Št. 278 (16.006) leto LIH. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600_ GORICA - Drevored 24 moggb 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_______________ POŠINNA PLAČANA V GOTOVM |500 LIk Spedlzione In ebbonamento postale 45% Art2,conmB2(lbllegge66296-RBatedlTheste SOBOTA, 22. NOVEMBRA 1997 Trst V znanosti, znanost v Trstu Martin Brecelj . V Trstu so se včeraj spet sestali nekateri izmed najuglednejših predstavnikov svetovnega znanstvenega življenja. Prišli so v Miramar, da bi se poklonili spominu ustanovitelja in prvega ravnatelja tamkajšnjega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, pakistanskega nobelovca Ab-dusa Salama ob prvi obletnici njegove smrti. Taksna srečanja so postala v zadnjih časih skorajda rutinska, kar potrjuje, da je Trst vendarle postal resnično mednarodno znanstveno središče. In to tudi v človeško oprijemljivem smislu. Čedalje več znanstvenikov mednarodnega ugleda vežejo na Trst tudi osebna znanstva in spomini, kot je prišlo lepo do izraza na včerajšnji komemoraciji Abdusa Salama. A če se Trst uveljavlja v mednarodnem znanstvenem svetu, ni še rečeno, da je znanost že povsem prežela to naše mesto. Nasprotno. Znanstveni Trst je še vedno dokaj obrobnega pomena v tržaški stvarnosti, in to bodisi z objektivnega kot s subjektivnega vidika. Tako je npr. teža, ki jo imata znanost in visoka tehnologija v tržaškem gospodarskem življenju velikim javnim investicijam navkljub še vedno sorazmerno majhna, kakor je tudi sorazmerno majhno število Tržačanov, ki so v znanstvnem in tehnološkem sektorju zaposleni. Raziskovalci, ki delujejo v tržaških znanstvenih ustanovah, v glavnem prihajajo od zunaj in se na Tržaškem praviloma začasno zadržijo. Izvedenci tudi pravijo, da ne gre za stanje, ki bi se zlahka spremenilo, saj je Trst z demografskega vidika premajhno mesto, da bi lahko »proizvedel« večje Število vrhunskih raziskovalcev. Poleg tega pa bi tudi težko rekli, da je znanost prevzela dominantno vlogo v tržaški kulturi in sploh v mentaliteti Tržačanov. To, kar se dogaja v Centru za fiziko v Miramaru ah v znanstvenem parku na Padričah, ostaja bolj ali manj na obrobju zavesti tržaškega prebivalstva. Ce to velja za tržaško stvarnost nasploh, velja tudi in mogoče še bolj za njegovo slovensko komponento. Gre za dejstva, ob katerih bi se morali Tržačani pogosteje kritično zamisliti, tudi slovenski. TRST / OB 250-LETNICI NJEGOVEGA ROJSTVA Poklon prosvetljenemu humanistu, podjetniku in kulturniku žigi Zoisu Slavnostno akademijo je priredil trgovski tehnični zavod, ki nosi po njem ime TRST - V Kulturnem domu je bila sinoči slovesna akademija ob 250-let-nici rojstva razsvetljenega humanista, kot je podjetnika, kulturnika, naravoslovca in mecena Žigo Zoisa imenoval slavnostni govornik prof. Jože Faganel. Markantni osebnosti slovenske zgodovine, po kateri nosi ime organizator proslave, trgovski tehnični zavod, so se ob Zoisovem omizju poklonili gledališki igralci, glasbeniki in pevci, pa tudi nekdanji in sedanji dijaki, ki so v povojnem času izšli iz njegove šole. Na 3. strani LUKSEMBURG / NA PRVEM VRHU O ZAPOSLOVANJU Evropa s skupno zaposlovalno strategijo Voditelji petnajsterice pa niso sprejeli obvezujočih in številčno opredeljenih ciljev LUKEMBOURG - Voditelji Evropske unije so na prvem izrednem vrhu o zaposlovanju podprli temeljne usmeritve prihodnje zaposlovalne politike, s katero naj bi uspešno reševali problem 18 milijonov brezposelnih. Kljub drugačnim predlogom tako Evropske komisije kot pozivom sindikalnih organizacij, pa voditelji niso sprejeli obvezujočih in številčno opredeljenih ciljev. Voditelji so se strinjali, da je treba osrednjo pozornost posvetiti 2, 3 milijona mladim in 5, 6 milijona dolgoročno brezposelnim. Med osrednjimi predlaganimi smernicami so še večja vloga socialnih partnerjev, spodbujanje malega in srednjega gospodarstva, pa tudi davčno razbremenjevanje in večja mobilnost delovne sile. Domenili so se tudi za 10 milijard ekujev posojila Evropske investicijske banke za projekte spodbujanja malih in srednjih podjetij, razvoja novih tehnologij in trans-evropskih omrežij ter za vlaganje v nove sektorje. Prav tako računajo na 450 milijonov ekujev za spodbujanje ustvarjanja trajnih delovnih mest v malemu in srednjemu gospodarstvu. Na 11. strani Lojze Abram novi predsednik Zadruge Primorski dnevnik TRST - Sinoči se je na prvi seji sestal upravni svet Zadruge Primorski dnevnik, ki je bil izvoljen na občnem zbora zadruge 9. novembra na Pomorski postaji v Trstu. Odbor sestavljajo Lojze Abram, Tomaž Ban, Pavel Colja, Renato Kneipp, Boris Kuret, Vladimir Predan, Silvan Semolič, Zvonko Simoneta in Damjan Terpin; sinočnje seje so se udeležili vsi in za novega predsednika zadruge (ob vzdržanju Damjana Terpina) imenovali Lojzeta Abrama. Upravni svet jbo o številnih vprašanjih povezanih s krepitvijo Primorskega dnevnika razpravljal na prihodnji seji, ki bo v sredo, 26. trn. Na sliki dosedanji in noivoizvoljeni predsednik Boris Kuret in Lojze Abram. Sinod v Nabrežini sestanek o povezavah NABREŽINA - Jutri opoldne zapade rok, ko morajo stranke predstaviti morebitne povezave na balotaži, ki bo prihodnjo nedeljo v de-vinsko-nabrežinski občini. Medtem se nadaljujejo pogajanja za zavezništvo med kandidatom Marinom Voccijem in Listo 2000 ter SSk. Sestali so se sinoči, vendar v trenutku, ko zaključujemo redakcijo nam še ni znano, do kakšnih povezav bo prišlo za drugi krog volitev in če bo prišlo do ustreznega dogovora. Na 6. strani Degrassi obiskal center L. Bratuž GORICA - Dežela bo v kratkem izplačala še 800 milijonov lir prispevkov za kritje stroškov pri obnovi kulturnega centra Lojze Bratuž. Spodbudno vest je podpredsednik deželne vlade Michele Degrassi sporočil med obiskom v Bratuževem centru, kjer so ga sprejeli predstavniki organizacij, ki delujejo v njem. Gosta so opozorili tudi na zamude pri izplačevanju prispevkov za tisk ter sploh za kulturno delovanje. Degrassi je povedal, da Dežela preučuje nove norme za pospešitev izplačil, ki jih danes zavirajo kompleksni birokratski postopki. Na 12. strani Počastili spomin Abdusa Salama TRST - Miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko odslej nosi ime po svojem ustanovitelju in prvem ravnatelju, pakistanskem nobelovcu Abdusu Salamu. Njegov lik so včeraj ob prvi obletnici smrti počastili v Miramaru tudi s celodnevnim posvetom o njegovem delu. Posveta so se med drugimi udeležili albanski predsednik Mej-dani ter Salamov sin in vnuk. Na S.strani Na Goriškem odkrili trgovino z orožjem GORICA - Policijski organi na Goriškem so po nekaj mesecev trajajoči preiskavi pri Jamljah zasegli večjo količino orožja in municije, ki je bilo po vsej verjetnosti namenjeno zločinskim združbam v notranjosti Italije. Zasegli so pet ročnih bomb, tri pištole in okrog 500 nabojev. Akcijo so izvedli pred nekaj dnevi, včeraj pa so izid predstavili na tiskovni konferenci. Na 12. strani M*M*e e ženska e moška e otroška e in športna oblačila za letošnjo jesen-zimo NAJVEČJA IZBIRA KRZNA v Furlaniji-Juujski krajini TAX FREE \mxjssi ČEDAD TrgPicco14 \ KOLEKCIJE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI ŽENSKA MODA Iflfca' [ MOŠKA <1sknia' “Ij™ MODA FENDI V G. Valentino OBLEKE IN SRAJCE PO MERI Trst - Ul. mazzini, 19/a - Tel. 040/3720020 \ fZ . '"N Privlačne in zadovoljne tudi v modelih za močnejše postave! /l/h Im Samo ženska konfekcija TVOJA MERA IN... SE MNOGO, MNOGO DRUGIH! Inka bf CALO' cjLou/mA. muten camlcerla „ . C lili /Ms, /a riV Ul. Ginnastica, 12lb " /ru jj-svi Tgl 040i7710I8 Samo Inska kolekcija KMETIJSTVO / KLJUB UKREPANJU VLADE GENOVA / RAZSODBA KAZENSKEGA SODIŠČA Živinorejci ostajajo v »bojni pripravi« Čakajo na sprejetje zakonskega osnutka Bruselj znižal globo - V torek manifestacija RIM - Protest zaradi mlečnih kvot se nadaljuje. V pričakovanju infomacij o vsebini novega zakonskega ukrepa so živinorejci ostali na krajih, kjer so predvčerajšnjim postavih cestne in železniške barikade. Dan je potekel veliko bolj mimo, vendar se živčnost ni zmanjšala. Največ težav ostaja okrog Verone, v Cuneu, Mantovi, Brescii in Bergamu. Demonstranti se ne zadovoljujejo z obljubami, vladin ukrep hoCejo videti z lastnimi oCmi, preden umaknejo svoje teaktorje s strateških mest (telefoto Ap). Predstavniki živinorejskih »cobasov« so se včeraj sestali s podtajnikom v ministrstvu za kmetijske dobrine Robertom Borronejem, skupino demonstrantov, ki »stražijo« ob avtocesti A4 pri Gonarsu, pa je sprejel videmski prefekt Romano Fusco. Ta je svojim sogovornikom ponovil stališče notranjega ministra Napolita-na, da so cestne in železniške zapore nezakonite in da jih varnostne sile ne bodo dopuščale. Člani odbora demonstrantov pa so prefektu potrdili namen, da bodo ohranili »stražo« v Gonarsu vse dotlej, dokler ne pride do pravične rešitve spora. Iz kabineta minisba za kmetijske dobrine je prišlo včeraj tudi zagotovilo, da se je parlament odločil pospešiti razpra- vo o zapadlem zakonskem odloku, ki je bil potem spremenjen v zakonski osnutek. Besedilo je bilo že odobreno v senatu, iz Bmslja pa je medtem prišla razveseljiva vest, da je bila globa, ki jo mora plačati Italija zato, ker je presegla svojo kvoto proizvodnje mleka za dveletje 1996-97, znižana. Za zdaj bi morali italijanski živinorejci plačati Evropski uniji nekaj več kot 150 milijard lir kazni in ne 399.6 milijarde, kolikor je bilo izračunano konec oktobra. Kmetijski sektor pa ne mučijo samo mlečne kvote, ampak še vrsta drugih problemov, zaradi katerih bo v torek, 25. novembra, v sto italijanskih mestih protestiralo kakega pol milijona kmetovalcev z okrog 50 tisoč traktorji. Na popolnoma miren način, zagotavljajo pobudniki manifestacij, bodo kmetje zahtevali od vlade izdelavo triletnega načrta vlaganj v primarni sektor in močnejšo obrambo itah-janskega kmetijstva v Bruslju. Dan protesta bi moral biti tudi dan predlogov, srečanja z meščani in z mestnimi upravami. Najmočnejša stanovska organizacija kmetov, Coldiretti, napoveduje, da bo manifestacija namenjena zaščiti vsega sektorja in da bo imela tudi značaj praznovanja s ponudbo tipičnih domačih pridelkov. Tudi za brodolom Havena ni nihče kriv V tragediji umrlo 5 mornarjev, ekološka škoda je bila ogromna GENOVA - Enajstega aprila 1991 je med plovbo v Genovskem zalivu eksplodiral ciprski tanker Haven. V brodolomu je umrlo 5 mornarjev, surova nafta, ki se je zlila iz rezervarjev, pa je hudo onesnažila morje in morsko dno. Tragedije pa ni zakrivil nihče, čeprav je bil Haven dotrajan tanker in povsem neprimeren za plovbo. Tako je namreč odločil sodni senat genovskega kazenskega sodišča, ki je včeraj oprositil vse obtožence, grška brodarja Luocasa in Steliosa Hajija in direktorja plovne družbe Cri-stosa Dovlesa. Loucas in Stelios Haji sta bila obtožena nenaklepnega umora, onesnaženja okolja in poskusa izsiljevanja in zanju je tožilec zahteval sedem let in osem mesecev zaporne kazni, za Dovlesa, ki je bil obtožen samo poskusa izsiljevanja, pa je tožilec zahteval dve leti in štiri mesece zapora. Sodni senat je tudi odločil, da prizadete stranke nimajo pravice do povračila škode. Proces zaradi brodoloma tankerja Haven se je končal tri tedne po procesu zaradi brodoloma trajekta Moby Prince. Tragediji nista samo časovno povezani (obe sta se pripetili med 10. in 11. aprilom 1991), vežeta ju tudi razsodbi, po katerih za brodoloma, za žrtve in ekološko škodo, ki je bila povzročena, nihče ni kriv. »V Italiji postaja skoraj zakonitost: najhujši dogodki od pokolov do atentatov in tragedij ostanejo nekaznovani,« je menil poslanec Zelenih Mauro Paisan. Sorodnosti med primeroma Haven in Moby Prince se namreč ne omejujejo na že navedeno. Po podatkih naravovarstvenikov vežejo Haven in Moby Prince še pomanjkljivi varnostni ukrepi in pomanjkanje vsakršnega nadzorstva. Trajekt Moby Prince je bil star 24 let in kaže, da je ob tragediji gasilski sistem povsem odpovedal, Haven pa je bila še bolj dotrajana. Iz plovbe bi jo morali umakniti že leta 1986, a je kljub temu plula še pet let pozneje, potem ko je bila poškodovana med zalivsko vojno. Poleg tega je tanker začel raztovarjati nafto, ne da bi opravili kontrol, ki so v teh primerih predpisane. Oba primera veže še dejstvo, da sta se pripetila v dveh pristaniščih, ki so z varnostnega vidika na dnu lestvice. Trst, Ra-venna, Neapelj, Croton in Gaeta so s tega vidika varnejša in veliko bolje opremljena pristanišča. Zelo kritično je razsodbo genovskega sodnega senata ocenilo ministrstvo za okolje. Podtajnik Valerio Calzolaio, kr je menil, da oprostitev potrjuje »dvome številnih krogov tako o preiskavi sami kot o ekspertizi izvedencev«. Calzolaio je zato predlagal ustanovitev posebne parlamentarne preiskovalne komisije. Zelo kritični so bili tudi predstavniki naravovarstvenih organizacij, medtem ko je tožilec Lu-igi Lenuzza napovedal priziv, ki ga bo s tehničnega vidika oblikoval, ko bo objavljena utemeljitev razsodbe. Marini in Dini sumljivo gledata na Di Pietrove poteze RIM - Ali bo Antonio Di Pietro po izvolitvi v senat oblikoval svojo skupino, pa čeprav v okviru zavezništva Oljke? Dovolj je bilo že samo vprašanje, ki je nakazovalo to možnost, da se je temperatura v levosredinskem zavezništvu spet dvignila. Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je takoj nastopil, da bi preprečil rojstvo neke nove skupine, saj po njegovem mnenju zmerne sile v Oljki imajo svojo stranko, vraščeno na vsem državnem ozemlju, in ta je Ljudska stranka. Se ostrejši je bil zunanji minister Lam-berto Dini, ki je med drugim prav v zadnjih mesecih okrepil svoji parlamentarni skupini s pristopom nekaterih parlamentarcev Kartela. »Sramotno bi bilo, Ce bi Di Pietro snoval lastno grupo,« je menil voditelj Italijanske prenove. Antonio Di Pietro je včeraj zagotovil, da sploh ne namerava oblikovati svoje grupe. »Ni nobenega poskusa, da bi 'kradel’ parlamentarce večini. Že večkrat sem povedal, da se bom pogovoril z voditelji Oljke, če bom oblikoval svojo skupino. Zato ne pripisujte mi ciljev, ki jih nisem napovedal,« je izjavil Di Pietro novinarjem. Poudaril je, da namerava delati v okviru Oljke, vendar to ne pomeni, »da bi se hotel poplitviti in se odpovedati vsaki politični pobudi«. Vsekakor, po novicah iz drugih virov, naj bi se Di Pietro ne odpovedal cilju svoje skupine, vendar naj bi znatno upočasnil korak. V pogovoru z nekaterimi somišljeniki naj bi dodal tudi, da bi k tej skupini lahko pristopili nekateri parlamentarci sredinskih sil Kartela svoboščin. Verodostojnost teh virov je težko presoditi. Dejstvo pa je vsekakor, da je Demokratična stranka levice reagirala na domnevni Di Pietro projekt manj živčno od ostalih komponent Oljke. »Pravico ima do svoje skupine, če jo želi oblikovati,« je dejal tajnik DSL Massimo D’Alema in pozval Oljko, naj ne bo tako nezaupljiva do bivšega sodnika. Prav v teh besedah je senatorka SKP Ersilia Salva-to videla potrditev svojega suma, da se za nastajanjem Di Pietrove skupine »skriva cinični manever DSL, ki želi predčasne volitve že spomladi«. Podpredsednik vlade VValter Veltroni ji je odgovoril, da bi si »samo norec lahko želel volitve, ko bo Italija vstopala v Evropo,« medtem ko je D’Alema dejal, da bi morala vlada Oljke okrepiti reformistični zagon in si zastaviti velikosežni načrt. NOVICE BRINDISI / BILI SO NA DVEH GUMENJAKIH Senat odobril finančni zakon RIM - Po spremnem zakonu in reformi welfara je senat včeraj odobril se bilančni zakon, nato pa s končnim glasovanjem sprejel finančni zakon v celoti. Sedaj se bo morala o sklopu ukrepov izreči Se poslanska zbornica. Za finančni zakon, kot ga je izoblikovala vlada, se je izreklo 146 senatorjev večinskega zavezništva, medtem ko so bili odsotni senatorji Severne lige in Kartela svoboščin. Minister za gospodarstvo Carlo Azeglio Ciampi se je zahvalil senatorjem za opravljeno delo. Ob tem je poudaril, da so sedaj »glavni problem vlade bitka proti brezposelnosti in za gospodarsko rast predvsem nezadostno razvitih področij zlasti na Jugu«. Rešilni helikopter ni prispel na cilj SALERNO - Včeraj popoldne je med poletom iz bolnišnice S ant Arsenio v Polli v bolnišnico v kraju Vallo della Lucania izginil rešilni helikopter s petimi osebami na krovu. S helikopterjem so odvedli iz Sant Arsenia v bolje opremljeno bolnico v Vallu 69-letnega pacian-ta Vincenza Petroncellija. Na helikopterju so bili poleg pilota Alessandra Pratesija še zdravnika Silvana De Vita in Aniello Šansone ter bolničar Antonio De Marco. Alarm je sprožilo osebje lukanske bolnišnice, ker je helikopter zakasnil. Začelo se je iskanje, pri reševalni akciji pa sodeluje nekaj desetin reševalcev. Po pričevanju nekaterih očividcev naj bi helikopter med poletom ostro zavrl, da bi se izognil megli med San Rufom in Salo Consilino. V visokih valovih pred obalami Apulije izginilo šestnajst albanskih beguncev Na enem od gumenjakov, na katerem je prišlo do okvare, je bilo 27 oseb Trupla utopljenih prebežnikov na obali blizu Barija (telefoto Ap) BRINDISI - Bili so premočeni, premraženi, povsem izčrpani, lačni in žejni: na morju so bili vse od 17. t.m. zvečer, ko so z gumenjakom odpluli iz Drača. Na plovilu pa je prišlo do okvare, morda ga je ena od žensk s čevljem s tanko in ostro peto-preluknjala. Tako se je 27 potnikov znašlo na milost in nemilost razburkanega morja, ki je zahtevalo pet smrtnih žrtev, a enajst oseb pogrešajo. V pristanišče v Brindisi so reševalci pripeljali 11 preživelih, ostale še išCejo, trupla petih žrtev pa so bila na gumenjaku. Alarm so sprožili svojci, ki so že bili v Italiji. Reševalna akcija se je pričela že pred tremi dnevi, vendar javnost z njo ni bila seznanjena. Preživeli, med katerimi so bile tudi tri ženske in eno deklica, so povedali, da so za pot plačali po milijon lir vsak. Opazili so jih okrog 20 milj od obale, prvi je do njih prišel vlačilec, ki ga uporabljajo pri naftni ploščadi Agipa, 24 milj severovzhodno od obale Brindisi-ja. Pogrešane so začeli iskati z ladjami, letali in helikopterji, preživele pa so odpeljali v bolnišnico v Brindisiju. Medtem ko so iskali gumenjak, so na pomoč odhiteli še nekemu drugemu plovilu, ki so ga izsledili okrog 30 milj od Brindisija. Na njem je bil samo neki moški, verjetno albanski begunec: povedal je, da je drugih pet oseb padlo v morje. 250-LETNICA ROJSTVA ŽIGE ZOISA Sobota, 22. novembra 1997 živa aktualnost Zoisovega omizja TRST - Zoisov rod sedanjih in nekdanjih dijakov trgovskega tehničnega zavoda, tudi tistih, ki so ga obiskovali še preden je dobil ime po velikem razsvetljencu, se je sinoči na slavnostni akademiji v Kulturnem domu poklonil spominu humanista, kulturnika, podjetnika, naravoslovca in mecena Žige Zoisa ob 250-letnici njegovega rojstva. V dvorani so se zbrali okrog imaginarnega omizja, ki so ga na odru z besedo, glasbo in petjem pričarali nekdanji gojenci trgovske šole, velik kulturni lik človeka, ki se je rodil v neki »mrzli novembrski noči« prav v Trstu, pa je v vsej njegovi življenjski večplastnosti - pa tudi aktualnosti - izšel iz slavnostnega govora prof. Jožeta Faganela, verjetno najveCje-ga poznavalca barona Žige Zoisa, ki jih tacaš premore slovenska zemlja. 2e prof. VVillj Mikac je v uvodnih besedah nakazal slavljenčeve zasluge, ko je omenil, kako se je obdobje razsvetljenstva, žarišCe znanosti in umetnosti, ki je v novi luCi ovrednotilo razum in z njim ustvarjalnost, razširilo na slovenskih tleh prav ob Zoisovem odprtem omizju. »Baron Žiga Zois je bil mentor in mecen, lastnik fužin in bogate knjižnice, obenem Pa lastnik še veliko pomembnejše dediščine - genialnosti. Vedel je namreč. Na slikah: pod naslovom začetek proslave s uvodnimi besedami VVilljija Mikaca, desno Adrijan Rustja v vlogi Žige Zoisa in spodaj slavnostni govornik prof. Jože Faganel kaj potrebuje slovenski narod in kateri tedanji izobraženci so sposobni preobraziti ljudstvo z nesluteno duhovno silo: to je z izobrazbo.« V svojem nagovoru je omenil tudi pobudo, ki je izšla iz njegove šole: »Znamenje novih poti in dveh oziroma veC kultur, najprej slovenske in itabjanske, ki ju pooseblja Zois, bi lahko postala utica v Trstu, poimenovana po slavljencu. Predlog za poimenovanje je profesorski zbor že naslovil na tržaški občinski svet. Tako bi ostal živ spomin na velikega Tržačana, ki mu ni bila tuja nobena kultura, le da je plemenitila in bogatila slovensko izvirnost, saj ravno iz zave- sti lastne istovetnosti raste odprtost do drugih,« je podčrtal. Kulturni program je bil po zamisli režiserja in igralca Adrijana Rustje zasnovan po podobi Zoisovega omizja, z velikima bar-žunastima zavesama v ozadju in lagodno glasbeno kuliso z Bachovimi in Sa-in-Saensovimi zvoki ter Palestrinovim in Gallusovim petjem v ospredju. Petje je izvajal ženski pevski zbor Glasbene matice, ki ga je vodila Tamara Stanese; glasbo sta prispevati flavtistka Tamara Tretjak in pianistka Tamara Ražem. Obe sta dokončati prav Zoisovo šolo. Prav tako na Zoisovem zavodu so gulili klopi Adrijan Rustja, Lučka Počkaj in Danijel Malalan, ki pa jih je nato Tatija »rešila« knjigovodstva, prava in blagoznanstva ter jih privedla na odrske deske. Sinoči so svoj »dolg« oCaku Zoisu poplačali z gledališko vrnitvijo v njegov Cas, ob njegovo omizje, od koder so ljudi sedanjega Časa spomniti na pisma, ki jih je svojcas baron pisal Vodniku, in tudi nakazali, kakšne so bile njegove pesniške in pisateljske sposobnosti. V zadnjem posegu, nagovoru barona Žige Zoisa iz Kreftovih Kranjskih komedijantov, je Zois-Ru-stja takole povedal o opravljenem delu: »Kaj in kotiko je ratalo, bodo pa zanamci povedali.« Kaj vse je baron postoril, so nato prisotni izvedeli iz govora slavnostnega govornika prof. Jožeta Faganela, izvlečke iz katerega objavljamo na drugem mestu. Pomenljiv je bil tudi sklepni stavek iz istega nagovora, tam, kjer Zois aktualno pravi: »Se splača za kranjšCino živet, delat in tudi trpet!« Med tistimi, ki so besedam in izvajalcem zaploskali, so bili tudi podsekretar na slovenskem ministrstvu za znanost in tehnologijo Komac, svetovalec slovenske vlade pri ministrstvu za šolstvo in šport Stane Čehovin, slovenski konzul v Trstu Pelikan, podpredsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Miloš Budin, pokrajinski odbornik za šolstvo Roberto Sasco in škofov vikar za slovenske vernike Franc Vončina. (M.K.) Lik in pomen Žige Zoisa v slavnostnem govoru prof. Jožeta Faganela »Bil je eden najvplivnejših gospodarstvenikov, naravoslovni strokovnjak na veC področjih, pesnik in prevajalec ter vplivni kulturni in znanstveni politik kot mentor in mecen hkrati. Neprestano bolan od svojega 33. leta in od svojega 50. leta priklenjen na invalidski voziček zaradi kronične rev-matološke bolezni je usmerjal in učinkovito spodbujal in vodil slovensko kulturno in znanstveno politiko doma, pa tudi povezoval evropska dogajanja v kulturi in znanosti tako, da je tedanja Ljubljana samozavestno dihala po evropsko isto ustvarjalno ozračje kot svetovne prestolnice.« Tako je o baronu Žigi Zoisu povedal uvodoma prof. Jože Faganel v svojem slavnostnem govoru na sinočnji slovesni akademiji ob 250-letnici rojstva velikega razsvetljenca, po katerem nosi ime trgovski tehnični zavod. Govornik je podrobno razložil izvor Zoisovega ekonomskega in organizacijskega talenta pri oCetu, uspešnem veletrgovcu. »Materni dedni material je Žigo usmeril v slovenstvo in na področje znanosti in umetnosti. Od nje se je naučil slovenščine kot maternega jezika. Od nje je privzel umetniški Cut, od nje je vsrkal spoštovanje do strokovne odgovornosti in do naravoslovnih strok,« je poudaril prof. Faganel, ki je takoj zatem dodal, da je za tako široko ustvarjalnostjo stala široka in temeljita izobrazba in predvsem nenehni osebni samostojni študij. »Njegovo izobraženost poudarjamo s kar precejšnjo mero zavisti - mi pripadniki usmerjenih in usmerjanih izobražencev, in tudi vi, sicer neusmerjeni, a zanesljivo usmerjani v poslušne konzumente medijskih manipulacij civilizacije tretjega tisočletja,« je komentirajoče ocenil govornik, ki se je nato spet povezal na aktualnost Zoisovega lika. »Z današnjo pametjo, ko nas država - ta ali ona - preprečuje, da je nepotrebni strošek vse, kar neposredno ne povečuje kapitala, komaj lahko razumemo Zoisova vlaganja v kulturo, znanost, razvoj in za socialne transferje. Sistematično je z nakupi po vsem svetu oblikoval strokovno knjižnico, zlasti pa širokopotezno na področju mineralogije, botanike, jezikoslovja in literature. Posebej je kupoval slavistično literaturo in redke rokopise. Iz te najveCje zasebne knjižnice na širšem Kranjskem je zrastla današnja slovenska nacionalka. (...) Rojstvo slovenskega gledališča je podpiral tudi gmotno. Številni tiski so izšli z njegovim finančnim vložkom. Celo leto je oskrboval 300 ranjencev umikajoče se avstrijske države.« Govornik ni mogel mimo Zoisovega ustvarjalnega raziskovalnega dela na naravoslovnem področju. V stiku je bil z vodilnimi mine-ralogi po svetu. Zbiranje in izmenjava rudnin po vsem svetu je navsezadnje rodila uspeh - odkritje nove, do-stlej neznane rudnine s Svinške planine - odtlej imenovane zoisit. Na področju literarne ustvarjalnosti se je Zois izkazal kot prevajalec poezije, bil pa je predvsem mentor. »Zoisovo omizje bi mirne duše lahko imeti za enega najuglednejših kulturnih salonov na križišču romanskih, germanskih in slovanskih narodov,« je poudaril prof. Faganel, ki je spregovoril tudi o njegovi korespondenci, ki obsega več tisoč pisem, »v širokem krogu dopisovalcev pa ne manjka niti razvpiti pustolovec Casanova, izpričan kar s sedmimi pismi...« Ob koncu se je slavnostni govornik vprašal, zakaj se gre spominjati Žige Zoisa ob izteku tisočletja. »Koristno bi si bilo izprašati vest, kaj smo se od Zoisa znali naučiti kot Slovenci v matici in Slovenci v zamejstvu, tudi recimo v mešanih družinah. Česa smo se pripravljeni naučiti od Zoisa kot institucije in država?« Odgovoril je z vrsto vprašanj: »Smo začutili samoumevno samozavest delovati za slovensko kulturo in znanost kot za eno od enakovrednih evropskih kultur brez samouničevalne avtocenzure o lastni majhnosti in nezanimivosti? Premalokrat. Smo doslej dovolj iztržili od svoje komparativne prednosti, ki jo je Zois spreminjal v kulturno politiko, da smo lahko posredniki med Jadranom in Dunajem? In ati vidimo svojo kulturnopolitično kontinuiteto v veliki združeni Evropi res v nadaljevanju že začrtane Zoisove strategije ali Čakamo na domačo nalogo od kakšnega bruseljskega komisarja, ki hodi po nasvete k zanikovalcem naše kulturne in zgodovinske tisočletne prisotnosti v Evropi. Bi bilo res sramotno za visoke uradnike v ministrstvih, Ce bi šli prepisovat svoje nacionalne programe k Zoisu na Breg 20 v 18. stoletje? Brez malo rdečice zaradi administrativnega zamudništva res ne bi šlo, a potem marsičesa bistvenega vendarle ne bi izpustili... Joj, kakšno bi bilo izpraševanje vesti, ko bi državo in kapital prisilili, da podoživi Zoisove finance -Zoisov proračun v poslednjih kriznih letih: ko je poskrbel, da je kapital po prisilnih prodajah vendarle ostal v rodbinskih rokah, ko je izvzel iz prodaje ali odtujitve vse, kar ima pomen za nacionalno kulturno identiteto, ko so izdatki za kulturo in znanost in reveže ohraniti svojo raven do zadnjega.« SLOVENIJA-ITALIJA / SREČANJE V TRSTU Mešani odbor potidil dogovorjene projekte Skupno vrednost projektov zo leto '97 znaša 6 milijard lir TRST - V Trstu je bil včeraj letni sestanek mešanega odbora za čezmejno sodelovanje med Italijo in Slovenijo, na katerem so potrdili program sodelovanja in spisek do-govrojenih projektov za leto 1997, ki naj bi jih uresničili v prihodnjem obdobju. Slovensko delegacijo je vodil državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ivo Vajgl, italijansko pa podsekretar v ministrstvu za javna dela Antonio Bargone; na sestanku so bili tudi predstavniki Evropske komisije. Gre za projekte, ki jih Evropska komisija financira v okviru programa PHARE. Poglavitni namen tega sodelovanja je povezovanje držav Članic Evropske unije z državami, na katere le-te mejijo. Program čezmejnega sodelovanja zajema na slovenski strani vse občine od Bovca do Pirana. Dogovorjeni projekti so s področja transporta, obmejne infrastrukture, varstva okolja in zavarovanja vodnih virov, kmetijstva -gre za vinogradništvo na Krasu in pašništvo v alpskih predelih, turizma, kulture, malega gospodarstva in tehnične pomoči. Skupna vrednost projektov za leto 1997 znaša približno tri milijone ekujev oziroma šest milijonov mark. Med včerajšnjim zasedanjem mešanega odbora so med drugim omenili, da utegne biti vrsta projektov uresničena že v Času, ko bo meja med Slovenijo in Italijo notranja meja EU oziroma meja med dvema državama Članicama unije. (STA) Z včevvrajšnjega srečanja mešanega odbora za čezmejno sodelovanje BENEŠKA SLOVENIJA / DANES V ZAVARHU Merkujeva študija o toponomastiki v terskih dolinah ČEDAD - Naša skupnost bo te dni bogatejša še za en tehten znanstveni prispevek Pavla Merkuja (na fotografiji), ki jih je sicer v svojem plodnem preučevanju Beneške Slovenije nanizal že celo vrsto. Gre za obsežno in dovršeno publikacijo o toponomastiki Terske doline, ki jo bodo predstavili v soboto v Zavarhu (Villanova delle Grotte) v občini Bardo. Predstavitev bo ob 18. uri v nedavno ponovno zgrajeni cerkvi sv. Florijana. Najprej bo spregovoril župan občine Bardo Mauri-zio Mizza, nakar bo knjigo predstavil prof. Gio-vanni Frau. O svojem delu bo zatem govoril sam avtor, nato pa je predvidena razprava. VeCer bo s svojim nastopom obogatil dekliški pevski zbor Vesna s Križa. Knjigo, ki je izšla v _______CELOVEC / SEJA ODBOROV ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ_______ Koordinacijsko telo za usklajeno manjšinsko politiko Finančna kriza vse bolj hromi dejavnost organizacij - Slovenski vestnik je še vedno ogrožen CELOVEC - Podpora Spomenici avstrijskih narodnih skupnosti, zahteva po Čimprejšnji ustanovitvi koordinacijskega telesa za usklajevanje politike znotraj slovenske manjšine ter huda finančna kriza, ki je značilna za vse zamejske manjšinske organizacije, so bile glavne teme zadnje skupne seje upravnega, izvršnega in nadzornega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem (ZSO). Kot poroCa glasilo ZSO Slovenski vestnik, so odborniki soglasno podprli Spomenico avstrijskih narodnih skupnosti, ki je bila julija letos izročena zveznemu kanclerju in avstrijskemu parlamentu. V nasprotju z Narodnim svetom, ki Spomeni- ce ne podpira, so jo odborniki ZSO ocenili kot »korak naprej« oz. »dobro podlago za uveljavljanje manjšinskih pravic ter za konkretna pogajanja z zvezno vlado in parlamentom«. Za izboljšanje odnosov znotraj manjšine so odborniki ZSO izrazili željo po ustanovitvi telesa, ki naj bi v prihodnje usklajeval stališča manjšine vsaj v najpomembnejših vprašanjih. V njem naj bosta enakopravno zastopani obe osrednji slovenski politični organizaciji, torej ZSO in NSKS. Narodni svet tega predloga doslej ni sprejel, ker želi, da bi koordinacijsko telo razširili na še nekatere organizacije. Poleg tega meni, da bi morala o problemih odločati baza v pri- meru, da se skupščina ne uspe zediniti. Odnose s Slovenijo po pisanju Slovenskega vestnika obremenjuje finančna kriza, saj še vedno ni znano, koliko denarja bo na razpolago za letošnje leto. ZSO je morala najeti drage kredite za zagotovitev svojega delovanja in za izdajanje svojega glasila. Izhajanje Slovenskega vestnika je slej ko prej ogroženo, »saj bi v primeru, da se dotacije ne bodo zvišale, morali iskati rešitve, ki bi nujno vodile v bistveno redukcijo izhajanja«. V odnosih s posameznimi strankami v Sloveniji pa je - tako Slovenski vestnik v svojem poročilu o seji odborov ZSO - »očitno, da tako imenovana desnica v Sloveniji protežira Narodni svet koroških Slovencev, se zavzema za podporo Našemu tedniku, medtem ko so naši pozivi zaradi nevzdržnega stanja pri SV naleteli na gluha ušesa oziroma se jih ignorira«. »Prav zato bi bil potreben bolj transparenten in bolj državniški odnos do vseh političnih struj med Slovenci na Koroškem«, še piše Slovenski vestnik. Kljub temu so pa odborniki ugotovili, da se odnos Slovenije do ZSO«zaCenja počasi stabilizirati oz. da Slovenija ne more mimo naše organizacije, ki predstavlja bistven del manjšinske politične organiziranosti«. Ivan Lukan založbi Občine Bardo in s sodelovanjem deželne uprave ter Gorske skupnosti Terskih dolin, je dovolj le bežno prelistati, da si človek ustvari vtis, koliko truda, potrpljenja in seveda stroko-vnega znanja je zahtevala od avtorja. Gre dejansko za temeljni dokument o slovenski prisotnosti v teh krajih, ki mu znanstveni pristop daje najveCjo verodostojnost. Treba je vsekakor podčrtati tudi dejstvo, da je Občina za to priložnost dala tiskati trojezicno vabilo, v italijanščini, terskem narečju in fur-lanšCini. To je občina storila prvič, o tem pa v zgibanki razimišlja župan Mizza, ki ocenjuje, da je trojezicno vabilo ne zmeda, paC pa bogastvo za vse, ki obvladajo tri jezike. Župan poudarja potrebo, da se spoštuje in zaščiti kultura in izročilo ljudi teh krajev ter daje v tem smislu H SLOVENIJA / PREDSEDNIŠKE VOLITVE h Jutri se bo v prvem krogu pomerilo 8 kandidatov LJUBLJANA - Včeraj zveCer se je končala kampanja za predsedniške volitve v Sloveniji. V skladu z zakonom o volilni kampanji v zadnjem tedni pred volitvami niso bile dovoljene objave raziskav javnega mnenja, danes, dan pred volitvami, pa velja 24-urni volilni molk. Izvoljen je kandidat, ki dobi absolutno večino glasov. Če se to ne zgodi se prva dva pomerita v drugem krogu. Kandidti za predsednika republike so se v zadnjem predvolilne kampanje poskusili predstaviti Cim širšemu krogu volilcev. Osrednja pozornost je zato veljala predvsem soočenjem v elektronskih medijih. Včeraj je vseh osem kandidatov popoldne, ob 17. uri, najprej soočilo na nacionalnem radiu (Radio Slovenija), zveCer ob 20.05 pa še na prvem programu nacio- nalne TV Slovenija. Za predsedniško mesto se potegujejo: (po vrstnem redu na glasovnici) Marijan Poljšak, ki ga je predlagala zunajparlamentarna Nacionalna stranka dela, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, ki je kandidat Slovenske ljudske stranke, Bogomir Kovač, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, sedanji predsednik Milan Kučan kot nestrankarski kandidat, Tone Peršak, ki ga predlaga zunajparlamentarna Demokratska stranka, Franc Miklavčič, kandidat Krščansko socialne unije, Marjan Cerar, ki se za predsedniško mesto poteguje kot neodvisni kandidat in Jože Bernik kot kandidat dveh parlamentarnih opozicijskih strank, Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke Sloveni-je.(STA) POBUDA SPOZNAJMO SE »Drugi v Alpah« v Čedadu Nastop Dvojezičnega zbora ČEDAD - Danes ob 18. uri bo v občinskem centru zraven Hudičevega mosta v Čedadu otvoritev razstave "Drugi v Alpah", ki prikazuje življenje manjšin alpskega loka. Razstavo je organiziralo društvo Ivan Trinko v okviru ciklusa Spoznajmo se - Conoscia-moci in je bila doslej na ogled v Spe-tru, medtem ko bo v Čedadu odprta do 30. novembra. V okviru iste pobude društva Trinko bo ob 20. 30 v cedajskem gledališču Ristori koncert mladinskega zbora Dvojezični zbor-Der zvveisprachige chor iz Celovca, ki ga vodi Edvard Draže. Kot je navedeno v predstavitvi, želi dvojezični zbor podčrtati podrobnosti in skupne interese narodnih skupno- sti, ki živijo na območju Alpe Jadran in jih povezuje skupna zgodovina. Ljudske pesmi posameznih krajev so predstavljene v izvirnem jeziku ali narečju, glasba je izvirna ali v dirigentovi priredbi. Poleg interpretacije s petjem predstavlja zbor vsebino pesmi tudi z drugimi sredstvi, kot so seneno gledališče, film in lutke. Sovodenske pevke Zborovsko petje je med Slovenci zelo priljubljeno, še posebej pa se je petje razširilo po 2. svetovni vojni. Na fotografiji so članice ženskega pevskega zbora iz Sovodenj ob Soči. (Foto last OZE) __________^ MIRAMAR / PO NJEM BO CENTER ZA FIZ1KO ODSLEJ NOSIL IME TRST / TISKOVNA KONFERENCA SSK Počastili spomin Abdusa Salama No komemoraciji tudi albanski predsednik Mejdoni Nujno uveljavili zajamčeno zastopstvo V konkretnem je bil govor o deželnem svetu in o peticiji stranke s predlogoma TRST - Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru od vCeraj nosi ime po svojem ustanovitelju in dolgoletnem ravnatelju, pakistanskem Nobelovem nagrajencu Abdusu Salamu. Center so uradno poimenovali včeraj na dan prve obletnice Salamove smrti. Prisotni so bili številni ugledni gostje, med njimi albanski predsednik Rexhep Mej dani, ki je sicer lizik po poklicu in je bil v zadnjem desetletju večkrat v Miramaru, prišli Pa so tudi Salamov sin in vnuk. Oba sta podobno kot Mej dani tudi sodelovala na celodnevnem posvetu o življenju in delu Pakistanskega nobelovca, ki je bil na sporedu po slovesnosti poimenovanja. Udeležence je ob odprtju nagovoril sedanji ravnatelj miramarskega Centra za fiziko Miguel Angel Virasolo. O liku Abdusa Salama so nato najprej govorili njegovi tržaški sodelavci, in sicer Giuseppe Furlan, Paolo Budinich, Luciano Ber-tocchi, Luciano Fonda, Giancarlo Ghirardi, A. M. Hamende in Sergio Fubi-ni. Besedo so nato imeli fiziki in drugi znanstveniki mednarodnega ugleda, kot so Daniel Akye-ampong iz Gane, Robert Delbourgo iz Tasmanije, Gordon Feldman iz ZDA, Gerhard Mačk iz Nemčije, R. P. Bambah iz Panjaba, John Ziman iz Velike Britanije, Stig Lundqvist iz Švedske, Nigel Calder iz Velike Britanije, Nguyen Van Hieu iz Vietnama in drugi. V popoldanskem delu posveta so nastopili tudi predstavniki političnega življenja in mednarodnih organizacij, med temi že omenjeni albanski predsednik Mejdani, tržaški podžupan Roberto Damiani, ravnatelj mednarodne agencije za atomsko energijo Hans Blbc in namestnik ravnatelja Rexhep Mejdani UNESCO Adnan Badran. Govorniki so z različnih vidikov osvetlili Salamo-vo delo. Pri tem je prišlo do izraza, kako je bil Salam ne samo prvovrstni znanstvenik, ampak tudi dalekoviden znanstveni organizator. Kot znanstvenik je dal pomeben prispevek razvoju fizike najmanjših delcev, origina- Z včerajšnjega posveta v Miramarskem centru o Abdusu Salamu (F. KROMA) len doprinos pa je dal tudi reševanju problemov kemije in biologije. Poleg tega pa je pakistanski nobelovec veliko delal za pospeševanje razvoja znanosti v manj razvitih državah. Prav iz te njegove zamisli se je tudi rodil miramarski Center za fiziko, v katerega se prihajajo izpopolnjevat fiziki iz vsega sveta.Vsi govorniki so bili tudi Salamovi osebni znanci, tako da so svoja izvajanja prepletali tudi z osebnimi spomini na pakistanskega nobelovca. Vsem sta se ob koncu posveta zahvalila Salamov sin Umar Salam in vnuk Imran Saadi. Kot rečeno, je na posvetu govoril tudi albanski predsednik Rexhep Mejdani, ki je sicer ob robu posveta priredil tudi tiskovno konferenco. Mejdani je dejal, da se je zadnjic pošteno pogovoril s Salamom leta 1991, ko je bil v gosteh v Miramaru. Beseda je tekla o problemu izvora življenja. Sicer pa je albanski predsednik precej govoril o razmerah v svoji državi. Dejal je, da je bivši predsednik Šali Berisha zapustil obupno dediščino, saj je Albanija dejansko v razvalinah na skorajda vseh področjih. Zdaj se stvari vsekakor začenjajo obračati na boljše. Sam Mejdani se čuti »posojenega« politiki, poudaril pa je, da so razmere v njegovi domovini tako dramatične, da je osebno čutil dolžnost, da jih pomaga reševati, pa čeprav za ceno odpovedi priljubljenemu znanstvenemu delu. Mejdani je tudi pozval italijanske podjetnike, naj se vrnejo v Albanijo. Martin Brecelj in Damjan Terpin med tiskovno konferenco TRST - Deželno vodstvo stranke Slovenske skupnosti je z včerajšnjo novinarsko konferenco želelo ponovno opozoriti na vprašanje zajamčenega zastopstva Slovencev v deželnem svetu Furla-nije-Julijske krajine. Kot je bilo naglašeno, se bo po vsej verjetnosti že v torek začela razprava o novem volilnem zakonu s popravki, ki jih je odobrila pristojna deželna komisija. Predstavniki stranke so včeraj odločno podčrtali, da je bila volilna reforma iz leta ’92 povsem neugodna za SSk, ki je na volitvah leto kasneje prvič od obstoja sveta ostala brez svetovalca. Ko bi obveljali predlogi, izglasovani v deželni komisiji in o katerih se mora sedaj ozreči še deželni svet, bi se sedanji položaj še poslabšal. Zato je stranka izdelala peticijo, ki jo je pred dnevi izročila predsedniku deželnega sveta FJK Robertu Antonio-neju. V njej sta orisani dve hipotezi zakonskih posegov, ki naj bi omogočili izvolitev slovenskega predstavnika v deželni svet. Deželni tajnik SSk Martin Brecelj je uvodoma naglasil, da je pravica do soudeležbe v javnem življenju in do politične zastopanosti ena temeljnih pravic manjšinskih narodnostnih skupnosti. Načelni ugotovitvi, ki seveda drži tudi za slovensko manjšino v Italiji, je takoj pridal specifične značilnosti slovenske naseljenosti v deželi FJK (manjšina ni strnjeno naseljena) in pa posledice volilnih reform (višji prag). Zato, je zatrdil Brecelj, bi bilo potrebno, da bi minimalno zastopanost v deželnem svetu zagotovili s posebnimi mehanizmi, kakršne med drugim že poznajo tako v Italiji (za Ladince v bocenski pokrajini) kot v Sloveniji (za italijansko in madžarsko manjšino) in tudi na Hrvaškem (za Italijane). Omenil je dosedanje razprave in stališča deželnega sveta (junija lani je odobril predlog spremembe deželnega statuta, vendar je predlog obtičal v italijanskem parlamentu). Glede na dosedanji razvoj dogodkov pa je Slovenska skupnost presodila, da se za rešitev vprašanja mora zavzeti deželni svet v celoti, zato je raje predstavila peticijo, v konkretnem pa je izdelala dva predloga, ki sta po presoji stranke uresničljiva v sedanjem pravnem kontekstu (gre za amandmaje). Predloga je podrobneje predstavil deželni podtajnik Ivo Jevnikar: prvi bi predstavljal trajno rešitev, saj bi zagotavljal vsaj eno svetovalsko mesto za predstavnika slovenske manjšine (izvolili bi ga na posebni listi, ki bi jo podpisalo od 500 do 700 volivcev slovenske narodnosti), drugi pa se zavzema vsaj za odpravo nekaterih pogojev, ki jih postavlja novi zakon (znižanje števila podpisnikov liste slovenske manjšine in znižanje praga za porazdelitev mest iz ostankov). Član pravne komisije stranke Damjan Terpin pa je na včerajšnji konferenci zelo odločno izpostavil pomen zajamčenega zastopstva tako za celotno manjšino kot za stranko SSk: po njegovem mnenju gre za enega ključnih vprašanj, o katerem se mora izreči manjšina preko skupnega predstavništva. Stranka se bo prav glede na razpoložljivost ostalih, da se zavzamejo za avtonomno volilno nastopanje Slovencev oz. slovenskih volilnih list, odločala o svojem nadaljnjem sodelovanju v samem predstavništvu. (bip) rf POSVET / EMMA MARCEGAGL1A GOST MLADIH TR2ASKIH INDUSTRIJCEV h Banka in podjetje z roko v roki TRST - »Bill Gates se ne bi mogel roditi v Italiji,« se je pošalila predsednica mladih podjetnikov Confin-dustrie Emma Marcegaglia (na sliki -F. KROMA) v odgovoru na naše vprašanje, ali italijanske banke finansirajo podjetniške projekte. Na srečanju z novinarji je komaj 32-letna podjetnica, za katero pa bi si upali trditi, da ima zajamčeno prihodnost v vrhu organizacije italijanskih indu-strijcev, pojasnila namen posveta, ki ga je včeraj popoldne v hotelu Savoia Excelsior priredilo tržaško združenje industrijcev in ga posvetilo odnosu med bankami in podjetji. Kot pove že sam naslov posveta, Banka-podjetje proti novim odnosom, sodi pobuda med prizadevanja, da bi izboljšali, intenzivirali in razvili dialog med bankami in podjetji, posebno seveda srednjevelikimi in majhnimi, ki so najbolj odvisna od ponudbe finančnih storitev. Mladi podjetniki si zato prizadevajo vzpostaviti tvoren odnos z bančnim sistemom, da bi delali skupaj, na isti ravni, torej kot partnerji. Odnos med bankami in podjetji se bo sicer hočeš nočeš spremenil z vstopom Italije v evropsko monetarno unijo, saj se bodo poleg podjetij, ki so že dolgo v tem procesu, morale internacionalizirati tudi banke. Če ne drugega, je dejala Emma Marcegaglia, bodo izgubile profite, ki jim jih danes zagotavljajo valutne dejavnosti, torej zaslužek pri menjavi valut, ki znaša letno okrog 8.000 milijard. Drugi vir dohodka bank, ki pojenja, je hitro upadanje donosov državnih vrednostnih papirjev, saj je danes razlika med obrestovanjem nemških Budov in italijanskih Botov minimalna, potem ko je še nedolgo za 10-letne certifikate znašala 450 točk. Internacionalizacija zahteva tudi nadaljevanje pro- cesa prestrukturiranja bank, ki imajo za kar 30 odstotkov višjo ceno dela kot drugod v Evropi, in preureditev strukture svojih dohodkov. Za razliko od drugih evropskih bank, kjer finančne storitve prispevajo 50 do 60 odstotkov skupnega dohodka neke banke, zaslužijo italijanske s finančnimi storitvami le 30 odstotkov. Da ne govorimo o v začetku navedeni praznini, ko se govori o finansiranju projektov: v svetu banke že dolgo pri finansiranjih ne postavljajo na prvo mesto jamstev, ampak ideje. Italijanske banke imajo težave predvsem pri ocenjevanju idej oziroma projektov in pri sprejemanju kriterija rizičnosti, kar je pogoj za to, da tudi same postanejo podjetja (ločitev med bankami in podjetji je uvedel bančni zakon iz leta 1936), je opozorila Marcegaglia. Od tod potreba po tesnejših in trajnih odnosih med banko in podjetjem, da bo prva lahko spremljala drugo pri njegovem razvoju in pripravah na borzo. Toda predsednica mladih članov Confindustrie se ni ustavila le pri kritiki bančnega sistema, ampak je priznala, da morajo narediti svoje tudi podjetja, posebno na področju transparentnosti bilanc. Ni torej alternative, banke in podjetja morajo hoditi skupaj, in ta potreba je še posebno velika v Furlaniji - Julijski krajini oziroma v tržaški pokrajini, kjer se večina bank omejuje le na zbiranje bančnih vlog, je dejal predsednik mladih podjetnikov tržaškega združenja industrijcev Davide Cataruzza. Pogovor z Emmo Marcegaglia se je dotaknil tudi nekaterih širših tem, kot npr. visoke cene denarja, ki bremeni italijanska podjetja: predsednica mladih industrijcev je prepričana, da obstajajo vsi pogoji za znižanje obrestnih stopenj in da Faziovo zavlačevanje (zdaj z novim izgovorom o begu kapitelov iz Italije) ni zdravo. »Ce imamo evropsko (nizko) infla: cijo, moramo imeti tudi evropske obrestne mere,« je dejala. Emma Marcegaglia je kot rečeno sodelovala na posvetu podjetnikov in bankirjev, na katerem je imel uvodno besedo predsednik tržaških industrijcev Federico Pacorini, zbrane pa sta pozdravila predsednik pokrajinske uprave Renzo Co-darin in tržaški župan Riccardo II-ly. Poleg predstavnikov največjih italijanskih bank se je posveta udeležil tudi vrh banke CRTrieste s predsednikom Verginello in generalnim direktorjem Benellijem. (vb) NOVICE Sporočilo Generalnega konzula R. Slovenije TRST - Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu sporoča, da potekajo jutri, 23. novembra volitve za predsednika Republike Slovenije. Volišče na sedežu Generalnega konzulata v Ul. S. Giorgio št. 1 v Trstu bo tega dne odprto od 9. ure dopoldne do 17. ure popoldne. Volilci morajo imeti s seboj volilno karto in osebni dokument, iz katerega je razvidna njihova identiteta. Istega dne je mogoče predati glasovnice in volilne karte tistih volilcev, ki so se odločili za glasovanje po pošti. Ronško letališče za nekaj ur zaprto ROMKE - Ronško letališče je bilo včeraj dopoldne za par ur zaprto zaradi okvare na vozilih protipožarne službe gasilcev. Kaže, da se je pokvarila naprava za spuščanje protipožarne pene, ki mora biti po mednarodnih pravilih vedno v optimalnem stanju in pripravljena na uporabo. Letališče so zaprli ob 10.45 in ga spet odprli okrog 13. ure, zaradi česar so morali letalo, ki je prihajalo iz Milana, preusmeriti v Benetke, medtem ko ni odletelo letalo za lombardsko prestolnico. Praznovanje 25-letnice Battistijevega škofovanja VIDEM - V videmski katedrali bodo juhi, ob 16. uri slovesno proslavljali 25-letnico škofovanja videmskega nadškofa Alfreda Battistija. Slovesnosti se bosta med drugimi udeležila deželni predsednik Giancarlo Cruder in videmski župan Enzo Barazza. Ob priložnosti visokega nadškofovega jubileja bo danes glasilo La Vita Cattolica izšlo v posebni izdaji z vrsto člankov, dokumentov in fotografij o Battistijevem škofovanju. NABREŽINA / PRED BALOTAZO Zadnja pogajanja za skupni nastop Jutri opoldne zapade rok za dogovore Jutri opoldne zapade pristopil k volilni grupaciji, cijev predlog ni sprejemljiv rak, da stranke predstavijo H je v prvem krogu združi- in stranka je na stališču, ki morebitne povezave na ba- la DSL, SKP in Listo za je izšlo na predsinočnjem lotaži, H bo prihodnjo ne- Oljko, Slovenski skupnosti razširjenem zasedanju vod- deljo v devinsko-nabrežin- pa predlagal predhodni po- stva devinsko-nabrežinske ski občini, ko se bosta po- litični dogovor za skupno sekcije SSk, ki je ocenilo merila kandidat desne sre- vodenje občine in zagotovil izide nedeljskih vohtev. Iz- dine Romano Vlahov in predstavnikom SSk mesto razili so zadovoljstvo nad predstavnik levosredinske- v občinskem odboru, mor- uspehom stranke ter se zah- ga zavezništva Marino Voc- da tudi podžupansko me- valili vsem devinsko-na- ci. Čeprav še ni uradnih sta- sto. Ce bi se dogovorih za brežinskim volilcem, ki so lišč in sporočil, prevladuje tako varianto, in seveda če jim zaupati svoj glas. Obža- upanje, da se bo okrog Voc- bi na balotaži zmagal kan- lovah pa so, da bo v novem cija ustvarilo širše zavez- didat Vocd, bi v novem de- devinsko-nabrežinskem ništvo, da se bodo politične vinsko-nabrežinskem občinskem svetu manj slo-sile znale pogoditi tako, da občinskem svetu sedelo 6 venskih izvoljenih pred- bosta naprednega kandida- svetovalcev Voccijeve koa- stavnikov kot v prejšnji ta podprla tudi Giorgio Ret licije, 4 zastopniki Retove mandatni dobi. Kar zadeva in Viktor Tanče oz. občan- liste in dva predstavnika dragi krog vohtev, so sogla- ska Lista 2000 in Slovenska Ssk, desni opoziciji pa bi sno sklenili, da podprejo skupnost. pripadah samo 4 svetoval- županskega kandidata Voc- Sinoči se je Vocci srečal ci. Ce pa bi se Voccijeva cija pod pogojem, da pride z Retom in s Tancejem; koalicija povezala samo s do formalne povezave med kaže, da je Vocci izključil SSk, bi tej stranki pripadah njim in hsto SSL Prav tako možnost, da bi se pogodil 4 svetovalci, desni opoziciji bi bilo po mnenju vodstva samo s SSk, in predlagal, pa 6. devinsko-nabrežinske sek- iraj bi Ret s svojo Listo 2000 Za SSk včerajšnji Voc- cije SSk nujno, da bi slovenska stranka nosila sood-govomost pri izvršnem or-gami občine in da bi njeni izvoljeni predstavniki na Javni natečaj za dobavo osnovi dogovora nove Dlinskeaa Olia upravne večine lahko za- “ * stopah občino v raznih me- Občina Repentabor razpisuje javni natečaj za doba- dobčinskih telesih, še pose- vo plinskega olja za ogrevanje za obdobje od bej pa v Kraški gorski sku- 1.12.1997 do 30.11. 1998 po postopku, ki ga pred- pnosh. videva KO 827/1924 čl. 73 člrka c) in čl. 76. Osnov- Danes opoldne je predvi- na cena dražbe podvržena znižanju je povprečna deno ponovno, tokrat od- cena prevzeta iz cenikov, objavljenih na mesečnem ločilno srečanje med Voc- vestaiku Tržaške trgovinske zbornice in v veljavi cijem, Retom in Tancejem. na dan dobave. Rok za predstavitev ponudb zapa- te; Ka: bi se zgodil0, če ne bi de 27. novembra ob 12. uri; ponudbe bodo lahko dosegli takega ah dragačne- predložene tudi dne 28. novembra od 8. do 9. ure ga dogovora? Težko je zjutraj, ko bo natečaj. Vse nadaljnje informacije loh misliti) da bi lahko lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu riglo do razkola, kot se je (tel. 327122) ob delavnikih od 9. do 13. ure. pripetilo lani v miljski obči- Javne selekcije v Dolini Dolinska občinska uprava bo opravila dve javni se- vezniki lahko uveljavila de- lekciji za eno mesto šoferja šolabusa za razdobje še- snica. Stranke imajo na raz- shh mesecev ter za dve mesti tehnika za razdobje pe- polago časa samo do ju- hh oziroma osmih mesecev v okvira načrta za mla- trišnjega poldneva, da naj- dinsko zaposlovanje, ki ga finansira Sklad za Trst. V dejo rešitev, ki si jo javnost obeh primerih je potrebno znanje slovenskega jezika. od njih pričakuje. Saj pra- Rok za predložitev prošenj zapade 30. dne po objavi vijo, daje politika umetnost tega obvestila. Selekcija bo na občinskem sedežu v mogočega... Dolini po naslednjem razporedu: za šoferja avtobusa bo praktična vaja 16. decembra ob 14.30, ustni del pa -------------------- 20. decembra ob 12. uri; za tehnike pa bo kolokvij 18. SODIŠČE / UMORIL JE MATER decembra ob 12. uri. Za dodatne informacije: Tajništ- ' vo Občine Doline tel. 040/8329244. ObtambO OdlOČIIO ^010 Prošnje za prispevke . , . J.7 Devinsko nabrežinska občina je izdala javno obve- jDII pOpOlAI nOpllSlGVIlOSlI stilo glede predložitve prošenj za prispevek v letu 1977 za redne dejavnosh na področju kulture ter Proces prod 43-letnemu Paolu Fondi, ki je obtožen, na področju prostega časa (šport in rekreacija). Rok da je avgusta lani umoril mater, ni še prešel v živo. Prva za predložitev prošenj zapade 9. decembra. Pravil- obravnava pred porotnim sodiščem je sicer bila že 12. nik za urejanje dodelitve financiranj, subvencij in t.m., vendar so jo prenesli na včerajšnji dan, ko je so- prispevkov javnim ustanovam in posameznikom je dišče ugodilo zahtevam obrambe po obnovitvi eksper- na razpolago za vpogled ah nabavo v občinskem tiz. Fonda, ki je v koronejskem zapora, bo tako pred po- uradu za šolstvo in kulturo, ki je začasno pre- rotne sodnike spet prišel v petek, 19. decembra, meščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini. Fonda je s 73-letno materjo Antonio Stanissa živel v Za pojasnila je na razpolago isti urad (tel. 2017111). 1- nadstropju v Ul. Capodistria 28, oba sta bila v oskrbi centra za umsko zdravje. Mater je udaril s kladivom po BOŽičnO kOSilO za OStaFGl0 glavi, nakar se je zaprl v svojo sobo. Truplo je po skoraj Lani so božično kosilo nudili kar 300 ostarelim, ge- feh dneh od1kril® fstra um°rFne- Po mnenju izve- slo je bilo »Dodaj prostor pri mizi«. Pobudo bo vo- denca Je morilec delno neprišteven, vendar naj bi bil luntaristično združenje »Pro Senectute« ponovilo Povsem P" sabl> bo !e dvlSml kladlvo' 0bra™ba Pa za" tudi letos in bo zato zbiralo potrebna sredstva. Ko- g°varJa stallS,Ce’ da N Povsem neprišteven. Težave so silo bo opoldne v Ul. sv. Frančiška, v restavraciji Me Prav z obram]bo' P^mu odvetniku ki ga je zago- Brek, še prej bo maša v cerkvi sv. Antona Novega. varJal’ sf 1° Fonda odrekel m imenoval Roberta Ma- niacca, katerega pa o imenovanju ni nihče obvestil. Tečaj iz homeopatije Združenje Pathos bo priredilo jutri, 23. t.m., ob 9. imenovalo za uradnega zagovornika. Maniacco je tako uri na sedežu zbornice farmacistov tržaške pokraji- zamudil vse termine, ki jih zakon zagotavlja obrambi, ne na Trgu sv. Antona 4 v Trstu dragi dan tečaja iz sodišče je to upoštevalo in obravnavo odložilo, homeopatije in bioterapij za farmaciste, zdravnike in živinozdravnike. POKRAJINA / OKVIRNI DOKUMENT Predlog DSL za učinkovitejše delovanje Obračun leto po volitvah Vodja pokrajinske svetovalske skupine DSL Dino Fonda je naslovil na predsednika odbora Renza Co-darina in na predsednico sveta Marucci Vasconovo ter na načelnike vseh strank dokument, v katerem je okvirno orisal programske prioritete, ki bi jih morala zasledovati pokrajinska uprava. Daljše besedilo je posvečeno štirim osnovnim temahkam: koordinacijskemu delovanju in vprašanju avtonomije, industrijskemu sektorju, pristanišču ter kulturnim dejavnostim in tu- Fonda uvodoma ugotavlja, da so DSL, koalicija Oljke in opozicija nasploh že predstavili predsedniku vrsto predlogov, tokratni dokument pa je okvirnega značaja in meri k uveljavljanju vloge pokrajinske ustanove, ki sicer postopoma izgublja na pomenu. Fonda predlaga tudi, da bi se ob zaključku prvega leta delovanja pokrajinskega odbora večina in opozicija soočili o najpomembnejših tematikah. Glede koordinacijskega delovanja pokrajine in vprašanja avtonomije je zastopnik DSL kritičen do v bistvu že propadlega predloga desnosredinske večine, da bi zahtevali status avtonomije za tržaško pokrajino. Vprašanje so že presegli z novimi predlogi o decentralizaciji pristojnosti krajevnih uprav in so ga opustile tudi same politične sile, ki jih zastopa predsednik Co-darin, ugotavlja Fonda, ki se zavzema za stvarni pristop in predvsem za pozitivno sodelovanje z drugimi krajevnimi upravami na področjih, kot so javni prevozi, ki bi jih lahko uredili skupaj s tukajšnjimi občin- Devin-Nabrežina: nove tel. številke Občina Devin-Nabrežina sporoča, da uradi za kulturne in družbene storitve razpolagajo z novimi telefonskimi številkami. Urad za šolstvo, kulturo šport in prosti čas bo odslej odgovarjal na telefonski številki 2017370 in 2017371, urad za socialno skrbstvo pa na številko 2017372. Pijana razgrajača Mauro Čeme (34 let, brez stalnega bivališča) in Pipan Paolo (19 let, Ul. D’Alviano 86) sta se agentom upirala, tudi ranila sta jih, kasneje pa sta poškodovala opremo v bolnišnici, kamor so ju odpeljali na pregled. Z razgrajanjem sta oba pričela v javnem lokalu v Ul. di Servola, pregloboko sta pogledala v kozarec, tako da so poklicali policijo. Tako Čeme kot Pipan sta bila že znana zaradi podobnega početja. skimi upravami in tudi s sosednjo goriško pokrajino. Drago vprašanje, okrog katerega bi bilo treba poiskati širše sodelovanje, so smeti in inertni odpadki, ter razvoj kmetijstva, saj gre za teme, ki zadevajo širše območje. Tržaška pokrajina še vedno beleži nazadovanje industrijskega sektorja, ugotavlja zatem Fonda. Po eni strani se je treba sprijazniti s sodobnimi tokovi, kot so globalizacija, ki peljejo k zmanjševanju nekaterih dejavnosti zlasti na področju javnih participacij. Vendar se mora pokrajina zavzeti, da bi ti procesi ne prizadeli zaposlitvene ravni, za kar morajo poseči krajevne ustanove: pri tem bi morala pokrajinska uprava nastopiti bolj aktivno, saj ni doslej n.pr. dala pobudo za koordinacijo gospodarskih ustanov, kot je bilo določeno v programskem dokumentu odbora. Predsednik pokrajinske uprave sedi tudi v upravnem odboru Pristaniške oblasti, ugotavlja zatem zastopnik DSL, in bi se moral na tem mestu zavzeti za razvoj pristanišča nasploh in še posebej območja starega pristanišča, kot ga n.pr. nakazuje načrt združenja Trieste Futura. Dokument DSL končno posveča pozornost še vprašanju kulmre, ki ni samo sredstvo za razvoj sožitja na tržaškem večnacionalnem območju, kar je vsekakor izjemnega pomena, pač pa tudi za konkretno uveljavljanje novih gospodarskih tokov, ugotavlja Dino Fonda, ki v zaključku dokumenta poudarja pripravljenost na soočenje z večino za bolj učinkovito delovanje pokrajinske uprave. - SSK / POKRAJINSKI SVET Kritična ocena občnega zbora Zadruge PD Za zajamčeno zastopstvo Pokrajinski svet Slovenske skupnosti v Trstu se je na svoji seji minulo sredo posvetil poglobljeni obravnavi nedavnih vohtev upravnega odbora Zadruge Primorski dnevnik ter prvega kroga občinskih vohtev v Devinu-Nabrežini. Pri analizi pripravljalnega in izvedbenega postopka prvega občnega zbora Zadruge Primorski dnevnik dne 9. novembra letos je v razpravi prišlo do izraza predvsem vprašanje, zakaj ni prišlo do oblikovanja skupne liste vseh komponent, ki so se v zadnjem obdobju zavzeto vključile v napore za rešitev obstoja slovenskega dnevnika kot takega. Izraz teh skupnih naporov je bila tudi ustanovitev zadruge in povsem logično bi bilo, da se v tem težkem prehodnem obdobju izvoli takšen upravni odbor, ki bi v očeh celotne manjšinske skupnosti dajal jamstvo, da bo kriza prebrodena. To je bilo še toliko bolj potrebno, če je zadrugi do tega, da si pridobi zaupanje še novih elanov in njihovega kapitalskega doprinosa. Na omenjenem občnem zbora je prišla namreč spet na dan oziroma je bila članom zadnji trenutek vsiljena tista usodna politična in ideološka razdvojenost, ki je desetletja tepla manjšino. Takšno ravnanje nas sili k sklepanju, da levičarskim komponentam (kakor se same opredeljujejo) ni šlo v račun, da bi se naša manjšina končno le zedinila vsaj ob kriznem reševanju slovenskega dnevnika in tako pokazala pot, po kateri naj hodi tudi pri reševanju drugih njenih življenjskih vprašanj. Bodočnost bo pokazala, ah je bil to še zadnji poskus starega razdvajanja, za katero nosijo vso odgovornost njegovi pobudniki. Ob zaključku razprave je bilo sprejeto priporočilo, naj se v skupnem manjšinskem zastopstvu zaheva podpora sprejetju zajamčenega zastopstva Slovencev v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine. V primeru, da manjšinsko zastopstvo ne bi s tem soglašalo, naj SSk sprejme ustrezne zaključke in izstopi iz njega. Glede vohtev v občini Devin-Nabrežina je pokrajinski svet stranke z zadovoljstvom ugotovil, da je končno le prišla spet do izraza slovenska komponenta občinske skupnosti, ki so jo nekateri hoteli politično potlačiti v osamitev in o s tem razvrednotiti. Krajevni sekciji SSk gre zato priznanje, da je znala v nelahkih razmerah pravilno ravnati in zbrati vzpodbuden volilni konsenz za njen narodnoobrambni, gospodarsko socialni in kulturm program. To je še toliko bolj pomembno, ker bo v vsakem primeru število slovenskih predstavnikov v novem občinskem svetu premajhno glede na število slovenskih občanov. Zato bo toliko večja odgovornost tistih svetovalcev, ki bodo potrjeni v novi občinski svet po dragem krogu vohtev, ki bodo 30. novembra. PO ZAPLETENI PREISKAVI Aretirali Spletnega pedofila Podrobnejše podatke bodo preiskovalci posredovali danes Medtem ko po vsej državi še odmeva tragična smrt malega Silvestra Delle Cave, ko se je predvčerajšnjim razvedelo, da je neki milanski psiholog spolno zlorabljal mladoletnike, je žal tudi v našem mestu prišel na dan podoben primer. Preiskava, ki sta jo vodila urad za mladoletne in leteči oddelek kvesture, je bila zapletena, končala pa se je z aretacijo nekega 34-letnega moškega, ki je osumljen kaznivih spolnih dejanj na škodo mladoletnikov. Podrobnejše podatke bodo preiskovalci posredovali na tiskovni konferenci, ki so jo posebej za to priložnost sklicali za danes zjutraj. Čeprav smo si lahko predstavljati, da tudi naše mesto ni imuno pred takimi človeškimi izmečki (v začetku meseca je bil neki moški obsojen zaradi opolzkih dejanj proti svoji 4-letni hčerkici), pa podobne novice vseeno pretresejo. Prav včeraj smo pisati o aretaciji bosanskega državljana Ke-mala Aliča, pri katerem so našh album z okrog 50 fotografijami deklic, starih od pet do dvanajst let. Na sodišču včeraj niso biti posebno navdušeni, da je vest o aretaciji prišla v javnost. Sedaj bo zelo težko ugotoviti, če je bil Alič morebiti člen v verigi kriminalcev, ki po Evropi razpredajo grozljive mreže za nizkotno trgovino z otroki. Za preiskavo bi bilo vsekakor bolje, če ne bi imela takega odmeva. Karabinjerjem, ki so ga prijeti, je dejal, da so fotografije potrebovali za iskanje in zbiranje mladih ma- nekenk, vendar obstaja sum, da so služile za kaj drugega, morebiti za ilegalne prisvojitve ah pa, kot smo omeniti, celo za kaj veliko hujšega, za pedofile. Alič je še zaprt, vendar ga niso aretirah zaradi albuma, saj sama posest fotografij ni kazniva, temveč zato, ker je štirim rojakom pomagal ilegalno preko meje. Zasačiti so ga blizu mejnega prehoda pri Rabojezu, peljal se je z avtom s švicarsko registrsko tablico, peterica naj bi bila namenjena v Nemčijo. Ugotovili so, da potniki niso vedeti za album, ki je bil skrit v prtljažniku, in so jih izročiti pristojnim organom, da jih izženejo iz države. Plettersech ostane v zaporu Adriano Plettersech bo ostal v zaporu, sodišče ni sprejelo zahteve njegovega odvetnika Seigia Mamelija, da bi mu priznali hišni pripor. Mameli je dejal, da se z odločitvijo ne namerava sprijazniti in da se bo sedaj obrnil na sodišče za svobodo: meni namreč, da ima Plettersech glede na starost (dopolnil je 70 let) pravico, da na proces čaka doma, verjetno v Ul. Battera, kjer je v ponedeljek zvečer prišlo do tragedije. Plet' tersech je namreč osumljen, da je s kuhinjskim nožem zabodel 45-letnega Roberta Ve-licogno. Sedaj je stanovanje prazno, Adriana Stejanutti, Robertova mati, s katero je Plettersech živel, ga je zapustila, preselila se je k hčeri. Plettersech zavrača vse obtožbe, ceš da se je Velicogna pri padcu sam zabodel. BAZOVICA / IZREDNA SEJA VZHODNOKRAŠKEGA RAJONSKEGA SVETA VCERAJ-DANES KINO Neposredno srečanje z domačim prebivalstvom Številna udeležba in razprava o najbolj občutenih vaških problemih Prejšnji veCer se je v bazovskem župnijskem domu zbralo večje število domačinov na izredni seji vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki je tokrat bila izjemoma v tej vasi. V prihodnjih mesecih bo rajonski svet zasedal tudi po drugih vaseh svojega območja. Predsednik sveta Zoran Sosič je zbranim pojasnil, da srečanja po vaseh spadajo v programska izhodišča večine, ki vodi rajonski svet, saj ima vsaka vas svoje specifične probleme, s katerimi je primemo, da se svetovalci neposredno soočijo. Predsinočnje je bilo prvo v vrsti takih sestankov, s katerimi bodo spoznali problematiko vseh šestih vasi, ki spadajo na območje vzhodnega kraške- 50-obletnica odkritja spomenika v Šempolaju SKD Vigred in krajevna sekcija VZPI -ANPI prirejata jutri, 23. oktobra ob 15. uri, proslavo ob 50. obletnici postavitve spomenika v Šempolaju. Na sporedu bodo recitacije v izvedbi mladih članov SKD Vigred in nastop TPPZ P. Tomažič. Ob priliki je na ogled razstava »bi zrasel je kamen iz krasldh tal, vsako ime, ki ga danes prebereš, pomeni nenapisano knjigo o boli in stiski, pa tudi o veličini in neuklonljivosti človeka«, v prostorih bivše konzulte v Šempolaju, vsak dan do 30. novembra, od 17. do 19. ure. ga predela tržaške občine - pri tem je treba naglasiti, da je po površini vzhodno kraški največji od rajonskih svetov tržaške občine. Med temi vasmi je nedvomno Bazovica najbolj oddaljena od mesta, kot ostale vasi pa ima številne probleme, ki izvirajo predvsem iz hitrega razvoja zadnjih let: na srečanju so izpostavili predvsem najbolj občutena vprašanja kanalizacije, plinske napeljave, cest in pokopališča. Gre za probleme, ki jih vaška skupnost in posamezniki močno občutijo, tudi ker so se nakopičili v zadnjih letih, ne da bi občinska uprava pravočasno pristopila k njihovemu reševanju. Predstavniki rajonskega sveta so domačinom pojasnili, kaj je doslej storil ta organ krajevne uprave v odnosu do osrednje občinske uprave, da bi spodbudili reševanje odprtih problemov. V četrtek bo svet zasedal na redni seji na Opčinah, in bodo povzeli točke predsinočnje diskusije, na tej podlagi pa posredovali pri občinskih funkcionarjih oz. pristojnih oddelkih. Seje v Bazovici se je udeležilo 13 od skupnih 16 svetovalcev, sestanek je potekal dvojezično s pomočjo občinske prevajalke, tako izvoljeni svetovalci in njihov predsednik kot tudi domačini so izrazili zadovoljstvo za tovrstno obliko neposrednega stika med izvoljenimi predstavniki in krajevnim prebivalstvom, ki omogoča boljše medsebojno poznavanje in učinkovitejše reševanje problemov. Rajonski svetovalci pred domačini, ki so napolnili župnijsko dvorano (F. KROMA) r SODIŠČE / POLZIJO GA DVEH PREKRŠKOV n Pahor znova na zatožni klopi Včeraj zaslišali priče - Prihodnja obravnava bo 3. decembra Pred dobrimi tremi leti, 15. julija 1994, se je prof. Samo Pahor po neki manifestaciji vračal domov, skupaj z njim v avtu je bila prof. Majda Kavčič. Ni opazil, da so se mu na avtomobilu odprla zadnja vrata (vrata prtljažnika), na nevšečnost ga je v Ul. Milano opozoril mestni redar. Pahor je vrata zaprl, hotel je odpeljati naprej. Nedolžni dogodek pa se je povsem izrodil, namesto domov je Pahor končal na kvesturo in sedaj še na sodišče, kjer ga dolžijo, da se je upiral javnemu funkcionarju in da ni hotel pokazati dokumentov. Potem ko je Pahor avtomobilska vrata zaprl, je namreč mestni redar zahteval dokumente, Pahor mu je začel odgovarjati v slovenščini. Karabinjerja v civilu, ki sta šla slučajno mimo, sta se ustavila, vendar nista posegala. Kavčičeva se je ponudila, da mestnemu redarju prevaja Pahorjeve odgovore. Zatem je prišel še častnik mestnih redarjev Giuseppe D’Accolti, Pahorja so odpeljali na kvertuso, kjer so ga zadržali dalj časa, ne da bi tudi formalno zabeležili, kaj se je pripetilo. Medtem so Pahorju z vlečno službo tudi odpeljali avtomobil. Na včerajšnji prvi obravnavi na preturi (sodila je Manila Salva, tolmač je bil Marko Ukmar, zapi-sničarka Sara Ukmar) je dogodke najprej opisal mestni redar, ki je Pahorja ustavil, zatem karabinjerja, ki pa nista bila v veliko pomoč pri pojasnjevanju tedanjih dogodkov, na koncu pa še Kavčičeva. Obravnavo bodo nadaljevali v sredo, 3. decembra. V Boljimcu risbe Marjana Mušiča V novem sprejemnem centru Prešernovega gledališča v Boljuncu je na ogled zanimiva razstava risb Marjana Mušiča, ki je znan predvsem kot arhitekt (f. KROMA). Pravzaprav je delovanje Marjana Mušiča, ki se je rodil leta 1904 v Novem mestu, zelo raznovrstno, saj obsega projektantske naloge pretežno spomeniškega značaja, konserva- torske posege in publicistične prispevke o starejši in sodobni arhitekturi in širši kulturnozgodovinski problematiki. Kot konservator je obnovil številne znamenite kulturne spomenike. Razstavo v Boljuncu je organizirala revija za arhitekturo in za design II Progetto v sodelovanju s sponzorji in pod pokroviteljstvom dolinske občinske uprave. GBLJAN / TRČENJE VLAKOV Burlando: za nesrečo sla kriva železničarja Tragično železniško nesrečo lanskega 17. julija pri Grljanu sta zakrivila sama strojevodja in njegov pomočnik, ki sta pri nesreči tudi umrla. Tako je odgovoril v parlamentu minister za prevoze Claudio Burlando na pisno vprašanje tržaškega poslanca Giulia Camberja. Železničarja, ki sta vodila tovorni vlak iz tržiške smeri proti Trstu, se nista ravnala po pravilih, je dejal minister, ko sta se znašla pred pokvarjenim semaforjem: iz varnostnih razlogov bi morala takoj zavreti hitrost, kot predvideva pravilnik, da bi lahko v vsakem primeru ustavila vlak. Neprevidnost, vsaj tako meni minister Burlando, pa je stala življenje 27-letnega Gioacchina Guastamacchia in 52-letnega Francesca Santonocita, saj se je lokomotiva zarila v drug tovorni vlak, ki čakal pred rdečim semaforjem za ovinkom pred grljansko postajo. Družabni popoldan v Bazovici Jutri bosta v Bazovici v gosteh boljunski tamburaški ansambel »F. Prešeren« in dramska skupina KD »Kraški dom« iz Repentabra. Družabni popoldan, ki ga v bazovski kinodvorani prireja krajevna KD Lipa, bo stekel ob 17. uri. Osemčlanska igralska skupina, pod režisersko taktirko Draga Gorupa, bo z igro Vina Moderdorferja »Štirje letni časi« poskrbela za zabavne trenutke. Igro o zapletih in korupciji v visokih državnih uradih, je Stana Milič priredila v narečno obliko govora, tako da bo predstavo napojilo domače vzdušje. Enajst tamburašev bo pod vodstvom Ervina Žerjala zaigralo slovenske, grške in ciganske melodije, ki so namenjene temu glasbilu. Boljunska tamburaška skupina je edini slovenski ansambel na Tržaškem, ki se posveča taki glasbi, letos pa je s tečajem mandoline privabili medse še nove člane. Jpc Danes, SOBOTA, 22. novembra 1997 JEZDIMIR Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.05 - Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 13.21 Jutri, NEDELJA, 23. novembra 1997 "KRISTUS KRALJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 7,3 stopinje, zračni tlak 1012,2 mb pada, veter 3 km na uro severovzhodnik, vlaga 56-odstotna, nebo malo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13,1 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI STA SE: Stefa-nia Rugliano in Chiara Massarotto. UMRLI SO: 76-letna lo-landa Bressan, 88-letni Luigi Lonza, 85-letna An-na Hrovatin, 79-letna Pa-squa Manzin, 66-letni Bruno Chermaz, 58-letna Eleonora Claudio, 82-let-na Elisabetta Lovšin, 75-letna Nunziata Di Fede. OKLICI: uradnik Ales-sandro Pennone in uradnica Patrizia Candela, elektrotehnik Angelo Tor-lo in uradnica Elena Po-stir, ornitolog Kajetan Kravos in psihologinja Veronica Lokar, trgovec VValter Bubnič in gospodinja Maria Silvia Caval-lo, delavec Roberto Mar-chesich in uradnica Adriana Bettoso, železničar Daniele Pierro in študentka Eva Simonovič, električar Paolo Di Paola in slaščičarka Slavica SošiC, uradnik Rinaldo Alberti in natakarica Vi-viana Manfre, delavec Roberto Magris in kera-mičarka Alda Brunetti, uradnik Roberto Poboni in v pričakovanju zaposlitve Alessandra Rosset-ti, podjetnik Massimo Ca-verzan in študentka Vale-ria Giancotti, uradnik Alessandro Rosso in uradnica Anna Maria Li-basci. ; LEKARNE Od TORKA, 17. do SOBOTE, 22. novembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 L argo Sonnino 4 (tel. 660438), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Sonnino 4, UL Alpi Giulie 2, Trg S. Gio-vanni 5, Milje - Mazzinijev drevored 1. Sesljan (tel. 208334) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. ARISTON - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Čarne tremula«, r. Pedro Al-modovar, i. Francesca Neri, Angela Molina. EKCELSIOR AZZUR-RA - 17.40, 19.50, 22.00 »II dolce domani«, i. lan Holm. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuochi d’artificio«, r. L. Pieraccioni. AMBASCIATORI - 15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15, 24.00 »Mr. Bean, Vultima catasto-fe«, i. Rovvan Atkinson. NAZIONALE 1 - 15.30, 17.05, 18.20, 20.30, 22.15, 24.00 »Anaconda«, srh. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.15 »II quinto elemente«, r. Luc Bes-son, i. Bruce VVillis. NAZIONALE 3 - 15.45, 17.50, 22.00, 22.15, 0.15 »Speed 2 -Cruise Control«, i. Sandra Bullock, Jason Patri c. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.45, 19.55, 22.15, 0.15 »The Peace-maker«, i. George Cloo-ney, Nicole Kidman. NAZIONALE DISNEY - samo danes in jutri (vstopnica stane 8.000 lir): 15.30 »LTncantesi-mo del lago II - II segreto del castello«, risani film. MIGNON - 17.00, 19.30, 22.00 »Ipotesi di complotto«, i. Mel Gibson, Juha Roberts. CAPITOL - 16.30, 18.20, 19.55, 20.15, 22.10 »MIB - Men in Black«, i. Tom Lee. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Hana-Bi«, r. Takeshi Kitano. s_____________IZLETI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v nedeljo 30. novembra, izlet z osebnimi avtomobili na Snežnik. Prijave do 25. t.m., na tel. št. 228438 od 14. do 15. ure. 50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni izlet s kosilom. Za informacije in prijave se Cimprej javite na tel. št. 231954, 228302 ali 810778. KD OTON ZUPANČIČ - Standrež organizira v nedeljo, 7. in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni izlet z avtobusom na Štajersko. Ogled ptujske in ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Dodatne informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 0481-21065. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente v Prago ter na Irsko. Izlete organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure. Ob smrti Jolande Kralj vd. Vidau izrekajo globoko sožalje mami Irmi in svojcem soletniki iz Trebe Vsi na Liceju Prešeren izražajo g. Jožefu Špehu sožalje ob izgubi drage sestre. KD KRASNO POLJE - GroCana vabi danes, 22. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo na GroCani na celovečerni koncert Tržaškega okteta S PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 22. t.m., ob 18.30, na ogled filma Jerry Maguire (igra Tom Crui- SKD PRIMOREC ima v gosteh Malo tržaško kabaretno bando z igro »Tierra, dentierra y libertad« danes, 22. t.m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Izrabite priliko, ker je to zadnji njihov nastop. KD KRASNO POLJE - GroCana - vabi danes, 22. t. m., ob 20.30 v Srenj sko hišo na GroCani na celovečerni koncert Tržaškega okteta. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ Nova Gorica bo danes 22. in jutri, 23. t. m., pripravila Revijo pihalnih orkestrov Goriške. Na sobotni reviji, ki bo v Kulturnem domu v Novi Gorici ob 20. uri bodo nastopili: Pihalni orkester »Kras« Doberdob, Pihalni orkester Vogrsko, Goriški pihalni orkester Nova Gorica in Big band GD »Nova« Nova Gorica. V nedeljo, ob 16. uri pa se bodo v Delavskem domu v Desklah predstavili: Pihalni orkester PD »France Bevk« Prvacina, Pihalni orkester »Goriška Brda« Dobrovo, Mladinski pihalni orkester GD »Nova« Nova Gorica in Pihalni orkester DPD »Svoboda« Anhovo. PROSVETNI DOM OPČINE - Jutri, 23. t.m., ob 18. uri, koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj. Nastopila bosta Stanko Praprotnik (prva trobenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenije) in Luca Ferrini (klavir). SLOVENSKA GLASBENA SOLA - Koncertna pobuda Rojan vabi na 2. jesensko glasbeno srečanje mladih, ki bo jutri, 23. novembra, ob 18. uri, v rojanskem Marijinem domu (Ul. Cordaroli 29). Spored bodo oblikovali uCenci, ki obiskujejo nižjo stopnjo glasbenih Sol ter že priznani mladi glasbeni poustvarjalci iz naše dežele in iz Slovenije. KD LIPA iz Bazovice vabi jutri, 23. novembra, ob 17. uri, v kinodvorano na družabni popoldan. Sodelujejo: Tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca in dramska skupina KD Kraški dom z Re-pentabra z igro Vinka M6-derdorferja »Štirje letni Časi«. Vabljeni! TRADICIONALNO MARTINOVANJE in 50-LETNICA VODOVODA -Jutri, 23. t. m., na Brcah v Dolini. Slovesno sveto mašo v cerkvi sv. Martina bo daroval škofov vikar msgr. Franc Vončina ob 14. uri. Po sveti maši pri Kuritah na Brcah bo praznovanje 50-letnice tamkajšnjega vodovoda. Zapel bo MoPZ Valentin Vodnik in ženska pevska skupina S tu ledi. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Long žlunk. Vabljeni! MIXER BAR (ex Tortu-ga) v Devinu - danes, 22. t.m., ob 21.30 nastop rock ansambla BABILONIA. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - V torek, 25. novembra 1997, ob 20. uri odprtje razstave CECILIJE ČERNE. Predstavitev Jasna Merku. Na veCeru sodeluje kitarist Edi Stefančič. Vljudno vabljeni! BARKOVLJANSKO DRUŠTVO prireja v Vili Primc na Greti koncert vokalne skupine Resonet, ki jo vodi Aleksandra Per-tot, v četrtek, 27. t.m., ob 20.30. H ŠOLSKE VESTI RAVNATELJSTVO ZNANSTVENEGA IN KLASIČNEGA LICEJA »F. PREŠEREN« sporoča, da bodo v šolskih prostorih popoldanske govorilne ure v ponedeljek, 24.11.97 (za trienij znanstvenega liceja), ter v petek, 28.11.97 (za bienij in klasično) od 18. do 20. ure. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. H OBVESTILA SKD PRIMOREC TREBČE vabi na otvoritev razstave BENEČANOVE -RODBINA KREVATIN-BAN, v četrtek, 27. novembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Urnik: petek in sobota, od 18. do 20. ure, nedelja od 10. do 12. ure. ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljrni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. št. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30. l.a SKUPNA RAZSTAVA KRAŠKIH USTVARJALCEV SKUPAJ NA OPČINAH - od 22. do 30. novembra 1997. Otvoritev, danes, 22. novembra, ob 17. uri v Zadružni kraški banki. Urnik: Vsak delavnik od 10. do 13. in od 15. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Razstavljajo: Domenico Bi-ziak, Veronika Bizjak, Ful-vio Cazzador, Caludio Cla-ri, Giuseppe Ferfoglia, Lu-ciano Plehan, Jasna Merku, Bogomila Doljak, Pavel Hrovatin, Magda Tavčar, Peter Malalan, Gabrijela OzbiC, Mario Sosič, Kristjan in Marko Zidarič. OB 50. OBLETNICI USTANOVITVE je na Pedagoškem liceju »A.M. Slomšek« v Trstu, ulica Caravaggio 4, razstava fotografij od leta 1947 do danes. Razstava je odprta vsak delavnik od 8. do 14. ure in bo odprta do sobote, 29.11.1997. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (Ul. Donizetti 3) obvešča, da bo teCaj pisne slovenščine na visoki stopnji v petek, 28. t.m., za drugo skupino tečajnikov. Začetek ob 20. uri. SINDIKAT UPOKOJENCEV iz Rocola, ul. Pasteur 3/a, obvešča vse upokojence včlanjene in nevčlanjene svojega okrožja, da se udeležijo volitev za odobritev ali neodo-britev sindikalnega predloga vladi za socialno reformo. Urnik: vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. in od 16. do 18. ure do 26. t.m. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE vabi vse mlade na udeležbo na 4. študentskem SHODU, ki bo v Šentvidu pri Ljubljani danes, 22. t.m. Na sporedu bodo športne igre (začetek ob 13. uri), predavanje mag. Mance Košir, mladinska maša in ples. Na shod bomo odšli z osebnimi avtomobili. Kdor se želi pridružiti zamejski odpravi, naj se javi na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. KRD DOM BRISCIKI vabi na teCaj vezenja (stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19. ure. KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na predstavitev nove knjige Borisa Pangerca »Črno zlato«, ki bo jutri, 23. t.m., ob 17. uri v sprejemnem centru gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu. Knjigo in avtorja bo predstavil pesnik Ace Mer-molja. Vabljeni! VZPI-ANPI Devin-Na-brežina in SKD VIGRED vabita na proslavo ob 50. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB, ki bo jutri, 23 t.m., ob 15. uri v Sempolaju. Nastopajo recitatorji SKD Vigred in TPPŽ P. Tomažič. Ob priliki bo odprta zgodovinska razstava v prostorih bivše konzulte do 30. t. m., od 17. do 19. ure. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 24. novembra, na večer posvečen stoletnici skedenj-ske železarne. Na sporedu bodo dokumenti, pričevanja in videoposnetek. Začetek ob 20.30. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE opozarja vse mlade na 31. Teološki tečaj (ciklus predavanj, ki so odprta široki javnosti). Predavanja bodo potekala od 24. do 28. novembra vsak večer ob 19.30 v dvorani Teološke fakultete, Poljanska 4, v Ljubljani. Vstop je prost, ni se potrebno predhodno prijaviti. Program: dr. Ivan Štuhec (Izberi življenje), dr. Vinko Potočnik (Osvoboditev od strahu ali kako vstati od mrtvih), p. dr. Marko Rupnik (Ge na razpotju zgrešim), dr. VValter Maccantelli (Spiritizem, okultizem in satanizem v modernem svetu), p. dr. Christian Gostečnik (Tudi tisto, Cesar ne veš, lahko boli), dr. Jože Krašovec (Psalmist na razpotju: odločitev za prerojene), dr. Boris A. Novak (Etika težje poti), dr. Janez Zorec (Človek: namen ali naključje), dr. Tone Jamnik (Med pragmatičnim liberalizmom in odgovornostjo za bližnjega), dr. Ha-nez Mlakar (Realna virtualnost in Božje okolje). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3, Trst, ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete - od pon. do pet. od 9. do 17. ure). GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605. SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 27. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih gledališča predavanje prof. Sonje Gregori »Tibet, dežela na strehi sveta«. Vabljeni! 40-LETNIKI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE!!! Obveščamo vas, da bo naša nepozabna večerja z glasbo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30 v restavraciji »Križman« v Velikem Re-pnu. Za informacije in vpisovanja nujno telefonirajte na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo Ferfolja (214590), Renzo Milic (327019), Pavel SosiC (201291), Elder Švab (200950), Mariza Santi (228604) in za goriško Al-do Jarc (0481/78366). SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu razpisuje svoje enajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako nadaljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1997-98. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, ulica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem Času. SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zimo-vanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak veCer na tel. 2916004. SK BRDINA sporoča, da je možno vpisovanje za zimovanje na mariborskem Pohorju še v ponedeljek, 24. novembra od 20. do 21. ure in v ponedeljek, 1. decembra, od 19. do 21. ure, na sedežu kluba - Proseška ul. 131 OpCine, tel.: 212859. E3 ČESTITKE Naši dragi LARI, ki danes praznuje rojstni dan, želimo vse najboljše in vse kar si sama želi, mama, oče, nona, Maurizio in teti. Ob lepem jubileju iskreno Čestitajo LOJZKU in ANGELI sestre z družinami. Danes v Repnu je velika fešta. Stric LOJZKO in teta ANGELA zlato poroko slavita. Obilo zdravja in sreče jima želijo neCaki in nečakinje z družinami. HEDVIKA nas je povabila, da bi njeno srečanje z Abrahamom v Danes praznujeta zlato poroko Angela in Alojz Milič Se mnogo skupnih let jima želijo VValter, Renco, Marina, Patrizia, Damijan, Veronika in Darma Martini in Viliju se je pridružil mali Jadran V svoji sredi ga pozdravlja etnološka skupina pri Narodni in Studijski knjižnici naši družbi proslavila. Vso srečo ji iz srca želimo in veselo v Rodik hitimo. Tam bomo planinci Sloge in Devina visoko dvignili Čaše na zdravje in veselje prijateljice naše. Naša BUZI je doktorca postala. Zdaj bo med eno službo in drugo z nami lahko plesala. Čestitamo! Vse Sule. MALI OGLASI tel. 040-7796333 MIKROFON SHURE SM 58, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040/281330, vsak dan od 8. do 9. ure. RENAULT SUPER 5 LETNIK ’85 metalizirane rdeCe barve, odlično ohranjen, zavarovan do marca ’98, ugodno prodam. Teh: 040/229484. PRODAM nov klarinet znamke Jamaha, nikoli rabljen, cena 800.000,- lir. Tel. št. 040/228850. TRGOVINA V TRSTU išče mladega skladiščnika (maks. 23 let), obvezno znanje slovenščine in hrvaščine ter vozniško dovoljenje. Tel. št. 229458 (ob uri kosila) in 420211 (v jutranjih urah). V CENTRU SESLJANA dajem v najem pisarno 80 kv.m. Tel: 299755. PRODAM za avtomobil mercedes 200E verige ter kompletne gume za sneg v zelo dobrem stanju. Tel. 040/327240. PRODAJAMO drva za kurjavo. Tel (0481) 884161 v večernih urah. GOSPA nudi pomoč kot hišna pomočnica. Tel. 040/280761. PO IZJEMNO NIZKI CENI prodam komplet smuči in smučarskih čevljev št. 38. Zainteresirani naj telefonirajo v večernih urah med 20. in 21. uro, na tel. št. 040/417120. ZAPOSLIMO mizarja ali vajenca. Izdelujemo in montiramo lesene strehe. Tel. št. 040/228877. FRIZERSKI SALON CECILIA Melchionna v Boljuncu nudi v novembru in decembru, ob prvi obletnici delovanja v novem salonu, strankam izredno priložnost - frizi-ranje po 10.000.- lir. IŠČEMO VESTNEGA vajenca oz. vajenko za slaščičarno. Tel. 213055. PRODAM 3 leta star Audi 100 S4 turbo 2200. Tel. 0330405836. AZETASPORT NIKE-ADIDAS BELFE-COLMAR LACOSTE - SUPERGA EVERPLAST - INVICTA rolerji - 20% TRŽIČ, ul. IX Giugno 84/A tel. 0481/45735 TRGOVSKO PODJETJE s pohištvom PUPIS s.r.l. -Sesljan išče urnega mladeniča za vskladiščenje, razvoz in montažo pohištva. Poleg z zakonom določenih pogojev kandidat mora izpolnjevati še na-sljednje: znanje italijanskega in slovenskega jezika - imeti šofersko dovoljenje B kategorije -spretnost v uporabi ročnega orodja mizarske stroke -znanje za izpostavljanje primopredajnih dokumentov za blago v prevozu in skladiščenju. Gre za delovno razmerje s polnim delovnim časom za določeno in nedoločeno dobo, ostalo po dogovoru. Pisne ponudbe poslati na Pupis s.r.l. 34019 - Sistia-na, S.S. 14, št. 59/B. za razgovor po telefonu 040-299269. ISCEM v okolici Trsta, stanovanje v najem, z dvema spalnicama in veliko kletjo, brez centralnega gretja, 90 kv. m., za približno 600.000 lir mesečno. Tel. 363303 ali 373812. COS PINKA TOMAŽIČA v Trebčah potrebuje rabljene pisalne stroje. Prosimo zasebnike, podjetja in ustanove, ki bi rade odstopile še delujoče stroje, naj nas pokličejo od ponedeljka do petka, od 8.15 do 16.15 na št. 214300. Že vnaprej se vam zahvaljujemo. PRODAM zemljišče ob robu Brd s 500 trtami in njivo. Informacije na tel. (0481) 884107. MIRIAM IN PETRA obveščata cenjene stranke, da sta prevzeli trgovino s sadjem in zelenjavo na trgu Giotto. Vljudno vabljeni! BERTO TONKIC je na Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agri-turizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. OSMICO je v Nabrežni št. 8 odprl Ušaj. OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. MILIC V ZAGRADCU je odprl kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel. 229383. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14, tel. 200898. OSMICO je v Borštu odprl Igor Barut. OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal. PRISPEVKI V spomin na svojo prerano izgubljeno vrstnico Morano Sardo darujejo petdesetletniki s Proseka in Kontovela 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon-tovel. V spomin na dragega Sergia Vatovca darujejo mama Marčela, žena Cvetka in hčerka Lorena z družino 100.000 lir za cerkvene pevke v Ric-manjih, 150.000 lir za ric-manjsko cerkev, 100.000 lir za SKD Slavec, 100.000 lir za zbor Slovenec-Sla-vec in 100.000 lir za dramsko skupino SKD Slavec. V spomin na Nado Križ-mancic Ferluga darujeta Magda in Vojko Petaros 50.000 lir za SKD Lipa. V spomin na Nado Križmancič Ferluga daruje svakinja Marija Križ-mancic 50.000 lir za ba-zovsko cerkev. Namesto cvetja na grob sestrične Nade Ferluga daruje Zora Ban 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Sergia Vatovca daruje Neva 20.000 lir za SKD Slavec. se ob prvi obletnici odprtja iskreno zahvaljuje odjemalcem za izkazano zaupanje in vabi vse na ogled lastne nove linije TRST - Ul. Mazzini 9/E Tel. 371075 V spomin na g. Ernesta Veljaka darujeta Gracijela in Aleksij 50.000 lir za vezenje rut barko vijanske noše. V spomin na Sergia Vatovca in Maria Hrvatiča darujeta družini Zuljan in Romano 70.000 lir za cerkvene pevke v Ricmanjih. Namesto cvetja na grob Davota Košute darujeta Gaby in Mirko Antoni 50.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Davota Košute darujeta Laura in Gicko Sedmak 20.000 lir za SD Vesna. Namesto cvetja na grob Davota Košute darujeta Ida in Drago Purič 50.000 lir za SD Vesna. V spomin na prijatelja Davota Košuta daruje Ciano Švab 100.000 lir za SD Vesna. V počastitev spomina brata Ernesta daruje Danilo z Almo 200.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj. Namesto cvetja na grob Ernesta daruje sestra Mila s Tanom 200.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob dragega Ernesta daruje nečak Sergio z Bruno ter gospa Letizia 150.000 lir za obnovo Stadiona 1-maj. V spomin na nepozabnega Ernesta darujejo žena Lia in sin Nereo z družino 600.000 lir za Stadion 1. maj in 600.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Davota Košuta daruje Pia Cah z družino 50.000 lir za SD Vesna. V isti namen darujeta Marjeta in Ladi Sirca (Praprot) 50.000 lir za SD Vesna. V spomin na Davota Košuta daruje Gigi Can-dotti z družino 50.000 lir za SD Vesna. V isti namen darujeta Boris Gruden 30.000 lir ter Dario Švab 20.000 lir za SD Vesna. V spomin na dragega Davota Košuta darujeta Lili in Bruno Guštin 100.000 lir za SD Vesna. V spomin na Davota Košuta daruje Karla Ten-ce vd. Košuta 20.000 lir za SD Vesna. V spomin na pokojnega patra Božidarja Rum-pla, umrlega v Sloveniji, daruje cerkveni pevski zbor s Proseka 50.000 lir za domačo cerkev. Namesto cvetja na grob Marija Hrvatiča darujejo družine Corbatti (Ric-manje 58) 30.000 lir za Godbo Arcobaleno. Namesto cvetja na grob Sergija Vatovca darujejo družine Corbatti (Ric-manje 58) 20.000 lir za ricmanjsko cerkev. Namesto cvetja na grob Sergija Vatovca daruje družina Kralj-Berdon iz Trebč 50.000 lir za MePZ Slavec in 50.000 lir za cerkveni pevski zbor v Ricmanjih. V spomin na sorodnici Lidjo in Maričko, Fabia Marangona, kolegico Mileno in vaščane Zoro, Viktorja, Verono, Milota in Severina darujeta Marčela in Orlanda z družino 50.000 lir za osnovnošolce iz Trebč, 50.000 lir za cerkev sv. Andreja in 50.000 lir za godbo Viktor Parma. Namesto cvetja na grob Sergija Vatovca darujeta družini Trenta in Petti-rosso 50.000 lir za SKD Slavec. V spomin na Sergija Vatovca darujeta. Ida in Milan z družino 100.000 lir za SKD Slavec. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. Na Opčinah v nedeljo dno Praprotnik-F errini Jutri bo opensko društvo Tabor predstavilo zadnji koncert letošnjega jesenskega niza. Letos so Openska glasbena srečanja, za katere sta odgovorna Alda Sosič in Luca Ferrini, zaživela z novim, svežim zagonom, saj je občinstvo vestno in polnoštevilno sledilo raznim pobudam. V nedeljo bo na vrsti koncert trobente in klavirja, izvajalca pa sta slovenski trobentaš Stanko Praprotnik in pianist Luca Ferrini (na sliki nastopajoča), koncertant, ki se v zadnjih letih uspešno uveljavlja na mednarodnih odrih. Tako kot Ferrini ima tudi Praprotnik zavidljiv kurikulum, študiral je namreč najprej na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se nato izpopolnjeval v ZDA. Veliko je nastopal doma in v tujini (Pojska, Češka, Avstrija, Hrvaška) v komornih zasedbah in kot solist. Dosegel je tudi magistrsko stopnjo na ljubljanski Akademiji v razredu prof. Grčarja. Čeprav zasedba nedeljskega koncerta ni povsem običajna, sta izvajalca, kljub temu našla zanimive skladbe: izvajala bosta namreč Francabca, Bartoka, Hindemitha, Ene-scuja, Poulenca in Hon-negerja. Luisa Antoni Vabljiv program Rototoma Tudi november je za pordenonsko kulturno društvo Rototom mesec dobrih glasbenih ponudb. Po raznih glasbenih večerih, ki so se zvrstile v tem mesecu, bo petkov večer, 28. novembra, v celoti posvečen reggae glasbi. Na sporedu bo namreč »Reggae Superfest«, to pa je velika glasbena veselica, za katero bodo poskrbeli pristni karibski glasbeniki Sugar Minott, Fran- kie Paul, Marcia Griffiths in Girlztovv. Naslednji veCer, v soboto, 28. novembra, bo v Rotoclubu veCer jungle in trip hop glasbe v izvedbi Voodoo Phunkov. Nedeljski veCer je namenjen problematiki aidsa, gre za srečanje pred svetovnim dnevom boja proti aidsu, v organizaciji G.L.S. (Gay, Lesbiche simpatiz-zanti). Na vrsti je torej res veliko glasbe, za vse tiste, ki ljubijo ples, pa so v klubu na voljo hip hop, jungle, latinhouse in novejši glasbeni trendi, in sicer vsak Četrtek, petek in soboto. Pan Sejem umetnin in starin Antika V okviru sejma umetnin in starin, ki poteka v teh dneh v Ljubljani v organizaciji Društva galeristov in starinarjev Slovenije in bo na sporedu do jutri v atriju Narodnega muzeja, je založništvo literature DZS predstavilo ilustrirani vodnik po slogovnem pohištvu z naslovom Starinsko pohištvo; avtor knjige, ki jo je na podlagi lanskoletne izdaje založbe Mar- shall Editions Develop-ments prevedel Gregor Moder je Anglež Tim Forrest (uredniški svetovalec je bil Paul Atter-bury). DZS, ki je leta 1995 že izdala Ilustrirano enciklopedijo starin, s tem delom podrobneje predstavlja enega od zanimivejših in uporabnih področij antikvarstva. Slikovni slovar in vodic je za naše kraje, v katerih veščine umetelnega oblikovanja lesa v kombinaciji s tekstilijami, steklom, pa tudi kamnom ter ti lepi in dragoceni predmeti skoraj pol stoletja niso bili cenjeni, je tak priročnik nadvse dobrodošel. Knjiga je predvsem namenjena ljubiteljem, s svojo sistematičnostjo in številnimi podrobnostmi ter opozorili pa bo v pomoC zbirateljem, kupcem in tistim, ki bi želeli prepoznati, kaj so rešili ognja ali podedovali od prednikov. Pri tem pa bo bralec moral upoštevati precej britanski zorni kot obravnave ter sorazmerno splošno raven, ki se ji takšna knjiga ne more izogniti. Ilustrirani vodnik Starinsko pohištvo na 160 straneh velikega formata ljubitelju najprej našteje in pojasni strokovne izraze s tega področja, nato pregledno in nazorno prikaže obdobja in sloge ter najpomembnejše mizarje in oblikovalce pohištva od začetka 17. do srede 20. stoletja (posebej v Veliki Britaniji in Irski, ZDA, Franciji, severni Evropi in sredozemski Evropi). Zatem se po poglavjih posebej posveti stolom, oblazinjenemu pohištvu, mizam, skrinjam in predalnikom, posteljam, pohištvu v spalnici, knjižnici ter posebej še podeželskemu, kmečkemu, poslikanemu in priložnostnemu pohištvu, ogledalom ter pohištvu na vrtu in v rastlinjaku. Delo kakih dveh ducatov najpomembnejših mizarjev in oblikovalcev pohištva je jednato predstavljeno še ob koncu knjige. Avtor knjige Tim Forrest je umetnostni zgodovinar in pisec, ki je veliko sodeloval s starinarji in dražbenimi hišami po vsem svetu, Paul Atter-bury, strokovni sodelavec založbe pri tej izdaji, pa novinar, predavatelj, sodelavec dražbenih hiš Christie‘s in Sotheby‘s. Oba sta sodelovala tudi pri omenjeni Ilustrirani enciklopediji starin (The Little, Brovvn Illustrated Encyclopedia of Anti-ques), ki jo je DZS izdala pred dvema letoma. Organizatorji sejma starin v atriju Narodnega muzeja bodo danes ob 17. uri, pripravili tudi priložnostno Dražbo umetnin in starin, na kateri bodo ponudili v draženje 29 umetnin (kipcev, zlatarskih izdelkov, okrasnega posodja, nekaj reliefov, osnutkov za kiparska dela domačih umetnikov itd.), med desetimi umetniškimi slikami pa tudi po eno delo Zmaga Jeraja, Otona Polaka, Albina Lugariča in Zorana Mušica ter tri risbe Mateja Sternena. Dražbo bo vodil Boštjan Pirc. (STA) Slovenske »Videoprilike« za miklavževo darilo Te dni smo dobili lepo miklavževo darilo, ki je sad skupne pobude več slovenskih ustanov in podjetij; animirani risanki, ki so ju izdelali skrokovnjaki na tem področju. Tržaška Mladika, Založba Družina v Ljubljani, tržaški Studio Trak in Radijski oder iz Trsta so skupaj pripravili slovensko izdajo »Videoprilik« italijanskega podjetja Audiovisivi San Paolo. Risani film uporablja najprimernejšo govorico za predstavitev temeljnega nauka Jezusovih prilik, predvsem otrokom do 12. leta starosti. Pravkar izšla kaseta prikazuje priliki Sejalec in Usmiljeni Samarijan, ki skupno trajata približno 30 minut. Sledilo pa jima bo še šest prilik. Ali išCete v predbožičnem Času primerno darilo za Miklavža in Božica? Kaseta je najprimernejše darilo, ki bo hkrati zanimivo, koristno, predvsem pa v slovenščini in primerno najmlajšim. Založniki vam ponujajo prvo kaseto iz slovenske serije »Videoprilik«. Kaseto spremlja 16 strani besedila z napotki, razlago in nasveti ža uporabo. V slovenščini sinhronizirana risanka je uporabna v šoli, v verskih skupnostih in v okviru družine kot sredstvo za versko in kulturno komunikacijo ter za prenašanje etičnih vrednot vse do najmlajših družinskih elanov. Maprodaj je v Tržaški knjigarni, v knjigarni Fortu-nato v Trstu, v knjigarni v Sesljanu, papirnici Ulgheri na Opčinah zer v Katoliški knjigarni v Gorici. Dobite pa jo lahko tudi na upravi Mladike v Trstu, Ul. Donizetti 3, L nadstropje. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 . Danes, 22. t. m., ob 20.30 (red C) predstava Vit-toria Gassmana »Bugie sincere«. Nastopajo Ugo Pagliai, Paola Gassman in Virgilio Zernitz. Predstava v abonmaju: odrezek 2 - rdeč. Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za predstavo »Le sedie«, ki bo na sporedu od 2. do 7. decembra - v abonmaju: odrezek 5 rumen (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Danes, 22. t. m., ob 17. uri (red S) opera »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson. Ponovitvi v v torek, 25. t. m., ob 20.30 (red E) in v petek, 28. t. m., ob 20.30 (red F). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (umik: 9-12,16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Pri blagajni je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, G, C, S in E in predprodaja vstopnic za opero »Romeo in Julija«. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 22. t. m., ob 16.30 (izredna predstava) in 20.30 ponovitev komedije »Soap« v izvedbi gledališke skupine La Premiata Ditta. Zadnja predstava jutri, 23. t. m., ob 16.30. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Gledališče Miela Danes, 22. t. m., ob 21. uri bo nastopil Jaco-po Fo s predstavo »Lo zen e 1’arte di fare 1’amore«. Za informacije - tel. 365119. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V torek, 2. in v sredo 3. decembra, ob 20.30 se bo Stalno gledališče FJK predstavilo z delom »Sladka Irma« v režiji Antonia Calende. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 film »Che Guevara« - sledila bo razprava. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V četrtek, 18. decembra, ob 20.45: gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli incamminati. Režija Luca Ronconi. ____________SLOVENIJA_______________ NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 22. t. m., ob 20. uri gostovanje Drame SNG iz Ljubljane s Feydeaujevo komedijo »Bolha v ušesu ali Kaplja čez rob« (za abonma Sobota in Izven). Danes, 22. t. m., ob 10.00, 11.30 in ob 16.00 goriski vrtiljak: gostovanje Lutkovnega gledališča J. Pengov iz Ljubljane »Zgodba o Pin-gu« (za abonma malega polžka in izven). Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. V torek, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu koncert, na katerem bosta nastopila Igor Malinovski (violina) in Tamami Mura-matsu (klavir). Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 V ponedeljek, 24. t. m., ob 20.30 bo v gledališču F.ossett! koncert Kvarteta Arditti. Na programu Ligeti, Bartok in Ravel. Sodobni Trst Kavama San Marco V torek, 25. t. m., ob 21. mi, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu srečanje z Giovanno del Giudice o knjigi »II diario di Augusta F« ter ob glasbeni spremljavi Elise Frausin. Športna palaCa Palasport V soboto, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert, na katerem bo nastopil Nek. Predprodaja vstopnic pri Utat v Pasaži Protti. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 23. t. m., ob 18. uri koncert v okviru Openskih glasbenih srečanj. Nastopila bosta Stanko Praprotnik (prva trobenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenije) in Luca Ferrini (klavir). GROČANA Srenjska hiša Danes, 22. t. m., ob 20.30 prireja KD Krasno polje celovečerni koncert Tržaškega okteta. DEVIN Mixer bar (ex Fortuna) Danes, 22. t. m., ob 21.30 nastop ansambla Babilonia. GORICA Kulturni dom V petek, 28. t. m., ob 20.30 nastop New Svving Quarteta. Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 22. t. m., ob 20.30 in jutri, 23. t. m., ob 16. uri 39. revija goriskih pevskih zborov č"1 z*x 11 * * 1 ^ O vjcuiiijcm iv»». TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 17. decembra, bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-BarthoIdy, Brahms. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. ČEDAD Gledališče Rostori Danes, 22. t. m., ob 20.30 koncert zbora »Der Zvveisprachige Chor - Dvojezični zbor« iz Celovca. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 28. t. m., ob 20.45 nastop orkestra Kremerata Baltica. Direktor in solist Gidon Kremer. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: v sredo, 26. t. m., ob 18. mi otvoritev razstave Dezi-derija Švare. Miramar - Konjušnica: do 30. t. m. je na ogled velika razstava o zgodovini Dačanov. Obiščete jo lahko vsak dan od 9. do 17. me; ob nedeljah ob 11. uri, ob 14.30 in ob 15.30 vodeni obiski razstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Galerija Torbandena: danes, 22. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave Eda Murtiča. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicold 20): v ponedeljek, 24. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Patrizie Delbello. Muzej Revoltella: razstava »Carlo Ciussi. La pittma come urgenza ed emozione 1947 -1997« bo zaradi izrednega zanimanja odprta do 23. t. m. Ljudski vrt - Paviljon ARAC: do 23. t. m. je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Galerija Cartesius: do 27. t. m. razstavlja slikar Bruno Ponte. Kavama S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija. Galerija Grandangolo: razstavlja Giuliano Pecelli. Art Gallery (Ul. S. Servolo 6): razstavlja madžarski slikar Janos B. Toth. Pedagoški licej A.M. Slomšek (Ul. Caravaggio 4): do 29. t. m. je na ogled razstava fotografij od Ita 1947 do danes. Na ogled vsak delavnik od 8. do 14. me. OPČINE Zadružna kraška banka: danes, 22. t. m., ob 17. uri otvoritev 1. skupna razstava kraških ustvarjalcev »Skupaj na Opčinah«. Urnik ogleda: 10-13, 15-19, ob nedeljah 10-12. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. BOUUNEC Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na ogled je razstava Marjana Mušiča. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butkoviča. Galerija Ars v Katoliški knjigarni: do 6. decembra razstavlja slikarka Klementina Golja. GRADIŠČE Galerija Luigi Spazzapan: do 30. t. m. je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke goriske Casse di Risparmio. ČEDAD Občinska izpostava B.go di Ponte: danes, 22. t. m., ob 18. mi otvoritev razstave »Drugi v Alpah«. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleone a Cam-poformido«. __________SLOVENIJA______________ SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 30. t. m. razstavlja umetnik Franko Vecchiet. GORICA / KATOLIŠKA KNJIGARNA STALNO GLEDALIŠČE FJK / PRVA PRODUKCIJA Predstavili koledar '98 in knjižno zbirko GMD V zbirki so tudi Ježevi spomini in priročnik Nade Pertot Goriška Mohorjeva družba je letos predstavila svojo novo knjižno zbirko za leto 1998 v četrtek zvečer v Katoliški knjigarni v Gorici (foto Bunabaca). Številne zbrane poslušalce, avtorje, ilustratorje in urednike zbirke je pozdravil tajnik GMD, noviran Marko Tavčar, ki je osvetlil namen srečanja: seznaniti širšo javnost z literarnimi uspehi leta. Letos se namreč GMD predstavlja s štirimi novimi publikacijami, ki zaobjemajo že tradicionalni koledar, spominsko knjigo Janka Ježa Življenje moje, jezikovni priročnik Nade Pertot Pomagajmo si sami in Mežnarjeve pridige Vigja Scuete. Marko Tavčar je najprej predal besedo uredniku koledarja, dr. Jožetu Merkuži. Koledar za leto 1998 ima novo grafično podobo izoblikovano na računalniku, ki jo je obdelal Igor Devetak, za stavek pa je poskrbela Mirjam Simčič. V koledar je vpetih 88 slik, ki pričajo o delovanju in življenju slovenske manjšine v Italiji. Vsebinsko je publikacija sestavljena iz več tematskih sklopov, ki obsegajo zgodovinske, družboslovne, kronološke, spominske in literarne zapise. Dr. Jože Merkuža je v svojem posegu pojasnil, da se je pri urejanju koledarja držal Slomškovih navodil, ki postavljajo v ospredje verske, kulturne in narodne vrednote. Z jezikovnim priročnikom Pomagajmo si sami prof. Nade Pertot se GMD odziva potrebam našega časa, je zatem povedal Tavčar. Slovenski jezik označuje našo narodno pripadnost in korenine, iz katerih smo zrasli in še rastemo. In vendar v našem javnem življenju domuje italijanščina, preplavljata nas italijanski tisk in govorjena beseda, je avtorica zapisala v svoji knjigi. Delo želi biti v pomoč vsem, katerim je slovenščina draga, predvsem pa tistim, ki so prav zaradi poznavanja slovenščine v javnih službah, a zgubljajo kdaj tla pod nogami, zaradi nenehnega vpliva italijanščine. Prof. Nada Pertot se je na četrtkovem srečanju spomnila svojega sodelovanja s tehtnimi jezikovnimi prispevki pri Katoliškem in Novem glasu ter na Radiu Trst A. Dodala je, da je že dalj časa v sebi čutila dolžnost, da v knjižno obliko strne to, kar je mislila, da bo marsikomu v pomoč. Jezik je namreč izraz naše notranjosti, je še prepričljivo povedala, zato ga moramo spoštovati, ker le tako lahko krepimo lastno samozavest. Marko Tavčar je nato predstavil osmi zvezek zbirke naše korenine, ki je letos obogatena z novo in zelo dragoceno knjigo. To so spomini Janka Ježa Življenje moje. Podnaslov dela Z Akcijskim odborom v boj za zedinjeno Slovenijo! pa je ključ, s katerim naj bi knjigo brali in interpretirali. Literarno delo ima svoje izhodišče v Četrtkovih srečanjih pred mikrofonom Radia Trsta A iz leta 1991, ki jih je vodila Lida Turk. Janko Jež je zatem svoje radijske spomine bistveno obogatil, nekatera poglavja je iz- popolnil in utemeljil, sama Lida Tmk pa je knjigo uredila. Opremil jo je likovnik Pavel Medvešček. Kot šolnik, publicist in politični delavec se avtor v svojem delu vrača v otroška in mladostna leta v Trst, obuja spomine na študij v Ljubljani, na tamkajšnje medvojno življenje, na vojne dogodke ter na dobo prisilnega vojaškega služenja. Posebno zanimivo za poznavanje naše polpretekle zgodovine pa je obdobje, ki ga Jež preživi v Rimu, kjer začne aktivno delovati v Akcijskem odboru. Sledita zatem leta 1948 povratek v Trst in delo za slovensko šolstvo v zamejstvu v povojnem obodbju do upokojitve. Zadnja literarna novost v knjižni zbirki GMD so Mežnarjeve pridige. Gre za prevod dela duhovnika Giuseppeja Mar-chettija, enega izmed najvidnejših furlanskih pisateljev in narodnih buditeljev. Pridige je v slovenski jezik prevedel Srečko Šuligoj, nekdanji dekan v Kanalu, ki je pred kratkim preminil. Za uredniško delo nove publikacije je poskrbel msgr. Oskar Simčič, za opremo pa umetnik Hi-jacint Jussa. V svoji prijetni slogovni lahkotnosti dosegajo te pridige vse globlje in zahtevnejše kulturno in du-bnvno sporočilo, ki ga avtor G. Marchetti pod pseudonimom Vigj Scuete namenja svojemu narodu. O publikaciji je spregovoril msgr. Simčič. Zaustavil se je predvsem pri uvodu, ki ga je podal furlanski pesnik in vsestranski ustvarjalec Celso Macor. V njem ponuja Ma-cor prisrčen prikaz našega obmejnega življenja in čudovit pregled Marchettijeve osebnosti. V pridigah lebdi Marchetijeva furlanska duša, piše v svojem uvodu C. Macor oz. njegova “pietas” ali globoko prizadeta človeška duhovna drža spričo sveta, ki bi ga morali ljubiti, varovati pred oskrumbami in kar se da ohranjevati v času; te strani so pač nekaka metafora Mar-chettijevega političnega in kulturnega načrta, to je načrta furlanske politične neodvisnosti in obenem obrambe furlanskega kmečkega besedišča, ki naj bi se preselil v skupni literarni jezik ali “koine”. (nek) Gassmanove Iskrene laži Slavni igralec tokrat kot avtor-režiser V četrtek je bila v tržaški Rossettijevi dvorani končno premiera prve gledališke predstave v produkciji Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine za letošnjo sezono, saj je bil otvoritveni pesniški recital ob koncu septembra, s katerim so slavnostno začeli sezono, sicer prijeten in zelo eleganten kulturni dogodek, vendar bi ga težko označili kot gledališko predstavo. Kot že lani je tudi letos prvi protagonist Stalnega gledališča FJK Vittorio Gassman, v skladu s politiko zvezdniških imen, ki jo je uvedel ravnatelj Antonio Calenda, da bi spet privabil v tržaški Talijin hram tudi manj goreče ljubitelje gledališke umetnosti, kar mu je, po pravici povedano, tudi uspelo, vendar pa gledališču po drugi strani manjka enovito načrtno delovanje, ki bi bilo tudi primerno usmejenu k CL92cliii St'»7SmCStl. A vrnimo se k predstavi, ki jo je za tukajšnje stalno gledališče pripravil in režiral Vittorio Gassman in v kateri nastopata Ugo Pagliai in Paola Gassman (na sliki zaključni poklon avtorja in nastopajočih, f. KROMA). Naslov dela, ki so ga sicer prejšnji teden že predstavili v Gorici, je Bugie sincere (Iskrene laži), osredotočeno pa je na liku velikega angleškega igralca iz 19. stoletja Edmunda Keana, ki je Gassmanu pri srcu že od leta 1953 in h kateremu se stalno vrača; sam trdi, da ne gre za nujo po poistovetenju, temveč ga k temu vodi prepričanje, da s Keanom nimata nič skupnega. Kakorkoli že, predstava je nekako razmišljanje o liku igralca, o Keanu lažnosti, egocentričnem, narcizističnem, zapeljivem igralcu in o Keanu resničnosti, o njegovem tragičnem življenju, o človeku, ki se ni mogel upreti alkoholu in lahkim ženskam. Prizori iz Keanovega življenja so uokvirjeni v dialog med samim Keanom na odru in glasom nevidnega Vit-toria Gassmana kot predstavnika igralca današnjih dni. V predstavi so poleg tega prisotni fragmenti iz prejšnjih predstav, ki jih je Vittorio Gassman zgradil na istem liku (nekatere je veliki igralec vključil tudi v lansko Anima e corpo). Na odru delo je delo učinkovito skoraj edinole v liku glavnega junaka Edmunda Keana, ki mu zna Ugo Pagliai vliti resnično življenje z glasom, obrazom in telesom, tako da se gledalcem predstavi živi človeški lik v svoji polnosti. Ob Pagliaijevem Keanu se v gledalčevih mislih nehote sproži primerjava med njegovo in Gassmanovo bolj poudarjeno in velikopotezno interpretacijo; Pagliaijev bolj umirjeni, bolj zadržani nastop daje vsekakor liku drugačno in prav tako zanimivo obarvanost in razsežnost. Ob prepričljivem Keanovem liku pa is slika okolja, Y katerem je živel, bolj klišejsko podana, zlasti ko opisuje elitno družbo aristokratskih in bogatih gledalcev ter kritikov. Bolj prepričljivi so prizori iz Keanovega zasebnega življenja: odnos z ženo Mary, ki hlepi k bolj umirjenemu življenju ob spoštovanju konvencionalnih vrednot tedanje družbe, in odnos s prostitutko Ofelijo, s katero je Kean preživel zadnje desetletje svojega življenja in ki jo je redno plačeval. Obe igra Paola Gassman, ki nastopa tudi kot žena grofa Koefeld, zaradi katere je izbruhnil škandal, ki je zadal hud udarec Kea-novi karieri. Poleg tega sta v predstavi zabavna nastopa Tržačanke Michele Cadel kot mlade bogatašinje, ki hoče postati igralka in Gianluigija Fogaccija kot VValeškega princa. Predstavo so sooblikovali še scenograf Bruno Buo-nincontri, kostumografinja Sabrina Chiocchio in avtor glasbene kulise Germano Mazzocchetti. Na četrtkovi premieri je bil prisoten tudi Vittorio Gassman, ki ga je občinstvo na koncu predstave pozdravilo z dolgim toplim aplavzom, (bov) Založba MK predstavila pet knjižnih novosti za mlade Včeraj so v Ljubljani predstavili pet knjižnih novosti za mlade iz zbirk MK Sinji galeb, Odisej in Knjigožer. Pet novih knjig, ki sodijo v tri, mlajšim in starejšim mladostnikom namenjene zbirke Mladinske knjige (MK), Sinji galeb, Odisej in Knjigožer, je mogoče najkrajše označiti kot "sodobne literarne podobe sodobnega otroštva za današnjega mladega bralca", je dejal urednik teh knjig založbe MK Vasja Cerar ob predstavitvi del Tigrova bolečina (Chris Donner, prevod Alenka Klabus Vesel), Modri mesec (Al-ma M. Karlin, prevod Irena Roglič Kononenko), Nož v škornju (Cynthia Voigt, prevod Tina Mahkota), Mračne zgodbe (Brian Jacques, prevod Jakob J. Kenda) in Velika ljubezen (Gaby Schuster, prevod Tatjana Sener). Značilnost paketa novosti je pestrost žanrov, ki segajo od dramatsko napisane zgodbe o odraščanju, prek potopisa, ki raziskuje mit v imenu iskanja razsvetljenja, grozljivke, dobronamerno poučne ljubezenske zgodbe, pa vse do danes aktualne zgodbe s svetovalno razsežnostjo. Tudi ko gre za lažje (npr. za grozljivko ali ljubezensko štorijo - obe knjigi iz zbirke Knjigožer), uredništvo pazi, da ne zdrsnejo pod mejo trivialnosti. Ob zahtevnejših delih, med danes predstavljenimi sta to delo Modri mesec, zadnji, leta 1938, objavljeni roman Alme Karlin ter danes, žal, vse preveč aktualna obravnava spolnega zlorabljanja mladostnikov v knjigi Nož v škornju ameriške pisateljice Cjmthije Voigt, pa je založba poskrbela za kakovosmi spremni besedi, ki sta jih prispevali Sonja Dular in Diana Zajec. Nove knjige MK so izšle v sorazmerno visokih nakladah od 2000 do 4000 izvodov (Modri mesec), naprodaj pa so po cenah od 2604 (za Modri mesec) do 3990 tolarjev (za Nož v škornju). (STA) JU Sr jrJL i W V*S 7 C £fi3 0#*f e ■ JSL ML JF, f V tržaškem gledališču Miela se je zaključil drugi prikaz najnovejše ruske filmske produkcije, ki jo je organiziralo združenje Ci-sitalia v sodelovanju z Go-skinom, državnim ruskim odborom za film. Med osmimi predstavljenimi filmi je žirijo, ki so jo sestavljali študentje tržaške fakultete v komunikacijskih vedah, najbolj prepričal film Brat Alekseja Balabanova (na sliki prizor iz filma). Študentom sta bila v filmu še posebej všeč realizem, s katerim je režiser izpeljal zgodbo o kriminalu v novi Rusiji in interpretacija glavnega igralca Sergeja Bodrova. Posebno pohvalo pa je žirija namenila filmu Samotni igralec. ______LUXEMBOURG / Z OSVOJITVIJO KOMPROMISNEGA LUKSEMBURŠKEGA PREDLOGA_ Voditelji Evropske unije sprejeli skupne smernice za zaposlovanje Za sedaj pa so zavrnili možnost sprejetja obvezujočih in številčno opredeljenih ciljev LUKEMBOURG - Predsedniki držav in vlad Evropske unije (na sliki AP) , ki so se v Luxem-bourgu zbrali na prvem izrednem vrhu, posvečenem izključno zaposlovanju, so podprli temeljne usmeritve prihodnje evropske zaposlovalne politike, s katero naj bi uspešno reševali problem 18-milijonske brezposelnosti. Kljub drugačnim predlogom tako Evropske komisije kot pozivom sindikalnih organizacij, pa voditelji niso bili naklonjeni sprejemanju obvezujočih in številčno opredeljenih ciljev. Voditelji so v razpravi načeloma podprli osrednje smernice kompromisnega predloga luksemburškega predsedstva, ki je »popravilo« predlog Evropske komisije in iz njega črtalo osrednji cilj o ustvarjanju 12 milijonov novih delovnih mest v prihodnjih petih letih. Številčno opredeljevanje ciljev bi namreč med Članicami povzročilo razkol, zato so bili bolj naklonjeni sprejemu skupnih usmeritev, ki bodo služile le kot podlaga za oblikovanje nacionalnih akcijskih načrtov. Vrh unije se je sicer strinjal, da bo treba njihovo uresničevanje vsako leto preverjati, vendar pa je zavrnil uvajanje sankcij, Ce članice svojih obljub ne bodo izpolnile. Voditelji so se strinjah, da je treba osrednjo pozornost posvetiti 2, 3 milijona ttdadim in 5, 6 milijona dolgoročno brezposelnim. Prvim naj bi glede na predlog našli delo ali jih vključili v programe usposabljanja v prvih šestih mesecih brezposelnosti, drugim pa naj bi to mož- nost nudili po enem letu. Po novem naj bi bilo tega deležnih 20 odstotkov in ne od 6 do 10 odstotkov brezposelnih, kot so do sedaj uresničevali. Med osrednjimi predlaganimi smernicami so še večja vloga socialnih partnerjev v teh prizadevanjih, spodbujanje malega in srednjega gospodarstva, v katerem Evropska unija vidi osrednjega potencialnega oblikovalca trajnih delovnih mest, pa tudi davčno razbremenjevanje in večja mobilnost delovne sile. Za zdaj je bilo slišati edino dve konkretni številki. Prva je 10 milijard ekujev (skoraj 20.000 milijard lir) posojila Evropske investicijske banke (EIB) za projekte spodbujanja malih in srednjih podjetij, razvoja novih teh- nologij in transevropskih omrežij ter za vlaganje v nove sektorje. Druga pa je 450 milijonov ekujev (900 milijard lir) za spodbujanje ustvarjanja trajnih delovnih mest v malemu in srednjemu gospodarstvu, ki naj bi jih unija pridobila z ustreznim prerazporejanje denarja sedanjega skupnega proračuna. V svojih sinoCnih izjavah so vsi voditelji petnajsterice poudarjali uspeh vrha, kljub temu da so zavrnili njegove predloge je bil z njim zadovoljen tudi predsednik Evropske komisije Santer. Predsednik italijanske vlade Prodi pa je luksemburški vrh ocenil kot »novo poglavje« v zgodovini EU, ker uvaja »koordinirano strategijo politike zaposlovanja«. (STA/ANSA) REPUBLIKA SRBSKA / RAZKOL SE BO ŠE BOLJ POGLOBIL Negotovost pred političnimi volitvami Na severovzhodu zmago zmernih na jugozahodu po skrajnih nacionalističnih sil? BEOGRAD - Dober milijon volil-cev Republike Srbske bo danes in jutri na predčasnih parlamentarnih volitvah odločal o bodočnosti svoje republike, ki bi jo nekateri hoteli popeljah na pot napredka ob podpori mednarodnih sil, drugi pa bi hoteli ohraniti svoje okrvavljene nacionalistične pozicije. Predvolilne raziskave kažejo, da bo najtrši boj potekal med Srbsko demokratsko stranko (SDS) jastrebov s Pal in novoustanovljeno Srbsko narodno zvezo (SNS) predsednice Biljane Plavšid, za katero stojijo zmerne sile Banja Luke. Za volitve v 83-Članski parlament kandidira 49 strank, koalicij in neodvisnih kandidatov, poleg omenjenih dveh pa imata nekaj možnosti tako Socialistična stranka Srbije kot radikalna stranka, ki sta bosanski izpostavi istoimenskih strank Slobodana Miloševiča in Vojislava Šešlja. Razkol v Republiki Srbski med pristaši Plavšičeve in pristaši Momcila Krajišnika, za katerim stoji vojni zločinec Radovan Karadžič, se je poglobil julija, ko je PlavšiCeva napovedala razpustitev parlamenta, svoj višek pa je dosegel to jesen, ko so jastrebi s Pal z mitingaško strategijo zaman poskušali strmoglaviti PlavšiCevo v Banja Luki. O izidu boja med obema glavnima frakcijama Srbov iz Republike Srbske bodo torej odločali volilci. Iz dosedanjih raziskav pa prihaja na dan neobetav-na slika. PlavšiCeva računa na volil-ce iz Banja Luke in iz Bosanske krajine, MomCilo Krajišnik pa na podporo skrajnega konzervativnega in nacionalističnega dela volilcev iz Podrinja in vzhodne Hercegovine. V tem primem bi prišlo do prave geografske delitve Republike Srbske, ki bi postala še bolj očitna, Ce bi se dobro uveljavili tudi Sešljevi radikalci. Predvolilna kampanja je bila zelo ostra. Pale so si ves čas prizadevale oCmiti Biljano PlavšiC in njene sodelavce, Ceš da so izdajalci, ki so se prodali tujcem. Banja Luka pa je voditeljem s Pal ob podpori mednarodne skupnosti očitala, da so zločinci, vojni dobičkarji in prevaranti. Včeraj ob sedmih zjutraj je nastopil volilni molk, ki naj bi nekoliko pomiril strasti. Volitve bo nadzorovalo 1.200 opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, rezultati pa bodo znani šele sredi decembra. IRAK-OZN / POMEMBEN MEJNIK NA POTI DIPLOMATSKE REŠITVE KRIZE Tudi ameriški nadzorniki Unscoma so se vrnili v iraško prestolnico VVashingtonska administracija v Zalivu še vedno razkazuje svoje mišice BAGDAD, VVASHINGTON Strokovnjaki Unscoma, ki so zadolženi za iraško razorožitev, so včeraj prispeli iz Bahreina v Bagdad (na sliki AP) in naj bi že danes nadaljevali s svojo misijo, ki so jo prekinili pred tremi tedni, ko so IraCani ameriškim strokovnjakom prepovedali sodelovanje v misijah. Vrnili so se vsi, vključno z Američani. To je včeraj potrdil Nils Carlstrom, direktor centra OZN za nadzorstvo v Bagdadu. Sinoči pa se je na sedežu Združenih narodov v New Yorku sestala komisija Unscoma, ki je proučila vse opcije, po katerih bi bil Unscom v Iraku uspešnejši. O morebitni spremembi sestave strokovnjakov Unscoma, v katerem imajo Američani večino in s tem tudi glavno besedo, pa bo odločal Varnostni svet. VVashingtonska administracija pa je že napovedala, da se bo poslužila pravice veta, Ce bo kdo hotel omejiti njeno vlogo, ker bi to pomenilo, da se je Unscom podredil iraškim zahtevam. Prav tako je ameriška državna sekretarka Albrightova vCeraj poudarila, da Rusija nima možnosti, da bi izposlovala preklic naftnega embarga proti Iraku. Ta preklic bo možen še- le, ko bo Irak izpolnil vse svoje obveze glede uničenja orožij množičnega ubijanja in raket z dometom nad 150 kilometrov. Albrightova je vseeno priznala pomembno vlogo Rusije pri mirni rešitvi sedanje krize z Irakom, a je namignila, da ne verjame v iskrenost Sadama Huseina, a ni izključila kompromisa glede Unscoma. VVashingtonska administracija je vCeraj dokončala razmestitev svojih oboroženih sil v Zalivu, saj je poleg letalonosilke Ni-mitz zdaj operativna še letalonosilka George VVashington, v Kuvajt je prispelo še šest radarsko nevidnih lovskih bombnikov F-117 stealth in 26 drugih letal ter nove protiraketne baterije patriot. Trenutno imajo ZDA v zalivu kar 22 vojaških ladij, 250 letal, v Kuvajtu pa še 1.500 mož. Vsa ta mašinerija pa je le pesek v oCi, ker je popolnoma jasno, da so ZDA osamljene in da bodo morale pristati na diplomatsko rešitev tudi glede konca gospodarskih sankcij proti Iraku. Ob tem bo moral seveda VVashington popolnoma revidirati svojo bližjevzhodno in zalivsko politiko, ki ji nasprotujeta tako Evropa kot tudi zavezniške arabske države. V Egiptu aretirali 45 domnevnih pripadnikov Džamaje isiamije ASYUT - Varnostne službe so na območju Asyuta v srednjem Egiptu aretirale 45 oseb, ki so osumljene pripadnosti skrajni islamski organizaciji Džamaji isla-miji, ki je odgovorna za nedavni teroristični napad v bližini Luksorja. Kot se je izvedelo iz policijskih virov, je bilo 45 osumljencev zaslišanih med preiskavo v mestu Badari in okoliških vaseh. Iz Badarija je bil tudi eden od šestih teroristov, ki so ubili 58 turistov in štiri Egipčane. Iz Londona pa poročajo, da je organizacija egiptovskih islamskih skrajnežev Gibanje džihad Tala‘a al-Fatah zagrozilo z novimi napadi na državljane ZDA, Nemčije, Japonske, Izraela in Saudove arabije. Gibanje v svoji novembrski publikaciji »obžaluje«, da v ponedeljkovem napadu niso bih ubiti tudi »Američani in Judje«, obenem pa poudarja, da je bila odločitev o napadu na njih že sprejeta. (STA/AFP) Marjan Pipp: Nemška manjšina obstaja DUNAJ - Obstoj nemško govoreče manjšine v Sloveniji je po besedah Marjana Pippa, predstavnika slovenske manjšine na Koroškem in predsednika avstrijskega centra za manjšine nedvoumen. Kot je na na Dunaju poudaril Pipp, bi se morala nemško govoreča manjšina v Sloveniji definirati sama; število oseb, ki se opredeljujejo za to manjšino, pa po njegovem mnenju ne more biti kriterij za njihovo priznanje, je zapisala avstrijska agencija APA. Arafat zaskrbljen, a kljub vsemu še optimist glede mira na Bližnjem vzhodu NEW DELHI - Mirovni proces na Bližnjem vzhodu je po mnenju palestinskega voditelja Jaserja Arafata dosegel dramatično točko. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ne priznava in ne uresničuje dogovorov, je v New Delhiju povedal Arafat in dodal, da pa ostaja optimističen, kajti po njegovem mnenju "ljudje v Izraelu želijo mir". Palestinski voditelj je skupaj z gospodarsko delegacijo v Četrtek prispel na tridnevni obisk v Indijo. Na Kosovu ustanovili Demokratični forum BEOGRAD/PRISTINA - Sest strank in sedem zvez kosovskih Albancev je ustanovilo Demokratični forum. Nova koalicija je bila ustanovljena kot opozicija najmočnejši albanski politični stranki Demokratski figi Kosova pod vodstvom Ibrahima Rugove, je v Prištini sporočil Demokratski forum. Nova koalicija stranki Rugove ne odreka vodilne vloge v političnem življenju na Kosovem, temveč nasprotuje "monopolu in vsemogočnosti" te stranke ter zahteva pravico do soodločanja v vseh vprašanjih nacionalnega interesa. GORICA Sobota, 22. novembra 1997 SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE / SEJA GORIŠKEGA TAJNIŠTVA BRATUŽEV CENTER / OBISK PODPREDSEDNIKA DEGRASSIJA Nedokončanega središča ne nameravajo otvarjati Protest namenjen ureditvi centra v Ul. Puccini - Goriški župan obljublja v marcu začetek del za šolo Trinko v kapucinski ulici Kmalu z Dežele še 800 milijonov lir Gre za še neizplačane prispevke za kritje stroškov za obnovo kulturnega središča Odbor Sindikata slovenske Sole - tajništvo Gorica je na svoji zadnji seji razpravljal o opredelitvah predstavnikov krajevnih šolskih sindikatov v zvezi z namerami racionalizacije šolskega omrežja. Slovenski sindikat se bo v prihodnjih dneh še razgo-varjal s predstavniki vsedržavnih sindikatov in bo po možnostih tudi sodeloval z njihovimi pobudami. Na vabilo odbora je bila na seji prisotna tudi ravnateljica Pedagoškega liceja prof. Majda Corsi - Sfiligoj. Odbornikom je predoCila mnenje ravnateljev slovenskih višjih srednjih šol, ki ne nameravajo pripraviti slavnostne otvoritve šolskega centra, kjer že več let delujejo slovenske višje šole. Kljub temu pa vsa dela v središču še niso dokončana: pomanjkljiva je oprema in vzdrževanje, tehnični pregledi niso še bili opravljeni. Odtod odločitev, da nedokončanega središča ne bodo svečano otvarjali. Ravnateljica je tudi predlagala, da bi preko Časopisov bolje seznanjali javnost z vzgojnim pomenom posameznih zavodov, ki ob pripravi na poklic nudijo dijakov specifične projekte (civilna zaščita, zdravstvena vzgoja, poučni izleti, itd). Odborniki so se nato razgovarjali o problemih nižje srednje šole Ivana Trinka. Njen dokončni sedež bo v Kapucinski ulici. Del vsote za obnovo stavbe je bil nakazan že v letošnjem občinskem pro- računu, preostali del pa naj bi, po zagotovilih župana, občina odobrila v prihodnjem proračunu. Dela za obnovo naj bi se začela meseca marca 1998. Odbor sindikata je z zadovoljstvom sprejel tudi novico, da je bil končno nakazan denar za manjkajočo opremo laboratorija informatike na slovenski sekciji ITI, tako da bo laboratorij zelo kvaliteten. Odborniki so nadalje še ugotavljali, kako poteka včlanjevanje novih članov v Sindikat in evidentirali imena novih predstavnikov za deželno šolsko komisijo, ki se ji je mandat pravkar izstekel. Sindikalna večerja oz. srečanje vsega šolskega osebja bo v petek, 5. decembra, v Sovodnjah Pri Francetu. (SI) . Tudi SSŠ na ministrstvu v Rimu V četrtek je predstavništvo SSS skupaj s šolskimi sindikati CGIL, CISL ih UIL na ministrstvu: za šolstvo v Rimu imelo srečanje s podtajnico Albertino Soliani. Seznanili so jo z nizom specifičnih vprašanj šolstva na Goriškem. O teh vprašanjih je tekla beseda tudi na sedežu sindikatov CGIL/CISL. Delegacija je posebej vztrajala na predlogu, da se ob načrtovanju šolske mreže upoštevajo specifične razmere na Goriškem, kakor sobivanje različnih skupnosti (prisotnost slovenske narodnostne skupnosti) in težavne gospodarske in družbene razmere. NOVICE Kandidat Oljke Mitja Volčič na srečanju s podjetniki Kandidat koalicije Oljke za senat na nadometnih volitvah 14. decembra v goriškem okrožju Mitja Volčič je te dni v okviru srečanj, ki jih med volilno kampanjo prireja s predstavniki družbenega in gospodarskega življenja, imel srečanje z deželnim in pokrajinskim predstavnikom stanovske organizacije malih industrijcev Macapanejem in Zanierom. Volčič je prisluhnil njunim predlogom in željam.. Govor je bil o dsvku. IRAP in C delovnem umiku pa tudi o premajhni pozornosti, ki jo vlada namenja gospodarstvenikom na tem specifičnem področju. Skupščina socialistov v Gradišču Pokrajinsko tajništvo SI (Socialisti Italiani) je za jutri ob 10. uri sklicalo javno skupščino v Gradišču, ki se je bo udeležil tudi deželni tajnik Le-pre. Govor bo o nadomestnih volitvah in podpori kandidaturi Volčiča, četudi s pomisleki na račun odnosov Znotraj Oljke, ter o številnih dragih zadevah, kakor tudi o pomladanskih upravnih in deželnih volitvah. Skupščina bo na sedežu stranke. 11 Šolske volitve na zavodu Cankar Na poklicnem zavodu za trgovino Ivan Cankar s priključenima sekcijama tehničnega trgovskega zavoda in industrijskega tehničnega zavoda bodo jutri in v ponedeljek volitve vseh šolskih komponent za izbiro novih članov zavodskega sveta. Volišča bodo odprta v prostorih šolskega središča v LT. Puccini jutri dopoldne med 8. in 12. uro ter v ponedeljek od 8. do 13.30. Glasovali bodo starši, dijaki, učno in neučno osebje: za vsako od teh komponent je bila predložena po ena kandidatna lista. Jutrišnje volitve so predčasne, saj je dosedanji zavodski svet predstavljal samo obe trgovski šoli. Dosedanjima dvema šolama se je v tem šolskem letu pridružila tudi nekdanja slovenska sekcija industrijskega zavoda Galilei. Odtod potreba po obnovitvi celotnega šolskega predstavniškega organa, ki je skupen za vse tri združene šole. Izvoljeni predstavniki bodo nastopili triletni mandat do vključno šolskega leta 1999/2000. Dežela bo že v prihodnjih dneh deblokirala postopek za izplačilo prispevkov za kritje stroškov pri drugem in tretjem sklopu del za obnovo kulturnega centra Lojze Bratuž. Spodbudno vest je podpredsednik deželne vlade in odbornik za finance Michele Degrassi sporočil predsinoči med obiskom v Bratuževem centru. Gre za približno 800 milijonov lir, ki jih Dežela Se dolguje Tm osnovi zakona 46 iz leta 1991. Degrassija je v centru sprejela številna delegacija predstavnikov organizacij, ki delujejo v njem. Navzoči so bili predstavniki SSO in ZSKP, Katoliškega tiskovnega društva, uprave Bra-tuževega centra, glasbenega centra Emil Komel in športnega združenja 01ym-pia. Damjan Paulin je v imenu gostiteljev predstavil podpredsedniku dežel- ne vlade prostore in dejavnosti, ki se v njih odvijajo. Opozoril je na finančne težave, saj so deželni prispevki in pomoč iz Slovenije le delno krili približno 4.600 milijonov stroška za prenovo kompleksa in so zato morala združenja in posamezniki tudi z osebnimi jamstvi najeti posojila. Ob pozitivni napovedi o skorajšnjem izplačilu deželnega prispevka se je Degrassi tudi obvezal, da pospeši postopek za ustavljena izplačila za tisk, posebej na Novi glas. Spomnil je na novost finančnega zakona 1997 z uvedbo 90-odstotne anticipacije toda samo za v zakonu izrecno imenovane ustanove in napovedal, da Dežela preučuje nove norme za pospešitev izplačil, ki jih danes zavirajo kompleksni upravno-računo-vodski in nadzorni postopki. Slovesnost ob obletnici deportacij Društvo prijateljev Izraela bo jutri ob 11. uri s spominsko in versko slovesnostjo počastilo spomin članov goriške judovske skupnosti ob 53. oUetiiid deportacije, Na vrtu sinagoge bodo odkrili spominsko ploščo. Ob 10. uri pa bodo predstavniki društva položili venec k spomeniku deportirancem pred železniško postajo. Komemoracije se bodo udeležili tudi predstavniki antifašističnih in borčevskih organizacij. Fotografska razstava o Jemenu V čakalnici na goriški železniški postaji bodo danes ob 18.30 odprli tematsko razstavo fotografij članice fotokluba CIFI Idane Medeot. Predstavila bo štirideset fotografij o Jemenu. To so posnetki pokrajine, mest, obrazi ljudi, trenutki iz vsakdana. Razstava bo na ogled do 12. decembra. Preiskava o izvoru mamila Policijski organi v Tržiču skušajo odkriti izvor mamila, ki si ga je v sredo zvečer vbrizgnil 23-letni narkoman iz Tržiča. Zdravniki so mladeniču v zadnjem trenutku rešili življenje. Pred dvema tednoma so v Tržiču zabeležili še en podoben primer. Takrat so domnevna preprodajalca izsledili. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CECIMJA 39. REVIJA GOR PEVSKIH ZBOiROV SODELUJEJO ZBORI S TRŽAŠKEGA, IZ VIDEMSKE POKRAJINE TER KOROŠKE IN SLOVENIJE Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž danes, 22. novembra 1997, ob 20.30 jutri, 23. novembra 1997, ob 16. uri POKROVITELJ REVIJE JE GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA JAMLJE / ARETACIJA BOSANSKEGA DRŽAVLJANA Uvoz orožja in deklet Pohcija je pred dnevi v bližini Jamelj zasegla precejšnjo količino orožja, ki je bilo domnevno namenjeno preprodaji kriminalnim združbam v Italiji, ter pri tem priprla 32-let-nega bosanskega državljana Zemira Džiniča. V isti akciji, ki so jo izvedli v prvih jutranjih urah, so v hiši, kjer je bilo orožje, presenetili tudi dve mladi Ukrajinki, stari okrog 20 let, ki sta v državo prišli ilegalno. V zadevo pa so vpletene še druge osebe. Dva italijanska državljana sta osumljena sodelovanja pri tihotapljenju in preprodaji orožja. Rezultat sicer več mesecev trajajoče preiskave, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika dr. Eligio Paolini, so predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci na kvesturi. Novinarje je o akciji seznanil načelnik letečega oddelka dr. Carlo Lorito. Pri izvajanju akcije so poleg letečega oddelka in posebne službe Digos, sodelovali tudi pripadniki tržiškega policijskega komisariata. Policija je v zaključni akciji zasegla pet ročnih bomb, tri pištole in okrog 500 nabojev različnih kalibrov. Orožje je bilo izdelano na območju nekdanje Jugoslavije. Priprti Dzinič, pri katerem so našli tudi ponarejene listine, naj bi poskrbel za prevoz orožja v notranjost države. Policija domneva, da sta Ukrajinki, ki so jo medtem pospremili iz države, iskali zaposlitev na področju prostitucije. Na sliki (foto Bumbaca) šef letečega oddelka Carlo ZBOROVSKA REVIJA 39. Cecilijanka Nastopilo bo 18 pevskih zborov Konec tedna v Gorici bo v znamenju zborovskega petja. V kulturnem centru Lojze Bratuž bo danes in jutri 39. Cecilijanka, revija pevskih zborov s Goriškega, Tržaškega in videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Prireditev, ki ima med tovrstnimi pobudami najdaljšo tradicijo, je letos posvečena primorskima skladateljema Lojzetu Bratužu ob 60-let-nici smrti in Pavletu Merkuju ob 70-letnici. Na dveh koncertih bo nastopilo osemnajst zborov. Vsak zbor bo zapel tri pesmi. Drevi, s pričetkom ob 20.30 bodo nastopili moški zbor Mirko Filej iz Gorice, mešani zbor Jože Srebrnič iz Deskel, združeni moški zbor A. Paglavec - Briški grič, mešani pevski zbor Rado Simoniti iz Dobro-vega, moški zbor iz St- mavra, dekliški zbor Devin, mešani zbor Mačkolje, vokalna skupina »Grup p o vocale« iz Fare, mešani zbor Rupa - Peč. Jutrišnji koncert se bo pričel ob 16. uri, nastopili pa bodo mešani zbor Podgora, moški zbor Fantje izpod Grmade, mešani zbor Standrež, moška skupina Akord iz Podgore, mešani zbor Oton Zupančič iz Standreža, ženska pevska skupina Višarski kvintet iz Ukev, mešani zbor F.B. Sedej, dvojezični pevski zbor Celovec in mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba. Na nocojšnji prireditvi bosta napovedovali Katja Sfiligoj in Sara Miklus, na jutrišnji pa Valentina Pahor in Jan Leopoli. Pokrovitelj revije Cecilijanka je Goriška pokrajinska uprava. POKRAJINA / 31. MEDNARODNI MITTELEVROPSKI POSVET Države, narodi, manjšine v perspektivi nove Evrope Pregled konfliktov in nove možnosti za srednjo Evropo Med številnimi predavanji nobenega o Slovencih v Italiji Na Pokrajini se je včeraj zaCel dvodnevni 31. mednarodni mittelevro-pski posvet na temo Narod in država v Srednji Evropi, ki ga prireja go-riski institut ICM. Tema je silno zanimiva in aktualna, saj ponuja nekakšen obračun nacionalnih trenj, ki so pogojevala zgodovino tega stoletja v srednjeevropskem prostoru, posvet pa naj bi hkrati nakazal, v katero smer naj se nadaljuje preobrazba narodov in držav v njem. Ta smisel je z učinkovito prispodobo ponazoril novi avstrijski konzul v Trstu, ko je dejal, da je po razglabljanju o duhu srednje Evrope tokrat priložnost za razpravo o njenem telesu vključno s patološkimi pojavi, ki so opazni na njem, in za iskanje možnih terapij. Posvet je po pozdravih podžupana Nosellija in predsednika Pokrajine Brandolina uvedel predsednik ICM prof. Rai-mondo Strassoldo. Spomnil se je Darka Bratine in drugih preminulih sodelavcev, omenil pozdravna pisma podtajnika Piera Fassina, predsednika SAZU Franceta Bernika in madžarskega poročevalca Laszla Va-sarhelyja, ki ga zaradi bolezni ni v Gorici. Uvodna poročila so nato imeli profesorji Laszlo Szo-renyi iz Budimpešte, ki je obnovil razvoj pojma mit-televrope, Fulvio Salim-beni in Alberto Gasparini. Slednja sta iz zgodovinskega in sociološkega zornega kota posegla v srž letošnje teme in ponudila okvirni pogled na prepletanje narodov in držav v tem prostoru. Oba sta izhajala iz relativnosti pojmov države in naroda, ki sta produkta določenega Časa in prostora. Prof. Salimbeni je ugotovil, da je nacionalna država produkt zahodnoevropske zgodovine in da je ta model v bistvu tuj srednjeevropskemu prostoru, kjer so dominantno vlogo imeli vaCnacional-ni otomanski, habsburški in carsko ruski imperij. Zmotno je misliti, da so ti imperiji znah rešiti nacionalna vprašanja, nasprotno. Po prvi svetovni vojni so se razkrojili in zapustili praznino, ki jo je zapolnil model zahodne nacionalne države s katastrofalnimi posledicami za prostor, v katerem se prepletajo številni narodi, ki ne sovpadajo z mejami malih državic. Ta proces se je po zamrznitvi ob blokovski delitvi sveta, ki je sledila drugi svetovni vojni, nekako nadaljeval po letu 1989 z razkrojem Jugoslavije, etničnimi CišCenji in novimi napetostmi v in med državami zaradi prisotnosti manjšin. Tudi prof. Gasparini je opozoril na razliko med zahodno Evropo, kjer je najprej nastala država in nato opredelila narod kot sistem vrednot za zagotavljanje lojalnosti državljanov, in srednjo Evropo, kjer so se narodi izoblikovali znotraj večjih državnih tvorb in šele kasneje uveljavih samostojno državnost z močnim poudarkom etniji in enfa-tizaciji mitov za upravičevanje svojega obstoja. To je vir nestabilnosti, tako zaradi prisotnosti števil- nih manjšin izven državnih okvirov kot zaradi frustracije malih držav pod vplivom velesil, ki so pogojevale njihov nastanek in obstoj. Posledice so bili krvavi nacionalistični konflikti, genocidi, množične selitve in etnična CišCenja vse do zadnjih let v Bosni. Gasparini je izhod nakazal v procesu evropskega združevanja, ki bo omejil suverenost držav Članic in poudaril regionalno dimenzijo na škodo državne. Dopoldansko zasedanje je zaokrožil VValter Zettl z Dunaja, ki je opredelil pojme nacije, etnične skupine in manjšine. V popoldanskem delu, ki mu je predsedoval Mitja Volčič, se je pozornost predavateljev osredotočila na problem narodnosti in manjšin v posameznih srednjeevropskih državah (Češka, Slovaška, Madžarska, Ukrajina). Posvet se bo nadaljeval danes ob 9. in popoldne ob 15. uri. Na vrsti bodo številna predavanja o narodih in manjšinah v posameznih srednjeevropskih državah. V dokaj popolnem pregledu stanja po posameznih državah pa izstopa odsotnost predavanja, ki bi specifično obravnavalo slovensko manjšino v Italiji (kot tudi na Koroškem): menimo, da si takega spodrsljaja organizatorji sicer zaminivega posveta nikakor ne bi smeli dovoliti. Na sliki (foto Bumbaca) popoldanskemu zasedanju je predsedoval Mitja VolCiC KINO 3 OBVESTILA Pt KONCERTI GORICA VITTORIA 1 17.50-20.10-22.30-0.30 »Speed 2«. Sandra Bullock in Jason Patric. VITTORIA 3 17.40- 20.00- 22.20-0.30 »Donnie Brasco«. Al Pacino in Johnny Depp. CORSO 17.15-19.40-22.00 »II quinto elementa«. Rež. Luc Besson. TR2JC COMUNALE 18.00- 20.00- 22.00 »Tempesta di ghiaccio«. Rež. Ang Lee. J PRIREDITVE MLADINSKI PEVSKI ZBOR Vrh sv. Mihaela vabi v ponedeljek, 24. novembra ob 20. uri na Trinkov veCer. Nastopih bodo recitatorji, s pevskimi točkami pa moški pevski zbor Matajur pod vodstvom Davida KlodiCa in Otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela pod vodstvom Marje Feinig TavCar. Prireditev bo v KSC Danica. V FEIGLOVI KNJIŽNICI bo v ponedeljek, 24. novembra, ob 17. uri druga pravljična urica. Na vrsti bo pravljica o slončku Ebnerju, ki vabi vse otroke naj s sabo prinesejo košCek barvanega blaga (blek). FOTOKLUB SKUPINA 75 v sodelovanju s KD So-vodnje vabi v torek, 25. novembra, ob 20.30 v Kulturni dom v Sovodnjah. Dušan Miška in Rafael Podobnik, elana Foto kino kluba iz Nove Gorice, bosta predvajala diapozitive na razne teme in z otoka Paga. moška 0,3106110 ^ ul. Carducci 24 tel. 537561 KD BRIŠKI GRIČ prireja vsak ponedeljek in sredo ob 20. uri telovadbo za odrasle na sedežu društva na Bukovju. Interesenti se še lahko prijavijo (tel. 884202). KMEČKA ZVEZA obvešča uporabnike škropiv I. in H. razreda, ki jim je letos zapadlo dovoljenje, naj se javijo na sedežu zveze do konca meseca. S seboj naj prinesejo kolek vrednosti 20 tisoč Ih in 1 fotografijo. Za obnovitev dovoljenja je predvideno obiskovanje tečaja, ki bo v drugi polovici decembra. Dodatne informacije nudijo v uradu v ul. Malta 2, tel. 531644. KMEČKA ZVEZA Gorica izpolnjuje prijave vina. Rok zapade 10. decembra. Vino morajo prijaviti vinogradniki, ki obdelujejo veC kot 1.000 kv. metrov vinograda in/ali pridelajo veC kot 10 HI vina, neglede na to ali je vino namenjeno prodaji ah ne. Kdor pa ima vinograde vpisane kot DOC in misli tudi letos uveljaviti ta naziv, naj se Cimprej javi na sedežu KZ Gorica, ul. Malta 2, tel. 531644 vsak delavnik od 8.30 do 13. ure. ODBOJKARJI VETERANI so vabljeni na treninge odbojke v telovadnici v Standrežu vsak ponedeljek ob 21. uri. IZLETI KD OTON ZUPANČIČ organizira v nedeljo, 7., in v ponedeljek, 8. decembra, dvodnevni avtobusni izlet na Štajersko. Program zajema ogled Ptujske in Ljutomerske kleti z degustacijo vin ter ogled pivovarne Laško. Informacije in vpisovanje pri Eriki, tel. 21065. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba bo sodelovala na koncertu go-riških pihalnih orkestrov nocoj ob 20. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. Nastopajo še godbi iz Vogrskega in Nove Gorice ter Big band ansambel. ČRPALKE Danes in jutri so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Bolto IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia KRMIN AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALL’ORSO BIANCO, Korzo Itaha 10, tel. 531576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO’, Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes: 10.30, Livia Cortesi por. Zitter iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev pri sv. Ani in na glavno pokopališče. KMETIJSTVO / VSEDRŽAVNI PROTEST COLDIRETTI V torek s traktorji v mestu Kmetje zahtevajo jasne politične izbire glede kmetijstva V torek 25. novembra bo na pobudo strokovnega in sindikalnega združenja kmetov, Coldiretti, vsedržavna protestna akcija, ki se bo odvijala v vseh pomembnejših krajih. Kmetje z Goriškega se bodo zbrah ob 9.30 na parkirišču pred gospodarskim razstaviščem, od koder bodo nato s traktorji peljali skozi mesto do Travnika. Na Prefekturi bodo izrocih sporočilo za ministrskega predsednika. S Travnika se bodo odpeljali do sedeža Pokrajine, kjer bodo predsedniku izročili podoben dokument. Protest, ki ni samo protest, ampak je veliko veC, kakor so poudarili na včerajšnjem srečanju, se bo Zaključil okrog 12.30. Za kaj se kmetje pravzaprav potegujejo in protestirajo. V prvi vrsti zahtevajo od vlade, da izdela zelo jasno pohtiko na področju kmetijstva, da bo domačim (italijanskim) proizvajalcem omogočila preživetje, da poskrbi za ustrezna finančna sredstva za investicije v kmetijstvu. Vlada naj popravi napake, ki se bile narejene z uvedbo zakona IRAP in škodo, ki bo nastala ter naj ponovno preuči vprašanje količnikov za davek na dodatno vrednost na nekaterih proizvodih, zlasti vinu. Kmetovalce žulijo še številna druga vprašanja. V vsej državi bo stavkalo okrog 100 tisoC kmetov, na Goriškem nekaj sto. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA Evropska komisija Evropski Socialni Sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo I " | Avtonomna Dežela Furlanija-Julijska Krajina l.SJ Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj TEHNIKE PRODAJE ZA OPERATERKE V TRGOVSKEM SEKTORJU (prodajalka) 380 ur Tečaj, ki ga finansira Evropski socialni sklad, je namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti. Predvidena je štipendija v višini 1.900.000 lir. Vpisovanje in ostale informacije na sedežu zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan razen sobote od 10.00 do 13.00 Tudi kdor vas dobro pozna, vas še ni nikoli videl tako radostnega. Novi Passat Variant. Spremeni vse. Fingerma finansira vaš Passat Variant. Motarske različice: Passat Variant 1.6: 74k'V/101CV - Passat Variant 1.8 20V: 92kW/l 25 CV - Passat Variant 1.9101:81 kW/110 CV -1.6 Comfortline: 74 kW/l 01 CV -1.8 20 V Comfortline: 92 kW/l 25 CV -1.9 TDI Comfortline: 81 kW/l 10 CV -1.8 Highline: 92 kW/l 25 CV -1,8 Turbo Highlhe: 110 kW/l 50 CV -1.9 ia Highline' 81 kW/l 10 CV. Zastopnik Volkswagen za Gorico in pokrajino: __________________ AutosacchettI . GORICA, ul. lungo Is. Argentina 9/11, tel. 0481/533771 TRŽIČ, ul. A. Bolto 38/E, tel. 0481/412980 STORNOWAY / DOLOČILI SO DATUM IN OKVIRNI SPORED BELLUNO / POSVET Na Škotskem priprave na prihodnjo Evrošolo Potekalo bo od 21. do 26. aprila 1999 - Nov logotip Ladinci v Venetu zahtevajo priznanje Protest zaradi poskusa razveljavitve deželnega zakona o manjšinah iz leta 1992 STORNOWAY - Do prihodnje Evrošole manjka še poldrugo leto, vendar organizacija že teCe. Prireditelji, keltsko govoreči Skoti z otokov ob severozahodni obali Škotske, so že izdelali okvirni spored, določili datume in predstavili logotip manifestacije v letu 1999. Logotip je podoben prejšnjim, saj ohranja isti dizajn, spremenjen je le napis in barve. Znak je namreč modre barve, ki je barva škotske zastave, na krogu, ki označuje kraj priereditve, pa je na modrem dnu bel križ, enako kot na škotski zastavi. Napis je seveda v keltskem jeziku: lurosgoil ’99, beseda Alba na spodnjem delu logotipa pa pomeni Škotsko v keltskem jeziku. Skratka, vse v duhu kontinuitete. Isto lahko rečemo tudi o okvirnem sporedu, ki pa bo vendarle vseboval nekatere novosti. Prva novost je, da bo Evrošola leta 1999 za en dan daljša kot doslej, saj je prihod gostujočih skupin predviden za sredo, odhod pa za ponedeljek; prav nobene možnosti ni, da bi kdo odpotoval prej, kajti ob nedeljah ni ne trajektov in np letal. Ljudje so v tistih krajih zelo verni in nedelja je dan mobtve in počitka; tudi to bo za vse gostujoče skupine, ki so navajene vrveža in modernega življenja, lepa izkušnja, kajti znašle se bodo v okolju, ki ga je lepo povzel film - lanskoletna uspešnica Breaking the vvaves. Sicer pa osnutek programa vsebuje že znane sheme: otvoritveni mimohod po mestu - tokrat bo to Stornoway, dan v lokalnih skupnostih, predstave v šolah in va- DUBLIN - Evropski urad za manj razširjene jezike je razpisal natečaj za mesto vodje urada v Bruslju. Gre za začasno namestitev, do konca septembra 1998. Prijavijo se lahko poznavalci manjšinske problematike, ki obvladajo francoščino, angleščino in še en evropski jezik, zaželeno pa je tudi znanje enega manjšinskega jezika. Prav tako je zaželeno poznavanje delovanja sredstev obveščanja. Kot je rečeno v razpisu natečaja, omogoča to mesto kandidatu, da se pobliže seznani z evropsko stvarnostjo in evropskimi inštitucijami, kar seh, ekskurzijo (ki bo res zelo sugestivna, saj so kraji enkratni), športni bo še zlasti koristilo tistim, kandidatom, ki se bodo nato vrniti nazaj na svoje delovno mesto. Bruto mesečna plaCa znaša 135.000 belgijskih frankov. Prošnje, katerim mora biti priložen življenjepis in fotografija, je treba vložiti do 30 novembra na naslov: The European Bureau for Lesser used Langua-ges Head Office 10 Sraid Haiste locht Baile Atha Cliath 2 Ireland Vse dodatne informacije so na razpolago po telefonu štev. 00353 1 661 2205 dan in skupno zabavo. Spored seveda še ni dokončen, saj ga bodo morali izpopolniti na srečanju predstavnikov organizacijskih odborov vseh dosedanjih Evrošol, ki bo spomladi ali poleti leta 1998, torej leto dni pred prireditvijo. Pač pa sta dokončno določena že število otrok vsake gostujoče skupine in datum. lurosgoil ’99 bo potekal od srede, 21. aprila do ponedeljka, 26. aprila 1999, vsaka manjšina pa bo lahko poslala največ dvajset otrok, število je nekoliko manjše kot običajno, kajti gre za redko naseljene kraje, kjer bo tudi prenočevanje po družinah povzročilo marsikatero težavo, saj bo manifestacija potekala na kar dveh otokih. Ladinci živijo v treh pokrajinah severovzhodne Italije in stopnja njihove zaščite je odvisna prav od kraja, v katerem živijo. Tako so Ladinci najbolje zaščiteni v bocenski pokrajini, kjer razpolagajo s šolami, kulturnimi ustanovami, zadostnimi finančnimi sredstvi, pravico do rabe jezika in celo z zajamčenim zastopnikom v pokrajinskem svetu, oziroma v bocenski polovici deželnega sveta Tridentinske - Južne Tirolske. Nižjo stopnjo uživajo Ladinci na Tridentinskem, Čeprav tudi za njih velja povedati, da jim dejstvo, da živijo v deželi s posebnim statutom in da ima tridentinska pokrajina izreden posluh za probleme manjšin, vendarle lajša življenje in jim omo- goča vsaj omejeno stopnjo razvoja. Povsem drugače je z Ladinci v pokrajini Belluno. Glede na dejstvo, da živijo v Venetu, torej v deželi, ki nima nobene pristojnosti na področju zaščite manjšin in za to vprašanje tudi nima posebnega posluha. V Venetu živijo tri sorazmeroma majhne manjšine: poleg Ladincev v provinci Belluno (na območju Gortine d’Ampezzo in Livinallonga) še majhna nemška skupnost v Sappadi in starogermanski Cimbri na območju Asiaga, v provinci Vicen-za. Tem manjšinam je dežela Veneto s posebnim deželnim zakonom leta 1994 zagotovila sicer skromna sredstva za promocijo jezika in za kulturne dejavnosti. Slo je za nekaj desetin milijonov letno, ki pa so tem skupinam vendarle omogočile nekatere kulturne dejavnosti. pred kratkim pa je deželna vlada v Venetu predložila osnutek novega deželnega zakona o kulturnih dejavnostih, s katerim naj bi »poenostaviti« deželno zakonodajo in kopico zakonov zamenjati z enim samim zakonom, v katerem pa manjšine niso omenjene niti z besedico. To je seveda razburilo predstavnike vseh treh manjšin in Ladinci so organizirali pravo politično ofenzivo z namenom, da se deželni zakon ohrani in po možnosti še povečajo finančne dotacije za manjšine v Venetu. V ta okvir sodi tudi posvet, ki so ga priredili 7. in 8. novembra v Arabbi v pokrajini Belluno. Na tem posvetu je sodelovalo približno sto ljudi. med temi mnogo predstavnikov drugih manjšin in predvsem strokovnjakov. Na dvodnevnem posvetu so govorili predvsem o La-dincih, njihovih problemih in njihovem jeziku, pa tudi o drugih dveh manjšinah v Venetu. Osnovne teme razprave pa so strniti v resoluciji, ki so jo soglasno sprejeti ob koncu zasedanja. Resolucija se sklicuje na splošna določila o zaščiti manjšin in na okvirno konvencijo Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin, pa tudi na dejstvo, da obstajajo v dveh sosednjih deželah, Tridentinski - Južni Tirolski in Furlaniji - Julijski krajini določila o zaščiti manjšin in njihovih jezikov; ob splošni želji, da bi tudi dežela Veneto sčasoma prilagodila svojo zakonodajo v smeri zaščite manjšin, so na zasedanju v Arabbi izdelati nekaj konkretnih predlogov. Poleg zahteve, naj dežela ohrani zakon o manjšinah iz leta 1994 vse tri manjšine zahtevajo od deželnih oblasti, naj se zavzamejo za uvedbo pouka manjšinskih jezikov v šolah, za pravico do rabe jezikov v odnosih z oblastmi, za uvedbo radijskih in televizijskih sporedov v manjšinskih jezikih in za priznanje uradnosti teh jezikov. Poleg tega so v resoluciji izraziti še tri dodatne zahteve in sicer ekonomske ukrepe za razvoj goratih območij, ki bi preprečil na-daljno razseljevanje in omogočil prebivalstvu, da bi lahko preživeti na lastni zemlji, ustanovitev stalne deželne konzulte predstavnikov manjšin v Venetu in priznanje specifičnosti manjšinskih kultur, ki jih marsikdo še vedno enači s folkloro. p RIM / SREČANJE MANJŠINCEV-i Jutri letna skupščina zveze Confemili RIM - Jutri bo v Rimu letna skupščina manjšinske zveze Confemili, ki je italijanska sekcija Evropskega urada za manj razširjene jezike. Skupščina bo delovnega značaja, saj letos ne bodo volili novih organov, pač pa bodo razpravljali o nekaterih pobudah, ki so jih izvedli in o nekaterih drugih, ki so v pripravi. Med najpomembnejše pobude, ki so jih izvedli letos, sodi nedvomno posvet predstavnikov vseh treh jezikovnih manjšin - slovenske, nemške in francoske - v Višjem šolskem svetu od ustanovitve tega telesa do danes. Posvet je bil v Bocnu januarja letos, v kratkem pa bo izšel zbornik, ki bo vseboval tudi vse poimembnejše dokumente, ki jih je svet sprejel v zvezi z manjšinami v zadnjih letih. Poleg tega bo predsednik Confemitija Domenico Morelli predstavil še nekatere druge pobude, predvsem v okviru sodelovanja z uradom za manjšine pri notranjem ministrstvu in z deželo Tridentinsko - Južno Tirolsko, s katero je ta organizacija v zadnjem času navezala zelo tesne stike. EBLUL / RAZPIS Mesto direktorja urada v Bruslju BRUSELJ / NOV ZVEZEK V ZBIRKI »ŽIVI JEZIKI« EVROPSKEGA URADA ZA MANJ RAZŠIRJENE JEZIKE BRUSELJ - V zbirki »Živi jeziki«, ki jo izdaja Evropski urad za manj razširjene jezike v Bruslju, je pred kratkim izšel peti zvezek, ki je namenjen Laponcem, oziroma Samijem, narodu, ki živi na skrajnem severu evropske celine v štirih državah in ki se preživlja v glavnem z rejo severnih jelenov. Sa-miji živijo na Norveškem, na Švedskem, na Finskem in v Rusiji, na ogromni površini, ki je zelo redko naseljena -najredkeje naseljena v Evrtopi. Na skoraj 400 tisoč kvadratnih kilometrih namreC živi od 70 do 100 tisoC Samijev: najveC na Norveškem, kjer jih je veC kot polovica, najmanj pa v Rusiji, na polotoku Kola, kjer jih je med 2 in 4 tisoč. Glede na prebivalstvo treh skandinavskih držav in polotoka Kola, skupno 19 milijonov prebivalcev, so torej Sami ji res Šk>. N eme Kia y : . /1. g-vH ■>**>*■**.- NOfZWAY : .. i m dejstvo, da so vse od konda druge svetovne vojne odnosi med Švedsko, Finsko in Norveško zelo dobri, da meje med državami praktično ni, da so se tru države že pred Časom dogovorile o skupnem ekmonomskem prostoru in da dopuščajo naddržavno organizacijo Samijev v lasten parlament, ki ima sedež v Ka-rasjoku na Norveškem. Njihova organiziranost je tolikšna, da imajo tudi lastne simbole, ki so na njihovem ozemlju do- majhna manjšina, ki se mora soočato kar s štirimi državami, obenem pa skupno skrbeti za svoj jezik in za svojo kulturo. To ji omogoča predvsem puščeni in zadobivajo nekakšno obliko uradnosti, čeprav je ta različna od države do države. Brošura predstavlja zgodovino, jezik in organiziranost Laponcev v trinajstih poglavjih. Začenja se z obrazložitvijo koncepta avtohtonosti tega prebivalstva in z opisom jezikovne skupine, v katero spadajo tudi Laponci, nadaljuje z opisom ozemlja, na katerem živijo, vsebuje pa še podatke o zgodovini, o narodnih simbolih, o veri, o načinu življenja in sredstvih preživetja, o rabi in statusu jezika, o laponskih organizacijah in političnih inštitucijah, o šolstvu, sredstvih obveščanja, slovstvu in umetnosti. Zadnje poglavje pa vsebuje perspektive prihodnosti. Na slikah od leve: naslovnica nove brošure, ozemlje, na katerem živijo Laponci in laponska zastava. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRENDI / VZORČNA MESTA Inflacija novembra skoraj gotovo enako hladna kot oktobra Enajst vzorčnih mest potrjuje, da so življenjski stroški zrasli le za 0.3 odst. RIM - Tudi podatki druge skupine vzorčnih mest so včeraj potrdili, da je inflacija ta mesec na enaki ravni kot oktobra, torej 1, 6-odstotna, medtem ko so se življenjski stroški v mesečni primerjavi zvišali v povprečju za 0, 3%. Uraden nacionalni inflacijski podatek bo Istat objavil 4. decembra, vendar so podatki iz 11 vzorčnih mest precej zanesljivi, saj predstavljajo vec kot 75% vrednosti nacionalnega inflacijskega indeksa. To pomeni, kot smo zapisali že včeraj, da je inflacija hladna kljub zvišanju stopenj davka na dodatno vrednost, zaradi ce- sar so raziskovalni zavodi napovedovab porast inflacijske stopnje na 1.7 do 1.8 odstotka. Včeraj so prišli podatki iz Barija, kjer so življenjski stroški ostali na oktobrski ravni, v Turinu so se povečali za 0.2%, v Neaplju za 0.3% in v Firencah za 0.4%. Letna inflacijska stopnja je tako v Neaplju ostala 2.2% kot oktobra, v Turinu se je znižala od 1.8 na 1.7%, v Bariju pa od 0.7 na 0.5%, medtem ko se je zvišala samo v Firencah, od 1.7 na 1.8%. V obdobju od januarja do vključno novembra je povprečna inflacijska stopnja znašala 1.8%. SLOVENIJA / SEJEMSKE PRIREDITVE Prihodnji teden na GR v Ljubljani na j več ji športni sejem v Sloveniji LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo prihodnji teden potekal sejem Šport in rekreacija, na katerem si bo mogoCe ogledati športno opremo in oblačila tako za zimske kot tudi za druge športe, opremo za servisiranje športne opreme, predstavila se bo večina domačih slovenskih smučarskih centrov in tudi nekateri tuji, tako kot vsako leto pa bodo v okviru sejma organizirali tudi prodajo rabljene smučarske opreme. Sejem šport in rekreacija se bo letos raztezal na 7500 kvadratnih metrih razstavne površine, predstavilo pa se bo 193 neposrednih razstavljalcev ter preko zastopnikov še 88 podjetij iz skupaj 16 držav. Razstavljale! bodo na sejmu obiskovalcem ponudili vrsto novosti, sejemskih popustov in drugih sejemskih ugodnosti, pestro pa bo tudi ob-sejemsko dogajanje. Tokrat bodo postavili kar tri odre, namenjene poseb- nim predstavitvam: na odru v hali A bosta najuspešnejše športnike predstavljala Elan in Alpina, v hali A bo modne revije in druge predstavitve pripravil Šport extreme, v hali B pa bo dogajanje poživila Snovvboarding zveza Slovenije. Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije bo pripravila veC strokovnih posvetovanj, Turistična zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije pa bosta predstavila akcijo Slovenija - dežela aktivnega oddiha, ki jo pripravljata za prihodnje leto. Komisijska prodaja rabljene smučarske opreme bo letos potekala v kleti hale B2. Sejem Šport in rekreacija bo v torek, 25. novembra, odprl bivši smučarski reprezentant Boris Strel, obiskati pa ga bo mogoče vse do nedelje, 30. novembra, vsak dan med 10. in 20. uro. Vstopnice bodo po 500 tolarjev. (STA) r NA MEJNEM PREHODU FERNETIČI / OB ODPRTJU AVTOCESTNEGA ODSEKA Omv Istrabenz odpri 85. bencinski servis v Sloveniji Namenjen je kupcem z obeh strani meje - Istočasno odprt tudi dobro založen samopostrežni mini market SEŽANA - Ob odprtju novega dela avrtocestnega odseka Fernetiči - Dane je župan sežanske občine Benjamin Jogan slavnostno odprl in predal v uporabo nov bencinski servis na Fernetičih, ki ga je kot 85. v Sloveniji zgradila družba OMV Istrabenz iz Kopra. Objekt, ki je peti bencinski servis na avto- cestah Slovenije, pomeni pomembno pridobitev za sežanski prostor in kupce z obeh strani meje. Bencinski servis je postavljen 400 metrov od mejnega prehoda z Itabjo in po besedah direktorja OMV Istrabenz Koper Jordana Klabjana se v koprskem podjetju nadejajo, da bo to eden najbolj uspešnih bencinskih servisov, ki jih ima podjetje IMV Istrabenz na Slovenskem. »Osnovni namen družbe OMV Istrabenz je trgovanje z nafto in naftnimi derivati na debelo in drobno. Naša prodajna mreža je najpogostejša prav na zahodnem delu naše države. Naš cilj pa je geografska razširitev in 30 odstotni tržni delež v Sloveniji. Z današnjo otvoritvijo novega bencinskega servisa na Fernetičih imamo skupaj 85, na Hrvaškem pa še 13 prodajnih mestih raznovrstno ponudbo,« je na nedavni tiskovni konferenci poudaril njen direktor Klabjan. Nižja cena itabjanskega bencina ob meji je povzročila manjši promet na maloobmejnih bencinskih črpalkah na Slovenskem, ki se je za polovico zmanjšal v lanskem letu. Nekoliko boljše stanje je na mednarodnih mejnih prehodih, kjer se je promet povečal za pribhžno 10 odstotkov. V letošnjem letu je Istrabenz "odprl že svoj drugi bencinski servis na Sežanskem, kmalu pa naj bi ga začel graditi tudi na severni strani avtoceste za Fernetiče. Servis ustreza evropskim standardom kakovosti in ekološke osveščenosti, voznikom pa poleg oskrbe s kakovo- stnim gorivom ponujajo še nakup še raznovrstnih izdelkov. Dobro je založen tudi samopostrežni mini market (na sliki) , v katerem je mogoCe kupiti razbCne vrste pijač in širok izbor vin, sladko in slano pecivo, tobačne izdelke izdelke za nego in vzdrževanje vozil, že aranžnana manjša darila in kozmetiko, glasbene kasete, zgoščenke in video kasete, Časopise in revije. Okrepčati se je mogoče tudi v baru, vozniki pa imajo možnost menjave olja in kontrole tlaka v pnevmatikah ter notranjega CišCenja vozila. Za izgradnjo tega servisa (investicija v objekte in in ista-lacije) so vložili 250 milijonov tolarjev, projektirali pa sta ga sežanski podjetji Kras in Kraški zidar. Bencinski servis je odprt non stop, zato pa bo urnik obeh bencinskih servisov v Sežani nekoliko spremenjen (do 22. ure, ob praznikih do 20. ure). Olga Knez Zaskrbljujoč položaj slovenskega gradbeništva LJUBLJANA - Slovenska vlada je na včerajšnji seji obravnavala tudi predlog ukrepov za izboljšanje gospodarskega položaja gradbeništva in za učinkovitejše izvajanje naložb iz javnih sredstev, ki so jih pripravili na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, a glede njihovega sprejema ni dosegla soglasja. Kot so sporočili z ministrstva, si bo ministrstvo v okviru svojih možnosti kljub temu še naprej prizadevalo ustvarjati pogoje za izboljšanje položaja slovenskega gradbeništva. Bistvena problema slovenskega gradbeništva sta velika odvisnost od javnih naložb na domačem trgu ter otežen dostop do tujih trgov zaradi velike konkurence. Zato so na ministrstvu že oktobra pripraviti predlog ukrepov, s katerimi naj bi poskušati zagotoviti kontinuiteto izvajanja s programi sprejetih naložb in operacionalizacijo stanovanjskega programa. Drugi sklop ukrepov pa se nanaša predvsem na operacionalizacijo zakona o javnih naročilih. Obseg gradbenih del in realizacija sta v drugi polovici leta 1997 slabši kot lani, zaostajata pa tudi za letošnjimi pričakovanji. Kot opozarajajo na ministrstvu, so se pri izvajanju javnih, predvsem državnih naložb zaradi poznega sprejemanja proračuna pojaviti problemi diskontinuitete, ki se odražajo v slabši realizaciji in veliki nelikvidnosti gradbenih podjetij. Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v analizi gospodarskih gibanj v Sloveniji s ciljno projekcijo razvoja do leta 2001 predvidel realno stopnjo rasti v višini 10 odstotkov tako za letošnje kot prihodnje leto. Kot je razvidno iz jesenskega poročila UMAR, pa so se pričakovanja na osnovi letošnjih rezultatov zmanjšala na pet odstotkov. (STA) V torek slovensko-britanski gospodarski pogovori V torek, 25. novembra bo v Londonu potekala poslovna konferenca med slovenskimi in britanskimi podjetji, ki jo pripravljajo Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica iz Londona in slovensko veleposlaništvo v Veliki Britaniji. Gospodarsko delegacijo bo med obiskom v Londonu in Birminghamu od 25. do 27. novembra, vodila državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino Vojka Ravbar. Ravbarjeva se bo sestala tudi s predstavniki britanskega ministrstva za industrijo in trgovino. Sestanek bo namenjen pridruževanju Slovenije Evropski uniji in pričakovanjem Velike Britanije glede širitve EU. Velika Britanija bo namreč s 1. januarjem postala predsedujoča država v EU. Pogajanja med EU in kandidatkami za vstop se bodo začela predvidoma konec marca prihodnje leto, torej v Času predsedovanja Velike Britanije v EU. Ne glede na to, za katere države kandidatke za vstop v EU se bo petnajsterica odločila decembra letos, je za Slovenijo pomembno, da si pridobi Cim več informacij, kako si EU in posebej Velika Britanija kot predsedujoča država predstavljajo začetek pogajanj in kaj pričakujejo od držav kandidatk. Zunanjetrgovinski primanjkljaj Poljske raste VARŠAVA - Poljska zunanjetrgovinska bilanca se vse bolj pogreza v rdeCe številke. Po podatkih glavnega statističnega urada je Poljska po prvih treh četrtinah leta zabeležila v blagovni menjavi s tujino 11, 2 milijarde ameriških dolarjev primanjkljaja. V enakem obdobju lani je primanjkljaj še znašal 8, 5 milijarde dolarjev. Obseg izvoza se je v letošnjih prvih devetih mesecih sicer povečal za pet odstotkov na 19 milijard dolarjev, vendar se je medtem vrednost uvoza povečala kar za 13, 5 odstotka na 30, 2 milijarde dolarjev. Naj-veeji primanjkljaj beleži Poljska v trgovanju z Evropsko unijo, odkoder je med januarjem in septembrom uvozila za 6, 7 milijarde dolarjev blaga veC, kot pa ga je tja izvozila. (STA/dpa) 21. NOVEMBER 1997 v LIRAH M valuta nakupni prodajni z c ameriški dolar 1692,00 1727,00 CD n nemška marka 969,00 989,00 funt šterling 2852,00 2907,00 5 o švicarski frank 1191,00 1221,00 Žo N h belgijski frank 46,45 48,45 francoski frank 287,00 297,00 danska krona 252,00 262,00 5 ? k nonreška krona 236,00 246,00 3 švedska krona 219,00 229,00 Tl kanadski dolar 1181,00 1221,00 mm V M cq portugalski eskudo 9,09 9,99 Z> IN nizozemski gulden 854,00 879,00 OC avstrjski šiling 136,70 141,20 O španska pezeta 11,10 12,20 < grška drahma 5,94 6,74 M irski šterling 2509,00 2589,00 ZJr\ japonski jen 13,04 13,93 J | jhV avstralski dolar 1134,00 1204,00 m r TO madžarski florint 8,50 10,00 %m w hrvaška kuna 260,00 280,00 slovenski tolar 10,20 10,55 21. NOVEMBER 1997 V LIRAH 21. NOVEMBER 1997 v LIRAH valuta nakupni prodajni valuta povprečni ameriški dolar 1690,00 1720,00 ameriški dolar 1714,980 nemška marka 971,00 989,00 EKU 1944,790 francoski frank 288,00 298,00 nemška marka 980,660 nizozemski gulden 855,00 880,00 francoski frank funt šterling 292,910 2895,400 belgijski frank 46,64 48,44 nizozemski gulden 870,280 funt šterling 2834,00 2914,00 belgijski frank 47,546 irski šterling 2509,00 2604,00 španska pezeta 11,608 danska krona 253,00 263,00 danska krona 257,612 grška drahma 6,06 6,66 irski šterling 2560,470 kanadski dolar 1181,00 1216,00 grška drahma 6,259 švicarski frank 1194,00 1219,00 portugalski eskudo kanadski dolar 9,605 1210,030 avstrijski šiling 136,88 141,38 japonski jen 13,649 slovenski tolar 10,15 10,40 švicarski frank 1206,880 avstrijski šiling 139,340 non/eška krona 241,040 švedska krona 225,090 finska marka 324,920 MILANSKI BORZNI TRG 1 21. NOVEMBER 1997 INDEKS MIB-30: +0,34 delnica cena var. % delnica cena var.% Alleanza Ass. 15.847 +1,26 Mediaset 8.664 +0,90 Bca Comit 4.869 +0,87 Mediobanca 12.432 + 1,65 Bca di Roma 1.558 +0,38 Montedison 1.402 +2,33 Bca Fideuram 6.949 +0,14 Olivetti 990,30 -0,69 Bco Ambros. 12.963 +3,98 Parmalat 2.433 +1,33 Benetton 25.870 +2,17 Pirelli Spa 4.434 +2,07 Credit 4.624 +2,07 Ras 15.491 +1,24 Edison 9.330 +0,79 Rolo 24.502 +1,97 Eni 10.435 + 1,96 Saipem 9.987 +2,00 Fiat 5.023 +3,37 San Paolo To 14.152 -0,69 Generali 39.102 +0,97 TIM 6.912 + 1,87 Imi 18.042 +0,59 Telecom Ita 10.863 +0,58 Ina 2.981 -0,23 Italgas 6.762 +2,22 La Fondiaria 8.739 +3,44 ALPSKO SMUČANJE / ZENSKI VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL Deborah Compagnoni prva z veliko prednostjo Italijanka za 3,49 sekunde hitrejša od Deborah Compagnoni nezadržen (AP) BLOUDKOVE NAGRADE Letošnji dobitniki so Štukelj, Čop in Peterka Podelili tudi osem plaket Zamejstvo brez dobitnikov PARK CITY - Italijanka Deborah Compagnoni na-daljujeje svojo serijo zmag v veleslalomih svetovnega pokala. Na drugi letošnji preizkušnji v Park Cityju je dobesedno deklasirala nasprotnice, saj je bila njena prednost pred drugouvrščeno Avstrijko Alexan-dro Meissnitzer kar tri sekunde in 41 sekund. To je Ze njena sedma zaporedna veleslalomska zmaga in 14. zmaga nasploh v karieri, hkrati pa tudi tretja zmaga z največjo prednostjo v zgodovini ženskega smučanja. Svojo najboljšo uvrstitev v karieri je s tretjim mestom dosegla Norvežanka Andrine Flem-men, njen zaostanek pa je bil že tri sekunde in in 86 stotink. Slovenke so se odrezale mnogo boljše kot dan pred tem slovenski fantje. Urška Hrovat je zasedla 15. (+6, 08), Nataša Bokal 18. (+6, 76), Alenka Dovžan 21. (+7, 12), Spela Pretnar pa 23. mesto (+7, 40). Mojca Suhadolc je po odličnem vmesnem Času izpadla že v prvi vožnji. Izidi: 1. Deborah Compagnoni (Ita) 2:52, 60 (1:26, 69-1:25, 91); 2. Alexandra Meissnitzer(Av) 2:56, 01 +3, 41 (1:29, 09-1:26, 92); 3. Andrine Flemmen (Nor) 2:56, 46 +3, 86(1:28, 36-1:28,10); 4. Sonja Nef (Svi) 2:56, 57 +3, 97 (1:28, 63-1:27, 94); 5. Birgit Heeb (Lie) 2:56, 90 +4, 30 (1:28, 37-1:28, 53); 6. Martina Ertl (Nem) 2:57,17 +4, 57 (1:27, 60-1:29, 24); 13. Sabine Eg-ger (Avt) 2:58, 38 +5, 78 (1:30, 25-1:28, 13); 14. Karin Roten (Svi) 2:58, 46 +5, 86 (1:29, 86-1:28, 60); 15. Urška Hrovat (Slo) 2:58, 68 +6, 08 (1:30, 43-1:28, 25);... 18. Nataša Bokal (Slo) 2:59, 36 +6, 76 (1:31, 12-1:28, 24);... 21. Alenka Dovžan (Slo) 2:59, 72 +7,. 12 (1:31, 00-1:28, 72); ...23. Spela Pretnar (Slo) 3:00, 00 +7, 40 (1:30, 48-1:29, 52); 25. Bi-biana Perez (Ita) 3:00, 69 +8,09 (1:31,14-1:29, 55) Danes bo na sporedu moški slalom. »Starček« Alberto Tomba, tako se je imenoval sam, počasi okreva in si danes zelo želi tekmovati, Čeprav ga boleCni-ne v hrbtu še ovirajo. Mete-reologi tudi za danes napovedujejo slabo vreme s snežnimi padavinami, vetrom in meglo. LJUBLJANA - Letošnje Bloudkove nagrade za dosežke na športnem področju, ki jih v Sloveniji podeljujejo od leta 1965 so dobili: Leon Štukelj (gimnastika), Primož Peterka (smučarski skoki) in Franci Cop (alpsko smučanje). Odbor za podeljevanje nagrad, ki mu predseduje najboljša slovenska smučarka vseh Časov Mateje Svet, je podelil tudi osem plaket. Dobili so jih Zmago Sagadin (košarka), Meta Zagorc (ples), Janko Popovič (hokej), Luka Špik (veslanje), Plavalni klub Park hotel Bled, Boris Cuk (rokomet), Mitja Dragšič (alpsko smučanje) in Roman Perko (nordijska kombi- nacija). Iz zamejstva ni bil izbran nihče. Nagrade so včeraj podelili že trintridesetic. Od leta 1965 do vključno 1997 so podelili 213 nagrad in 685 plaket, od leta 1994 pa je Bloudkova nagrada tudi uradno najvišje slovensko državno priznanje za dosežke na Športnem področju. Poleg Mateje Svet so v odboru za podeljevanje Bloudkovih nagrad še Igor Majcen, Edi Dolinšek, Andrej Brvar, Ivan Križnar, Marjan Lah, iz zamejstva pa Sonja Mihe. Slovesnko podeljevanje plaket in nagrad je bilo včeraj v Ljubljani, slavnostni govornik pa je bil profesor dr. Drago Ulaga. TENIS / NYC M. Pierce boljša o Hingisove Tauziat ugnala Ivo Majoli NEW YORK - V četrtfinalu teniškega Ma-stersa za ženske je prišlo do presenečenja. Francoizinja Mary Pierce je izločila Švicarko Martino Hingis z izidom 6:3, 2:6, 7:5. Izkazala se je tudi njena rojakinja Natha-lie Tauziat, ki je s 7:6, 7:6 ugnala favorizirano Hrvatico Ivo Majoli. Francozinji se bosta jutri med sabo pomerili v polfinalu. Ostala par bo znan po dvobojih Fernadez - Spir-lea in Sanchez - No-votna. »Sem utrujena, ampak zadovolja,« je dejala Pierceova, poraženka Hingis pa: »Kriva sem si sama. Proti Mary ne smeš igrati defenzivno«. NOVICE Dve milijardi gledalcev za Inter - Milan MILAN - Kolikšno je zanimanje za današnji derbi 9. kola italijanske nogometne A lige med Interjem in Milanom (začetek ob 20.30), kaže že podatek, da si ga bo (seveda po TV) ogledalo okoli dve milijardi ljudi. Nogometni privrženci iz 19 držav po vsem svetu bodo namreč sledili srečanju po TV. Po izredno slabem startu si je Milan poCasi opomogel, tako da je po 8 kolih že na sredini lestvice. V sredo pa je moštvo trenerja Capella v italiijan-skem pokalu zmagalo v Genovi in se tako uvrstilo v Četrtfinale. Milan torej igra iz tedna v teden bolje, tako da tudi vodilnemu Interju danes gotovo ne bo lahko. V Interjevem tabom nestrpno pričakujejo mestni obračun z »večnimi rivali«. Se posebno to velja za brazilskega asa Ronalda, ki si od drevišnjega derbija obeta zmago in od letošnje sezone tudi državni naslov. Dosedanji obračun prvenstvenih srečanj je v korist Interja, ki je zbral 54 zmag, igral je 47-krat neodločeno, 47-krat pa je izgubil. Obolelega sodnika Boggija bo zamenjal Collina. Danes bodo igrali še eno anticipirano tekmo. V Piacenzi bo domaCe moštvo ob 14.30 igralo proti La-ziu. Danes Iran - Avstralija Za svetovno prvenstvo v nogometu, ki bo od 10. junija do 12. julija 1998, ni znan le še en udeleženec. Za zadnje, 32. mesto, se bosta danes v dodatnih kvalifikacijah pomerili ekipi Irana in Avstralije. Na stadionu Azadi v Teheranu se bo zbralo preko 100 tisoC gledalcev, tekma pa se bo pričela ob 13. uri po našem Času. Povratna tekma bo čez teden dni v Melbournu. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je medtem sporočila, da bosta v sedmih kvalifikacijskih skupinah na svetovnem prvenstvu (SP) v nogometu prihodnje leto v Franciji po dve evropski ekipi, v osmi pa bo ena sama. Dirigirani žreb bodo opravili 4. decembra v francoskem Marseillu. Bianchini izbral »zvezde« MILAN - Selektor Valerio Bianchini je sporočil imena elanov košarkarske reprezentance »zvezdnikov«, ki se bo 30. novembra v Firencah na prijateljski tekmi pomerila z italijansko reprezentanco Bogdana TanjeviCa. Selekcijo Bostik Ali Star sestavljajo: Mitchell (CFM), DaniloviC (Kinder), Rivers (Teamsystem Bologna), Baker (Bini), Rigaudeau (Kinder), M. VVilliams (Snai), Oliver (Polti), Rebrača (Benetton), VVilkins (Teamsy-stem), King (Fontanafredda), H. VVilliams (Benetton), 15 Bailey (Stefanel). Burit (Casetti), Beny (P -ti) in Brovvn (Viola) so rezerve. Zmaga cicibanov Mladosti Gradese - Mladost 1:3 MLADOST: Saponaro, Jarc, Bressan, Peric, Lorenzi, Radetic, Ferlež, FerletiC. V zaostali tekmi cicibanov je Mladost po zelo dobri igri zasluženo premagala v Gradežu domačo ekipo z zadetki Lorenzija (2) in Bressana (1). Za zmago je treba pohvaliti vso ekipo. 67-1:29, 50); 7. Sophie Du-vihard (Fra) 2:57, 21 +4, 61 (1:28, 81-1:28, 40); 8. Anita VVachter (Avt) 2:57, 51 +4, 91 (1:29, 02-1:28, 49; 9. Lei-la Piccard (Fra) 2:57, 52 +4, 92 (1:29, 08-1:28, 44); 10. Isolde Kostner (Ita) 2:57, 65 +5, 05 (1:29, 34-1:28, 31); 11 . Heidi Zurbriggen (Svi) 2:57, 65 +5, 05 (1:29, 00-1:28, 65); 12. Hilde Gerg (Nem) 2:57, 84 +5, 24 (1:28, Zaradi stavke odpade Totip RIM - V nedeljo v Italiji ne bo nobenih konjski dirk. Združenje Unire je napovedalo stavko v znak protesta zaradi novosti, ki jih v zvezi s stavami vnaša naj-novejši finančni zakon. Odpadla bosta torej tudi Totip in dirka tri s. Izpostave bodo do nedelje do 12. ure vračale denar tistim, ki so že izpolnili stavčni listič. KOŠARKA / DREVI V C LIGI PRI BRISCIKIH Jadranov trener Vatovec: »Z Rovigom imperativ zmaga« David Pregare (št. 7) v boju pod košem med tekmo s Ferraro (Foto KROMA) KOŠARKA / V C2 IN D LIGI Po zadnjih dveh zaporednih zmagah je vzdušje v Jadranovem taboru dokaj vedro. Jadranov trener Vatovec z zmernim optimizmom pričakuje tudi dre-višnji domači nastop proti Rovigu. »2e po zadnji zmagi v Caorlah sem fantom rekel, da moramo na naslednjih dveh domačih tekmah proti Rovigu in Castelfrancu osvojiti nove točke, Ce želimo doseči cilj, da se uvrstimo v končnico prvenstva, afi bolje med prvimi petimi ekipami,« je dejal Vatovec. Kaj pa o Rovigu? »Ima enako število točk kot mi in zato je nevaren nasprotnik. To je nizka in zelo agresivna ekipa, ki dosega koše iz zunanjih pozicij. Ni pa posebno nevarna pod košema in zato mi- Domovci drevi doma proti Codroipeseju Cicibonaši in Kontovelci proti vodilnima na lestvici - Z borovci tudi Peter Ažman? slim, da bo imel Stefan Samec zopet zelo pomembno vlogo, saj Rovigo nima igralca, ki bi ga lahko zaustavil.« Jadran je ujel pravo fbr- C2LIGA Po 7. kolu C2 hge ostajajo domovci še vedno z dvema samima točkama, skupno z Intermuggio, na zadnjem mestu lestvice. Drevi pa jih Čaka nova in zelo naporna naloga proti ekipi Codroipese, ki je kar visoko na razo-pedelnici (ima šest točk več od do-movcev). »Naša je predvsem psihološka kriza. Prepričan sem, da bomo bolje igrah in tudi zmagovali, takoj ko se bomo otresli te krize. Priložnost bomo imeli že na tekmi proti ekipi iz Cordoipa, Čeprav nas Čaka težka preizkušnja. Ta ekipa ima v svoji sredi zelo izkušenega igralca Perucha, ki je se posebno nevaren pod košema,« je dejal Domo trener Livio Semohc. Domovi centri bodo imeh kar polne roke dela. Pristavil je še: »Ta teden smo trenirali kar dobro. Predvsem smo na treningih skušali izboljšati igro v napadu, saj smo na zadnjih tekmah dosegli okoli 60 toCk, kar je odločno premalo. Vedno smo bili vajeni dose- gati okoh 80 točk, zato smo tudi posvetili precejšnjo pozornost igram v napadu. Vzdušje v ekipi ni okrnjeno. Vsi se zavedamo, da je prvenstvo še zelo dolgo in še bo priložnost, da stanje popravimo.« Dhga V tem kolu bodo borovci in cicibonaši igrah danes, Kontovelci pa jutri. Velika novost v Borovih vrstah je gotovo ta, da bi lahko že danes igral Peter Ažman, ki ga je društvo registriralo prav v teku tega tedna. Ažman, ki ima velike izkušnje tudi iz višjih kategorij, saj je igral pri Riminiju, Jadranu in Servolani, je imel v svoji karieri težave s poškodbami kolen. Kaže, da je Peter sedaj prebolel te poškodbe in da bo na razpolago trenerju Luki Furlanu. Po zadnjih spodrsljajih borovci nujno potrebujejo točke, saj začenja biti njihov položaj kar kritičen. Danes pa jih Čaka nelahka naloga v Gradežu, saj ima domača ekipa štiri točke veC in je še posebno nevarna na lastnih tleh. Se pred težjo nalogo bo drevi Cici-bona Pref. Marsich, ki se bo v Gorici spoprijela z vodilnim na lestivci, z moštvom Goriziane, ki je še vedno brez poraza. Drevi bi moral zaigrati tudi Robi Smotlak in upati je, da bo na razpolago trenrju Battilani center Peter Furlan, saj imajo cicibonaši precejšnje težave predvsem pod košema. Z vodilnim na lestvici, toda v B skupini, bo drevi igrah tudi Kontovelci. Goriški Arte ima daleč najmočnejšo obrambo v obeh skupinah te lige. Moštvo je zelo izkušeno. Predvaja počasno igro in izkorišča najmanjše napake nasprotnikov. Skratka, to je ekipa, ki je med glavnimi kandidati za osvojitev prvensa mesta v skupini in tudi za napredoanje v višjo hgo. Trener Andrej Vremec se zaveda, da Čaka njegovo moštvo težka preizkušnja, in pravi: »Potujemo v Gorico neobremenjeni. Vemo, da so igralci Arteja zelo močni v obrambi, zato jih bomo skušali presenetiti s hitro igro.« (bi) mo... »Ta čas je naša forma v vzponu. Samec že nekaj tekem igra zelo dobro, forma Rauberja in tudi Deana Oberdana se dviguje. Enako pričakujem tudi od Davida Pregarca. Z mladimi igralci sem zadovoljen.« To se pravi, da startate na zmago... »Vsekakor. Ce se želimo uvrstiti med prvih pet, je proti Rovigu naš imperativ zmaga.« Ste se še posebno pripraviti na tekmo proti Rovigu? »Vadili smo intenzivno, sredi tedna pa smo igrali trening tekmo s Portorožem. Z igro smo zadovoljili, tako da pričakujem tudi na tekmi proti Rovigu dobro igro in seveda zma- ODBOJKA / LA GORIZ1ANA KMEČKA BANKA V MOŠKI BI LIGI ODBOJKA • domači šport Danes z Mantovo, nato pa z Matejevo Bologno Prvoligaš Jean Hatu v ponedeljek zvečer gost Goričanov Nastop kapetana Aleša Ferija je še pod vprašajem Slogaši z mladim Sisleyjem Kolmpex želi v Trevisu točki Odbojkarji La Gori-ziane Kmečke banke bodo danes že tretjič v letošnji Bi ligi igrali pred domačimi gledalci, njihov cilj pa je, da jih tudi tokrat, kot že na Prejšnjih dveh nastopih, razveselijo z zmago. Nasprotnik Pallavolo Mantova ima na lestvici enako število točk kot Goričani, dosegel pa jih je proti Isoli della Scala in Mestram, se pravi Proti ekipam, ki v letošnji sezoni načrtujeta obstanek. To je tudi cilj lombardskega moštva, ki je včasih nastopal v A2 ligi, zdaj pa je precej zmanjšal svoje ambicije in nastopa v ligi s pomlajeno postavo. Najbolj izkušena igralca v moštvu sta Mauro Saetti -Baraldi in Enrico Mac-cagni. Slednji je v začetku tega desetletja hranil barve Forlija v A2 ligi, dejansko pa je na svoji igralski poti kolebal med B2 in Bi ligo. V moštvu je dosti novih obrazov iz vrst naraščaja, novi trener Gia-nantonio Guaresi pa Prihaja iz sosednjega niantovskega kluba Due Castelli. Skratka, valoval se bodo pomerili z nasprotnikom, ki ga morajo premagati. »Mi na domačih tleh že po tradiciji igramo dosti boljše kot na gostovanjih. Sploh nas v Gorici ni lahko premagati, zato pričakujem zmago, upam pa, da bo Aleš Feri pravočasnmo °zdravel«, pred današnjo tekmo pravi Robert Paoletti, ki se je iz igralca prelevil v odbornika (a letos bo pomagal Našemu praporju v D li- gi, ko mu bo čas pač to dopuščal). Valovega kapetana pesti vnetje mišice na rami. Maser Denis Bensa si prizadeva, da bi ga »usposobil« za današnjo tekmo, tudi upoštevajoč, da bodo Goričani v prihodnjem kolu prosti, ker bi se morali pomeriti s Ferraro, ki pa se je odpovedala nastopanju v ligi. Prava poslastica pa Valove navijače čaka v ponedeljek zvečer, ko bo gost La Goriziane Kmečke banke bolonjski prvoligaš Jean Hatu. Z njim se bodo Goričani pomerili na prijateljski tekmi, ki bo v športni palači s pričetkom ob 20.30. Za ljubitelje odbojke bo to priložnost, da se spet srečajo z Matejem Černičem. Igor Florenin v napadu r ODBOJKA / KOIMPEX NUOVA KREDITNA V B2 n Za drugi par točk Prvenstvo ženske B2 lige se je komaj začelo, a igralke Koimpexa Nuova Kreditne so se že znašle v položaju, da si s težavo lahko privoščijo poraz. V dosedanjih štirih kolih so osvojile samo dve točki, čeprav so slabo igrale samo proti videmskemu Camstu. To kaže, da je prvenstvo zelo izenačeno in da je treba čimprej spraviti pod streho čimveč točk. Drevi v Repnu se bodo že iz lanske sezone. Lanksi obračun je bil 1:1. V Coneglianu je Koimpex izgubil s 3:1, doma pa je zmagal po tie breaku. Na končni lestvici sta imeli obe šesterki enako število točk. Kaže, da nastopa letos šesterka iz Veneta s praktično nespremenjeno postavo. Gre za homogeno ekipo: brez velikih adutov, a tudi brez šibkih točk. Koimpex Nuova Kreditna bo danes igral predvidoma v popolni postavi. Izjemo predstavlja Katja Fabrizi, ki bo spet na razpolago trenerja šele prihodnji teden. Vse ostale igralke se počutijo dobro in so redno trenirale. S podporo gledalcev pa trdno računajo na osvojitev drugega para točk. Na sliki: trener Dušan Blahuta Odbojkarji Koimpexa bodo v tekmi 5. kola B2 lige gost mladinske ekipe prvoligaša Sisleya. Po lepi zmagi v Santa Giu-stini in nerodnem porazu proti San Miguelu slogaši odhajajo v Trevi-so po točki. Sisley ima na lestvici enako število točko, se pravi dve. Po informacijah, s katerimi razpolagajo v Sloginem taboru, gre za ekipo z dobrima centroma in visokim blokom, njena šibka točka pa je baje sprejem servisa. Sisley je pravzaprav neznanka, saj nikoli dobro ne veš, s katerimi igralci lahko razpolaga. Kaže vsekakor, da slogaši na svoji poti ne bi smeli najti igralcev, ki že gravitirajo okoli članskega moštva Al lige. Ti so baje vsi že debitirali v najvišji ligi in zato ne morejo več stopiti na igrišče v B2 ligi. V Sloginem taboru se vsi igralci počutijo dobro, na poraz s San Mi-guelom pa so že pozabili. »Med tednom smo se o vzrokih za poraz pogovarjali med sabo in prišli do zaključka, da smo bili preveč gotovi, da bomo zmagali, to gotovost pa je lahka zmaga v prvem setu (15:8) samo še utrdila. Po porazu smo se povrnili na bolj realna tla in zdaj mislim, da si ne bomo več privoščili nikakršnega podcenjevanja,« pravi Slogin center Edi Božič. Letošnje prvenstvo je zelo izenačeno. Manjka prava »špicaa, a tudi slabih ekip ni, zato je boj za točke vsako soboto zelo oster. ______ODBOJKA / DEŽELNE LIGE___ Za naše ekipe tokrat v glavnem lažje ovire Tretjeligašem se danes pridružujejo tudi četrtoligaši Deželna prvenstva bodo danes stekla s polno paro, saj se bodo tretjeligašem pridružili še četrtoligaši. Njihovo prvenstvo je krajše, zato se v boj za točke spuščajo mesec kasneje od ce-ligašev. V C2 ligi bo 01ympia Agraria Terpin, še edina naša nepremagana šesterka, igrala v Trstu proti Riguttiju. Tržaško ekipo zastopajo mladi igralci, ki so lani zmagali v 1. diviziji, društvo pa je z odkupom pravic poskrbelo še za dodaten kakovostni skok. Kaže, da je bil ta dvojni prehod za igralce trenerja Pelizzerja malce prehud zalogaj. Goričam ne bi smeli imeti težav, upati je, pa da bodo z angažirano igro zadovoljili trenerja Jakopiča, ki na prejšnji tekmi z Mosso z njihovim odnosom do igre ni bil zadovoljen. Priložnost za zmago se ponuja tudi Soči Unitecno, ki bo v Sovodnjah gostovala Itely iz Fojde. Nasprotnik je absolutno v dometu Goričanov. Položaj sočanov na lestvici bržkone ne odraža njihove realne moči, zato pričakujemo, da bodo danes zmagah. Borovci se bodo v mestnem derbiju pometih s Preveni-rejem. Tržačani igrajo bolj ali manj vedno z isto postavo, ki je v deželnem pokalu dvakrat premagala borovce in je tudi danes favorit. V ženski C2 ligi bo doma igrala 01ympia Kmečka banka. Pomerila se bo s čedajskim Asfjr, ki ima na lestvici dve točki več. To je soliden nasprotnik, ki ga Goričanke nikakor ne smejo podcenjevati. Asfjr ima dobro podajači-co in nekaj solidnih napadalk, tako da mora 01ympia že od vsega začetka vsiliti nasprotnicam svojo igro. Slab položaj na lestvici Go-ričank je predvsem posledica težkega sporeda. Gotovo ni realen, zato naj bi drevišnja tekma zanje pomenila začetek vzpona proti zgornji polovici lestvice. Tja ekipa tudi spada. Igralke hnse se bodo podale na kratko go-sotvanje v Villo Vicentino. Trener Jerončič meni, da bo glavna naloga njegovih igralk v tem, da zaustavijo visoko nasprotnikovo napadalko Slabile. Ona je praktično katalizator igre Vivila v napadu. Pri njen se vse začne in tudi konča. Imsovke na tem gostovanju nimajo kaj izgubiti, lahko pa tudi presenetijo. V moški D ligi bo na domačih tleh debitira-la mladinska ekipa Vala in Soče Koimpex. Pomerila se bo s Futuro iz Cordenonsa. Naš prapor bo igral v Trstu proti izkušenemu Rozzolu. V ženski D ligi bo druga Slogina postava Sava pneumatid na Opčinah gostila tržaški Virtus, ki je bil lani tretja sila v ligi, Bor Friulexport bodo krstni četrtoligaški nastop opravile proti Morareseju. Obe ekipi sta lani igrali v 1. diviziji. Gre torej za derbi novincev. NAMIZNI TENIS ________ Krašovci na dveh frontah V Novari za nastop na Top 12 Zgoniški pingpongaši bodo konec tedna zasedeni na dveh frontah. V Caomaggiore se bodo mladinske vrste Kras Tehtala pomerile s svojimi sovrstniki na prvem od treh deželnih preizkušenj, v nabiranju kvalifikacijskih točk, veljavnih za pristop na mladinsko državno prvenstvo (Temi 27. do 31. 5.1998). Kras bo zastopan v vseh mladinskih kategorijah, od najmlajše do mladinske. Istočasno bo potekal tudi kvalifikacijski turnir združene tretje in četrte jakostne kategorije posamično in v dvojicah z istim namenom (absolutno državno prvenstvo Neapelj od 25. do 29. maja 1998). Možen je tudi prehod tekmovalcev iz nižje v višjo starostno kategorijo. Izhajajoč iz te formule izhaja kot bi Kras tekmoval z 52. udeleženci. • Boljši igralci oziroma sedem Krasovih drugokategomic si bo v Novari v drugem poskusu skušalo zagotoviti udeležbo na prvem turnirju Top 12, ki bo v Molfetti sredi januarja prihodnjega leta. Vanja, Katja, Sonja, Martina in Nina Milič ter Daša Bresciani in Jasmin Kralj bodo tekmovale v posamični konkurenci in v igri dvojic. Na prvem takšnem turnirju septembra v Coccagliu je bila dvakratna zmagovalka Vanja Milič posamično in v paru s Karin Cagliari (Tramin). t j Danes Sobota, 22. novembra 1997 ODBOJKA MOŠKA BI UGA 20.30 v _ Kmečka banka goriški športni palači: La Gori Tanka - Pallavolo Mantova ziana MOŠKA B 2 UGA 18.00 v Trevisu: Sisley Tv - Koimpex ZENSKA B2 UGA 20.30 v Repnu: Koimpex Nuova Kreditna - Špes Veltro Coneghano MOŠKA C UGA 18.00 v Trstu, Volta: Rigutti - 01ympia Agraria Terpin; 20.00 v Sovodnjah: Soča Unitecno - Itely Foj-da; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Prevenire ŽENSKA C UGA 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Kmečka banka - Asfjr Čedad; 20.30 v Vilh Vicentini: Car Friulana - hnsa MOŠKA D LIGA 17.00 v Standrežu: Val Koimpex - Cordenons; 20.30 v Trstu, Volta: Rozzol - Naš prapor ZENSKA D UGA 18.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Morarese; 20.30 na Opčinah: Sava Pneumatici - Virtus MLADINKE 15.30 v Trstu, šola Rossetti: Oma - Koimpex KOŠARKA MOŠKA C UGA 20.30 v Briščikih, dom Ervatti: Jadran NTKB - Ba-sket Rovigo MOŠKA C2 UGA 20.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom Rob Roy Agore-st - Codroipese MOŠKA D UGA 18.30 v Gorici, na Rojcah: Goriziana - Cicibona Pref. Marsich; 18.30 v Gradežu, Drevored Sacca Moreri: La Gradese - Bor Radenska PROMOCIJSKA UGA 20.30 v Dolini: Breg - San Vito DRŽAVNI KADETI 18.00 v Trstu, Istrska utica: Don Bosco - Bor Friu-lexport NARAŠČAJNIKI 16.00 v Trstu, Ul. Zugnano: Santos - Dom Kmečka banka; 18.00 pri Briščkih, Ervatti: Kontovel - Pati. Gorizia NOGOMET DEŽELNI MLADINa 14.30 v San Giorgiu di Nogam: Sangiorgina - Ju-ventina POKRAJINSKI MLADINCI 14.30 na Padričah: Zarja Gaja - Vesna; 15.30na Proseku: Primorje - Opicina NAJMLAJSI 15.00 v Doberdobu: Sovodnje - Audax S. Anna ZAČETNIKI 16.00 v Trstu, Sanzio: San Giovanni B - Breg CICIBANI 15.00 v Doberdobu: Mladost - Staranzano; 15.00 v Trstu, MontebeUo: Mont. Don Bosco A - Mladost Jutri Nedelja, 23. novembra 1996 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 v Aiellu, Ul. Tosorat: Aiello - Zarja Gaja; 14.30 v Standrežu: Juventina - Lucinico; 14.30 na Proseku: Primorje - Muggia 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - San Lorenzo; 14.30 v Križu: Vesna - Pro Fiumicello 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Dolini: Breg - Villanova; 14.30 v Trebčah: Primorec - Sagrado; 14.30 v Vilešah: Vihesse - Mladost 3. AMATERSKA UGA 10.30 v Bazovici: Zarja - Kras; 14.30 v Pierisu: Pie-ris - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.00 v Repnu: Primorje - CGS; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Aris San Polo ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Audax S ant’Anna MLAJŠI CICIBANI 10.30 v Dolini: Breg - Muggia KOŠARKA MOŠKA D UGA 11.30 v Gorici, na Rojcah: Arte - Kontovel La Nuova edile DRŽAVNI KADETI 16.00 v Zoppoh (PN): Pohsigma - Kontovel NARAŠČAJNIKI 11.30 v Trstu, »1. maj«: Bor Friulexport - Polet Obvestila SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zimovanja od 1. do 6. januarja ’98, v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004. SK BRDINA sporoča, da je možno vpisovanje za zimovanje na mariborskem Pohorju še v ponedeljek, 24. novembra od 20. do 21. ure in v ponedeljek, 1. decembra, od 19. do 21. ure, na sedežu kluba - Proseška ul. 131 Opčine, tel.: 212859. ZUTS - zamejstvo prireja 7. in 8. decembra 1997 predsezonski seminar za učitelje smučanja. Prijave sprejema ZSSDI, tel. 635627 do petka 28. novembra 1997. TPK SIRENA vabi člane na društveno večerjo, ki bo v petek, 28. novembra, v gostilni v Gabrovcu. Prijave na pomorskem sedežu, Miramarski drevored 32, tel. 422696. TPK ŠTRENA organizira tečaj za dopolnjevanje jadranja pod vodstvom kapetana A. Chersija. Namenjeno odraslim osebam. Informacije v ponedeljek in v petek, od 18. do 20. ure. Tel. 422696. Marko Kravos Kratki časi Trst iz žabje perspektive črtice Magda Starman Med prebivalci Andov TELO, TELESA... PRI TELESU, S TELESOM Kmalu se mi je zdela igra na hiško in družino preveč otročja. Tudi zaradi števila nastopajočih so se prizori razvlekli, in vloga dojenčka je sploh silno dolgočasna. Lepše je bilo na samem s sosedovo Alido, ki je bila v život ljubko mesnata, sicer pa mojih let. Poznala sva samo eno igro: na zdravnika. V vrtni utici sva imela škatlo z zdravniškim priborom: trakce kot obveze, šobasto trobento za poslušanje po prsih in hrbtu, škatlice z mažami, stekleničke s kamenčki - tabletkami, predvsem pa kako buciko za injekcije. Trkala sva drug drugemu po rebrcih, poslušala drug drugega po prsnem košu in hrbtu, najraje pa sva si kazala ritko in vanjo eden drugega malo pikala. - Auua. Ne prehudo! Ce ne boli, tudi ne pomaga pri zdravljenju! Injekcije so nekaj bolečega, to ve vsak otrok... Pa tudi nekaj tako žgečkljivega, ko sosedova punca razpoloži svoja pobočja in gričke pred tebe. Razgled po meni je bil gotovo zelo reven in suhcen, zato zanima Alido predvsem, kako je napravljen in kako deluje moj tiček. Zelo imenitno se ji zdi, ko lahko poprime zanj in ob lulanju škropi z njim po zidu zdaj sem zdaj tja. Jaz se kar nekaj časa ukvarjam z vprašanjem, čemu služi popek. S špičko poizkušam čim globlje prodreti v njenega in ga usposobiti za dihanje ali kaj podobnega. Potem se posvetim ostalim šobam in špranjam. Seveda gre špička veliko lažje v žlebiček in luknjico na ritki. Ko sem jaz na vrsti za takle klistir, se skušam vživeti v to, da imam pasji rep. Ob stvarjenju sveta je gotovo tudi psu kdo tako vtaknil rep v zadnjico. Od takrat z njim miga in na ta način tudi veliko pove, ko pa pozna pasji jezik komaj tri ali štiri besede. Višek igre na zdravnika je bil, ko sva z Alido staknila nekje nalivno pero in z njim stikala in se pikala po vseh odprtinah, ki niso na glavi. Najina raziskovalna in zdravniška vnema tokrat ni ostala brez sledov, saj je bilo zlato peresce še od črnila. Starši so zagnali vik... Pred krikom pa so raje staknili glave in šepetaje med sabo očitno sklenili, da naju je treba speljati od teh igric zlepa. Kot da ne bi zdravniki še dosti huje šarili po človeškem telesu in počeli z njim zelo nečedne in krute reči! Midva sva svoje preglede in posege opravljala z veliko skrbjo in z obojestranskim zaupanjem. Čudil sem se škodoželjnosti odraslih in z Alido sva kljub poostrenemu nadzoru še kdaj opravljala zdravniški poklic. Imela sva le kako težavo z inštrumenti, ki so nama bili zaplenjeni. Tako sva morala injekcije opravljati kar z uščipi z nohti. Je bila to moja prva ljubezenska izkušnja? Radovednost in oponašanje odraslih že. Tudi sem seveda moral požreti, ko je kdo iz sosesk0 jezikal, da sva z Alido špožota, se pravi ljubček in ljubica. Res pa je, da tudi petletnež čuti veliko veselje ob dotikanju, ob početju nečesa neverjetno dražljivega v dvoje, ob ogledovanju gladke nagote, ki se mu nudi v predani bližini. Navsezadnje bi lahko rekel, da mi je zdravniško razmerje z Alido narekoval občutek osamljenosti ali nekaj takega. A brez te zgodnje raziskovalne dejavnosti ne bi nikoli spoznal, da se pri punčkah okroglina nad bedrom skončuje na tako privihan način. Cisto drugače kot pri dečkih. Ta podoba je pred mojimi očmi tako živa in lepa, da ji komaj verjamem. Morda sem ji kaj pritaknil ob sanjarjenju, kateremu sem se predajal kako leto pozneje? Takrat, v petem letu torej, se pojavi v meni tudi nagnjenje po tišini, po samotnem ukvarjanju s samim seboj. Po kosilu, ko sem moral zaradi vnetja na pljučih vsak dan najmanj za uro in pol počivat, sem si ogledoval roke: prožna koža je polna znojnih por, ob njih pa so drobni brbončki. Prste sestavljajo členki, kožo nad njimi pa prečijo brazde, ker bi drugače ob pregibanju popokala. Na notranji strani členkov so nekakšne grebenice. Rlazinice na konicah prstov se ščitijo z nohti. Kjer poganjajo iz mesa, je vrisan bel polmesec. Tudi prstne blazinice so porisane z vijugami, ki so kot svilene vodne trave. Prek dlani se razpotegajo razpoke in rečne struge, valovijo hribčki in ravnine. In povsod izpod kože sinje žilice in rožnati sledovi krvi. Vse se spremeni, ko se členki preganejo, ko se dlan skrči in se prsti oblikujejo v prgišče ali pest. -Prav tako dobiš kaj drugega, čarobnega, če obe roki skleneš: saj sta nujno morali biti nekoč sprijeti skupaj, ko se pa tako natačno skladata! Iz njih lahko sestavljaš žive oblike, iz katerih vsak prst po svoje pokuka in pomiga. Ce stisneš v roko tkanino, imaš občutek moči, če je v njej okrogel kamen, je kot bi se mačka polastila miške, če zajameš vanjo pesek ali vodo, te obide nežnost in otožnost. Odkar pomnim, cizam prst, palec desne roke. Z enakomernim sesanjem se zatekam v bližino lastnega telesa. Me pomirja ali poteši? Pod jezikom in ob mehkem nebcu čutim pri tem, kot bi bil pripet na utripajoče ozvezdje. Nobeno doživetje z drugo osebo ne more izpodriniti te moje samodejne naklonjenost do lastnega telesa. Nobeno dopovedovanje mojih domačih, da je prst v ustih strašna sramota, ne omaje moje prisesano-sti na lastni jaz. Palec mi namažejo s pelinom, ga zavezujejo v cunjico, mi obljubijo bombone in čokolado, če bom zdržal tri ali pet dni brez cizanja. Včasih me res že skoraj prepričajo, saj sem sam proti vsem: proti sorodstvu, proti šoli in cerkvi. Občutek, da si nespodoben in da nisi za med ljudi, že skoraj prevlada. Potem, če ima človek sebe zares rad, odvrne vse zunanje pritiske in ciza svoj prst naprej. Le malo bolj na skrivaj. Od časa do časa sem se prepričeval, da se mora človek predajati ljubezni tako, da je odprt navzven, do drugih ljudi in stvari. Vedno znova se potem vračam k resnici, da je sredica mojega življenja v mojem telesu, v ožilju občutkov, v živčnih dušicah, ki prebivajo po mojih votlinah, v mojih udih. V palcu na moji roki. Najtežje je ljubiti lastno osebo in ob vsej svoji nebogljenosti in odvisnosti od zunanjega sveta ostati zvest in pozoren do samega sebe. V PRIJAZNI VASI SAN PEDRO DE ATACAMA IN NJENI OKOLICI Iz mesta Calama sem se z avtobusom odpeljala v 100 km oddaljeno vas San Pedro de Atacama. Že ob prihodu se mi je vas zdela izredno privlačna. Angleški turist, ki je prav tako potoval v mojim avtobusom, me je vprašal, ali poznam kako dobro prenočišče. Prav tedaj se nama je približal mladenič in nama dal naslov privatne hiše, kjer oddajajo sobe v najem. Istočasno je k nama pritekel še droben fant in naju vabil v bližnji hotel. Veliko je govoril in rek-lamiziral tudi turistično agencijo v hotelu. S Scottom sva se odločila za prvi naslov. Tisto noC je bil popoln lunin mrk. Scott je predlagal, naj greva opazovati lunin mrk v Valle de la luna - Dolino lune, kar bi bilo nekaj enkratnega. Napotila sva se torej v agencijo drobnega klepetavaga fanta. Tam sva našla še tri turiste, ki so imeli isto idejo kot midva. Potem ko je mladenič v agenciji veliko klepetal, majal z glavo in opravil vsaj 5 telefonskih klicev, nam je povedal, da žal nas njihova agencija ne more peljati, da pa je našel nekoga, ki nas lahko popelje tja. Sli smo tako v gostilno Chiloe, kjer nas je Čakal spremljevalec Lucio in nas odpeljal s kombijem. Pridružilo se nam je še dekle iz Španije. Dolina lune je od vasi oddaljena kakih 15 kilometrov. Podnevi je ena najveCjih turističnih naravnih privlačnosti okolice San Pedro de Atacama. Čudežne kamenite lepote oranžne barve, ki jih je izoblikovala narava s pomočjo vetra, se prepletajo s številnimi mineralnimi solmi bele barve. Po navadi je najlepši obisk doline v poznih popoldanskih urah in ob sončnem zahodu. Najbolj znane so Tri Marije; to so trije stebri, visoki kaka 2 metra. Povzpeli smo se na peščene dune, kjer smo počakali,.da se predstava zaCne. Luna se je vse bolj pokrivala in je bila po dobri uri popolnoma pokrila. Takrat je bilo še najlepše, saj je bil tisti kraj, ob izredno suhem in Cistern zraku v puščavi ter od odsotnosti luCi, kot nalašč za opazovanje zvezd. Trajalo pa je zelo malo, saj je Luna kmalu sped pokukala izza zemljine sence, ki jo je prekrivala. Vas San Pedro de Atacama leži v oazi sredi puščave Atakama, na 2400 metrih nadmorske višine, prav pod andskimi vrhovi; šteje le kakih 1500 prebivalcev. Samo ura vožnje je do prelaza na višini 4000 metrov, kjer teCe meja z Bolivijo. Vas ima res magično atmosfero. Ulice so prašne, enonadstropne hiše so zgrajene iz opeke, ki jo izdelajo tako, da glino pomešajo z vodo in slamo, bloke, ki jim pravijo adobe, pa posušijo na soncu. Hiše nimajo številk, kot tudi marsikatera ulica nima imena. Že sprehod po vasi je sam po sebi zanimiv. S. Pedro de Atakama leži na veC oazah: v glavni oazi stoji vas, v manjših pa so v glavnem le polja. V vasi San Pedro de Atacama se je posebno v zadnjem desetletju zaCel zelo razvijati turizem. Prej, pod diktaturo Pinocheta, je v Čile zahajalo malo turistov. V zadnjih letih pa so začeli okolico vrednotiti zaradi številnih naravnih zanimivosti. Nastalo je veliko hotelov, restavracij in turističnih agencij, ki ponujajo poldnevne ali celodnevne izlete v okolico. Čeprav sem prihaja dnevno 30 do 40 turistov, je vas ohranila vedno enak, pristen videz. Prebivalci so do turistov zelo vljudni. Turistične storitve in hoteli so tu zelo poceni. Zato sem zahajajo posebno mladi turisti iz Evrope, Severne Amerike in Avstralije, pa tudi veliko študentov iz Čila. Organizirane skupine turistov pa se raje ustavijo v 110 km oddaljenemu mestu Calami, kjer so hoteli višjih kategorij. Bojim pa se, da tale Čarobna idila v S.Pedru ne bo veC dolgo trajala: tudi tu bo verjetno prevladala ekonom ska raCunica turističnih operaterjev. Pred kratkim mi je prijatelj iz San Pedra povedal, da nameravajo razlastiti 20 hektarov zemlje, kjer prebivalci danes pridelujejo koruzo in kjer se obenem nahajajo tudi razvaline nekdanje trdnjave Atacamov, z namenom, da bi zgradili kompleks luksuznih hotelov. Povedal mi je tudi, da so se prebivalci temu uprli in da soorganizirali množični protest. Ko bo pa nekega dne v to prijazno in mimo vasico prodrl masovni turizem, bo Čara konec in San Pedro bo postal ena tolikih turističnih točk na svetu. Najbližja vas je Toconao, oddaljena 38 km od S.Pedra. Hiše so zgrajene iz kamna vulkanskega izvora. Prebivalci se tu v zadnjih letih ukvarjajo s turizmom in prodajajo izdelke iz kamnine vulkanskega izvora ali razne volnene izdelke. Po bližnjih oazah prebivalci pridelujejo korazo, vas pa je znana tudi po proizvodnji namiznega grozdja, brušk in drugega sadja. Zgradili so dober sistem kanalov za namakanje s poplavljanjem. V bližini vasi Toconao je slano posušeno jezero Salar de Atacama. Površino jezera prekriva 40 metrov debela plast zmesi zemje in soli raznih mineralov. Pod to plastjo pa je voda, in to kar 300 metrov globoko. V jezero se iztekajo številne reke z Andov, ki nikoli ne dosežejo morja. Preden reka izgine, se voda še malo Časa ustavi na površini in ponekod tvori lagune. To so dobri življenjski pogoji za ptice, na primer flamin-govce. V Čilu živi 6 vrst flamingovcev: na Salar de Atacama živita dve vrsti: Flamingo andino in Flamingo chileno. Od jezera je mogoCe opaziti še delujoči ognjenik Laskar, visok nekaj Cez 5000 metrov, iz katerega se vedno nekoliko kadi. Zadnjic je bruhal pred tremi leti. Kakih 100 km daleC se nahajajo zanimivi gezirji z imenom El Tatio Tja sem se odpeljala s turističnim kombijem. El Tatio se nahaja na višini 4300 metrov. Vodic nas je opozoril, naj se ne premikamo prehitro, saj je na tisti višini zrak zelo redek. Gezirji so luknje v zemlji, iz katerih v enakomernih presledkih bruha vroCa voda in iz katerih se veC metrov visoko dvigajo hlapovi. Iz vasi smo odpotovali že ob ob polštirih zjutraj, da bi na kraj prispeli pred sončnim vzhodom. Takrat so namreč hlapovi najlepše vidni, pozneje se ob soncu razblinijo. Gezir je pojav vulkanskega izvora in je povezan z vulkani, ki se nahajajo v bližini. Voda je bogata z minerali, kot so žveplo, arzenik, kalij in litij. Predvsem pa moCno diši po žveplu. Bilo je zelo hladno, zato smo se kmalu zaceli vračati. Med vožnjo sem opazovala pokrajino, ki je imela svetlorjavo dominanto barvo. Tu jraste le redka rumena trava, okrog pa se dvigajo zasneženi andski vrhovi, visoki do 6000 metrov. Spotoma smo si ogledali še terme Puritama, zelo zanimiv kanjon, na dnu katerega teCe topla voda. Temperatura vode je približno 30 stopinj, tako da se nekateri tam kopajo, pa Čeprav je zelo hladno. Na sliki: vas San Pedro de Atacama RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITALIA 1 {f* Slovenija 1 Slovenija 2 RAI 1 Euronevvs Dokumenti: Odkrivajmo živalski svet Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajSe, vmes nan. Otok Rimba, risanke Pimpine pustolovščine Dokumenti Film: II Tigre (kom., It. ’67, i. Vittorio Gassman, Ann Margret) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. Angela Lansbury) Dnevnik Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Gorana) Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Time, vmes risanke Timon % Pumbaa in Quack Pack Dnevnik Nabožna oddaja: Sedmi dan Variete: Colorado Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: Fantastico (vodita Giancarlo Magalli in Milly Carlucci) Dnevnik, 23.20 Izžrebanje lota Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) Nočni dnevnik Sobotni Klub. Film: La frattura del miocardio (kom., Fr. ’91, r. J. Fan-sten, i. J. Bonnaffe, Do-minique Lavanant) Aktualna oddaja: Od besed k dejanju Variete: Cleopatra Jones: licenza di uccidere (pust., ZDA 73) Pregled tiska Nad.: Lasciati amare, Otroški variete, vmes ri- Vremenska panorama 3.15 Teletekst Jutranji dnevnik 6.30 Perla nera sanke, Ciao ciao mattina, Včeraj, danes, jutri Emi Euronevvs Variete: Jutro v družini Nan.: Dove comincia il Ancora insieme con... Otroški program: Rado- Otroški program: Pod (vodita Tiberi o Timperi sole (i. B. De Rossi) Nan.: Družina Brock vedni Tacek: Stopnica, klobukom, 14.00 Spreho- in Simonetta Martone) Pregled tiska SP v smučarskem teku: 5 8.25 Taborniki in skavti di v naravo Dnevnik Eurovillage km, ženske Nasa pesem ’97 Tedenski izbor. Film: Evropski dnevi Aktualno: Časa per časa - Odprti studio Tedenski izbor. Nan.: Dim (ZDA 1995, r. Way- Nan.: Hiša gozdnega Cu- Nasveti za lepši dom SP v smuCarsekm teku: Ana Marija - ženska gre ne VVang, i. VVilliam vaja - Vroč dan Dnevnik 10 km, moški svojo pot (Nemčija, 1. Hurt, Harvey Keitel, For- Variete: V družini Aktualna odd.: Forum Aktualna odd.: Amici - epizoda) rest VVhitaker) Dnevnik, 13.25 Športna Kviz: Kolo sreče, vmes Prijatelji (vodi Maria De TV igrica: Hugo (pon.) Pomp odd. Dribbling, vreme (13.30) dnevnik Filippi Tednik Nadaljevanka: Pacific Film: La časa stregata Aktualno: Chi c’š c’e, Variete za najmlajSe: ri- Oddaja o modi in vizual- Drive (Avstralija, 71. del) (kom., It. ’82) 15.30 Naturalmente su sanke, Bim Bum Bam ni pop kulturi Rij Teniski magazin Dokumenti Rete 4, 16.00 Mode di Variete: Investigatori in- Poročila SP v smučanju: moški Tvoj bližnji moda, 17.00 Chi mi ha visibili Razvedrilna oddaja: Ka- slalom, 1. tek Film: Jess il bandito (ve- visto? Variete: Benny Hill raoke stern, ZDA ’39) Kviz: OK, il prezzo 6 giu- SP v smučanju: moški sla- Nanizanka: Strela z ja- Nadaljevanka: Pacific Oddaja o izletih in poto- sto - Cena je prava lom, 1. tek snega (Nemčija, zadnja Dirve (72. del) vanjih Sereno variabile Dnevnik in vreme Nan.: Piccoli brividi epizoda) Včeraj, danes, jutri Nan.: Komisar Rex Variete: Game Boat Odprti studio, vreme, Zgodbe iz školjke Dokumentarna serija: Na- Risanke: Tom in Jerry Film: King Kong (fant., 19.55 Šport studio Film: Anna’s War (Kana- tional Geographic - Oka- Dnevnik ZDA 76, i. Jeff Bridges, J. Glasba: Sarabanda da ’92, r. A. Chartand, i. vango (20. del) Film: 87. Distretto - Don- Lange, C. Grodin) SP v smučanju: moški Danielle Proux, J. Barker) SP v smučanju: moški sla- ne in trappola (thriller, i Film: Napoli špara slalom, 2. tek Videostrani lom, 2. tek ZDA ’96, i. E. Eleniak, D. | (krim., It. 77, i. H. Silva) Film: I dinamitardi (pust., Obzornik Film: Klavir (Avstralija- Midkiff, P. Johansson) ZDA ’93, i. Pierce Bro- Poljudnoznanstvena se- Francija 1993, r. Jane Proza: Le smanie per la snan, Ben Gross) rija: Srečanje s kiti sv. Campion, i. Holly Hunter, villegiatura (C. Goldoni, B CANALE 5 Spori studio - Magazine Lavrenca (Kanada) Harvey Keitel, Sam Neill) i. M. Valgoi), vmes dnev- Aktualna oddaja: Inviato Oddaja o ljudeh in živa- Zlata Sestedeseta leta slo- nik in vreme speciale lih: 4X4 venske popevke: Nostal- Dok.: Srečanje z G. Brero Italija 1 šport Ozare gija z beatniki: Neca Falk in N. Roccom Na prvi strani Film: Henry pioggia di Prodaja V vrtincu A RAI 3 Nan.: Vita da strega Film: Maigret Pigalle (krim., It. ’67) Film: I 39 scalini (krim., VB 78, i. R. Povvell) Aktualno: II viaggiatore Dnevnik Aktualna odd. Format: 1. svetovna vojna Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Rally RAI, 15.25 kolesarstvo, ženski nogomet, tenis, EP v košarki Vremenska napoved Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Art’b Variete: Blob Variete: Cirkus (vodi Ambra Orfei) Dnevnik in deželne vesti Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak) Dnevnik in vreme NoCni Šport: SP v streljanju, 0.20 SP v biljardu, 1.00 tenis Fuori orario, vmes filmi: II cekista, Kinopravda Lenin, Parata sovietica Nan.: Komisar Scali -Zlata poroka, 9.50 Deset je malo Aktualno: Anteprima Variete: Affare fatto Nan.: Robinsonovi Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier, sodelujeta Umberto Smaila in Ric-cardo Pazzaglia) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Film: Erik il vicltingo (fant., ZDA ’89, i. Tim Robbins, Mickey Rooney) Nan.: Fronto soccorso (i. Claudio Amendola) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lachetti) Variete: La corrida (vodi Corrado) Nan.: N.V.P.D. - New York Police Department (i. J. Smits, D. Franz), 0.10 Racconti di mezza-notte - Do smrti NoCni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hitchcock Film # TELE 4 23.00 Dogodki in odmevi Figli miei, vita mia Glasba: Musichiamo Zoom šport Triestina Nevvs La sfera di cristallo Osebnosti in mnenja Nan.: First and Ten Film: The final cult Včeraj, danes, jutri Risanka Dnevnik 2, vreme, Šport Res je! Cik cak Poročila, vreme, Šport Včeraj, danes, jutri Nanizanka: Wycliffe (VB, krim., i. Jack Shepherd, zadnja epizoda) Videostrani Koper MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.00 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Film: Follia d’ amore Nan.: Parker Levvis Film: Alla larga dal m are (kom., ZDA ’57, i. Glenn Ford, Gia SCala)) Film: Addio, Mr. Chips! (dram., ZDA ’39) Variete: Zap zap Dr. Spot Spori: Goleada Glasba: Gran Gala IAFF TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Kontaktna odd.: Smo družba socialnih problemov Iz produkcije ZLTV: Impulz Kamnik Videoboom 40 Napovednik, videospot Duhovna misel Progr. za otroke: Stopinje do znanja Varnost pri delu (pogovor) Celovečerni film Tenis: Nika Crystal Cup (open Slovenije, polfinale) Program v slov. jeziku: Brez meje Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport Jutri je nedelja - verska oddaja Nan.: Štiri pod dežnikom Dok. oddaja: Kokoro SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek, 21.00 2. tek Glasbena oddaja: Gianni Morandi TV dnevnik, vreme Film: L’ ereditš dello zio buonanima (It ’34, r. Am-leto Palermi, i. A. Musca, E. De Giudici) Vsedanes - TV dnevnik, vreme r "N Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koiledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki;9.00 Čez morja proti obzorju; 9.40 Potpuri; 10.10 Koncertv repentabrski cerkvi 28.9.97; 11.30 Filmi na ekranih; 11.40 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato Orkestri; 12.40 Utrip Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen; 15.30' Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Koncert GM v KD v Gorici 11.6.97; 18.00 Mala scena: Krčmarica Mirandolina; 18.40 Živahne melodije; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ; 15.00 .Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30,10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.05 Ljudska glasba; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 7.40 Agencijske zanimivosti; 8.00 Pregled tiska; 8.15 Sobotni kviz; 8.50 Kulturni koledar; 9.00 Jin-gle; 9.15 Ne bojte se klasike; 9.45 DFu, jes?i; 10.50-12.00 Terenska akcija; 13.00 Pomorstvo; 13.30 Turistična poročila; 14.00 Glasba po željah; 15.30 DIO, Jingle, pesem; 16.05 Glasbena lestvica; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00-19.00 Glasba in še kaj; 20.00 Glasba in šport; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte; 11.15 Doroty in Aliče; 12.55 Pesem tedna; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martina's attic; 14.33 Sigla single; 16.00 Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik in šport. Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Izobraževalni pr.; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Poslušalcio česti- tajo; 15.30 DIO; 16.30 Naš gost; 17.05 Mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Godci ne poznajo meja; 22.00 Zrcalo ; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra. Slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Sobotni val; 8.30 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport ob koncu tedna; 13.30 Glasb, želje; 14.00 Kinobluz; 15.00 Gost; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.45 črna kronika; 19.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Jambalaya. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetniki!; 11.25 Sobotni koncert; 13.05 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20, st.; 18.05 V podvečer; 19.00 Bayreuth 97: Somrak bogov; 23.20 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Primmki dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dmžba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190. fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-60 SIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG ZMERNO JASNO OBIAČNO OBLAČNO ŠIBE RAHEL ZMEREN MOČAN 6 46 VREMENSKA SLIKA Nad zahodnim Sredozemljem je ciklon, ki se počasi pomika proti severovzhodu. Pred njim doteka v višinah z južnimi vetrovi nad nase kraje postopoma bolj vlažen zrak. ^71 DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.24. Dolžina dneva 9.05. (LUNINE MENE^kS^val Luna vzide ob 23.40 in zatone ob 13.21. ;7'zčr PLIMOVANJE Danes: ob 4.30 najvisje 23 cm, ob 12.47 najnižje -3 cm, ob 14.11 najvisje -3 cm, ob 21.25 najnižje -20 cm Jutri: ob 5.26 najvisje 28 cm, ob 12.48 najnižje -13 cm, ob 17.32 najvisje -2 cm, ob 22.50 najnižje -18 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 13,1 stopinje C. _y BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev bo naraščala in vrmen-sko občutljivi ljudje bodo popoldne že imeli vremensko pogojene težave in tudi spali bodo slabo. J (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH oc 500 m.............2 1000 m.............3 1500 m.............1 2000 m................-2 2500 m ...............-4 2864 m.............,..-6 — RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA HLADNA FRONTA SREDISCE OKLUZUA CIKLONA SREDISCE ANTI- CIKLONA DANES GRADEC -1/3 TRBIŽ CELOVEC O .3/1 M. SOBOTA O -1/3 KRANJSKA 6L s o ' KRANJSKA GORA _ O TRŽIČ -7/1 O KRANJ S O S. GRADEC -3/1 MARIBOR ° -2/3 O PTUJ CEDAL -2/7 O O VIDEM -2/7 —*,N. GORICA -4/6 GORICA q O , POSTOJNA o KOČEVJE -N° CEUE O -4/3 /N-' N. MESTO -6/3 O ZAGREB o