številka 38 • cena 120 din	Celje, 25. septemlira 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEWTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
z letošnjo letino krušnih žit, zlasti pšenice, nismo bili zadovoljni, zato bomo morali bolj skrbeti za zrnje, ki ga bomo
oktobra vrgli v zemljo. S koruzo pa imamo već sreče, četudi je silazna prehitro rjavela. Na posnetku: pri obiranju
storžev smo zmotili Plaskanove iz Andraža nad Polzelo.	FOTO- EDI MASNEC
Inovacije so sestavni del proizvodnje
Inovatorji Cinkarninega iozL.a Veflon so dosegli evropsko raven
Inovatorje Cinkarninèi^a
lozda Veflon, ki so jih letos
razglasili za inovatorje leta,
so prejš^i teden sprejeli
najvidnejši predstavniki
celjskega družbenopolitič-
nega življenja. Tudi takšni
sprejemi naj bi dokazali
«Irugačen odnos celjske
inižbenopolitične skupno-
sti do inovacijske dejavno-
sti, ki smo ji doslej posveča-
" vse premalo pozornosti.
Družbenopolitičnim de-
dcem je postalo jasno, da
ВДко izpeljemo prestruktu-
^anje gospodarstva le s
podporo inovacijske dejav-
'>osti in z ustanavljanjem
"manjših delovnih organiza-
cij znotraj združenega dela.
I*se bolj se namreč uveljav-
iš spoznanje o neustreznosti
gospodarske strukture,
•^ije med drugim tudi zaradi
Prenizkega odstotka malega
gospodarstva, neučinkovita.
inovatoipi tozda Veflon so
p področju inovacij dosegli
^evropsko raven. Vsak tret-
ja delavec tega tozda je na-
шгее inovator oziroma sode-
"Je pri izpeljavi inovacijskih
predlogov. Njihov tozd se je
razvil iz vzdrževalne službe
Cinkarninega tozda Titanov
dioksid in kot so inovatorji
sami dejali: »Vzdrževalci
im^jo največ možnosti za
inovacijske predloge, ker se
nenehno srečujejo s proiz-
vodnimi zagatami.«
Med večje uspehe štejejo
izdelavo nadomestnih delov
iz politetra fluoretilenske
mase, ki so jih pred tem, ta-
ko kot številne druge njiho-,
ve izdelke, uvažali. Sicer pa
imajo v tem Cinkarninem
tozdu dvoje vrst inovacij in
sicer operativne, s katerimi
rešujejo tekoče vzdrževalne
m proizvodne probleme ter
razvojne inovacije.
Veliko govora je bilo tudi o
tem, kako jim je v Veflonu
uspelo doseči tako visoko ra-
ven inovacijske dejavnosti.
Odgovor inovatorjev je bil si-
la preprost: »Treba je le ho-
teti ali pa te mor^o v to prisi-
liti razmere«. Pri tem je zelo
pomembna podpora vodstva
kolektiva, čeprav nek^ od-
pora tudi mora biti, ker bi se
lahko v nasprotnem primeru
prehitro navdušili za posa-
mezen predlog in ker je to
tudi svojevrstna spodbuda
za dobro inovativno delo. Da
ni zavisti med sodelavci, je
pomembno tudi to, da so za
inovacijo nagrajeni vsi, ki so
pri njej sodelovali in ne le
posameznik.«
Kakorkoli že, recepta za
spodbujanje inovacijske de-
javnosti ni mogoče predpisa-
ti, vendar lahko ustrezna
družbena podpora oz. pozor-
nost pripomore k njenemu
večjemu razmahu. Zaključiti
velja z besedami enega iz-
med inovatorjev: »O inova-
cijski dejavnosti govorimo
kot o neki posebnosti, če-
prav bi morala biti nujen in
sestavni del vsakdanjega
proizvodnega procesa«.
VILI EINSPIELER
Obisk mladih pevcev iz
Češkoslovaške v Celju
z dvema koncertoma, na dobrni in v Celju, se bo
našemu občinstvu predstavil svetovno znani mladinski
pevski zbor »Kühnúv dètsky zbor« Češke fílharmonije iz
Prage.
Na poti na večdnevno turnejo v Grčiji se bo v Celju
ustavil štirideset članski mladinski pevski zbor Praške
filharmonije. Svojim gostiteljem, Akademskemu pev-
skemu zboru »Boris Kidrič« Celje s tem vračao obisk.
Celjani so bili njihovi gostje v Pragi od 12. do 15. junija
letos, kjer so imeli koncet tudi v Praški filharmoniU, eni
n^bolj akustičnih dvoran v Evropi. Mladi pevci iz Ceho-
slovaške bodo gostje v Celju od 28. pa do 30. septembra, v
tem času pa bodo pripravili dva koncerta in sicer v nede-
ljo, 28. septembra ob 20. uri v Zdraviliški dvorani na
Dobrni in pa v ponedeljek, 29. septembra ob 19. uri v veliki
dvorani Celjskega Narodnega doma.
Ta svetovno znan mladinski pevski zbor ima v svojih
vrstah več sto mladih pevcev, najkvalitetnejši med njimi
pa nato sestavljajo štirideset članski zbor, ki sodeluje na
mednarodnih gostovanjih in tekmovanjih. Na obeh kon-
certih, na Dobrni in v Celju se bodo pevci predstavili z
vokalno glasbeno literaturo svetovno znanih avtorjev, kot
so Mozart, Beethoven, Heendel, Britten, Liszt ter z deli
domačih skladateljev Smetane, Dvofaka, Macha, Martina
ter češke in slovaške ljudske pesmi. Zbor bo vodil njihov
dirigent Jiri Chvala, na kravirju pa bo pevce spremljala
Božena Kronychova.
Ž. B.
Rekorden
obisk
obrtniške
ulice
še en rekord je bil zabe-
ležen na letošnjem sejmu.
Obrtniško ulico si je na-
mreč ogledalo 8147 učen-
cev iz 242 slovenskih os-
novnih šol (lani 7130).
N^več zanimanja so
učenci sedmih in osmih ra-
zredov pokazali za steklar-
ske poklice, za delo v avto-
mehanični delavnici in,
presenetljivo, za delo po-
pravljalca trobil.
Rekordnega obiska so
najbolj veseli v Zvezi obrt-
nih združenj Slovenije, ki
so osem tisočega obisko-
valca nagradili s skromnim
darilom. Darih sta prejela
Suzana Krumpak in Aleš
Napret iz OŠ Frana Kranj-
ca v Celju.
Samo z več mleka ¡e
moooče uspešno sanirati
mlekarno
žalska skupščina seje odločila za po-
novitev družbenega varstva z isto vo-
dilno ekipo. Stran 3.
Potieželanl ¥ beli Uublianl
Ali kako so vnanji Slovenci zabavali prestolnične pur-
garje. Stran 12.
Pokazali svoja mišičasta telesa
v Celju so se zbrali slovenski naj body builderji. Stran 24.
Več sonca kot senc
Oljrtni se¡em si ie ogledalo preko
230.000 obiskovalcev
Devetnajsti mednarodni
sejem obrti v Celju so v ne-
deljo zaprli. V dvan^stih
dneh se je na prostorih Za-
voda Golovec zvrstilo več
kot 230.000poslovnežev, ku-
Ipcev, radovednežev in zaba-
ve željnih obiskovalcev. Za
vsakogar je bilo nekaj - za
nekatere več, za druge manj
- tako kot je tudi sama se-
jemska prireditev vztrajno
nihala od najvišje kakovo-
sti in poslovnosti, do kra-
marstva in nepotrebnih or-
ganizacijskih slabosti.
Sejem je bil s svojimi 3500
razstav^alci in 7000 izdelki, s
številnimi poslovnimi dogo-
vori in pomembnimi sreča-
nji ter posveti tako kakovo-
sten in pomemben, da je to
preglasilo slabe strani. Te so
bile v bistvu nepomembne, a
zelo moteče - od zapletov pri
samem dodeljevanju raz-
stavnih mest, nikoli pravo-
časno znanih sprememb pro-
gramov in zato nepotrebne-
ga tekanja in iskanja po me-
stu in sejmišču, do slabega
vzdrževanja sejemskega pro-
stora in naprav, vključno s
sanitarijami, kjer bi lahko
namestili vsaj kartonske
škatle, če so že koši predragi.
S takšnim naštevanjem bi se
lahko izgubljah v nedogled,
s^ je mogoče marsik^ očita-
ti tudi vsem tistim, ki so ime-
li priložnost za popestritev
sejemske ponudbe v samem
mestu. Saj, trgovine in go-
stinski lokah so bili dlje od-
prti, a k^ več (če odštejemo
takšne in drugačne kuhinje
in modne revije) že skoraj ni-
komur ni padlo na pamet.
Pa vendar - sejem je uspel.
Uspel predvsem kot pobuda
za hitrejši razvoj drobnega
gospodarstva. Poleg poslov-
nosti so k temu največ dopri-
nesla srečanja in posveti s
svojimi dogovori. Na njih so
predstavniki drobnega go-
spodarstva skupaj z družbe-
nopolitičnimi delavci in go-
spodarstveniki jasno poka-
zali na slabosti in predlagah
nujne spremembe, ki segajo
vse od sprememb zakonoda-
je in ekonomske politike do
odnosa celotne družbe do
drobnega gospodarstva. Če
ne bo spet ostalo pri besedah
(vsi so ponavljali, da ne sme),
se bo v ugodnejših pogojih
drobno gospodarstvo raz-
mahnilo, z njim pa tudi celj-
ski sejem. Navsezadnje je se-
jem zrcalna slika sposobno-
sti drobnega gospodarstva.
Letošnji sejem je potrdil,
da sposobnosti in kakovosti
drobnemu gospodarstvu ne
manjka in če bomo do pri-
hodnjega sejma uresničili
vsaj najpomembnejše dogo-
vore, bo dvajseti, jubilejni
sejem še večji in še boljši.
Boljši, ker bo takšno drobno
gospodarstvo, večji, ker več
prostora obeta tudi celjska
občina. Če bodo tudi obrtne
zadruge prevzele predstavi-
tev osebnega dela drobnega
gospodarstva in bo sejem še
bolj specializiran kot letos,
potem so lahko naša priča-
kovanja upravičeno velika.
Še zlasti, ker tudi letošnji se-
jem kot celota zasluži pohva-
lo in je resnično naredil veli-
ko za razvoj drobnega gospo-
darstva. To pa je tisti najpo-
membnejši cilj, ki ga je za-
megljevalo v posameznih de-
lih edino zaslužkarstvo za
vsako ceno.
MILENA B. POKLIČ
Po oceni zveznega iz-
vršnega zavoda za cene
bodo cene v industriji do
konca leta porasle za 4
do 5 odstotkov (v pri-
merjavi z lanskim de-
cembrom); to bo povzro-
čilo porast cen v prome-
tu na drobno, kar bo
vplivalo na druge cene
in na življenjske stroške
sploh. Menijo, da se bodo
ti v primerja vi z lanskim
letom povečali za 10 do
11 odstotkov. Vidite, pa
bomo zopet za toliko od-
stotkov stabilnejši!
(Novi tednik, 15. 10. 1969)
2. STRA^ - NOVi TEDNiK
25. SEPTEMBER 1986
Delegati za samoprispevek
Reierenaum v laški občini pripravijaßo za 7. ûecemùra
Delegati zborov občinske
skupščine Laško, ki so zase-
dali prejšnjo sredo, so pod-
prli osnutek odloka o razpi-
su referenduma za uvedbo
4. občinskega samoprispev-
ka. Osnutek bo v javni raz-
pravi do 5. oktobra. Pri-
pombe, mnei^e in stališča,
ki se bodo izoblikovala v
javni razpravi, bo delegat-
ska skupščina obravnavala
na seji 22. oktobra. Referen-
dum naj bi bil 7. decembra.
V petih letih (od januarja
1987 do decembra 1991) naj
bi iz samoprispevka zbrali
približno milijardo 14 milijo-
nov dinarjev.
Denar bodo zbirali po 1,5
odstotni stopnji od čistega
osebnega dohodka. Za skup-
ni program, prizidek k os-
novni šoh v Rimskih Topli-
cah in pripravo dokumenta-
cije za gradnjo osnovne šole
v Debru, bodo namenili le
0,4 odstotke. Prvotni pred-
log je bil, da bi za skupni
program namenili tretjino
vseh sredstev. Vendar je iz-
xTáni svet skupščine občine
na osnovi predračunske
vrednosti investicije ocenil,
da lahko skupni program iz-
vedejo z manjšim deležem
sredstev iz samoprispevka.
Preostala sredstva bodo na
razpolago za uresničitev pro-
gramov kr^evnih skupnosti,
ki pa so vsi zajeti tudi v sred-
njeročne načrte krajevnih
skupnosti in občine. Največ
denaija bo šlo za posodobi-
tev cest in ulic (okoli 244 mi-
lijonov dinarjev), posodobi-
tev in razširitev zdravstvenih
domov (179 milijonov dinar-
jev), razširitev telefonskega
omre^a (blizu 120 milijonov
dinarjev), posodobitev kul-
turnih in športno rekreacij-
skih objektov (107 milijonov
dinaijev), sledijo programi
za izgradnjo in posodobitev
vodovodov, ureditev kanali-
zacij, ureditev razsvet^ave,
gradnjo mostov in drugih in-
frastrukturnih objektov.
Vsi programi, ki so zajeti v
samoprispevek, so ovredno-
teni po sedanjih cenah. Od-
lok predvideva tudi poveča-
nje vrednostni programov v
skladu z vsakoletno rastjo
cen.
Vse komisije
ne delalo
Mladinci iz Žalca so na
zad^i seji predsedstva
občinske konference
mladine ugotovili, da od
5 centrov, 17 komisij in 4
svetov pet komisij ne
dela.
Vzrok so kadrovske te
žave, ki naj bi jih rešili po
volilni konferenci, ki bo
6. oktobra. Na njej bodo
obravnavali probleme pri
organiziranju mladmske-
ga prostovoljnega dela,
težave osnovnošolcev in
usmeijencev ter motivi-
ranost študentov za mla-
dinsko delo. Govorili pa
bodo tudi o vlogi zveze
komunistov v mladinskih
vrstah in o delu mladin-
ske organizacije po kon-
gresih.
TC
Razvoj graditi na
sposobnifi kadrih
Seie I(0munist0¥ ¥ SIP se ¡e udeležil
tudi Milan Kučan
čeprav je zaradi izgube,
ki je znašala ob polletju 110
milijonov din, velikih za-
log, nizkih plač in vse večje
fluktuacije delavcev neza-
dovoljstvo v Sipovi tovarni
kmetijskih strojev vedno
večje, komunisti verjamejo,
da imajo v kolektivu še do-
volj dobre volje in moči, da
sami premagajo težave in
najdejo izhod iz trenutnega
položaja. Ena osnovnih ugo-
tovitev seje osnovne orga-
nizacije zveze komunistov
tega šempeterskega kolek-
tiva, ki je bila sredi prejš-
njega tedna, je namreč bila.
da imajo komunisti ugi«
med delavci in da so v p^
tijski organizaciji pr^J
ljudje.	'
Ce je temu res tako, bo t.
šempeterski kolektiv gotov«
našel izhod, kajti lasten raj
voj je vseskozi gradil na spo,
sobnih kadrih, ki so ob so.
dobni tehnologiji, visol^
produktivnosti in predvsem
z lastnim znanjem in razvoj,
nim delom pripeljali tovarnii
v sam vrh evropskih proÌ2\'a.
jalcev kmetijskih strojev, jç
ob tem dejal Milan Kučan
predsednik Centralnega ko.
miteja Zveze komunistov
Slovenije.
Spregovoril je še o položa.
ju izvoznikov in proizvajal,
cev kmetijskih strojev, ki se
po besedah zveznih funkci.
onarjev ne bo poslabšal in o
predvidenih ustavnih spre.
membah, pri čemer gre med
drugim za vprašanje poveča-
nja 10-hektarskega zemlji,
škega maksimuma, kar bi
pomenilo bistveno drugačen
položaj za to šempetersko to-
varno. Ker je bilo s strani Si-
povih komunistov veliko go-
vora o realnih obrestnih me-
rah, neustrezni tečajni politi-
ki, inflaciji in drugih objek-
tivnih vzrokih za slabo go-
spodarjenje, je zaključil;
»Noben nepremišljen admi-
nistrativni ukrep ne more bi-
ti tako dolgotrajen, da bi
spravil na kolena doslej
uspešne organizacije združe-
nega dela.«
Pomembno pri tem je, da v
kolektivu poleg že sprejetih
notranjih ukrepov (gre za
zniževanje vseh vrst zalog,
omejevanje splošnih in pro-
izvodnih stroškov ter uvaja-
nje novih nekmetijskih pro-
izvodnih programov), posre-
dujejo svoja spoznanja o go-
spodarskih razmerah prek
delegatskega sistema. Le-ta
se začne v zboru združenega
dela skupščine občine in ne
šele na zvezni ravni.
Osrednje vprašanje je tudi,
ali so delavci tega šempeter-
skega kolektiva dovolj moti-
virani za iskanje izhoda iz te-
žav. Ker je eden bistvenih
problemov v Sipovi tovarni
kmetijskih Strojev tudi od-
hajanje strokovnjakov, je
ena osnovnih nalog partijske
organizacije, da pojasni de-
lavcem, da тогдјо biti nosil-
ci nadaljnega razvoja kolek-
tiva bolje plačani od drugih
delavcev, čeprav jih je v da;
našnjih razmerah veliko, ki
živijo na samem robu eksi-
stenčnega minimuma.
Uravnilovski sistem na-
grajevanja namreč ni rešitev.
Komunisti šempeterske to-
varne kmetijskih strojev ne
smejo ob tem pozabiti na de-
lavce, ki niso v partiji.
VILI EINSPIELER
Ponovno o
istih temali
Skoraj tri leta so minila
od zadnjega srečanja in
skupščine slovenskih no-
vinarjev, organizatorjev
obveščanja in urednikov,
ki delajo pri internih sred-
stvih obveščanja v združe-
nem delu. Danes zjutraj so
se omenjeni zbrali na Ro-
gli, da bi spregovorili o
svojem delu.
V strokovnem delu sre-
čanja bodo udeleženci
obravnavali štiri sklope
vprašanj. Ti bodo Kako od-
praviti suhoparnost in biro-
kratski stil poročanja v pis-
nih oblikah obveščanja,
Kaj je računalniško podprt
informacijski sistem, kaj v
njegovih okvirih samou-
pravni informacijski podsi-
stem in katere informacije
so zares pomembne za de-
lavčevo sprotno seznanje-
nost z razmerami v njego-
vem ozdu ter položaju ozda
v dejavnosti, potem К^
upoštevati pri usklajevaryu
samoupravnih splošnih alî-
tov v ozdih z zakonom o
javnem obveščanju in za-
konom o družbenem siste-
mu informiranja, ter nazad-
цје Kakšne informacije n^
spremlj^o in omogočego
procese odločanja v ozdih
in kako voditi ustrezne in-
formacijsko-komunikacij-
ske akcije.
Po obravnavi vseh dogo-
voijenih tem naj bi udele-
ženci sprejeli tudi priporo-
čila, kaj storiti za učinkovi-
tejše informacijsko ozračje
v ozdih, v pogovoru z Miho
Ravnikom in Milanom Ku-
čanom pa n^ bi spregovo-
rili o aktualnem družbeno-
političnem in gospodar-
skem trenutku ter vlogi no-
vincev v združenem delu
v njem.
IMreditelji srečka so
republiški sindikati. Delav-
ska enotnost in celjski ak-
tiv sekcije novinarjev v
združenem delu. Celjski
aktiv je pripravil za sreča-
nje, ki se ga bo udeležilo
več kot 250 obveščevalcev,
tudi razstavo občinskih
glasil OZD.	B. P.
iVirziica ostaja simbol naprednosti
Peto leto zapovrstjo sta
medobčinska sveta Sociali-
stične zveze iz Celja in Trbo-
velj pripravila Tabor ljudske
fronte na Mrzlici v počastitev
predvojnih revolucionarnih
dogodkov, ko so se na Mrzlici,
zlasti ob 1. maju, pa tudi ob
drugih priložnostih, zbirali
napredni delavci in kmetje iz
Revirjev in Savinjske doline.
Minula nedelja je pred Polde-
tovo kočo privabila nekaj ti-
soč delovnih ljudi in občanov,
ki so prisluhnili besedam se-
kretarja predsedstva CK ZKS
Miloša Prosenca, letos pa so
kulturni program pripravile
skupine iz hrastniškc občine.
Miloš Prosenc je med dru-
gim dejal, da kljub težkim ča-
som nismo izgubili vere v last-
ne sile in družbo, ki že deset-
letja gradi humane in demo-
kratične odnose. Prav pa je, da
so ljudje vedno bolj kritični do
besed in dejanj, še zlasti, ko
zahtevajo tudi uspešnejša vod-
stva na vseh ravneh. Nobenega
dvoma pa ni, je dejal Miloš Pro-
senc, da je povsod prisotna
močna želja, da ohranimo spe-
cifično pot, navkljub temu, da
smo včasih že utrujeni od pre-
počasnega izv^anja političnih
in družbenoekonomskih
usmeritev.
»Politično delo ne sme po-
stati rutinsko in neživljenjsko,
ampak takšno, da bo opora lju-
dem in ryihovemu vključeva-'
гци v družbena odločanja,« je
dejal sekretar predsedstva CK
ZKS, Miloš Prosenc. Se bolj
kot doslej bi se morali zaveda-
ti, kaj pomeni odprta, ljudska
in združujoča Socialistična
zveza.
Miloš Prosenc je v svojem
govoru izpostavil še nekaj
vprašanj, ki zadevajo zlasti od-
govornost do sprejetih nalog,
ko pa je govoril o delu osnov-
nih organizacij zveze komuni-
stov, je menil, da se sestanki
prevečkrat vrtijo le v lastnem
krogu, namesto, da bi bile to
usmeritve za delovanje v de-
lavskih svetih, drugih samo-
upravnih organih in delegat-
skih skupščinah.
JANEZ VEDENIK
Preko 3 tisoč delovnih ljudi in občanov iz Savinjske doline in iz revirjev seje udeležilo
tradicionalnega Tabora ljudske fronte na Mrzlici.
Prekinitev dela v Smrelci
Eden izmed poglavitnih vzrokov za prekinitev dela, ki
je bila prejšnji četrtek v gornjegrajski Smreki, je v tem,
da delavci niso bili dovolj celovito obveščeni o vzrokih
za slabše poslovne rezultate v primerjavi s preteklimi
obdobji. K temu je treba dodati še dvig osebnih dohod-
kov petim režijskim delavcem, s čimer se večina zapo-
slenih ni strinjala, slednjič pa velja omeniti tudi to, da
so po mnenju zaposlenih v Smreki najnižji osebni
dohodki pretirano nizki, saj z dvajsetodstotno povečano
normo ne presegajo niti 61000 dinarjev.
Na ponedeljkovem zboru delavcev, ki so se ga udeležili
tudi predstavniki mozirskega izvršnega sveta, občinskih
družbenopohtičnih organizacij in družbeni pravobranilec
samoupravljanja, so se poskušali dogovoriti, kakšni so
potrebni ukrepi za izboljšar^e star\ja v tem kolektivu, ki
obsega v primerjavi z drugimi lesnopredelovalnimi kolek-
tivi sicer še sorazmerno boljše rezultate, pa čeprav doho-
dek, kljub povečanemu fizičnemu obsegu proizvodnje,
realno upada. Za to pa naj bi bile krive predvsem vod-
stvene in vodilne strukture, so menili na sestanku tudi
člani osnovne organizacije Zveze komunistov, saj vodstvo
delovne organizacije išče vzroke za slabše rezultate le v
zunanjih vzrokih in vplivih, ne pa tudi v notranjih slabo-
stih.
Na zboru delavcev se je izkazalo tudi to, da mnogi ne
zaupno povsem vodstvenim delavcem. Odločitve v
Smreki sprejemajo v preveč ozkih krogih, pomembnejše
poslovne odločitve pa ^edo vse preveč mimo delavcev.
Nič кад spodbuden ni položaj tudi na kadrovskem
področju, l^er zapirajo vrata kadrom z višješolsko in viso-
košolsko izobrazbo.
Ob koncu so se dogovorili, da bosta mozirski izvršni svet
in SDK takoj vsebinsko ocenila poslovne rezultate, pri
čemer bo treba dati posebni poudarek oceni razlogov,
zak£u se ti slabšćoo. Oceniti bo treba tudi nekatere
poslovne odločitve, med katerimi velja omeniti postavitev
počitniških hišic v Čatežu in finančno nedisciplino. V
zvezi s Čatežom velja poudariti, da so bili finančni učinki
precej manjših od tistih, kot so jih prikazovali delavcem.
Družbeni pravobranilec pa bo pripravil oceno delovanja
samoupravnih organov in uskl^enosti samoupravnih
splošnih aktov z veljavno zakonodajo, še zlasti na
področju dehtve sredstev za osebne dohodke in delovnih
razmerij. Ocena mora biti narejena n^kasneje do začetka
novembra in takrat se bodo na zboru delavcev znova
odločali o vprašanjih, ki tarejo večino delavcev. Do takrat
pa mora izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindi-
katov pretehtati tudi socialni polbž^j delavcev z падnižjimi
osebnimi dohodki.
JANEZ VEDENIK
Jubilejno leto srednje vrtnarske
šole
v svojem 40-Ietnem obstoju je dala edina vrtnarska šola v
Sloveniji, Vrtnarska šola Medlog Celje, preko 2000 diploman-
tov. Med njimi je veliko vrtnarjev, cvetličarjev, vrtnarskih
tehnikov, krajinarjev in vrsta strokovnjakov, ki so zaključili
študij v različnih smereh biotehnične fakultete.
Dosedanja praksa je pokazala, da letni vpis (v povprečju 90
učencev) zadošča potrebam po teh kadrih v Sloveniji. V teh
štirih desetletjih je šola sledila zahtevam šolskih standardov in
normativov. Zato je tudi dobro opremljena za izvajanje pouka,
s^ ima vse potrebne kabinete in specializirane učilnice ter
ustrezne objekte za praktično delo.
Najbolj pa pogreško telovadnico. Učenci zato gostujejo na
raznih sred^ih in osnovnih šolah, oknyen pa je tudi program
športnih dejavnosti. S pomočjo delovnih organizacij so na šoli
dobro opremljeni tudi z delovnimi pripomočki, kot so traktorji,
kosilnice in drugo. Pogreško pa zlasti sodobno tehnično
opremo, kot so video naprave in računalniki.
Pomembni jubilej so učenci in kolektiv šole praznovali prejš-
ixji petek in ob tej priložnosti pripravili tudi bogato cvetlično
razstavo.
WE
Enoletni mandat prekratek za sanacijo
Velenjslfl iz¥ršni s¥et ugota¥lia, da ¥ ifeplasu zaenkrt dobro gospodarijo
Velenjski izvršni svet, ki je sredi
prejšnjega tedna obravnaval poroči-
lo o izvajanju začasnih ukrepov druž-
benega varstva v velenjski delovni
organizaciji Veplas je ugotovil, da se
nadaljujejo pozitivna poslovna giba-
nja, ki jih je kolektiv zabeležil že ob
polletju. V Veplasu so namreč za dva-
krat povečali celotni prihodek in do-
hodek in kot zaenkrat kaže, bodo
takšno rast zadržali tudi ob devetme-
sečju. Ni pa jim ob tem uspelo zagoto-
viti sredstev za oblikovanje skladov,
kar ostaja neuresničena naloga.
Ob tem je velenjski izvršni svet oce-
nil, da sanacije kolektiva ne bo mogo-
če izpeljati v enem letu, kolikor traja
ukrep družbenega varstva in sicer
predvsem zaradi raznolikosti proiz-
vodnje. V Veplasu so zaradi tega že
ukinili program lesenih ročajev, v na-
črtu pa imćoo tudi ukinitev proizvod-
nje mehanizmov za pomična vrata, na-
vijalcev za rolete in po vsej verjetnosti
tudi sitotiska.
Izvršni svet je ob tem tudi sklenil, da
bo pomagal Veplasu pri pridobivanju
potrebnih strokovnih kadrov. Ker jim
primanjkuje predvsem računovodske-
ga kadra, bo kolektivu zaenkrat pri-
skočila na pomoč Ljubljanska banka,
Temeljna banka Velenje. Še obsežnej-
še sodelovanje z drugim.i delovnimi or-
ganizacijami, kot sta na primer Elan iz
Begunj in TAM Maribor, pa bo skušal«
zagotoviti Savinjsko-Šaleška gospo-
darska zbornica.
Nerešen problem tako obstajajo še
delavci iz Veplasovega šentjurskega
obrata, ki se še vedno vozijo na delo ^
Titovo Velenje. Veplas je sicer ponudü
Šentjurčanom proizvodni program s|'
totisk, vendar ga le-ti niso sprejeli. Nji'
hova odločitev niti ni presenetljiva,
vemo, da razmišljajo v Veplasu o uki-
nitvi tega proizvodnega programa. K^'
korkoli že, na seji so se dogovorili,
morata problem delavcev šentjurski
ga obrata, rešiti skupaj velenjski ^^
šentjurski izvršni svet.
V-Ê'
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 3
$anio z več mleka je mogoče
iispešno sanirati mlekarno
^¡ska skupščina se ie odločila za ponovitev družbenega
\itstva z isto vodilno ekipa
janacijske naloge v mle-
kjfìii Arja vas so težke, ven-
y jih sedanje vodstvo tudi
Jfld okriljem družbenega var-
na uspešno uresničuje. Vse-
Lkor j® dokončno saniranje
Jilekarne dolgoiročnejša na-
La, ki bo po mnenju pozna-
jjjcev mlekarskih proble-
jv časovno razpotegnjena
^najmanj na štiri leta, pa še
¡¡pod pogojem, da bodo sana-
cijske naloge dosledno oprav-
Ijene.
Tudi vodstvo mlekarne v Ar-
jj vasi-pogovaijali smo se z
J,gg, Andrejem Čulkom - trdi,
ija dosegajo letos kljub teža-
finančne rezultate v okvi-
¿ sanacijskega programa. Če
ђј bil odkup mleka s širšega
celjskega območja večji, pa bi
¡¿ko mlekaiji celo presenetili
z bistveno boljšim finančnim
fgzultatom, ali drugače pove-
dano, namesto sanacijsko ok-
viijene izgube, bi lahko že le-
tos pozitivno poslovali.
Sanacijski program za letos
je predvideval 8-odstotno po-
večanje odkupa mleka, le-ta pa
je v osmih letošnjih mesecih
dosegel povečanje komaj za
slab odstotek. Lani so v tem
tasu odkupili 32 milijonov 609
tisoč litrov mleka, letos pa 32
milijonov 717 tisoč btrov. Le
nekaj pridelovalcev je bistve-
no preseglo lanski odkup in
nied njimi moramo omeniti
zlasti Kmetijsko zadrugo Sa-
vinjska dolina, ki je mlekaije
;založila« doslej s 5 milijoni in
"19 tisoč litri (za 7 odstotkov
več kot lani v istem času), v
Hotemežu so povečali pridela-
vo za 11 odstotkov in za prav
toliko tudi v Erinem Tok Kme-
tijsko Šoštanj, kjer so do
vključno avgusta mlekarni od-
dali 2 milijona 471 tisoč litrov
nileka.
Večina mlečnih prideloval-
cev pa pogodbenih obveznosti
izpolnila, zato je mlekarna
Pfedelala bistveno manjše ko-
cine mleka.
Oktobra bodo mlekarji iz
jUje vasi uvozili iz Madžar-
ske 210.000 litrov kakovostne-
ga in menda poceni mleka ter
se tako prvič med slovenski-
mi mlekarji vpisali na sez-
nam uvoznikov mleka, za ka-
terega smo se letos v Jugosla-
riji odločili, da ga bomo uvo-
dli kakšnih 30 milijonov li-
trov do konca leta. Vprašanje
'jt,će bodo v Arjo vas dobili še
kakšno pošiljko iz uvoza v no-
vembru ali decembru. Vseka-
kor bi jim bila potrebna sko-
raj kot nebeška mana.
I . Po mnenju Andreja Čulka
dograditev sirarne v Šmar-
pri Jelšah za mlekarje veli-
jo gospodarska obveznost -
°eve proizvodne linije bi mo-
j«e obratovati prihodnje le-
gradbeno in instalacijsko
^ objekt sicer že končan - res
^^ je tudi, da bo šmarska si-
potrebovala tudi več
JJeka. Mlekarji skupaj s
^arskim kombinatom tre-
»utno pripravljajo 19 novih
^'eénih zbiralnic. Šmarski
Jfetijski načrti so tudi za
^'eino pridelavo dokaj am-
J'ozni, saj nameravajo letni
^кцр od 10 milijonov pove-
15 milijonov litrov.
jI^^s je, da večji odkup mleka
Širšega celjskega območja ni
stvar mlekarjev, ki večje
'®Čne pridelovalce skušajo
4 ve(5 načinov spodbuditi pri
^■■eji in pridelavi. Odkupne
^^ letos večale kasneje,
ђ Че bilo v začetku obljublje-
ђ ' Pa vseeno so mlekarji na-
g, ^ili za razne spodbude, v
PriKr^'^ materialnega značaja,
jç^ 'ižno 40 milijonov dinar-
SQ^za regresiranje Mlekovita
I Prispevali 80 dinarjev pri ki-
It^^fttu, priskrbeli so cenejša
si^'.^a. cenejšo koruzo, regre-
so z 20 odstotki nakup
^Uc za dodaten privez in
nakupili tudi nekaj hladilne
tehnike, predvsem za organi-
zatorje odkupa, kjer odpirajo
nove mlečne zbiralnice.
Mlekaiji se s Kmetijsko za-
drugo Savinjska dolnia dogo-
vaij^o za mini-miečnc farme
s^ skupno ugotavljajo, da
kljub povečanemu odkupu
mleka z območja te zadruge,
možnosti večjega odkupa še
niso izkoriščene. Seveda pa je
treba v večji odkup tudi кгу
vložiti. Tako se dogovarjajo, da
bi v petih letih zadruga in mle-
karna vlagala sredstva za pri-
bližno 50 mini-mlečnih farm
pri kmetih.
Zakaj družbeno
varstvo še eno leto?
Občinska skupščina Žalec se
je včeraj odločila za ponovno
družbeno varstvo v regijski
mlekarni Arja vas, še prej pa so
soglasje dale tudi druge obči-
ne, ki so na mlečni navezi.
»Odgovoriti na zastavljeno
vprašanje na kratko, je težko«,
pravi Andrej Čulk, »k^ti vso
našo mlekarsko industrijo smo
gradili praktično brez lastnih
sredstev. Zaradi določenih in
neekonomskih cen mlekarji
do akumulacije tudi niso mo-
gli priti.- Velika posojila, tudi
devizna, so z obrestmi pritisni-
la na nas, zato je finančna obre-
menitev mlekarne v Aiji vasi
izjemno velika. Sanacijski pro-
gram ob širši drižbeni podpori
vseeno izpolnjujemo in za mi-
nulo leto lahko rečem, da smo
pogasili n^večja žarišča izgu-
be, vseh korenitih sprememb
pa nam ni uspelo narediti. Ta-
ko nismo uspeli dobiti vseh
kadrov za vodilna in vodstve-
na mesta, v pripravi je še ved-
no srednjeročni načrt, ki ga ni-
smo dorekli predvsem zaradi
manjk^očih sredstev. Prav ta
program pa mora jasno opre-
deliti pot in cilje, ki bodo zago-
tavljali rentabilno poslovanje
mlekarne.«
Poleg večjega odkupa mleka
je potrebno mlekarno še do-
jaditi s sirarskimi linijami
Šmarje) in usposobiti staro
mlekarno v Medlogu (za zore-
nje sira, skladišče in potrebe
čebelarske zadruge). Sedanje
vodstvo si ob ponovnem eno-
letnem družbenem varstvu
obeta zagotoviti čvrstejše os-
nove za delo mlekarne v pri-
hodnje. Toda tudi to zagotovi-
lo velja ob predpostavki, da
bomo s pametno, smotrno in
organizirano prirejo na širšem
celjskem območju pomolzli
več mleka, kajti uvoz mleka iz
Madžarske ali od drugod je ob
vseh potencialnih možnostih
območne živinoreje vendarle
lahko le »gasilska akcija«.
MITJA UMNIK
Vnašajo ustvarjalni nemir
Ob jubileju priznanja In državna odlikovanja za delavce
Razvojnega centra
»Razvojni center Celje
mora biti delovna organiza-
cija z družbeno opredeljeni-
mi cilji, ki vnaša z razpolož-
ljivim znanjem razvojni in
ustvarjalni nemir na vseh
področjih svojega delova-
nja,« je med drugim dejal
ob desetletnici tega celjske-*
ga kolektiva predsednik ob-
činske skupščine Tone Zim-
šek, ko je prejšnji petek de-
lavcem in poslovnim part-
nerjem Razvojnega centra
čestital ob jubileju.
Razvojni center je med pr-
vimi v Sloveniji pričel obli-
kovati modele celovitih pro-
jektov združevanja dela in
sredstev. S takšnimi zasno-
vami uspešno nasatopa v
Sloveniji, Jugoslaviji in v
svetu. Zato so postala sovla-
ganja organizacij združenega
dela, ki temeljijo pretežno na
programskih zasnovah Raz-
vojnega centra in jih uresni-
čujejo domala v vseh jugo-
slovanskih republikah, sko-
rajda osrednja razvojna
usmeritev tega celjskega ko-
lektiva.
Na teh osnovah gradijo tu-
di strokovno-poslovno in
razvojno usmeritev, pri če-
mer namenjajo največ pozor-
nosti razvojnim raziskavam,
razvoju proizvodov in tehno-
logij, dohodkovnemu pove-
zovanju in sodelovanju slo-
venskih delovnih organizacij
z organizacijami na manj raz-
vitih območjih v Jugoslaviji,
razvijanju računalniško pod-
prtih informacijskih siste-
mov ter urbanizmu in pro-
jektiranju.
Na slovesnosti so podelili
tudi priznanja delavcem Raz-
vojnega centra in poslovnim
partnerjem ter izročili držav-
na odlikovanja. Le-ta so pre-
jeli: Tone Zimšek, red repu-
blike z bronastim vencem,
Aleksander Jezernik, Anton
Primožič, Smilja Presinger
ter Pavel Podlesnik, red dela
s srebrnim vencem.
Likvidnostne težave Topra
Sanacija brez širše družbene pomoči ne bo mogoča
v celjskem Topru priča-
kujejo, da bodo, kljub izred-
no težkemu Hnančnemu po-
ložaju, zaključili devetme-
sečno poslovanje brez izgu-
be. Ob tem se Ljubljanska
banka Splošna banka Celje
še ni opredelila do njihove-
ga predloga flnančno sana-
cijskih ukrepov.
Zaradi sezonskega značaja
dejavnosti tega celjskega ko-
lektiva, sezona se pričenja
šele z mesecem septem-
brom, so posojila skokovito
porasla in dosegla kritično
višino, ki jo v Topru izredno
težko obvladujejo. Kratko-
ročna posojila so se tako v
mesecu juliju povečala za
279 in v avgustu za 207 mili-
jonov din, vrednost vseh
kratkoročnih posojil pa je v
avgustu znašala 2 milijardi
556 milijonov din. Dolgoroč-
na posojila za obratna sred-
stva in sanacijska posojila pa
so v avgustu znašala 2 milijo-
na 763.000 din.
Zelo zaskrbljujoča je ob
tem tekoča izguba in visoke
obresti, ki so jih morali v To-
pru plačati za draga kratko-
ročna posojila. Ob devetme-
sečju bo vrednost obresti ta-
ko narasla že na približno
900 milijonov din. K temu je
treba še dodati zaloge goto-
vih izdelkov v skupni višini
približno 410 milijonov din,
kar pa po zagotovilih vod-
stva kolektiva, ni problem,
ker so le-te že prodane.
Še več, če hočejo v Topru
poslovati ob devetmesečju s
pozitivno nulo, morajo sep-
tembra proizvesti za 800 mi-
lijonov din težke in za 400
rnilijonoV din lahke konfek-
cije. Le na ta način bodo na-
mreč uresničili načrtovano
prodajo na domačem trgu in
načrtovan izvoz. Septembra
naj bi prodali na domačem
trgu za milijardo 350 milijo-
nov din izdelkov, z izvozom
izdelkov pa nameraviùo za-
služiti 160 milijonov din. Da
je to uresničljivo, priča poda-
tek, da so v zadnjih treh me-
secih zabeležili 2 milijardi
350 milijonov din realizacije,
kar je toliko kot v celem pr-
vem polletju.
Sanacija Topra brez izdat-
ne širše družbene pomoči
kljub temu ne bo mogoča.
Tekoča amortizacija ne za-
došča za nsonujnejše nado-
mestitve osnovnih sredstev,
še manj za obnovo tehnolo-
ško zastarelega strojnega
parka. Poslovni sklad je v
minusu, obveznosti iz sana-
cijskih posojil izpred let niso
v celoti poravnane, ipd.
Zato računajo v Topru
med drugim tudi na pomoč
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje. Gre za večje po-
sojilo za sezonske zaloge v
višini 500 do 700 mihjonov
din, za povečanje medme-
sečnih posojil za obratna
sredstva od sedanjih 200 na
500 milijonov din, za odlog
plačila obresti za kratkoroč-
na posojila, ipd.
VILI EINSPIELER
Palek požre najprej majhne mulie
čeprav je sistemsko, z ustavo in drugimi zakonskimi
predpisi, »vse urejeno*, da lahko delavci »odločajo« o
ustvarjenem dohodku, se v prenekateri delovni sredini
odločijo za stavke oz. za prekinitve dela in izsiljene
sestanke, kot smo stavke prekvalificirali v političnem
jeziku. Stavke pa niso le nezaželene, temveč so tudi v
nasprotju z obstoječim pravnim sistemom. Zato sodiče
združenega dela nemalokrat odloči nasprotno, kot priča-
kujejo nezadovoljni delavci, ki so videli izhod iz nakopiče-
nih problemov le v stavki.
Zakone je pač treba spoštovati, tudi če so včasih krivični
in so v prid tistim, ki imajo največji vpliv pri njihovem
oblikovanju. Zato primerov, ko so delavci leteli iz službe,
ker so stavkah, ne gre obsojati kar povprek. Treba je
namreč ločiti posledice od vzrokov in odpraviti slednje, v
tem primeru togo zakonodajo, ki v zadnjem času, ko
delavci praktično o ničemer več ne odločajo, ne ustreza
razmeram. Ker pa zaenkrat ne kaže, da bomo stavke legali-
zirali, se velja potruditi in rešiti spore po redni samou-
pravni poti. Da pa ta tako imenovana redna samoupravna
pot ne bo zgolj sama sebi namen, jo moramo spoštovati
vedno, tudi takrat, ko ni v skladu z našimi osebnimi inte-
resi.
икгерацје po stavkah je ob tem vse bolj odvisno od
trenutne politične presoje v prizadeti sredini. Zato je še
toliko bolj pomembno, koga volimo v samoupravne in
družbenopolitične organe. Tako na primer o tem, katere
delavce in koliko jih bodo dali v nekem kolektivu v disci-
plinski postopek, ker so stavkali, kar se razume kot odklo-
nitev dela, odločajo disciplinski organi delovnih organiza-
cij. Zaradi tega še zdaleč ni nepomembno, kdo nas zastopa
v disciplinski komisiji. Še zlasti zato, ker je krivične odlo-
čitve predlagateljev disciplinskih postopkov, poslovodnih
organov oziroma direktorjev, težko dokazati. Ali kot je
svoj čas zapisal eden izmed velikih modrecev: »... pć(jek
požre najprej majhne muhe...*	уц^Ј eINSIELER
Uspeli Dnevi Aera '86
Delavci Aera so letos že šestič zapored proslavili
Dneve Aera, ki je vsakoletno jesensko sreèaiye vseh
zaposlenih. Gr za športna, družabna, rekreacijska in
druga srečanja, ko sedanji delavci skupaj z upokojenci
izmerijo prehojeno pot delovne organizacije in ocenijo
delovno ter razvojno uspešnost.
Med pomembnejšimi dogodki moramo omeniti rastavo
in posvet s predstavniki Akademije za likovne umetnosti,
s katerimi so Aerovci v zadnjih letih dogovorili plodno
sodelovarye. To sodelovanje sega na področja tehnologije
barv in papiija ter izobraževanja in industrijskega obli-
kovnja.
Dnevi Aera pa so tudi priložnost za podelitev priznanj
najzaslužnejšim članom kolektiva, kar so letos storili na
slavnostni seji delavskega sveta Aera, 19. septembra.
Petim najzaslužnejšim delavcem so za izredno delovno
uspešnost ter prizadevnost v samoupravnem in družbeno-
poUtičnem delu podeliU odlikovrya in priznanja Aera.
Zlati znak Aera in priznanje s posvetilom je prejel Janez
Petemel iz Medvod, srebrna znaka Aera in priznanji sta
dobila Stane Satler iz tozda Kemija Šempeter in Vlado
Gaišek iz tozda Grafika, bronasti znak s priznanjem pa
Mariana Vrečar iz tozda Kemija Šempeter.
T. ŠKERBEC
Voda Icot orodje
v prihodnjih dneh bodo celjski komunalci dobih novo vozilo,
namenjeno čiščenju vseh vrst kanalizacije. Z novo pridobitvijo
si v TOZDU Ceste-kanalizacije obetćoo dodaten, nadvse
pomemben vir zaslužka, hkrati pa bodo z novim načinom čišče-
гца zagotovih ekološko neoporečnejše odpadne vode, saj nova
naprava, imenovana Woma, za čiščenje uporablja izključno
vodo ali pesek, medtem ko so doslej kanalizacijske cevi čistili s
kisUnami ali lugi. Vodni ah peščeni curki pod močnim pritiskm
odstranjujejo vse vrste oblog, hkrati pa ne poškodujejo cevi.
Vozilo so izdelali v beograjskem Vatrospremu in je v celoti
izdelano iz domačih materialov. Edinole črpalka, ki doseže pri-
tisk 750 barov, je uvožena iz Zvezne repubhke Nemčije. Za novi
način čiščenja je že sed^ v industriji veliko zanimanje, saj je
znatno lažje in tudi hitrejše od dosedanjega. Poleg tega pa je
Woma uporabna tudi za čiščeje kotlov, topotnih izmenjevalcev
in podobno. Vozilo, ki ga bodo dobili v ce^skem CE-KA je prva
takšna naprava v Jugoslaviji, ki je premična. Komunalci zato
predvidev^o, da bodo dela opravljali po vsej Sloveniji. Delova-
nje nove naprave bodo vsem, ki se zanjo zanimao, demonstrirali
1. oktobra v Pečovniku.
N. K.
Diplomi za
poliištvo
Na zagrebškem velesejmu
je prejel kolektiv LIK Savinja
kar tri priznanja.
Tako sta bila pohištvena pro-
grama Vista in 3 K nagrajena z
diplomama, program Roky pa
je dobil plaketo za uspešen
razvoj.
Glede na močno konkuren-
co na velesejmu so ta priznanja
lep uspeh. Tudi sicer je bilo
med obiskovalci veliko zani-
manja za vse tri pohištvene
programe iz Celja oziroma
Šempetra.
4. STRA^ - NOVi TEDNiK
25. SEPTEMBER 1986
Zdomci na posvetovanju v Golovcu.
Zadruge izenačiti
z združenim delom
čeprav so, glede organizira-
nja obrtnikov v obrtne zadru-
ge, med posameznimi republi-
kami in avtonomnimi pokra-
jinami velike razlike, so se
razpravljalci, ki so se udeleži-
li petkovega zveznega posve-
ta o razvoju obrntih zadrug v
Jugoslaviji zedinili, da je tre-
ba obrtne zadruge povsem
izenačiti z organizacijami
združenega dela. Skupna ugo-
tovitev je ob tem tudi bila, da
takšne izenačitve ne bo mogo-
če izpeljati brez ustreznih
ustavnih sprememb.
Veliko govora je bilo tudi o
organiziranju samostojnega
osebnega dela na zvezni ravni.
V ta namen so na lanskem celj-
skem obrtnem sejmu ustano-
vili iniciativni odbor, ki pa v
enem letu ni uspel pripraviti
samoupravnega sporazuma.
Zataknilo se je kljub temu, da
bi takšna organiziranost obrt-
ništva prinesla obrtnikom ne-
malo koristi. Gre predvsem za
sodelovanje pri oblikovaryu
razvojne politike obrtništva
kot sestavnega dela malega go-
spodarstva in združenega dela
v celoti, za dolgoročno sodelo-
vanje, dohodkovno poveza-
nost in kooperacijo z združe-
nim delom, za zagotovitev po-
gojev za vključevanje obrtni-
štva v izvoz, za sodelovanje pri
oblikovanju zveznih zakon-
skih in drugih predpisov, ipd.
Pri tem je tudi nemalo n
slekov. Medtem ko se ng
mer obrtniki v Sloveniji гЈ^
míóo za močne zadruge (g^
odvajanje sredstev od doh^
ka obrtnih zadrug za njihovJ"'
daljni razvoj, za povezovs"*"
finančnih služb zadrug v J
ten sistem, za spremen?'
davčnih predpisov, ki tij?
omogočili vlaganje obraJ
sredstev v lastno zadrh
ipd.), se v nekaterih drugij,-'
publikah in avtonomnih !'
krtinah sooč^o skoraj
nalnimi problemi. Tako jç
primer še marsikje prisJ
miselnost, da so obrtniki n^
ci kapitalističnih proizvod
odnosov.	^
Kakorkoli že, če bomo hou
izboljšati neugodno strukt,-
jugoslovanskega gospoA
stva, bomo morali патец
večjo pozornost in podporo¡
di samostojnemu osebner.
delu, Z obrtnimi zadrugamji
je tako, da so tašne, kot so
obrtniki oblikovali sami.
Zdomci nimajo samo poinili denarnic
V organizaciji zvezne in republiške
konference socialistične zveze oziro-
ma njunih koordinacijskih odborov
za vprašanja naših delavcev na za-
časnem delu v tujini sta bila zadnja
sejemska dneva namenjena vključe-
vanju zdomcev v delo in življenje v
domovini. Na pogovorih je sodelova-
lo poleg številnih odgovornih druž-
benopolitičnih in gospodarskih de-
lavcev 56 predstavnikov naših delav-
cev na začasnem delu v t^ini.
Na njih je bilo sicer slišati veliko,
tudi zanimivega in potrebnega, vendar
je veliko količino referatov zdržala do
konca samo peščica najbolj prekalje-
nih v govorjenju in poslušanju. Zdom-
cev med njimi skor^ ni bilo več.
Že v petek, dan pred pričetkom dne-
vov naših zdomcev, se je v Celju sestal
koordinacijski odbor za vprašanja ju-
goslovanskih delavcev na začasnem
delu v tujini pri zvezni konferenci
SZDL, ki ga vodi Zora Tomič. Sprego-
voril je o vprašanjih naših delavcev v
tujini albanske narodnosti, o nuđenju
pomoči klubom, društvom in drugim
organizacijam naših delavcev v tujini
ter o njihovem vključevanju v samo-
stojno osebno delo v Jugoslaviji. Ugo-
tovil je, da se vse premalo zdomcev
vključuje v naše drobno gospodarstvo,
razlogov pa je več. Izstopa predvsem
nespodbudna zakonodaja. Zakonski
predpisi s področja osebnega dela se
prehitro menjajo in ne zagotavljajo
varnosti, različni so po republikah, pa
tudi po občinah jih neenotno uresni-
čujejo. Davčna politika ne spodbuja
vlaganj, limiti pri uvozu opreme pa
preprečujejo uvoz nove, sodobne
opreme. Poleg tega zahteva pričetek
dela nove obratovalnice velika sred-
stva in še več potrpljenja ter časa zara-
di zahtevne administracije. Razlog za
upočasnjeno vključevanje zdomcev v
naše drobno gospodarstvo pa je tudi
pomanjkljiva informiranost.
Podobne ugotovitve so se ponavljale
tudi oba naslednja dneva, Marjan Ro-
žič, član predsedstva zvezne konferen-
ce SZDL je v uvodni razpravi pouda-
ril, tako kot številni govorniki za njimy
da politika računa na znanje, ustvarjal-
nost in inventivnost naših delavcev na
začasnem delu v tujini in ne zgolj na
njihov denar. Sprememba politike v
odnosu do njih ni potrebna, potrebno
pa je osmisliti in predvsem uresniče-
vati, kar zahtevajo tudi sklepi 13. kon-
gresa Zveze komunistov Jugoslavije
in program dolgoročne stabilizacije.
Če hočemo doseči vračanje zdomcev
v večjem številu, je treba povečati ak-
tivnosti v združenem delu, v občinah
in bankah ter ustvariti ekonomske po-
goje za zaposlovanje z olajšanjem po-
stopka za delovna dovoljenja, za prido-
bitev poslovnih prostorov in z zagotav-
ljanjem stabilnejših pogojev poslo-
vanja.
Je tudi igrača lalilco inovacija?
v torek, 16. oktobra, so se na seji zbrali tudi člani
sekcije proizvajalcev igrač pri Zvezi obrtnih združenj
Slovenije.
V razpravi so pokazali predvsem na vrzeli, ki nast^ajo
na tržišču z igračami in opozorili, da so proizv^alci igraè
pravzaprav zapostavljeni. Vprašali so se tudi, zak^ se
katera od zares dobrih igrač še nikoli ni uvrstila med
inovacije. Pri sekciji dela tudi komisija za dobro igračo, ki
bo v prihodnje, so sklenili na seji, prevzela tudi osnovno
testiranje vseh materialov iz katerih zasebniki izdelujejo
igrače. Zavzemala se bo tudi za zares dobro igračo, ki пдј
bo primerno in vidno označena.
Škoda, da se posveta ni udeležil nihče od trgovcev, kajti
v tem primeru bi iz prvih ust slišal, kakšne težave imajo
proizvajalci igrač, ki hočejo trgovcem ponuditi dobro
igračo, pa jo ti zavrnejo, češ, da je predraga. Zato raje
kupujejo cenen kič in s tem naravnost spodbujajo izdelo-
vanje slabih, nekakovostnih in nevzgojnih igrač.
Člani sekcije proizvajalcev igrač so se na celjskem sejmu
predstavili prvič, na seji pa so se domenili, da bi v prihod-
nje veljalo k sodelovanju pritegniti še druge proizvcgalce,
katerih proizvodi so namenjeni otrokom in mladini (na
primer Fructal) in ki bi popestrili sejemsko ponudbo.
Vsekakor je bila seja sekcije proizv^alcev igrač dobro
ogrevanje pred sejmom Vse za otroka.
MATEJA PODJED
Stanovanjska posojila
za devize
Ljubljanska banka Splošna banka Celje obvešča vse
svoje varčevalce, ki gradijo stanovanjsko hišo, kupujejo
Stanovanje, ali pa želijo z adaptacijo izboljšati svoje
bivalne razmere, da lahko odslej pridobijo stanovanjsko
posojilo tudi na podlagi prodaje tujih valut.
Posojilo za gradnjo ali nakup stanovanja za prodane
devize lahko dobi vsak občan, varčevalec Ljubljanske
banke Splošne banke Celje, ki gradi na območju poslova-
nja LB Splošne banke Celje.
Pogoji za pridobitev posojila
višina pos'ojila	250% od vezane dinarske proti-
vrednosti prodane tuje valute
obrestna mera	9%
odplačilna doba 15 let, kar je najdaljša doba; si-
cer je odvisna od dobe vezave
dinarske protivrednosti, ki mora
biti eno leto daljša od dobe od-
plačevanja posojila
Podrobne informacije dajejo Poslovna enota za stano-
vanjsko in komunalno gospodarstvo, LB Splošne banke
Celje, Vrunčeva 1, pa tudi vse ekspoziture LB SB Celje.
Delavski svet
delovne organizacije
»VRVICA« tovarna
trakov
in okraskov Celje
razpisuje prosta dela in
naloge
delavca s posebnimi
pooblastili in
odgovornostmi:
tehnični vodja
Kandidati morajo poleg
splošnih izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo višjo ali sred-
nješolsko izobrazbo tekstil-
ne smeri;
-	da imajo 3 oziroma 5 let
ustreznih delovnih izku-
šenj;
-	da aktivno obvladajo en
svetovni jezik;
-	da imajo organizacijske
sposobnosti;
-	da se aktivno zavzemajo
za razvoj družbeno-politič-
nih in samoupravno soci-
alističnih odnosov.
izbrani kandidat bo imeno-
van za štiri leta in je po po-
teku tega obdobja lahko
ponovno imenovan.
Prijavi z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev razpisa je
potrebno priložiti program
razvoja, ki ga kandidat na-
črtuje za prihodnje ob-
dobje.
Prijave in dokazila naj kan-
didati pošljejo v 15. dneh
po objavi razpisa na naslov
»Vrvica« tovarna trakov in
okraskov, Kosova ulica 14,
Celje - za razpisno komi-
sijo.
O izidu razpisa bomo pri-
javljene kandidate obvestili
v 15. dneh po opravljeni iz-
biri.
MODERNIZACIJA «
BOLNIŠNICE V CELJU
Enodnevni zaslužek, vplačan od 22. 8 do 18. 9.
OBČINA CELJE
Občinska skupnost za zaposlovanje	199.623
Varteks Varaždin, posi. Celje	19.707
Javno pravobranilstvo Celje	30.151
AMD Slander Celje	157.718
Kovinotehna Celje TOZD Ingeniring	173.824
Kovinotehna Celje TOZD Veleprod^a	1,560.629
Kovinotehna Celje Zunanja trg.	753.916
Kovinotehna Celje Sklad, transp.	1,264.679
Kovinotehna Celje DSSS	1,333.559
Kovinotehna Celje AOP	218.860
Kovinotehna Celje Teh. trgovina	, 1,570.241
ŽG ŽTO Celje TOZD za upr. in vzdrž. prog СеЦе 856.174
SOZDMerxTDO TEKO Celje	320.103
ŽG-ŽTO Celje TOZD za transport Celje	893.941
ŽG-ŽTO Celje DSSS, Titov trg 1, Celje	168.777
ŽG-ŽTO Celje TOZD za promet Celje	1,363.006
Slovenijales LIK Savinja Celje, DSSS Celje	412.912
Slovenijales LIK Savinja Celje, TOZD Žaga Celje 537.826
Slovenijales LIK Savinja Celje, TOZD Pohištvo 260.937
Slovenijales LIK Savinja Celje, TOZD energ. in vzdrž.
193.637
Slovenijales LIK Savinja Celje, TOZD Furnir Celje 315.162
ŽG TTG Ljubljana TOZD turizem Maribor posi. Celje
80.460
DO Potrošnik DSSS Celje	204.332
DO Potrošnik TOZD Prodaja Celje	1,473.040
OBČINA LAŠKO
OZS Laško	2,238.793
Tovarna papirja Radeče DSSS	1,624.064
Tovarna papiija Radeče TOZD Papir. Radeče 3,955.560
Tovarna papirja Radeče TOZD Muflon	1,010.484
OBČINA MOZIRJE
Osnovna šola Moziije	244.059
Osnovna šola Fran Kocbek Gornji Grad	171.137
OBČINA ŽALEC
Hmezad Žalec, DS Interna banka	533.483
Samoupravna stan. skupnost	69.542
Kovinska industrija Vransko	350.899
KZ Savinjska dolina Žalec TZO Tabor	378.000
Slovenijales LIK Savinja Celje, TOZD Pohištvo Šempeter
431.406
OBČINA ŠENTJUR
Osnovna šola Franja Vrunča Slivnica 24.810
SKUPAJ VPLAČANO DO 18. 9.1986_107,189^29
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 5
prDbno gospodarstvo mora
(HOtivIratl ekonomska politika
družba In ne le gospodarska zbornica mora nameniti
^ginu delu gospodarstva več skrbi
pía vrsti pogovorov v času
oljskega obrtnega sejma je
potrjeno, da se drobno
Lpodarstvo ne razvija ta-
^l(ot so vsi pričakovali in
L bi se moralo, pokazali
3 so tudi na potrebne spre-
Jiepibe. Temu delu gospo-
ijjfstva namenja posebno
jiyb tudi Gospodarska
fornica Slovenije. O raz-
jjerah v drobnem gospo-
darstvu in nujni poti razvo-
ja smo se pogovarjali s
^đseđnikom Gospodar-
eče zbornice Slovenije Mar-
som Bulcom.
Kako v Gospodarski zbor-
nici Slovenije ocenjujete
razvoj drobnega gospodar-
stva v zadnjih letih?
Bule: Ugotavljamo, da
drobno gospodarstvo v
strukturi slovenskega go-
spodarstva predstavlja belo
liso. V zadnjih letih ni nare-
dilo napredka. Govorimo o
stagnaciji, to pa pomeni na-
zadovanje. Delež drobnega
gospodarstva v družbenem
proizvodu je samo osem od-
stoten, moral pa bi biti dvaj-
set. Znotraj teh osmih od-
stotkov predstavlja samo-
stojno osebno delo nekaj
manj kot štiri odstotke. Te-
mu ustrezno je število zapo-
slenih v drobnem gospodar-
stvu, pa tudi preskromno
Jtevilo inovacij, čeprav mo-
ram reči, da so nekatere zelo
vzpodbudne.
Brez sprememb ne more-
mo pričakovati od drobne-
ga gospodarstva več kot da-
I je. Kaj je treba spremeniti?
I Bule: V Gospodarski zbor-
Inici Slovenije menimo, daje
treba nameniti izjemno skrb
nastajanju novih enot drob-
nega gospodarstva v družbe-
nem sektorju in razrešiti pro-
bleme, ki zaviréuo razvoj
osebnega dela. Za to so trije
predpogoji. Najprej moramo
n^ti način, kako priti do in-
cialnega družbenega kapita-
la, ki bo zagotovil potrebno
infrastrukturo: prostor, vo-
do, ceste in omogočil prve
stroje, opremo za novo pro-
dukcijo. To bi bil lahko de-
nar iz dela davkov, posebnih
prispevkov združenega dela
ali mešan kapital zasebnikov
in združenega dela. Enako
pomembno je spremeniti za-
konodajo, ki mora omogočiti
poseben položaj drobnega
gospodarstva. Če bomo še
naprej imeli v malem gospo-
darstvu takšno režijo kot v
velikem, bo pojedla ves do-
hodek. Omogočiti moramo,
da bo lahko direktor tudi na-
bavni in prodajni, tajnica tu-
di izplačilni. Če hočemo, da
bodo pri 30-40 zaposlenih v
režiji samo trije do štiije, bo-
mo morali spremeniti pred-
pise. Tretji predpogoj pa je
vzpodbudna ekonomska po-
litika - od kreditnih do uvoz-
nih in izvoznih pogojev ...
Samo s parolami drobnega
gospodarstva ne bomo razvi-
jali. Mora ga motivirati eko-
nomska pohtika.
Kaj pa je treba razrešiti
pri osebnem delu?
Bule: Najprej moramo ra-
zrešiti vprašanje solidne
davčne politike, tako da bo-
mo premagali prastrah od
bogatenja obrtnikov. Davč-
na politika mora siliti k na-
stajanju novih obratovalnic,
k dobremu delu. Več obrato-
valnic bo, več bodo dale
družbi. Plačevanje mora biti
zelo legalno - več dohodka,
več prispevkov. Trdno smo
tudi prepričani, da je potreb-
no razrešiti ekonomske
vzpodbude, še zlasti za vla-
ganja, za oblikovaivje obrat-
nih sredstev, za realno upo-
rabo amortizacije. Za druž-
beni in zasebni sektor pa so
posebnega pomena ljudje, ki
imjgo voljo, hotenje in zna-
nje, da z novimi tehnološki-
mi rešitvami, drugačno orga-
nizacijo in novim dizsgnom
razvijao področje. Šele če so
dani vsi trije pogoji: ljudje,
družbeni kapital in drugi
družbeni pogoji, bo to nasta-
jalo.
MILENA B. POKLIČ
Nov dom celjskih olirtnikov
z otvoritvijo novega doma
obrtnikov v Celju se je celj-
skim obrtnikom izpolnila dol-
goletna želja, da bi dobili svoje
prostre, želja, ki je podprta tu-
di z družbenimi prizadevanji,
da si razvoja obrtništva ne mo-
remo predstavljati brez organi-
zacijsko, kadrovsko in tudi
prostorsko usposobljenih
obrtnih združenj v občinah.
Dom, ki so ga slovesno odpr-
li prejšnji četrtek v obrtni coni
na Lavi, je s povečano prispev-
no stopr\jo za financirarye
obrtnega združenja v celoti
plačalo 700 celjskih obrtnikov,
ki so ob zaključku gradr^je po-
magali tudi s prostovoljnim
delom in dodatnimi denarnimi
prispevki. Vrednost objekta in
opreme je 75 milijonov din.
Ob otvoritvi so o pomenu
obrti in pomenu nove pridobi-
tve spregovorili Franjo Verd-
nik, predsednik 10 Zveze obrt-
nih združery Slovenije, Miloš
Pešec, predsednik SO Celje in
Leopold Drame, predsednik
OZ Celja. Ob otvoritvi s kultur-
nim programom so gostinci
celjskega obrtnega združenja
pripravili tudi kulinarično raz-
stavo, ob tem dogodku pa je
Obrtno združervje СеЏе izdalo
posebno brušuro s katologom
vseh obrtnikov združenja.
Za inovatorstvo Je še premalo olajšav
Danilo Torej, eden pionir-
jev inovatorstva v Gorenju,
kjer je bil zaposlen 15 let, tudi
v zadnjih petih letih, kar je
obrtnik, nadaljuje z inovacij-
sko dejavnostjo.
Za svoje delo je prejel več
občinskih priznanj, letos pa je
na obrtnem sejmu eden treh
dobitnikov s celjskega območ-
ja, ki je prejel nagrado za ino-
vacijo. Avtomat za polryenje
tekočin in past je prvi tovrsten
na našem tržišču.
Proizvodne linije in avtoma-
te za polnjenje tekočin sicer iz-
deluje Radenska, naprav za
polnjenje pastoznih materi-
alov pa doma ni mogoče kupi-
ti. Avtomat Danila Toreja tako
po kvaliteti kot tudi ceni (je
namreč enkrat cenejši od ena-
kega italijanskega stroja), do-
bro zapolnjuje to dosedanjo vr-
zel na domačem tržišču.
Kljub temu da družbena
podpora pa tudi davčna pohti-
ka ni naravnana tako, da bi
spodbujala razvoj inventivne
dejavnosti v obrti, se Danilo
Torej inovatorstvu, predvsem
zaradi žilice in veselja, ne odre-
ka: »Na inovacijski natečaj
sem se prijavil že tretjič, tokrat
pa prejel tudi eno nagrado. Ob
tem, da ni za inovatorstvo ni-
kakršnih ol^šav, so težave tu-
di pri nabavi potrebnega re-
promateriala. Podobno je bilo
tudi pri snovanju avtomata za
polnjenje tekočin in past, saj je
bilo treba po marsikaj v tujino.
S tem mishm predvsem na
zahtevne dele, medtem ko je
vse ostalo iz domačega materi-
ala. Tudi rešitve stroja so eno-
stavne. Vsa sinhronizacija je
pnevmoelektrična, kar omogo-
ča, da zastojev pri delu stroja
praktično ni, oziroma se takoj
odpravijo,« je povedal inova-
tor iz Titovega Veleria. DodćO-
mo le še to, da so mali aparati
za polnjenje tekočin in past po-
membni za proizvodnjo raznih
kemičnih in drugih preparatov
tako v obrti kot v družbenem
sektoiju.
Obrtnik Anton Kambič iz
Semiča, je za svojo inovacijo
vakumski sušilnik VS 50 ter
visokovakumsko olje za rota-
cijske vakumske črpalke letos
prejel sedmo nagrado za inova-
cije. Kot nam je razložil, je nje-
gova inovacija namenjena za
sušenje občutljivih materialov,
ki bi jih ob navadnih pogojih
ne bilo mogoče sušiti (preden
bi se posušili, bi razpadli).
Takšnih naprav doslej pri nas
še ni bilo in je bila industrija
vezana na uvoz iz zahodne
Evrope. Anton Kambič je no-
vost pripravljal пекгу let in je
večinoma narejena po ryegovi
zamisli, zato je nagrade še tako
bolj vesel.
Stroj za pihano plastično
embalažo, ki so ga razvili v
obratovalnici Mire Vavpetič iz
Kamnika, je že lani požel na-
grade, letos pa vrsto priznanj
za izboljšave na stroju, predv-
sem pri računalniku, ki ga vo-
di. Zanimar\je za stroj, ki omo-
goča izdelavo 10 milijonov pla-
stenk letno, je veliko. Ker ga
razen za svoje potrebe v obra-
tovalnici niso sposobni delati,
so se povezali s celjskim Raz-
vojnim centrom - pravzaprav
jim je Razvojni center ponudil
prodajo strojev. Zaenkrat bi
jih lahko prodali 35 na leto,
vendar še iščejo proizvajalca -
po možnosti v Jugoslaviji, pra-
vi Lojze Vavpetič manjši, eden
izmed soustvarjalcev stroja.
Za ustreznejše Izobraževanje
Izobraževanju za poklice v obrti so namenjali skrb skoraj na
vseh srečanjih v času sejma, temu pa je bil namenjen tudi
poseben posvet.
Osnovna sprememba, ki jo pričakujejo in predlagajo v drob-
nem gospodarstvu je večji poudarek praktičnemu usposablja-
nju. Predlagali so, da bi podaljšali čas izobraževanja za pokhce
tretje in četrte stopnje ter strnili praktični pouk. Učenci morajo
tudi v času pripra\Tiištva ostati učenci in ne delavci, pripravni-
štvo pa je treba urediti v republiki enotno, vendar različno po
pokhcih.
Ker si obrt prizadeva pridobiti v svoje vrste mlade, jim je treba
omogočiti štipendiranje iz združenih sredstev, štipendije Zveze
obrtnih združenj Slovence in štipendije iz lastnih sredstev, obrt-
niki pa se morajo zavedati, da bodo izobraževali določeno šte-
vilo učencev, najbolje pa bi bilo, da bi s\'oje štipendiste tudi
zaposlovali. Predlagah so tudi več sodelovarvja med srednjimi
šolami in obrtniki ter ponovno uvedbo zaključnih izpitov vsaj iz
najpomembnejših strokovnih predmetov.
Kenijska delegacija na sejmu
Obrtni sejem sta si prejšixji teden kot gosta Kovinotehne
gledala tudi E. M. Andwaü in C. K. Mwaniki, direktor in
^močnik Kenijskega gospodarskega združerxja iz Nairobya. Z
»^telji iz Kovinotehne, ki je na kenijskem tržišču prisotna v
mešanega podjetja Aprimex, so se pogovarjali o rnožno-
^ nadaljnega sodelovala, poleg obiska sejma pa so si ogledali
Kovinotehno. Kenijska gosta sta bila še posebno zado-
^Чпа z obiskom sejma, kjer so ju seznanili z izkušnjami pri
drobnega gospodarstva pri nas. Del teh izkuSer\j bodo
besedah direktorja kenijskega gospodarskega Tidruženja s
^dom izkoristih tudi v Kenyi, s^ si ta država v razvoju še
•^ebej prizadeva, da bi tudi pri r\jih uvedli nekaj podobnega.
o S Kovinotehno pa so se dogovarjali predvsem o možnostih
^bave opreme za usryarsko predelovalno industrijo, posebej za
rj^elavo ovčjih kož, saj imajo v Keniji veliko možnosti za
•^^'ečar^je reje ovac.
. ^rednoot poslov, ki jih je v okviru mešanega podjetja Apri-
íj^ 2 iz\'ozom lani ustvarila naša stran, je bila 15 milijonov
{^'^ev. za približno toliko pa je bilo tudi uvoza, predvsem
:^f2nega blaga: kave, kakava, čaja itn...
Rekli so o sejmu
Mirko Perč, Kmečka gospo-
darska zadruga Phberk: »Pr-
vič smo na ce^skem sejmu, za
kar se moramo še posebej zah-
vahti Medobčinski gospodar-
ski zbornici Celje, ki nam je
omogočila sodelovar\je. N^-
bolj smo bili presenečni nad
obiskom sejma, s^ kaj takega,
po izkušrvjah s sejmi, kjer smo
že sodelovali, nismo pričako-
vah. Zelo dober je bil tudi
obisk našega razstavnega pro-
stora, kjer smo predstavljali
predvsem zabavno tehniko in
огофе. Pri nas, kjer je trg s
temi proizvodi že prenasičen,
za to blago ni takšnega povpra-
ševanja. Prav zato bi se na tem
sejmu spet radi pojavili, morda
še malce širSe, seveda če nam
bo to omogočeno.«
Sakib Bširević, Jelah: »Z
našo obrtno zadrugo Jelah iz
Bosne in Hercegovine se prvič
predstavljamo v Celju. Po zak-
tjučku sejma lahko povem, da
nam ni žal. siy takšnega sejma
pri nas za obrt ni, kot speciali-
ziran sejem ¡)a se lahko pri-
merja tudi s tistimi v evrop-
skem merilu. Zado-"o!jni smg s
posli, síy je bilo za naše proiz-
vode dosti zanimarya. še bolj
zadovoljni pa smo s tem, da
smo pridobih marsikatero dra-
goceno izkušr\jo, se tudi кгу
naučili, s^j ste na področju
obrti v Sloveniji še precej pred
nami.«
Franc Klišej, Phberk: »Ve-
sel sem, ker mi je bilo omogo-
čeno sodelov^e na tem sej-
mu, vesel tudi obiska, ki me je
presenetil. Tudi z osebjem Go-
lovca smo dobro sodelovali.
Ekiina pripomba, ki jo imam.
pa četudi z organizacijo sejma
nisem nezadovoljen, je pro-
stor, ki nam je bil dodeljen.
Menim namreč, da bi lahko fir-
me iz zamejstva, ki plačajo
s\'oj prostor v devizah in mor-
da petkrat dražje kot domači
raz§tavljalci, lahko dobih
ustreznejše prostore. Morda ob
tem še mnenje, da bi lahko
ogromno število obiskovalcev
tega sejma še več kupilo, če bi
jim bila dana možnost za to. S
tem mislim predvsem na za-
bavno in belo tehniko, ki bi jo
lahko mi iz zamejstva prdstavi-
h še bolj organizirano in v več-
jem obsegu.«
TOVARNA VOLNENIH ODEJ
škofje vas pri Celju
vabi k sodelovanju in želi sprejeti na delo
delavce naslednih profilov:
KV ključavničar
(IV. stopnja strokovne zahtevnosti - KV ključavničar
in 4 leta delovnih izkušenj)
KV kuharica
(IV. stopnja strokovne zahtevnosti - KV kuharica in
2 leti delovnih izkušenj)
več delavcev
(za delo v proizvodnji)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoj, da tmajo stalno
bivališče na območju, kjer je omogočen prevoz na
delo г javnim prevoznim sredstvom.
Delovno razmerje za vsa dela In naloge sklepamo za
nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trime-
sečnim poskusnim delom.
Pisne prijave pošljite v 8. dneh po objavi na naslov:
Tovarna volnenih odej Škofja vas pri Celju, 63211
Skofja vas.
Objava velja do zasedbe del in nalog.
6. STRA^ - NOVi TEDNiK
25. SEPTEMBER 1986
Največ uspeha voznikom iz
Celja In Žalca
Na avtopoligonu združenja šoferjev in avtomeha-
nikov Žalec v Ločici ob Savinji je bilo v soboto sedmo
republiško delovno tekmovanje poklicnih voznikov
Slovenije in pripadnikov JLA. Največ uspeha pa so
imeli predstavniki iz celjske in žalske občine.
Pokhcni vozniki so se pomeriU v poznavanju cestno-
prometnih predpisov, motoroznanstvu, varstvu pri
delu, poznavanju samoupravljanja in praktični vožnji.
Vseh skupaj je nastopilo 131. Ekipno je prehodni
pokal osvojila ZŠAM Žalec (Daniel Kovač, Avgust
Pfeifer, Miroslav Grenko), sledi ZŠAM Celje, REK
APS T. Velenje itd.
Med posamezniki v kategoriji TAM 80 T5 B (manjše
tovorno vozilo) je zmagal Daniel Kovač iz ZŠAM
Žalec, druga je bila Alenka Koprivnik iz ZSAM T.
Velenje, tretji Boris Kroflič iz ZŠAM Celje itd.
V kategoriji TAM 130 T 11 B (večje tovorno vozilo) je
zmagal Avgust Pfeifer iz ZŠAM Žalec, tretji je bil
Blagoje Božič iz ZŠAM Celje. V kategoriji TAM 260 -
avtobusi sta bila najboljša Celjana Zlatko Kavčič in Edi
Vengust, peti pa je bil Miroslav Grenko iz ZŠAM
Žalec.
Med pripadniki JLA sta bila najboljša vojaka iz V.P.
Celje Viktor Lazar in Branko Grab, ekipno pa V.P.
Celje pred Ljubljano, N. Mestom itd. Tekmovanje je
žalsko združenje šofeijev in avtomehanikov dobro pri-
pravilo skupno z republiškim.
T. TAVČAR
z Lesičnega v Kozje po novem asfaltu
Nova cesta, pomembna zlasti za kmete In šolarje
V šmarskih krajevnih
skupnostih Kozje in Lesič-
no so v petek odprli dobre
tri kilometre nove asfaltira-
ne ceste, ki povezuje obe
krajevni skupnosti. Sveča-
nost ob pomembni pridobi-
tvi za živelj na tem delu
Kozjanskega, je bila na tro-
meji krajevnih skupnosti
Lesično, Kozje in Buče, pri
kapeli, od koder je speljana
tudi slaba cesta, ki vodi v
Buče. Ta del ceste, okoli 800
metrov, bodo posodobili
prihodnje leto.
Ljudje v teh kr^ih so pri-
čeli urejati pot iz Kozjega v
Lesično že v stari Jugoslavi-
ji, da so lahko po njej z vozo-
vi in voli prevažali svoje pri-
delke. Zaradi težkega terena
so morali stalno bdeti nad
prevoznostjo poti. In kot ve-
do povedati najstarejši do-
mačini, bi bilo včasih skoraj
lažje s čolni, kot pa z vozovi.
kajti kolovoz se je vztrajno
poglabljal. Večkrat so ga mo-
rali zasipati in speljati novo
traso, s tem pa so izgubili ve-
liko rodovitne zemlje.
Šele pred petnajstimi leti
je v to pot prvič zarezal bul-
dožer, potem še dvakrat, za-
radi pomanjkanja denaija pa
je niso mogli prekriti z gra-
mozom. Lani se je obrnilo na
bolje. Odcep od Tlak do ka-
pele oziroma tromeje so
končno uredili v makadam-
ski izvedbi. Tako je po tej
cesti, s Tlak do Kozjega, ste-
kla proga za prevoz mleka, s
tem pa se je odkup na tem
območju občutno povečal.
Do takrat so se namreč redki
kmetje odločali za prenaša-
nje in prevažanje mleka v
zbiralnici v Lesičnem in v
Kozjem.
Z novim asfaltom bo šlo še
hitreje in še lažje. Nova as-
faltna cestna povezava je po-
membna tudi za veliko obča-
nov s tega območja šmarske
občine, ki hodijo ali se vozijo
vsak dan na delo v Kozje ali
v sosednje občine. Ljudje se
lahko sed^j hitro pripeljejo
do trgovine, zdravnika, vete-
rinaija- Cesta je razvesehla
tudi šolarje, saj bo njihova
pot do šole, zlasti pozimi, ve-
liko lažja. Lažje bo priti tudi
do nove smučarske vlečnice,
ki so jo lani postavili priza-
devni člani smučarskega
kluba v Kozjem.
Kot je na otvoritvi nove ce-
ste povedala Marjana La-
pomik, predsednica skupš-
čine krajevne skupnosti Le-
sično, so cesto zgradili^
težno z denarjem, ki so^
zbrah krajani na tem obtji^
ju in ob pomoči občina
cestno komunalne skup«
sti Šmarje ter krajevJ
skupnosti Kozje in Lesiii^
Prostovoljnih ur dela ^
cestni trasi se skorajda пе^
prešteti. Otvoritve nove 2
ste so se udeležili predstav
niki družbenopolitičnih qj
ganizacij in skupščine obi[
ne Šmarje pri Jelšah, krajec
nih skupnosti Kozje in Le
sično, Cestnega podjetja fc
Celja ter številni občani s tç.
ga dela občine.
MARJELA AGRí¿
Praznik KS Pod gradom
Prejšnji teden je bil v krajevni skupnosti Pod gra-
dom v znamenju praznovanja. Ob krajevnem praz-
niku so pripravili vrsto športnih in kulturnih prire-
ditev, srečanje starejših krajanov in članov Zveze
borcev NOB.
Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti so
za dolgoletno požrtvovalno delo podelili krajevna priz-
nanja, ki so jih prejeli Marica Bovha, Suzana Žagar,
Anton Pantner, Helga Volk, Irena Gregorčič in Petrol
Celje, prodajalna Polule. Književno nagrado pa so
podelili Lenartu Horvatiču.
Ob krajevnem prazniku so pripravili tudi zanimivo
razstavo karikatur pod naslovom Znane osebe. Na raz-
stavi, kije bila v OS Frana Kranjca, so se s svojimi deli
predstavili znani slovenski karikaturisti Borut Pečar,
Milan Alaševič, Stane Petrovič, Grega Švab in Lenart
Horvatič.
Kot novost letošnjega praznovanja pa so za aktiviste
KS pripraviU prvi enodnevni izlet v neznano, ki so ga
organizirali člani planinske sekcije športnega društva
Partizan. Udeleženci so si ogledali muzej velenjskega
gradu in elektrarno Šoštanj, nato pa so se srečali z
aktivisti pobratene krigevne skupnosti Liboje.
PETER PREGRAD
Šmarje v novi preobleki
Nove tasatie starih stavb
Šmarje je dobilo za občinski praz-
nik novo podobo. Gre za številne več-
je in manjše posege in pridobitve, ki
dajejo občinskemu središču prijaz-
nejši izgled in videz urejenosti.
Najpomembnejša pridobitev je ob-
novljena in posodobljena cesta, ki po-
vezuje Šmarje z Vinskim vrhom, edino
krajevno skupnostjo, ki še ni bila po-
vezana s šmarskim občinskim središ-
čem. Gradnjo poldrugega kilometra
ceste so omogočili občina Šmarje in
samoupravna cestno komunalna
skupnost Šmarje.
Asfaltirani so tudi številni krajši od-
seki cest v kregu, pešpoti do posamez-
nih hiš in marših naselij, številni do-
vozi in parkirišča, izboljšali so promet-
no signalizacijo in podobno. Z novo
ploščadjo in ureditvijo okolice doma
kulture v središču trga so se odprle
nove možnosti za organiziranje prire-
ditev na prostem.
Poseben pečat dajejo Šmarju nove
fasade sto in več let starih stavb v trgu,
ki so jih urejali pod nadzorom Zavoda
za spomeniško varstvo iz Celja. V akci-
jo za obnovo pročelij so se poleg obči-
ne oziroma občinske samoupravne
stanovanjske skupnosti Šmarje vklju-
čile organizacije združenega dela, ki
imajo sedeže v teh stavbah ter občani.
Urejene so tudi številne zelenice z na-
sadi cvetja in okrasnega grmičevja.
Akcija nove ureditve Šmarja je pote-
kala pod strokovnim vodstvom in nad-
zorom. Vanjo so se vključili tudi do-
mačini, strokovnjaki, ki danes ne žive
več v tem кггци, med drugimi arhitekt
Janez Anderluh iz Ljubljane, ki je iz-
delal celoten projekt obnove in Greta
Jagodič, prav tako iz Ljubljane, ki je
n^edila načrt zelenic ozirorna cvetlič-
nih nasadov. V Akcyi urejanja Šmarja
pa so bili tudi številni krcani, ki so,
vsak po svojih močeh, prispevali k no-
vi, lepši in prijaznejši podobi Šmaria.
]\^RJELA AGREŽ
Dve od številnih obnovljenih stavb v središču trgñ.
Tekmovanje v nočni orientacIH
člani jamarskega kluba Čmi galeb iz Prebolda organili-
rajo v petek 26. septembra ob 18. uri tekmovanje v nočni
orientaciji.
Tekmovanje se bo začelo pri jamarski hišici v športna
rekreacijskem gaju pri bazenu v Preboldu. Udeleženci bode
tekmovali v pionirski, mladinski in članski kategoriji. Org}
nizatorji pričakujejo številne tabornike, planince, jamaije
lovce, teritorialce in druge ljubitelje orientacije iz Šavinjsfe
doline pa tudi od drugod. Za naoboljše ekipe so pripravit
pokale, vsi udeleženci pa bodo prejeli priznanja za sodelo
vanje.
iViarija Jager
»Biti dober vzgojitelj je
največje poslanstvo, ki ga
lahko damo našemu otro-
ku,« je skozi nasmešek
dejala simpatična vzgoji-
teljica Marija Jager. Ze
zelo zgodaj seje odločila,
da bodo otroci tisti, ki jim
bo posvetila svoje življe-
nje. Z rodne Koroške je
odšla na šolanje v Mari-
bor in se brez pomiš^anja
odločila za štipendijo, ki
so jo takrat razpisali Zal-
čani. Po končani srednji
vzgojiteljski šoli se je pre-
selila v Savinjsko dolino,
v Prebold, njeno prvo de-
lovno mesto.
Vrtec je bil takrat v sta-
ri hiši v središču kraja.
Ko so leta 1980 Prebold-
čani dobili nov vrtec, je
bila Marija gotovo ena ti-
stih, ki jim je to največ
pomenilo. Novi prostori
so bili zagotovilo za bojše
delovne razmere, veselja
do dela, ljubezni do
otrok, pa ji tako že prej ni
manjkalo. Vedno se je
trudila, da bi se otroci v
vrtcu čim bolje počutili,
hotela jim je dati čimveč.
To pa je že od nekdaj zah-
tevalo veliko osebne zag-
nanosti, saj njeno delo ni
le v dopoldanskem času.
Mnogokrat ot^ja v vrtcu
še v popoldanskih urah
zaradi strokovnih akti-
vov, vzgojiteljskih zborov
in izobraževanja. Pred
dvema letoma se je odlo-
čila še za študij ob delu na
višji vzgojiteljski šoli v
Mariboru. Letos končuje
šolanje, s katerim je pri-
dobila in poglobila zna-
nje, ki je nujno potrebno
za vzgojo predšolskih
otrok. Vse to zahteva veli-
ke napore. Vendar pa pra-
vi, da je z razumevanjem
družine, še zlasti moža, in
s polno mero dobre volje,
mogoče opraviti še tako
zahtevno delo.
Vzgojiteljica Marija
vztr^a med preboldskirni
otroci že 16 let. Sedaj je
pedagoški vodja, a kljub
temu ni dneva, ko ne bi
stopila med otroke, kiji z
igrivostjo in otroško razi-
granostjo lepšajo dni. Do-
bro se zaveda, da je otro-
kom v današnjem tempu
življenja, ko vsi nenehno
hitimo, mnogokrat težko.
Otroške glavice ne more-
jo razumeti zak^j odrasli
nimamo časa za njihovo
igro. Potrebujejo kanček
ljubezni, toplega pogleda,
lepe besede. Vse to jim
Marija lahko da. Zato, ker
jih ima rada.
DARJA KAPUS
Skupinsica slika z nevesto
Ohcet po pohorsko so v soboto in nedeljo ponovno oživljali prizadevni člani turistih
nega društva in DPD Svobode Zreče ter delavci RTC Unior.
Prireditev se je pričela v soboto s fantovščino in dekliščino, klicanjem, šranganjetn ^
кадрак, kot se za take priložnosti spodobi, tudi z r^^em. Organizatorji so pripravili tu*^
kulinarično razstavo in razstavo cvetja, kjer so se izkazale gospodinje s Pohorja. Pra^;
pohorska ohcet pa je bila v nedeljo pri hotelu Dobrava, kjer sta po šranganju dahnila sV®
»da« Jožica Matevžič s Kovaškega vrha in Darko Sadek iz Radane vasi. Pripeljali so ^
svatje, zaigrali domači godci, mati je dala nevesti kruh, oče ženinu ključe in nato so ^^
popoldne, pozno v večer, sledili stari ohcetni obredi. Za spomin na zadryo poletno nedeU
je sledilo še skupinsko slikanje z nevesto. Tudi to sodi h ohceti.	^^
MATEJA PODJE^
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ve paradi je sodelovalo okoli 700 gasilcev.
100 let gasilstva na Vranskem
v nedeljo popoldne so na
Vranskem praznovali sto
letnico gasilstva. Najprej je
bila slavnostna seja ob 100
letnici, nato pa velika gasil-
ska parada, kjer je sodelo-
valo okoli 700 gasilcev iz
iaiske občine ter iz Kamni-
ka, T. Velenja, Mozirja in od
drugod. Slovesnosti so se
ndeležili tudi predstavniki
OGZ Križevci.
Parada, ki se je pričela na
začetku trga Vransko se je
nato ustavila na prireditve-
nem prostoru pri gradu Pod-
grad. Tu je zbrane pozdravil
predsednik GD Vransko Mi-
ha Bogataj, ki se je najprej^
zahvalil vsem, ki so kakorko-'
E pomagali pri tej veliki
obletnici nato pa je govoril o
zgodovini gasilstva in med
drugim dejal: »Požarna
obramba na Vranskem je bi-
la ustanovljena 1886, njen pr-
vi načelnik in organizator je
bil trgovec in posestnik Si-
mon Oset. Ob ustanovitvi so
imeh gasilci zelo skromno
orodje in opremo in sicer šti-
rikolno ročno leseno brizgal-
no, pozneje pa so to zamenja-
li s kovinsko. Prvotno
shrambo so imeli za starim
občinskim poslopjem, poz-
neje so kupili šolsko drvarni-
co ter jo preuredili v gasilski
dom. Ob 50. letnici društva
so vranski gasilci dobili prvo
motorno brizgalno. Glavni
nosilci kulturnih prireditev
so bili gasilci. Po drugi vojni
je Vransko dobilo Občinsko
gasilsko zvezo. Leta 1958 se
je Vransko priključilo občini
Žalec in delovanje zveze je
prenehalo.
»Za gasilce iz Vranskega
so pomembne še nekatere
letnice. Tako so leta 1968 do-
bili 800 htrsko motorno briz-
galno Rosenbauer, leta 1977
nov gasilski dom, kar je bila
v letih po vojni n^večja pri-
dobitev. 1980 so dobili še
nov gasilski kombi ter kom-
binirano vozilo ... Na slo-
vesnosti je govoril tudi pred-
sednik Občinske gasilske
zveze Žalec Jože Kuder, spo-
minski prapor, ki so ga ob tej
priložnosti dobili, paje razvil
Maijan Sever, podpredsed-
nik ztora krajevnih skupno-
sti občine Žalec.
TONE TAVČAR
Na slavnostni seji ob 100
letnici GD Vransko so pode-
lili tudi več odlikovanj ter
priznanj.
Plaketo veterana je prejel
Karel Pečovnik, republiško
gasilsko plamenico II. stop-
nje Ludvik Piki, III. stopnje
Jože Bogataj; republiško
gasilsko odlikovai^e II.
stopnje Boris Košenina, Mi-
ha Bogataj, republiško odli-
kovanje III. stopnje Franc
Presekar, Avgust Piki,
Franc Kosem in Anton
Cestnik.
Dom učencev vse boli prazen
Varčevanje pri hrani in nizid osebni áohodlfl '
Dom učencev Karla De-
stovnika Kajuha v Celju je
imel ie lani vrsto težav za-
radi premajhne zasedeno-
sti, saj je bila četrtina pro-
stih mest v domu nezasede-
nih, letos pa je položaj še
slabši. V tem času je v domu
nekaj več kot 380 učencev,
kar predstavlja približno
60-odstotno zasedenost. V
naslednjih dneh se njihovo
število ne bo povečalo,
kvečjemu obratno, saj so v
tem času pogosti izstopi.
Dom je tako dosegel пгд-
ma^še število vpisanih do-
slej. Glavni vzrok za takšen
padec je gotovo v ceni oskrb-
nine, ki znaša ta mesec več
kot 26 tisočakov za 30 dni,
oktobra pa jo nameravajo
povišati na več kot 30 tisoč
dinaijev. Cene so usklajene
v repubUki za vse tovrstne
domove, pri tem pa ugotav-
ljajo, da imajo podobne teža-
ve kot celjski dom tudi drugi
domovi v mi^ših kragih.
Pričakovah so, da bo z no-
vim dogovorom o štipendi-
ranju tudi zasedenost doma
boljša, s£0 dobivzgo sed^ tu-
di kadrovski štipendisti do-
datek za bivanje izven doma-
čega кгдја. Ta je skoréó tako
visok, kot oskrbnina v do-
mu, vendar učenci гдје izbe-
rejo najcenejšo možnost in
to je vsakodnevna vožnja v
šolo. Po podatkih, ki jih vsa-
ko leto zbirko v domu, ima
polovica stanovalcev doma
že zagotovljeno štipendijo,
nekaterim prošenj še niso re-
ših, precej pa je tudi takšnih,
ki štipendije nimico, здј je
glede na socialni položaj niti
ne potrebujejo.
Za mnoge pa je oskrbnina
še vedno previsoka, čeprav
delavci v domu ugotav^igo,
da z njo težko pokrivajo stro-
ške. Na nekatere sicer ne
morejo vpUvati, zato pa sç
тогдјо oskrbnini prilagíúati
izdatki za hrano, pa tudi
osebni dohodki zaposlenih.
Ti so med n^nižjimi v celj-
ski občini, pa tudi v primer-
javi z ostalimi družbenimi
dejavnostmi, S£Ò je znašal ob
polletju povprečni osebni
dohodek 95 tisočakov. Polo-
žaj zaposlenih ni nič boljši
kot lani, čeprav so letos do-
segU spremembo v načinu fi-
nanciranja izobraževalne
skupnosti. Ta jim po novem
prispeva tudi za osebne do-
hodke vseh tistih delavcev,
ki so kakorkoh povezani z
biviuijem učencev, medtem
ko so liuii dobivah le za vzgo-
jitelje. Zaradi tega je oskrb-
nina nekohko nižja, kot bi
morala biti glede na stroške.
,Da bi svoj položaj izboljša-
li, si pomagajo z razhčnimi
dodatnimi dejavnostmi, ven-
dar te ne rešigejo bistvenega
problema doma - prem^hne
zasedenosti. Ta bo verjetno
ostajal prazen vse dotlej, do-
kler bodo oskrbnine tako vi-
soke, da bodo zahtevale levji
delež štipendije ah pa kar ce-
lotno, ki jo učenci lahko pri-
hranijo, če se odločijo za vož-
ryo v šolo. Kako se takšen
način življenja pozna pri uč-
nem uspehu učenca, pa ver-
jetno ni treba veliko ugibati.
T. CVIRN
Dolgo polje postaja
vse bolj mlado
Krajani celjske krajevne
skupnosti Dolgo Polje so v pe-
tek proslavili svoj krajevni
praznik. Z njim se spominjajo
leta 1941, ko je okupator ločil
otroke od mater in jih odpe-
ljal, da bi jih ponemčil.
Se pred leti je veljalo Dolgo
Polje za kr^evno skupnost z
največjim odstotkom starejših
Üudi. Danes se tudi ta króóevna
skupnost pomlajuje, saj je vse
več predšolskih otrok že na-
polnilo vrtec v Vrunčevi ulici.
Vrtec je bil ena najpomemb-
nejših pridobitev v tej krajevni
skupnosti v zadnjih letih. Na-
pravili pa so še vehko več za
izbo^jSarye življenja v tem delu
Celja. Delno so že obnovili
Vrunčevo ulico, uredili pločni-
ke in razsvetljavo v številnih
drugih ulicah, dobili so sema-
forizirano križišče in še bi lah-
ko naštevali.
V krajevni skupnosti že tra-
dicionalno dobro deluje dru-
štvo upokojencev, ki ima okoh
480 članov. Močno razvite so
tudi druge obUke dela.
Že vrsto let kr^evna skup-
nost dobro sodeluje z vsemi
delovnimi organizacijami, ki
so na območju Dolgega Polja.
Enako uspešno sodeluje kra-
jevna skupnost tudi s šolami
(letos so na primer učenci
Ob krajevnem prazniku so
podelili bronasta priznanja
OF. Prejeli so jih: Drago Vorn-
šek, Majda Padežnik, Darinka
Kotnik, Ivo Brencič in Jože
Škoberne. Priznanja krajevne
skupnosti Dolgo Polje pa so
dobili: Pekarna Dolgo Polje,
Srednja šola za trgovinsko
dejavnost, Dušan Roš, Jaka
Majcen in Slavko Tripić.
Srednje šole za trgovinsko de-
javnost pripravili kulturni pro-
gram ob kr^evnem prazniku)
in tudi s Pionirskim domom,
kjer je vsako leto osrediya pri-
reditev ob krajevnem praz-
niku.
WE
Velik zbor mladih gasilcev
y Radečah se Je zbralo okoli 1200 pionirjev iz 27 občin
»Gasilsko društvo Radeče
in Laško sta dve najstarejši
{asilski društvi na Sloven-
skem. Dobro organizirana po-
iana varnost pa je garant za
Aran i te v družbenega boga-
«tva in varnejšega današnje-
ga in jutrišnjega dne,« je med
irugiin dejal Jože Krašovec v
pozdravnem govoru na 19.
*№ćanju pionirjev - gasilcev
Slovenije in Hrvaške.
V soboto so novo pridobitev
proslavljali gasilci Počakove-
Ja, zaselka pri Svibnem. Kra-
iani so namreč predali name-
nu zbiralnik požarnih voda.
Zbiralnik ima zmogljivost 80
kubičnih metrov. Denar zanj
^ prispevali občinska gasil-
ska zveza in interesna skup-
nost za požarno varnost. Kra-
jani pa so opravili veliko
tfadbenih del s prostovolj-
''ioi delom. V kraju so name-
stili tudi hidrantno omrežje -
nepogrešljivo napeljavo za
v primeru požara.
Srečarue je organizirala ob-
činska gasilska zveza Laško.
Gostitelj srečanja pa so bili ga-
®4ci iz Radeč. Na stadionu v
•^dečah se je v nedeljo zbralo
jjjoli 1200 pioniijev gasilcev iz
občin.
Mladi gasilci s svojimi men-
adi so prispeli v Radeče v ne-
dopoldne. Tam so si naj-
ogledali mesto, tovarno
Papirja in Sopoto Radeče,
^пог na stadionu pa so pričeli
«efilejem maržoretk, godbe
1 ^ pihala, bobnjaijev ter ude-
®¿encev srečanja po radeških
^'cah. Na stadionu so se po-
U^eili v številnih šaljivih
Med samimi igrami so
^topile še maržoretke, pred-
šolski otroci, pevski zbor rade-
ške osnovne šole, največ nav-
dušenja pa so poželi padalci
aerokluba iz Moškranjc in le-
talci celjskega aerokluba.
Pionirji gasilci so se seveda
zagrizeno borili. Toda konec
koncev ni bilo važno, kdo bo
zmagal. Važno je bilo, da so s
svojo prisotnostjo še bolj utr-
dili prijateljske vezi med slo-
venskimi in hrvaškimi gasilci,
da so spoznali svoje vrstnike,
njihovo delo v gasilskih dru-
štvih in nenazadnje koristno
preživeli nedeljski dan.
Radeče so zapustili z lepimi
vtisi, s^ je bila organizacija
brezhibna, tekmovanje samo
pa zelo zabavno.
Predstavniki gostujočih ga-
silskih zvez so se zvečer udele-
žili še srečanja na Svibnem.
Tamkajšnji gasilci so namreč
razvili svoj prapor. Prihodnji
mesec - v mesecu požarne var-
nosti - pa bodo dobili prvo te-
rensko vozilo. Denar zanj so
dali občinska gasilska zveza,
skupnost za požarno varnost
in tovarna papiija Radeče.
VIOLETA V. EINSPIELER
Video tečai v
KLIUBU
V celjskem KLjUBU se
bo v torek pričel video
tečaj za začetnike. Tečaj
sodi v pester izobraže-
valni program, ki so ga
za jesenske mesece pri-
pravili v KLjUBU.
Mladi bodo lahko do
konca meseca vsak torek
in četrtek zvečer spozna-
vah video opremo, se pre-
izkusili v snemanju ...
Tečaj bo vodil Roman
Fonda, ki bo po potrebi
pripravil tudi nadaljeva-
nje tega programa.
TC
Obiranje Jaboiic na Siomu
Pred dnevi so začeli obirati jabolka tudi na plantaži na
Slomu pri Ponikvi, ki sodi v okvir šentjurskega Kmetij-
skega kombinata. Pridelek bodo obrali na 42 hektarjih
površin, 16 hektarov sadovnjakov pa tokrat ne bo dalo
pridelka, saj so jih morali obnoviti po lanski pozebi.
Računao, da bodo natrgali približno 100 vagonov ali 1000
ton jabolk. Kakovost letošnjega pridelka je nekoliko slabša,
saj je dele sadovnjakov prizadela toča. Tako bo manj prvo-
vrstnega in več drugovrstnega pa tudi industrijskega sadja.
Če vreme ne bo preveč nagnalo, bodo z obiranjem končali
do 10. oktobra. Delo na plantaži opravlja 100 sezonskih in 30
stalnih domačih obiralcev, ki lahko zaslužijo dnevno tudi do
10.000 dinaijev.
Na plantaži bo sadje tudi vsak dan naprod^, cene pa se
bodo gibale med 110 in 180 dinaiji.
E. R.
Na Dobrni 110 iet gasilstva
Gasilsko društvo Dobrna slavi letos visok jubilej - 110 let-
nico svojega obstoja. Pred kratkim so svoj praznik slovesno
proslavili.
Na slavnostni seji so nsozaslužnejšim članom podelih plakete
za požrtvovalno delo. Pripravili so tudi slavnostno parado in
kulturni program, za dobro razpoloženje paje poskrbel Ansabel
Lojzeta Slaka.
Ob svojem prazniku so nameravali odpreti tudi nove, že
dogr^ene prostore. Žal pa jim kljub 5 tisočim uram prostovolj-
nega dela, коИкот so ga opravih člani, to ni uspelo. Zataknilo se
je pri denaiju. Člani pa ирадо, da bodo tudi to težavo kmalu
odpravih in se presehli v nujno potrebne nove prostore.
JOŽICA VENGUST
Uspeh plavalnega maratona
v teh dneh pripravlja Jože Tanko v Trstu tiskovno
konferenco, kjer bo italijanskim novinaijem predstavil
uspeh plavalnega maratona Benetke-Portorož, sprego-
voril pa bo tudi o letošnjem svetovnem maratonskem
prvenstvu Capri-Napoh, na katerem je med 29 tekmo-
valci osvojil šesto mesto. '
Sicer pa se Jože že pripravlja na plavalni maraton
Koper-Trst-Benetke (150 krr), ki ga bo plaval prihod-
nje leto. Konec tedna pa se bodo srečali tudi vsi člani
letošnje spremljevalne ekipe, ki bodo za svoje sodelo-
vanje prejeU plakete z znakom plavalnega maratona.
I. F.
Leto v znamenju pridobitev
Ob prazniku krajevne skupnosti Vransko
Krajevna skupnost Vran-
sko je po velikosti največja
v žalski občini, po številu
prebivalstva pa ne, saj zav-
zema dobršen del hribovite-
ga sveta, kjer je še posebej
veliko komunalnih pro-
blemov.
Trenutno šteje krajevna
skupnost 2568 prebivalcev,
kar pomeni, da njihovo šte-
vilo upada. To pa je tudi do-
kaz, da ljudje na tem področ-
ju ne vidijo možnosti za na-
predek. Tudi o tem je na
slavnostni seji skupščine
krajevne skupnosti, ki je bila
prejšnjo nedeljo, govoril
predsednik sveta krajevne
skupnosti Franc Dolinšek.
Krajevna skupnost, v kate-
ro je vključenih štirinajst va-
si in zaselkov pa je v zad-
njem obdobju vendarle do-
segla nekaj pomembnih
uspehov. Zgradili so novo,
asfaltirano vpadnico v trg, ki
je veljala 230 milijonov di-
narjev, v končni fazi pa je
tudi gradnja avtobusnega
postajališča, za katerega bo
treba zagotoviti 430 milijo-
nov dinaijev. Dobršen del
denaija za uresničitev teh
nalog je prispevala občinska
skupnost za komunalo in ce-
ste, prezreti pa ne gre tudi
pomoči organizacij združe-
nega dela in nenazadnje pro-
stovoljnega dela in prispev-
ka premnogih kr^anov. V
krajevni skupnosti so začeli
reševati tudi druge proble-
me. Tako trenutno gradijo
most v Brodeh, začćh so gra-
diti mlekarno v Čepljah ter
obnavljati vodovod in kana-
lizacijo za trg Vransko, ob-
navljajo cesto v soseski ena,
električno napeljavo v Zaja-
sovniku ter dokončujejo vo-
.dovod v Limovcah. Veliko
nalog bodo uspeli rešiti tudi
po zaslugi kr^evnega samo-
prispevka, za katerega so se
odločili na letošnjem refe-
rendumu.
Ob krajevnem prazniku so
podeliU tudi dve najvišji
priznanji - plaketi, ki sta jih
prejela Ludvik Piki in Janez
Vedenik, priznanja krajevne
skupnosti pa so podelili
Alojzu Druškoviču, Floijanu
Slapniku, Petru Ropasu,
Cestnemu podjetju Celje in
komisiji za socialne zadeve.
8. STRA^ - NOVi TEDNiK
25. SEPTEMBER 1986
Nenehna lahkost bivanja
William Shakespeare: Kar hočete, predstava celiskega gledališča
Komedija «Kar hočete«, s
katero je celjsko gledališče
odprlo novo gledališko se-
zono, ne sodi med vrhunska
Shakespearova dela. S tem
pa ni rečeno, da v njej ni
najti mojstrovih besednih
in gledaliških dosežkov.
Pravzaprav jih je ravno to-
liko, da napolnijo sicer do-
kaj shematično vsebino s
pestrimi pretežno zabavnih
situacij, v katerih se pojav-
ljajo nekatere prav zanimi-
ve osebe. To so: vitez Tobija
Rig, vitez Andrej Bledica,
dvornik Malvolio in Norec.
Vsi pripadajo spremstvu
grofice Olivije.
Ker je slednja vsaj v začet-
ku igre precej resnobna (za-
radi smrti v družini), ji pred-
stavljajo pravi karnevalski
kontrast. Do neke mere se
jim pridružuje še Olivijina
hišna Marija. Bistveno ogro-
dje igre je nekaka ljubezen-
ska komedija zmešnjav. Ilir-
ski vojvoda Orsino »ljubi«
grofico Olivijo, ona pa njega
ne. V moškega preoblečena
Viola (anagram od Oliva!)
postane ljubezenski cilj Oli-
vije, medtem ko svojo žen-
sko pozornost namenja kne-
zu Orsinu. Ker se pravi čas
pojavi še Violin brat Sebasti-
jan (kot jajce jajcu enak se-
stri - položaj spominja na
igro Komedija zmešnjav), se
stvar uredi v splošno zado-
voljstvo: združita se dva para
višje družbe: Olivija in Seba-
stijan ter Orsino in Viola.
Stalna spremenljivost gle-
dališke (življenjske) stvarno-
sti nekako prekrije osnovno
konstruirano zgradbo. Dvo-
jost sveta je v igri uporablje-
na seveda v komičnem tonu,
vendar skozi modrost norca
občutimo ne le renesančno
lahkoživost kova Lorenza di
Medici (Kdor odlaša, malo
uživa, zdaj me ljubi, ljubez-
niva ...), ampak tudi neogib-
no prisotnost smrti (Jaz sem
tih, jaz sem tih, smrt). Ven-
dar če je to, kar hočemo (od
igre, od življenja) pretežna
lahkost bivanja, to ta igra
nudi.
Režiser (in scenograf) Mile
Korun je ostvaril mikavno,
vabljivo, mestoma kar očar-
ljivo predstavo, ki ni preo-
bložena z domislicami (kot
npr. lanski ljubljanski Sen
kresne noči), ampak s pravo
mero dodaja svoje dopolni-
tve k vizualni podobi Shake-
spearove igre. Prav prijetno
pašo za oči predstavlja ko-
stumografija Marije Vidau.
Ne smemo pozabiti še posre-
čene in tehtne glasbe, ki jo je
prispeval Lado Jakša.
Anica Kumrova je prefi-
njeno obhkovala lik grofice
Olivije, tako njeno hladno,
zadržano aristokratsko po-
dobo z začetka kot tudi nje-
no vročo, čustveno drugač-
nost v nadaljevanju. Nasled-
njo, najbrž manj hvaležno
vlogo Viole je zanesljivo odi-
grala Milada Kalezič s sebi
lastnim temperamentom.
Kot Marija je prijetno dopol-
nila ženski del ansambla
Damjana Luthar k. g. Med
moškimi velja izpostaviti od-
ličnega Janeza Bermeža v
vlogi Malvolia. Vlogo je na-
polnil z izrazitim, profilira-
nim in žlahtnim komedijan-
stvom. Peter Boštjančič je
primerno podal vojvodo Or-
sina kot preciznega človeka,
ki se v življenjsko resničnost
podaja preko posrednikov.
Imenitna komična dvojica
sta bila Miro Podjed kot To-
bija Rig in Igor Sancin kot
Andrej Bledica. Živahni, du-
hoviti in vse povezujoči No-
rec pa je bil Zvone Agrež.
Ostali igralci niso imeli več-
jih možnosti, a so skladno
prispevali k uspeli predstavi.
Najbrž ni treba skrbeti, da
novi slovenski Shakespeare
v Korunovi obdelavi ne bi
pritegnil pozornosti in na-
klonjenosti občinstva.
ANDRIJAN LAH
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje je
včeraj odpotoval v Uherske Hradište in Brno na južnem
Moravskem v Češkoslovaško. V okviru mednarodne kul-
turne izmenjave se bo tamkajšnjemu občinstvu predstavil
z lanskoletno uspešnico Georgesa Faydeaua Bolha v
ušesu. Celjsko gledališče je pobrateno z gledališčem Slo-
vačke Divadlo, ki je lani gostovalo v Celju. Celjani si bodo
na gostovanju ogledali njihovo predstavo Oscarja Wilda
Brez Filipa ni mogoče in v času bivanja na Češkoslova-
škem poglobili prijateljske stike s člani ansambla Slo-
vački divadlo.
Pokrovitelji pobratimstva med tema dvema gledališ-
čema so kulturna skupnost Celje ter Teko in Zlatarne
Celje.
izšli so Obrazi
Pri kulturni skupnosti
občine Celje so zagledali
luč sveta Obrazi. Ta lite-
rarna revija, ki izhaja
bolj ali manj (ne)redno
že šestn^sto leto, je izšla
v dvojni številki in bral-
cu prinaša poezijo, pro-
zo, dramo, članke, epi-
grame in fotografijo več
ali manj stalnih sodelav-
cev revije.
Najbolj bogato zastopa-
na je poezija, s katero se
predstavljajo Anica Ku-
mer, Pavla Rovan, Drago
Medved, Jana Kvas, Neža
Maurer, Bina âtampe-
Žmavc, Aladin Lane, Vla-
sto Skale, Sonja Trste-
njak, Danijel Bedrač,
Marta Ivačič in Meta Ra-
iner. Dane Debič, Vinko
Möderndorfer, Jana Kvas
in Mateja Forštnarič so
avtoiji proznih del, dva
dramska prispevka sta iz-
pod peresa Janeza Žmav-
ca in Vinka Möderndor-
ferja. Jure Šarlah se pred-
stavlja z epigrami, Janez
Žmavc in Božena Orožen
pa s članki. Posebej velja
omeniti fotografijo Vik-
torja Berka, ki bogati re-
vijo s fotografijami celj-
skih gledaliških predstav
od leta 1967 do 1981. Če-
prav gre pri Berkovi foto-
grafiji predvsem za doku-
ment časa, ne gre prezreti
likovnega pristopa k ob-
delavi teme. Ali kakor je
zapisal Janez Žmavc:
»Kadar slika pripoveduje
tako o vsebini predstave
kakor o fotografovi umet-
niški upodobitvi izbrane-
ga prizora, lahko govori-
mo o doseženem fenome-
nu gledališke fotografi-
je.* In prav to je doseg«
Viktor Berk, ki že dobri
trideset let spremlja SL(
Celje. Obraze pa pesti
najbolj tipično gradivo, P
je hkrati bežen vpogled
delavnico celjske gledal:
ške hiše in v delo njeneg
stalnega fotografa.
Ob izidu Obrazov se vç
Ija spomniti tudi na ne
nehna prizadevanja ured
niškeea odbora rpviip ii
kulturne skupnosti, da bi
spodbudila policentrizem
na Slovenskem. V tem
upanju namreč kulturna
skupnost občine Celje in
revija Obrazi že vrsto let
pošiljata kulturni skup-
nosti Sloveniji ponudbe
za menjavo dela. Vrsto let
že dokazujeta strokovnim
telesom kulturne skup-
nosti Slovenije in delega-
tom, da so Obrazi vsaj to-
liko vseslovenski, kolikor
so to ostale revije. Žal pa
pri sestavi letnih progra-
mov, navkljub načelno
dobri volji kulturne skup-
nosti Slovenije, vselej ne-
kaj ovir.
MATEJA PODJED
Izbrana pesem
Anica Kumer
MAMA
Rože rumene:
jesenske.
Čas rumen:
jesenski.
Rumena hiša
z majhnimi okni.
Že leta poseda na pragu
žena.
Sama.
Rumena.
Plesne večerne urice
Folklorna skupina Kozje doma In v gesteh
Decembra bo štiri leta odkar so v
Kozjem ustanovili folklorno skupino,
ki si danes vse bolj uspešno utira pot
z nastopi na ožjem Kozjanskem in šir-
šem območju šmarske občine.
Mlade fante in dekleta je navdušila
Zdenka Kladušek iz Kozjega, ki si je
svoje znanje nabirala v folklorni sku-
pini celjskega Prešerna. Danes šteje
skupina iz Kozjega triindvéyset članov
in članic, ki jih redno spremlja harmo-
nikar Jože Kladušek. Večina plesalcev
je iz Kozjega in Lesičnega. Dvakrat
tedensko se dobijo na vEgah, v večer-
nih urah, ko je doma vse postorjeno.
Poleg rednih v^j je tu še okoli trideset
nastopov letno, saj radi zaplešejo pov-
sod, kamor jih povabijo.
Začeh so s slovenskimi narodnimi
plesi iz Prekmuija in Štajerskega in se
pozneje lotili še drugih, na primer ple-
sov z Glamoča. Prihodnje leto se na-
meravajo posvetiti zlasti srbskim na-
rodnim plesom.
Problem, s katerim se vseskozi sre-
čujejo, je denar. Narodne noše so
izredno drage. Manj zahtevne si dekle-
ta šiv^o kar same, vendar je tu še ved-
no material, včasih precej drag, ki gaje
treba kupiti. Na pomoč občasno pri-
skoči temeljna organizacija Dekor iz
Kozjega, Metka Kozje pa z ostanki bla-
ga. Težave z narodnimi nošami rešuje-
jo tudi s sodelovanjem s folklorno sku-
pino iz bližnjega Senovega oziroma z
medsebojnim izmenjavanjem noš.
Folklorna skupina iz Kozjega je po-
bratena s folklorno skupino Kole Ne-
delj ko vski iz Titovega Velesa. Lani so
bili na obisku oziroma gostovanju pri
njih, letos oktobra pa jim bo skupina iz
Makedonije obisk vrnila. Kozjanska
folklorna skupina redno, dvakrat me-
sečno, nastopa tudi za goste v Čate-
ških toplicah in v domačih Atomskih
toplicah v Podčetrtku.
M. AGREŽ
Dekleta in fantje s Kozjanskega najraje zaplešejo po domaće.
Rogaški zbor v
Siavoniji
Pod imenom »Ambasa-
dorji dobre volje«, je bil
moški pevski zbor Zdra-
vilišča iz Rogaške Slati-
ne ob koncu predprete-
klega tedna na obisku v
Osijeku in Podravski
Slatini.
Gre za kulturno sodelo-
vanje zdraviliškega zbora
iz Rogaške Slatine in Tea-
tra veteranov iz Osijeka,
ki je letos spomladi go-
stoval z operno predstavo
v Rogaški Slatini.
Moški pevski zbor
Zdravilišča je gostoval v
Osijeku v času pomemb-
nih jubilejev v kulturnem
in gospodarskem življe-
nju občine in zapel na
dveh koncertih v Osijeku
in na koncertu v Podrav-
ski Slatini. Navdušil je tu-
di z nekaj priložnostnimi
nastopi.
Dobrna zaživela v slilcah
V	soboto se je na Dobmi
zaključil letošnji Ex-tempo-
re. Tradicionalno srečanje
slikarjev - letos že osmo - je
tudi tokrat privabilo že
uveljavljene slovenske li-
kovne ustvarjalce. Tri dni
se je 12 udeležencev spopa-
dalo s tematiko starih kme-
tij iz okolice Strmca.
V	osmih letih je ex-tempo-
re na Dobmi prerasel v
ugledno likovno kolonijo, ki
pa se je žal udeležujejo le
amaterski slikali. Prav zara-
di tega dejstva in zato zaradi
pomanjkanja časa samih
udeležencev je letošnji ex-
tempore trajal le tri dni. Mal-
ce jim je ponagajalo še vre-
me in zato je bilo njihovo de-
lo opravljeno v zelo kratkem
času. Kljub temu paje 12 sli-
karjev iz vse Slovenije pod
vodstvom strokovnega men-
torja Staneta Petroviča, ki je
bil pred leti tudi pobudnik
tega sUkarskega srečanja,
ustvarilo 40 del. Le-ta bodo
do 10. oktobra razstavljena v
avli hotela Dobrna, potem pa
se bo razstava selila v celjski
Reizvojni center in v Zlatar-
no Celje, ki je tudi letos -
poleg Aera in Ingrada - ena
od pokroviteljic.
Zaradi pomanjk^a časa
so letos žal odpadli debatni
večeri in strokovni posveti.
Na nagrade in strokovno
oceno pa tudi letos niso po-
zabili. Strokovno sodbo o
kvaliteti del je letos dal Mir-
ko Jutršek z republiške Zve-
ze kulturnih organizacij. De-
la štirih nagr^encev - Bo-
gdana Potnika iz Kamnika,
Franca Železnika iz Pirana,
Cvetke Miloš iz Brežic in
Janka Orača iz Novega me-
sta bodo tudi letos odkupile
pokroviteljice. Po eno delo
pa bodo slikarji podarili
Zdravilišču Dobrna, ki je v
sodelovanju s celjsko Zvezo
kulturnih organizacij že vsa
leta organizator ex-tempora.
Likovna kolonija tako na
nek način pomaga opremlja-
ti hotelske prostore, v kate-
rih se je v teh letih nabralo že
več kot 200 del s tematiko
Dobrne in okolice, hkrati pa
je ta kolonija posebno doži-
vetje tudi za goste dobrnske-
ga Zdravilišča, s^ jim nudi
tesen stik z likovnimi ustvar-
jalci.
INES DRAME
Ponovitev Veiike
puntarije
Slovenska prosvetna zveza
iz Celovca vabi na ponovno
uprizoritev Velike punatrije
26. septembra ob 19.30 uri v
Spodnjih Vinarah pri Šentpri-
možu v Podjuni, ki jo priprav-
lja koroško Slovensko ljudsko
gledališče Samorastniki. V pri-
meru slabega vremena bo
predstava v soboto, 27. sep-
tembra ob istem času.
UM
v
AERO
i(emična, grafična in papirna
industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Grafika
objavlja
kot prosta nasl&dnja dela in naloge:
-	offset retušer 11.
pogoji:
IV. stopnja zahtevnosti - reprograf in 12 mesecev
ustreznih delovnih izkušenj;	"
t
-	fotostavec Ifi.	>
I
ponovna objava
pogoji:
IV. stopnja zahtevnosti - stavec, 12 mesecev ustrez-
nih delovnih izkušenj in pasivno znanje angleškega
ali nemškega jezika.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA, Čuprijska 10, Celje,
v 8. dneh po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po
sprejemu sklepa o izbiri.
Center za poklicno usposabljanje
in zaposlovanje invalidov Celje
Na podlagi sklepa
Komisije za delovna razmerja
se objavijo prosta dela in naloge
kurjač centralne kurjave
pogoji:
izpit za kurjača
eno leto delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili na naslov
»Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje
invalidov Celje«, Ipavčeva ul. 6, 63000 Celje.
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Atomskih toplicah je že pretesno
mШШШШÊÊÊШÊÊÊШШÊШÊШШШШÊШШШШШШÊШÊШÊШШШÊÊШÊ^ШÊШШШШШlШШÊШШИШШÊÊШШ^ШШÊШШÊШI^
ve naložbe za povečanje zmogljivosti ne bo mogoče odlašati
Zdravilišču Atomske to-
c v Podčetrtku poslujejo
s bistveno bolje kot lani.
je tudi nočitev, zlasti v
jpu. Tu so do konca avgu-
lani zabeležili 7144 noči-
letos pa okoli 10.200. Lani
meli ob polletju t» milijo-
din izgube, letošnje pol-
( pa so zaključili z okoli 9
joni din ostanka čistega
odka.
o konca leta naj bi ustvarili
:oli 45 milijonov dinaijev
mulacije (brez amortizaci-
lanska akumulacija pa je
znašala le 15 milijonov dinar-
jev. Resda so letos cene stori-
tev znatno povišali in jih uskla-
dili z ostalimi slovenskimi na-
ravnimi zdravilišči, vendar pa
dobro gospodarjenje pripisuje-
jo bolj iskanju notranjih re-
zerv, zlasti zniževanju stro-
škov pri novem načinu ogre-
varya hotelskih objektov s ter-
malno vodo in z varčevanjem
na vsakem koraku.
Največji problem, s katrim
se srečujejo v Zdravilišču
Atomske toplice v Podčetrtku,
je pomanjkanje prostora oziro-
ma zmogljivosti. Hotel je vse
leto polno zaseden, tako je bilo
tudi lani, zato letos ne pričaku-
jejo bistvenega povečanja no-
čitev. Več paje bilo gostov, zla-
sti tujih, v kampu. Kljub temu,
da so za letošnjo sezono kamp
razširili in postavili šetdeset
dodatnih prikolic, je le-ta ves
čas polno zaseden. Zaradi veli-
kega popraševanja bodo letos
kamp povečali še za petdeset
prikolic.
Že vrsto let polno zaseden
hotel teija razširitev, naložbo,
za katero je že izdelana predin-
vesticijska študija, investitorja
pa zaenkrat še niso našli. Z
gradnjo prizidka k hotelu z no-
vim zdravstvenim traktom,
stopetdesetimi novimi poste-
ljami in skupnim prostorom za
goste, naj bi pričeli spomladi
in jo prihodnje leto tudi konča-
li. Tako bi novo sezono 1987/88
pričeli s 380 hotelskimi ležišči.
Po sedanji oceni пад bi ta na-
ložba stala okoli poltretjo mili-
jardo dinaijev.
Pomembna letošnja pridobi-
tev za kamp s kopališčem je
nova Jelšina prodajalna v
kampu, ki je ponujala gostu
vse potrebno za bivanje v kam-
pu, bila pa je tudi prva v obči-
ni, ki je bila odprta neprekinje-
no vsak dan.
Zdravilišče v Podčetrtku do-
bro sodeluje z domačo in so-
sednjo kr^evno skupnostjo
Pristava. Da bi bila kr^a bolje
urejena, so se v zdravilišču od-
ločili, da po posebnem samou-
pravnem sporazumu odvajao
del turistične takse za komu-
nalno urejanje obeh krajev, ter
za financiranje turističnih pri-
reditev, ki jih je v Podčetrtku
še vedno premalo. Že za na-
slednjo sezono načrtujejo več-
jo turistično prireditev, turi-
stični teden z raznoliko po-
nudbo.
MARJELA AGREŽ
Dite - priprave na sezono
ßpustl za smučarske vozovnice v predprodaji
l rednimi obnovitvenimi
li na nihalki, urejanjem
lučišč ter obnovo hotela
se pričeli na Golteh pri-
ivljti na novo zimsko se-
no, za katero si želijo, da
bila po številu obiskoval-
r vsaj tako uspešna kot
inula. V regiji pa so tudi
ičeli s predprodajo smu-
rskih vozovnic.
Redna obnovitvena dela
I nihalki, ki jih terja zakon
»rarnosti na smučiščih, bo-
i po predvidevanjih opra-
li do 30 oktobra, v tem času
ibodo v glavnem zaključili
di obnovo strehe ter funk-
Dnalno obnovo hotela. Gre
precejšen strošek, ki je
nujno potreben in ima tudi
prednost pred vsem ostalim,
kar na Golteh nameravajo
storiti še v naslednjih letih.
Da bo zimska sezona, vsaj
kar se tiče usposobljenosti
centra, boljša kot prejšnja pa
bodo kupili še dva nova tep-
talca, tretjega pa temeljito
obnovili.
S 15. septembrom so priče-
li tudi s predprodajo letnih
in sezonskih kart, ki jih po-
nujajo agencije v regiji, po
posebno ugodnih pogojih pa
jih bo mogoče dobiti tudi v
delovnih organizacijah. S
po'sebnimi popusti ter tudi
možnostjo obročnega plače-
vanja bodo karte v predpro-
daji tako kot lani precej ce-
nejše od tistih, ki jih bo mo-
goče kupiti po 30 novembru.
V primerjavo, za toliko, kot v
predprodaji stane sezonska
karta 32.000, 23.000 din mož-
no bo po zaključeni predpro-
d£gi dobiti le deset dnevnih
vozovnic 3000 in 22000 din).
Upokojenci vse manj
med gosti kmečkega
turizma
Tisti, ki se dovolj resno ukvarjajo s
kmečkim turizmom, z njim niso zado-
voljni. Tako ugotavljajo tudi pri Mer-
malovih, po domače pri Trklju v Gor-
njem gradu, da z uradno potrjenim ceni-
kom najbrž ne bi mogli privabiti svojih
gostov.
Ceno penziona so od 4.200 din za dnev-
no oskrbo po ceniku, sami spustili na
3.000 dinarjev in baje so podobno naredi-
li tudi na drugih turističnih kmetijah v
Zadrečki dolini. Cena, ki smo jo zapisali
velja za oskrbo in prenočišče v sobah B-
kategorije, zraven pa je treba prišteti še
plačilo turistične takse.
Pri Trklju tudi ugotavljajo, da je vsako
leto manj upokojenskih gostov, kar kaže,
da post^^o pokojnine premajhne tudi
za bivanje na turističnih kmetijah, če-
prav cena za takšno oskrbo, kot jo dobijo,
v bistvu sploh ni velika.
Sé nikoli niso imeli toliko gostov, dru-
žin z majhnimi otroki, kot so jih imeli
letos julija in avgusta. Največ je bilo Ko-
prčanov - ti so bc^je pobegnili v senco
Menine planine predvsem zaradi po-
manjkanja vode ob naši obali - nekaj
Zagrebčanov in Rečanov. Septembra pri-
čakujejo še upokojenski par iz 2^greba,
potem pa se Mermalova turistična kmeti-
ja spet spremeni zgolj v kmetyo, kjer
d^ejo glavni poudarek mlečni prireji.
MITJA UMNIK
Zaicu končno načrt kraja
Tudi Žalec, lani najbolje ocenjen tranzitno turistični кгад, je
mčno dobil načrt kraja, kjer lahko vsak turist in obiskovalec
edišča doline zelenega zlata dobi informacije kje, kam,
iko... Načrt so postavili pred avtobusno postno, tja, kamor
4bolj sodi. Kot kaže, so bili v dogovarjanju z Izletnikom uspeš-
ijši kot pa Celjani, ki v okolico svoje avtobusne postaje infor-
ativnih tabel niso uspeli postaviti.	,
Foto: L. K.
Zbiedeia turistična črna pika
Tako kot lepa beseda lepo mesto najde, lahko seme dobronamerne kritike
§ade na ugodna tla. Pred tedni smo na tem mestu namreč ošinili gostišče
marski hram oziroma TDO Mercator Jelša iz Šmarja, ki svoj »danes vam
priporočamo«, ni znala (hotela?) opremiti z ustreznimi informacijami, o gostin-
ski ponudbi iz domače kuhinje. Pano je bil prazen in s tem res nikomur ni služil.
Danes je pogled na mini kozolec drugačen, kaj so prejšnji teden v Šmarskem
hramu ponujah pa je razvidno iz priložene fotografije. Upamo, da gostince iz
Šmarja nismo prehitro pohvalili in da ni bila ta njihova »poteza« samo v čast
občinskemu prazniku.
MARJELA AGREŽ
PLANINSKI KOTIČEK
Tečaj za markaciste
Vodstvo Savinjskega meddruštvenega odseka je ob
pomoči Komisije za pota pri Planinski zvezi Slovenije
ponovno razpisalo tečaj za markaciste, ter poslalo
vabila Vsem planinskim društvom odseka. Upajo, da bo
tokrat več uspeha kot lani. ko je bil tečaj zaradi pre-
majhnega števila prijavljenih odpovedan.
Z veseljem namreč ugotavljajo, da so letos na precej
poteh obnovljene markacije, poti očiščene in nekatere
tudi dobro vzdrževane. Tudi za Dan planincev so bile vse
markacije, smerne table in poti dobro pripravljene.
Imamo torej ljudi, ki še im^o voljo do dela, zato je prav, da
jim s tečiyem damo še uradno priznanje in naziv »marka-
cista«.
Če hočemo imeti dobro vzdrževana planinska pota, s
tem pa bo tudi hoja po njih bolj varna, je takšna oblika
izobraževanja potrebna. Res je tudi, da je na našem
območju še nekaj težav pri urejanju visokogorskih poti, pa
celo po delih planinske transverzale (npr. Turski žleb), ki
jih bomo morali s skupnimi močmi odpraviti.
Š. J.
Republiški obnovitveni seminar za PLV
v petek, soboto in nedeljo je bil v planinskem domu v
Tamarju (z vzponom na obmejni vrh Srednjo Ponco -
2228 m), republiški obnovitveni seminar za planinske
vodnike, ki so se ga prvi dan udeležili le inštruktorji, ki
so uskladili svoje delo za ta in področne obnovitvene
seminarje.
Na seminaiju inštruktorjev sta sodelovala tudi dva iz
našega Savinjskega meddruštvenega odseka, vodniškega
seminarja pa se je udeležilo tudi nekaj planinskih vodni-
kov iz Savinjske doline. Naslednje leto bo ta zbor verjetno
na Mozirski planini, glavna tema pa bodo planinske karte,
vodniki in orientacija.
Š. J.
Celjani, pozor!
V Celju smo odprli novo
turistično poslovalnico Golfturist
Pri nas smo vam pripravljeni organizirati:
-	posamezna in skupinska potovanja po
Jugoslaviji in tujini,
-	službena in privatna potovanja,
-	rezervacije hotelov v Jugoslaviji in v tujini,
-	sindikalne in šolske izlete,
-	avionske in železniške vozovnice vseh vrst,
-	sprejem in nastanitev važnih poslovnih
partnerjev,
-	organizacija kongresov, posvetovanj, poslovnih
kosil, koktejlov-banketov.	^
V kolikor ste zainteresirani za katerega od
navedenih programov ali imate kakšne druge želje,
nas pokličite po tel. (063) 22-396 ali se osebno
zglasite v poslovalnici Golfturist v pritličju
veleblagovnice »T«.
Poslovnost, pozornost in prijaznost naših delavcev
je poroštvo za kakovost naših uslug.
Prepričajte se!
Tovarna konfekcijskih in športnih
izdelkov »TOPER« Celje
I.	Komisija za delovna razmerja
TOZD KONFEKCIJA ELEGANT ŠENTJUR
vabi k sodelovanju
nosilce za opravljanje del in nalog
kuharica I
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe gostinske smeri -
smer kuhar
-	1 leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za določen čas - nado-
meščanje delavke v bolniškem staležu.
II.	Komisija za delovna razmerja DSSS
vabi k sodelovanju
nosilce za opravljanje del in nalog
samostojni referent za devizni režim
Pogoji:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Kandidati morajo predložiti prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov:
»TOPER« Celje, Teharska cesta 4, 63000 CELJE
Kadrovsko socialni sektor
SP steklar, Celje,
Kosova ul. 6
DS Do razpisuje dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
Vodja tehnično-komercialnega
sektorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev določenih
z zakonom izpolnjevati še naslednje:
-	splošna in gospodarska razgledanost
-	sposobnost organiziranja dela
-	sposobnost dela z ljudmi
-	uveljavljanje načel socialističnega samouprav-
ljanja
-	višja ali srednja izobrazba gradbene smeri
-	predložitev koncepta o načinu delovanja tehnič-
no-komercialnega sektorja in opredelitev lastne vlo-
ge pri njegovi realizaciji
Prednost imajo kandidati, ki poznajo ali že delujejo v
steklarski stroki!
Kandidati naj pošljejo prijave z zahtevnimi dokazili v
15. dneh po objavi razpisa v ovojnici z oznako Za
razpisno komisijo na naslov: SP Steklar Celje, Koso-
va ul. 6, 63001 Celje.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 letni mandat. O
izbiri bomo kandidate obvestili 8 dni po sklepu.
10. STRA^ - NOVi TEDNiK
25. SEPTEMBER 1986
»Pošteno delati, pa predvsem z glavo«
Pogovarjati se s Petrom
Vrisliom iz Ivence pri Vojni-
ku je trikrat prijetno: zato,
ker je mlad kmet, zrasel na
kmetiji svojih staršev, ker
je ' mlad živinorejski stro-
kovnjak (do diplome na
agronomiji manjka komaj
še kak mesec) in, ker za ra-
zliko do mnogih kmetov,
vendarle optimistično gle-
da na razvoj kmetijstva pri
nas.
Sporazumno z zadrugo v
Celju ste se lani odločili, da
na svoji njivi preizkusite
več sort pšenice. Pridelka
pa ni bilo prida. Zakaj?
VRISK: »Res je, da pridel-
ka ni bilo, ampak poskus je
vendarle uspel, saj so njego-
vi rezultati strokovno zani-
mivi ne samo zame, ampak
tudi za zadružne pospeševal-
ce. Bodo pač bolj vedeU, ka-
tere sorte se pri nas ne о1зпе-
sejo. Manj sem zadovoljen s
pokrivanjem izpada dohod-
ka s strani sklada za kmetij-
stvo v občini. V poskus sem
veliko vložil, agrotehnične
ukrepe v redu izv^al, potem
pa obljubljenega denaija ni
bilo. No, dobil sem za mate-
rialne »bolečine« 26.000 di-
narjev.«
Poskus bi verjetno vseeno
ob boljših vremenskih raz-
merah dal več pridelka, to
trdijo za lansko setev in le-
tošnjo žetev tudi drugi kme-
tijci. No, pa poljedelstvo za
vas ni tisto, za kar vam srce
najbolj bije.
VRISK: »Res je, da sem po
duši bolj živinorejec. S polje-
delstvom se ukvarjam le toli-
ko, kolikor mi to služi za
podporo živinoreji. Trenut-
no imam v hlevu dober ma-
terial: šest krav, dve telici, ki
bosta kmalu povrgli, zraven
imam še dve manjši telici,
pred kratkim pa sem spora-
zumno z zadrugo vzel na pi-
tanje še deset telet. Vseka-
kor imam v živinoreji več
sreče, kot pa sem jo imel le-
tos s poljedelstvom. Sicer pa
tudi silažna koruza letos ni
takšna, kot bi morala biti.
Suša se pozna tudi na njej;
začela je kmalu rjaveti.«
Prav kmalu boste diplo-
mirani živinorejec. Kako
mislite naprej, morda boste
šli v službo?
VRISK: »Res je, oktobra
se zaposlim pri Hmezadu.
Števila krav doma ne bom
mogel več povečevati, ver-
jetno bom šel na več pitan-
cev. Pri Hmezadu bom začel
naprej na kravji farmi v Za-
logu, potem bom pa verjetno
kakšni dve leti »krožil« še po
drugih farmah, da se čim
bolj .spoznam z delom. Pita-
lišče na Žepini sem že imel
priložnost spoznati, saj sem
tam pripravljal diplomsko
nalogo. Moram priznati, da
me je prav Žepina napeljala
na misel, da poskusim s pi-
tanci. Prej sem imel večje ve-
selje s kravami.«
Najbrž je delo s pitanci
manj delovno intenzivno:
služba in krave pa ne gredo
tako skupaj.
VRISK: »Res je. Ni pri-
merjave med delom s krava-
mi ali pitanci. Skoraj bi lah-
ko rekel, da imam z desetimi
pitanci manj dela kot z eno
kravo. Pa še nek^ drugega
je pri kravah. Mleko mora bi-
ti pripravljeno točno ob do-
ločeni uri, pri pitancih pa pol
ure sem ali tja ni po-
membno.«
Pa preskočiva na drugo po-
dročje. Menda imate v celj-
ski zadrugi neko začasno
funkcijo pri košno-pašnem
sistemu. Kako je s tem?
VRISK: »To je pa tako. Za-
radi kadrovskih težav pri za-
drugi - kolegica je na porod-
niškem dopustu - sem pri-
skočil na pomoč. Končno
sem bil zadružni štipendist
in sem imel moralno dolž-
nost pomagati. Pa tudi zani-
malo me je in priznam, da
sem se marsičesa tudi na-
učil. Trenutno je kakšnih 25
kmetij v celjski občini
usmerjenih v pašno košni si-
stem, največ nad Dobrno,
nad Frankolovim.«
Kakšna je vaša ocena. So
pri tem v celjski občini že
vidni rezultati?
VRISK: »Gre za začetek.
Nekateri so pasli prvo leto,
nekateri že drugo ali tretje
leto, tako, pod okriljem za-
druge, saj je bilo tudi nekaj
materialnih spodbud. Po
pravici povedano, bil ,sem
presenečen, kako resno so se
tega kmetje lotili. V glavnem
so povsod nad pašo zelo nav-
dušeni, čeprav so nekateri
kmetje že prej tudi pasli,
vendar ne tako strokovno,
organizirano. Ponavadi so na
pašo spuščali živino jeseni,
ko že niso več kosih; sedaj,
po novem, pa pasejo že od
spomladi. Edino, kar se bo-
jim je, da ne bi popustili pri
tej paši.«
Ni jih malo, ki pravijo, da
je v celjski občini pasemska
pisanost črede prevelika.
Se z njimi strinjate tudi vi?
In predvsem, kako razmere
izboljšati, kje začeti?
VRISK: »To je res velik
problem pri nas, zlasti na ob-
močju celjske zadruge. Kje
začeti, sprašujete. Eno je po-
speševalna služba oziroma
njen strokovni vpliv. Drugo
so cene, ki naj bi bile spod-
budne, če za to območje pro-
pagiramo simentalsko pa-
smo. S tem seveda ni rečeno,
da je ta pasma primerna za
vsak teren; na kakšnem tere-
nu bi bila morda tudi rjava
primerna. V bistvu gre za to,
da bi se naprej morali znebi-
ti tistih čudnih križancev, ki
jih je še mogoče videti v ne-
katerih hlevih. Povrhu ti kri-
žanci niso niti za mleko, niti
za meso.«
. Mislite, da bi moralo biti
selekcijsko delo drugače
naravnano?
VRISK: Selekcijsko delo
že, ampak predvsem bi mo-
rali v zavesti živinorejcev
marsikaj popraviti, tudi vča-
sih privzgojiti pravi občutek
do živine, poznavanje živine
in, da bo kmet v hlevu obdr-
žal res tisto žival, ki mu bo
več dala. Predvsem tega je
pri nas premalo. Selekcijsko
delo pa velja za širše območ-
je. Ne moremo se le v eni
občini iti selekcisko delo.«
MITJA UMNIK
Kaifo spreleti taicšne pogoje?
Se bo Wetz iz oiiolice Radeč od i oči i za gradnjo farme?
»Kako naj kmet najame
tri milijone kredita, da po-
tem plača 6 milijonov obre-
sti?« se je pred dnevi na te-
levizijskih ekranih spraše-
vala neka delegatka. Težko,
bi se glasil kratek odgovor,
ki bi ga Janez Wetz, naju-
spešnejši kmet iz okolice
Radeč, ki že dve leti razmi-
šlja o izgradnji nove piš-
čančje farme, obrnil še mal-
ce drugače: »Kateri je tisti
kmet, ki bi pristal na takšne
pogoje?«
Kreditni pogoji so, pa če-
tudi so obrestne stopnje po
prvem septembru pri
Ljubljnski banki nekoliko
ugodnejši, edini zaviralni
moment, da na kmetiji Wet-
zovih o novi farmi še vedno
le razmišljajo. Res, da je k
temu nekaj prispevalo tudi
skoraj dveletno čakanje na
načrt iz Živinorejsko veteri-
narskega zavoda Celje, pa
vzporedno s tem inflacija in
slabšanje pogojev za investi-
ranje v kmetijstvu, vendar,
danes bi lahko z gradnjo že
pričeli, daj imajo gradbeno
dovoljenje že v žepu.
»Pod takšnimi pogoji se je
res težko odločiti za gradnjo.
Farmo jarkic sicer na preure-
jenem kozolcu že imamo, a
radi bi proizvodnjo podvo-
jih.«
Več hrane, izkoriščanje
vseh kmetijskih rezerv ipd.,
so tiste parole, ki jih je na
papir kaj lahko napisati. V
praksi pa?:
»Še pred dvemi leti smo
imeli v hlevu 75 pitancev.
Cena krmil, obresti za repro-
material in ostali proizvodni
stroški, ki poberejo ves osta-
nek dohodka pa so nas pri-
slih, da jih imamo sediO 43.«
Na kmetiji, ki jo je 36 letni
Janez Wetz prevzel z osem-
najstimi leti, so si venomer
prizadevali, da bi pridelali
čimveč. Z izkušnjami in izo-
brazbo pa tudi zdravo kmeč-
ko pametjo, ki ne potrebuje
opore v parolah, so iz zemlje
vedno iztisnili kar največ.
Ko je mleko ost^alo doma,
so se preusmerili v rejo pi-
tancev, ko so videli, da so
krmila predraga, so se preu-
smerili predvsem v lastno
proizvodnjo krme. Z agro-
melioracijo so dosegli, da je
vsak košček njihove zemlje
mogoče strojno obdelati. Ne-
izkoriščenegr zemljišča na
kmetiji torej ni več, a kljub
temu ta družbi ne daje več
toUko, kot pred leti. Dokler
kreditni pogoji ne bodo dru-
gačni, tudi ni pričakovati, da
bi bilo кцј drugače.
RP
Navodilo za setev ozimnih žit
1
Poželi, vskladiščili ali prodali smo najpomembnejši
poljščino - pšenico. Razočaranje nad pridelkom je Ц
skoraj povsod prisotno. Kdo je kriv?
V	tolažbo n^ povemo, da meteorologi in mnogi kmek
ski strokovryaki trdijo, da je vremensko tako neugodi
obdobje, kot je bilo v času od setve do žetve 1985ij
statistično možno le vsakih petdeset let. Nekako smo|
zedinili in opravičili, da je vreme v poprečju krivo do 3(>
izpada pridelka v letu 1986.	'
Če upoštevamo, daje genetska zmožnost sort žit od 8 ij
10 t zrnja na ha, predlagana tehnologija pridelave pa ter^
Iji vsaj na 5,5 t zrnja na ha, si lahko mislimo, da takem
pridelku ni botrovalo samo neugodno vreme.
Kje so vzroki?
Vzroki so objektivnega značaja v neizpolnjevanju enea
več navedenih zahtev:
1.	Zahteva - IZBOR SORT
Najmanj grešimo pri izboru sort, ki so na razpolago
zato ustreznih prode^jalnah. Kot smo že omenih, so vi
sorte intenzivne z veliko proizvodno zmoglivostjo od 8 d
10 t zrnja na ha. Izbiramo med: resnicami ah golicam
med ranimi, sredrxjeranimi ali poznimi sortami, med soi
tami s kratko ali daljšo slamo.
Nekaj pojasnil pa kljub temu:
Vse za leto 1986/87 priporočene sorte so bile izbrane ц
temelju večletnih poskusov in rezultatov v široki proi
vodnji. Med priporočenimi sortami so najzgodnejS
NIZIJA (resnica), Novosadska rana 2 in ISKRA.
Srednje zgodnje so sorte Zagrebčanka 2, Lonja, Supe
zlata, Baranjka, Mačvanka 2 in Marinka (resnica).
V	skupino poznejših sort spadajo Jugoslavija, Una, Bai
kan, Pitoma in Dukat. Pri setvi ranejših sort je na razpc
lago več časa za setev strniščnih dosevkov, poznejše sort
pa se odlikujejo z veliko rodovotnostjo.
Sorte s krajšo slamo so NIZIJA, Lorya, Superzlatj
Zagrebčanka 2, Pitoma, Iskra, Baranjka, Mačvanka J
Pitoma in Dukat!
Pri teh sortah ni nevarnosti poleganja, prenašajo velifc
dušika in se ne priporoča uporaba stabilana.
Sorte z daljšo slamo so:
Jugoslavija, Balkan, Una, Novosadska rana 2, so boj
nagnjene h poleganju, ker so zelo intenzivneje pri zaželje
nih večjih dozah dušika priporočljiva uporaba stabilana
Zaradi manjše odvisnosti od nakupa krmil se v svetu ii
tudi pri nas zelo hitro širi proizvodnja ječmena. Prideli
novejših sort so tudi v široki proizvodnji 7 t ali še več n
ha. Na temelju teh rezultatov so za leto 1986/87 priporo
čene sorte:
NS (novosadski) 293, srednje pozen, dvovrstnik, visoki
slama in odporen proti poleganju. Na področju selekciji
ječmena paje v Evropi najvidnejša Francija. Tudi v Slove
niji za leto 1986/87 priporočamo naslednje njihove sorte!
vehko proizvodno zmogljivostjo in sicer:
ROBOUR ran do srednje ran šestvrstnik, odporen prot
poleganju in primeren za intenzivno proizvodnjo na bolj
šib zemljiščih.
ANTARES, srednje ran, šestvrstnik, občutljivejši к
poleganje, vendar zelo intenziven in rodoviten tudi n¡
nekohko slabših zemljiščih.
AGER, ran šestvrstnik, nekoliko bolj občutljiv.
Na področju pridelovanja rži je poljska sorta DANKO še
vedno vodilna, rodovitna z visoko slamo in odporna proti
poleganju.
V	letu 1985/86 smo pričeli s poskusno proizvodnjo Triti-
cale, križanca med ržjo in pšenico. Rezultati so bili zelo
obetavni, tako da bomo s to poskusno proizvodnjo nada-
ljevali tudi v prihodnje. Semena za široko proizvodnjo pa
v letošn,iem letu še ne bo na razpolago.
2.	Zahteva - ŽITO V KOLOBARJU
Praviloma n^ bi žito v njivskem kolobarju sledilo listan-
kam, ugodne predhodnice so krompir, enoletne metulj-
nice, oljnice in silažna koruza. Če žito sledi lucerni, črru
detelji ali posevkom trav, je potrebno le-te 3 tedne pred
oranjem uničiti s totalnim herbicidom (Roundup, Cido
kor) nato jih pravočasno preorjemo, da se zemlja do setvf
dovolj sesede. Osnovna pravila so še: pšenica in ječmer
naj se ne prepogosto vračata na isto njivo.
Rž si lahko več let sledi na isti ryivi in dvopolje koruza-
pšenica, kar je zlasti precej razširjeno zlasti na družbenih
posestvih, ni ugodno.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZŽV CELJE
FRANC TRATNIK dipl. ing. agr.
Spravilo Icoruze
V šentjurskem Kmetijskem kombinatu so pred dnf
pričeli s spravilom silažne koruze, ki jo imajo posejane«
156 hektarjih.
Delo opravljajo s štirimi kombajni, silažo pa odvažajo '
20 prikolicami dnevno. N^več koruze, približno 4200 kub¡
nih metrov, bodo spravili v silos na Slomu, saj je tam kar
stojišč za pitance, z ostalo silažo pa bodo napolnili silose!
Planini in v Šentjurju. Ugotavljajo, da je kvaliteta konï
letos dobra. Če vreme ne bo preveč nagajalo, bo siliraA"
končano približno v treh tednih.	>
ERNEST REČP
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Kam z romanom
Ne vem, kako пгц pričnem,
pa bom kar s preprosto bese-
do. Doma že imam natipka-
nih 148 strani s po 32 vrstica-
mi. Nekako sem si zadal, da
bi rad napisal knjigo, toda ne
vem, če mi bo to uspelo.
Kam naj to pošljem ali pone-
sem? Nekdo mi je svetoval,
da bi moral dobiti literarne-
ga mentorja. Ali je ta kje v
Celju? Ker še nameravam
napisati nekaj strani, bi vse-
eno rad izvedel kako in kćg.
Obračam se na vas in upam,
da mi boste nekako pomaga-
li ali vsaj svetovali.
ROMAN REH,
Celje
Uredništvo
Pomagati vam ne more-
mo, svetujemo pa vam, da
se z vprašanji obrnete na
strokovno službo Kulturne
skupnosti v Celju, kjer va-
mo bodo zagotovo znali po-
magati s pravim nasvetom.
Zakal slab obisk
Ne bi mogli reči da je bil
letošnji program^ taborskih
kulturnih dni v Žalcu slab.
Slab pa je bil obisk razen na
zadnji predstavi mariborske
opere.
Kolikor sem razumel pred-
stavnika kulturne skupnosti,
nas je hotel karati zaradi te-
ga, čeprav takšen nastop na
to prireditev nikakor ni so-
dil. Bolje bi bilo, da bi za-
stavljena vprašanja ali pa tu-
di kritiko naslovil tudi na or-
ganizatora, upam, da je bil
tudi on med njimi. Najbrž se
ne zaveda, da ob sedanjih ce-
nah kulturnih dobrin dela-
vec ne more sedeti vsak ve-
čer v kulturnem domu. Alije
tovariš javnih tribun kaj sto-
ril za to, da bi občani, sicer
željni kvalitetnih prireditev,
lažje prišh do vstopnic s po-
močjo sindikata. O tem naj-
brž nima časa razmišljati!
Takšen odnos še posebej
predstavnika kulturne skup-
nosti nas odvrača od kultur-
nega hrama, v njem pa naj
delajo ljudje, ki so za to spo-
sobni. Tudi sam bom še
krepko premislil, kdaj se
bom odločil za obisk pred-
stave zaradi takšnega spreje-
ma kot nam ga je pripravil
predstavnik kulturne skup-
nosti. Za to pa tudi tokrat
najbrž ne bo nikomer odgo-
varjal. Vsem ki smo prispe-
vali tudi svoj dinar za sicer
potreben objekt v občini,
nam ni vseeno, kaj se v njem
dog^a.
E V., Žalec
Čuden odnos KS
Poizeia
Spominjam se osnovno-
šolskih časov, ko sem boso-
petec v spremstvu prijate-
ljev mnogokrat kljub zelo
strogemu nadučitelju obletal
vse razrede v osnovni šoli,
vedel za vse učr^*» slike, za
vse izdelke v kleti in vse gre-
dice na šolskem vrtu. Neho-
te smo bih sodelavci šole, če-
prav majhni, a vneti.
Iz šole smo zgradili lepo
krajevno skupnost s pisarna-
mi organizacij in društev in
jo skrbno zaïcleniU. Ključe
vhodnih vrat bi naj po zago-
tovilu predsednika konfe-
rence dobili predsedniki, a
ga ima žal menda samo še
tajnica KS. Ni nam vseeno,
kako gre v KS. V pisarnah bi
se pogosteje sestajali in
spodbujali k aktivnosti. Ta-
ko pa marsikdaj sestankuje-
mo v sosednji gostilni ali ce-
lo po domovih, ne moremo
priti in dajati literaturo, po-
sojati opremo, itd.
V nedeljo, 14. septembra,
smo hoteli iz pisarne vzeti
prapor in se z njim udeležiti
dneva planincev na Mozir-
skih planinah. Ob 8. uri se
hišnik ni odzval trkanju. Ima
pač takšna navodila. Bivša,
vedno odprta osnovna šola,
je danes neprijazna in še peš-
čici delavoljnim jemlje zad-
nje veselje do dela v KS.
VILI VIBYHAL,
Polzela
Bomo dobiii
snežne pluge
čeprav je jesen že tu, je še
čas, da se pripravimo na zi-
mo, ki bo po napovedih tudi
letos huda in dolga.
Koliko napora in skrbi
povzroča ljudem pozimi
sneg. Delo z lopatami in dru-
gim orodjem za čiščenje sne-
ga s pločnikov in poti je zelo
utrudljivo. V mnogih hišah
prebivajo starejši, ki napora
ne zmorejo, zaradi neočišče-
nih pločnikov pa jim grozi
kazen.
Vsega tega ne bi bilo treba,
če bi si lahko ljudje nabavili
ročne snežne pluge, ki pa jih
pri nas ni nikjer dobiti. Izde-
lava takšnih plugov ni težka,
material zanje je doma. To bi
bil rentabilen izdelek. Pri so-
sedu v Celju sem videl tak
priročen plug, ki si ga je ku-
pil v Švici. Tam ima vsak
lastnik hiše že davno takšen
plug. Sosed je z njim v slabe
pol ure očistil vse poti okoli
hiše, pa še pot do soseda.
Nerazumljivo je, da takš-
nega orodja ne izdeluje no-
bena organizacija združene-
ga dela. Spomladi sem pisal
šmarskemu Ikonu, ki izdelu-
je, kot sklepamo po časopis-
nih reklamah razno podobno
orodje. Odziva ni bilo nika-
kršnega. Tudi Riko v Ribnici
bi prišel v poštev za takšno
delo in najbrž še kdo.
Dr. ERVIN MEJAK
Še enkrat
»Zamašeni
kanali«
To naj ne bi bil odgovor
piscu prispevka o zamašeni
kanahzaciji na Zelenici v Ce-
lju, ampak bi radi le še en-
krat seznanili širši krog upo-
rabnikov komunalnih do-
brin, da za vsako neurejeno
odvodnjavanje ni odgovorna
tozd Ceste-kanalizacije. Ka-
nalizacijsko omrežje se na-
mreč deh na javno in inter-
no; kot dobri vzdrževalci
smo dolžni zagotoviti eks-
ploatacijo in čiščenje odpad-
nih vod v vseh kanalskih ob-
jektih in napravah javnega
značaja, medtem ko je javno
omrežje v naših osnovnih
sredstvih, pa interno kanah-
zacijsko omrežje pripada ob-
jektu, kateremu služi in ga
ml ne vzdržujemo in uprav-
ljamo.
Mi sicer vršimo usluge tu-
di ha internih priključkih,
greznicah in podobno, ven-
dar le na podlagi naročila.
Tudi v tem primeru, ki ga
navaja inž. Anton Hartman,
gre za interno kanalizacijo
Na zelenici v Celju, ki jo bo-
do delavci našega tozda oči-
stili, če bo prišlo naročilo.
MARJANA LESKOVŠEK,
TOZD CE-KA, CELJE
SP steklar, Celje,
Kosova ul. 6,
DS DO razpisuje dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
Individualnega poslovodnega
organa - direktorja DO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih
z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo splošno in gospodarsko razgledanost in
sposobnost organiziranja dela ter sposobnost dela z
ljudmi
-	družbenopolitična aktivnost in uveljavljanje načel
socialističnega samoupravljanja
-	visoko ali višjo izobrazbo ekonomske, pravne
smeri
-	da imajo 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali
vodstvenih delih in nalogah
-	predložitev koncepta o načinu realizacije razvoj-
nega programa in opredelitev lastne vloge pri njego-
vi realizaciji
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z zahtevanimi
dokazili v 15. dneh po objavi razpisa v ovojnici z
oznako Za razpisno komisijo na naslov:
SP Steklar Celje, Kosova ul. 6, 63001 Celje.
Izbrani kandidat bo v skladu s statutom DO imeno-
van za 4 letni mandat.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8. dneh po
sklepu.
VVO »ZARJA« CELJE
Zagajškova 8
Komisija za medsebojna delovna razmerja
objavlja
dela in naloge
Vzgoja in varstvo otrok v razvojnem
oddelku
Pogoji:
-	VI, stopnja strokovne izobrazbe, smer specialni
pedagog za duševno prizadete otroke ali druga
ustrezna smer
-	strokovni izpit
-	1 leto delovnih izkušenj
Delo združujemo za nedoločen čas. Nastop dela
20.10.1986. Prijave z dokazili pošljite na naslov
VVO »ZARJA«, Celje, Zagajškova 8,
v roku 8 dni po objavi.
SAMOUPRAVNA
STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE CELJE
objavlja
RAZPIS
za Javno zbiranje ponudb za oddajo v najem za
poslovne prostore v Gregorčičevi ulici 6 v Celju s
skupno površino 135 m^, ki jih sestavljajo trije pi-
sarniški prostori, dvorana in pomožni prostori.
Razpisni rok za sprejemanje ponudb traja petnajst
dni od dneva objave tega razpisa.
Prijave na razpis sprejema
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OB-
ČINE CELJE,
Celje, Gledališka ulica 4.
Komisija za delovna razmerja
TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA
CELJE
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	pooblaščenec za varstvo pri delu
-	1 delavec
Pogoj:
V.	stopnja strokovne izobrazbe - elektrotehnična
smer ali druga ustrezna tehniška smer in 5 let delov-
nih izkušenj
2.	projektiranje elektroenergetskih
objektov
-	2 delavca
Pogoj:
VI.	in V. stopnja strokovne izobrazbe - elektrotehnič-
na smer in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
3.	operaterska dela
-	1 delavec
Pogoj:
V. stopnja strokovne izobrazbe elektrotehnične ali
računalniške smeri in 1 leto delovnih izkušenj.
Pisne prijave z utreznimi dokazili o izpolnjevanju
pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh od dneva
objave na naslov:
TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA CEUE, Vrunče-
va 2 a, 63000 Celje. .
PRIREOrrVE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Ponedebek, 29. sept, ob 19.30: Williame Shakespeare:
KAR HOČETE. Abonma srednja družboslovna šola in
izven.
Torek, 30. sept, ob 14.; William Shakespeare: KAR
HOČETE. Abonma sredrya družboslovna šola in izven.
KULTURNO DRUŠTVO LAŽIŠE bo v nedeljo, 28. sep-
tembra uprizorilo komedijo Svojeglavček, ob 14. uri v
Domu strelce v Mali Brezi in ob 17. uri v sindikalnem
domu v Rečici pri Laškem.
AMATERSKO GLEDALIŠČE ŽELEZAR CEUE-
ŠTORE pričerxja novo sezono s ponovitvijo lanskega uspe-
lega dela Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta.
Ansambel bo v soboto, 27. septembra ob 19. uri gostoval v
kulturnem domu v Libojah, nato pa pripravlja še več
gostovary po Kozjanskem.
V	RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI si
lahko še danes ogledate razstavo likovnih del Bogdana
Potnika, jutri pa bodo ob 20. uri odprh razstavo slik Milene
Stepančič. Ob odpr^u razstave bo v kulturnem programu
nastopil Ljubljanski oktet. Razstava bo odprta do 17. ok-
tobra.
V	nedeljo, 28. septembra ob 20. uri pa bo v Razstavnem
salonu nastopilo Plesno gledališče iz Celja.
V KLUBU CENTRA ZA KLUBSKO DEJAVNOST V
CELJU bodo danes ob 19.30 uri predvajali video film
Woodstock, v soboto, 27. septembra ob 20. uri pa bo rock
koncert reške skupine FIT.
V	KNflŽNICI V TITOVEM VELENJU bo jutri ob 19. uri
predavanje šaleške alpinistične odprave v Ande. Člani
odprave bodo opisali pot z besedo, diapozitivi in filmom.
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK IZ T. VELE-
NJA pripravlja v soboto, 27. septembra, obisk opere v
Ljubljani. Na ogled bo opera Nabucco. Odhod avtobusa
bo izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju ob 16.30 uri,
povratek pa skozi Šoštanj in Šmartno ob Paki.
V	GALERIJI V MOZIRJU je na ogled razstava sloven-
ske sodobne grafike, ki so jo pripravili v počastitev praz-
nika občine Mozirje. Razstava bo odprta do 16. oktobra.
V	RAZSTAVNEM PROSTORU KULTURNEGA CEN-
TRA IVAN NAPOTNIK V TITOVEM VELENJU je odprta
razstava krajin akademskega slikarja Slavka Koresa. Raz-
stava bo odprta do 1. oktobra.
V	LIKOVNEM SALONU V CELJU je odprta razstava
kiparskih del Josipa Diminoviča. Razstava bo odprta do
11. oktobra.
V	LAŠKEM DVORCU V LAŠKEM si lahko še do nede-
lje, 28. septembra, ogledate razstavo slikarja in restavra-
torja Roberta Faganela, zamejskega Slovenca.
V	GASILSKEM DOMU NA OSTROŽNEM V CELJU si
lahko ogledate razstavo foto dokumentacije, ki so jo pri-
pravili ob praznovanju krajevnega praznika. Razstava je
odprta ob sredah od 16. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12.
in ob nedeljah od 9. do 11. ure, vse do 7. oktobra.
V	AVLI HOTELA NA DOBRNI je odprta razstava likov-
nih del, ki so nastala na letošnjern Ex-tempore Dobrna 86.
S svojimi deli se predstavlja des« avtorjev, razstava pa bo
odprta do 10. oktobra.
Izid nagradnega žrebanja Roky
V času celjskega obrtnega sejma so obiskovalci
izpolnjevali nagradne kupone za glavno nagrado
pohištveni program Roky
Zreb je med 150.000 kuponi izbral srečnega dobit-
nika:
MATEJ DOBRAVO,
Polje ob Sotli 7, pošta Buče
Ljubitelji savne!
Savna na Golovcu odpira svoja vrata
v ponedeljek, 29. septembra. Savna
bo odprta vsak dan od 13. do 20. ure.
V torek savna za ženske - ostali dnevi
mešano.
TENIS - rekreativno igranje vsak dan
od 8. do 19. ure. Rezervacije igrišča
in plačilo pri varnostniku -
tel. (063)33-098.
SEJEM rabljenih avtomobilov vsako
soboto od 8. do 12. ure.
Vabljeni!
12. STRAN - NOVI TEDNIK
Podeležani v beli LJubljani
AN kako so vnanji Slovenci zabavali preslolnične purgarle
Celo poletje so se potili fantje in
dekleta po širni Sloveniji, od Blok do
Lendave in od Rečice ob Savinji do
Vinice ob Kolpi. Štirinajst sloven-
skih krajev se je prišlo pomeriti v
belo Ljubljano ob koncu letošnjih po-
letnih iger, ki sta jih organizirala
dvojica Delo in Kompas, v Ljubljani
pa se jima je pridružila še ljubljan-
ska mestna skupščina, da je bila tro-
jica, kot se za Slovence, zveste izroči-
lu v ljudskemu številu spodobi.
Sama mati velika županja ljubljan-
ska, Nuša Kerševan, si je ta turnir po-
deželskih plebejcev ogledala s svojim
ljubljanskim spremstvom na demo-
kratični ravni. Niso ji namreč postavih
tribune, oder je večji del uporabljal
ozvočeni glasnik in klicar Mito Trefalt,
nastopajoče skupine kulturno-zabav-
nega programa pa so ji med nastopom
ves čas po demokratično - kazale hr-
bet in se z naličjem obračale širokim
ljudskim množicam s simboUčno ve-
duto ljudske skupščine v ozadju.
Kako bi vso reč opisal vehki kronist
kranjskega vojvodstva, je vprašljivo,
bržčas pa bi Janez V^jkard Valvazor
»tote Štajerce« nekoUkanj postrani
gledal, s^ so bili že od dni mogočnih
celjskih grofov kdaj pa kdaj kar nepri-
jetni sosedje in zdrahaiji. In o teh bo tu
predvsem beseda, kolikor se jih je v tej
množici na ljubljanskem Trgu revolu-
cije sploh dalo prepoznati. Na velikem
finalu poletnih Delo-Kompasovih iger
so iz »naših logov« sodelovali Konjiča-
ni, ki jim je kdo ve kd^ v minulosti
znameniti zm^ pobegnil v Ljubljano
za mestni simbol, savinjski Rečičani,
ki so morali biti pijani ljubljanskih
zračnih primesi, od obkohevanja
Ljubljane utrujeni Laščani in Zalčani,
ki so prišli na konec ljubljanske ceste
po svoj tribut.
Sploh pa Ljubljančanom ne gre rado
v uho, da smo imeli Štajerci mnogo
starejšega Janeza Valvazoija, ki je bil
vrhovni proviantni mojster Vojne kra-
jine, laški fevdalni gospod in dobrot-
nik, lastnik Slovenskih Konjic, Šr^-
barskega turna pri Krškem in Medij-
skega gradu pri Izlakah. Tega je poda-
ril dedu kranjskega barona Janeza
V^karda Valvazopa, ki je bil le soime-
njak in ne sorodnik. Ta mož je živel in
umrl I58I leta v Laškem, kjer je tudi
pokopan. Tako je torej že od nekdaj,
da Ljubljančane plementijo podeže-
lani.
Kako so Laščani prodirali v
Ljubljano
Naivno verujoči, da jim bo Kompas
poslal železno kočijo so z dvourno za-
mudo dobili Izletnikova železna konja
in potem zamujeni krenili iz Zlatoro-
gove postojanke v Šentvidu na pohod.
Stari Dixi (letnik 1934) je bil izvidnica,
tovornjak, ki je vozil pivsko nahodne-
ga Zlatoroga in peščico hrupnih navi-
jačev ter avtobusa z godbo in folklor-
no-plesno skupino, so prodirali v ljub-
ljanska spalna naselja, na Emoninih
ploščadih zagodli, zaplesali in zadre-
mane Ljubljančane gor budili, napo-
sled prodrli do Metalke, kar je že dru-
ga zgodba.
Košarice ljubljanskih
ledenih mož brhkim
Štajerkam
Nastop pred Metalko je bil za laške
folkloriste »nepozaben«. Ko so končah
ples, so dekleta povabila okrog stoječe
gledalce, da bi se /^vrteli z njimi. Le ti
so stali kot ledene sohe s kozarci laške-
ga piva v rokah. Tudi eden ni tvegal
plesnega koraka, kot da so Štajerke
sprevrženi povodni možje, ki jih bodo
v taktu polke odvlekli v Savo. Le ena
od gledalk se je vrtela s plesalcem iz
Laškega - bila je Angležinja na popo-
tovanju skozi Ljubljano.
Manj obotavljivi so bili Ljubljančani
na Plečnikovem trgu, kjer so šle piv-
ske klobasice, pivski kolački in Zlato-
rogovo pivo v pločevinkah kar hitro v
slast, tako tudi spominki.
Od prodiranja v Ljubljano že utruje-
ni i^ tlačansko lakotni Laščani so po-
tem v Riu občudovali gostinsko-turi-
stično hitrico, ko so po eni uri čakanja
zlili vase juho, odbrzeli na Trg revolu-
cije, kjer jih je k nastopu vabil uvoženi
Ljubljančan Mito Trefalt. Preostanek
kosila so pospravili godbeniki, plesal-
ci in tekmovalci po nastopu in tekmo-
vanju in tako v duhu stabilizacije -
povečeijaU.
Ja, ja, Slovenija moja dežela, kam
naj greš v šolo po veščine sodobnega
turizma?
Povsod veselo, v Ljubljani
najmanj
Da so Ljubljančani dobri jedci so
dokazali s tem, da so sedem metrov in
pol dolgo in 734 kilogramov težko
mortadelo spravili po prebavnih trak-
tih v šestih urah. Da so pivci, jim tudi
ne gre oporekati, toda veseliti, zavrteti,
zajuckati, napeti zdravico, zavrteti de-
klino, počiti znanca od miline po ple-
čih, ne, tega ne zmorejo. Gostje vseh
štirin^stih kr^ev, ki so se v Ljubljani
srečali na zaključni prireditvi so si bili
enotni - povsod veselo in sproščeno, v
Ljubljani najmanj - čeprav dolgočas-
no sploh ni bilo. Morda vse to zaradi
tega, ker je sonce malce skozi zobe
.sijalo in ker pregovorna ljubljanska
I megla že mrazi kosti.
JURE KRAŠOVEC
Foto: EDI MASNEC
Tekmovalcem iz Rečice ob Savinji je le za las ušlo prvenstvo v tekmi med
slovenskimi kraji.
Kraji, katerih skupine so tekmovale na zaključku poletnih
iger, so na Plečnikovem trgu pripravili dobrote za stoj-
nice, kar je prepričalo Ljubljančane, da podeielani ne
otepajo le kaše...
Zato pa so v Ljubljani ponudili dokaz o svojem velikem
apetitu. To klobaso velikanko so snedli v četrtini dneva.
S pompom na bojišče, kot polite kure z njega. Laščanom j
trinajsti. Najmanj jim je šlo z zaboji - bili so »unionovi«.
Pred spopadom na Trgu revolucije so nastopile skupine iz t
Laškega.
mylloúntry
Lep sončen dan je bil Takšen, ko ima
človek v srcu same dobre misli in bi vse
okoli sebe najraje objeL Pred mano se je
iz šole vračala skupina otrok. Ljubkih,
nasmejanih, s pisanimi torbicami na ra-
menih. Nehote so se mi usta razlezla v
nasmeh, ko sem jih opazovala. A ta na-
smeh se je že čez nekaj trenutkov prele-
vil v grenkobo in kasneje v razmišljanje
izlito na tale papir. Zakaj?
Nenadoma se je med otroci vnel pre-
pir. Kaj je bil vzrok hudih besed ne vem
in niti ni pomembno. Od skupine se je
objokan izločil čmolas deček v pisanih
hlačah. Ostali otroci pa so obstali in se
pogovarjali. Deklica s čopkom in rdečo
pent I jico v laseh je dejala: »Pa ti veš,
kaj je on? On je Šiptar!« Njena izjava je
sprožila kup besed, ki so se iz deških ust
vsule za objokanim dečkom: »Hej, a za
to ta Bosna moda? Čuj, si že slišal za
tisto: Albanija maj countri?* Skupina
se je na ves glas krohotala, objokani
deček pa je s sklonjeno glavo korakal
svojo pot. Niti ozrl se ni.
Ni važno kdaj in kje se je to zgodilo.
Lahko bi se kjerkoli v Sloveniji. Povsod
se najdejo otroci, ki znajo biti tako kri-
vični in neusmiljeno hudobni. Pa ne za-
to, ker bi bili taki po srcu. Zato, ker jim
mi odrasli vcepljamo občutek večvred-
nosti, ker so Slovenci. Zato, ker ne po-
mislimo kaj se plete v malih glavicah,
ko razpravljamo o nestrpnosti med ju-
goslovanskimi narodi, ker ne pomisli-
mo, da si bodo otroci po svoje prikrojili
naše takšne in drugačne pogovore o de-
lavcih iz drugih republik v Sloveniji.
Zato, ljudje moji, ker dajemo otrokom
slab vzgled. Le da znamo mi takšne ne-
lepe stvari povedati za hrbtom, otroci
pa so že od nekdaj zelo odkritosrčni in
neposredni. Tudi za tako veliko ceno,
kot je žalost za vse to nič krivega dečka
s Kosova.	¡ffES DRAMt^
Svet,
Toni Sofoši
Kdo bi si mij
maj petnajstle
Koprivnice na
osvojil nel
množico in oí
stroga ušesa si
na največjem i
nikarjev na I
tošnji zmago
harmonike, To
sam komaj vei
boljši.
Pričakovali ^
in družine, kjer
nje na harmort
ki jo on sedaj n»
tako. Ne praded
ne oče niso nü
pevci in godci, i
nikaiji, se je To'
čeval na vaških
vedno je bil zrf
raztegovali meh-
gledal, opazoval,
so me vsega P
sem postal na »
se kot majhen o
od ganjenosti o'
harmonike. ^
frajtonarice, saii
la pri srcu, onaj
ni bila nikoli ®
odgovoril na vPj
in kako se je na^
moniko.
Sprva je sai^
opazoval ter olq
stre na harmonij
jo je nekega dn
roke in posku^
lent, ki je bil
1986
NOVI TEDNIK ~ STRAN 13
S papriko kot s punco
Hane Kocić iz Šempetra ima pravo roiio za papri ite
ЏЦо, da bi bili zadnji - bili so
ìajev, med njimi tudi »tanci« iz
»Če v Savinjski ne bo toli-
ko uspeha v gojenju hmelja,
se lahko preusmerimo v go-
jenje paprik,« je povedal
Hane Kocič iz Šempetra, ko
nam je z veseljem pokazal
korenino, na kateri se je Si-
bilo 30 velikih paprik. Na
koščku vrta jih je letos pri-
delal prek 200 kilogramov
in je skrinja tudi tokrat do
vrha napolnjena samo s to
zelenjavo.
»S papriko je tako kot s
punco, ki jo imaš rad in mo-
raš prej vložiti veliko truda,
da JO osvojiš,« razkriva svojo
skrivnost pri gojenju Hane.
Mimogrede nam je pokazal
tudi kilogram težak paradiž-
nik in zaboj velikih jajčevcev
(melancan), ki so tudi red-
kost ha vrtovih sredi Savinj-
ske doline.
1 Hane je prišel v Savinjsko
pred petnajstimi leti iz okoli-
ce Leskovca, kjer so doma
srbske specialitete in skoraj
ni dneva, ko se pri Kocičevih
ne bi pripravljala kakšna jed
iz paprike, ki jo Hane sam
pripravi. Pove, da so najbolj-
še pečene paprike, pa ocvrte
s sirom, pečene v solati, mu-
saka iz paprik, specialiteta
pintur... T4idi sira, ki ga pri-
pravlja doma, še nikoli ni
zmanjkalo.
»Najboljši srbski sir je iz
Savinjskega mleka,« pravi
Hane malce v šali in malce
zares, pač zato, ker so v Sa-
vinjski pošteni ljudje, mleko
je čisto in mastno.
Kocičevo hišo krasijo lepe
rože, okna pa so v teh dneh
zastrta z različno papriko,
pripravljeno za semena, kjer
bi naj prihodnje leto na koš-
čku vrta sredi Savinje zrastlo
še več kot 200 kilogramov
paprik.
EDI MASNEC
ga ne more nihče zmotiti
igovaieo Ziate iiarmoniiie, je samouii
stric Blaž in ga pričel usmer-
jati, najprej pa je bilo treba
seveda starše prepričati, da
nakup harmonike ne more
biti zgrešena naložba.
Tonijeva prva harmonika
je bila dvoredna, Hohneije-
va, za začetek čisto pravšnja.
Glasbene izobrazbe ni imel
in je še danes nima. Je samo-
uk, z veliko volje, talenta in
ljubezni do harmonike. Veli-
ko posluša glasbene kasete
ДП vadi po njih, sedaj že z
boljšo, trivrstno harmoniko,
izdelovalca Ivana Kapuša iz
Mengša.
»Veste, pri novejših koma-
dih je pomembna samo teh-
nika, kar pa po moje ni do-
volj. Treba je igrati z občut-
kom, važna je dinamika igra-
nja in tako sedaj veliko sode-
lujem s priznanimi glasbeni-
ki, harmonikaiji«, pripove-
duje o svojem glasbenem iz-
popolnjevanju.
Kaj mu je prinesla zmaga
na letošnji Zlati harmoniki
na Ljubečni? »Zaenkrat še
nič, mi je pa zadnjič pisal Mi-
to Trefalt, da bi zopet igral v
njegovo oddaji. Sicer pa bi
rad ustanovil svoj ansambel,
pa ne zaradi denaija. Če zač-
neš igrati za denar, to ni več
tisto pravo, lahko se hitro
pokvariš«, razmišlja o svojih
glasbenih načrtih Toni Soto-
šek, ki obiskuje drugi letnik
strojne tehniške šole v Kr-
škem in ki se rad ukvarja tu-
di s športom. »Sicer paje šo-
la prva«, je še povedal, po-
tem pa na široko raztegnil
meh svoje frajtonerice in
odjadral v svoj svet, ki ga ne
more nihče zmotiti.
MARJELA AGREŽ
Teniška zanesenjaka
Pogovor z Uršiio in Andrejem Travner
Pred dnevi sem se v Mest-
nem parku pogovarjala s
14-letno Urško in 13-letnim
Andrejem Travnerjem. Oba
sta mlada, perspektivna
igralca tenisa.
Kdaj sta začela igrati?
Urška: »Tenis sem začela
igrati pred petimi leti, torej
ko sem imela 9 let. Oba z
bratom je za ta šport navdu-
šil oče, ki igra že 20 let. Z
njim sva hodila na igrišče in
tako seje vse skupaj začelo.«
Andrej: »Tudi jaz sem za-
čel nekako pred petimi leti, s
to razliko, da sem bil takrat
star 8 let.«
Vajin prvi trener je bil
oče. Kdo pa je sedaj?
Andrej: »Moj sedanji tre-
ner je Marjan Í4irlan.«
Urška: »Še vedno sem v
očetovih rokah.«
Kako gledaš na to? Bi bila
raje na Andrejevem mestu?
Urška: »Včasih že, v glav-
nem pa sem zadovoljna. Mo-,
goče je res, da če bi me učil
kdo drug, si včasih ne bi
upala odgovarjati. Sicer je pa
kar v redu, saj me ima oče
precej na »trdo«.
Kdaj trenirata?
Andrej: »Med počitnicami
vsako dopoldne in popold-
ne, skupno 3 do 4 ure na dan.
Med šolo je vse malo druga-
če. Trenirava samo popol-
dan, približno dve uri.«
Kako pa je z denarjem?
Pravita, da si morata opre-
mo kupiti sama!
Urška: »Res je. Ta šport
precej stane, vendar to ni ra-
zlog, da bi z njim prenehala.
Opremo si morava kupiti sa-
ma. Na leto uničim približno
-dva para copat. Enako si mo-
rava sama plačati tudi igra-
nje tenisa dopoldan. To še
nekako gre, saj se poslužuje-
va članske izkaznice. Klub
financira vse v zvezi s turnir-
ji ter popoldanske treninge.«
Kako usklajujeta šolo s
športom?
Andrej: »V redu. Letos
sem šel v šesti razred in do
sedaj sem bil še vedno od-
ličen.«
Urška: »Tudi jaz nisem
imela težav. Osnovno šolo
sem končala z odličnim
uspehom. Jeseni bom posta-
la srednješolka. Vpisala sem
se na ekonomsko in upam,
da bo šlo tudi v prihodnje
vse v redu. Šola naj ne bi bila
ovira na moji športni poti.«
Kakšne so pravzaprav va-
jine želje pri tenisu?
Andrej: »Velike!«
Urška: »Ne vem. Rada bi
prišla čim dlje, rada bi tek-
movala. Nasploh pa s teni-
som ne bom nikoli prekinila.
Če ne drugega, bom igraja
rekreativno.«
Kateri so vajini največji
uspehi?
Urška: »Gotovo so bile to
zmage na nekaterih turnir-
jih. V ciklusu (jugoslovan-
sko merilo) sem se uvrstila
med 8 najboljših. Na turnir-
jih za slovenski pokal sem
bila prva, v Jugoslaviji pa v
skupini do 16 let nekje okoli
20. mesta.«
Andrej: »V Rogaški Slati-
ni in Kranju (slovenski pi-
onirski pokal) sem bil prvi.
Lani sem v skupnem sloven-
skem pokalu zasedel 6. me-
sto, letos pa naj bi bil prvi ali
drugi.«
Teniška sezona še ni kon-
čana. Uršo in Andreja čaka
še veliko tekmovanj, predv-
sem pa treningov.
DANIELA GRADIŠNIK
»Teniško igrišče je najin drugi dom«, povesta Andrej in
Urška Travner.
14. STRA^ - NOVi TEDNiK
25. SEPTEMBER 1986
Lep pozdrav, dragi
dopisniki!
Vidim, da ste začeli delati Je s pol-
no paro. Moja mapa se kar hitro polni
in je tako zajetna, da jo je že kar
veselje pogledati.
No, tokrat lahko na naši strani opa-
zite tudi Atko, ki se je že vrnila s
počitnic. Če imate tudi vi kakšno
ugankarsko idejo, vam bo Atka zelo
hvaležna za pomoč.
Sicer pa - če le nimate preveč uče-
nja (pa upam, da ni tako hudo) izkori-
stite še tele zadnje sončne žarke, s^
se jesen že kar naglo približuje. Pa
tudi to ni slabo, s^j nam obeta zvrhan
koš dobrot - od sladkega kostanja do
sočnega sadja.
Nadja
Najlepše šestošoiske
sanje
Uresničilo se je. Imam robota,
ki mi napravi vse moje naloge, se
nauči namesto mene in še pri do-
mačih opravilih mi pomaga.
BREDA, 6. b
Sem medicinska sestra na
otroškem oddelku in skrbim za
bolne otroke.
MOJCA, 6. b
Na nebu se prikaže jata ptic.
Vsaka ima v kljunčku cvetico.
DRAGICA, 6. a
Postala sem čarovnik. Karte, ki
so ležale na mizi, so se začele kar
same dvigovati.
BREDA, 6. b
Igrala sem in igrala, okrog me-
ne pa so se gnetli oboževalci.
BRIGITA, 6. a
Srečno smo pristali na daljni
zvezdi Holaji.
MARJANA, 6. a
Skozi zadnje žarke sem zagle-
dal princesko svojih sanj. Na-
smehnila se mi je.
ZVONKO, 6. a
Povzpel sem se na visok hrast,
se pognal in poletel kot ptica. Vsi
so se čudili.
STANKO, 6. a
Stal sem sredi trate in igral kla-
rinet Očaral sem ljudi iz RTV.
Povabili so me in izdali mojo
ploščo in kaseto.
MATEJ, 6. a
Nisem mogel veijeti svojim
očem ... Pred menoj je stal čisto
nov, rdeč motor.
PETER, 6. a
Učenci OŠ VOJNIK
Šestn^stega septembra praznuje naša krajevna
skupnost Pod gradom svoj praznik. Ob tem prazniku
smo pioniiji OS Frana Kranjca pozdravih svečano sejo
skupščine Krajevne skupnosti.
Pozdravno pismo ob prazniku KS Pod gradom, Celje
Enaindvi(jset let krajevne skupnosti, 31 let naše šole!
Veliko delovnih zmag je v tem obdobju dosegla naša kra-
jevna skupnost. Iz leta vieto postaja lepša in bogatejša. S tem
se tudi nam mladim, pionirjem ustvarjajo dobri pogoji za delo
in razvoj. Ponosni smo na našo krajevno skupnost. Žal nam je
le, da nekateri mladi pa tudi odrasli premalo cenijo vse prido-
bitve NOB in povojne graditve. Pioniiji smo in bomo vedno
pripravljeni po svojih močeh in z vašo pomočjo sodelovati v
akcijah, da bo naša krajevna skupnost rasla in napredovala.
Ob prazniku vam v imenu pioniijev in delavcev OS Franca
Кгцјпса iskreno čestitamo in želimo še veliko delovnih
uspehov.
Pioniiji, OŠ Franc Krajne
CELJE-POLULE
Pred hišo. Narisala: LIDIJA SADEK, 2. b, OŠ Boris Vinter,
ZREČE.
Želimo si miru
Danes, 16. septembra ni čisto
navaden dan. Danes je SVETOV-
NI DAN MIRU. Zato smo se od-
ločili, da prvo letoSryo oddégo
Šolskega radia posvetimo tej te-
mi. Razmišljali smo o miru, se
pogovarjali o tem, кад nam po-
meni, spremljali smo prizadeva-
nja za mir v svetu. Potem smo
sedli, vse to zapisali in nastala je
današnja oddsya.
Živimo v času atomske bombe.
V času, ko se lahko naša zemelj-
ska krogla v trenutku spremeni v
nič, kajti vsak dan je na svetu več
orožja. Toda želja vsakega člove-
ka je, da bi živel v miru.
Kaj pa je mir?
Mir je pravno urejeno stanje
znotraj kake družbene skupno-
sti, zlasti pa je mir stanje med
državami, ko se te ne poslužujejo
nasilnih sredstev za uveljavljanje
svojih koristi. Tako pravi Leksi-
kon Cankarjeve založbe.
Meni, ki sem star šele 13 let,
mir ne pomeni toliko kot babici
in dedku, ki sta preživela vojno.
Zato je prav, da se vsaj ob svetov-
nem dnevu miru zavemo, kako
nam je lepo, ker živimo v miru.
Danes divja po svetu še veliko
nesmiselnih vojn, zaradi katerih
je nesrečnih veliko ljudi. Prav
gotovo je največja želja teh ljudi
dočakati mir in živeti svobodno.
MARKO POLAK, 7. c
OŠ Ivan Kovačič-Efeka
CELJE
Komisija za delovna
razmerja
TOZD OŠ Miroslav
Širca, Petrovče
razpisije prosta dela in
naloge:
Čistilke
Pogoj:
- osnovna šola
Prosta dela in naloge razpi-
sujemo za določen čas (na-
domeščanje delavke v času
porodniškega dopgsta).
Nastop dela 15. 10. 1986.
Kandidati naj pošljejo po-
nudbo z dokazili o izpolnje-
vanju pogojev Komisiji za
delovna razmerja OŠ Pe-
trovče v 8. dneh po objavi.
O izboru bodo kandidati
obveščeni v 8. dneh.
Komisija za delovna
razmerja pri
VIO Žalec,
TOZD osnovna šola
Slavko šlander,
Prebold
objavlja prosta dela in
naloge
učitelja za kemijo -
biologijo
za določen čas s polnir
delovnim časom
Pogoji: PU ali absolver
PA.
Nastop dela takoj. Prijav
pošljite v 10. dneh po ol
javi.
Komisija za delovna razmerja
Doma upokojencev
Šmarje pri Jelšah
ponovno objavlja prosta dela in naloge za
nedoločen čas
1.	fizioterapevta
2.	delovnega terapevta
Pogoji za opravljanje del in nalog:
Pod tč. 1 :
-	končana VI. stopnja usmerjenega izobraževanja
za fizioterapevta
-	strokovni izpit
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Pod tč. 2:
-	končana VI. stopnja usmerjenega izobraževanja
za zdravstvene delavce-smer delovni terapevt
-	strokovni izpit
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8. dneh od objave oglasa na
naslov:
DOM UPOKOJENCEV ŠMARJE PRI JELŠAH
(Komisiji za delovna razmerja)
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 15.
dneh po opravljeni izbiri.
Zavod za požarno, reševalno in
tehnično siužbo Celje
Dečkova cesta 36
objavlja
po sklepu delavskega sveta prosta dela in naloge s
posebnimi pooblastili za določen čas 4 let
Računovodje
Pogoji:
Kandidat mora poleg z zakonom določenih pogojev
izpolnjevati še:
-	da ima potrebna znanja pridobljena z usmerjenim
izobraževanjem na V. - ekonomski tehnik ali na VI.
stopnji ekonomsko računovodske usmeritve;
-	da ima 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
in
po sklepu komisije za delovna razmerja za nedolo-
čen čas s 3 mesečnim poskusnim delom
Delavca v servisu gasilnih aparatov
Pogoji:
-	da ima potrebna znanja pridobljena z usmerjenim
izobraževanjem na IV. ali V. stopnji kovinarske smeri
-	strugar ter
-	da ima 2 leti delovnih izkušenj v svojem poklicu.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v
15. dneh na Zavod za požarno, reševalno in tehnično
službo Celje, Dečkova c. 36.
Prijav brez ustreznih dokazil ne bomo upoštevali.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po izbiri.
Šestnajsti september je svetov-
ni dan miru. Zato smo odšli vsi
pioniiji OŠ XIV. divizije v Dom
borcev in mladine. Tam smo si
ogledali film o tovarišu Titu- To-
variš Tito je bil velik borec za
mir. Včasih pred vojno je delal v
tovarnah in doživljal krivice. Že
takrat je vodil delavce in jim sve-
toval, da so se potegovali za svoje
pravice. Ko so fašisti napadli Ju-
goslavijo, je tovariš Tito štiri leta
vodil partizane. Zmagali smo.
Postali smo svobodni!
Tovariš Tito je veliko potoval
po drugih državah in se sestajal z
drugimi vodilnimi ljudmi ter se
pogovarjal o miru. Tako mi, Tito-
vi pionirji živimo danes srečno in
v miru.
Po nekaterih državah pa še
vedno divja vojna. Sploh ne ve-
mo, koliko ^judi si želi çnir v
svetu.
DRAGICA.
VESNA,
LOJZKA,
6.Г
OŠ XIV. divizije
TITOVO VELENJE
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Iztok A. sklepa nova
poznanstva na zelo nenava-
den, a učinkovit način.
Franc K. ga namreč zlepa
ne bo pozabil, čeprav ga je
v četrtek zvečer videl edi-
nokrat v Èivljeryu. Pred
vhodom v blok ga je Iztok
meni nič tebi nič prebun-
kal, tako da Franc še danes
ne ve, zak^ je bil tepen.
•	V petek ponoči so pred
restavracijo v Novi vasi
mladoletniki razbijali stole.
Med njimi je bil tudi S. M.,
ki ga miličniki že poznao,
sžo si je predhodno nabiral
izkušnje z razbijanjem luči
javne razsvetljave.
•	V Trnovljah pri Socki
je v torek popoldan razgra-
jal Maijan D., ki si je po-
gum nabiral ob polni kupi-
ci. Standardni razgr^jaški
repertoarje dopolnil s poži-
gom domače barake. Da ne
bi naredil še več škode, so
ga miUčniki pridržali.
•	Ivana K. iz Vodruža
večkrat zasrbijo prst in kaj
izmakne. Za to svojo razva-
do je bil že obsojen, prejš-
nji teden pa je prišel do-
mov na dopust. Ivan je pri-
ložnost izkoristil, da bi pre-
veril, če je še v formi in v
Storah iz avtomobila ukra-
del avtoradio. Vendar so
mu dnevi zaporniškega živ-
ljenja oslabeli tatinsko
kondicijo, kajti še isto noč
so ga miličniki ujeli.
N. K.
Sledijo razvoju
penološiie znanosti
v CeUu ie bila srečanje delavcev
kazensko-popravnih domov Iz VaUeva,
Raba in Celia
Tudi dvanajsto srečanje
delavcev pobratenih kazen-
sko poboljševalnih domov
iz Valjeva, Raba in Celja je
minilo v delovnem vzdušju
oziroma izmenjavanju de-
lovnih izkušenj, hkrati pa
so se še poglobile prijatelj-
ske vezi med delavci teh za-
vodov. S slovesnostjo so
obeležili tudi bližnji 27. sep-
tember, to je dan službe za
izvrševanje kazenskih
sankcij.
V celjskem kazensko po-
boljševalnem domu za mla-
doletnike in v zaporih se tru-
dijo, da bi sledili razvoju pe-
nološke znanosti in novim,
učinkovitejšim metodam re-
socializacije zapornikov, je
na osrednji slovesnosti v so-
boto v Celju poudaril uprav-
nik celjskega doma Branko
Gartner. Prav sedaj poteka
akcija, da bi v ta proces
vključili čimveč družbenih
dejavnikov, kar daje, ob do-
brem vzgojnem delu in mož-
nostih poklicnega usposab-
ljanja v domu, zapornikom
veliko več možnosti, da se
bodo po prestani kazni lažje
vključili v normalno življe-
nje oziroma, da se kasneje ne
bodo spet pojavili pred sod-
niki kot povratniki.
V Celju so pravzaprav že v
precejšnji meri uveljavili te
sodobnejše metode, kot je na
primer polodprti režim pre-
stajanja kazni, politika daja-
nja ugodnosti in podobno,
žal pa vseskozi ugotavljajo,
da so preveč omejeni, tako
prostorsko kot finančno.
Zgradba v Linhartovi ulici je
stara in potrebna obnove,
denar pa je zelo težko zago-
toviti. Zastarela je tudi proiz-
vodna oprema v gospodarski
enoti, kar gre ob dejstvu, da
Pobuda za pobratenje de-
lavcev kazensko poboljše-
valnih domov iz Valjeva,
Raba in Celja je bila dana
pred dvanajstimi leti na
srečai^u v Valjevu, leto
kasneje pa so v Rabu podpi-
sali listino o pobratenju. V
listino so zapisali, da bodo
srečanja vsako leto, vsak
zavod pa ga pripravi enkrat
na tri leta.
mor^o sami zagotoviti de-
nar za osebne dohodke in-
štruktorjev, tudi na račun
slabše kakovosti izobraževa-
nja in poklicnega usposab-
ljanja zapornikov. Prav zato
v Celju predlagajo, da bi se
stroški za osebne dohodke
inštruktoijev prenesli na re-
publiški proračun in bi se s
tem gospodarska enota raz-
bremenila ekonomskega pri-
tiska, s tem pa bi dosegli
boljšo prevzgojo mladolet-
nih zapornikov.
S. Š.
Sedemindvajseti septem-
ber je dan službe za izvrše-
vanje kazenskih sankcij v
spomin na ta dan pred štiri-
desetimi leti, ko je bilo iz-
dano prvo navodilo za izvr-
ševanje kazni, kar je pred-
stavljalo tudi osnovo za na-
daljnji razvoj zakonodaje
na tem področju.
TOZD ELEKTRODISTRIBUCIJA
CELJE
Vrunčeva 2 a, 63000 CELJE
razpisuje
dela in naloge
Individualnega poslovodnega
organa
Pogoji:
-	da je diplomiran elektroinženir ali elektroinženir s
5 leti delovnih izkušenj
-	da je gospodarsko razgledan in sposoben organi-
zator dela
-	da ima moralno-politične pogoje za zasedbo teh
del in nalog.
Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami v
elektrodistribuciji.
Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnje-
vanju pogojev v 8. dneh na naslov TOZD.
Kandidate bomo o izbi.n obvestili v 30. dneh po
končani izbiri.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta.
Predrago meso
čeprav je zvezni izvršni
svet odobril le 10-odstotno
povišanje cen mesa, so ne-
kateri meso podražili bolj
kot je bilo dovoljeno.
Na našem območju so re-
pubhške inšpekcijske službe
posredovale v Celjski mesni
industriji, kjer so v četrtek
11. in v petek 12. septembra
predrago prodajali sveže
junčje in svinjsko meso. Po
intervenciji inšpekto^ev so
v soboto cene spet znižali na
dovoljeno raven, kupci, ki so
dva dni kupovah predrago
iñeso, pa so z računi lahko
zahtevali razliko oziroma
preveč plačane zneske.
V Celjski mesni industriji
so izigrali zadnji odlok ZlS-a
na ta način, da so prešii iz
rabatnega na maržni sistem.
SŠ
PROMETNE
NESREČE .
¡Med prehitevanjem
zbil kolesarko
ALOJZIJA FERČEC, 21,
iz Stojnega sela, se je pripe-
ljala s kolesom na pomožni
motor iz Podplata v Rogaško
Slatino in pri Zdravstvenem
domu nameravala zaviti v le-
vo, zato je z levo roko naka-
zala spremembo smeri. Za
njo pa je vozil, prav tako s
kolesom na pomožni motor,
21-letni RENATO HLUPIČ
iz Prneka, ki je kolesarko
kljub temu prehiteval in jo
ob tem zadel. Oba sta padla
po cestišču - Ferčeceva se je
huje ranila, Hlupič pa se ni
poškodoval.
Prellitro v ovinek
Iz smeri Vojnika proti Ce-
lju je vozil z osebnim avto-
mobilom BRANKO PLA-
TOVŠEK, 23, iz Zadobrove.
V desni, nepregledni ovinek
v Šmaijeti je pripeljal prehi-
tro, zato ga je zaneslo na levi
vozni pas, kjer je zbil vozni-
ka kolesa na pomožni motor
DRAGA KASESNIKA, 31,
iz Vojnika, ki je padel in so
huje ranjenega prepeljali v
celjsko bolnišnico.
Utrujen voznik
Na magistralni cesti v
Vranskem sta čelno trčila
voznik tovornjaka IVAN FA-
LE, 46, iz Pariželj in voznik
osebnega avtomobila JAN-
KO TURK, 43, iz Metleč pri
Šoštanju. Turk, ki je pripe-
ljal iz ljubljanske smeri, je
zaradi utrujenosti zapeljal v
levo in tako silovito trčil v
tovornjak, da je na kraju ne-
sreče umrl. Škodo so ocenih
na milijon in sedemstotisoč
dinaijev.
Prehitevanje
v škarje
V koloni, ki je vozila iz
Vojnika proti Celju, je bil tu-
di voznik osebnega avtomo-
bila STJEPAN KUNŠTEK,
22, iz Krapine, ki pa je v
Šmaijeti pričel prehitevati
tovornjak. Takrat je nasproti
pripeljal z osebnim avtomo-
bilom ERNEST KOVAČ, 44,
iz Zadobrove in prišlo je do
čelnega trčenja. Oba voznika
sta se huje ranila in sta na
zdravljenju v bolnišnici.
KDOR ISCE - TA NAJDE
UGODNO V POTROŠNIKU!
V vseh večjih prodajalnah
in blagovnicah
POTROŠNIŠKO POSOJILO ZA
NABAVO OZIMNICE
brez pologa na 10-mesečni
odplačilni rok.
HMEZAD
KMETIJSKI KOMBINAT ŠMARJE
ŠMARJE PRI JELŠAH
OBVESTILO
Avtoservis v Šmarju vam nudi:
-	popravila tovornih in osebnih avtomo-
bilov,
' - popravila traktorjev in ostale kmetijske
mehanizacije,
-	servisi: Zastava, Fiat Štore, Torpedo,
Zetor, Mio Standard, BČS,
-	avtokleparstvo in I i carstvo,
-	ob sredah tehnični pregledi za traktorje
in priklopnike,
-	optična kontrola geometrije podvozja.
Priporočamo se (063 821-045)
Avtoservis Šmarje
Osnovna šola »Franja Vrunča«
Slivnica pri Celju
objavlja
razprodajo naslednjih osnovnih sredstev
nabavljenih let 1966:
Kupec osnovnih sredstev je dolžan plačati poleg
kupnine tudi prometni davek. Ogled in nakup je možen
29. 9. 1986 od 12. do 13. ure pri šoli.
SLOVIN DO IBP TOZD ŽALEC
Celjska cesta 8, 63310 ŽALEC
razpisuje v skladu s sklepom DS TOZD, z dne 28.
7. 1986 licitacijo za prodajo osebnih vozil v voznem
stanju.
1.	ZASTAVA 750, letnik 1980, CE 188-424
začetna cena brez prometnega
davka	83.000 din
2.	ZASTAVA 750, letnik 1981, CE 155-130
začetna cena brez prometnega
davka	92.000 din
3.	ZASTAVA 750, letnik 1981, CE 155-132
začetna cena prometnega
davka	124.000 din
Prometni davek plača kupec.
Uro pred pričetkom licitacije je potrebno vplačati
10% varščino.
Licitacija bo v petek, dne 26. 9. 1986, na sedežu
TOZD, s pričetkom ob 12. uri.
Ogled vozil je možen dan pred pričetkom licitacije,
od 12. do 14. ure in na dan licitacije, dve uri pred
pričetkom.
Pohištvena industrija
»GARANT«, p.o. POLZELA
OBJAVLJA
LICITACIJO
za prodajo z javno dražbo, ki bo dne 3. 10. 1986 od
8.00 do 14.00 ure v prostorih DO »GARANT« POL-
ZELA.
Ogled vseh osnovnih sredstev je možen eno uro
pred licitacijo oziroma po dogovoru, ogled vsega
drugega materiala pa je možen vsak delovni dan od
12.00 do 14.00 ure v maloprodaji DO »GARANT«.
1.	dvigos vozički	2 kosa 10.000 din
2.	kombl	1 kos 500.000 din
3.	fotokopirni stroj	1 kos 100.000 din
4.	računski stroj in v. št. 198 1 kos	10.000 din
5.	računski stroj in v. št. 194 1 kos	10.000 din
6.	pisalni stroj inv. št. 920 1 kos	10.000 din
7.	stroj za kltanje Hymmen 1 kos 10.000.000 din
8.	mešalec za beton 150 I 1 kos	40.000 din
9.	motorna žaga STIHI 1 kos 100.000 din
10. ostanki repromateriala ter vzdrževalni deli po sez-
namu In cenah objavljenih v maloprodaji v DO »GA-
RANT« (okovja, ročaji, okrasne letve, robne fo-
»ije . ■ ■)__
Interesenti bodo morali plačati pred licitacijo 10%
varščino. Vsi predmeti se prodajajo s klavzulo »VI-
DEL-KUPIL« in se reklamacije ne priznajo.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
25. SEPTEMBER 1 j
Zapisana
strelstvu
Barbara Jager je že vrsto let
v vrhu slovenskega in jugo-
slovanskega ženskega strel-
stva. Le kdo bi naštel vse nje-
ne uspehe? Velikokrat je bila
slovenska prvakinja, ničkoli-
kokrat je pripomogla k naslo-
vu ekipnih prvakinj, minuli
konec tedna pa je na držav-
nem prvenstvu v Osijeku dru-
gič v svoji dolgoletni strelski
karieri osvojila naslov držav-
ne prvakinje. S 510 krogi od
600 možnih je bila prva pred
Zdenko Matjašič iz Ptuja, ki
je osvojila drugo mesto.
Barbara, kako je bilo v Osi-
jeku in kakšni občutki zdaj
navdajajo novo državno pr-
vakinjo?
Samo državno prvenstvo je
bilo odlično organizirano, stre-
lišče je bilo krasno, pa tudi me-
sto je bilo pripravljeno na to
tekmovanje. Vzrok je tudi v
tem, da so v Osijeku lani orga-
nizirali evropsko prvenstvo in
so tako na priprave takih tek-
movanj že nav^eni. Lepo so
nas sprejeli, pripravili so kul-
turni program in uredih okoli-
co. To so stvari, ki jih drugod,
na drugih tekmovanjih in v
drugih mestih zelo redko sre-
čamo. Osvojitev naslova držav-
ne pr\'akinje je zame prijetno
presenečenje pa tudi nagrada
za moje delo, čeprav moram
priznati, da sem se letos bolj
malo pripravljala. Malce so se
zavlekle študijske obveznosti -
sem namreč študentka 3. letni-
ka biologije - potem sem si pri-
voščila počitnice in so ostale le
še tekme. Res pa je, da so le-te
pomembnejše od priprav, s^
se tam boriš ne le sam s sabo
ampak tudi s tekmicami.
Potem je naslov državne pr-
vakinje res pravo preseneče-
nje. Si morda na tihem le mal-
ce pričakovala tak uspeh?
Tega uspeha res nisem priča-
kovala. Redkost je, da ravno
na državnem prvenstvu, ko je
veliko treme, ko so tudi druge
tekmovalke dobro pripravlje-
ne, ko te hočejo na nek način
izpodriniti, narediš za 20, 30
krogov boljši rezultat kot sicer
in tako sem na nek način tudi
samo sebe presenetila. Morda
je ta uspeh posledica moje mir-
nosti. Psihološko sem bila
morda res bolje pripravljena
kot drugi, fizično in tehnično
pa najbrž ne.
In kakšni so tvoji strelski
načrti za prihodnost?
To je zelo težko reči, saj člo-
veka v življenju lahko marsi-
kaj preseneti. Strelstva seveda
vnaprej nikakor ne odbijam.
Pri nas je to družinska tradici-
ja, ki je brez kakšnega res po-
membnega razloga ne bi preki-
nila, malce pa te naprej žene
tudi uspeh. Kakšnih posebnih
načrtov nimam. Naprej bom
doštudirala, streljati najbrž ne
bom prenehala, lahko pa se
zgodi, da mi bo кад pomemb-
nejše od tekem.
Upajmo, da ne! Škoda bi bi-
lo, da bi se talent družine Jager
umaknil s strelskega prizoriš-
ča. Res je sicer, da se v evrop-
ski strelski prostor ne Barbara
ne sestra Alenka, šestkratna
državna prvakinja, ne namera-
vata povzpeti. Za kaj takega ni
v Celju niti denarja, niti ustrez-
nega strokovnega vodstva. Za-
to pa lahko upravičeno priča-
kujemo, da uspeh Barbare Ja-
, ger v jugoslovanskem merilu
ni bil zadnji. Strelstvo je na-
mreč del njenega življenja.
INES DRAME
Nov veter v ceijsiieni judu?
v Celju smo se že kar »pri-
vadili« dejstvu, da športniki,
ki dosegajo odlične rezultate
kmalu odidejo iz Celja. S po-
dobnimi težavami so se sreče-
vali tudi v celjskem judo klu-
bu Ivo Reya. Precej je bilo že
popisanega časopisnega pa-
pirja o uspehih celjskih judoi-
stov, predvsem po zaslugi Ču-
ka in Anderleta, ki sta v mi-
nuli sezoni osvojila naslova
državnih prvakov, lepe uspe-
he pa je dosegal tudi Oštir. Zal
pa so njihove uspehe večkrat
zasenčili članki, ki so obveš-
čali, da razmere v klubu niso
urejene, da odhajajo nekateri
odlični tekmovalci...
Letos so v klubu sklenili, da
bodo spremenili »politiko«.
Morda je bil prvi korak k temu
sestanek predstavnikov judo
kluba Ivo Reya, minuli teden,
s predstavniki ZTKO. Namen
srečanja je bil seznaniti šport-
ne delavce, pa tudi javnost, s
preteklim delom v klubu, z na-
črti za bližajoča se tekmovanja
ter s težavami, na katere naleti-
jo pri svojem delu.
Ni težko uganiti, da se v klu-
bu marsik^ zatika pri denarju.
Judoisti si mor^o sami kupo-
vati kimona, blazine, na kate-
rih vadijo, so stare in razpoka-
ne ter onemogočajo varno vad-
bo. Predstavniki ZTKO so za-
gotovili, da bodo judoisti sred-
stva za nakup blazin dobili.
težje pa bo pri kimonih. Za to
se bodo morali česa domisliti v
klubu sami.
Še bolj pa je prisotne razbu-
rilo poročilo Ota Seiesa o načr-
tih za bližajočo se tekmovalno
sezono. Celjska judoista Cuk
in Anderle, bosta namreč v šti-
rih tekmovanjih Zvezne lige
zastopala barve beograjske Ra-
kovice, Oštir pa ljubljanske
Olimpije. Kljub temu bodo
ostah še vedno člani Celjskega
judo kluba. Na vseh domačih
in mednarodnih tekmovanjih
bodo zastopah celjske barve,
nastopiti ne bodo smeli le v
tekmovarxjih slovenske lige, v
kateri bodo v letošryi sezoni
nastopili celjski judoisti. Judo
klub Rakovica bo zato, ker bo-
sta njihove vrste okrepila na
štirih tekmovanjih dva odlična
celjska judoista, financiral
dvakrat na leto desetdnevne
priprave celjski prvi ekipi in
trenerju.
V Celjskem judo klubu so si
zadali nalogo, da posvetijo po-
zornost predvsem vzgoji mla-
dih judoistov. Pri tem ne bodo
zanemarjali vzgoje vrhunskih
tekmovalcev. Nadaljevali bo-
do s treningi juda po celjskih
osnovnih šolah, kjer vlada veli-
ko zanimanje med mladimi za
ta šport. Za bližajoča se tekmo-
vanja v slovenski ligi, ki se bo-
do pričela v začetku oktobra,
pa si žeUjo čim višjo uvrstitev.
kmalu pa povratek v Zvezno
hgo.
Predstavniki judo kluba so
tudi poudarili, da se temu
športu v Celju do sed^ ni po-
svečalo dovolj pozornosti, gle-
de na rezultate, ki jih celjski
judoisti so in jih še dosegajo.
Predstavniki judo kliiba op-
timistično zrejo na potezo Ču-
ka, Anderleta in Oštirja. Na ta
način bodo namreč lahko te
tri odlične judoiste obdržali v
Celju, obenem pa jim bodo
omogočili, da bodo nastopili
v štirih tekmovanjih Zvezne
lige, kamor po svojih rezulta-
tih tudi sodijo. Će je to res
način, kako obdržati vrhun-
ske športnike v Celju, bomo
kmalu videli. Cuk in Anderle
bosta že 11. oktobra prvič na-
stopila za Rakovico.
Zato so poudarih, da potrebu-
jejo od ZTKO pomoč tako v
organizacijskem kot finamč-
nem smislu, obvezah pa so se,
da bodo sami redno obveščali
delavce ZTKO o svojem delu.
Pri svoji prošnji za pomoč so
pri delavcih ZTKO naleteli na
razumevanje. Če pa se bodo
besede predstavnikov ZTKO
uresničile tudi v praksi, se
morda Celjskemu judu obetajo
boljši časi.
NATAŠA GERKEŠ
POD KOSI
Košarkarji Libele so po zmaci nad Slogo odigrali ^
nekaj prijateljskih tekem. Najprej so v Šoštanju visoko
porazili Elektro 120:60 (Turk 25, Gole in Pipan 15), nato
nepopolni gostovali v Mariboru ter izgubili z Jeklo.
tehno-Branikom 112:116 (Pipan 35, Gole 30, Turk 22) in v
Celju premagali domžalskega Heliosa, tekmeca za vrh v
republiški ligi, s 109:107 (Kahvedžić 26, Pipan 20, Urba-
nija 17).
V Ljubljani so že izžrebali tekmovalne pare za novo
sezono v repubhški ligi. Libeli je bila sreča naklonjena, s^
bo v prvih dveh kolih, ko nastopa brez kaznovanega
Zorana Golea, obakrat gostila, najprej konjiškega Cometa
(11. 10.) in teden dni pozneje novomeškega Novolesa.
SKL-mladinci: Libela je v Celju izgubila z ljubljansko
Smelt-Olimpijo s 86:91 (51:46). Pri Libeli je bil najuspeš-
nejši strelec Vlado Tkalec s 34 koši. Na Polzeli pa so
domači mladinci premagali Kovinarja iz Štor z 71:56
(39:25).
SKL-kadeti: Kadeti Libele so doma izgubili z vrstniki
Smelt-Olimpije (80:107), ki se po dolgem času zopet uve-
ljavljeno v slovenskem prostoru, saj so šele pred kratkim v
klubu začeli z delom z mlajšimi kategorijami, katerih
vodja je trenutno Zmago Sagadin, košarkarski strokov-
njak iz Celja. Največ košev pri Libeh: Šoštarič 24, Kuhar
22 in Bedeničar 21. V Šentjurju pa so domači premagali
Rogaško z 89:40 in s to zmago osvojili v svoji ligi tretje
mesto, ki vodi naprej v razigravanje.
SKL-kadetinje: Metka je v Celju premagala Litijo s
67:47 (31:23). N^boljše strelke: Jurše 23, Kovačič 18 in
Čretnik 14. Ligaško tekmovanje je razdeljeno na štiri lige
(VZH-ZAH, 1-2).
Članska ekipa štorskega Kovinarja, ki bo v letoSryi
sezoni štartala na prvo mesto v območni ligi - vzhod, je v
Celju odigrala prijateljsko tekmo z Litijo. Gostje so sicer
zmagali s 67:66, potem ko je Kovinar ob polčasu vodil že
41:34, nato pa je domači trener Subotič veliko menjaval in
preizkušal različne taktične variante, saj rezultat ni bil
pomemben.
DEAN ŠUSTER
Barbara Jager
državna prvakinja
Na modernem strelišču
Pampas v Osijeku je bilo le-
tošnje državno prvenstvo v
streljanju z malokalibrsko pi-
štolo in puško serijske izdela-
ve ter z vojaško puško.
Na tem tekmovanju so vidno
vlogo igrali tudi strelci iz celj-
ske regije, saj so dosegh nekaj
dobrih rezultatov in uvrstitev.
To velja še posebej za Barbaro
Jager, ki je osvojila naslov dr-
žavne prvakirije z malokahber-
sko puško v trostavu od 600
možnih krogov. Ta naslov si je
priborila potem, ko je nastre-
Ijala odhčnih 510 krogov. Nje-
na sestra Alenka Jager-Pavlin,
ki je dosedaj že šestkrat osvoji-
la ta naslov, je streljala nekoh-
ko slabše, zadela je 471 krogov.
Med člarii je bila ekipa Celja
deveta in sicer v póstavi: Tone
Jager 480, Ervin Seršen 494 in
Jože Jeram 503 kroge; ekipa
Kovinarja iz Štor pa je bila de-
seta: Vili Dečman 476, Ivan
Kočevar 493 in Branko Makec
506 kroge^ Zelo dobro sta stre-
sala tudi Žalčana Justin Smer-
kolj 500 in Mladen Melanšek
504 kroge. Med posamezniki
so se Branko Malee, Mladen
Melanšek, Jože Jeram in Ju-
stin Smerkolj uvrstili med 10.
in 18. mestom. Med mladinka-
mi je Darja Kačnik nekoliko
razočarala, saj je zadela samo
444 krogov.
Z malokalibrsko pištolo
Drulov je od Celjanov nastopil
samo Zoran Lah, ki se je s 465
krogi uvrstil nekje na sredini
med nastopajočimi. Z vojaško
puško pa je bil odličen Žalčan
Mladen Melanšek, ki je z rezul-
tatom 183 krogov dosegel nov
občinski rekord in osvojil 7.
mesto.
T. J.
V Rečici prva SD
Tone Bostič
Strelska družina Papirnica
Radeče je na strelišču v Rečici
pripravila meddruštveno tek-
movanje v streljanju s serijsko
zračno puško. Rezultati - ekipe:
1. SD Tone Bostič Zidani most, 2.
SD Dušan Poženel Rečica pri La-
škem, 3. SD Pivovarna Laško;
posamezniki: 1. Janez Sašek SD
Tone Bostič, 2. Roman Matek SD
Pivovarna, 3. Branko Goluh SD
Rečica.
V nedeljo 28. 9. bo SD Dušan
Poženel Laško pripravila me-
dobčinsko strelsko tekmovanje v
streljanju z vojaško puško na
strelišču pri Jeram v Laškem.
ROKOMET
II. zvezna liga - moški: Zamet - Aero Celje 18:14 (9:9).
Rokometaši Aera Celje so, po pričakovanju, izgubili prvo
srečanje v letošnjem prvenstvenem tekmovanju, saj se je
reška ekipa letos močno okrepila. Kljub temu pa so mladi
celjski igralci v prvem času nudili močan odpor bolj izku-
šeni domači ekipi. V nadaljevanju tekme pa jim je zmanj-
kalo moči in več kot častnega poraza jim ni uspelo doseči.
Zadetke za Aero so dosegli: Razgor 1, Selčan 4, Kleč 3 in
Lapajne 6.
II. zvezna liga - ženske: Velenje - Borovo 24:27 (14:14).
Igralke Velerxja bodo morale v nadaljevanju igrati precej
bolje in zmagovati vsaj na domačem igrišču, če hočejo še
naprej nastopati v tem tekmovanju. Zadetke za Velenje so
dosegle: Misaljevič 4, Golič 3 Kotnik 5, Felle 3, Hrast 2 in
Kričej 7.
Slovenska liga - moški: Partizan (SG) - Šoštanj 30:29
(16:17), Čeprav je rezultat dokaj tesen, pa so domačini kar
nekajkrat krepko vodili. Vseeno so jih Šoštanjčani vedno
ujeli in prvi del igre celo odločili v svojo korist in če ne bi v
zadnjih sekundah dobili gol, bi lahko odnesli domov
točko.
Odlični Trim team. RK Prule je v spomin na Tadeja
Tozona tudi letos priredil spominski turnir za veterane, ki
so se ga udeležili tudi rokometaši celjskega Trim teama. V
tej ekipi igra zd^ vrsta bivših celjskih prvoligaških igral-
cev kot so Ivezič, Tomič, Pevnik, Mravlje in drugi, ki so na
tem turnirju dokazali, da še vedno obvladajo žogo, s^ so
zmagali. V predtekmovanju so premagali Prule 25:13, v
finalu pa Slovan 20:17.
NAKRATKO
Drugo kolo
atletskega prvenstva
v Sarajevu je bilo drugo kolo
državnega ekipnega prvenstva
v atletiki za člane. Tudi tokrat
so bili na tem tekmovanju atleti
Kladivarja iz Celja tretji, atleti Ti-
tovega Velenja pa so osvojili sed-
mo mesto. Enaki mesti imata
ekipi tudi v skupnem vrstnem
redu po dveh kolih. Zadnje kolo
tega tekmovanja bo 27. tega me-
seca na stadionu Kladivarja v
Celju.
Od rezultatov v Sar^evu velja
omeniti samo rekord Slovenije
Celjana Šimuniča v troskoku, ki
je zdaj 16,17 m.
Uspeh sester Cankar
Na Savi med Zagorjem in
Hrastnikom je bilo minuli ko-
nec tedna odprto člansko prven-
stvo Slovenije v kajaku na div-
jih vodah. Tudi na tem tekmova-
nju se je izkazala Živa Cankar,
članica DŠNV Nivo СеЏе, ki je v
spustu osvojila prvo in v slalomu
tretje mesto. Uspeh celjskih tek-
movalk je dopolnila še Lučka
Cankar, ki je bila v spustu druga.
Nastopilo je več kot 100 tekmo-
valk in tekmovalcev iz 10 klubov
Slovenije, Hrvaške ter Bosne in
Hercegovine.
Kranic drugI,
Mesarec in ekipa
tretji
v Portorožu je bila predzad-
nja dirka za državno prvenstvo
v kartingu, na kateri je ekipa
Celja osvojila tretje mesto. Med
posamezniki je bil Mesarec tretji
v kategoriji do 90 ccm, Kranjc pa
drugi v kategoriji do 100 ccm. Pr-
vi dve vožnji je odlično vozil tudi
Livk, ki paje v tretji dirki močno
popustil in osvojil 12 mesto, tako
da z dobro uvrstitvijo ni bilo nič.
Namizni tenis
Na I. selekcijskem republi-
škem turnirju mladincev v Mur-
ski Soboti je nastopil tudi tek-
movalec Ingrada Celje Sebasti-
jan Leber, ki je v tretji jakostni
skupini osvojil 4. mesto.
Na podobnem regijskem tek-
movanju mladincev pa sta nasto-
pila še pionirja Toni Štrlič, ki je
bil v drugi jakostni skupini četrti
in Rok Pelko, ki je v tretji jakost-
ni skupini osvojil 6. mesto.
Matej Oprešnik
zmagal
Republiško prvenstvo v sko-
kih na plastični skakalnici za
pionirje je bilo v Tržiču. Prvo
mesto in naslov republiškega pr-
vaka je osvojil Matej Oprešnik,
član skakalnega društva Unior-
Zbelovo.
Leon Bauer uspešen
v preciznem letenju
Na prvem državnem tekmo-
vanju v preciznem letenju z mo-
tornimi letali za Fizir kup, ki je
bilo v Čakovcu, je član Aero
kluba Celje Leon Bauer osvojil
odlično četrto mesto, Slavko«
Lakovič pa je bil peti.
Na enakem tekmovanju Prvi
partizanski piloti v Banji Luki pa
je Leon Bauer zmagal v discipli-
ni navigacijskih nalog in v skup-
ni razvrstitvi osvojil peto mesto.
Slavko Lakovič je bil 25. S temi
^ispehi si je Bauer zagotovil viso-
ko uvrstitev v tem tekmovanju.
Na sporedu so še tri tekmovanja.
Debeljakov memoria
Partizan Gaberje organiziral
soboto, dne 27. 9. 1986, s prićel
kom ob 9. uri, orientacijsko tel
movanje za Debeljakov menu
rial. Preprosto orientiranje
sedmo zapored - je tudi letos м
ganizirano v okviru praznika K
Gabele in seveda posvečeni
spominu dr. Alfonza Debeljaka
društvenega zdravnika, družbf
nega, političnega in športneg
delavca ter velikega ljubitelja ш
rave.
Pravico udeležbe na orientac}
skem tekmovanju imajo eki^
društev Partizan občine Celje б
JLA. Oboji lahko prijavijo nt
omejeno število ekip.	1
Zborno mesto in štart je na te
lovadišču Partizana Gaberje, M»
riborska 42 v Celju, tekmoval«
ekipe pa tekmujejo v treh enot
nih - lahko tudi mešanih - kate
gorijah: do 30 let, nad 30 let it
družine.	'
METOD TREBIČNIK
20GA JE OKROGLA
Slovenska nogometna liga - 4. kolo: Mura : Elkroj 2:0
(1:0). Novinec v ligi Elkroj iz Mozirja se ni mogel upirati
izkušeni enajsterici Mure, kije zmagala že četrtič zapored.
Gostje so sicer lahko zadovoljni z rezultatom, saj so imeh
nogometaši Mure še več zrehh priložnosti za zadetke, ven-
dar kljub temu niso igrali povsem podrejene \4oge. Nekíó
časa so bih celo enakovreden nasprotnik, vendar si niso
znali pripraviti priložnosti za zadetek.
Triglav : Ingrad Kladivar 2:1 (1:0). Nogometaši Ingrad
Kladiva^a so se dobro upirali domačim nogometašem,
vendar jim кад več kot častnega poraza ni uspelo doseči.
Edini zadetek za gosteje dosegel v 83 minuti iz enajstme-
trovke Dizdarevič.
Rudar (Tr) : Rudar (TV) 2:0 (1:0). Še pred leti sta obe
istoimenski moštvi igrali povsem drugačni vlogi. Takrat
so se bolj branih TVboveljčani in vehko več napadali
Velenjčani. Tokrat je bilo ravno obratno in obrambna
taktika se gostom ni izplačala, saj so tekmo gladko izgu-
bih.
Slovenska območna liga - vzhod - 4. kolo: Partizan (Z) :
Pekre 2:1 (0:1). Nogometaši domačega Partizana so le s
težavo premagali ekipo Pekre, s^ so ti povedU že v 28
minuti. V drugem polčasu so pobudo prevzeli domači
igralci in z goloma Lapuha in Druškoviča končno le zma-
gah.
Aluminij : Dravinja 2:2 (1:2). Igralci Dravinje so bili
predvsem v prvem polčasu precej boljši nasprotnik in
tako zasluženo osvojili točko. Zadetke za Dravinjo sta
dosegla Fink in Gruden.
Šmartno : Fužinar 6:2 (0:1). Le malokdo je po prvern
delu igre upal na tako izdatno zmago domačih igralcev, ki
so se razigrah šele v drugem delu tekme. Zadetke za
Šmartno so dosegh: Tomažič 2, Kolenc, Salihovič, Korber
in Rudnik po 1.
Nafta : Steklar 0:0. Za igralce Steklarja je uspeh, da so z
vodilno ekipo igrali neodločeno, predvsem po zaslugi
dobre obrambe svojega vratarja.
Medobčinska nogometna zveza - člani - 3. kolo, rezul-
tati: Šmarje : Orlica 3:0, Odred : Senovo 5:3, Ponikva :
Vransko 2:3, Celulozar : Usnjar (Š) 2:0. Tekma Kovinar :
Papirničar bo v četrtek 25. 9., Opekar pa je bil prost zaradi
suspenza Olimpa.
Nogometaši Partizana Žalec se bodo danes ob 16.30 uri
pomerili v športnem parku v Žalcu z ekipo Domžal v
pokalni tekmi NZ Slovenije.
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 17
Pláe Vili Einspieler
Otrok socializma v
amerišld družbi biagiii^^
v Združenih državah
Amerike izhaja 1800 dnevni-
kov in 8500 tednikov, ki so
vsi v privatni lasti. K njim je
treba prišteti še 112 vodilnih
№vij, od katerih jih 52 tiskajo
v nakladi več kot milijon iz-
vodov in številne lokalne ča-
sopise, tako da o racionahza-
cjji obveščanja ni moč govo-
riti. Američani, ki se trudijo,
da bi bili dobro obveščeni,
so zaradi poplave številnih
®formacij več kot zbegani.
Daniel McCharty, uslužbe-
nec iz New Yorka, pravi:
'Včasih resnično ne vem ko-
in k^ naj sploh veija-
'nem. Ko se nasitim števil-
nih nekoristnih novic, tudi
^ mesec dni ne kupim no-
"^nega časopisa. Še najbolj
'Oprijemljivi so oglasi, sicer
Pa v glavnem berem le Nçw
^огк Times.*
Sporočanje za vsako
..Američanom, ki jim televi-
pjski program ne odgovaija
^ ki niso ravno revni, preo-
ЈЦја kot druga možnost vi-
^eo produkcija. Sicer pa je
^^ televizijski kompleks v
Klavnem orodje vladaoče
"hižbe. Če ob tem vemo, da
je podobno tudi s precejš-
njim delom tiska, ni prese-
netljivo, da vsi, ki so izklju-
čeni iz komuniciranja iščejo
za lastno izražanje druge
možnosti. Gre za mladino,
narodne manjšine, imigran-
te, brezposelne, skratka za
vladani del ameriške družbe.
Ena teh tako imenovanih al-
ternativnih možnosti so
ameriški grafiti, ki jih je moč
videti največ v podzemski
železnici (subway).
Domala vsi newyorški vla-
ki so poshkani s čudnimi po-
dobami in napisi. Simboli so
velikanski, saj včasih segajo
čez cele vagone in so največ-
krat črne, rjave ali rdeče bar-
ve. Čeprav bi opazovalec pri-
čakoval predvsem izbruhe
seksualne fantazije, v stilu
jugoslovanske straniščne li-
terature, tega skorajda ni
opaziti. Prav tako ni revolu-
cionarnih gesel in parol, ki bi
pozivale zatirane množice k
uporu, temveč prevladujejo
neberljivi in nerazumljivi
znaki, ki bi še n^bolj sodili v
kakšno izmed psihiatričnih
ustanov.
Ko vse to opazuješ, se ne
moreš otresti občutka, da
gre za krike iz besa, za željo
po sporočanju za vsako ce-
no. Gre za nesojene »umetni-
ke«, ki se izražajo z barvnimi
razpršilci, ne da bi s tem ko-
garkoh premaknili vsaj za
las. Milijoni leta in leta brez-
brižno hodijo mimo in goto-
vo bi se le prizanesljivo na-
smehnili, če bi vedeh, kak-
šen vik in krik znajo ob takš-
nih pojavih zagnati naši sa-
moupravljalci.
Zakoni ščitijo
glasbene avtomate
Ameriški glasbeni okus je
tako raznolik, da ga je nemo-
goče uvrstiti na skupni ime-
novalec. Ugotovitev sama po
sebi ni nič presenetljivega,
s£g imajo na primer tudi naše
radijske hiše nemalo proble-
mov, ko skušajo zadovoljiti
okuse čimširšega kroga po-
slušalstva. Razlika je tako le
v tem, da v Združenih drža-
vah Amerike skor^ ni glas-
be, ki je njen ljubitelj ne bi
mogel shšati ob katerem koh
času. Tako je, na primer, v
Los Angelesu vsaj dvesto
klubov, lokalov, restavracij
in disco klubov, kjer lahko v
živo ali prek plošč prisluh-
neš vsem zvrstem glasbe, od
jazza, popa, ročka, countrya
do disca.
Da vse ni tako, kot je videti
na prvi pogled, priča tožba
newyorškega združenja glas-
benikov, ki je v tem času to-
žilo mestno oblast zaradi ra-
zlikovanja v zaposlovanju.
Glasbeniki so ogorčeni, ker
se vse bolj pogosto dogaja,
da dajejo lastniki lokalov
prednost raznim glasbenim
avtomatom in hi-ñ napra-
vam ter vse bolj zapostavlja-
jo živo glasbo.
John Glasel, predsednik
ne\\vorškega združenja glas-
benikov, vidi srž problemov
v zakonodaji: »Tovrstna dis-
kriminacija glasbenikov iz-
vira iz predpisa iz leta 1961,
ki prepoveduje igranje na
tolkala, pihala in trobila v
vseh lokalih, kjer igr^o
manj kot trije glasbeniki.
Pred tem je bilo namreč po-
trebno le posebno dovolje-
nje, za katero so morali za-
prositi lastniki lokalov, ki so
hoteli najeti skupine z več
kot tremi glasbeniki. Zdaj pa
zakonski predpisi bolj ščitijo
stroje kot ljudi, tako da nam
ni preostalo drugega, kot da
skušamo sami izbojevati
pravico.«
Ta nori Jazz
Kar zadeva jazz, je velik
del Američanov še vedno
prepričan, da je evropski
jazz golo posnemanje črn-
skih originalov in da je zara-
di tega manjvreden. So pa
tudi izjeme, kot na primer
Frank Dixon, saksofonist, ki
združuje delo v »Silver Scre-
en jazz Club« v Los Angele-
su: »Dolgo časa je bilo temu
res tako, z gostovanjem ame-
riških jazz glasbenikov v
Evropi in evropskih pri nas,
pa so Evropejci dohiteli
Američane in nekatere nji-
hove glasbene ideje se uve-
ljavljajo tudi že v ameriškem
jazzu.*
Кдј je bilo marca v ospre-
dju na ameriški jazz sceni je
težko reči, precej zanimanja
pa je bilo za koncert newyor-
škega kvinteta Craiga Harri-
sa (Craig Harris Quitet) v
Washingtonu, ki je navdušil
tudi na letošnjih festivalih
jazza v Moersu v Zvezni re-
publiki Nemčiji in Willisau v
Švici. Vse bolj v ospredje pa
se prebija tudi »29'*' Street
Saxophone Quartet«, ki je
nastopil tudi na letošnjem
mednarodnem festivalu jaz-
za v ljubljanskih Križankah.
Poročevalec New York Ti-
mesa je po enem izmed nji-
hovih koncertov zapisal:
»Gre za skupino polno na-
sprotij. Igrajo čisto, natanč-
no in trdno, solistični vložki
pa so polni sproščenosti.«
Povprečni Američani, če
je moč soditi na osnovi пекдј
razgovorov, nimajo veUko
pojma o lastni alternativni
glasbeni sceni. Ni jih malo,
ki debelo pogledajo, če jih
povprašaš k^ o skupinah
kot so: Butthole Surfers,
Orthotonics, Residents in
druge. Njihove plošče je moč
dobiti le v posameznih speci-
aliziranih prodéOalnah plošč.
ki jih pa moraš seveda naj-
prej nsgti. Lahko pa o teh
skupinah zveš več iz New
Musical Expressa, ki jim od-
merja precej prostora.
Ameriške radijske postaje
vrtijo veliko stare rock glas-
be, od Beatlesov in Rolling
Stonesov naprej, med gasbe-
niki in skupinami, ki jih po-
slugo Američani, pa je tudi
veliko znancev iz naših radij-
skih valov: Lionel Ritchie,
Michael Jackson, Johnny
Lee, Kenny Rodgers, Prince,
Van Halen, Madonna, Phil
Collins, Falco, Dire Straits in
drugi.
New York Times, ki dosega ob nedeljah prek milijon izvodov
naklade, gotovo sodi med največje in najbolj brane ameriške
časopise. Vrednost tovarn, opreme in druge lastnine tega čas-
nika dosega več sto milijonov dolarjev, medtem ko obračajo v
New York Timesu letno približno milijardo dolarjev.
Gostilna TRIGLAV vas
vabi na koline, vinski
mošt -.Ranina ...
18. STRAN - NOVI TEDNIK
■кинва^шнвшннш
25. SEPTEMBER 1
FRAN SÄLESKI-FINZCÄR
Pod svobodhim soncem
Ker se je to večkrat zgodilo, niso ne vojaki ne Iztok
ničesar slutili. Vesele volje, daje Azbad odšel, so peva-
joč korakali z vežbališča.
Kmalu popoldne, še preden seje Iztok vrnil, je prišel
k Epafroditu evnuh Spiridion. Pri vratih je vprašal po
centariju in izročil Numidu pismo zanj. Nato jé prosil
pri Grku, da bi govoril z njim. Epafrodit ga je takoj
sprejel, ker je slutil važna sporočila.
Skopljenec se je do tal priklanjal, potem pa urno
poročal:
Gospod, nisem si upal pisati, nisem si upal. Gre mi za
glavo. A sporočilo je važno, zato prihajam sam.«
» Vstani in govori!«
^ Evnuh je švigal s pogledi po dragocenostih v Epafro-
ditovi sobi. Njegove oči so požirale zJatnino. Ni se mogel
premagati, da bi ne opomnil:
»Kako dragocena vaza! Despojna nima take.«
»Malenkost! Govori, Spiridion!«
»Ni malenkost, oprosti tvoja jasnost predrznemu hla-
pcu; poznam dragocenosti. Snoči je bila despojna pri
centuriju Iztoku. Danes švigajo bliski iz njenih oči.
Grize si ustnice in njeno liceje bledo. Paziti mije velela,
kdaj bi Irena, jasna dvorjanica-nebeško lepa je, gospod
- poslala list semk^ v tvojo vilo. In moral sem ga
izvabiti sužnju - danes gaje namreč poslala - in ga nesti
despojni. Pa gaje vrnila, kakor nedotaknjen je, in sedaj
sem ga izročil Numidu. In ko govorim s teboj, govori z
veliko despojno magister equitum, Azbad. Dokončal je
tvoj sluga v smrtni nevarnosti svoj govor, da služi tvoji
mogočni želji. «
Epafrodit je slonel nepremakljivo na stolu iz indij-
skega lesa in niti zganilo se ni na njegovem licu, kakor
bi poslušal trgovsko pismo, ki ga bere silenciarij-tajnik.
Ko je evnuh končal, je segel v železno skrinjico in
zagrabil dvakrat rumenih zlatov ter jih vsul Spiridionu.
Evnuh mu je poljubil vsakikrat roko in nato prihu-
Ijeno zbežal iz vüe.
Sed^ seje dvignil s stola Epafrodit, stopil sredi sobe,
položil prst na čelo in pomislil.
»Da seje izpozabila tako daleč, tega bi ne bil verjel! Še
vedno je zrela za vlačugo! Komedija se zapleta - čakaj,
Teodora, v njej bom nepričakovano igral tudi - jaz!«
Šel je skozi peristil na vrt, dasi je bilo vroče. Dajal je
različna povelja služinčadi, ki je ostrmela, ko je zagle-
dala trgovca ob vročem soncu na vrtu. Šel je v gozdiček
pinij in hodeč gor in dol razmišljal.
Vtem je prišel Iztok. Takoj ga je poklical k sebi. Na
njegovem obrazuje bil smeh, kakor ga Iztok še ni videl.
Veselost in škodoželjnost, lokavost in nedosežna pret-
kanostje sevala od nJega.
»No, Iztoče, kako si kaj ljubkoval nocoj z despojno?
Čestitam ob taki ljubici, mehercle, čestitam!«
Iztok je ostrmel, koje slišal te besede.
»Gospod, ti si vseveden!«
»Bizanc je vseveden, ne jaz. Govori, kar te vprašam!«
»Prišla je verolomnica, prišla prekleta namesto
Irene.«
»In ti se se naslajal?«
»Preklel sem jo!«
»Zelo pogumno, sinko! Tvoja glava ni vredna gnile
melone. Zaigral si Jo!«
»Nisem, gospod! Despojna Je samo skušala mene in
Ireno. Imenovala meje za magistra peditum.«
»Ko bi bil Platon moj oče, tega vozla ne razrešim!
Povej podrobno. Sédiva. - Čakaj. Ali imaš Irenino
pismo s seboj?«
»Gospod, ti si vseveden.«
»Praviš že drugič. Žal za čas. Povej!«
»Izročil mi gaje Numida.«
»Prebereva ga potem! Sed^ pripoveduj.«
Iztok mu Je vse razodel.
Epafrodit ni ničesar odgovoril. Bobnal je s prsti po
čelu in gledal v pesek.
»Sed^j beri pismo!«
»Dobri Iztoče, vrli centurio!
Nocoj pridem k tebi s Cirilo, da govoriva o
Kristu. Tvoje srce je blago in zato trdno vem, da se
odpre resnici. Do sed^' ne sluti nihčč o najini
skrivni zvezi. Mir Gospodov bodi s teboj!
Irena.«
»Angel sredi satanov,« Je zamrmral Epafrodit.
»Ali sprejmeš Ireno, centurio?«
»ČeJo sprejmem? Za en trenutek ob njeni strani dam
življenje!«
»Sprejmi Jo torej! Toda ne pozabi na deset močnih
sužiyev, oboroži Jih z bodalci. Epafrodit ima včasih
koristne slutnje!«
Nato Je Epafrodit takoj odšel proti vili. Polglasno ji
mrmral potoma sam s seboj.
»Magister peditum boš, seveda! Pastirček! MisMš, di
Je Teodora tvoja mati. Hijena ti ne privleče ovce, če siß
iztrgal kos mesa. Čemu je bil Azbad pri njej? Čemu'.
Pomagači! Nocoj bo zanimiva noč. Ne zaspim. Pri oknu
še doživim majhen dogodek, ki se utegne splesti ni
moiju. Ko bi upala brez hrupa. Iztok bi bil že izginil. M
Teodora je previdna. Kača!«
Tedaj gaje srečal Melhior. Epafrodit mu Je ukazal, á
bodi opremljena najhitrejša jadrnica z vsem za na pot
»Ne ve se, morda bo še meni treba zavetja. V Bizanci
nisi nikdar varen, če imaš nekaj vreč zlata!«
Polno nebo Je bilo nastlano z zvezdami. V valovih sc
se zibali in kopali milijoni drobnih lučic. Zadnje barčia
sprehajalcev so polzele v pristanišča, na morje je legh
tišina.
Tedaj je odrinila od Epafroditovega vrta tanka šs^jki
in se zazibala na valovih. Za njo sta se spustila v moije
izpod oljčnega gaja dva večja čolna, ki sta kakor пеШ
senci sledila od daleč lepo šajčico.
»Poglej, Iztok, kako je Bog velik, kako mogočen, kij(
razpel to lepo nebo nad nami!«
»Velik in mogočen, Irena. In še večji in mogočnejši
ker je dal tebe meni!«
»In glej, ta Bog je bil za nas križan, zate in zamt
Kolika ljubezen!«
»Če je resnično, kar ti praviš, daje tvoja ljubezen oá
nJega, tedaj ga molim in molil ga bom vsak dan in hval¿
za tvojo ljubezen!«
»VéruJ, Iztoče, véruj resnici in tudi tvoje srce пароШ
njegova ljubezen.«
»Irena, vérujem, vérujem ti, zakaj v tvojih očeh
laži.«
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
25. SEPTEMBER 1 j
ZDRAVILNE RASTLINE
Ožepek
Oiepek (Hyssopus officinalis L.) je tudi predstavnik
usnatic, družine, kamor spadajo številne zdravilne rast-
line. Družino sestavljajo v glavnem zelišča in grmi in le
redkokdaj drevesa in plezavke.
Te rastline takoj spoznamo po četverorobem steblu po
nasprotnih listih in po dvoustnih cvetovih. Večinoma so
zelo aromatične. Aromatične snovi izločajo številne dlaka-
ste žlezice, ki pokrivéyo steblo, liste in cvetove rastlin.
Drobne žlezice imajo na vrhu okroglo glavico.
Ožepek je do meter visoka trajnica ali polgrm s tankimi,
štiroglatimi stebelci, ki so spodaj olesenela. Vejice nosijo
ozko suhčaste in celorobe nasprotne hste, ki so žlezasti in
na koncu nekohko zakrivljeni. Drobni cvetovi so modri in
tudi rdečkasti ter so združeni v klasasta socvetja. Ožepek
raste v sredozemskem bazenu po suhih skalnatih pobočjih
ter po vrtovih, kje ga gojijo kot začimbo. Rastlina cveti
poleti, ko jo tudi nabiramo. Nabrane vršičke sušimo na
prepihu v senci in jo nato spravimo v dobro zaprtih po-
sodah.
Ožepek vsebuje veliko eteričnega olja, grenčice, smole,
sladkoije, sluzi, rudninske soh in glikozide. Najaktivnejše
je eterično оЦе, ki je sestavljeno iz pinokamfena, pinena in
seskviterpenov.
Ožepek je podoben žeblju in ga tudi podobno uporab-
ljamo. Ožepek je bil nekoč lekarniško priznana rastlina, a
je danes čislan le v ljudskem zdravilstvu. Ožepek zavira
poterle in je primeren za tiste, ki se ponoči čezmerno
jwtijo. Skup^ z baldriianom je odhčen za žene v meni in
ljudi, ki imajo prerazdraženo vegetativno živčevje. Upo-
števati je potrebno to, da se zaviratye potenja pojavi šele
čez nekaj časa in na skodehco vode je treba dati najmanj
dve zvrhani žlički droge na skodelico vrele vode. Eno
skodehco p^yemo takoj po večeiji, drugo pa, predne
gremo spat. Cai moramo piti hladen in ga lahko zasladimo
z žličko medu. To delamo najmanj štiri tedne. Učinkova-
rye začutimo šele čez nekaj dni.
Drugače se ožepek uporabjja za zdravljenje bolezni
dihalnih organov. Olajša kašelj in pomaga pri izkašljeva-
nju pri bronhitisu, astmi in drugih pljučnih obolenjih. Je
odhčen antiseptik (eterično olje!) in čisti kri. Pri pljučnici
pijemo čaj iz ožepka šele ted^, ko temperatura pade in
tudi sluz dozori, kar velja za vse zdravilne rasüine, ki
vsebujejo olja in balzame. Poleg č^a lahko pripravimo iz
ožepka sirup, izvleček in tinkturo. Lahko si pripravimo
alkoholni izvleček, tako da vzamemo dva dela posušene
ah še bolje sveže rastline in namočimo v osmih delih
alkohola, dobro zapremo in putimo na toplem štirinajst'
dni. Nato precedimo in vsak dan popijemo po 30 kapljic na
kozarec vode pred jedjo.
BORIS JAGODIČ
MODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Naj namenim danes še ne-
kaj besed močnejšemu
spolu?
V moški modi se je že spo-
mladi pojavil priljubljeni če-
bulni stil, kar pomeni, da se
nosi nekaj različnih kosov
garderobe drug čez drugega.
Tisti bolj pogumni se lahJco
odločijo tudi za novost, dve
srajci ena čez drugo. Piva je
prava, diskretna, z večjim in
nekoliko daljšim ovratni-
kom, druga vzorčasta, kroje-
na kot suknjič.
Kaže, da brez kravat to se-
zono nikakor ne gre. Najraz-
ličnejše so, od širokih s ka-
šmirskim vzorcem, do usnje-
nih in ozkih satenastih v
močnih barvah. Telovnikov
je nekoliko manj, pojavljajo
se le še pri večernih oblekah,
skupaj s kravato-me-
tuljčkom.
Hlače, poimenovane po
ameriškem igralcu Caryju
Grantu, so si izposodile kroj
iz njegovih najpopularnejših
filmov petdesetih let. Široke
so, s povišanim pasom in ne-
koliko predolge. Plašči so
nmogo daljši, segajo daleč
čez koiena, so udobno kroje-
ni, s poudaijenimi reveiji.
Sešiti so iz tvida, večkrat v
kombinaciji z usnjem. Mno-
go je tudi usnjenih plaščev
stiliziranih vojaških Unij in
vetrovk športnega kroja.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	JUST WE TWO (MONA LISA) - MODERN TALKING
2.	LOVE TOUCH - ROD STEWART
3.	MOLIM TE. OSTANI - TEREZA
4.	SLEDGEHAMMER - PETER GABRIEL
5.	SRCE JE POPOTNIK - OBVEZNA SMER
6.	VENUS - BANANARAMA
7.	TISTA ČRNA KITARA - VLADO KRESLIN
8.	SABINA-BAZAR
9.	DANCING ON THE CEILING - LIONEL RICHIE
10. SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 url.
DomaČe melodije:
1.	PLANINSKI CVET - AVSENIK
2.	LE LUNCA VE ZA NAJINO UUBEZEN - SAVINJSKIH 7
3.	PETELINČEK - VESELI HMEUARJI
4.	ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV
5.	DOLINA SPOMINOV - FANTJE TREH DOLIN
6.	MOJE STEZICE-BRODNIKI
7.	UUBEZEN V ŽITU-RŽ
8.	KJE SO NAJINE STEZICE-ALPSKI KVINTET
9.	VSAK SE Z NAMI VESELI - SLOVENSKI MUZIKANTJE
10. MOJE CEUE - CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_______
izvajalec___
lestvica domačih melodij____
izvajalec_____
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Albina Knez, Rimska 6a, Lašl<o
Jurij Loštrk, Milčinskega 8, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje.
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
O čebulnicah in grmovnicah
v zgodnji spomladi nas vse-
kakor čebulnice najbolj raz-
veseljujejo na domačem vrtu.
Pestrost čudovitih cvetov ne-
kako nadomešča prekratko
dobo cvetenja. Zato si mora-
mo priskrbeti take vrste, ki
cveto druga za drugo, da nas
razveseljujejo s cvetenjem
dalj časa.
Kadar govorimo o čebulni-
cah, mishmo navadno na tuh-
pane. krokuse, hijacinte, narci-
se in hrušice. Toda tudi ИЦје in
gladiole so čebulnice, pa cikla-
me in prav tako cesarski tu-
hpan.
Najprej o čebulnicah, ki jih
je treba posaditi že jeseni, da
cvetijo že prve pomladanske
dni.
Jeseni, najbolje septembra
ah v začetku oktobra sadimo
narcise, fritilarye. zvonček, pe-
rtmike, hrušice, tulpe, hijacin-
te in krakuse.
Spomladi pa posadimo ci-
klame, anemone, fritilanje,
monbrecije. Te čebulnice so
spK)sobne za prezimljenje in jih
zato čez zimo puščamo v zem-
lji. Poznamo pa še nek^ nič
manj lepih čebulnic oziroma
gomoljnic, ki pa ne morejo
prezimiti zunaj in jih moramo
pozimi hraniti na suhem v za-
prtem prostoru. Sem sodijo:
dalije, kane, gladiole, gomoü-
ne begonije». frezije in zlatice.
Sadimo jih navadno aprila.
Gomoljnice sadimo navadno
na d\-a načina: v pripravljeno
gredo ali trato. Za neposredno
saditev v trato so primerne tul-
pe, narcise, hrušice in krakusi.
S tem pa ni rečeno, da teh ne
moremo saditi tudi na gredah,
zlasti še če žehmo njihove če-
buhce vsako leto izkopati in
dati počivati zunaj gi^e.
Čebulnice, zlasti tiste, ki jih
sadimo jeseni, ^ rade napa-
dejo poljske miši in voluhar,
zato jih moramo zavarovati.
Najprimerneje je, da pomoči-
mo ah povaljamo omočene če-
buhce pred saditvyo v minijev
prah ter takoj nate posadimo.
Мадј uspešno pa je, če napra-
vimo iz minija brozgo, ker se
takšen птцј čebuhce slabše
prime. Dražji način pa je. če
obdamo čebuhco s tanko žično
mrežo. To storimo le kadar so
odjpo\'edah vsi dru^ načini.
smo se odločih da bomo
posadili čebuhce na trati, dela-
mo s posebno pripravo za izre-
20var\je travne ruše, 10-15 cm
globoko. Ko položimo v izko-
pano jamico čebuhco, jo pre-
krijemo s tanko plasmo humu-
sa, \Tnemo izrezano rušo nazaj.
Potisnemo na rušo rahlo z no-
go, da se bo bolje sprejela z
zemljo.
Če bi čebuhce radi med le-
tom izkopah, jih moramo posa-
diti seveda na gredo. V ta na-
men moramo dobro pripraviti
in pognojiti s preperehm hlev-
skim gnojem.
Kako globoko moramo posa-
diti čebulice oziroma gomolj-
nice:
CIKLAMA (cyklamen) 5 cm
globoko v polsenco in peščeno
zemljo
VETRNICE (anemone) 5 cm
globoko v poslenco in ilovnato
peščeno zemljo.
MODRA ZVEZDICA (scilla)
10 cm, polsenca, suha zemlja
HUACINTE (hyazinthus)
20 cm globoko na sončnem
mestu, ilovnato peščena
zemlja.
CARSKI TULIPAN (fritilla-
ria) 25 cm globoko v humozno
zemljo, sončna lega
KROKUS (crocus) 10 cm
globoko, na sončnem mestu ah
v polsenci
LILIJE (lilium) 20 cm globo-
ko, v ilovnato humozno zemljo
na sončni legi
NARCISE (narcissus) 15 cm
globoko, v polsenco ah na
sončno mesto
ZVONČKI (ffalanthus)
10 cm globoko v polsenco ah
na sonce
PERLTÍIKE (iris) 8 cm glo-
boko, v humozno zemljo, na
sončnem ali polsončnem
mestu
GLADIOLE (gladiolos)
10 cm globoko v humozno
zemljo na sončnem prostoru
TULPE (tulipa) 10 cm glo-
boko, v humozno zemljo, sonč-
no mesto
HRUŠICA (muscari) 5 cm
globoko, v nepretežko zemljo,
sončna lega
KANE (canna) 10 cm globo-
ko, v humozno zemljo na soč-
nem mestu.
DALIJE (dahlia) 15 cm glo-
boko, na sončnem mestu. Gle-
de zemlje ni občutljiva.
Ker imamo navadno težave s
tistimi čebulnicami, ki od cve-
tijo maja in bi na gredi radi
čimprej posadih poletne cvet-
hce, vemo pa da npr. tuhpani
mor^o dozoreti preden jih iz-
kopljemo, jih lahko omogoči-
mo dozorevanje na drugem
kraju. V ta namen izkopljemo
na zasenčenem delu vrta phtek
jarek in vary položimo čebuh-
ce tako, da je del zelenega ste-
bla nad jarkom. Pokrijemo jih
z mešanico šote in vrtne zem-
lje. Tadi zahti jih je treba ob
presaditvi, nato pa jih pusti-
mo, da bodo dozorele. Ko bodo
nadzemni deh čebulic popol-
noma suhi, čebuhce izkoplje-
mo. jih očitimo in shranimo v
kleü na suhem mestu.
JOŽE BENČINA
RECEPT TEDNA
Ajdova potica
Potrebujemo: 4 dag kvasa, 50 dag bele moke, 50 dag
ajdove moke. 4 del vode, sol, 5 dag masla, 5 dag sladkorja,
maščobo sa pekač. Za nadev pa 50 dag skute, en del kisle
smetane, malo cimeta v prahu, dve jajci, 10 dag sladkorja,
15 dag rozin in 20 dag orehov.
Kvas damo v del vode, mu dodamo malo sladkorja in moke
in pustimo, da vzkipi. Ajdovo in pšenično moko presejemo
vsako v svojo skledo. Vodo zavremo, jo solimo m v njej
raztopimo sladkor in maslo. S tem poparimo ajdovo moko
in vse dobro premešamo. Ohl^eni ajdovi kaši dodamo vzha-
jan kvas in pšenično moko. Pregnetemo v gladko testo, ki ga
pokrijemo in pustimo da vzhaja. Ko testo nekoliko naraste,
ga zvrnemo na pomokano desko in razvajamo za pol cm na
debelo. Namažemo ga z nadewm in potresemo z rozinami in
sesekljanimi orehi. Zvijemo. Štrukelj položimo v pomaščen
model in pustimo da še nekoliko vzh^a. Nato ga prema-
žemo z beUakom ш pečemo v srednje vroči pečici eno uro.
RADIO CELJE
ČETRTEK, 25. 9.: 8.00 PoročUa, 8.10 Dopoldne z vainL
9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Srečanje z leti, lO.OC
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.0Í
Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.00 Zak
ljuček sporeda.
PETEK, 26. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, 9.0в
Druga poročila, 9.30 Obvestila. 9.40 Žveplometer, ,10.00 Zai
ljuček sporeda. 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in
pozdravi. 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15
Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda.
SOBOTA, 27. 9.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami. 9.0Û
Druga poročila, 9.05 Kuharski koUček. 9.30 Obvestila. 9.40
Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi, 10.30 Zaključeii
sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in poz
dravi, 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18.00
7.ak]juček sporeda.
NEDELJA, 28.9.: 10.00 PoročHa in obvestüa, 10.30 Onkrí)
srebrne črte. 10.45 Melodie na 78 obratih, 11.00 Žveplom^
ter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddiga, 12.00 Poročila. 12.15
Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke
in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 29.9.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopoldne,
vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek
sporeda. 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Iz zakladnice zbo^
rovske glasbe, 16.30 Reportaža. 17.00 Kronika. 17.15
Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
TOREK, 30. 9.: 8.00 PoročHa, 8.10 Iz sveta glasbe. 9.0Ö
Druga poročila, 9.30 Obvestila. 10.00 Zaključek spored^
15.00 Poročila in obvestila. 16.00 Čestitke in pozdravi. 16.3Û
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasb«-
17.45 Iz delovnih organizacij. 18.00 Zal^juček sporeda.
SREDA, 1. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9 jO
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, 10.^
Zaključek sporeda. 15.00 Poročila in obvestila. 16®^
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronik^
17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni feljton. 18-0"
Zaključek sporeda.
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
25. SEPTEMBER 1 j
25. SEPTEMBER 1986
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
25. SEPTEMBER 1 j
Vandalizem?
Ne, slabi živci!
Zgodbica, ki vam jo bom zdajle povedala, se je
začela že pred leti, vrhunec je dosegla zadnji nedelj-
ski večer, epilog pa - kdo ve, ali ga bo sploh imela.
Na koncu Goručanove ulice na Hudinji je bil pred
leti zanemarjen prostor okoli transformatorja. Pa so
se otroci - takrat še osnovnošolci - iz ulice domislili,
da bi si tu uredili svoj prostor, nekakšen ulični park,
kjer bi se lahko zbirali. Zbirali so star papir in
železje, da bi za prisluženi denar kupili kar so pač
potrebovali, pa tudi odrasli so jim pomagali s tem in
onim. Vsa ulica je živela z urejanjem tega kotička.
Otroci so ravnali, sejali travo, posadili brezo in
nekaj smrek ter postavili dve - zdaj tako sporni -
klopci. Pravo veselje je bilo pogledati to zeleno oazo
sredi betonskega naselja in zaplankanih vrtov. Breza
je zrasla, rasli pa so tudi otroci in fantje bodo morali
ta teden k vojakom. Kar precej jih je. In za slovo so
se, seveda, zbirali na tem prostorčku. Ves teden je
trajalo postavljanje in res je, da so bili glasni, da so
puščali tam pločevinke piva, da so, skratka, motili
nočni mir. Toda ali to njihovo početje opravičuje
dejanje najbližjega soseda?
Starejši možakar je že in slabe živce ima. Ima pa
tudi telefon in prav lahko bi poklical miličnike, če so
fantje res tako razgrajali. Toda on je izbral drugačno
pot. Sklenil je, da si bo zagotovil mir za vse večne
čase. V nedeljo zvečer se je lotil klope, razsekal je,
kar je bilo lesenega in razbil, kar je bilo betonskega.
Žalostni ostanki klope, na katerih so se čez dan ustav-
ljali tudi starejši mimoidoči, pa terjajo odgovor.
Če bi bila te klopi postavila krajevna skupnost, bi
možakar moral k sodniku za prekrške in tudi škodo
bi moral poravnati, tako pa... Klopce so pravzaprav
nikogaršnje in zato do na začetku omenjenega epi-
loga, kot kaže, sploh ne bo prišlo.
Otroci iz ulice si mislijo svoje...
Koren kot človeška roka
Kako je bila narava radodarna s sadovi letošnje leto, lahko
ugotavljamo v teh dneh, ko pobiramo pridelke in se priprav-
ljamo na zimo. Delavcem na celjski tržnici posebni primerki
sadov takoj padejo v oči in oni dan so nas poklicali, da nam
pokažejo malce čuden koren, ki ga je prinesla gospodinja iz
Nove vasi. Koren je bil na las podoben človeški roki.
EDI MASNEC
Velika riba za majlinega ribiča
Osemletnemu Denisu Bešteiju se je nasmehnila ribiška
sreča. Oba z očetom sta navdušena ribiča. Pred kratkim sta
ribarila na Šmartinskem jezeru. Celo popoldne se ni hotela
ujeti nobena ribica in oče Rudije že začel pospravljati svoj
pribor. Tedaj pa je Denisu močno potegnilo. Krepko je
zategnil, na pomoč pa je moral priskočiti tudi očka, saj so
bile Denisove otroške ročice prešibke za 93 cm dolgega in
9,30 kg težkega belega amuija!
SANDI UDERMAN
Na sliki (z leve): Najboljši body builderji Slovenije: Karli
Babič, Srečko Jug, Nenad Ristič in absolutni zmagovalec.
Mister Slovenije, Alojz Leveč. Dvorano kina Union pa so
še posebej navdušila dekleta, ki so pokazala svoje mišice.
Prva z desne je Celjanka Alenka Mužur, Ilonka Zarubica
pa je na tekmovanje prišla iz Nove Gorice.
Pokazali svoja
mišičasta telesa
Dvorana celjskega kina
Union že dolgo ni bila tako
polna kot ob koncu prete-
klega tedna, ko so se tam
zbrali najboljši možje in de-
kleta lepo grajenega telesa,
oziroma body-builderji.
Predvsem pa je bilo v njej
peklensko vroče, kar priča,
da je bilo vzdušje napeto in
se je stopnjevalo do nastopa
deklet oziroma, do proglasi-
tve absolutnega zmagovalca.
Celjani smo imeh največ fi-
nalistov, dva. Srečo Jug in
Nenad Ristič sta v svojih ka-
tegorijah tudi zmagala. To
priča, da je za to zvrst atlet-
ske gimnastike, kjer je važna
zdrava prehrana in veliko
treninga, v mestu ob Savinji
veliko zanimanje. Delujeta
kar dva tovrstna kluba
(AERO in CELEIA) in samo
v Celeii, ki je to tekmovanje
organizirala, imajo že 180
članov. Edino plačilo za trud
so nastopi pred občudovalci
in aplavzi, ki jih tudi v Uni-
onu ni manjkalo.
EDI MASNEC
Sršenje gnezdo kot lestenec
Ivan Plahuta iz Celja je že dolga leta čebelar. V Ločah pri
Šmartnem ima 20 čebeljih družin, ki pa so mu jih pred
kratkim začeh napadati sršeni. Odločil se je, da jim napove
boj. Ko pa mu je uspelo n^ti sršenje gnezdo je bil nemalo
presenečen. Le-to je namreč kot vehkanski lestenec viselo v
kotu stare kašče. Uničevanje čebeljih sovražnikov je trajalo
ves teden. V gnezdu, ki ga lahko vidite tudi na sliki, je
domovalo več kot 2500 sršenov, da o obsegu sršenje zalege
niti ne govorimo. Ivan jih je ves teden uničeval s posebnim
razpršilom, pod odprtino gnezda pa je nastavil posodo z
vodo, v kateri so omamljeni sršeni utonili. Ivan pravi, da je
bil že na marsikateri razstavi, pa tako velikega sršenjega
gnezda še ni videl. Zanimiva pa ni le njegova velikost pač pa
tudi izredna gradnja. Gnezdo se zdi namreč krhko, sršeni ga
narede iz celuloze, na zunaj pa je barvito in tako umetelno
napravljeno, da je težko veijeti, da bi kaj takega zmogla
narediti človeška roka. Gnezdo s satovji bo Ivan dal v čebe-
larski muzej v Radovljici, vojne s tako številnimi sršeni pa
bržkone ne bo nikoli pozabil. ^^ ^^^ mASNEC
Za dobro voljo in jasnejši pogled
Kako malo je včasih treba daje človeku za volanom lepšf:
malo vode, krpa, pa pr^azen nasmeh in dobra volja. Za
Petrolove delavce na naših črpalkah bi lahko rekli, da so kar
vsi po vrsti v redu fantje in dekleta, ki pogosti slabi volji
svojih »strank« v vrstah kar dobro strežejo. Na črpalki v
Šmaiju, pa morda še kje, pa ti, razen dobre volje in prijazne
besede, postrežejo še z dodatno »uslugo^, ko ti skrbno obri
šejo stekla avtomobila. Ivan Ferlež je tej (nekdanji) lepi in
stalni navadi zvest še danes. »S^ to nič ne stane«, pravi, »i«
je že marsikaj zamegljeno, pa naj bo vssó voznikov pogled
bolj jasen«. In njegova vožnja bolj varna, bi še dodali.
, M.iV
FRANCEK FRAKELJ
»Mej duš! Kakor sem jaz Franček in moj cucek Fifí,
vam povem, da mi od vseh teh, ki so tule na sejma
razstavljalci, še nikoli nihče ni zakrpal čevljev, pre-
obrnil obleke, popravil vodovodne pipe in ,zaflikal'
strehe nad glavo.
(Novi tednik. 1. oktobra 1969)