GrosuPlJe (centrala) sP 908 KLASJE 1998 352(497.4 Ivancna Goric« 119980011,2 Številka 2 letnik 4 februar 1 998 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Mesec marec se ozre nazaj po zimi in že je dobre volje, ko pogleda v svetlo pomlad. Tretji mesec v letu nam prinaša kar dva praznika naših žena, mater, sopotnic. Katerikoli vam je ljubši in lepši - tega praznujte. Vsaj enega, če ne kar oba. Marec je tudi tisti mesec, ko se delajo kompromisi in krešejo mnenja na občnih zborih društev, zborih krajanov...Spet in spet ugotavljamo, da kljub naši pridnosti nismo dosegli vseh ciljev. Vse se začne in konča pri denarju. To je tista žvenketajoča mojstrovina, na kateri se zrcali cesarjeva podoba in je nakujejo le za majhen krog ljudi. Ugotovitev je ena: denar ima vrednost. Država ga ne da občini, občina ga ne da občanom, državljani ga ne dajo državi. Državljani ne marajo davkov in taks, izmikajo se v čmo, nekateri to strokovno imenujejo siva ekonomija. Krivdo, da je teh žlahtnih podobic premalo, iščemo pri tistih, ki naj bi jih imeli, delili in usmerjali. Mar je tO župan ... Obrnejo mu žepe, ga dobro okrcajo, mu naštejejo naglavne grehe in ugotovijo, da denarja ni. Občinski svetniki so na zadnji seji s popravki sprejeli osnutek letošnjega proračuna. Zastavljenih nalog iz preteklih let je veliko in preveč, da bi na novo odpirali številne projekte, ki so potrebni, a morajo počakati na boljše čase. Od osnutka do sprejetja proračuna je le kratek mesec, ki ne bo prinesel nič posebno novega. Po vseh krajevnih skupnostih bo za vse pridne in darežljive ljudi dovolj dela ob sojinancerskih akcijah, ki jih je predvidela tudi občina. Sušeč se po ljudskih besedah v prahu povalja, breg kali in jajce na kolu znese. Podobno gnetenje je bilo s krofi, podobno mešanje seje že začelo tudi na politični sceni. Kakor se bo iz jajca izleglo na kolu, tako se bodo vse neumnosti polegle, ko bo mimo čas volitev. Kaj je pametno in kaj neumno pa bo dano v presojo volilcem; letos je namreč volilno leto. 7. marca si bomo spet nadeli popotniško malho na ramo in se odpravili po Jurčičevi poti. Prehodili bomo lep del občine, in če nam bo vreme še šlo na roke, bomo kljub problemom, kijih nosimo s seboj, literarno navdahnjeni ponovili za Jurčičem: Ej, če bi Slovenci domovino tako ljubili, kot ljubimo dekleta in vino, prihodnost bi bila naša... Župan Jernej 5. tradicionalni pohod po Jurčičevi poti, s katerim bomo počastili 154. obletnico pisateljevega rojstva, bo letos v soboto, 7. marca. Pričakujemo lepo vreme in več tisoč pohodnikov, med katerimi bo tudi veliki častilec Josipa Jurčiča, dr. Matjaž Kmecl - letošnji slavnostni govornik. JURČIČEVA POT IZ VIŠNJE GORE DO MULJAVE Z MULJAUE DO KRKE Ut&NM - GMM^ llLtLmtMt POSTAJA STMU GUM/ START Zgodnji znanilci pomladi, čeprav je zimu medtem le pokazala zobe. Vsem ženam in materam iskrene čestitke ob njihoi/em prazniku! Narobe svet. S Pustom naj bi se zima poslovila. Letos so jo maškare šele priklicale. JURČIČEVA PRIZNANJA, podeljena ob slovenskem kulturnem prazniku. Med prejemniki so: Majda Adamič, Anton Drab in Anton Jereb. OBČINA IVANČNA GORICA spet na sejmu Alpe Adria, ki bo od 18. do 22. marca na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Predstavitev občine na Internetu v strokovnih krogih zelo dobro ocenjena, naj bo tudi predstavitev na sejmu deležna vse pozornosti. Potem si pšenica, zrela za igro z vetrom in s kosci. Potem si nekomu vsakdanji kruh... Tone Kuntner Prispevke za naslednjo številko Klasja bomo sprejemali samo do 20. marca. OBJAVA DATUMOV PREVZEMA DOHODNINSKIH NAPOVEDI NA TERENU Davčna izpostava Grosuplje obvešča: 23. in 24. marca 1998 od 8. do 18. ure v prostorih Krajevne skupnosti Ivančna Gorica lahko oddate svojo dohodninsko napoved. Po pooblastilu direktorice: vodja izpostave Anton Žitnik računalniški inženiring d.o.o. Cesta D. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041/612-923, 661-972 LaMaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna 119980011,2 STRAN ODBOR ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO PONOVNO ZASEDAL Obravnavanje delovnega gradiva PRORAČUNA OBČINE IVANČNA GORICA za leto 1998 za KMETIJSKI DEL Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo je na svoji 16. seji 5. 2. 1998 obravnaval delovno gradivo proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1998. Pri tem je ugotovil, da so delovno gradivo in planirana sredstva odraz realnih možnosti, ki jih ima občina v letošnjem letu. Izhodišče za pripravo proračuna za leto 1998 je bilo 5% povečanje v primerjavi z letom 1997. Odbor je ugotovil, da so planska predvidevanja sicer zmanjšana, vendar ugotavlja, da bi predvidena sred- I Odbor predlaga naslednje postavke v proračunu Občine za leto 1998: • enkratna pomoč za izobraževanje s področja kmetijstva 600.000,00 • posebne strokovne naloge svetovalne službe 2.000.000,00 • posebne strokovne naloge godz. svet. službe 500.000,00 • sofinanciranje zatiranja mastitisa 850.000,00 • umetno osemenjevanje 2.200.000,00 • zavarovanje krav molznic in plemenjakov 2.500.000,00 • pospeševanje čebelarstva 100.000,00 • sofinanciranje pristojbin za promet z mlekom 1.400.000,00 • sofinanciranje nabave semen 1.800.000,00 • regresiranje ekološko sprejemljivih škropiv 800.000,00 • regresiranje odkupa mladih pitanih govedi 6.700.000,00 • male agromelioracije 2.600.000,00 RAZPORED TEHNIČNIH PREGLEDOV TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOLES NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE GROSUPLJE V LETU 1998 VIDEM DOBREPOUE torek, 3.3.1998 od 8. do 16. ure torek, 8.9.1998 od 8. do 11. ure ZAGRADEČ torek, 10.3.1998 od 13. do 17. ure torek, 8.9.1998 od 13. do 16. ure ŠENTVID PRI STIČNI torek, 17.3.1998 od 8. do 16. ure torek, 15.9.1998 od 8. do 11. ure GROSUPLJE sreda, 18.3.1998 od 13. do 17. ure torek, 15.9.1998 od 13. do 16. ure UPRAVNA ENOTA GROSUPLJE stva, planirana v proračunu za leto 1998, lahko še zadoščala za realizacijo zastavljenih programov, čeprav bomo morali nekatere subvencije in prispevke iz proračunskih sredstev zmanjšati. Občinski svet bo po dvofaznem postopku sprejemal proračun za leto 1998 in upamo, da bomo te postavke uspeli zadržati v proračunu. V letošnjem letu se bomo tudi maksimalno angažirali, da bomo pridobili za ta namen v proračun občine še nekaj republiških sredstev. Ko bo proračun občine za leto 1998 sprejet, vas bomo v Klasju bolj podrobno obvestili o posameznih postavkah in o načinu uveljavljanja teh sredstev. Za odbor: Milena Vrhovec VABILO NA PREDAVANJE To obvestilo naj velja za vse, ki vas zanima direktna prodaja na domu, saj bo predavanje dip.inž. in eoc. S. Leskovarja na to temo v petek, 6. 3. 98, ob 10. uri, v prostorih KZ Stična - sejna soba. Svetovalka za krneč. druž. dejavnosti Irma Lekan OBVESTILO O OBČNEM ZBORU IN PREDAVANJIH Vse članice DPŽ Ivančna Gorica vabimo na redni občni zbor, ki bo v torek, 10. 3. 1998, ob 8.45 v prostorih gostilne Obrščak na Muljavi (Redni sestanek, ki je vsak drugi ponedeljek v mesecu, torej odpade). Dnevni red: • izvolitev delovnega predsedstva in overovateljev zapisnika • poročilo o delu v letu 1997 • program za leto 1998 • članarina • razno Obenem pa bo po končanem občnem zboru ob približno 10. uri še predavanje dr. Trampuža na temo Kaj lahko storimo v boju proti raku na rodilih. Ker bo na koncu tudi kosilo, vas prosimo, da se do petka, 6. 3., prijavite pri svetovalni službi, oz. v tajništvu KZ. Cena: 1000 tolarjev. Prisrčno vabljene! Predsednica DPŽ Ivančna Gorica Svetovalka za krneč. druž. in Mari Erjavec dopoln. dejavnosti Irma Lekan OBVESTILO M- Kmetijska zadruga Stična vam v vseh trgovinah s kmetijskim repromaterialom poleg ostalega blaga nudi ugoden nakup : • UMETNIH GNOJIL • KRMNIH OTROBOV IN SEMENSKE KORUZE V skladišču v IvanČni Gorici, Radohovi vasi in Zagradcu vam nudimo ugoden predsezonski nakup sredstev za varstvo rastlin. V skladišču v Ivančni Gorici lahko dobite tudi različne sorte semenskega krompirja po ugodnih cenah (tel. 777- 142 ). Poslovodje zadružnih enot še sprejemajo naročila za jarčke pred nes-nostjo. POHITITE Z NAROČILI! IZKORISTITE UGODNE NAKUPE V VSEH ZADRUŽNIH TRGOVINAH ! M- KZ Stična REJEC MALIH ŽIVALI V MARCU V marcu imamo že veliko dela s kunci. To je čas pripustov in prvih mladičev. Kdor jr pripušča februarja, bo sedaj že imel mlaiče. Mladiči naj ostanejo pri samici čim dlje, ker materinega mleka in toplote ne more nič nadomestiti. Okoli tretjega tedna starosti začno mladiči stikati za hrano. Ne smemo jim dajati mehke hrane, kot sta repa in pesa (nevarnost driske). Pokladamo jim čisto seno (ne prašno), v naravi pa že najdemo zanje regrat, rman in zajčje tačke. Tega dodatka bodo veseli vsi kunci. Jaz se pri kuncih izogibam zelene krme, ker se bojim škropiv, ki jih raz-naša veter od sosedov. Z zeleno krmo lahko pride do okužb tudi zaradi iztrebkov, ki jih puščajo za sabo psi, mačke, srne in še mnoge živali, okužene z boleznijo. Najpogostejši bolezni kuncev sta hemoralgična bolezen kokcidioza, ki pa se ju lahko obranimo s preventivnim cepljenjem vsaj plemenskih živali aprila in oktobra. Delno pomaga, če enkrat tedensko kuncem pokladamo kuhan krompir ali olupke, pomešane z žaganjem iglavcev (bor, smreka). Ne priporočam hrastovega listja in žaganja, ker zapira in je v majhnih količinah uporabno kot zdravilo proti driski. Listje jelše in vrbe je škodljivo za doječe samice (zapira mleko). Kot navdušen rejec obiskujem razstave doma in v tujini. Povsod je organizirano strokovno ocenjevanje in prodaja najlepših primerkov pasemskih živali. Trenutno je največje povpraševanje po kuncu pasme kalifornijec, ki je nekakšen mešanec, zaradi česar je bolj odporen in hitro pridobi težo. Je bel z rdečimi očmi, ušesa, rep in tačke so črne, črno piko pa ima tudi na nosu. Samica skoti 7 do 8 mladičev, ki so sprva beli. Težo 4,5 do 5 kg dosežejo v 6 mesecih. V DGPMŽ Ivančna Gorica jih gojita Tatjana Čurčič (Vel. Globoko) in Rafko Radelj (Stranska vas). Gojiteljem želim veliko zdravih mladičev! Dolgo je zorela misel in želja gojiteljev malih živali o ustanovitvi društva v naši občini. V novembru 1997 smo se zbrali na ustanovnem občnem zboru, prve dni decembra pa smo že registrirali Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Ivančne Gorice ali kratko DGPMŽ. Skrb društva bo predvsem vzreja zdravih pasemskih živali in strokovna pomoč vsem somišljenikom, četudi niso člani društva. Predsednik društva je Rafael Radelj iz Strankse vasi 10, ki tudi sprejema vso pošto in daje informacije. V društvo se je vključilo že 38 članov. Razveseljivo je, da je med člani že nekaj šolarjev in študentov, tako da za podmladek nimamo skrbi. V svojih vrstah imamo zelo raznolik kader, najbolj veseli pa smo, če bomo dobro sodelovali z veterinarji naše občine in z občinskimi možmi. Nekateri naši člani so bili že člani drugih društev. Imajo veliko izkušenj, na razstavah pa so dobili zavidljivo število diplom, priznanj in pokalov za kvalitetne živali. Trije člani imajo že Lehrmanove značke in priznanja. Trenutno člani društva gojimo: • 31 vrst kuncev (700 živali), • 26 vrst golobov (300 živali) in • 5 vrst okrasne perutnine. V društvu so tudi gojitelji drobnice (ovce, koze) in ptic (kanarčki, papige in eksote). Z najboljšimi primerki teh živali redno hodimo na razstave. Nazadnje smo se sredi januarja udeležili razstave na gospodarskem razstavišču v Ljubljani s 180 živalmi; dobili smo veliko pokalov in nazivov prvakov pasme. Vabljeni pa smo tudi že v Cerkno. Redni letni občni zbor smo imeli 23. 1. 1998. Sprejeli smo obširen delovni program. Potrdili smo naročilo za 200 kletk, ki so potrebne za vsako razstavo. Kasneje jih bomo morali kupiti še 200, za katere pa še nimamo zbranega denarja. Vsaka kletka stane okrog 30 DEM. Za prvih 200 so glavnino denarja prispevali člani, nekaj pa občina in okoliški podjetniki in krajani, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Takoj moramo kupiti cepivo in preventivno poskrbeti za zdravje živali. Predvidevamo, da bomo organizirali prvo razstavo malih živali v naši občini že konec maja ali v začetku junija. Do konca leta pa bi se radi predstavili z razstavami po vseh večjih krajih naših občine. Udeležili pa se bomo tudi državne razstave v Ljubljani. Medse vabimo vse ljubitelje malih živali in ljudi dobre volje, ki bi lahko kakorkoli pripomogli k uspešnemu delu društva. Za DGPMŽ Đuro Čurčič PREDSTAVLJAMO NOVOUSTANOVLJENO DRUŠTVO GOJITELJEV PASEMSKIH MALIH ŽIVALI (DGPMŽ) V IVANČNI GORICI Kalifornijec Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predscdnik, Jurij Gorišck, Jernej Lampret, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni urednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran). Maja Ficko, Marjeta Glavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Brcgar (sport), Milena Vrhovec (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Vcrbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje, Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, daje glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. STRAN OBVESTILO Kmetovalce obveščamo, da je v Uradnem listu izšla uredba o uvedbi finančnih intervencij v kmetijstvu za leto 1998. Uveljavlja se: PREMIJE ZA ŽIVALI ZA PRIREJO MLEKA Višina podpore Območje SIT na žival za prirejo mleka krave ovce, koze - hribovsko območje 10.000 1.500 - kraško in gorsko območje, strme kmetije 15.000 2.000 Pogoji: Krave: • stalež krav, za katerega se vlaga zahtevek, se ne sme zmanjšati najmanj 9 mesecev po prejemu sredstev, • vse živali morajo biti oštevilčene in vpisane v register (opravi območni kontrolor) Ovce, koze: • minimalni stalež preko celega leta mora biti 10 živali mlečne ali kombinirane pasme, • vse živali morajo biti označene v skladu s predpisi. PREMIJE ZA REJO KRAV DOJILJ, OVAC IN KOZ Območje Višina podpore v SIT/žival na leto knive ovce, koze - nižinsko 18.000 1.200 - hribovsko 21.500 1.800 - kraško, gorsko, strme kmetije 24.000 2.400 Pogoji: Krave dojilje: • minimalni stalež vsaj 3 krave dojilje, • potrdilo o osemenitvi, • vse živali morajo biti oštevilčene in vpisane v register (opravi kontrolor), • kmetija ne oddaja mleka v prodajo na domu ali v mlekarno. Ovce, koze: • obvezen je vsakoletni pripust, • vzdrževanje osnovnega staleža vsaj še 12 mesecev po prejemu premije. PREMIJA ZA KOBILE ZA PRIREJO IN VZREJO ŽREBET Območje Višina podpore v SIT/žival na leto - nižinsko 15.000 - hribovsko 20.000 - kraško, gorsko, strme kmetije 25.000 Pogoji: • kobila mora biti vsako leto pripuščena pod licenciranega žrebca, • potrdilo o pripustu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo nov obrazec PODATKI O UPRAVIČENCU, ki ga izpolni vsak upravičenec sam in je obvezna priloga k vsaki vlogi za uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Rejce krav molznic in krav dojilj bodo obiskali območni kotrolorji selekcijske službe, da bodo popisali register krav, hkrati pa vam bodo dostavili tudi ta obrazec. Izpolnjene obrazce dostavite Kmetijski svetovalni službi ali Kmetijski zadrugi Stična. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 30. maj 1998. Za vse dodatne informacije se obrnite na Kmetijsko svetovalno službo (telefon: 778-130). KSS -Ivančna Gorica Center za socialno delo Grosuplje 1290 Grosuplje, Taborska c. 13 tel.: 762-536, 761-111, fax: 761-601 OBVESTILO Obveščamo vse dosedanje prejemnike otroškega dodatka, ter vse, ki želijo to pravico uveljaviti na novo, da morajo do 31.3.1998 vložiti vlogo -izpolnjeni obrazec 8,41 DZS pri centru za socialno delo Grosuplje, Taborska 13, Grosuplje. Vloge lahko prinesejo ali pošljejo po pošti. Obrazec morajo izpolniti z zahtevanimi podatki, pri čemer naj upoštevajo navodila priložena obrazcu, ter priložiti ustrezna dokazila. Obvezno naj vpišejo številko odločbe, če že prejemajo otroški dodatek oz. naj vpišejo, da vlagajo vlogo prvič. Tokrat je prvič potrebno vpisati tudi davčno številko vlagatelja. Vloge lahko oddajo tudi na sedežu občine Ivančna Gorica vsak torek od 8. do 12. ure ter 23. in 24.3.1998 od 8. do 16. ure. Center za socialno delo Grosuplje OD FUŠARJA DO OBRTNIKA POTISK MAJIC NA TERENU Vprašanje: Kot s.p. opravljam dejavnost sitotisk. Poleg rednih storitev v svoji delavnici bi želel priložnostno opravljati dejavnost tudi na terenu. V mislih imam prireditve, kot je na primer Tabor pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ko bi svoje majice potiskoval po želji kupcev. Na upravni enoti so mi dejali, da bi za to moral imeti še trgovinski izpit, saj gre v tem primeru za prodajo. Odgovor: Trgovinskega izpita za to pač ne potrebujete, saj v kupljeni izdelek, ki je v vašem primeru majica, vložite svoje delo (potiskanje majice z željenim besedilom ali sliko). Potrebujete le dovoljenje organizatorja za postavitev stojnice ali premične delavnice. IZDELOVANJE STREŠNIKOV IN ZIDAKOV Vprašanje: Doma imamo vse pogoje za izdelavo strešnikov in opeke; pravzaprav to že kar delamo, pa me zanima, kako bi po najkrajši poti prišel do »uradne« obrti. Pri tem bi še pripomnil, da bi se rad registriral kot popoldanski obrtnik, saj dopoldne hodim na šiht. Odgovor: Vaša prva pot je na upravno enoto oz. vašo občino. Tam dejavnost priglasite ali prijavite. Izraza popoldanska obrt ni več kot tudi ne prej nujnega pisnega soglasja delovne organizacije. Vsakdo, ki opravlja neko pridobitno dejavnost, mora to prijaviti. Na osnovi ugotovitve ustreznosti prostorov oz. delavnice, dokazila o opravljenem varstvu pri delu in protipožarni varnosti ter še nekaterih specifičnosti, vam bo upravna enota izdala ugotovitveno odločbo o izpolnjevanju pogojev. Opozoriti vas moramo še na izobrazbeni pogoj, ki ga boste morali izpolnjevati in ga bo od vas terjala vaša območna obrtna zbornica, saj vam prej ne bo izdala obrtnega dovoljenja za opravljanje obrti podobne dejavnosti. Torej, če nimate ustrezne poklicne (gradbene) šole, boste opravili preizkus znanja. Postopek preizkusa sem že opisala. Strokovni del preizkusa boste lahko opravljali kar doma, vendar boste morali poravnati dodaten strošek komisije za delo na terenu. Višina tega je pač odvisna od oddaljenosti vašega domačega kraja do Ljubljane. Pripravlja: Jelka Božič VPIS V VAJENIŠKE SOLE KJE, KAKO IN KDAJ Učenci, ki letošnje šolsko leto končujejo osnovnošolsko obveznost, imajo na razpolago kar 150 različnih programov. Od teh je po novi šolski zakonodaji prenovljenih več kot 40, ki so od lani vsebinsko spremenjeni ali pa se pojavljajo na novo. Med njimi je tudi dualni način izobraževanja, ki se je razširil še na druga poklicna področja, tako da bo možno postati vajenec v 21 poklicih, in sicer v naslednjih: mizar, tesar, zidar, avtomehanik, avtoklepar, mesar, izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil, usnjarski galanterist, cvetličar, kuhar, natakar, frizer, tapetnik, finome-hanik, urar, zlatar, steklar, klepar-krovec, elektrikar- energetik, instalater strojnih instalacij (instalater za vodovod, plin in kanalizacijo, instalater ogrevalnih, prezračevalnih in klimatskih naprav). Bodoči vajenci se za te poklice lahko vpišejo v 32 srednjih šolah in 67 oddelkih. Frizer: Srednja frizerska šola Ljubljana, Litostrojska 53 Avtomehanik: Srednja šola tehniških strok in osebnih storitev, Ljubljana, Ptujska 6 " Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12 Šolski center Novo mesto, Poklicna in tehniška srednja šola Novo mesto, Šegova ul. 112 Avtoklepar: Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12 Šolski center Novo mesto, Poklicna in tehniška srednja šola, Novo mesto, Šegova ul. 112 Mizar: Srednja lesarska šola Ljubljana, Aškerčeva 1 Šolski center Novo mesto, Poklicna tehniška gradbena in lesarska šola Novo mesto, Šegova 112 Tesar: Srednja gradbena in ekonomska šola Ljubljana, Kardeljeva ploščad 2 Šolski center Novo mesto, Poklicna in tehniška gradbena in lesarska šola Novo mesto, Šegova 112 Zidan Srednja gradbena in ekonomska šola Ljubljana, Kardeljeva ploščad 2 Šolski center Novo mesto, Poklicna tehniška gradbena in lesarska šola Novo mesto, Šegova 112 Klepar - krovec Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12 Elektrikar-energetik: Srednja šola tehniških strok Šiška, Ljubljana, Litostrojska 51 Instalater strojnih instalacij: Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12 Usnjarski galanterist: Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12 Izdelovalec usnjenih in krznenih oblačil: Srednja šola Domžale, Cesta talcev 12 Vpis na srednjo šolo ni tako preprosta stvar, pozorni morate biti na termine oziroma datume, ki so vezani na postopek vpisa in ti so: • do 11. marca učenci na svoji šoli oddajo prijavo za vpis • 16. marca bodo seznanjeni s številom prijav za vpis na željeni šoli (objavljeno bo tudi v dnevnem časopisju) • do 31. marca bodo prijavo prenesli na drugo srednjo šolo, če bodo to želeli oziroma bo na izbrani šoli preveč prijav • do 22. aprila bodo srednje šole svoje kandidate obvestile o tem ali izpolnjujejo pogoje za vpis • med 12. in 16. junijem se morajo učenci vpisati na srednjo šolo na katero so bili izbrani Poleg opisanega postopka je za bodočega vajenca potrebna tudi učna pogodba, ki jo do 18. junija predloži šoli, ki je razpisala izobraževanje po dualnem sistemu (ds), registrirana oziroma zavedena pa mora biti tudi na Obrtni zbornici Slovenije, Celovška 71 • V primeru, da bo do 16. marca šola objavila, da ima preveč prijav, bo potrebno že do 15. aprila predložiti registrirano učno pogodbo na to šolo. Učne pogodbe so brezplačno na razpolago na območnih obrtnih zbornicah po Sloveniji. Učno pogodbo morajo podpisati učenec oziroma njegova starša in delodajalec oz. obrtnik ali podjetje. S to pogodbo ima učenec zagotovljeno učno mesto v obratovalnici in šolsko klop v šoli. Kje in v katerih obratovalnicah se lahko poišče učno mesto, bo objavljeno prihodnjič. Informacije o vsem lahko dobite na območnih obrtnih zbornicah, v februarski reviji Obrtnik in v Razpisu za vpis za šolsko leto 1998/99. Pripravila: Majda Može OB SPREJETJU OSNUTKA ODLOKA O PRORAČUNU ZA LETO 1998 20. februarja so se svetniki ivanškega občinskega sveta sestali že na svoji 34. redni seji. Čakalo jih je težko delo, saj je bila osrednja točka dnevnega reda obravnava osnutka proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 1998. O proračunu je najprej spregovoril župan Jernej Lampret. Priprava proračuna, je dejal župan, za leto 1998 je bila zelo zahtevna. Glavne naloge omejujejo začete investicije, med katerimi prednjačijo nadaljevanje gradnje osnovne šole v Višnji Gori (v proračunu predvidenih 80 mio SIT), nakup zemljišč za skupno komunalno deponijo v Špaji dolini (potrebno je zagotoviti 40 mio SIT), nakup zemljišč za novo osnovno šolo v Ivančni Gorici (potrebno je zagotoviti 23 mio SIT) ter pridobitev tehnične dokumentacije za osnovno šolo v Ivančni Gorici (zagotovljenih je le 11 mio SIT), pridobitev oziroma nakup stavbe podjetja TRAIG (v proračunu predvidenih 60 mio SIT). Zaradi velikih finančnih sredstev, ki jih bo Občina potrebovala za navedene aktivnosti, v proračunu ni predvidenih večjih novih programov na področju komunalnega in cestnega gospodarstva, razen za nekatere tiste investicije, ki so se pričele, pa se niso poplačale ali zaključile v lanskem letu. Po izčrpni obrazložitvi župana, ki je svetnikom predlagal, naj podprejo osnutek proračuna za leto 1998, se je razvila glasna razprava. Čeprav je večina svetnikov ugotovila, da je proračun razvojno naravnan, pa so se mnenja kresala... Največ vprašanj in predlogov je zastavil svetnik Igor Jernejčič, ki je ponovno predlagal, naj se proučijo možnosti za zagotovitev otroškega varstva na področju Zagradca in Ambrusa ter postavil vprašanje, kaj je z referendumom glede nove osnovne šole v dolini Krke, s podporo sta se mu pridružila tudi Janko Rošelj in Francka Vidmar. Zaradi pomanjkanja sredstev za vse potrebne programe se bodo strokovne službe Občine ponovno pogovorile s predsedniki krajevnih skupnosti, da bi ugotovili, ali bodo planirana sredstva zadoščala za najbolj nujno potrebne investicije v posameznih krajevnih skupnosti. Glasovanje o sprejemu Osnutka odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 198 pa je s 15 glasovi ZA, 2 PROTI in 4 VZDRŽANIMI bil s potrebno večino sprejet. V nadaljevanju seje pa so svetniki soglasno podprli Predlog odloka o pokopališčih, pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Ivančna Gorica, ki je sestavni del priloženega Uradnega vestnika Občine Ivančna Gorica. Danijela Pirman Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 1997 najkasneje do 31. marca 1998 na predpisanem obrazcu. V Občini Ivančna Gorica bo Davčna izpostava Grosuplje pobirala dohodninske napovedi na terenu, in sicer: • v ponedeljek, 23. 3., in torek, 24. 3. 1998, od 8. do 18. ure, v prostorih Občine Ivančna Gorica, v sejni sobi v pritličju. V Občini Dobrepolje bo Davčna izpostava Grosuplje pobirala dohodninske napovedi na terenu in sicer: n v ponedeljek, 23. 3., in v torek, 24. 3. 1998, od 8. do 18. ure, v prostorih Občine Dobrepolje, v pritličju. V Občini Grosuplje bo Davčna izpostava Grosuplje pobirala dohodninske napovedi za občane občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje: • v četrtek, 26. 3., in v petek, 27. 3. 1998, od 8. do 18. ure in • v ponedeljek, 30. 3., in v torek, 31. 3. 1998, od 8. do 18. ure v Družbenem domu v Grosupljem. Prosimo občane vseh treh občin in druge zavezance, da upoštevajo navedene termine za oddajo dohodninske napovedi v posamezni občini. Po pooblastilu direktorice Vodja izpostave Anton Žitnik SLOVESNOST V IVANČNI GORICI Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, je bila v kulturnem domu v Ivančni Gorici velika slovesnost. Kulturni praznik je počastilo okoli 250 pevcev, plesalcev in glasbenikov iz centralne šole Stična in vseh njenih podružnic v Višnji Gori, Stični, na Muljavi, Krki, v Zagradcu in Ambrusu. Bila je to prava revija mladosti in dosežkov naših šolarjev v kulturi. L. S. DEJAVNOST ŽUPANSTVA V FEBRUARJU 1998 3. 2. 1998 Sestanek organizacijskega odbora. Občina Ivančna Gorica v marcu sodeluje na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Predstavili bomo našo kulturno, športno in turistično ponudbo. Organizacijski odbor je aktivnosti pospešil, sejem pa je predviden v drugi polovici marca tega leta. 4. 2. 1998 Razgovor s cenilci in sestavljalci pogodb za odkup zemljišč ob bodoči trasi avtoceste Višnja Gora - Bič. 6. 2. 1998 Razgovor s predstavniki Telekoma glede realizacije programa razvoja telefonije, ki se zaključuje v KS Višnja Gora, Krka, Šentvid, Dob in Temenica. Na sestanku so sodelovali tudi predstavniki KS Zagradec in Ambrus, kjer je razvoj telefonije še nedorečen. Sestanek s predstavniki firm, podjetij, javnih zavodov ter krajevne skupnosti Ivančna Gorica, ki imajo lokacijo dejavnosti v centru Ivančne Gorice. Namen: očistiti in urediti središče občine in zagotoviti večjo urejenost. 9. 2. 1998 Sestanek s predstavnikom KS Šentvid in predstavniki izvajalca del Hidrotehnik pri urejanju potoka Šentpavelščica. Namen sestanka - odprava nekaterih odprtih problemov in obravnava zaključnih del. 12. 2. 1998 Sestanek organizacijskega odbora - sejem Alpe Adria. Sestanek organizacijskega odbora - Pohod po Jurčičevi poti. 23. 2. 1998 Sestanek organizacijskega odbora - sejem Alpe Adria. Sestanek organizacijskega odbora - Pohod po Jurčičevi poti. I, 25. 2. 1998 Razgovor s predstavniki Regijskega ekološkega gibanja Ivančna Gorica. Sestanek se je nanašal na odprte probleme varstva okolja v občini in lokacijo za novo OŠ Stična. 26. 2. 1998 Razgovor s predstavniki Radia Zeleni val. 27. 2. 1998 Skupna prireditev vseh treh občin ob svetovnem dnevu civilne zaščite s podelitvijo republiških priznanj in nagrad za leto 1998. Pripravil: Vinko Blatnik KATEGORIZACIJA JAVNIH CEST Na podlagi novega Zakona o cestah se pripravlja nova kategorizacija javnih cest. Obnovil se bo kataster lokalnih in preostalih javnih cest. Država bo prevzela sedanjo lokalno cesto Zagradec - Ambrus - Žvirče, občina pa bo namesto te ceste prekategorizirala nekatere krajevne ceste v lokalne. Kategorizacija cest poteka na podlagi Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest. JAVNA RAZSVETLJAVA OD R331 DO ŠOLSKEGA CENTRA Javna razsvetljava je izvedena od regionalne ceste do šolskega centra. Časovno nekoliko zaostaja, ker je bilo potrebno pridobiti soglasje Elektro Ljubljana, ki se v fazi idejne zasnove ni predvidevalo, saj je bil predviden priklop na že obstoječo javno razsvetljavo. Jereb D. D M podjetje za finančne in poslovne storitve d.o.o. 1295 Ivančna Gorica, Vir pri Stični 43 na podlagi dolgoletnih izkušenj nudi finančne in knjigovodske storitve za mala, srednja in velika podjetja ter samostojne podjetnike. Tel.: 061/777-171, vsak dan po 17. uri. \ f STRAN PRIREDITVE V OBČINI IVANČNA GORICA 1998 7. februar 7. marec 18. - 22. marec 26. april 29. maj 31. maj 20. in 21. junij 24. junij 25. junij 4. oktober 26. december I. Program prireditev občinskega pomena Slovenski kulturni praznik - podelitev Jurčičevih priznanj, ogled monodrame Al ma s Polono Vetrih Pohod po Jurčičevi poti iz Višnje Gore na Muljavo, z Muljave na Krko -svečanost ob 5. obletnici otvoritve poti, gledališka predstava Kozlovska sodba v Višnji Gori Predstavitev na sejmu Alpe Adria -turizem, šport, umetnost, lov in ribolov Jurijev sejem - srečanje z dediščino; fotografska razstava Kmečki človek Občinski praznik - podelitev občinskih priznanj Občinsko tekmovanje v košnji 29. Tabor slovenskih pevskih zborov Kresnik '98 - prireditev ob podelitvi nagrade za najboljši roman leta Otvoritev razstave EXTEMPORE Muljava '98 Dan državnosti - osrednja občinska prireditev Svečanost evropskega obsega ob 100-letnici vrnitve Belih menihov v Stično Občinska prireditev ob dnevu samostojnosti Grosuplje, Kulturni dom Višnja Gora, Muljava Ljubljana Muljava, Galerija Kresnička Ivančna Gorica Lučarjev Kal Šentvid pri Stični Gradišče Ivančna Gorica MEDOBČINSKI SKLAD ZA RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA OBČIN DOBREPOLJE, GROSUPLJE IN IVANČNA GORICA POROČILO O ODOBRENIH KREDITIH Upravni odbor Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju sklad) je na svoji 4. redni seji razpravljal o razdelitvi kreditnih sredstev za razvoj malega gospodarstva v občinah, ki so ustanoviteljice sklada. Pri dodeljevanju posojil je sklad upošteval višino prispevka posamezne občine ter kriterije, ki predvidevajo namen porabe. Prednost pri pridobitvi kredita so imele proizvodne dejavnosti, dejavnosti z novim zaposlovanjem in izvozne dejavnosti. Na odločitev so vplivali tudi finančni podatki prosilca, ki so bili bistveni za pridobitev kredita. Po obvestilu finance organizacije (Krekova banka) so bila sredstva razdeljena po posameznih občinah. OBČINA ŠT. VSEH PROSILCEV ŠT. PREJ. KRED. DOBREPOLJE 6 2 GROSUPLJE 11 6 IVANČNA GORICA 18 8 SKUPAJ 35 16 ZNESEK 3.050.000,00 21.300.000,00 35.630.000,00 60.000.000,00 PREDSEDNIK UO Viljem Jamnik, dipl. oec. l.r. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovajsko urejanje Grosuplje, do.o. Taborska 3,1290 Grosuplje HITRO IN POCENI VAM IZVEDEMO VPIS LASTNINSKE PRAVICE NA "DRUŽBENI" NEPREMIČNIN NA KATERI IMATE VPISANO PRAVICO UPORABE - PO ZAKONU 0 LASTNINJENJU NEPREMIČNIN V DRUŽBENI LASTI oglasite se pri nas, ali nas pokličite na telefon 061 /762-246,061 /763-078 J II. Program drugih prireditev v organizaciji ZKO, kulturnih društev in javnih zavodov 5. februar • Srečanje mladih novinarjev in literarnih Ivančna Gorica ustvarjalcev 6. februar • Predstavitev kulturnih dejavnosti na OŠ Ivančna Gorica, Kulturni Stična dom 13. februar • Otvoritvena svečanost ob 50-letnici Višnja Gora ustanovitve vzgojno-izobraževalnega zavoda v Višnji Gori 4. marec i Literarno srečanje in otvoritev likovne Višnja Gora razstave v Čandkovi galeriji v Višnji Gori 19. marec « Medobčinsko srečanje otroških Grosuplje, Kulturni dom gledaliških in lutkovnih skupin 26. marec i > Medobčinsko srečanje otroških in Šentvid pri Stični mladinskih pevskih zborov 4. april < « Območno srečanje otroških folklornih Cerknica skupin 4. april < > Medobčinska revija folklornih skupin Grosuplje 9. april < > Medobmočna revija otroških Grosuplje gledaliških in lutkovnih skupin 16. in 17. april < > Republiško srečanje otroških in Zagorje mladinskih pevskih zborov v Zagorju 18. april i > Medobčinska revija odraslih pevskih Šentvid zborov 18. april . • Medobmočna revija folklornih skupin Novo mesto Dolenjske, Posavja in Zasavja 9. maj < > Medobčinska revija pihalnih orkestrov Stična 13. maj < « Medobmočna revija otroških in Grosuplje mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele krajine 15. in 16. maj » Linhartovo srečanje - mladinski Novo mesto gledališki in lutkovni festival 23. maj « > Medobmočna revija odraslih pevskih Novo mesto zborov Dolenjske in Bele krajine 29. maj < > Občinsko srečanje mladih likovnih Muljava ustvarjalcev 29. in 30. maj • > Srečanje gledaliških skupin Slovenije Slovenj Gradec 30. in 31. maj < > Extempore - Muljava '98 Muljava 3. junij « > Medobmočno srečanje literarnih Ilirska Bistrica ustvarjalcev 14.-21. junij < > Kulturni teden v Šentvidu 25. junij « • Otvoritev kulturne dvorane v Ambrusu Ambrus 26. junij « > Premiera KD Muljava: J. Jurčič - Muljava, Letno gledališče Sosedov sin 28. junij i > Dan godb Dobrepolje, Stična Dobrepolje 27. junij < > KD Muljava: J. Jurčič - Sosedov sin, Muljava, Letno gledališče ponovitev 4. julij « > Svečanosti ob 520-letnici ustanovitve mesta Višnja Gora in podelitev mestnih pravic 3., 4., 10. in 11. julij . > KD Muljava: J. Jurčič - Sosedov sin, Muljava, Letno gledališče ponovitev 19. september « > Jesenska noč med dolenjskimi polharji Muljava, Ambrus 4. oktober « > Svečanosti ob 100-letnici vrnitve Belih Stična menihov v Stično 30. oktober • Kresnik po Kresniku Muljava, Galerija Kresničk 16. - 23. december « Veseli december Ivančna Gorica Zbrala in uredila: T. L STRAN PEPELNICNI ZAKLJUČEK TEČAJA PRIPADNIKOV CIVILNE ZAŠČITE Na pepelnično sredo, 25. 2. 1998, so se v sejni sobi Občine Ivančna Gorica še zadnjič zbrali tečajniki Civilne zaščite občine Ivančna Gorica. Zaključna slovesnost je potekala brez mesa, a z okusom olajšanja, saj so vsi tečajniki uspešno opravili izpit. Slovesnot so zaokrožili s povabljenimi, med katerimi so bili župan Jernej Lampret s tajnikom Vikom Blatnikom, poveljnik CZ Milan Vrhovec, med prisotnimi pa so bili tudi predsednica občinskega odbora RK Marija Jesih s tajnico Marijo Pukat, Franci Skalja in drugi. Po končani slovesnoti smo se pogovarjali z Jožico Lavrih, ki je bila ves čas tečaja med najbolj prizadevnimi mentorji. Jožica, kdo je pravzaprav organiziral in kdo izvajal tečaj CZ? Tečaj financira Občina Ivančna Gorica, izvaja pa ga Občinski odbor RK. S tečajniki sva od začetka janu- Pogovarjali smo se z Jožico Lavrih arja delali z dr. Vojko Gorjup, dvakrat sta se nam pridružila tudi dr. Marjan Zaletelj in dr. Jožica Hartman. Mednarodni znak Civilne zaščite Znak Civilne zaščite Republike Slovenije Kako ocenjujete odziv tečajnikov? Polovica pozvanih se je opravičila, polovica tistih, ki pa so ostali, je zelo resno vzela usvajanje novih znanj in zelo smo bili zadovoljni z njimi. Tudi zaključni izpit je pokazal lepe rezultate, kar daje lepo priznanje tudi nam, ki smo tečaje vodili. Kakšna znanja so si pravzaprav tečajniki lahko pridobili in čemu bo to znanje koristilo? Gre za to, da v primeru nesreč, kot so poplave, potresi, požari in podobno pridobimo pri reševanju in ukrepanju določeno število ljudi, ki znajo ukrepati in pomagati na primeren način. Zato smo tečajnikom nudili predvsem različne praktične prikaze prve pomoči. Seznanili smo jih z medicinskimi pripomočki, improviziranimi sredstvi, jih seznanili s prenosom in transportom poškodovancev, higieno itd. Vsak od njih bo znal ukrepati tudi v primerih, ki so zelo pogosti tudi v vsakdanjem življenju, kot so npr. kapi, napadi astme, psihični stresi... Videti je, da so bili tudi tečajniki zadovoljni z vami, saj so vas ob zaključku obdarili z rožami. Kakšno bi bilo vaše sporočilo ob zaključku tudi ostalim občanom? Naj povem, da si tečajniki sedaj želijo še nadaljnjih srečanj. Predvsem si bodo najprej privoščili družabno srečanje, radi pa bi tudi obnavljali pridobljeno znanje. Tako zaključno vzdušje med njimi naj bo tudi ostalim, ki so se bali tečaja, v spodbudo in zgled. Pogovarjala se je Ksenija Medved 1. marec je svetovni dan civilne zaščite. Ob tej priliki je bila 27. 2. 1998 skupna prireditev, ki jo je v imenu vseh treh občin pripravila Občina Dobrepolje. Na prireditev so bili povabljeni občinski štabi za civilno zaščito občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter predstavniki društev in organizacij, ki skrbijo za zaščito in reševanje v posameznih občinah. Na prireditvi so župani posameznih občin izročili republiška priznanja in plakete, kijih podeljuje Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje. Iz občine Ivančna Gorica je plaketo prejela Krajevna organizacija Rdečega križa Ivančna Gorica, srebrni znak civilne zaščite pa Jože Gros iz Višnje Gore, član občinskega štaba Občine Ivančna Gorica. Iskreno čestitamo. Hkrati pa čestitamo vsem pripadnikom civilne zaščite v občini Ivančna Gorica. Občinski štab za civilno zaščito Ivančna Gorica Na podlagi Odloka o ustanovitvi Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.70/96, Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 10/96), v skladu s Statutom Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Pravilnikom o dodeljevanju sredstev za projekte malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter po pooblastilu upravnega odbora Medobčinskega sklada za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica z dne 4. 2. 1998 Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica (v nadaljevanju Sklad) skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavlja III. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Sklad skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo razpisuje posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 85.000.000 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obnova. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki in - podjetja v zasebni in mešani lasti, pri čemer mora biti sedež podjetja ali obrti na območju občin Dobrepolje, Grosuplje ali Ivančna Gorica. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 5,3 %, - stroški odobritve 0,5 %, - stroški spremljave 0,15 %, - zavarovanje: hipoteka na nepremičninah in premičninah, solidarno poroštvo, zavarovanje pri zavarovalnici ipd. III. VSEBINA VLOGE Podjetja morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada), 2. podatke o registraciji in akt o ustanovitvi podjetja, 3. obvestilo Zavoda RS za statistiko o razvrstitvi po dejavnostih, 4. bilančne podatke za zadnji dve leti, 5. podatke o tekočem poslovanju, 6. karton deponiranih podpisov, 7. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, 8. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo: - za novogradnje in dograditev objektov, 9. dokazilo o namenu porabe sredstev: a. pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo b. pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo c. pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik d. pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva e. pri investiciji v ekološko sanacijo - investicijski program ter mnenje ustrezne inšekcijske službe 10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku). Samostojni podjetniki morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Sklada) 2. tekoči izpisek iz registra samostojnih podjetnikov 3. priglasitveni list samostojnega podjetnika 4. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti 5. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih 6. bilančne podatke za zadnji dve leti 7. podatke o tekočem poslovanju 8. poslovni načrt oz. investicijski program z gradbeno dokumentacijo - za novogradnje in dograditev objektov, 9. dokazilo o namenu porabe sredstev: a. pri nakupu poslovnega prostora - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo b. pri gradnji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu - predračunsko vrednost investicijskih del z gradbeno dokumentacijo c. pri adaptaciji poslovnih prostorov - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo - predračunsko vrednost adaptacijskih del - pogodbo o najemu in soglasje lastnika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik d. pri nakupu osnovnih sredstev - predračun oz. račun osnovnega sredstva e. pri investiciji v ekološko sanacijo - investicijski program ter mnenje ustrezne inšpekcijske službe 10. zavarovanje kredita (zemljiškoknjižni izpisek nepremičnin, dokumenti o vrednosti premičnin, podatki o poroku) IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Medobčinski sklad za razvoj malega gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je od 15. 4. 1998 do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, se zavrne, ravno tako tudi neustrezna vloga in tista, ki prispe po porabi sredstev. Upravni odbor Sklada bo v 30 dneh po roku za prijavo oz. po prejemu prošenj odločal o dodelitvi posojil. Sklad bo v 8 dneh po prejemu pozitivnega sklepa finančne organizacije izdal sklep o dodelitvi posojila ter ga posredoval vsem prosilcem. Razpis se razveljavi, če občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ne zagotovijo dogovorjenih sredstev. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Sklada pri ga. Božič na tel.: 778-384, 778-385. Predsednik: Roman Zupančič STRAN JURČIČEVA POT IZ VIŠNJE GORE DO MULJAVE, Z MULJAVE DO KRKE Pešpot iz Višnje Gore na Muljavo je izziv za vse, ki ste željni posamično ali v družbi preživeti dan v čudoviti naravi in izbranem kulturnem okolju. Hoje po 15 km dolgi poti brez postankov jc dobre 3 ure. Ideja o Jurčičevi poti seje porodila ob 150-letnici rojstva našega prvega romanopisca in bila med slovenskimi planinci z veseljem podprta. Tako jc bila z novo potjo počaščena pomembna obletnica, istočasno pa očarljiva Dežela Desetega brata z bogato kulturno in naravno dediščino imenitno predstavljena širši javnosti. Jurčičevo pot smo Slovenci sprejeli za svojo, tradicionalno, saj se vsako leto prvo soboto v marcu veselo odpravimo po tej poti, ki jo bomo letos podaljšali s šolsko potjo do Krke. START: Prve korake Jurčičeve poti zastavimo na železniški postaji Višnja Gora, kjer pohodniki prvič žigosamo dnevnike. Odpravimo se proti staremu mestnemu jedru z ohranjeno urbanistično zasnovo in naš prvi postanek je ob cerkvi sv. Ane. Z južne strani mestnega trga se za šolo začne vkreber mehka gozdna pot in že dosežemo razvaline Starega gradu gospodov Višnjegorskih iz 11. stol. (520 m). Od tod se napotimo proti vasici Pristava (550 m), zavijemo levo k vasi Zavrtače in hodimo lep čas po gozdnem kolovozu. Po dobri uri zmerne hoje pridemo do turistične točke Polževo in na vrhu Polževske planote zagledamo podružnično cerkvico Sv. Duh (630 m) z imenitnim gotskim portalom. Z vrha nadaljujemo pot po mehki travnati poti proti JV in hkrati uživamo ob najlepšem razgledu - pred nami se odpirajo svetle dolenjske doline, v lepem vremenu se nam približajo Julijci, Karavanke in Kamniške Alpe pa Krim in Snežnik, Kuni in Trdinov vrh. Do vasi Male Vrhe (517 m) potrebujemo 20 minut hoje. Zdaj vstopamo v osrčje krajev, v katere jc Jurčič postavil večino svojih pripovedi. Iz vasi zavijemo proti vzhodu, proti komaj vidnim razvalinam gradu Roje - prizorišču Jurčičeve povesti Grad Rojinje, gradu Polesek iz Desetega brata. Od tod se spustimo precej strmo navzdol, obidemo sotesko in se spustimo do kmetije Kaščarjevih, ki stoji v bližini razvalin gradu Kravjek, nekoč VVeincck, v Desetem bratu Slemcnicc; grad je prvič omenjen v listinah 1243. leta. Lahko pa se odločimo za pot mimo ribnika Laškovcc; obe poti nas pripeljeta do cerkve, kjer se je vredno ustaviti tudi zaradi groba viteza Focdransberga, enega izmed lastnikov gradu Kravjek. Pot od Kravjeka čez vas Oslica je lepa in po dvajsetih minutah smo na cilju. CILJ: Sprejme nas Jurčičeva domačija, svet kulturne dediščine in izvirne domačnosti. Domačija pisatelja Josipa Jurčiča se je razvila v pravi etnografski muzej na prostem, ki ga na leto obišče več kot 15.000 ljudi. Poseben čar pa dodaja Jurčičevim letno gledališče, kjer domača gledališka skupina vsako leto uprizori eno izmed Jurčičevih del. Preden zapustimo Muljavo, se ustavimo še v poznogotski cerkvici Marijinega Vnebovzetja, znani po zlatem baročnem oltarju in znamenitih freskah Janeza Ljubljanskega iz sredine 15. stoletja. Z Muljave lahko nadaljujemo pot proti Krki, kamor je Jurčič začel hoditi v šolo. Z Jurčičeve domačije nas pot pelje mimo hiše Cirila Jurčiča do Bajcrja. Čez manjšo vzpetino preko gozdička prispemo do hiše Metoda Jurčiča. Od tod se napotimo proti Potoku, vasici pod Muljavo, mimo Lovske koče čez Znojile po stezi pod rebrijo do Trebnje Gorice in naprej do izvira Krke. Krška jama je lepo urejena in osvetljena, v njej si v akvariju lahko ogledamo avtohtono človeško ribico. Pot nadaljujemo čez vas Gradiček do stare šole na Krki. Od Muljave do šole na Krki so dobri 4 kilometri prijetne in lahke hoje. Na dan množičnega pohoda po Jurčičevi poti ne bomo ne lačni ne žejni. Za nas bo skrbelo Društvo podeželskih žena, turistična društva in krajani iz Višnje Gore, Nove vasi, Vrhov, Muljave in Krke. Pešpot iz Muljave do Ivančne Gorice vodi čez zaselka Malo in Veliko Črnclo, hoje je 45 minut, s Krke pa slabih 90 minut. Na dan pohoda so organizirani avtobusni prevozi z Muljave in Krke do Ivančne Gorice. Vozni red vlakov: Ljubljana 6.37 9.30 Ivančna Gorica 11.53 14.16 16.30 18.51 PREVOZI: Višnja Gora 7.18 10.05 Višnja Gora 12.01 14.24 16.38 18.58 Ljubljana 12.40 15.02 17.16 19.40 Vozni red avtobusov: Ljubljana 6.20 8.20 10.20 Višnja Gora 7.00 9.00 11.00 Krka Muljava Ivančna Gorica Višnja Gora Ljubljana 12.53 12.59 17.50 17.56 9.40 11.40 13.10 12.40 17.40 18.03 9.53 11.53 12.53 17.53 10.33 12.33 13.42 13.33 18.33 18.43 Udeleženci in zlasti planinski vodniki vozne rede sproti preverite! Informacije: Turistično društvo Višnja Gora, 784-014 Jurčičeva domačija, 776-500, 764-028, 041/686-382 Turistično društvo Krka, 786-333 ORGANIZACIJSKI ODBOR 5. POHODA PO JURČIČEVI POTI IN PLANINSKO DRUŠTVO VIIIARNIK VAS PRIJAZNO VABITA NA 5. TRADICIONALNI POHOD PO JURČIČEVI POTI IZ VIŠNJE GORE DO MULJAVE, Z MULJAVE DO KRKE V SOBOTO, 7. MARCA 1998, S STARTOM V VIŠNJI GORI OD 7. DO 11. URE. PROGRAM: • petek, 6. marec 1998, ob 19. uri: - Candkova domačija v Višnji Gori: otvoritev razstave likovnih del slikarja Janeza Kastelica z nastopom lit -eranih ustvarjalcev in glasbenika • sobota, 7. marec 1998: - ob 13. uri - Jurčičeva domačija na Muljavi: županov pozdrav pohodnikom, podelitev prizanj; - nagovor dr. Matjaža Kmecla. - Ob 13.30 - Kulturni dom Muljava: Gledališka predstava učencev Srednje šole Josipa Jurčiča: Kozlovska sodba v Višnji Gori. - Ob 14.15 - otvoritev Jurčičeve šolske poti z Muljave do Krke. - Ob 16. uri - odkritje spominske plošče Josipu Jurčiču na šoli Krka; nastop učenk in učencev podružnične šole Krka; razstava v šoli na Krki: Stoji učilna zidana. - Ob 17. uri - Družbeni center Krka: Koncert Godbe Stična, harmonikarja in citrarke. Poskrbeli bomo, da boste preživeli dan v deželi Desetega brata kar najlepše. Predsednik pripravljalnega odbora Jernej Lampret PODELJENA SO JURČIČEVA PRIZNANJA Anion Drab .s prijateljema Štefanom in Lojzom. STOKANJE OB KLAVIRJU -BIL JE JANEZ Ob promociji nove zgoščenke Lorene Mihelač v Stični, 7. 3. 1998 Veliko število nastopajočih - pridite Ob slovenskem kulturnem prazniku so Jurčičeva priznanja prejeli kulturniki iz občine Ivančna Gorica: Majda Adamič, Anton Drab in Anton Jereb. Prešernov dan - državni praznik slovenskega naroda smo še posebej svečano počastili tisti, ki se s kulturo ukvarjamo. Za svoje smo sprejeli tudi naše vsakoletno srečanje ljubiteljev kulture s podelitvijo Jurčičevih priznanj. Na šestem srečanju so priznanja prejeli: 1. Majda Adamič - KD Muljava, vzgojiteljica v Vrtcu Ivančna Gorica - obdarjena s toplino, čutom za lepo in dobro, znanji in izkušnjami; vse to prenaša na mladi rod v vrtcu, ki pod njenim vodstvom dosega zavidljive uspehe v širšem slovenskem prostoru. Njena predanost zborovskemu petju je nadvse dragocena in cenjena tudi med muljavskimi pevci. Anion Jeni) Včasih, ko nam je dolgčas, si pripovedujemo zgodbe ali pa jih nato, če smo pri volji, da sebi ali njim privoščimo ta užitek, pripovedujejo drugi. To so zgodbe vseh vrst: življenjske, neživljenjske, srečne, nesrečne, resnične, lažne, zapletene, preproste, vesele, realistične, nadrealistične, moške, ženske, moraste, sproščujoče, zanimive, dolgočasne, pastirske, samopašne, razvite, nerazvite, južne, severne, modre, zelene, maloumne, dvoumne, absurdne, konceptualne, boljševistične, imperialistične, laburistične, rojalistične, viktorijanske, eliza-betinske, terezijanske, jožefinske, poučne, senzacionalistične, sadistične, mazohistične, zapovedane, prepovedane, otroške, otročje, mlačne, strastne, erotične, impotentne, biblijske, sufijske, vzhodne, 2. Anton Drab - KD likovnikov Ferdo Vesel Šentvid pri Stični - se vse življenje predaja lepim umetnostim - likovnemu ustvarjanju. Navdušujejo ga čudovita dolenjska pokrajina, stara vaška jedra, prijazni ljudje. Je ustanovitelj društva likovnikov Šentvida, zgleden mentor in plemenit človek. 3. Anton Jereb - KD Ivančna Gorica - je bil več desetletij eden redkih, ki so negovali in razvijali kulturne dejavnosti v kraju; predajal se je odrskim deskam, režiral in odigral več kot 25 zahtevnih vlog. In še danes je pripravljen prevzeti primerno vlogo - ni nujno, da je glavna. 4. Aleksandra Zalar - enkrat mladostno razposajena, drugič zasanjana in spet resna ustvarjalka imenitnih likovnih stvaritev; pisateljica, likovna pedagoginja na Srednji šoli Josipa Jurčiča in voditeljica izobraževalnih seminarjev, oblikovalka in organizatorica likovnih srečanj, s svojo vsestransko ustvarjalnostjo bogati tudi ljubiteljsko kulturo. 5. Franc Bregar - KD Šmarje-Sap - odličen pevec - solist v moškem zboru, igralec, človek s pretanjenim čutom za delo v amaterski kulturi, človek, ki uspešno povezuje ljudi v svoji krajevni skupnosti. 6. Miro Mencin - pevec, ki poje v organiziranih skupinah več kot 30 let - začel je v Grosupeljskem oktetu, ki je prerasel v moški zbor. Krajši premori v delovanju mu niso vzeli volje, vedno znova je med pobudniki za ponovno oživitev zbora, za pestrejše delovanje, za prijateljsko druženje in plemenitejše življenje. zahodne, dramatične, komične, zabavne, travmatološke, arheološke, mitološke, podzemne, nadzemne, dnevne, nočne, kremne, milnate, čiste, umazane, zločinske, lepe, ljubezenske, tragične, pustolovske, domačijske: Jurčičeve, naše, gledališke, stiske. Neki staroveški umetnik je nekoč dejal, da so vse zgodbe že napisane (že v tistih časih). Torej, če ni več kaj povedati in smo vse že slišali, sploh ni pomembno, o čem zgodbe pripovedujejo. Bistveno je le to, da smo v njih vsaj glavni igralci, če že ne tudi režiserji in če že ne na začetku, vsaj nekje proti koncu. • Resno zastavljena predstava, ki na komičen način govori o tragičnih stvareh, • iskanju izgubljenega časa in izgubi navidezne varnosti, v kateri so 7. Franci Šteh - KD France Prešeren Račna - je začel svojo pot v ljubiteljski kulturi že v rosnih letih, se izobraževal kot solo pevec in pianist, pridobival znanja maskerja in igralca. Vsi, ki ga poznajo in z njim delajo, ga cenijo kot imenitnega pevca in igralca, nenadomestljivega komika in prijatelja. 8. Vinko Tisclj - KD Dobrepolje -je velik del svojega življenja posvetil delovanju v različnih dejavnostih bogate dobrepoljske ljubiteljske kulture; v folklorni skupini je igral harmoniko, od leta 1947 je vzoren član godbe in pevcev v moškem in mešanem pevskem zboru. Vsem dobitnikom priznanj iskreno čestitamo! Praznik in slavljence smo počastili z bogatim kulturnim programom: nagovor - dr. Peter Hostnik, glasbeni del - duo Zlobko-Ferlež; Polona Vetrih z monodramo Alma, razstava likovnih del Aleksandre Zalar. Slavljenci so prejeli unikatna priznanja, ki sta jih oblikovala Aleksandra Zalar in Avgust Likovnik, "sončen" šopek in prijazno zahvalo. Bo kdaj tudi idealistom, ki se leta in leta predajajo ljubiteljskemu kulturnemu delovanju, podeljena "konkretna" nagrada?! Tatjana Lampret Majda Adamič • služkinje, klošarji in rušilci samozadovoljnega mirovanja oblastniki prihodnosti. • Po vsem tem se vprašajmo, ali smo res lahko povsem prepričani, da se plešaste pevke ne morejo česati na običajnih mestih, kajti vidimo namreč (namlich), da • izrisani karakterji odslikavajo bedo vsakdana in ne vedo, ali ima smisel iskati smisel življenja ali pa ga zgolj uživati. To je usodna dilema, ki je gonilo razvoja. Premiera: Stična, 28. 2. Repriza: Stična, 6. 3. Ponovitve sledijo. Glavna sponzorja: Gradbeno podjetje Grosuplje in ABC Tabor Grosuplje. Igor Gruden, režiser Kot smo že poročali, je Lorena Mihelač svojo novo zgoščenko klavirske glasbe Ars piano vol. 1. že promovirala v Ljubljani. Ker pa je bilo za njen nastop veliko pritiskov tudi med domačini, seje Muzikaviva odločila, da promocijo res približa tudi njenim sedanjim sokrajanom v Stični. Seveda so vabljeni vsi ljubitelji glasbe, da pa so se tokrat še posebej potrudili s promocijo, priča kar precejšnje število gostujočih na koncertu. Lorena bo gostila nekaj svojih varovancev in nekaj njej ljubih izvajalcev. Med njimi je tudi skupina violončelistov, ki deluje pod vodstvom prof. Zdenke Kristi-Marinčič in Lorena nam je izdala, da bomo slišali tudi njihovo izvedbo slovenskih narodnih. Med nastopajočimi bo še ena violončelistka, Alenka Hrabar. Tu bo tudi Špela Linec. Spomnimo se, da se je nedavno vrnila z uspešnega nastopa na mednarodnem tekmovanju v Torinu in nam bo tokrat predstavila svoj tamkajšnji program. Seveda ne gre brez nepogrešljivih Kvartetoveev, ki nam tokrat pripravljajo že kar nekaj poletnega vzdušja z dalmatinskima narodnima Dodi u krilo moje in Izašla je zelena naranča. Kaj pa Lorena, se sprašujete. Kot že rečeno, je to promocija njene nove zgoščenke. Govoriti o njej je težko, saj jo morate predvsem slišati, je pa seveda tudi tokrat zvesta virtuoznosti in pravemu občutku za izvajanje klavirske glasbe. Mogoče velja povedati še, da so za njo spet stali v založbi Muzikaviva, še posebej Janez Hostnik. Sicer pa Janez o snemanju zgoščenke pravi takole:"Lorena igra tako močno, da se je ob njenem igranju treslo vse naokoli, res ubogi klavir." Lorena pa se nazaj šali na Janezov račun:" Če boste poleg stokanja klavirja na posnetku slišali še drugo stokanje, je bil to zagotovo Janez in ne jaz." Skupaj pa pravita takole:"Vsem poslušalcem želiva obilo užitkov ob poslušanju. Midva sva se v nočnih oktobrskih urah v Komendi prijetno zabavala. Material je posnet v živo, vključno z vsemi nočnimi obiskovalci (mačke, miši, psi, nočni vozniki, polna luna...). Če bi radi spoznali Loreno, njen klavir, njeno novo ploščo in njene prijatelje, pridite v stiski kulturni dom 7. 3. 1998 ob 19. uri. Vstopnine ni, za vsak primer pa, če vas navduši s svojo glasbo, vzemite s sabo še nekaj promocijskega "kesa" (to pomeni, da se bodo plošče prodajale po promocijski ceni). Ksenija Medved V počastitev kulturnega prazniki smo se 7. februarja 1998 zbrali v temeniškem domu krajanov. Tam nam je domače kulturno društvo pripravilo lep večer. Ob starem kolovratu smo prepredali niti kulturne zapuščine Prešerna, z interpretacijami pesmi odlične vokalne skupine ECHO iz Ljubljane. Ta nam je prepevala slovenske in črnske duhovne pesmi. Še sreča, da smo Slovenci kljub majhnosti odprti tudi za kvalitetne kulturne vzgibe drugih narodov. Hkrati pa se zavedamo korenin, iz katerih rastemo in katere nam morajo biti kažipot tudi v prihodnje. Jože Roječ 7. februar 1998, prireditev ob kulturnem prazniku v iemenui. 1 ozadju skupina ECHO iz Ljubljane, spredaj povezovalka programa in predsednica KD Temenica, Jelka Roječ. ALI LAHKO PLEŠASTA PEVKA V DOBI, KO SO TUDI VIDEOKLUBI ŽE PREDMET ARHEOLOGIJE, SPLOH ŠE 0 ČEM POJE STRAN PRIPRAVE NA XXIX. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV V nedeljo, 21. junija 1998, se bomo spet srečali v Šentvidu pri Stični. Preden bomo zapeli in se zlili v mogočen zbor, jc pred organizatorji še vrsta aktivnosti. Največja naloga je pred pevci da usvojijo program, ki ga že vrsto let načrtujejo s strokovnjaki, ki so jim v pomoč. Seminar za vse zborovodje, pričakujemo jih okrog 250, bo v soboto, 28. marca 1998 dopoldne v avli šentviške šole. >trokovne napotke bo dal naš prijatelj Igor Švara, priznani glasbeni strokovnjak. Po avli bo že zadoncla pesem, ki bo naznanjala veselje, ko se bodo vrste pevcev zgrnile v Šentvid s sporočilom, da jih jc veliko in da radi pojejo. Ljubiteljsko pesem institucije skromno podpirajo, zato bodo morali pevci z lastnimi sredstvi pričarati sebi in poslušalcem lep dan. Še posebno veseli jih bodo Šentvidčani, zato jim bodo, tako kot vedno, pripravili veličasten in prisrčen sprejem; k dobri volji bodo dodali še pristen nasmeh in ponudili vse tisto, kar se za dobrodošlega gosta spodobi. Pričakal jih bo urejen kraj z najrazličnejšo ponudbo, predvsem pa bodo pevci počaščeni s prijatelji iz vse Slovenije in zamejstva, ki nosijo v sebi skupno ljubezen - slovensko pesem. Odgovorno nalogo spet in spet prevzema upravni odbor, ki je bil preteklo leto za svoje delo nagrajen z Zlatim znakom občine Ivančna Gorica. Prireditve, ki bodo potekale sočasno, bodo dale prazniku zborovskega petja širše domače obeležje. Letošnji program pevskega tabora bo ubran na letne čase. Program je pripravil Stane Peček, ki je bil scenarist in avtor programa tudi na zadnjih taborih. Programska komisija strokovno dodeluje zadnje podrobnosti. Začela se je že akcija zbiranja sredstev med ljubitelji šentviškega tabora. Mnogi pevci, ki so v treh desetletjih zapustili dediščino svojega dela, so s takim zanesen-jaštvom gledali na dober namen prireditve, da nas naslednike ne smejo zavreti težave materialne narave. Zato že zdaj prosimo vse donatorje, da nas tudi v bodoče podprejo. Obrtniki in podjetniki! Tolar, ki ga boste dali za ta namen, se vam bo gotovo dobro obrestoval. Istočasno se moramo zahvaliti vsem, ki ste in še boste na kakršenkoli način pomagali ustvarjati pogoje, da bomo ponovno postavili podobo Tabora, ki nam je vsem v ponos. Veseli smo še tako majhnega in skromnega zbora, saj vsak od njih daje smisel pevskemu taboru. Vabimo vse, da se nam pridružite! Predsednik UO Jernej Lampret Amaterska igralska dejavnost ima med prebivalci Ivančne Gorice dolgoletno tradicijo. O tem priča ta fotografija, posneta pred šestinšestdesetimi leti. Na njej so člani Sokolskega društva iz Ivančne Gorice, ko so v Sokolskcm domu leta 1932 uprizorili še danes aktualno igro Branislava Nušiča Gospa ministrica, pod režiserskim vodstvom tedanje igralke Mire Tomšič. Igralci na sliki so: - prva vrsta zgoraj od leve proti desni: Danilo Milic, Ernest Piškur, Gabrijel Bršnjak; - druga vrsta: Ivan Žagar, Marija Berčan, Jonko ?, Adolf Rogelj, Albina Eržen, Francka Čož Marija Pajk, Vili Šval, Aceto ?, Jože Oven: - tretja vrsta: Julij Verbič, Genefa Oven, Ana Tomšič, Anton Tomšič, Marija Zupančič; - četrta vrsta: Ciril Kuhelj, Savo Erjavšek, Franc Kalar. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE-KRAJEVNA ORGANIZACIJA ŠENTVID PRI STIČNI se zahvaljuje krajanom KS Šentvid pri Stični za prostovoljni humanitarni prispevek, ki bo namenjen ostarelim in pomoči potrebnim. Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna, pozabljena dela dobrote in ljubezni. William Wordsworth RK SLOVENIJE KO ŠENTVID PRI STIČNI PRI STARI CERKVI NA LUCARJEVEM KALU Verjetno se bo marsikdo vpraša, od kdaj imajo na Lučarjevem Kalu cerkev, res da prebivalci te vasi nimajo cerkve, imajo pa zato zelo zanimivo kapelico, ki ji pravijo "Pri stari cerkvi" in je posvečena Lurški materi božji. V njeni bližini stoji celo "mežnarija". Pri mežnarju se namreč po domače reče bližnji Mandljevi domačiji. Razen zapisa umetnostnega zgodovinarja dr. Staneta Mikuža, da je bila kapelica v sedanji obliki zgrajena leta 1922, ni o njenem nastanku ohranjenih nobenih drugih pisnih virov. Zato pa je o njej ohranjeno zelo bogato ustno izročilo. O nastanku kapelice sta se do danes ohranili dve zgodbi. Prva govori o tem, da je kapelico dal postaviti trgovec in gostilničar Anžlovar z Lučarjevega Kala. Nekoč naj bi njegov dom okradli Romi, ki so po dejanju pobegnili proti Kočevju. Gospodar je imel namen tatove izslediti, zato seje podal za njimi proti Kočevju. Med iskanjem tatov je večkrat dobil resne grožnje, da ga bodo le-ti ubili, če ne bo prenehal z iskanjem. Anžlovar se je zaradi groženj zaobljubil, da bo dal postaviti kapelico, če bo med iskanjem tatov ostal živ. O tem, kako se je zgodba končala, se je med ljudmi že pozabilo. Vsekakor pa je gospodar ostal živ in je dal postaviti kapelico. Druga zgodba pravi, da je dal kapelico postaviti Jane/ Kralj, po domače Šmerarjev z Lučarjevega Kala. Zakaj jo je dal postaviti, se je že pozabili. Pri izgradnji kapelice so mu pomagali tudi vaščani. Do prve svetovne vojne naj bi imela kapelica v zvoniku bronast zvon, ki ga je kupil Hrvat, po domače Šlosarjev, iz Zagradca. Med vojno je bil zvon vzet za vojaške potrebe. Sedanji zvon (jeklen) pa je po prvi svetovni vojni kupil Franc Blatnik, po domače Špin-tkov oče, z Lučarjevega Kala. Poleg opisane kapelice stojita na Lučarjevem Kalu še dve znamenji: kapelica in leseni križ, ki ga domačini imenujejo Matevžev pil. Kapelica stoji tik ob vaški poti nasproti Kastelčeve domačije, po domače pri Karinščakovih. Vaščani jo imenujejo kar "kapelica na sred vasi". Ustno izročilo pravi, da so partizani med vojno v bližini Lučarjevega Kala ubili dva tihotapca iz Ljubljane. Njuni svojci so domačinom, ki so trupli pripeljali v "lotenkamro" v Šentvid, v zahvalo izplačali neko vsoto denarja. Z njim so vaščani okoli letu 1943 sezidali kapelico. Kasneje, sredi sedemdesetih let, pa je kapelica dobila še dva kipa, ki sta se ohranila do danes. Prvi prikazuje Veroniko, ki skuša s prtom obrisati pot z Jezusovega obraza, drugi pa lik Matere božje. Dušan Štepec 10 STRAN Se teniška dejavnost ponovno prebuja? To vprašanje si lahko zastavimo potem, ko je trem teniškim zanesenjakom uspelo po dolgem času sredi zimskega spanja izbezati iz lukenj kopico igralcev iz naše občine in prirediti zanimiv teniški turnir. Udeležilo se ga je 20 »domačih« igralcev in gost s posebnim povabilom (t.i. Wild card ) Bojan Borko. Igrali so po turnirskem sistemu - na izpadanje, a s prirejenim pravilom, da se igra le na en dobljen niz, v katerem pa mora igralec za zmago dobiti 9 in ne 6 iger, kot je običajno. Tekme so bile zanimive, kot že dolgo ne ( kar je po svoje razumljivo, saj podobnega turnirja že dolgo ni bilo ). Po predkolu in osmini finala so se med osem najboljših uvrstili naslednji teniški mušketirji : Matevž Bregar, Klemen Bregar, Boštjan Košir, Bojan Kuhelj, Robert Mulh, Bojan Borko, Gorazd Kavšek in Gregor Jakoš. Rezultati četrtfinala : Matevž Bregar : Klemen Bregar 9 : 6 Boštjan Košir : Bojan Kuhelj 8 : 9 Robert Mulh : Bojan Borko 5 : 9 Gorazd Kavšek : Gregor Jakoš 2 : 9 Nato sta sledili polfinalni tekmi. V prvi je srednješolec Matevž Bregar premagal Bojana Kuhlja, v drugi pa po težki borbi - v kateri je profesor Jakoš skoraj dušo pustil na igrišču - Bojan Borko Gregorja Jakoša. Rezultata : Matevž Bregar : Bojan Kuhelj 9 : 4 Bojan Borko : Gregor Jakoš 9 : 8 V finalu je nato Bojan Borko premagal Matevža Bregarja z rezultatom 9 : 4. Turnir, ki je potekal v soboto, 24. januarja, v telovadnici srednješolskega centra v Ivančni Gorici, je dobro organiziral teniški zanesenjaški trio v sestavi : Edvard Vrenčur, Tomaž Simčič in Gregor Jakoš. Edina napaka, ki jim jo lahko očitamo, je, da so posebno povabilo dali tokrat napačnemu igralcu, saj njemu ni bila dovolj že udeležba, ampak jim je na koncu v znak hvaležnosti pobral še končno zmago. A na napakah se vsi učimo, in to bodo oni lahko že kmalu popravili, saj napovedujejo v letošnjem letu še kar nekaj tovrstnih turnirjev, ki bodo šteli tudi za občinsko jakostno lestvico. Simon Bregar KOŠARKARSKA TEKMA NA VOZIČKIH PONOVNO V ŠENTVIDU POHODI SE NADALJUJEJO TRADICIONALNI POHOD V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA NA PAJČNO Del udeležencev pri razvalinah gradu na Selili. Na kulturni praznik se je naša pohodniška druščina zbrala na Vrhpolju, kjer je bil letos start že tradicionalnega pohoda na Pajčno. Ko se je rojevalo lepo nedeljsko jutro, se je zbralo okrog 80 pohod-nikov in nekaj štirinožnih prijateljev. Po jutranjem okrepčilu pri Jožetu smo se podali na dolgo pot preko Glogovice, Velikih in Malih Pec do Trnovice. Tam sta nas v prijetni koči čakala Zvone in župan Jernej s čajem in prigrizkom. Pot smo nadaljevali čez Srebotnice do Sel na Šum-berku. Najbolj radovedni smo se povzpeli do razvalin gradu in do grajske kapele na Selih. Župan nam je razložil, da se je Jurčičev Jurij Kozjak dogajal prav na tem gradu. Pot smo nadaljevali preko Orlake do Valične vasi, od koder smo se samo še spustili v dolino - na Pajčno. Tam sta nas v zidanici čakala gostitelja Milan in Marija z dobrim golažem, krofi, kifeljčki in bio cvičkom. Ko smo se okrepčali, smo imeli pravo proslavo in smo dostojno proslavili kulturni praznik z recitacijami Prešernovih pesmi. Da je pohod lepo uspel, so poleg gostitelja poskrbeli še sponzorji, in sicer Mesarstvo Klemcnčič, Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav in Domača pekarna Rampek. Bilo je lepo. Na teh naših pohodih nas že nekaj let druži prijateljstvo in odkrivanje lepih predelov naše občine. Vsako leto nas je več in vsi smo si edini, da bomo še šli... Milena Vrhovec Proslavo v počastitev kulturnega praznika smo zaključili z glasbeno točko. Že drugo leto zapored smo se člani ekipe v košarki Društva para-plegikov ljubljanske pokrajine srečali na prijateljski tekmi z ekipo ASS Polisportiva iz sosednje Furlanije Julijske krajine. Poleg športnega tekmovanja je omenjeno srečanje tudi povezovanje med dvema organizacijama, ki delujeta na enakem področju, vendar v različnih državah. Gostje iz Italije so prispeli precej pred pričetkom tekme, tako da smo jih popeljali po bližnji okolici Ivančne Gorice, Stične in Šentvida ter jim pokazali posebnosti in kulturne znamenitosti, ki nas obkrožajo. K veliki navdušenosti nad našo pokrajino je prispevalo tudi zelo lepo vreme, ki nas je spremljalo zadnji dan v januarju. Točno ob treh popoldan se je tekma začela. Imela je tri dele po dvajset minut, kar jc bilo dovolj, včasih že kar utrujajoče. Po enakovrednih dveh tretjinah je domača ekipa popustila premoči gostov. Domačini smo igrali v oslabljeni postavi zaradi bolezni igralcev. Tako je po drugem srečanju v Šentvidu rezultat v tekmah 1:1, saj je lansko leto zmago slavila naša ekipa. Tekmo si je ogledalo tudi dokaj veliko število gledalcev iz Šentvida in bližnje okolice. Posebej moram za vzpodbujanje ekipe pohvaliti mlajše člane godbe Stična, ki so z bobenčki popestrili vzdušje v dvorani. Po končani tekmi smo se z gosti odpravili v gostišče Jap, kjer smo nadaljevali s pogovori. Čas je kar prehitro mineval in prijatelje iz Italije je zaradi oddaljenosti priganjal čas. Ostalo pa je še veliko odprtih tem, kijih bomo dokončali naslednje leto, ko se spet srečamo v Šentvidu. Ob naslednjem srečanju upam, da bo telovadnica pridobila tudi semafor, ki vsekakor spada v tako prijeten objekt, in morda sanitarije, ki bodo dostopne tudi ljudem, ki so gibalno ovirani. Na koncu tega prispevka bi se zahvalil ravnatelju OŠ Šentvid pri Stični, Jerneju Lampretu, ki nam je omogočil, da smo tekmo izpeljali, Stojanu Dremlju za pomoč pri izvedbi, vsem gledalcem pa za vzpodbujanje. Dane Kastelic Predstavljamo vam naša športna društva : ŠPORTNO DRUŠTVO GRČA Športno društvo Grča nam jc dobro znano, saj je v naši občini že vrsto let sinonim za zagnano športno-rekreativno dejavnost. Korenine društva segajo tja do leta 1980, ko je skupina odraslih občanov iz Ivančne Gorice in okoliških krajev začela hoditi na odbojko v Višnjo Goro. Čez leto ali dve so razmere spričo povečanega članstva in možnosti rekrciranja v novi telovadnici ŠC Ivančna Gorica toliko dozorele, da so se člani organizirali v samostojno rekreativno sekcijo pri Športnem društvu Ivančna Gorica. Na ustanovnem sestanku jeseni leta 1982 je bilo veliko članov in tudi članic, katerih osnovni namen je bil druženje, sprostitev po delu in skrb za zdravje s pomočjo športnih aktivnosti. Takoj so se oblikovale skupine za odbojko, splošno telesno vadbo in kasneje aerobiko, ki je bila namenjena pretežno ženskam. Nekoliko kasneje se je oblikovala tudi skupina za košarko. Organizirana vadba jc potekala po skupinah enkratb do dvakrat tedensko od oktobra do junija v telovadnici ŠC Ivančna Gorica. Kljub temu, da so bili in so še glavni cilji druženje, potreba po gibanju, sprostitev, skrb za zdravje itd., pa so se redno udeleževali tudi rekreativnih tekmovanj v odbojki, ki so bila organizirana v takratni občini Grosuplje. Čeprav so jim tekme drugotnega pomena pa so bili prvih nekaj let redno občinski prvaki v odbojki za moške, leta 1988 pa so s svojima dvema ekipama dosegli celo dvojno zmago. Pa pustimo sedaj njihove zmage in preteklost, saj pravijo, da se z njimi nima smisla preveč hvaliti. Grče ostajajo Grče tudi sedaj, v devetdesetih, čeprav se jc marsikaj spremenilo. V devetdesetih letih so namreč iz ŠD Iv ančna Gorica začela nastajati nova društva. Nastal jc tudi nov zakon o društvih, tako da se je leta 1996 sekcija Grča organizirala kot samostojno športno društvo, ki ga je ustanovilo 10 ustanoviteljev, izmed katerih so za predsednika izbrali Matija Škafarja. Ponovno so osnovali sekcije znotraj novega društva : sekcija za odbojko -ženske, sekcija za odbojko -moški in sekcija za žensko rekreacijo. Odbojkarski sekciji vodi Miha Pangcrc, dolgoletna duša in motor društva, sekcijo za žensko rekreacijo pa Martina Zaje. Vadba tako za ene kot za druge poteka ob torkih. Odbojko igrajo v telovadnici OŠ v Šentvidu pri Stični, za kar so hvaležni vodstvu šole, ker zaradi povečanih potreb nekaterih športnih ekip ne morejo več vaditi v Ivančni Gorici. Ženska rekreacija pa se še vedno odvija v Ivančni Gorici. Vsega skupaj imajo okrog 70 članov, katerih glavni moto je: »Organ, ki ga uporabljaš, se krepi, čc ga pa ne, pa zakrni«. Tega se dobro zavedajo, zato pridno vadijo in medse vabijo tudi nove člane, saj pravijo, da do sedaj šc nobenega niso zavrnili. Sveže moči pa tako in tako vedno prav pridejo. Za konec naj šc omenim, da imajo v tem ŠD lepo navado, da po zaključku sezone naredijo rekreativni piknik za vse člane, njihove družine in prijatelje. Tam jc seveda šc posebej luštno, in če ne zaradi drugega, se pa zaradi piknika splača postati član ŠD Grča. Da bi šc naprej ostali take GRČE ! Simon Bregar STRAN 11 REKREACIJSKA LIGA V ODBOJKI SE JE ŽE ZAČELA Spomladanski del lige se je'že končal. Dekleta in fantje so se tri nedelje v telovadnici OŠ Grosuplje potili in naprezali za čim višjo uvrstitev na lestvici. Čestitke vsem, ki so uresničili svoja pričakovanja, ostali pa zgrabite priložnost v jesenskem delu. Do takrat imate še dovolj časa za trening. Pričakujemo še večjo mero vztrajnosti in dobre volje, ki bi pripeljala do še bolj izenačenih bojev. Srečno vsem! Rezultati in lestvica spomladanskega dela odbojke za FANTE za leto 1998: REZULTAT 0:2 ( 1; 6) 0:2 (3; 4) 2:0 ( 3; 14 ) 2:0 (0; 4 ) 2:0 ( 5; 11) 2:1 ( 2;-11; 6) 2:0 ( 5; 12) BANANE ŠC JOSIPA JURČIČA ŠD GROSUPUE ALI BABA ŠD DOBREPOUE ŠD ŠMARJE SAP ALI BABA ALI BABA ŠD ŠMARJE-SAP ŠD GRČA ŠC JOSIPA JURČIČA BANANE ŠD GROSUPLJE ŠD DOBREPOUE ŠD GROSUPUE ŠD GRČA ŠD ŠMARJE-SAP ŠC JOSIPA JURČIČA BANANE ŠD DOBREPOUE ŠD GRČA ŠD ŠMARJE-SAP ŠC JOSIPA JURČIČA ŠD GRČA ŠD DOBREPOUE ALI BABA BANANE ŠD GROSUPUE BANANE ŠD DOBREPOUE BANANE ŠD GROSUPUE ŠD GRČA ŠD ŠMARJE-SAP ŠC JOSIPA JURČIČA ALI BABA ŠD DOBREPOUE ŠD ŠMARJE-SAP ŠD GROSUPUE ŠD GRČA ŠC JOSIPA JURČIČA ALI BABA ( 2; 13) (-12; 12; 13 ) (11; 7) (2; 7 ) (-13; 7; 4 ) (14; 13 ) ( 13; 9) ( 5; 12) (-13; 5; 12) ( 4;-13; 9) (12; -I2;ll ) ( 7; 13) ( 5; 10) (16; 10) LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA ZA FANTE 1, ALI BABA 6 6 0 12 točk 12 0 + 12 2. ŠD ŠMARJE-SAP 6 4 2 8 točk 9 5 + 4 3. ŠD GROSUPUE 6 4 2 8 točk 8 6 + 2 4. ŠD GRČA 6 3 3 6 točk 7 8 - 1 5. ŠD DOBREPOUE 6 3 3 6 točk 8 7 + 1 6. ŠC JOSIPA JURČIČA 6 1 5 2 točki 3 10 - «7 7. BANANE 6 0 6 Otočk 1 12 - 11 Rezultati in lestvica spomladanskega dela odbojke za DEKLETA za leto 1998 REZULTAT ŠD DOBREPOUE 2 : ŽABE 2 ŠD GROSUPUE 0 ŠD GRČA 0 ŠD FLIP FLOP 1 : ŠD GROSUPUE 2 : ŠC JOSIPA JURČIČA ŠD FLIP FLOP ŠD DOBREPOUE ŽABE ŠD JOSIPA JURČIČA ŠD GRČA 0 ( 5; 4) 1 (-7; 13; 13) 2 ( 3; 6) 2 ( 13; 14) 2 ( -9; 12; 10) ŠD GROSUPUE ŠD FLIP FLOP ŠC JOSIPA JURČIČA ŠD DOBREPOUE ŠD GRČA ŠD FLIP FLOP ŠD GRČA ŠD GROSUPUE ŽABE ŽABE ŠD GRČA ŠD GROSUPUE ŽABE ŠC JOSIPA JURČIČA ŠD DOBREPOUE ŠD DOBREPOUE ŠD FLIP FLOP ŠC JOSIPA JURČIČA 0 ( 11; 10) 0 (12; 5 ) 0 (14; 2) 0 ( 9; 4) 2 ( 4; 7) 2 ( 8; 7) 0 ( 1; 6) 2:0 ( 5; 13 ) 1:2 ( 9; -13; 8) 2:0 (16; 8) LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA ZA DEKLETA 1. ŠD FLIP FLOP 5 5 0 10 točk 10 3 + 7 2. ŠC JOSIPA JURČIČA 5 4 1 8 točk 9 2 + 7 3. ŠD GROSUPUE 5 3 2 6 točk 7 4 + 3 4. ŠD GRČA 5 2 3 4 točke 4 6 - 2 5. ŽABE 5 1 4 2 točki 3 8 - 5 6. ŠD DOBREPOUE 5 0 5 0 točk 0 10 - 10 ROKOMET MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA STAREJŠE DEČKE OŠ Stična je bila organizatorica medobčinskega prvenstva v rokometu za starejše dečke, katero je bilo nadvse uspešno izvedno 24. 2. 1998. Tekmovanja so se udeležile osnovne šole iz Šentvida pri Stični, Grosupljega, Višnje Gore in Stične. Žreb je določil naslednja polfinal-na para: OŠ Stična : OŠ Šentvid pri Stični 19 : 6 (12 : 3) OŠ LA Grosuplje : OŠ Višnja Gora 22:5(12:2) V tekmi za tretje mesto jc OŠ Šentvid pri Stični premagala OŠ Višnja Gora z rezultatom 15 : 11 (8 : 4). V tekmi za prvo mesto sta se pomerili OŠ Stična in OŠ LA Grosuplje. Z rezultatom 15 : 11, polčas 7 : 6, so zmagali domačini. V razburljivi tekmi, v kateri je bil rezultat sicer nekajkrat izenačen, so Vesna Kralj tempo diktirali domačini. Tudi pobuda je bila na njihovi strani. V zaključku tekme pa so v stilu izkušenih igralcev priigrali tudi najvišjo razliko na srečanju in zanesljivo zmagali. OŠ Stična je postala medobčinski prvak. Podatek, da je ta naslov osvojila že sedmič po vrsti, od šolskega leta 1991/92 dalje, dokazuje, da je rokomet prvi šport šole. Ekipa, v kateri so samo trije učenci osmih razredov, veliko obeta tudi za naprej, predvsem za naslednje šolsko leto. Zmagovalci so postali: Aleš Groznik (vratar), Nejc Rokavec, Jure Ceglar (dosegel je 5 zadetkov), Uroš Vozel (10), Rok Sever (3), Franci Markovič, Rok Zupančič, Jure Marinčič, Rok Sadar (vratar), Luka Strnad, Miha Pekolj, Gregor Pele (1) in Jože Petek (kapetan ekipe in s 15 zadetki najučinkovitejši strelec turnirja) ter trener Marjan Potokar OŠ Stična, Marjan Potokar DESET NEUMNOSTI, S KATERIMI SI ŽENSKE ZAPLETAJO ŽIVLJENJE Ženske v literaturi niso nič novega. Ponavadi so navdih pisatelju, vzrok za pisanje ipd. Zadnja leta pa je vedno več literature, v kateri se postavlja žensko "na pravo mesto", se jo spodbuja k "novemu razmišljanju", se jo psihološko, sociološko obdela in se Ji ponudi nekaj receptov za "uspeh". Ker se bliža nekaj ženskih praznikov, si lahko v dar kupite tudi katero teh knjig po svojem okusu. Jaz pa vam danes za okus ponujam -Deset neumnosti, s katerimi si ženske zapletajo življenje - iz istoimenske knjige, ki je lani izšla pri Mladinski knjigi. Njena avtorica je terapevtka dr. Laura Schlessinger: 1. Neumna vdanost: Ali je ženska privesek moškega? 2. Neumno dvorjenje: "Končno sem našla človeka, na katerega se lahko navežem", in druge neumnosti, povezane z moškimi. 3. Neumna zaljubljenost: "Če ga pa tako ljubim" - in še večje sentimentalne pris-modarije. 4. Neumna strast: "Ooooh, aaaah, kadar sva skupaj, tako vzdihujeva - to je gotovo ljubezen." 5. Neumno skupno življenje: Poslednja samoprevara žensk. 6. Neumna pričakovanja: Najprej se poročite z njim, potem ga sovražite?! 7. Neumna zanositev: Spočenjanje otrok iz najslabših razlogov. 8. Neumna podreditev: Dovolite mu, da se znaša nad vašimi otroki. 9. Neumna nebogljenost: Oh, vedno jokam in stokam, kadar sem jezna. 10. Neumno odpuščanje: "Saj vem, da skače čez plot, da je zasvojen, da hoče vedno imeti glavno besedo, da je brezčuten, nasilen... ampak drugače je..." Kaj več izveste v knjigi v posameznih poglavjih, če vas te stvari, seveda, zanimajo. CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK O Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični je bilo v Klasju že nekajkrat govora, predvsem o prireditvah, ki so se dogajale v tej ustanovi. Vendar praznik ni vsak dan in težave z zdravjem, ki jih imajo oskrbovanci, so zelo resne. In prav zato smo toliko bolj veseli, ko vidimo, da so kljub temu sposobni sprostitve. Kot predstavnica ustanove sem izredno vesela, ko vidim, da se tudi družbene (Občina Ivančna Gorica, SDS) in delovne organizacije (Zavarovalnica Triglav) spomnijo otrok ob praznovanjih, kot je novo leto. Center za zdravljenje bolezni otrok je državna ustanova,, namenjena zdravljenju kroničnih bolezni otrok na sekundarni ravni. Pri zdravljenju poleg redno zaposlenih zdravnikov sodelujejo tudi pediatri vseh smeri iz Ljubljane, predvsem s Pediatrične klinike. Kljub vsem dobrim karakteristikam pa CZBO na zdravstvenem področju ne sodeluje s primarnim zdravstvom v občini Ivančna Gorica. CZBO torej ponuja občini kot ustanovitelju Zdravstvenega doma svoje usluge na ravni primarnega otroškega zdravstva. Takšno sodelovanje bi lahko imelo številne prednosti predvsem pri organiziranju stalne pediatrične službe v dnevnem ča^u. To pomeni dostop do pediatrično usmerjenega zdravnika v Zdravstvenem domu ali v CZBO, kjer bi vključili vse zdravnike v to ambulantno dejavnost. Tako bi bila pediatrična ambulanta tudi na novi lokaciji v CZBO v Šentvidu pri Stični. Upam, da se bo občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Zdravstvenim domom odločila v korist naše mladine. Magdalena Urbančič, dr. spec. pediater v.d. direktorice v Centru za zdravljenje bolezni otrok Marec je tu, pomlad se prebuja. Naj vas razveselijo majhne, drobne stvari v tem lepem mesecu, ko praznujete svoj praznik, matere in dekleta. Z najlepšimi željami predsednici ga. Erjavčevi iz DPZ Ivančna Gorica ter vsem članicam, svetovalki ga. Irmi in vsem v uredništvu. Društvo podeželskih žena Sončnica Predsednica Stanka Ahlin Namesto rož pa pesnitev Spomin na mamo SPOMIN NA MAMO Zemljo tema je prekrila, že luna, zvezde na nebu so. Pozno s polja domov se vračam, a v srcu mojem je pusto. Ko bližam se domači hiši, zastaja dih mi in korak, se vprašam: "Zakaj odšla si, mati, kako prazen je sedaj domači prag." Tolažbe jaz nikjer ne najdem, brez mame prazen je ta svet. "Zakaj si kruta smrt jo umorila'/' Saj to je moja draga mama bila." Za vedno si me zapustila, mama, kako v življenju bi te rabila. Nihče ni tako ljubil, tako učil. Mame nihče na svetu ne bo nadomestili Stanka Ahlin V IZŠEL JE PRIROČNIK profesorice LILI JANE ŠTEPIC z naslovom ALI JE ANGLEŠČINA V 1. LETNIKU SREDNJE ŠOLE RES TAKO TEŽKA? Nastal je na podlagi dolgoletnih izkušenj z inštrukcijami in je namenjen vsem tistim, ki imajo težave pri angleščini, in tistim, ki želijo svoje znanje še izboljšati. Vsebuje: - razlago slovničnih pravil v slovenskem jeziku, - vaje z rešitvami za boljše razumevanje slovnice in besedišča novega učbenika NEW HEADWAY INTERMEDIATE (vaje služijo kot priprava na kontrolne in šolske naloge). Priročnik lahko naročite na tel. št.: 061/777-244,0609 623-634 ali 041/623-634 ali pa na naslov KOREKT d.o.o., Zg. Draga 4a, 1294 Višnja Gora. 12 STRAN JUBILEJNO LETO 1998 Na novoletnem skupnem sestanku uredniškega in izdajateljskega sveta je bilo sklenjeno, da bo Klasje v vsaki številki sproti obveščalo svoje bralce o prireditvah jubilejnega leta. Ker je stiski samostan bistveno zaznamoval ne le svoje okolje, temveč tudi širši slovenski kulturni prostor, bo vsakokratno napoved spremljal krajši zapis iz zgodovine cisterci-janskega reda oz. stiškega samostana. POZOR! OBVESTILO! 22. marca 1998 bo v stiski baziliki slovesno bogoslužje, s katerim bo stiska opatija začela svoj program jubilejnih prireditev v čast 900-let-nice ustanovitve cistercijanskega reda. Slovesnost bo ob navzočnosti visokih cerkvenih in redovnih osebnosti vodil apostolski nuncij v republiki Sloveniji, Njegova ekscelenca dr. Edmund Farhat. TRIJE USTANOVITELJI - sveti Robert, Alberik in Štefan Pred 900 leti so trije benediktinski menihi - Robert, Alberik in Štefan -zapustili samostansko skupnost Molesme (izg. Molem), ker se jim je zdelo, da življenje v tem samostanu ni v skladu s prvotnimi pravili sv. Benedikta. Benediktovo pravilo ORA ET LABORA (Moli in delaj) naravnost genialno rešuje večni človekov problem, kako uravnotežiti človekovo žejo po duhovnem svetu in željo po dejavnem spreminjanju sveta okoli sebe. Z majhno skupino somišljenikov so se naselili v samotnem in odročnem kraju Cistercium (današnji CITEAUX), južno od mesta Dijon v francoski pokrajini Burgundiji. Kraj je dal novemu redu tudi ime. Na cvetno nedeljo, 21. marca 1098, so v tej prvi cisterci (t.j. cistercijans-ka skupnost) začeli z rednim življenjem v skladu s prvotnimi pravili sv. Benedikta. Burgundija je ena od francoskih pokrajin, skozi katero že od davnine tečejo pomembne prometne in trgovske poti. Kdor hoče danes kar najhitreje npr. do Pariza, ga bo vlak Orient-express, oz. od Lausanne v Švici francoski hitri vlak TGV, potegnil čez severno Italijo, del Švice in Burgundijo naravnost v francosko prestolnico. Tudi zgoraj omenjeni Molesme je nastal na prometno zelo ugodnem kraju, zato tistim, ki so želeli živeti v miru in samoti tak samostan ni ustrezal. Zvesti benediktinski tradiciji, cister-cijani ne cenijio le samote in kon-templativnega, molitvenega življenja, temveč izredno cenijo tudi fizično delo. Tega se jim v novem okolju ni manjkalo. Cistercijani so za svojo naselitev izbirali odročne, nenaseljene kraje, navadno gozdne doline s potokom oz. studenci, da so imeli pri roki vsaj pitno vodo. Sami so si izkrčili gozd in si zgradili bivališča -lesene koče, pokrite z vejevjem. Še danes bi bil tak način življenja zahteven, kaj šele v tistem času. Tudi za njihove sodobnike tako življenje ni bilo kaj posebno privlačno. Del prvih navdušencev seje kmalu odpravil nazaj v Molesme, z njimi je odšel tudi prvi opat Robert, zelo nerad in proti svoji osebni naravnanosti, saj se je tja vrnil, ker je tako zahtevala zapoved pokorščine. Tam ga je namreč skupnost želela za opata. V cisterci ga je nasledil kot vodja skupnosti Alberik. Dosegel je, da je novo skupnost sprejel v svoje varstvo sam papež (leta 1100), saj je nova skupnost doživljala nemalo nasprotovanj. Verjetno je bil Alberik tisti, ki je uvedel za cistercijane tako značilno belo oblačilo. Slovenci so cistercijane ljubeznivo poimenovali BELI OČETJE. Preko bele obleke nosijo redovniki nekakšne črn predpasnik, skapulir, ki pokriva prednji in zadnji del telesa. Po Alberikovi smrti pa je vodstvo nove skupnosti prevzel Štefan Harding, ki je v pionirskem obdobju cistercijanskega reda odigral odločilno vlogo. Prihodnjič: Bernardova revolucija in Štefanova Listina ljubezni. Piše: M. A. FICKO Značilna burgundska pokrajina - reka Cure pri kraju Pierre - Perthuis. 100-LETNICA ROJSTVA DR. STANKA VURNIKA Letos mineva 100 let, odkar se je v Šentvidu pri Stični 11. aprila 1898 rodil umetnostni zgodovinar, etnolog in muzikolog dr. Stanko Vurnik. O njegovi kratki življenjsi poti in o njegovem bogatem raziskovalnem delu sta pisala pri nas dr. France Štele v Zborniku za umetnostno zgodovino (ZUZ 11) leta 1931 in dr. Vilko Novak v svoji knjigi z naslovom Raziskovalci slovenskega življenja iz leta 1986. Po obeh omenjenih avtorjih povzemam kratko predstavitev Vurnikovega življenja in njegovega dela. Stanko Vurnik se je rodil pri šentviškem pokopališču v hiši št. 59. Njegov oče je bil organist, mati pa cerkvena pevka, kar je kasneje vplivalo tudi na Vurnikovo ukvarjanje z muzikologijo. Srednjo šolo je Stanko obiskoval na 1. državni gimnaziji v Ljubljani in jo dokončal leta 1917. Iz šole je bil takoj vpoklican v vojsko. Po vojni pa se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Zagrebu. Zaradi gmotnih težav je študij kmalu prekinil in se zaposlil kot pogodbeni uradnik na Dopisniškem uradu tedanje deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Po ukinitvi tega urada, leta 1921, mu je bila služba ukinjena, zato se je ponovno vpisal na Filozofsko fakulteto, tokrat v Ljubljani. Tu je pri profesorju Izidorju Cankarju dokončal študij umetnostne zgodovine. V času študija je bil tudi član uredništva časopisa Jutro. V časopisje prispeval več člankov z umetnostnoz-godovinskimi temami. Naslednji pomembni korak v njegovem življenju je pomenila zaposlitev v Etnografskem muzeju v Ljubljani. Leta 1924 je bil zaposlen kot asistent-pripravnik. V tej službi je kot asistent in kustos ostal vse do svoje smrti leta 1932. V tem času je bil kot glasbeni in umetnostnozgodovinski poročevalec zaposlen tudi pri časopisu Slovenec. Znan je bil z zelo energičnimi članki, ki jih je objavljal tudi v tedanji reviji Dom in svet. Leta 1925 je doktoriral na umetnostni zgodovini s temo o baročnem slikarju Valentinu Metzingerju. V Etnografskem muzeju se je poleg zbiranja in urejanja etnoloških zbirk (npr. starih noš, panjskih končnic, ornamentike, fotografij zaobljubnih fresk, ljudskih napevov in zapisov ljudskih melodij) ukvarjal predvsem s preučevanjem ljudskih noš, ljudske likovne umetnostni, z dediščino stavbarstva na Slovenskem, z zgodovinskim razvojem slovenske hiše in z njeno tipologijo. Na kratki 34-letni življenjski poti je o omenjenih temah napisal ogromno poljudnih člankov in strokovnih študij. Med pomembnejšimi strokovnimi študijami je treba omeniti predvsem naslednje: Doneski k študiju slovenske avbe (Etnolog 1, Ljubljana 1926 - 27), K slikarstvu v Sloveniji na prehodu od 17. v 18. stoletje (ZUZ 8, Ljubljana 1928), Uvod v glasbo (Dom in svet, leta 1928), K razvoju in stilu Metzingerjeve umetnosti (ZUZ 9, Ljubljana 1929), Slovenske panjske končnice (Etnolog 3, Ljubljana 1929), Kmečka hiša Slovencev na južnovzhodnem pobočju Alp (Etnolog 4, Ljubljana 1930 - 31), Študija O stilu slovenske ljudske glasbe (Dom in svet, leta 1930). Za njegovo prezgodnjo smrt je bila kriva jetika. Stanko Vurnik je umrl v Ljubljani 23. marca 1932. Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM "Mavrski vzdihljaj" V Granado prispemo v vročini, ki je premagala težke oblake. Na postaji nama ponujajo sobe, to je dober znak, da je ponudba dobra in da lahko dobiva poceni in lepo sobo. Zato rajši sama poiščeva izbran pen-sion, ki leži ob glavni ulici, ki pelje proti Alhambri. Za najnižjo ceno doslej dobiva najboljše. Ravno obratno pa doživiva v restavraciji, kjer sva po dobrih izkušnjah iz Francije naročila špagete. Za 800 pezet dobiva krožniček makarončkov ( obiranje, ožemanje, goljufija, prevara, nepravičnost, naivnost ? ). Zato rajši stopiva do trgovine in mimogrede prehodiva še mesto. Ko je sopara že ponehavala, se odpraviva proti arabski četrti Albaicin, ki je edina ostala neizropana in neporušena po rekonkvisti. Ozke ulice še pripovedujejo zgodovino, ko so tu spodaj res živeli Arabci v ponižnem strahu pred svojim vladarjem, ki je zrl nanje s stolpov Alhambre. Razgled z obzidja je čudovit, na eno stran Granada z Alhambro in polji v ozadju, po katerih se plazijo meglice, ki vse bolj lezejo k tlom in naznanjajo večer, na drugo stran golicava s pritlikavimi borovci, ki jo ozarjajo še zadnji žarki popoldanskega sonca. Čisto na obzorju se v meglicah vleče gorovje Sierra Nevada s še zadnjimi zaplatami snega . "Kdor ni videl Granade, ta ni videl ničesar", tako zatrjujejo Granadčani. Ta pogled naju tako prevzame, da spregledava kačo, ki po svoje uživa to lepoto in toploto. Odskočiva kot na žerjavici in kača se hitro zvije v suho travo; še dobro, da se je ona naju bolj ustrašila kot midva nje. Že v večeru se vračava čez Albaicin mimo čajnic, od koder naju vabi omamen vonj kadila, ki se meša s stoterimi okusi čajev. Kot v pravljici oživijo ozke ulice, ko se na vhodu kakšne čajnicc pojavi Arabec v dolgi beli obleki. Vabijo naju, ti koščki preteklosti, morda se vrneva jutri in se povrneva stoletja nazaj v čas, ki je ustvaril Granado. Alhambra-čudež arabske arhitek- ture V jutranjem hladu se odpraviva proti Alhambri. Ko skozi gozdiček, po katerem se zlivajo potočki, prispeva do vhoda v trdnjavo, naju že čaka neznanska vrsta, da skoraj obupava. Očitno so dolgih vrst tu navajeni, saj so zgradili celo nekakšno pomožno zgradbo, da ohiskovalci ne čakajo na soncu. Ko vstopiva, vstopiva v drugačen svet. Kljub množicam turistov je ta ogromna palača še vedno tako neznanska, da je prav vsak lahko začutil življenje mavrskega vladarja, ki si je tu zgradil raj na zemlji. Celotna pot ogleda naj bi bila dolga štiri kilometre in povsem jasno je, daje vladar tu živel svoje neodvisno življenje. V vseh teh parkih, vrtovih, sobanah in dvoranah je lahko življenje doživljal iz povsem svoje perspektive, ki se najbrž nikoli ni približala pogledu navadnih Zemljanov, ki so se stiskali pod trdnjavo. V svoji razkošnosti ni več vedel, kam naj pravzaprav gre, saj si je zgradil pravo mesto v malem. Sto let po smrti Mohameda petega, ki je dal zgraditi čudovita poslopja Alhambre, sta katoliška kralja Aragonije in Kastiljc vdrla v Granado in zasedla Alhambro. To je bilo le poslednje dejanje v ponovnem osvajanju španskega ozemlja, ki je bilo pod Mavri. Alhambra nad Granado je bila še edina neosvojena postojanka na španskem ozemlju. Zadnji mavrski vladar v Španiji, Boabdil, je jokaje zapustil svoj grad in velel, naj vrata Pucrta de los Siete Suelos za vselej zapečatijo. Ko je zapuščal to palačo vseh palač na begu čez Sierro Nevado, se je z vzdihom in solznimi očmi še enkrat ozrl na Granado, "El Suspiro del Moro", mavrski vzdihljaj, kot še danes pravijo temu kraju. Zgodba pravi, da je njegova mati Aiša ob tem dejala sinu: "Nikar ne jokaj kakor ženska, če se že nočeš boriti kakor mož". S tem se je končala doba mavrskega kraljestva, ostala pa je palača, ki je počasi propadala. Šele v 19. stoletju so palačo začeli zopet obnavljati in ji dali prvoten videz. Sredi stoji palača Karla V, ki ni dokončana. Danes je Alhambra najbolj oblegan spomenik v Španiji. Refleksija v čajnici Popoldne hočeva impozantnost Alhambre dopolniti še s katedralo, kjer sta pokopana Ferdinand in Izabela, "muertos immortalcs"( nesmrtna mrtveca ), pa zahtevajo vstopnino, najin proračun pa vztrajno kopni, ker skoraj vsak dan prekoračiva dnevni limit. Zato se rajši obrneva proti trgovinam s spominki, ko se ulije manjša nevihta. Potikava se po bazarju, potem pa zavijeva v arabsko četrt, da še enkrat doživiva utrip tega slikovitega predela, ki res zaživi šele na večer, ko se napolnijo čajnice. V eno izmed njih stopiva tudi midva. Počasi srkava vsak svoj čaj in kot iz drugega, tihega in temnega sveta, doživljava utrip na ulici, po kateri se sprehajajo popotniki in prinašajo svežega duha v te ozke ulice, po katerih posedajo domačini, ki nosijo v sebi arabsko kri. V prijetno temni čajnici iz rdečih opek in z mizicami z arabskimi vzorci se iz arabskega sveta pomaknem v Egipt, kjer se med podobe iz preteklosti meša pomirjjpui duh melise in začimb iz skd KNJIŽNICA GROSUPLJE. , Adamičeva tS,df^,ck0 Turistično društvo Krka je na občnem zboru 31. maja 1997 sprejelo programske naloge za leto 97/98. Med nalogami je tudi podaljšanje Jurčičeve poti Muljava - Krka in predlog za odkritje spominske plošče na osnovni šoli na Krki. Izvršni odbor TD Krka je za uresničevanje teh dveh programskih nalog sprejel naslednje sklepe: 1. Glede na to, da je Jurčič zakorakal v 1. razred osnovne šole na Krki, naj se doseže z dosedanjimi organizatorji Jurčičevega pohoda dogovor o podaljšanju poti do Krke. S podaljšanjem pohoda do osnovne šole na Krki bo Jurčičeva šolska pot šele zaokrožena celota. 2. Kot smo že omenili, naj bo predlog o podaljšanju pohoda do Krke usklajen tako s KS kot TD Višnja Gora, Muljava in Krka. Se posebej pa bi želeli, da se ob organizaciji V. jubilejnega pohoda uskladijo interesi Občine Ivančna Gorica in dosedanjega vzornega organizatorja, PD Viharnik iz Ljubljane. V primeru, da predlog ne bi bil sprejet oz. usklajen, potem naj TD Krka poišče rešitev v samostojnem pohodu Muljava - Krka - Muljava. 3. Ob jubilejnem V. pohodu po Jurčičevi poti dajemo pobudo Osnovni šoli Stična, da odkrije na podružnični osnovni šoli na Krki spominsko ploščo J. Jurčiču. Stroške izdelave plošče bo poravnalo naše Turistično društvo. 4. Izredno uspešna organizacija dosedanjih pohodov, ki je bila v organizaciji PD Viharnik in PD Grosuplje, kaže, da bi morala občina Ivančna Gorica razmisliti o predlogu, da ta prireditev preraste v še bolj pomembno množično vsakoletno pohodno in turistično slovensko manifestacijo. 5. TD daje tudi pobudo, da se zaradi potreb in želje krajanov po organiziranem pohod-ništvu - izletništvu - ustanovi planinska sekcija v okviru Športnega društva Krka. Hkrati pa dajemo pobudo, da bi glede na obveznosti, ki jih bo zahtevala organizacija Pohoda po Jurčičevi poti (z ev. prenosom na občinske organizacije za področje Višnje Gore, Muljave, Krke, Zagradca, Ambrusa in drugih krajev) ustanovi samostojno planinsko društvo. Ustanovna skupščina bi bila lahko na dan V. pohoda po Jurčičevi poti na Muljavi. Vse te sklepe je potrdil tudi Svet KS Krka. Turistično društvo Krka Nesreča ne izbira ne dneva, ne kraja, ne časa in ne ljudi, zato pač večje so skrbi, če te le ta doleti. In ko se je rdeči petelin razbohotil v naši hiši sem mislil, da bo vsega v hipu konec, da ostal bo le pepel, jaz pa brez tistega, kar sem imel. Ko sva z ženo nemočno zrla v dim, nisem vedel, kaj naj naredim, reševala sva pač tisto, kar je prišlo pod roke in klicala na pomoč, so sosedje pokazali neizmerno solidarnost in pomoč, se skupaj zoperstavili nesreči, tvegali celo svoja življenja, saj bi se lahko zgodilo tisto najhujše, pa se hvala Bogu ni. Zato bi se rad posebej zahvalil vsem sosedom za pomoč, posebno sosedoma g. Lojzetu Markoviču in g. Tonetu Drabu, ki sta imela opravka s plinom, bila v ognju in dimu ter sta ukrotila rdečega petelina še pred prihodom gasilcev. Hvala za vašo pomoč, besede te, vem, so premalo. Katarina in Andrej Klemenčič, Radohova vas 27 1. nagrada: 3.000 SIT 2. nagrada: 2.000 SIT 3. nagrada: 1.000 SIT 14 STRAN ZAHVALA V 86. letu starosti nas je 22. 2. 1998 za vedno zapustil ata, stari ata in praded JANEZ KASTELIC iz Malih Češnjic. Ob njegovi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za pomoč in cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem lovskim družinam, ki so ga pospremile k njegovemu zadnjemu počitku. Iskrena zahvala velja tudi govorniku lovske družine, ki se je ganljivo poslovil od očeta. Zahvaljujemo se tudi dr. Davorinu Kastelicu, Nadi Dežman, g. župniku Jožetu Koželju in Milanu Grdenu, cerkvenemu pevskemu zboru ter družini Perpar. Vsi njegovi. CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.300 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000 polovica strani 60.200 četrtina strani 30.600 osmina strani 23.100 šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50% Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 5% prometni davek RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. Vse življenje si garala, vse za dom, družino dala, a v tihi zimski noči si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, ostal bo nate le spomin. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica IVANKA KUHELJ IZ Škrjanč 11. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darove v dober namen. Lepo se zahvaljujemo sestri Nadi in dr. Čampovi, ki staji v dolgoletnih težavah veliko pomagali. Še posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku za lep pogrebni obred, Perparjevim za vse pogrebne storitve, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni. TELEFONSKE ŠTEVILKE, KI JIH POTREBUJETE Policija - nujni primeri 113 Policijska postaja Grosuplje 763-122 Policijska postaja Ivančna Gorica 778-402 Občina Ivančna Gorica 777-697 778-385 778-384 Krajevni urad Ivančna Gorica 777-052 Zdravstveni dom n.c. 778-769 Zdravniška dežurna služba 0609/624-071, 777-039 Otroški in šolski dispanzer 777-079 Krajevna skupnost Ivančna Gorica 777-367 Lekarna 777-153 Nova Ljubljanska banka 777-101 Pošta 778-411 Železniška postaja 777-038 Veterinarski zavod 777-111 Vrtec Marjetica 777-156 Zavod za gozdove (Ljubljana) 777-371 Upravna enota Grosuplje n.c. 764-311 764-238 764-561 Imel težko si življenje, toda zdaj nič več ne čaka te trpljenje. Bolečine težke si prestal, zdaj mimo v grobu boš ostal, a v srcih svojih dragih za vedno boš ostal. ZAHVALA V 63. letu starosti je tiho odšel od nas naš dragi mož, ata, dedek in brat FRANC PERKO Dučev iz Velikega Globokega 10. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala osebju iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in reševalcem Reševalec. Zahvaljujemo se g. župnikoma Humarju in Kastelicu za opravljen pogrebni obred in krškim pevcem za zapete žalostinke. Hvala g. Zaletelju za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi transportnemu podjetju Kastelec iz Grosupljega. Vsi njegovi ZAHVALA V 93. letu starosti je tiho odšla naša teta TEREZIJA KASTELIC iz Doba pri Šentvidu Iskreno sc zahvaljujemo Vsem za pomoč, izrečena sožalja, podarjene sveče. Hvala tudi Vsem, ki ste darovali za dobre namene in svete maše. Zahvala gospodu župniku Jožetu Koželju za opravljen obred in šentviškim pevcem za izpete žalostinke; pogrebcem in Vsem, ki ste jo spremili na njeno zadnjo pot. Vsi domači. ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega JOŽETA MOSTARJA mL se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, vaščanom in vsem, ki ste nas tolažili, nam pomagali in izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, za cerkev in svete maše in še enkrat hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebna zahvala velja Stanetu Kavšku za vso pomoč. Zapustil nas je - toda v naših srcih bo večno živel! Vsi njegovi najdražji. ALKOHOLIZEM Alkoholizem je odvisnost, ki nastaja dokaj počasi, potem ko človek dlje časa pije pretirane količine alkoholnih pijač. Počasno nastajanje alkoholizma ustvarja v očeh navedenih lažno sliko, da je alkoholizem lažja ali manj resna oblika odvisnosti kot hitro nastajajoče oblike odvisnosti, kot je na primer odvisnost od opija, nekaterih njegovih izvlečkov in sorodnih snovi (morfij, heroin), ki so globoko zasidrane že po nekaj dneh rednega jemanja. V resnici pa odvisnost od alkohola ni nič manj uničujoča kot že omenjene in še marsikakšne druge vrste odvisnosti. Hitrost nastajanja pa je odvisna od starosti posameznika in količine redno zaužitega alkohola: odvisnost se razvije hitreje pri rednem jemanju zelo obilnih količin žganih pijač ali če gre za mladega človeka. Alkoholizem je vse bolj pogost pojav ne le med odraslimi moškimi ampak tudi med ženskami in otroki, mladostniki in študenti. Kot smo že omenili v prejšnji številki Klasja, ne obstaja kakšen poseben tip človeka, ki je še posebej podvržen tej odvisnosti. Gre največkrat za dolgo trajajoče duševne stiske, ki jih človek, bodisi zaradi svoje mladosti, duševne narave ali nepripravljenosti na težko notranje sooča nje, skuša omiliti ali pozabiti s pomočjo droge, v tem primeru alkohola. Alkoholiki pogosto izhajajo iz razbitih družin ali imajo zgodovino težkega, nerazumevajočega in motenega odnosa s starši. Njihov duševni svet je zaradi tega nestabilen, razrvan in neodporen na nasprejemanje, konflikte ali drugačne močnejše izzive. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da alkohol oz. droga v določenih okoljih, kjer ni vzpostavljenih plemenitejših vrednost, postane med mladimi in tudi med »zrelimi« ljudmi simbol »odraslosti«, »zrelosti« in »moškosti«. Od alkohola odvisni ljudje jemljejo svojo redno dozo na nekaj značilnih načinov: nekateri razvijejo vzorec rednega, težkega pitja ob sobotah in nedeljah, pri drugih se različno dolga obdobja treznosti izmenjujejo z obdobji zelo obilnega, pretiranega pitja. Oba omenjena načina pa po določenem času pripeljeta do vsakdanjega rednega jemanja vse večjih količin alkohola, ki jih alkoholik nujno potrebuje za vsaj minimalno raven opravljanja svojega dela in vzdrževanje družabnih stikov. Alkoholizem uničujoče deluje tako na telesno kot tudi na duševno zdravje in onemogoča človeka, da bi vzpostavljal in vzdrževal medčloveške vezi z najbližjimi in tudi znotraj širšega kroga. Alkoholik je torej od alkohola odvisen duševno (globoka odvisnost in potreba, da se takoj doseže določen duševni občutek, ki ga ustvarja alkohol) in telesno (spremenjene telesne celice potrebujejo alkohol za svoje delovanje in se v primeru primanjkljaja sprožijo hudo neprijetne občasno celo nevarne telesne reakcije - tako imenovani sindrom). V naslednji številki Klasja bomo pisali o telesnih spremembah, ki nastanejo kot posledica odvisnosti od alkohola. Dr. Biljana Dušic STRAN 15 4202 SMO I i/30 8-4207--' JOŽE KASTELIC - ŠČITNIKOV IZ METNAJA Jože mi je več pesmi zaigral na ustne orglice. Najlepša je bila stara ojaška Regiment po cesti gre... K Frcnckovi Rezki v Metnaj sem prišel na obisk. Rezka, naša znanka iz Klasja, se namreč pripravlja na praznovanje petindevetdesetega rojstnega dne, pa sva se pomenkovala o tem dogodku. Na koncu sc je naša slavljenka ozrla skozi okno in mi pokazala hišo na nasprotni strani vaške globeli. "Vidite, v tistile hiši prebiva še ena metnajska grča, Ščitnikov Jože mu pravimo. Le nekaj let je mlajši od mene. Le obiščite ga. Zagotovo vas bo vesel, ker je družaben človek." Lepo sem sc zahvalil za nasvet in povabilo na praznovanje visokega rojstnega jubileja in odšel čez dolino k Ščitnikovi domačiji. Jože je bil doma. Sprva sva se pogovarjala samo skozi okno in nekaj nezaupanja sem čutil v njegovem glasu. Ko pa sem mu povedal, da me priporoča sama Frenckova Rezka, me je brez obotavljanja spustil v hišo. Jože Kastelic, Ščitnikov ata, se je rodil 23. sušca 1907. leta. To pomeni, da bo letos v zgodnji pomladi dopolnil enaindevetdeseto leto. V družini je bilo osem otrok. Jože je bil četrti po vrsti, to se pravi, nekako v sredini. Odraščal je v vojskinem času. Oče so bili na fronti, potem pa še tri leta v ruskem ujetništvu. Vsi so morali trdo poprijeti za delo, tudi majhni otroci, da so zmogli delo na domačiji. Pasli niso dosti, ker so imeli pri Ščitnikovih že tedaj bolj hlevsko rejo živine. Zato pa je bilo toliko več dela v hlevu in na senožetih. Ob vsem delu si je moral Jože vzeti nekaj časa tudi za šolo: štiri razrede je uspešno "odrajtal" v Stični, pa še dve leti "podiplomskega študija" v ponavljalni šoli. Najlepše je bilo v fantovskih letih. Mir je bil in toliko čednih deklet, kamor si pogledal. Največkrat so se veselili po končanem delu. Kar sredi skednja so na platneni rjuhi napravili pogrinjek in potem rajali pozno v noč. Če ni bilo pri roki pravega godca, so bile dobre tudi ustne orglice. Že takrat, ko so oče prišli iz ujetništva, so mati pohvalili Jožeta, daje bil priden v vojskinem času, pa tudi pozneje se je izkazal. Zato so ga oče namenili za novega gospodarja pri hiši. Potem so dobili "tamlado" -Birsovo Micko iz domače vasi si je izbral za življenjsko družico. A glej jo smolo. Komaj sta se dobro vzela, leta enainštiridesetega, že se je začela tista "frdamana" vojska in vsega lepega je bilo konec. Jože v tistih zmedenih časih ni vedel, kam bi sc dal. Večinoma se je skrival in se nekako pretolkel do konca hudih let. Počasi je družina naraščala. Z ženo Micko sta imela pet otrok: dva fanta in tri dekleta. Lepo je bilo, ko je šla družina navzgor in je gospodarstvo ob trdem delu uspevalo. Potem pa so HALO, OPROSTITE Vsako leto gledam, kdaj sc bo premaknilo. Položnice za najemnino grobov pridejo redno vsako leto. Če ne plačaš, te odpišejo. Kolikor jaz vem se v Šentvidu, kjer je grobov še pa še, zbere velika vsota denarja. Kam gre? Voda, odvoz smeti, to res nekaj stane - kaj pa ostalo? Ali nas res nc bi mogli ob vseh svetih oskrbeti s peskom, kar po drugih krajih - vaseh - naredi grobarski svet? Tja pesek pripeljejo delavci komunale in je na razpolago vsem, ki plačujejo za grobove. S kupa ga ob vseh svetih jemljejo sami. Je že tako - v Šentvidu smo bili zmeraj butalci, pa smo še danes. Pride kdo od zunaj, pa nas komandira, mi pa vsi tiho. Butalec je butalec. Upam, da bo te butalske besede kdo prebral in se bo letos ob vseh svetih kaj spremenilo. Imamo kulturni teden, čistimo, nagrajujemo, kar je res pohvale vredno. Po grobovih pa imamo ob vseh svetih sto ali še več vrst peska, kakršnega pač kdo v "ajmarčku" prinese. Upam, da to butalsko pismo ne bo romalo v koš. Podpis: Butalec prišli čisto drugačni časi. Otroci so drug za drugim odhajali, domačija pa je pričela odmirati - kot toliko drugih po vsej slovenski zemlji. Jože je že celo desetletje vdovec. Nekaj časa je še redil nekaj živine, potem pa je odnehal. Otrokom ne zameri, da so šli vsi od hiše, saj lepo skrbijo zanj. Složni so in tako so se organizirali, da je vedno kdo ob njem, če ga potrebuje. Sedaj še posebej, ko so mu noge oslabele in težko hodi. Družine njegovih otrok se večkrat zberejo doma in zapojejo. Tudi Jože se jim pridruži, saj je v fantovskih letih veliko pel. Najrajši ima tisto: Zabučale gore... Čisto na koncu mi je šinila v glavo imenitna misel. Jožetu sem predlagal, da bi kakšno tudi midva zapela. Bil je pri volji, pa sva jih vrezala nekaj - same fantovske. Škoda, da naju niste slišali. "Veste kaj", mi je dejal ob slovesu, "nisem si mislil, da bom danes tako vesel in dobre volje". Tako je prav. Dobra volja je pol zdravja in zdravja smo vsi potrebni, pri enaindevetdesetih pa še prav posebej. V kratkem nameravam spet v Metnaj. Tedaj bom stopil tudi k Ščit-nikovemu atu, pa bova spet kakšno vrezala. Če fantje nočejo več peti na vasi, bomo pa mi, primojdunaj! Leopold Sever SOZALJE V zadnji številki Klasja smo pisali o 93-letni Jožefi Meglen iz Lazov nad Krko. Ko je bil časopis že v tisku pa smo zvedeli, da je naša slavljenka umrla. Uredništvo izreka njenim domačim iskreno sožalje. MALI OGLAS V najem dam 12 ha zemlje -njive in travnike. Naslov: Štefan Ccglar, Artiža vas 7, Šentvid pri Stični. Telefon: 787-111 ali 776-434. NATAKAR! MSI PROSIM. MM....................................................................... KO.il.VOZlU....................MUH.................. VASA KONCENTRACIJA AIK0H01A V IZDIHANEM ZRAKU JE BILA UKREPI POLICIJE V LETU 1997 NA PODROČJU PROMETNE VARNOSTI V sodelovanju s PPP Ljubljana smo na našem območju izvedli 55 kontrol hitrosti z radarjem in pri tem porabili 700 ur. Ugotavljanje prisotnosti alkohola smo v glavnem opravili pri rednem delu. Akcijsko smo izvedli samo 6 poostrenih nadzorov nad psihofizičnim stanjem voznikov. V teh akcijah smo opravili 196 ur. Skupaj s PPP Ljubljana smo na M/l od Višnje Gore do Biča sodelovali v 35 skupinskih nadzorih in porabili 300 ur. Skupinske nadzore na M/l bi bilo smiselno nadaljevati, saj rezultati kažejo, da se je na tej cesti zmanjšalo število nesreč. V drugih akcijah (Stopimo iz teme, Natakar, taksi, prosim. Varna zimska vožnja, Varnostni pas - vez z življenjem...), ki so se realizirale med rednim delom, pa smo dosegli željeni učinek. Pri delu na našem območju smo sami zaznali 5249 (6024) kršitev, kar je za 13 % manj. Zoper kršitelje cestnoprometnih predpisov smo ukrepali z mandatnim kaznovanjem in predlogi za uvedbo postopka o prekršku. Skupno smo obravnavali 3243 prekrškov po ZTVCP, 88 po ZVCP in 3 po ZPNS. Sodniku za prekrške smo dali predloge za 1846 (2327) kršitev, kar je za 21 % manj. Na kraju prekrška smo izrekli 2270 (1956) mandatnih kazni, kar je za 16 % več. Povišanje izrečenih mandatnih kazni je posledica zakonske bonitete kršiteljem, da se jim izreče polovična kazen, če jo poravnajo takoj. Izrečena in plačana kazen na kraju prekrška pa ima tudi takojšen učinek. Izdali smo plačilne naloge za 1133 (1741) kršitev, kar je za 35 % manj. Podatki kažejo, da so kršitelji na podlagi izdanih plačilnih nalogov v roku plačali kazni le za 8 % kršitev. Število izterjanih plačilnih nalogov pa je zelo nizko in z velikimi zaostanki, zaradi česar se števila izterjanih kazni ne da ugotoviti. Policisti so na območju PP Grosuplje obravnavali 647 (964) vinjenih voznikov, kar je tretjina manj kot v preteklem letu. Delavci PP Grosuplje so obravnavali 373 (459) vinjenih voznikov ali 19 % manj. Do zmanjšanja ukrepov zoper vinjene voznike je prišlo predvsem v poletnih mesecih zaradi letnih dopustov in drugih odsotnosti policistov. Zaradi izostanka teh policistov pa so ostali morali reševati že nastalo problematiko. Stanje in prevoznost cest smo nenehno spremljali. Pri tem nismo zaznali posebnosti. Na našem območju sta bili dve prireditvi na lokalnih cestah, ki sta bili primerno zavarovani in označeni obvozi o njih pa pravočasno obveščeni uporabniki preko medijev, tako da ni bilo ovir v prometu. Omeniti moramo mesec februar, koje bilo 29 (29) prometnih nesreč, od tega ena s smrtnim izidom in 7 s telesnimi poškodbami, in mesec maj, ko beležimo 39 (38) promet- nih nesreč. V tem mesecu je ena oseba izgubila življenje, 3 so bile hudo in 4 lahko telesno poškodovane. Bistvena ugotovitev je, da se je povečalo število prometnih nesreč v sredo, četrtek in petek, ko so se povečale tudi posledice, kar bo izhodišče za načrtovanje dela v letu 1998. Po dnevih smo zabeležili največ prometnih nesreč ob petkih 96 (96). V teh nesrečah sta dve osebi izgubili življenje, 5 jih je bilo hudo in 13 lahko telesno poškodovanih. Na drugem mestu je sreda z 80 (56) prometnimi nesrečami. Od tega se jih je zgodilo 15 s telesno poškodbo. Na tretjem mestu je četrtek s 74 (68) prometnimi nesrečami, v katerih so bile 4 osebe hudo in 11 lahko telesno poškodovanih. Po dnevih moramo omeniti še ponedeljek in soboto, ko smo beležili po eno smrtno nesrečo, medtem ko so se posledice v obeh dnevih v primerjavi s preteklim letom zmanjšale. Po urah se je največ prometnih nesreč zgodilo med 14. in 18. uro (142 - 140), kar predstavlja 28 % vseh nesreč. V teh nesrečah je ena oseba izgubila življenje, 9 jih je bilo hudo in 18 lahko telesno poškodovanih. Drugo časovno obdobje po urah je med 5. in 9. uro zjutraj, ko smo obravnavali 116 (89) prometnih nesreč, kar predstavlja 23 % vseh nesreč. V teh nesrečah sta 2 osebi izgubili življenje, 5 jih je bilo hudo in 17 lahko telesno poškodovanih. Omeniti moramo še eno smrtno nesrečo, ki se je zgodila med 00. in 1. uro, koje bil povožen pešec, vendar druge posledice v tem času ne kažejo porasta. V letu 1997 je 62 (47) vinjenih voznikov povzročilo prometne nesreče, kar je za 24 % več. Povečalo se je tudi število vinjenih udeležencev v nesrečah s 95 na 115. V nesrečah, ki so jih povzročili vinjeni vozniki, je 1 oseba izgubila življenje, 5 je bilo hudo in 17 lahko telesno poškodovanih. Bistvena ugotovitev je, da se je kljub povečanju števila vinjenih povzročiteljev zmanjšalo število posledic. Vinjeni vozniki najpogosteje kršijo določilo o nepravilni strani in smeri vožnje ter hitrosti. Največ povzročiteljev je bilo voznikov osebnih avtomobilov 55 (37), sledijo vozniki koles z motorjem 3 (3), voznik traktorja 2 (3) in voznik motornega kolesa 2 (0). Na našem območju smo skupaj obravnavali 62 (52) pobegov, kar je 12 % vseh nesreč. Od tega jih je bilo 5 (5) s telesnimi poškodbami in 57 (47) z materialno škodo. Vse nesreče s telesno poškodbo so bile raziskane, tistih z materialno škodo pa je ostalo 13 (5) ali 20 % neraziskanih. Tujci iz 16 držav so na našem območju povzročili 64 (59) ali 13 % prometnih nesreč. Med tujci so najpogostejši povzročitelji državljani Hrvaške (34) in BiH (10). N *He^U pć zemlji "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sam nase STRAN NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N -4- KAKO JE JOŽE"KRAVJEK" PREREZAL Že tri desetletja bo tega, kar se je na avtomobilski cesti prevrnil tovornjak, naložen z želvami. V naših krajih povečini neznane živali so se razlezle po okolici in povzročile ljudem kar nekaj nevšečnosti. Kaj sc jc primerilo znancu Tonetu? Takole mi je ondan pripovedoval: 'Že mau kesnu je blu, k'sm se pclcu s kalesam pa poti. Kar zagledam an kupčik pred seboj. Sm mislu, de je an kravji drek. pa sm si djau: kar čez pu ga bom prerejzou kt panavadi in sm zapelu čez s kalesam. Juj, kaku sm pau, de sm se kumaj pabrau. K sm se pol anmau zbrihtav, sm pa zamerkau, de se tist drek premika." Spoštovane kolesarke in kolesarji, ne režite kravjih drekov s kolesi, lahko je želva. L. S. VEČ ŽIVLJENJA Z NARAVO Današnji mladi svet je vse preveč zazrt v televizorje, računalniške ekrane in druge pridobitve sodobne civilizacije. Ti dosežki današnje tehnike sami po sebi niso nič slabega, če jih uporabljamo po pameti in če nas ne odtegujejo od življenja z naravo. V primerih tovrstne zasvojenosti je mlade treba nujno povezati z naravnim okoljem in jim pokazati njegove zanimivosti. Učenci 5. b razreda OŠ Stična ponosno razkazujejo rastline, ki so jih sredi zime sami vzgojili. L. S. STARI SVET NAGLO IZGINJA Dobro si poglejte tole hišico s slamnato streho. Še malo, pa jih ne bo več v izvirni obliki. "Pritisnil" sem jo v Lazih nad Krko. Lepo prosim, ne vihajte nosu ob tej podobi. Najbrž jc zelo malo bralk in bralcev, katerih starši - zanesljivo pa njihove babice in dedki - niso bivali pod slamnato streho. Tudi jaz sem del mladosti preživel pod tako streho, pa mi ni prav nič nerodno povedati. Bilo jc prijetno v takih bivališčih. Le kadar je prišlo do požara, je bilo hudo nevarno. Z odhodom slamnatih streh je izginil tudi zanimiv poklic slamnatega krovca. L. S. Slamnata streha v Lazih nad Krko (dec. 1997). KLASJE IMA KNJIGO REKORDOV (VIII. rekord) Konjiček ali hobi, kot pravimo, ni le domena mladih. Vse več konjičkarjev je tudi med upokojenci. m^L Gabrijel Hrovat iz Zagradca se najbolj sprosti, ko dela brezove metle. V letošnji sezoni jc "skonstruiral" že triindevetdeset teh unikatnih pomctalnic. Večinoma jih podari prijateljem in znancem ali zamenja za podobno hobijevsko robo. Po njegovi zaslugi je lahko že marsikdo temeljito pometel pred svojim pragom. Zategadelj si gospod Gaber poleg rekorda zasluži tudi kakšno ekološko priznanje. Ima pa srečo, da živi v današnjem času: v srednjem veku bi ga gotovo obdolžili sodelovanja s čarovnicami. Saj veste, zakaj. L. S. Gabrijel Hrovat med svojimi izdelki evropske kvalitete. Splača se hiti njegov prijatelj - dobiš metlo. ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA PEZDINE Ko že skoraj zapuščate Zagradec in se po klančku peljete proti Žužemberku, boste na levi strani zagledali gručo hiš. To so Pczdinc. Bognedaj misliti, da prebivalci tega dela vasi na veliko počenjajo te stvari, sploh ne. Predel je ime dobil od tega početja samo posredno. Takole je bilo. Nekdaj je bila tam špecerijska trgovinica. V njej je prodajal trgovec, ki je sila previdno vsi-pal razsuto robo v škrniclje. Kupci so to opazili in si dejali: "Lcjga, kako po malem spušča, kot bi ......", saj veste, kaj mislim. Tako je zaselek dobil svoje nenavadno ime. Na koncu pa še svarilo. Za nobeno ceno ne recite prebivalcem tega kraja Pczdinarji; ne bo prav, boste videli. Tudi jaz sc bom moral nekaj časa izogibati tega predela, dokler se ne bo vse skupaj malo pozabilo. L. S. Pezdine imajo lepo sončno lego. PoDliSTf K V TREttKioSrt Obramba virskega "mesta" teot>otj>Seveq Predvidevam, da v mirnem času gradišče ni imelo veliko rednih branitel-jev. V mirnih nočeh je verjetno hodil po širokem obzidju en sam stražar v spremstvu nekaj psov. Ti so že na daleč začutili vsako nenavadno spremembo v okolici. V stražarskih kočah je bilo vedno pripravljenih še nekaj oboroženih mož, ki so na dogovorjeno znamenje prihiteli na nasip in se postavili v bran manjši tolovajski skupini. Za obrambo pred večjimi napadi pa so bile potrebne temeljitejše priprave. Na terenu je bilo vedno nekaj pozvednikov. Ti so vohljali po okolici in ob nevarnosti alarmirali prebivalce okoliških selišč. Prebivalcem je ponavadi uspelo rešiti v gradišče večino domačih živali in drugo premično imetje. Borne lesenjače pa so prepustili na milost in nemilost plenilcem. Posebej hudo je bilo, če je prišel roparski napad v času, ko še niso bila pospravljena polja in senožeti. Pred zunanjimi nevarnostmi je bilo naše gradišče vsaj v pozvedovalnem smislu zagotovo povezano s taborom na Magdalenski gori, na Vačah in pri Mirni Peči. O neposredni vojaški povezanosti teh pos- tojank pa lahko le ugibamo. Množičen umik prebivalstva za relativno varno obzidje nedvoumno kaže na humanejše odnose takratne plemenske aristokracije do nižjih slojev prebivalstva. Seveda je to le naš pogled z velike časovne oddaljenosti. Pri tem se nam kar sama po sebi vsiljuje primerjava z bolj surovimi razmerji med fevdalci in tlačani v srednjem veku. Vsaka stvar ima svoj konec. Tudi pol tisočletja trajajoča ilirska civilizacija se je končala in z njo tudi starejša železna doba, imenovana halštat. Na obzorju se pojavijo nosilci nove materialne in duhovne kulture - Kelti. Z njimi se je v naših krajih začela latenska doba. Prazgodovina je počasi začela prehajati v zgodovino. f^m^ mm •'•, /v /Vi. 3$Ww|fc V: •• mm /.lati okraski bogat«- Ilirke / \ ira. qj Dolgolasa mladenka v mirnem obdobju streže ilirskemu vojščaku (detajl s situle)