St. 135 MMu iu£aa v gitoviBl (£am cmat« n ti mi V Trstu, v petak S. junija 1923. Posamezna številka 20 cent L&tlllk XLVI!I tzhafa, fzvzemii ▲siSkega it 30. L pi»ma m ae sprelfcppjo, Antao OerbeJ — zntđa ZM mete: L\7 Za iMceastvo zjutraj. Urednifttvo: ulica sv. Franu r naj se pošiljajo tvedni*™. Ne mki • vračajo Itdnji^ Ia odgovora i urr Visost rta. n Edino*. Nr * 50, pol leta L 3iAia« - la - - oU—* Teldoa uradniatv£ ia uprave M. 1141* Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 cent — Oglasi se računajo a Urokostl ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov sem po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanica ia vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asilkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon orednifttva ta uprave 11-57. LA FESTA DELLO STATUtO Lela 1848. je bila Italija še vedno raz- državi Lombardijo. Ali val svobode deljena - v več manjših držav. Vsem je tu zaustavil. Valil se je naprej m podil prednjači! Pijemont, mala, toda močna/ pred seboj vse tirane in tirančiče. V ne-kraljevina, ki je postavila Italiji temelje j koliko mesecih je bila vsa Italija od edinstva in današnje veličine. Pijemont so'Alp do Sicilije — pod žezlom kralja VI-vladali kralji savojske rodbine. Današnji ktorjai Emanuela. Par let za tem se je pri-kralj Italije V'ktor Emamvel III. je po družila osvobojenim deželam tudi Benečija, a leta 1870. tudi Rim, Temu velikemu lomeč te stare kraljevske rodbine. ____- 4 Italijanski narod je cd nekdr.j ljubil naj- delu je veliko pripomogla tudi ustava, ki jo '.Cčjo, najširšo svobodo. Najmilejša mu je je Karlo Alberto podelil svojemu narodu. bila svoboda — kar je tudi naravno — v \ Italijani so takoj spoznali to, pa so že v tistih časih, ko je bil najhujše tlačen. Vj aprilu: 1861. leta v parlamentu v Turmu Lombardiji je pritiskala Italijane Avstrija«'proglasili prvo nedeljo meseca junija kot j____m i'.?: j - i . «_____' Tj___„„„„ji, r^ct, rk»lr> Statuta Iva. Končno pa je bol zakon o novem volilnem redu enoglasno odobren. . Nato je prešel ministrski svet k razpravi o ženski volilni pravici. Po daljii in temeljiti razpravi je bil enoglasno odobren tudi tozadevni zakonski načrt s katerim 6c dovoljuje aktivna in pasivna volilna pravica pri občinskih in pokrajinskih volitvah ženskam po dovršenem 25. letu starosti. Volilno pravico v omenjenih mejah pa bodo uživale le tiste ženske ki so a) bde odlikovane s svetinjo za hrabrost ali s svetinjo za zasluge v vojni; b) ki so bile od po- drugih italijanskih državah pa lakomno in bahato plemstvo. Toda čim hujši je pri-iisk, tem odločnejši "odpor! Tako so slednji 6 tudi Italijani jeli mrziti tujo in domačo: tiranijo, pa sc» že po padu Napoleona • čeli razmišljati kako bi stresli s sebe sra ipotne okove sužnjosti Težki časi so bili to za • riiote. Ne na severu, ne na jugu, ne Siciliji, ne \ Milanu, ne v Benečiji, ne naroden praznik — ia Festa dello Statuta (Proslava ustave). Od tedaj se vsako leto prvo nedeljo, junija slavi ta- sveianost. ____ Minula nedelja je bila prva v mesecu - a- i juniju/. Vsa Italija je slovesno proslavila, ta ra- J praznik. To je dan, ki bi ga mogli mi Ju-I gcsloveni v Italiji sprejeti kot svoj dan. italiianskc oa- Čustvo svobode je tako globoko vcepljeno v' v naše duše, da bi mc:gK biti z vso dušo na v ! strani njih, ki slavijo ta spomin. Ali — ne likov ane za civilne zasluge, za zasluge na polju javnega zdravstva ali ljudskega šolstva; c) ki so matere padlih v vojni; t) ki dejanski izvršujejo očetovsko oblast ali varuštvo; d) ki so dovršile obvezni ljudskošolski dopolnilni tečaj aii so bile sprejete v prvi tečaj zavoda ali šole, javne ali s pravico javnosti, ki jih država priznava- za vi&je kot ljudske šole, ali pa so napravile kak temu odgovarjajoč izpit. Pri prvem sest vijanju seznamov volilcev po vstopu v veljavo tega zakona ..bodo vpisane le tiste ženske, ki vložijo tozadevno proSnjo. Ženske, vpisane v volilne imenike se lahko izvolijo za mesta, ki so ustanovljena s pokrajinskim in občinskim zakonom razen za mesto župana in občinskega odbornika, predsednika in podpredsednika pokrajinskega sveta, predsednika pokrajinskega odbora in pokrajinskega odbor- Turinu niso smeli Italijani ne misliti, ne' moremo. Pri najboljši volji ne moremo, j nika. člana pokrajinskega upravnega sosveta govoriti drugače, nego so zahtevali in jim Kako naj bi se veselili svobode drugih, ko »n se nekaterih drugih mest zapovedovali njihovi oblastniki. V časo-^se nam Jugoslovenom pod ono-, in isto pisih niso smeli niti črhniii o svobodi, niso streho, pod katere se proslavlja ta svo-se smeli javno shajati, nikar govoriti —!boda, kratijo vse, pa-tudi najelementar- vsaka politična pravica jim je bila odvzeta. Vendar ni to motilo italijanskih rodoljubov. Ker se niso smeli shajati javno — nejše pravice?! Italijani — posebno pa tisti, ki odločajo o usodi te dežele — bi morali razmišljati shajali pose na skrivnem. V nekoliko letih! o tem! Najprej bi m&rali priti do spozna-so ustvarili vse polno tajnih udruženj.j nja, da je Slovan v Julijski Krajini človek Člani teh udruženj so se imenovali Karbo- kakor so oni; da ima duša kakor orn; da na: i. Njihovi prvi sestanki so se vršili v! ima srce kakor oni; žarko željo po svo-bližini Neapelja, na nekem griču, kraj neke bodnent življenju — kakor oni! Nadalje bi ogljenice (Carbor.aia) — odtod tudi nji-! morali priti do spoznanja, da ta Slovan hovo ime Karbcnarl. Sicer pa so si nadeli ima oči kakor oni, tudi ušesa in živce: da lo ime tudi zato, ker je bilo iz začetka vidi, čuje in občuti vse krivice, ki se mu ...... -«•-'••• delajo. Te krivice so tako velike m tako očitne, da se jih more, takorekoč, z roko med njimi mnogo ogljarjev. To> iajno udruženje in razne slične mu iajne družbe so začele svoje delo za svobodo. Ni šlo lahko. Oblastva so bfla doznala za te tajne sestanke. Mncjgi karbo-z glavo svoje redoljubno otipati. To so iste krivice, k< so Italijane pred sto leti silile med Karbonare. Kakor sedaj nam, se je tedaj kratila Italijanom pravica sestajanja, zapirale so se čital-:n uničevali listi svobode je bilo v Italiji zasejano in ni je bilo sile, ki bi ga/ megla izruti. Ko je leta 1848. izbruhnila v Parizu re- nari so plačal: _ ^__________.... orizadevanje. V Jtaliji in Avstriji so bile' niče, plenili :n uničevali listi in knjige, ječe polne prvih borcev za italijansko svo-1 Toda niso se dotaknili šol v italijanskem bodo, mnogi so pustili v zaporih tudi svoje j jeziku in dopuščali so jim rabo lastnega kosti — teda to ni strašilo nikogar. Seme jezika v uradih. Nam pa se ne dovoljuje niti to. S silo nas gonijo med Karbonare, kakor je nekdaj bedasta Avstrija gonila tedanje Italijane volucija in kc. je revolucionarni plamen med kon spira t ar je. No mi ne gremo med zajel tudi Prago in Dunaj — so se vzdignili Karbonare. Mi nismo in nočemo biti kon-iudi Italijani v Pijemcntu in so zahtevali j spiraterji. Kar zahtevamo —- zahtevamo od svojega kralja Karla Alberta, naj po- javno in odkrito. Smo na stališču Zakona, deli deželi ustavo — konstitucijo. Karlo, ker spoštujemo zakon. Mi smo slovesno Alberto je ustregel želji svojega naroda, j izjavili, da« bomo zvesto izpolnjevali dol-Dal je deželi ustavo, ali — kakor pravijo žnosti italijanskih državljanov. Tzpolnju-Italijani — lo S*atuto. Ker je tudi njegov | jemo jih! Tudi naši otroci jih izpolnjujejo sin in naslednik Viktor Emanuel II. slo-! po vojašnicah kraljevine. In Italija nam je vesno obljubil, da« bo čuval ustavo, se je' v parlamentu slovesno obljubila, da bo ves Pijemcnt zbral okoli njega in so vsi, čuvala naše pravice in da nam bo dopu-skupno s kraljem, začeli delati za svobodo ščala svoboden kulturen in nacaja«naien in ujedinjenje vseh Italijanov v eno dr- Razvoj! Mi pričakujemo, da se ta obljuba žavo — Italijo. Svoboda, ki so jo uživali i izvrši, da se zakonske določbe italijan-Pijemonteži, ja bila sclnce, v katero so bile skega Statuta raztegnejo tudi na nas! To-uprte oči vseh še ne odrešenih Italijanov, j da vse — tudi dobre ustanove, ki podelijo Vsakdo je želel, da bi prišel pod pijemon-teškega kralja, ker so vsi- vedeli, da do koder sega cblast piemonteškega kralja, sega tudi svoboda. In tako se je polagoma pripravilo tisto, rlmin«sJ*v* Ar«rba ii> sledila dnlft* r»rnrA- pokrajinski upravi. Ministrski svet je nato razpravljal in ukrepal še o nekaterih drugih vprašanjih manj splošne važnosti. Seja je bila zaključena ob 13. uri. Prihodnja seja bo danes 7. junija ob 9.30 popoldne. Ministrski svet RIM, 7. Danes zjutraj ob 9'30 se je v palači Vimanale sestal pod predsedstvom on. M us Pelini ja ministrski svet, katerega so se vdeležili vsi ministri. Odobren je bil naert, kako se bode razdelili posli odpravljenega ministrstva za delo. V daljši raz-pravi se je ministrski svet bavil z dravinjskim vprašanjem. Pripravljajo se ukrepi zakonodajnega in upravnega značaja, kateri bodo izdani po sestanku županov glavnih italijanskih mest in predsednikov najvažnejših trgovskih zbornic, kateri se bo v kratkem vršil v Rimu. Sklenilo se je, da bodo ukrenjeni še drugi koraki, da se privabi blago, ki služi za najnujnejše potrebe, na tržišča. V to? svrho se bodo vršila posebna posvetovanja med ministrskim, predsednikom ter ministri financ, trgcMvine in obrti m poljedelstva. Sklenjeno je bilo nadalje, da se puljski občini z oiziromi na njeno slabo gmotno stanje popusti dolg 140.000 lir, ki ga ima napram upravi vojne' mornarice. Sklenjene so bile nadalje ~ razne spremembe v službovanju finančne uprave, katere bodo prinesle prihranek 26 miljonov. Prihodnji ministrski svet se bo vršil proti koncu junija s sledečim dnevnim redom: Končni ukrepi gledei draiginjskega vprašanja; odobritev zakotna o vojnih pokojninah; vprašanje državnih vpokojencev; vprašanje častnikov; upravna reforma. Nemški nemško poslanik izročil Mussotimju noto. RIM, 7. Tukajšnji nemški poslanik von Neu-rath je izročil danes Mussoliniju memorandum nemške vlade v izpopolnitev note zaveznikom! z dne 3. maja t. 1. Jugoslavija Sef« narodne skupščine — Važen govor ministra Jankorvića BELGRAD. 6. Na začetku današnje seje narodne skupščine je bil pre čitan ukaz, s katerim izroča kralj vladarske posle za časa svoje cdsotnosjti ministrskemu svetu. Nato je predsednik Jovanović naznanil, da je glavna kontrola poslala skupščini več aktov lin. ministrstva s pripombo, da ni mogla odobriti raznih od vlade porabljenih kreditov, ker st» dotični sklepi vlade nezakoniti. V nadaljevanju razprave o deklaraciji vlade je govctril prvi f>osl. Ivan Pucelj, ki je naglašal, da bi morala biti vladna izjava bolj jasna zlasti v točkah, ki se nanašajo na sporazum s Korošcem in Radićem. Prometni minister Velizar Jankovič je hvalil deklaracijo vlade, češ da je lepa in elegantna, kar je izzvalo smeh pri opoziciji. Ko je Jankovič izjavil, da je radikalna stranka vodila vc^no za osvobojenje, je nastal velik hrup in so padali neprestano klici: «Vojno je vodil narodU Jankovič se je skušal popravljati, toda' v silnem h r ušću ga ni bilo mogoče slišati nič. Podpredsednik Bajkić je bil primoran sejo* prekiniti Po odmoru je Jankovič svojo izjavo korigiral v tem smislu, dat se je narod bojeval, vojno pa je vodila radikalna stranka. Opozicija vnovič protestira hrupno. Klici demokratov in zemljoradnika: «Vojno sta vodila kralj in vojvoda Mišić, narod pa se je bojeval!* Skupščina se je poturi!« Sele potem, ko je prešel minister Jankovič na vprašanje revizije ustave. NaglaŠal je, 4m radikali v načelu niso proti reviziji, ker tudi zakonodavstvo predvideva način, kako naj se izvrši revizija. Ako večina naroda želi revizijo, potem jo sprejmemo tudi ml To je jasno izraženo tudi v vladni deklaraciji. (Ploskanje spakovcev in SLS. Ugovori pri opoziciji)'. Ako p« ne pride do sporazuma, .potem sta samo dva izhoda: ali sila, ali amputacija. (Viharna protesti demokratov. Posl. Vikler: «To je veleizdajstvo!*) Radikalski manfetri so luteb k Jankoviću, ki je v silni zadregi hitel zairjevati, da on seveda ne že^anoutadie. (Ponovni burni klici: »Škandal!»). Ne želi je niti radikalna* stranka, ki je tudi nasprotnica na-silstva in hoče sporazum. (Klici: Ne govorite fraz! Ploskanje SLS m spahovcev). Proti onim, ki bi hoteli nasilno izpreme-nitev režima, pa se bo tudi radikalna vlada peslužila sile, ako bodo izčrpana vsa druga sredstva. (To znate! Pokazali ste pri volitvah). Zemljoradnik Joca Jovanović je predvsem. kruto, ironiziral ministra Jankovića. Kdo pa je v tej državi proti «sporazumu». To so prazne besede. Vedeti hočemo, kaj si radikalna; vlada pod tem predstavlja! (Odobravanje). Njena deklaracija ne daje nobenega pojasnila, plitva je bolj nego katerekoli, ki smo jih dosedaj slišali. Prehajajoč na zunanja vprašanja, razpravlja govornik ci reškem, problemu. Italija želi Reko ohraniti zase in zato pogajanja zavlačuje in predlaga konsorcij. Vlada naj dalje pojasni, kaj je s Šolstvo«« Slovencev na Koroškem in Jugoslovanov v Istri. Obžaluje, da zastopnik jugosl. države v Lau-sanni ni pristal nas ruski predlog glede rešitve bosperskega in dardanelskega vprašanja, ki je slovansko' vprašanje. Za Jovanovićem je govoril še posl. Žarko Miladinović (rad.). Nato je bila seja ob 12'15 zaključena in sklicana prihodnja za jutri dopoldne. Di: Korošec priobči vsebino protokola? BELGRAD, 7. Ker se je na zadnji seji narodne skupščine parlamentarna situacija! tako ostro zasukala radi političnega dvoboja med voditeljem demokratske stranke in voditeljem SLS, pričakujejo parlamentarni krogi, da bo SLS tekom prihodnje seje posegla v politično debato in da bo poslala v boj svojega predsednika tir. Korošca. Dr. Korošec pa je tudi parlamentarno in moralično obvezan, da poda svoje načelne izjave o najaktualnejših parlamentarnih in političnih problemih. Tekom! včerajšnjega večera je bila v k*u-Icarjih naredne skupščine razširjena tudi vest, da bo dr. Korošec v skupščini prečita! protokol sporazuma, ki je bil sklenjen med revizijonističnim blokom in zastopniki radikalne stranke v Zagrebu. Zakon o organizaciji vojske BELGRAD, 7. Odbor za proučavanje zakona o ustrojstvu vojske in mornarice je razpravljal o zadevnem vladinem zakonskem načrtu. Razvila se je generalna debata, tekc-Tii« katere je podal točna pojasnila o nalogah vojske general Pešić. Značilne pa so bile izjave zastopnikov revizijonističnega bloka, ki so med drugim zahtevali, da bodi- vojska pacifistična. Zakonski načrt je bil v načelu sprejet z večino glasov. Za zakon je glasovalo 17 članov odbora (radikali, demokrati in zem-ljcradniki), proti zakonu p;\ trije člani (2 SLS in en musliman). Ekspoze zunanjega ministra BELGRAD, 6. Politična debata v narodni skupščini' bo trajala še dva dni. Po končani debati se izreče zaupnica vladi. Z ozirc-m na razvoj najnovejših parlamentarnih dogodkov je goitovo, da bodo SLS in muslimani glasovali proti vladi. Ker se je pa od mnogih govornikov kritizirala zunanja politika vlade, bo najbrže zunanji minister dr. Ninčić primoran podati še tekom te debate daljši zunanje politični ekspoze, čeprav so taki ekspozeji po parlamentarnem običaju na dnevnem; redu debate o proračunu. Pl'cračunske dvanajstine .BELGRAD, 7. Z ozirom na parlamentarno situacijo in tehnično nemožnost, da bi se letni budget za 1923 - 24. in finančni zakon mogla sprejeti v narodni skupščini do koncem junija, ko poteče rok seda-njega proračuna, predloži ministrstvo financ prihodnje dni proračunske dvanajstine za meseca julij in avgust. Jugoslavija ne podpiše miru s Turčijo BELGRAD, 7. Ker zavezniki niso pristali' na zahtevo jugosl. vlade, da si pridrži rezervacijo glede točke, ki govori o turških finančnih zahtevah napram Jugoslaviji, je vlada naročila delegaciji v Lau-sanni, naj mirovne pogodbe s Turčijo ne podpiše. RuSIJa Anglešk« protiruska propaganda na vzhodu MOSKVA, 6. «Izvestja» objavljajo listine, ki pričajo, da se je protiruska propaganda angleških agentov na vzhodu v zadnjem času znatno osilila. Dejstva, ki se navajajo, se smatrajo za neizpodbitne dokaze, da Anglija ni držala svoje obljube, da se bo vzdrževala vsake propagande p*oti sovjetski Rusiji. Nasproti tem listinam se navajajo popolnoma ali vsaj deloma ponarejene listine, s katerimi je Anglija podprla svoje zahteve, ne da bi jih niti popolnoma točno označila. Cela vrsta listin, ki so jih objavila «Iz-vestja», dokazuje, da je obstojala tesna zveza med angleško vlado in gibanjem u-porniških tolp v Buhari v preteklem letu. Med plenom, ki ga je vzela rdeča armada buharskim roparskim tolpam, se je nahajalo tudi mnogo orožja angleškega izvora in še vedno prihaja v kraje nemirov angleško orožje. «Izvesti a » naglašajo dalje. da ima sovjetslca vlada v svojih rokah besedilo pogodbe, ki je bila sklenjena v mesecu decembru 1. 1922. med prejšnjim buharskim emirjem in angleškim generalnim konzulom v Moskvi. Po tej pogodbi se je Anglija obvezala, da bo dala emirju vojaška pomoč, medtem ko se je emir obvezal, da odMotpi Angliji za določeno dobo en del buharskega ozemlja v svrho izkoriščanja tamkajšnjih naravnih bogastev in monopoliziranja tamkajšnje trgovine z Evropo. Ozemlje odstopljeno Angliji bi ostalo pod izključnim pokroviteljstvom Anglije, dokler bi se vsa dežela ne csvcbcdila od sovražnika. Poleg tega se je emir obvezal, da bo kupoval orožje samo od Angline in da ne bo sklepal nikakih pogodb z drugimi državami brez odobrenja s strani Anglije. «Izvestja* ugotavljajo, da si je hotela Anglija zagotoviti s to pogodbo (ki je bila podpisana od par neznatnih oseb. da bi se v slučaju potrebe lahko postavile na laž) po.sebne predpravke, ki bi jih*uveljavila v slučaju, da bi prišel emir zopet do oblasti. Angleške uradne osebe so bile potemtakem v stalni zvezi z buharsicimi protirevolucijonarji, katere so zalagale z denarje-m in orožjem, da jih lahko porabijo proti sovjetski Rusiji. «Izvestja» vprašujejo, ali je Anglija pripravljena odpoklicati svojega generalnega konzula v Meszcrli in kaznovati disciplinarno njegovega vojaškega pristava, kateri je omenjeno pogodbo sklenil in lastnoročno podpisal. «Izveš tja» navajajo dalje celo vrsto obmejnih krajev, v katerih so angleške uradne osebe organizirale razsežno vohunsko službo naperjeno proti sovjetski Rusiji. Poleg že znanega stotnika Noela je ra*.-predel angleški pcdkonzul v Resti Rennan celo mrežo, vohunskih organizacij z,a lovljenje pisem in rovarjenje preti Rusiji. Med njegovimi vohuni je mnogo ruskih belih gardistov. Rennan je tudi; ponovno poskusil podkupiti uradnike ruskega konzulata v Resti, dai bi d;c!bil od njih prepise šifriranih brzojavk. «Izvestjav domnevajo, da bo lord Cur-zen odklonil od Rusije predlagano razpravo o vprašanjui propagande, ker se hoče izogniti neprijetnosti, da bi moral razpravljati o grehih, o katerih je natančno poučen in za katere pada nanj polna, odgovornost. Francoska trgovska misija. MOSKVA, 6. Francoska trgovska misija, ki se nahaja sedaj v Moskvi, zastopa velike gospodarstvene zveze. Odposlanstvu načelu-jtffa uradni zastopnik pariške borze Duverset in Leon Guesde, zastopnik velikega pelrolr-i-skega društva Feretli. V razgovoru z nekim sotrudnikoin ruske brzojavne agencije je Du-verset izjavil, da zastopa odposlanstvo celo vrsto francoskih trgovskih in industrijskih podjetij, ki stojijo v zvezi z merodajivimi finančnim krogi, in se naslanja poleg tega na važno politično skupino. Odposlanstvo se je začelo že pogajati s sov. vlado in ima zelo široka pooblastila, da dovede pogajanja do po voljnega zaključka. Duverset je ugotovil z zadoščenjem, da je bilo fiancosiko odposlanstvo sprejeto v Moskvi zelo gostoljubno, in je izrazil upanje, da se bodo sedanja pogajanja, ki se vodijo na zelo široki podlagi, srečno završila. Drugi voditelj franc. odposlanstva Guesde je izjavil, da ga je napredovanje v gospodarstveni obnovitvi Rusije presenetilo. Skupini, ki fiH zastopa odposlanstvo, so odločne nastopiti proti gonji laži naperjenih proti sovjetski Rusiji in tudi zastaviti svoj vpliv za politično pripoznani;e sovjetske vlade. Odposlanstvo se naslanja na velike francoske banke kakor Cre-dit National, Banque • Franco-Argeniinienne i. t. d. _ Bolgarska Telesna kazen za špekulante v Bolgariji SOFIJA, 7. Posebna komisija v ministrstvu notranjih del v Bolgariji je izdelala zakonski načrt, naperjen proti špekulaciji in špekulantom. V zakonskem načrtu so navedeni vsi predmeti, ki' so za življenje nujno potrebni. Kdcar te predmete izrablja v spekulativne svrhe in povzroča s tem draginjo, je podvržen najstrožji kazni. Kazen je treh vrst: ječa, globa in javno šibanje. V ministrstvu notranjih del se osnuje posebna direkcija, kt bo poslovala kot končna* inštanca v vseh prestetpkih proti temu zakonu. Francija Francosko-belgijski pogovori PARIZ, 7. Listi poročajo iz Bruslja, da niso še ministri Francije in Belgije razpravljali o novi nemški ponudbi, ker niso še prejeli tozadevnega besedila. Na drugem sestanku ministrov, kjer je bit prisoten tudi general Degoute, so izvedenci izjavili*, da vlada v Poruhrju najpopolnejši red, da postajajo čini sabotaže vedno bolj redki, da je prevoz premoga in koksa normalen in da se tudi nemško prebivalstvo poslužuje železnic. Francosko-bet-gijska oblastva bodo povećala pritisk na zasedenem ozemlju in bodo raztegnila svojo režijo tudi na nekatere rudnike in tvornice. i Francozi so zasedli kovinarske delavnice Kruppove, ki si jih bodo obdržali za zalog za 20 miljard mark, ki jih te delavnice dolgujejo na davkih. V občinski blagajni v Buerju so zaplenili 44 miljonov mark. francaja in Belgija boste razpravljali o Etri poir«dfci Nemčije po opustitvi nCQ]. škega pasivnega odpora v Poruhrju PARIZ, 7. Agencija Havas poroča iz Brusila: Take j pc sverjem prihodu na zunanje ministrsivo je imel Pcincare z belgijskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dolg pogovor, ki se ga sme smatrati za najvažnejši dogodek včerajšnjih razprav. V tem pegevoru so bile določene smernice, ki flm bodo sledili državniki Francije in Belgije v očigled predstojeće ureditve odškodninskega vprašanja. Sklep, da se bo Poruhrje izpraznilo šele potem, ko bc Nemčija zadostila svojim obvezam, je bil v toliko poostren, da se je sklenilo, dta besie Francija in Belgija vzeli šele takrat v pretres novo nemško ponudbo, ko bo Nemčija ustavila pasivni odpor na zasedenem ozemlju. Le ustavitev pasivnega odpora bo dala obema državama viden dokaz dobre volje Nemčije1 in bo predstavljala resnično ugotovitev kapitulacije nemške države. Zavezniki se bedo sestali v Ostende PARIZ, 7. Dopisnik «Journala> v Bruslju brzojavlja, da se bo v kratkem vr-šiia v Ostende zavezniška konferenca. Grfka Grški protest radi nun ksaa. ATENE, 7. Zunanji minister je naročil grškemu poslaniku v Sofiji, da utofti protest pri bolgarski vladi radi zadeve majorja Pieront-sakosa, ki je bil iz zasede umorjen od bolgarskih nerednih čet Griko-taiikj spopadi ATENE, 7. Iz Carigrada je prišla vest, da so turški orožniki napadli skupino Grkov pri .Trapecuntu. Večina Grkov se je zatokla na neko ladjo; lest qh j* ubitih, več ranjenih. Ustanovitev ATENE, 7. V Solunu se je ustanovila jutfo-slovensko-grika komisija za določitev »ugoflo-venske svobodne cone v solunski lukL Jugo slovenski zastopnik' je izjavil, da bo cona na razpolago tudi grškim trgovcem, ki bodo pospeševali trgovino z Jugoslavijo. Samomorilec ni bil do sedaj še identificiran in tudi ni bilo i« mogoče ugotoviti vzrokov, ki ao nesrečnega moža privadil do obupnega koralu. DNEVNE VESTI BeEgija Belgijski sesat proti vlamski univerzi BRUSELJ, 7. Senat je odklenil predlog za otvoritev vlamske univerze v Gandu. Razbojniki ob nemško-cizozemski meji. Prošnja in naznanilo. Uredništvo "Edinosti » opozarja, da ne sprejema nikakih obiskov, ki niso v zvezi z listom, ter prosi, da bi bili tudi tisti obiski, ki so potrebni, kolikor mogoče kratki. Mestni svet. Ob pičli udeležbi občinskih svetovalcev se te dni vršijo v mestnem svetu razprave o proračunu občine ter posameznih večjih občinskih podjetjih. Letni proračun je bil odobren. Na razpravo je nato prišel mestni vodovod, ustanova za ljudska stanovanja, tramvaj. Po dolgih poročilih odsekov sledijo kratke debate in nato so proračuni odobreni. Schiavi .,.! V včerajšnjem uvodniku smo Kubanski kozaki v Trsta. Prihodnji teden pridejo v Trst kubanski kozaki ter bodo proizvajali znane vratolomne vaje na konjih, v Rusiji menovane «2igitovka». Kozaki so znani kot «rojeni» na konjih in so s svojimi prireditvami narodnih iger povzročali velike senzacije posebno po Jugoslaviji. Prepričani smo, da bodo tudi v Trstu kakor po celi Italiji, kamor so namenjeni podvzeti turnejo, dosegli one uspehe, ki so jih dosegli doslej. Več o prireditvi prinesemo prihodnje dni. Druitvme vtsU Glasbena Matica bo imela jutri ob 19.30 odborovo sejo. Planinsko društvo javlja, da bo to nedeljo za izletnike v Sli v je na razpolago tudi avto-ugotovili, da je zbornica presenetljivo mirno korijera, ki bo odšla izpred kavarne Fabris ob rvrve inć^ia irvatnn nncUn^^ ^ 4 *< ^ NI a f\ tiri PrAcIn** • _ OO poslušala izvajanja poslanca Stangerja, Ne 6. uri. Prostora je za 38 oseb in 6tane vožnja tako veliki del časopisja. To se ljuto zaleta tja in nazaj 18 lir. Oni, ki se mislijo poslužiti preti našemu zastopniku. Uprav s cinično od-1 te korijere, morajo položiti do danes ob 19. kriiostjo razgalja svojo dušo, polno strasti in uri znesek pri g. Pavlici v dr. Pretnerjevi pi-sovraštva. Rimska «L'Epocha» piše n. pr. do- sarni. besedno: «Slavo in Italla significa — schiavo!» «Žensko dobrodelno udruženje« ▼ Trstu bo PARJZ 7 Listi imaio iz Bruselia vest da fchiavi chbmavano gli italiani delle imel0 svojo odborovo sejo v soboto, 9. t. m. k b čil? iisk a p o lic iia ar^ti rala vcčnemšklhraz- t€ITe irrcdcnte anche P^ della redenzione,! ob 5. pop v navadnih prostorih. - Predsednik. ^V~kinX^eRa2b0,n,ia S° neodrešenih kjev: fi 3 Ke oja^Kc un orme. 2e p d odrešitvi^, tako, kakor v nekakem deyanHl k ^ nedokjčen _ Odbor. proreskem navdahnenju...» To le enostavno „ , , v. m . strašno. Strašno, kar govorijo, še sirašnejšej društvo «Slra» naznanja vsem cla- pa, da govore to tako odkrito, tako brutalno- nom m člaiucam, da se udtgeži v nedeljo 10. cinično, brez sramu in tudi brez ozira na m: Plan- društva v Slivjf. Vabljena je ugled in dobro ime italijanske države in itali- predvsem mladina. Odhod z vlakom s postaje janskega naroda. Da, tudi to! Kajti, besedo o i Pri Sv- ^ 5 30 4^traj. — Odbor, »proroškem navdahnenju» si ne more logičnoj Pevsko društvo «Kolo». Danes vaja za mo-misleč človek tolmačiii drugače, nego da je škj zbor kjer zadnjič. Uro prej odborova seja. Italija že pred odrešitvijo svojim bodočim dr-|— Tajnik, žavljanom jugoslovenske krvi določila usodo Anglija Pred rešitvijo aagleško-ruskega spora LONDON, 7. Lord Curzon in Krasin sta izdelala v velikih potezah načrt za rešitev spora med Anglijo in Rusijo. Čičerin pride v Lcndcn, da bo podpisal končna pogodbo. Nemčija Vse železnice v Poruhrju pod francosko upravo — Izgoni železničarjev BERLIN, 7. Wolfova agencija poroča iz Essena: Zadnja železniška zveza med vzhcdcm in zapadom industrijske kotline je biia zasedena od Francozov in bo prišla najbrže ped vojaško upravo. Poziv francoskih oblastev na nemške železničarje za povrnitev na delo- je bil povsod odklenjen, radi česar so Francozi začeli izganjati železničarje tudi iz essenskega okraja. V Bochumu je morai municipij izprazniti gimnazijo, da so lahko dobile stanovanje nove francoske čete. Krvavi nemh'i v Leipzigu LEIPZIG, 7. Sumljivi elementi so v diužbi stavkujočih priredili sinoči po mestu demonstracije in so se pri tem spopadli s policijo. Začelo se je močno št eljanje v revolverji, tako da je morala policija radi prevelikega števila ranjenih na sveji strani rabiti orožje. Pri tem je bilo 6 eseb ubitih in 23 ranjenih. Policiji se je končno posrečilo izprazniti ulice in razgnati demonstrante. Druga demonstracija je bila razkropljena brez incidentov. V mesto se je povrnil mir. Policija pripravlja proglas za prepoved demonstracij. Nemci proti mednarodni žendarmeriji v Pcienju KOELN, 7. «KoeInische Zeitung» komentira načrt angleškega generala Spe-arsa za demilitarizacijo Porenja in za ustanovitev mednarodne žendarmerije. Omenjeni list protestira proti uvedbi te žendarmerije, izjavljajoč, da prepoveduje dcstcjansUo naroda porenskemu prebivalstvu, da bi le za trenotek vzele v ozir ta načrt. Vreče si želimo — zaključuje list — dneva, ki nas bo osvobodil tujega jarma in protestiramo najenergičneje že v imenu pravice, da lahko razpolagamo ?ami o sebi, proti načrtu, ki nas stavlja pod tujo, četudi mednarodno policijo. ••Rheinische Zeitung«, glasilo socijalistov, protestira preti temu načrtu v imenu pov-renskega delavstva. sužnjev! Će kdo državi, ki zahteva od sveta, naj jo smatra za kulturno in pravno, podtika take namene — da hoče svoje pripadnike za-sužnjevati — ali ne skruni njenega imena Iz tržaškega ilvUenla Nesreča pri dela. Zidarski mojster Josip ____^____________________ _ ____Gobec star 60 let stanujoč v Škednju št. 3, pred vsem svetom?! Če bi kdo na kakem kon- j« včeraj popoldne nadzoroval neko zidarsko gresu za narodne manjšine trda, da se v Ita- delo v tovarni «Satima», ki 6e nahaja v bli-liji Slovani smatrajo za sužnje bi gotovo phi- fini Skednja. Ko se je mudil pod nekim ogrod-nila vsa Italija z ogorčenimi protesti proti J«**, mu je padla na glavo težka greda ter ga taki obdolžitvu «Epocha» pa je vendar-le na- podrla na tla. Ubogi mož je zadobil težke popisala ostudno besedo o snžnjih. Zagnala se škodbe po hrbtu in si je tudi pretresel mole v poslanca Stangerja radi njegovega govora, žgane. Ranjenec je bil s privatnim aotomobilom V resnici pa je s svojimi < sužnji« le podkre- prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga spre-pila rejgcve navedbe. i )eU v nevarnem stanju v kirurgični oddelek. Kje vlada večja svoboda? V .Istarski Ri- k dnevnika. Delavec Ivan Chia-ječi» čitamo: ♦ Medtem, ko mi primorski Slo- stanujoč v uhci Bergamasco st. 9, je vani prikliučeni k Italiji ne smemo niti nad včer^ naznaml na kvestun, da so ne-trgevinami razobešati napisov v svojem jeziku, znani tatovi v n)egovi odsotnosti vdrh v »jeko se (v Istri) niti v cerkvi ne smemo poslu- Ž?™ stanovanje ter odnesli več oblek in dru-ževati svojega jezika, ko se nas povsod na- Predmetov vjrrednosti ok^i 500 hr pada, če gov-orimo in kažemo, da smo Slovani,' N» J®6^ " ^V^Z je pa jugoslovensko ministrstvo za vnanje ^f.^.^fP5^50.. vcera, rjutra, s i vari v dogovoru z italijanskim poslanikom aretirali 26-letno Martjo Fibr, doma iz Tolmi- V Belgradu izdalo dovoljenje, da vsa italijan- 1t,er ^ sPre^ Pa.^^sko postajo v ulici ska daštva in naprave (konsulat, društvo; StelJ?- Po zaslišanju ,e bila ženska zaklenjena .Lega Nazionale,, .Gabinetto di lettura,, ;v neko celico odkoder bii imela biti odvedena ♦ Sccieta operaia., italijanska ljudska knjiž- 1 * v ulici Coroneo Ta okolscina je men-niča «Biblioteca», paroplovne agencije «Llovd da spravila zehsko v obup Napravila si je iz Triestino,. < Cosulich > in Navigazione Pu- nekega motvoza zanjko, si jo zadrgnila okoli glia-J morejo pole** jugoslovenske razobešati vratu ter hotela na ta naern končati z zivl?e-tudi italijansko zastavo. Jugoslovenska zasta- Toda to nakano bo n preprečih orožniki va mora biti na desni strani, italijanska na levi. kl P«sočasno zapazili n^eno nesmiselno ... - , . . pocetie. Ker je pa nnela aretiranka hud ziv-Vprasamo: kdaj ho nam pripoznana pravica, naQad na Hce mesta zdravnika da bomo megli poleg italijanske razobešati rešilnc* posi^ej ki - odredil, da so Fibrijevo tudi svojo narodno zastavo?!* - Na to vpra-f ^ mCstno bolnišnico. Sprejeli so jo sanje - v polni meri upravičeno po načelu ^ 0^a^vaJni oddclek. medsebojne enakosti in po zdravi Icgiki — Včeraj popoldne okoli 13. ure je bomo prav gotovo (vsaj v italijanskih listihr st il kavarno Stazione» dostojno čuli kot odgovor roganje m pa krik o slovan- mož star kakih ^ Ict Sedel je k ski predrznosti. m{zi tef gi ^^ ncko pijačo# Ko mu je na- Popravljamo. Naslov včerajšnjemu uvodniku takar postregel, je prišlec, ne da bi kdo za-naj se čita: Latinska kultura in sedanji sistem paziif izvlekel iz žepa majhno steklenico, izlil v naši deželi (ne državic). Saj je iz vse vse- iz njc ne^Q ^^no tekočino v kozarec ter bine članka razvidno, da to pet ni bil naš nagj0 i^pil. Takoj po tem činu je neznanec namen, da bi se bavili s sedanjim sistemom bolestno zastokal ter onemogel omahnil na v državi sploh, ampak le z^ javno upravo in stolici- To je opazil natakar. Radoveden je njenimi metodami v naši deželi. • prihitel k neznancu in ga vprašal kaj mu je. Priporočilo blagim srcem. Nedavno smo po- Obenem je zapazil v kozarcu ostanke temne ročali o hudi bedi, katera je zadela našo ro- tekočine, katero je po njenem ostrem duhu jakinjo Sonjo Simčič-Raab na Dunaju, IV. spoznal za karbofoo kislino. Tedaj je natakar Freundgasse 13/9, Naši prošnji za pomoč se je uvidel, da se je neznanec zastrupil, odzval, v kolikor smo doznali, en sam mož z • Na lice mesta je bil telefonično poklican malim zneskom. G.a Simčič se je zahvalila z zdravnik rešilne postaje, ki' je skušal neznancu ginljivim pismom in darovalec nas prosi, naj izprati želodec* toda ta operacija se je le de-revo, katera se mu smili, priporočimo še en- ]oma posrečila. krat čitateljem. Eventuelni darovi se lahko Zastrupljenca so prepeljali v mestno bolni-pošljejo na našo upravo ali pa na Dunaj di-|šniCo, kjer je pa kmalu po prihodu umrl v rektno. I strašnih bolečinah. VasH z Goriškega usposobljenostmfc izpitov n« slo-venskem uti*etjličm. Prejeli smo iz Tolmina: Včeraj so končali izpiti za učiteljfftko usposobljenost na tukajšnjem slovenskem učiteljišču. Izpit usposobljenosti je delalo 28 kandidatov oz. kandidatinj. (2 sta med tem odstopila), ostalo jih je torej 26. Od teh jih je padla samo — 13 (reci in piši trinajst!!!). Torej 50%!! To je gotovo nekak — unicum! DAROVI V spomin Martina MihsBi Ojnrfs 3wŽte Antona Lenardon z BraodtU)« L 10 n iri Ivansko podruf. «Solsk. druStra*. Dentt blagajnič&rka. Borzna oorodla, Tečau: ' V Trstu, dne 7, junija Porotno sodišCe Razprav« proti morilcu lastne zaibčenke Včeraj zjutraj se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem pričela kazenska obravnava proti Franu Pizek, staremu 22 let, kovaču, ki je dne 11. septembra umoril s tremi zabodljaji z nožem svojo' lastno zaročenko Karmelo Lavaroni. Predseduje sodnemu dvoru vitez Baraz-zoni; držani pravdnik je vitez dr. Ma-rinaz; branitelj dr. Robba. Predsednik je prečital zatožnico, ki pravi, da je obtoženec umoril svojo zaročenko iz ljubosumnosti. Kakor je izjavila Lavaronijeva pred smrtjo, jo je Pizek zabodel nenadoma, ne da bi mu pokojnica dala kak povod za to. Po prečitanju zatožnilce je bil zaslišan obtoženec, ki je izjavil, da ne zna, kako je prišlo do krvavega čina. Rekel je, da ga je Lavaronijeva nameravala zapustiti in to ga je spravilo v kritičnem trenotku tako iz sebe, da ni vedel, kaj dela. Po izvršenem zločinu je imel hud živčni napad. Na to izjavo je drž. pravdnik predložil spričevalo zdravnika rešilne postaje, ki dekana potrjuje obtoženčevo izjavo. Nato je bila zaslišana mati umorjene Kar mele Lavaroni, ki je pričala obteže-valno za obtoženca. Tudi oče umorjene Karmele je pričat ' deloma protti obtožencu. Končno je bil zaslišan bivši pod-brigadir kr. stražnikov Fran Bruno, ki je zaslišal obtoženca takoj po zločinu. Ta priča je iizjavila, da se mu je zdel živčni napad obtoženca hlinjen. Razprava je bila prekinjena ob 16ih. • • • * • • • • • • • • • • • • • • • • • ••••• • ••••• • • • • • • • • • • 1S0 lae m 284 50C 3H1 250 • •••••• • •••••• r>e!matf£ - Ocrolimi«b • • • Likeri Triestina • • Llsfd •»•••• Lu gine . • . • • MirtlnoDcfe • • • • Ocsant* . . .V. Premndr • • . . « Tripcsvtah , , , ( A m pele;...... Cement Dal metla • Cement SpaUto . . Valuta na tržašken» trg*. V Trstu, dne 7. junija 1923, •frake krone. • ..............0.S5 0.40 avstrtjakc kron« -................0.0290 0.031G češkoslovaška krone 63.80.— bUO dinar)) ..................'2H.20.— i23.70 lejl . ......................11.25.— 11.75 mark«.......................o.02 so 0.0310 dolarji . . .........................21.4230 1 rancoikl franki....... . • 137.50 —138 — ŠvicerekJ franki..........383.—.—337.— angleški funU papirnati......98.60.— 98.90 Mali ogluši Se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stot. beseda. — Naimaniša pristojbina L 4.—s Kdor išče službo, plača polovično ceno. SLOVENKA išče radi odhoda gospodarja službo s 25. junijem. Pojasnila: Villa Pia, Via Giulia 66. 804 GOSTILNO na prometnem kraju vzamem takej v najem. Naslo-v pii upravništvu. 8C5 HIŠA pripravna za vsako trgovino, se proda, eventuelno zamenja s hišo v Jugoslaviji. Pojasnila pra upravništvu. 806 SINGERJEV šivalni stroj, zajamčen, se proda na obroke. Kupujejo se rabljeni stroji. Acquedotto 25. 808 LIČNA VILA za eno družino v Mariboru, obstoječa iz 4 sob in drugih stranskih prostorov z električno razsvetljavo in vodovodom se po ceni proda in takoj odda. Tozadevni pojasnila daje g. Ko*wanda, Maribor, Trdinova ul. 3. * 871 SLUŽKINJO, pridno, išče za takoj gospor. sam (trgovec), nn deželi. Naslov pri uvuav-ništvu. 79": Sport Konjske dirke na Mentebellu. Dirke pretekle srede so imele običajen obisk tedenskega dneva. Posetniki so bili obilo odšjkodo-vani z zelo zanimivim potekom tekem, ki so deloma prinesle izredna presenečenja. Zabe- ležbe vredna je tekma za nagrado Rosandra, _ pri kateri je plačal totalizator na konja Ward gREBRO, zlato in Ciljan te plača več kot drug) Andrey, ki je prišel drugi, 3390 za 20 lir. | pertot. via S. Francesco 15. II. 42 Priprave za velike olimpijske igre 1923. na KRONE IN GOLDINARJE plačujem vedne POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje p« najvišjih cenah plačuje edini grosul Belleli Vita, via Madonaina 10, I. 3J PODL1STE W1LKIE COLL1NS: Gospa ¥ belem I2POVEDBE GOSPICE HALCOMBE 98 lisbe, in pustil sem jo zaposleno in srečno doma. Tretji dan po mojem obisku pri gospe Cie-ments sem odpotoval. Ko sem šel po peronu pismo, in ravno ob sredi mize poleg druge mize, ki je stala ob oknu, je sedela postarna ženska s koškom ročnih del v naročju, pri nogah pa ji je ležal star in nadušljiv pes pre- To-Ie, gospa Clements, sem odgovoril: in se ozrl na zbrano množico ljudi, če bi za- črno havbo iz tula, oblečena je bila v temno gledal kakšno znano lice, mi je padla v glavo svilo, a na rokah je nosila sive polovične ro-, misel, ali bi ne bilo dobro, da bi se preoble- kavice. Njeni železnosivkasti lasje so ji viseli i kel, predno odpotujem v Hampshire, Toda že v dveh velikih šopih na obeh straneh obličja jaz misel na to mi je bila tako zoprna, da sem jo in njene temne oči so gledale osorno, uporno moram odkriti tajno o njenih sestankih z go-: ravno tako hitro zavrgel, kakor mi je prišla v j in nepremično predse. Lične kosti so bile vi- spodem Persivalom Glyde. Med njima je neka glavo - t > . • :n "F&^V J,rada ^^ \ j u & skrivnost, ki je nihče izmed nas ne pozna —i Zgodaj popoldne sem prispel v Welmmgham. ustnice so bife debele in pohotne, toda brezin jaz pojdem k gespe Catberick s trdnim Vprašal sem za pot v oni del mesta, kjer je barvne. N^na postava je bila obilna in ne-namtnom da pridem tej skrivnosti na dno. ! prebivala gospa Cathenck; bil |e to četvero- okretna, a obnašanje bojevfto. To je bila gospa Dobro si premislite stvar, gospod! je rekla | kotnik, na katerem so se dvigale majhne eno- Cathenck. gospa Clements, peloživši svojo roko na moje' nadstropne hise. rame, to vam ej strašna ženska — vi je ne po- j VIII. znate, kakor jo poznam jaz. Le dobro pre-: .... -- i_.« . mislite j Usmeril sem takoj korak k stev. 13 bila je Prepričan sem, da ima vaše svarilo dober i to Številka hiše gospe Catherick — in sem po-; Njen glas ie bil ravno tako osoren, uporen namen, gospa Clements. Toda jaz sem se trdno Hrkal ne da bi poprej pomislil, s kakšnimi be- m neagnan kakor izraz njenih oči. Pokazala odločil, da grem k njej — naj j>ride kar hoče. sedami bi se mogel najbolje predstaviti, ko j je na stol in me pazljivo premotrila od nog Prišli ste v zadevi moje itčerke, je rekla, predno sem utegnil izpregovoriti kakšno besedo, bodite tako prijazni ter povejte, kar mi imate povedati. pridem notri. j do glave, ko sem ee usedel. Sporočil sem ji Vrata je prišla odpiraf dekla srednje 6ta-1 smrt njeno hčerke, kar pa je m niti najmanje rosti in neprijaznega obličja. Izročil sem ji svo- ganilo, vsaj navidezno ne. jo karto in sem jo vprašal, če bi mogel govo- j Smrt vaše hčerke pa so gotovi ljudje izra-riti z gospo Catherick. Nesla je karto v pred- j bili, da so prizadejala neki, meni zelo dragi sem jo naj od gospoda Fairlieja energično i njo sobo in se vrnila z vprašanjem, kaj želim, osebi, veliko krivico. Dva moža sta pri tem zahteva, da ji napiše, kar se je vršilo med 1 Recite, prosim, gospe Catherick, da prihajam sodelovala, to vem prav gotovo. Eden izmed Zapisal sem si naslov ter se poslovil. Ko sem povedal Marijani svoj načrt, si je zelo prizadevala, da bi me odvrnila od njega in mi je svetovala, naj se obrnem najprej k gospe Rubelle. Toda ostal sem trden in j>rosil. njim in Foscom. Ker je bilo verjetno, da bom. v zadevi njene hčerke. več časa odsoten, sva se z Marijano dogovo-i Dekla je šla zopet v sobo, prišla nato ven rila, da si bova vsak dan dopisovla. Ako bom ter me povabila z neprijaznim, začudenim redno dobival od nje glas, tedaj bom vedel, pogledom, naj vstopim. da je vse v redu. Če bi mi pa jutranja pošta! Stopil sem v majhno sobo. ki je bila pokrita ne prinesla nobenega pisma, tedaj bi se vrnil z veliko preprogo kričečih barv. Stoli, mize, s prvim vlakom v London. Lavro sem poto- divan, naslanjač — vse se je lesketalo v po- ___ Jažil s iem, da sem ji rekel, da grem na de- ličnem blesku cenega pohištva. Na večji losti, sem nadaljeval, želo iskal novih odjemalcev za njene in moje mizi sredi sobe je ležalo v lepi vezavi sveto [ Kat ■■■ ju » imm opraviti. njiju je gospod Persival Gfyde. Ali res? je pripomnila. 1 Pogledal sem jo osorno, da bi videl, ali se bo zdrznila ob nepričakovanem imenovanju tega moža. Toda siti mišica se ji ni ganila. Trdno sem odločen, da obračunam z gospodom Persivalom CMe zaradi njegore pod- Švedskem. Čeravno je še dva meseca čas za prijavo k velikim mednarodnim švedskim igram, prihajajo že danes iz vseh držav vesti,} iz katerih se da sklepati, da bodo te igre dosegle letos poseben sijaj. V Italiji se pri-priprave vršijo pridno, ne ve se še, (koliko mož bo poslano na Švedsko; sodi se, da boj zastopstvo Italije še precej številno. Finska ne javlja ničesar o svojem sodelovanju; pred kratkim pa je priredila izločilne tekme v ro-koborbi. Najbrže imajo- na Finskem namen, da svoje predpriprave zakrijejo, da potem nastopijo s presenetljivimi uspehi, kakor sc je to zgodilo pri zadnjih igrah v Antwerpenu. Poljska je prijavila svojo udeležbo. V velikem obsegu se namerava udeležiti Estonska. V Nemčiji 6e vrše velikanske priprave, da bi se poslalo kolikor več mogoče zastopnikov Nemcev na Švedsko. Nemčija bo zastopana skoraj v vseh športnih strokah. O g r i so kot prvi prijavili svoje igralce v tenisu. Nameravajo poslati tudi plavače, rokoborce ter več lahkih atletikov. Tudi Francija se zdi, da se bo udeležila iger, čeravno je dosedaj veliko nasprotstvo. Jugoslavija bo poslala kakih 10 mož iz raznih športnih strok. Vsaj toliko mož bo poslala tudi Č e h o-slo vaška. Na Nizozemskem se pripravljajo za nogometne in kolesarske tekme. Belgija bo poslala, kolikor je dosedaj sklenjeno*, večji oddelek plavačev. Danska bo zastopana v sledečih strokah: telovadba, streljanje, tenis, laihka atletika, nogomet, plavanje, kolesarstvo, dviganje tež. Norveška isto pripravlja močno zastopstvo. Švica nam«- j rava poslati kakih 10 lahkih atletikov. A m e- i rika bo številno zastopana. Iz Avstra-j lije so 4 zastopniki že na potovanju v Gote- j ^^ burg, kjer se bodo vršile igre. Anglija bo tudi zastopana skoraj v vseh strokah. ' dve stotinki dražje, nego drugi kupci. Via Pondares št. 6, I. 44 Šola Berlitz Trst — Via Torre bianca 21, III. Začetek novih tečajev in privatnegn pouka v angleškem, francoskem, nemškem, italijanskem, španskem, portugalskem in srbohrvatskem jeziku tekom tekočega tedna. Pouk dajejo diplomirani profesorji dotične narodnosti. Pojasnila in vpisovanja: vsak dan od 9 do 21. Via Totfc bianca 21. Trst. (54) v Mm w Občinam!! m V zalogi tiskarne „Edinost" se dobijo že izgotovljene tiskovine , v italijanskem - slovenskem jeziku tičoče se davka premičnega bogastva na poljedelske dohodke. Poiillolo se proti povzetju ilh