Leto XLVIII - št. 1 - CENA 95 SIT GLAS Kranj, torek, 3. januarja 1995 Na novo leto nobenega poroda, drugi dan dva Najprej deklica, za njo deček Na novo leto na Gorenjskem ni bilo nobenega poroda, drugega dne pa sta v kranjski porodnišnici prijokala na svet deklica in deček. Deklica se je ob 1.35 rodila Brigiti Kropivnik, deček pa ob pol petih zjutraj Heleni Dolenc - Fajfar. Zadnji dnevi minulega leta so bili v porodni sobi precej bolj živahni, saj je v petek, 30. decembra, rodilo kar devet mamic, v soboto pa so imele babice in sestre opravka z dvema težavnejšema porodoma, nam je povedala sestra Marija Herak. V knjigi porodov za leto 1994 je zabeleženih 1380 porodov, leto poprej jih je bilo sedem manj. Mamici, ki sta rodili drugi dan novega leta, se dobro počutita. Brigita Kropivnik je rodila teden dni pred rokom. Deklica je ob rojstvu tehtala 2850 gramov in merila 48 centimetrov. Za ime se z dekličinim očetom, ki je prisostvoval porodu, nato pa je šel naprej na delo, še nista dogovorila. Če bi bil deček, bi bil Domen, tako pa bosta izbirala med Katarino in Lauro. Doma na malo sestrico že čaka dveletni brat. Tudi Heleni Fajfar - Dolenc današnji porod ni bil prvi. Doma ima že 15-letnega sina in 4-letno hčer. Malemu Anže-tu, ki je ob rojstvu tehtal 3800 gramov in meril 53 centimetrov, se ni posebno mudilo na svet, saj je rojen pet dni po predvidenem roku. • D.Ž., foto: L. Jeras Brigita Kropivnik s prvo letošnjo novorojenko. Novosti pri lastninjenju Hitrejši vpis v register Vlada je tik pred novim letom sprejela nekaj novosti pri lastninjenju, dva zakona in dve navodili, o čemer smo na kratko že poročali, nedvomno pa mnoge zanimajo tudi podrobnosti. Nov je zakon, ki naj bi spodbudil lastninjenje prek dobička in ne z zviševanjem plač, saj je predvideno oprostitev plačila davka od tistega dela dobička, ki ga bodo podjetja namenila za nakup delnic. Za podjetja je novost vsekakor privlačna, saj se bodo s tem izognila plačila prispevkov, za državo pa seveda zaradi vodenja makroekonomske politike, saj jo rast plač vedno znova načenja. Drugi zakon pa predvideva možnost izdaje zadolžnic za razliko med izplačanimi 80-odstotnimi in do 100-od-stotnih plač, če je to zapisano v panožnih kolektivnih pogodbah, in če bodo seveda te zadolžnice uporabili pri lastninjenju. Za nekatera podjetja je to seveda spodbudna novost. Navodilo o dokumentaciji naj bi pospešilo registracijo olastninjenih podjetij, saj naj bi podjetja agenciji za privatizacijo zagotovili vso dokumentacijo, ta pa bo po izdaji drugega soglasja vložila na sodišče. V drugem delu pa se nanaša na materialne naložbe slovenskih podjetij v jugodržavah, na dolgoročne finančne naložbe, terjatve, obratna sredstva, zaloge in Sodobno. Tako bi dobili nji-ov natančen pregled, posebej tistega dela premoženja, ki bo preneseno na sklad za razvoj in drugega, ki bo ostalo v bilancah podjetij. Drugi vladni dokument pa so merila za odobritev prodaje delnic ali sredstev podjetja tujemu kupcu, kar naj bi olajšalo transakcije, saj vlada daje soglasje, če presega 10 milijonov ekuiev. Agencija za privatizacijo bo morala svoj predlog opredeliti, jasno povedati, če prodajo predlaga in o tem pripraviti elaborat. V njem bo morala natančno pojasniti boniteto kupca, njegovo dejavnost v tujini in v Sloveniji, predstaviti poslovanje podjetja, ki ga prevzema tujec in projekcijo Eoslovanja za pet let. Jasna o morala tudi navesti vse sestavine pogodbe o prodaji delnic, podjetja oziroma sredstev, iz česar bo razvidno tudi, kaj namerava napraviti z zaposlenimi, s tehnologijo in z naložbami. Elaborat bo moral vsebovati tudi pričakovane koristi in stroške, ki jih bo imela pri tem poslu država in kaj pomeni za tržno strukturo Slovenije, posamezne panoge in regije. Vlada torej Želi imeti dobro osnovo za odločanje, dokler ne bo sprejet zakon o prevzemanju podjetij, ki ga že pripravljajo. • M. V. Gregec spet v bolnišnici Lese, 2. januarja - Mali Gregor Valjavec, ki je bil pred tremi tedni operiran v Londonu in se je pred božičnimi prazniki že vrnil domov, je moral tik pred novim letom spet v bolnišnico. Kratkotrajna družinska sreča se je prelevila v novo skrb: Gregi je zbolel za meningitisom in zdaj leži na infekcijski kliniki v Ljubljani. Starši so hudo zaskrbljeni, vendar se ob vsakem sinovem izboljšanju oklepajo upanja. Gregi-ju želimo čimprejšnjega okrevanja tudi v vsi uredništvu Gorenjskega glasa in bralci, ki zadnja dva meseca spremljajo fantko-vo usodo. • D. Z. Gorenjska ^ Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Slovo od starega leta - Minilo je, minilo, Silvestrovo, ki smo ga praznovali na prostem, v hotelih, apartmajih, počitniških nišah, planinskih kočah, doma ali tudi v... službi. Pokalo je, da nas bi pošteno razjezilo, če ne bi bilo ravno - Silvestrovo. Vse je bilo veselo, bučno, marsikaj je bilo dovoljenega, vse se je bleščalo, plesalo, pelo in se zabavalo. Dobro se je jedlo in pilo, tudi v hotelu Kompas v Kranjski Gori, kjer so gostom postregli Z veliko torto. • D.S. - Foto: J.Pelko Tekma svetovnega pokla vendarle pod Vitrancem Naši na domači progi Kranjska Gora, 2. januarja - Spored tekmovanja alpskih smučarjev za svetovni pokal se še kar naprej spreminja, kot kaže danes, pa bo Kranjska Gora vendarle prireditelj enega od tekmovanj. V petek, 6. januarja, bo namreč gostila najboljše veleslalomiste sveta. Kot so povedali organizatorji, je ohladitev pripomogla, da lahko izdelujejo kompaktni sneg, in če le ne bo hujše odjuge, tekma ni ogrožena. Po sporedu se bo prvi tek veleslaloma začel ob 9.30 uri, drugi tek pa ob 12.15 uri. Za šolarje vstopnine ni, za odrasle pa je 500 tolarjev. • V. S. DANES OD RATEČ DO RODIN Zlatar - mecen kulture UNALNIŠK) KLUB 486/40 že od 125,753,00 SIT .ali 7.294,00 SIT mesečno ! T«l./Fax: 064/ 22 10 4«* Gorenjski glas in Športna zveza Jesenice vabita na prireditev Najboljši gorenjski športniki 1994 Prireditev ob razglasitvi rezultatov ankete za najboljšega športnika, športnico, ekipo v individualnih športih in ekipo v Igrah bo jutri, v sredo, 4. januarja, z začetkom ob 19. uri v gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah. V bogatem programu bodo sodelovali: - znani gorenjski športniki in športni novinarji - ansambel Gorenjski muzikantje s humoristom Klemenom Koširjem - igralci gledališča Tone Cufar s kabaretnimi točkami Vstopnice po 500 tolarjev lahko rezervirate ali kupite v pisarni gledališča Toneta Čufarja 3. in 4. januarja dopoldne, oziroma uro in pol pred prireditvijo pri blagajni Gledališča. X01 mm O S (O +- c , 2 -sojo GA io «2 > 53 — o gwo.i Prisega tožilcev in reforma sodstva Državni tožilci s trajnim mandatom Ljubljana, 3. januarja - Na mesto Okrožnega državnega tožilstva v Kranju so bili imenovani štirje tožilci s trajnim mandatom. Reforma sodstva bo zelo zahtevna. Rednih in samoupravnih sodišč ni več. Precf predsednikom vlade V prvih mesecih letošnje-dr. Janezom Drnovškom je ga leta se bo začela temeljita minuli petek priseglo prvih reforma slovenskega sodst-43 državnih tožilcev s traj- va, saj bomo v Sloveniji spet nim mandatom, ki jih je na dobili okrajna in okrožna predlog pravosodne minis- sodišča. Za pritožbe bodo trice Mete Zupančič dan prej imenovala vlada. Na mesto vrhovnega državnega tožilca na Državnem tožilstvu RS je zaprisegel mag. Jože Friedl. Na pristojna višja sodišča, na vrhu pa bo tako kot do zdaj Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Nova zakonodaja Erinaša trajni mandat sodni-ov, s katerim naj bi zagoto- mesto okrožnega državnega vili neodvisnost sodnikov od tožilstva v Kranju so bili drugih vej oblasti. Odpravl- imenovani: Andrej Šarabon, jajo se redna in samouprav- Marjana Armič - Korošec, na sodišča. Janez Palovšnik in Andrej PoJak. Sredi oktobra je začel veljati zakon o državnem tožilstvu in prinaša veliko novosti: bistvena razlika pa je, da državni tožilec ni več Državni poslanci so o reformi sodstva kar precej razpravljali in tako je zakonu o sodiščih priključen tudi tako imenovani "Pučnikov amandma" k sodniški službi, ki pravi, da sodniki, ki so sodili ali odločali v preisko-vsesplošni nadzornik zakoni- valnih in sodnih postopkih, v tosti. Njegova funkcija je, z nekaj izjemami, omejena le na kazenski pregon. Funkcija državnega tožilca je trajna, glede pravic pa je izenačen s sodnikom, če zakon o državnem tožilstvu ne določa drugače. Državna tožilstva so samostojni državni organi, njihov položaj ureja zakon. Tožilce imenuje vlada, generalnega katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo s trajnim mandatom. Reforma slovenskega sodstva bo dolga in kar precej zapletena in nekateri opozarjajo, da bodo nekatere odločbe prinesle kar državnega tožilca pa držav- precej težav. Pri tem oraen ni zbor na predlog vlade za jajo plače in nagrajevanje ter šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Višja državna tožilstva so v Celju, Kopru, Ljubljani in v Mariboru, okrožna državna tožilstva pa v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, napredovanje, saj veliko strokovno usposobljenih pravnikov zapušča pravosodje. Prav tako so nekater-im sporne določbe o starostni meji kandidatov za sodnike s trajnim mandatom, . ki že vnaprej onemogočajo Marirboru, Murski Soboti, generacije mladih in prekin-Novi Gorici, Novem mestu jajo kontinuiteto dela na in na Ptuju. sodiščih. Naporno zakonodajno leto Ljubljana, 3. januarja - Minister brez listnice in vodja vladne službe za zakonodajo Lojze Janko je povedal, da bo na osnovi ustave treba letos pripraviti in po možnosti sprejeti od 40 do 50 zakonov z različnih področij. S tem bi odpravili nekdanjo jugoslovansko zakonodajo. Slovenija pa se mora zakonodajno pripraviti tudi na vstop v Evropsko unijo. Čeprav še nimamo sklenjenega sporazuma o pridruženem članstvu, je možno na podlagi veljavnega sporazuma o sodelovanju že določiti približno 30 do 40 zakonskih projektov, ki jih zahteva evropska pravna ureditev. Največji problem pa bo postaviti čist pravni sistem z ustreznimi varovalnimi mehanizmi, ki so potrebni v prehodnem obdobju Še posebej na področju lastninskega preoblikovanja in sanacije ter prestrukturiranja bančnega sistema. Predstavniki verskih skupnosti pri kranjskem županu -Kranjski župan Vitomir G ros je v četrtek povabil na tradicionalno novoletno srečanje predstavnike verskih skupnosti, delujočih v kranjski občini. Na sprejem so bili povabljeni predstavniki rimskokatoliške cerkve, baptistične cerkve, Jehovih prič, Kristusove cerkve, svobodne cerkve, pravoslavne in evangeličanske cerkve. • J.K., slika G. Šinik Dr. Janez Drnovšek in Milan Kučan ob novem letu Poslanici predsednika republike in premiera Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade Republike Slovenije, in Milan Kučan, predsednik republike, sta državljankam in državljanom voščila ob novem letu Samozavestno v Evropo in ustvarjalno doma. Ljubljana, 3. januarja - V novoletni poslanici je premier dr. Janez Drnovšek med drugim zapisal, da v splošnem opaža spodbudno ozračje, ki vlada v državi, čeprav ne podcenjuje nesporazumov, razhajanj, celo protislovij in zelo bolečih sporov, s katerimi smo se v državi srečevali skozi vse leto. Ti spori pričajo o posebni dinamiki, ki jo doživlja naša družba, o številnih možnostih, med katerimi smo se prisiljeni odločati, čeprav se večkrat naravnost izključujejo. Nikomur ne bi koristilo, ugotavlja premier, če bi skušali kakorkoli potvarjati resničnost. Na gospodarskem in finančnem področju sta nesporni trend stabilizacija in konsolidacija, rast in razvoj. To potrjujejo kazalci zaupanja v slovensko gospodarstvo, podjetništvo, menedžment, predvsem pa v slovenski tolar. Seveda so navzoče še številne težave kot na primer nezaposlenost in z njo povezane socialne stiske, pomanjkanje stanovanj, tja do naraščajočega kriminala. Za Slovenijo, kljub nekaterim vznemirljivim glasovom tudi na mednarodnem področju, ni pravih razlogov za preplah in defetizem. Nevšečnosti, ki so se nakopičile zadnji čas, predvsem s sosedi, so pravzaprav pričakovane in so v marsičem posledica zmotnih pričakovanj naših večjih partnerjev, da bodo lahko narekovali naše ravnanje. Pomembno je, da se Slovenija vključuje v evropska in svetovna omrežja preudarno, brez občutkov manjvrednosti, z zdravo in čvrsto samozavestjo, kar seveda ni noben napad ali samoprecenjevanje. V novo leto vstopamo z novo lokalno samoupravo, ki jo sicer čakajo še mnoge preizkušnje, izzivi in ustrezne izboljšave, a jo je vendar mogoče že takoj izrabiti za to, da se bodo želje, potrebe in interesi in pobude državljanov uveljavljali. Za zaupanjem v vrednote, ki nas vse povezujejo, je dr. Janez Drnovšek državljankam in državljanom voščil osebno blaginjo, srečo in zdravje v prihajajočem letu. Predsednik republike Milan Kučan je v svoji poslanici poudaril, da je bilo tudi v četrtem letu samostojne države opravljeno pomemb- no delo. V novo leto vstopa mo z mnogo nedokončanega in prezrtega, na prvem mestu pa sta socialna varnost if spopad z nezakonitimi počet ji v škodo državljanov it države. Demokratični ustroj države ni dovolj zavaroval pred polaščanjem celih področij družbene in državn* organizacije v korist stran' karskih interesov. Predsednik Milan Kučan \t med drugim izrazil željo, ai bi v prihodnjem letu storil vse za utrjevanje pravni trdne družbe, spoštovanj« zakonov in pravnega reda da bi napravili konec samo volji, ne glede na položaj ti vlogo in zasluge njenih nosil cev. Še posebej si želi, da 1 vsak po svojih močeh napravil vse, da bo v državi bolj kd doslej omogočena sprostite1 ustvarjalnih zamisli vsetf mladim ljudem, delavcem kmetom, podjetnikom, stro kovnjakom in znanstveni kom, vsem, ki želijo sebi i* skupnosti dati tudi nove vse' bine in razvojni zamah, s teti pa delo in socialno varnost. Vsak narod je predvsetf sam odgovoren za svojo uso do. Kolikor bolj trdni, ureje ni, ustvarjalni in zadovolji) bomo doma, toliko lažji bomo urejali svoja razmerji do drugih. Sedem najbolj pogostih lokalnih vprašanj Podžupani so lahko le svetniki Ni potrebno, da novi župani slovesno zaprisežejo, morajo pa imeti pečate in žige lokalne skupnosti. Župan vodi občinsko upravo, lahko pa jo tudi tajnik. Podžupane naj bi nujno volili iz vrst občinskih svetnikov. Ljubljana, 3. januarja - Vladna služba za zakonodajo in urad za reformo lokalne samouprave sta pred uveljavitvijo lokalne samouprave z novim letom pripravila strokovne odgovore na sedem najbolj pogostih vprašanj, ki se po slovenskih občinah porajajo ob ustanovitvi novih lokalnih skupnosti. Tako je za Slovensko tiskovno agencijo povedal minister brez listnice Lojze Janko. Kaj je s potrditvijo mandatov občinskim županom? Po mnenju vladnih služb ni nobene pravne podlage za zavlačevanje overitve manda- Prisega ali drugačna slovesna izjava občinskega župana ni ustavno in zakonsko predvideni pogoj za začetek njegovega dela. Nima nobenih pravnih učinkov. Kdaj župan in svetniki začnejo z delom? Občinski župan in svetniki začnejo opravljati zakonsko opredeljene funkcije s 1. januarjem letos - dan po prenehanju mandatne dobe dosedanjih občinskih skupščin in posebnih družbenopolitičnih skupnosti. Tega roka ni mogoče podaljšati. Kaj je z žigom in pečatom? Župan predstavlja in zasto- bodo morale pooblaščene osebe svoje podpise ustrezno overiti oziroma deponirati pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ali župan vodi občinsko upravo? Da, župan vodi občinsko upravo po zakonu o lokalni samoupravi. Lahko pa jo tudi tajnik, ki ga na župano' predlog imenuje obcinsk svet. Kaj pa županovi namestniki' V pristojnost občinske g' sveta sodi tudi izvolitev efl ega ali več podžupanov. K'1 pa tega vprašanja ne rešuj* zakon, ga bo treba urediti' občinskih statutih. Po ninefl ju vlade naj bi podžupan' nujno volili iz vrst občinski! svetnikov, ki pa bi jim zarad nezdružljivosti funkcij ' dnem izvolitve moral pren? hati mandat v občinske«' svetu. • D. S. tov ali za njihovo odklonitev, pa občino kot pravno osebo kajti mandat župana je velja- javnega prava in zato si ven, čeprav bi ga morebiti morajo župani priskrbeti us- občinski svet ne bi potrdil, trezen pečat in zig z imenom Overitev mandata torej ni konstitutivni element izvolitve in je lahko namenjena zgolj ugotovitvi, da je postopek varstva zakonitosti in odpravljanja morebitnih nepravilnosti v volilnem postopku končan. Ali mora župan slovesno priseči? in označbo lokalne skupnosti. Kako bo z začetnim financiranjem občin in žiro računi? Po zakonu o financiranju občin bo župan do sprejetja občinskega proračuna za letos razpolagal s sredstvi na ločenem računu občine, lahko pa bo v te namene pooblastil tudi druge osebe. Zato Papežev obisk v Sloveniji leta 1996 Ljubljana, 3. januarja - V nadškofijskem ordinariatu v Ljubljani so potrdili novico, da bo papež Janez Pavel II. naslednje leto obiskal Slovenijo. Obisk je načrtoval že za konec letošnjega leta, a ima veliko obveznosti in zato bo prišel v Slovenijo leta 1996. V nadškofijskem ordinariatu več podatkov nimajo, ko pa bodo prejeli več informacij o njegovem obisku, bodo ustanovili odbor za duhovno pripravo za papežev obisk. Nadaljevanje prve seje domžalskega občinskega sveta Domžale, 29. decembra - Danes so domžalski občinski svetniki nadaljevali s pred tednom prekinjeno prvo sejo občinskega sveta. Na prvem zasedanju so svetniki sprejeli dnevni red in potrdili mandate, zapletlo pa se jim je pri sprejemu začasnega poslovnika. Tokrat s tem niso imeli pretiranih težav, saj so po krajših zapletih začasni poslovnik, ki bo veljal do sprejetja statuta nove občine konec aprila, soglasno sprejeli. Svetniki so nato za predsednika sveta občine soglasno izvolili dr. Miho Brejca, za podpredsednika Marka Vreska (LDS) in Vinka Okršlarja (SKD), tajnik sveta pa ostaja Urška Ilič Viderga. Na seji sta bila predlagana tudi oba kandidata za podžupana, to sta Jurij Berlot1 (SLS) in Simon Mavsar (LDS), do njune potrditve pa še ni prišlo, saj se mora o njima pred tem izreči še županja. Tudi z ostalimi tokami dnevnega reda svetniki niso imeli posebnih težav. Tako so soglasno izvolili osem članov statutarne komisije, v kateri so zastopani predstavniki \ vseh strank, prav tako pa je bila izvoljena petčlanska komisija za volitve in imenovanja. Nazadnje so se dogovorili za okvirni urnik sej, ki bodo poslej predvidoma vsako tretjo sredo v mesecu, posebej pa so poudarili nujnost pravočasnih priprav na delitveno bilanco stare občine med štiri nove: Domžale, Lukovico, Mengeš in Moravče. • Uroš Špehar , Urednica Valjavec Danica Zavrl /Uredništvo, £ GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: f |j||<|oldne na prvi dan novega eta pa so se ga med drugimi usmilili tudi Lili Kalan, Katju-ša Trampuž, Bojan Hudobiv-nik in Marko Črtalič. Seveda so si neuničljivi kolegi s frekvence 97,3 privoščili tudi nekaj novoletnih dobrot, žalostne ostanke pa so našemu fotografskemu objektivu skrbno skrili. Tekst za radio, slika za časopis Pridni bencinarji Na blejskem bencinskem servisu niso spali ne za novo leto in ne po njem. Petrolove bencinske postaje in trgovine so bile primerna postaja za tiste, ki so se morali zadnji hip oskrbeti z dobrim litrom vina, opoldne, po novem letu, pa s kakšno osvežilno pijačo. Voznikov jeklenih konjičkov v zgodnjih prvojanuarskih jutrih ni bilo veliko, na voljo pa jim je bila tudi avtopralnica. Nekateri so očitno želeli začeti novo leto prav s čistim avtomobilom... • (S.V.) Novoletno smuko je pokvarilo vreme Na smučeh samo najbolj zagrizeni Deževno vreme s sorazmerno visokimi temperaturami je nekoliko pokvarilo načrte tistim, ki so se odpravili na silvestrsko smuko. Odjuga je na nekaterih smučiščih pobrala kar precej snega, pa še tisti, ki je ostal, je bil povečini moker. Na nekaterih višje ležečih smučiščih se je snežna odeja zaradi sobotnega in nedeljskega sneženja nekoliko odebelila. Na Zelenici, od koder je ludi na* posnetek, je v noči s petka na soboto zapadlo okoli 15 centimetrov novega snega, žičničarji pa so naprave pognali tako na Silvestrovo kot tudi na prvi dan novega leta, vendar je bilo listih, ki so si po prečuti noči nadeli smuči, bolj malo. • M.G. so že v četrtek in petek opravili samo nekaj prevozov, pa tudi gneče pri tehničnih pregledih ni bilo. Na Silvestrovo so v delavnico postavili samo enega dežurnega, ki je še pred praznovanjem opravil eno manjšo popravilo, nato pa je imel vso noč mir, in ko je ura odbila polnoč, je lahko nazdravil samo sam sebi. Nekoliko bolj živahno je bilo na prvi dan novega leta, ko sse dežurni ukvarjali z odpravljanjem nekaterih manjših okvar, na splošno pa pravijo, da smo bili na gorenjskih cestah tokrat kar pametni, saj jim ni bilo potrebno odvažati zverižene pločevine. • M.G. Vožnja s Hjakarji kot osvežitev Prvo januarsko jutro tega leta je bilo turobno in megleno. Opoldne se je veliko ljudi še crkljalo v toplih posteljah in si tešilo glavobole s starini preizkušenim zdravilom - mlekom. Blejski Hjakarji pa niso počivali. Tudi vožnja z njimi je za marsikoga pomenila osvežitev po veselem silvestrskem rajanju. Prav gotovo pa niso zstonj stali na znanem zbirališču. Oskrbeli so se s toplimi odejami za gospe z rahlejšim zdravjem in čakali na stranke, ki so se želele naužiti svežega, čeprav meglenega zraka, ali pa si ogledati jezersko okolico, ki se je kopala v meglicah. • Š.V. Tudi na prvi dan v avtomobilu Policisti so imeli mirno noč Gorenjski prometni policisti, ki so decembra zabeležili nekaj več prometnih nezgod kot oktobra in novembra, so imeli sorazmerno mirno silvestrsko noč. Do polnoči smo Gorenjci vozili disciplinirano in policisti niso posredovali, ampak le opravljali redne patruljne vožnje. Nekaj dežurnih policistov je ob osmi uri odšlo domov, še prej pa so si s kolegi zaželeli srečo v novem letu. Tudi prvi novoletni dan jc bil za policiste miren, čeprav je bil promet v popoldanski uri že nekoliko gostejši, zaradi dežja in megle pa so bile tudi razmere za vožnjo dokaj neugodne. Policista z našega posnetka sta silvestrsko službovanje zaključila sicer že nekaj ur pred pokanjem petard, zato pa sta promet urejala na prvi dan novega leta. • M.G. Prva skupnost Srečanje v Sloveniji Ljubljana, 2. januarja - Odbor za pomoč zasvojenim pri Slovenski Karitas nam je pred prazniki sporočil, da bo naposled začela delovati prva skupnost Srečanje (Comunita lncontro) v Sloveniji. Prva skupina devetih fantov je minuli teden že prispela v Slovenijo in tu nadaljuje svoj terapevtski program. Skupnost Srečanje je ustanovil Don Pierino Gelmini in slovi kot ena najbolj uspešnih modelov zdravljenja in rehabilitacije zasvojenih z mamili. Poleg 160 centrov v Italiji imajo tudi 50 centrov v 20 državah drugod po svetu: na Tajskem, v Boliviji, Kostariki, Španiji, Franciji, Braziliji, Siriji, Švici, na Hrvaškem... V vseh skupnostih se "zdravi" približno pet tisoč zasvojence, med njimi tudi 25 naših. Začetek delovanja prve skupnosti Srečanje pri nas bodo obeležili v nedeljo, 8. januarja, v frančiškanskem samostanu v Novi Gorici, ki se ga bodo med drugimi udeležili vidni predstavniki družbenega in verskega življenja ter mnogi strokovni delavci. Kot vemo, je ena od skupnosti Srečanje, ki naj bi zdravila zlasti zasvojena dekleta, tudi pri Sv. Duhu v škofjeloški občini. • D.Ž. Krvodajalske akcije v januarju Kranj, 3. januarja - Nesreča in bolezen ne poznata praznikov, zato Rdeči križ Slovenije spet vabi krvodajalce, naj darujejo kri. Januarja bodo med krvodajalci iz 14 slovenskih občin darovali kri tudi Jeseničani. 12. in 13. januarja jih vabijo na krvodajalsko akcijo. 17. januarja bo krvodajalska akcija za ljubljansko območje Šiška. Februarja pa vabijo k darovanju krvi Domžalčane (od 9. do 16. februarja}, Škofjeločane (20 in 21. februarja) in Tržičane (28. februarja). Obdarovali revne in begunce Škofja Loka, 27. decembra - Rdeči križ je v minulem letu namenil veliko pozornosti in skrbi družinam in posameznikom, ki zaradi različnih vzrokov potrebujejo in prejemajo družbeno pomoč. Tik pred novim letom se je območna organizacija RK v Škofji Loki spomnila otrok iz teh družin. Pred novoletnimi prazniki so na predlog škofjeloškega centra za socialno delo povabili 12(5 predšolskih otrok iz socialno ogroženih družin iz vse občine. Loški oder jim je v gledališču pripravil prisrčno igrico o ribicah, obiskal in obdaril jih je dedek Mraz. Rdečemu križu in dedku Mrazu so pomagala napolniti koš z darili podjetja Peks, Termo, Šešir, Loka, SGP Tehnik in Čevljarsko podjetje Ratitovec. Nekaj dni predtem so pri Rdečem križu pripravili obisk dedka Mraza s programom tudi za 163 najmlajših beguncev, ki še živijo v škofjeloški občini. Program je prispevalo kulturno društvo France Prešeren iz Ljubljane v okviru projekta Pregnanci, ki je prejelo drugo nagrado na nedavnem evrovizijskem natečaju na Finskem. Del tega projekta je predstavil glasbeno delavnico mladih beguncev iz Škofje Loke, ki je ena od dejavnosti Rdečega križa za koristno izrabo prostega časa otrok v begunstvu. To dejavnost, ki sodi v okvir psihosocialne pomoči beguncev, financira Mednarodna federacija društev RK. darila za begunske otroke je prispevala gospa Beate iz Nemčije. Zaupni telefon ZATE Zaupni telefon išče prostovoljce Ljubljana, 3. januarja - Na telefonski številki 061/97-83 in 13-17- 040 že peto leto kličejo ljudje v stiski, ki jim skušajo pomagati svetovalci. Od marca lani so povezani v Slovensko združenje svetovalcev za telefonsko pomoč v stiski, to pa od julija v mednarodno združenje IFOTES. Zaupni telefon ZATE je na voljo 24 ur dnevno vsem tistim, ki se želijo pogovoriti, zaupati nekomu svojo stisko ali potrebujejo nemara strokovni nasvet. Na drugi strani telefonske žice so prostovoljci različnih izobrazbenih profilov, in če sami ne vedo odgovora, napotijo klicalec na ustrezne institucije. Prostovoljci niso strokovnjaki, zato nemara mehkeje pristopajo k problemom anonimnih klicalcev. Teh pa je veliko: kličejo različni ljudje v stiski, od otrok do starostnikov, nekateri se po nasvet oglašajo tudi večkrat. Prostovoljci, kakih 30 jih dela na telefonu ZATE, je zavezanih k molčečnosti in izven svojega kroga ne širijo informcij o klicih, zato jim lahko ljudje v stiski povsem zaupajo. Prostovoljci so sicer laiki, a za svoje svetovalno delo usposobljeni na posebnih seminarjih. Ker je zaupni telefon zelo "oblegan", ker je stisk veliko, s tem pa tudi veliko klicev, potrebujejo še novih prostovoljcev. Za vse, ki želijo sodelovati in pomagati ljudem v stiski, bo v soboto, 14. januarja, informativni dan v prostorih Zveze prijateljev mladine Slovenije v Ljubljani, na Miklošičevi 16. • D. Ž. Center slepih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki Proizvodnjo prilagajajo sposobnostim invalidov V tridelnem Centru slepih dr. Antona Kržišnika v Škofji Loki je poleg doma za ostarele in šole, ki mlade pripravlja na uspešno poklicno življenje, tudi enota invalidskih delavnic, ki slepim in slabovidnim daje kruh. Škofja Loka, 3. januarja - Proizvodna enota centra slepih išče take programe, ki so primerni za invalide, čeprav tržno niso najbolj zanimivi. Proizvodnja je namenjena ravno temu, da invalidom nudi možnost zaposlitve, pri tem pa se trudijo, da je kolikor toliko donosna. O tem Boris Koprivnikar, dobrega pol leta direktor ustanove, ki zaenkrat še nima dokončno rešenega statusa. V centru slepih v Škofji Loki skrbijo za tri generacije ljudi z motnjami vida. V srednji šoli jih pripravljajo na poklic (od prihodnjega šolskega leta dalje bo tudi matur-itetni program), v proizvodnih delavnicah jim nudijo zaposlitev, v domu ostarelih pa starejši generaciji miren pokoj. Enota proizvodnje, ki nam jo je na kratko predstavil pred pol leta novo imeno-vani direktor Boris Koprivnikar, ima z dvema tretjinama zaposlenih invalidov status invalidskih delav- Tradicionalna obrt slepih Boris Koprivnikar "Osnovna dejavnost v proizvodnji je kovinska galanterija, kjer nastajajo velike serije izdelkov, imamo pa tudi lastno orodjarno. Drugi je avdio in video kasetni program ter snemalna tehnika za video kasete, v lesnih delavnicah pa še vedno gojimo tradicionalno obrt slepih in slabovidnih, ščetarstvo in metlarstvo. Program lesne embalaže bomo počasi nadomestili z drobno lesno galanterijo, saj je za na fizično prevelik in tudi neperspektiven. Pri iskanju programov V kovinarski delavnici moramo namreč gledati predvsem na to, da so prinerni z« invalide, čeprav nas ob tem vodi tudi tržni interes. Naš« dejavnost mora biti kolikor toliko donosna, da se lahko i; preživimo. Kot v drugih proiz* , vodnjih dejavnostih tudi pri ,! nas precej škriplje, vendar se g počasi pobiramo. Trenutno ^ imamo dovolj naročil in dela« Me našimi načrti naj omenim o boljše in bolj usklajeno delo* j. sodobnejša tehnologija, infor macijski sistem. Delamo tudi a na izboljšanju dizajna naših ročnih izdelkov, da jih bomo kot edinstvene ponudili tržiš' P ču, namesto da jih enačimo l n serijskimi proizvodi." Pod streho škofjeloškega V1 centra slepih je vrsta dejav- 0 nosti. Mea drugim imajo od' delek usposabljanja z delom, u kjer se mladi ljudje priučujejo ^ zlasti praktičnemu delu. Različne dejavnosti, od rehabili* P tacije, šolanja, usposabljanja j£ do domskega varstva, škofjeloškemu centru omogočajo, d da prevzema vodilno vlogo < b skrbi za slepe. Ker imajo ni vseh področjih še velike ambi P cije, jim je veliko do tega, di d bi bil čimprej rešen tudi statui zavoda. • D.Z. Žlebir Foto: L n Jeras ii či _- h Tudi letos publikacija "Kam v šolo?" Gorenjska srednješolska ponudba (in povpraševanje) Zavod za zaposlovanje v Kranju je že drugič izdal publikacijo "Kam v šolo?" It Kranj, 2. januarja • V preteklosti so mladi izbirali poklic po razpisanih potrebah podjetij. Takih razpisov je zadnja leta le za vzorec in še zdaleč ne za vseh tri tisoč gorenjskih osmošolcev, ki si vsako leto izbirajo poklic. Toda razloga za obup ni, saj se za dobre strokovnjake vselej najde delo. Te spodbudne besede so zapisane v publikaciji "Kam v šolo", ki jo je za osmošolce tudi letos izdal Republiški zavod za zaposlovanje, enota v Kranju. Vsako leto znova namreč ugotavljajo, da obstaja neskladje med poklicnimi namerami mladih ljudi in izobraževalnimi možnostmi, ki jo ponujajo šole. Ne gre za to, da bi skušali mlade odvrniti od zaželene šole, pač pa jim skušajo dati več informacij, da se bodo lahko odločili za tako šolo, ki jo bodo lahko končali, da si ne bi postavljali previsokih ciljev, zaradi katerih bi lahko ostali celo brez poklica. 3089 osmošolcev, ki bo letos končalo osnovno šolanje, bo z natančnimi možnostmi za nadaljnje šolanje seznanjenih februarja, ko bo šolsko ministrstvo objavilo razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 1995/96. Le mesec dni časa bodo imeli vložiti prijavo v izbrano srednjo šolo, zato jim oddelek za poklicno svetovanje in štipendiranje pri kranjskem Zavodu za zaposlovanje že zdaj ponuja knjižico z informacijami. Slednja je sicer nepopolna, saj v njej manjka srednješolska ponudba iz drugih krajev (gorenjski srednješolci se šolajo tudi v Ljubljani). Ker pa se tri četrtine osmošolcev vsako leto odloči za šolanje na Gorenjskem, bo večina v knjižici vendarle našla odgo- vor na svoje dvome glede načrtovanja poklicne in delovne kariere. Na Gorenjskem je 14 srednjih šol: Srednja šola Jesenice, Gimnazija Jesenice, Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, Srednja elektro in strojna šola Kranj, Gimnazija Kranj, Srednja gradbena šola Kranj, Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Srednja trgovska šola Kranj, Srednja ekonomska in upravno administrativna šola Kranj, Srednja gostinska, turistična in ekonomska šola Bled, Srednja kovinarska in cestno-prometna šola Škofja Loka, Gimnazija Škofja Loka, Srednja lesarska šola Škofja Loka in Srednja šola v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. Te šole bodo za prihodnje šoslko leto predvidoma razpisale 17 oddelkov v dveletnih programih (za 425 učencev), 52 oddelkov (ali 1560 učnih mest) v triletnih programih in 60 oddelkov v štiriletnih programih, od tega si tudi v 16 gimnazijskih od delkih. Sodeč po letošni anketi o poklicnih namerah, j' M ponekod zanimanja velike preveč, zato bodo šole zapre sile za omejitev vpisa. Neka' ki teri programi, zlasti I 2ž tehniških šolah, pa so skoraj » povsem prezrti. Kako se bos; C ta v tej generaciji uskladil' (r ponudba in povpraševanje, j* deloma odvisno tudi od iti' 2>l formacij, ki jih imajo mlad1 ce pred odločitvijo. Olajšati m" jo želijo tudi s knjižico "Kaff aN v šolo", ki bi jo moral imet| p< vsak osmošolec, da se s starf g lahko pomeni o svojih pri' hodnjih možnostih. • D. 'h m Žlebir tj{ Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve 71 milijard za socialne namene Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je lani namenilo največ denarja za družinske prejemke in brezposelne Za socialne transfere je bilo v minulem letu namenjenih več kot 71 milijard tolarjev, kar predstavlja 78 odstotkov vseh sredstev, s katerimi razpolaga Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v sporočilu za javnost piše omenjeno ministrstvo. Največji delež sredstev za zagotavljanje socialne varnosti je namenjen družinskim prejemkom (otroškim dodatkom, porodniškim), in sicer dobrih 26 milijard, kar predstavlja 37 odstotkov vsega denarja tega ministrstva. Le dobra milijarda manj gre za področje zaposlovanja, in sicer za denarne pomoči, nadomestila in druge pravice v primeru brezposelnosti. Za vasrtvo borcev, invalidov, vojnih vetera- nov, namenjajo 9 odstotkov sredstev, za razne denarne dodatke s področja socialnega varstva slabih 7 odstotkov, desetino za republiške štipendije in dober odstotek za subvencioniranje študentske prehrane. Gre za izvajanje zakonskih pravic, te pa zagotavljajo socialno varnost več kot 200 tisoč otrokom, 19.444 porodnicam, 3180 prejemnikom starševskega dodatka, 46.287 brezposelnim (po podatkih iz oktobra 1994), 13.056 vojaškim invalidov, 20.000 družinam, prejemnicam denarnega dodatka, 48.682 študentom in dijakom (med njimi tudi 6682 Zoisovim štipendistom), sporoča Ministrstvo za delo, družino io socialne zadeve. P REPORTAŽA Od Kranja do Brna Dunajski zrezek namesto beherovke • r r * ■___------1 d — ^ «rr>t a »vno mesto Nemalo Slovencev in tudi Gorenjcev je Češko republiko (takrat še Češkoslovaško federacijo) ohranilo v spominu še iz časov, ko je bila ta drfava pogreznjena v brezno nekdanjega vzhodnoevropskega realsoctalizma, vendar pa je bila dovolj zanimiva predvsem za nakupovalne izlete. V letih po padcu socializma, korenitih gospodarskih reformah In sporazumni ločitvi $ Slovaško se Je drfava morda celo preveč na hitro odprla proti Zahodni Evropi Slovenske nakupovalne in v povprečju tudi do petkrat izletniške poti so v minulih nižje kot v Pragi, kjer je letih pretežno vodile v Brno, standard daleč najvišji, glavno mesto Moravske, ki je le dobrih 150 kilometrov Razmah podjetništva je bil oddaljeno od Dunaja, in ne- v zadnjih dveh letih izjemno kaj več kot 50 kilometrov od hiter, predvsem na področju avstrijsko - češke meje. Prav storitev. Med dejavnostmi, ki prehod te meje je bil pred leti so nekaterim prinesle bajne J prava mora, saj so bili daleč denarje sta prav gotovo mo- 1 naokrog razporejeni strelski bilna telefonija in avtomo- .« jarki in stražni stolpi, češki £ obmejni organi oblečeni v n, uniforme podobne oficirs- £ kim, pa so se neusmiljeno [j- poigravali s časom in potrpl-ja jenjem tistih, ki so želeli v to 0i državo. Ze nekaj let je podo-1 ba povsem drugačna. Mejni j, prehod Mikulov, najbližja pot H do Brna je urejena povsem na £ novo in po urejenosti in čistosti so Čehi skorajda pre-J hiteli Avstrijce. Tudi obmejni organi so pri kontroli doku-v mentov hitri in edino vpra-I sanje, ki ga zastavijo, je, kam / potujete, nato pa zaželijo srečno vožnjo in se s prijaz-nim nasmehom poslovijo. lfl. Cesta od mejnega prehoda j( Mikulov do Brna je soraz-merno ozka in ovinkasta, kažipoti in ostale oznake so ral zastarele in slabo vidne, toda •j * i$- Cehi so se z veliko vnemo n? (podobno kot pri nas) lotili ju- gradnje omrežja novih avto-m cest in že prihodnje leto bo z ^ avtocesto od državne meje ej povezano tudi Brno. Pot do Brna vodi skozi nekatere % manjše kraje in tam je prav dobro vidno, da je razlika med češkim podeželjem in J mesti precejšnja, v zadnjih letih pa se morda celo še povečuje. To je razvidno tudi Gospodarsko sodelovanje Slovenije in Češke je dobro razvito še iz časov nekdanje Jugoslavije. V zadnjih letih glavnino slovenskega uvoza predstavljajo avtomobili škoda, ki jih je slovenski zastopnik Avtoimpex iz Ljubljane lani prodal več kot 7.000, letos pa več kot 6.000 Pomemben del uvoza predstavljajo tudi traktorji Ze tor, ki jih pri nas zastopa podjetje Gorenje trgovina. V Sloveniji je okoti 30.000 teh traktorjev, v zadnjem letu jih je podjetje Gorenje trgovina prodalo okoli 1.200. Tudi slovenski iz voz na Češko ni zanemarljiv, saj je bela tehnika iz velenjskega Gorenja pobrala kar precejšen tržni delež. Gospodarsko sodelovanje se bo v prihodnjih letih verjetno še poglobilo predvsem zaradi dolgoročnih kooperacijskih pogodb in carinskih olajšav, ki jih bo do leta 2000 prinesel trgovinski sporazum med drŽavama. bilske alarmne naprave. Kraje avtomobilov (prc-po plačah, ki so na podeželju dvsem dražjih) so namreč vsakdanji pojav, čeprav je na a 0 0 1 a 0 t-d )■ n Razmerja med slovensko in češko denarno enoto so se v zadnjih letih zaradi menjave nekoliko porušila. Tako je za eno Češko krono potrebno odšteti okoli 5 tolarjev, kar pomeni, da je za eno nemško marko potrebno odšteti približno 17 kron. Čeprav so menjalnice v skoraj vseh trgovinah in hotelih, črno trgovanje z devizami Še ni povsem zamrlo. cestah še vedno največ Ško-dinih avtomobilov. Zanimivo je, da so Čehi v veliko večji meri kot v drugih državah nekdanjega Vzhodnega bloka sprejeli tuja imena podjetij in nasploh jim je zelo pri srcu angleščina. Predvsem jo je veliko na obcestnih plakatih, ki jih je ob cestah več kol pri nas in sredi Brna na izložbi državne turistične agencije Čedok je z velikimi črkami napisano Čedok invites you... Hotel Bobv na obrobju Brna je narejen po zahodnoevropskih merilih. Brno kot glavno mesto Moravske je bilo v minulih letih predvsem cilj slovenskih nakupovalnih izletov. Osrednja veleblagovnica, ki so jo iz Prior poimenovali v K -Mart je popolnoma spremenjena in prenovljena. Nič več plastičnih nakupovalnih košaric in zoprnih prodajalk, ki so z obema rokama stražile prodajne police, pač pa samopostrežni način nakupovanja, prijazne prodajalke in sodobne računalniško opremljene blagajne. Žal je od tistega, kar smo Slovenci nekoč masovno kupovali na Češkem, ostalo bolj malo. Police so polne blaga uvoženega blaga iz Italije in Avstrije, to pa imamo tudi pri nas. Tisto, kar je ostalo češkega, je nezanimivo ali pa stane toliko kot pri nas. Čehi dobro vedo, da morajo tujim poslovnežem, ki prihajajo v njihovo državo, ponuditi tudi ustrezne hotelske storitve. V predmestju Brna so pred dobrim letom in pol zgradili povsem nov hotel, narejen po zahodnoevropskih standardih, z lepo opremljenimi sobami, v katerih so poleg kopalnice tudi satelitska televizija, mini bar in klimatska naprava, za sobo s spodobnim samopostrežnim zajtrkom pa je potrebno odšteti približno 100 mark. V hotelu so tudi bazen, diskoteka, fitness in savna, v neposredni bližini pa velik nakupovalni center. Skupaj s spremembami v gospodarstvu in politiki, so se spremenile tudi navade Čehov. Namesto da bi uživali v tradicionalnih čeških jedeh, so svoje prehrambene navade prilagodili hitri prehrani in v Brnu je že prava umetnost najti tradicionalno češko pivnico, v kateri poleg piva in beherovke postrežejo še s pravo pivsko klobaso. Veliko raje postrežejo z dunajskim zrezkom in ocvrtim krompirčkom in češka tradicionalna kuhinja počasi izginja. Spremembe na Češkem v zadnjih nekaj letih, so državo pripeljale na rob Evropske skupnosti in po vsej verjetnosti bo ta država ne samo zgospodarskega, ampak tudi j turističnega vidika zelo zanimiva tudi za Slovenijo. • Besedilo in slike: M. Gregorič KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Ibi Gc KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je Še do konca tega leta odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem. V mali renesančni dvorani je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb.V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikarka Nataša Pičman. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Banija Čeha. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V kavarni Rekar razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V bistroju Želva razstavlja akrile France Berce. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je ponovno odprta in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih, od lO.do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled Gasparijeve razglednice iz zbirke Marjana Marinška. KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja slike, reliefe in plastike Eva Gašperšič. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled pregledna fotografska razstava Fotografskega društva Radovljica. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slovenska razstava fotografij Kranj 1994. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Irena Romih. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa po dogovoru z upravo muzeja. V okroglem stolpu je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V galeriji ZKO-Knjižnica je na ogled razstava ilustracij svetopisemskih prilik akad. slikarke Maje Šubic KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja akvarele Bogdan Potnik. V kavarni Veronika razstavlja akdemska slikarka Milena Gregorič. LJUBLJANA - V Muzeju novejše zgodovine, v Cekinovem gradu, Celovška 23 je na ogled razstava Slovenski olimpizem. RAZSTAVA NATAŠE PICMAN V Galeriji Prešernove hiše v Kranju se z najnovejšimi slikami in risbami predstavlja Nataša Pičman. Nedvomno problematika figure, ki je skorajda nedosegljiv vrh dosegla v opusih Marija Preglja in Gabrijela Stupice, znova stopa v središče zanimanja vrste mlajših domačih slikarjev, med katere se uvršča tudi Nataša Pičman, diplomantka ljubljanske ALU (prof. Janez Bernik), ki je nekaj časa preživela na izpopolnjevanju na Ecole Nationale Superieure v Parizu. Tudi njene slike in risbe namreč pričajo, da je odločitev za figuraliko skorajda vedno odraz avtorjevega poglobljenega in marsikdaj kar posebnega pogleda na današnji aktualni trenutek, preobložen z vsemi svojimi bremeni, vendar viden skozi prizmo umetnikove občutljivosti. Nataši Pičman je potrebno namreč priznati izredno senzibilnost pri oblikovanju lastnega slikarskega nagovora, ki je seveda vezan zlasti na avtoričina bivanjska in eksistencialna spoznanja in po tej plati predstavlja zgolj odraz individualnih, vendar široko odprtih iskanj. Predvsem pa slikarka ostaja iskrena v izrekanju osebnih dognanj in svojevrstnega, tudi s študijskim poglabljanjem pridobljenega filozofskega nazora. Še pred nekaj leti je nasprotje med dvojico "Eors/ Thanatos", povzdignjeno v svojevrsten simbol eksistencialnega pomena, predstavljalo rdečo nit njenih grafik in slik. Strasti in čustva se seveda še vedno polaščajo tudi akterjev najnovejših del, a ob erotiki v obeh njenih razsežnostih -poetični in senzualni, ni več sledu o grozečem nemiru, ki nam je dal slutiti prisotnosti "Thanatosa". Novo lirično naravnanost Nataše Pičman nam potrjujejo tudi kaligrafski zapisi verzov, na neki način pa tudi grafiki prilično citiranje enega najbolj poduhovljenih renesančnih slikarjev Sandra Botticellija, katerega dela so odražala idejo vzvišene, melanholične ljubezni, ali iz antične in tudi vzhodnjaške mitologije prevzete zamisli o ljubezenskih dvojicah. V zatočišču figure se torje odvija slikarska drama del Nataše Pičman - intimni zapisi slikarkinih najbolj osebnih dognanj in razmišljanj namreč neredko lahko postanejo tudi sugestivna sporočila. Njene slike in risbe zato ne morejo nikoli biti akademsko hladne ali estetizirane. Čeprav formalna izvedba predstavlja zgolj pasivno spremljevalko vsebinske poglobljenosti, je njuno zlitje povsem harmonično. Zato tudi vehementna faktura njenih del, pri katerih je neredko vse estetsko, vabljivo in prijetno pomaknjeno v drugi plan, odraža intenzivna čustva, ki so prevzela upodobljence. Nataša Pičman jih zato riše in slika z neposrednimi likovnimi postopki, brez distance, tako da le še do neke mere podrejajo klasičnim pravilom likovnega razmišljanja. Figuralika, marsikdaj zaznamovana s simbolnimi konotacijami, pa določa tudi drugi pol umetničinega ustvarjanja, namreč kiparske rešitve, ki pa jih Nataša Pičman, z izjemo manjših predstavitev v Parizu, v zadnjem času ni pokazala javnosti, kar se je na žalost zgodilo tudi na kranjski razstavi. • Damir Globočnik SAVNA SOLARU[ S 064/22-11-331 Triglavska slikarsko-kiparska galerija I IZZA POKLJUŠKIH SMREK Pokljuka - Organizatorji tradicionalnih pohodov borcev in mladih na Triglav beležijo še en uspeh: odprtje galeM kjer bodo na ogled likovna dela umetnikov slikarsko-kiparskih kolonij, kijih vsake dve leti prirejajo v času pohjj na Pokljuki. Hiša umetnosti je postal učni center Slovenske vojske na Rudnem polju. Spominjam se še tistega, kar nekam vročičnega vrveža ne prvem slikarsko-kipars-kem taboru pri hotelu Šport na Pokljuki. Kiparji so delali z vso vnemo, pele so motorne žage in dleta, slikarji so se porazgubili za zeleno zaveso pokljuških smrek. Kaj bo vendar nastalo na njihovih platnih, smo se spraševali, kajti Pokljuka je vendar eno samo zelenilo, nobenih posebno živih barv. In Še dež je nagajal, megle so se vlekle. Pa so našli barve! V rdeči večerni zarji se je največkrat kopal mogočni Triglav in ves svet Zlatoroga, na eni od slik je bil prepreden celo z notnim črtovjem in pel. Skrivnostno so v jutranji zori dehtele gozdne jase, se prebujali pastirski stanovi in travniki so žareli v žarkem soncu vročih popoldnevov. Barv, kolikor hočete, le doživljati je treba to našo Pokljuko in njen svet! Teme pa so bile tudi dovolj široke: Triglav v borbi in svobodi, Triglav slovenski simbol, Triglav "Gora naših gora", Triglav favna in flora ter Planinstvo, planšarstvo in gozdarstvo v Trjelavskem pogorju. Ze prva razstava v Šport hotelj je bila pravo zmagoslavje umetnikov in organizatorjev. Koliko je bilo opraviti, da so na Pokljuko privabili 26 slikarjev in 9 kiparjev! Vsi Pokljuka - Triglavska galerija - Foto: D. Dolenc skupaj so se borili z začetnimi težavami, kajti gorenjski borci res niso imeli izkušenj v organizaciji umetniških taborov. Pa se je na koncu vse srečno končalo. Ko so se borci in mladi spustili s Triglava s predsednikom Kučanom vred, jih je spodaj pričakala množica in bogata in zanimiva razstava o Triglavu. Nadvse je navdušila. Na naslednjem taboru, lani poleti, je sodelovalo 35 slikar-ejev in 7 kiparjev. Tokrat ni bilo več začetnih težav, nas- Komorni orkester Carnium BRDO PRI KRANJU FITNES AEROBIKA BOŽIČNI KONCERT Kranj - V Šmartinski cerkvi v Stražišču in župnijski cerkvi v Kranju je bil konec decembra božični koncert orkestra Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca. Kot prvo točko je orkester izvedle Torellijevo delo Božični koncert s solistoma - violinistoma B. Brezavščkom in D. Arkom. Orkester se je takoj na začetku odlikoval z intenzivno in zvočno plemenito igro, ki jo zahteva barok. Prav tako sta se odlikovala oba solista, ki sta se med seboj dobro uskladila. Izvrstno je bilo tudi zvočno sorazmerje med solistoma in orkestrom. Koncert za kitaro in orkester A. Vivaldija s solistko I. Ziherl - kitara, je bilo simpatično, pri nas za to zasedbo (kitara!) zelo redko slišano delo. Solistka I. Ziherl je lepo muzicirala, še posebno v drugem stavku - Largu. Jasna je bila dikcija in lepo izpeljane fraze tudi v živahnem prvem in tretjem stavku. Kitara že pšo svoji naravni danosti nima velikega tona, vendar so solistki vsi toni lepo zveneli. Zasluga za dobro slišnost solistke pa gre tudi orkestru in dirigentu, ki sta bila posebje pozorna do solistke s svojo prilagodljivo dinamiko. A. Corelli je bil imenovna tudi kot oče in osnovatelj umetniške violinske igre. Corelli je s čistostjo in veličino svojega stila v instrumentalni glasbi odprl tej glasbi vrata katoliške cerkve in je le-ta postala močna zaščitnica te glasbe. A. Corellijev Božični concerto grosso je v izvedbi komornega orkestra "Carnium" zazvenel zvokovno zlito. Po zaslugi dirigenta P. Škrjanca in seveda orkestra so bili v tem mnogostavčnem koncertu odlično izvedeni prehodi iz tempa v tempo. Solisit B. Brezavšček in D. Križman - violini ter K. Hvala - violončelo so se zelo dobro ujemali in Božični Concerto grosso je izzvenel v lep in umirjen Pastorale. D. Cimarosa je bil najimenitnejši predstavnik italijanske komične opere 18. stoletja. Koncert za oboo in orkester je nastal kot adaptacija iz klavirskih sonat v priredbi Arthurja Benjamina in se uveljavil na koncertnih odrih. Oboist E. Casonato je z resnično lepim tonom izvedel to delo, ki je polno melodičnih invencij, ki so značilne za komponista opere "tajni zakon". Orkester je mestoma kar simfonično zazvenel. V Sonati za trobento in orkester skladatelja P. Baldassareja so zmagovito zazveneli svetli prodorni toni trobente. Trobenta v rokah solista T. Kerekesa je zvenela z vsem svojim sijajem, čeprav bi si morda zaželeli le več dinamičnih senčenj v smislu forte - piano. Tbkatni Božični koncert komornega orkestra "Carnium" je izzvenel z umirjeno Božično simfonijo op. 2 skladatelja F. Manfredinija. Skladba sama je v celoti izražala in izžarevala intimni mor, ki ga razodeva praznovanje božiča. Sami počasni stavki, brez kontrastov so bili prisrčno izvedeni. Dirigent P. Škrjanec je suvereno vodil, po mojem mnenju, doslej najboljši koncert tega orkestra. Odlično je iznianisral bogato dinamiko izvedenih del in uporabil vso prilagodljivost in kulturo orkestra pri spremljavi solistov. Očitno mu je barok zelo pri srcu, kot sicer mnogim glasbenikom. Tudi čembalistka N. Petkovva se je na umetniškem nivoju vključila v orkester. • Matija Tercelj tala pa je spet cela vrsta novih upodobitev Triglava in njegove okolice. Na obeh taborih je bilo med slikarji več ljubiteljskih slikarjev kot akademskih. Takole je v oceni zapisal kritik Damir Globočnik: "Njihove krajine, ki so grajene na hotenem iskanju monumentalnega izraza, v skladu s posebnostjo triglavskega slikarsko-kiparskega tabora je še zlasti poudarjena lepota v soncu ožarjenih gora, ah premišljeno izbrani naravni detajli zato marsikdaj vendarle zaživijo na intimni način. Skratka prevladuje slikarstvo tradicionalnih vsebinskih in formalnih opredelitev, ki sicer vsebuje mnogo domačnosti, vendar večina izmed sodelujočih, nekatere izmed njih lahko prepoznamo po značilni potezi ali barvni lestvici, kljub osebni sprošče- nosti bolja ali manj vendKn izdaja svojo "šolo", čef^ar Comanjkanje formalne n0< razbe v mnogo primešan lahko nadomesti prisrjvit naivnost njihovih delGo "Vsekakor smo znova pjse | celi paleti odzivov, od boljna manj domiselno dokumenkai nih stanj pri delih, pri katin prevladuje realizem z zveiG0 bo motivu, do vsebinskilkpc formalnih intepretacij, katerih je bilo okolje pob ( nik pri nastajanju estetyai iskanj in kreacij, ki na ho način pričajo o pomembnp0( teme, ki je bila do neke 1% sugerirana s strani orgatipoi torja."... "Večina slik in kiJzk sicer ne prinaša novih popra dov ali likovnih inovJtek nekaj pa jih vendarle vsetnik vse znake nedvomne k'nar tete." dar Oba tabora sta ustvabol okrog 150 umetniških d^ta galeriji vojašnice na Rudihel polju pa so na ogled delaje so jih udeleženci prepustila last organizatorju, to jeRe plastik in 63 slik. Velika Kili pobudnika slikarsko-kipsev kih taborov, Franca Ši%eč predsednika Organizaciji ga komiteja Spominskih pr( hodov partizanov in ml« na Triglav, da bodo urnetP0 ka dela tudi stalno razstave! na inse iz tabora v ta ^ dopolnjevala, je uresniči K temu so največ priporri^ ^ Ministrstvo za obrambo ' publike Slovenije, genetf^ pokrovitelj triglavskih aH,' Zavarovalnica ADRIA^ .vat Koper, Ministrstov za turo republike Slovenije^ še cela vrsta drugih, kfe prizadevajo, da bi poho^j tabori ostali pokljuška tfL cija. • Danica Dolenc |et hit Praznična premiera v jeseniškem gledali»to __ okajena pivska tovariša, čigar gibanje je zaradi preol^en pijače nestabilno, govorica popačena, misli pa pojfP° neurejene. Ker na poštnem uradu ne moreta dobiti deiya: ki ga ima Franc (Rado Mužan) na hranilni knjižicil™ prepričana, da se je svet zarotil proti njima. Franc se je#y* vse, ki bi po njegovi presoji lahko bili krivi njegove bede*3' poštne uslužbenke do pristojnega ministra in niti publil°> dvorani ne prizanese s svojimi neskončnimi govorancai"0^ poduki. fas V skladu z režijo Matije Milčinskega, ki jo čutimo pre dvizd kot umirjen in zadržan ritem, oba nastopajoča igrata jo enakomerno, kljub pijanskemu rogoviljenju je v njUjod nastopu čutiti veliko mero samokontrole. Osrednja t? njunih likov je v tem, da morata pravilno izpolniti in podloj formular, s katerim bi dobila (pa nemudoma tudi zaprajTi prihranjeni denar. V teh situacijah, ko z veliko truda in s ^ otroško nebogljenostjo izpolnjujeta listek za dvig denarja < oba igralca tudi najbolj zabavna. Njun trud, ko z muko črk|e Mužanov podpis na formularju, je skoraj ganljiv; prav tasa pa je tudi njuno končno razočaranje, ko spoznata, da deteal vendarle ne bosta dobila, saj se podpis, ki je nastal vb\ vinjenem stanju, ne ujema s pravim podpisom v imetflkaj hranilni knjižici. Tako s poštnega urada odideta praznik pri užaljena in celo nekoliko ponižana, saj jima poštna uslužtfeul grozi s policijo. na Tretjo osebo 0'Caseyjeve komedije, poštno uslužbenk' < zaigrala Tatjana Košir. Bila je tipično malomešča^v klepetava in opravljiva, malo afektirana in malo zagrebe t včasih nemočna v besednih spopadih z dvema pijafclo strankama, a hkrati vendarle tudi dovolj avtoritativna, *ca znebi čudaških vsiljivcev. let Enostavno in funkcionalno sceno je za predstavo pripf pa Sonja Kenda Šiljar, kostume, ki so sier lepi, a za predstav like kar preveč snažni in polikani, je izbrala Anja V° lektor predstave pa je bil Ludvik Kaluža. • Mitjam No** GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK "Gospodarska gibanja na Gorenjskem v lanskem letu Kar je v Sloveniji dobro, je na Gorenjskem še boljše -Statistični podatki kažejo, da se je gorenjsko gospodarstvo lani pobiralo še uspešneje kot slovensko dKranj, 2. januarja - Gospodarsko lani ni bilo slabo. Prej leta poprej povprečna me- tett ^arobe. Makrogospodarski kazalci, s katerimi ekonomisti sečna plačila pa so bila za ^&*U^n™{™kF£ boenostavljamo dogajanja, so bili prav dobri, je ob koncu 14,8 odstotka nižja. Od tega ofQto^a;ntdkrauf» gg™LJ? danskega leta zapisal ugledni slovenski ekonomist dr. Jože so bila pačila za gospodarske 25 9 odstotka >»««g*M£ [Mencinger. Potemtakem lahko rečemo, da so bili na investicije nižja na 5 5 odstot- ^/^^^^^Q »Gorenjskem še boljši, saj smo že med letom ugotavljali, da ka za ^gospodarske pa za ^MSJg^JSS Pise gorenjsko gospodarstvo pobira še uspešneje kot slovensko, 0,8 odstotka višja. Zamm vo delo za f^e.sl^n^ >l*a eni strani zaradi dolgoletne izrazite usmerjenosti v izvoz, je, da so pri tem imela lastna potovanj n Podobno»pa so «kar je pripomoglo k hiUejši nadomestiti izpada iužnih trgov, sredstva investitorjev 85,3- ^ Povečala »12,4 ***** Hn na drugi strani, ker velikih gospodarskih bolnikov na odstotni delež, posojila pa le «^^g^SS S° gorenjskem ni več, celo iz jeseniške železarna prihajajo 14J-odstotnega. bila dražja ko* Wgggu- spodbudne vesti o spreminjanju rdečih v črne številke. ■ Realni obseg investicij v J^«J^_2C^SJg ,| lanskih devetih mesecih pa pa so se čiste place v primer >b Ob vstopu v novo eospo- dolarjev in bil za 8,1 odstotka je bil seveda še znatno niiji, javi z enakim razdobjem leta farsko^^ večjL Gorenjsko gopodarstvo -j so se v tem času sredstva P^^ff^fl^ |o rezultatov lanskega je pri tem ustvarilo za 168 za delo podražila za 17 od- Jtot^kar^ment da so "podrobnih podatkov seveaa milijonov dolarjev presežka, stotkov, gradben, material pa prchrtdto J»fljdJ* yospo ^kTVla^ntt 1^^°^^ ^n^je da so se toj^ n^anjkljaja v blagovni menja- ^^^»^ g f kla C saj prvič nimfmo Gorenjske gospodarstvo se bihplačila zanje v lanskem odstoten, ^nikakršnih podatkov o fi- potematekem lahko pohvali, devetmesečju z 46,8 odstotka bančnem poslovanju eospo- da izvozi za 26 odstotkov več večja kot v enakem razdobju predhodnega leta. Tako so darskih družb za lansko prvo kot uvozi '^polletje. Na voljo so torej le statistični podatki, skupaj z l%ekaterimi svojimi podatki jih laje konec novembra objavila -t-kranjska podružnica Agencije eRepublike Slovenije za plačilni promet, nanašajo se pseveda na lansko devetme- rtsečje. Proizvodnjo najbolj jpovečali v primarni »tekstilni industriji ll Obseg industrijske proizvodnje je bil v lanskih prvih devetih mesecih za 11,4 odstotka večji kot v enakem 'obdobju leta poprej. V zadn-Jih treh mesecih tolikšnega Brezposelnost porasta ni več moč pričako- se zmanjšuje .vati, saj je proizvodnja nar racala «H mm-----: Likvidnost še vedno problematična V lanskem devetmesečju so prejemki na žiro računih podjetij na Gorenjskem znašali 348 milijard tolarjev in bili za 32 odstotkov večji kot v enakem razdobju leta poprej. Kljub temu so likvidnostne razmere v podjetjih še naprej neugodne. Septembra je imelo 285 pravnih oseb žiro račune blokirane več kot pet dni, v Povprečni dvnevni vrednosti ,8 milijarde tolarjev. Med njimi je bilo kar 213 zasebnih s povprečno dnevno vrednostjo 624 milijonov tolarjev. V vseh blokiranih podjetiin je bilo zaposlenih dobrin 10 tisoč delavcev, v zasebnih pa 413. Na negospodarstvo je dosegle 29,6-odstotni delež in tako delež v devetmečju leta 1993 presegle za več kot )Wala od h.inriooiTi^rirr« V primerjavi z decembrom 10 odstotnih točk. Investicijs- odparlo deset podjetij s pov-^t^Ar^Snl^ 1993 je bila brezposelnost ka dejavnost se je povečala prečno vrednostjo 20 mi m> 'Vkolikoviš^a Savrast v avgusti lani na Gorenjskem tudi v gradbeništvu, trgovini nov tolarjev in z devetimi l^Jmli^&^kH^J nižja za 2.055 ljudi oziroma za in gostinstvu. zaposlenimi. ,^3vwiu lanskega leta verjetno ni bila več tako hitra, bo na Gorenjskem "'nedvomno presežena 4,5-od-Š&totna rast industrijske proizvodnje, kakršno je v lanskem pomladanskem poročilu za Slovenijo napovedal Zavod fa makroekonomske analize fliin razvoj. 19 K tolikšnemu porastu in-epiustrijske proizvodnje je ob-vfcutno pripomoglo šest industrijskih panog. Na prvem mestu je proizvodnja cem za 17,3 odstotka. V dosedanji jeseniški občini se je zmanjšala za 312 ljudi oziroma 12,8 odstotka, v kranjski občini za 982 ljudi oziroma za 18,6 odstotka, v radovljiški za 372 ljudi oziroma za 17,5 odstotka, v škofjeloški za 125 ljudi oziroma za 11,6 odstotka in v tržiški za 264 ljudi oziroma za 26,9 odstotka. Na Gorenjskem je bilo 79.949 aktivnih prebivalcev, od tega 70.103 oziroma 87,7 in gostinstvu Plače prehitevale življenjske stroške V lanskih devetih mesecih so na Gorenjskem izplačila treh, po obsegu najpomembnejših vrst prejemkov prebivalstva, znašala 42,8 milijarde tolarjev, ker je bilo ta 18,7 odstotka več kot v povprečju Po znesku blokacij je bila na prvem mestu industrija, Zanimivo je, da je imelo 52 podjetij povprečno dnevno kar za dobri 2 milijardi tolarjev blokiranih sredstev, kar je predstavljalo 72,4 odstotka vseh blokad, medtem ko je bil v Sloveniji ta delež 49-odstoten. • M. Volčjak --tekstilne preje in tkanin ki je odstotka delovno aktivnih in j,,v lanskih devetih mesecih v 9846 oziroma 12,3 odstotka Petrol lastnik lendavske Nafte brezposelnih. Relativna brezposelnost je bila torej na Gorenjskem 12,3-odstotna, med bivšimi občinami je bila najvišja v jeseniški, kjer je bila 16,7-odstotna, in najnižja v škofjeloški, kjer je bila le 5,8-odstotna. primerjavi z enakim razdobjem leta poprej proizvodnjo povečala kar za 38,2 odstotka. Slede proizvajalci električnih strojev in aparatov z '6}29,2-odstotno rastjo, črna metalurgija s 25,4-odstotno rastjo, kovinsko predelovalna .fldejavnost s 21,4-odstotno , rastjo, predelava kemičnih Investicijskega zagona cJVizdclkov s 11,3-odstotno rast- «p ni i jo in predelava kavčuka s 6-jitodstotno rastjo. 1 tf£a četrtino večji izvoz rsjod uvoza i0.5MTnjskViOSp?dar-ttV? inskih devetih e?ahodnetrgekars jeobres- ™mb plaJza inves ic^e. / lovalo ob izpadu južnih trgov, °D*e6" P darstva ;e «H so se gorenjska podjela v ^^^K£3?taE »jmmejavi s slovenskim. izka- ™° » odstotka inves. tkala z uspešnejšim trženjem ««■ Rar J. bUo bistven0 f££Ll mm* it- je jtag* Sž^7Po°an.° »* devetih mesecih lanskega )e ^",^sakth devetih mesecih to?^ je obseg placU.za.investicije <^ca večji kot v devetmesečju teta poprej. Slovenski izvoz se m Boljše gospodarske razmere lani še niso spodbudile novega investicijskega ciklusa, saj podatki o plačilih za investicije (spremlja jih Agencija za plačilni promet) V* je zanšal 4.875 milijonov 13 i* znašal 5,4 milijarde tolarjev, kar je bilo za 4,7 odstotka . manj kot v enakem razdobju- £££ Kranj, 2. januarja - Lendavski Nafti se letos vendarle obetajo boljši časi, saj je vlada pred mesecem podpisala družbeniško pogodbo s podjetjem Petrol trgovina, ki je tako postalo 55-odstotni lastnik Nafte. Vlada je Petrolu že lansko pomlad ponudila, naj postane večinski lastnik lendavske Nafte, saj so se izgube v prvi polovici lanskega leta še povečale. Tovarna metanola namreč ni obratovala, zastoji v predelavi nafte pa so bili posledica plačilne nesposobnosti Nafte. Petrolu je vlada postavila pogoj, da sanira Nafto tako, da bo sposobna proizvajati izdelke po konkurenčnih cenah in zagotoviti dolgoročne razvojne možnosti, predvsem pa dobičkonosno poslovanje. Za Petrol predstavlja prevzem Nafte uresničitev strateškega cilja - postati slovenska naftna družba s samostojno politiko nabave in predelave nafte in tako prerasti okvire trgovinske dejavnosti. Zato so se angažirali in že julija lani ponovno vzpostavili do takrat prekinjene pogodbene odnose o prodaji surove nafte in kondenzata med Nafto in zagrebško Ino. Tudi tovarna metanola je konec avgusta ponovno začela obratovati. Tako so pognali dva največja programa Nafte, Petrol pa je pripravil tudi program oživitve ostalih delov Nafte. Izkoriščenost zmogljivosti, ki je bila v prvi polovici lanskega leta le 30- do 40-odstotna, se je v drugem polletju dvignila na 80- do 95-odstotno, kar naj bi zagotavljalo pozitivno tekoče poslovanje. Od julija do septembra so bili rezultati zagona proizvodnje nekoliko slabši, do konca leta pa so se izboljšali. Petrol namerava v okviru Nafte nadaljevati z deli na pridobivanju nafte in plina na že potrjenih slovenskih nahajališčih. Raziskave možnih nahajališč pa so zelo drage, zato pričakuje, da se bosta do tega opredelila tudi vlada in Domel Železniki izvozi 87 odstotkov proizvodnje Pretežnim izvoznikom res ni lahko V lanskem devetmesečju je bila vrednost proizvodnje na zaposlenega večja za 22 odstotkov v primerjavi z letom poprej Želeniki, 2. januarja - Tovarna elektromotorjev Domel v Železnikih povečuje proizvodnjo in izvoz na najbolj zahtevne evropske trge, lani celo bolj, kot so načrtovali. Zaradi zaostajanja tečaja za inflacijo položaj pretežnih izvoznikov ni lahek, tudi v Domelu zelo občutijo ta problem, na drugi strani pa jih stiska rast cen surovin na svetovnem trgu. V devetih mesecih lanskega leta so v Domu izdelali približno 3,5 milijona izdelkov, plan so količinsko in po delovnih urah presegli za 5 odstotkov, vrednostjo pa za 15 odstotkov. Proizvodnja se je povečala in njena vrednost na zaposlenega je bila za 22 odstotkov večja kot lepo poprej. Večino delovnih ur oziroma 82 odstotkov so opravili v Železnikih, 16 odstotkov v hčerskem podjetju Corona v Retečah in 2 odstotka v sosednji Tehtnici v Železnikih. Prodaja je znašala približno 55 milijonov mark, kar 87-odstotni delež je imel izvoz. Izvozili so za 29 milijonov dolarjev izdelkov, kar je 13 odstotkov več kot so načrtovali in 17 odstotkov več kot v enakem razdobju leta poprej. Kar 62 odstotkov so izvozili v Nemčijo, sledi Francija s 10 odstotki, Avstrija in Italija s 5 odstotki itd. Uvoz repromateriala in rezervnih delov je znašala 9,7 milijona dolarjev, kar pomeni, da so uvoz kar trikrat pokrili z izvozom. V devetih mesecih lanskega leta je celotni prihodek znašal slabih 4,85 milijarde tolarjev, plan so presegli za 2,4 odstotka in realizacijo leta poprej za 26,8 odstotka. S prodajo na tuje so dosegli 80,5 odstotka celotnega prihodka. Bruto osebne dohodke so povečali za 16,7 odstotka, vendar so zaostali za povprečno plačo v slovenskem gopodarstvu. V Domelu je zaposlenih 1.043 delavcev, na novo so jih zaposlili 44, 34 pa jih je odšlo, zaposlenost so tako povečali za 2,3 odstotka. Razlika med prihodki in odhodki je znašala 5,3 milijona tolarjev, kar je le 0,12 odstotka celotnega prihodka. Po odbitku davka od dobička ostane le še 3,83 milijona tolarjev nerazporejena dobička oziroma akumulacije. Nova zakonodaja zahteva ohranjanje realne vrednosti trajnega kapitala oziroma preračun v skladu z inflacijo, Čeprav bi to povzročilo izgubo. V Domelu v devetih mesecih lanskega leta to ni povzročilo izgube, vendar pa ugotavljajo, da celotna bilanca stanja kaže na padanje vrednosti premoženja. • M. V. Luka Koper povečuje promet Kranj, 2. januarja - V koprski Luki so zadovoljni z doseženimi rezultati v lanskem letu, v teku je lastninjenje, letos načrtujejo 5-odstotno rast. V koprski Luki so lani pretovorili 5,3 milijona ton tovora in ustvarili za približno 50 milijonov dolarjev prometa. Zato po besedah direktorja Bruna Koreliča pričakujejo, da bodo po zaključnem računu svojim delničarjem namenili dobiček. Med najpomembnejše dosežke štejejo tudi povečanje obsega poslovanja s tujino, predvsem z Avstrijo in Madžarsko, promet pa se povečuje tudi v Češko in Slovaško. Povprečna plača je lani znašala približno tisoč nemških mark, izplačali pa sto tudi trinajsto plačo. Letos nameravajo pretovoriti 5,5 milijona ton tovora, kar pomeni 5- odstotno letno rast. Do leta 2000 pa naj bi dosegli 7 milijonov ton prometa. V teku je latninjenje, enomesečni rok za zbiranje certifikatov in vplačilo notranjega odkupa je potekel 21. decembra, ko so ugovili, da je lastninske certifkate prineslo 1.617 upravičencev, od tega 890 ali skoraj 94 odstotkov zaposlenih in 727 bivših zaposlenih. V interni razdelitvi je bilo vpisanih 46 odstotkov ponujenih delnic oziroma 665 milijonov tolarjev, zato se je 23. decembra začel drugi krog za zbiranje lastninskih certifikatov družinskih članov. V notranji odkup se je vključilo 1.250 upravičencev, ki so vplačali 61 odstotkov ponujenih delnic oziroma 675 milijonov tolarjev. 80 odstotkov te vsote oziroma 544 milijonov tolarjev je podjetje nakazalo na poseben privatizacijski račun za tiste sedanje in bivše zaposlene, ki so nakup delnic opravili z zamenjavo za obveznice. Podjetje jih je namensko za lastninjenje izdale v letih 1992 in 1993. Obveznice je "vnovčilo" 1.250 od vseh 1.333 še živečih imetnikov teh vrednostnih papirjev. Obveznic ni zamenjalo le 30 zaposlenih in 53 ostalih upravičencev. Javna prodaja delnic Radenske marca Kranj, 2. januarja - Radenska je končno dobila soglasje agencije za privatizacijo in v prvi fazi naj bi olastninili za 108 milijon;;.' mark družbenega premoženja, tudi s pomočjo javne prodaje. V Radenski so se stvari zavlekle zaradi denacionaliza-cijskih postopkov, ki še niso končani in iz lastninjenja bo izvzeti približno 22 milijonov mark premoženja. Z interno razdelitvijo nameravajo olastniniti 20 odstotkov družbenega premoženja, z notranjim odkupom 12 odstotkov in z javno prodajo delnic 28 odstotkov. Z interno razdelitvijo in notranjim odkupom bodo začeli sredi tega meseca, z javno prodajo delnic pa 1. marca, če notranji odkup ne bo tako uspešen kot računaju, bo nemarava v javni prodaji še več delnic. Zaradi velike vrednosti jna v Radenski pričakujejo, da bodo imeli zelo veliko delničarjev, od 13 do 15 tisoč. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: RENAULT 19 1.4e RT ZANESLJIVA TRADICIJA Pri Renaultu, kjer so v zadnjih nekaj letih temeljito posodobili program svojih avtomobilov, na nekaterih modelih pa naredili samo nekaj lepotnih popravkov. To velja tudi za renault 19, ki sicer še nima starostno nagubane kože, vendar pa je na avtomobilskem svetu že od konca osemdesetih let. Z zadnjimi popravki, ki tudi niso več od včeraj, so pri Renaultu devetnajstici vdihnili kar precej svežine. Najpomembnejša sprememba na sprednjem delu avtomobila je na maski hladilnika, ki z značilnimi režami in poudarjenim Renaultovim rombom spominja na na tisto, kar vidimo pri novejših modelih, z novo obliko žarometov in spojlerjem (v katerega so glede na izvedbo vgrajene tudi meglenke) pa so dosegli, da je avtomobil na pogled dosti mlajši kot v resnici. Na bočnih linijah ne f>ri limuzinski in ne pri kombi imuzinski (kakršna je bila na naši preizkušnji) niso naredili nič novega, zato pa je precej polepšan zadek z na novo zapognienim robom zadnjih vrat in lepšimi lučmi z zatemnjenimi smerniki. HVALIMO: oblika - kultiviran motor - poraba goriva; GRAJAMO: plastika in gumbi na armaturni plošči - prekratek sedalni del prednjih sedežev Notranjost: posodobljena, z veliko plastike. Renault 19 je po zunanjih merah s svojimi 416 centimetri dolžine kar velik avto in to je zagotovilo za udobno notranjost, naravnano po potrebah štiri ali celo petčlanske družine. Prednja sedeža sta že skoraj kot po pravilu v sedal -nem delu nekaj prekratka, vendar primerno čvrsta in dobro nastavljiva, voznikov tudi po višini. Prostora za kolena je tako spredaj kot zadaj dovolj, za zadnjo klopjo pa je 386 litrov namenjenih prtljagi in drugim tovorom. Zadnja prenova modela 19 je posegla tudi po voznikovem delovnem okolju. Armaturna plošča ni več strogo oglata, vendar še vedno deluje nekoliko plastično, merilniki so ostali bolj ali manj podobni prejšnjim, na novo pa so na sredinsko konzolo nameščena sicer lična, toda za vklop pretrda stikala. Nad opremo, kakršna je v paketu RT se ne gre pritoževati, voznik ima na voljo stikala za električni pomik stranski stekel, osrednjo ključavnico z daljinskim odklepanjem, ter volan s servoojače-valnikom. Prav temu velja pohvala, saj je volanski obroč zelo dobro oprijemljiv, servoo-jačevalnik pa deluje progresivno, kar pomeni, da je volan lahek pri obračanju na mestu, pri hitrejši vožnji pa postane toliko občuten, da ni težav z vodljivostjo. 1389 kubični štirivaljnik pri renaultu 19 sodi povsem na spodnji del razpredelnice motorne ponudbe. Oznaka 1.4e, ki jo ima avtomobil na sprednjem levem blatniku pomeni, da sodi v generacijo energv in da natanko takšen poganja tudi model clio. Prav zato je v devetnajstici nekoliko bolj neodločen, nikakor pa ne pretirano lenoben. 80 konjskih moči zadostuje za vožnjo z Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, trgovce podjetnike (tudi črtna koda) (tudi vodenje poslovnih knjig) in za dom RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA ČREVARSTVO MAJER V._/ MESARJI, GOSTINCI, TRGOVCI... Črevarstvo Majer vam nudi po ugodnih cenah: - vse vrste (uvoženih) kalibriranih naravnih črev - umetne ovitke - mrežice - aditive iz programa TKI Hrastnik - nože Dick, Tukan (Solingen) - za trgovine vse vrste vakuumsko pakiranih naravnih črev (paketi po 10, 25, 50 m) Čreva in vse ostalo lahko dobite v maloprodajni trgovini v Ihanu, Goričica 1C, Ihan, Domžale, lat in tel.: 061/722-263 in v času od 4. 11. 1994 do 15. 2. 1995 na ljubljanski tržnici. V Ihanu pa od 1. 11. 1994 naprej dobite tudi vse, kar potrebujete za koline. Se priporočamo! Renault 19 RT 1.4e: še vedno dovolj moderen. CENA do registracije: 2.037.874 SIT (Alpetour Remont, Kranj) Vsekakor pa je jasno: renault 19 je uspešno preživel prehod iz osemdesetih v devetdeseta leta in bo tudi za svojega naslednika, ki bo nared prihodnje leto, dostojen prednik. • M. Gregorič, slike Le a Jeras Zadek: lepši z novimi lučmi. zmernimi pospeševanji, dovolj visoko potovalno hitrostjo, kultiviranim in tihim delovanjem in zelo očitno ekonomičnostjo, kar z drugimi besedami pomeni, da se poraba ustavi pri dobrih osmih litrih neosvinče-nega bencina na 100 prevoženih kilometrov. In za takšno vožnjo je dovolj dobro uglašeno tudi podvozje, ki je skupaj z zavorami že tradicionalno renaultovsko zanesljivo. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina s petimi vrati. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1389 cem, 57 KW/80 KM, eno-točkovni elektronski vbrizg goriva. Mere: d. 4160 mm, š. 1700 mm, v. 1410 mm. Najvišja hitrost: 173 km/h (tovarna), 169 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,1/6,6/ ,8,1 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 8,21. Drugačna plačila s Hrvaško Devizni računi namesto nerezidenčnih Kranj. 2. januarja - Z letošnjim letom slovenska podjetja ne morejo več imeti nerezidenčnih računov na Hrvšakem, preko katerih je bilo moč poslovali v lokalni valuti. Hrvaška in Slovenija sta namreč prešli na konvertibilni način plačevanja, kar je bilo že dolgo napovedano. Sredi lanskega leta se namreč to ni zgodilo, čeprav se je o tem veliko govorilo, pred približno mesem dni pa je hrvaška vlada z odlokom kot datum prehoda določila 1. januar 1995. Tako je Banka Slovenije te dni vsa podjetja, ki imajo na Hrvaškem nerezidenčne račune seznanila, da morajo Iščemo zastopnika na območju Gorenjske Kandidat mora Izpolnjevati naslednje pogoje: - trgovec ali komercialist - možnost skladiščenja - lasten prevoz - poznavanje tržišča Pismene prošnje pošljite najkasneje do 10. 1. 1995 na naslov: PLANA, d.o.o., Podjetje za proizvodnjo in trgovino, Počehova 27 a, 62000 Maribor. morebitne kune na njih zamenjati za konvertibilno valuto in odpreti devizni račun, za kar seveda potrebujejo dovoljenje Banke Slovenije. Podjetje mora v svoji vlogi navesti tujo banko, v kateri bodo račun odprli. Devizne račune bodo verjetno odprla številna slovenska podjetja, saj ustvarjajo presežek v blagovni menjavi s Hrvaško. Blagovni izvoz na Hrvaško je namreč v desetih mesecih lanskega leta znašal 603 milijone dolarjev, uvoz pa 398 milijonov dolarjev. Hrvaška svoj trg namreč ščiti pred slovenskim blagom, saj je poleg uvoznih carin treba plačati še 10-odstotno takso, imajo pa tudi kontingente. MEŠETAR Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč V kranjski občini je za kvadratni meter pašnika prv bonitetnega razreda treba odšteti 141 tolarjev, za pa drugega razreda 121 tolarjev in za pašnik tretjega razreda tolar. Pašnik četrtega razreda je po 81 tolarjev, petega razredi 60 tolarjev, Šestega po 40 in sedmega po 20 tolarjev za kvadtf meter. Travnik prvega bonitetnega razreda stane 302 toll drugega razreda 262 tolarjev in tretjega razreda 222 tolarjev kvadratni meter travnika četrtega razreda je treba odšteti tolarjev, petega razreda 141 tolarjev, šestega 121, sedmega K travnik osmega razreda 81 tolarjev. In kolikšne so cene za gC Prvi bonitetni razred je po 129 tolarjev, drugi po 109 in tretj 89 tolarjev.Gozd Četrtega razreda stane 60 tolarjev, pel razreda 48 tolarjev, šestega 32 in sedmega razreda 16 tols Pa še "skok" v tržiško občino! Za kvadratni meter njiv intenzivnega sadovnjaka prvega bonitetnega razreda je t: odšteti 312 tolarjev, za drugi razred 281 tolarjev in za tretji r; 250 tolarjev. Četrti razred je po 218 tolarjev, peti po 187, še: 156, sedmi razred po 125 in osmi razred po 94 tolarje kvadratni meter. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer odvisne od ponudbe in povpraševanja, lege, oddaljenos dostopnosti parcele ter od drugih ekonomskih vplivov, k ocenah strokovnjakov lahko predstavljajo največ 50-ods dodatek k izhodiščni ceni. Katalog traktorskih priključkov Časopisno založniško podjetje Kmečki glas bo po izdaji d katalogov traktorjev februarja letos izdalo tudi prvi slove* katalog traktorskih priključkov. V posebnem delu kataloga V predstavili tudi vse tipe traktorjev, ki so se na trgu pojavili izidu zadnjih dveh katalogov. Zetor 4340 traktor leta 1994 Revija Kmetovalec, glasilo Društva kmetijskih svetoval Slovenije, je ob koncu leta v Slovenj Gradcu razglasilo t ral leta 1994. V konkurenci 45 traktorjev 17 proizvajalcev so p mesto prisodili traktorju Zetor 4340. Pri izboru so ocenjC predvsem kabino, menjalnik, motor, priročnost in varf traktorjev. Kmetijski pridelki na tržnici Na kranjski tržnici je za kilogram krompirja treba odštet tolarjev, za jajca 17 tolarjev in za kilogram jabolk od 80 do tolarjev. Solata in korenje sta po 200 tolarjev, čebula po 12* česen po 400 tolarjev. Kilogram cvetače stane okoli 220 tolal fižol 300 in zelje 100 tolarjev. Cene na kmetijah * Na kmetiji v okolici Cerkelj prodajajo mleko po 55 tola1 za liter, krompir po 30 tolarjev za kilogram in žganje po 1 tolarjev za liter. * Na kmetiji v bližini Radovljice so za prašiča, težkega ol 180 kilogramov, iztržili 290 tolarjev za kilogram žive leže. Jf prodajajo po 16 tolarjev.* Poglejmo še na eno od kmeti Poljanski dolini! Mleko prodajajo po 50 tolarjev, jajca po tolarjev in drva trdih listavcev po 4.000 tolarjev za prostorni' meter. Teleta, primerna za nadaljnjo rejo, so po 600 tolarje' kilogram žive teže. Večstranska pobotanja Kranj, 2. januarja - Kranjska podružnica Agencije Repub' Slovenije za plačilni promet je ob izteku leta sporočila, l bodo letos potekali večstranski poboti obveznosti in terjat' Sloveniji. mesec prijave rezultat pobota januar 5. 1. 9. 1. februar 2. 2. 6. 2. marec 2. 3. 6. 3. april 30. 3. 3. 4. maj 4. 5. 8. 5. junij 1. 6. 5. 6. julij 29. 6. 3. 7. avgust 3. 8. 7. 8. september 31. 8. 4. 9. oktober 5. 10. 9. 10. november 2. 11. 6. 11. december 30. 11. 4. 12. mobitel BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK 1936 PE KRANJ, Koroška c. 27 Tel.: 064/222-616 STAVBNO MIZARSTVi 4 Izdelujemo vse vrste oken, vhodnih in notranji' masivnih vrat, stopnic, vetrolovov... Nova okna vgrajujemo v stara kvaliteta in tradicija .......................................................... vj Hraše 32 61216 Smlednik Telefon:061/627-lO 4f VREME Danes bo zmerno jasno, suho in mrzlo, večjih sprememb pa nam vremenoslovci ne napovedujejo tudi za jutri in pojutrišnjem. LUNINE SPREMEMBE Ker (e v nedeljo mlaj nastopil ob 11.56., bo po Herschlovem vremenskem ključu mrzlo. Pihal bo mrzel veter. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE To, popoln scenski nastop Kar nekaj vode je že preteklo od takrat, ko se je prikupna Mariborčanka Andreja M ako ter prvič pojavila na slovenski glasbeni sceni, v tistem času bolj znana kot slovenska dvojnica slovite Madonne, saj je na sovjih nastopih prepevala tudi njene velike uspešnice. Po nekaj letih odsotnosti nas je pred kratkim presenetila z novo kaseto in cedejem, ki sta pod preprostim naslovom "Andreja Makoter" izšla pri založbi RTV ZKP. Dolgo o vas ni bilo ne duha ne sluha? "Po kaseti "Sanjam potovanja", s katero se je dogajalo, kar se pač je, sem bila psihično precej izgubljena. No, imela sem srečo in dobila posel v Italiji, kjer sem delala za televizijski program RAI 1. Bila je pač dobra po Zadnji torek lanskega leta smo v naši rubriki objavili neko staro razglednico, za katero nismo vedeli, kateri kraj predstavlja. Bilo je tudi sredi praznikov, tako da si prav veliko dela z ugotavljanjem, kaj je na sliki niste povzročali. Prejeli smo namreč le tri vaše odgovore in prav vsak trdi drugače, da je na sliki Kropa, pa gostilna v bližini železniške postaje v Kranju, pa gostilna na Gorenji Savi, pa del Poljan..., le kateri kraj je v resnici na sliki? No tako nam ni bilo treba niti žrebati, saj bodo nagrade prejeli vsi štirje, in sicer: 1. Borut Juratovec, Gradnikova 123, Radovljica; 2. Mojca Spiler, Suha 42, Kranj; 3. Jože Dolenc, Oprešnikova 68, Kranj; 4. Irena Pečenik, Frankovo nas. 69, škofja Loka. Čestitamo! Tokrat objavljamo razglednico kraja, ki bo ta teden v središču svetovne javnosti. Ugotoviti morate seveda, v katerem kraju se paseta ti dve Cikici, in kaj bo tisto, o čemer se bo proti koncu tedna kar naprej govorilo. Odgovore pošljite na naš naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, in sicer do petka, 6. januarja 1995. Pet izžrebanih in pravilnih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. nudba, pa tudi denarja ni manjkalo. Precej mi je pomagal prijatelj Rapotec - Ute, Slovenec, ki se tam ukvarja s tovrstnimi zadevami. Pravzaprav mi je on vseskozi stal ob strani in je tudi prvi "krivec", da sem se vrnila na slovensko glasbeno sceno." Ste se poskušali "prebiti" v Italiji? "Šlo je pač za posel. Sicer obvladam italijansko, angleško in rusko, dvakrat po štin mesece sem bila tudi v Rusiji, ampak zanimivo je to, da kot tujec lahko v Italiji uspeš le, če poješ v angleščini, da bi poskušal italijansko nima smisla. Je pa res, da so tam glasbeni izvajalci mojega tipa precej bolj cenjeni kot pri nas, tam pač dobro vedo. zakaj gre." So torej časi slovenske Madonne minili? "Aha. Od takrat je minilo že štiri leta. Madonno sem svoj čas noro oboževala in to je bilo pač določeno obdobje mojega ukvarjanja z glasbo, ko sem naprimer nastopala v Rusiji so me propagirali celo kot pravo Madonno. Lahko bi še ostala v Italiji, a sem si vse skupaj pustila za pozneje." No, nova cedejka in kaseta sta, hmmm... ravno nasprotno, tu in zdaj. Feeling? "Prvič se mi je zgodilo, da neka založniška hiša res skrbi zame. Drugače pa mislim, da je zadeva atraktivna, da se Erijema, saj "dance glasbe", ot jo ponujam jaz v Sloveniji niti ni kaj dosti." "Dan ljubezni" se na radiu veliko vrti? "Pesem "Dan ljubezni" je zame ena najlepših slovenskih skladb. Odkar pojem, sem hotela odpeti to pesem. Sicer pa je komad narejen v dance stilu... v bistvu odlična stvar za diskoteke." Tu ne gre le za glasbo? "Sploh ne. Rada imam namreč popoln scenski nastop, koreografsko izdelane točke. Svoje nastope sem dodelala do potankosti in mislim, da je to tisto, kar trenutnoznam in zmorem." Videospot? "Seveda tako ali drugače, s sponzorji ali brez njih. Danes je potrebno posneti videospot za vsaj en komad, drugače ne gre..." Igor K. Z novim letom, točno opolnoči, so v roke vzeli svoje uradne dollnosti tudi vsi novo-slovenski lupani in podlupani. Vse formalno O.K. v tistih občinah, ki so bile le do zdaj občine: streho ima novi lupan nad glavo, personal, da mu strele po njegovih lupanskih potrebah, fotelj in fikus v kotu. Počičnil se bo tja za mizo, svinčnik vzel v roke, telefonsko slušalko na ušesa in bo -komandirali Njegovi slulbeni podaniki bodo uradovali in se se vsaj še nekaj mesecev bali, kdaj jih bo zamenjal. Pred volitvami se je uradništvo treslo od strahu pred kakšnim strankarsko našpiče-nim lupanom, po volitvah pa se boji, kdaj bo kaj veš, iz katere luknje privlekel na občino svojega strankarskega so-druga ali nezaposleno llahto. Tako je to v velikih občinah, v tamalih in komaj rojenih občinčkah pa za začetek ni ne fotelja ne strehe nad glavo in ne štempljna nove lokalne skupnosti, kakor zahteva zakon: da mora namreč nova lokalna skupnost s 1. januarjem tega leta imeti tudi lig in pečat. Nič ni - kaj šele kakšnega "tašn-gelta" lupanu za popotnico in za skromen začetek. Krajevne skupnosti so revne kot cerkvene miške. V prostorčku krajevne skupnosti sele tajnik utesnjeno stika. Prvi, v demokraciji izvoljeni slovenski lupan se pa je ne bo tiščal pred kaloriferjem zraven tajnika, ki le tako ali tako ne more pošteno stegniti nog, ne da bi v malem prostorčku krajevne skupnosti brcnil v staro, pre-dpotopno omaro, v kateri hrani vse pritolbe in pridušanja krajanov nad komunalo. In tako smo tam, kjer ni muh: kar v lupanovi lastni kuhinji ali dnevni sobi si lahko omisli svoje lupanovanje. Ali pa se kot kakšen slepi potnik ugnezdi v krajevni skupnosti, kakršnakoli le je. Čeprav v krajevni skupnosti v resnici novopečeni lupani so, kako so opremljeni, če jih morda ne zebe v kakšni šupi. In kje in kakšen lig in pečate nove lokalne skupnosti bodo nabavili... Nič. Drlava je sluha in slepa, kot da jih ni. Se papirja in svinčnika jim ni poslala, kaj šele kakšnega fletnega liga in Tema tedna Župan, kje 'maš pa občino? Župani v malih občinah v tem trenutku dirkajo za štampiljkami in pečati, ki jih morajo nabaviti. Če boste srečali svojega župana, mu stisnite v roke kakšen kuli in kakšno orumenelo beležko, kajti začenja dobesedno iz nič... nima kaj iskati in ga kakšen jezni tajnik mirne duše lahko flikne tudi ven. Občina namreč ni pravna naslednica krajevne skupnosti in ni dolina novonastali občini karkoli odstopiti - niti kaloriferja, pa naj zanj zaprosi sam gospod izvoljeni lupan. Ta drlava, ki je toliko dala na prve demokratično in neposredno izvoljene lupane pošilja le direktive, popolnoma nič je pa ne zanima, kje pečata! Preveliki stroški, raj-tam: naj se znajdejo, kakor vedo in znajo, če so se le tako silili v kandidaturo! To vam pripovedujem zato, da vas ne bo kap, ko boste iskali svojega novega lupana. To so zelo koristni nasveti: vzemite kakšen kuli v roke, preden greste na lov za svojim lupanom in kakšen košček papirja tudi. Ko ga boste našli, prezeblega v lastni drvarnici, mu nemudo- ma potisnite v roke kuli in tisto staro orumenelo belelko, ki vam je lelala v komodi le kakšnih deset let. "Na," recite. "To ti prinašam, da boš imel kam kaj za pisat!" Joj, kako bo vesel, saj mu ne bo treba po kuli in belelko v knjigarno, kjer bi se mu smejali, lastnim otrokom pa kulijev tudi ne upa krasti, ker bi ga zmikastili. Svinčniček in papir ste mu seveda poklonili zato, da vam bo kaj "zrihtal!" če seveda še kar naprej in naprej nepoboljšljivo verjamete pre-dvolitvenim obljubam, da vam bodo lahko lupani kaj veš kaj vse zrihtali. Da pretiravamo? Niti malo ne! Drlavo res malo morgen briga, če ji vsi lupani uradujejo v drvarnicah in šupah in ji ni mar, če pomrznejo. Nihče ne pričakuje, da bi za nove lupane zdaj gradili kakšne luksuzne prostore, ampak za vse na svetu: vsaj štemplne novih občin bi jim ta drlava za šenk lahko dala tiskat, ne pa da bodo zdaj v surov krompir delali štempljne ali kaj! Če le drlava na vsa usta razglaša, kakšen veleprojekt, da je bil nova lokalna samouprava, in če so le denar za poizvedovalni referendum o novi lokalni samoupravi metali skozi okno, bi nekaj ven vrgli tudi za lupanov kuli in košček papirja. Ko boste torej vohljali za svojim lupanom, se predhodno oborolite. Ko ga boste srečali, mu skrivaj stisnite v roke kakšno sponkico ali radir-kico. Enkrat kasneje se vas bo hvalelno spominjal, kajti v sili spoznaš pravega prijatelja... • D. Sedcj "Kolovrat domačih viž" - vsako nedeljo na Radiu Tržič, ob 14.25 uri. Pokrovitelj letošnje prve oddaje - 4. januarja: "STULAR" - servis in trgovina šivalnih strojev - Kranj, Koroška c. 26, tel.: 064/211-286. Nagradno vprašanje: Katere vrste šivalnih strojev lahko kupite ali prinesete na popravilo v trgovino "Štular". Naštejte vsaj 2 (dve)l Odgovor: Ime in priimek: Odgovore pošljite do petka, 5. januarja 1995, na naslov: Radio Tržič, Balos 4, s pripisom "za Kolovrat domačih viž". Lepa m Kolovrat domačih viž". Lepa ćir™ Tt a r» nagrada čaka. Veliko sreče pri Z~?Y UJLAK žrebanju in srečno 1995. )anju voditelj oddaje Marjan Murko SERVIS IN TRGOVINA ŠIVALNIH STROJEV Muzika "Strelovod za vse pizdarije sveta Naslov.je citat iz komada Strelovod in če takole malček bolj pozorno poslušate celo cedejko, ki se ji lahko reče tudi prvenec, debut ali celo laserska plošča, koprskega ročk banda Zmelkoow, si boste ob njihovih besedilih v lasten brk izjavili naslednje: "Ej, kaj za ene p.... pa pojejo tile tipi." No, ta p... so Zmelkoow, ki je baje en ptič, ki niti ni ptič, mogoče je vsaj nič..., kakih dve, tri leta stara skupina iz Kopra, ki jo sestavljajo Gorazd Sedmak (glas kitara), Žare Pavletič Žare, Damjan in Goga (baskitara) in Damjan Barut (bobni glas). To, kar pravijo fantje sami, da igrajo sredinski ročk, bo kar držalo, namreč, v samih komadih je čutiti nostalgijo po "starem rocku", hkrati pa so modernejši ritmi, novi kitarski zvoki... recimo kot začimbe. "Kdo se je zbral?" je naslov njihovega prvega albuma, pravzaprav zakonitega naslednika singl plošče (a se mogoče še kdo spomne, kdaj je bilo zadnjič, ko je kakšen slovenski band izdal tarnalo vin i I ko), ki je izšla pomladi '94 pri založbi Primitivic Glasbic iz Kopra. Enajst komadov, tri stoprocentne uspešnice Strelovod, Čau sonček in seveda raperski Yo! (op av. - bakala ima zelo specifičen okus), boste našli na takoimenovanem "picture discu", v papirnatem ovitku za zanimivo ceno 1111 tolarjev. Kljub temu, da je na začetku kazalo, da gre za total neperspektiven band, so Zmelkoow pravi hit slovenske obale, kar se je dalo videti tudi na njihovem promocijskem koncertu decembra v Kopru in se sliši vsak dan na primorskih radijskih postajah. Pa kaj je ljudem, da poslušajo tako muziko? Nič, samo vedo, kaj je cool. * Igor K. Nova Sibila Toni Fleischman, eden od članov gorenjske skupine Sibila, ki je pred kakimi petnajstimi leti uspela z znamenitim Račjim plesom, skupino vneto pripravlja za novi zagon. Pred nedavnim je izvedel avdicijo za nove člane skupine. Tako bodo v prihodnje v bandu nastopali Suzana Mance kot pevka, Štefan Jež za bobni, Martin Erjavec kot pevec in kitarist ter Toni za klaviaturami, medtem ko basista za novo Sibilo še iščejo. Toni Fleischman se sicer trenutno glasbeno udejstvuje v Švici, v drugi polovici letošnjega leta pa obljublja prve nastope Sibile. • I.K. Zanimivo za vrtičkarje Izšel je Koledar biološkega vrtnarjenja 1995 Pri Založbi ARA (izdaja tudi revije Zdravje, Misteriji in Astrotednik) je izšla drobna zelena knjižica žepnega formata, ki nam bo vse leto svetovala kdaj in kako moramo to in ono delo opraviti v vrtu. Polno zanimivega in koristnega prinaša. Na kratko nas z desetimi razlogi spomni zakaj naj se odločimo za biološko vrtnarjenje, sledi koledar vrtnarjenja z luno; opozarja tudi, da niso vsi koledarji enaki. Najbolj koristen pa bo za nas verjetno napotek, katere rstline sadimo skupaj in kaj se na vrtu ne mara. Veliko zanimivega bomo iz knjižice izvedeli tudi o dišavnicah, o kompostu (za začetnike!), o vrtni opremi in orodju, o številnih skrivnostih vrta. Marsikdo vso pomlad in celo poletje pridno ureja vrt, jeseni mu pa kar zmanjka moči in volje za pravilno spravljanje pridelkov z vrta lahko na kratko prebrali o in njih shranjevanje za čez zamrzovanju zelenjave, o zimo. No, še enkrat boste dozorevanju nedozorelih plodov, o sušenju in spravljanju zelišč za zimo. Knjižica pa nam natrosi tudi celo vrsto drobnih kuhinjskih modrosti, kot so drobni nasveti pri kuhi, čiščenju stanovanja, obnavljanju pohištva. Tudi na skrb za oblačila čez zimo spomni in na naravno zaščito proti žuželkam. Posebno poglavje posveča odstranjevanju madežev in obvladovanju mrčesa. Izvedeli boste tudi vse o tem, kaj storiti, če se dotaknete strupene rastline, če vas opikajo žuželke, če se ope-čete. Tudi nekaj drobnih zdravniških nasvetov so pristavili. Skratka koristna knjižica, ki nam bo čez vse leto nepogrešljiv pripomoček v vrtu in stanovanju. - D. Dolenc Prav je, da vemo Zalivajmo po pameti Nobena stvar ne pomori toliko lončnic kot čezmerno zalivanje. Tega pomora iz ljubezni ni težko razumeti - ljudi pač skrbi, da bi se rastline posušile. Toda škod, ki nastane, če so rstline malo premalo zalite, je veliko manjša kot tista, ki se pojavi zaradi preobilice vode. Zato pazite posebej pozimi. Lončnice, ki jih shranjujete v kleti, zalijte vsak mesec po malo, več vode pa privoščite lončnicam, ki jih imate v stanovanju, ki je ogrevano s centralno kurjavo in je zrak suh. Pet minut za lepši videz Maska proti gubam Zmešamo žličko olivnega olja, 1 jajčni rumenjak in sok polovice limone. Zmes si nanesemo na obraz, po 20 minutah pa jo odstranimo in si kožo dobro umijemo -očistimo jo z vato, namočeno v toplo mleko. Moda Po smučanju drugačne Snega nam je natrosilo in smučarija bo! Marsikatera si bo pa zaželela tudi prijetnega sprehoda po zimski vasi, po poteh ob smučarskih terenih. Ce hočete biti "in", potem ne smuknite le v trenirko in dolgo bundo. Modni kreator-ji za to zimo predivdevajo v ta namen nekakšne klasične smučarske hlače iz raztegljivega blaga, karo brezrokavnik in enak blazer. Da nas ne bo zeblo, bomo spodaj oblekle tudi topel volnen puli. Celo shorts si lahko privoščimo in zraven seveda debele nogavice. Le mladi in vitki moramo biti... Poskusimo še mi Iz Kuhinje za krizne čase Zagotovo ste na knjižnih policah že videli simpatične svetle kuharske knjige Kuhinja za krizne čase. V njih so zbrani sami preprosti, enostavni recepti, po katerih skuhamo hitro, dobro in poceni Kot nalašč za dneve po praznikih, ko smo dodobra spraznili žepe in šli v banki še v "minus". Koruzni cmoki s skuto kuhana in ohlajena polenta, 1 jajce, 2 žlici olja, 2 žlici skute, 2 žlici naribanega sira, 1 žlica sesekljane čebule. Polento skuhamo po osnovnem receptu in ohladimo. Nato jo zmešamo z ostalimi sestavinami in oblikujemo cmoke, ki jih kuhamo v slani vodi približno 10 minut. Enostavni krompirjevi štruklji 1/2 kg kuhanega krompirja, 3 žlice olja, 3 Žlice pšeničnega zdroba, moka, sol. Vse skupaj zgnetemo v testo, ki mu dodamo toliko moke, da ga razvaljamo v klobaso, ki jo zavijemo v kuhinjski prt in kuhamo še pol ure. Kuhane štruklje razrežemo in potresemo s prepraženimi drobtina- Močnik 10 dag moke, 1 jajce, sol. Z rokami zdrobimo jajce in moko v droban močnik, ki ga stresemo v vrelo juho in medtem neprestano mešamo. Nato posodo pokrijemo in kuhamo močnik še 10 minut. Po želji ga zabelimo s prepraženo čebulo ali ocvirki. Zelo dober močnik je, če ga zakuhamo na "suho" juho, to je v juho, kjer smo kuhali suho meso. Krompirjev šarkelj 1/4 kg kuhanega pretlačenega krompirja, 1/ 2 kg moke, 3 jajca, 1/4 l mleka, 10 dag masla ali margarine, 4 dag kvasa ali 1,5 zavitka pecilnega praška, 15 dag sladkorja, limonina lupina, sok cele limone, 15 dag rozin, sol. Margarino, rumenjake in sladkor stepamo, dodamo mleko in vse ostale sestavine (kvas pred tem vzhajamo). Testo stepemo s kuhalnico, nazadnje pa mu primešamo še sneg beljakov. Zlijemo v pomaščen in pomokan model za šarklje, vzhajamo 1 uro in spečemo. SREDA, 4. JANUARJA TVS1 11.15 Zimska tekmovanja, francoska risana serija 11.40 Video, skrb za varnost ali voajerizem?, angleška dokumentarna oddaja 12.35 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo: Živeti je smrtno nevarno 13.00 Poročila 15.55 Živeti in umreti na Porter-housu, angleška nadaljevanka 16.45 Podarim dobim 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Pari, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.20 Film tedna: Moški in ženska, francoski film 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.26 Šport 22.35 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Kdo odloča, zadnji del angleške nadaljevanke TVS2 12.55 Innsbruck: Smučarski skoki, turneja Intersport, prenos 15.45 Middlemarch, angleška nadaljevanka 16.35 Videospon 17.20 Sova, ponovitev 18.40 Velike knjige, ameriška izobraževalna nadaljevanka 19.10 Podar-im-dobim 19.20 V vrtincu 20.05 športna sreda: Ljubljana: PEP v košarki (ž): Jezica - Oinamo Kijev, prenos 21.40 Omizje: Slovenski avtocestni projekt HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Narnijske kronike, nanizanka 11.55 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Kapetan Horatio Horn-blovver, ameriški barvni film 14.55 Polna hiša, humoristična nanizanka 15.30 Otroški program 16.05 Prvič, nanizanka 16.30 Poročila 16.40 Učimo se o Hrvaški 17.10 Pozor, steklo 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.55 Ameriški cezar, dokumentarna serija 21.45 Poslovni klub 22.30 Slika na sliko 23.10 Trilček, resna glasba 0.00 Poročila HTV 2 12.45 TV koledar 12.55 Smučarski skoki, prenos iz In-nsbrucka 17.35 Majski cvetovi, ponovitev angleške nanizanke 18.25 V iskanju pustolovščine, ponovitev 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Zakonca Fields v Franciji, angleška humoristična nanizanka 20.40 Majski cvetovi, angleška nanizanka 21.30 Je-nateh, švicarski barvni film KANALA 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Rodeo 13.15 Novoletne čestitke 13.20 Tržaška novoletna ponudba 13.25 Rodeo 14.05 Videoigralnica 14.45 Spot leta 14.50 Na velikem platnu 15.10 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 16.10 Male živali 17.30 Upravljanje 18.00 Kamna, ponovitev 18.45 TV bazar 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Bennv Mili. 18. del 20.30 Dance session, oddaja o plesu 21.10 Poročila 21.10 Novoletne čestitke 21.15 Tržaška novoletna ponudba 21.20 Dannvjeve zvezde 22.00 Album Show 22.50 Krik, ponovitev 23.35 Epikurejske zgodbe, ponovitev 0.00 Ulica rumene nevarnosti, ameriška nanizanka 0.45 Spot leta AVSTRIJA 1 7.00 Otroški program 9.00 Čas v sliki 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Blagoslovljena dvojica, ponovitev 10.20 Leteči zdravniki 11.00 Ognjeni zmaj, ponovitev ameriškega filma 12.25 Očarljiva Jeannie 13.00 Čas v sliki 13.10 Harrv in Hen-dersonovi 13.35 Zgodba o vašem čudovitem svetu 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.50 Soundcheck 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Seaquest DSV 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Specht J8.30 Naš hrupni dom 19.30 as v sliki/Vreme 20.15 Grad Hohenstein, TV film 21.55 Zdravniki 23.25 Čas v sliki 23.30 Likvidator, angleški film 1.10 Dempsev in Makepeac 1.55 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Mi 9.30 Ironimus 10.15 Vreme 12.55 Smučarski skoki Interspaort turneje, iz In-nsbrucka 15.40 Trije botri, ameriški vestem 17.10 Moč strasti 18.00 Mi 18.25 Vseh devet kijev 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Hudičev paglavec, ameriška komedija 21.45 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.20 Čas v sliki da capo 22.25 šport 23.25 Montv Pvthons flving cir-cus 23.55 Tako je povedal Bella-vista, italijanski film 1.35 Helio Austria, Hello Vienna, ponovitev 2.05 Videostrani/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Strel 1, oddaja za mlade in mlade po srcu (v živo) 19.50 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videos-traneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Folklorna skupina Triglav Jesenice 20.55 EPP blok - 3 21.00 Naš gost: Živko Ratkovič - o oblikovanju celostne podobe TELE-TV Kranj 21.45 Omama 22.00 Novoletni videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 20. oddaja 23.50 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFON: 33 11 561 TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00,18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 18.15 Obiskal nas je dedek Mraz 20.00 Moda in mi - T. Prezelj 20.40 Aktualno 20.50 Brez komentarja R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Zakaj je Slovenka bolj utrujena kot njene evropske kolegice 10.20 Telefoni na temo dopoldneva 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Moda 13.00 Pesem tedna 13.20 Moda 13.40 Moda 14.00 Gorenjska danes 14.30 Moda 15.00 Moda 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Kviz 17.00 Gremo v Primadono 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo od 16. do 19. ure, iz Kovorja na UKV 95 MHz ter SV 1584 KHz in iz Tržiča na UKV 88,9 MHz. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za nar-odnozabavno glasbo 8.30 Kuhajte z nami 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paber-ki 13.30 Morda še niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Za-kajčkovi starši 16.50 Športni utrinki 17.00 Glasbeno popoldne: zabavno glasbena lestvica 5+5 in klepet ob glasbi 19.00 Odpoved programa RRGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Tanja Fajon 5.15 Novice 6.1 S Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne t Majdo Juvan 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program z Edito Žugelj - Trček 15.15 RGL komentira m obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 18.15 RGL na rajžo gre 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Radosti življenja 1.00 New age glasba -Uroš Novak 2.00 Satelit radio triglav MHz 20.20 TVS 1 MOŠKI IN ŽENSKA Francoski barvni film: igrajo: Jean Louis Trin-tignant, Anauk Aimee; Tajnica režije Anne Gau-thier in avtomobilski dirkač Jean-Louis Duroc se srečata v Deauviilu, kjer sta njena hčerka in njegov sin v internatu. Anne mu navdušeno pripoveduje o možu, ki je kot pesnik, pevec, igralec in kaskader uspešen pri filmu. Jean-Louis je osupel, ko doume, da se je Annin mož že prej smrtno ponesrečil na snemanju. Prihodnjo nedeljo skupaj obiščeta otroka v Deauviilu. Ko se vračata v Pariz, Jean-Louis pripoveduje o svoji ženi, ki živčno ni bila kos njegovemu nevarnemu poklicu in je naredila samomor, ho motllskem rallyju Jean-Louis v Monte Carlu dobi Annin telegram z besedami: "Ljubim te." Presenečen se takoj odpelje v Pariz. KINO CENTER amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA: MISIJA V MOSKVI ob 16.. 18. in 20. uri STORŽIČ amer. rom. kom. LJUBEZEN V TROJE ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. kom. SAM Z OČETOM ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. groz. TVVIN PEAKS ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. POLICIJSKA AKADEMIJA 7 ob 20. uri Torek, 3. januarja 1995 OD RATEČ DO RODIN 11. STRAN • GORENJSKI GLAS OD RATEČ DO RODIN Priloga Gorenjskega glasa o jeseniški in kranjskogorski občini (10) Vzdrževalci so noč in dan na cesti Avtocestni odsek je kot tobogan cestni odsek Podmežaklo je grajen v varčnem pruutu - b in je izjemno nevaren ne le zato, ker sonce nanj nikoli ne posije, ampak tudi zato, ker imaio vozniki varljivi občutek varnosti in do konca pritisnejo na plin. Dipl. inženir Janez Dovžan je vodja ene izmed štirih baz Podjetja za vzdrževanje avtocest v Sloveniji. Vodi vzdrževanje avtocestnega odseka od karavanškega predora do Vrbe, take baze pa so še v Slovenskih Konjicah, Postojni in v Ljubljani. Center vzdrževalne avtocestne baze za Eredor in avtocesto je na aravanškem platoju. PVAC ali Podjetje za vzdrževanje avtocest ima pogodbo z DARS-om za opravljanje vzdrževalnih del, med katera sodi tudi zelo zahteven odsek Podmežaklo in slovenski del karavanškega predora. Na platoju predora je v avtocestni bazi zaposlenih 57 ljudi, ki leto in dan, ponoči in podnevi vzdržujejo 19 kilometrov avtoceste s predorom, ki je sicer dolg šest kilometrov, na naši strani pa ga je 3.464 metrov. "Zelo dobro smo opremljeni, saj predvidevamo, da se bo kmalu gradilo tudi nadaljevanje odseka od Vrbe naprej proti Kranju, ki ga bomo tudi mi vzdrževali," pravi inž. Janez Dovžan. "Prav zato je toliko zaposlenih s tako opremo. Vsak dan sta na delu dve vzdrževalni skupini za vzdrževanje obeh smeri avtoceste od Hrušice do Vrbe pod Mežaklo. Pozimi posipamo cesto z modernimi Dosipalci in tudi z mokrim posipom, se pravi z mešanico soli in kalcijevega klorida. Moram pa takoj pripomniti, da s to zahtevno mešanico varčujemo in jo zelo racionalno uporabljamo, saj se zavedamo ekološke nevarnosti mokrega posipa. Mokri posip ni kar tako; moraš poznati pra- Prihajajo Marsovci, ali kaj? Če se boste zvečer ali ponoči peljali po avtocesti Podmežaklo, vas bo nenadoma kar stisnilo pri srcu! Pred vami bodo na cesti in nad vašim avtomobilom plesali čudni žarki. Plesali sem in tja, gor in dol! Če ste bolj depresivne narave, vas bo pri priči streslo! Kaj je vendar to! Mar prihajajo Marsovci s pobočja Mežakle ali gre za kakšen drug nenaraven pojav?Nič od tega! Lastnik lokala na Jesenicah nasproti železniške postaje -nočnega bara Brodway - se je domislil, da pred vrata svojega lokala namesti močne žaromete, ki so usmerjeni naravnost v Mežaklo in nad avtocesto. In ta čudna svetloba prihaja torej iz navadnega, a močnega žarometa! Do zdaj se pritožil ni nihče, mnogi vozniki pa so čudno gledali! Saj niti ne vedo, za kaj gre! Za nekatere je lahko hec, za nekatere pa ne! Prav nič hecno pa ne more biti, če pada sneg in je cesta ledena, nad glavo vam pa še poplesavajo snopi iz žarometa! vilno sorazmerje, sicer se lahko zgodi, da je ob preveliki količini cesta gladka. Dve vozili sta v stalni pripravljenosti. Imamo tri UNIMOGE, da lahko vsak trenutek plužimo mejni in servisni plato ter cesto. Po prioriteti: najprej je treba očistiti avtocesto, šele nato parkirne prostore za tovorne in osebne avtomobile. Služba je 24 ur v pripravljenosti. Ves sneg mora s ceste Avtocesta pod Mežaklo je bila grajena v tako imenovanem varčnem profilu, kar preprosto pomeni, da se ni gradil še vzporedni pas. Poteka nad naseljem Podmežakla in Kurjo vasjo ter nad železniško progo. Snega zatorej v nobenem primeru ne moremo odmetavati preko ograje. Ves sneg moramo odvoziti s ceste. Ko zapade sneg, ga najprej stisnemo ob betonsko ograjo in čimprej spravimo z avtoceste. Tam, kjer so rumene črte, je sneg nekaj časa nabit. Prostora na cesti pač ni nobenega prav zaradi varčnega profila, sonce pozimi na avtocesto sploh ne posije, prihaja vdor mrzlega zraka in cesta je velikokrat ledena. Njeno stanje ugotavljamo iz ure v uro in ustrezno ukrepamo. Posipamo, če je potrebno. Neprenehoma lovimo ravnotežje tudi z ekološkega vidika. Cesta je kot tobogan Od tedaj, ko se je odprl predor Karavanke, smo si v cestni bazi na platoju predora že pridobili veliko izkušenj. Venomer skrbimo za varnost na avtocesti, ki je v primeru, če je ne bi redno in skrbno vzdrževali, predvsem na območju Podmežakle zelo ne- edino učinkovite semaforje. Ob tej obilici označb se kar vse spregledajo in vozniki nadaljujejo vožnjo z nezmanjšano hitrostjo. Niti pomisliti ne smem, da bi lahko kdo mimogrede treščil v naše delavce, ki so vseskozi na cesti. Zdi se takole: ko voznik zagleda črno cesto, brezskrbno in do konca pritisne na plin. Dve toni saj Vzdržujemo tudi karavanški predor: drenažni sistem, ki so ga zgradili med gradnjo predora zaradi vdora vode Juli jane. Med gradnjo so nastala celo mala jezerca, toliko je v predoru vode in zato so med gradnjo na vsakih 30 metrov vgradili prečne drenaže. V predoru je kar 12 kilometrov drenažnih cevi na naši strani, ki jih je seveda treba čistiti. V predoru je zelo agresivna apnenčasta voda. Vsak mesec moramo tunel tudi oprati - vse stene in dvakrat letno s posebnimi čistih. Slovenijaceste je upoštevalo nekatere reklamacije in bo v predoru popravilo tiste napake, ki so nastale med gradnjo. Ne nazadnje so v dobro opremljenem tunelu še prezračevalne naprave. Tudi te je treba čistiti in ko jih očistimo je dve toni in pol saj. V tunelu se vse vidi Vzdrževalci na naši strani nadzorujejo predor mesec dni, nakar nadzor prevzame avstrijska stran. In ko v bazi na platoju računalniško spremljajo, kaj se dogaja v tunelu, seveda ne kontrolirajo le polarne varnosti, razsvetljave in prezračevalnih naprav, vidijo tudi avtomobile, ki vozijo skozi predor. In opazijo vsak zastoj ali vozilo, ki se umakne na odstavni pas. Kdo se ustavi? Tisti, ki se mu avto pokvari, tisti, ki je "natankal" pomotoma diesel gorivo ali obratno. No, pa še ena nuja je bila enkrat odločilna za to, da je voznik v tunelu ustavil vozilo. Lepa in dražjiva sopotnica! Voznik in sopotnica se nista mogla premagati, zavila sta v odstavno nišo in - se meni nič tebi nič sredi predora v odstavni niši - ljubila! Res? Res! Čisto zares! Pa so to videli, zares videli? Seveda smo videli, pravijo, vse se vidi! Torej - bodite previdni! V centru na predoru vas vseskozi spremljajo in opazujejo! varna, saj je tu hladno in stalno piha veter. Potem so še štirje mostovi, ki so velikokrat poledeneli. Včasih me zelo skrbi za delavce, ki delajo na cesti in stalno jim pravim, da se morajo ustrezno zavarovati. Vozniki kar prevečkrat pozabijo na to, kako ozka je pravzaprav avtocesta, in če pride do naleta, bo zelo hudo... Na tem odseku se nimaš nikamor umakniti, vse je tako utesnjeno in v primeru hude nesreče skoraj ni izhoda. Cesta je kot tobogan in verjetno vozniki sploh nimajo občutka, kako je v resnici to utesnjeno, z blagimi ovinki, kar daje varljivi občutek varnosti. Vozniki pa pritisnejo na plin in Podmežaklo vozijo veliko več kot 120 kilometrov, kolikor je omejena avtocestna hitrost. Bojim se teh voznikov, ki bodisi vozijo iz smeri Ljubljana ali pa iz predora proti Vrbi. Vse oznake in vse omejitve so dobro vidne vsem voznikom, a zdi se, da bi res morali postaviti velike utripajoče in Za kranjskogorsko dvorano Župnijski urad Kranjska Gora so oprostili plačila razlike, 2 milijona in 225 tisoč tolarjev pa je treba nameniti z: dvorano in kulturno društvo. Na eni izmed zadnjih sej jeseniškega izvršnega sveta so med drugim člani sprejeli tudi sklep, da se pomag, Župnijskemu uradu Kranjska Gora, ki je zgledno uredili nekdanjo kinodvorano, ki jo je po denacionalizaciji spt dobilo v last. Člani izvršnega sveta so sklenili, da s Župnijskega urada Kranjska Gora oprosti plačilo razlik v vrednosti zamenjanih nepremičnin - stanovanjsk stavbe v Podkorenu s poslovno stanovanjsko stavbo n Borovški cesti v Kranjski Gori v višini 2 milijona 225 tiso tolarjev, ki bi jih Župnijski urad moral poravnati v rok desetih let, z zapadlostjo prve anuitete s 1. januarjen letošnjega leta. Odpisani znesek pa se mora uporabiti za dokončanje gradbenih in obrtniških del večnamenske dvorane in v korist kulturnega društva Kranjska Gora. Vatrostalna prodaja nepremičnine Jeseniška Vatrostalna bo prodala zemljišče na platoju Karavanke, poslovne prostore in samski dom ter v treh firmah poskušala ponovno dobro poslovati. Jeseniška Vatrostalna je prišla v resne likvidnostne težave zaradi izgube terjatev v republikah nekdanje Jugoslavije, največ v Bosni in Hercegovini, zaradi razvrednotenja terjatev Slovenskih železarn, stroškov zmanjšanja obsega poslovanja, saj se je število zaposlenih v zadnjih štirih letih zmanjšalo za okoli 300 ljudi. Vatrostalna ni bila deležna nobene finančne podpore ali olajšave kot druga slovenska podjetja, za katere že več kot trideset let opravlja razne storitve. Služba družbenega knjigovodstva je predlagala prisilno poravnavo in v primeru uspešne prisilne poravnave bodo v podjetju Vatrostalna Jesenice in družbah Ekoterm, Energoterm in Euroterm sprejeli odločitve in postopke lastninskega preoblikovanja. V posle Vatrostalne naj bi se vključili obrtniki in drugi kooperanti z Gorenjskega. Ce pa jim poravnava ne bo uspela, sledi stečajni postopek. Vatrostalna je del obveznosti že poravnavala, vseh pa ne more brez odprodaje dela nepremičnin. Po načrtu finančne reorganizacije predvidevajo odprodajo zemljišča na Hrušici na območju platoja Karavanke, poslovne prostore na Jesenicah, samski dom na Javorniku in s prodajo dela nepremičnin naj bi poravnali obveznosti. Prošnjo za naslovili tudi na jeseniško občino, ki je soglašala s predlogom prisilne poravnave obveznosti Vatrostalne Jesenice do občine. Javno pravobranilstvo Gorenjske je v postopku prisilne poravnave za občino Jesenice prijavilo naslednje terjatve z zamudnimi obrestmi: za skoraj 4 milijone tolarjev neplačanih davkov od osebnih prejemkov in za 38 tisoč tolarjev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Občina Jesenice se je strinjala, da se obveznosti poravnajo s 40-odstotnim popustom v dveh letih, republiški vladi pa je predlagala, da se sprejme predlog prisilne poravnave obveznosti Vatrostalne Jesenice iz naslova neporavnanih prispevkov in davkov. Denar za dva turistična prospekta Na pomoč: napačno gorivo Naši operaterji skrbijo za varnost v predoru mesec dni, nakar naslednji mesec prevzamejo nadzor na avstrijski strani. Stalno je treba spremljati signalne naprave, varnostne naprave, stanje v prezračevalnih napravah, požarno varnost, nadzorovati hidrantne vode in razsvetljavo - koliko je samo žarnic treba zamenjati! V predoru promet poteka nemoteno, zastojev ni in do zdaj tudi ni bilo hujših nesreč. Vozniki pa se največkrat ustavijo v tunelu zato, ker so na bencinski črpalki pred predorom pomotoma natočili v rezervoar avtomobila diesel gorivo ali obratno. Zmotijo se pač in tega je kar veliko. Tedaj pokličejo našo AMZ pred predorom, da sčisti rezervoar avtomobila, ga napolni s pravim gorivom, da lahko nadaljujejo vožnjo. Prometnih nesreč v tunelu ni veliko, saj vozniki kljub vsemu tam vozijo kar previdno. • D. Sedej Občina namenila denar za turistična prospekta Jesenic in Mojstrane. Brez prospekta sta Žirovnica in Planina pod Golico. V proračunu občine Jesenice je bilo za lani za razvoj turizma namenjenih 2 milijona in 500 tisoč tolarjev, z renominacijo proračuna pa nekaj več. Komisija za razvoj turizma je ocenila, da bi bilo smotrno, da se nekaj denarja nameni za prospekte Turističnega društva Dovje -Mojstrana in Jesenice. Jesenice so že od leta 1991 brez turističnega prospekta, Turistično društvo Dovje - Mojstrana pa je prospekt kraja leta 1992 ponatisnilo v nakladi 5 tisoč izvodov, ki so že pošli. Tako turistično društvo Jesenice kot Dovje -Mojstrana nimata ustreznega izvirnega vira prihodkov iz turistične takse, saj je priliv nizek in namensko porabljen za financiranje osnovne dejavnosti društva. Turistično društvo Kranjska Gora pa je v sodelovanju s turističnim gospodarstvom in podjetniki kraja uspelo izdati nov prospekt, nov prospekt pa je izdalo tudi Turistično društvo Rateče. Oba bo treba letos ponatisniti. Brez prospekta svojega kraja sta tudi Turistično društvo Žirovnica in Turistično društvo Planina pod Golico. Prospekte kot nepogrešljiv promocijski material pa potrebujeta tudi obe občini. Turističnemu društvu Jesenice so tako iz občinskega proračuna odobrili sofinanciranje izdaje turističnega pros pek ta mesta Jesenice z okolico v nakladi 15 tisoč izvodov. Višina zneska je 290 tisoč tolarjev in je Turističnemu društvu odobren kot nepovratna sredstva. Turističnemu društvu Dovje - Mojstrana pa so odobrili sofinanciranje ponatisa turističnega prospekta v nakladi 10 tisoč izvodov in v višini 290 tisoč tolarjev nepovratnih sredstev. Obe turistični društvi morata po izidu občini zagotoviti vsaka po tisoč izvodov. Vsaj en topli obrok dnevno Na Jesenicah je deset do petnajst brezdomcev in nekateri med njimi niso brezdomci po lastni krivdi. Jeseniška občina bo namenila denar za pokritje stroškov bivanja v enem od samskih domov in za en topli obrok na dan za tiste brezdomce, ki jih bo v to kategorijo občanov predlagal Center za socialno delo na Jesenicah. Jeseniški izvršni svet je tudi imenoval delovno skupino, ki bo pooblaščena za reševanje problematike brezdomcev, v okviru športnega društva Jesenice, komunalnih dejavnosti in drugih dejavnosti pa se bo ustanovil samostojni občinski projekt za javna dela, ki bi ga financirali iz sredstev občine. Sredstva bi bila namenjena za socializacijo in resocializacijo posameznikov, ki bi bili vključeni v ta projekt. Na Jesenicah je okoli deset do petnajst brezdomcev in nekateri med njimi brezdomci niso postali po svoji krivdi. Prav zato bo v prihodnje veljala posebna družbena skrb tudi tem občanom. Sto prošenj za socialna stanovanja Jeseniška občin je lani maja objavila razpis za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Na razpis so se prijavili 103 prosilci, od teh dva nista oddala vloge v zahtevanem roku. Pri preučitvi 47 prosilcev ni izpolnjevalo pogojev za uvrstitev na občinsko listo za dodelitev socialnih stanovanj v najem. Na osnovi pregleda stanovanjskih razmer prosilcev je bilo 54 prosilcev uvrščenih na občinsko listo za dodelitev stanovanj. Javna dela se nadaljujejo V jeseniški občini so se odločili za podaljšanje nekaterih javnih del za tri prve mesece letošnjega leta. Javn dela se podaljšujejo v osnovni šoli Polde Stražišar, Prežihov Voranc, v domu upokojencev, v osnovni šoli v Žirovnici, v Muzeju Jesenice, v gledališču Toneta Čufarja, pri Centru za socialno delo in pri Rdečem križu Jesenice. Jeseniški izvršni svet se je za podaljšanje odločil tudi zato, ker lani nekatera sredstva za javna dela niso bila porabljena in je v proračunu za lani ostalo neporabljenih dovolj sredstev za financiranje podaljšanja javnih del. Strelišče bo na Lipcah Ob gradnji avtoceste so porušili tudi strelišče Podmežaklo, ki ga nameravajo letos zgraditi na območju testnega centra Elana na Lipcah. Ob gradnji nove avtoceste pod Mežaklo so morali podreti tudi strelišče, nadomestna lokacij strelišča pa je predvidena v okviru ureditvenega območja strelišča na Lipcah. Zdaj po dogovoru z občinsko strelsko zvezo jeseniški Dominvest ureja zemljišča in pridobiva potrebno tehnično dokumentacijo in upravna dovoljenja. Gradnja strelišča na Lipcah - na območju testnega centra Elan -je predvidena v marcu letos, dela pa naj bi se zaključila letos poleti. Investitor avtoceste Podmežaklo je poravnal odškodnino za nekdanje strelišče z zamudo, medtem ko ostalih zamudnih obresti Še ni poravnal. Ko bodo izdelali investicijski program ureditve strelišča na novi lokaciji, bodo dokončno opredelili tudi premoženjsko-pravna razmerja. Projektant strelišča je Atelje za prostorsko projektiranje, pri izvedbi nadomestne gradnje pa - po besedah direktorja Dominvesta Jesenice - moteče vpliva sprememba v organiziranosti teritorialne obrambe, ki je bila v konceptu predvidena kot eden izmed uporabnikov nadomestnega projekta. Lokalna televizija Zasebno podjetje ATM, ki jo vodi Tomaž Arih iz Kranjske Gore, in ki je prejšnja leta skrbela za oddajanje lokalne kranjskogorske televizije Kekec - ki je ni več - je prejšnjo soboto začela oddajati s pretvornika na Brvogih nad Kranjsko Goro. Podjetje ima za oddajanje poskusno dovoljenje, obratuje pa vsak dan - preko dneva predvajajo video posnetke in razna obvestila, popoldne ob 18. ure pa začnejo s programom - raznimi obvestili in novicami. Po novem letu nameravajo občasno zvečer vključiti tudi zanimive satelitske programe. Lokalna televizija pokriva vso Zgornjesavsko dolino do Jesenic in je vključena v kabelski sistem Sava, oddaja pa na 50. kanalu, v kabelskem sistemu pa jo je mogoče dobiti na S 5. Programa ne vidijo v Ratečah in na Dovjem, zato podjetje razmišlja, da bi v prihodnje postavila pretvornik tudi v Mojstrani in v Ratečah. Komercialne oglase je treba plačati, razna obvestila in novice društev in krajevnih organizacij pa so brezplačne. Delitev premoženja V Julijani je 160 milijonov jeseniških tolarjev eseniška in kranjskogorska občina se bosta morali sporazumeti in dogovoriti o vzdrževanj stanov in zavodov, kot sta gledališče in Muzej Jesenice. Pravna naslednica vode Julijane, zvira v kranjskogorski občini, je tudi jeseniška občina, saj je vanjo vložila 160 milijonov tolarjev Po zakonu o lokalni samoupravi morajo nove občine šest mesecev po ustanovitvi urediti medsebojna premoženjsko-pravna razmerja in osnova za delitev premoženja je premoženjska bilanca. Jeseniška občina se je razdelila na dve občini: na Jesenice in na Kranjsko Goro. Kako bo z delitvijo premoženja med Jesenicami in Zgornjesavsko dolino? Se obetajo kakšni posebni problemi? Sekretarka sekretariata za finance Bernarda Resman pravi: "Morda je zdaj še prezgodaj govoriti o delitvi premo-ženja, predvsem pa o problemih, saj se bomo o posameznih premoženjskih zadevah pogovarjali in dogovarjali od primera do primera. Največje premoženje predstavlja seveda premoženje zavodov: šol, knjižnic, gledališča, muzeja ter vse premo- Sponzorstvo Jeseniška občina je v projekt vode Julijana vložila 160 milijonov tolarjev in je torej pravna naslednica, čeprav je izvir vode v kranjskogorski občini... ženje infrastrukture kot: vodovoda, kanalizacije, lokalnih in nekategoriziranih cest, zemljišča, manjše in večje poslovne stavbe... Zakon pravi, da je osnova za delitev število prebivalcev, udeležba posameznih delov -s čimer so mišljeni pobrani davki - lastna udeležba kot samoprispevki in terjatve ter bremena občin v prihodnjih letih. Teritorialni princip ni predviden, predvideno je število prebivalcev, kar pa med jeseniško in kranjskogorsko občino ne bo predstavljajo posebnih problemov, saj se število prebivalcev več ali manj "pokriva". Vendar pa je tu kriterij, ki ni zajet: delež v zagotovljeni porabi, se pravi, v kakšnem deležu bosta občini vzdrževali posamezne zavode ali ustanove. Za primer vzemimo muzej ali gledališče in tu se bo treba odločiti in sporazumeti, kako bosta občini ustanovi vzdrževali. V infrastrukturi so javna podjetja - kakšen bo delež posamezne občine. Mi predvidevamo, da bi dali infrastrukturo v upravljanje in ne v lastništvo, kar pa se je treba še dogovoriti. Vsaka odločitev ima namreč dobre ifl slabe plati. Voda Julijana ima izvir na območju kranjskogorske ob; čine, teče pa po jeseniški občini. Seveda bo kranjskogorska občina dobila tudi del koncesijskega dohodka od vode, če se bo država tako odločila, kajti izvir je lasi republike, občina ima pravico le do dela nadomestila Pravni naslednici vode sli obe občini: ne nazadnje tudi jeseniška, saj je v projekl vode Julijane vložila 1$ milijonov tolarjev. Gre Z' cevi in material ter dela * karavanškem predoru in nato naprej do Hrušice. Znesek j« seveda preračunan na današnje cene." • D. S. Srečanja Zlatar-mecen jeseniški kulturi Nič več tako žalostno, kot bi nekateri želeli Jesenice - Ob prisotnosti predsednika skupščine občine Jesenice dr. Božidarja Brudarja je zlatar Viktor Mohorič s predstavniki gledališča Tone Čufar in jeseniškega Dolika podpisal sponzorsko pogodbo. Znesek, ki ga je namenil kulturi, ni majhen. Zlatar Viktor Mohorič je že dvajset let na Jesenicah, kjer ima svojo zlatarno. Poznajo ga vsi, ne le kot zlatarja, ki tudi na Jesenicah nadaljuje z zlatarsko družinsko tradicijo Mo-horičevih, ampak tudi kot radodarnega obrtnika, ki tistim, ki so kdajkoli zbirali denar za dobrodelne namene, za društvene prireditve ali akcije, ni nikoli odklonil pomoči. Pred letošnjim božičem pa je predsednik skupščine občine Jesenice dr. Božidar B rudar povabil v Kosovo graščino na Jesenice predstavnike amaterskega gledališča Tone Čufar in jeseniške likovne sekcije Dolik, da so z juvelirjem Viktorjem Mohoričem podpisali donatorsko pogodbo. Viktor Mohorič se je odločil, da nameni donatorski prispevek jeseniški kulturi, ki jo že tradicionalno in vrsto let predstavljata prav uveljavljeno in cenjeno gledališče Tone Čufar in likovna sekcija Dolik. "Jesenice, na katerih imam zlatarno že dvajset let, dobro poznam. Prav zdaj je mesto v nekem prehodnem obdobju: ukinja se železarstvo in mesto prehaja v novo obdobje. Pomemben del tega prehoda je tudi ohranjanje in spodbujanje kulture, ki ima na Jesenicah izjemno dolgo in uspešno tradicijo. Ne nazadnje so imele Jesenice pred vojno kar tri gledališča, tri godbe na pihala in zavidljivo raven sporta," pravi zlatar Viktor Mohorič. "Sam sem bil športnik, igral sem za državno reprezentanco in pozneje sem delal v športu. A na Jesenicah sem vseskozi spremljal kulturno dejavnost in kulturno življenje in že do zdaj -poleg raznih humanitarnih akcij za bolnico in tako dalje - pomagal tudi kulturi s tem, da sem prispeval za razne kulturne predstave. Kdor pozna Jesenice, ve, da je v kulturni dejavnosti zelo veliko dobrih mentorjev. Moj sponzorski prispevek - o višini sredstev ne bi govorili, ni pa prispevek majhen -vidim predvsem v tem, da bi bil to začetek: da bi tudi drugi podjetniki in obrtniki tako sponzorirali in pomagali nadaljnjemu uveljavljanju kulturnega življenja. Kultura človeka bogati: ni le gledališka predstava ali lepa slika, kultura je sestavni del vsega našega življenja, obnašanja, govorjenja, dejanj.. Sam razmišljam tudi takole: če bi vsak Jeseničan prispeval tisoč tolarjev za kulturno dejavnost, bi bilo zelo veliko. Predvsem pa naj bi se za ta korak odločdi tudi drugi obrtniki, kajti skupaj bi lahko kulturno in duhovno bogatili mesto. Morda tudi z raznimi debatnimi večeri in drugimi oblikami." V Kosovi graščini so podpisali dve donatorski pogodbi, posebej za gledališče Tone Čufar in za Dolik. Vsekakor je sponzorstvo Viktorja Mo-horiča vredno vse pohvale in posnemanja. • D. S. Hrušica - Na srečanja starejših Hruščanov pod okriljert kluba Lokvanj prihaja vedno več ljudi "Večeri niso več take žalostni, kot bi nam, starejšim, želeli nekateri strankarji. * Marija Golob s Hrušice pri Jesenicah je popolnom* samoiniciativno ustanovila društvo Lokvanj, ki združuj« starejše ljudi s Hrušice. Marija skrbi za njihova srečanja \i izlete, upokojenci pa so ji za njeno skrb neizmerno hvaležni Na enem izmed njenih decembrskih srečanj v kulturner* domu na Hrušici smo povprašali ljudi, ki so se tam zbrali, kaj mislijo o takem druženju starejših krajanov. Julka Jazbec z Bleda: "Prišla seri prav z Bleda, na Hrušici, k prijatel' jici in odločili sva se, da preživiv* lep večer v kulturnem domu. Seri upokojenka in vse pohvale hruščanS' kemu društvu Lokvanj, ki skrbi, d* se tudi starejši ljudje srečamo i* razvedrimo." Marija Mikel z Jesenic: "Vseskol1 sodelujem pri društvu Lokvanji hodim na zelo prijetne izlete, ki jv organizira Marija Golob. Vsa ča$ Mariji, ki je enkratna punca: & zaposlena je in dela tudi ponoči, ' tako zelo skrbi za nas, starejše." Amalija Zupan s Hrušice: "Kti naj sploh rečem? Marija Golob i1 skupaj z ostalimi trudi pri organi zaciji in za njeno amatersko priiO devanje brez slehernega plačila soj vsi zelo hvaležni. In predvsert zadovoljni." Helena Grzetič s Hrušice: "Tega1 kraju najbolj manjka: razvedrila i1 druženja starejših. Vsi so prev# doma in zato je še posebej dobrodo šlo, da se zanje pripravi kakŠti prijeten večer. Da se srečajo i* pogovorijo." Pavel Lotrič s Hrušice: "DruŠfl* Lokvanj zasluži vso pohvalo. Za* zelo se je, da starejšim večer življe* ja ne bi bil tako žalosten, kot dan1 želijo nekateri. Predvsem politih stranke, recimo! Komaj čakamo, & se zberemo, od društva upokojeni pa kakšne take dejavnosti ne mn,u. uuiu Vti % • • J Hrupni obiskovalci plašijo divjad Radodarni dedek Mraz Daril za 135 otrok Lovska družina Kranjska Gora bo letos praznovala častitljiv jubilej - 50-letnico ustanovitve družine, v kateri je 62 članov. Predsednik Lovske družine Kranjska Gora je Boris Oitzel: "Lovišče kranjskogorske Lovske družine sega od italijanske meje do Belce, kjer meji nekdanja železnica in Sava. Tako kot v vseh slovenskih lovskih družinah je bilo tudi v kranjskogorski lovski družini v zadnjih letih največja škoda, že katastrofa, zaradi gamsjih garij. Neozdravljiva bolezen napreduje že celih dvaindvajset let. Lovci zahtevamo, da se vendarle znanstveno začne proučevati bolezen gamsjih garij, ki pustošijo po naših gozdovih. Kaj pa steklina? "Bolezen, ki pa se je v večjem obsegu pojavila v zadnjih letih v našem lovišču je steklina. Okužene so večinoma lisice, mački manj, medtem ko s steklino okuženih kun nismo zasledili. Država je poskrbela, da smo cepivo v obliki vab namestili že dvakrat, zadnjič jeseni, oktobra, ko je začelo zrmzovati. Osebno mislim, da je bil rezultat postavitve vab prvič veliko bolj učinkovit kot drugič. Cepivo je drago, kako učinkovito je, bomo šele videli. V zadnjem času so se pojavili pomisleki, da je bil cepivu rok pretečen, vendar pa je veterinarska služba zatrdila, daje vse v redu." Kako pa obiskovalci upoštevajo vaša opozorila, ki ste jih namestili ob vstopih v lovišča, daje območje okuženo s steklino? "Kar lahko zasledim sam, moram reči, da obiskovalci, ki prihajajo v gozdove s svojimi psi, resnično malo ali nič ne upoštevajo prepovedi in opozorila. Pse spuščajo odvezane in se sploh ne zavedajo posledic. Psu res ne bo nič, če pogoltne vabo, huje pa bo, če naleti na steklo lisico in tedaj je človeku nevaren. Razen tega je vab, ki niso poceni, v gozdu manj, če jih pogoltnejo spuščeni psi sprehajalcev in obiskovalcev." Kaj pa vaši, lovski psi, ki jih vendar nimate vseskozi na vrvici? "Dobili smo navodilo, naj bi lovske pse proti steklini cepili dvakrat na leto. Kasneje se je izkazalo, da se pri psičkah, ki povržejo mladičke, zaradi dvakratnega cepljenja lahko pojavijo težave in se je zamisel opustila." Kako se je končal spor vaše družine s sosednjo dovsko lovsko družino, ko ste pred leti zahtevali drugačno mejo lovišča v Belci? "V Belci je bila z odločbo iz leta 1963 določena meja revirja med obema družinama. Vendar so si člani Lovske družine Dovje po našem mnenju protipravno lastili več kot polovico trikotnika v Belci. Vse lovišče je veliko okoli 70 hektarjev. Te- danji župan je nove meje priz nal in podpisal dokumente in je zdaj tako, kot je: mi še vedno mislimo, da je krivično, saj so bile meje vedno naravne, po mejnih kamnih ali strugah, zdaj pa je ta meja med obema družinama umetno predpisana." V gozdove zahaja vedno več obiskovalcev, z avtomobili, saj so gozdovi, recimo, v Karavankah, dostopni po dobrih gozdnih cestah. Kaj lovci menite o tem množičnem obisku? "To postaja že nevzdržno, še posebei ob vikendih. Na Bavhe se lahko z avtomobilom pripelješ skoraj čisto do avstrijske meje. Ob lepih dnevih je ogromno obiskovalcev in številni med njimi vsaj po mojih izkušnjah lomastijo po gozdovih, govorijo zelo naglas in se hrupno obnašajo. Tako plašijo divjad, ki skoraj nikjer ni več vama in sama, saj najdeš obiskovalce že kjerkoli. Po mojem mnenju bo treba nekaj storiti: če ne bo šlo drugače, naj bi se pa zgledovali po Švici, kjer ob vikendih na gozdne ceste ne sme noben avotmobil." • D. S. Zasebni gostinec Borut Mik-lič je poskrbel, da so bili obdarovani vsi otroci z Dov-jega in Mojstrane. "Nekaj sem moral narediti za dedka Mraza," pravi zasebni gostinec Borut Miklič, ki ima sedem mesecev v najemu bistro Krma v Mojstrani. "Mojstrana, nekdaj tako vabljiv in obiskan turistični kraj, je tako mrtva, nič se ne dogaja, ni nobene poživitve. Prav zato sem se ^ap^Hg^ odločil, da obdarim otroke in dedek Mraz je res prišel in obdaril 135 otrok. Bilo je zelo lepo - nepopisna gneča, saj se to v kraju doslej ni dogajalo. Z vrtci sem se dogovoril in vzgojiteljice so pripeljale na obdaritev tri skupine malčkov, ostale so pripeljali njihovi starši. Darila so bila: deklice so dobile plišasto igračo in sladkarije, dečki pa avtomobilček in sladkarije. Niti ne tako Borut Miklič Domača obrt Lepi leseni cvetovi mL ^ Dedek Mraz v bistroju Krma je bil lani res radodaren... Družbi RMC iz Mojstrane so podelili priznanje za izdelek domače obrti. Domiselno, izvirno in vse iz naravnega materiala "Zasebna družba RMC iz Mojstrane," tako smo prebrali v obrazložitvi komisije za turizem pri jeseniški občinski skupščini, "se poleg osnovne dejavnosti ukvarja tudi z izde lavo unikatnih lesenih in tekstilnih jiredmetov, kot SO cvetovi, šopki, vizitke, čestitke, razglednice, ročno izpisovanje tekstov... Trenutno najbolj atraktivni so leseni cvetovi, ki so pri komisiji za preverjanje izdelkov domače in umetne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije na osnovi mnenja Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za finance pridobili status izdelka domače obrti. Izdelki so izvirni, izdelani ročno iz lesa in sicer z lepljenjem cvetnih listov na osnovo in Eredstavljajo oblikovno in li-ovno usklajen izdelek. Taki izdelki zahtevajo celovit in tenkočuten pristop, embalažo, promocijo, zato so izdelek stalno dopolnjevali." Direktorica družbe RMC je Cirila Komač - Rabič, ki nam je takole povedala: "Izdelke smo imeli že na razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu pa v Cankarjevem domu in na razstavi v Kosovi graščini na Jesenicah, ko je bila razstava Ročno, iz lesa izdelane cvetice, priznan izdelek domače obrti. • Foto: J. Pelko ob 40-letnici Obrtne zbornice Jesenice. Še posebej mož ima to žilico, obdelovanje lesa in tudi sam je že večkrat razstavljal, zdaj pa se z drobnimi okrasnimi predmeti ukvarjamo vsi: vsa družina. Ideja pride spontano: ko razmišljaš, da bi lahko iz lesa izdelal rožo in jo prikazal tudi malo drugače. Ali šopek rož v stilizirani vazi. Ali pa vizitke, ki ne bi bile kičaste in napravljene iz umetne snovi, ampak z naravnimi materiali. Naše vizitke, vse unikati, so za različne priložnosti, posebnost pa je, da so oblikovane iz papirja, ki se oblikuje na poseben način." Izdelki so res vsi izdelani iz lesa, naaravnega materiala, ki daje svojevrsten čar in toplino okrasnim predmetom, namenjenim tudi za dekoracijo lokalov in javnih prostorov. Zelo so domiselni, svojevrstni, vidi se jim, da so jim ustvarjalci "dali dušo". Vsekakor zelo zaželena in Eohvalna odločitev družine Ra-ičevih, ki s svojimi okrasnimi J>redmeti, ročno izdelanimi iz esa, bogatijo turistično ponudbo, obenem pa tudi kulturo. Kajti na našem tržišču je res vse preveč plastičnega in ničvrednega kiča, zato je vsak nov, izviren in domiselen, doma izdelan predmet le bogatitev turistične in kulturne ponudbe. • D. S. malo, če pomislimo, da je dedek Mraz obdaroval vsakogar, ki je le prišel v bistro. No ja... Otroci so hodili še kasneje, v pričakovanju, da bi kaj dobili. Ko so jih starši poslali v bistro po cigarete, so pripeljali s seboj še bratca. In mi ga kazali, da bi on tudi kaj rad za dedka Mraza. Tako šlo kar precej daril in še dobro, da sem jih dovolj nakupil. Tudi drugače bi želel, da se najmlajšim v kraju več dogaja. Če bi se vsi zbrali skupaj in se dogovorili, bi lahko pripravili več prireditev. Sam nameravam poleg vrtca postaviti še tobogane za otroke in igrala tako, da bo poleti na Prodih veselica, izkupiček pa bo namenjen nakupu in postavitvi igral." Zelo pohvalno, kajti malo je gostincev, ki bi se odločili za Sodobno obdaritev najmlajših v kraju. In upajmo, da bo Borut liklič za zgled. • D. S. Gostje tudi kradejo, mar ne? "Ukradli so mi celo svetilko../' Nepošteni kupci po trgovinah in gostiščih kradem iz objestnosti. Kdor res nima denarja, prosi... Kranjska Gora je poleti in pozimi zelo obiskana in le redki so tedni, ko je v kraju malo turistov. Trgovine in zasebna gostišča so polna, še posebej je bila gneča pred letošnjimi novoletnimi prazniki. Oglasili smo se v nekaterih zasebnih gostiščih in samopostrežnih trgovinah - a ne zato, da bi povprašali, kako je kai s prometom, ampak zato, ker nas je zanimalo, kako je kaj s poštenostjo kupcev. Koliko se danes v trgovinah in gostilnah -krade? Slišali smo namreč, da so kraje kar pogoste: ne le v trgovinah, ampak tudi v zasebnih gostiščih, kjer marsikdaj zalotijo nepoštenega gosta z lepim jedilnim priborom v žepu. A ne le domačega! Tujci, ki prihajajo z one strani Karavank, niso pri tem nobena izjema. Angelca Lupše, poslo-v o d k i n j a Emone Merkur Kranjska Gora: "V naši trgovini imamo nameščena ogledala, kar po mojem mnenju že psihološko vpliva na tiste kupce, ki bi jih zamikalo, da bi kaj skrili. Moje izkušnje so tudi naslednje: čimveč je v trgovini ljudi, manj se krade. Ce pa vendarle zalotimo kakšnega nepoštenega kupca, pokličemo policijo. Kradejo pa večinoma iz objestnosti, ne iz potrebe. Tudi tuji kupci, ki sicer pri nas ustvarijo kar tretjino prometa. To so večinoma naši zdomci, ki živijo v Avstriji." Tatjana Svetina,, poslovod-kinja Živil v Kranjski Gori: "V trgovini imamo "mrtev kot", kjer so pijače in ki ga je zelo težko nadzorovati, zato pri- pravljamo ustrezne varnostne ukrepe. Če koga zalotimo - zelo jih mikajo predvsem drage pijače • se večinoma delajo nevedne, vendar ob večjih zneskih takoj pokličemo policijo." Viljem Bašelj, bistro Karavanke: "Moram reči, da se v zasebnih gostiščih ne krade toliko kot, recimo, v hotelih. V zasebnih gostiščih je večji nadzor in v šestih letih, odkar imamo odprt lokal, nismo zasledili kraj. Ne pribora ne česa drugega." \ Teja Nučič, poslovodkinja Živil, poslovalnica Budi-nek: "Kraj je kar dosti. Želo sem presenečena, ker se pojavljajo sem in tja domačini, vendar zalotimo tudi tujce. To so predvsem naši zdomci, ki živim v Avstriji. Kradejo pa iz objestnosti - taki, ki nimajo denarja, prosijo..." Nikola Per-količ, penzion Lipa: "Moje izkušnje so porazne. Zelo kvaliteten in drag jedilni pribor kar izginja. Višek vsega pa so bili gostje, ki so ukradli lepo svetilko! Ko smo nekako slutili, da se bodo peljali preko mejnega prehoda, smo carinike zaprosili, da bi jih obzirno pregledali. Ko jih je cariniki prosil, naj zapeljejo na prehodu malo vstran, so se mu zasmejali: "A zaradisvetilke?" Smučarski klub in SKB banka - Alpski smučarski klub Kranjska Gora je lni slovesno odprl svoje prostore v novi stavbi nasproti kranjskogorske pošte. V poslovni stavbi je polovica prostorov namenjenih podružnici SKB banke, ki nudi bančni servis predvsem občanom, turistom in obrtnikom, postopoma bo pa tudi podjetjem. Dodatna bančna ponudba vsebuje bankomat in menjalni avtomat, ki sta na voljo tudi izven delovnega časa agencije SKB banke. Alpski smučarski klub v svojih prostorih nudi vse informacije in turistične storitve od rezervacije smučišč, izvedbe sindikalnih tekem, smučarske šole... Alpski smučarski klub šteje 200 članov, lepo stavbo pa so postavili deloma z lastnim denarjem deloma s sponzorstvom SKB banke, Gorenjke in žičnic. Investicija je vredn 250 tisoč nemških mark. - Foto: J. Pelko Z motorji po planinah Policisti s pomočjo delavcev Triglavskega narodnega parka redno spremljajo problematiko vedno bolj pogostih voženj motoristov, ki se vozijo kjerkoli po planinah in gozdnih poteh in v primeru kršitev ukrepajo. Problemi z motokrosisti se ne pojavljajo le v Triglavskem parku, ampak tudi na območju državne meje v Karavankah, kjer naj bi celo ilegalno prestopali državno mejo in sc vozili po planinah. Pri razreševanju te problematike bo sodelovala tudi Gorska policijska enota, o čemer s komandirji in predstavniki Triglavskega narodnega parka že potekajo priprave. Ugotavljajo, da ima večina motoristov pri sebi specialne zemljevide, v katerih so označene tudi vse najmanjše poljske poti na jeseniško -kranjskogorskem, škofjeloškem in tolminskem območju. Policisti že pri prestopanju mcic opozarjajo na to, da je vožnja izven cest prepovedana, čeprav jo nemški turistični vodniki propagirajo. Policija za kaznovanje kršiteljev, ki ne vozijo po cestah, ni pristojna, za to so pristojne inšpekcijske službe. Policija lahko ukrepa le v primeru, če ic vožnja na območjih izven cest prepovedana z zakonom oziroma z odlokom. Zdaj bo torej sodelovala tudi gorska policijska enota. Javomičani merijo visoko Slovenski Javornik pri Jesenicah ni prav veliko naselje, a skozi minuli cas beleži svojevrsten rekord. S Slovenskega Javornika kar naprej in naprej prihajajo jeseniški župani... Domačini in Jeseničani se spominjajo Venclja Perka, Ea Franca Trevna, pa Ludvika Slamnika, pa Franceta reliha, Dolinska in še koga, ki so bili vsi po vrsti jeseniški župani. Zdaj jim je "ratal" še en župan: Jože Kotnik, župan Kranjske Gore, ki je tudi doma s Slovenskega Javornika. In če vam že župani bolj malo pomenijo, je treba omeniti še eno JavorniČanko, ki se je najvišje povzpela: Rino Strmšek, doma s Slovenskega Javornika, ki je -poročena Klinar - zdaj slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Zagorela drva, počila šipa Povolitveni nesreči obe Komaj sta bila imenovana nova župana - na Jesenicah dr. Božidar Brudar, v Kranjski Gori pa Jože Kotnik, se jima je zgodila nesreča. Pri Kotniku v Kranjski Gori je zagorelo. Brez skrbi, ne hudo, a gasilci so vendarle prišli, ker so se vnela drva. Dr. Božidar Brudar pa se je v Kosovi graščini ob podpisu sponzorske pogodbe med Dolikom in gledališčem ter zlatarjem Viktorjem Mohoričem naslonil na veliko stekleno steno. Pok - razletela se je na tisoče koščkov. Komentar: črepinje prinašajo srečo in nihče se posebej ni razburjal! Stranke? 0 tem pa nismo razmišljali... na treh urah nobene stranke niso niti enkrat omenili. Ob vseh zapletih, ki so jo na prvih sejah doživeli občinski sveti po marsikateri gorenjski občini, je treba omeniti tudi kranjskogorski občinski svet. A ne zato, ker bi se strankarski predstavniki, ki so bili izvoljeni v občinski svet, med seboj sprli že takoj na začetku. Kje pa! Zato, ker se niso! Ko smo namreč povprašali, kako so strankarsko imenovali komisijo za pripravo statuta in poslovnika, so nas samo čudno gledah! Nihče ni niti pomislil ni, kateri stranki pripadajo člani, ki so jih imenovali v komisijo. V treh urah, kolikor je trajala seja, nobene stranke niti enkrat niso omenili, zato tudi komisije niso strankarsko imenovali! Vsa čast, če bo šlo tako naprej! Kmet Alojz Gregori se ne strinja za zaporo Janšev čebelnjak mora drugam Na poti kulturne dediščine v vaseh pod Stolom stoji rekonstrukcija čebelnjaka Antona Janše, slovenskega čebelarja, ki se je rodil na Breznici, v hiši, ki so ji po domače rekli pri Kuharju. Že v mladosti je rad slikal na panjske končnice, zato so ga starši leta 1766 poslali na bakrorezno - risarsko šolo Akademije likovnih umetnosti na Dunaju. Tam je postal prvi učitelj na novo ustanovljene čebelarske šole. Zaslovel pa je s priporočanje kranjskega običaja, naj se meseca avgusta vozijo čebele na ajdovo pašo. S tem je pomnožil pridelek medu in voska. Čebelnjak Antona Janše bodo prestavili na drugo mesto... Anton Janša je izdal razpravo o rojenju čebel in kratko navodilo, kako naj kmečki ljudje čebelarijo. V spomin na rojaka, "Kuharjevega Toneja", ki je na dvoru Marije Terezije čebele pasel, so postavili na Breznici rekonstrukcijo njegovega čebelnjaka. A ta čebelnjak, ki je resda samo rekonstrukcija, zdaj mora proč! Proč z mesta, kjer je nekdaj stal Janšev čebelnjak, ki je bil malo drugačen, predvsem pa pokrit s slamo. Sedanji je pokrit s skodlami. Čebelarska družina v vaseh pod Stolom, ki je lani praznovala 75 - letnico obstoja, namerava v prihodnjem letu poskrbeti za to, da se bo čebelnjak odstranil. Lastnica zemljišča namreč upravičeno zahteva, da čebelnjak, ki si ga ogleda precej obiskovalcev, odstranijo in postavijo drugje, saj so številni obiskovalci v resnici na njeni posesti moteči. Čebelarska družina se zatorej tega zaveda, zato že razmišljajo, da bi ga prestavili drugam. • D. S. - Foto: J. Pelko Konja v graben in čakajoč na odrešenika Kmet iz Podkuž, Malenkov po domače, se nikakor ne strin riglavski narodni park postavil na pot zapornico Na občino Jesenice je decembra prispela pisna pritožba kmeta iz Podkuž, da so mu zaprli cesto. Triglavski narodni park je namreč na pot postavil zaporo, "rampo": pred nekdanjim železniškim mostom v Gozd Martuljku. Prizadeti kmet Alojz Gregori iz Podkuž, Malnekov po domače, živi skupaj s sosedom Kladnikom na samem in precej oddaljen od Belce. Nenadna zapora ga je prizadela, zato je takole napisal: "Res je, da živim v Triglavskem narodnem parku. Naša kmetija leži v rezervatu parka. Park nam do sedaj ni dal še nič, razen dvanajstih sadik, ki mi ji je uničila divjad. Drugo škodo na drevju, ki mi jo je povzročil sneg, ni nihče poravnal, z izgovorom, da za to ni nobenega sklada. Več kot 100 let smo imeli pot, ta pot je bila javna za vse. Sklad za kmetijstvo pa je uredil pot po nekdanji železniški progi. Triglavski narodni park in vaščani Martuljka pa so nam postavili rampo, s katero se ne strinjamo vsi. To je protizakonito, da se postavljajo rampe na javna pota. Ključa ves čas ne morem nositi v žepu. Ko bom šel s konjem v Martuljek ali iz Martuljka, se bom lahko vrnil domov, če ne bom imel s seboj ključa. Ali pa bom pustil konja v Zapornica pred opuščenim železniškim mostom v Gozd Martuljku, ki jo je na željo kmetov, lastnikov zemljišč, postavil Triglavski narodni park. grabnu ali na cesti in čakal na nekega odrešenika, ki bo mogoče prišel mimo s ključem? V primeru nesreče in bolezni je najhitrejša pot iz Kranjske Gore k nam čez ta most. Prosim, da se ta rampa odstrani." Tako piše prizadeti kmet Malnek, institucije, ki so o tem seznanjene, pa so nam takole povedale: Krajevna skupnost Kranjska Gora: "Star železniški most v Gozd Martuljku smo popravili. Bil je ves dotrajan. O tej pritožbi, ki nam jo je kot eno prvih odstopila v odločanje jeseniška občina - sekretariat za urejanje prostora - so bili seznanjeni na prvi seji člani občinskega sveta Kranjska Gora in med drugim poudarili, da' se bodo morali urediti taki in podobni problemi, saj dve tretjini nove občine Kranjske Gore leži v Triglavskem narodnem parku. Turis-tični delavci so tudi razmišljali, da bi preko mostu uredili turistično pešpot..." Jeseniška občinska skupščina, inž. Saša Čeh, sekretar sekretariata za urejanje prostora: "O tej zapori ne vem nič, saj sem bil odsoten." Direktor zavoda Triglavski narodni park, Janez Bizjak: "Taki problemi se pojavljajo Ruševca so "zaprli4 Petelini letijo na avstrijsko stran , pomaga, da smo dstrel ruševca, če pa j eselo streljajo. pri nas prepovedali [a na avstrT" Dve leti je že, odkar je v Sloveniji prepovedan odstrel ruševca, velja popolna zaščita ali kot pravijo lovci - zaprli so ga: Lepo in prav, bi zaploskali vsi, ki nam je do narave in ohranjanja avtohtonih živalskih vrst. Menda imajo pri tej "zapori" kar nekaj zaslug tudi Zeleni. A nobena stvar ni idealna in tudi zapora ruševca ni. Po mnenju nekaterih lovcev je ukrep nesmiseln, ker v preteklih letih pri odstrelu petelina nihče ni pretiraval, saj so prav lovci predobro vedeli: če ni pojočih petelinov, tudi odstrela ni. Pretiravali v tem smislu niso. In kaj se dogaja zdaj? Ptič ne živi v dolini, ampak v visokogorju. V visokogorju pa imamo Gorenjci mejo z Avstrijo, z avstrijskimi lovnimi območji. Pri nas so petelina zaščitili, Avstrijci ga niso. Mirno ga streljajo po svojih načrtih in mirno obleži tudi kakšen naš zaščiten ruševec. V času "zapore" ruševca je bilo, ko so se naši lovci mudili tam visoko gori na meji. In nenadoma je preletel mejo ruševec. Z naše strani je preletel komaj nekaj metrov na avstrijsko stran, ko je - počilo. Kdo, kaj - so strmeli naši jagri, dokler se ni izza hriba pokazal avstrijski lovec. Ponosno, kajti počil ga je na svoji strani. Komaj nekaj metrov od meje. Zaščita? Bolj betežna, če jo nimajo tudi sosedje. In vsaka zaščita samo Še bolj spodbuja krivolov. Zdaj bi morali naši Zeleni in tisti, ki so ruševca "zaprli", dosledno in do konca. Svetujemo: na vlak pa na lovsko zvezo Koroške, kjer naj avstrijske jagre prepričajo, naj tudi oni ruševca "zapro". Le obojestranska prepoved bo namreč kaj hasnila. D. Scdej Sneženi mož, da je veselje - Ko je padel prvi letošnji sneg, so se nekateri razburjali nad neočiščenimi pločniki in neprevoznimi cestami, nekateri pa so bili snega prav veseli. Tudi v Mojstrani, pri Kalanovih po domače, kjer so skupaj z gospodarjem Matevžem napravili imenitnega sneža-ka. Dovršenih oblik in prijaznega nasmeha. Foto: J. Pelko povsod po Triglavskem naroj nem parku, tudi v Bohinju > drugod. Kmetje so v tel primeru želeli, da se p< zapre, saj so jim avtomobili! delali na njihovih zemljišči precejšnjo škodo, ko so voZ> po tej poti in parkirali kjerk Ii. Postavili smo rampo i njihovo željo in zdi se na prav, da se take zapore po! avijo, če lastniki zemljišč tal želijo. Tudi zasebnica mi nižje ob Savi, v Podkužah,, želela, da se zaradi različn problemov pot zapre z zap« nico, ki smo jo tudi nadom« tili. Razen tega imajo tudi *! ki imajo tam zemljišča in J? uporabljajo, ključe za zap« nico in ne vidimo nobene,1 problema. Vedno pa je tak nekomu ustrežeš, drugi pa s< tem ne strinja." Ne bi hoteli biti dokončni edino zveličavni razsodni) vendar ima tudi prizad' kmet svoj prav: veliko \J odmaknjen od ceste je ' vseh ostalih kmetov in s1 zaporo se zdi, da je še H potisnjen v svojo samo' Ograjen - kot v nekem reZ< vatu in če bo pozabil ključ j zapornice, bo res moral, tal kot pravi: "...pustiti konja grabnu in čakati na odrešel ka s ključem!" Sto let ni bilo zapornic, Z< pa so. Časi se očitno sprem jajo in zasebna lastnina bo f postavljala tudi zapornice. D. Sedej, foto: J. Pelko Izvršni svet občine Radovljica na podlagi 2. člena zakona o varstvu okolja (Ur. list RS 32/93), 3. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. I. RS 32/93), Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Radovljica (Ur. I. RS 65/ 94) ter odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Radovljica sprejema UREDBO j o obveznem kompostiranju bioloških odpadkov v občini Radovljica (pravnih naslednicah občine Radovljica, Bled in Bohinj) 1. člen Kompostiranje bioloških odpadkov je obvezno za vsa gospe dinjstva in druge povzročitelje komunalnih odpadkov v vaških in primestnih naseljih na območju občine Radovljica. Vsa gospodinjstva, kjer je določeno obvezno kompostiranja bioodpadkov, morajo imeti določena in urejeno mesto kompostiranja (kompostnik), katerega evidentira pristojna inšpekcijska služba. 2. člen Kompostiranje in obvezno na območju: - blokovnega naselja Radovljice, - blokovnega naselja Lesc, - blokovnega naselja Bleda, - blokovna naselja Bohinjske Bistrice, - blokovnega naselja Zg. Gorij in Sp. Gorij, - in povsod tam, kjer ni možno iz higiensko sanitarnih razlogo^ Območja, kjer ni možno kompostirati iz higiensko sanitarni" razlogov določi sanitarni inšpektor. 3. člen Nadzor nad izvajanjem obveznega kompostiranja izvajaj11 pristojni inšpekcijski organi (sanitarni in vodnoaospodarsK inšpektor). 4. člen (kazenske določbe) Z denarno kaznijo najmanj 10.000,00 SIT in največ 50.000,0* SIT se kaznuje prekršek fizične osebe, če odlaga v posodo p komunalne odpadke biološke odpadke na območju, kjer f kompostiranje obvezno. Pravne osebe se kaznujejo za 18un amer psih. groz. TVVIN PEAKS ob 20. un TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. FOREST GUMP ob 20. uri LITERARARNA DELAVNICA REKLI SO Uspeh v šoli, srečo. TRALALA PLAC Kameleoni, Prizma, Bazar... Pravzaprav "Danilo Kocjančič & Friends", kot je naslov najnovejšega projekta, katerega idejni avtor je seveda nihče drug kot največji poprocker s slovenske obale, Danilo Kocjančič. Njegova kariera se je pravzaprav začela v zgodnjih Šestdesetih s Kameleoni, skupino, ki je v tedanji Jugoslaviji veljala za pravi fenomen, saj je bila ena redkih pri nas, ki je šla v korak s svetovnimi trendi popularne glasbe tistega časa. Po nekajletnem premoru je sledila Prizma in avtorski tandem z Dragom Mislejem, Danilo je pisal glasbo, Drago besedila... Za Prizmo je Teta '84 Danilo ustanovil skupino Bazar, katere najbolj znana skladba je zagotovo "Portorož 1905". In kaj boste potem našli na izdelku "Danilo Kocjančič & Friends", ki ie pred kratkim izšel pri Heli-donu? Gre za nekakšno akustično verzijo šestnajstih največjih uspešnic bandov, ki so spremljali Danilovo glasbeno pot. Pri posnetkih so sodelovali tako glasbeniki, ki so z Danilom sodelovali v skupinah Kameleoni, Prizma in Bazar, kot njegovi dolgoletni prijatelji Janez Bončina - Benč, Tomo Jur-ak, Mija Žnidarič, Drago Mislej, Vili Resnik, Matjaž Jelen, Deja Mušič, Janez Zmazek - Zan... In komadi: Sjaj izgubljene ljubavi, Pogum, Od enih do treh, Dobrodošli, Portorož 1905, Tina, Amerika... Brez dvoma - zadetek v polno. nov avto Kaj si najbolj želim v letu '95? Mogoče metrski sendvič, najlepšo obleko na svetu, univerzalno spričevalo za vse šole, dobrega tipa... ali pa... Matjaž Trpin, OS Simon Jenko Smlednik Uspeh v šoli, srečo, mir, nič vojn... Vesna Pet-kovič, 2. letnik FDV Da bi bili moji starši zdravi, da bi bila srečna s fantom, da bi se razumeli s sestro in da bi mi na faksu šlo tako dobro kot do sedaj... Alenka Bešter, Filozofska fakulteta A kaj si želim v letu '95? OK. Predvsem to, da bi nar-edila prvi letnik faksa in da bi mi ostalo še kaj počitnic, rada bi šla kam v tujino, recimo na sever, v Skandinavijo... Matej Pa-pler, Srednja elektro šola Da bi se dobro razumeli doma, da nebi bilo prepirov po svetu, da bi bili vsi veseli, da bi mi dobro uspevalo v šoli in da bi potem dobil službo. Primož Serpan Nove dobre prijatelje... pa nov avto. • Igor K., foto: Lej-ka MEGAMILK VAŠA POŠTA Po pošti se pozna, da so bile prejšnji teden počitnice. Dobivali smo predvsem vaše voščilnice, za katere se najlepše zahvaljujemo, spise in pesmice pa od Žive in Tjaše Čebulj, Anje Sajovic in učencev 1. razreda OŠ Olševek. NAGRAJENA PESEM Vsem otrokom sveta Veliko otrok na svetu živi, a srečni niso prav vsi. Mnogo jih brez staršev ostane, zato jih le redko toplina ljubezni objame. Nekateri po ulicah zvečer zaspijo, brez odeje in boiajoče roke se zjutraj zbudijo. Nikdar ne vedo, mogoče zadnjič zatisnili so oko. Le v mrak se poglobijo in se nikdar več ne zbudijo. Majno srce, nedolino in slepo, ki misli le na življenje lepo izgine iz krutega sveta; okrutnost res ne pozna meja. Želim, res močno želim, da za vse otroke nekaj storim. Najprej vojne bi končala in otroke v topel dom poslala. Nato pa srečo bi jim zaželela, skupaj z njimi bi zapela: "Vsi otroci enega smo sveta, zato pomagajmo si, kolikor se da." • Katarina Mani, 7. a r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka Kje ste moški, ki preveč ljubite? Kje se skriva vaš prelep obraz? Kje v postelji ob svečah snubite? Kje sredi mokre trave ljubite? Kje ste moški, ki ne ljubite? Kje se skriva vaš prelep obraz? Kaj sploh snubite? Kaj sploh ljubite? Vidim blazneža, ki ljubi, snubi, vara, žensko z besedo očara. Poplačan naj bo. Naj ima usta krvava! MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Ne mara se učiti Vašo rubriko vselej preberem, čeprav je "prepovedana" za odrasle, čeprav sem že odrasla in mamica četrtošolca, si nikakor ne znam prav odgovoriti na vprašanje: kako naj sina motiviram, da se bo raje učil. Nisem pretirano ambiciozna, ne naženem kravata, če Jaka prinese domov enico ali dvojko, motijo pa me slabe ocene zato, ker vem, da ni neumen in da bi lahko imel boljše ocene (saj ima vmes tudi štirice in petice), če bi se le hotel učiti. Kako naj odženem lenobo? Ker ste porotniki tudi šolarji, mi boste morda bolje svetovali kot odrasli strokovnjaki. Hvala • Mamica iz Kranja Miha, 11 let: "Draga mamica, gotovo ste obupani nad svojim sinom, ki ni prav prizadeven učenec. Poskušajte ga spodbuditi z literaturo, ki obdeluje isto snov kot učenci v šoli. Tako si bo vaš sin pridobil še stransko znanje, ki mu utegne koristiti. Če pa ni navdušen bralec, ga bo gotovo pritegnila knjiga z vznemirljivimi ilustracijami. Ne obupajte in poskušajte še naprej z vsemi načini." Sergeja, 12 let: "Predvsem ne bo šlo s prisilo. Slejkoprej bo vaš sinko našel motiv in dokazal, da so dvojke le posledica njegovega slabega dneva. Zelo verjetno je, aa bo motiv našel v kakšni interesni dejavnosti (športu ali konjičku), kjer bo ugotovil, da je treba zagrabiti, sicer ostaneš zadnji. Marjeta, 18 let: "jaka boste morali čimprej vzeti v roke, ker se mu bo lenoba maščevala na višji stopnji OŠ ali pa v srednji šoli. Da ses bo začel učiti, ga lahko pripravite s strašenjem pred kontrolkami ali pa mu sestavite poseben urnik, kjer mu boste določili, koliko časa se bo učil in koliko časa bo porabil za igro." Klemen, 21 let: "Lahko mu enostavno vzamete najljubši avtomobilček in ga tako izsiljujete na nežen način, če pa vam to ne bo uspelo, potem pa kar eno okoli ušes (ampak ne premočne!). Danes otroci staršev ne jemljejo resno, kar vedno ni najbolje. Ko so moji povišali glas, sem imel že mokre hlače..." NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsak torek ob petih na kranjskem radiu Skrivnostna fotografija Šolarji z "zgornjega" konca Gorenjske! Sliko okna vaše šole smo res obrnili na glavo, vendar je tako značilno, drugačno od oken drugih šol, da smo že prvi teden pričakovali kup vaših dopisnic in šteli majice, ki vam jih bomo morali poslati. Pa nič. Danes objavljamo drugo fotografijo. Bo ugibanje lažje? Ponovoletni mucek Vrtiljak danes na kranjskem radiu zanesljivo bo, Romana si je že uspela pozdraviti glas, ki ga je ves december vneto razdajala otrokom v različnih koncih Slovenije. Torej o ponovoletnem mucku pravzaprav ne moremo govoriti - saj ga niste preveč srkali, kaj? -priznamo pa, da nas je odrasle tole novo leto vendarle malce premaknilo. No, z Romano smo si kljub vrvežu uspeli voščiti vse naj v novem letu. Tako nam je med drugim povedala, da bo današnji Vrtiljak vsaj tako zabaven kot vedno. Romana se je namenila, da bo z vami, prijateljčki, poklepetala predvsem o tem, kako ste se imeli med počitnicami in silvestrovanjem. Zimski dan Po dolgih jesenskih nočeh k nam prišla je zima spet. Otroci se je veselimo, ko po snegu se podimo. Ptica k nam na okno trka, da natrosimo ji zrnja. Mi pa trudni, mrzlih lic, veselimo se potic. • Živa Čebulj, 1. r. OŠ Olševek FILMSKA NAGRADNA UGANKA Sam z očetom Misija v Moskvi ie sedma zgodba iz filmske serije Policijska akademija. Brezplačne kino vstopnice tokrat dobe: Jure DragoŠ iz Kranja, Gradnikova 3, Grega Romih z Golnika, Tenetiše 72 Helena Juvan iz Škofje Loke, Hafnerjevo naselje 99, in Alojzij* Avbelj iz Kranja, Planina 32. Čestitamo. V četrtek prihaja na kranjsko filmsko platno, in to kar v elitni kino Storžič, "ljubezenska" zgodba med dečkom in njegovim očetom. Oče in sin se leta dolgo nista videla in sin zdaj skuša za vsako ceno spet pridobiti očeta. Čeprav ie Sam z očetom Komedija, gre za dokaj zapleteno zgodbo. Sicer pa je tako, pravi režiser Hovvard Deutch, da najboljše komedije nastanejo iz zelo življenjskih in včasih bolečih zgodb. V vlogi očeta je zaigral odlični Ted Danson, v vlogi sina pa Macaulav Culkin. Nagradno vprašanje: imenujte vsaj en film, v katerem je igr* Macaulav Culkin. Odgovore pošljite do konca tedna n* Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK BORZNI GRAFIKONI Mesec december je naokoli in čas je za mesečni pregled naših namišljenih investicij v vrednostne papirje, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Tako smo decembra lahko le z veliko mero sreče dosegli dober kapitalski donos, saj je cena večine najbolj prometnih vrednostnih papirjev vztrajno padala. Le s tremi delnicami smo dosegli dobiček: Terme Čatež so prinesle 6,87-odstotni porast kapitala, Probanka 2,01-odstotni donos ter z rendo delnico BTC 0,02-odstotni donos. Za investitorje v vrednostne papirje delniške družbe Dadas je bil december zelo črn mesec, saj je ta delnica izgubila 21,84 odstotka svoje tržne cene. Še bolj so bili nezadovoljni delničarji UBK banke, saj je cena teh delnic padla za decembrskih rekordnih 24,08 odstotka. Nad 10-odstotni padec enotnega tečaja beležimo decembra še pri delnicah Rogaške, Primofina in Finmedie. Manj kot 10-odstotni padec so dosegle delnice Salusa, Nike in Leka. V tokratnem pregledu možnih investicij v mesecu decembru nismo upoštevali treh novih delnic, ki so bile uvrščene v kotacijo Ljubljanske borze. Nismo upoštevali delnic Razvojne družbe, d.d., Ljubljana, ki je bila uvrščena na borzo 7. decembra, Banke Hmezad iz Žalca, katere delnice so bile uvrščene v kotacijo 16. decembra ter rednih delnic Gradbenega podjetja Grosuplje, ki kotirajo na borzi od 23. decembra. Po kratkem novoletnem zatišju, ki bo trajalo do četrtka, 5. januarja, bo Ljubljanska borza uvedla dve novosti in sicer: začetek delovanja organiziranega trga C in organiziranega trga D. Z vsemi vrednostnimi papirji, ki niso uvrščeni v uradno kotacijo Ljubljanske borze se bo tako trgovalo na OTC (prosto prenosljivi papirji) in OTD (vrednostni papirji, ki imajo določeno omejitev prenosljivosti) trgu. • R. S. ZMAGOVALCI IN PORAŽENCI V DECEMBRU 10.00* 5,00% 0,00% -5,00% -10,00% -15,00% -20,00% -25,00% □ i.-s ti 3 GIBANJE TEČAJEV DELNIC V DECEMBRU DELNICE 01 1294 09 12 94 16.12.94 23.12.94 30.1294 TERME ČATEŽ 780,00 776,40 762.70 761,30 833,60 PROBANKA n033,00 16638,00 16279,00 16486,00 17375,00 BTBR 12800,00 12500.00 12980,00 12482,00 12802,00 KB TRIOLAV 43709,00 43539,00 42779,00 41989,00 43558,00 UBK 25550,00 27230,00 19000,00 18500,00 19397,00 DADAS 227647,00 195071,00 196999,00 175553,00 177939,00 ROGAŠKA 3600,00 3680.00 3355,00 3065,00 3045.00 Zakon o izplačanih devizah vendarle ponovno v parlamentu Državne obveznice za izplačane devize Kranj, 2. januarja - Vlada je po osmih mesecih parlamentu poslala v drugo branje zakon o izplačanih devizah, ki zadeva enajst slovenskih bank, poleg Abankc seveda sedanje in osamosvojene hčere Nove Ljubljanske banke. Problem sega v september 1991, ko so se finančno ministrstvo in tedanja Ljubljanska banka in Abanka sporazumeli, da bodo varčevalci lahko dvigovali po 500 mark mesečno, kar bo pokrito s proračunom, prek javnega dolga, sanacije bank ali kako drugače. Vendar so banke potegnile krajši konec, saj so devize izplačale, država pa svoje obljube ni izpolnila. Njihova skupna terjatev do Narodne banke Jugoslavije znaša približno 500 milijonov mark. Vse banke seveda niso enako prizadete, najabolj so seveda tiste "stare" banke, ki niso v sanaciji. Abanka je imela prav vsled tega jeseni velike težave z ohranitvijo velikega pooblastila, svet Banke Slovenje pa je pred koncem lanskega leta ugotovil, da izpolnjuje pogoje za zbiranje deviznih hranilnih vlog občanov. Kakšen je torej zakon, ki naj bi končno le uredil problem, na katerega so varčevalci že skoraj pozabili, bančnikom pa še vedno povroča sive lase. Vlada predvideva, da bi za skupni znesek terjatev v višini 500 milijonov mark izdali državne obveznice, ki jih v zameno za to terjatev dobile banke, ki niso v sanaciji. Obveznice naj bi zapadle v dvajsetih letih, obresti naj bi bile tri oziroma pet odstotne, nominirane naj bi bile v tolarjih, z njimi pa bi bilo moč trgovati takoj. Predvidena je tudi možnost predčasnega državnega odkupa teh obveznic. Vprašanje je seveda, kako se bodo izrekli poslanci, vsekakor pa je treba spomniti, da zaradi izplačevanja "zamrznjenih" deviz pred leti ni povsem usahnilo zaupanje v slovenski bančni sistem. Bankirji si seveda žele, da bi bil zakon sprejet čimprej, saj jim bodo bilance za lansko leto kmalu začeli ocenjevati revizorji. Ti so doslej tem bankam nekoliko pogledali skozi prste, po novem pa Banka Slovenije za terjatve do NBJ zahteva oblikovanje rezervacij, dokler in če ne bo ustrezne zakonske rešitve. Večina teh bank bi to seveda zelo prizadelo, saj bi jim kapital bistveno zmanjšal in nekatere ne bi več izpoljenjevale pogojev za veliko bančno pooblastilo, nekatere pa bi morale celo v sanacijo. • M.V. Tudi otroci varčujejo Kranj, januarja - Povprašali smo, kako banke na Gorenjskem skrbijo za mlade varčevalce. V A-banki je program za otroke - varčevalce privlačen, saj so se odločili za nagrade. Že pri prvem tisočaku otroci dobijo manjše darilo, ki se z večjo vsoto na hranilni knjižici stopnjuje. Nagrade, kot so spenjalniki, radirke, majice, torbice za okrog pasu..., mnoge otroke spodbujajo k varčevanju denarja. Prav tako vlogo imajo reklame in dobre mesečne obresti. Za manjše so priskrbeli hranilnike v obliki ježka. S šolami sicer ne sodelujejo več, otrok, ki so zainteresirani, da bi privarčevali kakšen tolarcek, pa je kar precej. Bleščeče cekine otroci v banki razporedijo sami v posebne banjice, prešteje pa jih blagajnik. Kot v dobrih starih časih! Program za otroke imajo izpolnjen le pri A-banki. Pri SKB banki zaenkrat še ni posebne ponudbe za otroke, ki seveda lahko varčujejo na hranilnih knjižicah. Tudi pri Gorenjski banki nameravajo koncept popolnoma spremeniti, pripraviti pa tak program, ki bi otroke in malo starejše učil še politike varčevanja. • S. Vidic Malo gospodarstvo Sejmi in poslovna srečanja Kranj, 2. januarja - Pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti so pripravili pregled letošnjih sejmov in poslovnih srečanj na področju malega gospodarstva. Februar 12. do 15. 2. 14. do 17. 2. Marec 9. do 12. 3. 11. do 19. 3. 31. 3. do 9. 4. April 3. do 8. 4. 15. do 22. 4. Maj 9. do 11. 5. 9. do 13. 5. 16. do 21. 5. 20. do 22. 5. 30. 5. do 4. 6. Junij 21. do 25. 6. 24. do 28. 6. Avgust 20. do 28. 8. September 8. do 17. 9. Oktober 10. do 14. 10. 20. do 26. 10. 24. do 28. 10. 26. do 30. 10. November 8. do 15. 11. 28. 11. do 3. 12. Shannon, Dublin, Irska - srečanje z irskimi podjetniki, program Ouverture Dunaj, Avstnja - razstava in sodelovanje SEP - EZ, Cetex Birmingham, Anglija -sejem in borza inovacij Muenchen, Nemčija - obrtni sejem Ženeva, Švica - sejem in borza inovacij -Sprint Hannover, Švica -predstavitev s katalogom inovacij Zagreb, Hrvatska - razstava obrti, inovacij in malega gospodarstva Inova Kranj - podjetniški sejem Maribor - sejem sodobnih tehnologij Terotech Celje - mednarodni sejem inovacij Ideja Pittsburg ZDA - razstava in borza inovacij Koper - podjetniški sejem Slovenj Gradec - podjetniški sejem Sežana - podjetniški sejem Gornja Radgona -razstava kmetijskih inovacij Celje - obrtno podjetniški sejem MOS Maribor - razstava turističnih inovacij Gastur Brno, Češka - razstava računalniških inovacij Skopje, Makedonija -razstava tehnike Tehnoma Nuernberg, Nemčija -razstava tehničnih inovacij IENA Bruselj - razstava i/.mov in inovacij Eureka Muenchen, Nemčija - obrtni sejem Sejmi v okviru promocije držav Srednje evropske pobude v Italiji, Slovaški, Poljski, Avstriji še niso vključeni, ker države še niso predlagale svojih predstavitvenih sejmov. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, DECEMBER 1994 Indeksi cen na drobno, skupaj Indeksi cen življenjskih potrebščin, skupaj XII 94 | XII 94 SL9A- X\L3± XI 94 | XII 93 0 93 0 92 101,1 118,3 119,8 117,1 100.9 119,5 121,0 173,6 Svet Krajevne skupnosti Primskovo oddaja v omejen najem poslovne prostore veliko dvorano z balkonom, odrom in avlo s sanitarijami v približni izmeri 530 m2 za kulturno- zabavno in družabno dejavnost v Zadružnem domu na Primskovem, Jezerska c. 41. Pogoji: - prostori se oddajajo za 5 let - v prostore je potrebno vlaganje cca 70.000 DEM - najemnina se do 1/2 poračunava z vlaganji - po prenehanju najema vlaganja ostanejo last KS - najemnik nosi tudi vse druge stroške, ki odpadejo na najete prostore. Zainteresirani naj svoje ponudbe z višino najemnine sporočijo v roku 8 dni po objavi na Svet KS Primskovo v zaprti kuverti z oznako - najem posl. prostore. Svet KSbo izbral najboljšega ponudnika. Gorenjski Investicijski Sklad Direktor Gorenjskega investicijskega sklada-pooblaščene investicijske družbe d.d., Kranj, Bleivveisova 1, na temelju statuta družbe, zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter zakona o gospodarskih družbah, sklicuje ustanovno skupščino Gorenjskega investicijskega sklada - pooblaščene investicijske družbe d.d. Kranj Skupščina bo 2. februarja 1995 ob 9,00 uri v prostorih Gorenjske banke d.d. Kranj, Bleivveisova 1 Dnevni red: Otvoritev skupščine in potrditev dnevnega reda. Predlog sklepa: skupščina potrdi predlagani dnevni red. B Izvolitev predsednika in dveh preštevalcev glasov. Predlog sklepa: skupščina potrdi predsednika in preštevalca glasov. B Ustanovitveno poročilo in poročilo ustanovitvene revizije. Predlog sklepa: skupščina sprejme ustanovitveno poročilo in poročilo ustanovitvene revizije. B Obravnava in sprejem ugotovitvenega sklepa o vpisu in vplačilu delnic. Predlog sklepa: sprejme se ugotovitveni sklep o vpisu in vplačilu delnic. B Obravnava in sprejem ugotovitvenega sklepa o pavšalni višini ustanovitvenih stroškov Predlog sklepa: sprejme se ugotovitveni sklep o pavšalni višini ustanovitvenih stroškov. B Obravnava in sprejem ugotovitvenega sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta in direktorja Gorenjskega investicijskega sklada pooblaščene investicijske družbe d.d.. Predlog sklepa: ugotavlja se, da sta imenovana nadzorni svet in direktor PID. Obravnava in sprejem sklepa o potrditvi statuta s spremembami. Predlog sklepa: potrdi se statut družbe s spremembami. B Obravnava in sprejem sklepa o imenovanju finančnega revizorja. Predlog sklepa: imenuje se predlagani finančni revizor. B Povečanje osnovnega kapitala družbe. Predlog sklepa: osnovni kapital družbe se poveča skladno s predlogom nadzornega sveta. Vprašanja in pobude delničarjev. Glasovanj* Delničarji so z izpolnitvijo lastninske nakaznice in vpisnice pooblastili Nacionalno finančno družbo ali pa druge pooblaščence za uresničevanje glasovalne pravice 12 vplačanih delnic Ne glede na navedeno se lahko seje skupščine udeležbo delničarji ali pooblaščeni zastopniki, ki svojo udeležbo na skupščini v skladu s točko 8.3. statuta Gorenjskega investiciiskega sklada pisno prijavilo družb, vsaj 3 dni pred skupščino. Prijava bo veljavna s predložitvijo kopije veljavne lastninske nakaznice m vpisnice imetnika ali zastopnika, ki ,e izpolnjena na Gorenjski investicijski sklad d.d. Kranj. Udeleženci lahko dvignejo glasovnice, ki so hkrati tudi vstopnice pri glavnem receptorju Gorenjske banke d.d, Kranj, Bleivveisova 1. najmanj 1 uro pred začetkom se|e Gradivo za zasedanje skupščine je na vpogled vsem delničarjem PlD na sedežu Gorenjskega investicijskega sklada PIO d.d., Kranj od 23.1 1995 do 3.2.1995 med 10,00 in 12,00 uro. Matjaž Maček direktor Gorenjskega investicijskega Sklada E3 Nacionalna Finančna Družba Jan*/ Bohorič predsednik nadzornega sveta KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 0 rekorderjih pa letos nič! Časi se spreminjajo. Se pred leti so nam iz mlekarn "ponujali" podatke o gorenjskih mlečnih rekorderjih, češ - naj vesoljna Gorenjska zve, na katerih kmetijah so v preteklem letu namolzli in oddali v mlekarno največ mleka, kdo so najnaprednejši in najsposobnejši gorenjski pridelovalci mleka, kdo naj bo ostalim za vzor... Kmetje, ki so se s svojim delom in znanjem uspeli prebiti na lestvico gorenjskih mlečnih rekorderjev, so objavo podatkov v javnosti razumeli predvsem kot priznanje, drugi, ki so "obtičali" na robu lestvice največjih, kot izziv za novo leto, številni pa le za približni izračun zaslužkov. Letos so nam vsaj iz kranjske Mlekarne že dali vedeti, da podatkov o tem, kdo je lani oddal največ mleka v njihovo mlekarno, na željo nekaterih kmetov z vrha lestvice gorenjskih mlečnih rekorderjev ne bomo dobili. Nič ne de! Na to, da številni podatki postajajo s prehodom v kapitalistični svet poslovna tajnost (med drugim tudi podatki o dodatkih za koncentracijo prireje in odkupa mleka), smo se že nekako navadili. In če so tudi podatki o rekordih in rekorderjih postali skrivnost,, "oznanjamo" vsaj to, da je bilo tudi lani nekaj kmetov, ki so v kranjsko mlekarno oddali več kot 200 tisoč litrov mleka in z mlekom (po današnjih cenah) ustvarili okoli deset milijonov tolarjev prometa. Tistim, ki se bolj malo razumejo na prirejo mleka, povejmo, da to ni čisti zaslužek oz. neto plača, ampak znesek, v katerem večino predstavljajo stroški. • C. Zaplotnik Predavanje Pitanje govedi in nov pravilnik Sovodenj - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe pripravlja v petek, 6. januarja, ob 9. uri v dvorani zadružnega doma na Sovodnju predavanje z naslovom Pitanje goved in nov pravilnik o ocenjevanju goved. Predaval bo dipl. ing. Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ. Tečaj o higienskem minimumu Škofja Loka - Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe bo februarja pripravila tečaj o higienskem minimumu. Tečaj je namenjen kmeticam oz. kmetom, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Svetovalna služba sprejema prijave do 15. januarja (Majda Luznar - tel. 620 - 580). • C. Z. Društvo podeželske mladine Škofja Loka Mladi na govedorejskem krožku Škofja Loka ^Škofjeloško društvo podeželske mladine bo januarja pripravilo govedorejski krožek, v okviru katerega bo več predavanj: o vzreji telet, o higienskem pridobivanju mleka ter o pitanju goved in novem pravilniku za ocenjevanje trupov oz. klavnih polovic. Med predavanjem o higienskem pridobivanju mleka bo tudi prikaz čiščenja molznega stroja in ogled kmetije, ki ima mlekovod. Tečaj bo ob petkih zvečer v Škofji Loki, vodil pa ga bo dipl. ing. Franci Pavlin, specialist za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. Društvo bo poleg krožka organiziralo v Škofji Loki tudi šesturni tečaj varnega dela s traktorjem. Tečaj je namenjen vsem, ki želijo opraviti traktorski izpit. Prijave za krožek in za tečaj sprejema svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti Milena Črv do 5. januarja (tel. 64-315, popoldne). • C. Z. Poskusna predelava krompirja v čips • V podjetju Sločips, v katerem ima večinski delež kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj, manjšinskega pa italijanska družba Pasticceria Italiana in zasebno podjetje Ecomar iz Kopra, so v zadnjih lanskih dneh prvič preskusili rabljene, a obnovljene naprave, s pomočjo katerih bo devet zaposlenih gorenjski krom-pir predelovalo v čips. Preskušanje naprav in opreme bo trajalo približno en mesec, potlej pa bodo začeli z redno proizvodnjo. V skladišču že caka na predelavo 700 ton krompirja, nekaj ga bodo spomladi še dokupili. Načrtujejo, da bodo v eni delovni izmeni predelali okoli dva tisoč ton krompirja na leto. * C.Z., slika: G. Šinik Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij Dediči v neenakem položaju Državni zbor bo moral prej kot v enem letu sprejeti nov zakon o zaščiti in dedovanju kmetij. Kranj • Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti razveljavilo zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev (kmetij), ki ga je slovenska skupščina sprejela 1973. leta in dopolnila 1986. leta. Razveljavitev nekaterih določb je začela učinkovati že dan po objavi odločbe v uradnem listu (10. decembra), razveljavitev ostalih pa bo po preteku enega leta. Pobudo za oceno ustavnosti zakona so dali (ločeno) štirje državljani. Veronika Ribič iz Ljubljane ugotavlja, da zakon ureja dedovanje v nasprotju z načeli pravne države in načelom zagotovljene zasebne lastnine in dedovanja ter povzroča razlikovanje glede na poklic dediča. Vida Pirnovar iz Ljubljane je v pobudo za oceno ustavnosti zakona zapisala, da zakon uveljavlja neenakost med dediči glede na njihov prispevek z dolgoletnim delom na kmetiji, in da ne varuje kmetijskih zemljišč, pač pa le posameznike. Martin Saje iz Gaberij je navedel, da je bilo določanje kmetij, ki se dedujejo po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, predvsem politično in ne strokovno delo. Ivan Tepeh iz Zgornje Korene ugotavlja, da bi tudi pri dedovanju morali upoštevati ustavno določilo, po katerem se lastninska pravica na nepremičninah lahko odvzame v javno korist ali omeji le proti nadomestilu v naravi ali za odškodnino. Ker zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij določa, da pri zakonitem dedovanju zapustnikovi dediči dedujejo le denarno vrednost nujnega deleža, to pomeni, da nosijo breme posebnega varstva kmetijskih zemljišč. To po mnenju Ivana Tepeha velja še posebej zato, ker se dedni deleži izplačajo v petih do desetih letih; zakon pa ne zagotavlja niti obresti. Zaščita za velike kmetije ni potrebna Ustavno sodišče je že pred tremi leti odločilo, da zakonske določbe, ki na splošno omejujejo oz. izključujejo last ninsko pravico na kmetijskih zemljiščih, niso usklajene z ustavnimi določbami, ki zagotavljajo pravico do osebne lastnine in dedovanja. Eden od namenov zakona, da naj bi omejili prehod kmetijskih zemljišč v last tistih, ki zemlje ne obdelujejo, po oceni ustavnega sodišča presega okvir ustave, saj določeni skupini državljanov ne omogoča dedovanja zemljišč pod enakimi pogoji. Ob tem, ko zakon z določitvijo zaščitenih kmetij varuje dediče srednje velikih kmetij in preprečuje drobitev kmetij, takšna zaščita po oceni sodišča ni potrebna za velike kmetije (veleposest-va). Državni zbor bo zato moral na novo opredeliti spodnjo in zgornjo mejo zaščitene kmetije. Merila so v nasprotju z ustavo Ustavno sodišče je nekatere zakonske določbe razveljavilo že z 10. decembrom lani. Med te določbe sodijo tudi kriteriji, na podlagi katerih so upravni organi določali zaščitene kmetije. Sodišče je ugotovilo, da so ta merila (razvrstitev kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine, ogroženost smotrnega izkoriščanja zaradi drobitve kmetije, možnost proizvodnega sodelovanja s podjetji, varstvo krajine, pomembnost za obrambo ali varstvo narave in kulturne dediščine) v nasprotju z ustavo, saj omogočajo arbitrarno določanje zaščitenih kmetij. Ker je namen zakona zagotavljanje socialne in ekonomske vloge lastnine, niso sprejemljivi vsi ostali kriteriji, ki se od tega namena oddaljujejo (varstvo krajine, obrambna sposobnost, varovanje naravne in kulturne dediščine). Zakon tudi določa, da kmetijska zemljišča, ki jih ne morejo dedovati dediči, postanejo družbena lastnina, ustava pa nastajanja družbene lastnine ne omogoča več. Sodišče je razveljavilo tudi določbo, po kateri lahko kmetijska zemljišča dedujejo le tisti, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Ta določba po oceni sodišča ustvarja pogoje za neenako obravnavanje dedičev posameznih kmetijskih zemljišč in kmetij. • C. Zaplotnik Posebno dedovanje srednjih kmetij Ustavno sodišče ni pritrdilo pobudnikom za oceno ustavnosti zakona, ki zatrjujejo, da je celotna zasnova zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij protiustavna, ker na področju kmetijstva omejuje svobodo lastnine in dedovanja. Sodišče ugotavlja, daje tudi v drugih državah dedovanje srednjih kmetij posebej urejeno in da na poseben pravni režim kaže tudi zgodovinski razvoj v Sloveniji. Posebno dedovanje kmetij je bilo v Sloveniji uvedeno že s cesarskimi patenti iz leta 1770 in 1795, kasneje z Občnim državljanskim zakonikom, nato s posebno ureditvijo dedovanja kmetij v letu 1889 in končno z deželnimi zakoni v začetku tega stoletja. Tudi zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij temelji na tem, da lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih in gozdovih zaradi ohranjanja nenadomestljivih naravnih virov, zagotavljanja ekonomske, socialne in ekološke vloge lastnine ter razvoja kmetijstva in gozdarstva ne more biti absolutna, temveč mora biti omejena. Bo ustavno sodišče razveljavilo še en zakon? Ker nekateri pobudniki za oceno ustavnosti hkrati izpodbijajo tudi zakon o kmetijskih zemljiščih, ie ustavno sodišče odločilo, da bo ustavnost tega zakona obravnavalo posebej. Klanje na domu Prepoved klanja telet se velja Za goveda in kopitarje velja po novem zakonu o veterinarstvu obvezni pregled pred zakolom in po njem Kranj - Zima je čas, ko na gorenjskih kmetijah zakolje-jo kar precej prašičev, telet, krav in bikov. Nekateri kmetje se ob tem sprašujejo, kaj je (ob spreminjanju zakonodaje) dovoljeno in kaj ne, drugi si s takšnimi in podobnimi oglasi ne belijo preveč las in tudi prek časopisnih malih oglasov ponuja- Dva kmeta k sodniku za prekrške čeprav klanje goved zunaj urejenih klavnic (v hlevih, garažah, na dvoriščih...) ni dovoljeno, je tudi na Gorenjskem kar precej klanja na domu. Koliko je "Črnih zakolov", ni podatkov. V letih, ko imajo goveje kožo dobro ceno, so še najbolj zanesljivi podatki o številu oddanih kož v Koto. Veterinarska inšpekcija je lani na območju kranjske občine prijavila sodniku za prekrške dva kmeta, ki sta doma klala govedo. jo meso doma zaklanega bika ali mlade krave. Državni zbor je decembra sprejel zakon o veterinarstvu, ki v enem od členov določa, da morajo biti goveda in kopitarji pregledani pred zakolom in po njem ne glede na to, ali je njihovo meso namenjeno za javno potrošnjo, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali. Po zakonu je lastna domača poraba živil živalskega izvora poraba za potrebe lastne družine imetnika živali, medtem ko se vsak drug način porabe ali prometa, tudi na turistični kmetiji, v gostilni, kmetiji odprtih vrat ali na prireditvi, že šteje za javno potrošnjo. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo izdal še poseben podzakonski predpis, ki bo določil pogoje za klanje na domu in natančno navedel, kdaj se šteje, da je meso namenjeno za domačo porabo. Klanje živali in proizvodnja živil in surovin za javno potrošnjo je po zakonu dovoljena samo v objektih, za katere veterinarska uprava ugotovi, da izpolnjujejo predpisane pogoje. Še vedno velja odlok o prepovedi klanja telet iz 1981. leta. V njem je zapisa- no, da je prepovedano klanje telet vseh plemenskih paserfl in njihovih medsebojnih kri' žancev do 200 kilogramov žive teže. Le izjemoma (in * pisnim dovoljenjem pooblaŠ' čenega veterinarskega zave da) je dovoljeno klanje telet, ki zaradi poškodb, bolezni ali zaostajanja v rasti niso pri' merna za nadaljnjo rejo. • C Zaplotnik Zaraščanje kmetijskih zemljišč Gozdnatost se povečuje Po podatkih agrokarte je v Sloveniji 142.440 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki se zaraščajo. Kranj • Kot je razbrati iz zbornika Kako izboljšati posestno strukturo v Sloveniji (izšel je ob posvetovanju kmetijske svetovalne službe na Bledu), v Sloveniji ni natančnih podatkov o tem, koliko kmetijskih zemljišč se je že zaraslo in koliko jih je v zaraščanju; so le ocene, ki pa se med seboj precej razlikujejo. Po podatkih iz statističnega letopisa je bilo v Sloveniji 1961. leta 943 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, medtem ko jih je bilo tri desetletja kasneje samo Še 866 tisoč hektarjev. Površina gozdov se je v tem času povečala z 955 tisoč hektarjev na en milijon in 16 tisoč hektarjev. Na zaraščanje kažejo tudi podatki iz kategorizacije kmetijskih zemljišč, ki je bila opravljena v začetku osemdesetih let in po kateri jc v šesti kategoriji (zaradi nagiba močno zmanjšana možnost kmetijske rabe tal in zemljišča v zaraščanju) 127.428 hektarjev zemljišč. Po gozdarski oceni iz konca sedemdesetih let naj bi se v Sloveniji že zaraslo nekaj več kot 40 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, v začetki' zaraščanja naj bi bilo 50 tisoč hektarjev, zemljišč v opuščanju pa še 70 tisoč hektarjev. Po podatkih agrokarte iz začetka devetdesetih le' je v Sloveniji skupno 142.440 hektarjev kmetijskih zemljišči ki se zaraščajo. • CZ. SCOTT "to je to - dob'r kolo" največja izbira koles na Gorenjskem modeli '95, ostali so cenejši drsalke, palice, brušenje drsalk Srečno kolesarjenje v letu 95 vam želi VALY ŽAGAR, Betonova 16 a, Kokrica, tel. 215-750 UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S H podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121. Škofja Loka tel./fax (064) 631 025, 46 211 Najboljši športniki Gorenjske jutri zvečer ob 19. uri na Jesenicah HURA ZA JURETA, ALENKO, PADALCE IN HOKEJISTE SnSBl8^ *Portm novinarJi m dopisniki so v naši anketi glasovanja za najboljše gorenjske športnike odločili: najboljši so Jure Košir med moškimi, Alenka Dovžan med ženskami, leski padalci med ekipami v individualnih športih in hokejisti Acroniksa Jesenic med ekipami v kolektivnih športih Športnica leta 1993), tretja pa smučarka Špela Pretnar. Točke za gorenjsko športnico leta so dobile še: padalka Irena Av-belj, plavalka Tanja Blatnik, odbojkarica Petra Kraigher, košarkama Mateja Kržišnik in biatlonka Andreja Grašič. Med ekipami v individualnih športih sta se za prvo mesto potegovali ekipi padalske reprezentance iz ALC Lesce in ekipa blejskih veslačev v četvercu. Kot kaže pa je za nekaj Sponzorji letošnje prireditve "Najboljši gorenjski športniki" so: Dominvest Jesenice, Penzion Jelka Pokljuka, Vodovod trgovina Plinstal Jesenice, Integral Jesenice, Radio Triglav in Zavarovalnica Triglav. Jesenicah. Ob prijetnem programu z glasbo in zabavnimi točkami bomo lahko pozdravili Kranj, 3. decembra - Potem ko smo slovenski športni novinar^ prejšnji teden izbrali najboljše slovenske športrnke, smo novinarji iz gorenjskih medijev in dopisnik, osrednjih !lovens kih medijev8 z Gorenjskega izbrali tudi najbojše P^1™ športnike! In ker imamo Gorenjcii navadno.tud. "»jboljse slovenske športnike in športnice je bil .zbor precej podoben. Najširši izbor najboljših smo lajne za Slovenijo smučarka imeli Gorenjci v katergoriji Alenka »ov»n;. ^^J' športnikov. Bolj za prvo mesto glasovnic je zasedla prvo mes pa sta tako rekoč do zadnjih to. Drugo mesto za, nio je glasovnic "bila" tudi najboljša prepričljivo osvojila najboljša slovenska športnika: alpski slovenska plava ka Alenka smučar Jure Košir in veslač Kcjžar (ki je bila gorenjska Iztok Čop. Oba sta v minulem letu domov prinesla enako žlahtni kolajni iz največjega tekmovanja: Jure Košir bron iz olimpijskih iger. Iztok Čop bron s svetovnega prvenstva. Na koncu je le za nekaj glasov Jure "prehitel" Iztoka, in tako podobno kot v slovenski razvrstitvi postal "Gorenjski Športnik leta 1994". Le nekaj manj glasov kot Jure in Iztok je dobil svetovni mladinski balinarski prvak Uroš Vehar iz Žirov, ki je tako tretji najboljši gorenjski športnik minulega leta. Glasove za najboljše športnike pa so dobili še: košarkar Marko Milic, plavalec Marko Milcnkovič, alpski smučar Gregor Grilc, padalec Bogdan Jug, košarkar Roman Horvat, kolesar Borut Rovš-ček, kolesar Tadej Valjavec in smučarski skakalec Franci Pe------ • • • '5 -1 ske športnike leta "Med ženskami je bila brez Na s>oves„os.i ,'Cankarjeve",dom,^j^g^g^^'^ tudi najboljšim prave konkurenti« nosilka 1994, jutri pa bomo v gledal sco lonela v-m , prve zimske olimpijske ko- gorenjskim športnikom. Slika. L. Jeras »si® $Marvenstvu, ki bo od 5. do 13. avgusta etošnjega leta v Esslingenu. V primeru, da bo prijavljeno več kot šestnjast ekip, bo morala reprezentanca odigrati še kvalifikacije, v nasprotnem primeru pa bo igrale le finalni del. Prav ta reprezentanca je v lanskem letu zabeležila odličen rezultat na mednarodnem turnirju v Rovinju, koje bila druga za Madžarsko in pred Hrvaško in Izraelom. ♦ Jože Marinček _J SMUČARSKO ALPINISTIČNA ODPRAVA ACONCAGUA '94 } TRŽIČAN NA 6960 METROV VISOKEM VRHI) j v, Janko Meglic je 13. decembra 1994 sam priplezal na najvišji ameriški vrh, smučanje pa j* n preprečil orkanski veter. \ Tržič, 2. januarja - Tik pred novoletnimi prazniki nam je poslal vodja in zdravnik odprave dr. Iztok Tomazin poročilo o Slovenski smučarsko alpinistični odpravi Aconcagua '94, v kateri je bil poleg dveh tržiških še en ljubljanski alpinist. Kljub težavam z zdravjem in vremenom so dosegli enega od ciljev, to je vzpon na 6960 metrov visoko argentinsko goro Aconcagua. Že prej so odločilno sodelovali v reševanju nemških alpinistov. Vodja odprave dr. Iztok TOMAZIN, njegov kolega iz AO Tržič Janko MEGLIC in član AO Ljubljana-Matica Urban GOLOB so odpotovali 22. novembra 1994 z letalom iz domovine v Čile, od tam pa so pot nadaljevali z avtobusom v Argentino. V Mendozi so si priskrbeli dovoljenje za vzpon, nrano in manjkajočo opremo. V tabor na Plaza de Mulas pod zahodnim ostenjem Aconca-gue (4230 m) so prispeli 26. novembra. Takrat je nastopilo daljše obdobje nenavadno slabega vremena, kar je odločilno vplivalo na nadaljnje dogajanje na gori, ugotavlja v svojem poročilu vodja Tomazin. "Že drugo noč sem moral zaradi odstotnosti medicinske ekipe pomagati norveškemu alpinistu, ki mu je s smrtjo grozi! pljučni edem. Zaradi govoric o večdnevni drami dveh nemških gornikov v severozahodnem grebenu Acon-cague smo se kljub slabemu vremenu 29. novembra vsi trije odpravili s skupino Italijanov in Argentincev na goro. Nekateri alpinisti, med njimi tudi Uiban in Janko, so morali zaradi nezadostne aklimatizacije odnehati že pod Kondorjevim sedlom, 5350 metrov visoko. Drugi smo na sedlu odkrili enega od Nemcev, ki je bil izčrpan, dehidriran in nekoliko pomrznjen. Italijani Odpravo so finančno ali materialno podprli Podkomisija za vrhunski alpinizem in KOTG pri PZS, AO PD Ljubljana-Matica, AO in PD Trtic, Sporma zveza Triič, Planika Kranj, AG d o. o., Hart Chrom Rendulii, Iroplast in Anton Markič Naklo, Kontakt P in Bim-Bam Lom, TGT Tržič, Air Systems Svoljšak, Elan, Montana, GT šport Tržič, Jerebika Kranj, Didakta Radovljica. V Argentini so ji bile v veliko pomoč druline Bajda iz Mendoze in Rezelj iz Buenos A i resa. in Argentinci so ga spremili v dolino, sam pa sem se skušal prebiti kljub megli, stopnjujočemu viharju in neznanemu terenu do 5850 metrov visoke Berline. Nekoliko nižje sem stran od normalne poti odkril drugega Nemca, ki je bil še živ, a popolnoma izčrpan, podhia-jen in očitno ogrožen zaradi hude višinske bolezni. Zaradi pomrznjenih nog in rok ni mogel hoditi, zato sem ga ob skrajnih naporih v hudem viharju deloma prinesel in deloma privlekel do Kondorjevega sedla. Tam je čakal medicinski tehnik, s katerim sva Nemca prenesla do edinega, napol podrtega šotora. V njem sta prebila viharno noč, sam pa sem nadaljeval sestop do baznega tabora. Tam sem organiziral reševalno akcijo, v kateri smo naslednji dan med desetimi gorniki sodelovali tudi trije Slovenci. Nemca smo na improviziranih saneh spustili do Plaza de Mulas, kjer sva mu z medicinskim tehnikom nudila vso možno pomoč. Naslednji dan so ga evakuirali v Mendo-zo kar na muli, ker helikopter ni mogel poleteti zaradi slabega vremena. Nemški alpinist je preživel, čeprav so ga na gori Že razglasili za mrtvega," opisuje Tomazin v prvem delu poročila. Smola z zdravjem Čeprav se jc slabo vreme nadaljevalo, so 2. decembra vsi trije slovenski alpinisti nesli opremo proti vzhodni steni. Urban se je moral kmalu vrniti zaradi zdravstvenih težav, Tržičana pa sta se obrnila sredi prečnice proti vzhodni steni 5500 metrov visoko zaradi orkanskega vetra, megle in padavin. Bolezen je Urbana prisilila, da je 4. decembra odpotoval domov. Iztok in Janko sta se povzpela do vznožja vzhodne stene (5600 m) in se tam utaborila. Zaradi dotlej najhujšega viharja sta morala podreti šotor in se vrniti v dolino. "Z vso opremo sva se pO" Ct novno utaborila na grebeni1 zt pod vzhodno steno 7. dccerfl; S( bra. Kljub viharju sva ob 2. uf ™ ponoči vstopila v Direktno smer. Do zgodnjega jutra svf «< priplezala do polovice smef b) (6400 m), do spodnjega rob| al zloglasne 'ribe', ki v najbof ki viharnih dneh prekrije zgornj' Zt del gore. Zaradi hudega vetrf Z in mraza - prstov že nekaj t' je nisva čutila - sva po strmini (rf D 45 stopinj) odsmučala ' kt vznožje. Le nekaj ur pre< ja ponovnim poskusom vzpon' za 9. decembra zvečer, sem nen* doma zbolel," z obžalovanje? ne ugotavlja konec uresničevanj1 2, svojih tokratnih načrtov vod? y, odprave. 2a Sum na morebitno potreb S za operacijo se k sreči * 1 uresničil, vendar je preiska*1^?, v bolnici v Mendozi pokaza" r da se je Iztok najbrž zastrupil jL hrano. Njegov kolega Janko * nr je 12. decembra zvečer odp^ •*1 vil proti vrhu po normah £f smeri; vrh Aconcague (69° j-m) je dosegel 13. deccnw Jr 1994. S tem je izpolnil enej m< od ciljev odprave. Zaradi tnd • nega vetra je namreč moP pustiti smuči 200 metrov p**} vrhom in se odreči smučart a po Poljski ali Direktni sm^ff Slabo zdravje in vreme J ak> preprečilo tudi namerav^^ polet Iztoka Tomazina s pao) c^ lom z vrha gore. Kot J napovedal vodja tokratne °)^;c prave, pa nameravajo pono^J Gr vsaj poskus smučanja z Ac4 cague čez leto ?li dve. • S. S* PREJELI SMO ja nad slovenskim narodom, istega leta sprejet Kršike tega . Tei resnici ne more ubežati 80 odloka smo tudi ovaddi sodiš- ja Mmmr^JXii,^J ^dil v llZZC:ivenskihpartrh V^l^^tl'S! MvnT^f^tffai nov, krščansko vzgoemh, h naloga, da bi zasledovali aktivni uporaoi p sštaaas^s outets« /7 7/7 v/7 7n inunnct v hudi Jezi in boJu Pred da >e čas' da se Poiteni,m K.JUVU 4.U JUVnUdl potopom, ki ste si ga sami slovenskim fantom vme do- Zeleni Kranja so 28. novem- zrežirali. Sicer ne bi razumel bro ime, da se tudi institucio- Zani v ^J}^^ f°Tne2ulemo%7ke * Zeleni (predsednika vaši stranke) in bra 1994 sklicali novinarsko ihte, ki se med vrsticami nalno prizna storjeno napako njo pa belo f«Jfj»°^ ZanTa^smobiU^ 8 mesecev mojega mandata. V konferenco v Kranju. Nanjo dobro zazna. Moram pa vam in da naj bo naslednje leto, 50 f.^g^ffl,^ * Kraniuki sme7podprli tem obdobju je bilo poslopje so bili vabljeni tudi novinarji čestitati, ker ste s svojim obletnica zmage nad tiranst- Za Združene oh' L»P« sprave * nesm Torej zo- zaprto in toliko zavarovano, Gorenjskega glasa. Andrej mentorjem prav dobro "nak- vom, tudi njihova. r nZnite^ da ni nastajala dodatna ško- ŽalariejeK imenu časnikar'- lanfali" obsodbe, za katere Kar v članku posebej opo- V.tomir Gros, Kranj ^Zbtpraio" loi£TiZ da. Nisem zgrožen nad rav- jev Gorenjskega glasa konfer- me obsojate. Ni prvič, da s gumija, je dejstvo da so proti trdiSedeieva ' nenjem z Zgradbo, pač pa nad ence tudi udeležil. Toda v svojimi grehi obmetavate krivičnim obdolžitvam svojih yl(jimo yaS zeletlO PoleB skupščinskih aktivnosti zamujenim mandatom prej- naslednji številki poročila s druge. Vesel sem bil, da je po sonarodnjakov nastopih pre- 1™"U p % JQ £lm ^^^^Smo u\di čis- šnje občinske skupščine in vašem protestu na Radiu dstavmki oblasti, primorski Sklicujoč se "™ f'e L°& ' IZTrimi želimo izvršnega sveta, ki v tem času Tržič vaše blebetanje deman- župani. Nobenega od njih ne Zakona o l^J^MVam ^^s^^li^. lmsta zmogla ne pisne po- poznam. Prepričan pa sem, pošiljamo za objavo sledeč pokazati z vzorom kaj bi < večinske odločitve Z7cv« mlaiši liudie tudi odgovor: lahko slehernik storil za svoje nudbe, ne v"1™"™1™™, 1ig%anA ffoc&ćn^ Vgkomentarju "Vidim vas okolje. Vsako leto smo zasa- in njene uresničitve. Zamisel duhu - drugače tudi ni moglo zeleno" (Gorenjski glas 16. dili tudi nekaj sto dreves, biti - in da so prisluhnili decembra 1994, str. 17) je organizirali predavanja o var- svoicem pobitih, ki so imeli novinarka Darinka Sedej ovnaju okolja in finančno 1 K »'_____ ------.1- *..r~~livt;*nn rnr- nnAnirnh ekološko narav- tiskovke ni bilo. Andrej Žalar je novinar Gor enjskega glasa in je bil kandi- tiral prav oče malega Gregca. dat za občinskega svetnika Jasno je povedal, da je vaša stranke LDS v Kranju pod trditev o organizaciji pomoči zaporedno številko 23. Pred njegovemu sinu s strani Rde- začetkom volilne kampanje čega križa, navadna LAZ. za župane in občinske svet- Mimogrede, poleg neke mal za župane in občinske svet- Mimogrede poleg neke mal- »$^^""f^p rKgmtolu^isSŽno raz- podpirali eLloško narav mke je Društvo slovenskih enkosti, ,e RK želel prispevati &J™^^j$rfe pralo o okoljevarstvenih pro- nane projekte, razstave. Celo novinarjev JDNS) pozvalo prevajalca ki bi tri tedne fej^/^ ffemih. Dejsiva, s katerimi ga. kulturne prireditve. . . ..rT«7- V""*) P°%™ ^'VeZljaT'otroka'in"mamico , direktorje in glavne urednike spremijo ^ , medijev da novinarje, ki so v Londonu, seveda na n m strankarski kandidati za svet- račun! Vse okoli RK v- micu i nike, premestijo v času pre- pa je sorodstvena orgamzaci ', dvolilne kampanje na ja vaših članov. .... opravljanje tistih delovnih Glede tekmovanja oJobron dolžnosti, s katerimi ne bi vaših članov pa priporočam^ i zlorabljali svojega poklica za da ponovno Pf^R . dodatno promocijo stranke. in preverite, kdo m koliko je dejanje vesti, dejanje narodo- blemih. Dejstva, s katerimi ga. kulturne 'prireditve V7Tru??ZSa»h t i i Sedejeva sovražno obrekuje Gospe Sedejevi in njeni pre- • taruteni ob Upi sprave tazelene so lažna. Lažen je dpostavljeni glavni urednici obnavljamo skladišče in dru- d? ga] Sedejeva, ki ki zakonik RS, da se seznanite stanovanja tako, da s strani osvajalcem medtem ko se ima za ekološko izobra- 0 kaznivosti nekorektnega ministrstva ni pričakovati, da enoforiZ^l TnUt* *T 'a T™1™ obrueku>e. poročanja, obrekovanja, šir- bi vlagali v objekt, ki ga n prištevamo k NOV. To naše delo in smo_hkran jenja laži po tisku... in seveda perspektivno ne bomo upŠr- ■•-■*"• «/iu«f. abliali za obrambne potrebe. o knjižnici ni imela zadostne podpore, kaj šele denarja za njeno udejanjanje in tudi danes sredstev za to zamisel ni. V Ministrstvu za obrambo smo v omenjenem obdobju obnavljali vojašnice, danes pi/rvni-U <.u UU UUriuviHJ ~ —--1- - „mn Ir AJflV Tn nUSe adO m Srnu »MUH len/U tU 4.1 UU IMM4... »'» ^v. r „L.mmUr,t> nntrehp ^stranke in preverite, kdo in koliko je enot P*™""0* NOV Jo ™< nad lno {J. ZaJn Q ■ obveš- fl%^^feKw ?/rn0 }e' /a se f Marku dejansko prispeval pomoči £i2BEJJF?«H neodgovornostjo novinar ev tanju, da se seznanite o svoji J^SiTstroiZv svoje Valjavcu, direktorju in ge. Gregcu. Sporočam vam tudi P*'0*0** "T^'Zfn iZ^tn in urednikov, ki na podlagi dolžnosti korektnega poro- za pokritje ftroSKov svoje • Leoooldini Bogataj, glavni da je otrok dobro prestal ^^&&SZ£FoF domn"Tin laži pišejo o stvar- čanja o stvareh, ki se dogaja- ^^^ST^u^v ! ^lo^^i WW?2#SUil M?^4^ tSsfSSS^ * V ^.Zeleni Kranja ^J^^J^^ 1 etičnega poziva stanovske or- ki se skriva za lažjo. Res ste še ganizacije. Še več! Primer Zelo mladi in to vam štejem v novinarja Zalarja je dokaz dobro. O izkušnjah v življen- skrajne arogance do sta- ju in resnici življenja pa je novske organizacije, nespoš- vam tako pisati, kot meni o tovanja novinarskega etičnega Marsu. Nihče od naju o kodeksa, ki od časnikarjev omenjenih temah nima poi- zahteva, da objektivno poro- ma! Kaj ste vi, kot šolar do čajo in arogance do temeljne dne, ko ste postali predsednik, drugih odporniš- eh, ki se sploh ne dogajajo. JO v ™0^"™^* objekt, pa ponovno zastavlja mttBii «%»J35 prispevek k zavetniki zmagi racije v Sloveniji, še manj o ki jih izpeljujemo in razdeli- omejene, zato bi tudi v pn ustavne pravice - zagotavljanja enakovredne volilne kampanje vsem. Zeleni Kranja ugotavljamo, da omenjeni primer neporo-čanja s tiskovne konference Zelenih ni prvi. Naj omenimo, da se novinarji Gorenjs- v drugi svetovni vojni, a hkati nesreča, ker si je Komunistična partija podredila OF in in osvobodilni značaj, in da je Primorska narodnostno bolj občutljiva od drugih slovenskih dežel. K navedeni podpori za rehabilitacijo nasprotnem primeru morda padalcev, ki je veliko moral-kdo pomislil, da ste celo no dejanje, pa si vendar z upanjem na odprto pot k NOV in vrhu, v življenju ustvarili, pa je vidno iz dejanj. In vaših prav gotovo NI. Zato težko verjamem, da lahko sodite nekoga po sposobnostih, to lahko stori nekdo, ki te ^.v.VJ izkušnje že ima. kega glasa niso odzvali na Na koncu zato zahtevam od našo tiskovno konferenco, ki vas javno opravičilo, ker bi v smo jo sklicali v torek, 12 decembra 1994. Zeleni Slove yv„m nije ne želimo od medijskih pošteni in vam za drzni hiš nič drugega kot korektno napad čestital. Vseeno pa poročanje z naših tiskovnih in vam gUm leP programskih konferenc, man- spoštljivosti v novem letu in časnikarjem omogočila p i vpogled v trenutna okolje- lOupOTU varstvena naprezanja. Žalost- rphahHitaci\i \t no je, da prav novinarji rtnUUlUlUHji Gorenjskega glasa pišejo o paddlceV pristojen Tudi državna ob Zelenih popolne neresnice in f nraani 9 celo sovražne članke, ki so Pod tem naslovom je bil v last in njeni najviši orgam lg zreli celo za obravnavo v Delu 9. decembra objavljen nimajo ^..^Jf^ * sodnih dvoranah. Vse to po- članek predsednikov desetih ugleda P^mprmorsKim $ meni, da uredniška politika nrimnnkih nhčin ki po ie v rodoljubom, KaKor iuu meru opisane pobude morali mo dokumente Zal se Glaso ? ^JJj zagotoviti vi novinarji naših mkovk iz »*P J -eno nezanih razlogov, direktiv ali PJ^ZmZ Kolikor vem. ie zamer ne udeležujejo. delu Zelenih, se čutimo dolžne, da zapisane laži demantiramo. Zeleni Slovenije smo politična f ng udeleiu]ejo. "ašTadtiše vedno v ustanavl- stranka. Nismo komunalni Naj Vas sp0mnimo ga. Sede- vaS.raAl°*JjJa™ vJ"T redarji. Nismo podjetje za da Pse vsi komentarji Nobenega dvoma ni, da je "Jgf msmo pt partizanski bojna Primors- f^ZZol^LatlZl P^n\poSS^^^. registriran za tako upravljals kem imel narodnoobrambm 1°™%^ ne neresnic. Vsak ko dejavnost, o kateri pišete. stlraPnkiP^^ osnovnošolec pa ve da imajo !lgZ^"*fff^ smo na letošnjih lokalnih ra.zPrave svoJ Predmet> ™to nJrjJn' ilJ,' , ? volitvah na Dodročiu hivir nikakor ne moremo razumeti, potrebno v objekt investirati občne7K%iitob5iM man kakSno zvezo imajo poljske zajetno vsoto denarja. Vkoli-občine Kranj dobili tri man- m^ varuhom človekovih kor vaša firma v ustanavljan- pravic. Škodilo Vam ne bi niti, Ju razpolaga s potrebnimi če bi pred pisanjem člankov investicijskimi sredstvi, bomo ra slovenske časopise vzeli v seveda vaše morebitne pro- dovoljujemo nanjo dve pripombi. Najprej to, da Svet za človekove pravice RS ni pravi naslov, na katerega so se slovenskega holokavsta, mo gel primer rešiti zadovoljivo za prizadete. Tega ne bo date. Enega v Kranju, enega v Naklem in enega v Preddvoru. Torej ne drži, da smo "več ali manj mrknili". v —..... iu po- cianek preaseaniKov aeseun ugicuu //viy»»y» J. ,ri meni, da uredniška politika primorskih občin, ki ga je v rodoljubom, kakor tudi „0 Gorenjskega glasa favorizira imenu vseh podpisal Tomaž drugim žrtvam boljševistične Vi določene stranke, druge pa Marušič, predsednik občine ga nasilja ne. 5(i brez vsakršnega čuta mor- Nova Gorica V njem prvi v sedanjem času so župani bj alne odgovornosti do posla, nudje primorskih občin izra- primorskih občin, vsak za 0 ki ga medij mora opravljati, iaj0 odločno podporo zahtevi svojo občino, po Ustavi prisoj zapostavlja. Za rehabilitacijo padalcev, ki lojni s svojimi organi odločati tfl celem Kranja bomo o Zalar- so jQ J9. JO. 1994 svojci o rehabilitaciji občanov, ki 1 '™c"V>£r'm?ru seznanili umrlih naslovili na Svet za jim je oblast storila krivico, o DNS- G d uredništva Gorenjs- človekove pravice. Gre za več Če zaradi starih političnih I kega glasa pa zahtevamo skupin primorskih Slovencev, struktur, ki soodločajo ori 'O javno pojasnilo na vprašanje, ki so kot vojaki italijanske sprejemanju ustreznih odlo- M Zakai ie nvimln vtrnnb-n 7 o]a ___1-1_____I J_____ ----.----- lrn\, tn \, nhJt;*t ni mri on}1* w" "-" r ■ — j----- , za slovenske časopise vzeli v--------- roke slovnico slovenskega je- Jekte enakovredno obravna V Sloveniji smo dobili 3.03 zika. vali. odstotka glasov, kar je pro- Zeleni Kranja upamo, da Ministrstvo za obrambo bo centualno toliko kot normal- bodo novinarji Gorenjskega tudi v prihodnje iskalo poti in no dobivajo vse zelene stranke glasa opravljali svoj posel načine za aktiviranje ter ob-v drugih državah. obrti dostojno in korektno. novo danes zaprtega poslopja Zeleni tudi nismo akademski Sicer pa se veselimo našega nekdanjega doma J L A, pri razpravljala, saj nismo fakul- prvega skupnega srečanja na čemer bo izhajalo iz sklepov teta. Ekoloških problemov se naslednji redni tiskovni kon- Vlade Republike Slovenije, s za pnzuucic. ics« „v lotevamo konkretno. Seveda v ferenci. mogel niti Varuh človekovih okviru demokratičnega siste- S spoštovanjem! Pravic, kije za to sedaj ma> torej kot svetniki in Kranj, 20. decembra 1994 poslanci s predlogi za stro- Zeleni Kranja kovne rešitve problemov. Nor- Slavko Savic, Poštna 3/1V malno je, da se v parlamentih 64000 Kranj in svetih razpravlja. Ne vemo pa, kako si ga. Sedejeva katerimi se določajo kriteriji za upravljanje z vojaškim premoženjem, ki je prešlo v državno premoženje. Do danes ministrstvo ni oddalo objekta nikomur, o svoji odločitvi pa bo seznanilo pristojne organe in javnost. Tudi kot občan Kranja si zamišlja, da bi Zeleni komu- Q n Pptpr bom prizadeval, da interese nicirali s predstavniki ostalih jpOSlOVUfll 5. iclcl in denar sovlagateljev v obno-strank. V parlamentih in sve- Qq^qy dlTCktOT vo tega obiekta povežemo radia Kranj (v ustanavljanju) Pozorno sem prebral vaše tih se tudi glasuje, kar pomeni, da so vsi predlogi Zelenih odvisni od podpore ostalih strank. Nikjer ne piše, da so okoljevarstv eni problemi zgolj v domeni Zelenih. Zeleni tega področja nikoli nismo javno pismo. V arhivu Minis- ,"7 ....."-j----- okupirali in rezervirali zase. trstva za obrambo nismo vojske med drugo svetovno kov, to v občini ni mogoče, Tega tudi nočemo. Želimo, da zasledili nobenega dokumen-vojno, nekateri pa že pred tedaj naj spomina vrednim bi naj,- okolju prijazni predlo- ta, ki bi vseboval pobudo za njo, prešli na stran zavezni- soobčanom, kar primorski «j naleteli pri drugih strankah preoblikovanje nekdanjega kov in so se kot slovenski padalci so, storijo to občani na $e večjo podporo kot doma JLA v kranjski družbe-domoljubi odločili za boj na sami. doslej. Žal pa bo stanje v ni center, pa tudi vloge radia strani partizanov proti skup- Druga pripomba, ki jo imamo okolju vedno odvisno od Kranj za upravljanje takega nemu sovražniku. V Angliji so na prispevek, se nanaša na ravnanja ljudi. Od tega ali bo centra nimamo. Če je vaše se izšolali predvsem za zveze željo "Naj bo naslednje leto, novinarka Darinka Sedej ali javno pismo razumeti kot in napade v ozadju, nato kot 50. obletnica zmage nad tir- kdo dru„ odpeljal smeti na vlogo, potem je to kaj nena-padalci pristajali v partizans- anstvom, tudi njihova." Do- odpad ali pa jflj odvrgel v vaden način posredovanja kem zaledju in se kot partiza- bronamermm županom je tu bližnjem divjem odlagališču, vloge za aktiviranje danes ni borili proti okupatorju, spodrsnilo. Zmaga zavezni- Zeleni nismo komunalno zaprtega poslopja. Ne na-Ceprav so konec vojne priča- kov v drugi svetovni vojni podjetje, da bi pobirali smeti zadnje ste še pred nekaj kali kot častniki NOV in bih velja v svetu za zmago nad za drugimi, ali da bi opravljali dnevi tudi vi osebno nastopa-t ljudi, raTunTenTTrti^SZ oblikovani, pa "jim m vse to tiranstvom. Toda za nas Slov- posle vodnih, lovskih, ribiš- li v vlogi kandidata za župani sredinsko politiko nt rnr,? nit Pomagalom njihov pns- ence zmaga partizanov v kiht gradbenih, gozdarskih na, pri tem pa stališča svoje \rnem pa sposobno^ kit Pevek \)>ojni ie bil razvred- okviru zaveznikov, ni bila inšpektorjev, lovcev in polica- stranke (SDSS) v javnem %lrnatepriplaliraS 7 1945 n°bena Zmaga nad tiranst- jev Vedno pa smo se, se in se pismu niste pojasnili. \prebivalr/7„,} ■ Z m do P°mladi 1946 so, razen vom, marveč absolutna bomo prizadevali da bodo f/^^pTtZn^1! red,kiH' ^.ir^i rešilo ZMAGA TIRANIJE. Padal- ^^^SS^dZle dl ^sicermladinnZkuTeTnoli g°°a TS*'7"^' lZg?t brez Cl> LZa *■*! ^ opravičeno bro in korektno. \tik, kakršen ste tepa nf^ i', sledu Neuradno in šušljaje se zahteva rehabilitacija, so Zeleni Kranja smo že leta J sme početi ve' da so bdl razglašeni za žrtve boljševističnega nasilja, d< Članek ki\t* a- 11 angleške vohune, karprepros- žrtve brezobzirne tiranije, v 1991 v kranjski skupščini i odgovor In g°-objaviU kot to pomeni izdajalce svojega kateri je boljševistična oblast podali predlog odloka za i glede' nnltm°}e 0Pozonlo naroda. To je pošastna obsod- izpeljala slovenski holokavst. zaščito ruševca in ostalih iJGreeca il hZiaCl}e ubogega ba in krivica". Župani pri- Primorski padalci so nespor- ogroženih živalskih vrst na j m \c 011 verjetno pisan morskih občin zaključujejo, no žrtve zmage. Zmage nosil- področju občine, ki je bil tudi čimprej ------— . f zakaj je oviralo stranko Zele nih Slovenije pri predvolil-sf nem boju. "1 Zeleni Slovenije d' Vane GoSnik predsednik Zeleni Kranja Alenka Likozar ;tj Spoštovani ^ predsednik i LDS Tržič, $ Tone Horvatič S spoštovanjem! Jelko Kacin, minister [ZA USPEŠEN POSEL Zelo dobro razumem mlade ljudi, radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS GLASOV KAŽIPOT 3 Obvestila Tek in hoja na smučeh Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da bo tudi letos organiziralo tečaj teka in hoje na smučeh. Tečaj bo dvakrat tedensko, vodil ga bo Gašper Kordež. Zbor bo ob torkih in petkih ob 10. uri ob cesti, ki pelje od Delavskega mostu proti Šenčurju in sicer na križišču te ceste s poljsko potjo, ki gre mimo pokopališča. Prireditve škofja Loka - V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri vodila uro pravljic Marija Lebar. Večer z diapozitivi škofja Loka - Foto kino klub A. Ažbe prireja v četrtek, 5. januarja, ob 17.30 predvajanje diapozitivov na temo škofja Loka in okolica. Ob tej priložnosti bodo tudi podelili priznanja Planinskega društva Škofja Loka, sekcija Kranjska Gora. Po stezah partizanske Jelovice V okviru 38. prireditve "Po stezah partizanske Jelovice" - Dražgoše 95, bodo ob 53. obletnici draŽ-goške bitke organizirane naslednje športne in kulturne prireditve: sreda, 4. januarja, bo v dopoldanskem času v Kamniku regijsko tekmovanje kegljavcev upokojencev za pokal "Dražgoše 95", v četrtek, 5. januarja, bo v popold-naksem času v Železnikih tekmovanje kegljačev podjetij in upokojencev za pokal "Dražgoše 95", v četrtek, 5. januarja, bo ob 13. uri v gostišču "Pri Danilu" v Retečah razgovor predsednika ZZB in udeležencev NOB Slovenije z živečimi borci Cankarjevega bataljona, v petek, 6. januarja, bo ob 18. uri v kinodvorani Sora na Cešnjici v Železnikih koncert Partizanskega pevskega zbora in Pihalne godbe Alples, v soboto, 7. januarja, bo na Pokljuki 24. odprto prvenstvo v patruljnem teku enot TO Republike Slovenije z mednarodno udeležbo. V okviru prireditve bodo organizir- ani tudi množični spominski rekreativni pohodi v Dražgoše: šestnajsti tradicionalni pohod "Po poti Cankarjevega bataljona" bo potekal na relaciji Pasja ravan -Sopotnica - Topolje - Lajše -Dražgoše in se bo začel 7. januarja ob 24. uri, pohod "Po poti Ko krškega odreda" bo na relaciji Kranj - Podblica - Draž- Boše, oz. čepulje - Mohor -ražgoše, pohod "Po poti Gorenjskega odreda" bo na relaciji Kropa - Jamnik - Dražgoše, pohod "Po poti škofjeloškega odreda" na relaciji Selca - Kališče - Dražgoše in Cešnjica - Rudno - Dražgoše, pohod kolesarjev rekreativcev (z gorskimi kolesi) pa bo na relaciji Kropa - Jamnik -Dražgoše, Cešnjica - Rudno -Dražgoše in Nemilje - Podblica -Dražgoše. Vsi pohodi so načrtovani tako, da naj bi pohodniki prišli v Dražgoše v nedeljo, 8. januarja, do11. ure, koder bo ob 12. uri Osrednja slovesnost pri spomeniku draž-goski bitki. Na prireditvi bo vse zbrane pozdravil predsednik Odbora za organizacijo prireditev Po stezah partizanske Jelovice Zdrav-ko Krvina, slavnostni govor bo imel predsednik Sveta LDS dr. Dimitrij Rupel. Sledil bo kulturni program. Prireditev bo povezoval novinar in dramski igralec Jože Logar. Gledališče 3 Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, ob 19.30 ponovili komedijo Kadar mačke ni doma - za abonma rumeni, konto in izven. • V četrtek, 5. januarja, ob 19.30 bodo komedijo ponovili za abonma zeleni, konto in izven. GORENJSKA MED PRAZNIKI AMZS - Na AMZS so v teh prazničnih dneh na cestah opravili 24 vlek in 14-krat nudili pomoči. GASILCI - Gasilci po Gorenjskem od petka do danes na srečo niso imeli pretiranega dela. Kranjski so na Drulovki pogasili dimnik, ki je vžgal v naselju blokov, posledice piromanstva Ea so reševali na Savski cesti, jer je nekdo zakuril kar vrtno uto. Tokrat se požigu kontejnerja ni mogel upreti nekdo na ulici Gorenjskega odreda. Gasilci so odpirali vrata na Drulovki in na Trgu Prešernovih brigad, zapirali pa so jih v OŠ Simon Jenko, saj so neznani "učenci" na vsak način hoteli imeti pouk tudi med prazniki. V Žirovskem vrhu pa je nekdo z avtomobilom zgrešil cesto in gasilci so mu ?omagali na (ne)varno cestišče, cseniški gasilci so tokrat ubili dve muhi na mah. V Gledališču Tone Čufar, kjer so imeli med predstavo gledališko stražo, so mimogrede pogasili še kontejner, ki je "Kar naenkrat začel goreti" za gledališčem. Opravili so tudi prevoz pitne vode v Prihode. GORENJSKI DOJENČKI - Precej nejevoljni, ker bodo za novo leto in za rojstni dan verjetno dobivali samo eno danlo, bodo v prihodnjih letih dojenčki, ki so se med prazniki rodili v kranjski porodnišnici (seveda tudi v jeseniški, vendar bomo o njihovem številu poročali naslednjič). Deklic se je rodilo 12, dečkov pa sedem in izmed njih sta dva dosegla rekorda. Najlažji je tehtal 2800 gramov, najtežji pa kar 4.450 gramov. Begunje - V galeriji Avsenik bo v petek, ob 18. uri otvoritev razstave Trofeje iz Namibije. Razstavo je v sodelovanju z ADUS Savana, zastopstvo za lov v Namibiji, zasnoval in postavil Loški muzej Škofja Loka. o EKONOMSKA 3 POKLICIH223-111 o OBISKALI o VAS BOMO v v GORENJSKE ŽIČNICE Praznična odjuga je pobrala precej snega tudi po gorenjskih smučiščih ter ustavila žičnice na Starem vrhu in na Kobli. Vendar pa bodo na Kobli predvidoma danes žičnice spet pognali, saj so snežni topovi ves ta teden puhali na proge umetni sneg. Na Krvavcu je 10 cm novega snega na 20 cm podlage, obratujejo dvosedežnica Tiha dolina, Njivice in otroški vlečnici. V Kranjski Gori in Podkorenu obratujejo vse žičnice, za smučarje je zaprta le PIS proga, ki jo pripravljajo za tekmo. Dež je sicer pobral nekaj starega snega, vendar je naletel tudi nov, tako da je smuka ugodna. Žičnice normalno obratujejo tudi na Zelenici, kjer je od 20 do 60 cm snega. Na Voglu se da smučati, vendar pa so nekatere proge zaprte. • H. J. RIF TV - video - AUDIO CD Pioiveo? marantz SOKT1T JMhb KEF UBL jama I GORENJE 51 TTX 45.990 SIT SONY E-180 630 SIT SONY UX-60 280 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKlifiANjr ZVOĆNiKOV, HI - Fl KOMPONENT >.H SUFmOUNP SISTFMA. ODPHTO S O 9 H DO 1 2 M IN OD 16.h DO 1 U * OB SOBO I AH OD 9 h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055_ -irrmrt Naša ponudba tudi v letu 1994 MALi OGLASI DO 10 BESED - BREZPLAČNO V Gorenjskem glasu boste Vaše male oglase lahko objavljali brezplačno, če nam boste tekst oglasa v obsegu največ 10 besed poslali na oštevilčenem kuponu iz časopisa. Kupon nam lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno v malooglasno sluibo na ZOISOVI 1 v Kranju. Po telefonu brezplačnih malih oglasov ne sprejemamo, ravno tako naša ponudba ne velja, ie je mali oglas daljši od 10 besed, ie želite objavo "pod šifro" oz. "naslov v oglasnem oddelku" -takšne oglase zaračunamo po ceniku malooglasnlh storitev, ki so za naročnike Gorenjskega glasa 20 odstotkov nižje! Ko vpisujete Vaš tekst v kupon, ne pozabite v obseg največ 10 besed vključiti celotnega besedila, ki naj bi bilo objavljeno (v obseg največ 10 besed vštevamo tudi objavo podatka, kako interesenti z Vami vzpostavijo kontakt, torej Vašega naslova ali telefona, ki naj bo objavljen!). Na telefon 064/223-444 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi l smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure. Izrežite In pošljite na: GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ —^<-— Ime in priimek, naslov : _ O Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu HALS, HALE, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. PVROLI, d. o. o. Tekstilna proizvodnja in prodaja Polica 19, Naklo KMEČKI STROJ KIDRIČEVA 26, TEL: 634-805 Godešič53, tel.:631-497 NAKUPOVALNI IZLET KOLESA USISTEM MODELI 95 PRODAJNI CENTER STARI DVOR Kidričeva 26, tel.:634-800 Fax: 634-810 REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel 212-367, 211-142 TV-HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE MALI OGLASI m 223-444 Nedelja, 8.1.95 po 22. uri SILVESTROVANJE za gostince in glasbenike TRIO MORE APARATI STROJI NAKLADALKO silazno Mengele 290 Quatro novejšo, prodam. O061/375-168 12 Ugodno prodam kombinirani ŠTEDILNIK (4e t 2 p). ©632-876 15 nRAKTOR FENOT W 24 po delih poceni prodam. 0 57-937 29 COMMODORE 64 z vsemi priključki ugodno prodam. 1B623-175 37 PANASONIC- telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV »632- 59 5 28116 IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole ter fakultete. ©332-613 Oblačila za vso družinol Zelo ugodne cene za vse izdelke iz lastne Broizvodnje, kot so termovelur, brezrokavniki, bunde, smučarske lače, trenirke, ž. bluze, jakne... Možnost plačila na več čekov, odlog plačila ter 5 % popust na gotovino. Odprto od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel.: 064/47-499 Največja izbira traktorjev: ZETOR, FIAT, SAME, DEUTZ, kmetijske mehanizacije: SIP, CREINA, TAJFUN, BORI, RIKO, strojev iz uvoza: BCS, GASPARDO, MASCHIO, DURANTE, CARAON, rezervnih delov: ZETOR, BCS, CREINA, TAJFUN, SIP, CERJAK, akumulatorjev, antifriza, olja, kardanov, traktorskih gum, krmil, krmilnih dodatkov, žit, semen, repromateriala itd. PALMANOVA, 18. 1., MADŽARSKA - LENTI, 19. 1. Rozman, tel.: 064/712-247, 715-249 Ugodna novoletna ponudba gorskih koles po predsezonskih cenah. USISTEM, Prebačevo 51, Kranj, tel.: (064)331-542. Odprto: pon.-pet: 12. -19. ure, sobota: 8. -12. ure. Akcijska ponudba po ugodnih cenah, ALU Lestve, ročna in električna? orodja, pr. KOVČEK ORODJA - 100 kosov samo 6.990, barvni TV -VOYAGER 51 crn/TTX 48.900, oljni gorilec JOANNES AZ-3 54.000, črpalka GRUNFOS 1"9.990, jedilni pribor - 49 kosov 9.990 parni likalniki MOLINEX že od 4.733 dalje. VABLJENI! ^331-339 DOSTAVA PIZZ OO 9 DO 23. URE VSAK DAN BTV 37 cm POLOG: BTV 37 cm, TTX POLOG: BTV 51 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX POLOG: BTV 63 cm, TTX, stereo POLOG: BTV 72 cm, TTX, stereo POLOG: VCR 2 glavi, VPS POLOG: VCR 4 glave, VPS POLOG: VCR 4 glave, HIFI stereo POLOG: HIFI stolp MAX 335 2x20W POLOG: HIFI stolp MAX 360 2x40W POLOG: HIFI stolp MAX 460 2x60W POLOG: HIFI stolp MAX 477 2x60W POLOG: HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: HIFI stolp SCM 9100 2 x 60 W POLOG RADIOKASETOF. RCD 1230, CD POLOG 15.630 in 11 16.858 in 11 20.000 in 11 33.000 in 11 40.700 in 11 42.000 in 11 17.300 in 11 20.000 in 11 25.483 in 11 19.815 in 11 22.300 in 11 31.256 in 11 35.296 in 11 18.800 in 11 : 31.500 in 11 9.300 in 11 xpo 3.310 SIT x po 3.576 SIT x po 4.257 SIT x po 7.024 SIT x po 8.634 SITI x po 8.939 SIT x po 3.674 SIT x po 4.340 SIT' x po 5.406 SIT x po 4.200 SIT x po 4.738 SIT x po 6.630 SP x po 7.487 Sr x po 3.998 SIT x po 6.691 SIT x po 1.971 SIT MHM d.o.o. SLUŠNI APARATI IN TEHNIČNI PRIPOMOČKI 61000 LJUBLJANA, DRENIKOVA 24 Te/.; 061/558-046; fax: 061/159-53-09 Ali imate težave s sluhom? Lahko jih odpravite, kajti firma ASIS, d.o.o., vam nudi naslednje storitve: - brezplačen preizkus sluha - brezplačen preizkus vrhunskih slušnih aparatov - servis in čiščenje slušnih aparatov - čiščenje ušesnih vložkov in izdelava novih Naše storitve lahko koristite v KRANJU: PETEK, dne 6. 1. 1995, od 10. do 13. ure in PETEK, dne 20. 1. 1995, od 11. do 13. ure v prostorih MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA SLUŠNO PRIZADETIH KRANJ, Glavni trg 20 in na JESENICAH v prostorih društva invalidov v PETEK, dne 6. 1. 1995, od 14. do 16. ure PETEK, dne 20. 1. 1995, od 14. do 16. ure. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak dan od 9. do 17. ure na sedežu firme ASIS, d.o.o., Drenikova 24, Ljubljana ali po telefonu 061 -558-046. VSEM STRANKAM ŽELIMO SREČNO 1995 PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV "hubou spotm fflov mnm aomu1 QMI vam nudi: - enostavno doziranje ob menjavi olja - do 160.000 km zaščite - do 90% manjšo obrabo motorja - povprečno 7,3% večjo moč motorja • povprečno 5% manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu radio triglav 96 MHz VERT1GO d.o.o., Mestni trg 27, Škofja LoM tel./fax: 064/623-087 1 §11 §: KUPIM PAJKA za seno, širina 2,5 ali do 3,60 m in dovredno sejalnico za koruzo znamke Olt, kupim. ©061/375-168 n Nove ali dobro ohranjene TEKAŠKE SMUČARSKE ČEVLJE Nordik Nora 75 mm visoke št. 44 10,5 ali 11, kupim. ©78-338_23 Kupim TELETA do 3. tednov, lahko črno beli. B 733-121_« Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, B221-037 ali 47-534 24222 Kupim karambolirano vozilo od letnika 1988 dalje. S 633-032 28930 Panasonic SATELITSKI sistemi" Amstrad" 3.99 *OVW^I-C>^ TV IN RADIJSKI PROGRAMI NASTAVLJENI KANALI ZA ASTROJD GARANCIJA, OBROKI Z MONTAŽO SAMO O OY * SISTEMI ZA VEČ STRANK* ♦VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK SK.IjOKA, GODESiC 125 TEL: 064 633-425 STORITVE VARSTVO Iščem varstvo za 2.5 starega fantka in enoletno deklico. ©312-285 b VOZILA SERVIS Z ORIGINALNIMI DOJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TROOVINA - SERVIS Uprav« tal: 064 222 668 hu 064 222 667 UU8UANA.tet/faic:061 159 0 232 KRANJ. tel/fOK.: 064 222 160 OBLAČILA Prodam krzneni PLAŠČ (perzijaner). ©328-720 4 OSTALO Poceni prodam PIKADO, staro 6 mesecev. 041-282 6 POSESTI KOMBI PREVOZI vseh vrst tovora do 1500 kg. 0215-211_24 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. ©331-199 27 MUNCHEN - prevozi za manjše skupine do 7 oseb! Prijave ©82-104 KOVINSKE ZAŠČITNE in okrasne mreže za kletna okna izdelujemo! ©82-104_ 3i SERVIS TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. ©329-886 27365 OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike* ©211-140_2751« SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV! ©332-053, mobitel 0609/ 624-731 27527 Popravljam PRALNE STROJE. ©7 1 4-46 5 28458 STANOVANJA MAMICA z dvema otrokoma vzame v najem stanovanje v Tržiču ali okolici. ©51-816 7 1 -sobno STANOVANJE s kabinetom, I. nadstropje, balkon, v Kranju, prodam. ©061/551-431 13 Oddam ogrevano in opremljeno sobo ženski. Strahinj 112, Naklo ie Na Bledu ali Radovljici kupimo STANOVANJE do 50.000 DEM, lahko tudi starejše. Šifra: DOMAČINI 21 Slovenska družina pomaga starejšim v zameno za stanovanje. B 47-246 Prodam lepo ohranjen GOLF B, letnik 1990, 5 p, prvi lastnik. ©312-255_1 Prodam DAEVVOO RACER GSI, metalno modre mika barve, star eno leto. B 738-917 9 Prodam R 4, letnik 1984. Podbrezje 155, Duplje 16 Prodam Z 101, letnik 1986. Šubic, Za jezom 5, Tržič 28 Zaposlimo dekle pripravnico ali priučeno za strežbo v gostinskem lokalu. S691-215 20 Iščemo PRODAJALCE za prodajo novege tehničnega izdelka, dobre provizije, zaželjen prevoz. B 312-430 _« Honorarno zaposlimo KV KOZMETIČARKO in več urejenih in komunikativnih žensk s sredno izobrazbo za pomoč. B 329-683 «1 Gostišče Zatrnik zaposli SNAŽILKO. B 725-088_" Iščemo dekle ali fanta za delo v strežbi. Šifra: PETRA 28949 ŽIVALI PRODAJA • ODKUP rabljenih vod in [komisijska prodaja AVTO • HIR Gelhard, tel.0647217-528. po 20. uri 064/32&-659 Ne ponujamo idealov, ampak podporo pri izpolnitvi ciljev. Pokliči 064/332-686. V najem oddam 1 ha obdelovalne ZEMLJE z gospodarskim poslopjem. Strahinj 112, Naklo_19 60 arov GOZDA in PAŠNIKA blizu Vranskega prodam. B58-463 34 PRIREDITVE TRIO igra za ohceti, v lokalih, ob obletnicah, po želji vsak dan. ©731- 28947 a RAZNO PRODAM Prodam LESENE GARAŽNE VRATA (220x110), kuppersbusch, korenje, črno redkev. ©061/841-059 33 ŠPORT Tomos VLEČNICO z dvema vrvema po 300 m, poceni prodam. © 311-359 se V SPOMIN 31. decembra so minila štiri leta, odkar nam je kruta usoda iz našega objema nenadoma iztrgala ljubljenega malega TILENČKA Hvala vam, ki z nami delite svež spomin in nam s prižiganjem svečk na njegovem grobku pomagate premagovati veliko bolečino. TIM, GIZELA IN BRACO ZAHVALA V družinskem krogu smo se dne 20. decembra 1994 poslovili od drage mame MARIJE AŽMAN Hvala dr. Demšarjevi, dr. Mulejevi in ostalemu osebju v jeseniški bolnišnici, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste nam izrazili sožalje in darovali cvetje. VSI NJENI Bitnje, Preddvor, Škofja Loka, Ljubljana, december 1994 Prodam mlado KRAVO s teletom. ©214-632_M KRAVO simentalko, pašno 8 mesecev, brejo prodam. ©57-937 25 Prodam SRNASTO KOZO. 354 29 KLOBASE in meso ali PRAŠIČA domače krmljenega, prodam. ©65-452_35 DOMAČI PIŠČANCI, zaklani po naročilu, cena 400 SIT/kg ali živi po 250 SIT/kg. Suhadole 12. Komenda, ©061/841-375 28916 Prodam meso mlade KRAVE. ©217-062 28951 Prodam Z 101 letnik 1983, dvoje vrat, reg. potekla v decembru. D 326-674_38 Prodam R 4 letnik 1984, reg. do 8/ 1995, cena po dogovoru. © 401-249 39___ PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 28646 Prodam Z 101, letnik 1985 in kvalitetno izdelane smetnjake. Kve-der, Predoslje 132, ©241-128 28887 Prodam GOLF DIESEL, letnik 1988, prevoženih 100.000 km, šibedah, kljuka. Tenetiše 52, Golnik 28898 ZAPOSLITVE Nudim delo v strežbi. ©41-282 s ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče in dedi VINKO BREZAR roj. 9. decembra 1917 Pokopali smo ga v ponedeljek, 2. januarja 1995, v krogu družine in prijateljev na pokopališču v Tržiču. Žalujoči: žena Anica, sin Vinko in hčerka Anka za družinama Tržič, Kranj, 2. januarja 1995 V SPOMIN Ni bitja, ki bi v nič razpalo! Kar večno je, je v vseh ostalo, naj osrečuje te njih bit! In bit je večna: v njej so sile zaklade iive ohranile, ki zdaj vesolja so nakit. (Goethe) 1. januarja je minilo drugo leto, odkar nas je zapustila naša draga CILKA BLAŽ roj. Petrič Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in Še danes obiskujete njen grob. VSI NJENI Cerklje, Kranj, 1. januarja 1995 ZAHVALA Žalostni so dnevi naši, ker zapustila si nas ti, v hiši je praznina, a v srcih naših bolečina. 18. decembra nas je mnogo prezgodaj, v 26. letu starosti zapustila naša draga hčerka, sestra in teta DARINKA - DARJA TRILAR iz Drulovke Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavkam in sodelavcem Iskre Števci EMECO za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke m zaigrano Tišino ter sodelavcem za poslovilne besede. Najlepša hvala sosedoma Alojzu in Kristini Intihar za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mami, ati, brat Jože in sestra Anka z družino Drulovka, Luže 1994 ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, babice ANE ARH se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Hvala pevcem za ubrano petje in g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Sonce prag domač obseva, iarek išče tvoj obraz, • a ie leto dni mineva, kar odšel si ti od nas. Ob grobu tvojem postojimo, ti tole, svečke podarimo, naš dom pa prazen je in tih, ker tebe več med nami ni, da skupaj, kot včasih bi bili. 2. januarja mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče JOŽE ZLATE Bd. Gregorčev ata iz Praš vala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI V Prašah, 2. januarja 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA BENEDIKA p.d. Mežnarjevega Joža s Šmarjetne se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki so našemu očetu izkazali poslednjo čast, mu darovali cvetje in sveče in ga spremili k večnemu počitku. Posebna zahvala velja dr. Jerajevi za njeno plemenito skrb v času očetove bolezni in dr. Javorniku za vso pomoč. Hvala nekdanjim sodelavcem Tekstilindusa, obrat kalorična centrala, sodelavcem ETP Kranj, Elektro Gorenjske Kranj in Iskra Tel Kranj. Hvala duhovnikoma za opravljeni pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem iz Stražišča za lepo petje. Žalujoči: žena Angela, sinova Janez in Joža ter hčerki Mid in Zorka z družinami Stražišče, 28. decembra 1994 Brutalni napad na znanega zeliščarja Stanka Dežmana iz Gorij Šestnajst ur zvezan na mrazu Stanko Dežman iz Gorij, ki gaje nekdo minuli torek na njegovem domu brutalno napadel, dobro okreva. "Stanko, ali imas kaj za želodec," me je vprašal domačin in takoj sem ga po glasu spoznal. Nato me je napadel in zvezal!" Jesenice, 3. januarja - Znani gorjans-ki zeliščar, Stanko Dežman,Vahtarjev Stanko po domače ali Čebelca, kot mu pravijo domačini, je bil v torek, 27. decembra, okoli 18. ure, na svojem domu v Grabnu v Spodnjih Gorjah žrtev brutalnega napada. Priljubljeni Stanko, ki po komaj verjetnem okrutnem napadu moškega, zdaj okreva v jeseniški bolnišnici, bo 13. marca letos praznoval svoj 90. rojstni dan. Stanka Dežmana smo na kirurškem oddelku jeseniške bolnišnice obiskali na Silvestrovo. Stanko kljub bolečinam - zlom dveh reber, poškodbe glave in čeljusti, podplutbe, odrgnine in podhladitev - ni izgubil svojega prirojenega in nalezljivega smisla za humor in je pripovedoval povsem zbrano in prisebno. "V torek proti večeru je bilo, ko je nekdo potrkal na vrata: Stanko, daj mi nekaj za želodec! Tako me boli!'4 Sprva sploh nisem hotel odpreti in sem odvrnil: "Pridi jutri!" A je vztrajal: "Res me tako boli, odpri!" In sem mu, butelj neumni, odprl!" pravi Stanko. "Zagrabil me je, mi prelepil usta! S špago me je vsega zvezal! Tako me je bolelo! Potem je pa še okno odprl! In tam sem bil v sobi, tak, v srajci, celih šestnajt ur! Naslednjega dne me je našel poštar Janko..." Pa ste ga prepoznali, Stanko? "Seveda sem ga prepoznal! Že po glasu sem vedel, kdo je! In mu tudi nisem najprej hotel odpreti!" Je kaj govoril, ko vas je napadel? "Nič več potlej ni govoril! Eno masko ali kaj je imel čez oči! Škoda, da ga nisem vsaj opraskal, a ga nisem Stanko Dežman v jeseniški bolnišnici: po brutalnem napadu Stanko dobro okreva, čeprav govori še vedno težko. -• Foto: J. Pelko mogel, saj je močnejši od mene! Roke pa sem mu videl: ni imel rokavic." Ko nam Stanko pove ime napadalca, za katerega je trdno prepričan, da ga je prepoznal in da sploh ni nobene druge možnosti, da ne bi bil ta in nihče drug, povprašamo: Vas je napadel, pretepel in zvezal zaradi političnih nasprotij? Ste se kdaj o politiki sporekla? "Ne. Kaj se bova midva o politiki sporekla!" Sta ga kdaj jezili? "Kje pa! Jaz se razjezim samo zaradi žgancev. Če niso zabeljeni..." Kljub temu da je Stanko hudo poškodovan in težko govori, ga ne zapušča smisel za humor. Ko smo bili pri njem, ga je obiskal direktor Alpskega letalskega centra Lesce. Povedal je: "S Stankom smo bili zmenjeni, da na njegov 90. rojstni dan skoči s padalom." Bi skočili, Stanko? "Seveda bi; in seveda bom, če se bom pozdravil. A bo po vsem tem kar težko... Vem samo to, da vsega tega ne bi preživel, če ne bi bil v življenju že toliko pretrpel. Šestnajst ur na mrazu in zvezan!" Stanka je prejšnji dan v jeseniški bolnišnici obiskal tudi njegov prijatelj pevec Andrej Šifrer. "Res sem ga bil vesel, Šifrerja; Andrej se je zelo razjezil, ko je videl, kaj se mi je zgodilo..." Potem, ko so domnevnega napadalca, domačina, kriminalisti preizkusili z detektorjem laži, zanj niso odredili pripora. Stanko: "Naj govori policistom kar že hoče, da je bil tedaj v Ljubljani ali kjerkoli že, jaz vem, da je bil on, saj sem ga ja takoj po glasu spoznal!" Proti osumljencu so podali kazensko ovadbo pri temeljnem javnem tožilstvu, motiv brutalnega napada na 90-letnega Stanka Dežmana pa uradno še ni znan. • D. Sedej Vsak teden ena srečna družina več Žrebal je dedek Mraz Kranj, 3. januarja - Da dedek Mraz ne obdaruje sami otrok, je dokazal pred novim letom, ko se je s sanmi pripelje v naše uredništvo, kot za šalo preskočil okrog 30 stopnic in si znašel v našem uredništvu v drugem nadstropju. Izžrebal ji naslov Sp. Bitnje 15, Žabnica. Samo nasmehnil se nam je ii in ie odhitel deliti srečo in darila drugam. Naslov smo natl tako kot vsak torek objavili na srednjih straneh naseli časopisa, nato pa samo še nestrpno čakali, kdo nas bt poklical. Telefon v uredništvu sicer neprestano zvoni, toda eden izmed klicel ie v torek dopoldne je bil tudi klic gospi Milke Lebar, ki na tem naslovu stanuje. Nagrade se je seveda zelo razveselila in nam povedala, da nas je poklicala, /• preden ji je poštar prinesel Gorenjski glas, kajti sosed jo je i srečnem dobitku obvestil ie zjutraj. Gospa Milka je naši naročnica ie od vsega začetka, redno rešuje kriianke, venda pa pravi, da do sedaj še nikoli ni dobila nagrade. Prepričan smo, da je sreča, ki se ji je tokrat nasmehnila, napoved še v& veselih in srečnih dogodkov v novem letu. Gospa Milka, n Gorenjskem glasu vam iskreno čestitamo in ielimo še veliki zdravlja in veselja! • L. Čolnar, K. Stroj Dolgoletna sekretarka tržiške občinske skupščine Zaenkrat še ni predala ključev pisarne Tržič, 2. januarja - "V torek, 3. Januarja 1995, ne grem vec na delo, ampak bom odnesla samo ključe pisarne na občino. Novi tajnik Andrej Žitnik Je sicer obljubil, da bo prišel ponje, a ga doslej ni bilo," je po telefonu povedala Nika Perko, ki je do konca decembra 1994 opravljala naloge sekretarke SO Tržič. Prejšnja občinska komisija za volitve in imenovanja je decembra lani izdala odločbe vsem funkcionarjem v občini o prenehanju mandata s 1. januarjem 1995. Glede na to je sekretarka Perkova pričakovala, da utegne po 18 letih dela v tajništvu tržiške občine ostati brez službe. Njena pričakovanja so se potrdila po prvi seji novega občinske- ga sveta v Tržiču 21. decert bra, ko so za novega tajnik imenovah' 33-letnega podiel nika z Raven v Tržiču Andrt ja Žitnika, predsednik' tržiškega odbora Slovensk nacionalne stranke. Z njif je bila dogovorjena, da b prišel po ključe tajniške p1 same, a so to ni zgodilo. Zaf bo morala prvi dan po pral nikih sama na občino, vendl tokrat ne več v služb«! Zaenkrat še ne ve, kaj & delala v prihodnje; na sre& tako zanjo kot za drug funkcionarje ne ugasnejo prj vice iz zakona o delovni razmerjih še tri mesece. Ttf predsednik prejšnjega izvil nega sveta Frančišek Megf se bo verjetno moral sprija niti s čakanjem na se/nai* brezposelnih do svoje upok1 jitve. • S. Saje 700 let župnije v Sori Sora, 2. januarja - Koordinacijski odbor za pripravo obeležitve 700-letnice župnije Sora je na novinarski konferenci pred kratkim predstavil načrt prireditev v čast temu visokemu ljubileju. Prireditve so se začele 26. decembra, na dan svetega Štefana, zaščitnika Sorske župnije, in bodo potekale skozi vse leto do naslednjega Štefanovega dne. Repertoar prireditev je zelo širok, saj zaobsega tako glasbene koncerte, likovne razstave, kot tudi športne dejavnosti. Največji projekt v okviru tega praznovanja bo vsekakor uprizoritev Finžgarje-vega romana Pod svobodnim soncem po literarni predlogi Jerneja Novaka, ki naj bi svojo krstno uprizoritev dočakala v začetku septembra. Celotna izbira programa je izredno premišljena in nudi današnje aktualizirano gledanje skozi zgodovino župnije in slovenstva nasploh. Praznovanje visokega ljubileja pa ima tudi svoj simbolni pomen. Župnijo Sora so v trinajstem stoletju ustanovili oglejski patriarhi na meji posestev Freisinških škofov. Fara je dolga stoletja predstavljala branik slovenstva pred nemškim vplivom Freisin-gov, saj so oglejski sem pošiljali le duhovnike, ki so bili Slovenci ali so znali govoriti slovensko. V dolgi zgodovini je v župniji službovalo kar precej znanih Slovencev, med katerimi sta najpomembnejša Valentin Vodnik in Fran Šaleški Finžgar. Prav Finžgar je dal za časa svojega duhovniškega službovanja kraju precejšen pečat, saj tod ni deloval le kot dušni pastir, temveč tudi kot literat in gospodarstvenik. Na vasi je vpeljal zadružno življenje, ki je temeljilo na Krekovem programu, prav tako je bil precej en njegov prispevek pri ustanovitvi strojne zadruge ter še posebej vodne zadruge, ki deluje še danes. Zato ni naključje, da jedro prireditev predstavlja uprizoritev treh njegovih del: obnovitev lanske uspešnice Divji lovec, Verige in krstna uprizoritev romana Pod svobodnim soncem. Ta projekt je delo tako vaščanov amaterjev kot tudi profesionalnih gledališčnikov. Prizorišče bo postavljeno na travnik pred cerkvijo, sam ambient pa omogoča fabulativno razgibano predstavo, kar ustreza naravi teksta. Prav tako zanimiva bo uprizoritev Verige, ki se bo že po tradiciji odigrala s pravo verigo na dvorišču, kjer se je zgodba resnično dogajala. Obeležitev praznika župnije bo potekala tako na cerkvenem kot tudi posvetnem nivoju, saj je župnija v svoji zgodovini skoraj ves čas združevala oba pola. Nova občina Medvode bo prireditev skušala izkoristiti za svojo širšo promocijo, tako na kulturnem kot turističnem področju. Prav v ta namen pa bi se po zamisli etnologa dr. Janeza Bogataja lahko izkoristil srednjeveški pihani kozarec, najden pri prenovi cerkve na Jeprci. Prozoren kozarec z tenkim modrim robom bi kot replika, ki bi jo bilo možno kupili (le) v tem okolju, predstavljal lep spominek, poleg tega pa potrditev, da se tudi naši kraji lahko pohvalijo z bogato rokodelsko tradicijo. Prav to pa bo dokumentiral zbornik, namenjen predstavitvi zgodovine tega okoliša, ki bo izšel že v kratkem. • Uroš Špehar Spoštovanim naročnicam, cenjenim naročnikom Gorenjskega glasa 0 celoletni naročnini 1995 i Ker smo na leljo naročnic oz. naročnikov Gorenjskega glasa pred dvema letoma uvedli moinost plačila celoletne naročnine z dodatnim naročniškim popustom in drugimi ugodnostmi, se Vas je kar nekaj tisoč odločilo za takšno obliko poslovnega sodelovanja. In marsikoga je ie prejšnji mesec zaskrbelo, kako bo s celoletno naročnino v letu 1995, zato je bilo veliko telefonskih klicev v našo naročniško sluibo in tovrstnih vprašanj. Ker vemo, da je decembra več (in preveč) drugih stroškov, bo tudi letos časa za plačilo celoletne naročnine dovolj, rok pa primeren. Torej: tudi za leto 1995 je moino naročnino Gorenjskega glasa poravnati s plačilom celoletne naročnine v skupnem znesku 7.200 SIT. Plačilo bo razdeljeno na dva obroka (podobno kot lani), vendar bomo letos popravili lanskoletno napako, ko smo roka plačil preveč stisnili in ste se nekateri zaradi tega jezili na nas. Prvi obrok celoletne naročnine bo plačljiv februarja, drugi marca 1995. Razlika v primerjavi s trimesečnimi plačili (ki rednim plačnikom dajejo 20-odstotni naročniški popust), je dodatnih 10 odstotkov na celoletno plačilo + dodatne ugodnosti pri Glasovih izletih, I editvah itd. (o njih Vas bomo obveščali sf ob razpisih). NAJPOMEMBNEJŠA RAZLIKA: V TIH 1993 IN 1994 SMO VAS POZVALI, NAM SPOROČITE, ČE SE ODLOČATI CELOLETNO NAROČNINO. ZA l\ 1995 JE STVAR NEKOLIKO ENOSi NEJŠA: če ste se lani odločili za ceW plačilo naročnine Gorenjskega glasa, bol* upoštevali kot Vašo odločitev tudi v letu *■ Zato Vam letos ni treba posebej klicati no* 223 -111; razen seveda, če ste od lani do' odločitev spremenili (t.j. za letos pot* ielite obračune po trimesečjih). Telefonski pisno nam tudi sporočite, če se ielite prid* tistim naročnicam in naročnikom Gorenji glasa, ki so se prepričali o finančni ugoP celoletne naročnine - torej, če ielite zo 1995 plačati celoletno naročnino, lanski pa ste jo plačevali po trimesečjih ' travnikom preko bančnega računa. Ce je morda še kakšna nejasnost - po* nas, ob delavnikih med 7. in 15. uro nt telefon 064/223 - 111. RADSOI 31.3 STEttEOi POSLUŠAM VSAK DAN 3831 198