Gospodarstvo. Vinogradštvo. Vinogradniki, počakajte letos z bratvo! Listje še je zeleno in topli solnčni žarki proizvajajo sladkor. Groiidje je zdravo, ne gnili in malenkostne iz» gube na množini bo bogato poplačala dobrota naših vin. Kdo ve, kedaj še bomo zopet včakali take kapljice, kakoi se nam letos obeta. Kupcev ne bo majnkalo, kdor pa bo pred oktobrom bral, vsi bo sam kriv nižje cene. Čakajte s trgatvijo! Na Kokolen* šaku sredi Slov. goric so začeli neka teri brati že v drugi polovici septtmbra, pa so se ogoljafali. Le 11 ° sladkorja je vseboval mošt. To je pač dovolj tehtei? razlog čakati s trgatvijo. Res so nekatere vrste d.ozorele. Veliko še je zelenega grozdičja posebno v nekaterih legah in zemljah. Pozne vrste >Se morajo zoreti vsaj nekaj tednov. In čemu bi hiteli z bratvijo, ko je zadnji dež takč osvežil trte? Potem bo tudi grozdje po* stalo sočnejše ter bo bolj teklo in ne tako kaVr tistemu, ki mu je 20 put dalo komaj polovnjak. Pomnite vinogradniki: Ceno in odjemalce pri sedanjih razmerah bo imelo le vino s Čim višjim odstotkom sladkorja oziroma aikohola. . >.*>> <.v v; Vinslra trgatev ]e v polaem teku. Zgoda- so začeli letos viaogradniki cv birati žlahtao grozdje. Da ae morejo ve6 čskati s trgatvijo, so aajvcč krivi kržčeai ia aekršSeai ptiči. Posebao v raariborski okolici so tatviae v viaogradih aekaj čisto aavadnega. iVaralii in orožaiki polovijo vsak daa več ciesetoric teh aepridipravov. Iz Kam-  • aice aam porofiajo, da bo tam trgatov  ¦ že go večifli ta tedea koačaaa. V str | mih legah je grozdje že močao oveno- Io- Mošl ima 20—26% sla<ikorja, N&6\i viBOgradaiki letos grosdje sortirajo i Posebao izborea je maškat. Vreme je krasao no5i prijetne, Po vinogradaih grifiili doai veselo pevanje in ukaajeViaska trgoviaa v Sloveaskih gorican je kljub izborai letošnji kapljici mitva- Fortugizca prodajajo po 12 da 20 K od preše. Za, belo viao pa 6* o» prave cene. Vinski trgovci so sklenili, kakor srao izvedeli z zanesljivega vira, bodo cene mošta določili po sladkornih stopnjah. Akoravno to ni povsem pravilno, ker se vino ne taksira po množini alkohola, ampak harmonični sestavi vsch njtgovih delov, je veadar nekaj pravičnosti v tej nameri, ker kaže višina sladkorja na zrelost produkta in stem na izpolnjevanje vseh pogojev, ki se zahtevajo od dobre vihske kapljice. Cene mošta še niso določenel S prodajo in bratvo se naj nikdo ne prenagli. Portugizec se je baje kupoval po 14 — 16 K, druge rane vrste od 15—17 K. Te posamezne cene pa nisr merodajne, ker še trgovina ni posegla v kupčijo in še čaka na — kakovost blaga. Vino ne bo po ceni! V Ljutomern so na zadnjem živinskem sejmu baje plačevali živino po 5—6 K za kg. Samo dobro rejena goved je prišla na 7 K. Posestniki bodo raje doma klali. Daleč smo že prišli. Vinski mošt na Hrvatskem, kj«r imajo nava-io, da rano barejo., je kazal 14—16 stopuij sladkoria. To je znamenje, da še grozdje ni zrelo. Pri nas je kazal portugizec po dobljenih informacijah v pretečenem tednu 15 -17°/, po klosterneuburški tehtaici. Žlahtnina 16-17%, šmarnica 14-17»/,. Cakajte z bratvo, v treh dneh dobi sedaj jagoda več sladkoria, kakor prej v celem tednu. HMaaaarfHMnrHaaaBaraai Na pomoč onim, ki so prizadeti po suši! Podružaioa Kmetijske družba p_ri Sv. Marjeti aiže Ptuja jo poslala — Ivmetijski dražbi za fcslovenijo v L>ub^aai ta-le poziv: »Ker nl nikakega glasu o kakšai aJcciji za odjpomoS proti posledicam saše, si dovoljujemo opozoriti Kmotusko družbo, aaj oaa posredaje ia eveaiu «3Ibo prevzame preskrbo s jkrmtli za živiao, kajti prehraaa živiae v aušem okolišu, posebao v aekaterih občinali.. e z razpoložljivimi jkrmili naravn^at aemogoča. Obrodila sta precej dODiro ediao pšeuica in rž, kac ie ni vzeit* laaska zima4 jNajslabše }© pa s krmo, Sena se je pndelalo v najveC slažajih le eaa tretjiaa aavadBega pridelka, otave pa oosti posestaikov sploh ai kosilo, kaleri pa so kosili, pa aiso dobili niti 1 desetiao aavadaega pridelka, Detelje v najveS slačajih ni bilo, ker prejšnje leto ni vzklila, Sedaj pa tudi ni paše, ker so naši travniki popolnoma izsušeai ia rjavi. RavBO tako slabo prede za pre firaao sviaj: Krompicja je komai od tiie tretjiBe do polovice navadflega gri dtlka; ajde v dostih slučajih maaj, kakor so |e vsejalo. Kar }q ni vzela suša, jo je pred daevi pomorila slaaa. Ba6 ia zelja skoraj niG, koreaja po polfloraa nic3 in ravao tako se kaio . da ae bo aiti straišCae repe. Kot odpomo5 aasvetajemo.-i 1. Da se prepove nakup krmil — prekuccem ter izvoz. 9. .Vsa razpoložljiva knMIa naj ookupi eaa kmetijska orgaaizacija, t. j.: ai: Gospodarska zveza ali Kmeti]ska družba, in so ista spravijo v. najbolj prizadete kraje. 3. Iz vseh gozdov, graSčinskiH in tadi drugih, se aaj da po primerai cem na razpolago vse listje za nastelio da se potem lahko slama porabi za krmo." V pojasnilo. Nekateri Ijudje v Ma nboru se razbarjajo radi tegate dogodka: V prvi polovici meseca avgusta je prodai poaestaik V. /iz St Petra tele mesarju M. v Maribora, Ceaa telečjema mesu je bila tedaj aradao določeaa 16-18 K 1 k& Mesar pa je V. trdil, da p ceaa zaižaaa aa 10 K ifl roa je obljabil za tol-e sarao 6 kron za 1 kg žive ,teže. Posestaik pravi: Ce fe oena mesa res sama 10 K, potem ti dam tele za 6 K, ker prizaort da moraš imieti pošteu zaslažek^ Ko prido V. 6ez aekaj dai v uiesto, vidi, da prodaja mesar M. meso ajegovega teleta 1 kg po 18 IC V. pride v TajDištvo SLS in mi i pravi: Kaj bi aapravil? Ati bi mesarja aazaaail?i Svatoval sem mu, aaj prepasti zadevo meai. Poklical sem mesarja ia mu svetova.1, naj doplača V*. Bekaj kron, sicer bo zadeva prišla na sodišče. Mesar je aekaj dni aato res doplačal g. V, pri vsakem kg 4 K. S tem Je bila zarlevr, urojtiaa. la sedai širijo socijal:iti demokratje vesti, da tiram oeae mosa kvišku. Vprašam: Ali le pravifino, da bi mesar dobil za 1 kg teletin© kar 12 K voč kot je dal za tele? Stojim aa stališču, da mora živeti vsak: živiaorejoc i,a mesar,. A mesar se aaj zadovolji s pošteaim sredajim zaslažkom, pa l>o marsikaj di-uga^ Toliko v pojusailo. — Fr. Zebot« Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 23. sept. se je pri peljalo 354 prašičev in 3 koze. Cene so biie s'edeče: Mladi prašiči od 4—6 tednov stari komad K 120—160, od 6-8 tednov K 160—200, od 8—10ted nov K 340—400, od 10—12 tednov K 470-700, 6 mescev s;an K 060-800 prašiči 1 leto fitari kom. K 1000—1500. črez 1 leto kom. K 2800; koze komad K 250-300. Prodalo se je veliko, največ v smcri proti Sp. Dravogradu. Ec dnevni čebelarski tečaj. Na mno<rr-«tran-;ko željo čebelarjev, osobito izmed inteligence, priredi podpisani dne 9. oktobra čebslarski tečaj na sroje a dorna in sicer od 10.—12. ure pred:>. in od l/i2 —5. ure papoldae. Prelineti: glavna opravila za vzimovaaje, združevaaje, shranjevanje rezervnega satorja, čebelarsko orodje; koliiior še bo dopuščal čas, mikroskopična razkarovanjt^. iz čebelae aaatom.je. — Odialjeni udeleženci se naj blagovolijo netnudoma prijaviti radi eventaalae preskrbe prenočišča! Cebelarslii pozdravl I»/aa Jurančič, drž. čeb. pot. učitelj. Pošta Sv. Aadraž v Slov. gor., železniška postaja Ptiy- tr Seno plačujejo v Mariboru 600 da> 680 K 100 kg. Sddemstoletaica tretjega reda se bo slovesno proslavila v Marija-Nararet dne 3. in 4. oktobra. Trošarlne prosto kuhaaje žganja na tajem posestvu je dovoljeao >^ kra^ih, kier imajo za kuhaaje žganja samo vzidaae kotle ia nezadostao števiio preaosaih žgalnih' kotlov in sicer ]e dovolieao v dobi od 1. septembra t l. do 31. avgusta 1922. Zgaaje se smev fakih kotlih aa tujem posostvu trošariae prosto kuhati p.od pogojem, da se pri vsakem ^osestaika aa njegovem posestvu Še pred pričetkom kahanja ugotovi količiaa drozge ia da se ta drozga ajema z maožino Bjegovega lastaega pridelka, nadalje da se p.ri kahaaju ali takoj po koačaaem kabaniu žgaaja dožeae, |e-li so posestaiki drr>zge prekahovali v resajici oao množino drozge, glede katere se Je ugotovilo, da jo imajo. Cene poljskim pridelkom. V zadnji dobi ni bilo dosti kupčij s poljskimi pridelki. V Zagrebu je stal meterski stot pšeaice po 1040—1075 K, za koruzo r.i bilo posebnega zanimanja ia so jo plačevali po 820—830 K meterski stot, v Zagreb postavljeno po 860—865 K, oves v Zagreb postavljen 890—900 K, ječmen 960 K, rž 890-900 K, pisani fižol 960—980 K, 1 kg moke po 16-50 K z vrečo, postavljeno v Zagreb. Cena krompirju je v Mariboru 28 do 30 K merica ali 4 K 1 kg. HmelJ. Na hmeljskem trgu r eaiou noč« priti do živahnii kupčij in oe ae so vaovič nekoliko pudle, kajla prvorrstao blago so kapovali po 6000 čehoslovaškili kroa za 60 kg, slabejže blago pa po 5500 6ebosl. kroa (100 5. K je 220—240 na&ih kroa)! Iz Na. reaberga pa poročafo o žtivahai kupCiji, oeiie za hmelj so v N^mojJI zopet narastle« Ljudska pogojilnica v Celju (Beh vol) sprejema hran. vloge in jih obrestuje po 4°/» oziroma 4-/i odstot od dneva vloge do daeva dviga. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 215—218 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 11—12, za 100 nemških rnark 187—195 in za 100 laških lir 910—912 jugosl. kron.