»oSfnfna ntafctns T eoforU Leto XII., štev. 12 LJubljana, četrtek 15. januarja I93I Cena 2 Din Jpravništvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124 3125. 3126. [nseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Bačuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čialo 78180 Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: LJubljana : Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon št 2440 (ponoči 25S2). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Rešitev kmetijske krize Je najnujnejši problem Evrope Pomembne Izjave francoskega poljedelskega ministra o stališču Francije glede na reševanje kmetijske krize — Najti je treba docela nove metode Beograd, 14. jan. r. Agrarni problem stopa v zadnjem času vedno bolj v ospredje. Dočim je bilo še do nedavna v razpravah o svetovni gospodarski krizi govora samo o industriji, prodira sedaj vedno bolj spoznanje, da je splošna gospodarska kriza v veliki, morda celo v največji meri baš posledica krize, ki io preživljajo vse agrarne države. Zato so se začeli s tem problemom baviti skoro vsi mednarodni rorumi, kar je v nemali meri tudi uspeh skupne akcije agrarnih držav, ki se je začela ravno na Luicijativo Jugoslavije. Kako veliko važnost pripisujejo v svetu agrarnemu problemu, je razvidno že Iz čejstva, da se s tem vprašanjem ne bavilo samo prizadete agrarne države, marveč vedno bolj intenzivno tudi ìdustrijske države in na januarskem zasedanju Sveta Društva narodov bo eden glavnih razpravnih problemov ravno agrarna kriza. V zvezi s tem pojavom objavlja beograjska »Politika« razgovor svojega dopisnika s francoskim poljedelskim ministrom Viktorjem Boretom. Znano je, da je bila Francija prva med pretežno industrijskimi državami, ki se je začela zanimati za agrarni problem in ki poklanja vprašanju agrarne krize največjo pozornost. Zato so izjave francoskega ministra ne samo zanimive, ampak tudi značilne za presojo tega za nas tako važnega problema v prijateljski Franci j i. Boret razglablja uvodoma o splošni gospodarski krizi s stališča Francije in podčrtava, da ie Francija prav tako kakor vsa ostale države mnogo preveč zanemarjala problem poljedelstva. Povsod se govori samo o industriji in industrijalizaciji, nikdar pa še ni bilo slišati izraza »agrikolizacija«. Dočim je industrija močno organizirana in ima svoje kartele, ki urejujejo trg surovin in cene izdelkov, je poljedelstvo več ali manj popolnoma desorganizirano in prepuščeno samemu sebi. Nato se Boret bavi s položajem v Franciji in naglaša, da ima aticija na rešitvi tega problema prav tako velik interes, kakor izrazito agrarne države. V Franciji je pred vsem pereč problem bega kmečkega prebivalstva v mesta problem modernizacije poljedelstva. Država bo morala v to svrho žrtvovati par milijard, da bo mogla kmečko prebivalstvo navezati na zemljo in potom elektrifikacije dvigniti nivo domačega poljedelstva. V svoji nadaljnji izjavi prehaja Boret rato na splošno agrarno krizo in raztie predloge, ki so bili stavljeni glede reševanja tega problema, ter izvaja: »Pred vsem je treba ugotoviti, da je med velikimi idejami, ki zanimajo mase in zbirajo okrog sebe elito, prav malo število poljedelskih formul. Do danes je mislil moderni gospodarski svet ali striktno industrijsko ali striktno delavsko. Na eni strani je doktrina liberalizma, ki vsaj v teoriji predstavlja »čredo« industrije in industrijskih voditeljev, na drugi strani pa komunistična šola, ki hoče zgraditi nov družabni red za delavstvo, a poljedelec, kmet bi ostal zopet v zapečku. Okrog teh dveh vell-kh koncepcij se bij e borba že celo stoletje z uspehom in neuspehom. Kmet stoji v tej borbi docela ob strani in nihče se ne briga zanj. Kmečko prebivalstvo trpi tako od zmagoslavja komunizma v sovjetski Rusiji kakor od zmagovitega pohoda kapitalizma ameriških Zedinjenih držav. V industrijskih krogih prav resno govore o »industrijalizaciji« poljedelstva, kar kdo ».agrikolizirati« (pokmetiti) industrijo. Nad vse te doktrine je treba postaviti ne-pobitno resnico: kmetijstvo se ne ravna po je prav tako absurdno, kakor če bi hotel zakonih, ki vodijo industrijo in delavstvo. Vse tako dolgo, dokler nam bo za preživljanje potrebno žito hi živina, — a to bo Se kaj dolgo — se mora svet sprijazniti s tem, da je treba presojati kmetijstvo ne z industrijskega, marveč z agrarnega stališča. To dokazuje že samo dejstvo, da so vsi veliki zakoni modernega gospodarstva, kakor zakon o razdelitvi dela, zakon o specializaciji, zakon o finančni in industrijski koncentraciji in slično, v poljedelstvu popolnoma propadli. Kako bi bilo treba praktično organizirati svetovni trg? V interesu kmetijstva vseh držav so potrebne smele, morda drzne rešitve Najboljši sistem bi bil sporazum vseh poljedelskih držav na svetu. Organizacija velikih žitnih skladišč, kjer bi se zbirali viški produkcije, bi omogočila poljedelcem cener.a kreditna sredstva po zmerni obrestni meri, ki so neobhodno potrebna za izboljšanje pridelave in življenjskih razmer poljedelcev. V to svrho bi bile potrebne organizacije v okviru vsake države, ki bi skrbele za točne statistike, in Pa mednarodna organizacija, ki bi izravnala diference in točno kontrolirala produkcijo in prodajo. Taka mednarodna organizacija bi morala skrbeti za razdelitev agrarnih pridelkov med vse države na svetu. Ta organizem bi se lahko izpopolnil z osnovanjem ve likih konzumnih zadrug, kar bi delo zelo olajšalo. V nadaljnjem izvajanju tega programa bi bilo potrebno osnovati v vsak! državi posebne mešane urade, v katerih Ol bili zastopani producenti, predelovalci, kon-zumenti in zastopniki državne uprave (ca-vinske direkcije ter trgovinskega, finančnega in poljedelskega ministrstva). Ti uradi bi morali imeti v roki ves uvoz in izvoz ter regulacijo cen. ki bi se morale izravnavat' po položaju in staniu cen v posameznih državah. Vse te organizacije bi se morale nato združiti v nekak mednarodni federalni organizem, ki bi obenem izzvajal kontinsentiranje poljedelske produkcije. Če se to doseže, bodo dosegli poljedelci v svetu oni položaj, na katerega imajo vso pravico in k? bo stal enakovreden ob strani industrije S tem bi bilo tudi ustvarjeno svetovno gospodarsko ravnotežje, a kmet bi živel mnogo bolje in lažje kakor sedaj. Rešitev agrarnega problema ima tudi važno politično ozadje. Nobenega dvoma nI, da bo kmet srečen na zemlji, ki io bo z uspehom obdeloval, in ne bo nikdar zahteval rev:z'je pogodb in meja, revizije, ki mnogo bolj zanima predstavnike pregnanih režimov in reakcijonarnih strank, kakor pa narodne mase Kmet ve, da bi bila revizija meja združena z mnogimi spori in razburljivimi debatami, kar b' onemogočilo izmenjavo in d'ibro prodajo njesovih pridelkov. Minula svetovna votna dovolj jasno dokazuje, da je baš kmečko prebivalstvo glavna žrtev tak!h konfliktov. Kmet je moral žrtvovati zdravje in življenje, ne da bi imel od tega le najmanjšo korist Zato želi kmet mir med narodi in izboljšaitie svojega položaja. Tej njegovi želji je treba z vsemi sredstvi ustreči in takrat bosta za-vlndila traini mir in blagostanje.« Minister Boret je končno dodal, da bo v tem smislu nastopila Francia tudi na agrarni konferenci, ki jo je sklicalo Društvo narodov. Sofijski umor je delo makedoastvujuščih Policija je izsledila morilce in jih aretirala - Razburjenje v javnosti zaradi večnih umorov Sofija, 14. jan. AA. Preiskava glede umora Mariovčetova in Budakova je . odkrila, da sta morilca mihajiovista Boris Boškov in Slavenko Georgijev. Policija je prijela Via. dimirja Baikardžijeva, ki je izginil iz kabareta »Moulin Rouge« tik pred umorom in se potem kmaiu zopet vrnil. Dalje je bil aretiran Stojan Ko-toševa in pet deklic iz kabareta. Aretiram Kotošev pravi, da z žrtvama ni bil v nikakih zvezah. Ta dvojni umor je sofijske kroge zelo vznemiril. O dosedanjih ugotovitvah preiskave Je izdala policija naslednje poročilo: Morilci so vsega izstrelili 13 nabojev revolverske-ga sistema »Parabelum« in »Mauser« (iiavria priča za to je ruski begunec šofer Boris Štefanovic Marlfccki Po njegovi iz-povedbi so dognana imena morilcev. Takoj po prihodu obeh žrtev v kabaret je prišel Kotošev k direktorju kabareta Simeonovu in ga vprašal, ali nista v kabaretu Mariovčetov in Budakov. Ko je Simeonov to potrdil, sta Simeonov in Kotošev vzela taksi št. 1095. čigar šofer je bil Rus Marlecki in se odpeljala najprej v ulico Cordovsko po Borisa Boškova, nato pa v drugo ulico, kjer sta vzela k sebi Slavka Naceja Na povratku so se ustavili blizu kabareta. Prvi je šel v kabaret Kotošev, za njimi Simeonov. Kotošev je pokazal Mariovčetova morilcem na ta način, da je stopil k Mariovčetovu in ga pozdravil ter ga po-trepfjal po ramemnu. Takoj nato so počili streli Kotošev taji, in pravi, da se ničesar ne spominja, češ da je bil pijan. Simeonov priznava vse, vendar pravi, da ni vedel, da gre za umor, temveč je mislil, da gre po druge tovariše, s katerimi bi se dalje zabaval Nančev je sorodnik tistega Nančeva, ki so ga ubili na dan prihoda kralja Borisa v Sofijo po poroki v Rimu. ubil pa ga je Mariovčetov. Umorjeni Budakov je rojen v Dobrudži in zapušča ženo in otroke. Nad pol milijona Kitajcev umira od gladu Curih, 14. januarja s. Društvo narodov i je prejelo iz Kitajske poročila, da grozi j celim pokrajinam, zlasti pa provinci šan- ! ti glad. Ogražanih je okrog 600 000 ljudi. Poiavila se je tudi kolera, ki mori ljudi na veliko. Društvo narodov je v svrho organizacije podporne akcije sklicalo za 31. januar v ženevo konferenco, na kateri bodo sodelovali zastopniki mednarodnega Rdečega križa, mednarodne trgovske zbornice in zastopniki Društva narodov. FRANCIJA POSREDUJE MED NEMČIJO IN POLJSKO Poljskonemški konflikt bo najtrši oreh zasedanja sveta DN — Nemčija bi rada izrabila, da bi načela vprašanje revizije pogodb Pariz, 14. januarja. M. Najbolj pereče vprašanje, o katerem bo razpravljal svet Društva narodov na svojem januarskem zasedanju, je nor med Nemčijo in Poljsko. Spor se ne nanaša samo na manjšinsko vprašanje, ki je že od nekdaj najtrši oreli ženevske institucije, marveč ima še tehtnejše ozadje. Nobenega dvoma ni, da bi rada Nemčija, ki računa pri tem na podporo ostalih premagancev iz svetovne vojne in na podporo Italije, pokrenila vprašanje revizije mirovnih pogodb. Direktno se tega problema nemška delegacija sicer ne namerava dotakniti, toda razni znaki govore za to, da bo skušala izkoristiti manjšinski problem za sprožitev splošne debate o mirovnih pogodbah. Nemčija hoče poskusiti, kakšno je razpoloženje v krogu Društva narodov. Revi-zijonistična propaganda se je v zadnjih mesecih zelo razgibala in gotovi krogi računajo s tem, da bi se dalo izkoristiti splošni mednarodni položaj za to. da se načne to vprašanje. Zaradi tega posvečaio v francoskih političnih in diplomatskih krogih sporu med Nemčijo in Poljsko največjo pozornost. Zavedajo se, da bi revizijoni-stična debata mogla silno škodovati Briandovi panevroDski akciji in z enim mahom razdreti načrte za zbližanje med evropskimi narodi in državami. Poljsko-nemški konflikt v bistvu ni nič nenavadnega. Nemci s svojim dobro organiziranim propagandnim aparatom spretno izkoriščajo vsak najmanjši incident za kampanjo proti Poljski in zahtevajo za nemško narodno manjšino na Poljskem koncesije, ki gredo daleč preko okvirja manjšinskih konvencij. Poljska se temu naravno upira ter se pri tem sklicuje na položaj poljske narodne manjšine v Nemčiji. Konkretno zahteva Nemčija tokrat osnovanje posebne komisije, ki bi imela pravico na vsako nemško pritožbo uvesti preiskavo, kritizirati poljske oblasti in staviti svoje predloge glede ureditve položaja nemške narodne manjšine na Poljskem. Taka zahteva pa že znači poseganje v suvereniteto druge države in prelom mirovnih pogodb. Nobenega dvoma ni, da bi nemškemu vzgledu sledile takoj tudi druge države, če bi Nemčija s svojo zahtevo p-odrla. S tem bi nastal nevzdržen položaj, ki bi ogrožal vse delo Društva narodov. Zaradi tega je francoska vlada prevzela posredovanje med Poljsko in Nemčijo. Francoski zunanji minister Briand ie imel zadnie dni nonovne konference s pol'skim zunanüm ministrom Zaleskim in nemškim ooslanikom v Parizu von Höscliem. Ne da se še reči. v koliko je Briandova akcija uspela. Kakor pa poročajo pariški listi, zlasti dobro informirani »Journal«, je Briand Pred zasedanjem evropske komisije DN Komisija se bo sestala jutri, zasedala pa bo samo par dni in bo sestanek pretežno informativen ženeva, 14. januarja d. Evropska komisija Društva narod-v se bo sestala v petek ob 11. dopoldne k svojemu drugemu zasedanju pod predsedstvom Brianda. Najprej bo razpravljala v tajni seji o dnevnem redu in o svojem delovnem programu, nakar bodo seje javne. Smatrajo, da se bo vprašanje osnovanja posebnega urada. kakor tudi vprašanje povabila držav, ki niso članice Društva narodov, torej Rusije in Turčije, obravnavalo najprej v pod-odseku za organizacijska vprašanja. Ni tudi izključeno, da bodo vsa vprašanja te vrste, pri katerih je potrebna posebna politična obzirnost, odgodena do prihodnjega zasedanja, ki bo bržkone v maju. Ker se zasedanje sveta Društva narodov prične v ponedeljek, ni pričakovati, da bi evropska komisija zborovala dalje kakor do torka 20. januarja, zlasti ker bodo mnogi zunanji ministri komaj nekoliko dalje kakor teden dni bivali v Ženevi. Izvenevropskim članicam Društva narodov je bilo v smislu sklepa skupščine Društva narodov priporočeno, naj pošljejo svoje opazovalce, kar sta Japonska in Kitajska že storili. Po otvoritvi zasedanja sveta Društva narodov v ponedeljek more imeti evropska komisija samo še eno sejo na dan, kljub temu pa smatrajo, da bodo njene razprave v torek ali sredo odgodene do maja. Ker se zasedanje sveta Društva narodov prične pomladi že 11. maja, bo imela tedaj evropska komisija več časa, ker bi se ne sestala šele tri dni prej, temveč že 4. ali 5. maja. Beograd, 14. januarja n. Z Orient eks-presom sta se peljala nocoj ob 18. skozi Beograd v ženevo na sejo sveta Društva narodov bolgarski ministrski predsednik Ljapčev in minister zunanjih poslov Burov s sekretarjem predsedništva bolgarske vlade. Na beograjskem kolodvoru so bolgarske delegate pozdravili člani beograjskega bolgarskega poslaništva. Pariz, 14. januarja AA. Francoski zunanji minister Briand odpotuje jutri v Ženevo, kjer bo zastopal Francijo v komisiji za proučevanje problema evropske zveze ter na bližnjem zasedanju sveta Društva narodov. London, 14. januarja AA. Angleški zunanji minister Henderson je davi odpotoval v ženevo. Pariz, 14. januarja s. Angleški zunanji minister Henderson je na poti v ženevo prispel danes popoldne semkaj. S kolodvora se je odpeljal naravnost v zunanje ministrstvo, kjer je imel daljši razgovor z Briandom. &of Bethlen o zaščiti narodnih manjšin Madžari, pred vojno najhujši zatiralci drugih narodnosti, bi radi sedai učili druge države korektnosti v postopanju z narodnimi manjšinami Budimpešta, 14. januarja, s. Poslanska zbornica se je danes zopet sestala po božičnih počitnicah. Pred dnevnim redom je govoril poslžmee Pakocz (demokrat) o dozdevnih zlorabah pri zadnjem ljudskem štetju na Češkoslovaškem proti narodnim manjšinam. Med drugim je izjavil, da se ,te s pritiskom in nasiljem posrečilo potisniti razmerje Madžarov v Bratislavi in Košicah pod 20%, tako da je madžarsko prebivalstvo v teh mestih izgubilo pravico, uporabljati prod sodiščem in upravo svoj jezik. Ministrski predsednik grof Bethlen je uvodoma izjavil, da se sicer noče vmešavati v notranje zadeve sosednih držav, da pa hoče vendarle orisati načelno stališče svoje vlade. Izjavil je nato: »Madžarska manjšina na Slovaškem je že poslala obširno spomenico o tem Društvu narodov. Češkoslovaška si je pridržala pravico, da ne ugotavlja števila pripadnikov manjšinam na podlagi podatkov posameznikov, temveč po podatkih, ki jih zber*? sama in jih smatra za najbolj objektivne. Po mojem naziranju pa so bili ti podalki zbrani po zelo subjektivnih metodah. Sem spada tudi analiza imen, po kateri vsi ont, ki še govorijo madža.rsko, vendar pa zvenijo njihova imena germansko ali slovansko. ne smeio pošiljati svojih otrok v ma» džarske manjšinske šole. Če bo Društvo narodov ta sistem odo» bravalo, potem ne more biti več porok za zaščito narodnih manjšin, temveč samo kaže pot, po kateri se je mogoče izognit5 obveznostim za zaščito manjšin. Dasi se madžarska vlada v tem primeru ni obrnila s posebno vlogo na Društvo narodov, bo vendar z vso energijo stremila za tem. da bo Društvo narodov v tem načelnem vpra» šanju vztrajalo na stališču, ki edino lahko zagotovi mpiijšinam njihove pravice.« Poslanec Czik je v interpelaciji o revi* zi j i zakona o nezdružljivosti poslanskega poklica z raznimi drugimi posli izjavil, da je današnja poslanska zbornica skoraj do polovice sestavljena iz javnih funkeijonar» jcv. Tega stanja ne more nihče odobra» vati V poslanski zbornici je samo 47 čla= nov, ki niso kot člani upravnega sveta ali nadzorstva udeleženi pri nobeni delniški družbi. Neki minister jc v vodstvu 17 podjetij, neki član zgornje zbornice pa je za» interesiran celo na 41 podjetjih. Če vlada ne bo presekala tega gordiiskega vozla 2 novim zakonom o nezdružljivosti, bo dr» žava na tem propadla. Ob koncu seje je socialni ministeT Ernszt v odgovoru na neko interpelacijo priznal, da so se v njegovem resoru godi» ie nepravilnosti in so uradniki v marsika» terem primeru ravnali egoistično. Zagoto» vil je, da bodo vsi krivci eksemplarično kaznovani. opozoril Nemčijo, da Francija nikakor ne bi mogla dopustiti, da bi debata o nemški pritožbi šla preko okvirja manjšinskega statuta in zavzela oblike, ki bi ne bile v skladu z intencijami Društva narodov. Resno je posvaril Nemčijo pred nepremišljenimi koraki, opozarjajoč obenem na to, da bi imel izstop Nemčije iz Društva narodov, s čimer se v zadnjih dneh že nekako ofi-ci.iozno grozi, tudi za samo Nemčiio nedogledne posledice. V »Echo de Paris« razpravlja o tem Pertinax. ki naglaša, da so nemške pritožbe proti Poljski neutemeljene. Z nemškim manjšinami se je na Poljskem postopalo mnogo bolje, kakor pa s poljskimi opozicijskimi strankami. Nemška zahteva po osnovanju posebne komisije je v nasprotju z mednarodnimi pogodbami. Zato je svet Društva narodov ne bo mogel sprejeti. Če Nemčija ne bo pokazala večje uvidevnosti, se bo zaradi njenega postonanja mednarodni položaj zelo poslabšal. Tudi »Journal« svari nemške kroge pred nepremišljenimi koraki in oporarja na to, da bo Francija vselej na strani onih, ki zahtevajo spoštovanje pogodb. Izraža ^a nado, da bo Briandovo posredovanje rodilo uspeh ter da bo poteklo zasedanje Društva narodov v duhr mednarodne solidarnosti. Lekarniška zbornica bo v Beogradu Beograd, 14. januarja. AA. Na podlagi § 25. zakona o lekarnah in prometu 7 zdravili je predn'sal minister za soci j1 In r, politiko in narodno zdravje uredbo o 1" karniskih zbornicah. Na podlagi te uredbe se ustanovi lekarnarska zbornica s sede* žem v Beogradu. Uredba stopi takoj v ve» ljavo in se morajo v roku treh mcsccev izvršiti volitve nove uprave. Seja ministrskega sveta Beograd, 14. januarja. AA. Danes od 17 do 19.30 je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča. Na se.ii so bili vsi gg. ministri razen ministra zunanjih zadev dr. Voiislava Ma-rinkoviča, ki se mudi v inozemstvu. Na seji so razpravljali o tekočih poslih. Minister Demetrovič član častnega odbora panevropskega pokreta Beograd, 14. jan. A A. Predsednik cen« tralnega urada za Panevropo grof Couden» hove»Calerghi je pismeno zaprosil mini» stra Jurja Demetroviča, da stopi v častni odbor panevropskega gibanja. Namei tega častnega odbora je dokumentirati to po» udarjati, kako solidarne so vodilne oseb* nosti v Evropi glede smotrov, po ovoljno lausannsko mirovno Dogod-bo. ne bi mogla pristati na revizijo drugih pogodb, ki so zanio ugodnei«e zlasti ne na revizijo neuillske mirovne pogodbe. Francoski senat proti revizijonistom Značilen govor starostnega predsednika senata o reviziji mirovnih pogodb in razorožitvi Pariz, 13. januarja d. Na včerajšnji prvi seji senata v novem letu je imel starostni predsednik Fleury govor, v katerem je od ločno nastopil proti reviziji mirovnih pogodb ter izjavil, da bi nova ureditev mej izzvala samo uova nezadovoljstva in spravila splošni mir v resao nevaren položaj Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da se ogenj, ki še nadalje tli pod pepelom, ne razpihuje nanovo Kar se tiče razorožitve, se od Francije ne sme več zahtevati kakor od drugih narodov, ker Francija nikogar ae ogroža in nima nobenih skritih hegemoni. stičnih načrtov Dogodki in govori izven francoskih mej v poslednjih mesecih vsekakor niso primerni, da bi pripravili Francijo do opustitve svoje varnosti in do no- vega popuščanja, ki bi se končno moglo razlagati samo kot znamenje slabosti fran coske zunanje politike Vojne nevarnosti, ki jim je Francija izpostavljena in ki jim mora po vsej pravici posvečati svojo pozornost. bi mnogo izgubile na svoji ostrosti, ako bi tudi politične stranke omilile svoja nasprotstva ali pa vsaj zapostavile notranje-politična aesogiasja V trenutku, ko bi sklenile posamezne stranke notranje politični mir, bi potihnile tudi grozeče za hteve in bojeviti govori inozemstva Edi nost vseh Francozov je potrebna da se na pravi konec zahtevam ki so nanerjene proti ohranitvi miru. kakor tudi proti do stojanstvu in varnosti Francke. Pred zaključkom indijske konference Konferenca bo zaključena v petek, ko bo Macdonald očrtal glavne smernice indijske ustave -- Nesporazum med Hindi in muslimani zaradi manjšinskega vprašanja London, 14. januarja. A A. Včerajšnji go* vori na seji zveznega pododbora za. zvezni ustroj niso izpremenili položaja. Govorni* ki so priznali nujnost rešitve komunalnega vprašanja in tudi izjave muslimanov niso nikogar presenetile Konzervativni in libe* ralni delegati so že na prejšnjih sestankih izrazili svoje pomisleke glede na nekatera vprašanja Namen indijske konference je bil doseči splošen sporazum o glavnih smer; nicah, več pa niso pričakovali. Upanje, da pride do sporazuma med Hindi in musi'man i se sicer ni izpolnilo, vendar pa konferenčni krogi menijo, da to ne bo oviralo dela za ustavo. Manjšinski problem ni bil rešen in je o njem razprav* ljil danes popoldne še mnaj.šinski odbpr. Snoči se je nrmstrsk- predsednik Macdo» nald sestal z Ago Kanom, Mohamedom Šafijem in Jinnahom ki so ga naprosili, naj čimprej poroča o vladni politiki Medtem so delegati Hmdov Moonje, Ja* jakar in Tambe objavil' v »Timesu« pismo, v katerem predlagajo, naj manjšinsko vpra* Sanje reši razsodišče Za razsodnike pred: lajajo ministrskega predsednika M icdonal* da, lorda Sankeja Gandhi ia, profesorja Gilberta Murrayja ffi profesorja de Man» dariaga. London, 14 ianuaria. AA Na obedu, ki ga je priredila včera; britanski delegacija na indijski konferenci, je govoril mm.istr* ski predsednik Macdonald k' je dejal, da je usoda indii^ke ustave v veliki meri od> visna od dr M.oonja, Mohameda Šafija in Jinnaha. Končno je izrazil upanje, da se bo posrečilo izdelat; ustavo, pod katero bo Indija srečna 'n samostojna. London. 14 januarja. A A. Indijska kon» ferenca bo končala svoje delo v petek Predsednik angleške v'ade Macdonald bo pri tej priliki očrta' g'avna načela indijske ustave. Iz vrst indijskih delegatov poro; čaio, da bodo v petek mohamedanski de* legati izjavili, da odklanjajo indiisko via* do. ki bi jo tvorile Hindi. Podobno izja» vo Kodo podali Hindi proti samomohame» danski vladi. Izbruh ugaslih vulkanov v Argentini V severnozapadni Argentini sta pričela bruhati dva ugasla vulkana in je lava uničila več naselbin — Mnogo človeških žrtev Newyork, 14. januarja g. Iz Mexico City poročajo, da so čutili na otočju Las Cres Marias v zadnjih dveh dnevih 27 potresnih sunkov. Otočje je mehiška kazenska kolonija, številni kaznenci smatrajo ta naravni pojav za božjo kazen zaradi kazni, ki je zadela nuno Concepcion kot soudeleženko pri atentatu na generala Obregona v 1. 1928. Buenos Aires. 14. januarja, s. V San Antonio de la Cobres v severnozapadni Argentini je divjal včeraj hud potres Cela pokrajina je opustošena.. Mnogo hiš je porušenih. Katastrofa je zahtevala tudi veliko človeških žrtev. Newyork. 14. januarja, s. Iz Buenos Airesa poročajo, da sta v torek začela nenadoma bruhati že dva davno ugasla vulkana v bližini San Antonia de la Cobres v Andih Ogromni toki lave so zalili vse polje ob vznožju vulkanov, uničili vso žetev in zasuli več naselbin, število človeških žrtev še ni znano, računajo pa. da je zelo visoko, ker je prispel izbruh docela nenadoma in sredi noči. Poginilo je tudi mnogo živine. Vlada je poslala na pomoč vojaštvo. ki pa je za enkrat brez moči. ker oba vulkana še neprestano bruhata. Bruhanje -nilkationr spremlja por]zemeljsko bobnenje i ii močni potresni eunki. Vso okolico so evakuiraiL Potovanje Trockoga na Norveško Carigrad. 14. januarja s. Trocki namerava prirediti predavalno turnejo po Norveški in je zato že dobil dovoljenje od norveške vlade. Ker je nemški konzulat v Carigradu dovoljenje, da sme potovati preko Nemčije, odklonil, je sedaj prošnjo za dovoljenje poslaJ direktno berlinskemu zunanjemu ministrstvu. V prošnji se obvezuje, da se na potovanju preko Nemčije ne bo nikjer ustavil. Makedonstvujušči Sofija, 12. januarja. že celi dve leti in pol se vrši srdit bo. med obema strujama makedonstvujuščih, med »mihajlovisti« in »protogerovisti«. Ne samo bolgarska, tudi vsa evropska javnost se zgraža nad poboji in umori, ki se kar ob belem dnevu vrše po sofijskih ulicah in drugih mestih. VMRO pod vodstvom v štipu rojenega Ivana Mihajlova neusmiljeno preganja vse odlične predstavnike nasprotne struje, ki nosi ime po generalu Proto gerovu; tudi ta je kakor znano padel po naročilu Mihajlova, ki se sam smatra za edinega pravega predstavnika makedonstvujuščih in njihove notranje makedon-sk erevolucijonarne organizacije (VMRO) Bolgarske oblasti so, pač pod pritiskom svetovnega javnega mnenja, poklicale na odgovor Mihajlova, ko je bil po njegovem naročilu umorjen protogerovist, novinar Pundev, ali Mihajlov, za katerega je vedela vsa Bolgarija, da se nahaja v državi, je izginil in sodili so mu v njegovi odsotnosti. Bil je oproščen. In ni se javnost še pomirila po tem čudnem procesu, pa je padla že zopet nova žrtev; Naum Tomalev-ski, zopet protogerovist, zopet po naročilu VMRO, odnosno njenem vodji Ivanu Mi-hajlovu. Groza je začela stresati bolgarsko javnost ob takem zločinskem početju in vse bolj pogostoma Ln vse glasneje so se začeli oglašati klici, da mora prenehati ta mori-tev. ki blati bolgaiski narod pred vsem svetom. Našli so se celo ljudje, ki so zahtevali, naj vplivni javni činitelji posiedujejo mod obema strujama makedonstvujuščih. Sestavil se je nato poseben odbor za spravo med makedonstvujuščimi, ki je že imel sestanek z giavuimi predstavniki VMRO: Ivanom Mihajiovom, Raz vigor o vom in Ka-radžovom, in namerava sedaj stopiti v stike tudi s predstavniki protogerovistov. Na čelu temu spravnemu odboru stoji bivši član VMRO, urednik »Sile«, Hristo Smilja-nov. Kak uspeh je odbor doslej dosegel, v javnosti ni znano, toda zdi se, da za njegovo akcijo tiči vse kaj drugega kakor resnična sprava Mnogi znaki namreč kažejo, da se je spravni odbor sestavil v soglasju in v interesu samega Ivana Mihajlova Ta je pred kratkim pozval protogeroviste, naj se brezpogojno vdajo njegovi volji, ker je pač prepričan, da so z umorom Tomalev-skega odstranjeni že vsi njegovi glavni na. sprotniiki in da si more sedaj vse ostale podvreči brez večjega odpora. Odbor za spravo naj bi izvršil to delo. Očividno pa se Mihajlov moti v tem svojem prepričanju: Glasilo protogerovistov »Svoboda ili Smrt« je celo svojo zadnjo številko posvetilo spominu Nauma Toma levskega in strahovito napada Ivana Mihajlova, katerega imenuje »makedonskega Marata« in pravi, da je celo še nadkrilil v svojem zločinstvu Marata, Judeža, Nerona in Kaligulo. »Umoril je Tomalevskega, da bi mogel svobodno carovati v temi. Toda vara se bedni Kajn. Ali zares misli, da bo pomoril vse? Ali ta nekronani kralj zločin cev ne ve, da so Protogerov, Baždarov, Pundev in Tomalevski zapustili tisoče svojih pristašev na Bolgarskem in v inozemstvu? Ni ga zločina, ki bi ostal nekaznovan. Toda kar dela ta črni patološki duh. presega že vse meje. Ker ne more svojega besa izliti izven Bolgarske, ker se boji odstraniti se iz Petriča in Džumaje, izdaja Mihajlov ukaze kakor suveren gospodar v državi. Preden se bo glava makedonskega Marata zvalila v blato, naj pomni tole: ogorčenje vsake poštene duše je doseglo že vrhunce. Prokletstvo je blizu. Zdavnaj te že vse prezira Evropa ti je dala ime, kakor ti gre. Bolga.iska ravno tako Vsak človek na tvojem mestu bi izginil s površja zemlje, ti pa seveda, kakor vsak strallo petnež, čakaš, da se zemlja sama odpre pod teboi ! « Iz vsega tega je jasno razvidno, da protogerovisti niti oddaleč ne mislijo na spravo, temveč edino le na osveto. Videti hočejo, kako bo glava »makedonskega Ma rata« padala v blato, glava »zločinca, ka terega uradno obtežuje tudi bolgarsko pravosodje, da zvesto služi sovražniku « Boj se bo torej nadaljeval, padale bodo zopet in zopet nove žrtve, svet se bo še dalje zgra žal nad —r »balkanskim divjaštvom«. Res grozota, res sramota! * Najnovejši dvojni umor v Sofiji, izvršen v torek zjutraj, ko je bil gornji dopis ravno aa pota, je pač najboljši dokaz, da spravna akcija« ni mišljena iskreno in da se bo grozno obi acuii a vanje med makedonstvujuščimi res še nadaljevalo. Turčija bo posredovala med Rumuniio in Rusijo? Dunaj, 14. febr. M. Tukajšnji listi poro« čajo, da je rumunska vlada naprosila Tur» čijo za posredovanje med Rumunijo in sov* jetsko Rusijo. Turčija je na to v načelu pristala. Začetkom »pomladi bo turški zu> naiji minister posetil Bukarešto. Pri tej priliki se bodo vršila podrobnejša poga* jai.ia. Rumunija želi urediti po svoje odnošaje do sosedne Rusije Ln skleniti pogodbo o nenapadanju Vprašanja Besa» rabije bi se pri tem ne obravnavalo, mar» več bi se vršila o tem posebna direktna pogajanja pozneje. Zmanjšanje zavezniških dolgov Ameriki Newyork, 14. jan. d. V nasprotju z od* klonilnim stališčem oficijelnih ameriških krogov in večjega števila uglednih politi« kov sta sprejela Wallstreet in ameriški tisk predlog predsednika Chase National Bank Alfreda NVigginsa o zmanjšanju za» vezniških dolgov Ameriki simpatično. Ce» la vrsta vplivnih finančnikov je v previd« no formuliranih izjavah priznala, da bi zmanjšanje dolgov 'brez dvoma prineslo gotove koristi. Nekateri izmed njih odkri» to izjavljajo, da bi zmanjšanje dolgov predstavljalo sploh pričetek novega pro* evita. Obenem pa je večina zagovornikov sprotstvo velike večine kongresa, ki je v tem vprašanju odločilna Samo kongres namreč more odobriti zmanjšanje dolgov. Wigginsovega načrta mnenja, da čas za ta» ko akcijo še ni ugoden, ker obstojajo mnoge politične ovire, predvsem pa na» Nemški dnevnik v Sofiji Sofija, 14. januarja AA. Listi poročajo, da začne v kratkem v Sofiji izhajati dnevnik v nemščini, lei bo seznanjal centralno Evropo z življenjem in dogodki na Bolgarskem. Inšpekcijsko potovanje bana v obmejnih pokrajinah Včeraj ie poselil ban dr. Marušič s svojim spremstvom Prevalje, Mežiško dolino in Slovenjgradec, danes pa pride v Celje Prevalje, 14. januarja AA. Po včerajšnjih posetih v prekmurskih srezih in v Ljuto» meru se jc snoči g. ban vrnil v Maribor, odkoder je davi ob 5 40 z vlakom odppto» val skupno s pomočnikom dr. Pirkmajer« jem in ostilim spremstvom v Preval ie 'n v Slovenjgradec. Tudi prebivalstvo srczfiv ob koroški meji je dokumentira'o da zna ceniti in spoštovati energični ukrep Nj. Vel. z dne 6. ianuaria Sprejem v Prevalju V Prevalju je na postaji pričakovalo g. bina mnogo občinstva, župan Lab/rvnik z občinskimi odborniki, zastopniki državnih uradov, predstavniki kmetskih organizacij, trgovskega gremija, ko\a jugoslovenskih se» ster. Sokoli in ognjegasci Župan Lihovnik jc v prisrčnem govoru pozdravil bana. ki se mu ie zahvalil, na kar je gdč. Labovni» kova, učenka trgovske akademi je v M'ri* boru, v krasnem govoru pozdravila bana. zlasti kot patrijota in Sokola in mu preda* U krasen šopek. Prav tako jc dala šonek tudi pomočniku bana dr Pirkmajcrju. Ban jc liubko deklico poliubil Želje prebivalstva Nato so se koi pnčeb sprejemi deputa» ci j v poslopju sreskega načelstva. Najprej so bili snrejeti državni nameščenci, nato pa ostale dcputaciie. ki so predložile svoje prošnje in težnje. Predvsem je bilo govo» ra o dokončni ureditvi vprašanja sedeža dravograjskega sreza Razpravljalo se je tudi o vprašanju vo;ne odškodnine. Že več» krat so vojni oškodovanci dravograjskega in slovenjgraškega sreza kakor tudi begun» oi iz Koroške predložili nr.ošnje ministrske» mu predsedniku in Ni. Vel. za podporo, da se po 12 letih vrne škodi, ki jo ie pre» trpelo prebivalstvo od avstrijskega Volks» wehra pri osvobodilnih boiih za Koroško. Prav posebno ŠKodc so trncli oni narod* njaki iz Koroške, ki so bili za časa koro* ških bojev izronani in ki se niso mogli več vrniti m svoi dom Zakon o povračilu voj* ne škode na ne predvideva možnosti izpla* čila te škode prebivalstvu bivše avstro* ogrske države in tako to prebivalstvo ni oreielo še nikake odškodnine Zato so pre* bivalci predložili g banu prošnjo s temi točk "mi: 1 da se za'ron o oovra^ilu voine škode z dre 30 iuniia 1an G°ršak Ban se ;c zahvalil z* lepi pozdrav, nato pa je r>ose« til bolnico krajevne bratovske skladnicc. Tudi tukaj si ie g ban ogledal osnovno šolo. nakar se jc s spremstvom vrnil v Pre* valje. odk,>dfr je v avtomobilu nadaljeval pot v Slovenjgradec. V misHnjski prestolnici Slovenjgradec, 14. ian. A A. Čeprav j prihod bana zaradi poseta Mežiške do» line nekoliko zakasnil, je vendar misjinj»' ska -stolnica Slovenjgradec nad vse sve» č^no in navdušeno sprejela g bana Vsa poslopja so bila v zastavah. Pr*;d hišo src» skega načelstva sc je zbrala šolska mlad« na, /okoli in gasilci, državni nameščenci in zastopniki okoliških občin. Bana je v krasnem in jedrnatem govoru pozdravil župan Bratkovič. ki je izrazil vdanost tamošnjega prebivalstvi- kralju ;n obljubil čvrsto in složno sodelovanje pri izvršitvi idej Nj. Vel. kralja z.' utrdite» in konsolidacijo naše države. Ban se je zahvalil za pozdrav, nato pa je hčerka sreskega načelnika Silvica Vihar» jeva deklamirala pozdravno pesmico in 'z» ročila banu šopek cvetic. Ban je deklico poljubil na čelo. Zupan Bratkovič je nato pozdravil še pomočnika dr. Pirkmajerja, ki je pred 15 leti služboval v Slovenjgrad» cu in dobro pozna tukajšnje prebivalstvo in njegove potrebe. Posebno lep vtis ie napravila velika množici šolske mladine, ki je prav navdušeno in prisrčno vzklika» la Nj. Vel. kralju in banu. G. ban je nato snrejemal deputacije raznih organizacij, ki so mu sporočile želje prebivalstva. JunrV odpotuje v Celje. Kraljevski dvorec v Zagrebu Zagreb, 14. jan n. Danes dopoldne je mestna občina zagrebška prevzela od rod» bine Pongračcve palačo v Visoki ulici. Ob 10. se je oglasila delegacija mestne obči« ne pri Pongracu ml. ter sestavila inventar palače in dosedanjemu lastniku izplačala ostanek kupnine, tako da je sedaj dejan» sko in formalno mestna občina zagrebška lastnica te palače. Popoldne so pregledali poslopje arhitekti zagrebške občine, da ugotovijo, kje in kaj je treba v dvorcu urediti, da bo pripraven za bivanje naše kraljevske rodbine. Ukinitev uvoznih dovoljenj za živa goveda v Nemčijo Beograd, 14. januarja AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je sporočil našim gospodarskim organizacijam, da je Nemčija ukinila uvozno dovoljenje za uvoz žive govedine in živih ovac ter mesa v hermetično zaprtih posodah. Ta uredba je stopila v Nemčiji v veljavo 27. novembra l. 1. Zato bo poslej potrebno samo uvozno dovoljenje za žive svinje, svinjsko meso in konzerve iz tega mesa. Izplačilo kuponov Vojne škode Beograd, 14. januarja AA. Izplačilo kuponov sedme 2 in pol odstotne državne loterije za vojno škodo se začne 1. februarja t. 1., in sicer pri blagajnah oddelka za državne dolgove in državni kredit finančnega ministrstva, pri vseh davčnih upravah. pri Poštni hranilnici in njenih podružnicah, na vseh poštah in pri Zavodu za obračunavanje pri zagrebški borzi. Ker se po predpisih glede izplačila teh kuponov ne glede na število kosov kuponi izplačujejo samo ob predloženih spiskih s serijami in števili vseh kuponov, ki jih morajo izpolniti donositelji, se opozarjajo vsi lastniki kuponov, da takoj predajo s kuponi tudi te spiske. Tiskani formularji se dobe od 15. januarja dalje pri likvidacijskem oddelku za državne dolgove in državne kredite v Beogradu. Jugoslovensko-madžarska trgovska zbornica Budimpešta, 14. januarja. Pod predsedstvom finančnega ministra Tibora Kaiaya : bo 24 ianuaria vršila ustanovna skupina jugoslovensko - madžarske zbornice, bo delala za poglobitev medsebojnih gospodarskih odnošaiev. Slovenski delavec umrl v Splitu od lakote Split, 14. januarja n. Na Solinski cesti __ je pripetil včeraj žalosten dogodek. Pekovski delavec France Moder, doma iz Slovenije, se je zaradi onemoglosti zgrudil in od lakote umrl, preden mu je bilo moči pomagati. Moder je prišel iz Slovenije, da si poišče službo, kar pa mu ni uspelo Tri leta ječe za nonarejeno spričevalo . Beograd, 14. januaria p. Pred beograjskim prvostopnim sodiščem je bil danes obsojen na tri leta robije bivši uradnik finančnega ministrstva Vladislav Nikolič, ki je ponaredil srednješolsko spričevalo, da bi dobil boljšo službo. Izgovarjal se je, da je storil to zaradi tega, ker se ^e bal, da bo sicer reduciran, se Snežni viharji v Franciji Pariz, 14. jan. sg Po raznih delih Fran« cije vlada že nekaj dni nenormalno vre» me. V številnih krajih je zavladal hud mraz s snežnimi viharji. V Marseillesu in okolici sta povzročila vihar in toča veliko škodo. Promet s parniki je zelo oviran. Tudi v drugih južnih mestih jc temperatu» ra nenavadno padla. Ne samo v Parizu, temveč tudi v številnih drugih večjih mc» stih se je pojavila hripa., vendar je doslej potekla brez težjih posledic. Snežni za» meti so posebno občutni v vzhodni Fran» ciji in Alzaciji*LorenL Na nekaterih želez» nicah zastaja promet. Vlaki na progi iz Pariza v Štrassbourg imajo znatne za» ~>ude. Tripolis, 14. jan. s. Silen vihar, ki je do« segel ponekod hitrost 100 km na uro, je divjal oonoči v Tripolisu in okolici ter povročil vzdolž obale veliko škodo. Ru» v 1 je drevje in podrl mnogo brzojavnih drogov. Električne napeljave so prekinie» ne. Tri osebe so bile ubite, dve pa težko r-jeni. Silen mraz na vzhodu Moskva, 14. jan. Vso Rusijo in Sibiri» jo je zajel nenadoma izredno mrzel val. Temperatura je padla ponekod na 60 sto* pinj pod ničlo. Zaradi silne zime so mo* rali v več krajih ustaviti železniški promet. Nova železniška proga v vzhodnem Tur» kestanu je popolnoma zasnežena. V raznih krajih je obtičalo v snegu 74 vlakov. Tokio, 14. jan. Kakor poročajo divjajo po vsej Japonski silni snežni viharji, ki so napravili povsod ogromno škodo. Mrzli val je nastopil tako nenadoma, da je povzročil v prometu velik zastoj. V Tokiu je silno mrzlo. Silni viharji so divjali tudi na mor» ju. Mnogo ladij je izgubljenih. Najbržc so sc potopile. Mnogo ljudi je postalo žrtev izrednega mraza. Takata, 14. januarja AA. Vihar je porušil tisoč hiš, 61 motornih ladij je bilo poškodovanih in se je deloma pogreznilo. Pet oseb je utonilo. Peking, 14. jan. V vsej Kitajski jc na» stopila silna zima. Luka Tientsin je zamrz» nila. V Harbinu je nad 40 stopinj C mra» za. Povsod divjajo silni snežni viharji. Po dosedanjih vesteh je zmrznilo na tisoče ljudi. Vzrok lyonske katastrofe Pariz, 14. januarja. Pri čiščenju na kraju znane katastrofe v Lyonu so ugotovili, da je bil neposreden vzrok nesreče veliko podzemsko jezero. VrPin^sfca na no ved Zajrrebška vremenska napoved za dan«'*: Precej vedro ali lahno oblačno, temperature zmerne, nato porast oblačnosti. — Situacija Tferaišnjeea dne: Barome^erska depresija. ki ie ležala nad severno Evropo, ie zavzela poslednji dan večji del centra'ne m južne Evrope. Nad Sredozemskim mir'em leži barometerska depresija, ki se poslednjih 24 ur ni bistveno spremenila. Pritisk je v splošnem padel za 0.3 do 5.5 nun. slasti na vzhodu, najmanj pa v Primonu. Temperature so padle za do 3 stopinie v južnem Primorju. dočim so se drugod dvignile za 1 do 8 stopinj. Pnnajska vremenska napoved ra četrtek: Spremenljivo, niorda mestoma lahek sne«:. Temperatura malo spremenjena; morda pozneje malo višja. > JUTRO« fit. n ~3 Qstrtefc, 1SL I 1931 Naši kraji in ljudje Uspehi smotrenega planinskega delovanja Občni zbor podružnice SPD v Mariboru Maribor, 14. januarja Planinstvo v zadnjih letih menda nikjer v naši državi nima zaznamovati tako ogromnega razmaha kakor v skrajnem seve rnozapadnem kotu naše države, kjer postaja zlasti Pohorje od leta do leta bolj privlačna točka ljubiteljev prirodnih ča-r v Ln krasot. Gojitev zimskega sporta je zanimanje za naše Pohorje le še dvignila in baš letos je naval zimskih športnikov na pohorske postojanke tako ogromen kakor še nikdar. S ponosom lahko zre mariborska podružnica Slovenskega planinskega društva na uspehe in sadove svojega sistematičnega in smotrenega delovanja za povzdi-go planinstva. Zadoščenje in obenem veselo razpoloženje za nadaljnje delo je odsevalo tudi na snočnjem polaganju letne bilance te najagilnejše in najbolj vzorne podružnice SPD. Skupščino, ki se je vršila v Narodnem domu, je posetil tudi predsednik osrednjega odbora dr. Fran t o m i n š e k, ki so mu priredili naši planinci spontane prisrčne ovacije. Nad tri ure je sicer trajala skupščina, vendar ni bil nihče izmučen. Vsi so z velikim zanimanjem poslušali stvarna poročila referentov številnih odsekov, ki kažejo vseskozi zelo razveseljivo sliko preteklosti in tudi lepe perspektive za bodočnost. Mnogoštevilni odbor tvori harmonično celoto v vsakem pogledu, kar je tudi najboljše jamstvo za smotreno in plodonosno delo. Diplomatska uglajenost podružničnega dolgoletnega zaslužnega načelnika dr. S e-n j o r j a zna premostiti vse ovire, njegova bistroumnost izbrati vedno najboljše med dobrim. Vsekakor odbor, za katerega je podružnica lahko ponosna. Skupščini so prisostvovali tudi dolgoletni urednik ^Planinskega vestnika«, ravnatelj dr. Josip T o m i n š e k, predsednik SK Maribora dr. S t a m o 1, predsednik Zimsko-sportnega podsaveza G o 1 u b o-v i č, zastopnik podravske podružnice SPD ravnatelj Franc P i š e k ter predsednik stavbne zadruge »Ribniška koča«, inž. VI. š 1 a j m e r. Načelnik podružnice dr. S e-n jor je vse iskreno pozdravil ter podal nàto kratko sliko delovanja podružnice v preteklem letu, katero čakajo zaradi vedno večjega razmaha planinstva v naših krajih tudi vedno težje naloge. S toplimi besedami priznanja in hvaležnosti se je spominjal banske uprave v Ljubljani, Zveze za tujski promet v Mariboru in Ljubljani, Posojilnice v Narodnem domu ter Žimsko-sportnega odseka SPD Maribor -Ruše, ki so v pravilnem pojmovanju težkih nalog ter upoštevanju velikih uspehov priskočili podružnici z izdatnimi denarnimi sredstvi na pomoč. Z veseljem je ugotovil, da prihaja končno vendarle do realizacije pohorske ceste, ki bo na visoko odprla Pohorje tujskemu prometu. S pozivom k nadaljnjemu uspešnemu delu v korist skupnosti je načelnik podružnice ob živahnem ploskanju zaključil svoje porodilo. Podružnična mravlja, tajnik Božo G a j-š e k, je opozarjal na velike gmotne žrtve, ki jih je imela podružnica, ako je hotela zadostiti in se prilagoditi zahtevam planincev. Otvorjeno je bilo novo zavetišče pri Sv. Pankracu, izvedle so se nujne preureditve in nove zgradbe pri Mariborski koči ter izvršila najnunejša popravila na Klopnem vrhu. že obstoječe postojanke bo razbremenila nekoliko še v gradnji nahajajoča se Ribniška koča Podružnica je odpravila pobiranje vstopnine, kar je bilo nepraktično za pohorske razmere ter določila enotne cene za prenočnino, jedila in pijače na vseh postojankah na Pohorju. Cesta na Pohorje bo s posebnim odcepom zvezana z Mariborsko kočo, kar bo turizem na Pohorju še znatno povečalo. Blagajniško poročilo dr. š n u d e r 1 a izkazuje" 1.373.609 Din prometa in 193.381 čistega premoženja. S širokopotezno politiko je znal odbor izposlovati prav lepe podpore ter uživa zaupanje merodajnih Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natrganih črevah, abcesih, sečnem pritisku, odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba narav-r:e vFranz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih sluča jih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vede. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah. oblasti. Odboru je bil soglasno ln s ploskanjem izdan absolutorij, knjigovodji g. S o r š a k u je bila izrečena še posebna zahvala. Poročila gospodarjev Mariborske koče, na Klopnem vrhu in zavetišča pri Sv. Pankracu izkazujejo razveseljiv napredek obiska. Zlasti Mariborska koča je dosegla lani naravnost rekorden obisk gostov. Načelnik dr. Senjor je izrekel pri tej priliki še posebno zahvalo mag. tehničnemu uradniku g. Francetu B e z 1 a j u, ki je z veliko požrtvovalnostjo nadziral preuredit-vena in druga dela pri Mariborski koči. Zimsko-sportni odsek je priredil že celo vrsto smuških tečajev in eno tekmo na Pohorju, s skioptičnimi predavanji pa bo skušal še dvigniti zanimanje občinstva za zimski sport, ki bo na široko odprl Pohorje tujcem tudi pozimi. Tudi Aljažev klub, ki obstoja iz samih duhovnikov, je izvežbal že nekaj svojih članov v smučanju ter skrbi agilno za dušno skrbstvo planincev. Zvesto in z uspehom stojita podružnici ob strani še propagandni odsek in klub »Meja«, ki vzbujata zanimanje za našo skrajno severno mejo, ki potrebuje čim tesnejših stikov z zaledjem. Ob zaključku skupščine se je oglasil k besedi še predsednik osrednjega odbora SPD v Ljubljani dr. Fran T o m i n š e k, ki je dal ponovno duška svojemu veselju nad smotrenim in harmoničnim delom celokupnega številnega odbora mariborske podružnice ter jo s ponosom nazval naj-vzornejšo in najagilnejšo. Ob ponovnih navdušenih ovacijah je načelnik dr. Senjor ob 23.15 zaključil lepo uspeli občni zbor. Beograjsko pismo Beograd 11. januarja. Pravoslavni božični prazniki so minili in Bog že ve. kaj dela. Pomislite si vendar, kaj naj bi počela sedaj, po božiču, vsa beograjska »dečurlija«, če bi ne bilo pričelo snežiti. Božič s svojimi starimi običaji ji je dal dovolj dela, sedaj pa zopet sneg. Prej v blatno morje izpremenjene ulice so sedaj lepo bele in gladke in vsepovsod, kjer gre le količkaj navzdol, se vse gnete drobnjad; s sankami in drsalkami Orožništvo zatiska ne samo enega, temveč vsa očesa in jih odpira edinolfc v najprometnejših ulicah. Po »Balkanski«, ki bi bila najprimernejša ]e sankanje seveda zabranjeno, toda drugod zlasti tam, kjer ni tramvaja, pa se sanka vse, malo in veliko. Ali vam ie pokalo vse božične dni vsepovsod po Beogradu, vkljub vsem prepovedim. ki pa se itak ne izvršujejo ravno preveč strogo. Videl sem, kako je paglavec »opalik prav pred nosom orožniku, ki je neopaženo prikorakal okolu ogla. Mali »prestopnik« se je tako prestrašil moža postave. da mu je zdrknila »prangija« iz roke, ali je potem, ko je videl, kako se je varnostna oblast namuznila njegovemu strahu, veselo zavriskal, hitro pobral »prangijo« in izginil na bližnje dvorišče. In kako so iznajdljivi ti mali božični streljači. Ker smodnika ne dobe, si sestavljajo sami svoj »barut*. Kupijo zmletega žvepla in ga pomešajo s ikalikloroms, praškom za grgranje proti angini, ki ga morejo dobiti v vsaki drogeriji. In to dvoje jim daje imeniten smodnik »Prangija^: pa je kakih deset centimetrov dolga, na enem koncu zaprta železna cevka. Treba je potein samo še cevi primernega žeblja (iglice) Cevka in žebelj sta pritrjena na močnejši, tako pritrjeni žici, da žebelj točno vpada v cevko. Cevka se napolni z ono mešanico, toda samo toliko, da gre tudi še nekako tretjina žeblja v cevko in »prangija« je nabasana. Udariti je treba potem samo ob zid, da žebelj močno udari v »barut«, pa — bum! »Prangija« poči brez uporabe »kapice«. Otroci so tako spretni pri uporabi »prangij«, da se nikdar ne čuje, da bi se zgodila kaka nesreča. Streljajo pa vse božične praznike vsepovsod in ob vsakem času in nihče jim ne zameri njihovega veselja. Sedaj seveda »prangiie« počivajo, ali oglasile se bodo zopet jutri zvečer, za »do-ček« pravoslavnega »novega leta« in pa na predvečer »Bogojavljenja«, pravoslavnih »Treh kraljev«, ko se opolnoči oznanjajo s topovskimi streli. Kakor »dečurlija« po svoje, pa ima tudi beograjski ženski svet sedaj po božiču svojo posebno zabavo. Da, zabavo, kajti kaj je vendar za ženstvo zabavnejšega od po-menkov o — toaletah In tega gradiva ne bo zmanjkalo Beograjčankam tako kmalu. Saj je vendar tretji dan božiča kraljičin rojstni dan in zvečer veliki dvorni ples, kjer se razkaže vse, česar si more poželeti' žensko srce. In še nekaj je, kar beograjsko ženstvo zanima te dni poleg spominov na dvorni ples, toda nekaj, kar gre nekam čisto dru- gam: ▼ gospodinjstvo. Na »Zelenem vencu«, na tamkajšnjem trgu je Glavna zveza srbskih podeželskih zadrug odprla svojo prvo prodajalnico, v kateri se prodajajo razna živila, ki prihajajo tako na trg brez posredovalcev in prekupčevalcev med pridelovalcem in porabnikom. Krompir, fižol, čebula, jabolka, suhe češplje, med, sir, gnjat, sla» nina, mast, sirovo maslo,^ jajca itd. naravnost iz zadružnih skladišč na trg. Cene so zato seveda precej nižje kot so pa pri ostalih prodajalcih, če ti prodajalci niso kmetje, ki so sami prinesli svoje pridelke na trg. Ta prodajalnica je prva svoje vrste, toda v kratkem dobe enake prodajalnice vsi beograjski trgi in tudi trgi po drugih večjih krajih na področju omenjene zadružne zveze, kar bo gotovo precej pripomoglo k znižanju cen najnujnejših življenjskih potrebščin. Ta novost je gotovo vredna vse hvale m vsestranskega zanimanja. Jubilej kapelske Kmečke posojilnice Kapele pri Dobovi, 14. januarja. Pred kratkim je obhajala tukajšnja Kmečka posojilnica za naše razmere redek jubilej: 25detnico svojega obstoja. Pro« slava jubileja se je vršila nedavno nedeljo na sicer skromen, a "rijetno domač način. Dopoldne se ie vršila slavnostna seja načelstva in nadzorstva, ki jo je otvoril sedanji načelnik g. Franc Strgar, spominja» joč sp uvodnem govoru tudi ustanovitev in odbornikov, ki so nas že zapustili za --■'-io... Glavno poročilo — historijat postanka, razvoja in delovanja prekorist» ne^a zavoda — je podal dejanski ustano» vitelj in ves čas obstoja njen duševni vo» '■'•'teli. šolski upravitelj v p. g. Josip Peč« nik. Na njegovo pobudo se je posojilnica Ustanovitelj Kmečke posojilnice nadučitelj v p. Josip P e č n i k, častni občan kapelski in zdaj tudi častni član zavoda. pred 25 leti ustanovila, kumovali pa so ji, deloma že pokonani domačini g. Medve» dee, Sevnik, Janežič, Požar, Šmalčič, Zor» čič itd. Marsikateri udarec je doživela v teku četrtstoletnega obstoja, marsikatero skrb so naprtile obstoječe razmere med svetovno vojno in po njej članom uprave, a vse je bilo srečno prebrodeno, vse ne» varnosti so bile po zaslugi g. Pečnika in ostalega odbora srečno odvrnjene. Danes je zavod trden, vreden našega za» upanja, ki ga tudi med tukajšnjim pre» bivalstvom vsestransko uživa. To so tudi naglašali posamezni govorniki po slavno« stni seji, ko so se v prijateljski družbi se» stali v Zorčičevi gostilni vsi sedanji člani Ljubljana Ima novo senzacijo! Greta Garbo govori nemški v prekrasnem monumentalnem velefilmu po istoimenski drami Evgena O' Neilla, :: Ana :: CHRiSTlE Theodor Shall in Hans Junk ermann Najnovejši Paramountov zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. popoldne. Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124. ; i?-1'®! t Siiifhlii 11 '•li1:''' 'V wijnjjiiijji1'. àiiliiitiijlj ̧Ì| ppljijM II ilil'ìS&SI iliWfcS! lift« li iffw:.' ti' .*:; : . E-isjlift' liifi" Un.il'V' i uprave ter v iskrenih besedah slavili 25« letno delovanje posojilnice in njenega vztrajnega voditelja g. J. Pecnika, ki je bil v priznanje zaslug soglasno izvoljen za nieneoa častnega člana. Čestitkam se pri« družujemo tudi mi in želimo zavodu še v bodoče mnogo uspehov pri delovanju za gospodarsko povzdigo našega kmečkega ljudstva, zlasti sedaj, ko je splošna gospo« darska kriza tako trdo posegla v življenje našega malega kmeta in obrtnika. — J. M. Požar zaradi neprevidnosti Jesenice, 14. januarja. Poročali smo že, da je na novega ieta zjutraj gorelo gospodarsko poslopje KID na Blejski Dobravi. Prvotno se je domne» vaio, da je požar zanetila zločinska roka, ki je r.ožigala v zadnjem letu v več krajih našega sreza, toda na Dobravi je povzročil požar le nesrečni slučaj. Te dni so marljivi javorniški orožmki prišli na sled, da je požigalec 264etni Ja» nez Koselj iz Gorij, ki služi za hlao'ja pri prevozniku Edvardu Fülleju na Blejski Dobravi. Koselj je priznal, da je on po nenrevidnosti povzročil požar ter pou.lar« jal, da ga je radi tega čina tako pekla ve., t, da se je sam hotel javiti orožnikom, toda u bojazni, da ne bi izgubil službe, jc to opustil. i .a Silvestrovo noč je prišel pozno zjti» traj vinjen v to gospodarsko poslopje, kjer je navadno spal. Kadil je cigareto, a ker je bil lačen je segel v kovčeg po potico. Cigareta, ki jo je položil na po» krov kovčega, pa je pri tem padla raz pokrov in za.etila nemo, ki je že spal ter povzročila ogenj, ki je uničil inventar in del poslonia ter povzročil Fülleju 6000 dinarjev, KiD pa 20.(100 Din škode Koselj j" bil na podlagi svoje izpovedi aretiran in prepeljan v sodne zapore v Radovljici. Ljudsko gibanje v rudniškem revirju Trbovlje, 14. januarja. Lani se je rodilo 276 fantkov in 221 punčk, skupno 497. Število rojstev je od 1929 narastlo za 52. I mrlo je lani 105 moških in 90 žensk, skupaj 195. Število smrtni' nrmerov se je znišalo v primeru z letom 1929 za 34. Največ smrtnih primerov je bilo v otro* ški dobi do 15. leta in sicer 91, kar znaša skoro polovico. V mladeniški in dekliški dobi od 16. do 30. leta jih je umrlo 16, v moški in ženski dobi od 30. do 50. leta 36. od 50. do 70. leta dalje 19. Najstarejši mrlič je bil star 88 let Med boleznimi, ki so zahtevale največ žrtev, so otročke bo lezni, tako želodčni in črevesni katar kot posledica slabe prehrane ter življenska slabost kmalu po rojstvu, čemur so go* tovo vzrok slabe socialne razmere. Na na« lezljivih boleznih, škrlatici in da vi ci. je un.rio "et otrok. Prilično veliko žrtev so zahtevale tudi bolezni tuberkuloznega zna« čaja. in sicer 20. Na raku je umrlo 7 oseb. smrtno ponesrečenih je bilo 8, samomori pa 3. Na tifusu je umrla 1 oseba in na Iti« pusu tudi 1. Zaradi ostarelosti jih je umr« lo 12. Poročenih je bilo doma v farni cerkvi 123 parov, v drugih cerkvah 24. 73 ženinov je dobilo neveste iz drugih far. Skupno je bilo tedaj oklicanih 220 parov. Glede statistike je zanimiv konsum me» sa. Lani so zaklali v Trbovljah 2 bivola, 35 bikov, 314 volov, 711 krav, 67 telic. 936 prašičev. 727 telet n 102 komada drobnice, v Hrastniku pa 7 bikov, 288 volov, 24 krav, 37 telic, 484 prašičev, 387 telet in 26 koma« dov drobnice. ČEVLJI PO INVENTURI ŽELIMO TEMELJITO IZPRAZNITI „PETOVIA", Ljubljana, Dunajska cesta la ULTURNI PREGLED Iz ljubljanske opere (Prafella : Nina nana, punčka moja. — gaf-ranek-Kavif : 1'icurine.) Ne morem reči. da sem včeraj navdušen zapustil opero. Z mladinskimi, otroškimi gledališkimi rleli^ je vedno kaj narobe. Morda bi bilo boljše, če bi pri presoji takih rf či človek ne imel prav nič pedagoške krvi v sebi, če bi gledal na vse odkritosrčno z otroškimi očmi. Vendar pa se filistrstva' težko popolnoma otrešeš. In tako sem ob včerajšnji premieri otroške »opere« >Nina italijanskega ppdagotra-komponista rana - Pratelle premišljal o koristi in, recimo, nrkoristi takih vprizoritev in jih tehtal; prišel sem do zaključka, da je to malodane več drugega nego prvega. Prvič je vse pravljično dejanje tega dela zlasti v prvem dajanju, tako zamotano, da mladina konč-np^ra nauka trotovo docela ne razume; ne tista, ki opero posluša, a morda še manj ona, ki v nji igra. Dalje je bila že mnogo» krat beseda o tem, da nedorasli ljudje, otroci, vlos. v katerih kopirajo odrasle, ne morejo nikdar podajati z razumevanjem, saj je tako pačenje njihovemu dosedanjemu doživetju tuje. Nastati morejo samo kart-katurne kopije ali nasilno in umetno naštu-dirane marionetne igrače. Takib vloe je bilo včeraj precej in vse so se videle nenaravne; kar so pa podali otroci v resnično otroških vlogah, je bilo baš nasprotno, namreč prav dobro. Manj ko pridigaš otrokom, manj ko jim daješ sentimentalnih moralnih naukov, tem bolj se boš približal njihovi nepokvarjeni, že itak dobri duši. Resnost sentimentalnost, solzavost itd. ne vpliva nanje, jih ne vabi. še manj pa navaja k premisi jan ju. Golia je to zadel v svoji »Prin-ceski« mnogo boljše. Otrokom daj živega veselja, radosti, smeha, šale, zabave, saj je pred njimi suhoparnega in težkega še mnogo preveč. Ne vem dalje, ali se morejo staisi sodelujočih vedno in izlahka strinjati s poznimi urami, v katerih pridejo otroci po predstavah domov, (saj morebiti ni bila ta edina predstava), zlasti ne v šolskem času, posebno še ne bodo zadovoljni učitelji, ker učencem, ki sodelujejo, šume sedaj dru^a reči po glavi, najmanj pa učenje. Starši sami imajo razne nepotrebne izdatke, iti dm>-rajo v teater, da spremijo domov, (seveda jo to teatru v korist, kajti vsak rad kupi prostor, da vidi svojega otroka na odru), ne vem tudi, ali je prav, da pridobimo, četudi državno podjetje, izkorišča sile nedoraslih otrok, da privabi v svoj zavod publiko itd., itd. Po »Punčki« so se pa ti malčk' razlezli po vsem teatru, inkomodirali m motili posetnike ob pavzi in med »Figurl-nami«. a Tako govori sedaj siten in magari, ozko-srčen pedagog o tej stvari. Morda bi pa se našli še sitnejši. Otroci pa so po drugi strani nauče bolj ali manj svobodnega kre-tanja, če se vam vidi, da je sedaj že čas za to; dalje kolikortoliko samostojnosti, če niso popolnoma le lik režiserja; lepega vedenja, če ni to le kopija starejših ljudi; v resnici pa se jim oglasi pono9 nad izvršenim delom, samozavest; doživeli so nekaj novega, zanje silno velikega; preizkuisili so svoje moči, pazabavali sebe in svojce. Oba, režiser in dirigent, gg šest in Stri-tof, sta imela z delom, kar prav rad verujem, strašno mnogo opravka in truda, celo več, nego bi stvar zaslužila. Tudi slikar se je potrudil in ustvaril dve prav lepi, morda celo kar rreveč lectarski podobici. Glasba Pratelle je dražestna, instrumenta-cijsko interesantna, duhovita, no, futun-stična nikakor ni. Mnogokrat daje premalo opore pevčkom; tako mora n. pr. deklica, ki pestuje ob sklepu svojo punčko in jo uspava, viseti glasovno med silno delikal-ninii, razsežnimi instrumentalnimi barvami in bi tam še odrasla pevka plavala. Poznam vrsto mladinskih oper, n. pr. Cezarja Kjuja »Rdečo kapico«, ki jo je po naročilu carskega dvora napisal za carjeviča in ki je v resnici v vsakem oziru otroška opera, dalje n. pr. celo serijo Rebikovih dramatiziranih in uglasbenih basni po Krilovu za otroke, fine, hvaležne svari itd., videli smo že v Ljubljani neko Hayderovo mladinsko operico. Nemci in Čehi pa imajo najbrž takega materijala dovolj. Predsta-vica je bila srčkana in je imela tudi iokaj ljubezniv uspeh. Publike pa, razven staršev, ni privabila mnogo. Po »Punčki« smo videli Safranek-Kavi fer balet »Figurine«. Samo slišal sem ga lani po radiju iz Bratislave ter že takrat napisal o njem, da je glasbemo interesan- ten ter razkošno instrumentalen. Pri vče= rajšnji predstavi je sodeloval baletni zbor pod vodstvom plesnega mojstra Golovina in Drenovec kot pesnik. Snov je zelo mična; spominja na Andersenove pravljice in je kakor nalašč pripravna za ljubezniv balet Šafranek-Kavičeva muzika se giblje v raz-sežni skali raznih ubranosti. Slišimo src, kano »Spieldosenmuzik«, španski, holand-ski, petdelni baročni ples, muziko najralič-nejšega žanra, vendar enotno in vseskozi zanimivo. Le instrumentacija se mi je sedaj videla morda nekoliko preveč mozaikna, kar je kazalo na dokaj otežkočeno medsebojno orkestrsko soglašanje. V splošnem so »Figurine« zapustile muzikalno močnejši vtis nego koreografski. Plesi se niso odlikovali po originalnosti in iznajdlivosti. Obe deli je dirigiral g. Štritof z ljubeznijo in le njemu lastnim gorkim temperamentom. - —č. >Savremenikc. Izšla je 2. številka novega literarnega tednika >Savremenik«, ki ga izdaja g. Milan Begovič v Zagrebu. List po svojih dosedanjih dveh številkah obeta več, nego vsi prejšnji podobni poizkusi, da bi dobil jugoslovenske >Les Nouvelles Lit-terairesc ali »Die literarische Welt«. Ure-jevan je vešče in tehnično odlično opremljen: utesnjuje ga prostor, zakaj na 4 straneh ni moči dati tega, kar dajejo drugi taki listi, ki izhajajo v večjem obsegu. Druga številka je prav zanimiva: predvsem omenjamo avtobiografijo zgodaj umrlega avtorja >Gjuke Begoviča« Ivana Kozarca z odlomkom njegovega vojaškega dnevnika. Otto Pick je prispeval članek o nemški kulturi na Češkoslovaškem, Ive Mihovilovič piše o fašističnem stališču do književnosti, Josip Badalič nadaljuje svoj esej o Igoru Sevei-iajninu.. Vrhu tega so natisnjena še neobjavljena pisma škofa Strossmaverja in Luke Botiča. Pesmi sta prispevala Todor Manoj-lovič in Sv. Štefanovič, A. Bonifačič pa meti drugim ocenjuje Zupančičev prevod Cald«-ronovega sZalamejskega sodnika«. >CaI-deron je dal svojim tipom plastiko sodobnika Ribere, isto jedrnato surovost in sočnost, a Župančiču je uspelo, da to adekvatno izrazi v slovenščini«, številka prinaša tudi 3 reprodukcije slik I. Miše. Posamezna številka sSavremenika« stane 3 Diri. Smrt dveh francoskih pisateljev. V dominikanskem samostanu Blaune je umrl francoski lirik Adolphe Retté, Čigar pesmi nnj-des v vsaki boljši antologiji moderne francoske lirike. Retté je bil nekoč socialistični in libertinski pristaš, pozneje pa je postal konvertit in je s svojo izpovedjo »Od hudiča k Boguc vzbudil pred vojno mnosio hrupa in spiošne pozornosti. Kot' pesnik > bil simbolist. — Umrl je znani potonisec m avtor lahkih, interesantno pisanih romanov, Claude Anet. še nedavno ie izšla ni~-gnva knjiga »Rayerling«, iz katere so naredili dramo. Nje jugoslovenska premiera bo v prihodnjih dneh v Zagrebu. Anet je bil tipičen reportažni pripovednik in izbo-ren novinar. Poincarejeri spomini. Dne 12. t. m. je izšel v Parizu pri Plonu 7. zvezek spominov Raymonda Poincareja. Zvezek se iinenuis »Guerre de siège« in obsega dogodke L 1915 r POD POKROVITELJSTVOM Nf. VEL. KRALJA 17. JANUARJA 1931 SLOVANSKI — VEČER • TABOR 1 Ls J Domače vesti * Kraljica Marija kumuje zastavi Jadranske Straže. V zveza z desetletnico svojega delovanja ie krajevni odbor Jadranske Straže v Beogradu sklenil, da dosedanje napore za dosego svojih smotrov manifestira s posvečenjem svoje zastave. Blago-siovljenje se bo vršilo to nedeljo v Oficirskem domu. Botra zastavi bo Nj. Vel. kraljica Marija. Zvečer se bo v Oficirskem domu vršila slavnostna veselica v korist rodoljubnim nalogam Jadranske Straže. * Imenovanje šumarskih strokovnjakov. Minister za šume in rudnike je gg. višjega inšpektorja Koprivnika in načelnika za ru-*arst\o Belančiča imenoval kot strokovnjaka za šumarstvo in rudarstvo za nabave pri iinančnem ministrstvu. * Službeni list Dravske banovine objavlja v 3. številki med drugim: pravilnik o pobiranju pristojbin za deio ln proizvode v higienskih zavodih in higienskih ustanovah in njihovi uporabi; uvoz jugoslovenske živine v Francijo; način kontroliranja uporabe bencina; uredbo o izpremembi področja in mej upravnih občin Sv. Jero-nim, Motnik m Trojane v Dravski banovini ter pojasnilo o državni trošarini na žarnice * Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje natečaj za popolnitev mesta referenta tnženjerske stroke z letno plačo 12.000 Din, letno položajno plačo 24.000 Din, letno krajevno doklado 60d Din ter s funkcijsko doklado 4SGO Din. V po-štev pridejo kandidati, ki so naši državljani in so zmožni srbsko-hrvatskega ali slovenskega jezika ter imajo popolno fakultetno kvalifikacijo. Lastnoročno pisane prosine s potrebnimi dokazili se sprejemajo (io 17. L m. * Kmetijski tečaj v dravograjskem okraju. Kakor lani, se bo vršil tudi letos 6-te-denskj zimski kmetijski tečaj in sicer v Vubredu. Slavnostna otvoritev bo 20. t m. ob 14. v prostorih osnovne šole. Tečaj pri. redi kr. banska uprava sporazumno s sre-skiin načelstvom v Prevaijah. Pouk bo obravnaval položaj kmetijstva v okraju, trav-ništvo, svimjerejo, perutninarstvo, poljedelstvo, sadjerejo, zatiranje sadnih škodljivcev, uporabo umetnih gnojil, zadružništvo, gozdarstvo, higieno, kmetijsko računstvo, kmetijske zakone, kmetijsko knjigovodstvo, vrtnarstvo in čebelarstvo. Ker ie tečaj velikega gospodarskega pomena, je želeti, d? bo s strani kmetskega prebivalstva iz vseh bhznjih občin obisk zadosten. Obisk tečaja se priporoča tudi gospodinjam in dekletom, ker so gotove ure tudi posvečene gospodinjstvu, kar je razvidno iz načrta, ki je na ogled pri županstvu in pri šolskem vodstvu. Da bn uspeh popoln, se priporoča vztrajen obisk vseh predmetov tečaja. ki bo trajal do 22. februarja. * Šesttedcnski kmetijski tečaj v Cerkljah pri Kranju se bo vršil od 22. t. m. do 2-8. februarja t. 1. vsak četrtek in soboto od 8. do 12. v sobi lil. razreda osnovne šole. Poučevalo se bo na poljuden način kmetijsko spisje in računstvo, živinoreja, svinjereja. perutninarstvo, obdelovanje zemlje, naravna in umetna gnojila, glivične bo-!cz.nj in škodljivci, travništvo in pašništvo, sadjarstvo. ž:v'nozdravništvo, mlekarstvo, zadružništvo, gozdarstvo, zdravstvo in hl-giena. specialni kmetijski zakoni, obča uprava in upravni zakoni, pogodbe, testamenti. servitutne pravice, zemljiška knjiga, kataster in najpotrebnejše znanje o davkih. Tečai je važnega gospodarskega pomena, zlasti ker so Cerklje središče veli-k:h. izrazito kmetskih vasi. Priporoča se številna udeležba iz Cerkeij in sosedstva (Velesovo. Olševk, Visoko, Preddvor. Šenčur. Brniki itd.), ki imajo s Ce rk! i ami ugodne zveze. Nudi se lepa prilika za nazoren pouk iz vseli, za kmeta važnih strok. * prvo potovanje »Kraliice Marlie«. — Novi luksuzni parohrod »Kraljica Marija« se bo 2. marca podaj na prvo potovanie ter bo pristal v Sibeniku. Splitu. Dubrovniku, Kotom. Krtu. Ni-pulju. P:reiu in enako na P'-vatku. Cene v prvem razredu so naslednje: dve ali tri postelje v kabini 3600 Din, v boljši kabini 4600 Din, v luksuzni kabini s posebno kopalnico pa 6000 D n * Lep dar za Dečji dom. Neznana gospa je po g. '"nž Borisu Hribarj" disvila za revne otroke v Dečjem in materinskem domu kraliice Marije znesek 1000 Din. Za velikodušni dar izrekam najtoplejšo zahvalo. — Dr. B. Dragaš. * Lep lovski plen. V okolici Belovara je Vladko Nötbig v lastnem lovišču pri Se-iiMvcu v torek ustreli! dve veliki divji svinji. od katerih je ena tehtala 230. druga pa 160 kg. Pripeljali so ju na mestno tržišče, kjer so prodajali kg po 10 Din. * Senzacionalen ribolov. Ks-kor poročajo iz Šibeirka, so se ribičem z otoka Krap- Vramensko oornfilo Meteorološke?» v f fuMfanf Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stan le barometra. 3 temperaturo. 4 relativno vlago v % 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10 7 vrsta pfHf»v;n s? n^davine ▼ mm. dne 14. ianuaria 1931. Ljubljana: 7. 755.2, — (1.9. 95. SW2. 10. sneg. 1.4. Maribor: 7. 754.3. —2. 92, NW 2, 10. sneg. 4.0 Mostar« 7. 752.8. NNE 2 10. —. —. Zagreb- 7. 755.2. —2, 93. SW 2. 10. sneg. 4 0. Beograd: 7. 755.0 1. 92. \V 2, 10. —. —. Saraievo: 7. 755.7. —2. 03. NW 2, 7. —. —. Skoplje: 7. 756.7, 1, 92. mirno l5! —. —. Kumbor- 7. 752.0. 12, 76. E 4. 9, dež. 3.0. Split: 7. 754.0. 9. 83. mirno, 10. dež, 6 0. Rab- 7. 753.8. 5, 76. mirno, 10. dež, 1.0. Vis: 7. 752.2, 6, 93. NS. 10. dež. 13.0. Najvišis? temperatura danes v Ljubljani 2.2. najrvžia —2, v Mariboru —2, v Mosta* ru 4. v Zagrebu —3. v Beogradu —3, v Sa* ra'evu —3 v Skopi ju 1. Solnce v/ha i a ob 7.36. zahaia ob 16.44, luna vzhaja ob 5.24, zahaja ob 134. nja, ko so na rtu polotoka Ostrice lovili ribe, nekako zataknile mreže na morskem dnu. Ker so Krapnjanci na glasu kot potapljači, se je takoj neki ribič oglasil, da se spusti na dno morja in odveže mrežo. Potapijač je našel na dnu morja večje število nenavadnih žar iz rimske dobe. Domneva se, da so žare s kake rimske ladje, ki so jo potopili ilirski pirati. * Vihar na hrvatskem primorju. V torek dopoldne je na hrvatskem primorju divjal močan vihar in je promet proti Dalmaciji bi'! ustavljen odnosno se je vršil z velikimi zamudami. Parobrod »Zagreb«, ki je iz Sušaka odplul proti Splitu je imel čekih deset ur zamude. * Tragedija slovenskega delavca v Dalmaciji. V torek dopoldne se je na cesti v Solin v bližini orožniške postaje zgrudil na tla ter nezavesten obležal slabo oblečen delavec. Občinski zdravnik dr. Petrašič mu j s nudil pr\-o pomoč, nakar je bil delavec prepeljan v bolnico, kjer je kmalu nato umrl Ugotovilo se je, da je mrtvec Franc Moder, pekovski pomočnik iz Qrosuplja n»i Dolenjskem, star 58 let. V njegovem žepu so našli prošnjo, naslovljeno na bana Primorske banovine, v kateri prosi za podporo kot brezposelni delavec. * Samomor Slovenke v Sarajevu. V torek zjutraj je v Sarajevu izvršila samomor Frančiška Zibertova. ki je bila v službi pri tvorničariu klobas Voji Danošu. Popila Je večjo količino ocetne kisline. Žena tvorni-čarja ji je prihitela na pomoč, a brez uspeha. Dekle je bilo prepelaino v bolnico, kjer je dve uri pozneje umrlo. * Ljubosumen cigan. V selu Andri.ievcih pri Brodu na Savi je v hiši cigana Ste-vana Nikoli r a prišlo do zločina, ki ie razburil tamkajšnje prebivalstvo. Stevanova hči Kata je že par let živela z osemnajst-letnim c'ganom Mihajlovicem. s katerim je imela nezakonskega otroka. Njena ljubezen pa se je kmalu ohladila. Zaljubila se ie v Joco Paškuljeviča ter zapustila svojega nezakonskega moža in se preselila v domačo hišo. Predvčerajšnjim sta se pri Ka-ti znašla cba tekmeca. Nastal je prepir, pri katerem je mladi Mihajlovič svojega tekmeca zabodel z nožem. Paškulievič je obležal na mestu mrtev, Mihajlovič pa je bil aretiran. ITO zobna pasta najboljša! * Za dobo mednarodnih zimskosportn;h prireditev oddaja sobe v Bohinju samo »Putnik« Tourist - Office, LJubljana, Dunajska cesta 1. Rezervirajte pravočasno! * Oklic. Občina starobečejska objavlja, da se želita poročiti g. Vladimir Debenjak, pripravnik nadzorstva železniške službe, roien 17 junija 1905 v Gorenji vasi, in gdč. Zorka Karapandžičeva, rojena 19. julija 1906. v Starem Bečeju. Ako je komu znano, da med imenovanima obstojajo kake zakonske zapreke ali okoliščine, ki bi utegnile izključevati niutio svobodno voljo, naj to blagovoli sporočiti občinskemu uradu (matični oddelek) v Starem Bečeju. * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. Iz Ljubljane u— Premiera prvega zvočnega filma Grete Garbove, neoporečno najbolj slav-Jjene sodobne filmske igralke, je seveda tudi v Ljubljani vzbudila veliko pozornost. Dvorana Elitnega kina »Matice« polna od predstave do predstave. Vse pričakuje: Kdaj bo Greta izpregovorila. T-oda že pred njenim nastopom prinaša film »Ana Chri-sbie« malo senzacijo: Junkennann, ki smo ga doslej bili vajeni in nikoli naveličani v komičnih vlogah, glumi starega i>oinoršča-ka, Aninega očeta, tako jedrnato, da osvaja takoj v pričetku in vztraja na umetniški višini do kraja. Glas Grete Garbove je teman, nikakor ne melodiozen, zasenčen s trdim nordijskim prizvočjem, — toda... Toda: Greta Garbo raste od prizora do prizora v igri m glasu. Veličastne so slike pred Newyorkom in posebno še na srditem morju. Američani znajo: iz samih drobnih, najprecizneje obdelanih prizorov je spletena vsa tragedija lepega dekleta in — konec je srečen. Ljubezen, ozdravljenje srca in duše, poroka... Pojdite pcgle-dat! Ne-le zaradi Grete Garbove, temveč tudi zaradi Junkermanna in tistih nevidnih mojstrov, ki so film napravili po ameriško. u— Iz gledališča. Kdor hoče užiti par uric neprisiljene zabave, priporočamo, da si o gleda Goiievo veselo pravljico drevi ob 20. v drami. Predstava je izven abonmana in veljajo običajne d; amske cene. V operi ponovijo drevi ob 20. Massenetovega »Werth eri a* za red D. u— Marionetno gledališče Ljubljanskega Sokola uprizori v nedeljo ob 16. pravljično igro v osmih slükah »Čarobne gosli.« Predstava se bo vršila v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste. Po igri bo predvajal br. Simončič razne prizore in slike z beograjskega vsesokolskega zleta. u— Veliko zanimanje za fantastični zvočni vetefilm »20.000 milj pod morjem«. Včeraj je predvajala ZKD prvič veliki zvočni film »20.000 milj pod morjem«. Predstave v kinu »Dvoru« so bile popolnoma razprodane; občinstvo je z velikim zanimati : cm sledilo fantastičnemu potovanju v morske globine Jules Verneov roman v zvočnem filmu z nemškimi dialogom je tedaj privlačnost in priporočamo vsakomur, da si ogleda to krasno filmsko delo. Predstave še danes in jutri nb 16., pol 20. in 21. v kinu »Dvor». Cene nizke! Predprodaja vstopnic od 10. dopoldne. n— Ženski Pok re t. Na prvi seji. ki je sledil» občnemu zboru Ženskega Pokreta, se je konstituiral odbor kakor sledi: predsednica Cirila Štebi-PIeškova, podpredsed- KRčSIVill sredstvo proti kašlju in hripavosti niča Angela Vodetova, tajnica Amalija Prijateljeva, blagajničarka Ertv Pečetova; od-bornice: Vera Albrehtova, Pavia Hoče-varjeva, Karla Modieeva, Marija Mohorči-čeva, Jožica Novakova, Stana Šturmova, nadzorni odbor* Anica Levčeva in Mira Engelmamova. Prihodnja seja Ženskega Pokreta bo drevi ob 20. v damski sobi kavarne »Emona.« u— Pisatelj Finžgar o slovenskem kmetu. Slavistični klub DSF F v Ljubljani priredi v nedeljo 18. t. m. ob pol 11. dopoldne svoje drugo predavanje v dvorani Filhar-monične družbe (kino Matica). Predaval bo to pot pisatelj g. Fran S. Finžgar o slovenskem kmetu. Vstopnine ne bo. u— Opozarjamo še enkrat, da bo drevi predaval v Francoskem institutu prof. g. Spektorsky: »Dve stoletnici: Benjamin Constant in Fustel de Coulanges«. Začetek ob 21. u— Društvo »Soča« vabi člane in prijatelje na zelo važno predavanje, ki bo v soboto do pol 21. v satenu pri »Levu«. Govoril bo odvetnik g. dr. Ivan M a ri j n Co' o kolonizacijski akciji Južne Srbije. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli! u— V dr. Oražnovem dijaškem domu se s 1. februarjem odda mesto hišnika. Prošnje sprejema upravni odbor Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (na univerzi) do 26. t. m. u— Društvo nižjih mestnih nameščencev v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z obiskom, darovi, ali na kakršen koli način pripomogli, da je veselica dne 5. t. m. v prid podpornemu skladu, prav dobro uspela. u— Ponesrečena delavka. Delavka Jera Mavričeva, stanujoča v Zg. Šiški 99. se je peljala predsinočnjim z avtobusom domov in je skočila na Celovški cesti z voza. pred-no je obstal. Na zasneženi cesti ji je spodrsnilo in se je pri padou hudo poškodovala na kolenih in na obrazu, da jc morala iskati zdravniške pomoči. u— K nesreči reševalnega avtobusa. Ob priliki nezgode ljubljanskega reševalnega avtobusa v Dravljah poškodovani reševalec Vladimir Vizjak. ki je dobil dozdevno hude poškodbe, je v splošni bolnici že toliko ozdravel, da so ga lahko oddali v domačo oskrbo. u— Ponesrečena deklica. V splošno bolnico so včeraj pripeljali Sletno Frančiško Avšičevo hčerko kurjača-, doma iz Zg. Za-dobrove, ki si je pri sankanju zlomila levo roko. u— Čigavo Je železo? Mesarski pomočnik France Podboršek, stanujoč v Pleterš-mkovi ulici, je našel te dui za vilo »Miro* sveženj do 3 m do'gib železnih palic. Podboršek je najdeno železo izročil na policiji, kier naj se javi lastnik. Železne palice so bile najbrž nekje ukradene, a jih je tat odvrgel. u— Tatinski drobiž. Delavec Jože G. je hotel predsinočnjim na vsak način priti do zaslužka. Ker ni imel druge prilike se je napoti! na prostor za glavnim kolodvorom in nabral v vrečo kakih 30 kg premoga, ki ga je nameraval prodati. Vse bi šlo morda v redu. če ne bi mož imel smole. Baš ko ie hote! zaviti s tovorom proti domu, ga je zalotil stražnik, ki ga je aretira! in mu premog odvzel. — Krojaški mojster Maks Krištof je prijavil, da mu jc pomočnik Jože B ukradel 15f>o Dim vredno kolo, znamke »Puch ter 500 Din vreden tennio-rjav površnik. — Na dvorišče trgovca Tomaža Kvasa v Kleparski stezj je prišel te dni neznan tat in mu ukradel več pleten,!i košar, vrednih 200 Din. u— A"[, slovanski večer pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja bo v soboto 17. t. m. na Taboru in bo ena najelitnejših prireditev Dravske banovine. Vabiia so že razposlana. Kdor ga ponici ma ne bi prejel, naj ga reklamira na J NAD »Jadran«, Tomanova 3 (ali telefon 29-74). u— Svojo letošnjo inaškarado priredi pevsko društvo »Slavec«, kakor smo zadnjič poročali, v nedeljo 1. februarja v hotelu » Union«. Da bo dekoracija letošnje orireditve nekaj posebnega, sklepamo iz tega, ker pri vsem našem prizadevanju ne moremo zvedeti, s čim nameravajo letos presenetiti svoje stalne posetnike. Da bodo mdi tisti prišli na svoj račun, ki poleg obilne neprisiljene domače zabave radi popijejo kozarček dobre vinske kapljice, smo prepričani, ker se bo točilo vino iz ene najbolj znanih vinskih kleti v ljubljanski okolici. u— Plesne vaje iu ritmična gimnastika TKD Atene za gospe, gospodične, naraščaj in otroke se vršijo kakor navadno v beli dvorani Uniona vsak ponedeljek in četr- Vitek sfas povzdigniti In obdržati ua kateremkoli mesto telesa Dre? t-«te. brej ttlravil. kopeli in iolgo^nih clravjlniii nafinov morete « trancosk'm izdelkom Popolnoma tunanja poraba. Krepi kr J>. ne ta uušča sob. 2e šestega dne video uspeh Lekarna tiri Sv. Trojstvu* ZAGREB, ILICA 43, kjer lahko dobite pojasnilo o tem uspešnem sred stvu. Na tisoče primarne. 1907 Depot ra Sarajevo: Apoteka kod .Orla' Mr. Vranic Depot u Skoplje Dvorska ».poteka Bocujevi«» V restavraciji „Slon" zopet Germkov TERAN iz Tomaja tek pod vodstvom gdč. Pajkove. Priglase sprejema vsak dan pisarna Atene, Dunajska cesta la, II. nad. Ljubljanska kreditna banka). u— »Preporodova« redna plesna vaja bo izjemno v petek 16. t. m. ob pol 20. v areni Narodnega doma. Vljudno vabljeni! Iz Celja VELIK PLES Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah dne 24. januarja 1931 v nninnski dvorani v Ljubljani 17820 e— Prijavite motorna vozila! Po razpisu banske uprave bdo vsa motorna vozila za leto 1931. na novo registrirana odnosno opremljena z novimi evidenčnimi tablicami. Lastniki navedenih vozil, ki stanujejo v celjskem policijskem območju (v Ce.ju, Gdberju, Zavodni, Liscah, na Bregu in Lavi) prijavijo svoja vozila do 20. t. m. pri predstojništvu mestne policije v Celju s'prijavnimi formulari!, ki jih dobe v pred-stojiiištvu mestne policije. e— Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: 7ietna Bogdana Skubiuova, hčerka učitelja z Lepe njive pri Mozirju, 541etai Anton Magdič, zvaničnik pri komandi vojnega okruga v Celju in v starosti 72 let g. Ignac Wltavsky iz Gaberja, oče tajnika okoliške občine g. Bernarda in cinkar-niškega uradnika g. Franca Wltavskega. Pogreb pokojnega g. Wltavskega bo v petek 16. t. m. ob 15. iz javne bolnice na okoliško pokopališče. Pokojnim bodi ohranjen časten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! e— Ljubljanska cesta od Narodnega C ma proti Glaziji je v tako slabem stan.,j, da bi oilo že nujno potrebno temeljito popravilo. Ker namerava mestna občina Vrazov trg, kjer stoji novo lepo občinsko poslopje in kjer bo letos dograjena ljubka cerkev sv. Save, preurediti in olepšati, bi bilo na tnestu. da bi pristojni činitelji poskrbeli za tlakovanje Ljubljanske ceste v omenjenem predelu. e— Strelska družina v Celju bo imela v petek 16. t. m. z začetkom ob 20. svoj četrti strelski večer iia kegljišču v Celjskem domu. Vabljeni! e— Mestni kino bo še danes zaprt zaradi koncerta. Jutri ob 20.30 se bo predvajal prvikrat veličasten zvočni film iz ruskega življenja »Hadži Murat« (»Beli vrag«) z Ivan Možuhinom v glavni vlogi in z izvrstno šaloigro kot dodatkom. e— Plesna šola privatnih trgovskih nameščencev v soboto zvečer izostane. Vršila se bo v nedeljo ob 20. v Unionu. Iz Maribora a— Iz gledališča. Danes bo prva repriza zanimive, draanat.čne žaloigre »Duh zemlje« (Lulu), ki jo- je občinstvo pri premijeri zelo toplo sprejelo. — Prihodnjo soboto bo premijera velezabavne burke v treh dejanjih "Odgodena noč«, ki je kar najbolj primerna za predpustne dni ter je zaradi svojih nadvse komičnih zapetljajev in situacij izzvala povsod salve smeha. — Opereta pripravlja Leliarjevo romantično »Cigansko ljubezen«. a— Eiektrificirana mariborska okolica. Razveseljivo napreduje elektrifikacija naše okolice. Električno luč že imajo Krčevina, Košaki, Katnnica, Studenci, Radvanje, Raz-vanje, Tezno in Pobrežje, sedaj pa se pripravlja elektrifikacija Pesnice, Sv. Petra in Zrkovcev. a— Pravoslavno novo leto so pričakali naši pravoslavni someščani in z njimi ceia vrsta d rii g i h Mariborčanov v veliki in lovski dvorani hotela Orel. Večer je potekel med petjem .lad rar-1 še v, sviranjem godbe in plesom prav an mi:ano. Ob polnoči je prota g Trboievič v lepem govoru izrekel vsem iskrena novoletna voščila. V prid pravoslavni cerkveni občini je dala licitacija prašička nad 1000 Din. a— Kmetijski tečaj v Selnici ob Dravi priredi 18. t. rn. pod okriljem tamošnjega bralnega društva mariborska ZKD. Tečaj bo od pol 9. naprej v Doplerjevi dvorani ;n bo predaval sadjarski inštruktor g. Aplenc o ziimki oskrbi sadnega drevja, g. dipl. agronom Šiftar pa o najvažnejših vprašanjih kmečkega gospodarstva. V predvajanem filmu ruške tovarne za dušik se bodo nu mnogih zgledih kazali uspehi gnojenja z umetnimi gnojili. a— Duplikat! voj. stočnih listov. Lastniki konj, bivajoči v mestu Maribor, se opozarjajo na razpis komande mariborskega vojnega okmga, glasom katerega se mora za vsak izgubljeni voj. stočni- list preskrbeti dupli'kat, ki stane 70.— Din (50 Din kolek za duplikat. 20 Din za tisk in oglas v službenem voj. listu). Radi tega naj se vsi lastniki konj radi izdaje duplikata izgubljenih voj. stočnih listov takoj zglase v mestnem voj. uradu. Slomškov trg U. a— Aretacija morilca. Ključavničar železniške delavnice Friderik Košar, ki je v Kamniškem jarku, kakor smo že poročali, ustrelil svoio ženo, je bil v torek zvečer aretiran bliizu c-nWq stanovanja na Po-brež.iu. Nesrečna zakonca sta v zadnjem času stanovala ločeno: on v Pobrež.iu, ona oa pri viničarki Felber v Kamniškem jarku. Otroka, ki sta ga imela, je imela prt sebi umorjena Ana. Košarja, ki je ves potrt, so odvedli v sodnijske zapore. Iz $ko€je Loke šl— Cene mesa in ieža kruha so predmet občih komentarjev tncfi v Škofji Loki. Go« snod:nje pravijo, d t bi cene mesu in kruhu spričo ccnene moke in nakupa žive teže lahko dalie popustile: obrtniki se seveda j protivijo in n^vaiajo visoke rež:i«ke stro« ške. ?7', soboto in nedeljo film »Zvodnka greha-, vsakikrat ob 16.. IS. in 20. V sobot.o ob 16. »Agrarno kulturni film« bo iato tako v ponedeljek ob 20. in torek ob 13. Iz Litlie i— Še vedno v znamenju stanovanjske krize. Litij* je že znana po obupnem sta« oovuiij.skem jjoinaiijkanju. Sicer se je v zaaisjunt letu še precej živahno gradiilo, vsej potrebi pa le še ni zadoščeno. Tc dni odhaja /"-idi pomanjkanja primernega stanpvanja u Litije g. Karel Urbi«, kroja« ški mojster na Frtici, in se preseli v Za» gorje. V Litiji, kier ima sedaj prav majhno stanovanje za vso številno družin nc nai» de večjega prostora. Glede na to, ker ima že sedaj precej stal.:ih strank iz Zagorja, Toplic in Kis.ivea, se preseli s svojo obrtjo v Zagorje v hišo g. Steinerja. L'rbasu žel:» mo na njegovem novem domovanju vso srečo! i— Maščevanje »skozi rože«. V Gradcu pri Litiji se je d.ogodS! kaj neobičajen pri» mer maščevanja. Pri neki hiši imajo oepri« jateljico. Ta si je izmislila kaj nelep na« čin, kako bo zagodla svojemu sosedu. Na« ročila je nekemu dečku, nai poreže na so« sedovem vrtu vrtnice. Dečko je st.oril, ka» kor mu je bilo naročeno, in je 7,a svoj opra» vek prejel 6 Din nagrade. Dogodek pa jo prišel na ušesa varnostnim ohlastv/om, ki bodo sedaj poučila hudo sosedo, da ie ta» ko maščevanje, čeprav samo na režah, ne« dopustnp. Iz Hrastnika h— Rojstva ▼ 1. 1930. Luč sveta je lani pri nas zagledalo 174 novorojenčkov. Med njimi je najznamenitejši rudarjev sinček Aleksander Šoster. kateremu je botroval sani vladar. V lelu 1920 se i^ m lilo lo lö'i novorojenčkov. Obe številki ka/^Li. da sse predpisane znamke. Doslej pa je prišlo na občinsko ekspozituro šele 5 lastnikov psov, dasi jih je v Hrastniku gotovo okrog 80. Po pse, ki hodijo okrog brez novih znamk, pride v kratkem konjač. V lastnem interesu lastnikov psov je, da zadevo pri občini čimprej urede. Znamka za luksuzne pse stane 105 Din, za lovske 55 Din in za čuvaje samo 5 Din. h— Napad. Neznan rokomavh je napadel na poti iz Hrastnik» v Trbovlje rudniško delavko Deotovo. Zahteval je od nje ves denar in uboga žena je izročila potepuhu vso gotovino v znesku 7 Din. Neznani moški je nato izginil v gozd. Iz Laškega I— Razsvetljava. K naši zadnji notici glede moteni na električnem vodu omenji« mo. da je tukajšnji upravi transformator« ske postaje fa'ske elektrarne kmalu uspe» lo naiti napako in spraviti razsvetli-vo v prejšnie r.ormalno stanje S tem je vse« stransko ustreženo vsem prizadetim 1— Smučarstvo tudi v našem mestu prav lepo napreduje Zanimanje za ta lepi sport je prešlo tudi že na kmetsko prebi. valstvo. Tako se namerava ustanoviti v kratkem "ri Sv. lederti smučarski klub. Dobro bi bilo, če bi se ustar.-vih r Laškem slična organizacij», da se bi zaostajali za okolico, čl;: nov bi bilo dovolj. Škoda le, nas narava tudi letos noči; obdarovati e zadostno množino snega. Iz Kranja r— Zadnja pot krušne matere. V ponedeljek popoldne se jc vršil n^ tukajšnje mestno pokopališče pogreb zaslužene krušne matere ge Martje Jakotčičeve. Številni \ :nd in gosta množica meščanov, prijateljev m znancev od vsepovsod, ki je šla v sprevodu, so pričali kako spoštovana in priljubljena je bila -okojnica. Mnogi v sprevodu se je s hvaležnostjo spominjal dobrot-l.iivih rok, iz katerih je sprejemal dcbro hrano, saj je bila pokojnica kuharica d:ia-ške kuhinje v Kranju. Skrbjo n z ve' '-o ljubeznijo je pripravljala nad 30 let našim revnim dijakom zaitrk, kosilo in večerjo. Pckojnica je bila vedno iep vzgled potrpežljivosti, vztrajnosti in dobrote. V sprevodu. katerega je vodil podpiranec Dijaške kuhinje g Anton Vovk iz Tržiča, je igrala domača godba ža-lostinke. Opazili smo v sprevodu tudi starosto Sokola in g. župana. Potrti družini, ki je izgubila svojo dobro mamico, nase iskreno sožalje! Iz Braslovč br— Občni zbori. V nedeljo dopolcfcne je imela v osn./v ni šoli svoje letno zborova« rje podružnica Sadjarskega in vrtnarske« £a društva ob prilično lepi udeležbi. V je« drnatem govoru je raztolmačil delovanje podružnice predsednik g. Lušin. Novoiz« ■voljeni odib.or je z malimi izpremembami star. Naposled je povzel besedo predava« telj g. Levstik iz Celja. Predava)! je o škodljivcih in njihovem zatiranju. Debata po predavanju je trajala skoro celo uro-Želeli bi, da priredi podružnica večkrat takšna predavanja in razgovore, s katerimi bi mnogo koristila članstvu. Popoldne sta zborovala podružnica Čebelarskega diru« štva in pa gasilno društvo, a v Društvenem domu se je ponavljala igra »Legionärji«. Igra je bila zaradi tolikih občnih zborov bplj slabo obiskana. br— Osebna vest. Pretekle dni. nas je zaristi! bivši šolski upravitelj v Letušu g. Zdolšek, ki se je preselil na novo službeno mesto v Celje. Na njesrovo mesto je prišla ga. Krivogradova iz Črne. br— Cestni valjar. V soboto 10. t m. se je tudi pri nas oglasil banovinski cestni valjar. Že v dopoldanski uni je zabrne! valjar na banovinski cesti iz Letuša v Bra-slovče in nam cesto prav lepo potlačil. Samo škoda, da je bilo na cesti nekaj kubičnih metrov gramoza premalo in da je bila cesta preveč zmrznjena, zaradi česar tlačeni e ni uspelo v po'ni meri. Valjar so p^po'-dne odpeljali na banovinsko cesto Polzela-Sv Andraž-Velenje. br— Usoden cestni ovinek. Dne 10. t. m. se je vračal voznik R. s polzelske postaje v Braslovče in bi se bi! pri Špornovem ovinku skoro smrtno ponesrečil. Na tem ovinku so namreč na vsaki strani ceste poslopja. tako da je zaprt vsak razgled, širina ceste znaša samo 4 m. Voznik je privo-zil s precej natovorjenim vozom. Na tei cesti je precej velik avtomobilski promet ln :ako sta ga dohitela avtobus mesta Celja od spredaj in neki avto od zadaj. Zaradi plašliivost; konja je bil voznik primoran skočiti h konju in ga držati. Šoferja avtomobilov, ki sploh nista mogla videti voza. sta privozila v razdaljo do 5 m od vsake strani. Konj se je vozil prestrašil, in z glavo dvignil voznika ter ga vrgel pod sebe. Le sreči ie pripisati, da voznik ni postal žrtev nerodnega ovinka. Ker ie cestni odbor z vnemo začel popravljati ceste, bi bilo vsekakor umestno, da se spomni tudi na ta ovinek Nai cestni okrajni odbor odkup! za malo vsoto s slamo krit skedenj, ki se itak že nahai^ v stanili razoadanja. br— Sokoiska maškerad» bo v nedeljo 1. februarja v prostorih br. Rössnerja. Bližnja društva se prosijo, da na ta dan ne prirejajo zabav. Iz Pragerskega pr— Naši igralci. V nedeljo so priredili Spodnje Polskovčani v dvorani g Ziher» la dobro uspelo in zelo obiskano igro »L~žit» karji«. ki jo je režiral dijik Kopriva, čisti dobiček pa je pnpadel domačemu prosto« voljnemu gasilnemu društvu. pr— Društvo za olepševanje in tujski promet Sp. Polskava—Pragersk.o. ki šteje poleg drugih članov tud; 67 Pragerčanov, bo imelo IS. t. m. občni zbor Ker se bodo na občnem zboru obravnavale razne nujne in važne zadeve, je želeti, da 6e tega zbora vsi člani, posebno pn Pragerčani, polnošte» vdno udeleže. Zbor bo ob 15. v prostorih gostilne g. LuTŠaka na Pragerskem. Iz Ptnia j— Prosvetni odsek Delavske zbornice v Ptuju priredi drevi ob pol 20. pred ivanje o črni zapadni Afriki s skioptičnimi slika« mi v prostorih hotela «Slon« v Ptuju. 09 «\ik. Vstopnina 2 Din. Cisti dobiček je na« men jen Kraievni protituberkul.ozni ligi v Ptuju. Pridite! Iz Ljutomera lj— Sokolsko društvo bo dne 25. t. m imelo svoj občni zbor z običajnim dnevi nim redom. lj— Smrtna kosa. Dne 10. t. m. je umrl g. Franc Sever, posestniški sin iz Stročje visi. Pobrala ga je jetika, kakor pred ne» kaj leti njegovega brata. '{^Mi&ld&ùli IN1 TAUItE pri boleči lj— Kmetijsko nadaljevalno šolo poseča 32 mladeničev. Značilno iu, da jih j.. iz bližnje okolice, n. pr. iz Stročje vasi, manj kakor iz daljne. V šoli poučujejo razet uči« teljic razni strokovnjaki. Pouk je dvakrat na tedf ter bo trajal do konca marca. lj— Zahvala. Repičeva mama se zahval ju* je prisrčno vsem, ki so se je spomnili ob njeni sedemdesetlenici s svojimi čestitkami. lj— Kulturni film. Kino »Sokol« je p.ed» vajal kulturni film »Devica Orleanska«. Poset je bil prav lep. Se več takih kultur« nih filmov! lj— Nezgoda. Gdč. Ana Goldsteinova, svakinja tukajšnjega trgovca Milana Sess» lerja, je hodila po kopalnici; pri tem se ji jc spodrsnilo na linoleju in je padla ta« ko nesrečno, da ji je počila pogačica na kolenu. Odpremili so jo z avtomobilom v Marib.or, kjer se leči v sanatoriju. Nevarni divji lovec Jesenice, 14. januarja. Pred kratkim sc je mudil lovski čuvaj KLD g. Josip Stroj na vrhu gore Možaki i a, da bi v loviščih opravil poverjeno delo. Ko je šel skozi gozd, so naenkrat odjekni* li izza nekega porobka trije streli zapa* redoma. Takoj se je zavedel, da so sridi namenjeni njemu. Zločinec je čuvaja k sreči zgrešil in je projektil prvega >t.-ela šel Stroju skozi rokav leve roke, drugi strel mu je zbii klobuk, tretji pa mu je o-rasnil hlače na kolenu. V smrtni nevarnosti čuvaju m upadel pogum, previdno je šel neznanemu strelcu naproti ter končno v njem spoznal 21» letnega bajtarskega sina Ivana Finžgarja z Javornika Naznanil ga je orožnikom, ki so ga odvedli v sodne zapore v Radoviji* co. Finžgar je bil že dolgo časa osumljen, da strelja divjačino po tujih loviščih Nekdaj je bil že menda zaradi divjega lo» va kaznovan, a mu je strast prepovedane» ga lova že tako prešia v meso in kri, da se ne .aore spametovati. Primorske novice Iz Gorice poročajo: Goriški nadškof ima sedaj dva silna nasprotnika To sta fašistični konzul Avenanti in novi prefekt Tiengo. Prvi je napovedal nadškofu boj. ko mu je očital, da pridigujejo duhovniki še vedno slovensko Nadškof ga je bil energično zavrnil. Da to ni nič zaleglo, je pokazal Avenanti povodom misijona v Gorici V stolni cerkvi so bile laške oridige, v cerkvi sv. Ignacija pa slovenske. Proti slednjim so demonstrirali Avena^tijevi fašisti. češ, da v središču svete Gorice, v cerkvi sv. Ignacija ki stoji na Trju zma-ge, par korakov od prefekture, ne sme bi-ti slovenske pridige. Kričali so v cerkvi na pridigarja in ukinili električni tok. Mi-sijon pa se je vršil do konca in zaključil ga je v obeh cerkvah sam nadškof V Gorici se je živahno komentiral članek v vatikanskem organu »Osservatore Romano«, ki je izvajal, da slovenska pridiga v cerkvi sv. Ignacija ne pome:u za mesto nič novega in nič izrednega, meščani se niso spodtikali nad tem, in Gorica zato ni postala manj laška. Ceiltev hoče oznanjati evangelij vsem v jeziku, ki ga morejo verniki najbolje razumeti. Avenantijevi fašisti so ogorčeni vpili po mestu, da pomenijo slovenske pridige kruto žaljenje Gorice in da v cerkvi sv. Ignacija ne bodo več trpeli slovenskih govorov. Misijonske slovenske pridige so bile zadnje. V svoji predrznosti govore celo o provokaciji in o kaljenju javnega miru in reda s strani nadškofa. Avenanti in Tiengo bosta poročala o stvari v Rimu in fašisti že namigujejo, da ni več daleč čas, ko bo mons. dr. Se-dej moral zapustiti svoje visoko cerkveno mesto, na kar bo fašizem z lahkoto prodrl tudi v cerkev med goriškimi drugorodci. Na deželi ima Avenanti zveste somišljenike v kapucinih iz Sv. Križa. Na sveti večer je bral mašo v Dobravljah kapucin, ki je začel nato pridigovati samim slovenskim vernikom po laško. Kmetje pa so začeli moliti glasno rožni venec iu laški pater je obmolknil... Na občnem zboru Zveze slovenskih goriških zadrug, ki se je vršil pred par dnevi, je bila sklenjena likvidacija in upnikom je ponudena 40 odstotna poravnava. Velik udarec za mnoge slovenske kmetovalce. Prvi komisar Petrella je bil takoj prena-redil pravila zveze, da njene članice niso mogle odstopati, marveč so bile prisiljene ostati v zvezi, da bodo ž njo živele, trpele in propadle. Petrella je sredi leta 1929 poročal, da je dala vlada zvezi pet milijonov lir na razpolago za sanacijo krize. Ali fašistična uprava je sanirala krizo tako, da je uničila zvezo in je sedaj jasno, da jo je tudi le s tem namenom prevzela. Na vse konce in kraje širnega sveta so raztreseni primorski begunci. Večja skupina istrskih miadih krepkih ljudi si je rskala kruha po svetu in po številnih neuspehih zašla končno v tujsko legijo v francoskih kolonijah. Nekaj jih je v Sai-di v Alžirju, od koder poročajo, da se skušajo vživeti v nove razmere ali vedno jim uhajajo misli na ljubljeno domačo grudo. Občinski sosvet v Puli je sklenil prispevek 250 tisoč lir za balilski dom, dasi tiči mesto v dolgovih, iz katerih ne ve izhoda. Balilske domove morajo zgraditi vsa mesta in večji kraji. šolska oblast je zopet strogo ukazala, da morajo otroci povsodi pozdravljati j ali a romana«. Kdor se ne bo držal tega pozdrava, bo v šoli kaznovan in ako bi se ponavljalo opuščanje fašističnega pozdrava, bodo tirani dotični starši pred sodišče, ki bo izrekalo za take primere težke kazni. GOSPODAHSfV Ljubljanska borza v preteklem letu Za ßlovensko gospodarstvo je bilo pre« teklo leto neugodno Kakor v ostalem sve« tu se ie tudi naša gospodarska konjunktu« ra poslabšila zlasti pa je nastopila težka kriza v lesni strok; Naravno je. da to po« slabšanie gospodarskega stanja ni moglo ostati brez vpliva na poslovanje ljubljan» ske borze Iz pravkar sestavljene statisti« ke prometa ljubljanske borze ie razv;dno, da je blagovni promet borze nazadoval, dočim ie zmmišanie deviznega prometa razmeroma neznatno V naslednjem nava« jamo podatke o prometu za preteklo leto in za zadnja tri leta- Devizni promet e lani dosegel višino 057.3 mili iona Dm in je oil torej za 21.4 milijona Din maniši nego v letu 1929 ter le za malenkost- več > kakor v letu 192S. Da je bil devizni promet manjši, je povsem naravno, saj izkazuje naši statistika zuna» nje trgovme za preteklo leto občutno zmanjšanje obsega naše zunanje trgovine Bolj izrazito je seveda nazadovanje blagov» nega prometa, z!3st' po vrednosti, kar je posledica okolnosti. da so !ani tako cene žitu. kakor tud; cene lesu precej nazr.do» vale. Promet devizni blagovni 10 VI. 957 3 18.9 976.2 v miliiniiib Din 1927 192S 1929 394 0 953 8 978.7 16.4 31.1 24.1 410.4 984.9 1002.8 Kakor je iz zgorniega pre«'eda razvidno, je bl govni promet lani padel na 18 9 mi« lijona Din in je zaostal za prometom v le» tu 1929 za 5.2 milijona Din Pri tem ie za» nimivo, da opažamo tudi pri prometu z žitom, ki se je no ko"5mi celo dvignil, na« zadovanie vrednosti B'agovm promet ljub» Ijanske borze po količini in vrednosti je lani znašal* 1927. 1928. 1929. 1930. v vagonih 'cs 2144 247S 2797 2001 žito 146 341 351 417 2290 2816 3148 24 IS v mil»ionih Oin les 12 7 20.8 15.9 12.2 žito 3.7 10.3 8.2 6.7 " 16 4 31.1 24.1 ~ 18.9 Promet z lesom je padel za 796 vagonov DROGER1JA »SAN[TAS« DRUŽBA Z O. Z. TRBOVLJE Oi0cr'ireito nožna»«/«. Vsemu cenjenemu občinstvu iz Trbovelj, Hrastnika, Zagorja in bližnjih krajev vljudno naznanjamo, da smo z današnjim dnem otvoriti v popolnoma preurejenih prostorih bivšega kina »Trbovlje'n — tube pe 9 in 14 IH« Iidelovatelj t Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. s. o. j. — Maribor, Gregorčičeva št. 24 komaj 20 do 25 % vijakov s premerom 7 mm in manj. Množina po številu komadov tu ne pride v poštev, ker se plačuje carina od teže. V ostalem javlja dopis, da bodo novi lastniki povečali in razširili tvornico. Ker imamo tudi v normalnih gospodarskih razmerah že nadprodukcijo vijakov in sličnega blaga, je jasno, da bo mogla tvrdka Brevillier, Urban & Co. izrabiti povečano kapaciteto le, če ostale dosedanje tvomice zmanjšajo, oziroma opustijo izdelovanje.« Razvoj naše postne hranilnice Naša Poštna hranilnica je pravkar obja-vrla podatke o svojem stanju ob koncu preteklega leta. Iz teh podatkov je razvidno, ila so čekovne vlo^e 31. decembra 1930 dosegle 978.8 milijona Din, torej višino, ki jo doslej še nikoli nismo zabeležili (ob koncu novembra so znašale čekovne vloge 941.4. cb koncu oktobra pa 874.7 milijona Din). Tudi hranilne vloge so se v decembru ponovno povečale za 13.5 milijona Din in so prekoračile drugo stotino milijonov. Doseale so vsoto 209.2 milijona Din. Na podlagi pravkar objavljenih številk nani i-i ino>f«;čf sestaviti sliko o razvoju naše Poštne hranilnice v zadnjih letih, ki je zelo razveseljiv, kakor je razvidno iz naslednje primerjave (čekovni promet in čekovne vloge v milijonih Din): ček. promet ček. vloge 1922. 192.5' 19°6. 1927. 1928. 1929. 1030. 17-270 3G980 40.570 46.340 53.820 59.730 65.540 220 3 U 368 622 666 913 979 šiev. rac. 8.294 12 459 13.627 15.178 16.516 17.783 13.193 Čekovni promet je v preteklem leta dosegel za naše razmere prav znatno višino 65 in pol milijarde Din in znaša prirastek prometa nasproti letu 1929. skoro 6 milijard. V primeri z letom 1925. se je čekovni promet skoro podvojil, nasproti 1. 1922. pa se je početvoril. Iz zgornje statistike je tudi razvidno, da je stanje čekovnih vlog vsako leto višje, čeprav opažamo tekom Ma zaradi sezonskih T -ivov gVov.> niha» nje v viširi teh vlog. število čekovnih računov bo kmalu doseglo 20.000, dočim .'e )red pet'mi leti znašaio komaj 12.500. Zadnja leta se zlasti -naglo razvija hranilni promet pri ;'oštrti hranilnici. Ia je bil, kakor znano, uveden leta 1927. Tega leta so znašale hranilne vloge komaj 23 milijonov Din in tudi ob koncu leta 1928. le nekaj nad 36 milijonov Din; v letu 1929. vidimo že znaten skok na 106 milijonov Din. lam pa je ob koncu leta doseglo stanje hranilnih vlog že 209 milijonov Din. Ob koncu preteklega leta je imela Poštna hranilnica v«ega 1 milijardo 188 milijonov Din čekovnih in hranilnih vlog nasproti 1.020 milijonom oh koncu leta 1920. In 7i'0 milijonov ob kouru leta 192S. = Občinske trošarine na alkoholne pija« če. Ranska uprava dravske banovine je z od'oki od 28. in 31 decembra pret. leta odobrila pobiranje občinskih trošarin na al« koholne nijače naslednjim občinam« Ko« čevje: 200 Din od 100 litrov vina. 100 Din od 100 litrov mošta. 100 Din od 100 litrov piva, 15 Din od hekto'ittrske stopnje špi« rita. žganja in Ükerj*». 20 Din od stekleni« ce šampanjca in 10 Din od vina v butelj« k ah; Ribnica na Pohorju: 100 Din od 1001 vina. 100 Din od 100 1 mošta, 40 Din od 100 1 piva in 10 Din od hektoliterske stop» nje alkohola, špirita in žganja; Motnik: 90 Din od 100 1 vina -n mošta. 30 Din od hektoliterske stopnje špirita, žganja in li» ker ja in 30 Din od 100 1 piva; Zakot, srez brežiški: 65 Din od 100 1 vina in vinskega mošta: Biš, srez Maribor, levi breg: 75 Din od 100 1 vina ali mošta; Drstelja, srez ptuj« ski: 25 Din od 100 1 vina = Razvoj našega delavskega konsumnega zadružništva. Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani objavlja v svojem Zadružnem koledarju za leto 1931. zanimivo statistiko o razvoju konsumnega in delavskega zadružništva v letu 1929. Število včlanjenih zadrug se je leta 1929. povečalo od 39 na 46. Pristopilo je S novih zadrug, dočim ie bila ena likvidirana. V teh zadrugah je bilo včlanjenih 24.071 zadružnikov nasproti 22.S87 ob koncu leta 1928. Največ članov zadrug in sicer 18.599 odpade na konsum-ne zadruge, ki jih ie bilo ob koncu leta 1929 vsega 6 (1928 : 5 zadrug in 18.114 članov). Od ostalih v zvezi včlanjenih zadrug ie bilo ob koncu leta 1929. 14 produktivnih zadrug (1928: 12), 8 kreditnih zadrug (7), 11 stavbnih zadrug (9), 3 tiskovne zadruge (3) im 4 razne zadruge (3) Blagovni promet je dosegel višino 58.3 milijona Din (50.4), vrednost lastne produkcije se -e dvigmla na 19.4 milijona Din (14.0), hranilne vloge pa so narastle na 21.3 milijona Din (17.8). Vrednost zadružnih nepremičnin je znašala 10.7 milijona Din (9.5). BORZE It. januarja Na ljubljanski bonr.i je bil danes devizni promet srednji. Tečaji deviz so ostali v davnem neizpremenjeni. Devizi Newvork 111 London sta se nekoliko okrepili, dočim ]e Be^'in oopH^tn. Na zasrrebške.m efektnem tržišču se je Vojna škoda po včerajšnji oslabitvi zopet dvignila na prejšnjo višino. Za kaso se je t.psrovala po 424 in 424.50. za februar pa no 415 Od ostalih državnih napirjev je 'melo oromet samo še 7 odst Blairovo Posojilo po 79.75 Med bančnimi vrednotami je prišlo do zaključkov v Union banki po 191, v Jugobanki po 77.50, ln Srbski po 195. Od industrijskih delnic pa so imele promet Gutmann po 130, Tvornica vagonov po 90 in Union Osijek po SO. Trboveljska je dalje slaba in notira 310 do 315 brez zaključka. Devize. Ljubljana. Amsterdam 22.775. Berlin 13.435—13.465 (13.45), Bruselj 7. 8883, Budimpešta 9.8877, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 794.12—797.12 (795.62), London 274.74, Newyork 56.485, Pariz 221.87, Praga 167.22—168.012 (167.62), Trst 295.04 do 297.04 (296.04). Zagreb. Amsterdam 22.74^ _ 22.S05, Dunaj 794.12—796.12, Berlin 13.4300—13.4650, Bruselj 788.S3, Budimpešta 987.27 — 990.27, London 274.34 — 275.14, Milan 295.136 do 297.136, Ne\v»York kabel 56.4950—56.6050. New-York ček 56.3850—56.5850, Pariz 220.87 do 222.87, Praga 167.22 — 168.02, Curi i 1094.40—1097.40, Kopenhagen 15.14, Stockholm 15.18. Curih: Beograd 9.1270. Pariz 20.2475, London 25.07," Newyork 516.45, Bruselj 71.98, Milan 27.03, Madrid 53.70, Amsterdam 207.80, Berlin 122.73, Dunaj 72.59, Sofija 3.7375, Praga 15.29, Varšava 57.85, Bu-dimpeša 90.2250, Bukareša 3.0625. Efekti. Ljubljana. S% Blair 92 bi.. 7% Blair 80 bi.. Tobačne srečke iz L 1SS8. 50 bi., Celjska 160 den.. Ljubljanska kreditna 125 den., Praštediona 960 den., Kreditna 170—U^O, Vevče 128 den., Split cement 350 — 400, Ruše 200 — 230. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 424 — 425, kasa 424.5 — 425, Z3 februar 414.5 — 415.5, za mare 415 — 415.5, investicijsko 85.5 — 8G.5, aararne 51.75 bi., <š^> Blair 91.5 — 92.125. 7% Blair 79 — 79.5, 7% Drž. hipot. banka 79 — 79.5, 6% beglu-ške 66 — 67- bančne vrednote: Praštediona 955 — 965, Union 191 — 193, Jugo 77.5 do 78, Srpska 193 — 196, Zemaljska 129—131, Ljubljanska kreditna 125 den., Kreditna, Zaereb 125 — 129; industrijske vrednote: Našička 975 bi., Gutmann 13q — 130.5, Sla-vf.ks 50 — 51. Slavonija 200 den., Drava 235 den., Brod vagon 90 — 95, Union Osijek 80 — 85, Vevče 128 den., Dubrovačka 370 — 380, Oceanija 215 — 225, Trbovlje 310 — 315. Blagovna tržišča LES -L Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les neizpremenjeno slaba. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 3 vagone testo-nov, 1 vag. hrastovih drv, 1 vag. bukovih drv in 1 vag. bukovih okroglic. Povpraševanje je za trame (398 komadov, ostrorobo tesanib v točno predpisanih dimenzijah), za štukaturne letvice (4 m dolž., 2/2.5 cmi, za hrastove podnice (18 m3, 51 mm dolž. 2.65 m in 61 mm, doli 2.90 m, v^ 19—28 cm širine), za sinrekovino (300 m3 paralelnih desk, 25 mm, od 17 cm širine navzgor; 200 mp\ 25 mm, v fiksni širini 115 nnn; HOJ m3, 20 nun, od 17 cm širine navzgor; 200 m3, 20 mm, v fiksni širini 110 mm; 350 m3, 17 mm, od 17 cm širine navzgor; 150 m3, 17 nun, v fiksni širini 110 nun; 500 m3, 14 mm, od 17 cm širine navzgor), za mecesnove brzojavne drogove (410 komadov, v raznih predpisanih dolžinah in širinah). «ITO -r Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Zaključena sta L>ila 2 vagona pšenice. Nudi se (fco. slov. postaja, po mlevski voznir.i, plač. v 30 dneh): pšenica: baška. potiska in srbobranska 80/81 ks po 210 — 212.5, gornjebaška, 79/80 ke po 205 — 207-5. baranjska, 79/SO ks? po 190 — 192.5. Sombor okolica, 79 kg po 185 — 187.5; oves; baranj-ski (pri navadni voznini) po 195 — 137.5; koruza: baška, stara po 150_ 152.5. baška, nova, umetno sušena po 142.5 — 145. pri navadni voznini po 147.5 — 152.5, času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5: moka: banaška >0c po 340 — 345. -fNovosadska blagovna borza (14. L m.) Zaradi pravoslavnega novega leta borza danes ni poslovala. -J-Budimpeštanska terminska borza (14. t. m. Tendenca prijazna, promet mirci. Pšenica: Za mare 14.75—14.76, za maj 15.10—15.11: rž: za mare 10.72—10.75; koruza za maj 12.84—12.86; tranzitna za maj 10.40—10.42. «IVINA -f- Nazadovanje cen na dunajskih živinskih sejmih. Na goveji sejem v ponedeljek je bilo prignanih 2.398 komadov, Oil tega le 96 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so cene popustile za 5 srošev pri kg. le prvovrstno blago je obdržalo staro ceno. Za kg žive teže notirajo voli 100 do IS-", izjemno 190 do 210, biki 105 do 135, in krave 85 do 125. — Na svinjski sejem v torek je bilo pripeljanih 18.682 komadov. Zaradi izredno velikega dovoza so cene naglo nazadovale in znaša padec cene za mesne svinje od 20 do 25 grošev. l^e pitane svinje so kolikortoliko obdržale ceno; boljše kakovosti pitanib svinj so se pocenile le za 3 groše, slabše blago pa je nazadovalo tudi za 10 do 15 grošev. Repertoarii LJUBLJANSKA DRAMA Zafetek ob 20 Četrtek, 15.: Princeska in pastirček. Izven. Petek, 16.: Zaprto. LJUBLJ A VSK A OPERA Začetfk ob 20. četrtek. 15.: Werther D. Petek, 16.: Zaprto. MARIBORSKO OLEPUJŠČE. Začetek ob 20 "Vtrtek, 15.: Duh zemlje. B. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 17.: Odgodena noč. Premijera Iz življenja in svela Ledovje v Baltskem morju Ogromne klade ledu tvorijo cele griče in zdrobe ladjo, ki pride med nje, ako ne dobi pravočasno pomoči. Kakor javljajo, je sedaj v takem opasnem položaju 17 ladij na Baltskem morju. Slika nam kaže mogočno pregrado ledenih klad, ki je zaprla ladji pot v luko. Enajst puščavnikov v pol arni noči Lansko poletje je ruski ledolomec >Sedov< izkrcal na otoku Novi Zemlji enajst požrtvovalnih ljudi, ki so vzeli nase vse težave mrzlega severa, da znanstveno prouče razne prirodne pojave. Skupina si je postavila prostorno leseno kočo, oddajno postajo in pošilja svoja poročila v Moskvo po radiu. Zadnje poročilo se glasi takole: >Polarna noč traja že mesec dni in je silno temna; z največje daljave se opaža migo-tanje nekoliko zvezd. Od časa do časa rišejo utrinki svojo svetlo pot po vse-mirni temi. Iti iz hiše nam je skoro povsem nemogoče. Hiša je pokrita z debelo plastjo snega in vsak dan moramo znova napraviti pot za odhod dima in za prost prehod do naše shrambe. Mraz ni prehud in tudi v najhujšem mrazu ne pade srebro pod 28 stopinj Celzija. Jugovzhodni veter prinaša topel zrak, včasi pa nam sever nenadoma prinese v hišo mraz, da kaže toplomer precej pod ničlo in tedaj skoro da ni mogoče prekuriti bivališča. Ne glede na mraz vsa kolonija zelo pridno dela in polarna noč doslej nima na nikogar slabega vpliva. Vremenoslo-vec Golubenko hodi vsak dan s svetiljko k meteorološki stanici, da si zabeleži temperaturo, smer vetrov in vlažnost zraka. Z isto svetiljko gre hidrolog Muckin k svojim pripravam. Žena načelnika odprave Ivanova, Nina Petrovna in lovec Kuznecov mu vedno pomagata. Stražnik ob morju opazuje vsake četrt ure severno zarjo, ki je v Drese za smučarje iz najboljšega najcenejše pri švedskega lodna Drago Schwab, LJubljana. tem času osobito svetla. Često najdejo člani odprave le z največjo težavo pot do hiše. Kuznecov in Danilov pripravljata sani in čolne za odpravo, Eskimo Hatanzevski pa pridno šiva obleko iz kož, včasi pa igra na harmoniko zamišljene pesmi svojega naroda. Naučil pa se je tudi že nekoliko tangov, ki jih žvižgajo včasi mladi absolventi Samoj-lovičevega polarnega zavoda iz Leningrada, po malem jih poskuša in prilagaja domači eskimski pesmi.« Prometni stražnik v balonu Neukrotljivi veletok prometa v velikih mestih postaja čedalje večja skrb mestnih očetov in uprav. Izkazalo se je, da je prometu napoti tudi stražnik, ki ga uravnava, zato so Američani že našli sredstvo, da odpomorejo temu. V kalifornskem mestu Los Angelesu so na cestah nad posamezne kandelabre privezali balone, ki imajo podolgasto obliko ogromne cigare in v teh balonih stoje stražniki, ki skrbe za red v prometu. Ob vrvi, ki je balon z njo privezan na kandelaber, gre tudi telefonska žica v ojačevalec, ki z gromovitim glasom prevpije ves poulični šum ter daje ukaze prometnega stražnika. S tako rešitvijo zadeve so občani v Los Angelesu baje zelo zadovoljni, vsaj dokler se ne oglasi društvo za preprečenje pouličnega šuma. Nova naprava nesporno mnogo prispeva k peklenskemu hrupu velemesta. Ni vse dobro, kar pride iz nebes Pri današnjem močno razvitem zračnem prometu je miren zemljan, ki po kosilu dremlje v svojem naslanjaču, izpostavljen lahko še večji nevarnosti, nego bi se šel sprehajat po bučnih ulicah. Iz Newvorka namreč porrčf-jo, da je neko ženo, sedečo doma, nmado-ma zasula ploha ometa in trsak p stropa, ki se je nenadoma .sesul. Naposled pa se je zakotalil v izbo že težak že- lezen valj, ki je prebil streho in strop Izkazalo se je, da je valj pade» s kakega letala; treščil je na sosednjo hišo, se odbil in že z zmanjšano silo napra vil kljub temu dovolj škode ua nižji hiši. Valj je tehtal 12 kg in je velika sreča v tem. da ni z vso silo priletel v zadeto hišo. Prestrašena ženska je vzdignila upravičen hrup; ali policija ni mogla ugotoviti letečega zlikovca, ki meče železne valje nad mesto. Nadloga na londonskem magistratu Londonski Mansion House, častitljivo staro stavbo, kjer stoluje vsakokratni londonski župan, ravno popravljajo in novoustoličeni lordmajor mora začasno stanovati v sosednjem hotelu. V staroslavnem magistratu ima samo svoj delovni kabinet, sprejemnico in nekoliko sob za pisarno. Posledica tega je, da podgane, ki žive pod magistratno streho, nimajo česa jesti. Lačne živali so se vrgle na vse, kar se da vsaj gristi in so preglodale že cele skladovnice starih spisov, poškodovale vse pohištvo v zaprtih sobah ter napravile sploh silno škodo na magistratu. Dasi nimajo česa jesti, so se silno razplodile, njih vrste pa so se še pomnožile s priseljen-kami iz sosedstva, kier so nedavno podrli nekaj starih hiš. Živali vdirajo že v županovo pisarno in sprejemno sobo in uradniki jih komaj prepode. Da se rešijo nadloge, so naročili posenbega lovca, ki ima nalogo da z vsemi možnimi sredstvi zatre živali. Lordmajor-župan pa bo še nekaj časa počakal v hotelu, dokler ga lovec ne reši nadležnih vsiljencev in mu ne očisti stanovanja. Revmatizem popolnoma ozdravljiv Velik napredek je storjen v medicini z uporabo Togal-tabiet. Togal odgovarja modernemu pojmovanju zdravljenja: Togal-tablete učinkujejo naglo in zanesljivo. Togal odstranjuje na naraven način največji strup človeškega telesa, sečno kislino in deluje tako naravnost na korenine zla. Togal-tablete so popolnoma neškodljive za želodec in ostale organe in jih torej lahko jemljete neomejen čas. V neštevilnih bolnicah in klinikah preizkušene. Togal-tablete predstavljajo najpopolnejši način zdravljenja zoper revmatizem, protin. ishias. živčne bolečine, bolezni prehlada, gripo itd. Zlasti v zastarelih slučajih, kjer ste druga sredstva brezuspešno uporabili, je Togal učinkoval in bolečine so ponehale. Togal tablete se dobivajo v vseh lekarnah; pazite na napis TOGAL, da ne dobite kak manjvreden predmet! SOKOLSTVO Letalska nesreča na Azorih Ameriška prekooceanska letalca William Mac Larens in gdč. Beryn Hart, ki sta po zadnjih poročilih s svojim letalom strmoglavila v morje in izginila v valovih. Dunajsko pismo Na obisku pri ravnatelju državne opere Clemensu-Krausu. Na Dunaju pravijo, da je Kraus velik diplomat in glasbenik, drugače bi ne mogel izpodriniti Schalka, ki je desetletja sedel na stolčku ravnatelja državne opere in še vedno uživa respekt vseh Dunajčanov. Krausa so sprejeli z rezervo, ki jo je pa že v tem kratkem času precej razpršil. Temperamenten je in mlad, samo lasje so deset let starejši od njega. Govori hitro in sigurno, vidi se mu, da je že vajen takšnih žurnalističnih pogovorov. Samozavesten je in iz te samozavesti je čutiti malce samohvale, ne da bi motila. Odkar vlada na državni operi, je tam vse bolj sveže in hitrejše v tempu. Sam pravi, da je bil že skrajni čas, da sta nehala prejšnji zastoj in konservativnost. Òperna kriza po njegovem mnenju ne obstoji. Ob začetku vsake nove dobe ali novega pokreta je bila treba potolči in premagati konservatizem publike napram novim pojavom in tako upa, da se bo isto tudi sedaj zgodilo že v najkrajšem času z majhnim obojestranskim kompromisom. Z Wagnerjem je bilo isto Svoje razmerje do sodobne operne produkcije je Clemens -Kraus manifestiral že z uprizoritvijo Ber-govega »Woczeka«. To delo smatra za zadnji rezultat atonalnega sloga, ima veliko umetniško vrednost in je delano s prepričanjem m velikanskim znanjem. Močan te-atrski talent je med Nemci po njegovem tudi Krenek, Hjndetnitha pa ne obrajta za takšnega. »Nezmisel.« pravi Kraus, »na odru se vrši umor, v orkestru pa prav po- nižno piskata dve flavti.« (Mislil je na Hindemithovo opero »Cadillac«.) Vodilna misel Krausovega programa je preštudirati vse repertoarne stvari in jih podati v sodobni obliki. Ustvariti hoče tip dunajskih uprizoritev, ki naj bi bile edinstvene. Wallersteina si je kot režiserja zagotovil za sedaj za šest let. Z njim skupno je postavil na oder že precej oper in večino teh so uprizarjali v poletni sezoni v Salzburgu. »Pridite si pogledati letos ob počitnicah našo »Cosi fan tutte« in drugo izdajo Rol-lerjevega »Fidelia«, potem «boste natančno videli, kam smo namerili naše korake,« mi je rekel ravnatelj. Z Wagnerjem ni imel sreče pri kritiki. Napadli so ga, ker je imel korajžo Wagnerja modernizirati, ko bi moral biti vendar nedotakljiv, »če bi Wagner živel, bi storil isto, kar jaz,« je menil Kraus. »Poglejte samo Siegfrida Wagnerja, najzvestejšega čuvarja bayreut-ske zapuščine; tudi ta je napovedal v zadnjih letih vojno konservatizmu prejšnjih uprizoritev in predrugačil v dobro stvari marsikaj, kar je bilo prej sveto in nedotakljivo.« Na enem zadnjih koncertov dunajske Filharmonije je Kraus dirigiral Beethovnovo četrto. Izvedba je bila temperamentna, bolj dunajska nego klasična, vendar do potankosti plastično zgrajena in sugestivno podana, da je moral obmolkniti najbolj zagrizeni »klasik« Vprašal sem Krausa, kako zagovarja ta način interpretacije, ko ima Beethoven vendar že svoj stil. Na to vprašanje sem dobil popoln in čistokrven dunajski odgovor: »Važna se mi ne zdi narodnost človeka, pač pa njegova samorod-nost (Bodenständigkeit): jaz sem n. pr. Dunajčan in to je bolj važno in izrazitej- še, nege da sem Nemec. Sicer pa to, kar dobite v roko, note ali partituro, to ni umetnina; umetnina je šele to, kar slišite, slišite pa lahko vsakokrat drugače. Vse to izključuje eno samo interpretacijo, oziroma edino zveličavnost enega samega načina podajanja glasbenih del. Današnji človek je v marsičem različen od človeka Beethovnovega časa, torej bo njegovo občutje tudi drugačno. Zaključek iz vsega tega: v vsakem času nekoliko različno podajanje istega dela.« Potožil je še, da ni nobenega izgleda na dober pevski naraščaj. Prihodnjo sezono bo na novo naštudiral čajkovskega »Piko-vo damo« in polagoma tudi ostale uspešne slovanske opere. Tako sva kramljala skoro eno uro in ko sem zapustil njegovo sobo, sem imel občutek, da je Kraus dunajski operi Mahler številka dve. Nekoliko dni kasneje sem se prepričal, da so klofute in okusi različni. Na Dunaju so poleg političnih tudi glasbene stranke. Nekdo je Bruno-Walterovec, drugi Cle-mens-Krausovec, tretji spet Schalkovec in tako dalje. Sedel sem pri večerji in takoj pogruntal, da mi sedi nasproti muzikan-tar. To sicer ni bilo težko, ker je imel poleg dolgih las še partituro Mahlerjeve simfonije pred seboj, jo prebiral in se pripravljal na koncert, ki ga je istega večera dirigiral Bruno Walter Zaplela sva se takoj v pogovor, prišla sva do Walt.er|a in končno do Krausa in njegove izvedbe četrte simfonije. »Veste, to je bil Beethoven z Elida-cream; Kraus je lepo popudran gospod in nič več.« Kaj sem hotel? Govoril sem Dač z Walterovcem. Matija Bravničar. Zbor Ljubljanskega Sokola IV. Dokaz močnega sokolskega organizacijske« ga pokreta v Ljubljani dokazuje dejstvo, da premore prestolnica Dravske banovine že štiri številčno zeU> močna društva Naj* mlajše — Sokol IV — ki zbira v svoj tabor prebivalstvo južnega dela Ljubljane, je bilo ustanovljeno šele pred štirimi meseci, a premore že nad 500 članov. Njegov občni /ibf>r pa je tudi pokazal izredno žilavost društva in njegovo nenavadno smotrenost. Glavno skupščino je vzorno vodil neumorno delavni starbst a br. Franjo Zebal, izčrpno poročilo o delovanju :n smernicah društva pa je pod'1 tajnik br Drago Pogač* nik, navajajoč predvsem, da ima SokoJ IV. brezplačna pisarno na vojaškem strelišču, telovadnico pa v šoli na Pruhh. Sokol IV. je takoj v prvih mesecih svojega obstanka manifestiral svoje življenje z udeležbo pri vseh pomembnejših prireditvah bratskih društev in na narodne praznike, srni pa je priredil proslavo praznika uedinjenja in kralievega rojstnega dne. izlet čez Golovec in Miklavžev večer z obdarovanjem 140 otrok. ProsvetaT br. Skubic je poročil o dose* djanjih predavanjih. nace'nik br Ant.osie* wiez o redni telovadbi, ki se vrši že od 6 oktobra, ter blagajnik br Polak o precej ugodnem gmotnem položaiu društva. Ton* lo je .^bčni zbor pozdravil zastopnik ljub, ljanske župe br. Milko Krane/ in pozval člane Sokola IV naj se že zdaj pridno pn* pravljajo za praški vsesokolski zlet. V novo upravo so bili pTedl-gani v glav* nem d/vsedanii funkcionarji, kiterih imena najbolje jamčijo za veliki ra/mah rn'adega društva. Dne 1 februarja ho Sokol IV. pri* rcdrl svoio maškerado v Mestnem domu in bo tako dana vsemu liublianskemu zaved* nemu občinstvu prilika, da naveže prija* teljske družabne st;ke z na'mlajsim ljub, Ijanskim sok.olskim društvom. Delovanje Sokola v Poljanski dolini 4. t. m. se je vršila redna letna skupščina Sokolske čete v Leskovici tik ob državni meji. Četa ki je bila ustanovljena v zadnji polovici lanskega leta je imela že dve prireditvi z igrami; članov ima 20. matično društvo Gorenja vas - Poljane sta zastopala brata Sorli in Ciril Jereb. Lista nove uprave je bila soglasno sprejeta. Istega dne ob 15. se je vršila ustanovna skupščina novo ustanovljenega sokolskega društva »Sovodenj«, ki je bilo do tega dne kot sokolska četa pod okriljem Sokola Gorenja vas - Poljane. Skupščini so prisostvovali br. Ivo Sorli. Fr. Rebolj in dr. Milan Gregorčič kot delegati bivšega matičnega društva. Članstvo novega društva, po številu 61 se ie polnoštevilno udeležilo te skupščine in je z zanimanjem sledilo vsem točkam dnevnega reda. Po končanem občnem zb >ru je br Fran Rebolj predaval o upravi in presvetnem delu pri Sokolu ter br. dr. Gregorčič o sokolski telesni vzgoji in nje vplivu na človeški organizem. Četa ie bila v avgustu preteklega leta ustanovljena in je takoi pričela s zgradbo lastnega doma. ki je bil koncem oktobra že pod streho ter ie imela v zadnjih dveh mesecih štiri dobro obiskane prireditve. Mlademu društvu želimo obilen uspeh v njegovem delu. 6. t. m. se ie ob številni udeležbi članstva vršila glavna skupščina sokolskega društva Gorenja vas - Poljane. Br. starešina je pozdravil navzoče ter prečiti! poslanico SKJ in omenil važne godoke v preteklem letu. Tajnik br. Rebolj je podal izčrpno poročilo o delovanju društva. Društvo ima 68 članov. Načelnik br. dr. Gregorio je podal točno statistiko telovadečih. Telovadba se je vršila redno dva do trikrat tedensko. Društvo je sodelovalo na župnem zletu, na vsesokolskem zletu v Beogradu v Skofji Lok' in Zireh. Br. podnačelnik Matevž Inglič je napravil župni tečaj z dobrim uspehom. Upati ie, da se bo v bodočem poslovnem letu delo v telovadnici se povzdignilo. Agilna sestra prosvetarica Pavla Koširjeva ie poročala o prosvetnem delu. Iger se ie vprizorilo 6. svečane oroslave 3, predavanj je bilo troje. Poziva vse brate in sestre, da pcsegaio boli marljivo po knjigah društvene knjižnice. Gospodar br. Ciril Jereb je poročal o olepšanju društvenega doma. o raznih napraivah in nabavah ter se zahvalil vsem članom odseka za složno sodelovanje. Blagajnik br. Martin Tavčar ie poročal o dohodki in izdatkih v nrnulem letu. br. Pavel Debeljaik pa ie kot revizor pohvalno omenil vzorno poslovanje vseh funkcijonarjev, nakar ie bil absolutorij upravi s polivalo soglasno sprejet. Celotni stari odbor z malimi izpremem-bami je bil soglasno sprejet. Dasi živi naše društvo v jako tesnih razmerah in sloni večinoma na delu starih borcev, vendar Je žilav, in vztrajno ter so ialovi vsi upi tistih. ki so mu želeli in mu še žele razpad. Lepa narodna manifestacija v Poljanski dolini Sovodenj, 10. januarja. Obmejna vasica v gorenjem delu Poljanske doline — Sovodenj, je praznovala ob drugi obletnici 6. januarja pomembno slovesnost razvitja sokolske jugoslovanske trobojnice. Je namreč sovodenjsko sokolsko društvo v srečnem položaju, da kaže članstvo za prospeh Tyrševe postojanke v obmejnem delu naše zemlje žilavo, vztrajno in brezprimerno zanimanje. Le tako je mogoče, da so si društveniki v prvem letu postoja zgradili Sokolski dom, pričeli z vsestranskimi prosvetnimi in družabnimi prireditvami in zbrali v svojem krogu preko 60 članstva. Slovesnost se je pričela ob pol 9. zjutraj, ko se je pred Sokolskim domom zbralo korporativno članstvo z društveno upravo in starosto br Maroltom. Poleg zastopnikov žamdarmerijske stanice tn finančne kontrole je prispela tudi častna vojaška četa graničarjev v polni bojni opremi s čeladami. Pozornost je vzbudila članska telovadna vrsta Sokola t civilu z maki z načelnikom br. Rupnikom. Ostalo občinstvo, ki Je dospelo v velikem številu iz bližnjih in daljnih vasi je napolnilo prostrani prostor do kraja Izredno zgodovinsko svečanost je otvoril dolgoletni prosvetni delavec, učitelj Janko Stefe z učinkovitim in ognjevitim slavnostnim nagovorom potem, ko je razvil sokolski prapor in se je modra, bela in rdeča polja poigravala v beli prirodi. »Nj. Vel. kralj je s preudarno in modro roko podal najtrdnejše jamstvo za srečo Jugoslavije. Dvigamo jugoslovensko zastavo kot simbol našega življenja, naše zemlje, našega rodu in domov. Naj vihra prapor v čast in ponos domovine, v znak krepke in srečnejše bodočnosti celokupne države.« Br. štefe je izročil po nagovoru zastavo v roke starešini Maroltu, ki jo je s pozivom na ohranitev čistosti izročil zastavonoši. Rezka povelja! Zaplapolala je zastava v solnčni zimski dan, ko je oddala vojaška četa trikatno častno salvo, svedokinjo, da Sokol razprostira svoja krila prav v vsako vas, selo in kočo. Ponovno je povzel besedo br. štefe poudarjajoč, naj se pod za stavo zbirajo v plodonosnem delu vsi, ki jim je na sreči kralja države in naroda. Z ogromnim navdušenjem so navzoči sprejeli predlagano brzojavko na najvišje mesto glasečo se: Sokolsko društvo v Sovod-njem, zbrano ob priliki svečanega razvitja jugoslovenskega prapora pred svojim domom, skrbno čuva z vrlimi graničarji mejo z obljubo, da hoče s požrtvovalnim izvrševanjem svetih nacionalnih dolžnosti opravičiti nade, ki jih goji Nj. Vel. do nas in vselej in povsod delovati v ciljih miro-ljubja in narodnosti. Naj živi naš vrhovni komandant in njegov vzvišeni dom. Zdravo! S tem je bila nenavadno lepa ln pomembna slovesnost zaključena. O zasavskih smučarjih in še kaj Luna, y. januaiM. V četrtek zvečer se je sestal odbor litijskega sokola, ki je priredil v svojem krogu odhodn.co odhajajočemu vrlemu načelniku br. Venu Tauierju, litijskemu učitelju in znanemu prosvetnemu delavcu. Br. Täufer se je s posebnim veseljem posvetil študiju telovadbe. Nedavno je absolviral župiu tečaj v Ljubljani, zdaj pa odhaja na enoletni savezm tečaj, ki ga prireda SKJ v Mariboru. Z odhodom br. Vena Tauferia izgubi naš Sokol vestnega načeinika in priljubljenega brata, ki ga bo posebno pogrešalo telova-deče članstvo. Vsem je bi! vzor tudi kot abstinent! Še pred svojim odhodom je priredil skoro mesec trajajoči predniački tečaj, da seznan; naše članstvo s smotrenim delom v sokolsKi telovadnici in poživi sokolski duh v našem kraju. Tečaj je uspel nad vse sijajno! Razveseljivo dejstvo pa je tudi, da je bil brat Täufer, ki je poučeval srbohrvaščino na litijski in šmarski šoli vsei osnovnošolski deci najboljši učitelj, obema učiteljskima zboroma pa iskren tovariš in prijeten družabnik. Vsi mu želimo, da mu prinese enoletni sokolski tečaj čim več sposobnosti in naukov, ki jih bo potem sejal med sokolsko članstvo Srečno pot in zdravo, ter na veselo svidenje! Število Sokolov-srmičariev stalno narašča. Nekajkrat je odšla sokolska četa v Št Jurii pod Kumom, kjer je odkril načelnik smučarskega odseka br. Podboj idealno lep teren. Takih smučišč, kakor so na Orleku ni zlepa v Zasavju. Vso udobno in ceneno postrežbo dobe naši smučarji pri podkum-lianskem gostilničarju g. Medvedu. Razveseljivo je dejstvo, da pristopa v smučarski odsek zlasti mladina. Na željo preskrbi odsek svojim članom smuči in vse ostale potrebščine na primerne obroke. Slišne smučarske odseke imajo tudi ostala sokolska društva v Zasavju. Priporočamo vsem voditeljem smučarskih odsekov v so-kolskih društvih, da skliceio večkrat v tej sezoni sestanek zasavskih smučarjev-Sokolov k znani planinski postojanki prt Sv. Planini. Zlasti Medvedndca naj bo rendez-vous v času, ko bo drugje že pošel sneg. Taki smučarski sestanki bodo pokazali napredek posameznih krajev, prav gotovo pa bodo vzbudili veselje do plemenitega tekmovanja na belih poljanah. Kaj pa smučarska tekma za prvenstvo Zasavja? Vsako društvo nai bi postavilo tekmovalno vrsto, za najboljše društvo, obneslo pa b! se tudi tekmovanje za zasavskega sokolskega smučarskega prvaka. Katero agilno sokolsko društvo naj vzame zadevo v roke? —tič— Sokolsko društvo Jesenice. Redna fiav- na skupščina se je vršila v petek v Sok. domu ter je bila s strani članstva zelo lepo obiskana. Br. J. Čop je kot namestnik staroste otvoril skupščino, ugotovil sklepčnost, pozdravil navzoče in prešel na dnevni red. Iz poročila tajnika br. Ogrina, Je razvidno, da šteje društvo 255 članov in članic 86 članov in članic pa se nahaja še na preizkusni dobi. Uprava je imela v proš-iem letu 22 sei. Načelnik br. Buh je poročal, da si ie društvo priborilo pri tekmah Sok. župe Kranj prehodno darilo (župni prapor), brat Janko Pristov pa j e dosegel v srednjem oddelku in lahki atletiki I. mesto, pri župnih tekmah članic ie dosegla sestra La-hova Marica I., sestra Nada Šega pa TI mesto. Pri tekmah na vsesokolskem zletu v Beogradu je dosegel br. Pristov v srednjem oddelku H. mesto. Vsi telovadni oddelki so med letom močno narasli tako, da štejejo vsi oddelki 232 oseb, ki pohajajo k telovadbi. Zelo lepii m izčrpni poročili sta podala br. Franio Klarvora kot prosvetar in br. Miirko Štebiih kot gospodar. Knjižničar br. Viktor Črarko je poročal, da šteje knjižnica skupno 608 knjig, katerih pa se članstvo, naraščaj in deca premalo poslužuje. Zelo pregledno in strokovnjaško poročilo je podal marljivi blagajnik br. Srečko Čop. Iz njegovega poročila je razvidno, da ie imelo društvo v preteklem letu 578.799.80 Din denarnega prometa, donos je znašal 36.06S.48 Din, čisto premoženje pa 97.360.25 Din. Brat Šega je v imenu revizorjev por-čal, da je našel vse kniiige v vzornem redu ter predlagal bratu blagajniku zahvalo, katera je bila z živahnimi aklamacijami sprejeta. Brat Sušnfk je kot župni nadzornik poročal o napredku Sokolstva v državi, še posebej pa v Dravski banovini. Sprejet ;e bil od brata blagajnika prora črni za tekače teto, na kar se je sklenilo, da se predloži župni upravi v imenovanje z malimi iznre-membami — dosedanja društvena uprava. Sokolsko društvo št. Jernej na Dolenjskem bo imelo redno glavno skupščino 18. t. m. ob 15. uri v prostorih br. J. Recija. Udeležba obvezna. Nadaljevanje na 7. strank Zane Grey Po zadnjega moža Roman Belec ie dospel v r avti i gozd. Kako so veliki, rjav oz e leni borov-c sklanjali veje k njej. kakor da bi jo razumeli in hoteli varovan. Kosi azurnosin.iega neba so se pobliskavali med drevjem, velim dc-oblaki so jadrali z njo, proge zlate solnčne jasnine, predane s vvetlikaniem padajočih borovih igel, so sevale skozi ba dahin nad eno glavo. Pred njo, visoko nad valov j em gozdne pokrajine, so meli nad čermi Rima težki udarci gromov. Mi je hotela s tem izletom pobegniti sama predseboj. Nobena m-rv.v ji ni zadoščala, dokler se ni konj v skok zapodil po jasah. Nato Pritisk suhega vetra, težki vonj po borovcih, bliskaioce barve na-Ve, zelene, zlate in višnjave. mehki, odmerjeni udarci kopit, občutek čilega konja pod seboj, bičanje smrekovih vejic ki so s napenjale in prožile v togem giban.ru - vsa ta čustva so za trenutek potlačila naraščajoče kipenje v njenem srcu Hrastova močvirja, javorjeve hoste, topolovi gozdici. s^ncm stebre,,ki borovcev in širni smrekovi gozdovi so drevrh minio nje ka-kor da bi iahala na vetru; in pred njo se je izza stime svetlikala ogromna širjava Tontske kotline, zamračena po ^rlatnihmsreDT-sr:h oblakih, zasenčena so sivem neurju m proti zahodu osvetljena po zlatem pasu neba. . ... » ,. ■ «-4.--.-Tako :e pri iahala naravnost na Rim. na kraj, kjer je b.la istega nepozabnega dne opazovala Jcana Isbela. Zajezdila je na ska.ni pomol za borovjem in zagledala prizor, tako mogočen, da so ji nemirne roke mahoma obležale na butajočih prsih.__ svoji jen s Svet neba, oblakov m zemeljskega brezdna }e m veKcasten v , po burii raztrgani mogoti. Zrak je bil soparen in tih, prepoln o čudnim vonjem osmojenih debel, v katera je bil treščil blisk. Osamljene težke kaplje so padale s tankega, sivega robovja oblakov. Na vzhodu je visela nevihta — črn oblak, prilepljen k čerem Rima, dolge, hlapne koprene dežja, ki so lile v prepad, Sum dežja se je razlegal kakor nepretrgano bučanje slapa. Nato je šinil iz črnega oblaka sitijkastobel, oglat blisk. Skalni zid pod BUenim zuozjem se ie stresel od glušečega poka. Bilo je, kakor da se je nebo z grmečim rjovenjem raztrgalo in spet zaprlo. Dolgo bučanje se je zavalilo proti vzhodu. Dež je lil kakor tuleče slapovje. Na iugu se je širila panorama škrlatno ob s t rt ih gričevij in kanjonov, vse dalje in dalje po valoviti deželi, tja do nerazločnih, štrle-čih vrhov. In nad vsem tem baldahin jeznih, temnih, globoko visečih oblakov, hlapnih in žveplenorumenih. širnih kakor obzorje. In med tem ko ie Ellen opazovala ta prizor in ob pogledu v razburkano, globoko širjavo, ki je bila podobna njeni duši, z neizrekljivim občutkom olajšanja stisala roke na prsi, se je izza dolge, škrlatne proge oblakov na zahodu pokazalo sokice in poplavilo svet s svojimi zlatimi bliski. »Zame!« je vzkliknila Ellen, »Moja misel — moje srce — moja duša ... Oh, vem! Zdaj vem! Ljubim ga — ljubim ga — ljubim ga!« Tako je klicala v mogoto narave in njenih moči. »Oh, ljubim Jea-na Isbela — in srce se mi trga od te ljubezni! Moč njene strasti je bila kakor plameneči solnčni žar. Pred njo se je odmaknilo in skrčilo vse ostalo. Nenadno spoznanje resnice ji je kalilo pogled. A vendar je še toliko videla, da je zlezla v borovo hosto .skozi otepajoče, suho vejevje, po blazinju dehtečih igel v skrivališče, kjer je bila nekoč opazovala Jeana Isbela. Tu je ležala nekaj časa z obrazom na fkb. njene roke po igličevju, njena prsa so se trdo pritiskala k tlom; vsa trudna m iznemogla je tako ležala. A življenjska moc se je spet zbudla v njej. Slabost spoznanja jo je minila in zdramila se je v zavest svo^e '^AiTiiprva to ni bila zavest človeka. Bilo je novo, čutno življe-ljenje, prvobitno in preprosto, osvobojenje neštetih podedovanih nagonov, o katerih je imela Ellen prav tako malo pregleda kakor o tem, da solnce sije. Ce je vobče kaj mislila, se je izražam v njenem mišljeniu edino potreba, skriti se kakor žival, globoko ob zemlji, v senci zelene gošče, izgubljena v divjini narave. Pnsla je bila k naravi, nevedoma iščoč matere. In ljubezen je izvirala iz global njenega bitja, kakor žuboreč studenec čiste vode, ki je dolgo spal pod zemljo in ga je nazadnje potres osvobodil ter mu pokazal pot na njeno površje. Počasi se je toga napetost umaknila iz njenega telesa; mišice so ji ohlapnile, obrnila se je tako, da so ji rogljate, zlate sence vejevja padale na obraz. Okoli in okoli nie so udarjale na tla osamljene deževne kaplje. Zrak je bil vroč, dišalo je po suhih borovcih in smrekah iin s tem vonjem se je zlival žveplenasti duh po bliskih. Gnezdo, v katerem je ležala Ellen, je bilo toplo in udobno. Nobeno oko razen očesa narave je ni videlo v njenem pozablienju same sebe. Neizbrisen, nepozaben smehljaj ji ie igral na ustnicah, sanjav, r.tožen in čuten, višek nezavedne sreče. Preko njenih temnih, izrazitih oči. ki so gledale v nebo, se je razgrinjala svetla koprena. Pustinja io je obdajala s svojimi skrivnostnimi prvinami: s skalovjem, drevjem, oblaki in solnčno bleščavo. Po njeni koži, ki jo ie izpreletavala zona, so se razlivali mnogoterni občutki živega organizma. Pri miru ni mogla ležati, a vsi njen: gibi so bili rahli in so prihajali sami od sebe. sokolsko Bohinjska Bistrica. Tukajšnje društvo ie priredilo na S'ivestrcno svoj obi« T :__X__«„l.!«niln /.».w-m ?.i«ti dobi« V svr« L . . i ^ V\J • i w . ' ~ . • ----- i večeT ter poklonilo ceV>tni čisti v prid tuk. revni šolski mladini. ' ca mi ček v prid . _ ho boRš-ga gmotnega uspehi prireditve so učiteljica Požar jeva --n gospa Heroriherjeva n Janševa že prej zbirale med prebival« stvom prostovoljne denarne in dirute prispevke. Zbirka ic prav zadovoljivo izpad« za kar gre vsa čast in hvala daroval« ?Vm. osobite županstvu, ki ie z lepim zne« et prične redini šolski pouk in bo roofflfc .- ugotov'ti česa potrebuje ta ali oni uboz« i; učenec. Omeniti pa moram na tem me« za'ostpo deistv.o, da so mnogi, ki se radi r»on šaio z narodno zavestjo. ignori« -aii M humano .sokolsko prieditev in sil« vštevali ra ie v hPžnicm lokalu, mesto bi «. =vr'iiir, posetom nroomogli do še leosega 'ni"»:] uspeh» omenjene človekoljubne nr'.rcd'tve. Vsekakor na ic omenjena pnre« . i • f « v dosegla svoj moralni uspeh ir. bo rev« šohka mladina labko povsem zadovolj* na z obdaritvijo, ki jc bo deležna v krat« Letni občni zbor Sokola na Prasersk-enj -, ;c vršil 4. tega meseca v soli. Med rain'mi točkam' dnevnega red' ie bil na -ramu ^ "ovor br dr Srgoliča iz Ma« in "radnia Sokolskega doma. /bor P rrbnra V-lepo obokan ter sp ga ie udeležilo ■ ; lì- nekai nečlanov Posebno pozornost je M • ni p d članstvom gradnia Sokolskega 7 doma. St'', i. t'privi Sokola, darovalcem in v sem, ki so tako na katerikrb način pripomogli do častno uspelega rezultata akcije, izreka v imenu -'vne šolske medine na'tonlejso zahva; ■ Metod Požar, šolski upravitelj. ladto Prage — VARŠAVA 17.45: Koncert lahke glasbe. — 20.15: Simfoničen koncert. — DU-N \J 11: Plošče. _ 15.25: Koncert orkestra. 90- Dunajske slike. — 21: Koncert komorne glasbe. - 22.40: Lahka godba orkestra. — berlin 20: Koncert lahke glasbe. — 21 10- Sluhoigra. — Koncert lahke glasbe. — Königsberg 16.15: Odlomki iz 0p'eret _ 19.35: Konccrt lahke glasbe. — 20 25: Spevoigra. — 22.45: Kabaretni program MÜHLACKER 16.30: Koncert lahke glasbe. — 17: Godba za ples. — 19.4o-. Koncert orkestra mandolin. _ 20.20: \ e-seloigra. — 21.35: Glasba srednjeveških pevcev. — 23: Godba za ples. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert vojaške glasbe. — 17.25: Koncer ciganske kanele. —_ 20.15: prenos simfoničnega koncerta iz Varšave. _ Plošče. — RIM 17: Vokalen in instru» mentalen koncert. — 21.35: Simfoničen koncert. i. Za polovično vožnjo pri povratku iz j zopet redni treningi •i • -W •!________^A l- m "l t n I ri « rf(nino7Ìlp ZfllVlp.t Dopisi Večkrat smo /e v drugi va» kier ŠC Sokol «mloh ne ohstoii. Zato ie nidi dolžnost vsakega narodno čutečega m •K-ircdnega Pragerčana, da to važno akci« . po možnosti podpre in s tem nomaga ,fr"diti dom ki ho torišče in žarišče vsega naÄega narodmega in kulturnega udejstvo« ranii Zdravo! Občni zbor Sokola Manbor T. bo -rršii 17 ianuaria oh 20. v telovadiinei pod« oficirske šole. Po občnem zboru družabni večer. „ , V poročilu o ustanovnem obenem zoo= ru Sokola na Teznu dne 4 t m. čitaj na« mestu Rado Tuš~k Rudolf Tušak. Izvleček i? oTo«?amov rotrtek. 15. januarja. IJI/BLJANA 12.15: ' Plošče. — 12.45: Dnevne v".-ti. — 13: Napoved časa. plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Plo§-če. — 18.30: Ginmasticne vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30* Poklicna posvetoval-n-c«.. — 20: Prenos opere >\Verther< iz gle-2a':šča. — 22: Napoved časa in poročila. Petek. 16. januarja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. - 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, V,-7a. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18 30- Zave-tno glednnie in opazovanje na« T ave. — 18: Francoščina. — 20: Šah. — |1 Beethovnov večer (Uvodne bese-navori dr. Mantnani. igra radio-orke-— 22: Napoved časa in poročila. _ \D 11.25: Plošče. — 12.45: Kon-,-f t radio-orkestrs. - 1r>" Jazz-band. — IT 'O- flotlba na harmoniko. — l«:R'iske ,.„..-.r:pp - 20: Plošče. - 20.30: Skladbe 7-, r-olo in klavir. - 21.10- Pevski koncert. >1 to- Koncert radio-orkestra. — ! oro?Un - 22 50: Lahka glasba. — ZAG-PFP, 12.35- Plošče. — 17: Popoldanski koncert _ ->0 '»O: Prenos koncerta iz Beosra-f.o _ 22 40- Lahka glasba - PRAGA Koncert orkestra. — 19.20: Koncert r a mandob'ne in kitare. — 21: Violinski koncert. - 21.30: Koncert iz Brna. — 22.20: Koncert moderne glasbe. — BRNO 16.30: Orkestralen koncert. — 17.45: Koncert za mladino. — 20.50: Violinski koncert. — 21.15: Narodne pesmi. — 22.20: Koncert Iz STARI TRG PRI RAKEKU. V nedeljo je sreski načelnik g. dr. Tekavčič otvoril 6-tedenski zimski kmetijski tečaj. Otvoritvi so prisostvovali g. župnik, gg. šolska upravitelja iz Starega trga in iz Ige va^i ter občinska odbora občin Stari trg in Lož. Sreski kmetijski referent g. Pečov-nik je v daljšem govoru očrtal delo oblastva za povzdigo kmetijstva, pokazal je potrebo strokovne izobrazbe za kmečko prebivalstvo ter razložil, kako je zimski kmetijski tečaj organiziran. Posebno je naglasil potrebo sodelovanja oblasti in kmečkega prebivalstva pri delu za povzdigo kmetijstva. Pri otvoritvi je bilo okoli 100 kmetovalcev iz Starega trga in okolice ter iz Loža. Popoldne so se pričela že strokovna predavanja. Predavanja bodo v šoli v Starem trgu vsako soboto zvečer in v nedeljo. Kakor je pokazal obisk pri otvoritvi in pri prvem predavanju, bo tečaj zelo dobro obiskan in bo tako dosegel popoln uspeh. DOLENJSKE TOPLICE. Po daljšem milem, večkrat tudi deževnem vremenu, je pri nas nastopila občutna zima. Ob koncu preteklega tedna je po par lepih solnčnih dneh je!a pihati ostra burja, ki je zelo ohladila zrak, kmalu nato pa je pričelo snežiti, vendar je kmalu prenehalo v nejevoljo voznikov in vinogradnikov, ki si žeie dobrega saninca, da bi mogli v vinograde voziti gnoj in kole za pomladno kolenje trt. Avtobusno podjetje Novo mesto -Črrnošnjice bo moralo najbrž za nekaj caia ukiniti vožnjo na progi Toplice - Cr-mošnjice zaradi preslabe in nevarne ceste med Žagami in Črmošnjicami. Občni zbor sokoLskega društva Toplice bo v nedeljo IS. t. m. ob 14. v salonu br. Ig. Sitarja. Sport Smuška tekma za prvenstvo banovine na Pohorju Velika smuška tekma n^ daljavo za pr« venstvo dravske banovine in mariborske« ga zimskosportnega podsaveza pod pokro« vitelistvom bana dravske banovine g. dr D. Marušiča se bo vršila na Pohorju dne IS. januarja. Glasom sporočila bo priso« stvoval tekmi osebno g. ban dr. Drago Marušič. --"dila za tekmovalce in udeležence: $s>niorji: Start na Klopnem vrhu dne 18. januarja ob 8. (Dohod iz postaje l'aia —3 ure.) Vsi seniorji se morajo javiti na me« stu starta 17. januarja zvečer. Med seni« orii startajo tekmovalci nad 18 let stari. Juniorji: Start pri Pisniku, 1 uro od Rib« niče, ob 9. 18. januarja. Tekmovalci mo« rajo biti stari nad 16 let: onemogočeno je tekmovati v tej kategoriji onim, ki so že starta-li med seniorji ali pa se že plasirali pri junior j rh na prva tri mesta pri savez» nih ali podsaveznih tekmah. Izjemo tvorijo samo oni, ki še niso stari nad 18 let. Dame: start ob 9. v Ribnici. Cilj za vse tekmovalce je Ribnica. Prenočišča na Klop» nem vrhu, v Ribnici, pri Pisniku in v za» vetišču na Kloniškem sedlu so dne 17. in 18. januarja rezervirana izključno za funk« cionarje in tekmovalce. V Ribnici je 50 prenočišč, pri Pisniku in v zavetišču 50, za nrehrano so določene zmerne cene. Pri Pisniku stane prenočišče 10, v Ribnici 15 dinarjev. Za prevoz do žel. postaje Brezno*Ribnica do Ribnice je preskrbiieno. Prevoz s san» kami. vozovi oz. avtobusom bo stal 10 Din d" 15 Dim. Lahko se naroči tudi avtobus vožnja fe Maribora do Ribnice v nedeljo 7iutrai: celotni "revo z rz Maribora do Ribnice in nazaj stane .50 Din. Tzd. prija» ve spreiema »SnortsRo^ldč«. Glede prevo» za garderobe tekmovalcev iz Fale v Ribni* co in iz Klopnega vrha na Falò je potreb» no ure ieno. Pri'"vnipa do 15. jamuaTja znaža 10 Dim na: Mariborski zknsflco<«portnT rodsavez* Maribor, Tattenbachova ulica 1Q*T. ali 5rx>rt«Roglič, Maribor, Grajski trg. Poznej» še --'iave proti dvojni prijavnimi na star» tu Ribnice v Maribor (razdalja 50 km) za skupine 10 oseb v zvezi s člansko legitima« c i jo Si'D bo preskrbljeno. Pri vožnji v Ribnico naj se interesenti obračajo po in» formacije direktno na SPD Maribor, pisar» no »Putnika«. Kr. banska uprava je poklonila prvakom v vseh treh kategorijah darila, L s.: zlato uro, kip smučarja in krasno cvetlično va* zo; zveza za tujsx. -romet v Mariboru pr« vakom podsaveza: pokal, kip smučarja in lovjrjevo vejico. Podsavez drugo in tret* je plasiranim kolajne in znake, tvrdka Jo« že Grom, trgovina smučarskih potrebščin v Logatcu, je poklonila zmagovalcu dir» kalne "smuči. Darila so razstavljena v tr» govini Sport«Roglič. Povratek vseh udeležencev iz postaje Br~zno«Ribnica s poseb. vlakom ob 17.25, prihod v Maribor gl. kol. ob 18.30, kjer se vrši novorka do hotela »Orel«, kjer bo razglasitev rezultatov in razdelitev daril. Po dosedanjih prijavah sodeč, posebno iz Gorenjske, vlada za tekmo veliko za« nii^inje ter nai bi bila ta tekma nekako m-riJo tekmovalcev za mednarodne tskme v Bohinju. — MZSP. Smuški staietnl tek in skakalna tekma na Jesenicah SK Bratstvo na Jesenicah razpisuje za nedeljo, dne 18. t. m. dopoldne mednarod« ni medklubski stafetni tek na 24 km, po« poldne pa mednarodno skakalno medklub» sko tekmo v skokih na lastni klubski ska* kalnici na Jesenicah. Stafetni tek se bo vršil v nedeljo, dne 18. t. m ob 8. zjutraj s startom in ciljem pred Sokolskim domom na Jesenicah. Vsa» ko štafeto tvorijo 4 tekmovalci; kluöi p"» stavijo lahko poljubno število štafet. Pri« javnina znaša 5 Din za tekmovalca, k: jo je treba poslati skupno s prijavo najkas» neje do 17. t. m. SK Bratstvu, Jesenice. Gorenjsko. Tekmovalci naj bodo po možnosti že v soboto zvečer na Jesenicah, kjer se bo ob 20. vršilo žrebanje skupin in event. zdrav» niški pregled. Vodstvo tekme je v rokah tehničnega odseka domačega kluba. Vsi tekmovalci morajo biti verificirani člani JZSS; tekmuje se po pravilniku JZSS. Da» rila: I. štafeta dobi kip smučarja, II. :n III. priznanice. Skakalne tekme se bodo pričele ob 14. Prijavnina za tekmovalce znaša 10 Din. Tekmuje se po pravilniku JZSS. Zmago» valeč bo prejel kot darilo skakalne smu» či, drugi in tretji priznanice. Razdelitev daril zmagovalcem od obeh prireditev ter razglasitev rezultatov se vr» ši ob 16. popoldne v »Kazini«. Prenočišča bodo preskrbljena le onim tekmovalcem, ki se bodo pravočasno prijavili. V prime» ru, da bi se prireditev vsled neugodnih snežnih razmer ne mogla vršiti, bo pravo» časno javljeno v dnevnih listih. V vseh disciplinah bodo izven konku» renče nastopili najboljši tekmovalci zveze koroških smučarjev (Verb. d. Skiläufer für Kärnten). Slalom tekma na Jesenicah. Slalom tek» ma je pri nas še malo poznana smuška tekma. Od drugih tekem se razlikuje pred» vsem v tem, da zahteva dobro izvežbanost smučarja. Proga za slalom«tekmo je krat» ka- višinske razlike je okoli 150 m Tek» movalec vozi med zastavicami v lokih, za» vojih, navpično ini poševno navzdol. Tek» mr ne zahteva prevelikega fizičnega napo» ra, nač pa zanesljive in hitre vožnje ter največje prisotnosti duha. Prva tekma te vrste v državi, katero bo priredil TK Ska« la, podružnica Jesenice, se bo vršila v nedeljo dne IS. t. m. na Črnem vrnu nad Jesenicami. Podrobnosti o prireditvi te tekme bomo objavili jutri. Iz MZSP. Naprošajo se vsi pri smuški tekmi na Pohorju 18. januarja sodelujoči funkcionarji in zastopniki klubov, da pri» dejo gotovo v četrtek 15. januarja ob 20. v Aljaževo sobo hotela Orel, kjer se bo vršil organizacijski razgovor. Prijave za mednarodne tekme v Bohinju se pošiljajo do 22. januarja na JZSS Ljubljana; vožnja pri vseh vlakih polovična. Prenočišča in preskrbo po zmernin cenah je uredili kar najbolje JZSS. Prijave sprejema »Putnik« Ljubljana. — Tajnik MZSP. Nov svetovni rekord Thunberga. Kaken' poroča io ii St. Moritza, je Finec Thun* ber« postavni na mednarodni drsalni tekmi na tamošnjem jezeru nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju. 500 m je prevozil v 42.6, dočim je znašal dosedanji relkord 42.8. Lahkoatletom in smučarjem SK Ilirije sporočamo, da ®e pričnejo v petek 16. L m. ^mnm^BHiHHH v telovadnici klasič» ne gimnazije. Začetek točno ob poi 19. — Načelstvo plavalne sekcije SK Ilirije je sklenilo, da se vrši dne 24. in 25 t m. interno tekmovanje v plavanju. Tekmo va» nje je obvezno za vse članice in člane pla« vaine sekcije. Smučarski klub Ljubljana sklicuje za petek dne 16. t. m. ob 19. v damsko sobo kavarne Emona sestanek svojih tekmoval« cev v zadevi nedeljskih tekem in razdelit« v «iveznih «.>vaznic. Sestanka naj se za« nesljivo udeležiju gg.: černič, Kodran. Viz» jak, Jakopič Avgust, Dečman, Tepina Mar« jan, Palme, Kroschl in Košir. — Po sestan» ku se vrši istotam seja tehničnega odbora. SK Jadran. Danes v četrtek odborova seja v restavraciji Usenik, Borštnikov trg. Jako važno, zato prosimo polnoštevilne udeležbe. Prvi trening se vrši v petek dne 10. t. m. ob 7. zvečer v telovadnici na Grabnu. Pridite vsi in točno. Tajnik. Sekcija ZNS. (Službeno). Seja upravne» ga odbora se vrši danes ob 18.30 v ka» varni Evropa. Izkaznice za leto 1931 prej« mejo s. s. ob istem času pri tajniku sek» ci'» — Tajnik. Iz službenih objav Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodišču v Ljutomeru dne 26. t. in. ob 11. dop., zeuilj. knjiga polovica Moravci in polovica Grahovci vlož. št. 1, 8, 1. 2; cenilna vrednost 35.528.85 Din, najmanjši ponudek 23.685.90 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mokronogu dne 10. februarja ob 10. dep, zemlj. knj. Novo Zabukovje vlož. št 2 m 271; cenilna vrednost 15.150 Din, najmanj« ši ponudek 10.100 Din. — Pri okrajnem sodišču v Mariboru dne 17. februarja ob 9. dopoldne, zemlj. lcnj. k. o. Grajska vrata vlož. št. 453 do polovice cenilna vrednost 12.833.31 Din, najmanjši ponudek 8556 Din. Istotam 2. marca ob 11. dop., zemlj. knj. k. o. Kamnica vi. št. 65: cenilna vrednost 186.983.20 Din. najmanjši ponudek 121 tisoč 655.48 Din. Popolnoma je preklican zarad umobolno-sti Dolinar France, posestnik iz Velike Doline št. 4. Za skrbnika mu je postavljen Dolinar Mio, trgovec v Veliki Dolini. Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 20. t. m. ob 11. dopoldne nabavo 2000 kg pšenične moke št. ?00g<, 80(>0 kilogramov pšenične moke št. >0gt, 15.000 kilogramov pšenične moke št. »6<-; 2000 kg svinjske masti, 5{)00 kg koruze, 2000 kg ri-ža ^Splendor Sublime«, 2000 kg bučnega olja in 1000 ječmenove kave, due 26. t. ni. ob 11. pa 2000 kg benzina. Ustanovni občni zbor bo imela 21. t. m. ob 16. tvrdka »Elektro - iuduslrija«, d. d. v Ljubljani na Gosposvetski cesti št. 13. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje v verskozakladnih gozdovih področja kr. šumske uprave v Kostanjevici prvo licita-cijsko prodajo okoli 2.400 plm3 v režiji izdelanega bukovega vporabnega lesa in okoli 1.500 plm3 bukovih drv. Ponudbe je vložiti do 16. fbr. pri imenovani direkciji, kjer se bo vršila licitacija. To in ono iz Zagorja Zagorje v januarju. Tako že prevzečena storija o slabi produkciji, o krizi, revščini in pomanjka» nju, da ste jo čitatelji izven naše cone, ki sega od Hrastnika, nreko irbovelj sem do nas, že kar siti. A kaj hočete, bolnik toži le o sebi in zato oprostite. Zares je hudo, pomagaci menda že res nihče ne more, zato ugaša ves optimizem, ki ga je bil še do nedavna poln rudarjev pogled. Kaj malega si obetamo od sestanka, ki se bo baje vršil na banovini med zastopniki industrij in občin. Tam bodo skušali za« gotoviti TPD zadosten kontingent odjema od strani države in ustanoviti fond za brezposelne po krizi. Upajmo, rečem po starem in končam o tej zadevi. Pred par meseci jc prineslo »Jutro« fotografijo naj« starejših brezposelnih steklarjev s primer» nini č! uikom. Včeraj se je pa zglasil pri meni stari steklar Bauer. »Prišel sem pove» dat, da smo dobili iz Amerike dolarje. Na» ši steklarji so citali »Jutro« in so napravili zbirko za nas. Ni veliko, ampak kako nas veseli, da se nas še spominjajo. In tako daleč, pa so citali o nas Prosim, če bi da'i časo*>ise našo srčno zahvalo.«: Možaku so stale solze v očeh in kajpak, koliko da bo stalo, je vprašal. Nič. Kje so že tisti dinarčki. En lep dan v življenju več, plačilo obra kuharica«. 12Ä6-1 Drogist ipecialno izurjen v foto in parfumerijsti stroki, dober l"iz:iavalfC drog ter izbo-reu prodijalec dobi mesto v veliki drogeriji. Ponudbe i označbo »Curriculum vi-ta»'c na oglasni oddelek »Jutra« pod »St. 778«. 1240-1 Učenca močnega za strillarlo lesno delo, s hrano in stanovanjem v hiši sprejmp takoj Franto S k trt, struirar. Mestmje-Podplat. 1238-1 Praktikantinjo inteligentno in z vesel.iem «io gla-i-be, dobro računari-co, zmožno po-polnoma neai-Skega jezika, z lepo pisa-▼o. lepega vedenja pri *>b čevanjn ? strankami, iščem Lastnoročno pisane ponudbe r navedbo starosti, šolske izobrazbe. event. s sliko, katera se vrne. na o-srlasni o ! l"'ek »Jutra« pod šifro »Pridnost«. 1237-1 Pisarniško moč (ionsko) zmožno nemškega koncepta, iščem. Prednost imajo one. ki imajo smisel i», ri-anje. Ponudbe na naslov- M. Mrak, Cankarjevo nabrežje 31. 1198-1 Mlinar, pomočnika »»mrkega, vojaščine prostesa poštenega in z dobrimi spričevali, ki zna samostojno deinti v valjčnem mlinu. išče Iv.m Kuralt. valjčni mlin, Domžale. 1003-1 Pisarniško moč •prejmemo s 1. februarjem 10:1,1. pismene ponudbe ta osrlas. oddelek »Jutra« ped čšfro »Začetnica«. 1356-1 Učenko M strojno pletenje sprejme takoj Matilda Fleimiš v Hrastniku. 1205-1 Slikarja fico) (Brandmäler) veščega slika ira inalili fimmiii-kib predmetov za l%ovi.šče, sprej-nieai takoj v stadio «lužbo Ponudbe na na^ov: Dr--go Višnar, Jesenice. 1104-1 Korepetitorico »Sčem za takoj. Pisme.ne ponudbe z navedbo plačila pod š:tro >Korepetitoriea« na oglasni oddelek »Jutra« 1543-1 2 vajen k i »prejm-m v popolno izuče-nje vseh de! strojnega pie-tenia. Na-'»-- v oglasnem oddelku »Jutra«. 1360-1 Pletiljo za nogavice sprejmem takoj. Na=lov v oglasnem oddelku ».Tu.rat 140-1-1 Brivskega in frizer, pomočnika mlajšega, samo dob'* jr-nrjflmoga sprejme takoj Rudolf Zrimšek, brivec v Li''j'. 1397-1 Sobarico .ta^ejšo jn zanesljivo, samostojno moč z večletnimi sprčeval! sprejmem proti mesečni plači 400 Din. — Predstaviti se je v dopoldanskih urah na naslov, V' o-.-i pove ogla sni oddelek ».Tutra«. 1400-1 šivilj, učenko sprejmem takoj. Naslov v podružnici »Jutra« v Celju 1412-1 Dekle staro 18—22 Let, res f>ošte-no, zdravo in dobro vzgojeno. ki ima namen stalno ostati v hiši, ubogljivo, lepega obnašanja, pripravno in razumno v pospravljanju finih sob in dela v kuhinji, ki ima veselje do fine kuhe, sprejme boljša družina v Ljubiiar.i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1307-1 1 ali 2 šivilji za boljše moško perilo išče-ui, event. dam blago na dom. Ponudbe na "gl. oddelek »Jutra« pod šifro »Šivilja 93«. 1393-1 Šiviljo sprejmem na dom. Vpra iati Ob Ljubljanici št. 31, pritličje. 1401-1 Fiksum in provizijo dobe v manufakturi verzi-ran: potniki, za obisk privatnih strank v Ljubljani, okolici in celi Dravski ba novin.i. Nastop takoj. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljublja ni pod šifro »Fiksum it. provizija«. 1359-5 i ài A.éu* / A.é Ü Agenti (nje) ki bi potovali po celi Sloveniji ln obiskovali privatne stranke, lahko dnevno zaslužijo 200 Din. Zglasiti se je dnevno med 9- in 11. uro v gostilni P r a v d ' c, Trbovlje, ali pismeno na podružnico »Jutra« v Tr l>ovljah pod šifro »Potr.ik« 84-3 Prepisovanje na stroj ali kako druge pisarniško delo prevzame gospodična. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stroj« 1219-3 Trg. potnikom osobito orrm. ki potujejo po vsej državi, nudim iz daten in trajen zaslužek. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Nova«. 113S-3 Ako hočete delati in z lahko domačo obrtjo zaslužiti na lastnem domu 7 Din r.a uro. tedaj vstopite v našo zadrugo! Pouk ji; brezplačen. Vpisnina 10 Din. Obširna navodila radi pošliemo, ako je priložena znamka za odgovor. Za-drusa jneoslovenskih tača. Osi jok. 88-3 Zastopstvo dobro idočega predmeta bi prevzel za mesto Split. — Pinati na naslov: Resinovič, Split, Ispod ura 4. 1340-3 Kdor le hoče lahko pozimi zasluži. Nudim razne predmete z velikim popustom vse. m preprodajalcem. Lindič, Ljubljana, Ko-menskega u!. V 3 mesecih vsakdo gomri nemško ali franeo.sko. Skupni in posa mezmi pouk. Moderna mo-toda. Stari t-rg SII, desno 1378-4 Nemščino poučuje (gramatika in konverzaeija) nemška dama. Naslov po've oglašuj oddelek ».Jutri«. 1311-4 fi Th llotnian: Osel gospoda Kozamurnika Čamernikova šoferska šola LJubljana, Dunajska e. 36 (J ugo Auto). Prva ob! an. konceedonhana. — Prospekt zastonj. Pišit* ponjl 251 Otvoritev novega tečaja nemščine za otroke do šolske doba Vsak dan popoldne eno uro. Istota-ko nove večerne skupiLe za odrasle: francoščina, nemščina in angleščina. Knaf Ijeva ulica št. 4, pritličje. 887-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska 12. — Zahtevajte informacije. 205-4 39. •'ipeleipeip, tipeltiptip! je pristopicala go- spodična Milka iz modne trgovine. Kupila si je bila obleko najnovejšega kroja. Pri vratih je srečala svojo prijateljico Vilko. »Res elegantna obleka,« je rekla le-ta, »samo ta gladka blaga se mi vidijo nekam pusta. Jaz zase bi že rajša imela vzorčasto.« Izučena šteparica poštena, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1234-2 Fant 17 let star, zdrav ira mo čan, s 4 gimnazijami, zmožen italijanščine, išče primerno zaposlitev v trgovini. skladišču ali drugod. — Ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kjerkoli«. 1331-2 Gospodična z meščansko m obrtno 5o!n ter trg tečaji-m. išče kot začetnica primerno službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »S'iTOta«. 11G8-2 Absolvent državne dvorazredne trg. šole. išče službo. Naslov: Striedinger, Gosposvetska c št. 10/1V. 1077 2 Mladenka stara 19 let, pridna in poštena, vajena vseh hišnih del, izurjena v šivanju, ki ima veselje do otrok in z znanjem nemščine, išče primerno službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13413-2 Dekle pridno in pošteno, išče ka kr&fiokoLi slnžibo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1335-2 Sedlar-jermenar srednje starosti, vešč šivanja strojnih jermen, konjske vprege, tapetniških del barvanja in ličanja. išč" začasno zaposlitev v rudniku, tovarni ali na vele-posestvu. Naslov v osla?, oddelku »Jutra«. 1334-2 Kot trg. učenec v manufakturni ali mešani trgovini iščem nameščen ia v mestu ali večjem trgu na — Gorenjskem. Imam 3 razrede meščanske šole. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1341-2 Trg. poslovodja mlad. mešane stroke, vešč vseli trg. panog, želi pre meniti m»sto kamorkoli. — Event. da tudi kavcijo. — Reference od osmih jet prav dobre. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marliiv ;>000< 1374-2 1000 Din dam tistemu, ki preskrbi mesto trgovskega pomočnika v mešani ali špecerijski trgovini, oz;r. mesto skladiščnika 24!etnomu trgovskemu pomočniku, ki je dobro verziran v vseh trgovskih poslih in pošten. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek .Jutra« pod šifro »Takoj 1000«. ' 1375-2 Prodajalka velike in ugledne tvrdke v Ljubljani, dobro izvež-bana v vseh panogah trgovine, želi premeniti mesto — r.ajraje v mann fakturno ali mešano trodu želi gospodična, pridna in dobra kuharica. Naslov v oglasnem odde.lku »Jntra« 1410-2 Puhasto perje olito, Sobano kg po 4S Olii druga »rsta po Dio 38 kg (Sisto oele gosje Itg po Din Id čisti pub kg po Di: 250. Razpoéiìjam po poŠt uern povzetju. L. Brozovif Zagreb, llies kem:6n- èistilnica perja 262 Razprodajamo I t v t s t o a bela vina po Din 3.50 ra Din 4 za liter oa debelo, vsled •jpustitve veletrgovine, lo kier t.raja zaloga. »Vinea«. veletrg i vinom. Rudnik pri LjuDljaoi. &17-6 »Življenje in svet« 4 celotne letnike, lanski letnik »Ilustracije«, kompletne, skoraj nove smuči (140 cm) it. par skoro novih drsalk proda G. Cokert v Linblja.ni, Hrenova ulica št. 7. 1349-6 Preso za seno fabrikat Mavfart, skoraj novo, eleganten, do deset,-sedežen voz breg in mostno tehtnico za 3000 kg po ugodni ceni proda Ferdo Pustek, žmarje pri Jelšah. 1330-6 Stare jute večjo množino proda Kari Prelog. Ljubljana, Gosposka ulica 3. 1347-G Bencin-motor 10—12 Ks , kupim ali vza rnem v najem za 3 mesece. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. " 1286-10 Več avtomobilov ugodno proda Lampret in drug. Glej pod razno. 1005-10 2 tovor, avtomobila •Austro Fi.it« typa 4 T. S. ir- »Alfa Romeo« Super-sport, šestcilinderski, vse v najboljšem stanju proda Anton Jakomini, Kočevje. 1332-10 Benžo dobro ohranjeno kupi Av-srust Kuhar, Vevče. 1372-7 Polpokrit voz enovprežen, lahek do 300 kg. doibro ohranjen k u p i Fr. Kincl. Sv. Jurij r.b južni železnici. 1411-7 V7 Družabnico 7 večjim kapitalom, sprejmem v trgovino v letovišču Cenjene por.udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Letovišče 1931«. 1376-16 5 jančjih kož po zelo nizki ceni prodam Naslon pove oglas, oddelek »Jutra«. 1408-6 Fina zlata ura (moška) poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddplku »Jutra«. 1287-6 Lepo posestvo obstoječe iz 40 oralov zem Ije: njiv. travnikov, gozda vinograda. velike zidate hiše i gospodarskim po-s!o*p'em. v dobrem stanju prodam. Naslov pri podruž niči »Jutra« v Celju. 1413-20 Trgovska hiša v Mariboru enonadstropna, ugodr.o na prodaj. — Potreben kapitnl IGO.OOO Din. Pismeno na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Ugoden nakup hiše«. 1309-20 Parcelo 510 m1 veliko, za vsnko obrt zelo prikladno, v Sp. Šiški pri novi cerkvi pro-d.im. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1277-20 Stavbna parcela 600 m5 velika, za Bežigradom naprodaj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1161-20 Kupim novo vilo ali parcelo v centru ali bližnji okolici Ponudbe na oglas. odd"!ek »Jutra« pod značko »Pod 1 ključem«. 1054-2i> Trgovsko hišo vpeljano, na deželi event. hišo s posestvom v prometnem kraju kjer ni trgovine kupim Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dober prostor«. 928-20 Novo vilo ali parcelo .kupim v ce-ntru mesta ali bližnji okolici. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod anačko »Pod 1 ključem«. 1054-20 Hiša f 3 stainovanji, r brezhibnem *tanjn \i proste roke naprodaj. Naslov v oorlas. oddelku »Jutra«. 1&54-20 Lepo hišo 5 min u t od gl. kolodvora v Mariboru 7. mesečnim doaosom preko 3000 Din, lokalom in kras nim stanovanjem prodam Potrebno 200.r>00 D!n, nekaj m;ileira se prevr.ame Posredovalci niso izključe ni. Naslov pr: podružnic, »Jutra« v Mariboru. 1310-20 Lepo hišo s 5 sobami, kuhinjo, priti klinami in gospodarskim poslopjem, v kateri je bila več let gostilna, pripravno tudi za trgovino, na dr?., cesti, '{. ure od Ptuja prodam radi preselitve. Zraven se lahko tudi kupi okoli 4 orale njiv, travnika s -adonosnikom in vrtom. Cena 320.000 Din. — Pojasnila daje lastnik M. Brenčič, posestnik, Ptuj, Ormoška cesta štev. 3. 1331-20 JLkJLžJU Vsakovrstno zlato k ipuje po najvišjih cenah Cerne — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 SS Spalno opravo dobro ohranjeno pn>»Inm. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1351-12 ilifrf r* Villifìikm Frak za gHMpoda velike postave, zelo dobro ohranjen naprodaj na Bleiweis ovi cesti št. 15/11, vrata XII. — Na ogled med 1/1. in 14. uro. 1366-13 Zimsko suknjo prodam za 250 Dim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 1344-13 Maski dobro ohranjeni, radio za •SO in križan tem o za GO Din prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1416-13 20 hI belega vina sorti ranega, ter 10 hI rdečega, oba letnika 1929 — skuono ali po polovnjakih preda Schweiger, gostilna. Rajhenburg. 1377-33 Bukove pragove 2.G0 2-1 1i 14 kupujem proti akreditivu. Ponudbe na oglasni o.ddelek »Jutra« pod »Pragove«. 1380-15 Gostilno v ljubljanski okolici ali na Gorenjskem vzame v najem zakon, par brez otrok, ki položi primerno kavcijo Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj ali pozneje«. 1350-17 Pekarno z lokalom iščem r.a prometni cesti v Ljubljani v najem. Ponudbe pod šifro -•Specialni dietni kruh« na pekiriK) Fott-er, Graz, Or.t-benstr. 15. 1235-17 Gostilno išče mesar, ki ima osebno pravico. Naslov pove ogl. Dijaka sredr. ješolca sprejmem na Rimski ce^ti 7.1, vrata 8. 1282-22 Disakinio ali gdč. sprejme boljša družina v vso oskrbo. Naslov v ngl. oddelku »Jutra«. 1373-32 U BSE n iL Stanovanje lepo in sol-nòno, 3—4 sob, po možnosti z verando, v visokem pritličju ali prvem nadstropju iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka«. 1289-21 Trisobno stanovanje elegantno, solnčno, z vsejn komfortom oddam z majem ozir. avgustom v vili ob Tivoliju. Ponudbe na ogl. eddelek »Jutra« pod šifro »Elegantno solnčno stanovanje«. 12G7-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, predsobe in drugih pritiklm išče za majski termin mirna, bolj ša družina treh oseb — najraje v kolodvorskošent-peterskem ali poljanskem okraju. Pismene ponudbe na oclasni oddelek »Jutra« pod šifro »Tri osebe«. 1219-21 Opremljeno stanovanje 1 aH 2 sob, kuhinje ln pri tiklin takoj ■vidam » oa jem Želim ne.kaj kavcije. Slokan. Kodeljevo. Sl->m škova 17. 577 21 Stanovanje sobe im kuhinje za 300 Din iščem kjerkoli. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stanovanje«. 1353 21 Stanovanje 2 sob, predsobe Ln hodnika, v centru mes-ta oddam zdravniku ali odvetniku. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13G5-21 Stanovanje 1 ali 2 sob in kuhinje iščem na Jesenicah. Savi ali Hrušici. Ponudbe pod Stanovanje takoj« na ogl. oddelek »Jutra«. 1387-31 Sobo in kuhinjo poceni takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutta«. 1400-21 «i »ZA Sobo v bližini Kolodvorske ulice išče čez dan odsoten gospod. Ponudbe na oglasni oddelnk »Jutra« pod šifro »Snažno in čisto«. 1302-23 Nižiešolca t-prejmem pod dobrim nadzorstvom v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem od.Mku »Jutra«. ~ 1403-22 Starejša trgovina na zpI« prometnem kraju v Ljubljani tnkoj naprodaj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tatkoj Din 120.000«. 1288-19 Dva lokala za obrtnika, oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1182-19 Pisarniški lokal pritličen oddam na Miklošičevi cesti, blizu kolodvora. Naslov p«>ve ogl. oddelek »Jutra«. 1276-19 Prazno sobo takoj oddam Sv. Križ 67 pri Ljubljani. 12G1-33 Solnčno sobo v bližini univerze išče akademik, ki gre tudi kot sostanovalec. Ponudbe na ojlas. oddelek »Jutra« pf«i šifro »19. januar«. 1230-28 2 opremljeni sobi pripravni za pisarno, event. stanovanje z dvema soba ma. kabinetom in pritikli nami oddam na najlepšem kraju mesta Kranja. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1137-23 Opremlieno sobo s strogo s eipar: ranim vhodom takoj oddam solidnemu gospodu v Fio ri jan ski ulici 31/1. 1355-23 Opremljeno sobo z elektr. razsvetljavo in l«ise?bni l'X) » Rusije . . . . 30 ^ 100 » Jugoslavije &> » Zoranka Cucek Ljubljana, Rožna ulica 29. Pokraj. razglednice po Vaši sliki ali negativa, v pri-tni fotografiji ugotovi do 2O.O00' d n e » o • ».vomica kart Lojze Smuč, Ljubljana VII, Aleševte,-» št 26 Zahtevajte ponutbu in cenik! ' 213 Pekarijo dob« idočo vzamem T M. jem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pt"3 značka »Kapital«. 1145-Sé Elektromotor 21 Kv, vrttlu tok, naprodaj. Na ogled v skladišču špedicije Rajko Türk, Ljub ljana. 1193-29 m z* Trgovski pomočnik podjeten, 27 let star, z lastnim prihrankom 40.000 Din, želi prevzeti dobro idočo trgovino na deželi, ali se priženiti — vdove do 35 iet stare, ki imajo dobro srce, niso izključene Ponudbe ca oglas, oddelek »Jutra« ped šifro »flrepe nenje G2S50«. 1140-24 Mlada vdova simpatična, čedne zunanjosti, brez otrok, dobro situ-irana in neomadeževane preteklosti, želi vsled po manjkanja znanja tem po •tom spoznati istotakega, boljšega gosipoda — najraje 35—45 let starega drž. uradnika. Tajnost zajamčena. Por.udbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Nudena sreča«. 1342-24 Gdč., vdova ali ločenka iki bi hotela dopisovati in napraviti zna-nje. naj pošlje svoj naslov s sliko in do-pisoim pod -Sprememba« na oglasni oddelek »Jutra«. __ 1339-24 1826 Pridem v ponedeljek ter Te počakam v kavarni. — Poljubljam Te. 1337-34 Trije mlad!, popolni lumpeki iščejo tri res luštkane deklice. Samo res flot,ne naj se oglasijo na oglasni oddelek »Jutra« ped zT.sčko »Smej se m plači«. 13S6-24 Mizarske stroje izvrstne: naravnalni, rez kalni im skobelni stroj ter tračno žago prodam. Pis mene ponudbe na: Pintar. kavarna »Sloo«, Ljubljana. 1173-29 Pletilni stroj 8/27, z vsem inventarjem, skor3j nov za 2500 Din prodam. Nas-lov v ojrlas. oddelku »Jutra«. 1370-29 Šivalni stroj popolnoma nov ugodno prodani. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 1391-29 Pletilni stroj 8/35 cm, ma-lo rabljen, za polovično ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku » Jutra«. 1392-29 Za izvozniäko trgovino sprejmemo uradniku (cJutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. ysi v Ljubljani."