mmmwmptm :fj:‘:::;il§TOf!J±$:*i mm ■ tosto sa» totifflsa àm.tvmwm ad ŽELI VSEH SVOJIH SODELAVCEM, POSLOVNIH PARTNERJEM, KOOPERANTOM IN CENJENIH KUPCEM VELIKO POSLOVNIH USPEHOV, ZDRAVJA IN VESEUA V LETU mZ. Tudi v letu, ki je pred nami se vam toplo priporočamo 2 našimi dejavnostmi: - elektroinstalacije za jaki in šibki tok - izdelavo eno in dvostranskih tiskanih vezij - proizvodnja vseh vrst grafitnih ščetk za kolektorske motorje - veletrgovina - maloprodaja s trgovinami - MIKRO Izlake - elektromaterial - MAKRO Kisovec - vodovodni material - vse za centralno kurjavo - YAMAHA Zagorje - instrumenti, akustika - glasbena šola - YAMAHA za učenje synthesizerja NOVOLETNO PARILO - iLcLxIìù. 10.000 SlT. nagrade: TV BLAUPUNKT - vrtljiv 2 TTX SATELITSKA ANTENA YAMAHA SYNTHESIZER in še 50 bogatih nagrad, e& 19.00 M it* t*e^cJUu*c. ytJjf+Jjt - 4*4*** VAMAHA it* «♦*ej**i, TV CfCM4*jc DIAPEH TTX 63, TV Cf prispevke v časopisu, au pa mnenja urutecv u uvijcuju s In dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Posebej poudaijamo, da je dolžina pisem omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo Gospodu Marjanu Ocepku! V vašem pismu na vašo žalost nisem našla negativnega odgovora na dve ključni vprašanji. In to sta: ali sem vas čakala in ali ste kartali? Kolikor sem jaz uspela razbrati, SEM vas čakala (pa čeprav le dve ali tri minute) in pa, da karte STE igrali. Torej so vse velike besede o lažeh in nesramnostih povsem neumestne. Kar pa se tiče "strokovne" ocene o mestu Kisovca v slovenskem nogometu, prepuščam presojo bralcem športnih strani Zasavca. Barbara Kus Miklavž in muzej NOB Bil sem pobudnik oživitve prastarega, že zdavnaj ponarodelega Miklavža, saj je velik dolgčas in nič se ne dogaja. Zahvaljujoč vsem, od občine do osebe, ki nam je posodila lepo opravo, do godbe, radijcev, ljudi, ki so v ozadju skrbeli, daje stvar tekla. Bilo nas je veliko - nihče mi ni niti z besedo ali gesto omenil ali namignil, če ima zadeva tudi kakšno politično ali kar klerikalno ozadje. Mi smo naredili nekaj z dobro voljo nas vseh, tudi občinskih služb, v veselje otrokom in staršem - vsi brezplačno in moram reči, da imamo zadevo v lepem spominu. Pa se najde eno žleht bitje in gre spustiti Podjetje za elektroniko, računalništvo, trgovino in zastopanje d. o. o. SEDEŽ PODJETJA:. EMENS d.0.0. PnprMno 63A 61430 HRASTNIK M. 0601 43-226 ; lu. 061 43-267 - proizvodn a sestavnih delov za osebne računalnike - prolzvodn a usmemlčklh enot v stikalni tehniki, - izdelava, dobava, montaža VHF UHF in CB telekomunikacijskih naprav, - grosistična prodaja gornjih izdelkov in blaga. POSLOVNI OBJEKT:. EMENS d.0.0. Cesta 1 nula 66 61430 HRASTNIK lil. 0661 43-232 - specializirana trgovina VHF, UHF In CB telekomunikacijskih naprav, - dajanje v najem poslovnih prostorov 600 m2, po ceni 360 do 600 SIT na mesec za 1 m2 GROSISTIČNA PRODAJA:........ EMENS d.o.o. Širumnskal62 61000 UUeUAH» rc HALA A3 til. 061 440436 - računalnikov PC-LIME 286, PC-LIME 386 in PC-LIME 486 - printerjev EPSON, ploterjev ROLAND, monitorjev EIZ0, laserskih printerjev EPSON in HP, - telekomunikacijskih naprav VHF, UHF in CB, - audio video programa, video iger, žepnih računalnikov itd. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SO PRI KONTAKTIRANJU POZORNE NA NOVE TELEFONSKE ŠTEVILKE. strup, povezujoč lokacijo muzeja NOB in Miklavža. Tega muzeja že nekaj časa ni več. Tam je prodajalna Yamaha, katere lastnik je g. Janez Vidmar, ki nam je dobrohotno odstopil stopnišče in el. priključek. In ta P.M. bi, če bi hotela pošteno poročati, tako napisala. Pa ni. Ona že ve, zakaj. Vam pa, g. urednik in sodelavci, želimo vesele praznike in SREČNO 1993! Pa oglasite se kaj. S spoštovanjem, Marjan Klančnik, Zagorje Spoštovani Z začudenjem smo prebrali vaše pismo, saj v našem pisanju o Miklavžu v Zagorju nismo kljub ponovnem branju našli nikakršnih političnih podtonov. Muzej NOB je bil vkoledanju omenjen zgolj kot zanimivost. Prepričani smo, da so dobronamerni bralci to tako tudi sprejeli. Žal je tudi strup, ki ga zlivate na Polono Malovrh, napačno usmerjen, saj je bila vestička njenemu koledanju dodana v redakciji. Pri našem časopisu smo se Miklavža razveselili in ga ustrezno predstavili z dvema fotografijama in noticama. Že v prejšnji številki pa tudi z naslovnico. Zato se nam zdijo podtikanja o klerikalizmu smešna. Očitno nekateri še vedno vidijo strahove tam, kjer jih res nima pomena iskati. Vsaka čast vsem, ki ste pripravili Miklavžev sprejem v Zagorju. Upamo, da nas boste prihodnje leto povabili zraven. Oglasite se še kaj, gospod Klančnik. V uredništvu smo vedno pripravljeni na pogovor. In srečno v letu 1993. Tudi z Miklavžem. Marko Planinc, odgovorni urednik Partizanskih pesmi ni več! Poslušam oddaje Radia Trbovlje, predvsem glasbo in popevke, a na žalost ne slišim več prelepe partizanske pesmi. Sem starejše generacije, v kateri so moji sovrstniki dali življenja OF, in to mlada, predvsem kurirji - tako sem tudi jaz sodelovala. Živimo v demokraciji, zato vprašujem, zakaj ni več partizanskih pesmi na programu Radia Trbovlje, ali so prepovedane? Marsikateri od nas starejših bi bil zelo vesel ob zvoku nepozabnih partizanskih pesmi, enako tudi še živeči sovrstniki. Prihaja novo leto ob želji, da vsaj enkrat uvrstite na program našo priljubljeno pesem, katera naj bo v spomin na mnoge, mnoge žrtve v Zasavju! Pavla Sajovic - Voglič, Zagorje Namesto voščilnic Letos voščilnic nismo kupovali. Sredstva zanje smo namenili Splošni bolnišnici Trbovlje za nakup aparature za operativno zdravljenje trebušnih obolenj. Trboveljčanom želimo srečno in mirno leto 1993. Božo Marot, SDP Trbovlje komerciala ZAGORJE Vi - trgovina - storitve - proizvodnja tcl.(060i)6I 493 Kopališka 7; tel./fax. (0601)62 041; ž.r.52720-601-13474 OSKRBUJEMO TRGOVINE IN GROSISTE Z NASLEDNJIMI ARTIKLI: - čistila (domača in uvoz) - vžigalniki ■ tekstil in tekstilni izdelki - TV - SAT - računabiiki ■ svetila - video igre - igrače , Zastopamo LIHNIDO in BRATSTVO OHRID. KEMOTEKS KOBER in SO KEM KOBER. ^___J TRG SVOBODE Ila, 61420 TRBOVLJE TEL: (0601) 21 358, 22 056; fax: (0601) 26 228 UKV 103,9 MHz STEREO ■I§ : m Is I ■ I I Hudomušneži so v veseli družbi znali Tomu Brezovarju dejati, da je dvorni fotograf zagorskih godbenikov. Pa se ne jezi. Na straneh Zasavca vedno znova dokazuje, da zna uloviti v svoj objektiv življenje. Še posebej veselo pride v uredništvo takrat, ko prinese kakšno posrečeno fotografijo znanih obrazov. Za svojo novoletno stran je Tomo izbral fotografije, ki ponazarjajo zanimive zasavske dogodke (tudi majhne) v iztekajočem se letu. Dr. Alojzij Šuštar je bil letos večkrat v Zasavju. TOMO BREZOVAR, fotoreporter. Parna lokomotiva se je letos poslovila. Branko Klančar se večkrat znajde v pravem trenutku na pravem mestu. Tudi takrat, ko si tega ne bi vsi želeli. Na straneh Zasavca objavljamo njegove fotografije, ki se lahko brez sramu primerjajo z reporterskimi fotografijami znanih fotoreporterskih imen. Dokazuje, da je tudi Zasavje hvaležen vrelec zanimivih obrazov, dogajanj in lepote. Branko se je odločil, da bralcem Zasavca podari ob koncu leta šopek zasavske lepote. Prava čestitka ob pravem času, kajne? Tjaša Kuplen BRANKO KLANČAR, fotoreporter. Maja Bec Anka Senčar Tanja Ribič Maja Simončič Pri delu se človek hitro zmoti. Tudi pri novinarskem. Novinarji imamo pri roki tiskarske škrate kot dežurne krivce. Iz letošnjih številk Zasavca smo izbrskati -nekaj zanimivih nerodnosti, ki so bile posledica prevelike'Ibte ali premajhne pazljivosti. Prilagamo še nekaj zanimivih pisanj, ki smo jih popravili že pri redakciji člankov. V letu 1992 ni izšel Zasavc s številko 6, zato pa sta izšla dva s številko 5. Šlamparija, daje ni večje. Največji lapsus lahko najdete v številki 11. Tam smo v prilogi pod naslovom Prvomajski nagrajenci predstavili trboveljske prvojunijske nagrajence. V 6. številki smo zapisali, da je prebeglega partijca Braneta Omahneta in Poldeta Drobneta slikal šef SDP Tomo Garantini. Dvojna napaka. Nismo zamenjali le priimka (kot v 22. številki pri portretu odvetnice Lukmarjeve), saj avtor ni bil Tomo Brezovar, ampak tudi ime. Fotografijo je posnel Branko Klančar. V pogovoru z Marinko Fritz - Kunc §mo zapisali, da je že napisala knjigo o znanih Slovencih, čeprav o njej le razmišlja. Dvakrat smo v jetrhjrjah prekrstili trboveljskega izvršnika Franca Beravsa v Slavka...... MATJAŽ ŠVAGAN - glavni urednik, MARKO PLANINC -odgovorni urednik in TOMO GARANTINI - direktor. Pa še nekaj zanimivih iz urednikove beležnice, za katere so bili bralci prikrajšani. Tako bi na športu kmalu objavili, da je tekmovanje potekalo v različnih spolih. Seveda: moškem, ženskem srednjem ... Biser je tudi tale formulacija: Območja, ki jih krasijo granate, mine in še kaj ... Res jih "krasijo”. Zapisalo se je tudi: Dobro obiskana javna tribuna je iskala optimalno rešitev... Zveni učeno, ker pa so bili na tribuni ljudje, ki so seveda govorili, so verjetno iskani najboljšo rešitev kar oni. Na kulturni ni bilo objavljeno tole: Klavirska šola se je v Sloveniji zgodila prvič... Veleumno novinarsko vprašanje tudi ni našlo pot v časopis: Kakšni so tvoji načrti za naprej?... Manjkalo je le še vprašanje, kakšni so načrti za nazaj. Kar zmrazi me, če pomislim, kako bi pogledal Vladimir Kojnik, ki ga je mislila novinarka predstaviti kot dirigenta zagorskih ple-harjev. Pa še tale biserček: Knjižnice so imele seminar. Udeležila se ga je tudi zagorska knjižnica... Delavski dom pa je bil ta dan brez dela stavbe in na glavnih vratih je pisalo: Ker je knjižnica odšla na seminar, si danes ne morete sposoditi knjig. Marko Planinc Osmoljenca leta Novinarsko delo zahteva včasih precejšnja odrekanja. Vsaj dva sodelavca Zasavca sta letos nekaj časa delala svoje prispevke z bolečinami. Branko Klančar je na začetku poletja padel s češnje, si grdo zlomil zapestje in le s precej potrpežljivosti je lahko delal. Pa tudi konec leta mu ni prizanesel. Zgrmel je s stola v svojem ateljeju in roke so bile spet povite. Pa ravno takrat, ko bi moral fotografirati sodelavce za novoletno številko Zasavca. Precej muzanja pa je bilo ob konjičku Suzane Sivka. Letos se je spravila na konja in pričela z jahalno šolo. V uredništvu je kmalu obveljalo, daje mojstrica jahanja. Tako smo v 19. številki objavili celostransko reportažo o zanimivem popoldnevu na konjskem hrbtu konja po imenu Ričard. Naslov: S konjskega hrbta. To, da je mojstrica jahanja, pa je veljalo le do enega od decembrskih dni. Suzana namreč ni ostala le pri besedah, oz. naslovu. Ričard jo je krepko vrgel preko svojega hrbta in Suzana je obležala z nalomljeno ključnico. Čez nekaj dni je prišla v uredništvo s kislim nasmehom. Požela je seveda val zbadljivk, kolegi pa smo konju Ričardu dodali še drugo ime, Sedaj se imenuje Ričard Kiper. M.P. Zasavski naj naj... Na hitro smo zbrali nekatere presežke in njihove nosilce v letu 1992. Ne gre za uradno lestvico, le za zanimivost, ki bi lahko z leti prerasla v kakšno resnejšo stvar. Zasavka leta: Marinka Draksler Zasavc leta: dr. Janez Drnovšek Naj blamaža: propadla naložba v Vlastek Naj žival: medved na Kopitniku Naj nagrada: hiša iz podarim dobim za Petro Bučevec izZagorja Naj rojstni dan: prvi rojstni dan zasavskih četverčkov Naj športni dogodek: naslov svetovnega prvaka Bogdana Hribarja Zasavski par leta: zgoraj omenjeni prvak in Slavi Drnovšek Najlepša Zasavka: Tjaša Kuplen, ki sploh ni Zasavka Največja žalost: ustanovitev fašistične stranke v Trbovljah Največja skrb: prodor mamil v Zasavje, posebej med osnovnošolce in majhni uspehi pri preganjanju tega zla Naj kulturni dogodek: več jih je, z omenjanjem le enega bi storili krivico drugim Naj skupina: Orlek (brez konkurence) Naj radio: Radio Trbovlje (brez konkurence) Naj lokalna TV: Kanal 10 (brez konkurence) Naj govorica: odkritje tovarniškega skladišča pralnega praška v zasebni hiši Naj novica za nasmeh: Policiste so obvestili, da v stolpnici v Trbovljah nekdo močno pretepa žensko, ki kriči. Oni pa so našli par, ki je vadil gledališko vlogo... Prihodnje leto pa spet... M.P. Za naš časopis je bilo leto 1922 prelomno. Zasavc je iz mesečnika postal štirinajstdnevnik, med bralci pa si je utrdil zaupanje. V 23 številk smo skušali ujeti življenje v Zasavju in življenje Zasavcev po svetu. Člani uredništva začnejo pripravljati nov časopis že pred izidom starega. Glavni urednik Matjaž Švagan in odgovorni Marko Planinc skrbita za politiko časopisa, direktor Tomo Gar-antini pa za poslovanje. Delanje časopisa se prične z novinarskim iskanjem zanimivih tem, pogovori, neskončnim mučenje s telefoni. Poleg članov uredništva sodelujejo pri nastajanju časopisa novinarji, sodelavci. Večkrat priskoči na pomoč dopisnica radia Manca Ocvirk, pa novinarji Radia Trbovlje, posebej urednik Aleš Gulič, prispevke pošiljajo vestni stalni sodelavci Tine Lenarčič, Mija Južina, Denisa Huber, Franci Kadunc, Jože Ranzinger jr., Manja Goleč, Božo Marot, Rudi Špan, Tomaž štojs, Tadeja Suša, pa športni sodelavci Sašo Fabjan, Jože Premec, Ranko Mandič, Robi Lukač (ki je sredi leta "pobegnil" v vojsko), veseli pa smo tudi drugih, ki nam občasno pošljejo zanimive zapise. Tu sta seveda naša glavna fotoreporterja Branko Klančar in Tomo Brezovar, občasno se s fotografijami pojavljajo še Tone Podbevšek, Rolando Kodrun, Stane Weiss in novinarji Zasavca. Z zapisi o potovanjih po svetu so se nam prikupili sodelavci Jože Razpotnik, Peter Brečko in Katja Božič (kije iz uredništvatudi "pobegnila" v ZDA). Saša Grobljar, dijakinja, je posebej poleti precej pomagala v uredništvu. Med najbolj vestnimi sodelavci je naš sestavljalec križank (pravijo, da kar težkih) Karli Dremel. Pa seveda vedeževalka Saša, ki je zamenjala Zorana Jurija Tomšiča. Brez vseh sodelavcev (upamo, da jih bo v naslednjem letu še več) časopis ne bi živel. Še posebej nam je žal, da nas je poleti zapustil urednik kulture Nande Razboršek. Časopis pa bi težko shajal tudi brez drugih. Npr. brez prijazne pomoči vseh treh komandirjev in pomočnikov zasavskih policijskih postaj, ki redno pripravljajo poročila za našo stran Kronično. Ali pa predstojnika in zaposlenih na porodniškem oddelku trboveljske bolnišnice, kjer dobivamo podatke o novih rojstvih. Pa mentoric nekaterih novinarskih krožkov v zasavskih osnovnih šolah, kjer so vzpodbudile precej šolarjev za pisanje v rubriko Miš maš. In tajnic, ki nam pošiljajo vabila. Komercialno delo je ločeno od novinarskega. V letošnjem letu so to delo vodili kar štirje. Najprej Jože Bettole, pa Borut Markošek (oba sta odšla delat drugam), potem pa Marko Bebar (tudi on ima precej drugih obveznosti, pa še oče je postal), ki ga je konec leta zamenjal Peter Ravnikar. Pri zbiranju reklam pa so precej sodelovali tudi drugi. Še posebej Andrej Lapornik - Lapi. Vsako uredništvo je brez dobre tajnice slabo uredništvo. Zasavc ima s tem srečo. V začetku so servisno delo vestno opravljale tajnice zagorskega delavskega doma, potem pa je v svoje roke prevzela zahtevno delo Alenka Kadoič, ki zna poskrbeti za vsakega, ki se znajde v uredništvu. Prav tako Katarina Gavranovič, ki poleg novinarskega opravlja še veliko tajniških poslov. Obdelovanje novinarskih tekstov in postavljanje strani je v domeni urednikov strani in odgovornega urednika. Postavljanje strani in račun-Iniški prelom pa je letos šel dobro od rok Urošu Klemenu, ki postaja pravi tehnični urednik časopisa. Dokler ni zbolel, je pri oblikovanju naslovnic tvorno sodeloval tudi Dušan Kastelic. Časopisa seveda ne bi bilo brez tiskarja. Zasavca tiskajo v Sedražu. Obrtnica Alenka Jakopič z možem Zvonetom in prizadevnimi sodelavci je letos premetala tone papirja. Razrez, tiskanje, zlaganje, spenjanje in rezanje ni tako enostavno, kot v velikih časopisnih hišah, kjer delo opravijo le stroji. V Sedražu gre vsaka številka Zasavca skozi več rok. Ostane pa še prodaja. Del časopisa pošiljamo preko pošte do svojih naročnikov. Za razvoz in prodajo na prodajnih mestih skrbijo v Cveku Do! pri Hrastniku, precej izvodov pa prodajo ulični prodajalci. Ševeda moramo omeniti najbolj vztrajnega in uspešnega med njimi. Niko Milinovič proda v Trbovljah kar nekaj sto časopisov vsakih štirinajst dni. Pred novim letom je dosegel svoj rekord: prodal je kar 610 izvodov predzadnje številke v letošnjem letu. In tako se Zasavc najde pred bralkami in bralci. Včasih boljši, drugič slabši. Kakor za koga. Vsekakor pa si upamo trditi, da brez vseh ljudi, ki smo jih omenili, ne bi bilo časopisa. Vsak pač doda kamenček, ki sestavi vsakih 14 dni 44 strani zasavskega časopisa. Mi smo z opravljenim v letu 1992 zadovoljni. V letu 1993 pa pripravljamo še več sprememb. Med drugim se že pogovarjamo o tedniku. Počakajmo, kaj nam prinesejo prvi meseci prihodnjega leta. Marko Planinc P.S. Urednike predstavljamo na straneh, ki so jih pripravili posebej za današnjo številko. Fotografirala sta jih Tomo Brezovar (večino) in Branko Klančar. UROŠ KLEMEN, tehnični urednik. Če kdaj, potem danes postajamo tudi v Zasavju tako zelo odvisni od prodaje naših izdelkov na tuje trge, da te maksime nikoli ne bomo dovolj vneto naglašali. Letos bomo zunaj vnovčili kakih sto milijonov mark in niti pomisliti ne smemo, kaj vse bi doživljali, če se nam ne bi posrečilo prodati tolikšne vrednosti blaga. Prihodnje leto moramo še več izvoziti, ker smo malodane povsem izgubili sosednje, južne trge. Ampak pustimo številke in podatke, pa tovrstna ugibanja na strani; rad bi izluščil iz spominov te ali one zanimive zgode in nezgode, ki sem jih bil doživel ob več desetletnem spremljanju izvoza naših domačih podjetij. Z vašo embalažo nismo zadovoljni Tega bo še kaj več kot četrt stoletja, ko so v hrastniški Steklarni dobili od svojega kupca v Združenih državah Amerike naslednje lakonično sporočilo: “Blago v redu, embalaža zanič!" Onstran Atlantika se že od nekdaj prodaja blago v privlačni embalaži, tu in tam celo več vredni, kot je izdelek, ki tiči v njej. Steklarna se je znašla v precejšnji zagati, vendar ji je ameriški kupec priskočil na pomoč. Embalažo je naročil v nekem avstrijskem podjetju in jo poslal steklarjem. Ampak zdaj je prišlo še do hujše zadrege. Pri nas takrat še nismo imeli urejene zakonodaje za uvoženo takoimeno-vano reeksportno blago ali izdelke oziroma surovine. Steklarna bi morala plačati precej visoko carino in druge dajatve. Šele po dolgih peripetijah se je naposled vse srečno izteklo. Utegnilo bi se drugače, če ameriški kupec ne bi pokazal toliko potrpežljivosti. Naše delo je cenjeno vsepovsod Zasavski delavci so začeli odhajati na • delo v posamezne evropske dežele razmeroma zgodaj, prvi že tam leta 1956. Takrat so v okviru prvih naših sporazumov s tujimi podjetji odšli na delo tudi večje skupine, bodisi v okviru Rudisa ali IBT. Hočem reči, da smo tudi po tej poti začeli služiti kar precej deviz, hkrati p^ svetu dokazovali, kaj vse zmoremo. Med drugim so naši izkušeni rudarji vrtali v St. Gothard-skem pogorju zračne jaške. Mednarodna družba je namreč gradila avtomobilsko cesto skozi to goro in zračni jaški so bili sestavni del več kilometrov dolgega cestnega predora. Ko se je delo iztekalo, so me povabili, naj jih obiščem in pripravim nekaj radijskih reportaž o njihovem napor- MILAN VIDIC, kolumnist Zasavca. nem delu. Vrtanje v skalo s posebnimi svedri, na čigar glavah je bilo več najtrših diamantov, res ni bil mačji kašelj. Švicarji so ob začetku povabili tudi italijanske vrtalce. Delali so eno samo izmeno, nato so odšli, brez slovesa... enostavno niso vzdržali. Zasavsko blago v več kot 40 držav V zadnjih desetih letih smo se med drugim naučili, da se ne kaže pretirano navezati na samo enega ali dvoje kupcev v tej ali oni deželi. Ugotovili smo, da se nam ponujajo boljše možnosti, če sklenemo pogodbe z večjim številom odjemalcev v več državah. Zato ni naključje, da naši kolektivi izvažajo svoje izdelke v malodane vse evropske dežele, pa na Bližnji in Srednji Vzhod, celo v Azijo, pa tudi onstran Atlantika. Od pičle do vse boljše kakovosti Takoimenovane reklamacije so za vsakega izvoznika nekakšen bič božji. Včasih, ko smo lahko doma prodali, kar se nam je zahotelo, se v podjetjih še niso tako zelo sekirali zaradi bolj ali manj pogostih reklamacij. Dandanašnji se jih resnično vsepovsod zelo boje in če le morejo, jih skušajo zmanjšati na najmanjšo možno mero. Spominjam se primera, ko je tuji kupec vrnil našemu podjetju vso pošiljko z enim samim stavkom v telefaksu. " Vaše blago je zelo slabega zdravja!" V nič je šlo kar nekaj deviznega zaslužka, ampak za blago so dobili doma toliko denarja, da niso bili pretirano v zadregi. Da, če ne bi tuji kupec ravnal po svoje in seznanil s svojo odločitvijo še druge znane odjemalce našega blaga. To pa je povzročilo skoraj alarm v tovarni in poslej do takega spodrsljaja ni več prišlo. Izvoznikom možnosti Upam, da so za vselej mimo časi, ko so se morala naša podjetja ubadati tudi s tako prozaičnimi vprašanji, kako bodo izvozne pošiljke pripeljale do naročnikov. Spominjam se, ko je morala Steklarna sama zagotoviti denar za gramoziranje ceste za Savo med Trbovljami in Zagorjem, da so lahko tovornjaki peljali po tem odseku, ki gaje večkrat zalila narasla reka. Mislim, da se zdaj tudi ne bo potrebno več otepati z vprašanjem ali bodo lahko v pravem času pripeljali izvozno blago v Koper ali Trst, in da se ne bo več zgodilo, da zaradi zamud pri cestnem prevozu do obeh pristanišč ladja ni čakala in je po voznem redu odplula čez Atlantik. Naša pot v Evropo pelje tudi po izvoznih trasah. Zato je bilo neizbežno zagotoviti izvoznikom vsaj vse tiste normalne pogoje, ki jih vsaka država samodejno mora napraviti, nato pa se umakne in prepušča podjetjem njihovo tržno usmerjenost. Zasavsko gospodarstvo še zdaleč ne bo z lahkoto kos dve tretjini skupnega prihodka vnovčevati na zahtevnih tujih trgih, kot je to predlagano za vse naše gospodarstvo. Bo pa moralo po tej poti, kot bo moralo še malce hitreje skušati s svojimi izdelki stopiti stopnico više in se uvrščati v višje cenovne razrede. Šele, ko bo to doseženo, bo naša pot vsaj nekoliko lažja in bo dajala večji dohodek. Milan Vidic Ta zgodba (še) nima konca. To je zgodba o Juliju Plantanu, človeku, ki je svoje sanje začel uresničevati, ko se je upokojil, in ki je moral za to, da bi te sanje uresničil, storiti toliko drugega, da mu prav za 'tisto" vedno zmanjka časa. In kaj je "tisto"? Julij Plantan bi rad ujel veter, ga obrzdal in vpregel, tako da bo opravljal različna dela namesto drugih virov energije. Tako naj bi grel hišo, poganjal stroje in še kaj, namesto da pihlja v tri dni ali da dela škodo. Že desetletja mu ta ideja ne da miru in zaradi nje je medtem dozorelo in se uresničilo toliko drugih izumov in unikatnih naprav, strojčkov.... "Če sem hotel to idejo uresničiti, sem moral imeti lastno hišo, okrog katere bi delal te poskuse, v bloku tega ne moreš početi," se široko nasmeje. A kako naj si upokojenec zgradi hišo, je bilo naslednje vprašanje, ki se je postavilo pred Julija Piantana. Začel je iskati izdelek, ki bi prinašal ob relativno nizkih stroških tako visok zaslužek, da bi bila gradnja mogoča. Seveda pa to ne bi smela biti navadna hiša, pač pa hiša, ki bi bila energetsko neodvisna ali pa kar najmanj odvisna. Prvi denar za gradnjo je prineslo krivljenje nerjavečih cevi potakšnem postopku, ki cevi ohrani premer ne glede na krivino. Za to je bilo treba izumiti primerne stroje in delo je steklo. Nekaj zatem, maja bo minilo deset let od takrat, pa so na strmem pobočju nad Globušakom zasadili prvo lopato. "Lahko je graditi na ravni njivi! Samo, ravno njivo je tudi lahko obdelovati, v tej strmini pa je prej raslo le grmovje in koprive. Zato tudi glede prostora ta hiša ni potratna," pove Julij in pokaže na strmino pod hišo in nad njo. Najin pogovor je stekel na dvorišču, na ravnini, ki je bila "prej prislonjena na hrib," po velikih zemeljskih delih in postavitvi opornih zidov, zaradi Julijeve spretnosti in predvsem znanja pa ne tudi tako dragih, pa zdaj služi čisto drugače kot prej. Pred gradnjo. Tik pod dvoriščem so kolektorji, ki se z močjo električnega motorčka iz programatorja v odsluženem pralnem stroju, obračajo za soncem in osem mesecev na leto grejejo vso sanitarno vodo v stanovanjskem in delavniškem delu hiše. Poleg kolektorjev je sončna peč, kjer je mogoče zavreti vodo, speči pečenko ("Paziti je treba, da se ne zažge.") ali pa stopiti čebeljo satnico v vosek. V kleti sta dva zbiralnika za toplo sanitarno vodo, Po gradnji. peč za centralno ogrevanje 400 kvadratnih metrov delavniških in stanovanjskih površin in v njej na leto pokurijo samo 2000 litrov kurilnega olja. To je približno toliko, kot običajno porabijo za ogrevanje štirikrat manjših površin. V delavnici je razen opreme za upogibanje nerjavečih cevi nastalo še marsikaj drugega. Na primer bordonske cevi za manometre, ki so jih izdelovalci manometrov pri nas prej uvažali, pa števci za mleko, ki so inovacija, grafitna plastika za tesnila in kdo bi vedel kaj vse še. Bržkone pa vse tisto, kar tudi v velikih tovarnah in s Stévilnimi strokovnjaki ne zmorejo narediti. "Pri nas izdelujemo vse tisto, česar nihče drug ne izdeluje in tako nikomur ne konkuriramo. Tiste izdelke, ki so zanimivi za trg, prodamo, načrti za mnoge druge ostajajo v predalih za kasnejše čase," preprosto naniza dejstva Julij ali Julčk, kot mu pravijo njegovi prijatelji. Kaj pa vetrnica? "Ta pa še ne stoji, ampak napeljava do tistega mesta, kjer bosta stali dve vetrnici, sta pa že v zemlji. Veste, prvotno idejo sem moral precej spremeniti. Nekatere stvari so v teoriji mogoče, praktično pa so neizvedljive, bodisi zato, ker še ni pravih materialov, bodisi zato, ker bi bila izvedba predraga." Človek ne more po ravni poti, če mu nanjo postavijo zid. Treba ga je obiti ali preskočiti. Julij je navadno izbiral prvo možnost in to mu je vzelo veliko časa. Zato pa so tudi rešitve boljše po daljšem iskanju. Tako je ostala zanemarjena prvotna zamisel, da bi vetrnice poganjale generator, ki bi z elektriko polnil akumulatorje nato pa bi jo lahko uporabljali za druge namene. "Zdaj se nagibam k ideji, da bi vetrnici stiskali zrak, ki bi ga lahko komprimi-rali, nato pa bi se strojčki, kijih uporabljamo, namesto na elektriko, vrteli na stisnjen zrak. Ta se v sodobnejši industriji že na veliko uporablja," razkrije prijazen mož z najbolj strmega dela Globušaka. In še pove: " Ne vem pa še, kdaj se bom s tem spet igral." Ko se je zadnjič igral s tem, je nastala velika in udobna hiša na sila neprijaznem delu Trbovelj in številni stranski izdelki. Kaj bo nastalo tokrat? Stane Sterbucl STANE ŠTERBUCL, urednik Kšajt glave. Čas hiti, leto je naokoli. Že stari misleci so prihodnosti upanje, išče tistega, ki izhod iz labirinta pozna ali pač smelo nadeli veliko imen. Vsekakor pa je v teh časih že kar privile- tipa po nepoznanih poteh. Priložnost ali usoda, ni važno. Pač girano doživetje preživeti jo na sebi lasten način. Kakorkoli, pa, kaj k temu doprinesemo sami. vsled spoprijemanjem, verjetno vsak misli tiho željo, skrito Tekst jn foto; Petra Radovič PAVEL SAVŠEK, študent iz Zagorja: "Več volje za učenje bi si rad pridobil, naredil čimveč izpitov in dosegel čim višjo uvrstitev v lokostrelstvu." ALENKA ANIČIN, komercialistka iz Zagorja: "Želim si, da bi letošnja zaljubljenost trajala še čisto celo naslednje leto, v katerem bi rada dokončala študij. Brez reda seveda ne bo šlo." DANILO DVORNIK, uslužbenec iz Zagorja: "Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti slabše, niti tako dobro, da bi ne bilo še boljše. In preživeti družino v čimboljših pogojih." MARIJA MAI1KOVIČ, trgovka iz Zagorja: "Sem življenjski optimist. Upam pa predvsem na boljši standard." ANDREJ KOS, psiholog iz Zagorja: "Težko je bilo, pričakujem, da se bo vsaj del volilnih obljub izpolnil, da se postavimo na lastne noge. In, da se na delavca bolj gleda, da se ne bo družba še bolj razslojevala." MARJETA REBERNIK, ravnateljica iz Trbovelj: "Sožitje v družini je osnovni cilj vsakemu, pomagati sebi in otrokom. Zaključiti želim študij na 2. stopnji ter biti uspešna v kolektivu z vodenjem v skladu z novostmi." EDI IIIRŠELJ, avtomehanik iz Litije: "Da bi bilo dovolj dela za vse. Pa osebne sreče in zdravja si želim." DUBRAVKA MITRAKOVIČ, turistična delavka iz Hrastnika: "Če se mi posreči rešiti stanovanjski problem in dobiti zaposlitev, bo že velik napredek." BENJAMIN MIRT, strojni tehnikiz Hrastnika: "Verjamem, da so današnji problemi prehodni. Sam imam čudovito upanje za prihodnost. Z več ljubezni in medsebojnega razumevanja bi težave prej presegli." EUROTRADE NEKOČ ZADRUGI]; VČERAJ ČEBELICA DANES MI! Mnogi od Vas že poznajo naše prednosti: ZANESLJIVOST, TRADICIJA, PRODORNOST in POŠTENOST. Zavod za organizacij'o in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana sporoča, da smo do 10. decembra 1992. leta 1.404 članom dodelili sredstva vzajemne pomoči v skupni vrednosti 313.809.944,80 SIT. V načelo združevanja denarnih sredstev na osnovi vzajemnosti in solidarnosti verjame že 4.378 članov. Kajti mi dajemo Vašemu denarju večjo vrednost in pomen. Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte: Ljubljana, Kersnikova 3, tel.: 061/128-272, 110-063, od 8-16ure ' 061/881-173, od 8-16 ure 0601/26-078, od 9-12, 15-17 ure in Litija, Ljubljanska c. 16, tel. Trbovlje, Ul.okt.rev. 13, tel. drugod po Sloveniji. Prepričajte se sami! Vstopite v novo leto skupaj z nami! ODPRLI SMO NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO (Žen& MARKET na Eberlovi 6 v Zagorju (bivša gostilna KOVAČ). Odprta je vsak dan od 6.00 do 20.00 ure, ob nedeljah pa od 7.00 do 19.00 ure. UPOKOJENCI imajo v tej trgovini ob nakupu nad 1.000 SIT 5% POPUSTA. Ob priložitvi potrdila o prijavi na zavodu za zaposlovanje pa imajo 5% popusta tudi delavci, ki so tam prijavljeni. VEČKRAT IMAMO TUDI AKCIJSKE PRODAJE!!!! Točimo mehčalec in sredstvo za pomivanje posode iz sodov po izredno nizkih cenah. 0ZUUZUAM0 m, DA IONIO DO SJRAM PZIJA2NI IN DAmiE2AD0WUNI ODŠLI 12 NAŠEGA HAmiA. / TELEFON: (0601)62 572 MMMMer na Dobovcu 49, tel.: 39 123 odpto od 9.00 do 17.00. ure, nedelja in prazniki 8.00 do 11.00. ure. Samopostrežna trgovina M/US/ Ul. 1.junija 36, tel.: 22 072, odprto od 7.00 do 19.00. ure, nedelja in prazniki 7.30 do 11.00. ure. PONUJAMO VAM PESTRO IZBIRQ ŽIVIL, PRIJAZNO POSTREŽBO IN USTREŽLJIVOST! OBIŠČITE NAS! Za nakup se vam zahvaljujemo!!! VSEM STRANKAM ŽELIMO OPEČNO IN USPEŠNO NOVO LUTO 1993. AVDIO & VIDEO TRGOVINA Trgovini PLASAJEC BERTE v v VAM NUDI BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST: satelitski sistemi visoke kvalitete, že za 730 DEM, montaža in prevoz na dom sta brezplačna Prešernova 37, 61410 ZAGORJE, leL: 61 575 DINOSVtfV* OZNAČENE ČRKE PO DIAGONALI POVEDO, DA SO NA SLIKAH NA DESNI STRA NI NASI : SLOVENSKI SLIKAR (APOLLONIO) PODROČJE OB SEVERNEM TEČAJU UREDNIŠTVO ZASAVCA ZELI VSEM BRALCEM IN REŠEVALCEM KRIŽANKE PLOČEVI- NASTA POSODA AMPER EGIP- TOVSKI,, bomba! PESNICA NEGRI ŽENSKO IME PEVKA TADD10 TELEVI- ZIJSKA signalna NAPRAVA IME IN PRIIMEK HRV. FILMSKE IGRALKE trgovina-storitve-proizvodnja JOD najvišja GORA V TURČIJI NEDAVNO IZKRČEN, OBDELAN SVET VOLOVSKA ANTILOPA JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA MELODIČNI OKRASEK REAUMUR MISS SLOVENIJE ABRAM PLANOTA V ZDA KRAJ PRI DOMŽALAH VINSKA PENA ALI W' VRSTA OGLJIKOVEGA VODIKA POLITIK GLIGOROV > GOSTOLEVEC, VRSTA KANARČKA AZIJCI tZANIČLJ.) PREDUJEM PODZEMLJE. SPODNJI SVET SPRIMEK SNEGA JAPONSKI drobiž ŽVEPLO ZAHODNI DEL NOVE GVINEJE RIMSKI NARAVOSLOVEC (LUKRECU) JE7ER0 V AFRIKI OSEBNI ZAIMEK VEJA ZA OBTIKANJE GRAHA > » SODOBNA UMETNOSTNA SMER nemška DENARNA ENOTA TINA AUM0NT • KRITIČARKA SUKLJE kemična PRVINA DOLINA POD TRIGLAVOM PREROK V IZRAELU NAUK 0 GIBANJU TE-LES IN SILAH, KI DELU-JEJO NANJE PESNICA JERAJ MOLILNICA ODMOR, POČITEK MITOLOŠKO BITJE S KRILI ÌENSK0 IME METER PESNIK STRITAR MUEZIN PONAVLJANJE KAKIH BESED V OBRNJENEM LOGIČNEM REDU > RUDI _ KOSMAČ DVOJICA PERJE PRI REPI MAMILO IZ MAKOVIH GLAVIC EGIPČ.BGG, VARUH ROKODELCEV ZOBNA PULPA OČE MESNI IZDELEK NAPLAVINA, BLATO TEKOČA MAŠČOBA MESTO V EGIPTU (PREKOP) MANCA OCVIRK TUJE ŽENSKO IME GRŠKI BOG LJUBEZNI RIMSKA 1000 PLESALKA PAVLOVA ŽELEZOV OKSID > LOJZE UDE NIKA JUVAN DVORANA ZA FILM- A KT (V GLEDAL. PREDSTAVI) GRŠKI JUNAK PRED TROJO OKRAJŠANO SRBSKO MOŠKO IME REČNA PREGRADA 2. nagrada: Darilni bon v vrednosti 1500 sit - Čvek d.o.o., Mira Blaznik, Trg revolucije 18, Trbovlje; 3. nagrada: Darilni bon v vrednosti 1000 sit - Čvek d.o.o., Malči Itomhek, Log 22, Hrastnik; 4. nagrada: kilogram sala-murina, Janko Cankar, Opekarna 7, Trbovlje ; 5. nagrada: kapa Zasavca, Viola Prosen, Gladež 22, Izlake. Vsem izžrebancem čestitamo. Nagrade lahko dvignejo na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagorje, do 7.1.1993. Rešitev nagradne križanke 22/92: TS, DOL:PRI, STIK, HRASTNIKU, A, AKTA-JON, TŠ, ČT, LONČAR, ART, EP, VRLIKA, IC, BI, KOLEGICA, ALJEHIN, SRAKOPER, LO, TATE, TT, VA, STRITAR, INSTINKT, DNO, LATEN, ERBIJ, ARAS, ORGANIZATOR, NK, SPA, ERAR, RULETA, ARNOLD, NT, DIESEL, NEKTAR, JOVAN, ENA, MASKA, ELENA, JAR. NAKUPI V DECEMBRU V TRGOVINAH KZ IZLAKE z.o.o. VAS NAGRAJUJEJO KRKO? PREPROSTO? Sodelujte v nagradni igri s kuponom, ki ga dobite v naših trgovinah, ob nakupu nad 1.000,00 SIT. POZOR?? VEČJI IN VEČKRATNI NAKUP = VEČ KUPONOV = VEČJA MOŽNOST DOBITKA!! Čaka vas preko 100 lepih nagrad: - pralni stroj - salamoreznica - friteza - hitri pekač - aparat za kavo - kasetofon - mikser - ostalih 100 nagrad (30 kavnih mlinčkov in 70-krat lkg kave) Žrebanje bo 06.01.1993 v prisotnosti komisije. Rezultati bodo pisno objavljeni v vseh naših trgovinah. KZ IZLAKE DOL PRI HRASTNIKU, tel.: 42 533 VSEM STRANKAM ŽELIMO SREČEN BOŽIC IN MIRNO NOVO LETO 1993 Delovni čas: 7.00 - 18.30, sobota 7.30 - 12.00 MM: H d . o . o . 61412 Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: (0601) 71 827 (trgovina) podjetje za trgovino in opravljanje obrtnih storitev JO EJ AVN O STI : 1.STORITVE: polaganje, brušenje, lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov, polaganje tekstilnih ter PVC podov (itison, tapisom, topli pod, vinflex, vinas ...) 2. TRGOVINA: -prodaja talnih oblog: parket, pluta, itison, tapison, topli pod, vinflex, vinas ... - barve (jupol, oljne barve, barve za zaščito lesa in kovin ...) - tapete raznovrstnih vzorcev - vse vrste lepil in lakov - prodaja zaves in dekorativnega blaga, karnise ... - kupljene zavese pri nas zašijemo po želji. 3. DOSTAVA NA DOM Lepo pozdravljeni. Kar nekako ne znam začeti obračati besed danes, ko sem se znašla v čisto drugačni vlogi, kot jo igram navadno. Naučila sem se pisati o ljudeh, o dogodkih, o življenju skratka, in nastajali so prispevki, ki so bili plod pogovorov, razprav, zapisov. Za tole novoletno stran pa se bom morala pogovoriti sama s seboj in vam povedati tisto, kar se spodobi za urednico reportaž. V šoli že sem se naučila, da šolska naloga ni dobra, če si doma ne pripraviš majhnega popisanega listka, ki ga spretno skrivaš pred profesorjem in potem te ob uspelem manevru reši vseh muk in težav. Podobno čutim sedaj, ko kukam v številne Zasavce letošnjega leta in na koncu skoraj ne morem verjeti, da smo v reportažah prehodili toliko sveta in obiskali toliko ljudi. Saj ne boste hudi, če nekoliko osvežim spomin tudi vam. Ko smo se januarja nekoliko odpočili od praznovanja novega leta in pohoda na Kum, smo obiskali najstarejšega Zasavca, pa znanega zeliščarja. Kmalu smo se znašli v vojni, nato poskušali razumeti, kako se živi, če družina nima zaposlitve. Podali smo se v norveške gore, preživeli dan z ženskami, ki so se spoprijele z rakom. Obiskali smo kulturnike, občudovali starine, sprejeli begunce. Bili smo med glasbeniki, učitelji, gostinci, mladimi in manj mladimi. Bili smo med obrtniki in lepoticami, kopali smo se v Savi, romali in kolesarili, jadrali po Jadranu in jahali na konjih. Bili smo v Parizu, v Prekmurju, v Indiji in Izraelu. Plesali smo na kmečki ohceti in uživali s pleharji. Veselili smo se ob prvem rojstnem dnevu četverčkov, si ogledali slovenske politike v telovadnih hlačkah, lovili medveda po hrastniških gozdovih in se poslovili od parne lokomotive v Zagorju. Seveda to ni vse, še veliko vsega smo počeli in vam o tem pisali. Ko sem se z listanjem sprehajala po vsebini, meje obšla žalost ob pogledu na imena treh mojih sogovornikov. Z vsemi sem se pogovarjala letos, vsi so nas letos zapustili. To je bil najstarejši Zasavc, slaščičar Karel Kozina, pa Ivan Vidic, ki je bil prvi strojevodja in je o parnih lokomotivah pripovedoval s toliko ljubezni, ter naš novinarski kolega in čudovit prijatelj Franci Jarc. "Ne bom več pisala reportaž in pogovorov z ljudmi. Vsi mi umrejo", sem nekoč razočarana omenila odgovornemu uredniku. "Veš", mi je dejal Marko, "na to ne smeš gledati tako. Če ne bi pisala o njih, bi jih izgubili, ne da bi o njih sploh kaj povedali. S seboj bi odnesli toliko lepih misli, ki pa so sedaj vendar ostale tu." Seveda bom še obiskovala ljudi, srečanje s tistimi, ki živijo polnost tega vsakdanjika, je zame najbogatejše doživetje. Ne le zame, tudi za kolegice in kolege. Žal poznamo premalo naših ljudi v mestih in okoliških krajih, pa naj bo tistih od zibelke, pa do lepe in modre starosti. Ne bi radi, da bi nam kakorkoli pobegnili, zato nam, dragi bralci pomagajte, prišepnite kakšno ime. Bogastvo življenja je v mnogih stvareh in zakaj se iz tega bogastva ne bi učili tudi mi, tudi vi. Seveda ne bomo nikdar ujeli na papir vseh lepih misli, vseh veselih trenutkov, krutih doživetij, vsega, kar bi tudi našemu življenju dalo smisel, nekoliko pa se vendar lahko potrudimo. Rada imam resnico. Na misel mi je prišel dogodek iz davnih let, ko sem še kot najstnica želela na oni svet zaradi grde laži na moj račun. Pa me je oče prijazno vzel v naročje in rekel: "Ni najpomembnejše, kar o tebi govorijo drugi, še posebej ne, če to govoričijo opravljivci. Resnica, ki jo poznaš in živiš sama, ima pravo težo, in ta je najvažnejša, zate in za nas doma." Reportaže so za resnico kot nalašč pripravljene. Moja velika želja za prihodnje leto je, da bi tisti, ki bomo pisali reportaže, obiskali kar največ ljudi, ki so skoraj neslišno in skoraj nevidno med nami, pa vendar v življenju tako bogati, da so vredni naše skupne pozornosti. IVANA LAHARNAR, urednica Reportaž. Čisto drug svet so naši novorojenčki, ki vam jih tudi ponujam vsake štirinajst dni v majhnem okvirčku. Kar precej rojstnih datumov in imen smo zapisali, Tisti veseli kričači iz začetka letošnjega leta verjetno že hitijo po stanovanjih in mamice gotovo naredijo z njimi dolge kilometre. Kako hitro je leto okoli. Najlepše mi je nekoč o rojevanju dejala glasbenica Ida Virt. "Bilo je, kot če bi sedla za klavir in zaigrala meni najljubšo skladbo," je dejala. Kaj naj zapišem ob koncu mojega namišljenega klepeta z vami. Zaupajte sebi, lažje boste sledili drugim. Verjetno dobro veste, kako včasih z napakami storimo krivico sočloveku. Vemo pa tudi, kako malo truda, malo časa in malo moči je potrebnih, da to popravimo, pa vendar tega mnogokrat ne storimo. Zakaj sebi ne bi olajšali vesti, priznali napako naglas in sočloveku ponudili srečo. Bolje je biti dober kot prezreti svet okoli sebe in sebe samega. Nihče na koncu ni rad prezrt, pa četudi bi ga nasprotnik moral prezreti iz nujnosti lastne prireditve. Naj vam sežem v roko. Tudi, če je le v mislih, mi stisk vaše roke pomeni prijetno toplino. Tatrenutek, ko semzvami, naj vam zaželim vse najlepše. Če bomo življenje znali pogledati s prijaznimi očmi, bo bolj bogato. Ivana Laharnar Leta 1948 je Zasavski udarnik takole voščil: "Nastopa novo leto, ko nas čakajo nič manj težke, če ne še težje naloge, kakor smo jih imeli. Mi jih moramo obvladati in izvršiti. V nastopajočem letu mora vsak naš delovni človek dati vse iz sebe pri izvrševanju svoje dolžnosti. V tem letu moramo spraviti na minimum, če ne popolnoma likvidirati razne pomanjkljivosti, o katerih je bilo poprej govora." Voščilnice, reklo bi se, sezonski pojem. A prek njih in zaprašenih časopisov zaznamo vsebino časa. Ljudje so si voščili na različne načine. S prijazno vzpodbudo, dobro voljo, hudomušnim podtonom, sijočega obraza, čeravno ni bilo moč nikoli zaželeti več, kot si je kdo v danem trenutku mogel želeti. "Obračam se na vse delovno ljudstvo,'1 je istega leta v svoji poslanici dejal maršal Tito, " na vasi, na naše kmete, naj posejejo vsako ped zemlje, dajo čimveč raznih kmetijskih proizvodov državi, ta pa si bo prizadevala, da dobe čimprej in čimveč industrijskih izdelkov, ki so jim potrebni. Obračam se na našo inteligenco po ustanovah in v administraciji sploh, da da vse iz sebe pri izvrševanju svoje dolžnosti in onemogoči sleherni birokratizem v naših ustanovah. Prav tako tudi naše ljudske oblasti ne smejo niti za trenutek pozabiti, da so tu zaradi ljudstva, in da so ljudstvu odgovorne za svoje ravnanje in svoje delo. Z globokim prepričanjem, da bomo zgradili našo državo po planu, ustvarili srečnejšo bodočnost naših narodov, želim vsemu delovnemu ljudstvu po mestih in vaseh srečno novo leto 1948." Želje so tako kot sreča: lahko jih srečamo, redko tudi ujamemo. Tisti, ki so se s tem sprijaznili, zato bolj humorno dojemajo in poslušajo kopice besed, ki brez človekove osebne note izzvenijo prazno, vljudnostno. Treba si je znati želeti, pravijo nekateri. Po ljudsko želeti pa pomeni, češ, naj kdo ne pride iz luže v mlako, s klopi pod klop, s konja na osla, z dežja pod kap. "Leto 1948. se je končalo," so pisali "delavci, žene, nameščenci in mladina pa so se zbrali po obratih in ustanovah, kjer so na dostojen način pričakali novo leto 49 s tem, da so ob 12. uri poslušali besede maršala Tita, ki je poudaril, da nas bo izpolnitev vseh rralog dovedla k zaželenemu cilju..." Česar ne želiš sebi, ne želi drugemu. V vsakem času obstaja hrepenenje, ki osmišlja življenje. Zrcalo časa je vsemogočno. Včeraj je bilo tako, zato je danes drugače. Ponavljamo se samo ljudje. Nekateri so se izkazali za preroke. A čas gre svojo pot. Tako pač je in mora biti. Včeraj, leta 1949, je bila novoletna jelka dan otroškega veselja, otrokom je bila dana možnost, da so se razveselili in sprostili ob prireditvah, ki so bile prikrojene njihovi domišljiji in so dale otroški fantaziji novo obliko in vsebino. Pisali pa so: "V bodoče bomo stremeli za tem, da odpravimo stare nezdrave tradicije otroških PETRA RADOVIČ, novinarka. praznikov, na katerih je bila poudarjena družbena razlika docela, da izkoreninimo zagrenjenost, ki je nastala v otroku ob opazovanju socialnih krivic ter da jo privedemo do resničnega in čisiega veselja nad življenjem, nad vsem, kar ga obdaja. Letošnje izkušnje bomo s pridom uporabili v prihodnjem letu, na kar moramo misliti že danes." In kako so si voščili? "Pred vstopom v sleherno novo leto želimo sebi in drugim sto želja. Redkokdaj pomislimo ob koncu starega leta, če so se vse izpolnile. Na mnoge pozabimo. Letos stopamo v novo leto z novo, pomembno željo, ki je prisotna na sleherni strani naše nove ustave: "Človek je naše največje bogastvo". Toda ta želja naj ne bo prisotna samo na papirju, v besedi, prodre naj v sleherno komuno, občino, da bo naš človek povsod čutil, da je v ospredju odločanja, skrbi za njegov osebni in družbeni standard, da mu pripada mesto, ki mu ni enakega na svetu," je bilo rečeno leta 1964, hkrati tudi zadnje leto izhajanja Zasavskega tednika. Mogoče imamo občutek, da se časi ponavljajo, toda tudi spremembe so očitne. A nobene od te, da pač več kot to, da imaš človeka rad, verjetno ne moreš ne dati, ne želeti. Pa naj bo vtem času, kakor hoče! Petra Radovič Servis mopedov, motornih žag in motornih kosilnic Marjan Lindner C.d.k. 17 61270 Litija Tel.: (061) 881-506 Popravilo mopedov, koles z motorjem, vrtnih kosilnic, elektro agregatov z bencinskim motorjem, vodnih črpalk in motokultivatorjev. Popravilo motornih žag: Stihi, Husqvarna, Sachs Dolmar, Alpina, Jonsered, Homelite in druge. POSEBNA PONUDBA Na zalogi vse vrste verig za motorne žage. Strojno brušenje verig za motorne žage. DELOVNI ČAS: torek, četrtek od 9-12 ure vsak dan od 16-19 ure. JiJlŠil " Vsak urednik naj si uredi stran po svoji zamisli." Takšno prisrčno navodilo smo dobili za tole številko Zasavca. "Poster čez celo stran, " me prešine prvi trenutek samovšečna misel. Taka ureditev bi mi vzela najmanj časa, če odštejem pot do fotografa. V drugem trenutku sem se postavila v kožo urednika, da ugotovim, kako bi reagiral. “Ni aktualno, ‘ ga kar slišim. "Natečaj za miss Zasavja je že potekel pa tudi plakatov so ljudje že siti..." Torej bomo spet pisali. Meni še najbolj odreže, če pišem o stvareh, ki sem jih doživela. Ali o čem razmišljala. Največkrat nam da misliti kakšna pripomba sogovornika ali naivno vprašanje... Nekaj takih prebliskov iz letošnjega leta bi se dalo nadrobiti. Vendar ne pričakujte kakšne rdeče niti, ker imam vtis, da je ne bo... “Kaj ne gredo knezu in njegovi družini turisti na živce?" Tako smo spraševali vodičko, ko smo maja po ogledu Didacte v Švici obiskali Mainau, otok cvetja, ki ima vsak dan na tisoče obiskovalcev. Oskrbuje ga le dvanajst vrtnarjev. Knez z mlado ženo in šestimi otroki pa živi v dvorcu, okrog katerega smo se sprehajali in fotografirali čudovite nasade cvetja. "No, tako mislimo Slovenci, ki o turizmu še ne znamo pravilno razmišljati. Radi imamo svojo hišo z ograjo, da nas le ne bi kdo motil. Blaginja nekega naroda pa se ustvarja drugače..." "Sfe že obiskali Trot bar, lokal za nekadilce?" To reklamo poslušam te dni po radiu. Vabijo na Miklošičevo 30 v Ljubljani. In kot strastna nekadilka bi si lahko rekla, glej, stvari se premikajo; vendar nisem razpoložena. Spomnim se namreč pripovedi kolegice, ko so bili pred kratkim na obisku pri sorodnikih. Triletna punčka je prosila: " Ati, ne bakat, ne morem dihat..." "Kua ne, kua ne,..." in je mirno kadil dalje. Obe z enoletno sestrico imata bronhitis in astmo. Bo zakon o kajenju na javnih mestih, ki ga pripravljajo, zaščitil tudi otroke za domačimi zidovi? Pilotne raziskave po šolah in vrtcih kažejo grozljive rezultate. " T u v a rš i c a... “ "Bom pa tu-varšica..." Otroci pojmujejo izraz tovarišica za učiteljico. Zato ga ne moremo kar naenkrat zamenjati z dekretom. Čeprav so vsi drugi že zdavnaj gospodje in gospe. Vendar to tiho prehajanje iz sistema v sistem simbolično kaže odnos do šolstva. Vedno capljamo za družbenimi dogajanji. In spreminjamo koncepte. Se premalo zavzemamo zase, saj nam že delo z otroki pobere vso energijo. Zadnje čase pa v star, mehanski sistem 19. stoletja le prodirajo možnosti, da učitelj in učenec delata ustvarjalno. Bolj samostojno. Bolj človeško. Sociologi in politiki prerokujejo vzgoji in izobraževanju večjo avtonomnost in boljši položaj, Sicer pa ima družba takšno šolstvo kot si ga zasluži. FANČI MOLJK, urednica Miš-maša. $ /£n S& “Kako pa kaj vnučka?" "Tuvaršica, bote vi tud guspa?" Tako me je v odmoru presenetil Boštjan, ki ima vedno zelo direktna vprašanja... Nekaj sem morala reči:" Kaj bi ti raje?" To vprašanje mi od 22. oktobra letos pogosto zastavljajo. Nikogar ne odpravim s formalnim Hvala, dobro. Z vso zavzetostjo pripovedujem, da je to najlepši dojenček pod soncem. Kako močno se že opre z ročicami, kakšne laske ima. O niansah izraza na obrazku, ki zavisi od njenega počutja pa se lahko pogovarjamo ure in ure. Če pokaže jeziček, smo spet vsi prevzeti, zgodilo se je svetovno čudo. Vendar pojma vnučka še nisem prav dojela. Čeprav je ne videvam pogosto, imam namreč občutek, da je moja... Življenje nam prinaša neprijetnosti, pa tudi kaj lepega. Uspehe, priznanja. Vendar ne moremo ničesar primerjati z dogodkom, kot je rojstvo človeka. Ota & Kmalu bomo priče tudi rojstvu novega leta. Želim, da bi vam bilo prijazno. Fanči Moljk Marsikdo zdoldočaseno zeha že ob sami omembi zasavske glasbene scene, saj je bila le-ta dolga leta milo rečeno v globokem snu. Vseeno moramo priznati, da absolutnega mrtvila pri nas nikoli ni bilo. Lahko bi rekli, da smo vsi že slišali za skupino Veter, ter pevce kot so Aleksander Jež, Božidar Volfand-Wolf in nenazadnje tudi Zoran Cilenšek. Pri nas ima korenine tudi svetovno priznan dokaz, da Zasavci nismo samo zakotni "discoidi", “technomani" in ljubitelji popa. Vse to se seveda skriva za imenom Laibach. Zadnji dve leti lahko tudi mirne duše trdimo, da se v Zasavju nekaj premika. (Ko je ubogi Gailileo korakal svoji usodi naproti, se mu še sanjalo ni, kolikokrat ga bodo citirali in parafrazirali, kajne?) Nekako v navadi je, da se ob koncu leta pogleda nazaj in naredi zaključna bilanca. Američani (ki so sploh znani po svoji "odštekanosti") takrat izberejo film, pesem, škandal, žensko, moškega, dogodek in izjavo leta. Skratka izberejo vseživo leta, zato da vedo, po čem naj bi se ga sploh spominjali. Zato poglejmo, kaj nam je leto 1992 prineslo dobrega na glasbenem področju. Najprej se moramo pohvaliti, da se je Zasavje (vsaj kar se glasbe tiče) dvignilo nad sivino slovenskega povprečja in nas presenetilo z dvema (sploh za slovenske razmere) odličnima skupinama, ki sicer obstajata že dalj časa, vendar jima je šele letos uspel tisti "pravi" preboj jz anonimnosti. Če ste kolikor toliko redno spremljali rubriko "Žuriramo", vam mora biti jasno, da teče beseda o skupinah Orlek in Hiša. Orleki so letos izdali kaseto z naslovom Funšterc in Jetrnice. To je bil že sam po sebi eden od dogodkov leta, saj so uspeli na slovenski glasbeni sceni promovirati uporništvo, oplo-jeneno s knapovskim slengom, iz katerega črpajo inspiracijo za tekste in image skupine. Obstajajo že od leta 1984, v tem času pa so posneli dve pesmi in seveda precej garali, da so končno v rocku našli stil, ki jim je pisan na kožo. Dobri so in uspelo jim je. Na žalost še ne morem trditi isto za skupino Hiša, pa čeprav kvalitetno njihova glasba prav nič ne zaostaja za komadi Orle-kov. Vse, kar se trenutno tiče tega izjemno dobrega benda, bi lahko opisali z enim samim, v Zasavcu že objavljenim citatom Marinke Fritz Kunčeve: "Zasavčani bodo morali spoznati kulturo sponzorstva, na katerem sloni že velik del slovenske kulture in tržnosti." Skratka, pri nas bi se našlo kar nekaj sponzorjev na primer za “Hrkljuš" (To je nekakšen imaginarni šport, ki so si ga izmislili člani legendarne razvedrilne oddaje TV Sarajeva “Top Lista Nadrealista"), medtem ko mora skupina, kot je Hiša, vegetirati in čakati na nekoga, ki jim bo financiral izid nosilca zvoka. TOMI PUCELJ, urednik rubrike Žuriramo. Tukaj res ni nobene logike več. Hiša obstaja že dobrih 11 let, obe že posneti pesmi "Odkrij otrokom svet" in "Melodija" sta odlični in zelo popularni, v živo odigrajo in (troglasno !!!) zapojejo svoje komade ravno tako dobro kot v studiu, dokončali so že 12 demo posnetkov, pa si ne morejo privoščiti, da bi izdali kaseto. Na njihovem zadnjem koncertu je (The) Tomaž (ki je sicer glasbeni redaktor na radiu) za njih izjavil nekaj v stilu “Dodaš še malo štroma, pa imaš pred sabo Extreme!”. In prav je imel. Ko govorimo o uspešnih lokalnih bendih, nikakor ne smemo pozabiti tudi na zabavne in narodno-zabavne skupine. Med njimi so se najbolj izkazali Zasavci, ki so lahko čisto zadovoljni z izidom nove kasete in jim ni več treba poudarjati, da so "Veseli Zasavci", zdaj je dovolj že, če rečejo, da so Zasavci in vsi bomo vedeli, da so veseli in uspešni obenem. Leto 1992 je rodilo tudi nekaj novih skupin, med njimi pa sta zaenkrat najperspektivnejši "Stromrauber" (bili so predskupina Sokolov na Izlakah, imeli pa so tudi samostojen koncert) in "Agent Ltd" (ki so v studiu v lastni režiji posneli komad "Mehanična žival"). Upajmo, da bodo ti fantje nadaljevali vsaj tako odločno, kot so začeli. Za konec lahko pribijem le še tole: Upam, da našim bendom ne bo treba spet iti s trebuhom za kruhom v tujino, da bi tam uspeli. Upam, da jim ne bo treba hoditi po poteh skupine Laibach, da bi po mnogih letih (po kakšnem priložnostnem koncertu v Zasavju) njihove plošče lahko kupili le v tujini (ali pa bi morali čakati, da bo katera od naših založb za lepe denarce odkupila licenco za izdajo le teh). Verjetno bi se zaradi tega kakšnemu uredniku ZKP RTV Ljubljane spet precej kolcalo, ampak pri nas je še vedno tako: najprej te omalovažujejo in gledajo zviška, potem ko uspeš, pati pletejo lovorove vence in te smeje trepljajo po rami. Tomi Pucelj V prejšnji številki smo sporočili, da bo 0 skupina Snoopy'pred novim letom Se j enkrat izdala kaseto s svojimi starimi V komadi. Zadnji podatek: člani skupine se 8» bodo odpravili v studio šele januarja in čf? namesto starih snemali nove komade. 1 Hiša je v petek, 18. decembra, napolnila dvorano Doma Svobode II v Trbovljah kljub temu, da je istočasno v DD potekala modna revija z Miranom Rudanom. Aplavzov, ki so občasno mejili na ovacije, je bilo na pretek. Seveda sta najbolj "zažgala" komada Odkrij otrokom svet ter Melodija. Polna dvorana, izjemno topel sprejem občinstva ter odlično igranje nam daje upanje, da se bo tudi na glasbenem področju v Zasavju obrnilo na bolje. 100 na uro je naslov mladinske oddaje, ki jo, na žalost, lahko gleda samo trboveljska mladež na Kanalu 10. V oddaji je obilo video-spolov, glasbeni gosti, novic iz šol ipd. Pohvaliti velja Kanal 10 ter ustvarjalce oddaje. TAŠ wmmmmmmmmmm ri O ROŠKO P %a leto 1993 OVEN RAK TEHTNICA KOZOROG Ljubezen: Ovnom se letos obeta na ljubezenskem področju malodane raj. Trajal bo pravzaprav skozi celo leto, še posebej se bo "odprlo" od aprila do septembra. Leto priložnosti torej. Izkoristite jih! Posel: Kjer gre v ljubezni, tam ni denarja, ponavadi pravijo zaljubljeni. In prav to bo za ovne v Ittošnjem letu držalo. Če pa imate ascedent v strelcu ali levu, pa vam posel letos res ne bo šel. Zdravje: Zdravje bo skozi celo 93-to dokaj služilo, rojeni v tretji dekadi naj bodo pazljivejši septembra, oktobra in novembra, ovni, rojeni v drugi dekadi, pa maja. BIK Ljubezen: Bikom, rojenim v tretji dekadi se bodo maja ponujale priložnosti, kijih nesmetezamuditi. Vsi biki, ki že imajo partnerja, kritično obdobje za zvezo je od julija do septembra. Osebe, rojenev drugi in prvi dekadi - ugodno obdobje za vas je druga polovica februarja in prva polovica marca. Posel: V zadevah, povezanih s ' poslom, imate idealno priložnost v drugi polovici leta. Priložnosti, ki se vam bo ponudila v prvi polovici leta, ne pograbite ne da bi se dobro pozanimali o njej. Zdravje: Večjih problemov z zdravjem ne boste imeli, prehodne bolezni pa se vas bodo "prijele" le, če ne boste dovolj pazlj ivi v meseci h, ko se spreminjajo letni časi. DVOJČKA Ljubezen: To bo leto sprememb. Znova se bo pokazal vaš dvojni obraz. Pazite, da sevam kdaj kasneje to ne obrestuje. Najboljše obdobje za izpovedovanje ljubezni je november. Posel: Na poslovnem področju je najugodnejše obdobje v drugi polovici leta. do oktobra. Najboljši mesec za sklepanje kupčij je september, pazite se sklepanja pogodb v prvi polovici decembra. Zdravje: Na zdravstveno stanje bodite pozorni v poletnih mesecih, predvsem pazite na organe v območju glave in trebuha. V jesenskih in zgodnje spomladanskih mesecih pazite na spremljajoče infekcije. Ljubezen: Najugodnejši za ljubezen je april. Krize s partnerjem se lahko pojavijo v prvem tromesečju. Večjih pretresov v prihajajočem letu na ljubezenskem področju ne bo. Posel: To leto je na poslovnem področju zelo ugodno. Špica poslovnih uspehov se bo pokazala vsredini leta, uspehi se bodo vrstili drug za drugim skozi celo leto. Zdravje: Tudi zdravje vam bo dobro služilo, pazljivi bodite le sredi leta, ker so na udaru vaši živci. Če boste v tem obdobju pretiravali, se lahko neprijetno konča - tudi v bolnišnici! LEV Ljubezen: Na ljubezenskem področju se obeta veliko dobrega. Manjše krize se lahko pokažejo v mesecih junij in julij, če boste pametno ravnali, se jim lahko spretno izognete. Pazite le na nepremišljene poteze, kijih v zanosu marsikdaj storite. Posel: Tudi tukaj ne bo večjih pretresov. Če še obiskujete šolo, vam lahko zaškripa v maju. Zato pamet v roke, mislite naprej. Če ste zaposleni, manjše krize lahko nastopijo v marcu. Zdravje: Na zdravje bodite pozorni! Zagodejo vam lahko pljuča, pozorni bodite pri športu, celo leto sle nagnjeni k zlomu udov. DEVICA Ljubezen: Vaš čas za ljubezen prihaja prav kmalu. Že v prvi polovici leta se vam obeta nova zveza, le ozrite se malce naokoli. Device, rojene v prvi dekadi imate mnogo "šans" tudi koncem prve polovice leta, osebe, ki partnerja že imate, obdobje, ko lahko "zaškripa", je oktober. Posel: Za vasje to leto usodno. Če se boste potrudili, se vam obeta dobro poslovno leto, ki se vam bo obrestovalo skozi celo življenje. Če boste "zamočili", pa se boste celo življenje tolkli po glavi. Poslujte s pametjo in vse se bo dobro končalo. Zdravje: Rojeni v prvi in drugi dekadi device imate kritično obdobje pomladi. Pazite na notranje organe in zastrupitve. Rojeni v tretji dekadi kritičnih obdobij kar se tiče zdravja nimate. Ljubezen: Vam bo leto 93 z ljubeznijo posuto. Posebej pozorni bodite poleti, okrog sebe se ozrite na potovanju, katerega načrtujetes prijatelji. Najugodnejše obdobje so vsi poletni meseci, vključno s prvimi jesenskimi. Posel: Tudi v poslovnih zadevah se obetajo dobra obdobja, predvsem prvi jesenski meseci. Pazite, da vas ljubezen takrat ne bo preveč okupirala, izpustite lahko dobro priložnost. Zdravje: Zdravje vam bodobro služilo, rojeni v prvi dekadi tehtnice pazite na srce in ožilje, rojeni v drugi dekadi pazite na srce (junija), rojeni v tretji dekadi večjih kriz nimate. ŠKORPION Ljubezen: Na ljubezenskem področju vam nekako ne bo šlo. Krivi za to boste pretežno sami. Po glavi vam hodi preveč le denar, zato srčne zadeve mirujejo tudi v 93-tem letu. Vzemite se v roke, najugodnejši mesec za srčne zadeve je maj. Posel: Skozi celo leto bo dobro teklo, pazite se novega partnerstva s komerkoli, tu vam ne kažejo najbolje. Raje delajte sami, to vam bo prineslo večji dobiček, kot ste ga pričakovali. Zdravje: Ne bo šlo tako, kot bi radi. krivda bo spet izključno vaša. Za svoje zdravje se boste morali sami potruditi, kritično je psihofizično področje. Časa imate veliko, če boste ravnali po pameti, se bo vse dobro končalo. STRELEC Ljubezen: To je vaše leto. Celo leto bo z ljubeznijo posuto, še posebej ugodni za strelce moškega spola so marec, april in maj. Posel: Za strelce prve dekade je poslovnost na višku v septembru, za tiste, rojenev drugi in tretji je najugodnejše obdobje za sklepanje kupčij od avgusta do prve polovice novembra. Zdravje: Strelci, ki so znani po svojem neizčrpnem rezervoarju e-nergije - pozor. Manjše pomanjkanje energije bo nastopilo v mesecih januar, februar in marec. Ne paničarite, vzemite si nekaj časa za polnjenje baterij in lahko boste šli s polno paro naprej. Ljubezen: Rojeni v prvi dekadi oči na peclje v januarju in novembru. Rojeni v drugi dekadi, vaš mesec je januar, podvizajte se že na Silvestrovo, priložnosti čakajo. Rojeni v tretji dekadi pa pozor v maju. Posel: Na poslovnem področju večjih sprememb ne bo. Možna kriza z nadrejenimi v prehodu iz prve v drugo polovico leta. Čimbolj se brzdajte, to ni čas za grebalna obračunavanja na delu. Zdravje: Zdravje vam bo dobro služilo. Krize na tem področju pravzaprav nimate, mordaje vreden omembe le manjši padec odpornosti po prihodu iz dopustov, po poletnih mesecih. VODNAR Ljubezen: Ljubezensko področje boste kar prespali. Vrhov imate kar nekaj: marca, avgusta in oktobra, vendar bodo kar odšli mimo vas. Naučite se vsaj sprejeti ponujeno priložnost, če sije že sami ne ustvarite. Posel: Teklo bo kot namazano. Nove možnosti se vam bodo odpirale skozi leto, vrh bo maja. Dopust si vzemite šele jeseni, kajti drugi vrh boste na poslovnem področju doživeli v najbolj vročih mesecih. Zdravje: Po uspehih in pretresih v prvi polovici leta priporočam izdaten počitek jeseni. Če tega ne bo, sledi večja kriza na psihičnem področju, pa tudi telesna izčrpanost. RIBI Ljubezen: Ribam iz prve dekade bo ljubezen naklonjena celo leto. Pazite, da se ne opečete konec leta. Rojenim v drugi dekadi priporočam razmislek o srčnih zadevah kmalu po silvestrovanju. Tistim v tretji dekadi - poletje bo vaše. Posel: Na poslovnem področju bo "zaškripalo" koncem leta, ko vas bo nepremišljena investicija finančno popolnoma izčrpala. Prijatelja boste spoznali, ko na poslovnem področju netro šlo. Zdravje: Rojeni v prvi dekadi ribe, predvsem ženskega spola - pozor. Težave z dojkami se lahko pojavijo že na lačetku leta. Temeljit pregled priporočam ženskam po 30-tem letu starosti. Za ostale večjih kriz ni videti. Ob koncu le še tale mišek "Ko čakaš na veliko srečo, se ti neopazno in neocenjeno izmuznejo mimo nosu majhne sreče, edine, ki zares obšlo- Prav gotovo ste kdaj že koga iskali a ga niste našli. Sodobno iskanje se začne v telefonskem imeniku, seveda, če ima znanec telefon. Potem se začne igra na srečo - bo zveza ali ne bo. Bo linija prosta? Če zazvoni v prvem poskusu ste zadeli glavno nagrado. Če ne, to ni nič posebnega, poskusite znova. V tretje vam bo morda uspelo. Če ne, poskusite kdaj drugič, morda se vas trboveljski PTT-jevci usmilijo. In kako je, kadar novinarji iščejo osebo, ki bo dala določeno informacijo ali pa bo zadevo pojasnila. Če je ta nekdo v Zagorju ali Trbovljah potem še gre, če pa je iz Hrastnika, me že vnaprej zmrazi, saj iz izkušenj vem, da bo njegovo iskanje dolgotrajno. Verjetno bi v nekaterih primerih prej priklicala Clintona, kot kakšnega zasavskega veljaka. Seveda ima vsako pravilo izjeme in tudi v Zasavju so ljudje, ki se ne skrivajo pred javnostjo. Najprej se zaplete, nič novega, pri telefonu. In če se že ne razjeziš ob "dobrih" zvezah, se prav gotovo takrat, ko na drugi strani žice ni nikogar, ki bi se oglasil. In ko se, če se, oglasi telefonist, je največ, kar izjavi "halo' ali "prosim-. V sam vrh telefonske kulture že sodijo tisti, ki ob "prosim" povedo še ime firme ali organizacije. Če bi mi telefonist zaželel dober dan, bi me itak kap, saj to ni v zasavski navadi. Naslednja stopnja v hierarhiji je tajnica. Od njene zvestobe šefu je veliko odvisno. Zvestejša, ko je šefu, težje ga je dobiti, če $e predstaviš kot novinar. Vestna tajnica bo povedala, kje je in kdaj se vrne predpostavljeni. Morda celo vpraša, če lahko sama kako pomaga. Pot od tajnice do šefa je najtežja in tu se pravzaprav začne pravi lov. Pristojni so zvečine zelo zaposleni in izgovori so različni. Najprej je direktor na sestanku in tajnica vam pove, da ga zmoti le, če je res nujno. In kes si kulturen, pač poveš, da boš klical kasneje. Ko pokličeš kasneje, je direktor še vedno na sestanku, tajnica pa ne ve, do kdaj bo sestanek trajal. V tretje ponavadi nepripravljeni tajnici zmanjka domišljije in pove, daje šel direktor ven in da se verjetno pred zaključkom delovnega dne ne bo vrnil. Naslednji dan poskusiš znova. Tokrat je zgodba malo bolj izdelana - direktor je na primer na srečanju, poslovnem kosilu s pomembnimi poslovnimi partnerji. Tretjega dne je zgodba podobna, odvisna je le od statusa firme. Manjše podjetje si namreč lahko privošči le izlet v sosednji kraj, večje pot v Ljubljano, elitnejše pa celo v tujino - morda celo za nekaj dni. Četrti ali peti dan je direktor na kolegiju, ki (ne boste verjeli) traja celih osem ur. Takšne in podobne zgodbe se lahko ponavljajo v neskončnost. Direktor se ti morda celo zasmili, ker je tako zelo zaposlen. Vendar pa je tu v veljavi pravilo, da slabše ko gre firmi, bolj je direktor zaposlen in seveda zato težko dostopen. Morda bi bilo najbolj pošteno, če bi mi povedali, da je šel direktor KTMV (kar tako malo ven), jaz pa naj se grem solit. SUZANA SIVKA, urednica Kšeftov. Zanimive so tudi izjave pristojnih, ki določene podatke ne nameravajo dati, oziroma zadeve ne želijo komentirati. Najbolj pošteno in tudi vljudno je, če pove, da izjav enostavno ne daje. Nekoliko zvito je, če izjavi, da o tem in tem nič ne ve. Na meji kulture je: "Vi pa veste celo več kot jaz, ki sem tu direktor." Morda pa je takšna izjava celo resnična. Zelo neutemeljen je komentar: "Ne bom dajal izjav, da boste potem pod mojim imenom objavljali svoje mnenje." Če pač želim povedati lastno mnenje, ga enostavno povem in zato ne potrebujem imen drugih, pa še trud iskanja mi je prihranjen. Včasih je kdo užaljen, ker je članek objavljen kljub temu, da ni dal izjave. Običajno potem tudi nekaj časa vpije o enostranskem pisanju. Toda po toči zvoniti je prepozno. Tudi tisti, ki menijo, da so zelo pomembni, se morajo zavedati, da je novinar le podaljšana roka javnosti. Vsak ima seveda pravico do odločitve, ali bo dal izjavo ali ne. Zavedati pa se mora, da ga novinar sprašuje zaradi tega, da lahko obdela snov za članek iz večih plati in dobi čimboljše podatke. Če ne dobi izjave, pač napiše, kar je zvedel drugod in vprašani ne more pojasniti dogajanj s svoje plati. Suzana Sivka Ipoz: le kakovost Gospodarsko poslovni načrt za prihodnje leto je v skladu s poslovno usmeritvijo: visoko kvalitetna delovna in druga oblačila za domači in tuji trg. To velja tudi za zaščitne delovne rokavice. Samo s tem bodo potrdili zaupanje obeh zahodnonemških odjemalcev in partnerjev, kot tudi domačih kupcev. Vrednost dodelavnih poslov bo prihodnje leto dosegla okoli 1,8 milijona nemških mark, za prodane rokavice (v Nemčijo) pa naj bi iztržili približno 300.000 mark. Celotna vrednost Ipo-zove proizvodnje bo dosegla vsaj 7,8 milijonov mark, morda še več, če se bodo odločili za ponudbo domačega podjetja za izdelovanje nekaterih novih izdelkov s področja konfekcije. Minuli dogodki v podjetju so bili neke vrste šola za vse: izkazalo se je, da bo treba v prihodnje več skrbi nameniti vsetranski obveščenosti zaposlenih. Ti pa morajo prav tako dobro vedeti, v kako zapletenih pogojih poteka današnje poslovanje in prilagajanje tržnemu gospodarstvu. Delo v konfekcijski industriji je čedalje zahtevnejše, saj je vse večji poudarek na kakovosti. Ker je trg nasičen, so čedalje pomembnejši stroški pa doseganje načrtovanih norm. Še to: v Ipozu bi ta trenutek sprejeli vsaj dvajset kvalificiranih konfekcio-nark; teh jim primanjkuje, kajti naročil za leto 1993 za zahodnonemškega kupca je toliko, da jih bodo s sedanjim številom delavk težko izpolnili. M. V. Letos 300.000 ton cementa V Trbovljah so ga sicer naredili nekaj več, vendar so ga le toliko prodali. V primerjavi z letom 1991 so morali produkcijo skrčiti za skoraj 50.0(X) ton, prihodnje leto pa naj bi ga napravili vsaj 15.000 ton več, kot so ga letos. Cementarniško vodstvo meni, da je letošnji rezultat še v mejah znosnega. Izkoriščali so kakih 65 odstotkov vseh zmogljivosti, to pa je že skoraj meja, pod katero ne smejo, če sc želijo obdržati nad vodo. Ker je znano, v kolikšnih zagatah je vsa industrija gradbenih materialov in da je še v dosti večjih gradbena operativa, se zdi letošnje poslovanje trboveljske cementarne razmeroma zadovoljivo. Še posebej, ker niso gospodarili z rdečimi številkami, ker so relativno dobro skrbeli za plače zaposlenih, saj odstopajo z njimi v odnosu na kolektivno pogodbo v svoji dejavnosti za borih 4 odstotke. Res pa je, da se tudi to podjetje ni moglo izogniti precejšnjim zneskom, ki jim jih dolgujejo kupci za dobavljeni cement. Ta trenutek znašajo cemen-tarniške terjatve do kupcev najmanj 200 milijonov tolarjev. O možnostih gospodarjenja prihodnje leto ni kdo ve kako ugodnih obetov. Če gradbena operativa ne bo oživela, se bo to še bolj poznalo v industriji cementa: včasih so na Hrvaško pošiljali precejšnje količine cementa, danes so te pošiljke usahnile. Nič ne kaže, da bi ponovno utegnili prodajati na to območje, razen manjših količin. Kolektiv je že ustavil peči in v času do konca februarja ali vsaj do 18. februarja namerava, kot vsako leto, opraviti obnovitvena in druga dela. M.V. Vse več črnih zakolov "Pazite se besede domač! Ko slišite za domačo klobaso, domača salama, domači zakol, vedite, da gre za goljufijo," je odločen in prepričan v svoje Egon Železnik, direktor trboveljskega MIT-a. "Najmanj, kar je v zvezi s tem prigoljufanega, je to, da niso bili plačani davki. Zelo malo pa je tudi verjetno, da so "domače” klobase nastale v higienskih razmerah." Trboveljske mesarje, ki so v zadnjih letih vložili veliko denarja, da so iz slabo vzdrževanih poslovnih prostorov uredili neoporečno mesno predelovalnico, vse bolj razburjajo takoimenovani črni zakoli in črna prodaja mesnih izdelkov. Da ne bo nesporazuma: ne nasprotujejo domačim kolinam in zakolom lastne živine za domačo rabo, pač pa za črne zakole in predelavo, katere izljučni namen je lahek zaslužek v sumljivih higienskih okoliščinah in brez davkov. Po njihovem mnenju seje to tako razširilo, da bi morale ustrezne inšpekcijske službe veliko bolj odločno ukrepati. In čeprav je s pravilniki s švicarsko natančnostjo določeno, kakšni morajo biti tehnični in tehnološki postopki in pogoji, je praksa čisto drugačna. Zato je sleherni nakup črnih klobas in mesa, naj je cena še tako ugodna in reklama preko besede domač še tako vabljiva, potencialna nevarnost za zastrupitev, okužbo... "Prepričan sem, da bi morali inšpektorji narediti veliko več, da bi to nevarnost izkoreninili," trdi Egon Železnik. Po njegovem smo se glede črnih zakolov vrnili za 130 let nazaj, v čase komunalnih klavnic, meso-gledništva. Škodljivi pojav pa ni razširjen le v Zasavju, dobro znan je tudi drugod po Sloveniji in le redke so tiste občine, ki so ga uspešno zatrle s pos-trenimi inšpekcijskimi nadzori in drugimi ukrepi. S.Š. SAMO V TEH TRGOVINAH LAHKO KUPITE MITOVE IZDELKE: Hrastnik: DISKONT KUPEC Brdce, EMONA MERKUR, MERCATOR STP, ČEBELICA Dol, ABECEDA, MARJETKA, JAZBEC, POINT 21, SIMONA Turje, B.T.MARKET Trbovlje: EMONA MERKUR, M & P MARKET RUDAR, MARKET MARJETKA, NAŠ MARKET, KOLIČ, CERAR, UP Polc, MINI MARKET Dobovec, ŽABEC, MINI MARKET, TEREZIJA MARKET, MONTEKUKULI, MINI MARKET Čeče, M.R.MARKET, KATARINA Čeče Zagorje ŠTRUMELJ Kisovec, IVNIK Kisovec, KRŽIŠNIK, ČERK, DROLC, KBM, GROŠELJ Izlake, VESNA Izlake, KONCILJA Izlake, TEJA Me^^jaUùca, hatete itsianho odhajajo, g, +tal4neltom. POSLOVALNICA ZAGORJE C. 9.avg. 32 (pod cerkvijo) tT'0601 61-721 odprto 9"-I2h 14K-1& mesnica-delikatesa terdi MILAN DOLANC dipl.ing.živilske tehnologije 61410 ZAGORJE OB SAVI Kidričeva 15 Telefon: 0601 61-344 ZLATAR w Mešiče^ Jože ZLATAR UL. -1. JUNIJA* 11 61420 TRBOVLJE ® (0601) 21 159 VELIKA IZBIRA ZLATEGA NAKITA DELOVNI ČAS: 8.00-12.00, 16.00-19.00 SOBOTA: 8.00-12.00, ČETRTEK: zaprto i llitlli; ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA, p.o. Zagorje ob Savi, Cankarjev trg 5 Tel.: (060D/61 363; Fax: (060D/61 302 SMO HRANILNO KREDITNA SLUŽBA Z VEČ KOT DESETLETNO TRADICIJO, KI ZDRUŽUJE ZASAVSKO ZADRUŽNIŠTVO, KMETE IN VSE OSTALE OBČANE TER CIVILNO PRAVNE OSEBE. DEJAVNOST NAŠE HRANILNO KREDITNE SLUŽBE ZAJEMA: - zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in civilno pravnih oseb po stimulativnih obrestnih merah, - vodenje žiro računov občanov in civilno pravnih oseb, - najcenejše opravljanje plačilnega prometa za občane in civilno pravne osebe, - izplačilo pokojnin, - potrošniško kreditiranje za člane zadruge, - opravljanje denarno kreditnih poslov v imenu in za račun ustanoviteljic, - opravljanje denarnih in kreditnih poslov v imenu in za račun bank in drugih finančnih organizacij. SVOJO PONUDBO BOMO V ZAČETKU PRIHODNJEGA LETA RAZŠIRILI ŠE NA: - nakup in prodajo deviz - devizno varčevanje in - tolarsko varčevanje z valutno klavzulo. POSLUJEMO NA TREH LOKACIJAH: - IZLAKE, Izlake 40, - ZAGORJE, Cankarjev trg 5, - DOL PRI HRASTNIKU, Trg borcev NOB 12. VABIMO VAS K SODELOVANJU! ZAGOTAVLJAMO VISOKO VARNOST HRANILNIH VLOG! ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA SE OB IZTEKU LETA 1992 ZAHVAUUJE VSEM SVOJIM VARČEVALCEM ZA IZKAZANO ZAUPANJE. :::::::::::: ::::::: :'y-y.'-y. AVTOKLEPARSTVO AVTO VLEKA REN# * A ® CAR Podkraj 1 1, 6141 O ZAGORJE Tel.: (0601)63 206, 62 582: Fax: (0601) 63 206; MOBITEL 0609610057 NUDIMO VAM NASLEDNJA VOZILA: - MINIBUS TAMAR - MERCEDES 190-D Z MOBITELOM - CITROEN ZX - ŠKODA FAVORIT - jugo 45 in jugo 55 SREČNO NOVO LETO mali oglasi • . si L Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastopj. Izpolniti morate le j priloženo naročilnico in jo poslati do 7. 1. 1992 na naslov Uredništva | Zasavca, Cesta zmage 33, 6I4I0 Zagorje ob Savi. Opozorimo naj, da J bomo objavili le male oglase, Iger bo dopisan točen naslov pošiljatelja, | saj lahko sicer pride do nepotrebnih zlorab in morebitnih nevšečnosti. I Prosimo, da ne pišete več kot 20 besed. Pa še to: reklame in nekatera J povabila, ki so obvestila, med malimi oglasi ne bomo objav^ali. I Omrežne skupine 0601 ne pišemo posebej, skupino omenjamo posebej j le takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine. DEM. Silva Krajnc, Vresk-ovo 41, Trbovlje. GRADBENE PARCELE, STANOVANJA ■ PRODAM parcelo v Čemšeniku 2200 kvadratnih metrov. Tel.: 23-180 ■ PRODAM nedokončano hišo in zemljišče v Radečah. Tel.: 22-727 . (popoldne). AVTOMOBILI IN DELI ■ PRODAM VW letnik 1985 na novo obnovljen. Cena 100.000 SIT oz. 1600 STROJI ■ PRODAM Commodore 64 z vso opremo in igricami za 12.000 Sit. Tel.: 21-398. ■ PISALNI stroj Uniš Maxima, star eno leto in pol za 10.000 SIT. Tel.: 25-635 od 12. do 16. ure. ZAPOSLITEV ■ DELO na vašem domu. Delovne izkušnje niso potrebne. Pošljite kratek živl- jenjepis, kuverto z znamko in naslovom. Nato boste dobili potrebna navodila. Janez Radič, Krnice 2, Hrastnik. ■ IŠČEM zastopnike za prodajo artiklov, ki se rabijo v vsakem stanovanju. Tel.: 64-894. RAZNO ■ ČE POTREBUJETE prevoz s kombijem do 2 toni, pokličite na tel.: 61-655. ■ PRODAM malo rabljen synthesizer Kayboard elec-tronic za 300 DEM. Ogled od 8. do 20. ure na domu. Zdravko Benko, Loke 48. Kisovec. ■ PRODAM otroški voziček Chico Atlantika - 100 DEM. Tel.: 22-727 (popoldne). ■ PRODAM 1800 kilogramov premoga - polovico karte. Tel.: 24-965 (cel dan). JfàCgX Bèl W »«! kN M K«S*Za\ za brezplačni mali oglas pj Tekst:................................ r j O ....................................... it > Moj naslov:............................ ■<3 cn < ...................................... N N« rovinino oriHftitft nniUssnAi« Ho 7.1.1992. Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom PmmMM 61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel: (0601) 24 350 Cenjenim strankam želimo SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1993. ODPRTO: NON-STOP od 7.00 do 19.00 ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00 SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 61431 DOL PRI HRASTNIKU Planinska cesta 7, (pri osnovni Soli) tel./fax. 0601/42 346 PIJAČA: - buteljke Ormai 199.00 SIT (Laški rizling. Šipon) -peneča Rebula v kartonu 299.00 SIT Belk dejour 429.00 SIT strup Bìka/marelìca 199.00 Sli' PREHRANA: sardin 66.40 SIT - Čokolada lOOg od 52.90 SIT naprej Pampersplenice 1.790.00 SIT WCpapir dvoslojni 10/1 199.60 SIT Pojoči Dedek mraz 1.490.00 SIT Plešoče smreke 1.490.00 SIT Novoletne lučke od 599.00 SIT dalje Bunčke te od 5 9.90 SIT dalje MOŽNOST PLAČILA NA 2 ČEKA PRI NAKUPU NAD 6.000 SIT. KINO PROGRAM Trbovlje - Delavski dom 2.-4.1.: Divja orhideja (erotična drama), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00.. pon. ob 19.00. 5.-7.1.: Morilčev dnevnik (amer. psih. thriller), tor. in sre. ob 17.00. in 19.00., čet. ob 19.00. 7.-11.1.: Krištof Kolumb (amer. pust. zgod. spektakel), čet., pel. in pon. ob 17.00, sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. 12.-14.1.: Proti soncu (amer. akcijski), tor. do čet. ob 17.00. in 19.00. 15.-18.1.: Resnična vojna (amer. akcijski), pet. in pon. ob 19.00. . sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. Zagorje - Delavski dom 2.-3.1.: Oddelek za umore (amer. krim.), ob 17.00. 2.-5.1.: Kosec (amer. grozljivka),sob., ned. in tor. ob 19.00., pon. ob 17.00. in 19.00. 5.-10.1.: K-2 (amer. pustolovski), tor. ob 21.00, sre. in pet. ob 17.00. in 19.00., sob. in ned. ob 17.00. 9.1.: Peter Pan (amer. risanka) ob 10.00. 9,- 12.1.: Morilčev dnevnik (amer. kriminalka), sob. do tor. ob 19.00. 13.-15.1.: Mesečniki (amer. grozljivka), sre. ob 17.00. in 19.00. . pet. ob 19.00. 15.1.: Proti soncu (amer. akcija) ob 17.00. Hrastnik- Delavski dom 2.-4.1.: American ninja I (akcija), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00. . pon. ob 19.00. 6.-8.1.: Smrtonosno orožje 3 (akcija), sre. ob 17.00. in 19.00., čet. in pet. ob 19.00. 9.-10.1.: Legenda o zlati ogrlici (akcija), sre. in ned. ob 17.00. in 19.00. 11.1.: Življenje je sladko (drama), ob 19.00. 13.-14.1: Prava vojna (akcija), sre. in čet. ob 19.00. 16.-18.1.: Kosec (thriller), sob. in ned. ob 17.00. in 19.00., pon. ob 19.00. Dol pri Hrastniku 9.1.: Smrtonosno orožje 3 (akcija), ob 18.00. 16.1.: Prava vojna (vojni), ob 18.00. RAZSTAVE Trbovlje: V muzeju je na ogled razstava o šolstvu - Razvoj osnovnega šolstva v Revirjih. Na ogled je ob delavnikih med 8. in 12. uro, ob sredah pa med 8. in 18. uro. GLEDALIŠČE: Trbovlje - Delavski dom: 12.1. ob 19. uri si bodo abonenti ogledali Kralja Leara W. Shake-spearja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zagorje - Delavski dom: 14.1. ob 19.30. uri za abonma in izven gledališka predstava Sherlockov zadnji primer, ki jo bo uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče Celje. KONCERT Trbovlje: 29.12. ob 19.30. uri bo v Delavskem domu tradicionalni novoletni koncert Delavske godbe Trbovlje. Zagorje: 7.1. ob 19.30. uri bo v Delavskem domu večer operetnih arij. Gostoval bo ansambel "Musical, musical" iz Zagreba. Trbovce: 30.12. bodo ob 16. uri pripravili sprevod dedka Mraza od Muzeja do doma Svobode II. Na prostoru pri Mit marketu bodo pripravili krajši program. Božično novoletno program pripravljata DPM Trbovlje in VVO tudi v posameznih podjetjih za otroke zaposlenih. Obiskali bodo tudi otroke v splošni bolnici Trbovlje. Zagorje: V Zagorju bo na ploščadi pri muzeju 30.12 ob 16. uri slovo od dedka mraza. Otroci pozor! Čaka vas presenečenje. IZLET Trbov(je: Planinsko društvo Kum - Trbovlje organizira 2. januarja 1993 11. zimski pohod na Kum. Startna mesta bodo odprta od 6.30. ure naprej in sicer v Trbovljah, na mostu in na Dobovcu. Vse dodatne informacije posreduje predsednik organizacijskega odbora Brinar Janez na tel. št.: 22-060. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21-222), Zagorje (tel.: 61-644). Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah. Veterinarska služba: Zagorje, Trbovce, Hrastnik - 25. do 29.12. je dežurni veterinar Matjaž Pokorn, dr. vet. med., od 30.12. do 6.1. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Dodatne informacije na številki 985. KNJIŽNICA ZAGORJE Krtjige s področja kuhanja: 1. Mala šola kuhanja; 2. ABC kuhanja in peke; 3. Kuhajmo z veseljem; 4. Koline; 5. Predjedi in priloge; 6. Narezki in koktajli; 7. Velika knjiga o peki; 8. Kolači in torte; 9. Pecivo s sadjem; 10. BIO hrana za zdravje in užitek; 11. Kuhinja za diabetike. Naša bodočnost: Rojstva od 9. do 22. decembra v trboveljski porodnišnici 9.12. Darja Artnak. sin Luka (Celje); Marjeta Petek, sin Rok (Rimske Toplice); 10.12. Jenis Laznik, hči Jenis (1 Irastnik); 11.12. Ramiza Suljič. hči (Trbovlje); 15.12. Joža Drnovšek, sin Rok (Trbovlje); Tanja Bebar, sin Matija (Zagorje); 17.12. Vlasta Kosmač, hči Anita (Litija); IH.12. Tanja Kandolf - Žekar, hči Lara (Hrastnik), Zdenka Starina, hči Jolanda (Trbovlje); 19.12. Sabina Barovič, hči Urška (Trbovlje); 21.12. Irena Lamberger, hči Jasmina (Radeče), Jerica Polc, hči Polona (Zagorje), Jožica Sinkovič, hči Eva (Radeče), Nevenka Vodenik, sin Malej (Litija), Spela Mak - Koren, sin Miha (Trbovlje). Iskreno čestitamo in vse najboljše! Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 01410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 Osebni dohodki. Glavna knjiga, Sa Ida konti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva. Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje. Obrtno poslovanje. Gostinsko poslovanje, ... Računalniki, tiskalniki, nliske, seanetji, modemi, diskete, pokrivala, zase. filtri, ... PROGRAMSK PARKU: RAČUN AI-NIŠKA O PR KM A RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... MICROSOFT, BORIANO, NOVELL in IANTASTIG mreže, AUTOCAD! Prodaja slov. knjig za nekatere produkte! SOFTWARE OPREMA: Z gotovostjo lahko trdimo, da je bilo iztekajoče se leto na kulturnem področju za Zasavce uspešno. V preteklem letu so se zvrstile številne kulturne prireditve, nekaj kulturnih skupin pa je proslavilo visoke jubileje svojega delovanja. Na tej strani bi vam rada obudila spomin na pretekle kulturne dogodke, ki so zaznamovali Zasavje in celo Slovenijo. V Hrastniku je januarja na abonmajski predstavi Bil je škrjanec blestel Janez Hočevar - Rifle. Zadnji dan januarja so odprli slikarsko razstavo akademskega slikarja Janeza Miša Kneza v prodajni galeriji Čvek na Dolu. Moški pevski zbor Zarja iz Trbovelj je 24. januarja praznoval svoj 60. jubilej. Zato priložnost so pripravili koncert v Delavskem domu Trbovlje. Februarja so v vseh treh zasavskih občinah podelili različna priznanja in plakete: v Hrastniku priznanja 8. februar Sonji Juvan, Mileni Slokan, Ivanki Šerbak -Medved, Milanu Tanšku st. in Kulturnemu društvu Mladost; v Zagorju Grumova priznanja Mariji Beer, Jerneju Kovačiču, Alojzu Smrkolju in Juriju Hudolinu; v Trbovljah plakete in priznanja Tončke Čeč MPZ KD upokojencev, Vidi Potočnik, Ediju Krežetu in Romanu Poboljšaju. Trboveljski slikar in kipar Karel Kozole je odprl samostojno razstavo v hotelu Radin v Radencih. Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, v katerem prepevata tudi dve Zasavčanki, je gostoval v Delavskem domu v Hrastniku. V okviru 90. letnice Prosvetnega društva Čemšenik so se gledališčniki iz Čemšenika predstavili domačemu občinstvu z igro J. Moškriča Razkrinkana morala. Marca se je republiškega tekmovanja mladih glasbenikov v Celju udeležilo osem učencev iz vseh treh glasbenih šol. Aprila so se mladi glasbeniki predstavili na Zasavski glasbeni reviji v Zagorju. 2. aprila pa so v avli Delavskega doma uradno odprli Yamaha šolo, ki deluje v okvirtj GŠ Zagorje. Mešani pevski zbor Svoboda II je pel na koncertu v Podčetrtku. Ob svoji 65 letnici je Moški pevski zbor Loški glas imel slavnostni koncert v domu Svobode v Kisovcu. Nikolaj Beer, ki živi na Izlakah, je aprila razstavljal v galeriji v Murski Soboti. Janez Knez pa je imel razstavo v galeriji Smelta v Ljubljani. V Hrastniku so se aprila predstavili godbeniki Rudarske godbe s celovečernim koncertom v Delavskem domu. Maja je potekala v Zagorju že 13. Revija mladinskih pevskih zborov. Zasavje so zastopali ML MPZ GŠ Zagorje, MPZ Vesna in MPZ Trbovlje. Vsi trije so se uvrstili ne Celjski pevski festival. Vidrgo pa so obiskali pevci MePZ Zvon iz Nizozemske. MePZ Svoboda II je maja gostoval med Slovenci v Porabju na Madžarskem. Jazz baletke GŠ Zagorje so pripravile v dvorani Delavskega doma prijeten in zanimiv plesni večer. Pevke ŽPZ z Dola so v Hrastniku in na Dolu pripravile svoj letni koncert. V Čemšeniku je bilo konec maja zaključno srečanje zasavskih gledališčnikov in lutkarjev. Pihalni orkester Svea se je konec maja odpravil v Nemčijo, v Bamberg, kjer je potekalo 40. srečanje orkestrov Bavarske in drugih, kjer so osvojili prvo mesto. 13. junija so imeli godbeniki Pihalnega orkestra Svea Zagorje v delavskem domu Zagorje svoj letni koncert, 24. junija pa so v isti dvorani prepevali še pevci MPZ Vesna. Zagorski oktet se je odpravil 13. junija na 10. prijateljsko srečanje rudarskih oktetov. Izlaška knjižnica pa se je v tem mesecu znašla na cesti. Julija so se na Izlakah spet zbrali slikarji na najstarejši slikarski koloniji v Sloveniji. Tudi tokrat je bilo vzdušje enkratno in zelo ustvarjalno. V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je dr. Milena Kuder razstavljala svoja dela v olju in temperi. Čeprav je bil avgust zelo vroč, so na Dobovcu organizirali poletno slikarsko šolo za mlade slikarje, ki jo je vodil akademski slikar Janez Knez. Na dan zagorskega občinskega, praznika je v izlaški farni cerkvi nadškof Alojzij Šuštar blagoslovil obnovljene, kar dvesto let stare orgle. Na Kopitniku so se zbrali citrarji iz Slovenije. Zagorski oktet pa je gostoval v Nestelbachu v Avstriji. Pihalni orkester Svea Zagorje je z Vladom Kreslinom in njegovo bando nastopil v Križankah. V septembru je Likovna skupina Relik že desetič organizirala Ex tempore Art Kum, kjer so slikarji obiskali kumske vasi. Zasavje je septembra obeležil 1. slovenski KATARINA GAVRANOVIČ, urednica rubrike Zdrav duh ... festival podeželskih gledališč v okviru Linhartovega srečanja. Oktobra je delavska godba Trbovlje gostovala v Podsredi. V Zagorju pa je zagorski oktet za svojo 15. letnico priredil odmeven celovečerni koncert. V Medijskih Toplicah so 23. oktobra odprli razstavo domačih slikarskih amaterjev. Novembra je izšel koledar hrastniške rudarske godbe, ki bo v 93- tem letu proslavila 140 let svojega obstoja. Na raznih političnih shodih pred volitvami se v Zasvaju pojavljajo številni pevci, ansambli, zbori, orkestri itd. Delavska godba Trbovlje pa 7. novembra pripravi glasbeni dogodek leta s koncertom v Delavskem domu Trbovlje. V Zagorju je svoje poslušalce navdušila Saori Iwauchi, vir-tuozinja na električnih orglah. Decembra v vseh treh občinah potekajo božični ali novoletni koncerti glasbenih šol, zborov, orkestrov, posameznikov... Zasavčanom torej, vsaj kar se tiče kulturnega področja, to leto ni bilo dolgčas. Vsak, ki je obiskal vsaj eno od teh kulturnih prireditev, se je domov zagotovo vračal bogatejši. Katarina Gavranovič Hrastnik Zbeži od žene, gledališka predstava Kranjčanov, je privabila 17. decembra veliko obiskovalcev. V komediji je navdušil s svojo igro Dare Valič pa tudi Bernarda Oman in ostali. Dvorana jih je nagradila za dve uri smeha z dolgim aplavzom. Starejšim občanom so peli in igrali otroci pa tudi odrasli - Zenski zbor Svobode z Dola in zbor upokojencev. Prireditev je bila 19. decembra dopoldne v Hrastniku in popoldne na Dolu. Ob novoletnih prireditvah za otroke so poskrbeli tudi za njihovo ustvarjalnost. V ustvarjalnih delavnicah so preizkušali in spoznavali glasbila, slikali in nastopali z lutkami. Ogledali pa so si tudi nekaj filmskih matinej. Knjižnica v Hrastniku ima na voljo precej novitet za vse vrste bralcev. Na primer univerzitetni učbenik Urejanje prostora in varstvo okolja dr. Andreja Pogačnika, zbirko knjig Prešernove družbe za leto 1993 ali pa petdeset epigramov Nika Grafenauerja Dramilo - na račun slovenskih politikov. F.M. Trbovlje V Likovni galeriji Delavskega doma Trbovlje so 16. decembra odprli društveno razstavo likovne skupine Relik iz Trbovelj. Razstavo je odprl v imenu organizatorja ZKO Trbovlje Stašo Butkovič. V kulturnem programu je zapel Mešani pevski zbor Slavček. Na razstavi se predstavlja 22 slikarjev z 59 deli v dvanajstih različnih tehnikah in materialih. Razstava je bila odprta do 28. decembra. V gledališki dvorani Delavskega doma je 19. decembra Glasbena šola Trbovlje priredila božično novoletni zabavni večer. Nas- topili so solisti, zbor, harmonikarji, plesne skupine in Mladinski pihalni orkester. V Delavskem domu Trbovlje je 22. decembra nastopila skupina plesalcev Plesne šole Kazina iz Ljubljane. New swing kvartet je 23. decembra priredil v delavskem domu božični koncert, ki ga je povezoval Bogdan Barovič. Na odru Delavskega doma so 26. decembra pripravili kulturniki Kulturnega društva upokojencev Pri Društvu upokojencev Trbovlje novoletni koncert. Nastopili so Ženski pevski zbor, Moški pevski zbor, vokalno instrumentalna skupina. Predstavili so se tudi domači pesniki - upokojenci. T.L. Zagorje Glasbena šola Zagorje je 21. decembra pripravila s Sašom Hribarjem zabavni program za osnovne šole. Osnovna šola Slavko Grum je 22. in 24. decembra pripravila igrico Žabji Kralj v Delavskem domu za osnovnošolske otroke. Glasbena šola Zagorje je 23. decembra priredila božično novoletni koncert v Delavskem domu. Nastopili so MPZ Vesna, pevska zbora Glasbene šole, instrumentalni orkester in plesna skupina. V avli Delavskega doma Zagorje je bila odprta 14 dni razstava akademskega slikarja Jurija Kalana. Na slikarjevih platnih so bile dvojice, skupine. Figure so bile postavljene v skrivnostne odnose, izmišljene prizore, v katerih je možno nešteto zgodb, razlag, ugibanj. Pihalni orkester Svea Zagorje je 26. decembra priredil novoletni koncert v veliki dvorani Delavskega doma Zagorje. K.G. 40 let KD Svoboda II v Trbovljah Pred zadnjo svetovno vojno pa vse do leta 1941 se je kulturno življenje v Trbovljah in tudi drugod, odvijalo v glavnem preko raznih društev, ki so bila vključena v politične organizacije in zveze. Po letu 1945 pa so kulturno življenje organizirali posamezniki in skupine, ki so bili zainteresirani za ponovno oživitev kulturnega življenja. Pri tem je veliko pripomogel poseben odbor, ki ga je občina Trbovlje imenovala oktobra 1945 za ustanovitev raznih kulturnih društev. Ustanovili so razna sindikalna umetniška kulturna društva. Čas pa je tudi te prerasel in sprožena je bila pobuda za ustanovitev Svobod kot delavskih prosvetnih društev. Kot prva je bila ustanovljena aprila 1952 DPD Svoboda Dobrna. Maja istega leta je bila ustanovljena DPD Svoboda Zasavje, 6. avgusta 1952 je bil ustanovni občni zbor DPD Svoboda Center. Novembra 1952 je bila ustanovljena DPD Svoboda II v zgornjem delu Trbovelj. Začelo se je s prvo kino-predstavo 29.,novembra pod novim imenom. Za prvega predsednika so izvolili Pavleta Kovača, kasneje pa je dolga leta to kulturno društvo vodil Stane Šuštar, sedaj pa je predsednik Tone Naglič. Kulturno društvo Svoboda II so sestavljale številne sekcije. Nekaj jih je živelo krajši čas, nekaj jih obstaja še danes. V prvih letih življenja so bili Amaterski filmski krožek, Dramska skupina, Mešani pevski zbor, Tam-buraški zbor, Mladinsko gledališče, Lutkovna sekcija, Knjižnica, ansambel Veseli rudarji, Folklorna skupina, Mladinska godba na pihala, Kino sekcija in Pionirski klub. Kasneje je bil ustanovljen tudi Trboveljski oktet in zabavni ansambel Akvamarini. Zadnja leta deluje v okviru društva tudi Kabelska televizija iz Trbovelj, ki ima svoj studio v domu Svoboda II in oddaja na kanalu 10. V preteklih letih je društvo navezalo tesne stike z drugimi društvi v Sloveniji. Tine Lenarčič STROJNA - ELEKTRO INDUSTRIJA ZAGORJE 61410 ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 3 TELEFONI: 0601/61-081, 62-513 in 61-182 TELEFAX 0601/61-847 □ Dejavnost: Proizvodnja drugih strojev in naprav (brez električnih in kmetijskih), od tega: proizvodnja specializiranih industrijskih strojev in naprav za kemično in keramično industrijo, za industrijo cementa in drugega gradbenega materiala: projektiranje kompleksnega inženiringe podjetja C) OPREMA ZA H1DRIRANJE APNA D) SILOS E) SPECIALNI STROJI IN t GUMARSKO; INI PRO Strojni del TUB, , INDUSTRIJSKA ELEKTROOPREMA I K " C) ELEKTROINSTALACIJEr_____ MERITEV ZA VSE ZGORAJ 2) Oprema za doziranje 3) Sušilnice za kosovni in razsuti 5) Mešala 6) Jeklene in pločevinaste konstrukcije po naročilu NAVEDENE ELEKTRO ISTALACIJE G) PROJEKTIRANJE ELEKTROINSTALACIJ VSEH VRST Lepo vas prosim, nikar se ne razburjajte že na začetku zaradi naslova, v katerem so omenjene kače. Ne, ne, nič ni narobe, niti se ni vrinil tiskarski škrat in tole so še vedno strani, namenjene športu. Vsaj zdi se mi. Za hrbtom mi prišepetavajo, da to vsekakor so strani za šport. Zakaj pa se ne bi tudi mi, "športniki”, enkrat za "foro" posvetili kačam. Torej. Kače so živa bitja. Kače so živali. So hladnokrvne živali. ...tamle zadaj se že držijo za glavo... So plazilci.... si pulijo lase ... Kače nimajo nog.... in grizejo nohte. No prav. Pa nič. Bomo pa že kdaj drugič še rekli kakšno o kačah. Začnimo znova. Lepo pozdravljeni ljubitelji športa in še posebaj vsi, ki ga ne prenašate niti pod razno. Prav gotovo je kdo med vami, ki začne brati Zasavca na športnih straneh. Prav vam posebej pojasnjujem, čemu trobezljanje zgoraj. Čez štiri dni bo že novo leto, zato nam je šef naročil ali pa če že hočete, milostno dovolil, naj eno stran naredim čisto po svoje. No, pa jo delam. Sicer nisem bogve kako navdušena nad idejo ampak ukaz je ukaz. Zelo težko bi vam na celo stran napisala kaj pametnega o športu, česar niste slišali že vsaj stokrat in če ste opazili, sem dvajset vrstic že zgol-jufala. Na žalost pa je do konca strani še veliko prostora tako, da je resnično najbolje da se dela lotimo “strokovno". Za nami je še eno leto (joj, kako oguljena fraza. Brrrrrrrrrrrr) in skozi celo leto je bila tale stran namenjena predvsem predstavljanju naših najboljših športnikov in ekip. Nekateri med njimi so bili tudi vrhunski športniki v pravem pomenu besede, spet drugi pa so se vsaj zdeli vrhunski. In prav zato danes ne bi govorila o trdem delu, bolečinah, naporih, porazih in poškodbah, ki so sestavni del velikih uspehov kateregakoli športnika. Danes bi rada govorila predvsem o zmagah, ki jih v človekovo življenje lahko prinese šport. Ne samo vrhunski šport pač pa tudi amaterizem in predvsem rekreacija. V velikem socializmu se je dalo od športa prav lepo živeti. Dali so te v športni kamp, kjer si jedel in pil bolje kot navadni državljani in si bil prepričan, da je to tisto največ, kar ti lahko življenje da, in kjer so te zavrgli, ko nisi bil več sposoben za doseganje vrhunskih rezultatov. Danes, v gnilem kapitalizmu (kamor počasi lezemo), pa se da od športa še lepše živeti. Lepo na roko ti izplačajo enkrat hranarino, drugič premijo, tretjič plačo in nikogar ne brig?, kam si vtaknil denar... Dokler si dober. Pa še potem ti ga ne morejo vzeti, le dajo ti ga ne več. Pa kaj, saj ga imaš vendar že zadosti. Ampak, vse to je namenjeno le nekaterim izbrancem. Nam, ki nas narava ni obdarila s kakšnimi posebnimi talenti, ki bi navduševali množice, je lahko zadosti že to, da v nekem športnem udejstvovanju najdemo smisel, zadovoljstvo in vedrino, ki nam olepša sivi vsakdan. Čeprav se gibam predvsem v športnih krogih, poznam veliko ljudi, ki se vsakršnemu telesnemu naporu že vnaprej na kilometre izogibajo, samo, da se jim ne bi bilo potrebno znojiti. Kar vidim jih, kako sedijo v fotelju, se bašejo z razno svinjarijo, kot so pražen krompirček, majoneza, dunajski zrezki, ocvrt sirček od katerega se še cedi olje. Sicer pa je bolje, da kar priznam: kot bi gledala sebe. In to po možnosti še predno gredo spat. Ampak, tega pa res ne počnem. Saj poznate tisto: "Veš jaz s praznim želodcem sploh ne morem spati!" Larifari. S praznim želodcem se najboljše spi, kajti le takrat celoten organizem miruje. Da o posledicah, ki jih takšna hrana pušča na koži (temu lahko strokovno rečemo akne, lahko pa bolj po domače povem, da govorim o mozoljih) in še posebaj pod njo (mislim predvsem na podkožno tolščo ali po domače špehcu) sploh ne govorim. Ti bogca, spet sem čisto odjadrala od teme . O čem se že govorila? Samo da pogledam. Mh, mh, mh, mh. Že vem. Sploh še nisem nič pametnega povedala. Na žalost. Pa tako se trudim. Na noben način vam seveda nočem pridigati, kaj bi s svojim telesom in s svojim življenjem morali storiti vi, lahko pa vam prijateljsko svetujem. Nekega mračnega zimskega dne se odločite, toplo se oblecite in se odpravite v okoliške hribe. Seveda vam niti fizičnega niti duševnega užitka ne morem zagotoviti. Če boste imeli srečo, boste videli, da vsak sivi dan le ni tako siv kot se zdi nam tu v dolini, pač pa, BARBARA KUS, urednica rubrike ... v zdravem telesu. da je lahko nenavdno lep sončen dan. Morda boste celo uspeli nekje v nekem oddaljenem kotičku vašega telesa zaslutiti, kaj je tisto, kar nekoga žene, da se do onemoglosti podi za kakšno žogo ali pa kar tako. Prav gotovo vam bo žal za čisto vsak zamujeni dan, ki ste ga prebili v dolini in ste rekli: "Kako žalosten dan je danes." In že, če boste začeli hribolaziti, se vam bo življenje prav gotovo spremenilo. Počasi boste želeli spoznavati zahtevnejše oblike športov in morda boste že prav kmalu šport in rekreacijo vzljubili kot sredstvo, ki vas pomirja, sprošča in krepi hkrati. Mogoče tudi namesto cigaret, tablet, alkohola in mamil. Ne vem zakaj mi nekaj govori, da šefe ni zadovoljen z mojim remek delom. Najbrž zato, ker sem vas v predprazničnem razpoloženju morila z nekimi predavanji o zdravem življenju. Pa vendar ga ni boljšega mejnika za začetek nekaj novega, kot je novo leto. Življenje je kakor otroška srajčka -kratko in umazano, so ugotovili že bolj pametni, kot sem jaz. In zakaj ne bi bil prav šport tisti, ki bi ga naredil lepšega in daljšega. Barbara Kus 39 «k . . . • • • • « • • - ••••••••••••»••••) ..■••• . . . • • • • • ... ........ • • • IfuxtCtii lflMÌKC CaK Zasavski športniki in športnice so bili tudi ob zaključku leta uspešni. Športna plezalka Metka Lukančič je zmagala na zadnji preizkušnji slovenskega pokala, odličen pa je bil tudi Vili Guček s tretjim mestom. V skupnem seštevku pokala je Lukančičeva delila prvo mesto, Guček pa je bil drugi. Strelca SD Alojz Hohkraut Martin Strakušek in Sašo Korbar sta nastopila v državni reprezentanci v dvoboju s Hrvaško. Sosedje so bili sicer boljši in zmagali s 7:1, toda za nas je bolj pomembno, da sta se Martin z drugim mestom pri članih in Sašo s četrtim pri mladincih dobro odrezala in si še bolj utrdila mesto v slovenski izbrani vrsti. Trener trboveljskih rokometašev Slavko Ivezič ne skriva, daje nezadovoljen s trenutno uvrstitvijo. Igralcem zato ni dovolil nobenega odmora. Trboveljčani se trenutno nahajajo v Poreču. Že januarja bo imel Omnikom Rudar zelo natrpan program, saj ga čaka nastop na treh "frontah" - pokal Alpe Jadran, pokalna tekma s Kolinsko Slovanom, 23. januarja pa tudi že start drugega dela prvenstva. Zimski mini prestopni rok rokometašev je bil zelo pester. Prvoligaš iz Trbovelj je” pridobil nazaj Darka Raušla, Zaščita Zagorje Tomaža Tavša in Marka Ribariča, največ "prometa" pa je bilo v TKI Hrastniku, ki je angažiral Mirka Škaličkega, Bojana Dečmana in Celjana Vojka Šeška. Med najbolj iskanimi igralci jebiltudi IgorFajdiga, ki pa se je vendarle odločil, da bo ostal zvest Zagorju. Nogometaši pozimi sicer nimajo prestopnega roka. Prestopi pa so dovoljeni, vendar igralec pridobi pravico igranja šele po dveh mesecih. Neuradno smo izvedeli, da si prvoligaš iz Zagorja želi Trboveljčana Sotenška in Holeška, Oria Rudar pogleduje za Breznikarjem, Žlakom... Na spisku želja obeh klubov sta kot kaže Ahlin in Kisovčan Guna. Realiziran pa je že prvi prestop. Kapetanoviča je Oria Rudar prodal Avtobumu. Znan je epilog prekinjene dru-goligaške tekme med Avtobumom in Orio Rudarjem. Tekmo so registrirali z izidom ob prekinitvi 3:1, vratarja Mu-driniča so kaznovali z osemmesečno prepovedjo nastopanja, Holešku pa krivdo niso dokazali in so ga oprostili. Zelo uspešni so bili letos kegljači Dadas Rudarja. Prav v zadnjem kolu so si z zmago v Medvodah priigrali uvrstitev med štiri najboljše slovenske ekipe. V Trbovljah bodo tako še enkrat gostovali Konstruktor, Gradfs in Tekstina s številnimi reprezentanti. Novoletni plavalni miting je v Trbovlje znova privabil za naše razmere vrhunsko udeležbo. Radovljičanki Robova in Kejžarjeva sta postavili celo državna rekorda, posebno nagrado SAŠO FABJAN, športni novinar. Dadasa pa je ob Kejžarjevi prejel še Majcen. Izkazali so se tudi domačini z osmimi uvrstitvami med najboljših osem. Košarkarji Zagorja so tudi v drugo premagali Pivovarno Laško. V tekmi z Laščani je še posebej blestel veteran Stane Košnik, ki se je izkazal s številnimi skoki in kar osmimi "bananami”. Vsem športnikom in bralcem srečno novo leto 1993, rekreativci pa ne pozabite: 2. januarja je pohod na Kum! Sašo Fabjan Pod koši škripa Pred začetkom letošnje sezone so bili cilji najmočnejših zasavskih košarkarskih ekip jasni. Trboveljčani, ki nastopajo z najmlajšo ekipo, so si zadali obstati v II.SKL-vzhod, medtem ko so Zagorjani okrepljeni s štirimi igralci jasno napovedali, da se želijo uvrstiti v kvalifikacije za državno ligo. Bržkone bi bilo vse lepo in prav, če bi bilo prvenstva že sedaj konec, saj razmere kažejo, da le ni vse tako, kot je videti na razpredelnici. Poglejmo, kaj se dogaja v Ipoz Rudarju. Odstopila sta tehnični vodja Jože Škrinjar in trener Marjan Knavs, ki se je preselil v igralske vrste. "Glede na stanje, kakršno vlada v klubu, sem se odločil za umik z mesta trenerja. Finančna situacija je katastrofalna, starejši in izkušeni igralci so odšli in tako nam je ostala le mladinska ekipa," je dejal Marjan Knavs. Iz dobro obveščeni virov je slišati, da bo odstopil tudi predsednik kluba Nikola Milovančev: "Funkcijo predsednika sem prevzel pred dvema letoma. Takrat je bil cilj formirati močno člansko ekipo. Žal je zaradi izpada iz I.SKL iz kluba odšlo kar šest igralcev, tako daje klub ostal na mladih, neizkušenih igralcih. Ti sicer pridno trenirajo, vendar njihov čas šele prihaja. Stanje v klubu je posledica večletnega generacijskega vakuuma pri igralcih in huda finančna situacija, ki je onemogočila korak naprej.” Tako torej v Trbovljah. Kako pa je v Zagorju? Zagorjani so odlično začeli in prizadevna uprava, ki je omogočila in omogoča vse pogoje za normalno delo članske ekipe in pa ekipa sama so do sedaj opravičili pričakovanja. Pa vendar je v klubu čutiti strah pred nadaljevanjem tekmovanja. Vzrok temu so pravzaprav precej slabše igre na domačem terenu kot na gostovanju. Seveda je mogoče, da so bili tekmeci, ki so do sedaj gostovali premalo atraktivni, ali pa so pričakovanja glede igre članske ekipe le prevelika. Vsekakor bodo Zagorjani storili vse, da svoje cilje uresničijo, kljub temu, da jim nekdo ves čas meče polena pod noge. Ranko Mandič REZULTATI ROKOMET SRL: Omnikom Rudar : Presad Litija 25:17 (11:7) Omnikom: Lipovšek, Jug, Medved 4, Sečki l,Privšek 6, Vrbnjak 9, Kosec 2, Podbregar, Senčar, Šikovec, Stojakovič 3, Hančič. Presad: Ulčar, Špelič 4, Fene, T. Kogovšek 1, Čotar, Počevina 6, B. Kogovšek, Verbajs 5, Sotenšek, Mandelj, Plešnik 1, Doblekar. KOŠARKA II. SKL Slovenj Gradec : Ipoz Rudar 87:74 (35:37) Sl.Gradec: Štalekar, Herbal 8, Razdevšek, Glinšek 16, Špepelj 8, Vrečkovnik, Štruc, Rebernik 22, Meh 25, Pušnik 10. Ipoz Rudar: Kmetič, Jeraj 17, Vidergar, Čop 5, Bec, Brumen 7, Babič 29, Božiček, Knavs, Hodej 16. Zagorje : Pivovarna Laško 67:61 (39:27) Zagorje: Mlakar 1, Žagar 6, Murn, Koren 10. Mandič Ž., Omahne 12, Krofi 11, Kofol 4, Konrad, Kranjc 14, Košnik 9. Pivovarna: Čovič 11, Zdolšek, Čop, Lapornik 3, Ver-hovc, Trobiš 11, Blatnik, Blag-otinšek 4, Durnik 25, Pinter, Šoštarič 7. PLAVANJE Novoletni miting Trbovlje: 100 kravl moški: Skrabar (LL), 6. Koncilja (RRT); 200 mešano: m: 1. Milenkovič (TK), 10. Fabjan A. (RRT); ž: l.Rob (RR) -neuradni rekord Slovenije, 5. Kajič, 6. Jerše, 9. Ličar (vse RRT); 200 hrbtno: Milenkovič (TK), 8. Jazbec T. (RRT); ž: 1. Blatnik (TK), 6. Ličar (RRT). 200 prsno: m: 1. Vračun (IL), 8. Jazbec M. (RRT); 1. Kejžar A. (RR) - neuradni rekord Slovenije, 6. Kajič (RRT). 200 delfin: m: 1. Kavčič (LL), 4. Koncilja (RRT); ž: 1. Breznikar (LL), 6. Jerše (RRT). 400 kravl ženske : 1. Blatnik (TK), 4. Ka-jtna (RRT). KARATE 20. turnir Trbovlje: športne borbe: fantje do 16 let: 1. Duzdanovič (Kranj), 2. Kostan-jevič (Tika); do 18 let: 1. Lapornik (Lj.), 2. Čretnik (Petrovče), 3. Kranjc (Tika) in Šarabon (Kranj); kate: dečki: 1. Sprečakovič (Velenje), 2. Kovačič M. (Tika); dekleta: 1. Sever (Idrija), 3. Dedič, 4. Kovačič B. (obe Tika); fantje: 1. Horn (Idrija), 8. Ilozanovič (Tika); ženske: Godeša (Lj.), 6. Perger (Tika); moški: 1. Trontelj (Postojna), 2. Zore (Tika). KEGLJANJE SKL: Dadas Rudar - Gradis 0:2 (3:5) 5242:5247 Gantar - Po-dreberšek 866:850, Burja -Ivačič 860:869, Novak - Štrukelj 890:887, Goljuf - Marinček 859:883, Mažgon - Šemrl 872:879, Stoklas - Blama 894:879. Donit - Dadas Rudar 0:2 (2:6) 5118:5147 Jesih - Gantar 895:858, B.Jerše - Burja 912:870, Maravič - Novak 848:852, Brdnik - Stoklas 811:815, Eržen - Mažgon 956:976, F.Jerše - Goljuf 796:876. ŠPORTNO PLEZANJE Pokal Slovenije; Ljubljana: moški: l.Grom (Vrhnika), 2. Guček (Trbovlje); ženske: 1. Lukančič (Trbovlje). Končni vrstni red za Pokal Slovenije 92: moški: Grom 90, 2. Guček 50 točk ..; ženske: 1-2. Lukančič (Trbovlje) in Osredkar (Kranj) obe po 80 točk. Trboveljčani uspešni v Miškolcu Na 1. svetovnem karate pokalu za otroke in kadete Santa claus cup 1992 5. in 6. decembra v Miškolcu na Madžarskem je nastopilo 751 tekmovalcev iz Azije, Amerike in Evrope. Med slovenskimi reprezentanti, ki so dosegli velik uspeh z 9 kolajnami, so nastopili tudi trboveljski karateisti. Na pot so odšli z namenom, da se nekaj naučijo. Na tekmovanju so videli, da prav nič ne zaostajajo za vrstniki. Miha Kovačič je v katah med 80. tekmovalci zasedel odlično 9. mesto in za las zgrešil finale osmih najboljših. Imel je enako točk kot sedmouvrščeni. Peter Zore je z 12. mestom med 61. tekmovalci za malo zgrešil finalni krog. Alja Perger je med 52. tekmovalkami zasedla zelo dobro 22. mesto, Jure Kostan-jevič pa med 40. tekmovalci 34. Tudi v športnih borbah niso zaostajali za tekmeci. V prvi ekipi Slovenije je prvič nastopil Matjaž Lenič in odlično opravil nastop. Zanesljivo je premagoval nasprotnike in v borbi za medaljo, ko je Slovenija izgubila z Nemčijo (kasnejšim zmagovalcem) 4:1, je Matjaž dosegel edino zmago. Ekipa je osvojila med 22. nastopajočimi 5. do 6. mesto. Za drugo ekipo Slovenije je nastopil Rok Vodišek. Že v prvi tekmi gaje njegov nasprotnik močneje poškodoval, tako, da ni mogel kasneje več nastopiti. Ekipa je na koncu osvojila 7. do 8. mesto. Matjaž Lenič je med 102. tekmovalci dobro začel v športnih borbah posamično. V prvem kolu je brez težav premagal svojega nasprotnika iz Nemčije, člana ekipe, kije osvojila prvo mesto. V drugem kolu je ob navijaškem sojenju sodnikov sicer tesno izgubil z domačinom. Rok Vodišek seje po posvetovanju z zdravnikom odločil, da bo kljub poškodbi poskusil tekmovanje tudi v posamični konkurenci. Tudi on je izgubil v drugem kolu z domačim tekmovalcem. Sodniki so pač sodili tako, da je bilo skoraj nemogoče premagati madžarske tekmovalce. Veliko smolo je imel Jure Barovič, katerega so pri žrebu po pomoti vtaknili v starejšo skupino 15 do 16 let. Nobena pritožba ni pomagala. V ring je odšel odločno in izgubil šele v drugem krogu z nemškim tekmovalcem, ki je bil pri rezultatu 2:2 za trenutek hitrejši. Občutek smo imeli, da bi v svoji starostni kategoriji lahko dosegel veliko več. Največ bi lahko dosegla Ida Dedič. V prvem kolu se je srečala s favorizirano ameriško tekmovalko. Pri rezultatu 2:1 za Ido jo je nekaj sekund pred koncem tekme nesrečno zadela v nos in sledila je diskvalifikacija. Američanka se je na koncu uvrstila med osem najboljših tekmovalk. Karakteristike tekmovanja: slaba organizacija, kar je organizator poskušal kompenzirati s prijaznostjo, premajhna in neurejena športna hala, navijaško sojenje v korist madžarskih tekmovalcev, motivacija, samozavest in psihična pripravljenost ameriških tekmovalcev, želja po uspehu ter dobra tehnična pripravljenost slovenskih tekmovalcev. Slovenski navijači, opremljeni s slovenskimi zastavami, ki niso bili najštevilnejši, so z navijanjem preglasili celo domačine. Bogdan Simerl PROMET 16. decembra je H.K. vozil svoj mercedes z Dola proti Marnem. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal na levo ter trčil v tovornjak, ki ga je vozil F.K. Škoda je bila 800 tisoč tolarjev, poškodb pa ni bilo. 17. decembra ob 16.55 uri je na bencinskem servisu v Zagorju voznik avta P.B. iz Rimskih Toplic pri vzratni vožnji trčil v vozilo K.B. iz Dobovice. Škoda je bila majhna, udeleženca se nista mogla dogovoriti o krivdi in zadevo so reševali policaji. 17. decembra ob 23.10 uri je V.M. zaradi neprimerne hitrosti v levem preglednem ovinku pri Cementarni Trbovlje zapeljal v betonsko ograjo. Škoda na vozilu: 50 tisoč tolarjev. 18. decembra je voznik avta H. V. pri TET Trbovlje izsilil prednost vozniku F.S., ki je vozil po prednostni cesti. Škoda: 30 tisoč tolarjev. Kradejo kot srake Neznanec je 13. decembra med 17. in 21.30 uro na avtobusni postaji v Zagorju iz avtobusov ukradel tri registrske tablice (dve LJ Cl-310 in eno LJ Cl-313). Policiste so-16. decembra obvestili, da sta mlajša fanta v Trbovljah izsiljevala denar od dijaka. Ugotovili so, da sta bila to mladoletnika, ki sta izsiljevala denar z grožnjami in pretepanjem, dena pa nato zapravila na igralnih avtomatih. Neznanec je 18. decembra pristopil v Trbovljah do 54 letne S.A. in ji strgal iz rok torbico, v kateri je imela denarnico z denarjem. Pobegnil je neznano kam, policisti ga še iščejo. Tri dni kasneje je neznanec prav tako v Trbovljah na podoben način oropal 78 letno K.M., ji iztrgal dve torbi s hrano ter denarnico in pobegnil. Policisti so z uspešno akcijo po poldrugi uri prijeli P.M., pri katerem so našli ukradeno. Zaradi ponovitve podobnih dejanj so ga odpeljali k preisk- ovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. V noči na 20. december je neznanec vlomil v zasebno trgovino na T^gu Franca Kozarja v Hrastniku. Lastnika je oškodoval za najmanj 15 tisoč tolarjev. Požari Ljudje se očitno premalo zavedajo, kako nevarno je lahko cvrenje masti. Nepazljivost je požgala manjšo vikend hišico v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku, ki je zgorela 19. decembra. Lastnik A.T. je čez dan cvrl mast, nato pa pustil posodo na štedilniku. Ker ogenj še ni pogorel, je hišica zagorela. Istega dne je zagorelo v baraki begunskega centra v istem naselju v Hrastniku. E.M. je segrevala olje, zaradi pregretja je prišlo do vžiga, ki so ga begunci sami pogasili. Dva dni prej pa je prišlo do požara v hiši A.T. v Zagorju. Vzrok: pregreta grelna plošča električnega štedilnika, ki so jo pozabili izklopiti. Uničeni so bili kuhinjski elementi in zadimljeni ostali prostori. Ponarejene marke V poslovalnici LB - devizni oddelek v Trbovljah je nekdo 17. decembra poskušal vnovčiti ponarejen bankovec za 100 DEM. Ugotovili so, da je marke prej kupil v zasebni menjalnici, kjer je med ostalimi dobil tudi ponaredek. A u f b i k s Novo leto prinaša za našo rubriko dovolj dogodkov. Še posebej naj vse prijatelje aufbiksanja opozorimo na to, da so policaji kupili fleš za radar. Dobro dela, kar je občutil na svoji koži tudi pisec teh vrstic. Sedaj smo ponoči bolj varni, ko nas slikajo... 'j' Pa začnimo spet s klasiko. Zjutraj objiol petih 19. decembra so pred Mesečino bratje F. spustili skozi roke J.S.. Sedaj čakajo, da brate spusti ’^F skozi roke sodnik za prekrške. Pred pivnico v Trbovljah sta glasneje spregovorila V.Z. in K.J.. Slednji ?' je imel s seboj svojega prijatelja v podobi nemškega ovčarja. Psiček se je meni nič tebi nič spravil rta K.J. in ga malo pogrizel. Alko testa niso opravljali, pasja mrcina jo je odnesla brez priprtja. Mladoletni fantič iz Zagorja je v lokalu KBM na avtobusni postaji v 'Ji Zagorju nič kaj nežno položil roko na someščana. Še prej pa seje nič kaj primerno obnašal. Ker se tudi po prihodu varuhov reda ni nič kaj pomiril, so ga nič kaj sentimentalno odpeljali s seboj. Po svojega sinčka so morali priti nič kaj veseli starši. Nič kaj lepa vzgoja, kaj hočeš. Ponoči 16. decembra je dežurstvo policistu v Hrastniku popestril K.H., ki je hitel govoriti, da mu dvojec brez krmarja razbija po vratih. p* Ugotovili so, da sta se možakarja lotila tudi balkona (splezala sta nanj), balkonskih vrat (razbila sta jih), telefonskega kabla (prerezala sta ga). Wf Hišo sta preiskala kot bi bila od udbc. Hotela pa sta se malce bolj trdo rokovati tudi z lastnikom. Na njuno žalost je dvojec kmalu dobil krmarja v podobi večih oseb. Za slovo od starega leta pa še ena klasična. Uro pred polnočjo 18. p' decembra so se zravsali v gostilni sredi Hrastnika. Do pretepa je prišlo takrat, ko so se štirje možje krepko podprli s hlapi. Pretepače so uspeli '^F umiriti šele možje z značkami. Enako tudi lastnika, ki je z veseljem dotakal z rožicami posutim gostom. Bodite v letu 1993 v cvetju. Redakcija aufbiksa SE JE KONČNO ODLOČIL PONUDITI TRŽIŠČU TUDI PC-KOMPATIBILNE LASTNEMU IBM STANDARDU Postanite tudi vi lastnik (uporabnik) WEARNES računalnika. Pridružite se tudi vi nekaj tisočim iMjc račl kateT KOUN3WW TRG( AERO,________________ _______ )ereck Lewis ee izlake, tki fflKTrtfK, IBM managing director of Technology pic. deSI9" inmnogaTuga PC DEALEF> * MARCH 1992 ORIA pa vam zagotavlja konkurenčne cene in takojšnjo dobavo. Izkoristite ugoden nakup! ugledna imena. CENE NEKATERIH MODELOV: COMUNE 286-16 1MB RAM, 40 MB HD VGA MONO 1.305 DEM BOLDLINE 386SX-20 SP 1MB RAM, 40 MB HD, VGA MONO 1.545 DEM BOLDUNE 386-25 BOLDUNE 386-33 BOLDUNE 386-40 BOLDUNE 486-33 UQODNI PLAČILNI POGOJI (leasing, kredit. ) Informacije: ORIAd.o.o. tel.: 0601/61-477,61-111, 61-149,61-235 in v poslovalnicah MLADINSKE KNJIGE TRGOVINE: Ljubljana: 215-358,150-159, 301-636,224-121,210-370, Novo mesto: 23-582, Sl. Gradec: 42-071, Domžale: 721-405, Maribor: 27-487, Celje: 21-236, Ptuj: 771-547, Žalec: 713-203, Velenje: 853-371, Zagorje: 61-061, Kranj: 211-231, Tolmin: 81-325, Koper: 37-238. : :: v/!vX;Xv!vXv!v! lili /O ljubljanska Celje - skladišče D-Per 6/1992 ? 5000006275,23 Banka Zasavje d.d., Trbov,,^ ,c KMALU TUDI v Ljubljanski banki -Banki Zasavje d.d., Tibovlje COBISS © LB KARTICA, kartica z ugodnostmi, kakršnih ne zagotavlja nobena druga kartica pri nas - stroški opravljenih nakupov se plačujejo le enkrat mesečno - poravnavanje obveznosti je urejeno prek trajnika na tekočem računu , M Ud‘podrtem-, da š plačevanjem obveznosti za opravljenje nakupe ne bostié^-1-.?^-^ teznurj. imeli nobenih sitnosti ali dodatnih obveznosti. ............... v....................... ; C '• tL»r > sami boste lahko izbrali dati v ìtièsécù, ko boste poravnali stroške opravljenih nakupov. to pomeni možnost med 8., 18. in 28. dnem v mesecu, ko bo banka opravila .. C lip\moislekdčegaračuna, kar zopet pomeni, da boste plačevanjestfoŠkoVHantiki* banka idealno prilagodili svojemu plačilnemu dnevu oziroma vsem dohodkom in izdatkom či: iivMimzUp, banka LB KARTICA, kjer vaš podpis velja kot denar, KMALU TUDI v Ljubljanski banki - Banki Zasavje d.d., Trbovlje. UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. Ime in. priimek............................. mesto................ ................. postna St............ ulica..................... telefon............... datum..................... *lastnoročni podpis. . . . , NAROČNINO BOM PLAČEVAL: ■proti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) : SKSé'KO drage bralke in bralci.