Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SLOVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Gospodarska obnova sveta Posledice svetovne vojne na gospodarskem polju so še danes velike in danes trpi radi njih vsp svetovno gospodarstvo. V nekaterih povojnih letih je kazalo, da se bodo stvari definitivno obrnile na boljše, toda prišla je zadnji dve leti taka gospodarska kriza, ki je doslej kapitalistično gospodarstvo ni poznalo. Kriza je zamajala temelje sedaj vladajočega gospodarskega reda in vrste se poskusi, ki hočejo odpraviti sedanji nered v gospodarstvu z raznimi ukrepi, ki pa ne pomenjajo odstranitve zla pri korenini. Tako smo doživeli po vojni že več konferenc, katerih cilji so bili postavljeni visoko, pa vendar le v maločem doseženi. Sicer je svet sit konferenc, ki mu ne prinašajo vidnih rezultatov, niso jih pa še siti tisti, ki imajo od njih korist, odnosno. ki se jih udeležujejo. Razmere dajejo sicer v marsičem prav pesimistom, toda kljub vsemu moremo ugotoviti, da raste duh solidarnosti med narodi, ki se začenjajo zavedati, da jih more le sodelovanje na najširši podlagi izvleči iz sedanje krize, ki posega globoko tudi v socialno življenje. Tako smo imeli že 1. 1920 finančno konferenco v Bruslju, tej je sledila konferenca v Genovi, ki je bila širša, saj se je je udeležila tudi Rusija. Prvo svetovno gospodarsko konferenco pa smo imeli leta 1927 v Ženevi. Polje dela takih konferenc je tako široko, da je skoro nemogoče podati vsaj kolikortoliko natančno sliko. Za svetovno gospodarsko konferenco v Ženevi je bilo objavljenega toliko materiala, da bi z njimi napolnili številne predale svojih knjižnic. Ker je bilo polje dela nepregledno, zato tudi ni mogoče dati popolne slike o uspehih konference .Gotovo pa je, saj kolikor se da zasledovati po delu finančnega odbora pri Društvu narodov, da je konferenca prinesla veliko novih nasvetov, ki so jih pridno aplicirali v mednarodnem obsegu. Tako moremo vendar govoriti o praktičnih uspehih gospodarskih konferenc, ki so mogoče večje kot uspehi političnih konferenc. Bolj kot kdajkoli preje se opaža sedaj potreba po mednarodnem sodelovanju. Izmenjava dobrin in kapitalov med narodi je padla na minimum, tako da je resno ogrožen v nekaterih državah dosedanji način življenja. Carinske meje se dvigajo. Svetovna trgovina pada in doživljamo največji paradoks moderne dobe, da je na eni strani produkcija vseh važnih dobrin dovolj znatna, da bi krila potrebe, ki dejansko obstojajo, da pa na drugi strani številne mase brezposelnega delavstva, v zadnjem času pa čedalje bolj tudi celokupno kmetijstvo na vsem svetu ne morejo dobiti predmetov ,ki so neobhodno potrebni za življenje. Kavo mečejo v morje, koruzo sežigajo, drugod pa stradajo milijoni, seveda proletarcev . Malo je sončnih žarkov v sedanji dobi. Vendar pa kaže, da prihajamo kljub vsemu počasi naprej. Nova ureditev reparacijskega vprašanja v Lozani, kjer so bili sicer oškodovani interesi naše države, kaže, da se polagoma obrača na bolje. S tem prihajamo do ureditve političnih vprašanj, kar nam je potrebno za ustvaritev zopetnega zaupanja v svetovnem gospodarstvu. Ob tej priliki moramo zopet podčrtati važnost sklepov Banke za mednarodne obračune, ki se je po dostavitvi sklepov lozanske konference izjavila za čimprejšnjo vzpostavitev zlate valuje in omejitev zaprek, ki stoje danes na poti izmenjavi dobrin, dela in kapitala med posameznimi državami. Mnogo držav je sioer sledilo zgledu Anglije v odpravi zlatega standarda, pokazalo pa se je, da tako reševanje gospodarskih vprašanj na valutnem polju ni imelo posebnih uspehov. Kriza v Angliji traja z nezmanjšano silo dalje, kar dokazujejo do-dosedaj objavljeni podatki o produkciji, pasivni trgovinski bilanci, nezaposlenosti itd. Zlasti ne prihaja taka rešitev v poštev pri onih državah, ki so že izkusile dobrote inflacije, odnosno znižanje intervalutarnih tečajev. Tudi ne prihaja ta rešitev v poštev za one države, kjer tvorijo inozemski dol govi občutno breme. Zlasti velja to za nas, saj smo iz nedavno objavljenih podatkov videli, da prevladujejo pri nas inozemski dolgovi, za katerih obrestovanje in amortizacijo rabimo letno nad eno miljardo in četrt Din. Tako se vrača svet nazaj h klasičnim teorijam 0 zlati valuti, seveda v obliki, ki je prilagodena današnjim razmeram. Tako na primer bi bil velik uspeh, če bi nam bodoča svetovna gospodarska konferenca prinesla sklep, po katerem bi vse notne banke sveta znižale odstotek kritja v zlatu za svoje bankovce od sedanje višine na recimo 20 odst. Če kaj takega poskusi samo ena država, bi bilo to težak udarec za njen kredit in valuto, v mednarodnem obsegu pa se da to izvesti brez večjih pretresljajev psihološkega značaja. Da se tudi Anglija misli slejkoprej vrniti k zlati valuti, je dokaz podpis guvernerja Bank of England na izjavi reparacijske banke glede zo-petne uvedbe zlate valute. Še nekaj govori za to, tla Anglija misli na povratek k zlati valuti. Če ne 01 imela 'tega interesa, bi gotovo ne kupovala- zlata- saj je v preteklem polletju zlati zaklad angleške banke narastel za 75 miljonov dolarjev; od 558 milj. dolarjev v začetku leta na 663 miljonov dolarjev konec meseca junija. Ker sta tudi Francija in Amerika, dve ostali finančni velesili sveta, ostali pri zlati valuti, je že omenjena izjava popolnoma razumljiva- O vsem tem in še o ostalih številnih problemih svetovnega gospodarstva bodo razpravljali na sve-lovhi gospodarski konferenci, ki jo je sklicala na jesen angleška vlada v London. Ne dvomimo, da U- __ I___fmfinndarski reci kon- m> Ltx uauacsuji o--r lerenca prinesla praktične rezultate, toda končne Enotna fronta Evrope gotova London, 14. jul. tg. Objava angleško-francoske ga dogovora v poslanski zbornici' je bila pravs senzacija. Dočim vidijo optimisti v teni dogovoru nujno skupnost v interesu obnove Evrope, se skeptiki bojijo obnove predvojne antante, ki naj bi bila cena Anglije, plačana Franciji za pristanek k lozauski pogodbi. Drugi glasovi opozarjajo v tem angleško-lrancoskem postopanju na demonstrativno gesto, da s tem pokaže, da so evropski glavni upniki med seboj popolnoma edini in da je sedaj odvisno samo še od Amerike, da se razčisti kompleks vojnih dolgov. S tem se je po angleško-franco6ki zvezi začela priprava enotne fronte Evrope za rešitev vseh vitalnih vprašanj. Vladni listi dobrohotno poročajo o stvari, opo-zicionalni listi in ultrakonservativni pa so nezaup-ni. Socialistični »Daily Herald« opozarja, da pomeni povratek k staremu sistemu posebnih zvez, ki je povzročil svetovno vojno, največjo reakcijo. Za združitev držav v vprašanju vojnih dolgov nasproti Ameriki je bi! izbran napačen trenutek. Obenem sporoča »Daily Herald«, da bi bili v Berlinu pripravljeni k pristopu k angleško-francoski antanti pod dvema pogojema: če Nemčiji s tem pristopom ne bi bilo potrebno odreči se svoji zahtevi po enaki oborožitvi in če Nemčija s svojim pristopom ne bi bila postavljena v skupno fronto dolžnikov proti Ameriki. Zunanji urad je prejel dovoljenje raznih držav, ki so podpisale lozanski gentlemen agremen, da se objavi. Domneva se, da se bo to zgodilo po pristanku vseh držav v obliki bele knjige, kateri bo pridejano pismo nemškega državnega kanclerja, s katerim soglaša s pogodbo. Tudi italija soglaša Rim, 14. jul. tg. Uradno se sporoča, da je italijanska vlada naročila svojemu poslaniku v Londonu, da obvesti Foreign Office, da Italija rada pristaja na angleško iniciativo za evropsko zaupno pogodbo. »Tribuna« izraža upanje, da bo imela ta pogodba večji uspeh, kakor njene prednice. Danes je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom Mussolinija, na kateri so soglasno j odobrili delo italijanske delegacije na lozanski | konferenci. O seji je bil izdan komunike, ki ugotavlja, da lozanska pogodba virtualno oprošča Nemčijo reparacijskih dolžnosti. Opozarja se na to, da bi v primeru, če bi se lozanska pogodba ne ratificirala, zopet stopil v veljavo oni pravni položaj, ki je nastal po haaškem dogovoru fc 1. 1930. Lozanski sklepi potrjujejo »vezo med Reparacijami in vojnimi dolgovi in pomenijo prvo etapo za njihovo končno črtanje. Razen tega se je s to pogodbo ustvaril potrebni predpogoj ta uspešno sodelovanje vseh držav na monetarnem, finančnem in gospodarskem polju. Amerika neugodno presenečena Newyork, 14. jul. tg. Ameriški kongres je i rezervo in z nezaupanjem vrel v rednost anglesko- francosko antanto. Hearstovi listi izjavljajo razburjeno, da so evropske velesile v Lozani igrale dogovorjeno igro. Obnova te autante pomeni ustvaritev evropske fronte proti ameriškim Združenim državam. Tudi Nemčija nezadovoljna Berlin, 14. julija, ž. Francosko-britanski pakt zaupanja je deloval senzacionelno na tukajšnje politične kroge. Z uradne strani ni mogoče dobiti nobenih izjav, dokler ni znan tekst tega sporazuma, ki je bil snoči dostavljen nemškemu poslaniku v Londonu. Ko bo Nemčijn navedeni sporazum proučila, bo najbrž zahtevala od ene ali druge strani pojasnilo glede vseh vprašanj, zlasti pa glede razorožitve. Tudi tisk se v svojih komentarjih drži zelo rezervirano. Odkrito nezadovoljnost izraža edino desničarski tisk. Zanimivo je pisanje »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki priporoča, da Nemčija ostane hladnokrvna, čeprav la pakt predstavlja neko posebno okolnosl v mednarodni politiki. Nemčija se mora vprašati, kaj je prav za prav dovedlo Francijo in Veliko Britanijo do sklenitve tega pakta, ko se je vendar v Lozani delalo na sklenitvi konzultativnega pakta. Kaj je dovedlo Francijo in Veliko Britanijo do tega, da še bolj poslabšata položaj nemške državne vlade ravno ob ča«u nezaslišane in strašne volivne horbe, ni mogoče razumeti. Popoln polom komunističnega puča v Belgiji Sporazum med socialističnimi in katoliškimi delavci Bruselj, 14. jul. V stavki rudarjev in kovinarjev je nastal važen, preokret, ker se je med katoliškimi in socialističnimi organizacijami dosegel sporazum o skupnem postopanju. Za pomirjenje v deželi je bil s tem storjen velik korak naprej, ker je v katoliških in socialističnih organizacijah včlanjena ogromna večina belgijskega delavstva. Obe organizaciji bosta lahko pomirjevalno vplivali na delavstvo in skupno nastopili proti divjanju komunistov, ki je prineslo delavstvu samo škodo. Na drugi strani pa je po sporazumu med tema dvema strokovnima zvezama položaj delavstva ugodnejši, ker zdaj obe organizaciji skupno branita njegove interese proti delodajalcem, ki so doslej skušali pri vsaki stavki izrabiti nasprotja med delavstvom. Vse kaže, da pride med delavci in delodajalci V najkrajšem času do sporazuma. Delavci zahtevajo, da se vsi odpuščeni tovariši sprejmejo zopet na delo in da se delo enakomerno razdeli med vse delavštvr -.dalje zahtevajo, da se vprašanje plač uredi d "i. iktobra. Vlada je energično posegla v spor, ki ga rešuje posebno razsodišče. Minister dela Huymans je člane razsodišča opozoril, da bo vlada pripravila načrt za smotreno organizacijo rudnikov, če se bo delavstvu omogočilo zvišanje plač. Predstavniki delavstva in delodajalcev so podpisali sporazum, na podlagi katerega se vprašanje znižanja plač odloži do 1. novembra, in se delavstvo ne reducira ter se delo uredi po turnu-sih, tako da ne bo nobena plast delavstva zapostavljena. Iz listin, ki jih je vlada zaplenila pri komnni-stib in so bile prečitane v zbornici, je razvidno, da so komunistično vstajo organizirali inozemski komunisti. Načrti so bili baje skovani v mestu Lille. Francoski komunist Devvet je vodil vstajo. V Bruslju je prišlo na nekem trgu do spopada med stavkujočimi in policijo. Pri tem so bile 4 osebe težko ranjene, med njimi en policijski agent in neki otrok. Vlada predlagala diktaturo Bruselj, 14. julija, ž. Policijska preiskava je ugotovila, da je bila komunistična zarota zelo velikopotezna Policija je prejela večje število voditeljev te zarote. Čuje se, da je na čelu komunistične zarote voditelj francoskih komunistov Cachin. Komunisti v Belgiji so hoteli izkoristiti stavko, da vržejo sedanji režim in uvedejo tako zvano diktaturo proletariata. Svoje zaupnike so imeli po vsej Belgiji. Bruselj, 14. julija, ž. Vlada je umaknila svoj predlog, da se da kralju v času letnih počitnic izredno pooblastilo. Proti predlogu so se uprle vse stranke obenem i vladno stranko, ker so smatrale, da bi bila s tem uvedena diktatura. Ministrskemu predsedniku ni preostalo nič drugega, kakor da predlog umakne. Bolgarsko-Ualijansko prijateljstvo Belgrad, 14. jul. 1. V bolgarskem pristanišču Varni se, kakor znano, že nekaj dni nahaja eska-dra italijanskega vojnega brodovja pod vodstvom križarke »Quarto« in pod vrhovnim poveljstvom admirala di Marina. Veličastnih manifestacij ob prihodu italijanskega vojnega brodovja v Varni se je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi iz vse pokrajine. Italijansko brodovje so prišli pozdravit poleg kralja številni predstavniki državnih oblasti in mnogi člani sobranja. Bolgarsko časopisje navdušeno nadaljuje komentiranje in proslavljanje prihoda italijanskega brodovja in ga smatra kot izraz vedno večjega in vedno bolj iskrenega prijateljstva med obema državama. »Že desetletja se bori Bolgarija za svobodo in za priznanje enakopravnosti, toda danes lahko reče, da ni več tako osamljena, ker stoji za njo velika prijateljica Italija,« tako piše današnji »Izgre-ve«. Dolžnost bolgarskega naroda bo, da vse vezt, ki ga združujejo z Italijo, ne sme samo obdržati, ampak da jih še pomnoži z novimi, zlasti na kulturnem polju ter s tem, da bo svojo mladino pošiljala na italijanska vseučilišča. »Pladno« pa pristavlja v svojem komentarju o obisku italijanskega brodovja, »da bi morebiti te manifestacije ne izpadle tako veličastno, ako bi evropske države pravično vpoštevale vitalne potrebe bolgarskega naroda.« Davi je obiskal italijansko admiralsko ladjo kralj Boris sam, ki je bil izredno slovesno sprejet. vat« Krvava volivna borba v Nemčiji Berlin, 14.. julija, ž Ob priliki demonstracij, ki so jih priredili antifašisti,. je prišlo na zapadu Berlina do izredno težkih spopadov. Obhod anti-fašistov se je končal šele takrat, ko so narodni socialisti pričeli streljati na zadnje vrste sprevoda. Počilo je 8 strelov in na cesti obležalo težko ranjenih 7 oseb. Od teh sta dve umrli v bolnišnici. Na ta način znaša število žrtev meščanske vojne v Nemčiji že nad sto. Do podobnih spopadov je prišlo tudi v Ncukiilnu, kjer so narodni socialisti ra nili več oseb, od katerih sta dve umrli. Policiji je uspelo vspostaviti red. Ob dveh je prišlo do novih poti iz sedanje krize, ki ima globlje korenine, gotovo ne bo pokazala. Temeljita izprememba sedanjih gospodarskih razmer je mogoča le v zgraditvi novega gospodarstva na načelih krščanske pravičnosti. t1— spopadov med komunisti in narodnimi socialisti. Z obeh strani je padlo več strelov, vendar pa ni bil nihče ranjen. Policija je prijela nekega narodnega narodnega socialista, ki je bil oborožen kar i dvema revolverjema. Monakovo, 14. julija, ž. Adolf Hitler poleti jutri z letalom skozi Nemčijo, kjer bo imel v času volivne borbe nad 50 agitacijskih zborovanj. Macdonaid težko zbolel London, 14. jul. ž. Ministrski predsednik Mac Donald je težko obolel. Zdravniki so mu svetovali, da ostane v postelji in bo najbrže odšel na I4dnev-! ni dopust. Dunajska vremenska napovefi: Hladno zapad-no vreme. Zagrebika vremenska napoved: Oblačnost bo še naraščala in vreme se bo naibrz« poslabšalo. Proslava francoskega narodnega praznika Belgrad, 14. julija. 1. Francoski narodni praznik 14. julija se je tu proslavil na svečan način. Francoska kolonija se je najprej zbrala v cerkvi francoskih patrov asumpcioriistov k slovesni službi božji, katero je daroval superior Bellard. Ob 11 dopoldne pa se je začel sprejem na francoskem poslaništvu, raz katerega je vihrala velika francoska trobojnica. Med prvimi je prispel na francosko poslaništvo prvi adjutant Nj. Vel. kralja, general Ječmenič, da v imenu jugoslovanskega vladarja čestita francoskemu poslaniku. Takoj za njim se je vpisal v knjigo in izrazil svoje čestitke v imenu vlade Bogdan deftič, zunanji minister. Od diplomatskih predstavnikov so se poklonili Franciji papežki nuncij Pellegrinctti, romunski poslanik Gu-ranescu, belgijski poslanik grol Romre, španski poslanik grof Torios in odpravniki ostalih poslanstev v Belgradu. Med gosti so bili še guverner Narodne banke Bajloni, belgrajski župan dr. Petrovič, rek tor univerze dr. Petkovič, poveljnik mesta Bel-giada general Tomič, zastopniki raznih francoskih ustanov in podjetij v Jugoslaviji ter ogromno število francoskih prijateljev in bivših francoskih dijakov. Poslanik N a g g i a r je vsakega osebno pozdravil ter po končanih čestitkah zbral vso družbo okrog sebe in jo nagovoril v lepem intimnem govoru: »Francozje so že star narod s starimi navadami. Mi radi jasno mislimo in jasno govorimo. Mi smo od latinskega genija podedovali ljubezen do prave preciznosti. Nam sicer včasih očitajo, da se preveč držimo prava, toda ako je res, da Francija vztraja pri svojih pravicah, ki so vedno jasne, potem je res tudi to, da je vedno vztrajala pri pravicah v korist drugih narodov, predvsem onih, ki so njeni prijatelji.« Obrnivši se k predstavnikom francoske kolonije je predsednik nadaljeval: »Vi ste moja družina, jaz pa sem vaš oče. Druge družine tukaj nimam, zato smatram vas za svoje otroke, vi pa smatrajte to hišo za svojo, oziroma za hišo svojega očeta. Meni je ljubo, če postanete Jugoslovani v Jugoslaviji, ker vem, da Jugoslovani v Franciji postanejo po srcu Francozi.« Francoski poslanik je nato povabil udelcžence k zakuski. Fašistični teror tudi v Romuniji pod krinko antisemitizma Belgrad, 14. julija. 1. Iz Bukarešte javljajo, da se je začela volivna borba z vso srditostjo. Pred vsem je treha pokazati na nenaden pojav tako imenovanih železnih gard, ki so se razpredle po vsej državi in vršijo propagando ter so si stavile predvsem za nalogo, da uničijo vpliv .tudov na svobodno izražanje narodne volje. Železne garde delu-lujejo zlasti v severnih delih države, v Rukovini, Moldaviji in liesarabiji, kjer se nahaja razmeroma največ Judov. Državne oblasti so ponekod bile preslabe, da bi mogle obvarovati Jude pred nasiljem železne garde, ki brez usmiljenja udira r hiše in pretepa uglednejše in premožnejše .Tude po ulicah ter seje strah med prebivalstvom, grozeč z novimi nasilji prot.i vsakemu, ki bi si upal dati svoj glas le za enega Juda, ali pa za stranko, v kateri so Judje. Ker voditelji železne garde pokreta nič več ne obvladajo, so se dogodili že žalostni slučaji, da so bile nekatere hiše izropane in zažgane, tako da se zdi, da «e zbirajo v organizaciji železne garde, ki se ponosno naziva nacionalisti!*,i.i. najslabši narodni elementi. Od vseh strani že prihajajo protesti proti razgrajanju teh razhnjnikov. »Adeverul« poziva vlado, naj zaščiti svobodne volitve, kajti narod, ki ni hotel prenašati diktature prof. Jorge, tudi ne ho prenašal diktature pouličnega rokovnjaštva. PLEMENIT KRALI Lizbona. 14. julija. AA. Cmrli hivši kralj Ma-noel je zapustil vse svoje imetje, ki ga cenijo na kakih sto milijonov, Foriugalski. Tudi Anglija je navezana na svet Pred konferenco angleškega imperija v Ottawi — Sedem ministrov v angleški delegaciji r I ondon, 14. julija. Po kratkih poročilih, ki sta |ih podala v spodnji zbornici MacDonald in Cham-berlain o lozanskeni sporazumu, in po komentar-jih, ki so jih povzročile te izjave, se angleška jav-nos ne zanima več toliko za vprašanje reparacij in medzavezniških dolgov kakor za bližnjo konference v Ottavvi. Gotovo še ni bilo mednarodnega zborovala, na katerega bi bila Anglija poslala kar 7 ministrov, kakor zdaj na gospodarsko konferenco vsega angleškega imperija, ki se prične 21. t. m v glavnem mestu Kanade. Včeraj je odplul iz Southamptona kanadski parnik »Empress of Bri-tain, z angleško delegacijo proti Kanadi. Delegacijo vodi minister Baldvvin, njemu ob strani stoji 6 drugih ministrov, finančni minister Chamberlain, kolonijalni minister Thomas, nadalje ministri za vojno, trgovino in kmetijstvo. Skupno šteje delegacija s pomožnim osebjem okoli 100 ljudi. Vlada je dala instalirati na ladjo več telefonskih brez-ičnih aparatov, tako da so ministri lahko stalno v stiku z londonom. Pred odhodom delegacije je Baldv ina sprejel v posebni avdijenci sam kralj. Konferenca v Ottawi ni zgodovinskega pomena samo za angleški imperij, temveč za ves svet. Popoln fsasko razorožit-vene konference Ženeva. 14. julija /. Zaključno sejo pr\ega dela razoro/itvene konference so morali odgo-diti. Poleg dosedanjih težkoč so se naenkrat pojavile še nove, tako da v političnih krogih že računajo s popolnim neuspehom razorožitvene konference, kar že danes odkrito priznavajo. Danes so prišli * Ženevo angleški zunanji minister sir John Simon, Herbert Samuel in Lon-dondetnv. ki so lakoj po prihodu proučili \se priprave za nadaljevanje dela ženevske konference. Med tem pa so ameriški delegati jasno in odločno izjavili, »la >o \si dosedanji predlogi nepopolni. Pozneje so predstavniki takoimeno-vanih osmih srednjih držav prišli k angleškemu delegatu in ga prosil i. da se v zaključni protokol vpišejo tudi drugi sklepi, /lasti sklep o prepovedi bombardiranja iz /raka na civilno prebivalstvo. Tudi predstavniki južno-nmeriških držav so sporočili svoje želje, tekom popol-Inevn pa bodo isto storili zastopniki Italije iu Nemčije. Zaradi nastalih težkoč je zaključim Reja prvega dela razoro/itvene konference oo-godena do srede prihodnjega tedna. Velika vročina po vsej Evropi Berlin. 14. julija. AA. Velika vročina, ki je r.adnje dni vladala skoraj po 'sej Nemčiji, jc zdaj tavladala tudi po ostali Srednji Evropi. Teihpcra-•ura io bila i če raj skoraj povsod nad 80 stopinj, po-'nckod celo :(7 stopinj. Predsnočnjim so je na Berlin izlila nevihta, ki pa ni ozračja nič ohladila, .lavna kopališča v okolici llerlina so prenapolnjena; v njih ilada vročina okoli 2(i stopinj. Iz ziipaduo Nemčije poročajo a hudih nevihtah. Slovesen pogreb Baie Praga. 14. jul. tg. Danes popoldne je bil potreb tovarnarja Bate in njegovega pilota Krouče-Promethee . Tradicionalna vojaška svečanost na Invalidski esplanadi je sestajala letos sartlo iz navadnega' defileja čet in ni bilo revije v pravem pomenu besede. Kljub temu je vladalo praznično razpoloženje. Pet minut po devetih je prispel v odprtem avtomobilu predsednik republike Lebrun v spremstvu Paula Bon-rourja. Ogromna množica ljudstva jc predsednika burno pozdravljala. Po končanem dcKIeju jc množica navdušeno aklamirala g. Herriotu. ki je takrat odhajal iz zunanjega: ministrstva. Iz učiteljske službe Belgrad,. 14, julija. 1. Premeščeni. so: Terdina Jožica iz meščanske, šole na osnovno, šolo v Ljubljani, Venca j? S.lavica za učiteljico osnovne šole v Mariboru, Babič Ferdinand za učitelja osnovne šole v Mariboru. Napredovali, so iz 9. v 8...polož. skupino: Brbežnik 'Jožica, učiteljica v Ljubljani; AiiČin Hil-da. Ig pri Ljubljani; Stuhn Franc, Ponikva; Kun-stelj Anka. Žužemberk; Ivamenšek Valerija, Sv. Križ pri Šmarjah; Gobolič Peter, Jesenice; Vider Marija. Zagorje pri Ptuju; Cvetko Ivan, Maribor; Erker Danica. Dol. Knštelj; SEiladjvCrnko Viktorija, Sv. Rok; Ogrizek Marija, Pristava pri Šmarjah; Bregant Angela, Št. Janž pri-Slovenjgradcu;. Bulo-vec Marija, Srednja vas; Ogrin Miroslav, št. Peter pri Novem mestu; Belehar. Anton,.Tržič; Serajnik Zmagoslava, Ptuj; Živko Alojzij, Poljčane; Pauser Josipina. Čadram; Povh Maks, Sv. Kunigunda; Bitenc Vlasta, Rune pri Ptuju; Gostinčar Vida, Dvorska vas;.Tomažič Maks, Guštanj; Cotnian Alojzij, Radeče; .Jenčič. Nada, Mala nedelja; Gojnik Ivanka, Žiri; Fajan Rudolf, Sostro; Benedičič Janko, Zeleni, tog; Oblak Rozalija, Žleznik; P.erhavc Silvester, Studenec-Ig; Remšker Franc, Preserje; Riihar Rafaeli Trbovlje; Jelič Mercedes, Moste; Jenko. Amalija. Vampa vas; Jelušič Marija, Laško; Gajšek Stanko, Senovo;.Tonija. Ana,-Jesenice; Pre-ce Justina, Koprivnica.pri Šmarjah; Domanik Drago, Mežica; Rade j Kristina, Senovo P.ri Brežicah; hertelj Ana, Negovo; Drofenik Štefanija," Stranice in Predam Drago,' Št. Andraž.pri Ptuju.. Napačni manever Cherb-ourg. I !., jul. ž. Preiskava jc. ugotovila, da se jc francoska, podmornica Promotliec« potopila vsled napačnega .manevriranja, vsled česar jo u»da z največjo naglico tidrla v notranjost podmornice ter poškodovala najvažnejšo stroje, kar jo povzročilo potop. godbami z drugimi državami. »Daily Herald opozarja angleško dclcgacijo, naj ne pozabi, da gospodarski nacionalizem dovede do gospodarske vojne. Prebivalstvo angleških kolonij ne more konsumirati vseh industrijskih izdelkov angleškega kraljestva, kakor ne more to kupiti vseh kmetijskih pridelkov dominijonov. Tudi Anglija je odvisna od inozemskih tržišč. Poleg tega so Angleži investirali ogromne kapitale v drugih državah, in te ne bodo v stanu vračati posojil, ako ne bodo mogle prodajati svojega blaga, Ne sme Sri pa tudi prezreti dejstvo, da se je Kanada razvila s pomočjo ameriškega, torej ne angleškega kapitala. »News Chronicle« trdi, da bi bila konferenca ena sama velika šala, ako bi imela namen zapreti angleški imperij z visokimi carinami. Njena glavna naloga mora biti ta, da da Anglija z znižanjem medsebojnih carin zgled drugim in da izjavi, da je pripravljena skleniti pogodbe na tej podlagi tudi z drugimi državami. Po mnenju tega lista bo sporazum med posameznimi deželami angleškega imperija temu koristen edino v slučaju, da bo koristen tudi ostalemu svetu. Visoke carine nič ne pomagajo London, 14. jul. Objava statistike angleške trgovinske bilance za mesec junij dokazuje, da se angleška trgovina z inozemstvom ni izboljšala. Vrednost uvoza znaša 57,517.501 funtov šterlingov, kar znači narastek za 1,782.157 funtov v primeri z mesecem majem, vrednost izvoza pa znaša 29 milj. 723.517 funtov šterlingov, kar pomeni 473.467 funtov šterlingov manj nego v preteklem ' mesecu. Ta statistika je povzročila obširne komentarje tako v inozemskem kakor v angleškem časopisju samem. Večina je mnenja, da ta statistika dokazuje, da devalutacija šterlinga ni nič vplivala na zvišanje britanskega eksporta. Tudi zvišanje carine na tuje blago ni imelo zaželjenega efekta. Narodni ekonomi pravijo, da zvišanje carine ugodno vpliva samo na gotove meje, ako noče država naravnost prepovedati vsak uvoz sploh, da zboljša svojo trgovinsko bilanco, kar bi bilo seveda absurdno in čisto nemogoče. To se potrjuje tudi po pravkar objavljeni statistiki, ki nam pokazuje, da se je uvoz iz inozemstva v Anglijo povečal, namesto da bi se zmanjšal, kakor so upali zagovorniki visokih carin, Kljub temu pa je angleški finančni minister Chamberlain na tozadevno vprašanje v zboraici odgovoril, da se vlada vsaj v doglednem času nikakor ne misli vrniti k zlati pariteti. Dunaj, 14. julija. AA. Včeraj popoldne je prispel semkaj novi jugoslovanski poslanik Djordje Nastasijevič. Na postaji ga je sprejel poslanik Jurišič z vsem osebjem poslaništva. Obenem je prišel na Dunaj tudi novi vojaški odposlanec na Dunaju Todor M i 1 i č e v i č , ki ga je prav tako pozdravil poslanik Momčilo Jurišič z osehjem poslaništva Pariz, 14. jul. AA. Iz Moskve poročajo, da sta letalca Matlern in Oriffing odletela proti Berlinu. Nwyork, 14. jul. ž. Velika požarna katastrofa je izbruhnila snoči na izletišču newyorških prebivalcev v Conny-Islandu. Vsled močnega vetra se je vihar zelo hitro razširil in so plamena Irenotuo objela dve veliki kopališči. Vsi newyorški gasilci so bili alarmirani. Požar je gledalo nad sto tisoč ljudi. Gasilci so morali porušiti nekaj hiš, da so na ta način ogenj lokalizirali. Ker kopalci niso mogli rešiti svojih oblek, so tisoči odhajali domov v kopalnih oblekah in plaščih, Kliriug s Švico. Švicarska narodna banka objavlja -zopet podatke o kliringu med našo državo in Švico. V dobi od 30. junija do 7. juliju so znašala plačila pri naši Narodni banki 126.949 frankov, plačila pri švicarski narodni banki, ki so bila porabljena za švicarske izvoznike, so znašala 107.754 frankov. Zato so se dobroimetja švicarskih izvoznikov povečala za 19.195 frankov in znašajo sedaj 1,897.385 frankov. Nadalje je bilo izvoznih terjatev prijavljenih še 44.552 in so s tem te terjatve na-rastle na 3,227.062 frankov. Skupno znašajo torej švicarske terjatve, katere je treba obračunati po stanju od 7. julija, 5,124.447 frankov. Dočim *o znašale švicarske terjatve 30. junija samo 5,000.700 frankov. Banra d' ttnlia. Iz bilance za konec junija ,1932 je razvidno, da je v primeri z decembrom lani zlati zaklad banke naraste) od 5.626.3 na 5.663.8 milj. lir. Istočasno pa so v še večji meri padle devize od 2.170.2 na 1.419.7 milj. lir. Zato se je tudi odstotek kritja zmanjšal od 54.5% na 53.2%. Obtok bankovcev je v tej dobi padel od 14.294.8 na 13.0342. milijonov lir. Inozemski kapital v Švici. V švicarskem parlamentu so bili obelodanjeni zanimivi podatki o naložbah inozemskega kapitala v Švici. Računa se, da je sedaj v Švici 5—(i miljard inozemskega kapitala, od teh 2—3 miljarde frankov kratkoročnih kapitalov. Švicarsko naložbe kapitala v inozemstvu pa obsegajo vsoto 12 miljard frankov, od teh 4—5 miljard kratkoročno. Pred vojno so znašale naložba švicarskega kapitala v inozemstvu 7 miljard, naložbe inozemstva v Švici pa 2 miljardi. Švica ima dovolj zlata za izplačilo teh kratkoročnih kapitalov in lahko poveča svoj obtok bankovcev, ki znaša danes 1.5 miljarde frankov, na 6 miljard. VIII, redna glavna škuščina Zveze industrijccv se vrši v petek 1.5, t., m. ob 15 popoldne v veliki dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Na dnevnem redu je poleg proračuna in računskega zaključka ter drugih običajnih točk poročilo o poslovanju Zveze industrijcev ter poročilo o gospodarskem stanju in o potrebah naše. industrije,. Nadalje se bo razpravlialo in sklepalo o preureditvi Zveze industrijcev v obvezno organizacijo industrije po novem obrtnem zakonu ter o spremembi pravil radi prilagoditve določbam obrtnega zakona. V neizmerni žalosti naznanjamo, da je gospa Josipina Krajnc posestnica danes 13. julija ob 14 mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v petek 15. julija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala na dan pogreba in ob osmini. Nova cerkev pri Vojniku,. 13vjyl. 1932;. ŽALUJOČI OSTALI. Maribor, 14. julija. Njegov korak na življenjski poti je zastal; zastal je kakor je zastal premnogim, ki so iz proklet-stva vojnih let prinesli s seboj neslutene kali pre-rane smrti. Davi na dan sv. Bonaventure ob eni zjutraj je nehalo biti njegovo zlato srce zgoraj na prijaznem gričku v Peklu pri Poljčanah v poslednjem objemu tako drage matere in očeta, v sredi molitve vseh dragih mu znancev in prijateljev, ki niso slutili, da bo tako hitro konec dragocenega in plemenitega življenja. Še v torek zjutraj je bil ves čvrst, vesel in dobre volje v razgovoru s svojim dobrim prijateljem poljčanskim župnikom in duh. svetnikom Alojzijem Cilenškom. Po daritvi svete maše se je podal domov in zunaj na vrtu bral »Slovenca-', ko nenadoma zaslišita oče in mati, ki sta bila v hiši, neki ropot. Mati je takoj stopila ven in videla na tleh ležečega svojega ljubljenega sina; tihe in jedva slišne so bile njegove besede. Sledila je agonija in davi ob eni je potem, ko se je za trenutek s čudovito bistrim pogledom ozrl na V6e, ki so stali okoli postelje, vzel slovo od tuaemskega življenja, komaj 44 let star, v najlepši moški dobi svojega življenja in sredi najlepšega razcveta svojega poklicncga dejstvovanja kot profesor verouka na tukajšnji klasični gimnaziji. Ves Maribor je globoko pretresla vest o njegovi nenadni smrti. Podlegel je možganski kapi, ki je neusmiljeno strla njegove življenjske moči. Njegova smrt je vsekala globoke rane vsem njegovim prijateljem in znancem, prav posebno pa je zaskelela neštevilne dijake, ki jim je bil učitelj in vzgojitelj. Prav tako je povzročila njegova smrt tudi globoke vrzeli v društvenem in gospodarskem življenju v Mariboru, kateremu je posvečal rajni profesor vse svoje moči. Profesor Rezman je bil markantna duhovniška osebnost, prvovrsten kulturni in gospodarski delavec v Mariboru, čigar ime ostane trajno zapisano v analih zgodovine našega severnega slovenskega štajerskega ljudstva. Rojen je bil v Poljčanah 12. jun. 1888. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Mariboru. Deloval je kot kaplan v Ljutomeru, nato kot komi vikar v Mariboru. Med svetovno vojno je bil poklican za vojaškega kurata. Izredno naporna vojaška služba, ki jo je izvrševal z največjo dušno, pastirsko vnemo, mu je pridobila visoko vojaško odlikovanje, obenem pa mu je vsekala tudi kal bolezni, ki je ni nikdar več popolnoma zatrl. Po svetovni vojni je opravljal še nekaj let službo stolnega kaplana in kateheta na meščanski šoli, nato bil imenovan za profesorja verouka na klasični pa ga je 1. 1925 doletelo častno odlikovanje, da je gimnaziji v Mariboru kot naslednik slavnega profesorja dr. Medveda. Na tem mestu je razvil vse svoje sposobnosti svoje plemenite osebnosti. Bil je vzoren profesor svojim dijakom. Ni jim bil samo učitelj, ampak pravi oče. Neštetim revnim dijakom je oskrbel hrano pri dobrih ljudeh, jih podpiral z lastnimi sredstvi, tako da ni bilo osebe, ki bi zastonj potrkala na njegovo radodarno srce. Profesorjem na gimnaziji je bil iskren tovariš, tako da ga je ves profesorski zbor iz dna duše vzljubil. Pa ne samo v šoli, ampak tudi zunaj šole je -▼rezala njegova delavna osebnost globoke brazde V versko-socialno življenje Maribora in vse lavan-tipske škofije. Ves čas svojega profesorskega življenja se je vneto brigal za dijaške organizacije. Dijakom je vedno odločno kazal svetla pota krščanskega svetovnega nazora. Mnoga leta je deloval kot odbornik v bivši orlovski podzvezi v Mariboru in si s svojim neumornim delom, sodelovanjem pri tečajih, mladinskih prosvetnih prireditvah pridobil ne-venljive zasluge za vso štajersko fantovsko mladino. Bil je duša mladinskega dela in mladinskih organizacij. Velike zasluge si je pridobil, da so se izvedli tako sijajno mladinski dnevi 1. 1925, kmečki dnevi 1. 1926 in delavski dnevi 1. 1927. Vsa vna-nja organizacija teh velikanskih nastopov je bila v njegovih rokah. Bil je izreden organizatoričen talent. Veliko je pripomogel, da se je pridobilo novo letno telovadišče na Livadi. Bogato udejstvo-vanje pokojnega profesorja se. ni omejevalo samo na prosvetno polje, segalo je tudi na gospodarstvo. Rezman je bil glavni steber Krekove posojilnice in med ustanovitelji cvetoče vinarske zadruge. V zasebnem življenju je bil ljubezniv in vesel značaj, v dejstvovanju pa energičen in odločen. Številen je bil krog njegovih prijateljev, posebno nežne vezi pa so ga družile z njegovimi starši. Kot sin-edinec je s celim srcem visel na svojem že 70 letnem očetu in 70 letni materi, ki imata malo posestvice v Poljčanah. Vsake počitnice je hitel k njima v Poljčane in prebil ves prosti čas v okrilju domačega doma. Kakor otrok se je vedno veselil na ta čas. Tudi letos je z velikimi nadami, da bo v naročju domačega rojstnega doma osvežil svoje propadajoče moči, hitel domov v Poljčane. Žal, ni ozdravel. Neusmiljena smrt je na tem domu pretrgala nit njegovega plodonosnega življenja. Velik i'olivni proces v Bihaču Na obtožni klopi sedi 70 obtožencev, ki so nasilno preprečili volitve in do smrti pretepli člana volivne komisije Bihač, 13. julija. Danes ob pol devetih dopoldne se je pred velikim senatom bihaškega okrožnega sodišča začela glavna razprava proti Hasanu Miljkoviču in 70 tovarišem, ki so obtoženi, da so zagrešili zločin proti življenju, državni oblasti ter javnemu miru in redu. Razprava se vrši v dvorani kina »Balkanc, v kateri je napravljen poseben oder, na katerem sede člani senata, državni tožilec, zagovorniki in časnikarji, j 20 obloženih je v preiskovalnem zaporu. En obtoženec ni prišel k razpravi in je sodišče postopanje proti njemu izločilo. Prič je povabljenih okrog 100 in bo razprava trajala It dni. To je največji proces, ki se je doslej vršil pred bihaškim sodiščem. Obtožence je privedlo v dvorano osem orožnikov. Na čelu obtožencev je Hasan Miljkovič. Predsednik senata je ugotovit, da imajo vsi obtoženci zagovornike in je začel z generalijami obtožencev. Prvi je prišel na vrsto ltasan Miljkovič. Na vprašanje predsednika odgovarja, da je rojen v Veliki Kladuši. 41 let star. oče šestih otrok, premoženja ima 100.000 Din. še ni bil kaznovan in je sedaj prvič v preiskovalnem zaporu. Ko je predsednik končal z generalijami vseh 70 navzočnih obtožencev, je državni tožilec bral obtožnico, ki obsega 53 s strojem pisanih slrani. Dogodek opisuje obtožnica takole: Ob priliki volitve narodnih poslancev v novembru 1931 sta kandidirala za okraj Cazin Hasan Toromanovič, občinski načelnik v Cazinu. in Suljo Suljič. banski svetnik iz Ljušine. okraj Bos. Krupa. V Vel. Kladuši je bil med pristaši okrajnega kandidata Suliča najvažnejši obtoženi Hasan Miljkovič. ki je kot bivši narodni poslanec imel v mestu velik vpliv. Obloženi Miloš Krivočuka k: je bil pristaš Toromanoviča in velik nasprotnik Hasana Miljko-viča, je deloval na to. da hi kandidat Hasan Toromanovič dobil na volišču v Vel. Kladuši večino glasov, ker je dobro znal. da je veliko šlevilo volivcev pod vplivom Ila?ana Miljkoviča, ki bodo glasovali za njegovega kandidata, t. j. za Suljiča. Izkoristil je okoliščino, ker so bili člani volivnega odbora večinoma pristaši Toromanoviča, občinski sta za oko popolnoma enaki. Ena je navadna kava s kofeinom, druga pa kava Hag brez kofeina. Najfinejša, nepotvorjena zrnata kava je kava Hag, toda oproščena mnogim škodljivega kofeina. Okus in aroma kave Hag sta ncprekosljiva. Tndi njena izdatnost Vam nudi popolno zadovoljstvo. Kar kavi Hag manjka, to so mnogim škodljivi učinki ko feina na srce, živce, ledvice in prebavila. In to je njena znatna prednost. Kavo Hag lahko pijete, kolikor le hočete, tudi na turški način pripravljeno ne da bi kdaj trpeli neprijetne, škodljive posledice. Prepričajte se sami, kako odlično prija kava Hag in kako zdrava je. Vsaka dobra trgovina z živili jo ima; tudi v hotelu in kavarni se na željo servira. notar in zapisnikar volivnega odbora Dušan Avda-lovič je bil pa njegov prijatelj in je stanoval pri njem. Nagovarjal ga je, naj sporazumno s predsednikom volivnega odbora dr. Sergijem Mihajlovi-čem vpiše posamezne volivce, ki glasujejo za Suljiča, v spisek volivcev kandidata Toromanoviča. Obtoženi Dušan Avdalovič je na to pristal in se je v tem smislu sporazumel s predsednikom volivnega odbora Mihajlovičem. Glasovanje se je začelo ob 7 zjutraj. V začetku je šlo vse v redu. Ko sta Avdalovič in Mihajlovič videla, da večina volivcev glasuje za Suljiča, je začel Avdalovič zapisovati posamezne volivce, ki so glasovali za Suljiča, v spisek volivcev kandidata Toromanoviča. To so zapazili nekateri volivci in sporočili Hasanu Miljkoviču, ki se je ves čas volitev nahajal na dvorišču občinskega poslopja, v katerem se je vršilo glasovanje. Pri njem so bili številni njegovi pristaši. Cimdelj so trajale volitve, tembolj so se širili glasovi, da se Suljičevi volivci vpisujejo v spisek kandidata Toromanoviča. Ko je Miljkovič okrog treh popoldne videl, da ima kandidat Toromanovič več glasov kakor Suljič, je sklenil s pomočjo svojih pristašev prekiniti volitve in obenem izkoristiti nerazpoloženje svojih pristašev proti občinskemu podnačelniku Savi Babiču, načelniku Salihu Sarajliji in Milošu Krivokuči, ki so bili člani volvnega odbora. Miljkovič je pozval obtoženega Ibra Mrzljaka iz volivnega lokala in mu naročil, naj od predsednika volivnega odbora zahteva vpogled v volivne listine, on (Miljkovič) pa mu bo s svojimi ljudmi pomagal od zunaj. Ko se je Mrzljak vrnil v volivni lokal, je odločno zahteval od predsednika Mihajloviča, naj mu da spisek volivcev, češ, da hoče ljudstvo vedeti, kam so posamezni volivci vpisani. Mihajlovič ga je prosil, naj toliko počaka, da bodo glasovali volivci, ki so na-vzočni. množica pristašev Miljkoviča pa je od zunaj burno zahtevala, da se ji izroče listine. Ko je predsednik videl razpoloženje ljudstva, se je zbal, vzel volivne listine glasovalcev, ki so volili Suljiča, in knjigo za vpisovanje volivcev in je vse to skoz okno izročil množici. Nekateri člani volivnega odbora so pa listino volivcev Toromanoviča vrgli v peč. kjer je zgorela. Ko je Hasan Miljkovič dobil v roke listine in jih pregledal, je izjavil množici, da ni listine glasovalcev za Toromanoviča in da je v listini glasovalcev za Suljiča vpisanih 131 volivcev. Nato je množica burno zahtevala, da se morajo volitve prekiniti. Del množice je obkolil občinsko hišo. drugi so pa šli v volivni lokat in zahtevali listino glasovalcev za Toromanoviča. Kričali so, da ne puste nobenega člana volivnega odhora ven. dokler ne bo najdena ta listina. Razdražena množica je iztrgala iz plota kole, pobirala kamenje in se postavila pred vhod občinske hiše. Ljudje so začeli razbijati šipe in vdrli v vežo. Člani odbora so se zbali in se skušali rešiti. Volivci so pa razbili vrata v volivni lokal in vdrli v sobo. Drugi so vdrli v sobo, kjer je bil nolar Avdalovič. Množica je zahtevala od občinskega podnačelnika Babiča in Avdaloviča. naj ji 'ako j izročita listino j Toromanoviča. Babič. Krivokuča in dr. Mihajlovič so pobegnili na podstrešje. Prva dva sta se skrila na levo stran za dimnik, dr. Mihajlovič je bil pa tako prestrašen, da je izgubil vsako orientacijo in je taval po podstrešju od enega skrivališča do drugega. Ko je množica vdrla v hišo, so se začuli glasovi: »Skrili so se na podstrešje. Listina je sežgana.« Okrog 30 ljudi je s koli, lestvami, kamenjem in opeko hitelo na podstrešje. Razbili so vrata, ki so bila zaklenjena, in začeli iskati Babiča in Krivo-kučo. Ko so ju našli, so šli proti njima. Ta dva sta potegnila revolverja in začela streljati, da'bi preplašila napadalce. Orožniški narednik Hamuka jima je hitel na pomč, pa ga je nekdo udaril z lestvo po glavi, drugi so pa metali kamenje proti skrivališču Babiča in Krivokuče. Ibro Rahmanovič je udaril Babiča z opeko po nosu, njegov brat Čelo pa v desno stran trebuha. Babič je vsled udarcev padel, nakar so ga zgrabili in ga vlekli po stopnicah nizdol. Krivokuči se je posrečilo pobegniti. Ko so Babiča privlekli po stopnicah, so ga potisnili v volivni lokal in zahtevali od njega liato, medtem so ga pa bili s koli, lestvami in drugimi predmeti. V volivnem lokalu je bil dr. Mihajlovič. Bil je nezavesten in so ga pustili v miru. Pozneje se je osvestil, nakar so ga nesli domov. Ko je Hasan Miljkovič videl, da ni mogoče najti liste, je pozval navzoče, naj zapuste občinsko hišo in gredo v park. Tam jim je Miljkovič prebral spisek tistih, ki so bili vpisani, da so glasovali za Suljiča. Nato je pozval, naj dvignejo roke tisti, ki so glasovali za Suljiča, pa niso na listi. Teh se je javilo 60. Nato se je množica razšla domov. Ko je občinski načelnik videl, da so se ljudje razšli, je peljal Babiča domov. Babič je tožil, da ima hude bolečine v trebuhu. Zvečer so ga prepeljali v Karlovec, kjer je umrl v tamkajšnji bolnišnici. Orožniški narednik, ki je dobil udarec po glavi, je šel na pošto in tele-fonično obvestil svoje predpostavljene o vsej stvari. S tem je bilo končano čitanje obtožnice, nakar je predsednik prekinil razpravo. Ljubljana, 14. julija. Danes, malo pred 6 popoldne je v ljubljanski bolnišnici umrl vseučiliški prof. Fran Jesenko Ob smrtni postelji so mu stali zdravniki in so rodniki. Stanjo prof. Jesenka je bilo ves čas, odkar so ga v sredo zjutraj pripeljali v bolnišnico, nespremenjeno resno, vendar so zdravniki še imeli upanje, da ga morda le rešijo. Hopoldne je bil prof. Jesenko še zavesten, popoldne pa se je ie itak resno stanje ponovno zaostrilo in nastopila je agonija. Vsi, ki so ga poznali, ki jim je bil drag prijatelj in ljubezniv znanec, ga bodo spremili na njegovi poslednji poti v soboto ob pol 11. Pogreb pojde od Križa pri Paholetu na poličansko farno pokopališče. Duhovniki se zberejo po prihodu vlakov od severa in juga v hotelu Mahorič pri kolodvoru, ne da bi šli na faro v Poljčane, odkoder sledi skupna pot do omenjenega križa. Po plačilo k Bogu je šel goreč duhovnik, vzgojitelj mladine in zvest sin dobrega slovenskega ljudstva; saj mu je ves čas svojega življenja tako zvesto služil. Globoko žalujočim staršem naše najgloblje in iskreno sožalje! Litija Sejem st. Marjete. V sredo se je vršil tretjič novo vpeljani živinski sejem, na katerega so prignali živinorejci le iz bližnje okolice okoli 100 glav goveje živine, za katero pa je bilo le prav malo zanimanja od strani ljubljanskih mesarjev, katerih je bilo še precej na sejmu. Najboljšo ceno je dosegel znani živinorejec g. Šinkovec p. d. Benkotov iz Jablance, kateremu so plačali par volov 1 kg po 5 Din. Drugače se je pa sukala cena od 3—4.50 Din. pa je bilo le malo kupčije. Mesarji zahtevajo le pitane vole. Tudi v tej kupčiji se zelo pozna kriza ... Dr. Fr. J.: Na cetinjski kongres II. V Trogiru in v Solini. Popoldne smo šli z ladjo v Trogir, ki leži v kotu med celino severno od Splita in med otokom Čiovo. Polni dve uri je parnik potreboval do tja, to pa zato, ker se je. ustavil v vseh vmesnih pri-stančkih. Naposled smo zavozili skozi dvigajoč se most v lep pristan. Mesto je zelo staro; to se vidi že iz njegovih ozkih, zasenčenih ulic in starinskih pročelij hiš. Zlasti zgovorno pa priča o zgodovini Trogira njegova stolnica. V 13. stoletju je bila zgrajena. Do 1. 1828. je imela svojega škofa, nato so mu prenesli sedež v Split. Na portalu so reliefi, vsak umetnina zase. Za-smejali smo se ob prizorih iz kmetiškega, ovčarskega in viničarskega življenja, tako nazorno in nagajivo so vprizorjeni. Tako n. pr. kako sv. Tomaž prešička kolje. Nisem vedel, zakaj, ravno on; Šele ko sem pomislil, kdaj ima svoj god, sem razumel. , . Notranjščina cerkve kar preseneti. Oltar je ki-borijski na stebrih, spredaj so stoli za kanonike, umetniško izrezljani. V stranski ladji je nagrobni oltar škofa sv. Ivana Trogirskega, ki je tu deloval v 11. stoletju. . Ogledali smo si tudi zakladnico, katero razkazuje cerkovnik. Med njenimi starinami sem posebno pazljivo ogledoval vezenino v biserih, katero je dal vozli ogrski kralj Bela IV., ki je bil 1. 1241. premagan od Tatarov; spustil se je v obupen beg, dokler ni pribežal v Trogir in se rešil. Vezenina nred.stavlja sv. Martina, kako je na konju presekal . . . , -v — J„1 ..Kt/sSiSlrii Tira/mren* in svoj vojasKl pia»C iu ga uu. ---- 'animive so ludi listovne in evangelijske knjige v rokopisih iz 13. stol., pravlako cerkvena oblačila iz 14. in 15. stoletja. Šli smo tudi na zvonik, čigar elegantna bene-čanska vitkost že od zunaj vabi. Stopnjice so pa ozke in prašne, na črni obleki so se nabirale velike lise, zato sem šel doli in spodaj verjel zagotavljanju, da je od zgoraj širen in lep razgled. To je bila na vsem dolgem potovanju edina neprilika, v katero me je spravila duhovniška obleka. Tržiški doktor se je šel s svojim bivšim kalks-burškim sošolcem, sedaj trgovcem v Trogiru, kopat v mestno morsko kopališče in je ves razigran pozneje hvalil njegove prijetne in blagodejne učinke. Jaz sem se pa med tem znojil med nadaljnjim ogledovanjem mesta. Ves utrujen sem se nazadnje usedel na klopico na obali in v senci opazoval dečad, ki se je kopala. Vsak od njih, tudi najmanjši, so bili strokovnjaki v plavanju, skakanju v vodo in v nagajanju svojinl tovarišem. Ne daleč od mene je Angležinja razpostavila svoje risarske potrebščine po travi in je slikala slikovito agavo, bor zraven nje in pečine obale v ozadju. Dobro ji je šlo izpod rok, mladina, ki se je zraven nabrala, je ugodno kritiko glasno izpove-davala; slikarica se pa za vse skupaj ni nič menila. Ob šestih zvečer smo se z avtomobilom odpeljali proti Solini, kjer so bogate izkopnine stare Silone, prestolnice rimske province Dalmacije; štela je vsaj 50 tisoč prebivalcev. Brzeli smo skozi sedmero Kaštelov, srečavali mornarje in spotoma imeli tudi priliko gledati, kako mogočno prileti hidroplan iz višine, se spusti na vodo in hiti čez njeno gladino, dokler se ne zaleti po svojih saneh na suho, kjer so ga obsuli pomorščaki. Avto se je bil nekaj potrl in ini smo šli peš dalje, ker smo bili že tik razvalin. Monsignor dr. Bulič tu že. dolga leta koplje in sestavlja, zbira in piše. Njegovo življenjsko delo je tu, zato ni čudno, d« si je zraven velike bazilike izbral svoje zadnje počivališče: dal je popraviti veliko starokrščansko grobnico, kakršnih je mnogo našel, le da so bile žal vse prazne in razbite, ker so Obri in drugi bar- bari v njih iskali dragocenosti, kakršne so Rimljani devali v grobove. Na to grobnico je dal vklesati napis: Hic iacet Franr.iscus Bulič, peccator et indignus presbyter. Tu leži Frane Bulič, grešnik in nevreden duhovnik. Najprej nas je pot privedla do velikega amfi-teatra, ki je pa ohranjen skoraj le v tlorisu. Potem do dolge vrste grobov. Potem kmalu do razvalin hiš in ene cerkve z dobro ohranjenim baptisterijem (krstno kopeljo) v oblik enakoramnega križa. Šli smo mimo lepega portala s starinskim, rimskim napisom. Na pobočju griča stoji hiša, katero je dal zgraditi msgr. Bulič za izkopavanje; mnogo kamnitih napisov in okraskov je vanjo vzidanih. Sam stanuje sedaj v Splitu, tu pa je stalno njegov pomočnik, ki ima državno plačo. Dan za dnem koplje in zbira. Pri hiši je odkrita rimska cerkev s tremi ladjami, postavljena brž potem, ko so barbari porušili Salono. Ganjen hodi človek po teh svetih prostorih, v katerih so počivali mučenci in druge svete osebnosti. Obstal sem na kraju, kamor so bili položili štiri mučence iz Dioklecijanove telesne straže. Na kamnih so starokrščanski simboli: Dobri pastir, riba, golobček itd., jelena, ki pijeta iz skupne vaze, kot jih poznamo iz katakomb. Na neki lepo ozaljšani grobnici, kamor so pokopali dve sestrici, slove na eni strani napis: »Kratko je bilo tvoje življenje, dolga pa je bolest tvojih staršev. V večnosti se zopet snidemo !< Devet cerkva solinskih je doslej izkopanih, kdo ve, koliko jih je še pod ruševinami! Nad veliko baziliko je n. pr. velik vinograd, ki brez dvoma hrani v sebi mnogo razvalin: pa ni denarja, da bi ga odkupili. Ko smo se zvečer vračali v uiesto, sem se oziral po okoliških gričih in gorah. Luči so se svetile z njih. Prelep je bil pogled na trdnjavo Klis, ki je trepetala v lučkah; tam čez so prišli takrat barbari, ko so razdejali Solin ali ko so porušili te krščanske stavbe. Pokojni Fran Jesenko si je ustvaril v znanstvenem svetu veliko ime. Z njim je izgubila slovenska univerza in slovenska znanost svojega odličnega predstavnika. Fran Jesenko se je rodil dne 14. marca 1875 v Škofji Loki iz slare škofjeloške rodbine. Gimnazijo je dovršil v Ljubljnni leta 1895, promoviral pa je na Dunaju leta 1900. Leta 1901 jo bil prefekt in vzgojitelj perzijskih princev na dunajskem Terezijanišču, kjer je živelo že toliko odličnih slovenskih dijakov. V letih 1901 do 1904 je bil vzgojitelj v rodbini grofa A. Merveldla v Belohradu na Češkem in pozneje v Aleksandriji. Prepotoval je skoraj vso Evropo in je prakticiral v Parizu in v Upsali. V letih 1901 do 1908 je po nalogu dunajskega botaničnega instituta raziskoval floro v Arabiji, Petreji in ob Nilu. V letih 1909 je postal demonstrator na rastlinogojski postaji visoke šole za agrikulturo na Dunaju. I,cla 1913 pa je postal na 1ej visoki šoli docent. Med vojno je bil interniran v trdnjavi Terezin na Češkem, kjer se nahajajo težke kazemate. Avstrija ga je preganjala zaradi njegovega odličnega slovanskega mišljenja. Leia 1919 je postal honorarni docent, pozneje pa suplent za rastlinogojstvo na univerzi v Zagrebu. Leia 1920 je postal redni profesor za botaniko na univerzi v Ljubljani, odkoder je bil poklican v Zagreb, pa se je vrnil že lota 1921 v Ljubljano. Njegovo znanstveno delo je ogromno. V ?Be-richte der Deutschen Botanischen GessellschafU je izdal ined drugim: »Beziehungen zvvischen der Lichtintenisitat und dem anatomisehen Bau der assimilierenden Organe v. Wustenpftanzen< (1907), »Einige neue Verfahren die Ruheperiode der Holz-gevvachse abzukUrzen< (1911, 1912), Ober das Aus-treiben im Sommer entbliiHerien Bfiume und Straucher* (1912) v »Oester. bot. Zsclir.c je pisal »Versuche tiber die Turgenszenzdaucr abgeschnitte-ner Pflanzensprosse« (1910), v »Zschr. f. induktive Abstammungs- u. Vererbungslehrec (1913) »Ueber Gejreidespezies - Bastarde« (Woizen - Roggen), v publikacijah IV. Mednarodne konference za genetiko v Parizu 1911 pa je izdal razpravo »Sur un hybride ferlile entre Triticum stativum et Secale cereale.< Pokojni Jesenko je prvi dokazal, dn bastardi med rastlinskimi rodovi niso konstantni, temveč da se v nasledstvu mendelistično odcepajo ter je to temeljno dejstvo moderne genetike v dolgoletnih poskusih na Secale cereale in Triticum vulgare definitivno utrdil. Velevažni so njegovi poskusi križanja med pšenico in ržjo, ki so se mu res posrečili v žito. gojnem zavodu v Beltincih v Slov. krajini. Pred leti so ti mešane i pšenice in rži vzbudili na ljubljanskem veleeejmu ogromno pozornost strokovnjakov in vsega občinstva. Optimisti so iedaj upali, da se bo nekoč Slovenija s pomočjo Jesenkovih metod znebila potrebe, da bi uvažala od drugod pšenico. Botanični vrt se je po njegovi zaslugi dvignil do ugledne višine. Važna so Jesenkova raziskovanja alg ljubljanske okolice, zlasti barja. Prof. Jesenko je bil dalje najbolj navdušen pro-pagator, da bi se vse triglavsko ozemlje proglasilo za zaščiteni narodni park, v katerem bi bili povsem varni in za vedno nedotaknjeni flora in fauna. Pokojnik je tudi prirejal že tri leta velik slovenski botanični učbenik po povsem novih sistemih ter je zanj vneto zbiral povsem pristno slovensko imenoslovje za posamezne rastlino kakor tudi njihove dele in funkcije. To delo je do dveh tretjin končano, kdo ga bo nadaljeval, je še povsem negotovo, zakaj na ljubljanski univerzi je bil po. kojnik edini strokovnjak^botanik. Njegova ljubezen pa je veljala zlasti njegovim dijakom, ki so ga iskreno ljubili. Bil jim jo pravi oče. Letos jim je preskrbel pri Sedmerih jezerih, torej kraju, ki ga je toliko ljubil, lepo počitnico. Ko jim je v sredo nesel težek nahrbtnik daril in poslastil, se je nad Komarčo ponesrečil. Kakor Zlatorog v slovenski pravljici aii kakor divji lovec po zdravilni cvetlici jc segel on po lepi cvetlici, s katero je hotel obogatiti svojo zbirko. Padel je navzdol in si prebil črepinjo. Kljub vsej skrbni zdravniški pomoči v ljubljanski bolnišnici pa ni mogel okrevati ter je umrl kot žrtev svoje ljubezni do dijakov, do planin in do svoje znanosti. V zgodovini slovenske, znanosti in v zgodovini slovenske univerze bo njegovo ime vedno častno zapisano! Naj v miru počiva! St. Vid pri Stični Nova sv. maga. V nedeljo 7. t. m, je bil pomenljiv dan za Št. Vid, G. novomaSnik Ludvik Zajec, tukajšnji rojak, je stopil prvikrat pred oltar Gospodov. Ves teden se je Št. Vid pripravljal na to slovesnost. Nešteto mlajev, nad 10 slavolokov s pomenljivimi napisi je bilo postavljenih. Posebno okusno je bila okrašena cerkev — Dom, odločen za sprejem novomašnikovih gostov, so naši dijaki silno lepo ozaljSali. Na dan slovesnosti je bila cerkev nabasano polna in z gorečnostjo smo poslušali besede slavnostnega govornika, bratranca no-vomainikovega g. Ignacija Omahns, župnika iz Dobrnič. Vreme je bilo ugodno, le nekaj kapljicjo padio na sprevod, ki se je pmuwa. iz ittpr.ižča proti cerkvi. Gospodu novomašniku želimo obilo božjega blagoslova v vinogradu Gospodovem. Ljubljana Dva cerkvena kneza v Karmelu na Selu Karmel na Selu pri Ljubljani, 14. julija. Danes smo bili deležni posebne tasti, ko se je pripeljal ob četrt na sedem v naše svetišče prevzvišeni metropolit in predsednik jugoslovanskega episkopata zagrebški nadškof <1 r. A n t e B a u e r s prevzvišenim knezoškofora ljubljanskim dr. G r e g o r i j e m I« o ž m a 11 o 111. — Prvo sveto daritev je opravil naš vladika dr. Rožinan, a drugo sveto mašo je daroval nadškof dr. Bauer, za njim pa njegov osebni tajnik, dočim je opravil daritev sv. maše v kapelici Male Terezije tuk. župnik v p. g. Borštnar. — Verniki smo hvaležni obema cerkvenima knezoma za njihove molitve in njihov blagoslov, zlasti prevzvišenemu metropolitu g. nadškofu zagrebškemu. Naj Vsemogočni blagoslovi tudi delo obeh cerkvenih knezov v korist sveti Cerkvi in našemu narodu! Vernikom pa naj izprosita po Mali Tereziji obilo božjega blagoslova, ki so ua po večini verni meščanski občani kakor \si Slovenci v obče tako potrebni v sedanjih težkih časih. Ciganka-čarovnica in obupano dekle Ljubljana. 14. julija. Včeraj popoldne so bili mnogi potniki iu pasantje Miklošičeve ceste priča, kako so orožniki peljali \ sodne zapore dve ženski, eno starejšo žensko — tipu ciganskega in mlado dekle. \ Kranjski gori .so orožniki pri jeli ciganko Kalo \ ikoličev o. ki je članica velike ciganske družine Nikoličev. Ruta je doma iz okolice Slavonskega Broda. ženska prebrisana in izvc/lmna v gornjem predelu Corenjske od Jesenic do K run j-uornjeni predelu Corejske od Jesenic do Kranjske gore. \ ikoličev a je hodila okrog kmetskih lii- in mamila lahkoverne ljudi ua ciganom običajne načine. Izvajala je pred njimi tudi razne čarovnije. Porabl jala pa je priliko, du je vedno kaj izginilo ž njo. Več ljudi jc prevalila za večje svote in dragocenosti. \ Kranjski gori pu se je pred dnevi odigrala Ijubuvnu druiua. I jllbljančunku. 120-letila f.oj/.ikn .1. je bil« luni v nekem letoviškem hotelu zaposlena kot služkinja. Mlad funt jo je zapeljal, nato pa brezvestno zapustil. Vsa obupana je prijela za revolver in hotela nezvestega fanta ustreliti, kur, so domači preprečili. Iz revolverja pu je oddala strel, ki ni nikogar zadel, a bil je namenjen failtu. /uradi ogroženju življenje in poskušencgu umoru je bila aretirana iu prepeljana v Ljubljano s ciganko vred. Star« ciganka ji je med vožnjo prerokovala boljšo bodočnost. svetli in temni JVLKO enakovreden inozemskim proizvodom Dobiva se povsod in pa v naši detajlni trgovini Gosposvetska c. št. 13 — Kolizej Telefon št. 25-35 • Francoski narodni praznik. Dne 14. julija. ko slavi francoski narod zavzetje Bastije, je tukajšnji francoski konzul g. Neuville počastil s tem, da je položil dva lepa venca pred Ilirski in Vodnikov spomenik. Običajna recepcija je lelos odpadla zaradi žalovanja francoskega naroda za posadko podmornice Prometej in zaradi konzulove bolezni. ■ Dar Protituberkulozni ligi so zbrali Joško. Metka in Polonca Bohinjec znesek Din 304 kol zbirko z male prireditve v korist ligine počitniške kolonije. Liga želi, da bi vneti darovalci imeli čimveč posnemovalcev. 0 Sirar.ji niso zadovoljni. Izmed vseh prodajalcev na prostranem Vodnikovem trgu so pač v resnici največji reveži naši sirar.ji in mlekarji. Kadar kjerkoli na tfgu zmanjka prostora, so prav gotovo sirar.ji tisti, ki morajo svoj prostor odstopiti drugim. To se je zgodilo v enem samem letu že parkrat. Zadnjo sredo je bil dovoz s kmetov tako velik, da je prav povsod na trgu zmanjkovalo prostora. V zadregi .je tržno nadzorstvo zopet odrinilo prodajalce sira z njihovega dosedanjega mesta ;:a Jugoslovansko knjigarno l.ja proti stolnici. Sirarji se sicer tolažijo, da bodo morali svoj prostor, kjer so se že udomačili, odstopali le v slučajih večjega dovoza na Irg, toda zadovoljni niti s tem niso. Njih zastopnik se je oglasil v lej zadevi na tržnem nadzorstvu, kjer pa mu seveda . niso mogli dati zadovoljivega odgovora. Sirarji pravijo, da so zadovoljni z vsakim prostorom, samo stalen naj bo. Večno preseljevanje jim škoduje pri poslu, ker morajo ljudje vedno znova iskali nji-. iiove stojnice. 0 Nova. Adamičeva hiša. Na Sv. Petra cesti je » 111 dni na delu skupina delavcev Dukičevega podjetja. Znano podjetje Adamič, ki je po svojih vrvarskih izdelkih znano po vsej domovini, si bo namesto stare svoje pritlične hiše sezidalo novo trinadstropno stavbo. Zidavo stavbe je prevzelo podjetje Dukič. Zaposlenih je zdaj na stavbi z vozniki vred okrog 35 delavnih moči. Med njimi je '20 težakov, katerih mezde se sučejo med 3.75 do 4,50 Din na uro. Nova trinadstropna hiša bo odmaknjena od sedanje ceste približno 5 metrov na novo stavbno črto, v katero so postavljene tudi oslale nove stavbe v tej ulici. Hiša meri ob cestni fronli 14 metrov, široka pa bo 11 metrov. V pritličju bo tvrdka Adamič tudi zanaprej ohranila trgovske lokale in skladišča, v vseh treh nadstropjih pa bodo stanovanja. Vsa stavba bo seveda pod-kletena. Podjetnik Dukič gradi novo stavbo tako, da sproti podira staro stavbo ter dozidava novo. Del starih lokalov ob Sv, Petra cesli je ohranjen ter se v njih kljub zidavi vrši trgovina nemoteno naprej. Stavba bo do zime pod streho ter najbrž tudi že porabna za vselitev. Vsekakor pa se bo Adamičeva trgovina že lelos lahko preselila iz .-darili skromnih prostorov v nove moderne lokale in skladišča. Težava graditelja je zlasli v tem. ker ».,v...tj ozke ulice ni mogoče k stavbi njtVhrtli no-Irebnega gradiva v večjih množinah. Zaradi lega se bo zidanje močno zavleklo in podražilo, ker morajo vse eradivo najprej navoziti na Sv. 1'ctra mwip ob Ljubljanici, nato pa ga sproti dovažajo k stavbi. Tudi ves izkop gramoza, ki ga zdaj vrše na stavbišču, morajo vozniki odvažati k Ljubljanici; že čez par dni pa ga bodo morali voziti nazaj na slavbišče, ko ga bocTo tamkaj rabili za mešanje betona. • Dela pri Čevljarskem mostu. Nov železo-betonski most pod Trančo je bil pred dnevi končno toliko dograjen, da se zdaj po njem že vrši normalen proihM. Most napravlja prav lep vtis. Med ljubljanskimi jjittslovi je gotovo posebnost. Zdaj postavljajo na- mestu še balustradno ograjo. Zaposlenih ie več delavcev tvrdke Baltelino, ki so včeraj pričeli z. delom. N'a vsaki slrani mostu bo postavljenih med vsakim večjim balustrom, v kn-t ure in bodo namestili tudi električne svetilke, po 11 manjših, bjiluslrov, skupaj tedaj med (I večjimi baluslri 55 manjših balustrov. Kol podaljšek bo na vsakem koncu mostu na obeh .straneh še ob nabrežju p' 1] ".malih balustrov. Xa vsaki strani mostu bo t^daj,skupno po 77 malih ter po 0 velikih balustrov -js sveliljkami. Mali balustri, ki jih zdaj vzidavajo, so visoki približno SO centimetrov, debeli približno po 20 centimetrov, oblike pa so čisto drugačne, kakor oni na trimostovju. Balu-slradna ograja na Čevljarskem mostu bo narejena v skladu z ntoslom samim. Mali balustri so od spodaj navzgor okrogli, lik pod vrhom pa se okroglimi ra/širi v obliki bata. Zgornji del balustra je izdelan kot samostojen podaljšek razširjene okrog-line v kvadratni podstavek, na katerega je nalo v vsej dolžini med večjimi balustri postavljena ena sama daljša plošča iz umetnega kamna. Mali balustri, ki jih zdaj postavljajo, tehtajo približno pol centa, dočim bodo večji balustri, ki jih je tudi že izdelala tvrdka Batlelino. tehtali po 800 kilogramov. ■ Nove stavbe ob Dunajski cesti. Zadnji čas sta pognali iz tal dve novi stanovanjski hiši blizu Dunajske ceste. Visokopritlično stavbo ob poti na Bežigrad si gradi elektrotehnik Tomšič. Stavbišže je deloma v jami, zato so morali zgraditi temelje precej globoko pod cestnim nivojem. — V bližini izvršuje arhitekt Tomažič enonadstropno stanovanjsko hišo za zavarovalnega uradnika Vilharja. Stavba ~toji zdaj osamljena med barakami, da jo je s ceste komaj opazili. Mimo nje bo tekla bodoča Trstenjakova ulica z Dunajske cesle proli Ple-teršnikovi ulici, ki je nastala zadnja lela in je že vsa pozidana z lepimi vilami. Obe ti dve stavbi sta sploh prvi v leni najbolj zanemarjenem delu bežigrajske periferije. Morda se bo zdaj ojunacjl še kilo ter bo tako lepo zemljišče kmalu pozidano. • Tatvina razstreliva Podutikom. Te dni so neznani vlomilci udrli v skladišče razstreliva gradbenega podjetja ing. Dukič v kamnolomu v Podutiku ter pokradli 10 kg kamniktita in 121 vžigal-nih kapic. V skladišču se je nahajalo 50 kg kamniktita in večja količina vžigalnik kapic in vži-galne vrvice. Ukradeni kainniklit je vreden nad 1000 Din. Čudno je, kaj bodo tatovi z ukradenim razstrelivom počeli? Prodali ga bodo vsekakor zelo težko. •) Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik. Marijin trg r> iu mr. Kurall, Gosposvetska c. 10. Kranjska gora Letoviščarjev imamo lelos približno isto število do zdaj kakor lansko leto. Nekateri naši prijatelji so nas, žal, zapustili in odšli k morju. Pa upamo, da se zopet k nam povrnejo. Došli so pa mnogi novi gostje. Tako se slika vedno prijetno izpre-minja. Veliko novih poslopij se je zgradilo zadnja leta v Kranjski gori, večinoma prostornih in udobnih. raznih penzijonov, vil itd. Med njimi posebno dominirajo: hotel Erika, penzijon in restavracija Černe, penzijon Zlalorog, vila Škrlatica in Mojstrovka in dr. V njih je sama udobnost. Zalo ni čuda, da vsak tujec rajši gre slanovat v novo poslopje kakor v staro. In 1ako so navadne priproste hiše še precej prazne. Tujsko prometno društvo se trudi dovolj za snažnost po cestah in sprehodih. Postavilo je tudi čez Pišenco nov most za pešce. Samo to bi ga še blagovoljno opozorili, naj skrbi za večji mir v poznih urah, naj vpliva na avtomobiliste, zlasti domače, da ne bodo tako brezobzirno strupili in smra-dili čistega zraka po glavni ulici in naj pove nekaterim hišnim posestnikom, da bodo nekoliko bolj posnažiii okrog svojih oglov. Premnogi so pa vzorno snažni in iz dneva v dan škrope pred hišami, da ni preveč prahu. Postajališče Podkorenom se bliža svoji dovr-sitvi. Pravijo, da bo že avgusta otvorjeno. So pač .Podkorenci pridni in požrtvovalni vkljub silni denarni stiski. Samo ob sebi je razumljivo, da bo Podkoren veliko pridobil s postajališčem. In letovišče, ki se je že precej razvilo, se '00 še bolj razvijalo. Nad 2000 avstrijskih šrapnelov je spomladi v strugi Pišence zagledalo zopet luč svetu. Zaradi varnosti je bila vedno postavljena vojaška straža. Ta leden so pa prišli vojaki iz Ljubljane in jih raz-streljujejo. Za marsikatero nežno uho so ti streli nekoliko vznemirljivi, za utrjena in vajena ušesa pa prijetna godba. Maribor Kotonijo lesenih hišic dobimo Maribor, 14. juliju. \ če ra j smo poročali o zasto ju, ki je nastal v gradbeni podjetnosti v Mariboru, število privatnih stanovanjskih zgradb pada neprestano, kljub temu, du naraščajo potrebe po stanovanjih..Obetu pu se Mariboru druga stavbena akcija. ki bo zasnovana precej v elikopotez.no ter bo ustvarila celo kolonijo enostntiovanjsk ili vil in hišic. Po vzgledu iz Nemčije in drugih držav se je tudi v Mariboru ziipočola a,lici ju za gradnjo lesenih stanovanjskih stuv b, ki pridejo mnogo. skoro z.u 40% ceneje od zidanih, pa so prav tako trpežne, higijenične in prijetne za bivanje, kakor zidano. Sestavni deli takih poslopij se izgotove v tovarnah ter se 1111 licu mesta v nekaj dncli spoje v celoto. Podjetje dobavi po navadi tudi notranjo opremo in ostale stanovanjske pritikline, tako da je stavba že v najkrajšem času primerna z« vselitev. Nu t« način je mogoče znižati stroške stavbe na skrajno nižino, /a mariborske razmere so stavbni stroški lesenih vil preračunani na 30.000—50.000 Din., Kran$ Vprašanje nastanitve kranjske pošte rešeno. ! Potem ko je že lani preteklo obstoječe pogodbeno najemno razmerje med poštno upravo in tiskarno Savo . je nastopilo nekako ex lcx stanje. Pošta bi se rada selila, če bi imela kani. Upravičeno se je namreč občinstvo pritoževalo nad tesnimi, nepripravnimi prostori, in to celo v 1. nadstropju, kjer je pošta ložirala. Omenjali so se razni prostori, tako v sredini kot na periferiji mesta, kamor naj bi se pošta nastanila. Izhod iz položaja sc je pa sedaj našel takole: lz l. nadstropja se bo pošta preselila v pritličje v prostore bivše Pfei-pferjeve trgovine. Tla bodo parketna, zidovje poslikano in popravljeno, iz Ljubljane pa bo pošta dobila nove moderne pregrajc. Poleg glavnega prostora bo še večja soba za upravnika. Vhod bo iz veže kot do sedaj ter bodo na cesto lc okna. Edino telefon in brzojav ostaneta zgoraj, prideta pa v drugo sobo. če bodo priprave hitro napredovale, bo avgusta že možna preselitev. Vpra.Tanje poštnih I prostorov pa bo za nekaj let zadovoljivo rešeno. Mesarjem in gostilničarjem dovoljene nove, višje cene. Okrajno načelstvo je po zaslišanju me-rodajnih strokovnjakov izdalo natedbo, stopivšo v veljavo 4. julija, s katero se cene mesu zvišujejo za 2 Din. Istotako so se izdelali novi ceniki za gostilne in kavarne, kjer se ludi dovoljujejo primerno zvišane cene pri jedilih 111 pijači. NAZNANILA Ob tridesetletnici blagoslovitve stolpa na Bo- č.'.t co vrši v nedeljo 17. 1. m. pri Sv, Miklavžu pod Ročem velika planinska veselica. Ob 10 bo v cerkvici sv. Miklavža slovesna služba božjo, kaleri sledi plahinsko rajanje okoli restavracije. □ Društvo za pobijanje raka v Mariboru. V sredo zvečer se je vršil v mestni posvetoval-j niči ustanovni občni zbor društva z.u pobijuujc I raka, pododbor v Mariboru, /brali so se ugledni | mariborski zdravniki ter vidnejši javni in ktil-I turni delavci, katerim je priredil prinuirij dr. i čer nič strokov 11 jaško zasnovano in zanimivo predavanje o nov urnosti, ki jo plodstuvlj« rak za človeško družbo. Vršile so se nato volitve. Za predsedniku je bil izvoljen senator dr. Miroslav I * loj. poslevodeci podpredsednik je okr. glavar Milan Mukar, tajnik upravnik splošne bolnišnice Stegnur blagajnik mestni blagajniški svetnik Štor, odborniki: stolni župnik msgr. Mihael Umck. poveljnik mestu general Hudžič. mestni načelnik dr. Lipold, upravnik splošne bolnišnice dr. \ rečko prinuirij d*, ("crnič. vodju Zdravstvenega doni« dr. Vrtovec, ravnatelj ruških tvornic Krejči, uprav, ekspoziture Ol/.D Stcnovec, mag. pit. Maver in ena članica slov. žen. društvu. V nadzornem odboru so: industrijalec Ivan lluttcr. vcletrgovec Fefdo Pinter in ravnatelj F rune Pišek. Odbor bo še kooptirul po potrebi razne strokovnjake in osebnosti rzven Maribora. □ Skrbi mariborskih trgovcev. V sredo večer se je vršilo v prostorih hotel« Orel zborovanje mariborskih trgovcev pod vodstvom predsednika gremija Weixla. Na dnevnem redu so bil« nekatera važna vprašanja, ki so bil« že cesto prednici številnih zborovanj. Obširno se je razpravljalo o predlogu nekaterih trgovcev, nuj bi se izprenionila zapiralna ura v poletnem času. Zjutraj naj bi se trgovine odpirale prej in zvečer kasneje zapirale, zato p« nuj bi se podaljšal opoldanski odmor za poldrugo do dve uri. Predlog je naletel na mnogo razumevanja, vendar se trgovci niso mogli zediniti za enoten nastop ter je bilo vprašanje radi teg« preloženo mi kasneje. Vrstile so se vnovič številne pritožbe proti umazani konkurenci, zlasti pa proti prodaji blaga zasebnikom po potnikih, pa tudi proti prodaji ua trgu. Zastopniki trgovstva v občinskem svetu so bili naprošeni, da .se energično zavzuinejo za interese trgovskega stanu v Mariboru. □ Maribor« d rev i vaja mešanega zbora. □ Pevski zbor Glasbene Matice ini« drcvi ob 20 važen sestanek v ipevski sobi. Vabijo se pevci k polnoštevilni udeležbi. □ Mestno načelstvo razglaša, da prične nakup hrane z« vojaško živino in to: seno pri-čenši z 10. julijem, slani« z 20. julijem in ječmen s I- avgustom tega leta. Nadaljna pojasnil« daje vojno okrožje v Mariboru, Trstenjukova ulic« 5. □ Za Mariborski teden« se v ršijo živahne priprave. V prvi vrsti je sedaj zaposleno mestno električno podjetje, na katerega bodo sploh z.u ta teden stavljene velike zahteve. Odeti bo moralo .Maribor v morje luči, du bodo večeri ob tej razsvetljavi res posebnost, ki jc mesto še ni videlo. Monterji električnega podjetju so sedaj zaposleni v mestnem parku, kjer plezajo po kostanjih ter razpel ju,jej o žice na vse strani in nameščajo na njih močne žarnice, ki bodo zalile park v buj 110 svetlobo. □ Smrtna kosa. V Aškerčevi ulici 3 jo ugrabila smrt vpokojeuega šolskega upravitelja Frunja Gostinčarju. Pokojnik, ki se je pred leti preselil iz Loke pri Zidanem mostu v Maribor, kjer si je pridobil obširen krog prijateljev, jc dosegel (18 let: bil jc nu mestih svojega službovanj« "Zlilo priljubljen kot dober šolnik iu človek. Pogreb blugopokojnega bo danes popoldne ob pol 5. uri popoldne na frančiškanskem pokopališču. — V bolnišnici jc preminul« gospa Kn-rolina Jakič, posestnica iz Krčevine. Stara je bila 50 let. Dobrosrčno ženo bodo tako domači kakr sosedje zelo pogrešali. Pokopan« bo jutri popoldne ob 5. uri na frančiškansko pokopališče. Pokojnikoma svetila večna luč, žalujočim ostalim naše iskreno sožalje. □ Plavalne tekme »Maratona«, ki sc vrše v nedeljo 11« Mariborskem otoku, bodo sigurno privabile ni.ngo občinstvu. Poleg mariborskih pluvtičev, ki bodo to pot v kompletnem številu na sturlu, bodo nastopili tudi pluvači iz Ljubljane in Kamnika ter s leni še povečali privlačnost prireditve. Zanimiv bo zlasti boj nu dolge proge, nu katerih se v Mariboru še. ni tekmovalo. Tekme bodo pokazale, koliko izgledov inuijo mariborski plavači, ni!nnc» 011 bomo redi podpirali. — Več Stiidcnčnuov. P Pi'i obrambi hčerke. I/ Podov c so spravili v Mariborsko bolnišnico 31 letnega kovača iti Vojaške vaje ua Dravi. Od 15. t. 111. do konca oktobra t .1. bodo na Dravi in sicer med obema ptujskima mostoma in 300 111 od železniškega mostu navzdol vojaške vaje. V leni prostoru je za-branjena vožnja in sicer ob delavnikih od 5.30 do 11.30 in od 15 do 19, Straža bo postavljena 130U m od lesenega mosta navzgor na desnem bregu in bo imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi morajo, čim opazijo signalno ploščo, pristati in sicer najmanj v razdalji 300 111 navzgor Drave. Od 1. septembra do konca oktobra bodo ludi nočne vaje ter je od 21 do 2 ure v že omenjenem prostoru vsak promet zabranjen. Ob nedeljah se vojaške vaje ne vršijo iu je plovba prosta. Odgovornost Za morebitno nesrečo nosi splavar oziroma lastnik plovbe. Smrtnonosni vliodljaji v srce... Zopet demon alkohol... Posestniška sinova Jernej Gole in Štefan Hostnik sta popivala v nekem vinotoču v Dra-žencih. Med obema je prišlo do prerekanja. Naenkrat se je Hostnik dvignil in zasadil nož trikrat zaporedoma Golcu v prsi s tako silo, da se je poslednji zgrudil in v par minutah izdihnil. Hostnik Je zbežal, vendar se je orožnikom posrečilo ga v pozni noči aretirati. Truplo pokojnega Golca je bilo preneseno v mrtvašnico na Hajdini. Obdukcija je ugotovila, da so bili vbodljaji v prsi smrtnonosni in da je bilo srce čislo razmesarjeno, tako da bi bila tudi takojšnja zdravniška intervencija brezuspešna. Hostnik in Gole sta bila v sorodstvu iu bo Vzrok žalostnega slučaja ugotovila šele sodna razprava. Hostnik se nahaja v zaporih ptujskega okrajnega sodišča. V smrtonosnem objemu dravskih valov. V noči na sredo se je neznanec splavil na ograjo dravskega mostu. Mlad, boljše oblečen mladenič. Pol ure je tako čepel na ograji, ko sla se mu približala dva pa-santa, se je z bliskovito kretnjo pognal v Dravo ler izginil v globočini. Kdo je neznanec, še ni ugotovljeno. Ptujčan ni, ker bi sicer na policijo prišla prijava prizadetih. Ni bilo požara, V številki 15G smo poročali, da je v tovarni slrojil v Majšperku nastnl požar. Sedaj nam poročajo, da je tovarna izžgala ventilator-sko cev, ki je bila polna smole, kar je povzročilo sost dim. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Biirkli Franz; Erzichung und Obernatur. Kine grundsutzliche Besinnung. 95 strani, nevezano -!5 Din. — t'aprllmann-Niedernicycr: Fakultative Sle-rililiit, ohne Verletzung der Sillengesetze. UK> slrani, nevezano Din 53. -- Dieing J. B.: lut Kainpf u 111 Brot mul Raum. Christenlehren und VortrUge uber Zeilaufgaben der Dorfcarilas, 82 slrani, nevezano 17 Din. — Dona) L: Uber Psy-clioanaljse und Individualpsychologie. 303 strani, vezano 120 Din. — Fiseher Dr. Franz: Das Chri-steutiim in der TVcltpolitlk der (Jegenvvart. 51 sir., nevezano 14 Din. — Hcdlej-Redlich V.: Lebre mirh Deine Mege, Exertitien fiir Priester und nr,lc..l,.,ilt, OO1) ..leolil 1101.070)1/1 OO M!.. i.n.^nA . luU.u. —" ......... 1JC . . ut.1.^ UVJ I.I1I, ,W.L11\9 113 Din. Klotz Dr. Anton: Dokumente und Ma-tcrtul-Samnilmig zu sozialen und kulturellcu Pro-hlcmen der Zeit. 304 strani, nevezano Din 72. Dnevna kronika Koledar Petek, 15. julija: Rerlk, kralj; Vladimir, kralj. Novi grobovi + Janez Veliar. Včeraj ob 3 je v splošni bolnišnici v Ljubljani umrl g. Janez Vehur, faktor Blasnikove tiskarne. Z njim izgubi faktorska zveza svojega odličnega člana, Blasnikova tiskarna svojega spretnega vodjo, tiskarski stan pa priznanega strokovnjaka. Pokojni Janez Veliar je bil rojen leta 1880 v Ljubljani in je bil pristen Trnovčan. Tiskarske obrti se je izučil v Narodni tiskarni. Med vojno je bil od prvega dne vojne pa do zadnjega na raznih frontah, kjer se je sprijateljil tudi s poznejšim ministrom dr. Kulovceni. Vodstvo Blasnikove tiskarne je prevzel 1. 1920. Pred dnevi ga je napadla kap in ker je že bolehal za mučno boleznijo, je kapi podlegel. Žalujočim svojcem naše sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč. — Pogreb bo v soboto ob 17 izpred doma žalosti na Tržaški c. 21. ■f V Kranju je v starosti 73 let umrla splošno spoštovana gospa Josipina Pučnik, roj. Ho-man. Pokopali jo bodo v soboto ob 5 popoldne. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! +V Ljutomeru je umrla v častitljivi starosti 77 let gospa Elizabeta Zemljič. Plemenita žena 111 blaga mamica je bila pokojnica, ki je imela zlato srce za vse drage svojce iu vse, ki so potrkali na njena vrata za pomoč ali nasvet. V častnem in svetlem spominu bo živela pri vseli, ki so jo poznali in ki so jo vzljubili. Pokopali jo bodo danes v petek ob petih popoldne na farnem pokopališču v Ljutomeru. Žalujočim preostalim naše globoko sožalje. S koso v koleno Sv. Križ. pri Litiji, 13. jul. 4(3 letni posestnik Logar Vincenc iz Brezovega uri Sv Križu je bil zaposlen pri košnji na Pavli-noveni posestvu. Ko so popoldno končali s košnjo, so seveda pili likof, za katerega je dal posestnik Pavlin. Ko so se potem vračali proti domu, malo nasekani, je spremljal Logar Pavlinovo sestro, kar pa ni bilo prav fantu Martinu, ki je pričel zmerjati Logarja, ki je seveda primerno zavrnil njegove očitke. To je Martina le š0 bolj razburilo in se jc pripravil na napad na Logarja. Zamahnil je s koso proti njemu in ga s ostro konico tako hudo 1 ranil v koleno, da je Logar takoj padel in so ga morali odnesti domov. Z motorjem je pnsel potem iz Sv. Križa v Lilijo po zdravnika dr. Ukmarja, ki se je še jio noči peljal v Sv. Križ, kjer je za silo obvezal hudo ranjenega Logarja, ki je oce .3 otrok, ter odredil, da so ga s prvim vlakom pre-peljali v ljubljansko bolnišnico. Povod pokolju je bil »otovo tudi v tem slučaju preveč zavžiti alkohol, ki tako rad razbufi vročo kri naših podeželskih fantov ter potem v navalu demona alkohola trše tako grozovite pokolje. Ostale vesti — Aljažev klub sporoča obiskovalcem naših planin, da bo v nedeljo, 17. julija ob 8 sv. maša na Kredarici, kakor tudi ostali dve nedelji v juliju. Redna služba božja ob nedeljah je dalje na Kofcah ob 10. Turisti se vljudno vabijo k planinski službi božji. — Velike razprave pred ljubljanskim senatom. Ker se bližajo sodne počitnice, hite sodniki z razpravami, da tako pospravijo svoje mize. Zato se bodo te dni, zlasti prihodnji teden vršile večje kazenske razprave, tako je za torek razpisana pred velikim senatom razprava proti banovinskemu cestarju, vdovcu s 4 otroki Josipu Sotlerju z Brezovega pri Polšniku, okraj Litija- Obtožen je uhiora svoje za 9 let mlajše ljubice Rozalije Šinkovčeve, ki jo je z enim strelom iz lovske puške v trebuh maja mesca ustrelil v Višnikarjevi gostilni v Križu pri Litiji. Svoječasno je zadeva vzbudila med litijskim prebivalstvom splošno senzacijo. Sotler priznava, da je ustrelil dekle, toda z njenim dovoljenjem in da se je potem sam skušal ustreliti, pa sc je samo obstrelil. Dalje bo več kazenskih razprav proti večjim tatovom. Tudi junaki noža pridejo na vrsto. — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil, Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josei« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josei« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Izlete v naše najlepše kraje z avtobusi namerava prirejati vsako nedeljo in tudi ined tednom Zveza za tujski promet v Sloveniji pod jako ugodnimi pogoji, Prvi izlet bo v nedeljo, 17. t. m. v našo divno Logarsko golino z odhodom ob 4.45 zjutraj izpred kavarne »Evropa« čez Gornji grad, kjer bo zajutrek in ogled katedrale, dalje čez Ljubno, Luče in Solčavo. V Logarski dolini je kosilo, nato ev. izlet na Okrešelj. Avtobus se vrača v Ljubljano ob 17 čez Mozirje, kjer bo večerja, Le-tuše .Braslovče, Vransko in Trojane. Cena tega izleta s prehrano je 115 Din za osebo. Prijave in vstopnice se dobe pri Zvezi (Putniku) na Dunajski cesti 1. Nadaljni izleti so predvideni v Rogaško Slatino, Kranjsko goro (Vršič), Bohinjsko jezero, na Dolenjsko in na morje^ (Bakar) pod istimi ugodnimi pogoji. To zamisel Zveze bo vsak pozdravil, ki si želi ceneno ogledat naše najlepše kraje in želimo, da nameravani izleti dosežejo svoj namen. — Brezposelni trgovski in industrijski uslužbenci v dravski banovihi naj javijo svoja bivališča na naslov: Aleksander Skaza, Ljubljana, Vidov-danska cesta 22, — Oddaja prevažanja poŠte v zakup. Ravnateljstvo pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za enoletno oskrbovanje prevažanja pošte v Mariboru, Licitacija se bo vršila 11. avgusta ob 11 pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, soba 42. Kavcija 6500 Din se mora po-'ožiti najkasneje do 11 na dan licitacije pri ravnateljstvu, soba št. 41. — Prošnja. Če bi kdo kaj vedel o korespondenci dr. Ignacija Žitnika, drž. in dež. poslanca (živel od 1857—1913), ga vljudno naprošam, naj io sporoči uredplštvu »Slovenca«. St. — V Službenih novinah št. 158 od n. t. m. sta objavljena Zakona o klirinškem sporazumu med našo državo in republiko Avstrijo, ter s Švico.« — Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana naznanja vsem udeležil i kom pokrajinskega zveznega zleta ob petdesetletnem jubileju prostovoljnega gasilnega društva v Kamniku, dne 17 julija t. 1., da je z odlokom ministrstva za promet št. 14857 od 7. julija dovoljena polovična vožnja vsem udeležencem v Kamnik dne 17. t. m. v vseh vlakih razen eks-presnlh na progah Dravske in Savske banovine. Udeleženci kupijo celo karto, katere ne oddajo v Kamniku, nego se s potrdilom o udeležbi vozijo ž njo zopet domov. Polovična vožnja velja od 14. do 20. vkljuČljlvo. Zvezno predsedstvo. DAJ sladoled DAM — Prostovoljno gasilno društvo o požaru na Gori Oljki. Z ozirom na razne vznemirljive vesti in natolcevanja, ki jih širijo različni neodgovorni ljudje v javnosti o dogodkih ob priliki požara na Gori Oljki, pripominja podpisano društvo sledeče: Gasilci našega društva so bili namestu požara s težkimi kavlji že čez pol ure, čeprav se računa iz Šmartnega na Goro Oljko eno uro hoda. Gašenje z vodo je bilo nemogoče. Iz cerkve so pričeli nositi šele tedaj, ko so začeli švigati plameni že na kor. Obstojala je nevarnost, da se bodo vžgale orgle. V tem slučaju bi se goreče orgle podrle na spodaj stoječe klopi in vsa notranjščina cerkve bi bila neizbežno izpostavljena uničenju. To dejstvo je bilo vzrok, da se je cerkev izpraznila. Da se je pri tem naredila škoda, je razumljivo. Ne da se pa razumeti, kako se more kritizirati nekaj, kar je bilo storjeno v dobri veri. Zato poziva podpisano društvo vse raznašalce teh vesti (to so seveda bili ljudje, ki so mirno opazovali požar iz doline), in razne nedeljske izletnike, ki hodijo na Goro Oljko, da s klevetanjem in neupravičeno kritiko takoj nehajo. V nasprotnem slučaju bo moralo društvo iskati zaščite in zadoščenja na pristojnem mestu. S to izjavo je zu nas končano vsako nadaljnje razpravljanje v javnosti. — Prostovoljno gasilno društvo Šmartno ob Paki. — Tatvine ua deželi. Oblasti zasledujejo znanega tata 27 letnega Jakoba Zvera, ki je nujno sumljiv, da je izvršil več tatvin v ljutomerskem okraju. Tako je okradel 4 kmetske hiše in napravil okoli 10.000 Din škode. — V Planinci občine Kalobje, blizu Sv. Jurija ob južni železnici, je neki tat ukradel Alojziju Einsiedlerju 3350 Din. Naj bo stara ali mlada Lulz peč ima vsaka rada! — Velik požar v llnku. Te dni je v Iloku do tal pogorel milil Pavla Kobčata. Poleg zgradbe je zgorela ludi velika zaloga koruze, ki je bila namenjena za mletev. škoda znaša okrog 800.000 Din. Mlinar ni bil zavarovan. — Junaški rešitelj. Na Donavi v Iloku se je v sredo ponoči pripetila nesreča in zahvaliti se je samo prisotnosti duha in požrtvovalnosti junaškega mladeniča, da nesreča ni imela hudih posledic. Pozno v noč je slišal sin tamkajšnjega mlinarja Josip Drer obupne klice na pomoč. Ko je prišel iz mlina, je videl na Donavi prevrnjen čoln, poleg njega pa štiri osebe, ki so se borile z valovi. Drer ni pomišljal. marveč takoj skočil v vodo in posrečilo se mu je rešiti vse štiri gotove smrti, l Petek, t5. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Postanek in razvoj kinematografa (VI. Vajda). — 19,30 Gospodinjska ura (gdč. Cilka Krekova). — 20.00 Al. Turk: Od Bratislave do Belgrada. — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 21.30 Prenos z Bleda (Erick Herse). — 22.30 Čas, poročila, plošče. Sobota, 16. julija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13.C0 Čas, plošče, borza. — 18,00 Salonski kvintet. _ 19900 Drago Ulaga: Gimnastič-ne vaje. — 19.30 P. Horn: Nekaj za starše. — 20.00 Samospevi g. Aniona Dermote. — 20.30 Samospevi gdč. Jelke Igličeve. — 21.00 Salonski kvintet. — 22.00 Čas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet. Drugi programi t Sobota, 16. julija. Zagreb; 21.30 Jazz. — Milano: 20.45 Varielej-ski večer. 22.00 Plesna glasba. — Stuttgart: 20.00 Narodna glasba in popolne pesmi. 22.45 Nočna glasba. — Toulouse: 20.30 Pester koncert. 22.15 Argentinski orkester. 22.45 Kitara. 23.00 Lahka glasba, 0.05 Angleška glasba. — Berlin: 22,15 Plesna glasba, — Belgrad: 20.00 Radio orkester. 21.00 Pester večer. 22.50 Večerna glasba. — Rimi 20.45 Operni prenos. — Langenberg: 20.00 Igra. 22.20 Koncert vojaške godbe. — Praga: 20.00 Brno. 21.00 Humoristična ura. — Dunaj: 20.15 Igra. 22.15 Večerni koncert. — Budapest: 20.00 Operetni večer. Ciganska glasba. Al2 ste ie poravnali naročnino? Boj proti hmeljski ušici Ne lo češki in nemški, nego tudi slovenski hmeljarji se pritožujejo, da so njih nasadi letos okuženi po hmeljski ušici, ki povzročuje v prvi vrsti medeno in naposled črno roso, ki uničuje liste ter vsled tega zabranjuje tvorbo cvetja in kobul. tlmeljskii ušica je torej eden izmed najhujših sovražnikov hineljske rastline. Uničujoče delovanje ušice zabrauimo s pravočasnim brizganjem ali s tobačnim ekstraktom, ali s po-kuhano kvasijo ali s petrolejem. Dasi se je o obrambnem delu zoper hmeljsko ušico že velikokrat ustmeno ali pismeno razpravljalo in so se tega obrambnega dela lotili letos brezuspešno pri nas le posamezni hmeljarji, kakor se je to tudi zgodilo na Češkem in Nemškem — se še vedno zglašajo hmeljarji in naprošajo tozadevnega pojasnila, dasi je sedaj, ko hmelj že cvete, treba največjo previdnosti, ko se sme namesto t kg tobačnega ekstrukta vzeti le^ četrt do pol kilograma. Ta razredčena brozga" pa sigurno ne bo uničila ušice. Obrumbuu sredstva so pa pripravljajo takole: 1. 1 lj kg mazavega mila se med mešanjem raztopi v 3—4 1 vode, temu se primeša jk>I do 1 kg tobačnega ekstrakta. Tej zmesi se potem pridene toliko mehke vode, da se dobi 1001 tekočine. Ta zmes se prav dolgo drži. 2. \'/j kg kvasije se v lOljode jiovre in poleni pust i 24 ur stati. Nato se izvleček odlije in so mu primeša 1 Y> kg mazavega mila, ki smo ga poprej raztopi v 101 vode. Ko ste se tekočini pomešali, se dodene še toliko vode, da znaša vsa zmes 1001. 8. lKkg mazavega mile se med mešanjem raztopi v 3—4 1 vroče vode in se ta raztopina čvrsto pomeša s 'A I petroleja. Tej še gorki tekočini se jirilije še toliko vode, da se dobi 100 1 tekočine, ki jo z brezovo metlo toliko časa mešamo in pre-tepavamo, da postane bela kot mleko. Pri škropljenju se ne sme tekočina nikdar iz škropilnice pojmlnoma izčrpati, ker škoduje pa dnu se izlo-čivši petrolej rastlinam. škropljenje proti hmeljskim tišicani je treba ne lo pravočasno, nego tudi pravilno izvesti. Po-gostoma čakajo hmeljarji toliko časa. da se vsled velikega števila ušic začne listje zvijati. Če se jo to zgodilo, poleni je seveda težko s Škropljenjem doseči kaj izdatnega, ker so ušice. ki so skrite v listnih zavitkih, odtegujejo uničujočemu učinku tekočino in vsled tega izostane tudi sicer izvrsten uspeh škropljenja. Jako važno je pravilno pripravljanje škropilnega sredstva. Kdor dela slabejše raztopine nego so tu priporočene, ta bo zaman čakal ugodnega us|>eha, kdor pa pripravlja močnejše raztopines bo navadno z njo hmelj opalil. Ako se ušice čez nekaj časa zopet bolj izdatno pomnože, je treba škropljenje ponoviti. Ker se pa ušice nahajajo po večini le na spodnjih straneh listja, je treba pri škropljenju na to gledati, da zmoči curek, ki ga škropilnica razvija, celo spodnjo stran lista in ne le njen del, tako da tekočina vse ušice dobro in kolikor mogoče naravnost oblije. Kdor tako 110 dela, ta ne bo pri škropljenju dosegel nikakega po voljnega uspelia. Škropljenje se mora vršiti pri mirnem, brez-veternem vremenu. Ob gorkih dnevih se v najhujši vročini ne smejo škropiti mladi, še rastoči poganjki, zlasti ne njih vršički, marveč jih je škropiti le zgodaj zjutraj ali proti večeru. — (iz »Navodila k umnemu hmeljarstvu«, III. del.) * V Sloveniji imamo 10 pomožnih blagajn. Službeni list prinaša registracijo Samopomoči Zveze bojevnikov Ljubljana v register samopomočnih blagajn. Konec poravnav: Cerar Viko, urar v Kamniku ; Sajovic Leopold, posestnik in usnjar v Mot-niku; Slawitsch Leopold, trgovec v Pluju, Sla-vvitsch in lleller, trgov, z meš. blagom v Ptuju; Turk Vlado, trgovec v Ljubljani. Potrjeni poravnavi: Kraje Ivan, trgov, z meš. blagom v Dol. Logatcu; Kosi Anton, posestnik in trgovec v Apačah pri Zg. Radgoni. Borza Denar Ljubljana. Amsterdam 2270.97 —2282.83, Berlin 133o.34-1346.14, Bruselj 782.12-780.06, Ne\v York drinski. Tudi na sadnem drevju se je pojavilo mnogo škodljivcev, tako da je škoda znatna. Šlauje vseh važnejših kultur jo bilo v s|)lošneni povoljno. V jirimeri s prvo polovico meseca junija se je znatno popravilo. Posebej za dravsko banovino ugotavlja jioro-čilo. da je stanje hmelja slabo do dobro, posevkov in sadja dobro, vinogradov iu krme zelo dobro. Donos žitaric bo približno isti kot lani. Obilno deževje je zelo otežkočilo spravljanje krme, katere jo bilo zelo dosti. Za donavsko banovino cenijo, da bo žita 25 do 30 odstotkov manj kot lani. Savska banovina bo dala približno toliko kot lani, v ostalih banovinah bo donos v splošnem dober. Ječmen je najprej dozorel v vardarski banovini. Vsa sezonska dela so Iti lit izvršena v redu. Tudi stanje živine je bilo v splošnem povoljno. 5015.63—5043.89. Curih 1097.35—1102.85, London 199.74—201.34, Pariz 221.13—222.25, Praga 166.07 do 167.53, Trst 287.35— 289.75. Na zagrebški in bolgrajski borzi so bili zabeleženi isti tečaji kol na ljubljanski borzi. Zagreb je notiral So Nevv York kabel 5687.63 - 5665.89. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal au zagrebški borzi 118.667 Din. Curih. Pariz 20.1550, London 18.23. Ne\\ Vork 513.75, Bruselj 71.2750, Milan 26.23. Madrid 41.30, Amsterdam 206.95, Berlin 121.85, Stockholm 98.50, Oslo 90.59, Kupcuhngcu '.18.75. Sofija :-1.92. Praga 15.19, Varšava 57.45, Atene 3.30, Carigrad 2.10, Bukarešta 3.0(i, Helsiugfors 7.70. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.30. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je bila danes v glavnem neizpremenjena. Med tečaji so popustile edino begluške obveznice. Tudi danes je bil promet nu zagrebški borzi minimalen, saj ni prišlo do zaključkov niti v vojni škodi. Promet je znašal; begluške obveznice 25.000 in 7% Rlairovo posojilo 2000 dol. Ljubljana. 8% Bler. pos, 11 bL, 7',. Bler. pos. 38 bi.. Stavbna 40 den.. Ruše 125 dem Zagreli. Narodna banka 3850—8950, Priv. agr. banka 202—206, 7% inv. pos. 48—51, agrarji 22.50 den., vojna škoda 180—181, 7. 178—182, 8. 1*76 do 180, 12. 176—179, 6% begi. obv. 32.75—84 (88.75), 7% Bler. pos. 40—41.50, 7% pos. DHB 38 -38.25. Belgrad. Priv. agr. banka 205—206, "'/• in\. l>os. 49 den., vojna škoda 184—185 (vel. kom. 181), 13% begi. obv. 88 —33.50 ( 33.50, 33), 7"» Bler. |>os. 87.50—38 (38), 7% pos. DIIB 10—41.50 ( 40.50). Dunaj. Don. sav. jadr. 55.25, Živilo 54.30, Al-piuo 8.50, Trboveljska 18.70. Žitni trg Vesti, ki prihajajo iz Vojvodine, so --i nasprotujoče. Sedaj pravijo, da škoda ni lako velika. Glede kakovosti je omeniti, da je bilo med prvimi vzorci, ki so prišli v Ljubljano, mnogo izredno slabega blaga, bili pa so ludi kraji, kjer je dosegla hektoliterska teža blaga 77—78 kg. Cene nadalje naraščajo, vendar je kupcev na bazi 160, kolikor so danes zahtevali za blugo, malo. Prihodnji teden nam bo prinesel razjasnitev. Za novo blago doslej še nismo čuli nobene cene. Zu razvoj našega žitnega trga je tudi važno, kako se bodo razvijale razmere v ČSR. Ministrski svet je odobril projekt o ustanovitvi uvoznega sindikata za žito. Zaradi Žetve je bilo sklenjeno, da se naj cene pšenice stabilizirajo nn podlagi 150 Kč za 100 kg, cena rži pa naj bo 182.50 Kč. Ljubljana (slov. post., jilač. 30 dni). Pšenica slav. 78 kg ml. tar. 190»—195, Sombor okolica 79 kg ml. tar. 200—202.50, potiska 80 kg 111I. tur. 205 do 207.50, koruza bč. ml. tar. 156—157.50, okrogla ml. tar. 170—172.50, bč. nav. vozu. 160—162.50, okrogla nav. vozu. 180—182.50, moka Og bč. 310 do 315, ban. 315—320. Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 79kg 150—155, bč. okol. Sombor 78 kg 150—155, sred. bč. 79 kg 150—155, gor. bč. 79 kg 150—155, bč. potiska 79 kg 150—157.50, bč. ladja Tisa 79 kg 152.50 do 157.50, bč. ladja Begej 79 kg 150—155, ban. gor. 79 kg 150—152.50, ban. par. Vršac 78 kg 145—150. Ječmen in otrobi ne notirajo. - Koruza: bč., srem. 116—118, bč. okol. Sombor 117—120, ban. okol. Sombor 11-1—110, srem. okol. Šid 120—122, bč. tranko vagon Sisak 134—136. - Moka: bč., ban. Og, Ogg 220—240, št. 2 210—220, št. 5 195—200, šlev. (i 185—100, št. 7 150—155, St. 8 100—105. -Tendenca: čvrsta. Promet: 71 vagonov. Budimpešta. Budimjieštanska borza je do nadaljnjega zaprta. Hmelj Žatcr. C. S. R., dne 11. julija 1932. Toplo vreme pospešuje rast hmeljske raslline. Kljub (emu je v našem okollšču le 30% vseh nasadov doseglo vrh ogrodja, 40% tričetrline, ostanek pa, ki je pa prav slab, le polovico. tlmeljska ušica je napadla vse nasade, posebno pu one v nizkih legah. S škropljenjem se je sicer začelo, vendar so hmeljarji bojo stroškov, ker sumijo, da nizke limeljske cene ne bodo krile pridelovalnih stroškov. — Nemška sekcija Hmeljarske zveze. Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je naša srčno ljubljena mamica in omica, gospa Elizabeta Zemljič poj. Korošec zasebnica danes po kratki, mučni bolezni, v 77. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo. K večnemu počitku jo bomo spremili v petek 15. julija ob 5 popoldne na pokopališče v Ljutomeru. Sveti maši zadušnici se bosta brali v soboto 16. julija ob 7 zjutraj v župni cerkvi v Ljutomeru in v stolni cerkvi v Mariboru. Ljutomer-Maribor, dne 13. julija 1932. RODBINI FRIC IN FRANC ŽEMLJIC. Posebna oznanila se ne izdajo. Pogrebni zavod Repič, Ljutomer. Prav te dni so otvorili v Londonu nov oddelek ene najbolj modernih bolnišnic na Angleškem. Ta oddelek so zgradili ua stroške znanega ameriškega miljarderja Samuela Insulla. Vsi bolniki, ki bodo sprejeti v to z največjo udobnostjo urejeno bolnišnico, se bodo lahko s hvaležnim srcem spominjali velikega dobrotnika, ne da bi pri tem slutili, da bi ta danes sam z največjim veseljem sprejel uaj-manjšo miloščino. Gotovo ne bi bil nihče od teh bolnikov tako vesel, kakor milijonar sam, ki je dal denar za to bolnišnico, če bi ga bolnišnica sprejela ua brezplačno hrano in stanovanje. Zakaj tisti, ki so zvedeli, da je propadel tako zvani Insull koncem, ki je bil eden najsilnejših v Ameriki, najbrž ne bodo mislili, da je propadel s tem koncem dobrotnika, ki je zgradil to bolnišnico. Danes, ko vse poka in stoka po svetu, so ljudje že navajeni na polome in samo zmajejo z glavo, če se zopet črta eno ime iz seznama denarnih mogotcev. Milijoni propadajo v enem dnevu in tako se je zgodilo, da se je na stara leta moral Insull, potem, ko je svoje življenje preživel kot eden najbogatejših milijonarjev, sprijazniti z žalostno usodo beraštva in starosti. Razlikuje se od drugih, ki propadejo le v toliko, da si ni končal Življenja. 72 let je že star in njegovo lice je nagubano, saj so vrezale skrbi svoje sledove v njegov obraz že takrat, ko je pridobival milijone, še bolj pa takrat, ko jih je izgubljal. V svojem boju za milijoni je segel predaleč in hotel tekmovati z Morganom in Rookefellerjem. In to ga je najbrž tudi pokopalo. Mala hišica, v kateri se je rodil Insull kot prava londonska srajca, še stoji. Njegova življenjska pot je prav tako čudovita, kakor obeta biti tragičen njen konec. Bil je sin revnih židovskih staršev in je moral v mladih letih pomagati staršem, da so bili vsaj vsi otroci siti. Prav radi tega je moral kmalu pustili šolo in prijeti za delo, kakršnokoli je pač dobil. čez dan je delal kot >dečko za vse< v neki pisarni. Ponoči je pa ves zmučen študiral, se učil stenografije, knjigovodstva in drugih trgovskih ved. Ko je bil star 15 let, je zaslužil že cel funt na teden in bil že pisarniška moč. Ko si je prihranil prve od ust pritrgane de-narce, se je izselil v takrat blaženi raj — Ameriko. In takrat se je res zdela Amerika vsem izseljencem dežela, kjer teče med in mleko in kdor je v resnici delal v potu svojega obraza, je lahko prišel tudi naprej. Z mladostnim pogumom se je lotil Insull dela v Ameriki. Vrh tega pa mu je bila še sreča mila. Ko je Edison inserirat v časopisu, da išče tajnika, se je oglasil pri njem Insull. Tudi Edison je bil takrat šele na začetku svoje slave in ko je orišel Insull k njemu. «o Frlisona vprav mučile skrbi, kje bi dobil denarna sredstva, da bi mogel izdelati prvo električno žarnico. Ker je Insull prišel k Edisonu na večer, je ostal pri njem kar do štirih zjutraj. Skupno sta se trudila in Insull se je takoj naučil, kaj mu bo treba delati. Ce je bil Edison tehnični , tedaj je bil Insull upravni genij. Z neverjetno spretnostjo je organiziral za Edisona razna podjetja in Insull je bil tudi prvi, ki je poklical v življenje tako zvano »General Electric Company<, ki je danes največji ameriški trust. Ko je zapustil Edisona, je začel svojo lastno karijero. Vsa njegova podjetja so uspevala in po nekaj letih je bil eden najimovitejših industrijskih magnatov v Ameriki. Najbolj se mu je priljubila električna industrija. Pred 7 leti je pa napravil svojo največjo kupčijo. Tedaj je njegova družba imela delniški kapital 200 milijonov funtov. Insull je porabil pravi trenotek in ustvaril koncem, čigar delniški kapital je bil ocenjen letos s 500 milijoni funtov. V 5000 mestih so skoro noč in dan obratovale njegove tovarne in 05 ogromnih tvrdk je bilo pod njegovim vodstvom. In6ull je postal nekronani kralj elektro-industrije na svetu. Zanimivo je zlasti to, da je žilavi zid Insull zelo malo špekuliral. Vsa njegova milijonska zgradba je zrastla kamen za kamnom. Njegova dobrosrčnost in uemiljenost je bila znana. Kljub temu si je nabral privatno premoženje v iznosu več sto milijonov dolarjev, ki pa je letos skoro čez noč skopnelo. Družba za družbo je šla v polom in končno je tudi matica njegovih družb napovedala Konkurz. Zasebno premoženje je moralo kriti izgube in ostal je brez vsakega denarja in brez imetja. Danes zopet pohaja siv in star po ulicah zapu ščenih, ubožnih in zanemarjenih okrajev v Londonu, kjer je tudi preživel svojo mladost. Včasih si privošči kako jabolko, ki ga kupi prav tam, kjer je v mladosti kupil včasih kake sladkarije. Včasih gre na sprehod v Hampstead in 6i ogleduje ogromni del bolnišnice, katerega so zgradili na njegove stroške. Med tein pa premišljuje, da se je zgodilo to njemu, ki je svojčas v teku 24 ur spravil skupaj-20 milijonov dolarjev v denarju zato, da je zgradil največjo opero na svetu, ki stoji 6edaj v Chicagi. Gotovo se čudi, da ga je doletela taka usoda, saj je plačeval svoje uslužbence tako dobro, kakor nihče. Seveda je hotel imeti tudi najboljše moči. Po tej zlati preteklosti pa strada in še vedno upa, da bo ujel srečo vsaj še za prst. To morda upravičeno upa, kajti ravnatelji njegovih podjetij mu skušajo zagotoviti veliko pokojnino. Vendar bo moral čakati na odločitev skoro leto dni in Samuel Insull bo že skoro star 73 let... Generalna stavka v Belgiji. Odločna stavka rudarjev se je v Belgiji lako poostrila, da je že proglašena splošna stavka vseh delavcev v Belgiji.. Ker se vlada boji da bi prišlo do hudih izgredov, je poslala v vseh ogroženih mestih po cestah okrog oklopne avtomobile s strojnicami, ki bodo, če ne bo šlo drugače, s silo napravili red. Ostanki letala ameriških letalcev. Ameriška letalca, ki sta hotela preleteli krog in krog sveta, Griffin in Mattern, sta morala zasilno pristati v bližini Minska, ker se jima je strlo krmilo. Pri tem se je letalo precej poškodovalo in sedaj so ga vzeli narazen zato, da ga bodo odpeljali nazaj v domovino. Kitajski tihotapci Kar je za Amerikance alkohol, to je brez dvoma za Kitajce opij: silno zaželjen, a prepovedan užitek. Zato cvete v Kitajski, kjer še niso izumrli nekdanji morski roparji, tihotapstvo z opijem, kar se da. Pred nedavnim je bil umorjen nek evropski častnik, ki je bil v službi pri kitajskih carinikih. Radi te nesreče so prišle v javnost sledeče zanimivosti: Posadka kitajskega carinarniškega motornega čolna, ki preganja tihotapce z opijem, ki skušajo tako z morja, kakor tudi po rekah vtihotapiti v deželo opij, gleda noč in dan smrti v oči. Častniki imajo navado, da spijo v čolnih z nabitim revolverjem pod vzglavjem. Prav ta motorni čoln, na katerem je bil ubit omenjeni evropski častnik, je bil dolg približno 30 m. Čoln sta gonila dva motorja s kupno 230 konjskimi silami. Ko so ga našli, so bili na njem ubiti vsi, tako častniki, kakor tudi domačini vojaki. To dokazuje, da 60 tihotapci jako dobro oboroženi in da ne pomečejo takoj pušk v koruzo. Ti motorni čolni ne segajo globoko pod vodo, kljub temu, da so dolgi 30 m. Največ 3'4 m sežejo pod gladino vode, to pa zato, ker morajo zlasti na rekah pluti Često čez plitvine. Krmarjeva hišica na takem motornem čolnu je obita s težkimi jeklenimi ploščami in čez okna se dajo spustiti težke železne zavese, ki imajo napravljene posebne luknje, 6kozi katere strelja moštvo. Motorni čoln pa ima še po eno ali več strojnic in en brzoetrelni top. Središče tihotapcev in morskih roparjev je na Jangcekjangu v mestu Hangkov. Cariniški motorni čolni preganjajo poleg tihotapcev in roparjev tudi organizirane tolpe komunistov, ki strašno divjajo. Ti se navadno zbirajo iz raztresenih taborišč po deželi in plenijo potem pod geslom: »Jemljemo bogatim in dajemo revnim!< To načelo imajo celo natiskano na ogromnih rdečih letakih in pod tem geslom ropajo mirne tovorne čolne, če carinski ujamejo tihotapsko ladjo, jo konfiscirajo, nekoliko predelajo in nato nameste nanje topove, tako da tudi lahko pomaga v lovu za tihotapci. Moštvo čolna, ki n. pr. ujame tak tihotapski eoln, dobi za nagrado približno toliko denarja, kolikor je vredna zaplenjena ladja. Zato je razumljivo, da se v carinsko službo zatekajo najbolj predrzni in divji pustolovci ,ki dajejo »radit svoje življenje za mir in red na Kitajskem. Operacija v hipnozi Že stara je misel, da bi zdravniki pri operacijah uporabljali mesto raznih mamil, kakor so kloroform, eter in druga narkotična sredstva, hipnozo. Kljub temu je ta lepa želja'ostala v Evropi samo na papirju. Odlični zdravniki kirurgi so bili namreč proti hipnotiziranju bolnikov pred operacijo. Prvi poskus so morali pač napraviti Američani. Bolnico, ki so jo operirali v hipnozi, ni čakala sicer težka in nevarna operacija, in zato jo je zdravnik sam hipnotiziral. Po operaciji pa je bolnica, potem ko se je zbudila iz hipnoze izjavila, da ni čutila niti najmanjše bolečine. Verjetno je, da bodo sedaj večkrat porabili ta tako enostavni in ne nevarni način za lajšanje bolečin pri operacijah. Pripovedujejo, da je chicaški zobozdravnik dr. Shatleton že pred nekaj leti opustil vsa sredstva, s katerimi so drugi zdravniki lajšali svojim bolnikom bolečine, kadar so jim drli zobe. Že več Ipt je zdravil zobe svojim bolnikom tako, da jih je vedno pred zdravljenjem hipnotiziral. Zdravnik sam priznava, da je na ta način izredno lahko delal ir, da mu niti enkrat ni odpovedala hipnoza. KorSsti plavanja Plavanje je brez dvoma eden najbolj zdravih športov. Ne glede na to, da ima že človek mnogo koristi od čiste in hladeče vode, vpliva plavanje na človeka še drugače. Podžiga mu pogum in krepi samozavest. Telesno gibanje pri plavanju pa naredi plavača gibkega in živahnega. Posebna prednost plavanja pa tiči v utrjevanju telesa proti prehladu. Po pravici imenujejo nekateri plavanje telovadbo podkožnih mišic. Brez dvoma je gotovo, da je plavanje najprimernejši, najpri.ietnejši in najbolj enostavni način utrjevanja, zlasti pa utrjevanja otrok. Francoski potiliki — govoorniki Nekateri govorniki v francoskem parlamentu so pravi umetniki v hitrem govorjenju Stenografi, ki zapisujejo vse govore, so nalašč prešteli, koliko besed izgovore najhitrejši govorniki na minuto in dobili sledeče številke: Herriol izgovori približno 180 besed na minuto, Tardieu 175, Laval, ki je sicer iz južne Francije, kjer so zlasti znani hitri govorniki, spravi le 155 besed na minuto iz ust. Rekord pa je odnesel de Monzie, ki izstreli kar 200 besed. Komunistični nemiri v Španiji. Ni skoro dneva, da se ne bi čulo, da je v Španiji zopet kak komunistični umor. Slika nam kaže, kako je policija ukrotila stavkujoče komunistične delavce. Policiji se jo to posrečilo šele po večjem naporu in na obeh straneh je bilo več mrtvih. Španska križarka se je potopila. Najhitrejša španska križarka »Blas de Lezo< je zadela ob rtiču Fini-sterra ob pečine in se potopila. Od moštva so se vsi srečno rešili. Parnik, ki je prihitel na pomoč, je celo srečno potegnil križarko s pečine, tako da so že brzojavili ,da je rešena, ko se je naenkrat začela križarka z neverjetno naglico potapljati. V par mi-| nutah so že valovi zagrnili križarko. Izguba bo majhno špansko vojno brodovje hudo zadela, zlasti še zato, ker ladja ni bila stara. Če bo prohibicija odpravljena V Ameriki računajo gospodarski krogi že s tem, da bo odpravljena prohibicija in da bo treba zopet začeti z varjenjem piva. Kakor čujemo, se je odločilo v San Louisu 7 lastnikov velikih nekdanjih pivovaren, da vse pripravijo, če bo prohibicija padla. Listi že pišejo, da bodo vse priprave v pivovarnah v kratkem času končane in da čaka 10 milijonov dolarjev samo za to, da se bo lahko začelo z velikansko produkcijo piva. Če vpoštevamo, da bo samo v San Louisu dobilo v teh pivovarnah 18.000 brezposelnih delo, potem bo silna brezposelnost v Ameriki z odpravo prohibicije precej padla. Škoda le, da bodo z istim dnem ob zaslužek in delo vsi, ki so doslej živeli od tihotapstva z alkoholom. Prav tako že z veseljem pričakujejo francoski vinski trgovci, zlasti tisti, ki imajo velikanske zaloge šampanjca, odpravo prohibicije v Ameriki. Kljub temu, da je v teh dolgih letih prohibicije Amerika sama dobila mnogo več vinogradov, kakor jih je imela preje, se francoski vinski irgovci tolažijo z dejstvom, da so izvozili v letih 1908—1012 vsako leto nad 4 milijone steklenic šampanjca V Ameriko. Poleg tega so ugotovile statistike, da je poraba šampanjca v Ameriki celo v letih prohibicije bila večja kakor pa zadnja leta pred svetovno vojno. Sejmi v Rusiji Znameniti velesejmi so bili s koncem tako-zvane »Nept perijode v Rusiji ukinjeni. V kratkem pa jih mislijo zopet začeti, to pa zato, ker želi sovjetska vlada, da bi privatna trgovina dobila nekoliko svobodnejši razvoj. Vrh lega skuša oživeti s temi sejmi nekdanja zabavišča, v katera so kmetje svoj čas tako radi hodili. Ko je bil prvi semanji dan pred nedavnim zopet v Ljeningradu. je prišlo na tisoče kmetov, ki so kupovali tam lonce, igle in razno blago — same take potrebščine, katerih ni skoro v nobeni trgovini mogoče dobiti. Vlada pa je naročila, naj tovarne potrojijo izdelovanje vseh teh tako zaželjenib izdelkov. Predsedniški kandidat Roosevelt na volivnih shodih. Franklin Roosevelt, ne\v-yorški guverner in demokratski kandidat za predsednika Združenih držav se je spustil v volivno borbo v indijanski bojni obleki. Najbrže pričakuje, da bo pridobil na ta način mnogo volilcev. Sovjetski trust za šminke Pavla Semenjova, znana žena ljudskega komisarja Molotova, je prevzela vodstvo sovjetskega trusta za puder, parfume in šminke. Po poročilih se je sovjetska unija odloČila, da bo začela izdelovati te izrecno luksuzne predmete kar na debelo. Razumljivo je, da celo moskovski sovjetski tisk nalahno kritizira to ustanovitev, še manj pa mu je všeč, da je dobila vodstvo v roke Molotova žena. Tako nekako piše: Ali so parfemi in šminke tako važna zadeva, da je treba zato porabiti energijo gospe Molotove. In če je že bilo treba ustanoviti trust, ki bo omogočil lišpanje ruskih žena, zakaj ga mora voditi vprav žena ljudskega komisarja. Ta kritika je neprijetno zadela celo Molotova samega. Njegove žene pa nikakor ne. Ta je pa vprašala časnikarja, ki jo je prišel prosit za razgovor, tole: »Sploh ne morem razumeti, zakaj hočete intervjuvati?« Oblečena pa je bila prav enostavno in skromno. Gotovo je vedela, zakaj je to storila, dasi je jasno, da bo to obleko najbrže v kratkem opustila. Pred kratkim je bil namreč v Moskvi že prvi sovjetsko-ruski modni pregled, ki bo marsikaj spremenil. Prva sprememba bo, da se bo začela propaganda, naj nosijo ženske hlače, in prav verjetno je, da bodo v kratkem tudi žene oblečene nekako tako, kakor so danes letalci. Na posebnih plakatih, ki že delajo reklamo za to novo modo, pišejo tako-le: Nova moda bo pomedla z neprimernim krilem in bo obračunala z vsemi buržujskimi tradicijami v ženski obleki. Prav tako bo pomedla z vsemi buržujskimi vzorci, tako z pikami, črtami in rožami. Mesto tega bomo uvedli stilizirane vzorce posnete po izdelkih industrije, tako da bodo ruske žene nosile na svojih oblekah stilizirane cevi, traktorje, vijake, letala, vojake in brezverske simbole. / »Daj mi še en sodi« »Nobenega nimam več!« »Pa vzemi tistega, ki je najbolj spodaj U Reklama na nebu V Nemčiji preizkušajo prav poseben način reklame, ki bo gotovo imela lep uspeh. Neka tvrdka si je dala zgraditi motorni čoln, na katerem je montirala doslej največji žaromet na svetu. Ta žaromet je lako močan, dn morejo z njim pisali ogromne črke na oblake. Njegova svetlost je tako močna, kakor svetloba treli milijard sveč. To je približno prav toliko, kolikor svetlobe bi dale vse žarnice, ki bi gorele v hO tako velikih mestih, kakor je Ljubljana, naenkrat. Kljub temu pa je premer tega žarometa razmeroma majhen, in je mo- goče z nJim projicirati skozi neke vrste diapozitive na več tisoč metrov visoke oblake besedo, ki so dolge po lisoč metrov. Take reklame najbrže v Ljubljani So dolgo ne bomo imeli. ---------— - (NSERIRAJTE V »SLOVENCU«! Dobro rezilo Žilet mora briti rahlo, čisto in večkrat. — Naša rezila imajo te lastnosti! Prepričajte sc! Prva jugoslovanska tvornica rezil za britje »A L M E S«, Beograd, Tcodocijeva ulica štev. 4. Zahtevajte cenik in vzorce! Zdravilišče barona Borna Sv. Ana pri Tržiču 1050 m nad morjem, pod zdravniškim vodstvom, odprlo. — Na željo se pošljejo prospekti! — Telefon: Tržič 14. mmmmmammmmmtmmmmaaaBamammm Pridobivajte novih naročnikov! VI 21.377 1932. Razpis V m Proč' TUZLA(BOSNA) EXP0RT ŽIVIH RAKOVA' srzONA! Hotelirji. gostilničar)! In ktfiinle V vsako mesto razpošiljam franko zavojniua iu voznina žive plemenite sladko' vodne debele prima soio rake, zavite s spccijalnih vrečah po 100 komadov po cent Din 2MO'—. Za rake garantirani, da pridejo na mesto zdravi in živi kakor udi popolnoma sveži. Denar je treba poslati naprej, sicer so naročilo ne izvrši Mestno načelstvo ponovno razpisuje v sktai šanem roku oddajo težaškega, zidarskega in zc-lezobctonskcga dola za zgradbo Delavskega doma v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada. Šolski drevored 2 11., proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane ponudbe je vložiti do 23. julija do 11 dopoldne v omenjenem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 13. julija 1932. Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc, s. r. V globoki žalosti naznanjamo, da je naša zlata mamica, ljubezni polna babica in prababica, zvesta sestra, nad vse dobra tašča in leta ter iskreno ljubljena svakinja, gospa Josipina Pučnik roj. Homan v četrtek 14. julija v 73. letu, po dolgi in težki bolezni, mirno v Bogu zaspala za vedno. Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 16. julija ob 17 na domače pokopališče. V Kranju, dne 14. julija 1932. Rodbine Pučnikove, Petcrlinova, Dolarjeva, Remčeva, Dahlberuova ler ostali sorodniki. .|ii ■■HHBBISHHBRHIlflHMHHH Vsemogočni je poklical k Sebi našega neizmerno ljubljenega soproga, skrbnega očeta in sina, brata, strica, zeta in svaka, gospoda Janeza Veharja faktorja Blasnikovc tiskarne po kratkem trpljenju, previdenega s sv. zakramenti za umirajoč«, v četrtek 14. t. m. Pogreb pokojnika bo v soboto 16. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Tržaška cesta 21, na pokopališče k Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev! V Ljubljani, dde 14. julija 1932. Štefanija Vehar, soproga; Ivica in Peter, otroka; Ana Vehar, mati; Ignacij in Marija Vehar, brat in sestra; Rudolf, Milka, Anica, Slavka in Ivica, nečak in nečakinje. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. ZAHVALA. Ob nepričakovano hitri izgubi mojega ljubljenega soproga Franca Bračiča izrekam tem potom vsem, ki so mi izkazali svoje sočutje ter blagega pokojnika počastili z venci m ga v tako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poli, svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebej -e pa zahvaljujem zdravnikoma gg. dr. Pihlcrju 1:1 dr. Stuhecu in duh. sv. P. Svetu. Zahvaljujem sc gg. gimn. ravn. dr. Komljancu, Berliču in Arnušu za njih krasne poslovilne besede doma in ob odprtem grobu. Zahvaljujem se občinskemu odboru iz Rogoznice, odboru bralnega drultva, ptujskemu Sokolu /.a častno udeležbo, pevskemu zboru Glasbene Matice ter ptujski mestni godbi, ki je s pretresljivimi žalostinkami spremljala svojega nekdanjega člana na zadnji poti. Zahvaljujem se vsem zastopnikom društev in uradov ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako oblinem številu spremljali na zadnji poti. Nova vas, dne 12. julija 1932. MARICA BRACIC, soproga. UPRAVNI SVET J. BLASNIKA NASLED., UNIVERZITETNE TISKARNE, LITOGRAFIJE IN KARTONA2E, D. D. V LJUBLJANI, naznanja užaloščen, da je v četrtek, dne 16. julija umrl po kratki bolezni njegov prvi sodelavec in bivši član upravnega sveta, gospod JANEZ VEHAR tiskarniški vodja Pogreb pokojnika sc bo vršil v soboto 16. julija ob 5 popoldne iz hiše žalosti na Tržaški cesti it. 21 k Sv. Križu. Zvestega sodelavca in tovariša bomo ohranili ,v trajnem in častnem spominu. V Ljubljani, dne 14. julija 1932. Načelništvo J. Blasnika nasled., Univerzitetne tiskarne, litografije in kartonaže d. d. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka besedo Din i"—; ženilovanjski oglasi Din 2'— Najmanjši znesek za ma" oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pr naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov Ireba priložiti znamko. II Sluibe iščejo Vsaka beseda 1 Din Šivilja išče službo k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.455. (a) Trgovski pomočnik začetnik, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.467._(a) Gospodična išče službo k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.493.__(a) Prodajalka išče primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.491. _(a) Mesto sluge inkasanta ali šoferja išče Tavčar, Glince 45._(a) Tapetnik išče zaposlitve. - Naslov v upravi Slovenca« Maribor. (a) Natakarico sprejmem s 1. avgustom. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10.459. (b) Dipl- elektrotehnik vojaščine prost, išče namestitve. - Ponudbe pod »Z enoletno prakso« štev. 10.494 na upravo. (a) llužbodobe Vsaka beseda 1 Din Deklico 14 let staro, prijazno — sprejmem v pošteno hišo k otrokom. Prednost imajo sirote ali katera govori nemško. A. Multer, Janševa 15 — Ljubljana VIL_(b) Veliko podjetje išče r-e takoj v stalno službo: 1 blagajničarko, t kuhar-va, 1 izvežbano kuharsko pomočnico, 1 točaja. Zahteva se popolna neoporečnost in izvežbanost v svoji stroki z dolgoletnimi spričevali. Na začetnike in malo izvežbane se ne ozira. Obširne ponudbe s prepisi spričeval pod Dolgoletna moč- na upravo »Slovenca« štev. 10.409. (b) Služkinjo šiviljo sprejme gostilna. -Šentjakobski trg 5. (b) Zastopnika agilnega in energičnega, dobrega organizatorja išče za mesto Ljubljana in okolico za prodajo svojih radium proizvodov svetovna tvrdka. Javijo naj se samo gospodje, ki bi se pečali izključno samo s tem poslom. Glede reklame podpora s strani tvrdke, pri marljivem delu velik zaslužek. - Majhen kapital zaželjen. Obvladanje slovenskega in nemškega jezika potrebno. -Ponudbe na -Publicitas«, Zagreb, Ilica 9, pod štev. 30.909. (b) Vsaka beseda I Din Večji kapital (zadostuje tudi hranilna knjižica) išče (radi povečanja) — dobro vpeljano podjetje z raznimi koncesijami na drobno in debelo. Možnost sodelovanja odnosno nastavitve. Le resne ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Ugodna in sigurna naložba« št. 10.130. (dl Stanovanja Vsaka besed« I Din IŠČEJO: Dvosobno stanovanje s kopalnico rabim novembra. Najrajši center. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Mirna stranka« št. 10.456. (c) ODDAJO. Trisobno stanovanje oddam leloviščarjem. Trgovec Golob, Celje. (č) Za posečanje inženirjev, arhitektov, geo-metrov, podjetij za visoke, nizke in cestne zgradbe, kakor tudi državnih uradov, iščemo po možnosti upokojenega inženirja ali častnika-inženiria z malo kolekcijo tehničnih papirjev. Upokojeni železničarski inženirji imajo prednost. Znanje nemščine neobhodno potrebno. Obširne ponudbe z navedbo referenc je poslati na »Minerva« d d., Subotica, poštni predal 104. (b) Solnčno sobo z vso oskrbo — kopalnica — oddam za mesečno 800 Din — eni ali dvema osebama, v centru. Naslov v upravi Slovenca« št. 10.460. (s) Prazno sobo separirano s stopnišča, pripravno tudi za pisarno poleg sodišča oddam. — Tavčarjeva ulica št. 11/1., levo. (s) Dijaki Vsaka beseda 1 Din Dijakinjo sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 10.461. (D) rVHHKSESl^B I Vsaka beseda 1 Din Trgovski lokal 7X6 m z veliko izložbo 3X3.50 m, s pisarniškim prostorom - oddam blizu sodnije z avgustom. Ponudbe na Mlakar, poštni predal 356. (n) Velik trgovski lokal se odda s 1. oktobrom. -Maribor, Gosposka ul. 5, Vicel. (n) Trosobno stanovanje s kopalnico se odda na Dunajski cesti 99. (č) Lepo solnčno sobo s posebnim vhodom, na mirnem kraju, oddam gospodu. Gruberjevo nabrežje 16. (s) Dve sobi vezani ali posamezni, s posebnim vhodom, elektrika, eventuelno klavir in zajutrek, oddam. Tabor 5 1, d. (s) Sostanovalca sprejmem. Ulica na Grad št. 7. (s) Vsnka beseda 1 Din Več parcel po ugodni ceni naprodai I oizve se pri Oražmu v Mostah pri Ljubljani. Ipl Stavbišče 1600 kv. sežnjev naprodaj v industrijskem Jaki Zagreba poleg ind i.tiiiskc^a tira, primerno za vsako industrijo. — Kot plačilo v/omem bjincn lozne k-..j,žice — Pini.-3'oe pod »Industrija« na oglasni za-v d Aloma »cn': iny — Ljubljana. M Prodamo parcelc! Perssonv l.iubliana, poši ni predal 307. |p) Nakazilo Proti predložitvi tega nakazila, ki go iz-režile, priobčimo brezplačno od 14. do 16. julija 1932 po enkrat vsak na novo naročeni mali oglas v obsegu 7 besed (obenem z debelim naslovom). Pri večjih oglasih je za vsako nadaljno besedo doplačati 1 Din. Izvzeti so oglasi z neprimernim besedilom. Nakuzilo z naročilom in besedilom sc moru poslali naravnost na upravo .Slovcnca* v Ljubljani ali Mariboru. Nakazilo mora vsebovali Vaš natančen naslov, ker je drugače neveljavno! Ime: — Poklic: .......................... Bivališče:------------------ Vila komfortna, nova, v prometnem podeželskem kraju naprodaj za 250.000 Din, tudi na hranilno knjižico. Vprašanja na upravo »Slovenca« 10.384. (p) Špecerijsko trgovino dobro idočo — v ccntru Ljubljane prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 10.498. (p) Vsnkn beseda 1 Din Najizbornejša vina nudi gostilna Tomšič — Šentjakobski trg. (r) Tvrdka A. Persche Marijin trg 8, priporoča kopalne potrebščine, (r) Parccla 1400 m", naprodai blizu Martinove ceste. Poizve se: Ilirska ulica 19, hišnik. (p) Hišo zidano, z opeko krito, elektriko, vodnjakom, vrtom. njivo, pripravno radi lepe solnčne lege za letoviščarja, radi selitve lakoj proda za 45.000 Din Valentin Pogačnik, Zgor. Dobrava 31, pošta Pod-nart. Ogled samo ob nedeljah. (p) »ORAHOL« varuje polt pred škodljivimi vplivi solnca in zraka Ne samo, da preprečuje bolne otekliue, ampak varuje tudi kožni pigment. da se ne pokvari. Solnčne pege popolnoma izi.stanejo, barvilo potem-njuje in cela polt dobi zdravo, bakreno rjavo barvo. - Pri nakupovanju je treba paziti. Obstoja samo en .Orahol' tovarne RAVE, Cena stekleničici 6 Din v lekarnah, drogerijah in parlumerijah Nov brač poceni naprodaj. Rožna dolina cesta IV 13. (g) Kupimo Vsaka beseda 1 Din Vrednostne papirje kupuje Komanditna družba M. Jankole, Selenbur-fiova 6/11. (k) Duhova drva in oglfe kupuje stalno Uran franc Ljubi, a oa Sv. Petra cesta 24. • I« Vsak« beseda 1 Din Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in naiceneie tvrdka Kari 1'relog Ljubljana, Zidov-ika ulica in Stari trg. (1) Puhasto perje čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Dio kg čisto. belo. goste po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-ham po poštnem povzetju. L BROZOVIC - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica pena Sveže hruške kg 3.50 Din, mladi fižol kg 3 Din. sveže kumare kg 4.50 Din, sveži paradižnik kg 6 Din, razpošilja po 25 kg brzovozno G. Drechsler, Tuzla. (I) Povodom 20 letnice obstom svoip tvrdke prod«'am samo še do 10. avgusta 1932 ure, zlatnino, srebrnino, dragulje z 20% popustom Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škoflio 15 l"bJj° Muhe crjenic* }nUarc Mruve Ni se Ti bas treba dati pikati od neznosnih os. Ose se zbirajo na hrani, zlasti sladka jim posebno prija. Njihov vpik je skeleč in po njem lahko prodre kužni bacil naravnost v kri-Tako lahko nastopi tudi smrt. Reši se te z želom oborožene nadloge. Škropi Flit in ugonabijaj hitro in enostavno muhe, komarje in ves drugi mrčes. Flit je na glasu po celem svetu kot ucuadkriljivo tovrstno sredstvo. Pazi ua vojaka na rumeni kouvi z črnim robom. Ako ni v takšni plombirani konyi, ni Flit. Koniekcija — moda! Najcenejši nakup. Antoo Presker, Sv. Petra cesta št 14. Liubliana. (1) Novi obrtni zakon se naroča pri Komandit-ni družbi M Jankole — Selenburgova 6 II (1) Ajdo za seme in mletev proda Kmetijska zadruga v Ptu-(1) iu Nekaj novih koles in šivalnih strojev pičeni naprodaj radi pres«.'»'y«. Miklošičeva 7 III, vhod poleg Delavske pekarne. Vsaka beseda 1 Din Joughurt sladka smetana (Scblag-obers), stolčena, z rdečimi jagodami, izvrstna, se dobi samo v Mlekarni, Dunajska cesta 17 (Me-djatova hiša). (t) VELIKA IZBIRA O L A W MAPI B "UR mmmmmmmm Čevlje zalogo in prodajo prevzamem v Ljubljani. Ponudbe pod »Garancija« štev. 10.044 na upravo. (t) Debele luskinaste OTROBE kupite najceneje pri tv. A. VOLK - LJUBLJANA Resljcva cesta 24. Telefon št. 2951 Tvrilka IV. SCHUMI Dolenjska cesta, nudi lepa. suha drva in prvovrsten premog. Čifajte in širite »Slovenca«! Hestavracifa ena najboljših v Zagrebu se radi preobilice posla proda. Potreben kapital cca 700 tisoč dinarjev. Vprašati Goldmann, Petrinjska 69/11., Zagreb - — iT - ^ o "sSMSt irjj-gs O, IT S? P £ '-o O n Q-< t- — s HZik" S .22 a: •= te cecg ZSTSš^g ("v, —^ C** JO e-sS-j s* n N — S .S.c s . "S Ž .2 JC „ m O « O - . o I -- —" s . « C u c £ _ o e o > a ° O ira u;« vfi=Nt I o 05 '-Ž • i! „Q ■= 5 a q i. T 0 O > S,.xS j 1 _ . V a> »C a a „ > IgE g 55 iJio o I £ ^ 04 03 I Roland Dorgeles: Leseni križi Korakali smo eno uro, šli po razvalinah, pod katerimi smo slišali govoriti, se vzpeli po skalnatem potu, na katerem nam je v naših podkovanih čevljih izpodletavalo, in slo«' * i ie smo se onemogli ustavili. Čisto blizu nas, za sijo zavarovana, z naglo namelanim nasipom, je stala baterija 7.5 cm-skih topov. To sosedstvo je Sulphartu presedalo. Da nas ustavi ravno pri teh treskavcih. kaj takega more priti na misel samo Morache-u. Če začne zdaj še Fric brenčati, jo skupimo po gobcu mi.« Ko smo zopet krenili dalje, je, kakor brez sape prismrčala granata, da smo se vsi hipoma prihutili, in se raztreščila pred topovi s čudno brbolajočim glasom. »Plin!« Z mrzličnimi rokami smo strgali iz pušico masko. Stisnili smo ustnice, pridržali sapo in si hitro nadeli maske. Čelade so zaropotale po tleh. Raztreščile so se še nove granate in njihova rdeča baklja je za hip razsvetlila strahoten trop prepalih potapljačev, ki so iskali gostejših temin, da bi se pogreznili vanje. Naglo smo korakali. Ob bliskih razletov sem uganil na pobočju mračne gomile mrličev, razcefrane obleke, kršja in zlomljenega orožja. Potem so se očala zameglila in videl nisem ničesar več. Dušil sem se pod masko, v pljučih je zbadalo in na sencih sem čutil dražeče žgečkanje usipajočih se potnih srag. Vzlic temu smo šli dalje, premena je morala naprej; napol slepi smo tipaje dospeli v široko črevo. Na tleh j- zdelo nekaj ljudi in jedlo. Sneli smo plinske maske. »Le brez skrbi,« so se nam rogali tovariši, ki so skrčili noge, da bi nas pustili mimo, »to so smrdljive bombe. Če si pri vsakem tresku nataknete svoje rilce, še časa ne boste imeli jesti; ti nas obletavajo ves dan.« Mimo so prišle delavske čete, otovorjene s kolmi, pločevinastimi ploščami, orodjem, zvitki bodeče žice, ki se je lovila v naše tornislre in jih ni hotela več izpustiti. Ljudje so se upogibali pod težkimi tovori, se gnetli in sopihali; da bi si dali malo duška, so nas inrmraje psovali, a te psovke so bile namenjene raketnim zabojem, vrečam z ročnimi granatami in zvitkom bodeče žice, pod katerimi so bili podobni cirkuškim klovnom. Pol se je včasih razširila, tekla skoraj po površini, potem se pa zopet plaho pogreznila nizdol med raztrgano sleno iz peščenih vreč. Kmalu nato pa se je zopet razširila kakor široko ceslno križišče in videli srno nejasne sence, ki so se nemo in čudno premikale v temi. Iz črevesja, ki se je razprezalo prek polja, so prihajali vojaki, nizko tisločeni, kakor težaki, ki vlačijo ladje. Najprej si nismo mogli niti predstavljali, kaj naj bi bili dolgi črni zvežnji, ki so jih na trdo napetih vrveh vlekli za seboj. Bili so mrliči. Nosila? — teh je bilo komaj za ranjence, mimo tega so obvezovališča le nerada posojala svoje nosil-nice. Tako so tedaj mrtve, ki so jih našli po poljih, otvezli za noge na vrv in jih tako vlačili, prav kakor pri bikoborbah raz.mrcvarjene konje. Polagali so jih v dolgem jarku drugega vrh drugega, z obrazkom, obrnjenim proti zvezdam, in jih lako pustili. Pokoplje naj jih večna zemlja sama, ki še Je neprestano vsi pa I a iz raztrganih vreč in kakor iz peščenih ur cizela na njihove bolestno spacene obraze. Jarek je bil že poln in dva moža sta se na kolenih opirala ob mrliče in jih tlačila tesneje vkup, da bi napravila prostora še za druge. Stotnik Morache je ustavil kolono, in šepetaje je šlo povelje od ust do ust: »Bajonet na puško!« Ravno pred ogromnim skupnim grobom se je stotnija postavila nared. V siju daljne rakete so bežno zablestele konice bajonetov. »Vojakom, padlim na polju slave ... Pozdrav!« En sam prasket puškinih kopit, nič več. Z vzrav-nanimi telesi, vzdignjenimi glavami in stisnjenimi zobmi smo molče zrli predse: vojak nima dati ničesar kakor svoj molk. »Odmor ... « Siotnija je odrinila dalje in zapustila pot, ki se je bila dvignila iz zemlje in se navidezno nadaljevala po stezi. Mož, ves zavit v odeje, je tu v mrazu okorno poskakoval. »Tukaj se ne sme iti,« nas je opozoril z zaspanim glasom, prepovedano je. Iti morate po drugi poti, to obstreljujejo švabi.« Novi podporočnik, na katerega se je bil obrnil, se je ozrl po prostrani, temni kovačnici, v kateri se je pod udarci topov posvetilo zdaj tu zdaj tam. »Pa se ne zdi, da bi padalo semkaj kaj bolj kakor drugam,« je pripomnil. Mož je okorno poskakoval dalje z ene noge na drugo; roke je vtaknil pod pazduho in obraz se je pogrezal v odejo. »Ne rečem, da ne,« se je izgubljeno glasilo iz odeje. »Ampak jaz stojim tukaj samo zato, da povem, da je prepovedano... Če pa hoče kdo vseeno iti tod, naj pa gre; meni je, veste, drek za to...« Za Jugoslovanska tiskarno t LJubljani; Karel Cet Izdajatelj: Iran Kakovee. U-.£dnik: Franc Eremžar, J.