SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : '/« leta K 21— V2 leta K 4*— celo leto K 8-— za inozemstvo:	„	„ 2‘50	„	„ 5*—	„	„10'—		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.		Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto H.	Posamezna številka 18 vinarjev.	Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 6 kron.		Štev. 11.
Italijansko turška vojna.
Bombardiranje Beiruta : Italijanske oklopne križarice streljajo na mesto in pristanišče, ter potopijo turški torpedni čoln ^Angora“ in ladjo „Awn Illah“. Mrtvih 58 vojakov in civilistov, ranjenih 68. Več hiš porušenih.
Pozor!
Vse tiste, ki še niso poravnali naročnine prosimo, da store to takoj, sicer jim ustavimo list. Mi nimamo nikake stranke za seboj, ki bi nas podpirala, nimamo nikakih skladov, iz katerih bi dobivali kake prispevke in torej ne moremo dajati „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“ nikomur zastonj in tudi ne na — upanje. Kdor ne plača, mu ustavimo list pa naj bo Peter ali Pavel.
Ženitna ponudba.
Novela. — Spisal Starogorski.
(Dalje.)
Radoslav Leander je stopil izza vrat. Njegov obraz je bil propadel, bled. S trudnimi očmi se je ozrl za njima in vzdihnil :
„Tikala ga je.“
In pograbila ga je taka žalost, da so se mu oči orosile. Nehote je šel za njima in še le za nekaj časa se je zavedel in obstal :
„Kaj, za njo grem? . . . Nikdar !“
mi zabranjuje, da bi Vas še nadalje smatral za svojo nevesto.	Radoslav Leander.
Ko je Ada prejela to pismo, je osupnila in obledela. Mati je vsa prestrašena skočila k nji.
Kaj se je zgodilo, dete?“
Ada pa se je oklenila mamice in presunljivo zaihtela.
Mati je prebrala pismo in postalo ji je hudo.
„Očrnil te je nekdo.“
Ada pa je ihtela :
„K njemu grem, naj mi pove, če ve
kaj.“
„Ti greš k njemu?“
„Da.“
Mati je pogledala hčer in solze so ji stopile v oči.
„Ne hodi, dete!“
„Naj mu pišem?“
„Ne piši, dete!“
„Mamica . . .“
Mati je pokazala na pismo in besede „. . . Moj ponos mi zabranjuje . . .“
Ada je strmela v te besede in bogve kaj se je godilo v tej mladi, ranjeni duši.
Iz Beneške Slovenije: Ravnica-Travnik v Reziji.
In srdito se je obrnil sredi ulice, da so se nekateri začudeno ozrli za njim. Šel je v neko restavracijo, kjer je igrala hrvatska tamburaška kapela.
Kdor je okušal prevaro ljubljenega bitja, ako je namreč v resnici ljubil, ta bo vedel, kolika bolest je to, bolest brez ran, a najgroznejša in najbridkejša in ni čuda, da mnogoteri seže po merilnem orožju, kateri ni dovolj močan in pogumen prenesti i to bolest.
Radoslav Leander je poslušal tamburaše, a raztreslo ga to ni. Gledaje krog sebe same vesele obraze, ga je bolelo še bolj in odšel je domov.
Legel je, a spal ni. Vsak najmanjši trenutek, ki ga je preživel z njo, mu je silil v spomin in ti so se vrstili drug za drugim. Sladko mu je bilo v duši. A spomini so prišli do pisma. Vstal je in ga poiskal. Ćital je od črke do črke in — verjel. Sedaj je verjel, kar je videl.
In vnovič so se mu orosile oči in ni se mogel več zdržati. Skril je obraz v zglavje in zajokal je, kakor otrok.
Drugi dan je napisal pismo: Velecenjena gospodična !
Zvedel sem, da me varate. Prepričal sem se sam in samemu sebi verujem. Moj ponos
Za trenotek je dvignila oči, iz katerih so vrele še vedno solze k materi in djala tiho, a nekako trdo:
„Ne grem, mamica, in ne pišem!“
*
Bil je zadnji dan meseca.
Radoslav Leander je odbral pošto in še zakasnela pisma na ženitno ponudbo pod „Nada“ priložil k ostalim. Bilo je petintrideset takih pisem.
„Imela bo kaj izbirati,“ je zamrmral z nasmeškom, ki pa mu ni šel od srca.
„Zvečer odpošljem ta pisma,“ je sklenil in je zaprl v predal.
Ves dan je bil nemiren. Vedno in vedno so mu rojila po glavi petintridese-tera pisma. Sedaj je izgubljena zanj, gotovo izgubljena. In pri tej misli mu ie bilo tako težko, kakor takrat, ko jo je videl z nadporočnikom.
Nadporočnik? Kdo neki je bil ta nadporočnik ? Nikoli ni poskušal, da bi vprašal po tem, nocoj se mu prvič vsili to vprašanje.
Morda pa je bil kak znanec.“
Leander je podprl glavo.
„In tikala ga je!“
A to ga ni umirilo. Vsilila se mu je druga misel.
Zakaj je nisi vprašal ? Zakaj jo kar pustil in odšel? Ali nisi morda ravnal krivično ?
Začudil se je sam sebi in tem vprašanjem. „Kje ste bile misli takrat, da se niste oglasile,“ je zašepetal v svoji duši.
„Sedaj prihajate in me mučite.“
In nato je d j al sam pri sebi:
„Nisem ravnal prav. Pa, ali sem mogel ravnati drugače?“
Bližal se je večer in konec uradnih ur. Leandro je postajalo vedno tesneje v teh prostorih in vedno bolj ga je vznemirjalo. Treba bo odposlati zadnjo pošto.
Z drhtečo roko je pripravil ovoj in pisma. Oko mu je obviselo na njih, ustne so nehote zašepetale :
„Ada, Ada . . . katero teh pisem je tvoja sreča. Ada ... In jaz ti je moram poslati. Moram gledati, kako boš izbirala izmed teh petintrideseterih in morda celo izbrala. Ada . . .“ rjs. Nekdo je potrkal na vrata.
„Sluga prihaja po pošto,“ je pomislil. Nato pa djal glasno : „Prosim !“
Л Vrata so se odprla.
Leander je pisal naslov in se ni ozrl, misleč, da je sluga.
„To še vzemite na pošto!“
Odložil je pero in se ozrl.
Nekaj hipov je zrl nepremično v vrata, kjer je stala dama v popotni obleki, velikih, krasnih oči in lepega, nekoliko bledega obraza. Nato je skočil pokoncu, se priklonil in glas mu je drhtel :
„Oprostite, mislil sem, da je sluga.“ Dama, ki je obstala istotako nepremično, se je zganila in djala komaj slišno in z grenkim usmevom :
„Prišla sem po pisma, gospod, če so katera pod šifro ,Nada‘.“
„Prosim. Ravnokar sem je mislil odposlati. Petintrideset jih je.“
Dama se je nasmehnila.
„Lep uspeh ! Hvala ! Nisem se nadjala tega ! Ker sem po opravkih v Ljubljani, sem kar sama prišla po nje. Inserat, mislim, je plačan !“
„Hvala !“
Dama je prijela za vrata in se ozrla. „Z Bogom ! “
Leander pa je v silni bridkosti zašepetal ves bled :
„Ada . . .“
Obraz dame je zardel in nato prebledel.
On pa je z drhtečimi ustnicami zašepetal proseče :
„Ada . . . ostani!“
Ona je povesila glavo in v njenih očeh so zablestele solze. Prsi so se ji burno dvigale. Za trenotek nato je dvignila oči in Radoslav je videl v njih vso prestano bol in vso ljubezen.
Nevede, kaj dela, je stopil k njej in jo prijel za roke. Pisma so ji odpadla in se raztresla po tleh. Glava se ji je povesila in pridušeno ihtenje ji je napolnilo prsi. On pa jo je stisnil k sebi in zaprosil : „Ada, pozabiva . . . Silno sem trpel, pa tudi ti si trpela. “
Tedaj mu je ona pogledala v oči, ki so jo gledale tako iskreno in ljubeče in ni si mogla kaj, da ni rekla z očitajočim glasom :
„Zakaj si mi napravil to, Radoslav?“ On pa jo je stisnil k sebi in poljubil. Nato ji je pokazal pismo, katero je dobil.
„In ti si verjel. Enako pismo o tebi imam tudi jaz. Pokažem ti ga. A jaz nisem ver j la.“
On se je začudil.
„Tudi ti?!“
(Dalje prih.)
Pet mesecev italijansko-turške vojne. Ujedinjena Italija je v osemdesetih letih hotela postati tudi kolonijalna vlast; zato si je pridobila t ritrejsko ozemlje z glavnim mestom Masava ob Rdečem morju. To svojo posest je hotela potem razširiti na škodo Abesinije, a zadela je ob odločen odpor. Poražena v več bitkah je morala skleniti mir z abesinskim cesarjem Mene-likom in od tedaj miruje v svoji eritrejski koloniji. Zato je pa vrgla svoje oči na
Iz Beneške Slovenije: Prva večja vas od Kobarida, Pulfero. Tu je pošta in brzojav kobariške (avstrijske) pošte.
turški pokrajini Tripolitanijo in Cirenajko, zlasti kar je Francija vzela Tunis pod svoj protektorat. Aneksija Bosne in Hercegovine jej pa ni dajala več miru in je čakala le kake prilike, da bi se mogla polastiti Tri-politanije. Kakor znano, so se v minolem polletju vršila med Francijo in Nemčijo pogajanja radi Maroka in ko je bilo znano, da sta se obe državi sporazumeli glede te države, je Italija kar poslala Turčiji ultimatum, naj jej odstopi Tripolitanijo, sicer da jo vzame z oboroženo silo. Turčija seveda ni ugodila tej srčni želji Italije in tako je nastala italijansko-turška vojna, ki traja že nad pet mesecev.
V zadnji številki smo pisali s kakimi sovražniki se ima boriti Italija in koliko je že dosegla. Italijani imajo na bojišču okoli 140.000 mož, katerim poveljuje 26 generalov. A ker ne morejo doseči tistega uspeha, kakor bi ga radi imeli gospodje v Rimu, poskušajo Turke splašiti s tem, da grozijo z bombardiranjem turškega obrežja. Italijanske bojne ladje krožijo tudi po Rdečem in Sredozemskem morju. Zadnji napad Italijanov je bil pretekli teden na mesto Bairut. V pristanišče vozeče italijanske oklopne križarke so streljale na turške ladje in potopile turški torpedni čoln in ladjo „Awn Illah“, Mrtvih je bilo 58 vojakov in civilistov, 68 ranjenih in več poslopij v mestu je bilo porušenih. A Turki se tega ne boje in njihovo časopisje poživlja v zaničljivem tonu, naj vendar bombardirajo tudi Smyrno, Solonike in Dardanele. Turki se ne vdajo in Italijanom ne preostaja drugega, kakor vojevali se do odločilne bitke. Morda prinese ta zmago ali — poraz, kar so pa Italijani že itak vajeni.
Štirje rodovi. Zadnjič smo že prinesli sliko očeta in osem njegovih sinov, danes pa prinašamo sliko, očeta Valentina
iz Sežane s sinom Ivanom, od Ivana sinom Josipom in od Josipa sinom Josipa. Pač redek slučaj rodbinske sreče !
Beneški Slovenci. Beneška Slovenija se imenuje severoizhodni del italijanske dežele „Provincia à Udine“, ki obsega okoli 450 km2 in šteje približno 40.000 prebivalcev. Ti prebivajo po večini v goratem delu dežele, ki meji na bližnje Goriško. Delijo se na tri skupine : St. Peter-ski Slovenci, Tarčentski (Terski) Slovenci in višje gori so Rezijani. Št. Peterskih Slovencev je nad dve tretjini vseh prebivalcev in prebivajo v Nadažki in Št. Lenard-ski dolini in po bregovih nad tema dolinama in drugimi sodolinami od avstrijskih Brd do Kobariškega Kota.
Terski ali Tarčevski Slovenci prebivajo po hribovitem delu Tarčentskega okraja proti zapadu od Kobariškega Kota (Breginj, Sedlo). Rezijani pa so v dolini pod zapadnim vznožjem Kanina. Od avstrijske strani se pride k njim pri Žagi (Bovec). V narodnem oziru se drže najbolje Šempeterski Slovenci. Ako si med njimi v Podutanski dolini niti ne slutiš, da si v I Italiji. Terski Slovenci so morali v ravnini ! ležeče vasi prepustiti Italijanom. Hribovske vasi se drže starih šeg in slovenskega jezika. Rezijani so pa ponosni na svoje narečje. Med letom jih je mnogo po avstrijskih vaseh, kjer popravljajo poso&>, dežnike itd. V cerkvah je vse slovensko, v šolah pa italijansko.
f Ivan Žunkovic. Preminul je pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju dne 17. februarja t. 1. v najlepši dobi svojega življenja po kratki, mučni bolezni pravnik Ivan Žunkovič. Vzela ga je neizprosna jetika, ki išče svoje žrtve večinoma v dijaških in učiteljskih vrstah.
Rodil se je 3. februarja 1885 v prijazni Župečji vasi. Gimnazijska dijaška leta je preživel v Mariboru in v Novem mestu, kjer je tudi prebil zrelostni izpit leta 1907. V jeseni istega leta se je posvetil juridičnim študijam. Dal se je vpisati na graški univerzi ter pristopil kot član akademičnemu tehničnemu društvu „Triglav“. Stal je ravno pred vstopom v javno življenje, ko je nemila smrt iztegnila svojo koščeno roko nad njegovim mladim in nadepolnim življenjem.
Blagemu, idealnemu, značajnemu in marljivemu mladeniču bodi rodna zemljica lahka ! Blag mu spomin !
Pisatelj Anton Funtek. Profesor Anton Funtek je spisal dramo v treh dejanjih : Tekma, ki se je uprizorila v letošnji.
štirje rodovi; Valentin Štolfa v Sežani ; njegov
sezoni kot sedmo izvirno slovensko delo na odru slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani. Ta drama razgrinja boj med starostjo in sicer tisto starostjo, ki se je razvila vase in v tisto moč, ki je piala v njej nekoč, a je sedaj že usahnila, in med mladostjo, ki hiti na višino. Dejanje se vrši med umetniki-kiparji in je tu naslikan z veščo roko lep^ kos realnega življenja, velik in važen. Častihlepje starega umetnika, ki ga je prevzelo v njegovih uspehih, mu ne da, da bi se umaknil mlajšim silam, nego hoče z njimi tekmovati, dasi mu
•j* Ivan Žunkovič, visokošolec, umrl 17. februarja 1.1. pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju na Štajerskem.
to^ni'več"mogoče." Sila, ki je piala v njem nekoč je že usahnila. Starec propade zato, ker ne razume svojega časa, ker se ne zna umakniti in se bližati grobu s tisto mirnostjo, ki bi olajšala in olepšala zaton njegovega življenja. Vzpel se je na višino, zgrabil jo je zdaj, ko so mu že pošle moči in noče slišati klica moči in mladosti, ki hrumi nanj, ki ga izpodrine in sama zasede visoke cilje. Boj, ki se ponavlja v naši okolici mnogokrat in mnogokrat, vrši in buči tu z odra, zedinjen in stisnjen v krepko celoto, pomešano z mesti velike in lepe ubranosti. Delo gosp. Funtka bo ostalo trajne vrednosti in je ta večer, ko se je igrala „Tekma“ najlepši v letošnji sezoni, ko so se igrale slovenske novitete.
251etnica poroke. V Dolu pri Hrastniku sta praznovala povsod jako priljubljeni in ugledni nadučitelj Anton Gnus
sin Ivan ; Ivanov sin Josip ; Josipov sin Josip.
Tovarna raznovrstnih barv : Ravnatelj Ivan Kenda z osobjem, delavci in delavkami. Tovarna je last g. G. Veneziani, zalagate!ja Lloyda, c. in kr. mornarice in drugih držav. (1. Ivan Kenda. 2. M, Kenda, soproga. 3. Nežika Kenda, sestra.) — Dolina pri Trstu.
in njegova soproga 251etnico poroke. G. A. Gnus ni le po Štajerskem, temveč po vsej slovenski domovini znan kot vrl odločen narodnjak in spreten organizator, ki je steber narodne in posebno še učiteljsko stanovske organizacije. G. A. Gnus je sodeloval pri ustanovitvi mnogih pre-koristnih društev ter ‘ je vedno stal v prvih vrstah v boju za slovenske narodne in učiteljske stanovske interese. Dolgo let je že predsednik laško-zidanmoškega učiteljskega društva, član okrajnega šolskega
Slovenski pisatelj Anton Funtek.
sveta v Laškem, blagajnik in vodja posojilnice v Dolu, odbornik „Zveze slov. štaj. učiteljstva“, odbornik „Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev“ itd. itd.
V svoji domači fari, kjer učiteljuje, je splošno tako priljubljen, da ga nehote spoštujejo tudi politični nasprotniki — klerikalci in Nemci.
Svoje tri otroke — eden je jurist na Dunaju, ena hčerka je doma učiteljica in ena študira v Ljubljani — je vse vzgojil v strogo narodnem duhu.
Vsled preobilega vsestranskega narodnega in stanovskega dela si je nakopal g. Gnus želodčno bolezen, ki ga je parkrati
že tako potrla, da je moral odložiti vsa dela ter vzeti celo dopust. A njegova krepka narava in eneržija sta doslej še uspešno tekmovali z boleznijo.
Pri vsem njegovem delovanju mu je krepka opora bila in je njegova soproga, o kateri veljajo besede „razumna in ljubeča žena je sreča moževa, je sreča otrok in tudi vsega naroda“.
Slavljencema naše iskrene častitke z iskreno željo, da dočakata še zlato in tudi demantno poroko!
Vaio Bratina, igralec slovenskega gledališča v Trstu.
Slovensko gledališče v Trstu lepo napreduje. Ima že lepo število angažiranih igralcev, med katerimi je gotovo eden najboljših in najmarljivejših g. Vaio Bratina, čigar sliko prinašamo danes. Rojen je v Idriji leta 1887. Leta 1904. je vstopil v dramatično šolo v Ljubljani, kjer je bil tudi angažiran za skromen honorar do 1. 1906. V svrho vsestranske izpopolnitve in dramatičnega študija je še istega leta odpotoval v Nemčijo, kjer je ostal štiri sezone, in sicer v Trieru, Essenu, Geri, Osnabrücku in zlasti Diisseldorfu, kjer je študiral v tamošnjem „Schauspielhausu“.
V	Detmoldu se je učil pri dramaturgu-re-žiserju dr. Hausenu dramatske teorije. Pozneje je obiskal v svrho dramatskega študija gledališke centre Berlin, Dresden, München, Leipzig itd.
Leta 1908. ga je angaževalo slovensko gledališče v Trstu, kjer deluje še sedaj. Predlansko poletje je potoval v študijske svrhe na Dunaj, Budimpešto in druga ogrska mesta. Letos namerava potovati z istim namenom v Francijo in Italijo.
G. Bratina je zelo inteligenten igralec, vedno stremeč po umetniški izpopolnitvi.
V	Trstu igra vse boljše uloge, od katerih naj omenimo nekaj karakterističnih : Baron
—	„Na^dnu“, Dr. Rank — „Nora“, Ciril
—	„Sin“, Ferdinand — „Kovarstvo in ljubezen“, vIvo — „Ekvinokcij“, Fernand — „Tat“, Črnot — „Mlinar in njegova hči“, komercijski svetnik — „Čast“. Študira Friderika v melodrami „Arlesienne“, ki se uprizori v kratkem. Sodeluje tudi v opereti in je vstvaril v patru Baltazarju — opereta „Punčka“, izborno komično figuro. Na povabilo raznih društev je aranžiral
j med poletjem z uspehom razne igre in skušal na ta način zbuditi veselje in ljubezen do dramatske umetnosti.
Lomljenje ledu v Ratečah na Gorenjskem. Rateče se zovejo vsled dolgotrajne zime tudi kranjska Sibirija. Na jugu pod vasjo se razprostira precej velik pre-! sihajoč svet, imenovan Ledine. Spomladi in jeseni je ta svet napolnjen z vodo in je podoben jezeru. Po njem se vozijo tropi divjih rac. V vsaki zimi voda tu zmrzne ter se napravi krasen debel led do 20 cm in še več. Kadar drugje zmanjkuje ledu, ga je v Eatečah še vedno dobiti. To dobro vedo pivovarne v Zgor. Italiji, v kraljevini Hrvatski in na Ogrskem ter drugod. Ratečam se vesele zime, ako je drugje mila, njim pa prinese zaslužek. Kadar pride na-ročitev za led, takrat ga hite kopati in spravljati tik tira Rudolfove železnice, da ga nalože na stoječe vlake, ki pridejo iz postaje Rateče-Bela Peč. V „dobrih časih“ so ga oddali do 1000 železniških voz, lahko pa še več. Letos so dobili zopet velika naročila in lahko ga bodo razpečali mnogo, če le ne bode že pretoplo, ker je tudi v Ratečah letos mila zima — ledu pa je dovolj.
25 letnica poroke: Nadučitelj Anton Gnus in soproga v Dolu pri Hrastniku.
Umor v Opatiji. Pred dobrim letom sta se v Opatiji naselila trgovca, Srb Slavko Vinkovič in Italijan M. Tuppi. Odprla sta skupaj modno trgovino. Po kratkem času sta se ločila in šla vsak svojo pot. Vinkovič je odprl samostojno trgovino, Tuppi pa je šel po svetu z neko Nemko, s katero je živel v konkubinatu. Nekega dne se je Tuppi vrnil in Vinkovič mu je pomagal, da je otvoril v občini „Veprinac“ gostilno. Vendar je svojega prejšnjega družabnika, ki mu je njegov delež pošteno izplačal, venomer nadlegoval. Ta mu je nekaj časa pomagal, končno mu je pa le dal razumeti, da je sedaj dovolj. 17. svečana t. 1. pa je dobil od Tuppija pismo, v katerem mu javlja, da iztečeta 19. svečana dve menici, glaseči se na 8000 K, katere je on, Vinkovič, svoječasno podpisal. Ker Vinkovič o kakih menicah ni vedel ničesar, se je informiral in spoznal prijateljevo predrznost in goljufijo, zakaj menic sploh ni bilo. 19. svečana, okolo 11. ure dopoldan je prišel Tuppi v trgovino Vinkoviča in zahteval denar. Vinkovič se je razjezil nad toliko nesramnostjo in mu je pokazal vrata. Tuppi pa je potegnil revolver in ustrelil Vinkoviča dva-
T|	f-£xlr f Zdrav žalodec imamo in nikakih bolečin in tiščanja v želodcu, odkar rabimo Feller-jeve odvajalne Rhabarbaro
L/UD vi LvK Z krogljice z znamko „Elsa-krogljice“. Svetujemo Vam iz lastne izkušnje, poskusite iste, ki pospešuje prebava — in krepe želodec, 6 škatlic franko 4 K. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg 280, Hrvatsko.
krat v hrbet, ker se je ta slučajno ravno obrnil. Vinkovič se je zgrudil mrtev, morilec pa je pobegnil proti domu, a žandar ga je dotekel in aretiral. Vinkovič je bil povsod splošno priljubljen.
in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša
Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu ИНД! izgotoviti gosposke obleke. ИПНН1
Prokop Skorkovsky in sin
v Humpolcu na Češkem.
NOVICE.
Slovenske trgovce vnovič opozarjamo na izborno Kolinsko kavno primes, izdelek Kolinske tovarne v Ljubljani, ki je to podjetje združenega slovenskega trgovstva. Kolinska kavna primes se je zaradi svoje izborne kakovosti zelo priljubila. Treba pa jo je razširjati še bolj. In tu ravno trgovstvo lahko mnogo stori s tem, da Kolinsko kavno primes svojim odjemalcem priporoča. To je v lastno korist slovenskega trgovstva samega, ki naj bi smatralo za svojo dolžnost pospeševati razvoj svojega lastnega podjetja.
Umor v Opatiji : Umorjeni trgovec Srb Slavko Vinkovič.
1,581.830 (en miljon petstoenainosem-desettisoč osemstotrideset) delavcev štrajka na Angleškem in sicer 1,006.000 rudarjev, 203.000 kovinarjev, 60.000 pečarjev, 35.000 pristaniških delavcev in 37.000 železničarjev. — Obrat je ustavilo zelo mnogo tovarn, železnic in obrtov, ker jim manjka premoga. —
V splošno stavko nameravajo stopiti tudi nemški in belgijski rudarji. Francoski rudarji so pa uprizorili splošno enodnevno stavko, da opozore parlament na svoje zahteve. Stavka se je izvršila mimo in resno.
Dobra reklama. Opozarjamo vse inserente na poučno in koristno vsebino časopis- i nega in koledarskega kataloga anončne eks- I pedicije Julij Leopold, Budapest, Elisabethring I
Lomljenje ledu v Ratečah na Gorenjskem.
Hiša
= visokopritlična = z lastnim vodovodom v prometnem kraju na Gorenjskem pri želez, postaji ob glavni cesti in pri fari se takoj pod zelo ugodnimi pogoji proda. Več pove Martin Langus, Me-dija-Izlake.
41. — Kdor hoče uspešno inserirati, naj se posluži tega obsežnega, v modernem smislu delujočega biroja, kar se jasno razvidi iz nove izdaje njegovega časopisnega in koledarskega kataloga in kar priznavajo tudi veliki inserenti. Tvrdka Julij Leopold je na polju reklame najboljše svetovno podjetje.
Tolsti vrh-Guštanj — Koroško. V nedeljo dne 17. t. m. se vrši občni zbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v gostilni Tolstovrške slatine (Andrej Oset) z zelo zanimivim sporedom. Vsi bližnji in daljni Slovenci ste prav vljudno vabljeni.
Smrtna nesreča. V Pulju je dvigalo pri neki novi stavbi pritisnilo delavko Legovič tako, da je umrla v par minutah.
Stavka rudarjev se je z Angleškega razširila na Ameriko in na Nemško. Na Angleškem imajo rudniki vsled tega velikanske škode, ker je vdrla voda v jame.
S trebuhom za kruhom. V soboto se je odpeljalo v Ameriko 136 Macedoncev, 15 Hrvatov in 24 Slovencev. V Švico je pa šlo 60 Hrvatov. — V nedeljo se je v Ameriko odpeljalo 27 Hrvatov in 120 Macedoncev, nazaj je pa prišlo 180 Hrvatov.
Pomenljiv jubilej — 200 letnica hrvaške pragmatične sankcije. Preteklo je 200 let, odkar je hrvaški sabor dne 9. marca 1712. sprejel takozvano hrvaško pragmatično sankcijo, katera določa, da prehaja kraljevska oblast na Hrvaškem tudi na žensko lozo habsburške hiše, dokler le-ta vlada tudi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Ta pragmatična sankcija je temelj hrvaškega državnega prava in na tej pragmatični sankciji sloni tudi zahteva, da se slovenske dežele priklopijo kraljevini Hrvaški. Ta pragmatična sankcija tvori še danes glede Hrvaške virtualni naslov kraljevske oblasti, kar je cesar Fran Josip L izrecno priznal v svojem re-skriptu na hrvaški sabor z dne 8. novembra 1861.
Otrok je zgorel. V Trbovljah so snažili travnik in zakurili ogenj. Sedemletna K. Dol-šakova je prišla preblizu ognja in vnela se
ji je obleka. Revica je umrla še isti dan. Pazite na otroke!
Nesreča na morju. V Pulju sta trčila v nedeljo 12. t. m. zjutraj ob 5. uri parnik „Jason“ in neka jadrenica, ki jo je kar prerezal ter tudi sam dobil občutne poškodbe. Ljudi so rešili vse.
Ženska je zgorela v Ivanjšovcih pri Radgoni, ko je reševala pohištvo iz neke hiše, ki se je vnela.
Na Kitajskem so uporniki ubili misijonarja Daya.
200.000 K dobi Ljubljana od države za zgradbo ljubljanskega lokalnega telefonskega omrežja.
Umor v Opatiji: Trgovina umorjenega trgovca Vinkoviča; X kraj kjer je stal morilec Tuppi.
V Rogaški Slatini je pogorel 5. t. m. hotel „Bauer“.
Odstopil je ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedervary.
'V
Ce hočeš kaj zanimivega citati
tedaj pojdi po
2. snopič (1. se dobi zastonj) Doylovih detektivskih povesti
SHERLOCK HOLMESA
ter Se naroči \ l/'5 p ^ Pri tvrdki Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani Ì
nadaljnje	..................................
na
a
Za kratek čas.
Glavni vzrok. Tujec : „Kako pa to, da hodijo v tej vasi otroci v tem mrazu bosi?“ — Vaščan: „Veste, pri nas se že rodijo tako!“ Lahek način. Kmet vpraša v mestu enega mimogredočih, kako bi najlažje prišel na policijo. — „Nič lažjega, ko to“ — mu odgovori meščan. „Stopite v štacuno in ukradite tucat Židanih rut!“
Zagovoril se je. Sodnik : „Torej pijani ste bili, ko ste ukradli površnik?“ — Obtoženec : „Seveda — drugače bi vendar vzel boljšega !“
Zmešnjava. Ko je bila poizkušnja lepih, novih orgelj v ljubljanski stolni cerkvi s spremljevanjem orkestra vojaškega peš-polka št. 27., je neka dobra mamka zjutraj na trgu zdihovala: „Oh, kakšne zmešnjave so zdaj na
do 18. leta. Zanimivo je, kako so v Avstraliji preskrbljeni stari delavci. Mnogo bojev je morala dovojevati delavska stranka, preden •e dosegla brezplačno zavarovanje za starost. V Novi Zelandiji ima vsaka 65 let stara oseba pravico do državne penzije, ki sega do letnih 600 K. Izplačujejo se penzije na poštnih uradih. Invalidno rento dobivajo vsi invalidi, ki so stari nad 16 let in ki so ponesrečili. Lani je bilo 53.300 starih delavcev s penzijo in je država žrtvovala v ta namen okolo 35 milijonov kron.
Sufragetke se imenujejo na Angleškem boriteljice za žensko volilno pravico. Dne 1. t. m. so demonstrirale v velikih skupinah po ulicah Londona in pobile mnogo oken in izložb ter napravile za 120.000 K škode. Aretirali so 152 sufragetk, med njimi mnogo gospej in gospodičen iz jako uglednih in bogatih rodovin.
Slovenski gledališki igralec v Trstu Vaio Bratina
svetu! Pravijo, da bodo sovdatje nocoj v Šenklavžu godli polko, peš-polko!“
Neljubeznjivo. Ona (grda ženska) : „Kakšne obraze pa delaš zopet danes!“ — On: „Če bi znal delati obraze, bi imela že davno drugega!“
Vse ostane dolžan. Krojač : „No, kedaj bodete pa plačali ?“ — Dijak : — Molči. — Krojač :	„No da, še odgovor mi ostane
dolžan!“
Nepodkupljiv. Potnik : „Kočijaž, 2 kroni napitnine dobite, če me pripeljete o pravem času na kolodvor.“ — Kočijaž : „Dragi gospod, kar se mene tiče, vozim kakor hitro le mogoče, toda mojega vranca pa žal ni mogoče podkupiti.“
Kjer imajo delavci politično moč ... V
Avstraliji delavec ne dela več nego 8 ur na dan. Trgovski uslužbenci delajo po 52 ur na teden in so prosti v soboto ob eni popoldne do pondeljka zjutraj. Ženske delajo po 45 ur na teden. Tudi mezda avstralskih delavcev visoko presega mezde v ostalih deželah. Zakonito je uvedena minimalna mezda in noben podjetnik ne sme plačevati delavcev pod tem minimom. Vsaka delavnica, kjer delata več nego dva delavca, je postavljena pod kontrolo obrtnega nadzornika. Vsako obrtno delo pred 14. letom je prepovedano, prav tako prepoveduje zakon uporabljanje mladostnih delavcev izpod 18 let za težka dela. Varstvo otrok je v Avstraliji jako lepo urejeno. Pijanim staršem ne puste otrok, da bi jih sami vzgajali temveč jim jih odvzamejo in izroče v izrejo poštenim družinam na državne stroške. Mladina vzgojena na državne stroške, ostane pod državno kontrolo
v vlogi dijaka Feliks, igre „Red iz nravnosti“.
Opozarjamo na velikonočno številko „Slov. Ilustr. Tednika“,
ki izide 4. aprila t. I. ter bo obširna in posebno lepa. Izšla bo v pomnoženi izdaji, ker jo bomo razposlali po vsem Slovenskem mnogim na ogled.
Vpošljite oglase za to številko ! Čim prej tem bolje, najpozneje pa do sobote 30. t. m. Pozneje došlih inseratov ne moremo več sprejeti v velikonočno številko.
Knjižico „Ribičev Jurko“ bi moral čitati vsakdo, kdor še nekoliko misli in čuti slovensko, pa najsibode preprostega ali pa imenitnega stanu — Dobiva se pri „Sokolu“ v Mariboru za 1 K.
II. zvezek „Gorenjske knjižice“ je išel. Obsega šest mičnih povestic in stane le 30 h. Priporočamo ! Naroča se pri Tiskovnemu društvu v Kranju.
„Slovan“, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto; je v svoji marčni številki priobčil krasno ilustrirano pravljico „Zlat o-I a s k a“. Ilustracija je trobojna. Nadebudna slikarica Melita Rojic v Gorici je priobčila portret „Študija“. Poleg teh umetniških izdelkov nahajamo v listu še slike Stjepana Radiča, Dinka Šimunoviča in mnogo drugih literatov. — Med pesmimi se po samoraslosti izraževanja in brezobzirnosti mišljenja odlikujejo pesmi Pastruškina, po ljubeznivosti pa Golarjeve. V prozi gre prvo mesto Pugljevi črtici „V zimski krajini“. Frapira pa Marije Skalovske „Lepa Vida“. Listek „Slovanov“ je zelo informativen.
Savinjska podružnica S. P. D. je izdala za leto 1912 lep koledarček z raznovrstno vsebino. Razposlala ga je mnogim na ogled. Ker so ga pa nekateri člani S. P. D. in gostilničarji vrnili, se dobe koledarji po zni-
žani ceni po kroni. Naročite ga! Pišite takoj g. Fran Kocbeku, načelniku podružnice v Gornjem gradu.
„Zaobljuba“. Spisal Ferdo Bečič, poslovenil Peter Medvešček. Druga izdaja. — Goriška Tiskarna A. Gabršček v Gorici 1912. Ta lepa in mična povest iz ukrajinskega življenja je doživela drugo izdajo, kar je pač redka prilika v naši književnosti. Veliko povesti izgine že s prvo izdajo. Tudi izvirnik je doživel že več izdaj, kar je dokaz, da se je ta povest jako priljubila širšim ljudskim vrstam. — Jako dobrodošla bo druga izdaja, ki obsega na ličnem papirju str. 218 in stane le K 1'80, s poštnino K 2. Knjigo toplo priporočamo.
Listnica uredništva.
Št. Janž na Dr. p. Slike objavimo o priliki. Sedaj ni mogoče in če ne marate počakati, Vam vrnemo sliko. Mislimo pa, da stvar ni aktualna, ter lahko počaka. — Velika nedeja. Hvala za sliko ! O priliki jo priobčimo. — A. J. Primskovo. Pisali smo dotični tvrdki.
MALI OGLASI.
Vsaka beseda stane, če je oglas priobčen 1—4 krat za vsakikrat po 5 vinarjev ; če je oglas priobčen 5—9 krat za vsakikrat po 4 vinarje ; in če je priobčen 10 ali večkrat za vsakikrat po 3 vinarje. Plačuje se naprej in lahko tudi v znamkah. Za odgovor je vselej pridjati znamko 10 vin, za dostavljenje pisem, ki pridejo na oglase upravništvu, pa 20 viu., ako se želi, da se dopošljejo po pošti. — Zaključek malih oglasov vsak torek opoldne.
Iščem stanovanje za 1. april v sredi Ljubljane. 3 sobe in pritikline. Naslov pove upravništvo.
Učenca sprejme knjigovez. Z dežele imajo prednost. Ponudbe na upravo Tednika“)
Kupim posteljo za
dietnega otroka. Naslov pove upravništvo.
Gostilno s polno koncesijo ter s 51/2 orali zemljiščem in lepim vrtom, proda A. Sredenšek v Hajdinu pri Ptuju.
Kolo, fino, malo rabljeno, se zaradi preselitve ceno proda v Ljubljani. Kje, pove upravništvo „Tednika“.
Naročite lep, bogato ilustrovan cenik, ki ga
pošlje zastonj in poštnine prosto H. Suttner, Ljubljana 5, Mestni trg 25, eksportna tvrdka ur, zlatnine in srebrnine.
Če ste bolni naročite „Elsafluid“. 12 steklenic za 5 K pošlje Feiler v Stubici, Elsatrg 280 (Hrvatsko).
Pošiljam od 5 kg naprej po povzetju
fine in okusne gnjati za veliko noč kg 240 K „ „	„	domači gnjati . . „ 2'40 „
Kranjske klobase, prve vrste, velike à 40 vin.
„	„	„	„ male „ 20	..
M. Modic, Šiška pri Ljubljani.
-o
(T)
Oe
5*

rt>
s*
Tržaški Slovenci !	....
Poslužujte se edino slovenske zlatarne in ararne v Trstu, Vašega rojaka, podpornika nar društev
Vekoslava Povha =
v ulici del Rivo št. 26 (pri sv. Jakobu). Postrežba točna, cene nizke,izberavelikanska. Cenik franko.
Otvoritev prodaf alnice !
Podpisani se usojam vdano naznanjati, da sem o tvoril na
Judovski stezi št. 10
umetno in fino brusilnico in trgovino z jeklenim blagom in brusi.
Ker si bom marljivo prizadeval, skrbeti ne samo za najfinejše in najcenejše delo in blago, temveč tudi za hitro in natančno izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, pričakujem, da me bo cenjeno občinstvo počaščalo s prav mnogobrojnimi naročili.
Z velespoštovanjem
Ivan Kraigher
umetni in fini brusač.
Meseca novembra t. 1. bodo v Mariboru občinske volitve. Pozor, Slovenci, začnite z delom takoj!
Gospodarstvo. Vsak previden gospodar in družinski oče mora skrbeti, da se pravočasno zavaruje na življenje, da na ta način ohrani v družini v slučaju svoje smrti blagostanje in družino obvaruje bede. Življensko zavarovanje je za vsacega, bodisi zdravnik, odvetnik, trgovec, umetnik, rokodelec ali posestnik in kmetovalec v današnjih časih neprecenljive koristi in nujne potrebe. Tudi častniku in uradniku je življensko zavarovanje kar najbolje priporočati, kajti pokojnina, na katero računa je dostikrat preskromna, ter mu gotovo na lahek način prihranjeni kapital v poznih letih prav veliko koristi. Med vsemi zavarovalnicami, ki poslujejo na slovanskem jugu, je najbolje priporočati le slovansko zavarovalnico in to je j banka „Slavija“, ki nudi svojim zavarovancem največjo ugodnost in gotovost. Z vsakršnimi pojasnili nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani, do katerega se naj vsakdo, ki jih želi, obrne.
Nov papežev dekret izide o Veliki noči, ki bo določal, da bodo bogoslovci študirali zanaprej po šest let, potem bodo služili kot dijakoni in šele z 28. letom bodo posvečeni v mašnike.
Pozor, kmetovavci ! Letos bode hroščevo leto. Treba bo hrošče pridno otresati in po-končevati. Do konca aprila bo treba tudi sadno drevje očistiti gosenic in zapredkov. Predenica se najboljše pokonča z Nesslerjevo tekočino, katero dobe poljedelci pri ces. kr. kmetijski družbi v Ljubljani.
Lovska sreča nemškega cesarja. „Paris Journal“ priobčuje sledečo vest: Pred par tedni je bil cesar Viljem II. na lovu pri svojem prijatelju, bogatem grofu Stolbergu. Med
Vaio Bratina, slovenski gledališki igralec v Trstu.
povabljenimi je bil tudi grof Zeppelin. Ko je bil lov končan in postreljene zveri že v vrsto položene, naj bi cesarjev fotograf, ki je Viljemu vedno za petami, fotografiral cesarja v*večni spomin. Cesar Viljem se je že postavil med ustreljene zveri, katerih je bilo štiriinšestdeset, kar prešteje Viljem ustreljene zveri. Cesar se obrne k svojemu puškonoscu in pravi: „Štiriinšestdeset srn ... to je v resnici nekoliko preveč. Saj sem vendar izstrelil samo trideset patronov!“
To in ono. Če vi ne marate kake osebe, je to njena napaka ; če pa oseba vas ne more videti, je pa to vaša napaka. Človek, ki se briga za svoje posle, ima vedno mnogo dela. Oni, ki dvomi nad svojo zmožnostjo, je že daleč zaostal za drugimi. Pesimist bi bil nesrečen, če bi bil srečen. Nikdar ne poskušajte prepričati kako osebo, da je napačnega mnenja. Vselej poskušajte tako osebo prepričati, da imate vi prav.
Speča deklica. Neka ISletna deklica je v Hettstedtu na Saksonskem začetkoma meseca februarja zaspala in je do danes niso mogli zbuditi. Čez par dni so jo prenesli v bolnišnico. Spi tako trdno, da je popolnoma neobčutna za vse vnanje vplive. Sicer je pa baje popolnoma zdrava.
Lep zaslužek. Odvetnik Gurianov v Kijevu je rešil dvema kmetoma dedščino v znesku sedmih milionov rubljev. Odvetnik se je dogovoril s kmetoma, da dobi polovico ded-ščine, če kmeta dobita pravdo. Na ta način bo dobil odvetnik triinpol miljona rubljev nagrade.
V Selah na Koroškem sta nemška in slovenska šola. Ker je v nemški šoli premalo otrok, so namestili na slovensko šolo hudega nemškutarja za učitelja, ki je slovenske otroke neusmiljeno pretepal, da bi jih tako odvrnil od slovenske šole in da bi vstopili v nemško, kjer pa učitelj zelo ljubeznivo postopa z učenci. A nemškutarji so napravili račun brez krčmarja. Slovenski otroci niso hoteli v nemško šolo in v slovensko tudi ne, temveč so začeli štrajkati. In moral je priti sam okrajni glavar pl. Rainer, da bi posredoval pri starših in pri krajnem šolskem svetu; a vrli Selani se nočejo kar tako vdati, temveč zahtevajo slovenskega učitelja za slovensko šolo. Čast in slava taki narodni za-I vednosti!
Novo ustanovljena slovenska
godba
pod spretnim vodstvom g. J. Berložnika se slav. p. n. občinstvu vljudno priporoča. Vprašanja pismeno ali ustmeno na g. Antona Hladina, Lilienberg 26, Pasjavas pri Velenju.
Zanesljivega čevljarskega pomočnika
sprejme takoj na stalno delo
Andrej Klavora
Bovec — Goriško.
F. K. Kaiser
puškar v Ljubljani, Šelen-burgova uiica št. <>, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potreb-ššin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi nme-talni ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklklov točno in solidno. Conov-nik zastonj in poštnine ::	prosto,	::
Sveže goveje,
telečje in ovčje meso v zavoju po 5 kg pošiljam poštnine prosto za K 5'50 ung. com. Marin.
J. Moskovits,
Kövesliget, Ogrsko.
Sprejme se takoj v trajno delo dobro izurjen
za pohištva.
M. GOGOLA,
mizar na Bledu.
Rožje za cepiti
Rip. Portalis L Q. ima naprodaj več tisoč po 12 kron tisoč, Simon Potočnik,^ p Dsestnik Žetale Štajersko.
JOSIP REBEK, Ljubljana
Frančevo nabrežje štev. 9 stavbeni in umetni ključavničar.
Priporoča slav. občinstvu svojo dobro urejeno klju-čarsko delavnico, za napravo vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Kot napravo vrtnih in nagrobnih ograj, stopnjic, balkonov, štedilnikov itd., kakor tudi različna popravila.
Solidna in točna postrežba.	Cene nizke.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku!
Hotel ,TRIGLAV6
na Jesenicah
oddaljen 2 minuti od kolodvora, sobe za tujce, dobra kuhinja, najboljša vina, cene nizke.
Kavarna z biljardom.
LOVRO HUMER, hotelir.
Fotografični posnetki
— vsake vrste. ■
Osebni, skupinski, hišni, športni in prostosvetlobni posnetki.
Najfin. izpeljava pri skrajno nizkih cenah
priporoča
F.DOXIE, fotograf, Ljubljana
Poljanska cesta 12.
J. BAN, Ljubljana
Poljanska cesta štev. 37.
Izdelovalec vozov, zaloga in poprava avtomobilov ter raznih že tudi rab-: Ijenih voz po najnižjih cenah.“# :
IVAN JAX IN SIN
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles in pisalnih strojev.
Brezplačen
P°uk v ve"
zenju. V
Tovarna v Linču usta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Izprašani optik PR. p. ZAJEC
:: LJUBLJANA, Stari trg št. 9.	::
priporoča avoj dobro urejeni
optični zavod
očala, šči palce, daljnoglede, to-plomerje i. t. d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo
švicarskih ur. zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej, tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih od K 2'50 naprej. — Cenik brezplačno.
Stare dobro ohranjene in nove
v vsaki množini in vsake vebkosti po naj nižji ceni
priporoča L Buggenig, SOdarmijster
Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico.
Postrežba točna in solidna.
-.— Računski zaključek ..—
Ljubljanske kreditne banke
k 31. decembru 1911.
ČISTA BILANCA
Aktiva.	k BI. decembru 1911.	Pasiva.
	K r o		n e	
1. Blagajna				185.25069	
2. Valute				54.21881	
3. Menice in devize .	.	.	6,722.795	66		
	43.64225		6,766.437	91
4. Predujmi na vrednostne				
papirje ......			2.807.766 29	
5. Vrednostni papirji. .	.			1,791.316	84
6. Dolžniki:				
a) denarni zavodi .	.	1,319.72608			
b) pokritje v vrednost-				
nih papirjih, hipo-				
tekah, blagu itd. .	8,787.389 66			
c) transito račune po-				
družnic ....	3,423.893	—		
d) ostali dolžniki .	.	1,750.892	78	15,281.901	52
7. Inventar				108.928	66
8. Realitete					1,187.833	84
			28,183.65456	
				
	K r		one	
1. Delniška glavnica : 12.500 delnic (à 400 K, kupon 1911	 7500 delnic (à 400 K, s kuponom za 1. 1912)	5.000.	000 3.000.	000		8,000.000	
2.	Rezervni zaklad .	.	. 3.	Pokojninski zaklad .	.	650.691 33 89.40605		740.097	38
4. Vloge : a) na knjižice b) na tekoči račun	7,782.38655 5,470.50338		13,252.889	93
5.	Upniki (inkl. transito stavk podr. perK 3,365.929'—) 6.	Transito obresti .	.	. 7.	Nevzdignjena dividenda. 8.	Dobiček: a)	prenos iz leta 1910 b)	dobiček za leto 1911	50.290 433.950	15 13	5,612.183 93.677 566 484.240	34 63 28
			28,183.65456	
				
S knjigami in prilogami primerjali in v soglasju našli:
Nadzorstveni svet:
Ubald pl. Trnkoczy 1. r., predsednik. Fran Crobath 1. r. Vit Hrdina 1. r. Robert Kollmann 1. r. Ivan Mejač 1. r, člani.
V Ljubljani, dne 31. decembra.	Ladislav Pečdnka 1. r., Alojzij Tykač 1. r., ravnatelja.
Izdatki.
RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA
k 31. decembru 1911.
Prejemki.
	Krone					Krone			
1. Obresti reeskomptne in					I 1. Obresti vrednostnih pa-				
transitile		486.898	26			pirjev		83.396 33			
2. Obresti vlog na knjižice	323.331	07'			2. Obresti menic ....	963.208 66			
3. Obresti vlog na tekoči					3. Obresti predujmov in te-	■ ; j>			
račun 		622.47710		1,432.706	43	kočih računov .	.	.	896.597 49		1,943.202	48
4. Upravni stroški .	.	.			94.618 75		4. Iznos bančnih poslov			316.220 71	
5. Plače in stanarine .	.			206.86033		5. Iznos realitet ....	•		29.71043	
6. Davki in pristojbine .	.			109.77028		6. Prenos dobička iz 1. 1910			50.290	15
7. Odpis inventarja .	.	.	11.227	70							
8. Čisti dobiček za leto 1911									
inkl. prenos iz 1. 1910 .			484.240 28						
.			2,339.423 77					2,339.423;77	
S knjigami primerjali in v soglasju našli :
Nadzorstveni svet:
Ubald pl. Trnkoczy 1, r., predsednik. Fran Crobath 1. r. Vit Hrdina 1. r. Robert Kollmann 1. r. Ivan Mejač 1. r., člani. V Ljubljani, dne 31. decembra 1911.	Ladislav Pečanka I. r., Alojzij Tykač 1. r., ravnatelja.