društev ZDU 09:00 Cerkvenjak, 19. občinski praznik Cerkvenjak, otroška likovna kolonija Maksa Kaučiča 09:30 Ptuj, izpred enote Tulipan, pohod minimaturantov Vrtca Ptuj, pohod do tržnice, kjer bo osrednja predstavitev otrok, ki zapuščajo Vrtec Ptuj 16:00 Cerkvenjak, vrtec Pikapolonica, prireditev ob zaključku šolskega leta 17:00 Cerkvenjak, pred občinsko zgradbo, pohod po severni meji občine Cerkvenjak 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, Igralna urica s knjigo, za otroke od 5. do 10. leta 20:00 Laporje, Šilihova dvorana OŠ Gustava Šiliha, kulturna prireditev ob prazniku KS Laporje Sreda, 14. junij 10:00 Hajdina, občinska stavba, sprejem minimaturantov in najboljših učencev občine Hajdina pri županu 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture, 19. občinski praznik Cerkvenjak, promocija cerkvenjaških vin, Promo Vinis, spoznavanje značilnosti vin Podravja s Tadejo Vodovnik Plevnik in podelitev plaket društvenega ocenjevanja vin 19:00 Dornava, Čušekova domačija, 22. občinski praznik Dornava, predstavitev knjige Mavrica na tri plamene, bog nas živi vse Slovene, Folklorne pripovedi iz V dela Slovenskih goric in s Ptujskega polja Četrtek, 15. junij 08:20 Kidričevo, OŠ, predstavitev projekta Kar boli svet, boli tudi mene!, projekt v sklopu prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov 18:00 Slovenska Bistrica, grad, odprtje razstave Štajerski Her- kul, predavanja in glasbeni program 19:00 Ptuj, The Legend pub, humanitarni večer v The Legend pubu s Tadejem Tošem, gostje Tadej Toš in vzgojiteljica Jana Janžekovič ter otroci Vrtca Ptuj, zbiranje sredstev za izgradnjo urgentnega centra Ptuj, moto večerov: Ptuj je naš in le mi sami mu lahko damo prave vrednote Mestni kino Ptuj Sreda, 14. junij: 11:00 filmska čajanka: Moj zmenek na slepo, za upokojence; 20:00 Spomini na ljubezen. Četrtek, 15. junij: 19:00 pogovor ob filmu Karol Grossmann, pionir slovenskega filma. Petek, 16. junij: 17:00 Smrkci: Skrita vas; 19:00 Mumija; 21:00 Spomini na ljubezen. Sestavil: Tadej Sink, horarnl astrolog Velja za teden od 13. do 19. junija 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično RADIOPTUJ Na kaj moramo biti pozorni pred odhodom na dopust Nil udaru V Četrtek ob 16. uri z Natalijo Škrlec Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Foto: ČG Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Karmen Lugarič, Prvomajska 9, 2310 Slovenska Bistrica. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! ^■ ■■«USUI Qehx 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 13. junija 2017 Družba Radio Tednik Ptuj, v sodelovanju s Termami Ptuj, podjetjem Arriva in socialno-humanitarnimi organizacijami iz Slovenije in Hrvaške vabi na dobrodelno prireditev VSI SKUPAJ SMO ZA- enakost-prijateljstvo-sopomoč... Pridružite se nam 27. junija ob 17.30 v Termah Ptuj in se zabavajte v naši družbi. Nastopili bodo: Tanja Žagar, Modrijani, Poskočni muzikanti, Dejan Vunjak, Ines Erbus, Nina Donelli, Tarapana band, Gabrijela Hrženjak in zmagovalki prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mia Pernat in Nika Belaj. ¡cEj ENERGIJA PLUS Vstop prost! ödem Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS SAVA dravske elektrarne maribor POKOJNINSKA Lahkota prihodnosti @ ARRIVA RADIOPTUJ 89,8«98,£«I04;3 a (Dg) company www.tednik.si tednik@tednik.s torek • 13. junija 2017 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 *Na voljo* NOVA KOLEKCIJA opornih dokolenk za poletje! DOKOLENKESILVERLINE Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža (✓) Primerne za vsakogar POSEBNAPONUDBA za bralce Štajerskega tednika Redna cena: 27,90 EUR Preverite na 0803025 www.vitavera.si Štajerski v i Štajerski T ED IN II K www.tednik.si Stajerskitednik 1 .Stajerskitednik Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com._ KUPIMO traktor Ursus, lahko je tudi s pripadajočimi priključki ali brez njih, lahko tudi IMT, Deutz oz. Zetor. Tel. 031 851 485._ V OKOLICI Ormoža in Ljutomera dostavljamo suho žagovino in oblance za nastilj. Boštjan Kosec, naročila: 041 762 777._ PRODAM dve svinji, težki po 180 kg, ter pralni stroj Beko, obnovljen, z garancijo. Tel. 031 394 549._ PRODAM dva odojka, 40 kg. Tel. 070 151 552_ PRODAM črno-belo telico, brejo 9 mesecev, ter kupim simentalce, teleta, stare do 10 dni. Tel. 041 387 979. NESNICE, rjave, 23-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246 in 02 688 13 81. NEPREMIČNINE NA lepi sončni legi blizu Term Ptuj prodam več gradbenih parcel. Tel. 041 646 662. ZAPOSLIJO prijazno, komunikativno natakarico ali študentko za delo v gostinskem lokalu Kureš - Šikole 26, Pragersko, 041 687 869. RAZNO PRODAM lepe železniške tramove -švelerje. Cena 15,00 €. Tel. 041 893 305. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta Marta Vilčnik IZ SPUHLJE 121, PTUJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, društvu upokojencev Spuhlja, prijateljem ter znancem za izrečeno sožalje in darovane sveče. Posebna zahvala gre Anemari Šalamun, Anici Bezjak, Ireni Bezjak, govornici Majdi Turnšek, izvajalcu Tišine, podjetju Mir in župniku za lepo opravljen obred. Neizmerno jo bomo pogrešali. Njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Marije Bec IZ SAKUŠAKA 24 31. 8. 1927-6. 6. 2017 Hvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsak stisk rok, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem in govornikoma ter pogrebni službi Mir za opravljene storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni najdražji Pred zadnjo potjo si ni mogoče zatisniti oči, kot ni mogoče zabrisati sledi tvoje življenjske poti. Sporočamo žalostno vest, da je umrla učiteljica Nada Špišic Nada, pogrešali te bomo! Sodelavci in učenci iz šole in vrtca v Juršincih MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure do Četrtka zjutraj do 9. ure na tel. Številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 alr na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. 0N:00 Ljudski pevci ' De-':':llku 10:00 Gostilna pr" Francel" 11 :0Q Oddaja preteklosti 12:00 Video srmni I 5:00 Italijanska trgovina - v živo 1 S:00 Dan vrtca MsjSperk 20:00 Kronika iz občine Dcslrnik I 21:00 Kmečki praznik v Stopercab 123:00 Video slrani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.si SIP 08:00 10:00 11:05 12:30 15:00 1 H:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Košnja trave v Gereiji vasi Kronka iz občine StarSe Glasbena oddaja Video slrani Indijanski! trgovina - v živo Starše - Festival OFS Pesem v poletje Košnja trave v (jercčji vasi Sreda v sredo Video strani 08:00 Oddaja iz občine Dornava 10:10 Ljudski pevci se predstavijo 11:40 Ulrip iz Ormoža 13:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Seja sveta iz občine Lenart - v živo 20:00 Koncert zborov OS Dornava 21:30 Ulrip iz Ormoža 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredniitvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; ¡nfo@siptv.si konlakl: 02 754 00 30; 041 618 044: www siplv.sl Marketing: Megarnarkeling d .o. o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Ptuj, Ljutomer • O četrtkovem požaru v podjetju Eko Plastkom Gorela sta parafin in plastika Podjetje Eko Plastkom, ki ga je v četrtek v Ljutomeru prizadel silovit požar, je dejansko bolj ptujsko kot ljutomersko. Je eno izmed podjetij poslovne skupine Finakos, ki ima sedež na Rajšpovi ulici na Ptuju. Njen lastnik je Marjan Kostanjevec. Ogenj uničujočega požara je v noči s četrtka na petek gasilo okrog 300 gasilcev iz območja pomurske in podravske regije. Gost črn dim je bil viden daleč naokrog. Opazili so ga tudi v Lendavi, Čakovcu in na Ptuju. Še ne 14 dni nazaj je bil za skupino Finakos velik in pomemben dan, na Rajšpovi ulici na Ptuju so odpirali novozgrajeni poslovno-logistični center Goja, velik 3800 kvadratnih metrov. Samo teden dni za tem je eno izmed njihovih podjetij v skupini, ki posluje v obrtni coni v Ljutomeru, utrpelo ogromno škodo zaradi posledic divjanja požara. »Po prvih informacijah je začelo goreti v skladišču oz. sortirnici odpadnih sveč. Med požarom poškodovanih ni bilo. Kriminalisti Policijske uprave (PU) Murska Sobota danes (v petek) opravljajo ogled kraja požara,« so dan po požaru povedali v službi za odnose z javnostmi PU Murska Sobota. V petek dopoldan so se pojavile informacije, da bi lahko bil zaradi požara onesnažen bližnji potok Ščavni-ca. Voda v potoku je bila penasta, v vodotok naj bi stekel parafin. »Aktivirana je bila služba za čiščenje celinskih voda in preprečevanje onesnaženj vodnih in priobalnih zemljišč VGP Drava Ptuj. Služba je pristopila k čiščenju vodotoka. Po zadnjih informacijah je to čiščenje končano in večje okoljske škode na vodotoku naj ne bi bilo. Agencija za okolje je preko Centra za obveščanje prejela tudi poziv za napotitev mobilne enote za kakovost zraka v Ljutomer,« so v petek popoldan sporočili iz ministrstva za okolje in dodali: »Po požaru so se aktivirale službe Ministrstva za okolje in prostor - Direkcija za vode in Agencija za okolje. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen je v stalni komunikaciji s pred- Foto: Dejan Razlag. Prlekija-on.net Četrtek zvečer: širila sta se oster smrad ter gost črn in bel dim. Zaradi posledic požara in vpliva na okolje so prebivalcem takoj svetovali, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, zapirajo okna in vrata, stanovanj naj ne zračijo, pozorni naj bodo na temeljito spiranje zelenjave. sednikom vlade Mirom Cerar-jem, poveljnikom Civilne zaščite Srečkom Šestanom in županjo občine Ljutomer Olgo Karbo. Ministrica Majcnova si je v petek popoldan ogledala požarišče. Na vprašanje, ali je zgolj naključje, da je bil to že tretji "ekološki" požar v zadnjem času, je odgovorila, da je nemogoče špekulirati. Je pa prikimala, da je situacija res nenavadna. Gasilcem je po večurnem gašenju s četrtka na petek uspelo požar lokalizirati. Zaradi tlenja in prisotnosti vnetljivih snovi so službe zaščite in reševanja na po-žarišču ostale še naslednje dni. V petek jim je na pomoč priskočila ekipa Slovenske vojske s helikopterjem. »Ogenj na požarišču sicer še vedno tli, razkopava ga bager in tako pomaga gasilcem, ki potem pogasijo manjša požarišča. Požarna straža ostaja do nadaljnjega,« je v soboto sporočil vodja intervencije Dušan Hunjadi. Zaradi posledic požara in vpliva na okolje so prebivalcem ta- koj svetovali, naj se zadržujejo v zaprtih prostorih, zapirajo okna in vrata, stanovanj naj ne zračijo, pozorni naj bodo na temeljito spiranje zelenjave. Po poročanju spletnega portala Prlekija-on.net je novomeška Krka v svojem ljutomerskem obratu v petek ustavila proizvodnjo: »Krkin obrat v Ljutomeru, ki je le nekaj sto metrov oddaljen od požarišča, je zaradi emisij v zraku, ki so posledica požara, že ponoči ustavil proizvodnjo, ko so tudi zaprli vse lopute za dovod zraka v klimatskih napravah. Proizvodnjo so nameravali zagnati v petek zjutraj, a je pred ponedeljkom ne bodo zagnali, zato že opozarjajo na poslovno škodo.« Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Kolednik, Prokurist in solastnik podjetja Eko Plastkom, je pojasnil: »Na lokaciji je bilo okrog 70 ali 80 ton odpadnih nagrobnih sveč ter 700 ton že predelanega materiala: parafina in PVC-plastike. Nastalo škodo trenutno še zelo težko ocenjujemo, saj je dostop do objekta in požarišča zaradi nevarnosti še vedno onemogočen. Več bomo vedeli v tem tednu, ko si bomo lahko temeljito ogledali nastalo situacijo. Je pa objekt v celoti pogorel. Vzrok za požar še ni znan, kriminalisti opravljajo preiskavo. Predelava je potekala v dopoldanski izmeni, do požara je prišlo zvečer. Glede sanacije se bomo odločali v prihodnjih dneh, po opravljenem pregledu na objektu.« Večinski lastnik družbe Eko Plastkom je skupina Finakos Marjana Kostanjevca. V podjetju imajo 50,1-odstotni delež. Četrtinski lastniški delež v podjetju obvladuje Saubermacher Slovenija (25,1 %). Preostali lastniki so fizične osebe, vsak ima v posesti po pet odstotkov deleža. Med njimi sta tudi nekdanji župan občine Gorišnica Slavko Visenjak in Sebastjan Kolednik, direktor Špedicije Goja in prokurist v Eko Plastkomu. Osebna kronika Rojstva: Inis Kampl, Kvedro-va ul. 1, Ptuj - deček Mark; Vlasta Fišinger, Kovača vas 27 a, Slovenska Bistrica -deček Sven; Sabina Herga, Črmlja 5 a, Trnovska vas - deček Filip; Tjaša Leben, Hajdnl 1, Velika Nedelja - deček Matija; Simona Kapl, Spuhlja 34, Ptuj - deček Tim; Mojca Mu-hič, Nova vas pri Ptuju 112, Ptuj - deklica Lija; Klavdija Šmigoc, Polenci 10, Polenšak - deklica Taja; Ema Jamnik, Potrčeva c. 58, Ptuj - deklica Iza; Rebeka Bela, Ul. 5. preko-morske 1, Ptuj - deklica Tea; Sara Burjan, Slovenskogori-ška cesta 31, Ptuj - deklica Lana. Umrli so: Marta Vilčnik, roj. Hrnec, Spuhlja 121, roj. 1943 - umrla 3. junija 2017; Ivana Krajnc, roj. Primožič, Soviče 2, roj. 1939 - umrla 1. junija 2017; Rudolf Kores, Jelovice 29, roj. 1929 - umrl 3. junija 2017; Marija Kosta-njevec, roj. Kolarič, Nova vas pri Markovcih 47, roj. 1924 - umrla 3. junija 2017; Maks Gašparič, Sejanci 7, roj. 1945 - umrl 3. junija 2017; Marija Bec, Sakušak 24, roj. 1924 -umrla 6. junija 2017; Anton Hržič, Mihovci pri Veliki Nedelji 103 e, roj. 1941 - umrl 6. junija 2017; Maksimilijan Planinc, Ptujska Gora 87, roj. 1930 - umrl 6. junija 2017. Poroke - Ptuj: Daniel Cigu-la, Dornava 22, in Ines Fer-čič, Ptuj, Na tratah 10; Matej Prosenjak, Gorišnica 25, in Andreja Simonič, Sobetinci 9; Zdravko Kukec in Klavdija Krajnc, Muretinci 5; Danilo Majcen in Nataša Trobentar-Majcen, Ptuj, Zidanškova ul. 8; Gorazd Sagadin, Placar 43 b, in Vesna Farič, Ptuj, Ul. 25. maja 15; Primož Brenholc in Vesna Novak, Zgornji Porčič 48. Poroka - Gočova: Dejan Čuš in Nina Murko, Svetinci 10, Destrnik. Poroka - Ormož: Milan Cajnko in Smiljana Bezjak, Podgorci 91. Požar pri istem lastniku v Stojncih v občini Markovci julija 2003 v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik Napoved vremena za Slovenijo Če Anton (13.) seje proso, gre Vid (15.) tretji dan pogledat, če z njim kaj bo. Danes bo sončno. Popoldne in zvečer bodo v severnih krajih nastajale krajevne plohe ali nevihte, ki se bodo pojavljale tudi v noči na sredo in se širile proti jugu. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 27 do 32 stopinj C. Obeti V sredo bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma plohami ali nevihtami. Nekoliko hladneje bo. V četrtek bo sončno in spet topleje. Vremenska slika Nad osrednjo Evropo je območje visokega zračnega tlaka. S šibkimi vetrovi severozahodne smeri priteka k nam topel in suh zrak. Foto: MZ