Št. 29 (14.425) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SOBOTA, 30. JANUARJA 1993 Gradimo Jmpaj. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA » 7 Predaleč od potreb in želja Bojan Brezigar Dejstvo, da je ustavodajna skupščina določila samo dva kriterija za vključitev v ustavo petih dežel s posebnim statutom - oba otoka in pa dežele s prisotnostjo jezikovnih manjšin - je dalo Slovencem v Italiji upati, da se bodo z ustanovitvijo Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine uredila številna odprta vprašanja slovenske manjšine. Danes, tri desetletja kasneje, žal lahko ugotavljamo, da smo se motili in da so naša upanja, da bi bila Dežela aktivni dejavnik pri uveljavljanju pravic slovenske manjšine, verjetno pretirana. Motili smo se, ko smo mislili, da bo osrednja rimska oblast poverila deželi nalogo, da rešuje manjšinska vprašanja. Vlada je bila vedno ljubosumna na svoje pristojnosti in, ker parlament zaščite manjšine ni izrecno vključil v statut dežele, je država ta statut vedno tolmačila skrajno restriktivno ter sebi pripisovala vse pristojnosti na tem področju. Motih smo se tudi, ker smo mislili, da si bo dežela sama izborila nekatere pristojnosti. Po nekaj blagih poskusih v prvi in drugi zakonodajni dobi se je dežela naravnost otepala teh pristojnosti in celo tam, kjer je »sama svoj gospodar« prepustila pobudo državi. Med zadnjimi, a nedvomno najbolj kričečimi, je dogodek iz deželnega sveta, ko so svetovalci predvideli rabo manjšinskih jezikov v skupščini v primerih, ko to določa zakon in se s tem odpovedali osnovni pristojnosti zakonodajnega telesa, da namreč samo meja svoje delovanje. Ob teh dveh stalnicah, centralističnemu zadržanju države in doslednemu otepanju dežele, je skozi tri desetletja potekala dejavnost dežele. Njeni odnosi do manjšine so bili sicer nihajoči, vCasih dobrohotne} ši, včasih odklonilni; pogojevalo jih je predvsem trenutno politično vzdušje s predvolilnimi klimami, ko so se pac odnosi zaostrovali. Zato ne moremo trditi, da Dežela za Slovence ni storila nic, vsekakor pa lahko glasno rečemo, da bi lahko naredila mnogo veC. To je stvarnost, ki jo poznamo. Predaleč je od naših želja in potreb, vendar jo moramo poštevati tudi v prihodnje, ker se verjetno ne bo bistveno spremenila, in temu ustrezno tudi delati. HRVAŠKA / KRIZA SE NADALJUJE Hrvati gredo naprej Jez Peručo v hrvaških rokah - Boji se nadaljujejo tudi na drugih območjih - Na tisoče srbskih prostovoljcev prišlo v Knin Iz poškodovanega jezu Peruča odteka voda (Telefoto: AP) Goran Moravcek ZADAR - Hrvaški predsednik dr. Franjo Tudman je po zmagi svoje vojske v okolici Zadra očitno začel igrati rusko ruleto. Kljub zahtevam iz Moskve, da bi tudi zoper Hrvaško uvedli sankcije, se je Tudman odločil za tvegano osvobajanje jezu PeruCa 45 kilometrov severno od Splita. Danes so o tej akciji sporočili veC podrobnosti, premier Hrvoje Sarinič, ki je davi obiskal na pol porušeni jez, pa je izjavil, da najnovejše hrvaške akcije niso povsod sprejeli z odobravanjem. Po hrvaški različiciso Srbi v četrtek dopoldne z območja jezu in vasi Hrva-ca »umaknili« kenijski bataljon Združenih narodov, prevzeli nadzor v celoti in zagrozili, da bodo pognali Peručo v zrak, kar bi ogrozilo življenja kakih 50.000 ljudi ob Cetini. Hrvaški pogajalci, med katerimi je eden izgubil življenje, niso mogli prepričati Srbov, zato je hrvaška vojska krenila v napad. Jez je precej poškodovan. Hrvati že popravljajo jez. General Satiš Namhiar danes zjutraj ni hotel poslati modrih čelad na jez, kjer naj bi vojaki ZN prevzeli nadzor. Izgovoril se je na skrb za življenje svojih vojakov, lahko pa sklepamo, da ne podpira akcije hrvaške vojske. Po še nepotrjenih podatkih so Hrvatje začeli prodirati do vasi Vrlika, komaj 20 kilometrov oddaljeni od Knina. Po nekaterih analizah skušajo Srbom presekati komunikacijske poti in obkoliti hrvaško mestece Dmiš, la je v srbskih rokah. Med planoto Miljevci in Petrovim poljem potekajo hudi boji, neprestano pa se z obeh strani kopičijo tudi nove sile. Hrvatje so se približali Kninu, kar povzroča hude skrbi Milanu Martiču. Kakšna bo naslednja poteza Tudmanovih vojakov, si lahko samo mislimo. V pismu, ki ga je Tudman danes poslal Nilsu Helvesenu Petersenu, predsedujočemu ministrskega sveta Evropske skupnosti, zatrjuje, da je hrvaška vojska prenehala z vsemi ofenzivnimi akcijami. Tako so danes v Zadru zatrjevali tudi hrvaški vojaški poveljniki. Franjo Tudman, pravi, da je razmejitev načrta postavljena na liniji Sv. Rok - Velika in Mala Bobija - Jasenice - Pridra-ga - Kasič - Skabrinja. Na hrvaški strani je bilo 21 mrtvih in 150 ranjenih. Pri iskanju min na terenu so našli še trupla 45 četnikov. Dr. Mario Nobilo, hrvaški veleposlanik pri Združenih narodih, piše v pismu, ki ga je poslal Varnostnemu svetu ZN, da njegova država ni odgovorna za nadaljevanje spopadov. Zagotavlja tudi, da je v Knin prispelo na tisoče oboroženih prostovoljcev, ki si želijo, da bi se spopadi nadaljevali. Na drugih bojiščih v ob-mejhnih predelih Hrvaške prav tako potekajo boji na razmejitveni črte pri Karlovcu in Dugi Resi. Ponoči so Srbi razstrelili most čez Savo pri Bosanskem bro-du, ki je bil že prej nevarno poškodovan. Dejanje povezujejo s srbskimi prizadevanji, da bi za vsako ceno ohranili svoj koridor skozi Posavino do Knina. RIM, MILAN / PREISKAVA O PODKUPNINAH JEDRSKA VARNOST Nove aretacije in že tretje sodno obvestilo za Craxija, ki zavrača vse obtožbe sodnikov Za zapahi so se včeraj znašli bivši lombardski socialistični upravitelji in menedžer KD RIM, MILAN - Ni Se državni udar, toda pote-2e milanskih sodnikov sp zelo nevarne za politično in istitucionalno stabilnost Italije. Sociali-stična stranka je včeraj s serijo napadov začela streljati z vsemi topovi na milanske sodnike, ki v°dijo preiskavo o Podkupninah in so vče-raj poslali tajniku Betti-nir Craxiju tretje jamstveno obvestilo ter odredili preiskavo osrednje-8a sedeža PSI ter uradov strankine uprave. Sporočilo tiskovnega urada trdi, da je »nezaslišani napad in poskus delegitimiranja, ki nima črrakih v zgodovini republike, ustvaril nevarnost za stabilnost Italije tu njenih ustanov.« Organizacijski tajnik PSI Riagio Maržo je bil še ostrejši. »Zahrbtni napad na Bettina Craxija, pSI in njeno vodstvo je Poskus destabilizacije demokracije v naši državi.« je podčrtal in dodal, da z napadom na PSI »sodniki težijo k odpravi Claudio Bonfanti (AP) sistema strank, na katerih sloni naša republika, ki se je rodila v odporništvu«. Zaradi tega e pozval predsednika republike in predsednika vlade, naj bedita in prepecita »vsak prevratniški poskus«. Preden se je razširila novica o tretjem jamstvenem obvestilu, je Craxi v zvezi z dodatnim gradivom, ki so ga poslali milanski sodniki ko- Ugo Finetti (AP) misiji za odvzem parlamentarne imunitete, izjavil, da karkoli vsebujejo zapisniki, »ne bodo uspeli dokazati nedokazljivega«. Socialistični tajnik je odločno zavrnil obtožbo in dodal, da »iz zlorab, laži in nelegalnih posegov se ne bo rodila nobena prenovljena republika«. Medtem ko je jamstvena komisija PSI, ki je včeraj izvolila za svojega novega predsednika senatorja Roberta Schedo, iz previdnosti suspendirala strankine člane, ki so bili aretirani v Milanu, so ostale stranke skoraj dobesedno obme-nele. Oglasila sta se le Marco Pannella (»Partitokracija je bila žrtev sama sebe, ker nam ni dovolila, da bi vodili politiko, tudi če je igrala s ponarejenimi kockami.«) in tajnik MSI Gianfranco Fini (»Volilcem je treba dati takoj možnost, da z glasovanjem počistijo institucije.«), predsednik liberalnim poslancev Paolo Battistuzzi pa se je izredno zaskrbljeno obrnil na predsednika republike Oscarja Luigija Scalfara, naj s »posobno poslanico kot ob koncu leta pozove vse ljudi v institucijah k njihovi odgovornosti.« KD in DSL pa sta sinoči odločno demantirali govorice, da so po nalogu milanskih sodnikov preiskali tudi njuna vsedržavna sedeža. Poleg Craxiju so mi- lanski sodniki poslali sodna jamstvena obvestila še socialističnemu podtajniku Gianniju De Michelisu, socialističnemu poslancu Parisu Dell’ Untu in de-mokrščanskima senatorjema Brunu Tabacciju in Giorgiu Moschettiju. Med priprtimi v okviru milanske preiskave so bivši podpredsednik lombardske deželne vlade socialist Ugo Finetti, njegov strankarski tovariš in bivši odbornik za okolje ter nekdanji predsednik lombardskega deželnega sveta Claudio Bonfanti, demokrščanski menedžer Graziano Moro, ki je član vsedržavnega gospodarskega urada KD, in bivši funkcionar milanske občinske ustanove za energijo Enrico Fiorentino. Za imena drugih priprtih nismo izvedeli, ker karabinjerji, policija in finančni stražniki še niso izvedli vseh zapornih nalogov, zaradi preiskovalne tajnosti pa vsi molčijo. Program za zaščito JE Krško pred vojaškim napadom LJUBLJANA - Ne glede na to, koliko so grožnje posameznih pripadnikov jugoslovanske armade z vojaškim napadom na jedrsko elektrarno v Krškem racionalno verjetne, jih Republiška uprava za jedrsko varnost Slovenije in obrambno ministrstvo obravnavata zelo resno. O svojih ukrepih je uprava za jedrsko varnost že pred dobrim letom poročala na 35. zasedanju konference Mednarodne agencije za atomsko energijo, kjer so strokovnjaki, ugotovili, da z vojaškimi sredstvi ni ravno preprosto povzročiti takšne katastrofe kot je bila tista v Černobilu. Najbolj občutljiva je pravzaprav zgradba z bazenom za izrabljeno gorivo, vendar bi poškodba tega bazena povzročila le lokalno sproščanje radioaktivnosti. Na osnovi teh analiz so pristojni republiški organi takoj ukrepali v krški elektrarni, zlasti pa so zagotovili alternativne vire za hlajenje elektrarne in električnega napajanja, kar je pomembno pri varni ustavitvi reaktorja. Pripravljeni so tudi nekateri novi postopki, ki bi jih sprožili v primeru oboroženega napada na elektrarno. Posebna varnost je zagotovljena tamkajšnjemu obratovalnemu osebju in prebivalcem v okolici. Zaščitne dejavnosti potekajo po posebnem programu. Vendar moramo pripomniti, da bi se v primeru vsake večje nasilno sprožene katastrofe v krški elektrarni radioaktivni oblak, če upoštevamo predominantne zračne tokove, verjetno gibal v smeri proti vzhodu; podobno pa bi tudi radioaktivne vode odtekale po Savi navzdol, vse do Donave in naprej v Črno morje. Seveda so ob vsem tem upoštevanja vredni pomisleki o tem, da bi bil morebitni vojaški napad na jedrsko elektrarno mednarodno-pravno enako opredeljen kot napad z jedrskim orožjem, kar bistveno zmanjšuje možnosti za uresničenje te zločinske grožnje. B.Z. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU 30 let dežele Furlanije Julijske krajine Danes bo v Trstu osrednja slovesnost ob 30. obletnici odobritve statuta Avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine. Slovesnosti se bo udeležil tudi predsednik deželne vlade Giuliano Amato. Ob tej priložnosti objavljamo intervju s predsednikom deželne vlade Vinicom Tu-rellom, vtise vseh slovenskih deželnih svetovalcev, razmišljanje Borisa Raceta in ponatis zapisa, ki ga je ob tisti priložnosti objavil Primorski dnevnik. Na 3., 4., 5. in 6. strani. Zaposlovanje v oceni proračunskega ministra Položaj na področju zaposlitve je zelo zaostren, toda manj »črn« od tega, kar se je govorilo v zadnjih dneh. Tako je na včerajšnji tiskovni konferenci trdil italijanski proračunski minister Revigiio, ki je tudi poročal o ukrepih, ki jih vlada namerava sprejeti, da zajezi nevarni osip delovnih mest. ..................stran 6. Poročilo sen. Bratine izvršnemu odboru SKGZ Na zadnji seji izbršnega odbora SKGZ je sen. Darko Bratina poročal o najnovejšem dogajanju v zvezi s položajem slovenske narodnostne skupnosti in z odnosi s sosednjo Slovenijo z rimskega zornega kota. Na seji je bila posebno poudarjena nujnost aktivne vloge manjšine v sedanji fazi priprav na nova pogajanja med Italijo in Slovenijo. ..................stran 7. Filatura di Gorižia v nevarnosti V tovarni Filatura di Gorizia je bila včeraj odprta skupščina, na kateri so predstavniki sindikalnih organizacij zahtevali od deželnih, pokrajinskih in občinskih upraviteljev ter predstavnikov trgovinske zbornice , naj se končno le reši vprašanje zaposlenih v tovarni, kjer je v nevarnosti 30 delovnih mest. .................stran 10. V Južni Afriki konec nadvlade belcev? Predsednik De Klerk je v parlamentu napovedal konec belega vladanja - nihče mu ne verjame. .................stran 12. ZDA: kompromis o homoseksualcih v vojski Ameriškemu predsedniku Billu Clintonu je uspelo ob vprašanju homoseksualcev v vojski dobiti sprejemljiv kompromis. Ameriške vojašnice bodo odprte tudi za homoseksualce, a šele čez šest mesecev. Za sedaj se bo Pentagon omejil na sklep, da nabornikov ne bodo več spraševali o njihovem spolnem nagnjenju in da bodo zamrznili izgone homoseksualcev iz vojske. .................stran 16. Scalfaro obiskal Mauthausen Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je včeraj z obiskom nacističnega koncentracijskega taborišča Mauthausen končal prvi uradni obisk kakega italijanskega državnega poglavarja v Avstriji. .................stran 15. Sobota, 30. januarja 1993 DOGODKI - MNENJA NOVICE Angleški veleposlanik prvi potnik v predoru pod Rokovskim prelivom LONDON - Ime sira Christophera Mallabyja bo verjetno ostalo zapisano v Guinnessovi knjigi rekordov. Mallaby je namreč prvi potnik, ki se je iz Velike Britanije pripeljal v Francijo po kopnem. Angleži so namreč svojega novega veleposlanika poslali v Pariz s tovornim vlakom, ki ga uporabljajo delavci v predoru pod Rokavskim prelivom. (Ansa) Romunija zahteva komisijo OZN za embargo BUKAREŠTA - Romunska vlada je v Stekleno palačo poslala nujen raport, v katerem zahteva prihod posebne komisije OZN, ki naj bi nadzorovala jugoslovanske ladijske konvoje. Le-ti namreč kršijo embargo, ki velja na začetku romunskega dela Donave, Bukarešta pa je s problemom seznanila tudi EGS in Konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi. 13 milijonov HRD kazni za italijanske ribiče VIS - Občinski sodnik za prekrške na Visu je izrekel denarne kazni kapetanoma dveh italijanskih ribiških ladij, ki so jih predvčerajšnjim hrvaške pomorske sile zalotile pri krivolovu v bližini otoka Palagruža.Poveljnika obeh ladij iz Tremolija sta bila kaznovana z denarno kaznijo 23 milijonov HRD. Poleg tega so jima zasegli ulov in mrežo. (Morel) Nemška odškodnina za žrtve nacizma BONN - Včeraj, dan pred 60. obletnico Hitlerjevega prihoda na oblast, se je Nemčija obvezala, da bo Rusiji, Belorusiji in Ukrajini izplačala okrog milijardo mark odškodnine za žrtve nacionalsocializma. To je rezultat pogajanj med Nemci in tremi republikami bivše SZ, ki so se končala včeraj v Bonnu, sledila pa so obljubi, ki jo je kancler Kohl dal 16. decembra lani Jelcinu ob njegovem obisku v Nemčiji. (Ansa) Letalci ZDA zapuščajo Berlin BERLIN - Po približno 45 letih dejavnosti so včeraj razpustili ameriško letalsko enoto na berlinskem letališču Tempelhoff, ki je bilo baza za zračni most, po katerem so od sovjetskega bloka izolirano mesto oskrbovali v letih 1948/49. Enota, ki je štela 300 vojakov in 60 kontrolorjev poleta, je bila ustanovljena v najbolj kritičnih fazah hladne vojne, ko je zračni most za kar 11 mesecev pomenil edin način za oskrbo z vsem, kar je mesto potrebovalo. Arhivski posnetek je iz leta 1948. (Ansa, AP) Trije osumljeni terorizma SPLIT - Preiskovalni sodnik vojaškega sodišča operativnega območja Split je izdal obtožnico proti trem osebam, osumljenim, da so na pravoslavni božič, 7. janaurja letos, podtaknili eksploziv v splitski restavraciji Stefanel, katere lastnik je Srb. Med eksplozijo je bil porušen lokal, močno pa so bile poškodovane okoliške zgradbe. Obtožnica jih bremeni hudega kaznivega dejanja z elementi terorističnega delovanja proti državi Hrvaški, za kar je zagrožena zaporna kazen od 5 do 20 let. (Morel) Diplomatsko predstavništvo Makedonije v Sloveniji LJUBLJANA - Odpravnik poslov veleposlaništva Makedonije v Sloveniji Stefan Niko-lovski je v petek predal slovenskemu ministru za zaunanje zadeve Lojzetu Peterletu predstavitveno pismo. S tem je začelo delovati prvo diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Makedonije v tujini. Nikolovski se je ob tej priložnosti zahvalil za pomoč Slovenije pri mednarodnem uveljavljanju Makedonije. RUSIJA / LEGENDARNI KONJENIKI BODO SPET LAHKO SLUZILI VOJSKO Kozaški hetmani spet zasedajo Moskva ponuja roko sprave Kozaški svet ki ga je Stalin prepovedal in razpustil, se je pripravljen boriti za priključitev k Rusiji vseh ozemelj, kjer živi ruski narod Kozaški predstavniki v svetu hetmanov med molitivijo in blagoslovom kozaške zastave (Tekefoto AP) MOSKVA - Prvič, od kar ga je Stalin pred leti razspustil, se je v Moskvi sestal svet kozaških hetmanov, ki se je začel s tradicionalno kozaško molitvijo, med katero je ruski patriarh blagoslovil njihovo zastavo. Zasedanje bo trajalo kar tri dni, na dnevnem redu pa je predvsem oživitev in razvoj kozaškega gibanja, obnovitev služenja vojaškega roka za mlade Kozake ter določitev vloge in nalog sveta hetmanov. Predlogi, ki jih je bilo slišati, so bili vnaprej dogovorjeni z ruskim obrambnim ministrstvom in bi o njih moral razpravljati ruski parlament: mladi Kozaki bi spet lahko služili vojaški rok, kar jim je Stalin prepovedal, in sicer tako v redni vojski kot v posebnih rodovih kot so na primer obmejne straže ali sile notranjega mini-stsrstva. Kozaški hetmani so izrazili pripravljenost, da se borijo za to, da bi si Rusija priključila vse tiste dele ozemlja bivše Sovjetske zveze, na katerih živijo Rusi, pa čeprav kot manjšina. To na moč spominja na zahteve Srbov v bivši Jugoslaviji in dobro vemo, kakšne posledice so take zahteve imele na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Ni naključje, da so poleg tega kozaški hetmani izrazili pripravljenost, da priskočijo na pomoč svojim pravoslavnim bratom Srbom. V začetku zasedanja sveta hetmanov je podpredsednik ruske vlade Sergej Sahrai podprl predlog, da bi Kozaki bili prisotni v raznih komisijah, ki so jih ustanovili tako na krajevni kot na vsedržavni ravni in katerih naloga je rešiti spore na območju Zakavkazja. Kozaki so se zadnje čase večkrat udeležili oboroženih akcij v okviru medetničnih spopadov na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze. Njihovo dejavnost je marsikdo ocenil zelo kritično. Tako poroča na primer Nezavisimaja Gazjeta, da so krajevne oblasti v Stavropolu v južni Rusiji izrazile dokajšnjo zaskrbljenost spričo dejstva, da so kozaški oddelki že nekajkrat skušali poseči namesto ruskih obmejnih straž. Skratka po letih zapostavljanja so se nove ruske oblasti sklenile približati Kozakom. Na zasedanju sveta hetmanov so bili prisotni mnogi poslanci v ruskem parlamentu ter predstavniki obrambnega, notranjega in zunanjega ministrst- Borbeni narod Kozakov je pod vodstvom glavnega hetmana (vojaškega poglavarja) ohranil svojo neodvisnost dokler se ni moral v 18. stoletju pokoriti čaru, v čigar armadi so Kozaki tvorili jedro konjenice. Njihovo borbeno in svobodoljubno tradicijo je zatrl Stalin, ki je sploh prepovedal kakršnokoli organiziranost Kozakov. KOMENTAR Enoumje ostaja enoumje Milan Meden Čeprav se skoraj vsi predstavniki političnega in javnega življenja v Sloveniji strinjajo, da pomeni vladna koalicija velik korak naprej, ni v svojem bistvu nič drugega kot konfekcijska oblika konse-zualnega načina vladanja in karikatura demokracije. Kaj pa je pričakovala javnost drugega od politikov, ki so skrivali svoje prepričanje kot kača noge, ko se je začela slovenska prenova? Enoumje je enoumje. Decentralizirano eksperimentiranje državljanskih organizacij, sindikatov, cerkva, feminističnih skupin, nacionalnih manjšin, znanstvenih delavcev, gospodarstvenikov in drugih - na krajevnih in regionalnih ravneh - je ta čas osrednje vprašanje modernega sveta. Slovenija bi zato bistveno lažje našla stik z demokratičnimi rekonstrukcijami političnih mavzolejev, če ne bi izgubila stika s svojo družbeno kontinuiteto in civilno družbo; ta je Strateško pritiskala na odmrlo tkivo, ki se zdaj pred našimi očmi obnavlja skozi konsezualni politični vzorec, kakršnega podpirajo skoraj vse večje slovenske politične stranke v soglasju s Cerkvijo. Medtem so v svetu tudi najbolj okoreli kapitalisti spoznali, da je decentralizirana soudeležba posameznikov in skupin nesporno najboljša pobuda za učinkovitost dela. Prav tako nesporno je tudi, da je enoumni oblastni obrazec pripeljal slovenskega delavca v bedo in potisnil družbeno storilnost na najnižjo raven. Toda namesto da bi slovenski politiki izstrelili v politično orbito znanje za razvoj, se zanašajo na parlamentarno koalicijsko disciplino, medtem ko jim pred očmi z bliskovito naglico razpada kapilarno komunalno omrežje. To dejstvo spreminja Slovenijo v centralizirano državo koalicijskega monopola. S mm POLEMIKA ■■■■■■■ Aziatski način mišljenja - kje? ■ j a mnoge državljane / Slovenije so dogaja-£ .J nja v teh naših krajih v letih prehoda v demokratično družbo in tržno gospodarstvo kaj daleč od pričakovanj. Pravzaprav smo vsi mislili, da bodo zadeve tekle bolj gladko. Odkrito razočaranje je zaznati tudi v prispevku »Post mortem« dr. L. Sirca (Republika, 22. in 23.1. 1993); hkrati pa tudi vrsto pretanjenih spoznanj, argumentiranih mnenj in pobud, ki jih je razgrnil bralcem s svojo značilno odkritosrčnostjo in pokončnostjo, s čimer je vedno nastopal v javnosti. Zanjo je to privlačno in zanimivo branje; za politične vrhove in kroge oblasti je marsikaj kritičnega vredno temeljitega razmisleka in ukrepanja. Nekatere misli v »Post mortem« pa seveda izzivajo tudi drugačne poglede in mnenja. Eno izmed teh je tudi moje, ki se nanaša predvsem (neposredno ali posredno) na gospodarska vprašanja. Povsem jasno je, da gre pri tem za moj pogled »insiderja« v naših gospodarskih dogajanjih in prekucijah. Proti koncu razmišljanja dr. Sire pravi: »Mnogi slovenski politiki trdijo, da so za Evropo, vendar je njihovo mišljenje 'aziatsko’ v smislu Marxovega 'aziatskega načina produkcije’, če ni to žaljivo za prave aziate.« Z vsem razumevanjem za neizmerno trpljenje in globoke krivice, ki jih je dr. Sircu in njegovim ter mnogim drugim povzročila povojna diktatura proletariata, nova oblast pa s popravo teh krivic tudi ravno ne hiti, bom skušal podati svoj, precej drugačen pogled na to. Čeprav je ugotovitev izrečena predvsem v avtorjevi zaskrbljenosti zaradi zavlačevanja prehoda v zasebno lastnino in ker da Slovenija »daje po padcu komunizma prednost komunistom«, kot naj bi kazali volilni rezultati, menim, da očitek o »aziatskem« mišljenju mnogih naših politikov ni pravilno lociran. V Sloveniji bo denacionalizacija izvedena; skupaj z lastninjenjem bo pripeljala do prevlade zasebne lastnine v gospodarstvu, na gospodarske učinke pa bomo čakali še vrsto let. Samo vrnitev gospodarskega premoženja nekdanjim lastnikom oziroma njihovim dedičem, brez pridobitve sposobnih menedžerjev za upravljanje tega premoženja (razen izjem, ko se bodo lastniki tega podjetno lotili sami), ne obeta večje učinkovitosti. Ne verjamem v gensko podedovano podjetništvo in kot sin nekdanjega trgovca z lesom na debelo se na to nisem zanašal; bolj na študij, dodatna znanja in prakso. Vse krivice z denacionalizacijo ne bodo popravljene, Zal v prvi vrsti ne tiste, ki so bile povzročene z najbolj nehumanimi dejanji. In žal bodo storjene ponekod nove krivice tistim, ki so dobro gospodarili z nacionaliziranim premoženjem. Kar neupravičeno spregledamo, pa je morje malih krivic (če se povrnem k nekdanjemu gospodarstvu), storjenih tako, da so povojne oblasti s prepovedjo opravljanja raznih dejavnosti vzele kruh množici malih »družinskih« trgovcev, gostincev, posrednikov, zastopnikov in tako naprej. Njihovo edino bogastvo je bil posel, ki so ga opravljali; v sočasni vlogi delodajalca in delojemalca, pri čemer jim je pomagal še kak družinski član. Ker so bili ob ta svoj kruh, ne bodo dobili zdaj niti opravičila. Da je o tem in podobnem danes sploh mogoče razmišljati in se hudovati, da denacionalizacija in lastninjenje potekata prepočasi, gre zasluga ravno nekaterim slovenskim politikom, ki so še vedno ali povsem na novo na oblasti (demokratično in zakonito izvoljeni). Ti so se uprli aziatskemu razmišljanju, vladanju in načinu gospodarjenja v nekdanji Jugoslaviji. In to kar vrsto let pred razsulom berlinskega zidu, ko so bili Honecker, Jaruzelski et consortes še kaj čvrsto v sedlu. S politiko sicer slovensko gospodarstvo (predvsem menedžerji) nikoli ni bilo ravno v zanosnem sozvočju (hvala bogu) in je vedno skušalo mimo pravovernih zapovedi izvijači-ti kako svojo pogruntavščino, ki nas je še držala nad vodo. Pa četudi je bilo v začetku sedemdesetih let mnogo teh »tehnokratskih« mojstrov vijuganja med sivimi ideali in zeleno nujnostjo življenja nagnanih iz gospodarstva; in tudi kasneje. Za to neizmerno iznajdljivost pa se je vendarle našel povodni mož, »ki bil ji je kos« in jo je tako čvrsto omrežil, da ni mogla več kaj prida migati. Ta usodna mreža, ki je padla na slovensko gospodarstvo, je bil sredi sedemdesetih let jugo-izvimi zakon o pravicah do zadolževanja v tujini. To je bila v bistvu delitev pravic do tuje, sposojene pogače, ki smo jo že vnaprej lepo razrezali in se Tone Krašovec seveda zanašali, da jo bomo že nekako vrnili. V tem je bila katastrofa, ker se je Jug zanašal, da bo vse lepo povrnil Sever. In tudi bi, če se ne bi razšli. Kaj kmalu, že čez nekaj let, je začel voz strahovito drseti navzdol. Južne republike, ki so posvečeno verovale v substitucijo uvoza bolj kot v izvoz, so seveda računale pri vračilu dolgov na devize slovenskih in hrvaških izvoznikov. Zvezna administracija jih je začela pri nas zajemati z največjo žlico. Zato je Slovenija v letih 1975-1990 povečala vrednost izvoza na prebivalca za blizu šestkrat (ostale republike večinoma le tri- do štirikrat), da je naša uvozno močno odvisna proizvodnja sploh še lahko dihala. Zato pa smo imeli lastne izvozne stimulacije. Popolnoma pa nam je začelo zmanjkovati sape, ko druge republike niso zmogle več pridelati niti dinarjev za nakup obilice slovenskih in hrvaških deviz za plačilo tujih dolgov. In če temu dodamo še vedno večje zahteve manj razvitih (s čvrsto zastavljenimi prizadevanji, da postanejo skupno z »evropsko usmerjeno« Srbijo nerazviti vsi, razen Slovenije in Hrvaške) ter hunsko nasilni in bizantinsko potratni oboroževalni pohlep tedanje jugoarma-de, so bile razmere že v prvi polovici osemdesetih let gospodarsko vse bolj nevzdržne. Ko nas je ob odplačilni nesposobnosti za devizna posojila trdo privila tudi tujina s klavzulo o navzkrižni solidarni odgovornosti pri plačilu tujih dolgov, je bil jugooblastem dokončno na voljo poglavitni vzvod za aziatski način produkcije in za prvo izmed treh področij vladanja, ki jih (po besedah bradatega pisca Kapitala) poznajo v orientalskem despotizmu in brezlastništvu od pradavnih dni, kjer ni pomembna ustvarjalnost, ampak delitev - »za področje financ ali notranjega plenjenja«. Se dihajoča podjetja so zašla v vse hujšo stisko zaradi razlaščanja njihove novoustvarjene vrednosti in ostala brez spodbude. V federalnih enotah, ki so kasneje postale ustanoviteljice tretje Jugoslavije, so kaj kmalu prešli tudi na drugo področje orientalskega vladanja in aziatskega načina gospodarjenja - »področje vojne in zunanjega plenjenja«. Najprej s ponarejanjem denarja (kar je bil srbski vdor v jugoslovanski denarni sistem), potem s plenjenjem slovenskega premoženja v Srbiji in Cmi gori in nato z vojaškim osvajanjem ozemelj. Tretje, »edino gospodarsko« v aziatskem načinu, to je »področje javnih del«, tudi ne bo zapostavljeno v despotiji nove Jugoslavije. Najbrž so ga prihranili za obnovo razrušenih domov, gospodarske in družbene infrastrukture ter gospodarskih objektov na zasedenih ozemljih. Čakajo pač, da jim bodo zahodni gentlemani iz Ženeve prinesli na zlato obrobljenem krožniku (če ne bosta Ilf in Petrov užaljena) mednarodno legalitetno dokazilo, da je dejansko srbska last, kar so si ob neštetih pobitih žrtvah (zvečine med pripadniki drugih narodov sveta) in drugih grozodejstvih Srbi priropali. Potem jim bo zahodna civilizacija seveda pomagala z ugodni- mi posojili na novo zgraditi, kar so despotovi vojščaki sami porušili; Slovenci bomo tudi zraven. Denar namreč ne smrdi in to je seveda manjše zlo (pridobivanje zaslužka z biznisom namreč), kot pa ropanje z vojaško okupacijo in zunanjim plenjenjem. Morda je zdaj jasno, kam bi moral biti po mojem mnenju uperjen očitek o aziatskem mišljenju v smislu aziatskega načina produkcije. Ravno temu so se Slovenci skrajno ostro postavili po robu in zato tudi odšli s 14. kongresa ZKJ. Takrat je bil začetek konca Jugoslavije; tak seveda, kot si ga je zamislil srbski »fiihrer« Miloševič. Ob tem pa se mi zdi neargumentiran očitek Kučanu (ali drugim), da je imel vse možnosti, da bi pred tem kongresnim dogodkom poskušal preoblikovati Jugoslavijo skupaj z drugimi nesrbskimi narodi; to naj bi Sloveniji prihranilo vse spopade, morda pa celo ohranilo jugoslovanske trge. Česa vse Slovenija ni ponujala: ohlapno federacijo, konfederacijo (za katero so bile tudi nekatere novoustanovljene stranke še na prvih svobodnih volitvah), državo dvoživko (nekatere republike bolj in druge manj povezane) pa vse tja do možnosti carinske unije (če se znova vrnemo na čisto gospodarsko področje). Kakorkoli očitati slovenski politiki polom jugotrga se mi ne zdi upravičeno. Ob tem, ko vsi vemo, da ga je načela najprej ravno Mloševičeva kazen za prepoved srbskega populističnega »mitinga resnice« v Sloveniji (še pod Sinigojevo vlado); zato prepoved kupovanja sloven- skega blaga za vsa podjeta na ozemlju Srbije. On je bil Neron požiga nekdanjega jugotrga in dotakratne Jugoslavije, v prenesenem pomenu z omenjeno prepovedjo trgovanja, v dobesednem pa s pravim ognjem in krvi z vojaško agresijo. S tistim, kar je od nekdanjega jugoslovanskega trga še ostalo, slovenska podjetja v okviru možnosti še skrbno sodelujejo. Kolikor jim bo to omogočeno (ni odvisno od Slovenije), bodo to sodelovanje zadržala in pragmatično krepila. Se enkrat - denar ne smrdi. Za zdaj pa nam je ob vseh težavah zaradi sesutja tega trga, po katerem bomo še dolgo boleče okrevali, vendarle v tolažbo kakšna spodbudna ugotovitev o ločitvi od aziatskega načina produkcije nekdanje (srbsko in armadno) nasilniške Jugoslavije. Na primer ta, da je danes naš tolar desetkrat več vreden kot hrvaški dinar in prek dvajsetkrat več kot jugodi-nar. Za zdaj bodimo kar zadovoljni, da smo pobegnili iz tega gospodarskega pekla v naše (tudi še precej vroče) slovenske vice. Sedanja oblast za to res ne zasluži graje. Ljudje že vedo, zakaj so ji na volitvah dali glasove. Zato se mi ob očitku o aziatskem mišljenju v smislu aziatskega načina produkcije rahlo vsiljuje vprašanje, ali ni to morda nekoliko žaljivo - za slovenske volilce; ne za aziate. Sicer pa quot homines, tot sententiae. Prepričan pa sem, da različnih, argumentirano kritičnih mnenj glede ravnanja slovenske oblasti v prihodnje ne bo manjkalo. 30 LET DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Sobota, 30. januarja 1993 »Furlanija - Julijska krajina je po življenjskem standardu četrta dežela v Italiji« »Vsi pogoji za nadaljnje izboljšanje odnosov s Slovenijo« Slovenska manjšina: »Gre za diferencirane stvarnosti...« Predsednik deželne uprave Furlanije-Julijske j^ajine Antonio Vinicio Pjuello, po poklicu odvet-njk, se je rodil leta 1930 v Biciniccu v videmski pokrajini. Kot predstavnik KD je bil izvoljen v deželni ?vet že leta 1978. Od 18. julija 1983 do 24. oktobra 1984 je predsedoval deželnemu svetu, lani pa je zamenjal Adriana Bia-suttija na predsedstvu deželne vlade. Bil je tudi Predsednik videmske Pokrajine. Turello je četrti predsednik deželne vlade. Pred njim so se zvrstili Alfredo Berzanti (rojen v Trstu leta 1920), Antonio Comelli (rojen v Nemah Pri Vidmu leta 1920) in Adriano Biasutti (rojen v Palazzolu dello Stella leta 1941). Berzanti je bil izvoljen na predsedniško mesto 24. junija 1964, potrjen pa je bil tudi v drugi mandatni dobi, do 30. julija 1973, ko so mu za leto dni zaupali predsedstvo deželnega sveta. Comelli, po poklicu odvetnik in dalj časa videmski pokrajinski tajnik KD, je vodil Deželo do 23. oktobra 1984. Biasutti, prav tako predstavnik KD (bil je tudi deželni tajnik te stranke), je Deželo vodil dve mandatni dobi do lanskega januarja, ko je zaradi kandidiranja v italijanski parlament prepustil krmilo Turellu. Gospod predsednik, kakšen je po Vašem mnenju obračun tridesetletnega obstoja oziroma delovanja avtonomne Dežele Furlanije-Julijske krajine? »Nedvomno pozitiven. Ne smemo namreč pozabiti, kje smo bili leta 1963 in kje smo danes. Pred tridesetimi leti smo bili gospodarsko in tudi družbeno nerazvita dežela, ki je močno zaostajala za ostalimi področji severne Italije. Naša ekonomija je v glavnem slonela na nerazvitem kmetijstvu, industrija je ‘bila slabo razvita, gorata področja so močno zaostajala za nižinskimi. Ljudje, posebno v Furlaniji in njenih goratih področjih, so zapuščali domove in se izseljevali. Skratka doživljali smo skrajno marginalno situacijo na robu Vzhodne Italije. Danes je naša dežela po splošnem življenjskem standardu četrta dežela v državi. Za to nosijo predvsem zaslugo njeni prebivalci, za ta razvoj pa ima zaslugo tudi avtonomna dežela, ki je znala svojo ustavno samoupravo prilagoditi potrebam in zahtevam ljudi. Vseh ciljev še nismo dosegli. Mislim pa, da smo na pravi poti. Furlanija-Julijska krajina ni več osamljena stvar- nost, a se predstavlja in postavlja kot most med Evropsko skupnostjo in novimi državami, ki so nastale in ki nastajajo na njenem Vzhodu.« Enotnost med Trstom in Furlanijo je stalno pod vprašajem. Ali ima Se smisel govoriti o eni in nedeljivi deželi, ali pa je bolje iskati druge rešitve? »Imam vtis, da spori med tema dvema stvar-nostima niso tako realni, kot jih skušajo prikazovati nekateri. Okoli teh domnevnih nesoglasij se dosti'piše in govori, navadni ljudje, prebivalci Trsta in Furlanije pa razmišljajo predvsem drugače in dosti bolj pozitivno. Tridesetletna enotnost dežele je obrodila Turello: Dežela most med Evropo in Vzhodom ■ ■ ■ Pod naslovom predsednik deželne uprave Vinicio Turello. Spodaj levo palača deželnega sveta na Oberdankovem trgu, spodaj desno palača deželne uprave na Trgu Unita, ob strani pa grb Dežele Furlanije-Julijske krajine.' Sandor Tence pomembne rezultate, ki jih ima vsakdo izmed nas jasno pred sabo.« Naša dežela je bila med pobudniki ustanovitve in kasnejšega razvoja mednarodne delovne skupnosti Alpe-Ja-dran, ki je nastala kot skupnost regij in dežel. Danes so se stvari zelo spremenile in v tem srednjeevropskem prostoru so nastale nove državne enote. Ali ima skupnost Alpe-Jadran še kako bodočnost? »Skupnost Alpe-Ja-dran je nastala v določenem zgodovinskem obdobju in je zelo dobro zaigrala svojo vlogo. Prispevala je svoj velik delež, da so se v tem delu Evrope, ki ima za sabo razburkano in v marsičem bolečo zgodovino, pomirili duhovi in premostile ideološke in druge pregrade, ki so zavirale sodelovanje tukajšnjih narodov. Danes so se razmere zelo spremenile. Skupnost Alpe-Jadran pa ne sme usahniti in mora z novim elanom in novimi oblikami sodelovanja ohraniti in nadaljevati svoje dragoceno poslanstvo.« Odnosi med Furla-nijo-Julijsko krajino in Slovenijo beležijo v zad-nih letih precejšnja nihanja. Kako jih ocenjujete danes? »Mislim, da so dobri in da obstajajo vsi pogoji, da se bodo v bližnji bodočnosti še izboljšali, za kar imamo vsi velik interes. Zadnje srečanje, ki smo ga imeli v Ljubljani s predsednikom Slovenije Kučanom in z ministrskim predsednikom Drnovškom, je nakazalo pravo smer, v katero se morajo razviti naši odnosi. Mi smo mnenja, da morajo biti ti odnosi, kar se da konkretni. Našim slovenskim sogovornikom smo povedali, da nas trenutno zanimajo predvsem cestne in železniške povezave, s katerimi je treba povezati severno Italijo, Slovenijo, Madžarsko in Ukrajino. Nas zanimajo ti projekti in si prizadevamo, da bo v njih našla ustrezno vlogo tudi tržaška luka.« Nekateri vidni deželni politiki so mnenja, da bi morala Furlanija-Julijska krajina zelo pozorno spremljati proces vstopa Slovenije v Evropsko skupnost. Skratka bojijo se konkurence slovenskega gospodarstva. Kaj mislite o tem? »Nasa Dežela ima ves interes, da Slovenija čimprej vstopi v Evropsko skupnost. Mi podpiramo integracijo našega gospodarstva z gospodarstvi vzhodnih sosedov. To sem pred kratkim jasno povedal zunanjemu ministru Colom-bu in ga prosil, da ta stališča iznese in pojasni tudi v Bruslju. Pri tem posvečamo veliko pozornost načrtovanemu tržaškemu Centru za prosto finančno in carinsko poslovanje (off-shore), ki ga mora po našem mnenju podpreti tudi ES. Ta projekt bi lahko postal njeno okno proti Vzhodu.« Rim, Ljubljana in Zagreb se pripravljajo na revizijo ali posodobitev Osimskih dogovorov. Kako bo deželna uprava spremljala ta pogajanja? »Ministru Colombu sem že pojasnil naša osnovna izhodišča glede tega vprašanja. Navezali smo tudi stike z veleposlanikom Berlinguerjem, ki bo kot strokovnjak vodil pogovore s Slovenijo in Hrvatsko. Zahtevamo aktivno vlogo pri teh pogajanjih in iz Rima smo dobili vsa zagotovila, da nas bodo sproti obveščali o dogajanjih. Da ne bo potem nesporazumov in nepotrebnih trenj.« V Trstu nočejo industrijske mešane cone na Krasu, drugod (v Gorici in v Nadiških dolinah) pa jo celo zahtevajo. Kakšno stališče ima Dežela v tem načrtu? »Novi italijansko-slo-venski sporazumi bodo morali predvidevati tudi sodelovanje oziroma o-lajšave na carinskem področju. Pri podobnih projektih bomo upoštevali želje in stališča domačega prebivalstva. Trst noče industrijske skupne cone in je ne bo i-mel, v Gorici in v drugih obmejnih krajih gledajo z večjim zanimanjem na take pobude. Pogajalci bodo gotovo to upoštevali. Prav je, da ta predlog formalno ostane. Seveda v drugih oblikah in z drugačno zemljepisno lokacijo.« Dežela je dobila pravni položaj avtonomne dežele tudi zato, ker živijo na njenem območju pripadniki slovenske narodne skupnosti. Pravni položaj manjšine pa se v teh tridesetih letih ni bistveno spremenil in še čaka na zakonsko uredi- tev zaščite, ki je napisana v republiški ustavi. Kaj menite o tem? »Dežela je v teh letih po svojih močeh in pristojnostih vedno spodbujala sožitje med vsemi prebivalci in skupnostmi, ki tukaj živijo. V zadnjih letih smo tudi dosledno zahtevali od parlamenta in vlade, da uzakonita pravično zaščito za Slovence. To smo naredili še pred kratkim in to bomo delali tudi v bodočnosti.« Rekli ste, da je dežela ena in nedeljiva, Slovenci pa smo še vedno razdeljeni na zemljepisne kategorije... »Jaz sem doma iz Vidma, sem bil svojčas predsednik videmske pokrajinske uprave in zato dobro poznam realnost Nadiških dolin in drugih tamkajšnjih dolin. V primerjavi s Trstom in Gorico gre za različne ali bolje rečeno za diferensirane stvarnosti, ki jih je treba kot take tudi zakonsko obravnavati. Mislim, da je minister za dežele Macca-nico svojčas predložil parlamentu uravnovešen zaščitni zakon, ki bi lahko bil izhodišče za naprej.« Ob koncu leta zapadejo finančna sredstva za kulturne ustanove slovenske manjšine, ki jih je država dodelila deželi na osnovi zakona za obmejna področja. Kakšno usodo čakajo ta sredstva? »Treba bo pritisniti na Rim, da jih uvrsti tudi v triletni proračun 1994- ustanov in gorskih skupnosti. Ste še tega prepričanja? »Seveda sem in javno potrjujem, da bom odstopil, če se to v prihodnjih tednih ne bo zgodilo.« Ste tudi prepričani, da je treba okrniti kraško in briško gorsko skupnost? »Reforma javnih u- 1996. Naša uprava glede tega bo naredila svojo dolžnost, a se zaveda tudi težav, ki izvirajo iz hude finančne krize, ki trenutno pesti Italijo.« Vi ste pred kratkim izjavili, da boste odstopili, če deželni svet ne bo pred iztekom te zakonodajne dobe, ki zapade junija, odobril radikalno reformo vseh javnih prav (zakon št. 142) nam ne nudi drugih možnosti in izbir. Tržaška pokrajina bo dobila svojo gorsko skupnost in goriška svojo. Ne moremo kršiti zakonov ali delati izjem. To mora veljati za Trst, kot za Videm in Porde-non in od tega deželna vlada ne mikli na noben način odstopiti.« Sobota, 30. januarja 1993 30 LET DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE V DEŽELNEM SVETU JE DOSLEJ SEDELO 12 SLOVENCEV Slovence je Dežela Mnenja in spomini slovenskih svetovalcev v deželnem svetu Furlanije ■ Julijske krajine razočarala Na narodnostno meša- nem področju dežele Furlanije-Julijske krajine, r~ JOŽE ŠKERK MILOŠ BUDIN BORIS ISKRA Le malo pozitivnega Boris Race Dežela F ur 1 a -nija-Julij-ska krajina nas je Slovence razočarala Se predno se je rodila. Do takrat smo bili prepričani, da bo njen statut dokazoval, da se centralizirana Italija spreminja v državo dežel. Samo po sebi se razume, da je ta smer prava le v primeru, da v samih statutih prihajajo do izraza vse posebnosti posameznih dežel zgodovinskega, narodnostnega, kulturnega, gospodarskega značaja. V tem pogledu smo Slovenci pričakovali, da bo statut dežele Furlanije-Julijske krajine odražal narodnostne značilnosti tega ozemlja s tem da bi vseboval določila o narodnostnih pravicah naSe skupnosti. V naših zahtevah, da mora statut vsebovati to področje, smo se sklicevali na Južno Tirolsko in Dolino Aosto, katerih statuta obsegata skoro vsa narodnostna področja, ki prispevajo k zaščiti nemške in francoske manjšine. Slovenske organizacije in stranke, za katere volijo Slovenci, so se takrat resno zavzeli, da bi bil obseg pravic Cim bliže omenjenima dvema. Uspelo je zbrati podpise vseh omenjenih slovenskih ustanov in strank pod listino, ki je bila naslovljena na predsednika senata in poslanske zbornice in po kateri bi moral statut zagotavljati pravice slovenskega jezika, zagotovitev izvolitve zastopnikov slovenske manjšine, enakost ravnanja glede gmotne podpore slovenskim ustanovam. In kakšen je bil rezultat? Suhoparen Člen - tri, ki generično »zagotavlja enakost pravic in ravnanja vseh državljanov ne glede na jezikovno skupnost, h kateri pripadajo z zaščito njihovih etničnih in kulturnih znaCilnoti« je edina obveznost dežele do naše skupnosti. Temu primerna je bila tudi dosedanja zakonodajna praksa, in odnosi, ki so se izoblikovali v Deželi v vsej tej dobi. Primorski dnevnik je posvečal Deželi veliko pozornost, saj Dežela dejansko predstavlja korak naprej v demokratizacijo države in, kot smo vedno zatrjevali, približuje oblast državljanom. Posebno pozornost do Dežele je Dnevnik posvetil ob raznih obletnicah njenega obstoja. Zapleji-vo je prebrati nekaj vrstic, ki so bile napisane ob 10-letnici in ob 25-letnici, zato da primerjamo z današnjim stanjem, po 30 letih obstoja statuta: »Iz vidika interesov slovenske narodne skupnosti, pomeni pomanjkljiv statut Dežele hud udarec in diskriminacijo«... toda »ob veCji politični volji bilanca osem in polletni delovanja Dežele pozitivnejše v našo korist. Ni mogoče reci, da smo naleteli na nerazumevanje, le utemeljeno sodbe imamo, da je Deželnim upraviteljem prijetno, Ce se jim ni treba spoprijemati z našimi problemi in da se izgovarjajo na sodbo ustavnega sodišča in na osrednje oblasti. Tako ostaja pri lepih besedah, pri izredno nizkih podporah slovenskim organizacijam in ustanovam in pri skrajno omejenih ukrepih« je zapisano ob 10-let-nici Dežele. Ob 25-letnici je pa bilo napisano med drugim sledeče: »V primerjavi z rastjo zavesti, da je treba narodnim manjšinam nuditi učinkovito zaščito, nekaj storjeno, a je bilo preveč obrobnega znaCaja in po obsegu omejeno prav v stvareh, za katere je Dežela pooblaščena«... Posebna zamera je bila izrečena na račun Dežele, ki se je »spozabila in pismeno sporočila, naj slovenske kulturne organizacije odslej ne pišejo veC vloge za finančno podporo v slovenščini marveč v italijanščini.« In kaj je značilno za zadnjih pet let? Edina pozitivna stvar je ureditev finansiranja slovenske kulturne dejavnosti. Močno negativno je stališče dežele do slovenskega predstavništva v deželnem zboru. Večina v tem zboru je bila proti določbi, ki bi zagotavljala izvolitev svetovalca slovenske narodnosti v sam deželni zbor. Izgovor za tako stališče je kaj mršav, češ da je za manjšinsko področje pristojna država. Kako naj ocenimo delo Dežele v preteklih 30 letih? Ne moremo, kot da ponovimo, kar je bilo izrečeno in napisano neštetokrat: več politične volje, več naklonjenosti do slovenske manjšine! BORIS RACE ki je v vseh povojnih letih doživljalo tudi zelo težke konflikte, je bila velike važnosti prisotnost slovenskih predstavnikov v vseh telesih, predvsem pa v deželni skupščini. V deželnem svetu se namreč sprejemajo važne odločitve o manjšini in o teritoriju, na katerem se naša narodnostna skupnost ohranja in živi. Izvoljeni svetovalci so torej imeli in še imajo vazno nalogo pri uveljavljanju naših pravic, ki nam jih nazadnjaške sile nikakor noCejo priznati v pričakovanju na zaščitni zakon, ki je še daleC na obzorju. Slovenski svetovalci so si vedno prizadevali, tako v okviru svojih strank, kot v raznih deželnih telesih, kjer so nas zastopali, da bi se do manjšine vzpostavil pravični odnos in da bi ji bile zagotovljene osnovne pravice, ki jih predvideva ustavna listina. Slovenski predstavniki so konkretno sodelovali in še sodelujejo v najvišjih deželnih organih. V vseh teh letih so nas z različnimi zadolženostmi zastopali Mitko Siško-vic, Josip Jarc, Josip Skerk, Dušan Lovriha, Jan Godnič," Drago Stoka, Boris Iskra, Ivan Bratina, Miloš Budin, Bojan Brezigar, Dario Tersar in Ivo Jevnikar. Njihova pričevanja zgovorno govorijo o delu, ki so ga in ga se opravljajo v tem zakonodajnem telesu. Rodil se je 18. marca 1923 v devinsko-nabrežinski občini. Študiral je na goriški gimnaziji, leta 1947 pa je diplomiral iz jusa. Dolga leta je preživel v partizanih. V devinsko-nabre-žinski občinski svet je bil izvoljen trikrat. V deželni svet je bil izvoljen v prvi mandatni dobi kot predstavnik slovenske liste j. Ob sprejetju italijanske republiške ustave leta 1947, so odložili ustanovitev avtonomne dežele FJK, ob potrditvi, da ostaja nespremenjena obveza uvedbe zaščite jezikovnih manjšin tudi v tej deželi v skladu s 6. členom ustave. Tako je bila dana politična in pravna osnova italijanskim oblastem, za pristop k urejevanju problematike naše narodne skupnosti v Italiji. Za tem lahko dodamo še razčlenjene obveznosti posebnega statuta Londonskega memoranduma, ki jih je Italija sprejela, da bi se lahko vrnila v Trst. Ponovna prilika za izpolnitev notranjih in mednarodnih obveznosti je bila ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom. Na žalost pa, ta vsebuje le nekaj splošnih besed in je izostal kakršenkoli obvezujoč predpis. Tako smo ostali spet praznih rok. Pri tem ni mogoče mimo dejstva, da se je to zgodilo z odločilnim glasom Komunistične partije, Čeprav je ta, pred tem svečano zagotavljala slovenskim demokratom, ki so izražali velike dvome o koristnosti tega novega telesa, da ne bo glasovala za Statut, Ce ne bo v njem zagotovljena konkretna zaščita slovenske narodne manjšine. Tako krivičen deželni statut je dal in še daje možnost izigravanja dolžnosti, ki jih ima italijanska država do slovenske narodne manjšine. Ne samo, zlasti v zadnjih letih je postala prav ta ustanova eden od glavnih centrov oblasti raznarodovalne protislovenske politike.Zato smo na žalost še vedno žrtve diskriminacijske politike, ki traja že desetletja, kar povzroča kričečo in pogosto nepopravljivo škodo naši narodni skupnosti. Izvoljen v tržaškem volilnem okrožju. Rodil se je 31. oktobra 1949 v Trstu; diplomiral je na filozofski fakulteti. V KPI se je vpisal leta 1972. Od leta 1985 je zgoniški župan. Osem let, do leta 1987 je bil predsednik Kraške gorske skupnosti. Deželni svetovalec je od leta 1988. Kot vsaka izkušnja, je tudi ta zame osebno pozitivna, Čeprav je Dežela v zadnjem času proizvajala mnogo manj, kot bi lahko. To pa zato, ker prevladuje zaskrbljenost za usodo strank, oziroma zaskrbljenost za lastno usodo. V zadnjem Času se vsi bojijo pojava Lige, ki je v resnici najbolj konkretni pokazatelj tega sistema. Nasplošno bi rekel, da sem v tem obdobju lahko primerjal izkušnje na Občini in na Deželi. Tista na Deželi je v večji meri pod vplivom strank. Dežela sama, namesto da bi bila v službi občinskih uprav, jim je s svojimi zveriženimi zakoni in uradi večkrat v zapreko. V zadnjih 2-3 letih je sicer deželni proračun skrčen, saj je v prejšnjih letih v deželne blagajne priteklo veliko denarja na osnovi izvajanja osimskim sporazumov in pa obnove potresnega območja. Ta denar je sedaj zmanjkal in tudi država je zmanjšala svoje finančne prispevke. Na ta način se je njena oblast zmanjšala, poleg tega pa je povečala birokratsko nadzorstvo nad krajevnimi upravami. To je zgrešeno. Zato smo priče tudi trenju med krajevnimi upravami in Deželo. Mislim pa, da bo vsega tega konec in da bo v Deželi po volitvah nastopil nov politični razred. Poudariti moram, da smo Slovenci veC prispevali za splošne civilizacijske odnose v F-JK, kot pa nam je Dežela kot institucija nudila. Rodil se je v Trstu 21.5.1944. Študiral je na liceju Dante in nato diplomiral iz filozofskih ved na Tržaški univerzi. Po opravljenem študiju se je zaposlil na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois, kjer poučuje italijanski jezik in literaturo. V deželni svet je bil prvič izvoljen leta 1978 in v njem ostal do leta 1988. Svoj mandat sem začel leta 1978; začetek je bil še kar spodbuden, saj se je še delalo v duhu sodelovanja, ki ga je ustvarila popotresna obnova; to sodelovanje pa se je nadaljevalo le prvi dve leti in nato prenehalo. V naslednjih letih so se razdalje med večino in opozicijo še večale, tako da je bila opozicija dobesedno potisnjena v kot. Slovenski svetovalci, ki bodo v prihodnji mandatni dobi izvoljeni v deželno skupščino bodo ob sedanjih spremenjenih odnosih kon-struktivnejše doživljali svoj mandat. Osebno menim, da je bilo moje delo marsikdaj frustrant-no, ker sem bil predstavnik opozicije. Sedaj pa so zapreke odpadle v luči spremenjenih političnih razmer v Evropi in po padcu blokov. Kar pa se tiče problematike, ki zadeva slovensko manjšino je osebna ocena o odnosu, ki jo je do nje imela Dežela, dokaj žalostna. Njeno delovanje bi moralo po mojem mnenju v manjši meri pogojevati politično vzdušje, ki je prevladovalo v mestu. Zapore in odkloni tržaškega političnega razreda do nas so se s krajevnega političnega razreda prenesli na deželno upravo in se še potencirali. Dežela namreč ni odigrala samostojne vloge in zavzela nevtralistično stališče. Ni prisluhnila našemu jeziku kljub visokodonemčim parolam o sodelovanju ob meji. Praktično ni odigrala aktivne vloge in pri vsakem ukrepu čakala le na navodila rimskih oblasti. DARIO TERSAR Izvoljen je bil v tržaškem volilnem okrožju. Rodil se je 20. novembra 1947, kjer prebiva. Po poklicu je industrijski izvedenec; veliko svojega dela je posvetil sindikalni dejavnosti in bil pokrajinski tajnik tržaške CISL. Deželni svetovalec je od leta 1988. Trenutno je deželni odbornik. Svojo izkušnjo kot deželni svetovalec sem začel potem ko sem kakih deset let delal v sindikalni organizaciji in se ukvarjal z najbolj »živimi« problemi družbe, delavstva in potrebami prebivalstva. Reči moram, da deželni zakonodajni ter institucionalni svet še posebej predstavlja seštevek oportunosti in razočaranj. Opor-tunosti so tiste, ki so povezane z reševanjem nekaterih važnih problemov z odločujočimi deželnimi zakoni, ki so bili odobreni v prejšnjih letih v sedanjem zakonodajnem mandatu; razočaranja pa izhajajo predvsem iz primerjave z vsem tistim, kar bi lahko uresničili na področju socialnih, civilnih in kulturnih pravic ter obratno. Beležimo namreč splošno nizko produktivnost na področju principov zaradi predomi-nantne logike »križih vetov«. Kaj pa je naredila Dežela za slovensko narodnostno skupnost? Poudariti je treba predvsem nekatere važne pridobitve. Najprej zakon o izvajanju določil za obmejna področja in sicer določila glede podpor dejavnostim slovenske manjšine; nadalje deželni zakon št. 16 o zaščiti okolja in o razvoju Krasa, ki bo postal operativen s programskimi sporazumi, ki jih bodo uradi odborništva, kateremu predsedujem, izdelali v teku meseca februarja; ob koncu pa še splošnejša razpoložljivost deželne uprave, Cesar ne gre podcenjevati, v odnosu do slovenske etnične manjšine kot sicer do drugih jezikovnih manjšin. Med nedovršene ali pa nerešene probleme sodi osnovno in nujno vprašanje odobritve vsedržavnega zakona o zaščiti. Od njega je namreč odvisna usoda glede ohranitve kulture sožitja in spoštovanja, na osnovi katerih se meri politična kakovost tukajšnje kot sicer vsedržavne vlade. —i i— DRAGO ŠTOKA JAN GODNIČ Rodil se je 16.8.1937. Na tržaški univerzi je diplomiral iz ustavnega prava. V deželni svet je bil prvič izvoljen leta 1968 in nato postal pokrajinski in pozneje deželni tajnik SSk ter bil soustanovitelj deželne SSk. Trenutno je član pokrajinskega in deželnega sveta SSk. Ko sem leta 1968 vstopil v deželni svet, mi je bilo trideset let, ko sem se od njega poslovil pa sem jih imel petdeset. Lahko torej reCem, da sem svoja najlepša in najrodovitnejša leta preživel prav v deželni zbornici. Največje zadoščenje sem imel, ko je deželni svet odobril (proti so glasovale le desničarske stranke) moj zakonski predlog, po katerem smo Slovenci prenehali biti »skupnost posebnih interesov« in postali končno le to, kar smo: slovenska narodna skupnost v Italiji! Ce se spomnim na čase, ko nam je še marsikdo mimogrede zabrusil žaljivko »scavi«, mi je kar prijetno ob misli, da sem s svojim zakonskim predlogom pomagal čistiti moreče šovinistično tržaško ozračje. Mislim, da je bilo pozimi leta 1970, ko mi je s posredovanjem pri takratnem pristojnem odborniku Nereu Stopperju uspelo, da so deželne prispevke za kulturno delo začeli prejemati poleg tržaških in goriških Slovencev tudi naši beneški rojaki. Ne bom pozabil zadovoljnih obrazov naših »Čedermacev« Lavrenčiča, Birtica, Cenciča, Gujo-na, Černeta, ko sem jim prinesel to novico. Ni šlo toliko za nekaj stotisoCakoV prispevka za kulturo letno: šlo je za prebitje »berlinskega« zidu, ki je dotlej ločil na tem področju beneške in kanalske rojake od ostalih. Pet dni je trajala razprava leta 1981 o drugem mojem zakonskem predlogu, ki je vseboval celovito zaščito Slovencev v Italiji. Dolga in izčrpna razprava je pustila za seboj globoke brazde za nadaljnje čase. Deželni svet ni imel ustavne pristojnosti, da bi glasoval-o vsakbm členu posebej, je pa celotni moj zakonski predlog poslal kot priporočilo za odobritev osrednjemu parlamentu. Rim je naš predlog dal v poseben predal, kjer žal zaprašen leži še danes. Na splošno lahko rečem, da je odnos, ki ga je imela deželna večina, oz. deželna vlada do rešitve odprtih vprašanj naše narodne skupnosti, ni bil negativen. Nasprotno: Ce hočem biti do sebe in drugih pošten, moram reci, da je dežela, razen nekaterih ponesrečenih posegov, napravila, kar je bilo v njeni pristojnosti, da je šla Slovencem »na roko«, oz. da je skušala preprečiti škodljive poteze ali akcije. S tem pa nočem reči, da je deželna vlada napravila vse, kar je bilo treba za nas Slovence mnoge stvari bi lahko še naredila, pa jih ni. ,• -\ Rodil se je 12. junija 1938; študij je opravil na klasični gimnaziji in nato diplomiral na tržaški pravni fakulteti.V deželni svet je vstopil 1. oktobra 1970 in v njem ostal do 30. junija 1973. Aktivno je sodeloval v drugi svetovalski komisiji, ki je zadolžena za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo goratih predelov. Najprej moram povdati, da nisem bil neposredno izvoljen kot deželni svetovalec, ampak sem v skupščino vstopil meseca oktobra 1970 namesto svetovalca Calabrie, ki je postal deželni tajnik CGIL. V skupščini sem ostal nekaj manj kot tri leta in sicer do junija 1973. Dejstvo, da nisem bil neposredno izvoljen, je pogojevalo moje delovanje. Pogojevalo ga je tudi dejstvo, da je skupini predsedoval Dušan Lovriha; občutek sem imel, da sem odveC. Ravno takrat se je iztekalo prvo desetletje deželne uprave; slednja si je zelo prizadevala za uveljavitev lastne avtonomije v odnosu z državno oblastjo. V tistem obdobju se je zelo vneto razpravljalo o zakonu o gorskih skupnostih, ki je bil za našo manjšino zelo važen. Spominjam se tudi - bilo je konec leta 1972 - velike borbe proti kraškim rezervatom, ko je bilo v deželni skupščini zelo "vroče”. Med ljudmi smo dobesedno ustvarili pravo "fronto”, da so zakonu do-besedbo zmanjkala tla pod nogami. V takratnem obdobju mi je uspelo v skupščini prodreti z amandmajem, na osnovi katerega je Dežela zagotovila štipendije tudi tistim študentom, ki so se vpisali na univerzo v Ljubljani. Spominjam se tudi, ko smo se preselili v novo deželno palačo. Glede odnosa do slovenske manjšine pa moram reči, da je po mojem mnenju Dežela naredila premalo, pri tem pa je treba dodati, da jo je v tako obnašanje prisilila deželna zakonodaja. Dežela je namreč zelo ozko tolmačila ustavna načela, ker se je znašla v kleščah preozke interpretacije ustavnih določil. Na žalost pa ni naredila ničesar, da bi se tako stanje spremenilo in se enostavno prilagodila osrednjim oblastem. Za Slovence je vsekakor naredila premalo. Treba se je zavedati, da naša dežela teži na Furlanijo in na pordenonsko pokrajino, tako da je bilo za nas le malo prostora. DUŠAN LOVRIHA Dušan Lovriha je bil deželni svetovalec za dve mandatni dobi. Prvič je bil izvoljen v deželni svet na listi KPI leta 1968, pet let kasneje pa so ga volilci potrdili na tem mestu. V drugi mandatni dobi je bil tudi eden od štirih tajnikov predsedstva deželnega sveta. Lovriha je »prinesel« v deželni svet bogato upraviteljsko izkušnjo, ki si jo je pridobil z dolgoletnim županovanjem v Dolini, saj je bil kar 26 let dolinski župan. »Deželni svet in občinska uprava sta bili moji univerzi,« je povedal ob spominskem zapisu ob 60-letnici (pred tremi tedni je slavil sedemdesetletnico -vse najboljše Dušani, pa čeprav z zamudo). Na »deželni univerzi« je bil Lovriha kar se da aktiven: med drugim je bil podpisnik številnih osnutkov, ki zadevajo Slovence, naj omenimo le zakon o vrnitvi slovenskih imen naših vasi in zakon o finansiranju dvojezičnega poslovanja občin. 30 LET DEŽELE FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Sobota, 30. januarja 1993 POGLED V PRETEKLOST Ko je Dežela poslala stvarnost V senatu so 30, januarja 1963 dokončno izglasovali ustavni zakon o ustanovitvi Dežele F-Jk c* m i , . 1 { |: ' 1 l 4 {!j! #>•-. .91* Prizor s prve seje deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine, ki je bila 26. maja 1964 v sejni dvorani tržaškega občinskega sveta »Senat je dokončno izglasoval ustavni zakon o ustanovitvi dežele Fur-lanije-Julijske krajine«, s tem petkolonskim naslovom v glavi je Primorski dnevnik 31. januarja 1963 seznanil bralce z zgodovinskim dogodkom, ki ga danes proslavljamo. Članek kot zanimivost objavljamo v celoti. »Nocoj je senat dokončno izglasoval - kot je bilo pričakovati - ustavni zakon za ustanovitev avtonomne dežele Furla-nije-Julijske krajine. Navzoča sta bila 202 senatorja; za zakon je glasovalo 177 senatorjev, proti pa 25. Kot smo že poročali, je bil ta zakon že dvakrat izglasovan v poslanski zbornici, kjer je prejel po zakonu določeno večino za ustavne zakone, včeraj pa je bil izglasovan drugič s prav tako večino se v senatu. Zaradi tega ne more biti razvljavljen niti z ljudskim referendumom. Po glasovanju je senator Gava, ki naCeljuje senatni skupini senatorjev KD, izjavil. »Z dokončno odobritvijo tega zakona je v celoti izvedena u-strezna določba republiške ustave glede dežel s posebnim statuom.« Po tržaškem radiu pa so predsedniki tržaške, go-riške in videmske pokrajine poudarili zado- IVO JEVNIKAR Rodil seje v Trstu 8.1.1954.Maturiral je na klasičnem liceju; Deželni svetovalec je postal 24.11. lanskega leta. Trenutno je član štirih svetovalskih komisij, poleg tega pa tudi član Sklada za Trst. Od leta 1980 je urednik pri poročilih Radia Trst A. V deželni svet FJK sem stopil konec novembra lani, potem ko se je zaradi novih službenih zadolžitev iz njega umaknil moj predhodnik Bojan Brezigar. Zato so vtisi iz deželnega sveta po eni strani Se vsi novi in niso dokončno oblikovani, po drugi strani pa se naglo bliža konec zakonodajne dobe. Junija bodo deželne volitve in to krepko vpliva na ozračje v deželnem svetu. Sam Čutim za sabo bogato tradicijo političnega in zakonodajnega dela dosedanjih svetovalcev SSk . Ker sem za 20-letnico dežele podrobno preučil delo SSk v deželnem svetu, nadaljnjemu obdobju pa sem osebno sledil zaradi zadolžitev v stranki, vem, koliko dela in Časa je bilo vloženega v korist naše narodnostne skupnosti. Pri tem me spremlja mučni občutek, da volilne reforme ogrožajo samostojno slovensko politično zastopstvo, ne samo na deželni ravni, temveč tudi v drugih voljenih telesih. Veliko bolj odločno se moramo vsi skupaj zavzemati za zajamčeno manjšinsko zastopstvo, kar je v skladu s sodobnimi pogledi na manjšinsko zaščito. Ravno te dni sem dobil neprijetno potrditev spoznanja, kako se nekateri bojijo reševanja "slovenskega vprašanja” kot "hudič žegnane vode”, če ta prispodoba ni prehuda. V komisiji deželnega sveta za institucionalne in statutarne zadeve smo na več sejah obravnavali osnutek dokumenta o zahtevah in predlogih FJK v Času napovedanih ustavnih reform v vsedržavnem merilu. O njem bo dokončno razpravljal deželni svet. Ze v komisiji pa se je pokazalo kako, recimo, nekatere stranke kar nočejo slišati, da je dobila FJK posebno avtonomijo tudi zaradi prisotnosti slovenske manjšine in da bi morala v obrambi svoje "posebnosti” ovrednotiti ravno to svoje bogastvo. Ko je bil govor o deželnih pristojnostih glede volilne zakonodaje, sem zaman predlagal točko, naj država prizna deželi tudi pristojnost, da zagotavlja slovenski manjšini "zajamčeno zastopstvo”. Proti temu sta bila tudi KD in PSI. Pa Se zahteva po jasnem priznanju, da ima dežela pristojnosti, tudi kar zadeva reševanje manjšinske problematike, je morala iti skozi težavne diskusijske posege... Saj ti ne rečejo: ne, temveč zadeve obračajo in se jim izmikajo, tako da bi se pri nas ohranil večni izgovor: Rim ne dovoli, v Rimu pa: v Trstu nočejo. Ravno nedoslednost, izmikanje in odlašanje pa zdaj plačuje politični razred v Italiji in tudi pri nas. IVAN BRATINA Rodil se je 24. maja 1948 v Gorici, kjer prebiva. Diplomiral je iz matematičnih ved. Bil je goriški pokrajinski svetovalec in od leta 1981 je svetovalec v deželnem svetu. Izvoljen je bil v goriškem volilnem okrožju. BOJAN BREZIGAR Mandat se mi izteka, ker na prihodnjih volitvah ne bom vec kandidiral. Na osnovi mojih izkušenj moram reči, da je Dežela v vseh teh letih izgubila veliko priložnosti; dodeljena so ji bila precejšnja finančna sredstva (za obnovo Furlanije), poleg tega pa smo si v teh letih nabrali veliko izkušenj, da bi lahko Deželo prilagodili novi stvarnosti, ki se je izoblikovala. Ne želim se izreci o morebitnih »škandalih« in o raznih procesih. Ugotavljam vsekakor, da se danes znajdemo pred tako deželno upravo, ki je pod težo svojega aparata; ustvarjen je bil velik birokratski stroj, ki ne odgovarja in ni v stanju, da bi prisluhnil potrebam socialnih sil. Storjena je bila velika napaka, ko se je priviligiralo razdeljevanje denarja: v tej funkciji se je zgradil ta aparat, ki je bil med prvimi, ki je požiral denar; medtem pa se je pozabljalo, da je prav Dežela tista ustanova, ki usmerja ta finančna sredstva. Dejansko se je zavrglo načrtovanje. Velik poudarek je bil vedno namenjen delitvi denarja, sedaj pa, ko primanjkuje, je vprašanje deželne vloge pod vprašajem. Glede odnosa do Slovencev moram reci, da je vedno prevladovalo stališče Kršpanske demokracije; na krajevni deželni ravni pravi, da tega vprašanja na tej ravni paC ni mogoCe rešiti, v Rimu pa, da Časi pač niso Se dozoreli. Priznati je treba, da so bile v korist slovenske manjšine storjene zelo redke stvari. Predvsem pa mislim, da se mora KD enkrat za vselej in jasno izreci; priče smo tudi poizkusu, da bi se zreducirali posegi v korist manjšine. Vsi verjamemo v deželno ustanovo, na žalost pa po 30 letih ugotavljamo, da ta avtonomija nima trdnih korenin, ker je bila zgrajena na zagotavljanju finančnih interesov in raznih klientelizmov. Rodil se je 29. julija 1948 in prebiva v Nabrežini. Po poklicu je novinar; je član pokrajinskega vodstva SSk. Bil občinski svetovalec in pokrajinski svetovalec ter devinsko-na-brežinski župan (1985-1990). Trenutno je član-ustanovi-telj CONFEMILI. V deželni svet je bil izvoljen leta 1988. Štiri leta in pol, ki sem jih preživel v deželnem svetu, so bila nedvomno najintenzivnejša leta v zgodovini naše dežele. V tem Času je padel berlinski zid, prišlo je do osamosvojitve Slovenije in razmere na vzhodni italijanski meji so se tako bistveno spremenile. Tudi Dežela je morala začeti razmišljati o drugačni politiki in o drugačnih razvojnih načrtih, pa tudi sodelovanje v okviru skupnosti Alpe Jadran je sedaj postalo nekaj drugega, nekaj, rekel bi, »normalnega«, torej ne vec ekskluzivnega modela sodelovanja med deželami držav, ki pripadajo različnim geopolitičnim sredinam. Tudi osebni spomini, ki jih imam na to obdobje, so vezani na ta dogajanja. Predvsem se spominjam obiska deželne delegacije v Ljubljani in sestanka s predstavniki slovenske vlade v zaklonišču pod vladno palaCo. To je bila prva tuja delegacija v Sloveniji po osamosvojitvi in pobuda je terjala od naših deželnih svetovalcev, Se zlasti tistih, ki na Slovenijo niso Čustveno vezani, precej poguma in precej odločnosti, nenazadnje tudi zato, ker je zunanje ministrstvo obisku nasprotovalo. V tistem Času je bil tudi odnos do slovenske manjšine drugačen, bolj odprt in bolj dovzeten za naše probleme. Tedaj smo brez velikih težav odobrili zakon za finansiranje slovenskih kulturnih ustanov. Zal pa je bila pomlad kratkotrajna. Ze nekaj mesecev kasneje se je vzdušje spremenilo in ko je bilo treba glasovati o zakonu o Krasu je bilo ponovno opaziti zaprtost, nezaupljivost, skratka negativen odnos do manjšine. Tako je bilo tudi v času, ko sem zapustil deželni svet. Ge naj torej ocenim, Česa dežela v zvezi z manjšino ni naredila, naj z enim samim stavkom povem, da dežela ni vzpostavila z manjšino normalnih odnosov, kot bi jih terjalo dejstvo, da smo Slovenci paC sestavni del deželnega prebivalstva. Zal sem imel, razen v že omenjenem kratkem obdobju, občutek, da nas dežela paC tolerira, prenaša, ker nima druge izbire, da nas upošteva kot nekakšen dodatek, ne pa kot del same sebe. In prav ta občutek je zelo neprijeten, saj se, hočeš noCeš, p o Čuti S kot tujec v lastnem domu. voljstvo prebivalstva vseh treh pokrajin ter označil dogodek kot zgodovinski. Predsednik tržaške pokrajine dr. Delise je dejal, da je ustanovitev dežele zgodovinskega pomena predvsem za tržaško prebivalstvo, ker je dobil Trst novo zaledje, ki bo odločujočega gospodarskega pomena. Poleg tega pa bo Trst glavno mesto dežele in se bo tako lahko kot središče deželne uprave Se bolj razvil. Dokončna odobritev zakona v senatu o ustanovitvi dežele, je dejal dr. Delise, je našlo prebivalstvo v deželi pripravljeno, da začne reševati skupna vprašanja, saj je bilo že ustvarjeno tesno sodelovanje med tržaško, videmsko in go-risko pokrajinsko upravo z ustanovitvijo deželne zveze pokrajinskih u-prav, ki je med drugim dala pobudo za sestavo načrta za gospodarski in socialni razvoj dežele, Deželna uprava pa bo te vezi Se bolj utrdila in omogočila temu deželnemu prebivalstvu, da nujno začenja reševati stara in nova vprašanja v znamenju širših perspektiv in zato tudi bolj ugodnih rezultatov. Predsednik videmske pokrajinske uprave prof. Luigi Burtullo je poudaril, da dokončno odobri- tev zakona v naši deželi ni moc pripisati samo izredno ugodnemu političnemu položaju, ampak predvsem dejstvu, da so Tržačani, Goričani in Furlani spoznali, da jih v tej deželi vežejo skupne koristi. Vzroke zaskrbljenosti zaradi prisotnosti Trsta v deželi so furlanski parlamentarci imeli vedno pred očmi in to zlasti demokristjan-ski parlamentarci v trenutku, ki so predložili svoj zakonski osnutek, ki je postal osnova zakonskega osnutka, ki ga je vCeraj odobril senat. Zato imamo sedaj enotno deželo, z dejansko avtonomijo, ki razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi in ki je nastala, upoštevajoč bolj ali manj pozitivne izkušnje že obstoječih dežel. Ustanovitev dežele bo omogočila hitrejši socialni in gospodarski napredek celotnega prebivalstva. Predsednik goriske pokrajine dr. Bruno Chientaroli pa je poudaril, da odobritev zakona o ustanovitvi dežele, uresničuje dolgoletna pričakovanja in zahteve prebivalstva v deželi. Sedaj je odvisno od vseh političnih in gospodarskih sil, je poudaril, da bodo pošteno in iskreno sodelovale, da bo lahko deželna ureditev služila v izključno korist tega obmejnega področja. JOŽE JARC Rojen 30.12.1937. Najprej se je kot delavec zaposlil v tržiški ladjedelnici, potem pa je uradoval v raznih ustanovah. Od leta 1963 do leta 1974 je bil najprej tajnik in nato predsednik KD Jezero. Bil je pokrajinski in občinski svetovalec v Doberdobu ter tajnik sekcije KPI Jože Srebrnič v Doberdobu. Kmalu bo minilo 25 let odkar nisem vec deželni svetovalec. Spomini na prvo zakonodajno dobo so v meni že zbledeli. V letih 1962-63 je imel pokojni Karel SiskoviC Mitko vrsto shodov v vseh večjih slovenskih središčih na Goriškem. Tema je bila zahteva po ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom, ki bi reševala odprta vprašanja slovenske manjšine. Spomladi leta ’64 me je goriška federacija KPI zaprosila, da bi kandidiral za deželni svet in mi zagotovila tudi izvolitev. V začetku sem se obotavljal, saj nisem imel Se nobenih političnih izkušenj, hkrati pa sem služboval vojaški rok v Lodiju. Obenem sem študiral agronomijo na padovanski univerzi. Kandidaturo sem le sprejel in bil izvoljen. Problem je nastal, ko je bilo treba prisostvovati na prvi seji deželnega sveta. Komando v kasarni prosil za dopust. Odgovorni komandant mi je odgovoril, da mi ne pritiCe, ker jih nisem vprašal, ce lahko kandidiram. To stališče sem obrazložil poslancu KPI V Lodiju. Mislim, da se je imenoval Boni, ki me je povabil na razgovor na tamkajšnjo sekcijo KPI. Vojaški Častniki v civilu pa so vdrli v sekcij ski sedež, me dobesedno ugrabili in vtaknili v zapor za nekaj ur. Naslednjega dne se je v kasarni pojavil poslanec Boni in zahteval od komande pojasnila. Že isti dan je poslal članek dnevniku Unita, ki ga je objavil na vsedržavni strani. Na prvi seji deželnega sveta sem bil kot najmlajši svetovalec tudi tajnik in najbolj popularen, vsaj za nekaj dni in z vojaško komando nisem vec imel problemov. \ V deželnem svetu smo postavljali vprašanje zaščite slovenske manjšine ob raznih priložnostih. Poudarjali smo, da je to problem demokracije in da ima dežela FJK poseben statut prav zaradi obstoja slovenskega življa. Govoriti v slovenskem jeziku ni bilo tako lahko. Ze ob prvi besedi so demokristjani pa misovci in liberalci zagnali tak krik, kot Ce bi hudiča poškropil z žegnano vodo. Ob koncu bi rad navedel enega od mojih najbolj posrečenih nastopov. Na Goriškem je bilo namreč prepovedano dajati otrokom slovenska imena. Ko sem v deželnem svetu obrazložil enega od neštetih primerov, ki so se dogajali v Gorici, me je pokojni De Rinaldini nahrulil, ker sem v svojem posegu dejal, da so tudi slovenski svetniki druge kategorije, Ce njihovih imen ne dovoljujejo dajati slovenskim otrokom. KAREL ŠIŠKOVIČ Karel SiskoviC -Mitko je v prvi mandatni dobi deželnega sveta zastopal KPI in je tudi v tem svojstvu vnesel v politiCno-upravno delo znanstveni pristop, ki je bil tako značilen za vse njegovo javno delovanje do prerane smrti 4. februarja 1982. Iz njegovega zadnjega javnega nastopa novembra 1981 na znanstvenem posvetu v Ljubljani o boju Slovencev v Italiji za priznanje narodnostnih pravic povzemamo kratek, a zgovoren in sila aktualen odstavek. »Kdor je sledil hi-storiatu slovenskih prizadevanj po drugi svetovni vojni za dosego narodnostnih pravic, je lahko prišel do zaključka, da so bili napori Slovencev veliki, da se nismo v nobenem obdobju sreCali s pasivnostjo Slovencev in da so bili nastopi vedno zelo konstruktivni, argumentirani in prepričljivi. Skoraj od vsega zaCetka, predvsem pa od mirovne pogodbe dalje, so Slovenci imeli pred seboj jasno vizijo o normativi, ki bi morala urejati njihovo življenje v Italiji. Nikoli se niso pustili zanesti edinole od protestnih gibanj, vedno so predlagali konkretne in sprejemljive rešitve. Pri teh svojih naporih in prizadevanjih niso našli odziva na drugi strani, tako da se človek spraSuje, kje tičijo vzroki take gluhosti pri italijanskih osrednjih in krajevnih oblasteh in pri nekaterih vodilnih političnih silah. Verjetno gre v tem primeru za gluhost političnega značaja in zaostanke miselnosti o drugorazrednem značaju slovenskega prebivalstva, o italijanizirajocem poslanstvu na tleh, kjer je križata slovenski in italijanski narod, za krepko podzavestno in zavestno nacionalistično miselnost, ki se noče enakopravno, strpno in demokratično soočati z drugim narodom, prav posebno, ce je stara miselnost imela ta narod za manjvrednega. Vsekakor pa moramo zaključiti, da so Slovenci vseh idejnih in političnih smeri v Italiji poleg delavskih strank storili pred zgodovino svoje. Druga stran pa bo morala pred zgodovino odgovarjati na neizpolnjeno dolžnost.« ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA Sobota, 30. januarja 1993 NOVICE Čestitke Turella Drnovšku in Peterletu TRST - Predsednik deželne vlade odv. Vinicio Tu-rello je novemu predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku Čestital ob izvolitvi, Ceš da njegova izvolitev »potrjuje željo slovenskega naroda po svobodi, demokraciji in napredku in njegovo voljo, da v duhu skupnega evropskega ideala pospeši politiko odpiranja in integracije z vsemi sosednimi skupnostmi.« V zvezi z bodočimi pogajanji med Italijo in Slovenijo pa Turello izraža željo, da bi »skupni načrti in pobude Slovenije in FJK dobili od nove vlade nov pomemben zagon.« Predsednik Turello je Čestital tudi zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu in izrazil željo po nadaljnjem razvoju in krepitvi odnosov prijateljstva med obema sosednima stvamostima. V Bariju izvolili župana iz vrst DSL BARI - Odvetnik Pietro Leonida Laforgia, ki je bil v občinski svet izvoljen kot neodvisen na listi nekdanje KPI in je potem stopil v vrste DSL, je nov župan Barija. Skupščina ga je izvolila po 10-umi razpravi s 36 glasovi, 15 svetovalcev je izvolitvi nasprotovalo, štirje pa so se vzdržali. 64-letni Laforgia, ki je prvi župan iz vst DSL (niti KPI ni nikdar imela župana), vodi koalicijo PSI, PSDI, PRI, zelenih in sedmih demokršCanskih svetovalcev, ki jih je vCeraj pokrajinsko vodstvo stranke zaradi te odločitve suspendiralo. Proti Laforgii so glasovali ostali svetovalci KD, liberalci in misovci, medtem ko sta se dva od štirih socialdemokratov vzdržala. Odbomiška mesta so bila dodeljena šestim socialistom (njihov je tudi podžupan), trem demokšCa-nom in po enemu socialdemokratu, republikancu in zelenemu. Maratonska razprava pred volitvami je vsekakor potrdila notranja razhajanja v novi večini, ki so se pokazala že v dneh pogajanj. Zupan je v svojem programskem nastopu postavil v ospredje problem mladoletnega prestopništva in nujnost kulturnega prebujanja mesta. Rop v uradu ACI blizu Tarčenta VIDEM - Trije nepridipravi z zakrinkanim obrazom, oboroženi s pištolami in puškami, so včeraj okrog 18.30 oropali urad kluba ACI ob državni cesti Pontebbana v kraju Collalto pri TarCentu. V uradu so še preštevati denar, ki so ga zbrali od plačil avtomobilske takse. Takoj po ropu, za katerega se še ne ve, koliko je avtorjem navrgel, so roparji zbežali z rdečo alfo 75, ki so jo zjutraj ukradli v demoni. Za volanom jih je Čakal pajdaš, pričam kriminalnega dejanja pa se je zdelo, da bi storilci utegnili biti Romi. Policija in karabinjerji so seveda takoj sprožili lov na roparje in pripraviti več cestnih zapor. 30-LETNICA STATUTA Amatov deželi FJK Zjutraj bo na slavnostni seji v Trstu, popoldne v Vidmu TRST - Predsednik italijanske vlade Giulia-no Amato se bo danes zjutraj udeležil slovesnosti ob 30-letnici odobritve posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine. Program njegovega obiska v deželi predvideva, da se bo Amato pripeljal na letališče v Ronkah ob 10. uri. Pol ure kasneje bo v palači deželne vlade na Trgu Unita, kjer se bo sreCal s predsednikom Viniciom Turellom. Ob 11.30 se bo Amato preselil na Trg Oberdan, kjer je sedež deželne skupščine, tu pa se bo sreCal s predsednikom deželnega sveta Nemom Gona-nom. Glavna slovesnost ob 30-letnici deželnega statuta bo ob 11.45 v skupščinski dvorani. Na njej bodo spregovoriti Gonano, Turello in nato sam Amato. V uradni program Amatovega obiska v Trstu so v zadnjem trenutku vključili tudi srečanje z deželnimi tajniki CGIL, CISL in UIL, ki mu bodo izročili dokument o gospodarskem, produktivnem in zaposlitvenem položaju v deželi. Dokument vsebuje tudi nekatere zahteve po vladnih posegih, med katerimi sta prioritarni priznanje hribovitega področja dežele kot zapostavljenega območja ter vključitev Trsta v vladni ukrep o tako imenovani Task force. Pred Amatovim obiskom so se vnele tudi nekatere polemike: deželni svetovalci Zelenih so tako včeraj dati vedeti, da se iz protesta ne bodo udeležili današnje slavnostne seje deželnega sveta. Vladi očitajo, da je regionali-stična le v načelnih izjavah, v dejanjih pa centralistična, poleg tega pa obžalujejo, da v deželi, ki je od vedno plurilingvisticna, še vedno ni mogoče v deželnem svetu spregovoriti drugače kot v italijanščini. Po uradni svečanosti v Trstu se bo predsednik italijanske vlade podal v Videm, kjer se bo udeležil glavne skupščine furlanskih industrijcev, ki bo v slavnostni dvorani inštituta Tomadini v Ul. Martignacco. Program predvideva najprej pozdrav videmskega župana Zanfagninija, nato poročilo predsednika furlanskih industrijcev Melzija, pozdrav predsednika deželne vlade Turella in na koncu posega predsednika Con-findustrie Abeteja in samega Amata. _____RIM / PRORAČUNSKI MINISTER REV1GLIO_ Kako se rimska vlada loteva brezposelnosti Položaj je sicer resen, vendar še ne brezizhoden Vojmir Tavčar RIM - Položaj na področju zaposlitve je zelo zaostren, toda manj »črn« od tega, kar se je govorilo v zadnjih dneh. Tako trdi italijanski proračunski minister Franco Reviglio, ki je vCeraj poročal vladnim kolegom in nato prispeval k oblikovanju ukrepov, ki jih vlada namerava sprejeti, da skuša zajeziti nevarni osip delovnih mest. Reviglio, ki je pozneje orisal novinarjem na tiskovni konferenci vladne ukrepe za zaposlitev, je izhajal iz podatkov, ki so jih o italijanski situaciji zbrali izvedenci Sklada za sodelovanje in razvoj OECD. Iz teh izhaja, da je število brezposelnih v lanskem letu naraslo za 0,2 odstotka v primerjavi z letom 1991 in doseglo raven 11,1 odst. Toda prvič od leta 1988 se število delovnih mest ni zmanjšalo samo v odstotkih, je priznal minister, paC pa tudi v absolutnih številkah. Pojav je bil najbolj izrazit v industriji, ki je v zadnem letu zmanjšala za okoli 6 odst. število svojih uslužbencev, storitveni sektor pa zaradi upočasnjene dinamike tega viška ni uspel absorbirati. Kaj pa letošnje leto? Izvedenci proračunskega ministrstva so na osnovi podatkov OECD pripravi- li tri scenarije. Najbolj verjeten je po Revigliovi oceni vmesni scenarij (optimistični, ki predvideva, da bo število delovnih mest ohranjeno, in pesimistični, ki predvideva dodatnih 150 tisoč brezposelnih, sta manj verjetna), po katerem naj bi se število delovnih mest znižalo za 80 tisoč enot in odstotek brezposelnosti bi narasel na 11,4. Vzroki naraščanja brezposelnosti so »ciklične narave« v industriji, medtem ko imajo »strukturni značaj« v storitvenem sektorju. In ravno na tem področju bi napor za večjo učinkovitost podjetij lahko imel kot posledico ukinitev določenega števila delovnih mest. Toda Reviglio za prihodnost ni preveč pesimist in meni, da bi se sredi letošnjega leta trend lahko obrnil zlasti zaradi pozitivnih signalov iz ZDA, kjer je gospodarstvo spet zadihalo in so bile znižane obrestne mere. Kako namerava ukrepati vlada in kateri so »hitri in ustrezni ukrepi?« Po mnenju proračunskega ministra je treba delati na dveh ravneh, ob tem pa tudi strogo upoštevati omejitve fi- nančnega zakona. Po eni strani je treba pospešiti plačevanje tega, kar je dolžna podjetjem, ki so delala za javni sektor (»Zaradi zamud v plačilih vlade in drugih javnih ustanov so bila podjetja prisiljena k zadolžitvi, nekatera pa tudi k zaprtju«), po drugi pa »spodbuditi naložbe, ki ustvarjajo največ delovnih mest«. Ob tem pa je treba izkoristiti tudi sredstva, ki jih daje na razpolago Evropska skupnost. (V prejšnjem triletju Italija ni znala učinkovito izkoristiti vseh možnosti ES in je uporabila le nekaj veC kot tretjino razpoložljivih sredstev). Po besedah proračunskega ministra vlada pripravlja definicijo »kriznih območij« in načrt, s katerim bi lahko v kratkem Času naložili okoli 35 do 40 tisoč milijard razpoložljivih sredstev. V februarju bo medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE imel na razpolago že vse gradivo, da bo lahko izoblikoval spodbude za podjetja, ki delujejo na kriznih območjih. Pred Časom so biti sicer odpravljeni izredni posegi, ki jih bodo nadomestili redni posegi. »Toda v prehodni fazi,-« je podčrtal minister, »bo treba paziti, da se ne zaustavijo že sprejeti naCrti, ker bi to negativno vplivalo na zaposlitev.« Volilna refoima in interesi manjšin RIM - Problem predstavništva narodnih manjšin v italijanskih državnih institucijah bo med vprašanji, o katerih naj bi se izrekla dvodomna parlamentarna komisija za ustavno reformo. Vprašanje predstavništva, ki postaja vse bolj žgoče, če bo volilni sistem spremenjen iz proporčnega v večinski, bo postavila skupina Demokratične stranke levice. Dogovor je bil sprejet vCeraj na srečanju med go-riškim slovenskim senatorjem Darkom Bratino, načelnikom senatorske skupine DSL Chiarantejem in načelnikom skupine DSL v dvodomni komisiji Salvijem. Chia-rante in Salvi sta se obvezala, da bosta v dvodomni komisiji posegla v tem smislu. Na včerajšnjem sestanku je bil obravnavan problem predstavništva manjšin na splošno, še poseben poudarek pa so posvetiti slovenski narodnostni skupnosti. V zvezi s problemom predstavništva je predsedniku dvodomne komisije pisalo zastopstvo Slovencev v Italiji. (VT) RIM / CE SE VLADA ALI OCCHETTO MED TEM NE BOSTA PREMISLILA ČEDAD / ISKANJE JE BILO TUDI VCERAJ NEUSPEŠNO Prihodnji teden v poslanski zbornici razprava o nezaupnici DSL Amatu Chioromonte kritičen do pobude, ki do je »politično neperspektivno« RIM - Ce se vlada ali Demokratična stranka levice ne bosta v zadnjem trenutku premislili, bo poslanska zbornica v sredo in v Četrtek razpravljala o nezaupnici Giulianu Amatu. Tako je sporočil včeraj zjutraj predsednik poslanske zbornice Giorgio Napo-litano, ki je poslance seznanil s programom dela za prihodnji teden. Dnevni red so določili načelniki skupin v dogovoru s predsednikom zbornice v četrtek zvečer, v torek pa se bodo sestali ponovno, da preverijo, ali so potrebne spremembe. Sklenjeno je bilo tudi, da se zbornica ne bo sestajala na plenarnih sejah od 10. do 12. fe- bruarja, ko bo zasedala nacionalna skupščina socialistične stranke. V četrtek so na seji načelnikov skupin prišla do izraza različna stališča glede razprave o nezaupnicah (poleg DSL so svoje predloge vložili tudi MSI, Mreža in Stranka komunistične prenove). DSL je menila, da bi bilo bolje, če bi o nezaupnici razpravljali po socialistični skupščini, Ceš da je ta stranka v tem trenutku brez ustreznega političnega vodstva (in nekaj časa je bil Achil-le Occhetto pripravljen zamrzniti svoj dokument), večina pa je zahtevala razpravo čim prej. Napolitano je počakal do včeraj zjutraj, ali bo katera od priza- detih strani spremenila stališče, ker pa se to ni zgodilo, je skupščini sporočil koledar dela za prihodnji teden. Mimo teh tehničnih aspektov pa plamti polemika okoli vsebine predloga resolucije, ki ga je pripravila DSL. In Ce so liberalci zaničljivi (»DSL je kot jumbo, ki ima kot pilote skavte«), je podtajnik v predsedstvu vlade Fa-bio Fabbri oster: »Kritike, ki jih vsebuje nezaupnica, so bile predvidljive, cilji, ki jih nakazuje, sodijo med pobožne želje, poleg tega pa prihaja do izraza destruktivni značaj pobude, saj ni niti zametka tiste nove večine, ki naj bi nadomestila sedanjo.« Vlada pa vidi v takojšnji razpravi tudi način, da ostra-ni ta Damoklejev meC, preden bi padel in presekal niti v sedanji koaliciji. Socialdemokrat Car- 10 Vizzini, ki je videl v formulaciji nezaupnice nekaj propozitivnih točk, se je včeraj premislil in v uvodniku za strankino glasilo Uma-nita kritiziral Occhetta, Ceš, "nove večine, ki bi presegla sedanjo, ni mogoče oblikovati z nezaupnicami, ne da bi prej pripravili nove koalicije”. K bolj kritični oceni je socialdemokratskega tajnika najbrž spodbudil članek, ki ga je za rimski 11 Messaggero napisal predstavnik reformistične struje v DSL sen. Gerardo Chiaromonte. V svojem razmišljanju Chiaromonte trdi, da je poteza z nezaupnico "politično neperspektivna in zato zgrešena”. Tajniku Occhettu očita dvoličnost (nezaupnica je bila prej prikazana kot sredstvo za oblikovanje nove večine, potem pa kot prijem za združevanje opozicije) in preveliko napadalnost do Amata, a tudi predsedniku vlade zameri ostrino v odgovorih. Ob vsem tem si Chiaromonte zastavlja vprašanje: ali se vsi dovolj jasno zavedamo, da se vsestranska kriza v državi stopnjuje in da je vse manj časa za iskanje ustreznih rešitev? (VT) Vedno več neznank okrog izginotja mladega Domenisa Samo domneve o vzrokih, ki so spravili mladeniča z doma Rudi Pavšič ČEDAD - Orožniki, policijski agenti in zastopniki civilne zaščite so včeraj ves dan zaman iskali mladega Giampao-la Domenisa, ki je v noči na sredo skrivnostno izginil s svojega doma v Gaglianu v bližini Čedada. O 22-letnem kmetijskem tehniku iz znane družine žganjarjev niso do poznih večernih ur imeli nobenih informacij. Preiskovalci pa so skoraj v celoti opustili domnevo, ki se je v prvem trenutku zdela najbolj verjetna, da bi šlo za ugrabitev. Ob tem, da Giampaolova družina ni izredno bogata, tudi kakšnih posebnih zahtev po odkupnini ni bilo, Ce izvzamemo telefonski klic neznanca, ki je zahteval določeno vsoto denarja. Kaj kmalu pa so preiskovalci ugotovili, da je šlo za povsem neumestno šalo. Policisti, ki jih vodi Cedajski podkvestor dr. Maiova, se nagibajo bolj k možnosti, da je mladenič v družbi še neznane osebe lastnovoljno zapustil stanovanje in izginil neznano kam. Le tako si namreč preiskovalci razlagajo dejstvo, da je mladenič pustil v avtomobilu ključe in da v torek ponoči ni bilo slišati kakšnega posebnega ropota ali klicev na pomoč, čeprav ta domneva ne pojasnjuje, zakaj je Domeniš pustil prižgano luč in odprta vrata. Obstaja pa tudi druga hipoteza in sicer, da je mladenič zalotil nekoga, ki je prišel v žganjarno z namenom, da bi kradel. Neznanec ali neznanci, da bi se znebili nepredvidene priče, naj bi mladeniča onesposobili in ga odpeljali z avtomobilom. Orožniki in policisti so vCeraj preiskali okolico Gagliana in tudi nekatere gozdne steze v bližini Stare gore. Sredi popoldneva so dobili veC telefonskih obvestil nekaterih občanov, ki naj bi Domenisa videli v okolici Codroipa. Več informacij o domnevni mladeničevi prisotnosti je prišlo tudi iz drugih tako bližnjih kot bolj od- daljenih krajev, tako da preiskovalci ne dajejo tem obvestilom prevelike teže. Domenisovi zatrjujejo, da je prva hipoteza nemogoča, saj je Giampaolo doslej vedno obveščal starše, ko je zamujal ali ga ni bilo ob napovedani uri doma. Ob tem velja povedati, da je mladneič pred nekaj meseci prestal operacijo na nogi in zato se s težavo premika, kar izključuje možnost, da bi peš odšel z doma. Vrsta neznank se torej z dneva v dan daljša, kar seveda ustvarja še večjo zaskrbljenost med sorodniki, ki še vedno upajo, da se bo Giampaolo od trenutka do trenutka živ in zdrav vrnil domov. VERONA / PREISKAVA ZARADI KORUPCIJE TRST / BEGUNCI SO PREŠLI MEJO PRI FERNETIČIH Aretiran predsednik veronske hranilnice s sinom in pokrajinskim svetovalcem VERONA - Včeraj zjutraj so v zvezi s preiskavo o veronskem kamnolomu aretirali predsednika bančnega zavoda Cassa di ri-sparmio di Verona, Vi-cenza, Belluno e Ancona, 70-letnega Alberta Pave-sija (na sliki AP). Obenem so "preventivno priprli" tudi njegovega sina Gio-vannija, ki je bil trenutno občinski odbornik za socialne službe (izvoljen je bil na tisti KD). Samo malo kasneje so aretirali še pokrajinskega svetovalca KD Gastona Barinija in elana tajništva socialističnega poslanca Angela Cresca Giovannija Paola Calderara. Vse bremenijo obtožbe korupcije, zlorabe zakona o javnem finansiranju strank in odkup ukradenega blaga. Preiskava se nanaša na kamnolom v mestnem predelu San Massimo, ki ga je odkupilo podjetje Area iz Verone, katerega glavna lastnika sta oče in sin Pavesi: marca ’90 je Dežela Veneto izdala dovoljenje, da kamnolom postane skladišče za poseben odpad, vendar pa so kamnolom kmalu nato prodali. Del izkupička, tako pravijo viri veronskega sodišča, pa sta prejeli tudi KD in PSI. Skupina bosanskih beguncev odpotovala proti Bergamu Na pobudo občinske uprave Bergama in Dežele Lombardija bodo begunce namestili po družinah in manjših zbirnih centrih TRST - Včeraj je preko mejnega prehoda pri Fernetičih prišlo v Italijo 41 beguncev iz Bosne, ki so biti namenjeni v Bergamo (na stiki - foto Križman-cic). Na pobudo občinske uprave tega mesta in Dežele Lombardija bodo begunce namestiti po družinah in manjših zbirnih centrih. Pri pobudi je sodelovala tudi hrvaška vlada, pomembno pa je, da imjo te osebe - med njimi je največ otrok in starostnikov - uradni status beguncev, kar jim bo omogočalo vrnitev v domovino. Ob prihodu v Furla- nijo-Julijsko krajino je skupino beguncev pozdravila podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina. Naglasila je, da imajo ta in slične pobude globok humanitarni pomen, istočasno pa želela, da bi tudi druge krajevne in deželne uprave s takšnimi konkretnimi potezami priskočile na pomoč prebivalstvu BiH, ki je v hudih težavah. Skupino so spremljali poslanec Chicco Crippa, občinski svetovalec v Bergamu, in predstavnika humanitarne pobude "Opremi s kolesi mir“ (Dai ruote alla pace) Roberto Bertoli in Gianfran-co Schiavone. Pod tem "klobukom" se je namreč zbralo veC organizacij, ki skušajo zelo konkretno pomagati ljudem v stiski. Med temi sta tudi Združenje za mir in Arci-ragazzi za FJK, ki sta sodelovala pri iskanju začasnega doma za to skupino. Omenjeni organizaciji sta tudi tokrat poudarili, da se nudenju pomoči prevečkrat zoperstavijo birokratske težave: slične konkretne pobude so zatorej poemnljive tudi z vidika odstranjevanje nepotrebnih ovir. ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSKA KRAJINA Sobota, 30. januarja 1993 GORICA / IZVRŠNI ODBOR SKGZ Manjšina mora biti aktivno vključena v »poosimski čas« GORICA - Član izvršnega odbora senator Darko Bratina je na zadnji seji vodstva Slovenske kulturno-gospo-darske zveze podal pregled tekočih političnih vprašanj iz vidika dogajanja v Rimu, s posebno pozornostjo na obravnavo problematike, ki se tiCe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bratina je podčrtal izhodišče, da pogajanja o »premeščanju osimskih sporazumov« ali kakor hoCe paC kdo imenovati napovedane razgovore med Italijo in Slovenijo, gre pojmovati z jasno predpostavko, da so meje nedotakljive. Gre za novo poglavje v odnosih med sosednjima državama, ki naj se začenja s trezno oceno in upoštevanjem vseh prednosti, ki so bile že zapisane v osimski sporazum. Po umetnem ustvarjanju vzdušja na krajevni ravni bi lahko izpadlo, da je to samo vprašanje Trsta, ki je najglasnejši in kot v preteklosti de-magoško razpoložen. Vendar je jasno, da ni tako. Na Goriškem in v Videmski pokrajini je videti povsem drugačno razpoloženje, kar prihaja do izraza že pri vprašanju proste cone, v kateri vidijo v obeh severnih pokrajinah Sen. Darko Bratina je imel uvodno poročilo o tekočih političnih vprašanjih na seji izvršnega odbora SKGZ v Gorici Furlanije - Julijske krajine dejanske možnoti za pospeševanje gospodarskega razvoja in jo zato terjajo zase. Prednosti Osima, je dejal v svojem poročilu na seji izvršnega odbora sen. Bratina - naj se torej pri novih dogovorih upoštevajo z vizije sodelovanja vzdolž celotne meje. Našo skupnost v tem trenutku neposredno zanima tudi razprava o institucionalnih reformah, v okviru katerih bi moralo najti prostor tudi vprašanje zagotovljenega predstavništva Slovencev v izvoljenih telesih. Priložnost, da manjšina pove svoje mnenje o zanjo življenjskih problemih, bi morala biti tudi ob obisku presednika vlade Giuliana Amata ob tridesetletnici Dežele, najnujnejša zahteva skupnega predstavništva Slovencev pa je, da naša skupnost ne ostane na robu dogajana o »poosimskem Času«, ampak mora biti vanj aktivno vključena. Izvršni odbor SKGZ je nadaje izrazil potrebo, da se znotraj naše skupnosti izostri pozornost do slovenske šole, ki je te dni ponovno pod pritiskom enostranskih odločitev, sprejetih mimo določb, ki so zapisane v mednarodnih sporazumih. Ob nedavni umestitvi nove vlade Republike Slovenije je SKGZ mnenja, da se glede odnosov matice z zamejstvom vzpostavi učinkovit mehanizem, ki naj bi na vladni in parlamentarni ravni proučil povezanost manjšine z matico, na tak način, da bi bila moCna koordinacija vseh vladnih in parlamentarnih resorjev pri obravnavanju manjšinskih problemov. r NELJUBE POSLEDICE ZDRAVSTVENE REFORME-j Pozor na »superticket« Samoprijave dohodkov na KZE Boris Simoneta župan Gorice Tuzzi spet v Rimu RIM - Goriški župan Erminio Tuzzi se je v Rimu srečal s podtajnikom pri predsedstvu vlade Fabiom Fabbrijem in s posl. Borghinijem, ki vodi posebno delovno skupino za evidentiranje kriznih območij, katerim naj bi priznali posebne olajšave in podpore v korist zaposlovanja. Tuzzi, ki ga je spremljal podpredsednik goriških iii-dustrijcev Massimo Zulli, je predstavil stanje in vrsto podatkov o krizi go-riškega gospodarstva. Sogovornika sta pokazala pozornost in poznavanje problemov. ki jima jih je goriški senator Darko Bratina izčrpno pre-docil že ob raznih priložnostih. Dogovorili so se za nadaljnjo poglobitev teh problemov. V ta namen bosta Fabbri in Borghini skupaj z drugimi člani delovne skupine obiskala Gorico 22. februarja in se srečala z upravitelji, gospodarstveniki in politiki. Tuzzi se je srečal tudi z ministrom za delo Cristoforijem, ki je prav tako pokazal pozornost za goriške probleme. TRST - Za dobršen del italijanskih državljanov se bo od 1. marca 1993 dalje znatno povečal strošek za splošno zdravstveno oskrbo in koriščenje varstvenih storitev. Merilo za določanje prispevne stopnje bo skupni dohodek, ki ga je družinska skupnost ustvarila v prejšnjem letu. Družine z nižjimi dohodki bodo še naprej podvržene dosedanjemu režimu, nekoliko premožnejši pa bodo morali kar globoko seči v žep. Zgornji prag dohodka je takole določen: 30 milijonov lir za eno osebo, 42 milijonov za dve, 50 milijonov za tri, 55 milijonov lir za štiričlansko družino in tako naprej z dodatkom petih milijonov lir za vsakega na-daljnega družinskega elana. Osebe, ki so v letu 1992 ustvarile višji dohodek od navedenih zneskov, bodo morale odšteti po 85.000 lir po osebi za družinskega zdravnika, pri nakupu zdravil pa poravnati celoten strošek do vrednosti 40.000 lir na recept in 10 odstotkov na presežek, za razne iz- vide in specialistične preglede pa bo samoprispevek obvezen do stroška stotisoč lir z dodatkom 10 odstotkov na višji strošek storitve. Upokojencem in drugim bolnikom, ki že imajo potrdilo Krajevne zdravstvene enote, da so oproščeni ticketa, ni treba storiti ničesar in so do junija veljavni dosedanji izkazi. Prejeli bodo na dom nalepke za osem receptov. »Superticketu«, kot so ga poimenovali, se lahko izognejo državljani, katerih družine niso lani ustvarile prej omenjenih dohodkov. Kot to doloCa zadnji odlok ministrstev za zdravstvo in finance, morajo družinski poglavarji pod lastno odgovornostjo do konca februarja predstaviti na posebnem obrazcu samoprijavo dohodka na Krajevno zdravstveno enoto, ki bo žigosala to izjavo in vrnila prosilcu del obrazca, ki bo začasno zagotavljal pravico do zdravstvenih storitev. Te izjave, ki bodo veljavne petnajst mesecev do predstavitve dohodkov za leto 1993, bodo računalniško preverjali z evi- denco davčne uprave in tako bodo lahko izsledili vse tiste, ki bodo prijavili nižje dohodke od realnih. Kdor bo neupravičeno oproščen dodatnih zdravstvenih parteci-pacijskih stroškov, bo moral naknadno poravnati KZE svoj dolg. V primeru, da bo iz davčne prijave 740 izhajal višji dohodek kot ho javljen s samoprijavo in če bo presežena po zakonu določena meja, mora družinski poglavar javiti to spremembo na KZE v roku 30 dni, se pravi do konca junija. Ker zaenkrat niso še na razpolago obrazci 101 in 201 o plači oziroma o pokojnini v letu 1992, bi morali zainteresirani državljani Cim bolj natančno izračunati vse svoje kosmate dohodke v minulem letu, upoštevajoč tudi najnižjo stopnjo, ki jo doloCa »dohodkovnik« z ozirom na lastništvo stanovanja, avtomobilov in drugih dobrin. Te podatke bo treba vpisati na obrazec, ki bo Cez nekaj dni na razpolago in ga v teku februarja predstaviti na Krajevno zdravstveno enoto. NOVICE Danes v Čedadu predavanje o vojni v bivši Jugoslaviji ČEDAD - O zaskrbljujočih vojnih dogodkih v bivših republikah Jugoslavije bo tekla beseda danes ob 10. uri v predavalnici nižje srednje šole De Rubeis v Čedadu. Na konferenci, ki je namenjena predvsem študirajoči mladini, bodo spregovorili novinar Radia Trst A Stojan Spetič, bosanski begunec in urednik videmskega škofijskega tednika La Vita Cattolica. (R.P.J Špeter: kako nacionalisti gledajo na vprašanje Osimskih sporazumov SPETER - Kako nacionalisti gledajo na vprašanje Osimskih sporazumov, na dogajanje med Italijo in Slovenijo ter na bodočnost Na-diških dolin, bomo izvedeli na drevišnji konferenci, ki jo v špetrski občinski dvorani ob 20.30 prirejata kulturna krožka »Jacopo Stelli-ni« iz Klodiča in »Valli S. Leonardo« iz Svet Lenarta. O teh vprašanjih bosta spregovorila dr. Marco Pirina, predsednik študijskega centra »Silen-tes Loquimur« in odvetnik Giorgio Bevilac-qua. Koordinatorka večera bo novinarka Mon-tanellijevega dnevnika«!! Giornale« Gabriella Fortuna (R.P.) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP -PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535723 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Pubjiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 300.000 LIT plačljiva do 31.1.93. za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Januar se izteka! Naročnine na Primorski dnevnik lahko poravnate še do 31. januarja 1993. Cena celoletne naročnine za 360 številk je 300.000 lir. Poravnate jo lahko tudi v treh štirimesečnih obrokih po 105.000 lir. Mesečna naročnina znaša 31.000 lir. Se naprej vam bomo brezplačno nudili male oglase in čestitke. Naročnine lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa ter pri slovenskih denarnih zavodih na sledečih računih: Kmečka Banka Gorica, t.r. 67696 • Kmečko - delavska hranilnica in posojilnica v Sovodnjah, t.r. 504/6 • Kmečko obrtna hranilnica Doberdob, t.r. 1910/2 • Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, t.r. 800141/9 • Hranilnica in posojilnica Opčine, t.r. 10730 • Tržaška kreditna banka, t.r. 6986/92 /Primorski TRST Sobota, 30. januarja 1993 NOVICE GOSPODARSTVO / PREDSTAVILI SO JO VČERAJ BANČNIŠTVO / PRODOR NA VZHOD Obvestilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske Sole obvešča tržaške šolnike, da bo občni zbor sindikata v ponedeljek, 15. februarja 1993 ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. Obenem obvešča šolnike, da bo umik SSS od 1. februarja spremenjen, da bi bilje ustregel članom. Novi umik je naslednji: ob torkih od 11. do 13. ure; ob sredah od 17. ure do 18.30, ob četrtkih od 9.30 do 11. ure in ob petkih od 15.30 do 16.30. Tajnik bo na razpolago članom ob sredah od 16. do 17. ure. Številna gradbišča za stanovanja IACP V naslednjih dveh letih bo zavod IACP predal upravičencem okrog 200 stanovanj, medtem ko so za dodatnih 100 že pripravljeni projekti. Gradbišča novih in delovišča, kjer popravljajo oziroma prenavljajo stara stanovanja si je v teh dneh v spremstvu direktorja ustanove Zandegiacoma ogledal predsednik IACP Terpin, ki je izrazil zadovoljstvo na potekom del, ki so finansirana iz deželnih in državnih virov in iz Sklada za Trst. Za oprostitev ticketa na zdravila Krajevna zdravstvena enota bo začela s 1. februarjem razdeljevati listke za oprostitev plačila ticketa na zdravila tistim upravičencem, ki jih osebje podjetja, ki je bila zadolžena za distribucijo listkov, niso našli na domu. Razdeljevanje bo potekalo na sedežih KZE v Ul. Nordio 15, v Ul. Ghi-berti 4, v Ul. Vespucci 7/1, v Ul. Puccini 50, v Ul. Foschiatti 3 v Miljah. Upravičenci naj prinesejo s seboj zdravstveno knjižico in potrdilo Občine, da so oproščeni ticketa na zdravila. Ti upravičenci bodo lahko začeli izkoriščati listke (nalepke) šele po 16. februarju, ker je bil do tega datuma podaljšan roka razdeljevanje listkov. Sissi bo imela spomenik Bodo cesarici Elizabeti Avstrijski, ki še vedno buri ljudsko domišljijo pod romantičnim vzdevkom Sissi, končno postavili kip v našem mestu? Kaže, da se bo to kmalu zgodilo. Tržaška občinska uprava je trdno namenjena, da uresniči željo mnogih meščanov, ki so pred leti zbirali celo podpise in posegali na desno in levo, da bi njihovo mesto lahko krasil kip plemenite lepotice. Kip je v začetku stoletja ustvaril dunajski kipar Sei-fert in je bil prvotno nameščen na Trgu Liberta. Odbornik Perelli je včeraj sporočil, da je te dni v pripravi zapisnik o izročitvi kipa v občinske roke. Potem bo treba poiskati primeren prostor za njegovo namestitev. Vsekakor, Občini »politične volje ne manjka«. Vsaj za takšne zadeve ne! Akcija deželne DSL za izhod iz hude krize Prihod »banke Dolomitov« Podroben pregled ekonomije v Trstu in Gorici Včeraj uradno odprli predstavništvo Deželna federacija Demokratične stranke levice je začela zanimivo akcijo: gospodarstvu na Tržaškem in na Goriškem želi pogledati globoko v notranjost, da bi nato lahko na podlagi teh izkušenj predlagala, kaj je storiti za izhod iz hude krize. Povod za akcijo je prav gospodarska kriza, ki zajema široke sloje prebivalstva, in ki ji, vsaj zaenkrat, ni videti konca. O akciji, o krizi in o morebitnih ukrepih, ki bi jih morali podvzeti, da bi vsaj zavrli negativni trend, je bil govor na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila pokrajinski tajnik DSL Perla Luša in deželni svetovalec Ugo Poli, predstavil pa Selio Spa-daro. DSL bo izvedla neke vrste posvetovanja z gospodarskimi dejavniki tako na Tržaškem kot na Goriškem, ker je ekonomski položaj v obeh pokrajinah zelo podoben. V obeh pokrajinah so zašle v krizo velike industrijske strukture, ki so se opirale predvsem na državne prispevke (takoi-menovana podjetja z državno soudeležbo). Njihov polom je dal posredno hud udarec vsem tistim manjšim podjetniškim dejavnostim, ki so »živele« od poslovanja s temi podjetji. Bo- Ugo Poli, Perla Luša in Stelio Spadaro (z leve) med tiskovno konferenco (foto Ferrari) dočnost v tem primeru ni nič kaj rožnata: v prihod-nih mesecih je pričakovati še na stotine odpustov in izgub delovnih mest. Demokratična stranka levice noče stati ob strani in srepo slediti pogrebu tukajšnjega gospodarstva. Kot doslej se želi aktivirati, da bi prebrodili sedanji težavni čas, je bilo povedano na tiskovni konferenci. Kako? Začenši s to akcijo in z nakazanjem nekaterih kratkoročnih in srednjeročnih ciljev, ki bi jih morali po njenem mnenju uresničiti. Poli je omenil nekatere aspekte, ki jih gre poglobiti. Na primer: organizacijsko posodabljanje struktur z uporabo vseh sredstev, ki so na razpolago za gospodarske dejavnosti; pripravo takih pogojev, ki bi o-mogočali razvoj gospodarskih dejavnosti, na primer razvojni načrt, ki naj bi upošteval potrebe tudi manjših podjetij, takih, ki bi lahko z majhnimi prispevki ustvarjala nova delovna mesta. Tretji aspekt zadeva delovno silo. V tem pogledu gre predvsem za vprašanje poklicne prekvalifikacije. Predstavnik DSL je potožil, da je razkorak med raznimi šolskimi ustanovami in poklicnimi zavodi, ki se ukvarjajo z poklicnim izobraže- vanjem in potrebami tržišča dela še vedno prevelik. Podjetja se pritožujejo, da je poklicna usposobljenost mladih popolnoma nezadostna. V tej zvezi je Poli tudi omenil potrebo po deželni agenciji za delo, ki naj bi povezovala tržišče delovne sile med pokrajinami naše dežele. DSL bo v prihodnjem mesecu izvedla vrsto srečanj s predstavniki delovnih in gospodarskih kategorij na Tržaškem in Goriškem, zatem pa bo priredila javno srečanje, na katerem bo posredovala rezultate teh pogovorov in izdala vrsto predlogov za izhod iz sedanje hude krize. Trst je od včeraj bogatejši za novo denarno »postojanko«, za predstavniški urad kreditnega zavoda Banca di Trento e Bolzano, ki je našel poslovne prostore na Trgu Tommaseo 2. Ob udeležbi predstavnikov oblasti in številnega občinstva so predstavništvo včeraj dopoldne uradno odprli s krajšo slovesnostjo, med katero sta imela priložnostna nagovora predsednik kreditnega zavoda De Pretiš in njegov generalni direktor Bastoni. Le-ta je med drugim podčrtal velik strateški pomen, ki ga ima Trst za politiko širjenja poslovanja te banke, ki je po svoji naravi močno usmerjena na tuja tržišča. To dokazuje že dejstvo, da ima Banca di Trento e Bolzano med svojimi delničarji poleg južnotirolskega škofijskega denarnega zavoda ISA tudi znano Bayeri-sche Hypobank iz Miin-chna, ki je na evropskem vzhodu - in tudi v Sloveniji - že dodobra vsidra-na in v katere interesu je, da se s povezano trentin-sko-bocensko banko si-negično sreča tudi na it ali jan s ko-slo venski meji. Prav zato ima Banca di Trento e Bolzano, znana tudi kot »banka Dolomitov« namen, da že v teku prihodnjega leta tržaško predstavništvo spremeni v operativno enoto. Se zlasti glede na izredne možnosti - poudarjajo na tržaškem predstavništvu - ki jih bo finančno-kreditnemu sektorju odprl bodoči center za finančno-zava-rovalne storitve offshore. Na včerajšnji slovesnosti je spregovoril tudi vodja tržaškega predstavništva Giulio Delise, ki se je posebej ustavil pri posebnosti dolomitske banke, specializirane predvsem na področju posredništva pri vrednotnicah in v poslovanju s tujino. Banka ima sicer gosto mrežo poslovalnic na vsem ozemlju Triden-tinske-Južne Tirolske, veliko agencij ima v Ve- netu, predstavništva pa v Milanu, Rimu, Munch-nu in sedaj torej tudi v Trstu. Odprtje predstavništva banke Dolomitov je zadnji iz cele serije prihodov kreditnih zavodov iz notranjosti Italije, predvsem pa s severa v naše mesto. S tem se želijo tudi zemljepisno čimbolj približati vzhodnoevropskemu tržišču, povrhu pa jih kot rečeno privlači obljubljeni center offshore, za katerega bo Evropska gospodarska skupnost prej ali slej prižgala zeleno luč, četudi pod pogojem, da se prvotna zamisel prilagodi zahtevam strogega komisarja za konkurenco. ______ŠKEDENJ / V LUDOTEKI LUPUSINFABULA_ Kako je telefonska slušalka v trenutku poslala konjiček _______BOLJUNEC / OBNOVA__ Zaključila so se dela v gledališču Prešeren JADRANJE / DANES __ Pri Čupi in Sireni zanimivi srečanji z Juretom šterkom Stefano MicoI je predstavil Andersenovo pravljico ZDRAVSTVO / Sl. FEBRUARJEM »Zdravstveni avtomobil« za nujne in hitre posege nišnico ali ob drugih podobnih primerih), bo zdravstveni avto nemudoma zaključil svoj poseg, da bi bil pripravljen za morebitne druge naloge. Na ta način naj bi zagotovili večjo prisotnost zdravnika za hitre pose- S 1. februarjem bo stopila v veljavo nova zdravstvena služba. Gre za takoimenovani zdravstveni avto, ki naj bi »olajšal« delo rešilcem Rdečega križa. Posadko zdravstvenega avta bosta sestavljala zdravnik in član pomožnega zdravstvenega o-sebja, ki bo tudi voznik. Avto bo posegel na kraju prometnih nesreč, opravljal pa bo tudi druge nujne posege. V primeru, ko se bi izkazalo, da je mogoče poseg izvesti tudi brez zdravnikove prisotnosti (ko bi šlo le za prevoz lažje ranjenega v bol- ge- Novo službo so že eksperimentirali v preteklih šestih mesecih s pozitivnimi izkušnjami. Službo zdravstvenega avta bodo odslej opravljali z dvema fiatoma tempra station wagon, ki ju bodo dodali že sedaj operativnemu alfa romeu 33 s pogonom na štiri kolesa. V škedenjski ludoteki Lupusinfabula je bilo v četrtek spet zabavno, prijetno, tudi poučno. Domače in druge malčke je zabaval Stefano Micol, ki obiskuje tačas tečaj telesnega izražanja pri ZSKD. Otrokom se je predstavil z Andersenovo pravljico Kar ti storiš, je vedno prav storjeno. Slo je za pripoved, pri kateri si je pripovedovalec »pomagal« kar z rekviziti, ki so mu bili na razpolago v ludoteki. Tako je telefonska slušalka v trenutku postala konjiček, plišasta živali-ca bela ovčka, in še bi lahko naštevali. Otroci na sliki (f. Križmančič) so pravljici sledili z navdušenjem in ob koncu nagradili Micola z zasluženim aplavzom. Odprtje odvisno od birokratskih postopkov KRIŽ / GOSTINSKI OBRAT Gostilna Ljudskega doma spet odprta Upravo prenovljene gostilne je pred kratkim prevzela kriška družina Martinuzzi Gostilna kriškega Ljudskega doma ima nove upravitelje. Znano gostišče je prevzela družina Martinuzzi (mož Bruno, žena Mariangela in sin Davide, ki je odgovoren za kuhinjo), kateri pomaga mlada natakarica Katja Sedmak. Družina Martinuzzi, ki je doma iz Križa, nadaljuje s staro tradicijo ribje gostilne, gostom pa, kot vedno, postrežejo tudi s kozarcem pristne domače kapljice. Na sliki (foto Ferrari) novi upravitelji gostilne kriškega Ljudskega doma. Po približno poldrugem letu so se prenovitvena dela v občinskem gledališču Boljunec končno zaključila. Kot je izjavil dolinski župan Marino Pečenik, je sedaj vse odvisno od mnenja in ritmov pristojne komisije, ki mora na osnovi opravljenih del izdati uradno dovoljenje za uporabo prostorov. Upanje dolinske ura ve, da se gledališče France Prešeren le odpre občinstvu, je torej vezano na birokratske postopke. »Ce bo šlo po predvidevanjih, bo dvorana uporabna verjetno že čez približno mesec dni,« je pripomnil župan. »S krajšo slovesnostjo pa bomo pravzaprav ponovno predali namenu skoraj v celoti prenovljeno gledališko dvorano, v kateri smo zamenjali stole, prevleke, tla, zavese.« Več kot enoletno prilagajanje varnostnim predpisom je v glavnem podprla krajevna občinska uprava, k sredstvom iz občinskega proračuna pa se dodaja še prispevek Sklada za Trst. »Seveda je tako dolgo zaprtje osrednjega prireditvenega prostora v dolinski občini okrnilo splošno kulturno delovanje.« Prav v pričakovanju odprtja gledališča v Boljuncu je mnogo prireditev odpadlo, še posebej zato, ker so onesposobljeni tudi ostali javni prireditveni prostori v dolinski občini. Prihodnji teden se bodo namreč začela dela v ricmanjski Babni hiši. Sicer je bila napovedana že pred meseci, tokrat pa kaže, da gre zares, (dam) Predavanji bosta ob 16. in 20. uri Danes bo gost naših dveh pomorskih klubov, Cupe in Sirene, mednarodno priznani slovenski jadralec Jure Sterk. Člani obeh naših pomorskih društev se bodo srečali s tem odličnim jadralcem, najprej ob 16. uri na Cupinem, ob 20. uri pa na Sireninem sedežu. Pri Cupi bo Sterk predaval najmlajšim jadralcem obeh društev, pri TPK Sirena pa bodo na vrsti člani obeh naših pomorskih klubov. Jure Sterk gotovo ni nepoznan našim mladim in starejšim ljubiteljem jadranja. Ze večkrat je obiskal oba naša pomorska kluba in tudi njunim članom posredoval svoje bogate in dragocene iz kušnje. Slovenski jadralec si je svoj ugled prislužil z velikimi podvigi po vseh morjih in oceanih sveta. Prepluti zemeljsko oblo z zdelano jadrnico pa je njegov biser. O tem in marsičem drugem zanimivem pa bo Jure Sterk govoril na današnjih srečanjih. Prepričani smo, da bo na obeh današnjih srečanjih prisotnih veliko ljubiteljev jadranja in morja sploh. TRST Sobota, 30. januarja 1993 SK IN KROŽEK ISTRIA / PREDSTAVITEV KNJIGE Večer istrske ljudske pesmi V torek v Bridorjevi hiši v Devinu Damjana Ota PREDI PREDI HČI MOJA - lili SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTUJE______________ DRAMA SNG LJUBLJANA Arthur Schnitzler AN ATOL Rezija Zvone Šedlbauer Danes, 30. januarja, ob 20.30 Abonma red B, E in F; jutri, 31. januarja, ob 16. uri Abonma red C in G V naslednjih dneh se bodo zvrstili POGOVORI O PRIMORSKEM DNEVNIKU v NABREŽINI: v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar DUŠAN KALC ! v PADRICAH : v torek, 2. februarja, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Prisotna bosta predstavnik založniškega upravnega odbora DUŠAN UDOVIČ in novinar IVAN FISCHER. na PROSEKU: v sredo, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu. Prisotna bosta predsednik založniškega upravnega odbora KLAVDIJ PALČIČ in odgovorni urednik BOJAN BREZIGAR. VABLJENI VSI NAROČNIKI IN BRALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ! »Predi predi hči moja’...»: z uvodnimi besedami ljudske pesmi iz severne Istre se nam po daljšem čakanju na izid le predstavlja prva zbirka ljudskih pesmi iz severne Istre, ki jih je zbral, zapisal, uredil in v spremnem besedilu obdelal Dario Marušič. Avtorja poznamo še po številnih objavah prispevkov v raznih strokovnih revijah, njegovo prirojeno nagnjenje in veliko občutljivost do ljudske pesmi domače zemlje pa prihaja na dan predvsem v zavzeti glasbeni dejavnosti Daria Marušiča, ki z nekaterimi drugimi predstavniki mlajših rodov predstavja pravo srž ohranjanja in posredovanja starega ljudskega izročila Istre. Sam je tudi izvrsten godec (med drugim gre omeniti skupino Istranova), že to pa mu omogoča učinkovito in popolno zbližanje z dušo pravega ljudskega godca. Predi predi hči moja’ je torej naslov dragocene knjige (izšla je pri založbi Lipa tik pred božičnimi prazniki), je obenem tudi odraz značilnosti ljudskega glasbenega prostora, v katerem so se pevci in še posebej godci posluževali začetnih besed napeva, da so se nato »spomnili« glasbe. »Ljudska pesem iz severne Istre je širši javnosti še vedno skoraj neznanka,« piše Marušič v predgovoru h knjigi, ki jo posveča »Občudovalcem ljudskih pesmi« In res je s tega ozemlja, ki se razprostira severno od naravne meje - reke Mirne v danes slovenski in tudi hrvaški Istri, doslej zelo malo objavljenega gradiva. Glede na to, da se je načrtno zbiranje začelo šele v 50. letih tega stoletja, se je med raziskovalci ustvaril »varljiv občutek, da sta Kopsko primorje in slovenski del Čičarije siromašna glede ljudske glasbe,« kot opozarja Marušič. Hrvaške in italijanske pesmi Istre so v zadnjem stoletju doživele že več objav (med raziskovalci izstopa ime Giuseppeja Radoleja). Na Koprskem primorju so sicer zapisali prve pesmi že v prejšnjem stoletju, šele v drugem povojnem času pa sta Julijan Strajnar in Mirko Ramovš, priznana slovenska etnografa, začela podrobneje »obravnavati« to področje. Imen glasbenikov in raziskovalcev, ki jih je istrsko področje privlačilo s svojo svojevr-stnostjo, je sicer še mnogo (ne nazadnje Ivan Matelič Ronjgov, Vinko Žganec). Tudi Istra pa je doživljala obdobje, ko so v ljudski glasbi iskali predvsem nacionalni značaj: odtod nekakšno »izkrivljanje« izvirnega izročila, ki v zapisih ni vedno odsevalo stvarnosti. Kot v spremni besedi opozarja Marušič, je »ljudska pesem ogledalo življenja določenega okolja«. V istrskem prostoru torej odraža tudi medsebojne stike avtohtonih narodov, številne in »naravne« prelive jezikovnih in glasbenih značilnosti. Zato tudi pesem severne Istre ne more biti samo slovenska in je tako tudi italijanska in hrvaška oziroma zpisana v jeziku, ki mu Marušič pravi »ljudski knjižni jezik« in ni ne knjižni jezik, niti ne čisto narečje, temveč med drugim živ odraz življenjskega vsakdana ljudi, ki v tem prostoru prebivajo. Marušičeva knjiga zapolnjuje vrzel v celovitejšem pregledu istrske ljudske pesmi, z zapisom glasbenega izročila s področja severno od Mirne, kjer je dvojezičnost najbolj spontana, se tako izpopolnjuje slika stilsko zelo bogate glasbe v Istri. Prva uradna predstavitev Marušičeve knjige bo v torek, 2. februarja, ob 20. uri v prostorih Bri-darjeve hiše v Devinu. Pobudo za večer, na katerem bo poleg avtorja prisoten tudi etnomuzikolog Roberto Starec, sta dala Slovenski klub in krožek Istria, ki s tem nadaljujeta po začrtani poti sodelovanja in skupnega »odkrivanja« večkulturnih razsežnosti tega primorskega prostora. Izbira priložnostnega novega prostora ni zgolj naključje, saj se tudi v tem izraža želja po nekoliko »drugačnem«: prostori Bridarjeve hiše v Devinu - ki jih je občinska uprava dala na razpolago prireditejem -mikavno odgovrajajo na to. Večer bo posvečen istrski ljudski glasbi v vseh smislih: poleg besede o pravkar izdani knjigi bo namreč zazvenela tudi glasba, ob nastopu dveh odličnih tovrstnih skupin, kot sta duo Piščanci in ženska pevska skupina Stu ledi. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 30. januarja 1993 HIJACINTA •Jutri, NEDELJA, 31. januarja 1993 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, brezvetrje , vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,5 stopinje. ROJSTVA, ,SMRTI IN OKLICI: RODILI SO SE: Stefane Žaro, Števen Mazzon, Ni-cole Santini, Luca Gratton. UMRLI SO: 9-letni Tiziane Speziali, 81-letna Paola Giorgi, 81-letni Narciso Dubaz, 72-letni Fran-cesco Gasparre, 74-letna Ines Sare, 75-letna Lucia Blasini, 83-letna Maria Milocco, 76-letna Luigia Ferfolja. OKLICI: uradnik Alberto Gostissa in učiteljica Angela Cuomo, delavec Roberto Pacifico in čistilka Aurora Santoianni, trgovec Claudio Petronio in trgovka Ambra Ambrosi, upokojenec Bruno Venan-zio in upokojenka Jolanda Pizziga, uradnik Fulvio Micolaucich in uradnica Michela Benvenuto, načrtovalec Igor Sussani in uradnica Daniela Antoni, zavarovalni agent Dario Petelin Michieletto in uradnica Angela Previde Prato, tapetnik Paolo No-tarstefano in čistilka Barbara Zafferini, trg. pomočnik Lorenzo Mian in uradnica Giuseppina Allegret-ti, vojaški podčastnik Lui-gi Fano in tg. pomočnica Patrizia Boccia, šofer ACT Livio Bisel in uradnica Manuela Miklavc, mestni redar Roberto Calligaris in trg. pomočnica Annamaria Messi, uradnik Marino Pa-renzan in trg. pomočnica E NT E FIERA UDINE ESPOSIZIONI AGRIEST 93 FEBRUAR VIDEMSKO SEJMIŠČE Urnik: 9.30 - 18.30 KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE v Furlaniji-Julijski krajini Cristina Giacomi, delavec Fabrizio Bragato in Čistilka Daniela Moratto, uradnik Maurizio Milanese in trg. pomočnica Rossella Sva-ghel, uradnik Massimo Barzelatto in delavka Daniela Lorenzon, Časnikar Antonello Rodio in uradnica Lucia Galasso. El LEKARNE Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. januarja 1993 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Cavana 11 (tel. 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA Urad za informacije KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KINO ARISTON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardoli-no, i. VVoopie Goldberg. EXCELSIOR - 15.00, 17.15, 19.40, 22.00 »Luna di fiele« r. Roman Polan-ski. EXCELSIOR AZZUR-RA -15.10, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Body in evidence«, i. Madonna. NAZIONALE I - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Guar-dia del corpo«, i. Kevin Costner, Whitney Houston. NAZIONALE II - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »VVeekend con il morto 2.«. NAZIONALE III - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 «11 danno«, r. Louis Malle, i. Jeremy Irons, Juliette Bi-noche. Prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE IV - 16.00 18.15, 20.15, 22.15 »L’ulti-mo dei Mohicani*. GRATTACIELO 17.00, 19.30, 22.00 »Dra-cula« r. Francis Ford Cop-pola. MIGNON - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Sister Act - Una svitata in abito da suora«, r. Emile Ardoli-no, i. VVoopie Goldberg. EDEN - 15.30 - 22.10 »Perversioni anali nella notte del camaleonte«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10. »So-gnando la California«, r. Carlo Vanzina, i. Massimo Boldi, Nino Frassica, Bo rjprpV LUMIERE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Un’estranea fra noi«, r. Sidney Lumet, i. Melanie Griffith. ALCIONE - 16.30 18.15, 20.00, 22.00 »Un cuore in inverno«, r. Claude Sautet, i. D. Auteuil, E. Beart, A. Dussolier. RADIO - 15.30 - 21.30 » II piacere dappertutto», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. H PRIREDITVE PD MACKOLJE vabi jutri, 31. januarja, na ogled igre »MATURA«. Uprizorila jo bo dramska skupina »ODER 90« iz Gorice, v režiji FRANKA ŽERJALA. Pričetek ob 17. uri v Srenj -ski hiši v Mackoljah. Toplo vabljeni! SKD TABOR - OPČINE - Prosvetni dom - Jutri, 31. januarja, ob 16.30 gostovanje Baletne skupine SD Mladina iz Kriza pod vodstvom Anke KocjanCiC in Ingrid Sedmak. Vabljeni! JK CUPA in TPK SIRENA priredita predavanji z videokaseto jadralca na poti okoli sveta Jureta Sterka: V NAROČJU VETRA danes, 30. januarja, ob 16. uri na sedežu )K Cupa v Sesljanu za tečajnike in mladino; ob 20. uri na sedežu TPK Sirena v Barkovljah za elane in prijatelje obeh klubov. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV TRST - SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ v sodelovanju z ŽUPNIJO RODIK prirejajo VRABCEVO OBLETNICO. Jutri, 31. januarja, ob 10. uri bo v Rodiku ob prvi obletnici smrti skladatelja Ubalda Vrabca obletna sv. maša pri kateri bo sodeloval zbor Con-sortium musieum. Pod vodstvom dirigenta dr. Mirka Cudermana bodo izvajali skladbe Ubalda Vrabca. Po maši bo dr. Zorko Harej predstavil zbirko VrabCevih maš. Vljudno vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi danes, 30. t. m., na veCer z naslovom POTOVANJE PO SEVERNI FRI-ZIJI. Tomaž SusiC bo med drugim spregovoril tudi o frizijski manjšini. Začetek ob 18.30. SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom - V torek, 2. februarja, ob 20.30 odprtje razstave olj TATJANE JENKO. Predstavitev Mojca Uršič. Na veCeru sodelujeta MoPZ in ZPZ Tabor. Vabljeni! V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 1. februarja, večer s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu Slomškovega življenjepisa PASTIR PRIHODNOSTI in monografije o Jakobu Ukmarju v italijanščini. Deli bosta predstavila prof. Ribar in prof. T. Simčič. Začetek ob 20.30. KD ROVTE - KO-LONKOVEC - UL Monte Sernio 27 - prireja ob dnevu slovenske kulture FILMSKI VECER v soboto, 6. februarja, ob 20. uri. GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 92/93 v četrtek, 4. februarja, ob 20.30 v gledališču Miela, Trg Duca degli Abruzzi 3, SKLADBE ZA DVA KLAVIRJA OD CLEMENTIJA DO GELMETTIJA. Duo: Beatrice Zonta, Vesna Zuppin. elementi, Schumann, Kogoj (štiriročno), Gelmetti, Martinu, Luto-slavvski. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mieli. SLOVENSKI KULB in krožek ISTRIA vabita v torek, 2. februarja, ob 20.uri na predstavitev knjige Daria MARUŠIČA PREDI PREDI HCI MOJA. O zbirki istrskih ljudskih pesmi bosta spregovorila avtor in etnomuzikolog Roberto STAREC, nastopila pa bosta duo godcev PISCACI in pevska skupina STU LEDI. Torkov večer bo v BRIDARJEVI HIŠI - DEVIN (blizu vašega trga). OBVESTILA SKD IGO GRUDEN in SD SOKOL NABREŽINA sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR elanov, ki bo v društvenih prostorih v petek, 5. februarja, ob 19.30 v prvem ter ob 20. uri v drugem sklicanju. Vabljeni! SLOVENSKI KULTURNI KLUB razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NA- 'ECAJ. Tema in tehnika ta prosti. Prispevke lahko ddate na sedežu (Ul. Do-lizetti 3) vsak delavnik jutraj ali poverjenikom IKK na višjih šolah najka-neje do 4. februarja ključno. Komisije bodo azglasile zmagovalce na Tešernovi proslavi v so- 18.30. OBČINA REPENTA- BOR obvešča, da se je OBČINSKA AMBULAN- TA preselila v nove prostore v Domu Albina Bubniča - Repen 86. GLASBENA SOLA »Punto Musicale« v Sesljanu sporoča, da se bo v kratkem pričel nov tečaj harmonike. Za informacije pokličite tajništvo šole vsak torek in petek od 15.00 do 19.00 (Sesljan center 45/2. nadstr.), tel. 299994. GOETHE INSTITUT sporoča, da se bodo v kratkem pričeli hitri tečaji nemščine za začetnike in ostale. Za informacije telefonirati na št. 635763-64 - Ul. Coroneo 15. REDNI OBČNI ZBOR pogrebnega društva Trebče bo jutri, 31.januarja, ob 15.30 v Ljudskem domu. Vabljeni! V MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanu, Ul. Brande-sia 27, bo jutri, 31. januarja, ob 17. uri nastopil amaterski oder Jaka Stoka s Proseka - Kontovela s humoresko »Naši graju ne radio«. Vabljeni! SINDIKAT SLOVENSKE SOLE -tajnisvo Trst -vabi na 34. OBČNI ZBOR v ponedeljek, 15. februarja, ob 8. uri v prvem in ob 8.30 v drugem sklicanju. SINDIKAT SLOVEN- SKE SOLE sporoča, da je novi urnik obratovanja: ob torkih od 11.30 do 13. 00, ob sredah od 17.00 do 18.30, ob Četrtkih od 9.30 do 11.00 in ob petkih od 15.30 do 16.30. Tajnik je na razpolago elanom ob sredah od 16. do 17. ure. B_____________IZLETI SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v nedeljo, 7. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo (Šesto Val Pusteria). Cena izleta je 23.000 lir, odhod je predviden ob 6. uri iz Sesljana - center. Vabljeni vsi smučarji in ljubitelji snega. (Za informacije tel. na št. 299798 od 20. do 22. ure.) H SOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča, da zapade rok za vložitev prošenj za premestitve 5. februarja za profesorje višjih srednjih šol in 10. februarja za učitelje. Sindikat obvešCa tudi, da je razpisan natečaj za mesto ravnatelja poklicnega trgovskega zavoda. Natečaj je namenjen izključno profesorjem, ki so opravili najmanj dve leti službovanja kot poverjeni ravnatelj na šolah s slovenskim učnim jezikom. V okviru ciklusa predavanj o zdravstveni vzgoji vabijo medrazredni sveti osnovnih šol Bazoviški junaki, F. S. Finžgar, F. Milčinski in O. Zupančič ter didaktični ravnatelj zlasti starše na prvo predavanje, ki ga bo imela dr. Irena Tavčar o ZDRAVI PREHRANI KOT PREVENTIVI 3. februarja ob 18. uri na OS O. Zupančič. □ ČESTITKE Draga SAMOA, vse najboljše za tvoj 14. rojstni dan in da bi bila vedno tako pridna in prijazna ti iz srca želi teta Vida. MALI OGLASI OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. Toči belo in črno vino. OSMICO ima Lupine v Praprotu. OSMICO je odprl v Zgoniku Miro Žigon. OSMICA je odprta do 23. februarja - Zajčja farma v Repniču. OSMICO je odprla Marija Gombač, Lonjer 291/1. Toči belo in Črno vino, poskrbljeno za prigrizek. OSMICO je odprl v Ric-manjih 118 Berto Pregare. ToCi belo in Črno vino. NUJNO iščem delo kot vrtnar in sadjar. Imam izkušnje na področju vzdrževanja vrtov in parkov. Telefonirati ob uri obedov na št. (0481) 78188. 17-LETNO dekle z veliko volje do dela išče kakršnokoli zaposlitev. Tel. na št. 417937 ob uri obedov. ISCEM delo kot Čistilka pri družinah ali podjetjih v popoldanskih urah. Pisati na Publiest, Ul. Montec-chi 6, 34137 Trst, pod šifro »ČISTILKA«. POŠTENA in marljiva, brat in sestra, iščeta delo v okolici Trsta (urejanje vrtov, razna gospodinjska dela in vzdrževalna dela na vašem domu). Telefon 0038/67 31270. PRODAM eno- oziroma dvostanovanjsko hišo z dvoriščem v Trstu v UL Dei Porta. Tel. ob delavnikih od 19. do 20. ure na št. (040) 392924. ODDAJAMO v najem v središču mesta tri sobe primerne za urad, ambulanto itd. Tel. na št. 415785 od 13. do 15. ure. DAM v najem 1.700 kv. m njive v Dolini. Tel. na št. 228390. NA KRASU v Sežani addamo ali prodamo moderno hišo v zaključni fazi gradnje (240 kv. m), z vrtom, primerno za poslovne prostore ali umetniško dejavnost. Telefon: 0038/67 23689 torek in četrtek od 15. do 17. ure. PRODAM avto fiat regata 100 vveekend 1600, letnik 1986, po ugodni ceni. Tel. na St. (0481) 21771. PRODAM čistilno napravo za dimnik. Informacije po tel. na št. (0481) 21771. PRODAM stojnico z dovoljenjem prodaje rož in lončnic na Rdečem mostu. Tel. na št. 225365. PRODAM domač krompir, tel. na št. 200882 ob uri obedov. VDOVA srednjih let išCe družbo, da bi s prijateljstvom popestrila in naredila življenje bolj zanimivo. Zainteresirani naj pišejo na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »VESELA DRUŽBA«. PRISPEVKI V počastitev spomina mame Dore Dolgan, ob 20-letnici smrti darujeta Neva in Marjan 50.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Joška Lukeša darujeta Neva in Marjan 20.000 lir za TPK Sirena. V spomin na pok. Angelo Lozej, na strica Paola Baretto ter na Bernardo Černigoj vd. Novak darujeta Ivanka in Marta Canciani 25.000 lir za CPZ M. Kogoj od sv. Ivana in 25.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob Ivanke VVilhelm daruje Liliana Berginc 30.000 lir za SKD Tabor. Namesto cvetja na grob Ivanke VVilhelm daruje Mimi Jeric 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Ivanko VVilhelm vd. Hrovatin darujeta Marija in Renata Hrovatin 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na Ivanko VVilhelm vd. Hrovatin darujeta Marija in Ivanka Sosič 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Ivanko VVilhelm vd. Hrovatin darujeta Edi Sossi in Jadranka Sedmak 50.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. V spomin na LuCano-ta Vidau darujeta Olga in Nada Kalc 50.000 lir za Godbo V. Parma. Namesto cvetja na grob LuCanota Vidau darujeta Zmaga in Anica z družinama 100.000 lir ter Miro in Meri Cuk 100.000 lir za Godbo V. Parma. V spomin na Ivanko Hrovatin darujeta Ma-riuccia in Adriana Coc-coli 50.000 lir za SKD Tabor. Ob 4. obletnici smrti Svetka Žagarja darujejo žena Marija in hčeri Ines in Magda 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Ivanko Ukmar darujeta Marija in Milan Ukmar (Splača) 50.000 lir za MoPZ V. Mirk. V spomin na svaka Vincenza Viscardija daruje družina Malalan (Lonjer) 50.000 lir za nov kulturni dom v Lonjerju. V spomin na pok. Ivanko Ukmar darujeta Palmira in Stelio 50.000 lir za proseško cerkev. Ob prvi obletnici smrti pok. župnika Albina Grmeka daruje Mario Magajna 50.000 lir za MPZ Valentin Vodnik in 50.000 lir za Mladinski dom v Dolini. V spomin na Štefanijo Jančar por. Babič daruje družina Bucci 100.000 lir za Zvezo vojnih invalidov. PODJETJE WILMA s,, vabi cenjene poslovalne partnerje in prijatelje na otvoritev novega sedeža v INDUSTRIJSKI CONI »DOLINA«, danes, ob 17. uri GORICA Sobota, 30. januarja 1993 NOVICE GOSPODARSTVO / ODPRTA SKUPŠČINA V TOVARNI FILATURA Dl GORIZIA DOBERDOB / RAZGOVOR S programskim sporazumom med Deželo in Pokrajino za Goriško 7 milijard lir V Trstu so včeraj podpisali programski sporazum med Deželo in Goriško pokrajinsko upravo, kar bo omogočilo skorajšnji začetek nekaterih pomembnih javnih del. Kakor smo že pred časom poročali, predvideva programski sporazum med Deželo in Pokrajino (podpisala sta ga odbornik Tersar in predsednik Pokrajine Saccavini) financiranje petih različnih posegov v skupni vrednosti 7, 3 milijarde lir. Prednostna lestvica je bila sestavljena v dogovoru med obema ustanovama in predvideva: 4 milijarde lir za prenovitev poslopja nekdanje bolnišnice usmiljenih bratov v Ul. Diaz (za ta poseg ima Pokrajina že zagotovljen prvi del financiranja), dalje dokončanje infrastruktur v industrijski coni v Vilešu, 1, 5 milijarde lir, odpravljanje posledic poplave in restavriranje palače Attems 500 milijonov lir, urejanje struge hudournika Birse, 1 milijardo lir, izdelava dokumentacije za prostorsko urejanje na območju Brd. Denar bo Dežela nakazala direktno ustanovam, ki bodo posege izvajale, Pokrajina pa bo pri tem imela nalogo koordinatorja, oziroma nadzornika nad izvajanjem. Davek na koriščenje javne lastnine v Doberdobu Občinska uprava v Doberdobu obveSCa, da morajo občani, ki v kakršnikoli obliki uživajo javno lastnino, plačati poseben davek, ki se odmerja na osnovi vrednosti koriščenih zemljišč ali drugih nepremičnin in korišCene površine. Predložiti morajo posebno prijavo, na obrazcu, ki je na razpolago v tehničnem uradu na občini in poravnati davek (na Registrskem uradu v Tržiču). Na območju doberdobske občine pridejo v poštev občani, ki razpolagajo z jusarskimi zemljišči. Občinski tehnični urad je na podlagi tolmačenja pokrajinskega finančnega nadzomištva določil tudi vrednosti zemljišč, ki jih je treba upoštevati ob plačilu davka. Vrednosti so sledeče: oranica 2.300 lir za kv. meter, vrt 5.000, pašnik 500, travnik 1.500, vinograd 4000, gozd 1100, neproduktivni tereni 200 in zazidalni tereni 30.000. Štipendiji Trgovinske zbornice Goriška trgovinska zbornica je na zadnji seji razpisala dve denarni nagradi za diplomante univerzitetnega teCaja mednarodnih in diplomatski ved v Gorici v akademskem letu 1992/93. Nagradili bodo avtorja najboljših tez o razvoju Gorice v mednarodnem kontekstu. Rok za predložitev prošenj zapade 15. aprila 1994. Tgovinska zbornica je že pred leti razpisala tudi štipendiji za Študente iz Češkoslovaške, ki študirajo na Univerzi v Gorici. Ultimat sindikatov: Indusvi mora vendarie zaživeti Le usklajeno nastopanje lahko obrodi pozitivne sadove Z včerajšnje skupščine v podgorski tovarni (foto Studio Reportage) Vlado Klemše Trideset delovnih mest je v nevarnosti v tekstilni tovarni Filatura di Gorizia v Podgori, kjer so stroje pognali šele pred dvema letoma. V tej tovarni, ki je ena od štirih nastalih na ruševinah nekdanjega giganta, Podgorske tekstilne tovarne je bila včeraj dopoldne sindikalna skupščina, odprta za javnost. Ni šlo za običajno zborovanje, ampak za temeljito soočenje sindikalnih zvez CGIL-CI-SL-UIL z deželnimi, pokrajinskimi in krajevnimi upravitelji ter predstavniki Goriške trgovinske zbornice o gospodarski problematiki ter v sklopu te tudi posebej o položaju v podjetju. Gre za stanje, ki ga je pravzaprav težko razumeti. Zaradi tega, ker ni mogoCe govoriti o zastareli tehnologiji, pomanjkanju naročil, višku delovne sile. In tudi zaradi tega ker je bil podjetju dodeljen denar iz Goriškega sklada (dotacijo so sicer prav pred kratkim zamrznili). Zaradi ugotovitve, zakaj institucije, posebej družba Indusvi, doslej samo pasivno spremljajo dogajanje. Včerajšnje zborovanje v ne ravno topli hali, kjer je predsedujoči pokrajinski tajnik CGIL Giu-liano Bon opozoril na odsotnost enega glavnih, Ce ne glavnega od sogovornikov, predstavnika Združenja industrijcev, bo nujno sprožilo posledice. Zaradi ultimata, ki ga je postavil pokrajinski tajnik CGIL. Do konca februarja mora Indusvi prevzeti aktivno vlogo v primeru Filature di Gorizia, sicer sledi njegova ostavka z mesta podpredsednika. Včerajšnja javna skupščina, ki sta se je udeležila deželna odbornika Brancati in Longo, predsednik pokrajine Saccavini, predsednik trgovinske zbor- nice Bevilacqua, deželna svetovalca Bratina in Padovan, goriški občinski odbornik Colella in žal samo štiri ali pet županov, ima globlji pomen. Tajnik CISL Vitto-rio Brancati je v imenu treh sindikalnih federacij predstavil naCrt, kako priti iz poglabljajoče se gospodarske krize, katere najbolj značilen pokazatelj je deindustrializacija. Združiti je treba prizadevanja vseh družbenih sil, je poudaril Brancati, začenši z Deželo. Oktobra je bilo prvo soočanje z deželno upravo in temu je sledila skupščina v tržiški ladjedelnici o vlogi javnih podjetij. Včerajšnja skupščina pa je bila sklicana z namenom, temeljite analize stanja v zasebnem in splošnem gospodarskem sektorju in zlasti v tekstilni industriji. Znaki tokratne krize so podobni kakor tiste v začetku osemdesetih let, vendar so možnosti premagovanja bistveno drugačne. Predvsem so zelo omejene možnosti izdatnejšega posega Dežele. Kako iz težav? Predvsem z aktiviranjem Indusvija, z zajezitvijo procesa deindustrijalizacije, z aktivnejšo vlogo krajevnih upraviteljev, ki naj bi vendarle spoznali, da javna dela ne rešujejo brezposelnosti. Potrebno je krepiti industrijski sektor, z visoko tehnologijo in spoštljivim odnosom do okolja. V tem oziru sindikati podpirajo predlog o mešani industrijski prosti coni, za katero naj bi se dogovorili ob posodobitvi Osimskega sporazuma. Sindikati soglašajo, da bi goriško območje proglasili za "krizno". Za uspešno zaustavljanje procesa pa bo treba storiti še marsikaj recimo na področju upravljanja dopolnilne blagajne, mobilnosti, poklicne prekvalifikacije itd. Pred Vittoriom Bran-catijem je Paolo Oliva pojasnil različne stopnje krize v tovarni, kar je navsezadnje privedlo do sklepa o stalni skupščini in zasedbi. Govorili so še predsednik Pokrajine Saccavini, predsednik Trg. zbornice Bevilacqua, dež. svetovalec Bratina in občinski odbornik Colella. Bevilacqua je najprej z navajanjem podatkov skušal dopovedati, da je, kljub težavam, Goriški sklad edini pomembni vzvod krepitve gospodarstva. Deželni svetovalec Bratina je opozoril na "čudne okoliščine ” krize podjetja in se izrekel proti možnosti razglasitve izjemnega stanja v gospodarstvu. Predlogi in želje bralcev Primorskega irSEGB-msogiB Del udeležencev srečanja (foto Studio Reportage) Tako kot drugod, kjer so se doslej zvrstila podobna srečanja, je tudi predsinoCi v Doberdobu pogovor o Primorskem dnevniku pokazal, s kolikšnim zanimanjem naši bralci sledijo razvoju časopisa. Udeležba je bila nekoliko manjša kot na prvem srečanju v Sovodnjah, paC pa je bila pravšnja za odkrit razgovor med bralci, glavnim urednikom Bojanom Brezigarjem in predsednikom založniške družbe Klavdijem Palčičem, ki ga je v imenu pobudnikov (ZSKD in SKGZ) povezoval Rudi Pavšič. Splošno je bilo priznanje in zadovoljstvo zaradi bogatejše in pestre vsebile dnevnika, med kritikami, predlogi in sugestijami pa je bilo občutiti razširjeno željo po večji pozornosti krajevni stvarnosti zlasti na tržiško-dober-dobskem območju. LOTERIJE / PET OBSOJENIH, DEVET OPROŠČENIH Milijardne goljufije in precej mile kazni Oproščen bivši predsednik Pokrajine I Veselje sester Pierattoni in njunega očeta je bilo ob branju razsodbe več kot upravičeno, saj gotovo niso pričakovali tako mile razsodbe (foto Studio Reportage) SODIŠČE / PRVIČ RABA SLOVENŠČINE Albert Kovic iz Rupe popolnoma oproščen Ob postavitvi mlaja ni bilo kaznivih dejanj Marko Marinčič Razsodba goriškega okrožnega kazenskega sodišča v zadevi milijardnih goljufij na raCun državne loterije -izreklo jo je v Četrtek pozno zvečer, potem ko smo kljub Čakanju do zadnjega trenutka morali zaključiti redakcijo, sicer bi Časopisa ne bilo v kioskih in na pošti - je nemalo presenetila goriško javnost. Sodišče je namreč obsodilo le pet obtožencev in to na razmeroma nizke kazni, devet pa jih je oprostilo. Izrečene kazni so znatno nižje od zahtev, ki jih je postavil javni tožilec dr. Mancuso.' Glavna obtoženca, ki sta dejanje tudi priznala, Aldo Pierattoni in Roberto Crisci sta bila obsojena na dve leti in pol zaporne kazni ter na plačilo 800 tisoC lir globe, in še to le žeto, ker sta ponaredila suhi državni peCat. Na dve leti zapora in milijon štiristotisoC lir denarne kazni sta bila obsojena Dušan Odoni in Silvio Stefani, tiskarska mojstra iz Trsta. Sest mesecev zapora in pol milijona lir globe so sodniki prisodili Carlu Crisciju zaradi težke goljufije. Oproščen je bil Gian-franco Crisci, nekdanji predsednik goriške pokrajinske uprave in tajnik nekdanjega ministra Santuza. Obtožnica ga je bremenila, da je preko druge osebe vnovčil dva od ponarejenih loterijskih listkov. Poleg Criscija je sodišče oprostilo Bruno Riosa iz Trsta (obtožena je bila poskusa goljufije), Luigija Skoka, Sa-veria Licherija, Iride Za -nuttig, Alessandro in Annaliso Pierattoni, Ro-dolfa Meleja in Vinicia Geja. Zakaj tako presenetljivo mile obsodbe? Obrambi je uspelo ovreči glavno točko obtožnice, to je združevanje v zločinske namene. To težko kaznivo dejanje so sprva naprtili enajstim obtožencem. Kako so goljufijo odkrili? Pravzaprav naključno, ko je neka priletna gospa pred petimi leti predložila v inkaso Čeprav z zamudo, izžrebani listek (pravi) za 50 milijonov lir in je prišlo na dan, da je bila nagrada za ta listek že izplačana. Na tej izhodiščni ugotovitvi so začeli delati preiskovalci in postopoma prišli na sled avtorjem goljufij, ki so navrgle vsega 2.450 milijonov, ki jih država doslej še ni zahtevala nazaj. Javnost ogorčena zaradi premile razsodbe Goriška javnost je včeraj presenečeno in ogorčeno kometi-rala razsodbo o goljufiji z državnimi loterijami. Skoraj soglasne so bili ugotovitve, da gre za razplet, ki je Ce že ne iz pravnega vsaj iz moralnega vidika škandalozen: od 16 obtožencev, med katerimi so nekateri odkrito priznali ponaredbo listkov in goljufijo, ki jim je navrgla 2.450 milijonov lir, je bilo obsojenih le pet in še ti na take kazni, da jim sploh ne bo treba vec v zapor, pa niti na račun države nepošteno pridobljenega denarja jim ne bo treba vračati, saj ga državna uprava ni terjala nazaj. Prav ta okoliščina še najbolj preseneča javnost in je v središču komentarjev. S tem v zvezi se je oglasilo tudi gibanje La Rete, ki napoveduje, da bo preko svojih parlamentarcev skušalo priti do dna vprašanju, zakaj se državna uprava ni predstavila kot civilna stranka in zakaj ni zahtevala nazaj vsej skupnosti ukradenih milijard. Ista država, ki je te dni od “utajevalca” terjala povračilo treh (!) lir, pri milijardni goljufiji sploh ni reagirala. Zakaj? Javnost pričakuje odgovor. Skoraj pet let po dogodku, ki je razburil vso slovensko goriško javnost, so sodniki včeraj povsem oprostili 25-letnega Alberta Kovica iz Rupe, Ul. Buonarroti 31, ki je bil obtožen upiranja javnima funkcionarjema v obtežilnih okoliščinah. Zakaj? Kovic je 30. aprila 1988 zvečer s skupino rupenskih fantov prevažal dolgo deblo za postavitev mlaja. Del prevoza je potekal po državni cesti, zaradi Cesar so si fantje priskrbeli dovoljenje poveljnika gabrskih karabinjerjev. Ne samo: za traktorjem, ki je prevažal mlaj, je vozil avto z utripajočimi lučmi. Kljub temu sta agenta prometne policije, ki sta pripeljala mimo, sestavila zapisnik in priselila fantom slano globo. Sledilo je prigovarjanje, med katerim - tako so povedali soudeleženi fantje - sta jim agenta prepovedala medsebojno pogovarjanje v slovenščini, češ da jih onadva ne moreta razumeti. Dogodek je takrat imel velik odmev. Sledili so protesti predstavnikov sovodenjske občine, slovenskih organizacij in članki v našem dnevniku. Sele po teh protestih sta 3. maja agenta sestavila službeno poročilo, po katerem naj bi jima Kovic po izročitvi zapisnika o prekršku začel groziti s sekiro v roki. Odtod ovadba tožilstvu (ki je bila vložena šele 10. maja) in končno včerajšnji proces. Pri tem gre povedati, da je spor, ki se je zaCel okrog rabe slovenščine, prvič na goriškem sodišču (doslej je nekaj takih primerov bilo na preturi) omogočil obtožencu rabo slovenščine pred sodniki v smislu Člena 109 kazenskega postopnika. Kovic je s pomočjo prevajalca pojasnil, da sploh ni grozil agentoma in da ni imel v roki sekire ne ničesar drugega. Agenta Luca Senn in Ubaldo Loperfido sta nato postregla z dokaj protislovnima pričevanjema. Mimo drugih negotovosti (v zapisniku je govor o Gabrjah in ne o Rupi) sta presentila z Revija domačih zborov Sovodenjska poje je letos pred svojo deseto izvedbo, kar je za prireditelje in nastopajoče seveda pomemben uspeh. Kulturno društvo So-vodnje si je v teh letih prizadevalo, da bi pevska revija postala prijetna tradicija ne le za sodelujoče skupine, ampak tudi za vse domače ljubitelje zborovskega petja. V zadnjih letih se je pevskim zborom iz sovodenjske občine pridružil kak gost iz zamejstva ali iz matične domovine. Letos gostov ne bo, saj so bili organizatorji izjavo, da sta oba sedela na istem sedežu (spredaj desno) službenega avtomobila, ko naj bi Kovic vihtel sekiro pri levih vratih. Odvetnika Battello in Močnik sta opozorila na to nedoslednost in sta ob protestu, ker sodniki niso hoteli zaslišati slovenskih fantov, ki so bili priCe dogodku, zahtevala oprostitev Kovica, medtem ko je tožilec Trotta predlagal Črtanje obtežilnih okoliščin in priznanje amnestije. Sodniki (preds. Gorjan) so po kratkem posvetovanju povsem oprostili Kovica z utemeljitvijo, da ni zagrešil kaznivega dejanja. mnenja, da mora biti slavnostna deseta izvedba Sovodenjske poje izključno “sovodenjska” in da je treba celoten veCer posvetiti domačim pevcem. Tako bomo jutri na odru Kulturnega doma lahko prisluhnili ?tirim zborom in sicer ženskemu zboru Sovodnje, moškemu zboru Skala iz Gabrij, mešanemu zboru Rupa-Pec in vokalni skupini Sovodenjska dekleta. Pesmi bo povezoval dramski igralec Janez Starina. Pričetek revije je napovedan ob 18. uri. (AF) SOVODNJE / PEVSKA REVIJA Sovodenjska poje Štirje zbori jutri na jubilejni 10. izvedbi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE GOSTUJE_______________ DRAMA SNG LJUBLJANA Arthur Schnitzler AN ATOL Režija Zvone Šedlbauer V ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 v gledališču »G. Verdi« v Gorici. Abonma red A m B. Avtobus vozi po običajnem voznem redu. H PRIREDITVE KINO v čitalnici knjiz- GORICA NICE D. FEIGEL bo v četrtek, 4. februarja, ob 20.30 predavanje in praktični prikaz masaže shatsu. Predavala bo prof. Helena Bizjak. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE priredi 20. februarja veselo pustovanje v Kulturnem domu v Sovodnjah. Ples z ansamblom Biljard, veCerja, žrebanje nagrad, zaželene maske. Vabila pri Davorinu, Lucijanu, Gianniju, Mirici in Mirjam. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 20. februarja veselo pustovanje v restavraciji Pri škofu (Al Vescovo) v Podbonescu, v Beneški Sloveniji. Vesela zabava in skupna veCerja. Prijave sprejemajo na sedežu društva in pri poverjenikih do 3. februarja. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO -SMUČARSKI ODSEK obvešča, da zaradi neprimernih snežnih razmer, jutri napovedanega izleta in teCaja na Nevejskem sedlu, ne bo. VITTORIA 18.20-20.10-22.00 »La morte ti fa bella«. Igrajo Meryl Streep, Bruce VVillis in Goldie Hawn. CORSO 17.15-19.40-22.00 »Dracula«. Režija Francis Ford Coppola. VERDI 17.15-19.40-22.00 »Guardia del cor-po«. Igrata Kevin Cost-ner in Whitney Houston. TR2IC COMUNALE 17.00-19.30-22.00 »Luna di fiele«. Rež. Roman Polanski. EKCELSIOR 17.30 -22.00 »Guardia del cor-po«. Igrata Kevin Cost-ner in Whitney Houston. u LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA LEKARNA ST. 1 (COMUNALE n. 1) - Standrež - ul. sv. Mihaela - tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE - Trg Republike, 26 - tel. 410341. POGREBI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v mesecu marcu tečaj osnovne informatike MS DOS in urejanja besedil Word 5 (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 81826, vsak dan razen sobote od 8. do 13. ure. Danes v Gorici: ob 8.00 uri Giorgio Gruden iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 9.30 Carmela De Colle, por. Badalini iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 10.15 Luigi Brandolin iz splošne bolnišnice v Kr-min, 13.15 Giovanni Turus iz splošne bolnišnice v Moš. GOSPODARSTVO Sobota, 30. januarja 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 29. januar 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 61,55 62,45 8,70 8,81 6,30 6,65 AMTK plus d.o.o. 61,90 62,45 8,65 8,85 6,40 6,90 Avtohiša Ljubljana* 61,90 62,30 8,70 8,83 • 6,40 6,70 Aval Bled 61,60 62,35 8,70 8,88 6,50 6,85 Ažur* 61,80 62,50 8,72 8,89 6,45 6,75 Banka Vipa 61,51 62,10 8,65 8,81 6,28 6,63 Bobr Fužine 61,80 62,40 8,75 8,88 6,55 6,80 Bobr Trzin 61,80 62,30 8,75 8,88 6,55 6,80 Brdar Koper 61,75 62,35 8,66 8,80 6,47 6,64 BTC terminal Sežana 61,50 62,40 8,68 8,85 6,40 6,70 Burin Center 62,00 62,55 8,65 8,85 6,65 6,75 Burin Moste 61,95 62,55 8,60 8,85 6,55 6,75 Come 2 Us* 61,95 62,55 8,75 8,85 6,40 6,80 Creditanstalt - Nova banka d.d. 61,70 62,40 8,75 8,95 6,30 6,80 6,75 Dom na trgu 62,00 62,29 8,79 8,83 6,50 Dom Kaffe* 61,80 62,10 8,77 8,84 6,52 6,70 Emona Globtour 61,50 62,50 8,70 8,90 6,25 6,67 Eros Ljubljana* 61,90 62,20 8,75 8,80 6,55 6,70 Eros Kranj* 61,90 62,20 8,75 8,80 6,55 6,70 Eurotours* 61,70 62,50 8,70 8,85 6,40 6,80 Euroservis 62,00 62,35 8,40 8,80 6,62 6,69 Feniks Portorož 61,74 62,35 8,68 8,86 6,40 6,69 Feniks Koper 61,74 62,35 8,68 8,86 6,40 6,69 Feniks Markovec Koper 61,74 62,35 8,68 8,86 6,40 6,69 Fiba d.o.o. Koper 61,76 62,38 8,65 8,78 6,46 6,65 Golfturist Ljubljana 61,95 62,65 8,73 8,88 6,48 6,85 Golfturist Domžale 61,80 62,35 8,65 8,85 6,50 6,90 Hida 62,05 62,25 8,77 8,83 6,55 6,75 Hipotekarna banka Koper* 61,75 62,40 8,60 8,80 6,40 6,75 Hram Rožice Mengeš 61,90 62,15 8,70 8,90 6,30 6,80 Hranilno kreditna služba 61,75 62,50 8,70 8,88 6,40 6,82 llirika Ilirska Bistrica 61,60 62,65 8,57 8,77 6,40 6,67 llirika Slovenj Gradec 61,70 62,38 8,72 8,80 6,40 6,62 llirika Postojna 61,76 62,58 8,67 8,77 6,54 6,67 llirika Sežana 61,96 62,34 8,71 8,79 6,60 6,68 Italdesign Nova Gorica* 61,70 62,40 8,71 8,85 6,48 6,67 Klub Slovenijales* 61,80 62,20 8,70 8,90 6,50 6,80 Komercialna banka Triglav 61,61 62,61 8,70 8,90 6,40 6,80 Kompas Hertz Celje* 62,00 62,35 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Velenje* 62,00 62,35 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Idrija* 62,00 62,35 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 62,00 62,35 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* 62,00 62,35 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Krško* 62,00 62,35 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Hertz Bled* 62,00 62,35 8,75 8,85 6,40 6,80 Kompas Fintrade 61,70 62,39 8,65 8,89 6,50 6,89 Kompas Holidays 61,70 62,20 8,70 8,80 6,50 6,90 Ljubljanska banka d.d. Lj. 61,50 62,70 8,69 8,91 6,46 6,69 LB Banka Zasavje Trbovlje LB Dolenjska banka N.M. 61,50 61,70 62,50 62,70 8.74 8.75 8,88 8,90 6,50 6,54 6,90 6,77 LB Komercialna banka N.G. LB Kreditna banka Maribor d.d. 61,51 61,45 62,70 62,85 8,60 8,67 8,93 8,90 6,36 6,30 6,65 6,85 LB Splošna banka Koper d.d.* 61,47 62,70 8,57 8,78 6,24 6,59 LB Splošna banka Celje 61,80 62,50 8,73 8,85 6,40 6,80 Libertas Koper* 61,85 62,35 8,67 8,80 6,47 6,67 MA Vir 61,80 62,40 8,70 8,88 6,50 6,85 Madai Nova Gorica* 61,70 62,30 8,70 8,80 6,53 6,64 Media* 62,00 62,30 8,75 8,85 6,60 6,80 Mercator Turist 61,50 62,50 8,70 8,86 6,46 6,80 Otok Bled 61,74 62,45 8,69 8,80 6,53 6,75 Panna 61,90 62,40 8,70 8,88 6,50 6,80 Petrol* 61,90 62,35 8,75 8,85 6,50 6,75 Poštna banka Slovenije 61,40 62,50 8,44 8,79 6,10 6,69 Probanka 61,43 62,75 8,68 8,86 6,50 6,80 Publikum Ljubljana 61,70 62,12 8,75 8,88 6,60 6,82 Publikum Celje 61,95 62,29 8,76 8,84 6,45 6,75 Publikum Dobova 61,80 62,50 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Kostanjevica 61,80 62,50 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Krško 61,80 62,50 8,52 8,87 6,35 6,85 Publikum Maribor 62,02 62,24 8,// 8,81 6,25 6,99 Publikum Metlika 62,00 62,50 8,70 8,85 6,30 6,70 Publikum Mozirje 61,90 62,35 8,76 8,84 6,28 6,70 Publikum Novo Mesto 62,00 62,70 8,70 8,90 6,45 6,75 Publikum Piran 61,65 62,50 8,60 8,76 6,50 6,66 Publikum Ptuj 61,85 62,55 8,74 8,83 6,30 6,70 Publikum Sevnica 62,00 62,70 8,65 8,85 6,45 6,79 Publikum Šentilj 62,02 62,28 8,78 8,83 6,25 6,70 Publikum Šentjur pri Celju 62,06 62,36 8,76 8,84 6,45 6,70 Publikum Trebnje 61,80 62,60 8,69 8,84 6,40 6,75 Publikum Zagorje 62,00 62,39 8,74 8,81 6,60 6,85 Publikum Žalec 61,95 62,30 8,77 8,85 6,45 6,75 Simotisk 62,00 62,50 8,70 8,85 6,40 6,80 SKB banka d.d. Ljubljana** 62,15 62,19 8,83 8,83 6,57 6,68 Slovenijaturist Slovenska investicijska banka* 61,80 61,80 62,20 62,40 8,73 8,70 8,80 8,83 6,50 6,35 6,66 6,80 Slovenska hran. in pos. Kranj 62,00 62,30 8,70 8,86 6,40 6,80 SZKB d.d. Ljubljana 61,75 62,50 8,70 8,88 6,40 6,82 Sonce 62,00 62,40 8,72 8,88 6,50 6,78 Štajerska banka obrti in podj. 61,60 62,40 8,72 8,90 6,40 6,80 6,50 6,70 Tartarus Postojna 61,66 62,62 8,63 ti,// Tentours Domžale 61,80 62,30 8,65 8,85 6,50 6,90 Tori* 62,00 62,40 8,75 8,88 6,62 6,90 Upimo 62,00 62,15 8,75 8,83 6,60 6,65 VVolf 61,60 62,05 8,75 8,85 6,50 6,75 TeCaj velja danes: ’ Zaračunavajo provizijo:' MENJALNICA HID A Pokrita tržnica ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE, IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 20 z dne 29. januarja — Tečaji veljajo od 30. 1. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 66,3308 66,5304 66,7300 Avstrija 040 šiling 100 870,9907 873,6115 876,2323 Belgija 056 frank 100 297,5206 298,4158 299,3110 Kanada 124 dolar 1 77,0428 77,2746 77,5064 Danska 208 krona 100 1589,3298 1594,1121 1598,8944 Finska 246 marka 100 1758,7724 1764,0646 1769,3568 Francija 250 frank 100 1810,8616 1816,3105 1821,7594 Nemčija 280 marka 100 6128,1270 6146,5667 6465,0064 Grčija 300 drahma 100 — 45,9825 46,1204 Irska 372 funt 1 — 161,2244 161,7081 Italija 380 lira 100 6,6000 6,6199 6,6398 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 10,0000 Japonska 392 jen 100 78.4401 78,6761 78.9121 Nizozemska 528 gulden 100 5446,0664 5462,4538 5478,8412 Norveška 578 krona 100 1438,2714 1442,5992 1446,9270 Portugalska 620 escudo 100 67,7771 67,9810 68,1849 Švedska 752 krona 100 1349,4136 1353,4740 1357,5344 Švica 756 frank 100 6642,8897 6662,8783 6682,8669 Velika Britanija 826 funt šterling 1 146,5235 146,9644 147,4053 ZDA 840 dolar 1 97,6517 97,9455 98,2393 Evropska Skupnost 955 ECU 1 119,4617 119,8212 120,1807 Španija 995 peseta 100 86,1002 86,3593 86,6184 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 30. JANUARJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA 1993: 1,000,000 596,202 608,981 1,205,182 44 119,2403% 121,7961% 120,5182% 100,000 59,620 60,898 120,518 Od 31.12. 1992 Banka Slovenije ne bo veC objavljala podatkov za blagajniške zapise z dospelostjo 10.12.1992. Znesek za izplačilo teh zapisov je do 10.12.1995 enak znesku na dan 31.12.1992 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 29. JANUAR 1993 v SIT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Abanka 6,80 9,80 Ažur* 8,00 10,00 Burin Center 8,00 12,00 Fiba 8,00 12,50 Hida 7,00 10,50 Hipotekarna banka Koper* 7,00 11,00 LB Banka Zasavje Trbovlje 8,00 14,00 Otok Bled 6,10 11,10 Sonce 7,00 11,00 Tentours Domžale 7,00 12,00 Tori* 8,00 12,00 TeCaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo 29. JANUAR 1993 | v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1450,00 1500,00 nemška marka 920,00 940,00 francoski frank 272,00 280,00 holandski gulden 819,00 845,00 belgijski frank 44,80 46,00 funt šterling 2200,00 2270,00 irski šterling 2410,00 2490,00 danska krona 239,00 246,00 grška drahma 6,30 7,25 kanadski dolar 1150,00 1190,00 japonski jen 11,55 12,10 švicarski frank 1000,00 1030,00 avstrijski šiling 131,00 135,00 norveška krona 216,00 223,00 švedska krona 203,00 209,00 portugalski escudo 9,30 10,60 španska pezeta 12,25 13,40 avstralski dolar 990,00 1025,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 1,00 1,75 ZVEZA BANK CELOVEC 29. JANUAR 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 10,9000 11,4000 kanadski dolar 8,5000 8,9000 funt šterling 16,4000 17,2000 švicarski frank 748,5000 778,5000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 203,5000 211,5000 holandski gulden 611,5000 635,5000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7290 0,7690 danska krona 177,0000 184,0000 norveška krona 160,0000 167,0000 švedska krona 149,5000 156,5000 finska marka 197,0000 207,0000 portugalski escudo 7,5500 7,9500 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,7000 9,1000 slovenski tolar 10,5000 11,7000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu pa za 1 enoto v alute. 29. JANUAR 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1465,00 1515,00 nemška marka 923,00 950,00 francoski frank 271,00 281,00 holandski gulden 815,00 843,00 belgijski frank 44,50 46,00 funt šterling 2195,00 2245,00 irski šterling 2405,00 2455,00 danska krona 237,00 247,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1150,00 1190,00 švicarski frank 999,00 1029,00 avstrijski šiling 131,00 134,50 slovenski tolar 14,50 15,00 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30. januarja 1993 od 00.00 ure dalje L ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 881,9167 884,7593 Francija Nemčija frank marka 100 100 1833,5775 6205,0000 1839,4875 6225,0000 Italija lira 100 6,6828 6,7043 V.Britanija funt 1 148,3616 148,8398 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar . i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 98,8767 itnih poslih je mo: Mz oz. poseben c 99,1954 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 62,00 62,22 SKB Banka d.d. DEM 62,05 62,25 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstooanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 30. januarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 62,02 62,22 Bank Austria DEM 61,95 62,23 UBK banka DEM 61,98 62,18 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji v« deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke nije poveč sljajo za o ri večjih p zavezujer aju in v s ie. 62,00 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati kladu s teks 62,20 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj n prodajati om, ki do- 29. JANUAR 1993 v LIRAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1482,520 - ECU - 1810,900 nemška marka - 928,030 - francoski frank - 274,240 - funt šterling - 2221,850 - holandski gulden - 824,680 - belgijski frank - 45,060 španska pezeta - 13,048 danska krona - 240,730 irski šterling - 2434,740 - grška drahma - 6,927 - portugalski escudo - 10,256 - kanadski dolar 1169,360 japonski jen - 11,892 švicarski frank - 1006,330 HMHH avstrijski šiling - 131,910 - norveška krona - 217,760 - švedska krona - 204,530 - finska marka - 268,430 HHMHI avstralski dolar C) indikativne kotaciie zave - 1 xia Banca d'l 1006,630 | falia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 29. JANUAR 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,572 « francoski frank , 29,465 - nizozemski gulden - 88,835 - belgijski frank - 4,855 - španska peseta - 1,400 - danska krona - 25,860 - kanadski dolar - 1,244 - japonski jen - 1,271 - švicarski frank - 109,010 - avstrijski šiling - 14,213 - italijanska lira - 1,067 - švedska krona - 21,930 - | 30. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 8545,0884 8570,8008 8596,5132 Kanada dolar 1 751,6691 753,2309 756,1927 Francija frank 100 17747,4589 17800,8615 17854,2641 Nemčija marka 100 60119,1000 60300,0000 60480,9000 Italija lira 100 64,1471 64,3401 64,5331 Japonska jen 100 768,3221 770,6340 772,9454 Švica frank 100 65209,4443 65405,6613 65601,8783 Velika Britanija funt 1 1442,9786 1447,3206 1451,6626 Slovenija tolar 100 960,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar >račun carir 1 i in starege 954,9919 i deviznega varče 957,8655 ivanja. 960,7391 29. JANUAR 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,50 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,70 11,70 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 11,70 Italija Kmečka banka Gorica 14,50 15,00 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 L 1 DEVIZNI TRG BEOGRAD 1 15. DECEMBER 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10727,05 10759,33 10791,60 Kanada dolar 1 915,53 918,28 921,04 Francija frank 100 22185,44 22252,20 22318,95 Nemčija marka 100 75473,52 75700,63 75927,73 Italija lira 100 85,96 86,22 86,47 Švica frank 100 84303,84 84557,52 84811,19 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 115,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1177,38 1180,92 1184,47 29. JANUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6731,9227 6752,1792 6772,4357 Francija frank 100 13988,3699 14030,4613 14072,5527 Nemčija marka 100 47370,8151 47513,3552 47655,8953 Italija lira 100 50,4213 50,5730 50,7247 Švica frank 100 51395,1692 51549,8187 51704,4682 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1137,1008 1140,5224 1143,9440 Opomba: povzeto po Reuterju. SVET Sobota, 30. januarja 1993 NOVICE ZAIR E / V NEREDIH VELIKO MRTVIH IN RANJENIH VELIKA BRITANIJA / POSL 1 I N Ž KANDALI Jelcin končal obisk v Indiji NEW DELHI - Ruski predsednik Boris Jelcin je končal uradni obisk v Indiji. V govoru v indijskem parlamentu je povedal, da si bo Rusija prizadevala za dobre odnose z Indijo in Kitajsko, kar bo okrepilo sodelovanje med temi tremi azijskimi velikani. Jelcin je kategorično zavrnil možnost, da bi Rusija vojaško sodelovala s Pakistanom, predlagal pa je tudi, da Indija in Pakistan Cimprej začneta neposredne pogovore o spornih vprašanjih. Indija in Rusija nista obnovili sporazuma o dobavah ruske nafte Indiji, saj se niso mogli dogovoriti o načinu plačevanja. (Reuter, STA) Izraelci spet napadli palestinske položaje TER - Izraelsko letalstvo je ponovno napadlo položaje palestinskih gverilcev na področju južnega Libanona. Pri tem so uporabljali tudi helikopterje, oklepne enote in pehoto. Izraelski vojski so pri napadu pomagale tudi enote proizraelske armade južnega Libanona. Napad je verjetno odgovor na napad Šiitske milice He-zbollah na enoto Armade v kraju Sojoud na jugu Libanona. (Reuter) Postopno urejanje razmer v Somaliji MOGADIS - Mohamed Farah Aideed, voditelj ene od sprtih somalskih milic, je izpustil 387 vojnih ujetnikov, kar naj bi bila gesta pripravljenosti na narodno spravo in ureditev razmer v Somaliji. K izpustitvi je precej pripomogel tudi posebni odposlanec OZN za Somalijo Robert Oakley, ki upa, da bo to začetek mirovnega procesa v Somaliji, saj jo je šele oborožena intervencija sil ZN rešila samovolje lokalnih vojaških poveljnikov in lakote, ki je prizadela velik del prebivalstva. (Reuter) Nadaljevanje pogajanj o miru v Angoli ADIS ABEBA - V etiopski prestolnici se za zaprtimi vrati nadaljujejo pogajanja med predstavniki angolske vlade in predstavniki uporniškega gibanja Unita. Danes so razpravljali o spoštovanju premirja in o vlogi ZN pri angolskih predsedniških volitvah. Iz mesta Huambo v osrednjem delu Angole poročajo o okrepitvi spopadov med vladnimi četami in pristaši Unita. (STA) Nemški poslanci za manjšo armado HANNOVER - Poslanci vseh strank v Bundestagu so se izrekli za zmanjšanje števila vojakov zvezne vojske. Jii-rgen Koppelin, obrambni strokovnjak pri FDP, je izjavil, da sedanjih 370.000 vojakov ni mogoče več vzdrževati zaradi varčevanja v zveznem proračunu. Po njegovem mnenju bi zadoščalo 200.000 do 250.000 mož. Tudi strokovnjaki za obrambna vprašanja v CDU in SDP se strinjajo s predlogom o zmanjšanju oboroženih sil. (Reuter, STA) Nasilje in ropanje na ulicah Kinšase Ubili francoskega veleposlanika Phillipa Bernarda Milijoni funtov iz Savdske Arabije Premier Major je Arabcem prodal 48 letal, ki naj potisnejo v ozadje spopad s tiskom Alja Košak/London KINSASA - Po izbruhu nasilja v glavnem mestu Zaira, ko se je uprla skupina vojakov, ki so za plačilo prejeli neveljavne bankovce, je Francija sklenila na meje te države poslati 150 svoji vojakov. Politiki v Franciji in Belgiji pa se bodo odločali o morebitnem posegu v Zairu. Med neredi in spopadi je bil ubit tudi francoski veleposlanik v Kinša-si Phillipe Bernard. V Parizu so sporočili, da so uporniški vojaki namenoma streljali na četrto nadstropje francoskega veleposlaništva, kjer je bil Bernard. Poleg njega so ubili še dva francoska, dva belgijska in enega italijanskega državljana. Priče v zairskem glavnem mestu trdijo, da je na ulicah veliko trupel, med njimi večina vojakov. Ponoči so po mestu padale tudi granate, v petek pa je bilo še vedno slišati streljanje. Francoski zunanji minister Pierre Joxe se je o razmerah v Kinšasi že pogovarjal z belgijskim in portugalskim obrambnim ministrom. Belgija, nekdanja kolonizatorka Zaira, je sporočila, da je v pripravljenosti 500 njenih vojakov, vendar jih za zdaj še ne bo poslala tja. Napetost med prodemo-kratično vlado, ki jo vodi Etienne Čiskendi, in predsednikom Mobutu-jem Sesejem Sekojem, ki je na oblasti že od leta 1965, traja, odkar so natiskali petmilijonske zairske bankovce, vredne le dva ameriška dolarja. Ker skuša vlada obrzdati inflacijo v državi, je bankovce razveljavila. To pa je bil tudi glavni razlog za torkov upor skupine vojakov, ki so za svoje plače prejeli prav te bankovce. Vojaki so zato začeli napadati trgovine, bogate Zairčane in tuja politična in gospodarska predstavništva. Kasneje so se jim pri ropanju pridružili še civilisti, tako da razmer ni bilo več mogoče nadzorovati. Sicer pa to ni prvič, da je prišlo do krvavih obračunov v skoraj 37-mili-jonskem Zairu. Ze septembra 1991. leta sta Francija in Belgija zaradi izbruha nasilja evakuirali skoraj 9 tisoč svojih državljanov. Takrat se je tudi uprla skupina vojakov, v spopadih pa je bilo ubitih več kot 250 ljudi. Tudi zgodovina te belgijske kolonije, ki je po- stala neodvisna 1960. leta, je bila precej krvava. Takoj po umiku belgijskih kolonizatorjev iz takratnega Konga je država zdrsnila v petletno vojno, ki jo leta 1965 z državnim udarom prekinil sedanji predsednik Mobutu. Leto kasneje je Mobutu ustanovil edino stranko v državi Ljudsko revolucionarno gibanje, s čimer je odločanje o usodi države prešlo v roke enega človeka. Zaire je bila najbolj prozahodna afriška država, ki so jo podpirale ZDA, saj jim je Mobutu dovolil, da so pošiljale orožje uporniškemu gibanju Unita v Angolo. Mobutu je navezal tesne stike tudi z nekdanjo kolo-nizatorko Belgijo, Francijo in Južnoafriško republiko. Po padcu komunizma v vzhodni Evropi je tudi Mobutujevemu režimu presahnila ameriška podpora. Avgusta 1991. leta so se tako morale začeti demokratične reforme v državi, kar samodržcu Mobutuju ni ustrezalo. Njegov glavni nasprotnik je postal predsednik vlade Etienne Čiskendi in Visoki državni svet, demokratično izvoljeno zakonodajno telo države. Kaotične razmere so zavladale v začetku 1993. leta, saj so bile vojaške plače vse nižje, kar je bil zadosten razlog tudi za najnovejše nasilje v Zairu. (B.C. in Reuter) LONDON - Premier Major je končal uradni obisk v Indiji, Omanu in Savdski Arabiji. Iz Riada se je vrnil z velikim naročilom za izdelavo in dobavo 48 bombnikov tipa tornado. Posel, sklenjen s Savdsko Arabijo, je eden največjih britanskih obrambnih izvoznih poslov zadnjih let. Računajo, da je vreden med štiri in pet milijonov funtov in zagotavlja delo 19.000 delavcem, v glavnem iz po-djeta British Aerospase. Gre za izredno dobrodošel poslovni dogovor, kajti v Veliki Britaniji skokovito narašča trgovinski primanjkljaj, ki je ob koncu leta 1992 dosegel že 11, 82 milijard funtov. S tem uspehom pa je premier Major utišal tudi tiste, ki so kritizirali njegovo potovanje in trdili, da bi bilo pametneje, če bi ostal doma. Ta dobra novica naj bi vsaj za kratek čas zasenčila premierove osebne težave in njegovo tožbo v dveh britanskih revijah za žalitev časti. Gre za znano revijo New Statesman and Society in manjšo londonsko satirično revijo Scallywag. Predmet tožbe sta članka, ki spravljata na dan nedokazane domneve in stare govorice o premierovem razmerju s Clare Latimer, ki se ukvarja z gostinstvom, njeno podjetje Clare‘s Kitchen pa je večkrat poskrbelo za gostije na Dovvning Street 10. Nenavadna premierova odločitev o uvedbi sodnega postopka za Zahtev časti je marsikoga presenetila. Dnevnik The Daily Mail pa komentira, da to več pove o premierovi osebni občutljivosti kot o njegovi politični razsodnosti. Zadnji premier, ki se je pred njim odločil za takšen postopek, je bil Harold VVilson leta 1968. Pred njim je leta 1951 tudi VVinston Churchil obtožil dnevnik The Daily Mirror zaradi namigov, da je vojni hujskač. Ob koncu prve svetovne vojne je David Lloyd-George s sodnim postopkom zavrnil obtožbo, da je za denar delil častne naslove. Celotna afera pa je izbruhnila prav v času, ko poslanci razpravljajo o zaščiti zasebnosti pred mediji. Nekateri sodijo, da bo prav premierova uvedba sodnega postopka sprožila zakonske omejitve, drugi pa so prepričani, da bo prav zato, ker je zdaj osebno vpleten tudi premier, omejitve teže izpeljati. Biritanski premier John Major DIPLOMATSKE DRUŽABNOSTI JUŽNA AFRIKA / DE KLERKOV OPTIMIZEM Slovenija v ES ne bi bila zadnja Prijeten klepet z nemškim veleposlanikom dr. Seibertom V Južni Afriki konec nadvlade belopoltih? Predsednikovi obljubi ne verjamejo Miloš Ekar Dr, Gunter Seibert (Foto: TRIO) LJUBLJANA - Slovenija zagotovo ne bi bila na zadnjem mestu med članicami evropske skupnosti, če bi ta trenutek postala njena članica, je povabljenim na družabni večer v Cankarjevem domu polaskal doajen v Sloveji akreditiranih diplomatov nemški veleposlanik Gunter Seibert. Uvrstila bi se nekje v spodnjo tretjino, skupaj s Portugalsko ali Grčijo, je dodal, vendar pa to prav gotovo ni več nerazvita država, ki bi potrebovala tujo denarno pomoč. Prijeten in neobvezen klepet s šestinpetdesetletnim nemškim diplomatom, ki, kot se za diplomate spodobi, rad igra tenis in smuča, kadar ima za to čas, je vodil Boris Bergant. Gunter Seibert, doktor ekonomskih znanosti, ki je v diplomacijo zašel povsem po naključju, je bil Slovencem predstavljen kot strokovnjak za vprašanja razorožitve, čeprav se je odgovorom na podrobnejša vprašanja o tej temi diplomatsko izognil. Glede odnosov med Slovenijo in Nemčijo je diplomat menil, da so dobri še iz časov, ko je bila Slovenija del Jugo- slavije. Zlasti z bližnjimi deželami ZRN, kot je na primer Seibertova rodna Bavarska, ima Slovenija že dolgoletne dobre poslovne, pa tudi kulturne in politične stike. Tako osebju nemškega veleposlaništva ni treba razlagati slovenskega gospodarstva, saj ga predstavniki nemških podjetij, ki tu delujejo precej dlje kot veleposlaništvo, ki je bilo odprto leta 1991 (najprej kot generalni konzulat) poznajo precej bolje. »Poleg tega pa sta Miinchen in Ljubljana oddaljena le štiristo kilometrov in tu vsakovrstnih stikov med ljudmi ne manjka. Ker je Slovenija že dodobra zakoračila v tržno gospodarstvo, delamo na nekaterih skupnih projektih, kot je vzpostavitev ustreznega davčnega sistema, financ itd.« Pa tudi na tem področju obstajajo stiki že od prej, se je pošalil voditelj pogovora, saj ima veliko Slovencev svoje devizne prihranke, naložene v nemških bankah. O razmerah na Balkanu je dr. Seibert menil, da se močno motijo tisti politiki, ki so še pred kratkim trdili, da ima Nemčija na tem območju posebne strateške interese in da si ustvarja vrsto malih in srednjih satelitskih držav, da bi z njihovo pomočjo širila vpliv tudi v ta del sveta. »Tisti, ki tako govorijo, pač ne poznajo razmer v ES in sodobnem svetu sploh,« je bil odločen dr. Gunter Seibert. CAPETOVVN - Južnoafriški predsednik Frede-rik De Klerk je včeraj v parlamentu napovedal konec 300-letne nadvlade bele manjšine. V pretirano optimističnem govoru pa je moral južnoafriški predsednik vseeno priznati težave in opozoriti na pasti, ki še čakajo državo na poti demokratičnih reform. »Vsi Južnoafričani so pred dvojno izbiro: podpreti reforme ali pa jih zavrniti. Ce bo prevladalo zadnje, morajo vedeti, da bo to povzročilo državljansko vojno.« De Klerk je prepričan, da bo leto 1993 prineslo zgodovinske spremembe. Pogajanja o prihodnji ustavni ureditvi, ki so pretrgana že osem mesecev, bi morali obnoviti marca, junija pa bodo sestavili začasno vlado s predstavniki temnopoltih. Pred koncem leta ali najpozneje v začetku prihodnjega bodo splošne volitve za ustavodajno skupščino, ki bo začasno zamenjala sedanji trido-mni parlament, v katerem ni temnopoltih. Da bi zajezil naraščajajoče politično nasilje in zajamčil uspeh političnih pogajanj, je De Klerk napovedal ostre varnostne ukrepe in morda celo ponovno uvedbo smrtne kazni. Ob tem je poudaril, da vlada sama ne more zaustaviti pokolov, voditelji posameznih skupin pa morajo prevzeti nase del odgovornosti, ker je nenapovedana državljanska vojna med pristaši Afriškega nacio- nalnega kongresa in Zu-lujci iz stranke Inkhata v treh letih povzročila že 7 tisoč mrtvih. Reakcije na De Klerkov govor niso bile spodbudne, saj so celo njegovi ministri navajali, da bo »vozni red reform« propadel, če temnopolti sogovorniki ne bodo spremenili svojih dosedanjih stališč glede »sovladanja« in ustavne ureditve. Zunanji minister Pik Botha je jasno povedal, da v južnoafriški stvarnosti ni uresničljivo načelo o stoodstotni oblasti za stranko, ki prejme 51 odstotkov glasov. Govor so zavrnili tudi predstavniki Afriškega nacionalnega kongresa in zulujske stranke Inkhata, proti pa so tudi belopolti desničarski skrajneži, (voc) Južnoafriški predsednik Frederik De Klerk na včerajšnjem zasedanju parlamenta (AP) Teden pod povečevalom Barbara Kramzar Petek - Ministrski predsedniki, politiki nižjih stopenj, ugledni in manj ugledni gospodarstveniki in vsi drugi, ki radi spremljajo tako ugledno druščino, se v švicarskem zimskem letovišču zbirajo že dvajset let. Razprave o položaju svetovnega gospodarstva, s katerimi si bodo tudi letos razbijali glave, pa bodo morda tokrat pomembnejše kot prejšnja leta. Gospodarski položaj je nezavidljiv tako v razvitih državah kot v državah tretjega sveta. Zato nekateri predlagajo celo takšno svetovno mobilizacijo, kakršno so organizirali po prvi ali drugi svetovni vojni. Četrtek - Zaradi hudega poslabšanja položaja v Bosni in v okolici Zadra sta v Jadransko morje demonstrativno pripluli britanska letalonosilka Ark Royal in francoska Clemenceau z vsem svojim spremstvom vred. Kdove komu grozita? Najbrž ne Srbom, ki so medtem s svojimi rečnimi ladjami enako demonstrativno prebili blokado na Donavi in v pristanišče Kladovo pripeljali de-settisoče ton nafte. S tem je tudi največjim naivnežem jasno, da politična in gospodarska osamitev, domnevno najmočnejše orožje mednarodne skupnosti proti Srbiji, režima v Beogradu niti najmanj ne vznemirja. Sreda - Vdova pokojnega albanskega komunističnega diktatorja Nexhmija Hoxha bo plačala račun za svoje razsipniško življenje in zapravljenih 75 tisoč dolarjev z devetimi leti zapora. Z ne ravno prepričljivo večino so Cehi potrdili Vaclava Havla za svojega predsednika, Slovaki bodo glasovanje ponovili sredi februarja. Nemci so se spomnili, da bi vendarle radi obsodili nekdanjega vzhodnonemškega voditelja Honnecke-rja, pa čeprav so mu samo nekaj dni pred tem dovolili odpotovati v Čile. Turki pa so se poslovili od uglednega novinarja Mumcuja, ki so ga turški islamski fundamentalisti ubili zaradi njegovih liberalnih in kritičnih člankov. Torek - Tretji dan presenetljive ofenzive v okolici Zadra je hrvaška vojska prodrla do ma-sleniškega mostu in osvobodila skoraj celotno »rožnato območje« v zadrski občini, ki so ga po srbskem zavzetju nadzorovali vojaki Združenih narodov. S to akcijo in s prodorom proti letališču Zemunik je Franjo Tudman »zožil opcije« srbskemu kolegu Slobodanu Miloševiču, ki je v ponedeljek že tretjič v zadnjih petih letih prisegel kot srbski predsednik. Miloševič bo moral zdaj razmisliti, ali naj čedalje bolj odrezano Krajino prepusti svoji usodi in poskuša v Ženevi odrezati čim večji kos Bosne. Se posebej zato, ker mu dodatne točke v mednarodnih očeh prinašajo vse bolj vroči spopadi med hrvaškimi in bosanskimi silami v srednji Bosni. Ponedeljek - Po treh katastrofalnih ekoloških nesrečah v zadnji polovici leta so se v bruslju sestali evropski ministri za okolje. Da se ne bi več ponovili januarski dogodki v Shetlandih, kjer je v neurju razbiti tanker z nafto onesnažil otočje, decembrska ekološka katastrofa ob severni obali Španije ah najnovejše trčenje dveh tankerjev v bližini Sumatre, naj bi v Evropi prepovedali vse tankerje, starejše od petnajst let. Nedelja - Predstavniki angolske vlade in oboroženega gibanja Unita so sicer prišli v etiopsko prestolnico na mirovna pogajanja, kljub temu pa je Angola po Somaliji čedalje bolj blizu naslednji afriški katastrofi. Minuli konec tedna so zaradi domnev, da Zaire pomaga uporniškemu Savimbiju, v Luandi brez milosti pobijali državljane Zaira in celo Angolce, ki so kdaj živeli v tej državi. Voditelj gibanja Unita Savim-bi je po šestnajstih letih državljanske vojne v Angoli ponovno sprožil spopade novembra lani, potem ko je izgubil na septembrskih volitvah. SVET Sobota, 30. januarja 1993 HRVAŠKA / SPOPAD PRI PERUČI SRBIJA / SPOPAD V PARLAMENTU NOVICE Srbi so se utrdili le nekaj kilometrov od elektrarne Iz vosi v okolici bežijo prebivalci, ki jih je stroh novih spopodov Opozicija odkorakala Miloševičevci in Šešeljevci spreminjajo zakone na svojo roko Miran Lesjak / Peruca Žarko Rajkovič / Beograd PERUCA - V Kninu so včeraj tudi uradno potrdili, da so hrvaške sile v noti s srede na Četrtek zavzele hidroelektrarno Peruce in okolico tega objekta nad Sinjem. Uradni viri navajajo, da je PeruCe padla v hrvaške roke, potem ko so se z območja elektrarne prosto- voljno umaknile policijske sile tako imenovane Republike srbske Krajine. Poveljnik glavnega štaba srbske vojske Mile Novakovič med drugim trdi v izjavi, ki so jo včeraj tukaj razdelili novinarjem, da je do umika srbskih enot prišlo »v skladu z našim načelnim stališčem, da je treba status elektrarne reševati v duhu določb Resolucij Varnostnega Sveta z ZN«. General Novakovič od poveljstva Unproforja v Zagrebu zahteva, da pritisne na hrvaško stran, da tudi ta zapusti elektrarno. Do zavzetja hidroelektrarne je pri- šlo po celodnevnem topniškem obstreljevanju v sredo, med katerim se srbske sile niso mogle učinkovito upreti napadalcu. Po umiku njihovih enot z območja elektrarne so se frontne linije v tem delu Krajine premaknile za približno 5 kilometrov proti zahodu. Hrvatske sile zdaj nadzorujejo polovico levega in desnega brega jezera Peniče. Pripadniki kenijskega bataljona Unproforja so se s tega območja že pred dnevi umaknili v Knin. Včeraj so se njihove patro-le spet vrnile na kontrolno točko blizu vasi Kijevo, vendar zgolj opazujejo dogajanje, drugih nalog pa ne opravljajo. Iz vasi v okolici peruškega jezera bežijo tudi domačini. Srbski prostovoljci so se takoj po umiku s tanki in oklepniki utrdili v nekaj kilometrov odddaljeni vasi Maljkovo. Med našim obiskom njihovih položajev je bilo mogoče v daljavi slišati posamične topovske strele, sicer pa je bilo na tem delu fronte mirno. Prostovoljci, ki so prišli iz drugih delov Krajine, zahodne Bosne in iz Srbije, se pritožujejo nad negotovostjo, v kateri so se znašli, saj na položajih že nekaj ur zaman Čakajo na kakršnakoli navodila poveljstva. Med opazovalci dogajanj se vse bolj utrjuje prepričanje, da je tudi pa- dec hidroelektrarne Peruce (poleg zavzetja masleni-škega mostu) del dogovora med Zagebom in Beogradom, ki naj bi bil sklenjen brez vednosti krajišnikov. Zato v Kninu ni tako malo ljudi, ki znajo med komentiranjem nedavnih dogodkov v Krajini uporabiti tudi besedo - izdaja. Srbski viri trdijo, da je bil jez na hidorelektrami Peruce miniran in da bi lahko zato, Ce bi tako želeli, eksploziv aktivirali tudi na daljavo. Po drugi strani pa smo v Maljakovu med srbskimi vojaki slišali tudi trditve, naj bi Srbi po umiku z območja elektrarne aktivirali eksploziv, vendar zaradi premajhne količine eksplozivnih sredstev do eksplozije ni prišlo. Toda te govorice niso preverjene. Zato pa so na včerajšnji tiskovni konferenci v Kninu objavili, da so ujeli pripadnike hrvaške diverzantske skupine, katerih naloga naj bi bila porušiti jez na Peruti. Kakorkoli že, z rušenjem jezu bi lahko prišlo do ekološke katastrofe, večjih človeških žrtev pa ne bi bilo, saj voda ne bi mogla ogroziti okoliških vasi ali mesta Sinj. BEOGRAD - Od Četrtka zveCer nad samorazglaše-no Jugoslavijo visi velik vprašaj. Poslanci Miloševi-Ceve in Sešljeve stranke, so zahtevali spremembe Zakona o volitvah delegacije za Svet republik zveznega parlamenta. Po obstoječem zakonu bi morala v ta svet srbska skupščina delegirati tudi predstavnike opozicije v skladu z vohlnimi izidi. Miloševičevi .socialisti in Sešljevi radikali pa menijo prav nasprotno, da so oni edini, ki smejo predstavljati Srbijo v svetu republik skupščine Jugoslavije. Škandal se je zaCel, ko so sejo zapustili vsi predstavniki opozicije. A to je bil šele začetek. Prave, velike afere bodo šele sledile. Zastavek v vsej tej igri je pravzaprav obstoječa federacija Srbije in tirne gore. Ne glede na svojo malošte-vilnost so Črnogorci doslej vztrajali (tako kot nekdaj Slovenci) pri enakopravnosti in pri enakem številu poslancev. To zahtevo so tudi spoštovali. Jugoslavija ni mogla sprejeti nobene pomembnejše odločitve brez soglasja Cme gore. Tako se je Črnogorcem dvakrat posrečilo ubraniti premiera Paniča pred Sešlje-vimi radikali. Srbska stran je bila proti, Črnogorci pa so bili za Paniča. Zdaj pa so se stvari spremenile. Čr- na gora, ki se je dosledno ravnala po volilnih izidih, je v Svet republik zveznega parlamenta poslala tudi Sešljeve radikale in predstavnike vseh drugih strank. Skupaj dvajset poslancev. Toliko jih je sinoči, malo pred polnočjo, izvolila tudi srbska skupščina, potem ko je opozicija zapustila sejo: dvanajst poslancev iz Miloševičeve in osem iz Sešljeve stranke. Tako je sinoči padla tudi trdnjava neposlušnosti, ki se je imenovala svet republik v zveznem parlamentu. Zdaj tudi v tem svetu kraljujejo samo Miloševičev! in Sešljevi poslanci, ki so v vetini. Seveda pa je to šele začetek drame. Vodja Demokratske stranke Srbije Voja Koštunica je odkrito povedal, da je to zaCetek razpada tretje Jugoslavije, ki praktično nikoli ni zaživela. Črnogorci so zaenkrat tiho, a zagotovo ne bodo dolgo. Ni jasno, ali se bo srbska opozicija sploh vrnila v Skupščino. Razmerje sil ji, tako kot prej, ne dopušča, da bi uveljavila katerikoli svoj predlog. Ko so poslanci opozicije zapuščali sinočnjo, je predsednik srbske skupščine ciniCno zaklical za njimi: »Zaprite vrata!« In res, zaprli so jih. Zdaj je samo še vprašanje, ali jih bodo sploh še odprli. Srbski vojak na fronti blizu Knina (Telefoto: AP) V zvezi s pripadniki civilne policije modrih Čelad, ki naj bi jih po zatrjevanju Hrvatov Srbi zadrževati v Benkovcu, je direktor srbske agencije Iskra Zdravko Jankovič izjavil, da ne gre za kakšno obliko hišnega pripora. Jankovič se je pri tem skliceval tudi na izjave pripadnikov modrih Čelad. Policisti Unproforja naj bi se v Benkovcu zdrževali na lastno željo, da bi preprečiti napade Hrvatov na to mesto. Do predaje poročila se nam teh navedb v Benkovcu še ni posrečilo preveriti. Medtem v Knin prihajajo novi prostovoljci. Na vpadnicah v mesto Čakajo na to, da jih razporedijo po bojiščih, vendar vse kaže, da organizacija ni najboljša. V Kninu je za to vse veC nejevolje. Kapetan Dragan je z nekaj ljudmi sicer prišel v mesto, vendar ga je dan zatem tudi zapusitl in se vrnil v Beograd. Hrvaški veleposlanik o odnosih s sosedi LJUBLJANA - Na petkovi tiskovni konferenci je hrvaški veleposlanik Miljenko Žagar spregovoril o hrvaški ofenzivi v zadrskem zaledju. Poudaril je, da se je Hrvaška odločila, da si bo svoje zasedeno ozemlje priborila tudi z oržjem, Ce bo to potrebno. Glede morebitnega sprejetja ukrepov VS OZN proti Hrvaški je dejal, da bi to pomenilo skrajni cinizem, saj Hrvaška brani svoje ozemlje, da pa jih bo Hrvaška v primeru uvedbe mimo sprejela. O odprtju tretje fronte okrog Karlovca je dejal, da o tem ne ve nic, da pa bo Hrvaška branila svoje ozemlje. Veleposlanik je spregovoril tudi o nekaterih odprtih slo-vensko-hrvaških problemih. Poudaril je, da bo mešana komisija, ki preučuje vprašanja glede meje med Slovenijo in Hrvaško, svoje delo najverjetneje končala prej kot v enem letu in da se bosta premierja obeh držav kmalu sestala. (J.P.) Verjeten kompromis o makedonskem vprašanju SKOPJE - Očitno je, da bo Makedonija sprejeta v Združene narode, vendar bo morala nekoliko modificirati svoj uradni naziv, je izjavil makedonski predsednik Kiro Gligorov. Po prvi varianti naj bi bila Makedonija sprejeta v OZN pod nazivom “bivša jugoslovanska republika Makedonija”, po drugi varianti pa naj bi se imenovala “Makedonija- bivša Jugoslavija". Očitno je torej, da je Gligorov sprejel sugestijo generalnega sekretarja ZN Galija, naj sprejme kompromis v grško-makedonskem sporu glede imena nove države. (M.K., Reuter) Uradna Moskva napada hrvaško politiko MOSKVA - Vitalij Curkin, namestnik mskega zunanjega ministra je danes izjavil, da mu ni dal hrvaški predsednik Franjo Tudman nobenega prepričljivega pojasnila za napad hrvaških sil na Srbsko republiko Krajino v zadrskem zaledju. Hrvaško ravnanje po njegovem mnenju onemogoča mirovni proces na tem področju. Poudaril pa je, da ni v ruski zunanji politiki nikakršne protihrvaške usmerjenosti. (Reuter) Poziv danskega zunanjega ministra KOPENHAGEN - Novi danski zunanji minister Pe-tersen, ki tudi predseduje ministrskemu svetu ES, je pozval Hrvaško naj takoj ustavi ofenzivo na zadrskem področju. Poudaril je, da je vojaška sila neprimeren način reševanja političnih sporov. Hrvaška ofenziva na Krajino grozi tudi ženevski konferenci in vsem naporom mednarodne skuprfosti, da bi presekali začarani krog nasilja na tem področju. (STA) MODRI TRAMVAJ Peti jezdec Apokalipse je maščevanje Branko Somen / Zagreb Tramvaj sem že nekaj Časa razumel kot potujoči zagrebški Hyde park, ki bi ga toplo priporočil domačim politikom in Tudmanovim svetovalcem, kajti tu so izrečene resnice užaljenih in spoznanja ponižanih, povezane med samo v rožni venec preklete politike... Stal sem ob dedku z vnukom, dedek je imel živahne, modre oci, redko belo brado kot He-mingway, še kar naprej živahno voljo do življenja in vnuk, ki mu je sedel na levem kolenu ter tako gledal skozi umazano tramvajsko šipo v zgodnje popoldne, je imel na glavi preveliko vojaško baretko s hrvaško trobojnico in rdece-belo šahovnico. Pogovarjala sta se o živalih, gotovo sta bila v Maksimira, v živalskem vrtu. »Dedi, kako lovijo slone? A jih žive zazidajo?« Dedi se je pogovarjal z njim kot z odraslim človekom. »Imaš različne lovce, nepomembne in velike. Umetnost lova je, da postane nedostopen. To pomeni, da se sveta okrog sebe dotakne zmerno.« Vnuk se je brezbrižno pozibaval na kolenu. »Dedi glej, tisti deCek se sprehaja s svojim oCetom!« Dedek in veC dragih potnikov smo videli na pločniku hrvaškega vojaka s sinom ob sebi. Fant se ga je držal za vojaške hlače... Tudi dedek ga je videl, vendar je še naprej govoril svoje ritualno besedilo. »Ni dovolj, da lovec pozna navado svojega plena, vedeti mora tudi to, da so na svetu sile, ki vodijo naša življenja in naše smrti.« DeCek si je popravil baretko. »Kaj naj storim, da mi ne pade?« Dedek mu je odgovoril. Vendar ne njemu, marveč sebi. »Isci in opazuj Čudesa okrog sebe. Ce si boš ogledoval samo sebe, boš postal slep in gluh za vse drugo, to pa ni dobro za mladega človeka.« DeCek ga je poslušal, vendar ga ni razumel. Dedek je prenašal izkušnje profanega sveta v liturgijo samospoštovanja. »Dedi, se ti nikogar ne bojiš?« Dedek je samozavestno prikimal. »Res je, da sem v življenju spoznal veC sovražnikov, a samo tiste, ki jih pobliže spoznaš, lahko premagaš. Veš, kdo je prvi so- vražnik vsakega človeka? Strah. Strašen sovražnik je. Zelo zahrbten, težko ga je premagati.« Vnuk se je zganil. »A ne, da se jaz nikogar ne bojim?« Dedek ga je stisnil k sebi. »Ti nisi zbežal. Ti si vse videl. In prosim te, pozabi, kar si videl. Veš, drugi sovražnik je bistrost. Bistrost duha, ki jo je tako težko doseči in ki odganja strah. Tretji sovražnik je moC. Ta se zažre Človeku v dušo in postane njegovo breme. Breme njegove usode.« Mali je po pločniku nosil v naročju otroka, žena ob njem je porivala otroški voziček. Dedek se ni dal zmotiti. »Veš, Igor, Človek je poražen šele takrat, ko si preneha prizadevati in se vda...« Vnuk si je popravil bare- tko z oCi in ga pogleda, dedek je pokimal in da bi zaokrožil misel Carlosa Castaneda, je dodal: »Človek kmalu naleti na Četrtega sovražnika. To je starost. Toda z voljo lahko vse te sovražnike premagaš. Tudi starost lahko odgodiš, a samo do smrti.« Ne vem, koliko je plavooki deCek razumel dedkovo filozofijo, kajti po kratkem molku je vprašal: »Dedek, kdaj bom odrasel? Kdaj bom postal velik?« Dedek se mu je nasmehnil. »Za to imaš še Cas.« Mali je postal trmast. Njegov pogled je bil zrelejši od njegovih rosnih let. »Cimprej bi rad zrasel, da bom pobil tiste, ki so ubili očeta.« Stavek je bil dolg, deška misel okrutna. Dedek je zaCel sopsti. Ni vedel, kaj naj reCe. Najbrž je spoznal, da se filozofija in praksa kar naprej, od primera do primera, razhajata. Se je zavedal, da mu na kolenih sedi jutrišnji maščevalec, podoben vsem bodočim maščevalcem, ki jih je vojna na Balkanu prisilila, da so odšli h Gadafiju ali med Baske? Gez deset let bodo to janičarji, ki bodo po Evropi iskali morilce svojih o Četo v, mater in nihče jih ne bo mogel ne zadržati ne prepričati, da morajo zločincem odpustiti in jim dokazati, da je edina vrednost, ki jo človek ima - življenje, in ne smrt. Ugotovil sem, da so modrolasemu dečku ubili oCeta, dedku pa sina in da je vnuk z vojaško baretko na glavi že spoznal petega jezdeca Apokalipse: maščevanje. BIH / SARAJEVSKI LOBI Sarajevčani in tisti, ki se tako počutijo, branijo mesto pred barbari Kmalu bodo izbirali humanista leta - Zmagovalec bo odšel v Birmingham SARAJEVO - Pravi Sarajevčani se le še redko srečajo v tem mestu. To se pozna po tem, da se imajo sosedje med seboj bolj radi kot elani družin. V mesto sploh prihaja veliko Čudnih ljudi, ki vsiljujejo svoje slabe navade. V vojni in blokiranem mestu iščejo svojo priložnost. Brez dvoma so namreč vojna in predvojna dogajanja spremenila demografsko strukturo Sarajeva. Ljudem, ki so prišli, je težko sprejeti mestni naCin življenja. Zaradi teh dejstev je peščica prebivalcev tega mesta oblikovala Skupino Sarajevčanov. Gre za nestrankarsko in nepolitično organizacijo. Njeni elani Vesna Andree / Sarajevo so lahko rojeni Sarajevčani in tisti, ki sicer niso rojeni tu, pa ga doživljajo kot svoje mesto. Skupina Sarajevčanov je prvič nastopila na Silvestrovo, ob obisku generalnega sekretarja OZN Galija. Sporočili so mu novoletno voščilo: »Gospod Gali, želimo Vam, da Vas bog brani v 1993. letu, kot ste nas vi v letu 1992.« Skupina je sprejela v svoje okrilje veliko uglednih meščanov: znanstvenikov, profesorjev, športnikov, javnih delavcev in dragih. Ta skupina je prav s temeljito spremembo mestne strukture doživela krizo. V Sarajevu imajo tudi Ligo človekoljubnih. Poleg Foto: Dragan Miškovid javnih kuhinj skrbi za razdeljevanje paketov hrane. Liga ima licenco istoimenske svetovne organizacije s sedežem v Birminghamu. Sredi februarja bodo v Sarajevu izbirali humanista leta. Zmagovalec bo za nagrado potoval v Birmingham na svetovni izbor humanista. Odslej imajo torej tudi Sarajevčani svoj lobi. Zatrjujejo, da so Bosanci različnih veroizpovedi, kar je daleč od nacionalizma. In še naprej vroče navijajo za dve sarajevski nogometni moštvi, ne glede na to, da je sarajevski stadion zdaj spremenjen v pokopališče, z njega pa vsak dan ubija srbski ostrostrelec. _________HRVAŠKA / SATANIZACIJA MUSLIMANOV____________ Po spopadih med Hrvati in Muslimani v Gornjem Vakufu so postali hrvaški mediji enostranski kot tisti v Beogradu ZAGREB - Ze vec mesecev traja na Hrvaškem povečana medijska gonja proti Muslimanom in proti bo-sansko-hercegovskemu državnemu vrhu. Po najno-vejših oboroženih spopadih med vojsko BiH in ITVO v Gornjem Vakufu in BusovaCi so hrvaški mediji postati skoraj identični tistim v Beogradu. Govori se izključno o muslimanskih skrajnežih, ekstremizmu, fundamentalizmu, unitarizmu, silah, zvestih Izetbe-goviCu in usodni vpletenosti islama. Večina vojaških poveljnikov naj bi biti ko-sovci, cetniški agentje, ju-gonostalgiki in seveda islamski fundamentalisti. deset minut posvečajo napadom in obtožbam bosanskih voditeljev kot glavnih krivcev za spopade med Muslimani in Hrvati v srednji Bosni. Pri tem paniso niti malo samokritični, o kakršnemkoli novinarskem profesionalizmu pa ni ne duha ne sluha. Tudi Mate Boban ravna po vzoru bosanskih Srbov, saj je ustvaril državo v državi, z lastnimi carinami in carinskimi predpisi, z lastno vojsko, televizijo, z valuto sosednje Hrvaške, s policijo, ministrstvi: ženevski predlogi se tukaj jemljejo kot dokončni, Čeprav še zmeraj ni padla zadnja beseda. Vztraja- nje pri razširitvi hrvaškega področja celo tam, kjer so Hrvatje manjšina, imajo tukaj za nekaj samoumevnega. »Vsega so krivi Muslimani,« je glavna, splošno uveljavljena in uradna teza. Prav tako kot so vedno izključni krivci Srbi ati Slovenci ali istrski avtonoma-ši, dalmatinski regionalisti ati pa jugonostalgični Hrvatje. Hrvaška že spominja na paranoično državo, s paranoičnim vodstvom, ki skuša narod prepričati, da je z vseh strani obkrožena s sovražniki. Kako je to škodljivo, je na Hrvaškem malokomu jasno. Prastara Marcuseje va teza o stalni grožnji od zunaj kot načinu ohranjanja notranjega miru (predvsem socialnega in političnega) se v Hrvaški kaže kot zelo učinkovita. Medtem novinarski lakaji in prilizovale! prejšnjega režima, kakršen je na primer Smiljko Sagolj, ki so se znašli tudi v novi politični klimi, vztrajno pišejo o muslimanski fundamentalisti-Cni pošasti. To poCnejo seveda brez sramu, pa Čeprav je bil Sagolj, ko še niti približno ni bila ogrožena muslimanska biološka substanca, na najvišjih in najbolje plačanih dolžnostih. Bil je glavni in odgovorni uredniki TV BiH in celo predsednik bosansko-hercegov-skega združenja novinarjev. V tem Času ga Muslimani očitno niso ogrožali. Celo v Slobodni Dalmaciji, sicer prepričljivo najbolj profesionalnem hrvaškem časopisu, kjer je bil mostarski dopisnik do nedavnega Devad KolukCija, je bil ta zamenjan z Vasom Vegarjem, sicer preverjenim Častilcem Mateja Bobana. Hrvaška je, kot piše v zadnji Nedeljni Dalmaciji, dokončno dala slovo poslednjim iluzijam o zavezništvu. Izključni krivec je seveda nasprotna stran. Ce pa se v hrvaškem tisku pojavi kakšen glas pameti in vesti, je avtomatično proglašen za sumljivega ali sovražnega. Ramiz MehuliC SLOVENIJA Sobota, 30. januarja 1993 NOVICE 600.000 dolarjev za razvoj znanosti LJUBLJANA - Minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc se je včeraj sestal s prvim direktorjem sekretariata programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) Costantom Muziem. V pogovoru je bila poudarjena zlasti vključitev Slovenije v program ZN za razvoj. Slovenijo naj bi sprejeli v članstvo UNDP na seji tega sklada, ki bo od 16. do 19. februarja v New Yorku. Kot prejemnica pomoči bo do leta 1993 prejela okoli 600.000 dolarjev pomoči za izvedbo prednostnih projektov pri varstvu okolja, ureditvi sodobnega sistema državne administracije ter davčne in socialne politike, pri projektih genetskega inženiringa v biotehnologiji in živinoreji ter na področjih izboljšave porabe energije v industriji. (Morel) Zasedanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope LJUBLJANA - V nedeljo bo v Strasbourg odpotovala delegacija državnega zbora Republike Slovenije, ki se bo udeležila četrtega dela 44. zasedanja parlamentarne skupščine Sveta Evrope. To bo potekalo v času od 1. do 5. februarja 1993. Delegacijo sestavljata Borut Pahor in Anton Peršak. Na tokratnem zasedanju bodo obravnavali splošno politiko Sveta Evrope, vprašanje migracij in beguncev, posebej pa vprašanje kršitve človekovih pravic na ozemljih nekdanje Jugoslavije ter oblikovanje prehodnih mehanizmov za zaščito človekovih pravic v državah, ki niso članice Sveta Evrope.(I. S.) Ustanovitev samostojnega združenja je vprašljiva LJUBLJANA - Na seji odbora Združenja slovenskih časopisov in revij v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije so včeraj razpravljali o Aneksu h kolektivni pogodbi za poklicne novinarje in o predlogu za ustanovitev samostojnega združenja medijskih hiš.Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je 22. decembra 1992 sprejel sklep o odpovedi 30. in 32. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, odpoved za celotno kolektivno pogodbo za gospodarstvo pa začne veljati 1. marca letos. Kar se tiče ustanovitve samostojnega združenja medijskih hiš, se tu pojavlja mnogo težav in vprašanj. Najprej je treba pripraviti vprašalnik za podjetja glede na vsebino vprašanj, šele potem pa se bo možno dogovarjati o ustanovitvi samostojnega združe-nja.(I. S.) Projekt Ikros že v zaključni fazi LJUBLJANA - Da je problem pri nas dovolj žgoč, dovolj zgovorno govorijo številna nelegalna oziroma črna odlaglišča odpadkov. Trdimo lahko, da trenutno v Sloveniji ni niti enega odlagališča odpadkov, ki bi v celoti ustrezalo pedpisom. Odpori in nezaupanje prebivalcev so zato toliko bolj razumljivi. In kaj je bilo na področju ravnanja z odpadki doslej storjeno pri nas? »Ministrstvo za okolje in prostor je že pred letom in pol organiziralo pripavo projekta Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji (Ikros). Izdelava tega projekta je že v zaključni fazi, njegov osnovni namen pa je zagotoviti ekološko neoporečno gospodarjenje z odpadki,« zatrjuje mag. Mitja Bricelj z ministrstva za okolje in prostor. Pod kratico Ikros razumemo organizacijo, evidentiranje, zbiranje in razvrščanje vseh komunalnih, posebnih in nevarnih odpadkov. Na tej podlagi naj bi se pristopilo k maksimalnemu izkoriščanju odpadkov za njihovo ponovno uporabo. Le tiste odpadke, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti (reciklirati), bi prepustili biotehniški, fizi-kalno-kemični in termični predelavi. Tako bi se odlagali le odpadki, ki na noben način niso več uporabljivi.V ta namen naj bi v Sloveniji zgradili več deset procesnih obratov v korist varovanja javnega interesa, zanemarljiv pa ne bi bil tudi njihov gospodarski pomen, vendar jih ne bi uporabili zgolj za dobiček. Ključno merilo pri izbiri njihove lokacije bi bilo, da ne bi dodatno obremenjevali okolja. Glede na vrste in količine odpadkov bodo obdelovalno-predelovalni obrati organizirani na treh ravneh: republiški in lokalni. Njihov pravni status bo določil zakon o gospodarskih javnih službah. Avstrijske štipendije LJUBLJANA - Zvezno ministrstvo za znanost in raziskovanje Republike Avstrije bo v študijskem letu 1993/94 razpisalo 150 štipendij za slovenske študente, diplomante in mlade znanstvenike. Kandidirajo lahko vsi, ki živijo v Sloveniji in so vpisani na slovenskih univerzah, pa tudi diplomanti do 35 let. Nekaj štipendij je namenjeno tudi podiplomskemu študiju v Avstriji. Prednost pri štipendiranju bodo imeli kandidati, ki imajo že navezan stik z univerzitetnim učiteljem v Avstriji oziroma z avstrijsko izobraževalno ali znanstveno ustanovo. Štipendije za kandidate z umetnostnih akademij bodo dodeljene samo po uspešno opravljenem sprejemnem izpitu. Štipendisti morajo aktivno obvladati nemški jezik, izjemoma angleški, če se tako dogovorijo z avstrijskim mentorjem. (I. S.) _____________________VLADA / KADROVANJE________________ Politika pred široko? Zakon o vladi in koalicijske pogodbe so zapletle vladni kadrovski klobčič -Strokovnjaki zapuščajo vlado, čeprav jih nihče ne podi Ivanka Mihelčič Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj LJUBLJANA - Mineva šele slab teden od dneva zaprisege novega vladnega kabineta. Zato je zagotovo še nekoliko prezgodaj govoriti o kakršnihkoli kadrovskih spremembah, do katerih bo v vsakem primeru prišlo. To navsezadnje »zauka-zuje« tudi sam zakon o vladi, ki je med drugim uzakonil manjše število ministrstev, ukinil ministrske namestnike in vpeljal državne sekretarje. V 40. členu zakona zelo natančno piše, da z dnem zaprisege ministrov preneha funkcija dosedanjim namestnikom ministrov, direktorji raznih republiških uprav pa so ministrom dolžni ponuditi svoje odstope. Zakon pa je ostal nedorečen v točki, ko naj bi povedal, do kdaj morajo ministri odgovoriti na te ponujene odstope. »Osebno tolmačim zakon tako, da bi morali ministri odgovoriti že v treh dneh,« pojasnjuje dilemo generalni sekretar vlade Mirko Bandelj, ki je pravzaprav edini človek, čigar status je vlada uredila takoj, na dan zaprisege, in to na svoji prvi seji, ko mu je to funkcijo vnovič zaupala. Bandelj tudi pojasnjuje, da omenjeni člen zakona ministrom omogoča, da sami postavijo svojo ekipo. To pomeni, da bodo ali izbrali nove državne sekretarje iz vrst namestnikov ministrov, ki jim je funkcija potekla, ali pa bodo pripeljali na ta mesta povsem nove ljudi. »Za vse bo poskrbljeno,« pravi Bandelj. »Nihče naj bi ne bil na cesti, saj sta možni dve rešitvi: da se te ljudi razporedi na neko drugo mesto v državni upravi ali pa se jim ponudi možnost po zakonu o funkcionarjih. Po tem zakonu bi tri mesece dobivali funkcionarski dohodek', v tem času pa bi si poiskali nove službe.« Dodati velja podatek, da je imela bivša vlada 26 ministrov in 32 njihovih namestnikov, nova vlada pa bo na teh funkcijah zaposlovala bistveno manj ljudi. Z dnem zaprisege so ministrom morali ponuditi svoje odstope direktorji republiških uprav. Za zdaj se to še ni zgodilo. Med drugim smo poizvedovali na ministrstvu za promet in zveze in ugotovili, da je na čelu uprave za zračno plovbo še vedno Peter Marn, na republiški upravi za ceste Andrej Levičnik, na republiški upravi za telekomunikacije pa Jože Vugrinec. Svoja mesta očitno še vedno zasedata tudi direktor republiške davčne uprave Ivan Rojc in Tone Košir, prvi človek carinske uprave. Za zdaj na svojem mestu ostaja tudi direkor var-nostno-informativne službe Miha Brejc. V zvezi s to vladno službo kaze zapisati, da gre vendarle za nek specifičen položaj, saj se mora najprej tudi fizično izločiti iz notranjega ministrstva. Izvedeli smo, da so odstope že ponudili vsi direktorji republiških in- špekcijskih služb, pa tudi, da njihova usoda ni odvisna le od posameznih ministrov, ki naj bi imeli proste roke pri oblikovanju svojih resorjev, temveč od volje in (političnih) potreb strank, ki so si s koalicijskimi pogodbami razdelile posamezna področja. Vsak bo tja pripeljal svo- jega človeka. Merilo politične pripadnosti ( in kajpada osebnih poznanstev!) pa bo s tem - to je več kot jasno - močno prekašalo merilo strokovnosti. V tem tiči tudi razlog, da celo iz najbolj strokovnih vladnih služb odhajajo prav strokovno izjemno dobro podkovani ljudje. Pri tem jih nihče ne podi, nihče jim ne grozi z odpovedjo ali zamenjavami. So pod močnim psihološkim pritiskom, ki se s temi politi-čno-strokovnimi »kolobocijami« zdaj stopnjuje, čeprav - kot pravijo - ni nov. To traja že od prihoda Drnovška v vladno palačo. Premiera je z ljudmi težko komunicirati. To velja celo za najbolj ozek, resnično strokoven kader, katerega delo je povezano z Drnovškovim. Gre za pragmatizem »novega tipa«, pravijo, ko pojasnjujejo, da si v teh nujnih delovnih povezavah s prvim človekom vlade niso nikoli na jasnem, ali so slučajno še »in« ali pa so že zdavnaj »out«. Nekateri tako odhajajo k Hermanu Rigelniku v državni zbor (tam očitno bolje vedo, koga in zakaj potrebujejo, ko stroka naleti na vprašanja), drugi odhajajo za svetovalce h Kučanu, tretji iščejo prostor pod soncem v ministrstvu za finance, četrti v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, peti... »To so neumnosti,« odgovarjajo dragi, ki so Drnovšku morda bliže in zadeve vidijo (ali pa jih želijo videti) v drugi luči. Novinarsko poizvedovanje na to temo pa ob tem zgovorno označijo celo z znamenitim stavkom o »napačno usmerjenih intelektualnih sposobnostih«. Na vladi je, skratka, vse v najlepšem redu. Nihče si ne dela pretiranih skrbi zaradi odhodov pomembnih strokovnjakov, saj bodo prišli drugi. Baje pa je čista izmišljotina tudi podatek, da želi biti v vladni palači vsaj posredno navzoč tudi novi zunanji minister Lojze Peterle, ker je njegovo ministrstvo stacionirano zunaj te hiše. Menda Zeli zato imeti svoj podpredsedniški kabinet, v katerem bi zaposlil dva svoja človeka, pravijo dobro obveščeni viri. Drugi pa to zanikajo in se sklicujejo na zakon, ki pravi, da funkcije podpredsednika pač ni. In tudi podpredsedniškega kabineta potemtakem ne bo. A čas bo pokazal, kdo je v vseh omenjeniih primerih bolje obveščen. Sliši se namreč, da bo vlada spregovorila o kadrovskih zadevah že sredi prihodnjega tedna. Sistem plač ni dober LJUBLJANA - Ločitev sistema izhodiščne mesečne plače, koeficientov za določitev osnovne mesečne plače in uzakonitev treh sistemov plač za posamezne veje oblasti neodvisno od proračuna in materialnega stanja v družbi je nesprejemljiva, so ugotovitve republiškega odbora sindikata državnih in družbenih organov Slovenije. Republiški odbor sindikata državnih in družbenih organov poziva državni zbor in vlado, da čimprej odpravita sedanje sisteme določanja plač in se opredelita za sistem, ki bo zagotavljal enake izhodiščne osnovne plače za vse zaposlene v državnih službah. Predlaga tudi poenotenje plačilnih razredov za določene vrste delovnih mest za vso državo. Pri tem bi bilo nujno upoštevati tudi stanje v gospodarstvu in proračunsko bilanco. »V zvezi s tem je možen razpon 1 : 8 med najvišjo in naj-nižjo plačo z vsemi dodatki vred, ne pa takšen, kot je določen v novem sistemu,« so še zapisali v omenjenem pismu. (B. K.) DRŽAVNI ZBOR / DOGOVOR STRANK ŠOLSTVO / SINDIKATI Najprej o delitvi oblasti in šele potem o zakonih Pogajanja o delitvi delovnih teles šele 15. februarja -Vladnim- strankam 60, opoziciji 40 odstotkov Stavka vse bliže Slišati je, da bo vlada ugodila zahtevam šolskega sindikata -Dokončna odločitev že v četrtek LJUBLJANA - Naslednja seja državnega zbora bo 23. februarja, ko se bo parlament tudi dokončno konstituiral. V ponedeljek se bo vodstvo državnega zbora prvič sestalo s predstavniki vlade, ki bodo predstavili prve načrtovane ukrepe, predvsem s področja gospodarstva. To je povedal podpredsednik državnega zbora Miroslav Mozetič po včerajšnjem za javnost zaprtem sestanku vodstva državnega zbora in predstavnikov poslanskih klubov. i Ni pa še jasno, ali bo parlament že na prihodnjem zasedanju obravnaval tudi »vsebinske« teme, to je tiste, ki jih predlagajo poslanski klubi (gre predvsem za spremembe zakonov, sprejetih v prejšnjem mandatu skupščine) ali tiste, ki jih načrtuje vlada. Osem parlamentarnih strank se namreč tudi na včerajšnjem sestanku ni dogovorilo, koliko bo skupščinskih delovnih teles in kako se bodo »delila«. To vprašanje seveda ni samo formalno, kajti prav parlamentarne komisije bodo imele odslej sila pomembno vlogo. Poznavalci menijo, da jih bo od 20 do 25 (doslej jih je bilo več kot 40). Nadzirale bodo delo ministrstev (za obrambo, notranje zadeve, finance ...), varnostne službe, izvedbo lastninjenja, proračunsko porabo ... Zagotovo bo tudi nekaj »preiskovalnih« komisij (v prejšnjem mandatu smo poznali tisto, ki je ra- ziskovala povojne zločine, potem drago, ki naj bi ugotavljala krajo družbenega premoženja itd). Delo v komisijah bo za poslance zanimivo tudi zaradi znamenitih »dodatkov« k sicer ne ravno skromni poslanski plači. Stranke naj bi se šele po 15. februarju dogovorile, katere komisije bo treba razpustiti in kako si bodo razdelile predsedniška mesta. Vladne stranke menijo, da bi morale »zadržati« 60 odstotkov mest, 40 odstotkov pa naj bi pripadlo opoziciji. Vendar je jasno, da bo tako v poziciji in še bolj v opoziciji zelo težko doseči dogovor med sila različnimi interesi. Krščanski demokrati, združena lista in liberalni demokrati se bodo težko dogovorili o »interesni delitvi področij«, še teže pa bodo na primer dosegli konsenz demokrati in nacionalna ali ljudska stranka. Na začetku mandata prejšnje skupščine so takratni Demos in opozicija po precej zapletenih pogajanjih »izumili« velikansko število komisij, podkomisij in odborov. Verjetno tudi tokrat ne bo drugače; skrb zbujajoče je le dejstvo, da se prava pogajanja sploh še niso začela. Brez dogovora o področjih, ki jih bodo stranke »obvladovale« v prihodnjem mandatu, namreč ni mogoče pričakovati, da bo parlament zares začel normalno delovati. To dokazujejo zapleti ob imenovanju tretjega podpredsednika in ob izključitvi Marjana Staniča iz delovnih teles. (T.S.) Zaprt sestanek vodstva državnega zbora (Foto: TRIO) Boštjan Lajovic LJUBLJANA - Napovedana splošna stavka v slovenskem šolstvu je vse bliže. Vsi trije sindikati, ki združujejo delavce v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, so trdno odločeni, da ne bodo popustili pri svojih zahtevah. Naše informacije pa zatrjujejo, da se utegne vlada že na prihodnji seji odločiti v korist zahtev šolskih sindikatov, tako da stavke, kot kaže, ne bo. Obalni šolski sindikati, ki so prvi razglasili stavko, so sicer odstopili od prvotnega datuma, vendar vztrajajo pri napovedanem: stavkali bodo 3. februarja, saj imajo na Obali počitnice prej kot v Ljubljani in Mariboru. Naslednji datumi so usklajeni z drugimi šolniki v Sloveniji: stavkali bodo 11. in 12. februarja ter 15. in 16. februarja, vrtci na Obali pa 3. in 15. februarja. Kot so nam povedali na obalnem sindikatu, ni bilo v zadnjem času nikakršnih odzivov občinskih vlad, v ponedeljek, 1. februarja, pa se bodo sestali v Ljubljani z ministrom Gabrom. Z njim sta se včeraj sestala tudi voditelja drugih dveh sindikatov Vladimir Tkalec in Bojan Hribar. Kot nam je uspelo zvedeti, so bila pogajanja »konstruktivna«, vendar bo treba počakati na konkretne vladne odločitve. »Semoličevi« šolski sindikati so že zaključili preverjanje po terenu in razglasili splošno stavko, ki se le v nekaterih podrobnostih razlikuje od tiste, ki jo je napovedal največji šolski sindikat SVIZ. Stavka v vrtcih bo namreč pri SVIZ trajala tri dni, pri prvih pa le en dan. Sindikat SVIZ, ki združuje največ šolnikov v Sloveniji, se bo glede stavke dokončno odločil 2. februarja. Kot so nam sporočili, vlada povsod na terenu odločenost, da tokrat ne bodo popustili. Do minule srede so prejeli 400 izjav iz vrtcev, osnovnih in srednjih sol, glasbenih šol in zavodov za SREČANJE EVROPSKE DEMOKRATSKE UNIJE Članice EDU bodo podpisale izjavo o stanju na območjih bivše Jugoslavije LJUBLJANA - »Jutrišnje zasedanje izvršilnega odbora Evropske demokratične unije (EDU) v Ljubljani je pomembno za Slovenijo in za SKD. SKD je edina slovenska polnopravna članica EDU, izbira Ljubljane za kraj zasedanja pa je tudi priložnost za promocijo Slovenije,« je včeraj povedal vodja delegacije SKD Borat Somme-regger. EDU je delovno združenje evropskih kr-ščansko-demokratskih in dragih nekolektivističnih strank. Predsednik tega združenja je Alois Mock, podpredsednik pa slovenski zunanji minister Lojze Blažka Kramar Peterle. Borat Sommereg-ger je dejal, da bo najpomembnejši dokument z jutrišnjega zasedanja EDU podpis tako imenovane ljubljanske deklaracije, ki jo bo menda sprejelo okoli 30 predstavnikov strank članic, pripravil pa generalni sekretariat. Deklaracija naj bi se med drugim nanašala na razmere v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Pričakovati je, da bo njeno sprejetje nekoliko oteženo zaradi grškega stališča do Makedonije, kar bo najverjetneje sproži- lo še veliko odprtih vprašanj. »Slovenija se mora zaradi svojega geopolitičnega položaja bolj vključiti v reševanje balkanskega konflikta in okrepiti dobre sosedske odnose, zato je zasedanje EDU enkratna priložnost,« je poudaril Borut Sommeregger. Ta stališča bo SKD zastopala tudi na zasedanju EDU. Glavni tajnik SKD Edvard Stanič pa je navzoče obvestil še o pripravah na letno konferenco stranke, ki bo 27. februarja. Napovedal je tudi, da bo SKD v ponedeljek odločala o združitvi z narodnimi demokrati in gospodarsko stranko. usposabljanje. Ti nameravajo stavkati takoj po zimskih počitnicah - od 10. do 12. februarja. V zvezi s tem je zanimiv odlomek iz pisma velenjskega odbora SVIZ, v katerem piše: ». . . naše gospodarstvo je podobno kmetu, ki opušča njive in travnike, in zato podi svoje ljudi s kmetije, ker jim ne more več zagotoviti kruha.. .« Ge bo vlada »pripo-znala« dejansko stanje in ugodila zahtevam učiteljstva, bo to nedvomno pomembna bitka šolskih sindikatov v boju za enakovredno vrednotenje šolstva. Vendar bo treba počakati do četrtkove seje vlade. Vmes pa se le ozrite tudi za kakšnim nadomestnim varstvom za vaše malčke. Lojze Peterle (Foto: TRIO) AVSTRIJA, KOROŠKA Sobota, 30. januarja 1993 AVSTRIJA / REFERENDUM Svobodnjaki v defenzivi Zgaga v avstrijskem parlamentu Na Koroškem katastrofa za Haiderja Ivan Lukan CELOVEC/DUNAJ - Znaki, da Haiderjev referendum proti tujcem ne bo samo neuspešen, marveC se za šefa desničarske svobodjaške stranke morda končal s pravim političnim »VVater-loojem«, se gostijo. Tudi dan po »polčasu« referenduma se porazna bilanca ni izboljšala, Haider je vse bolj oddaljen od napovedanih 750.000 podpisov. Hkrati se pa v vrstah pobudnikov »ljudske zahteve« stopnjuje panika. Na seji avstrijskega parlamenta je živčnost svobodnjakov postala najbolj očitna, ko so zahtevali posebno obravnavo poteka referenduma in se ob tej priliki pritoževali, da so ljudje, ki želijo podpisati referendum, ovirani ter da se nad ljudi izvaja prisitk. V nekaterih primerih naj bi prišlo celo do fizičnih konfliktov, se je pritožil svobodnjaški poslanec Scheibner. Notranji minister je vse te očitke odločno zavrnil in poudaril, da je vse pritožbe dal preveriti, ter da v zvezi z referendumom ni veC nobenih odprtih problemov. Govorniki vseh ostalih strank v avstrijskem parlamentu zastopanih strank so svobodnjaško akcijo ocenili kot izraz panike, ker se naznanja neuspeh referenduma. Na Dunaju je referendum do sredi tedna podpisalo samo 46.000 ljudi, kar politični opazovalci ocenjujejo kot izredno slab rezultat. Na Koroškem Haider pav tako ne uspeva, opazovalci celo že govorijo o »katastrofalnih številkah«. V vseh okrajnih mestih Koroške freferen-dum doslej ni podpisalo niti tretjina Haiderjevih volilcev pri zadnjih dežel-nozborskih volitvah, na dvojezičnem območju Koroške pa je bojkot - kot smo včeraj poročali - povsem oCividen. Tako je v svobodnjaški »po- stojanki« Skocijan do Četrtka podpisalo komaj 120 ljudi, v občini Borovlje s 500 volilnimi upravičenci pa niti 300. Haider je po najnovejšemu razpletu izjavil, da stranka lahko razpravlja o njegovi funkciji kot vodja, Ce bo referendum podpisalo manj od 500.000 ljudi. K referendumu se je vCeraj prvič oglasil tudi bivši deželni predsednik svobodnjaške stranke na Koroškem in sedanji predsednik Svobodne demokratične stranke (FDP) Ferra-ri-Brunnenfeld. Kritiziral je tako vlado kot tudi Haiderja ko je dejal, da je vlada zamudila pravočasno obveščanje Avstrijcev o posledicah takega referenduma, Haiderju pa je očital, da z referendumom »spodkopava vse aspekte kulturnih vrednot zapadne Evrope«. Ferrari kljub temu računa s 700.000 podpisov. Zadnji rok za vpisovanje je 1. februar. AVSTRIJA / SCALFARO V MAUTHAUSNU Jasen znak proti desnemu ekstremizmu Govor tudi o sodelovanju med Koroško in F- JK Polaganje vencev v nacističnem koncentracijskem taborišču Mauthausen (Telefoto AP) MAUTHAUSEN/CELOVEC - Italijanski državni predsednik Oscar Luigi Scalfaro je včeraj zaključil svojzgo-dovinski obisk v Avstriji. Zdanja točka v obsežnem programu tridnevnega uradnega obiska italijanskega predsednika je bil obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča Mauthausen v Zgornji Avstriji, kjer je med nacistično strahovlado bilo umorjenih več kot 150.000 ljudi iz vseh evropskih držav, med njimi tudi skoraj 5.000 Italijanov. Scalfaro in avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil sta se v Mauthausenu ne le poklonila žrtvam Hitlerjevega režima, obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča je hkrati bil jasen signal proti desnem ekstremizmu, ki po vsej Evropi spet dviga glavo. Italijanski predsednik je bil ob tem obisku vidno prizadet. Dejal je, da je Mauthausen eden izmed dokasov nečlo-veskosti in nesmiselnosti vojne. Politika je, po njegovih besedah, vrednega tega naziva samo kadar je polna človečnosti. Naglasil je tudi, da bo mogoče predvsem z omiko premagati zadnje pojave nacifašiz-ma. Scalfaro je v Mauthausnu položil venec, kasneje pa se je pred spomenikom poklonil spominu italijanskih vojakov, ki so padli AVSTRIJA / GREENPEACE OBTOŽUJE Tudi Avstrija je soudeležena pri uničevanju tropskih gozdov Avstrijska podjetja z državnimi podporami sodelujejo pri projektih, ki v državah tretjega sveta povzročajo ekološke katastrofe DUNAJ - Pri uničevanju ekološko in klimatsko pomembnih tropskih gozdov posredno sodeluje avstrijsko ekspertno gospodarstvo. Avstrijska sekcija ekološke organizacije Greenpeace je predvčerajšnjim na Dunaju predstavilo Studijo o 70-ih avstrijskih podjetjih s področja papirne in celulozne industrije ter o njihovih udeležbah in aktivitetah v deželah Tretjega sveta. Avtor Greenpeace-ove študije Alexis VVider-stein opozarja na to, da so papirnice v Tretjem svetu, zlasti če delujejo za izvoz, eden izmed poglavitnih vzrokov za poseko tropskih gozdov. Poleg uničevanja gozdov je papirna industrija v največ primerih soodgovorna za izgon lokalnega prebivalstva in za zastrupljanje voda. Avstrijska podjetja, tako VViederstein v svoji študiji, so pri tem soodgovorna, saj dostavljajo gradbeno in obratno tehnologijo ter naprave za te celulozne tovarne. Najhujse primere za papirnice z ekološko katastrofalnimi posledicami, pri katerih gradnji ali obratovanju so udeležena avstrijska podjetja, je Greenpeace naSel v deževnih gozdovih Kameruna, Kolumbije, Ma-lajzije in Indonezije. Tako na primer največja indonezijska tovarna celuloze na leto porabi 400.000 ton tropskega lesa, uničena gozdna področja pa nadomešča s kemično manipuliranimi gozdnimi monokulturami. Prapre- Igor Schellander bivalci so bili iz dotič-nega področja nasilno izseljeni, voda pa je od celuloznih in kemijskih odpadkov močno onesnažena. Naprave za tovarno sta dostavjali avstrijski industrijski podjetji SGP (danes: Au-strian Energy & Environ-ment) in Andritz. Država ju je pri tem podpirala z ekspertnimi subvencijami. V malajzij-skem Sabahu na Borneu je avstrijska VOEST zgradila papirnico, ki letno predeluje milijon ton tropskega lesa v 125.000 ton paprija. NajveCja avstrijska podjetja, ki jih Greenpeace vidi, kot profiterja pri uničevanju tropskih gozdov potom »izvoza destruktivne tehnologije« v slabi luči: Andritz, VOEST, Voith, SGP in Lenzing AG. Tako po mnenju predstavnikov organizacije ni nic slučajnega, da so prav ta podjetja najbolj protestirala, ko je avstrijski parlament v lanskem letu uzakonil prepoved uvažanja tropskih lesov - zaradi bojazni, da bi se prizadete države v juz-novzhodni Aziji odpovedale omenjenim uslugam avstrijskih industrijskih in gradbenih podjetij. Predstavnik avstrijskega Greenpeacea Martin Frimmel pa je opozoril tudi na druge dejavnosti avstrijskih podjetij v Indoneziji in Malajziji: sodelovanje pri gradnji gigantiCnih in jezov (zaradi katerih je na otoku Java bilo -tudi z uporabo nasilja -pregnanih 60.000 domačinov) ali eksport oboroževalne tehnologije (puške podjetja Steyr, izdelane v Malajziji, so tamkajšnje policijske sile uporabljale proti demonstrirajočim praprebivalcem, ko so se npr. branili proti pospešeni poseki gozdov). Greenpeace pa ne kritizira samo protieko-loško prakso v omenjenih deželah Tretjega sveta ter osporavani angažma vodilnih avstrijskih industrijskih podjetij in bank, temveč tudi samo državo Avstrijo, ki spričo vsega ne zapira samo oCi, temveč v veči- ni primerov (preko finančnega ministrstva) podpira omenjene eksperte naprav z državnimi subvenicijami ali izvoznimi garancijami. V vrsti primerov, ki jih Greenpeace dokumentira v svoji Študiji, so ekološko destruktivni projekti bili celo financirani iz sklada za razvojno pomoč! Zlasti Ma-lajzija in Indonezija sta državi, ki jih je avstrijsko finančno ministrstvo sprejelo v ožji izbor svojega programa za pospeševanje izvozov. Greenpeace zdaj zahteva strogo kontrolo vseh (predlaganih) projektov glede na njihovo ekološko in socialno skladnost ter večjo transparentnost pri odvijanju takih poslov. Predsednik Scalfaro pred spomenikom v Mauthausnu (AP) v Avstzriji v prvi in v drugi svetovni vojni. Vodilni avstrijski časopisi so o obisku italjanskega predsednika v Avstriji sicer obširno poročali ter ga ocenli kot zgodovinski mejnik v odnosih med obema državama, detaj-liranih analiz pa ni bilo zaslediti. Ne o vprašanju pomilostitve južnotirolskih teroristov, katero je ostalo odprto, ne o pozitivnem stališču Italije glede avstrijskega prizadevanja o vstopu v Evorpsko skupnot, in tudi ne izjava obeh državnikov, ki sta na tiskovni konferenci ocenila paket o juznotirolski avtonomiji kot »zgleden model za reševanje manjšinskih probemov v Evropi«. K obisku italijanskega državnega predsednika Scalfara ter zunanjega ministra Colomba v Avstriji se je izjavil koroški deželni glavar Christof Zernatto. V zvezi s podpisom sporazuma o sodelovanju obmejnih regij, predvsem med Južno in Severno Tirolsko ter med Koroško in Fur-lanijo-Julijsko krajino, je poudaril, da sporazum odpira nove možnosti pospeševanja obojestranskih prizadevanj na področjih zaščite narave in okolja, prometa in oskrbe z energijo. Zernatto je tudi dejal, da pomeni podpis okvirnega sporazuma med Avstrijo in Italijo nadaljnji korak za tesnejše sodelovanje tako na evropski ravni kot tudi med sosednjima državama. Koroška da bo prispevala svoj delež k uspešni realizaciji te pogodbe, je zaključil koroški deželni glavar. DUNAJ / USTANOVNI OBČNI ZBOR Igor Schellander Medijska ofenziva srednjeevropskih manjšin V načrt manjšinske agencije je že včlanjenih osemnajst narodnostnih organizacij ci, Furlanci, Ladinci), iz Slovenije (Italijani in Madžari), iz Hrvaške (Ruzini in Ukrajinci), iz Madžarske (Nemci) in iz Slovaške (Madžari). Na obenem zboru so bili poleg predsednika Mikule izvoljeni: za podpredsednika Eva-Maria Barki (madžarska narodna skupnost v Avstriji) in koroški Slovenec Franci Zvvitter ml., za tajnico dunajska Čehinja Jitka Cser-Brožak in Hrvatica Gabriela Novak-Ka-rall. DUNAJ - V prostorih Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju je bil vCeraj popoldne ustanovni občni zbor društva »Manjšinska tiskovna agentura sosednjih dežel«. Pobuda za ustanovitev take manjšinske agenture je prišla od vsakoletnih srečanj narodnostnih skupnosti sosednjih dežel, katerih organizator je koroški Slovenec Franci Zvvitter st. Namen društva je krepitev sodelovanja in medsebojnega po- vezovanja narodnih skupin v Avstriji in v sosednih srednjeevropskih državah, s posebnim poudarkom na publicistični oz. medijski ravni. Cilj društva pa je, ustanoviti tiskovno in dokumentacijsko agenturo, ki naj bi na manjšinskem področju delala na povezovanju in pretakanju informacij med manjšinskimi in tudi večinskimi mediji. Poleg tega je predvideno dokumentacijsko delo, uresničitev projekta pa bo v prvi vrsti odvisna od subvencij in podpor, pri Čemer je bila s strani avstrijskih vladnih krogov signalizirana določena pripravljenost. S tem v zvezi je prvi predsednik društva, gradiščanski Hrvat Johan Mikula, v pogovoru za Republiko poudaril, da bo prva naloga društva, da stopi v kontakt z Uradom zveznega kanclerja na Dunaju, z zunanjim ministrstvom, z deželnimi vladami v Avstriji, ter z za manjšinske zadeve pristojnimi institucijami v državah v srednji Evropi. Zaenkrat je v društvo včlanjenih 18 manjšinskih organizacij. Zastopane so poleg organizacije vseh avstrijskih manjšin tudi manjšinske organizacije iz Italije (Sloven- NOVICE Srednje šole v »katastrofalnem stanju« DUNAJ - Združenje staršev na višjih šolah je stanje gimnazijskih stavb na Dunaju ocenilo kot«katastro-falno do nevarno«. Združenje za to zahteva od zvezne vlade, naj takoj da na razpolago sredstva za sanacijo teh stavb. Starši bodo to zahtevo posredovali tudi zveznemu kanclerju Vranitzkemu in pristojnemu ministru. Železniški predor skozi Semmering? DUNAJ - Avstrijski minister za promet Klima podpira gradnjo železniškega predora skozi goro Semmering med zveznimi deželami Nižja Avstrija in Štajerska. Klima je s tem v zvezi napovedal, da bo dokončno odločitev, ali bodo gradili novi predor, ah pa usposobili obstoječo železniško progo, padla Se julija letos. Dokaj hitro odločitev o projektu, ki bo stal predvidoma 5, 5 milijarde šilingov, je Klima obrazložil s tem, da se bo tovorni promet v naslednjih letih povečal za najmanj 130 odstotkov, to pa bi za Semmering pomenilo »tranzitni pekel«, je dobesedno dejal avstrijski minister za promet. Poleg tega bi gradnja predora pomenila razbremenitev okolja. Super-toancin kmalu samo še brez svinca! DUNAJ - Na avstrijskih Črpalkah bodo kmalu oddajali samo Se super-bencin brez svinca. Gorivo, ki se bo potem imenovalo«Super-Plus«, se bo pocenilo za 50 do 70 grošev na liter, bo pa kljub temu uporabno tudi za starejše avtomobile. Zadnji rok za prodajo osvinčenega bencina v Avstriji je 1. novembra letos. Bo v Stroji vasi okrajno odlagališče smeti? BELJAK - Zveza za odstranjevanje smeti v Beljaku načrtuje v naslednjih dveh letih rešiti problem osrednjega odlagališča za okraj Beljak. V razpravi so zaenkrat trije kraji, med njimi tudi Straja vas ob vhodu v Ziljsko dolino. Občinski svet v Straji vasi je sicer soglasno odklonil lokacijo, slovenski podžupan Janko Zvvitter pa je mnenja, da je treba temeljito primerjati negativne posledice na eni in prednosti za občino na drugi strani. Vsekakor bo odločitev odvisna od tega, ali bodo posestniki sploh pripravljeni prodati za odlagališče potrebna zemljišča. Zahteva po otroškem vrtcu ZITARA VAS - Tomaž Petek, zastopnik slovenske liste v občinskem odboru v občini Zitara vas, zahteva ustanovitev javnega dvojezičnega občinskega vrtca v občini. Otroci iz Zitare vasi trenutno obiskujejo vrtce v Sentprimožu in v Železni Kapli, ker občina Se nima lastnega vrtca. Kretnice za nov vrtec so deloma že potavljene. Tako obstaja sklep občinskega odbora, da se nakupi zemljišče ob ljudski Soh ter da se na njem zgradi vrtec. Lega novega vrtca bi bila optimalna, saj je poleg Sole načrtovana gradnja veC družinskih hiš. Osem oseb umrlo za aidsom CELOVEC - Na Koroškem je doslej za aidsom umrlo osem oseb. To so sporočili v okviru ankete, ki so jo na to temo priredili v Delavski zbornici in na kateri so predavali priznani strokovnjaki iz vse Avstrije. Po zadnjih podatkih je na Koroškem nadaljnjih osem oseb na tej bolezni zbolelo, 250 do 300 ljudi pa je okuženih s FEV-virusom. Na prireditvi je bilo povedano, da bo do leta 2000 po svetu pet do šest milijonov oseb, ki bodo zbolele za aidsom, število oseb, ki bodo okužene s HlV-virusom pa bo naraslo na 20 do 30 milijonov. Inflacija narašča DUNAJ - Po sedaj objavljenih statističnih podatkih Instituta za gospodarsko raziskovanje je inflacija v Avstriji ob koncu leta 1992 bila višja kot v drugih državah v OECD. Medtem ko je inflacija v Avstriji narasla na 4, 2 odstotka, se je v omenjenih državah znižala za eno do tri odstotnih točk. Pri tem je Avstrija Se imela koristi zaradi njene tesne gospodarske povezanosti z Nemčijo, je poudareno v statistiki. Institut dalje meni, da so inflacijo pospešili predvsem višje tarife v javnem prometu ter povišanje stanarin. PRIREDITVE Danes, sobota, 30. januarja 1993 CELOVEC Kulturna tabema - »Pri Joklnu»: ob 20.00 - Koncert Jani Kovačič. TINJE Dom prosvete: ob 9.00 in 17.00 - Slikanje na svilo s preprosto tehniko; tečaj vodi Erika Malle. ŠENTJANŽ V ROŽU Stara Sola: ob 19.30 -Koncert Iztoka Mlakarja, Štorije in baldorije. PLIBERK Farna dvorana; ob 19.30 - Pavliha in Mica (Aurand Harris), gostuje mladinska gledališka skupina iz Sel. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: ob 19.30 - premiera kome- dije Jožeta Vonbergerja »Voda«, priredba P. Mili-tarov, režija P. Zunder. Nedelja, 31. januarja 1993 CELOVEC Kulturna tabema »Pri Joklnu»: ob 16.00 -Lutkovna predstava »Ju-vitaja«. SVEČE Pokopališče: ob 11.00 -Svečanost ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-T omaža. GLOBASNICA Farni dom: ob 14.30 -Pavliha in Mica (Aurand Harris), gostuje mladinska gled. skupina iz Sel. DOBRLAVAS Rutar-Lido: ob 14.00 -Dia-predavanje ravnatelja Mirka Srienca. LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 30. januarja 1993 NOVICE Pri Belfastu v morje strmoglavila cessna BELFAST - Se vedno ni nobene vesti o štirih osebah turističnega letala tipa cessna, ki je strmoglavilo v morje pred severnoirsko obalo. Zaradi goste megle reševalni helikopterji niso uspeli vzleteti, ladje pa niso opazile ničesar. Ruski obmejni stražarji ubili pet tihotapcev MOSKVA - Ruski obmejni stražarji, ki varujejo tadžiško-afganistansko mejo, so v noCi na Četrtek odprli ogenj proti skupini tihotapcev, ki je poskušala zbežati z najrazličnejšim blagom v Afganistan. Mejo nadzorujejo ruski vojaki na prošnjo tadžiških oblasti, ki imajo že dovolj skrbi z državljansko vojno, da bi se ubadale tudi s tihotapci. Žal ji je po Leninu MOSKVA - 79-letna Tatjana Sedova primerja stari rabeljski tisočak z Leninovo podobo in novega, s katerega je izginil ustanovitelj Sovjetske zveze, in z žalostjo ugotavlja, da je bil nekoč Leninov tisočak cenjen in veC vreden od sedanjega. LR Kitajska pozdravila nemški sklep o prepovedi prodaje orožja Tajvanu PEKING - Kitajska vlada je vCeraj pozdravila zahodnonemški sklep, ki prepoveduje prodajo podmornic in fregat Tajvanu. Pred časom je Peking ukazal zaprtje francoskega konzulata v Kantonu, ker je francoska vlada odobrila prodajo 150 reaktivcev mirage nacionalistični Kitaj- 1 ski. Brodolom na Kitajskem: štirideset oseb je utonilo PEKING - Zaradi radovednosti in kasnejše panike ob izstrelitvi pirotehnične rakete med praznovanjem kitajskega novega leta se je na umet- < nem jezeru Shouing v jžnokitajski pokrajini Fujian prevrnil Čoln, na katerem je bilo kar 62 potnikov, medtem ko bi jih lahko ukrcal le 30. Po pisanju Renmin Ribaa se je utopilo štirideset oseb in le 22 potnikov se je rešilo, Col pa se je prevrnil, ko so se vsi potniki nagnetli na enem boku Čolna, da bi gledali izstrelitev rakete. Kitovo meso koristi koži TOKIO - Japonska vlada bo sprožila široko akcijo propagiranja kitovega mesa, ki naj bi imelo izredno hranilno vrednost, koristi krvi in odpravlja slabokrvnost. Japonci poskušajo s tem odpraviti prepoved lova na kite iz leta 1988. To bo nedvomno sprožilo ostre proteste naravovarstvenikov v pričakovanju letne konference Mednarodne komisije za kitolov, ki bo maja v Kiotu. Avstralski domorodci proti diskriminaciji na TV SYDNEY - Avstralski minister za vprašanja domorodcev Robert Tickner je začel širokopotezna posvetovanja z družbenimi silami in raznimi or- j ganizacijami, da bi odpravili diskriminacijo proti domorodcem. Ta je kljub naprednim zakonom še vedno prisotna v številnih televizijskih programih in spotih, kjer prikazujejo avtohtono prebivalstvo Avstralije v negativnih barvah. Sprožili disciplinske postopke proti 2327 latvijskim policistom VARŠAVA - Osrednji nadzorni urad pri latvij- j skem notranjem ministrstvu je sporočil, da so sprožili kar 2327 disciplinskih postopkov proti pripadnikom latvijske policije, od teh jih je kar 800 proti visokim policijskim funkcionarjem. V seznamu je 60 primerov prikrivanja dokaznega materiala, 14 primerov nasilja nad priprtimi, 15 primerov poneverb in kar 367 primerov alkoholizma. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 27 28 29 • 30 31 • 32 33 34 35 36 ___________OBLETNICA / TRETJI REICH____________________- Kljub preiskavam številni zločinci še na prostosti RIM - Hitlerjev vzpon in na srečo tu- projektantski inženirski biro. di padec sodita že v našo polpreteklo Kot so pokazala trmoglava iskanja zgodovino (posledice pa seveda Se niso Simona VViesenthala, Beate Klarsfeld zabrisane): od njegovega prevzema in Številnih drugih, se je velika večina oblasti je minilo že 60 let. Nekaj naci- nacističnih kriminalcev povsem ”uto-stičnih kriminalcev, ki so do pičice in pila “ v novem okolju in to tako dobro, Se preko izvajali Hitlerjevo politiko: po da niti najožji sorodniki niso poznali izjavah Številnih sodišč raztresenih po ”strahov preteklosti“. Med najbolj zna- celem svetu je Se na desetine primerov nimi primeri je Ivan Demjanjuk, ki so odprtih. ga ZDA leta ’81 predale Izraelu, tu so Na osnovi statističnih podatkov, ki ga leta ’88 obsodili na smrt, vendar pa zadevajo zahodno poloblo sveta, so od so izvedbo kazni večkrat preklicali, ker leta '45 zaradi vojnih zločinov obsodili niso bih soglasni, da gre za "krvnika ta-6.500 oseb, od teh je bilo 12 ljudi ob- borišča v Trebliiiki“. sojenih na smrt, 163 pa na dosmrtno V Kanadi so vnezasluteni vlogi pro-ječo. Istočasno pa je Se 21.000 nearhivi- fesorja botanike odkrih Holandca Jaco-ranih postopkov. ba Luitjensa, ki so ga v domovini obso- Veliko zločincev, o katerih so prei- dili na dosmrtno ječo. Isto kazen pa so skovalci zbrati precej pričevanj, je izgi- maja lani v Nemčiji dosoditi tudi Jo-nilo v nič oziroma se vsako toliko poja- sephu Schwammbergerju, bivšemu od-vi kakšna sled za njimi. Tako naj bi na govornemu za nemška koncentracijska primer v Damasku lani umrl Alois taborišča na Poljskem, ki se je zatekel v Brunner, ki ga dolžijo, da je med vojno Argentino. V to državo in nekatere nje-izdal ukaze za deportacijo 130.000 Zi- ne južnoameriške sosede se je zateklo dov. Številni izvedenci za lov na naci- več zločincev, nekateri naj bi medtem stične zločince so izrazili mnenje, da že pomrli. se je Brunner, ki je bil tudi tajnik Adol- Tudi Avstralija je bila med država-fa Eichmanna, se pravi nacističnega mi, ki so jih nacistični zločinci radi iz-veljaka, kateremu je Hitler poveril na- birali za svojo ”drugo domovino“: lani logo, da izvede "dokončno rešitev“, da so se začeti procesi proti trem osebam, se je zatekel v Sirijo. Na tej osnovi je ki jih dolžijo umorov Zidov, in sicer očitno neka francoska revija priobčila proti Heinrichu VVagnerju, Nikolaju vest o smrti Brunnerja v Damasku, Berezowskem in Ivanu Poljukovichu. vendar vesti niso nikoli potrditi. Vendar pa je zadnje čase avstralsko Vse sledi so se zabrisale tudi za Ha- pravosodno ministrstvo izrazila pre-ribertom Heimom, grozljivim cejšnje dvome o tem, da bodo nadalje-stražarjem v koncentracijskem tabo- vati s preiskavami, ker so namreč zelo rišču Mauthausen. Lani pa so v drage. Nemčiji aretirali bivšega častnika In končno Se primer Paula Tou-VVehrmachta Wolfganga Lehnigka Em- vierja, bivšega francoskega kolabora-dena, ki je glavni obtoženec za pokol cionista, ki so ga aretirati leta ’89, ven-itatijanskih civilistov v Caiazzu pri Ca- dar pa mu na odločitev preiskovalnega serti, 13. oktobra 1943. Predvidoma bo oddelka prizivnega sodišča v Parizu ni-proces že v kratkem. Emden, ki so ga so dalje sodili, proti tej neverjetni od-iskali po raznih kontinentih, je mimo ločitvi so tožilstvo in civilne stranke živel v Koblenzu, kjer je vodil priznani vložile priziv. ZDA / CLINTONOV KOMPROMIS Homoseksualci v vojski? Da, ampak 15. julija Pentagon ne bo rekrutov spraševal o njihovem spolnem nagnjenju in bo »zamrznil« vse izgone homoseksualcev NEW YORK - Medtem ko je neki zvezni sodnik proglasil za protiustavno določilo, ki prepoveduje homoseksualcem službovanje v ameriški vojni mornarici in je obsodil sklep mornariškega poveljstva o izgonu Častnika Keitha Meinholda, je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo ob tem vprašanju iti v kostanj po žerjavico, ne da bi se opekel. Ameriške vojašnice bodo odprte tudi za homoseksualce, a šele Cez šest mesecev. To je v bistvu kompromis, s katerim je Clintonu uspelo preprečiti katastrofalni spopad s Kongresom o vprašanju homoseksualcev. Vprašanje je zadobilo namreC nepredvidljive razsežnosti; v vojski ne govorijo o drugem, v Kongresu so besni, njihove telefonske centrale so odpovedale, ker niso uspele prenesti veC kot pol milijona telefonskih pozivov. Clinton vztraja pri svojem sklepu, da bo z odlokom uresničil predvolilno obljubo o preklicu prepovedi za homoseksualce. Da pa bi pomiril razburkane vode, bo posredoval na obroke. Za sedaj se bo Pentagon omejil na sklep, da nabornikov ne bodo veC spraševali o njihovem spolnem nagnjenju in da bodo zamrznili izgone homoseksualcev iz voj- Cristiano del Riccio, Ansa Po razsodbi so novinarji so Keitha Meinholda dobesedno napadli (Telefoto AP) ske. Po šestih mesecih poglobljene razprave kongresnih komisij za oborožene sile bo Bela hiša z odlokom ukinila sporno prepoved. Kompromis so sklenili po dolgih urah posvetovanja s ključnimi demok- ratskimi kongresniki in ga je Clinton sinoči objavil na tiskovni konferenci. Odločilnega pomena je bilo negativno stališče vplivnega demokratskega senatorja Sama Nunna, ki se je Clintonu maščeval, ker je namesto njega imenoval za šefa Pentagona Les Aspina. Ob koncu pa je prav Nunn sporočil vsebino kompromisa. Nekateri že primerjajo Clintonovo pobudo z zgodovinskim odlokom predsednika Harryja Trumana, ki je leta 1948 poskušal odpraviti rasno segregacijo v ameriški vojski. Takratno nasprotovanje vojaških krogov je v marsičem podobno sedanjemu. »To bo prava katastrofa za moralo in discplino vojske, beli vojaki nočejo spati, jesti in se tuširati s Črnimi.« »Kaj se bo zgodilo med družabnimi zabavami z vojaki različnih ras?«, se je ogorčeno spraševal neki tedanji general. Po 45. letih, ko je na Čelu ameriške vojske temnopolti general, se slika ponavlja. Prav general Colin Povvell je Clintonu poudarjal, da bi vstop homoseksualcev v vojašnice načel moralo in disciplino v vojski. V vojašnicah je to že glavna tema. Nasprotovanje je soglasno, kdor se s tem odklanjanjem ne strinja, raje modro molči. »Nočem se tuširati s homoseksualci, noCem u-metnega dihanja usta ob usta z morebitnimi seropozitivnimi, nočem deliti spalnic in stranišč z homoseksualci,« navaja ogorčeno podnarednik Richard Bennett. VELIKA BRITANIJA / IZMIŠLJOTINA, KI JE RAZBURILA LONDON Major tožil zaradi neresnične vesli o »skoku čez plot« Mnogi zahtevajo večjo kontrolo nad svobodo tiska Maria Laura Franciosi, Ansa Claire Latimer je kuharica v Majorjevi rezidenci (AP) LONDON - Kako je izmišljena vest postala vzrok za sodni postopek, ki bo najbrž dvignil precej prahu. Britanski premier John Major je namreč tožil dva Časopisa, ki sta objavila vest o njegovem domnevnem skoku Cez plot k eni od kuharic, zaposlenih v uradni rezidenci britanskih premierjev v Dovvning stree-tu. Da bi bila vsa zadeva še bolj komplicirana, je Steve Platt direktor enega od časopisov, ki ju je Major tožil, zahteval od komisije za samokontrolo nad tiskom, naj prouči, kako se je izmišljotina o odnosu med Majorjem in njegovo kuharico lahko razširila Vodoravno: 1. eden od Noetovih sinov, praoče h amilov, 4. plutovina (iz črk KROKj. 8. 32. predsednik ZDA, znan po svojem New Dealu, rojen na današnji dan leta 1882 (Franklin Delano), 11. reka, ki teCe skozi Firence, 12. želatina iz alg, 13. plesni korak, 14. maroga, pega, 15. znamka Čeških kamionov (iz crk TATAR), 17. kos sukanca, 18. novo srebro, 20. hrvaški filmski igralec, popularni Dudek (Martin), 23. spodnji del prostora, pod, 24. slovenski smučarski skakalec (Franci), 28. angleški filmski producent (Arthur), 30. angleški igralec, odličen interpret Shakespeara (Edmund, iz Crk ANKE), 31. novoindijski uradni jezik v Pakistanu, 32. francoski departma z glavnim mestom Alencon (iz črk NERO), 33. človek, ki hlasta le za dobrinami, 35. portugalski pomorščak iz 15. stoletja, ki je obplul Afriko (Bartholomeo), 36. sta-rojudovski kralj. Navpično: 1. listnato drevo s hrapavim deblom in trdim lesom, 2. najveCja arterija, 3. francoski impresionistični slikar (Claude), 4. začetnici Češkega pesnika in folklorista Erbena, 5. okrogel krožnik, 6. drugo ime za cvetico georgino, 7. umetnik iz antike, 9. visok ženski glas, 10. travnik, 16. drugo najvecje mesto v Siriji, tudi Ha-leb, 19. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje in odvajanje vode, kanal, 20. zdravju škodljiva snov, toksin, 21. pripadnik predindoevropskih plemen, 22. indijski politik in državnik, privrženec nenasilnega odpora, ubit na današnji dan leta 1948 (Mahatma), 25. zadetek treh številk pri tomboli, 26. por-tutgalski politik (Antonio Ramalho), 27. kraj blizu Grahovega ob BaCi (iz Crk ŽENKA), 29. vojvodinsko mesto v Backi, 34. začetnici mehiškega revolucionarja Zapate. Simon Bizjak Rešitev križane z dne 29.1. Vod.: agronom, tarna, Ken, Erika, Andi, trip, Cehov, Anu, Ines, EA, KR, Asen, lug, Troja, agon, Žvan, polet, Enn, Svedralo, Anastas. med britanskimi mediji, kar pa so odgovorni takoj zavrnili. Kljub temu, da je bila vsa štorija izmišljena, je Major tvegal, da si zapravi kariero. In tako je spet, po zadevi o telefonskih pogovorih med princom Charlsom in Camillo Parker-Bowles, vprašanje o svobodi tiska, bruhnilo v ospredje. V britanskem parlamentu so v prejšnjih dneh zahtevali ustanovitev posebnega razsodišča, ki naj bi omejilo nekatere ekscese britanskega bulvarskega tiska. NaCrt ni šel skozi, sklenili so samo, da prepovedo objavo vesti, do katerih bi mediji lahko prišli s telefonskim prisluškovanjem in fotografij posnetih s teleobjektivom. Laburisti pa so predložili osnutek zakona o svobodi in odgovornosti tiska, ki predvideva ustanovitev neodvisnega organizma, ki bi lahko prisilil medije, da objavijo popravke glede objavljenih neresničnih vesti. Načrt je dobil večino, kljub temu, da je bila Majorjeva vlada proti. Zahtevamo samo, da tisk objavi nepristranske vesti, pravijo laburisti, ki poudarjajo, da so zadnje Čase predstavljali nekateri mediji pravo skrito grožnjo. Sicer pa se mnogi sprašujejo, Ce je prav, da sta Major in njegova kuharica tožila Caospisa. Ce bo Major dobil, mu bosta Časopisa morala izplačati pol milijona funtov. »LJUDJE NAS NE MARAJO« v / '• . ■ , ili 1 Usoda veteranov iz Afganistana Jan Genski, DPA TAŠKENT - "Ljudje nas mogoCe res ne marajo, vendar nam pomagajo kljub temu, da ne bodo nikoli doumeti, kaj smo prestali, " je rekel veteran iz vojne, ki ni imela nobenega smisla in ki je globoko razcepila njegovo domovino. Po vrnitvi se nikakor ni mogel privaditi normalnemu življenju in spomini na izkušnje z bojišča ga še vedno preganjajo, ko si skuša priboriti priznanje za sodelovanje v vojni, ki je v javnosti uživala kaj malo podpore. Nak, to ni portret kakega zagrenjenega ameriškega veterana iz vietnamske vojne, temveč njegovega bojevniškega vrstnika iz nekdanje Sovjetske zveze, veterana deset let trajajoče intervencije Moskve v Afganistanu. VeC kot milijon mož je sodelovalo v spopadu, ki je terjal 13.500 mrtvih in pospešil razpad Sovjetske zveze. "Ta knjiga je zame priročnik, kajti veliko bi rad napravil za veterane, " je rekel Brkin Pulatov, vodja Sojuza, organizacije afganistanskih veteranov iz centralnoazijske Republike Uzbekistan. Dvignil je izvod Zidu, dela, ki opisuje, kako so se ameriški veterani boriti, da bi v VVashingtonu postaviti spomenik žrtvam vietnamske vojne."Zgledujemo se po Američanih, ker imajo izkušnje z reševanjem podobnih težav, s kakršnimi se zdaj sami spoprijemamo, " je nadaljeval Pulatov. Zdaj skuša prepričati uzbeško vla- do, da bi postavila spomenik tistim, ki so padli v afganistanski vojni, pomnik, ki je srhljivo podoben onemu v VVashingtonu. "Dvakrat sem naletel na pehotno mino ameriške izdelave, vendar ne Čutim nobene zamere do ZDA, " je s smehom rekel Pulatov. "Obiskal sem Ameriko, da bi se sestal z ameriškimi veterani in dobro smo se razumeti. Samo pravi veteran lahkor razume veterana." Aleksander Nesterov, vodja konkurenčne skupine veteranov iz Taškenta, je zagrenjen, ker nihče ne podpre veteranov iz afganistanske vojne. "Upali smo, da nam bo vlada pomagala, toda po razpadu Sovjetske zveze se je vse spremenilo, " je povedal Nesterov. Usoda "Afgancev", kot se sami imenujejo, se je zapletla, ko je Sovjetska zveza razpadla na ve C držav. Nekatere izmed njih, denimo Ukrajina in Rusija, so se precej potrudile, da bi ugodile zahtevam veteranov. "Uzbekistan nam nič kaj dosti ne pomaga, kajti vlada meni, da smo mi veterani neke tuje in ne uzbeške vojne, " je rekel Nesterov. Veterani priznavajo, da je bila vojna, v kateri so se boriti, krivična in v javnosti obsojana, vendar se svojih dejanj ne kesajo kaj dosti. "Temu smo rekli naša Španija," je s ponosom povedal Nesterov, sklicujoč se na vlogo, ki jo je v komunistični mitologiji imela v tridesetih letih španska državljanska vojna. "Morali smo imeti kak ideološki motiv in naš je bil 'Španija1. Vojno smo pojmovali kot delo, biti smo vrhunsko izurjeni profesionalci, ki so se hoteti preskusiti v pravi vojni." Obe veteranski organizaciji iz Taškenta, prestolnice Uzbekistana, pritiskata na vlado, da bi povečala podpore družinam vojakov, ki so padli v Afganistanu. Skušajo tudi zbrati denar za proteze in invalidske vozičke mnogih pohabljencev iz te vojne. "Tu v Taškentu je rehabilitacijski center, v katerem naj bi po ameriškem vzoru pomagati veteranom s telesnimi in duševnimi težavami, " je povedal Nesterov. "Lani sem bil v ZDA, kjer smo živeli med ameriškimi veterani in ti so nas učiti, kako se pri njih lotevajo veteranskih zadev." Srečanje z Ameriko je Nesterova prepričalo, da obrne hrbet nekdanji Sovjetski zvezi. "Zdaj se skušam izseliti v Združene države in tam kaj narediti iz sebe, " je zagrenjeno rekel. "Upam, da mi bodo stiki, ki sem jih navezal z organizacijami ameriških veteranov, prišli prav in da bom v Ameriki našel nov dom." Po ironiji usode se Amerika in nekdanja Sovjetska zveza zbližujeta prav zaradi dve nesmiselnih vojn. Obe skupini veteranov sta našli nekaj skupnega, dejstvo, da sta se boriti za bridko izgubljeno stvar. ZNANJE Sobota, 30. januarja 1993 FIZIKA / SLOVENSKI RAZISKOVALCI SO Sl S SVOJIM DELOM V MEDNARODNIH PROJEKTIH USTVARILI VELIK UGLED Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev Aleš Stanovnik V začetku 1992. leta je bil na Institutu Jožef Stefan ustanovljen Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Sodelavci novega odseka so Člani skupine, ki je delovala v okviru Odseka za fiziko jedra kot laboratorij. Do ustanovitve novega odseka je prišlo na željo sodelavcev laboratorija, vendar ob soglasju vseh raziskovalcev na Odseku za fiziko jedra. Fizika osnovnih delcev je posebno strokovno področje, ki se v svetu že dolgo vec ne obravnava kot sestavni del fizike atoma ali fizike jedra. Za atom in jedro danes vemo, da sta sestavljena sistema, medtem ko so osnovni delci najmanjši, nesestavljeni gradniki snovi. Sestavljen sistem raziskujemo tako, da ga razbijemo in merimo produkte, ki pri tem nastajajo. Atom lahko razbijemo z eletronom, ki je pospešen z napetostjo približno tisoč voltov, pri Čemer je pridobil energijo tisoč elektronvoltov (1000 eV = 1 keV). Za razbitje jedra zadostuje energija nekaj milijonov elektronvoltov (MeV). -Za Študij osnovnih delcev pa so potrebne energije nad milijardo elektronvoltov (GeV), zato se fiziki osnovnih delcev reCe tudi fizika vi- sokih energij. Nove generacije pospeševalnikov, kot sta Large Hadron Col-lider (LHC) v CERN-u pri Ženevi in Supercondu-cting Super Collider (-SSC) pri Dallasu v ZDA, bodo dosegle energije nad bilijonom elektronvoltov (10 na 12 eV = 1 Te V). PospeSevalniki za dosego tako visokih energij so izjemno drage in teho-losko tako zahtevne naprave, da si jih Slovenija sama ne more privoščiti. Da bi kljub temu slovenski raziskovalci lahko sodelovali pri ustvarjanju novega znanja na področju osnovnih zakonitosti narave je bila potrebna vključitev v mednarodne projekte. Profesor Gabrijel Kernel je pred približno sedemnajstimi leti pričel ustanavljati skupino za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Sprva je sodelovala pri raziskavah na področju pionirske fizike v okviru mednarodne skupine Omicron pri sinhrociklotronu v CERN-u (Evropski laboratorij za fiziko delcev). S prihodom nadarjenih mladih raziskovalcev je skupina počasi naraščala, hkrati se je večal tudi obseg raziskav. V začetku osemdesetih let so se nekateri njeni sodelavci priključili skupini ARGUS (-DESY, Hamburg) pri me- ritvah trkov elektronov in pozitronov v področju resonance Y. Skupina se je proslavila z odkritjem mešanja mezonov B in z odkritjem neposrednega prehoda kvarka b v kvark u. Raziskovalci, ki so doktorirali pod mentorstvom profesorja Kemela, so dali pobudo in danes vodijo mlajše sodelavce pri novejših projektih v CERN-u. Eden teh projektov je CPLEAR, ki meri parametre kršitve simetrije CP v sistemu nevtralnih kaonov; drugi pa DELPHI, ki meri trke elektronov in pozitronov pri energijah okoli 90 GeV, pri Čemer se množično tvorijo Šibki bozoni Z/o. Slovenski raziskovalci so ob svojem delu v mednarodnih projektih dosegli velik ugled. Sodelje-jo pri načrtovanju eksperimentov, pri sestavljanju aparature, pri meritvah in pri analizi izmerjenih podatkov. Sestavljanje aparature in meritve zahtevajo prisotnost v mednarodnih cetrih, CimveC preostalega dela pa poskušajo opraviti v Ljubjani. To velja zlasti za obdelavo podatkov, ki pri enem samem eksperimentu lahko obsega tisoč magnetnih trakov. V preteklih nekaj letih v laboratoriju na IJS raziskujejo fotokatode, ki bi bile obstojne v veczi-Cnih proporcionalnih komorah. Taksna »pozicijsko občutljiva fotopo-mnozevalka« bi bila sestavni del detektorja Ce-renkovih fotonov, s katerimi lahko merimo hitrosti delcev, ki so blizu hitrosti svetlobe. Pred kratkim so v povezavi z La-bEE na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo zaceli z razvojem pozicijsko občutljivih pol- prevodniških detektorjev (silicon strip deteetor). Glede na predvideno potrebo CERN-a po velikih količinah takšnih detektorjev bi utegnila ta raziskava v končni azi biti tudi poslovno zanimiva. Tradicijo razvoja in izdelave aparatur za potrebe nuklearne medicine poskuša nadaljevati tudi Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev. Pri tem si prizadeva izkoristiti svoje izkušnje z veCžiCnimi komorami, ki v fiziki visokih energij rabijo za merjenje sledi delcev. Prototipna aparatura za pozitronsko tomografijo (PET) na osnovi veczi-Cnih komor, ki so jo izdelali sodelavci odseka, ima boljšo pozicijsko ločljivost kot zelo drage komercialne naprave. Ker gre pri PET za meritev tridimenzionalne porazdelitve označene fiziološke spojine (npr. porabe glukoze v možganih), je pozicijska ločljivost zelo pomemben parameter. VeC-žicne proporcionalne komore ali pozicijsko občutljivi polprevodniški detektorji utegnejo koristiti tudi kot osnova za nove merilne tehnike pri meritvah radioaktivnosti v okolju. Obseg raziskav torej zadostuje, da sodelavcem novega odseka dela ne bo zmanjkalo. (Nov. IJS) Priprave na gradnjo novega ameriškega trkal-nika. Na sliki je stroj s premerom skoraj 5 metrov, ki ga imenujejo »centimetrski črv«, ker se bo počasi, po centimetrih prebijal skozi zemljo. Na začetku in koncu odseka bo jašek. RADIESTEZIJA V zadnji, petkovi Številki, sem opisal občutljivost živalskega in rastlinskega sveta na sevanja. Pri naštevanju posameznih živali sem namenoma izpustil mačko in podgano, ki sta zelo značilna predstavnika in izvrstna radiestezista. Mačka je izrazita predstavnica živali, ki želijo in ljubijo človeku škodljiva sevanja. Mačka vam v stanovanju pokaže, kje imate najbolj slaba mesta, saj na takih ona najraje poležava. V naravnem okolju se mačke gibljejo skoraj vedno izključno po geopatogenih pasovih in po takih pasovih tudi prečkajo ceste in poti. Ze v preteklosti je med ljudmi krožila zakoreninjena vraža, da mora biti tam, kjer cma mačka prečka (zakaj Cma, ne vem) cesto, voznik izredno pazljiv in mora zmanjšati hitrost. Običajno se na takih mestih pogosteje dogajajo prometne nesreče in taka mesta označujemo z imenom «Cma točka». Poznavalci in ljubitelji mačk ter radiestezisti odsvetujejo mačko takrat, ko imamo v hiši dojenčka ali majhnega otroka. Mačke skoraj po pravilu povzročajo razne alergije, pogosto pa se tudi vlezejo na prsni kos ali v dojenčkovo naročje, s tem pa otroku tudi nehote zdravstveno škodujejo. Ce imate doma mačko, se lahko sami z malo truda prepričate v njeno radiestezi-sko občutljivost. Po predloženi skici iz trdega kartona izrežete in zlepite piramido. Izdelali ste poenostavljeni radiestezisti pripomoček -moderator, ti lahko uspešno cisti prostor v bližini postavitve. Tako izdelano piramido postavite na prostor, kjer običajno poležuje mačka. Tisti hip si bo mačka izbrala nov prostor za poležavanje. Podgane želijo živeti v prijaznem okolju m Po preskusu z mačko izdelane piramide ne zavržemo, temveč jo postavimo na belo podlago (prtiček ali papir) na televizijski sprejemnik ali v bližino računalniškega ekrana. Piramida vam ho tako v precejšnji meri«cistila»prostor od škodljivega sevanja. Podgana kot radiestezis-tka Podgana je nasprotno od mačke žival, ti želi bivati v okolju, ti je tudi Človeku zelo prijazno. Ce pri ogledu kleti ugotovite, da se je v vase kletne prostore naselila podgana, običajno zavlada v hiši preplah, sledi družinski posvet in vojna napoved. Ce vas je obiskala podgana zaradi slabe higiene v kleti, vam dajem v razmislek naslednji predlog: podgana je z izbiro vase hiše za svoj novi dom nedvomno pokazala, da se tu dobro poCuti in da je vaSa hiša postavljena v relativno zelo zdravem okolju. Po ljudskem reku imamo vsakega gosta v hiši po treh dneh dovolj. Po tem Času lahko na najbolj eleganten radiestezisti način in brez uporabe vojaških sredstev, podgano preženemo iz hiše. Nasvet tega tedna bi bil torej naslednji: v kletne prostore odnesemo barvni tv sprejemnik in ga za nekaj ur vključimo. Podgana ah podgane bodo same, brez vojaških operacij, zapustile hiše. Naj vam iz moje izkušnje povem anekdoto na to temo. Prijatelj mi je nekoč potarnal, da ima v hiši podgane in da je že dolgo z njimi v vojni. Svetoval sem mu uporabo barvnega tv sprejemnika. Ko sva se ponovno srečala, je pohvalil mojo metodo, ki da je uspešno pregnala podgane. Izrazil pa je dvom ah podgane morda le niso odšle zaradi slabega tv sporeda in ne le zaradi povečanega sevanja... KIRURGIJA / RAZISKAVE VLIVAJO OPTIMIZEM Zdravljenje parkinsonizma Milan Kotnik jr. V zadnjih petih letih smo lahko zasledili veliko informacij o možnostih zdravljenja Parkinsonove bolezni s presajanjem raznih fetalnih tkiv v možgane obolelih. Začetna poročila so govorila o uspehih s presadki avto-lognih tkiv. Uporabljali so sredico nadledvicnice in v prvih primerih fetalnih presadkov koščke tkiva ventralnega mezencefalo-na. Osnovni namen je nadomeščanje dopamina, kar pa lahko dosežemo tudi s fetalnimi dopami-nergicnimi tkivi. V poskusih so uporabljali primate, ki so jim ja-trogeno (umetno) povzročili parkinsonizem. Med jatrogenim in pravim par-kinsonizmom pa je pomembna razlika: ko se poškodba dopaminergicnih celic stabilizira, se jatro-geni parkinsonizem ustavi, medtem ko pravi parkinsonizem napreduje. Karkoli že povzroča nastanek parkinsonizma, lahko prav tako uniči presajene dopaminergiCne celice. Gre za to, da ni od- pravljen vzrok, ampak le posledica. Izvedba operacij je dokaj neenotna. Nekatere skupine poročajo o uspehih pri presajanju zmrznjenih dopaminergicnih tkiv, medtem ko drugi dajejo prednost svežim fetalnim presadkom. Tudi vprašanje lokalizacije implantacije (vsaditve presadka) je še nedorečeno. Kot možni mesti vsaditve se omenjata repato jedro in putamen. Prav tako še ni popolnoma raziskano, ali je ustreznejša unilateralna ali bilateralna vsaditev presadkov. Pri vsaki presaditvi ne-avtolognega tkiva obstaja nevarnost za vrnitvene reakcije. Nekateri rezultati kažejo, da pri tovrstnih presaditvah imonusupre-sivna terapija ni potrebna. Vsiljuje se vprašanje, ali so taksni posegi ob tolikih nedorečenostih sploh smiselni. Pri bolnikih, ki so jih zdravili na ta naCin, so nedvomno dokazani manj intenzivni bolezenski znaki in manjše Števi- lo psihoz, povzročenih z zdravili . Fiziologe Čaka pomembna naloga: odkriti, kako se prejemnik in presajeno tkivo vključujeta v regulacijske povratne zanke. Danes rezultati Se niso dovolj ugodni, da bi omogočili popolno opustitev medikamentozne terapije. Se vedno ni jasno, koliko tkiva bi bilo najugodneje presaditi in Ce je poseg učinkovit tudi Čeprav je postopek Se v fazi razvijanja, že vliva nedvomen optimizem. Upamo lahko na dovolj velike koristi, ki bodo upravičile drag postopek. Prirejeno po: The New England Journal of Medicine Massachusetts Medi-cal Society. NOVICE Vihar se je polegel Na pohodu je nov skrivnosten virus! Povzroča aids, vendar virus HIV nima z njim ničesar skupnega. Laboratorijski testi so odpovedali. Ljudi v krvnih bankah grabi panika. TisoCi znanstvenikov so se zakopali v laboratorije, da bi razkrili resnico. Dober scenarij za znanstveno srhljivko, kajne. Nekaj podobnega, Čeprav precej nižje na lestvici groze, je uspelo ugledni reviji Newsweek. Konec julija lani, tik pred pričetkom mednarodne konference o aidsu, je objavila zgodbo o ducatu bolnikov, ti so zboleli za aidsom, v njihovi krvi pa ni bilo niti sledu o klicah, ki bi bile podobne znanemu virusu HIV. Newsweek sicer ni nikjer omenil kakega skrivnostnega novega virusa, prav lahko pa bi se razumelo tudi tako. Vest so pograbila tudi druga javna občila in jo v hipu raztrobila po vsem svetu. Konferenco v Amsterdamu je zavzel trop novinarjev, lačnih podrobnosti o skrivnosti in njeni rešitvi. Domov so odšli praznih rok. Le Center za nadzor bolezni (Center for Disease Con-trol, CDC) iz Atlante v ZDA, ti zasleduje gibanje kužnih bolezni, je suhoparno potrdil vest. Ker prava narava nove bolezni še ni bila znana, je CDC ni niti vključil v svoja redna poročila. Omenjena je bila le v enem od njegovih internih obvestil. Kljub temu pa po konferenci niso držali križem rok. Najprej so bolezen poimenovali za »idiopatiCno CD4 + T - limfo-citopenijo« (ICL). Pri imenu si sicer lahko zlomiš jezik, pomeni pa, da bolniku v resnici zmanjka prav tiste vrste limfocitov, ki jih sicer uničuje aids, le da je vzrok za to se neznan. Podobno kot za aids so tudi tej bolezni natančno opredelili razpoznavna merila. Brez posebnega hrupa so sklicali tudi »ožji sestanek«, namenjen izključno tej bolezni. Medtem so v javnost kapljala poročila o novih primerih, ki so jih menda odkrili, in panika je po vsem svetu vrtoglavo naraščala. »Ožjega sestanka« v Atlanti se je udeležilo približno 300 raziskovalcev in veC kot 70 novinarjev. Zadnji so odšli brez vročih zgodb, raziskovalci pa so po svojih najboljših moCeh vendarle pojasnili, kaj se v resnici dogaja. Na pobudo CDC so na sestanku zbrali dokumentacijo o vseh doslej odkritih podobnih primerih. Predstavili sq jih približno 80. Izkazalo se je, da gre po merilih CE)C le za 30 pravih primerov ICL, od katerih jih je 13 kazalo jasne znake aidsa. Bolniki obeh spolov so bili stari do 17 do 70 let. Pri dobri polovici niso odkrili nobenih dejavnikov tveganja, ti so značilni za aids, in med njimi ni bilo nobene povezave. Primere so odkrili v sedmih letih na 17 različnih delih sveta. Kakršnakoli bi že bila ta nova bolezen, za epidemiologa ne more biti nalezljiva. Tudi opravljeno laboratorijsko delo ni dalo prepričljivih izidov. Del raziskav se je ukvarjal z dokazovanjem encima povratne transkriptaze v celicah bolnika. Ta encim je edinstven in značilen za re-trovirase, med katere sodi tudi HTV. Pri 15 od 17 bolnikov so bili ti testi negativni. Sledove encima so sicer našli pri dveh, vsaj pri enem pa je šlo za laboratorijsko napako. Dragi skupini raziskovalcev sta se osredotočili na virusne drobce, ti jih je vCasih opaziti v »cisternah«, drobnih kanalekih, ki povezujejo posamezne dele celice. Ti drobci niso kužni. Menijo, da so ostanki pradavnih okužb človeka z kdove kakšnim virusom in so vsaj pri nekaterih ljudeh zaostali podedovani v genomu. Na sestanku so jim skušali dokazovati zvezo z lupusom in nekaterimi dragimi avtoimunimi boleznimi, nakazali pa so tudi možno povezavo z ICL. Ker pa ta virusni drobir ni zmožen lastne replikacije, bi slo v najslabšem primeru za dedne, ne pa za kužne bolezni. Le en raziskovalec je trdil, da mu je s temi drobci v kulturi uspelo okužiti sosednje zdrave celice. Vendar ni uspel dokazati, da so bile te sosede prej v resnici zdrave in da niso laboratorijske manipulacije v njih le prebudile že prej skritega virusnega drobirja. Kljub resnim naporom, da se osvetli ozadje te skrivnostne bolezni, je na sestanku obveljala končna razsodba - da dokazov za njeno virusno ozadje ni oziroma so izredno šibki. Da gre za posebno bolezen, je očitno res, najbrž pa ni nova. Nov je le dokaz, da obstaja, to pa je postalo mogoče šele z modernimi imunološkimi metodami, ti so se razvile med 10-le-tno borbo z aidsom. Medijski vihar se je zdaj umiril, senca je ostala le na reviji Newsweek, ker je njen novinar objavil novico, ti se ni bila zrela za javnost. Z istimi podatki je na primer razpolagal tudi The New York Times, vendar jih je previdno zamolčal. M. E. Program znanstvenega in tehnološkega sodelovanja ES Evropska skupnost nas je pred kratkim seznanila z rezultati izbora predlogov za sofinanciranje v okviru Programa znanstvenega in tehnološkega sodelovanja Evropske skupnosti z državami Srednje in Vzhodne Evrope za leto 1992 (Program PECO 92). Na razpis je do roka 7. avgusta 1992 je prispelo skupaj 11.748 prijav posameznih organizacij oziroma po-smeznikov iz 10 držav (od ustanovitve Češke in Slovaške republike 11 držav), od tega iz Republike Slovenije 247 prijav (2, 10 odstotka vseh prijav). Izbor prijavljenih predlogov so organi Evropske skupnosti zaključili decembra 1992. Evropska skupnost je izbrala predloge za sofinanciranje naslednjih oblik sodelovanja: individualne štipendije, vseevropske znanstvene mreže, skupni razsikovakn projekti, sodelovanje pri komunitamih projektih, sodelovanje pri tekočih projektih COST. Podrobnejši pregled prijav po posameznih sklopih razpisanega programa in številu predlogov, ti jih je Evropska skupnost sprejela v sofinanciranje, kažejo naslednji podatki: pri tistih bolnikih, ki žara- Oblika Skupaj Skupaj Prijavlj. Sprejeto di bolezenskega stanja na prijavljeno sprejeto iz RS v sofinanc. medikamentozno terapijo Štipendije v sofinanc. iz RS ne reagirajo vec . »Go VVest« 5.093 2.315 40(0,79%) 24 (60%) Rezultate tovrstnih ra- »Go East« 391 216 5(1,28%) 2 (40%) ziskav Čakajo tudi zdra- Znanst. mreže 501 43 38 (7,58%) 5(13,16%) vniki, ki se ukvarjajo z Konference 1.651 159 11 (0,67%) zdravljenjem Alzheime- Skupni 2.574 30 106(4,12%) 1 (0,94%) rjeve in Huntingtonove raziš. proj. bolezni. Komunitami 774 129 6 (0,78%) 3 (50%) Rezultati dolgoletnih projekti raziskav Se niso dostopni. COST 764 147 41 (5.37%) 14(34.15%) Skupaj 11.748 3.039 247(2,10%) 49(19,84%) Evropska skupnost bo v povprečju sofinancirala vsak peti prijavljeni slovenski predlog, pri posameznih oblikah pa je bil spejet v sofinanciranje presenetljivo visok delež prijavljenih predlogov (60 odstotkov vseh prijavljenih predlogov za individualne štipendije za izpopolnjevanje v državah ES, 50 odstotkov vseh prijavljenih pedlogov za sofinanciranje komunitamih projektov ES in veC kot 34 odstotkov vseh predlogov v tekočih projektih COST). ŠPORT Sobota, 30. januarja 1993 domači šport KOŠARKA / JUTRI V TR2ASKI ŠPORTNI PALAČI ODBOJKA / DRŽAVNA C-1 LIGA DANES Sobota, 30. januarja 1993 ODBOJKA MOŠKA C -1 LIGA 20.30 v Moglianu, Ul. Barbiero: Mogliano - Val-prapor Imsa ZENSKA C-1 LIGA 18.00 na Opčinah: Koimpex - Mogliano; 20:30 v Biadenah, UL Moretti: Biadenese - Bor Tombolini MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Trstu, na Alturi: Bor - Petris Tolmeč; 18:00 v Prati, Ul. Martiri della Liberta: Prata San-talucia - 01ympia CDR; 20:30 v San Vitu al Ta-gliamento, Ul. Roma: San Vito - Sloga ZENSKA C -2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Kmečka banka - Torriana; 20:30 v Nabrežini: Sokol Lndules - Ottica Tomasi-ni Cordenons MOŠKA D LIGA 18.00 v Gradišču, Ul. San Michele: Torriana -Soča Sobema ZENSKA D LIGA 20.15 na Opčinah: Koimpex - Sagrado; 20.30 v Trstu, šola Suvich: Bor Friulexport - Virtus Ital-spurghi 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Ločniku: Caldini - Valprapor Vini Pintar 1. ZENSKA DIVIZIJA 19.30 na Proseku: Kontovel - Club Altura; 20.00 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia - Az-zurra DEČKI 15.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Furlani - Volley club TS DEKLICE 15.00 v Trstu, Monte cengio: Cus - Koimpex NARAŠČAJNICE 15.00 v Ronkah, Ul. F.lli Cervi: Ronchi - Dom Imsa; 15.30 v Trstu, Ul. San Pasquale: Oma - Koim-pex NOGOMET UNDER 21 15.15 v Dohni: Breg - Risanese DEŽELNI MLADINCI 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Pro Go-rizia; 14.30 v Tržiču, Ul. Boito: Monfalcone - Juventina POKRAJINSKI MLADINCI 14.30 v Trstu, na Campanellah: Campanelle -Zarja NAJMLAJSI 15.00 v Doberdobu: Mladost - Romana ZAČETNIKI 15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex A - Ponziana ROKOMET MOŠKA C LIGA 20.00 v Trentu: Mezzocorona - Kras Trimac NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras Activa - Muravera Albanija ZENSKA C LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Villa Monza KOŠARKA MOŠKA D LIGA 20.30 v Porcii: Porcia - Kontovel PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Nabrežini: Sokol Warm - Lega nazionale; 18.00 v Dolini: Breg - Cus Trst; 20.30 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Cicibona DRŽAVNI KADETI 16.00 v Briščikih, dom Ervatti: Kontovel - Don Bosco; 18.00 v Vidmu, Ul. Marangoni: Apu - Bor Radenska DEČKI 16.00 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Polet PROPAGANDA 16.00 v Trstu, Istrska uliva 52: Don Bosco - Jadran MINIBASKET 17.30 v Trstu, na 1. maju: Bor - Ricreatori Jima Nedelja 31. januarja 1993 KOŠARKA MOŠKA B LIGA 17.30 v tržaški športni palači: Jadran TKB - San Dona MOŠKA D LIGA 17.30 v Martignaccu: Red Sistem - Bor Radenska I. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Šalita di Zugnano: La Talpa - Prosek DEŽELNI KADETI II. 00 v Trstu: Libertas - Breg NARAŠČAJNIKI 10.00 v Trstu: Libertas - Sokol NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 na Proseku: Primorje - San Luigi; 14.30 v Rudi: Ruda - Juventina 1. AMATERSKA LIGA 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Zarja; 14.30 v Čedadu: Cividalese - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Kras; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Muggesana; 14.30 v Dohni: Breg - Roianese 3. AMATERSKA LIGA 12.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Cus - Mladost; 14.30 na Padričah: Gaja - Fincantieri NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Drevored Sanzio: San Giovanni -Primorje NAJMLAJSI 9.00 v Domju: Domio - Primorje B; 10.30 na Proseku: Primorje A - Fani Olimpia ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B - San Giovanni ODBOJKA I. ZENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: Cus - Breg Union Beton MLADNIKE II. 00 v Tržiču: Volley club Tržič - 01ympia NARASCAJNICE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport - Cus NAMIZNI TENIS MOŠKA BI UGA 10.00 v Gorici, Ul. Petrarca: Lega Nazionale - Kras Corium Jadranovci proti staremu znancu Igor Canciani Ko bi slo za klinični primer, bi verjetno sleherni zdravnik le s težavo lahko napovedal, ali bo pacient ozdravel, ali pa bo ostal le pri tem, da stalno kaže znake konstantnega izboljšanja, nikakor pa ne more dokončno premagati bolezni. "Bolniška” metafora je kot nalašč za sedanje stanje Jadranove košarkarske ekipe, ki je v tem novoletnem prvenstvenem delu, če izvzamemo res slabo igro, ki jo je predvajala proti Argenti, na vseh ostalih srečanjih pokazala vidne znake napredka in napredovanja v igri, ni pa še uspela v temeljnem poslanstvu vsakega košarkarskega moštva, to je v zmagi proti neposrednim tekmecem. V nedeljo prihaja v Trst že tradicionalni nasprotnik jadranovcev, ekipa iz San Donaja, proti kateri so Drvaričev! varovanci v prvem krogu tekmovanj izgubili in ki je letošnjo ligo začela z velikim slogom, silovitim pospeškom, ter se nato nekoliko ustavila. Prvi prvenstveni stiki s San Donajem segajo v zdaj že oddaljeno sezono 81/82 v tedanji C-1 ligi. V naslednjih letih sta se ekipi pomerili še večk- rat, v sezoni 87/88 celo v polfinalnem play offu B-2 lige. Letos so košarkarji San Donaja trenutno nekje na sredini lestvice, večje bojazni pred izpadom nimajo, niso pa še popolnoma na varnem, medtem ko imajo naši fantje, kot vsi dobro vemo, probleme ravno s številkami in s svojim položajem, v neravno najbolj hvaležnem predelu lestvice, zaradi tega postane zmaga prava nuja. Tako kot menijo vsi, in kot menijo sami igralci s trenerjem Drvaričem vred, zmag, ki naj jamčijo za obstanek v ligi ne gre iskati v tekmah proti bistveno boljšim nasprotnikom (med te uvrščamo prav gotovo Faenzo, Ravenno in Cento), ampak proti tistim postavam, ki sodijo v isti kakovostni razred jadranovcev, za katere, to ponavljamo še vedno, kljub temu, da pravijo rezultati drugače, velja, da so bistveno boljši in sposobni boljše igre in uspešnejših rezultatov, kot so doslej pokazali. Trener Drvarič je z zagrizenostjo in z delom fantov kar zadovoljen. Tudi med tednom so fantje delali v pospešenem tempu, kar pomeni, da morala se ni načeta. Glede zdravstvenega stanja sta vprašljiva nastopa Merlina, ki še ni popolnoma saniral poškodbe gležnja, in Pertota, ki ga kar naprej mučijo sitne bolečine v kolenskem sklepu, vsi ostali pa bodo prav gotovo na mestu. V trenutku, v katerem pišemo napoved, ni sploh izključeno, da bosta na parketu tudi Merlin in Pertot. Drvarič namreč računa na njun doprinos, tudi glede na to, da sta stalno v stiku z moštvom, čeprav po prilagojenem programu, pa sta tudi že trenirala v tem tednu. Zadnjo besedo pa bo s tem v zvezi imel Jadra-nov klubski zdravnik Dani Žerjal. Posebnih receptov seveda ni in da se ne bi kar naprej zgubljali v cenenih razpredanjih in razglabljanjih o tem, kakšna naj bi bila ustrezna strategija za osvojitev prepotrebnih točk, je še najbolje, da počakamo na samo srečanje in da pustimo, da jadranovci ta svoj napredek tudi dejansko dokažejo na igrišču. Srečanje med Jadranom TKB in San Donajem bo v nedeljo v tržaški športni palači, s pričetkom ob 17.30. Promocijsko prvenstvo: v zaostali tekmi Sokol uspešen Sokol Warm - In-ter 1904 97:83 (48:40) SOKOL WARM: Terčon 6 (4:5), Devetak 5 (1:4), Caha-rija 8 (2:4), Skerla-vaj 29 (7:10), Sta-nissa 12 (0:2), Starc 37 (12:13), Gruden, Busan, Sedmak, Sosič, trener Vatovec. PON: Terčon (35). TRI TOČKE: Starc 3. Ob odlični igri Damirja Starca in Roberta Skerlavaja, pa tudi drugih Sokolovih košarkarjev, je na-brežinsko moštvo v zaostali tekmi promocijske lige nadigralo goste in se tako oddolžilo za skromne nastope v zadnjih kolih. Odločilno prednost so si priigrali v začetku d.p., ko so povedli z 18 točkami razlike. Gostje so se nato nekoliko približali, prejeli pa so dve tehnični napaki in tekme je bilo konec. Dvojni dvoboj z Moglianom Za Koimpex in Valprapor bo težko! Po drevišnjem kolu bodo tudi v obeh državnih tretjeligaških odbojkarskih prvenstvih sklenili boje prvega dela. Ne glede na izid sinočnjih tekem, je v moški C-1 ligi že zdaj jasno, da se bo briško-štandreški Valprapor Imsa ob prvenstvenem obratu znašel najmanj na drugem mestu, to je v položaju, ki bi ob koncu prvenstva prinesel napredovanje. Ze to dovolj zgovorno potrjuje, da so valpraporovci do zdaj resnično prekosili same sebe. Bolj kot se v ligi uveljavljajo, težja postaja njihova pot, o čemer so se lahko prepričali v zadnjih kolih, v katerih so proti njim vsi igrali s polno paro, fantje pa so doživeli tudi dva poraza. Danes jih v Moglianu spet čaka izjemno hud napor. Gostitelji, ki so še lani igrali v B-2 ligi, so namreč na domačih tleh izgubili le proti Montec-chiu, slabše, pa so se doslej odrezali na gostovanjih, čeprav so na na primer zmagali v Noven-ti in v Padovi. Valprapor Imsa bo v Moglianu še vedno igral brez Superge in Lutmana. Njihov ta čaš najbljiži zalsedovalec Montec-chio bo igral v Noventi Padovani, kjer ga proti Nova Gens čaka nelahka naloga, San Giustina, ki se je menda v goriškem I Maurizlo Stabile (Val-prap.) taboru v resnici najbolj bojijo, pa bo v Schiu menda pred lažjo nalogo. V ženski C-1 ligi bo Koimpex na Opčinah pred težko, a obenem tudi zelo mikavno nalogo, saj bo gostil mlado, a močno ekipo Mogliana Veneta. Ta šesterka je po porazu s 3:2 proti bo-rovkam (19. dec.) nanizala serijo štirih zaporednih zmag (med drugim je dobesedno pregazila Fontane) in se povzpela na tretje mesto s samima točkama zaostanka za vodilnim parom Camst-Marzola. Slogašice, ki so do zdaj vse svoje točke, teh je bilo pet, dosegle samo proti ekipam, ki jim na lestvici sledijo, imajo torej spet priložnost, da si s prestižno zmago nekoliko opomorejo. Zal bodo tudi tokrat nastopile v okrnjeni postavi, samo v devetih, saj bosta manjkali tako Garbinije-va kot Pittonijeva. K sreči pa je s treningi spet začela Zottijeva, ki pa seveda še ni v najboljši formi. Naravnost iz postelje pa bo na igrišče prišel tudi trener Peterlin, ki ga je dobrih deset dni mučila angina. Borovke bodo gostovale pri ekipi Biadenese, ki ima na lestvici osem točk. Navidezno gre za rutinsko gostovanje, v resnici pa je ta tekma za plave zelo pomembna. Potem, ko so po treh porazih v zadnjih štirih nastopih (vsaj za zdaj) spravile v predal ambicije po uvrstitvi pri vrhu lestvice, je njihova pozornost spet usmerjena v dosego matematičnega obstanka, Biadenese pa je prav ekipa, ki zdaj zaseda nehvaleženo 10. mesto, ta uvrstitev pa vodi v igranje dodatnih play outov za obstanek. Ce bodo plave zmagale, si bodo lahko dokončno oddahnile in si zavarao-vale hrbet pred morebitnimi poškodbami ali drugimi zapleti, do katerih bi lahko prišlo v povratni fazi. H NAMIZNI TENIS/ A LIGA h V Zgoniku proti Muraveri bodo krasovke drago prodajale svojo kožo Hud boj čaka tudi fante (BI) v Gorici proti Legi Jasna Jurečič Drevi ob 18. uri bo paradna Zenska namiznoteniška vrsta Krasa Corium nastopila ponovno pred svojim občinstvom. V Zgoniku se bo srečala v 3. povratnem kolu s postavo Muravera. Gostje se potegujejo za play off. Predvidoma se bodo borile s Coccagliom za ekipni državni naslov, zlasti zato ker je enega izmed favoritov, Verono, zapustila kitajska igralka. Muravera sicer nima velikih možnosti proti Coccagliu. Tudi naša dekleta ne morejo računati na nocojšnjo zmago, a imajo priložnost, da naredijo točko nad njihovo tretjo igralko, kot so to že storile na gostovanju. Za postavo Mu-ravere nastopa simpatična Morettijeva (številka 9, 1. kategorija), Degli Esposti (št. 12, 1. kategorija), Wei Jian (št. 6 med tujkami) in tretjekategomica Saui. Gostje bodo težaven nasprotnik za našo mlado postavo, ki jo sestavljajo Simoneta, Rado-vičeva in Bersanova, vse druga kategorija številka 10, 12 in 14. Vprašanje je samo, ali bo Muravera vključila v igro Degli Esposti ali pa Saui, kot v prvi tekmi, vsekakor bodo naša dekleta drago prodala svojo kožo. Po našem mnenju bo drevišnja tekma zanimiva in je vredna ogleda. Moška B 1 liga Ob koncu prve dela je Kras Activa na prvem mestu. Krasovo moštvo začenja svoj povratni del z velikimi upi na napredovanje v višjo ligo. Jutri ob 10. uri bo gostovalo pri goriški Lega Nazionale, s katero so naši fantje prvo tekmo zmagali po nepozabni triurni borbi. Tekmo, ki je zgledala že zgubljena, je rešil Krasov tretji igralec Marjan Milič, ki je premagal prvega nasprotnikovega moža. V zdajšnji situaciji bodo Christian Mersi in brata Milič pod pritiskom, da morajo zmagati. Tudi prevelika želja ( in slednje ne manjka) po zmagi lahko skazi zastavljene cilje. Sijajna ekipa, ki jo ima zahodnokraško društvo v svoji sredi in tekmuje v ostri moški konkurenci, je polna pozitivnih presenečenj. Upajmo, da bodo vsi napori fantov in dodatni treningi, ki jih opravljajo izven rednega umika, ponovno poplačali njihovo prizadevnost. Zenska C liga Krasove naraščajnice so odpotovale v Monzo. Po dveh zaporednih zmagah v drugem delu in edini proti Monzi v prvem, se bodo drevi ob 17. uri ponovno pomerile s slednjo, ki v letošnjem prvenstvu C lige še ni zabeležila nobene zmage. Nasprotnika vseeno ne gre podcenjevati, ker so igralke Monze starejše od naših. Imajo torej tudi več izkušenj, ki jih naša dekleta šele nabirajo. _________________ODBOJKA / V MOŠKI C-2 LIGI_____________ Slogaši za obstanek, Bor za prvi točki Soča Sobema v Gradišču proti tradiciji Olympia računa v Prati na novi točki - Ženska C-2 liga: domači zmagi naših ekip? V ženski D ligi zelo pomemben mestni derbi borovk, slogašice proti solidnemu Sagradu V moški odbojkarski C-2 ligi je danes pred najvažnejšo nalogo Sloga, ki se odpravlja na gostovanje v San Vito proti neposredenemu tekmecu za obstanek. Domačini imajo namreč enako število točk na lestvici kot slogaši, zato se obeta zelo izenačena in borbena tekma. Igralci iz San Vita so tehnično slabo podkovani, kar se pozna zlasti v slabem sprejemu servisa. V napadu pa so zelo predvidljivi, saj tolčejo skoraj izključno v diagonalo in tako olajšajo delo nasprotniku pri postavitvi bloka. Izstopata le starejši igralec na centru, ki zna udariti žogo mimo bloka, in nizek krilni igralec z zelo dobrim odrivom. Slogaši se na tekmo niso najbolje pri- Sloga-Bor Furlani: 1:2 (15:11, 8:15, 6:15) SLOGA: Drasič, Grilanc, Milič, Montello. Pavletič, Sosič. BOR FURLANI: Mau-ri, Savarin, Seppi, Mikolj, Krmec, Bosari. Gripa ni prizanesla niti najmlajši odbojkarjem Sloge in Bora, ki so se v četrtek pomerili v Re-pnu. Obe ekipi sta stopili na igrišče s štetimi igralci, od katerih so nekateri pravkar okrevali. V prvem setu so zlasti slogaši skušali z borbenostjo in zagrizenostjo nadoknaditi odstotnost v pravili. Na treningih je bil namreč odsoten poškodovani Cisolla, čigar nastop je vprašljiv, neredno pa je treniral tudi Kralj. Jasno pa je, da si Sloga ne sme dovoliti spodrsljaja. Podobno borbeno vzdušje bo tudi v telovadnici na Alturi, kjer se bosta srečali zadnjeuvršče-ni ekipi prvenstva: Bor in Petris iz Tolmeča. Obe ekipi sta dejansko že odpisani od boja za obstanek v ligi, zato pa ima ta tekma prestižen pomen. Borovci imajo danes resnično priložnost, da osvojijo prvi par točk in tako zapustijo dno lestvice. Tudi ekipa iz Tolmeča pa si pričakuje uspeh v tem kolu. Gre za izkušeno ekipo, ki pa je tehnično slaba, predv- svojih vrstah in so niz tudi osvojili. V nadaljevanju pa je kazalo, kot da so se s tem delnim uspehom povsem zadovoljili in postali dosti manj učinkoviti, borovci pa so svoje vrste uredili, začeli ostreje servirati in manj grešiti, tako da so zasluženo osvojili svojo peto letošnjo zmago. (INKA) VRSTNI RED Pallavolo Trieste (7 tekem) 16 točk, Bor Furlani (7) 14, Sloga (8) 12, Rozzol (6) 9, Nuova Pallavolo Trieste (7) 0. Andrej Maver sem pa so tudi odnosi med igralci precej napeti. Borovci se bodo tako vrgli v zagrizen boj za vsako žogo, morajo pa igrati koncentrirano skozi celo tekmo. Tudi tokrat bo odsoten Ruttar, vprašljiv pa je tudi nastop Ceresarija in Capu-tija, ki imata težave s kolenom oziroma z zobmi. Nekaj problemov ima ta teden tudi 01ympia CDR, saj gotovo ne bo igral Janez Terpin, nastop njegovega brata Simona pa je še pod vprašajem. Ti pomembni odsotnosti pa bodo igralci poskusili nadomestiti zlasti z zagrizenostjo, saj Prata zanje sploh ne predstavlja nepremostljive ovire. V primerjavi z lanskim prvenstvom je namreč ta ekipa veliko slabša, kar potrjuje tudi lestvica, saj zaseda Prata mesto v spodnji polovici lestvice. Goričani tekmeca seveda ne smejo podcenjevati, vsekakor pa resno računajo na zmago. V ženski C-2 ligi igrata Sokol lndules in Kmečka banka s premagljivima nasprotnikoma. Na-brežinke igrajo na domačem igrišču proti ekipi Ottica Tomasini, ki je doslej premagala le zadnjeuvrščeni Banear. Zmaga je torej obvezna, predvsem ker čaka Na-brežinke po tem kolu serija težkih tekem proti ekipam iz zgornjega dela lestvice. Med tednom je začela trenirati tudi Saška Pertot, ki pa danes verjetno še ne bo stopila na igrišče. Vse druge igralke so zdrave, tako da ni večjih težav. Tudi Kmečka banka igra na domačem igrišču proti solidni ekipi iz Gradišča. Torriana ima na lestvici enako število točk kot Goričanke, v prejšnjem kolu pa je pripravila presenečenje, ko je doma premagala močni Fiume Veneto. Po izredno dobri tekmi proti Gemoni je vzdušje v goriškem taboru na višku. Ce igralke ponovijo tako igro, s katero so bili enakovredne prvou-vrščeni ekipi, jim ne bi smela uiti nova zmaga. Na tekmi bo sicer zaradi drugih obveznosti odsoten trener Tomšič, nadomeščal pa ga bo odbornik Vižintin, ki je pred tekmo optimist. V moški D ligi gostuje Soča Sobema pri Cometu iz Torriane, ki se z osmimi točkami še bori za obstanek v ligi. Letos sta to ekipo namreč zapustila dva bolj izkušena igralca, kar se v ekipi tudi pozna. Goričani imajo na tem igrišču precej negativno tradicijo, saj so tu že večkrat izgubili. Zadnjic so pustili domačinom točki prav lani, kar se jim je potem tudi maščevalo na koncu prvenstva. Na tej tekmi bodo igralci torej morali potrditi, da so zreli za napredovanje, saj jih v prihodnjem kolu že čaka eno odločilnih srečanj proti ekipi iz Fa-gange. V D ligi je pred zelo važno tekmo Bor Friu-lexport, ki se bo na domačem igrišču srečal z mestnim tekmecem Vir-tusom. Po katastrofalnem začetku sezone si je Virtus opomogel po božičnih praznikih, ko je društvo tudi zamenjalo trenerja. Tako je v štirih tekmah zmagal kar trikrat in se vključil v boj za obstanek v ligi. Obeta se torej izenačena in borbena tekma, v kateri morata obe ekipi absolutno zmagati. Borovke bodo danes nastopile v popolni postavi, čeprav ima Stoperjeva nekaj težav z ramo. Koimpex igra na domačem igrišču proti solidnemu Sagradu, ki v svojih rezultatih precej niha. Tako je na primer pred dvema koloma nerodno izgubil proti skromnemu Ločniku, prejšnje kolo pa je gladko odpravil tedaj vodilni Albatros. Pričakujemo torej zanimivo srečanje, kjer mora Koimpex potrditi dosedanje uspehe. Z zmago pa bi še bolj utrdil svojo pozicijo na vrhu lestvice, saj se danes srečata v medsebojnem dvoboju ostali dve vodilni ekipi Albatros in Codroipo. Obvestila SK BRDINA sporoča, da je odhod avtobusa za smučarski izlet v Arnoldstein jutri, 31. januarja, ob 6. uri z Opčin. SD BREG - SMUČARSKA SEKCIJA obvešča, da bo avtobus za jutrišnji smučarski izlet v avstrijski Katchberg odpeljal iz Doline ob 5.30 in iz Boljunca ob 5.45. Priporočamo točnost! ODBOJKA / NARASCAJNIIKI V derbiju okrnjenih ekip z 2:1 zmagal Bor Furlani ŠPORT Sobota, 30. januarja 1993 TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE ALPE ADRIA / 6. ZIMSKE IGRE Ponovitev lanskega finala Courier-Edber Mladi se bodo na snegu spel srečali v Švici Sloveniji 8 kolajn, FJk ena MELBORUNE - Na teniškem Australian opnu... nie novega. Tako kot lani sta se v finale med moškimi uvrstila American Jim Courier in Šved Stefan Edberg, med ženskami pa Nemka Grafova in Jugoslovanka Monika Seleš. In tako kot lani veljata tudi tokrat kot nesporna favorita Courier in Seleševa. V včerajšnjem polfinalnem dvoboju je Courier brez večjih težav odpravil Nemca Michaela Sticha. Zmagal je po treh setih igre s 7:6 (7:3), 6:4, 6:2. Courier, ki tu v Avstraliji letos še ni izgubil seta, je imel v začetku precej težav, saj je zaradi dveh napakah na servisu izgubil tretjo igro, a je v naslednji takoj izenačil stanje na 2:2. »Vroče« je bilo tudi v deveti igri drugega niza, v kateri je Stich zaradi jeze izgubil glavo, ker je sodnik ob mreži po njegovem mnenju spregledal net. Courier je v tem dvoboju vsekakor naredil le deset napak, Stich pa kar 42, zato razplet tudi ni mogel biti drugačen. Nekaj več truda je moral v dvoboju s Sampra-som vložiti Edberg, čeprav se je tudi ta dvoboj končal po treh samih setih igre s 7:6 (7:5), 6:3, 7:6 (7:3). Tudi tu je bil odločilen prvi niz, v katerem je Edberg že zgubljal s 0:3, 3:4 in celo 3:5, nato pa je vendarle izbojeval tie break in zmagal, v ostalih dveh setih pa je bil v očitni premoči, Čeprav je v tretjem enkrat izgubil igro na lastnem servisu. Sampras je bil po dvoboju precej potrt, priznal pa je, da je slabo serviral (»ne vec kot s 45-odstot-nim učinkom«, je dejal), o Edbergu pa je menil, da je vkljucnih trenutkih pokazal, da je dosti bolj izkušen. Courier in Edberg sta se doslej pomerila sedemkrat, a Šved je zmagal štirikrat. Toda, kot rečeno, je lani na Austo-pnu slavil zmago Courier po štirih setih igre. Rezultati dvojic: Moški - polfinale: Fotzgerald/Jarryd (Av-stral, Sve) - Kratz-mann/Masur (Avstral) 7:6 (7:4), 6:4, 6:1. Zenske - polfinale: Fernandez/Zvereva (ZDA, Blr) - Fendick/Str-nadova (ZDA, Ceš) 6:2, 7:5; Shriver/Smylie (ZDA, Avstral) - Hethe-rington/Rinaldi (Kan, ZDA) 6:4, 1:6, 6:3. Mešane dvojice: San-chez/Woodbridge (Sp, Avstral) - Hethering-ton/Michibata (ZDA, Svc) 6:2, 7:5; Garrison/Leach (ZDA) -Zvereva/Jones (Blr, ZDA) 6:2, 7:6 (7:4). Stich je sodniku jezno dokazoval, da se je žogica dotaknila mreže (telefoto AP) BORMIO - V italijanski dolini Valtellina so se včeraj končale 6. zimskošportne igre, namenjene mladim do 17. leta starosti iz dežel, Članic delovne skupnosti Alpe Adria. Spet se bodo mladi iz šestih držav oziroma 18 dežel srečali na poletnih igrah, ki bodo letos na Bavarskem, naslednja zimska izvedba pa bo leta 1995 v Ticinu v Švici. Slovensko zastopstvo je v Bormio osvojilo skupno osem kolajn, po štiri srebrne in štiri bronaste. V zadnjem dnevu iger so bili Slovenci najbolj uspešni v namiznem tenisu. Koljano sta si namreč priborili dvojici Spela Polončič in Biljana Todorovič med mladinkami in Tomaž Kralj in Janez Petrovčič med mladinci. Med dekleti sta v igri dvojic branile barve FJK slovenski igralki zgo-niškega SK Kras Katja in Vanja Milic, ki sta premagali predstavnici Bavarske in Madžarske, a z 2:1 klonile pred igralkami iz Zgornje Avstrije in bili tako izločeni iz skupine osmih najboljših. V ženskem veleslalomu je zmaga pripadla Rohreggerjevi (Zgornja Avstrija), med fanti v slalomu pa je bil najhitrejši koroški smučar Rainer Schonfleder. Za Slovenijo je bronasto kolajno v kombinaciji veleslaloma in slaloma prismuCal Dani Mattias. Do zapleta je prišlo v štafeti biatloncev. Zmagali so tekmovalci iz Tridentinske pred Venetom in Furlanijo Julijsko krajino, ki je tako prav v tej disciplini osvojila svojo edino kolajno na teh igrah. Zaplet je bil v tem, da je žirija diskvalificirala prav drugouvrščeno Slovenijo, Ceš, da je zanjo nastopil tekmovalec, ki ga ni bilo na uradnem štartnem seznamu. Hokejisti Slovenije so kljub porazu s 3:2 proti Ticinu osvojili bron. Odpisani konj zmagal z velikansko prednostjo HUNTINGTON - Podarjeni konj Private Au-dition, ki je zamenjal lastnika za vsega pet angleških penijev, potem pa je zmagal na neki dirki s prednostjo dvajsetih dolžin in lastniku prinesel 3000 funtov nagrade. Nekdanji lastnik tega konja, Pat Betts, je sprva po nekaj kozarčkih bran-dija konja hotel svojemu prijatelju Geoffu Hubbar-du kar podariti, ker pa je bilo lastništvo potrebno prenesti na podlagi prodaje, sta se dogovorila za ceno petih penijev. Zgodba pa je še bolj neverjetna, Ce upoštevamo še izjavo trenerja Fer-dieja Murphyja, da je 11-letni konj popoln invalid. HŠKOKI / NASTOPA 10 DRZAVh Na kulmski letalnici bo Slovenija v boju za prve točke v smučarskih poletih (danes in juhi) nastopila z mlado vrsto ___________KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO_______ V derbiju kola je bolonjski Knorr tesno premagal Zdovčev Limoges »Velik košarkar in predvsem človek,« piše italijanski tisk o Juretu Zdovc Jasna Mmnkovic BAD MTTTERNDORF - Smučarski skakalci se bodo danes in jutri na kulmski letalnici, prvič v tej sezoni, pomerili v smučarskih poletih. Čeprav je na štartnem seznamu samo 38 tekmovalcev iz 10 držav, bo boj za točke kar hud. Mlado slovensko ekipo, v kateri ima dovolj izkušenj s poleti le Samo Gostiša, nekaj malega pa se Sašo Komovec, medtem ko so Dejan Jekovec, Robi Meglic in Jure Žagar debitanti, čaka zelo zahtevna naloga. Po sneženju v Četrtek se je ponoči precej otoplilo, tako da je včeraj dopoldne že skoraj deževalo. Prireditelji in tekmovalno razsodišče, ki ga vodi tehnični delegat FIS inž. Janez Gorišek, so imeli veliko dela, da so letalnico pripravili za trening. Začetek treninga se je zavlekel za celo uro, doskočišče je bilo namreč mehko, tako da so ga morali utrditi. Zaletna smučina je bila mokra, in Čeprav se je zdelo, da so zaletne hitrosti na odskočni mizi dovolj velike, v resnici ni bilo tako. Prvi skakalec iz avstrijske nacionalne skupine, Alexander Diess, ki je zaCela uradni trening takoj po predskakalcih, je res poletel kar 173 metrov daleč, vendar se je izkazalo, da je štartal s previsokega zaletišCa, ki so ga potem v prvi seriji še dvakrat znižali. Slovenski skakalci so imeli precej počasne smuCi, saj so se pripravljali na razmere, kakršne so bile prejšnje dni na treningu v Planici. Skakali so samo okoli 100 metrov. Avstrijec Andreas Goldberger in Nemec Christoph Duflher sta bila s 174 metri najdaljša. Skakalec iz Schvvarzvvalda je nato v drugi seriji dosegel kar 187 metrov, Goldberger pa je bil meter krajši kot v prvem poskusu. Zelo dobri so bili Francozi, ki so vsi leteli Cez 160 metrov (Didier Mollard 172), Čeha Jaroslav Šakala (169) in Tomaš Goder (157), Švicarja Martin Trunz (164) in Sylvain Freiholz (165), Avstrijci VVemer Rathmayr (169), Christian Reinthaler (164) in VVemer Schuster (177) ter Norvežan Bjom Myrbakken (169). Podobne dolžine so najboljši dosegali tudi v tretjem poskusu. Najboljši je bil Šakala, ki je poletel 188 metrov daleč, kar je samo za tri metre manj od rekorda letalnice, ki ga je leta 1986 postavil Andreas Felder. Slovenci so bili v nadaljevanju nekoliko boljši, vendar še zmeraj prekratki -Gostiša 123 in 134, Jekovec 108 in 123, Komovec 118 in 145, Meglic 124 in 134 ter Žagar 121 in 135 metrov. »Gotovo jih je zmedla slaba smučina, vendar so vsaj videli, da ta letalnica ni pretežka. Poskušali jih bomo tako pripraviti, da bodo na tekmah svoje dosežke stopnjevali. Nobenega razloga ni, da ne bi imeli zaupanja vase. Res je, da je izkušen letalec le Gostiša, od drugih pa je bilo pričakovati, da bodo malce previdni,« je dejal vodja slovenske ekipe Danilo Pudgar. Jure Zdovc (Limoges) BOLOGNA - »V Limo-gesu se počutim dobro in zadovoljen sem, ker imam za trenerja Maljko-viča, ki je, po mojem, najboljši trener v Evropi. Ne vem, Ce se bom spet vrnil v Italijo. Imam enoletno pogodbo z Limogesom, nisem pa še dobil nobenega vabila iz Italije,« je pred Četrtkovo pokalno tekmo s svojim nekdanjim klubom Knorrom iz Bologne dejal slovenski reprezentant Jure Zdovc, ki si sedaj služi »košarkarski kruh»v Franciji. Italijanski tisk zelo laskavo ocenjuje slovenskega košarkarja, ki je v Bologni zapustil izredno dober vtis. Bolonjski klub je paC potreboval košarkarja drugega tipa, kot je Zdovc, saj ima v svojih vrstah kar precej »bekov« (Brunamonti, Coldebella, Moretti). Saša Dani lovi C pa je bil kot nalašč za vlogo krila-strelca. Zdovc je povsem razumel in brez vsakršne polemike sprejel izbiro bolonjskega kluba. Zato so mu bili v Bologni zelo hvaležni in ves italijanski tisk piše o njemu kot o velikem igralcu, predvsem pa človeku. In Jure Zdovc je bil eden od glavnih junakov Četrtkove pokalne tekme evropskega klubskega prvenstva v Bologni, ki jo je dobil Knorr po zelo izenačenem, trdem, toda zelo športnem boju, na katerem sta obe ekipi pokazali, kako je treba igrati v obrambi. Tekmo je odločil Brunamonti z metom za tri točke prav v zadnji sekundi. Zdovc je dobro vodil igro Limogesa, dal 14 točk in je bil kot običajno odličen v obrambi. Najboljši strelec v francoski ekipi pa je bil American Young s 23 točkami. Pri gostiteljih pa je Saša Da-nilovic dosegel le 10 točk. Od ostalih srečanj naj omenimo tesno zmago zagrebške Gibone, ki je z dvema točkama odpravila Makabi iz Telaviva in je zopet v boju za eno od prvih štirih mest. V Badaloni pa je Sca-volini po izredno napeti in v končnici dramatični tekmi izgubil proti Joven-tutu s točko razlike. Odločilni koš je dosegel Vil-lacampa 4 sekunde pred koncem srečanja. Pri gostujočem moštvu je bil DAVTONA / NA TRENINGU ZA ZNAMENITO 24-URNO DIRKO Zavrtel se je brez posledic Mladi dirkač David Brabham je bil med treningom na avtomobilistični krožni progi v Daytoni protagonist skep-takularne nesreče, v kateri pa Brabham, ki se pripravlja na znamenito 24-urno dirko, ni bil ranjen (f. AP) najboljši strelec Carlton Myers z 22 točkami. Pri Scaoliniju se spet hudujejo na sodnika. V B skupini velja omeniti prvi poraz madridskega Reala, ki je v Pireju izgubil s točko razlike proti 01ympiakosu. Be-netton je proti Maes Pilsu opravil le golo formalnost, saj so Belgijci dopotovali v Treviso le z osmimi košarkarji. Pri gostiteljih je bil daleč najboljši Ru-sconi, ki je dal kar 33 točk. Dobro je zaigral tudi KukoC, ki je dosegel 21 točk. Zadar pa je spet utrpel visok poraz, tokrat ga je v Madridu visoko premagal domači Estudiantes. Skupina A IZIDI 9. KOLA: Gibona - Makabi 90:88, Joventut -Scavolini 68:67, Knorr -Limoges 70:67, Paok prost. VRSTNI RED: Limoges, Paok Pirej, Scavolini Pesaro, Knorr Bologna in Gibona Zagreb 10, Joventut Badalona 6, Makabi Tel Aviv 4. PRIHODNJE KOLO (4.2.): Paok - Makabi, Scavolini - Gibona, Limoges -Joventut, Knorr prost. Skupina B IZIDI 10. KOLA: 01ym-piakos - Real 63:62, Be-netton - Malines 113:95, Bayer - Pau 73:78, Estudiantes - Zadar 106:72. VRSTNI RED: Real Madrid 16, Benetton Treviso in Pau Orthez 14, Bayer Leverkusen in 01ympiakos Pirej 10, Zadar in Estudiantes Madrid 6, Malines 2. PRIHODNJE KOLO (4.2.): Malines - Real Madrid, Pau - 01ympiakos, Estudiantes - Benetton, Zadar - Bayer. NOVICE Kvalifiakcije za SP 94: Italija - Estonija v Trstu RIM - Predsednik italijanske nogometne zveze Ma-tarrese je včeraj najavil datum in sedež prihodnjih dveh kvalifikacijskih tekem italijanske reprezentance za svetovno prvenstvo v ZDA 1994. Italija - Malta bo 24. marca v Palermu, medtem ko bo srečanje Italija - Estonija 14. aprila v Trstu. To bo tudi prvič, ko bo Trst gostil člansko vrsto azzur-rov, in to na novem stadionu »Nereo Rocco«. Glede italijanske vrste under 21 bo Italija igrala z Malto 25. marca v Reggio Calabrii. Italijanski nogometni pokal: neodločeno v Rimu RIM - V zadnji Četrtfinalni tekmi za italijanski nogometni pokal sta v Rimu igrala Lazio in Torino neodločeno 2:2. Gostitelji so že vodili z 2:0, zlasti po zaslugi Ga-scoignea, ki je najprej odlično podal Neriju, nato pa priskrbel 11-m za svoje moštvo, zanesljivo pa jo je izvedel Signori. Torino je pred iztekom polčasa zmanjšal zaostanek po zaslugi Fusija, deset minut pred koncem tekme pa je vratar Lazia zagrešil hudo napako in strel Belgijca Scifa je zatresel mrežo razočaranih gostiteljev. Povratne tekme bodo 10. februarja Agnelli: »Trapattoni pri Juventusu do 1994« TURIN - Predsednik Fiata Giovanni Agnelli, ki se te dni mudi v New Yorku, je demantiral vest, ki so jo objavili nekateri italijanski Časopisi, Ceš da ima Trapattoni pri Juventusu štete ure in da se pri tu-rinskem društvu potegujejo za trenerja Foggie Zemana. »Trapattoni bo na krmilu Juventusa vsaj še prihodnjo sezono,« je kategorično izjavil Agnelli. Alberto Tomba ironičen VIGO Dl FASSA (TRENTO) - Pred odhodom na svetovno prvenstvo na Japonskem se najboljši italijanski smuCar Alberto Tomba te dni pripravlja, pod vešCo roko Gustava Thonija, v kraju Vigo di Fassa pri Trentu. »Lahko je Girardelliju govoriti, da sem v veliki formi in da sem na svetovnem prvenstvu nesporen favorit na dveh tekmah. On pa si nabira točke v svetovnem pokalu predvsem po zaslugi uvrstitev v kombinacijah,« je včeraj pikro pristavil novinarjem popularni Albertone, ki je bil tudi tokrat dobre volje in precej ironičen. »V tej sezoni sem le enkrat zmagal, vseeno pa sem zadovoljen s svojimi nastopi. Od Morioke pa si želim boljše rezultate. Dal bom vse od sebe in upam, da rezultati ne bodo izostali,« je še pristavil Tomba. Alain Prost najhitrejši ESTORIL - Alain Prost ( VVilliams - Renault) je na Četrtem dnevu preizkusov formule 1 dosegel nov najboljši Cas, 1:13.56, in s tem potrdil premoč nad drugouvrščenim Michaelom Schumacherjem ( Benetton - Ford) ter svojim sovoznikom v moštvu, Britancem Damonom Hillom. Četrti Cas je dosegel Finec J.J. Lehto (Sauber - Umor), peti pa vse boljši Brazilec Rubens Barrichello (Jordan - Hart). Veliko razočaranje sta Ferrarijeva voznika Jean Aleši in Gerhard Berger, saj imata precej težav z aktivnim vzmetenjem novega Ferrarijevega bolida F 93 - A. Mitchell jezen na IAAF GLASGOVV - Sloviti ameriški atlet Dennis Mith-chell je vCeraj ostro kritiziral mednarodno atletsko zvezo, da bo kaznovala atlete, ki bi zahtevah denar za nastope na velikih prireditvah. »S tem da je mednarodna zveza določila, da je svetovno prvenstvo vsaki dve leti in ne štiri, kot je bilo prej, smo atleti izgubili vsaj tretjino svojega zaslužka. Pripravljeni smo tekmovati in tudi precej, toda ne gre pretiravati. Po mojem mnenju moramo prejeti vsaj nekaj dolarjev za nastop,« je mnenja Mitchell, bronasta medalja na 100 m v Barceloni. In je še dodal: »Mislim, da je treba vseh osem finalistov na velikih prireditvah nagraditi, in to ne glede na discipline, na katerih tekmujejo.« New Jersey in LosAngeles zgubila v gosteh NEW YORK - Potem, ko je Dražen Petrovič dosegel na zmagoviti tekmi proti Houstonu nov osebni rekord 44 točk (14:23 za 2, 3:3 za 3 in 7:7 pm), je s svojo ekipo New Jerseya potegnil krajši konec proti Denverju. KonCni izid je bil 110:100 za Nuggetse. Ista usoda je doletela DivCevo ekipo Los Angeles Lakers, ki so proti moštvu Indiane zgubili z izidom 127:110. Do velikega presenečenja je prišlo v New Yorku, kjer so domači košarkarji prepustili točki VVilkinsu in soigralcem iz Atlante, umiril pa se je center David Robinson, ki se je pred kratkim stepel z velikanom moštva iz Philadelphie Manute Bolom (230 cm). Prestižno zmago si je zagotovil tudi Houston. Afričan Akeem Olajuvvon je svoje moštvo popeljal do zmage proti »bikom« iz Chicaga. Jordan, Pip-pen in ostali so tokrat bili skromni v napadu, saj so zbrali borih 83 točk. IZIDI ZADNJIH TEKEM: New York - Atlanta 105:110; Miami - Milvvaukee 87:109; Cleveland - Orlando 127:113; Indiana - LA Lakers 127:110; Houston - Chicago 94:83; Denver -New Jersey 110:100. Nigel Short že izzivalec? SAN LORENZO DE EL ESCORIAL - Z dramatično dvanajsto partijo se je nadaljeval finalni dvoboj kandidatov za izzivalca svetovnega prvaka Kasparova, med Shortom ( Anglija) in Timmanom ( Nizozemska). Kot že večkrat v dvoboju sta tekmeca ponovno igrala špansko partijo. Videti je že bilo, da Short kot beli ni dosegel prednosti. V nadaljevanju se je odločil za žrtev kvalitete in z njo aktiviral svoj lovski par, ki je odločilno posegel v dogajanje na šahovnici. V zadnjem delu partije je Timmana popolnoma nadigral, tako da mu ni preostalo drugega, kot da je partijo predal. S to zmago je Short povečal vodstvo v zmagah na 7:5, za konCno zmago v dvoboju pa mu zadostuje že en remi iz zadnjih dveh partij. (T. P.) Sobota, 30. januarja 1993 KULTURNI DOGODKI Zese bliža Dan kulture JAZZ / ZAČETEK GORIŠKEGA FESTIVALA Prvi koncert navdušil vse GLEDALIŠČE / PONUDBA ROSSETTIJA Sveža komedija za in o mladih "Volevamo essere gli U2" z odličnimi mladimi interpreti samo dvakrat v Trstu LEPOSLOVJE Jelinčičev lirizirani potopis O Biserih pod snegom Petje, recitacije in govor: s temi elementi, ki so Slovencem že zlasti pri srcu, so Zveza slovenskih kulturnih društev, Slovenska prosveta in Zveza slovenske katoliške prosvete pripravile tradicionalni osrednji prireditvi ob Dnevu slovenske kulture za Tržaško in Goriško. Na tržaški prireditvi, ki bo v Kulturnem domu v soboto, 6. februarja, ob 20.30, bo s skupino recitatorjev nastopil Tržaški oktet, slavnostni govornik pa bo Pavel Merku. V Gorici bodo Prešernov dan proslavili v ponedeljek, 8. februarja: tudi goriska prreditev, ki bo v Katoliškem domu, se bo pričela ob 20.30. V Gorici bo pel moški zbor Skala iz Gabrij, govorila pa bo Luciana Budal. Program obeh prireditev bo sličen, saj bodo obakrat podali iste tekste, ki jih je izbral pesnik Ace Mermolja. Kot smo že poročali, bo osrednja prireditev za videmsko pokrajino v S p etru, in sicer v soboto, 13. februarja. Borut Basin Jazz festivali imajo svoj utrip: le-ta je od festivala do festivala drugačen. Prav zato je začetek letošnjih Jazz srečanj v Gorici dal prav tisto, kar se od taksnih prireditev pričakuje. Polna dvorana, nekaj razočaranih jazzerjev pred vrati Teatra Verdi. Vse to je kazalo na to, da se je v svojem četrtem poskusu goriski jazz festival dokončno uveljavil v svojem prostoru. Sam dogodek je bil tudi ustrezno spremljan predvsem v italijanskih medijih, medtem ko so ljubitelji jazza s slovenske strani ostali praktično brez informacije. Tako so uvodne besede predstavnikov organizatorja izpadle nekoliko puhlo, ko so pomen festivala razširili tudi preko meje. « Glasbeni del, ki je pravzaprav bil bistvo tega prvega večera, pa je bil kratko-malo navdušujoč. Skupina Reflex, dejansko gre za trio saksofonista Steva Colemana (na sliki Studia Repor-tage), je sprva zasedla oder z nekakšno nervozo, z neko zdolgočasenostjo, ki je delovala dokaj odbojno. Vendar so krizo po uvodnih dveh skladbah prešli in uspeli vzpostaviti kontakt s publiko, ki se je prevesil v simpatično medsebojno nihanje. Basist Reg-gie VVashington in bobnar Gene Lake sta z izvrstno tehniko ustvarjala izredno izdelano in kvalitetno ritmično ozadje harmoničnim preigravanjem vodje Steva Colemana. Trio je v celoti podrejen Colemanu, ki nastopa kot nesporni li-der, ki pa to ni zgolj zaradi tega poze, temveč je to tudi zaradi kvalitete. Poigravanje z različnimi zvrstmi je njihovemu nastopu dajalo vse večjo dinamiko, s tem pa se je dvigala tudi temperatura v dvorani. Igra s publiko, ki jo je Coleman uprizoril v končnem delu koncerta, bo tisto, kar bo nedvomno ostalo poslušalcem v trdnem spominu.. Razdelil je dvorano v tri glasbene pasove in vsak blok posebej učil določenih glasbenih fraz. Bil je vztrajen in pravzaprav zelo pedagoški in je dejansko uspel pripraviti dvorano do sodelovanja. Skupina Reflex je v svojem nastopu uporabljala glasbene fraze, ki ne izvirajo zgolj iz enozvrstno-sti. Izogibajoč se klasičnim be-bop frazam se skupina zateka v neko mešanico sodobnih trendov kot so funk, rap in free-jazz, pri tem celotno zadevo nadgrajuje z verovanjem v blues. Predvsem njihovo občutenje velemesta uspeva dati glasbi efekt plesno-sti ceste, tisti skriti občutek hip-hopa, ki pa ga hitro in uspešno razgradijo v frazi-ranje saksofona, ki išče svoje vire pri največjih mojstrih tega instrumenta. Le dve ponovitvi je doživela v tržaškem gledališču Rossetti komedija Volevamo essere gli U2 (Hoteli smo biti U2), ki jo je za skupino absolventov Italijanskega eksperimentalnega centra za kinematografijo v Rimu spisal še ne štirideset let stari, a že priznani gledališki avtor Umberto Marini. To je zgodba o generaciji, ki se je vpisala na licej, ko so odšli protestniki iz leta 1977, in ki ga je zapustila, ko so vanj stopili mladi iz dobe informatike, o generaciji brez pravega ravnovesja, ki je zrasla v medlem obdobju med leti mladostniškega protesta in terorizma 60. in 70. let ter razcvetom računalništva. Delo, ki ga je režiral avtor, je doživelo izreden uspeh v sezoni 1990-1991, zlasti med mladimi od 18. do 28. leta starosti. Poleg tega so po njem posneli tudi film, ki pa ni doživel istega uspeha. Zgodba se vije od septembra 1989 do septembra 1990 in pripoveduje o usodi šestih mladih ljudi, ki skušajo ustanoviti rock ansambel. Skozi različne značaje in zlasti skozi živi, aktualni jezik in duhovite dialoge avtor podaja prerez celotne generacije: bogati Matteo se noče ukloniti konvencijam okolja, ki mu pripada, vendar nezavedno uživa njegove privilegije. Marco je predan predvsem površnim in zunanjim vrednotam, Margherita je sanjaška idealistka, Sonia je radodarno dekle iz predmestne četrti, Saverio iz provincialne Civitavecchie študira na prestižni univerzi in sanja bodočnost uspešnega poslovneža, delavec Rocco pa je iskreni, preprosti priseljenec z juga. Odlični igralci so po abecednem redu Marco Galli, Paola Magnanini, Alberto Molinari, Čarobna Salome, Federico Scribani in Marco Tum-molo (na zgornji sliki). (bov) NOVICE Anatol v ponedeljek v goriškem Verdiju Po drevišnji in jutrišnji ponovitvi v tržaškem Kulturnem domu bo ansambel Drame SNG iz Ljubljane v ponedeljek, 1. februarja gostoval tudi v Gorici. Tudi goriška ponovitev Schnitzler j evega Anatola sodi v okvir abonmajske sezone SSG, ki je predstavo v goriškem teatru Verdi priredilo v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice. Za goriške abonente je to letošnja peta abonmajska predstava, tudi tokrat pa bo avtobus vozil po ustaljenem voznem redu. Kot smo že večkrat poudarili, Anatol prikazuje dogodivščine dunajskega nepoboljšljivega zapeljivca-osvajalca in različno usodo nekaterih njegovih ”žrtev“. Delo je režiral Zvone Šedlbauer, v naslovni vlogi pa nastopa Igor Samobor. Vsi, ki so si že ogledali italijansko verzijo Anatola v postavitvi Stalnega gledališča FJK in skupine Glauco Mauri, bodo lahko primerjali obe predstavi V videmskem Palamostre še danes in jutri Teatridithalia iz Milana Pod skupno oznako Teatridithalia se pravzaprav zakriva znano milansko gledališče delPElfo, ki se je združilo z drugimi gledališkimi skupinami, da bi zaživela zamisel o velikem, odkrito pristranskem teatru, ki bi prvenstveno deloval za publiko, ki zavrača konvencionalnost. Zato namerava ta teater, kateremu še vedno daje najbolj značilen pečat gledališče delPElfo, postavljati predvsem dela avtorjev, ki težko pridejo v program tradicionalnih gledaliških hiš. O takšni usmeritvi nedvomno priča tudi izbira dela, ki ga trenutno prikazujejo v Vidmu: gre za Fassbinderje-vo predelavo Goldonijeve komedije ”La botte-ga del caffe". Gostovanje milanske skupine sodi v okvir abonmajske sezone Gledališča Contatto, ki jo prireja videmski center Centro servizi e spettacoli, ki z največjo pozornostjo sledi najnovejšim premikom na gledališkem področju v najširšem pomenu besede. Kot že rečeno, bo predstava še drevi in jutri, obakrat s pričetkom ob 21. uri, in sicer v dvorani Palamostre. Po baletni predstavi v dvorani Tripcovich prva opera V torek, 2. februarja bo dvorana Tripcovich prestala pravi "ognjeni krst”: doslej so namreč v njej odigrali slavnostni koncert ob odprtju in predstavili baletno predstavo, vendar prave operne predstave še ni bilo. Nalogo, da prebije led, so zaupali dvema kratkima opernima deloma, in sicer "La voix humaine“ Francisa Poulenca in "Cavallerii rusticani" Pietra Ma-scagnija. Gre za novi postavitvi tržaškega gledališča Verdi, orkester, zbor in soliste bo vodil Niksa Bareza, obe deli pa je režiral Paolo Trevisi. KONCERTNA DEJAVNOST / SEZONA GM Skladbe za klavir nekoč in danes Nastopil bo klavirski duo Zonta-Zuppin Na petem koncertu Glasbene matice se nam bo predstavil klavirski Duo Zonta-Zuppin (na sliki). Izvajalki Beatrice Zonta in Vesna Zuppin sta bivši gojenki šole GM, ki sta se po diplomi odločili za igranje v duu. Poslušali bomo program, ki nam idejno pokaže razvoj klavirja od Cle-mentija do sodobnih skladateljev, kot sta Gel-metti in Lutoslavvski. Prva točka je Sonata ali Duet št. 1 za dva klavirja Muzija Clementija (1752-1832). Duet op. 1, ki spada v prva dela italijanskega skladatelja, je napisan v galantnem stilu, tako da ga lahko jemljemo kot stično točko med repertoarjem klavičembala in glasbo izrecno napisano za for-tepiano (izraz, ki označuje prve še mehansko ne izpopolnjene realizacije klavirja). Clementiju sledijo An-dante in variacije op. 46 Roberta Schumanna (1810-1856). Skladba je iz 1. 1843 in je njena ori- Luisa Antoni ginalna verzija bila napisana za rog in dva čela. Ce lahko v velikih obrisih uvrščamo Clementija med predstavnike zgodnjega klasicizma, pa glasbenik in pisatelj Schumann dosledno pokaže, da vse njegovo ustvarjanje izvira iz romantičnega vzdušja. Naslednja skladba je Kogojeva Fuga v g molu, ki je v tem programu edina skladba za klavir štiriročno. Drugi del programa je usmerjen v sodobno glasbo. Gelmetti (1926-1992) je italijanski skladatelj, ki se je koherentno ukvarjal z najnovejšimi glasbenimi težnjami. Sodeloval je na raznih mednarodnih festivalih; večkrat je deloval v stiku z glasbenimi institucijami na Poljskem. V slovanski Evropi pa sta Bohuslav Martinu in Wi-told Lutoslawski posebno pomembna zaradi tesnejših stikov z glasbenim Vzhodom. Češki violinist Martinu (1890-1959) je že 1. 1920 v Parizu. Tudi njegova dela kažejo tesno bližino s sodobnimi glasbenimi tokovi in iznajdbami, saj 1. 1945 je napisal Fantazijo za tereminvox (novo elektroakustično sredstvo), oboo, godalni kvartet in klavir. Ce je Martinu živel v Parizu, pa je Lutoslavvski (1913) preživel vojna leta na rodnih tleh. Pod okupacijo je bilo varšavsko glasbeno življenje ukinjeno, kljub temu je skladatelj igral v kavarnah. V klavirskem duu z Andrejem Panufnikom je izvajal Bachove Toccate, Debussyjeve in Ravelove odlomke, katere je Lutoslavvski sam prepisal za dva klavirja. Večina teh partitur je izginila v požaru 1. 1944, Variacije na Paganinijevo temo je to kar je ostalo. Program večera je torej zelo zanimiv. Koncert bo v četrtek, 4. februarja v Gledališču Miela, kot običajno se bo pričel ob 20.30. AVTORSKA GLASBA / V TRSTU Guccini: pesnik glasbenik in še veliki kabaretist Andro Merku V ponedeljek, ob 21. uri bo v tržaški Športni palači koncert Francesca Guccinija (foto A. Wal-tritsch). Profesor Guccini, ki je oktobra meseca pejel pomembno literarno priznanje»Librex Gug-genheim - Eugenio Mon-tale per la poesia«, se torej vrača v Trst, v katerem je opravil vojaško službo. Neutrudljiv obiskovalec pristnih gostiln, poznavalec dobrih vin, ljubitelj VValta Disneyja, Francesco Guccini je izdal doslej kar petnajst LP plošč, zadnjo med njimi leta 1990 (Quello che non...): to pomeni, da se bo predstavil tržaškemu občinstvu brez posebnih reklamnih namenov, kar bo brez dvoma učinkovalo pozitivno na koncert. Guccinijevi nastopi so navadno Spektakli v polnem pomenu besede, v katerih igrajo poleg pe- smi tehtno vlogo satirični monologi in nepretrgani dialog z občinstvom. Lahko bi tudi rekli, da je modenski kantavtor predvsem»entertainer«in pesnik; njegove psmi so namreč uglasbene poezije. V ponedeljek bomo torej prisluhnili pesniku, glasbeniku in kabareti-stu! Guccinija bodo spremljali Juan Carlos »Flaco« Biondini pri kitari, Vincenzo Tempera (ki je tudi glavni Guccini jev aranžer) pri klaviaturi, Are s Tavolazzi pri basu, Roberto Manuzzi in Antonio Marangoni pri saxih, Claudio Rossi pri violini ter Daniele Bar-bieri pri bobnih. Že 15. februarja bo v Sprtni palači nastopila skupina Litfiba, katere nov album Terremoto je že na drugem mestu lestvice najbolj prodanih LP plošč v Italiji. Ivanka Hergold Tržaški novinar in svetovni popotnik Dušan Jelinčič je po gorniški knjigi Zvezdnate noči (1990) napisal že drugo delo o svojih doživetjih pri osvajanju najvišjih vrhov na svetu. Leta 1990 se je v 14-članski mednarodni družbi (Slovenci z obeh strani meje in Italijani) odpravil na Everest, a na njegov vrh so stopili le trije člani odprave "Alpe-Adria Sagar-matha Expedition”, in to Andrej in Marija Štremfelj ter Janez Jeglič in pa nečlan, nosač Lakhpa Rita. Lep uspeh za celo odpravo, še posebej, ker je Marija Štremfelj sploh prva Slovenka, ki se je povzpela na Everest. Te in še druge zanimivosti so skrbno zbrane v dodatku na zadnjih straneh knjige, ki ima naslov Biseri pod snegom in ki je nastajala prav med tem alpinističnim podvigom. Delo je izšlo ob koncu 1992. leta pri mariborski Založbi Obzorja v zbirki Domače in tuje gore. Knjiga je sestavljena iz kratkih poglavij z učinkovitimi naslovi, v njih pa avtor razmišlja o tem, kaj doživlja in čuti, medtem ko sebe (in bralca) od začetne točke v katmandujskem hotelu prestavlja iz kraja v kraj, včasih tudi v pretekle pustolovščine in v Trst, nato v bazo, taborišča, premisli in prečustvuje svoje poskuse pri osvojitvi Vrha, vmes pa še (morda preveč bežno) opiše, kaj se dogaja z dragimi člani odprave, ki so vse do vrnitve v njegovi bližini. Vse to notranje in zunanje popotovanje se dogaja v senci in soncu najvišje gore na svetu, kar pri bralcu hočeš-nočeš ustvarja "rešpekt” in zanimanje, kot se mu običajno dogaja ob vseh velikih rečeh, ki so povezane z nevarnostjo, smrtjo, sploh s preizkušnjami. V takšnem razredčenem ozračju se boš znašel, dragi bralec, že prej, preden bo na prvi strani vate segel stavek "Zakaj v usodnih trenutkih si vedno sam”. In nato: "Kako temne so te misli. Moral jih bom obžariti s soncem in posuti z zvezdami...” V središču avtorjevega zanimanja ni čarobna gora, ampak on sam pred nevarnim podvigom, med njim in po njem. A prav v tem pristopu je tudi krivda, da so ostala nekam okrnjena sicer literarno obetajoča mesta v knjigi. Gora je zanj kot neka sovražna stvar, ki si jo je treba podrediti in ki mu zaradi nedostopnosti in tujosti vzbuja na nekaterih mestih občutke hrepenenja, to pa so "biseri pod snegom” na Everestu. Samega sebe opiše kot človeka z močno voljo, ki da je "dosegel čisto vse cilje, ki sem si jih zadal”. A tu začne pod večnim snegom škripati. Ker" pa na poti kvišku vsak dan piše dnevnik, saj hoče o tem napisati knjigo, nas sproti seznanja, kaj se mu dogaja v duši in na telesu. Večkrat omenja samoto, pričakovanje nečesa, zoprnost napora, dolgčas, bolečino, srce, še najpogosteje pa poroča o čutnih zaznavah: vohanju, gledanju, predmet zaznavanja pa se nenehno spreminja. Rad se izreka o čustvih, ki to spremljajo, največkrat gre za nemir, razdraženost, nemoč, strah, sovraštvo, zavist, srečo... Ob branju je že po prvih straneh očitno, da tukaj gre za vse kaj drugega kot za "neizmerno voljo in jeklen značaj”, saj nam vsak stavek, vsaka stran, čisto iskreno pripoveduje ravno o nasprotnem, namreč o trošenju in razmetavanju lastnih sil, o nepoznavanju samega sebe, o čemer avtorju od vsega začetka vztrajno in zaman pošilja grozeče signale njegovo pametno telo. Mori ga nespečnost, dobi bronhitis, ima hude glavobole, itd. Ce k temu prištejemo še prvine turistične mentalitete, razvidne iz branja več knjig hkrati, ob pitju piva in še drugih človeških pogoltnostih, kar pa Jelinčič tenkočutno literarizira v prikazni spremljevalca Moloha, nam postane vse jasno. Zato je v bistvu to knjiga z naukom za avtorja, saj na koncu sam pride do spoznanja: »Poglavitno je, da ne postaviš svojih sanj previsoko, da jih potem ne moreš uresničiti.« Na belih površinah teh strani so najimenitnejše pojave šerpe, ki imajo vratolomne alpinistične vzpone in spuste za svojo službo, ljudje pač, ki jim gre krvavo zares. Vse drugo je literatura, ki marsikaj prenese, tudi človekovo željo po veličini, vendar jo tudi napravi očitno, kar pa samo na sebi še ni nobena literarna slabost, nasprotno. Jelinčičev lirizirani dnevniški potopis pa je slogovno in spoznavno nekam nebogljen, ne pritegne in kljub velikanski želji ter piscevemu naporu, da bi v literaturi dosegel podobne višine kot v alpinizmu, vselej res ni prepričljiv. Ugotovitve in misli so preveč splošne, takšna je na primer tista, da se z leti slabšamo, kar bralcu pove, da se avtor boji starosti, ko pa se ista ali podobna misel (recimo o osamljenosti) še ponovi, že ni več kratkočasno Literarno so najbolj posrečeni čisti potopisni nastavki, ko na primer sproščeno pripoveduje o drugih alpinistih, o tamkajšnjih prebivalcih, o tem, kako se z Lenartom podita z rikšo po Katmanduju. Vendar knjiga tudi kot osebno pričevanje o udeležbi Dušana Jelinčiča pri napornem alpinističnem podvigu ohranja svojo zanimivost. Tudi njegove in Jegličeve fotografije so nazorne in očem prijetne. PRIREDITVE Sobota, 30. januarja 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 21. uri (Ovalna dvorana) Strniša/ Frey: Žabe, v izvedbi Koreodrame Ljubljana. Vstopnice 1000 SIT. Od 19. uri (Gallusova dvorana) G. Verdi: Don Carlos. Vstopnice 2000, 1700, 1500 in 500 SIT. Ob 20. uri (Kosovelova dvorana) Emil Hrvatin: Zenska, ki nenehno govori (Cas subjekti vnega)-Pentagon. Vstopnice 700 SIT. JUTRI: ob 18. uri (Ovalna dvorana) Stmisa/Frey: Žabe. Ob 20. uri (Linhartova dvorana) Emil Hrvatin: Zenska, ki nenehno govori (Cas subjektivnega) -Poligon. Vstopnina je 500 SIT, cena kompleta za obe predstavi 1000 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 1. 2. ob 19. uri (Gallusova dvorana) G.Verdi: Don Carlos, 3. in 9. 2. ob 20. uri (Štihova dvorana) Ob letu osorej. Cena vstopnic je 500 SIT. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 (izven, konto)J.B.P. Moliere: Svatba po sili. JUTRI: ob 20. uri (Mala drama) Večer Šansonov Jacquesa Brela v izvedbi Katje Levstik. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 uri Z. Petan: Don Juan in Leporella (za izven in konto). V zanimivem dvojezičnem projektu igrata gosta Stanislava Bo-nisegna in Johannes Pump. Informacije vsak dan med 10. in 12. uro in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19. uri prva repriza (za izven) A. A. Rozman: Tartif. JUTRI: ob 19. uri (za izven) A. A. Rozman: Tartif. Vstopnice so v prodaji v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. Tel. 061/153-312. šentjakobsko gledališče DANES: ob 19.30 uri Z. Petan: Zmagoslav Slo-ven, diktator de luxe. Za abonma Red sobotni in izven. JUTRI: ob 16. uri Z. Petan: Zmagoslav Sloven, diktator de luxe. Za abonma Nedeljski popoldanski in izven. Gledališka blagajna je odprta med 17. in 19. uro. Informacije in rezervacije na tel. 061/312-860. MARIBOR SNG OPERA DANES: ob 19.30 uri (za red Sobota 2 in izven) P. I. Čajkovski: HrastaC. JUTRI: ob 16. uri (za red Upokojenci in izven) Čajkovski: Hrestač. \ Informacije in rezervacije vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure, ob sobotah do 13. ure, ter uro pred predstavo na tel. 062/211-461. minoritska cerkev V PRIHODNJIH DNEH: 1. februarja ob 20. uri premiera plesne predstave Prosojnice (v meni- z nami- za vas), v izvedbi plesnega teatra Aldea. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE SLG Celje obvešča svoje obiskovalce, da so vse predstave, vključene v Dneve komedije, ki bodo potekali vsak petek in soboto od 12. 2. do 6. 3. 1993, žal, že razprodane. Informacije na tel. 063/25-332. ŠMARJE PRI JELŠAH KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 uri F. Schiller: Razbojniki, režija Robert Rapolja. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 6.2. ob 19.30 R.Coo-ney: Zbeži od žene. Za izven in konto. Razprodano. 8.2. ob 20. uri Mateja Puhar: Homo, mozaični plesni spektakel. 13.2. ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. za konto in izven, Informacije na tel. 064/222-681. NOVA GORICA GLEDALIŠKA DVORANA SOLKAN DANES: ob 20. uri R. Marinkovič: Glorija. V izvedbi PDG Nova Gorica. V PRIHODNJIH DNEH: 1.2. ob 10. uri R. Marinkovič: Glorija. V izvedbi PDG Nova Gorica, za šolo NSC. 2.2. ob 16. uri R. Marinkovič: Glorijaa. (PDG Nova Gorica). Za gimnazijo iz Trsta. 5.2. oob 10.15 in ob 20. uri R. Vitrac: Volkodlak. V izvedbi PDG Nova Gorica. 6. februarja ob 20. uri R. Vitrac: Volkodlak. V izvedbi PDG Nova gorica. Informacije na trn. 065/25-326. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 18. 2. ob 20.uri R.Vi-trac. Volkodlak. Gostuje PDG Nova Gorica. Informacije na tel. 066/21-027. IDRIJA KULTURNI DOM DANES: ob 20. uri Gavran: Mož moje žene. Gostovanje Kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane. GORNJA RADGONA KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 6.2. ob 19.30 uri B. Nušič: Mister Dolar. Komedija v priredbi Milana Jesiha. Gostuje skupina KUD Zarja Trnovlje-Celje. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE KULTURNI DOM DANES: ob 20.30 A. Schnitzler - Anatol (abonma red B, E in F) - gostuje ljubljanska Drama. Ponovitev jutri, ob 16. uri (abonma red C in G). DVORANA TRIPCOVICH V teku je prodaja vstopnic za predstavi »La Voix Humaine* in »Cavalleria rusticana«, ki bo na programu od 2. do 14. februarja. Umik blagajne: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 2. februarja, (red A) premiera Poulencove »Le Voix Humaine« in Mascagnijeve »Cavalleria rusticana*. Dirigent Niksa Bareza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. februarja, ob 18. uri bo Alberto Paloscia predstavil operi »La Voix Huamine« in »Cavalleria Rusticana«. Vstop prost. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30 W. Shakespeare - A piacer vostro - v izvedbi gledališke skupine Teatro dei Filodrammatici iz Milana. Režija Nanni Garella, scene in kostumi Antonio Fiorentino. V glavnih vlogah Marisa Della Pasqua, Paola Della Pasqua, Marco Balbi in Rosanna Bruzzo. Predstave bodo trajale do 7. februarja. GLEDALIŠČE SILVIO PELLICO Ul. Ananian DANES: ob 20.30 premiera komedije Silvie Grezzi »El re nudo« v izvedbi gledališke skupine »Quei de Scala Santa«. Režija Federico Fumo. Ponovitev jutri ob 16.30. GORICA GLEDALIŠČE G. VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 (abonma red A in B) A. Schnitzler - Anatol - gostuje SNG Drama iz Ljubljane. VIDEM PALAMOSTRE DANES: ob 21. uri gostovanje gledaliških skupin Teatri di Thalia in Teatro delPElfo z Goldonijevim delom v Fassbinderjevi priredbi La botte-ga del caife. Ponovitev jutri. COLUGNA (Videm) GLEDALIŠČE LUIGI BON DANES: ob 20.30 Decameron v izvedbi gledališke skupine Terzo Teatro. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Orfej v podzemlju (Jacques Offenbach). Ponovitev jutri, ob 15. uri. JUTRI: matineja - »Das Phantom der Meere«, uvod v opero «LeteCi Holandec«. V PRIHODNJIH DNEH: v torek, 2. februarja, ob 19.30 Der Kontrabass (Patrick Susskind). Glasba Slovenija LJUBLJANA KLUB K4 JUTRI: ob 22. uri Amazonas. Edinstvena ženska skupina z novim programom. V PRIHODNJIH DNEH: 1.2. ob 21. uri Vzhod in zahod si podajata roko. večer duhovnih pesmi z recitacijami. Poje: Ranganatha-Rajko. Video: Swami Omarananda. 2.2. ob 22. uri Hans Theessink. S februarjem odpira K4 vrata še bluesmaniji. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 3.2. ob 20. uri koncert Arcadia Tria. V okviru abonmaja Pro mušica . Vpis abonmaja je možen na sedežu koncertne agencije Gallus International (Ljubljana, Krakovski nasip 6) in v Galeriji Labirint, tel. 150-155. NOVO MESTO DOM KULTURE DANES: ob 19. uri Koncert MePZ Revoz ob 15 letnici. RADENCI HOTEL RADIN V PRIHODNJIH DNEH: 7.2. ob 20. uri koncert učiteljev Glasbene sole iz Gornje Radgone in skupine avstrijske skupine Radkersburger Mu-sikanten . GORNJA RADGONA GLASBENA SOLA V PRIHODNJIH DNEH: 5.2. ob 17. uri otvoritev prizidka in obnovljene dvorane, nastopili bodo uCenci glasbene Sole in pihalni orkester. 26.2. ob 18.uri koncert ZePZ Manko Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona. KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 8.2. ob 19. uri osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, koncert učiteljev Glasbene šole iz Gornje Radgone in avstrijske skupine Radkersburger Musikanten. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. februarja, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopila bo Liana Issakadze. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. februarja, ob 21. uri celovečerni koncert Francesca Guccinija. GLEDALIŠČE MEELA DANES: ob 22.00 Talking Eye - Koncert kom-piutrske in video glasbe z Alessandrom Pizzinom . Izvajal bo skladbe svojega CD »Spettri«. Od 19.00 dalje video Briana Eno in Company. MILJE GLEDALIŠČE VERDI DANES: ob 22. uri bo na sporedu koncert skupine Microgroove, ki ga predstavlja Globogas. Po koncertu se bo večer nadaljeval z glasbo D .J. do 0.30. GAIO Dl SPILIMBERGO DISCO ROTOTOM DANES: ob 22. uri celovečerni koncert glasbene skupine reggae Culture. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: . ob 20. uri (Linhartova dvorana) Naj-lepsi novi britanski film . Cena vstopnice je 300 SIT. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 20. uri recital ob izidu najnovejše knjige Enesa Kiševiča Osiveli otroci. Pesmi bo predstavil in interpretiral avtor. Tel. 061/332-288. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 8.2. ob 20. uri osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Informacije na tel. 066/21-027. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIE LA V organizaciji Zadruge Bonaventura bodo predvajali serijo filmov v izvirniku posvečenih velikemu režiserju Petru Brooku, današnjemu direktorju Mednarodnega centra za gledališke raziskave v Parizu. Vstop prost. NAPOVEDUJEMO: 2. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »The Mahabharata*. Igrajo Bruce Myers, Vittorio Mezzogiorno, Andrzey Seweryn. 16. februarja 1993 ob 18.00 in 20.00 »King Lear«. Igrajo Paul Scofield, Cyril Cusack in Patrick Magee. SALA STURZO Ul. Sturzo 2 V PRIHODNJIH DNEH: od 1. do 12. februarja se bodo v dvorani Sturzo v župnijscu Madonna del m are v Ul. Sturzo 2, ob 21. uri vršile projekcije afriških filmov: 1.2. - »Sango malo« (Came-run 1991); 3.2. - »Badis« (Maroko 1989); 5.2. »Layla, ma raison« (Tunizija 1989); 8.2. - »Ken Bugul« (Senegal 1990); 10.2. »Ta dona« (Mali 1991); 12.2. «Laada« (Burkina Faso 1991). Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ DANES: samo Se danes je na ogled razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja (razstava Muzeja novejše zgodovine Celje). Odprto med 9. in 13.00 uro. Vsak dan potekajo tudi lutkovne igrice po posebnem programu. Ob 11. uri pravljica Šivilja in škarjice, Irena Kranjc. Zaradi lažje razporeditve naprošajo, da obiske skupin vnaprej pravočasno sporočite na tel. številko 061/213-024. LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 17. uri (Kulturnica) Jan Zakonjšek: Hudič in pastir. Za izven. Vstopnice so na voljo uro pred predstavo v Kultrunici na Zidovski stezi. Ob 11. in 17. uri (Veliki oder) S. Makarovič: Gal med lutkami. Za izven. JUTRI: ob 11.uri J.capek: Kužek in muca. Gostuje lutkovna skupina US iz Ljubljane. V PRIHODNJIH DNEH: 1., 2. in 3. februarja ob 16.30 in 18. uri (Lutkoteka) Jan Malik: Žogica Marogica. Vstopnice so že v prodaji. Informacije ob sredah, četrtkih in petkih od 11. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/314-962. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI DANES: ob 16. uri Sobotno popodne za otroke: Mojca Pokrajculja, koroška ljudska ravljica v priredbi Janka Modra. Gostovanje rešernovega gledališča iz Kranja. Informacije na tel. 061/448-920. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK JUTRI: ob 17. uri Kužek postruzek na obisku. V izvedbi gledališča Jaz in Ti. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana, tel. 061/228-544 oz. uro pred predstavo na prizorišču. OPERA IN BALET SNG DANES: ob 11. uri. Cipci: Sneguljčica. Informacije na tel.061/331-945. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 17. uri lutkovna igrica Vrtiljak v izvedbi Cveta Severja. Informacije na tel. 061/332-288. MARIBOR AVTOBUSNA POSTAJA V okviru Otroškega razstavišča, v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Maribor in Avtobusne postaje Maribor, je na ogled razstava likovnih del učenčev O. S. Prežihov Voranc, Maribor. Razstava je nastala pod mentorstvom Božidarja Muršca. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 2.2. ob 15.00 in 16.30 uri, 3.2. ob 10.00 , ob 11.30, ob 13.30 in ob 15. 30 uri ter 4.2. ob 10.00, ob 11.30 in ob 13.00 uri Milan Dekleva: Mi se ne damo, musical za otroke. 5.2. Ob 9.30, Z. Zupančič: Norčavi striček Frak. Informacije na tel. 061/222-681. KOPER GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 4.2.. ob 9.30 in 11.30 H.C.Andersen. Slavček. Gostovanje PDG Nova Gorica. 9.2. ob 9.30, 10.30 in 11.30 uri Z. ZupanCiC: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. 13.2. ob 10. uri Črviva zgodba. V izvedbi luk-tovne skupine Uš. Informacije na tel. 066/21-027. TRBOVLJE KULTURNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: 10.2. ob 10.30 in 15.30 uri Z.ZupanCiC: Norčavi striček Frak. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. DOMŽALE PROSTORI NAD TRGOVINO KOVINAR V PRIHODNJIH DNEH: Vesele zimske počitnice od 1. do 5. 2. od 8.do 14. ure. Organizirano počitniško varstvo za otroke nižjih razredov. Modelarska delavnica - izdelava zmaja. 1., 2. in 3. 2. od 13. do 15. ure. Za otroke od 1. do 4. razreda. Računalniški teCaj - od 1. do 5. 2. od 9. do 10.30 ure za otroke 1. do 4. razreda, od 11. do 12.30 ure za otroke od 5. do 8. razreda. 1. in 2. 2. od 10.30 do 12.ure. Gledališko lutkovna delavnica na temo Pike Nogavičke z naslovom Pika Strumf gre na počitnice. Namenjeno otrokom od 2. do 5. razreda . Organizira društvo SMO (Starši-Mladi-Otroci) ob pomoči Napredka Trgovine, d.o.o. Informacije od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure po telefonu 711—875. KAMNIK GALERIJA VERONIKA Do 5. 2. je na ogled Slikarska parada, razstava slik otrok VVZ Mojca. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA V PRIHODNJIH DNEH: 2.2. ob 17. uri Ura pravljic. 9.2. ob 17. uri ura pravljic - kraljična na zrnu graha. 16.2. ob 17. uri ura pravljic. Informacije na tel. 064/620-200. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE CRISTALLO JUTRI: ob 11. uri »Povem ti pravljico«. Na sporedu bo Andersenova pravljica Snežna kraljica v izvedbi gledališke skupine Dramma italiano z Reke. Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do jutri si lahko v Galeriji CD ogledate razstavo Arnulfa Reinerja: Carinzia/ Venezia- Topografia supe-riore. Cena vstopnice 100 SIT, za dijake in študente 50 SIT. Do jutri je v Veliki sprejemni dvorani na ogled razstava Švedsko steklo -razstavlja 12 vodilnih švedskih oblikovalcev. Tel. 061/222-815. MODERNA GALERIJA Do jutri razstavlja Gojmir Anton Kos. JUTRI: ob 11. uri boste imeli obiskovalci še zadnjic možnost, da si ogledate retrospektivno razstavo Goj-mirja Antona Kosa pod strokovnim vodstvom. Po razstavi Vas bo vodila kustosinja Breda Ilich- Klančnik. Do 14. februarja bo na ogled razstava oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. MALA GALERIJA Do 21. februarja bo na ogled razstava skulptur in fotografij blegijskega umetnika Jana Fabreja. Odprto vsak dan razen ponedeljka od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Tel. 061/214-106. MESTNA GALERIJA Do 8. februarja bo na ogled retrospektivna fotografska razstava z naslovom Pariški fotograf Veno Pilon, avtorja dr. Staneta Bernika, ki jo je galerija pripravila v sodelovnju s Pilonovo galerijo iz Ajdovščine. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. Tel. 061/212-896. JAKOPIČEVA GALERIJA Do jutri je na ogled razstava Varstvo kulturne in naravne dediščine v Sloveniji v letu 1992. Tel. 061/223-340. ARHITEKTURNA GALERIJA DESSA Do 11. februarja je na ogled razstava projektov holandskega arhitekta Wie-la Aretsa (virološka arhitektura). Galerija je odprta od 10. do 15. ure, v nedeljo zaprto. Tel. 061/216-010. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava Fo-tomorfoza - o gledanju, oblikah in svetlobi, fotografije Gorazda Majarona.Gale-rija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA KAPELICA Samo še danes je na ogled razstava fotografij Zijada Bečiroviča - Ima jed-na zemlja Bosna ... 7.2. ob 22.uri bo otvoritev foto razstave Primoža Dolničarja. Tel. 061/113-282. GALERIJA LABIRINT Na ogled je razstava grafik iz ciklusa Zapisi Iva Mršnika. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA SKUC Do jutri bo na ogled razstava Galerija v sliki slikarke Janje Vrabec. Odprto od 12. do 20.00 ure. Tel. 061/216-540. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava ilustracij akademske slikarke Irene Majcen. Tel. 0061/320-730. FOVER MGL Na ogled je kiparsko slikarska razstava Metoda Bohinca. Vstopnine ni. SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ Do 20. februarja 1993 je na ogled razstava »Ta trava je šacana...«, ki sta jo za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravili Kristina Kovačič in Martina Repinc. Tel. 061/218-886. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 28. februarja je na ogled razstava Vizualne interpretacije - predstavitev grafičnega oblikovanja in ilustracij v Južni Moravski. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945- 1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE Do 15. februarja je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti botanika Alfonza Paulina. Muzej je odprt od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih in praznikih zaprto. Tel. 061/ 218-862. MARIBOR UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Na ogled je razstava z naslovom 500 let kasneje, ki jo je ob Svetovnem dnevu človekovih pravic pripravila mariborska skupina Amnesty'International. MUZEJSKI INFORMACIJSKI CENTER GRAD Do 2. februarja bo na ogled razstava Cas okrog Božica. Tel. 062/211-851. UMETNOSTNA GALERIJA Do 28. februarja je na ogled razstava slik Mihe Maleša. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. CELJE LIKOVNI SALON Do 10. februarja je na ogled SK 8 muzej - zbirka Alenke Pirman. CAFE GALERIJA Do 13. februarja je na ogled razstava risb in grafik Igorja Koprivnika - Biggla. STARA GROFIJA Do 30. januarja je na ogled razstava Staro steklo in keramika s celjskega območja. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. RAZSTAVNI PROSTORI GORENJE SERVIS Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Po odprtju razstave bo degustacija vin iz kolekcije vinogradnikov in kletarjev Krem Armanda in Darja iz Plešivega v Goriških Brdih. Informacije na tel. 066/73-753. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava akademskega kiparja Matjaža PoCivavška. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA PRI ZAVAROVALNICI TRIGLAV Do jutri je na ogled razstava motorjev - dirkalnikov. Razstavlja Klub klasične tehnike pri AMD. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Na ogled je etnološka razstava Skedenjska kruša-rica. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika zor-zuta, originalne skladbe vinka Vodopivca. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je letna razstava Združenja umetnikov Škofja Loka. CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Šegula- Miške iz Škofje Loke. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Na ogled je razstava fotografij Tihomirja Pinterja. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12.ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 10. februarja je na ogled razstava del Caroline Konglot de Maurera iz Venezuele in Beatriz Tomšič iz Argentine. Odprto od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure. FJk TRST GALLERIA RETTORI TRIBBIO Do 12. februarja je na ogled razstava slikarja Car-mela Vranicha. Urnik: ob delavnikih 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob praznikih 11-13, ob ponedeljkih zaprto. CARTESIUS Ul. Marconi 16 Danes, ob 18. uri otvoritev razstave tušev in olj Fa-bia Zubinija z naslovom »Parigi, o čara«. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. PALAČA COSTANZI (Piazza Piccola) in RAZSTAVNA DVORANA V LJUDSKI KNJIŽNICI (Ul. Teatro Romano 7) Do 2. februarja je v obeh sedežih na ogled razstava medalj Zvok in oblika (II suono e la forma). Urnik ogleda: ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih). Vstop prost. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Rispar-mio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Bariso-na z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »NaCrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTELLA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagovvski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavo prireja tržaška občina v sodelovanju z Odborništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Ci-nema in La Cappella Un-derground. V organizaciji Tržaške letoviSCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MLELA V razstavnih prostorih gledališča razstavlja mlad tržaški slikar Daniele Au-ber. KAVARNA S. CO MAR- Ul. B altisti 18 Se danes je na ogled razstava ameriške slikarke Jean Edelstein z naslovom »VVomen«. OPČINE SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom V torek, 2. februarja, ob 20.30 odprtje razstave olj Tatjane Jenke. Predstavitev Mojca Uršič. Na večeru sodelujeta MoPZ in ZPZ Tabor. Razstava bo na ogled vsak delavnik od 16. do 19. ure do 12. februarja. MILJE OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Do 10. februarja je na ogled razstava slikarke Marie Luise Vigant. Urnik: od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. ČEDAD FILIALA BCTKB Ul. C. Alberto 17 in v GALERIJI DIA-CONO Se danes in jutri razstavlja Zora Koren Skerk. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. SPETER BENEŠKA GALERIJA Do 6. februarja razstavlja slikar Mario Massera. PORDENON ZEROIMAGE (Aula magna Centro studi Pordenone) Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero. Koroška CELOVEC GALERIJA SLAMA Na ogled je razstava risb Ernesta Grafa. DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Se danes in jutri razstavlja Markuš Pernhart. GALERIJA FREUND Wiesbadenerstrasse 3 Se danes razstavlja svoja dela Heide Stollinger. MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava »Planine v sliki» in »Otroški portret« Slovenskega planinskega društva oz. Mohorjeve založbe. MESTNA HIŠA Velika galerija Na ogled je razstava »L’art est inutile« - avantgardna umetnost 1960-1980. GALERIJA ARS TEM-PORIS Herrengasse 14 Na ogled je razstava Jana Saudeka (slike) in Jirija Suhajaka (stekleni objekti). TINJE DOM PROSVETE Na ogled je razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane. Alpe-jadran ZAGREB GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mladih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlatana Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatroslava Kulisa, Peruška BogdaniCa in Hrvoja Serca-ra. MUZEJ MESTA ZAGREBA Do 15. februarja je na ogled razstva o zgodovini mesta Zagreba Zlata bula 1242-1992. Odprto vsak dan, razen ponedeljska od 10. do 18. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. MUZEJ UMETNOSTI IN OBRTI Do 11. februarja je na ogled razstava Meje Hrvaške na zemljevidih. Odprto vsak dan med 11. in 19. uro, v ponedeljek od 13. do 19. ure. GALERIJA SOBOD-NE UMETNOSTI, GALERIJA PRIMITIVNE UMETNOSTI, STARO-GRADSKA VIJECNICA V treh dvoranah je do 3. februarja na ogled razstava Fotografija od 1950 do danes. Odprto vsak dan od 9. do 15. ure, v soboto od 9. do 12. ure, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. DUNAJ KLUB SLOVENSKIH ŠTUDENTOV Mondscheingasse 11 Do 2. februarja je na ogled je razstava mladega slovenskega akademskega slikarja Petra Ciuhe. Urnik: vsak dan od 15. do 20. ure. RUBRIKE Sobota, 30. januarja 1993 SLOVENSKA DEDIŠČINA Helena Dreto y Bloško smučanje »Zakaj kjerkoli mu stoji kaka ovira na poti, povsod je kos svoj smuk po kačje kljukati in vijugati.« (J.V.Valvasor) -e—* loška planota, I—C imenovana tudi JU slovenski Tibet, obsega 60 kvadratnih kilometrov valovitega reliefa s Širokimi dolinami in kopastimi vrhovi gričev. VeCmeseCno zadrževanje snega, ki ga v pravi zimi zapade tudi do 1,6 metra, spremljajo moCni vetrovi in snežni zameti. Po ljudskem izročilu »traja zima na Blokah devet mesecev, tri mesece pa je mraz«. Starosvetno bloško smučanje (pripisujejo mu 700 let obstoja) se na svojevrsten naCin Stare bloške smuči za otroke (levo) in odrasle. ohranja z bloškimi teki: prvi so bili leta 1975, »zadnje« so organizirali leta 1988. Zaradi letošnje zelene zime je prireditev znova preložena za nedoločen Cas. Ta smuCarskotekaski praznik naj bi sicer potekal vsako zadnjo nedeljo v januarju. Za bloške teke so vsako leto pripravili več kot 120 kilometrov prog. Stare bloške smuči so merile od 160 do 299 cm, otroške pa od 50 do 100 cm; široke so bile od 8 do 15 cm in debele od 1 do 2 cm. Kako je potekala izdelava smuCi, nam je povedal Josa Goreč: »Nekako v sredini, toda odmerjeno tako, da je zadnji del smučke precej težji, pritrdijo "klamfce”: to so ušesca iz moCne žice, ki jo običajno vzamejo od starih dežnikov. Smučko prevrtajo skozi luknjico z žico, jo zakrivijo v "ušesca”, skozi katera pritrdijo jermen ali vrv ali žimnato kito. Na smučke pritrdijo Se kos stare klobučevine, da noga ne drsi. To so stremena bloških smuči.« Konec smuči ni bil nikoli oblikovan v konico. Bil je ravno odrezan: včasih oblikovan v rahel polkrog ali pa stopničasto. Zgornji robovi so bili posneti (z izjemo stepalnega dela); spodnji robovi so ostali ostri, kar je omogočalo stabilnejšo vožnjo in bočno hojo navzgor ali navzdol. Drsna ploskev je bila ravna in gladka, brez žleba. SmuCi so označevali na konicah sprednjega dela z vrezovanjem ali vžiganjem svojih monogramov. Zanke, s katerimi so si smuči pritrjevali, so izdelovali iz žime ali zvite trte. Petnega jermena, ki bi preprečil zdrs noge, BloCani niso poznali. Pri smučanju so se opirali na eno palico, dolgo od 150 do 200 cm, s premerom 3 cm (najboljši je bil ročaj cepca, ki so ga sicer uporabljali za roCno mlatenje žita). SmuCi so izdelovali iz bukovega, brezovega, jesenovega, javorovega, brestovega in mokovCevega lesa (najugodnejša seCnja je bila od srede avgusta do 8. septembra). Boljši, klan les so do jesenskih kolin sušili v listju, nato pa so končno obliko smuCi oblikovali s skobljanjem. S kuhanjem v svinjskem kotlu ali s segrevanjem ob ognju so les za krivino najprej zmehčali, nato pa so smuCi napeli med le-stvene kline, pri Čemer so zadnji konec smuči napeli z vrvjo in obtežili. Namesto današnjih maž so uporabljali stopljeni ovčji ali goveji loj in Čebelji vosek. Stare bloške smuCi (418 družin je menda imelo 700 parov smuCi) so leta 1942 večinoma uničili kmetje sami (po okupatorjevem ukazu je bila tega leta obvezna oddaja smuči), veliko domačij pa je bilo požganih. Danes so na ogled v zgodovinski zbirki tovarne Elan, v muzejih v Postojni, Ljubljani, na Dunaju, v Oslu, Stockholmu in Munchnu. Strokovna mnenja o izvoru smuCi se še danes delijo na zagovornike teorije, po kateri naj bi bile del staroslovanske dediščine, pri Čemer naj bi šlo za južni tip smuCi (kar pomeni, da izvira bloško smučanje iz zakarpatske Rusije s konca 6. stoletja). Severni, arktični tip smuči je od bloških daljši (200 do 280 centimetrov), ožji (7,5 do 9 centimetrov), ima petni jermen, pri teku na daljše proge pa so uporabljali dve palici. Ljudsko izročilo govori o starejšem ozemlju - o pravi zibelki srednjeevropskega smučanja. Ta vključuje Rakitniško in Bloško planoto ter Bloški smučarji Vidovske hribe. Mlajše ozemlje smučanja po letu 1870 obsega Radlek na Blokah, Dolenje Poljane, Loški Potok, Goro in gričevje v okolici Velikih LašC. Bloško smučanje je bilo vsekakor ustvarjalen šport. Poznali so smučarske skoke (zaradi neustreznosti stremen za skoke so bili ti le ne-kajmetrski); smučanje po eni smučki (desno nogo so imeli v stremenu, levo za njo na smučki, ravnotežje so lovili s kriljenjem rok); smučanje z vrvico (vrvico so pritrdili spredaj na »ril-Cek« in smučali, držeč se zanjo); smučanje sede (starši otrok niso pustili smuCati, da bi ohranili otroško obutev, zato so malčki smučali bosi tudi po nekaj ur, seveda sede); smučanje, pri katerem stopi dekle ali fant za smučarja (v vasi Gore); nočno smučanje (razvilo se je predvsem zaradi prepričanja o neumnosti smučanja pri odraslih ljudeh). Kot posebno obliko omenjam tako imenovane pogrebne smuCi, ki so bile od običajnih bloških daljše in širše. Po pojavu prvih nordijskih smuCi na Blokah leta 1912 so zaceli organizirati smučarske izlete, tekmovanja (tudi na državni ravni), mladinske smučarske tečaje (leta 1928), s čimer je sodobno smučanje začelo izpodrivati starosve-to. Med letoma 1923 in 1941 (med letoma 1931 in 1932 je Metod Badju- ra posnel kratek dokumentarec o takratnem bloškem smučanju) se je smučanje razvijalo v društvih kmečkih fantov in deklet. Letos mineva 60 let od prve društveno organizirane smučarske prireditve na Blokah. Druga svetovna vojna pomeni zadnje poglavje starega in večletni zastoj modernega bloškega smučanja. Medtem ko so v petdesetih letih na Blokah ustanovili smučarsko sekcijo, tečaje in tekmovanja, so šestdeseta in prva polovica sedemdesetih smučarsko jalova. Leto 1974 je prineslo Bločanom prvo vlečnico, leta 1975 pa so zaceli organizirati zdaj že tradicionalne bloške teke. 31. januarja Kdor je v šestdesetih letih (tega stoletja!) popotoval po prijaznih pokrajinah južnih držav ZDA in - Ce je bil Evropejec - debelo zijal v napise »samo za belce«, je moral dvakrat pogledati v knjige, de res piše, da je bilo suženjstvo v ZDA odpravljeno 31. januarja leta 1864. Se po sto letih v teh krajih ni bilo nic nenavadnega, de so podivjani Ku-klux-klanovci zažgali ali kako drugače zmasakrirali črnca. Kdor misli, da zvezna administracija ni storila ničesar, pa nima prav. Ne le administracija, mnogi posamezniki, tudi vplivni politiki, beli in črni, borci za enakost vseh ljudi so si prizadevali in se trudili. Kako težka naloga je bila umiriti strasti in uveljaviti temeljne človekove pravice še toliko let po odpravi suženjstva, dokazuje umor najbolj prizadevnega borca, Martina Luthra Kinga. Tudi med črnimi so bili taki, ki jim ni bilo do sožitja. Vendar poštena prizadevanja in požrtvovalno delo rodijo sadove. Leta 1975 sem pohajkoval po glavnem mestu Georgie, Atlanti, a v mestu, kjer so še pred desetletjem gorele Cme bakle bele sramote, skoraj nisem srečal belca. RECEPT Telečji medaljon SESTAVINE: 600 g teletine, 4 rezine prešane šunke, 4 kolobarji ananasa, sol, poper v zrnju, moka, 60 g masla, 1 dl belega vina, wor-chesterska omaka CAS PRIPRAVE: 20 minut Meso narežemo na 8 medaljonov, potolčemo, solimo in natremo z grobo mletim poprom. Med vsak par medaljonov položimo rezino Sunke. Lahko jih premažemo tudi z gorCico. Medaljone povaljamo v moki in z obeh strani popečemo na maslu. V ponev z medaljoni dodamo Se kolobarje ananasa, prilijemo belo vino in dodamo nekaj kapljic worchesterske omake. Pokuhamo, da se meso zmehča. Na koncu lahko prilijemo kislo smetano. Potresemo s sesekljanim peteršiljem in ponudimo s krompirjem kot prilogo. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Sojin kruh s sezamom SESTAVINE: 50 g sojine moke, 450 g ržene ali pšenične moke, sol, 20 g kvasa, 1 dl mleka, 3 dll mlačne vode, malo olja, 3 žlice sezama Obe moki presejemo s soljo. V majhno posodico nadrobimo svež kvas in ga zalijemo z mlačnim mlekom. Postavimo ga na toplo, da vzhaja. Z vzhajanim kvasom in mlačno vodo zamesimo testo. Dobro za zgnetemo, hlebček namažemo z oljem, ga položimo v lončeno posodo in pokrijemo s krožnikom. Na toplem ali v pecici naj eno uro vzhaja pri 50 stopinjah. Vzhajano testo Se enkrat pregnetemo z malo moke, oblikujemo hlebček, ga namažemo z oljem in povaljamo v sezamovih semenih. Pečemo ga 15 minut v pecici pri 200 stopinjah pol ure ali veC pri znižani temperaturi 170 stopinj. Sojin kruh je zelo gost in dolgo ostane svež. Ce želimo rahlejšega, dodatmo 470 gramom pšenične moke samo eno žlico sojine moke. (Neva Miklavčič Predan) IZRAČUN PRIMERNIH DNI Aleksandra Zorc Berce Kaj storiti v mesecu februarju Izračun najbolj primerrnih dni v mesecu februarju zajema več specifičnih zahtev, npr. lunine mene, upošteva pa tudi vplive med planeti. Zato je pri bolj kompleksnih primerih le nekaj dni v mesecu takih, ki ustrezajo vsem zahtevam. ZAČETI dieto shujševalno dieto redilno varčevati vprašanje napredovanja novo službo potovanje ni piime rnega d ievt borniti nov list napisati oporoko sklepati pogodbo sposoditi si denar obiskati dolžnika špekulirati oglaševati OSEBNI ODNOSI srečanje s prijatelji poroka flirtanje prekiniti zvezo LEPOTNI TRETMAJI striženje trajna in barvanje ni piime obisk pri kozmetičarki plastične operacije dati šivati obleko ZDRAVNIK plombiranje puljenje zob obisk pri optiku RADIO TV Sobota, 30. januarja 1993 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Radovedni Taček: Dvorana, ponovitev Povodnjak in makov škrat, 3., zadnji del lutkovne igrice Zlata ribica: Zlate ribice ni več, 6/7 del, ponovitev Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike, ponovitev Vrzi mamo z vlaka, ameriški film, ponovitev Poročila Tednik, ponovitev Sova, ponovitev Popolna tujca, 15/28 del ameriške nanizanke, VPS 1450 Woody Allen: Broadway Danny Rose, ameriški film, VPS 1520 TV dnevnik 1 Svet morskih psov in barakude, ameriška poljudnoznanstvena oddaja, VPS 1710 RPL TV mernik Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2, vreme Šport Utrip Bryan Orser: Nočni potep, shovv na ledu, VPS 2025 Šampanjski Charlie, 1/4 del ameriške nadaljevanke, VPS 2130 Dolina pravljic, izlet skozi Zelške jame TV dnevnik 3, vreme, VPS 2220; Šport Sobotna noč Nočni videomeh, VPS 2300 Barbra Streisand, VPS 0020 Video strani 6 r SLOVENIJA 2 Jakec in čarobna lučka, 16/26 del angleške risane naniz. Denver-poslednji dinozaver, 13/20 del ameriške naniz. Zgodbe iz školjke, ponovitev Operne zgodbe: Aida, 4. oddaja Kulm: SP v smučarskih poletih, prenos Športna sobota: Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, finale ženske, posnetek iz Melbourna Moški, ženska, ponovitev Dober tek!, Kuharski nasveti Paula Bocuseja, 21/22 del TV dnevnik 2, vreme, šport Churchill, 4., zadnji del angleške dokumentarne serije Kvartet Tartini: M.Ravel; kvartet v f-duru Poglej in zadeni Slike iz Sečuana: Tržnice, 13. del dokumentarne oddaje Sova Znaki zodiaka: Škorpijon, 8/12 del nemške nanizanke New Orleans, ameriški film, (CB) Video strani A KANALA 10.30 10.35 11.00 18.55 19.00 20.15 20.30 21.40 23.10 23.25 23.40 00.55 02.00 02.20 Astrološka napoved RIS, risanke in spoti Deviška kraljica, ponovitev igranega filma Napoved sporeda in vreme Srečni Luka, 7. del Dnevnoinformativni program Posnetek koncerta Tereze Kesovije Demonstone, ameriški akcijski film Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Astrološka napoved Erotična uspavanka Erotični film 04.00 Video strani KOPER 18.00 Globus RAI 1 Dok.: G. De Chirico Film: A qualcuno pia-ce timido (kom. ’58) Nan.: Mancuso FBI, 11.50 Le Dune Vreme in dnevnik Rubrika: Check-up Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Aktualno: Prizma Rubrika za avtomobiliste TG Uno Auto Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Variete: Disney Club Dnevnik 1 in loto Rubrika: Piu sani piu belli (R. Lambertucci) Nedeljski evangelij Vreme in dnevnik Športne vesti Variete: Saluti e baci Nočni dnevnik Posebnosti TG 1 Dnevnik in vreme Filmske novosti Film: A ciascuno il suo (dram., It. '66, i. G.M. Volontb) S? RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.30 dalje vsakih 30 min. vesti Nad.: Marilena, 9.35 General Hospital, 10.10 Ines, 11.00 Pan-tanal, 11.25 Amanda, 11.50 Celeste, vmes (10.25) TG 4 vesti Variete: A časa nostra TG 4 vesti Buon pomeriggio Nad.: Sentieri, 16.05 Anche i ricchi piango-no, 16.50 Febbre d’amore, vmes (15.00) rubrika o lepoti TG 4vesti Aktualno: Lui, lei 1’ al-tro (vodi M. Balestri) Nad.: La signora in rosa, vmes (18.55) vesti Kviz: La cena 6 servita TV film: 11 magistrato (dram.. Avstral. ’89) Parlamente in, vesti Film: Caprice, la cene-re che scotta (krim.) ® TMC F RAI 2 Cuore e batticuore CANALE 5 Na prvi strani Nan.: Časa Keaton Euronevvs Snežni planet Nan.: Chopper One, 11.15 Quartieri alti Rubrika o motorjih Crono Šport Shovv (vodi M. Sbardella), 14.00 košarka NBA Rubrika: S trike - Ribolov na ekranu IHBM Gamesmaster Vremenska napoved JE Vesti: TMC News Nan.: Maguy - II menu della rappresaglia Film: Un uomo, una donna e una banca (kom., ZDA-Kan. ’79, i. Donald Sutherland, Brooke Adams, Paul Mazurski) Film: Valanga (dram., ZDA 1978, r. Corey Allen, i. Rock Hudson, Mia Farrovv) Film: I vivi e i morti (srh., ZDA ’69, r. Ro-ger Corman, i. Vincent Priče, M. Damon) Aktualno: CNN News /JP ITALIA7 Aktualno: Mattina 2, Aktualno: Sabato 5, vmes (8.00,9.00, 10.30 Nonsolomoda, Risanke 10.00) kratke vesti) 11.00 Anteprima Deželni programi Film: I pirati dei 7 ma- Variete: ore 12 Glasba in shovv ■ ri (pust., ZDA ’53) Dnevnik TG 5 Borsaffari Aktualno: Scrupoli Sgrabi quotidiani Nan.: I Campbell Dnevnik 2, rubrika Kviz: Lingo Nad.: Aspettando il Dribbling in vreme Aktualno: L’arca di domani, Il tempo della Nad.: Quando si ama, Noš (vodi L. Col6) nostra vita 14.35 Santa Barbara Aktualno: Amici VVeekend Aktualno: Videl boš, Otroški variete: Topo Deželni programi Dietro la scalata, nato Gigio in risanke Sette in allegria loto Kviz: OK il prezzo e Nan.: I Cambell, 19.30 TGS Parquet, vmes IP giusto, 19.00 La ruota Buck Rogers v odbojki in košarki della fortuna Film: Zorro alla corte Nan.: Hunter Dnevnik TG 5 d’Inghilterra (pust., It. Vreme in dnevnik Striscia la notizia ’69, i. Spyros Focas) Športne vesti Film: Beverly Hills Nan.: Mike Hammer Film: Intimitš mortale Cops (krim.. ZDA ’84, Filmske novosti (krim., ZDA ’91, i. Ja- i. Eddie Murphy) Film: Segretissimo mes Russo, D. Harry) Kviz: Il delitto š servi- (krim., It. '67, i. Gor- Kronika v živo to (vodi M. Micheli) don Scott) Dnevnik Proza: Romanzo pica- Nan.: Diamonds Senza scrupoli resco , vmes vesti RAI 3 Rubrika o kmetijstvu I Aktualno: Videl boš HTČ Film: La compagnia della Teppa (It. ’41) Dok.: Pred 20 leti Koncert RAI 3 Dnevnik ob 12-ih Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Samo za šport Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Aktualno: Ultimo minuto Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Variete: Magazine 3 ITALIA 1 Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini pap& Varieteja: Non e la RAI, 15.45 Unomania Glasba: TopVenti Nan.: Ultraman Aktualno: A tutto vo-lume Variete: Mitico Nan.: MacGyver Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke, vmes (19.30) Studio šport L’impero colpisce an-cora (fant., ZDA ’79, i. Harrison Ford) Film: Ossessione fata-le (dram., ZDA ’91) Odprti studio in Šport £$ TELEFRIULI Kratke vesti Dok.: Gulliver Rubrika; Mavrica Italia Cinquestelle Večerne vesti TG posebnosti Nan.: Anna e il suo re Koncert: Sinfonia n. 9 Dal nuovo mondo Nan.: I giorni di Brian Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi H Koper Harry O, ameriška tv nanizanka Dragnet, am. tv nan. Nekateri ljudje, angleška glasbena komedija, 1962 Čarobna svetilka: Po-pajeve dogodivščine, risanka Vohuna, am. naniz. Ponovitev solističnega koncerta Globus TV dnevnik Verska oddaja Harry O, ameriška tv nanizanka Ne dotikaj se bele ženske, it./franc. vestern -igrajo: Marcello Mas-troianni, Catherine Deneuve in drugi TV dnevnik Stanje stvari, v studiu Nataša Melon Vohuna, ameriška nanizanka Horoskop ioiw Avstrija 1 Dopoldanski spored, ponovitve oddaj Barva denarja, pon. filma Pustolovščina v Grand Hotelu, nemška komedija Mali divjaki in ma-muit, risanka Ko so živali zapustile gozd Otroški VVurlitzer Mini čas v slikah Slika Avstrije Grad ob Vrbskem jezeru Cas v sliki, vreme Šport Ste za šalo? Zlata dekleta: Umetnik Beg v neznano, ameriška kriminalka Ameriški sladoled, am. komedija Poročila, Ex Libris Avstrija 2 Angleščina; francoščina; ruščina Pesem gozda, balet Ljubite klasiko? Ljuba družina Kdo me hoče: Živali iščejo dom Šport Avstrija danes Cas v sliki Kultura Dama s kamelijami, am. film Cas v sliki Rodni kraj, 1/11 del kronike E. Reitza Zakon v L.A.: Poroka z gorilo Poročila/Ex libris Tisoč mojstrovin Of 0 Hrvaška 1 TV koledar Dobro jutro, Hrvaška Edukon, šolski kontaktni spored Magija, ponovitev 4. dela Poročila Moč in slava, ponovitev 10. dela Haggart, pon. 1. dela Slika na sliko, pon. Poročila Pozdravi iz domovine Beverly Hills,90210, ponovitev 17. dela Poročila Oddaja ljudskih običajev Poročila TV razstava: Za- grebški zbiratelji Santa Barbara, 314. del amer. nadaljev. V začetku je bila beseda Risanka Dnevnik 1 TV tednik Odločitve, ameriški film Dnevnik 2 Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja Os 0 Hrvaška 2 Video strani TV koledar Šport Tenis: Australian Open, finale, 2, posnetek Košarka, prvenstvo Hrvaške Dnevnik 1 TV tednik Crno-belo v barvah: V avtobusu, 21/51 del angleške humoristične nanizanke Bojevniki podzemlja, ameriški barvni film Hit-depo Horoskop @ Madžarska Dobro jutro Verski program Spored za otroke TV magister Lajna, madžarska lahka glasba Nadaljevanka Svet plesa, reportaža Kraljica zvezdnega prahu, ameriški film Nova moda, modni magazin Kolo sreče, kviz Večerna pravljica Dnevnik Robert Redford, portret zvezdnik Daleč od Afrike, ameriški film Paul Simon in afriško glasbeno srečanje Dnevnik TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 21.30 Življenjska zgodba Heidsiecka Šampanjski Charlie, ameriška nadaljevanka v štirih delih 1 Ameriška nadaljevanih ka Šampanjski Charlie je nastala po romanu pisatelja Josepha Henriota. Scenarij sta napisala Jacqueline Lefe-vre in Robert Geoffrion. Nadaljevanko v štirih delih je režiral Allan Eastman, igrajo pa: Hugh Grant, Meagan Gallag-her, Meagan Folows, Stephane Audran in drugi- Zgodba je vzemirljiva Pripoved o življenju Charlesa Heidsiecka, ki je zapustil svojo domovino Francijo in odšel v novi svet - Združene države Amerike. Na dolgo in nevarno pot je odpotoval z zaboji šampanjca in seveda s svojim neu- stavljivim šarmom, ki ga je spremljal pri vseh njegovih avanturah. Pridružil se je vojakom v divji vojni med Severom in Jugom. Kadar ni tvegal svojega življenja na bojnih poljih krvavih bratomornih bitk, takrat se je sprehajal po bogataških salonih in osvajal ženska srca. Vendar pa se je tudi resno zaljubil v odločno mladenko Pauline. Dekle je bilo iz Lousiane in se je vztrajno borila za svojo deželo. Čeprav so ju njune osebne ambicije pogosto razdruževale, je njuna ljubezen premagala vse: vojno, izdajstvo, ječo... Vse podvige glavnega junaka pa je spremljal šampanjec, Charliev zvesti spremljevalec in nema priča vseh njegovih pustolovščin od bojišča do salona. Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglia; 9.30 Govorimo francosko; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13,00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program, Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19,00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Shovv; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes gla- RADIO sbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.40 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-country); 22.20 Ameriški rock na smetišču. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00. 18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dixieland; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.30 Opera: Ples v maskah (G. Verdi); 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever- green; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14,00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 19.00 Večerni radijski dnevnik - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11,30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14,45 Mladinska redakcija; 16,00 Mixa-ge; 17.00 Hot hits; 18.45 II sogno andaluso; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 'N Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert: violinist Tomaž Lorenz, pianistka Alenka Šček-Lorenz; 11.30 Odprta knjiga: Oštrigeca (M. Tomšič); 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Esej; Adam, kje si? Edvard Kocbek in njegov čas (A. Inkret, 13. oddaja); 18.30 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. SATELIT SUPER 6.30 Poslovne novice; 7.00 The mix; 8.00 Poročila; 8,30 Financial; 9.00 Super Shop; 10.05 Mix; 14.00 Youthquake; 14.30 Eco record; 15.00 Travel magazin; 15.30 Beyond tomorrow; 16.00 Šport; 16.30 Focus; 17.00 Scena; 17.30 Absolutely live; 18.30 Videofa-shion; 19.00 Filmska matineja; 19.50 VVhistle Stop (ZDA 1933); 21.30 Filmski magazin; 22.30 High Aspirations; 23.00 Scena; 23,30 Hang Loose; 24.00 The Vampire Bat (srh., ZDA 1933); 1.50 Absolu-te Live; 2.00 China News Europe. $KY ONE 7.00 Nevarni zaliv; 7.30 Elephant boy; 8.00 Fun factory; 13.00 Bar-naby Jones; 14.00 Rich Man, Poor Man (ZDA, i. Nick Nolte); 15.20 Greenacres; 16.15 Risanke; 17.00 The Dukes Of Hazard; 18.00 Rokoborba; 19.00 Beverly Hills 90210; 20.00 Knights and War-riors; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 24,00 Satruday Night Live. EUROSPORT 9.00 Ski Repo rt; 9.30 Ford Ski Re-port; 10.30 Mednarodni motoš-port; 11.30 SP v smučarskih skokih; 14.30 Alpsko smučanje; 16.00 SP v ciklokrosu; 18.00 SP v smučarskih skokih; 19,30 Dirke na ledu; 22.00 Boks; 23.00 Eurosco-res; 24.00 Mednarodni motoš-port. SCREENSPORT 6.30 Nogomet; 7.00 Odbojka na plaži; 8.00 Hokej na ledu; 9.00 EP v dvoranskem nogometu; 10.00 Longitude; 11.00 Sguash; 12.00 Mednarodni šport; 12.30 Košarka NBA; 13.00 Kickboks; 14.00 Košarka; 18.00 Golf; 19,00 Biljard; 22.00 Boks; 24.00 Golf; 1,00 Ad-venture Sports; 1.30 Košarka NBA; 3.30 Košarka; 4.00 Kegljanje; 5,00 Košarka, MTV 8.00 Avvake On The Wild Side; 11.00 The Big Picture; 11,30 US Top 20; 13.30 XPO; 14.30 Video; 16.30 Boz 2 Men Special; 17.00 Vol; 18.00 The Real World; 18.30 The Big Picture; 19.00 Braun Euro-pean Top 20; 21.00 Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23,00 Partyzone; 1.00 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tomght; 9,00 Popi; 11.00 American Eyes; 12.00 Tales From The Darkside: False Prophet; 12.00 Tales From The Darkiside: Dream Girl; 12.30 The Perfect Date; 13.00 The Adven-tures Of Hercules; 15.00 Seige At Marion; 17.00 VVorking Trash; 19.00 The Dream Machine; 20.40 Entertainment Tonight; 21.001 Love You To Death; 23.00 Leaher Jackets (ZDA 1990); 0.40 Frank & I; 2.05 Love Hurts. MOVIE CHANNEL 6.30 Lions For Breakfast; 7.50 Duncan's VVorld; 12.00 The Sum-mer Of The Falcon; 13,40 An American In Pariš; 15.35 Treasure Island; 17.50 Dinosaurus - The Movie; 19.30 Xposure; 20.00 Fire in the Dark; 22.00 Once Around; 24.00 Flatliners; 2.00 Serial; 3.35 Texasville. PRO 7 5.50 Serije: Lassie, 6.15 V kraljestvu divjih živali, 7.00 Tisoč milj prahu, 7.50 Fant z druge zvezde; 8.45 Razbojnik iz Znobe (VB 1958); 10.10 Veter in lev (ZDA 1974); 12.20 Mash; 12.50 Booker; 13.40 Živali znanih ljudi; 13,50 V kraljestvu divjih živali; 14.40 Človek z druge zvezde; 15.30 Starsky in Hutch; 17.15 Blagoslovljena dvojica; 18.05 Nevarna pustolovščina (VB 1967); 20.00 Poročila; 20.15 Thunderball (VB 1965, i. Sean Connery); 22.45 Poveljnik (Nem,-It. 1988); 0,45 Vohljača; od 1.35 do 5.20 Poročila, 1.45 Hellraiser 2; 3.10 T.J. Hooker, Poročila. SATI 6.05 Ponovitve; 7.30 Risanke in igre; 10.30 Gospodarski forum; 11.05 Kolo sreče; 11.40 Vikend v raju (kom.. Nem. 1964); 13.25 Nepremagljivi (pust.. Fr.-It. 1967); 15.10 Zanesenjak (kom., VB 1967, i, Jerry Lewis); 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18,00 Nogomet; 18.30 Show Mika Krugerja; 19,30 Kolo sreče; 20.15 Ljubica (ZDA 1987, i. Victoria Principal); 22.00 Šale in dallovščine; 23.00 Hiša sle (Fr.-Švica 1983); 0.40 Ponovitve: Cream - Poročilo iz Schwabinga; 1.50 Hiša sle; 4.05 Peter Pan. RTL 6.00 Risanke; 8.05 Pobegla miš; 8.25 Zelda; 9.10 Otroške serije; 12.55 Full House; 13.20 Australian Open 93; 14.55 Knight Rider; 15.55 A-Team: Tihotapci; 16,45 21, Jump Street; 17.45 Kdor zna, ta zna; 18.45 Poročila; 19.15 Be-verly Hills 90210; 20-15 Domači tiran (kom.); 22.00 Orlovo leglo (ZDA 1984, i. Rutger Hauer, Kath-leen Turner); 23.35 Plesalke za Tanger (erot.. Nem. 1989); 1.05 M, moški magazin; 1.30 Tutti frutti; 2.25 Rožnata nanizanka; 3.00 Knight Rider; 4,40 Australian Open '93 (prenos iz Melbourna, finale). PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja, 8.00 Hamlet (ris.); 8.30 Buddyjeva pesem (VB 1991); 10.15 Nalog Orel -Močna roka bogov; 12.00 0137; 12.45 Showbiz; 13.15 Aliče v čudežni deželi (ris.); 14.30 Action Jackson (ZDA 1990); 16.05 Denar ne smrdi (kom., ZDA 1990, i. George Carlin); 17,35 Živali in šesti čut; 18,30 Klasične risanke; 19.00 Airplay; 20.00 Premiere; 20.15 Sami s stricem Buckom (kom., ZDA 1989, i. John Candy); 21.55 Satanov otok (srh., ZDA 1991, i. Anthony Denison); 23.15 Saturday Night Live; 23.50 Zan-dalee - Šesta zapoved (erot., ZDA 1990, i. Nicolas Cage); 1.20 Smrtonosna zima (srh., Sp. 1990); 3.00 Nebo nad Limo (kom., Šp. 1990), 5.10 Obrekovanje (krim., ZDA 1990). 24 Sobota 30. januarja 1993 VREME EVROPA / VEČINOMA SUHO VREME VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in vzhodno Evropo je območje visokega zračnega pritiska, topla hladna okluzija Oslabljen frontalni val se fronta fronta zadržuje nad Sredozem- ljem in Balkanom. Nad nase kraje priteka s severovzhodnimi vetrovi suh in hladen zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -14/-12 OSLO....... -18/-2 STOCKHOLM... -9/-3 K0BENHAVN... -6/3 MOSKVA...... -16/-8 BERLIN....... -4/2 VARŠAVA..... -5/-1 LONDON...... 6/11 AMSTERDAM... 7/8 BRUSELJ..... 8/10 BONN.......... 7/9 FRANKFURT... 5/6 PARIZ........ 8/10 DUNAJ....... -2/3 MUNCHEN..... 4/4 ZORICH...... 4/7 ŽENEVA...... 5/8 RIM......... 10/14 MILAN......... 5/6 BEOGRAD..... -1/3 NICA......... 9/13 BARCELONA... 2/13 BUKAREŠTA... -10/3 CARIGRAD.... 1/6 MADRID...... -1/11 LIZBONA..... 9/14 ATENE........ 6/14 LARNAKA..... 5/18 TUNIS........ 6/17 ALZIR........ 1/18 MALTA....... 11/13 JERUZALEM... 7/13 KAIRO....... 10/21 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.27 in zašlo ob 17.04. Dan bo dolg 9 ur in 37minut. Luna bo vzšla ob 10. un 15 minut in zašla ob 00 uri 09 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 1.18 najvišje 33 cm, ob 8.50 najnižje -16 cm, ob 13.42 najvišje-6 cm, ob 18.13 najnižje-14 cm. Jutri: ob 2.16 najvišje 29 cm, ob 11.06 najnižje -21 cm. ALPE-JADRAN / OHLADITEV,BURJA TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 2/10 TRST.......... -/9 CELOVEC...... -4/2 BRNIK.......... 2/8 MARIBOR...... -1/2 CELJE......... -1/7 NOVO MESTO 1/10 NOVA GORICA 6/9 MUR. SOBOTA -1/2 PORTOROŽ..... 6/10 POSTOJNA... 4/6 IL. BISTRICA. 5/8 KOČEVJE...... 8/10 ČRNOMELJ... 1/8 SL. GRADEC... -3/4 BOVEC...... 1/7 RATEČE..... -3/5 VOGEL...... -3/1 KREDARICA.... -6/-5 VIDEM...... 3/8 GRADEC..... -4/1 MONOŠTER... -2/1 ZAGREB..... 1/7 REKA......... 8/10 V SLOVENIJI: Padavine bodo ponehale, SOSEDNJE POKRAJINE: Zjasnilo se bo, le delno se bo zjasnilo. Na Primorskem bo v sosednjih pokrajinah se bo oblačnost pihala burja, v notranjosti severovzhodnik, zadrževala še del dneva. Hladneje bo. Najvišje dnevne temperature od -2 do 2, na Primorskem do 7°C. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na rrr zraka: Ljubljana Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Šoštanj 52 73 77 109 91 94 30 Kritična 24 uma kon- centracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura, G. Radgona: 117, Drava HE Dravograd: —, Sava Radovljica: 40, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 125, Sora Suha: 102, Ljubljanica Moste: 62, Savinja Laško: 98, Krka Podbočje: 85, Kolpa Radenci: 86, Soča Solkan: —. HOROSKOP /A Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Primeren dan za vse nakupe, ki že nekaj časa »kličejo«. Popoldne bo vaš čut za pravi izbor na vrhuncu, zato delikatne stvari kupujte raje takrat. Zvečer bo odpovedan družabni dogodek. BIK 21-4/20-5 : Tempo je počasen, vendar vas bo že popoldne vzpodbudilo živahno sporočilo ali srečanje. Novica v zvezi s posli vas bo zmotila sredi najlepšega zabavanja. DVOJČKA 21-5/21-6 :Vaš šesti čut in dobro premišljena strategija vam bosta pomagala povečati finančno »zalogo«. Morali se boste odpraviti na krajše potovanje, kar vam nikakor ne bo odveč. RAK 22-6/22-7 : Okoliščine ne bodo govorile v prid finančnemu nasvetu, ki vam ga bo dal prijatelj. Najboljše bo, da »sledite« svojemu občutku in se odločite tako, kot vam bo narekoval. LEV 23-7/23-8 : Ce se bo današnji dan sprevrgel v začetek delovnega vikenda, boste dali vse od sebe, da bi delo dokončali še pred popoldnevom. Zvečer ne bodite tako zaprti in nedovzetni. DEVICA 24-8/22-9 : Po napornem in zadovoljivem tednu ste si ta vikend zaslužili sprostitev in počitek. Spremenite okolje in s tem se bodo izpolnila tudi vaša pričakovanja glede nove in zanimive družbe. TEHTNICA 23-9/22-10 : Številni med vami si bodo končno oddahnili, saj se zdi, da je sedaj konec najhujšega finančnega pritiska, ki je rezultat nedavne večje investicije. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ce se s partnerjem odpravljata po nakupih, bi bilo pametno, da si priskrbite tudi tiste stvari, ki so vam za službo nujno potrebne, a jih vedno pozabite kupiti. STRELEC 23-11 /21-12 : Ce boste tudi danes morali delati, naj vam misel na dodatni zaslužek da voljo do dela in dodatni navdih. Le tako boste zadevo hitro in uspešno opravili. KOZOROG 22-12/20-1 : V prijetnem pričakovanju razvoja včerajšnjih dogodkov danes ne boste ne sposobni niti pripravljeni za nobeno resno delo. Zato se raje posvetite ljubljeni osebi. VODNAR 21-1/19-2 : Kar ste si doma vpičili v glavo, vam daje energijo in moč, da greste za svojimi idejami. Zdaj je priložnost, da izpeljete svoje najbolj drzne načrte. RIBI 20-2/20-3 : Z vso energijo in gorečnostjo boste zagovarjali nove pristope in ideje. Taki gorečnosti bodo že morali verjeti in zaupati, saj so ideje neponovljive. CESTE / VEČINOMA NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO ŠPORTNA PRIREDITEV GOSTA MEGLA BENCINSKE ČRPALKE 24 UR 0 X s * 989 i Ceste po Sloveniji so večinoma suhe ter prevozne brez večjih ovir. Na izpostavljenih mestih je v večernih in jutanjih urah nevarnost poledice. Promet v notranjosti poteka tekoče in brez zastojev. Tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen v Dolgi vasi, kjer tovorna vozila čakajo za izstop iz države do 6 ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA FURLANIJA-JK KOROŠKA Kope..............20/30 Golte..............0/10 Zelenica...........0/20 Straža pri Bledu..20/20 Rogla.............30/40 Kanin..............0/90 Rahtel-Pameče.....25/30 Soriška planina.....-/- Vogel..............0/10 Kobla...............-/- Mariborsko Pohorje...20/35 Kranjska gora......0/20 Pokljuka............-/- Rog - Črmošnjice.....-/- Prvine..............-/- Jezersko............-/- Ulovka..............-/- Krvavec.............-/- Črni vrh............-/- Cimolais...........-/- Claut...............-/- Piancavallo......30/60 Žabnice/Ovčja vas.:...-/- Raibl..............-/- Forni Avoltri......-/- Forni dl Sopra...30/80 Paluzza-Timau....20/30 Paularo............-/- Pontebba.........50/50 Pradibosco.........-/- Prato Carnico......-/- Zoncolan..........10/40 Sauris............15/25 Sella Chianzutan..0/20 Nevejsko sedlo....20/80 Višarje...........35/60 VENETO Sappada.........30/100 Podklošter..........-/40 Bad Kleinkirchheim ...20/70 Pliberk/Peca.......-/30 Sloveniji Plajberk.-/50 Dobrač.............30/80 Nassfeld/Mokrine ..60/80 Spittal/Goldeck...10/60 Heiligenblut.....20/140 Katschberg.......60/110 Koralpe/Golica.....—/30 Kotschach/Mauthen.30/40 Mallnitz..........20/140 AVSTRIJA Arlberg...........60/250 Seefeld............35/90 Kitzbuhel..........10/30 Obertauern......140/260 Zeli am See.......20/80 Schladming/Planai .30/100 V VEDNOST Vreme v minulem tednu bil topel, najvisje dnevne temperature so se dvignile do 14 stopinj Celzija. Tako visoke najvisje temperature so običajne za sredino marca oziroma se tedaj najpogosteje pojavljajo. Precej toplo je bilo tudi v gorah, temperatura pri nic stopinj je bila nad najvisjimi vrhovi naših gora. Prijetno počutje na prostem je motil precej moCan jugozahodni veter, ki pri nas običajno napoveduje spremembo vremena. Na Primorskem in v Furlaniji je bilo, kljub močnemu vetru v višinah, Se vedno zamegljeno. Vreme se je spremenilo v ponedeljek; ob zahodnih višinskih vetrovih se je Sloveniji od sevem bližala hladna fronta. Ker je hladen zrak v višjih plasteh ozračja, to je na višini veC kot 5000 metrov, napredoval hitreje kot v nižjih plasteh, so bili izpolnjeni pogoji za nastanek oblakov vertikalnega razvoja -to je kumulusov in kumu-lonimbusov. V vzhodni Sloveniji, vzhodni Avstriji in v sosednjih pokrajinah Hrvaške so se pojavljale nevihte. Na Dolenjskem je zvečer ob nevihti padala tudi sodra. Bliskanje se je videlo daleč v notranjost Slovenije. Do večera se je na Kredarici ohladilo na -15 stopinj, ob prehodu hladne fronte je zapihal tudi moCan severozaho-dnik. Hitrost vetra je v sunkih presegla 160 kilometrov na uro. Na Primorskem je zapihala Šibka burja, megla je izginila. Podoben proces je potekal v sredo. Hladna fronta se je ves dan zadrževala na Alpah, v sosednji Avstriji je snežilo. Slovenijo je fronta dosegla v večernih urah in spet so se v vzhodnih krajih pojavljale snežne plohe. Frontalna cona - to je meja med toplejšim zrakom zahodno od nas in hladnejšim vzhodno od nas - se je potem vse do konca tedna zadrževala nad nami. V večjem delu Slovenije in njeni okolici je prevladovalo oblačno in večinoma suho vreme. Snega, ki bi razveselil Solarje, ni, in ga Se nekaj Časa ne bo. Janez MarkoSek