PRlL.^rfSKI DNEVNIK ia plačana v gotovini _ nnn I* postale I gruppo L.eiia ZUU 11T Leto XXXV. Št. 57 (10.276) TRST, petek, 9. marca 1979 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen no ciklostil Od 5. do 17. septembra '944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdob* » Govcu pri Gorenji Trebuša, od 1» septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi ________________ANDREOTTI NADALJUJE SVOJA POSVETOVANJA KD ZA SEDAJ NOČE ODGOVORITI, ALI SPREJME (STOP NEODVISNIH LEVIČARJEV V NOVO VLADO ^ Sodstvo PSI za organsko večino narodne enotnosti in vlado, v kateri naj bi bili predstavniki PSDI, PRI, PSI in Neodvisne levice - Komunisti opozarjajo tudi na druge zahteve - Izjava Parlamentarne skupine Neodvisne levice - Galloni (KD) tolmači po svoje zahtevo socialistov j, RIM — Vse skupaj je celo smešno. Demokristjani so nenadoma f ? en'li. da ne bodo za sedaj odgovorili na vprašanje, ki jim ga po-' i LVliai° domala vsi: stranke, javno mnenje, sam predsednik republiki 1 *n eden izmed imenovanih podpredsednikov vlade. Vprašanje se, v' *nano, glasi: «Bo KD sprejela vstop neodvisne levice v vlado?« V Sj^aen’n' 'e °k 'z*10<)u i* Andrcottijevega urada dejal, da na to vpra- Da bi to mJDoflčrtal, Je sporočil sklep o od-(t> plitvi današnje seje vodstva KD '• jj j* Nedoločen čas. Skratka, KD ho-sj ?,'meti zadnjo besedo in hoče po-"S pa,i, kaj bodo v ponedeljek rekli w 'litli--' ®unisti. (JSem je postalo jasno, da se KD zareči glede na verjetnost pred-Lilj n'h volitev, ki bi se ji morebit-0 odpiranje do ^zamaskiranih kori* (kot imenujejo neodvisne ji ,^čarje, izvoljene na listah KPI) k D,- ^Sa pa KD skuša prisiliti ko-t WSte’ na-* sPrejmej° nase odgo- * S?*1 za neusPel1 Andreottijevega * jpkusa, v katerega — resnici na ia- — v demokrščanskih vrstah i>’ pe ne verjame. w pred tem je na posvet k Andreot- Benigno Zaccagnini tiju šel socialistični tajnik Craxi, ki je bil očitno pretirano optimist. Na jutranji seji je namreč vodstvo PSI opredelilo dokončno stališče stranke: oblikovanje četverne vlade (KD, PRI, PSDI, PSI) s «političnim odpiranjem« do komunistov, o katerem naj bi pričala vključitev ministrov iz vrst neodvisne levice. KPI bi seveda, morala v tem primeru biti polnopravni član večine narodne enotnosti in solidarnosti. S tem predlogom so se v PSI strinjali vsi, razen osamljenega Achillija in njegove skrajne levice. Kakorkoli že, socialisti so prepričani, da so se izmazali na najboljši način in predvsem neboleče, saj jim ne more nihče očitati, da niso konstruktivno pripomogli k uspehu o-blikovanja nove vlade. Predvsem pa so se izognili očitku, da jih je privlačil klic k ponovnemu povratku k levemu centru. «Naš predlog je zadovoljiv za vse,» je izjavil Craxi, «sedaj se nihanje krize lahko ustavi.« Že dolgo se s Craxijem ni strinjala tako enotno vsa vodilna skupina v PSI: De Martino, Mancini, Signorile, Cicchitto, Manca. Vsi se namreč strinjajo, da je v tem trenutku usoda sedanje zakonodajne dobe v rokah demokristjanov in komunistov. Ti naj odločajo, ali jim je dovolj nategovanja vrvi in če je napočil čas razsodnosti. KD bo morala povedati, ali hoče novih volitev in pojasniti, da se je odločila zato, ker meni, da bi v Italiji bila prava revolucija vstop enega ali dveh ministrov iz vrst neodvisne levice v vlado. Ali pa bodo morali komunisti — pravijo v PSI — pojasniti, da so sp odločili za krizo, prehod v opozicijo in k novim volitvam, ker se boje svoje baze. Kako reagirajo na vse to komunisti? Predvsem opozarjajo pred nevarnostjo poenostavljanja. Nekateri namreč prikazujejo morebitni vstop ministrov iz vrst neodvisne levice kot »rešitev« vseh problemov, kar pa ni tako. Napolitano je tako poudaril, da jc to samo ena izmed zahtev in še to podrejenih, saj KPI ni preklicala zahteve o neposrednem in enakopravnem vstopu v vlado demokratične enotnosti. Poleg tega se bomo morali pogovarjati o programu vlade in tudi o celokupni sestavi vlade. Ne gre pozabiti, nadaljuje komunistični predstavnik, da je Berlinguer postavil še tretji pogoj: sestava vlade ne sme biti več podrejena strojarskim razmer jem v KD. Ključno je seveda vprašanje neimenovanih ministrov iz vrst neodvisne levice in interpretacije, ki tem dajejo posamezne stranke. Je to javen dokaz, da se je nehala idejna diskriminacija do KPI? V tem primero bi komunisti lahko glasovali za novo Andreottijevo vlado, pod pogojem, da ne bo razcepljena v «interesne sfere« posameznih de-mokrščanskih struj. Ker pa se zdi, da KD noče sprejeti ne prvega, niti drugega pogoja, je skoraj gotovo, da bo KPI glasovala proti tej vladi in da tudi neodvisna levica ne bo sodelovala v njej. V KPI namreč [»udarjajo, da nimajo namena blagoslavljati novega »zamaskiranega levega centra«. Pri vsem tem pa so mnogi delali račune brez krčmarja. Oglasila se je namreč tudi neodvisna levica, ki sicer nc odklanja možno sti sodelovanja v novi vladi, vendar ne trpi dejstva, da nekateri ravnajo z njo, kot če bi bila zgolj «drobiž» za plačevanje starih računov in se z njo nihče ne posvetuje, Tako je skupina senatorjev in poslancev, ki pripada neodvisni levici (večina jih ,ie bila izvoljena na listah KPI, čeprav ne vsi, kot dokazujeta primera Corvisierija in Parrija) s svojega sestanka sporo- čila, da bi pristala na vključitev v vlado, vendar pod sledečimi pogoji: KPI mora organsko sodelovati v vladni večini, Andreotti se mora posvetovati s skupino neodvisne levice tudi glede programa, morebitna imena svojih ministrov bo določila skupina neodvisne levice. Vsi so namreč prepričani, da KD misli drugače in je to tudi dala jasno razumeti. Načelnik poslancev KD Giovanni Galloni je na primer tako tolmačil socialistične predloge: PSI naj bi pristal r-a »četverno večino« (brez komunistov), češ da lahko v zameno za vstop neodvisne levice v vlado računa na vzdržanje KPI, ki bi vsekakor o-stala izven tega dogovora. Dejansko pa je Galloni prav tako jasno dal razumeti, da si KD želi «trojne večine« KD - PSDI -PRI, brez Saragata, z vlado, ki naj upravlja državne posle med volilno kampanjo. MINO FUCCILLO Od nedelje dalje dnevniki po 250 lir RIM — Od nedelje bodo dnevniki stali 250 lir. Tako je sklenil medministrski odbor za cene, ki mu predseduje minister za industrijo prof. Prodi. Komisija je na predlog posebnega strokovnega organa, v katerem so predstavniki založnikov, časnikarjev in Ustanove za papir in celulozo, zvišala tudi ceno časopisnega papirja, ki bo odslej stal 456,20 lire za kilogram. Izvedenci komisije so namreč izračunali, da stane poprečno en izvod dnevnika 318 lir in je zato predlagala, naj bi »politično ceno« časopisov zvišali na 250 lir, vsaj toliko, kot skodelica kave. V Rimu ugrabili predsednika konzorcija gradbenih zadrug RIM — Še neidentificirati banditi so snoči v Rimu ugrabili predsednika deželnega konzorcija gradbenih zadrug in člana [»krajinskega vodstva KD Emilja Francesca Falca. Po dosedanjih skopih vesteh iz italijanskega glavnega mesta kaže, da so banditi s svojim fiatom 125 prestrgli pot Falcu in ga odvedli, čeravno se je krčevite branil. Preden je klonil sili napadalcev je podjetnik skušal po ra-cbotelefonu, ki ga je imel v svojem mercedesu, poklicati na pomoč, vendar oseba, ki jo je klical, se ni odzvala. 8. MAREC ITALIJANSKIH ŽENSK Ban boja in ne praznik Z včerajšnje manifestacije rimskih deklet iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimifiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PRVI DAN CARTERJEVEGA OBISKA V EGIPTU Navdušen sprejem ameriškega predsednika kljub še nekaterim spornim vprašanjem v Ze prve uradne izjave kažejo na velike razlike med egiptovskim in ameriškim stališčem ■ Protiofenziva držav arabskega sveta - Komentarji sovjetskega tiska KAIRO — Z besedami krščanskega evangelija «Molimo Boga, da bi vodil naše korake po poti proti mi-, ru,* je včeraj začel svoj kratek nagovor na kairskem letališču ameriški predsednik Jimmy Carter ter nadaljeval: «Sporazum med dvema velikima deželama, Egiptom in Izraelom, bi bil sedaj začetek in ne konec. Približal bi nas k cilju, ki ga vsi zasledujemo. Ta cilj pa je resničen, globalen mir, mir, ki bi odražal upravičene potrebe vseh tistih, ki so toliko trpeli v tridesetih letih vojne.« Carter je priletel v Kairo ob 13.56 po krajevnem času. Na letališču ga je sprejel egiptovski predsednik Sadat z vsemi svojimi sodelavci. Po pregledu častne straže in »ceremonialnem« objemu, sta oba državnika sedla v odprto limuzino, s katero sta se prepeljala do palače Ku-beh. Vso pot ju je pozdravljalo navdušeno ljudstvo, slavoloki so bili prebarvani v barve ameriške in e-giptovske zastave, povsod so se dvigali barvni portreti, ki prikazujejo nasmejana predsednika, migotalo je na tisoče zastavic Egipta in ZDA, dvigali so se transparenti z napisi «Hcčemo trajen mir, ki je osnovan na pravičnosti« ali pa »Mir pomeni za vso deželo stabilnost in cvetoči razvoj«. Skratka, delovni obisk a- meriškega predsednika se je spremenil v teatralnost, v kateri so mu gostitelji izkazali vse časti, ki jih mora prejeti tako ugleden državnik. Pa tudi za danes je že vse pripravljeno, ko se bosta Carter in Sadat z vlakom odpeljala proti Aleksandriji, centru svojih dvostranskih pogovorov. Na poti se bosta ustavljala in se prikazovala ljudstvu, ki bo navdušeno sprejelo in vzlikalo obema državnikoma. Opazovalci pravijo, da navdušujoči sprejem, ki ga je včeraj doživel Carter, pomeni že prvo Sadatovo taktično zmago. Težko bo sedaj ameriški predsednik odločno pritisnil na Egipt, da sprejme tako formulo miru, za katero kaže, da so se ZDA že sporazumele z Izraelom. Ob Carterjevem prihodu pa le ni vse tako bleščeče in »z rožicami posuto«. Egiptovske oblasti so za to priložnost sprejele še nevidne izredne vamostn" ukrepe. Najprej so včerajšnji dan proglasili za prazničnega, pod pretvezo obletnice sirske revolucije, tako da bi bilo na cestah manj prom'ta. Na strehah, ob oknih in vseh kritičnih točkah so prežali ostrostrelci, policija je bila pomešana med ljrds^vom, vsa s!a-novanja ob cesti, po kateri je pe'jal predsedniški sprevod, so skrbno pre-gledali in stanovalce legi*' v' rii, .umi»mi..i«.tmtrnnnnnmunmmtmmmnummmtmnnmnnmnunmtuHmimnnnmmmmmuMn... OB POSTOPNEM UMIKANJU KITAJSKIH ČET IZ VIETNAMA Vojna vihra počasi pojenjuje t^ANGKOK — Medtem ko se ki-|Jske čete po vesteh iz običajno do-t)° obveščenih zahodnih krogov v t^gkoku počasi umikajo z zasede-ttif? vietnamskega ozemlja, se je [j/O Pekingom in Hanoiem vnela t^gandna psihološka vojna. In-itj acijski mediji obeh držav prikujejo operacije na bojnem polju Sil .Veliko zmago lastnih oboroženih D pekoč poraz nasprotnika. Viet-C1 nadalje obtožuje kitajske voja-( ^barbarskih dejanj«, Kitajska pa tj,Sv°je strani ponavlja svojo tezo, tu le bila invazija obmejnega viet-k^skega območja «defenzivni pro->d». Vršilo kitajskih oboroženih sil je j^lgem komentarju poudarilo, da (Ohajska vojska »dosegla vidno in tJ/Rernbno zmago«, obenem pa je obrilo tudi, da vojaki ne smejo Kjdeti na lovorikah, pač pa »moril0. stalno bedeti nad mejami«. Wt'l° vojske zaključuje uvodnik s rj) R,vijo, da je treba »braniti do-in graditi veliko, sodobno in ?po socialistično državo,« Lij 1 adna časopisna agencija Xin-IC f*a je v uvodnem članku pouda-ba je Kitajska s svojim pose-Vji? zrušila mit nepremagljivosti Ta država po pisanju pe-jj.j^e agencije ni več «tretja vo-lOa sda v svetu« pač pa «le medij* n* berač«. Agencija je nada-«v Poudarila, da je kitajska vojska ilie a° Prispevala miru na azijskem t9°0vzhodu in ostalih področjih sve- ^aQui s svoje strani vrača na- Član CK KP Vietnama Dang Thi (desno) in laoški minister Kbamphithoun sta podpisala sporazum o gospo- darskem in tehničnem sodelovanju med državama sprotr.iku milo za drago s poročanjem informacijskih i.iedijev hi z izjavami vidnih državnikov. Tako je viceminister Hoang Bich, l’i je trenutno na obisku v Manili izjavil, da je sedanji umik kitajskih čet le navidezen, zaradi česar ni pogojev, da bi lahko začeli kakršna koli mirovna pogajanja. Nasprotno, po vesteh iz Hanoia, naj bi Kitajska pošiljala na bojišča okrepitve. Potem ko je poudaril, da je vietnamska vojska onesposobila okrog 50.000 nasprotnikovih mož, je dejal, da bo Hanoi prekinil vojaške operacije, če bo to storil tudi Peking. Končno je Bich spregovoril tudi o Kampučiji in opravičeval zrušitev Pel Potovega režima z ocPjčilno pomočjo vietnamskih čet. č'.š da prejšnji rezh’.: ni predstavljal kamboške-ga naroda, pač pa je bil le glasnik Pekinga. Kljub tej besedni ofenzivi pa imajo tuji opazovalci vendarle vtis, da sovražnosti na bojišči! postopno po jenjujejo. Spopadi so sicer še v teku, vendar ne s tako ostrino kot y (Teiefotj ANSA-UPI) prejšnjih dneh. V tem okviru gre tudi omenia, da so vietnamske čete zop t vko akale v Lang Son Za limivo je nadalje, da je sovjetski isk začel novo kampanjo proti nekaterim zahodnim državam in državnikom, obtoženim, da so s svojim ravnanjem «spodbujali Kitajce k a-gresiji«. Glavni tarči napada sta a-meriški zakladni minister Blumen-thal in britanski sekretar za industrijo Varley, ki sta obiskala Peking v dneh najostrejšega kitajskega pritiska na Vietnam, (vt) tudi novinarji morajo imeti posebno dovoljenje egiptovskega predsedstva, da lahko prisostvujejo morebitnim izjavam Carterja in Sadata. Pa tudi danes bo na poti do Aleksandrije razpršenih okrog 65 tisoč agentov. IN ukrepi so nemara povsem upravičeni, saj so prav v torek odkrili v središču Kaira ogromno skladišče orožja, last »muslimanskih bratov«, katere je Sadat pred dnevi obtožil, da skušajo priti na oblast s silo. Islamske organizacije pa so manifestirale proti ločitvi religije in politike in so prvič v zgodovini proglasile, da je Palestina islamska zemlja. Potovanje Jimmyja Carterja na Bližnji vzhod je torej namenjeno samo enemu cilju: miru med Egiptom in Izraelom. Ta pot pa je vse prej kot lahka, kajti optimistično nebo preplavljajo temni ob aki grožnje, da bi se znala pogajanja čez mero zavleči. Treba bo vnesti še precej popravkov k mirovni listini, presedeti bo treba še veliko ur za pigajalno mizo. To je dal posredno razumeti včeraj tudi egiptovski predsednik vlade Mustafa Khalil, ko je spregovori zbranim novinarjem ob zaključku zasedanja vlade, neposredno pred Carterjevim prihodom. Khalil je dejal, da so ameriški predlogi še sad diskusije in da to niso dokončna stališča ZDA. Ob tem je pristavil, da «Egipt ne bo nikoli sprejel možnosti postavitve ameriških vojaških postojank na Sinaju. Nočemo ameriških vojakov ne na Sinaju, niti na kateremkoli drugem delu našega obemlja«. Ko je govoril o egiptovskih protipredlogih, je Khalil dejal, da gre le za malenkostne popravke, kljub temu pa to Egipt odločno podprl zahtevo po določitvi datuma za volitve o avtonomiji Cisjordanije in Gaze. «To je temeljna točka in sporazum smo dosegli že na pogajanjih v Čamp Davidu«. Pa tudi. prve Sadatove in Carterjeve izjave kažejo, da je med stališči obeh državnikov velik prepad. Egiptovski predsednik je potrdil svojo trdno voljo, da omogoči Palestincem uresničitev vseh njihovih nacionalnih pravic in pribori-tev svobode. Pri tem pa ni niti enkrat omenil Izraela, kot da bi bil njegov dialog z ameriškim predsednikom ključnega pomena in cilj Carterjevega obiska na Bližnjem vzhodu. Kairski tisk v nasprotju s tem pozitivno ocenjuje Carterjevo vnemo in skoraj soglasno ugotavlja dejstvo, da «se ameriški predsednik ne bi odpravil na Bližnji vzhod, če ne bi imel v rokavu kart, ki mu zagotavljajo uspeh«. Skratka, ameriškega predsednika predstavljajo kot moža, ki «prinaša nove pobude za mir«. Proti odločni volji Jimmyja Carterja, da privede Egipt in Izrael do podpisa mirovne listine, se je za čela protiofenziva arabskega sveta Včeraj zjutraj so arabske progresi stične sile, organizacija za osvobod tev Pikctina in države »fronte oc točnosti« ali »fronte zavračanja predvsem Sirija, Irak in Libi sprejele glede tega jasno stališč Vse te države vzdržujejo, pole Južnega Jemena; odlične odnose f Kremljem in so uradno izjavile, da bodo v primeru podpisa mirovnega sporazuma, sklicale nov vrb v Bagdadu, na katerem bodo sprejele sankcije proti Egiptu. Že v soboto se bodo diplomatje Sirije in Iraka sestali, da odločijo v tem smislu. Sovjetski tisk poroča o Carterjevem obisku na Bližnjem vzhodu z umirjenimi toni, skorajda odmaK^e8 no. Zato pa niso kritike na račun ameriškega predsednika nič manj ostre, saj hoče le ta «zapolniti vojaško vrzel po padcu Irana«. Kljub temu pa Kremelj le s težavo skriva svoje nejevoljo. V Sovjetski zvezi pravijo, da «Sinaj ne bo nikoli več arabski, ampak bo postal ameriški«. Tisk čedalje bolj pritiska tudi na Saudsko Arabijo in jo poziva, naj se vključi v gibanje neuvrščenih. (mč) Djuranovic v Ljubljani LJUBLJANA — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič je prišel za dva dni na obisk v Slovenijo. Najprej se je pogovarjal s predstavniki družbenega in političnega ter gospodarskega življenja Ljubljane, kjer je v razgovoru o zaostajanju na področju komunalnih dejavnosti, stanovanjske zidave in preskrbe opozoril, da je treba pospešeno reševati zlasti tiste probleme, ki so neposredni? povezani 'z interesi in potrebami občanov. Omenil je tudi nekatere gospodarske težave jugoslovanske družbe nasploh in pri tem opozoril, da so še vedno sile, ki menijo, naj bi takšne težave reševali z administrativnimi ukrepi. Opozoril je, da nikakršnega izhoda ni mogoče iskati zunaj samoupravljanja in se zavzel za čimvečjo odprtost in povezanost celotnega jugoslovanskega prostora. Jutri se bo Djuranovic se*el s predstavniki slovenskega izvršnega sveta, ogledal si bo planiško skakalnico, ki je pripravljena na peto svetovno prvenstvo v smuških poletih RIM — «8. marec. Med praznikom, obredom in tišino smo si izbrale boj». To je bilo vsekakor geslo, ki je včeraj tako v Rimu, kot v vseh drugih mestih Italije označevalo manifestacije, sprevode, o-krogle mize, prireditve in razprave, katerih protagonistke so bile ženske, njihov praznik, oziroma boj. Tako je včeraj zjutraj nad 10 tisoč študentk preplavilo osrednje rimske ulice. Mednarodni dan žensk pojmovan kot dan boja, splav kot osebna izbira, zaposlitev ženske v današnji družbi so bile glavne teme, ki so jih rimske ženske postavile kot cilj svojega nadaljnjega boja. Bilo jih je nad 10 tisoč, feministke, a tudi predstavnice Zveze italijanskih žensk - UDI, predstavnice sindikatov in strank ustavnega loka. Nastopile so skupno, za skupne cilje, ki so se pa tokrat rahlo razlikovali od ciljev, ki si jih je žensko gibanje zadalo v prejšnjih letih. Od tako imenovanih osebnih tem, splava in materinstva, je njihov poseg zajel bolj splošne politične teme, za katere se borijo in se bodo bojevale skupno z drugim delom sveta, z moškimi, ženske so se včeraj ostro postavile proti ustanovitvi jedrskih central, proti ogromnim vsotam denarja, ki jih Italija troši za oborožitev, z gesli in transparenti so ostro obsodile sedanjo vladno ekonomsko politiko, ki potiska ženske iz težko pridobljenega službenega mesta zopet domov, za peč. Jasno je torej, da ženske ne pojmujejo več 8. marca kot praznik. Praznik, ki ga proslaviš z večerjo, s poljubi, ki ti jih delijo kolegi na delovnem mestu in mož doma, z mimezami ali darilcem, ker si ženska in ker je tvoj praznik. 8. marec je danes nekaj več. je boj za zaščito pridobljenih pravic, boj za nove cilje, ki si jih je zadala ženska. Tudi na lepakih, ki so jih izobesile stranke in ženske organizacije, so ti cilji jasno izraženi. Tako si je za mednarodni dan žensk socialistična stranka izbrala geslo «8. marec, dan žensk, kaj pa vse ostale dni?« Zveza italijanskih žensk - UDI pa, n ^ katerih drugih obratov v težav^ napovedujejo ča odlok, ki ga je izdal rnj,|^jli Pedini. V teh dneh so tudi do Rok zapade namreč 15. marca, velja tudi za privatiste. Umrl je Dino Zalar bolnišnice je včeraj popoldne ullli 53-letni Dino Zalar iz Ul. Sterp?w ' Zalarja so prepeljali v bolni*11 . fonmiopi™ r rvA rvnlcrVl Kv ' 17. februarja zvečer, potem ho ustrelil najprej ženo, 54-letno - ^ seppino Cini in nato še sebe, da . napravil konec tragediji, ki se fj. začela oktobra lani, ko je ženo P.g zadela težka paraliza. Cinijeva podlegla poškodbam 26. februar) Nasilneža okradla in pretepla žensko Neznana nladeniča sta sinoči ma lo pred 22. uro v Ul. Torricelli o- kradla in pretepla 61-letno Adelaide Dne 8. marca nas je za vedno zapustila naša draga 0TILIJA ROGELJA vd. HAREJ Pogreb bo jutri, v soboto, 10. marca, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo vnuka Aleksander in Lucijan, nevesta Nerinai sestrična Elvira in drugo sorodstvo. Trst, 9. marca 1979 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/c ponedeljek. marca širše srečanje na dežen . premostitev dolgoletne krize v **!(,. ietiu Si rt fhivšn cte*klnrna »^ jetju Sirt (bivša steklarna '~ At bel). Skrajni čas je namreč, se zadeva Sirt končno prert13* z mrtve točke, kajti 18. marca ■- ^ reč zapade dopolnilna blagajna številne uslužbence tega podjeU8- Končni izidi na višjih srednjih lah bodo objavljeni najkasneje junija, zrelostni izpiti pa se pričeli 3. julija. Tako namreč^d*^ rok za prijavo k zrelostnim Na oddelku za oživljanje trža^j Giu: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1978-79 BERTOLT BRECHT MATI KORAJŽA IN NJENI OTROCI Danes, 9. marca, ob 20. url -abonma red J. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Miroslav Krleža LEDA ab 85-Ietnici avtorjevega rojstva v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri — nedeljski abonma, v gledališču «F. Prešeren* v BOUUNCU m. GLASBENA MATICA Trst Sezona 78-79 Sedmi abonmajski koncert V sredo, 14. marca 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Akademski komorni zbor COLLEGIUM MUSICUM Dirigent: DARINKA MATIČ Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. KMEČKA ZVEZA ALLEANZA CONTADINA VABI na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 11. marca 1979, ob 9. uri V Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4 Dnevni and: —i Izvolitev predsednika občne-nega zbora — Predsedniško poročilo — Poročilo tajništva — Poročilo nadzornega odbora — Pozdravi in diskusija — Volitve — Razno V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Sledila bo zakuska. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTI! ZAGREBŠKA ((KOMEDIJA). PONOVNO MED NAMI Joseph Stein GOSLAČ NA STREHI glasbena komedija povzeta po pripovedkah Šolema Alejhema Besedilo pesmi Glasba Prevod in prepesnitev Scenograf Kostumograf Lektor Koreograf Asistent koreografa REŽISER DIRIGENT JSHELDON HARNICK JERRY BOCK IVO JURIŠA ŽELJKO SENEČIČ LJUBICA WAGNER MIHOVIL DULČIČ . RAY HARRISON LILY ČAKY VLADO ŠTEFANČIČ VESELJKO BAREŠIČ V gledališču «G. Verdi« v GORICI V ČETRTEK, 15. marca, ob 20.30 (goriški abonma) V Kulturnem domu v TRSTU V PETEK, 16. marca, ob 20.30 V SOBOTO, 17. marca, ob 20.30 V NEDELJO, 18. marca, ob 16. uri Obvestilo tržaškim abonentom Zagrebško gledališče «Komedija» bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z glasbeno komedijo «Goslač na strehi* samo tri dni in sicer od petka, 16. t.m., do nedelje, 18. t.m. Zaradi združitve abonmajev SI MORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI pri blagajni Kulturnega doma od ponedeljka do vključno četrtka med 10. in 14. uro. Ogledajo pa si lahko katerokoli izmed treh predstav. Sedeži, ki jih abonenti ne bodo pravočasno zasedli, bodo v prodaji od petka dalje. Kino i Rossetti Danes, 9. marca, ob 20.30 red *Pfosti» predstava glasbene komete «Jalta, Jalta* v italijanščini v izvedbi zagrebškega gledališča «Komedija». Predstave, ki ^aljajo za abonma (kupon št. 7) Teatra Stabile, se bodo nadaljevale do 11. marca. Iz tehničnih razlogov 'orkester v dvorani) bo treba stalne Prostore ponovno potrditi, ker ne dodo isti. ft # # , Od 13. marca dalje «Otello» - Shakespeare po Carmelu Beneju. V a-donmaju: kupon št. 6 v alternativi. AVDITORIJ Danes ob 20.30 red «prosti*: »Staromodna komedija* (Vecchio mon do) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ce-fesa. Predstava velja za abonma kupon št. 5. Verdi Danes ob 20. uri četrta uprizori-‘ev Verdijeve opere »Ernani*. La Cappella Underground 18.00, 20.00, 22.00 «Aleksander Newski». Režija S. Einsenstein. Ariston 16.00 «Una strada chiamata domani*. Paul Sorvino, T0ny Lo Bianco, Richard Gere. Prepovedan mladini pod-14. letom. Ritz 15.30 :\ Peter Ustinov, Mia Farrow. Aurora 16.30 »H punto caldo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Visite a domicilio*. Walter Matthau, Glenda Jackson. Vlttorio Veneto 16.00 »Pari e dispa-ri». Bud Spencer, Terence Hill. Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta 17.00 «40 gradi allombra del lenzuolo*. M. Faldan, B. Bouchet, E. Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom. Koncerti Razna obvestila Slovensko društvo naravoslovcev in tehnikov priredi danes, 9. marca, ob 20. uri v prostorih Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 predavanje o «Soncu». Predaval bo dr. Pavel Zlobec. Kasta sklicuje za petek, 23.3.1979, svoj redni občni zbor, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dijaki liceja «F. Prešeren* bodo nastopili v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu z lepljenko «Sloven-sko ljudstvo in slovenska kultura*, ki so jo pripravili za Prešernov dan. Na predstavo vabijo predvsem starše in vse prijatelje. Vstop prost. Prosveta DRAGOCENA PRIDOBITEV ZA GRADBENE DELAVCE Nič več kosilo iz menažke na gradbišču marveč človeško pri mizi in s krožnikom Po pogodbi med sindikatom in delodajalci ceneno opoldansko kosilo za gradbince V Gorici jedo v samopostrežni restavraciji na Espomegu, v Tržiču pa v menzi ladjedelnice Zveza žena utteine Zgonik s sodelovanjem PD Rdeča zvezda in ŠK Kras prireja jutri, 9. marca, ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Zgoniku proslavo mednarodnega dneva žena. PD Vesna prireja v nedeljo, 11. marca, ob 17. uri v kriškem Ljudskem domu srečanje z Borštani. Nastopata pevski zbor in dramska skupina PD Slovenec. Kmalu ne bomo . več videli zidarja, ki srka ' opoldne mineštro iz menažke, sedeč na deski na gradbišču. Ta tradicionalna slika bo kmalu izginila in gradbinci, ki so bili tista kategorija delavcev, ki so si nosili kosilo zdoma, in mennžko potem segreli kar na gradbišču, lahko sedaj opoldne sedejo za mizo in jedo pripravljeno kosilo, iz krožnika, enako kot vsi drugi ljudje. Za ta kvalitetni skok je poskrbel sindikat gradbincev v Gorici, že lani so sklenili z delodajalci sporazum o toplem obroku. Gre za pogodbeno obvezo, da se skupno najde rešitev za ta občutni problem. Rešitev so kmalu našli, čeprav ne še za vse delavge gradbene stroke na Goriškem. Toplo kosilo lahko dobijo sedaj delavci, zaposleni v Gorici in njeni neposredni okolici, oni v Tržiču in v vseh krajih do Gradišča. Sindikat skuša rešiti pozitivno stvar tudi za delavce v drugih krajih. V Gorici je sindikat sklen'1 pogodbo z upraviteljem samopostrežne restavracije na razstavišču E-spomego, v Tržiču pa z menzo v ladjedelnici. Gradbinci, zaposleni v Tržiču in okolici, lahko gredo o-poldne kar v tovarniško menzo in tam pojedo pri mizi toplo kosilo, enako kot delavci ladjedelnice. V tej menzi pa pripravijo tudi kontejnerje za posamezna kosila, ki jih podjetja lahko dvignejo in nesejo na gradbišča. Gre v tem primeru za polovično rešitev, kajti delavci bodo vedno jedli na gradbišču, čeprav so se v zadnjem času podjetja potrudila, da so postavila barake, v katerih je moč kositi pri mizi. Lepše, sodobnejše in bolj človeško pa je za delavce, zaposlene v Gorici in njeni neposredni okolici. Kdor je bil lani na razstavišču Espomego, je videl moderno urejeno samopostrežno restavracijo v tretjem paviljonu. Gradbena podjetja poskrbijo z malimi avtobusi za prevoz delavcev z gradbišča v samopostrežno restavracijo, delavci si nato sami izberejo kosilo in pokosijo pri mizi. V Gorici se je za ta način opoldanskega kosila doslej odločilo nad 200 gradbenih delavcev in da ne bi prišlo do zmešnjave ob istočasnem prihodu v menzo, je sindikat poskrbel za izmenično prihajanje z raznih gradbišč. Kosilo stane 2100 lir. Gradbeno podjetje plača dve Mali oglasi Danes ob 16. uri na sedežu Občinske podporne ustanove v Ul. Pa-scoli koncert «komorne skupine zbora Verdijevega gledališča*. Na sporedu Vivaldijeve, Gershwinove, Illers-bergove in Viozzijeve skladbe. V nedeljo ob 11. uri bo v Avditoriju običajni nedeljski koncert, ki bo tokrat posvečen baročni sonati. Na sporedu skladbe Corellija, Haen-dla, Pergolesija, Glucka in Tartinija. Nujno zaposlimo AVTOMEHANIKA - AVTOELEKTRIKARJA Zelo dobri pogoji. Predstaviti se AMAR — Via del Bosco 6 — Trst .........................................................................■■■■■■.................................................. Včeraj - danes Danes, PETEK, 9. marca FRANČIŠKA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob LL01 — Dolžina dneva 11.29 — Lu-114 vzide ob 14.00 in zatone ob 4.01. Jutri, SOBOTA, 10. marca 40 MUČENCEV J^eme včeraj: najvišja temperatura 10,2 stopinje, najnižja 6,3, ob 13. jd 8,4 stopinje, zračni tlak 1019,9 neustaljen, vlaga 58-odstotna, Lebo pooblačeno, padlo je 19,6 mm oežja, veter 30 km/h vzhodnik severovzhodnik, sunki 60 km/h, moji® razgibano, temperatura morja stopinje. ROJSTVA IN SMRTI . Dne 8. marca so se v Trstu rodili : otroci, umrlo pa je 15 oseb. . RODILI SO SE: Alberta Vercelli, Loredana Zorzut, Federica Milocco, ^atteo Radesich. bMRLI SO: 84-letna Maria Kern ?CL Ratissavv, 57-letni Egidio Apol-jhtiio, 77-letna Maria Tausani vd. ^orsatti, 9-letni Alessandro Dagri, /DTetna Anna Apollonio, 74-let.na Ličja Norio por. Pergolizzi, 86-ietna ‘aanca Dellelli por. Fontana, 77-letni Antonio Damiani, 67-letna Maria Klasbarian por. Romano, 77-letm Antonio Fontanot, 73-letni Luigi Co-vassi, 98-letna Giovanna Marocco vd Iussich, 65-letni Francesco Kriz-mancic, 79-letna Ortensia Maccari por. Cosentino, 65-letni Mario Con-tento. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Miramarski drevored 117, Ul. Cam-bi 19. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2, Borzni trg 12. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732 627 LEKARNE v okolici Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226 165: Opčine: tel 211001: Pro sekt tel. 225-141 Bož.ie polje: Zgo nik: tel. 225-596: Nabrežina' tel 200-121; Se.sljan: tel 209 197: žavlje: teL 213-137; Milje: tel. 271-124. PRODAM majhno stanovanje v Trstu. Telefonirati na številko 741670. SMUČI ELAN in sani prodam po u-godni ceni. Telefon 410372 od 19. do 22. ure. KUPIM staro hišo ali stanovanje blizu morja. Ponudbe na naslov Pengal Majda, Koroška 26, Ljubljana, tel. 061/344-880. Klicati o-krog 13. ure. V TRŽIČU (Monfalcone) prodam prosto sončno štirisobno stanovanje z vsem komfortom. Tel. (040) 211232. FORD TRANSU - furgon izredna priložnost popolnoma prenovljen prodam za 2.850.000 lir. Telefon 208455. ODDAM v najem moderno opremljeno hišo z vrtom na Kontovelu. Ponudbe na Oglasni oddelek pod šifro «Hiša v najem*. NA GLAVNEM trgu Ročinju je na prodaj stavba štev. 92, ki ima tudi vrt. Kdor bi se za nakup za nimal, naj se obrne do Franca Bevčarja, 65215 - Ročinj štev. 40 IŠČEMO tri izvode gledališkega li sta Ljubljanske drame Arbuzova «Staromodna komedija*. Telefonirati na Primorski toevnik, števil ka 794672 int. 28. ZVOČNIKE RCF .nodel BR 40 pro dajam za 200.000 lir. 1 vvoofer 250 mm, 1 midrang? 491 mm, 1 tvveeter 32 mm. Moč 40 V/ - FMS; 8 ohmov Velikost 32x56x26 cm teža 15,5 kg. Telefor 93689 od 19. do 21. ure. OSMICA — Lupine v Praprotu ima odprto osmico in toči belo in črno vino. PRODAJAM rabljeno kuhinjsko pohištvo «formica», hladilnik, plinski štedilnik, s.valni stroj «Sin-ger* ter zakonski spalnico. Ogled v Ul. Agro 3/2 pri družini Half-ter. DAJEM v najem gostilno družini, ki bi jo hotela voditi. Ponudbe na telefon 418395 vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, razen v soboto in nedeljo. DVAINDVAJSETLETNA s 7-letno prakso v lekarni, menja delovno mesto samo, da bi izboljšala delovni položaj. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «Lekarna». IŠČEM stanovanje v najem (najmanj dvosobno) v Trstu ali okoli ci. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika. IŠČEM zdravnika/co (lahko začetnik) družabnika za sodelovanje specializiranem Kozmetičnem salonu. Ponudbe r-sati na Primorski dnevnik pod šifro «DELO». IŠČEM hišo z vrtom ali brez, pa tudi zemljišče za zidavo ali za obdelavo. Telefonirati na št. 228390. KUPIM renault TS 16 ali standart. Plačilo v gotovini. Telefonirati na številko 0481 • 77106 ■ Ronke. PRODAM dvobatni kompresor za zrak, zmogljivost 100 litrov, 2 leti star. malo rabljen. Ogled Doberdob, Bonetska (Ul. Boneti) 2. FILATELISTI IN NUMIZMATIKI POZOR! Bogato izbiro za obe dejavnosti. pa še ves pribor zanju poleg brezplačnih informacij vam nudi' dr Bogo Senčar, Filatelistična trgovina. Ul Tor Bande na 5. Trst (za Questuro) telefon 68-152. tretjini te vsote, delavec pa ostalo tretjino. Kot vidimo, je stvar za gradbince zelo ugodna. Kljub temu pa se vsi delavci ne zavedajo ugodnosti te sindikalne pogodbe in doslej niso od svojega podjetja zahtevali, da bi poskrbelo za to kosilo. Če je stvar morda razumljiva pri malem podjetju, v katerem dela le nekaj zidarjev, pa je stvar docela nerazumljiva pri večjih podjetjih. Včeraj smo nor. videli delavce podjetja, ki obnavlja poslopje Stande,. in teh je kar precej, kako so kosili po starem načinu v ozki in temni baraki na gradbišču. Služba toplega kosila deluje že od zadnjih dni letošnjega januarja, s 1. marcem so se tega pričeli posluževati tudi delavci zaposleni pri obrtnih gradbenih podjetjih. Sindikat si prizadeva, da bi v doglednem času lahko uživali to ugodnost vsi delavci. Če si delavec ne želi te službe, mu podjetje ne da denarnega nadomestila. Tako je zapisano v pogodbi. Danes proces zaradi strelov v Ljudskem vrtu Lani, 25. junija je prišlo v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu v Gorici do pretepa med skupino mladeničev in nekaterimi orožniki v civilu. Pretep se je končal tako, da je eden od orožnikov nekajkrat ustrelil, menda da bi prestrašil mla- Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete vabijo v torek, 13. marca 1979, ob 20.30 v dvorano Avditorija v Ul. Roma, na abonmajski koncert AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA COLLEGIUM MUSICUM iz BEOGRADA Dirigent Darinka Matič - Marovič deniče, ki so prav takrat napadli njegovega tovariša. Dan po dogodku so orožniki, tako piše v tiskovnem poročilu, ki ga je sestavil odbor za obrambo državljanskih svoboščin, aretirali štiri mladeniče, a postopek proti orožniku, ki je streljal, je bil verjetno ustavljen. Danes bodo pred sodiščem v Gorici skušali ugotoviti, kako so se pravzaprav odvijali dogodki. V galeriji Meblo razstava M. Pallija V galeriji Meblo v Novi Gorici bo danes zvečer ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Goričana Maria Pallija. Razstavo prireja Zve za kulturnih organizacij Nova Gorica, odprta bo do 24. marca. OBLJUBA PODTAJNIKA FONTANE GORIČANOM Kmalu naj bi dokončali dela za cestno deteljico na Tržaški cesti Z gradnjo nadvoza so pričeli pred devetimi leti, potem pa so se dela na gradbišču ustavila - Milijardo in pol lir za dokončanje dei Bomo lahko spet zagledali gradbince, tehnike in stroje na dolgo let počivajočem gradbišču cestne deteljice na Tržaški cesti, na stičišču novega mednarodnega prehoda in avtocestnega priključka Vi-leš - Gorica? Gradnjo nadvoza so pričeli že pred devetimi leti, del je bilo opravljenih kar precej, potem pa se je naenkrat vse ustavilo. Avtomobilisti že dolgo vrsto let vozimo po Sterilnih ovinkih, še vedno čakamo v dolgih vrstah vsakokrat, ko gre mimo vlak iz Gorice v Novo Gorico in so zapornice spuščene, na visokih cementnih stolpih gradbišča že nekaj let raste trava. Medtem so se zaključila dela na avtocestnem priključku Vileš - Gorica na odseku od Majnice do Gorice, na cestišču je že več časa postavljena asfaltna prevleka, guard-raili so gotovi, gotov je most čez Sočo, gotova podvoza pod sovodenj-skim nogometnim igriščem in pod železniško progo, manjka samo piri- NA POTI DRUGAČNE USMERITVE GOSPODARSTVA Pripravlja se sprememba zazidalnega načrta V industrijski coni se odpira možnost postavitve manjših industrijskih obratov - Ali jo dovolj prostora tudi za stanovanjske objekte? * • ‘ ’ O H >D.n< A '••• .e • I ' •• • >“"*!* O** SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA In ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE *nn............................................. Patronat KZ - INAC svetuje D0 29. MARCA VELJA AMNISTIJA ZA UPOKOJENCE KI NEUPRAVIČENO PREJEMAJO SOCIALNO POKOJNINO ? Vpr.: «Te dni sem se pogovarjala s prijateljicami in v razgovoru so nekatere trdile, da jaz ne bi smela prejemati dveh pokojnin. Imam že 67 let in sem pred dvema letoma dobila social: no pokojnino, nato sem še odkupila delovno dobo 1926-1926 ter sem pred nekaj meseci dobila še ijelavsko invalidsko pokojnino. Sedaj sem kasirala obe pokojnini in moje prijateljice se čudijo, da je to možno, ker navadno 1 NFS da le eno pokojnino. Zato bi rada zvedela, kdo ima prav. Po mojem mi socialne pokojnine ne morejo vzeti, saj sem jo dobila kot gospodinja brez dohodkov, mož pa ima le 20U.000 lir pokojnine. Z .S. ' 1 Prejemanje dveh pokojnin v o-koliščinah. v katerih se vi nahajale, ni zakonito, ker. priznanje one pokojnine izključuje drugo. Da bom bolj točen in specifičen, naj vam to tudi utemeljim na osnovi obstoječih zakonskih določil. Ob dopolnitvi 65. leta starosti ste prejeli socialno pokojnino, vendar ne zato, ker ste gospodinjo . temveč ker niste imeli no-'bierte druge pokojnine in ker ni drdžinski dohodek presegal določenega letnega zneska. Po naknadnem odkupu delovne dobe in priznanju minimalne invalidske pokojnine pri splošnem obveznem zavarovanju pa se je uresniči) e-den izmed pogojev, ko vam INPS mora obvezno preklicati in torej odvzeti socialno pokojnino. Zakaj tčga ni storil, mi ni znano: ali niste v prošnji za invalidsko pokojnino navedli, da uživate socialno pokojnino in zavarovalni zavod ni tega sam ugotovil, ali pa INPS pomotoma vam ni preklical pokojnine. Obče znano je. da zakon ne upošteva nevednosti, torej ste vi dolžni v vsakem primeru, da to netočnost sporočite pristojnemu uradu. To pa tem bolj sedaj, ko je predvidena izjemna »amnistija* za vse tiste upokojence, ki bodo cki 29. marca spontano javili IN PS, da neupravičeno prejemajo socialno oziroma minimalno pokojnino. Člen 28 zakona štev. 843 z dne 21.12.1978 namreč uvaja za te primere sanacijo do 29. t.m. in ne bo zahteval povrnitve zaostalih pokojninskih zneskov, do katerih dotični ni imel pravice, niti ne * bo apliciral občutnih finančnih sankcij: povrnitev dvakratnega zneska v primeru socialne pokojnine, oziroma od najrrianj enega do največ pet milijonov lir globe v primeru neutemeljenega prejemanja minimalne pokojnine, ko. nekdo' poleg neposredne pokojnine prejema še minimalno (namesto efektivne) družinsko (Pohitite torej s prijavo, da ne boste zamudili roka! V zvezi s socialnimi pokojninami naj še pri-stavnim, da le-ta pritiče v celoti. če družinski dohodek ne presega letnega zneska 2 milijonov 316.000 lir, oziroma v skrčeni o-bliki (razlika med 3.433.500 lir in 2.361.000 lir). ŽIGOSANJE ZDRAVSTVENIH KNJIŽIC INAM LETA 1980 nino, pri INAM pa imam brezplačno zdravstveno oskrbo. Na zdravstveni knjižnici, ki jo imam, piše, da je veljavna do aprila 1978. Če se ne motim, so lani podaljšali še za eno leto, zanima pa me, kdaj poteče rok za žigosa-nje». S.A. Glede veljavnosti vaše zdravstvene izkaznice bodite kar brez skrbi. V pričakovanju apliciranja zdravstvene reforme in ker INAM nima struktur za periodično žigosanje izkaznic, so avtomatično podaljšali veljavnost izkaznic u-pokojencev vse do leta 1980, ne da bi bilo treba storiti karkoli. Nasprotno pa morajo upokojenci pri kmečkem zavarovanju vsako leto žigosati svoje zdravstvene izkaznice, da ohranijo pravico do zdravljenja v bolnišnici. PEKING — Že večkrat smo u-gotoviii, da se v naglem in dokaj razgibanem družbenopolitičnem ter gospodarskem razvoju Kitajske pogosto srečujemo s protislovji. Eno teh protislovij je tudi kitajska demografska politika. Pred kakima dvema desetletjema, pa tudi pozneje, so na Kitajskem &ušaU ,,l>Pspeševati rojstva m, n številčno močne družine nagrajevali. To svoje početje so opraševali ali bolje utemeljeval^ s trditvijo^ da je moč, prvenštveho vojaška moč Kitajske v številu njenega prebivalstva. Več bo Ki tajcev, več bo vojakov, so zatrjevali, ko so bili še hudo sprti s «papirnatim levom« Združenimi državami. Nato so postali bolj razsodni in so krmilo svoje velike barke usmerili prav v nasprotno smer. Najprej so tako rekoč prepovedali družinam, mladim zakonskim parom, da bi imeli več kot tri o-troke. Nato so mladim ljudem prepovedali se mož ti oziroma ženiti pred določeno dobo, skratka na vse načine skušajo zavreti prenaglo prirodno naraščanje prebivalstva, ker se zavedajo, da se jih na ozemlju, ki ni neizmerno, že preveč gnete in da nova usta potrebujejo tudi novih količin prehrane. Sedaj pa se Kitajci oglašajo ne več le kot pobudniki uravnavanja rojstev, torej krčenja števila otrok doma, pač pa gre njihova pobuda že preko njihovih meja, v svetovne okvire, kajti svetu ponujajo novo kontracepcijsko sredstvo, za katero menijo, da je odlično, da je ceneno in hkrati tako rekoč brez stranskih posledic. Naglo razmnoževanje v nekaterih predelih sveta, ki vodi ali ki bi moglo pripeljati do demografske eksplozije, pa ni kitajski problem, pač pa je to svetovni problem, s katerim so se ukvarjali na mnogih zasedanjih, tudi na kongresih, ki so jih organizirale razne svetovne organizacije. Za Latinsko Ameriko in za «črno celino* vemo, da je priročni prirastek tolikšnen, da sproti «poje» gospodarski prirastek in se dežele teh dveh celin poglabljajo v vedno večje siromaštvo, v vedno hujšo bedo. Kitajsko smo že omenili. K njej bi morali dodati še Indijo, kjer so zadevne razmere še nekoliko hujše, da ne govorimo o celi vrsti azijskih dežel, kjer beda nevarno narašča, saj prav te dni obširneje obravnavajo problem petnajstih milijonov otrok, ki vsako leto umre od lakote. Toda vrnimo se na Kitajsko in k njeni «ponudbi». Kitajska bo proizvajala in že v letošnjem letu množično razdajala kontracepcijsko pilulo vsem Kitajcem, ki bi jo hoteli jemati. Ker gre za pilulo, ki tudi pri dalj- ši rabi nima negativnih stranskih posledic, ker jo lahko proizvajajo v velikih količinah in ker jo izdelujejo izključno iz rastlinskih snovi, se ne postavlja vprašanje, če je bo dovolj ne le za domačo rabo, pač pa tudi za, izvoz. Vrhu tega je prav izvor te pilule jamstvo, da jo bodo lahko proizvajali kjerkoli na svetu, saj,, pridobivajo Kitajci to «pilulo* iz " bombažne rastline, konkretno iz bombažnega scggiana., bombažnega stebelca in korenin. Nadaljnja posebnost kitajske »pilule* je ta, da jo jemljejo moški. Ker gre, kot smo že podčrtali, za «pilulo*. ki bi mogla zanimati ves svet, se bomo ustavili, pri razlagi, ki jo je v zvezi z novim kontracepcijskim sredstvom dala mlada kitajska raziskovalka dr. Lu, ki je rekla, da se «pilula» imenuje «gossypol». Gre za izcedek iz semena, stebelca in korenik ali korenin bombažne rastline, formula »pilule* je dokaj preprosta, uživanje, kot smo rekli, nima stranskih učinkov razen neznatne utrujenosti v prvih dneh uživanja. Moški, ki »pilulo* jemlje, postane takoj spet ploden, brž ko preneha jemati «pilulo». Neplodnost se le v redkih primerih podaljša za dva do tri mesece, seveda po daljšem uživanju tega sredstva. Za pripravo «pilule» so Kitajci potrebovali kakih 25 let. V petdesetih letih je kitajski znanstvenik Liu Bao San opazil, da uživanje olja iz bombaževega semena v dnevni pripravi hrane skrči plodnost pri moškem, pri ženski pa uživanje olja iz bombažnega semena nima nikakršnega vpliva. Okoli leta 1960 je skupina kitajskih znanstvenikov, ki so delovali na severnem področju Kitajske Hubei, ugotovila, da moški, ki uživajo olje iz bombažnega semena, dobijo neko čudno «tem-peraturo*. na ženske pa uživanje tega olja nikakor ne vpliva. Začeli so zato problem podrobneje proučevati in v desetih letih najrazličnejših preverjanj in analiz so prišli do sklepa, da bi mogli iz olja iz bombaževega semena izdelovati preparat, ki bi vplival na plodnost moškega. Leta 1971 so tudi izolirali iz bombažnega semena posebno sestavino, praktično preparat, ki so mu nadeli ime «gossypol» in ki brez vsakega drugega dodatka močno krči ali manjša plodnost pri moškem. Že omenjena mlada znanstvenica dr. Lu pravi, da ima ta kontracepcijski preparat veliko prednosti pred ženskimi »pilulami* in sicer zato. ker nima prav nikakršnih resnejših stranskih posledic, medtem ko je znano, da ženske »pilule* lahko pri dolgoletni uporabi povzročijo celo rakasta obolenja, posebno če je ženska, ki ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti človekova dediščina Turčija: Anatolija 13.00 Risanke 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: franco- 17.00 GIULIETTA MAŠINA PRIPOVEDUJE 17.10 Zgodbe oziroma mala antologija: Japonska zgodba 17.35 Agencija Interim 18.00 Argumenti 18.30 KRONIKE SEVER KLIČE JUG - JUG KLIČE SEVER 19.05 Programi pristopanja 19.20 NEPREMAGLJIVI OSEBNA STRAŽA, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam —■ aktualnosti 21.35 «LA CARROZZA D’ORO» film Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim Knjige 13.00 DNEVNIK — OB 13. URI 13.30 človek in zemlja 16.15 Kolesarstvo 17.00 Babarjeve prigode 17.05 TOLPA PETIH, TV film 17.30 Spazio dispari, dvotedenska rubrika 18.00 Kmetijstvo in mladina 18.30 Iz parlamenta in šport 18.50 Supergulp! 19.45 DNEVNIK - ODPRTI STUDIO 20.40 PORTOBELLO, petkov sejem 21.50 Filmska generacija 22.40 Da, ne, zakaj? 22.40 Spaziolibero: programi pristopanja Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Lj‘ubljana 9.00 - 15.00 TV v šoli 17.15 POROČILA 17.20 Doživljaji mačka Toša 17.35 Poletje s Katko 18.05 Rock koncert: Manfred Manns Earth Band Vodja te skupine je pravzaprav še najbolj znan glasbenik: klaviaturist Manfred Mann. 39-letni glasbenik je j začel v bluesovski skupin' | v začetku šestdesetih let. Sčasoma se je glasba P11'1 bližala tedanjemu rythm -and - bluesu in šele tretja mala plošča «5-4-3-2-l* se je prerinila na lestvice. Sledilo je 15 uspešnih skladbic, vse so bile prvovrstne poP pesmice, bližje popu kot rocku. Zahtevnejše skladbe je skupina Manfreda Manna hranila za redke albume, ki v tistem času (druga polovica šestdesetih let) niso bili tako pogosti kot danes. Ne; kaj uspešnih malih plosc Mannovih zasedb: «Do Wah Diddy Diddy», «Pretty Fra-mingo», «Ha! Ha! Said The Clown», «Mighty Quinn» itd- 18.35 OBZORNIK 18.45 Družina — skupnost staršev in otrok 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 21.00 šerif v New Yorku, film 22.30 TV DNEVNIK 22.45 625 23.05 Jazz na ekranu Koper 19.15 Stičišče 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 UBUTE AGENTA LUCASA 22.10 Propagandna oddaja 22.30 Likovni nokturno: Janez Pirnat Zagreb 21.00 Serijski film 22.15 Latinska Amerika, dok. od daja ŠVICA 21.45 Roberto Carlos Special jemlje «pilule», tudi hud kadilec. Novo sredstvo so na Kitajskem konkretno preizkusili na 10.000 prostovoljcih in so ugotovili, da je zanesljiva do neverjetne ravni 99,98 odst., lahko bi torej rekli, da je 100 odst. zanesljiva. Pri tem velja dodati, da so bili med omenjenimi 10.000 »poskusnimi pacienti* tudi znanstveniki, zdravniki, farmakologi, kemiki in javni oziroma politični delavci, torej ljudje, ki so se*'*a\!edali resnosti in ki so pristali na tako važno preverjanje. Kot pravijo kitajski zdravniki, je doza novega sredstva ali če hočemo «kitajske pilule* naslednja: skozi dva meseca mora moški za užiti 20 miligramov preparata «gossypol», nato pa nadaljuje z dozo samih 150 do 200 miligramov na mesec. Kot vidimo, je uživanje tega pre parata zelo preprosto in če srm prej rekli, da nima resnejših stranskih posledic, bomo tu ven darle dodali, da uživalec zares v prvih dneli čuti nekakšno šibkost, pri nekaterih (3 odst.) se opaža večji tek, pri drugih (2.4 odst.) slabši tek. Le pri nekaterih (6 odst.) se opaža tudi manjša že lja po spolnem izživljanju. In t< je vse. Ker gre torej za zares dobre kontracepcijsko sredstvo, ni nič čudnega če so se zanj začeli za nimati ameriški strokovnjaki, da se za to sredstvo poteguje sve tovna zdravstvena organizacija Ker raste bombaž v mnogih pre delih sveta, kot smo že rekli, je možno, da «pilulo» proizvajajo kjerkoli na svetu TRST A 7.00, 8.00, 9:00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Petkova glosa; 9.40 Disco mušic; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Jezik za zobe! Drugorazredne narodnosti v Italiji; 11.00 Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Z lestvice najpopularnejših motivov 1978; 12.00 V starih časih; 12.30 Iz operetnih partitur; 13.15 Letošnja revija «Primorska poje»; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci: 14.20 Gremo v kino; 15.00 Jugotonov express; 15.35 Postni govor; 15.50 Zgodovina rock in pop glasbe; ,16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kul-t.urni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.00 Plošče; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je'.. .: 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Lahka glasba; 12.50 Lahka glasba; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Poje Oto Pestner; 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletnik; 16.05 La Vera Romagna; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Srečanja; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije; 18.35 Naši zbori; 19.33 Crash; 20.00 Glas in zvoki; 21.32 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 15.00, 17.00, 21.00. Poročila; 6.00 in 7.30 Jutranja glasba; 9.00 in 10.35 Radio anchio; ob 10. Posebna od daja radio 1; 11.30 Najvidnejši predstavniki lahke glasbe; Johnny Dorelli; 12,05 do 13.30 Vi in jaz; 14.05 Jazz 79; 14.30 Lepo obnaša nje; 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 16.45 Mladi in klasična glasba; 17.25 Stare plošče; 18.05 Glasbena oddaja z Ornello Vanoni; 19.35 Jazz 79; 21.05 Sim fonični koncert. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30. 13.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 do 7.55 Nekega drugega dne; 8.48 Ki no: včeraj, danes, jutri; 9.32 tri in še jutri, radijska priredba* 10.00 Posebna oddaja radio 2: 10.12 Sala F, pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi* 12.45 Hit parade; 13.40 Romance; 15.00 do 16.37 Tukaj radio 2; P° govor s poslušalci; 15.30 Gospodarstvo; 17.55 Kdo je umoril Ba-by Gate?; 18.33 Spazio X. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 12.00. 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila' 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ra^ dijska šola za nižjo stopnjo; 9*20 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Znano i" priljubljeno; 12.10 Z orkestri 'n solisti; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Priporočajo vam . • ■’< 13.50 Človek in zdravje; 14*0a Glasbena pravljica; 14.13 Naši u metniki mladim poslušalcem; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in P° zdravljajo; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo: 15.45 Naš gost; 16.00 «Vrtiljak»i 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Moment musical; 19.35 Lahko noč. otroci*j 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači; 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazg pred polnočjo. Tudi letos v tradicionalni KNJIŽNI SEJEM ■iiMMiiiMiiiminiiiiiHMiiiimiMiiiiiiiiiimiiiiMmiiiiiiuniiiiiMiMiiiiiiiiMiiiiimiiiiMimmimiiiimiiiiiiimiiiiimiiKiiiitHiMMmimiiiiiminnimnimmiMiiiiiiiii Vpr.; «Sem upokojenec in prejemam delavsko starostno pokoj- OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Nedvomno ste osebnost, ki se je za rešitev določenih vprašanj treba nanjo obrniti. Ljubosumni boste. In to po nepotrebnem. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Bodite bolj solidni. Po nekem pogovoru se bodo vaše čustvene možnosti povečale. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izvedeli boste, koliko vam bo koristil vaš poseg pri oblasteh. Do bili boste darilo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Pri tež kočah računajte le na lastne sile. Zaupajte svoje misli osebi, ki jo ljubite. ' LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vase Horosko razpoloženje ne bo najboljše. V čustvenem razmerju naj prevladuje razum. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) U-spehi vas bodo spodbudili, da boste znali tvegati tudi v večjih stvareh. Ne vznemirjajte se. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čas je, da ugotovite, s čim razpolagate. Ponovno si boste pridobili ugled. Ne odpovejte se svojemu dosedanjemu delu. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Udeležite se sestanka s starimi prijatelji. Ljubljeno osebo spo- štujte, da bo tudi ona spoštovala vas. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Preprečite sodelavcem, da bi se spuščali v pustolovščine. Ne kažite pretiranega ponosa. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Na vidiku so ugodne trgovske ponudbe. Sledite glasu svojega srca. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Pametna investicija vam bo omogočila večji dobiček. Neko čustveno razmerje se bo boljše razvijalo. RIBI (20. 2. do 20. 3.) Nove možnosti za uresničitev načrta. Spremembe bodo omogočile pozitivne novosti. Do 14. tega meseca popusti pri nakupu knjig od 10 do 40 odst. Razprodaja ročnih del, preprog in plošč Ob tem pa še lepo darilo: za nakupe od 20.000 lir na izbiro knjigi Miklova Zala ali Krvavo Posočje za nakupe od 40.000 lir delo M. Škrapa Dnevnik ali Vse o gobah za nakupe od 60.000 lir dragocena monografija o Robertu Hlavatyju Ne zamudite te enkratne priložnosti in obiščite Knjižni sejem v- 7liacLiti Ul. sv. Frančiška 20 košarka V POKALU PRVAKOV ZMAGA SARAJEVČANOV Bosna je včeraj v Badaloni premagala Juventud BADALONA — Sarajevska Bosna, J1 Je v prvenstvu dosegla kar se-zaporednih zmag in igra v zad-"■lem času v velikem slogu, je vče-JJl v Badaloni v nadaljevanju final-turnirja evropskega košarkarica tekmovanja pokala prvakov Pomagala domači Juventud z re-‘Pitatom 98:94 (50:51). , Sarajevčani so tako napravili lep “rak naprej po poti do velikega mala v tem pokalu. Včerajšnja Jf^aga je bila namreč nadvse kontna in seveda prepotrebna za do-^So tega cilja. In v tem so torej «rajevčani tudi uspeli. Že v prihodnjem kolu pa bodo wajevčani pred novo težko preiz-P^njo. Doma bodo igrali z Emer “onom iz Vareseja. POKAL PRVAKINJ Crvcna zvezda v finalu Crvena zvezda iz Beograda in fSE iz Budimpešte sta finalista ®Vropskega košarkarskega tekmovanj® za pokal prvakinj. Beograjčanke so včeraj po iz-^dno hudi borbi premagale bol-prskega prvaka Minjor iz Pernica s 110:93 (42:46, -88:75, 97:84). ^•igrati je bilo treba torej kar dva P°daljška, saj so v prvem polfinal-r-te srečanju v Bolgariji zmagale tesarkarice Pernika s 13 točkami fszlike. Italijanskemu prvaku GBC iz Sejta San Giovannija ni uspel podvig. Italijanke so namreč včeraj v Bu-Stopešti izgubile z ekipo BSE z ™:76 (23:32). Tudi v prvi polfinal-5L tekmi so bile boljše Madžarke (56:55). MED POKALNO TEKMO Ogorčenje v Izraelu zaradi žalitev v Varcseju TEL AVIV — Košarkarskemu srebanju za pokal prvakov Makabi -anierson so sledile v izraelski pre-“talnici hude polemike. Predstavnik “Pozicije v knesetu (tako se nam-imenuje izraelski parlament) ^namreč naslovil na izraelsko vla-“° interpelacijo, v kateri zahteva, Jaj se naslovi na italijansko košarasta zvezo protestno pismo zara-J protisemitskih izgredov med o-^njeno tekmo. Navijači Emersona so namreč [*'ed tekmo izpostavljali lepake z 2?Pisi kot: »Mathausen, Auschwitz, Ll(t, vrni se v koncentracijsko tališče* itd. Izraelski politik obenem meni, naj !e v bodoče določijo za izraelske Portne in druge reprezentance me-po katerih naj se ravnajo v ptobnih primerih, mnenja je nam-{J*. da bi morala ekipa Makabi po J®*ih izgredih zaradi protesta za-Pu*titi igrišče. kolesarstvo PARIZ - NICA Gerrie Knetemann 7 ohranil vodstvo ^UXERRE — Svetovni prvak Ni-T^emec Gerrie Knetemann je po cerajšnji prvi etapi tekmovanja Pa-- Nica ohranil prvo mesto na ^Pni lestvici. . Prva etapa je bila pravzaprav raz-jena na dve poletapi. V prvi polepi, dolgi 97,5 km je slavil doma-l(j Bertin, ki je v sprintu premami Italijana Martinellija in drugega Pancoza Sandersa. V zmagovalče-ehi času je prišla na cilj glavnina, redkimi odsotnimi pa je bil za-°dni Nemec Thurau, ki je zaostal 2’6”. V Popoldanski poletapi, ki je bila JPpno na kronometer, so slavile ni-*°*emske ekipe. Tako dobimo sedaj Ia Prvih mestih skupne lestvice ce-0 vrsto nizozemskih kolesarjev. Skupna lestvica: *• Knetemann (Niz.) 3.33'27” Raas (Niz.) po 12” “■ Lubberding (Niz.) 23” J- Var. Vliet (Niz.) 28” 5- Mutter (Švi.) 48” j Santa MARINELLA — Danes bo k. tega kraja nedaleč od Rima star-J? ® tradicionalna dirka od Tiren-,"e8a do Jadranskega morja. Tekmovanje bo trajalo šest dni. Zače-0 Se bo z današnjim uvodom samih jSfnih kilometrov od Sante Marinel-do Sante Severe. in stm v okviru mladinskih iger. Tekmovanj so se udeležile tudi nekatere dijakinje srednje šole «Ivan Trinkos. V B kategoriji sta Silvana Marušič in Erika Tabaj zasedli 12. oziroma 14. mesto. V A kategoriji pa je Barbara So-šol zasedla 23.. Daniela Klančič 48. ter Vesna Tomšič 51. mesto. Ekipno so se predstavnice slovenske šole uvrstile na 10. mesto. (pr) BOKS SINOČI V ROTTERDAMU KOLESARSTVO TROFEJA ZDRUŽENJA SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI Mrzlične priprave v Lonjerju za nedeljsko dirko Požrtvovalnost domačih prirediteljev - Sto kolesarjev na startu - Močno italijansko zastopstvo Aldo Traversaro izgubil s t.k.o. ROTTERDAM — Nizozemec Rudy Koopmans je sinoči s t.k.o. v šestem krogu premagal Italijana Alda Tra-versara in mu tako odvzel naslov evropskega boksarskega prvaka srednje težke kategorije. Angleški sodnik Roland Dakin je v šestem krogu prekinil dvoboj zaradi zdravniškega posega. Po prvih dveh odličnih izvedbah mednarodne amaterske kolesarske dirke za Trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji se bodo morali tokrat kolesarji iz raznih krajev verjetno {»meriti v dežju za osvojitev tretjega naslova najboljšega na lonjerski mednarodni dirki. Če bo to vreme trajalo, bo dirka verjetno nekaj zgubila na spektakularnosti, ne bo pa oškodovana na kakovosti, saj so doslej najavili svojo prisotnost na startu v Lonjerju nekateri izmed najboljših italijanskih kolesarjev, ki se bodo pomerili z gosti, ki bodo prispeli v Trst z istrske riviere. Skoraj gotovo je, da bodo tudi letos na startu nekateri izmed najvidnejših amaterskih kolesarjev iz Italije, ki se v italijanskem amaterskem olimpu borijo za nasledstvo za mesta, ki so jih zapustili kolesarji, ki so letos oblekli majice profesionalnih klubov. Za kakovostno prisotnost na dirki pa jamči tudi uradna udeležba Edija Gregorija, Tržačana, ki vodi italijansko državno reprezentanco in je z njo osvojil naslove svetovnih prvakov tako na cestnih dirkah kot v krosu. Poleg tega pa lonjerska dirka velja kot ena izmed preizku- iHmimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiimiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiiiHimiMiiMHiimmiummi KOT GOSTJE SK SNEŽINKA Sk Devin v Kranjski gori Prvi nastop naših v veleslalomu v matični domovini Dolga in naporna zimska sezona, ki je dosegla svoj višek na tekmovanjih za četrti pokal Lepi vrh in na trinajstih zimskih športnih igrah, se bliža koncu. Večina drdštev bo potegnila črto pod obračun letošnje sezone in se posvetila novemu delu in načrtom. Pri SK Devin pa se sezona nadaljuje, saj jih čaka še kopica tekmovanj. Prvo tekmovanje bo že v soboto, 10. t.m., ko se bo ekipa najmlajših slalomistov podala v Kranjsko goro, kot gost SK Snežinka iz Ljubljane. Naši najmlajši bodo nastopili v veleslalomu za pokal «M. del Cotta». Pomen tega nastopa je zelo važen, skoraj bi dejali zgodovinski, saj je to prvi uradni nastop naših slalomistov v matični domovini. To priložnost je ponudil SK Snežinka s katerim je SK Devin navezal prijateljske stike tik pred tekmovanjem v Ovčji vasi za 4. pokal Lepi vrh. S tem je naš klub prav gotovo zapolnil še eno vrzel in prepričani smo, da bo sodelovanje s klubi iz matične..domovine v bodoče še plodnejše in v obojestransko korist. Naslednjega dne, v nedeljo, 14., pa se bodo tekači podali Ovčjo vas, kjer bodo tekmovali za trofejo Malagutti v izvedbi SK Quarin iz Krmina. Za nedeljo, 18. marca, ko ni na programu nobenega tekmovanja, je odbor SK Devin sklenil, da priredi avtobusni izlet v Planico, kjer bo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Vsakdo, ki bi si rad ogledal to edinstveno predstavo, naj se čimprej javi pri odbornikih kluba ali zavrti telefonsko številko 208551 (Lucijan Sosič) od 18. do 20. ure. Š. F. NOGOMET, Miiller v ZDA FORT LAUDERDALE (Florida) Bivši srednji napadalec nogometne reprezentance ZRN Gerd Miiller je včeraj podpisal dveletno pogodbo z ameriškim moštvom »Fort Lauderdale Strikers». To je sporočil predstavnik ameriške enajsterice, ki je dodal, da bo 33-letni Miiller dobil na sezona 50 tisoč dolarjev. Miiller je drugi igralec mednarodnega slovesa, ki nastopa za ta klub, saj je pred časom v vrste tega moštva prestopil tudi 29-letni Peruanec Teofilo Oblitas. Ienis ®org številka ena MONTE CARLO — Corrado Ba-•®zzutti bo na mednarodnem teni-J^rn turnirju v tem kraju (od 5. 15. aprila) nosilec skupine št. ' Na tem turnirju ne bosta naphala Američana McEnroe in Con-,°rs, nosilec skupine št. 1 pa bo i6veda Šved Bjom Borg, ki bo ta-?£skušal ponoviti uspeh iz leta k,7'. Ostali nosilci skupin so na-iplnji: Vilas (2), Gerulaitis (3), J^ntes (4), Ramirez (5), Nastase i/) in Clerc (8). Na tem turnirju ‘**lo nastopali še: Panatta, Higue-*s. Alevmder. Pattison in Noah Bučanje ^rommelt prvi b POPOVA ŠAPKA (Bolgarija) -®U1 Frommelt (Liechteinstein) je ]?v°jil prvo mesto na slalomu, ve-JaVnem na EP. Najboljši od Italijanov je bil Mar-J° Tonazzi (peti), od Jugoslova-°v na Cerkovnik (sedemnajsti). atletika Kros v Krminu C Krminu je bilo v sredo pokra-^ko prvenstvo tekmovanja čez dm BOKS Hernandez — Vezzoli MADRID — Evropski prvak v peresji kategoriji, Italijan Natale Vezzoli bo jutri branil evropski naslov pred izzivalcem, Špancem Carlosom Hemandezom. ATLETIKA Borovi štafeti Dve Borovi štafeti, ki bi morali včeraj nastopiti v Velenju, sta se morali, žal, vrniti domov, ne da bi dospeli v Celje, ker jih je na poti zalotil snežni metež. ODBOJKA 2. MOŠKA DIVIZIJA Libertas (Krmin) — Dom 3:1 (6:15, 15:9, 15:11, 15:10) DOM (Gorica): Devetak, Prinčič, Cijan, Jarc, Pahor, Cotič in Komel. SODNIK: Marco Ragni. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva 2. moške divizije je goriška ekipa Doma doživela v Krminu svoj šesti poraz v letošnjih nastopih. V nedeljski tekmi proti solidni šester-ki Libertasa iz Krmina so domovci nastopali z okrnjeno ekipo (brez poškodovanega dvigača L. Černiča), kar je precej vplivalo na organiziranost Domovih vrst. «Belo-rdeči» so dobro pričeli, saj so pravzaprav v prvem setu nadi grali nasprotnika. Kazalo je, da bodo tekmo izpeljali zmagovito. Toda v drugem setu smo bili priča preobratu v korist domače šesterke, proti kateri gostje iz Gorice niso našli prave obrambe. Le v zadnjem setu so «belo-rdeči» bili ponovno e-nakovredni igralcem Libertasa, to- da v zaključnih trenutkih so nerazumljivo popustili, kar je olajšalo nasprotniku, da je zmagovito zaključil tekmo. Najboljša na igrišču sta bila tokrat J. Pinčič in B. Cotič, ki sta se posebno odlikovala s požrtvovalno igro. Pozitivno se je tokrat odrezal tudi mladi Igor Pahor, ki je opravil svoj krstni nastop v Domovih vrstah. I. K. IZIDI 8. KOLA Libertas Krmin - Dom 3:1 Vivil - Pro Cervignano 3:0 Solaris - Intrepida 1:3 AGI Gorica - Libertas Gorica 2:3 LESTVICA Intrepida 14, AGI Gorica 12, Vivil, Libertas Gorica in Libertas Krmin 10, Dom Gorica 6, Solaris in Inter 1904 4, Pro Cervignano 2. KOŠARKA V PRIJATELJSKIH TEKMAH MladitttfPuljanke premagali borovce V včerajšnji prijateljski košarkarski tekmi v Dolini so mladinci Puljanke premagali Borove člane s 100:81 (51:28). Včerajšnja tekma je bila za borovce izredno dragocena preizkušnja pred nadaljevanjem promocijskega prvenstva in pred jutrišnjim derbijem z Jadranom. Gostje so bili namreč izredno močni in še posebno so se izkazali Karadžič (26 točk), Behanec (30) in Ikič (22). Poleg Petra Žerjala (14 točk) sta v Borovih vrstah dobro igrala še Koren (14) in Ražem (18). To pa ni bilo včeraj edino srečanje Puljanke v Trstu. Člani tega društva so se namreč pomerili z Alabardo in zmagali s 145:89 (84 proti 61). Kadeti Puljanke pa so v Miljah premagali tamkajšnjo člansko peterko Interja s 107:85 (52:45). Senj za dodelitev 14. Trofeje Sta-dio - Corriere dello Šport. Tako dajeta, poleg mednarodnega naziva dirke, tudi ti dejstvi dokajšen pomen in poudarek manifestaciji lo-njerskih kolesarskih delavcev. Priprave za dirko, ki so že dalj časa v polnem teku, so dosegle višek s ponedeljkom, s prehodom v »toplo fazo» zadnjega tedna priprav, ko so prireditelji predstavili manifestacijo na tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi predstavnik predsednika deželnega sveta Maria Collija, deželni svetovalec Boris Iskra, ki je v imenu najvišjega političnega organa v deželi izrekel prirediteljem te edine mednarodne a-materske dirke v Furlaniji - Julijski krajini priznanje za organizacijo te manifestacije. Med raznimi kolesarji, ki so že najavili svojo prisotnost, je tudi Ga-stone Martini, bivši profesionalec, ki se je uvrstil na prvi izvedbi dirke na drugo mesto za Atosom Santa rosso in pred zahodnim Nemcem Andreasom Lubechom. Med jugoslovanskimi kolesarji pa se je leta 1977 najbolje uvrstil Kranjčan Bojan Ropret. Prisotnih pa je bilo 95 kolesarjev. Lani pa so na drugi izvedbi dirke imeli glavno in odločilno besedo kolesarji kluba Nova Baggio San Si-ro iz Milana, ki so zmagali s Pier-luigijem Salojem, drugi je bil Pizzo-ferrato, olimpijski in svetovni rekorder, tretji je bil Mainetti, nakar je s četrtim mestom prekinil premoč Milančanov Graziano Maccaferri iz Arezza. Milančani so med prvo sedmerico uvrstili pet svojih članov, klub Del Tongo iz Arezza pa dva. Ti dve društvi sta bili absolutno premočni in sta seveda odnesli levji delež nagrad. Med jugoslovanskimi kolesarji pa je bil takrat najboljši Ivica čolič kot petnajsti, kar pa je v primerjavi s konkurenco dosti boljša uvrstitev kot pa leto prej. Letos bi moralo startati okrog sto tekmovalcev, za večino izmed njih in pa za spremstvo bodo pripravile lonjerske kuharice v društveni gostilni kosila in to že od 9. ure zjutraj dalje. Poleg osebja v kuhinji, kjer mora delo teči, saj morajo tekmovalci jesti nekaj ur pred startom napornega tekmovanja, pa bo v nedeljo stekel še ogromen organizacijski aparat. Najmanj v treh bodo morali sestavljati startne liste in deliti številke tekmovalcem, kar štirinajst avtomobilov mora biti na razpolago za organizacijske namene (sodniki, vodja dirke, zdravnik, «metla», menjava koles, tisk itd.), za spremstvo so nato potrebni še najmanj trije motoristi, da ne šteje-mfo’ štafet, ki"bddo postavljene na raznih križiščih in najbolj izpostavljenih mestih na 120 km dolgi progi iz Lonjerja preko Trsta in Gorice spet v Lonjer. Poleg tega bodo dirko spremljali štirje motoristi prometne policije, karabinjerji, policija, mestni redarji. Sam organizator bo dal na razpolago več kot sto ljudi za reden potek manifestacije pred startom, med dirko samo in po njej, razen tega pa bo angažirana še vrsta organov javne varnosti. Naj še enkrat navedemo progo dirke: start v Lonjerju ob 12.30, nato v koloni po Ul. Giulia, Battisti, Carducci, Trgu Dalmazia, Ul. Ghe-ga, Trgu Liberta, Miramarskem drevoredu do Barkovelj. Tu bo dal u-radni start predsednik deželnega sveta, nakar bo proga potekala takole: Barkovlje, Miramar, Sesljan, Devin, Štivan, Tržič (Ul. Boito, Verdi, 1 Maggio, SS 14), Ronke (Ul. 4 Novembre, Trg Unita, Ul. Roma, Oberdan, SS 305), Redipuglia, Fo-ljan, Zagraj, Gradišče, Fara, Go- rica (industrijsko področje), SS 55, Devetaki, Jamlje, Štivan, De.vin, Sesljan, Nabrežina, Križ, Božje polje, Prosek, Trbiška cesta, Razklani hrib, Bazovska cesta, Bazovica, Padriče, Trebče, Opčine, Prosek (odcep za SS 202), Trbiška cesta, križišče na Opčinah, Obelisk, Faccanoni, Bazovska cesta, s ciljem pri kamnolomu nad Lonjerjem. Na progi bodo trije leteči cilji: Tržič, Dol in Bazovi- V torkovi številki našega dnevnika je prišlo na športni strani v poročilu o uradni predstavitvi kolesarske dirke za 3. trofejo ZSŠDI do nekaterih napačnih navedb. Tako je bil Boris Simoneta prisoten kot predstavnik pokrovitelja (in ne kot tajnik ZSŠDI), Radivoj Pečar kot tajnik (in ne predsednik) ŠD Adria ter referent za kolesarstvo pri ZSŠDI, poleg že omenjenih predstavnikov javnega življenja pa je bil prisoten tudi deželni svetovalec Bori3 I-skra, kot zastopnik predsednika deželnega sveta Maria Collija. ca. Po 120 km dolgi dirki je start predviden okrog 15.45 -16. ure. R. Pečar NOGOMET Aldo Ferletič izključen za eno leto Omikanost in strpnost sta dve vrlini vedno boli redki na nogometnih igriščih. To lahko ugotavljamo iz vsakodnevne časopisne kronike, ko čitamo vesti o številnih izgredih na igriščih in na tribunah. Take vrste nešportnih akcij pa se ponavljajo tako v najvišjih kot v najnižjih ligah. Hujša posledica takega nešportnega vedenja se je pripetila nekaterim igralcem doberdobske Mladosti v nedeljskem srečanju s Poggiom. Iz poročila pokrajinske nogometne federacije razberemo, da je sodnik izključil napadalca Mladosti Alda Ferletiča za 1 leto, ker je napadel sodnika. Zaradi nešportnega ravnanja pa je sodnik izključil tudi branilca Mladosti Bruna Šuligoja. (pr) Posnetek z odbojkarske tekme Kras — CUS Benetke niiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHifMUliiimiiiiiiiiiiiiNimun«« NA SOBOTNEM REDNEM OBČNEM ZBORU V BARKOVLJAH TPK Sirena poganja zdrave korenine Delovanje tega našega društva je bilo v preteklem letu izredno živahno, plodno in stvarno ter bi zaslužilo večjo podporo vse naše skupnosti V soboto je bil v Barkovljah redni občni zbor Tržaškega pomorskega kluba Sirena, katerega se je udeležilo lepo število članstva in gostov. (Žal, je bila med zadnjimi opazna odsotnost nekaterih povabljenih predstavnikov organizacij s področja telesne kulture oz. so poslali občnemu zboru le pismene pozdrave, medtem ko je bila zaželena prav osebna prisotnost). Obračun delovanja tega našega društva je bil za preteklo obdobje izredno pozitiven. Iz podanih poročil in dodatnih pojasnil ter diskusije je bilo razvidno, da je odbor razvijal društveno delovanje izredno spretno pa tudi realistično, zato tudi otipljivi rezultati takega dela niso izostali in bi bilo vsekakor prav, da bi se z njimi seznanila tudi naša širša javnost. Delovanje tega društva namreč na nekaterih področjih presega njegove notranje posege in bi zato resnično zaSltižilo več pozornosti in podpore s strani vse naše skupnosti, pa tudi vseh tistih uradnih forumov, ki mu lahko in bi mu morali pomagati. Ker so bila poročila o delovanju Sirene zelo izčrpna, podajamo le predsedniško in tajniško poročilo in sicer v nekoliko skrčeni obliki. PREDSEDNIŠKO POROČILO Sirena stopa z današnjim občnim zborom v tretje leto svojega obstoja in ob tej priliki bi radi podali obračun opravljenega dela ter nakazali smernice delovanja v prihodnje. V preteklem delovnem obdobju smo, kot že predlanskim, večji del svojih moči posvetili birokratskim oviram za dokončno pridobitev zemljišča in gradbenih dovoljenj. Tako smo od pristaniške ustanove dobili dokončno koncesijo komaj 28. novembra, potem ko smo že leto prej imeli od iste ustanove obljubljeno zemljišče. Dodelili pa so nam do- iiiiHimiiiiiimiiHiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiimiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,|,,„„lll|n||(||lll„l,|l||,ini|||||||||||||Vfiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iis NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH Brežani dvakrat uspešni Zmagali so med kadeti in najmlajšimi ■ Najmlajši Vesne sedaj drugi Ta teden so bila na sporedu v raznih mladinskih nogometnih prvenstvih večinoma zaostala srečanja. Slovenske ekipe so v raznih prvenstvih odigrale skupno le šest tekem, zabeležili smo dve zmagi, en remi in tri poraze. Skupno so naše enajsterice dosegle sedem golov, prejele pa enajst. V prvenstvu kadetov je igral le Breg, ki je presenetljivo premagal Rosandro kar s 3:0. Proseško Primorje p« je bilo v tem kolu prosto. Naj omenimo, da je ekipa Čampi Elisi, ki nastopa v E skupini skupaj s Primorjem izstopila iz prvenstva. Med naraščajniki bazoviška Zarja ni igrala in zato ostaja njen položaj na lestvici nespremenjen. Tudi v prvenstvu najmlajših so bile na sporedu zaostale tekme. V A skupini je Vesna remizirala in je tako prepustila prvo mesto na lestvici ekipi Campanelle. V C skupini pa je Breg premagal šibki Zaule. Začetniki Primorja niso igrali, Bregovi začetniki pa so visoko izgubili s tržaško ekipo Chiarbole. V prvenstvu cicibanov sta Primorje in Breg izgubila. KADETI SKUPINA E IZIDI 17. KOLA S. Marco - Chiarbola 0:1 Portuale - Primorec 2:3 Stock Op. Supercaffe 2:2 Čampi Elisi - Cave b.b. 0:2 Prosto: Primorje LESTVICA Op. Supercaffe 21, Stock 20, Cave 15, Chiarbola, Pcriuale 14, S. Marco 11, Primorje 9, Čampi Elisi 5, Primorec 3. SKUPINA F IZIDI 17. KOLA S. Giovanni - Zaule 2:2 Fortitudo - Domio 5:3 Rosandra - Breg 0:3 Edera - Edile Adriatica 1:1 Prost: Libertas LESTVICA S. Giovanni 19, Zaule 16, Libertas, Edile Adriatica 15, Breg 12, Rosan-dra, Edera 10, Fortitudo 9, Domio 8. NARAŠČAJNIKI SKUPINA B ZAOSTALI TEKMI 10. KOLA S. Andrea - Costalunga 0:5 Giarizzole - Montebello 9:0 LESTVICA Inter S. Sergio 22, Giarizzole 21, Rosandra 18, CGS 17, Costalunga 14, Blue Star 9, S. Vito, Zarja 8, S. Andrea 2, Montebello 1. NAJMLAJŠI SKUPINA A ZAOSTALE TEKME 10. KOLA Inter S. Sergio - Blue Star 0:0 Costalunga - Olimpia 1:0 Esp. S. Giov. - Campanelle 1:2 Don Bosco - S. Nazario 11:0 Chiarbola - Vesna 1:1 LESTVICA Campanelle 17, Vesna, Costalunga 16, Inter S. Sergio, Chiarbola 13, Don Bosco 11, Esperia S. Giovanni 10, Olimpia 8, Blue Star 6, S. Nazario 0. SKUPINA C ZAOSTALE TEKME 10. KOLA Fortitudo - Triestina 1:2 Libertas Ponziana 1:0 Zaule - Breg 1:3 LESTVICA Libertas 21, Triestina 19, Giarizzole 18, Breg 13, Ponziana 10, Fortitudo 9, Primorje 8, Zaule 6, Primorec 5, Kras 1. ZAČETNIKI SKUPINA A ZAOSTALA TEKMA 11. KOLA Giarizzole - Chiarbola 0:3 LESTVICA Campanelle, Soncini B, Chiarbola 13, CGS, Fortitudo 9, Giarizzole, Ponziana 8, Op. Supercaffč, S. Andrea 7, Esp. S. Giovanni 2, Primorje 1. SKUPINA B ZAOSTALI TEKMI 11. KOLA Esperia S. Giovanni - S. Giovanni 7:0 Breg - Chiarbola 0:4 LESTVICA Soncini A 16, Esperia S. Giovanni 15, Domio/14, Portuale 11, Inter S. Sergio 10, Don Bosco 8, Esperia S. Luigi, Chiarbola 7, S. Giovanni 3, Breg 2, Zaule 1. CICIBANI IZIDI 11. KOLA Breg - Ponziana 0:2 CGS - Chiarbola prek. Domio - Inter S. Sergio 3:2 Fulgor - Giarizzole 1:3 Primorje - Fortitudo 0:3 Campanelle - Muggesana 1:3 S. Andrea - Zaule 7:0 LESTVICA Soncini 18, Giarizzole 17, S. Andrea 16, Fortitudo 15, Muggesana, Chiarbola 14, Campanelle 11, Fulgor, CGS 9, Domio, Primorje 8, Ponzja-na 6, Inter S. Sergio 4, Breg 3 in Zaule 0. W. H. NOVI ODBOR SIRENE predsednik podpredsednik tajnik pomožni tajnik blagajnik gospodar Edi Filipčič Miran Dolhar Inko Starec Sandi Pertot JVIito Pertot Vojko Brecelj pomoč, gospodarja Fabio Plisca Ostala odborniška mesta pa i-majo še: Tatjana Černivec, Danilo Gerdol, Mauro Kosmina, Majda Pertot, Mitja Pertot, Sandi Pertot (Kraljev). končno tudi le iretjino začetno obljubljene površine zaradi med tem časom spremenjenih načrtov nadalj-nega nasipavanja zemljišča. Zato smo v januarju vložili prošnjo na pristaniško ustanovo, da se nam v čimkrajšem času, v skladu z novonastalimi pogoji, dodeljeno zemljišče razširi, tako kot smo- prvotno zaprosili. Če lahko za pristaniško ustanovo rečemo, da je delno ugodila naši prošnji, pa tega nikakor ne moremo reči za gradbeno dovoljenje, ki ga že poldrugo leto zaman čakamo od občinske gradbene komisije. Prošnja je prišla že trikrat na dnevni red, vendar je bila vsakokrat zavrnjena z neutemeljenimi pomisleki in to zadnjič pretekli teden. Zato smo tudi v zamudi z gradbenim programom, ki smo ga predvideli na prejšnjem občnem zboru. Po tem programu smo v preteklo sezono mislili vstopiti z urejenim in ograjenim zemljiščem in zgrajeno drčo za splavljanje plovil. čeprav brez dovoljenja, smo le opravili znaten del začrtanega dela, saj smo poravnali in zagradili dodeljeno zemljišče. Zaradi tega nas je nekdo prijavil na občini, po drugi strani pa smo si z opravljenim delom zagotovili dokončno dodelitev terena v najem. Trenutno je torej naša glavna naloga pri premagovanju biro-kratkih ovir ta, da čimbolj učinkovito: posredujemo na občini. Zato se obračamo na vse slovenske predstavnike v občinskem svetu in na vse zainteresirane stranke, da nas odločno podprejo. V tem delovnem obdobju smo se torej zaradi omenjenih težav lahko le deloma posvetili pomorski dejavnosti. Kljub temu pa smo tudi na tem področju dosegli določene rezultate. Razširili smo delovanje z mladino na kategorijo naraščajnikov — to je v jadralni klasi optimist. Za to gre predvsem zahvala koprskemu klubu «Jadro», ki nam je res nesebično In učinkovito pomagal. O-mogočil nam je desetdnevni tečaj jadranja v Ankaranu. Pod njegovim okriljem pa smo se tudi udeležili dveh regat »optimistov* v Tržaškem zalivu. Iz izkušenj tega tečaja, ki je zelo dobro uspel, je izšlo spoznanje, da je nujno in potrebno delovati prav na tem področju, saj lahko na ta način računamo na nadaljnji pozitivni razvoj našega kluba. Tudi v bodoče nameravamo naše delovanje usklajevati s slovenskim pomorskim klubom «čupa» in v ta namen predlagamo pogostejše in plodnejše stike. S tekočim letom bomo kot klub morali stopiti na morje. Zgraditi bomo morali drčo, organizirati tečaje in tekmovanja v kategoriji optimist. To bodo zahtevne naloge, ki naj dajo Sireni popolnejšo podobo pomorskega društva, kot pa jo je imela do sedaj. Zato pozivamo vse člane in simpatizerje, da bi s svojim prizadevanjem in delom doprinesli znaten delež k razvoju našega kluba. TAJNIŠKO POROČILO TPK Sirena je imel v preteklem letu res razvejano dejavnost, ki je šla od reševanja birokratskih problemov in urejanja terena do raznih športno - rekreativnih aktivnosti. Za delovanje komisije za prostovoljno delo lahko rečemo, da je bilo uspešno, saj smo opravili tri celo- dnevne in veliko poldnevnih delovnih akcij, udeležba pri vsaki pa je šla od 5 do 50 ljudi. Pri delu so pomagali vsi, mladi in stari. Skupno smo opravili na terenu okrog 1500 ur prostovoljnega dela in pri tem potrošili približno 1.500.000 lir. Rezultat dela je poravnano in ograjeno zemljišče (ograjo nam je sicer znatno poškodovala burja z žledom in bo potrebno še dodatno delo, da ograditev dokončno uredimo). V teren smo nadalje vložili še 46 metrov kanalizacijskih in vodovodnih cevi, ki smo jih položili skupno s Sodeta Valiča B.G. Čaka nas še preostalih 100 metrov kanalizacije in vodovodne napeljave. V celoti opravljena dela v letošnjem letu (če vštejemo prostovoljno delo) veljajo okrog 5.000.000 lir, kar je vsekakor pozitiven obračun. Nadajjnja gradnja na terenu bo potekala v dveh fazah. V prvi fazi — In to se do začetka sezone -r- na-meravamo zgraditi drčo, istočasno pa bi na terenu postavili zabojnik ali dva, za spravljanje orodja ter jadralnega pribora. Istočasno bi na teren napeljali elektriko. V drugi fazi bi dokončno uredili kanalizacijo in vodovod (leta 1980), v tretji fazi, ki je zaenkrat časovno še težko določljiva, pa nameravamo postaviti montažno zgradbo, v kateri bi imeli istočasno društvene prostore in skladišče. Razumljivo je, da vsi ti programi zahtevajo od nas finančne napore, ki gredo preko naših moči in zato mislimo že pri izgradnji drče prositi za ustrezno podporo. Prav tako si želimo, da bi nam pri graditvi pomagala čim širša slovenska zamejska javnost, saj bodo načrtovane strukture prav gotovo v korist celotne skupnosti Slovencev v Italiji. Če od gradbenih aktivnosti preidemo na pomorske, lahko ugotovimo zdravo rast našega društva. Tečaj za naraščajnike od 8 do 12 let starosti na jadrnicah tipa optimist smo imeli od 12. do 20. avgusta v Ankaranskem zalivu in mnenja smo, da je uspel izredno dobro. Udeležilo se ga je 14 naraščajnikov, ki so prenočevali v samostojnem taboru (šotore so nam posodili taborniki iz Trsta). Za organizacijo življenja v taboru je stalno skrbelo 6 članov glavnega odbora, pri delu pa so požrtvovalno pomagali tudi tisti starši, ki so v lastnih šotorih svoj dopust želeli preživeti skupaj z otroci. Koprski klub Jadro nam je omogočil, da smo na njegovih optimistih, z njihovim spremnim čolnom in ob požrtvovalni pomoči trenerja Ivana Krivca, opravili tečaj, ki nam je ostal v izrednem spominu. To taborjenje je korenito poseglo tudi v nadaljnje načrtovanje pomorske dejavnosti Sirene. Člani glavnega odbora so sklenili, da jadrnice tipa optimist postanejo v najkrajšem času hrbtenica društvenega pomorskega in tudi športnega delovanja. Da bi ustvarili, kar smo si zadali, moramo že v najkrajšem času poskrbeti za nakup potrebnih tekmovalnih čolnov. Prav na regatah bi morali dozorevati tako naši naraščajniki, kot trenerji in ostalo spremno osebje. Pri vseh teh nalogah se mislimo opirati čim bolj na pomoč in razumevanje staršev. V letošnji pomorski sezoni smo imeli pod vodstvom trenerja Drasi-ča še tečaj (na od Čupe izposojenih flying - juniorjih) za mladince, ki so tak tečaj opravili že lansko leto. Vsi, ki so tečaj uspešno opravili, so po zaključnem izpitu dobili diplomo za samostojnega krmarja jadrnice, kar jim po društvenem pravilniku daje pravico do u-porabe društvenih jadrnic. Enak tečaj bi skupno s čupo radi organizirali tudi v letošnji sezoni. Med pomorske aktivnosti štejemo tudi tečaj potapljanja, ki je potekal v prvih dneh septembra na piranski obali. Tečaja se je udeležilo 7 tečajnikov in je uspel zadovoljivo. Poleg pomorskih dejavnosti smo v preteklem letu v rekreacijske namene organizirali še druge športne aktivnosti. Že drugo leto poteka tečaj namiznega tenisa za mladince in naraščajnike. Ob požrtvovalnem delu trenerja Draga Miliča ter ob sodelovanju s športnim društvom Mladina iz Križa smo zbrali skupino mladih, ki tudi nastopa na meddruštvenih tekmovanjih, Zaradi pomorske orientacije kluba Sirena, namiznoteniške sekcije nismo vpisali J v FITET. Z lanskim letom je nastala V.o-kviru sodelovanja z Združenjem staršev barkovljanske osnovne šole tudi sekcija otroške telovadbe, v katero je vpisanih približno 20 otrpk. V prihodnji sezoni bomo poizkušali preveriti, če so dane možnosti, da bi v okviru TPK Sirena ustanovili tudi veslaški odsek. Zato~fe#o-simo ne tiste, ki so kdaj ta šport gojili,, ali so drugače zainteresirlni zanj, da nam to sporočijo, saj • bo prav od števila prijavljenih odvisno, s kakšno dinamiko bi se lahko razvijala sekcija. Poleg omenjenih glavnejših dejavnosti, smo organizirali tudi več jz-letov na sneg, družabnih prireditev. Martinovanje skupno z barkovljam-skim društvom itd. Vse te dejavnosti so v glavnem rekreativnega pomena, z njimi pa se tudi veča družabnost med člani kluba. Kot je razvidno iz tega dela tajniškega poročila, nas lanskoletni problemi pri merodajnih oblasteh le niso prisilili k mirovanju. To polpreteklo obdobje je torej še en —> čeprav morda kratek — korak dalje na začrtani poti, ki naj nas pripelje v družino pomorskih društev na Tržaškem. ATLETIKA JUTRI NA KOLONJI Drugo izbirno tekmovanje v krosu Na stadionu na Kolonji bo jutri popoldan 2. izbirno tekmovanje v krosu za dijake in dijakinje nižjih srednjih šol. Tekmovanje je namenjeno šolam z Opčin, iz Doline in trem zavodom iz Trsta. Po zelo o-spešni prireditvi v Križu se za jutri pričakuje približno enak uspeh. Program tekmovanja bo naslednji: ob 15. uri zbor tekmovalcev, ob 15.30 teka letnika 1967 (800 metrov), ob 15.50 teka letnika 1966 (ženske 800 m, moški 1200 m), ob 16.10 teka letnikov 1965 in 1964 (ženske 800 m, moški 1200 m). Prvih pet iz vsakega teka in vsake šole se bo uvrstilo v finalno tekmovanje, ki bo v soboto, 17. marca, na Opčinah. Bruno Križman OBVESTILA SK Devin za Planico SK Devin priredi ob priliki SP v smučarskih poletih v Planici v nedeljo, 18. marca, avtobusni izlet. Odhod avtobusa bo v nedeljo, 18. marca, iz Sesljana ob 5. uri zjutraj. Interesenti naj se čimprej zglasijo na tel. št. 208551 (Lucijan Sosič) vsak dan od 18. do 20. ure ali pri odborniki*- društva. • • • Tečaj o praktičnem pomorstvu SPK Čupa iz Sesljana sporoča, da bo začetek tečaja o praktičnem pomorstvu 12. marca. Tečaj bo vodil kapitan Bruno Volpi - Lisjak. Teoretični del tečaja bo trajal en mesec (davkrat tedensko), praktični pa bo na društvenih jadrnicah. Tečaj služi tudi kot priprava za polaganje izpitov na luški kapitaniji za upravljanje večjih jadrnic in motornih čolnov. Vpisnina 25.000 lir, člani 20.000 lir, mladina do 18 let S tisoč lir. Vpisovanje na ZSŠDI. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00. letno 650,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» • DZS • 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozai|okazati. Očitno je. da s ženske s takšnimi razlagami n. traiaio Pn svojih zahtevah. Družinske P°s^j. tovalnice so in morajo postati vat' na pridobitev, ne smemo pnsti"’ da se načrti in nameni razvodeni]" med izjavami o dobrih namenih 1 med kupi paragrafov. 8. marec je torej eden izmed l liko dnevov, ki jih ženske «P°r. bijo za uveljavljanje svojih Pra,n' Je pa lahko tudi dan. ko se žet} ske zberejo ob kulturnih program' in prosti zabavi. Vsekakor je lePs* sedeli v prijetni družbi, kot Pa . zasedeni tovarni, to pa ne zrnat1’, šuje pomena številnih praznovati)’ ki so jih priredile ženske v Tf*1, in po vseh okoliških vaseh. Vdele}' ba je bila povsod velika. Vsakda ) pripravil program, ki ga je zmoQel‘ V prosvetnem domu na Opčinah s na primer ženske pripravile več] prireditev. Nastopila sta ženski * moški zbor Tabor, prisotne je z°, baval čarovnik, govorili sta Prer. stavnici Zžl - UDI Marina V/Hhe‘"J in Reffaela Pergol, skratka prog ra, je bil bogat in tudi veselja ni inanl. kalo. Na Padričah so ženske pripr° vile večerjo, spregovorila je dom° činka Zdenka Racman, sledili so P° zdrav športnic ŠD Sloga in reC!.ar cije, prisotne je zabaval harmoniko (omenjamo le vasi, ki smo jih 0 biskali). Mize v gostilni pri Župa1’ so ženske okrasile z mimozami■ ti skupaj, pogovarjati se, smejat se, tudi to je vrednota. Za nasme janim obrazom se brez dvoma •,'cr. vajo skrbi in problemi, ne moram pa vedno vrtati vase, lepo je to, da se ženske zberejo, da ja J1 večeru prisotna skoraj vsa vas. lokdo občuti današnji, večkrat 0 lieniran način življenja tako krva1 kot ženske, še vedno je marsikl veljavno pravilo, da gre zvečer mo v gostilno na veselo partijo *hmsh kole», žena pa sameva doma televizijskem obrazu Enza Tnrtore' A. M«